foumezae Sčevflhe* Navadna Din l'—u ob nedeljah Din 1*50» UREDNIŠTVO — r-Hh T M»il boru. JnrtHfe«. TT? tSS »tropi«. Telefon inUnirik M. 274. UPRAVA M naUi« * JafiiSni *■* Knjižnica liceja L j ubij n Poaunecne številko« Navadne Din 1*—^ ob nedeljah Din 1*50. .TABOR* lih«!« vaak dan, HIV« nedelje in praznikov, ob ld vsi a datumom naslednjega dno ter stane mesečno po posti D 12*50. *• inozemstvo D 20-50, dostavi]« na doi» »M*—, na izkaznico 012*54 bucrati po Naroča n pri apravl »TABORA*, MARIBOR. Jurči£«va aUea Star. 4. Pred novim tiskovnim zakonom. Maribor, 24. novemHr.a Vlada pripravlja nov tiskovni zakon. Pripravlja ga v položaju, ki ni ugoden no za vlado in ne za tisk. Kako bo izgleda] tiskovni zakon, ki ga bo izdelala sedanja vlada, katera odgovarja le eni stranki i« proti kateri 6toji večina dr-: žavljanov, tega še ne vemo. Izza vladnih kulis je zašel med interesente osnutek »zakona o štampi«, ki seveda ni definitiven in ki bo doživel na poti od referenta do skupščine še marsikako operacijo, vendar pa nam ta osnutek pove to, kar nas najbolj zanima: Duh, ki vodi vlado pri pripravljanju novega tiskovnega zakona, ni v skladu s težnjami, ki jih ima večina državljanov in ki bi morale biti merodajne. Osnutek sicer po-Vdarja načelo, da je tisk svoboden, vendar pa vsebuje v svojih nadaljnih čle-tiih določbe, ki se nikakor ne ujemajo s tevobodo tiska. To, kar se čuje izza vladinih kulia o novem tiskovnem zakonu, mam' vsiljuje vtis, da bo vlada dala izglasovati reakcijonarcn tiskovni zakon, ki bo sicer koristil režimskemu tisku, ki Pa bo z drakonskimi odredbami omejil pravico svobodne kritike. Vlada je v tem oziru pokazala simpatije do tiskovnih omejitev na Madžarskem, v Italiji in v drugih izrazito konzervativnih državah in' namerava nekatere tamosnje izkušnje aplicirati tudi na naše razmere. Mi ne nameravamo pisati o posameznih določbah »projekta zakona o štampi«, dokler nimamo pred seboj definitivnega osnutka. Tudi ne bomo razpravljali na dolgo in široko o samem načelu tiskovne svobode in o razmerju irned državo in tiskom. Dovolj je, če jav-inost opozorimo na to, da je tiskovni zakon ogromnega »pomena za naše politič-tao, gospodarsko in socialno življenje. Tiskovna svoboda je največji pripomoček borbene opozicije v parlamentarnih državah. Pri pas obstoji tendenca, da si 'država (to se pravi: vlada) pridrži nad tiskom kar najširšo oblast in da kar naj-Wlji omeji kritiko režima v dnevnem tisku. Treba je zavzeti načelno stališče, treba je paziti, da tiskovni zakon ne [postane sredstvo zoper javno kontrolo fan javno kritiko, mašrlec ventilov, skozi fcaietre ai odvisna para išče poti -V prostost. Svoboda je kakor vse drugo relativen ipojem' ij( tudi tiskovna svoboda ima &e sama od sebe izvestne omejitve, tako, da si absolutne tiskovne svobode ne moremo misliti. Tiskovna svoboda, kot jo *mamo danea v demokratičnih državah, 3e sad dolgotrajnih in! mučnih bojev, «er je eden! izmed glavnih' principom sodobne demokracije. Bolj ko si je demo-ikraioija krčila pot, ohlapnejši sto postajali oktovd tisika, manj pravice je imela ^Tžavna cenzura. Zgodovina teh bojev je ^na, toda tisk je v najširši svobodi Prehaja/l ,v novo sožfijOSt: postali je sredstvo, s katerimi so se hotele uveljaviti kaziro družabne skupine in posamezniki *er si pridobiti oblast. Za tiskom »o stali toečfcnat selo škodljivi vplivi, ki eo ogrožali državo, mir, red ter razne druge do-"rirfie, kakor so svoboda, enakopravnost, kraviČnoalt, nravnost itd. Tako ni nihče j*avdwšen za tako svobodo .tiska ki bi “ila škodljiva. Nazori o tem1, kaj je škod-“Jivo, pa jako različni in1 ni mogočo lcŠi nič BMotiiega. Kar se tiče jugoslovanskega tiska, ™*oramO reči, da je voKk grešnik. Toda manj&i Bego mi samj. Tisk je zvesto ljudi in razmer, pa moramo pri- Sodba v mariborskem orju-naškem procesu. Ostre izjave zagovornikov. — Večina obtožencev oproščenih. Maribor, 24. nov. Razprava se je včeraj popoldne ob IG. tizirarije, nakar ga dr. Kukovec ogorčen uri nadaljevala. Zaslišanih je bilo več zavrne: »Iz politike ste proces napravili prič, ki so dokazale alibi nekaterih obtožencev. Zelo mučen ul is je napravilo in če ga hočete politično tudi končati, potem mi odvzamite besedo!« Govornik ce nacionaliste in tudi zemljoradmke. Razprava je bila na to ob pol 20. uri zaključena in se je nadaljevala danes do-1 poldne ob 9. uri. j Kot prvi je bil dnrieg zaslišan drugi j preiskovalni sodnik dr. Pichler, ki je; potrdil, da je hotel obtoženi Ogrizek že v preiskavi preklicati svojo prvo izpoved. Državni pravnik dr. Zorjan je predlagal, naj se zasliši tudi policijski nad-svetnik Korševavn in prvi preiskovalni žitanje pisma tajništva SKS iz Ljubija-( je nato razvil slike žalostnih razmer, ki ne inženerju Vedernjaku, v katerem o-j jih je uvedel sedanji režim nacionalnega značaje SKS Orjuno kot nacionalistični popuščanja proti našim1 tisočletnimi za-boljževizem, proti kateremu mora SKS tiraleem. Inž. Verderajaku, ki jo orgaui-odločno nastopiti. V pismu na skrajno. ssiral manifestacijo piloti pangermans-kl nekvalificiran način napade demokrat-. prireditvi, ni mogoče očitati prav nobe-sko stranko, ki se je zavzela za obtožen-j nega nečasnega dejanja. Drugi zagovornik dr. Makso Žnuderl jo primerjal procesi s postopanjem proti prekmurskim madžaronom, ki so bili v tej dvorani oproščeni veleizdaje, ker preiskava ni bila čisto jasna, že večjo nejasnost je zanesel v današnji proces tudi preiskovalni sodnik Krainer, kar je razvidno iz disciplinarnega akta. Njegovi varovanci so 51 poljui meri dokazali svoj alibi. Dr. Rosina folmači pravila O ritme sodnik dr, Krainer, nagovoruištvo je na jn1 yprayanje, kateri Slovenec ima daneg to zahtevalo, naj se y tem slučaju preči- interes, zavzemati se za nemške Jaga-ta tudi spis dr. Irgoliča in disciplinarna ballo« in »Mannergesangsvereinc«, ki zadeva zoper sodnika Kramerja, iz ka- pod to krink<) u;?anjaj0 politiko. Pov-tere jo razvidno, na kak načini so b:li darja zlasti, da je nacionalistično giba-ootoženci na policiji zapisovani. Senat nje samo v interesu države. Čin, katore-je po kratkem posvetovanju ta predlog „.a se obdolžuje današnje obtožence, in odklonil z_ motivacijo, da je zadeva že ki je L>ttje povzročil Cirilovi tiskarni dovolj pojasnjena, ter razpravo zaldju- 21.000 kron škode, pa so zakrivili oni 1 ljudje, ki so s svojim hujskanjem in rta-Ob pol 10. uri je začel g playdojer jenu, padanjem izzvali in izsilili reakcijo. Ki državni pravdnik dr. Zorjan, ki se je v; pa nikakih dokazov, da so »razbili« ti-glavnem skliceval na obtožnico tor na »karno mladeniči, ki sede na zatožni izpoved prič Tdreka, Lešnika im pred- j klopi- Najbolj pa zameri državnemu sednika Orjane Inž. Kranjca. j pravdniku obtožbo dijaka Breganta, s Od zagovornikov jo govoril prvi dr. j katero mu lahko -uniči vso bodočnost?. K u k o v o c, ki je podal uvodoma kratko j .. zgodovino ozadja in pričetka nacloila^J 1' 11 **** ^ podobno slika dOiia«il- lističnega razburjenja v Mariboru, ki je; na sr a’ 8 katerimi se je začelo tedaj, ko so je vrgel pr^i drž. I aw»6aa umetlK> napraviti velikanski pravdnik dr. Mirko Graselli v politiko.; P100^;'* razprava pa jo dokaza/la, da za Usodno manifestacijo proti prireditvi!® SP;0^ ^ nikake podlage. Tudi »Mannergesangsvereina«, ki so je vršila i 5n^°ies ”U1^> ti- bi želeli obsodbo rudi v isti noči, kakor napad na Cirilovo ti-jTIE]e?a ’d^vno avtoritete,- ki zahteva skarno, so pripravljali nacionalista: v re in tnir’ po *0'’'e velja poslanska imuniteta, ni dragoceno jamstvo, da se lahko dobri in nki najmanj ogroženo načelo svobodnega pametni ljudje borijo s svobodno bese-’ 4i«Ka. Vse draffe določbe pa odklanjamo, do i>roti krivici in neumnosti. Svoboden tisk ne pride le v slabe roke, marveč tu- ker smo pregloboko preverjeni, \ da bi pač v tekateri-h primerih brzda!« sepn- di v dobre. V dobrih rokah je dragocen ratistične elemente, v drugih primerih pripomoček za izboljšanje razmer. Tu je neizprosen, a pravičen bojevnik zoper korupoijo, krivice ig dr uga zla, ki jiK delajo vlade in njt-bovi organi. Ta princip motamo prom afrati s širšega vi- . pa bi dopustilo najširšo zlorabo, ki nikakor ni državi v korist. Svobodeif, fcploširiifii! za,kopom’ ih' ieodižčem! odgovoren: tirnic *— to je atabbev® demokracije is napredka! •—d,— ,. k , cijškega šefa Kerge-^ana, is &odoika Kca< merja v preiskavi. tj Dr. Bo št- j a ni čiČ Hajvaja “v! 'ihistia* cijo x>osledio gibanja mag, M jiK jo tre* ha presojati z šieršega vidika, prime? nastopanja italijanskih oblasten* protina ciopalistom. Z istega vidika j« treba presojati tt*di afero Cirilove tiskarne. Obtožnica visi popolnoma v! zraka iij ni nrti enega dokaza za to, da So H jego-i vi varovanci posredno ali nepoSredfio a-c deležili napada, nasprotno je dokazaijpa! pričah popoten alibi. Ob pol 12. trri se je BeHat-iiaiafi^f Jž posvetovanju. Ob pol 2. uri popoldne je predsedfijfi senata ob' številni udeležbi občinstva! razglasil »ledečo obsodbo. Obsojeni sol bili: Janko Tovčič, 6 mesecev ječe, Ak bert Vedernjak 100 Din, globe radi So« šen ja orožja, Stanko Bolo 3 me&eee Seče, Adolf Ogrizek 3 mesece, Anton HlebS 3j mesece, Ivan! Hlebš 6 mesecev, Ivan! Gn&i nik 2 meseca in vsi v povrnitev škodo tii s kar ni v znesku 2L325 Din’, in MODO Vsi ostali »o bili oproščeni. VLADA PRISTALA NA REVIZLK* -RAPALSKE POGODBE* 41 i Beograd, 24. nov. Sinočnje gradske Novosti« objavljajo izjavo Jjfr* kega aktivnega mmis^ra o reškem! vprašanju. Potrdil je kot verjetno, da bal vlada pristala na reviaijo rapaKske pogodbo v tern smislu, da Malija anektira Reko, pod našo suverenost pa pripadeta Baroš in Delta in so nam. dovolijo koerek« ture mej v Sloveniji. Poleg tega bi m verni del Baroša, ki pripade Roki, odn stopil Jugoslaviji v svobodno uporabo za 99 lot, in! bi se priznala Jugoslaviji svobodna cona v glavnem! bazenu reške* ga pristanišča. Po dosežerbeni sporazo-mn v tem smislu bi obe vladi prosili, Zvezo narodov za odobritev te siprenJčsn*! be rapallske pogodbe. RADIČ SE VRNE N£ SPOMLAD. }\ Z a g r e b, 24. novembra. V doSro ixwi učenih krogih so zatrjuje, da se bo Ra* dic najkasneje spomladi vrni! vi ZagretiL' Za sedaj šo čaka v Londonu na izid litev v Angliji, sicer bi bal že zapustil London in1 odpotoval v druge evropska-centre. V vsakem slučaju pa) bo »pomlad di že doma. i Dem okra talci tlnb’ zoper radikalne! Sl- 1 kane prati učiteljstvu. ■; Beograd, 34. nov. [Včeraj dopoldne! je imel Demokratični klub' kratko sejo, na kateri jo pretresal rnaffle pritožba ia, Krvatsko, Slavonijo in Vojvodine, ti+i čoče se premestitve učiteljev. SkleffjBisj jo bilo, da se bodo gg. Svetozar Pribiče-vič, dr. Edo Lukinio in' nekateri dragi, poslanci podali k prosvetnemu miflistral. g. Miji Trifunoviču in ministrskeaCuli predsedniku g. Pašiču ter Se pritožili zoper radikalske žikane Kad učiteljst^jont* ■ ItaUjasiaki protezi. Rim', H. nov. Italijanski. odpcaVniS poslov je včeraj v Beogradu ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiču izročili protestno noto italijanske vlada giado italijanskih državljanov v Dalmaciji,Ef se čutijo prikrajšane v evoiih prarvicatli, izvirajočih iz sanmargeritske pagodSe^ (Op. ut, A-li je naša vlada že izročite31 Rimu protest zoper gaze nje pravic ffsr> šili rojtikov v Jnlijfki kraji sit?) BOHJRA. a C ur ih, 24. pov. (Izv.) PredborzB; *-«j Pariz 30.G2, Beograd 6.525, Lojfdon j Praga 16. (55, Milan 24.65, Newyork 572.751 Dunaj 0.008075, žig. krone 0.000075, JBth j BMPTUBtralfcCTMHMU Leto: IV. Številka: 268. Sfratf % »TABO K «. ilaribor, Idna'* 25. novem ura X92is. Politične vesti. zopet ob priliki volitev zapišita! na naslov učitelaafcva popolnoma drug,o melo- iVn dijfi. * Oblastni obom zbor Demokrata, . Radikalska v Trbojah' 'stranke, ki se vrsi danes *5. trn. v Mari-; Kakor znan0> je Tar]ikalska klika v iboru, bo važnega pomena v zgodovini. Ljub]-jani svoj *as imenovala za geren- n ‘naiiMAlrnolel’,fl c^rn.fl irp vr innn nAT« 1 . ........ h razvoja Demokratske stramke v m ari bor gfei oblasti. Prisrčno pozdravljamo dele-; ,gate naših krajevnih in' srezkih organizacij v trdnem prepričanju, cla se bo j organizacija stranke v trdnem sodelovanju nagih organizacij po deželi z nagimi centralnimi organizacijami po me ta v Trbovljah bivšega komunista Korena, ki je zlezel radikalcem pod kuto. V sosvet so bili imenovani rasni radi-kalski Sumljivi elementi, bivši komunisti. Zapravljali so obe. denar kar na debelo. A kmalu se je pokazal nered, v ra. ontiih, radikalski so svet ni k Šnntajs .ie Bfcib utrdila in ojačila Poset predsedni-, moral u pred mcseci v zapor. Sedajui ka sesterske ljubljanske oblast«© orga- ,. pa M| tffko nesrameti- da je mizaeije g. dr. Žerjava na naaem obenem j brskal ^ ra6imih in k(yneo ie s]ede6i. y zborn nam je dokaz za žive in tosne ve-, pet(?k jo orožnigtvo aretiralo »sosvetniza, ki družijo obe organizaciji v strem-, ka<< Bogdota in Strmana, iskalo pa tudi Ij-Bnjn za eaotnum cilji in v delu Po; bivgeEa gerenta Korena in njegovega enotnem programu. Demokratska stran-; HamMtnika Velkavrha. Ta dva sta raje jka bo alejkoprej predvsem Povd«3aJa! a gla y in Ee javila sodniji, tn.acijoaal.nl moment, saj je za svoj cas kjor gta gedaj pod klju&m, Crr6 baje za k«* narodna stranka stala v nacij on al- - defravd|kCjjo TOatewnew je nedavno prineSiei ve»t. da slejkoprej na stališču solidarnega navedka in sodelovanja vseh stanov in vseh slojev in proti vsaki diktaturi kateregakoli stanu v narodu in državi kot, TRn 1>re7, daljnega ko. ttfpmsan;* v ^bo svo^h in «,wo ge o«W0 n« BhtersSov m' Ikt vkumo, da z vedno bolj jttaraščajooo paroietarlsacijo rrradniitva »propad® vedno bolj tndi »pravni »parat «ta veliko škodo naroda it* driave. Ob- feuBtei 5*>or Strank* ee bo pok« i*rasvbo jorganiaatoričiiih vpraAarvj moral beviti ikidi z VBoma temi za obstoj državo živ- Bemskimi vtpražanji. Želimo ?>b0T0v«nju ttUQ>eba im ukrafM Dovf«a nusroaita m ničnem dela. f * Klerikalni »p©k|o!t5« neJt^lj*#m. iftufibe, »o«podi« učitelji, kako vas po-IBaSča »(Slov. dosp.«, ko piSe na va« na-|sik>v: »Posedata, po krčmah med surov 1-Jni klafarji in preklinjevalei, celo s po-tnočajaki laziti m defelcti, bodiia po ple-pih in zato oelo solo zanemarjati, to ni prenizko za to visokostoječo kasto.« Na dragem mestu govore povrh še zaničlji-[vo o »parlefcjji izobrazbi« učiteljstva Za-belefcili smo to le kot kronisti, da se ne jpoea&i za čaa, loo bo isti »Slov. Gosp.« venčev« popravek. * Padec {Sfaranmannove vlada V noji Reichstajca 83. tm. je bila Stresemann«vi vladi a 290 proti 150 glasovom izrečena neirnipnim. Strosem«nrt jo gel takoj k I dri. predsedniku in mu podal demieijo J dižavno vlade. Državni zbor bo do se-(peaufcave nove vlade odgoden. * Zanpaalca Polncarojn. V seji francosko posl. abomico 23. tra. je imel Poin-care dolg govor o političnem položaju. Po burni debati je bila Poinoareju z 5*26 proti 15 glasovom izrečena zaupnica za pjegovo politiko. IB. I D« S. Merežkovskij. i' Prihodn&e dni pričtiejno olv : javljati i»evod. velikana i&odo-vinefecga ronma ».Mija« Odpadnik«. r t. • r Ttatetrij Scifrojevič Mer«žkov»ki j« Jfaajvečji ruska pisatelj našega čo»s. Spo-n palačah ter si napravil nešteto izpiskov iz biblioteke znanstvenih in literarnih knjig. Toda med Flaubertovim in Merežkovodjevim zgodovinskim1 ro- itelji naefceera dnto, a tndi reprezentanti i m«rnom! je taka razlika kot med tehnično jSloveškesfft genija.. Puškin-Gogolj-Dosto- j jiopolno in zanimivo sliko kakega Dii-ijevfeki -Tu r* en jev-T o Istoj - Merežkovski j rerja in genijalno stvariteljsko kreacijo jBo »večni sopotniki«, da ei izposodimo! Michelangelovo. Taka posebna pripoved-inailov, ki ga je dal Merežkovski zbirki j niška moč je mogla zrasti le ha dobrih je voj ih esajev o duhovnih velikanih člo-! tleh 'ruskega romana, ki je imel ob času, iFoSfcva. ^ j ko je Merežkovskij stopil na Parnas, de- TT&telj MereMleovsbeg* — romaWopi*ra| la nesporne svetovne vrednosti. Merež-30 hal Tolstoj; nanj spominja široka, mo- kovskij je za Tolstojem r.ajvečji ruski jnuinentahva zgradha njegovih romanov romanopisec zgodovinske smeri. To ko )Ln neobičajno živa plastika oseb in do- priznali francoski, angleški ia notnšici Jgodkov, M jo «me podati s kratkimi po- slovstveni kritiki. — Pogreb t Antona Brezavnlka. V četrtek popoldne so položili v Vojniku k večnemu počitka moža. ki je storil za svoj okraj in za slovenski del jugoslovanskega naroda obilo dobrega. Naravnost Velikanska udeležba domačega prebivalstva ter prijateljev in znancev od blizu in daleč je pričala, kako spoštovani« je užival pokojni povsod in kako ljubezen je ustvarilo njegovo deio- Mnoge hiše so izobesile črne zastave, pevci So zapeli pri hiši žalosti in na pokopališču žalostinki, šolska mladina, učiteljski zbor, tovariši učitelji in obilne de-putaoije iz okraja, zlasti pa iz Celja so korakale za krsto blagopokojnika. Pri odprtem grobu sta se poslovila v krasnih besedah od zasluženega narodnega delavca domači župnik g. Toman' jri nadučitelj g. Jankovič. — Ustaliove za obrtnik« i« vdove o-brtnikov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za leto 1923; a) deset ustanov za onemoglo uboge obrtnike in sicer pet po 100 D in pot po 50 D; b) pet ustanov po 45 D za oncmosde ubogo vdove obrtnikov ali trgovcev. Prošnjo naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 8. decembra lt23. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno doka^ijo, da jo prosilec obrt ali trgovino Samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti no more več delati in da jo ubog, oziroma, da je prosilka onemogla nboiga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trzov-ca. Dočj« okreveališče v Topolšici. Proti-tubenkulozna liga v Mariboru poroča: V Topolšici so urejnjee za siromašno to-borkul-ozno deco celoletno odprta ležalna lopa z 20 posteljami. Sprejemali se bodo tja otroci obojega spola v eolski dobi z v»emi lažjimi vrstami tuberkuloze. Polovica mest in sicer 5 brezplačnih in 5 mešanih, to je po K) D na dan, bode stalno na rft»po4a«i> aa deoo, ki jo ima v evidenci a-rttitoberkuloznl anabulntorij v Mari bom, Stolna ulica 5. Urodi^i se do sprejem' otrok tudi tako, da ee plačuje za vsakega otroka po 5 D na dan. Da so upoštevajo samo taki otroci, ki so re« radi ubožnosti potrebni, da ee jih prevzame v Topolšici, prosi predsedstvo protitnberkulozno lige v Mariboru, da se prijavijo taki otroci aanbuJatoriju, ker se morajo izvesti pred oddajo v»e po-trobno poizvedbe o okolščšntrii otroka. — Bivšim Prcsvetašero, Arijanom, f^ovoRijamnu, Taborjanom i« Jadrana-šom! V jvrvih di>evih meseca decembra bodete dobili v roke nastopni poziv: Tovariši! Ker je »Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru« pro^Tselo pre-snoženje in tradicije »Podravsko podružnice ,Prosveto’ v Mariboru«, je Sklenilo, da smatra za svoje starešine tudi vso bivše .ProsvetaSe’. Vabimo Vas tedaj, da kot taki ozir. kot bivši elani akad. dru-: štev »A dri je«, »Slovenije« in »Tabora«, ! iz katerih je bilo izšlo ferijalno društvo | ,Prosveta’, ali kot bivši člani akad. drn-i štva »Jadran«, kj nadaljuje tradicije »Slovenije«, pristopite kot starešine j »Drnšvu jugoslov. akad.« S^mestralni j starešinski prispevek znaša 10 D in se bo», 1 porabljal izključno v namene ,Prosvete’, : tj. v nakupovanje knjig za ljudske j knjižnice. — Podpisali bodo poziv bivši : ,Prosvetaši’ in zastopnik DJA. Ker gre | Ea dobro stvar, je pričakovati polno-! številnega odziva. — Bivši Prosvetaš. S r~ Katoliške jurlsdikciie. Po ure- ' i ditvi vprašanja katoliške jurisdiklcije | v onih pokrajinah, ki so pripadle naši ! državi, a v cerkvenem oziru sj>adajo pod j tuje škofije, so bali imenovani za apostolske administratorje: ljubljanski škof A. B. Jeglič za dele celov&kč škofije, mariborski škof dr. Karlin za Prekmurje, škof Aksiimovič za slavonsko pokrajine in za Krške katolike pa križevauki škof Nyaradi, — Carinske konferenee v Maribora. Generalna direkcija v Beogradu jo odredila, da Se imajo vršiti pri vseh carinarnicah L in II. reda vsakih 14 dni po enkrat carinsko konference med zastopniki trgovine, industrije in obrti na eni ter carinarnicami na drugi strani, da se po možnosti odpomore raznim nedostat-kom. V sporazumu 9 tukajšnjo glavno carinarnico Se vrši prva taka konferenca v Mariboru v sredo dne 28. nov. ohj 19. uri v prostorih Državne trgovvske šole pa Zrinjskem trgu, h kateri so vabljeni1 vsi odbori trgovskih gremijev, Zveze in-dustrijcev in obrtnih zadrug. Kdor izmed trgovcev, industrij cev ali obrtnikov ima faapram! imrinamicfi kake pritožbe ali želje, troj jih odda pismeno Qajk as Soje do srede opoldan (na deželi pred odhodom delegatov) odborom otmenjenifil organizacij, oziroma v njih pisarnah. To vabi lo vel j« seveda za vso Strokovne or-(gmrizaoije v mestu in Ka deželi, ker še vrže to imrfererrce v področju! ffiaribo*. »fee oblasti samo «1 Masibom rn Cel ju, NatomčnejSi podatki n carinskih kortfo/ I roncoh 00 poda®! v l'rr?ovskom; listu žt 137. — Ilekojd v fct&vborsfcvu ije dogegliai »gradba trinadstropne palače .Tadr. zav. družbe v Ljubljani. Graditi so’ jo počeli koncem aprila, danes go že vsebujejo stranke. — Veliki grOM malih Sudf. Kratka-Sodna raTTjrrava razkrije včasih; v pa* minutah cel roman’ preprostih Budi, žive daleč od bučnega mestnega življenja zunaj na vasi. Sličen dogodek se je. nedavno odigral pred zagrebškim Sodiščem’. Na zatožni kiopi sedi starček sivih las, na eni nogi hrom. Obtoženi je, da jo streljal na svojega mladega soseda jtezami, a toko, da 6e nas dojmijo kot D. S. Merežkovskij je kVrežeVskega Slastna doživetja. Kdor je prebral njegov; rodi* in fio je rodil 1. v Petrogradu, (roman »Leonardo da Vinoi«, jo dobil tar j Zra^ol je med dvornimi ljudmi, kar mu ko plastično Sliko Leonarda da Vinci j a je zelo koristilo pri pisanju romanov, ki in' Tieacsanse, da lahko pogreša debele e® tičejo ruskega življenja (»Car Peter (monografije o Leonardu in v»e opise re- in carjevič Aleksej«, Aleksander I. ih Siesamsnerga časa od Burldiardtovih aa. pisfcov do aniunenite Gobineaujeve kjaai-ge. Koliko zgodovinskih podrobnosti je dr.). Vkljub visokemu rodu je bil vseka-kdar ognjevit pristaš svobode in napredka, v čomur je bil podoben ruskim ari- zarote v prvi polovici 19. stoletja. Pr-.’a zbirka njegovih pestmi je izšla leta 18S8. Bil je navdušen oboževatelj an/fcično kulture, kar mu jo ostalo tndi v poznejši dobi ter je vtisnil-o obeležje njegovim pripovednim delom' in filozofičnim razpravam. Preložil jo znamenita starogrška dela in napisal o njih globoke in duhovite študije. Prvi pesniški zbirki je sledilo več epskih in liričnih pesnitev, hlcratu pa so vzbujale pozornost njegove slovstveno-krrfcične razprave. Miselno je krenil iz klasične davnine k Doslojev-f.kemu, ToMoju in Nietzscheju. Slednjega je cenil kot bojevnika za staro grške ideale, imel pa je zanj kritično oko in je zlasti v poznejši dobi pobijal praktično inietzschejanstvo. Kot pesnik je uvedel v rusko literaturo francoski simbolizem. Najbolj begata pa je doba, ko se je pričel baviti z žgodovinskim romanom. L. 1895. je izhajal v »Sjever Vjestniku« prvi roman »Otverženny«, ki je dobil po-znejo kot prvi del znamenite trilogije »Hrist in Antihrist« sedanji naslov »Julijan Otstupnik«. (Julijan Odpadnik). — Temu romanu jo dal tudi podnaslov: »Gibclj bogov« (Smrt bogov), kor opisuje dobo carja Julijana, ki je hotel oživeti grško religijo in obnoviti v starem' Bizantu Periklejevo Atene. — Drugi del trilogije tvori sloviti roman »Leonardo da Vinci« ali »Vstajenje bogov«. Tretji del je posvečen Rusiji Petra Velikega in ima značilen nadpia »Antihrist« (običaj-ca-1'jevAč Ajeksi«^) ~ Roman je prekrasno, globoka študija prvih konfliktom med zapadno in istočno dušo, ki jih je v bizantsko-orientalski Rusiji izzval nastop prvega zapadiijaka samodržca Petra Velikega. Na tom mestu ni prostora, da bi se obširneje bavili z literarno osebnostjo velikega ruskega romanopisca. Zato gremo s kratkimi besedami mimo njegove poznejše in sedanje tvorbe. Omenjamo zbirko krasnih »Florentinskih novel«, tragedijo »Smrt Pavla’ I.«, zgodovinski roman »Aleksander I.«, ki je podal temelj novi trilogiji iz ruskega življenja, Merežkovski je izdal več knjig esejev, filozofičnih razprav, kritičnih študij itd., ki kažejo neizmerno Širino njegovega duha. V zadnjih spisih je opaziti težnjo, da se pirbliža krščanski koncepciji človeka in vesoljstva. Njegovi vojni in re-volučni zapiski: »Antikristovo carstvo« jasno razodevajo novo orientacijo moža, ki je premeril vso globine in splezal na najvišje vrliovo človeškega duha. To znači po Nietzscheju povratek k Dosto-jevskemu in Tolstoju, ali skoraj še dalje: k slavjanofilom!. Zdi sc nam, da je v dnhu Mrarežkov-skega dozorela tista velika sinteza, ki jo je izrazil Ibsen v »Brandu«: združitev antičnega in krščanskega sveta v »tretje carstvo«: »carstvo Duha«, kot bi dejal Merežkovski. Oglejmo si prvi del njegovo svetov'-fionnane trilogije, ^oj^ajt Julijan, .Ojipad« “&i4J39§'tata)f 'Maribor,’" 0ne 2a."noVem^ra . - m. ■ i..fci...iiii. ....Hi ... s»T 'K E 0’ 15&a*TE\ in, le srečen: slučaj j« nanesel, da krogi j a iz njegove puške ni x>revrtala sosedu imožganov. Kot priča nastopa njegova žona, stara krog petdeset let. Iz njegovih svetlo sivih in njenih temnih oči odseva mržnja. »Vi ne živite s svojo ženo?« vpraša sodnik. — »Ne, ona živi z oni m tu« odvrne obtoženec in pokaže na mladega aoseda, na katerega je streljal — »Ni res,« se brani ta. »Kaj ni res, sam fcemi to videl!« mu odreže besedo obtoženec. »Ti le kar tiho bodi«, mu poseže za-dirl.iivo v besedo žena. »Gospod sodnik, jaz Vam bom vse povedala, kako jo bilo. Moj m<ž je imel sina, ki je bil ravnotak vročekrvnež, kakor je oče — pa so ga na (vasi fintje zaklali. Ko je izgubil sina, je pre;nal tudi mene — potem pa je svojo hor tako premotil, da mu je sedaj ona - žena...« Starček je molčal, ni oporeka’ samo iz oči mu je odseval, gnje,v in. »vraštvo... - Kako Nemci sovražijo nemškega fcnastvenika. Ko še je znani nemški na-raoslovec Albert Einstein mudil na snnstvenerrr potovanju po svetu, jo do-'b^al iz Nemčije svarilna pisma, da naj f ne vrne domov, ker mu nemški nacio-alisti žugajo z atentatom. Einstein je larnreč židovskega rodu in' pacifist. U-acnjak se jo podal v Holandijo, kjer bo imol dovolj prilike razmišljati o višini ihvalisane nemške kulture. — Parlamentarni rekordi. Neki P. V. 'objavl ja v ameriški Teviji »The Budget« zanimivo študijo o poslovanju ameriških parlamentov. Iz njegovega članka isledi, da parlamenti posameznih držav v Ameriki izdajo na leto povprečno po 30.000 novih zakonov. To je mnogo več, kakor pa jih izdelajo vsi evropski parlamenti skupaj. Trenutno jo v Ameriki Veljavnih krog 200.000 zakonov. Vsak dober ameriški pravnik mora neobhodno Poznati vsaj 16.000 zakonov in! naredb, ki hi znašale, ako bi se jih tiskalo v formata naših fcrrjig, nič matije kakor 600 debelih zvezkov. — Pustolovčeva zgodba. V Beogradu ®o aretirali železniškega uradnika Milana Miličeviča. Mož ee j© izšolal v ruskem! kadetskem korpusu in je stopil v terbsko vojsko. Na fronti je 1. 1917 pobegnil k Nemcem. Ko se je po prevratu 'Vrnil, so ga v Zagrebu aretirali in obhodili na 20 let ječe. Takoj po obsodbi je »bolel ju pobegnil iz zagrebške bolnice. Potikal &e je pod tujim imenom ši-trom države, a tretje leto je 'bil celo Isprcjet v državno službo in nastavljen! kot železniški uradnik v Kraševcu. Ker Se je bal, da ga ne bi kdo prepoznal, je Prostil za premestitev v Južno Slabijo. Pred odliodomi na novo službeno mesto pa ga je neki 'detektiv stpomal in sfpra-tvil na varno. — Reflektorji na 'Alpah. V bližini Da-(vosa v Švici je bil postavljen prvi reflektor, 6 katerim! bo mogoče po noči tazsvetGti poljubni del okoliških Alp. •— Dvoje protestantski h cerkev v, Jugoslaviji. Organfesacija evangeljske cor-tve V Jugoslaviji je bilo dozdaj še nerazrešeno vprašanje. Najprej so je na-taieravale usitvariti skupno organizacijo fcvangeKkbv Nemcev tn Slovakov. Ta taisel se je opustila in se ustanovi po-laebna verska organizacija za evangelike iNemfce V Stari Pazovi in! posebna za Slovake v Torži. Kam pa bodo pripadali evangelitki Slovenci v Prekmurju 1 Madžarski vandalizem. V Stolnem 33eligradu so madžarski šovinisti oskrunili grobove Srbov, ki so tam umrli kot interniranci za časa vojne. Našo poslaništvo v Budimpešti je radi tega interveniralo pri madžarski vladi ter zahtevalo, da se škoda popravi in, spravijo grobovi fcopet v red. — Prav amerikaiiski dvoboj Se je vr-fel nedavno v nekem mestu v Teksasu. Dva Amerikanca, mister Williams in Stookhy sta se strašno sovražila; napovedala ata si dvoboj. Ker pa se v dvoboju navadno agodi, da ostane eden izmed Nasprotnikov pri življenju, česar pa ta dva drug dragem*! nikakor nista privolila, trta se dogovorila za čisto poseben oačin’ dvoboja. Stopila sta tesmo drug k dragemu, «4 nastavila drug drugemu na «ek> samokrese, ki sta jiih prej ijai*enja» da &e bi kateri kneJ praznega, se pri-tesno aa levo roko in na dano znamenje sprožila. Razu-mo go, da feta fistula iim m mmisk imbu,* „ w * w'r ' — Hitler na potu v Blazinico. Češki listi poročajo, da so znanega voditelja monakovskega puča Hitlerja izročili opazovalnemu oddelku, ker je opaziti, da v njegovi glavi ni vse v redu. Najbrž hodi po stopinjah boljševiškega parnli-tika Lenjina, zato pa mu tako ugaja krvava revolucija. — Nenavadna bitka. V prekrasnem' indijskem letovišču Lahore blizu Alla-habada se je pred par dnevi odigrala nenavadna bitka. Pomnoženo redarstvo, z dvema oklopnima avtomobiloma in cela ognjegasna četa se je borila proti enemu samemu muslimanu, ki se je zabarikadiral v svoji palači. Ta bogataš je imel precej obširen harem, kakoršnega si drže danes samo še najbogatejši Tur-čini. Radi neke malenkosti je nedavno Ubil dve svoji ženi. Zato so zvedele tudi angleške oblasti, ki tudi Turkom1 ne priznavajo take oblasti nad ženami, ter so odredile njegovo aretacijo. Ko je policija prišla v njegovo palačo, je bil na to že pripravljen. Dal je vso palačo dobro zabarikadirati tako, da mu niso mogli do živega. Morali so ga par dni oblegati. Med obleganjem je streljal skozi okna ter ubil dvanajst redarjev. Ko se jim je končno posrečilo vdreti v palačo, so našli njega za vrati mrtvega. Sam si je pognal kroglo v glavo, ko je videl, da je bitko izgubil. Žene, ki so 8 strahom čakale na konec bitke, so bile svojih rešiteljev prav vesele. — Šaljapinovi načrti. Pariški Ksti poročajo, da namerava znameniti ruski basist Fjodor Šaljapin osnovati prihodnje loto svojo lastno operno družbo, V katero bo sprejel več svetovnih pgveev. Saljapin sam' bo ravnatelj te družbe svetovnih pevcev. Predstave se bodo dajale pod naslovom »Veliki trenutki iz velikih oper«. S to družbo bo napravil turnejo po vsem svetu. — Ameriška teorija o nastanku lune. Angleški astronom in fizik Eddington je nedavno objavil svojo naj novejšo studijo o nastanku lune. On trdi, da je Tihi ocean nastal na ta način, da se je od zemlje odlomil velikanski kos, ki je odletel v vsemirje, kjer danes tvori luno. Zemlja je bila dotlej popolnoma pokrita z vodo, ki pa se je nato odcedila v nastalo kotlino. To se je po njegovem mnenju zgodilo pred 10 do 100 milijoni let. Vrtenje zemljo okoli svoje osi jc takrat znašalo samo 4 do 5 ur, dočim! anaša danea 24 ur. Po njegovem1 računu se zemeljski dnevi podaljšajo v vsakem stoletju za eno sekundo, za kolikor pojema hitrost vrtenja zemlje okoli svoje nove Reforma socialnega zavarovanja in znižanje upravnih stroškov. V gospodarskih korporacijah so zadnje čase na dnevnem redu razprave o nedostatkih pri socialnem zavarovanju. Tudi Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo se je v svojih zadnjih posvetovanjih temeljem poročila gospoda dr. Pleasa pečala s tem važnim vprašanjem. Sklenilo ee je po živahni debati opozoriti v posebni spomenici ministrstvo za socialno politiko na škodljive posledice, ki jih ima zakon o zavarovanja delavcev na razvoj našega gospodarstva. Bolniško-zavarovalni prispevki so se od januarja 1923 v celi kraljevini povišali od 5% Ha 6% za nevarnostni odsto- fežk m Bj&aeci&ki ».asse&lKbi kih pomenijo ogromno ol>:t)ncaite>r našega gospodarstva, povišajo .v občutni meri režijske stroške naše produkcije ter oslabljajo konkurenčno zmožnost domačih fabrikantov. Vzgledoma bodi samo navedeno, da se podražijo zgradbe zbog socijalnih dajatev do 6% vrednosti zgrajenega objekta. V mizarski stroki se podraže izdelki celo za 7 od sto. Čuje-jo se iz vseh poslovnih krogov neprestano zahteve po reviziji zakona o zavarovanju delavcev, predvsem pa ro takojšnjem znižanju zavarovalnih prispevkov. Prvi pogoj, da Se morejo znižati prispevki, je znižanje upravnih stroškov naših socijalno-zavarovalnih institucij. Medtem pa ko stremijo vsi za tem, da se uprava poenostavi in se nje režijski stroški znižajo, je na podlagi proračuna upravnih stroškov za leto 1923 pri Okrožnem uradu v Ljubljani utemeljena bojazen, da se upravni stroški celo še povečajo. Predmetni proračun predvideva 170 uradniških in 45 dnevničarskih mest, katerih letni prejemki so določeni a a Din. 3,917.198. , Da se more dobiti vsaj približno sliko, o neprimernosti upravnih stroškov, poskusimo ugotoviti razmerje stroškov iz proračuna napram predvidnim, ra Podlagi dosedanje prakse izračunanim celokupnim dohodkom’ okrožnega urada. Ako računamo povprečno število članov s 60.000, ki so zavarovani povprečno v XUI. mezdnem razredu, bi znašala letna zavarovana mezda 360.000.000 dinarjev, kar bi pri 6% bolniško-zavarovalnrh prispevkih znašalo 21 milijonov letnih prejemkov okrožnega urada. Kalkulacija sloni na zelo optimističnih premisah. Verjetneje jo celo, da bodo prejemki manjši, kajti v najbolj ugodnih mesecih, to je za časa stavbeno sezone, jo bilo naj višje število elanov 78.000. Ako upoštevamo, da je v tem številu mnogo poljedelskih delavcev pri veleposestvih, rodbinskih članov itd., ki zavarovanju pravzaprav niso podvrženi in ako od celokupnih dohodkov odbijemo še procent neizterljivih prejemkov, ki znašajo po izkušnjah dosedanje prakse do 10% dobimo, samo v najugodnejšem primeru približen iznos prejemkov, kateri služijo kot baza pri gornji kalkulaciji. Eliminirani iz te kalkulacije so nezgodne-zavarovalni prispevki, ker so to dohodki centrale in me okrožnega urada. Upravni stroški znašajo po predloženem proračunu Din. 5,597.289.20, ki pa se morejo še zvišati. Že iz to kalkulacije je razvidno, da komsumirajo samo upravni stroški skoro 3 dele in pol vseh prejemkov. Da se doseže znižanje stroškov, se mora uradni-štvo reducirati pa neobhodno potiebni minimum. Sedanja razdelitev urada na 12 odst. no odgovarja potrebam' urada, pač pa zavlačuje rešitve in otežuje nadzorstvo. Birokratizem je vzrok, da sc zavarovalni prispevki ne morejo predpisovati tar koj ob zapadlosti, ampak, da ee s predpisi zavlačuje po 4 ali še več mesecev, tako da dobivajo podjetja plačilne naloge za več mesecev skupaj. Urad sam trpi, ker postanejo mnogi prispevki neizterljivi. Dosti bi bilo 5 oddelkov. Potem bi odpadlo več načelnikov, ki so v proračunu predvideni za vsaki oddelek posebej. Celo za ekonom at, ki šteje samo enega uradnika in enega dnevniearja, je predviden posebon načelnik. Reorganizacija pa naj ne obsega samo okrožnega urada, ampak tudi poslovalnico. V Sloveniji štejemo 19 poslovalnic, ki imajo po dva do tri uradnike. Poslovalnice so samo v Sloveniji, v Dalmaciji in Bosni, v drugih pokrajinah poslovalnic ne poznajo. Prispevki so predpisujejo za celo Slovenijo centralno v okrožnem' uradu ravnotako se 'plačujejo podporo neposredno od okrožnega urada, kakor sc tudi vse druge bistvene funkcijo zavarovanja izvršujejo centralno, tako da upravičenost obstoja poslovalnic v dosedanji obliki nikakor ni podana. Namesto dosedanjih poslovalnic naj bi se ustanovili posebni posvetovalni organi, ki naj sestoje iz enega ali dveh uradnikov z večjim številom izvoljenih zastopnikov delodajalcev in delojemalcev, njih okrožje pa naj obaegai tri do štiri okrožja dosedanjih poslovalnic. XDri potrebno, da sodelujejo z absolutno eaa moodločbo neposredno interesenti. VI upravo socijalno-zavarovalnih institucij naj se pritegne cim) večje število intero* sen tov. Upravi . socijalno - zavarovalnih in« fititueij bi bilo priznati široko avtonomij jo. Zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 jo odvzel, kar se tiče socm jalnega zavarovanja, popolnoma vsak« avtonomijo. Socijalno-zavarov&lne instw tueije so postale skoro državne ustanove z neokretnim aparatom. Neobhodno potrebno je. da se v svrho uspešnega raz* voja socijalnega zavarovanja uprava* decentralizira. Pokrajinske zavarovalni« ce naj bodo vrhovni centralni instanci podrejene samo v stvareh statistike. Slovenija nddi po svojm teritorij alnenj obsegu in svojih gospodarskih prilikah! podlago, n a kateri je mogoče ustvariti 'zavarovalnico s popolno stvarno in teii* torijalno avtonomijo. Dopisi. Iz Ormoža. Kakor čitanto po listih^ se ministrstvo za notranjo zadeve oziro« ma se njegovi organi drugod zelo žival zanimajo za — divje zakone. V Subotici so jih našli 4500 in proti vsem se bo pri« merno postopalo. No tudi pri nas bi do« bro bilo, če bi se oblasti zanimale za ta« ko statistiko, saj ni nobena skrivnost, da imamo tudi tu dovolj »koruzjekov«. Da pri tem trpi javna morala in pošten« rodbinsko življenje, kdo Daj o tem dvo« mi1? Pri nas se žal taki slučaji mirno trpijo. Čudno ss zdi človeku, da se tudil v slučaju, ko daje državni nameščenec v) sodni službi s koruznim zakonom z ločenko tak slab vzgled, nihče ne zgane« Kako pride človek, ki živi v divjem za« komi, do tega, da ima rodbinsko stano« vanje in ga odjeda drugim, ki imaj« rodbine in že leta čakajo zaman na sta« novanjaf! Priporočamo našim oblasten# strogost stibotiškib oblasti. Cdiske vesti. Mestno gledališče v Celju. V torek, dne 20. tm. so vprizorili člani ljubljan« skega dramskega gledališča na oeljskenj mestnem odru Wildgansovo dramo »lan* bežen«. Uspeh je bil v vsakem oziru si«* j »jen. Drama rešuje problem ljubezni kot razmerje med zakoncema, a ostanfl torzo nedoseženega in’ neizpolnjenega^ hrepenenja žena. V podrobno kritiko sel ni treba, spuščati, 'ker ee igra vprizarja) tudi v Ljubljani. Je pa občinstva nga<« jala in' pokazala umetniško višino pop; sameznih igralcev. ji Ljudsko vseučilišč« y Celju. IV pon*1 d el j ek dne 19. tm. je predaval g. primati rij dr. Rajšp o spolnih boleznih. Svojci' velezanimivo razpravo je ponazoril ^ jasnim,! slikami. Za izvajanje je žel ofri* lo pohvale, f Pasji koaitomac v mestu Celie fle ije 9 dno 22. tm. ukinil. V veljavnosti pa ostam nejo strogo še predpisi glede vpisa ^ pasji kataster piestjj« občine in ©led« pasjih mamk. ----------------------- .— ........ i Tunstika in šport S Smučarji ISSK »Maribor« priredij«! v nedeljo 25. tm. ob ugodnih snežnikj razmerah izlet na terenu Sv. Peter, čre* Pesniško dolino v Slovenske gorice. —« Odhod ob 'AVI uri od meljskega železni« škega viadukta. : Aeroklub v Ljubljani. Po vzgledi Beograda in Zagreba se ustanavlja tucU v Ljubljani športni klub za zrakoplov)* stvo. j: _______— ■ 11 »i.yj Španski kralj v Rimu. Ri m, 22. novembra. Španska kraljem ska dvojica je napravila posloviled obisik pri papežu. Papež j» dovolil tarflr« ljm Alfonzu polurno avdijemeo n Derivat« nih dvoranah, nakar je pozdravi tndl kraljico. Medtem je ostal Pri mo de Ri« vera pri kardinalu, državami tajniku) Gaspariju. Podpirajte Jug* Batioo! vr x s w e;. * wariWTES05ra®BBTi?&r»as .................... ' 'f» drž avto InS i opčifisikafiS uredima, le bath Mariborske vesti. Maoibar. 91. Roremtira lOiS. ' SNEG, CVETLICE IN OTROCI. Z« n a j Sneži, sneži pa blato ial luže. [Ponoči tišči k tlom pusta megla iti nebeška prijateljica Luna moTa pošteno j napeti od soluoa izposojene očale, da prodre meglene plasti in pogleda ua naša okna. Ni še dolgo, kar so cvele rožo in so trate nudile prijetno postlano ležišče. Ni če dol®o, kar smo trgali na poljih aa Mariborom cvetlice — bele, rdeče Jn pa«a»e, kakršnih so si zaželele oči. — Kc so zidaj cvetlice? V zemlji spijo njih kali in čakajo, da pride Vesna in pripelje Starega tateka — Solno e in ž njim Vred tisočere radosti cvetlice, ptic:e, ze-lemo drevje in tako po vrsti. Pa blizu nas je dom. kjer m zime. Nad Streho pleče m mr ki veter in veje S snež-inimi kosmiči, a noter — oj, kakšna pomlad! Cvetlice cveto, cele grede belih, rdečih, vijoličastih in pisanih ovetov za-vabijo naše oči in nas za hip omamijo, da nič več ne mislimo na sneg in blatne ceste. Kakor da smo nekje v pravljični deželi, kjer je doma lepa Trnjiilčica, kjer Se rože pogovarjajo z dobrimi otroci in škratoljčki gostijo z medom in naj slajšim sadjem. Dne 1. in 2. decembra se l>o odprla hiša, kamor zima ne sme vstopili. Ta hiša je velika vrtnarija »Vrt« (Džamonja i. dr.) tam pod Kalvarijo. Tam cveto ob tem času cele njive cvetlic, ki jih je zvabila v življenje vrtnarjeva spretna roka. V toplih cvetličnjakih s stekleno -streho domuje razkošna cvetlična pomlad Dno 1. in 2. decembra bodo duri vflaš j .cvetlični grad odprte. Podjetjo priredi razstavo v prid bodoči otroški bolnici v Maribora. Otroci in cvetlice — rlvojo sorodnih svetov! Plemenita skrb za blagor mladega zaroda bedi poplačana z o-bilno udeležbo pri zimski razstavi cvetlic. Dne 1. in 2. decembra naj otroci in odrasli obiščejo omenjeno razstavo in položijo svoj obolus za otroško bolnico |v Mariboru! Mlin Smrtna kasa. V petek 23. trn. zvečer je umrla gč. Nada Vabčevičeva, hčerka g. nadučitelja Vabiča. Tragična usoda zasleduje rodbino g. Vabioa. Je to že četrta njegova ljubljenka, ki mu jo je pobrala kruta smrt Pogreb je v nedeljo 25. tm. ob 3. uri pop. iz mrtvašnice Pa Pobrežju na ta,mošnje pokopališče. Težko prizadeti rodbini naše globoko sožalje, pokojnici btfaz spomin! m1 Primorci. Društvo »Jadran« priredi nocoj v soboto ob 20. uri v svojih prostorih, Grajski trg 1 (re&iav. Kosovo) prijateljski večer pri čaši čaja. Rojaki (in prijatelji društva dobrodošli. m Nova tarča za klerikalce je postal naenkrat stari rtaŠ narodna borec dr. Kopina- Doslej je bila pri i Straži« navada, da eo porabljali ime dr. Rosino kot nekak »stenolom« proti demokratom. Zakaj, gospodje pri »Straži«, sedaj naenkrat ta sprememba! Mari zato, ker je g. dr Rosina kot mož - značaj' vstopil v klub de-jnokratekih obč. odbornikov kot naslednik dn Serjjeca! Mari »ato, ker «e v obč. jodbocu s svojim ogromnim vsestranskim znanjem stvarno udejstvuje, česar jVaši obč. odborniki ne zmorejo! Vsekakor je značilno, da je mož, ki ga je »Straža« pri napadih na demokrate tolikokrat hvalevredno etavila z zgled, sedaj Jiaenkrat postal tako ničvreden v njih očeh. Na »Stražine« očitke bo pa že odgovoril dr. Rosina sam, če se mu bo ■Bdelo vredno — si umazati rok©. m Afera sodnika Kramerja. Odvetnik dr. Irgolič je bil pred meseci obsojen! n» 2000 D globe, ker je v vlogi na predsedstvo okrožnega Sodišča očital sodniku Emilu Kramerju nepravilno postopanje v preiskavi proti Orjunašem. Stol Bedznorice v Zagrebu je to obsodbo dvignil in vrnil zadevo v novo razsojo. Sodnik Kramer jo še vedno si disciplinami preiskavi. m Grum pred sodiščem. G. Grum nas Baproša, da naše včerajšnje poročilo popravimo r toliko, da ni HI priveden pred Sodišče z orežtrffcl ali vojaško astaeto, temarač ia sata prišel, Y in Zibelka za prehtoloha sl e d?i i k a, ki jo jo naročil kralj o priliki posota Indu-etrijsko-obrtne vzorčne izložbe pri mariborskem mizarju Šafariču, je razstavljena pri tvrdki Preis v Gosposki ulici. Izdelana je iz surovega lesa v narodnem stilu. Narl zglavjem je državni grb z nadpisom »Prestolonaslednik Peter«. Narodne ornamente jo naslikal slikar Horvat. m Kavarna Promenada. Danes nedelja od'pol 4 kakor vsaki dan ob 20 uri koncert. Igra znani češki pianist Cba-loupa. Izvrstna vina, specijaliteta ribičevo vino. Dnevno sveže domače pecivo. m XII. redna seja občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 27. novembra tl. ob 19. uri s sledečim dnevnim redom. 1. Volitev člana v mestni svet, namesto odstopivšegn mestnega svetnika Ivana Kejžarja. 2. Prodsedstve-na poročila. 3. Predlogi in interpelacije. 4. Proračun za leto 1924. m Novosti v Ljudski knjižnici. Pretekli teden je Ljudska knjižnica nakupila antikvarično zopet mnogo izredno dragocenih slovenskih leposlovnih knjig, cele Sienlciowiczevo romane, revijo »Zvona«, »Slovana« in »Dom in Sveta« in nemške, med drugimi celotne kolekcije romana Karla Maya 41 knjig v elegantni vezavi ter Gerstackerja 42 knjig. U-radne ure so za zimski čas raztegnjene tudi za osialo občinstvo ob sobotah od 18.—19. ure. m Kavarna mestni Park. Vsak dan koncertira dobro znana-cigansko godba Baranja-Čičeri. Začetek ob 20. uri. Za obilni obisk se priporočata Valjak & Klemenčič. m Ljudska univerza. V pondeljek dne 26. tm. predava g. prof. I. F a v a i o morah v politični zgodovini. Začetek tečno ob pol 20. uri (mula kavi n», k a dvorana). Veiop prost. m Corel« fraflgois priredi jutri, © eo-boto 24. novembra, ob petih popoldne v slavnostni dvorani moškega nčiteljilča francosko predavanje. Govoril bo gosp. Lucien Tesnieres, profesor zn francosko slovetvo na ljubljanski univerz;, o »argot francais« t. j. o frano-Vint. ki jo govor« najnižji ek)ji ljudstva ali pa posamezne skupine kakor n. pr. slikarji,: d:jaki itd Odbor vabi člane društva in; vs« tudi nečlane, ki se zanimajo zn frtmeoski jezik, da se v velikem številu udeleže t«ga zanimivega predavar/j-o. — Vstop- je prost. m Hotel Halbvridl. Danes jutranji in večerni koncert s krilorog solom,. Speoi-jaliteta domače počene klobase. m Usmiljenim srconi! Na rokah in Hogab pohabljeni Josip Stipane so tem potom ponovno obrača do usmiljenih src S prošnjo, da bi mu kdo pripomogel do strehe, ker mora v sedanjem hladnem vremenu še vedno prenočevati na prostem v parku. Hrano si sproti izprosi, prenočišča pa n« more nikjer dobiti. Prosilec je brez Staričev in sorodnikov ter za vsako delo nesposoben. Oni, ki bi mu bili voljni pomagati, naj javijo svoj naslov našemu uredništvu. m Mariborsko gonilno društvo Bi jo nabavilo »opet novo brizgalnico, namenjeno predvsem za pomoč okoliških občin, ki si pri. današnji draginji same ne morejo nabaviti potrebnega novega in modernega gasilnega orodja. Mariborsko gasilno društvo je že neštetokrat prihitelo na pomoč bližnjim in oddaljenejšim občinam in je bilo s svojo moderno opremo vedno fiajrigurrtejša pomoč pri požarih. Zato tudi upravičeno pričakuje, da bodo zlasti okoliške občine in posestniki ter velepodjetja, prispevala a primernimi zneski v svrho kritja dolga, ki si ga je nakopalo društvo z nabavo pove brizgalne. m Restavracija »Narodni ftont« ihla Mo, razpolago okusno renoviran salon, lepe zračna sobe za klube in obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 30 Dinarjev dnevno. m Opozarjamo trn dahnčnji oglati tvrdko Ivan N. Adamič, katera je im hovo u-r odi la poslovne prostore v lastni hiši, Vetrinjska ulica 20. Radi njenih prvovrstnih izdelkov in Solidnosti tvrdko toplo priporočamo. m; K » varita Fra*fk'opait Od dariaii naprej dnevno koncert. Z izborno pi jačo in doirmčijRi mo&ftSiiaji 3*dšJi pteftkrb- j m Hotel Kosovo (prej rcBtavtabija Maribor) na Grajskem trgu št. 1. Od danes naprej so točijo najboljša domača vina, staro, letnik 1921 po 44 K, novo, letnik .1922 po 32 K., čez ulico po 30 K liter. Izvrstna domača in pristna srbska kuhinja. Abonenti se sprejemajo po 60 K dnevno. V soboto in nedeljo večerni koncerti. m Požar. Včeraj zvečer Icrog 20. ure je nastal v gradu v delavnici strugarja Blaschitza ogenj. Gasilno društvo je o-genj takoj pogasilo. Skoda jo neznatna. Kako je ogenj nastal še ni pojasnjeno. Naroda© gledališča. REPFRTOIRE: Sobota, 24. Hov. »Ženitev«, Ajb. E. Kuponi. Nedelja, 25. nov. ob 15. uri »Rodoljubni«, izv., kuponi. — Nedelja, 25. nov. ob 20 uri »Travi ata«, ab. B. Gostovanje g. Skrivaniča, člana zagrebške opere. »Ženitev«. Opozarjamo na današnjo volezabavno komedijo »Ženitev«. Predstava se vrši za ab. E, kjer je še več lepih parternih sedežev iu lož n:a razpolago. Nedeljski predstavi. V nedeljo 25. nov. popoldne se ponovno ©prizori Sterija-Po po vi če v a komedija »Rodoljupci«. Ta satira s na odru prav lepo poda iu ima j. mnogo fektnih scen, da se človek nco-hote do srca nasmeje. Zvečer pa se vpri-zori zadnjič v letošnji se?.oni melodična Verdijeva opera »Travfata«. Ta opera, la jo bila ena najpriljubljcnejših v toj sezoni, bo nedvomno še v nedeljo napolnila gledališče. Partijo Alfreda pojo g, Skrivanič. Predstava se vvrši za »b B, kjer jo paše nekaj lepib vrst par-tern-ih sedežev in lož na razpolago. Zarilmiva umetnica jo nedvomno komaj 11 letna Rita-Rita, Id priredi svoj plesni večer v pondeljek 26. tm. v narodnem gledališču. Umetnica jo boe abeol-viral« turnejo po vseh večjih mestih Evrope. Vsi kritiki občudujejo njeno izvaaredno nadarjenost, ter ji prerokujejo veliko bodočnost na polju n jene u-metnosti. Kor je zanimanje za ta večer precej povojjno, naj si blagovoli občinstvo oimpreje preskrbeti vstopnica Plesni večer Rlta-Rita, Pondeljak, 26. trn. se vrši plesni večer zelo nadarjene li-Ietno plesne umetnice Rita-Rita. Pri svojih gostovanjih, bi jih je nedavno absolvirala v Berlinu, jo vzbudila mlada plesalka vseobčo pozornost. Neki vodilni berlinski list jo poročal o Rita-Rita naslednje: »Rita-Rita je pomla- dansko sveža sočna in vitka obenem mikavna, mlada umetnica. Plemenita jasnost umetniškega občutenja, morda še nekoliko polinetinktiven čut za lepoto liri jo loži v njenem plesnem izvajanju. Rita-Rita nam dokazuje, da vsebuje v sebi nekaj več, čemur pravimo temporamett. Nedvomno ima mlada u-metnica vse predpogoje, da bo lahko nekoč prvačiki med zvezdami plesne umetnosti.« — Pri predstavi bo sodeloval celokupen vojaški orkester. Kultura in umetnost x »Moja«. Prejeli smo št. 21. kmetijsk,-industrijsko - trgovskega lista »Meja« a sledečo vsebino: A. Hribar, Oevrt na po-sjot čehoelovačkih privrednikaj inž. Milan Grkovič, Zenrijoradnja na našem Kršu; Milivoj Koludrovid, Poljoprivre-da u Dalmaciji i Ijekarica »Košak«; A-gricola: »Moja i'»meje«; Ilija Bošnjak: Težneka kemija; Bilješke; Razne vjesti; Književnost. List je zelo instruktiven 'in informativen. Naroča so: Zagreb': Ju-rišičeva ul. 16. x Vsem glasben j m in drugim društvom v Mariboru na znanje. Javljamo, da bomo o raznih, predvsem! glasbenih prireditvah raznih društov poročali le, ako se dostavi uredništvu vsaj ena prosta vstopnica za vsakokratno prireditev. Za večje glasbene prireditve se ima dostaviti uredništvu še posebna vstopnica za strokovnega referenta. — Uredništvo. x Zakon o taksama 30 novim ispravci-nsa, priniljeniih ouih dana u Narodnoj skupščini, izižao jei Zakon! jo priradio s. Jakša Slavotič, tajnik iipTavnog1 sudi- 4ta. Kajiga jc acoho4BQ Sftfepelžita ssiitt, kama, advolratima, i industrijalnim po-duzečima. Kako jo g. Slavetič poznati stmčnjak u ovim stvarim a, to če ovo izdati je biti najpotpunije ,i Bajkritičnija, Zakonu jo pridodan registar i potražnik, tako da je clak.šar.o traženje stavaka, koje mi razbacane po zakonu. Naročito upoaorujemo na posebni dodaiak: Pregled sudskih pristojbin. Cijena je knjiži 100 Din. a dobiva se kod Cirilo m atodsko knjižaro d. d. Zagreb, Preradovijev trg ; Irroj 4. x Stojanovič Aloksandar, Ktmatiov« ska bitka. 1924. Založila Tiskovnf. zadrega v Ljubljani. Cena s poštnine 31 D, Za naročnike s poštnino vred 2f. D. —• Bivši načelnik štaba dravske divzijske oblasti podpolkovnik Aleks. Stoj .no vi č objavlja svoje zanimivo predavaje o predzgodovini, poteku in pomenu Kut manovske bitke, s katero je bila 1.1912 turška moč na balkanskemu polookq zlomljena, krščanskim državam »go-tovljona zmaga v balkanski vojni, Vem položen temelj naši jugoslovenski kavi. Brošuri, ki je pisana strokovnjak sta jrridejana dva zemljevida. Tiskov^ zadruga jo ja izdala v prav lični oprem 3DS. Ptuj. V četrtek zvečer' se Je vtSH tokaj občni zbor krajevne organizacije JDS v spodnji dvorani Narodnega do-ma. Predsednik dr. Tone Gosak je po o-tvoritvi in pozdravu podal v obrisah miri j ativno delo organizacije v preteklem razdobju ob priliki državnozborskih volitev, celjskih dogodkov, ptujskih dogodkov, volitve župana, podžupana, mosta samega itd. Nacijonlnna ideja je vodila poslovanje onganizačnega odbora. .V por litiono šolo v Ljubljano je odposlala le delegata, ker »o bili nadaljni gospodje, ki so se prijavili za to, ovirani. Tudi •# narodno gospodarskem oziru jo vršil« organizacija nalogo. Tajnik dr. Šalamon je prečital na to natančno poročilo o delovanju organizacije ter je izpopolnil predsednikova izvajanja. Blagajnik jo poročal, da ima v ročni blagajni Se | okroglo 900 K. Polog računov, ki f \i ja izplačal iz blagajne, je omeffil, da ja predsednik izdal na izdatkih za organizacijo pri lično znesek po 2000 D ter ja predlagal, da izreče občni zbor njemu z* to zahvalo, kar se je tudi zgodilo. — Revizor g. Ljudevit Sagadin' je poročal, ds so vsi računi organizacije v rodu ter 8a naj da g. blagajniku Skuhali absolu+orij, ki ga jc občni zbor takoj izrekel. Pri vo-litvi odbora so je izvolil na predlog g, geometra PeTtota stari odbor d to izr premembo, da je mesto odišlega g. dr. Košaka bil izvoljen' v ožji odbor g. dr. Komljanec. V širji odbor je izvoljenih! 36 gospodov. Po volitvi je izrazil g. uči« telj Nožič željo, da bi se članarino red« no vplačevalo in bi se s tem razbremenilo posameznika, ki mora sicer preveč žrtvovati, da krije izdatke organizacija, Sklenilo se je, da se odslej članarino redno pobira, a se dovoljuje posameznim revnim članom! organizacije, da jim taisto ni treba plačati. G. nadučitelj Klemen« čič je izrazil željo, da bi se vršila tudi v Ptuju predavanja. Predsednik je ob« ljubil izvršiti po možnosti to idejo, ka. tero je skušal izvesti že preteklo leto, a se mu ni posrečilo. Razpravljalo 'Se je še o dragih važnih vprašanjih, o katerih! pa tukaj fie razpravljamo, ker so važna le za notranjo organizacijo stranke. Obi sklepu je predsednik reasumiral potoki zborovanja ter povdaril, da čakajo organizacijo, težko naloge, ker se bližajo volitve v občinski in srez ki odbor. Kar, se tiče mestne občine, mora biti naš cilj, da »e zdrnže vse narodno čuteče struje, v eno veliko in močno falango. Poživljaj jo z ozirom, na velike Smotre, M jih ima demokratska stranka na sodelovanju ter je zaključil občni zbor, ki je uspel kljubj najneugodnejšemu vremenu prav do« bro, kor «0 So zvesti člani odzvali v mnogem' številu. — Kot delegat je za Maribor so bili izvoljeni poleg predsednika in tajnika še Ljudevit Sagadin ter K. Per-tot, geometer. Našim! zastopnikom v občiifekem svetu ptujskem izraža naša organizacija JDS tem potom priznanje in zahvalo za 'amotrepo in požrtvovalno! delovanje, VoKk demokratski »Bor, združen 9 javnijp,. ghodppi ifl demokratsko gabnvd Maribor, ffffis 9S. nŠvfefttKfa 19$!$. *T A' S' O tu Sfrast eo vrši še tekom tega leta v Zagrebu. To-aadevne pripravo Ko v polnem teku. V kratkem se vrši letna konferenca zaup-Krikov za vso Hrvntsko. Demokratje Sla Hrvatekem živahno delujejo. Y prihod-Itfjih dneh prične splošna agitacija po deželi. Sokolstvo. o Mariborska Sokolska žnpa praznuje letos 101 cinieo svojega obstoja^ V pro-stavo tega ne malo pomenljivega dogodka — kdor.ve, v kao tesnem' stiku je stalo Sokolstvo z razvojem političnega življenja ob meji, ga bo vedel ceniti, — Se vršijo 8. dec. tl. tekme za župno prvenstvo, ki jih dostojno zaključi telovadna akademija v veliki dvorani Narodnega doma. Za njo je priglašenih do-fcJej 10 toek, za Maribor skoro vse novosti. Z akademijo je zvezano tudi kratko slavnostno zborovanje. Da bi se to slavje izvršilo čim veličastnejše, Se pričakuje številen obisk Sokolstva in njemu naklonjenega občinstva ne le iz Maribora, nego tudi iz njegove okolice. o Sokol v Studencih prične v nedeljo, 25. nov. 1523 z rednimi plesnimi vajami za svoje članstvo. Vršile se bodo vsako nedeljo od 16.—19. uro ter So naj vsi, ki jih mislijo posečati, zglasijo ali med tednom ob večerih v Sok. domu, ali pa ■v nedeljo pred početkom plesa. o Dramatični odsek Sokola v Studen-rSh vabi tem potom vse one, ki bi imeli veselje za Sodelovanje pri predstavah, da se čimpreje zglasijo ali osebno v Sok. domu, ali pa pismenim potom na naslov društva. Dobrodošel vsak, posebno pa oni (gpdčne in gospodje), ki bi event. prevzeli tudi večje vloge. izpred sodišča. • Vročekrvna »Germarika«. SSTetiia Marija Viher so je pred kratkim preselila iz Prevalj, kjer je imela trgovino z mešanim blagom, v Maribor. Drp 14. oktobra je odšla iz Maribora v, Prevalje, da. so poslovi od svojih znancev in vzame s seboj trudi svojo mater. Pne 18. oktobra, ko se je dodobra poslovila, je prišla zvečer na postajo, da se vrne v Maribor. Šla je k blagajni, kjer 3« imel Alfonz Skok službo. Zahtevala jo od njega dva listka za Maribor. Kor je imel uradnik odpraviti vlak v Avstrijo, ji jc rekel, naj počaka, »aj ima če časa dovolj, Ko 5e je potem uradnik vrnil, jc izročil Viharjev! listka. Za odgovr pa mu je zabrurila v obraz: WaS glauht ihr vrindisohen Hunde, dass wir enre Hunde si ud«. Razžaljeni uradnik je nato poklical' službujočega stražnika Janka Troha. Ko je vprašal razburjeno žensko za legitimacijo, se je spravila nad njega in ga psovala z »falot«, \vindiaoher Hund, wmtfiaches Sehwcin«, kar je končno imelo za posledico aretacijo Viherjeve. Ko jo je stražnik prijel za roko, ga je brcnila z nogo med njegove noge. Ona ne taji njej očitanih dejanj, vendar pa trdi, da je bita toliko pijrma, da se «a posameznosti no spominja. Okrožno (Sodišče jo je obsodilo radi progreska po §§ 104 inf 98. ferb. k. z. na 1000 Din. denarne kazni, V skičaju neizterljivosti na 14 dni zapora. Shižil IS Kradel. • 20 letni * Var e jo, okraj Ptuj. pristojen hlapec Frnilc Letonja je od leta 1ŠJ8 d6 1521 različnim osebam', pcoajVcč svojini siužbodajakcm v ptujskem] in ljutomerskem okraju pokradel različno obleko, perilo, obuvalo, ure, donaT ‘n druge predmete v skupni vrednosti 21.290 K. Okrcž- Ho sodišče ga je obsodilo radi hudodelstva tatvino na 9 mesecev težke ječe. Sraka, 201efn’a delavka Frančiška Lasič v Kamenščaku, okraj Ljutomer, je delala pri Alojziji Tratnikovi, kovačevi Ženi v, Ljutomeru skozi tri tedne do 2. oktobra.' V tem času jo tudi prenočevala pri svo- j ji delodajalki. Takoj po odhodu LaSiče- j ve sta opazila Tratnikova, kakor tudi njeni vajenec Franc Kavčič, da je bilo j prvi ukradenih 30 štrenj volne, 10 klop-oičev volne, 4 glavniki, 11 žepnih robcev, 2 žlici, komad mila, koščena broša in 1 pol m čipk, drugemu pa 1 ovratnica, žeprti robec in svinčnik, v skupffi vrednosti 738 D. Osumljena Lasič prizna deloma tatvino. Obsojena je d la iia 3 tedne težke ječe. Oblave. $ Knjlgarila in veletrgovina papir'a V. Weixl, Jurčičeva ulica 8, si je s svojo dolgoletno prakso pridobila najboljši sloves, tako, da lahko rečemo, da je danes ena največjih te stroke v celi Sloveniji. Tej tvrdki ja toraj danes dana ne le vsa možnost postreči vsem trgovcem pod najbolj ugodnimi pogoji, ampak postreči vsled svoje velike izbire in ugodnega nakupa tudi vsem posameznim strankam najceneje. Posebno se mora opozarjati, da ima ta tvrdka poleg svoje obsežno trgovine tudi najmodernejše urejeno knjigoveznico in edino papirno industrijo v Mariboru, in vsled tega tudi lahko vse stranke vsestransko po možnosti zadovolji. Na novo urejene in obsežne izložbe nam dado vsetransko zagotovilo, kar priporočamo, da si jih lahko vsakdo ogleda. Vse nadaljno v današnjem in prihodnjem oglasu. § JAD Triglav v Zagrebu javlja, da je bil na rednem občnem zboru, dno 10. nov. 1. izvoljen sledeči odbor: Predsednik Zarotnik Ivan, c and. ing. agr.: podpredsednik Grebenc Anton, cand. med.; I. tajnik Sotošek Stanko, stud. ing. f»r.; II tajnik Teržan Josip, stud. ing. agr.; blagajnik Zelko Josip, stud. ing. agr.: gospodar Ggoreleo fvo, stud. med. vet., knjižničarja Kajfož Drago. med. ing. for., Petriček Anton, stud. ing. Agr.; arhivar Jošt Boris, stud. rer. com.; od-; bomika KokRč Ivan, stud. mod., Mozetič Vlado, stud. tehn.; revizorja Nič Maksu, j stud. med., Kordaš Sebastjan, cand. med.’ vet.; ča«fcni »ud: Cotinič Franjo, stud iur., Malerič Boris, cand. med., KozinC Makso, strni, med. vetu, Drolc Joža, oarid. med. vet, Možina Danilo Stud. rer. Corrt.! $ Damski česalni salon Novak, Mari-j Hor, Aleksandrova cesta št. 22. § Študijska knjižnica je občinstvu? odprta vsak delavnik mied 15. in 17. uro. Vstop v knjlžničino čitalnico, kjer So fla razpolago vsi časopisi in druga literatura, je popolnoma prost. Za izpolnjevanje knjig na dom pa je plačati enkratno pristojbino, Id iznaša za letošnje leto 10 D. Interesefttje z dežele, ki so odvisni od železniških zvez, lahko obiščejo knjižni-, eo tudi predpoldne od 9,-—12. ure. § L Mariborski biček op. Od poiiodelj-, kn do vključno srede, dne 28. novembra se pvedvaj* znoincTkita »Plesalka Kata-' r.iiTo«, drama, v 5. Sinili. § MeStti kina »Tajirte^s®e» me«,; ITT. del pnstoblvščifio »Jahač Broz glave«, v* 5 Činih, So predvaja v poioc, .«oboto, nedeljo te pondoljek. Gospodarstvo. g NovcsSadriia blagovna borza 23. tm.. Pšenica: bačka 79—80 kg. 2 odst., 1 vagon , 315; banatska, 79—89 kg. 2 odst., 2 vagona 312.5. Tutščica: bačka, za marec-april, 100 odst. kasa, 12 vagonov 200; bačka, marc-april, 100 odst. kasa, 15 vagonov; 205; za jan.-fobr.. duplikat kasa, 5 vago-, nov 220; stara, 4.5 vagona 225; januar-j febr, 6 vagonov 225; jan.-feb., duplikat’ kasa, 5 vagonov 222.5—225; marcrmaj, 2 vagona 250; banatska, jan .-febr, 5 vagonov 212.5. Moka: »0« ss, 1 vagon 500 ; 5«. 1 vagon 400; »6«, 1 vagon 330; »7«, 1 va-; gon .280. Tendenca nespremenjena. g Sprejemanje J (Mlinarskih br.ilkov-, cev drž. izdaje iz lota 1919 (tabozvanih »kovačev«) po državnih blagajnah. Fin', j delegacija opozarja, da sprejemajo do vštetega dne 1. februarja 1924 vse držav- ; rfe blagajne 10-dlnarsko bankovce drž. izdajo iz leta 1919 tudi za vplačila ob pogojih, ki so razvidni iz razglasa te delegacije št. A IV 3570 z dne 1. sepfom. j 1923, ki je objavljen v Uradnem 'istui št. 84 z'dno 8. sept. 1933. Do istega roka in ob sličnih pogojih pa državne blagajne v krajih, kjer ni podružnice Narodne banke, tudi posredujejo zamenjavo imenovanih bankovcev. Zamenjajo pa sc ti bankovci lahko pri Narodni banki in , vseh njenih podružnicah do vštetega dne 9. februarja 1924, pozneje pa do vštetega dne 10. junija 1924 le še pri Narodni banki v Beogradu. Izza dne 11 junija 1924 zgubijo tj bankovci vsako vrednost in se ne bodo več zamenjavali. Z Prodaja odpadkov. Pri upravi Zaveda za izradn vojno odede IV. v Zagrebu se bo vršila dne 7. decembra t. 1. tretja dražba raznih odpadkov (od blaga, od usnja, od kovin in od lesa). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice j v Ljubljani interesentom na vpogled, j g Prodaja b«rak »Dunaj« v Mariboru. V pisarni Komande vojnega okruga v Mariboru vršila se bo dne 5. decembra tl. ob 11- uri dopoldne tretja ustmena dražba za prodajo barak »Dunaj« v Maribor«. Predmetni oglas je v pisarni trgovsko rn obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom' na vpogled. g Prodaja Dominikanske kasarne v Piuju. V pisarni komande mesta v Maribor« vršila se bo dne 5. decembra tl. ob 11. uri dojoliine o for talna licitacija za prodajo Dominikanske kasarne v Ptuju. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in’ obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Prijave davčnih zavezaitesv o poslovnem prometu. V zrni sin člena la zakola o davku na postavni promet z rine 31. jan. 1922 št. 26 U. 1. morajo voditi knjigo opravljenega prometa vsa pod- i jetja, zavezama javnemu polaganju ra- ' čunov, družbe z o. z. in' vsi obrati im podjetja, ko ji h’ promet je presegal v lctu| 1922 3G0.000 D. Ti davčni zavezanci moro« jo, v kolikor tega še niso storili, naj« kasneje v 3o dneh po preteku vsakega! četrtletja vložiti prijavo o prometu tefl\ plačati 1% od prometa pri pri sto iif enf davčnem uradu. Vri ostali, davčni za« vezanci, kojih promet v letu 1922 iM presegal 360.000 D, morajo vložiti prijavo oi prometu v letu 1922 rrt sicer najkasneje do 15. dec. 1923 pri davčnem! okr. obla* stvu v Mariboru oz. Colju, ako prijava do sedaj še niso vložili. Pravočasna vložitev prijave je v lastnem: interesu davkoplačevalcev, kor bi Ko jim sice« odmeril davek na poslovni promet ha! podlagi uradnih pripomočkov po davt-pj komisiji, ter bi izgubiti nečrnrfjo kat* zenske pravnim posledicam v zmiskr čk 12 ih 13 po čl. 10. nav. zakonia tudi pr a« vjco pritožbe proti odmeri. Razuti legal jc vložiti prijavo tudi od vsakega slu« čajne opravljenega prometa, ako p-s*e« ga odškodnina ali vrednost 50D D tekom; 14 dni ter hkrati odpremiti 1% kot davek na poslovni promet pri pristojnenf davčnem uradu. g Kolibo davkov odpade fia vsakegal državljana? Glasom statistike odpade na; vsakega jugoslovanskega državljana! P76’50 D državnega, davka. V Francijf je odpadlo leta 1921 na vsakega držav« liana 558 frankov, v Nemčiji pa 306 fran« kov. Če računamo frank po 4.80 dinarjev, bi znašal pri nas davek za vSakega državljana 203 fr. franke. ‘ ■ i: ;.y} Odprto pismo na finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru.*) Trafiki gospe Požarjeve se je dodelila družahuica, akoravpo ima Požarjeva skrbeti za tri otroke in akoravno imai družabniea penzijo je nemškega mišlje. tfja in so šolajo njeni otroci v N. Avstriji. Zakaj ee trafiki gospč Mačkovo ne pvideli ni kdo, akoravno nima skrbeti za nikogar? Da So je g. Požarjevi dodelila družabniea, za to ee je najbolj trudil g. Justin; ravnoiati Justin pa zdaj zopet deluje z vsemi sredstvi na to, da eo mene po pndvR g, Mačkovi kot družabnice, akoravno nimam tlikake po,im zije in eem zavedna Slovenka, ki šolani otroka v Jugoslaviji. i Vprašam finančno ravTfpteljsfVo, al| dodoluje družabnike g, Jufltin ali fifrank čno ravnateljstvo? M ari Kor, 23, TV>V. 1923. ANA SERAJNIK« *) Uredništvo Se prevzahie za ppslantf odgovornosti. Nev® otvoriena! trgovina saanufaidurnega 8>9aga VIUMPICK, Zagreb, £T, Podružnica Aleksandrova cesta 26 nudi p. i. trgov-cima vsakovrstnega blaga z«2o nlzklil Sc fe ‘20% »«>«* dnsavasirai e«ii«inii. Proaeja na wqMS®o Prodaja na veliko Iv Opozarjamo cenjeno občinstvo, da traja prodaja po 15°|o znižanih cenah še do 30. novembra. Priporočamo vsakomur, efe si pr©d naliupom ogleda veliko zalogo in izrabi izredno nakupno priliko v manufakturi« in modni trgovini Mastek & Karničnik, Maribor Glavni trg 16 mt lutko. Po kavi in cigaretah je Erikuaz prinesla dvoje 'belih žimnic im dvoje jata-gov, kakor sneg belih odej, nato pa sta obe z Alemšaho odšli, želeč nama lahko noč. Zaspala sva brez dolgega mižanja in neskrbno ko doma. Predramilo me je blesteče jutranje solnce. Kmalu sva z Ahmedom zlezla navzdol po poteh, ki vodijo k Zlatemu rogu. Tam je že bil na razpolago k alk. Jata črnih hišic Pri-paši, zbranih piramidalno po hribu, se je kopala v oran-ževi svetlobi, ki je j ar ko odsevala z vseh oken. Erikuaz in Alemšah sta od daleč zrli za nama, stoječ v rdečih oblekah in v polnem siju zgodnjega solnca na hišni strehi. Ejub, Sulejmamova kavarna, trg, mošeja in hiša Arifa effendije so ostajale za nama. Na obali ni bilo videti človeka; vso je bilo zaprto in vsi so še počivali. Moje stanovanje, ki sem ga videl najpogosteje v temni in otožni barvi, pokrito s snegom1 in zamotano od severnega vetra, mi je nudilo zadnjo sliko v bogati solnčni svetlobi. Moj zadnji carigrajski dan' jo vstal neobičajno lep. Po vsem Zlatem rogu, od E juha do Sera j a, so se risale na čistem nebu kupolo in minareti; njih svetlo, prozorne barve so dajale sliki nepozabno priknpljivost. Na vodi se je pojavljalo vedno več kaikov $ pozlačenimi kljuni, vozečimi zgodnje potnike in skrbno zakrite žene. Čez dobro uro sva dospela tia ladijo. Vse je bilo po koncu; ni bilo več tipanja, da bi bil odhod preložen. Opoldan odpotujemo. dan; čas odhoda. Na Galatski cesti sem' pozdravil še enkrat »madame«. Malo je manjkalo, pa bi objel zoprno starko. Ahmed me je spremljal na ladijo. Tam sva se poslovila naglo irf nervozno, v splošni zmedi, ki je zavladala tik pred odhodom. Kmalu se jo začel Deerhound pomikati na odprto morje... (Dalje). (34) F* Pain-ar je bil potopljen' v globoko spa-Irtje. čudna tišina je ležala nad njim. Peket an je naših konj je votlo odmevalo v (temi in; svetilka, ki jo je nosil konjar, je ibrlela v teh ozkih, molčečih ulicah ta-Binstveno kakor luč na neznanem grobu. [Fanarski del mesta je ostanek starega [Bizanta; če jezdite na konju po ulici, [morate vpogibati glavo, da ne zadenete ob balkon«, ki vise na ulico. | Tod sva ise z Ahmedom tolikokrat Vračala v Ejub. Sedaj je treba tudi od Ste poti vzeti slovo. Vsbudila sva čolnarja, ki je maju pre-Jpeljal v kaiiku na drugo obalo. Tam je že kakor na deželi. Velike, čr-ciprese se dvigajo med platanami. j Približata eva so hiši Ahmedove se-Ktre Eriku a zine. [L. xxiii. F Obraz Erikuaz-hanume je prijeten In izrazit, bel kakor iz voska, a oči in (obrvi ao črne kot vranja perot. Sprejela Se naju brez ovoja kakor kaka evropska žena. ,! V njeni hiši jo opaziti red, blagostanje in za te kraje meo-bičajo smago. Njc-ini prijateljici Miirrah im Fenzilo, ki sta i &e mudili pri nji, sta se ob najinem pri-f.thodu spustili v beg, zakrivajoč si v naglici obraz. Žene so bile zaposlene s šivanjem. i;« Moja prijateljica Alemšah, Erikua-Bi-na hčerka in Ahmedova nečakinja, mi Ije sedla na kolena in zaspala; Alemšah ;je namreč triletno dekletce čednega o-Ibaraza, kakor oglje črndh oči in zelo snaž- v vseh cenah so priznano najboljše slike izdelane pri OgEejne sS novo SzložboS Gosposka m!. 27 (naspr. Iicfcela ,Pri zamorca* BS BEL® PffiSKfcOI mmm GosCiJna Trst, TržaSIka eesfia S v soboto in nedeljo SRANE^KOMfEST Zakurjeni lokali in najboljša vina. Se priporoča I 2541 eissoJ RHHKE0H«fflBBeaBEaEaBBS3E2ya&®H!giaWHHBE$aSDBBB m Naj lepša Miklavževa in božična darila jg ^ se kupi danes v veletrgovini papirja in knjigarnI [g I ' Vilko Weix!, 1 M Omenjena tvrdka nima danes le največje zalogo M {j| v vseh pisarniških m drugih papirnih predmetih, gg m ampak ima tudi eno na/lepše urejenih knjigo- » ra veznic ter edino papirno industrijo v Mariboru. ta gj Zato je zmožna vsake prodaje najsihode na dro- gj |l bno ali debelo brez konkurence z največjo izbiro. m Uglejte si na novo urejene izložbe ter tudi ff H navedene cene. ra gBHgaaHBfflBBBELiifflBgHEKaHBBiaiKaagiigiHiaiaiaciiBSgjiiŽt izšel je ročni Zahtevajte "d Vašega čevljarja strokovno pri-Vi ne boste več nosili čevljev brez BERSOtV-Eurai potplatovl Prihranite si drnjo popravno, olirauite Vašo obuvalo trajno ele-kautuo. ■ obvaruje noge pred mokroto, ter ’ se pri hoji ne utrudite. v metilu 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v Štirih barvsh in obsega vse ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je namenjen predvsem šolski mladini. Cena Din 10'— Naročuje se pri Mariborski tiskarni d. d. MII zavarovalna zadruga v .111 sprejema v zavarovanje tudi postavbs® jftMsroo 3—1 v vseh mogočih kombinacijah. 2636 dsrISa m ^ THik®awia^ J, Vukasirsovič, prej F—1—»■!■■■ Ivan N. Adamič, Vetrinjska ul.2© Izdeluje vrvi za stavbe, zvonove i. t. d., mlinske oprti, motvoz in vse v vrvarsko stroko spadajoče predmete. 2483 .......■ ' V zalogi žima,afriquc,trž.bičevniki »™«~— Nadrobno! . -.... S Na debelo! naznanja preselitev odvetniške in pisarne za ca a v e n e zadeve It hiše na Aleksandrovi cesti 45 v hišo TRGOVCA Tl SC H LE U-$Sk ale§c$a$™©va cesta 19 e. nadffitfOpJ© 2586 Maribor, Glavni trg 5 < trgovina s hišnimi potrobšči-! nami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, Jcamcninnsto in ste-lia debela Kleno robo. tis dreta 1386 MaJIepse novitete Srajce od 60 Din, kravate od 12 Din, klobuke od 105 Din' čepice od 4 > Din naprej vrst, kakor železo, litina, baker, medeninn, cinkovi odpadki, euflje, krojaški odpadki, papir, stari akti, knjige i. t. d. »e kupujejo po najvišjih za čiščenje strojev, oprane in caevnih cenah. V#UIII|j®S desiniiciraae, se oddajajo v vsaki množini po najnižji dnevni ccni. Trgovina (s starinami Jakob Zapd® Maribor, Tržaška cesta 5. 2194 8—8 po izvariredno nizldh conah v zalogi polilštva ©d t «So decembra A $23, samo v modni trgovini Maribor v trgovini Traus* Maribor, Grajska trs t 10% popsasfiaS t®»/0 pofiustaJ Velika zaloga moških, ženskih in otroških čevljev4 domačih čevljevin nogavic. 2704 Gosposka ulica it. 20 (Pkchanova hiSa) QgT Svoboden ogled Ceniki brespiaBno 2 Podpirajte Jugoslovansko latico! »[SaCB®SI«!l!SIIH'-i53»EC>E3»ie Maribor, Gosposka £8 po naj nižji ceni! ŽIMA! 53,0 10~6 ŽIMJM § vseh vrst pri ^ R. Bunc «n drug, Maribor jš Koroška cesta št. 17 po tovarniških cenah! Samo na debelo! ^ @ ®9&9®@Qm> IWIWHBmnB*9IBSS!!3BBHB®iSaHaia!!IHlB«2aaBEHrjRa ------------ faaj&EPž e------------li BOŽBŽMO DUMI,® | je moderna fotografija ali povečava v priznano prvovrstni izdelavi. Novoporočettcesn S dajem priliko se fotografirati tudi ob večernem času! B ga Na znanje! P. n. obcinsivu na znanje, da prevzamemo vsa iapetnička dekoraoij-ska in mizarska dela kakor tudi vsa popravila. — Tapetništvo in mizarstvo Jas?ocii3i & $a|ko Maribor, Rotovlki trg X Odlikovani z zlato medajlo. — SodnHflto zapriseženi izvcdenci. 1434 Kovo! Zaloga pohištva« Kovoj Brez posebnega obvestila. Po volji Vsemogočnega so jo sinoči presolila v cvetu mladosti v ve&nost naša najmilejša ljubljenka Njeni zemski ostanki se preneso iz mrtvašnice na Pobrežju na tamošnja mestno pokopališče in se izroče materi zemlji v nedeljo, dne 25. novembra ob 15. uri popoldne. Sv. rekvijem sa bo daroval v stolni župni cerkvi 26. novembra ob 9. uri. Žalujoči rodbini: Vabičeva m dr. Tomšičeva. Kot sen je kdnčalo mlado življenje . • , . 2648 in 2414 B p> | po nizkih cenah vedno v |jj zalogi pri tvrdki | K. Worsche, Maribor | Gosposka ulica 10 TOR!No KB3JHS***. Telefon St. 133, Telefon št. 133, PODRUŽNICA: Cžsspsssta uEisa 29. CENTRALA: LJUBLJANA, RIMSKA CESTA št. 2 PODRUŽNICE: DUNAJSKA C. 20 MESTNI TRG 25 Beograd Zagreb Tovarniška zaloga polnogumijastih obročev, pnevmatika in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auta-cevi,auto-delovin vsakovrstnega auto-materifala Na razpolago: Stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Velika, zaloga elektro-materijala. Zastopstvo svetovnih tovarn. So!'dna in točsaa postrežba. i66i Cene brej konkurence. flAjteriESSA raiiiifiiiiiMSi wzr tok@j po chnavnih conah s scklasS5Sč!a v £a