265. številka. Ljubljana, soboto 18. novembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti preieinan za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ma ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana oena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravnifitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiJL Iz državnega zbora 80 važne reči poročati. Liberalna večina nemških ustavovercev je prvič zopet enkrat pokazala, da je prav za prav reakcijo-nama, drugič pak je govoril grof Hohen-wart veliko besedo, sicer le o reformi politične uprave, vendar jo je imenoval, po dunajskem „Tagbl.tf, nek ud nemške levice nagrobni govor. A da poročamo: Poslanec Zallinger od desne stavi nasvet, naj zbornica sklene debato o odgovoru ministra predsednika na Neuwirtovo interpelacijo zavoljo tiskovne nesvobode. Pa ustavoverci so s 108 glasovi (proti 72 desničarjem in nekaterim skrajnim levičarjem) zavrgli ta nasvet ter 8 tem „liberalnim" činom menda pohvalili ukaz ministrov, ostro postopati s časopisi! Potem se je prešlo k debati o reformi politične uprave. Govorila sta najprej Krona-wetter in Wittman. Prvi je proti predlogu odseka in ostro kritikuje zdanjo upravo; drugi je za odsekov predlog. Za njima prime besedo : Grof Ho h en w ar t: On očita ustavo-vernej stranki, da je prej zmirom govorila zoper mnogovladje, zoper vedno jerobstvo nad občinami, a zdaj naenkrat vpije po pomoči vse prerastujočega uradniškega organizma. Svobodomiselne stranke nij več, po svojem imenu in programu se je radikalno iz-premenila. V tem izpreminjanji je čisto dosledno za njo, da, ko je z volilno reformo uničila najvažnejšo pravo dežel, zdaj skuša še občinsko Bam o vladanje odpraviti. To se bode moralo konstatirati, da nij bila desnica te zbor- 0 indoevropskih jezikih. (Iz angleščine poslovenil K. Glaser.) (Konec.) Videti je bilo na prvi mah, da je osoda Grecijo izbrala, naj bi se polastila dedščine perzijske: podvreči si omikan svet; svetovna vlada se je Aleksandrovim naslednikom izmuznila iz rok in se naklonila drugi mlajši panogi istega debla. Rim, osvojivši si grško omiko in od narave bogato obdarovan z organizatorič-nimi zmožnostmi, je daval svetu postave in mu vsilil močno celoto družbinskih in državnih uprav. Krščanstvu, narodivšemu se mej Semiti, so Grki in Rimljanje priskrbeli svetovno veljavo; odvrženo od plemena, ki bi ga imelo najbolj gojiti, je bilo sprejeto in razširjeno od Indoevropcev kot nova vez za narode, katere je Rim bil s celo drugimi silami družil. Nastopil je nov narod na svetoven oder, germanski, padec starega rimskega vladarstva niče, ki je komunalnej samoupravi smrtno sodbo govorila in novej eri s tem primerno znamenje vtisnila, da je celo državo prepregla z mrežo policijskih komisarjev, ter si sama tako glasan spominek postavila .... Mi posnemamo Prusijo v mnogem, kjer bi ne smeli tega; zakaj bi se v notranjem upravljanji od Prusije nič ne učili in želeli tako žalostne originalitete, kakor jo odsek ponuja? Po mislih odsekovih naj bi bil v vsacem sod-skem okraji jeden političen uradnik nastavljen. Mi imamo pa 325 okrajnih glavarstev ter 826 okrajnih sodišč. Torej bi bilo treba 500 novih uradnikov nastaviti, kateri bi pa še ne bili zadostilni. Pri okrajnih glavarstvih bi se moralo osobje pomnožiti. To je drago in je tudi oslabljenje uprave, ker bodo nove pisarijo, nove sitnosti, nova zavlačevanja. Torej bi uže ta hnacijalni pomislek dovel do tega, naj se vendar enkrat popusti vladni sistem ki vodi do tacih resultatov in naj bi se resno na to mislilo, kako bi se upravni organizem na druzih principih sezidal, da bi se finančnemu ministru teške skrbi odvzele, a tudi, da bi se bremena avstrijskega davkoplačevalca za nekoliko zlajšala. nAli reklo se mi bode: dobro! Nasveti odborovi so res slabi, vendar s samo kritiko o njih je malo pomagano, kaj veš ti boljšega na njih mesto deti ? . . . Dasi jaz tajim, da bi bil moj nalog, na to odgovarjati, vendar nekoliko hočem . . . Toži se o vedno večjej surovosti in razdivjanosti, o ustavljanji postavi, o pregreških zoper javno varnost, o malej varnosti imenja in osobe itd. Ali samo po-pravljenje uprave teh Blabosti ne bode odpra- pospešiti in novemu životvornemu razvitku pot nadelati. Preplavile so njegove trume Evropo od vzhoda do zahoda, v vsaki deželi, skoz katere so drle, usiljevajoče kneze in žlahtnike. Prva stoletja se nikako nij so odlikovala po nikaki posebni moči in videti je bilo, da se bo semitsko pleme svetovne vlade polastilo. Navdušeni po silovitem fanatizmu so Semiti, Arabci in Turki, pridrli iz daljnih azijatskih in afrikauskih puščav; njihove trume so vdrle v Evropo na vzhodni in zahodni strani in so se tam ustanovile, hoteče si pridobiti celo Evropo. Ko se je pa indoevropsko pleme zopet ojačilo, so se morali Semiti zopet vmakniti in to se je zgodilo v dobi, v katerej zdaj živimo; kajti Indoevropci na svetu nemajo tekmeca mej narodi; učitelji so človeškemu rodu. Samo oni širijo krog človeške vednosti, preiskavajoči naravo in duha in kazoči nam, kaj je človeški rod storil v preteklosti in kaj dela sedaj; samo oni imajo tako obilno talenta, da sili vedno dalje in prekoraka zavirajoče meje; s svojo delavnostjo obsegajo celo zemeljsko oblo; njihove ladje plavajo po vseh vilo in jaz bi tiste obžaloval, ki mislijo, da bodo ta zla odpravili, ako celo vojsko policijskih komisarjev na noge postavijo. Glavni uzrok teh prikazni je cela smer denašnjega časa, so cilji, kateri dosezajo, pomočki, s katerimi se dosezajo, in le ako se odločno na druga pota povrnemo, obrnejo se stvari na boljše. Če se neprenehoma dela na tor vse kar je prej ljudem vzvišeno in čestito bilo, ob tla vreči, če se vsa vera na božjo in človeško veljavo ljudstvu kot prazna vera pokazuje, in to je nalog, katerega si je menda izvzemši malo število, vsa naša dnevna literatura dala, če se, z jedno besedo, vse idealno,, skuša uničiti, in če se surova moč postavlja za malika, potlej se nij čuditi, če se surovost in razdivjanost mase oprijemlje in ona v uživanji materijalnih dobičkov doseza pota zločinska. „Kako se hoče še živo zanimanjo za pravico, spoštovanje pred postavo iskati v ljudstvu, odkar se je pokazalo, kaj velja pravica, postava in pogodba pri onih, ki so dan denes na vrhu življenja. Kdor sam pri izbiranji svojih sredstev nij nobene meje pravičnosti poznal, ampak se dal voditi samo po> trenotnem vspehu, ta je pravico izgubil pritoževati se, če so enaka načela vkoreninila se> tudi pri onih, katerim bi on moral dober izgled dajati. Ali moremo v nižjem ljudstvu posebnega spoštovanja pred tujim imenjem. pričakovati, če imamo prikazni pred očmi, ki so nam razgrnile žalostno krizo 1. 1873 v višjih krogih družbinskih?" Govornik dalje razklada, da mora celo ljudstvo sodelovati, da se zopet ukorenini ljubezen do pravice. ..TJpra- morjih, kupčiji, vednosti in vojski služeče; manji narodi se od njih učijo in se njim poklanjajo ali pa morajo se njihovemu orožju vmakniti in poginiti. Podvrgli so si Ameriko in Avstralijo in svoji kulturni sistemi podvrgli, in s svojimi naselbami prepregli površje zemlje. Od velikih kraljestev staroveških so podedovali svetovno vlado, ki se pa sedaj čez. večji in širji svet razprostira, kakor so ga poprejšni časi poznali. In vredni so Indoevropci, da vladajo, kajti pod njihovim žezlam se udomači blagostanje, veda, nravnost in vera. Na ta način jezikoslovje ravno tako za-nimuje, kakor zgodovinsko preiskavanje, ki se peča z narastenjem, z najstarejšimi položaji, s seljenjem, z rodnimi razmerami, z zvunaj-nimi in z notrajnimi odnošaji tistega poko-lenja, ki je od nekdaj uže v zgodovini naj-slavniše čine izvrševalo in se najvzvišenejših človeških nalog vrednega pokazalo. Se ve da, lehko kdo oporeče, da to ne spada v ožji krog jezikoslovne vede, ki ima v prvi vrsti opraviti z jezikom samim, a ne. z bitjem in z značajem posameznih Jjudij, k Ta ne sme biti služabnica politike, ampak mora imeti svoje najvišje namene. Kakor Bog pusti solncu sijati nad dobrimi in • zlimi, tako naj bi bila politična uprava vzvišena nad strankarskim delom. Jaz vem, da je to vzor, ki se v osornej I resničnosti le nepopolnem daje doseči, in jaz spoznavam, kako pravične so one besede, katere je član sedanje vlade uže davno v drugej zbor- i niči tega državnega zbora izrekel, da se namreč ona nepristranost v upravi v konstitucijo- 1 nalnej državi nikdar ne da doseči, kakor jo je ponujala absolutna država. Jaz bodem zato uže popolnem zadovoljen, ako se le pošteno 1 trudi, da se vzoru kolikor mogoče bliža, in ako se vedno drži gesla, da je dobra uprava dolžnost vlade, ne pa morebiti po-plačanje za posebne zasluge. A sama nepristranost v upravi še nij zadosti; treba je še več. Skrbeti se namreč mora za upravo tako neumorno in vztrajno, kakor se je poprej skrbelo in kakor se zdaj ne. Ta svoj zadnji izrek bi lehko z dokazi ukrepil, a nočem, ker ne mislim nikogar žaliti. Le neko splošno znano stvar naj omenim, ki bode zaznamovala ono stopinjo skrbi, ki se jo ima dandenes za upravo. "V naravi stvari je, da so zanimanja prebivalstva tem različnejša, čem bob" kaka dežela v oliki napreduje, in tem težavnejša je tudi uprava. Zato pa je potreba tem večja, da oni možje, ki zavzemajo vodite\jna mesta v upravi, neumorno delajo. Gotovo ne more biti brez upliva na upravo, ako se ravno taki možje, kakor smo uže večkrat videli, le kaka dva meseca v letu bavijo z uradom, ker morajo sicer v tej zbornici sedeti, ter množiti s tem stranko vsakratne vlade, kaka dva meseca imajo opraviti z deželnimi zbori in končno pa še kakih počitnic potrebujejo, katere so vsem z duševnim delom in toliko odgovornostjo otovorjenim možem neobhodno potrebne. (Veselosti) Ker so taki prikazki možni, se ne more trditi, da se za upravo kaj dosti skrbi, in govoreč dokaz je baš za pro-tivje in sicer dokaz, ki je uže v tako mnogem vzbudil željo, da bi se pač tudi za upravo imela ona skrb, brez katere pač nikakor obstati ne more. Ako se sprejme to dvoje terjanj, nastane Se dalje vprašanje, kako bi se načelo samouprave pri nas praktično uvedlo. Pred vsem ga govore. Pa uže v začetku se je povedalo, da se ima jezikoslovna veda vsake enakostra-nosti varovati; nespametno in malodušno bi se omejil jezikoslovec sam, ko bi se izključivo bavil samo z jezikoslovnimi fakti; ti so z zgodovinskim razvitkom tako ozko zvezani, da se ne morejo za se sami razpravljati. Brez dvombe je tedaj zgodovinska važnost indoevropskih narodov jeden uzrok, da se učenjaki tako močno zanimajo za indoevropsko jezikoslovje. Zraven tega je še omeniti, da mora mej značajem naroda in značajem jezika, ki ga je narod izobrazil, najožja zveza biti, da mora "biti govor najbolj nadarjenega pokolenja vreden predmet za učenje, uže glede slovniške oblike in kako se misli in čutila izražujejo: indoevropski jeziki zavzemajo izmej vseh jezikov prvo mesto. Čeravno je uže to, kar se je do zdaj povedalo, dokaj važno, nam zgodovina naše vede še druge vzroke ponuja, zakaj da je splošno in indoevropsko jezikoslovje tako ozko združeno. Da se je indoevropsko pokolenje spoznalo, da se je uvidelo, v kako ozki zvezi so se bode pri tem moralo obzirati na to, da je vsa politična uprava izrastek državne oblasti, da je ravno tako pravica, kakor dolžnost vlade, in da je ta vselej za-njo odgovorna. Vsako delovanje avtonomnih organov glede politične uprave se more tem le od države izročiti. Ker se na to načelo nij obziralo, je to glavni uzrok, zakaj so morali izpodleteti poskusi državne uprave; ako se pa ravna po teh načelih in njihovih doslednostih, bode se samoupravi dozvolilo najširše področje, ker vlada lehko povsodi vmes sega, kjer je treba. Iz rečenega je vidno, da sedaj obstoječi deželni uradi, namreč načelništva in deželni odbori, katerih jeden državno avtoriteto nepopolnem reprezentira, drugi pa podobo samouprave podaje, da ti uradi, pravim, ne morejo več obstati. Uprava vsake dežele se mora koncentrirati v rokah načelnikovih in v onih uradih, katere on vodi in tam naj imajo tudi svoj vrhunec. Le na ta čin bode mogoče škodljivi dualizem v upravi odstraniti, in tako bode uprava postala složna, krepka in nagla. To se mi zdi najnujnejša potreba, in ako se tej zadosti, se bode uže veliko zboljšalo. Razume je se, da bode ta najvišji upravni urad moral drugače sestavljen biti, nego zdaj. Načelnik bode za svoje delovanje v deželnih zadevah in posebno pri izvrševanji deželnih zakonov moral deželnemu zboru odgovoren biti. Na ta način se bode namen dosegel, da se bodo sklepi najvišjih deželnih uradov korektnoj še izvrševali, nego je bilo dozdaj, mogoče, ko ima načelnik eksekutivo, a v najmnožjih slučajih nobenega upliva na odločilnost predmeta, torej tudi odgovornosti ne, deželni odbor pa ima odgovornost, eksekutive pa ne." (Dalje prih.) Rusija in Angleška. Dunajski „Vaterland" prinaša sledeči članek: Besede, katere je car Aleksander govoril, so neznosnemu stanju storile odločen konec. Plemenita, zares občudovanja vredna zmernost in premišljenost cesarjeva, ki jo je javil v teh zmešnjavah, ki jo je kazal napram ščuvanju turkoljubov, skrivnim rovarstvom Bismarka, napram zibanju nekaterih družili, napram ko-varstvam in držanju Anglije, predrznosti Tur- posamezni jeziki, to je najsijajnejši vspeh mlade vede. To je pa tudi lehko, kajti ti jeziki družijo tako ogromno obilico posameznih dat, da je s tem lehko temelj postaviti novi vedi. Kitajsko slovstvo je blizo ali pa ravno tako staro kakor indoevropsko in kitajski jezik je v marsičem prvotnejši kakor kateri bodi drugi jezik; pa kar je bil od začetka, to je vedno ostal, samcat izgled jezika, ki se celo nič nij razvil. Egiptščina nam more pokazati spominke, ki glede starosti presegajo vse, kar se je iz sive preteklosti ohranilo, pa vse je tako pičlo in nejasno, kakor zagonetka; egiptščina tudi nema sorodnic in potomcev. Najbolj bi se še dali primerjati samitski jeziki; pa hitro se pokaže, da indoevropskih ne dosežejo. Židovska (hebrejska) pismenost sega v starodavne čase in hebrejšcina z raznimi so-sodnimi in novejšimi narečji segne precej daleko, pa vendar se mora navidezna različnost semitskih narečij bogati indoevropščini takoj i umakniti; samitščina je okorna in počasna, kov, napram opravičenim zahtevam lastnega naroda. Turkoljubna druhal je ukala, ko je videla, da gre car iz Livadije v St. Peterburg, kajti mislila je, da je spri se se svojim narodom. Ko je Disraeli to videl, zavrela je v njem Židovska kri. Mislil je, da mora, kakor osel v basni, brco dati umirajočemu levu in v obednem govoru je zasramoval vsa poštena in človeška čuvstva. Na te napade je car odgovoril, odgovoril z besedami, ki so njega in njegovega velikega naroda vredne. In tako je na mestu borne igre diplomatov, od Angleške za nos vodenih stopila resnoba in popolna jasnost. Disraeli se sklicuje, kakor Shvlock, na pariško pogodbo, ki jamči celoskupnost Turčije. Predpogodba te pogodbe pa je bilo odločno zagotovljenje Turčije glede reform, ki imajo poboljšati položje krščanskih podanikov. Na temelji tega zagotovljenja se je jamčilo porti vzdržanje njenega posestva, in sama se je sprejela v naročje krščanskega narodnega prava. Notorično je, da se hat-humajum od leta 1856 nikoli nij najmanje izvršil, akopram je na njegovem temelju Evropa sultanu garancije in enakoporavnost zajamčila. Niti se nemuhamedanci ne pripuščajo k vsem uradom, niti se nij justica spremenila, niti tortura odpravila in enakopravnost uvedla. Nič tega se nij zgodilo, nego turško pleme je vso korupcijo osmansko zjedinilo z vsemi pregrehami zapadnjih dežel in je podvojilo izsesavanje kii-stijanov. Turčija nij izpolnila nobene dolžnosti, kdo bode torej, zunaj Disraeli, tako predrzen da bi se potegoval za njene pravice? Tako ko Disraeli ravna le Žid, ki ima dolžno pismo v rokah, na katero se nij nikoli nobenih ob-restij plačalo, in ta Žid na zapadni dan vendar terja kapital z obrestmi vred. Tako ravnanje mora vsak pošten človek zaničevati. A neizvedljivo je denes hvala Bogu, kajti stvari zdaj ne stoje tako ko za Časa krimske vojske. Francoska potrebuje miru, in trden sklep ji je, da si ga ohrani. Noben čestihlepen NapoleonoviČ noče tam z narodovo krvjo utrjevati si prestola; zna se, da vazal Rusije čaka samo na novo neprevidnost, da zopet pade črez mnogoskušano, težko kaznovano deželo. Zna Be, da je car tekar lansko leto njen razvitek temen; semitščina je skupina, obsegajoča razne panoge, a ne debla (zgubljajoča se) razcepajočega se v posamezne veje. Ona k jezikoslovni vedi ne donaša več, kakor ena sama panoga indoevropska, na pr. slovanska ali germanska. Nobeno drugo deblo nema narečij, ki bi bila jako razširjena in bi imela spominke iz [stare dobe: večjidel nam je znana samo njihova sedanja oblika. To je tudi resnično, da se mora historična veda, ki uči, kako je jezik nastal in kako se razvija naslanjati na bogato zalogo, če hoče svojo nalogo dobro izvršiti, čeravno se ne sme ravno trditi, da je jezikoslovno preiskavanje celo brezuspešno, če ne more izgledov jemati iz starih narečij. Nekatere posameznosti v zgodovini vsacega jezika se same ponujajo preiskovalcu, ki jih porabi za svoje namene. To reč hočem z dvema izgledoma razjasniti. Ne samo sanskritščina in drugi stari jeziki imajo polno obliko as ti, (starobakt. aeti, grški esti, lat. est, nemški ist, staroslovanski jesti, staropruski ast), nego še zdaj živeča i litvanščina ima za prvo osobo celo popolno prejel zahvalo od Francije za dobljeni mir. -Od te strani Angleška ne dobo zazveznika. Tudi Viktor Emanuel, ki je 22 let svojo podložnike dajal za angleškofrancoske namene, da je dobil za to na stroške Avstrije plačilo, je kot drugi vazal Rusije brez pomena. Avstrija končno je v krimskej vojski z nešte-vilnimi žrtvami kuge interese Angleške in Francije oskrbela, in takrat zares delala za pruskega kralja! Na pariški konferenci je dobila za plačilo bolestno kričanje Italije in tako i na bojiščih leta 1859, 1866 in 1870-71, katera zadnja so bila tudi njena pogibelj. Ponavljanje take politike se denes ne da misliti, naj si sanja magjarski šovinizem kar si hoče. Dosta se je grešilo uže proti spominom leta 1849; nespametno bi bilo misliti, da se bodo •črno-žolte zastave razvile v osveto za Vilagos! Noben razumen človek ne veruje več na to ; take aspiracije onstran Litve so neškodljive, ker so pretirane ; ravno tako neškodljivo je vse ono tastransko absurdno terjanje pasivnosti. V tej velikej stvari more tako velika država, kakor je Avstrija, tako položena in tako pomenljiva, biti ali sovražnik ali pa prijatelj. Ona ne more trpeti, da kaka druga država svojo moč raztegne v hrvatsko dalmatinske kote, pa tudi nij Italije, ki bi si dala podariti provincije, katere je kri drugih priborila si. Denes se nekdanja sreča Avstrije lehko iz nova začne: Bosnija pa Hercegovina jej kot zrela jabolka padati v naročje; ako hoče z lahka bosniškim zverstvam konec stori. V Bosni in Srbiji bodemo našli duha princa Evgena, duha historične, katoliške Avstrije. Ako jeden del časništva, kateremu je le za ščuvanje ali pa za turške srečke, Srbijo smatra za rusko predstražo, je to popolnem neosnovano. Rusija Srbiji nij bila nikdar pokroviteljica, pač pa Črnej gori, katera se je se svojim možatejšim vedenjem za to sposo-bila. To je tudi iz carjevih besed razvidno, kajti ako se primerjajo vojaški vspehi obeh dežel, je pač treba pomeniti, da v Srbijo sovražnik veliko lagljeje pride in da so jo Turci tudi energične.je napali, nego li Črnogoro. Revolucij onarni značaj srbske vlade pa taktno obziran je na Avstro-Ogersko, to je uzrok, da je car 10. t. m. rabil one besede. ( Tako je dakle pot za sodelovanje naše! obliko; esmi = sem letščina ima krepkejšo: eBinu, smu, staropruščina še celo: asmai, asman (staropruščina se je še, kakor je poprej povedano bilo, pred 200 leti govorila). Da je nemški: ich liebte, angleški I loved prav za prav: ich lieben that, tega bi še naj bistroumnejši germanist ne mogel razložiti, ko bi nam ugodna osoda ne bila ohranila gotiških spominkov.*) In še cela vrsta dozdaj neraz-vozljanih prikazni v naših jezikih bi se hipoma razjasnila, ko bi imeli spominke še iz starejših dob jezikovskega razvitka. V kaki meri more primerjevanje sovremennih narečij njihovo preteklost razjasnjevati, to je odvisno v prvi vrsti od števila, različnosti in sorodnosti narečij samih, v drugi vrsti pa od tega, s kako vztrajnostjo posamezna narečja svoje stare oblike obdržujeio. Ravno tako jasno je, da so vspehi, pridobljeni po tem potu v celem pičli in negotovi primeri k vspehom, pridobljenim prinierjevanjem starih in novih jezikov istega debla. V ozkih mejah posamezne panoge preiskovalcu tudi to koristi, da mu je *) Enako ae v litvanfičini obrazuje iinperfectum. Preatavljavoc. monarhije na strani Rusije nasut, in to sodelovanje je tudi terjanje naravno - razumne, nravjie politike, terjanje, ki se ne da odvrniti. Dakle je Anglija, ali je bolje rečeno, dakle je žid, ki tam vodi vnanjo politiko brez pomoči in osamljen. Mi gotovo priznajemo maritimno moč otoške države, a to more v vojski z Rusijo le malo rabiti. Naj se spomni na žalostno ulogo ki jo je krasno francosko brodovje igralo v zad-njej pruskej vojski; sprehajala se je nedolžno po vodah severnega in vztočnega morja in njene izvrstne vojake so morali na kopnem porabiti. Pa Rusija sovražnemu brodovju tudi ne ponuja predmeta, ki bi ta napadala, kajti zdaj je tudi Odesa utrjena, in tem se je v okom prišlo angleškemu okusu, bombardirati in upepeljevati neutrjena mesta; koliko pa Angleška na kopnem premore, se je tudi v krimskej vojski pokazalo. Ruska trgovina je le rnalo odvisna od prometa na morji, in tega res Angleška brez veliko truda lehko zatvori; a Rusija ima dosta novozidanih železnic, po katerih lehko prevaža svoje pridelke. Politični razgled. Hotrunje V Ljubljani 17. novembra. slvstrijiii je pristopila k angleškim predlogom konference. Časniki dunajski pravijo žalostno za nas Slovane novico, da je Beustov vpliv premagal in da se pri nas politika obrača od ruske na — angleško stran. Bog nas varuj vojske z Rusijo. Dunajsk dopis v „ Pester Lloyd" pripoveduje, da je znano liberalno pismo ministra Auersperga do dež. načelnikov, naj ostro postopajo proti <*/«*«|»#*«»tt, obrneno le bolj proti narodnim in katoliškim časnikom. Celo „P. L." primetne notico zraven dopisa, da mu to ne dopada, ker bodi vsem enaka pravica. Mtiflpiit'she žabe se zopet napenjajo. V peštanskem zboru je poslanec Helfy vprašal vlado, kako se misli Andrassv držati nasproti izjavi carjevej v Moskvi. itti*i h* uže oficijalno naznanja, da vojsko mobilizira. Ruski „Invalid" vojašk časnik, prinaša carski ukaz, o snovanji šest vojskinih oddelkov pod glavnim komandom carjevega brata materin jezik, iz katerih se je več novejših izcimilo, znan; tako moremo na pr. ker nam je latinščina znana, v zgodovini romanskih jezikov zakone razvijanja bolj sigurno določiti, kakor pa takrat, ko bi si jo morali iz vseh romanskih jezikov na novo osnovati. Močno se delo tudi s tem polajša, da nam je od iste panoge več starejših in mlajših narečij znanih, več ali manj oddaljenih od vira j na ta način si moremo tu pa tam nedostatke dopolniti sami, od starejših na mlajše od mlajših na starejšo oblike sklepajoči. Ta druga pripomoč je posebno ugodna slovanski germanski, perzijski in indijski panogi indo-evropskega debla: nobeno drugo deblo nema toliko starih in mladih panog, kakor to; raz-teguje se črez 4000 let, in njegove korenine segajo v prazgodovinsko dobo. Mislim, da snio dosta jasno razložili, kako se objeniljeta splošno in indoevropsko jezikoslovje; da bi jezik v vseh delih in razmerah do dna spoznal in prav preiskati mogel, se ve da bi želel, da bi se mu vsa je/ikova zgodovina v vseh predalih z neovrgljivimi dokazi potrjena, pred očmi razvila. Ker pa to mo- velikega kneza Nikolaja. — Drug vir pripoveduje, da je ruski vojni minister Milju t in potrebne naredbe storil, da bode osnoval jedno rusko južno armado 480.000 mož močno in jedno rusko armado na Visli 350.000 mož. — Vojvoda Leuchteubergski je baje namenjen, da bode guverner v Bulgariji. Tit>i-i'f4t je pač ugovarjala proti nekaterim nameram konference, ali Angleška jo je pritisnila do molčanja. itn ti ji* je izrekla, da brez vseh pridržkov pristopi h konferenci, pa da se bode dala zastopati po svojem poslaniku v Carigradu. Angleži nikakor nemajo toliko veselja in poguma za vojsko z Rusijo, kakor se Disraeli baha. nTimes" na pr. pravijo, da kakor nij bil Angleškej še povod za vojsko napovedati, ko je Srbija s Turčijo zaratila se, tako tudi ne bode še, če se Rusija s Turčijo vojskuje. — Ruski car je poslal baje posebnega kurirja s pismom do angleške kraljice. Dopisi. 0«l ftfftiJt»r*lio-oKr Proračun ljubljanske občinske blagajnice za leto 1877 je razpoložen vsled §. 65. ljubljanskega občinskega reda od 9. junija 1850, od 16. do 30. novembra t. 1. v magistratnem ekspeditu v pregled. Ravno tam in v isti namen leži vsled navedene postave tudi proračun za v ljubljanskemu mestnemu oskrbništvu stoječi zalog ljubljanskih občnih ustanov za leto 1877 od 16. do 30. novembra t. 1. Mestni magistrat v Ljubljani, 16. novembra 1876. Naznanilo. (358—1) V mestu Črnomelj bo—. 2 r«J nI. 1.59 zditj I« kr 75 12 angl. robcev iz butlatu, z barveuiin robom, obrobljeni ,, a, ,, ,, gl. 1.— 1 srajca zii gospode lz šlrtingu, z nabranimi uli gladkimi i>mi ,, *fl, a, ,, ,, fgl. I.— 1 prkiUimta, prav Imrvnna Hrajca, uajnovcJJoga kroja ,, fgl. It, 1 uiigl. trikut-jupicu ali liluču, IjuU m Imrvuna ,, gl. li, 6 *>li'Kiiiitiiili bktistuvih ruln-cv z liurvaiiini rubuin, zarobljuni ,, hI. li. 1 trojulli zavratiilkuv, liajuovejii kroj ni, a, 1 izaivana Krajuu za Uunut, i/, najli-iiiuga ilrtinga ,, fr|. a, 1 (tlugantiiu liluču za dime ob kraju okiućaiiu yl. li, 1 tin niii-tii komet iz iirtintfa, obrobljuu, najboljši |f|. —. u finih plutntiiiih robcev, Jumceuo pruro platno ,, fgl. it, 1 platnono guto za gospodo 1 tiin barvana krototi-arajcu, juiucciia prava barva 1 bulu srajca ss> gospod« z gladkimi trojnimi prsi Vi. *, Ki- S, mi- a, Vi. B, vi. »> vi. a, 1 jako okiućaua srajca za dumo, najboljša 1 nujtiiiujšo i/.iiti- blaću za damu, oluguiitno izvuiluiio i spodnjo krilo iz iirtinga, najlopfti kroj 1 gato za gospode, pravo rumburiko platuo ,, yl. :i, 1 angl. ozford-srajca, najnovejši izginil, jumčono prava ., 4, 1 srajca zu goapodo iz pruvuga nici.bnrškcga platna in lopo nabranimi prsi I, 1 ti ti 11 izšita Krajcu za ples, ročno vozuuju, najuovojii kroj ,, |t*l. I. 6 parov liinli angl. niuuivt, uajnovojši kroj ,, |f 1. 4, 1 lino izšita srajca za damu, boguto okinčuuut 1 olog. franc. korsut z bogato vuzutiiiio 1 tlim spodnjo krilo za damu, bogato okinčano ,, sjr|. I, M Vi- L" m vi. i— .. vi-„ vi- *— ,. vi. i.- m Vi- 1- ,, vi. i-,. vi. 1.-„ vi. 1— ,, Ki. »••">'> „ Vi- 1-5« „ Kl. 1.00 , Ki* !••"»" m vi- itn* „ Vl> 1<0V ., Vi- SI- VI- ». vi. *, „ vi. m vi. a.-„ vi. a— 11 vi. a— Vi- „ vi- a.- 1 hlače za dame, iz najboljiiiga šniilbarbonta, gladko in krasno okinčano kI 1 —, l.a.">, I .1»» 1 krilo iz najboljšega itiirlbarliuiita, gladko in krasim okinuuno |rl. 1.5C, SI.—, l_korsi!t, najboljši iniribarbunt, gluduk in kramio okiiičuii jrl. l.a.l, 1.50, a.— 1 arajca za gospode, rumburšku, prava, gladka uli nabrana, nujnn«jšu tfl a.ao, a, S.SO, 4 1 arujca zu gospodu, prava rumburšku, fantazija in vezena, najnnojiu kI- a.SO, *, -l.fto. S 1 srajca za dumo, pravo platno, gladka in fantaziju, najllnujšu kI- l.a«, 2.5«, 5 1 arujca za dame, pravo i»latno, vezena, uajMiiojsn kI Jt.5<«, 8, a.5G, -A 1 kos .to vatlov nsjHiiujsuga iulrlbarliouta kI 7-50, H, H, IO, II 6 kosov 8 čotrtiuk iir. rjub brez sivo ' ~* ijl. O, IO U kosov H ćetrtiuk iir. rjub brez Sivo, čisto platno, najfinejše g-l. 15.50, 14.50, 1(1,1« 1 milno pokrivalo »a n osob, cvilh ali damaat k! 5, 3.5U, 4, -150, 5.50 1 mižim ]inkrivul(i /.a 12 osob, cvilli uli duiniist " K|. M.5U, lO, 11, la, 14 1 kos :w vatlov 4 čotrtink air. domučuga platna Ki- 5.5«, «.5«, 7.ho, h 1 kos 411 vutlnv (i cetrtink šir. kreaskugu platna 1 kos 50 vatlov 5 čotrtiuk iir. 1 kos 54 vutlov 5 čotrtink iir. 12 kosov brisuč, cvilb ali duiuust irliindcu uli holunilca nI ruinbiirškuga pltitnu «1 Rabat: _Ki 1«, 17, IM, 1M.5«> 1», 19, a«, aa, ai, ar, :»« 94, »7, ao, aa, se, 40 do e« a, a.5«~, 4, 5, «, 7, m ali Ki- 21 1 dttiua*ttno 111iy.no pokrlvialo att> tt ohoIi robcev \>\-i nakupih za 60 gohl. Pismene naročbe proti gutovemu denarju ali povzetju so vostno "in računi za senito vunjtikc oprave (360—1) urno izvrše. — i'cuiluiki se zastonj dopošiljajo. Naročbe proti dtipošiljanju goto vine ali povzetju Wasclie • Hraiila iis.sl.il I migs - Pibrik von A. Strauss Wien I., RothenthurmBtrasso Nr. 21. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk B Narodne tiskarne".