Naročnin«*
Dnevna Izdaja za državo SHŠ mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemslvo
mesečno 33 Din nede |»kn Izdala celote no vJugo-slavlll SO Din, za inozemstvo lOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ceneoglasov 1 stolp, pelll-vrst« moli oglosi po 130
In 2 D.večll oglasi nad I5mm viilnr po Dln2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urednlikem del« vršilca po lO Dir O Pn većiem □ narožllu popu*! Izide ob 4 z|utr<«l razen pondellKo In dneva po prazniku
UreanisIvo /C v Kopitarjevi ulici 61. 6 lil Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprejemalo ^ Uredništva telelon št. 2OSO. upravnlštva št. 232S
Političen list xa slovenski narod
Uprava le vKopilurlevl ul.šl.U ^ Čekovni račun: t.juhljanu štev. IO.OSO In IO..S4" xa in.serate, Sarajevo*!.7.403. Zagreb št. 39.011, Praga In liunal št. 24.797
K izboljšanju proračuna.
Boj za in proti državnemu proračunu je dosegel višek. Razprava o proračunu ministrstva za notranje zadeve se vleče že par dni, pa ni izčrpanih niti četrtina govornikov. SDS in radičevci so proglasili obstrukcijo proti proračunu in ga hočejo za vsako ceno onemogočiti. To dejstvo je treba podčrtati, ker je doslej za vse parlamentarne skupine veljalo načelo, da jc reden proračun najvišja državna zahteva, ki jo mora uvaževati ludi vsaka opozicija, ki noče veljati za protidržavno.
So pa še drugi stvarni razlogi, ki kažejo obstrukcijo SDS in HSS v posebno neugodni luči. Vse stranke, tudi SDS, priznavajo, da sedanji finančni zakon zlasti po izpremembah, ki jih je predložila in uveljavila SLS, z.naci odločen preokret na bolje, SDS, ki je g aso-vala za nove davke, za davek na ročno delo, povišanje dohodnine, za zvišanje invalidskega davka in za zvišanje drugih dajatev, ista SDS danes vodi obstrukcijo proti finančnemu zakonu, ki javna bremena znižuje in uzakonja iz-premembe, ki pomenijo izboljšanje državnega gospodarstva. SDS so se pridružili radičevci, ki so lani sprejeli trinajstmilijardni proračun, sedaj pa obstruirajo proti znižanju dohodnim.-, proti zvišanju eksistenčnega minima in proti vsem gospodarskim in socialnim dobrotam novega proračuna, dasi hočejo slejkoprej veljati «kot »seljačka« stranka.
Dejstvo, da so sedanje obstrukcionistične stranke bile nositeljice centralistično-fiskal-nega režima, da so same aktivno sodelovale že pri neprimerno slabših finančnih zakenih, najlepše kaže, da jim pri sedanjem njihovem nastopanju niso mar ljudsko koristi in zahteve države, ampak da jih Vodijo zgolj partizanski oriri.
Namen SLS pri izboljšanju sedanjega proračuna smo žc parkral jasno označili. SLS hoče ustaviti gospodarsko nazadovanje, urediti državne finance in si s finančnim zakonom zagotoviti oblast, da bo mogla na najhitrejši način ustvariti predpogoje za ozdravitev gospodarske in socialne krize v državi sploh in v Sloveniji, kot doslej najhuje tlačeni pokrajini, posebej.
V položaju, kakršnega je sedanja vlada prevzela, ni nobene druge poti za izvedbo gornjih smernic, kot izpopolnitve, dodatki, iz-boljški k finančnemu zakonu. Teh dedatkov je vlada v resnici sprejela toliko, da jih javnost opravičeno imenuje poplavo. Saj skoraj ni nobenega člena finančnega zakona več, ki bi ne imel cele vrste dodatkov. Te izpopolnitve so najdalekosežnejše. Izpreminjajo vrsto sedanjih zakonov, segajo globoko v vse upravno in gospodarsko življenje, pomenijo torej globok prepad med dosedanjim državnim življenjem in njegovo bodočnostjo.
Če bi ne biii vsi ukrepi, ki jih predlaga vlada finančnemu odboru za narod in državo, koristni in neobhodno potrebni, čc bi ne bili edini izhod iz gospodarske in finančne zmede, bi bili mi prvi, ki bi jih obsojali. Kajti sama na sebi jc zakonodaja s finančnimi zakoni, ki se vsako leto izpreminjajo, kvarna. Toda dosedanji upravitelji naše države sedem let niso našli časa, da bi sc pobrigali za najosnovnejše gospodarske in socialne zakone, in kar so nam v tem pogledu dali, nosi pečat partizanstva, nesmotrenosti in nepopolnosti. Ta sedemletna sieriliteta državnega zakonodajnega in upravnega aparata se pa nc sme in ne more podaljšati šc za eno leto. Zato so dopolnila in pooblastila v finančnem zakonu v sedanjih razmerah nujno zlo in sc ne morejo žal udejstviti drugače, kakor po pooblastilih, kakor to določa od ccntralistov z navdušenjem uzakonjena vidovdanska ustava.
Sc druga okolnost posebno krepko obsoja sedanje obstrukcioniste. Finančni zakon vsebuje vse predpogoje in možnosti za financiranje oblastnih skupščin. Oblastne skupščine morajo v določenem roku izdelati proračune in jih sprejeti. To pa bo mogoče lc, čc bodo 1. aprila vedele, kaki dohodki so jim zajamčeni v državnem proračunu. Če proračun vsled obstrukcijc do 1. aprila ne bi mogel bili sprejet in bi torej morala država gospodariti z dvanajstinami, bi poleg vseh davčnih olajšav, ki jih proračun vsebuje, padlo v vodo za letošnje leto ludi vsako delovanje oblastnih skupščin. Tukaj se zopet izkazuje SDS kot nositeljica hinavstva in rcakcijc. Hvali sc, da so oblastne skupščine njeno delo in da jih hoče z vsemi sredstvi podpirati, dejansko pa jih jc pet let preprečevala, da sploh niso sto pile v življenje, sedai, ko se ie to zgodilo proti
njeni volji, pa obstruira proti proračunu, ki predstavlja finančno podlago in možnost dela oblastnih samouprav.
SLS, ki te usodne dni nosi soodgovornost za vladanje v državi, bo uporabila tudi vsa sredstva, da sc nakane proti državnemu proračunu preprečijo. Narod, ki odobrava njene
Fašistovska Italija posega po Macchiavel-lovi metodi po najbolj nemoralnih sredstvih, da očrni Jugoslavijo v očeh Evrope. Dočim ima Italija sama osvajalne namene, ki bi jih rada dosegla na zahrbten način, podčrtajoč jih z. vojaškimi demonstracijami na albanski in na naši meji, podtika Jugoslaviji, da se le-ta cborožuje proti Italiji in hoče kršiti mednarodni mir. Fašistovska vlada hoče umetno ustvariti vojno razpoloženje med italijanskim ljudstvom, ki vojne na noben način ne mara, na ta način, da sugerira laškemu ljudstvu, da hoče Jugoslavija Italijo napasti.
V tem oziru ie značilna sledeča brzojavka, ki smo jo prejeli:
Kini, 18. Globok vtis na vso javnost je napravilo poročilo belgrajskegu dopisnika ■.-Giornale d'Italia.. ki poroča svojemu lislu iz Belgrada o vo,jaških pripravah Jugoslavije« p»d sledečimi senzacijonelnimi naslovi črez tri kolone: .'Vojne priprave Jugoslavije — proti komu? — Mrzlična vojna dela na albanski iu italijanski meji. — Zavarovalne odredtie na drugih mejah. — Kralj Aleksander vodi delo generalnega štaba. — Vojaška vlada. — Druge vojne priprave
Pod temi amerikanskimi naslovi servira belcrajski poročevalec italijanski publiki cel kup gorostasnih izniišlotin in hujskaških laži z namenom, da našo državo pred Evropo očrni kot kršilko miru:
dosedanje nastope, bo odobril tudi to delo, ki stremi za povečanjem gospodarske zmožnosti, socialne zaščite, enakopravnosti vseh državljanov in za oživotvorjenjem vseh samoupravnih teles, zlasti oblastnih in okrajnih samouprav, ki čakajo, da se jim odpro vrata v življenje.
Generalni štab izdeluje pod osebnim vodstvom kralja Aleksandra splošni mobilizacijski načrt nujnega značaja proti Italiji. Namen je postaviti jugoslovansko armado na vojno stanje v svrho težke borbe. Gros armade se bo postavil na albanski in italijanski fronti. Na madžarski, grški in bolgarski meji se bodo postavili samo stružni oddelki. V Belgradu delajo noč iu dan. Današnja vlada je pravzaprav vojni kabinet. Vsi krediti raznih ministrstev se odkazujejo vojnemu ministru. V vojno akademijo se sprejema izredno število gojencev. Organizujejo se koinitaši za vpad v Albanijo in Italijo. V Sloveniji se mrzlično grade ceste s pomočjo civilnega prebivalstva! Dobave v Belgiji se urgirajo etc. etc.
Tem izmišljotinam, ki se dajo naravnost otipati, pristavlja ravnatelj Giornale d'lta-1'a , Ga da, dolg komentar, v katerem hujska zoper Jugoslavijo in Francijo, ki da priprav-I ata skupno akcijo preli Italiji, kako bi kršili balkanski mir. Jugoslavija in Francija skušata očrniti Italijo v Grčiji in na Poljskem. Kralj Aleksander da je odpotoval v Romunijo, dn jo pridobi za francosko politiko proti Italiji, V Belgradu je prevladala stru-ja, ki hoče izzvati vojsko zaradi Albanije in sloji pod visokim pokroviteljstvom. Helija je svesta s voie moči iu gleda vsemu temu mirno v oči.
Nocoj vsi v „Ljudski dom" na
akademijo „Krekove mladine"!
Senzacija Giornale d'Italia je tako per-fidna in grobo sestavljena, da se fašistovska' Italija jako moti, če misli, da bo s takimi lažmi in hujskarijauii proti naši državi koga premot la. Ves svet ve, da so oborožuje Italija, ki ima zaradi Albanije slabo vest. Mirno razpoloženje v Evropi krši njena zahrbtna in neodkriti srčna politika, ne pa nasa država, ki je vedno postopala in se postopa lojalno in v duhu največje miroljubnosti ter mednarodne korektnosti ter spoštovanja mirovnit pogodb.
Seja narodne skupščine.
RADIČEVCI SE PRITOŽUJEJO, DA NISO V VLADI IMELI NOBENEGA VPLIVA IN DA SO SE SEDAJ POD OBZNANO.
Belgrad, 18. marcu. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se jc pričela ob pol 10. Predsednik je sporoči!, da jc prejel obtožnico demokratske zajednice proti B. Maksimoviču.
Nato se jc pričelo nadaljevanje proračunsko debate. Prvi jc govori! radikal Radivojcvič, ki je ostro napadal opozicijo. Med radikali in opozicijo je prišlo radi njegovega govoru do prepira, tako da jc moral govornik svoj go\oi prekiniti. Ko sc jc nemir polegel, jc Radivojcvič nadaljeval z napadi Vsled tega je prišle do novega hrupa. Predsednik je moral seje prekiniti.
Po 20 minutah se jc seja nadaljevala. Med Radivojevičevim govorom jc prišlo še do hrupa.
Demokratski poslanec Kujundžić jc navajal številne slučaje nasilja v južni Srbiji.
Bivši minister dr. Superina jc obtoževal Božo Maksimoviča, da postopa neiskreno in nelojalno.
Na popoldanski seji je prvi govoril radičevec Juraj Andorović. V svojem govoru ji govoril o potvorbi neke zemljiške knjige, vsleit česar ga je neki madžarski posestnik oškodoval ■/.« velike vsote denarja, katere so si ugledni radikali med seboj razdelili. Kljub pritožbi so ostali krivci nekaznovani. Ker je govornik na dolgo in široko govoril o tem, ,ца je predsednik opomnil, da mora govoriti v proračunu.
Radičevec Valetič se ie predvsem bridko pritoževal nad praznimi Klopmi. Globoko je obžaloval, da ga nihče ne posluša. Zato I>ï ino-raii poslance kaznovali in jim odvzeti dnevnice. Ker njegove pritožbe niso zalegle, je nadaljeval govor pred praznimi klopmi. Govoril je o postopanju finančnih organov. Ker ni končal v času, kakor predpisuje poslovnik, mu je predsednik vzel besedo in ga kaznoval s pismenim ukorom.
Radičevec Josip Pasarič je označil Maksimoviča kot stvarnega predsednika vlade. Uzu-novič je samo formalen, duša in bistvo je Maksimovič. Maksimovič ima odločilno besedo. Protestira proti temu. da smatrajo radikali radičevske poslance samo za glasovalni stroj, Dasiravno se je bivša republikanska stranka prelevila v današnjo HSS, je še vedno nad njo obznaua. Pozneje se je ta obznana ukinila, sklepa vlada še vedno ni sporočila upravnim oblastem. Sploh je I!SS igrata v vladi sekup. \ n[iq iu плзцру/ mi.il'u mraqoN 'оЗојл ou.iup vladi sprejeta, dasiravno so radičevci lojalno glasovali za vse. Maksimovič vodi vojsko proti Hrvatom. Za dokaz, navaja splitskega velikega župana Peroviča in zatrjuje, da dela za tujce, češ da je njegov brat italijaski podanik in fašist in da dela Perović v sporazumu z, njim. Radi teti izjav je nastal v skupščini kravah
Maksimovič je v kratkih izvajanjih odločno nastopil proti takim podtikanjem, češ da je nedostojno narodne skupščine.
Radičevec Kežman je nato izjavil, da je nad radičevci še vedno obznaiia. Citira zaupen akt vojnega ministrstva od 31. decembra lanskega leta neposredno po sestavi posleduje RR vlade, v katerem je vojno ministrstvo dajalo navodila vsem orožniškiin postajam v državi, da naj zelo pazijo na metanje radičevcev, češ da je Radičeva stranka še vedno v III. inter-nncionali in da dobiva od nje denar.
Nato so govorili radičevci Ivan Kralj, Grand za. l'emploi,ja in Pavle Radič. Seja so je zaključila «l> pol JO. Prihodnja l>o jutri ob y dopoldne.
K Radičevim ponudbam v vlado.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Poslednje čase daje Stjepan Radič dnevno izjave o tem, da Ijo stopil v vlado, da se brez njega ne more sprejeti proračun in da bo prišlo do nove vla-še pred 1. aprilom. Znano je, da nobena vladna stranka, posebno pa ne SL&, ne odbija sodelovanja HSS v vladi. Da je pri sestavi sedanje vlade izpadla HSS, je pač največja krivda na preveliki zgovornosti Stjepana Radiča n njegovi pripravljenosti, da vsak dan, če le more, s svojo zgovornostjo pripravlja kritičen položaj. Tudi v radikalni stranki je kljub temu mnogo politikov in so tudi med ministri, ki ne izključujejo, da se Radičeva stranka zopet lahko pozove v vlado, toda brez Radiča in z. jamstvom, da bi Radič v tem slučaju znal brzdati svojo zgovornost. Toda sredi proračunske debate delati krize, pre-ustrojiti kabinet jn pozvati v vlado nervoznega in netaktnega Stjepana Radiča, bi značilo znatno oslabiti sedanji položaj in otežiti pravočasno sprejetje proračuna. Resnica je, da Radičeva stranka tudi .opoziciji dela težave, vendar te îi'so polovico tako velike, kakor bi bile, če bi se jutri preosnoval kabinet in bi pričel nad njim vladati nemirni Radičev duh.
Ko bo proračun sprejet, !>o položaj za Ra-dičevo stranko gotovo olajšan.
Radičeve grožnje v zadnjem času, da bo začel organizirati akcijo v Sloveniji in da bo začel izdajati svoj list v Sloveniji, so izraz nezadovoljstva s Pucljeni, vodstvom in Kmet-skim listom::, vendar naj bi po Radičevi nameri mnogo bolj služile za to, da bi omehčale SLS, da bi tudi ona delala za vstop radičevcev v vlado. To je nova groba taktika Stjepana Radiča, ki se ne plaši nobenega sredstva. Toda SLS dobro pozna Radičeve taktične metode in zato se najnovejših Radičevih groženj ravnotako malo boji, kakor se jih je bala prej. Za nerealno in frazersko Radičevo politiko na Slovenskem ni mesta.
Grozdje je prekislo.
v Zagreb, 18. marca (Izv.) Danes .ie izjavil Stjepan Radič po končani seji oblastnega odbora, dd se je politična situacija z vložitvijo obtožbe demokratske zajednice proti Maksimoviču popolnoma spremenila. Vsled tega zaenkrat HSS ne more voditi nobenih razgovorov radi vstopa v vlado. HSS zato ne mara voditi nobenih pogajanj, ker se mora poprej ugotoviti položaj sedanje vlade.
Neresnične vesti opozicije o amandmamh.
Belgrad, 18. marca (Izv.) O predloženih amandementih se je v časopisju razvila živahna kampanja. Izvestuo časopisje ve celo poročati o nesporazumih v vladni koaliciji. Kar se tiče amandeinentov, smo ponovno naglasili dejstvo, da gre pri teli amandementih z.a dale-kosežne pravne in finančne odredbe in je zato , povsem razumljivo, da se v vladnih strankah vodijo dolgotrajna posvetovanja, kajti vladni stranki se trudita, da bi se sporazumeli in zedinili o amandementih, katere Iwsta laliko soglasno podpirali. Nekateri ministri, posebno finančni minister, so vložili velike amande-mente, ki so pravnega in finančnega značaja. Ker nekaterih amandementov niso sprejeli niti na klubskih niti na vladnih sejah, se samo ob sebi razume, da se tudi v vladni večini o njih posvetuje. Vladnima strankama pa seveda taktika ne dovoljuje, da bi te amande-mente, v katerih se ni dosegel sporazum obešale na veliki zvon in tako dale priliko, da
opozicija uravna svojo taktiko. Vsi amande-menti so danes še predlogi. Dokler ne bodo v narodni skupščini, ostanejo predlogi, kateri se laliko se vedno spremenijo. Zato je treba vladnim pristašem potrpljenja, dokler ti predlogi ne postanejo zakon. Šele takrat lahko nastopi kritika, ,ч katero danes opoziciji še ni treba varčevati. Taktiki vlade in opozicije sta različni.
Belgrad, 18. marca (Izv.) Zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o raznih amandementih. Po seji je predsednik vlade Uzunovič dal sledečo izjavo. Finančni minister je poročal o pripombah, ki so padle. O tem smo se malo razgovarjali in sklenili, da se jutri vršijo klubove seje, ter da se bo o tem razpravljalo. Polno važnih in nujnih vprašanj je, ki imajo vsa ta namen, da zdravijo gospodarsko krizo. Z ozirom na to je čudno, odkod se pojavlja koristnim stvarem opozicija.
infamne italijanske hujskanje proti
Jugoslaviji.
ITALIJA MASKI R A SVOJE OSVAJALNE NAMENE NA BALKANU Z IZMIŠLJOTINAMI
O VOJNIH PRIPRAVAH JUGOSLAVIJE. NEODGOVORNI NAPADI NA NAŠEGA KRALJA.
Obtožba proti Maksimoviču.
SAMOSTOJNI DEMOKRATI JE NISO PO OPISALI, KER SO SOKRIVI BIVŠEGA MA-KSIMOVIČEVEGA REŽIMA.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Obtožba proti
Boži Maksimoviču je bila danes predmet razprav v vseh političnih krogih. Kakor mo poročali, samostojni demokrati niso podpisali
obtožbe. -To je tembolj razumljivo, ker se v obtožbi navajajo največ slučaji, ki so se dogodili za časa zloglasnega PP režima. Zato je tudi razumljivo, da se samostojni demokrati držijo skrajno rezervirano. Nekateri izjavljajo, da samostojni demokrati nikakor ne bodo mogli glasovati za to obtožbo, ker bi s tem obsodili same sebe. Ko so bili v vladi, so vse to odobravali. Z ozirom na to ne bi mogli gla-ovati proti sebi. Posebno gre tukaj za slučaj, ki se navaja v obtožnici: za slučaj preganjanja vodstva Hrvatske republikanske stranke. Tudi sam Stjepan Radič je slučaj označil v skupščini kot koristen, češ, da se je moralo to izvršiti z ozirom na državne potrebe. Z ozirom na to se že delajo različne kombinacije. Misli se, da je obtožnica, kar se tiče enotne fronte vseh strank, na negotovih tleh, na drugi strani ie poudarja, da je obtožnica zelo močna, pravno podprta in da je v tem pogledu daleč nad znano poslednjo obtožbo radičevcev, ki je v skupščini propadla.
Zveze SDS s TPD.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) »Pravda« je prinesla vest, da je bil Albin Prepeluh, dosedanji vladni komisar pri TPD odstavljen na intervencijo gotovih političnih nasprotnikov, ki 3o sedaj na vladi. Z ozirom na to je Pravda« priobčila sledečo izjavo, katero je dobila iz predsedstva Jugoslovanskega kluba:
»Z ozirom na vašo vest, da je bil dosedanji komisar TPD Albin Prepeluh, vodja slovenskih radičevcev, odstavljen na intervencijo njegovih političnih nasprotnikov, ki so sedaj v vladi, vas prosimo, da objavite, da SLS ni intervenirala da se g. Prepeluh odstavi, marveč je res, cla je novi komisar, pristaš SDS, Stergar, bil postavljen brez znanja SLS za komisarja г mesečno plačo 4000 Din. Iz afere Slavenske banke je znano, da sta SDS in sedanji glavni ravnatelj Skubic v najožjih medsebojnih odnošajih.«
Z ozirom na to izjavo je dr. Žerjav danes poslal listom izjavo, ki jo objavlja tudi »Reč», v kateri sicer ne demantuje vest, ki jo je prinesla »Pravda«, vendar končuje: »Da je klerikalna stranka v resnici priviligirana samo, da mora operirati samo z lažmi in obrekovanji.«
Povodom te Zerjavove izjave, je predsedstvo Jugoslovanskega kluba dalo sledečo izjavo:
»Dr. Žerjav taji, da bi bila SDS v zvezi s TPD. vendar je znano, da je najvažnejša kli-entin.ia samost. demokratske Slavenske banke bila TPD, da je dr. Žerjav sam bil nekaj časa predsednik večinskega sindikata trhovljeskih delničarjev, da je SDS dosegla, da se je TPD »nacionalizirala« in da je skoro vse uradništvo SDS in nastavljeno pod pritiskom SDS. Iz tega se vidi, katera stranka je priviligirana, da stalno in namerno prikriva resnico.«
IMENOVANJE NOVEGA ŠKOFA.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Dose'danji subo-tiški apostolski administrator Budanovič je imenovan za škofa.
STAVKA BELGRAJSKIH MEDICINCEV.
Belgrad, 18. marca. (Izv.) Danes se je v Belgradu pričela na medicinski fakulteti stavka medicincev in sicer z ozirom na odredbo, da mora medicinski študij trajati šest let.
ZA SESTAVO DELOVNE VEČINE V OSIJE-ŠKEM OBČINSKEM SVETU.
vOsijek, 18. marca (Izv.) V Osijeku se vrše pogajanja med neodvisno delavsko stranko in federalisti za sestavo delovne večine in volitve župana. Delavci so odločno proti dr. Hengelu, ker kot prejšnji župan ni pokazal nikakega smisla za socialne potrebe ljudstva. Federalisti so tudi v stiku z radikali, s katerimi so se baje že sporazumeli glede občinskega odbora na razmerje 3:2. V tej kombinaciji bi bil izvoljen za župana dr. Hengel (federalist), za podžupana pa Vuković (radikal).
šahovski turnir v New Yorku.
XVII. KOLO.
v New York, 18. marca. (Izv.) Včeraj so odigrali na svetovnem šahovskem turnirju 17. kolo. Partiji Vidmar - Aljehin in Spielmann-Capablanca sta končali remis. Niemcovič pa si je v igri z Marshallom priboril zmago. Stanje po 17. kolu je sledeče: Capablanca 12 lA, Aljehin, Niemcovič 9, dr. Vidmar 8'A, Spiel-mann 7, Marshall 5.
V OBRAMBO CHAMBERLAIN A.
London, 18. marca. »Daily News« brani Chamberlaina proti sumničenjem evropskega tiska glede njegove politike. List pravi, da je Chainl^erlain med vsemi angleškimi državniki najbolj iskren in pošten in ni sposoben, da bi i/rekel kako laž. Izključeno je, da bi Chamlierlain spričo svojega značaja snoval ogromno mednarodno zaroto, kakor mu to podtika kontinentalni tisk.
Amandementi.
Belgrad, 18. marca 1927.
Vsaka kritika doseže svoj namen navzgo-raj in spodaj le, če je podprta z dobrimi argumenti. Argumenti pa morajo poleg drugega imeti na sebi najprvo saj videz verjetnosti, sicer se na njih sloneča kritika spravlja v smešno zabavljanje, ki drugih ne boli, ampak samo zabava. V položaju takega »kritika«, ki svoje »argumente« iz rokava stresa, kakor mu potreba nanese, se nahaja ljubljansko »Jutro«. Го dela na tako naiven in zmeden način, da je v resnici čudno, kako se more v domovini še dobiti človek, ki tako hrano še prenaša. Vere v tako pisanje pa brez dvoma ne more imeti noben človek več, ki še reflektira na svoj zdrav razum. Saj za take ljudi »Jutro* svojih člankov očividno niti več ne piše!
V svojem članku je »Jutro« od 16. marca zapisalo sicer, da je med amandmani »par takih, ki zadobe (I) realen pomen tudi v Sloveniji in ki kažejo vsaj tendenco izboljšati položaj tudi širokim slojem«. Sedaj bi človek pričakoval, da bo list, če hoče biti resen, povedal svojim bravcem, v čem tiči »realni pomen» teh amandmanov za Slovenijo in s čim se ima »izboljšati« položaj tudi širokim slojem«. Toda te logike jutrovsko glasilo ne pozna, ampak napravi preko vsega uprav orijen-talski saltomortale ter konštatira s suverenostjo kakega abecedarja: »Dejstvo je, da SLS dosedaj še ni storila nič dobrega.« Mi pa pravimo: Ko bi bila med res številnimi amandmani SLS dosegla samo enega, Id je za Slovenijo realnega pomena in ki ima izboljšati položaj slovenskih širokih slojev, bi v teku šestih tednov dosegla za Slovenijo več, kot so SDSarske vlade dosegle vsa leta izza prevrata! To je dejstvo, ki ga noben jutrovski advokat s še tako židovsko vsiljivo zgovornostjo ne more utajiti.
Za pamet tistih tipičnih »Jutrovih« brav-cev pa je preračunan stavek: »Toda ljudje na lastni koži čutijo, da se ni čisto nič izpremè-nilo in da je splošna mizerija navzlic trem klerikalnim ministrom ista, če ne še večja.« Proračun se šele razpravlja, šele 1. aprila naj bi stopil v veljavo, šele šest tednov je SLS v vladi. Zato verujemo, da »ljudje še vedno na lastni koži čutijo mizerijo«, ki se je začela tisti dan, ko je SDS prvič stopila v vlado, ter se je stopnjevala dotlej, dokler ni SLS v vladi z energičnimi sredstvi začela delati za gospodarske olajšave v Sloveniji. Ta proračun, ki je sedaj v razpravi, ni delo SLS. V javni seji skupščine je radikalni poslanec in finančni poročevalec Gavrilović javno povedal, da je za predloženi proračun odgovorna Radičeva stranka, ki ga je sestavila skupno z radikalno. Tega proračuna ni v zadnjem hipu mogoče iz temelja spremeniti. Zato tudi ni bilo mogoče v amandmanih doseči vseh zahtev, ki jih SI S zahteva za Slovenijo. Toda že amandmani, ki so se 17. t. m. začeli obravnavati v finančnem odboru, obsegajo celo vrstno davčnih, taksnih, carinskih in monopolskih olajšav, ki so bili predloženi edino le zato, ker jih je SLS brezpogojno zahtevala. SLS jc storila vse, kar je v danih razmerah bilo mogoče doseči. Vse delovanje naše stranke in naših ministrov gre le za tem, izvojevati čim večje gospodarske ugodnosti za Slovenijo. Ali mislite, da je sa-mostojnodemokratski poslanec in prvak Juroj Demetrović tudi kak »klerikalni demagog« zato, ker je v finančnem odboru očital tej »kle-roradikalsld« vladi, da vse ugednosti daje lc Sloveniji? Saj svojega prvaka naj bi »Jutro« ne prištevalo med »klerikalne demagoge«! Prepričani smo, da bi Demetrović kaj takega ne mogel očitati vladi, v kateri bi sedel dr. Gregor Žerjav. Saj je še vsem znano, kako je Žerjavov govornik dr. Pivko pred kratkim še i očital SLS, češ, da ima ozko obzorje in da vidi le Slovenijo, ne vidi pa južnih krajev, kjer je potreba tudi velika Mi celo trdimo, da v svojem delovanju SDS cel čas, odkar je bi'a na vladi, Slovenije sploh poznati ni hotela! In sedaj je tudi ne pezna, sicer bi ju'rovski tisk moral priznati, da je v teku teh šestih tednov SLS za Slovenijo izvojevala več, kakor si je dr. Žerjav v družbi rojakov z juga kedaj sanjati upal!
Na ta način »Jutro« le javno kaže presenečenje SDS radi uspehov SLS in radi svojega nepovoljnega političnega položaja. Toda to ga še ne legitimira norčevati se iz logike in resnice ter iz zdrave pameti tistih svojih čitateljev, ki pameti pri taki hrani še niso iz-gubilil
»Kapitalistični nazori«. i
»Jutro« rado meče sedaj okrog sebe s »kapitalističnimi nazori« sedanje vlade. Za dokaz se kaj rado poslužuje amandmana, s katerim se dovoljuje plačevati zaostale davke z 20% boni, ki se glase na ime. »Jutro« pravi, da so tega deležni le kapitalisti in banke, j Ugotavljamo, da se vsi ti boni glase na ime. ! Toda pravico, pri davkariji vporabiti ta bon, j ima le tisti, na čegar ime se bon glasi. Špekulanti, banke itd., ki so bone kupovali od ljudi, ravno ne bodo prišli na svoj račun. Vseh teh bonov je v prečanskih krajih za 350 miljonov kron. Od teh 350 miljonov iih je le za 70 miljonov, ki se glase na večji znesek od 1000 K, vsi drugi so manjši, tedaj boni malih in siromašnih ljudil — Tedaj je ta amandman namenjen našim revnim slojem, udarjeni pa so pri tem špekulanti. Koliko pa ! je s tem amandmanom pridobil državni kredit, ,
nI-potreba poudarjati. Če je res, da je tak amandman izvor »kapitalističnih nazorov«, potem je res tudi to, da se »Jutro« z resnico še ni nikdar skregalo.
Uspehi SLS pri znižanju davkov v številkah
Z ozirom na to, da izvestno Časopisje hoče za vsako ceno prikriti naši javnosti vse uspehe, ki jih je dosegla SLS za Slovenijo, je prav da našim čitateljem pokažemo, kako govore o tem uspehu uradne številke.
Za leto 1926 je bila dohodnina za Slovenijo takole odmerjena:
redna dohodnina	21,276.266 Din
drž. edinstveni pribitek	17,984.959 Din
30 odstotni izredni pribitek 11,778.367 Din Skupno	51,039.592 Din
Slovenska ljudska stranka je dosegla, da se je ves 30 odstotni izredni pribitek črtal. To se pravi, da bo Slovenija samo na dohodnini plačala v bodoče približno 12 milijonov dinarjev manj, kot je plačala lansko leto.
Ali 12 milijonov, ki jih je SLS prihranila našemu davkoplačevalcu, ni nikak uspeh? Ali se 12 milijonov ne bo prav nič poznalo v našem gospodarstvu? Ali je SDS kdaj dosegla le senco take koristi za ljudstvo?
Če preračunamo gornje zneske v odstotke, dobimo, da se bo celokupen • znesek vso odmerjene dohodnine znižal za 23.1 odstotka ali skoro za eno četrtino.
To je samo ena velika postavka, ki jo je mogoče za Slovenijo po uradnih številkah izračunati.
Nič manj važni niso drugi uspehi, ki jih je pa težje proračunati posebej za našo pokrajino. Naj navedemo, da se je v letu 1926 plačalo v Sloveniji samo na trošarini na ciko-rijo 415.139 na karbid 1,793.245 Din na sveče 309.994 Din, na pivo približno 1,200.000
Din. Vsa ta trošarina je sedaj odpravljena.
Tukaj gre zopet za težke milijone, ki eo prihranjeni konsumentu, ki itak nosi breme vseh posrednih davkov, torej za milijone, ki so prihranjeni v največji meri delavcu, kmetu in uradniku.
Kaj je torej to, če ne useph? Sovražnike ljudstva okoli »Jutra» bodejo te številke v oči, toda narod in javnost bo ravno v tej borbi SDS proti znižanju davkov spoznal, da je la klika njegov najhujši sovražnik.
Д Ravna linija in doslednost. Ker smo za-pisali, da je SLS znala vedno varovati ravno linijo in doslednost, kar so ji v parlamentu celo nasprotniki priznali, imenuje »Jutro», to jezuitsko samohvalisanje (jezuitsko samo hva-lisanje, ta je dobra!) in opisuje SLS kot leglo vsega moralnega in gospodarskega zla v Slo-veniji. To pa vse za to, ker SLS v teku tega poldrugega meseca, odkar je na vladi, še ni mogla izvesti vsega svojega programa in od-praviti bremena, ki jih je natovoril Sloveniji še PP režim. Med drugim pa bi morala SLS izpeljati zdaj tudi revizijo ustave, tako zahteva »Jutro» in piše debelo: Sedaj ima SLS svoje ministre, zakaj ne vstane in izjavi, da pred-laga revizijo ustave? — V pomirjenje »Jutra» izjavljamo, da bo SLS gotovo tudi to storila čim bo zasigurana zadostna večina, ki je po ustavi za to potrebna. Te večine danes še ni in zato zamore SLS zaenkrat ostati le na ravni liniji in pri svoji doslednosti, ki bazira na načelu: avtonomije. Vidovdanska ustava pa je centralistična in je danes všeč samo še samostojnim demokratom, drugače pa so se po vrsti že vse stranke izjavile za potrebo njene revizije, tudi radikalski krogi že, kakor bo to »Jutru» znano. Torej se zna enkrat le znajti skupaj potrebna večina za revizijo ustave —no, in na kakšni liniji bo pa takrat SDS?
w
Zadnji boj za Šanghaj.
London, 18. marca. (Izv.) Kantorska armada nadaljuje svoje prodiranje proti Nan-kingu in potiska šantunške čete polagoma nazaj. Glavno obrambno črto severne armade so Kantonci že prodrli. General Čangčungčang namerava svoj odsek sploh izprazniti, ker ne dobi nikakih sredstev za obrambo Šanghaja. Sicer se pa vrše med voditelji kantonske in šantunške armade pogajanja za mirno predajo Šanghaja.
V	Šanghaju je vse pripravljeno, da prevzame upravo Kuomintang. Ustanovil se je meščanski svet, ki bo takoj prevzel mestno upravo.
V	pričakovanju skorajšnjega prihoda kan-tonskih čet je delavstvo zopet proglasilo generalni štrajk, ki pa ni popoln; štrajka do 250.000 delavcev.
Mednarodna naselbina je prenapolnjena s kitajskimi in inozemskimi begunci. Kitajsko delavstvo je v 10 dneh priredilo prenočišča za 14.000 oseb.
Britanske čete so zasedle zadnje dni še delavski oddelek Tašapej, ki leži na kitajskem ozemlju, a meji na inozemsko naselbino. Britansko poveljstvo vtemeljuje to odredbo s tem, da leže v tem 'oddelku vodovodne naprave, ki jih je treba zaščititi; vodovodno delavstvo je že dobilo britanske izkaznice. S tem so zasedeni vsi mestni okraji, ki meje na inozemsko naselbino.
v LONDON, 18. marca. (Izv.) Po poročilih iz Šanghaja so delavske organizacije proglasile generalno stavko radi vesti, da bodo kantonske čete vsak čas zavzele Nanking. Tekom sobote bo stavkalo že 250.000 delavcev. Stavko hočejo vzdržati toliko časa, dokler nacionalistične čete ne bodo zavzele Šanghaja.
v London, 18. marca. (Izv.) »Times« poročajo iz Šanghaja, da razpolaga general čangčungčang na črti Šanghaj —Tinangfu z 250 tisoč mož broječo armado. Med temi je 2000 beloruskih vojakov. Ima na razpolago tudi dva velika oklopna vlaka. Južna armada je koncentrirala vse sile na mesto Nanking, ker bi z zavzetjem tega avtomatično povzročilo tudi padec Šanghaja. Pričakujejo, da bo Nanking vsak čas prišel v roke kantonskim četam.
NOVA RUSKA PROTESTNA NOTA
PEKINŠKI VLADI. Peking, 18. marca. (Izv.) Sovjetsko poslaništva je tukajšnjemu zunanjemu uradu izročilo novo noto glede zaplembe ruskeča parnika »Pamjat Lenina« i aretacije ruskih kurirjev. Nota zahteva vrnitev parnika in oprostitev kurirjev ter naglaša, da se pri Borodinovi ženi in ostalih kurirjih niso našli nikaki kompromi-tujoči papirji, marveč se je to šele kasneje izmislilo v opravičilo.
London, 18. marca. (Izv.) Borodinovo in tovariše so iz Tsinafuja prepeljali v Peking, kjer jih postavijo pred vojno sodišče.
Za zbližanje mod S. H. S. in Bolgarijo.
Sofij.", 18. marca. Včeraj je kralj Bo-r i s sprejel našega novega poslanika v Sofiji, Luba N e s i ć a , ki je kralju izročil svoja poverila. V svojem nagovoru je poslanik iz„avil, da hoče z veseljem sodelovati pri veliki nalogi za zbližanje in sporazum obeh velikih balkanskih narodov. Upa, da so lia za to delo že dobro pripravljena. Njegovo imenovanje za poslanika v Sofiji je najboljši dokaz, kakšna čuvetva prevevajo Jugoslavijo; upa, da goji enaka čustva tudi bolgarski narod.
Kralj Boris je odgovoril, da v Ljubi Nešiču z vestljem pozdravlja zastopnika one generacije, ki je delala za zbližanje obeh narodov. V zadoščenje mi je — je nadaljeval kralj — zagotovilo dobrega razpoloženja pri vodilnih možeh Jugoslavije za zbližanje. Enako razpoloženje prevladuje tudi pri nas. Upam, da se bo posrečilo premagali še obstoječe ovire in uresničiti za oba dela koristno zbližanje. Zagotavljam, da bodo vsi koraki v tem pravcu našli vse moje in moje vlade soglašanje in pomoč.
Bolgarska politika.
Belgrajska »Politika« poroča, da se med Italijo in Bolgarijo sklepa tajna pogodba. Vse je že dogovorjeno, edinole v vprašanju reparacij so nastale težave. Da se premaga tudi to, bo po vsej priliki sedanji zunanji minister Burov odstopil in na njegovo mesto bo imenovan sedanji finančni minister Ma-lev, ki ima z italijanskimi krogi obsežne zveze.
Bolgarski vojni minister V o 1 k o v je imel pogovor s časnikarji. Izjavil je, da Bokariia
upa, da se tudi njej dovolijo razne koncesije, ■ kakor so se Nemčiji in da se zlasti odpokliče j vojaška kontrolna komisija, ki sedaj zadnjič preiskuje bolgarske obroževalne razmere. Bolgarske meje so na vse strani zavarovane in Volkov upa, da pretečeta pomlad in poletje pravtako mirno, kakor je bila mirna zima.
BOLGARSKE ZRAČNE ZVEZE.
Med bolgarsko vlado in francosko letalsko družbo Synda se je sklenila pogodba za zra ni promet med Sofijo in Carigradom preko Belgrada. Letala bo dala družba; tretjina pilotov mora biti Bolgarov.
ITALIJANSKA ŠPIJ0NAŽA V BOSNI.
v Sarajevo, 18. marca (Izv.) »Večerna pošta» prinaša vesti o italijanski špijonaži v i Bosni- Pravi, da je v Bosni veliko lesno podjetje, ki je v rokah Italijanov in so pri njem zaposleni šoferji, katerih poklic, pa ni šofer-stvo. V resnici so to italijanski inženerski častniki, ki imajo nalogo vršiti špijonažo za italijansko vlado. Verjetno je, da ima Italija tu razpredeno svojo spionažo predvsem z ozirom na aspiracije, ki jih ima v Albaniji.
PRVI JUGOSLOVANSKI MASTODONT.
v Sarajevo, 18. marca (Izv.) Iz Banjaluke poročajo, da so v blliŽni Konjic v nekem rudo-kopu našli okostje mastodonta. Pred kratkim so v bližini Banjaluke našli tudi ostanke mamuta.
ČIČERINOV OBISK V PARIZU.
Pariz, 18. marca. (Izv.) Sestanek med Čiče-rinom in Briandom je končnoveljavno dogovorjen. Vendar pride Čičerin v Pariz šele v 8 do 14 dneh. Nato "d;de čičerin radi okrepitve v Južno Franciio.
Д Jajčarce, naslarce, iiviljice ... Zaradi novih volitev v trgovsko in obrtno zbornico sc peni :>.Jutro« in piše: Za velike usluge, ki jih izkazujejo radikalom (klerikalci namreč) so dobili sedaj tudi to nagrado, da bo razveljavljen dosedanji v olivni red in da dobi zbornica nov volivni red. po katerem bodo jajčarce, maslar- : ce, male šiviljice, krparji in mali polobrtniki odločevali o usodi interesnega zastopstva slovanskega obrtnika in trgovca. — Prvič novega volivnega reda še nikjer ni, drugič pa vprašamo »Jutro«: Kakšna demokracija pa je spet to, ki jo tu razvijate? Zakaj pa bi tiste male šiviljicc ne smsle volili v zbornico, če imajo obrtni list in če plačujejo davek od svoje obrti? Kje pa jc tu naenkrat zaščitnica malega obrtnika, slavna SDS-arija? Tretjič pa vprašamo: Kaj, ali nc bodo te jajčaricc, maslarcc in šiviljicc volile napredno in demokratsko SDS, Kako pa je potem tisto zmagonosno prodiranje demokratske in napredne ideje v široke sloje nacijc, o katerem »Jutro« tolikrat piše? Kaj, ali p^pežinja Favsta tako malo vleče?
Д Naprednost v jutrovskem taboru vidno napreduje, odkar jc SLS na vladi. Za vsa mogoča napredna načela se jc v tem času že navdušilo »Jutro«: za demokracijo, za vsesplošno svobodnost in enakopravnost, celo za versko, za socialno pravičnost etc. in zdaj se navdušuje tudi za parlamentarizem: »Res je naš parlamentarizem slab, a kolikor ga je, toliko jc vendar glavni nositelj demokratičnih svoboščin v državi. Odpravite ga in odprli ste pot diktaturi ...« — No, pa še ni tako daleč nazaj, ko je vladal PP-rcžim s pravcato dejansko diktaturo, ko je izjavljalo pribičevičevsko časopisje, da je zdrava diktatura šc vedno boljša kot gnil parlamentarizem, in ko se jc naravnost grozilo z razpustom narodne skupščine. Da, to so bili lepi časi diktatorskih poizkušenj, tako lepi, da jih tarina »Slov. Narod« dolgo ni mogel pozabiti in jc šc lani večkrat povedal svoje mnenje, da bi bilo najboljše uvesti tudi v naši državi kakor na Španskem in v Italiji diktaturo, ker drugače ne pridemo naprej.. . Nas le veseli, da jc »Jutro' zdaj pod klerikalno dado postalo tudi zagovornik parlamentarizma, kakor vseh drugih naprednih stvari in jc na ta način upati, da, če '--tanejo »klerikalci« šc kaj časa na vladi, postane ta dična SDS-arija, katere vrhovni šef simpatizira z Mussolinijem, še vseskoz napredna — seveda samo na Jutro-vem papirju.
Nemško-jugoslov. sporazum.'
Berlinska »Gcrmania« z dne 25. t. f. pri-naš.' pod. gornjim naslove л članek dr. Camilla M o r o c u 11 i j a. Morocutti pravi, da vodi pot do nemško-jugoslovanskcga sporazuma preko nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, ki se je odpovedala vsem iredentističnim ciljem in hoče biti lc polnopraven del jugoslovanske drž-- c. Jugoslavija naj ne odbije roke, ki ji jo nudijo Ncmci.
Trgovinska pogajanja z Grško.
Med našo državo in Grčijo sc je dosegel sporazum glede trgovinskih pogajanj, ki sc začno še tekom tega mescca. Naši delegaciji bo načeloval Sava Kukič, generalni ravnatelj carin v pok., grški pa bclgrajski poslanik Poly-chroniades. Pogajanja sc bodo kasneje nadaljevala v Solunu.
TORNADO NA RIVIJERL
v Menton, 18. marca (Izv.) Velik tornado je napravil v vsej okolici ogromno škodo, Osem oseb je mrlvik, 15 pa ranjenih.
»MATERINSKI DAN« 25. marca v hotelu »Union«.
Ka/ se godi doma
Krekovi mladini!
Letos obhajale petletnico svojega Življenja. V kolikor morem zasledovati Vaše gibanje, moram priznali, da ste zelo ugilni, neumorno delavni in požrtvovalni v dosego namenov, du družabno življenje vruonale po edino pravih, edino koristnih krščanskih načelih.
Kako prav je, da zbirale mladino in že v njihova srcu zusajate prave nazore o socialnem pokreiu, ki se v nušili časih mogočno razvija, pu je tudi v nevarnosti, da ga krivi učitelji spel jejo s prave poti na pot pogubno zu poedince m za društvo.
Modro sle sklenili, da .se osi an jate na priznane borivce zu pravi socialni razvoj, zu pravo obnovitev socialnega življenja v vseh stanovih Imate Ust >Pravica . kateremu ste začeli dodajati poučno prilogo za globoko razglabljanje socialnih vprašanj.
Ker pa čutite, kako težka in nevarna /■> ia naloga, zato si iščete zanesljivih, v reševanju socialnih vprašanj priznanih sotrud-nikov. O, da bi jih dobili mnogo in stanovitnih!
Ta laša skrb mi daje poroštvo, da boste ostali na pravi poti, kar bo v časno in večno korist naši mladini in vsemu našemit narodu. Le previdno in pogumno naprej!
Srčen pozdrav in poseben blagoslov! Z Bogom!
V Ljubljani, dne 4. marca 1027.
f Anton ISonaventura, škof.
Proslava petletnice .Krekove mladine'.
Nocojšnja proslava se začne točno ob pol osmih v ; Ljudskem douiuc v Ljubljani. Pri slavnostni akademiji sodelujejo gojenci dramatične šole Delavske zborn.ee«, mešani pevski zbor Krekovo mladine Ljubljana pod vodstvom g. Fr. Mihelčiča, iu železni-čarsko glasbeno društvo Sloga«..
Točke sporeda smo iz gotovih vzrokov uekoliko spremenili in sicer:
1.	J. Fučik: --Prihod gladiatorjev . — Koračnica.
2.	Pozdrav. — Franc Kordin.
3.	Dr. Krek-St. Premrl: Naša pesem . — Moški zbor.
4.	Anton Vodnik: /Delavke :. Deklama-cija. — Anica Zalar, Ljubljana.
5.	Waldteufel: Čar siren . — Valček.
6.	St. Premrl: V Korotau!.: — Mešani zbor.
O d m o r.
7.	Tone Seliškar: »Naša pol . Deklama-cija. — Albin Gasser, Jesenice.
8.	Ivan Cankar: . Hlapec Jernej :. Druga .slika. Za oder priredil M lau Skrbinšek.
9.	Emil Adamič: .'Hrepenenje po domovini';:. — Mešaui zbor.
10.	Govor. — Franc Terseglav.
11.	Nyvlt: "Kapitan Riinek . Koračnica.
12.	"-Vstajenje./ Simbolična slika z dekla-macijo; godba izvaja prvič : Našo pesem .
Med posameznimi točkami in med odmorom orkestralue točke.
Cene: Parterni sedeži po 12 in 10 Diu. — Balkon 8 Din. — Galerija po 10, 8 in 6 Din. — Stranski parter po 5 Din. — Stojišče I Din, za dijake ;5 Din. — Vstopnice se dobe od 9 do 12 dopoldne na Starem trgu 2/1, od 6 zvečer dale pa v »Ljudskem domu .
Poliitimo na proslavo Krekove mladine in pokažimo svojo naklonjenost krščansko socialističnemu delavskemu naraščaju!
Delu slava, delu časi!
Jožef Arhar - 60 letnik.
»Pridi k nam Tvoje kraljestvo«
(Mat. 6, 10.)
Bilo je v kavarni. Ime je docela brez pomena in nas nc zanima. Pogovor se je sukal o našem časopisju, kakšno je, kakšno bi moralo biti, kakšne hibe ima. Bilo je izrečenih marsikaj lepih misli — ena izmed mnogih pa je bila tudi teza enega starejših, zelo uglednih gospodov, ki se je glasila: »Meni se zdi, da imamo preveč časopisja. Samo (»oglejte in preudarite; dnevnikov uaj 110 omeujam. Toda ta kopa mesečnikov in še se nam jih obeta. In nikjer nobene smotrenosti, kontrole ..
Rahlo sem poskušal ugovarjati: delitev dela, križajoči se nazori, kjer je boj, tam je življenje, moderna prižtiica, šesta velesila.
Gospod me je presunljivo pogledal in dejal: Recimo, dobro; ampak čemu je treba dveh misijonskih listov: »Naši raisijoni« ali kako se že list glasi iu sedaj še »Kraljestvo božje«, ki sem ga pravkar dobil. Cemu — vas vprašam ?«
To je košček debate, ki se vrši dan za dnem, morda pri stoterih mizah: v kavarni, v domovih, po obedih, pri črni kavi. Jasen odsev naših razmer in našega življenja, naše nujne raeti v svetovno obzorje in pozoriSče. Pa mi pravijo, da sem pesimist.
1 »Kraljestvo božje- izdaja Aposlolsivo sv. Cirila in Metoda, urejajo ga: Dr. Grivec, dr. Merhar, dr. Snoj, dr. Cuk.ila, J. Mirt, M. Avšič.
K občnemu zboru družbe sv. Elizabete v Ljubljani,
Zapisano .je: -.Kadar daješ miloščino, naj no vo tvoja levica, kaj dela tvoja desnica . Dobro tudi vemo, da reklama in neka vnanjost dobrini delom ne prinaša blagoslova in jim le prehitro jemlje vso raso nežno milosrčnosti. In vendar nastopijo tre-nutja, ko je treba luč dobrih del poetaviti na svečnik, da svetijo v svet in ga opomnijo na skoro pozabljeno veliko dolžnost krščanskega življenja. 01) dobrih delili nnj se zitvv svet, da taka dela niso nekak evangeljski svet, še manj j>obožen šport, ampak sveta dolžnost, sestavni det krščanskega življenja. Ali jc prav, »da jemo in pijemo iz dragocenih posod, medtem ko Kristus trpi v svojih ubožcih?'!:
Te misij nam vstajajo, ko beremo poročilo o delovanju družbe sv. Elizabete, ki sc bo podala na jutrišnjem občnem zboru ob 4 popoldne v Marija-liišču. Kakor povzamemo iz poročila jc imela družba v prošloni letu 8 konferenc. Okvir družbi je torej skromen; a slika v tem okviru je lepa in sveža. Konference so namreč v letu J920 nabrale in porazdelile vsoto (>7.813.55 Din m te vsote je bilo deležnih 168 podpirancev, med njimi 76 družin in 244 otrok. Ce vpoSlevamo nepovoljne gospodarske razmere, v ka'erih živimo in pa redkost prave srčne ljubezni, moramo priznati, da so plemenite gospo, ki so io vsoto zbrale in porazdelile, izvršile prelepo delo Številke same še vsem oniin, ki hočemo bili blago volje, dosti poudrrno govore. Pripovedujejo nam o grižljajih kruha, ki se je redno delil, o koščkih premoga, ki je ogreval z.a praznike mrzle sobe, o koscih obleke, ki je odevala otrple ude; o solzah, ki so se osušile, o novem pogumu življenja ki .je svet oživil nje, ki so zapuščeni... Ilvala vam, plemenite gospe, za vsa ta dela. Nagrada naj bo vain in vašim rodbinam pred vsem božji blagoslov, potem pa zavest dobrih del in velika milost prostovoljne žrtve. Zakaj žrtev je — vsi vemo to — hoditi od hiše do hiše in zbirati prisjievke, žrtev, obiskovali zapuščenost v njenih kotičkih, žrtev, doživljati razočaranja, žrtev, žeti nehvaležnost, žrtev, venomer samo dajali.
Umestno se zdi, dn se vse to ob tej priiiki iznova poudari. Drugod imajo lepše razpredeno organizacije krščanske ljubezni, mi smo precej zaostali. Zato jva gre hvala vam, plemenite duše, ki čuvate ta sveti ogenj pri nas tako skrbno in vestno in nesebično. Želimo, da bi ob občnem zboru in prijateljskem sestanku ta ogenj na novo raziptamtel, objel pa tinti vsa srca, ki so po svoji plemenitosti za dobra deta poklicana. No pozabimo: -Bog ljubi ubožce, zalo tudi ljubi one, ki ljubijo ubožce.» (Sv. Vincencij Pavelski.)
Smrtna nesreča.
Iz, Ribnice nam pišejo: Ponesrečil so je v ponedeljek v gozdu Janez Prelesnik iz Goričovasi 13. Ko je klestil drva. se mu je en hlod prevrnil tako nesrečno na trebuh in ga pritisnil na drugi ležeči hlod na tleli, da se ni mogel ganiti. V tem položaju je revež ležal celih osem ur Ker ga lo ui bilo domov v mraku, so ga šli iskat in našli so ga še pri zavesti. Z velikim trudom so ga otavškl možje rešili in so ga morali neeti skoro uro daleč v rjuhah domov. V nekaj minutah je nato doma umrr. Pogreb je bil v sredo ob 9; pri pogrebu jo tvorilo prvič spremstvo gasilno društvo iz Gorlčevasi, ki je bilo nedavno ustanovljeno. Pokojnik zapušča pet nedoletnih otrok in ženo ter še žive starše.
Tatinska ciganska tolpa.
Orožništvo zasleduje tolpo ciganov iz okolico Slov. Gradca, ki se klati v mariborski okolici tei so njeni člani izvršili številne tatvine. Zadnje dni so se mudili v Žicah ter okradli več posestnikov, katerim so odnesli veliko, perutnine.
Dne 15. marca I. 1. jo minilo 60 let, kar se je rodil v Vižmarjih nad Ljubljano g. Jožef Arhar, posestnik, mizarski mojster ter eden najagilnejših delavcev na polju slovenskega gasilstva. Bil je soustanovitelj šentviške požarne brambe I.1S88. ustanovitelj požarno hrambe v Vižmarjih in se veliko prizadeval, da si1 je osnovala Savska gasilska župa , v kateri so včlanjene vso jKižarno brambe od Medvod do Laz, in katero načelnik je šo danes naš šestdeset letnik. Jožef Arhar jo bil ludi p°d-župan občine Šentvid in je dal iniciativo za napi* Ijavo vodovoda za podobčino Vižmarje.
Mrtvec v potoku.
Dne 11. t. m. so našli v Žicah pri Konjicah v jiotoku Koprivnica truplo ne|>oznanega moškega, ki jo ležalo v 15 cm globoki vodi. Mrtvec ni kazal nikakih znakov nasilja. ležal je pa v jvitoku približno ur, predno so ga odkrili. Pri njem so našli 18 dinarjev drobiža, pa nobenih drugih listin, po katerih bi bilo mogoče ugotoviti identiteto; tudi ljudje, ki so si ga ogledali, ga niso »poznali. Mogoče' je, da je nepoznan utopljenec identičen s Francem Dramšnikom, kočarjem iz. S|> Ooliča, ali pa z nekim Jurcem iz Soœske pri Vitanju, katera žo dalje časa pogrešajo.
Naznanil?!
Kdor želi letos imeti prvovrstno iu najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
Ivan Martine, Ljubljana, Poljanska c. 20
Cene konkurenčne in solidne.
Gladovna stavka v mariborskem policijskem zaporu.
V policijskem zaporu pri Grofu sedi od lfl. t. ni. po celem Mariboru znani vitez Zagorski, kt je bil obložen radi razgrajanja na 1-ldnevno zaporno kazen. Skoro cclo leto se je izmikal kazni z raznimi milostnimi prošnjami, sedaj pa je končno najvišja instanca njegove prošnje odbila in Zagorski je moral v zapor. Iz jeze je pričel sedaj v zaporu sta\ kali na ta na.in, da odklanja vse jedilo. Žo tri dni ni ničesar zavžil. Vse je radovedno, kako dolgo bo vzdržal z originalnim štrajkom.
šahovska "bitki
v Newyorku sc nagiba h koncu. V polnem razvoju pa ie bitka ljubljanskih dobaviteljev oblačil. Gre za to, kdo bo nudil najlepše pomladansko blago za obleke in površnike ter po najnižji ccni. Izgleda, da bo zopet zmagala tvrdka
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA,
Nov poganjek, čvrst iu svež, ua tem drevesu življenja je tudi brez dvoma novi dvo-mesečnik: »Kraljestvo božje*.'. In odkrito priznam, da že zlepa nisem bil tako zadovoljen kot tisto uro, ko sem odložil pi-vi zvezek tega, lista in sicer iz mnogoterih razlogov.
Prvič tehtna vsebina, ki pa nikakor ne presega obzorja širših plasti našega ljudstva, in vendar pravtako zadovolji tudi inteligenta. Samo pregled vsebine nas o tem deloma uvor.i še bolj pa če beremo članke saine.
Prve štiri strani obsega odlomek iz pastirskega pisma jugoslovanskih škofov o sv. Cirilu in Metodu. Nato sledi kratek obris življenja škofa Mihaela D' Herbignyja, Verske slike iz boljševiške Rusije, ki se bodo, kakor se zdi, nadaljevale. Zelo me je zadovoljil uvodni članek z daljšo poljuduo razpravo o vzhodni cerkvi. Oddelka : lz življenja« in - Razgled po katoliškem svetu« t r še > Vesti s krščanskega vzhodac, ki podajajo stvarna, resna poročila o katoliškem gibanju, življenju in boju posameznih morajo prisiliti tudi katoliškega lajika, da nekoliko stvar premisli ter sc poglobi v to vprašanje. Pretresljiva je prošnja na male apostvle — naše otroke — da molijo za cerkveno edinost, da nadaljujejo po svoje — velikoduhovuiško molitev Gospoda pri zadnji večerji, »da bi bili vsi eno«.
In še eno, dve misli o imenu: »Kraljestvo božje«.
Cc smo res katoličani v duhu in resnici — ali ni tretja prošnja očenaša: Pridi k nam tvoje kraljestvo, ki je le eno — nujno zvezano z
mislijo zedinjenja? In še zlasti pri nas Slovencih! Most smo, ki veže iztok in zapad, ki po njem lahko najde iztok mnevanje svojih teženj in verni zapad svojih hrepeuenj. In smo si po svojem internacionalnem obzorju — prosim, to ni baharija in tudi poklon ne, temveC suho priznanje tujca ki je obiskal naš narod, gledal in sodi I — kot ustvarjeni, da delamo z besedo, z zgledom, z zajemanjem za stvar, za to velevažno zadevo! Vele važno zato, ker jo živa misijonska misel po eni stran cvet globo-koga relig oznega življenja, ki je narodu brez dvoma v prid in sicer na celi črti in je še znak vedno novega, probujajočega se življenja. Pa ludi iz povsem nacionalnega stališča vprašanje za Aas ui majhnega pomena. Sedaj nas Slovence loči konfes'ja, tradicija. Ce se misel zedinjenja ustali ter doživi svoje uresničenje, pade bi umetni zid in kri in rod in vera — vse bo eno. To ni utopija, pač pa je brez-dvoma dana možnost uresničenja velike ideje. Zato končam s prošnjo, da bi si molitev in tisk ter delo podali roke za veliko religiozno in nacionalno nalogo Slovencev.
Od dr. Grivca zamišljeno Kraljestvo božje je epolialnega pomena.
A.
HÏPOMKMIO! Opozarjamo vse od emalce, interesente iu osialo javnost, da gospoda Lcshovec franc in Pctllth Autîusf nista več naša ushižbenca in da torej nimata pravice nastopati v našem >nienu, inkaslrati ali sklepati kakršnekoli kupčije.
OriMivozn proilnj» S	; V. alftlj., I>uuril,-&l'u.
Jugoslov. tujsko-prometna razstava na dunajskem velesejmu.
Maribor 18. marca 1927.
Ko sem prišel na Dunaj, sem še-le izvedel iz časopisov, da je kol posebnost letošnjega pomladanskega velesejma na Dunaju poleg poljske razstave, tudi jugoslovanska tuj-skoprometna razstava. Ker v časopisju ni bilo navedeno, kje da se nahaja, sem se v Ro-luiidi obrnil na izvestitelja, ki pa sploh ni vedel, da je taka razstava. Tudi v seznamu je ni našel, l'a sem se podal na pot, da jo sam poiščetn. Sel sem v Messepalast. Polog raznih paviljonov in oddelkov sem pričakoval vsaj tu, da najdem, kje da se nahaja vendar la razstava. Nisem je uašel. Tudi tu sem vprašal izvestitelja. Kakor bivši avstrijski cesar Franc Jožef je izgledal, pa on mi ni vedel ničesar o tej razstavi povedati. Pri prehodu iz palače v paviljon pa sem obstal na ozkem hodniku, kjer sem bral mali napis, da je tu jugoslovanska tujskoprometna razstava. S tovarišem, ki je moral zavoljo te ra. slavo tavati z menoj po vseli paviljonih, sva se oddahnila, pa pošteno.
V malem prostoru je prirediteljev o razstave — in lo je Offiziedles VerkelirbUro des Kônigreiches der Serbeii, Kroaten und Slo-i venen, Wien L SeilereUttU; 30 — skušalo
'Dnevne novice
k Univerza ali vseučilišče? Pred nekaj
dnevi se je v Slovencu nekdo iz vneme za čistost slovenskega jezika spoteknil nad uradnim nazivom slovenske visoke šole v Ljubljani, Cfcš, imenuje se univerza, mi pa smo se l»rej dolga leta borili za slovensko vseučilišče. Trud za čistost in čiščenje jezika je vse hvale vreden, a skrbeti je treba, d« se gorečnost ne zmaliči. Vseučilišče! Besedi kot taki ne bi oporekali, ker pa naj velja za prevod latinske universitas, je ne moremo priznati. Uni-versitas ni zavod, kjer se vse poučuje in kjer se je mogoče vsega učiti — in to hoče povedati beseda vseučilišče, marveč universitas je korporaeija, je občestvo profesorjev in študentov. Te korporacije za gojenje znanosti so od časov visokega srednjega veka uživale velike privilegije in svoboščine. Današnja »avtonomija« univerz je komaj senca privilegijev starih visokih šol. Pustimo torej slovenski visoki šoli ime univerza, ki so ga sankcijoninala stoletja. Čehi so ponosni na svojo staro Karlovo univerzo in Poljaki na Jagelonsko univerzo. Sloveuci pa skrbimo, da nam naša univerza v Ljubljani ostane in pomagajmo, da se bo krepko razvijala!
k Sprejemanje novih uslužbencev v železniško službo. Za sprejem v železniško službo se oglaša vsak dan veliko število prosilcev. Toda po naredbi prome'jnega ministra MS 4950 od dne 25. 2. 1927, se radi predstoječe reorganizacije prometne službe iu njenih naprav ne sprejme do nadaljnjega noben nov uslužbenec v kateremkoli uradu ali oddelku železniškega resora. Izvzeti so samo delavci pri posameznih oddelkih in še ti samo takrat, če se sprejmejo na mesdo odpuščenih delavcev, kakor tudi v slučaju začasne, nenadne in neodložljive potrebe, a to samo za kratko dobo. Z ozironi na to ministrovo naredbo naj prosilci do nadaljnjega ne vlagajo prošenj za sprejem v železniško službo in naj se tudi ne obračajo na poslance za tozadevne intervencije * Duhovniška vest. 'Župnijo Sv. Marjeta ua Planini je dobil g. Vladimir C e p u d e r, kaplan v Žetalah. Novo župnijo nastopi dne t. aprila t. 1.
k Romanje k Sv. ilemi na Koroškem lx> od 11. do 18. maja. Priglase sprejema župni urad Javorje, p. Poljane nad ,"škofje Loko, samo do tihe nedelje, t. j. do 3. aprila. Kdor se priglasi, naj pošlje tudi 10 Din za stroške. Skupni potni list in avstrijski vizum lx> preskrbelo vodstvo, ki bo zaprosilo ludi za polovično vožnjo od Ljubljane do Jesenic drž-meja. Vsak priglašenec naj sporoči: svoje ime in priimek, stan (poklic), ime svojega očeta, svoje bivališče (vas in občina). — Menda ni božje poti, kjer bi se toliko skupno molilo, kakor na božji poti k Sv. Emi. Udeležimo se tega starodavnega potovanja tudi letos v prav obilnem številu!
k Tako je prav! »Jutro« je beležilo z debelimi črkami, da je veliko zapostavljanje Slovenije, ker je sedanja vlada ukinila zdravstvene inšpektorate in prenesla njihove agen-de na upravitelje bolnic. Vodje bolnic, ki so sami v večletni upravni praksi preizkušeni zdravniki, izjavljajo, da je ta ukrep vlade popolnoma pravilen in da so vsi zadovoljni z njim. le edino »Jutro« ni in to radi demagogije.
Priporočam veliko zalogo
modrocev, otomanov, vsakovrstne mreže, zložljive postelje, divane itd.
Velika izbira žime, afrika (Seegras) vedno v zalogi in najcenejše prodaja
СРОПР ictftor tapetnik — LJUBLJANA, riflHL i!(iyCI , Sv. Petra nasip štev. 29,
poleg »Zmajskega« (preje mesarskega) mostu.
k Okrajni zastop v Laškem. Zelja prebivalstva celega laškega okraja je. da se vendar enkrat razreši demokratsko gerentstvo svojih poslov ter imenuje drugo. Pri tej priliki si pa ne moremo kaj, da obvestimo širšo javnost, da so demokratje pred leti popolnoma prezrli imenovati v okrajni zastop iz Trbovelj tudi pristaše SLS. Č. g. župnik Oašparič je bil v zastop imenovan še v svojem dušnem pa s tiro vanju v Št. Ruperlu. Kljub deputacijam, ki jih pošiljajo demokratje v Ljubljano in ki je sestavljena vedno iz islili oseb, upamo, da se upravičeni iu splošni želji prebivalstva čimprej ugodi, da se imenuje novi gerent s sosvetom.
k Ljudski (lom v Št. Vidu pri Ljubljani.
V	nedeljo, dne 20. marca, bo ob 7 zvečer II. del predavanja o Ameriki. Predaval bo gosp. svetnik Markez, ki se je sam udeležil evhari-stičnega kongresa v Čikagu. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike in film- Vstopnina 3 Din.
k V društvenem domu na Glincali se
vprizori v nedeljo, 20. t. m. ob pol 8 zvečer krasna drama Uničeno življenje«, Predpro-daja vstopnic dne 19. in 20. po deveti maši in v nedeljo od 6. ure dalje v društvenem domu na Glincali. Cene običajne.
k Oblastno zborovanje trezne mladine. 19. marca vsi v Maribor na oblastno zborovanje trezne mladine, ki se bo vršilo takoj po prihodu vlaka iz Ljubljane v mali dvorani študijske knjižnice. Popoldne bo razgled po mestu, nato pa prosta zabava članov v mali dvorani Narodnega doma«. 20- t. m. zjutraj odhod na koroško stran v Ruše in Falo pod vodstvom dr. med. F. Mikiča.
k Na slovansko časopisje fašistovski znak! Da se slovanskemu časopisju v Julijski pokrajini prizadenejo še večje težave, kakor jih ima že zdaj, bo, kakor se čuje, v najkrajšem izdan odlok, da mora časopis nositi liktorski sveženj ali se mu pa odvzame dovoljenje za izhajanje.
k Na Jesenicah in sploh po Gorenjskem je zelo mnogo Jožetov in Jožic, ali kakor po domače pravimo Pepc. Stara navada je, da se ta dan eden drugega obdarujejo, posebno tam okolu savškega sejma, ki je eden izmed najlepših celega leta. Ali bi ne bilo zelo primemo, ako bi vsak voSčiieo godoviiiku kupil srečko kat. del. prosvetnega društva na Jesenicah mesto raznih manj prikladnih stvari, katere se na ta dan kupujejo na sejmu? Kakšno veselje bo zavladalo v družini dotičuika čez dva meseca, ko bo zadel glavni, ali kak drug dobitek! Zato Jeseničani, kupujte posebno danes na vaš delavski praznik srečke, v kolikor jili še niste. — Lot. odbor kat. del. prosv društva na Jesenicah.
k Pevske zbore opozarjamo na Bajukove Slovenske narodne pesmi (za moške in ženske zbore), ki so izšli pri Novi založbi v Ljubljani.
V	tej novi 2. izdaji sta strnjena dva zvezka v enega, zato je cena 26 Din zelo nizka
■jT 111. književna tombola Jugoslovanske Matico. Dne 18. I. m. je bila izžrebana četrta številka in sicer štev. 33 (tridesettri)). S številko 24 in 7 so bile izžrebane vse ambe, z štev. 43 so bile zadete prve terne, s štev. 33 pa bodo zadete že zadnje terne. Tombolske tablice, ki so s temi štirimi številkami zadelo terne (tri številke v eni vrsti) naj se pošljejo najkasneje do 24. t- m. v zaprti kuverti na naslov Jugoslovanske Matice, Ljubljana, šelen-burgova ulica 7, III. nadstr. Za slučaj, da bo do tega dne vposlanih več takih tablic nego je Se preostalih dobitkov, se bo vršilo lega dne za dobitke še ožje žrebanje in sc pozneje v poslane tablice ne bodo mogle več vpošte-vati.
opremiti prostor, kolikor se je pač dalo. V sredini je lepo ovenčana slika našega kralja Aleksandra z lastnoročnim podpisom v cirilici, kar so Nemci posebno še študirali. Po stenah pa so razobešene slike iu fotografije pokrajinskih lepot, letovišč in zdraviLšč v Jugoslaviji. Na dveh malih okencih, ki sta iz dvorišča dovajala malo svetlobe v ta temen hodnik, so ležali letaki, ki naj bi jih občinstvo jemalo s seboj.
Načrt razstave bi bil Se pravilen toda vsebina me nikakor ni zadovoljila. Glede prostora ne morem reči nikake pripombe, ker morda ni bilo mogoče najti boljšega. A ludi tu bi se lahko razporedilo vse drugače in vse bolje. Dasi je Jutro - pred par dnevi pisalo, đa je nova tujsko prometna pisarna v Mariboru sodelovala pod vodstvom dr. Pirkmajorja tudi na lej razstavi, se mi to zdi zelo neverjetno, ker bi sicer bila Slovenija malo drugače zastopana na razstavi.
Med slikami, ki jih je do 30 vseh, je zastopan ogled z risbo iz ateljeju Gacrtner und Kloss. Pred to risbo sva ostala tovarišem in konečno uganila, da je to Bled. Uganila, pravim, ker tudi mipsa ni bilo. In prav, da ga ni bilo. Dve fotografiji Bleda sta prav skromno skušali pokazati lepoto raja v naši Gorenjski.
Rogaška Slatina ima dve fotografiji. Ena kaže glavni portai Zdraviliškega doma in ima pravilen napis. Druga kaže splošen pogled ua Rogaško Slatino, pa brez napisa. Nalašč ,<m vprašal tam nastavljenega jugoslovanskega i/vi-titelja, kateri kraj je lo. Odgovoril mi ie »Dubrovnik«. Ko sem mu ugovarjal, se
ni ud al, dokler mu nisem slovenski povedal, da sem Slovenec iu da kraje dobro poznam in sem se pritožil nad- tako malomarnostjo, na kar je izvestitelj izginil.
Toplice Dobrna imajo svoj predvojni plakat z napisom Bud Neuimus . Dasi jc to kopališče bilo med Nemci znano res le pod tem imenom, vendar bi bilo prav, da se tu-! dj ta plakat že zamenja in da bo na njeni i označeno, da je »Bad Neuhaus, — Dobrna v j Jugoslaviji in ne več »Eigenthuni des Landes J Steieniiuk^. Drugih slik pa i/. Slovenije ni.
Med prospekti sem našel letak cen za Bled am Veldesor See \ seziji 1927. In to je vse, kar .ie bilo iz Slovenije. Prospekt s slikami je bil iz cele Jugoslavije le eden in : sicer /u morsko kopališče Crikvenica. 'Poleg i tega je bil še letak za 3. potovanje v Dalnia-: ci jo in za holel Jadran • v Jelši (Dalmacija). I To je bilo vse. ln še tega je bilo malo. Vse ' tiskovine ki sem jih našel, so delo dunajskih I tiskarn.
Ko sem odhajal iz tega temačnega prostora. je ta mrak legel name, da mi je bilo ' težko. Kako smo inahjni, kako smo noznajd-ljivi! Ako bomo s takimi razstavami stopali v svet. potem ne pričakujmo tujcev v našo državo, posebno ne \ Slovenijo, ki bi lahko j bila tujskoprometno sporedna s Švico in drugimi podobnimi kraji. Ne bom iskal krivcev in ne vzrokov in ne ovir, da je Ia razstava tako zgrešena, moj namen je, da opozorim javnost, posebno pa Šo meredajne kroge, naj se pri takih ravslavah dela smotreno in temeljito. ker sicer nam več škodujem '«r»! pa koristijo.	Fr. Hr.
■k Važno za večje posestnike! Potom Društva kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast išče večje število kmetijskih strokovnjakov vseh kvalifikacij in za vse panoge namestitve v kmetijski službi. Opozarjajo se torej posestniki, pri katerih so mesta izpraznjena, da se lahko obrnejo na društvo (Maribor, vel. županstvo, inž. Zidanšek) za posredovanje.
k Rezervni častniki, ki potrebujejo za prijavo, da so si pridobili pravico za napredovanje v višji čili, potrdilo, da niso bili sodnij-sko kaznovani in da niso v sodni preiskavi, naj za takšno potrdilo prosijo pri krajevno pristojnem državnem pravdništvu. Nravstvena izpričevala, katera je tudi treba priložiti prijavi za napredovanje v višji čin, pa izdajajo v Ljjubliani in Mariboru pciicija, v Celju in Ptuju okrajna glavarja, v ostalh občinah pa občinski uradi. Nravstveno izpričevalo velja kot dokaz dobrega slovesa in da imejilelj no pripada protidržavni politični stranki. To se objavlja na osnovi pojasnila velikega župana. — Pododbor Ljubljana.
k Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove (za srednje-in visokošolce) za poletni tečaj 1927. Prednost pri prejemanju štipendij imajo ustanov-nikovi sorodniki, za njimi domačini iz gornje-grajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh brez ozira na spol. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca, v roke predsednika dr. Er-nesta Kalana, odvetnika v Celju» do dne 5. aprila 1927. Natančnejša navodila v Ur. listu.
k Izredni popusti v zdravilišču toplice Dobrna pri Celju. Sezija se prične 15. aprila. Vsi državni uslužbenci, častniki, svečeniki, peuzionisti, vojni invalidi in vseh navedenih nepreskrbljeni svojci, nadalje svojci umrlih in padlih vojakov, vojne sirote in ruski invalidi plačajo za 20 dnevno zdravljenje pavšalno vsoto Din 1090, vsi drugi pa Din .1280 in dobi vsak za to :
. 1. enkratno vožnjo iz Celja na Dobrno in nazaj; 2. za 20 dni stanovanje; 3. za 20 dni dobro hrano (4krat na dan); 4. 20 kopeli v bazenu ali kabini; 5. 2kratno zdravniško preiskavo.
Ta ugodnost se lahko uporablja od 15. aprila do zaključno 10. junija. Vse druge cene so razvidne iz prospekta, ki ga uprava pošlje na željo brezplačno.
k Nenavaden pojav. Znana tvrdka Ljubljanski magaciu v Celju, Kralja Petra cesta 13 je pričela v svrho čim večjega prometa z veliko loterijsko prodajo uiauufakturnega blaga. Ta način prodaje, ki je zelo udomačena na Angleškem iu v Ameriki, pri nas pa še popolnoma nova, se vrši na ta način, da dobi vsak kupec pri nakupu kot nagrado posebno srečko, s katero lahko zadene ves tisti denar, ki gtt je plačal za blago. Ako torej kdo kupi obleko, je zelo vedjetno, da bo dobil obleko popolnoma zastonj- Žrebanje srečk se vrši vsakih 14 dni pod nadzorstvom, tako da je vsaka nepravilnost izključena. Ta novost bo imela brez dvoma velik uspeh in bo zadovoljila vsakega. One, ki se zanimajo za stvar, opozarjamo lia insérât tvrdke Ljubljanski magasin, Celje.
k Modni salon zn dame otvori lastnik krojnega učilišča F. Potočnik, Stari trg 19, Ljubljana. G. Potočnik, ki je bil radi svojega kroja ponovilo odlikovan, bo postregel cenjenim damam z preizkušenim in modernim krojem. Opozarjamo na oglas omenjene tvrdke.
k Golšo in Basedovo bolezen uspešno zdravi Radenski zdravilni vrelec, ki vsebuje jod. Požirkoma piti!
k Prihodnja številka Slovenca izide zaradi zapovedanega praznika sv. -Jožefa v torek zjutraj.
k Draga zdravila plačujete? Boljše je paziti, iia bolezen sploh ne pride v hišo. Proč s škodljivci! Namesto prave kave, pijte Žiko!
k Pri odebelelosti naravna > Franz-Josef-gienčica.: močno poteši prebavo iu napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo >Franz J o s e f< vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
k Lesna industrija! Ia remseheidske žage za polnojarinenik, mlinske krožne i,n druge, smirkovne plošče, pile, dobite najceneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Zahtevajte cenik.
k ITO — zobna pasta najboljša. k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu iu kakovosti vse druge.
k Ameriške posle, pooblastila in sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hii.ro in ceno dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice.
* Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo se začnejo na zasebnem učnem zavedu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 4. aprila 1927. Prospekti, pojasnila in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat in Co., Maribor, Slovenska ulica 7. telefon 100.
k Nove •Tiui'.rsrnm«: radio cevi MRv in MRv. Tvrdka Tungsram donaša dve novi cevi, koje je nazvala MRx in MRv Obe se razlikujeta od starih lipov v tem. da imata dve žarni niti, pa sla vsled tegn manj občutljivi pri razgrevanju. Razen tega stii ti dve paralelno spojeni žarni niti mehaniški tako konstruirani, da je emisija zelo konstantna. Mltx ie univerzalna cev, ki Da ima uosebne pred-
. nosti kot cev za nizko frekvenco, ker daje razen velikega ojačenja močno anodno štrlijo. MRy je izrazita cev za skrajno ojačenje, ki že pri malih naporih glasno in brez hibe reproducira. Oba tipa cevi tvorita akordirano garnituro, ki daje v odgovarjajočih zvezah najboljše rezultate.
Na tast Jožicam ln JoShom |e dane;
zvečer od o url hcncert
v resiavraclll .Ljubljanski dvor'
Salonski orkester,	Vstop prost.
Specilalitete morskih rib. X V vinski kleti jedila po znižanih cenah. X Odprto dO 1 11ГС |10П0С1.
£iuMrana
O Družba sv. Elizabete. Občni zbor družbe sv. Elizabete bo v nedeljo, 20. t. m. ob 4. uri popoldne v Marijanišču. Pred občtiim zborom bodo ob pol 4. litanije v kapeli. Članice, pridite vse; naprosite pa tudi prijateljice in do-brotnice, da se sestanka gotovo udeleže.
O Cerkven koncert v stolnici. Cecilijiuo društvo za stoluo župnijo v Ljubljani priredi v sredo 6 .aprila, ob pol osmi uri zvečer v stolnici koncert, ki bo nudil izbrane orgelske in vokalne skladbe. Med, orgelskimi skladbami se bodo izvajale tudi take, ki se pri dosedanjih stolnih koncertih še niso izvajale. Zastopani bodo Bach, Beethoven, Liszt, Springer. Martini in Guilmant. Med vokalnimi â capella deli Palestrina, skladbe za zbor in orgle pa bodo slovenskih novejših cerkvenih skladateljev.
O Ljudski oder poziva člano in vse one, ki sodelujejo pri >Pasijonu« da se gotovo udeleže skupne vaje, ki bo v pondeljek, 21. t. m. ob pol 8. uri zvečer.
O Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« ima v pondeljek pevsko vajo za ženski zbor ob 7., za moški ob 8. — Pevovodja.
O Rokodelski dom. Pevski zbor pod vodstvom g. prof. M. Bajuka ima pevsko vajo v torek, 22 .t. m. in v četrtek 24. t. m., obakrat ob 8. uri zvečer, tamburaški zbor pa v sredo in soboto, tudi ob 8. uri zvečer.
O Rokodelsko društvo vabi k društvenemu sestanku, ki bo jutri v nedeljo 20. t. m. ob 11. v Rokodelskem domu. Vabimo tudi mojstre, da se v obilnem številu udeleže sestanka.
O V Križankah predava v pondeljek ob 8. zvečer g. profesor dr. V. Šarabon.
0 Krščanska šola za stolno župnijo ima danes ob 5. popoldan svoj redni letni občni zbor v Jugoslovanski tiskarni.
O Kulturno-politični klub Slov. kat. akad. starešinstva ima v pondeljek, dne 21. t. ni. ob 6. uri zvečer v društvenem lokalu svoj redni sestanek. Dnevni red običajen.
0 Lapajnar Jožef — sedemdesetletnik. Te dni obhaja 70 letnico svojega rojstva g. Lapajnar Jožef, najstarejši aktivni član Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. Rojen je bil 15. marca 1857. v Kamnigorici na Gorenjskem od koder se je prišel učit mizarstva v Ljubljano k največjemu takratnemu podjetju Doberletu. Po 9 letih je vstopil k tvrdki Naglas, kjer je v službi še danes, torej nad 46 let. H gasilnemu društvu je pristopil 1. 1880 ter je tekom 47 let neumorno deloval v korist bližnjega. Za zasluge na gasilskem polju je bil že ponovno odlikovan, omenimo naj samo, da ga je ob priliki 40 letnega službovanja imenoval občinski svet ljubljanski meščanom. Danes še vedno opravlja službo poveljnika 3. čete gas. društva. Čestitamo!
O Odborova seja šentjakobske prosvete se vrši v torek, t. j. 22. t. ni. ob 8. uri zvečer v društveni sobi, Florjanska ulica št. 11. Udeležba je obvezna za vse odbornike.
O 6 odstotno obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Društvo konceptnih uradnikov politične uprave za Slovenijo Din 2000.—, Deln. družba pivovarne »Union , Ljubljana Din 20.000.— Orešič lloza in Ivan, kurjač drž. žel. 1.500.—, Zaplotnik Ignacij, mestni kate-het, Diu 1000.—, Urek Mihaela, trgovka Din 1000.—, 24 neimenovanih 71.500 Din.
O šišensko katol. prosvetno društvo priredi v nedeljo, 20. marca 1927, ob pol osmi uri zvečer igro »Vaški lopov*-. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
O Društvo »Jožefišče* v Ljubljani ima letos svoj občni zbor v nedeljo, dne 27. marca ob štirih popoldne v društvenih prostorih na Poljanski cesti št. 16. I. nad. z običajnim duev-nim redom.
O Ljubljanski trg. Po večinoma slabo obiskanih in slabo založenih tržnih dnovili, je včerajšnji trg zopet enkrat nudil živahnejšo sliko. Številne gospodinje iu prodajalke živil so napolnile do malega ves trg. Vzrok velikega obiska sta oba praznika v soboto in v nedeljo ter pričenjajoča se spomladanska sezona. Trg je bil založen z živili vseli vrst. Mnogo je bilo zlasti mesa. Goveje meso beleži znatno pocenitev in sicer velja kilogram najboljšega 15 dinarjev, slabše vrste govejega mesa pa se dobi tudi že po 10 Diii kilogram. Cene teietini, svinjini in ostalim mesnim izdelkom so ostalo stare, enako tudi perutnini. Prav izdatno jo
Priporoča se Vam velika izbira po najnižjih
cenah wellka zaloga mo$Kc!o. ženskega in drugega maniilahturiietf.tt
b'tiga pri tvrdki
m. $N01. S Jl!»5 1Д
Prešernova ulica 3
bil trg založen z. ribami. Ščuke so bile po 30 dinarjev kilogram, krapi 25 Din kilogram, postrvi po (K) Din kilogram. Iz Vrhnike so prinesli ribiči mnogo okusnih platenic, po 20 Din kilogram. Mleko je po 3 Din liter, jajca 2 Din kos. Pestrost trga je povečala velika množina pomladanskega cvetja, telohov, zvončkov in drugih cvetlic. Domače sadje pa je s trga skoro popolnoma zginilo.
O Tat na begu. Včeraj zjutraj ob 6. uri je opazil kriminalni organ policijskega oddelka g. Dobravec, ki je ravno pregledoval razna prenočišča v Florijanski ulici kako se je neki moški skril z velikim omotom za neko hišo v Ulici na Grad. Detektiv se je .skril za bližnji vogal ter počakal, da se je sumljivi moški napotil po Florjanski ulici nizdol, nakar ga je ustavil s klicem »Stojte! Kdo ste?«. Neznanec je vrgel omot na tla ter stekel proti Zabjeku in od tod na Prule, kjer se je skril v drvarnico napol razpadlega poslopja, kjer je bilo svoje-ïasno znano Marijino kopališče. Tu ga je detektiv aretiral in ga zvezal. V njegovem omotu se je nahajalo osem črnih ustrojenih kož, ki jih je ukradel čevljarju Karolu Blatniku v Florijanski ulici. Prijeti tat je 26 let star bivši trgovski pomočnik Slane Raznožnik, ki je bil ie opetovano kaznovan radi tatvin in vlomov.
O Policijske vesti. Policija je aretirala štiri osebe in sicer tri radi tatvine in eno radi postopanja. — Dve osebi sta ovadeni radi ka-Ijenja nočnega miru, neki gostilničar pa radi prekoračenja policijske ure. Trinajst voznikov je bilo zapisanih, ker ne spoštujejo cestnih policijskih predpisov. — Posestnica Emilija Zaje v Spodnji Šiški, ki ji jc neznan tat odnesel pred kratkim 500 Din vreden bakreni žleb, je včeraj zopet naznanila tatvino 100 Din vrednega bakrenega žleba.
© Cene so padle! Dame naj se pred nakupom prepričajo in ogledajo ravnokar došle krasne damske plašče in kostume pri F. Lu-k i ču, Pred Škofijo št. 19.
0 Veliko izbiro raznega perila in bluz priporoča Igu. Žargi, Sv. Petra cesta.
© Vrtnice, nizke, visokodebelnate, vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnje, viš-nje, divjo trto, lepotično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnice nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Fcrant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
Mar f bor
DANES ZVEČER VSI NA ORLOVSKO AKADEMIJO PRI GUTZU!
•k ie "ic
□. Vstopnice za orlovsko akademijo se bodo čez dau prodajalo v pisarni Prosvetne iveze (Zadr. gosp. banka, Aleks. c. 6-1). zvečer pa o<l 7. ure naprej pri Gotzovi dvorani.
□	Iz občinstva — o orlovski prireditvi. Zglasil se je v uredništvu prijatelj našega kulturnega pokreta iu rekel: .»Niste prevač agi-tirali za akademijo mariborskega orlovstva, ki se vrši na Jožefovo, vendar danes lahko vsakdo ve, kaj je njegova dolžnost. Pokazalo je bo, v koliko je med našim občinstvom že prodrla ona zavest, da podpirajmo svoje prireditve, posebno še, ako jih prireja Orlovstvo, ki je elita naših organizacij. Prosim vas, da še v tej številki opozorite Mariborčane, naj se 3b tej priliki zopet pokaže njihova zavednost, da p&setijo to akademijo v najlepšem številu!«
—	Tej prošu i smo radevolje ustregli in priobčili, kakor je želel. Pripominjamo pa, da se popolnoma zanesemo na naše v Mariboru, la se liodo denes, ko to čitajo v Slovencu«, takoj odločili: :>Z večer gremo na akademijo v Gotzovo dvorano!«
□	Predavanje o evharističnem kongresu v Cikagi. V nedeljo, dne 20. marca, predava ob polpetih preč. g. profesor v prosvetnem društvu v Melju o evharističnem kongresu v Cikagi. Vsled zanimivosti predavanja se vsi člani in prijatelji društva prav uljudno vabijo. — Odbor.
□	Katoliška omladiua priredi v nedeljo 3. aprila matcriDski dan z najrazličnejšim sporedom. Obenem bo tudi predavanje s skioptičnimi slikami o mali Tereziji. — Vse prijatel e že sedaj povabimo. — Odbor.
□	Dokument demokratske volivne agitacije. V ilustracijo agitacijskih metod SDS, objavljamo tale dokument: Mariljor, 23. januarja. P. n. Danes bomo imeli večje izdatke, ker je potreba za posamezne agitacijske lokale preskrbeti nekaj pijače in bo tudi za prevažanje volivcev, zlasti naših komisarjev od zunaj, precej stroškov. Da ne padejo ti streški na breme tajništva, ki je svoje mesečne dohodke že itak izčrpalo, vas najlepše prosimo, da k današnjim stroškom po svojih najboljših močeh blagovolite prispevati. Demokratski pozdrav! Dr. Ljudevit Pivko 1. r.
—	Na tej nabiralni poli so še lastnoročno podpisali in darovali za pijačo v agitacijskih loki'lib: dr. Pivko 100 Din, dr. Lipold 100, dr. Koderman 100, dr. Boštjančič 100, dr. Kac 100, Ivan ASič 100, Vilko Weixl 200, Ivan Vidmar 50, Pin'er Ferdo 100, Toman Ivan 40, AI. Stroliar 100, Ferlič Milan 50, Kravos
KOUNSKA ClKORIJA*
Ivan 50, Drago Klobučar 100, dr. Kari Slo-kar 50, Franjo Pišek 50, dr. Stamol 50, Miloš Oset 30, Vodel Rud. 50, Meglič Otmar 50, Boltavzar Rajko 20, dr. Cernič 50, Gietz Vinko 50. — Da se nam ne bo moglo očitati, da podtikavamo, hranimo original v uredništvu, kjer je na vpogled.
Pijače se je plačalo kot kažeta dva računa na I isti poli 56 in 46 litrov pri enem, 150 1 pri , drugem. — Kar se tiče volivnih komisarjev, ki jih je iz volivnih okrajev, kjer so vodili volivni akt, vabila SDS, naj se na njene stroške peljejo v Maribor volit, pa bo mogoče tudi še prilika kaj izpregovoriti.
□	Na zadnji občinski seji smo zelo pogrešali demagoške dolge govore socialističnih občinskih svetnikov. Pogled na galerijo pa je pojasnil, zakaj so to pot govori izpadli, dasi je b;la prilika naravnost zapeljiva, ker se je toliko razpravljalo o stanovanjski bedi. Galerijo so namreč, z.asedli gostilničarji, socialistični pristaši pa niso bili navzoči.
□	Malenkostni socijalisti. Vsem je znana stanovanjska mizerija v Mariboru in gotovo je želja vsakega, da se tej revščini čimprej odpomore. Mariborska občina sc je vrgla z vsemi močmi na delo, da vsaj nekoliko olajša veliko stanovanjsko bedo. Lansko leto je pozidala dve veliki stanovanjski hiši, letos pa ima v načrtu še mnogo obširnejšo gradbeno akcijo. Obč. svet je na četrtkovi seji o tem razpravljal ter določil vire, iz, katerih se bodo krile obresti in amortizacija posoj la, najetega za zidanje stanovanjskih hiš. Občinski svet je obširno razpravljal o raznih projektih novih davščin,, katere naj bi se uvedle. Med temi je b.l načrt zvišanja najemninske doklade, zvišanje doklade ua alkoholne pijače itd. Socialisti so stavili predlog, naj se zviša davek na osebne avtomobile. Ker ta davek ne bi dal zaželjenega efekta, v najugodnejšem slučaju bi prinašal občini 140.000 Din, dočim rabi občina letos 1.500.000, ga je občinski svet odklonil ter sprejel kot novo davščino izredno doklado na alkoholne pijače. Ker je bil soci alistični predlog iz navedenih vzrokov odklonjen, so bili gospodje, ki tako radi govore, da edino oni skrbe ka pravice revnejših slo:ev, užaljeni, ter so glasovali proti novim dokladam, s katerimi bi občina pomagala ravno najrevnejšim, ki nimajo niti strehe nad glavo Potem se bodo pa še širokoustili, da je njihova zasluga, da je občina toliko žrtvovala za omiljenje stanovanjske bede.
□	Drugi koncert Beethovnove IX. simfonije se je vršil pretekli četrtek zvečer v »Unicnovi« (preje Gôtzevi) dvorani. Ta večer naj bi bil kot proslava 60 letnice dirigenta dr. Cerina. Zato je tudi v začetku predsednik matičinega pevskega zbora g. Arnus podal v kratkih obrisih življenjepis g. dr. Cerina, ki je kot vsak slovenski umetnik, šel trdo trnjevo pot pomanjkanja in truda, da se je dvignil v višave umetniškega udejstvovanja. Kar pa je ustvarjal v Sloveniji, posebno v Ljubljani, je znano tudi Mariborčanom. Čestitki, ki jo je g- Arnuš izrekel v imenu Glasbene Matice v Mariboru, so se pridružili z iskrenimi vzkliki tudi vsi navzoči. — Izvajanje je bilo tudi ta dan dovršeno. Vsak presledek je občinstvo izrabilo, da je pokazalo svoje navdušenje, s katerim je izvajanju sledilo. Bile so pri izvajanju nekatere točke, ki so pričale, da je zelo težko isti umotvor podajati takoj po vrsti pod vodstvom dveh inter-pretov, vendar smo v splošnem morali priznati veliko elastičnost orkestra kot z.lwra. ki je bila posebno vidna proti sklepu. Da so solisti dovršeno zapeli svoje, sicer kratke vloge, je samoposebi razumljivo. Sopran in bas sta bila v kvartetu zelo odločujoča. — Da opustimo v tem poročilu vsako strokovno kritiko, pripominjamo le še, da se je tega koncerta. Med udeleženci pa, smo opazili cdliîue da je deloma v tem, da se je koncert ponavljal takoj drugi dan, deloma pa. da se je premalo označil ta večer kot proslava 60 letnice g. dr. Cerina. Tudi bi bil ves drugačen obisk, ako bi bile cene znižane vsaj za drugi kon-certč Med udeleženci pa smo opazili odlične goste tako prevzvišenega škofa dr. Andreja Karlina. gimn. ravnatelja g. dr. Tominška in druge. Večino udeležencev pa je tvorila mladina, ki zna in more pribl.žati se umetnosti z večjim entuzijazmom. — Oba večera sta bila v Mariboru posebnost, na katero nas bo še dolgo vezal spomin, ki nam je dala z.a bodočnost poroštvo, da Glasbena matica v Mariboru nesebično (saj dobička pri teli koncertih najbrže ni imela) dviga nivo in širi obzorje glasbenega doumevanja. Veliki uspehi, ne le venci, ki jih boritelji iu delavci na tem kulturnem polju dosegajo, so stebri, na katerih bo slonela naša narodna kulturna moč.
□ Vzorno gospodarstvo v mariborski splošni bobiici. Iz statistike, ki jo je izdal ljubljanski zdravstveni inšpektorat, posnamemo sledeče zanimive podatke: V mariborski splošni bolnici je nekaj nad 400 bolniških postelj in se je porabilo v preteklem letu 223 kilogramov bate, 2700 m gaze, 1800 komadov povojev. Ljubljanska bolnica je za eno tretjino večja od mariborske in sc je porabilo: 1720 kg bate, 16.800 m gaze in 8.300 komadov povojev. Bclgrajska bolnica je trikrat večja od mariborske in se je porabilo: 69.000 kg bate, 154.200 m gaze in 152.700 komadov povojev. — Načelnik zdravstvenega ministrstva dr. štampar je prevzel pred kratkim vse bolnice v državi in upamo, da bo napravil tudi na jugu tak red, kakor je v Sloveniji.
□	Bi že bil ča«. Regulacijo Pobreške «»este od glavnega mosta do Turkovc hiše je prevzelo stavbeno podjetje Accetto, saj ta tablica visi tamkaj. Za promet z vozovi in vozički je ta cesta zaprta že nekako od oktobra lanskega leta do danes. Sedaj so tako lepi dnevi, vsi stavbeni podjetniki dogotavljajo lansko jesen začete stavbe, le dogotovitev Pobreške ccste miruje. Ljudje, ki rabijo to cesto posebno za vozičke z zelenjavo, se silno hudujejo, ker morajo delati tako velik ovinek in to že tako dolgo. Bi že bil čas, da bi ee ta kos regulirane ceste izročil vozovnemu prometu.
□	Obdavčenje dalmatinskega vina. Mariborski občinski svet je na svoji seji v četrtek, dne 17. t. m., sklen'1 uvesti izredno doklado v iznosu 2 Din od litra dalmatinskega vina, ld se preda a v območju občine. Ta doklada se bo stekala v gradbeni fond. Novo doklado na dalmatinsko vino bodo predvsem pozdravili naši vinogradniki in gostilničarji. Vsled izredno nizke cene je dalmatinsko vino izredno uspešno konkuriralo štajerskim vinom. V zadnj'h mesecih se ga je v Mariboru iztočilo skoro 70 odstotkov, štajerskega pa samo 30 odstotkov. Za naše vinogradnike, ki svoj pridelek težko spravijo v denar, je konkurenca dalmatinskega vina izredno hud udarec. Pa tudi gostilničarji bodo nove doklade veseli, ker bo odpadla konkurenca raznih dalmatinskih kleti in vinotočev.
□	Nove občinske stanovanjske hiše se bodo letos gradile v Smetanovi ulici. Gradbeni urad pripravlja načrte, tako da se bo pričelo z graditvijo takoj v začetku sezone ter bodo poslopja do jeseni žc pod streho.
□	Cene stanovanj v novih mestnih hišah so tako nizke, da se obrestuje s tem donosom vzidani kapital le po en odstotek, tako da mora ostale procente z.a obrestovanje in amortizacijo kapitala občina iskati diugje. Tudi v novo projektiranih zgradbah bo ostala cena stanovanj približno ista. V tem se mariborska občina precej razlikuje od drugih, kjer se obrestuje v novozgrajenih občinskih hišah kapital po pet odstotkov ter so seveda stanovanja temu primerno dražja.
□	Opasna ptičku prijeta. Policija je aretirala dva mlada potepuha in sicer nekega Adolfa Kampl in Martina Mlakar iz Škorbe pri Ptuju. Klatila sta se po mariborskih gostilnah ter obiskavala razne trgovine in izmikala, kar jima je prišlo pod prste. Kampl je pol oiji že znan po raznih tatvinah. Po prestani kazni bosta izgnana iz, Maribora.
□	Popravljamo. V poročilu o izvajanju IX. Beethovnove simfonije preteklo sredo smo pomotoma poročali, da je bil zbor Glasbene matice pomnožen s pevci ostalih mari-t>orskih pevskih zborov. Ugotavljamo, da je nastopila Matica samo z lastnim zborom.
Celje
AKADEMIJO
priredi danes 19. marca celjski orlovski odsek ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma s sledečim .sporedom:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Naraščaj, proste vaje.
3.	Mladenke, proste vaje.
4.	Deklamacija, naraščajnik.
5.	Mladci, proste vaje.
6.	Gojenke, »Jezušček med cvetjem .
7.	Bradlja, mladci.
Govor.
8.	Deklamacija, člau.
9.	Člani, proste vaje obvezne.
10.	Članice, proste vaje obvezne.
11.	Drog, člani.
12.	Skupina.
Sodeluje godba železničarjev iz Celja. Vstopnina: Sedeži I. vrste 12 Din. II. vrste 10 Din, III. vrste 8 Din. .Stojišče na gàleriji 3 Din. — Prodaja vstopnic 1 uro pred začet-
k om pri blagajni v Nar. domu. • • •
& Katoliški dan mladine je danes! Upoštevajmo, da se žrtvuje naša mladina skozi celo leto z neumornim in vztrajnim delom, ki je namenjeno pozdigi duševnega blagostanja , našega ljudstva. Zato smo prepričani, da bodo znali naši somišljeniki in prijatelji to tudi ceniti in radi tega gotovo napolnili dvorano Narodnega doma.
ca II. Sattnerjev koneert sc vrši jutri! Vse ljubitelje glasbe pozivamo, da se v kar največjem številu udeleže cerkvenega koncerta, ki se vrši v uedeljo, dne 20 .t. m., v župni cerkvi ob 4 popoldne.
0 Občni zbor Slomškove tiskovne zadruge v Celju« se vrši dne 31. marca t. 1. in ne kakor smo pomotoma poročali dne 1. aprila. Vabljeni so vsi zadrugarji, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže, ker se bodo na istem obravnavala zelo važna vprašanja.
ja- Narodna odbrana v Celju sklicuje svoj redni letni ob>ni zbor za ponedeljek, 21. marca 1927, ob osmih zvečer v malo dvorano Celjskega doma. Odbor te važne in pomembne nacionalne iu kulturne organizacije pričakuje, da se narodno meščanstvo zbora polnoštevilno udeleži. Prosi se tudi udeležbe iz celjske okolice ter iz drugih večjih krajev celjskega okrožja, v katerih bi se naj ustanovile samostojue organizacije Narodne odbrana.
APOLOGETIKA.
Jutrova jeza na >peti» evangelij. Kei
»e je izkazal peti evangelij kot falzifikat, očita »Jutro» nam, du smo pripustili dve možnosti, predeu se je peti evangelij znanstveno pre-iskal, namreč da je ali falzifikat ali apokrifen (nepravi) evangelij, kakršnih je več znanih. »Jutro» pravi, da bi »Slovenec» moral biti uvorjeu že vnaprej, da je . peli evangelij ]K>-tvorba, ker da tako »uči katekizem».
Ce bi res tako učil katekizem, zakaj pa »Jutro» ni bilo vnaprej niverjeno . da je to potvorba? Ali je »Jutro» izven katekizma?> V resnici pa katekizem tako ne uči, kakor piše »Jutrov» »katehet». Ako bi bil peti evangelij apokrifen evangelij, bi lahko bilo to avtentično delo npokrifnega »evangelija». V resnici je, kakor smo poročali, vse skupaj groba potvorba, a -»Jutro • je za eno blamažo zopet bogatejše. >Ko bi bil molčal...»
Jesenice
1'odrninica S. /'. ]). ua Jesenicah vljudno vab! radi važnosti, člane in prijatelje planinstva na redni občni zbor, ki so vrši na nedeljo dne 27. t. m. ob pol 10. uri dopoldan v gostilni Mesar na Jesenicah. Dnevni r**l: 1. Poročilo uačetstvu. 2. Citanje in sprejem novih pravil S. I'. I). 3. Volitev odbora. •1. Raznoterosti.
Kranj
Stavbeno aibanje. Ker je v našem mestu občutno pomanjkanje stanovanj, se jo vendar začelo misliti na to, kako hi se omilila stanovanjska kriza. V tu namen so ustanavlja stavbna zadruga, ki si je nadela hvalevredno nalogo, da začne zidati mal" stanovanjske hišice Kažejo se tudi že z.naki, dn l>< letos precej živahna sezona /.a zidanje. O. Ogri/ ho bivšo Marenčičevo hišo, ki jo ji- kupil preteklo jesen, predelal in povečal, ker nujno rabi prostorov z.a svoje lepo napredujoči» podjetje. 7. mrzlično naglico se dela pri g. Majdlču. Napravila se bosta dva popolnoma nova jezova, eden pri vhodu v kanal, druei pa na koncu kanala. V- bivšem mlinu se bo namestila elektrarna, ki bo bližnje tovarne na Gašteju in na FarovSki loki zalagala s pogonsko silo. Vsa dela so preračunjena na več miljonov dinarjev.
Imenovanje, li. Ivan Marinko, prof.-romanist na tukajšnji gimnaziji, je imenovan za ravnatelja v Požegi.
Miklova Zala. Ker so zadnjo nedeljo morali mnogi oditi, ne da bi dobili vstopnice, ho dramatski odsek društva -Kranj v nedeljo, dne 20. marca ob štirih popoldne, še enkrat ponovil igro >Miklo\* Zala'.
Škof j a Colca
Mestna hranilnica. Višina hranilnih vlog pri Mestni hranilnici je 15. t. m., po dveh mesecih in pol, odkar zavod obstoja, presegla 1,000.000 Din.
Vodovod. Meščani so nevoljni, ker jim jo vodovodno društvo naložilo znatne doklade za popravila vodovodne napeljave, potrebna radi poškodb po povodnji. Razočurani so bili zlasti oni, ki so se pred leti odkupili od nadaljnjega plačevanja prispevkov. Nekateri pravijo, da bi si bila uprava tekoin 23 ali 25 let obstoja že lahko nabrala primeren rezervni fond za slične nepričakovane izdatke. — Prvotni namen ustanoviteljev vodovodnega društva j<; bil, da bi mestna občina prevzela vodovod v lastno upravo. Do tega pil ni prišlo; pc čigavi krivdi, no vemo. Najbrž sc za prevzem nisi. zanimali oni, ki so tedaj imeli obilno v rokah.
Kamnik
Aakleti urad . ki ca je društvo Kamnik: preteklo nedeljo uprizorilo /. velikim uspehom, se ponovi v nedeljo popoldne ob uri. Naj nihče nc zain i obiskati predstave v nedeljo, ker bo užitek vsled odprave dosedunjih nedostaikov še večji kol zadnjič.
Koncert priredi delavsko pevsko društvo Solidarnost na praznik sv. .ložefa zvečer v Kamniškem domu . Delavski pevski zbor nam je. šo v lepem s|>oniinu od svojega zadnjega koncerta lani, zato na-bo zelo zanimalo, koliko je v teku le!a napredoval. Na sporedu so lažje, ljudskemu okusu primerne skladbe sloveeakih skladateljev.
Vrhnika
Materin dan se proslavi pri nas prihodnji petek, dno 25. t. m. v Rokodelskem domu. Poleg govora so na sporedu Iri pevske točke: Sarafan, poje mešani zbor Cecilijinega društva, Marija skoz. življenje. moški zbor in Muli moja, izvaja cerkveni pevski zbor.
»Judita«, spevoigra, se vprizori na odru Rokodelskega doma v nedeljo, dne 27. t. ni.
Občni zbor Mlekarske zadruge se je vršil priteklo nedeljo, 13 marca ob ninogobrojni udeležbi v zadrugi včlanjenih živinorejcev. Navzlic raznim ne-prilikum in konkurenci je poslovni uspeli z.elo zadovoljiv. Po zaslugi izkušenega sirnrja g. Jan. Tesarja so izdelki (sir in surovo maslo) te zadrugo tako zasloveli, da obvladajo tržišče v "li Sloveniji, pa tudi v inozemstvo si- izvažajo. Prečita in odobri se računski zaključek za I. 1920 t< i podeli predstoj-ništvu absolutorlj. — Letos poteče doba izvolitve g. načelniku Ign. Znideršiču. predsedniku nadzorstva g. dekanu Jan. Keteju in g. Toin. lirom, k.i.eri pn -o bili soglasno ponovno izvoljeni /:.■ nadaljuo triletno dobo. — Pri slučajnostih se je debatiralo o živinorejskem shodu in so se na predlog g. dekana sprejele tozadevne priprave. — Iz računskega zaključka je razvidno, da je znašal denarni prouiet v preteklem letu tJin 6.125.205.12, izdatki /.a bla^o Din 1,241.523.01, prejemki I)i:i 1.811 342.88, dolg ua blagu pa Din 291.701.17. Rezervni zaklad je ■•n-rastel na Din 133.177.09. Zadružnikom se je iz ln-čnlo doplačilo za leto 1920 in sicer z.u vsak odd.nii liter mleka po 20 p. — Iz navedena je razvidno, kako blagodejno vpliva ta zadruga na svoje zadružnike, ker jim omogoča vnovčili mleko po najvišji ceni. A tudi zadružniki s<i lahko ponosni ua vojo lepo razvijajočo se mlekarno pod dosedanjo \ zorno upravo.
Trbovlje
ф Materin hlayotlov- ali Usoda inken. Savojke , nad vse krasna iera s petjem v petih dejanjih, se vprizori v nedeljo. 20 marea ob 4. uri popoldne v Društvenem domu. Vstopnice, katere kupiš lahko že v predprodaji v obeh konzumih so po 8, 0, 4 iu 2 Din.
Sejem sv. Jederti v četrtek je bil dobro ohiskan živinskih kupcev ie bilo dovoli, iirimaiii-kovalo je pa dobre živine. Posebno številni kramarji so se vračali židane volje v svoje k raie, ker iim ie leiKi vreme prineslo obilo skupička.
UMbnica	I
Smrt. V Ribnici je umrl prejšnji teden 2 leti i ln 1 mesece stari sinček g. organisia Puclja, Lojzek. Vkljub neumornemu prizadevanju g. dr. Oražma ni bilo mogoče ohraniti dečka pri življenju. Očetu in materi na izgubi ljubeznjivega otroka naše iskreno sožalje!
hfjinil je neznanokam tesač lleršič Jernej iz Jurjevice 51. Ljudje so mnenja, da je utonil, pa menda ne bo res, ker so ga v vodi že zaman iskali.
Kočevje
Poskuien samoumor. V zaporih tukajšnjega sodišča se je poskušal obesiti delavec 1. Krašovec, ki je osumljen, da je bil soudeležen pri umoru Otona Kautskyja. Obesil se je na električno žico, ki si jo je ovil okoli vratu, toda žica je bila prešibka in se je utrgala ter lako rešila eno življenje. Kaj je vodilo Krašovca do tega obupnega namena, noče povedali. Sicer pa vedno zatrjuje, da je nedolžen.
Umrla je 16. marca v Mahovniku M. Tekavc.
Novo mesto
Dan žrebanja loterije za zgradbo Ljudskega doma se bliža. Prosimo vse, da pobite s plačilom srečk, kajti na tiste srečke, ki bi do 24 t. m. ne bile plačane, oz. ni bil denar tega dne odposlan po poštni položnici, se ne bomo ozirali.
Skinptičnn predavanje. Tukajšnje Prosvetno društvo si je nabavilo skioptikon. Prvo predavanje je bilo zadnjo sredo, dne 16. t. m., ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu. Predavatelj nas je vodil po našem jugoslovanskem Primorju in nam kol zgodovinar pojasnil slike posameznih mest z nji! ovo zrrodovino. Predavatelju se najtopleje zahvaljujemo, šc bolj pa Prosvetnemu društvu iu prosimo, da se laka predavanja večkrat ponove.
MeilîUa
Radio sprejemno-oddajna postaja nam javlja, da je bil vinski sejem v četrtek srednje dobro obiskan in da je do 15. ure prodal samo eden vino. In vendar je naše vino zelo dobro. Kaj vendar mi-slite, vinski kupci? Oglasite se, dokler je čas, saj bo kmalu novo cvetelo. Radio je občutljiv tudi za vreme in danes izvrstno deluje, ker je krasen pomladni dan. Prejeli smo razveseljivo vest da raste zanimanje za radio sprejemne postaje. Namerava ga postaviti tudi naša osemrazredna šola. Krasna misel! Bog živi šolo! — Sporoča nam, da se gospod njski tečaj bliža svojemu koncu in da dekleta z vso paro pripravljajo razne drbre in le-e stvari za razstavo. Bomo prišli gledat in pokušat. Postavite se, kaj ste se naučile.
Piu/
ф Tombola. Krajevna skupina n:žjih poštnih in br/. javnih uslužbencev v Ptuju priredi običajno veliko javno dobrodelno tombolo dne 8. maja t. 1. na Florjanskcm trgu. Cisti dobiček se bo porabil ta bolne člane in njih družine.
Slovenska Mrajina
Dolnja Lendava. Velika je bila radost, ko je prišlo od ministrstva rešenje, da se smejo dajati potni listi za Madjarsko preko Redič, ki je oddaljen le kake pol ure S tem je bila vsakemu prihranjena dolga pot preko Cakovec—Kotoriba—Kaniža. Sedaj se je pojavilo drugo razveseljivo dejstvo. Začelo se je popravljanje železniških mostov na liniji Dolnja Lendava—Redič. Iz tega je sklepati, da se sme v bližnji bodočnosti pričakovati tranzitni železniški promet To bo za vso okolico velikanskega pomena in tudi za državo ne bo brez koristi. Ker vsa zadeva zavisi najbrž od pogodbe, ki jo sklepata Jugoslavija in Madjarska, je razumljivo, da vsak želi, da bi se ta pogodba čimorej sklenila.
V > Morlinišču« je še nekaj srečk na razpolago. Kdor jih še nima, naj ne odlaša dalje, kei zamudi zelo ugodno priliko. Cena srečke samo 5 dinarjev, dobitkov 670.
Se eno sodišče? Občina Sv Jurij je začela v zvezi s sosednimi občinami močno akcijo v zadevi m.vega sodišča za sev.-zap. del Prekmurja. Sedež naj bi bil seveda Sv. Jurij. Ali je akcija v resnici zamišljena z ozirom na interese prizadetih občin, ali pa se skriva za njo kak strankarsko-političen račjn, je sedaj težko reči. Na eni strani stoji dejstvo, da je sodišče potrebno, na drugi strani pa bi se dalo iz gotovih momentov tudi sklepati, da ima zadeva strankarsko ozadje. Ker je stvar važna in ker se je bati, da bi se storili nepremišljeni koraki, ki bi bili prej v škodo ko v korist, bomo o njej ob lajbližji priložnosti še govorili.
Dopfsl
Lesce. Krekova mladina Lesce priredi v nedeljo, dne 20. t nj., četrto predavanje Krekove socialne šole pri »Majdneku« v Lescah. Predava tov. Matija Mikelj iz Kamnegorice. Vabimo vse prijatelje in somišljenike, da se tega predavanja gotovo udeleže. — Te dni smo dobili novega po-stajenačelnika g. Žužka.
Brezje. V gostilni št. 70, ki je bila sezidana krog 1. 1900., je krčmarilo že do deset podjetnikov. Pri krčmi je 14 X 18 m2 velik salon. Ta je zdaj na prodaj. Kupec ga bo moral podreti in ves material odstraniti. Nekaj ponudnikov se je že javilo. Glavna vrednost je v strešni in zidni opeki in v šipah.	"
Mošnje. Plemenita gospodarica grada Pod-vin je poslala 1000 Din našim vrlim gasilcem, ki so ji 4. marca pri požaru rešili vsa večja poslopja.
Sv. Gregor. Zadnji teden so se vršile v naši fari duhovne vaje, katere so bile vkljub slabemu vremenu jako dobro obiskane. Zaključek je bil na praznik sv. Gregorija in v čast cerkvenega patrona ie bila vsa cerkev krasno okinčana.
Dvorska vas. Dne 19. februarja je prispela vest iz Belgrada, da je razpuščena šola, katero so nam nekateri pristaši samostojne stranke hoteli vsiliti in brez glasovanja udeleženih občanov z gradbo začeti. Učitelj je sicer zadnjo soboto že odšel, a Pucljevi pristaši še vedno mislijo, da bodo do uresničenja svoje želje prišli. To nam je kazal sestanek zadnje nedelje, na katerem je govornik trdil, da se bo vse napelo, da se bo šola otvorila kljub dokazani nepotrebnosti in protestom drugih občin. Poročali bomo natančneje o zadevi te šole, ki je povzročila toliko razburjenja.
PRED SPLOSNO STAVKO V LODZU. v Varšava, 18. marca. (Izv.) Včeraj se je vršila v Lodzu konferenca med strokovnimi organizacijami tekstilnih delavcev in podjetniki. Radi nepopustljivosti obeh strank ni prišlo do nobenega rezultata. Pričakujejo, da bo vsak čas proglašena v Lodzu aplošna stavka.
Albanija - italijanska kolonija.
Belgrajska »Pravdat objavlja dopis iz Tirane, v katerem opisuje diktatorski režim, ki ga uveljavlja Mussolinijev eksponent Ahmed Zogu. Po italijanskih ječah je polno Albancev, ki so nasprotniki sedanjega režima in ki so jih italijanske oblasti zaprle. Te in druge albanske emigrante skušajo posebni Ahmedovi agenti pridobiti za Ahnieda in pakt z Italijo; ako se jim to ne posreči, imajo nalog izvrševati atentate. Da bi se v vsakem slučaju lahko izvili iz rok inozemskih oblasti imajo v svojih potnih listih opazko: »Umobolen«.
Novi albanski zlatniki imajo na eni strani podobo Rima v liku Madone, na drugi ba beneškega leva.
Izprememba delovnena zakona na Angleškem.
NOVE VOLITVE?
Loudon, 18. marca. Vlada je dovršila zakonski načrt za izpreinembo zakona o strokov- 1 uih oganizacijah. Novi načrt prepoveouje generami štrajk kot črn nezakonite zarote; ob štrajKih ue smejo delavske šlrajiiovne siraže lati v skupinah m po strokovnih organizacijah ue smejo pobirati prisilue doklaue za politične stranke ali organizacije. Državni uradniki in uslužbenci ne smejo biti člani strokovnih organizacij, ki so politično pobarvane ali ki se politično udejstvujejo.
> Daily Herald« poroča, da delajo konservativci na razpis novih volitev pou gcSiom: : Energično varstvo angleških pravic v inozemstvu. — Minister za indijo lord Birkenhead je v nekem govoru rekel, da so sedaj še ediiia ovira narodnega blagostanja in sreče radikalni delavski elementi, ki imajo zveze z Moskvo. Moskovska .vlada je vlada morilcev in atentatorjev, ki je umorila carjeve otroke.
Izjave Zaleskega.
Varšava, 1. marca. Zunanji minister Zaleski je sprejel časnikarje in jim podal izjave o poteku ženevskih posvetovanj. Ugodno sta se rešili poljski zadevi glede šolstva v Zgornji Šleziji in Gdanjski. Ugodno so potekli tuai pogovori s Stresemannom; če bosta obe vladi pritrdili dogovorom, se morejo poljsko-nemška trgovinska pogajanja v kratkem obnoviti.
Kar se tiče Rusije, hoče Zaleski sedaj pospešiti poga^inja za garancijski pakt. V ta namen je pozval poslanika Pateka v Varšavo, da mu da potrebna navodila. Zaleski upa, da bodo sedaj pogajanja, ki so vsled čičerinove odsotnosti zastajala, hitrejše napredovala.
Za pogajanja z Litvo je Poljska vedno pripravljena.
Vanderveldov ekspoze v senatu.
Bruselj, 18. marca. O priliki proračunske debate je včeraj zunauji minister Vandervelde v senatu podal obširen ekspoze. Rekel je, da je prinesla Belgiji njena odpoved na koncesije na Kitajskem velik moralen uspeh. Kar se tiče Holandske, izjavlja z vsem povdarkom, da nima Belgija n'kakih aneksijonističnth namenov. Dalje je izjavil Vandervelde, da je slej ko prej za to, da se z Rusijo obnove diploijiatični odnošaji. Ta točka sicer ni v vladnem programu, v teku pa so gospodarska pogajanja. Nasproti Franciji je Belgija gospodarsko v zelo neprijetnem položaju; želi si Evrope z odkritimi kartami, kjer bi bila vsaka konkurenca in inicija-tiva dovoljena. Glede Nemčije Vandervelde ni tako črnogled kakor vojni minister Brocqueville; voliti je treba med politiko sile in razorožitvijo.
Okrepitev nemške vladne večine
Berlin, 18. marca Parlamentarna frakcija skupin »Deutschvolkische» je razpadla v štiri posamezne skupine, katerih nobena ni tako močna, da bi imela pravice samostojne frakcije. Deutschvolkische jJoslej ne bodo mogli staviti samostojnih predlogov ne dobiti sedežev v odsekih in ne v skupščinskem svetu. Razmerje med vladnimi strankami in opozicijo je sedaj 15:14.
STRESEMANNOVE KONFERENCE.
Berlin, 18. marca. (Izv.) »Vossische Ztg.« poroča, da je imel zunanji minister Strescmann včeraj daljše pogovore z ruskim, italijanskim in poljskim poslanikom. Pogovorom se pripisuje posebna važnost.
Klebelsberg v Rimu.
Rim, 18. marca. Ogrski naučni minister grof Klebelsberg je včeraj predaval na vseučilišču o »Intelektualni kooperaciji med Italijo in Ogrsko«. Kot prvi je govoril naučni minister Fedele, ki je med drugim navedel, da je italijanščina na ogrskih srednjih šolah obvezen predmet; v kratkem se ustanovi v Rimu Ogrska akademija. Današnji dan, je zaključil Fedele, bo štela rimska univerza med najpomembnejše svojega življenja.
Velika veeučiliška avla je bila polna rimskega občinstva, ki je prirejalo Klebelsbergu viharne ovacije. — Vsa znamenja kažejo, da se sklepajo med Italijo in Ogrsko dalekosežne zvoze.
SEKAVSKI KNEZ08K0F UMRL. v Gradec, 18. marca. Nocoj ob 8. uri je umrl sekaveki knezoškof Schuster- Rojen je bil 24. oktobra 1824 v Sv. Ani ob Aigni. V škofa je bil posvečen 20. oktobra 1893. Umrl je vsled oslabljenja srca.
POLJSKA ZASEDE KOVNO? v Berlin, 18. marca. (Izv.) »Deutsche All-gemeine Zeitung« poroča iz Rige, da je ruska vlada uradno objavila, da so ji popolnoma znane namere Poljske, ki hoče staviti Litvi ultimatum in zahtevati, da Litva prepusti Poljski vse sporno ozemlje. V nasprotnem slučaju je Poljska pripravljena takoj zasesti Kovno. Najbolj verjetno je, da se bo to izvršilo na rojstni dan predsednika Pilsudskega. Ruska vlada tudi ugotavlja, da Anglija podpira to poljsko stremljenje in da je pripravljena vkorakanje poljske armade v litovsko ozemlje odobriti-
FRANCOSKO-NEMŠKA TRGOVINSKA POGODBA PODPISANA. Pariz, 18. marca. Včeraj se je podpisal zapisnik o splošnih temeljih uporabe trgovinske pogodbe. Francoskim proizvodom se priznavajo največje ugodnosti, nemškim pa najnižje tarife.
AMERIKA PROTI RAZOROŽITVENIM PREDLOGOM DRUŠTVA NARODOV. Ženeva, 18. marca. Generalno tajništvo Društva narodov objavlja noto Združenih dr-
žav, katera neugodno ocenjuje odnosno odklanja dosedanje priprave in predloge Društva narodov na razorožitveni konferenci.
RUSIJA IN BBSARABSKO VPRAŠANJE, v Moskva, 18. marca. (Izv.) Ruska brzo-javna agencija je pooblaščena objaviti od svoje vlade, da se ne vrše nikaka pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Romunijo radi besarab-skega ozemlja. Sovjetska Rusija ni imela od dunajske konference dalje glede tega vprašanja nikakih zvez v Romunijo. Rusija tudi nadalje vztraja na stališču, katerega je poudarila na dunajski konferenci.
NOVI MOSKOVSKI SOVJET. Moskva, 18. marca. Novoizvoljeni moskovski sovjet šteje 1785 članov, od tega 279 žensk. Komunisti imajo 70 odstotkov mandatov, 450 članov je strankarsko neopredeljenih.
• TEŽAVE V LATVIJI RADI RUSKEGA PAKTA.
Varšava, 18. marca. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Rige, da je ameriška fin. družba Klopstock, ki se je pogajala z Latvijo radi inozemskega posojila, vsled latviško-ruskega pakta prekinila -pogajanja. To je razpoloženje proti zunanjemu ministru Cillenu še poslabšalo, tako da se pričakuje demisija celokupne vlade
VEZUV ZOPET BLJUJE. v Rim, 18. marca. (Izv.) Iz Neaplja jav. ljajo, da je Vezuv zopet začel delovati, vendar ne obstoja nobena nevarnost.
To in ono
DVE ZBIRKI.
Angelo Dali' Oca Bianca, slavni slikar iz Verone, je prejel nekoč iz Trsta naslednje pismo:
»Spoštovani gospod !
Obračani se do Vas s prošnjo, ki mi je, upam, ne boste zavrnili ter mi oprostili, da Vas z njo nadlegujem.
Hočem si napraviti zb;rko z roko slikanih razglednic in bi se čutil prav počaščenega, če bi bili tako prijazni in mi poslali eno z Vašim podpisom.
To bo razglednica, ki mi bo v vsej zbirki brez dvoma najdražja. Zlasti bom lahko dejal, da je b;la ona med prvimi, ki sem bil z njimi počaščen.
V	nadi, da razglednice sprejmem si uso-jam, Vam poslati svoj naslov:
Via S ... 9, Triesie.
Z izrazi odličnega spoštovanja se vam zahvaljujem v naprej.	C... F ...«
Slavni umetnik je na lo mirno odgovoril:
»Spoštovani gospod,
Obračam se do Vas s prošnjo, ki mi je, upam, ne boste zavrnili, ter mi oprostite, da Vas z njo nadlegujem.
Hočem si napraviti zbirko tisočakov in bi se čutil prav počaščenega, če bi bili tako prijazni in mi poslali enega.
To bo tisočak, ki mi bo v vsej zbirki brez dvoma najdražji. Zlasti bom lahko dejal, da je bil on med prvimi, ki sem bil z njimi počaščen.
V	nadi, da tisočak prejmem, si usojam, Vam poslati svoj naslov:
Via Santa Maria Rocca Maggiore 13, Ve-rona.
Z izrazi odličnega spoštovanja se Vam zahvaljujem v naprej.. .<
-j- Zgodovinski spominski dnevi. 13. marca 1227. je umrl papež Honorij III. 13. marca 1887. je v Parizu umrl francoski slikar Avgust Guillaumet. 15. marca 527. je pričel vladati bizantinski cesar Justinijan. 15. marca 1852. je pričel Livingstone preiskovati Afriko. 15. marca 1917. se-je ruski car Nikolaj odpovedal prestolu. 16. marca 1917. je umrl filozof Franc Brentano. 17. marca 1861. je kralj Sardinije Viktor Emanuel II. postal kralj ze-dinjene Italije, razen Rima in Benetk. 18. marca 1922. so Angleži v Kalkuti obsodili indijskega vodjo Mahatmo Gandhija. 19. marca 1867. se je v Zulovu v vilnskem okrožju rodil poljski državnik Pilsudski.
+ Prva ženitna ponudba. Ženitne ponudbe so bile v starih časopisih nekaj zelo redkega. Prva ženitna ponudba je izšla leta 1783. v »Frankfurter Anzeigennachrichten«. Oglas se ni dosti razločeval od današnjih ženitnih oglasov. Nek moški je iskal nevesto, ki naj bi poleg drugih lepih lastnosti imela tudi okrog 50.000 takratnih goldinarjev dote.
+ Promoviral šele v 87 letu. Na pariški Sorbonni je pred par dnevi promoviral za doktorja filozofije Andrieux, bivši dolgoletni francoski narodni poslanec, politik in načelnik policije. »Mladi« doktor je bil ob promociji star polnih 87 let. Med časom, ko je dvignil absolutorij in ko je promoviral, je preteklo 65 let. Rigorozu je prisostvoval njegov osebni prijatelj Clemenceau, bivši francoski ministrski predsednik.
-fNajmlnjši operiranoc. Po poročilih ameriških časopisov so v Detroitu tamošnji zdravniki operirali en dan staro dete ženskega spola, kateremu se je vnel slepič. Operacija se je posrečila in se mlado dete dobro počuti. V medicinskih krogih vlada za to operacijo veliko zanimanje, ker je to prva operacija tako mladega človeškega bilja.
Nova moda. Francoski modni krogi žele popolnoma spremeniti moško modo. Pred-
vsem hočejo, da bi povsem izginile dolge hlače, katere naj bi nadomestile kratke hlače. Prijatelji nove mode utemeljujejo svoje zahteve s praktičnostjo teh hlač, na katere se moramo ozirati v času modernih vozil, kakor so motorji, avtomobili, aeroplani, zlasti pa nas k temu sili sport, za katerega so dolge hlače neprikladne. Več francoskih konfekcijskih trgovin je že pričelo s prodajo najrazličnejših vrst kratkih hlač.
-j- Rekord v dolgosti las. Shulfrid Sjor-gren v Toronto je odnesla rekord najdaljših las. Ona sama meri 5 čevljev, lasje pa 10 čevljev, \<a'ere ima spletene v dve kiti. Kiti si ovija oknli svoje male glavice. Las si ne sme krtačiti, ker so izredno mehki in fini. Sjorgren porabi na dan za negovanje svojih las pet do šest ur. N.ene tovarišice, ki nosijo dečjo frizuro, ji njenih dolgih las prav nič ne zavidajo, ker ima z njih več nego preveč dela.
+ Indijanci se zopet množe. Število Indijancev zopet narašča. Splošno se je trdilo, da je ta zanimiv rod na tem, da izumre. Nedavno tega pa so v Združenih državah kakor tudi na Aljaski izvršili štetje. Pri tem so prišli dc razveseljive konstatacije, da so se severoame-riški Indijanci v teku dvanajstih let pomnožili za okoli 19.000 oseb. Največ Indijancev je v državi Oklahama. kjer jih je 120.000. Vseh Ind jancev je 350.000.
-f Ogromni splavi. Ameriški državi Ore gon in Washington pošiljata velike množim lesa v južne dele Amerike. Debla sestavijo in zvežejo na reki Columbia v prav posebne splave, ki imajo obliko cigare. 5000 debel in se več zvežejo skupaj v en sam splav, ki ima 120 metrov dolžine. Pred splave »vpTežejo« čolne, nakar ti cigarni splavi napravijo dolge morsko pot. 1100 km dolgo pot v San Francisco prevozijo v 12 dneh.
-f- Izgubljen krokodil. Pred kratkim je neka menažerija, združena s cirkusom, ki je stala dalj časa v Avignonu na Francoskem, pospravila svoje stvari, da se poda na pot v drugo mesto. Med potom pa je karavana zgubila enega izmed krokodilov in nihče ni vedel. kdaj in kako. Ko so dospeli na določeno mesto, so krokodila pogreš li. Razposlanih je bilo takoj več oddelkov, lastnik podjetja pa je imel mn^go opravila, da je pomiril prestrašeno ljudstvo. Zatrjeval je, da krokodili niso nevarni, posebno v tem letnem času ne ter da krokodil živi lahko tri mesece, ne da bi kaj jedel. So li krokodila našli, poročilo ne navaja.
-j- Življenje v steklenici. Letalci bodo odslej lahko še višje letali. Neki francoski učenjak je iznašel način, kako je mogoče kisik kot tekočino nositi seboj v termo-steklenici. Do sedaj so letalci v veliki visočini uporabljali kisik, ki je bil stisnjen v jeklenih cil n-drih. V termo-steklenici se nahaja električna žarnica, katera tekoči kisik spremeni v paro, kolikor jo pač letalec potrebuje.
-j- Dolga vožnja. Najdaljša železivška črta na svetu je bila po več kot desetih letih zopet otvorjena. To je proga Riga—Vladivostok, ki je dolga 10.041 km. Vožnja od Rige do Vladivostoka traja 13 dni.
-j- Hiše iz papirja. Neki angleški list ve poročati o srbskem kiparju Jovanu Pešiču, ki je iznašel opeko, katera sestoji iz papirja in še iz sedem drugih snovi, ki pa so tajnost iz-najditel'a. Kakor poroča list. je opeka ognja
varna in tudi nepremočljiva.
★
Heppershall na Angleškem je nekemu farmerju dvajset let stara kokoš zvalila štiri-najst piščancev in to ravno v času, ko so ve-ščaki trdili, da je kokoš stara tri leta, za vn-lenje prestara.
★
Učenjaki trdijo, da je človeško lelo se. stuvljeno iz 26.(K)0.000.00(i,000.000 celic.

Uubfanska komunalna politika.
Stavbno gibanje v Ljubljani.
O začetku stavbnih dol govoriti bi bilo še nekoliko preuranjeno. V resnici se ta še niso mogla pričeti iu bodo pravdami s'avbni gospodarji počakali še en mesec, ko bodo brez skrbi pred mm-(om. V marcu še vedno lahko in pogosto pritisne anrzlina 1er uniči vsa zidarska dela.
Kolikor je znano, ni letos nihče pričel niti z izkopnimi deli za novo stavbo. Na zidanje pa jih resno misli že precej; tudi večjo stavbe bodo letos zrasle. Vodilno vlogo med stavbnimi gospodarji na bo obdržala mestna občina. Obligacijsko posojilo bo doseglo zamišljeno višino.
Kakor smo že čitali iz časopisja, je minister za socialno politiko dr. Gosar dovolil Pokojninskemu zavodu zn nameščence, da sezida veliko trinadstrcpno stanovanjsko hišo na Miklošičevi cest1 na bivšem zemljišču Jadranske banke ob vogalu v Pražakovo ulico. Škoda, da se od Ljubljanskega dvora ne da odkupili še oni pas sveta, ki se drži tega stavbišča v Pvažakovi ulici. — Mes'na občina
sledeče komunikacije: 1. Wolfova ulica, 2. Stritarjeva ulica, 3. Sv. Petra cesta, 4. Poljanska cesta, 5. Pred škofijo, 8. Mestni trg, 7. Stari trg ter 8. Kopitarjeva ulica. Skratka vso važnejše ulico v osrčju mesta.
Drugi del tlakovalnegu programa je'občinski svet sklenil v javni seji 9. maja 1922 št 9751, in jo obsegal tlakovanje komunikacij približno v naslednjem redu: 1 Florjanska ulica, 2. Gradišče s zvezo med Šelenburgovo ulico in Gradiščem, 8. Frančiškanska ulica, 4, Miklošičeva eestu, 5. Dalmatinova ulica, 0. Komenskega ulica, 7. Metelkova ulica, 8. Slomškova ulica, 9. Tomanova ulica, 10. Gledališka ulica, 11. Beethovnova ulica, 12. Knaf-Ijeva ulica, 13. Gajeva ulica, 14. i'ražakova ulica, 15. Sodna (Tavčarjeva) ulica, 10. Resljeva cesta, 17. Vidovdanska cesta, 18. Gosposka ulica in njen podaljšek do VVolfove ulice, 19. Pogačarjev Irg, 20. Obrežje med frančiškanskim mostom in Poga-čarjevim trgom, 21. Medarska ulica, 22. Lingarjeva ulica, 23. Streliška ulica, in 23. ulica ob Zvezdi od kazine do Wolfovo ulice.
Tlakovanje teh komunikacij se ima izvršiti na račun posojilu za tlakovanje cest
Na teli komunikacijah se uredijo tudi tro-toarji v zmislu predpisov mestnega magistrata, glasom katerih se more uporabljati za napravo hodnikov samo .asfalt ali pa porfirue plošče, oboje na
bo zidala za državo veliko poslopje za carinarnico j zadostni betonski podlagi. Nove tlako robnikov se
na Resljevl cesti v neposredni bližini tovornega dela glavnega kolodvora. Baje bo imelo poslopje 40 slanovanj za uradništvo. — Delavska zbornica hoče tudi imeti svoje reprezentacijsko poslopje, ki bo povsem odgovarjalo njenim namenom. Palača njena bo stala na slavbišču naspro'i sodne palače ob Miklošičevi cesti, torej poleg Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Po načrtih sodeč, katere je napravil arhitekt Lavrenčič, bo stavba dvonadstropna, fasada ob Miklošičevi cesli pa bo daleč prekašala gole stene poslopja Okrožnega urada. V poslopju Delavsko zbornico bodo predvsem njeni zborovalni hi poslovni proslori; njena knjižnica in čitalnica; v njej bo poslovala borza dela. V kletnih prostorih so predvideni lok r. i i za brezalkoholno gostilno. Stanovsko delavske organizacije bodo imele tu svoje pisarne. Razen manjših drugih prostorov, bo v prvem in drugem nadstropju še 30 stanovanj manjšega obsega. Delavska zbornica ne ho zidala sama; pač pa namerava napravili kooperacijo s stanovanjsko stavbno akcijo mestne občine. Poslopjo sezida mestna občina, kateri bo delavska zbornica plačevala najemščiuo, katera pa obenem podpiše in prevzame VA milijona Din obligacijskega posojila. S stanovanji razpolaga mestna občina sporazumno z delavsko zbornico; ta pa ima na poslopju predkupno pravico.
Nadalje nameravajo zidati sledeči zasebniki: Antonija Per, Maistrova ulica 9, pos'avi enonad-stropno vilo ob Maistrovi ulici (Vojaški ulici). — Jožko Bizjak iz Bresta 1 pri Igu, napravi visoku-pritlično enodružinsko hišo ob Orlovi ulici. — Pavla Adamič, Kette Murnova cesta 11, zgradi vl-sokopritlično enodružinsko hišo na pare. 73-9 Sv. Petra predmestje poleg Grablovičeve ulice. — >Triuniph avto , d.z o. z. namerava v Sp. Šiški, na prostoru poleg Keržičeve gostilne, kjer inm svojo garažo, postavili enonudslropno stanovanjsko in i>o-slovno hišo ter pokriti dvorišče s stekleno streho. Poslopje bi imelo v prvem nadstropju 5 stanovanj; pri'ličjo bo služilo samo kot poslovni prostori. Poslopje bo vogalno s pročeljem na Celovško cesto in v Žibertovo ulico; v okras bo Celovške ceste tet bo napravilo s svojo lepo fasado poseben efekt. — Peter Berganl, tehnični ravnntelj Vzajemne zavarovalnice Kersnikova ulica 5, si postavi lasten dom z enonadsiropno vilo s tremi stanovanja ob Vodovodna cesta na pare. 72-8. Franc Vrhovnik, zidar, Vodovodna cesta 201. sezida visokopritlično enodružinsko hišo na pare. št. 175-17 v Podmil-ščakovi ulici. — Frančiška Telalok iz Zelene jame šl. 8, napravi enodružinsko hišo na pare. 73-13 ob Grablovičevi ulici. — Franc Vovk, hišni posestnik na Viču št. 92, namerava sezidali enonadstropno hišo z dvemi stanovanji na pare. št. 342-1—3 v Ger-bičevi ulici. — Inž. Premelč in soproga, ki stanujeta sedaj v Zeleni jami, postavita visokopritlično hišo z dvemi stanovanji na pare. št. 73-15 ob Grab-lovčevi ulici. — Josip Gregorin, krojaški mojster iz Trnovske ulice, pa bo aidai visokoprillično enodružinsko hišo ob križišču Langusove iu Marmon-love ulice nn pare. št. 19. — Julij Gliha, poštni
Tlakovanje cest in ureditev trotoarjev v Ljubljani.
V komunalui politiki mestno občiiK ljubljanske moramo zaznamovali v zadnjih povojnih le ih izredno lep napredek v skrbi za zboljšanje cest in razširjenje njihovega omrežja. Pa tudi javna prevozna sredstva bi še bila izdatno poboljšala in razširila, da nimamo v mestu staromodne cokljo ljubljanskega tramvaja; to g.'e pa edino ла rovaš po-godbe, katera veže mestno občino s splošno malo-železniško družbo, d. d. na Dunaju, o kateri smo cilali, da je prenesla svoj sedež pred kratkim v Zagreb. V to je bila pa samo priiuorana, kajti ta družba obratuje v Jugoslaviji edino to cestno železnico, ki pa je le malo podjetje koncema Sie-mens-Schukert Werke Da ni bilo le ovire, imeli bi tudi v Ljubljani žc moderen tramvaj, iak0 pa sedanji služi bolj v napotje, kakor pa modernim prometnim sredstvom ln zahtevam. O tem govoriti ui naš namen.
Kmalu bo tri lela, odkar jo bil razpuščen ljubljanski občinski svet. V tej dobi je polni dvo leti upravljal mestno občino gerentski svot trojice, a od novembra 1. 1, sem vodi občinsko gospodar atvo vladni komisar sam Gerentski svet samosloj-no-demokratske trojice se je mnogo trudil, da si pridobi simpatije in hvaležnost ljubljanskega prebivalstva. Mnogo cest je bilo tlakovanih z granitnimi kockami, a Miklošičeva s Tavčarjevo (Sodno) in Dalmatinovo ulico pa asfaltirana. Bohoričeva ulica je bila izregulirana in razširjena, trotoarji po nekaterih ulicah so se uredili.
Vse tlakovanje cest in ureditev trotoarjev pa spada v tlakovalni program bivših občinskih svetov po vojni. V dokaz temu bomo navedli sklope javnih sej občinskega sveta.
Prvi del llakovalnega programa je l>il sklenjen v javni seji občinskega sveta dne 22. marca 1921, št. 7107. Po tem sklepu so se imele tlakovati
v zmislu teh predpisov lahko od obstoječih razlikujejo, ako je to v prometnem ali estetskem oziru priporočljivo. Širina trotoarja znaša lahko do petine cestne širine (po regulačnem načrtu vzeto), v izrednih slučajih se lahko ta širina še poveča. Stroški za napravo trotoarjev se zaračunavajo v zmislu določb stavbnega reda za inesto Ljubljana § 71, peti odstavek, in sicer se pri onih troloarjih, ki so že napravljeni iz dovoljenega materiala, pu jih je treba razširiti, upoštevajo stroški samo za razširjeni del trotoarja. Pri hodnikih pa. ki niso iz predpisanega materijala n. pr. iz betona, škril-jevca. Samota, brušnika itd. ali pa makadama, se upoštevajo stroški za vso širino na novo napravljenega trotoarja.
Po ten predpisih se pa ne zaračunavajo dela ob onih zgradbah, ki su eventualno obremenjene (z ozirom na pogoje stavbnega dovoljenja) z napravo vsega trotoarja na lastne si roške,
Pod istimi pogoji kakor navedeno se uredijo tudi trotoarji na komunikacijah, ki se nahajajo v prvem tlakovalnem programu.
Tako se je glasil sklep občinskega sveta. V zmislu S (12 občinskega reda za mesto Ljubljano je bil ta sklep javno razglašen in nabit na občinski deski skozi 14 dni od 30. maja 1922 do 15. junija 1922. Zoper sklep ni bila v zakonitem roku vložena pri mestnem magistratu nobena pritožba.
Sklep je torej postal pravomočen iti obvezen za vse interesente, v prvi vrsti pa za hišne posestnike in lastnike stavhišč ob imenovanih komunikacijah. Gotovo se ni nihče teh zavedal daleko-sežnosti tega sklepa, ali je pa mislil, da se njega ne tiče ter smatral, da ga ne morejo zadeti nobeni stroški. Prepričani smo, da bi v liasprot. slučaju ne manjkalo pritožb in protestov. Ko je mestni magistrat priče: pošiljati račune za popravljene in razširjene troloarje posestnikom, ki nimajo svoje hiše in stavbišča ob komunikacijah, koder se je tlakovanje izvršilo, tedaj so se jim šele odprle oči. Proti plačilnim nalogom so posamezni interesenti vlagali pritožbe, katere pa prizivna instanca (gradbeua direkcija) brez nadaljnjega kot nc upravičene zavrača vsem z analogno motivacijo sledeče vsebine:
:,Občinski svot mesta Ljubljane .ie v svoji seji sklenil, «la se N. N. cesta (ulica) asfaltira (tlakuje) ter hodniki ob tej cesti razširijo in podaljšajo. Sklep občinskega sveta je bil v zmislu g občin, reda za mesto Ljubljana z' dne 5. avgusta 1887, dež. zak. st. 22 pravilno razglašen.' Zakoniti 14 dnevni prizivni rok po § 85 cit. obč. reda .ie potekel. Ker v tem roku ni bila zoper sklep obč. sveta vložena nobena pritožba, je postal pravomočen iu izvršen. Intimiranje (vročitev) plačilnih nalogov od strani mestnega magistrata ljubljanskega, v zmislu katerega ima pritožnik na osnovi § 71 stavb, reda za inesto Ljubljana z dne 25. 5. 181)6 dež. zak. št 28 plačati eno tretjino stroškov za razširjenje hodnikov o!> N. N. cesti, je le izvrševanje sklepa občinskega sveta.
Pritožba proti plačilnim nalogom, ki izvirajo iz pravomočnih sklepov občin, sveta, pa je, ako so sicer formalno in računsko pravilni, nedopustna Vsled tega so je morala pritožba zgolj iz formalnih razlogov zavrniti ne spuščajo se v meritorno presojo pritožbe.
Proti tej odločbi ui nadaljnje pritožbe.
Poleg navedenega tlalcovalnega programa je občinski svet v javni seji dno 27 maja 1924 štev. 13.783 sklenil, da se izvedejo še naslednja dela: 1. Ureditev hodnika na Dunajski cesti; 2. ureditev hodnikov na Gosposvetski cesti; 3 ureditev Sente-niške ulice (z dobrimi ploščami iz brušnika, da se doseže arhitektonsko zadovoljiv tlak ob stolni cerkvi); 4. ureditev ulice med cerkvijo in župui-ščent ob stolnici (plošče iz brušnika) ; 5. ureditev Študentovske ulice, kjer naj se cestišče tlakuje z granitnim drobnim tlakom; 0. ureditev hodnikov v Ravnikarjevi ulici, kjer naj se polože granitni ozki robniki. — Za vsako komunikacijo je bil določen tudi način ureditve hodnikov. V Ravnikarjevi ulici je bila predvidena naprava makadamskih hodnikov z ozkimi granitnimi robniki kot ekvivalent za svet, ki ga odstopajo prizadeti ' posestniki prod svojimi hišami v javno last mestni občini.
V isti seji občinskega sveta jc bilo sklenjeno asfaltiranje Aleksandrove ceste ter razširjenje in podaljšanje njenih trotoarjev (št. 13 781-24).
Ta po občinskem svetu sklenjeni tlakovalni program za izboljšanje ljubljanskih komunikacij se je tudi takoj pričel izvajati. Ker so pa politični spletkarji dosegli, da je bil občinski svet razpu-ščen, ter da so upravo mestne občine izročili eksponentom ene (SDS) stranke, so fi dve leti izvajali sklepe bivšega občin, sveta, tako da so večji del tlakovalnega programa res izvršili
Vse komunikacije v glavnih prometnih žilah so urejene z malimi izjemami. Ureditev Masary-kove ceste od Dunajsko ceste do Glavnega kolodvora čaka izvršitve. Delo se je lansko leto pričelo ter se bo letos nadaljevalo. Prostor pred Glavnini kolodvorom se bo dekorativno uredil; tam pride tramvajskfl čakalnica, javno moderno stranišče in po možnosti en trgovski lokal za bufè. Cesta v širini 40 m pa bo zasajena s plautanami, tako da ne bomo povsod imeli samo enoličnega kostanja. Na tlakovanje čaka še Resljeva cesta, katero pa se bo tudi tokom letošnjega lela izvršilo, zlasti ako so bo poleg kamnoseka Tomana zgradila nova moderna carinarnica.
Ureditev Gosposke ulice je potrebna; že itak mračna ulica naj dobi vsaj lepše in udobnejše lice. Na Cojzovem grabnu so jeseni izginili oni mračni kostanji; nadomestile jih bodo svetle breze, ki bodo dale povsem drugi ton okolici. Zntovjo nasproti šole pa se bo zasadilo (okrasilo) z bršlja-nom.
Pričakovati je celo, da bodo morali vzeti kostanji >Zveate< slovo s tega sveta ter se to pri-
ljubljeno šetališče preuredi in zasadi z drugim lepšim drevjem
Nabrežja Ljubljanice z njeno neurejeno strugo delajo našemu lepemu mestu naravnost sramoto. Dokler niso izvršena regulačna dela. tudi mestna občina nn more urediti obrežnih komunikacij. Mogoče bo sedanja vlada našemu mestu bolj .naklonjena, kakor so bile prejšnje. Skozi Ljubljano pasira največ tujskega prometa in vsak tujec vidi lo raztlrapaiio strugo Ljublj.inice, ob kateri naj bi vodila lepa promenadnu pota. Ako naš poljedelski minister dr. Kulovec s svojim kolegom inž. Ser-necein, ministrom za gradbe. izposluje zadostno kredite za dovršitev teb regulačnih «lel, mu bo Ljubljana ohranila večen spomin in hvaležnost.
Ob tej priliki naj opozorimo na določilu stav-binskega reda /a mesto Ljubljano, ki se tičejo trotoarjev.
Po cit. stavbnem redu mora vsako poslopje, ki stoji v notranjem stavbnem okraju, dobiti na ulični strani hodnik (trotoar) s primo-no strugo; oboje mora biti položeno v predpisani nivel Tudi poleg vrtnih zidov ali drugačnih ograj se morajo napraviti ravno takšni hodniki in strugo. Za vna-nji stavbni okraj določa stavbno oblastvo (torej mestni magistrat), ali in kje se morajo napraviti hodniki, s posebnim ozirom na prehod iz notranjega v zunanji okraj.
Stavbno oblastvo določa širino trotoarja kakor tudi način naprave hodnika in gradivo, katero se sme zanj uporabljati.
Stavbni red daje torej glede napravo trotoarjev stavbnemu oblastvu skoro neomejeno moč. K napravi hodnika niso dolžni samo lastniki poslopja in parceli ranih zemljišč, ampak ta dolžnost obstoji, za vsakega posestnika, ki ima kako zemljišče, katero zadene ob javno komunikacijo. Gospodar, ki zida novo poslopje, mora trotoar napravili ter ga stavbno oblastvo lahko k temu prisili, tudi ako mu stavbno dovoljenje tega izrecno ne predpisuje. Dolžnost /a napravo trotoarja izhaja neposredno iz zakona in ne ugasne niti po po-motnem nalogu stavbnega oblastva^ a še manj, ako stavbno oblastvo napravo hodnika opušča.
Naprava trotoarja spada k javnim bremenim. Pri novih poslopjih preide torej na vsakokratnega privatno pravnega posestnika ali lastnika objekta v zemljiški knjigi. Pravni naslednik prejšnjega go.-podarja nosi to dolžnost v polni meri.
Nadalje določa cit. stavbni red: Stavbni gospodarji novega poslopja ali prezidave so dolžni, da še pred podelitvijo uporabnega dovoljenja napravijo trotoar ob strani javnih ulic. in sicer ne samo ob dolžini poslopja, ampak ludi ob zemljišču. ki pripada njemu; struge pa mora napraviti
cestni posestnik. Pri tem je vseeno, ali stoji stavba ob cesti (v stavbni črti) ali pu v notranjosti stavbne parcele; dolžnost do naprave hodnika se ne razteza morda samo na poslopje kot tako, ampak na stavbišče sploh t. j. na ono zemljiško plo-skvo, katera služi stavbi iwsredno ali neposredno. Pri polaganju trotoarja je treba določiti pravi nivel in je za to odgovoren stavbni gospodar.
Kadar je trotoar pravilno po predpisih neformalno izročen mestni občini 'or od nje tudi dolžnot vzdrževanja Dolžnost hišnega lastnika do vzdrževanja trotoarja preneha šele tedaj, kadar jo forlamno izročen mestni občini ter od nje tudi prevzet. Prevzem trotoarja po mestni občini naj hišni lastniki zahtevajo tekom enega leta po njegovi izvršitvi. Kadar je hodnik formalno prevzet, jim ni treba več imeti skrbi z vzdrževanjem. Formalnega prevzemu no morejo nadomestiti dejanja, iz katerih bi se dalo na prevzem sklepati. Po predpisih mestnega magistrata napravljeni trotoar m o r a občina prevzeti v dobi enega leta po njegovi izvršitvi. V praksi se pravilna izročitev in formalni prevzem izvaja lo redkokdaj, dasi razsodbe bivšega upravnega sodišča izrecno to formalnost zahtevajo.
Z ozirom na spredaj omenjeni in deloma izvršeni llokovulni program bivšega občin, sveta, je zelo važno sledeče določilo našega stavb, reda: »Po ulicah, kjer zdaj še ni pešpoti, ali kjer obstoječo no zadostujejo predpisom, katere (kakor ;ih) izda občinsko zastopstvo, so bodo morale pešpoti napravili po njegovem sklepu; eno tretjino stroškov plača dotični hišni lastnik, dve tretjini pu mestna občina. : Opiraje se na to zakonito doiočilo (pooblastilo) je bivši občinski svet mogel napraviti lako dalekosežne sklepe glede ureditve hodnikov. Ti sklepi so izpremenili predpise, ki so bili veljavni • za trotoarje. Sklepi so bili popolnoma v skladu ? tolmačenjem gornjega določila. Bivše upravno sodišče na Dunaju je izdalo že razsodbo v tem zmislu. Občinski svet sme (more) genc-relno naprej določiti širino in konstrukcijo trotoarja, določiti kdaj naj se napravi in kakovost (način) materijala, ali pa epecijelno ob priliki vsakokratnega stavbnega dovoljenja. Proti tem naštetim genereluim sklepom občinskega sveta tudi pravočasno vložene pritožbe ne bi bile držale.
Pri izvajanju sklepov obč. sveta za ureditev hodnikov morajo hišni posestniki pred svojimi hišami odstraniti pred hišo položene stopnice, na-pušče itd., ki bi mogli ureditev hodnikov ovirati. Razmerje glede stroškov ostane kakor» gori neiz-premenjeno.
Poškodbe hodnikov in slrug se popravijo na stroške povzročitelja.
Xdrav&tvo
Docent dr. Ivan Matko:
Obračun za zgradbo novega
oddelka za jetimike v mariborski soSošni bolnici.
Neznosne razmere, Ui so vladaie desetletja v oskrbi jetičnikov v mariborski bolnišnici, so tvorile nevarno ognjišče za razpasenje je'ike ne samo med ostalimi pljučno zdravimi bolniki bolnišnice, ampak ludi med širšo publiko in so v znatni meri ovirale uspešno karitativno delovanje tukajšnje protituberkulozne lige. S.ij prodira polagoma stališče, da zadostuje bržčas ena sama palčica tuberkuloznega bacila /a infekcijo oduosno obolenje kou-stitucijonelno dovzetnega organizma.
Zaradi lega je sprejela liga že ob svoji ustanovitvi leta 1922. med glavne točke svojega programa ne samo skorajšnjo ustanovitev lastnega društvenega dispenzarja, ampak tudi oživotvorjenje posebnega izolačnega oddelka za oskrbo je'ičnih, pred vsem takih z odprto, v tretjem stadiju se na-hajaj čo boleznijo.
Delovanje protituberkulozne lige je spremljala prav i>osebna srečal Že 5 mesecev po ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil 13 jan. 1922, se je posrečilo kljub stanovanjski bedi po naključju pridobiti primerne prostore in v njih oživolvoriti zgolj s podporo tuk. obftins'va moderno urejen dispensai- z lastnim ordinirajočim zd> tvnikom in dobro izvežbano oskrbovalno sestro. Letos, 20. marca 1927 pa slavi protituberkulozna ifja petletnico svojega obs'anka in otvarja drugo, za tukajšnje razmere posebno važno in nujno uslanovo, t. j. oddelek za jetičnike, ki naj jim služi kot prijetno pribežališče v težkih in obupnih urah bolezni.
Akcija za cživotvoreuje novega oddelku je Irajala komaj lelo dni. Že v začetku marca 1. 11126 je objavila liga poseben poziv na prebivalstvo in apelirala na vsa njej naklonjeni in ndodarna sica. Z njim je ohves'ila javnost o nio'ivih, ki jo vodijo pri zasnovanju širuko]>otezne nabiralne akciji- Ta poziv je našel v tem kratkem času vprav neverjeten odziv, ki ima razumljivo podlago le v dotedanjem karitativnem delovanju lige v ambulatoriju in v brezplačni razdelitvi skoro 35.000 od'lipe tiskanih, popularnih brošur z navodili zoper jetiko in o higijeni življenja. Sem spadajo brošure: IJoj pro'i jetiki, Pouk o sušici-, Cilji in naloge ani-bulatorija protituberkulozne lige. in slednjič Pomen svetlobe, vode in zraka za človeški organizem . Slednjič sloni tajno-t uspelia vse akcije tudi na tem, cla je poveril odbor vso akcijo samo enemu odborniku, in se je z osebnim nabiranjem darov od osebe do osebe, od tovarne do tovarne ln od hiše do hiše propagirala nujna potreba takega oddelka, pri čemer je našla liga polno razumevanje 1er najizdatnejšo in nadvse hvalevredno podporo pri vseh merodajnih činiteljih kot pri upravni oblasti, duhovščini, učiteljstvu, železničarjih, žen-darmeriji itd. Število darovalcev sega danes dale-ko preko 15.000. Med njimi se nahaja več plemenitih ljudi, ki so darovali po več vagonov blaga. Večino pa tvorijo taki, ki so zmogli komaj nekaj par ali desk za to dobrodelno akcijo S lega mesta naj sprejmejo vsi darovalci, bodisi bogataM. bodisi manj premožni našo najiskrenejšo zahvalo! Naravno je, da je bilo treba pri tem načinu nabiranja darov mnogo nesebičnosti, mnogo časa in zatajevanja, ker so se ponekod odprla vrala z uspehom šele po ope'ovanem trkanju Denarni prispevki izhajajo samo iz mariborske oblasti, medtem ko so prispevale materijal razne tvrdke izven naše oblasti. Tako n. pr. smo dobili stavbeni malerijal iz Ljubljane, Splita. Osjeka, Zagreba, Jesenic, Kamnika itd Električne stropne svetilke jo darovala celo tvrdka Pragan in sinovi na Dunaju.
Tekom par tednov je bilo proti vsemu pričakovanju nabranega toliko denarja in materiala, da je odbor protituberkulozne lige opustil prvotni načrt za postavitev male lesene prostozračne lože in se jo lotil z vso smelostjo in energijo zgradbe posebnega oddelka v obliki nadzidka nad medicinskim oddelkom tuk. splošne bolnišnice. Z zgradbo se je pričelo že v začetku meseca junija 1920 in je bila gotova že koncem septembru istega leta. seveda le v surovem zidnem ogrodju.
Novi oddelek obsega 9 bolniških sob s skupaj 24 do 30 posteljami. Nadalje ima ličen balkon, veliko prostozračno verando in 12 drugih sob. ki tvorijo potrebne in važne pritikline zn Ink oddelek, kjer ni nikdar dovolj vanios'nih odredb za okolico. Med pritikline spada tudi moderno urejen sputorii, katerega je darovala tvrdka Tomažič. Dalje obsega
oddelek kopalnico z 2 kadmi, sobi za čisto in umazano perilo, sobo za sesiro, kuhinjo s shramba, garderobo za zdravnike in bolnike, sobo za arhiv, priročno sobo za male operacije itd. Kurjavo oddelka preskrbuje lastna centralna toplovodna naprava.
Poleg nabranega materijala, k j je obsegal 37 vagonov in lo opeke, cementa, tramov, dosk, apna, peska, železju, svinčenih cevi ild. je bilo potrebnih precej denarnih sredstev in sicer v visočini 345.355 Din 43 para.
Denarni izdatki se razvrščajo na sledeče postavke: 1. plačilo stavbeniku in raznim drugim delovnim močem Din 11 1.823. 2. Centralna kurjava in ostale peči Din 58.883. 3. Okna z okovjem Din 24.9(50. 4. Dobava in montaža vseh vodovodnih potrebščin, vštevši stranišča. Din 28.080.-10. 5. Vrid.i in ostala mizarska dela Din 18.127. 0. Dovoz nabranega materijala Din 17.729.49. 7. Potrebno že-lezje Din 12.1(17.58. 8. Barve in pleskanje Din 11.490.62. 9 Kleparska dela z materialom Din 11.301. 10. razni izdatki, kot reklama, tisk itd. Din 9.185.75. 11 Izdelava 200 m= terazzo tal Din 8.20O. 12. Lesocemenlna streha nad celim oddelkom Din 7.835.38. 13. Pesek iu drugi stavbeni materijal Din 5.1Î93. 14. Cement Din 5.112.50 15. Oprema kopalnice Din 4.737. 1(1. Vsa steklarska dela Din 1.5S7. 17. Nekaj notranje opreme Din 3.222. 18 Električna razsvetljava Dni 2.201 (ne vštevši Din 10.000, katero je poklonil občinski svet mesta Maribor za vpeljavo električnega in plinovoda) 19. Poštnina (524 rekoniandirniiih pisem) Din 2.080.
Izda'ki v denarju znašajo torej Din 345 355.53 in so krili deloma z nabranimi prispevki v višini I)in 322.100.84. Od te vsote odpade Din 50 000 na podporo ministrstva narodnega zdravja, Din 5.000 na podporo inšpektorata ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani in Din 20.000 na prvi in Din 18.700 na drugi nujni, vendar le najbrž samo začasni prispevek iz liginega premoženja, ki je s tem padlo skoro na ničlo. Os'anek po Din 228.460.84 pa Ivori uspeh nabiralne akcije med našim prebivalstvom.
i'otenilakem znaša odprt dolg še Din 21.754. li tej vsoti pa je prišteti še zgoraj omenjenih Din 18.700, katere je morala trenutno kriti liga sama iz svojega neznatnega sklada. Vendar pa je sklenil odboi najeti za ta izdatek primerno posojilo. Pt. 1. io prosila okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da bi kril Ia dolg z ozirom na važnost nove ustanovo za njene tuk. člaue. Prošnja e jo odposlala koncem minulega leta, je bila ugodno rešena v Ljubljani in v Zagrebu na centrali. Izgleda pa, da je potem na svojem romanju nekje obtičala. Pričakovati je, da bo težko pričakovana podpora prejalislej vendarle poklonjena ligi.
Ves primanjkljaj pri tej veliki stavbi, ki jo dolga 30 m in široka 15 m in ki predstavlja po cenitvi strokovnjakov vrednost nad 700.000 Din, znaša torej samo Din 40.4541
Zalo je pričakovati, da se bo ob doslej dokazani uvidevnosti vseh merodajnih čini tel jev našlo prav kmalu kritje tega primanjkljaja, ki bi sicer mogel resno ogrožali nelo delovanje ampak celo obs'anek lige, ki je itak zašla vsled odpovedi stanovanja s strani hišne i>osesliiice v jako težak po-ložaj.
a
iz konkurzne mase JExfiuA"
Vsled privolitve konkurznega sodišča se bo vršila
od 16. marca 1.1, naprej
nadrobna razprodaja
raznega manufakturnega blaga v skladišču .Textllia", Krekov trg št. io
(na dvorišču)
Prodajne cene so določene pod fakturnimi cenami.
Razprodaja na drobno bo trajala le
nekaj dni.	Upravnik mase.
Gospodarstvo
Kriza evropskega gospodarstva.
Ljubljana, 18. marca 1927.
Društvo narodov je nedavno po dolgotrajnih predpripravah določilo termin za svetovno gospodarsko konferenco, ki se bo, kakor znano, vršila maja v Ženevi. Naši gospodarski krogi se žalibog prav malo zavedajo važnosti tega dogodka; še manj pa se zavedajo težkega položaja, v katerem se danes nahaja celotno evropsko gospodarstvo.
V evropskih državah se vedno pogosteje pojavljajo težke ekonomske krize, ki ovirajo sanacijo povojne Evrope. Neposredni vzroki teh kriz so različni (stabilizacija valute, defla-cijska politika, davčne obremenitve, padanje cen na svetovnem trgu itd.). Toda ti neposredni vzroki sami na sebi nc bi mogli povzročiti tako težkih konjunkturnih sprememb, ko bi evropsko gospodarstvo slonelo na zdravi bazi.
Pogosto se čuje, da trpi Evropa vsled -nadprodukcijc«, in ekonomska nevednost, ki ima večinoma odločilno besedo v javnem življenju, zagovarja politiko zmanjšanja produk- ■ cije, češ, da produkcija trpi vsled pomanjkanja »kupne moči«, ki stavi produkciji gotove neje.
To argumentacijo, katero tako pogosto čujemo, smatra znani švedski narodni ekonom prof. G. Cassel, za največjo nesmiselnost današnjih dni. In to z upravičenjem. Samostojna abstraktna kupna moč sploh ne obstoja. V kolikor pa more biti o kupni moči govora, ie la kupna moč produkcija sama.
Nadprodukcija, o kateri se toliko govori, jc le navidezna, zmanjšanje kupne moči pa obstoja le v toliko, v kolikor se je zmanjšala produkcija. To, kar nas teži, je vse nekaj drugega. Kupna moč je razmeroma velika, le uveljaviti se ne more v konzumu. Ta neizrabljena kupna moč pa se zbira v obliki likvidnih denarnih sredstev, kar nam potrjuje dejstvo, da opažamo na vseh evropskih denarnih trgih veliko obilico denarja, ki išče le kratkoročne naložbe. S temi denarnimi sredstvi se večinoma financirajo zaloge blaga, ki radi obstoječih razmer nc more najti poti do konzumenta.
Jedro problema je torej iskati v dejstvu, da obstojajo glede izmenjave blaga v evropskem gospodarstvu težke ovire, ki v svojih nadaljnjih konsekvencah povzročajo zastoj v produkciji.
Vsaka država mora iskati za presežek svojih industrijskih ali agrarnih proizvodov potrebno kupno moč na svetovnem trgu, in sicer v zameno za proizvode, ki tej državi primanjkujejo. To izmenjavo pa v Evropi ovirajo carinske in druge omejitve med posameznimi državami, ki so v zadnjih letih dosegle nemogoče oblike. Evropa nikakor nc trpi vsled nadprodukcije, nasprotno, za razširjenje produkcije in s tem kupne moči ne bi bilo ni-kakih mej, ko ne bi obstojale tc ovire pri izmenjavi blaga.
Ne sme nas pri tem motiti dejstvo, da jc bila v prvih letih po vojni konzumna moč navzlic znatno manjšemu obsegu produkcije zelo velika. Ta pojav jc bil le posledica inflacije evropskih valut, ki je povzročila velike, toda le navidezne dobičke. Takratna konzumna moč je nastala iz pretvarjanja produktivnega kapitala v kupno moč in s tem povzročila industriji in trgovini velike substančne izgube. Po stabilizaciji evropskih valut je danes lo pretvarjanje kapitala v kupno moč prenehalo. Vsled normalizacije razmer pa so ovire v mednarodnem prometu poslale usodepolnc; prišli smo v drug ekstrem, za katerega jc značilno dejstvo, da peša konzumna moč vsled pretvarjanja kupne moči v mobilni kapital.
Evropa se je po vojni razkosala v veliko število ločenih narodnih gospodarstev, nove meje so se potom carinskih barjer zaprle. V okviru zaščitnih carin so se osnovale nove lokalne industrije, ki se bojujejo proti tuji konkurenci lc s pomočjo vedno večjih carin. Na ta način se umetno ustvarja draginja. V zasledovanju napačnih narodno - gospodarskih idealov si veliko število držav ogroža lastno blagostanje, ne meneč se za skupne interese ostalega sveta.
Povsodi se skuša dvigniti izvoz in po možnosti preprečiti uvoz. Posledica tc napačne, toda vseskozi popularne politike pa je ta, da nastanejo nepremostljive ovire za izmenjavo blaga, da vsled zastoja v uvozu posamezne države zastane tudi izvoz. Naša zunanja trgovina na primer zadnja leta hitro nazaduje. Nihče pa ne pomisli, da mora vsaka država, ki hoče izvažati, tudi uvažati. Če našim sosedom branimo uvažati svoje proizvode v našo državo, tudi oni ne morejo uvažati naših produktov. Tako nastane nadprodukcija, ki pa je le navidezna. S produkcijo se ustvarja kupna moč, toda ta kupna moč se ne more uveljaviti, ker jc izmenjava blaga med posameznimi državami otežkočena ali pa v gotovih slučajih celo onemogočena. Tako stanje postane sčasoma nevzdržljivo in povzroči končno nazadovanje produkcije in s tem nazadovanje kupne moči.
Ker pa gre naravna tendenca v gospodarstvu za tem, da izravna posledice umetno ustvarjenih ovir v mednarodnem blagovnem prometu, nastanejo tfotove sDremembe v ce-
nah blaga, nastane razlika med cenami industrijskih proizvodov na eni strani in cenami proizvodov poljedelstva ter surovin na drugi strani. Ta razlika se je najbolj očitno pojavila v naši državi. Cene agrarnim proizvodom so zadnja leta znatno nazadovale, predvsem pa je padla vrednost našega izvoza, in to, čeprav se je izvoz v količini dvignil. S tem pa se je konzumna moč širokih mas našega naroda v relaciji z industrijskimi proizvodi znatno skrčila.
Zboljšanje gospodarskega stanja v Evropi je le tedaj mogoče, kadar bodo politiki vseh držav spoznali, da mednarodna trgovina ni ni-kaka vojna, temveč le proces izmenjave dobrin, da so naši sosedje naši odjemalci, katerih blagostanje je predpogoj za naš lastni dobrobit in da smo vsi navezani na uvoz in izvoz, :na mednarodno izmenjavo dobrin. Upajmo, da bo svetovnogospodarska . konferenca dovcdla evropske narode do spoznanja in jim
pokazala pot v boljšo bodočnost.
• ♦ «
47. redni občni zbor »Kmetsko posojilnice ljubljanske okolice reg. zadruge z neom. zavezo v Ljubljani* se je vršil dne 17. marca 1927. V stalnem, krepkem napredku tega najstarejšega, čisto-slovonskega zavoda v Ljubljani se javlja predvsem visok povlSek hranilnih vlog, ki so dosegle ob sklepu leta 1926 Din 126,835.622.31, ter prirastle v pri-merju s stanjem 31. dec. 1925 za l)in 27,808.681.60. ltadl ugleda in zaupanja v zavod je to pač razveseljivo, ali iz poročila ravnateljstva posnamemo, da je v tem prirastku hranilnih vlog še vedno v ve'iki meri zapopaden obratni kapital vseh panog domačega gospodarstva, ki še ni moglo vsled splošno znanih neprilik dospeli do novega razmaha. Zvest svojim tradicijam in v svesli si svojega poklica in dolžnosti je ta zavod izdatno prispeval k ozdravljenju domačega gospodarstva V podkrepilo in zaščito slednjega je stalno in znatno zniževal obrestno mero pri kreditih, dasi se obrestna mera vlog ni zniževala, ter ni brezobzirno omejeval in lirjal posojil, Vsled kulantnih kondicij se je posrečilo zlasti v zadnjem trimestru in največ s kratkoročnimi krediti dvigniti stanje posojil na Din 101,107..859.89. Vsled tega se je sicer med lelom višje stanje naloženega denarja prehodno znižalo ob sklepu leta na Din 19,803.250.99. — Upravno premoženje je na-rastlo na Din 130.868.468.05, rezervni zakladi pa so se zvišali po principu dotacij iz novega čistega dobička na Din 3, 143.430.11. Po izvedbi na obč. zboru sklenjene valorizacije nepremičnin se dvignejo rez. zakladi še za Din 3,068.677.68, ter dosežejo Din 0.230.107.79. Število deležnikov se je zvišalo na -1735. Portrelj vrednostnih listin se je znižal na Din 7,101.119.—. 2e pred leli so izbrisani v njem vsi avstrijski in ogrski efekti in vsebuje le solidne domače papirje. Vsled izdatnega znižanja obrestne mere pri kreditih, visoke v-ote mobilnega denarja in po strogo izvršenih odpisih izkazuje čisli dobiček Diu 478.420.99 od katerega se je z i dobrodelne namene votiralo Din 70.000.—. Za enake namene jfe zavod tudi med letom daroval večje zneske, zapo-padene v upravnih stroških. Med drugim je naklonil ob zadnji vremenski katastrofi domačim poplav-ljencem v splošni sklad Din 20.000.—. Podpiral je ludi posamezne ponesrečence, !er dolžnikom iz nri-zadetih krajev odpisoval obresti. Ponovno izvoljeni upravni odbor se .je konstituiral nastopno: Andrej Šarabon, veletržec in veleposestnik v Ljubljani, predsednik; Feliks Stare, veleposestnik in tovarnar na Kolovcu, podpredsednik; Avgust Jenko, posestnik, Saša Knez. veletržec in Alojzij Vodnik, posestnik, vsi v Ljubljani, člani načelstva; Ivan Rus, po-setnik na Grosupljem, Josip šušteršič, posestnik v Seničici in Matija Dolničar, posestnik v Šmartnem ob Savi, člani nadzorstva.
Agrarna in komerrijalna banka т Belgradu bo povišala delniško glavnico s sodelovanjem inozemskega kapitala. Upravni svet Agrarne in komerci-jalne banke v Belgradu je sklenil zvišati delniško glavnico za 10 miljonov Din. Polovico novih delnic bodo prevzeli stari delničarji, med katerimi rgra odlično vlogo peštanska Ogrska komercialna banka, drugo polovico pa banki Lazar Brothero in Efru-solm & Co, in sicer po kurzni vrednosti starih delnic. Predsednik Ogrske komercialne banke, Filip Weiss, ki je obenem podpredsednik Agrarne in Komercialne banke v Belgradu, je izjavil novinarjem, da imajo ogrski bančni krogi o razmerah v Jugoslaviji najbolje mnenje, zato želijo, zavzeti vlogo posredovalca med našimi in velikimi inozemskimi bankami.
Inozemsko posojilo Subotice in zakup kopališča Palic. Kakor smo že poročali je znana angleška finančna skupina Mac Daniel ponudila mestu Subotici večje posojilo pod pogojem, da inesto da tej skupini v zakup znano kopališče Palič. Subotiški mestni svet je te dni sklenil, oddati to kopališče omenjeni skupini v zakup za 10 let. Angleži nameravajo najmodernejše opremiti in povzdigniti v vrsto svetovnih kopališč. Mestna občina subotiška pa prejme pod ugodnimi pogoji posojilo.
Nadaljnji trije učni tečaji na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki so bili radi škrla-tinke v zavodu preloženi na poznejši čas, se vrše zaporedoma pet dni t. j. od 28 marca do t. aprila I. 1., in sicer: I. dne 28. marca (pondeljek) o vzgoji trlo in o grozdnem sukaču; II. dne 29. marca (torek) o cepljenju in trsničarstvu; III. od 30. marca do 1. aprila (sreda, četrtek in petek) o kletarstvu. Pouk obsega predavanja iu razkazovanja z vajami. Začetek vsak dan ob 9 uri. Vinarji in njih odrasli otroci obojega spola se naj tečajev udeleže v obilnem številu. Pismene prijave sprejema ravnateljstvo navedene šole. Siromašni udeleženci tridnevnega kletarskega tečaja dobe denarne podpore, ako predlože uradna potrdila svoje občine, da so podpore potrebni, ali pa, ako jih kmetijski referent dotičnega sreza za io posebej predlaga.
IV. Kožni sejem, ki se vrši dne 21. marca obeta biti dobro založen. Vse one prodajalce kož in lovce, ki ima na razpolago še kaj blaga, naprošamo, da ga v pondeljek do 9. ure dopoldne izroče zastopnikom lovske zadruge ali velesejma v sejmski pisarni.
Tndi novosadska in sarajevska zbornica za uvedbo prisilne poravnave. Novosadska trgovska in industrijska zbornica je naslovila na pravosodnega ministra brzojav, v kater m prosi ministra, ila vstavi v finančni zakon pobiustitev za uvedbo prisilne poravnave potom uredbe. Sarajevska trgovska in obrtni zbornica pa jc na seji dne 16. t. ni. sklenila zaprositi merodajne kroge, da se potom amandmana takoj uvede prisilno poravnalno postopanje izven konkurzn.
Naraščajoča brezposelnost v Franciji. Brezposelnost v Franciji še vedno narašča, čeprav se je gospodarsko stanje kolikortoliko ustalilo, število brezposelnih, ki prejemajo ml države podporo se je v fehruariu dviffililo od 56.000 na 62.000 oseb. Tu
pa niso všteti oni številu! brezposelni, ki ue prejemajo državne podpore. Nazadovanje cen se je hitro ustavilo. Indeks cen v trgovini na debelo se je celo dvignil od 635 na 645 v februarju. Število konkurzov je znašalo v februarju 740 napram 799 v januarju in 489 v novembru prêt. 1.
Шогха
Dne 18. marca 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.513—18.543 (18.513—13.548), Italija 259,69—261.69 (260.15—262.16), London 276 276.80 (276—276.80), Newyork 56.75—56.95 (56.75-56.95), Pariz 222.875—224.875 (222.415 do 224.41), Praga 168.30—169.10 (168.30—169.10), Dunaj 8.002-8.032 (8.003-8.03?), Curih 10.94—10.97 (10.94—10.97).
Curih. Belgrad 9.135 hI. (9.13 den.), Budimpešta 00.75 (90.90), Berlin 123.53 (123.55), Italija 23.825 den. (23.85 bi.), London 25.237 (25.24), Newyork 519.875 (519.75), Pariz 20.35 (20.35), . Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.15), Madrid 90.80 (90.35), Bukarešt 3.145 (3.12), Sofija 3 76, Varšava 58 (58), Amsterdam 208 (208), Bruselj 72.275 (72.275), Kopenhagen 138.55 (138.50).
Dunaj. Devize: Belgrad 12 16, Kodanj 189.70, London 34.35, Milan 32.55, Newyork 409 50, Pariz 25.79, Varšava 79.50. — Valute, dolarji 706.75, francoski frank 27.88, lira 32.77. dinai 12.44, češkoslovaška krona 20.98.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana, 7 odstot. invest posoj. 85—86, vojna odškodnina 343, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—198, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, Praštediona 85% den., Kred. zave 1 100—170, Strojne 85. den., Trbovlje 400 bi., Vevče 120 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 85.75—86.25, vojna odškodnina 345.50—346. Hrv esk. 104.50 do 105, llipebanka 04.50—65, Jugobanka 104—104.50, Praštediona 850 den., Ljublj. kreditna 150—153, šečerana 485 den., Slavonija 32 den., Trbovlje 397.50 -400, Vevče 130-140.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 83.90, Alpine 43.05, Kranjska industrijska 49, Trbovlje 50, Hrv. esk. 13.75, Leykam 12.78, Jugobanka 13, Hip. banka 8.20, Avstrijske tvornice za dušik 30. Mundus 146, Slavex 13.00.
"Prosvetna szvessa
Prosvetni tečaj se vrši dne 19. in 20. v Smledniku. Na programu so tri predavanja, spremljana s skioptičnimi slikami in s filmi. Prvo predavanje je v društvenem domu dne 19. t. m. popoldan po večer-nicah, drugo pa v nedeljo 20. t. m. tudi po večer-nicah.
Sela iiad Kamnikom Prosvetno društvo priredi na praznik in naslednjo nedeljo prosvetni tečaj, kateri se prične 19. I. m. zjutraj s skupnim svetim obhajilom vseh članov in članic društva. Ostali program obsega troje predavanj, več deklamacij, občni zbor in seja društvenega odbora.
Grobljr )>rj Domžalah. V nedeljo 20. t. m. priredi tukajšnje prosvetno društvo :očetov dan«: s sledečim sporedom : A. Mav: O Jožef, mešan zbor; P Jereb: Jutranja, mešan zbor; Tomaž Smole: de-klainira Nedvedovo Na očetovem grobu . Govor ima gosp. župnik Ivan Tomažič. Vsi člani in članice društva pokažimo, da ljubimo svoje očete s tem, da vsak član popelje svojega očela v društvo.
SI. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, dne 20. t. m. bo v Ljudskem domu v Št. Vidu nad Ljubljano predavanje o Ameriki II. del. Predava č. g. svetnik A. Markež s pomočjo skioptičnih slik in filma. Začetek ob 7 zvečer.
Skofja Loka. Prosvetno društvo vabi člane in prijatelje društva, da se udeleže slavuosti društvene,<ra patrona sv. Jožefa. Zjutraj imamo skupno sveto mašo in sv. obhajilo, popoldan po večernicah se pa vrši običajna lomboia.
Višnja r/ora. Prosvetno drušlvo vljudno vabi člane in prijatelje društva k versko-prosvetnemu predavanju, ki bo na praznik po večernicah. Lepe skioptične slike bodo predavanje pojasnjevale.
V o va Štifta pri Ribnici. Na praznik 19. t. m. priredi Prosvetno društvo skioptično predavanje o Francoski revoluciji. Predava dr. Trdan.
Radovljica. V nedeljo 20. t. m. priredi naša organizacija : Materinski dan«. Po večernicah se vrši v ta namen slavnostna prireditev s petjem, dekla-inacijo, telovadbo in s predavanjem o vzoru matere. Predavanje bo opremljeno s skioptičnimi slikami.
Nfisznanila
Združenje jugoslovanskih inženerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, javlja, da sc je za leto 1927. ^zvoljeni upravni odbor konstituiral tako-le: Predsednik ing. Janko Mačkovšek, I. podpredsednik ing. Lco Mencingcr, II. podpredsednik ing. Al. Hrovat, I. tajnik inng. Ladislav Bevč, II. tajnik ing. Nace Perko, I. blagajnik ing. Ciril Pire II. blagajnik ing. Boris Hribar, I. knjižničar ing. Karel Tavčar, II knjižničar ing. Stanko Dimnik, I. gospodar ing. Josip Čcrnivec, II. gospodar ing. Josip Stolfa, odborniki: ing. Josip Pavlin, ing. Pavel Vr-bič, ing. Fran Zelcnko, člana nadzornega odbora ing. Viktor Skabernc, ing. Vinko Strgar.
JEV1M
backinom
I Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in nroslo Doštniue Dr. Oetker. d. io.i. Maribor.
Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani.
(Poslopje tehniške srednje šole, Aškerčeva ulica.)
S 1. aprilom se otvori na umetniški šoli Probuda« tečaj za vezenje, v katerega se sprejmejo dame, ki se zanimajo za to stroko in bi rade svoje znanje v tej smeri izpopolnile. Istočasne pa se otvori tečaj za narodno omamen-tiko, ki ga bo vodil akad. slikar g. M. Gaspari. Oziral se bo posebno na oruainentiko, ki pride v poštev pri vezenju odnosno pri slikanju keramičnih in drugih izdelkov.
Na isti šoli obstoje pa še sledeči tečaji:
Oddelek A. Fiçiuralno risanje s potrebnimi predavanji. Opozarja se vse one, ki se zanimajo za ta tečaj, da se bo s 1. aprilom v istem tečaju poučevalo tudi slikanje. Vodi akad. slikar g. prof Mirko Šubic.
Oddelek B. Narodno dekorativno risanje in pokrajinsko slikanje. Obiskovalcem tega tečaja se nudi prilika, da se temeljito seznanijo s slikanjeu) pokrajine v naravi. Pouk bo vodil akad. slikar g prof. Mirko Šubic.
Oddelek ea kiparstvo. Modeliranje po naravi, kompozicije in plastični ornament. Klesanje v kamenju, rezanje lesa in vlivanje v mavec. Vodi akad kipar g. Ivan Jurkovič.
Oddelek sa malo plastiko in medailerstvo. V tem tečaju se goji plastika v manjših oblikah kakoi tudi medaile in plakete s posebnim ozirom na zmanjšanje in pomnožitev. Vodi specialist medailer prof. Anton Sever.
Oddelek za arafiko. Poučuje se radiranje s suho iglo, vjedenke na razne načine, mezzotinto, lesoroz, po možnosti tudi še druge specijalne grafične tehnike. Pouk vodi specijalist, akad. slikar g. Ilinko Smrekar.
Oddelek za Joto/jrafijo. Ta oddelek nudi praktičen pouk za začetnike kakor tudi za one, ki so se že bavili s fotografijo ter si žele svoje znanje izpopolniti. Tečaj vodi g. Fran Vesel.
Oddelek sa usnjerez in ume/no knjifjoveštvo. Figuralni in ornamentalni usnjerez ter barvanje Samostojna domača oprema knjige. Tečaj vodi gosp Drago Vahtar.
Teiaj za opisno peomelrijo in perspektivo. Namenjen je za one, ki se pripravljajo za izpite, kakor tudi za dijake, ki potrebujejo poseben pouk v teh predmetih. Tečaj vodi prof. Anton Sever.
Vpisovanje v vse le tečaje se vrši dne 24. in 26. marca od 18. do 19. ure na tehniški srednji šoli v pritličju soba št. 3. Dohod iz Gorupove ulice 10 čez dvorišče.
Vodstvo umetn. šole »Probuda«.
Obleke, bSuze, ^
lastnega, domačega, izdelka nudi cenjenim damatr v bogati izbiri, najdovršenejši fazoni po brezprimerno nizkih cenah
Dellhar d VcleptC, Mestni ira SI. 13.
Da je parnik kakor n. pr. Olympik, naložen s premogom, je treba 500 delavcev, ki delajo pet dni. Enak parnik na olje pa rabi za
polnjenje 12 mož in 12 ur.
★
Na Angleškem je stara ciganka prosila, da bi jo sprejeli v ubožnico. Ko so jo vprašali, v kateri cerkvi je bila poročena, je odvrnila, da se je poročila po stari ciganski navadi namreč, da sta on in ona skočila čez metlo, pa je bila poroka gotova.
★
V župni cerkvi Morwenstow na Angleškem je napis: »S tem se cerkvenim roparjem naznanja, da se vse zlato iu srebro, lasi cerkve, nahaja v jeklenih omarah neke banke, in da bodo gospodje roparji razočarani,
ako iščejo v cerkvi za dragocenostmi. ★
Samo štirinajst milj od Londona se nahaja vas Dovvne, ki nima ne kanalizacije, ne elektrike ali plina, nobenega zdravnika, ne omnibusa in tudi kina nobenega, čemur se Londončanje najbolj čudijo in ne morejo razumeti, kako more človek dandanes brez kina sploh živeti.
;Poslano
Ministarstvu Saobračaja u Beogradu.
Podpisano Društvo Trgovskih Potnikov in Zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani jc na pobudo svojih članov in po tozadevnih informacijah pri naših gospodarskih institucijah že od leta 1924, stalno na delu, da za svoje člane pribori ugodnosti za vožnjo po železnici in jc v vseh svojih vlogah na gornje ministrstvo, na generalno direkcijo drž. železnic in na tarifni odbor poudarjalo, da ima pri tej svoji zahtevi predvsem pred očmi koristi, ki bi jih od tega imela naša trgovina in industrija, ker bi se tako omogočilo trg. potnikom in zastopnikom češče obiskovanje strank in pridobivanje novih tržišč.
To so razvidcle druge moderne države in so dovolile trg. potnikom in zastopnikom ugodnosti za osebni prevoz po želcznicah. Gornje ministrstvo odnos, njegovo Administrativno Pravno Odc-lenje pa sc jc v tem oziru postavilo na čisto drugo stališče, ki dokazuje nerazumevanje potreb naše trgovine in industrije ter izgleda, da se podpisanemu društvu iz neznanih vzrokov tc ugodnosti nikakor ne dovoli. Dočim so bile prejšnje tozadevne vloge odbite z motivacijo, da se do izpre-membe tarifnega pravilnika ne morejo upoštevali, je sedaj administr, pravno odelenje tega ministrstva dognalo, da se po obstoječih zakonih ne more dati ugodnosti za vožnjo po železnicah našemu društvu ter jc izdalo pod štev. 5470/27 sledeče rešenje:
»Mestnoj opčini, Ljubljana. — Da izvoli sa-opštiti Društvu Trgovskih Potnikov in Zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani, da mu niso odobrene povlasticc u vožnji po molbi od 21. febr. 1927, jor za to nema žakonske mogučnosti.«
Z ozirom na to motivacijo se podpisano društvo tem potom javno obrača na naslov s prošnjo, da sc mu sporoči, po katerem zakonu jc dovoljenje znižane vožnje našemu društvu nemogoče, dočim so druga društva, ki za naše gospodarstvo niti iz daleka nimajo takega pomena, znižano vožnjo dosegla.
Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov j	za Slovenijo v Liubljani.
Vera in
Svobodnjaštvo.
(Iz predgovora Pa pi ni jo ve knjige: »Kristusovo življenje«.)
Ze pet sto let besnijo svobodni duhovi« svojim dolžnostim in so tako zašli v prisilno (imenujejo se »sve bodojniselci <-, ker so utekli delo), besnijo in divjajo, da bi \ drugič umorili Kristusa, lladi Li ga umorili v človeških srcih.
Že so bili pripravljeni pogrebci, ker so ,menih, da slišijo v drugič poslednje vzdihe umira očega Kristusa. To so bile precej hribine buče takih bivolov, ki so imeli knjižnice v hlevih. Ali so bili možgani s tenko mrenico, lu so poizkušali dušeči nebeške višave z zrakoplovom filozofije. Sami profesorji so bili lo, ki so se upijaiiili z brozgo iz jezikoslovja in metafizike, da so plešah kakor satiri. Razglasili so križarsko vojno zoper Križ; njih bojno geslo je bilo: »Človek hoče t;<ko! — Neresni pravljični pesniki so ropotali pri svoji leščerbi, češ, da so evangeliji samo legende, iz katerih je za silo spoznati naravno življenje Jezusa, življenje nekega človeka, v katerem je bilo tretjino filozofa, tretjino čarovnika, Iretjluo pa ljudskega uporueža. Čudeža ui storil nobenega — morda tistega, ko je s hipnozo ozdravil obsedenca. Tudi ni umrl na križu, ampak se je zavedel v mrzlem grobu m se poleni na skrivaj prikazal ljudem, češ, od mrtvih sem vsial! Drugi spel so dokazovali tako prepričevalno, kakor je dvakrat dve štiri, da je Jezus izmišljena oselia, ki so si jo izmislili v dobi cezarjev Avgusta in Tiberija. Evangeliji pa, lo so prav nerodno zbrane zgodbice iz knjig o prerokih. Drugi spel so trdili, da je bil Jezus popolnik, ki .se je učil pri Grkih, budistih in Esenejcih in je potem za silo zbral nekaj misli, da se je mogel proglasiti za Mesijo Judov. Spet drugi pravijo, da je bil ves nor ua ljudi, da je bil Rousseaujev in njegove ljube demokracije predhodnik, da jc. bil sicer kaj pripraven mož — za tisto dobo! — a dandanašnji bi se moral iti pač h kakemu potoljševavcu sveta učit! In nekateri so hoteli enkrat za vselej končati to stvar in so opremljeni z neskončnimi dokazili in novimi izmišljotinami izjavili, da ni bil Jezus nikoli in nikjer na svetu rojen.
A kaj bi bilo tisto» kar bi postavili na mesto Velikega, ki so ga vrgli ven? Cloblji in globlji je bil grob, ki so ga zanj kopali, vendar ga niso mogli nikoli popolnoma pokopati.
Tedaj je prišla četa navadnih prižigaveev la te m, takih, ki hočejo prikrojiti duha na štiri ogle in napraviti vero tako, dr. bi bila uporabna za hre.'.Verce. Tekom devetnajstega stoletja so jemali novopečene vere k.:r tako r/. peči in jih zdaj po dvoje zdaj po pol ducata polagali na isto desko. — To so bile: vera resnice, vera proletariata, vera junakov človeštva, vera očetnjave, države, razuma, lepote, prirede, solidarnosti, starega veka, močne volje, miru, bolečin, sočuvslvovanja, vera jaza?, bodočnosti in tako dalje v istem slogu. Časih so bile le vere le polivka na krščanstvo, dasi brez soli in zabele, brez mozga in kosti, brez Boga: največkrat je bila vmes politika in filozofija z nekaj mistike. Vendar ni bilo nikoli dosti leh vernikov in vsa gorečnost je bila kaj mla-rna. Ledenomrzli pojmi niso dali ničesar tistim dušant, iz katerih so hoteli izpuliti Kristusa. Bilo je tudi .brezuspešno, čeprav so tu in tam vpregli v voz novega božanstvu
leulîura.
gospodarska in razredna vprašanju — ali pa so vpregli Pegaza. Tako so poizkušali ubiti razr.e nadomestilne vere, ki bi proizvajale tisto, kar človek že od nekdaj zahteva od vere. Prostozidarji, spiritisti, teozofi, okultisti, szientisti in drugi so vsi po vrsti men li, da morejo kar tako podati dediči krščanstva. A te bro-ge iz plcsnivega praznoverja in kaba-listike, z opičjo simboliko in njeno jedko človekoljubnostjo, ta zoprna skrpucala iz tujega budizma in poslanega krščanstva — ta godlja je teknila nekaj tisočem prenapetih žensk in dvonožnih oslov, ki so morali na kakršenkoli način izpopolniti svoj nič — več pa te :>verec niso dosegle.
Medtem se je med nemškim farovžem in učno stclico v Švici pripravljal poslednji antikrist. Razkladal je, da je Jezus vzel človeku življenje, da je greh lep, da je nasilno dejanje lepo, da je lepo vse, kar pritrjuje življenju! In Zarathustra je pometal grške klasike, lipske izdaje in Maechiavellijeve knjige v Sredozemsko morje in jc začel plesali vpričo Dioniza. Vendar — dasi so njegove besede lepo donele, se mu le ni nikoli posrečilo dopovedati, kaj je pravzaprav tisto češčeno življenje, ki bi morali tak velik del človeka, kakršna jo potreba, da uničimo zver v sebi, žrtvovati zanj. Nikoli se mu ni posrečilo povedati, kako da ie pravi Kristus iz evangelijev zoper življenje, On, ki ga hoče vendar povišati in osrečiti! ln ubogi bolni antikrist je zapisal, preden je docela zblaznel, na svoje poslednje pismo: Križani!
Navzlic vsem naporom in tež? varil je Kristus še zmeraj na svetu. Vsepovsod so spomini Nanj. Na milijone križev v cerkvah in šolah, zgoraj na stolpih in na gorah, vzidanih v hiše na cestah, nad posteljami v spalnicah in ua slehernem grobu — vsepovsod spominjajo ti križi na smrt Križanega. Pa postrgajte s cerkvenih sten te križe, vzemite slike z oltarjev in iz hiš: Življenje Jezusa ho napolnilo muzeje in zbirke. Pomerite misale, brevirje in molitvendke v ogenj; Njegovo ime in Njegovi stavki živijo v vseh knjigah vsake literature. Celo vaša bogokletja pričajo nehote o tem, da še zmeraj živi med vami.
Stori kar'-oli, začni karkoli in nehaj koderkoli: Vsepovsod j y Kristus! Kristus jo vez božjih skrivnosti med obema kcnceina človeške zgodovine.
Novo preganjanje katoliške cerkve v бизШ.
Večja skupina katoliških duhovnikov je vnovič pregnana za tri leta v narimski in ja-kutski okraj v Vzhodno Sibirijo. Sov.'etska vlada pripravlja posebni zakon, s katerim bo sploh prepovedana katoliška služba božja, dokler ne bo' sklenjen kenkordat. Vlada hoče namreč doseči priznanje de iure po Vatikanu, d.t nekoliko ojači svoj položaj v Italiji po zadnji besaralski nepriliki. Mussolinijeva politika je zdaj popolnoma angleško usmerjena in poskušajo sovjeti vplivati na sv. sto-lico. Seveda sovjeti ua ta način od sv. stolice nikoli ne bodo izsilili konkordata! — Prizadevanje poljskih oblasti je omogočilo oprostitev enajstorice katoliških duhovnikov, ki bodo v kratkem zamenjani za 11 komunistov, ki so bili obsojeni po Poljakih ua večletno ječo. To se tiče seveda duhovnikov, ki so pristojni na Poljsko. Katoličani ruskega po-kolenja pa nimajo nobene vplivne pomoči.
II.
V zadnjem pismu sem Vam napisal nekaj splošnih misli o naših izseljencih in skrbi zanje. Kje so vse naši ljudje po širokem svetu razpršeni in kje — zgubljeni! Kajti da je za n;' rod izgubljeno vse, kar se ne vrne domov, to sem vam zadnjič povedal — če niste že prej vedeli. Po celi Severni Ameriki, Združenih državah ln Kanadi, v Afriki: Aleksan-(lriji in Kairi. Najnovejši čas, ko jim skoro vse druge države vrata zapirajo, jih sprejema še Južna Amerika in — Avstralija.
Pa pustimo danes te Prek-morce! Poglejmo po teh, ki so ostali na evropskih tleh! Kje se mudijo ti? Nekaj jih je v domači državi, a vendar d;'leč od doma: po slavonskih, bosanskih in srbskih rudnikih. Drugi so v Avstriji: Leobnu in sosednjih gornjeStajerskih krajih. Tudi po ogrskih rudnikih jih je precej: blizu Pečulia in drugod. Saj mi pripovedujejo nekateri tukajšnjih mož, da so bili na Ogrskem. Celo v Romuniji jih dijbite.
Kdo se briga za le ljudi iz domovine? Kdo skrbi zanje?... Vem, da je težko znanje kaj storiti, ko so tako razpršeni; skoro nemogoče. A nekaj bi se vendar moglo in moralo storiti! Večkrat mi uhajajo misli na tiste uboge reveže po srbskih rudnikih, ki sem jih obiskal pred štirimi leti in so mi sami rekli: Živimo kakor zverina v gozdu...« Tako živijo in tako menda tudi — umirajo... Saj kako bodo do-klicali k bolniku katoliškega duhovnika, ki je oc'da'jen morda sto kilometrov in ima župnijo, ra'se"nejšo kakor je vsa Slovenija! Tri-krat sem že pisal od tukaj tja doli, da bi dobil l ako poročilo, kako je* žn z njimi, a na vsa tri pisma nisem dob I nobenega odgovora. Iu vendar zdaj, ko je v Srbiji redua hier-
Zaprta je tudi katoliški' cerkvica v Peters-burgu, ki je pravzaprav last Francije, oziroma Lhšega francoskega poslaništva.
Izjava francoskega eoiskopata o zadev! Acsšon française.
Pij XI. jo izrekel težko obsodbo nad modernim nacionalizmom kot ga v Franciji oznanja faši-stovsko-rojalistična A. F. Težko je zadri ta udarec premnoge in dolgo sploh niso vedeli, kaj bi. Toda uvidevaii so vedno jasneje, da se Rim ne Sali. Klonili so bolj in bolj. in vera je konečno vsaj v cerkvenih krogih prodrla.
Tu dni je podal o t', j zadevi skupno izjavo ves francoski Škofovski zbor, razen Ireh, katerih podpisa ni najti vmes. Izjavo podpisalo 5 kardinalov, 19 nadškofov in litularnih nadškofov, vsi razen avi-guonskoïa, 90 Škotov in titularjev, razen dveh: iz Montaubuu in La Réunion, in Se dva generalna vikarja, v celoti lili cerkvenih dostojanstvenikov.
Izjava nastopa odločno proli očitkom in obrekovanju. ki ga je nagroma.lila A. 1''. zoper sveto stolico, papeža in Vatikan. Treba je pogrešeno popraviti in zato nastopa episkopnt, du se zavzame za sv. očeta.
•Mi, francoski škofje smo smatrali, da je naša dolžnost kol pastirjev in Francozov, da nas'o-pimo s skupno in slovesno izjavo, da se odzovemo na besedo papeževo, v obrambo njegovih' misli pred zlobno podtikajoÇimi razlagami. Treba je pomoči žaljeni resnici do zmage in tudi s slovesnim pričevanjem dokazati, da ostaja francoski episkopat zvest svoji domoljubni misiji tudi tedaj in tedaj Se prav posebno, ko gre s papežem v boj z.a obrambo načel, ki so csnova krščanske civilizacije.
škotje navajajo nato po vrsti nekaj razlogov, ki so privedli do obsodbe in do napetosti. Naj jih naštejem.
1.	Ker so voditelji stranke brezverci, katerih spisi nasprotujejo katoliški veri in morali. Da je bilo obsojeno tudi glasilo, dnevnik (redka prikazen v cerkveni zgodovini, da bi prišel dnevnik imenoma na indeks), je vzrok ta, ker je lako nesraifino in zlobno napadal in podtikal papežu in Vatikanu zahrbtne in sovražne namene in s tem rušil cerkveno avktoriteto. Škofje pobijajo tudi ugovor, češ. da katoliški veri sovražnih idej niso sprejeli. Saj je vendar prav to njihovo nelojalno obnašanje dokaz, da le ideje pri njih že gredo v cvet.
2.	Ker oznanja A. F. osnovno zmotno načelo: najprej politika, češ, da je vera oziroma Cerkev zgolj op ira nravnega življenja v službi države in ne popolna družba, ki vodi do zadnjega cilja.
3.	Ker s svojim nedemokratizmom in aristo-kratizmom omalovažuje lastnosti, ki so največja dika katoliške vere: milino, umerjenost, ljubezen, skrb zn nebogljene in revne itd.
■I. Ker pravi, da so vsa sredstva dobra in ker po tem tudi dela. Mnogi so se s lo čisto nemoralno mislijo že dodobra sprijaznili.	•
"i. Ker A. F. čisto napačno pojmuje papeževo oblasi.
Nadalje pobija izjava ugovor, češ, da so tudi druge struje, ki slone tudi na napačnih principih, pa jih Rim nič nc preganja in se njihovi lisli smejo mirno čitati. Škofje odgovarjajo, da nobena izmed
teh struj nima tako celotnega sistema kot A. F., zlasti pa ne tolikega vpliva na inteligentno mladino.
Izjava nato zopet poudarja, da so katoličani, če hočejo, še vedno lahko monurhisti, toda papet ne dopušča, da se pod krinko restavracije kraljestva zastrupljajo katoliki /. zmotnimi nauki in življenjskimi načeli, ki jih katoliška morala obsoja.« Tiste ideje, ki se neopazno vtihotapljajo v dušo kot smrten strup, pred katerimi je obramba težka, tisle je obsodil papež in škofje ugotavljajo: >BU je že zadnji čas, da je posegel Pij XI. vmes, da zopet ozdravi lo pogansko ozračje, ki je neslišno zastrupljalo duše in je rušilo staro francosko monarhijo v njenih najsvetejših tradicijah.
Papež je v to tudi popolnoma upravičen, kajti katoliška morala velja tudi tedaj, kadar posega v področje politike. Papež more ukazali, katolikom ne preostane drugega ko pokorščina. >Oni, ki trdijo, da je šel papež predaleč, izpričujejo s tein svojo nevednost ali pa v svoji ]k>lili6ni strasti verjamejo njihovemu naziranju prilagodenim izjavam anonimnih bogoslovcev. Jasno izpovednno: ugovarjati obsodbi, ki jo je izrekel papež ali se ji upirati pomeni javen upor proti zakoniti vrhovni oblasli rimskega papeža.
Pravijo, da se je dal Pij XI. preslepili Franciji sovražnim intrigam; da je ta njegov čin v prvi vrsti političnega značaja, ki hoče razdruziti katoliške francoske sile. škofje na to: da je nečuveno, da morejo kaj takega govorili resni politični možje, ki so sicer tako polni pohvale o duhovni oblasti papeževi. »Pravi verniki sodijo o sveti stolici drugačen
Škofje nato zagovarjajo sami sebe, ko ugotavljajo, da nikakor ni sovražnik Francije, kdor obsoja A. F., ker io ni eno in islo. >.\led poslušnostjo do Cerkve in dolžnostmi do domovine ni nobenega nasprotslva. /..ilo je zmota in to zelo nesramna, če kdo trdi, da bi bila pokorščina do papeža v leni slučaju parricidium . In tudi greh je to.
Mi, francoski škofje, zavedajoči se naših pastirskih obveznosti, združeni okrog vrhovnega pastirja, našega očeta in glavarja, otroško vdani sveti Cerkvi, iskreno zvesti prav do zadnjih globin naše duše Franciji, srčnoljubljeni domovini, protestiramo na ves glas proti obdolžitvi, ki hoče uveljavili nasprotje med vdanostjo do papeža in pravim domoljubjem.
Nadalje ugotavlja izjava, du je mnogo več tistih, ki so se izkazali dobre otroke Cerkve, kot se splošno sod i. kar je pa dobrih vernikov, ki tega Se niso storili, bodo uvideli, da tega nasprotslva med srcem in zmoto ni mogoče dolgo prenašati. To obnašanje je nelogično in koristno samo sovražnikom Francije, ('e bodo izpeljali zopet spravo med vero in politiko, jim bo lo le v čast in korist.
»Naj bodo trdno uverjoni, «Ia hoče papež samo dobro njihovim dušam. On je visoko vzvišen nud vsakdanjo politiko in izločuje iz svojih misli in svojega dela vso zgolj človeške vplive, da se more po-polnoma posvetiti svoji sveti dolžnosti: očuvali zvesto zaklad krščanskih resnic iu obvarovati duše pogubni ti zmot.
Nazadnje izražajo prepričanje, da so v svojem imenu in v imenu narodovem zadostili očetovski oblasti sv. očeta za upornost, ki so je nekateri pokazali. S leni so pokazali svojo resno voljo delati kot vedno za slavo sv. Cerkve in blagor Francije.
Za nas je to dvoje eno, kajti zgodovina priča, da se ne dasta razdružiti brez škode za eno in za drugo rimska Cerkev in francoska domovina.c
ЧЈ8?
P.:
Mais szs^iemšfvo.'
članka O naši izseljeniški službiobjavljena v > Slovenci k št. f»6 in 57 sla izzvala ne toliko radi svojega razkritja, kakor radi dejstva, da se v slovenskih listih sploh kaj piše o izseljeništvu, pozornost in zaslužita že radi tega odgovor, da se izseljeniške vprašanje razmotriva iti da dobijo tudi izseljeniške oblasti priliko svoje mnenje v javnosti obrazložili, ker te oblasti so precej molčeče.
Predno s ozreip na razna izvajanja član-
1 Prinašamo razpravo strokovnjaku isto iako kakor s-mo bili objavili članek drugega poznavalca predmeta prepuščajoč meritum piscem samim; od svoje strani želimo le temeljite diskusije tega pre-važnega vprašanja, v kateri radi doj mo nrosora vsakemu strokovnjaku. — Opomba uredništva.
vprašanja
karja, je treba izjaviti, du je nam Slovencem pač vse eno, če je šef izseljeniškega odseka v ministrstvu socialne politike Hrvat ali Srb, filozof ali tehnik in ravno tako privoščimo mesto šefa izseljeniškega komisarijata v Zagrebu, Srbu v isti meri kakor Hrvatu, — zahtevamo pa, naj si bo od enega ali drugega, strogo objektivnost in skrajno delavnost ter dalekovidnost v poslovanju pri vprašanju, k' je posebno za Slovence velikega pomena.
Izseljeniško vprašanje namreč ni vprašanje lokalnega in moiiieiitahiega pomena 1er se ne da rešiti v enem dnevu, mesecu ali letu. Izseljeniško vprašanje tangira delavske razmere v vseh državah in ker je vsaka država zase suverena, bi bilo treba, da posveti temu vprašanju tudi naša diplomacija svojo posebno pozornost. Dokler namreč obstojajo v raznih državah različni zakoni o zaščiti domačih
arhija (cerkvena oblast iu uprava), se mora tudi za te siromake bolje poskrbeti! —
Zdaj pa poglejmo v severozahodni kot Evrope, tod okeli nas! Treba, da ste v domovini malo poučeni, kje vse je raztresena slovenska kri. Vprašanje izseljen štva je za Slovence trpke važnosti, da zasluži nekaj pozornosti. Zdaj veste menda samo toliko, da so naši ljudje v Nemčiji in Franciji. Poglejmo natančneje, kako jo in kako uaj bi bilo!
V severozahodnem delu Evrope so naši ljudje v petero večjih skupinah: 1. v Nemčiji, 2. in 3. v Franciji na dveh med seboj zelo oddaljenih krajih: v severozahodnem kotu države v provineiji Calais in severovzhodnem v L o t r i n g i j i, 4. v Ho-1 a n d i j i, S. v Belgiji, nedaleč cd ho-landske meje. — Plača je približno» povsod enaka. Tudi v drugih zrtdevah ni velikih razlik.
Kako je poskrbljeno za te skupine v duhovnem oziru? V Nemčiji sem jaz, v Calajsu je po odhodu g. Gornika zdaj g. Val. Zupančič. V Lotringiji, Holandiii in Belgiji so ljudje prepuščeni samim sebi. Kakor že zadnjič povedane, sem jih v Lotringijo šel pogledat predkratkim, v Ilolaudiji sem jih videl lani, v Belgijo se odpravljam. Kaj sem izvedel? V Ilolaudiji imajo dvoje drušlev sv. Barbare, v Lotringiji tri. Vodijo jih sami. Zelo, zelo si pa kar je dobrih, želijo slovenskega duhovnika. Čc ie mogoče, za stalno; če nikakor ni mogoče, pa vsaj za Veliko noč. Obljubil sem jim, da ga jim bom iskal in dobil, če bo le mogoče. Potreben bi l il tukaj še bolj kakor v Nemčiji. Kaiti v Nemčiji so naši ljudje že dalj časa in znajo precej nemško; tukaj na so novodošleci. katerih mnogi ne znajo še kaj prida. Isto velja za HI nudijo in Belgijo. — Kar se tiče vdržavauja, je nn Fran-
coskem mnogo bolje kakor na Nemškem. Na Francoskem vzdržujejo tujo duhovnike rudniki sami, dočim na Nemškem o tem ni govora. — Na vprašanje, kake jezike bi bilo rteba znati, odgovarjam: v Lotringiji se izhaja z nemščino, v Holandiji in Belgiji (Flamski del) za silo tudi, čeprav malo bolj težko. — Delo bo v teh krajih lažje kakor na Nemškem. ker so ljudje mnogo bolj skupaj in vsi (razen v Belgiji) ob eni železniški črti.
In zdaj je vprašanje: Kje ga bomo dobili? Vsaj enega, bolje dva. Kakor rečeno: za Lotringijo na vsak način enega; če mogoče, enega tudi za Holandijo in Belgijo skupaj. Če lo dosežemo, potem bo ta kot Evrope v duhovnem oziru za silo preskrbljen. A kje bomo dobili dva, ali tudi le enega — ko duhovnikov doma manjka? Morebiti pa vendar kje se kak gospod tiči, ki bi se odločil za to. Pripomniti moram, da je večji del tukajšnjih Slovencev Štajercev« — s čimer sicer nočem reči, da bi > Kranjec Štajercev ue smel voditi. Ko sem lorej letošnje poletie nekje na zelenem Štajerskem, kjer vso deželo oziroma škofijo dobro poznajo, vprašal: Kaj menite, ali bi sc dobil v celi škofiji še kok duhovnik, ki bi se utegnil cdtrgatj od doma in iti za ljudmi v tujino? so mi jih našteli šest. In ljubljanska l>o morebiti imela tudi še par takih. Seveda ima vsak teh gospodov tudi doma svoje delo, a dober pastir zapusti 90 ovac, ki so na varnem, in gre za eno izgubljeno... Če kje. je duhovna pomoč tukaj potrebna. Pa mneari. da je d<lo včasih težko in trdo: čim bolj trdo, tein boli potrebno. Če je p. Gornik v enem letu poročil 10 neporočenih parov, ki so živeli že skupaj, in krstil 15 otrok slovenskih staršev, starih že do štiri leta, pove to dosti. Res da domača škofija nj strogo dolžna skrbeli za ljudi, kj so jo zapustili, a ljubezen
ne vpraša, kaj je stroga dolžnost, kaj ne. Pater Damian tudi ni vprašal, če je strogo dolžan atreči dolgo vrsto let gobavcem na otoku Ma-lokai____
Dosti o tem! Povem uaj samo še to, da je na Francoskem 35 poljskih duhovnikov. Seveda je tudi poljskih delavcev brez primere več kakor naših. Vodstvo tega dušnega skrbstva svojih izseljenih rojakov ima metropoli! poznanjski. Vsaka poljska škofija mora dati primerno svoji velikosti po enega, dva ali tri duhovnike. Ti se menjajo; nekaj let eden, potem se vrne domov in pride drug. — Nekaj let v tujem svetu preživeti, je sploh zanimivo iu poučljivo. Duh se obogati, obzorje in srce razšliri. — Kdor izmed slovenskih sobratov bi se odločil za to, naj blagovoli naznaniti to tudi meni, da mu dam potrebne informacije.
Še eno besedo o konzulatih! Mi imamo tukaj z našim konzulatom toliko opravili, da smo v živi medsebojni zvezi in pogostokrat osebno hodimo do njega. Naši ljudje v Lotringiji imajo konzulat v Parizu. N'e vem, kako občujejo z njim; vsekako zelo težko. Mislim, da bi bilo treba po deželah, kjer bivajo naši izseljenci, konzulate pomnožiti. Priporočim to zadevo v uvaževanje našim gg. poslancem. posebno ministru g. dr. Gosarju.
Naša človeška, verska in narodna dolž-I n os t je, za mše po svetu razkropljene rojake j storiti, kar je v naši moči. Obenem pa skrbite v domovini politiki iu drugi, da kar najbolj tir kar najprej ljudi doma zaposlile in obdržite — saj bi Jugoslavija mogla imeti po svojem obsegu trikrat toliko prebivalstva kakor ga ima! Kajti kruli izseljencev, četudi morda boljši kakor doma, je in oslaue vendar po tujini — zagrenjen. Domovina pa bi morala le z bridkim srcem gledati z.a sinovi, ki jo zapuščajo večinoiua — za vedno... J. K.
delavcev, nimajo tuji delavci v dotični državi potrebne zaščite še manj pa kakšno svobodo i u tndi ne svobodno priseljevanje.
Na primer po g 100 našega zakona o zaščiti delavcev se ne smejo brez dovoljenja ministrstva socialne politike privajati v našo državo inozemski delavci in ravno sedaj se vrši ponovna kontrola vseli inozemcev v naši državi. Po sedanjem položaju bi najbrže vsaka intervencija, recimo italijanske izseJjeni-k e oblasti ostala brezuspešna, ako bo naša vlada kakšnega italijanskega državljana zavrnila v svojo domovino. Ker sedaj ne velja več stari rek, katerega suio se nekdaj v šoli učili: :;I3og je ustvaril svet za vse ljudi.«
Trditev Mankarja : Izseljeniška služba /alibog ui uspela nili organizirati prevoza emigrantov niti ga uspešno nadzorovati,« pač ne drži.
Našfti emigrantov potuje recimo danes 12(K) v Grmado, jutri 50 v New York, potem 20 v Argentini jo, 10 v Čile, 2 v Avstralijo itd. Tak prevoz emigrantov uspešno organizirati ni tako enostavno. Kdaj bi ta organizirani prevoz, seveda na »naših velikih iu udobnih parnikih mogel tako zadostiti potrebam naših emigrantov, kakor lo vršijo inozemske parobrodne družbe? Pri taki monopolizaciji prevoza emigrantov bi ta organizacija imela možnost zahtevati nezaslišano visoke prevozne «•ene, dočim sedanje parobrodne družbe tekmujejo /. znižanjem prevoznih cen. In ker zatrjuje člankar, da se vrši agitacija tudi v naših naselbinah v tujini, kjer se pri tem prodajajo takoimenovani prepaid ticketi, uaj bo dovoljeno omeniti, da je to v korist našim izseljencem, ker laka vozovnica, kupljena v Ameriki /.a vožnjo iz New Yorka do Ljubljane ali nasprotno, velja samo 128 dolarjev, dočim velja ista vozovnica, kupljena pri uas po ministrstvu dovoljenem tarifu, pa £42 dolarjev 50 centov.
tn se nekaj se /.na pripetiti, če bi izselje-II i -ko službo monopolizirali, io je, da liodo naši izseljenci, nezadovoljni s potovanjem z našimi parniki. skušali nelegalnim potoni dospeti v Havre Cherliourg, Antwerpen, Hamburg, Bremeu, Trst itd., 1er se bodo tam ne samo Urez na o kontrole, ampak v našo škodo vkrcali 1er naši državi odnesli davek, ki ga morajo plačati konce: ionirane inozemske parobrodne družbe.
Člankar navaja ludi da ima vsak« od kon-cesioiiiranili 23 inozemskih parobrodnih družb po 5 ageniur, vsaka agent ura po 10 zakotnih agentov. V tem pogledu se je člankar za razmere v Sloveniji zmotil.
Brezpose .ost je sedaj tako obsežna da ni treba noben: ga nagovarjati k izseljevanju in priseljevanj ka možnost je razen \ nekaterih razupitih držav na primer Brazilijo, tako omejena, da ue pridejo vsi interesenti na vrsto. Mnogo za izseljevanje pripravljenih delavcev se pusti 'regi. irirali pri raznih ageuturah, in |K>tujejo nto tam, kjer so najprej na vrsti. Agenture, in če bi jih bilo še toliko, ne morejo našim izseljencem ničesar škodovati. Škodujejo jim pa komplicirani predpisi za izstavitev potnega lista, — in tukaj bi pričakoval od člankarja, ki je pokazal, da temeljito obvladuje vse i?.seljeniške zakone iu naredbe, primernega predloga, cia se razbremeni izseljenec raznih stroškov. Poglejmo proceduro prošenj za polne liste:
Preden more prošnjo vložiti si mora nabaviti: krmili list MO Din, domovinski list 40 Din, potrdilo, da je odslužil pri vojski 20 Din, potrdilo, da je plačal davke 20 Din, nravstveno spričevalo 25 Din, sodnijsko potrdilo 25 Din, zdravniško spričevalo 120 Din, dovoljenje žene ali moža za ženo, dovoljenje, da sme odpotovati 20 Din. Ko ima te dokumente skupaj, more šele prošnjo za potni list vložili, od kaiere se zahteva namesto 5 Din protipostavna kolekoviua 25 Din, skupaj 325 Din; sedaj pride se kolek za prekomorski potni list za 250 Din, pristojbina za knjižico 20 Din, taksa za naš vizum 3 Din, taksa za avstrijski vizum 13 Din, švicarski vizum 15 Din. francoski vizum 15 Din, ameriški vizum 560 Din. torej 1201 Dia velja samo potni list! Sedaj ima izseljenec, preden dobi karto za vožnjo, še plaačti stroške potovanja k raznim oblastvom in uradnim osebam in za zdravniški pregled v Ljubljani 30 Din.
Priporočali bi izseljeniškemu odseku ministrstva socialne politike, naj predpis za iz-seljeniske potne liste glede pristojbin temeljito revidira. Vsak izseljenec zapusti svojo domačo grudo le radi tega, ker mu domovina ne nudi zaslužka ter se poda s težkim, rečem krvavečim srcem v tujino, kar povzročuje večkrat, da ugotovi zdravnik pri izseljencu pred \krranjem srčno hibo, 1er ga radi tega vrne v domovino nazaj. Bridka ura je taka vrnitev za delavca-trpina in če bi iineli naše iz^elje-niške oblasti pri tujih priseljeniških oblastih kaj besede, bi jo morale imeti posebno tu, da ee naši izseljenci na ta način ne uničujejo.
Člankar je mnenja, uaj bi segel nadzor naših izseljeniških organov pri odpravi naših izseljencev v kakšni naši luki do ameriške Inke in ne satno tja do Maribora ali Jesenic. Ne vem, če bi bilo ravno to potrebno, ker do sedaj se na poti našim izseljencem ni nič hudega zgodilo ter so bili v zelo maloštevilnih slučajih ogoljufani, kar seveda najbrže tudi še loko intenzJvno nadzorovanje ne bi moglo preprečiti. Za nujno potrelio pa smatram, da sp izseljeniška procedura v naši državi sami izseljencem olajša.
V prvi vrsti moramo zahtevati, da se vsi izseljenci iz Slovenije odpravijo v ljubljanskih poslovalnicah prizadetih parobrodnih družb, ne pa, da se naši izseljenci vabijo v zagrebške poslovalnice ter tam zadržujejo po j nekaj dni hi da potujejo iz Zagreba mimo svojih domačih krajev proti Jesenicam ali Trstu. Radi tega moramo odločno grajati dej- j stvo, da lovijo uslužbenci zagrebških zastopnikov parobrodnih družb pri konzulatih v Zagrebu izseljence, ki iščejo tam vizum potnega lista, ter jih peljejo v svoje poslovalnice. Izseljeniški komisariat naj izda tozadevno primerno odredbo.
Nadalje naj stopi izseljeniški komisariat ■/. amerikanskim konzulatom z. Zagrebu v razgovor, če ne bi bilo možno nastaviti v Ljubljani za vidiranje potnih listov konzularnega delegata.
Kar se tiče nedopustnega delovanja tako zvanih agentov, o katerem govori člankar, treba ugotoviti, da takih agentov v Sloveniji prav za prav ni. Tukaj so oblastveno odobreni podzastopniki, ki prodajajo po ministrstvu določenem tarifu vozne karte. Agitacije ni treba, ker je .v Sloveniji več oseb za izseljevanje pripravljenih in registriranih, kakor jih je možno odpraviti. Ako je pa kaj takih agentov, naj se naznanijo žandarmeriji, okrajnemu glavarju ali izseljeniškemu nadzorniku, da pridejo pod paragraf v tem oziru jako strogega izseljeniškega zakona. Tudi se člankar moti, meneč, da agent menja izseljencu denar. V izseljeniških poslovalnicah se more vozovnica plačati v vsaki valuti, torej ni treba denar menjati. Vsak dan je v naših dnevnikih objavljen tečaj zagrebške borze in vrliutega pregleda še izseljeniški nadzornik, če se je vplačilo v redu izvršilo. Izseljeniški nadzornik vpraša tudi vsakega izseljenca osebno, kdo ga je pripravil do izseljevanja in kakor ga poznamo, bi mu bila le prijetna dolžnost, če bi mogel v slučajih ugotovljene nezakonitosti najstrožje postopati.
Predlagam končno izpopolnitev člena 25 zakona o izseljevanju v smeri, da ministrstvo socialne politike ne odobruje samo osebe zastopnika ali podzastopnika, ampak tudi med parobrodno družbo in zastopnikom sklenjeno pogodilo, po kateri mora imeti vsak zastopnik fiksno plačo, ne pa odstotke od odpravljenih izseljéncev, s čemur bi bil zadušen vsak nagon k »verbovanju«.
Dr. Campa, Kôln:
Neka! za naše obrtnike.
Generalni tajnik internacionalne družine rokodelskih pomočnikov g. dr. Nattermann mi je dal v uporabo >Rheinische Volksblatter-, letnik 1856, v katerem piše Kolping o vtisih svojega agitacijskega potovanja po naši domovini. Nazaj je prišel poln optimizma o bodočih društvih katoliških rokodelcev, drugo mu jc služilo v dekoracijo. V Ceiju se je ustavil.
Tam se sicer opazi med ljudstvom nemški jezik, na železnici iu v mestnem prometu pa manj, umika se slovenskemu.« Iu kaj je ta jezik? Kolping piše: : Mešanica slovanskega in pokvarjenega italijanskega je dka, od katerega razumeš le v najboljšem slučaju tu in tam kako drobtino. Nato potuje po Kranjski, pride v Ljubljauo, glavno mesto Kranjske, ki leži popolnoma izven mej Nelnčije. Jezik je posebni 'slovanski dijalekt, ljudstvo po večini slovanskega pokoljenja, ki se kaže v celotnem življenju.< — Nato se razjezi na neko po'isko damo, ki mu na potu s svojimi čenčarijami ni dala miru, pripovedovala najpodrobnejše do-godovščine svoje srčne zgodovine tako, da Kolping čuti, da mu je muka olajšana, če jo razodene i čitaieljem, ki naj vedo, :>da potovanje ni vedno prijetno«. A nekaj je med potjo le vjel. — Čudovito pokrajino med Vrhniko in Trstom. Tu namreč, tako pripoveduje Kolping, pride Ljubljanica tako debela izpod zemlje, da se moreš peljati z malimi ladjami prav do izvira.« Čudo je še večje! »Kakih 10 ur onostran gre enako velika reka Unec v zemljo, da človek kar ne more razumeti, kje neki ostane ta voda. Isto je pri Pivki.« A glavno! Kolping je čul, da je Pivka-Unec-Ljubljaiiica ena in ista voda in reka! Zelo mogoče, pristavi, a dokaza ni! Kajti skozi ni še nihče plaval!« In kako je bilo v Ljubljani? Dobesedno: »V Ljubljani, skrajni postojanki našiti društev rokodelskih pomočnikov, sem našel le majhuo opozicijo med različnimi narodi v življenju in prometu; vsekako nisem našel tu kake tako lahko vidne opozicionalne trpkosti. Nasprotno! Veselo in družabno smo sedeli skupaj, skupaj delali, se razgovarjali, navezali prijateljstva, kot naj bi bilo vedno v krščanstvu in pri medsebojni dobri volji. V ur-šulinski cerkvi smo praznovali blagoslovitev zastave, nato imeli lepo večerno prireditev, pglno gostov, in tako smemo po pravici pričakovati. da bo rokodelsko društvo na kranjskih tleh ne samo se vkoreninilo, ampak se tudi naprej razširjalo. Plemeniti ljudje, v besedi in dejanju, si štejejo v čast sodelovati pri tem delu, lier vidijo, da rastejo iz njega res velike koristi za pravo ljudsko blagostanje. Potrpljenje in vztrajnost spada povsod k dobri n delom, k rušemu pa še posebej.« —
Zgrešil bi namen teh vrstic, če bi sc spustil v kritiko, v koliko se je Kolpingovo prerokovanje uresničilo. Le nekaj ugotovitev! če se stvar resno prime v roke, je to gibanje, ki vtisne rokodelski obrti in narodu pečat! Nemški rokodelski pomočniki štejejo aktivnih članov
okoli 100.000 in 315 domov. Lahko si je torej vstvariti sliko, koliko strokovno in vzgojno dobro podkovanih mojstrov je izšlo in izhaja iz teh vrst. Trditev ni utemeljena. Vzgoja in izobrazba ne sloni na takih »poljudnih in potrebnih predavanjih« in »beraško servirani juhici« znanosti à la Dolžan o razlaganju o izvoru Človeka iz opice, ampak na stanovski vzgoji in izobrazbi. Zakaj si v družini, zakaj si v občini, v narodu državi, zakaj ne zaupaš težke operacije zdravniku, o katerem dvomiš, da bi bil strokovno na mestu; soodgovornost, stanovski etos, strokovna izobrazba! Uspehi so res lepi! Strokovni oddelki v Kolpingovi hiši v Kôlnu n. pr. imajo med občinstvom prednost pred drž. obrtno-nadaljevaliiimi šolami. Sedanji razvoj v tej razsežnosti pa se jc povzpel že lako daleč, da nudi društvo samo članom vse. kar rabijo v duševnem, kulturnem, intelektualnem, športnem, materijeluem itd. oziru.
Lepo nalogo bi si torej naložil, kdor bi prišel sem v Koln za nekaj časa in preštudiral rokodelsko gibanje v sedanjem razvoju. Polja udejstvovanja v naši državi je več kot dovolj, če pomislimo, da v veliki večini modernega obrtnega gibanja še nimamo in je za gospodarsko osamosvoj'tev baš obrtni stan pionir — bil in ostane. Dalje — že radi uveljav-ljenja uašega imena. Ne gre samo zli geogra-fično nepoznanje, ampak i za naše ueudejstvo-vanje v svetu če n. pr. kar ne moreš tu ljudem dopovedati, da si iz Jugoslavije. Črno na belem sem dal, da sem iz Jugoslavije, a črno na
belem som našel odgovor, da sem iz Češkoslovaške. Včasih pride le do kompromisne rešitve, da iz Jugoslovana narede —-Jugoslova-ka! In statistike govore vedno eno in isto. Rokodelskih društev imajo n. pr. Avstrija 150, Poljska (ob meji) 30, Češka 32, Švica 50, Ho-landska 71, Ogrska 54 itd. Jugoslavija 5, število članov — ni znano!
In dalje: Samopomoč, organizacija, strokovna izobrazba, optimizem življenja in podjetnost dokazujejo, da obrtniki, kjer so tako organizirani, ne beže pred kapitalizmom in in-dustrijalizniom. V Kôlnu imajo samo rokodelski pomočniki 7 ogromnih domov, ki so vzgojili že na tisoče veščih mojstrov in vzgojil jejo vsak po 1500 članov. Statističen materijal za mesto Berlin izkazuje 71.904 obrtniških obratov v tem mestu, 197.444 pomočnikov, 15% vsega prebivalstva pa se še vedno preživlja г — rokodelskim obrtnim kruhom. Rokodelstvo torej nikakor ni izpodrinjeno. Mednarodne razstave, potovanje pa odpirajo nova pota v svet.
Iu še to: O Binkošlih se vrši ua Dunaju II. mednarodni kongres vseh kat. rokodelskih pomočnikov. Od vseh strani so prijavljeni posebni vlaki. Kongres si je vzel za nalogo: Družina, demokracija, društvo narodov. Avstrijska vlada je dovolila 25% popusta za skupine po 20 oseb. Izrazim i željo tuk. generalnega tajništva, da bi se tega kongresa tudi jugoslovanska društva udeležila. Morda je treba le pobude, zvez, novih vidikov, da se Kolpingovo prorokovanje i pri nas izpolni.
širnem svetu
Šaljapin pred sodiščem.
Ameriški imprésario Listo toži znamenitega ruskega pevca Saljapina radi odškodnine. Zadeva je sledeča: Šaljapin je pel v Horfordu pred polno dvorano »Seviljskega brivca«. Navdušenje za Šaljapinovo petje je bilo toliko da je občinstvo burno zahtevalo, da šaljapin še nekaj zapoje. Toda Šaljapin se občinstvu ni hotel odzvali, da bi vsaj stopil na oder in ;e za ploskanje zahvalil, ampak je odšel. To Šaljapinovo postopanje pa je hvaležne poslušalce tako razdražilo, da so začeli po gledališču razbijati. Pri tem so poškodovali foteljske sedeže v parterju in po ložah. Lastnik gledališča je poskušal občinstvo pomiriti in pevca opravičiti, toda občinstvo ga je izžviž-galo in pričelo lomiti sedeže v parterju. Sedaj je vložil tožbo proti Saljapinu radi škode, ki mu jo je prizadejalo občinstvo, ker se ni hotel Šaljapin znova pokazati na odru. Ta tožba je brezdvoma edina svoje vrste. Sodišče bo moralo izreči svoje mnenje o tem, kakšne dolžnosti ima nastopajoči umetnik napram hvaležnemu občinstvu.
Londonska omnibus - družba polrebuje vsak dan v letu 1400 kg voznih listkov. Na leto nad 500 ton, ali 50 vagouov.
Seforme v Indiji.
Indijsko javno in zasebno življenje doživlja velike preosnove. Indijske žene so dosegle volivno pravico. Sedaj pa se reformirajo zastareli običaji. Predvsem se hoče ukiniti običaj, da bi se vdova ne smela več poročiti. Ta reforma je naletela na največji odpor. Vdove se i/, strahu pred javnostjo ne upajo znova poročiti. V Indiji se namreč poročajo dekleta že v zgodnjih mladostnih letih, z 10, 14 in 16 letom. Vdova, ki bi se znova poročila, bi morala v pregnanstvo (svoj čas so jih enostavno sežigali z, umrlim možem vred). Zato streme nove reforme predvsem za tem, da se poveča starostna doba, v katerih se šele sme dekle poročiti. Za ponovno ženitev se skuša ustvariti novo razpoloženje, tako da je upati tudi v tem oziru na omiljenje dosedaj krutih običajev. Tudi izobrazbi ženskega spola se je pričela posvečati večja pozornost. Največji borec proti napredku ženskega spola je Indijec Sureudranath Benerji.
Številke iz sveta.
V Nemčiji pride na 1 kvadratni kilometer 132 prebivalcev. V Združenih državah živi še 349.595 Indijancev, ki so zadnji preostanek rdeče rase, ki je bila preje naseljena po celi Ameriki. — Severna Amerika ima 612 milijonov ha gozdne površina, Evropa 300, Azija 247, Južna Amerika 208, Afrika 104, Avstralija 54 milijonov ha. — Vzhodno morje ima najmanj soli, Atlantsko pa največ, in sicer pridejo v Vzhodnem morju na 1000 delov vode 4 deli soli, v Atlantskem morju pa 36 delov soli. — Najglobokejše jezero na svetu je Baj-kalsko jezero v Sibiriji, čigar globočina znaša 1248 metrov. — Najprometnejši kolodvor na svetu je v San Franciscu, na katerega pride ir. odpotuje letno nad 50 milijonov ljudi. — V Nemčiji ima 5% vseli ljudi čisto modre oči, 40% pa sive.
Kit3jska imena.
Ves svet se zdaj zanima za kitajske dogodke, toda tako bravci kakor časnikarji in politiki so zraven obupani. Kitajska imena so vse pretežka za Evropejca in predvsem premalo določna, ker se ne razlikujejo zadosti jasno drugo od drugega. Kitajci si namreč izvolijo imena po načelih, ki nimajo prav nič skupnega z našimi. Navadno šteje kitajsko ime tri zloge. Prvo je pravi priimek, rodbinsko ime (in šteje na severu, v Mandžuriji več-
krat ludi dva zloga). Drugi in tretji zlog sta osebno ime iu geslo. V tem oziru vlada popolna prostost iu si lahko zbere vsak Kitajec poljubno besedo. Geslo se večkrat izvoli šele po dovršenem polnoletju, končanem študiju, izvoljenem poklicu, srečnem dogodku in slično. V lo svrho služi večkrat začetna kitica kake znane pesmice, neka abstraktna misel ali določen predmet. Stalno ponavljani priimek Č a n se nanaša mi gotov verski pokret v starokitajski zgodovini in vsebuje ilekak blagoslov oziroma varstvo. Rodbinska imena so večinoma v zvezi z različnimi zgodovinskimi dogodki ali kraji, ki so znani iz kitajske zgodovine. Tako se ponavljajo različne kneževine, stara mesta in slično. Kitajci to lahko storijo, ker nima njih jezik naše skladnje. temveč zlepi (aglutinira) stavek iz več debel, ki obraščajo temeljno besedo. Tako bi izgle, dal n. pr. naš jezik, če bi rekli ï jamesjsst, ti-mesjest - namesto »jaz jem, ti ješ meso«. Če bi se posluževali kitajskega načina zgodovinskih imen, bi pisali: Gospa — sveta — Marija — Godec.; ali Kosovpolj — Janez — Ocvirk itd. Seveda morajo imeti bratje, bratranci in drugi rodbinski člani vedno en iu isti tretji zlog. Težave naraščajo še radi tega, ker ima vsak Kitajec po dve imeni, eno krajše in bolj priprosto, zasebno, drugo bolj visoko leteče je za javnost. Evropejci n. pr. napačno imenujejo pokojnega kantonskega pre-zidenta Sun-Jat-sen, kajti to je njegovo zasebno ime. Vsi Kitajci so ga imenovali samo Sun-Fun-Ven. Osebna imena so večkrat jako poetična. Tako pomeni U-Pej-Fu »edinost, složnost«, dasi uganja ta maršal popolnoma nasprotno politiko! Krščanski general Feng ima pomen -»srečnega dragulja«. Kantonski poveljnik Čang-Kaj-Šek je -nepremagljiv kamen«, medtem ko j G llJGgOV Ш sprotnik Čang-Čung-Čang rodbinski kamen«, to je, »ponos svoje rodbine. Nesrečni maršal Sun-Čuan-Fang je •■oni, ki razširja nebeško lep vonj«.. Stari Čan-Co-Lin, severni kralj, pa ima nepričakovano mirno ime: blagoslovljen darovalec dežja v.
Movs ekspedicijo v Vzhodno Grenlandijo.
Danski geolog Lauge Koeh se je podal na ekspedicijo v vzhodno Grenlandijo. Pobudo li Kochovo ekspedicijo je dala dauska država, ki podjetje tudi denarno podpira. Kocli preiskuje ozemlje med Scoresby-Sundom in Cap Bi smarekom. Kccliu sta se pridružila še dva geologa in sicer en Danec in en Anglež. Lansko jesen se je Koch podal sam na pot in re-kognosciral kraje do »Mygge-zaliva«. Po kratkem bivanju se je Koch vrnil s svojimi spremljevalci v Scoresby-Sund. Letos 22. februarja se je Koch podal na pot z več Eskimi. Njegova dva tovariša sla ostala v Scoresbv-Sundu iu preiskujeta tamkajšnje kraje. Koch se pri svojem potu bori z velikimi težavami. Velike snežene množine inu delajo vel ke ovire. Prihodnje dni se bo napotil proti Cap Bisinarcku. Koch je star 35 let. Poleg dr. Knuta Rasmu-sena spada med najuglednejše dansko arktične ranskovavce. Samostojno se je doseda j po-dal že na ekspedicijo na severno obal Grenlandije.
Proti pritisku na |е(ГО in debelo Cre.VO kakor tudi pri tiacmcroltfth in
pros efEllll boleznih zanesljivo in uspešno deluje .,PLANINMA" zdravilni čaj. Cena Din 20'—. Izdeluje lekarna Mr. Ph. L. Ba-liovec, Ljubljana, — Pobi se v vseh lekarnah in droer.
ЖвтштшозИ
Kinematograf star 7000 let.
O mnogih i/najdbah lahko rečemo, da so nove in jih niso še nikdar poprej po/.nali. O kinematografu tegâ ne moremo reči. Edison s svojim kinetoskopom je samo izpopolnil 7000 let staro idejo. Kitajci so imeli že 5000 let pred Kr. premikajoče se slike. Napravili so iz voska krasno izdelane kipe, jih oblekli ter na bivolovi prozorni koži s senco povzročili, da so se slike gibale. V muzeju v Londonu imajo tak kino shranjen.
Mr. Day ima veliko zbirko, tičočo se gibajočih slik vseh časov pod raznimi imeni. Stala ga je zbirka lopo vsoto 10.000 funtov, to je skoraj tri milijone dinarjev. Zbirko je posodil muzeju South Kensington v Londonu.
Med to zbirko je tudi tako zvani »fanta-skope« iz leta 1833. Na okrogli plošči je naslikana serija raznih prizorov in ako so to ploščo vrteli, je nastala iluzija kot da se slika giblje. Ena takih slfc kaže, kako žena s palico pretepa moža, ker ni prišel pravočasno domov.
Viviskop je že nekoliko izboljšan. Tu so slike na traku, v sredini pa luknjice. Slika zamorca, kateri je bučo, je tako popolna, da v onem času niso verjeli, da je ka j takega mogoče.
Praxinoskop je oddajal slike iz vrtečega kolesa na drugo kolo, ki je bilo polno ogledal. Tucate sličnih iznajdb je bilo prav blizu današnjega kinematografa, vendar pravega ni nihče zadel.
Zanimivi so lepaki, ki so tudi med navedeno zbirko, kateri so leta 1896 naznanjali »senzacijo 19 stoletja«, ko so prvi film kazali v Londonu, namreč prihod vlaka. V londonski Alhambri je bil postavljen tn aparat in ljudstvo se je teplo za vstopnice. V zbirki je tudi aparat, kateri je filmai jubilejne slavno-sti angleške kraljice Victorije.
Tehnika v bo!u s puščavo.
Evropa meri 9.7 milijonov kvadratnih kilometrov, puščava Sahara pa tudi skoraj toliko, namreč 9.2 milijona kvadratnih kilometrov. Prebivalcev je okoli en milijon, po večini Berberov, le ob točkah, ob katere zadenejo karavane, se nahajajo arabski trgovc . Ta velikan ka pušjava pa ni morda ena sama ravan pač pa so v njej g rski vrhovi celo do 2500 m visoki. Obširne peščene planjave se vrstijo s slanimi jeteri, močvirji iu rodovitnimi oaz; mi. Dež je tu skoraj neznan pojav. — Kakor že pred tisoči leti stari Egip ani, tako eo tudi novi ki lonizatorjl Severne Afrike, posebno pa Angleži skušali, katko bi čim več puščave spremenili v rodovitno zemljo, ln znano je, kako ogromne jezove so napravili. Oni v Sudanu je 2 km dolg in za njim se nabere 2300 milijonov kubičnih metrov vode. Sedaj'postavljajo jez pri Macuaru in Džebel Auliji, prvi bo 3 km dolg, drugi pa 7 km! Pred dvajsetimi leti je bilo nemogoče drugače skozi puščavo kot s kamelami, danes pa se že ko-modno prepeljemo »kozi libijsko puščavo z železnico. Šest Citroen avtov je prevozilo pu<f ščavo in med Bagdadom in Damaskom vozi vsak dan avto-pošta skozi peščeno morje. Vendar pa ni svetovati se z avtom spuščati na tako pot. Sudanska vlada je celo prepovedala, ker se je že ponovno pripetilo, da so potniki pomrli sredi puščave, ako jim je motor odpovedal. Poleg železnice in avla pa je tudi letalo in brezžični brzojav, ki bosta pripomogla k osvojitvi puščave.
Meridian Greenwîch.
Kakor znano, se s pomočjo meridianov in širin določi geografična lega kake točke na zemeljski površini. Vsak otrok ve, da so to samo mišljene črte, torej da jih ni v resnici videti nikjer. Le na eni točki zemlje je mogoče tiak meridiam tako rekoč prijeti in sicer v Greenwiclni, to je začetni meridijam, odkoder se štejejo stopinje desno ali levo. Green-wich je del mesta južnovzhodno Londona, kjer se v parku ob Temzi nahaja svetovnoznana zvezdama. Tujci, posebno Amerikanci to zvezdarno zelo radi obiskujejo, ker hočejo tu na vsak način kaj posebnega videli. Toda vstop v zvezdarno je brez uradnega privoljenja strogo zabranjen, zato navadno vsiljive obiskovalce odpravijo s tem, da jim pokažejo meridijan zunaj. Skozi park pelje pot, v katero je s črnini kamenjem vdelana črta. To je merici i jam O. Tu se toroj opažata vzhodna in zahodna svetovna polobla. Mnogi obisko valci si dovolijo šalo, do se tu razkoračijo, tako da z eno riogo stojijo na vzhodni, z drugo pa na zahodni pololdi, kar jim očividno prizadeva veliko zadovoljstvo.
Krotilec kač, dobrotnik človeštva.
Uspešna zdravila proti strupenemu kačjemu piku so skozi tisočletja zaman iskali. Danes vemo, da je kačji strup neškodljiv le onemu kateri je cepljen s cepivom, prirejenim i/, kačjega strupa. Dve uri od San Paolo v Iiraz.il i ji se nahaja svetovno znani zavod, v katerem dr. Vital Brazil pridobiva cepivo. Najzanimivejši oddelek zavoda je kačji vrt, v katerem se nahaja veliko število kač. Od daleč izgleda vrt kakor zamorska vas. Iz tal molijo cementne krogle, v katerih se kače poskrijejo
pred pekočim solncem ali mrazom. Okoli pa je širok jarek, napolnjen z vodo. Kadar hoče dr. Brazil kateri kači odvzeti strup, jo sluga vjame v precep, nato pa prime za glavo. Nato doktor kači pomoli kozarec, ki je prevlečen s tančico, v katero kača sikne, pri tem pa spusti eno ali dve kapljici strupa v kozarec. Strup zmešajo s sladkorjem in cepijo konje in osle. Količina se počasi stopnjuje. V živali se nareja protistrup, tako da s časom postane neobčutljiva za kačji strup. Serum, katerega potem dobijo od cepljenih živali, je popolnoma varno sredstvo proti sicer smrtnemu kačjemu piku. Serum razpošiljajo bolnišnicam, zdravnikom po celi Južni Ameriki. Tisoče ljudi je veako leto rešenih gotove smrti. Preden je bil ta serum i-na den, je samo v državi San | Paolo natanko vsako leto okoli 250 oseb umrlo vsled pika po strupenih kačah, medtem ko je sedaj smrtni slučaj redkost. Posebno važna je ta iznajdba za Indijo, kjer je 68 vrst raznih strupenih kač in kjer je do sedaj pomrlo vsako leto okoli 20.000 ljudi vsled strupenega pika. Angleška vlada tudi postavlja zavod za pridobivanje tega seruma.
Ogromna vrednost znamk.
Najbogatejšo zbirko znamk, ki je v privatnih rokah, ima baron Artur Rotšild v Parizu. Vredna je 200.000 frankov. Filip Ferrari v Varennes ima zbirko en milijon in pol znamk, med katerimi pa je mnogo dopisnic in zalepk.
Največja javna zbirka znamk se nahaja v britanskem muzeju v Londonu. Tu je zbranih nad 200.000 znamk, ki reprezeutirajo vrednost 60.000 funtov šterlingov, t. j. 16 in pol milijona dinarjev.
Nemci imajo največjo zbirko v poštnem muzeju v Berlinu, ki obsega 20.000 raznih znamk, torej desetkrat manjša kot pa angleška.
Vrednost znamke se ravna po redkosti. Ogromne vsote trenutno ponujajo filatelisti za neke stare romunske znamke, potem za švicarske kantonske znamke in nekatere španske in avstralske Najdragocenejše med vsemi pw so tako zvane dva penija modre in 1 peny rdeče Mauritius-znamke.
Prebrisani nabiraîec znamk.
Škotje so zn.'ni kot zelo stiskavi in skopi ljudje. O njih krožijo po svetu najrazličnejše dog db:ce, ki slikajo njih skopost. Te dni priti š j.) časopisi o nekem Rrovvnu naslednjo dogcdbiro:-Bro\vnov desetletni -sin je hotel začeti birati znamke kar pa st::ne precej de-narta. O o sicer sinčkove prošnje ni hotel odbiti, pač pa si je pon-agal na ta-le na in: V dva velika londonska dnevnika je drl ženitno ponudbo, kjer je sebe naslikal kot bogatega mladeniča ki išče nevesto s takimi in takimi lastnostmi, pa naj bi živela v kateremkoli delu sveta Zenitna ponudba je imela sijajen uspeh. Iz celega sveta je prišlo nad 25.000 ponudb. Mladi Brown je dobil s tem ogromno zbirko znamk, ki je stala samo ceno dveh in-seratov.
Največli hotel sveta.
Čir no se sliši, a vendar je res, da je največ i hotel na svetu »Hotel Pennsylvania v Newyorku mnogo premajhen. Ima 2200 spalnih sob, v katerih je 3300 postelj. Skozi deset mesecev v letu je hotel do zadnje postelje zaseden in stotine 'gostov morajo vsak dan zavrniti. Ra en onih, ki stanujejo v hotelu, pa jih je še na tisoče vsak dan, ki obedujejo v restavracijskih prostorih. Uslužbencev ima hotel 2П00. V. akdo bo mislil, da. v tem hotelu pianjka ono, kar je gostom najljubše, namreč miru. Pa ie le nasprotno res, kajti gostje so »The isle of peace« (otok miru). Kako je to mogoče v takem mravljišču? In vsak gost ve na to odgovoriti, da je genialno vodstvo hotela, ki omogoča, da je v hotelu tak red in mir.
Nikake udobnosti tu ne manjka. Samo en primer: Preden je gostu soba odkazana, se na podlagi liste prepričajo, ako je vseh 60 predmetov, katere bi gost eventuelno potreboval, v redu. Ničesar ne sme manjkati. Najnovejši, v hotelu tiskani časopis leži na mizi, potem pisalne potrebščine so tu, šivanke z vdetim sukancem, da, celo hlačni gumbi so pripravljeni. Vsaka soba ima telefon in v hotelski telefonski centrali je 70 uradnikov, ki skrbe za točno funkcioniranje. Poleg vsake spalnice je tudi kopalna soba, poleg tega pa še skupni bazen, za moške posebej, za ženske posebej. V vsaki sobi je seznam velike domače knjižnice. Gostu je potreba le izbrati in telefonirati. Zjutraj, ko gost še leži, mu skozi posebno napravo >prileti« v sobo jutranji časopis. Povsod vlada mir in red.
Mnogo bi bilo še povedati o kuhinji, pe-kariji, praln ci, likalnici itd. Ravnatelj »otoka miru« pravi, da je njegova naloga zelo enostavna. Samo dvoje stvari je potreba za dobro urejen hotel: srce. ki ima ztnisel za prijeten dom. in pa glava trgovca, ki razume tako veliko podjetje voditi.
domačo ročno delo Ia.laneni subanec
najcenejše pri O&redn I Ci«i1?ars1tl zadrugi
Liubliana. Konaresni trg
Giphc ,<'e'<,ane- pr,8,n°
Pekovski pomočnik na zabavnem potovanju. ,
Adolf Knilchelinann, po poklicu pek, je dobil službo sluge v neki pivovarni blizu Hamburga. Nekega dne bi moral v banko nesti znesek 23.000 mark (okoli 300.000 Din). Ta vsota je bila pa previsoka, da ga ne bi zmotila in mesto v banko, se je odpeljal v Berlin. Ko se je premoženjskim razmeram primerno oblekel, se je vrgel v velikomestno veseljače-njo ter pil šampanjca in z njim vred razne lahkokrilke.
Nato se je z luksuznim vlakom odpeljal na jug. Za denar se dandanes vse dobi, in tako si je za donar pridobil tudi švicarski potni list in nato še italijanskega. V Chiasso je stopil na italijanska tla, kar mu je bilo tako všeč. da je celotno uslužbenstvo dotične postaje trakti ral z chianti jem. V Milanu mu je zelo ugajalo. V dnevnik si je zapisal: »Krasna marmornata stolnica. Tzdal 2000 mark.«
V	Renetkah je liotel biti sam svoj gondolier, zato si je kupil gondolo zn 800 mark, katero je pri svojem odhodu velikodušno podaril hotelskemu vratarju.
V	Neaplu pa se je že naveličal takega življenja in polotilo se ga je domotožje. Hotel je na vsak način, da preostali denar požene doma v Nemčiji. Nastanil se je v kopališču na Vzhodnem morju in denarci so res vedno bolj ginevali. V Stettinu .je že prodaial svoje stvari in kovčeg ter se odpeljal v Berlin v četrtem rà'redu. odkoder se je odpeljal z. luksuznim vlakom. V BerPnu je imel še 60 mark, od katerih je hitro zaveseljačil 55, a 5 mark je prihranil, da je plačal avto, s katerim se je odpeljal na policijo ter se javil.
Državni pravdnik je predlagal štiri leta ka ni zanj, sodišče pa je reklo, da je to preveč in da je v veliki meri kriva tvrdka, katera je riepremožnemu človeku izročila tako visoko vsoto. Obsojen je bil samo na dve leti.
Previsok gost.
Neki španski kavalir, kateri je za vladarja Henrika IV. potoval po Franciji, je prišel neko noč do g< stilne, katere vrata so bila zaprta in vsi prebivalci že pri počitku. Dolgo je trkal, pa nihče se ni hotel oglasiti. Plemič je pričel na vso moč razgrajati, nakar se je krč-mar vendar le zbudil ter skozi gorenje okno pomolil svojo zaspano glavo.
Kdo pa je? je za vpil nad spodaj stoječim. — »Kdo je?« .je v razžaljenem tonu odvrnil kavalir Don José Juan Pedro Fernando/ Rodrigo da Villa Nueva, grof Malafa, vitez. Santiago in Alrantara.. .<
Toliko sot) pa pri nas nimamo,« je odvrnil krčmar, zaprl okno in šel dalje spat.
Igre če z neba.
Na Svečnico imajo v Parizu starinski sejem. Urednik dnevnika »Eclio de Pariš« je naslovil ob tej priliki na svoje bralce sledeče povabilo: »Zbirajmo denar in obdarimo z igračami revne olroke ki ničesar ne pričakujejo, ker so odšli praznih rok tudi po Miklavžu in Božiču.« Ta predlog je izzval splošno navdušenje. Uredništvo je bilo poplavljeno z igračami: punčkami, bobni, konjički, krokodili, vojaki. Redakcijski avtomobil niti ni mogel natovoriti vseh teh bogastev na enkrat! Potem se je pričela razdelitev. Sotrud-niki so sklenili, da ne bodo obiskali bolnice in šole, kjer skrbijo za deco usmiljene sestre in učiteljice. Podali so se- kar na srečo v revna predmestja, da obdarujejo prve, po zunanjosti potrebne otroke.
Predvsem je srečal avto šestletno, jako razumno dekletce. Kupilo je pri štacunarju pol kile makaronov, ker je kuhala ,z mamo kosilo.
»Čuj, deklica, ali imaš igrače?
Dekletce je vzdihnilo: Ne, monsieur, smo prerevni, igram le v šoli.« »Ali bi hotela kaj dobiti?« — Iz avtomobila so vzeli krasno punčko, bakreno po-stelico, zrcalno omaro, posodo in ves to izročili dekletcu. Ta se je od sreče kar zjokala. Med tem se je že zbrala okoli igrač cela množica ljudi. : Kakšna tvrdka deli te igrače?«, je vprašal soliden štacunar. Nobena tvrdka. To so darila, ki padajo z neba.
»No, prav je. To pot so padla prav srečno.« Potem je srečal avtomobil dečka.
»Fant! Ali znaš bobnati?« »Menda! Kdo pa ne zna bobnati?«
»Tukaj imaš boben.«
Začudeni deček je še ogledoval nenadno darilo, ko je prisopihal drugi še manjši deček: »Jaz tudi znam dobro bobnati.«
Tudi ta je dobil boben.
Avto je prepotoval vso ulico, in časnikarji so pričeli zahajati v stanovanja, odkoder so se čuli otroški glasovi. V nekem stanovanju so dobili cel kup male dece — devet glav. Starši so bili na delu in goste je sprejela 12 letna deklica:
»Oče je v tovarni, mamica pa je šla na trg. Toda to nič ne stori, Le noter, gospodje! Imate gotovo kako naročilo?« '
»Ne, prišli smo k vam. Prinesli smo vam igrače.« Otroci so bili nori od veselja. Najstarejša sestrica pa je do konca igrala vlogo odrasle gospodinje:
»Lepo se vam zahvalim, gospodje, v imenu mojjh malih bralcev in sestric. Tudi meni ste storili veliko veselje...«
Ko so prišli časnikarji ven. se je že zbrala okoli avtomobila velika množica otrok: »Ali je res, da padaio danes z neba igrače?«
:>Res je, res, otroci!«
Francozi so menda nežnejši napram decl kakor naš človek. Narod, ki se boji propadanja, občuti v celoti neko očetovsko ljubezen do »naših otrok, do mlade Francoske«.
Ogrevanje z vodo Iz gajzirjev.
Islandski ministrski predsednik je predlagal, da bi se glavno mesto Reykjavik ogrevalo z vrelo vodo iz vulkanskih vrelcev. Ii Reykjavika bi se dp vulkanov okrog 35 do 40 km daleč napeljale vodovodne cevi. Voda bi po teh ceveh pritekla v mesto s toploto 80 stopinj Celzija. Vodne množine bi zadostovale za ogrevanje vseh javnih in zasebnih poslopij. Razen tega bi jih bilo mogoče uporabiti kot gonilno silo za veliko število industrijskih podjetij. Ce bi se ta načrt uresničil, ne bi bilo treba Reykjuviku uvažati nobenega premoga več. Načrt, katerega je izdelal nek mlad inžeuer, zahteva velike denarne žrtve. Zato bodo najpreje poskusili z dovajanjem vode iz malega vulkana, ki je oddaljen le 2 km. Te vodne množine bodo zadostovale sa ino zn ogrevanje vseh javnih in enega dela zasebnih poslopij.
Metoda Michelsen.
Gospod Olaf Grundt v Hammerfestu je trpel na revmatiznju. Končno se napoti k doktorju Michelsenu, Ta ga pretiplje, mu ukaže globoko diliati, posluša in mu končno reče:
»Revmatizem! Nihče ga ne zna ozdraviti. So sicer pomirljiva sredstva, pa škodujejo srcu. Hvala Bogu pa obstoja zdravilo, ki goto-veje učinkuje in je hkrati bolj nedolžno. Jejte čebulo! Dve čebuli dnevno po zajtrku — pa pridite k meni po dveh mesecih, da mi poveste, da ste ozdraveli.«
Gospod Olaf Grundt se zahvali učenemu gospodu in ves zadovoljen odide.
Dva tedna nato se zopet oglasi pri doktorju Michelsenu.
Ze zdravi?« reče zdravnik. »Ah, temu se ne čudim. So zdravila, ki čudovito hitro učinkujejo.«
»Nisem še docela zdrav, gospod zdravnik, a prihajam k Vam, da Vam povem, da Vas bo'in tožil. Pojedel sem po Vašem predpisu dve čebuli vsako jutro, a posledica je, da me je moja zaročenka zapustila, da so me odpustili iz službe, da me je lastnik gostilne, kamor ponavadi zahajam, na zahtevo ostalih gostov poprosil, naj več ne prihajam, in da mi je gospodinja pfavkar odpovedala stanovanje. Io vse lo radi smradu te Vaše čebule!«
Ni nam še znano, da li je sodišče v Hammerfestu uvidelo škodo, ki jo trpi gospod Olaf Grundt, in da li je dobil zadostno zadoščenje in odškodnino zanjo.
i
NainovelSa moda
Poudre Mon Parfum __Bourïols — Paris
1
Vlomilci in radio.
V Ameriki so skonstruirali radioelek-tričen aparat, ki naj služi v varstvo proti vlomilcem.
Kovinska plošča je skrita pod podom, kjer je postavljena blagajna. Plošča in blagajna tvorita armaturo električnega kondenzatorja, skozi katerega gre tok, ki teče po žici z žarnico na tri elektrode.
Ko je priprava nameščena, se vrše normalno oscilacije v plošči. Tok gre skozi rele, ki začne delovati ob vsaki, še tako slabi spremembi oscilacij.
Vlomilec se približa blagajni, kar je povsem naravno, saj je to smoter njegovega obiska. A človeško telo je do gotove mere prevod-nik elektrike, nasprotno jo pa zrak izolira. Človek, nahajajoč se med ploščo in med blagajno izpremeni torej značilnosti kondenzatorja in izzove spremembe v toku.
Posledica je ta, da stopi v akcijo rele, ki povzroči, da začne zvoniti električen zvonec in da vlomilec — zbeži, če se mu posreči, in ga prej ne dobe ...
. a
Učinek
s soljo §v.
Prvi dan
četrti dan
Ako raztopimo malo množino soli sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena г oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesa in trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da boI sv. Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno hodite in več ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev IG-—. Dobiva se v vsaki lekarni. Ako pa je ne dobite, obrnite se takoj na
NADA DROGERIA
Knlor I OabrIC Subotlca, Strossmayerjeva ul. 2.
Izviren samo v zelenem za»
Spori
SK Ilirija, nogometna Sekcja Danes, v soboto, in jutri, v nedeljo, obakrat točno ob 14. uri, nogometni trening, strogo obvezen za vse 'gračc 1. moštva in rezerve. — Jutri, v nedeljo, ob 10 dopoldne sestanek in trening juniorske skupine in vobče mlajših igralcev Oh tej priliki razdelitev izkaznic za leto 1927. — Ob 15. uri v nedeljo igra juniorsko moštvo prijateljsko tekmo z SK Pano-nijo na igrišču v Zgornji Šiški; moštvo se določi na dopoldanskem sestanku. _ Načelnik.
.S'. K. Jadran. Opozarjamo članstvo kot ostale ljubljanske športnike, da se vrši v sredo, 23. t. m. športno predavanje s skioptičnimi slikami v dvorani Rokodelskega doma. — Predava g. dr. Sarabon. — Pričetek ob 20. uri. — Odbor kluba se konstituira tako-le: predsednik nadsvetnik Zaje, podpredsednik ravnatelj Šaplja, tajnik Boštjančič, blagajnik Matjašič J., odborniki: dr. sarabon, Markič, Ahčan, Klopčaver, Mrlač. — /,a današnjo tekmo s S. K. Reko, ki se vrši ua igrišču Primorja ob 10.30 dop. postava kot je bila /.o določena. Namesto Perka igra Rape. Prosim točno ob 10. uri vsi igrači kot reditelji na igrišču.	Tajnik.
Vsa kolesarska društva in klubi se vubijo, da pošljejo svojega zastopnika za konstituiranje zvezi-nega pododbora za Slovenijo 25. t. m. točno ob 11 dopoldne v gostilni Lazar, Ljubl jana, Sv. Jakoba trg.
TEKME ZA PREHODNI POKAL LNP.
Danes in jutri se na športnem prostoru ASK Primorja ob Dunajski cesti nadaljujejo tekme za prehodni pokal ljubljanskega nogometnega podsa-veza. Danes se odigrajo preostale tri tekme I. kola: ob 10.30 Jadran : Reka, ob 14.30 Slavija : Slovan in ob 16. uri Primorjc : .Svoboda. — Jutri, v nedeljo, se odigra nato II. kolo med štirimi zmagovalci v 1. kolu, in sicer ob 14.30 med Hermesom in zmagovalcem iz tekme Slavija : Slovan ter ob^ 16. uri med zmagovalcema iz tekem Primorje : Svoboda in Jadrana : Reka. Peti zmagovalec iz,I. kola, SK Ilirija, igra 25. t. m. v naslednjem kolu z zmagovalcem v tekmi Hcrmes : Slavija-Slovan.
Današnje tekme bodo prinesle predvidoma že jako zanimive igre, ker so si Reka, Jadran. Slavija in Slovan precej enaki prolivniki. Zanimiv bo ludi prvi letošnji nastop Primorja, čeprav danes ne zadene na baš močnega nasprotnika.
S tekmama med štirimi zmagalci iz I. kola v nedeljo se zanimivost pokalnih tekem seveda znatno stopnjuje in ker so klubi danes kolikor toliko žc v treningu, je jutri pričakovati napetih in ostrih srečanj.
Športni teden
Umrl je veliki športnik princ Scipio Borghese. 56 let star. Za avtomobilizem se je posebno zanimal; leta 1907 je z avtomobilom Itala zmagal v znameniti tekmi Peking—Pariz. Pozneje se je posvetil aviatiki, je raziskoval Himalajo itd. Leta 1910 je poslal predsednik italijanske geografske družbe.^
Na lepi višini je Sonja Henie, a na vrhu Se ni«, pišejo listi. Z gospo Szabo bo menda še enkrat tekmovala. — Kot nekakšen zaključek smuške sezije velja Švedom tekma Gustav Wasa, 90 km. Zelo tetivna je bila letošnja tekma,,na koncu so se vozili kar po vodi, a vendar je prišlo od 88 tekmovalcev 69 na cilj. Cas zmagovalca Potersona 0:19:32 je bil pa pač slabši kot čas lanskega zmagovalca Nedlunga 6:19:32 proti 5:36:07; Nedlung je bil letos »edmi.
Rezultate važnejših nogometnih tekem glej »Slov.t od 15. t. m. Dalje: Belgija Ilolandska 2:0, 40.000 gledalcev; Niirnberg—Fiirth 3:0; v I.izboni
-	Portugalska—Francija 4:0; BAC ima 25 točk, Admira 23. Hakoah 20, Rapid 19 itd.; New Castle 13. Huddersfield 41 itd.; jutri se vrši na Dunaju tekma med Avstrijo in Češkoslovaško, danes in jutri pa tekme med Jugoslavijo in Ogrsko, v Subotici in v Belgradu. Jugoslovani in Ogri so se namreč pobotali na srednjeevropskem kongresu v Budimpešti. Na tem kongresu so sklenili, da se sprejme Romunija v srednjeevropsko pokalno tekmo, da se druga konferenca vrši 28. julija v Zagrebu, 10. maja pa v Bukarešti balkanska konferenca, kamor sta povabljeni tudi Bolgarija in Turčija; po Balknnu bo srednjeevropska nogometna zveza začela živahno propagando, z gostovanji itd. Soglasno je bilo skle-
') njeno, da bodo predlagali na zborovanju Fife v Helsinkih njeno reorganizacijo ter da naj se Amerika začasno iz Fife izloči. — Turneja Gradjanskega je končana: ha Malti, v Egiptu in na Grškem je nastopil 14krat; 6 iger je dobil, 5 jih je zgubil, 3 so bile neodločene; 43 dni ga ni bilo doma. — Uru-guajski klub Penarol bo pn štiri mesece v Cvropi; n 3. aprila bo nastopil proti dunajski Admiri; nato J proti Rapidu. potem proti izbranemu dunajskemu moštvu; na Veliko noč bo igral v Budimpešti. — V rugbyju je premagala Irska Wales 19:9.
Nemec Froitzheim bo igral proti Cochetu; tež-J ka naloga. Suzana bo igrala na Angleškem 6 iger, tri tedne po Wimbledonu; v maju bo igrala na Dunaju. |K>tem v Budimpešti itd. Njena varovanka Marjoletova se jc v boju proti novi angleški zvezdi 1 Nttthuilovi prav dobro postavila, 2:6, 9:7, 6:4.
Amaterski biljardni rekord je zboljšal llolan-dec Dommering od 262 točk na 263.
Kakor svoj čas Houben tako je moral sedaj ' tudi Murchison piti grenki kelih poraza; na prireditvi univerze Illinois ga je na 70 yardov premagal Škot Robb v 7.8, za dlan, a sigurno. Burg je 1 skočil tedaj 1.97 usoko. Torej dobiva Bergstrom £ tekmeca .
Nemec Long, lahka srednja teža, je obojeročno ' sunil 131.17 kg. nov nemški nekord. doslej Zinner " 130 kg.
Na Dunaju se vršijo velike tekme rokoborcev profesionalov ; beremo imena Jango, Westergaard, Schwnrz, Kavan. Vervet. Zaikin se je boril pretekle mesece v Ameriki; ker je bilo to v prosti roko-borbi, ni imel tistih uspehov kot jih ima sicer v grškorimski rokoborbi.
Francoz Gaudin je že 17 let svetovni prvak v 1 sabljanju: na novo je to pokazal v boju proti francoskemu učitelju sabljanja Dodiversu, z iabkoto ga premrgavši 15:10. Znani Italijan Nedo Nadi je bil navzoč, pa si ni upal nastopiti proti Gaudinu; stro-
-	kovnjaki pravijo, da bi bil ta ludi Nadija igraje J premagal.
Nemški boksrr Breitenstraeter je v 10. rundi . potolkel Rôsemanna k. o.; nič ,ltpa borba, Hay-_ mann je premagal Francoza Barricka po točkah. Phil Scott se bo menda boril s Paolinom; tako hoče Tex Rickard.
Borg je plaval proti vrsti 4X100 m in je ima-1 pal. 4:57. V Parizu je plaval 100 m v 1:01 .100 m v 5:1 U/s, nn Holandskem 200 m v 2:27. — Heinri-cha jo na 100 m premagal v Breslauu Schubert, ' 1:03.4 proti 1:03.6; 200 m pa H. 2:24.4. Sch. 2:29.4. Е0.П00 dolarjev bo dobil listi, ki bo v plavanju na 50 km premagal Joungn. zmagovalen v plavanju čez r kanal Catallnn. — Ederlova bo dobila spomenik nn ' francoski obnll; nn angleški ga ima kapitan Webb: prvi moški In prva ženska! Vmes je 51 let!
Po zgledu dijakov so tekmovale v veslanju tudi dijakinje univerz Cnmbridge in Oxtord, na lepoto in na hitrost. Pol miljp s« prevpelale Oxford-ћшки v 3:36. 8 veslavk.
Šestdnevno kolesarsko dirko v Newyorku sta dobila Mac Naniara in Giorgttti.
Noël Davis bo letel jim. iz Nowyorka v Evropo, ob ugodnem vetru 86 ur, sicer 42; neroplan bo imel tri motorje po 240 konjskih sil in bo lahko ostal v zraku nepretrgano 54 ur. — Pinedo je na poti proti severu že globoko v notranjosti Južne Amerike. — Naša dva avijatika Sondermaier in Bajdak bosta letela iz. Novega Sada v Bombay v Indiji. — 30. 6. 1901 sta se dvignila Berson iu Suring v prostem zrakoplovu 10.800 m visoko; Ameriknnec Hawthore jima je hotel te dni vzeti rekord, se je v višini nad 8000 metrov onesvestil in je šele padajoč prišel spet k zavesti. Dosežena višina 9100 m.
S. K. Jadran priredi v sredo ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu športno skioptično predavanje. Predava dr. Šarabon.
t5. 3. Poklicni nogomet, 16. 3. Trening sprin-terjev, 17. 3. Pogum v športu, 18. 3. P. 11. Ling.
Ša3
VELEMOJSTRSKI ŠAHOVSKI TURNIR V NEWYORKU.
Znkortort-Rc'tijeva otvoritev. Igrana v newyorškem turnirju dne 26. febr 1927 v II. kolu.
Njemcovič—dr. Aljehin.
1. Sg1-f3		Sg8—f6
o	b2—b3	d7—d6
3.	*2-g3	e7—e5
4.	c2—c4	e5—e4
5.	Sf3-h4	<17—<15
6.	c4—<15:	Dd8—d5-
7.	Sbl—c3	Dd5—c6 '
8.	e2—e3	a7-a6.
9.	Ix-1—b2	Ix-8-g4
10.	Lfl— e2	Lg4—e2:
11.	Sc8-e2:	Sb8—d7
12.	Tat—cl	Dc6—b6
13.	0—0	Lf8—<16
14	12—f3	Ld6—e5
15.	Lb2—e5;	Sd7—e5:
16.	f3—e4 •	Se5—<13
17.	Tel—c3	0-0—0'
18	Ddl-bl!	Sf6—e4:3
19.	led—d3:	Se4—d2:
20.	Td3—d8+..	Th8—d8-
21.	Dbl—f5+	Kc8—b8'
22.	Tfl—el	Db6—e3+..
23.	Df5 -f2	De3—<13
24.	Sd2-f4	Dd3—c3
25.	Tei—e3	Dc3—c-l +
26. Kgl-g2		Dcl— c6+
27	Sh4—f3	g7—g5
28	Sf4-d3	Sd2—f3:
28	Df2 —13 :	Dc6—c2+
30.	Sd3—f2	Г7—fo
31.	Tc-3—e2	Dc2—c5
32.	Sf2—<13	I)c5—d4
33	Sd3—e5	15—14
34.	SeS—c4	f4—g3:
35. Te2—d2a		Dd4—h8/
36.	Td2—d8+..	Dh8—d8:
37	h2—g3:	Dr'8—d4
38	Df3-f8+	Kb8—a7
30.	Df8—f2	Dd4—f 2 :
40. Kg2—12:		h7—h54
41.	K f2— e3	C7-V5
42.	a2—a4	b7—b5
43.	a4—b5:	a6-b5:
44.	Sc4—d2	Ka7—b6
45.	S'l2--e45	h5—h4
46.	g3-g4	h4—h3
47	Ke3—f8	b5—b4
48.	Se4—g5:	c5—c4
49. Sg5—e4		c4—b3:
50	g-1—gô	b3—b2
51	Se4- d2	Kb6—c5
52	g5-g6	h3—h2
53	Kf3-g2	Kco—d4
54.	g«-g7	Kd4—<13
55.	g8-D	Kd3—d2 •
56.	Dg8—a2	Kd2—c2 '
57.	Da2—c4 +	in črni se je
uaal.
O p o m n j e.
1 Črni ne stoji dobro. Za belega odprti črli f in c, na drugi strani pa slabo posti rana čina konja in nezavarovano damsko, sedaj rošadno krilo po-menjajo velike slabosti. Rošada je vsekako riskant-na, a'; kaj naj bi bil črni sloril''
? Skoraj ne kaže nič drugeera, a s to po'ezo izgubi črni konja z.a dva kine a. Vsa duhovitost, ki jo razvija dr. Aljehin v nadal njem poteku partije, ne izenači več inaterijelne izgube.
3 Beli — za figuro močnejši — išče seveda zamenjavo.
1 Če bi se črnemu posrečilo, da zamenja h- in g-kmeta proti belemu kmetu na g3. je par ija lahko še vedno remis.
» Odločilno! '
Rađio
men'ale. — Laiigenbcrg: 20 OUsseldorf: predavanje o ženskih poklicih, 20.30 Koln: literatura, nato do 24 MUne'er; koncert. — Berlin: 20.30 spominu Beethovna, 21 Beethovnova C-dur-muša, 22.30 do 24.30 plesna godba. — Dunaj; 20.05 proslava pesnika Ludwiga Fincka, 21.05 koncerlna akademija. — Varšava: 19.45 predavanje o ameriških muzejih.
CJubliansRo aiedi&če
DRAMA.
Začetek ob 20 uri zvečer.
Sobota, 19. marca: BOŽJI ČLOVEK, Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 20 marca; UGRABLJENE SABINKE.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 21. marca; GOBSEK Red B.
OPERA.
Začetek ob pol 20 uri zvečer.
Sobo'n, 19. marca ob 15; GROFICA MARICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 20. marca ob 15: TEREZ1NA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20: TAJDA. Izven. Ponedeljek, 21. marca: Zaprto.
BEGOVIč: BOŽJI ČLOVEK.
Ker jc bil g. Levar bolan, ga je moral nado-mestovati g. Osipović. Njegov hajduk Krstan je bil popolnoma sprejemljiv, čeprav ga je zajel v naglici in bolj od zunaj. Učinkoval je predvsem s svojo veliko postavo in močnim glasom, ki je bil v zadnjem prizoru prvega dejanja veliko prehrupen. Teatraličnemu značaju drame je sicer g. Osipovič popolnoma ustrezal. V četrtek zvečer je igrala prvič vlogo Mare ga. Marija Vera. Poleg bolestno izčrpane postave, ki nam jo je podala ga. Šar čevu, smo л-ideli lopot od nasprotne strani zajeto podobo. ki je dala igri prav poseben zvok. Zanimiva bi bila primera med enim in drugim pojmovanjem, ob katerem prav posebej pokaže tudi avtor sam. Oblikovna neenotnost, -skoraj bi rekli avtorjeva nesmotrenost, da hoče lepo govoriti in obenem resnično dokazovati, se je prav v pojmovanju obeh umetnic očitno pokazala. Ob Mari ge. Marije Vere je prolog in epilog še posebej odveč, ker njena igra ni pr lika Damijanovih besed, ampak je boj življenja, ki mu je vsa nadnaturnost tuja. Ta Mara je močna ženska, ki posluša samo vase, vsega drugega ne razume, umrje radi sebe same. Tako sta si ob igri g. Levarja in ge. M. Vere stala moška in ženska natura krepko druga ob drugi; oba sta sicer nekoliko privzdignjena v patetično zvočno t, vendar cela in polna, in lahko rečemo, da je bila ta predstava Božjega človeka med dosedanjimi najboljša. Ga. Marija Vera je bila najboljša v prvem dejanju, kjer je priložnost za močno igro največja. Tu je podala vso široko skalo svojih izraz-n.h sil. Sklepni prizor tega dejanja (Mara-Krstan) je vendar še vedno preveč hrupen. Preko drugega in tretjega dejanja se začenja igra tragedinje (neenotnost delal); tu je Mara ge. Marije Vere prešla dvakrat trikrat v visoki patos, ki zahtevam resničnosti ni v korist. Sicer je bilo tega nastopa vse veselo in občinstvo ni štedilo s priznanjem. — Vsekakor bi bilo igri v velik prid da g. Rogoz že prolog krepkeje izoblikuje in retorično bolj izdela in da svojo igro Damijanovo za troho bolj ž vljenjsko spopolni. Rad bi potem videl, da si tako igri ogleda tudi g. avtor.	F. K.
Mariborsko gledišče
Sobota, 19. marca ob 15: DIVJI MOŽ Premijera. Ob 20: ZA NARODOV BLAGOR. Kuponi. Gostovanje g. Skrbinška iz Ljubljane Zadnjič. Nedelja, 20. marca ob 15; ORLOV Kuponi. Zni-žjine cene.
Ob 20; CIGAN BARON. Kuponi. Znižaue
cene.
Ponedebek, 21 marca: Zaprto Torek, 22. marca ob 20: MADAME BUTTERFLY. Premijera.
Glasba
PROGRAMI:
Zagreb 310. Breslau 322 6. Praga 348 9. Frankfurl a. M. 428 6. Brno 441 ? Rim 449. Lan-genberg 468.8. Berlin 483 9. Dunai 517.2 Varšava 980.
Nedelja dne 20. marca:
Zagreb: 20.30 vesela večerna giasba, 22 plesna godba. — Breslau: 18 prenos iz Berlina; \Vag-nerjeva muzikalična drama Siefgried , 22.15—24 plesna godba. — Praga: 19.30 in 22.15 koncerlna godba. — Franklurt: 20.30 li erarni večer lledvige Wangel, 21.30 koncert harmonijskega orkestra, nato prenos iz Berlina: plesna godba. — Brno- 19 Mozartov koncer', 19.30 prenos iz. Prage. — Rim; 21 serata d'Opera itoliana. — l^angenberg: 20.15 Kôln: operela vDer Vogelhiindler , 2215 Kotu: plesna godba. — Berlin: 18 >Siegfried« Rirharda Wagnerja — 22.30 do 24.30 plesna godba (Rjbert Gaden). — Dunaj: 17.45 po po 110 predavanje, 18 30 komorna glasbn (Sehuberlove skladbe), 20 .Det Weibsteufelc, drama Karla Schonherria. — Varšava: 20.30 koncert, 22.30 plesna godba.
Pondeljek dne 21. marca;
Zagreb: 20 slavnostni koncer' hrvatskega glasbenega društva. — Breslau: 20.05 Ernst Weiss čila iz romana ' Miinner in der Nacht-:. 21 vijolin-ski koncert. — Praga: 20 koncerl, 21 literatura, 2130 zabavna godba. — Frankfurt: 19 30 angleščina, 20 angleška li'eratura. 20.15 stara in nova kor-na muzika. — Brno: 19 orkestralni koncert (Dvo-rak-Smetnna-Fibieh), 20 Svntopluk Čech. 20.16 prenos iz Prage. — Rim; 21 concerto vocale e stru-
Cieneralka za Beethovnovo IX. simfonijo nod vodstvom dr. Čerina -se vrši danes v soboto ob 10 dopoldne. Pri generalki sodelujejo samo celokupni oikester in solisti brez zbora, ki se pripelje v Ljubljano šele ob 2 popoldne. Vstopn na h generalki znaša 20 Din. Predprodaja vstonnic v veži Uniona.
Francoski koncert. V Parizu obstoja društvo, kojega naloga je, da propagira francosko umetnost po Evropi. Družba nosi naslov Association française d'expansion et d'echanques in njej se imamo tudi zahvaliti že za nekateri ume'ni|ki užitek, ki smo ga imeli na ljubljanskih koncertih. Ona nam je poslala že dva znamenita pianista Blache Selva Cortota in Ciampi. Dalje smo imeli priliko slišati znamenito čelistko Alvin, dalje kvintet na pihala in druge. V sredo, dne 23. t. m. imamo po zaslugi te družbe ponovno klavirski večer francoskega umetnika Roberta L o r t a t - a, ki nam poda več klavirskih skladb raznih novejših francoskih avtorjev, obenem pa tudi predava o klavirski literaturi Francozov. Po sestavi sporeda in načinu podavanja bo koncert brez dvoma izredno zanimiv ter opozarjamo na njega našo glasbeno publiko, v prvi vrsti ono. ki obvlada francoski jezik. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni
Orkestralno društvo Glasbene Malice obvešča vse svoje člane, da ie prihodnja re 'ua vaja v torek, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer. Nujno potrebna p^lno-številna vdeležba!	Odbor.
Cerkveni vestnik
Meščanska Marijina konpregacija pri sv. Jožefu ima v nedeljo popoldne ob pol 4 svoj redni shod v kongre"acijski kapeli. Polnoštevilni.
Poizvedovanja
Izgubila se je psi ca brak-jaz.bečarka, stara 8 mesecev, svetlo rdeče barve, sliši na ime Stella. Odda se proli nagradi pri Francu Urbancu, Ljubljana, Sv. Petra cesta 1.
Trgovsko hišo
z lokali in velikimi skladišči, sredi Ljubljane, lepo stanovanje 5 sob takoj prosto, prodajo dediči. — Ugodno obrestovanje kapitala. — Pojasnila: Dr. IVAN ČERNE, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
Modni salon P. Barborič
Al est m iiç 7
pilpornta bogato zawgo
svilen klobukov in slamnikov
od SO Din na rej ito najfinejše izvršbe
Preoblikovanj siammkov in popravna
točno in na/ceneje.
»POSEST«
realitetna pisarna, družba z o. z. — LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4
PRODA :
1IIŠO, dvonustr., a stanova, nj» po tri sobe, kuhinjo, ono i n k o j nn razpolago ItklO iu- vrni, kni-nu lega 12 mm. od cen.ra, ïlU.UUU 11 H ISO, Uvomuisir., 2 trgov, lokalu, skladišču, 2 stanovanju po 4 sobe, priti-kline, Hluuovarijc, lokal InkoJ razpoložljiv, ucnler Ljubljane, 2,'iO.UOO IJin. II ISO, uvouudsir., nujnimi urejeno, več poslov, pro-ntorov, krasno suuiovanji. li sol», pritiklinc, prosto. ZUHIgUnillO 1(1 odet. oliro siovau jo, strogi couler Ljubljane, !)5II.(HI0 I)ln. Vll.O, ciloniiUslr., 3 stanovanja po :t sobo, pr.tikl., bOu m-' vr.n, pod Tivoli-Jem, 2IKI.U0II Diu. IIIŠO, trinudstr., z gostil-no, 12 stunovanj, 5 trisobnih, ostala 7. 2 in 1 soljo. priti ki,, centcr LJubljane, 3.5.000 Din. - Tukoi potrebno le 711.1ИМ) Din — ostalo nu obroke.
visopritl., koml'ort. staiiovanjo (i sob, pritlkl.. blizu glavnega kolodvora velik vrl. 180.000 Din. VILO, ononadstr., 12 stanovanjskih in poslov, pro Klorov, lep vrt, sovorni del Ljubljano, 2M1.000 Dili. - Cisti letni donos preko 50.000 Din. VILO, konil'ort., 5 sob. pri-tikline, 3011(1 m» vrtu, garaža, blizu morsko obale v Splitu, radi odpotova-II ja, 450.000 i lin. HIŠO, trinadslropno. blizu Kongresnega trga, 4 sin novim ju po 3 parket iruno soin-, prit tki., 310.01111 Din. STAVHIŠCA, 550, B50, son ni-, blizu glavnega kolo dvoru, po 35 Din. GOSTILNO, trgovino 7. 20 oral. posestva, blizu Domžal, vsled preselitve, 175 tisoč dinarjev. Polog tega večje Število trgovskih, obrtnih hiš. vil ! v Ljubljani in 11a dožoli, I kmečka posestvu, graščine, industrijo, sluvbišča itd.
Zaloga raznovrstnega
špccBPijshega blaga
je v celoti zelo ugodno naprodaj iz kon-kurzne imovine trgovca Josipa Satrana. Pojasnila daje konkurzni upravitelj dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani — Miklošičeva cesta 81.
SVETUJEMO VAM
da si naročje
Puch-kolo,
ki je najboijše!
Dobi se po solidni ceni in tudi na obroke pri tvrdki
IGN. VOK, Ljubljana,
Tavčarjeva ul. 7.
Ako imaže bolečine
Л

i
7 w	■>	"vj y
kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Fellerjev pravi blagodišeči„Elsafluid". Nadrgnite vsak večer in vsako jutro boleča mesta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno Vam Elsnfluid ublnžuje bo-lečine. Če ste zdravi, uporabljajte Els»fluid zn grgranje, za umivanje iu boste hvaležni tero-tali zvesti Elsafluidu. Dnevno nesovanje telesa z Elsafluidom Vam kot plačilo nrinnša vedro glavo, močne mišice in zdravo spanje. — Ze naši očetje in dedje so ga uporabljali odiunaj in znotr»i kot zanesljivo dom.,če sredstvo in kosinetikum.
Zahtevajte zn poizkus v lekarnah in ndgovnrin ioči'1 prodatalnah Izrecno »FVtler'ev« pravi Klsafluld v polzkusnih stekleni,'leali po «' pili. v dvojnutih šlo' Menioih po Г- Din. ali spee.i minili steklenicah po 26- Hm. l»o pošti prido tem eenojše, čim več se nn roči naenkrat: r zavojnino 111 poštnino vred sinilo-j; poizkus, u 11 r, dvoj. ali i spoeljulm stekl. T - Din
V. " •• i? " •• » » 133'- .. ■>4 « k. .... , .. 12 .. .. 250-- : „,,„,... .NaL,'"':l?.!,."slov,li razločno lakote C.LGLN V. FELLEH. lekarnn v Stubiei llonjl KNa-trg br 1.11 Hrvatska.	> J
FRANC BAR. LJubljana.
V nalvetll Izbiri «talne v zalog! pri Cankarjevo nahr. S Telet. 407
Važno za posestnike!
Zaradi izpraznitve nekaterih parccl v naši drevesnici nudimo plemnitc jablane, triletne, in plemenite češnje, dveletne, v več najboljših vrstah po našem izboru po ceni 8 do 12 Din, kakor je kvaliteta. — Ne zamudile prilike in si oskrbite žc sedaj, ko ie najboljša priložnost za sajenje z najcenejšim, pa vendar strokovno najboijše odgoje-nim sadjem iz
Drevesnice »VUT« Džtimonjn in ilrue
Hružba ». o. v Mariboru.
MALI UGLASI
Vsaka drobna vrat ca ГЗО Oln ali vsaka besede 30 par N'ajninn|£i og o» 3 ali S 1! In. Oglasi nat devet vrstic se računajo vlâc. Zn odgovor znam o Nu vprnšnnla li.-сг znumltc ne oct<iovar|i>mu I
\Slubbe iščejo \
Sprejmejo se samostojni, dobro izvežbani
KROJAČ!
Iščemo a<>ilne, zanesljive
ZASTOPNIKE
predvsem trgov. potnike, ki so dobro vpeljani, v svrho prodaje državnih srečk. - Resne ponudbe pod šifro: »Siguren dohodek« 1402 na upravo.
Deklica
se takoj SPREJME -čedna in poštena - 15 do 17 let stara, za domača dela; ljubiteljica otrok. -Naslove sprejema uprava »Slovenca« pod št. 1957.
Sedla, in tapetniški po- «J«*
močnik i š c e službe za .,	.	.	.
i • m i	_____Vpraša nai se pri tvrdkt
1 Slov cnca«a pod St. 2081. Drago Schwab, ^jabljana
žagovodja
ali LESNI FODJETNIK
želim nastopiti mesto v ali izven Slovenije, najraje na večje podjetje in stalno mesto s prostim itanovanjem. Drugo po dogovoru. - Ponudbe na upravo lista pod št. 1868.
ČiVtlta začetnica, išče
JI V SIJU primerne službe pri boljši rodbini. — Opravlja tudi hišna dela. . Dopise upravi lista pod: Marljiva in poštena 2063.
deklica
14 let, nadarjena v računstvu, izredno pridna, i 2 letno prakso v trgov. i meš. blagom, želi vstopiti v enako trgovino kot učenka. Pogoji: stanovanje in hrana v hiši In poštena hiša. Nairaje v tak kraj, kjer bi lahko obiskovala gremij. šolo, ali se priučila nemščine. Ceni. ponudbe na upravo pod: .»PRIDNA« 1987.
prodajalka
mešane stroke, z dobrimi spričevali, išče službe v mestu aH na deželi. — Naslov v upravi lista pod tnačko: »Poštena 2068.«
Poslovni lokali. I Nov posnemalnik
Oddajo se popolnoma re- ™csec. dkni, rabI'e£: z",am-novirani poslovni lokali I ke '^^n apapTt na najpametnejšem kra- ™ 0",°' F0T0:APARA.T iu Maribora - Naslov v 15 18 8 PnPiavo- ln upravništvu podznačko PISALNI STROJ, rablj.,
Aleksandrova cesta 2008. P°c::ni naPcr,odal- NnsI°^ v upravi »alovenca« pod
številko 1745.
Obsež. prostori'
za delavnice ali skladišča DVOIlSlflStr. ШдЗ
v bližini glav. kolodvora
se posamezno ali skupno z majem oddajo v najem. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2065.
vodja
trgovine, z vifiješol. izobrazbo. zmožen vseh pisarn, poslov, izmen trgovine, «lober organizator, z večletno prakso v tovarni in trgovini išče mimeSčonJa pvl kakem podjetju ali trgovini ali kot družabnik z manj-51 m zneskom in oseb. sodelovanjem. Plača ni glavni nocoj — Ponudbo upravi P: »Samostojen« št. Ж».
Šivilja, ?e°„bar° i š7e*
mesta kot pomočnica v
kakem modnem salonu, ker vsled mladoletnosti nc sme izvrševati obrti. Nastop takoj. Naslov pri upravi pod štev. 1971-
kn jTgov odîcïn j a
bilancistinja, samostojna, i večletno prakso, vešča koresp. in strojepisja, želi premeniti službo. — Ponudbe na upravo lista pod: »Samostojna« 205S.
^gospodinja
bi bila tako dobra, da bi dala zaslužiti pridni ženski sred. let, vajeni vsakega dela bodisi na polju ali pri živini, in sicer samo čez poletje od aprila do oktobra? - Nariov v upravi lista pod št. 2066,
Mizarski vajenec
priden, poštenih staršev, se sprejme. — Naslov v upravi lista pod šl. 1997.
Mizarskega vajenca
sprejme I. VIDMAR, Zgornja Šiška 2. 1995
Išče se priden, zanesljiv
kravar
na deželo, ki bi imel veselje do živine. Naslov Resne ponudbe na upra-v upravi pod štev. 1923. vo »Slovenca« v Mariboru pod šilro: »Dobra
Lokal oddam,
pripraven za skladišče ali delavnico, 18X4 vel. event. sc dobi zraven nad lokalom enako velik podstrešni prostor, v bližini kolodvora in na prometni cesti na več let. Istotam tudi LOKAL ob cesti ležeč, 5X3.6 vel., vse že 1. maja. - Naslov v upravi pod štev. 1955.
IôstS"
in MESARIJA
dobro idoča, z več sobami za tujce, v večjem mestu na Štajerskem, se odda takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. —
Sprejme se izurjeni
kovaški pomočnik,
ki pa mora —»ali delati
bodočnost«.
velik, z enako
r------------ -----LOkal, velikim skla-
novc pluge. - Plača po diščem v centru mesta, dogovoru. Franc Glavač, „a zelo lepi postojanki, kovač, Radeče pri Zida-| priprav, za trgovino z nem mostu.	2002 ! mobilijo, ker daleč na
-r , .	, i okrog ni konkurence —
Vrtnarskega vajenca : oddam takoj - Ponudbe
sprejmem takoj. FRANC ŠUŠTAR, graščinski vrtnar, Radoljica, Gorenjsko
Suknarna
na debelo v Ceško-Slo-vaški, vrlo zmožna, dobro uvedena,
išče zastopnika
za Slovenijo. Dopisi pod: »Guter Verdienst 11.546«
na upravo »Slovenca«.
na upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« 1929.
Posojila 15.000
Din iščem proti garanciji. — Resne ponudbe prosim na upravo lista »Slovenec« pod šl. 1956.
Kuharica
srednjih let, se sprejme h kmetski druž. na večjem posestvu blizu Ljub-
ljane. - Naslov v upravi	} e parna ž a g a
»Slovenca« pod st. 1941. y.SCAGNETTI, Ljubljana
HLODE
hrastove in smrekove
tri učence
zdrave, močne in pridne, iz dobre hiše, v starosti nad 15 let, — .sprejme KERAMIKA, J. Klemen-čič, tovarna peči, Novo mesto,	1939
Sprejmeta se dva krepka
Vsakovrstno
mu Kupuje
po najviijih cenah reine, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. s
Pes,
dober čuvaj, se kupi. Naslov v
mizarska VAJENCA lipravi lista poa št. 1998.
poštenih staršev, in en
POMOČNIK.
Naslov v upravi: št. 1972
Kovaškega vajenca
sprejme takoj SLAVKO URBANCIĆ, Fužine 12 p. Ljubljani, p. Sp. Hrušica.
Dva vajenca
za črkoslikarstvo sc takoj sprejmeta pri Pristou & Bricelj, Resljeva cesta 4. — Sv. Petra cesta 39.
Učenec
se sprejme takoi pri IVAN JE7.ERNIK, sobo-, črkoslikar in pleskar v Domžalah.	2031
Kovaškega vajenca
nad 15 lel starega, sprejme BARIČ — Ljubljana,
Švabičcva 13.	2057
I Stanovanju | Stanovanje
2—4 sob se išče v Ljubljani ali okolici. Vselitev takoj ali s 1. majem. — Prijave prosim na naslov: Ing. MIHOR - Ljubljana, Slomškova ulica 7. 1740
HIŠO
vrtom, tudi s prevžitkom, kupim v mestu. - Ponudbe na uoravo lista pod šifro »Takoj« štev. 1996.
železen voz
kupim. - Ponudbe na Ant Štrukelj, Trata, Št. Vid n. Ljubljano. 2082
v predmestju Celja, na
promet, kraju, za vsako podjetje razpoložljivega prostora v priti. 210 m5, elektrika, vodovod, vel. dvorišče, mesečni donos Din 3500, naprodaj radi opustitve podjetja za Din 165.000. Natančnejša pojasnila daje Konc. Informacijska pisarna, Celje, poštni predal štev. 48.
POZOR! Prodam VINOGRAD, klet, hišo in pašnike. Ravnikar, Dolenja vas 12 — Mirna peč.
jajca za valjenje
od plemenskih »Orping-ton«, komad 10.— Din. FRANZL, Privoz St. 10, Ljubljana.	2095
»Gospodarska zveza«
v Ljubljani prodaja po najnižjih cenah vse vrste SEMEN, semen. OVES, umetna GNOJILA, razne poljedelske STROJE za pomladansko obdelovanje zemlje. — KUPUJE rabljene vreče po najvišjih cenah.
Vrtnice
nizke, v 40 najnovejših vrstah nudi po najnižji ceni Ivan Brecelnik, Vel. čolnarska ulica štev. 21.
pristni med!
namizni, za pecivo, kg 22.50 Din. A. Maček, velečebelar, Vrhnika.
Najboljše ccplj. trte
TRAMINEC, vel. rizling, žlahtnina, na zanesljivih podlagah, zajamč. prvovrstne, kom ad 1.25 Din, nudi Franc Kurii, Kukava, pošla Juršinci.
ELEKTRO-MOTOR
TA KS, dobro ohranjen, proda »Gasilno društvo« Kozarje-Podsmreka radi nabave bencin - motorja. Ogleda se v Kožarjah 11.
Klavir
dobro ohranjen, ccno prodam. - Naslov pove uprava lista pod St. 2060.
Nagelne
ameriške - velikocvetne,
sadike za okno in vrt, 10 komadov 20 Din, razpošilja v vsaki množini vrtnarstvo IVAN JEMEC — Maribor.	2036
POZOR, MLINARJI!
Mlinski valjki (valcen), gladek in oster, in par umetnih kamnov z vso opravo, prodam po ugod ceni. — Istotam se dobi tudi 7 vagonov trdih in 2 vagona mehkih DRV. PAVEL SEDEJ, Javor-nik, Gorenjsko. 1920
SADJEVEC
hrušovec, jabolčnik, razpošilja OSET, Maribor. Narodni dom, »Štajerska klet«.	1283
IŠČEM stalnega ODJEMALCA za čajno maslo.
Naslov v upravi: št. 1992
Uiçn nova, visokopritl., IliOu z vsemi pritikli-nami, ugodno naprodaj. Krasen peščen prostor ob Dunajski cesti pri Ljublj. - Več pove F. JERKO, čmuče, p. Ježica. 2083
Eleg. jedilnica
iz hrastovega lesa, črno politir., ceno naprodaj. Sodaiska steza St. 2 (za cerkvijo sv. Florjana).
Pisarn, inventar
Proda se razni pisarniški inventar. - Naslov pove
uprava »Slovenca« pod	. „ MTIM
značko: »Nov« St. 2007. PRODAM MLIN
!	7 ' v Baričevera, eno uro
dektremotor \ p«^ n
7K PS, komplet., skoro nov, in BENCINMOTOR 8—12 PS, popolnoma siguren v obratu, proda radi razširjenja tovarne Industrija slame, Strnišče pri Ptuju.	1824
8 nevez. letrikov »Dom in Sveta«, od 1911-1918, prodam. - Naslov pove uprava lista pod št. 1909.
Dobro vino:
5 polovnjaku' letn. 1924, 10 polovnjakov let. 1925 in 5 polovnjakov I. 1926 prodam po ugodnih cenah. - Naslov pri upravi »Slovcnca« v Mariboru.
in pol od Ljubljane; pri mlinu je velika vodna moč, približno 80—100 HP, veliko gospodarsko poslopje, okrog mlina je 3 hektare in 5 oralov zemlje. Natančna pojasnila daje Jakob Avsec, Beričevo št. 15. 2085
Nova enostanov. hiša
v Domžalah se pod jako ugodn. pogoji proda. Poizve se pri tajniku hranilnice in posojil. Franu Končan, Domžale. 1913
Kupim
vagon aH pol vagona lepega, vilanega
BUKOVEGA
Zar.csliivo, snažno, p.idn°
DEKLE
20 — 35 let, ki razume dobro kuhati in opravljati dela v boljši hiši, sprejmem takoj. Nadov v upravi pod štev. 2045.
Sprejme se v večje mesto na Gorenjskem
hlagajničarka
ki ie voljna pomagati tudi v trgovini. Ponudbe naj pošljejo samo prvovrstne moči pod šifro: »Veletrgovina železninc-St. 1988 nn upravo lista.
Dekle za vse
sprejme restavracija »SLON«, Josip Maslnak.
Mirna gospodična
se sprejme kot sostanovalka. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2056.
Qnhfl opremljeno, od-uUUu dam solidnemu gospodu s 1. aprilom v bližini univerze. - Naslov v upravi lista pod št. 2564.
Svetla soba
s poseb. vhodom, se odda mirnemu gospodu. - Naslov v upravi Stev. 2067.
V пшет Lep lokal
za znižano najemnino ob Aleksandrovi cesti takoj odda POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI.
1/1 P T pripravno za l\ L П I skladišče, delavnico aii vinotoč, oddam. - Glince II/12.
franko postaja Kranj. — Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Takojšnje plačilo« štev. 2034. 2034
Boljšo hišo
kupim, najraje v Ljubljani event. tudi v okolici. — Cena 200 — 300,000 Din. Plačam takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Amerikar.ec« štev. 2088
MESARIJA,
prekajevalnica in gostilna na najboljši točki industr. kraja na meji, se odda pod ugodnim pogojem. Pismena vprašanja pod: »Bod čnest« št. 1685 na upravo »Slovenca«.
HRASTOVE PLOHE
proda Franc Rode, Stara Vrhnika, p. Vrhnika. — Debelost: 30, 50, 60, 70 mm, dolžina: 2. 2.5, 3 in 4 metre. Stari so 2—4 leta, cena po dogovoru.
Gnoj prodam
Ljubljana, Sv. Petra c. 61
Razno pohištvo
se (igodno proda. Naslov v upravi lista pod št. 2054,
5 starih OKEN
po nizki ceni naprodaj. -Naslov v upravi št. 2061
jagodov sok
in druge zdravilne soke nudi najceneje »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip 10-a. Poskusite! — Zahtevajte cenik!
Fižol
Elektrotehnično podjetje
Jože Markež
JESENICE 54,
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
EM.F1SCHER ZAGREB
Sudnlčka ulica 3/1«
dobavila itvokolena, dete za dvokolesa, imouinatl-ko, fivalne slroje, gramofone,gra nofoneke plošče 1er nogometne žuge po najnižji ceni. Mehaniki dobo popust.
Zahtevajte veliki ilustrovani brezplačni katalog
ter poâljlto marko za llin 8'— za poštnino.
/olna - bombaž
strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
Zastopstvo In engroH prodaja
„TEB IN"
Zagreb
1'reradovlOeva ulica broj Л
Telefon 27-0-1
Boks-čevlje
prvovrstne, moSke 190, ženske 170 Din. Trgovci 15% popusta, pri JANKO KOS, čevljar, Ljabljana, TržaSka c. (Stan in dom)
nUkein vl-so'ie vrste
dajemo v vzgojo. Oddajamo najmanje l1 kg od posamezne vrste. Ceno pridelku določimo že vnaprej. Oddajamo pa tudi гахпм cvetlice v vzgojo, katerih pridelek prevzamemo jeseni po dnevni ceni. Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Popravila ur
vam oskrbi točno, vestno in poceni
urar A. VELKAVRH
Ljublajni, Sv. Petra c.
St. 35 (poleg cvetličarne Šimenc).	1632
Lep zaslužek
dobe agilni in pošteni upokojenci in tudi drugi, pri domači ljubljanski, Specialni banki ^a srečke s prodajo dobrih domačih srečk. - Ponudbe na upravo tega lista pod »Posebna sreča« št. 1239.
Najfinejša špecijallteta
ie
za čevlje.
En sam poizkus, stalna uporaba.
Organlsti pozor
20 velikonočnih pesmi v zvezku po 30 Din proda Slovensko pevsko 'ruštvo »Slovan«, Brdo - Vič pri Ljubljani.	2052
Sadno drevje
visoke VPTNICE, lepo-tično grmičevje Peonije, gladiolus, kakor tudi najrazličnejše cvetlice nuefi po skrajno nizkih cenah radi opustitve drevesnico MARIJA CRIAGOJ Vič pri Ljubljani.
Sveže ribje olje
najboljšo kakovosti so dobi v
SeMMPiccoli
Ljubljana, Dunajska cesta 6
w ' so to 'no Izvršujelo
ЈТПМРИЈЕ
Vilo na Bledu
z vrtotn in opremljeno, kupim za 100 do 15C.OSO Din. Ponudbe na upravo lista pod: »Vila« 2089.
otrobe
ovsene, popolnoma sveže, ima naprodaj po Din 1.— za kg Sever in Ko., Ljubljana, Gosposvetska ccsta St. 5.	1968
Nanrodaj lena VILA
v Celju, imajoč 8 sob, 1 kuhinjo, 1 kopalnico, 5 mans'irdnih sob, vodovod, električ. razsvetli., krasen vrt in niivo ob hiši. Vila jc v najboljšem stanju zunaj in znotraj. Stanovanje takoj na razpolago. Cena nizka. Pojasnila daje g. I. Kavčič, Lava 22 (hiža Kukovec), pošta Ceije.	1723
Uoodno prodam
VII.O z velikim vrtom in
stavbiščem na Bledu. H1SO z veliko delavnico v
Preddvoru pri Kranju. HIŠO z velikim vrtom poleg kolodv. v Novem m. STAVBNO PARCELO ob Čcponovi (Žiberlovi) vili v Ljubljani 121» Naslov pove uprava lista.
10.000 kilogramov
dobrega sena
v bliž. Ljubljane prodam. Naslov v upravi: 1999.
V Slovcnjgradcu
naprodaj hiša
Klavir
dobro ohranjen, je naprodaj v Št. Rupcrtu pri Mokronogu. Cena se izve pri Maksu KURENT, obč. tajniku istotam.
in 10 oralov zemljišča, pripravno za rokodelca ali trgovca. Zamenjava za posestvo v Avstriji \ Pojasnila daje Ivan Tom-dobrodošia. Rudoii Siegl,, 5t£, Fodgujtd, p. Dvul Slov. Gradec.	19531 pri Žužemberku.
Tamburaši, pozor 1
Veliko izbiro lamburaških not proda po nizki ceni. - Zahtevajte cenik brezplačno. Slov. pevsko d u-îUo »Slovan», Brdo-V:" pr1 Ljub'jani.	2051
POŽARNE BRAMBÉ, pozor !
Proda se zelo ugodno nov voz za moštvo lepe oblike za 15 oseb pri Ivan SENlCA, Rečica v Savinjski dolini. 2072
Tmti
sc proda (z okoli 17 oralov njiv, sadonosn'ka in jozda), novo sezidana hiša, gospodar, poslopje z vsemi premič. v Ceršaku št. 25 pri Št. i!ju v Slov. goricah. — Vpraša se v trgovini SWATY, Št. Ilj v Slov. goricah. 2037
MLIN in ŽAGA"
naprodaj! Oboje je v najboljšem staniu in sc nahaja na močni in stalni vodi Krka. Jez je naraven, 3 metre padca, pri katerem ni nikdar nobenega popravila. Voda ni nikdar prevelika in tudi ne premajhna, tako, da se lahko v največii moči in suši obratuje. Ker se to nahaja tik velikega gozda, je najlepša prilika za trgovino z lesom. —
n:ce
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in drug tapetniške izdelke dobite najccncje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku. Krekov trg št. 7 (pol Mestnega doma).
Updna prilika!
Naprodaj imam
več barak (lop).
Ostrešja teh so zelo pripravna za gospodarska poslopja ali manjše hiše Krita so vsa z opeko Več pove
IVAN OGRIN
stavbenik, Ljubljana
l/«З + О kovtri, izdelo VUlCl, vanje, popra la. Rožna ulica štev. 19 (Sv. Jakoba trg). 2087
POMLA-
DANSKO setev
dobite pri FRAN PO GAČNIKU — Ljubljana Dunajska cesta štev. 36, ČEŠKI SEMENSKI OVES grahoro, ČRNO DETE LJO, francosko lucerno PESO in različne trave po najnižji dnevni ceni
štampilje
S. PETAN, Maribor
Nasproti glav, kolodvora,
GLRS&U3RJE IN HRRIÏ10HIJE
uglašulem. popravljnm strokovno In cono! Tudi notu.lem! Narocalto po dopisnici za
G. Juràsek, L1abl|ana
Wol'ova ulica lt
S J sek
prtoroft bal|i*.
plimfcurlce, rir tlture, strune, i«lc In nt potrebHine >• »a •lastila
Odlikovan m parlikl Ceniki franko. ruitatf
Gramof. plošče
velika izbira, od 15 Din dalje. Igle »Condor, He-rold« in vse posamezne dele za gramofone. - A, RASBERGER, Ljubljana,
Pletilni stroji
patent »Ideal« do sedaj neprckosljivi, šival, strop za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem i hiši. FRAN KOS, Ljub liana. Židovska ulica
Krojači in šivilje!
Kroje (šnite) poljubne in po najnovejši modi izde lujc KNAFELJ ALOJZIJ
učitelj krojaštva, Ljublja na, Križcvniška ulica
Živinska
krmilno sol
oddaja na debelo A. Volk Ljubljana. Resljeva c. 24
Pohištvo
več spal nic — iz trdega lesa, in jedilnice hrastove (črno politir.' dobro, lepo blago, imam v zalogi po nizki ceni Vabim na o'dcd. FRANC TOMŠIČ, mizarstvo, Zg, Kašelj, p. D. M. v Polju
Premog, drva. kohs. oglie
Ilirija, Kralja Petra trg 8. Tel. 220.
WAKEFIELP
postranski zaslužek
na domu, za obojni spol, že od 14 let naprej, brex posebnega znanja; dnevni zaslužek 20 do 25 Din, Kdor se zanima, naj pošlje za pojasnilo za pouk in vzorec dela 10 Din, kateri znesek se pa vrne, ako delo prevzame. Ni-kaka prevara, za mladino jc velikega pomena. Ponudbe na podružnico »Slovcnca« v Maribora pod šifro: »UGODNO«.
Najceneje kupiš
vse manufakturno blago, kakor spomladansko blago, šifon, kambrik, izgo-tovljene obleke in perilo pri tvrdki
M. BENEDIK
LJUBLJANA Kette-Murnova cesta &
OBLEKE PO MERI.
Pozor !
Vsakovrstne URE, zlatnino itd. popravlja ločno, ccno in solidno. Istotam sc sprejme VAJENEC. —-
D. Marinko, urar Ljubljana, Florijanska 3L
Kufrira
se lepo, trpežno in poceni pri A. HARING — TurjaSki trg 5. 2048
Za
razna
slikarska dela
se priporočam. Izvršujem oljnate slike na platno in freske na zid 1er slika m cerkve v poljubnem slogu. - Sprejemam tudi dela za ljudske odre in renoviranje oltarjev itd.
FRANJO MRČUN
umetni slikar
Bišče pri Domžalah
Velika zaloga
KLOBUKOV za dame
najnovejše mode. Tudi se izdelujejo OBLEKE za dame po zmernih cenah. ROZA in ADELA ARM-BRUSTER — modlstinja in šivilja — MARIBOR, Vetrinjska ulica Stev. 17.
LASTNIKOM
GRAMOFONOV
naznanjamo, da zamenjujemo ozir. jemljemo rabljene plošče pri nakupu novih v račun samo še do 1. maja t 1. Od tega dneva dalje bomo zamenjavali ozir. vzeli samo tiste plošče v račun, ka-tere so bile pri nas kupljene. - A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva 5. -Največja zaloga gramofonov in plošč v Jugoslaviji.
KADILCI, POZOR
Najuspešneje sredstvo za popolno odvado kajenj so »Afuma« pastilc. Mala doza 20 Din, velika 30 Din. Preprodajalci popust Vitomir DolinSek, Celje predal 4.	1990
Najboljše in najtrpežnejše
nogavice
kakor tudi vse druge pletenine priporoča tvrdka
E. GOSTINČAR
strojno piotenje, ŠMARCA pri KAMNIKU.
Najnovejše !
Moderni Jacquard - Bunt-mustor pletilni stroji s 4 nitovodji in opremo od 13.800 Din dalje in vsakovrstni ročni in motorski plcti ni stroji prvovrstnih nemških tovarn v zalogi, 5 letno jamstvo, popolni strokovni pouk, najsigur nejša cksistcnca.
Fran KOS, Ljubljana
Židovska ulica 5.
Pljuča !
Zdravnik za pljučne bolezni dr. Karol PECNIK sprejema in ozdravijo bolne na pljučih v svojem zavodu (Anstalt, za pljučne bolezni nn gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaika Slatina.
V gozd! Na goro!
koncêrtI
Na praznik sv. Jožefa in v nedeljo bo v gostiim .AMERIKA« koncert.
Stalno službo išče DELOVODJA
zmožen vodstva, kalkulacijo in nadzorovanja vseh modernih obratov za izdelovanje, prešanje (Man-canje) kovinastih, pločevinastih izdelkov in galva-niziranje istih. Ker je izučen strojni in orodni ključavničar, izdeluje sam najbolj komplicirane štuncc. Star je 43 let, oženjen, Jugoslovan. Bil je ves čas zaposlen v večjih podjetjih na Dunaju in ima samo dolgoletna izpričevala. — Naslov: Društvo delovodij in industr. uradnikov v Kamniku.
m
POMLADANSKA SEZOAi
Najmodernejša oblika ter
najcenejši
»DOKO« - Prešernova ulica 9
dvorišče.
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
Skodovih Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti V4KS d0 30 KS «talno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. ML A. Štebi, Ljubljana
Šfilenburoova 7	Telefon 2966
Najcenejši slamnik
kupite, za pomlad in poletje, pri »Slamnikarski in klobučarski zadrugi v Mengšu «. katera
ima vedno na zalogi bogato izbiro najnovejših vsakovrstnih damskih, moških in otroških slamnikov po konkurenčni ceni. — Pridite in prepričajte se. Vsakovrstna popravila se izvrše v 8 dneh.
Stara tovarna nogavic in pletenin
M. FRANZl SIN
priporoča
svoje orvovrstne izdelke po znatno znižanih cenah.
Sprejema se tudi bombaž in volna v pletenje.
KONJSKO MESO !
Prodajam vsak dan sveže izgolovljene KLOBASE vseh vrst, po najnižjih cenah: salame kg 14 Din, hrenovke kg 20 Din, parižke in druge kg 25 Din, ekstra kg 20 Din, šunka (kuhana) kg 12 Din, surova kg 10 Din. — IVAN MARINŠEK, mesar, Ljubljana, Prečna ulica štev. 6, — Konji za klanje sc kupujejo.	2012
USN/E IN PODPLATE
kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro in po brezkonkurenenih cenah samo pri
V&clav Vošinek, Maribor, Koroška c. 13
Pomaranče in limone
dobavlja v poljubnih množinah, vedno zdravo in prvovrstno blago po najnižjih dnev. cenah tvrdka
Oelestina Glavnik
Ljubljana, Pogačarjev trg 1.
Poleg tega se bavi tvrdka specielno z vsakovrstno zelenjavo, ki jo dobavlja vsak dan v večjih množinah direktno od producenta ter zamore vsled lega postreči svoje odjemalce z vsak dan svežim, najlepšim in najcenejšim blagom. Pri večjem odjemu znaten popusti — Vedno točna in solidna postrežba!	Teleton interurban štev, 2493.
Brzojavke: GLAVNIK, LJUBLJANA.
obvezo in spregledujte vendar enkrat, da je samo Vaš dobiček. ako še danes kupite dopisnico za 50 para iu pišete takoj po vzorce od sukna in kamgarna za moške obleke, razne volne za damske obleke, belega iu pisanega platna, cefira, kretona in sploh vse nianufak-ture ua veletrgovino R. Stermecki, Celfe št. IS kjer je izbira velikanska, kvaliteta izborna cene čudovito nizke. Naročila čez Din 500 poštnine prosto.
И in c(
v
I
y
STANDARD ŠVICARSKIH SIROV
KVALITETA NEPRIMERLJIVA
TVORNIČARUI: O. Roth & Co. A. G., Uster (Švicarska). ZASTOPNIKI: FR. SRDAR & CO., ZAGREB, ILICA br. 91.
Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni, naj se ga takoj naroči pri tvrdki
Lovro scbeniK
zganjarna ln rastlinska destilacija
Ljubljana ?
Inserirajte v „Slovencu"!
Pojasnilo.
Tukajšnji trgovec z automobili, gospod O. žužek je izjavil napram dvema strankama, da se nahaja tovarna automobilov »DONNET« v Parizu v likvidaciji.
Po naročilu tvrdke »DONNET« izjavljam, da je to popolnoma neresnično 111 da bo ukrenila tvrdka, ki je povsod dobro znana in vpeljana, v zaščito svojih pravic primerne korake.
Generalni zastopnik »Automobiles DONNET«
Ing. G. Tonnies
Ljubljana, Dvorakova ulica 3.
Krojaški atelje
za gospode in dame
nudi priznano prvovrstno solidno izdelovanje in točno postrežbo, po zmernih, oziroma konkurenčnih cenah, in se priporočal
Stanislav Vidovič - Maribor
Gledališka ulica št. 10.
99
SPECTRUM" d. d.
INZ. KOPISTA, DUBSKY IN KRSTIĆ tvornica ogledal Id brušenega stekla
LJUBLJANA VII
Medvedova ulica 38, leleton 343 Zagreb, Beograd, Osljek Sredlšnjica: ZAGREB
Zrcalno steklo, porta Ino steklo, mašlnsko steklo 5-6 mm, oglodala, brušena v vseh velikostih ln oblikah, kakor tudi bruSene prozorne Sipe, Izbotene plošče, vsteklevanje v med, Flna.navadnaogledala
■ ■
■
R ■
■
■
ШШШМ o
llfTSdBVflBllRiev* Prevzela sem po svojem pokojnem možu FR. KS. STANETU slikarsko in pleskarsko obrt in jo bom vodila v istem obsegu dalje v Tavčarjevi ulici št. 12. Priporočam se naklonjenosti p. t. občinstva.
JULIJA STARE.
ШШЏЈт-
Kdor si želi nabaviti po ceni in solidno pohištvo, naj
se obrne na
UPA"
zadrugo mlzartev Si. Vid nad ИрјМшпо
99
Imamo vedno v zalogi vse vrste pohištva, kakor spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izdelujemo ludi po naročilu. Prevzemajo se tudi mizarska stavbena dela. Blago zajamčeno solidno. Ceniki brezplačno na razpolago. Ogleda se lahko tudi ob nedeljah
Zahvala.
Ob prerani smrti preč, gospoda župnika
Valentin Bernik
sc s hvaležnim srccm zahvaljujeva vsem, ki so se dragega nam gospoda spominjali v bolezni bodisi z obiski bodisi z molitvijo, ob pogrebu pa v tako nepričakovano velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujeva sc preč. gg. duhovnikom, zlasti.še preč. g. častnemu kanoniku Ivanu Lavrenčiču, zahvaljujeva se p. n. županom in občinskim zastopom, tukajšnjemu učitclj-stvu, Orlovskemu odseki' in Gasilnemu društvu, vsem tukajšnjim Marijinim družbam, cerkvenim pevcem, zahvaljujeva sc vsem komendskim župljanotn in dragim znancem pokojnega iz sosetl-njih župni| in vsem, ki so s svojo udeležbo pri pogrebu gospodu župniku izkazali zadnjo čast, zahvaljujeva se ugledni obitelji Mejačevt za blago naklonjenost in pomoč ob prebridki izgubi. Spominjajmo se blagega gospoda šc nadalje in molimo zanj! Ç o m c n d a , dne 17. marca 1927.
Marija Bernik, sestra.	Ivan Platiša, kaplan.
Ljubijanshi inagacin v Celfu otvori dne 21. marca 1927
fclifto loterijsko prodajo
manuiahiurnega biaga
iu sicer na ta način, da prejme vsak kupec kot nagrado sreClko, s katero zadene v srečnem slučaju kot dobitek
ono vsoto flenarta, hi ga je pleC«! za kupljeno blago
Žrebanj« sc vrše pod nadzorstvom in v prisotnosti kupcev.
I.	Žrebanje sc vrši dne 3. aprila	1927
II.	„ , „ „ 13. „	1927
Tli.	„ „ „ 27. „	1927
JV.	„ „ „ 11. maja	1927
V.	., „ „ -, 25. „	1927
VI.	., „ ,. „ 4. junija	1927
Vsaha srctfca roore zadeti.
Pojasnilo.
Da razjasnimo naš namen, podajamo v sledečem par primerov:
1.	Ako kupite za vsoto Din 100'— blaga, imate pravico do dobitka v višini Din 100—. To pomeni, da dobite vrhu blaga š€ Ûenor naiâf. Hlago dobite torej popolnoma zastonj. Drugje plačite blago, in denar, ki ste ga morebiti težko zaslužili, je za Vas izgubljen Pri nas pa dobite po vsej verjetnosti že pri prvem žrebanju ves svoj denar nazaj.
2.	Ako kupite na primer za Din 500-— dobite blago, razven blaga še srečko, s katero lahko zadenete Diu 500'—. Poleg dobrega blaga pa še svoj dcuar nazaj. Torej blago zastonj.
3.	Ako kupite za Din 999'—, ali za Din 1500'— ali za 1900— iu tako dalje Jù ho'croiioli DOHUlMIO «SOlO blaga, dobite ves svoj denar nazaj.
fudl Cf. hsspite ia D)r 10.000- <>H še ?a veC?o svolo. lanho donite že pri prveni ?.re!mn<« ves svoj u*nar n«<a|.
Gotovo ste že čuli o onih srečnih ljudeh, ki so zadeli v loteriji velike vsote denarja. Velika je bila njihova sreča, toda Vaša bo Se večja. Oni ao namreč morali srečke plačali, in marsikdo je zapravil pri teui Se mnogo denarja, vi pn preiineze le srethe zasloni.
Oblečeni namreč morate bili. Če pa že kupujete, tedaj so boste vendar ravnali po svoji pameti. Iu VaSa pamet Vam veli, da kupite tam, kjer je ntttcencgše lil ssallmjjse in kjer dobite po vsej verjetnosti svoj denar povrnjen, kjer toroj dobite blago zastonj.
Nasa zaloea obstoja iz svežega, najboljšega in najcenejšega inanutak-turuega blaga. Posebno opozarjamo na našo zalogo Slofov in dežnih plaščev. Obleke izdelujemo po meri.
Marsikdo je žo doslej poizkusil kupili pri nas. Ostal je naš stalen odjemalec. Povprašajte pri njem. Poizkusite So Vi, oglejte si našo zalogo. Pregovor pravi:
Vsah Je svoje srere ftoveč.
Hodile loroj tudi kovač svoje sreče in ne zamudite le lepe prilike. Celje due 19. marcu 1927.
ljiibi;aii£Hi ma&acir. v Ceiju, Siraija Peira cesta SI. 13.
TRGOVINA
Marija Rogelj
I.jùbljana, Sv, Petra cesta štev. 26
(poleg Kolodvorske ulice) priporoča svojo krasno pomladansko zalogo ŠTOFOV, cajgov, okslorta, cefirja, bele, rujavc in plave kotenine, bele ir rjave za rjuhe, — Narejene PLAŠČE in OBLEKE, predpasnike, PERILO za dame in gospode, domač izdelek.	Blago dobro, nizke cenc!
je izgotovljenu po najbolj dovršenem mtinarsko-tebniškem načinu in iz čiste potiske pšenice. Zahtevajte povsod to uašo moko.
Sjedinjeni paromlini d. d. •• Bjelova:.

rabljene išče šumsko podjetie. Ponudbe pod št. »Za-l 1.192« na Publicités d. d., Zagreb, Gundullćeva 11.
LOKOMOBILI
DIXEX IN SAUGAS PJNI4KAY
KOMPL. ŽAGE
Ugodni plačilni pogoji
Eraća Fischer d. d.
Zagreb, Pantovčak Ib
ùs£ аП ш LES
rabi za celoletno dobavo
Ernest Marine - Celje
Zrinjskega ulica 4
Mu® жж i zalogi
kaša, jcšpronj ješprenjček. ajdova in ržena moka po najnižji ceni. — Zahtevajte cenik.
VINKO fLHMN, iiaan pri Domžalah šperliaini mlin
Naznanilo.
Slav. občinstvu in vsem cenjenim naročnikom vljudno naznanjam, da sem preselil svojo krojaško obrt nn Cankarjevo nabrežje št. 25. Vhod ludi iz Mestnega trga 17 (hiša g. Kcnda). Priporočam se vsem gospodom, ki žele imeti res d o L r o in moderno narejeno obleko. Zmerne, solidne cene. Z odličnim *poštovanicin
M, SlMNOVEC. krojaški moister.
01 Id
LlJWFRy BARVE- MATRICE (KOŽE), VOŠČENI PAPIR, ZA GESTE TNER-CYKLOSTIL, SPECIJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE. SE DOBI
f» '"A VEDNO lN NAJCENEJE PRI "	— — - —---------------
LISO. BHkfl&H, LiUiLJAN.i --SELENBU"GUVA
TELEFON st. У80
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
čitalnica in tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI. Kopttr. r jeva ulica 6/11.
Po doleh naše zemlje bi morali brezdvomno opustiti živinorejo, ker je metljavost od leta do leta vedno bolj uničevala našo živino.
Danes metljavost ni več nevarna bolezen, ker
Cenjenemu občinstvu se naznanja
se otvori v torek dne 22. t. m. ob 9 uri
пашеаа nova oblačilnica
>i
DISTOL
i«
i malim stroškom sigurno preprečuje veliko škodo.
Od ministrstva za narod, zdravje predpisane cene; mala kapsula (za ovce) . . . D'n 3.50 velika knpsula (za govedo) . . Din 10.50
Dobivajo se v lekarnah.
Jemljite samo one kapsule, na katerih je utisrjena beseda »DISTOI.«, ker samo tak jc pravi »Distol«, ki sigurno učinkuje, in to še celo pri govedi, ki je že zapisano poginu. — V lastnem interesu vporabljajte predoifiane doze in ne kupujte potvorb. »KAŠTEL« D. D., KARLOVAC.
Priporoča se MAST
znamke J. P. lastni izdelek tvrdke
Evald Popovič, Ljub ana
Cena nizka, blngo izborno. Razpošilja se v sodih po 5U, 100 in 200 kg.
PRERAJENO MESO
vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni.
za moške in dečje obleke
Aleksandrova cesta št. 9.
Maribor
О^ш^с prjiZ&od !
Knsefanakl!
Najboljše umetno gnojilo je edinole
Najboljša kakùoesst!
Tvrdka
Ш. STELE 81. PlELICn
Ljubljane, SoSski drevored (Semenišče)
priporoča
bogato zalogo vedno svežega južnega in domačega sadja ter deželnih pridelkov. Tvrdka dobavlja špecijelno limone in pomaranče vedno direktno od producenta, ter zamore vsled tega postreči cenj. odjemalcem vedno z garantirano najlepšim blagom po brezkonkurenčnih ccnah. V dolgoletnem poslovanju posrečilo sc jc tvrdki stopiti v trgovske stike z samo prvovrstnimi izbranimi inozemskimi dobavitelji ter eksportnimi tvrdkami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrđka vedno le prvovrstno blago, ter more ista zagotoviti ,cenj. odjemalcem najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo.,,— Izvršujejo se naročla tudi za vagor.s'te množine, ter se za ista računajo izjemno nizke cene.
Blagovolite se prepričati!	Zahtevajte cenike!
Spfierii sfal znam! e „Sanica
««
gar. 16/18°/o v vodi raztopljiv. — Vsaka originalna vreča ima žig »Danica«.
Ha;nJ21e, franco osah a ros a;a Staoenfte, etialie cene pri aJ}emu od 5Q00 kg naprej.
Naročila sprejema: „DtfNICH" d d. zastop, L Qt>Uana, Poljanski nasip 48
naj ne manjka v nobeni hiši. Na drobno se dobiva v vsaki trgovini na veliko pa jo izdeluje
F. S.
*
Kadar nujno rabite
lepo pregledno, po lastni želji črtano
POSLOVNO HNJI00
Vam najbolje postreže:
A. JANEŽIt LMana
rioriansha ul. 14.
Knjigoveznico ln frtolnlco poslovnih hnllg
Vabilo.
9*
4(f stavbna registrovona га-druga z o. z. v Ljubljani
vabi na drugi
i/oclti €>Ijcttl zbor
ki bo v nedeljo IO. aprila ob pol devet f»t (dop.) v saîonu restavracije pri „Levu" v Ljubljani, Gosposvel§ka cesta.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.	4. Volitev načelstva in nadzorn.
2.	Poročilo nadzorništva.	5. Sprememba pravil.
3.	Odobritev letnega računa. ^ 6. Slučajnosti.
Zadružna knjižica služi za legitimacijo.
Načelništvo.
ffiielno jamstvo
svetovno znani naj-boljii šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo.
kalooa
mm, mu
Selenburgova ulicu e/i
Teleton ète» 9H0.
Preselitev!
S tem naznanjava cenj. občinstvu, da sva svoj specijalni atelje za črkosli-karstvo preselila na
ftesiievo cesto st 4 Sv. Petra cesto St. 39
v hišo g. Adolia Hauptmana (pri »Jubilejskem mostu«)
Ustanovljcao 1903
Telefon 908
Se priporočata
Pristou A Brlcell

Г
fl^l ne 4 *
шттм.
lastnem po^opiu)
Obrestovanja vlog, nnhup in prodaja vrn c-vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in voiut, borzna naroČila, preduiemi in hrediti vsahe vrste, es ompt in inhaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzoiavhe: Hredit Ljubljana Tel. 40. 457. 548. 805, BD6
Sir H. Rider Hnggard:
141
e.
Hči česana Montezu
. ' • Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. P o 1 j a n e c
»Ljubil sem tvojo mater,« je rekel, govoreč počasi in s težavo; »izza otroških let sem ljubil samo njo na svetu, kakor jo ljubim še v tej uri; ona pn me je sovražila, ker sem bil hudoben, in se me je bala, ker sem bil okruten. Tedaj je spoznala tvojega očeta in go ljubila, ga rešila iz ječe, kamor sem ga bil pripravil, in pobegnil ž njim na Angleško. Bil sem ljubosumen in. rad bi se maščeval, ake bi se mogel; vendar ni bilo mogoče. Živel sem slabo življenje in ko je bilo minulo malodane dvajset let senl na nekem trgovskem potovanju po naključju prišel na Angleško. Povsem slučajno sem doznal, da sta tvoj oče in tvoja mati živeln blizu Yarmoutha; sklenil sem, da obiščem njo, vendar mi ta čas niti na misli ni bilo, da bi jo umoril. Sreča mi je bila mila, našla sva se v gozdu; videl sem, da jc bila še vedno lepn. in zavedal sem se, da jo ljubim še bolj kot poprej. Dal sem ji na izbiro, da naj pobegne z menoj aH umrje; čez malo časa je umrla. Ko je bežala pred mojim mečem po gozdnatem griču, se je iznenada ustavila in rekla:
>,Poslušaj, preden udariš, Juan. V smrtni uri vidim privid. Kakor sem jaz bežala pred teboj, tako boš ti bežal pred človekom moje krvi na nekem kraju, kjer bo ogenj in skalovje in sneg; in kakor ti mene liraš proti nebeškim vratam, tako bo on tebe tiral v peklensko žrelo.'«
»Na takem kraju, kakor je ta.« sem rekel.
»Na talcem kraju, kakor je ta, je šepnil in se ozrl okrog sebe.
»Nadaljuj.«
Iznova je skušal molčati; toda zopet je še pod silo moje volje izpregovoril.
»Bilo je prepozno, da bi ji prizanesel, ako som se hotel rešiti; zavoljo tega sem jo umoril in zbežal. Toda groza je obšla moje srce, groza, ki me nj zapustila vse do te ure; vedno mi je bil pred očmi privid njega krvi tvoje matere, pred katerim bom bežal kakor je ona bežala pred menoj, in ki me bo tiral v peklensko žrelo.«
' »To mora biti tamle,« sem rekel in pokazal z mečem proti žrelu ognjenika.
»Tnmle je; sem videl.«
»Ampak samo za telo, ne za dušo.«
»Samo za telo, ne za dušo, je ponavljal za menoj.
»Nadaljuj,« sem velel.
»Pozneje sem prav tisti dan nameril na tebe, Thomas Wingfield. Takrat me je bilo že prevzelo preroltovanje tvoje matere in ker sem videl prod seboj človeka njene krvi, sem ga skušal ubiti, da ne bi on mene.«
»Kakor stori prav kmalu.«
Kakor stori prav kmalu,« je ponavljal kakor
papiga.
^Znano ti je, kaj se je zgodilo in kako sem nsel. Bežal sem na Špansko in skušal pozabili. Toda nisem mogel. Neko noč sem videl v Seviljj obraz, ki me je spomnil tvojega obraza. Nisem mislil, da bi bil ti, ampak moj strah je bil tolik, da sem sklenil pobegniti v daljno tndi'o. V mojega bega si nameril name, ko sen i i lavi ini od neke 2oQske.<
»V i x sem dejal.
Zdrznil se je in nadaljeval. »Na morju sva zopet naletela drug na drugega. Vstal si iz morja. Nisem se te upal lakoj ubiti, ker sem si mislil, da itak pogineš med sužnji; tako ne bi mogel nihče pričati zoper mene in me delali krivega tvoje smrti. Nisi umrl, niti morje le ni moglo končati. Vendar sem mislil, da si gotovo mrlev. V Kortezovi vojski sem prišel v Ana-huak in zopet sva se srečala; tistikrat je malo manjkalo, da me nisi ubil. Pozneje sem se maščeval in te pošteno mučil; nameraval sem te drugi dan umoriti, dasi sem te hotel še poprej mučiti; strah namreč more biti jako okruten; vendar si se mi izmuznil. Minula so dolga leta. potoval sem semintja, odšel na Špansko in zopet nazaj v Mehiko in še drugam; ampak kamorkoli sem šel, vsepovsod me je spremljal moj strah, duhovi mrtvili in moje sanje; nikoli nisem bil srečen. Stoprav pred kratkim sem se kot prostovoljec pridružil Diazu. Šele ko smo dospeli do Mesta smrek, sem doznal, da si ti poveljnih Olomijcev. Prej so pravili, da si že zdavnaj umrl. Ostalo ti je znano.« »Zakaj si mi umoril sina, človek?« »Mar nj bil " krvi tvoje matere? Tiste krvi, po kateri sem imel biti pogubljen. Mar ti nisem bil dolžan plačila za ves strah in grozo vseh teh dolgih let? Povrh tega je bedak človek, ki skuša ubiti očeta, pa prizanaša sinu. Sedaj je mrtev in vesel sem, da sem ga ubil, dasi me sedaj preganja z ostalimi.«
»ln te bo prcganjnl na vekov veke. Sedaj pa narediva konec. Meč imaš; rabi ga, če moreš. V boju ti bo lažje umreti!«
»Ne morem,« je zastokal, poguba je prišla nad mene.«
Kakor hočeš, sem rekel in se mu približal г vzdignjenim mečem.
OJ ro 4 o n. i
c n° < c e 4 <3.-50
t" _ J n
KO.
£ * S
O m D. g
p5Sr I p S r
„o 2. * " ? g" S! c
s ° « s 5 3 s џ 2
»fs
F k- g S n
tj o S. C
a » B 5" e
So e
Б » i ч jo.
1 o o
2 S
N a
1 U
в в
s? з -1 p??1
h r—
Q
<r pr
„ X « ï
6» 3 » Ï S •
8-*
C	_
1:7 Š 2 §

I B
2 ~ 5' -
2- 0 P »'
?3
s $ 3 3
Tovarniško zaloga fravcrz, cementa betonskega železo
(»ireže za ograje in pesek. Bedeča žica. Vrtno in polj. orodje. Plugi: leseni, železni za okopavanje itd. Plužne ~ glave, lemeži itd. ~
ВГвПе: travniške in poljske. Samoprodaja najmodernejših in najnovejših travniških bran »ARA«.
Kose - srpi - brusni Kamni - kit pain, škarje
za obrezovanie dreves in trt. Jeklene krtače za čiš-~ čenje drevja. ~
POlledelShl Stroji Gonilni jermeni. Posnemalniki za mleko. Kosišča za žito. ~ Gnojne in senene vile. ~
Vodovodne cevi. črpalke, ShoUke, armature, SVlnCene cevi. Zidarsko ~ in tesarsko orodje. ~
Tehtnice. Žični vložki za postelje. Železne blaerjne. Prodaja razstreljiv. Nakup starega železa in kovin. Postrežba točna. Nizke cene.
Imovina i icicznino FR. STOPICA, Ljubljeno, Gosposvetsha c. l
Najboljši šivalni in pletilni stroj
.<<> edino Ip GRITZNER № ADLER z» dom, obrt In Industrijo T vseh opremah Istotain švienrski pletilni stroj DuBILD
Ponk v vezenin brezplačen. Većletna earanoila. Nizke cene tudi na obroke.
Josip Peteline,
UUBUANfl novi'ga »po m.
Jajca za valenje
pristnih, irr.portiranih, velikih, rumenih, angleških
J*" ORPINGTHON KOKOŠI ^C
se dobijo po 10 Din komad pri
F. ADAMIČ — LJUBLJANA
Poljanska cesta štev. 17.
Kokoši so kupljene na razstavi v Londonu in stane vsaka kokoš 500 Din. — Pošiljajo se tudi po poštnem povzetju, •
Občni zbor
DRUŠTVA TRG. POTNIKOV IN ZASTOPNIKOV ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI se vrši dne 10. aprila 1.1.
ob !0. uri v restavraciji «Ljubljanski Dvor« v
Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročilo predsedništva. tajnika in blagajnika. 3 Poročilo revizorjev. 4. Volitev novega odbora. 5. Izpopolnitev pravil. 6. Slučajnosti — V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro kasneje in sklepa pravovcljavno ne glede na prisotno število članov.	ODBOR.
t C « «=
90. O» h. Г -I <-l
ao. t»
<	Z
5' >
л
сл	O
<■>	c
3	z
§lg
n V*
gp >
<î n ? «/»
o -H
<	>
VH ft —»
SC U
O
џг « <
■o
o
=5 C
3 3
rt u
n
4L 3
Z
H
O D
■ ■
nn
-i
n . a*
»	w
rx	1
И
2	**
rt	rt
г5'
»—	rt
<	01
2	7Г
a.	p _
K «
- w rt C
S	s"
~	rt 3
■	er
■a	a
"i	2
w	S
и< O 3 -
o _
o% rt
Jnteresantno brošuro o uspešnem
zdravljenju žolčnih kamnoy
Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odrešenlku. praga 11. Vyšehradska tri pišite akoj
Gasilna društva, pogori
motorna brizgama 60 m9
na uro do 60 m visočine. MOtOr: 4 cilindre z 22/36 HP. Vse auto-brizgalne 30-40% ceneje kot konkurenčni izdelki
dobavlja zastopstvo Renault
AlamprelDuna^ka c.22

Pozor dame!
Otvoritev specialnega modnega salona za izdelavo damtke garderobe.
Cenjenim damam naznanjam, da bodem na sp'ošno željo s 1. apriiom otvoril »pre.al t damski sa.on po francoskoan-gleškem sistemu za izdelovanje garderobe po meri. Izdelovali se bodo nainovejsi kostim», p.a. <>, fra coske toalete po najnovejših svetovnih žurnalih in po moiem preizkušenem kroju, ki sem ga pridobil na svetovnih krojnih akademijah.
Kot član internacionalne krojne akademije London in Pariz imel bodem na razpolago vedno najnovejše modne novosti, da mi bode mogoče ustreči tudi z najbolj luksuznim delom.
V zalogi bode vedno najnovejše teSbo in angleiko blago kakor tudi svila. Uradniškim krogom znaten popust. V smrtnih "ali nujnih slučajih izvršitev v 24 urah Naročila s« sprejmejo Xe sedaj. Izdelovanje krojev po meri. Cene solidne.
Lastnik modnega salona F. Potočnik, za svoj kroj in modele imenovan izvedencem rimske razstave, odlikovan z zlato medaljo in naslovom krojnega profesorja. — Telefon 2497.
Stari trg 19. il. nadstr., Ljubliana.
Ivan Zakofnik
»
LJubljana, Dunajska cesta 46.
mestni tesarski mofster
Tel. 379.
Vsakovrstni tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.	Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov
PARNA 2AGA
TOVARNA FURNIRJA'
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
V LJUBLJANI
1иш||(1ш11'ш|шш!
...... .,11. tiijIKIII
Mi • h
I»


KLKARNA
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPIJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR, KLIŠEJE PO SLIKAH, PERORISIH iN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA ENO- IN VEČBARVNI TISK RAZGLEDNIC. DALJE REKLAMNE SLIKE. VINJETE
A
OTVORITEV MODNEGA SALONA
CttlC"
))
KAJFEŽ & TERŠAN
LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA št. 3, I. nadstr.
Vljudno naznanjamo cenj. damam otvoritev modnega salona. Izdelujemo in preoblikujemo klobuke po najnovejši modi. Točna postrežba, cene solidne. Se priporoča KAJFEZ Л TEHSAN.
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D., LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
PrPITinfl domači in inozemski za domačo *	kurjavo in industrijske svrhe.
Kovaški premog vseh vrst.
Koks livarniški, plavžarski in plinski.
Brikete.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva IS/1.
2Г

=3l=

pohištva
Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik.
ANDREJ KREGAR '°"%"Ж,;аа,09а
ST. VID nad Ljubliano (nasproti holodvoro vtzmarje)
d
Novo avtomatična telefonska ccntrala v Ljubljani
dobavljena od tvrdke
Siemens d ilalshe A.G., Berlin
Tvrdka dobavlin vsakovrstne telefonske naprave po njenem zas-t p tvu
JlitiOSLAVENSHO SIEMENS d. d
oddeleh za »tabt toh LJUBLJANA, Pal а ta Lfubllanshe hredltne banhe
И1И——iMMMi ii и inMiiMii ii i mi um.......m
Brzo a». ras'ov: Gospobanka
d. d.
Telefon štev. 57, 470 *п 979
Ljubljana, Miklošičeva cesta lO
Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Cel'e, Djakovo, Maribor, NovJsad, Sarajevo, Sombor, Spili, gibenlk. Ekspozitura: Bled Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad D.n 250,000.000 -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
in
Za Jugoslovansko tiskarno » Llubbani: Karol C«£.
tzdaiatcil. d», t«. Kulotccv
Uradniki Franc Teraedlav
5348230101482348484823235300010201000201010100010102010201000102010123000248480101000200020202005348