Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za eelo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani v sredo 27. decembra 1854. IAst Ali imamo res malo dobrih đomačih krav to mleko je naredila natura nekoliko drugac od navadnega poznejega, ker to mleko ima namen čeva iz čisti ti mlađemu, da gré tista černkasta limasta bloja preč, ki se je nare jala skozi več mescov v čevah njegovih, dokler je v maternem telesu bivah Za pleme namenjene teleta naj sesajo 4 tedne kolikor hočejo pri materi, pri kteri naj bojo, potem naj se ločijo od matere v posebno zagrajo, ktera za molžo ? (Konec.") Če si hoćemo dobro molzno živiro izrediti 9 je veliko veliko ležeče na tem, kako ravnamo s kra vami, ki jih imamo za pleme, in pa s teleti. Bomo ob kratkem popisali, i. Treba je, da je hlev prostoren, svetel, naj pa toliko prostorna bo, da se zamorejo v nji zračen, topel pa ne preveč soparčen. Ni res, da prosto gibati, in tako ločene naj se le tri krat na vsak berlog je dober hlev; saj ni klaja edini ži- dan še naj manj kaka 2 tedna pušajo k materi. vez zivme vez 9 âmpak zrak in svetloba sta tudi ži- Zadnji teden, preden se imajo odstaviti, naj se jim ki ga živina skoz kožo in piju ča vživa. pokládá po malem naj boljšega sena, za pijaco Kako pa bojo pljuča in kri v nji dober zrak do pa z otrobi pomesane tople vode. Ko smo jih od bivale, če je v hlevu le smrad in soparica? Kako stavili, naj se jim trikrat na dan daje tople otro bo svitlo b a svojo moč na jetnike raztegovala, ce bove pijace in dobrega sena 9 kolikor ga hočejo, zra je v hlevu temno, kakor v ječi? Da bi gospodarji, ven tega kako pest zdrobljenega ali zmletega ovsa. kteri od zraka in svitlobe nobenega zapopadka ni- Pri taki klaji bojo teleta krepke in zdrave, pa tudi majo ali ga imeti nočejo, saj tega ne pozabili da vsa živina je ustvarjena za prosto življenje pod vecje Če je vreme lepo brez větra, naj se vsak dan bati. naj je milim nebom in da še na milijone glav živí v po vec ur spusajo iz hleva. .Ni se prostém stanu. Tam je zdrava i'n krepka; ceravno pozimi ali poleti, da bi jim merzlo ali gorko vreme ne manjka zraka škodovalo, če so ćverste postale po izreji, kakor nima klaje zmiraj po volji in svetlobe. HH^HI 9 pa 2. Suha stelja ji je potrebna, ker na suhi tekne stelji, ki ji je kakor nam suha postelja, ji vse bolje , kakor na mokrem, v gnojnici, ali brez stelje. 3. Snažnost ji je pol živeža, ker koža ni âtîK, jo ravno popisali. Dobro gleštane teleta rastejo, da je veselje in ko so popolnoma eno leto in pol stare, se za morejo že za pleme rabiti. ■HfTreba je pa, da telíce in junčiki 9 so ločeni, da 9 v mertev meh, ampak je živa odeja čez truplo kteri je na milijone luknjic* skozi ktere v-se diha zrak se ne zacno prezgodaj pojati. Zdej pa se eno. Da je živina naša krotka, je 9 serka svetlobo in druge zračne in mokre treba vseskoz lepo ž njo ravnati, da ne postane stvari, pa tudi iz trupla hlapi ali poti, kar ni več za rabo v njem. Zato je treba živino mlado in staro večkrat na teden česati in štrigljati, po boječa 9 plasna 9 huda. Vse te strasti spridijo kri 9 in taka živina ni nikdar tako dobra, kakor je krotka in prijazna, l^a pa je prijazna in krotka, storí perva leti tudi kopati, repe in rogove umivati in ćediti. izreja Treba je pa tudi snažen imeti vès hlev, korito in jasli. 4. Pokladati (klajodajati) se jimora po redu Povejte nam zdej, dragi gospodarji: ali jeto kar smo priporočali za izrejo dobre molzne živine teško storiti? Gotovo ne za gospodarja, ki 9 9 najjeklajazelenaalisuha; na enkrat naj sejenikar nujemo „dobrega" kmeta. In lejte na to vižo stanovitno od roda do r o da tako ravnamo ga ime 9 ce preveč ne daje. Koliko je je naj bolj prav, se ravna po tem: ali je živina većja ali manjša, ložja ali demo na domaći zemlji do težja. Za navadno se rajta na dan na vsak cent ki 9 ni treba ga živina vaga, funte dobrega sena ali tam 9 ,pn- dobre živine, in nam je po ptujem iskati. Verjemite nam, da tudi kake druge klaje, ki toliko tekne kolikor teknejo funti sena. kjer imajo im en i tn o J • 1 • • V1t « v • govejo živino, niso po drugi poti do nje prišli, kakor po ti, toda stanovitno so tako ravnali njih očetje in stari očetje. Dobro je včasih spreminjati klajo, ker to storí, Cez stanovitnost (Constanz) ne gre nič v zi » • •• j / • r # ••il il "71 îë 1 17 înnrûii ! da živina zmiraj rada jé in ji dobro tekne. Mol znim kravam se prileže vsak dan poparjena klaja in pa med toplo pijačo reženi otrobi. To žene zlo na mleko. Zraven tega pa se ji mora tudi dobra čista vmoreji Marczelova mašina za turšico voda in pa druga klaja (hrana) dajati. Že po skušnjah v Gradcu smo govorili od te mašine, ktera obr op kane turšičine storže r1* ^»i»»»^ j • ? »«v.« v ma »uuv ~ - — — Posebno na teleta v pervem letu je skerbno dosihmal večidel zametovane tako v moko paziti, da se kermijo (futrajo) in gleštajo dobro, zakaj v zdrobi, da je potem za živinsko klajo popolnoma starosti se položi podstava za vse pripravna, in da moko tudi ljudjé za svoj živez po življenje, in v tem času so tudi naj bolj občutljive rabiti zamorejo. Zdej smo zvedili iz ogerskih kme za vse. Naj tedaj umni gospodarji na to gledajo«, tijskih časnikov, da so to mašino tudi v Peštu da se materam ne izmolze pervo mleko (mlezva), skusili in sicer s takim pridom, da je prehvaliti ne ampak da ga sesajo telićki, kar ga morejo, * ' zakaj "» « »«vm , \m i. jv --- . -.y- — morejo. Goni to mašino konj, pa se dá tudi na praviti, da jo sopúh goni. En vagan tacih praz- vidimo nih storzev je Marczelova mašina v zdrobila. > da minutah časnih stvari věčnost kraljuje Na Dunaji nezmernem stvarjenji, -v vednib spreciembafc J. Šubic. Potovanje po okrajnah neba Davki ljudje sami nakladajo t (Dalje.) Še jih vidim tam eno pest 2. Pijančevanje. 5 se jim nekaj po glavi A. Ljubi moj! posodi mi 10 goldinarjev, če moreš! mesa ; kažejo , da jim ni vse prav. No, oglasite se pa vam je? y kaj B. Kaj pa je že spet? Kj te spet cevlji tise » Odkritoserčno ti povémo » da vašega zvezdoznan glega A. Spet imam en dolg plaćati, pa ga nimam okro atva in sploh naravoslovja terpeti ne moremo, ker čio B. Kako to y da k meni hodiš na posodo; naj ti po veka vsega spači. Po vašem ni Bog, ki veli solncu gori ali doli iti, —ni Bog, ki zemljo v svoji desni derži ter ji poietje in zimo posilja! Po vašem ne opravlja tega Bog y ampak slepe naravne postave so njegovi namest niki. Vi ne vidite v blisku Nj ego v e jeze y sodi gostinčar (birt), kteremu si že toliko zaslužiti dai A. Kaj mi ne pnvosis poliček vina ali frakelj žgau ča? — saj človek tako druzega veselja nima. U. Jez nikomur ne zavidvam kapljice vina ali ola vam ni střela ima premoženje potem; pri tebi pa ni taka, kakor y druzega kot električen zrak, ki po naravuih posta vah iz pozemeljskih reći v zraku postaja in v tistem trenutku po neobhodljivih pogodbah na zemljo treši. Po vašem ne razširja Njegova roka viharjev po zemlji. Vsega tega vi ne poznate, temuč razderta ravnovaga vam je vsega vzrok. ekusnja kaze A. E! to tudi mene še ni na kant pripravilo! B. Prijatel! pa te morebiti bo, če ne bos opustil svoje vsakdanje poti v kerčmo. Pomislile, da tistih 10 - • I- Dež, ki po suši našo zemljo okrepčava y ki jih vsaki dan, kakor dobro vém, pušiš v go pO dusi uagu uuuiiju uni vpv^u v u, ni dar Njegove dobrote in milosti, to je vam le igraća gorkih in merzlih vetrov!" Ali ste se skašljali? Vsak ima svoje težave, kakor krajc. stivnici, znese na leto 60 fl. in 50 kr. Ćez to pa pri dejo se večkrat poboljski, tako da ti na tako vižo lahko naštejem blizo 80 fl.; naredi zdej rajtingo na 20 let, in potrosil si 1600 gold.! A. Božji križ! kaj toliko mu ravno pamet zastaja. Ali morda naravoslovci taje -i• n_____t.__i__o i mAiva «ri«^r.^ y bote odgovo Bog je tedaj v svoji neskončni vsegamogočnosti in da je Bog svet ustvaril?! „Tega ne rili. B. Toliko, toliko y da Ni tedaj čuda, da taki y ki nespremenljivosti vse ustvaril; dal je pa tudi svetovom vselej neobhodne postave, preste! je njih poti ter jim je meje postavil in zapovedal, so popolnoma pijanci, zapravijo vse, kar imajo, in sebe in vso družino na beraško palico pripravijo. Č<5 clovek take nesrečneže vidi in vidi koliko nadlog mora včasih da se vedno gibljejo po redu, ki y njegova zena prestati y želel pac y da bi nobene go ga je On določil. Bog se od tistega casa ni spremenil toraj je se zmiraj stvarjenje pervim Njegovim postávám podverženo. Če mi te postave beremo v bukvah božjega stvarjenja, spoznamo Njegove zapovedi ali postave, ki jih je dal stvarjenim rečem, in kar se po teh postavah godi, se gotovo godi po zapovelju Tistega, ki jih je dal. Bog, pa noben drug, ni po stvarjenju gospodaril; božja volja so postave, tedaj mi naravoslovci pravimo, da se po božji volji godi, će se kaj po najdenih posta- nor- ko sem vase perve besede zaslišal. Viditi pa, stivmce na svetu ne bilo A. A! ta bi bila pa vendar prehuda! Kerćmarji so vendar le debri ljudjé, ker lačne s itijo, žej ne napajajo in popotuô prenočajejo. - H B. Pa se nekaj si pozabil: saj je 7 telesnih dobrih del. Toraj ti hočem jez pristaviti, kar si sam pozabil: » vah stvarjenja godi. Skoraj se čujete y da oponašanja ni konca ne kraja, — da mislite: da pri zvezdoznancih vse križem gré, sem tedaj vam tudi to te- žavo od serca odvalil. Zdaj y ko sem vam serene skerbi pomiril, preglejte prav z mirnim duhom precudno osnovo stvarjenja. Vsaki planet je velika in temna krogla kakor naša zemlja, solnee pa jim daje dan in noć, v tem oblečeno gospodarje slaci jo, in množim h pogrebu po magajo." A. Ne vém: kaj s tem misliš reči? B. Ti bom pa pojasnil. Gjspodarje vabijo piti, jim dajejo na kredo, dokler ne zapoje boben. Da pa pijančevanje daje priložnosti množim boleznim, ti je vendar očitno na vsih, ki so se spili; marsikteri pa še tega do -čakal ni, iu že pred ga je mertud spravil v kertovo deželo. A. Pa niso vsi birtj taki y kakor jih ti popisuješ » B. Vém, da niso y ko so verté in krog njega plavajo, ter ima ena pola sveta noc, ko ima druga dan; s č&som se pa noč in dan verstita. Zemlja se na svoji poti solncu približa: takrat imamo pa zimo, —potlej se paodmakuje, poletje při- vém, da so nekteri prav po šteni možje, kakor tudi vsak, ki včasih v gosti vnico s:re ni pijanec. Al kdor strup prodaja, ne more vselej vbra niti da bi uehoté marsikdo ne zavdal. Taka je tudi z haja. Vsak planet dobiva svetlobo od solnea, tedaj ga 9 ko se sveti y mu pra zamoremo na nebu zagledati vimo zve zda. Pri tem premišljevanji se nam vrivajo misli, da bi ti brezštevilni svetovi utegnili obljudeni biti kakor gostivnicami. Po malem je že marsikdo zacel v pošteni gostivnici poliček vina piti, pa se je privadil, in je potem zahajal v pet druzih in tako pijančevati se privadil. Jez že tako pravim, da bi naj bolje bilo, ako bi !e ob cestah in v mestih, kjer veliko ljudi nima domaće kuhinj y gostivnice bile y drugod jih ni treba! naša zemlja, akoravno bi mogle njih stvari z mnogo- stivnice tako zamerile A. Si pač ojster pridigovar! Kaj nek so se ti go B. Zato, ker vidim, da si v njih toliko ljudi davko verstnimi drugimi lastnostmi previđene biti. Kaka neskončna širjava se odpira našemu začudenju, će pre- naklada, ki bi jih treba ne bilo, in ki potem toliko ue mišljujemo, da je vsak tako imenovan „stoječ svet" eo- 0reč naključijo tištim, ki so jim zapadli. A. Vince so pili, in vince se bo pilo, dokler bo drugi okrogli svetovi verté! božjega razodenja pet samostojno solnee in glaviten svet, krog kterega se Pri teh mislih zadeva našo dušo žark božjega razodenja, njegove modrosti in ne-zapopadljive skrivnosti naj čistejšega duba. Veličanstvo Njegovega stv&rjenja obudi v našem sercu občutke pobožnosti iu poniznosti ter našo dušo k nebesom povzdi- svet stal kar B. Prav je 10 gold nej tam pa pojdi tudi v gostivnice po tistih ■ . v I v tl • •#« 1 v i jih potřebuješ; naložil si jih menda ze zdav , Jažirk guje 9 ko vidimo: kaj je uečimernost tega sveta j ko 411 Starozgodovinski pomenki y besedi Vi Beč64. pod imenom svojega strežaja, večkrat obisko »spodobi se, da tadi Vi mene enkrat obiščete y Spisal Davorin Terstenjak. **1 V mojem mnenji, da beč pomeni to, kar bona bljai val ker sem jez že tolikrát pri Vas v gostjah bil; Vase pri« jazoosti Vam jez sicer poverniti ne bom lahko mogel ker ste mi vsigdar z jažioo uljadno postregli in me na y to se svoj jezik prijazno učiti. Al skasil bom , kar bo vodo, me poterjaje se ta okolščina. buk fieri y y Slovenska beseda bik, kranjski po Linhartu tudi češki beyk, ima svojo koreniko v indiskem bhu, zato se v sanskritu veli b h u s, ■ pBI WK^^M v moji moči stalo, počastiti tudi Vas ko prijatla svo jega«. — „Pač rad bi Vas jez, prijazni Gospod! ob zeugen, biti y iskal enkrat v Vašem prebivala, ali kako Vas najti v zemlja, in b h am i s y fons j izpeljevali iz bacati boare iz iz „buk«. 5) bos« postalo y zvir. Nekteri so besedo „ bik« boare, al kakor je latinski tako tudi slovenski bu ča ti tolikem hrupu in sedanji mestni mergoljavi odgo vorí M. — Car: „To imate ceduljo (lístekJí s to dospe jete živo lahko do mene«. Fajmošter se poda o lagodnem času na pot s pre Ze učeni starinoslovec Barth je rekel, da gerški latinski bos se vjema s sanskritskim bhus fiovç y In resnico je mož govoril. 1 Vse y kar rođenje r o jetim listićem, ki ga ni brati vedel, ker je bil pisan z rusovskimi pismenkami. V škofijo stopivši ga pomoli pervemu, ki ma je naproti přišel, Rasu. Ta ga napoti divno moč izrazaje, poznamlja tadi zemljo, vodo in bika. Tako se v sanskritu veli štira zemlja, na stopnice, ki in étiras bik vedo y id a 1 go » g aus, zemlja, krava, in gov g* y zeugniss, ochs 2 y bik in zemlja; shavas, rojeno, das Er in shevu, shebu, shavu, der Backel in sha va . voda. so v namenjeni st«n deržale. Straže o zapopadku pismica podučene memo idočega s puškami častno pozdravljajo, kar našega gosp. fajmoštra z ne- derhtajočem sercom pride pred kako grozo presine. dvoranine vrata, ktere mu strežaj, ceduljo prebravši y uljudno odprè, in glej tu strah fajmoštru do ver Podoba bika je tudi podoba rék; zato so se v Efasu mládenči, kteri so na Neptunov praznik napisek dajali, ; z«to tudi gerška Selena kakor pred- hunca prikipí: v lesketajoči se d zapazi veličan veleli tavQot 3 stojnica rođenja (Zeugung} vodi bike 4), enaka indiški Shivi, ktera, kakor Paulin pravi, ima bika — vola generativae virtutis symbolam stvene osebe cesarja Franca in Aleksandra in se dražih velicih gospodov, kterih se tù nikakor nadjal ni. Ves osapnjen jo vdere po stopnicah nazaj, nečuvši prijaznega glasa, ki ga je klical v dvorano K 5 Ker uda pomeni vodo, in ude, bika G), ap vodo y Slovanski popotnik, ki se včasih ozira tudi po Nem skem. je te dní v časniku ,,Unt. am h. H.« bral, da se je y in a per bika (vapa japa), vrš namočiti in verš a přetekle dve leti k t 200.000 ljudi iz Nem y sha va vodo in shavu bika, bana vodo in bo bika nas bivola, je tedaj celo dosledno, da tudi beč, beč a b oca, b u ča, je pomenilo vodo iabik y bèk, beyk bika, y bek,boč, buk y škega v Ameriko preselilo, in da bo število nemskih preselnikov konec tega leta še 250.000 preseglo. Ker vsako leto več Nemcov v dru kraje y in tukaj imamo ključ: zakaj zdej postava v novem Jarku in novem Orleanu seli, prepoveduj da kru y «e Vindobona, Vindomina, Vindomana 7J veli Beč. Jjevi hromi slep tudi enem ocesu, starci, matere y Besede bečva, bačva 8J, bocka, buča imajo torej svojo koreniko v besedi beča, boča, bača, buča voda, kakor besede banička, čban, Waune v be z otroci brez delavnih mož ne smejo tje, in da naj se preselitev v Ameriko le močnim rokam, zdravim možga-nom in polnim mošnjam kar je moč polajša. sedah vana, bana,bona = voda, kakor poznamlenja varč, verč, urceus,barilo v besedi var =bara 9} voda in pomenile so izvirno hydria Wasserflrefáss. y Kratkočasnice » vodrica Iz koliko kov se vino pije? Na to vpra W. Kar bika ali kravo pomeni, to tudi pomeni goro šanje v neki veseli družbi je odgovoril francoski pisatelj pecm da taui y y zato t zemlja gora, y t bik y bik in t Gilles Menage v 17. stoletji takole: Pet vzrokov je, da tor in bik d y y Bergwald, tarw bik in Gebirgsland, ge vince pije: pije se 1) dragemu gostu na čast y y in t kdaj karva 10 gora y V krava ne veli in k V « kakor se v poljskem dnesnji den bik ej ej takrat, kadar se pije, 3) da se prihodnj odverne y 4) je kaplj iz posebno d obr û j in (Slov. N.) pecina ski y Vse rodivno veliko silno, pravi Stephan byzantin- Nerođen so stari imenovali tccvqoç 11 kega druzega vzroka. Neki gospod je povabil mnogo gospode v gostje strezaj, ko je juho (župoj na mizo nesel y po lije ž njo neki gospé praznično svilnato oblačilo. nNikar _ ~ V Slovanski popotnik ne imejte skerbí zatega voljo- kuhinji je še poln lonec juhe!c; jo tolaži strežaj m rece 2 3 4 5 6 Neki gospodar je ime! prav lenega vertnarja. Car Aleksander in fajmošter M. v kon- Enega dné se připlazí silo počasi po nekem opravku do gospodarja. Gospodar tako lenobo viditi, ga vprasa : „si kdaj vidil polža?" „Da!« mu odgovori lenjak. „No! tak te je mogel on srečati, ker došel si ga ti težko kdaj« Slavnega nemškega zdravnika Zimmermann-a upraša kralj pruski Friderik II.: koliko je že ljudi na Ne toliko in tudi s tako veliko gresu ljubljanskem. „Lepi moj prijatel!« nekega dné car fajmoštru, ki ga je ne deleč od Lju- Barth „Altteutsche Relig." II. 129. „Jahrbucher der Liter." 111. Band str. 56 Athen àus X. 25. Porphyr „de antro nymph u 17 s PI Glej : K Perva 1*2_____ vensko-horvaški Tako pomeni Vindob Systema brahm." str. 317 dragi svet spravil slavo » System des ind. Myth. str. 288. serbska, tretji českoslovaski in slednj ne, kakor Vi, pres vitli kralj!« y mermann odgovori Zim (Nev.) slovenski B ce po d ali pa A ch ce pa po biku, pomeni slovenski Maynz (Mo y Novičar iz austriianskih krajev 9 guntiacum) , T Zato se v ruskem basnoslovji bog morja in vod velí B sanskr. Varuna. V V 6 lz Ceskega. Pred nekimi tedni ste zginile v ceski y Lipi dve keršenci, uuuwu ----------- — sod se je govorilo od nju, pa nikjer ni bilo ne duha ne slaha za njima. Cez 20 dní ste prišle spet na dan in „Bohemia« naznanja 0 tem čudovitem begu sledece: Na da noben člověk ni vedil kam Pov 10 11 Zato ime C montes Kranjskem S tep li an Byzant pri besedi zavoog Pis. 412 bližnji gori, ne đelcč od gostivnice v Švojki, je v «ka- žel «edanjo osnovo pretresti, in, če bo treba, nasveto-lovji neka prostorna, dobroznana Inknja. V to luknjo vati kakosne poprave. — Za znamenje zmiraj večje ste se imenovane keršcDci podale z namenom, da bote prijaznosti med. austrijansko in francosko vlado velja tu kot pusavnici živele. Napravile ste si berlog za sta- tudi to, da nasa vlada je poslala pervemu francoskemu novanje, veliko maha ste navlekle v luknjo in jo od zu- ministru, francoska vlada pa našemu velike križe nju Ker se je govorilo, da si angleška in naj zadelale z zemljo in mahom. K bližnjemu studencu ste hodile po vodo za pijaco, v bližnjo mestoReichstadt pa častnih redov. francoska vlada niste več tako dobre, kakor ste si bile F«, kadar je treba bilo, po kruh. Tako ste živele skoz izzačetka, ker angleški vladi ni po volji, da francoska 20 dni, dokler ju ni zmiraj večji mraz prepodel iz pu- preveč želi se porazumití z rusovsko vlado, je vradni m V m m m a. • « 1 • A à* 1 11 i 1 Í 1^91 « • 1 save in pusavnici spet spreobernil v keršenci. list francoske vlade te dní razglasil Iz Ljubljane. V našem listu je bilo naznanjeno, rusovske ponudbe zastran mirú přejela. • « • * • • i rx . i * i « rvt • « • v<. _ ^ ^ J ^ _ — 1 _ 4. ___i.___L Íá? 'i •__- • da ona ni nobene Ker ima ko da pridni tesarski mojster Stepišnik v Celji po sporočilu »ec tega leta gotovo biti: ali se misli rusovska vlada angleškega poročnika na Dunaji izdeluje lesene hiše (ko- udati znanim tirjavam zaveznikov, je poslala pruska libe) za angleško armado v Krimu, ktere imajo do vlada poročnika Useďoma v Pariz in London, polkov korca tega mesca berž po morji v Turčijo in odtod v Krim, In res je pravijo že v Terstu biti, da grejo potem nita Manteufelna pa na Dunaj s poročilom, kakor ....... * * --------ta daj ona stopi v njih zavezo, ako ne da taka! Že se vozijo po železnici iz Celja razložene ko- bojo tišti)) 4 terjav prenapeti, in se zavežejo, ne več libe v Ljubi jano, kjer jih vozniki na vozove nakla- terjati. — Minister Ruse I je v poslednjem zboru ® dajo in vozijo v Terst. Tudi sila veliko kožuhov in večjim zaupanjem govoril od zaveze z austrijansko druge kožuhovine gré iz Dunaja in druzih krajev vlado, kakor pervikrat. — V Krimu se še niso udarili, (tudi v Kranji in v Ljubljani so pokupili vse kožuhe) v Francoski vojskovodja Canrobert je razglasil oklic svoji Terst in od tod v Krim za angleško armado. Kdo armadi: naj berzdá svoje hrepenenje po vojski še malo bil kadaj mislil, da se bo v kožuhu krajnskega ker kmali bode ura bila, da bo priložnost imela Ni popisati, s kakosnim tru kmeta kadaj angleški voják v Krimu košatil! pokazati svoje junaštvo. lz Ljubljane. Ker smo že od več strani nago- dom se pripravljajo Rusi za vojsko prihodnjo spomlad; varjani bili: naj bi „Novice" radovednim domorodcem nadadmiral veliki carevič Konstantin ogleduje zdaj majhen odlomek toliko zaželjenega slovenskega slov- tù zdaj tam vojne barke in zapoveduje nove priprave nika (besednjaka) za poknšnjo prinesle, in se nam je te dni tudi po dopisu „od Soče" želja razodela: da Le z majhno većino glasov (39) je bilo v deržavnem angleškem zboru dovoljenje za nabiro ptujih vojakov n Novice" svojim bravcem ob novem letu ne mogle pri- poterjeno. 26. t. m. se bo snidel postavodajavni zbor nesti ljubšega vezila, kakor bi bil le en sam listek ome- v Parizu, kterega bo cesar Napoleon sam začel z njenega slovnika da vidili osnovo in obraz tega ogovorom Na Gdaňskem (Danzig) 5 poglavnem ? po kterem domorodci toliko hrepené, smo danes v mestu zahodnje Prusije, je bila 18. t. m. strašna povo - __ . * / mrn m * m m m mm m «fa V« fl r« i _ stanu častitim prejemnikom „Novic" veselo novíco na dinj v kteri je utonilo veliko ljudi in živine. Strašno znaniti, da miloštljivi knez, blagoserčni izdatelj slovnika, Ie bilo ponoći slišati plat zvona, kricaoje ljudi ia rijo venje živine v vodi ! Reka Visla je bila že zamerzoila, južno vreme pa je stajalo led, in ker ni splaval hitro * se „Novícam" pridene en listek eo dovolili: naj pole v ravno tišti obliki in na ravno tistem papirji perve . ka- kor bo prišlo ceio delo na dan. S pervim listom po vodi, je nenadoma stopila Visla čez bregove in ob novem letu bo prejel tedaj vsak prejemnik vic a r> No en list slovenskega slovnika za pokušnjo, pa ne vsi enakega, ampak tako, da 1. pola 5 potopila spodnji del mesta. — Pruski časnik „Zeit" pri poveduje prerokovanje 12 let starega zamaknjenega Za- ker se delo na- fanta: kaj bo s Sebastopoljem? Povedal je: n tiskuje v osmerki, se bo razdelila na 8 listov, in se vezniki bojo 8. > 9. y 10. do 13. s ušća premagali Se enemu 1. list, drugemu 2. itd. dodal. Prepričali se bojo vastopolj, pa ga v svoji oblasti cbderzali le do mesca s tem tudi tišti gospodje, ki so želeli posebnih iztisov rožnika (junia), potem pa bojo popolnoma pj>tol na pisni papir, da je ta tiskarski papir tako lep in 1 1 dober, da se na-nj pisati zamore. Kar gosp. dopisnik leta 1857 bojo zavezniki v Londonu z Rosom mir sklenili". Tako će biti mladi fanteč naj večji politikař ceni; od Soče" še dalje o izdelovanji slovnika svetoje, je sedanjega časa?! že vse davnej storjeno. Delo to je delo „viribua unitis". Novičar iz mnogih krajev Obstoj 8 razredov (kiasov) na gimnazijah in se Čudno le mešajo Dobrovoljne pusice Celtogermansko Modrim glave danje učilne pravila so po višjem sklepu od 6. t. m. po- Vedno spreminjajo terjene; le v sledečem bo kakošna premtmba potrebna: modroslovna propedevtika se ima obširniše kakor dosih- mal učiti in tudi latinski jezik se ima posebno pridno naj se šolski pred- obdelovati; zastran jezika, v kterem meti ucé, ima veljati za glavno pravilo to, da se zmiraj in povsod uči v tistem jeziku, po kterem se Temeljne stave. V časih veljalo je Indogermansko *); To je kazalo se Kaj veličansko! Glej j< Vse Samo naroda dva Tam_ od izhoda \ redna spomina sta Sem do zahoda ! Kadar pa vstajajo Zoper slovansko. Vsprot mu le stavijo Celto ger mans k omika učencov naj bolj pospeši, tedaj naj bo ući Ini jezik tišti, ki je ućencom tako znan in gladak, da popolnoma razumejo, kar se jim razlaga; za dosego teme- zunaj lombarško- zamišljenost • 1 • • i m I rk n f i i n • Tukaj pa malenkost Z drugim delijo. » Znojemski ljite omike mora po vsih gimnazijah Kadar se je spoznala sorodnost Ijudstev, ktere stanujejo o d beseda „zahodni in iz k narodi", pa na Nemcih je bilo dog ko bo sedanja gimnazijalna osnova v nemško-slavjanskih **) Beri kdo Knabelnove ali pa Muharjeve spise; v vsaki drugi deželah in ozircma tudi na Ogerskem 81etno skušnjo pre stala , ima izvoljeni odbor zvedenih mož iz mnozih de- versti stoji r» cli g e r m a n i s ch" Danasnj listu pridj 24. póla „občne zgodovine Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jozef Blaznik.