Štev. 60
TRST, torek I. marca 1910,
Tečaj XXXV,
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
todi ob nedeljah In praznikih ob ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične gter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-i:-ini, Dornberjpa itd. Zaotureie šter. po 5 nvč. (tO stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Si rok osti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, © >mrtnice, zahvale, posianice. oglasi denarnih zavodov po 30 st. mm. Za ogrla-^e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v.-aka s&daljna vrsta K '2. Mali oglasi po stot. beseda, naj-m voj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". === Plačljivo in utožljrvo v Trstu. —	---
Glasilo politi&nega društva „Edinost'4 za Primorsko.
*	V edinosti je moč!
sa celo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na aa-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
ItNoBtak ttft m*l«lJako IztuJ« „EDUfOBTT" atUM : s»
oelo leto Kron 5*20, s» pol l«ta Kroa 3 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr&nko-
vana pisma so ne sprejemajo in rokopisi se ne vrnfiajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulic« Giorgio Galatti 18 (Narodni dem* Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edioost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. == PoStno-hranllnKnl račun St. 841652. TELCFOfl St. 11-57.
BRZOJflUNE UE5TL
Ogrski ministri na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 28. Ogr. biro poroča z Dunaja: Včeraj semkaj došli členi ogrskega kabineta ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary in ministri Lukacs, Hieronimy in grof Seienyi so imeli danes predpoludne kratko posvetovanje in so se ob 10. uri podali v ministerstvo za unanje stvari, da se udeleže tamkaj skupnih ministerskih konferenc.
BUDIMPEŠTA 28, Ogrski biro poroča z Dunaja: Ministersk. predsednika grofa Khuena-Hedervary-ja vsprejme cesar jutri v avdijenci.
Skupne ministerske konference.
BUDIMPEŠTA 28. Ogrski korespon-denčni biro javlja iz Dunaja: Skupna mini-sterska konferenca, kateri je predsedoval minister zunanjih zadev grof Aehrenthal je trajala do 1,30 pop. Konference so se udeležili : Od strani avstrijske vlade miir.sterski predsednik Bienerth, finančni minister Bilinski, trgov, minister V/eisskirchner in voditelj kmet. ministerstva srkcijski načelnik Popp. Od strani ogrske vlade ministerski predsednik grof Khnen-Hedervary, finančni minister Lukacz, trgovinski minister Hierc-nimy in poljedelski minister Sereny. Ministra Lukacz in grof Sereny se vrneta danes, ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary in trgov, minister Hieronimv jutri v Budimpešto.
DUNAJ 28. Skupna ministerška konferenca se je pečala s p oiitiško-trgovinskimi razmerami, a niso bili napravljeni nikaki sklepi. Šlo se je samo zz izmeno splošnih idej, da spoznajo Členi nove ogrske vlade tozadevne ideje ministra zunanjih zadev i in avstrijske vlade o tekočih politiško-trgovin-skih vprašanjih. Seveda se bo razpravljalo vprašanja trgovinskih odnošajev z balkanskimi državami, torej uporabo že sklenjene pogodbe z Rumunijc, uvedbo pogajanj s Srbijo, ureditev trg. odnošajev z Bolgarijo na podlagi ^največje ugodnosti, ureditev odnošajev s Črnogoro, posebno z Boko Kotorsko, in konečno potrditev zapisnika o avstro-turškem predlogu in konečno ureditev odnošajev z Argentinijo radi razvoja paroplovne službe med Trstom in Argentinskimi pristanišči.
Mastna dividenda.
PRAGA 28. — Na včerajšnjem občnem zboru eskomptne banke je bilo sklenjeno razdeliti od čistega dobička, ki znaša kron 1,349.024, 10«/0 dividendo.
Dr. Lueger.
DUNAJ 28. Buletin o stanju dr. Lue-gerja ob 3. popoludne glasi: Padanje moči napreduje polagoma, a neprenehoma.
DUNAJ 28. Radi izredno kritičnega položaja dr. Luegerja je cesar odpovedal za jutri naznanjen ministerski dine. Iz enakega razloga je odpovedan za 1. mereč naznanjeni sprejem pri ministerskem predsedniku.
DUNAJ 28. O stanju dr. Luegeija je bil izdan sinoči sledeči buletin. Temperatura 36 6, utrpanje 80 pravilno. Krvni pritisek ni padel. Srčna slabost in propadanje moči ni napredovalo. Delovanje obisti nezadostno. Dihanje bolje. Apatija traja dalje.
Potres.
MESSINA 28. — Sinoči ob 8.10 je bilo čuti tukaj lahek potresni sunek, kateremu je ob 8.52 sledil močneji, ki je tudi dlje časa trajal.
Združene države severoameriške.
NEW-JORK 28. — Tajnik mornarice je izjavil, da se prihodnje leto zgradi ne enega
PODLISTEK.
ampak dva „Dreadnoughta" po 32.06<0 ton.
seže tega cilja, ker se je uveril, da liberalna!
Lastna ovira...
Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bemu VALO BRAT1NA.
prihodnji
V tekočem letu se zgradi dve linijski ladiji stranka nima več v sebi življenskih sil, je po 27.000 ton.	' postal Lueger demokrat. A kmalo je uvidel
Grška zbornica	se tuc^ za demokratične ideje, kakoršne
ATENE 28. Zbornica je sklenila, da bo zastoPf dr- Kronawetter dunajsko ljudmi četrtek razpravlja o predlog
možu krivico, ako bi mu radi tega očitali neznačajnost, češ, da je tekom življenja menjaval svoje politično prepričanje. Pri vsem tem, da je v raznih dobah svojega življenja pripadal raznim strankam, je vendar ostal vsikdar zvest — samemu sebi! On se ni nikdar bavil s vprašanjem svetovnega na-ziranja.
Pred seboj je imel — kakor že rečeno — le en cilj: da postane županom svojega rojstnega mesta in da povzdigne svoj ljub-
čočem se revizije ustave.
Angleška.
LONDON 28. „Reuterjev biro" izjavlja, da so govorice o odstopu kabineta neosnovane.
LONDON 28. — Avstroogrski poslanik grof Mensdorff je priredil včeraj na poslaništvu diner, na katerem so bili tudi kraljevska dvojica in princesinja Viktorija. Na diner je prišla odlična družba, mej to tudi ministerski predsednik Asquith s soprogo.
Turški listi proti potovanju carja Fer- Ijeni^ Dunaj. Jln ker je uridel, da teh^ svojih dinanda v Petrograd.	~ "	* ......
CARIGRAD 28. Turški listi nadaljujejo nepovoljne kritike Rusije in Bolgarije povo-
načrtov ne more uresničiti niti v liberalni, niti v demokratični stranki, je ustanovil svojo lastno stranko. Tekom dobrih dveh desetletij je ustvaril dr. Lueger silo, ki daja danes
dom potovanja carja Ferdinanda v Petrograd. , J JC uaivaiu . s^1 „Jeni Gazeta" meni, da potovanje vHjub Slavn<? smer vsemu lavnemu ZIv!JenJu v Av" vsem mirovnim zatrjevanjem ^odkriva prave
cilje Bolgarske. Avstro-Ogrska in Nemčija pa kažeti, da sta odločni br&niti interese
striji. —
S sugestivno silo svoje fascinujoče osebnosti je znal na-se privezati mase, ki so
Turčije in' potemtakem tudi mir. „Ikdam" se sleP° drle za njim: ne radi krščanstva, ne
izreka v enakem smislu. Demonstracija za občo volilno pravico v Prusiji.
BEROLIN 28. Včeraj se je vršil v cirkusu Busch velik shod socijalnih demokratov. Po shodu se je množica obrnila proti kraljevi palači, a je bila odbita po močnem redar-skem oddelku. Množica je klicala: „Živila splošna volilna pravica." Del množice se je podal pred prusko zbornico poslancev. Tudi pred palačo državnega kanclerja so bile demonstracije. Policija je razkropila demonstrante.
50.000 oseb na enem shodu.
FRANKOBROD na M. 28. Včeraj se je vršil £u pod milim nebom shod v prilog obče volilne pravice, katerega se je udeležilo okoli 50.000 oseb. Prišlo ni do nikakih neredov.	_
Dunaj 28. — Znani pisatelj in urednik „Fremdenbiatta" Ludovik Hevesi se je ustrelil.
Dunaj 28. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesarica Elizabeta" dne 28. t. m. priplula v Manilo, kjer ostane 4 dni. Na ladiji vse zdravo.
Kodanj 28. Včeraj je bila na kaštelu ukradena batalijonska blagajna, v kateri je bilo 12.000 K, določenih za plače. Policija je storilcu baje na sledi.
Dr. Karo I Lueger.
Velik mož leži na smrtni postelji. Dr. Karolu Luegerju, županu dunajskega mesta in voditelju nemških kršČ. socijaicev so štete urice.
Dr. Lueger se je porodil kakor sin šolskega sluge; vzrastel je |torej iz ubožnih razmer, boriti se mu je bilo v mladosti s pomanjkanjem in težavami. A konečno je postal: župan svojega rojstnega mesta, tajni svetovalec cesarjev, ekscelenca, voditelj najmočnejše avstrijske stranke. Le redki so ljudje, ki so se iz lastne moči, iz nič dvignili tako visoko kakor dr. Karol Lueger. Vsi, prijatelji in sovražniki, so se klanjali duhu tega izrednega moža. Rekli smo: sovražniki ; no ta izraz morda niti ni primeren, ker pokojnik je pač imel nasprotnikov ali sovražnikov ni imel.
Kakor cilj svojemu življenju si je postavil, da postane županom mesta dunajskega, In ko je videl, da v liberalni stranki ne do-
Pristopil sem k preplašeni deklici, jej osvobodil lase iz plosnatih, bodečih listnatih steblov, kamor so se bili zapletli, potem sem utrga! rudeč nageljček in jej ga zataknil v lase ob bledem čelu.
Odkritosrčno gledajoča deklica je bila v taki zadregi, da se ni upala niti braniti in je ostala pri tem čisto mirna. Ko je poskusila ubežati iznova, je bilo že zopet prepozno ; kajti jaz sem jo ujel za roki in jo držal tako v dolbini okna. Da bi je ne nadlegoval še huje, ni niti poskusila osvoboditi svojih prstov od mojih.
Kakemu slučaju — sem zaklical vesel — naj se zahvalim za to veliko srečo?
— Izpustite najprvo moje roke —, je prosila deklica — potem vam bom rade volje pripovedovala in odgovarjala !
Komaj pa da sem izpolnil njeno željo, že se je izkazala njena obljuba kakor zvijača ; kajti vporabila je iznova dobljeno svobodo v to, da je smuknila skozi odprta vrata... Hitel sem brzo za njo na hodnik, po stopnicah doli v vežo, postavil sem se na sredi prašne ceste in gledal, gledal na vse strani — zastonj!... Kakor daleč tudi so nesle moje z roko zasenčene oči, nikjer nisem mogel zaslediti nobene mladinske dekliške postave s temnimi valovitimi lasmi in bleščečimi očmi. Zagonetna tujka je bila izginila brez vsake sledi ! Razočaran in čmeren sem se povrnil nazaj v svojo sobo. Fantazija mi je bila silno vzvalovijena. Niti trenotek nisem več dvomil, da ne bi bila ta lepa, plaha deklica v beli ubožni obleki da-rovalka venca, onega venca, ki je napravil tako nenavaden uvod mojemu romanu...
Na pisalni mizi je ležala odprta neka knjiga, ki jo je morala čitati neznanka. Spo-
radi klerikalizma, ne radi antisemitizma, ampak radi — dr.a K a r o 1 a Luegerja. Če je že kedaj smel govoriti kak vladar: „Država sem jaz", — smel je reči Lueger: „krščansko-socijalna stranka sem jazu.
Nazval je svojo stranko krŠčansko-soci-jalno, a kljubu temu, da ni bil on nikdar klerikalec. Bil je mož, ki je poznal dušo dunajskega ljudstva, ki je znal računati s čustvi mase, mož, ki je znal svoja lastna čutila spravljati v soglasje s čutili množice. Od todi njegova popularnost, od todi vsi njegovi res fenomenalni vspehi! V siromaštvu vzrastli sin šolskega sluge je postal županom 2-milijonskega mesta ! Že to samo bi zadoščalo v dokaz, da je bil Lueger res izreden človek.
Ali Lueger ni postal iz siromaka samo prvi meščan svojega rojstnega mesta, on je postal tudi najbolji dunajski župan. Isti Luegeijevi nasprotniki so priznavali, da je bil dr. Lueger poleg Felderja (1868—1878) najboljši dunajski župan. Zasluge, ki si jih je pridobil Lueger za rojstno mesto, so neprecenljive. Lueger je prevzel v mestno last električno železnico, plinarno, elektrarno; polepšal je mesto na mnogih krajih, ustanovil mnogo dobrodelnih zavodov itd. itd. Razne dobrodelne in druge naprave dunajskega mesta so postale naravnost uzorom v inozemstvu.
Vse to pa vendar ne bi zadoščalo za ime, ki si je je pridobil Lueger tudi izven Avstrije, Tudi druga svetovna mesta so imela in imajo zaslužne župane, ki pa kljubu temu ostajajo nepoznani izven mej svoje domovine, dočim je vžival Lueger svetovno ime. To ime si je pridobil dr. Lueger kakor ustvaritelj krščansko-socijalne stranke. Pričaral je na površje nove silne armade, ki so strle v prah gospodarstvo do tedaj vsemož-nega liberalizma.
Postal je ne-le dunajski župan, postal je tudi voditelj najmogočneje stranke v Avstriji in bila mu je odprta pot še dalje. Toda on ni želel, ni hotel postati več, nego to, kar je bil. Oni dan, ko je postal dunajski župan, je bil na cilju želja svojega življenja. In ni ga več mikalo dalje. Pa, najsi je postal dr. Karol Lueger le županom dunajskega mesta, vendar bo bodoči zgodovinar poleg velikih in slavnih mož imenoval tudi njega! Dr. Karol Lueger je bil v svoji dobi za svoj Dunaj skoro to, kar so bili svojim
minjal sem se natanko, da je ta knjiga ležala poprej med nekaterimi Shakespeareo-vimi dramami in nekaterimi prepisanimi vlogami. Bila je to krasna, četudi — kakor dežela, v kateri so se ti prizori vršili — nekoliko meglena, zabrisana pesnitev Ossiana, ki mi je bilo tedaj najljubše čtivo. Mojemu negotovemu hrepenenju in mračni otožnosti se je najbolj^ prilegala ta sanjava nordijska poezija. — Čudil sem se sorodnemu ukusu tujke, ki me je prvi hip tako frapirala. Da se je tako nepričakovano pojavila in zopet izginila ; njei^ otročja glavica z duhovitimi potezami, njene dolge, svetlobo ognevitih oči blažeče trepalnice, njen nalahno zaviti nos, nežne ustnice, barva glasu, kakor tudi njena ubožno-priprosta, a vkljub temu slikovita obleka: vse to je odgovarjalo natanko podobi, ki sem si jo bil napravil o neznani I darovalki venca. Brezdvomno, to je bila | ona ?--
Kakoršna je bila prej v dublini okna : i vsa oblita od najzlatejših solnčnih žarkov — j taka mi je vstajala sedaj v domišljiji, preplavljena z vsem čarom mladeniške romantike... Moje misli, moje sanjarije, ki so se'
dobam Napoleon, Julij Cezar in Aleksands Veliki.
Usoda narodov se danes le na redko odločuje z nasilnim orožjem v roki. V modernem življenju postaja vedno bolj glasovnica ono orožje, s katerim odločajo narodi sami o svoji usodi. In Lueger je bil moderen vojskovodja, ki je neštevilnokrat pc-ražil svoje sovražnike na bojišču. Veliki možje se niso nikdar brigali za ovire, ki so se jim stavljale na pot. Potom krvi in preko mrtvih trupel je vodila njihova pot do slave. Za seboj pa so zapuščali opustošenje, solze, vzdihljaje ter jok in stok udov in sirot. Nekaj podobnega je bilo tudi v značaja dr. Luegerja. Njegova pot do dunajskega županskega stola sicer ni vodila preko mrtvih in za dosego slave njemu ni bilo treba gaziti po potokih krvi; zato pa je pomandral na svoji poti neštevilo političnih ekzistenc. A on je imel privilegij velikih ljudij. To, kar bi se štelo drugim v greh, je bila pri njemu čednost. Tudi njegovi največji nasprotniki — ne izvzemši onih, katerim je napravil krivico, — so se uklanjali spoštovanjem pred njegovo silno individualiteto.
Ob smrtni, postelji tega moža moremo mirne duše izreči sodbo, da z Luegerjem zatisne oči velik Avstrijec. A v trenotku, ko jemlje slovo od življenja, ga lahko navdaja s ponosom zavest, da mu je ostalo prihranjenih mnogo bridkosti, ki so sicer v neizgiben del velikim možem. Ne umira v pregnanstvu, niti bi se ne bil našel kak Brut, ki bi bil vstanu — zasaditi mu bodalo v srce. Vsi prijatelji so mu ostali zvesti do zadnjega, ker mu je ostala zvesta do zadnjega tudi — sreča. In ko bi ga prijatelji, ki obdajajo njegovo smrtno posteljo, vprašali, koga imenuje svojim naslednikom, bi bržkone odgovoril z besedami Aleksandra Velikega: Najvrednejšega. Kraljevstvo Aleksandrovo je — kakor znano — po njegovi smrti razpadlo. Tako se utegne zgoditi tudi s kraljevstvom ki je je ustanovil dr. Karol Lueger.
Tudi ob njegovi smrtni postelji odru ne pozabljamo, da nam je stranka Luegerjeva v zadnjih letih postala nevarna nasprotnica. V koliko se je to zgodilo po volji in inicijativi dra. Luegerja, oziroma : v koliko se je to zgodilo pod silo razmer, s katerimi je modri in daleko-gledni Lueger računal — to spada na drugo stran knjige.
Za danes se klanjamo tudi mi v spoštovanju pred velikim duhom dra. Karola Luegerja.	_
Pismo iz Koroške.
XIX.
Ravno iz nujne potrebe, da se ponem-čevalni proces med mladino zaustavi, kolikor se da, se moramo mi z vso svojo močjo okleniti naše šolske družbe! Podpi-rajmo jo od vseh stranij, da bo mogla še več storiti in, še vspešneje nadaljevati pričeto delo! Če pa jo hočejo gotovi ljudje razdreti iz same strankarske strasti, potem pa jim pustimo, da dobe plačilo od tistega, kateremu v uslugo in veselje so delali to !
Čudne pojme imajo v zadnjem času nekateri ljudje o narodni vzgoji, o narodnem delovanju in o narodnosti sploh. Go-
U protest proti napadu ijubljansK. lista „Slooenec" no družbo sv. Cir. In Metodo, opišite se isl s isto oll po dorujte Istej usaft po soojl m-sči.
zibale prej semintja, kakor cvetoče veje v pomladnem vetru, so se naenkrat ustavile, spletle v nekak venec, ki je obdajal bledo obličje deviške glave..
Šel sem parkrat po sobi goriindoli in premišljeval, kako je pač prišla ta neznanka v mojo sobo, in čemu je zopet tako naglo izginila ! Ker si nisem mogel raztolmačiti tega sam, bi bil rad govoril o tej izredni epizodi s komur-koli. Da, jaz bi bil ukljub svoji drugače zaprti naravi — takoj pripravljen skleniti prijateljstvo z vsakim globokočutečim človekom, samo da bi se mogel pogovarjati v tej zagonetni prikazni, da ne bi bil sam s tem eksaltiranim čuvstvom, v svojem hladno-treznem stanovanju. Kako pusto in žalostno se mi je zdelo danes moje samsko životarenje! Nisem imel več onega prijetnega občutka, da se nahajam v lastnem domu, marveč čisto jasno me je spreletelo in se me je oklepalo vedno tesneje čuvstvo, da sem podnajemnik : tujec v lastni sobi! Skoro nobena reč okoli mene ni bila moja, skoro nič me ni spominjalo na mojo domovino, mojo minolost...
(Pride še.)
Stran II.
.EDINOST" št. 60.
V Trstu, 1. marca 1910.
vori ia piše se v visokih besedah o verski vzgoji in demokratizmu in povdai^a se potreba verske vzgoje in demokratičnih načel, ker le v teh da obstoji prava narodnost. Ne vemo, če je drugod tako, pri nas na Koroškem pa ne, kolikor nam je znano. Pri nas na slov. Koroškem je slov. ljudstvo, z malimi izjemami nemškutarjev, povsod globoko verno. O teip se lahko prepriča vsak kranjski filozof, ki piše v „Slovenca". Naj le pride k nam, naučil bi se lahko veliko lepega. Vsako nedeljo in vsak praznik so cerkve natlačeno polne, v spomladi in v poletju se vijo po poljih procesije pobožnih vernikov, ljudje romajo v Gosposveto, na Sv. Višarje, na Pustrico in še v druge kraje, obhajajo razne praznike na slovesen način itd. Vse to nam kaže, da je ljudstvo globoko verno in -ni je z lepa sile, ki bi iztrgala vero iz srca ljudstvu; tega ne bi zmogel noben cirilmetodarski liberalec — za to jamčimo. In vendar: kako je z narodnostjo? Vkljub temu, da je ljudstvo verno, nima skoro nobene narodne samozavesti, nobenega narodnega ponosa in sploh ne pojma o narodnosti. Zato mislimo koroški Slovenci, da je narodnost le nekaj posebnega, od verske vzgoje neodvisnega, nekaj, kar je treba ljudstvu posebej vsajati v srce! Mi zahtevamo, kakor vsak pameten človek, versko vzgojo mladine, poleg tega pa potrebujemo tudi narodne vzgoje, vzgoje v materinem jeziku in narodnem duhu. Ker pa se dosedaj to oboje ob meji goji le v šolah C. M. D., jo moramo p. pirati vsi katoliški Slovenci! Pri nas otrol; .ie sliši v šoli od učitelja skoro nikdar slovenske besede ; noben učitelj ne pravi otroku: „ti si Slovenec, tvoja mati, tvoj oče sta tudi Slovenca, ti imaš še veliko bratov Slovencev \u Nikoli ne čuje otrok tega. Ne zna slov. pisati, ne more čitati slovenskih knjig; naši deci se v šoli nikoli ne govori, kako lepa je slov. domovina, kako lep je slovenski jezik, ne uči se naša deca milih slovenskih pesmic in sploh nič slovenskega. Ko bi se pa v naših šolah gojilo vse to, bi rekli lahko, da se narodno vzgajamo. V tem obstoji po našem mnenju narodna vzgoja. Ker nam to pa podaja, kolikor je v nje močeh, naša šolska družba, podpirajmo jo vsi Slovenci!
Ravno tako potrebna pa bi bila gospodarska obrambena organizacija, Koliko se je že obetalo, da se ustvari, ali mi le nič ne vidimo in slišimo o njej ! Pristaši „Slov. ljudske stranke" ! Tukaj imate lepo polje, — tako organizacijo nam ustanovite čim prej! Ali res nimate smisla za nobeno obrambeno delo? Če že nočete pri šolskem društvu sodelovati, pa delajte v gospodarsko-obram-beni organizaciji !
Organizirajte denarne zavode, nabirajte prispevke v večjih zneskih in ne samo v beraških 20 kronah. Vzbujajte v ljudstvu, vzbujajte v njem nekoliko požrtvovalnosti, da bo tudi ono razmerno darovalo za „obmejne brate" ! Vse obrambeno delovanje na vasi strani dela na nas utis skrajne brezbrižnosti ; prispevki se zbirajo prav po be-raško, ako jih primerjamo s prispevki, ki jih zbirajo nemška ali češka obrambena društva.
Vsa Slovenija, brez razlike strank, naj posveti vso pozornost na mejo. Resnost stanja obmejnih Slovencev naj bi streznila vse njih brate, da bi združeno stopili v boj za našo mejo in vstrajno in neomajno krepili in podpirali zatirance ob meji, dokler ne napočijo drugi boljši časi, v katerih bomo mogli, močni in zavedni, sami braniti svojo posest pred grabežljivim sovražnikom !
f Pop Platon Šolarić.
Minuli petek zvečer umrl je v svoji župniji v starosti 64 let pop Platon Šolarić, eden „veleizdajnikov". Nakopal si je v zaporu bolezen, ki ga je spravila sedaj v grob. — To je drugi grob, ki ga je izkopala roka Raucha in njegovih podlih pomagač ev.
V „Pokretu" piše o njem, bržkone eden „veleizdajnikov" sledeče :
„Bil je najstareji med „veleizdajniki". Tudi on je težko prenašal ječo tako star in bolehav, v onem težkem zadušljivem zraku. No, on tega ni nikdar pokazal. Ravno nasprotno. Bil je vedno vesel, smejal se je in šalil. Tudi v najtežjih časih, ko so „veleizdajnike" kovali v verige in metali v temne sobe, ko so si morali z gladovanjem pribo riti ono pravo, da bi se postopalo ž njimi | vsaj tako, kakor se postopa z ubijalci in razbojniki, a ne hujše, oče Plato ni popuščal. S svojo ojstro satiro je izvrgel zasmehovanju celi ta Rauchov režim, ki je osrečeval narod z ječami in vešali, zato, ker je bil pošteniji, kakor on, tako da so zidovi ječe dostikrat odmevali od smeha veleizdajnika? In zato so se ga bali vsi oni veliki in mali nasilneži v Rauchovi ječi, ki so mislili, da si napravijo iz solza preganjenih lestev za svojo karijero.
Na Jurjev dan slavilo se je v ječi krstno ime. Oče Plato nam je pripovedoval o svoji prošlosti, o Svetozaru Miletiću in o borbah od leta 1868 dalje. Starcu so plam-tele oči razburjenja ko je govoril o teh borbah za svobodo, v katerih je vedno sam živo sodedoval.
Naenkrat pa se je nasmejal s svojim tihim porogljivim smehom: „In zdaj misli oni strahopetnež tam na Markovim trgu, da nas bo ugonobil". V tem hipu so se naglo
odprla vrata, v katerih se je pokazal nek poznat namestnik drž. pravdnika z ječarjem in stražarjem. Bržkone je prisluševal zunaj,
da čuje kaj se govori v sobi...... Oče Plato
mu je šel nasproti, poklonil mu se je iro-niški ter rekel: „E, to je lepo, da pridete tudi vi k nam slavit krstno ime". Namestnik državnega pravdnika ga je mrko pogledal a mi smo se razšli.
Prišel je slednjič dan, ko smo izšli iz ječe. Šli smo ž njim na pokopališče in položili kito cvetja na Vukajlin („veleizdajnik", ki je umrl v ječi) grob...
Ko smo se razhajali, nam je rekel nekoliko melanholiški. Tudi oni drugi pridejo ven. Tudi naše jetništvo prinese sad, samo pojedinci morajo seveda trpeti.....
Kakor da bi bil slutil, da mu je ječa prinesla smrt.
Oče Plato Šolarić je deloval v vseh ustavnih borbah od leta 1868. Bil je vedno v opoziciji. V zadnjem času je bil predsednik izvrševalnega odbora srbske samostalne stranke za daruvarski okraj".
Smatramo za svojo narodno dolžnost, da položimo tudi mi svojo cvetko na grob tega mučenika jugoslovanstva v trdni nadi, da njegove muke in trpljenje niso bile dopri-
nesene zaman.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
—	Bolgarija hoče z ozirom na zadnje spopade s Turki pomnožiti svoje čete ob meji na 350.000 mož.
—	Justhova stranka neodvisnosti je izdala manifest na ogrski narod, v katerem zahteva ustanovitev samostojne banke za leto 1911 in ustanovitev samostojnega carinskega ozemlja za 1. 1917.
—	Črnogorski knez se v kratkem poda v Petrograd v obiske k carju Nikolaju. Ravno tako misli tudi srbski kralj Peter obiskati petrograjski dvor.
—	Albanci so pričeli z živahno agitacijo proti mladoturkom. Baje hočejo, da zasede prestol zopet Abdul Hamid. Tako poroča beligrajska „Politika".
—	Srbski minister zunanjih stvari Milo-vanović odpotuje jutri v Carigrad.
—	Italijanski časnikar Manfroni je bil po nalogu namestništva v Inomostu izgnan iz Avstrije.
—	V Perziji se je vršilo več shodov na katerih se je protestiralo proti najetju posojila iz inozemstva.
Domače vesti.
Nadškof-koadjutor dr. Nagi je sinoči definitivno zapustil Trst ter se z brzo-vlakom južne železnice ob 6"35 podal na svoje novo mesto na Dunaj. Na kolodvoru so seod njega poslovili stolni kapitelj, mestni župniki, več drugih duhovnikov, namestnik, župan, načelniki drugih civilnih in vojaških oblastnij ter zastopstva raznih bratovščin in patrijotičnih društev.
Škofu Naglu v slovo. Odšel je ! Trpko sodbo moramo izreči: Bil je to pastir, ki ne zapušča nikakih blagih spominov. Ime njegovo bo vsikdar vzbujalo le grenka čutstva med vernim ljudstvom slovanske narodnosti v tej škofiji. Te ojstre sodbe prav za prav ne treba utemeljevati, ker jo utemeljujejo vsa njegova dejanja od prvega začetka, ko je stopil na tržaška tla, pa do tikoma pred njegovim odhodom. Vendar pa hočemo še posebej utemeljiti to svojo sodbo o delovanju škofa Nagla. Iz odličnega peresa smo prejeli razpravo o postopanju škofa Nagla ozirom na slovanski bogoslužni jezik. Pisec dokazuje z bogatimi neoporečnimi zgodovinskimi podatki pravico našega naroda do slovanskega bogoslužnega jezika. To vele-zanimivo razpravo pričnemo priobčevati v par dneh. Najdrastičnejo karakteristiko dostojanstvenika Kristove cerkve dra. Nagla je pa dal — dr. Nagi sam s svojim izrekom, da nič ne de, če tudi celi narodi odpadejo od katoliške cerkve, ker da se že drugje najde kompenzacije. Krist pa je učil, da dober pastir ostavlja 99 zvestih ovac, da gre iskat jedno izgubljenih.
Moderna slovenska književnost in socijalna ideja. (Nadaljevanje in konec predavanja prof. Merharja):
Ko je zavladala v liriki simbolistična in impresionistična struja, ki je trdila, da je umetnost sama sebi namen je tudi Župančič nekaj časa tlačanil tej struji. Izdal je svojo „Čašo opojnostio kateri pa nima danes menda on sam previsoke sodbe.
Še neka šola je mnogo uplivala na naše moderne. To so bili ruski realisti. V te vire so šli študirat naši mladi in uvidevali, da mu etnost ni sama sebi namen, da mora vsak spis vsebovati tudi kako idejo. Otresli so se onega nejasnega simbolizma in impresionizma, ki izraža samo hipne utise in je samo pena brez vsakega jedra. Spoznali so, da ima umetnost tudi praktično vrednost za življenje; zato jim je ugajala ruska tenden-cijoznost in vrnili so se v svojo slovensko domovino.
Ivan Cankar je jel orati domačo ledino, Oton Župančič se je vrnil v Belo Krajino, a kmalu sta spoznala, kako nelepo je doma. — Zlasti Cankar je jel s svojo perečo satiro neusmiljeno bičati domače razmere. Vzlic temu, da je šel v začetku za simboli-sti, je vendar ostal realist. Ker je v njegovih prvih spisih mnogo simbolizma, ga je le malokateri razumel, našel je le malo priznanja, večina ga je odklanjala. A to Cankarja
nikakor ni motilo. Naši mladi so se navzeli Nietzschejeve morale despotov in tudi Cankar se je postavil na to stališče. Ljubši so mu bili 330 njih, ki nekaj razumejo, kakor množica 30 tisočev, ki je nevedna čreda. V tem smislu je bil Cankar nekako anti-socijalen. V svojih „Vinjetah" je napel satirično žilo, a naletel je na odpor. Uvidel je, da bo moral udariti na drugo struno in v svoji jubilejni knjigi „Krpanova kobila" pravi, da hoče iti kamorkoli" mu bo kazala usoda. Udal se je v nekak fatalizem, premagal je grenkobo, ki jo je rodilo v srcu nepriznanje in jel je zapuščati težka umljiva umetniška sredstva. Priznati moramo, da nastopajo v njegovih spisih slovenski ljudje, četudi pretirani. Njegovi junaki so slikani premračno, zato pri množici zopet ni mogel vspeti in si jej približati.
Predmet njegovih študij je ves slovenski narod. Pričel je najprvo risati slovenske stradajoče umetnike, ki niso imeli ne volje, ne dovolj odporne sile za boj proti življenju, pod katerega težo so se vsi upognili. Prvo tako delo so „Tujci", kjer riše Cankar oficijelne zastopnike slovenskega naroda, ki so na banketih vsi navdušeni za slovensko umetnost, a v resnici ne dajo niti krajcarja zanjo. V svojem delu "Na klancu" nam riše razne stanove, kakor meščane, trgovce, obrtnike, delavce itd. Glavni junak, ki je krojač, nima dovolj moči v sebi, da bi vspešno konkuriral s svojimi tekmecem in žalostno propade. Veliko ulogo igra v njegovih povestih učiteljski stan. Naravnost klasičen tip je njegov Martin Kačur, mlad učitelj poluidealizma, ki ga pa ubijejo razmere, ker sam ni imel dovolj moči uresničiti svoje ideale in storil je žalosten konec. Tudi v njegovem najnovejšem delu „Hlapci" nastopa učiteljstvo. Ako ravno so morda posamični tipi pretirani, v celoti Cankar gotovo ni pretiraval in nam podal verno sliko sedanjih razmer, ki vladajo med kranjskim učitelj-stvom.
Naravnost mojster je Cankar v risanju otrok z bolno fantazijo. Kdo ne pozna njegove „Hiša Marije Pomočnice", v kateri slika pisatelj s pretresljivo vervo otroke, ki se morajn pokoriti za grehe starišev.
V njegovih povestih se tudi kaj radi ponavljajo vagabundi, ljudje, ki so po tuji krivdi že ob rojstvu obsojeni v trpljenje. Naj omenim le „Polikarpa". Boj proti laži-morali preveva vse Cankarjeve spise, v katerih je pač malo svetlih strani, kar se mu rado očita: On bo težko kedaj slikal zmagujoče junake, a vzlic temu ostane mojster slovenske umetnosti. V naše življenje je posegel tako globoko, kakor še noben pisatelj. Nihče ni še v svojih spisih tako uveljavil socijalne ideje, kakor Ivan Cankar.
Njegov tovariš je Oton Zupančič. Tudi on vidi, kako zapuščajo najboljši sinovi domovino, a on upa, ker brez upanja bi morali obupati in poginiti. A on hoče življenja.
Tukaj sem Vam navedel le najmarkant-nejše prikazni iz moderne slov. književnosti. A so še drugi, ki slikajo naše socijalno življenje, n. pr. Meško. Tudi on razpravlja razmerje sinu do domovine (drama „Mati„) in slika narodne borbe svojih ožjih koroških rojakov (roman „Na poljani).
Svoje krasno predavanje, ki je nudilo vsem izreden užitek, je g. predavatelj zaključil z željo, naj bi se prirejalo večere, na katerih bi se recitiralo partije naših modernih pisateljev.1 Buren aplavz je dokazal hvaležnost poslušalcev, ki bi radi še naprej poslušali zanimiva izvajanja predavatelj eva, ako ne bi bila ura že pozna. Razšli so se vsi v splošnem zadovoljstvu.	—o.—c.
Predavanje o Carigradu pri sv. Jakobu. Danes v torek 1 marca se vrši pri sv. Jakobu v prostorih Ciril-Metodove šole predavanje „Carigrad". — Projeciralo se bo 130 krasnih skioptićnih slik. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 20 stot.
To predavanje, ki se je vršilo že v Sokolovi dvorani, v Rojanu in sv. Ivanu je imelo povsod velik uspeh. Zato je upati, da se ga tudi naši Svetjakobčani udeleže v velikem številu.
ODSEK za ljudska predavanja.
Predavanje o Carigradu v Rocolu.
se bo vršilo prihodnji petek in ne v sredo, kakor smo včeraj poročali.
Predavanje v Škednju se vsled nepričakovanih ovir ne bo vršilo. Uro in kraj predavanja v Rocolu naznanimo pravočasno
Nova postajna vojna ladija. Včeraj zjutraj je ob 6.30 priplula v Trst vojna ladija „Zenta", ki bo nadomestovala dosedanjo postajno vojno ladijo „Aspern". Ta poslednja je že včeraj odplula v Pulo.
Pritožba iz občinstva. Veliko zlo, na katerem trpimo mirni prebivalci tega mesta, je ponočno motenje miru. Res nezaslišano je, kako se more v civiliziranem mestu goditi kaj takega, kar se dogaja prebivalcem v ulici Madonina. Spominjali se boste še onega časa, ko so kopali predor Montuzza in je tako gromelo. Ali tedaj so razstreljevali mine samo po dnevu. Mari to morda le zato, ker stanujejo tam v obližju gospoda od — „Piccola"?!
Menda bo že tako, kajti sedaj, ko kopljejo drugi del predora, streljajo vso božjo noč, da delavec, ki se muči od zore in
mraka, nima niti po noči počitka. Vsled gromenja so otroci po noči kar preplašeni.
Tu bi že morala poseči vmes kompetentna oblast in nam zagotoviti nočni mir. Drugače bomo prisiljeni, da pojdemo vsi na ulico. Več prizadetih.
Poveljnik vojne mornarice admiral grof Montecuccoli je dospel semkaj včeraj ob 3. uri na oklopnjači „Babenberg" in se je ob 8 30 odpeljal na Dunaj. Vojna ladija je odplula nazaj v Pulo.
Tragedija v Banak.
Od osebe, ki popolnoma pozna ves ta žalostni dogodek, smo prejeli nastopno spo-polnilo k dosedanjim opisom :
Dne 27., v soboto, sta se pri Fernetičih — na „gmajni" — sešla orožnik Lang in poljski čuvaj Hrovatin. Prvi je vprašal poslednjega, da-li ni videl nič Rešića? Hrovatin je odgovoril, da ga ni videl od onega dne, ko je Rešić prišel iz bolnišnice. Na to je vprašal Lang: „Kam greste, Hrovatin?" Vprašanec: „Do Fernetića, potem proti Op-činam in domov". Orožnik: „Danes boste z mano, vas bom rabil, ker smo dobili od sodnije nalog, da moramo Rešića aretirati".
Na to sta šla skupaj nazaj do Ban. Tu sta se po želji orožnika ločila in sta šla vsak po svoji poti nasproti višini med Kon-konelom in Banami, kjer bi se imela zopet združiti. Komaj pa je Hrovatin napravil kakih 15 korakov, je zagledal v daljavi kakih 70 m. Rešića, vsled česar je poklical orožnika, češ, da Rešić je doma.
Lang je vzel čako z glave in se skril za zid, da bi ga Rešić ne videl. Velel je orožnik Hrovatinu, naj le gre naprej, on pa da pride za njim. Ko je prišel Hrovatin približno v sredo vasi Bane, se je ustavil in se jel pogovarjati z nekim domačinom. Na to se je ozrl in videl Rešića, kako je stal kakih 25 korakov od ceste v stran nasproti Langu.
Na to je ta poslednji zaklical : „Rešić pojte sem ! „Rešić se mu je približal, na kar mu je Lang napovedal aretacijo, na kar je Rešić odgovoril: „Ako ni druzega, grem". Oba sta šla na to v smeri kjer je stal Hrovatin in gledal ves prizor. Lang se je obrnil proti temu poslednjemu in rekel: „Sedaj greva v vašo hišo", v kar je Hrovatin privolil. Ko je Lang privel Rešića v hišo, ga je postavil v neki kot in je naperil puško, proti njemu, rekši: „Vsako malo, ko se zganate proti meni, Vas ustrelim" Rešić je odgovoril: „Zakaj, gospod, naj bi se proti-stavljalu !
Hrovatin, videči to, je velel ženi, naj odnese otroka iz hiše, ker bi se moglo kaj zgoditi. Na to je orožnik velel Hrovatinu, naj gre po vaškega načelnika: Rešić na to : „Veste, Just, kje ga najdete — doli v polju" „v pazdovah".
Hrovatin je odhitel iz hiše po dvorišču, a komaj je napravil dvanajst korakov (pozneje izmerjenih), torej le po preteku malo sekund, je Hrovatin začul v kuhinji krik orožnika, a ni mogel umeti, za kaj se gre. V tem se je čul tudi šklopot zatvore pri puški, kakor se sliši, ko kdo pripravlja puško za strel — in isti hip je počilo. Hrovatin je obstal prestrašen, vendar je mislil, da je orožnik ustrelil le zato, da bi are-tiranca ustrašil. V ta hip je pribežal orožnik iz hiše in zaklical: „Hrovatin, pojte nazaj, Rešić se mi je zoperstavil in sem ga ustrelil".
Hrovatin je bežal po nalogu orožnika v prvo nastropje, po kakih cunj, da bi obvezal ranjenca. — A na to je moral Hrovatin bežati na Opčine po zdravnika. — Ta je hitel v Bane, a je našel Rešića že mrtvega !
Tako se je odigrala ta žaloigra. Nadaljnje je znano čitateljem. Pri tem pa je občutno zadet poljski čuvaj. Hrovatin, čegar hiša[je bila pozorišče temu pretresljivemu dogodku. Rodbina mu je preplašena tako, da si niti po hiši ne upa. Zjutraj n. pr. mora prvi ustati on sam, ako ne, noče nikdo iz sobe.
Kaj pa, če bi on obolel ? ! In kako naj opravlja svojo službo, ki je mnogokrat tudi ponočna?! Kdojodškoduje to siromašno družino, ki je toliko pretrpela vse te dni in bo še trpela vsled dogodka med orožnikom in Rešićem ?!
Res prava tragedija za dve družini ! Ali tudi za orožnika Langa ?! To vprašanje je v ustih vseh.
V odgovor „Slcsvencu4'
radi napada na našo šolsko družbo.
—	V protest proti napadu ljubljanskih efijaltov na našo dično CM. družbo nabralo se je v „Gospodarskem društvu" na Kontovelju 5 K in v gostilni „Pri Jurju" v Barkovljah 3 K. Skupaj kron 8 za podružnico na Greti. Denar hrani uprava.
—	Za CMD. je nabral fin. nadpaznik K. 5 v protest proti nesramnemu članku „Slovenčevemu" v gostilni Franja Kovačič v ulici Giulia št. 71. (Denar hrani uprava.)
—	Za CMD. v protest nesramnega članka v „Slovencu" daroval Ivan K 20 za prijete dijete. Denar hrani uprava.
—	V odgovor „Slovencu" nabralo se je po občnem zboru gospodarskega društva
V Trstu, 1. marca 1310.
„EDINOST" št. 60.
Stran ITI
▼ Rocolu v gostilni istega 16 K 24 stot. ter aadalje t osmici g. Laha 4 K 20 stot. za podružnico CMD. v Rocolu v namen slovenske šole v tem okraju. Denar hrani blagajnik.
—	V odgovor „Slovencu" daruje Jakob Ercigoj za moško podr. CMD. K 3 Denar hrani uprava.
—	Pri krstu malega Stanislava Vrtovec so nabrali v protest „Slovencu" radi Ciril-metodarije 5 K 74 stot. za moško podruž. nico CMD. Denar hrani uprava.
—	Iz Vrdelce javljamo, da smo imeli 20. t. m. ob 4. pop. v otroškem vrtcu sestanek za vstanovitev podružnice CMD. Zbralo se je lepo število samo Vrdelčank in Vrdelčanov. Gospa Tončika Čarga je pozdravila navzoče in povedala namen sestanka. Vsi navdušeni in zadovoljni so se enoglasno izrekli za vstanovitev podružnice. To se je takoj naznanilo v Ljubljano, in koj ko bo stvar rešena, bo vstanovni občni zbor.
Za novo podr. nabralo se je o tej priliki, 10 K 30 stot. „Cirilmetodarija" glej, to je tudi tvoj sad!
—	V protest proti napadu „Slovenca" na našo miljenko so nabrali pri krstu Angele v gostini „Krpan" na Opčinah 7 K.
— „Z eno samo željo malo Naj nebo bi nam podalo Mnogo tacih dni brez „ravsa", Mnogo Krpanov poslalo, A nobenega Brdavsa! Dne 16. febr. t. I. „Pa donesel je „Trešet" Krone dve, in trideset." (2 K 30 stot.)
—	Prijeli smo. Poziv. Zabolelo me je v dno duše, ko sem prečital v „Slovencu" oni članek proti naši družbi CM. Začel sem premišljevati, kako bi se maščeval nad izdajalskim piscem članka „Cirilmetodarija".,
Po dolgem ugibanju ter upoštevajoč svoje fiaancijelno stanje, sklenil sem, pozvati vse kolege občinske tajnike, da zlože, vsak po svoji moči, mal prispevek, ter tako pomagajo, da pristopimo tudi mi slovenski obč. tajniki k obrambenemu skladu CMD. z zneskom 200 K.
Kolegi, občinski tajniki! Hočemo mari mi zaostati za drugimi? Ne? Zložimo tudi mi mal dar domovini na altar, in pokažimo brezdomovincem, da znamo ceniti delo pre-koristne družbe! Prosim vse gg. kolege, ki mislijo kaj prispevati k znesku 200 K, da to aaznanijo upravništvu lista „Edinost" v Trstu.
Obvezujem se za svojo osebo dati 10 K. Ako bi mi sredstva dopuščala, dal bi veliko več.
Prosim slovenske liste, da objavijo ta moj poziv.
Občinski tajnik v tužni Istri.
—	Za Šentjakobsko podružnico sv. C. in M. so nabrali v Konsumnem društvu pri sv. Jakobu v protest proti „Slovencu" 7.20 K, na predavanju dr. J. Mandića v N. D. O. pri sv. Jakobu 14 K. — Pri Kosiču med gosti 12.02 K, Angelsky 1 K.
Tržaška mala kronika.
Izginil. G. Josip Schneller, stanujoč v u!. A. Caccia št. 13, je predvčerajšnjem naznanil policiji, da je njegov sin Karmel že pred dvemi dnevi izginil z doma.
Nagla smrt. G. Ivan Rosso, star 58 iet, stanujoč v ul. Beccherie št. 13, je predvčerajšnjem po hipni slabosti izdihnil. Truplo so pustili na domu.
Tatinski prijatelj. Frana Giannoni na Reki je večkrat obiskoval njegov prijatelj Štefan Piskulić, dozdevni graditelj hiš v Novem. Povodom poslednjega obiska je zlasti prijatelj porabil ugodno priliko, da je prijatelju ukradel kožuh. Preteklo je mesec dni in včeraj je Giannoni, slučajno prišedši v Trst, srečal pri Volti di Chiozza Piskulića ki je imel na sebi vkradeni kožuh. Giannoni je brez druzega poklical redarja in ga dal aretirati.
Nezgoda na delu. Včeraj ob 8. uri zjutraj se je dogodila v tehničnem zavodu težka nezgoda. 31-letni težak Ivan Belonič od Podgrada je vozil prazen voziček, kakor jih rabijo za prevažanje kosov železa. Pre-raikaje voziček je stopal vznak in ni opazil globoke jame, ki so jo napravili zidarji. Belonič je telebnil v jamo in obležal v nezavesti. Glava mu je omahovala.
Poškodovanca so odpeljali v bolnišnico, od kjer so popoludne telefonirali v zavod, da je njegovo stanje jako težko.
Poskus samomora. Neki Karol Novak star 26 let, iz Ogrskega, stan. v ulici dei Vitelli št. 4. se je sinoči ob 6 45 poskušal obesiti v stranišču neke krčme v omenjeni ulici.
Rešil so ga še pravočasno, a Novak je pograbil čašo za pivo in se ž njo vdaril tako močno po glavi, da si je prizadel dve rani. Nesrečneža so potem spravili v opazovalnico.
Koledar in vreme. — Danes: Albin £kof. — Jutri: Simplicij pap.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -j- 12 J Cels. — Vreme včeraj: Jasno veter.
Vremenska napoved za Pri morsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Hladni vetrovi. —Temperatura malo spremenjena.
Naše gledališče.
V	nedeljo bode slavila režiserka našega gledališča ga. Danilova svojo bene/ico. Za isto si je naša velezaslužna umetnica izbrala slavno igro Conte Vojnoviča „Ekvinokcij", ki se prvič vprizori v slovenskem jeziku.
Društvene vesti.
Podružnica družbe sv CM. v Rocolu bode imela v nedeljo dne 6. marča t. 1. ob 4. uri popoludne v prostorih tamošnjega gospodarskega društva svoj] redni občni zbor ob navadnem dnevnem redu.
Odbor.
Pevsko društvo „Ilirija" ima redno vsak torek in petek od 8. — 10. ure zvečer pevsko vajo v društvenih prostorih v ul. Montecchi št. 15 priti. Ker se bližajo že napovedani nastopi, se opozarja gg. pevce in pevke, da se redno udeležujejo pevskih vaj. Danes zvečer je med pevsko vajo važno posvetovanje glede odposlanca na občni zbor „Zveze slovenskih pevskih društev".
Narodni pipčarski klub od sv. Jakoba ima v sredo zvečer v gostilni Babi-čevi jako važno sejo, katere se naj blago-vole vsi Členi udeležiti. Ob enem se naprosi vse ude, da plačajo vso zapadlo udnino.
Čitalnica pri sv. Jakobu vabi k občnemu zboru, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo ob 4. uri pop. v društvenih prostorih. Po občnem zboru bo pevska zabava v prostorih „Konsumnega društva".
Glasbena šola „Šentjakobske Čitalnice otvori kakor že včeraj omenjeno, nove tečaje (za drugi semester šolskega leta) za razne inštrumente, ter opozarja naše občinstvo posebno na otvoritev brezplačnega tečaja za poduk teorije za odrasle kakor tudi za otroke. Vpisovanje se vrši danes od 6—7 ure zvečer Campo S. Giacomo št. 5.
V	poročilu občnega zbora tržaške podružnice Slov. plan. dr. je pomotoma izostalo ime novo izvoljenega zaupnika Kritijana Pertot-a, kar naj se vzame na znanje.
Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu. Drevi ob 8 uri in tri četrt sestanek „Damskega odseka".
Odborova seja v četrtek.
DAROVL
Nabiralniki CMD. v upravi tržaške moške podružnice so imeli v svečanu 1910 te dohodke:
Pri gospe Biček K 41 49, v krčmi Kosič K 2811, v kavarni Commercio K 16*54, v kavarni Balkan K 17 66, v restavraciji Balkan K 5-06, v Čitalnici K 18 05, v krčmi „Pri Francu" K 9 59, v krčmi N. D. O K 2-50, v knjigarni Gorenjec 97 stot., v krčmi Stranj (via Stadion 19) K 1*18, v krčmi Babnik K 6 62. Skupaj K 147*67.
— Nabiralnik CMD. v krčmi Gospodarskega društva v Bazovici, katerega bo odslej imela v upravi nova podružnica v Bazovici, je imel doslej K 5*52, katera svota je bila poslana v Ljubljano potom tržaške moške podružnice.
ZALOGA
Mineralu superfosfata
in drugih raznovrstnih u-metnih gnojil ::: v Trstu Via Paduina 4. :>c;m:
CARLO STRUKEL
prodajainica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije Is usnja, potne torte
Ovratnice, mi\ ia palice.
Specijaliteta: Fotrebiblne za hrlbolazoe.
TRŽAŠKI SLOVANI S^S
po rttzaib opravilih, imajo najlepše in najpri-rneri ej5e s1 irali$£e v dobropc-znani	■ —
jj:: Kavarni ttniverso ::
»i se na ha a ua trgu pred .Naroda, domom" št. i, uprav nasproti res n vrači je „Balkan". V kavarni ho poleg izvrstne kave na razpolago \SAkovrstni litcerji n razni flovenski, nemški in laški Časniki in vss beljše ilustrov. revije. Za o ilen obisk se pripor, c* FRANJO BOJC.
Nepr emočlj iva
pregrinjala:
ca ton, vagone, žerjava, blago itd.
Izposojuje pregrinjala.
Ivan Sivitz
Trat, ul. O. Ctallatti 6
EDMOHDO PALOTAlf, TRST. ULICA MNCEROUO 3
vogal ulice San Nicold Štev. 17.
P. T.
Čast mi je naznaniti Vašemu blagorodju, da se bo Ttšila otvoritev moje trgovine platnenega blaga, bom-baževine, izgotovljenega perila in oprav za neveste dne 7. marca 1910. Računajoč na naklonjenost od strani Vašega Blagorodja se beležim udani
EDMONDO PALUTAN
bivši ravnatelj tvrdke CARLO BURGSTALLER.
Mnenje gospoda dra. G. AntlcHevfch-a v Puli
primarija ranocelniškega oddelka deželne bolnišnice.
G. J. SJERRA VALLO
Trst.
Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di Chiaa
Ferruginoso Serravallo) je izvrstno zdravilo, katero bolniki kaj radi
jemljejo ter lahko prenašajo. Rabim ga že več let pri rekonvalesce ntih po operacijah in dosegel sem vedno izvrstne vspehe.
PULA, dne 4. oktobra 1905.
Dr. G. ANTICHIEVICH.
m

Odlikovana pekapna in slaščičarna
z zlato kolajno In križcem u » mednarodni obrtni razstavi
v Londona 1009
Acquedotto 15. - Podruž. ul. /Airamar 9 trikrat na fon svež krah.
Prođajalnit a e tu-ii dobro preskrbljena z vsakovrstnimi bisfcsti posebno za Čaj; ima razn* fina vina in likerje v Oateljkah in fine desartne bombone. Sprejema naročila za vdakovrstne torte, krotante itd., kakor tndi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo meko iz najboljših mlinov po najnižji ceni BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam «e i« obi-lpn obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk.
Oellkl Kinematograf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
TRI NOVOSTI!
Od torka 1. do marca 1910
TRI NOVOSTI!
1) CIGANI, dramatični prizor. 2) V SNEGU IN LEDU, krasna projekcija po naravi. 3) MRTVA STRAŽA, drama, novost. 4) LIZINI SNUBCI, komično.
Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot Otroci in vojaki 10 stot.
i
Majcen Miloš
mizar - Trst - uHca Leo štev. 2
M priporoča slavnemu občinstvu
ii i svojo mizarnico.
■h' Izdeluj« vsakovrstno, tudi ■ najfivejAe pohištvo
ANTON REPENSEK
knjigovez v Trata, vla CeoiMe 9
priporoča slavnemu občinstvo
svojo moderno urejeno delavnico,
▼ kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoč* dela točno In po zmernih conah.
— SVOJI K 8VOJIM ! -
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobov
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine
v jeobozdravniškem kabineta
£r. 3. Čermak in (j. Cuscher
•• TRST •
ulioa deila Caeerma št. 13, Hf n.
Tovarna cevi in cementnih ploSč, teracov, betona ia artif icijalnega Jtamna s zalogo cemente
(jualco - Crst
I POHIŠTVO
lunin ■ IMBMBMM——
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
W PO ZMERNIH CENAH "M
RAFAELE ITALIA
TRST - V-A M A LC ANTON - T«ST
Stran IV.
»EDINOST« št. 60.
V Trstu, dne 1. marca 1910
—	Za revno ženo iz Koprive daruje K Maks Dekleva. Denar hrani uprava.
—	V spomin pok. dr. Ostertaga bivšega mu šefa je daroval dr. Gustav Gregorin, zaprečen se udeležiti pogreba za tržaško moško podružnico družbe sv. Cir. in Met. K 20.
„Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju" bo dalje poslali sledeči j>. n. dobrotniki :
8 K M. Mladič, Dunaj; po 6 K : Fr. Gasparin, c. kr. prof., Dunaj, Alojzij Huth, c. k. finančni komisar, Radovljica, dr. Kari Pacuer, c. kr. dvorni svetnik v p., Gradec in Peter Zink, c. kr. sodnik, Volosko ; po 5 K : Karol Barborič, Novomesto, dr. Alojzij Brenčič, odv. Celje, dr. Ant. Brumen, odv. Ptuj, dr. Jož. Debevec, c. kr. prof., Kranj, dr. Ant. Furlan, c. kr. sodnik, dr. Jos. GIo-bevnik, odv., Novomesto, dr. Fr. Horvat, c. k. notar, Brežice, Jakob Kogoj, c. k. notar Postojna, Rud. Kokalj, Kranj, Lavrenčič & Domicelj, Gorica, Luka Lavtar, c. kr. prof. Maribor, Ivan Liesskovnig, ravn. v pokoju, Gradec, Matija Marinček, c. kr. notar v Tržiču, Fr. Martelanc, c. kr. okr. živ. zdr., Tolmin, Fr. Pahernik, veleposestnik, Vuhred, dr. Vlad. Pertot, Dunaj.	(Pride še).
Vesti iz Goriške.
x Društvo hišnih posestnikov — je
zborovalo te dni v Gorici. Predsednikom je izvoljen dr. Staudinger. Društva naloga bo, da se doseže pri vladi znižanje dosedanjega erarskega hišnega davka, ki je naravnost neznosen, če se upoštevajo raznovrstne druge naklade, ki zadevajo lastnike hiš.
Dejstvo je, da je všteta Gorica za odmero davka v vrsto glavnih mest, torej velja za Gorico n. pr. ista mera, kakor za Pulo, Trst itd. Vsakdo ve pa, da se naše mesto niti oddaleč ne more meriti glede financijelne moči z drugimi „glavnimi mesti".
x Iz Kanala poročajo, da je zaprosil tržaški inženir Sospisio za koncesijo električnih naprav v obrtne svrhe pri Kanaiu z močjo 15.000 konjskih sil. Dotični ogled se bo vršil 28. t. m., ki mu bo prisostvoval tudi dež. inženir.
x Iz Sv. Lucije poročajo o važnem projektu, ki smo ga že pred časom omenili. Banka Union je bila namreč zaprosila dovoljenje za vodno-električne naprave ob Soči, ki bi slulila v obrtne in železniške svrhe. Sedaj čujemo, da se je že izvršil načrt, po katerem se napravi to podjetje pri padcu pri Sv. Luciji. Napravi se nov zajezni zid, ki bo 18 m visok. Basen bo 4 kilom, dolg, od katerega bo vodila galerija do kraja Podselo, kjer se zgradi centrala z močjo 9300 konjskih sil.
Iz Sežane. Ženska podružnica sv. C. in M. v Sežani vabi vse cenjene udinje ter vse one, ki se zanimajo za prospeh naše podružnice, na redni občni zbor, ki bo v nadeljo dne 6. marca ob 4. uri popoludne v prostorih restavracije PoIley z navadnim vsporedom. Zavedne rodoljubke ! Dokažite svojo ogorčenost nad sovražniki in klevet-niki naše koristne družbe s tem, da se v kolikor možno obilnem številu udeležite občnega zbora, kjer se hočemo pogovoriti o marsičem, ter postaviti naši podružnici najtrdnejšo podlago za vspešno delovanje. Na svidenje!
Iz Orleka pri Sežani. Minulo nedeljo sem se udeležil veselice v Orleku, ki me je res iznenadila. Členov in prijateljev društva je bilo toliko, da je bil lepo odičeni prostor skoro pretesen.
Moški zbor, kakor tudi mešani zbor, pod vodstvom g. pevovodje in učitelja Ter-čona je zapel nekoliko zborov prav divno, da sem se kar divil lepom napredku. Tudi igro enodejanko, so uprizorili nepričakovano dobro in vzbujali mnogo smeha.
Občinstvo se je naravnost izborno zabavalo in je glasnim aplavzom dajalo izraza svojemu zadovoljstvu. Izlasti se je odlikoval tudi tamburaški zbor iz Briščekov, ki je res prav lepo ubiral svoje strune, ter krasno igral slovenske komade. Le čuditi se moram, kako zamore ljudstvo take priproste vasice uprizoriti kaj takšnega.
Kraševec.
Iz Tolmina. Danes dne 1. marca t. 1. ob 6. uri vsi v Čitalniške prostore v Tolminu k občnemu zboru ženske in moške podružnice sv. C. in M. in k občnem zboru otroškega vrtca v istih prostorih. Zborovanje obeča biti zanimivivo, torej vsi k občnim zborom!
Druge slovenske debele.
Reke in potoki na Kranjskem so vsled tajanja snega močno narasle. Zlasti kaže Sava 80 cm nad normalo.
Umrl je v Ljubljani davkar v. p. g. Josip Rotter. Pokojnik je služboval svojedobno v Vipavi.
Nemški deželni uradniki na Štajerskem so podpisali prispevek za Rosegger-jevo ustanovo v znesku 2000 kron. Sedaj lahko store to, saj jim je deželni zbor tudi na stroške slovenskih davkoplačevalcev zvišal plače. To bo treba svoječasno primerno v deželnem zboru pribiti. Nemška nesramnost presega že res vse meje.
V Ptuju je, kakor smo včeraj na kratko javili, nagloma umrl profesor Jože Zelenik. Bil je duša vsemu narodnemu gibanju v
2 tem nemčurskem kraju in član vseh slovenskih društev. Pripomogel je k procvitu ptujske posojilnice, bil je soustanovnik Sokola, pevskega društva in podružnice C. M. Podpiranje vsa ta društva tudi gmotno. N. v. m. p. 1
Visoka starost. V Radgoni na Štajerskem je umrl neki Simon Fiirst v starosti 102 let.
Društvo za preiskovanje podzemskih jam se v kratkem ustanovi v Ljubljani.
EH Hali oglasi
Trgovina
POSTELJNA MOKROTA
Popoln© c zdravljenje zajamčeno. Brerpl^cna nav( dila. Kazn&niti je starost in spol. Mn^go zfehvalnik p sem na razpoli-go. — Zdravniško priporočeno.	=
INSTITUT „SANITAS"
VELBURG P 345. 3AVARSKO.
PHODAJAUC& ^CARSKIH UR
JOSIP OPPENHEIRM
1| ar ar la UrtolovatetJ čaaamrjev |
jast?iu, dobičkanoena se odstopi za '2000 pJd. Vim Farneto 3 322
Proda se
dele k Edinosti.
mila hi&ica i4 prostori, »rtič) v mestu. Naslov j ove Iaeeratui rd-
324
P*>nr|n aa dobro uptljuna trgovk & jejtvic na • ' UUCl 3C lenem nroatnrti. Vfi rinvn ln«pr.
odde>k Edinopti.
lepem prostoru. Več pove In«*''-.
«23
Mesnica v Sežani.
KaznaDjam slavn. obČinBtvu, da eem odprl novo mesnico ter se priporočam za obilen obisk. Zago ovijam, da bom vsakega dobro postregel z vsake vrste mesom m po najnižji ceni, Franc B o ž e p 1 a v.	148
gostilno in tjgovino, pet minut oddi
Proda Se minut oddaljena od železniške postaje na Tolminskem, Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod -štev. 264u._ 264
1 Ipitfcliif1*!	službe kot domača učiteljica.
(JLsl IblJILd Zmožna je poučevati v slovenskem, nemškem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe nw upr. „Edinosti* pod „Učiteljica".
Odlikovani fotografski atelje
10, Gorica,
A JERKIČ, Trat, ul. ulica 7.
Poste
Gosposka 212*
Zobotehniški pomočnik
z tii- letno prakso in
dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdravniku v Trstu ali v drugem mestu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	700
Dober glasovir
oddelek Edinosti.
se proda po nizki ceni. Naslov pove Inseratni 2000
Spretna likarica
11, IL nadst.
na svetlo se priporoča v ulici Rugg. Mauna
trst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram) !
BOGATA JZBERA zlatih, srebrnih in kov ina stih ur.
Stenske ure z modernim ivonilom,
PRSTANI, UHA BI, VERIŽICE IU. p« ZBeralk Mnak.
Popravljanje se izvrši po nog. cenaii in z garancijo
FILIP f¥ftf£šSEVfČ
naloga dalmatinskega vina
Ustni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Val dir ivo It 17 (Talaffta 140») r katari prodaja na malo in Teliko. — Nadalj« priporoča slav. občinatva svoj* gostilna ^AlTAdri* i!1ea K tava it. 11 in „Al fr »telil ialmatl« mile* Im4eeefc« It. 8. ▼ katarih toči avoia vina L vnrata
li
sta
Posestniki pisalnih strojev.
Kdor se hoče izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pihalni str »j v popolnem redu in brezhibnem stanu naj ne s&madl naročiti se za mesečno čiftčenja ln vzdrževanje pisalnih strojev, s čimer se zajamči stroj ia neomejen čaa in trajno delovanje. CENA K I'— ca meseo za stroj-
Alfred Kubiček, Trst
Corso štev. 23, prvo nadstropje.
(Popravijalnlea pisalnih strojev s zalogo pečatov ———— barv, trakov Itd. Itd. -
iSSSSSSBBlISSSSSSI

IZNENAĐENJE!
IZNENAĐENJE!
I
Jutri, z. marcu je odpre na Opčlnah št. 174
Bbi
nova prodajalnica manufakturnega blaga
ter blaga vsake vrste konfekeljoniranega, kakor tudi drobnarije. Zgctov)jene obleke za otroke lu odrastle. — Velika zaloga kap za mo*ke ln otroke, ter obuvala za otroke. Velika Izbera svilenih rut VELIKO IZNENAĐENJE! <šj»?p) VELIKO IZNENAĐENJE!
Za obilen obisk se priporoča MARIJA JAMŠEK
m
it 174 Opflna fl. 174 Isl'Hlia gospođa JanMtr
POZOB NA NASLOV!
VELIKO SKLADIŠČE IX POSODA I
glasovirjev :: pianino
harmonijev prvih tu- in inozemskih tovaren.
■ Uglašenja in poprave se izvršujejo z natančnostjo po najzmernejšrh cenah.
stondouno toniku IM ZANNONI
TRST, Plszza Ban Giaoomo 3 (Corso) TRST
Velika zaloga praznih buteljk
Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano 11.
GTJIDO & UGrO COEN
100.000 batetjk od Izmpanjoa za refoik Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refoSk, šampanjec, bordeam, rensko vino, konjak, itd. — Veilka zaijga buteljk od pol litra ln od eden ln pol litra. Damjane lz stekla opUtene.
Prevzamejo se dopoSiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst
►s«**-, -if^čjj^«rV
Troberjev ""tomiM" patomg- muzej
Fondo Coroneo.	Fondo Coroneo.
Znižane cene. WW Vst pnina samo 20 vin.
Poljudno znanstveno predavanje c o 10, 11, 2, 4, 6, 8 in 9 uri.
mm V petkih vstop dovoljen samo damam.
NOVO POGREBNO PODJETJE
e bogato opremo za vsaka-I vrstni pogreb.	prodajal
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic j perle, porcelana — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debelo In drobno.
H. Stbie! ia druj se je preselilo na
Copso 49(Piazz& 3aSi3on3)|
Slavno občinstvo pozor!
V rovootvorjer.i trgovini S9 slanino, presajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vr>te blagom, kakor: klobasami kranjskimi in cu-najskimi. furlanskimi in ogrskimi salami vsakovrstnim sirom in razno«rst delikatesami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obiien obisk se priooroča MARUŠIČ.
* F. Hormann, Trst ^
ulica Giosue Carducci 20, Trst

TELEFON 896.
Velika zaloga steklenih šip ter navadnih in dvojnih zrcal. Krič ali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorju Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, prevlačenia h steklom, verande itd. Telefon 896.
ZaUgatelj s avb, podjetnike?
unnnnnKKtmnK
& U
m
Gin M
Kova in bogata zafogs*
1
Spalne in jedilno »obe na isbero« J
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori ši. i j
Telefon Si. 71 Romano IV.
£
3i=i g
1
Zaloga ovsa
klaje, detelje in korobačev
po zmernih cenah
Trst, nllco BMere šteu, 19 in nlUn del Bosco žteo. 14,
w ms H n
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marijeod Salarmi
Ponte dsila Fabra 2 j ul. Poete Nuev?
(vogal Torrente>
AUa citti di Lonlr*
Ve\ik izbor tzgotovHonih obifk *o roo^ce in detfke ko?tnmi zs otroke. Površniki, močne jope, kožnfci in ramih patetotov. Obleke ta dom in delo. Delavske obieke. Tirolski ioden. NeprenioČJjlvi pla?Ci (prstni angleški) 3peclJailtota: blago tu- in inozemskih to\»rn. Izgotovljaio se obleko po meri po najrovejSi modi, točno, solidno in elegantno po nisiih ceuah
Zaloga In lzdeloualnlca Slasoulrjeu
C. Olivo, Trsi
ulioa Geppa 16., I. nadatr.
Glaso?Irji iii liauini - Orkestfoal zadi'jiti iio?ori
Prodaja — Menjava — Poaojoje.
UglaSanja in popravljanja. — Cene zmerne.
^aaflBBifflBfca
daniele pum
T&8T - ulioa Aoquedotto 94
TELEFOJK
Velika zaloga gašenega m —živega
Tovarna cementnih plošč	-
zaloga oglja za peči
£23»- -^SSil


Sk
Bogomil Fmo
ara' ? Sežani
ima svojo
novo rroda-lalnlco v ar
v TRSTU, ulica Vincen. Belllni 13
nasproti cerkve sv. Antona novtjLa.
Vsakov. verižic po tov cenah.