Poštnina plačana t gotovini Uto LXXI., št. 251 Ljubljana, tank 8. novembra 1938 Cena Dfca 1.— iznaša vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznika — Inaeratl do 80 petit vrst a om z, do ioo vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat 8 Din 3, večji tnseratl petit vrsta D m 4.— Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vraća jo. UREDNIŠTVO IN GMAVNIATVO LJUBLJANA, Šaaštjaan ulica štev. 5 Telefon: 81-22, 81-28, 31-24, 81-25 ln 81-28 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št 26 — CELJE, cel Jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 85; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« Poštna hranilnica v LJubljani it. 10.351 Po okrnitvi češkoslovaške republike: Mednarodno jamstvo za e je nove ČSR Po koncili določitvi novih državnih meja češkoslovaške republike se najprvo razčistiti vprašanje obljubljenega mednarodnega jamstva za O tem se bodo v kratkem pričela mednarodna pogajanja Praga, 8. nov. e Češkoslovaško-ma-džarska komisija, ki mora po sklepu arbitražnega sodišča na Dunaju rešiti vsa sporna vprašanja, ki so nastala z odcepitvijo češkoslovaškega ozemlja, prične s svojim delom danes v Budimpešti. Češkoslovaško delegacijo, v kateri je tudi vojaški poveljnik Slovaške general Vev, vodi češkoslovaški poslanik v Budimpešti dr. Rober. Delegaciji je prideljenih več gospodarskih in prometnih strokovnjakov. Brez ozira na delo teh komisij, ki se v glavnem nanaša samo na podrobno ugotovitev mej nove češkoslovaške države, je zdaj nastopil trenutek, ko bo potrebno, da stopi v veljavo mednarodna garancija češkoslovaških meja, kakor je predvidena v monakov-skem sporazumu. Pričakujejo, da se bodo morala začeti mednarodna pogajanja za določitev teh garancij in je vsekakor zanimivo, kakšni bodo dokončni sklepi komisije, ki sta jo svo* ječasno odredila Ribbentrop in Ciano. Prihod pariškega češkoslovaškega po= slanika dr. Osuskega v Prago je vseka- kor v zvezi z diplomatskimi pripravami za ta mednarodna poroštva. Dr. Osuskv je štiri ure konferiral z zunanjim ministrom Chvalkovskim o diplomatski in politični strani teh vprašanj, nato pa še več ur s finančnim ministrom dr Kalfusom o finančnih in gospodarskih vprašanjih, ki sedaj zanimajo državo. V političnih krogih smatrajo, da je češkoslovaška javnost že prebolela najtežje posledice državne katastrofe in je že zdaj precej dobro pripravljena za končno ureditev bodočega stanja v mednarodnem pogledu. Načrt za okupacijo Praga, 8. nov. br. Evakuacija ozemlja, ki je bilo prisojeno Madžarski, poteka brez incidentov. Včeraj so Ma* džari zasedli drugo etapo, ki obsega ozemlje med Novimi Zamky in Rož-novim. Danes bodo nadaljevali zasedbo na tej črti, jutri pa bodo zasedli ozemlje zapadno od Bratislave, južno od Lučenca in Rimske Sobote ter juž- no od Košic in južno od Mukačeva. V četrtek bo okupacija zaključena z zasedbo preostalega ozemlja zapadno od Bratislave ter z zasedbo Košic, Užho-roda in Mukačeva. Po poročilih iz Budimpešte polurad-no potrjujejo, da bo ^korakanju madžarskih Čet v Košice msostvovalo tudi pet italijanskih mijustrov, katerih imena pa še niso znana. Prav tako bo prisostvoval vkorakanju čet lord Ro-thermere, ki prispe drevi v Budimpešto. Na postaji ga bodo sprejeli člani vlade, predstavniki občine in razna nacionalna društva. Gajda bo rehabilitiran? Praga, 8. nov. e. Listi poročajo, da je bil te dni stavljen predlog, naj se bivšega šefa češkoslovaškega generalnega štaba in znanega voditelja fašistične stranke generala Gajdo rehabilitira. General Gajda je bil leta 1927. degradiran. Obtožen je bil, da je vo- sedaj nove meje — hunil v korist Sovjetske Rusije in da je izdajal vojaške skrivnosti. »Poled-ny List« trdi, da se je zdaj pojavila priča, ki potrjuje, da je bila brzojavka, ki jo je leta 1920. takratni ruski zunanji minister Čičerin poslal glede Gaj-de v Prago, sestavljena v praškem zunanjem ministrstvu, poslana šifrirano v Moskvo, odkoder so jo poslali v Prago, da so na ta način kompromitirali Gajdo in ga odstranili z njegovega mesta. Gospodarska akcija za Podkarpatsko Rusijo Užhorod, 8. nov. e. Kakor se doznava, so se bb priliki pogajanj na Dunaju nemški krogi v precejšnji meri zanimali za to, da se v sodelovanju s češkoslovaškimi krogi začne velika akcija za gospodarski procvit Podkar-patske Rusije. V to svrho je že na razpolago 100 milijonov Kč. Mesto Hu-ste, ki je določeno za novo prestolni* co, bo zgrajeno kot moderno evropsko mesto. Ribbentrop o mednarodni politiki V dolgi izjavi daje navodila tujim novinarjem Želel bi uniformiranje vsega tiska BERLIN, 8. novembra (DNB). Snoči je govoril v Društvu inozemskih novinarjev V Berlinu zunanji minister Ribbentrop. Uvodoma je razpravljal o veliki odgovornosti novinarjev, ki morajo objektivno gledati na dogodke in sodelovati pri poglobi v4 mednarodnih odnošajev. Zadnja evropska kriza je pokazala da se te naloge še ne zavedajo vsi. Del mednarodnega tiska je celo s takim uspehom napihnil češki problem, ki se je tikal življenjskih koristi Nemčije, da je napravil iz tega svetovni problem dasi je to čis o proti pravici in zdravemu razumu. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, če bi v sosednih državah namesto Chamberlaina in Daladiera "vladali nam že dovolj dobro znani vojni huj- skači. Upajmo, da so se po zadnjih dogodkih vsi naučili te resnice, da je namreč na eni strani Nemčija v vsakem pogledu pripravljena na take možnost i f na drugi strani pa so se morali prepričati, da bi to njihovo hujskanje bila smrt za njihove narode, ki niso ntU vedeli, kaj vee jim ti vojni hujskači pripravljajo. Nato je Ribbentrop govoril o nemški zunanji politiki. Nemčijo vežejo prijateljske vezi z drugimi velesilami. Os Berlin-Rim veže Nemčijo in Italijo z Japonsko, ki se uspešno bori proti boljševikom. Prijateljski ednošaji s Poljsko so temelj nemške zunanje politike. O sklepih dunajskega razsodišča je dejal, da Društvo narodov v 20 le ih ni moglo steriti tega, kar se je trudila, da bi zaščitila koristi prija-Sklep razsodišča je definitivno na temelju etnografskih zahtev določil mejo med Madžarsko in Češkoslovaško. Nemška vlada se je trudila, da bi zaščitil akorisi prijateljske Madžarske, is očasno pa je storila vse potrebno, da bi tudi do češkoslovaških koristi bila k jalna in pravična, ce bo Češkoslovaška vlada po ugotovitvi svojih meja hotela v celoti računati s položajem ter popolnoma preusmeriti svojo poli iko napram Nemčiji, tedaj bo možen sporazum s to državo in stalen mir med obema narodoma Sedaj je popolnoma zacrtan položaj tretjega rajha kot sve ovne velesile. Vendar pa to ne pomeni, da bi Nemčija ne želela sporazumov v vseh vprašanjih, ki se tičejo posameznih držav. Govoreč o posledicah monakovskega sporazuma je Ribbentrop izrazil začudenje nemške vlade nad dejstvom, da s'a Francija in Anglija po menakovskem do- govoru izdali parolo: Mir je rešen, zato se začnimo oboroževati do skrajnih meja. To vročično tekmovanje v oboroževanju spremlja novo hujskanje nepopravljivih hujskače v in s tem v zvezi moramo na žalost ugotoviti, da so ti hujskača v starih nemških kolonijah v Afriki že začeli gonjo proti Nemčiji in proti vsemu, kar je nemško, samo da bi onemogočili izpolnitev pravičnih nemških kolonialnih zahtev. Predsednik angleške vlade Chamberlain in njegov zunanji minister lord Halifax sta se uvidevno modro in jasno zavarovala pred temi hujskači in pred njihcvim delom. Prav tako sta predsednik francoske vlade Daladier in njegov zunanji minister Bonnet v zadnjih tednih imela več govorov, ki so bili simpa'ično sprejeti v Nemčiji. Pričakovati moramo, da se bo po mooakovskem sestanku omogočal začetek sporazuma z Anglijo, našla možnost tudi za boljše razumevanje med Nemčijo in Francijo, in da se bodo njuni odnosi v tem Času tudi popravili. Zato je bila v Nemčiji tudi pozdravljena želja francoskega zunanjega ministra za iskreno in prisrčno sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Nedavni sporazum med Italijo in Anglijo sloni na is ih osnovah. Takšno stališče odgovornih državnikov v Londonu in Parizu opravičuje upanje, da bo vendarle pri zapadnih demokracijah zmagal razum nad vojnimi hujskači Nemški narod je združen in čvrsto zbran okoli svojega vodje in je tudi zmeraj pripravljen za mir, ne boji se pa tudi vojne, ker je trdno odločen braniti svoje življenjske pravice. ■}. - Otvoritev angleškega parlamenta Z napetostjo pričakujejo v političnih krogih Jurija LONDON, 8, nov. br. Danes opoldne bo otvorjeno novo in kakor mislijo v političnih krogih zadnje zasedanje sedanjega angleškega parlamenta s prestolnim govorom kralja Jurija. Kralj in kraljica se bosta opoldne v svečanem ceremon'alnem sprevodu podala v spodnjo zbornico, kjer bo nato imel kralj prestolni govor. Današnji londonski listi že obširno razpravljajo o domnevni vsebini prestolnega govora, o katerem je včeraj razpravljala vlada na izredni seji. »Times« pišejo, da bodo v prestolnem govoru poudarjeni tesnejši stiki z dominioni, kar dokazuje na eni strani nameravani obisk kraljevske dvojice v Kanadi, na drugi strani pa imenovanje vojvode Kentskega za generalnega guvernerja Avstralije. Jedro prestolnega govora pa bo po informacijah lista tvorilo vprašanje narodne obrambe in palestinska politika. Po informacijah lista bo opozicija tako v spodnji, kakor v gornji zbornici stavila spreminjevalne predloge, tako da bo debata o prestolnem govoru zelo obširna. V ostalem pa posvečajo opozicijski listi glavno pozornost notranjepolitičnim problemom, ki se jih bo dotaknil prestolni govor in naglašajo. da niso izključena velika presenečenja. Komisar sovjetske mornarice odstavljen Moskva, 8. nov. e. »United Press« poroča iz Moskve, da je bil odstavljen s svojega položaja komisar za vojno mornarico Peter Smirnov in je bil imenovan namesto njega dosedanji namestnik komisarja za notranje zadeve Frinovski. Admiral : Smirnov je bil četrti komisar sovjetske j mornarice in je bil na svojem položaju ko- j maj leto dni. O njegovi usodi ni ničesar znanega. Proti njemu s? cer ni bila naperjena kaka obtožba, vendar mislijo, da se tudi nanj nanaša nedavna izjava političnega komisarja vojne mornarice Ivana Natkina, ki je izjavil: Naša tajna služba je odkrila sabotažo v mornarici, a ni treba misliti, da je naše brodovje že očiščeno od vseh destruktivnih elementov. Tudi Ulrih aretiran Moskva, 8. novembra, o. Predsednik vrhovnega vojnega sodišča Sovje'ske unije. Ulrih je bil v sobofo zvečer aretiran, ker je osumljen ,da je pristaš Trockega. Ulrih je bil član vrhovnega vojnega sodišča, ki je obsodilo maršala Tuhačevskega in tovariše na smrt. Izmed 10 članov tega sodišča sta na svojem mestu samo še konjeniški maršal Budjenij, poveljnik moskovske posadke in general Zapožrvkov, šef generalnega štaba, dočim so bih vsi ostali ustreljeni ali pa zaprti. Veliki fiaSistični svet Rim, 8. nov. o. Veliki fašistični svet je kftcas za 30. t m. ob 22. v Beneški palači. »Maščevati sem hotel Žide« Atentat na tajnika nemškega poslaništva v Parizu PARIZ, 8. nov. br. Ves pariški tisk obširno piše o atentatu, ki je bil včeraj popoldne izvršen na tajnika nemškega poslaništva v Parizu von Rata. V poslaništvu se je prijavil mlad človek ter izjavil, da mora nujno govoriti s kakim vodilnim uradnikom poslaništva, ker mu hoče izročiti zelo važne dokumente. Sluga poslaništva je mladeniča napotil k poslanskemu tajniku von Ratu. Ko je sluga zapustil sobo, je mladenič potegnil revolver in oddal na Rata pet strelov. En strel ga je zadel v ramo, drugi strel pa v trebuh tako, da mu je prebil vranico in na dveh mestih preluknjal želodec. Atentatorja so takoj prijeli in izročili policiji, nevarno ranjenega tajnika Rata pa so prepeljali na kliniko, kjer so ga takoj operirali. Njegove poškodbe so zelo nevarne in je njegovo stanje zelo resno. Zdravniki so morali izvršiti transfuzijo krvi. Atentator je- 171etni 2id Herscnl-Grunn-span, rodom iz Hannovra, ki pa je poljski državi ian. Pri zaslišanju na policiji je izjavil: »Maščevati sem hotel Ziđe. Moral sem nekoga ubiti. Streljal sem na prvega ki sem ga srečaj. Obžalujem samo to, ker ga nisem ubil!« Sodno preiskavo bo vodil preiskovalni sodnik Tenier, ki bo danes zaslišal atentatorja. Policija je že odkrila trgovca z orožjem, ki je zjutraj pred atentatom prodal atentatorju orožje. Trgovec je izjavil, da je bil atentator pri njem čisto miren. Izjavil je, da potrebuje revolver zato, ker prenočuje v stanovanju, kjer je spravljena večja svota denarja. Zunanji minister Bonnet je nemškemu veleposlaniku izrazil da obžaluje atentat na v. Ratha. V. Welczek je izjavil, da je atentator pri zaslišanju v veleposlaništvu pred njim izjavil, da je poljski begunec in da je prišel v nemško veleposlaništvo z namenom, da nekoga ubije. Vse dopoldne se je vozil okoli poslopja veleposlaništva. Berlin, 8. nov. (DNB): Brž ko je izvedel za židovski atentat na tajnika veleposlaništva Ratha, je Hitler odredil, naj njegov osebni zdravnik dr. Brandt in načelnik kirurškega oddelka na univerzi v Mo-nakovem prof. dr. Magnus takoj odpotujeta z letalom v Pariz, kjer naj skrbita za aanjenega nemškega diplomata. Sproti morata tudi poročati o zdravstvenem stanju bolnika. Nemiri v Palestini Palestina, 8. novembra. w. Blizu vasi Ilar v samarijskem okrožju je moralo davi zasilno pristati neko angleško vojaško letalo. Letalo se je pri pristanku močno poškodovalo, pilot pa je bil ranjen. Angleški vojaki so letalo razdejali, da bi ne prišlo v roke Arabcem. Nekega Arabca, ki se je približal letalu, so ustrelili. V Haifi so angleški vojaki v glavni ulici pognali v zrak dve hiši, ker so ugotovili, da so se tam skrivali arabski teroristi. to naj se vsi Nemci odrečejo tej razvadi, ki požre vsako leto milijone narodnega premoženja. Italijani so ljubosumni Rim, 8. novembra AA, Ust »Štampa« organizira rekordni polet Rim—Tokio. Namen rekorda je pobiti dosedanje hitrostne rekorde na tej progi. Demanti o ostavki rumun- Monakovo, 8. nov. AA. Julius Streicher je snoči izjavil v društvu za dobrobit naroda, da so Zidje naučili Nemce kaditi, da bi tako uničili nemško pleme in da bi zaslužili čim več denarja. Nikotin je naš največji sovražnik. Tobak zmanjšuje plod- j nost žena. Fuhrer in duce ne kadita in za- j to sta lahko opravila tako velika dela. Za- i Bukarešta, 6. nov. e. Havas. Nekateri tuji listi so poročali, da bo rumunski minister zunanjih del Comnen Petrescu podal ostavko. S službene strani to vest demantira jo. Pruski princ obsojen Berlin, 8. nov. AA. (DNB) Pruski princ Friedrich Leopold je bil danes po več- ! dnevni razpravi obsojen na 2 leti ječe za- ■ radi nemoralnega vedenja. | Kral] Juri) VI. bo imel danes pri otvoritvi novega zasedanja angleškega parlamenta prestolni govor> v katerem bo podal smernice bodoče notranje in zunanje politike britanskega imperija. Govor pričakujejo v vseh političnih krogih s veliko napetostjo Povratek Nj. Vis. kneza namestnika Pavla Bukarešta, 8. nov. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je po dvodnevnem bivanju v Rumuniji snoči zapustil Buka-rešto in odpotoval v Beograd. Angleško odlikovanje grškega kralja London, 8. novembra. AA. Reuter: Kralj Jurij je odlikoval grškega kralja Jurija s redom hlačne podveze. Važni diplomatski obiski v Londonu London, 8. nov. »Daily Miror« poroča o bližnjih diplomatskih obiskih v Londonu in piše med drugim: Prihodnji me se a bo prišel v London, kakor se zdi, na osebno Halif axovo povabilo, nemški maršal Go ring. Njegov obisk bo pomenil začetek pogajanj za sklenitev letalskega pakta, s katerim bi se Anglija in Nemčija medsebojno obvezali, da ne bosta uporabljali v letal-ski vojni strupenih plinov in da se bosta izogibali napadom na civilno prebivalstva. V London bo prišel tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, in sicer, čim bo Velika Britanija formalno sporočila Rimu priznanje italijanskega imperija. Verjetno je tudi, da bo v začetku decembra prispela v London večja delegacija italijanskih in-dustrialcev, ki se bodo z merodajnimi krogi pogajali za sklenitev novih trgovinskih dogovorov za izkoriščanje Abesinije. Delegacijo bo vodil grof Volpl, najožji Mus-solinijev gospodarski svetovalec. Poncet v Rimu Rim, 8. nov. AA. Novoimenovana francoski poslanik Francois Poncet je snoči prispel v Rim. Takoj po svojem prihodu je sprejel zastopnike francoskega tiska in jim v kratki izjavi poudaril, da francoska vlada želi normalizacijo odnošajev z Italijo. To je dokazala s tem, da je njega poslala v Rim. Posvetil se bo tej nalogi, ki naj koristi obema narodoma in evropskemu miru. To naj bo posledica sporazuma v Monakovu in v blagor vsem narodom. Seja italijanske vlade Rim, 8. nov. h. Včeraj dopoldne je imel ministrski svet svojo sejo pod predsedstvom Mussolin;ja, na kateri je odobril al-lepe velikega fašističnega sveta glede osnovanja zbornice korpo racij in fašija. Prav tako Je razpravljal ministrski svet o stališču do Židov italijanske narodnosti ter je sklenil, da se smejo v bodoče sprejeti v faš'stično stranko le oni židje, ki imajo kakšne posebne zasluge za italijanski narod in državo. Prepoved izvoza deviz in zlata iz Poljske VARŠAVA, 8. nov. AA. Predsednik republike je podpisal ukaz, U precej omejuje svobodo razpolaganja s zlatom in tujimi devizami. Te nove odredbe bodo stopile danes v veljavo. Prepovedan je izvoz zlata in tujega denarja, prav tako pa tudi zlatih predmetov, na ki tov in drugih dragocenosti. Za njihov izvoz mora devizna komisija izdati posebno dovoljenje. Sorzna DoročHa. Čarih, 7. novembra. Beograd 10, Pariz 11.7475, London 21, New York 440.875 Bruselj 74.575, Milan 23.20, Amsterdam 239.825, Berlin 176.55, Pragu 7 M 25, Varšava 82.75, Bukarešta 345. Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 8. novembra 1938. fitev. 251 Lunin mrk nad Ljubljano Zanimiv nebesni pojav m jasnem notm je Ljubljana, 8. novembra Težko Je reči, kaj je večja senzacija v Ljubljani; Izredno toplo vreme, pravo banje leto, ali lunin mrk. V LJubljani amo jeseni in spomladi vajeni mnogo nujnih mrkov, ko sonce mrkne v g-outl megli na več tednov. Toda snoči smo 81 lahko pri* voščili popoln in pristen lunin mrk, kakršnega najbrž Ljubljančani niso imeli ne nikdar prilike opazovati novembra. Čudovito je bilo že, da je bilo nad Ljubljano tako jasno nebo, kakor da smo si ga nalašč narociu za opazovanje mrka. Razen tega se pa zvečer tudi ni naOUja vlač-iti megla kakor navadno ob jasnih nočeh. Včeraj popoldne se nam Je zdelo na toplem solncu, da je april In ne november. Meščani so se solnčili v parkih, na Oradu in Rožniku in jim ni šlo v glavo, da bo čez dobre 4 tedne že Miklavž. Zato je razumljivo, da so nekateri posebni vre-menoslovci začeli pripisovati sedanje nenavadno toplo vreme luni, odnosno njenemu mrku. Ta razlaga Je selo preprosta: zemlja je prestregla vse solnčne žarke, da je ostala luna brez solnčne luči ln nato je na zemlji tem topleje ... Lunin mrk Je bil snoči v LJubljani velika atrakcija, vsaj za mlade ljudi. Noe je bila topla kakor spomladi in zvečer Je bila razlita mlečna mesečina nad mestom v slogu pesmi prejšnjega stoletja. Luna pa ima tudi dandanes posebno privlačno silo. zlasti ko se napoveduje tako lep mrk, zato so bile ulice živahne pozno v noč. Precej ljudi je bilo tudi na Gradu in Rožniku, ker so se bali, da se bo spodaj kmalu začela vlačiti megla in jim zakrila nebo. Vendar je bil »spored« luninega mrka nekoliko prepozno za Ljubljano, kjer v vseh poštenih hišah zaklepajo duri že ob 21. Vsa nebesna komedija se Je pa zavlekla čez polnoči, zato so le redki vztrajali na prostem tako dolgo. Sicer se je pa ob 23. začela vlačiti megla in čez pol ure je oranžasto zasenčeno luno povsem zastrla. Približno 20 minut pred 22. smo opazili na levi strani spodaj rahlo senco, kar se nam ni zdelo nič posebnega. Cez nekaj minut Je začela luna »mrkatl« po progromu. Okrogla površina, je bila že malo pokvarjena. Senca je precej naglo lezla na svetlo površino leve spodnje strani v diagonal, da je luna kmalu dobila obliko črke D. Ob 22. je bila luna zasenčena že do četrtine. Kljub temu so pa bili gle- dalci nekoliko raaočarani, ker Sm hini ni-so opazili dotlej nič dmfuga posebnega. Luna se nI spreminjala barv In aaaenčena površina se m bila vidna 8 prostim očesom, sele po 28. Je postal mrk zanimiv tudi za nestrokovnjake. Barva neba je postajala čedalje temnejša, svende so bile vedno bolj goste. Kmalu smo opazili tudi uasenčeno lunino površino. V začetku se Je komaj ločila po barvi od neba, a od minute do minute ji postajala Issauitejša. Najprej je bila siva, potem modrikasto siva, vijoličasta, rdečkasta, in ko Je svetil le Se osek srp, oran tasta. Najzanimivejše spremembe so se nam adele, ko Je uga- Sal zadnji krajec svetle lunine površine. Zasenčena luna je postala plastična. Ob robu je bila namreč svetlejša kakor v sredini. Tik preden je Zemljina senca povsem pokrila luno, se je zdelo, da ima luna gkv riolo. Nestrokovnjaki smo pričakovali, da bo luna tem temnejša, čim več bo zasenčene, zato nas je najbolj presenetilo, da se je razlila čez vso zasenčeno lunino površino v prvem trenutku popolnega mrka posebna svetloba, in rdečkasta barva J8 dobila svetlejši, oranžasti ton. Nekateri smo tudi opazili, da je Ob 23. na lunini površini nekajkrat s plahutala, satiinaia svetloba. Nadaljnje pol ure, dokler nebo se ni bilo megleno, nismo več opazili nič posebnega. Nekaterim se je zdelo, da je zasenčena luna podobna oblastemu senčniku stoječe svetilke, drugi so pa rabili bolj realistične primere, n. pr., da Je bila podobna koščku krvave vate. . . Nekateri so pa tudi — poslušali lunin mrk. Trde namreč, da Je bil radijski sprejem na kratke valove med mrkom povsem onemogočen, tik pred mrkom, 80 sprejemali samo šumenje, po mrku so pa bili odskodovani s tem boljšim sprejemom. Počaka jmo. kaj bodo odgovorili na to strokovnjaki! Popolni lunini mrki so pri nas precejšnja senzacija, ker jih zaradi Oblačnosti navadno ne vidimo. Prihodnji popoln lunin mrk bo fte prihodnje leto S. maja, še eden pa 28. oktobra. Leta 1843 bo luna zopet mrknila popolnoma dvakrat, in sicer 3. marca in 26. avgusta. L. 1945 bo popoln luhin mrk 26. decembra. 1. 1846 14. januarja in 8. decembra. 1949 13. aprila in 7. oktobra in 1950 2. aprila in 36. septembra. Zanimiva letalska prireditev v Kranju Malo je manjkalo, da se zaradi neube^l|lvdsti gledalcev nI pripetila nesreča Kranj, 7. novembra Poročali smo že. da se namerava v Kranju ustanoviti podružnica Aerokluba »Naša krila«. Pravila so že potrjena, vse priprave so končane, Čakamo le še na določitev termina, ko bo ustanovni občni zbor. Da poživi zanimanje za avijacijo sploh in da se napravi primerna propaganda za novo ustanavljajoči se klub. je pripravljal ni odbor v nedeljo 6. t. m. priredil na letališču pri vasi Polici ob državni cesti v Naklo propagandno letalsko prireditev. Kljub skromni reklami se je iz Kranja in okoliSkih vasi nabralo nad 2000 ljudi. Veliko je pripomoglo idealno lepo toplo jesensko vreme. Tudi razni kranjski odličnik! in zastopniki oblasti so se z županom g. Cesnjem na čelu prireditve udeležili. Tako je prvi aero meeting kranjskega Aerokluba uspel prav povoljno v moralnem pa tudi v gmotnem pogledu. Prva točka sporeda je bila tekma letečih modelov. Tekme se je udeležilo 10 fantov z 20 modeli. Zmagal je višješolec Segulin. ki je kot prvo nagrado dobil 21 dnevno brezplačno učenje na brezmotor-nih letalih v Soli na Blokah. Zanimanje občinstva se je pa zlastj pokazalo, ko je nad letaligče priletel vojaški avijon, ki je nekaj časa krožil, nato se pa vrnil v Ljubljano. Za njim je priletel dr. Rape s svojim rdečim ptičem ter izvajal drzne akrobacije. Končno je pa motorno letalo pripeljalo Jedrilico, katero je pilotiral znani jugoslo-venski rekorder Stane Raznožnik iz Ljubljane. Jadralec se je v višini nad 2000 m odklopil od motornega letala in se počasi spuščal na letališče. V precejšnji višini je zašel med oblake, ki ga nekaj časa skoro niso spustili radi močnih zračnih struj k tlom. Cim bližje je prihaial k zemlji, tem lepše so se videle akrobacije jadralca, loopingi, spirale in druge umetnije. Ljudje so z velikim zanimanjem sledili vratolomnim izvajanjem jadralca. Pri pri- stajanju bi se pa skoro pripetila nesreča, ker množica ni ubogala rediteljev ter je zasedla prostor, določen za pristanek. Zato je jadralec moral spremeniti smer, ker pa je bil že prenizko, se je moral spustiti na tla na drugem kraju ter so se mu ljudje v zadnjem hipu prestrašeno umaknili. 2e ko je letalo sedelo na tleh, se je zasukalo in udarilo s krilom neko deklico, ki se Je umaknila v napačno stran. Vendar deklica hujše poškodbe ni dobila. Pri letalu se je spredaj strla ena deska, pilot pa Je ostal nepoškodovan. Jadralno letalo 10 takoj demontirali in zložili v nalašč zato pripravljeni voz. Prireditev je bila s tem končana in ljudje so se pričeli razhajati na vse strani. Izkazalo se je pa, da ljudje ne ubogajo rediteljev in da bo prihodnjič treba prositi orožništvo in vojaštvo za re-diteljsko službo. Ce bi se v nedeljo pripetila nesreča, bi se to zgodilo radi neubogljivo.-1: gledalcev. Sedaj pa še nekaj o letališču. Odbor Aerokluba se pogaja s 3 lastniki zemljišč, . da odstopijo dotične parcele v najem in se bo na tem prostoru napravilo stalno letališče, kot se je to že delj časa nameravalo. Prostor je pripraven zlasti zato, ker Je v neposredni bližini Kranja in predstavlja lepo dolgo ravnino. Treba bo le povleči razore na njivah in posejati s travo. Skušalo se bo napraviti letališče vsaj v izmeri 600 x 150 m. da bodo lahko pristajala tudi vojaška letala. Odbor upa, da bo do spomladi letališče že dovršeno. Se bolj se bo letališče lahko podaljšalo, če deželne elektrarne premeste vod visoke napetosti, ki pelje čez te parcele. Da pa bo omogočeno kranjskemu areoklubu čim uspešnejše delovanje, čim večji napredek, naj priskočijo sedaj ob ustanavljanju s podporo vsi sloji brez izjeme na pomoč, kajti Kranju bo v čast in ponos, če bo imel tudi svoje lepo urejeno letališče. Na ustanovni. občni zbor, ki bo v kratkem« že sedaj opozarjamo. Lc~ večer viškega Sokola Ljubljana, 8. novembra Po navodilih Saveza SKJ je priredilo naše društvo v soboto zvečer v dvorani aokolskega doma interno proslavo 20-let-nice Češkoslovaške republike s telovadno-prosvetno akademijo. Gledališki oder je bil okrasen s češkoslovaško trobojnico in našimi državnimi zastavami. Poset akademije je bil prav zadovoljiv, vendar smo pogrešali še mnoge. V polnem Številu pa je bila zbrana naša mladina, ki je tako na viden način pokazala svoje simpatije do težko preizkušenega bratskega naroda. Društveni prosvetar prof. br. Lojze Mer-čun je uvodoma razložil navzočemu članstvu in naraščaju poslanco in resolucijo Saveza SKJ, potem pa orisal položaj bratske češkoslovaške republike po priključitvi sudetskega in drugega ozemlja Nemčiji, Poljski in Madžarski. Po njegovem govoru je sokolski pevski zbor Čustveno zapel češkoslovaško državno himno. Po himni so sokolski pevci pod taktirko br. Albina La-jovica zapeli Še slovaško narodno »Smut-ne časy nastavajuc in Aljaževo »Na dan Slovan«. Moška deca je odlično izvedla simbolične borilne vaje > Borci«, ki jih je morala po navdušenem odobravanju gledalcev ponoviti. Radi obolelosti recitatorja Je Aškerčeva >Svetopolkova oporoka« morala od-pasti. Naraščajniki so strumno in skladno opravili simbolične proste vaje »Preporod«. Sokolski pevci so zapeli češko narodno »Teče voda, teče«, slovaško »Boleras« in Hudovernikovo »V celici«, kjer se je po* sebno odlikoval solist br. Cesnik. Prisotni so nagradili vrle pevce 2 navdušenim odobravanjem. Ko so se ovacije polegle, so nastopile naraščajnice z učinkovitimi prostimi vajami, ki so izredno ugajale in našle topel odziv pri gledalcih. Za zaključek so pevci zapeli Vilharjevo »Iz bratskog zagrljaja«, vsi navzoči pa sokolsko »Hej Slovani« in »Le naprej brez minit, s cimer Je bila lepa proslava zaključena. Izrekamo br. načelniku in vsem nastopajočim prisrčno zahvalo za prelep bratski večer. —at. Iz Maribora — Mariborske tržne cene« Maso: Svinjsko meso s kostmi 12 do 13, svinjsko meso izluščeno 13 do 14, riba 16 do 17, zajec 13 do 14, salo 15 do 16, slanina 14 do 15, pljuča 7 do 8. Jetra 8 do 10, rebrna 10 do 12. glava z jezikom 6 do 7, ledvice (komad) 2 do 3* noge (komad) 1 do 2. Zelenjava: Redkev (komad) 1, luščen grah (liter) 7.50 do 12.50, Mol v strocju (kup) 1, spinača (kup) 1, radič (kup) 1, motovileč (kup) 1, endivija (komad) 1, glavna ta solata (komad) 0.50 do 1.60, paradižniki (kg) 4 do 5, buče (komad) 0.50 do 24 hren (kg) 8 do 8, ohrovt (komad) 0.50 do 1.50. karfijola (komad) 1 do 7, zelena paprika 6 do 10 komadov za 1 din, kumarice (komad) 0.50 do 1, kisla repa (kg) 2, repa 2 do 5 komadov za 1 din, kislo zelje (kg) 3, česen 5 do 10, čebula 2 do 4, krompir 0.65 do 1.50 za kg, merica 5 do 8. Sadje: Kostanj 3 do 5 din za kg (liter 1.50 do 3). orehi lusčeni 28 do 32, orehi celi 10, grozdje 4 do 12, hruške 6 do 12, jabolka 2 do 6 dn za kg. Sito: (liter) pšenica 1.50 do 1.75, rt 1.60, Ječmen 1.60, koruza 1.50, oves 1.26 do 1.60, proso 1.80, ajda 1.25, fižol 2 do 3.50. Mlečni izdelki: predaval na LJndBkl univerzi univ. dr. Karel Ozvnld te Ljubljane o bi- Smetana (liter) 7.50 do 10 mleko 1.50, surova 888880 28 dO 84, omjao maslo 84 do 30, 18818 M sir 10, Jajoa (komad) 0.78 do 125. jajoa konzervirana L Perutnina: Piščanci (par) 20 do 80. kokoši (Komad) 18 do 25, gost 30 do 48, purani 30 do 70. race 14 do IS, domači zajci 6 do 80. Krma: Kislo seno 40 din za 100 kg. — Predavanje aa LJodBkl univerzi. Snoči Je prof. lanci vzgojnega dola V 80 letih Jugoslavije. Predavanja 88 je udeležilo mnogo mariborskih učiteljev, vagoj teljev In profesorjev, kt so temeljita izvajanja predavatelja sprejeli s toplim aplavzom. O predavanju bomo se obširneje poročali. — ssaatorijt* dogodek na Maski eostL Snoči le nastal v mesnici mesarja H. na Tržaški cesti razburljiv dogodek. K mesarju Ja prlSsl ai-lstai Anton Jelen s Tez-na» ki je hotel inkasirati nekaj denarja. Mesarja je nenadno pograbila jeza. ugasnil je hio ln optanti Jelena a sekiro tako močno po glavi, da se je ta nezavesten in ves krvav zgrudil. Na pomoč* so morali poklicati reševalce, ki so Jelena prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da so poškodbe prav resne hi je v nevarnosti, da izgubi eno oko. Epilog tega dogodka bo seveda pred sodiščem. — Bela iona. V splošni bolnici je umrl upokojeni sprevodnik državnih železnic Peter Pernat, star 66 let. žalujočim naše Slavnostni koncert Ljubljana, 8. novembra Pevski zbor Glasbene Matioe in fllhar-monični orkester sta včeraj proslavila 20- letnico osvobojenja a alavnoetnim koncertom, katerega program je tvorila L. M. Okerjanceva Kanta ta sa soli, zbor in orkester, »Zedinjenjec. V svoji novi skladbi je Škerjane uporabil kot Vsebinsko podlago dva soneta 11 Gradnikove zbirke >De profundlsc, Muzikalno vsebino in obliko zato deloma določata značilna soneta sama, od katerih govori prvi o bolečini m suženjstvu potlačenega naroda, drugi pa o osvoboditvi in pohodu kvišku, k soncu, skerjanc j« vsebino sonetov oblikoval mu-slkalno odgovarjajoče ter z izredno barvitostjo Ilustriral poedina razpoloženja: začel je s krepkim uvodom, ki ga je izvedel ves ansambl ter je z vprašanjem >Smo bratje?«, katerega je večkrat ponovil, nakazal vsebinski pomen prvega dela, ki naj odločilno reši problem v drugem delu. Orkester, zbor in soli se mešajo in menjavajo, zvoki se prelivajo v srbski kolo ter Odtod v idilično pesem o narodovi duši in njegovem življenju. V tem smislu se razpleta skladba vea čas, vedno vzporedna sonetoma, ki ju skladatelj se razširja s programsko zajetim slikanjem pripadajočih nsstrojenj. Prvi del je skladatelj še poglobil z Interludijem, žalno koračnico, posvečeno padlim junakom. Glavna teža nove Škerjančeve skladbe sloni na sijajno izdelani tehnični strani: skladba je arhitektonski zanimivo zgrajena, stilistično enotna, ritmično dovolj razgibana, melodično in harmonično zlasti mestoma zelo polna, kontrapunktično živahna in odlično instrumentirana. Močan vtis večajo predvsem barvno pestri zvoki, ki se mešajo v učinkoviti kolorit, kateremu je škerjane pravi mojster. Zdi se, da polaga vprav na to stran mnogo važnosti ln manj na strogi linijski potek. Pa tudi Čisto muzikalno vsebinska plat se v glavnem odgovarjajoče prilagaja formalni, vendar jo zelo izklesana formalna kompozicijska struktura zavoljo velike učinkovitosti včasih celo preglasi. V primerjavi vpliva drugi del močneje kot prvi, oba pa sta občuteno doživeta ter skupno z Interludijem tvorita zanimivo ter kvalitativno visoko umetniško tvorbo. Zlasti je gibljiv in zveneč instrumentalni del, ki vokalnemu morda nekoliko prednjači. V celoti pa se oba primerno zlivata ter s tem dopolnjujeta formalno-vsebinski značaj skladbe, ki stavlja v tehničnem kakor v inter-pretacijskem pogledu mnogo težkoč. Ettrigent M. Polič je skladbo zajel z velikim razumevanjem in jo zato predstavil V vzorni obliki; tudi tehnično sta bila orkester in zbor izdelana in lepo izravnana. Med Solisti 80 odlično prikazali precej zapletene kombinacije vseh možnosti solističnega kvarteta zlasti V. Hevbalova, M. Kogojeva in J. Betetto. pa tudi S. Bano-vec, ki pa je bil v višinah večkrat preoster. V splošnem so bili vsi izvajajoči uravnani ter so tako uspešno posredovali dostojen umetniški prikaz škerjančeve kan tate, ki jo je javnost sprejela zelo toplo In s priznanjem. eafc— S AH Šahovski veleturnir : ASK S:8. Nedeljska scmli.:ia!na taksna za državno prvenstvo, je dosedanjemu državnemu prvaku spet prinesla velik uspeh. Ljubljančani so se vrnili iz Zagreba s prepričevalno zmago 6:2 in se plasirali v finale proti Beograjskemu SK. To srečanj« bo 20. t m., o kraju tekme pa bo odločil žreb, za Ljubljano ali za Beograd. L&K j« nastopil v Zagrebu z moštvom Milan Vidmar ml., Furlani, Sorli, L. Gabrovšek, Slika, C. Vidmar in Ger-zinič Amaterski SK pa so zastopali dr. Astaloš, dr. Kalabar, Rabar, Subarič, Jerman, Licul, Salinger, Popovič. Ljubljančani so zlasti na prvin štirih deskah dosegli prepričevalen uspeh in niso odstopili Zagrebčanom niti pol točke. Edino zmago za Zagrebčane je dosegel Slovenec Jerman nasproti Šiški. Na prvi deski je M. Vidmar v krasni igri porazil mednarodnega mojstra dr. Astaloša. Furlani je kot črni spravil mojstra dr. Kalabarja V izgub ijeni položaj. Igra jo ostala sicer kot edina nedokončana in jo bo ocenil ta vez, vendar je Purianijeva zmaga izven dvoma. Na tretji deski je imel Sorli težak posel s talentiranim mladim Rabarjem m je zmagal ls zaradi hude nasprotnikove napake. Na naslednji deski je L. Gabrovšek kot črni lepo porazil Subariča. Slika je imel precejšen del partije težko stališče nasproti Jermanu in Je prišel v hudo časovno stisko ter je bil končno v izgubljenem položaju kontumaciran, ker Jepre-korsčil čaa Sikošek je zlasti dobro igral središnjico in je lepo premagal Licula. C. Vidmar s« je v izsnsčenem položaju sporazumel ■ Sslingerjsm na remis. Enako se je končala tudi partija Popovič :Gerxi- n1 t* Amsterdam, 8. novembra. Včeraj zvečer sta bili tu odigrani obe prekinjeni partiji iz prvega kola turnirja osmih najboljših šahistov sveta. Flohr in Capablanca sta se takoj po obnovitvi igre sporazumela sa remis, medtem ko je dr. Aljehin proti Reshevskemu nekaj časa Še poskušal uveljaviti svojo majhno premoč v končnici. Po 80. potezi pa je moral tudi on pristati na neodločen rezultat. (Rezultate ostalih dveh partij je javilo že ponedelj-sko >Jutro«: Fine je porazil Botvinika, fiuwe In Keres pa sta remizirala). — Danes zvečer od 18.40 do 28.40 srednjeevropskega časa se igra drugo kolo turnirja, in sicer v Haagu. Nastopijo sledeči pari: Dr. Euwe—Flohr, Capablanca—dr. Aljehin Reshevskv—Fine in Keres—Botvinik. Posebno zanimivi bosta srečanji starih n valov Capablance m dr. Aljehina ter obeh najboljših ameriških mojstrov Reshevske-ga m Finea. Maše gledališče DRAMA Začetek ob 20. tu* Torek, 8. novembra: zaprto Sreda, 9. novembra: Izs ljena ženitev, LjU-bezen-zdravnJt. Red B Četrte*. 10. novembra: Brezov gaj. Premiera. Premierski abonma Petek, 11. novembra: zaprto Sobota. 12. novembra: Potopljeni svet. Red A »Brezov gaj« Je idilična londonska četrt z vilami, znana po svojih imovitih mirnih in uglednih stanovalcih. V takem mirnem domu vzbudi največjo zmešnjavo rodbinski Oče, ki ga smatrajo vsi za zaspanega in nedejavnega. Ko pove, da je razpečevale ponarejenega denarja, nastanejo pogledi«, ki razkrijejo pravi značaj ljudi Okrog njega. Napete in zabavne situacije, ki se vrste v igri. ustvarjajo pravo komedijsko vadušje. Glavno vlogo bo Levar Nadalje bodo nastopili: gg. P.Ju-vanova, Danes, Nablocka, Levarjeva, Sever, Potokar, Jerman in Presetnik. Zrežiral'bo delo g Kreft. Premiera v četrtek 10. t. m. bo za prenrerski abonma. OPERA ZačeteH ob 20. uri Torek. 8. novembra: Aida. Premierski abonma. Gostuje ga. L. Kar ena Sreda, 9. novembra: Na sinjem Jadranu. Red Sreda ' Četrtek. 10. novembra: Poljub. Red oe- trtek Petek, 11. novembra: zaprto Sobota, 12. novembra: Don Klhot. Premiera. Premierski abonm: Vesele dogodivščine španskega viteza Don Kihota in njegovega sluge, vzete iz svetovno znanega romana, so podlaga libretu komične opere »Don KihoU, ki Jo Je uglasbil francoski skladatelj Massenet. Poleg obeh imenovanih junakov Ima glavno vlogo Se lepa Dulcineja. ki jo bo pela ga. Kogejeva, dočim bosta prvi imenovani vlogi v rokah režiserja Primožiča in ravnatelja Betetta. Opera je izredno melodiozna, kakor vsa Massenetova dela. Med znana njegova operna dela spadajo 3>Ma-non« »Werther« in »Tais«. Dirigiral bo kapelnik Stritof, kt je oskrbel tudi prevod opere ,sre*ral bo opero R. Primožič. Premiera bo v soboto 12. t. m. Svoje dekle )e ustrelil Javornik, 7. novembra Po revirju se je v ponedeljek raznesla vest da je 35-letnl tovarniški delavec VU-man Jernej z Javornika v nedeljo ponoči ustrelil svoje dekle, 30-letno Marijo Je-kovčevo z Jesenic. Vilman in Jekovčeva ter Brajc Alojzij in Pucelj Barbara so Bi v nedeljo zvečer na Potoke, kjer so v Mu-lejevl gostilni popili nekaj kozarcev vina. Na povratku na Javornik so se v Vilmanovi hiSl med seboj pogovarjali medtem, ko je Marija Jekovčeva za svoje godovanje prinesla štiri steklenice piva. Bili so dobre volje in Marija gotovo ni slutila nič hudega. Nenadoma pa je Vilman potegni samokres ter ustrelil na Jekovčevo. Krogla ie prodrla nesrečnici srce in obtičala v steni. Marija se Je zgrudila in kmalu izdihnila. Vilman, ki je imel v samokresu še več nabojev, je hotel ustreliti še ostale in sebe, kar pa je preprečil Brajc, ki mu je v hudi borbi iztrgal samokres. Truplo nesrečne Marije so prepeljali z mrliškim vozom v mrtvašnico jeseniškega pokopališča, kjer bo po raztelesenju tudi pokopano. Kaj je napotilo fanta k zločinu, se m moglo točno dognati. Marija je imela že delj časa ljubavno razmerje z Vilmanom, ki pa ni ostalo brez posledic. Na vprašanje če je to dejanje izvršil v hipnem razburjenju ali po zrelem preudarku, bo odgovorila sodna preiskava. S smrtjo hčerke Marije je Jekovčeva družina hudo prizadeta. Mar ja, ki je bila zaposlena kot pletilka pri Kolbenu v Radovljici, je bila edina opora staršem, ki žive od borne pokojnine. Oče in mati vzdržujeta z veliko težavo eno hčerko, ki je popolnoma pohabljena in vnuka, ki je izgubil očeta in mater. Vsa okolica sočustvuje z nesrečno družino, ki je na tako tragičen način izgubila hčerko katera je bila edina opora staršem na njihova stara leta. Z Jesenic _ poroka. V nedeljo se je v jeseniški župni cerkvi poročil znani športnik g. Vinko Kozjek, z gdč. Ivanko Ravnikovo, hčerko znanega sokolskega delavca g. Janka Ravnika. Bilo srečno! _ Igra narave. V času, ko so travniki in dobrave pobeljeni od slane, zore na vrtu g Franceta Hlebanje lepe rdeče maline, ki nam jih je poslal že večkrat na ogled. — Sport. V nedeljo je bila na Igrišču SK Bratstva na Jesenicah odigrana prvenstvena nogometna tekma med SK Kranjem in SK Bratstvom, ki je končala z zmago domačinov v razmerju 2:0 (0:0). Za to tekmo je vladalo v vseh gorenjskih športnih krogih izredno veliko zanimanje. Iz Kranja se je pripeljalo več sto navijačev, ki so hudo pritiskali za barve kranjskega leva. Bili so trdno prepričani, da bodo kar pomandrali Jeseničane in so celo sklepali stave in menda oelo naroČili godbo, ki naj bi zmagovalce sprejela ob povratku na postaji v Kranju. Naravno, da so imeli Jeseničani pred Kranjem precejšen rešpekt in ni čudno, saj so bile med navijači tudi znane veličine iz Kranja. Toda Kranjčani so obračali, Jeseničani pa obrnili. Pokazali so, da prejšnja zmaga Bratstva nad Kranjem ni bila slučajna in da je slonela na tehnični premoči in veliki požrtvovalnosti jeseniških igračev. Igra je bila od začetka do konca zelo ostra. V pr- vem polčasu so prevladovali gostje, ze skoraj v začetku igre Je sodnik g. Sketelj iz Ljubljane izključil brez pravega vzroka najbolj mirnega igrača Ivanine vi ca od Bratstva, tako da so domačini skoraj vso igro izvedli z desetimi igrači. Pri Kranjčanih so bili najboljši desni branilce Marte-lane, srednji krilec Baum in napadalec Dje-116. Med Jeseničani je bil najboljši srednji krilec Zavrl ter obrambni trio Brun, Koran in Kniflc, v napadu pa sta bila izborna Trifunovič in Crnobori. Tekmi je prisostvovalo rekordno število ljudi. Po zmagi so bili igrači deležni viharnih ovaclj. Po Jesenicah so odmevale pesmi zmagovalcev in oelo na kolodvoru se radostno razpoloženje ni moglo poleči radi zmage domačinov nad kranjskim levom. KOLEDAR Danes: Torek 8. novembra katoličani: Brigita, Bogomir DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Afera NataSe Rogin Kino Sloga: Tamara, matineja -Kraljica zračnih višav« ob 14.30 Kino Union: Olasba za Tebe Kino Moste: Naši sorodniki Prirodoslovno društvo: predvajanje filma >8ivljenje v morju*: ob IS. v dvorani kina »Sloge«- DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, Nada Komo tar. Vič — Tržaška cesta. Iz Celja —c Zbor sokolskih strelcev bo v nedeljo 13. t. m. ob 13. na strelišču v Pečovni-ku pri Celju. 2bof je obve/en za vse e-di- nice celjskega sokolskega okrožja in licer za člane telovadce in nctclovadcc ter za naraščaj. Na strcliSču bodo strelske va]e. Društva lahko prinesejo s seboj puške, če si bodo Ustavila za to predpisano uvere-nje. —c Predavanja v bolničarskem tečaju Rdečega križa v Celju bodo u>b sredah in petkih od 19. do 20.30 v predavalnici v Zdravstvenem domu. Prvo predavanje bo v sredo 9. t m. zvečer. —c V nedeljo bosta v Celju zopet dve podsavezni te*mi. V nedeljo 13. t. m. popoldne bo na igrišču pri »skalni kleri« pod-savezna prvenstvena tekma med Atletiki ln SK Celjem, na Glaziji pa podsavc/na prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Olimpom. Vse kaže, da bosta obe tekmi zelo zanimivi in napeti. Med občinstvom pa se čujejo kritike, zakaj je LNP določil dve podsavezni tekmi na isti dan in najbrž tudi za isti čas Zaradi te prakse imajo klubi zaradi konkurence gmotno šk< do, občinstvo pa Je nejevoljne, ker si ne more ogledati obeh tekem Zato bi bilo treba urediti zadevo tako, da bi lahko občinstvo prisostvovalo obem tekmam. To je v interesu propagande nogometnega sporta in finančnega efekta tekem. S —c Davčna uprava v Celju razglaša, da je treba do 30. t. m. vložit; zgradarinske napovedi za davčno leto 1939 po stanju z dne 1. novembra 1938. Kdor ne vloi; davčne napovedi v omenjenem roku, plača kot kazen 3°/o, a kdor je ne vloži niti na pismen poziv v nadaljnjem roku 8 dni, plača 10% od odmerjenega osnovnega davka, —c Umrla je v nedeljo v mestnem zavetišču v Medlogu 71-letna mestna re\a Ana Plevnikova. —c Lunin mrk je opazovala snoči velika množica celjskega prebivalstva. Mrk jc bil ob docela jasnem zvezdnem nebu izredno 1^)0 viden. Popolna pomračitev &e je pr/ čela malo pred 22. in je bila končana okrog 23. —C Nočni požar. V ponedeljek okrog 19.30 se je iz neznanega vzroka vnel na Cesti na grad stev 44 kozolec, last la/ari-atov. Na kraj požara so kmalu prispeli celjski, nato pa se gabrski gasilci. Po skupnih naporih se je gasilcem posrečilo rešiti so-sodno stanovanjsko hišo, dočim je kozolec, v katerem sta bila shranjena koruza in fižol, pogorel do tal. Škoda znaša okrog 25.000 din. —-C Žrtve divjaških napadalcev. Ko je šel 34-letnl kovač Alojz PLatonjak od Sv. Ruperts nad Laškim v nedeljo okrog 21. s svojim bratom v Dežno pri Jurkl< ;tru, ju Je ns cesti napadlo pet fantov, ki so bili oboroženi s koli. Alojz Platonjak je dobil težke poškodbe na križu in'no.tjah, njegov brat pa lažje poškodbe na glavi in desni roka. V nedeljo malo pred polnočjo so se stepli vinjeni fantje v nekem vino-toču v Slivnici pri Celju. Fantje so napadli 27-letnega delavca Ivana Vrečka iz Trnove* pri St. Juriju ob juž. žel., ki je tam igral ns harmoniko. Eden ga je udaril z motiko po glavi, drugi pa ga je zabodel z nožem dvskrat v hrbet. Alojza Platonjaka in Ivana Vrečka so prepeljali v celjsko bolnico, Platonjakov brat pa je ostal v domači oskrbi. —c Atletiki : Olimp 1:0 (1:0). Atletiki so v nedeljo popoldne na svojem igTišču tesno, toda zasluženo zmagali nad Olimpom, ki je nastopil v oslabljeni postavi. Iffra je bila živahna in fair. V prvem polčasu so bili Atletiki v rahli premoči. V 15. minuti je poslal Coh po preclložku VVohlgemutha žogo v Olimpovo mrežo. Po odmoru sta se obe moštvi trudili, da bi spremenili rezultat, toda obe obrambi sta bili na mestu. Proti koncu igre je preSel Olimp v premoč, ki je pa ni znal številčno izraziti, ker ni imel strelcev. Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane objektivno in točno. —c Vsem malim lesnim trgovcem v vednost. Zveza trgovskih združenj v Celju je na svojem izrednem občnem zboru sprejela resolucijo, v kateri naproša Narodno banko, da dovoli svojima podružnicama v dravski banovini, da podobno, kar je dovolila za lastnike malih žag, odkupujeta italijanske klirinške nakaznice z 2.5°^ skon-ta tudi za male lesne trgovce. Resolucijo je poslala Narodni banki in tudi ponovno urgirala ureditev tega vprašanja. Te rmi pa je prejela Zveza od Narodne banke poročilo, da je njena prošnja ugrnlno re?ena ter da je Narodna banka dovolila svojima podružnicama v Mariboru in Ljubljani, da odkupujeta malim lesnim trgovcem italijanske klirinške nakaznice z 2.5 »konta. Obrazci za vlogo za odkup klirinških nakaznic se dobe pri Narodni banki. —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval dre vi ob osmih znani pedagoški pisatelj prof. dr. Stanko Gogala iz Ljubljane o nali domači vzgoji. Opozarjamo na to zanimivo in aktualno predavanje vse, ki se sanimajo za vzgojna vprašanja, zlasti pa starše. Atev. 251 »SLOVENSKI NAROD«, t. Stran S Dramatična s g o d b a In doživljaji ruskega dekleta v vrttaeii Križe v pot preko zločina, zablod ha sovraštva do ljubezni ! __ v velikem francoskem filmu ^FERA NATAŠE ROCIN Premiera! REVO MATICA 21-24 Ob 16- 19. In 21. uri DNEVNE VESTI — Organizacija ln izobrazba prostovoljnih Hi-etnlc. Da se v vsej drSavt pogtebi delo na organizaciji m lzobraSW prostovoljnih bolniških strežnic, se je obrnil glavni odbor Rdečega križa na ministrstvo socialne politike ln narodnega zdravja s proSnjo za sodelovanje. V svezi s tem je razposlalo mini*' rstvo vsern podrejenim sanitetnim ustanovam okrožnico, naj sprejemajo na praktično delo čim več prostovoljnih bolničark tn jih nauče streči bolnikom. Zdravniki, lekarnarji in kemiki, ki so dovršili ine ruktorske tečaje za pasivno Cbrambo pred uračnimi napadi, naj se obrnejo na krajevne odbore Rdečega križa v svojih krajih v svrho prirejanja predavanj o organizaciji pasivne obrambe pred napadi iz zraka . — Nov jugoslovanski jadralni reKOrt. Kakor prt na« na Blokah imajo tudi v Vranu jadralno šolo. Nedavno je ostal gojenec te šole Vast iz Celja z brezmotor-nim letalom v zraku 7 ur 30 minut. Včeraj se je pa znanemu jadralcu Aci Stano-jeviču, upravniku jadralne Sole v Vrtcu posrečilo doseči nov jugoslovenski jadralni rekord. Z brezmotornim letalom je ostal v zraku 11 ur in 5 minut. Dosedanji nas rekord Je znašal 10 ur in 45 minut in do* segel ga je 1. 1936 znani nas jadralec Raznožnik. _ Podražitev bencinske mešanic«. Odbor za kontroliranje in ureditev prodajnih cen mešanice bencina z alkoholom je skle-1 1a sp prodajna cena te mešanice ka-tudi motorne pogonske snovi določena ilija 1938 zviša za 10 par prt litru in s 1. novembrom. Ta sklep je finančni .....ster potrdil. — »Zvonček« je zajamčeno Čisto jedrnato m lo. Po brezkonkurenčni ceni le v m lami Zg. Šiška 92 in na Vodnikovem trgu pod lemenatom. — 17 (dravniSke službe. Dr Janež Ivan, zdravnk v noskom in dr. KrušiČ Walter zdravnik v Ljubljani, sta bila vpisana v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravpko banovino. — Osebna vest. G Bajuk Božidar, profesor na klas'Čni gimnaziji v Mariboru je bil imenovan za sodnega tolmača za latinski jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru. — ZtvalsUo kužne bolezni v dravski banovin*. Po stanju z dne 25 oktobra je bila v drnvski banovini slinavka in parkljev ka na 465 dvorcih, svinjska kuga na 44. svi- iska rdečica na 40. kntfa čobelne zalege na 11. vran'čni prisad na 3, smrkavost na dva in šuštavec na 1. odbora o voliščih in predsednikih volilnih odborov v dravski banovini in razne objave iz »Službenih Novin«. _ Mak« Ktirbos v New Yorfcu. Sredi oktobra je dospel naš baietnik v New York, kjer oe ene v družbi, ki nastopa pod imenom »Balleta Russe de Monte Car-k>c. Drufeba šteje 74 Članov in jo vodita Leonide M sme ne in Michel Fokine. VeČino tvorijo Ruai, poleg njih Francozi. Jugoslovani so trije: Mia Čorakova-Sla venska, primabalerina is Zagreba, Kazimir Koklč ia Zagreba in Mak« Kiirbo« iz Ljubljane. I« New Torka, kjer bo družba prirejala predstave dva meseca, odpotuje na gostovanja v Chicago. Cleveland, Loa Angele* HoUvvJOod, Weshington In Bt. Fran-ciseo Zdaj se vrse predsave v Metropolitan operi, kjer sanje Hrvatica Mia Slavonska izredne uspehe. _ Vreme. Vremenska napoved pravi. da bo zjutraj megleno, čer. dan večinoma ja•] t \e zahteval smrtno kazen Obtoženka je svojo žrtev po umoru oropala Obsojena je bila na dosmrtno robijo — Železn'ška nesreča. V n«ji Zagieb—Sušak železniška nesrečo Prevrnila se je lokomotiva železni$!:e> požar, ni znano — Prepojen vlomilec Oni 'an je v»rJ mlajši vlomilec v stanovanje '.joize'a slarja na Viču 132 Zlikovec si i» nabral že veliko plena obleke in dru arih oiedme-tov, ko so ga začuli domaći Viomflcs sr skušali ujeti, pa je pravočasno op«»z«' varnost, vrgel prcč p'3n m tK>b^ani: v noč Vlomilec je bil srednje oostave sta- >'^r^^ 30 let. na sebi pa je im^l emrre hlgvAe teman suknjič in sivo čep;oo — VlOm v tTgovinO. Oni dan a-^o*i *« bilo vlomljeno v trgovino trgovca ;n 9'ilnlčarja Blaža Matka v Drhr**>* v^zr- ori Sv Petru v Savin^ki tlnrfni Kn---»i- lec je prišel v trgo^no skozi •ko'- *n rd-nesel več ženskega pe^ia \el:ko m^ske^a perila. 28 m klo a nek:ji lru|rejBca b\y a, več parov molkih in Ženskih TOgavi*t t 5 metrov belega platna 70 znamk D" 1 d,_^ veliko salam, sira in druHh fe.»rvhl več Skatel cigaret 10 litrov pelwknvcn ^ kn-' kih sto din. Skoda povzročena po vlrmri zna^a blizu 4000 din Vl^m^er ie nce i J^^»-*ove Čevlje, kar so orožniki agotov-'l-sledovih okrog hiše. —tj Uradne ugotovitve o tramvajski «'e-sreči. V soboto sta trčila na šentvidski tramvajski progi motorna tramvajska voza St. 21 in 26, izdelana v brodski tovarni vagonov in ne opatijska voza, kakor je zašlo po pomoti poročilo v nekatere liste. Zavore pri obeh vozovih so bile v redu. Takoj po karambolu so preizkusili oba motorja in ugotovili, da sta bila popolnoma v redu pred nesrečo, saj sta kovala še celo po karambolu. Nesrečo je treba pripisati predvsem mokremu listju, ki je ležalo na tračnicah in mokrim tračnicam. Vozniki vedo, da morajo prej zavirati kadar so mokre tračnice. Komisija je ugotovila, da je voznik začel zavirati s peskom pred postajo v dolžini okrog 110 m. Trčenje je bilo tako močno zlasti zaradi tega, ker je bil voz, ki Je vozli is mesta silno zavrt na prosi P<*6 kretnico, da f> voz, ki se je zaletel vanj, ni mogel potisniti nazaj. Vse tramvajske vosov« vsako noč natančno pregledajo la preizkusijo v remizi in preden vozniki zjutraj odpeljejo iz remize, morajo po nalogu prelaJtustti električne zavore. Rasen tega Ima moštvo tudi najstrožji nalog, da mora takoj oddati voz v popravilo pri najmanjši okvari. Voa, ki ae je zaletel, je prej že prevozi] trikrat progo iz St. Vida in nazaj brez aajmenjse motnje. —1 j V lepi na Ahaeljevl cesti js res M ljudi, kakor smo pred prasniU pisali, toda mestni socialni urad nam poroča, da Imajo vse stranke v baraki brezplačno stanovanje, edino dve stranki plaCata skromno stanarino, ker sta sami zahtevali najemninsko razmerje zato, da Ju ne bi izpodrinila druga stranka. V tsj baraki, M je last mestnega pogrebnega zavoda, stanujejo predvsem ljudje, ki so UH delosUranl is svojih barak na Kodeljevem, kar so se morali umakniti novi cesti. Na svojo prošnjo so dobili samo začasno streho, dokler al ne preskrbe svojih stanovanj, kar so tudi podpisali, fie prvi teden po vselitvi, tore] meseca avgusta, je bila montirana vodovodna pipa in napravljeno stranišče ter ni resnična trditev dopisnik*', da bd bila bav raka brez vode in strani' >. v barako silijo celo taks družine, ki imajo svoja stanovanja, osi da js mestna občina dolžna dajati revežem brezplačno etreho. Kar v baraki stanuje tudi neka nemirna neobcanka, je bila pozvana, naj napravi prostor v Ljubljano pristojnim, drugače bo deloUrana in poslana v svojo domovno občino. V Kratkem pa bo mestna občina v stari cukrarni odprla velik nov zavod za reveže, kjer bodo dobivali hrano in začasno stanovanj« ter sploh vso preskrbo popolnoma brezplačno Prenočišče bo razdeljeno na tri oddelke, namreč na moške, na sanak« la na družinske spalnice in stanovanja, rasan tega pa bo v zavodu velika dnevna ogrevalni ca ter brezplačna ljudska kuhinja, B tem novim savodom se bo Ljubljana rezila beračev, hkrati pa bo pomagano tudi delavcem in sploh brezposelnim, ki iščejo dela in alulbe. —tj SRAJCE — KRAVATE — KAR* MCNIK — NEBOTIČNIK. —lj Predavanje SPD. V četrtek 10. t m ob 20 uri priredi Slovensko planinsko dru stvo svoje prvo predevanje v letošnji se-ziji. V dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti bo predaval g. dr. Reva Oskar o vremenu v planinah S Številnimi diapozitivi bo pokaral. koliko važnosti igraje oblaki pri spoznavanju vremena. Posebno v planinah se spozna prihod slabeča vremena po ob'akfh. ki se kskor slapovi prelivajo preko gorskih sedel, številna drusa vprašanja ki zanimalo planinca cjlede vremena, se bodo obravnavala na navedenem oredavanju. Vstopnice ^o na razpolago v druStveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1 Ker imajo člani spd ugodnosti pri vstopnini ae priporoča, da si preskrbijo vstopnice v nrednrodaji Planinci, pridite v četrtek ob 20 uri v čim večjem številu na zanimivo predavanje. u— Pododbor udruženja rezervnih oficirjev v Ljabljaal naznanja svojim čla--iom. da je dobil na razpolago deset bres* >ipčvih vozovnic aa pot k slavnostlm v Novs Sad. V zailnjem času prispele vozovnice so č'anom na razpolago v društveni n'sarni danes od pol 19 do po! 20 ure —lj Ljubljanska sadjarska tn vrtnarska podružnica bo imela predavanje jutri ob sedmih-zvečer v kemični dvorani na 1. drž. realni gimnaziji (rea ki) v Vegovi ulici. Predaval bo g. Jože Kregar o tem. kako Eavari'ienio cvetice In sadno drevje pred nevarnostmi zime. Vstop prost Predavalnica in dohod do n^e je označen 2 napisi. (Mani in gostje' vab!leni. —lj Kamnirol avtor-nblla In tramvaja. V.eićn rcroldne sta trčila na Tvrsevi ce-*ti nel-i osebni av'o :'n traTrcvaJ, prihaia-jofi cd ko-lncert Ljubin^skejra kvarteta /r»r„-far Stanič SuŠterŠIč Miiller) ki se bo vriHl v ponfdojjek. 14 t m v veliki F lh dvo ani ob 20 uri. so vstopnice že v ^7-dorodaii on ob'Čainih kencertmh oe-""°h v kr>flg»ml G^asb^ne Matico Na t^m koncertu' br^do v Ljubljani izvajali Drvič TPr*r>'rv k-artet R Z;ke, Beethovnov go-r»^l-»? kvartet v e-molu op 59 št 7 in Verdilev godalrv5 kvartet v e-molu Na '"^"""r1 n-'-'nan'"'!!" komornega združenja -.t, i'-«-*-., v vr?i.ie. ki Dr'r^di 5^m- ^-»t r«3i"=, cm r.or»r'»^nira -> ^edelio 13 t ^ ^..^f,^ n„. pB^,,ot,T nn e*iia*HnsH "?tJ So n^'-ni n"«n^ne?R N*} snn^'i ie <-r''q ^<=^'nv in mnogo dru- — li T^fv'.ne v Po>oo^li^ki ul^ci 4 ie •r»ri n^kr»r» v Cev^.rako delavnico Josipa '•'l^ o-'ncsel oet parov oopravltenih Cevl$ev. oekAi nsn^ uro budilko v skupni v-tv neKdo ukradel u«:njato listnico FILM, V KATEREM JE PRIKAZAN VRHUNEC H V DOŽESTV ENE UMETNOSTI! Divne ruske pesmi, polne o to t nos ti in hrepenenja, s« pravi aSItek sa vsakega ljubitelja glasbe Predstave danes ob 16., 19. 1 n 21. u r 1. PREMIERA DANES V KINU SLOGI — TEL 27-80 Rezervirajte si vstopnice! Danes ob 14.30 url po znižanih cenah Din 2.50. 4.50 ln 6.50 KRALJICA ZRAČNIH VIŠAV TAMABA z 270 din, orožni Hat ia ribarsko knjižico. V norljanski ulici pa sta hlla na škodo restavraterja Antona Kajieza ukradena dva prašna soda, vredna 200 din. —lj Življenj« v morja je naslov salo zanimivega filma, ki se bo predvajal pod okriljem Jadranske strate in Prirodoslov-nega društva 8. t. m. ob 18. v kinu Slogi, ie iz naslova samega se vidi, da bo nudil vsem ljubiteljem morja nekaj prav posebnega, zato Vabimo vse članstvo Jadranske straže ln njene prijatelje, posebno mladino, da se edinstvenega predavanja udeleže. Vstopnina 2, 4 in 6 din. Žrtev neprevidnega kolesarja Radeče, 7- novembra Ni še dolgo, ko smo svarili nase vozače, zlasti avtomobiliste in kolesarje, naj ne vozijo skozi mesto prehitro. Na varnostne oblasti smo naslovili javno prošnjo, naj posvečajo prehitrim vozačem vso pozornost ter neposlušne ek^emplarifino kaznujejo. Na§! vrli orožniki izpolnjujejo dolžnost z vso vnemo in toonos'jo, toda Se se najdejo ljudje, ki nikakor nočejo upoštevati odredb cestno policijskega re- da. Baš zaradi tega se je zgodila v nedeljo takoj po prvi masi kolesarska nesreča, ki je zahtevala življenje 55 lene Ko-lese Jožefe, doma ir Prapretncga, eno uro hoda tz Radeč proti Bosanju. Ko so se vračale v nedeljo nade Ženice okrog sedmih zjutraj od mase. so lle v skupinah in z otroki po glavni cesti sk<>sl vas Ho*emeŽ proti domu. Med njimi je bila tudi Kolesa Jožefa. Za hrbtom J! je privozil z vso naglico kolesar, ki sluz« pri posesniku Zupančiftu za hlapca. Res je sicer zvonil, toda računati bi moral t vsemi neprilikami, ki so na cesti, zlasti kar dar gredo po nji stare ženice. Ko je sa/* zvonil, se je Kolesa v zadnjem hipu umaknila tako nerodno, da jo je zadelo kolo ter jo podrlo. Dobila je mččne poskCKrbe po glavi, kjer je bila vsa črna. Prvo pomoč so ji nudil} mimoidoči. Dve ženici sta jo prijeli ter jo vodili pod pazduho do doma. kjer je takoj legla v posteljo ln tožila o bolečinah. Žive-a je se nekaj ur, potem se je pa onesvestila. Poslali so po duhovnika. PriSeJ je tukajšnji kaplan g. Pokorn Jože, toda bilo je že prepozno. Nesrečna Kolesa je bila že mrtva. Pokopana bo na tukajSn^em župnem pokopališču. Naj v miru prčiva! Preostalim nase iskreno so žal Je! Skoraj polovica vasi pogorela Vas Laporje pri Turjaku je zadela včeraj popoldne težka nesreča Turjak. 8. novembra Včeraj popoldne je na&tal velik požar v vasici Laporje pri Turjaku Goreti Je začelo okrog 15. in ie bilo mahoma v Ognju malone pol v«isi. oddaljene od glavne Ceste kakih 10 minut h<-da Ogenj se je pokasa) najprej na slamnati ttrehi hiše posestnika Alojza Mavca. V tre nutku je bil« v plamenih v^a hisu ogenj pa Je kmalu zajel tudi gospodarsko poslopje Z Mavove hiše je ogenj preše' na sosedne hiše, ki so stale druga tik dru^e Na nesrečo so bili ta Čas doma samo otroci dočim so bih odrasli /.anosleni na polju ali v gozdu. Veliko vaŠčanov, zlasti gospodarjev in gospodinj, ie bilo tudi v Velikih Laščah, kjer je bil sejem. Stari ijudje in otroci si sevc niso znali pomaflati in se je ouenj nemoteno siril s hise na hišo. Sele ko je bil v plamenih že vehk del vhs!, &o prihiteli ljudje domov s polia in skušali tešiti, kar se je dalo. Pozneje *o pnlrteli tudi ijasilci iz škocijana. za njim- pa £nsil-ci is Velikih Laftc in iz Ponikev. Gasilci So jeh bri gasiti, toda >genj se je bil že tako fazbesnel. da skoro niso vedeli, kje bi pričeli. Po daljšem trudu 5-e jim je po-Srvčilo odvrniti oqenj od spodnjega dela vasi, docim so hiše posestnikov Štefana ('cinika, Marije štrukljeve. Alojza Štruklja, Franca Zerneca in Alojzija Mava pogorele. Poleg his so pogorela tem posestnikom tudi gospodarska poslopja posestniku Ajojzu Grudnu ter jane>\i Perhaju pa je pogorelo do tal le gospodarsko poslopje, hiši pa so obvarovali Gasilci so delali ves popoldan in vso noč do štirih /. jutraj. ko sa jim je končno posrečilo požar zadušiti, Vi ruševin hiš pa se ie kadil j se davi. ko so ^SSilći razkopavali pogorišča. Za Lapor jane pomeni včerajšnji požar stra en udarec, ^aj je pogorela skoraj polovica vasi. ki šteje 11 his. Pogorelćem je ogenj uničil pole«? poslom: Tudi vso opravo, obleko ir> pridelke. Ogent |e osmndil tud? neka i živine, ki so jn vasčam še pravočasno snustili iz hlevov, da *e ni zadušila. V gorečo vas *o že kmatr popoidne prihiteli orožniki s Turiaka in Velikih Lašč. ki $a tudi sam- pomagali gasiti in reševati živino i/ hlevov let b'a?n t gorečih h'š Ne-k?ter;m r»ote«t^'kom je no^eo h'šne opra ve in živil /gorel* tudi gotovine, krojaču Meglen u pa je zgorelo rudi blaga za 12 oblek. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno Ko. rečeno je začelo goreti v hiši posest nika Alojza Mavca. Domaćini prioovedu-jej'» da je go^prdinja podkurila kotel za svinje, nato pa ie odšla v gozd 00 opra/ kih. Doma so osV!: cimn otroci, ki so se isra1' z ognjem in tako povzročili nesrečo Ori žniki. ki 90 takof uvedli nreUkavo. pa trdijo, da se je vnela pn Mavčevin slam nata streha iz dimnika in da nesreča niso zakrivili otroci. škods Se ni ocenjena, znaša pa gotovo nad 500 000 din. Pri reševanju razne robo iz goreče hiše se je popoldne hudo opekla posestnlkova žena Klotllda Zernečeva. Plameni so jo obžgah po obrazu in po rokah tako. da se je onesvestila. Gasilci so jo odnesli od goreče hiše. potem so jo pa naložili na Pečnikarjev avtobus, ki vozi med Blokami in Ljubljano ter jo prepeljali v bolnico Pod vlak je šel LJubljana. 8. novembra Davi ok/rog štirih so našli na železnlSJri progi za tramvajsko remizo nezavestnega mladenič«., ki je imel odrezani pod kolenom obe nogi. Brž so obvestili policijsko stražnico na Celovški cesti, ki je poklicala reševalce. FteJŠevalci so naložili ponesrečenca v avto in ga odpeljali na kirurgic ni oddelek v bolnico Zdravniki so mu nu-dlr5 takoišnjo pcmoč. a bil je zaradi izgube krvi že tako oslabljen, da je kmalu po prevosu umrL Bil je 26 letni kamnoseški pomočnik Franc Babntk, stanujoč na Cesti pod gozdom v Šiški. Policija je takoj unredla preiskavo in ugotovila, da ne gre za nesrećo, mnrveč da si je Babnik sam ho' el končati življenje in je šel pod vlak. Kaj ga je pognalo v obup, pa Se ni ugotovljeno. Iz škoSfe Loke — Vai »veti* Nepregledne množice ljudstva so tudi letos, v dolgih procesijah romale na pokopališče v Skofji Loki in v Stari Loki. Vojaško pokopališče, ki šteje 287 grobov, je bilo deležno ljubezni naših najmlajših -~ šolike mladine, ki je okrasila gomile s venci in rožami tako bogato, da ni ostal noben grob prazen. Ta pietetni čin naše mladne zasluži javno priznanje. Pevci so peli povsod. Na loškem najprej na mestnem pokopališču in potem še na vojaškem pred spomenikom žalostne slovenske matere. V Stari Loki se je zgrnilo okrog- sveže gomile sokolskega staroste br. Franca Dolenca mnogo sokolskih bratov in sestra, pevski zbor Sokolov pa je zapel turobne žalostlke. ki so ganile marsikoga do solz. Na Visoko sta pohtela tretji m Četrti razred meščanske šole 'n se pod vodstvom svojega ućiteljstva poklonila na grobu dr. Ivana Tavčarja, moža, ki nosi po njem meščanska šola v škof ji Loki svoje Ime. Na Visoko so odšle tudi Članice škofieloškega KJS in se tam potonile spomnu svoje nepozabne predsednice dvorne dame Franje Tavčarjeve. Dnevi za praznke so bili lepi, imeli smo pravo zlato jesen in pokopališča so bila izpreme-njena v cvetoče gaje. NA CESTI — Derar ali življenje! — Vzemite raje moje življenje, do mojega denarja ima pravico vedno samo moja žena. 9 I OGLASI ^v-^.u M\ par. daven posebej PreKUri jzjave oeseda Din 1-—. davek pose ne j ia p?sms?ne ^Ogovore gtase ne priznamo. 1»v*»l« o* ispIk1 Nattrt&ftlSi 2.50 > sklede za kompot...... > 9.— > krožniki za pecivo...... > 2.50 > . sklede za pecivo...... > 9.— > nastavki......... > 10.— > Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 8. novembra 1088. fttev. 251 Lep jubilej grafičnih delavcev Slavnostna akademija in slavnostni občni zbor v dvorani Delavske zbornice Ljubljana. 8. novembra Niz prireditev v okviru 70 letnice ljubljanske organizacije Zveze grafičnih delavcev je bil v nedeljo zaključen s slavnostnim občnim zborom v lepo okrašeni dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, d očim je bila tam v soboto zvečer slavnostna akademija. Otvoril je akademijo v nabito polni dvorani predsednik prosvetnega odseka g. Prane Boštjančič, ki je očrtal kulturna stremljenja grafičnega delavstva in se zahvalil javnosti za pozornost, s katero je spremljala njihovo prizadevanje v dolgih 70 letih. Govornik je toplo pozdravil prisotne zastopnike oblasti, tiskarskih podjetij in raznih organizacij. Pevsko društvo grafičarjev je zapelo Kosijevo ~GesloNa cesto«, ki po-nazoruje socialni boj grafičnih delavcev. Pod spretnim vodstvom g. Danila Cerer-ja je zbor zapel še več lepih pesmi potem je pa po odmoru nastopil še veliki salonski orkester grafikov pod vodstvom g. Vinka žižmonda. Prireditelji so bili za vse točke nagrajeni z živahnim aplavzom. ZBOR V NEDELJO V nedeljo ob devetih dopoldne se je pričel v dvorani Delavske zbornice slavnostni občni zbor, istočasno pa so zborovali grafični delavci tudi v Mariboru. Celju in po drugih mesih Slovenije. Zbor je otvoril predsednik g. Strnad, ki je v slavnostnem govoru omenjal uvodoma, da je organizacija, ki slavi svoj 70 letni jubilej, zrasla in se krepila iz ideje solidarnosti in tovariš va ter zahtevala od vseh mnogo truda in požrtvovalnosti. Tudi danes je organizacija zaradi discipliniran::«'! članstva močna in lahko mirno zre v bodočnost. Združenje grafičnega delavstva obsega vse. kar je zdravega in ima smisel za stanovsko organizacijo. Govornik je poadraivil prisotne zastrpnike oblas'i in organizacij: zastopnika bana, svetnika g. Zorna, mestnega svetnika g. Lukiča, zastopnika Delavske zbornice, predsednika g. Jakomina in tajnika g. TJratnika, zastopnika JNU g. Mrzela, zastopnika OUZD g. Honigmanna, zastopnika Strokovne komisije, nestorja črkostavcev g. Mlinarja, predsednika Zveze faktorjev g. Michaleka, podpredsednika Centralne uprave Zveze grafičnih delatvcev g. Malzla in tajnika g. starka, zastopnika zagrebške organizacije g. Linharta in druge, ki so Zvezi po vrsti čestitali k 70 letnici. Za predsednikom je govoril tajnik Zveze g. Drago Kosem, ki je orisal razvoj organizacije od ustanovitve od 1. 1868 in naglasi! zasluge, ki so si jih pridobili prvi ustanovitelji, zlasti njen idejni tvorec Kari von Rhein. Nato je spregovoril predsednik tarifnega odbora g-- Srećko žumer, ki je omenjal moč organizacije grafičnih delavcev in izrekel zahvalo vsem odsekom za uspešno strokovno gibanje v okviru SGRJ. Lepo zborovanje je zaključil predsednik Strnad a krajšim govorom, v katerem je omenjal cilje in pota organizacije v prihodnjih letih. Proslava v Celju Celje, 7. novembra Ob 70-letnici grafične organizacije v Sloveniji je bilo v nedeljo dopoldne tudi v Celju slavnostno zborovanje. V mali dvorani Celjskega doma se je ob 9. zbralo v velikem številu celjsko grafično delavstvo, navzoči pa so bili tudi zastopniki sreskega načelstva, mestne občine, poštne uprave, grafičnih podjetij, Sokola in strokovnih organizacij. Salonski orkester celjske železni-čarske godbe je najprej zaigral koračnico. Nato je g. Jožko Jurač pozdravil zastopnike oblastev, grafičnih podjetij in tiska ter grafično delavstvo. V svojem govoru je orisal boqato in uspešno st/novsko in kulturno delo grafične organizacije v Sloveniji. Slovensko grafično delavstvo, ki je skoraj stoodstotno organizirano, daje petino svojega zaslužka za svojo organizacijo. V letih 1921. do 1937. je izplačala grafična organizacija naslednje podpore: 1,597.000 din za bolnike. 7,033.000 din za brezposelne. 5.799.000 din za onemogle, 128.000 din za potujoče članstvo, 490.000 din za vdove in sirote ter 360.455 din za izredne podpore, skupno torej 15.408.000 din. Načelno gledanje slovenskega grafičnega delavstva na tisk je v smislu Guttenbergovih nazorov to, da naj tisk služi morali, pravičnosti in poštenju. Tiskalo naj bi se le to, kar koristi človeštvu, ničesar pa. kar seje sovraštvo. Delo slovenskega grafičnega delavstva je delo za Človeško dostojanstvo in za dvig slovenske kulture. Po govoru g. Jurača je g. Sandi Videčnik deklamiral pesem »Gutten-bergu«, salonski orkester pa je zaigral odlomek iz Stahlove operete »Lastovke«, Peter Kusterle je prečital zanimivo poročilo o delovanju in uspehih grafične organizacije v Sloveniji od njene ustanovitve pred 70 leti do današnjega dne. Grafični organizaciji so na zborovanju čestitali ob njeni 70-letnici nadkomisar g. Pogačnik v imenu mestne občine, g. Zupančič v imenu celjske podružnice Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. g. Godnik v imenu svobodnih strokovnih organizacij, g. Hočevar v imenu Jugoslovenske strokovne zveze, g. Cetina v imenu Sokola, g. Fric v imenu Narodne strokovne zveze, g. Vodopivec v imenu Delavske zbornice in drugi. G. Jurač se je zahvalil za čestitke, nakar je godba zaigrala »Triglavsko koračnico«. Pleša se da operativnim potom odstraniti Presenetljivi uspehi švedskega zdravnika dr. Eskila Kylina V zadnji številki >švedske medicinske revije« piše dr. Eskil Kylin lz Jonkopinga, da je rast las v zvezi s hypofyzo in da je bila v mnogih primerih popolna plešavost izlečena s prenosom hypofyze ali z uporabo preparatov iz te žleze. Pisec Članka opisuje obenem nekaj zanimivih primerov, ko je sam pripomogel plešastim ljudem, da so jim zopet zrasli lasje. Dr. Kylin je prišel zaenkrat do zelo zanimivih zaključkov, med drugim tudi pri lečenju tuberkuloze v poznem spolnem dozorevanju s prenosom hypofyze. Hypofyza je privesek možganov z važno, toda še ne povsem ugotovljeno funkcijo. Ta žleza je neposredno pod možgani, švedski zdravnik jo pa prenaša z zaklanih telet na dostopnejši kraj, namreč na trebušno mreno. Med drugim opisuje dr. Kylin primer neke povsem plešaste ženske, ki so ji znova zrasli lepi, dolgi lasje, po uporabi preparata iz hypofyze. Izginila je tudi njena prejšnja neplodnost in žena je povila dečka. Cim je bilo zdravljenje končano, so ji pa začeli lasje izpadati in znova jih je skoraj povsem izgubila. Poleti 1936 ji je zdravnik prenesel na trebušno mreno dve telečji hypofyzi. razrezani na drobne koščke. Posledica je bila, da so ji jeli lasje zopet normalno rasti. Vzpodbujen po tem novem uspehu je dr. Kylin dajal še drugim zdravnikom preparate iz hypofyze v primerih popolne plešavosti. V treh primerih, ko so pacienti jemali te preparate dovolj dolgo, so jim lasje zopet zrasli. V enem primeru so jeli rasti možu srednjih let lasje po šest mesecev trajajočem lečenju. V drugem primeru je šlo za 50 let staro ženo, ki je bila že več let povsem plešasta. Hy-pofvzne tablete je jemala skozi leto dni, potem so ji pa jeli rasti lasje. Toda zrasli so ji samo mestoma. Po prenosu hypo-fyze so ji pa zrasli enakomerno po vsej glavi, švedski zdravnik je prenesel hy-pofyzo v devetih primerih plešavosti in samo dva sta ostala brez posledic. V štirih primerih so začeli lasje zopet rasti, v treh je bila pa operacija napravljena šele nedavno, tako da se posledice še niso mogle pokazati. Francozi se uče tujih jezikov Zadnji dogodki seveda niso mogli ostati brez vpliva na Francoze. Pariški knjigarnarji so se o tem prepričali, ko so jeli ljudje tako zelo povpraševati po znani Hitlerjevi knjigi »Mein Kampf«. Parižani navdušeno kupujejo ne samo francoski prevod i-Mon Combat«, temveč tudi angleški prevod »My Battle« ali tudi >My Struggle«. Ravnatelj neke velike pariške knjigarne je baje izjavil poročevalcu pariške izdaje xNew York Herald Tribune«, da je Hitlerjeva knjiga »Meln Kampf« v letošnji sezoni najbolj priljubljena in oa gre tudi največ izvodov te knjige v promet. Pa ne samo v tem se kažejo posledice zadnjih dogodkov v mednarodni politiki, temveč tudi v velikem zanimanju Pariza-nov za tuje jezike. Največje je povpraševanje po učbenikih angleščine, nemščine, italijanščine in španščine. Neki drugi pariški knjigarnar je izjavil, da proda vsak teden najmanj sto učbenikov tujih jezikov svojim rednim odjemalcem. Veliko je tu- di povpraševanje po knjigah znanstvene in politične vsebine, po zemljevidih, učbenikih stenografije, pa tudi po literaturi, ki se peča z astrologijo, frenologijo, vedeževanjem, prorokovan jem itd. Pri vsem tem se pa Parižani še vedno zanimajo za stare klasike in za angleško literaturo, posvečeno sodobnim mednarodnim problemom. Francoski čitatelj torej postaja resen in kaže ne samo večje zanimanje za sedanjost, temveč tudi skrb za bodočnost. Karcna — Mitrovic — Gjungjenac v nasi operi Trubadur—Tosea—Traviata: tri zanimive predstave Ljubljana, 8. novembra V zadnjem času so nastopile v naši operi tri pevke kot gostje. Načelno more biti gost pevec ali pevka, ki prinaša posebne umetniške sposobnosti ali pa je zrel umetnik, ki dobro nadomesti domačega člana. Nikakor pa ni gost začetnik brez izvež-banosti v pevskem in igralskem pogledu. Lahko je nadarjen in ima lep glasovni material, morda celo naravni smisel za igro. Toda rekli mu ne bomo gost, temveč debitant ali kandidat in vsekakor ga bomo občinstvu in kritiki označi Vi kot začetnika. In kot začetnika ga tudi presojamo. katerima se loteva brez zadostne prakse največjih in najtežjih opernih partij. Instinktivno se teh nedostatkov zaveda sama in ji je zato pri vseh nastopih velika nervoznost huda ovira. Njen nemir se neprestano izraža v prenagljenih ali prepoznih vstopih, v nedoslednih tempih, prehitevanju orkestra, celo v kvarjenju melodij, pa seveda v nezanesljivih višinah. »Leonorac v Trubadurju zato ni zadovoljevala, in čudno, da je daleč zaostajala za »Aido«, ki smo jo čuli lani. Nobena roka se ni zganila po njeni kavatini in ariji v 1. izpremembi, dasi sta Se zmerom izzvali plosk. Ako se mora poslušalec bati za pevko, kako jo bo izvozila, je užitek nemožen. Pevka se je le polagoma umirjala in bila v poslednji sliki že skoro prav dobra. Ali to je mnogo prepozno. Ga Karena ima dober, lep, izdaten glasovni material, očituje večkrat skrbno, dobro pevsko šolo, ima pristno čustvo in ugodno zunanjost. Toda morala bi kakor vsakdo začeti spodaj, ne z viški, z majhnimi vlogami, a ne z najbolj napornimi. Tako bi se morda iznebila kmalu treme, se utrdila v taktu in ritmiki ter se naučila sproščenosti v igri. Simpatična žena domačinka bi nam bila potem zelo dobrodošla kot stalni član. Po dolgem času smo gledali go Ančico Mitrovičevo, zagrebško primadono kot Tosco. Bila je že 77. predstava te opere in po svoji ognjevitosti v glavnih treh partijah ena najbolj učinkovitih. Ga Mi tro viceva, bivša naša prva pevka širokega re-pertoarnega obzorja, je praznovala nedavno 25-letnico svojega umetniškega udej-stvovanja v Mariboru, Ljubljani, Nemčiji in Zagrebu v polnem razcvetu svoje umetnosti. Odlična pevka je in vroče temperamentna igralka, zmagovitega, sočnega glasu in močne karakterizacije v vseh kreacijah. S >Tosco« je takoj zopet zajela zanimanje naše publike, žela opetovano pohvalo med dejanji, pognala s svojo krasno zapeto molitvijo navdušenje do vrhunca in bila po vseh zaključkih aktov nagrajena s posebno toplim priznanjem. Tudi to pot je dirigent dr. Svara podal do vseh možnosti živo, učinkovito predstavo. V soboto pa je nase občinstvo z izjemnim veseljem sprejelo svojo nepozabno ljubljenko, go Zlato Gjungjenac Gavellovo. Ko se je v »Traviati«, ki so jo peli 76-tič, dvignil zastor, je izbruhnil gromovit aplavz, ki ni hotel ponehati Dirigent štritof je moral odložiti taktirko in čakati. In nato se je vršil aplavz za aplavzom; po vseh dejanjih je bila pevka klicana iznova na rampo ter po vseh dejanjih obsipana s šopki in darovi. Ljubljana je gospe Zlati zvesta. Njena kreacija Violette je pri nas slavna: zmagujte predvsem š svojo krasno, močno igro in osebnim šarmom, pa s svojim čustvenim petjem, naravnim kakor sladka govorica. Vsa kreacija je zadahnje-na z globoko melanholijo in mestoma sentimentalnostjo. Umestno je, da ne pozabim njenih sijajnih toalet. Tudi te so kreacije, ki jih brez dvoma ustvarja tudi sama umetnica. ^Gledališče je bilo vzlic 76. predstavi skoraj polno, tudi lože zasedene,, le 1. parterna vrsta je, čudno, zmeraj, pri vseh gostovanjih prazna ali skoraj prazna. Menda je preblizu orkestra. lr, u. S tega stališča ne smatram ge Ljubice Karene za gosta naše opere, temveč za začetnico, ki se šele izkuša uveljaviti na odru. Pravilno je, da hoče operna uprava nadomestiti tujo draniatsko pevko, ki se je vrnila v Beograd, z domačo pevko, ze zaradi jezika in izgovora. Toda skok je nemožen z go Kareno. Gospa je v svojem stremljenju prenagljena, ker njene pevske in igralske sposobnosti so dosti manjše kakor njena ambicija in odvažnost, s Vzgoja k resnicoljubnosti Starši se večkrat pritožujejo, da jim otroci lažejo in da nobena kazen nič ne zaleže. V vsaki otroški duševnosti je najbolj razvita domišljija, fantazija, ki jo lahko opazujemo žc od najbolj rane mladosti. Domišljija je tako živa. da se njen vpliv kaže v vsem, kar otrok započne. Njen razvoj je treba pa usmerjati in zadrževati, kajti tu je vir otrokovih laži. Otrok ne pozna razlike med tem, kar si predstavlja, kar hoče ah kar v resnici vidi. V predšolski dobi naj starši strogo pazijo na otrokovo pripovedovanje in izpovedbe. V njih so navadno povsem nedolžne laži, ki sc jih otrok niti ne zaveda. Toda niti teh ne smemo podpirati, kajti sčasoma se razvijejo v resnejše in težje. Otrok se mora zavedati, da laže ali bolje rečeno, da si izmišlja nekaj neresni'ne- ga. Kazni so pa samo takrat na mestu, če gre res za kaj važnega. Otrok mora razumeti, zakaj je bil kaznovan, če hočemo, da bo imela kazen vzgojni učinek. Pravilno usmerjanje fantazije v šoli in doma mnogo pripomore k temu, da otrok točneje opazuje in dojema zunanji svet, obenem ga pa tako vzgajamo k zavesti odgovornosti za resničnost njegovih izpovedb. Petelinje borbe v Angliji Zaradi tega, ker je posečal petelinje borbe, je bil oni dan obsojen William Hully na denarno globo 20 funtov šterlingov. Šestnajst drugih obtožencev je bilo obsojenih zato, ker so prirejali petelinje prvenstvene tekme ali borbe med krajema Cum-berland in krajem Lancashire. Petelinom so pritrdili na noge ostroge iz tenkega jekla, podobne bodalcem, s katerimi je zmagovalec svojega šibkejšega tekmeca tako obdelal, da je vpričo gledalcev izkrvavel Kot glavna priča je nastopil neki Blaze-brook, ki ga je liga za pobijanje mučenja ptic najela, da bi preiskal močno razširjene petelinje borbe v severni Angliji. Pod izmišljenim imenom je prišel BLaze-brook v stik z mnogimi za ta sport vnetimi ljudmi in jel tudi sam trgovati s nete-lini. Od novembra 1937 do septembra 1938 je zbral vse potrebne informacije. Pomagal mu je londonski novinar Howard Culpin, ki se je znal pod raznimi pretvezami približati organizatorjem petelinjih borb. Bor-r>e s št"iimi pari petelinov so trajale do 25 minut. Prirejene so bile navadno kje na samem za vasjo, prisostvovalo jim je 50 do 60 gledalcev in po borbi je plačal vsak prostovoljno vstopnino okrog 30 din v našem denarju. Eno tako družbo je policija zasačila in zaprla, več jih pa še vedno deluje v severni Angliji in ljudje jih skrivajo tako, da jim oblasti ne morejo do živega. S sabljo v desno oko Brežice, 6. novembra V Zagrebu na očesni kliniki leži 12-letni posestnikov sin Runovec Aleksander iz Stare vasi pri Vidmu, ki je bil težko poškodovan na desnem očesu s konico stare sablje. Oko je nesrečnemu dečku izteklo. V nedeljo 30. oktobra je bila na Vidmu pri Krškem v prosvetnem domu uprizorjena igra »Za staro pravdo«. Režiser in vodja igre je bil tamošnji kaplan Crnoga Ivan. Ko je opravljal kaplan popoldanske večer-nice. so se igralci preoblačili in maskirali za igro. Na vratih sobe, kjer so se preoblačili, je bila večja špranja, skozi katero so radovedno gledali vaški otroci Igralci so jih večkrat podili proč, kar pa ni mnogo zaleglo. 18-letni igralec Lupšina Stanislav iz Vidma, opasan s staro sabljo, si je štel kot oborožena sila v dolžnost pregnati radovedneže, da bi imeli igralci mir pred njimi. Svoj sabljo je parkrat porinil skozi špranjo na vratih, hoteč s tem ostrašiti otroke. Ko je poslednjič potisnil sabljo skozi špranjo, je v istem trenutku gledal v sobo Runovec Aleksander. Konica sablje se mu je močno zariniJa v desno oko in obležal je nezavesten pri vratih. Na vpiti© vaških otrok so se zbrali domačini in odnesli dečka na njegov dom. Se istega dne ga je oče odpeljal na očesno kliniko v Zagreb v upanju, da bodo tam vrnili otroku vid. Toda ubogemu fantku je izteklo oko. Iz Ptuja — Dramatično društvo obhaja letos svojo 251etnico obstoja ter uprizori v torek 8. t. m. štiridejansko veseloigro >Mati-ček se ženi«. V igri nastopajo sami novi igralci in se nam obeta prav lep užitek. S tem bo tudi otvorjena letošnja redna gledališka sezona. Kdor pozna delo dramatičnega društva, ki deluje na polju prosvete že celih 35 let, bo znal ceniti delo požrtvovalnih članov, žrtvujocih ve»s svoj prosti čas za naš oder in se jim bo oddolžil s tem, da bo obiskal otvoritveno predstavo letošnje gledališke sezone. — Nezgoda. Topolovec Leopold, dninar iz žetal je peljal z vozom po hribu skozi gozd. Na vozu je izgubil ravnotežje ter je omahnil na tla. Zlomil si je ključnico in dobil tudi druge notranje poftkodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Z živilskega trga. Naš trg je zadnje Čase zelo slabo založen z živili. Kmetice prodajajo običajno zelenjavo in krompir, a cena vsem pridelkom je znatno poskočila. Perutnine je bilo zelo malo. Kure prodajajo po 30 din, piščance po 28 do 35 din za par. Jajca so po dinarju komad. Mlečnih izdelkov je malo. POMEN EK V PARKU On: Neki statistik je dokazal, da pride na dve ženi točno poldrugi moški. Ona: No, vidite, jaz imam vedno smolo, da padem na to polovico. p. w. V zelenem peklu — Ali veste, mladi gospod, da vas vidim prvič s padalom? Če bi morali skočiti iz letala, ga nikar ne odprite. Težko je namreč padalo zopet zložiti, — je pripomnil strupeno. Polkovnik Morris se je zavihtel v letalo prvi, takoj za njim je pa zasedel mesto opazovalca mladi Gray. Mehanik se je sklonil nad njim in mu pripel pas okrog pasu. — Še enega okrog prsi, — ga je opozoril polkovnik. — Včasih imam namreč navado, da se naenkrat obrnem v zraku, pa bi lahko svojega spremljevalca izgubil. Mladi Gray je molčal in dal si je pripeti še drugi pas. Razumel je namreč, kaj namerava polkovnik storiti. Preizkusiti te hoče, mu je šinila v glavo misel. Misli, da si mehkužnež, vzgojen v vati in skrbno negovan, kakor roža v cvetličnjaku. Zdaj te hoče osmešiti. V zračnih višavah bo uganjal s teboj razne vragolije in ko se spusti na yla, se bo rogal tvojemu strahu. Mladi Gray je stisnil zobe. Skrbno je pregledal zaponko na pasu in si popravil padalo. Mehanik je stopil ta čas k propelerju in ga jel z obema rokama počasi vrteti. Ko ga je zasukal drugič, je motor zapel. Brnel je in bučal po tem, kakor mu je polkovnik dovajal plin. Slednjič je Morris dvignil roko v znak, da hoče pognati letalo. Motor je jel brneti tiše, letalo je zdrknilo po letališču najprej počasi, potem pa hitreje, kolesa so dvakrat zadela v betonska tla letališča in že so bila v zraku. Samo četrt ure je trajal ta polet, toda mladi Grav ga vse življenje ni mogel pozabiti.. V Morri-sovih rokah je bilo letalo kakor živo. Dvigalo se je skoraj navpično v zračne višave in ko je kazal višinomer že 3000 m, je padalo stoječe na krilih navpično nazaj, da ga je komaj nekaj metrov nad zemljo krepka roka izravnala. Grav je poznal mnogo letalskih obratov in nekaj enostavnejših je zmogel celo sam, toda tega, kar je počel polkovnik v zraku, niti imenovati ni znal. Morris se je večkrat smeje ozrl na svojega spremljevalca. Mladenič je vedno samo zamahnil z roko v znak, da se počuti dobro. Cez četrt ure se je letalo spustilo na letališče in takoj so prihiteli od vseh strani piloti in mehaniki. Prvi je bil pri njem seveda Goodley, ki je že od daleč molel Morrisu desnico in klical: — Prihodnjič pa vzamete v šolo zopet mene. Jaz stari, osel, ki sem mislil, da sem že vse videl. Nekaj let je tega, kar sem bil v Evropi, kjer sem videl grofa Chaumburga v njegovem rdečem letalu. In ko se je Chaumburg ubil, sem mislil, da ne bom nikoli več videl kaj podobnega. A zdaj ste vi... in z našim mladim! Fant, kako se počutiš? Mladenič je počasi zlezel iz letala. Bil je bled v obraz in kolena so se šibila pod njim. Bal se je, da bi se ne zgrudil in onesvestil od slabosti. Potne srage so mu- oblivale čelo in v glavi mu je šumelo. Bal se je, da bodo okrog njega stoječi slišali utripanje njegovega srca . .. '—- Kako sem še počutil? Do .. . dobro ... Polkovnik Morris je občudoval mladega Graya. — Pogumnejši si, nego sem mislil. Tako, zdaj pa pojdi, da se še enkrat pomeniva o nameravani ekspediciji. Zopet sta sedela v senci na klopici pred hangarji. Polkovnik je imel prižgano cigareto in v pesek, ki ga je bil veter nanesel v hangar, je risal s kratko palico obrise Južne Amerike. Tako je v grobih potezah označil ozemlje, kamor je bila ekspedicija namenjena. — Nikar ne misli, fant, da bo to navaden izlet. 2e mnogo ekspedicij in pustolovcev je hotelo prodreti v kraje, zarisane na zemljevidu samo približno. Vsi do zadnjega so se ponesrečili v pragozdovih, izginile so v džunglah tudi sijajno organizirane ekspedicije, mnogo številnejše od naše. O krajih tam doli vemo namreč zelo malo. Po pripovedovanju raziskovalcev je to krajina, v kateri je menda priroda osredotočila vse svoje nevarnosti in zahrbtnosti. Ljudje lahko umirajo tam od žeje, pri tem pa še vedno kroži med plemeni govorica, da so nekjfe v notranjosti dežele ogromna jezera, kjer žive še neznane živali, morda ostanki pradavnih časov. Mladenič, ki je željno poslušal polkovnika, se je naenkrat oglasil s plahim vprašanjem: — Morda kakor v Loch-Nessu? — Morda. Nihče ne ve o teh živalih nič točnej-šega. Na tisočerih krajih Chaca utegne na nas prezati smrt. Po pravici se imenuje ta kraj »zeleni pekel«. V širnih pampah je kraljestvo stepne kače. Ni velika, komaj dober meter meri, toda ta kača pomeni neizogibno smrt. Prej bi ušel krogli iz puške, nego njenim zobem. In žarara je samo igrača v primeri z nakanino, ki je gospodar pampe in pragozda. Oboroženi smo lahko do zob in vendar lahko vsi izgubimo življenje. Nihče se ne more zanašati na to, da nas bodo indijanska plemena v Chacu prijateljsko sprejela. Ne pozabi, da sta se za to deželo nedavno borili Bolivija in Paraguay. Indijanska plemena so umirala v bojih za zemljo, ki je nihče ne pozna, boriti so se morala proti premoči belokožcev in na robu civilizacije živeči Indijanci so spoznali, da jim belokožec ni vedno prijatelj in da bi bilo bolje, če bi iz dežele izginil. Mataci, Toboji, Mocovii žive zdaj tiho v svojih kolibah in razmišljajo. Mislijo na to, da bi mogli vzeti puške in pobijati bele ljudi, ki imajo vsega v izobilju. Zadnje vesti iz Južne Amerike so manj razveseljive kakor pred leti, ko so prihajali tja doli prvi naseljenci. Ir. mi se pripravljamo na pot, ki je morda možna, na kateri nas pa čaka na tisoče preizkušenj. Le pravi, resnični možje krepkih živcev in brez strahu pred smrtjo imajo upanje, da bodo prodrli tja in se tudi vrnili Za upravo ln lnaeratnl del lista Oton Christof — Val v Ljubljani