.Sliv
P ‘porforož.
Živilslco induilrij<i <L<L,
Industrijska cesta 21, 6310 Izola
APRIL 2002 leto 9 številka 98 cena 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož /
— izhaja 15. v mesecu -
1C Banka Koper
*~>i	j # Stran 3
Sam proti vsem
Zgodovinski ukrep piranske županje
Občina Piran je kot zakupodajalec v začetku aprila 2002 enostransko razdrla zloglasno pogodbo o dolgoročnem zakupu starega hotela Palače v Portorožu, ki je veljala za 99 let in je bila podpisana v času » vladavine« Andreja Grahorja in Franka Fičurja 22. 11. 1994. S tem pogumnim ukrepom je županja Vojka Štular verjetno končala tumomo sedemletno stanje, ki je obremenjevalo občino in celotni slovenski turizem. Sklep o razdrtju pogodbe je pripravil odvetnik Igor Trebeč iz Postojne, prejeli pa so ga tako zakupnik Imperial Palače - hotelirstvo d.o.o kot tudi njena ustanovitelja Hoteli Palače d.d. in Toncity Pacifik investicije d.o.o.
Občina kot lastnica odslej s hotelom prosto razpolaga, vendar se ne bo ukvarjala s hotelirstvom. Kdo bo novi strateški partner? Več na 9. strani.
Dva pomembna dogodka v Portorožu
SEDMA
INTERNAUTICA
IM
JUBILEJNI 30. SEJEM ROŽ
Ponovno se bliža čas, ko bo Portorož gostil predstavnike svetovne navtične industrije in pomorske navdušence, letos že na sedmem mednarodnem salonu navtike, INTERNAUTICA 2002. Tako si bomo med 7. in 12. majem 2002 lahko ogledali jahte, čolne, jadrnice znanih svetovnih proizvajalcev ter tudi veliko dopolnilnih navtičnih programov in atraktivnih športnih dogodkov. Otvoritvena slovesnost, na kateri pričakujejo visokega gosta, predsednika republike Milana Kučana, bo v torek 7. maja ob 15.00 uri na osrednji ploščadi pred
Ženske pletenine
GLENFIELD
Boutique Julija
^Obala 20 A, 6320 Portorož
Občina piraN
COMUNE Dl Pl RANO
Županja in Občinski svet Občine Piran ob dnevu upora proti okupatoiju, 27. aprilu, ter ob prazniku dela, 1. maju , iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter delavcem piranske občine in želimo lepo praznovanje.
In occasione della Giornata di lnsurrezione contro 1'occupatore, 27 aprile, e della Pesta di Lavoro, 1 maggio, il Sindaco e il Consiglio comunale di Pirano formulano sincere felicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro Comune, con Vaugurio di trascorrere serenamente le Peste.
Občinski svet Občine Piran	Županja Občine Piran
11 Consiglio comunale di Pirano	11 Sindaco del Comune di Pirano
___________ Vojka Štular, prof.
Konec junija večnamenski
sta dion
Spran lž
Restavracijo Marina. Za četrtek, 18. aprila ob 12. uri pa je organizacijski odbor, Jurij Kolenc in Marjan Matevljič, sklical novinarsko konferenco v prostorih Jachting kluba restavracije Marina, na kateri bodo novinarjem posredovali vse podrobnosti o letošnji prireditvi.
Že nekaj dni prej (1. in 2. maja 2002) pa bo v hangarju Marine Portorož jubilejni 30. sejem rož v organizaciji Hortikulturnega društva Portorož. Sejem bo odprt od 9.00 do 19.00 ure.
REZULTATI
ANKETE
VOLITVE
2002
Stran 6
P S.R.LARGENT! D.O.O.
*
COMHimS <
l ^ ™
i	Packard
Epson
Knrtuče in tooerjl Potrošiti material tnkTec poinBa In kertu6e do 80% oonoto.
AfiGEKTl 0.0.0. VOLOVO NAm.11.8000 KOPER m.flS«27-lM7 FAX.:05 «274244

Kar je čisto in jasno je resnično!
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500

Gostišče Park
Trattoria*Gasthans*lnn
PORTOROŽ
Senčna pot 2, 6120 Portorož, tel.: 00386 OS 674 04 SO, f»x: 674 09 Sl
* POROKE
*	ROJSTNI DNEVI
*	DRUGA PRILOŽNOSTNA SREČANJA
Poseben prostor za zaključne skupine (d.4o^i * OBLETNICE
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880
- za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir
	1 w	
stran 2	primorski u¥p	April 2002
Državnemu svetu več pravic
Državni svet v zakonodajnem postopku sodeluje v treh od petih področij pristojnosti, ki mu zagotavljajo aktivno udeležbo v zakonodajnem postopku in omogočajo vpliv na delo in odločitve Državnega zbora. Poleg odložilnega veta, ki ga pošilja v DZ naj bi temu pomembnemu državnemu organu, njegove člane -državne svetnike bomo letos ponovno volili na posrednih volitvah, dali možnost tudi vlaganja amandmajev. Tako mnenje izhaja iz pisma predsednika Državnega sveta Toneta Hrovata predsedniku Državnega zbora Borutu Pahorju v času, ko je DZ sprejemal nov poslovnik.
V funkciji uveljavljanja nepolitičnih interesov svoje volilne baze ustava Državnemu svetu daje možnost predlagati zakone, vlagati odložilni veto in zahtevati referendum. Državni svet ima pomembno vlogo pri uravnoteženju interesov, ki lahko vplivajo na zakonsko besedilo. Dokaz vpliva na zakonodajni postopek je tudi pravica državnega sveta vlagati na Ustavno sodišče zahteve za začetek postopka za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov. Kljub temu, daje v primerjavi s prejšnjo ureditvijo veljavni zakon o ustavnem sodišču zožil krog upravičencev, ki tako zahtevo lahko vložijo, državnemu svetu ta možnost ni bila odvzeta. Zanimivo, daje več kot polovica zahtev državnega sveta za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti vloženih potem, ko je bil veto v državnem zboru preglasovan. Tako je državni svet od 24 vloženih zahtevkov na ustavno sodišče v letih od 1993 do 2000 kar v 13 primerih vložil zahtevo za oceno ustavnosti na zakon, ki ga je državni zbor sprejel z absolutno večino v ponovnem postopku glasovanja. Le v dveh primerih veto v državnem zboru ni dobil zadostne večine in ni bil izglasovan, vendar se je DZ kljub temu odločil, da o ustavnosti določenih členov povpraša ustavno sodišče. Ustavno sodišče je kar pri 54 % zakonov ugotovilo, da so določbe v delu zakona, v katerem je preverjanje zahteval državni svet, v nasprotju z ustavo. Rezultat torej kaže na visoko stopnjo utemeljenosti vložitev odložilnega veta in sprožitve ustavnega spora. Ker državni svet ne more vlagati amandmajev na zakon, je odložilni veto edina možnost za uveljavitev nesoglasja državnega sveta. Zahteva Državnega sveta za vlaganje odložilnih vetov naj ne bi bila politično pogojena.
Franc Krajnc
»Good morning terrorism«
Slovenija obsoja vsakršen terorizem
Minister za zunanje zadeve RS dr. Dimitrij Rupel je 21. 3. 2002 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani nastopil na konferenci s provokativnim naslovom Good morning terrorism (dobro jutro terorizem), ki jo je organiziralo študentsko politološko društvo Polituss.
Dr. Rupel je povedal, da so teroristični napadi 11.9. 2001 na ZDA sprožili takojšnjo reakcijo mednarodne skupnosti. Praktično vse države so napade ostro obsodile, ZDA pa so za svoje protiteroristično delovanje pridobile močno podporo s strani mednarodne skupnosti, kar je minister v nadaljevanju nastopa natančneje obrazložil s primeri reakcij posameznih držav. Omenil je tudi vlogo, ki jo imajo pri tem mednarodne organizacije OZN, NATO in EU ter razne regionalne pobude v boju proti terorizmu. Minister dr. Rupel je ob tem, ko je govoril o vlogi Slovenije v mednarodni protiteroristični koaliciji, ponovil, da Slovenija najostreje obsoja vsakršen terorizem. Za taka dejanja ni in ne more biti opravičila, v boju proti njem pa je potrebna široka akcija demokratičnih držav. Ob zaključku je minister dr. Rupel poslušalcem predstavil slovenske ukrepe v boju proti terorizmu.
Prejeli smo
Tudi v sindikatih zaskrbljeni za Primorsko univerzo
Obalna sindikalna organizacija je poslala pismo Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Svetu za visokošolstvo, Vladi Republike Slovenije, županom obalnih občin in županu Nove Gorice.
» V Obalni sindikalni organizaciji - Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo težave in zaplete ob ustanavljanju tretje slovenske univerze, t. i. Primorske univerze. Idejo o njeni ustanovitvi podpiramo že od prvih konkretnih pobud, ki so se pojavile pred več kot desetletjem. V tem času seje na območju Primorske razvilo, ali pa je tik pred ustanovitvijo, več visokih šol, kar daje konkretno osnovo ter izraža potrebo po njihovi združitvi pod okriljem nove, skupne univerze. Ta zaključek lahko potegnemo tudi iz letos sprejetega ter pred tem šest let nastajajočega Nacionalnega programa visokega šolstva, ki med svojimi cilji omenja tudi zagotovitev razmer za uspešno delovanje univerz in samostojnih visokošolskih zavodov ter omogočanje nastanka decentralizirane mreže visokega šolstva. Področje obalnih občin, kot tudi Goriška, sta presegli kritično maso študentov ter hkrati izpolnjujeta ostale pogoje, ki dajejo osnovo za ustanovitev univerze.
Prepričani smo, da je potrebno brez zastojev nadaljevati z vsemi aktivnostmi, s katerimi bi končno le dosegli cilj, za katerega se opredeljuje večina primorskih fakultet, politične strukture, gospodarstvo, organizacije civilne družbe in ostali. Pri tem je potrebno preseči nekatere posamične zadržke ter nasprotne pomisleke, ki ne morejo in ne smejo odtehtati interesov nastajajoče primorske regije, kar se bo odražalo na njenem gospodarskem, kulturnem in znanstvenem razvoju.
Predsednik Marij Černe
JAFARJAFARI GOSTUJE NA TURISTICI
V torek 16. aprila bo na TURISTICI - Visoki šoli za turizem v Portorožu gostoval Jafar Jafari -najuglednejši znanstvenik s področja turizma na svetu.
Jafar Jafari je ustanovitelj in predsednik mednarodne akademije za preučevanje turizma - International Academy for Study of Tourism s sedežem v Madridu, in dolgoletni profesor turizma na ameriški Univerzi Wiskonsin-Stout. Je avtor enciklopedije za turizem (Encyclopedia of tourism) in urednik najprestižnejše mednarodne revije za turizem Annals of Tourism Research.
Ugledni znanstvenik se bo v Portorožu v dopoldanskih urah s predavanjem predstavil študentom Turistice, popoldan pa se bo sestal še s profesorji in vodilnimi gospodarstveniki na temo raziskovanje, izobraževanje in izpopolnjevanje v turizmu.
Ob oskrunitvi kipa Srečka Kosovela v Trstu
Koprski župna Dino Pucer je tržaškemu županu Robertu Di Piazzi napisal pismo
Spoštovani gospod župan!
Z obžalovanjem smo sprejeli novico, da so neznani vandali v Trstu razbili in oskrunili kip Srečka Kosovela. Največji slovenski pesnik 20. stoletja, je bil nekaj časa tudi vaš someščan in je kot mlad človek občutil in doživljal stisko Slovencev, ki jih je preganjal fašizem.
Z odprtim dialogom in sodelovanjem smo v tem prostoru poskušali preseči nekdanje ločnice in gradili dobrososedske odnose. Danes, s pogledom v naprej tudi že načrtujemo skupni razvoj. Žal pa smo v zadnjem času ponovno priča določenim dogodkom, ki vzbujajo neprijetne občutke in izničujejo naša dosedanja prizadevanja. Prepričan sem, da moramo, ne glede na to, nadaljevati po poti sožitja in sodelovanja.
Lep pozdrav Zupan Dino Pucer
Kdaj pod Natov dežnik?
Odločitev bo padla v Pragi
Dr. Dimitrij Rupel in dr. Anton Grizold sta na zasedanju Natovega Severnoatlantskega sveta v Bruslju predstavila aktivnosti Slovenije za sprejem v Zvezo. Ali pridružitev vojaško-politični zvezi podpira 50 odstotkov Slovencev?
V	torek, 9. aprila 2002 sta minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel in minister za obrambo dr. Anton Grizold zastopala slovensko stran na zasedanju Natovega Svemoatlantskega sveta v Bruslju.
Gre za redno letno zasedanje, kjer veleposlaniki držav članic Nata skupaj z ministroma države kandidatke, pregledujejo dosežen napredek na področju izvajanja Akcijskega načrta za članstvo v Natu. Poročilo o napredku, ki bo zaključeno po tem zasedanju, bo Severnoatlantski svet predložil Natovim zunanjim ministrom v obravnavo in sprejem na spomladanskem ministrskem zasedanju, ki bo 15. maja 2002 v Reykjaviku.
Letošnje poročilo o napredku je že tretje po vrsti in bo eden ključnih dejavnikov pri odločanju o tem, ali bo na vrhu Nata v Pragi novembra 2002 Slovenija povabljena v Zvezo.
O podrobnostih, kaj pričakujemo na srečanju v Bruslju, je minister dr. Rupel govoril na novinarski konferenci dan pred odhodom v Bruselj.
Ker je zadnje čase slišati tudi vedno več odklonilnih mnenj bi kazalo čimprej na referendumu dobiti odgovor, kaj o pristopu k vojaški zvezi porečejo državljani. Nekateri namreč ne verjamejo ocenam, da pridružitev vojaško-političnemu paktu podpira vsaj 50 odstotkov Slovencev. Minister dr. Dimitrij Rupel velja za enega najbolj gorečih zagovornikov članstva Slovenije v Natu. »Ekskluzivni« vlogi naj bi se odrekel, je bilo slišati na novinarski konferenci. Sam meni, da se o tem vprašanju bolj odločno morali izreči tudi ostali najvišji predstavniki družbeno-političnega življenja v državi. S tem je verjetno mislil tudi na predsednika države Milana Kučana. Očitno v Sloveniji ni prave volje niti za resne komentarje, precej stvari pa je v zadnjem času povezanih tudi z dejavnostjo ZDA na kriznih območjih. Zanimivo bi bilo vedeti tudi pravo resnico, ali Nato res vabi Slovenijo, ali sami silimo v to vsekakor zahtevno in menda tudi drago voj aško-politično zvezo?
V	tolažbo nasprotnikom včlanitve v Nato je treba povedati, da v primeru polnopravnega članstva tudi za Slovenijo veljajo določena pravila o standardih oziroma kompatibilnosti orožja in vojaške opreme z Natovim, možnostih vojaških vaj Natovih sil na našem ozemlju, vojaških baz, proste plovbe jedrskih podmornic v slovenskem morju, pošiljanja slovenskih vojakov na krizna žarišča in podobno. So tudi ugodnosti: V primeru, če bi nas napadla katera koli država zunaj sistema NATO in če bi uspeli dokazati njeno krivdo, bi ta napad, skladno s 5. členom ustanovne pogodbe bil obravnavan kot napad na celotno zavezništvo.
Sicer pa veččlanska delegacija Nata rada obišče Slovenijo. V naši državi seje mudila od 12. do 15. februarja letos.
Prejeli smo
Pobuda za priznanje države Palestine in njeno sprejetje v OZN
Mladi Forum ZLSD, predsednik Luka Juri, je 10. aprila 2002 na predsednika Vlade RS dr. Janeza Drnovška, ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla in Stalno misijo Slovenije pri OZN naslovil naslednjo pobudo:
»Dogodki na Bližnjem Vzhodu so spodbudili delegatke in delegate Mladega Foruma ZLSD, da smo na svoji 3. Konferenci 6. aprila 2002 sprejeli posebno resolucijo, kjer pozivamo tako Izrael kot Palestinsko oblast k prekinitvi nasilja in začetku dialoga. Ker pa se zavedamo, da samo pozivanje k miru ne bo zaščitilo ljudi pred grozečim nasiljem menimo, daje potrebno preiti k dejanjem.
Zasedeno palestinsko ozemlje izpolnjuje vse tri pogoje, ki so po mednarodnem pravu potrebni za nastanek države, torej prebivalstvo, teritorij in legitimna oblast. Palestinski narod (prebivalstvo) živi na svojem ozemlju (teritorij), svoje življenje pa ureja izbrano vodstvo (legitimna oblast). Zato pozivamo slovensko vlado, da se odloči za pomemben in potreben korak in prizna državo Palestino. Pozivamo tudi, naj Stalna misija Slovenije pri OZN začne pobudo za širše mednarodno priznanje Palestine in njeno včlanitev v OZN.
Takšno mednarodno priznanje je še posebej pomembno pri morebitni intervenciji OZN, saj VII. poglavje Ustanovne listine Združenih narodov ob potrebi predvideva tudi možnost uporabe sile za vzpostavitev miru. Dejstvo je, da lahko država članica OZN mnogo lažje uveljavlja svoje pravice v mednarodnem prostoru ob pomoči OZN, kot pa ljudstvo brez lastne države. Med drugim 51. člen Ustanovne listine OZN tudi jasno govori o pravicah članice OZN do individualne ali kolektivne obrambe.
Hkrati pozivamo, da predsednik vlade RS in minister za zunanje zadeve RS obsodita kratenje človekovih pravic, ki ga izraelska vojska izvaja nad civilnim prebivalstvom. Omenjena vojska krši tudi določila Ženevske Konvencije, saj ne dopušča oskrbe ranjencev in je celo zaplenila vozila Rdečega Polmeseca.
Naj se ne ponovi napake, storjene v vojnah na ozemlju bivše Jugoslavije! »
primorski u¥p
April 2002
stran 3
Tragična zgodba
Sam proti vsem
Marino Poropat iz Portoroža že tri leta bije neenakopraven boj v iskanju krivcev, ki so ga 16. 7. 1999 na dvorišču pred njegovo hišo na Sončni poti 34 v Portorožu zahrbtno napadli, udarili po glavi, nato pa naj bi ga nezavestnega kar z njegovim kombijem odpeljali ter odvrgli blizu smetišča v Strunjanu. Obtožena tudi domnevno pristranska sodnica, sedaj že odvetnica. Še vedno spor o lastninsko pravnih razmerjih na prodani hiši. Več kot 300 strani spisov mukotrpne pravde in končno tudi intervencija generalne državne tožilke Zdenke Cerar.
Marino Poropat
Zgodba ima korenine v družinskem sporu glede lastništva oziroma prodaje 250-300 m2 velike stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja na Sončni poti 34 v Portorožu. Poropatova tašča Darinka - Marija Petrinja (mati njegove žene Janje) in njen brat Goran Petrinja, sta prek posrednika z nepremičninami Marinka Babiča (ta je sedaj v priporu zaradi številnih kaznivih dejanj goljufije) prodala (Marija Petrinja do 4/8 in Goran Petrinja do 1/8) navedene nepremičnine kupcu Rajku Hrvatiču iz Izole. Hčerka Darinke-Marije Petrinja, Janja Poropat je, kot je razvidno iz kupoprodajne pogodbe, solastnica navedenih nepremičnin do 3/8, vendar pa ni uveljavila nakupa navedenih nepremičnin do 5/8, ko sta ji bila ponujena solastniška deleža solastnikov-prodajalcev v nakup. Pri Okrajnem sodišču v Piranu se je hkrati vodil nepravdni postopek za razdružitev	solastninskega
premoženja, ki pa še kot kaže ni zaključen.
Kupec in prodajalca so se sporazumno dogovorili, da bo kupec vstopil v nepravdni postopek za razdružitev	solastninskega
premoženja. Prodajalca sta dovolila tudi, da se pri navedeni nepremičnini vknjiži v zemljiški knjigi lastninska pravica na ime kupca do 5/8. Pogodbo so stranke sklenile prostovoljno. Vsi (prodajalca in družina Poropat so v tej hiši živeli
složno vse dokler ni prišlo do poskusa prodaje in seveda hkrati tudi do mučnega spora. Ne nazadnje gre za velike vsote kupnine okrog pol milijona mark. Starša Marino in Janja Poropat sta ob tem doživela še en usodni udarec. V hrvaškem morju se je pri športnem potapljanju utopil njun edini sin.
Zakonca Poropat sta osporavala prodajo tistega dela hiše (okrog 100 m2), za katerega trdita, da pripada njima. Tašča pa naj bi, kot trdi Poropat, prodala celoto in tako 30. 7. 1997 odtujila tudi njun vpisani lastninski delež. Na piranskem sodišču seje vodil postopek delitve premoženja in ugotovljeno naj bi bilo, da lastninski deleži ne odgovarjajo dejanskemu stanju in vpisu v zemljiško knjigo. Zato sta zakonca Marino in Janja Poropat, da bi zavarovala njuno premoženje pred odtujitvijo, s sodnim sklepom postavila v zemljiško knjigo dve plombi. »Po zelo kratkem preverjanju naj bi prišlo celo do ugotovitve, da sodišče vodi goljufijo«, je povedal Marino Poropat, ki že nekaj časa ne zaupa nikomur več. Tudi sodišču in policiji ne, ker meni, da so vsi vpleteni v ta škandal. Zakonca sta še istega dne, ko sta zaznala, da gre za goljufijo, poskušala na Policijski postaji Piran v Portorožu uvesti
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski uMp
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140,
E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper
Ustanovitelj in izdajatelj:
mffmfnrj](Q1
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185,
tel.: 05 6777 140
Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK,
PE Piran, Ag. Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5 %.
kazenski postopek zoper domnevno vpletene, vendar ju je (zaradi zapletenosti primera) kriminalist Ivan Jurgec napotil na vložitev zasebne tožbe za razveljavitev kupoprodajne pogodbe. Tožbo sta vložila, vendar še do danes (kot pravi Marino Poropat) zaradi naveze nista dobila ustreznega odgovora.
»Po tem dogodku je kupec, ki je vpisan v zemljiško knjigo, bil na našo posredovanje izbrisan in ponovno vpisan, kot novi lastnik od naju večkrat zahteval, tudi z izsiljevanjem in grožnjami, naj hišo zapustiva. Prilastil sije naše stvari in približno 100 do 130 m2 naše lastnine, za katero teče tožba za uporabnino do 1994. leta na okrožnem sodišču v Kopru. V tem času nama je bilo ponujeno kar sedem drugih hiš. Na izselitev pa nisva pristala.«
Zahrbten napad na Poropata
Dne 16. 7. 1999 je pred hišo Sončna pot 34 v Portorožu prišlo do organiziranega zahrbtnega napada na Marina Poropata, ki je na svojem dvorišču pospravljal svoje tovorno vozilo C25 Citroen. Neznani napadalec ga je s težkim premetom tako močno udaril po glavi, da je obležal nezavesten. Ugrabili so ga in po informacijah strpali v njegovo vozilo in ga odpeljali v Strunjan, ter odvrgli v bližini odlagališča odpadkov. Napadalci so verjetno bili prepričani, da je Marino Poropat mrtev. Še sreča, da so ga hitro našli mimoidoči in mu nudili nujno pomoč. Poropat ima hude posledice. Še najhujše je to, da so ga vsi zapustili in se ga celo izogibajo. Tako je prisiljen sam na svojo roko biti bitko z vsemi, ki v njegovo zgodbo ne verjamejo.
Skregani stanujejo v isti hiši
Marino Poropat in njegova žena se nista hotela izseliti, ker sta prepričana, da jima pripada del hiše. V isti hiši nadstropje višje pa stanujejo tudi novi lastniki. »Po vselitvi so našo hišo začeli varovati »zanimivi« varnostniki, ki so v nočnem varovanju nekajkrat pokazali tudi orožje«, sta Okrožnemu tožilstvu v Ljubljano pisala zakonca Janja in Marino Poropat.
Sum o napačni smeri raziskave in v nepristranskost sodišča
Neuspeh pri iskanju krivcev je Poropata spravil v stanje, daje začel dvomiti v nepristranskost tožilstva (sodišča) in policije. »Pred meseci sem se srečal z vodjo tožilstva v Kopru Slavkom Ožboltom in ga zaprosil, da mi priskrbi sodno dovoljenje, da uporabim vse metode za pridobitev dokazov o poskusu umora«, torej, da sam raziščem primer, če ga že policija ni sposobna , je dejal Poropat. Dovoljenja, da bi na svojo roko raziskoval zadevo seveda ni dobil. »Nimam statusa preiskovalca, vem pa kdo me je napadel in kdo stoji za tem krutim
dejanjem«, trdi Marino Poropat, ki ga nekateri poznamo kot dobrega in sposobnega strokovnjaka za hladilne naprave.
V napadu sodelovala večja skupina oseb?
V napadu na Marina Poropata naj bi sodelovala večja skupina oseb, ki naj bi že imele opravka z organi pregona, vodi pa jih nek znani podjetnik, ki ga Poropat kajpak pozna, trdi sogovornik. Policija seveda zagotovo sproti preverja njegove navedbe, žal so rezultati še vedno nični, kar je skoraj nerazumljivo. Tako naj bi se tudi v Portorožu zgodil nekakšen primer Petek, ko policija sicer diha za ovratnik za zdaj za javnost še »neznanih« storilcev. Še toliko bolj čudno, če so storilci nezavestnega Marina Poropata odpeljali na »odlagališče« z njegovim lastnim kombijem.
Na enem od narokov 14. 3. 2002 v Piranu so celo predlagali izločitev vseh sodnikov piranskega sodišča, še zlasti sodnice, zoper katero je bila podana kazenska ovadba. Zaradi odločitve o predlogu za izločitev oziroma odločitvi drugega sodišča za obravnavanje zapletene zadeve , razdružitve solastnine, je Okrajno sodišče v Piranu 14. 3. 2002 sprejelo sklep o preložitvi naroka za nedoločen čas. Se tako končuje zgodba Marina Poropata?
Ovadbe na ovadbe, grožnje na grožnje in končno tudi intervencija generalne državne tožilke
Generalna državna tožilka Zdenka Cerarje na podlagi nadzorstvene pritožbe, ki jo je na Državno tožilstvo Republike Slovenije naslovila družina Poropat, zadolžila vodjo Višjega državnega tožilca v Kopru Marijana Bobiča, da opravi nadzorstveni pregled vseh kazenskih zadev, nanašajočih se na problematiko družine Poropat iz Portoroža ter da jo o svojih ugotovitvah tudi obvesti. S tem je generalna državna tožilka verjetno nekoliko prispevala k hitrejšemu razvozlanju zapletenega klopčiča, v katerga se je tako brezupno zapletel oškodovanec Marino Poropat, ki še danes ob vseh dobro plačanih institutih pregona in obrambe, tava v dobesedni temi.
Višji državni tožilec je zbral interne spise, ki se nanašajo na Poropatove odnose z Rajkom Hrvatičem, bivšo sodnico Okrajnega sodišča v Piranu Marjano Manfreda (sedaj odvetnica) in o primeru fizičnega napada na Marina Poropata.
Piranski zunanji oddelek Okrožnega državnega tožilstva v Kopru je na podlagi ovadbe Policijske postaje Piran z dne 8. 10. 1998 vložil na Okrajno sodišče v Piranu obtožni
predlog zoper obdolženega Rajka Hrvatiča in druge zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in poškodovanja tuje stvari.
Dne 19. 10. 2000 je ta oddelek zavrgel ovadbo Rajka Hrvatiča zoper Marina Poropata zaradi krive ovadbe ter tudi ovadbo Marina Poropata zoper Hrvatiča zaradi kaznivega dejanja tatvine.
Dne 13. 9. 1999 je ta oddelek delno zavrgel ovadbo Hrvatiča zoper Poropata zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe in ogrožanja varnosti. V zadevi opravilna štev. KTR 386/01 dne 17. 10 2001 pri PU Koper je zahteval dopolnitev, vendar odgovora še ni prejel.
Kaj je ugotovil višji državni tožilec?
Na enoti Okrožnega državnega tožilstva v Kopru sta v obravnavi dve zadevi, ki se nanašata na fizični napad na Marina Poropata in domnevne nepravilnosti nekdanje sodnice Maijane Manfreda. Po proučitvi spisa opr. štev. KTR 1246/00, ki vsebuje več sto listov, je višji državni tožilec prišel do nekaj zanimivih ugotovitev:
»Ne držijo vaši očitki, da policija in tožilstvo nista storila vsega, kar je bilo v njuni moči. Na kraju dejanja so zavarovali vse najdene sledi, prav tako tudi na vašem avtomobilu, vendar te sledi niso privedle do nobenih oprijemljivih podatkov. Policisti so informativno vprašali vse osebe, za katere ste vi predstavljali, da bi bile lahko kakor koli vpletene v napad, ali o njem mogle kaj vedeti. Domnevni storilci so bili preizkušeni s poligrafom. Zavrnjen je bil le vaš predlog, da bi vam osebno dovolili izvrševati »posebne metode in sredstva«, kar je seveda dovoljeno le organom za notranje zadeve s posebnim dovoljenjem preiskovalnega sodnika.
Tudi glede razčiščevanja dela bivše sodnice Marjane Manfreda, ki naj bi delovala v vašo škodo, je bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče. V isti smeri je potekal tudi disciplinski postopek zoper sodnico, ki pa je bil ustavljen zaradi tega, ker je bila Marjana Manfreda razrešena funkcije sodnice. Zanesljivo je bilo ugotovljeno le to, da je sodnica iz nepravdnega spisa vzela nek papir in ga nadomestila z drugim, nikakor pa ni bilo mogoče ugotoviti za kakšen dokument je šlo«. Marino Poropat nam je zatrdil, daje šlo za pomemben dokument - delilni načrt, zamenjan na dan napada nanj. To pomeni, če bi domnevni umor uspel te zamenjave nihče ne bi ugotovil. Marino Poropat dodaja, da je proti Hrvatiču vložen predlog kazenske ovadbe s strani koprskih kriminalistov za splošno nevarnost do rešitve primera. Koprsko tožilstvo ima v postopku dva spisa KTR 139/01 in KTR 1246/00. Eden se nanaša na goljufijo v zvezi hiše in je praktično skoraj končan, ni pa mu jasno zakaj tožilci zapletajo zadevo. Drugi spis pa se nanaša na napad in je še v preiskavi. »Storilci so znani, policija se trudi, da se ponovno uvede dokazni postopek. Po pisanju državne tožilke Zdenke Cerar so se zadeve na tožilstvu v Kopru premaknile.«
Višji tožilec v Kopru Marijan Bobič v svoji raziskavi omenja tudi, da Poropat očita Hrvatiču, da mu ta nagaja in grozi, prav enako pa izhaja iz izjav Hrvatiča in njegovih delavcev. Tudi tašča Marija Petrinja je na eni od glavnih obravnav izjavila, da ji je zet nagajal z vrtnimi vrati, jih neodgovorno z daljincem odpiral in zapiral.
(FK)
stran 4
■ w
_________primorski urp_______
to Utopim
April 2002
Portoroškega Kaštela ni več
Delavci družbe Reja transport Sečovlje so 1. aprila 2002 demontirali in odpeljali še zadnje ostanke nekdanjega portoroškega Kaštela. Ker lastnik L.T.I. iz Portoroža na Slovenski obali ni mogel najti primerne nadomestne lokacije bo vse skupaj ponudil hrvaškemu kupcu. Sedaj bo tam parkirišče in kolibica za prodajo sadja.
Na fotografiji Primorskega utripa: Zadnji dnevi Kaštela.
Tako seje končala zgodba o nekem Kaštelu sredi Portorože, ki ga ni več. Na začetku hvaljen in dobro obiskan, potem pa vse bolj kritiziran, seje tako tudi umaknil. Delavci družbe Reja iz Sečovelj in I.T.L. iz Portoroža so velikonočne praznike izkoristili za demontažo in odstranitev večine tega, kar je spominjalo na šotorišče in vseskozi bilo deležno tudi hudih kritik češ, kdo je sploh dopustil, da se kaj takega postavi sredi mondenega Portoroža. Najprej so odstranili veliko šotorsko platno, nato so s pomočjo specialnega avtodvigala demontirali veliko železno ogrodje ter odpeljali tudi dve veliki betonski kocki ter vse skupaj začasno skladiščili. Kaštel, pokrit s šotorskim platnom, kot smo ga videvali, so postavili leta 1993, čeprav je odprta tržnica delovala že tudi prej. Zal Kaštel nikoli ni v celoti zaživel. Nasprotno, postal je nekakšen tujek med Portorožani, deležen vrsto kritik in zgražanj. Prvotni nameni so bili kajpak dobri. Zvone Petek, nekdanji direktor Avditorija Portorož (Avditorij je dobil upravljalske pravice) si je ta prostor, ki so mu nadeli zveneče ime Ka; .el zamislil kot nekakšno srednjeveško tržnico z izvirno ponudbo, z izdelki domače in umentnostne obrti, česar Portorož res nikoli ni imel. Uspešno smo pregnali ciganske trge z dokaj zanimivo ponudbo za turiste (bakrena posoda, lesene čaplje...), od srednjeveške tržnice pa ni bilo nič. Kaštel se je prelevil v navadno šotorišče s kramarsko ponudbo »alla Ponterosso«. Občinski upravni organi so z letnimi najemnimi dovoljenji podaljševali agonijo, kar je še dodatno odvrnilo najemnike in nihče od lastnikov na tak način ni bil več pripravljen vlagati sredstev v izboljšave. Zato je Kaštel vsa zadnja leta nekako vegetiral. Tudi zaradi tega so bile najemnine enoletne, relativno visoke, obiskovalcev pa vse manj. Že lani si ni pridobil obratovalnega dovoljenja in so ga (tudi zaradi premajhne ponudbe razstavljavcev) morali zapreti, svoj žalostni konec pa je dočakal šele gospodovega leta 2002.
Zgodba o Kaštelu ni tako preprosta, je pa poučna, tako kot vse stvari, pri katerih se ne ve kdo pije in kdo plača. Blagoslov za nastanek Kaštela naj bi dal nekdanji Izvršni svet Občine Piran (predsednik Andrej Grahor). V začetku je bil Kaštel nekakšna bolj ali manj posrečena zadeva, odprta gostinska tržnica in takratna portoroška gostinska podjetja so kar tekmovala med seboj kdo bo imel boljšo in bolj
pestro ponudbo. Na tržnici se je vsak večer kar trlo turistov. Spominjamo se, da se je s ponudbo najbolje odrezala delovna organizacija (danes kapitalska družba) Hoteli Palače. Strogi sanitarni predpisi in zahteve
Kaštel njegova last. Družba I.T.L. d.o.o. je ogrodje in platno kupila v Italiji Naložba skupaj z inštalacijami jo je veljala 800.000 takratnih DEM. Z ustrezno prodajo opreme bodo stroške nekoliko zmanjšali.
Investicija se ni izplačala
»Ta investicija se nam ni izplačala. Trdim, da največja krivda leži v kratkoročnosti najemnih pogodb, saj nihče ni tako neumen, da bi se spuščal v dolgoročne naložbe, če ne ve kaj bo jutri. In glede portoroškega Kaštela je vedno bilo tako. Ko je bil še predsednik IS Skupščine Občine Piran Andrej Grahor je bilo rečeno, da bo najemna pogodba veljala vsaj 10 let. Delno se strinjam s pripombami, da Kaštel, takšen kot je bil, ne sodi v to okolje. Moram pa dodati, da smo pripravili predlog celovite prenove in olepšanja. Tako bi Kaštel dobil povsem nov simpatičen izgled.
inšpektorjev so vse bolj ožili možnosti gostinske priprave jedi in Kaštel je izgubljal na svoji privlačnosti in kajpak z leti osame in večne kritike tudi na vrednosti.
Tako je Kaštel (ne zemljišče, ki je v lasti Občine Piran) leta 1993 dobil novega lastnika. Od firme Inturs Portorož ga je kupila družba I.T. L. d.o.o. Portorož, ki je postavila podoben šotor tudi v Izoli (Lonka) in ga sedaj tudi dokončno zaprla.
V piranski občini ni nadomestne lokacije
Na naše vprašanje, ali so našli v piranski občini primemo nadomestno lokacijo (to je nekoč nakazovala županja) nam je vidno razočaran lastnik, direktor I.T. L. d.o.o. Portorož Rikardo Frankarli povedal, da so se dogovarjali z županjo Vojko Štular o vsem mogočem, med dmgim tudi o morebitni novi nadomestni lokaciji. Že je kazalo, da bi Kaštel morda lahko namestili na območju zapuščenega rudnika v Sečovljah. Bila je tudi že pripravljena letna najemna pogodba (Okolje) za delovanje Kaštela na stari lokaciji v Portorožu v letu 2001, vendar si je županja premislila, je povedal direktor L.T.I. »Morda tudi zato, ker se ni želela spuščati v lastninski vozel, saj naj bi znani nekdanji zasebni hotelir Miro Brkovič vztrajno trdil, daje portoroški
Pripravili smo tudi že prospekt, vendar iz vsega tega ni bilo nič.« Prostorski ureditveni načrt Portorož - Center predvideva, da naj bi na tem mestu nastalo moderno manjše nakupovalno središče.
Sedanja lokacija Kaštela se bo verjetno hitro spremenila v parkirišče. Lastnik sosednje lokacije oziroma zemljišča (sedaj veliko makadamski parkirišče) pa je ljubljanska dmžba, pravni naslednik nekdanjega Mibexa, ki je glede atraktivnega zemljišča vodil dolg spor z Občino Piran in ga tudi dobil.
Zagotovljeno lepo življenje
Gospodarska zbornica Slovenije ima zakonsko zagotovljene milijonske prihodke od članarin
Po zakonu o GZS so vsi gospodarski subjekti obvezni člani Gospodarske zbornice Slovenije in na tej podlagi morajo seveda (če so dosegli določen letni promet) tudi plačati članski prispevek kot si ga zamislijo (predlagajo) v GZS. Predstavnica gospodarstva je z Davčno upravo Republike Slovenije sklenila pogodbo o izterjavi članskih prispevkov in tako so te dni Izpostave Davčnih uradov že začele pošiljati gospodarskim subjektom položnice za plačilo članarine za prvo trimesečje. Minimalni znesek na položnicah je 9.000,00 tolarjev, kar pomeni mesečno 3.000,00 oziroma letno 36.000,00 tolarjev letno. Nekatera večja podjetja pa so dolžna plačevati tudi po milijonske zneske mesečne članarine. Niti si ne upamo seštevati vsote, če vemo, daje v Sloveniji okrog 100.000 raznih poslovnih subjektov.
Prisilna izterjava prek DURS ni več možna
Vsem samostojnim podjetnikom posameznikom, ki jim je obvezni članski prispevek postal nepremagljiv, zanje nerazumljiv strošek v tolažbo, da po sklepu Ustavnega sodišča prisilna izterjava prek DURS-a začasno ni več možna, morebitne neplačane članske prispevke pa seveda GZS lahko izterja sama po redni sodni poti, ob tem pa dolžnik lahko računa tudi na dodatne stroške zaradi zamudnih obresti in sodne izterjave.
Zaman so govorice, da si je GZS zgradila luksuzno stavbo in da njene najvišje predstavnike, od centrale do območnih zbornic, vidimo na mnogih sprejemih, tudi na takšnih, na katerih niti ne bi bilo potrebno predstavljati svojega članstva, stroški pa seveda naraščajo. In kaj lahko stori podjetnik, ki oceni, da od GZS nima nobene koristi? Iz pravne službe GZS so nam odgovorili na kratko in sicer, da prisilni član GZS lahko koristi njihove storitve oziroma usluge. Če jih ne potrebuje je to njegov problem. Članarino mora plačati!
(FK)
Droga je zaključila proces dezinvestiranja
Prodan tudi izolski Argo
mm
miL 1 'J.
S prodajo starih proizvodnih obratov začimbe v Seči,
Arga v Izoli in hčerinskega podjetja Soline je Droga za-k 1 j u č i 1 a načrtovani proces dezinvestiranja.
Predsednik uprave in generalni direktor Droge d.d.
Matjaž Čačovič je namreč 27. marca 2002 podpisal pogodbo tudi o prodaji starega proizvodnega obrata Argo v Izoli z Mirom Brkovičem, direktorjem piranskega podjetja Relax d.o.o., so sporočili iz njihove službe za odnose z javnostjo. O izkupičku, ki naj bi ga iztržili za prodane stare objekte v Drogi, ne želijo dajati informacij. Predvideva se, da bodo na prostoru sedanjega Arga v prihodnje zrasli novi objekti z gostinsko, trgovsko in turistično ponudbo. Znamenitega izolskega dimnika naj ne bi porušili in bi lahko ostal kot spomin na nekdanje čase izolskega ribiškega mesteca.

'^4!
7	•
A-^Cc.
jmS ,T\ *
Projekt obalnih komunalnih podjetij
Z nevarnimi na varno
Kako ravnati z nevarnimi odpadki in vplivati na odnos mladih do te problematike, so se vprašali v treh obalnih komunalnih podjetjih in sklenili, da bodo dali izdelati projekt, na podlagi katerega bodo organizirali tudi tekmovanje osnovnih šol v vseh treh obalnih občinah v zbiranju odpadnih baterij.
Cilji so: Dvigniti okoljsko zavest otrok in širše javnosti, ugotoviti ravnanje družin z odpadki (zlasti z nevarnimi) in izboljšati odnos učencev do okolja in ravnanja z odpadki.
Tekmovanje bo potekalo v vseh treh obalnih občinah hkrati. Na koncu bodo pripravili poročilo o poteku in rezultatih tekmovanja. V vsaki občini bodo nagradili razred, ki bo najuspešnejši. Zmagovalcem bodo organizirali (verjetno plačali) izlet, ki bo nagrada za požrtvovalno delo in hkrati možnost za druženje in izmenjavo izkušenj s sošolci iz sosednjih občin, so prepričani direktorji Slavko Ferček (Komunala Koper), Marino Domio (Komunala Izola) in Sebastjan Jeretič v.d. direktorja (Okolje Piran).
Nedotakljiv
Telekom
Na letošnjem Teleinfosu 2002 v Cankarjevem domu v Ljubljani so organizatorji med drugim želeli dobiti	odgovor	na
najpomembnejše vprašanje, ali lahko fiksna telefonija sploh dobi resnega konkurenta in, če kdaj? Zato je bil prvi dan letošnjega sejma tudi namenjen pogovoru za okroglo mizo, ob kateri naj bi strokovnjaki in predvsem odgovorni v slovenskih telekomunikacijah, odgovorili na pomembna vprašanja. Ob tem je sedaj že vprašanje ali je to sploh pomembno za slovenski telekomunikacijski prostor, saj je bila okrogla miza - odpovedana.
April 2002
stran 5
_ Ifr
primorski uVp
V »kitajski četrti« propadlo več lokalov
Prodana tudi kavarna Palma, do nedavnega last Joška Jorasa
Glavna avtobusna postaja v TPC Lucija nared l.maja 2002?
V torek, 2. aprila 2002, sta Županja Občine Piran Vojka Štular in Ivan Djurkov, direktor družbe I&I, Avtobusni prevozi, podpisala Pogodbo o upravljanju pomembnega avtobusnega postajališča Lucija.
Nekoč živahna in dobro obiskana tako imenovana »kitajska četrt« v Luciji (vzdevek je dobila po majhnih kitajskim hišicam podobnih prostorih) je verjetno še en od dokazov selitve potrošnikov v večja nakupovalna središča kot so TPC Lucija, obrtna cona v Luciji ali Hipermarket M-Degro v Kopru. V kitajski četrti so zaradi slabše prodaje zaprli kar dve trafiki. Že pred časom trafiko oziroma papirnico družbe Zeleni val, pred nekaj dnevi pa je svoja vrata zaprla tudi papirnica 3DVA, ker tamkajšnja delavka ni mogla sprejeti pogojev iz franšizne pogodbe. Pred leti so tam morali zapreti tudi mesnico, sreče z odprtjem pa nima niti ribarnica. Pred nekaj meseci seje od tam v TPC preselila tudi Loterija. Takrat je hitro začel padati promet tudi vsem ostalim tamkajšnjim ponudnikom. Pred nekaj dnevi je propadla tudi kavama Palma, do nedavnega last Joška Jorasa, ki si je na delu v Nemčiji zaslužil nekaj mark in si kupil lokal. Joras je potem pri SKB banki najel relativno visoko posojilo za adaptacijo kavarne. Banka je posojilo zavaroval s hipoteko. Dnevni iztržek ni zadoščal niti za poplačilo anuitet. Dolg je narasel že na 125 tisoč evrov (po starem 250 tisoč mark) in ker ga ni mogel redno vračati, si je ga upnica dolg dala izplačti z oddajo kavarne na lizing drugemu podjetniku. Joško Joras lahko sedaj od nekdanje visoke nepremičninske vrednosti pričakuje skromno izplačilo razlike, morda le okrog 30 tisoč evrov. »Moral sem v to, sicer bi me obresti požrle«, nam je povedal. Nekaj časa se bo ukvarjal s posredovanjem jadrnic v najem.
V kitajski četrti se še nekako prebijajo pripravljalnica peciva, zelenjavna trgovina Jagoda, gostišče Domen ter frizerski salon.
V Luciji je v zadnjih nekaj letih zraslo skupaj že okrog 250 poslovnih prostorov, kar je po ocenah mnogih veliko preveč glede na kupno moč tamkajšnjih prebivalcev, ki običajno opravijo nakupe med službenim časom v krajih kjer so zaposleni.
O globalizaciji
Na Visoki šoli za management v Kopru se je na podiplomskem študiju Management v evropskem okolju 15. marca zaključil sklop predavanj iz predmeta Globalizacija gospodarstva, ki jih je vodil redni profesor na Fakulteti za družbene vede, prof. dr. Marjan Svetličič.
Vprašali smo ga kaj meni o izvedbi programa in o študentih, ki ga obiskujejo.
»Dobro je, da se tak program izvaja na Primorskem, ki je že geografsko naravnana na mednarodno sodelovanje in je vanj tudi že intenzivno vključena.
Programje sicer vreden toliko kolikor so vredni študentje, ki ga obiskujejo in profesorji, ki ga izvajajo. Zadnje morajo oceniti oni, zanje pa lahko rečem, da so zelo aktivni, radi in veliko sodelujejo, postavljajo vprašanja, polemizirajo. Skratka, so dobra, prijetna in ustvarjalna skupina zato je z njimi delati prijetno.
Ne nazadnje je pomembno tudi to, kako je program organiziran. Menim, da je zelo profesionalno.
Vsebina programa je prava množica splošnega ter makro in mikro pogledov z različnih področij, tako, da podiplomci dobijo ustrezno širino za samostojno in ustvarjalno razmišljanje, kar je tudi končni cilj programa. Profesorji moramo biti le »kretničarji«, prometniki, ki usmerjamo »promet« med različnimi potmi (teorijami). Pot med temi pa si mora poiskati vsak sam. Opozoriti pa moramo tudi na nevarnosti, ki jih prinaša globalizacija. Res je, daje EU naša prioriteta, res pa je tudi, da plavamo v morjih globalizacije, zato so študentje pri mojem predmetu slišali tudi nekaj o globalizaciji nasploh in ne le o EU. Kajti tudi EU se mora prilagajati njenim pritiskom in izzivom, kakor seveda tudi majhna Slovenija.«
Valentina Bertok
Ljubljana
Razstava prenove piranske palače Apollonio
Območna enota Piran Zavoda za varstvo kulturne dediščine je v četrtek, 4. aprila v Spomeniškovarstvenem centru na Trgu francoske revolucije 3 v Ljubljani odprla razstavo Prenova palače Apollonio v Piranu. Postavitev razstave sta omogočila Makro 5 in Dom d.o.o. iz Kopra. Razstava je bila odprta do 14. aprila 2002.
hWpv',W.«.prt»n»n*J n&am*Larx
Trimi informator Primorske IA $HK $ F8t*0<93* Tlfeife#
BREZPLAČNI MALI OGLASI
AVTOMOBILOV no
Primorskem,
MAL! OGLASI
a ITA1IJE <n H »VAŠKE



Podpis pogodbe. Foto- Miran Starič
Čeprav je bila avtobusna postaja v TPC Lucija zgrajena že pred poldrugim letom, pa je Občina Piran - kot lastnica nepremičnine - objekt prevzela šele prejšnji teden, potem ko je investitor, GIF Stavbenik, uspel pridobiti vsa ustrezna dovoljenja za objekt. Kljub temu zastoju pa so vzporedno potekala zelo zahtevna pogajanja o upravljanju in vzdrževanju avtobusne postaje Lucija med družbo I&I ter Občino Piran. Pogajanja so temeljila na ponudbi družbe I&I, s katero se je 22. junija 2001 kot edini ponudnik odzvala na razpis za pridobitev informacij o zainteresiranosti za izvajanje te dejavnosti.
Občina Piran je z Odlokom o koncesiji za opravljanje dejavnosti javnega mestnega in primestnega prometa v Občini Piran javni mestni in primestni promet opredelila kot izbirno lokalno gospodarsko javno službo ter 26. julija 1996 sklenila pogodbo o koncesiji z družbo I&I. Čeprav ta dejavnost med drugim obsega tudi ureditev, vzdrževanje in čiščenje avtobusnih postaj, zaradi nedoločljivosti časa izgradnje avtobusnega postajališča v Luciji pogodba o koncesiji ni vsebovala dejavnosti upravljanja avtobusnega postajališča Lucija. Zato je bilo treba skleniti novo pogodbo.
Direktor dražbe I&I, Ivan Djurkov se je s podpisom pogodbe o upravljanju pomembnega avtobusnega postajališča Lucija obvezal, da bo njegovo podjetje avtobusno postajo upravljalo kontinuirano, kvalitetno in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, tako za potnike, kot tudi za avtobusne prevoznike. I&I je med dragim dolžan nepremičnino vzdrževati, zagotavljati prodajno in informativno prometno-tehnično službo ter zagotoviti javno stranišče za potrebe uporabnikov avtobusnega postajališča.
Svojo dejavnost upravljanja bo I&I financiral iz cen storitev, ki jo plačujejo uporabniki, iz sredstev pridobljenih z oddajanjem razpoložljivih površin in iz proračunskih sredstev.
Cenik storitev se lahko spremeni le na podlagi ustrezne obrazložitve upravljalen. Občina ne bo dolžna podati soglasja k predlogu spremembe, če bo ocenila, da ni utemeljen. Nadzor nad opravljanjem storitev in nadzor nad spoštovanjem cenika bodo z občasnimi kontrolnimi pregledi izvajali občinski komunalni redarji. V skladu s pogodbo bo I&I pričel z upravljanjem postajališča najkasneje 1. maja 2002, sporoča služba za odnose z javnostmi občine Piran.
Zanimiv uvod v turistično sezono
Piran je bil za velikonočne praznike brez menjalnic
Mesto Piran je 1. aprila (bilje praznik)	Običajno se turisti najprej ustavijo na
obiskalo kar nekaj turističnih skupin, ki	Tartinijevem trgu, kjer jim vodnik
so si ogledale najpomembnejše posreduje nekaj informacij o znamenitem kulturnozgodovinske spomenike in violinistu Giuseppu Tartiniju (letos 310. stavbe mesta. Opazili smo dve italijanski obletnica njegovega rojstva), o mestni in eno nemško skupino (na fotografiji). palači, Venezianki..., nato se obvezno
51. letna skupščina RDA v Portorožu
V Portorožu se to nedeljo začenja letna skupščina nemškega združenja avtobuserjev RDA. Otvoritev bo 15. aprila ob 9.00 uri v Smaragdni dvorani GH Emona
V nedeljo, 14. aprila 2002, se v Portorožu začenja letna skupščina nemškega avtobusnega združenja RDA iz Kolna. Od 14. do 18. aprila bo pogled ne le nemške, temveč celotne svetovne strokovne javnosti na tem področju uprt v Portorož, saj ima RDA kot največja strokovna zveza združenj avtobusnih prevoznikov v svetu močan vpliv na mednarodne turistične tokove, poleg tega pa na tem področju tudi oblikuje trende. Več kot 250 avtobusnih organizatoijev bo v portoroškem Grand Hotelu Emona do četrtka na skupščini razpravljalo o rezultatih in strategiji razvoja področja, poleg tega pa je letošnja skupščina tudi volivna - izvolili bodo novega predsednika združenja, ki bo nasledil dolgoletnega predsednika dr. Norberta Greina.
Odločitev, da bo ta za državo organizatorko izredno pomemben promocijski dogodek potekal letos v Sloveniji, je RDA potrdilo že avgusta leta 1999, v času predstavitve slovenskega turizma na borzi RDA v Kolnu. Slovenska turistična organizacija, ki je bila skupaj s Turističnim združenjem Portorož glavna pobudnica organizacije skupščine v Sloveniji, je na kandidaturi aktivno delala kar tri leta, uradna dobitnica skupščine RDA 2002 pa je postala na lanski skupščini v Postdamu, kjer je združenje praznovalo svojo 50 letnico delovanja. Naslednje leto bo skupščina v nemškem Rustu. Vsaka skupščina RDA ima poleg promocijskih učinkov tudi precejšnjo podporo v tujih, še posebej strokovnih medijih. Poleg uradnega dela programa bodo udeleženci v organizaciji STO obiskali tudi Piran, slovensko Istro, Postojnsko jamo in Lipico.
Za segment organiziranih potovanj iz Nemčije kot najpomembnejšega primarnega trga za slovenski turizem (z 877.688 prenočitvami so nemški gostje tudi v letu 2001 v skupnem številu tujih prenočitev zasedli prvo mesto) je prav avtobusni turizem najbolj pomemben. Letošnja turistična poslovna borza RDA pa bo potekala med 19. in 21. avgustom -na njej se bo slovenska turistična ponudba že sedmič predstavljala v organizaciji STO. Borza je namenjena za ponudnike in posrednike turistične industrije in spremljajočih dejavnosti in je kot takšna izrednega pomena za sklepanje poslov in pogodb za naslednje leto. STO si je za leto 2002 v trženjskem načrtu zadala cilj 2 do 3 odsotnega povečanja števila prenočitev nemških turistov.
RDA	(Ring	Deutscher
Avtobusunternehmer) ima kot naj večja strokovna zveza združenj avtobusnih prevoznikov v svetu 3500 članov iz 35 držav, sestavlja pa jo okrog 60 združenj, v katera so včlanjene nacionalne turistične	organizacije, hoteli,
zdravilišča, različne skupine prevoznikov in drugi.
podajo do stolnice odkoder se jim nudi čudovit pogled na mesto in če je lepo vreme tudi daleč naokoli vse do Tržaškega zaliva. In kaj ima Piran od teh skupin? Kulturne ustanove, ki bi lahko kaj iztržile od vstopnine so običajno ob praznikih zaprte, podobno je tudi s sicer obubožanimi trgovinami. Turisti izkoristijo prosti čas tudi za sprehod po obrežju, občudujejo prihode in odhode simpatičnih ribiških bark, opazujejo ribiče, ki včasih brezupno dolgo mečejo trnek v pričakovanju, da se bo naj ujel kakšen kalamar, za minutko ali dve se usedejo na kavarniško teraso, popijejo kavo, pojedo kakšno sladico - in nasvidenje. Bilo je čudovito, enkratno! »Kje lahko menjamo evre«, sta nas vprašala turista iz nemške skupine, ki je prispela na izlet iz Poreča. V menjalnicah, sem jima na kratko odgovoril. »Povsod smo iskali, a nismo našli nobene.« Pa pojdite v recepcijo hotela Piran, tam boste zagotovo lahko menjali svoje devize, sem znova poskusil. Hvala, sedaj je že prepozno, moramo nazaj v Poreč, sta odgovorila navdušena nad lepoto Pirana in razočarana nad njegovo ponudbo.
stran 6

April 2002
Lokalne in predsedniške volitve 2002
Anketa
1.	Se boste udeležili jesenskih lokalnih in predsedniških volitev?
a)	Da
b)	Ne
c)	Še ne vem
2.	Poznate doslej evidentirane kandidate za predsednika Republike Slovenije?
a)	Da
b)	Navedite imena
c)	Ne
3.	Koga bi vi predlagali za predsednika Republike Slovenije?
a)	Če imate svoj predlog navedite ime:
b)	Nimam predloga
c)	Menim, da v Slovenski Istri nimamo primernega kandidata
LOKALNE VOLITVE V OBČINI PIRAN
1. Če bi bile lokalne volitve jutri, za kandidate v občinski svet katere politične stranke bi glasovali?
a)	Glasoval-a bom za kandidate:
LDS	- Liberalna demokracija
Slovenije
ZLSD - Združena lista socialnih demokratov
SDS - Socialdemokratska stranka Slovenije
NSi - Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka
SLS - Slovenska ljudska stranka DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije SMS - Stranka mladih Slovenije
b)	Nobene od teh
c)	Glasoval-a bom za
d)	Glasoval-a bom za neodvisnega kandidata
e)	Ne vem
Verjamete v predvolilne obljube političnih strank?
a)	Da
b)	Ne
c)	Ne, ker jih ne izpolnijo Spremljate delo Občinskega sveta?
a)	Da
b)	Ne
c)	Občasno
VOLITVE ŽUPANA
1. Koga bi Vi želeli za župana -županjo Občine Piran?
a)	Glasoval-a bom za sedanjo županjo (če bo ponovno kandidirala)
b)	Glasoval-a bom za novega župana-županjo
(Navedite ime)
c)	Glasoval-a bom za kandidata-kandidatko iz stranke:
d)	Glasoval-a bom za neodvisnega kandidata-kandidatko
(Navedite ime)
e)	Ne vem
KAJ JE PO VAŠEM MNENJU V MANDATU, KI SE IZTEKA, NAJBOLJ ZAZNAMOVALO OBČINO PIRAN?
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
i)
j)
k)
l)
m)
Selitev Droge Portorož v drugo občino
Razreševanje starih dolgov Občine Piran Ustanovitev Lokalne turistične organizacije (LTO) Koncesijske dajatve Igralnice Prometna ureditev v Piranu Priprave na gradnjo garažnih hiš Obmejna vprašanja - meja na morju in na kopnem Selitev Upravne enote iz mesta Piran
Problematika starega hotela Palače Dosežki v turizmu Boljše življenske razmere Poslabšanje življenskih razmer Drugo
Rezultati prve javnomnenjske raziskave v občini Piran Lokalne in predsedniške volitve 2002
Županja Pirana nima resnega protikandidata. Volivci ne verjamejo obljubam političnih strank. Občino je najbolj zaznamoval primer selitve Droge Portorož v Izolo. Številni anketiranci ne vedo, da Kučan ne more več kandidirati za predsednika republike. Županja bi dobila 21,7 % glasov.
Informa Portorož, izdajatelj Primorskega utripa, te dni s pomočjo študentov višjih šol zaključila prvo neodvisno javnomnenjsko raziskavo Lokalne in predsedniške volitve 2002 o naklonjenosti volivcev do posameznih političnih strank, morebitnih kandidatur na predsedniških volitvah ter kandidatur za župansko mesto. Sestavni del raziskave je bilo Uidi anketiranje na terenu. Študentje višjih šol so ljudem na podlagi pisnega vprašalnika zastavili osem globalnih vprašanj, anketiranci pa so lahko izbirali med 45 različnimi odgovori. V anketi je sodelovalo 681 anketirancev. Nekateri anketiranci niso odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, ali pa so dodajali svoja pisna mnenja zunaj anketnega vprašanja. Raziskava je bila zaključena 10. aprila 2002.
Na vprašanje ali se boste udeležili jesenskih lokalnih in predsedniških volitev je 60,2 % anketiranih odgovorilo z DA, 13, 1 % jih ne misli iti na volitve,
26,7% vprašanih pa še okleva.
Na vprašanje ali poznate doslej evidentirane kandidate za predsednika Republike Slovenije je 21,6% vprašanih odgovorilo z DA, vendar jih je ob tem le 17, 3 % napisalo imena Zmago Jelinčič in Barbara Brezigar. Kar 61,7 % anketiranih ne ve kdo sta evidentirana kandidata.
Na vprašanje, koga bi vi predlagali za predsednika Republike Slovenije kar 50,7 % anketiranih ni zapisalo nobenega predloga. 38,3 % anketiranih je zapisalo ime Milana Kučana. Torej ne vedo, da Kučan ne more več kandidirati. 10 % anketiranih je navedlo, da v Slovenski Istri nimamo primernega kandidata za predsednika republike. Odstotek anketiranih je navedlo ime dr. Janeza Drnovška, Janeza Janše, Franceta Arharja ,
Bruna Koreliča, Andreja Bajuka, Boruta Pahorja, Klavdija Mallyja in Brede Pečan.
Glasovanje za kandidate političnih strank je pokazalo precej razpršeno sliko. Največ,
15 % glasov bi dobili kandidati LDS, 12,3 % glasov bi dobili neodvisni kandidati,
10,9% SMS, 9,1% ZLSD, 3,4% DeSUS, 3,1 % NSi, 2,1% SLS. 13,7 % anketirancev ne bi glasovalo za kandidata politične stranke in kar 30,4 % anketiranih je neodločenih.
Za te glasove se bo vsekakor splačalo potegovati.
Na vprašanje, ali verjamete v obljube političnih strank je 7,6% anketiranih obkrožilo odgovor DA, 52,6 % NE in 39,8 % NE, KER JIH NE IZPOLNIJO.
Delo Občinskega sveta glede na obkrožene odgovore spremlja le 14,7 % vprašanih.
Na vprašanje koga bi Vi želeli za župana-županjo Občine Piran je odgovor - Glasoval bom za sedanjo županjo obkrožilo 21,7 % vprašanih. Novega župana bi si želelo 20,2% vprašanih. Neodločenih z ne vem je veliko, kar 40,1 % vprašanih. Za neodvisnega kandidata bi glasovalo 7,5 % vprašanih. Poleg tega je različne stranke navedlo 10,5 % anketiranih. Nekateri so na anketi zapisali tudi svoje predloge s konkretnimi imeni.
Na vprašanje kaj je najbolj zaznamovalo občino Piran v zadnjem mandatu, so
anketirani lahko obkrožili več odgovorov. Največkrat (69,6%) je bilo obkroženo	.----. _
vprašanje selitve Droge Portorož v drugo občino, sledi vprašanje selitve Upravne enote L/eoUo L-1 0,4 /o
iz Pirana (42,9 %) na tretje mesto (42,6%) se je povzpela problematiko starega hotela _	_ ,.. ..
Palače, na 4. mesto (39,2%) problematika prometne ureditve Pirana, na petem mestu oDo	l 3,1 A
(27,9 %) je poslabšanje življenskih razmer, kar je treba vzeti kot splošno problematiko
padanja življenskega standarda.	oLo |___J 2,1%
NSi cm 2,1%
Ne vem
I	130,4%
Nobene od teh
i	........m 13,7%
Za neodvisneaa kandidata
I	I 12,3%
Koga bi Vi želeli za župana - županjo Občine Piran?
Naštete razi. stranke
H 10 5%	Za sed. županjo
Turistica
Svečana
podelitev diplom
V Grand hotelu Metropol v Portorožu bo v sredo, 24. aprila 2002 ob 17. uri svečana podelitev diplom diplomantom Turistice -Visoke šole za turizem v Portorožu
Radio Tartini Piran©
C 05 6730 081 V 05 6730 085 VH radio-tartini@siol.comy
100. obletnica prve knjižnice v Izoli
Ob Mednarodnem dnevu knjige Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola vabi na otvoritev knjižne razstave in proslavitev 100. obletnice ustanovitve prve ljudske knjižnice v Izoli.
Prireditev bo v torek, 23. aprila 2002 ob 19.00 uri v izolski palači Besenghi. Prireditev sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo RS in Občina Izola.
Pismo iz Kopra
Kdaj bomo šli na volitve?
Župan Mestne občine Koper Dino Pucer je Državnemu zboru, Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za notranje zadeve, poslancem DZ, Državnemu svetu in Službi za zakonodajo poslal pismo z zaključki, ki jih je v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki predvideva skrajšani mandat sedanjim funkcionarjem Mestne občine Koper.
Občinski svet Mestne občine Koper je na seji dne 28. marca 2002 razpravljal o problematiki trajanja mandata sedanjim članov občinskega sveta in župana Mestne občine Koper. V 15. členu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (ZLS-L) - skrajšani postopek - je predvideno trajanje njihovih mandatov do potrditve mandatov novoizvoljenih članov občinskega sveta in župana na rednih lokalnih volitvah v letu 2002.
S tako predlagano določbo naj bi se tako skrajšala mandatna doba sedanjim funkcionarjem Mestne občine Koper na 3 leta.
V	razpravi so člani Občinskega sveta opozorili in izpostavili predvsem naslednja dejstva:
-	Občinski svet in Župan Mestne občine Koper so bili izvoljeni na rednih lokalnih volitvah na podlagi Zakona o razpisu rednih lokalnih volitev v Mestni občini Koper (Uradni list RS, št.53/99).
-	Volilcem, pred volitvami ni bilo znano, da volijo svoje predstavnike za krajši mandat, kakor tudi ne kandidatom oziroma sedanjim funkcionarjem, da bo njihov mandat krajši.
Politične stranke in liste ter posamezniki so na volitvah kandidirali oziroma nastopili z določenimi programi za obdobje štirih let, ki jih uresničujejo oziroma skušajo v kar največji meri izvesti v tem obdobju. S prekinitvijo štiriletnega mandata se prekine tudi proces dokončanja programov in s tem realizacija zastavljenih nalog. Prav tako je Občinski svet sprejel programe za posamezna področja dejavnosti, ki terjajo njegove odločitve tudi v naslednjem letu.
-	Organom Mestne občine Koper, izvoljenim na lokalnih volitvah leta 1994 je bil „na silo“ podaljšan mandat, enako pa se sedanjim organom poskuša mandat skrajšati.
-	Volilci v ostalem delu Slovenije vedo, kdaj bodo šli na volitve, v Kopru pa tega ne vemo.
V	primeru, da bo sprejeta odločitev, da bodo tudi v Kopru letos volitve, lahko pride do vložitve pobude za oceno ustavnosti, kar pa pomeni, da bomo še le dva meseca pred volitvami izvedeli, ali bomo na njih sodelovali, ali ne.
-	Načelo pravne varnosti zahteva, da morajo biti pravna izhodišča za vedenje in ravnanje subjektov vnaprej določena, ali vsaj določljiva. Ker je trajanje mandata bistvena sestavina volilne pravice, bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti spreminjati trajanje mandatne dobe v teku mandata.
Morebitni javni interes po istočasni izvedbi lokalnih volitev na območju celotne države ne more pretehtati zagotavljanja uveljavljanja človekovih z ustavo zagotovljenih pravic ter varovanja zaupanja v pravo.
Glede na različna pravna mnenja o tem, kakšna odločitev je v primeru mandata organov Mestne občine Koper pravilna, Občinski svet Mestne občine Koper terja, da se ga seznani s temi mnenji ter drugimi argumenti, ki so vodili Vlado Republike Slovenije, da je predlagala Državnemu zboru v sprejem takšno rešitev.
Zato zahtevamo od pristojnih služb, da nam ta mnenja posredujejo.
Št: KO 153-3/01	ŽUPAN
Koper, 28. marca 2002	Dino Pucer, univ.dipl.oec.
Se boste udeležili jesenskih lokalnih in predsedniških volitev?
Če bi bile lokalne volitve jutri, za kandidate v občinski svet katere politične stranke bi glasovali?
LDS C
15%
SMS I
10,9%
ZLSD CZ
□ 9,1%
April 2002
stran 7
primorski u'r'p
Prof. Dr. Jože Pirjevec
Jugoslavije nikoli nisem čutil kot svojo domovino
V Strunjanu obeležili Svetovni dan zdravja
V občini Piran so se pridružili gibanju za zdravje in občanom omogočili začeti aktiven življenski slog. Na območju Zdravilišča Strunjan je bil organiziran Test hoje na 2 km.
Dr. Gro Harlem Brundtland je za Svetovni dan zdravja 2002 predlagal temo gibanje za zdravje. Tako je generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije razglasila, da bo poudarek letošnjega Svetovnega dneva zdravja na pomembnosti telesne pripravljenosti in zdravega načina življenja.
»V naši občini Piran smo se pridružili gibanju zdravje in občanom omogočili začeti aktiven življenski slog, je v pismu naši redakciji zapisala Tadeja Bizjak, dipl. medicinska sestra, referentka za zdravstveno vzgojo v Zdravstvenem domu Piran. Referat za zdravstveno vzgojo v Zdravstvenem domu Piran v sodelovanju z Zdravstvenim domom Izola je tako v soboto, 6. aprila 2002 na območju Krka Zdravilišča Strunjan (na njenih pešpoteh) organiziral test hoje na 2 km. Aktivnost je po programu izvajala strokovna ekipa Športne unije Slovenije. Sponzor srečanja je bila Krka Zdravilišče Strunjan d.o.o.
Parecag 31, tel.: 05 67220 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita.
SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic
Znani profesor iz Trsta, Slovenec, dr. Jože Pirjevec, veliki poznavalec jugoslovanskih dogajanj je pred časom pri založbi Einaudi izdal knjigo v italijanščini z naslovom: Le guerre jugoslave 1991-1999 (Jugoslovanske vojne 1991-1999). Avtorja in njegovo delo je v torek 19. marca 2002 v prostorih Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini v Piranu predstavil novinar, sedaj študent magisterija, Stefano Luša. Zanimiva je bila njegova izjava na predstavitvi, da Jugoslavije pravzaprav nikoli ni čutil kot svojo domovino.
Predstavitev je organizirala Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran v sodelovanju z Italijansko samoupravno narodno skupnostjo Piran s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
V knjigi Le guerre jugoslave 1991-1999 so v šestih poglavjih zajeti skorajda vsi pomembnejši dogodki, ki so privedli do krvavega razpada Jugoslavije.
Slovenija je bila prva jugoslovanska republika, ki se je odločila in tudi javno razglasila odcepitev od nekdanje Jugoslavije. Reakcija velikosrbskega nacionalizma je bila znana, tudi vpliv Evrope, kije izstop Slovenije iz Jugoslavije sicer podpirala, vendar seje bala posledic. Zanimivo vlogo je takrat prek svojega zunanjega ministra De Michelisa igrala Italija. Sledil je desetdnevni spopad slovenske policije in teritorialne obrambe z JLA in končno odločitev Beograda, »da se Slovenija lahko umakne«. Hrvaška je svojo odločitev o odcepitvi plačala veliko dražje, vendar je tedanji državni poglavar Tudman kljub vsemu z Miloševičem sklepal nekakšne ustne pogodbe o razdelitvi BiH, kar je potem privedlo do krvave drame v tej multietnični republiki, do ustanovitve enklave Republike srbske in končno do Daytonskega sporazuma. Iz časopisov se tako niti ni dalo razumeti kaj se v Bosni sploh dogaja. Vrelo pa je tudi na Kosovu, kjer naj bi Srbi požigali albanske hiše in pobijali domačine, ker so menda hoteli preprečiti nastanek Velike Albanije. Makedonija je imela nekoliko več sreče, vendar se je potem zapletla v spopade z Albanci. Po več opozorilih, da je treba prenehati z bratskim klanjem se je NATO odločil in njihova letala so sistematično 75 dni bombardirala Jugoslavijo. Bombardirali so mostove, tovarne, proge, ceste, celo TV zgradbo in po pomoti kitajsko veleposlaništvo. Kljub nepotrebnim materialnim in človeškim žrtvam so še danes nekateri prepričani, da je bila intervencija NATA potrebna. Veliki Miloševič je izgubil tla pod nogami, izgubil na volitvah in sedaj čaka na sojenje v haaškem zaporu. Prof. dr. Pirjevec je dober poznavalec jugoslovanskih dogajanj. Na predstavitvi knjige se je kljub temu
vprašal kako je bilo mogoče, da se po tolikokrat izrečenem bratstvu in enotnosti (spomnimo se besed maršala Tita) še včerajšnji prijatelji spremenijo v krvnike. Omenil je tudi nekatere evropske države (Francija, Anglija in Italija), ki naj bi v agoniji Jugoslavije opravljale umazan posel. Dejstvo je, da zgradba Jugoslavije, takšna kot je bila, ni mogla dolgo vzdržati skupaj. Sestavljena je bila s krvjo in v krvi je tudi razpadla. »Sicer pa Jugoslavije nikoli nisem občutil kot svojo domovino«, je povedal prof. dr. Jože Pirjevec. Knjiga Le guerre jugoslave ima šest poglavij in je zelo poučna. Kmalu bo izšla tudi v slovenščini. Takrat jo bomo predstavili tudi našim bralcem in povabili avtorja.
Jugoslavija je del dolge zgodbe o evropskih in svetovnih vojnah
Med poglavitne vzroke že prve svetovne vojne leta 1914 lahko štejemo skrajno zaostrena nasprotja med imperialističnimi velesilami, ki so iskale način za novo razdelitev sveta. Drugo svetovno vojno pa sta sprožila nacionalsocializem in fašizem. Začela se je s pohodom nemških oboroženih sil na Poljsko. Letalski napad na Jugoslavijo se je začel 6. aprila 1941, z vnaprejšnjim vdorom v Makedonijo. Omeniti treba beograjski državni puč (državni udar) 27. 3. 1941, do katerega je prišlo zaradi pristopa Jugoslavije k Trojnemu paktu 25. 3. 1941.
Po kratkotrajni aprilski vojni leta 1941 je stara Jugoslavija kapitulirala. Sledilo je razkosanje med nemške, italijanske, madžarske in bolgarske okupatorje, vlada in kralj pa sta zbežala v tujino. Takrat je na čelo boja proti okupatorju in proti bratomorni vojni in za socialno preobrazbo stopila KPJ. Ustanovljen je bil glavni štab NOV, 22. junija 1941 pa izdan poziv na splošno ljudsko vstajo narodov Jugoslavije. Komandant glavnega štaba NOV in POJ Jugoslavije je postal Josip Broz
Tito. Poziv so ponovili 4. julija 1941, ki smo ga v Jugoslaviji slavili kot dan borca. 22. julija 1941 je počila prva partizanska puška v Sloveniji (Dan vstaje slovenskega naroda). Nemški okupatorji so si zastavili cilj Slovence čimprej germanizirati ali pa jih izseliti. Precej konvojev s slovenskimi izgnanci je bilo poslanih v Srbijo, žal je danes nesebična pomoč srbskih družin že pozabljena. Hitler je v Mariboru dejal: »Naredite mi to deželo nemško«. To se mu ni uresničilo, kakor tudi ne njegove velike sanje o okupaciji celotne Evrope.
V Jugoslaviji se začnejo odvijati zgodbe o izdajstvih, bratomorni vojni, domobranstvu, beli gardi, ustaštvu, četništvu in uveljavljanju Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), ki je bila ustanovljena 27. aprila 1941 kot politični temelj vsesplošnega ljudskega odpora in povojnih pobojih, ki še do danes niso odkriti. Od približno 1,7 milijona padlih med NOB v tedanji Jugoslaviji jih je okrog 800 tisoč končalo pod »bratskimi« noži.
Na Primorskem je prišlo do množične vstaje šele po kapitulaciji Italije septembra 1943. Leta 1944 je SNOS (Slovenski narodnoosvobodilni svet) izdal več odlokov. Funkcijo vlade je prevzel NKOS (Nacionalni komite osvoboditve Slovenije). Na Primorskem je bilo prvo osvobojeno ozemlje leta 1944. Od 30. 4. do 1. 5. 1945 je bil (za ceno velikih žrtev) osvobojen Trst. Zavezniki so ukazali Titu, da mora umakniti svojo vojsko iz Trsta sicer bodo napadli. To nam je pred leti, ko je bil v portoroških termah na zdravljenju, potrdili mr. Deakin, oficir angleške tajne vojaške organizacije SOE, ki je ko prvi oficir angleške vojaške misije s padalom skočil na osvobojeno bosansko ozemlje. V teh tragičnih dneh je gostoljubje (beri vojaško pomoč) Titu odrekel celo Stalin. 9. maja 1945 je bila osvobojena Ljubljana, kamor je istega dne prišla tudi prva slovenska vlada. Zadnji boji z umikajočim se sovražnikom so bili na Koroškem in štajerskem 15. 5. 1945.
DeSUS gradi novo notranje razmerje sil
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) po kongresu v Postojni ureja svoje vrste in se hkrati pripravlja na jesenske volitve. Primorska vendarle zastopana. Anton Skok predsednik sveta. Člani sveta z južne Primorske so še Ivan Bergoč, Franc Jurca in Pavel Godnič. Branko Simonovič je član IO, Drago Žerjal član nadzornega odbora.
MJNGRES
J
Volilni izid na dvodnevnem petem kongresu DeSUS v Postojni ( 22. in 23. marca 2002) je pokazal, da je Anton Rous tesno, večino osmih glasov, premagal svojega protikandidata Stjepana Šauberta in tako postal tretji predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije od njene ustanovitve. Prvi predsednik stranke je bil Jože Globačnik. Na tem položaju gaje leta 1999 zamenjal Janko Kušar, njega pa od
postojnskega kongresa 2002 dalje torej Anton Ruos iz Maribora.
Novi predsednik je med strankine prednostne naloge med dmgim uvrstil ustavno opredelitev pokojnin, zavzemanje stranke za visoko raven zdravstvenega varstva ter seveda priprave na letošnje predsedniške in lokalne volitve. DeSUS si bo prizadeval v občinskih svetih doseči od četrtine do tretjine občinskih svetniških sedežev. Hkrati pa naj bi Rous, kot je razvidno iz pisanja v osrednjem časniku Delo, s svojim delovanjem že na samem začetku »razklal DeSUS na Štajerce in Neštajerce«. Tudi iskanje podpredsednika Državnega zbora v vrstah DeSUS, ki bo zamenjal nedavno umrlega podpredsednika DZ Antona Delaka, ni ostalo brez strankarskih zamer in nepotrebnega negativnega pisanja v medijih. Kar nekaj časa naj bi veljalo, da bi to pomembno mesto zasedel poslanec Ivan Kebrič, vendar je tudi tokrat prišlo do presenečenja. Predsednik stranke Rous je predlagal (izbral) Valentina Pohorca, čeprav je poslanska skupina predlagala Kebriča. O stranki »modrosti in strpnosti«, kot so jo radi poimenovali, pred kongresom v Postojni ni bilo slišati nič posebno negativnega. Javno predstavljena nesoglasja takoj po kongresu, pa bi zagotovo lahko škodila ugledu stranke, kar bi se lahko poznalo tudi na volitvah, česar pa si seveda nihče v stranki verjetno ne želi.
Stranka je na kongresu izvolila tudi tri podpredsednike: To so postali Ivan Kebrič, Marija Gjerkeš Dugonik in Dragica Nenadič. Delegati so na kongresu izvolili 10 članov izvršnega odbora in 35 članov sveta stranke. Nekoliko so se pogajali, ali bi kazalo že na kongresu izvoliti generalnega sekretarja stranke, ali pa naj o tem odloča svet stranke. Svet stranke se je pred nedavnim tudi sestal in izvolil svojega predsednika Antona Skoka iz Kopra. Generalni sekretar stranke je Pavel Brglez.
Deželni glavar Zgornje Avstrije obiskal Luko Koper
V četrtek, 11. aprila 2002 je Luko Koper, v spremstvu gospodarstvenikov in predstavnikov avstrijskih medijev, obiskal deželni glavar Zgornje Avstrije dr. Josef Puehringer.
Luka Koper d.d. je v prvem trimesečju letošnjega leta pretovorila že 2,4 milijona ton blaga in s tem izpolnila načrt. Pretovorjena količina blaga je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem večja za 3 %. Samo za Avstrijo so v času januar-marec 2002 pretovorili skoraj 600.000 ton blaga, kar predstavlja četrtino celotnega pretovora Luke Koper. Rezultati so razveseljujoči, saj so za 11 % presegli lanskoletne rezultate na tem tržišču.
Prav iz Dežele Zgornje Avstrije prihajajo nekateri najpomembnejši naročniki storitev Luke Koper, zato je obisk gospoda Puehringerja zanje še toliko bolj pomemben, sporoča Suzana Zomada Vrabec, vodja službe za odnose z javnostmi.
stran 8
April 2002
primorski uMp

Naš prestol poezije
Revije otroških pevskih zborov
Od leta	1999
praznujejo po vsem svetu 21. marec kot svetovni	dan
poezije.
Kot je za letošnje praznovanj e poudaril generalni direktor Unesca Koičiro Matsmura,
»nam ljubezen do poezije pomaga ljubiti sočloveka«.
V Sloveniji so svetovni dan poezije obeležili z osrednjo proslavo v Ljubljani pod naslovom »Prestol poezije«. Tudi v naši občini Piran smo se na svojstven način pridružili temu praznovanju. Debatni krožek društva »Univerza za tretje življensko obdobje« je pripravil zanimivo srečanje nekaterih pesnikov in pesnic iz naše občine.
Na fotografiji (tudi to je posnela Fanči Kuhar) pa so na rednem tedenskem družabnem srečanju tkali prijetne medsebojne odnose.
V lepo urejenem prostoru (po zamisli in izvedbi Milene Butja) so svoje pesniško ustvarjanje predstavili Milena Butja, Sonja Frančič De Rosa, Franc Pirc in Sonja Požar. To pa je le del naših občanov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s prozo in rimano lepo besedo. V pogovoru so opisovali različne vzroke, kijih vzpodbujajo k izpovedovanju svojih čustev in vsakdanje življenje. Vsem pa je skupno, da jim je to nadvse dragocen most do sočloveka.
Na našem piranskem (svetovnem dnevu poezije) so bile kar tri naše Sonje. Tudi sicer ima poezija v različnih oblikah res prestol v dejavnostih piranske Univerze za tretje življensko obdobje.
Gustav Guzej
Svečana prireditev ob jubilejni razstavi cvetja v Ankaranu
Na letošnji 10. jubilejni razstavi cvetja, ki je bila od 30. marca do 1. aprila 2002 v hotelu Adria Ankaran, je sodelovalo 37 razstavljalcev, ki sodeč po knjigi vtisov in pogovorov z njimi, niso bili najbolj zadovoljni z obiskom.
Tudi organizator Turistično društvo Ankaran je pričakoval večji odmev publike.
Vse kaže, da bo potrebna določena sprememba, zlasti bi kazalo razstavo cvetja premakniti na poznejši čas in jo dopolniti s prodajo sadik po vzoru portoroškega sejma rož. Turistično društvo Ankaran je ob zaključku razstave organiziralo tudi svečani sprejem za povabljene goste in razstavljalce, med katerimi jih je nekaj prejelo tudi nagrade. Na srečanje je prišla tako rekoč vsa politična elita; zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je predsednici društva Adi Butinar izročil posebno priznanje, Zmago Jelinčič z vzdevkom plemeniti - kandidat za predsednika države, notranji minister dr. Rado Bohinc, predsednik TZS dr. Marjan Rožič, župan Mestne občine Koper Dino Pucer , izolska županja Breda Pečan, predsednik KS Ankaran in drugi. Prireditev so obogatili z glasbenim programom orkestra Mandolina iz Ljubljane in nastopom Šavrinke Rožane Koštial.
Na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v portoroškem Avditoriju (29. 3. 2002), pod skupnim naslovom Naša pomlad, je nastopilo deveti pevskih zborov iz osnovnih šol in skupnosti Italijanov piranske občine ter otroška vokalna skupina iz Trsta.
Številne prisotne na prireditvi v Avditoriju, med katerimi so bile tudi piranska županja Vojka Štular, predstojnica za družbene dejavnosti Milica Maslo in selektorica srečanja Vera Klemente Kojič, je pozdravila Elizabeta Fičur, ki je tudi povezovala otroško pevsko revijo. Dejala je, da so v letu 2001, po več kot 15 letih, tudi v Piranu ponovno začeli organizirati srečanja otroških in mladinskih zborov z željo, da pripomorejo k obujanju tradicije in ljubezni do petja med našimi najmlajšimi. Sicer pa podobna
tekmovanja oziroma revije trajajo skupaj že 32 let.
Že letos nas je čakalo prijetno presenečenje, je dejala Elizabeta Fičur, saj se je iz piranske občine prijavilo kar 8 zborov, od tega 7 otroških in 1 mladinski pevski zbor. Tudi sicer je bil odziv na letošnji razpis dober. Skupno seje prijavilo na območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske Naša pomlad 2002, ki se bodo razvrstile kar v 14 krajih od Tolmina do Portoroža, 26 zborov, od tega 18 otroških in 8
mladinskih pevskih zborov iz Kopra, Izole in Pirana s skupno 583 mladimi pevci. Nastopajoče so razvrstili v štiri revije. Prva je bila 21. marca v Kopru, druga 29. marca v Avditoriju, tretja 9. aprila v Škofijah in četrta 11. aprila v Izoli. Vse omenjene revije sije ogledal selektor in bo izbral štiri zbore za udeležbo na zaključnem Medobčinskem srečanju.
V Avditoriju seje predstavilo s svojimi pesmimi 9 zborov: Otroški pevski zbor OŠ Cirila Kosmača Piran - podružnica Portorož, otroški pevski zbor Pink Panterčki OŠ Cirila Kosmača Piran, še en otroški zbor iz te šole, otroški pevski zbor iz OŠ Lucija, grupo minicantanti Italijanske skupnosti Giuseppe Tartini Piran, otroški pevski zbor OŠ Vincenzo de Castro Piran, otroški pevski zbor iz OŠ Sečovlje, otroška vokalna skupina Glasbene matice Trst ter mladinski pevski zbor Italijanske gimnazije Antonio Šema Portorož-Portorose.
Jubilejna veslaška regata ob 115 - letnici VK Piran
V nedeljo, 5. maja bo na morju, s startom v Marini Portorož in ciljem v Laguni Bernardin, jubilejna 10. veslaška regata Veslaškega kluba Piran, ki letos beleži 115 let svojega delovanja. Gre za enega najstarejših klubov v piranski občini, v katerem je trenutno 54 članov. Klub ima svoje prostore v zgradbi Mobitelovih solin. Skoraj vsako leto si uspejo kupiti nov veslaški čoln. Joško Joras, predsednik kluba in Milan Kocjančič trener, pričakujeta, da se bo na regati pomerilo od 250 do 300 veslačev iz 15 ali celo več klubov. Veslaški klub Piran ob svojem visokem jubileju pripravlja tudi izdajo biltena, v katerem bodo poskušali zbrati in objaviti vse najpomembnejše podatke in zanimivosti iz kar dolge zgodovine delovanja kluba. Na zaključku tekmovanja, na katerem bodo podelili kar okrog 60 kolajn, pričakujejo tudi obisk piranske županje Vojke Štular.
Na fotografiji, ki jo je posnela Fanči Kuhar, so od leve proti desni: Sonja Frančič De Rosa, Sonja Požar, Sonja Tavčar.
Se na igrišču blizu vrtca Morje v Luciji zbirajo narkomani?
Najdena injekcijska igla pred nedavnim naj bi potrdila domnevo, da igrišče ni zavarovano pred nočnimi obiski zasvojencev in drugih ne poklicanih oseb.
O potrebi po postavitvi ograje, ki bi varovala to območje, govori tudi najdena odvržena injekcijska igla. Mamica, ki ima otroka v varstvu v vrtcu Morje in ne želi biti imenovana, nas je namreč obvestila, da so jih na roditeljskem sestanku opozorili kako je treba poučiti svoje otroke v primeru, če najdejo odvrženo injekcijsko iglo. Dva domnevna narkomana sta na otroškem igrišču celo prespala in se zjutraj omotična »zaletavala« v starše, ki so v vrtec pripeljali otroke. Pred vrtcem je tudi včasih polno cigaretnih ogorkov in ostankov zvitkov "trave", kar tudi po svoje kaže, da se tam zadržujejo nepoklicane osebe. Po pripovedovanju tajnice vrtca najdejo včasih tudi na igrišču razbite steklenice. Hišnik vedno seveda skrbno pospravi pred prihodom otrok v vrtec, pa tudi sicer vzgojiteljice otrokom zabičajo, da ne smejo s tal pobirati injekcijskih igel, če jih slučajno kje najdejo. Zadevo smo preverili v tajništvu vrtca kjer trdijo, da niso našli nobene igle, ravnateljica pa takrat ni bila dosegljiva.
Bistvo vprašanja pa je, ali je vrtec Morje dovolj zavarovan z ustrezno ograjo, kajti na tem območju se praviloma potem, ko je vrtec zaprt, nihče ne bi smel zadrževati. Morda bi kazalo, da se občasno tod okrog ponoči sprehodi kakšen varnostnik ali policija.
AKV
V Studio Galeriji Gasspar Koncert mladih nagrajencev
V Studio Galeriji Gasspar v Piranu je bil 8. aprila zvečer koncert mladih glasbenikov, študentov, ki so prvi teden aprila letos v Gorici na mednarodnem tekmovanju mladih violinistov in violončelistov Alpe-Jadran, Alfredo e Vanda Marcosig, prejeli priznanja. V Studio Galerijo Gasapar sojih povabili in tam se je, sicer ob majhnem številu prisotnih gledalcev, predstavilo pet violinistk in trije violončelisti. Nastopili so: Brecelj Veronika (na klavirju jo je spremljal Brecelj Danijel), Novakovich Joseph, Milič Anamarija (pianistka Nataša Milič), Črnjak Valentina, Gal Mojca (pianistka Mačkič Barbara), Meuthen Maria Yukiko (pianistka Meuthen Ana), Berakovič Lana in Maly Julia. Uradna pianistka tekmovanja je bila Martina Stauble. Gledalci so s ploskanjem pozdravili lepo izvajanje mladih glasbenikov. Za naš okus je najlepše zaigrala na violino mlada Zagrebčanka Anamarija Milič. Na klavirju jo je spremljala Nataša Milič (na fotografiji).
April 2002
stran 9
primorski uMp
(Nadaljevanje s 1. strani)
Odstop od pogodbe o dolgoročnem zakupu hotela Palače
Družba Imperial Palače - hotelirstvo d.o.o. je po pogodbi o dolgoročnem, 99-letnem zakupu, ki jo je sklenila Občina Piran 22. 1. 1994, že kar predolgo pogodbeni partner Občine Piran, ki pa obveznosti iz navedene, izjemno spretno sestavljene pogodbe (bila je v celoti objavljena v Primorskem utripu) in dodatka k tej pogodbi, ne izpolnjuje. Zaradi stanja v družbi Imperial Palače - hotelirstvo d.o.o., ki stajo ustanovila dva družbenika (Hoteli Palače Portorož d.d. z 28-odstotnim ustanovitvenim deležem in Toncity Pacific z 72-odstotnim deležem) stoji obnova starega hotela Palače v Portorožu, Občina Piran pa tudi ne prejema zakupnine, ki bi jo po pogodbi morala dobivati.
Pri Okrožnem sodišču v Kopru tečeta zoper družbo Imperial Palače - hotelirstvo d.o.o. stečajni postopek, ki sta ga sprožila Občina Piran in Hoteli Palače, družba pa je sama pred nedavnim (zadnji hip) na sodišču predlagala prisilno poravnavo in s tem nekoliko podaljšala agonijo, ki jo je sedaj (upajmo dokončno, če ne bo pritožbe) prekinila Občina Piran.
V stečajnem postopku je bila ugotovljena boniteta stečajnega dolžnika in izdelani sta bili dve izvedeniški mnenji in iz katerih jasno izhaja, daje družba Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. prezadolžena, saj izkazuje neprekinjeno prezadolženost (bilančno izgubo) že od leta ustanovitve 1995 ter da družba ne ustvarja nobenih prihodkov in da je tudi v letih 1999 in 2000 ustvarila izgubo, kakor tudi, da je družba plačilno nesposobna (insolventna), saj ima že več let trajno blokiran žiro račun. Zakupnik torej nima sredstev niti virov sredstev za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o dolgoročnem zakupu. Nima niti zaposlenih. Imperial Palače naj bi bil Občini Piran dolžan med 35 in 40 milijoni tolarjev in nima načrta obnove hotela niti pogodb zanjo.
Stavba, ki razpada, ni bila niti zavarovana in vprašanje je, kdo bi nosil odgovornost, če bi kakšen kos balkona padel na mimoidočega. Občina je stavbo zavarovala pri zavarovalnici, cenilci pa so njeno vrednost pred leti ocenili na 700 milijonov tolarjev. Bi lahko to bila tudi prodajna izhodiščna cena starega hotela Palače? Županja ni želela razkriti komu naj bi občina, kot lastnica, ponudila strateško partnerstvo. Dejala je, da so še najbližje pogovori z državo - Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za kulturo. Ni pa izključeno, da stavbe ne bi prevzela v upravljanje prav družba Hoteli Palače, ki jo je morala pred leti izbrisati iz svoje otvoritvene bilance stanja, ker so na novo deklarirani kulturni spomeniki na podlagi zakona postali last države oziroma občine. Generalni direktor Danilo Daneu do neskončnosti trdi, da zaradi drage obnove (20 milijonov evrov) cena prenočišča v novih elitnih hotelskih sobah ne bi bila tržno sprejemljiva.
Zakupnik starega Palače hotela doslej nobene od svojih obveznosti ni izpolnil in kot rečeno ni zavaroval objekta, ni začel z obnovo hotela in ne plačuje zakupnine. Tisoč in en razlog za odstop od pogodbe. Toda, ali se bo Imperial pritožil in spodbijal legitimni odstop Občine Piran od pogodbe?
Iz predloga za prisilno poravnavo izhaja, da dolžnik ne more izpolniti niti svojih dosedanjih obveznosti, zato pač predlaga prisilno poravnavo, pri čemer obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o dolgoročnem zakupu (na primer obnova hotela) niso upoštevane. Družba tudi nima zaposlenih. »Honorarni« direktor družbe je občinski svetnik Rafael Dodič, ki že nekaj časa ne dobiva plače, a kljub temu vneto išče strateške partnerje, saj bi to njemu predstavljalo veliko zadovoljstvo in kajpak na koncu tudi nagrado. Še pred nedavnim je v pogovoru z novinarjem Primorskega utripa dejal, da Občina Piran njegove predloge ignorira in noče niti sprejeti njegovih poslovnih partnerjev oziroma zastopnika ameriške firme Bellway (Miro Brkovič), ki naj bi bila pripravljena, kot je že večkrat povedal, dokapitalizirati družbo Imperial Palače, da bi slednja lahko poplačala vse nastale dolgove, Be!lway (včasih pisano z enim 1) pa naj bi po navedbah Rafaela Dodiča bil celo pripravljen investirati denar za obnovo hotela. Zgodi pa se v resnici nič.
Na vprašanje Primorskega utripa na novinarski konferenci, ali je res, da županja noče sprejeti predstavnikov ameriške družbe Bellway, je Vojka Štular odločno zanikala.
Zaradi navedenega zakupodajalec Občina Piran ugotavlja, da so v dosedanjih postopkih zoper zakupnika listinsko izkazane okoliščine, ko iz vedenja zakupnika jasno izhaja (nima sredstev, nima zaposlenih, nima načrta obnove, sklenjenih pogodb o obnovi, nima posesti hotela, ne plačuje nadomestil, ni sklenil zavarovalne pogodbe, sam predlaga prisilno poravnavo ittd.), da svojih obveznosti iz zakupne pogodbe niti v dodatnem roku ne more izpolniti, zato Občina Piran kot zakupodajalec na podlagi 127 člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) razdira opogodbo o dolgoročnem nakupu, sklenjeno 22. 11. 1994, vključno z aneksom k navedeni pogodbi z istim datumom. Sklep Županje so verjetno že 9. aprila 2002 prejeli zakupnik Imperial Palače- hotelirstvo d.o.o. ter njena ustanovitelja Hoteli Palače in Toncity Pacifik investicije.
Franc Krajnc
Malce šepava organizacija sprejema piranskih krvodajalcev
Tradicionalni sprejem piranskih krvodajalcev 5. aprila v hotelu Marko v Portorožu je spremljalo kar nekaj spodrsljajev.
Z malo boljšo organizacijo, spretnejšo voditeljico, predvsem pa z bolj natančno poimensko evidenco, kdo in kolikokrat je v resnici daroval kri, bi morda ne bilo tako. Povezovalka srečanja krvodajalcev Livija Sikur Zorman očitno bolj spretno vrti pero v Portorožanu kot govori pred javnostjo, saj je že na začetku nastopa kar nekajkrat morala priznati, da jo obdaja trema. Prav nervozen in malce mukotrpen začetek, potem pa je organizatorjem odpovedala še tehnika. Tako niso mogli izpeljati celotnega programa in je odpadel nastop tria La Bora. To pa ni najhujše. Nekateri krvodajalci so povedali, daje sicer organizacija zanič, organizatorjem pa so zamerili, ker voditeljica ni znala niti čisto prebrati vseh njihovih imen, za nekatere krvodajalce (Boris Požar in Janko Novak) pa niso niti natančno vedeli kolikokrat so darovali kri. Janko Novak nas je naslednji dan ves razburjen obiskal v uredništvu. »Osebno sem užaljen, da nisem bil vreden omembe, da sem že 118 krat daroval kri in niti stiska roke županje. Voditeljica je namreč dejala, daje daroval kri nad 100 krat. Številko pa so zato krepko povečali pri krvodajalcu Borisu Požarju, ki jim je nato sam povedal kolikokrat je daroval kri. Pri takih zapletih tudi najlepše besede o humanosti krvodajalcev izzvenijo turobno. Morda je bil Redeči križ malce pod težo zadnjih dogodkov pri v samem vrhu te humanitarne organizacije, kar pa ne more biti izgovor, sajtimajo v Piranu zaposleno sekretarko, ki pa še vedno s kemičnim svinčnikom pošilja naokrog napisane sezname jubilantov krvodajalcev zaradi česar lahko pride do napak pri pisanju imen. Tak seznam smo namreč prejeli tudi v naši redakciji, zato lahko sklepamo, da sicer lepo urejena in simpatična sekretarka, ne opravlja svojega dela kot je treba. Še dobro, daje na prireditev prišla piranska županja Vojka Štular, ki je s svojim umirjenim in briljantnim govorom ter zahvalo krvodajalcem prispevala k višji ravni tega večera. Županja je izročila priznanje predsednici Območnega združenja RK Piran Ani Jakič za 25 krat darovano kri in krvodajalcem, ki so največkrat darovali kri, med njimi Jelka Bužekijan (rekorderka med krvodajalkami v piranski občini) za 80 krat darovano kri in tudi družina Codiglia iz Liminjana , iz katere kar trije člani (oče Franko, sin Dario in hčerka Suzana) darujejo kri.
Lucija
Na Liminjanski odslej bolj elegantno čez ovire
Sežig strunjanskega križa
Umetnost ali predstava za osle?
Na Liminjanski cesti pri športni dvorani v Luciji, pred Žoga barom, kjer je pred nedavnim (kljub cestnim oviram) zaradi neprimerne hitrosti s ceste zletel športni avto in podrl betonski zid smetišča, so pred kratkim postavili dve novi hitrostni oviri. Stare, za marsikaterega voznika sporne, so pred športno dvorano postrgali s ceste. Težki tovornjaki, ki vozijo blago v lucijsko obrtno cono, se morajo pred novima ovirama dobesedno ustaviti, saj bi sicer vozilo poskočilo, naloženo blago, zlasti steklenice, pa bi se razletelo. Tako se zdi, da so postavljale! cestnih ovir šli iz ene skrajnosti v dmgo. Povedati pa je treba, daje na tem mestu postavljen tudi znak omejitve hitrosti, ki pa bi ga le malokdo upošteval, če ne bi bilo cestnih ovir.
Na račun dosedanjih tehnično neustreznih cestnih ovir na Liminjanski in Šolski je bilo tudi veliko kritik. Kolesa vozil so se v trde ovire nepravilnih oblik dobesedno zabijala namesto, da bi (ob primerni hitrosti) avto lahko čeznje lepo splaval. Trpeli so predvsem nosilci motorja in še sreča, da ni prišlo do tožbenih zahtevkov. Po pločnikih na Liminjanski in Šolski hodijo učenci v šolo, zato morajo biti vozniki še toliko bolj pozorni, saj je otrok kot živo srebro. Nikoli ne veš kje in kako bo prečkal cesto, priletel za žogo ali kako drugače prišel v nevaren položaj na cestišču.
Samotni zahod - zadetek v polno
lS.marca 2002 ob 20. uri je bila v Gledališču Koper premiera drame Samotni zahod britanskega dramatika Martina McDonagha v režiji Borisa Cavazze. Po končani eno urni in pol dolgi predstavi je sledila zakuska ob prijetni glasbi, spremljavi na klavir.
Samotni zahod so enkratno odigrali v glavnih vlogah, Vojko Belšak (Colman), Radoš Bolčina (Valene), Nenad Tokalič-Nešo (Oče Welsh) in Tjaša Železnik (Punči-Marija). Igra je prepletena z neizmernim sovraštvom, agresijo in pitjem alkohola med bratoma Valena in Colmana, ki nikakor ne morata najti skupen jezik in na koncu, ko misliš, da se bosta končno spoprijateljila pa se sovraštvo znova prične. Odpuščanje ni čarovna paličica. Je odpuščanje volje in odpuščanje moči: včasih hočemo odpustiti, pa ne moremo. Tudi kadar moramo, ko se torej glava in srce naposled zedinita, ostane ostane
prihaja na površje, kjer razburka in spodbuja sovraštvo. Oče Welsh in Punči sta vso to sovraštvo želela prekiniti, toda žal jima to ni uspelo.
spomin, bolečina, ki
Zlati boben je Golden Drum
Letos poteka že deseto leto, odkar se je v Portorožu začel festival Zlati boben - Golden Dram. Ali bo letos mednarodni festival spet boljši, večji in uspešnejši - kot vsako leto doslej, ali pa ga sploh ne bo, in zakaj ne? Vse te novosti in zaplete bomo izvedeli na novinarski konferenci v sredo, 17. aprila 2002 ob 12. uri v okrogli dvorani stolpnice Dela, Dunajska 5 v Ljubljani. In prav jubilejno leto Zlatega bobna je prineslo v vrste nekdanjega gostitelja (Avditorij Portorož) in vodstva festivala (danes je to Slovenska oglaševalska zbornica - SOZ) nekaj rahlega razburjenja. Dolgoletni predsednik festivala Jure Apih (sicer glavni direktor Dela) je že v časniku Delo obsodil ravnanje Avditorija Portorož, ki naj bi s tožbo hotel zaščititi blagovno znamko Zlati Boben, češ, da jo je že nekoč registrirala bivša direktorica Avditorija Fanči Kuhar. Vso kreganje se je začelo, ko je organizator po več poskusih dokončno spoznal, da Avditorij ni sposoben dosledno organizirati takšnega velikega festivala in je gala zaključni večer prenesel v koprsko večnamensko dvorano Bonifiko. Znano pa je tudi, da je vodstvo Avditorija zagovarjalo veliko naložbo za pokritje zunanjega dela Avditorija prav, in predvsem za te namene. Kdo bo uspešnejši, Avditorij, ki želi določene posle dobiti tudi s tožbo ali oviranjem, ali Golden Drum, ki bi ga želela imeti tudi konkurenca - GH Emona Bernardin in mesto Ljubljana? Iz logotipa na vabilu za novinarsko konferenco smo lahko razbrali samo napis v angleščini: Golden Dram Advetisig Festival of the New Europe - Portorož. Bo torej deseti jubilejni festival vendarle v Portorožu?
Kako je mogoče, da povabljeni radovedneži (med njimi tudi novinarji) niso niti poskušali na licu mesta preprečiti obsojanja vredno dejanje - sežig strunjanskega križa? Še sreča, da, »umetnika« Dean Vrzel (kipar) in Goran Bertok (fotograf) nista na sobotno predstavo njunega »umetniškega projekta Sveti Križ«, povabila tudi novinarja Primorskega utripa. Ta bi zagotovo nemudoma poklical številko 112 in psihiatrično kliniko.
Že res, da umetnost zahteva tu in tam tudi že pravcata provokativna dejanja, da bi bila bolj razpoznavna, omikana in odmevna, vendar si po mojem osebnem mnenju, pa naj gre še za takšno svobodo, nihče v naši deželici demokracije ne more privoščiti in na tak provokativen (kajpak tudi nevaren) način oskruniti nekaj, kar je za mnoge sveto in raniti njihova čustva. Predvsem tu mislim na vernike, ki obsojajo dejanja, ki nimajo nič skupnega z umetnostjo. »Umetnika« sta betonski križ ovila (verjetno) z zaščitno aluminijasto folijo, čez katero sta namestila oblogo iz blaga, nato vse skupaj polila verjetno s petrolejem ali bencinom in (ob nekakšni pridigi) zažgala. Morda sta mislila, da so Kristusa, ko so ga nekoč pribili na križ, sežgali in bi le ponovila »zgodovinsko dejanje«. Še sreča, da ob tem ni zagorel tudi strunjanski klif. Ali res nista bila toliko modra, da bi vedela, da goreči bencin povzroči visoke temperature, ki lahko trajno poškodujejo (ali vsaj grdo osmodijo) celo beton in kako to, da ju na to dejanje ni nihče opozoril? Oskrunitev strunjanskega križa je obsodila tudi piranska županja Vojka Štular. »Tako bi sel jutri lahko nekdo v imenu umetnosti spomnil in zažgal Tartinijev spomenik. To je nedopustno in sramotno!« Dejanje so obsodili tudi strunjanski župnik Franci Kovše in številni verniki. No, umetnika pa sta si pa le prislužila objavo, celo na prvi strani časopisa. Tudi to je nekaj, kajne? Kaj pa policija? Morda bo storilca kaznovala v skladu z vladno uredbo o prepovedi kurjenja. Kaj pa ogrožanje splošne varnosti. Si lahko jaz privoščim kanto bencina, polijem in zažgem neko tujo stvar, pa čeprav v imenu umetnosti? In kaj naj stori župnik? Moli očenaš, da bi se storilcem namesto teme nevednosti prikazala luč svetlobe? Strunjanski križ so (lesen) že leta 1600 postavili mornarji in ribiči, da bi jih varoval na morju. V prejšnjem stoletju so ga na novo ( takrat betonskega) postavili frančiškani. Strunjansko znamenitost, ki pa žal ni spomeniško zaščitena, vsako leto obišče na stotine romarjev, ob njem pa so tudi vsakoletna cerkvena čaščenja Marije matere božje, ki naj bi se nekoč prikazala Strunjančanom.
Franc Krajnc
Salsa & Merengue
PLESNI
TEČAJ
z učitelji s Kube
V restavraciji Kamin na Bel vedem nad Izolo bo 18., 19. in 20. aprila 2002 plesni tečaj Salsa in Merengue pod vodstvom plesnih učiteljev s Kube.
Med udeleženci tečaja bodo izžrebali tudi dve letalski vozovnici za Kubo.
Tečaj organizira Andrea iz Lucije, GSM: 041/ 761-410.
stran 10
■ Ifff
primorski u¥p
April 2002
Jure Cihlar
“Kdor je zadovoljen, se lahko kar uleže”
Jure Cihlar, akademnski slikar, že vrsto let živi in ustvarja v Portorožu. Zaljubljen je v soline, za katere pravi, da jih bo lahko slikal do smrti. Da jih je preprosto treba doživeti. Da so vedno znova drugačne. Zase pravi, da je kot podjetje v eni osebi. Od snažilke do direktorja, ekonoma in sekretarja. Vse naredi sam. Ustvarja vsak dan. Nekaj časa je ustvarjal v ateljeju nedaleč od doma, vendar pravi, da mora biti stojalo vedno v bližini. Sedaj razstavlja svoja dela tudi v novih prostorih nepremičninske družbe Gasspar v TPC Lucija.
Kakšno je bilo vaše otroštvo? Je kaj vplivalo na stil ali motive vašega slikanja?
“Jaz sem risal odkar pomnim. Imel sem to srečo, da so me starši razumeli in stali ob strani. Več ali manj so otroci vedno inventivni in pa delajo, likovno se izražajo in mislim, daje bila moja pot kar začrtana. Najbolj pomembno spoznanje je perspektiva. Otroci rišejo v simbolih, kar vejo o stvareh, ne kako jih vidijo. Ko pa spoznajo tretjo dimenzijo, se izgubi inventivnost. To se zgodi v puberteti. Od tam naprej gredo pa samo talenti. ”
Perspektiva je torej tisto, kar se kasneje tudi prenaša.
“To je en element spoznanja likovnosti. Starši so me pa zmeraj vzpodbujali. Tako, da sem imel srečo pri tem. Moja pot je bila začrtana. Seje kar vedelo, kaj bom počel."
Se pri nas da preživeti s slikarstvom?
“Naj bi se dalo. Seveda, če bi bilo več tolerance in upoštevanja našega poslanstvo. Likovnost ne more obstajati sama zase. Zmeraj je služila v namen propagande nekega vladajočega sistema, ene politike, ideologije, cerkve ali plemstva... Ti ljudje so slikarstvo, torej tudi umetnost, sponzorirali in financirali. Pač zaradi propagande. In s tem so, likovni umetnosti, naredili veliko uslugo. Zlasti renesansa, plemstvo in cerkev. Plemstvo in cerkev sta imela denar. Naročevali so likovna dela za opremo palač, cerkva, graščin... Za dekoracijo. Tam se je iskalo. Več kot je bilo ponudbe višje postavke so bile za kkakovost. Bili so meceni, sponzorji, donatorji. Danes pa tempo diktira trg. Država je dvignila roke. To pomeni propad, nazadovanje tega, kar seje skozi zgodovino ustvarjalo. Kot kategorijo in kvaliteto za dosego višjega cilja.”
Lahko bi rekli, da ste najbolj znan po slikanju solin in ostalih morskih motivov. Kako se z leti spreminjajo prevladujoči motivi slik?
“Ko rečemo o solinah je tukaj prisotnost dveh elemenotv, zemlje in morja. Dva elementa, ki sta na tem planetu. Grki so poznali pa še veter, zrak in ogenj. Tukaj sta dva. Zemlja in voda. Jaz že od nekdaj, pa ne vem zakaj, zmeraj iščem motive, kjer je tekoča voda. Ali je jezero, studenec, potok ali je reka. Zmeraj je prisotna voda. Soline pa so poseben fenomen. Soline so po celem Sredozemlju, ampak takšnih kot so tukaj, kjer so ljudje živeli, takega primera pa ni nikjer. Če človek živi tam, kjer je v sožitju z delom, ki ga opravlja, ustvarja poseben način obnašanja, razmišljanja, etnologije, etnografije... Jaz sem to prvič videl kot otrok, ko sem prišel sem. Spomnim se še starih solin. To je bil zame en fenomen. Jaz sem že prej slikal tudi naša presihajoča jezera -Cerkniško, Planinsko polje, Barje."
Kako vaše psihično stanje in čustva vplivajo na nastanek in motiv slike?
Je slikanje mogoče beg, veselje, žalost? Kakšna čustva morajo biti prisotna, da nastanejo najlepše slike?
“Jaz se čutim kot medij. Posrednik. Neka dimenzija, ki jo čutim in tisto, kar se mi kaže kot veduta, vizualno. Osebni izbor je pogled, kar si jaz izberem. In potem je to seveda odvisno od razpoloženja. Če funkcioniram do popolnosti potem mi to lahko uspe perfektno. Grem recimo ven slikat - zelo rad zunaj slikam - izberem si en pogled - veduto, potem komuniciram s tem motivom. Motiv ima skrivnost, ki je ne izda. Potrebuje čas, da z njim stopim v stik. Kaj je bistvo v tem. Mi, ki smo šolani vemo, ker smo se učili o proporcih, razmerjih, o perspektivi tako, da tukaj ni problemov. Ampak znotraj tega je nekaj skrito. Neka skrivnost enega izseka, ki si ga jaz vzamem in s katerim, komuniciram. Potem on, ker zoperstavlja skrivnost, ki se noče izpeljati ampak, če si ljubezniv s tem motivom, ti začne prihajati naproti. Ti reče: tukaj sem pomemben. V likovnosti je najbolj pomembno ločevati bistveno od nebistvenega. Nebistvene stvari je zmeraj treba izločiti. Bistvenemu pa je treba dati še večji poudarek. To je najtežje. Ko pridemo v to fazo, stika z nekim motivom, potem spričo znanja in izkušenj (jaz jih imam) po akademiji in dvaintridesetih letih dela. Zlasti zdaj pri mojih letih, gre roka sama od sebe. Da sem kar presenečen. Se pravi, da leta naredijo virtuoza. Zame sta v likovnosti najbolj pomembni odločnost in sproščenost poteze. Muka mi je gledati likovna dela, ki so „utrujena“. Ne rečem, da zmeraj “rata.” Zame je vrhunec v slikarstvu Marij Pregelj, eden od mojih profesorjev, ki je umrl leta 1967, ko sem bil v tretjem letniku akademije. Sem mnenja, da se je slovensko slikarstvo končalo s Pregljevo smrtjo. Do danes ne vidim ene osebnosti v slovenskem slikarstu, ki bi bila sposobna to nadaljevati.
Umetnost mora biti razumljiva in vedno pozitivna. Predvsem pa, nikoli odraz norega sveta."
Prej ste omenili, da sebe vidite kot posrednika, pa vendarle... Se imate za umetnika?
“ Ne. Držim se tega, kar so nam rekli na akademiji. Štiri leta “drila.” Akademski študij je hujši dril kot vojska. Vsak dan smo pet ur risali. Najprej portret, potem akt- s svinčnikom, pa z ogljem, nato z barvo. Štiri leta. Ko smo končali akademijo so nam rekli: “Ne domišljajte si, da ste umetniki. Vi ste samo absolvirali obrt. Kdo bo umetnik, se bo videlo čez deset, petnajst, dvajset ali trideset let. Danes se pa tako manipulira s to besedo - vsi so umetniki. Kdor zna narisati akt - golo človeško telo, kar so ustanovili Stari Grki, lepotni ideal-moškega in ženske (Apolon in Venera. Zdaj se delajo neke abstrakcije. Abstrakcija je najbolj zahtevna stvar. To je muka in trpljenje. To je neizprosna pot in jaz jo zastopam.
Za doseči nekaj, v likovnosti, je treba vložiti izjemno veliko energije, napora in znanja. Potem pride rezultat. Brez tega ni
nič. Likovno delo se mora samo	sebe
manifestirati. Toda, če vam kritik govori v nerazumljivem jeziku, zraven pa še blebeta in blefira...?	Tega
enostavno ne morem sprejeti. To mene žali."
Kaj pa tako imenovane “moderne” umetnosti, na primer video umetnost?
“Jaz nimam nič proti temu. Saj oni rečejo to je inštalacija, to je multimedijska zadeva.”
To ni umetnost?
“ Ne. Likovnost je do tukaj, to je pa nekaj drugega. Naj delajo. Jaz govorim samo o likovnosti.
Katero izmed naslednjih možnosti bi izbrali: umetnik se rodi, umetnik se izuči. “Imel sem profesorja, kije bil neizprosen in je rekel: “Odstotek talenta in devetindevetdeset odstotkov pridnosti. To je garancija za uspeh.” Mislim, daje malo pretiraval. Nekaj je zanesljivo. Treba je imeti predispozicijo, usmerjenost, to kar mislimo, ko rečemo, da ti je bog podaril talent. To še ni vse. Potrebna je šola, izobrazba, obrtna veščina. Ta dril, ki se je vzpostavil od antike do renesanse, da moramo narisati človeka, akt- golo človeško telo, anatomsko perfektno. S svinčnikom ali z ogljem. Vsi proporci morejo “štimati.” To je osnova. To je stara preizkušena metoda, je osnova za naprej. To je obrtna veščina. Potem gremo pa naprej. Delamo elemente in smo ustvarjalni. Primer s fotografijo? Fotografija ni na takem nivoju kot likovnost. Recimo, če gre sto fotografov slikat nek motiv, bodo dobili identične posnetke, mehanske, ker fotoaparat mehansko prenese vidni vtis. Razlika je samo v kvaliteti materialov tehnologije, odtenkih, ampak mehansko bo prenesen vidni vtis. Če gre pa sto slikarjev slikat enak motiv bomo dobili sto bistveno različnih pristopov in slik - tisto, kar je osebno.
Dosežki v likovni umetnosti?
„Trdim, da je največji dosežek v zgodovini likovne umetnosti dosegla antika. Arabci in Orient nič. Zakaj je to tako? Ker je človek osnova vsega. Lepotni ideal človeka, moškega in ženske, kar sem prej rekel. Arabci pa imajo samo arabesko, ornamentiko. Pri njih je celo prepovedano upodabljati človeka. Ta kultura me ne more prepričati, ker je vse to samo ornament, ki nima analitičnega pristopa, razgrajevanja, odkrivanja skrivnosti.
Iz česa in kako smo mi sestavljeni in zakaj smo takšni kot smo.“
Cb delavskem prazniku 1. maiu
ČESTITAMO
vsem, ki še delate in imate redne službe, brezpcselnim pa želimc. da bi le čimprei debili.
Lredništrc
sme biti. Likovniki ustvarjajo dela, ki so večna. Tukaj ne more biti boemstva. Mi se lahko zapij emo in se dobro imamo, ampak naslednji dan začnemo resno delati. V Parizu, na primer, ki je zelo naklonjen likovnosti, so se zbirali različni ljudje. Med njimi so bili idealiasti, ki pa niso imeli talenta, drugi so imeli talent pa jim nikakor ni šlo. Potem so se družili med seboj. Več ali manj so vsi popivali ali pa kadili in se zbirali v javnih hišah, kje pa drugje. Kot Loutrec, pa Picasso in drugi”
Kako ponavadi nastaja slika? Je kakšen poseben postopek? Morda kakšen ritual, ki je s tem povezan?
“Jaz se kar odločim. Danes pa moram narediti to in to. To kar pride. Ena informacija in si rečem, zdaj grem pa tja. Ne razmišljam zakaj. Ko se pojavi, na primer, želja, da grem slikat na Dolenjsko se kar odločim in grem tja. Vzamem stojalo, barve, pa mrzel “pir” in tam delam. Lepo zunaj. Ali pa karkoli drugega. Nikoli nisem razmišljal, zakaj je to tako. To kar pride samo od sebe."
Kakšno je bilo za vas leto 2001?
“ Škoda za to našo mlado državo je, da zaničuje- bom kar tako rekel- da je dvignila roke od tega poslanstva -likovnosti. Da je prepustila ta slovenska država likovnost na milost in nemilost trgu. Na ravni tržnice. V prejšnjem sistemu, socialističnem realizemu, se je točno vedelo, saj je bilo predpisano. Ljudi so šolali in iskali boljšega od boljšega za naročilo, za propagando sistema. Zakaj pa ne? Tukaj se manifestira neka ideja in ideologija. Če pa se mi spustimo na nivo trga, brez vsakih meril in kriterijev, potem se nam slabo piše. Potem nam pa najnižji nivo diktira tempo. To je degradacija spričo obnašanja te države do te kategorije-likovnosti. Vem, da je od tistega kar sem naredil, marsikaj dobro, ampak se ne počutim kot umetnik, ker še vedno iščem in raziskujem naprej. Mogoče mi bo enkrat uspelo narediti tisto, kar čutim, da je moje poslanstvo. Sem neizmerno kritičen. Leonardo Da Vinci, izjemen umetnik, ni bil nikoli zadovoljen. Rekel je:
“ To je vse zanič.” Dokler tako razmišljaš je to gonilna sila za naprej. Kdor je zadovoljen, se lahko kar uleže. Je konec z njim. Neizprosna kritičnost. Jaz sem tudi do drugih kritičen. Marsikomu sem se zaradi tega zameril, ampak ne morem iz svoje kože. Če hočemo doseči večje kakovost moramo biti kritični.
Tadeja Golubovič
Obmejna srečanja Tommiza in mi
Od 9 do 12. maja 2002 bodo v Umagu, Kopru in Trstu potekala tretja Obmejna srečanja Tomizza in mi, posvečena delu in misli pisatelja Fulvia Tomizze. Program simpozija, ki združuje ugledne domače in tuje znanstvenike in literate bodo predstavili 16. aprila ob 12. uri na novinarski konferenci v Pretorski palači v Kopru.
Koprski Stavbenik pridobil certifikat ISO 9001
Stavbenik Gradbeništvo d.o.o je februarja letos pridobil certifikat kakovosti ISO 9001. Pri tem mu je pomagal tudi lastnik Primorje iz Ajdovščine. Trenutno gradijo tudi v Portorožu in sicer Teniški stadion Marine Portorož.
Stavbenik Gradbeništvo d.o.o. je začel poslovati lani septembra, potem, ko so se lastniki nekdanjega GIP Stavbenik d.d. odločili za pripojitev k Primorju d.d. iz Ajdovščine. Primorje je potem na Obali ustanovilo hčerinsko družbo, ki ohranja v preteklosti zelo uspešne in na Obali znane blagovne znamke, zaposlitev pa je ponudilo večini delavcev GIP Stavbenika d.d.
Primorje Ajdovščina je v sklopu predhodno	pridobljenega
certifikata spremenilo svoje predpise tako, da so poslej veljavni tudi za njihova hčerinska podjetja. Odtod tudi torej certifikat Gradbeništvu d.o.o.
Stavbenik Gradbeništvo d.o.o. trenutno gradi Zapore v Kopru, Supernovo v Kopru (samo gradbena dela) , Bencinski servis Kamionski terminal v Kopru, TPC Livade v Izoli, Tenis stadion v Portorožu, Srednjo zdravstveno šolo v Izoli in druge objekte. ISO 9001 naj bi pomenil tudi dodatno obvezo tega kolektiva, da že osvojene postopke nadgradi z novimi. Investitorji bodo imeli garancijo, da bodo od Stavbenika prejeli kakovostne objekte, ki bodo zgrajeni v dogovorjenem roku in bodo imeli najboljše garancije.
Velja trditev, da so umetniki boemi?
“To je ena plat. Boemstvo? Rekel bi, da ne, ker je to “dril,” neizprosno delo. Boemstvo temelji na tem, da čakaš na navdih. Navdiha ne bo nikoli. Se je kar treba usesti ali stopiti za stojalo in začeti. Boemstvo	je
idealizirano in lažno pojmovanje nekega umetnika, ki je propadel in vsi mu privoščijo. Tako ne
V MORAVSKIH TOPLICAH
Sobe z novo podobo!
Sobe s kopalnico, nova oprema - to je Krone
Szabo Ferenc s.p. -Violeta-, Dolga ulica 1,9226 Moravske Toplice
Prvomajski paket - datum izberite sami!
5 dni polpenzion = 17.900,00 sit + tt 7 dni polpenzion = 24.900,00 sit + tt
Rezervacije na tel.: 02-526-1434 in GSM: 041/404-648
Turistični objekt "Krone" Moravske Toplice: CENIK CELOLETNE PONUDBE - 2002
IZVEN SEZONE	JULIJ. AVGUST
5 dni z zajtrkom
5 dni polpenzion z eno bograč večajo 7 dni z zajtrkom
7 dni polpenzion z eno bograč večerjo 7 dnevno bivanje z možnostjo kuhanja (z lastno posteljnino)
11.500.00	sit + tt
16.000.	00 sit + tt
15.500.00	sit * tt
22.500.00	sit +tt
10.000.	00 sit+ tt
12.500.00	sit+tt
17.500.00	sit+tt
17.500.00	sit+tt
24.500.00	sit+tt 10.000,00 sit+tt
April 2002
primorski utp
stran 11
Železniška hiška v Izoli pred katero naj bi junija organizirali centralno proslavo ob 100 - letnici Parenzane.
Parenzana - osrednja proslava bo 7. in 8. junija v Izoli
Osrednja prireditev ob stoletnici ozkotirne železnice bo 7. in 8. junija pred železniško postajo v Izoli, v režiji vseh treh obalnih občin. Od evropskega sklada Phare naj bi za označitev proge dodelil občini Koper, ki je pripravila tudi dokumentacijo, neto 80 tisoč evrov pomoči. Do junija bodo uredili most čez Rižano, v Izoli bodo asfaltirali dodatna 2,7 kilometra kolesarske steze in postavili prve označbe.
Na proslavo stoletnice ozkotirne istrske železnice, ki so jo odprli 1. aprila 1902 in je najprej povezovala kraje od Trsta do Buj, nato pa vse do Poreča (odtod ime Parenzana), se pripravljajo tako v OŠ Vincenzo de Castro v Piranu, kakor tudi v vseh treh obalnih občinah. Učenci omenjene šole bodo svoja spoznanja o Parenzani predstavili že 24. maja v Tartinijevem
gledališču, medtem ko bo, kot je povedala na novinarski konferenci županja Breda Pečan, osrednja proslava stoletnice Parenzane 7. in 8. junija 2002 pred nekdanjo železniško postajo v Izoli. Tam naj bi postavili tudi košček nekdanje železnice, uredili kolesarsko in sprehajalno pot in spominsko hiško. Morda celo podobno
vlakovno kompozicijo, ki naj bi jo dobili iz Bosne?
Kot nam je povedal koordinator Moj mir Kovač iz OŠ Vincenzo de Catsro, bo v Krka Zdravilišču Strunjan videoprojekcija o Parenzani, v Sečovljah pa bodo organizirali priložnostno prireditev. Isabela Petronio uspela na natečaju za logotip »Sto let Parenzane«.
Prvega aprila 2002 je minilo 100 let odkar so progo odprli in je takrat, čeprav silno počasna, pomenila odlično povezavo Trsta z istrskimi mesti. Starejši ljudje še vedo povedati in tudi pokazati, kje natanko je potekala proga. Spominjajo se vlakca, kije puhal skozi istrske vasi in težko vlekel za seboj majhne vagončke. Včasih je vlakcu nagajala burja in po pripovedovanju ljudi ga je nekoč celo prevrnila. Žal je proga služila svojemu namenu le do leta 1935, ko jo je ukinil in porušil takratni Mussolinijev fašistični režim. Po eni razlagi naj bi tračnice pretopili v Italiji za topove, po drugi, manj verjetni, pa naj bi se ladja, s katero so prevažali železo v Etiopijo, potopila. Parenzana ima tudi svojo temno plat o nesrečnem dogodku v Strunjanu, ko so pijani fašisti z vlaka streljali na otroke.
Učenci OŠ z italijanskim učnim jezikom Vincenzo de Castro iz Pirana, pod vodstvom
Bpp'
MHHfeh
V okviru priprav na obeležitev 100-letitice Parenzane so mladi iz OŠ Vincenzo de Castro iz Pirana 2. aprila organizirali kolesarski maraton po poteh Parenzane. Pred nekdanjo železniško postajo v Izoli je kolesarje sprejela in pogostila tudi izolska županja Breda Pečan (na fotografiji).
HOROSKOP
Avtor izdelave horoskopa:
Štev. 090 -41-16 id 090-42-1&
OVEN 21.3.-20.4,

LJUBEZEN: Ljubezenske vezi sklenjene v tem mesecu lahko ostanejo za dalj časa. ZDRAVJE: Odlično se boste počutili, bolj kot zdravje vas bodo zanimale shujševalne dijete. DENAR: Nakupovanje je za vas pravi užitek, ne čudite se, če bo kar kopnel.
B/K 21.4.-21.3.
LJUBEZEN: V ljubezni ste zelo izbirčni, kljub temu boste imeli srečo. Toplih dni, ki prihajajo ne boste preživeli osamljeno.
ZDRAVJE: Umirite se ne cefrajte živcev sebi in drugim. Privoščite si vikend v naravi, bolje se boste počutili.
DENAR: Priložnosti za zaslužek ne bo manjkalo.
DVOJČKA 32.3.-21.6.
LJUBEZEN:	Zelo
romantični ste, zato morda pričakujete od vašega partnerja preveč.
ZDRAVJE: Možni so pojavi alergije in tudi kakšne nevšečnosti z sinusi. DENAR: Veliko ustvarjalne energije imate, to se pa bo poznalo tudi v denarnici.
KAK 22.6.-22,7.
LJUBEZEN: Bodite iskreni do sebe in drugih, za nesporazume ste krivi sami. ZDRAVJE: Lenobno se počutite, to je pravi čas za dijeto, prečiščenje organizma in ukvaijanje z športom.
DENAR: Finančnih težav ne boste imeli, če le nimate kakšnih grehov iz preteklosti.
LEV 23.7-23.3.
LUBEZEN: Tokrat bo vse odvisno od vas. Težko boste uskladili srce in razum. ZDRAVJE: Polni energije ste, popaziti pa morate na cirkulacijo krvi, potrebno je več telesne aktivnosti.
DENAR: Nadrejeni bodo z vami zadovoljni, pri financah pa se ne bo poznalo.
DEVICA 24.3.-23.9.
0
LJUBEZEN: Zanimiva srečanja vas čakajo, izmenjajta si telefonske številke.
ZDRAVJE:	Preveč
razmišljate o težavah, niso tako velike kot mislite vi.
DENAR: Varčno in preudarno ravnate z denarjem, zato so skrbi odveč.
TEHTNICA 24.9. -23.10.
LUBEZEN: Nikar ne tehtajte predolgo-priložnost se lahko izmuzne.
1 ZDRAVJE: Dobro počutje in stabilnost na zdravstvenem področju. Popazite na sklepe.
DENAR: Finančno stanje je stabilno. V tem mesecu vam ne priporočamo, da bi denar posojali.
ŠKOKPUON 24.10.-22.11.
LJUBEZEN: Pri osvajanju boste imeli veliko uspeha , če le ne bo ponovno kakšnega	napada
A ljubosumnosti.
ZDRAVJE:	Imate
zavidljivo količino energije, tudi tiste, ki se slabše počutite, pričakujte znatno izboljšanje.
DENAR: Zelo ustvarjalni boste, zato se vam svetlika tudi finančni prerod.
STRELEC 23.li. -21.12.
LJUBEZEN: Želja po romantiki je zelo velika, ne bodite tako občutljivi in ranljivi.
ZDRAVJE: Veliko se boste ukvarjali z zdravim načinom življenja, obrestovalo se bo.
DENAR: Prilivi bodo redni, nevarnost pa je vnesmotemem trošenju denarja.
KOZOROCj22.12.-20.1.
LJUBEZEN: Končno se boste tudi vi predramili, zaupajte svojemu partnerju, kajti v dvoje je lepše in lažje. ZDRAVJE: Tisti, ki ste občutljivi na vremenske spremembe boste čutili bolečine v sklepih. DENAR: Zaradi financ imate v tem času nekaj težav, honorarno delo bi prišlo zelo prav.
VODNAR 21.1,-19.2.
LJUBEZEN: Pravi čas za osvajanje je prišel, uspehi ne bodo izostali.
ZDRAVJE: Dobro se boste počutili, le prepogosto boste posegali po dobrih zalogajih, ne pozabite na kalorije.
DENAR: Vnovčite svoje dobre ideje, to je pravi čas, da razširite svoje poslovne mreže.
RIB/ 20.2.-20.3
LJUBEZEN: Na čustvenem področju vam bodo zacvetele rožice, če le ne boste preveč muhasti. ZDRAVJE: Vaše težave so posledica prevelikih razmišljanj, ni tako čmo, kot vidite.
DENAR: Če se zaradi financ držite za glavo, boste že naslednji trenutek našli rešitve.
Hm

Ugodno prodamo poslovni prostor 47 m2 v središču Pirana, lahko
tudi kot vikend.
GSM: 031/851-240
Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237
Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18
TRSTELJ 67 KANAL
mna i oMirn
Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse,
zanimive oddaje v živo.
UKW frekvence 90,6 in 100,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95

BREZPLAČNO
VEDEŽEVANJE
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
i--------------r-------"L™—i
primorski uVp
Brezplačno vam odgovarja vedeževalka ELFRIDA
Vestalka s.p., Glavni trg 17 Maribor
/
Nročila Delana d.o.o. Dogoška 68, WIB
Logotip Cent’anni - Sto let Parenzane Izdelala ga je Isabel Petronio, učenka 7. razreda podružnice piranske OŠ Vincenzo de Castro v Sečovljah.
ravnateljice Marize Rogič in koordinatorja programa Moj mira Kovača, bodo 24. maja 2002 predstavili svojo projektno nalogo o poznavanju Parenzane. Ogledali so si že nekatera mesta, kjer je nekoč potekala ozkotirna železnica, ostanke trase, železniških hišk, oba predora Šalet in Lučan, nadvoze, mostičke in drugo, kar še spominja na Parenzane. Opravili so tudi anketo in ugotovili, da mladi slabo poznajo Parenzano.
Pišejo plakate, spise, pripravljajo risbice in vse to naj bi pokazali tudi na predstavitvi 24. maja, kjer bodo izvedli tudi krajši kulturni program. Nekaj napotkov za priprave in nastop jim bosta dala tudi novinarka Zlatica Kasal in akademski slikar Zvest Apollonio. Svoja spoznanja in kratko zgodovino Parenzane nameravajo opisati tudi v publikaciji, ki jo bodo izdali v italijanščini, slovenščini in nemščini.
Sicer pa učenci OŠ Vincenzo de Castro vodijo omenjene aktivnosti že dobra dva meseca. Med drugim so 2. aprila organizirali kolesarski maraton po trasi nekdanje Parenzane od Škofij do Seče.
Za osrednjo prireditev ob stoletnici Parenzane, ki je na programu junija in postavitev ustreznega muzeja se zavzemajo župani treh istrskih občin Dino Pucer, Breda Pečan in Vojka Štular. Nekaj sredstev za obeležje stoletnice Parenzane in postavitev muzeja naj bi že prejeli iz evropskega sklada Phare.
Moralni dolg JP Okolje
Učenci bodo na dan prireditve 24. maja (morda tudi že prej) s podpisovanjem peticije opozorili tudi na stari dolg JP Okolje o obljubljeni ponovni postavitvi nekdanje železniške hiške s postajališčem v Luciji na drugi primerni lokaciji. Hiško so takrat porušili in na istem mestu (danes Obala 125) zgradili stanovanjsko poslovni stolpič. Slučajno je točno na tem mestu sedaj sedež uredništva časopisa Primorski utrip.
In kakšna je usoda znamenitih kamnov, ki so tako rekoč edini še vidni ostanki porušene hiške? JP Okolje jih je spravilo na kup za ograjo pred gostilno Koblar. Tam mirujejo že deset let, vendar vse kaže, da kopije stare hiške še dolgo ne bomo videli, ker preprosto ni denarja.
Aktivnosti v zvezi z zahtevo po postavitvi avtentične kopije stare železniške postaje občasno vodi KS Lucija.
Franc Krajnc
V Luciji ugodno oddamo dva poslovna prostora (12 m2 in 10 m2).
Informacije vsak delavnik od 8.00 do 15.00 ure na telefonski številki 677 87 50

Vprašanje: -
	
i Rojstni datum:	
Šifra:
Iffapovedprihodnosti 41 -1 8 090 42 -18 5
t
^EIfrida~&"Glorija *
Vestalko s.p.. Glavni 1tq 1 7t>, Morlpoi
NAROČAM
Ime in priimek___
Točen naslov ____
Poštna številka _
NAROČILNICA
primorski ufr’p
Letna naročnina za naročnike (12 številk)
1.800 sit
Datum
Podpis
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož
stran 12
April 2002
■
primorski ufr'p
Marina Portorož: Konec junija 2002 odprt prvi večnamenski stadion
V Marini Portorož ocenjujejo, da bodo že konec junija 2002 lahko predali namenu prvi večnamenski stadion (fotografija na 1. strani), ki bo pomenil dopolnitev celotne športne ponudbe Portoroža. Gre za nov infrastrukturni objekt -večnamenski stadion sezonske narave (tenis, košarka, mali nogomet, rolanje, možnost raznih prireditev) s 1400 m2 igralne površine in celotne površine 2500 m2. Stroški gradnje bodo znašali okrog 550 milijonov tolarjev (brez cene zemljišča, ki je last Marine Portorož), od tega 61,5 milijona SIT za komunalni prispevek.
Enes Loj o, direktor Marine Portorož d.d.: »Skoda, da Občina Piran še vedno ni izkazala interesa za sofinanciranje tega javnega večnamen-s k e g a objekta, vsaj z od-p i s o m komunalnega prispevka.
Vlogo smo dali, bila je zavrnjena, sedaj jo obnavljamo. To ni teniški stadion kot so pisali nekateri »hitri« mediji, ampak večnamenski stadion. Žal smo zaradi administrativne vojne izgubili kar precej časa in se bomo morali znova potegovati za nekatere pomembne turnirje, na primer za ATP Challenger. Upam, da bomo uspeli. Investitor je Marina Portorož d.d., arhitekt projektant Rado Bedene, dipl. ing. arh., izvajalski inženiring Bitermo d.o.o., nadzorni inženiring Projektiva inženiring Piran, dipl. ing. arh. Jože Maver. V okviru večnamenskega stadiona je tudi 24 poslovnih lokalov (v 4. fazi), ki jih bo tržil Bitermo, saj gre v določeni meri tudi za kompenzacijske posle, zato nam ni bilo potrebno angažirati toliko investicijskih sredstev. Iščemo strateškega partnerja. Ponujamo sodelovanje in sedež tudi Športnemu centru Piran.« Rado Bedene - arhitekt, projektant: »Stadion je odprt, torej brez strehe in je grajen v skladu s projektom ter	se
vklaplja v kraj i no, čeprav se morda trenutno to še ne vidi, ker še ni končan.
Objekt bo na	JV
strani
povezan z mostičkom z obstoječim objektom. Fasadni venec bo dinamične oblike, lahko bi bil visok 10 metrov nad terenom, vendar bo le 7 metrov. Na tribunah je prostor za 1200 gledalcev. Če bo vse potekalo kot je načrtovano, bo večnamenski stadion odprt že konec junija 2002.« -------------------------------------1
Pri Pašaličevih veselo žvrgolijo kanarčki
Vlado Pašalič že od leta 1958 vzgaja kanarčke.
Začelje z enim, sedaj jih ima doma v Sečovljah 76 kar okrog 300. Čeprav zaprti v kletkah, se
tudi ti ptički raznih čudovitih barv, spomladi ženijo in ko smo pred nekaj dnevi obiskali ta prekrasni raj jutranjega žvrgolenja, smo lahko opazili kar 25 samičk kako pridno sedijo v gnezdecih in potrpežljivo čakajo, da se jim bodo zvalili mladiči. Gospod Pašalič je bil 32 let vodja kuhinje v Metropolu, sedaj je že upokojen in toliko bolj zavzeto goji neizmerpp ljubezen do ptic. Sicer pa je tudi lovec. Doma ima tudi kanarčka, ki je že deset let zapored šampion med šampioni. Na raznih razstavah po svetuje prejel že vrsto pokalov in priznanj. Kanarčke lahko pri njih tudi kupite.
Black Jack Caribbean Poker American Roulette 7 Gard Stud Poker French Roulette Chemin de Fer Punto Banco Trente et Quarante Slot Machines
Casino'Portorož
Obala 75 a, 6320 Portorož - Tel: 05 676 O 373
e-mail: marketing.portoroz@casino.si • www.casino-portoroz.com
Zbor članov ZB Lucija bo 18. aprila
Krajevna organizacija ZB in udeležencev NOB Lucija sklicuje zbor članov Zveze borcev Lucija v četrtek, 18. aprila 2002 ob 17.00 uri v dvorani Krajevne skupnosti Lucija, Obala 107.
Člani borčevske organizacije bodo poslušali poročilo o delu odbora v preteklem letu, ki ga bosta podala tajnica Sonja Frančič De Rosa in Blagajnik Franc Pigac. Žal je krajevna organizacija pred nedavnim ostala brez svojega zelo aktivnega predsednika Pavleta Šuca, ki je zaradi težke bolezni pred nedavnim umrl v izolski bolnišnici. Tudi zato bodo spregovorili o kadrovskih zadev, ter tudi o oblikovanju stališč in predlogov za bodoče delo. Zbor članov je namesto preminulega predsednika sklical Tone Firm.
Z večkratnimi vezavami privarčujete več! Za vas In vaše družinske člane.
Banka Koper d.d., Pristaniška 14.6502 Koper, www.banka-koper.si