« PoStnins pMBMM V gotovini. Leto LXXm., št. 234 Ljubljana, sobota 12« oktobra 1940 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike, — Inseratt do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S, večji inseratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNMTVO LJUBLJANA* Knafljova olloa ŠL S Telefon: 31-22, 31-23, 11-24, 81.25 m 81-2« Podru tnlce: MARIBOR, Grajski trg s*. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, teirfnfi it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351, merlška odločnost in japonsko popušcane Zedinf ene države vztrajajo na stališču brezpogojne ohranitve statusa quo na Daljnem vzhodu — Iz Tokia prihajajo pomirljivejše izjave Bangkog, 12. okt. s. (Ass. Press). Tukajšnji ameriški poslanik je opozoril siam-sko vlado, da vztrajajo Zen, 12. tik t. i. Medtem ko se japenska vlada trudi, da vzpostavi nekake znosne odnošaje z Zeiinjenimi državami, se opaža, da Zedinjene države ne popuščajo, temveč vsak dan poestrujejo razne ig*ospolitiftni urednik lista »Chri-stian Science Monitora« iz Bostona. Naglasa! je, da izpadi japonske vlade kneza Konoje in pisanje japonskega tiska izzivajo Zedinjene države. Posledica tega so ukrepi Z edin jenih držav, da se uprejo vsakemu izzivanju in zdaj se ameriško geslo ne glasi več >nazaj«, temveč »naprej«. Vsako opravičevanje, izmotavanje In umikanje japonske vlade ne bo ustavilo ameriške vlade na poti, po kateri je šla zaradi izzivanja Japonske. Garnizija na Havajskem otočju je povečana za 25.000 mož, a prav tako se utrjujejo pomorska oporišča na Aljaski m na Pairbanksu. Na tisoče protiletalskih topov je bilo poslanih v razna oporišča, Zedinjene države so začele z obrambo demokracije na Pacifiku. Dalje je urednik poudarjal, da se je Japonska prenaglila z izzivanjem Zedinjenih držav, ker še ni opravila s Kitajsko. Knez Kan oje je najbrž mislil, da se bo >nova ureditev Azije« razvijala pod komando Japonske, a Amerika bo imela vlogo statista Zedinjene države, Kitajska, Rusija In Velika Britanij aimajo skupen interes, a ta je. da se Kitajska očisti od japonske Invazije. Rooseveltove izjave Washington, 12. okt. s. (Ass. Press). Predsednik Roosevelt je včeraj odpotoval na inspekcijsko potovanje skozi ameriške tvornice orožja v Pensilvaniji in Ohiu. V mestu Columbus v državi Ohio bo Imel predsednik Roosevelt drevl važen govor po radiu. Med potovanjem je imel snočl predsednik Roosevelt v Pittsburgu kratek priložnostni govor. Dejal je, da je treba vse bolj pospešiti dela za obrambo Zedinjenih držav. Težave In nevarnosti, ki jih imajo Zedinjene države kot nevojujoča se država, so v sedanji svetovni vojni vedno večje. Roosevelt pa je kljub temu ponovno izrazil svoje prepričanje, da bodo lahko Zedinjene države ostale Izven sedanje vojne. Dejal je. da je najboljša pot v čim boljši pripravlejnostl, da se morebitni napad učinkovito odbije. Republikanski kandidat o položaju Washlnerton, 12. okt. s. (Ass. Press). Republikanski predsedniški kandidat Wendell Willkie je Imel včeraj v Bostonu volilni govor, v katerem se je bavil tudi z mednarodnim položajem. Med drugim je dejal, da so agenti totalitarnih držav že sedaj na delu v Zedinjenih državah in da skušajo pridobiti ameriške trgovce ln podjetnike z obljubami trgovskih dobičkov. Nihče ne veruje, da bi Nemčija že zdaj pripravljala ekspedicijsko vojsko za napad na Zedinjene države, toda nobenega dvoma nI. da je tak napad mogoč. Willkie je dejal, da je Nemčija ponovno izpovedala svoje sovraštvo do demokracij. Ameriška pomoč Angliji Washington, 12. okt. s. (Ass. Press). Demokratski kandidat za mesto podpredsednika Zedinjenih držav poljedelski minister Wallace je snoči govoril po radiu. Dejal je, da morajo Zedinjene države z materialno pomočjo čim bolj podpreti one hrabre može, ki se na prvih postojankah svobode bore v Angliji in na Kitajskem proti osvajalcem. Zapadna polobla mora s svojo pomočjo omogočiti, da bodo lahko vztrajali v borbi. Washington, 12. okt. s. (Ass. Press). Vlada je odredila, da sme kupčije za ves vojni material, ki je bil prodan katerikoli tuji državi, pa še ni bil odposlan iz Amerike, zopet preklicati. Ta vojni material bo sedaj vrnjen ameriškim tvrdkam, ki so ga prodale, nato pa bo prodan Angliji. Ameriške trgovske ladje za Anglijo Waehingtx>n, 12. okt. s. (Ass. Press). Vlada je odobrila, da smejo štiri angleške tvrdke kupiti 9 trgovinskih ladij v vrednosti 4 in pol milijona dolarjev. Tuja propaganda v Ameriki Washington, 12. okt. s. (Ass. Press). Tako imenovani Dvesov odbor, ki preiskuje ielovanje sovražne propagande v Zedinjenih državah, je zasegel papirje in dokumente več oseb in tvrdk v New Torku. Predsednik odbora je sporočil, da bo zaplenjeni material odstopil zunanjemu ministrstvu, ker se nekateri dokumenti nanašajo na zunanjo politiko Zedinjenih držav. V Tokiu so zmernejši T°Kio 12. ckt. s. (Ass. Press). Komentarji japonsKih listov o odnošajih do Zedinjenih držav so dobili zmernejšo obliko. List »A^ahi šimbun« pravi k predvčerajšnji izjavi zunanjega ministra Matsuoke, da je s to izjavo izrazil japonski zunanji minister željo Japonske po Obnovitvi normalnih odnosa j r z Zedinjenimi državami. Ta želja, pravi ijstf j© povsem v skladu z berlinskim paktom- Japonska oporišča v Francoski Indokini EPanoi, 12. okt- s. (Tass). Associated Press poroča, da so francoske oblasti v Indokini pristale naknadno na japonsko zahtevo, da smejo Japonci v Laokaju, ki leži samo 15 km od kitajske meje ob provinci Jiinen, ustanoviti svoje letalsko oporišče. To oporišče naj bi služilo za napade japonskega letalstva na cesto iz Birme na Kitajsko. Smotra japonske mornarice ToKlo, 12. okt. e. V Jokohami je bila velika smotra japonske mornarice, v kateri je sodelovalo nad 100 vojnih ladij ln 250 letal. Smotri je prisostvoval tudi ml-kado, ki se je s posebnim vlakom pripeljal v Jok oh amo. Z njim so bili tudi minister vojne mornarice, načelnik štaba admirali tete in člani cesarske rodbine. Cesar je smotro opazoval z vojne ladje »Ojejic. Zatvoritev japonskih bank v Londonu T°Kio, 12. okt- s. (Tass). United Prese poroča, da je japonsko zunanje ministrstvo naročilo vsem japonskim bankam ln trgovskem podjetjem, ki imajo v Londonu podružnice, naj jih opuste. Uradno japonsko pojasnilo 'pravi, da nadaljnje delovanje teh podružnic v Angliji ni več potrebno, ker so vojaške operacije onemogočile normalen trgovski promet. Po umoru v šanghaju 8**nghaj, 12- okt. s. (Taas). Kakor poroča Associated Press, je bii šanghajskl župan umorjen v svojem stanovanju v poslopju poveljstva japonskega orožništva v enem izmed okrajev mednarodne koncesije v šanghaju, m sicer v onem delu, ki je pod japonsko upravo. Položaj v Riiitiimlji Angleško uradno poročilo o prihodu Angleški državljani morajo takoj London, 11. okt. s. (Reuter). Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo o najnovejšem razvoju angleško-rumunskih odnosa jev. Poročilo navaja, da je v razgovoru, ki ga je imel angleški poslanik Hore dne 9. t. m- z rumunskim ministrskim predsednikom Antonescom, predsednik podal zagotovilo, da nemškega vojaštva ni v Ru-muniji. Pač pa je sporočil poslaniku, da pričakujejo prihoda 300 nemških vojakov specialistov, ki bodo služili kot inštruktorji ali tehniki v rumunskl vojski. Angleško poročilo dodaja k tej izjavi, da bodo ta oddelek po angleških informacijah tvorili redni nemški vojaki, ki bodo dospeli v kratkem in to v zelo znatnem številu. Dalje pravi poročilo, da je poslanik Hore nato obvestil ministrskega predsedni-pa Antonesca, da je po njegovem mnenju nastopila kritična faza v angieško-rumunskih odnosajm. LfOndOn, 12. okt. s. (Reuter). Uradno angleško poročilo o položaju v Rumuniji navaja, da je že v začetku septembra dospelo v Rumunijo več oddelkov nemške SS v uniformah- Čeravno so na rumun-skih uradnih mestih izjavljali, da bo naloga teh oddelkov nadzorstvo nad prevozom Nemcev iz Bes a rabi je v Nemčijo, pravi angleško poročilo, je bilo že kmalu jasno, da je bila njihova naloga zasesti važne točke v Rumuniji. Po angleških podatkih je bil sporazum med Rumunijo in Nemčijo glede prihoda nemške vojske v Rumunijo sklenjen de preden je general Antonescu sestavil vlado. Rum unska vlada se je tedaj sporazumela z Nemčijo, da prideta v Rumunijo dve motorizirani in ena oklopna divizija nemške vojske. Material za te oddelke je po angleških informacijah že na poti. L, on d on, 12. okt- s. (Reuter). Angleška vlada je odredila blokiranje vsega romunskega kapitala v Angliji. Odkod angleških B u k a r e šta, 12. oktobra. AA. (Reuter). Vsem angleškim državljanom, Id so pripravljeni zapustiti Rumunijo, je bilo nasvetovano, naj to takoj store. Nekateri angleški državljani bodo zapustili Rumunijo danes ali jutri. Verujejo pa, da se bo velika večina vkrcala na pamik, ki bo v ponedeljek odplul iz C on stan ce v Carigrad. Osebje angleškega poslaništva v Bukarešti bodo zmanjšali« vendar pa ie ne more biti govora o odhodu angleškega diplomatskega zastopstva iz Romunije. wrvi poluradni turški komentar Ankara, 12. okt. s- (Reuter). Prvi poi-uradni turški komentar k dogodkom V trenutku, ko naši fašistični tovariši na ozemlju Afrike obnavljajo junaško preteklost italijanskega orožja, hočem poudariti popolno vzajemnost našega naroda, ki jo čuti za vaše vojake in vašega duceja. Gospod maršal, bodite tolmač čustev hvaležnosti, prijateljstva, vzajemnosti pri vašem kralju in cesarju in to v mojem imenu kakor tudi v imenu naroda, ki goji najprisrčnejše želje za njegovo osebnost, za slavo in veličino imperialne Italije. Vojna v Afriki Kairo, 12. okt. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: V četrtek ponoči so angleški bombniki napadli važne vojaške objekte v pristanišču Bsnghasi v Libiji, že pri prvem napadu Je nastal v skladiščih velik požar, ki so ga letala videla se 50 kan daleč. Ko se je čez tri ure napad ponovii, požar še nI Tri ladje v pristanišču so bi- vati od ameriške vlade, naj pošlje več potniških pa mikov na Daljni vzhod. Američani zapuščajo Mandžurijo VVashington, 12. okt. i. Ameriški generalni konzulat v Mukdenu je naslovil vsera ameriškim državljanom v Mandžuriji pismo, v katerem pravi: Glede na nenormalni položaj na Daljnem vzhodu smo ukrenili vse potrebne mere za varnost ameriških državljanov in sve* tujemo zlasti ženam in otrokom ali moškim, katerih navzočnost zaradi poslovnih razlogov ni nujno potrebna, da zapuste to nemirno področje. Hkrati generalni konzulat svetuje vsem Američanom, da izkoristijo sedanje razpoložljive transportne olajšave. Velika ruska naročila v Ameriki Washingtonf 12. okt. s- (Ass. Press). Vlado je odobrila prodajo strojnih del«** in orodja v vrednosti sedem milijonov dolarjev Rusiji. Prodaja teh strojnih delov je bila zadržana že dalj časa zaradi moralnega embarga napram Rusiji, ki so ga proglasile Zedinjene države v rusko finsko vojni. \Vasningion, 12. okt. s. (Ass. Press). Rusija vzeti v najem nad 100.000 ton ame-Mornariška kOmisi|n. .ie od°briia, da s me riških bencinskih 1 - * < i i J le direktno zadete od bomb, druge pa sd zadele mornariške delavnice. V pristanišču v Tobruku so bombe povzročile veliko škodo med ladjami. V Eritreji so napadli angleški bombniki zopet pristanišče v Assabu. Povzročen je bil požar na glavnem oomolu in poškodovane so bile pristanišče zgradbe Angleška letala so s strojnicami obstreljevala tudi cesto, ki vodi iz Assaba v Abesl-nijo. Kairo, 12. okt. s. (Reuter). Včerajšnje kenijsko vojno poročilo javlja, da so angleške izvidnice v torek naletele južno od Bune v Keniji na italijanske oddelke. Sovražnik je imel v boju velike izgube, na angleški strani pa je* bilo le malo Žrtev. Ameriški vojaški ataše pri egiptski vladi Kairo, 12. okt. s. (Ass. Press). Ameriška vlada je imenovala za svoje tukajšnje poslaništvo posebnega vojaškega atašeja, prvič po 20 letih. Iz tega imenovanja sklepajo, da polagajo Zedinjene države veliko važnost razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu. Povišanje uradniških plač v Bolgariji Sofija, 12. okt. AA. (DNB). Vlada je sklenila povijati uradniške plače zaradi gospodarskih razmer v državi. Finančni minister Božilov je izjavil, da se bodo določbe, ki se nanašajo na povišanje uradniških plač, vnesle v proračun za leto 1940-41. Chamberlainova zahvala London, 12. okt. s- (Reuter). V oddaji poročil je imel snoči bivši ministrski predsednik Chamberlain kratek govor po angleškem radiu. Zahvalil se je vsem številnim osebam, ki so mu poslale ob priUki njegove demisije izraze simpatij. Chamberlain je dejal, da mu mnogi izražajo priznanje tudi za vse ono, kar si je zaman prizadeval doseči. Končno je poudaril svojo nezlomljivo zaupanje v zmago Anglije v vojni. ^Oboroževalni teden44 v Angliji London, 12. okt. s. (Reuter). Ob priliki otvoritve >oboroževalnega tedna« v Liver-poolu je naslovil finančni minister Wood na liverpoolskega župana pismo, v katerem pravi, da ves pogum angleških vojakov in vsa vztrajnost civilnega prebivalstva ne bosta pomagala, če bi Angleži dovolili, da se zrušijo finančne osnove države. Finančni minister zato pravi, da. so odr vsakogar potrebne največje finančne žrtve m največja štednja. I>ndon 12. okt. AA. (Reuter). Parlamentarni urednik Reuterja piše: Od parlamenta bodo v najkrajšem času zahtevali nove kredite za vodstvo vojne. Parlament je od začetka tekočega finančnega leta dobil že dve podobni zahtevi in so krediti znašali 1.700 milijonov funtov šterlingov. Parlament je imenovane kredite dovolil. Ker pa do poteka tekočega finančnega leta ostane še šest mesecev, se lahko računa, da bo šlo v tem finančnem letu za vojno okrog 3 milijarde funtov sterlingcv. Brez ozira nato, kolikšna do končna zaokrožena vsota, bo vendar podala nov dokaz odločnosti Velike Britanije, da ne bo štedila z napori finančnega ali drugač-j nega značaja vse dotlej, dokler ne desete zmage. Stran 2 Letalske borbe Običajni nočni napadi na Anglijo, Nemčijo in na pristanišča v Kanalu London, 12. okt. a (Reuter). Današnji jutranji komunike letalskega in notranjega ministrstva javlja: Sovražni letaiski napadi na Anglijo so bili v glavnem izvršeni samo v prvem delu pretekle noči. V drugem delu noči je bila sovražna letalska aktivnost neznatna. V Londonu je bil dan znak za konec letalskega alarma preje, nego katerokoli drugo noč v teku zadnjega meseca. Bombe pa so bile vržene preteklo noč zopet predvsem na London in sicer na široko področje. Več hiš in trgovin je bilo poškodovanih in več oseb ubitih ter ranjenih. Bombe so bile vržene tudi na več delov južne in vzhodne Anglije, na Wales, škotsko in severnozapadno Anglijo, škoda pa je povsod neznatna in število človeških žrtev majhno. London, 12. okt. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je javilo ponoči, da je bilo včeraj nad Anglijo skupno sestreljenih osem nemških letal. Angleži so izgubili 9 lovskih aparatov, vendar je 6 pilotov rešenih. štiri nemška letala so bila včeraj sestreljena v raznih delih Anglije. Zvečer pa je izvedla večja formacija nemških letal, predvsem bombnikov tipa Dornier napad na Liverpool. Angleška lovska letala so napad odbila in preprečila, da bi bila nemška letala vrgla bombe. Med napadom so bila tri nemška letala sestreljena, Ostal! aparati so se razkropili, vendar so jih angleški lovci zasledovali še dalje preko Wa-lesa. Tu je bil nad goratim ozemljem še en nemški bombnik sestreljen. Pilot, neki kaplar, se je rešil s padalom in je bil ujet. London, 12. okt. s. (Tass). Associated Press poroča, da je bilo v noči od četrtka na petek v Londonu bombardiranih nad 50 krajev. Zelo veliko število bomb pa ni eksplodiralo. Domnevajo, da gre za tempirane bombe. London, 12. okt. s. fReuter). Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike: čeravno je megleno vreme ovi- ralo preteklo noč letalske operacije, so vendar angleški bomoniki uspešno napadli več vojaških objektov v Nemčiji. Običajni napadi so bili preteklo noč izvršeni tudi na nemške luke ob Kanalu. Nizozemsko darilo za angleško letalstvo London, 12. okt. s. (Reuter). Nizozemski princ Bernhard je včeraj izročil ministru za letalsko produkcijo ček za nakup 40 lovskih letal tipa Spitfire in 18 bombnikov Lockeed-Hudscn. Denar je bil zbran v Nizozemski Vzhodni Indiji. Topniški dvoboj London, 12. okt. s. (Reuter). Snoči se je preko Kanala razvil silovit topniški dvoboj med nemškim to angleškim težkim topništvom. Nemške topovske granate so padale na Dover in okolico. V akciji je bilo več nemških baterij nego v katerikoli prejšnji priliki. Nemške baterije so streljale deloma zopet z rta Gris Nez, deloma pa tudi z novih položajev vzhodno Calaisa. Obstreljevanje se je v teku večera dvakrat ponovilo. Ko so Nemci oddali prve salve, so jim takoj pričeli odgovarjati tudi angleški težki topovi. Pri drugem napadal pa so stopila v akcijo tudi angleška bombna letala, ki so preletela Kanal in izvršila napad na nemške težke topove. Z angleške obale so se videle pri Calaisu velike eksplozije, ki so jih povzročale letalske bombe. Ena izmed nemških baterij pri Calaisu je pol ure pred koncem angleškega letalskega napada nehala streljati- Potopljena ladja London, 12. okt. s. (Reuter). Admirali-teta je snoči objavila, da se je potopila ribiška ladja vojne mornarice »Seaking«, ki je služila za iskanje min. Ladja je zadela na sovražno mino. rak je do 30. t m. Najboljša dela bodo nagrajena s izvirnimi darili, obenem pa dobi kvalitetno najbolje zastopana fotoamater-ska edini ca. tudi dragoceno prehodno darilo, ki bo nosilo kakor dom ime Ivana Pu-harja, prvega slovenskega fotografa. Prav sedaj m bliža stoletnica njegovega izuma fotografije na steklene plošče, in Hrastnik, Iti postaja z zgraditvijo novega doma poleg Ljubljane pravo središče slovenske fotografije, m je na rea lep način spomnil tega dogodka. azbojnik Ručman obsojen Dolgo se je skrival v razbojniški jami pri Domžalah, za težke zločine se bo pokoril tri in pol leta na robiji Ljubljana, 12. oktobra Po prizivnih razpravah je včeraj ob 11. uri prišel na vrsto pred velikim kazenskim senatom razbojnik Avgust Ručman. Jet-niški paznik ga je pripeljal vklenjenega v sodno dvorano. Ručman je star šele 26 let, že v mladih letih je bil zaradi manjših deliktov kaznovan, v zadnjih letih pa je naredil hitro kariero nevarnega razbojnika in vlomilca. Nekaj časa je delal, a delo mu je kmalu zasmrdelo in zašel je v veliki kriminal. Avgust Ručman je bil obtožen, da je v maju letos hotel oropati delavko Marijo. Počakal jo je, ko se je vračala ob koncu tedna iz tovarne s skromnim zaslužkom, navalil nanjo in zahteval, naj mu da ves denar. Delavka je bila še toliko prisebna, da je denar skrila v dežnik, zato je denar rešila, a zverinski razbojnik ni nehal in je delavki storil še silo. Dolga je bila vrsta vlomov in tatvin, ki jih je Ručman izvršil pred razbojnLšt-vom nad delavko Marijo in po njem. Orožniki v Domžalab. so ga dolgo zasledovali in ga naposled izsledili v razbojniški jami, katero si je uredil v šumberškem gozdu. x; taocvftase Vn ^\om». "E-^osr^tvi. tom. ^ ILk rJom v stanovanje Žkuljeve Eme in Ccdilnikove Dore. Tema dvema je odnesel raznega blaga in zlatnine za okoli 8000 cin. Iz delavnice MominiKa Cerarja v Domžulah je odnesel obleke in drugo za 1SG0 din. Antoniji ChalupniKovi iz Domžal je odnesel masti in drugin Živil za 176 din, Slavku Pavliju ponjavo vredno 800 din. Podborškcrvi Ivani tri kokoši, Vojski Mihaeli borovnic«, ki jih je nabrala v gozdu pri Krumperku. V srednjih Jaršah je km del kokoši pri Janezu škoficu. Soobtoženi so bih z Ručmanom rešetar Jožo Debeljak z Broda, rešetarica Marija Pire 7. Broda, sedlar Feliks Rihter iz Dom-jta 1 ln prekupčevalec s starim, železom An- ton Habjan iz Trzina. Ručman in Rihtar sta bila obtožena, da sta na Brdu vzela Antonu Kavki štiri cevi iz cinka vredni 1200 din, Debeljak in Pirčeva sta kupovala blago, ki ga je Ručman nakradel, Habjan je kupil Kavku ukradene cevi. Ručman je v bistvu vse zločine priznal, a je seveda po svoje razlagal izvršeno razboj ništ v o nad delavko Marijo. Zanikal je, da bi vlosoil pri Chalupnikovi in ni se čutil krivega za neke predmete, ki so izginili pri vlomu pri Podborškovi in pri škoficu. Glede izvršenega razbojništva in posilstva nad delavko Marijo se je zagovarjal, da je vedel, da ima delavka pri sebi denar, ker je bila sobota in se je vračala iz tovarne domov, a nameraval si je samo izposoditi kovača od delavke. Zanikal je tudi posilstvo. Delavka je povedala kot priča drugače. Ce ne bi denarja skrila v dežnik, bi bila ob tedensko mezdo. S surovo silo je nato razbojnik izvršil nad njo zločin posilstva Ostali obtoženci so se zagovarjali, da so kupovali blago v dobri veri, da ni ukradeno. T"ako se zagovarjajo vedno vsi obtoženci, ki kupujejo za smešno nizko ce- j*i vero. V Sodišče je zaslišalo več prič. predvsem * oškodovance, ln orožnižkega Komandirja iz Domžal g. Skoka, ki se mu je po dolgem zasledovanju le posrečilo prijeti nevarnega zločinca. Po štiriurni razpravi so se sodniki velikega senata nroajtoajfl v posvetovalnico, nato pa je predsednik senata s. o. s. Ivan Kralj razglasil sodbo. Vsi obtoženci so bili spoznani za krive. Glavni obtoženec Avgust Ručman. je bil obsojen na 3 leta in pol robije, Jože Debeljak na 4 mesece zapora in na 120 din globe, Pirčeva na 3 mesece zapora in 120 din globe, Rihtar na 2 meseca zapora in Habjan na 600 din globe. Tragična smrt Krško, 11. oktobra Oni dan je podiral mestni tesarski mojster Mavsar Jožef v gozdu smreke, ker je rabil les pri gradnji nove hiše. Delavci so najprej na eni strani, nato pa se na drugi podžagali smreko, ki se Je naenkrat zrušila in pokopala pod seboj Mavsarja kateremu je zdrobila prsni kos. Ponesrečenca so prepeljali v krško bolnico, kjer je bil takoj operiran, a mu žal tudi zdravniška pomoč ni mogla več pomagati. Kmalu je izdihnil. Pokojnik je bil v vsej okolici zelo priljubljen zaradi svoje miroljubnosti in blagega značaja. Pa tudi kot družabnik je bil v vsakem društvu dobrodošel. Bil je vnet gasilec in poveljnik gasilske godbe, ki je morala sedaj spremljati na zadnji poti svojega tehničnega voditelja. Kljub hudemu nalivu se je njegovega pogreba udeležila precejšnji', množica ljudi, kar je pričalo, kako priljubljen je bil pokojni mer' ljudstvom. Naj mu bo lahka zemlja. ŠAH LSK otvarja sezono Ljubljanski šahovski klub bo otvoril letošnjo sezono v sredo 16. t. m. z veliki p. brzoturnirjem, ki se ga bodo mogli udeležiti vsi člani pa tudi šahisti, ki bi žele'., postati člani kluba. Turnir bo prva letošnja preizkušnja za igralce vseh razredov. Ce bi bila udeležba zelo številna, se bo turnir nadaljeval v petek 18. t. m. Pred turnirjem bo naš velemojster Vasja Pire na demonstracijski deski obrazložil dve najboljši partiji iz letošnjega moskovskega turnirja, ki je med našimi šahisti vzbujal toliko zanimanja. Predavatelj bo obenem na kratko karakterizira! udeležence tega največjega turnirja v zadnjem času, zlasti pa tiste, s katerimi je kot aktivni igralec sam imel priliko boriti se. Na prireditev vabimo vse člane in vse, ki bi želeli postati. Prireditev bo 16. t. m. v klubski sobi kavarne >Zvezda< s pričet-kom ob 20. Na prireditvi se bodo pobirale prve prijave za splošni turnir, ki se bo pričel konec oktobra, Otvoritev gledališke sezone Sokola v Zgornji Šiški Nekaj pripomb k oceni ljudske igre 1tKrivo-prisežnik", pri©bčene v torek 8« U m. Ljubljana. 12. okt. Kot režiser Anzengruberjeve ljudske igre »Krivoprisežnik«. ki smo io igrali v nedeljo, 6. t. nx na sokolskem odru v Zg. Šiški, si dovoljujem iznesti nekaj pripomb k oceni premiere, objavljeni v torkovi številki »Slovenskega Naroda«. Lastne igre sicer ne morem ocenjevati, toda za pravilne j šo presojo menim, da je potrebno poudariti, da bi moral recenzent temeljiteje poznati tekst Francetove vloge, ki nujno in logično diktira način njenega podajanja Ze besede: »Ne menite se zato, če mrko gledam ...« izgovori ene Veroniki in zaključne besede prve slike: »Prvi korak n adomača tla me spominja na neveselo preteklost!« — kažejo na to. kako naj igralec vlogo pojmuje in igra, France se vrne po osmih letih pregnanstva z doma zopet na očetov dom in mora ob prvem koraku spoznati, da očetov greh ni pozabljen in da prehaja sovraštvo tudi nanj. V prvi sliki drugega dejanja doživlja ob prihodu domov pred besednim in dejanskim spopadom z očetom težak duševni boj — sam v sebi še zdvojen, dokler ne pride do popolnega preloma z očetom, kar pa se i*godi šele v veliki sceni v hudem brezdnu. Boj, ki ga bije v sebi mladi France je boj med sinovo vdanostjo do roditelja in med spoznanjem velike očetove krivde, ki se stopnjuje ob očetovi zahtevi, da bi sin postal duhovnik in mu dal odvezo za storjeni greh. Do momenta, ko sin prvič vzroji in se upre očetu, mora torej igralec nujno biti vzdržnejši — zato pa zahtevata potem sredina tretie slike in nota slika razgibane igre, močnih kretenj in krepkih besedi. In baš o teh dveh prizorih ie bila splošna sodba, da sta bila v vse i igri najbolje podana. Toliko o pojmovanju Francetove vloge. I Kot režiser pa sem si iskreno želel podrob-: nejše ocene režije in pozitivnih ugotovitev režijskih nedostatkov, ker se ne bi j mogel zadovoljiti s suhoparnim stavkom: Celotna zamisel igre je bila prav dobra. Ne morem se tudi strinjati s kritikom v oceni br. Bokrita, ki je svojo izredno težko, komplicirano vlogo igral za diletanta nadpovprečno in je bil v nekaterih momentih naravnost odličen. Da bi bil pretiraval, se skoraj ne bi dalo reči, preje pač, da bi bil moral ponekod še krepkeje podčrtati svoi značaj. Tudi mnenia o ostalih igralcih povsem ne delim s kritikom, ker bi bil pri marsikom še potreben pozi-tiver nasvet. Tudi je kritika pomanjkljiva v tem, da je prezrla še kar troje važnih vlog in sicer: babico, ki jo je prepričujoče podala s. Prestorjeva, že rutinira-na dolgoltna igralka, nadalje velikega hlapca, ki ga je prav zadovoljivo in verjetno igral br. Marjek. V tej vlogi je pokazal napram svojim prejšnjim vlogam viden napredek. Igral je dokaj sproščeno in smiselno. Tudi stare Nosanke, ki jo je s primernim razumevanjem, dobro gasovno modulacijo, živahno mimiko in premišljenimi kretnjami odigrala s. Bukovčeva, ni kazalo prezereti. V ostalem oa se s kritikom strinjam. Končno pripominjam, da bomo igro na občo zahtevo ponovili v nedeljo, 13. t. m. Zdravo! Poharc Janez Otvoritev novega športnega igrišča ŽSK »Hermesa« Nastop vseh klubovih sekcij kolesarjev, moto-cLklistov itd. v nedeljo zo. t. m. "K-Tatrvo se "toc> vco.Oi r> rte Živilski trg Ljubljana. 12 oktobra Že več tednov je vselej ob tržnih dnevih slabo vreme, da je dovoz živil otežkočen. To seveda kolikor toliko vpliva na cene. Zlasti bi bil nekoliko cenejši krompir, ker bi c»a bilo mnogo več naprodaj na debelo. Tudi zeJenjadni trg je btt precej slabše založen kakor navadno ob tržnih dnevih, ko je lepše vreme. iMalo blaga je bilo na perutninskem trgu. Še manj pa je bilo naprodaj gob. Gobanov (jurčkov) je bilo tako malo. da skoraj ne pndejo v poštev. Nekoliko več je bilo lisičk, ki so bile po 2 din liter kakor v »starih, dobrih* časih. Naprodaj so bile že prve sivke, mrazovni-ce, gobe. ki rasto v pozni jeseni, ko postane hladneje. Na sadnem trgu je zdaj že mnogo kostanja. Kostanj je letos dobro obrodil Prodajajo ga kmetice in branjevke. Kmetice so ga prodajale po 3 do 5 din liter, sicer je pa po 5 do 8 din kg. Trg je še debro založen z grozdjem, ki pa letos ni tako lepo in sladko kakor lani, razen tega je pa seveda tudi dražje. Žlahtno grozdje je po 10 do 14 din kg nekoliko lepše. Trg je slabo založen z jajci. Zdi se. da je jajc od tedna do tedna manj naprodaj in vzporedno s tem naraščajo cene. 3daj so nekoliko lepša jajca po 1.5 din, mMnv lepega blaga navadno sploh ni naprodaj. Tudi perutnine je malo naprodaj in gre alebo v denar. Tudi danes je bilo veliko zanimanje za krompir v prodaji na debelo. Na drobno je bil naprodaj nekoliko lepši po 2 din kg kakor navadno. Meščani imajo smolo, da je vselej ob sobotah '.n sredah slabo vreme ter da je zaradi tega naprodaj le po nekaj vozov krompirja. Opozorit« jih je treba, da nekateri kmetje dovažajo krompir v mesto tudi druge dni med tednom, ne le ob sobotah in sredah. Tako je n. pr. včeraj skoraj vse dopoldne neki kmet z Dolenjskega čakal s krompirjem na kupce na Sv. Petra nasipu. Ponujal ga je po 1.5 din kg. Danes je bil krompir na debelo znatno dražji, po 1.8 oo 1.9 din kg. Bilo ga ni niti 10 voz. Večina ga je bila razprodanega že do 9. Tem več je pa bilo naprodaj na debelo zopet zeljnatih glav, in sicer po 80 par kg ali po l dc 15 din glava. Zanimive so govorice o agitaciji nekaterih okoliških kmetov v bolj oddaljenih krajih na Gorenjskem. Gkolišk; kmetje so namreč svetovali, naj ne prodajajo krompirja izpod 2 din kg. Pri tem imajo seveda svoje račune, da bi jim km#tje, ki bi bili pripravljeni prodajati cenejt, ne konkurirali. Zdi se, da je ag!tacija imela uspeh. Krompir na štajerskem je pa vendar nekoliko cenejši. Nakupile sc ga nekatere zadruge in podjetja, zato lahko vsaj upamo, da se gorenjski krompir ne bc već podraže-val, če že ne bo cenejši. Iz Hrastnika — Dom Fotokluba Hrastnika, lepa, moderna stavba v središču Hrastnika, ki bo z njo mnogo pridobil na urejenosti, se naglo do vršu je, 10. novembra pa am bo slovesno otvoril in izročil svojemu namenu, kajti istočasno se v njem otvori prva razstava slovenske umetniške fotografije v Hrastniku. Da bo razstava privabila mnogo obiskovalcev tudi iz dri: Tih krajev, skoraj ni dvoma, saj bo letos edina fotografska razstava na slovenskih tleh. Za njeno kvaliteto pa jamči že to, da bodo na njej sodelovali odlični mojstri iz organizacij, ki so včlanjene v Zvezi slovenskih fotoama-terskih društev. Seveda pa vabi FK Hrastnik k sodelovanju tudi vse ostale slovenske fotoamaterje in poklicne fotografe. Vsak avtor pošlje lahko največ šest slik v primernem formatu, ki naj bodo po možnosti nemontirane ali pa nalepljene na gladek, bel karton ter na zadnji strani opremljene z običajnimi podatki, naslovom avtorja ln slike, navedbo tehničnega postopka, morebitno ceno in pripombo, ali se slika za razstavne namene lahko objavi. Posebnih prijavnic ni treba izpolniti, prijavnina pa znaša za avtorje, ki niso člani ZSFAD priključenih edinic, 25 din in Jo je poslati a slikami na naslov: Fotoklub Hrastnik, predsednik Mirko Grešak, Hrastnik. Ta naslov daje tudi vse nadaljnje informacije. Zadnji željno pričakovana otvoritev na novo urejenih športnih prostorov 2SK ^Hermesa«, ki bo v nedeljo 20. t. m. z nastopom vseh matičnih sekcij, t. j. nogometne, lanlcoat-letske, kolesarske, motociklistične. boks. sekcije in mogoče tudi table-tenis sekcije. Seveda, bo spored posameznih sekcij zaradi omejenega časa nekoliko skrčen in bo tako vsa prireditev pi^dstavljala nekako revijo vseh športnih panog, ki jin klub goji. Med najzanimivejše nastope, ki bodo nase športno občinstvo navdušili, moramo smelo šteti motociklisle, ki bodo po daljšem odmoru na zagn-jeni progi nastopili razen z domačimi favoriti Se s popularnimi gosti iz Zagreba, Maribora. Varaždina. Kranja in drugih krajev; razen teh bodo z nekolikimi zanimivimi točkami nastopili kolesarji, ki so prav tako kakor motoristi imeli z nastopi na dirkališču post Pri teh poslednjih bo zanimiva točka zase gotovo tudi »handicap« dirka onega zmagovitega slovenskega moštva, ki je pred nekaj tedni tako slavno izšlo iz težavnih devetdnevnih etapnih dirk po Srbiji in Bosni. Celoten spored te revije bo nekako takle: 2e v soboto, 19. t. m. popoldne bodo v mitingu nastopili lahkoatleti z različnimi točkami. V ne.eljo dopoldne bo slavnostna otvoritev z nagovori raznih delegatov in predstavnikov naših višjih oblasti kakor tudi svečana blagoslovitev novega igrišča oz. dirkališia; nato sledi mimohod vseh športnikov in sodelujočih pred iastnimi gosti, nakar bo zanimiva nogometna tekma Hermes : železničar (Beograd). Med tekmo ogled stadiona :n naprav (dograjenih in nedograjenih). Gostje se nato podajo v železničarsko menzo, kjer bo prirejen banket. Popoldne ob 13. bo kolesarska sekcija 2SK Hermes nastopila s sodelovanjem medklubskih dirkačev s svojim sporedom, ki bo trajal nekako do 15.; od 15. dalje pa bodo začeli peti svojo pesem motorji, na katerih bodo kazali svojo spretnost priznani Starič, Babic, Cerič, Glebov in še mnogo drugih znanih motoristov. Ako bo tms dopuščal, je zamišljena mod kolesarji in motoristi še zanimiva lahkoatletska točka. Tako stojimo torej, nekako pozno sicer, pred važnim športnim dogodkom, ki bo agilnim Hermezanom v ponos in vsemu našemu športnemu življenju v korist. Novi stadion, v katerega graditev je bilo vloženega i-everjetnega po žrtvovanja, Še ni popolnoma gotov, kajti razen drugega manjka ie ponosna tribuna, ki naj bi krasnemu prostoru povsem ustrezala; a glavno js dograjeno — ln to so: idealno nogometno igrišče, motociklistično-kolesarsko dirkališče ln lepo lahkoatletsko tekal išče. Kar še ni, nam je porok dosedanje marljivo in neutrudno prizadevanje prizadetih činite-ljev, da bo za bodočo športno sezono, ko bo agilni 2SK Hermes slavil svojo 201et-nico obstoja, stalo ponosno in vredno svo-pred nami. wt« mm; r mm, *Sl -vsak. xBiyed»n \jab\ja,-n»Vi V«. Vbvcu- 1 ljubljanski Športni ljubitelj na otvoritvi novega stadiona, da »e s svojo prisotnostjo prepričaš o marljivosti rednih športnih delavcev in jim s tem p°t>udo za kon- čno dovrši te v prevzete težke naloge! - Za naslov prvaka. Jutri dopoldne ob 10. se pomerita na igrišču »Savice« pretendenta za naslov prvaka gorenjske skupine — Savica iz Stražišča in Slovan iz Naklega. Obeta se ostra in zanimiva igra. Navijači na plan! Iz Trbovelj — Trboveljski Sokol se pripravlja na občni zbor ter Donovrio vabi vse člane, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v soboto 12. oktobra ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Na sestanku se bo sestavila kandidatna lista za volitve na občnem zboru, ki bo teden kasneie t. j. v soboto 19. t m. ob 8. uri zvečer. Ako bi občni zbor ob tei uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneie nov občni zbor. ki ie uora-vičen sklepati ob vsaki udeležbi. Sokol vrši v teh resnih časih važno nacionalno kulturno rjoslanstvo ter ie ootrebno. da to delo podpre;o vsi prepričani Jugoslove-ni no svojih najboljših močeh. Danes ne zadostuje samo. da smo vod sani kot člani Sokola, temveč se moramo zanimati za delo cele oarganizaciie, oredvsem r-a za delo v lastnem društvu. Bliskovita brzina s katero se danes vrsti i o okrog nas sveiovni dogodki terja zlasti od sokolskega članstva, da ie na svoiem mestu ter z naibolišo volio Dodnre upravo društva, ki opravlja nad vse težko in odgovorno delo. — Smučarski odsek SPD Trbovlje se ie, kakor srno že poročali odločil, da za letošnjo zimsko sezono kar najboli pripravi tehnično svoje člane in ostale ljubitelje belega sporta. V to svrho se bo letos vršil poseben gimnastiini tečai pod stmkxrcrum vodstvom v katerem se bodo obiskovalci seznanili z vso smučarsko tehniko in ostalimi predposoii. ki so potrebni za vsakega dobrega smučarja! Tečai bi se bil moral že pričeti, vendar je radi tehničnih ovir preložen na poznejši čas. Pričetek tečaja se bo naznanil pravočasno preko ča-sopisia in na druš^rveni oglasni deski. Radi splošne želje bo tečai podeljen na moški in damski odsek, predavanja pa bodo skupna. Ze verificirane tekmovalce bo tečai seveda obvezen. Ni dvoma, da se bo tečata udežilo mnogo priiateUev tega lepega, zdravega in ne nazadnle iz raznih azirov tudfi potrebnega sporta, za katerega je v na5i dolini mnogo zanimania Tečni se bo vršil v prikladnem lokalu na Vodah, ki bo najboli mi traven in priporočen za obiskovalce! — Trboveljski Sokol ie v sredo zvečer priredil zelo lepo uspelo žalno svečanost pred spomenikom kralja Aleksandra I. in s a tem deromoo a prisrčno oočastU spomin na viteškega vladarja Komemoracije se j a udedežiio več sto ljudi vsen aiojev trboveljskega prebivalstva, zlasti mnogo pa Ve jiio opaziti rudarske mladine, ki je že ra- io napolnila cesto pred Sokolskim docnoin .er v živem vencu obkrožila kraljevi spo-.nenik. Soha vladarja Mučenika je bila jvečano osvetljena ob straneh pa sta pda-,x>lali v noč žalni zastavi. Podstavek spo-.nenika ie bil ves obložen od žlvordečega i vetja, spominskih poki ono v trboveliske .iiladine. Zastavonoše so s sokodskinii pra- _ori držali za čas svečanosti ob spomerii- iu častno žalno stražo. Komem orači jo je uvedla spominska beseda s. Marti ce Plav-iakove, ki se je s kratkim klenim nagovorom poklonila pred neizbrisnim spominom istega tragičnega oktobra, ki nam ie odvzel kraljevega ustvari tel i a Jugoslavije. Govornica je pozvala prisotne, da potive-.ijo neka i ternutkov soominu kra-iia Viteza ler se združijo s pravo vero in upanjem na zmago pravice in resnice, ki je nam vsem v današnjih časih tako zelo posebna. Sledila ie lepa recitacija br. PatemosUi Fr. Albrehtovega »Kralja Matjaža*. Sokolska godba je z odsviran iem državne himne zaključila svečanost ki se i e globoko dojmila vseh prisotnih. Občinstvo se ie mirno razšlo, mnogi pa so še dolgo dolgo stali pred spomenikom in zrli v ozarjeni lik tistega, ki nam je priboril jugoslo-vensko domovino! — Opozarjamo trboveliske občane, da bo trbcnfeliska zadružna elektrarna radi nuinih popravil na raznih mestih prekinila električni tok v nedelio dopoldne! — Osebne vesti. Gdč. Mariji Vindišer« učiteljici v Trbovljah ie priznana 5. uradniška skupina. Na trboveliski postaji so izvršene sledeče izpremembe: Paterno^; Jože je premeščen na Jesenice, Jenko Janez v Kotoribo. na trboveljsko postajo oa so premeščeni: Bernik Jože iz Jesenic, Bogataj Vladislav iz Medvod. Hrobat Franc iz Murske Sobote. Seibitz Viljem iz Zidanega mosta. 2eleznik France iz Slovenske Bistrice ter Gliševič Dragoljub iz Brezovice, — V Jami se ie pri delu ponesrečil rudar Vrtovšek Jože. na zapadnem obratu pa se ie poškodoval na roki delavec Sutfgoj Alojz. Oba se zdravita v bolnici bratovske skladni ce. — Lastnice starih kovancev opozariamo. da poteče 20. t. m. skrajni rok za zamenjavo starih kovancev po 1 din. na dan 31. t. m. pa končni rok za zamenjavo starih srebrnikov po 20 din. Imenovani den.-»r se lahko do tega dne zaključno menia pri blagajni Narodne banke in njenih podružnicah ter državnih finančnih ustanovah. Kot državne ustanove se smatrajo glavna državna blagajna, davčn^ u-prave. poštna hranilnica in poštni uradi. KOLEDAR DANES: Sobota, 12. oktobra: Maksimilijan JUTRI: Nedelja, 13. oktobra: Edvard DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Volga, Volga... KINO SLOGA: Geronimo KINO UNION: Strah z ulice (Strachy) KINO ŠIŠKA: Sestnajstletniki KINO MOSTE: Usoda v planinah in Sin-dilt£Lt. zftoč9js& RAZSTAVA SLIKARJA LJUBA RAVNIKARJA V OBERSNELOVI GALERIJI, Gosposvetska cesta 3. Vstop prost. Danes zadnji dan PROSLAVA 70 LETNICE OBSTOJA PROSTOVOLJNE GASILSKE ĆETE LJUB-LJ AN A-MESTO ob 20. slavnostna seja upravnega odbora PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MO- STE izredni občni zbor ob 10. v kino- dvorajii LJUBLJANA-MESTO ob 20. preč Mest- ni m domom ocJKritje spominske plosce v gasilski službi ponesrečenim četnim Članom, nato izredna, slavnostna skupščina v veliki dvorani Mestnega doma DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta % Bohinec ded., Rimska cesta 31 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Tvrseva cesta 62, telefon St. 27-29 S%ped bita O človeški krvi smo oni dan zapisali, da se navzlic vedno hujši draginji samo ie ona ni podražila Pol kilograma krvi siane okroglo 500 din. Res tudi v tem pogfedu drži prislovica, da kri ni vodit, ne bo pa dolgo držala nekoliko spremenjena^ da kri ni vino ali žganje. Imamo krvodajalce, ki svojo kri prodajajo, kakor prodajajo eni delo svojih rok, drugi zopei delo svojih možganov. In resničen je ptegovor, da od dela še nihče m obogatel. Toda tudi krvodajalec ne more pričakovati, da bo izkupil za svojo kri totiko, da bi mogel obogateti. Žalostno je pa, da mora krvodajalec prositi dobre ljudi, če bi se ga kdo usmilil in mu podaril ponose ne čevlje, ker st jih savn z lastno krvjo ne more kupiti. In Se bolj žalostno je, da ni nikogar, ki bi se reveža usmilil. Torej niti čevljev si človek ne more kupiti z lastno krvjo. Res, daleč smo prišli! S ft£m&&eqa pfatna — Kino Union: Strah z ulice. Poljski film o bedi in sijaju revijskih plesalk. Narejen je po vzoru takih dobrih francoskih in ameriških Blmov, zato p*, vsebini ni kdo ve kakšno odkritje, a režiser se je potrudil in je uspel v uporabljanju najbolj efektnih filmskih sredstev v razpletu pestre ga in dolgega dejanja. Konec je srečen, lepa plesalka, ki se bori za obstoj in se žrtvuje a* človeka, ki ga ljubi, si pribori moža in srečo, a njena tovarišica propada. Film resnično lahko šteiemo med najboljše poljske filme, ki smo jih doslej videli. Veilika odlika filma so ne^ablonski tipi mod glavnimi igralci in igralkami. Vmes je nekaj mojstrsko prikazanih prizorov iz življenja artistov, na primer epizoda z zapitim plesnim učiteljem, ki je bi' dobri duh glavne junakinje, a sam je žalostno končal, ker je bil preveilfk umetnik, da bi ga ljudje razumeli in cenili Čeprav snov ni izvedena v velikem enotnem stHu, temveč bolj konstruirana kot komponirana, more film zadovoljiti tudi zahtevnega gledalca. » Jubilej matičnega gasilskega društva Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto je naša najstarejša etTTT^ha zacija — Kako se je razvijalo gasilstvo pri nas Prostovoljna gasilska četa v Ljubljani ob svoji 60letnici Ljubljana. 12. oktobra Gasilska organizacija bo vedno živa m nikdar ne bo treba dokazovati, da ima pravico do obstoja. Potrebna jo bila v starih časih, a dandanes mora prevzemati Še mnogo pomembnejše naloge, ▼ dobi letalskih ▼ojn. Posebno gasilci v mestih prevzemajo težke naloge ter prav za prav rudi odgovornost za življenje prebivalstva. Minili •o kiiličn.; časi, ko so bili gasilski jubileji iahko 1« veseli dogodki; dandanes se pa moramo ob gasrlskem jubileju zamisliti resno o izrednem pomenu gasilstva ne le za obrambo naših domov zgolj pred uničujočim elementom, temveč tudi za obrambo domovine. Zato hočemo izrabiti to priliko, da naglasimo, da je gasilska organizacija v mestu najpotrebnejša ter najpomembnejša. Če ji pa hočejo to tudi priznati tisti, ki Lahko pospešujejo njen napredek, ji morajo tudi posvečati mnogo večjo pozornost. Društvo si mora pomagati samo Naj povemo takoj, da bi Prostovoljna ga-gfiaka četa Ljubljana-mesto potrebe vala na leto najmanj 50.000 din kreditov, da bi bila pripravljena na vse nevarnosti v duhu fcaaa m ustrezajoče rarvoju tehnike. Mestna občina ji daje na leto po 10.000 din, iz gasilskega fonda pa je zadnjič prejdla 1200 din. Zato mora naše najstarejše gasilsko društvo ob svoji 701etnici misliti predvsem kako si bo pomagalo samo, ker je prepuščeno samo sebi. da bo lahko prevzemalo naloge, kakor zahteva čas. Takšne razmere seveda niso ugodne za razvoj idealizma. Društvo je priredilo veliko efektno loterijo, da bo vsaj tako dobilo nekaj sredstev za izpopolnitev svoje opreme. Na to je treba opozoriti ob tej priliki, kar je potrebne j še, kakor napisati nekaj prigodnih fraz o jubileju. Dobitki (loterije so zelo lepi: avtomobil, 4 motocikli, 2 radijska aparata, šivalni stroj, 7 moških koles, 3 ženska kolesa in še 432 raznih praktičnih predmetov. Žrebanje bo 29. decembra. Prejšnje Čase so praznovali gasilske jubileje mnogo bolj slovesno. Proslava 70-letnice našega najstarejšega gasilskega društva pa bo skromna, a javnost mora zvedeti, da ima prav to društvo posebne zasluge za razvoj vsega našega gasilstva. Najstarejši aktivni član Prostovoljne g-a-sOske čete Ljubljana-mesto, predsednik nadzornega odbora Ivan Breskvar, ki deluje med ljubljanskimi gasilci že 41 let Prvi gasilni red Gasilstvo samo na sebi je staro prav tako kakor civilizacija, zato pa je sorazmerno še zelo mlado organizirano gasilstvo. Prvi začetki organiziranega gasilstva segajo v 13. stoletje, V Avstriji, ki je začela prva organizirati gasilsko službo, je bil izdan prvi gasilski red L 1278. Domnevajo, da je bil izdan zaradi velikega požara, ki je uničil L 1276 velik del Dunaja. Novi gasilski red je bil izdan šele 1. 1534. Pozneje so izšli številni predpisi o ureditvi gasilske službe in najpodrobnejse je izdala Marija Terezija 1. 1759. V slovenskih deželah velja za najstarejši gasilski red tisti, ki je izše* I. 1785 na Kranjskem. Zanimivo je, da je bil objavljen že v slovenščini. Predhodnice gasilskih društev Predhodnice gasilskih čet so bile požarne brambe, ki so jih začeli ustanavljati šele v prejšnjem stoletju, predvsem v industrijskih podjetjih. Prva požarna bramba v Avstriji je bila ustanovljena L 1831 na Tirolskem, v tobačni tovarni v Sch\vazu. Sele čez desetletja so začeli ustanavljati požarne brambe tudi v drugih mestih, tako da je bilo do 1. 1860 v vsej Avstriji samo 5 požarn;h bramb. Tedaj se je pa gasilstvo začelo naglo organizirati in čez 10 let je bilo že 381 požarnih bramb Gasilska služba v stari Ljubljani Gasilska služba ;e biLa v Ljubljani do Napoleonove dobe primitivno organizirana. L. 1814 je izdal generalni guverner odlok, naj mesto uvede požarno policijo in uredi v splošnem gasilsko službo. Guverner se je tudi zanimal kako jp urejeno v Ljubljani ometanje dimnikov. Ljubljana je imela tedaj samo dva dimnikarja s petimi pomočniki. Posebna komisija je tudi ugotovila, da je bila gasilska oprema zelo slaba m morali so poslati obe, edini briz-galni zvonarju Samassi v popravilo. Mesto je imelo tedaj 6 požarnih orod'šč, ki so biLa: na Mestnem trgu, pri Sv. Jakobu, na Poljanah, v šentpetrskem predmestju, na Kapucinskem trgu in v krakovskem predmestju. Orodišča so nadzirali posebni nadzorniki, ki so pa včasih tudi na svojo pest posojali orodje zasebnikom, zato je magistrat izdal strog nalog, da nadzorniki smejo odpirati orodišča le, ko čuvaj na Gradu naznani ogenj s topovskim strelom. L .1815 je generalni guverner izdal posebno odredbo, da morata biti čuvaja na Gradu oženjena ter da ju morajo kaznovati, in sicer pri drugem prestopku z globo treh goldinarjev, pri ponovnem prekršku ju je pa treba odsloviti. Ko je gorelo v mestu, je čuvaj na- gasilstva. Dobe rte t je položil dobre temelje vsemu našemu gasilstvu. Ni pa dovolj čutrl z narodom ter se ni mogel sprijazniti s predlogom, naj bi uvedli slovensko gasilsko poveljevanje. Zato je nastal med ljubljanskimi gasilci L 1899 hud spor in na občnem zboru 30. januarja so zmagali Slovenci. Doberlet je odstopil in njegevo mesto je zavzel Ludvik Stricelj. Otvoritev Mestnega doma Novi odbor je brl zelo delaven vn društvo je dobilo v Mestnem aomu novo ordišče. L. 1900 se je društvi« obrnilo na meščane, naj ga podpro v njegovm plemenitih prizadevanjih; zdi se, da so tedaj Ljubljančani znali bolje ceniti gasilsko organizacijo, kajti takoj se je prijavilo 56 podpornih članov, pozneje pa še mnogo več Mestni dom kot dom gasHcev je b:- 7. in 8. septembra 1. 1899 slovesno otvor jen. To ie bi! velik Gasilni avto ljubljanske znan.i požar s tremi streli, požar v predmestju z dvema streloma, v okolici pa enim strelom. Razen tega je čuvaj izobesil tudi rdečo zastavo, ko je gorelo, in sicer na tisti strani stolpa, kjer je bil požar. Ponoči je namestu zastave izobesil rdečo luč. Čuvaj je rudi bil plat zvona v grajskem stolpu. Ponoči je moral čuvaj ponoviti vsak četrturni udarec v grajskem stolpu, da so meščani vedeli, če čuje nad njimi, a razen tega je moral vsak dan med 11. in 12. javljati na policijskem ravnateljstvu, če se je kaj pripetilo. Veliko vznemirjenje je nastalo 1. 1819 v mestu, ko je strela sprožila top na Gradu in meščani niso mogli dognati, kje gori. Čuvaja so trdo prijemali, ker so domnevali, da je streljal on, in le s težavo se je izognil kazni. Oblasti so tudi skrbno nadzirale hišne posestnike, da so imeli predpisano gasilno orodje. Med zanimivimi predpisi proti požarni nevarnosti je treba omeniti odredbo iz I 1824. naj bi se v mestih ustanovile zavarovalnice za zavarovanje proti požarom V Ljubljani se je zavarovalo 271 posestnikov. Tudi mestna občina je zavarovala magistrat, in sicer za 3000 goldinarjev, drugih 6 mestn h poslopij pa za 12.450 goldinarjev. Prvi organizirani gasilci-Sokoli Gasilstvo se je začelo organizirati v pravem pomenu besede v šestih ietih prejšnjega stoletja. Gasilsko službo je tedaj organiziral magistrat. Vodstvc gasilske službe je 1. 1863 prevzel župan M. Ambrož. Kljub skrbni organizaciji mestne občine je gasilska služba še vedno zelo šepala in oblasti so kmalu sprevidele, da morajo gasilstvo prepustiti tej ali oni organizaciji, ki ima dovolj discipliniranega članstva. Gašenje je prevzel Južni Sokol, Turnverein pa je to službo odklonil. Zupan dr Costa je izdal gasilni red, ki je predpisal gasilsko službo pod okriljem Južnega Sokola. Razmere pa niso dopuščale, da bi se gasilstvo razvilo na tej podlagi. Ustanovitev prvega društva Ko je županoval dr J Suppan, je prišlo do priprav za ustanovitev prvega ljubljanskega gasilskega društva. Društvo je bilo ustanovljeno 30. marca 1870. Načelnik, odnosno »stotnik* društva je brl Fran Doberlet, ki ga imenujejo očeta slovenskega Prostovoljne gasilske čete praznik gasilstva in v Ljubljano so prihiteli številni gasilci tudi da se udeleže občnega zbora mlade Zveze kranjskih gasilskih društev. Slovesnost' so se udeležili tudi Čehi in Hrvati. Razvoj našega gasilstva L. 1904 je bila organizacija nash gasilcev reorganizirana in dobila je ime »Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševa'no društvo«. Med svetovno vojno je društveno delo začasno zastalo, a tedanjemu načelniku Josipu Turku se je posrečilo oprostiti vojaške sflužbe številne člane, ki so opravljali med vojno službo sanitejcev ter pre-pelievali ranjence s kolodvora v bolnice. Po prevratu so člani ljubljanskega društva z zastopniki drugih društev zaceli akcijo za združitev slovenskih gasilcev v skupno organizacijo L. 1920 je biia ustanovljena Ju-goslovenska gasilska zveza, ki ji je načelo val do svoje smrti znani gasilski organizator Fran Barle. Posebej je treba naglasiti, da ima ljubljansko gasilsko društvo največ zaslug za organizacijo slovenskega gasilstva. Ob priliki kongresa vse slovanskega prostovoljnega gasilstva je društvo zelo slovesno proslavilo svojo oOletnico Tedaj je bil tudi odkrit spomenik Barletu na pokopališču. Ko je izšel zakon o gasilstvu, so bile gasilcem naložene mnoge nove naloge in potrebno je bilo, da se je naša matična gasilska četa oprijela dela še bcij živo ter iz-vežbala svoje članstvo po predpisih zakona. Misliti so morali tudi na izpopolnitev opreme. Najmodernejšo motorno brizgal-no si je nabavila že 1. 1928 s podporo mestne občine, 1. 1934 je pa kupila še moderen orodni avtomobil in še eno moderno briz-galno. Podporo je dala tedaj banska uprava. Zaslug društva, ki s- jih jc pridobilo za naše mesto in okolice s svojim neprecenljivim požrtvovalnim delom v sedmih desetletjih, pa ni treba omenjati še posebej. Prav bi bilo. da bi bile te zasluge priznane društvu na pristojnih mestih s tem, da bi mu poslej posvečali večjo pozornost ter podpirali njegove delo tudi gmotno Pri tem bi ne smeli nikdar pozabiti da so naloge gasilskega društva v mestu mnogo težje, kakor na deželi. Fran Finžgar: Razvalina življenja Ljudska igra je žela mnogo toplega priznanja Ljubljana, 12. oktobra i Finžgar je bil do nastopa Prezihovega Voranca s »Požganico« in >Samorastniki« ■ naš najmočnejši ustvarjalec in oblikovalec ljudskih značajev, teženj, grehot in usod. Finžgar se je naj dosledneje in najpogum-neje držal načela Frana Levstika, da naj piše slovenski pisatelj tako, da bo Slovenec v knjigi (ali v drami) gledal in poslušal samega sebe kakor v zrcalu. Storil je to Finžgar laže kakor marsikdo, saj je sam kmetiški sin, ki je do potankosti spoznal misli, čuvstva, vrline in napake slovenskega ljudstva, pa je kot duhovnik živel dolga desetletja med ljudstvom po raznih župnijah ter Je kot izpovednik zvedel najgloblje tajnosti, ki so gibalo Življenja po naši kmetiški domovini. Finžgar ni bil nikoli le hladen opazovalec strasti, trpljenja in radosti slovenskega ljudstva, temveč je živel s tem ljudstvom v najtesnejši zvezi zmerom z iskrenim sočutjem in zmerom trudeč se, da bi ga docela razumel. Predvsem pa da bi temu ljubljenemu ljudstvu pomagal, ga poučil, ga opozoril na grehote, ki delajo življenje našega kmeta tako težko in Često tako nesrečno. Učitelj in dobroten vodnik ljudstvu, ki ga mu Je dala usoda v duševno, zlasti nravstveno upravljanje, Je izku-šal biti Finžgar z resnično apostolsko vnemo in samopožrtvovalno ljubeznijo. In ker mu Je dala narava pisateljski talent, vse vrline odličnega stilista in izjemno tenko-slušnega Jezikoslovca, Je tudi v svojih dramah, ki Jih sam zavestno označuje kot ljudske, ustvaril nekaj zrcal, ki imajo vsa skupni namen, reči ljudstvu: >Glej, takle si! Zgrozi se sam nad seboj, skesaj se in poboljšaj, da bos srečnejši!« Flnžgarjeve odrske igre so torej vse tendenc ne, poučne, zelo koristne ljudstvu. Razumljivo Je, da so nahajale in še nahajajo ▼ ljudstvu polno razumevanje in »oglašanje. Takoj pa lahko pristavim: »Razvalina življenja«, Finžgarjevo poslednje dra- nmtsko delo, Je našlo prisrčen sprejem tudi v LJubljani. Zadržan in odsoten, da bi se bil udeležil premiere, sem slišal z vseh strani: »močna, lepa, tako strašna slika nekdanjih in morda tu in tam še zmerom veljavnih razmer po našem podeželju!« In Je več kot nerazumljivo, da je moralo miniti dvajset let po premieri, preden smo mogli videti ponovno uprizoritev »Razvaline življenjac na ljubljanskem odru. Finžgar Je tu pač iz lastnega opazovanja povedal: Le iskrena ljubezen sklepaj zakone; tragika tolikerih zakonov na kmetih zahteva, žrtve, ker so bili sklenjeni le zaradi denarja, dote, iz špekulacije. >Na prste lahko sesteješ zakone na deželi, ki Jfe Je sklenil Bog!« pravi župnik, izpovedni*, pisatelj Finžgar . . . Upajmo, da dandanes vendar ni v splošnem več tako! Ostalo pa Je se zmerom strahotno mnogo brezdušnega oderustva in pijanstva, izvirajocega iz svobodnega žganjarstva. Tudi proti tema usodnima zle-ma grmi ta drama in avtorjevo zrcalo resničnosti Je kruto zanesljivo. Naj bi ga naši podeželski odri postavljali pred ljudstvo vedno iznova! Predstava v skrbni in vseskozi natura-hstično verni uprizoritvi režiserja Milana Skrbinška Je odlična. Vsi sodelujoči so v istini izvestni v svojih ulogah. Ivan Cesar igra Urna Kanteta, žganjar- Ja, ki zastruplja vas z vso okohoo s svojo slivovko. služi debele tisočake in jih posoja lastnim žrtvam za oderuške obresti. Tudi lastno hčer edinko Lenoko žrtvuje svojemu pohlepu po denarju. Zadene ga kazen: nesrečna Lenčka se vda žganju, a pijančevanju zapade tudi njen mehki, blagi mož. Končno se ne sesuje le bogata domačija, temveč mož zadavi ženo v besni ljubosumnosti. Cesar Je ustvaril močno osebnost v prikupno zabarvani govorici, značilni maski in v vsem nastopanju ter Jo naravno pri vedel do tragičnega zloma. M. Danilova ni kmetica niti zunanje, niti po kretnjah in govorici, ali tragiko svoje usode Je izražala krasno in pretresljivo. Prav dobra je resohitna, vedno iskrena, rejenka Tona, ki Ji daje Gabrijel-čičeva polno krvi in čustva. Posebno odličen Je Severjev mehki Martin, mož slabič, iz nesreče ln alkohola končno morilec žene LenCke, ki Jo neskončno ljubi. Sever je podal kreacijo, ki znova utrjuje njegov sloves finega psihološkega označevalca vlog. Kmet Ferjan, ki ljubi Lenčko in Je ljubljen, a noče km eto vati, je najbolj problematična osebnost v igri. Presetnik Ji daje po možnosti življenjskost in pristno toplino. Zapitega zapravljivca Sirka je igral z močno natumostjo Kaukter, a Rakarjeva je res originalna potovka. Igra Je žela mnogo priznanja, F. O. Na velesejmu paviljon za paviljonom pada Do začetka maja 1941 mora biti končana prva etapa del za novi ljubljanski velesejenr Ljubljana, 12. oktobra Gostje lepega Tivolija postajajo v Lat-termanovem drevoredu in gledajo, kako podirajo delavci gradbenega podjetja A. Battelino velesejmske paviljone. Po drogovih pflezajo poštni delavci in snemajo električne in telefonske napeljave. Z listjem, ki pada s stoletnih kostanjev in lip, pada tudi tramovje paviljonov, ki so častno služili 20 let, kajti po večini so ostali dobro ohranjeni in j-ih bo podjetje lahko porabilo pri gradnji novih paviljonov ljubljanskega ve-ilesejma. Prvi je padeđ paviljon F, včeraj so podirali paviljon E, v ponedeljek bo Battelino poslal na velesejmski prostor večjo skupino delavcev, ki se bodo lotili še ostalih paviljonov in v teku prihodnjega tedna starega velesejma ne bo več. Ostala bosta samo srednja dva zidana paviljona M in N, toda tudi ta dva bosta odstranjena v teku druge etape del za novi (ljubljanski velesejem. V dveh etapah bo Ljubljana dobila nov, moderni, razstavi jalni tehniki ustrezen velesejem. V prvi že začeti etapi bo padlo pet paviljonov. Namestu teh mora biti dograjena do začetka maja 1941 pavi 1 jonska stavba, ki bo obkrožala velesejmsko zemljišče. Dela se ne bodo izvrševala po načrtu inž. arh. Glanza, temveč po spremenjenem načrtu, kajti za gradnje po prvotnem načrtu bi bilo potrebnih nad 5 milijonov din, velesejmska družba pa ima na razpolago samo 3,700.000 din. Toliko bo stal novi ljubljanski velesejem v prvi etapi. Novi paviljoni bodo višji in širši od sedanjih. Zgrajeni bodo 5 pomočjo betonskih stebrov, med njimi bo polnilo iz betocela. Zgrajeni bodo po zahtevah moderne razstavne tehnike, tako da bodo uporabni za razstave vse industrije. Skozi paviljone bodo tekle tračnice, vse napeljave bodo vzidane v tleh Posamezna podjetja si bodo lahko najela za daljšo dobo posamezne razstavne oddelke. Površina novega velesejma pa bo manjša od dosedanje približno za 1000 kv. m. V Lipovem drevoredu ob kopališču Ilirije se bodo paviljoni umaknili v notranjost sejmišča za 5 m, na pridobljenem prostoru bo urejen prostor za parkiranje motornih vozil. Vzdolž Celovške ceste se bodo paviljoni umaknili na znotraj tudi za pet metrov, in sicer zaradi železniškega podvoza, ki ga bodo zgradili pod sedanjimi železniškimi pregrajami. V Lat ter man ove m drevoredu bodo novi paviljoni postavljeni približno v isti črti kot sedaj. Vzdolž vseh treh stranic trikotnega vdlesejmskega prostora bodo postavljeni paviljoni v ravni črti, le začetna paviljona E in I pri vhodu se bosta začela v loku. Vsi paviljoni bodo povezani med seboj. Na križišču Lattermanovega in Lipovega drevoreda bodo zvezani z vcstl-bulom ali kupolo, kjer bodo zgrajena tudi javna stranišča. Zunanji paviljoni bodo imeli nadstrešek, tako da bodo obiskovalci hodili zunaj od paviljona do paviljona vedno po suhem tlakovanem hodniku. Fasade paviljonov bodo za 2 m više od dosedanjih, notranjost paviljonov bo lepo izdelana, paviljoni bodo imeli strope, ventilacijo itd Strehe bodo krite s salonitom. Podjetje Battelino namerava gradit' nove paviljone vso zimo, kajti do začetka maja prihodnjega leta mora biti novi ljubljanski velesejem v prvi etapi dograjen. Maja 1941 bo slovesno otvorjen pomladanski velesejem že v novih paviljonih. V drugi etapi bo v teku prihodnjih let zgrajena projektirana koncertna dvorana, in sicer najbrž ne v delu sejmišča proti Šiški, temveč v sredi sejmišča. Opuščen je bil tudi načrt za veliko upravno poslopje pri vhodu. V sredini sejmišča so bili projektirani tudi moderni parki, namestu teh pa bo najbrž določen prostor za stalne grajene paviljone tujih držav. Kaj bo z zabaviščem, kjer prebijejo za velesejmske dni gostje lepe urice ob dobri jedači in pijač?? Zabavišče na dn>edanjem prostoru bo opuščeno, a za leto dni bodo pivski in veseflični paviljoni tu le ostali in penzionisti bodo še do zime lahko metali karte pri Radoniču in pri Veselem Dolenjcu. Zabavišče bo kasneje preneseno v notranjost novega velesejma preti severni strani, na dosedanjem prostoru zabavišča pa bo mestna občina namesto veseličnecia parka uredila moderen park za sprehajalce. Na velesejmu paviljon za paviljonom nada. Na pomlad 1941, ko se bo prebujala narava v lepem Tivoliju, bodo Ljubljančani že občudovalli novo velesejmsko pavi-Ijonsko zgradbo, ki se je začela graditi te dni pod vodstvom inšpektorja inž. R. Zajca, inž. arh. Mesarja in tehnika N. Arka. Iz Kranja — Število brezposelnih je neznatno poraslo. V septembru se je pri tukajšnji Borzi dela k 146 brezposelnim prijavilo še 394 novih. Od teh je dobilo zaposlitev 378, tako da znaša število brezposelnih v začetku tega mesca 162 in je le za malenkost večje od prejšnjega mesca. V času velike draginje je to stanje razveseljivo, toda vprašanje je, kaj bo pozimi, ko bodo prenehala javna dela. — Kegljanje na dobitke. Prostovoljna gasilska četa priredi tudi letos kakor vsako leto v času tombole kegljanje na dobitke, ki je bilo vedno upoštevano in priljubljeno. Kegljanje bo danes v soboto, v ponedeljek 14., četrtek 17., soboto 19., nedeljo 20. in zaključno v ponedeljek 21. t. m. na kegljišču restavracije pri »Petrčku«. Glavni dobitki so: moško kolo, vreča moke, usnje, blago itd. — Kino v Straži šču predvaja v soboto, nedeljo in ponedeljek tri krasne filme: >2ena vrag«, >Gospodarica džungle« in >Mlada orla«. Ne pozabite na trojni program! — Kino »Narodni dom« predvaja danes in v nedeljo zabavni film: >Hura, jaz sem ata«. Večerne predstave se prično ob pol 19. in pol 21. — TJSpehI nadih strelcev. Kakor smo že poročali, so se v nedeljo 6. t. m. vršile zaključne strelske tekme kranjske družine, ki se jih je udeležilo nad 60 strelcev in je bila zasedba tarč stalna. V tekmi družin za pokal Kranjske strelske družine je tekmovalo pet skupin ln so dosegle naslednje uepehe: 1. mesto Kranj 565 krogov, 2. mesto Ljubljana 530 krogov, 3. St. Vid 415 krogov. 4. Tržič 285 krogov, 5. Slovenski Javornik 266 krogov. Na zmagovalni tarči je dosegel 1. mesto kapetan Franjo Per, Ljubljana, 193 krogov, 2. Hinko Ločniškar, Kranj, 192 krogov, 3. Janez Čeme, St. Vid, 182 krogov. Na splošni tarči na 200 m je zasedel 1. mesto Joco Kostanjevec, LJubljana, 84. 2. Hinko Ločniškar, Kranj, 75, 3. kapetan Franjo Per, Ljubljana, 71. Na tarči »Struževo« na 150 m je bil 1. Oton Pire, Slovenski Javornik, 84, 2. Rudolf Vrabec, Kranj, 84, 3. Demšar, Tržič, 84. Na mladinski tarči na 150 m je bil 1. Ivan Eržen 75. 2. Zoran Bele 56, 3. Henrik Vidmar 4«, Flobert, dame: 1. gdč. Pavla Grab-ner 100 točk, 2. gdč. Ivanka Lukman 100 točk. Tekmovalci so prejeli 42 !epih daril. IPrireditev je tako v moralnem kakor tudi v finančnem pogledu uspela in je agilna kranjska družina z izkupičkom s tekem poravnala tudi poslednji dolg. — šahisti, prijavite udeležbo za turnir ne glede na to, ali ste člani Kranjskega šahovskega kluba ali niste. KSK sprejema prijave do otvoritve L kola turnirja za prvenstvo Kranja, ki bo v ponedeljek 14. t. m. Zaradi igranja v dveh razredih je možna udeležba tudi slabejšim igralcem. Komur je le mogoče, naj pristopi v klub, ki bo v letošnji sezoni poskrbel za veliko število prireditev. — Nogometni spored. Jutri ob pol 16. bo prvenstvena tekma med SK Ljubljano in moštvom SK Kranja. Po nedeljskem rezultatu smemo pričakovati, da bodo domačini 8 srčnostjo in dobro igro lahko nadvladali goste, toda za končni izid je možnih še veliko drugih okolnosti. Obiščite zanimivo tekmo. ■HBH KINO MOSTE I Danes ob 20. uri, jutri ob 14.30, 17.30 1 in 20.30 url I USC I Vlctor Sta I Sit Usoda v planinah Victor Staal, M. Schnelder, R. Wanka Sindikat zločina E. G. Robinaon 1 Iz Črnomlja — Kmetijski tečaj za učateljstvo. V četrtek dne 10. cirtobra se ie na drž. osnovni šoli v Črnomlju pričel kmetijski tečai za učitelj stvo kmetskih in gospođini skih nadaljevalnih šol za Črnomelj ski srez. Tečaja se udeležuje okrog 40 učnih mečd, kar je dokaz izrednega zanimanja našega učitelj stva, ki v času trgatvenih počitnic prisostvuje predavanjem sedem ur dnevno. Velika udeležba pa potrjuje rudi nujnost takega tečaja, ki se ga je poskušalo pridobiti že letošnjo Domlad a ga je uspelo oživotvoriti šele jeseni. V tečaju, katerega vodstvo je poverjeno priznanemu sres. nadzorniku za osnovne in kmetijske nadaljevalne šole g. Vončini Dragotinu, ki je tucfi predavatelj za predmet kmetsko-nadaljevalnega šolstva, sodeluie še 9 strokovnjakov predavateljev, ki bodo s tečajniki predelali učno gradivo iz poljedelstva, folklore, živinoreje, vinarstva in kletarstva, žavmo7x±ravstva, sadjarstva itd. — vse s posebnim o/dioui na prilike v Beli Krajini, ki jd je potrebno posvečati mnogo več pozornosti kot doslej. i i Sijajna rusha muzihalna komedija v stilu nepozabnega filma »Pastir Kostja* z LJUBO ORLOvO ■"?L5E?B* Predstave danes ob 16., 19. in 21. url jutri (v nedeljo) ob 10.30 dopoldne (matinejske cene) ter ob 15., 17, 19. in 21. uri. Volga Volga.. Najboljši film v poljskem jeziku Pretresljiva drama mladega dekleta, ki ae bori CHPR \ WW *W ■ TW W/*W? za BVOJ obstanek. — Film divne glasbe in lepih 91 ArUl Mu \JM4M\0Mms pesmi. V glavni vlogi prominentna članica varšavskega narodnega gledališča HANKA KARWOWSKA Predstave ob 16., 19. In 21. uri! KINO UNION_Te*. 22-21 Geronimo janski poglavar: Thunr1 15., 17.. 19. in 21. uri. Velefilm o Indijancu, ki je bil strah in trepet belih ljudi! — Velefilm.o poslednjem indijanskem uporniku in borcu proti belim in njihovi civilizaciji! — Preston Foster, Ellen Dre\v in mladi indi-r Cloud. — Danes ob 16., 19. in 21. uri — jutri ob 10.30, KINO SLOGA, teL 27-30 DNEVNE VESTI — Nove poStne pristojbine za promet % Bolgarijo. Med našo in bolgarsko poštno upravo so se pred kratkim vršila v Sofiji pogajanja, ki so imela, namen, da se poenostavi poštni promet med obema bratskima di~žavoljna. Eden izmed rezultatov teh pogajani je. da bodo pristojbine za pisemske in x>aketne pošilike v tuzem?kem poštnem prometu veliale tudi za pošiliatve v Bolgarijo, bolgarske pa za pošiliatve v Jugoslavijo. Te poštne pristojbine stopiio 25. t. m. v veliavo. Od tega dne bodo torei veljale za pošilike v Eolgariio te-le pristojbine: za pisma po 20 gr 1 din 50. od 20—50 gr 2 din. od 50—250 gr 3 din 50, preko 1000 do 2000 gr 15 din. Pristojbina za navadne dopisnice znaša 1 din. za tiskovine 0.50 do 10 din (po teži). Za čestitke — tipkane posetnice (pet besed z navadnim besedilom čestitk) 0.50 din, za reko-mandacijo 4 din in za ekspresno pošiljatev - : -i 4 din. Pristojbina za pakete znaša do 1 k? teže 16.50 din. od 1—3 kg 22 din. od 3—5 kg 27 din. od 10—15 kg 81 din in 15—20 kg 108 din. — V poštni stroki d 25. oktobra 1940 dalie Bolgarija več za nas — inozemstvo! Veliko nazadovanje tajskega prometa v srednjeni Primorju. Zaradi vojne je tuj-net V naši državi letos občutno Inozemskih gostov takorekoč sploh bOo, in zato so bili tudi dohodki ga prometa znatno manjši kakor dr a. Turistična zveza je zbrala po- datke 0 tujskem prometu do konca septembra. Iz njih je razvidno, da so bili dohodki od tajskega prometa v srednjem Primorju za 27,000.000 manjši kakor lani. Število pr t " je padlo za 43%. Število inozemskih letoviščarjev je znašalo komaj 8% uskega *tevila, dočlm je bilo domačih toviscarjer za 5C£ več kakor lani. Lani 50 gnngnH dohodki od tujskega prometa 57.000.000. letos do konca septembra pa samo okrog 30.000.000. To pomeni zelo hud udarec za gospodarsko življenje našega Primorja. — NaSl izseljenci v Nemčiji lahko pošiljajo domov prihranke. Nemške devizne oblasti so dovolile našim izseljencem, da lahko pošljejo domov svoje prihranke v nemških markah, zaslužene v Nemčiji z delom do 31. decembra 1939 in ki jih zaradi takratnih ln sedanjih razmer niso mogli poslati odnosno realizirati v dinarjih. Prihranki pa morajo izvirati iz zaslužka. Nemške devizne oblasti bodo namreč predhodno kontrolirale izvor blokiranih nemških mark in ne bodo dovolile pošiljati iz Nemčije iz drugih virov izvirajočih mark. — Žrtam velebitske tragedije bo postavljen spomenik. V Zagrebu se mudi oskrbnik planinske koče na Visočici na Velebitu Djuro Vujnović. On je bil eden prvih na kraju strašne nesreče. Zdaj zbira denar, da se postavi žrtvam velebitske tragedije spomenik * Večerni trgovski tečaj. Učni predmeti: Knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje itd. Prijave se sprejemajo vsak dan. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Informacije, prospekte daje trgovsko uči-lišče Chrisiofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska e. 15. (telefon 43-82). ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V šl>Kl. telefon 41-79 Sijajna komedija, kateri se boste nasmejali do solz Šest na i st letniki V glavni vlogi Mickev Rooney Predstave: danes ob %9. uri, jutri •>b 3., 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob H 9- uri. Prihodnji spored (v soboto 19. X. ): Bela sužnja — Pogajanja z Nemčijo pred zaključkom. Zasedanje stalnega nemško-jugoslo-venskega gospodarskega odbora, ki ae je pričelo pred dvema tednoma v Beogradu, bo v kratkem zaključeno. Dosežen je bil sporazum v vseh vprašanjih, kar jih je bilo na dnevnem redu. Zdaj se obravnavajo samo še razne podrobnosti. — Število dijakov na nagih univerzah. Na vseh univerzah v naši državi je bilo v lanskem šolskem letu 16.969 dijakov od teh 13.547 slušateljev in 3422 slušateljic. Profesorjev je bilo 750, asistentov pa 363 Na beograjski univerzi je bflo 8955 dijakov, na zagrebški 5384, na ljubljanski 1965, v Skopi ju 164, v Subotici pa 501. — Težke posledice °mejitve avtomobilskega prometa. V Zagrebu je bilo v četrtek veliko posvetovanje v zvezi z novo omejitvijo prometa z motornimi vozili. Vsi go\x>rniki so se strinjali v tem, da bi bilo treba ostati pri dosedanjem sistemu bencinskih kart. Pri takih odredbah bi bilo treba vprašati za mnenje vse zainteresirane kroge. Nujno je treba nabaviti jeklene steklenice in kompresorje za uporabo domačega zemeljskega plina ali metana. V resoluciji se med drugim zahteva, naj se čimprej v celoti ukine naredba o omejitvi prometa z motornimi vozili. Odposlanstvo zagrebških šoferjev je v tem smislu posredovalo tudi pri banu dr. šu-bašiću. Ponovna omejitev prometa z motornimi vozili bo imela težke posledice za Šoferje in avtomehanike, pa tudi za vse nase gospodarstvo. _Novi formularji za obračun e»kontov. Finančni minister je odredil, da pridejo s JL novembrom v promet novi formularji za obračun eskontov po zvišani ceni in sicer večji od 3 na 12 din, manjši pa od 1.75 na 7.50 din. Prodajne cene skupaj s pristojbino bodo znašale za blok pa 50 Listov po 1 din za vsak list in 12 din za izdelavo torej skupaj 62 din, manjši blok 25 listov bo pa stal 32.50 din. Sedanji obračun es-konta po 53 in 26.75 din bodo vzeti 1. novembra iz prometa. — Glavna skupščina J TJ TJ odložena. Glavna uprava Jugoslovenskega učiteljskega u družen i a obvešča svoie članstvo, da ie za nek a i časa odložena glavna skupščina, ki bi morala biti 21. in 22. oktobra v Novem Sadu. Sreski in sekcijski občni zbori JUU se pa lahko vrše. Članstvo bo pravočasno obveščeno kdaj bo glavna skupščina. — Tudi cene loja bodo maksimirane. Zadnje čase se je pričelo verižništvo tudi z lojem kar ovira proizvodnjo mila. Da se omogoči pravilna preskrba tvornic mila s to neobhodno potrebno sirovino sta podpisala ministra socialne politike in narodnega zdravja ter trgovine in industrije včerai odlok, s katerim se pooblašča urad za kontrolo cen. da določi najvišie cene loja. To se bo zgodilo v treh dneh. — 20.000 koštrunov iz Južne Srbije v Nemčijo. Ravnateljstvo za zunanio trgovino ie prodalo v Nemčijo po ugodnih cenah mnogo drobnice. Prva pošiljka in sicer 20.000 živih koštrunov poj de v Nemčijo še ta mesec. * Nemščina, italijanščina in drugi tu.fi jeziki Dnevni in večerni tečaji se pričnejo prihodnji teden na Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska c. 15. Izbira predmetov poljubna. Posebni strojepisni tečaji. Informacije pri ravnateljstvu. (—) — Prošnja državnih vpokojencev nenajavljenih železničarjev. Iz vrst organizacije državnih vpokojencev nenastavl j enih železničarjev, to je rokodelcev m delavcev, vpokoienih po letu 1932. smo preieli riaslednjo prošnjo: Listi so objavili, da bodo vsemu železniškemu uslužbenstvu in drugim vpok o i encem povišane plače. Res so bili vsi deležni te podpore, razen ne-nastavi jenih vpokojencev železničarjev, ki so pa spričo nastale draginje morda podpore odnosno povišanja še boli potrebni kakor drugi, saj imajo itak nizke pokojnine. Zato prosijo merodaine oblasti, rrai upoštevajo njihov težak gm^trri položaj in naj se tudi njim prizna povišanje, ki so ga več kot potrebni. — Prizadeti. Na splošno zahtevo ponovi Sokol Zg. SiSka jutri zvečer »Krivoprisežnika« — Važno za rezervne oficirje. Tiskarna Merkur v Ljubljani bo izdala v svoji založbi prečiščeno izdajo knjige »Zakon o ustrojstvu vojsko i mornarice«. Knjigo je uredil major Slavko A. Farkaš. ki je že znan po svojih knjigah iz vojaške stroke. Knjiga vsebuje vse spremembe in dopolnitve in je torej v vsakem pogledu popolna. Tiskarna je nastavila ceno brošira-nemru izvodu na 45 din. vezanemu pa na 70 din. Članom udruženja rezervnih oficirjev nudi tiskarna navedeno knjigo po znižani ceni. zato se vsi rezervni oficirji — člam pododbora vabijo, da nemudoma sporoče podoboru, če žele knjigo naročiti-Ker izide knjiga že v prvi polovici tega meseca, naj pošljejo člani obvezna naročila vsai do 16. tega meseca. Poznejših naročil ne bomo mogli vpostevati. Naročnine knjige bo treba plačati ob prevzemu in sicer ljubljanski člani v pisarni rxxlodbora. izven ljubljanski oa 00 povzetju s pribrt-kom poštnine. Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor v Ljubljani — Iz »Službenega ii»ta.« >Službeni nst kr. banske uprave dravske banovine« St 82 z dne 12. t. m. objavlja ukaz o ukinitvi generalnega konzulata v Alžiru in otvoritvi generalnega konzulata v Muncherra, uredbo o oprostitvi sladkorja za slajenje vinskega mošta od državne, banovinske in občinske trošarine, uredbo o gojitvi sečnji, prometu in izvozu lesa domačega oreha, uredbo o začasnem dodeljevanju učiteljev ljudskih Sol v druge ljudske šole zunaj službenega kraja, odločbo o izredni dokladi dnevničarjem v resoru ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, odločbo o potrjevanju izvoženega blaga in plačevanju uvoženega blaga v prometu z Dansko, popravek v uredbi o prometu s pšenico in državni intervenciji na pšenicnem trgu v letu 1940/41 m spremembo meje župnij Leskovec pri Krškem m Sv. Krffi ob Krki — Iz B°l garije bomo uvažali premog. Včeraj so bila zaključena v Sofiji fmanč-no-gospodarska pogajanja z Jugoslavijo in Bolgarijo. Dosežen ie bil sporazum, po katerem nam bo Bolgarija dobavila do konca marca prihodnjega leta za potrebe naših železnic 80.000 ton premoga iz Per-nika. Poleg te količine lahko tudi vsi bolgarski privatni rudniki iavazajo za privatne potrebe v Jugoslavijo premog v neomejenih količinah. Mi bomo pa izvažali v Bolgarijo žvepleno kislino, modro galico, kavstične sode. Razen premoga bomo uvažali iz Bolgarije bombažno seme in droge oljarice, kakor že prej nakup]jene količine pšenične moke. Urejeno je bilo tudi vprašanje plačila bolgarskih -V>Ujov v Jugoslaviji za tranzit in transport, ki so se bili zvišali zadnje čase na 30 milijonov din. Ta dolg nam bo Bolgarja v kratkem plačala. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu, Splitu, Kum boru in Dubrovniku 23, v Sarajevu in na Rabu 22, v Ljubljani 20.4, v Beogradu 20, na Visu 19, v Mariboru 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.9, temperatura je znašala 13.2. — Poskusen vlom v VlžmArJth. Ponoči se je nekdo splazil v kolodvorsko restavracijo na postaji v Vižmarjih. V sobi je vse razmetal, naposled pa je odnesel samo 2 škatli cigaret. Vse kaže, da Je vlomilca pregnalo lajanje domačega psa, sicer bi si gotovo privoščil izdatnejši plen. — Nesreče. Včeraj so v bolnico pripeljali 32letnega graničarja Osmana Erovi-ča iz Logatca, na katerega se Je zvrnil tovorni avto, poln drv. Dobil je precej resne notranje poškodbe in je njegovo življenje v nevarnosti. — Delavčevi ženi Franji Za-vrlovi, rojeni 1891. iz Zgor. Bitnja je doma padel težak hlod na desno nogo in ji jo zlomil. — Na 31etnega Milana Markiča, posestnik ovega sina iz Strah i nje, je padla gramozna truga in mu zlomila levo nogo. — Huda nesreča v filmski kabini. V začetku popoldanske predstave v kinu v Daruvaru se je pripetila huda nesreča. V kabini sta bila kinooperater Anton Marež in njegov pomočnik Franjo Frančič. Bila sta od znotraj zaklenjena. Po prvem dejanju se je film naenkrat vnel. Frančič je dobil tako hude opekline, da je kmalu izdihnil, Marež pa bo najbrže izgubil vid. — Samomor 701etnega upokojenca. V Varaždinu se je včeraj ustrelil upokojeni finančni svetnik Vladimir Jurkovič, star 70 let. Zjutraj je še govoril z ženo, naenkrat pa je vzel samokres in si pognal dve krogli v glavo. Bil je takoj mrtev. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. — 5000 kg lanenega olja so našli pri verižniku. Splitska policija je poslala na prisilno bivanje uslužbenca podružnice Mo-stera v Splitu Pavla Poninca. Mož je bil še nedavno poslovodja tvornice barv Duga. Pri njem so našli 5000 kg lanenega olja, s katerim je hotel špekulirati — Zagonetna »mrt hotelirja s Krka. V četrtek so pripeljali v sušaško bolnico lastnika hotela Krk v Krku Rafaela Malina-riča. Našli so ga vsega okrvavljenega in onesvesčenega pred hotelom. Zvečer je odšel v svojo sobo, Iz katere ga ni bilo več na spregled. Vse kaže, da je skočil ali pa padel skozi okno, Maiinarič je v bolnici kmalu izdihniL — Ljubavna tragedija. V vasi blizu Varaždina se je odigrala včeraj pretresljiva ljubavna tragedija. 351etni kmet Florijan Turkovič je hotel ubiti svojo priležnico Miđko Tomažič, staro 24 let. Flori jan in Micika sta živela več let složno, naenkrat je pa Turkovič zvedel, da ima njegova priležnica še druge prijatelje V jezi je pograbil nož in jo večkrat zabodel. Misleč, da je mrtva, si je pognal tri krogle v trebuh in obležal mrtev. Micika se pa bori v bolnici s smrtjo. Iz Lfnbllane —lj Podpišemo. Na včerajšnji seji ljubljanskega mestnega sveta se je župan g. dr. Adlesič v predsedstvenem poročilu zavzel kot začasno prvi meščan Ljubljane za velikega mojstra arhitekta Jožeta Plečnika, češ, da se v zadnjem času uveljavljajo v našem javnem življenju, zlasti v našem dnevnem tisku, načini borbe o izrazito kulturnih zadevah, ki so po našem pojmovanju neprimerni pa tudi nečastni za zdravo družabno ozračje. Kadar kritika zavzame tako obliko, da na njo pošten človek ne more več dostojno odgovarjati mislim — je dejal g. župan — da ga sme ln celo mora vzeti v obrambo družba, kateri s kulturnim prizadevanjem služi. — ? V i 4 r * v \ * t ♦ A - \ 4 4 —IJ Večerni trgovski tečaj. Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni ravnateljstva. Posebni dnevni in večerni tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, Knjigovodstvo, korespondenco, računstvo, nemščino, Italijanščino itd. Informacije, prospekte daje trgovsko učilisče Christofov učni zavod, LJubljana, Domobranska cesta St. 15. 410-n —11 Kaj Je s kopališčem v Batini palači? Svoječasno srno poročali da namerava tvrdka Bafa napraviti v svoji novi palači veliko moderno, vsem mgieriskirn zahtevam ustrezajoče Javno kopališče. Ta vest je v vsej Javnosti našla radosten odmev, saj se že davno čuti živa potreba, da bi se v lepo se razvijajoči Ljubljani zgradilo tudi moderno, vsem zahtevam sedanjega časa odgovarjajoče javno kopališče, ki bi bflo dostopno vsem, tudi najširšim slojem Zabeležili smo tudi pri tej priliki da se 5e tvrdka obrnila na mestno občino z vprašanjem, če bi bila ona pripravljena prevzeti to kopališče v svojo uprava Ni nam znano, kakšen odgovor Je tvrdka dofoSLa na to vurašanie. Ker oa se sedaj palača tvrdke Bata boža svoji končni dovršit vi bi javnost rada vedela, kako stoji stvur s projektiranim kopališčem. Liodie namreč zatrjuieio, da te tvrdka svoi načrt zgradbe modernega javneaa kopališča opustil a. ker ni nasla na mo-rodainem mestu za svoto zamtfsei potrebnega razumevanja m ker Je dobila na svojo svoječasno ponudbo od mestne občine — negativen odgovor oaiiuuja m orejela sploh nobenega odgovora. Ne moremo verjeti da bi mestna občina v vprašanju projektiranega modernega kopališča zavzemala od-klonilno stališče. Zato bi želen, da bi se javno pojasnilo, koliko le resnice na govoricah, ki krožijo o Batinem kopališču po mestu. fc —tj yeu»»aduo zsnjuitvo cestno aMs^Pred meseci smo poročali o zanimivem cestnem delu na Erjavčevi cesti med Ble4weisovo cesto m železnico. Cesta Je dolga le nekaj sto metrov. Ljudje 00 se čudili, zakaj Je bila zaprta več mesecev, saj tudi prt nas oosuua dela tu in tam vendar hitreje napredujejo, v drugih dišavah pa bi z utr-dltvijo cestišča v taksni dottkM ne fenett niti dan dete. Toda tedaj so nas strokovnjaki poučili da smo laiki ter nepoklicani, da bi sodili o tako kompliciranem cestnem delu, češ taksne kritike so le spričevalo neznanja. Toda strokovnjakov nismo kritizirali tedaj in jih tudi zdaj ne nameravamo, ko je cesta še vedno zaprta — odprta je bila le nekaj tednov s presledki. Pač pa nam naj strokovnjaki dovolijo, da jim izrečemo iskreno priznanje k nenavadnemu rekordu, ki so ga dosegli pri tej cesti. Pri tem seveda pričakujemo, da nam —lj Ne več v Frančiškanski ulici temveč v Tavčarjevi, nasproti Preloga, je sedaj strokovni urar F. Bazelj, ure, zlatnina. —lj Zveza živilskih delavcev, podružnica pekov v Ljubljani vas vabi v soboto 12. t.m. na XXI. tradicionalno trgatev grozdja v dvorani hotela Metropol (Miklič). 411-n u— Nemška stenografija. Dnevni in'večerni tečaji pričnejo prihodnji teden na Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska c 15. Posebni strojepisni tečaji! Informacije pri ravnateljstvu, bodo postregli s številkami, ne le, koliko kvadratnih metrov znaša cestišče, temveč tudi koliko delovnih ur je bilo treba za to delo, ki še vedno ni končano. Zelo zanimivo bi bilo namreč zvedeti, koliko velja pri nas kvadratni meter >sprameksiranega« cestišča. Radi bi tudi vedeli kako dolgo bi bila cesta zaprta, če bi bila vsaj kilometer dolga. Ob tej znameniti cesti je zastopstvo neke sosedne države in diplomatski avtomobili ne morejo do vrat hiše že dolge mesece ... —lj Pred izpitno komP*ijo na univerzi kralja Aleksandra I v Ljubljani je opravil z odličnim uspehom državni asistentski izpit gospod inž. 2nidersič Branimir, univerzitetni asistent v Ljubljani, čestitamo! —lj Ob 401etnici ljubljanski gluh»nemni-co, ki bo 26, 27, in 28. t. m. bo izdalo ravnateljstvo zavoda obširno spominsko knjigo. Ta bo bogato ilustrirana in bo vsebovala med ostalim obsežnim gradivom nastopne članke: V svetu gluhonemega otroka; Dan življenja v gluhonemnici; Gluho-nemnica zavod za odpravo govornih hib; Socialni položaj bivših in sedanjih gluhonemih gojencev; Gluhonemnica danes in v prihodnje; Zemljepisni pouk v gluhonem-nici; Važnost telesne vzgoje za gluhoneme; Gospodinjski pouk v gluhonemnici in tako dalje. Nekaj člankov za to redko spominsko knjigo 30 prispevali tudi nekateri bivši gojenci, danes že ugledni obrtniki, kar napravlja publikacijo še zanimivejšo. Opozarjamo že danes našo javnost na jubilejno slavnost tega pomembnega socialnega zavoda. —U Umrli so v Ljubljani od 4. do 10. t. m: Anton Miškot, 77 let, želez, nad-sprevodnik v p.; Pavla Herman, 78 let, kuharica; Matevž Jager, 50 let, tesarski pomočnik, štepanja vas; Avguština Smerkolj, roj. Sukovič, 66 let, vdova po čevljarskem mojstru; Karel Lassbacher, 75 let, višji poštni kontrolor v p. Adolf Hauptmann, 81 let, posestnik; Drago Poljane, 48 let, činovnik Hidrografskega instituta mornarice. — V ljubljanski bolnici so umrli: Ivan Grošelj, 54 let, kurjač; Tomaž Jeras, 36 let, čevljarski pomočnik; Ivan Flerin, 52 let, gostilničar, Ljubljana, aerodrom; Alojzij Lukanc, 29 let, ključavničarski pomočnik, Kamnik, Zduše; Marjan Kotze, 14 mescev, sin delavca, Dolnfce, obč. St. Vid nad Ljubljano; Filip Krevs, 33 let, železniški delavec; Črtomir Batt, 2 dni, sin poročnika, Bohinjska Bela; Janez Šuštar, 2 leti, sin posestnika, De v. Mar. v Polju; Vinko Ambroži č, 28 let, zidar drž. železnic, Sp. Gorje pri Bledu; Vida Jerlah, hči poljskega delavca. Dob. obč. št. Vid pri Stični; Frančiška Galič, 31/* mesca, hči puškarskega pomočnika, Glince; Erna Rehar, 14 mescev, hči dninarja, Mokronog; Milan Krstič, 32 let, delavec, Vrhnika; Jože Janezi č, 7 dni, sin posestnika, skril je pri žellmljah; Emil Golob, 4V« mesca, sin delavca KID, Jesenice; dr. G vi don Sernec, odvetnik, 61 let, Celje. —fj Poglejte, preberite in prepričajte »e! Tistim, ki so že in ki še bodo videli ruski film »Volga. Volga« v kinu Matici, svetujemo, naj si ta film dobro ogledajo, potem na i Da prečita io v včerajšnjem »Slovenskem domu« kritiko o niem. Sami se bodo lahko prepričali, kai more spraviti skupaj z učenostjo dvomi i ive kakovosti nagačena konservativnost, če se ji pridružita še bor-rdranost in zloba —lj Konvikt »Dom visokošolk«, pod novo upravo univerzitetnih oblastev, Ima še nekaj mest prostih. Zato se morejo v prihodnjih dneh še vložiti prošnje za sprejem v Dom, in sicer po obrazcih, ki se dobe pri ge. upraviteljici Doma. — Rektor: Slavič s. r. —lj Skladatelj Josip pavčlč je eden najbolj znanih in tudi najpriljubljenejših naših glasbenikov. Uveljavil se je skoraj v vseh panogah glasbenega udejstvovanja, a najbolj znani in najbolj priljubljeni so pač njegovi samospevi ki nudijo v dovršeni izvedbi poslušalcu izreden užitek. Čeprav piše Pavčič zelo melodiozno, zahteva pa od izvajalca celega umetnika. Tako v tehničnem kakor tudi v izvajalskem pogledu. Josip Pavčič je obhajal v letošnjem poletju svojo 701etnico in zato je popolnoma prav, da priredi Glasbena Matica PavčiČev večer, na katerem se bodo izvajala izključno le njegova dela. Ta koncert bo v petek 18. tm v veliki fiiharmonični dvorani Začetek ob 20. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. —lj Smuška telovadba SRD se prične v sredo 16. t m pod vodstvom smuikega učitelja g. Cerniča Jožeta. Telovadba se bo vršila redno ob sredah v telovadnici dekliške šole pri Sv. Jakobu io sicer vsakokrat ob času od 19. do 20.30 ure. Prijave sprejema društvena pisarna SPD. Aleksandrova cesta 4/1. — Poroka. Poročila se je na SuSafcu gdč. Jelka CargonJa s Ferdinandom Mar-čeljem. Novoporočencema želimo obilo sreče! —lj Pečene race, ocvrte piske, porcija po 10 din, in štajerske kapune v gostilni Lovšin. 413-n —lj Jenkov plesni zavod v Kazini ima vsako nedeljo ob 16. uri popoldanski ples. V ponedeljek ob 20. uri začetniški tečaj, v katerega se še sprejemalo dame in gospodje. Vsak torek in četrtek ob 20. uri nadaljevalni tečaj, posebne plesne ure in informacije dnevno od 11. ure. Studenti -nJe popust. 414-n —lj Plesne vaje »Zarje« se vrše jutri ob 15. uri v dvorani »Metropol« pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Začetniki točno ob 14. uri! 415-n —lj Razstava Ljuba Ravnikarja v Ober-snelovi galeriji na Gosposvetskl cesti bo danes ob 19. zaključena. Občinstvo opozarjamo na zadnjo priliko za ogled razstave, ki so bili z njo vsi zelo zadovoljni in je tudi umetniku prinesla lep moralen in gmoten uspeh. Prodanih je bilo nekaj olj in več akvarelov, v katerih je Ravnikar po soglasnem mnenju kritike in občinstva zelo originalen mojster. —lj Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi p. n. občinstvo, naj prihaja pravočasno na začetek predstav v drami in operi, kajti zamudniki motijo potek dejanja na odru in občinstvo v avditoriju. —lj Blagajna Narodnega gledaPšča naproša p. n. abonente, naj poravnajo drugi obrok abonmaja do 15. t. m. —lj Za začetni tečaj ruskega jezika v Splošnem ženskem društvu je na razpolago še nekaj mest. Priglase sprejema in daje pojasnila knjižničarka v dnoh knjižnice. —lj Samomor in poskusen samomor. Včeraj so našli v Podjamski ulici v koloniji >Stan in dom« na oknu obešeno 631 etno Marijo Suhadolčevo. vdovo po uslužbencu tobačne tovarne. Suhadolčevi je pred meseci umrl mož in to jo je živčno tako strlo, da je obupala. Na kraj tragedije je odšla policijska komisija in na njeno odredbo so prepeljali truplo v mrtvašnico, V bolnico so prepeljali včeraj 281etnega slaščičarskega pomočnika Gregorja K. iz Ljubljane, ki si je v samomorilnem namenu prerezal žile na levici Iz Celfa —c Tri prvenstvene nogometne tekme. V nedelio 13. t. m. ob 9.30 se prične na igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena tekma mladin Atletikov in SK Jugoslavije. Sodil bo g. Lokošek. Ob 14. se bosta srečala na Olimpovem igrišču v Gaberiu v drugorazredni tekmi SK Borut iz Goto-veli in SK Store. Tekmo bo sodil e. Spat Ob 15.15 pa se prične na Olimpovem igrišču ligina prvenstvena tekma med SK Olimpom in ISSK Mariborom. To tekmo, ki bo gotovo zelo zanimiva in raz £ bana. bo sodil g. Camernik iz Ljubljane. —c Nagradno streljanje za celjsko strelsko okrožje bo v nedelio 13. t. m na strelišču v Pečovniku uri Celiu. —c V 12. kolu spominskega turnirji dr. Antona Schwaba, ki ga prirsja Šahovski klub Gaberie. so bili v četrtek zvečer doseženi naslednji rezultati: Fajs:Domajnko remis, F. SchneiderrVerčkovnik 0:1. J. ScnneideriF. Csorgo 1:0. Hajsin?er:SUins>k 0:1, Golja:Esih 1:0, Medved :Mirnik 0:1, Rajšek:Regner 0:1, Pukmajster:Habenšus 0:1. Partija AhtikrE. Csorgo je bila prekinjena. Rezultati prekinjenih partij: E. Csorgo :Slimšek 1:0. Slimšek-.Domanjko 1:0. FajsrPukmajster 1:0. Stanje po 12. k iu: F. Csorgo in J. Schneider 11. Faj6 107«, Gol j a 10. Mimik 8. Habenšus in Verckov-nik 77f, E. Csorgo 6 (1). Domaniko in Re£-ner 5 (1), SVimšek 5. F. Schneider 4 Vi. Esih 4 (1). Hajsinger 4. Medved 3 (1). RajŠek 2. Ahtik 1 (1). Pukrnajster 0 točk. —c Tečaj za učenje rnskeca Jezika priredi Kolo jugoslavenskih sester v Celju tudi letos. Tečai bo v večernih urah dvakrat na teden v Narodnem domu. Oni. ki hočejo redno obiskovati pouk. na i se javijo z dopisnico Kolu jueosl. sester. Vse ostalo bo sporočeno pozneje. —c Lahkoatletski mitinj? po dolžnosti priredi SK Celie v nedeljo 13. t m s pri-četkom ob 9. dopoldne na Glaziji. Na sporedu so naslednie discipline: teki na 60, 100. 200. 400. 800. 1000 in 5000 m tek na 110 m z zaprekami, skok v daljino m višino ter meti krogle, diska, kopja in kladiva. To je poslednji letošnji atletski miting v Celju in obenem poslednji na Glaziji. kjer bodo naibrž v kratkem pričeli graditi sodno palačo. —c Zdravniško dežnmo službo za člane OTJZD bo imel v nedeljo 13. t m. zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici. Cene kruha, svinjine in masti maksimirane Dve odločbi sreskega načelstva v Ljubljani Ljubljana, 12. oktobra Na osnovi čl 7. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva m vojske s kruhom (Službeni list št. 413-70 z dne 31. avgusta 1940) in v smislu ČL 1. in 2. uredbe o kontroli cen na drobno (Službeni list 420-71 z dne 4. septembra 1940) odločam za območje areskega načelstva Ljubljana-okolica tele najvišje cene za kruh: 1. enotni ljudski kruh 5.25 din in to v ko-sm po teži: 114 dkg 6 din, 57 dkg 3 din, 28.5 dkg 1.50 dan; ali v kosih po teži: 76 dkg 4 din, 38 dkg 2 din. 19 dkg 1 din; 2. žemlje v teži 8 dkg 1 din. Za peko enotnega kruha se sme uporabljati le pšenična moka, na mleta v smislu določila ČL 5. zgoraj citirane uredbe. Za peko kruha iz krušne moke, pomešane z drugimi vrstami žita ali plodov, si mora pekovski mojster izposk>vati posebno dovoljenje, kakor tudi zaprositi za določitev 'teže in cen takemu kruhu pri »reškem načelstva v Ljubljani. Tako dovoljenje je potrebno tudi za peko belega kruha za potrebe bolnic. Istočasno opozarjam vse producente kru-i ha na določila ČL Z. odstavek 2, m X citi- rane uredbe, ki urejajo čas prodaje in čas proizvodnje peke kruha. Prekrški te odločbe se kaznujejo po členu 12. in si. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. Na osnovi člena 1. in 2. uredbe o kontroli cen na drobno (Službeni list št. 420-71 z dne 4. septembra 1940) in na podlagi pooblastila kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani VIII. K št. 510 40 z dne 17. septembra 1940 in glede na povišanje cen živim prašičem od 14 na 17 d;n za 1 kg žive teže, odločam za območje sreskega načelstva Ljubljana-okolica tele najvišje cene za prašičje meso, slanino in mast: 1. slanina s kožo 23 din, slanina brez kože 25 din, salo in riba po želji 26 din, trebušna slanina 24 din, stegno in pleče brez privage in hrbet 23 din, stegno in pleče s privago, potrebu šina in vrat 21 din, rebra 17 din, domača svinjska mast 28 din za 1 kilogram. Sorzna poročila — Borza v Curinu od danes naprej ob sobotah ne posluje. štev. 234 >SLOVENSKl N A R O D ct sobota, 12. oktobra 1940. Stran 5 Seja ljubljanskega občinskega sveta Mezdno g£ banje mestnih delavcev — Mest' Zupanova polemika s kritiko tal —____ nim uslužbencem plače ne bodo zvišane Ljubljana, 12. otkobra Včeraj Je Imel ljubljanski mestni svet po daljšem odmoru zopet svojo javno sejo, na kateri je župan dr. Adlešič v predsed-stvenih poročilih odgovarjal predvsem na kritike del prof. Plečnika, zlasti pa kritiko o Žalah, ki jo je objavil nedavno >Slov. Narode. Predsedstvena poročila Zupan je po otvoritvi seje izjavil med drugim: V zadnjem času se uveljavljajo v našem javnem življenju, predvsem v našem dnevnem tisku, načini borbe o izrazito kulturnih zadevah, ki so po našem pojmovanju neprimerni, pa tudi nečastni za zdravo družabno ozračje. Kažejo, da ni več resnega razlikovanja med kulturnim področjem in nestalnim političnim področjem, da se prizadevanja kulturnih tvorcev premišljeno in zvijačno ali celo zlobno mešajo s težnjami političnega značaja, že nekaj let doživljamo primere, ko postajajo naj-iskrenejša, iz najčistejših nagibov ustvarjena kulturna dejanja predmet javnega sra-motenja in zvijačnega podtikanja, ki prizadetim umetni kora in resnim novinarjem jemljejo možnost resne obrambe. Zadnji tak primer z Žalami in njihovim ustvariteljem, našim častnim članom arhitektom Jožefom Plečnikom nas prepričuje, da med nami propada čut za kulturno ozračje bistvenega in nujnega medsebojnega spoštovanja in ga nadomešča pretkano podtikanje, na nizke instinkte preračunano zbadanje in verjetno celo najnižjim instinktom ustrezajoči užitek nad duševnim mučenjem sočloveka. Nihče, posebno pa kdor javno deluje, ni in ne bi smel biti vzvišen nad sodbo soljudi, kakor mu tudi nihče ne sme kratiti pravice do dostojne obrambe, kadar pa kritika zavzema obliko, na katero pošten človek sploh ne more več dostojno odgovarjati, mislim, da ga sme, da, celo mora vzeti v obrambo družba, kateri s svojim kulturnim prizadevanjem služi. Tem bolj velja to, kadar gre za izbranca družbe, za moža, ki bi moral biti vzvišen nad vsakdanjo polemiko. Družabni forum, ki mu je iz hvaležnosti do njegovega nesebičnega dela izglasoval časti in mu podelil znake izbranstva, ob takem primeru ne sme molčati. Vem, da naš Častni član arhitekt Jože Plečnik ne pričakuje in ne potrebuje javne obrambe, toda v teh meglenih dneh, ko peša jasni pogled na pravima sorazmerja in čut za stvarne kriterije, čutim dolžnost, da ga kot začasno prvi meščan Ljubljane vzamem v obrambo in pri vsem spoštovanju do novinarskega stanu, v čigar breme se piše to izrabljanje dragocenega privilegija prvega sodnika javnega življenja, odločno obsodim nečastno peresno borbo, ki so jo sprožile lz najglobljega umetniškega čuta zasnovane Zale, obsojam tem bolj, ker so si zbrali njega za spodtiko, dočlm merijo preko njega na nas. Mi smo ponosni na naše Zale. ker se dobro zavedamo, koliko smo Izvršili z njimi za Ljubljano v socialnem, sanitarnem, estetskem in pietetnem oziru; mirno prepuščamo sodbo treznim kritikom In zgodovini. Saj se je vsa Ljubljana oklenila naših 2al, saj vidimo, da so pogrebi z ljubljanskih ulic skoraj izginili, statistika pa dokazuje, da je šlo z žal meseca julija 31. septembra pa že 49 pogrebov, tako da je od otvoritve zal do danes porastel odstotek od 60% na 85% vseh pogrebov z Zal, dasi polaganje mrličev na Žalah ni obvezno. Tako je vsa Ljubljana skoraj soglasno sprejela Zale, se jih oklenila z ljubeznijo in pieteto, ki je zrasla iz stvarlteljskega duha našega mojstra. V srcih Ljubljančanov je on našel najlepši odmev in žanje sleherni dan največjo hvaležnost vseh trpečih duš. Mi smo pa ponosni, da ta veliki mojster nudi našemu mestu svojega stvaritelj-skega duha in bomo veseli, ako bomo mogli tudi v bodoče uresničiti zamisli njegovega genija. Gmotni položaj mestnih uslužbencev Po zadnji seji mestnega sveta smo prejeli resolucijo nekakšnega akcijskega odbora, ki zahteva za mestno delavstvo enoten službeni red, tedensko izplačevanje zaslužka ter povišanje mezd. Ton te resolucije je tako neobičajen in vsebina tako neresnična, da je nismo mogli vzeti v pretres; akcijski odbor pa se je po preteku v resoluciji postavljenega 14-dnevnega roka obrnil za posredovanje na bansko upravo, ki je na podlagi uredbe o določanju minimalnih mezd razpisala poravnalno razpravo. Na ta razpis poravnalne razprave smo odgovorili, da v citirani uredbi za to ni pravne osnove, in smo predlagali, da se poravnalni postopek takoj ukine, delavstvo s svojimi zahtevami pa napoti na mestno občino oziroma na mestni svet ljubljanski, ki je v smislu predpisov edini kompetenten rešiti vsa vprašanja. Mestni delavci namreč že imajo svoj delavski red iz 1.1922. ki je bil izdan na podlagi takratnega mestnega statuta iz L 1887 in ki je z ozirom na določilo § 156 zakona o mestnih občinah še vedno v veljavi. Kar se tiče tedenskih mezd, pripominjam, da tudi delavci privatnih in državnih podjetij ne prejemajo svojih mezd več tedensko in smo torej izplačevanje mezd mestnim delavcem prilagodili tzplačevaniu mezd po privatnih in državnih podjetjih. Na podlagi poizvedb, ki sem jih napravil v drugih mestih naše države in pri zasebnih podjetjih, sem ugotovil, da so mezde našega mestnega delavstva izmed vseh najugodnejše. V primeri z delavci zasebnih podjetnjih uživajo stalni mestni delavci po-lesr ugodne mezde 5e stalnost, draginjsko doklado po 3 din na dan za vsakega družinskega člana, plačane dopuste, pravico đo bolniškega dopusta 26 tednov s polno mezdo, boljšo preskrbo glede bolniškega in pokojninskega zavarovanja pri lastni zavarovalnici ter cenejšo električno in plinsko razsvetljavo, torej položaj, za katerega drugi delavci mestne upravičeno zavidajo. Želim le kot predstavnik davkoplačevalcev, da bi bile tudi storitve mestnega delavstva odgovarjajoče ugodnostim, ki so jih de-đelžnl. Kaj je bil pravi vzrok gibanja mestnih delavcev, sem spoznal šele iz dopisov, ki sem jih prejel iz delavskih vrst samih. Nekateri me prosijo, naj ne dopustim, da bi se njihova društva razbijala, drugi pa z grožnjami zahtevajo zboljšanje pogojev in vzklikajo: »Živela komuna«, »Živela naše elita«. Zato sem se za stvar «mjmAi in ugotovil, da je bilo med delavstvom veliko hujskanja, čigar plod je tudi ta resolucija, da so delavci sklicevali sestanke brez vednosti statutarnih zastopnikov svojih društev in ne da bi se ozirali na zakonite predpise, da so na teh sestankih zastopnike mestnih delavcev, ki so vedno želeli sodelovati s sedanjo mestno upravo v soglasju, napadali z očitki klečeplazcev, da so pozivali na boj proti mestni občini in grozili celo s štrajkom. Prav zaradi tega in ker so vse trditve v njihovi resoluciji neresnične, sem moral poravnanje odkloniti in pojasniti položaj banski upravi. Ne glede na to pa bi potrebovali za ugoditev zahtev, postavljenih v tej resoluciji, poleg sedanjih ugodnosti, ki jih je mestno delavstvo deležno, še 4.456.413 din. Tega pa ne zmoremo brez zvišanja mestnih doklad za 109Ć, ako se hočejo ljubljanski davkoplačevalci za to odločiti v teh težkih časih. Ne glede na vso to akcijo smo že od pomladi proučevali socialni položaj mestnih delavcev, zlasti nestalnih in sezonskih, ki se morajo pri današnji draginji boriti za življenje družin, ki so pri tem najbolj prizadete. Zato smo se odločili, da pomagamo najbolj tem in smo v sporazumu s finančnim odborom določili draglnjske d opklade 3 din za vsako družinsko osebo na dan vsem sezonskim in nestalnim mestnim delavcem tako, da bodo izenačeni s stalnimi delavci in bo s tem odpadel tudi kamen spodtike različnega honoriranja stalnih ki nestalnih delavcev. Poleg tega pa smo prilagodili plače pomožnih delavcev zadnji banski uredbi o minimalnih mezdah z dne 1. okt. in določili nove mezde, dasi nas zakon k temu ne veže. Upamo, da bo vestno in zavedno mestno delavstvo to razumevanje mestne uprave uvidelo in upoštevalo ter z marljivim in složnim delom njen trud nagradilo, samo iz sebe pa izrinilo hujskače, ki kličejo na bolj proti mestni občini in vzklikajo komuni in svoji eliti. Draglnjske đ oklade Izredna draginja, ki je zajela vse življenje, je težko prizadela tudi mestno urad-ništvo, ki bi mu iz srca želeli prilagoditi njihove plače naraščajoči draginji, če bi to dopuščal naš finančni položaj. 2ai pa nam to ni mogče. Zato smo skušali olajšati težki položaj najbolj prizadetim, v prvi vrsti njihovim družinam. 2e junija smo odredili Izredne draginjske doklade za otroke vseh mestnih pogodbenih uslužbencev ln dnevničarjev, zdaj pa smo vsemu urad-ništvu te draginjske doklade zvišali od 150 na 200 din mesečno. Med tem ko smo lani v začetku draginje skušali pomagati uradništvu z božićnico, nam je bila letos izražena želja, da bi mu pomagali že zdaj, ko se družine lažje oskrbe za zimo kakor o božiču. Zato smo že zdaj odredili v sporazumu s finančnim odborom, da se uradništvu izplača enkratni izredni nabavni prispevek din 1000, za vse družinske člane pa po 200 din. Vsi ti poviški mestnemu uradništvu in delavstvu bodo obremenjevali mestno občino letno z okroglim zneskom 3 milijonov din. To je pa tudi skrajna vsota, ki smo jo mogli zbrati z dosednim varčevanje« mestnega gospodarstva. Vsak nadaljnji po-višek bi bil možen samo z zvišanjem mestnih doklad, ki ga pa v današnjih težkih časih mestnim davkoplačevalcem ne upamo naložiti. Javna dela Dasl živimo v izredno težkih časih in stojimo pred nejasno bodočnostjo, vendar smo v teku poletja še nadalje izvrševal program javnih del, kolikor so nam dopuščala sredstva. Tako smo začeli kanalizirati Opekarsko cesto in druge okoliške ulice in se zdaj ka-nalizicija Trnovega že približuje koncu. Kot predpripravo za graditev državne Tvrševe ceste, smo začeli z njeno kanalizacijo od topnlčarske vojašnice do konca mestne meje in bodo ta dela lzgotovljena že konec leta. Letos smo začeli izdelovati katran lz produktov plinarne in z njim katranizirali Erjavčevo cesto, Igriško ulico in Sv. Jakoba trg, v delu pa je še Pleteršnikova ulica. Med tem ko smo lani Zaloško cesto razširili, smo začeli zdaj na njej utrjevalna dela za asfaltiranje, tako da bomo uresničili tudi to davno željo naših zdravstvenih krogov in vseh bolnikov ter odstranili prah in ropot iz središča naših bolnišnic in sanatorijev. Začeli smo tudi graditi brv med Stre-liško ulico in Hradeckega vasjo čez Gruberjev kanal, da odpremo naravni park na Golovcu, delo pa ovirata narasla voda in deževje, tako da se utegne zavleči v prihodnjo pomlad. Maloželezniška družba je v 23 delovnih dneh zgradila z izključno domačimi delavci in strokovnjaki podaljšek tramvajske proge od garnizijske bolnice do karmeli-čanskega samostana na Selu, ki je bil izročen prometu dne 28. septembra. Spomenik kralja Aleksandra Dne 6. septembra je bil v Zvezdi na naj-slovesnejši način odkrit spomenik Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Zedinitelju, odlično delo kiparja Lojzeta Dolinarja, ki mu doslej v državi ni enakega. Odkritju spomenika so prisostvovale ogromne množice naroda iz vse Slovenije in ostalih delov države, predvsem pa vsa Ljubljana, ki si je v ta namen nadela najslovesnejše lice. K odkritju pa so prihiteli tudi najvišji funkcionarji države. Spomenik svojemu velikemu očetu je odkril Nj. Vel. kralj Peter II. v prisotnosti Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge. Spomenik sem prevzel v varstvo in last mestne občine s zagotovilom, da se bo ta slej kp prej prizadevala za še bolj veličastno okolje ln /ozadje tega m on umen talnega spomenika. Dobiček koncerta za zimsko pomoč Da se še bolj poudari svečanost tega dne, je bil popoldne prirejen v Vegovi ulici v okrilju Glasbene Matice slavnostni koncert ob sodelovanju vseh ljubljanskih pevskih društev, vojaške godbe 40. pp., železni carske godbe »Sloge« ter godbe 1. planinskega polka iz škofje Loke. Cisti dobiček te prireditve je bil namenjen zimski akciji v prid mestnim revežem. LJubljana že dolgo ni imela prilike poslušati taksnega koncerta, zato se ga je udeležila v nad vse častnem številu. Koncert je uspel nad vse lepo tako v kulturnem, kakor tudi gmotnem pogledu in je prinesel zimski akciji 20.035 din čistega dohodka. Zahvala gre vsem prirediteljem in sodelujočim ter udeležencem, ki so pomagali tako Izdatno podpreti našo zimsko akcijo. Novi uradi Izredne razmere, v katerih živimo, so nas prisilile, da izvedemo organizacijo nekaterih novih mestnih uradov. Lani je bil ustanovljen zaščitni urad, ki lepo napreduje in se razvija. Ta urad je priredil v okrilju ljubljanskega velesejma protiletalsko zaščitno razstavo, ki je doživela izreden uspeh. Obiskal jo je tudi posebni odposlanec ministrstva za vojsko in mornarico, ki je pregledal tudi ostalo delo za zaščito civilnega prebivalstva in Je izjavil, da sta tako razstava kakor delo zaščitnega urada naravnost vzorna, da je mestna občina ljubljanska v tem pogledu med prvimi v državi in da Je za primer zaščite civilnega prebivalstva najbolj pripravljena. Dne 26. septembra smo imeli v LJubljani letalski napad ln se je tudi ob tej priliki pokazalo, da je delovanje mestnega zaščitnega urada vzorno, kakor tudi, da je civilno prebivalstvo za ravnanje ob nevarnostih iz zraka dovolj poučeno in disciplinirano. Aprovizacijski oddelek To jesen je postalo pereče vprašanje prehrane ljubljanskega prebivalstva, enako pa tudi vprašanje pretiranega porasta cen. Zato smo organizirali nov XII. oddelek, ki nosi naziv aprovizacijski oddelek in ki bo skrbel za rezervno prehrano prebivalstva, kakor tudi za zadostno prehrano po zmogljivih cenah. V okviru tega urada smo nakupili med drugim tudi večjo količino krompirja in ga postavili na trg po zmernih cenah ter tako preprečili, da bi ljubljanski trg ostal brez krompirja, kakor tudi, da bi se cena krompirju prekomerno dvignila. Ljudje ta krompir zelo kupujejo in smo ga prodali že nad 80.000 kg. Ko bomo prodali sedanjo zalogo, bomo nabavili novo, nakupiti pa nameravamo še druga živila in jih postaviti na trg po zmogljivih cenah, da preprečimo vsako spekulacijo z živili. Aprovizacijski oddelek je maksimiral cene kruhu in dosegel, da se je enotni kruh v Ljubljani pocenil za 75 par pri kg. Enako bomo pazili tudi na vse druge vrste živil, da očuvamo ljubljansko prebivalstvo vsakega izkoriščanja. Končno je župan počastil spomin umrlega mestnega pisarniškega ravnatelja v p. Alberta Sežuna, mestnega višjega svetnika dr. Rika Fuxa, delavca cestnega nadzorstva Ivana Bokala, dvornega svetnika v p. in vodje mestnega posredovalnega urada Franca Andolška, sodnega oficiala v p. Ivana Rozmana ter mestnega in banovinske ga šolskega nadzornika v p. Andreja Rapeta, Sporočil je tudi, da so bili za zasluge, izvršene za Ljubljano, odlikovani častni meščan ar h. Jože Plečnik z redom Jug osi o-venske krone H. stopnje, mestni svetniki prof. Dermastja, Stanko Sušnik, Avgust Jenko, Josip Vider, Josip Bahovec, Miroslav Zupan in Julij Slapšak pa z redom sv. Save in Jugoslcvenske krone raznih stopenj. Razen odsotnemu arhitektu prof. Plečniku je župan takoj nato izročil odlikovanja odlikovancem. Finančne zadeve Nato je prešel mestni svet na dnevni red. Za finančni odbor je poročal načelnik m. s. prof. Dermastja. Njegov predlog za zboljšanje gmotnega položaja mestnih delavcev in mestnega uradništva z zvišanjem mezd, s podelitvijo rodbinskih doklad in enkratnega draginj-skega prispevka, kakor je že omenil v svojem poročilu župan, je bil soglasno odobren. Razprava o računskem zaključku mestne občine ljubljanske za leto 1939/40, ki je bila na dnevnem redu, je bila odložena, ker računski zapljuček še ni v vseh podrobnostih popolnoma gotov, pač pa je bil odobren računski zaključek še ni v vseh podrobno-zavoda za 1.1939/40, kakor tudi pravilnik fonda za zaščito in preskrbo prebivalstva. Mestna občina vstopi v družbo z o. z. »Ljubljanski velesejem« z deležem 2.500 din, kakor je bila tudi prej članica istoimenske zadruge. Upravi kopališča SK Ilirije je bila podeljena podpora 40.000 din, poleg že izplačanih 10.000 din, s pogojem, da mora s to podporo popolnoma poravnati vse dolžne občinske davščine. Prošnja za 50^ znižanje najemnin carinskih uslužbencev v stanovanjskih zgradbah ob Vil-harjevi cesti je bila odklonjena, ker so bile te najemnine že enkrat znižane. Načelno je bilo sklenjeno, da mestna občina ne kupi novih uradnih koles, pač pa bo še nadalje plačevala mestnim uslužbencem za porabo privatnih koles po 150 din na leto. Predlog I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani, naj občina prevzame ostanke neplačanih stroškov za popravilo šentpe-trske cerkve, je bil odklonjen. Daljša razprava se je razvila o vprašanju gradnje poslopja za okrajne načelstvo in upravo policije v Ljubljani ter nakupa potrebnega stavbišča. Banska uprava je zahtevala od mestne občine, naj ji preskrbi st"vbišče za ti dve poslopji na vogalu Tvrševe in Masarvkove ceste, ki bi segal deloma tudi do Pražakove ulice. Lastniki teh zemljišč niso voljni prodati, če bi pa to storili, bi bila cena najmanj 2 do 3 tisoč din za m-, kar bi pomenilo za približno 10.000 kv.m obsežna zemljišča izdatek 30 milijonov dinarjev, česar pa občina ne zmore. Zato je bilo sklenjeno, da se o tej odklonitvi obvesti banska uprava s primerno utemeljitvijo. M. sv dr. Bohinjec in Likar, katerim se je pridružil tudi poročevalec prof. Dermastja, sta bila mnenja, da je kvarno ln nepraktično, če zahteva banska uprava popolnoma določeno zemljišče, ker se vezejo mestni občini ob njeni najboljši volji pri pogajanjih za nakup roke m se izziva nepotrebno zvišanje cen za določena zemljišča. Dr. Bohinjec je tudi poudarjal, da je mnogo bolj važno vprašanje preskrbe stavbišča za drž. žensko realno gimnazijo, ki j se postopno razvija in ima letos se 890 i učenk.* Ker ima ta gimnazija nezadostne prostore tima dopoldanski to a^^jssstl pouk ter se morajo dijakinje ponoči voziti domov, nekatere precej daleč do Litije, Zidanega mostu idt. Takih učenk je približno 150. Zato bi bilo mnogo bolj nujno, da se reši prej vprašanje stavbišča za to gimnazijo. Glede nadaljnje zahteve banske uprave, naj se poslopje, v katerem je sedaj okrajno načelstvo za ljubljansko okolico temeljito popravi ,je bil mestni svet mnenja, naj se napravi, kar je najnujnejše, vendar pa ne kaže, da bi se lotili temeljite poprave v tako nepraktični stari hiši. Naknadni krediti Nadalje so bile rešene nekatere manjše finančne zadeve. Tako je bil določen naknadni kredit 100.000 din za dovršitev tramvajske čakalnice na Masarykovi cesti, kredit 22.310 din za nabavo Inventarja novega mestnega aprovizacijskega urada ter kredit 65.000 din za preureditev bivših prostorov mestnega pogrebnega zavoda na Ambroževem trgu, v katere se bo vselil socialno-političnl urad. Nadalje je bilo načelno sklenjeno, da se oproste plačila občinskih davščin vsa vozila, ki so bila rekvlrana od državnih ali vojaških oblasti, najmanj štiri tedne. Mestni finančni oddelek je pooblaščen, da sam odpiše plačilo občinskih davščin, ako lastniki vozil predlože potrdila državnih ali vojaških oblasti. Na predlog poročevalca gradbenega odbora dr. Steleta so bile rešene razne prošnje za parcelacije. Na predlog poročevalca trošarinskega odbora prof. Dermastje se je priznal prostim skladiščem gotov odstotek kala za žito in razne alkoholne pijače. Končno so bile rešene na predlog perso-nalno-pravnega odbora še razne prošnje za zagotovitev sprejema v ljubljansko občinsko članstvo. Javna seja je bila zaključena ob 20.. nakar je sledila tajna, v kateri so bile rešene razne zadeve mestnih uslužbencev. Strašna usoda preužitkarja SO letni starček živel v hlevu, kjer sta bili dve kravi in svinja Maribor. 11. oktobra Poznamo seveda še bolj gorotasne primere iz življenja naših preužitkarjevt toda tudi že primer Vogrinc-Senčar iz Slov. goric zadostuje za dokaz da je skrajni čas ali sploh za ukinjenje ali pa za temeljito reformo zakona, ki dovoljuje preužitkarijo. Ce je bil ta socialni sloj že pred vojno vsega obžalovanja vreden, je postal zdaj, ko tako strašno umira javna vest ln čut do sočloveka, vnebovpijoči obtožitelj današnje družbe, ki to sramotno socialno razmerje še trpi. Namestu nadaljne in zaslužene »pridige«, si oglejte primer Vogrinc-Senčar. Zal da nam še manjkajo podatki, kako je Vogrinc Janez iz Galušaka pri Sv. Juriju ob ščavnici sploh prišel do tega, da je 1. 1936 prodal, prav za prav podaril svoje malo posestvo Senčarju Janezu in kako so se pogodili zaradi preužitka. Iz prijave orožništva pri Sv. Trojici je le razvidno, da bi zakonca Senčar kot prevzemnika posestva morala lepo skrbeti za sedaj že 801et starega Vogrinca. Kako pa je bilo v resnici s to preskrbo, sklepamo lahko iz položaja, v katerem so šele orožniki našli starega preužitkarja. Našli so ga v malem, tesnem hlevu z enim samim okencem (in še to zaprto), v istem hlevu dve kravi in ena siunja. Na koncu kravje staje je bilo malo segnite in že zdrobljene slame, a na tej je ležal 801 etnl Vogrinc slaboten od bolezni in še bolj kot od starosti. Po životu ves ob jeden od mrčesa in z ranami zaradi gnilobe, izvlraioče od odpadkov živine, kakor tudi od — svojih lastnih. Ti slednji so bili baje vzrok, da sta Sen carjeva starega nekdanjega lastnika te posesti zapodila iz hiše in ga zaprla v hlev, za kazen pa ker mu je (v hiši) večkrat »uhajalo«, sta mu napravila ležišče za kravami na mestu, kamor padajo in se Za kolektivno pogodbo Maribor, 11. oktobra Slikarski pomočniki so predložili združenju slikarskih mojstrov načrt kolektivne pogodbe. V tej kolektivni pogodbi so določene Sledeče najnižje urne mezde: pomočniki naj prejemajo v prvem letu po iz-učitvi urne mezde 5.50 din, v drugem in tretjem letu 7 din, po treh letih 8 din, samostojni delavci specialisti 9 din, pomožni delavci izpod treh let zaposlitve 4.75 din, nad tri leta zaposlitve 6 din, vajenci v prvem letu učenja tedensko 40 din, v drugem letu 70 din, v tretjem letu 110 din. Te mezde veljajo za dela v kraju m izven delavnice v obsegu 3 km od Maribora. Za dela od 3 do 10 km se da za vsak delavni dan v kraju, kjer opravljajo pomočniki delo, obed ali 15 din kot dnevno doklado. Za dela v krajih nad 10 km od delavnice pa celodnevno hrano, odnosno v gf/iovini 30 din. Za čas, katerega ptrabijo pomočniki ali vajenci za vožnjo na delo in od dela nad 10 km, dobijo normalno mezdo. Akord-no delo je prepovedano. O tem načrtu kolektivne pogodbe, ki vsebuje še običajne pogoje pri izplačevanju zaslužkov, bo sklepala uprava združenja, ir. upamo, da se bo dosegel sporazum med nojstri in njihovim pomožnim osebjem v kor»M obojih. O neporavnani vojni Škodi Ljubljana, 12. oktobra V sredo smo poročali o bližnji ureditvi vprašanja povračila neporavnane vojne škode. K temu vprašanju smo prejeli od odbora vojnih oškodovancev še naslednje pojasnilo. Glede na pogosta vprašanja o povračilu vojne škode vojnim oškodovancem, ki so zaradi čakanja nad 20 let postali naravno zelo nestrpni, in glede na deloma netočna poročila v dnevnikih, sporoča odbor vojnih oškodovancev o sedanjem stanju vojno-odškedninskega vprašanja naslednje: Načrt uredbe za likvidacijo in plačilo vojne škode je bil nedavno predložen gospodar-sko-finančnemu odboru ministrov, kjer se sedaj nahaja. Ta ocJbor, ki ga tvorijo finančni, pravosodni, gozdni, prometni in trgovinski minister bo proučil predloženi načrt nakar bo dal o njem svoje mnenje in ga eventualno tudi dopolnil ali spremenil, nato pa bo vse predložil ministrskemu svetu, da ga odobri in mu da zakonsko moč. Pričakovati smemo, da bo dal ta odbor ministrov ugodno mnenje o predloženem načrtu uredbe za likvidacijo in plačilo vojne škode, če tudi bo morebiti kaj spremenil na njemu, kajti nujno je treba rešiti tudi v naši državi vprašanje vojne odškodnine in olajšati vojnim oškodovancem njih bedno stanje, v katero so padli zaradi vojne škode. Treba je odstraniti sedanje nevzdržno stanje, ki je neprijetna posebnost v naši državi časopisi poročajo, da znaša vojna škoda 60 miUjtooov din. To pa ne more biti točno, ker vojna škoda, ki pride v poštev za določitev odškodnine še ni ugotovljena- Doslej imajo naši uradi le prijave vojne škode. Naravno je, da prijava vojne škode še ne zadostuje za plačilo odškodnine. Ugotoviti se bo morala za vsakega oSkodo-4 v«ecft *Aaa izgone fleode fe iftam p*- izlivajo živalski odpadki. Tako je tekla poleg lastne tudi živalska gnojnica pod njim. Torej prav doslovno: živi mrlič med živalmi. Ne samo to, ta res več kot revež, tudi ni dobival hrane, kot se za Človeka spodobi. Le če je njima kaj ostalo, je dobil Vo-grinec toliko, da ni ravno gladu umrl. Zato je večkrat prosil vsaj za jabolko iz njegovega vrta. Niti teh na tleh ležečih mu niso hoteli dati, ker tudi otroci, ki jih je zaprosil, so mu skozi zaprto okence kazali — fige. Še večja ironija bridke usode tega preužitkarja pa je ta, da niti njegovi dve hčeri nista smeli do svojega očeta. Nekoč je ena blizu tam omnžena, poskusila obiskati očeta, pa jo je Senčar tako surovo napodil, da se ni upala več blizu. Sosedje, ki so starega Vogrinca sicer pomilovali, se niso upali niti ovaditi tega vnebovpijočega zločina proti življenju telesno onemoglega ker se boje Senčarjeve maščevalnosti. Senčar je namreč na glasu kot velik nasilnež zelo nagnjen k maščevalnosti nad svojimi nasprotniki. Svoj značaj posurovelosti ki so izsledili to sramoto. On in tudi je Senčar pokazal tudi napram orožnikom, njegova žena nimata časa brigati se za nadležnega starca: »Kako naj žena kuha, če bi morala za starim pospravljati njegovo telesno nesnago! To vendar ne gre!« Le strogemu nastopu orožnikov se je posrečilo, da so Vogrinca, ki jih je kleče prosil, naj ga rešijo tega poginjanja med živaljo, spravili iz hleva zopet v — njegovo hišo. Senčarja čakajo seveda zaslužene posledice pred kazenskim sodnikom. Kdor s starim človekom posebno do katerega ima dolžnosti skrbstva, tako nečloveško ravna, je hujši kot morilec, ki v emem trenotku spravi svojo žrtev na oni svet. vica, zahtevati odškodnino od naše države. Nekateri oškodovanci tudi še niso prijavili vojne škode. Več vojnih oškodovancev povprašuje, če jih bo država tudi oškodovala za to, ker že nad 20 let čakajo na odškodnino ln jim plačala vsaj obresti od zneska škode. Odbor vojnih oškodovancev jim more le toliko povedati, da je poslal ministrstvu prošnjo, naj bi se pri odmeri odškodnine upoštevala tudi izguba, ki jo trpe oškodovanci zaradi tega, ker dobe tako pozno odškodnino ln naj se prištejejo pri othru-rl odškodnine vsaj obresti za leta čakanj. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. mesto v Rusiji, 4. špansko mesto ob francoski meji( 8. veznik, 9. domača žival, 11. bosanska gostilna, 13. moško ime, 14. egipčanski bog, 16. živinska krma, 17. ptič, 19. glasbena nota, 21. risalna potrebščina, 23. elektrotehnični pojm, 25. glodavec, 28.' grški droben denar, 30. šahovska figura. 32. dalmatinski otok, 34. češki reformator in narodni borec, 35. kozaški poveljnik, 37. kem. znak za prvino, 38. posoda, 39. moško ime. Navpično: 1. mesto v Bosni, 2. država v Aziji, 3. Učenje, 4. ptica podobna štorklji, 5. del živalske glave, 6. konjenik, 7. gora na Notranjskem, 10. elektrotehnična merska enota, 12. slovenski pianist, 15. egipčanska boginja, 18. gora na Dolenjskem, 20. dan v tednu, 22. mesto v banovini Hrvatski, 23. moško ime, 24. obrtjiik, 26. igra, 27. vrsta pesnitve, 29. tibetanski duhovnik, 31. žuželka, 33. kazalni zaimek, 36. nikalnica, Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. kolo, 5. Ober, 9. Olib, 10. rana, 11. koder, 13. ak, 15. Lah, 16. Mo (molibden), 17. Bol 19. Bur, 20.' Dallbor, 21. Ceh, 22. rak, 24. ar, 25. bor, 27. tu, 28. Mura t, 30. Emil, 32. mati, 34. Kaša, 35. Amor. Navpično: l. Korab, 2. ol, 3. lik, 4. Oboi. 5. oreh, 6. bar, 7. en, 8. Ftador 12. Dali-bor, 14. koder, 16. Murat, 18. Lah 19. bor, 21. Capek, 23. kurir, 25. bula, 26. rama, 28. miš, 29. tam, 31. m a, 33. to. Inserirajte v #51. Narodu" l Stran 6 »SLOVENSKI KiRODf, sobota, ti. oktobra 1940. Štev. 234 Kako je Turčija izgubila mosulsko naSto Društvo narodov je jazniti s tem Nafta je najvažnejša vojna sirovina. Nemčija si je zagotovila vire te sirovine sredi prostora, ki ga Btrategično in gospodarsko obvlada, dočim je preskrba Anglije z naito odvisna od vodnih poti, ki jih ograža nemško letalstvo, pa tudi podmornice in mine. Najvažnejši vir nafte za Anglijo so bogati vrelci v Mosulu. Mosul iz arabskega Mausul ie upravno ozemlje v severnem delu angleškega mandata Iraka v Mezopotamiji ob reki Tigris. Meri 91.056 km2 in ima okrog l.uOO.OOO prebivalcev — Kurdov, Arabcev in Turkov. Naraščajoče pridobivanje nafte je glavni vir dohodkov te dežele. Leta 1932 30 začeli polagati ogromne cevi, po katerih teče nafta iz mosulskih virov. Ena veja teh cevi je napeljana v francosko pristanišče Tripoli, druga pa v angleško pristanišče v palestinski Halfl. Italijanski letalski napadi na Sredozemskem morju ogražajo zdaj to življenjsko žilo Anglije. Važen činitelj za zagotovitev mosulske nafte Je v angleškem zavezniškem sistemu Turčija. L 1923 prisodilo Mosul Iraku in Turčija se je morala spri- Kemal paša Vrelce nafte v Mezopotamiji Je odkril leta 1902 angleški misijonar Harvvoud. Čim je prišla ta vest v javnost je nastal med interesenti za nafto srdit boj, ki se je vsaj za enkrat polegel, ko je posegel vmes turški sultan Abdul Hamid. Po pogajanjih z Angleži in Nemci je bila leta 1912 ustanovljena turška petrolejska družba, ki je dobila Izključno pravico glede pridobivanja nafte v vilajetlh Mosul in Bagdad. Polovico delnic te družbe je dobila turška Na- rodna banka, eno četrtino angleška petrolejska družba Dutch Royal, drugo četrtino pa nemške banke. Američani, ki so se tudi zanimali za te mnogo obetajoče delnice, so se morali obrisati pod nosom. Toda tudi nemške delnice so bile trn v peti Angležem, ki so takoj hoteli dobiti odločilni vpliv v novem industrijskem podjetju. To se jim je posrečilo leta 1914. Na dan sarajevskega atentata 28. junija 1914 so namreč dobili Angleži v roke 50% delnic, ki so bile doslej v turških rokah in tako so jih imeli 75%. Ob začetku svetovne vojne so Angleži izgubili te delnice samo prehodno. Se med vojno so ustanovili zavezniki v Mezopotamiji novo kraljevino in postavili za njenega vladarja arabskega šaha Fejsala. Novi kralj je obljubil spraviti svojo deželo pod angleško zaščito, Angliji Je pa oddal važne petrolejske koncesije, čeprav so bili vrelci nafte takrat še pod turško vlado. Pogodba je bila torej le začasna rešitev. Po vojni se je znova razvnela borba za mosulsko nafto, za katero so se borih Angleži, Francozi in Američani. Francija in Anglija sta se sporazumeli 24. aprila 1920 in sklenili pogodbo v San Remu. Pogodba Je določala, da mora Francija dobiti svoj delež na mezopotamski nafti. Takrat so se Američani potegnili za Ke-mala pašo, ki je postal eden največjih sovražnikov angleške petrolejske politike. Turčija je bila pa takrat v zelo slabem položaju. Sultan je bil podpisal sevresko pogodbo z vsemi ponižujočimi določbami, po katerih naj bi bila Turčija dalekosežno razdeljena. Toda Mustafa Kemal pasa ni hotel priznati niti sultana niti mirovne pogodbe. V Ankari je ustanovil svojo vlado in nadaljeval borbo proti zavezniški vojski. Pot t Mosul je ostala Angležem zaprta. V tem položaju je Francija pretentala svojega zaveznika. Skušala je navezati prijateljstvo s Kemal pašo in Anglija je ostala sama. Navzlic temu pa angleška vlada ni klonila, žilavo je šla za svojim ciljem, da bi ustanovila neodvisno kraljevino Irak. ki je zavzemala tudi ozemlje, kjer so vrelci nafte. Anglija je iskala enakega svojega pomočnika v Grčiji ali bolje rečeno v predsedniku grške vlade Venizelosu. On je sanjal o Veliki Grčiji, tako močni kakor še nikoli ni bila. Zadnjo oviro na poti k temu cilju je videl v Turčiji. Grki, ki so postali tako proti svoji volji pomočniki angleške politike, so začeli boj proti Nemalu paši. V tem boju je zmagal leta 1922 Kemal paša, ki so ga podpirali Francozi in • Američani. S tem se je pa izjalovil angleški poskus polastiti se s pomočjo Grčije j mezopotamske nafte, Toda Američani so s svojim podpiranjem Turčije dobili vpliv na mosulsko nafto. Tedaj so Angleži videli edino pomoč v sporazumu z Ameriko ln v juliju 1922 sta podpisala predsednik ameriške Standard Oil in predsednik Anglo Persian Company pogodbo, s katero je bila razveljavljena v San Remu sklenjena pogodba in francoski delež na mosulski nafti je bil zmanjšan v korist ameriške družbe. 23.75% delnic je dobila Anglo-Persian Companv, 23.75% Standard Oil in 23.75% Compagnie rrancals de Pe-troles. Iraški kralj Fejsai Ko se je Turčija obrisala pod nosom s pogodbo, sklenjeno 11. oktobra 1922 v Mu-dunva, je bila sicer grško turška vojna končana v korist Turčije, toda turška vlada je morala prekrižanih rok gledati kako se drugi polaščajo bogatih vrelcev nafte. Anglija in iraški kralj Fejsai Ibn Hussein sta sklenila pogodbo, s katero je Anglija dobila pravico vzdrževati vojsko, finančno kontrolo in zlasti oblast nad vrelci nafte v Mosulu in Bagdadu. Francozi, ki so sprva Turčijo podpirali, so ji obrnili hrbet, ker se jim je obetalo več koristi od Anglije za njihovo politiko. Kemal paša se je jasno zavedal tega položaja v novembru 1922, ko se je pričela konferenca v Lausanni. 24. julija 1923 sklenjena pogodba je prepustila ureditev mosulskega vprašanja Društvu narodov, ki je prisodilo Mosul Iraku. Po ogorčenem odporu se je morala Turčija 5. julija 1925 odpovedati svojim pravicam do mosulske nafte. Največji brazilski deniant je nedavno najdeni „Prezident Vargas", vreden v našem denarju okrog 15,000.000 Manj bosa ta ležišča demantov v Braziliji, ki so doživeli na i večji razmah v drugi polovici 18. in 19. stoletja, so dala lani dva velika demanta. tako da so obrnila nase pozornost ne samo mineialogov. temveč tudi zbiralcev dragih kamnov. Veliki demanti iz Brazilije so mnoso dražji od onih iz Južne Afrike, kjer jih ie znatno več. in zato so tudi cenejši. Brazilski demanti so večinoma neznatna drobna zrna. težka povprečno 0.5 e. Do lanskega leta je bil največji v Braziliji najdeni demant *Južna zvezda«, najden sredi preteklega stoletja v okolici Bada-gema v državi Minas Geraes. severno zapadno od Rio de Janeira Leta 1906 so našli sicer 300 karatov ali okro2 60 gramov težak demant na iznirališcih pri Rio Verissimo Niso ea pa spoznali in zato so ga razbili »Južna zvezda« je tehtila ne-brnšena 254.5 karatov ali okro2 51 gramov Ze v prvi polovici lanskega leta so našli na novih riževih plantažah ob rek: Sv. Antona zapadno od Minas Geraes demant. velik kakor oreh Po krajo, kjer so ga našli je dobil tudi ime Minas Ge aes. Obrusili so ga v dragulj, ki ie tehtal 16 g in ld so ga cenili v našem denarju na dobrih 10 milijonov. Po svoji teži. ko še ni bil brušen ie zavzel na lestvici velikih demantov 16. mesto Mnogo večjo pozornost ie vzbudila najdba drugega velikega demanta na istem kraju 13 avgusta 1938 Ta ie bil znatno večji in tud: čist samo na dveh krajih je bil nekoliko rumenkast najbrže pod vplivom rudnin Na prvi pogled se je videlo, da gre samo za del večieaa dragulia Neobru-šen ie tehtal 727 6 karatov ali okroe 145 gramov tako da ie zavzel v vrsti velikih demantov četrto mesto. Po velikosti sledi takoj indijskemu »Velikemu moeulu« in samo za spoznanje se razlikuje po teži od nedavno najdenega južnoafriškega »Jon-kera«. Po teži znatno prekaša doslej v Braziliji najdene velike demante. ki se njihova teža razen one »Južne zvezde« giblje med 24 in 35 gramov. Ta veliki in zelo zanimivi demant ie dobil ime po sedanjem prežidentu Brazilije »Prezident Var-gasc. Prepeljali so ga v Amsterdam kjer ga bodo strokovnjaki brusili. Izvedenci ga cenijo v našem denarju okroglo na 15 milijonov. Samo ob sebi umevno je. da le vzbudila najdba dveh velikih demantov v Braziliji splošno pozornost. Zlata doba brazilskih nahajališč je pa že davno zasenčena po bogastvu južnoafriških Tem večia ie dragocenost velikih demantov. najdenih tako redko v Braziliji. Kakor so se morala nekoč sloveča vzhodno indijska nahajališča umaknili brazilskim, tako se polagoma umikajo tudi brazilska južnoafriškim Pridobivanje demantov je pa v Braziliji samo ponekod deloma modernizirano. Večinoma ie še primitivno in se prav malo razlikuje od prvih začetkov. Matična rudnina, v kateri nahajamo demante. so razne strjene naplavine zvane cascalho. ali pa naplavine sedanjih rek. Naplavine ie treba razkopati in izprati v lesenih posodah, iz katerih polove izpiralci le nekai drobnih kamenčkov. Le pičla četrtina najdenih demantov je porabna za nakit. Najbogatejša ležišča demantov so v državi Minas Geraes v okolici Diamantine in Badagema. Tu so pridobili mnogo več demantov kakor na vseh drugih brazilskih nahajališčih skupaj Iskalci novih ležišč se ravnajo v prvi vrsti po nekaterih rudah, ki so zveste spremljevalke demantov. kakor kremen, kristal, turmalin. zrnei zlata in platine itd Sodeč oo najdbi velikih demantov v Braziliji ondotna nahajališča se niso tako izčrpana, kakor se je nrvotoo mislilo. Radioaktivni otok Prof. Enger, ravnatelj Kemičnega zavoda v Karlsruhe. ie Drišel na svojem nedavnem raziskavanju jezera Lacco Ameno na italijanskem otoku Ischia v Tirenskem morju do presenetljivega zakliučka. Raziskoval ie vodo v jezeru in ugotovil, da je 20krat bolj radioaktivna od vseh doslej raziskanih voda. Ker se mu ie zdelo to zelo čudno, ie svoje delo nadaljeval, preizkušal in raziskoval je vodo vedno znova. toda pHšel je vedno do enakih zaključkov. Tako lahko označimo italiianski otok Ischia za radioaktivni otok sveta. Tudi glede množine ie bogastvo radioaktivnih vrelcev na tem otoku neprekosljivo. Po vsem otoku ie raztresenih več sto mrzlih in vročih vrelcev in celo iz morske vode same se dvigajo iz globin na površje ra-dioaktivmi vrelci. Tu se bo torej dalo ustanoviti mnogo zdravilišč. Nov važen izum V istem letu, ko praznujemo 500 letnico največjega izuma sv-eta, Guttenbergovega tiskarstva, se je posrečila nekemu berlinskemu izumitelju konstrukcija, prikladna za začetek nove dobe črne umetnosti. Znan je bil že način tiska potom fotografije, ne da bi bilo treba vlivati črke lz svinca. Berlinski izumitelj je pa izpopolnil ta izum tako, da gre stavek iz pisalnega stroja naravnost v tisk. Slaba stran pisanja na stroj je v tem, da črke niso enako dolge, da niso izravnane. Za i zravnan je bo po novem izumu skrbela fotografija. List v pisalnem stroju se pritrdi na nosllnik in po vrsticah se razsvetli z dvema močnima svetilkama. Svetlobni Žarki gredo skozi dva sistema leč in senčnik ter padajo tako na film. Sistem leč je urejen tako, da se pričenja začetek vrstice v njeni osi. S pomočjo daljinske cevi lahko postavimo sistem leč tako, da se pojavi fotografirana vrstica na filmu ▼ pravi dolžini. Ukrivljenje vrstice v širino ln višino je tako neznatno, da pri lenosti človeškega očesa ne igra nobene vloge. Film se potem razvija in fotografsko kopira na tiskarsko ploščo. Prva izvedba tega izuma je vezana ua gotovo dolžino vrstice. Pri poznejših vzorcih bodo pa že omogočene različne dolžine vrstic. Korekture se lahko delajo še z enim fotografiranjem prave vrstice, odstranitvijo nepravilne vrstice na filmu in njene dopolnitve z novim posnetkom. Izdelava filma gre zelo hitro in aparat ne dela nikomur nobenih težav. Pri tem ni potreben nov pisalni stroj, ker si lahko pomagamo tudi z navadnim. Nove cvetlice Ko se je pripravljal stari puslolovec Kingdon Ward na potovanje po Srednji Aziji, so mu nekateri holandski ljubitelji cvetlic naročili, naj poišče nove še neznane vrste. Vsaka nova cvetlica prinaša namreč vrtnarjem poživi j en je trgovine in VVard je res prinesel novosti. V južno-vzjiodni Aziji in himalajskih krajih se je govorilo, ua tam ne rasto cvetlice, ki bt uiie Kaj vredne, Znano je pa, ua so lilije m cihkkjv veste, pri katerih se pojavlja največ vaiijant in ki nudijo največ izgie-uov za zaslužek. VVard se je bil prav za prav namenil v notranjo Azijo iskat gateve vrste opic. Našel je pa p: sel no vrsto lilij kaki^.ie Evropa še ni poznala- Cvet ima ta hUija i žo:te barve, uolg blizu 15 cm, in preklan v štiri dele. Pcleg te lilije je pa pripeljal VVard iz Azije še okrog 30 novih neznanih vrst rododendiona in primule, ki so tudi presenečenje za vrtnarje in botanike. Iskanje teh cvetlic je bilo večkrat zelo nevarno, kajti domačini, posebno Tibetanci, niso razumeli, da more človek plezati na visoke gore samo zato, da dobi nekaj cvetlic. Inserirajte v „SI. Narodu"! Nekaj novic iz Kamnika Razgibano sokolsko življenje — Najcenejše ko« pališce — Vinska trgatev — Muhasto vreme pod Grintovci Kamnik, 11. oktobra Mogočna sokolska prireditev je za nami, Pospravljeno je telovadišče in vse sokolsko življenje se je preneslo zopet v telovadnico in v prireditvene dvorane. Kakor smo že zadnjič omenili je letošnja sokolska prireditev prekašala vse dosedanje, tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Kamničani pravijo, da še ne pomnijo tako lepe tovrstne prireditve. E>va filma, ki sta bila ob tej priliki napravljena in smo jih predvajali, sta bila kakor čaša osvežujoče krepilne pijače. Se enkrat smo videli lepo prireditev in kopico domačih obrazov. Človek bi mislil, da bo sokolsko delo vsa; za nekaj časa mirovalo. Toda baš nasprotno. Naši Sokoli imajo baš sedaj polne roke dela. Preureja se kupljeno kopališče tako. da bodo tri kabine s toplo vodo na razpolago celo zimo. Napravljen je že novi dimnik, peči bodo postavljene pa prihodnji teden. Cene bodo kljub stroškom in ogromni podražitvi cen premoga in drv ostale ne-izp remen jene, odn. bodo še nekoliko nižje. Cena za I. razred je 8 din, za II. razred pa 6 din. To je gotovo najcenejše kopališče pri nas. Kamničani, upoštevajte to. Telovadni oddelki pridno vežbajo in se pripravljajo za akademijo 1. decembra. Letošnji l. december hočemo proslaviti še posebno svečano. Poleg pevskih in orkestralnih točk ter deklamacij bodo letos zbujale pozornost telovadne točke v sestavi br. J. Nemca in dr. Vidica, ki sta oba marljiva sodelavca tukajšnjega. društva. Za letošnjo akademijo vlada posebno med telovadnimi oddelki veliko zanimanje. Vse zamudnike pa pozivamo, naj pridejo takoj v telovadnico. Kljub temu pa, da imajo funkcionarji polne roke dela s pripravami v telovadnici, z ureditvijo kopališča in z dokončno ureditvijo še zadnjih formalnosti nakupa »Zdraviliškega doma«, nam bodo pripravili v soboto zvečer v Narodni čitalnici prireditev, ki je v Kamniku ni bilo že več let, namreč vinsko trgatev. Brat Uhle ima s pripravami zopet polno dela in truda. Prav gotovo bo to zopet posebnost svoje vrste, ki nam bo osvežila spomin na naše narodne običaje. Za prireditev je v Kamniku zelo veliko zanimanja, posebno še, ker bodo cene grozdju zelo nizke, prav tako pa tudi cene jedil in pijač nič višje od običajnih gostilniških cen. Gotovo bodo brhke viničarke in sladko grozdje ter zvoki jazza zvabili ta večer v Čitalnico staro in mlado iz Kamnika in tudi od drugod. Upravičeno smo letos, upoštevaje slabo vreme spomladi in še slabše poleti, pričakovali vsaj lepo jesen. Toda zmotili smo se. Razen nekaj lepih dni smo imeli dež in v planinah celo sneg. Pa že zopet de- žuje. Pravijo, da slabo vreme vpliva tudi na razpoloženje ljudi. Na nekatere vpliva v taki meri, da ne ločijo več resnice od neresnice in pravijo, da sta dve vrsti greha na svetu. ' • ? • ii ■ r *)a je res tako, se lahko vsakdo prepriča, če vzame v roke listič »Pod Grintovci«. V obeh zadnjih številkah veže otrobe na račun 1. septembra, ko je bila v Kamniku lepa sokolska prireditev, pa na račun napredne mladine ln »Slovenskega Naroda«. Kar se tiče notice v št. 20 pod naslovom »Praznovanje 1. septembra«, naj nam bo dovoljeno, da ugotovimo samo eno. Po mnenju gospode, ki se zbira pod Grintovci, je bil velik greh napravljen s plesom na sokolski prireditvi. Prav nobenega greha pa ni bilo ko so 14 dni pozneje v Tu-njicah (kamniška občina) plesali ljudje »njihovega tabora« tudi pozno v noč r f P » 1 » > : V V / I A. L i l o. ^ i k l i i . k a . Zato priporočamo gospodi, da nai najpreje pomete pred svojim pragom svojih hlevov. Nerazumljivo nam je, zakaj toliko farizejstva ln hinavščlne, r ... . Ljudje znajo daner gledati na svoje oči, poslušati na svoja ušesa in misliti s svojimi možgani. — Prav tako je z notico »Odgovor »Slovenskemu Narodu« o tajnih fondih« v 21. številki. Mi smo nekoč grlede lističa »Pod Grintovci* v »Slovenskem Narodu« mimogrede pobarali »bog ve kdo ga financira«. Vse, kar se tiče tajnih fondov, so si gospodje sami izmislili menda zato, da so gotovo pisali zopet — neresnico! Vse v tem članku je neresnica in laž. a najbolj groba jc ona o naročnikih. Pravijo namreč, da bodo kmalu dosegli naklado >Slo-venskega Naroda«. Mogoče, toda v tem primeru bodo morali tiskati 14.000 izvodov za arhiv. To drži kakor pribito. V isti številki, kjer se gospodje bahajo z naklado lahko Čitate v dopisu lz Tunjic doslovno: Malokdaj se oglasimo iz Tunjic v n^ih »Podgrintovcih«. Pa saj se niti ne pobrigamo, da bi glasilu našega okraja pridobili več naročnikov, imamo jih tako m^lo, da nas je »ram povedati.« Ali hočete še kaj več? In tako je povsod, ne samo v Tunji-cah z vašo »naklado«. Gospodje, prenehajte z lažjo in potvar-janjem resnice. Pustite druge pri miru in ne napadajte jih, če sami niste boljši. Cas je tak, da narekuje malo več strpnosti in širokogrudnosti. In končno, ali ni tudi eden poglavitnih Kristusovih naukov: »Ljubi svojega bližnjega, ljubi tudi svojega sovražnika !< Edmund O Hara: Tajna profesorja Horbidusa Roman — Ne, jaz prevzamem to stvar, — se je glasil odločen odgovor. — Mene se to sicer ne tiče, toda povedati vam moram, da prevzemate nalogo, ki pomeni za vas neizogibno smrt. Čemu to? Ali vam gre za denar? — Tudi za denar mi gre, — je odgovoril Town-send mirno. — Toda v prvi vrsti me mika borba, ki me po vseh znakih sodeč čaka. Odkrito vam priznam, da se nekoliko dolgočasim. Kot privaten detektiv dobivam v najboljšem primeru naročila, naj pazim na zakonce, zasledujem male izsiljevalce in oderuhe ali kaj podobnega. Tako življenje me pa ne more zanimati. — Ali ste oženjeni ali zaročeni? — Ne eno. ne drugo. — Dobro, zelo dobro. Ali morate skrbeti za starše? _ Moja mati živi v Londonu in vsak mesec ji pošiljam 75 dolarjev. — Če bi pri izpolnjevanju prevzete naloge . . . hm, izgubili življenje, bo dobivala vaša mati do svoje smrti 100 dolarjev mesečno. Ali vam zadostuje moja častna beseda? — V polni meri, in da vam povem po pravici, s tem ste me rešili zadnje skrbi, edine skrbi, ki me je odvračala od mojega sklepa, da prevzamem to nalogo. — Dobro torej. — Lenglen Je odtrgal iz svojega noteza list papirja in naglo napisal nanj nekaj vrstic. — Tu sta dve telefonski Številki Na prvo me lahko pokličete v mojem uradu, druga je pa moja privatna številka. Zapomnite si obe številki in raztrgajte listek. Določila bova tudi geslo, da ne bo mogel nihče niti vas niti mene napačno klicati. Reciva »ekspresionizem c. Tako, zdaj mi pa izvolite napisati naslov svoje matere. Sef policije je spravil listek z naslovom v svojo listnico. Potem je pa pozvonil. Vstopil je redar. — Pošljite mi Stronga, — mu je naročil Lenglen. Tovmsend je nekam začudeno pogledal šefa, rekel pa ni nič. Dve minuti sta minili v tišini. Potem so se pa odprla vrata in vstopil je mlad, po zunanjosti sodeč komaj petindvajset let star uradnik v uniformi. Njegov obraz je bil lep, toda za moškega prenežen. Toda postava in korak sta kazala na energičnega moža. — Ali ste prečitali akte Scott, Fulton in Ain-miller? — je vprašal Lenglen* — Da, gospod. Glas je zvenel prijetno in bil je globok. Sef policije je vstal. — Strong, — je dejal mirno, — s tem vam službeno naročam prevzeti to zadevo. Strong se je zdrznil. Njegov pogled je postal nemiren. — Jaz sem oženjen in imam dva otroka, gospod, — je »mrmral mračno. — AH sem vas vprašal po tem? Ostro in trdo so zvenele te besede. Strong se je vzravnal in odgovoril s krepkim glasom: — 2e prav, gospod, prevzemam to nalogo. Townsend je zakašljal. — Jaz sem pa mislil, da bi mogel jaz... — je začel neodločno. Toda ta izjava je imela nepričakovane posledice. Strong je še vedno stal vzravnano, toda njegov pogled je hitro zadel detektiva in se ustavil na njem. Sef policije se je ta čas obrnil k detektivu. — Kaj bi vi? — ga je jel naenkrat vikati, — vas čaka nekaj čisto drugega ... — se je obrnil k Strongu, — vi lahko greste, Strong. Zopet je nastala tišina v sobi. Slišalo se je samo tiktakanje ure. Sef policije je težko dihaL — Smatral sem vas za pametnejšega, — je za-mrmral. — Kaj niste takoj razumeli, za kaj gre? Strongu sem moral poveriti to nalogo navidezno ... Njemu ali komurkoli izmed mojih detektivov. Seveda zato, da bi zločinci ne mogli vedeti, kdo jim je prav za prav za petami. V! morate delati nemoteno in vi se ne smete zdeti nikomur sumljiv. Strong je neumen, njemu ne preti nobena nevarnost. Sicer pa ubijajo ti zločinci šele potem, ko pride kaj na dan, a Strong ne bo nikoli ničesar odkril. Townsend, zleknjen v svojem naslanjaču, je opazoval šefa policije izpod košatih obrvi. Kar se je jel tiho smejati. — Strong da je neumen? Imenitna šala! Strong je najpametnejši med vsemi vašimi uradniki. To mi lahko verjamete. Ce je torej on dobil isto nalogo kakor jaz, moram jaz odstopiti. — Vi se pojite njegove konkurence? Neverjetno. — Konkurence se ne bojim, — je odgovoril Town-send smeje. — Strong ne bo nikoli tekmoval z menoj, čeprav je dovolj sposoben za to. — Zdaj pa ničesar več ne razumem. Townsend je naenkrat vstal. -— Odredite, naj Stronga takoj aretirajo, — je dejal odločno. — Zaprite ga in nepustite nikogar k njemu, dokler... dokler jaz svoje naloge ne izpolnim. — Zakaj pa? čemu? — Ker pripada Strong nasprotni stranki. Ali zdaj razumete ? Lenglen se je prijel za glavo. — Od kod pa to veste? Ali imate dokaze? — Dokaze? Ne, jaz vem. To je dovolj. Zaprite tega človeka in pazite nanj kakor na punčico svojega očesa. Nekaj sekund je detektiv molčal, potem je pa zelo resno prirx>mnil: — V trenutku, ko bi se Strongu posrečilo pobeg-i niti, bi bila izrečena moja smrtna obsodba. I Sef policije je buljil vanj. Ste*. 234 >SLOVENSKI NAROD«, sobota, IS. oktobra 1940. Stran 7 Veliki so napori kolesarja dirkača Nekaj vtisov z najlepše etape kolesarske dirke Sarajevo — čačafc Ljubljana, 12. oktobra Mnogo smo brali posebno zadnje dni po naših listih in revijah o pomembnih športnih uspehih, ki so jih slovenski kolesarji dosega o priliki etapnih dirk po Srbiji in Bosni, kjer so bili povsod, koder so se pojavili, gostoljubno in zelo prisrčno sprejeti. Da bi naša športna javnost imela vsaj nekaj pojma o žrtvah in naporih, ki jih ob takih dogodkih mora doprinesti kolesar dirkač, prinašamo v tem članku misli enega tistih redkih novinarjev, ki se je po pretehtovanju doprinosa žrtev, naporov, sa-mozatajevanja in železne volje med različnimi športnimi panogami posebno poglobil v kolesarski sport. Je to novinar D. Kasa-pinovič, ki je lansko leto izdal tudi prvo obširno brošuro o nastanku in razvoju kolesarstva pri nas sploh, posebno pa v Srbiji. Oceno te zanimive brošure smo tudi obširno priobčili v našem listu in jo posebno našim kolesarskim športnikom priporočamo. Takole piše ta športnik o svojih miljen-dh kolesarjih: >Pred dvema letoma je v veliki kolesarski etapni dirki okrog Francije (»Tour de Francec). ki ponavadi traja mesec dni in katere dolžina znaša od 4000 do 5000 km, neki italijanski dirkač, takratni zmagovalec dirke. Gino Bartali. napravil tak podvig, o katerem je skozi tedne pisal ves svetovni tisk. Bartaliju je namreč uspelo, da se je na kolesu povzpel na vrh gore Izoard v Alpah, ki je nad 3000 m visoka, in se tako daleč oddaljil od ostalih konkurentov. Na vrhuncu te gore ga je pričakoval italijanski general, ga poljubil in mu rekel: >Gino, ti si junak.< Bartali je moral vzdržati nadčloveški napor, preden se mu je posrečilo brez odmora povzpeti se na omenjeno goro. Njegovi sovrstniki, nekoliko tudi nevoščljivi, so bili presenečeni, ko so gledali, s kakšno lahkoto vozi ta človek neverjetne strmine. Govorili so. križajoč se: »Tale se je gotovo dogovoril s samim peklenščkom; vozi ko vrag!« V resnici je bil Bartali le navaden človek. Le koliko moči, vztrajnosti, sam o zataje vanj a in požrtvovalnosti je njemu potrebno! A koliko napora! Kolesarstvo je panoga športa, v kateri se najbolj izraža herojski napor tekmovalcev. V zgodovini športa bomo podobno našli tudi v boksoi, tenisu, veslanju, atletiki — ampak to, kar se lahko vidi pri velikih kolesarskih dirkah, prekaša vse. Mogoče le še maratonska tekma zahteva od tekmovalcev tudi nadčloveških naporov. Pred nekaj tedni se je končala kolesarska dirka okrog Srbije, bila je to do sedaj največja tovrstna kolesarska prireditev. 1300 kilometrov je bilo treba pustiti za seboj, vozeč se na koJesoi. in to v dirkalnem tempu. Ko bi vse ceste bile kakor je Aval-ska cesta, bi to predstavljalo za dirkače le nek: dolg izprehod, čeprav se je skozi devet dni prevozilo povrečno po 150 km na dan. Pomniti pa je treba, da so mnoge ceste razarane, pokrite z visokim prahom, razmočene ali pa peljejo preko visokih vzponov in plrmin. Pa da je dirkr.ce na cesti peklo sonco, sta tolkla oster dež in toča, da so celo prešli skozi moćan veter in sneg na vrhovih Bosne in Srbije. Najromantičnejša etapa na tej veliki dirki je bila ona gorska iz Sarajeva do čačka. Dnevniki so o tem mnogo pisali, ampak tisti, ki je na lastne oči opazoval in videl, kaj vse so doživeli ti naši hrabri mladeniči, kake napore so morali prenašati medtem ko so se vzpenjali na gorovje nad 1200 metrov: Romanijo, Semeč, šargan In Gredice — ta ne bo tega nikoli pozabil. Ko so dirkači odšli iz Sarajeva, jih je že začel spremljati dež. >Moj najstrašnejši moment v tej dirki.« mi je pravil »naš Bartali« in zmagovalec dirke Slovenec Janez Peternelj, »je bil, ko sem se vzpenjal na Romanijo. Cesta je bila spolzka, vijoče se serpentine so se vrstile v brezkončnost. Samo majhna neopreznost ali nesrečen slučaj in znašel bi se v breznu. A treba je bilo. podvizati se. zmagati.«. Na vrhu so začeli med dežjem naletava-ti snežni k^miči. Temperatura je hitro padala. Se tistim, ki so dobro oblečeni sedeli v avtomobilih in spremljali vožnjo, je bilo mraz. Kaj pa še dirkačem?! Ti so dobesedno zmrzovali. Roke so se jim krčile, a treba je bilo držati za krmilo in upravljati kolo, da se vse skupaj ne skotall v obcestno glo-bočino. Po Romani j i je prišel rta vrsto Semeč, gora. na kateri so dirkači te dirke doživeli pravo pravcato kalvarijo. Dež in sneg sta zamrzovala kri v žilah dirkačev. Tu pa tam se je zaslišal glas: »Ne morem več, zmrznil sem! Izčrpan sem*« >L? naprej, naprej.« so izpodbujali te mučenike spremljevalci iz avtomobilov. »Le malo vztrajajte!« In oni. tj junaki ceste, so vozili naprej s premraženimi rokami, drgetajoč in šklepetajoč z zobmi, vsi pokriti z debelo plastjo blata po obrazu, mokri do kože. — Kaj je nogomet nasproti temu športu! Pravi užitek! Približeval se je kritični trenutek! Nekateri niso mogli dalje. Morali so v sanitetski voz. DrugI so zahtevali toplo obliko. »Mislil sem, da bom zmrznil od mraza. Prsti so se mi skrčili, drgetal sem od mraza in napora,« je pripovedoval Marinko Radovanović. »V avtu so me drgnili 15 minut. Nadel sem rokavice, volneni džemper trenirko, a še mi je bilo mraz, ko sem nadaljeval vožnjo. Mogoče, da bi me pogrel samo kožuh.« Ko so dirkači prihajali v Vise grad, jih je bilo težko spoznati. Obraze so jim pokrivale debele skorje na pol posušenega blata, tako da so bili podobni mrtvaškim maskam. V teh obrazih se ni opazila le velika utrujenost, temveč tudi nekak top izraz, neko pomirjenje z usodo. Ko so raz-jahali kolesa, so se gugali kakor pijani. Nekdo je od utrujenosti padel in si nekoliko poškodoval laket. Drago Davidovič je imel na obrazu blatno masko, Franc Grab-ner je bil podoben cirkuškemu klovnu. Od utrujenosti niso mogli niti govoriti! Po treh urah oddiha so nadaljevali z vožnjo. Čakala jih je še ena težavna poletapa: Više grad—čačak. Komaj so izšli iz mesta, že so se vzpenjali v težaven, a ne dolg klanec, ki je bil pokrit s težko blatno ilovico, da so se kolesa globoko zadirala v blato. Tako stanje ceste je trajalo kakih deset kilometrov. Ker pa je zaradi opisanega slabega vremena zakasnel tudi start za več ko dve uri, je jesno, da dirkači niso mogli priti na cilj v čračak. Vožnjo so morali prekiniti v Uzicah, posebno de. ker jih je v gorovju Gredice dohitela noč in so morah v svetlobi avtomobilskih reflektorjev polagoma voziti za njimi. Pa tudi tako ni bilo mogoče nadaljevati. Razjahali so kolesa ter jih v temi in dežju peš vozili poleg sebe. Toda ta čudna skupina ni nudila vtisa ob-upancev, ki so maiodušno čakali le na jed in na toplo posteljo. Ne! Pod bledo svetlobo je na njihovih obrazih odsevala odločnost in volja. Užice so z nestrpnostjo pričakovale »herojev ceste«. Ljudje so se bali, da se bodo dirkači v takem slabem vremenu kje ponesrečili. In kmalu nato so se vsuli — to pot že na kolesih — v topel objem tisočglave množice TJžičanov, ki so jih skozi vse mesto obsipali s cvetjem. Na prvi pogled so dirkači bili videti res grozni. Ali kdor jih je videl uro pozneje zbrane za večerjo pri mizah, ta nikakor ni mogel, da bi ne pomislil: >Krasni so ti mladeniči! Pravi junaki!« Po tej naporni dirki je kolesarski šport dobil svoje prvo mesto v naši deželi. Če kateri koli šport pripravlja mladino za službo v obrambo domovine, je to kolesarstvo. In take, viteške športe je treba pri nas gojiti in jih ceniti. Manj nogometa, več kolesarstva! Ker prav tu se človek uči najtežjih skušenj. Nam in našemu športu so potrebni ljudje, ki so ojekleneli v naporih. In vprav naši kolesarji so to v pravem pomenu besede, če torej kdo zasluži pohvalo za premagovanje naporov in nezgod, s katerimi se mora boriti, so to kolesarji, udeleženci etapne dirke okoli Srbije. Zato jih mora človek vzljubiti!« Mezdna gibanja V kratkem bo najbrž likvidirano menda zadnje mezdno gibanje stavbnega delavstva v te j sezoni Ljubljana, 12. oktobra Naraščanje draginje redno spremlja mezdna gibanja: dokler se cene ne bodo ustalile, si bo delavstvo in nameščenstvo prizadevalo doseči višje mezde, to se pravi prilagoditev mezd porastu draginje. Mezdna gibanja pa seveda prinašajo tudi slabša ali močnejša trenja med delodajalci in delavci. Uredba o sklepanju kolektivnih pogodb znatno zadržuje delavske sindikalne akcije, da ni toliko stavk, kakor bi jih sicer bilo v teh časih. Uredba namreč predpisuje poravnalna pogajanja med delodajalci in delavci, da je dana pred najhujšo poostritvijo spora možnost mirne poravnave. * N * f Tako pogosto Čitate poročna o mezdnem gibanju v rudarski stroki. Pred mesecem je bilo zelo aktualno vprašanje položaja tekstilnega delavstva, ki ni bilo prizadeto le zaradi draginje, temveč tudi zaradi omejitev dela, ker so tovarnam primanjkovale surovine. Pred tedni so pa v javnost prodrli glasovi o poostritvi spora med stavbnim delavstvom in delodajalci. Stavbno delavstvo je še vedno v mezdnem gibanju, ki se je nedavno precej nesrečno začelo. Tako je znano, da se je v Mariboru začela stavka stavbnega delavstva, preden je bil končan poravnalni postopek. Takšna stavka je nezakonita. Stavka se je tedn.j razširila tudi v Ljubljani, a se je kmalu končala. Delavstvo ni imelo izgledov, da bi z njo haj doseglo. Prva poravnalna obravnava za stavbno delavstvo je bila v Ljubljani 26. septembra, druga pa 4. t- m. Obe obravnavi sta bili neuspešni in sklenjeno je bilo rešitev spora prepustiti razsodišču kakor ga predpisuje uredba o sklepanju kolektivnih pogodb. V razsodišču bodo delavstvo zastopali zastopniki naslednjih organizacij: Narodne strokovne zveze. Jugoslovenske strokovne zveze in Zveze združenih delavcev. Zveza stavbnih delavcev po omenjeni stavki ne deluje več, zato ne bo zastopana v razsodišču. Na pogajanjih ni prišlo do sporazuma, ker so se delodajalci sklicevali, da ne morejo zvišati mezd delavcem, zaposlenim pri javnih delih, ki jih financirajo bodisi država, banovina ali druga samoupravna telesa. Pri teh delih je zaposlenih zelo mnogo delavcev. Mezde so odvisne od proračunov in zvišanje bi bilo samo mogoče, če bi država in samouprave odobrile posebne kredite za draginjske doklade delavcev. V ta namen je tudi Delavska zbornica poslala banu spomenico. V spomenici je naglašeno, ča je stavbno delavstvo bilo še mnogo bolj prizadeto po draginji kakor delavstvo drugih strok, kjer delo ni ovirano po vremenu. Letos je slabo vreme silno oviralo stavbna dela in delavci so pogosto počivali. Upoštevati je tudi treba, da je stavbno delavstvo v glavnem navezano lo na zaslužek v poletnih mesecih ter da je pozimi po večini nezaposleno. Zato bi si prav za prav moralo nekaj prihraniti za zimo, ko je zaposleno. V teh časih pa seveda ni govora o prihrankih, ko zaslužek pogosto ni zadoščal niti za najpotrebnejše izdatke sproti. Danes je bilo v dvorani Delavske zbornice zborovanje stavbnega delavstva, ki so ga informirali o dosedanjem razvoju mezdnega gibanja. Pričakovati je treba, da bo razsodišče kmalu sklicano ter da bo likvidiralo menda zadnje mezdno gibanje stavbnega delavstva v tej sezoni. Mlakarja in Lhctka: Lo! Ponovno velik umetniški uspeh Ljubljana, 12. oktobra Sredi februarja 1.1. smo tudi v Ljubljani prvič videli Lok, plesno pesnitev Pie in Pina Mlakarja, uglesbeno po Fr. Lhotki, jo takoj razumeli in vzljubili. Na poti k novi premieri svoje plesne umetnine na našem jugu sta se plesalca avtorja ustavila v Ljubljani in nam snoči ponudila ponovitev svojega izvirnega, estetsko in idejno naravnost očarljivega dela. Zopet je bilo operno gledališče izvrstno obiskano, zopet je bil sprejem baleta po našem občinstvu iskreno topel. Kajpak je bilo izvajanje dovršeno, sviranje orkestra pod šijančevim vodstvom in z mojstrskim sodelovanjem skladatelja dr. D. švare na klavirju odlično, vse v vsem torej zopet popoln umetnlSkl uspeh. Pogrešali smo samo simpatičnega Lhot-ko, ustvaritelja velezanimive, formalno vzorne in vsebinsko bogate glasbe, ki si je kakor s prvima velikima baletoma Mlakarjev: z »Vragom na vasi« in s »Srednjeveško ljubeznijo« osvojila predvsem v ši- »okem zunanjem svetu u..v zmago ter prinesla našemu skladatelju velik ugled. Cisto lirično, spočetka otroško jasno in samovšečno rajanje in poskakovanje deklice in dečka na trati pod toplim solncem se polagoma z imenitno dramatsko tehnično graditvijo napolni in vedno više dviga iz motnih sanjarij in hrepenenja z zavednim spoznanjem dveh različnih svetov: ženske in moške ljubezni. Gotovo je prvi del z naslovom »Mladost« izvajalcema ln gledalcem najtežji. V drugem delu nam je vzklila ljubezen med bivšima otrokoma že jasna, dejanje se razvija naglo od srečanja ob pregraji, ob plahih dotikih rok, od izmikanja in približavanja, od nedolžne koketnosti žene in bojazljive smelosti moža, ki končno izpoveduje s piščalko in besedami svoja sladka čustva, prav do končnega objema. V tem delu je toliko dramatičnih ln liričnih potez in potezic, da nas dejanje veže neprestano in prinaša vedno nove lepote. V tretjem delu. »Zorenje« gledamo pre- naaičenost, razdvojenost dveh src, bol in kljubovanje, odtujevanje, a naposled spoznanje resnice: da sta srečna vendarle v svoji ljubezni, ki se obnovi v novem, prečiščenem žaru zrelih dveh človekov. Vse je jasno, prepričljivo, nekoliko bridko ln hkratu sladko ... lepo, toplo, osrečujoče. Publika se je pogrezala v napeti pozornosti v dejanje in vidno uživala. Bilo je mnogo priznanja in iskrenega zadovoljstva. Pia in Pino Mlakar sta nam vedno dobrodošla, ker nam imata kaj povedati in znata to tudi krasno izraziti. Priznanje pa gre tudi Dragu sijancu in dr. D. svari. Dali so nam osrečujoč peoetičen večer. Fr. G. Izlet na Mrzlico Ljubljana, 12. oktobra Le malo Ljubljančanov je obiskovalo pred 40 leti zasavske hribe. Odkrile so šele marljive podružnice SPD te bisere naše lepe domovine s tem, da so postavile udobne planinske domove na najbolj priljubljenih planinah. Tako tudi na Mrzlici, kamor je od naše strani gotovo najkrajša pot iz Hrastnika. Uslužen avtobusni podjetnik nas je pripeljal skoro do podnožja hriba. Spotoma smo mogli opaziti napredek kraja samega. Sokolski dom v Hrastniku nas je navdal s ponosom in radostjo, tako da smo v najboljšem razpoloženju korakali nekaj časa ob šumeči Bobnar! ci, kjer je kmalu začela zginevati megla. Ko smo se pa začeli vzpenjati, nas je že soln-ce grelo, nad nami pa se je razpenjal višnjev svod brez oblaka. Kjerkoli nas je vodila stopinja mimo naselij, povsod so nas domačini prijazno pozdravljali. Kmetije so obdane od obilnega sadnega drevja, pa tudi trta se pokaže tu pa tam. Seveda je bilo treba tudi v goščavo, predno smo prišli do sedla. Od vzhoda so prišli za nami celjski dijaki pojoč in veselo pozdravi jaje. P rise ds i do planinskega doma smo našli že družbe od celjske strani. Zasedli smo mizo na solncu in občudovali krasoto narave. PPozdravljala sta nas oče Kum, in daljni Snežnik na Notranjskem; v daljavi smo zrli na Kamniške planine, na Savinjsko doli-o ln na venec zelenih gora, ki obkrožajo ta lepi svet. Stezice pred nami pa kar. vabi na skok vrh Mrzlice. Nazaj grede smo ubrali novo pot do Sv. Katarine, kjer smo si v priznani gostilni ugasili žejo z laškim pivom. Glasila se je harmonika. Opazovali smo domači svet, ki se je tudi veselil lepe nedelje. Pota so bila polna sprehajalcev, čedno oblečenih mladeničev in deklet. Nazaj grede smo se oglasili pri znancu domačinu v Hrastniku in nas je ga. soproga še bolj pogostila kakor gor grede. Tudi od tu nas je potegnil avto na postajo. Hrastnik je bil že razsvetljen. Srečava-li smo domačine, ki so se vračali s sprehodov pa tudi trudne rudarje, ko so se z rovnico na rami vračali od dela iz revirjev črnega diamanta. Iz Gornje Radgone — Komemoracija. Obmejno sokolstvo ie v sredo 9. oktobra ob 20 priredilo spominsko svečanost za blagopokojnim velikim Sokolom, viteškim kraljem Aleksadrom. V 5. razredu liudske šole ie oročelna stena bila odeta v zelenje in črnino, ki ie obdajalo sliko blagokojneea kralja, nad njo pa državni grb; na črnem podstavku pod sliko je gorela spominska luč. trobojnica pa je vezala rudi sliko Nj. Vel. kralia Petra II. Društveni starosta br. Mavric ie v kratkih besedah orisal zgodovino in pomen te skromne spominske svečanosti, na kar so sledile deklamacije in recitacije. Ob peti u drža vrne himne je starosta zaključil pietetno svečanost, kateri ie prisostvovalo le ono zavedno članstvo in zastopniki raznih uradov, ki pravilno pojmuieio globok pomen takih prireditev, zavedajoč se svojih dolžnosti. — Obmejni jadralci pridno na delu. Zadnie leto ie delovanje gornieTadgorjske jadralne skupine sicer nekoliko zastalo, zlasti radi večkratne odsotnosti nekaterih članov, vendar ie pod vodstvom sedaniesa predsednika g. Rudolfa Stelceria delo v skromni delavnici zopet oživelo. M adi jadralci so z gradnio drugega iadrainega letala dokončali in delajo seda i na tretjem večjem letalu s kabino in pridobivajo s tem vedno več znania v geslu »mani krika in več dela«. Prihodnjo nedeljo 20. t. m. dopoldne bodo gornjeradgonski jadralci pokazali svoie dosedanje uspehe tudi širši javnosti. Ta dan bo na m več na obsežnem občinskem dvorišču razstava dveh doslej zgrajenih letal in modelov: istega dne ob 10.30 pa krst dveh dograjenih letal. Mimogrede bodi omenjeno, da je delo naših mladih jadralcev skrajno požrtvovalno, kor ne prejema gornieradgonska skupina od nobene starni nikake podpore ter je navezana izključno le na lastna sredstva. Radi tega se naprošajo vsi rodoljubi, da v svojih gmotnih močeh podprejo obmejno jadralsko mladino v njenem plemenitem delu za moč in veličino letalstva, ker bodo ti darovi stotero povrnjeni. Gornjeradgon-ska skupina £teie 16 članov in predseduje ji g. Rudolf Štel cer. mizarski mojster, blagajnik ie g. Fras Anton, tiskir. tajnik in odbornika: Jurša Slavko, sin gostilničarja in Pučko Emest. kurjač, vsi v Gornii Radgoni. Gornje radgonska skupina ie sklenila v bodoče radi uspešnejšega napredka združiti svoje delovanje z ljutomersko jadralno skupino. Nedelj**, 13. oktobra. S: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Z veseljem začnimo! iplcšee). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe U franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr-Vilko Fajdiga). — 10: Godalni kvartet s kitaro. — 10.45: Zbor praških učiteljev (.ploSce). — 11: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Pevska družina »Go-sposvetski zvon«. — 13.50: Preženimo skrbi (plošče). — 17: Kmet. ura: Skrb za zemljo pred zimo (Raus Matija). — 17.30: Klavirska harmonika (Povše Jože). - 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura- — 19.40: Objave. — 20: Za dobro voljo skrbijo: Gorenjski trio. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pisani utrinki (plošče). poneUeije^, 14. oKtoora. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Odmevi iz Španije (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Godalni oktet Squlre (plošče). 18.40: Kulturna kronika: Lam-oert EinspieJer — ob lOOletnici rojstva (dr. Ivan Grafenauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave: Hudomušnosti (Fr. Lipah). — 20: Godbe na pihala (plošče). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert.. — 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Trlo za flavto, klarinet hi kitaro. Torek, 15. o**<*>r» 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Ples in pesmica vesela bosta tudi vas razvnela (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.15: Šolska ura: Spomini na Italijo (Vida Viher). — 18: Plošče. — 18 40: Važna poglavja iz ruske zgodovine (Fr. Tersegiav). 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 20: V narodnem veselju. — 21.30: Lahke solistične točke (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet mandolin. Snioa, 16. oktobra. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vaški umetniki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Veselite se življenja (plošče). 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a)Zakaj sem se posvetil elektrotehniki (prof. Marij Osana); b) Delaj z nami (M. Zor). — 18.40: Uprava stare Ljubljane, n. del (msgr Viktor Steska). 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Objave: — 20: Pevski zbor »Slavec«. — 20.45: Za vesele bratce (plošče). — 21.15: Trio kitar. — 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik. četrte", 17. ok»obr. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan verček veselih zvokov (plošče). — 12: Napevi iz čeških oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave, — 13: Napovedi. — 13.02: Operni trio. — 14: Poročila. — 18: Glasba treh mojstrov. — 18.40: Naši slovenski misijonarji (Ladislav Lonček). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Pevski koncert gdč. Anite Mezetove. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radostni zvoki (radijski orkester). Pete«, 18. oktobra. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7-15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura: Kako se izognemo jesenskim prelil adom (dr. Fr. Mis). — 12: Našim prijateljem (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski konceat radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 1410: Turistični pregled. — 18: ženska ura: Pomen mleka (Marija Ferjan). — 18.20: iz Jankovčevih operet (plošče). — 13.40: Aleksandriia — vrata v Egipt (V. Pirnat). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19 40: Komorni zvoki (plošče). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert radijskega orkestra. Sobota, 19. "Kiobr*. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila, — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12: Plošča za ploščo — pisana zmes, petje veselo, se vrti -.čč — pisana zmes, petje, solisti ln godba za ples. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Nastop otrok (vodi SI. Vencajzova). — 17.30: iz pravljične knjige (plošče). — 17.50: Pregled sporedi. — 18: Za delo-pust Igra radijski orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Napovedi poročila. — 19.25: Nac. ura, — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pisana šara: Godba, petje, šale. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec igra radijski orkester. Srečanje z idealom Marja Ledecka se je ozrla na vizitko, ki ji jo je bila prinesla sobarica, rekoč: 2e zopet je tu. ta fant, mHostiva! Bilo je že tretjič ali četrtič v zadnjih dneh. da jo je vztrajni baron Radim Zvolskv, čigar ime je bflo igralki povsem neznano, bombardiral s pismi in jo vabil, naj gre po gledališki predstavi večerjat z njim. In dvakrat je spremljala njegovo vabilo velika košara, polna dragocenih rož. — Kakšen pa je prav za prav. Olga? — je vprašala igralka svojo sobarico. Olga se je zaničliivo nasmehnila. — čedno oblečen gizdalin "je — milostiva, ki je najbrže še nedavno trgal hlače po šolskih klopeh _ Marja je poznala to vrsto mla-ih idealistov. V splošnem ni bilo posebno težko odkrižati se jih. Dve ali tri odklonitve so navadno zadostovale, da so opustili svoj trud, in se jeli ogrevati za druge ideale — Povejte mu torej, da niti danes, mti prihodnje dni zanj žal ne bom imela časa — Sobarica je odhitela in se kmalu vrnil* z vestjo, da je prejel gospod baron odklonitev z mirnim nasmehom, češ da bo sedel zvečer v prvi vrsti na sedežu Številka S»-dem in da bo tam čakal vsak večer, 00- I kler gospodična Ledecka končno ne bo imela časa. da bi večerjala z njim. Igralka je skomignila z rameni. — Kakor mu drago, naša blagajna gotovo ne bo imela pomislekov proti dobremu namenu tega mladega gospoda. Med predstavo se je iz radovednosti ozrla na 7. sedež v prvi vrsti. Radim Zvolskv je bil res tak, kakršnega si je mislila. Imel je lepo narejeno večerno obleko in obraz sanjavega mladeniča. Vso predstavo ni odvrnil od nje pogleda. Njegove oči so jo gledale tako hrepeneče in nepremično, da jo je spravilo to malone iz ravnotežja. Drugi dan je dobila od njega dolgo, sladkih besed polno pismo, v katerem je bilo med drugim rečeno: ze štirinajst dni vas občudujem vsak večer, ko nastopate na gledališkem odru. Čutim, da ste ženska mojih sanj in vse na svetu bi dal za to, da bi vas mogel osebno spoznati. — V tem patetičnem duhu se je nadaljevalo pismo še nekaj časa, potem se je pa zaključilo z izrazom brezmejnega spoštovanja in vdanosti. Marja je zmečkala pismo in ga brezbrižno vrgla v koš. Toda baron Radim Zvolskv je bil mnogo bolj žilav, kakor je misHla. Vsak večer je sedel v prvi vrsti na sedmem sedežu in ves čas nepremično gledal Marjo. Mladi igral- ki je tudi redno pošiljal vizitke, toda sobarica jih ni hotela več izročati svoji gospodarici. Včasih je poslal tudi rože. Toda njegovi vsakodnevni nepremični pogledi so jo začeli polagoma razburjati in dražiti. Naveličala se je bila tudi odpirati njegova pisma, prihajajoča redno po pos EL Toda nekega večera je bflo gledališče malone prazno. Ljudje so bili ostali raje doma, ker so poslušali radio, ki je prenašal priljubljeno opero s slovečo igralko v glavni vlogi. In tako se je zgodilo, da je bil naš san javi fant na sedežu številka 7 v prvi vrsti kakor oaza sredi praznih sedežev. In kakor vedno je zrl nepremično in vztrajno na svoj ideal na odru. Marja se je pri tem zasačila, da je sama vračala njegove poglede. Dvakrat se jI je zareklo in bila je vedno bolj nesigurna v svoji vlogi. Bila je srečna, ko se je predstava končala in prosila je ranmatelja naj vsiljivega mladeniča ne pusta več v gledališče. — Zelo mi je žal. toda kaj naj storim? Saj mu vendar ne morem prepovedati gledanja na oder. Kdor ne prenese pogledov, naj si Izbere primernejši poklic. To je rnorala Marja hočeš nočeš priznati in po daljšem razmišljanju se je odločila za dejanje. In zgaoaio se je, da gadim Zvolsky ni hotel verjeti svojim očem, ko je dobil drugo jutro pismo, glaseče se: — Dragi gospod baron, zelo mi je žal, da vašega vabila doslej nisem mogla sprejeti in zelo me veseli, da vam lahko obljubim sestanek za Jutri. Morda bi me počakali po predstavi pri vhodu z odra. Vdana Marja Ledecka P^dim je hodil ves dan kakor v sanjah in večera kar dočakati ni mogel. In komaj je padel zastor je tekel k izhodu za igralce. Vratar, ki se je tistega večera izredno prijazno smehljal, mu je dejal: Gospodična Ledecka pride vsak hip. Radim je potrpežljivo čakal. In ko je čez četrt ure nekdo izgovoril njegovo ime v zvezi z opravičilom, da je trajalo tako dolgo, se je naglo obrnil. Vratar je dejal: To je gospodična Ledecka. Trajalo je nekaj časa preden je mogel mladenič zbrati svoje misli in spraviti iz sebe prve besede: Zelo sem vam hvaležen, da ste prišli, gospodična, — Zdaj jo je spoznal. Da, te poteze obraza so mu bile dobro znane. Toda doslej jo je videl samo na odru. Komaj je prikril svoje razočaranje. Na odru bi ji bdi prisodil kvečjemu dvajset let, toda žena ki je zdaj sprejela njegovo roko, je bila stara najmanj petinštirideset let, če ne | več. Neprestano jo je gledal. Ne, nobenega dvoma ni moglo biti. To so bile njene poteze, njeni tizianovski rdeči lasje. Ni bfla tako sloka kakor na odru. Toda to je znana gledališka prevara, in to je bil njen božajoči topli glas. Toda v splošnem je bil to večer globokega razočaranja. Radim je bil nekam trd in okoren, sram ga je bilo, da je tako plah in že med večerjo je trdno sklenil, da nikoli več ne pojde v gledališče. K sreči se je zdelo, da tudi ona ne misli na to, da bi se 5e kdaj sestala. Radim se je globoko oddahnil, ko jo je pripeljal do njenega doma. — Ali spiš. drago dete? — Marja je prižgala luč. — Dremala sem že mamica. Toda pripoveduj, kako si se zabavala? Mamica je najprej glasno zazdehala od utrujenosti Obe sta si bili navzlic veliki razliki v starosti čudovito podobni. In odgovorila je: — To poslanstvo je bilo zelo dolgočasno. Toda česa mati ne stori za svojo ljubljeno hčerko? Mislim, da ti tvoj mlečnozobi častilec ne bo več izkazoval pozornosti. Iz vsakega njegovega pogleda in iz vsake njegove besede je odsevalo strašno razočaranje. In od srca sta se zasmejalL Draginja in njene posledice Precej krivde na draginji moramo pripisati tudi potrošnikom samim Ljubljana. 12, oktobra nam rodi nešteto drugih pojavov in posledic sklenjenih v verigo brez konca. Zato tudi imenujemo pola v draginje — začarani krog. — V tem krosu se neprestano vrti dvoje pojavov: namreč zvišanje cen življenjskim potrebščinam kot gotovo dejstvo, in zahteva po zvišanju dohodkov. To pa daie zopet povod za višie cene. Toda priznati moramo, da so tisti, ki so interesiram na visokih cenah, ker so jim koristne, vedno na boljšem kakor oa tisti, ki zaradi visokih cen zahtevajo višje plače, ker jih največkrat ne dobe, ali pa dobe taksno malenkost, da niti od daleč ne odgovarja najbolj nujni višini potrošnje. Ce se plače zvišajo na raven obstoječih cen, se cene takoj zopet dvigneio za več kaleor so bile plače zvišane. Tako ere to vrtinčenje vedno nanrei in ne vemo prav nič. kje se bo ustavilo. Pri tem plesu oa se tisti, ki odnese levji delež, poslužujejo najbolj različnih trikov, ki jim daieio možnost doseee višjih cen. katere tudi vselej neovirano dosežejo. Najbolj Driiiublien vzrok za dosego višjih cen. katerega se v pretežni večini vsi poslužujejo, je ta. da teea ali onega blasa na treu ni naorodai. Istočasno pa se razširiaio govorice, da bo to blago težko še dobiti ali pa samo v omejenih količinah. V vsakem takem primeru konsumenti naravnost navale na dotično vrsto blaga ter ga. če ga dobe. plačujejo svojevolino po višji ceni. kakor mu ie določena, odnosno kakor ie to blago vredno. S tem na ie prodaialčev namen dosežen in dotičnega blaga ie zopet dovoli na razpolago, samo s to razliko, da je sedaj cena višja, kakor ie bila poprej. Pod poimom »orodaialca« na seveda ne smemo razumeti večino naših trgovcev, ki so znani po svoii solidnosti. Tašen primer imamo ravno sedaj, ko ni dobiti v Ljubljani niti ene kapljice bencina. Zato ea potrošniki iščejo povsod, kjerkoli ga upajo dobiti, nai stane kolikor hoče. Cez teden ali dva. pa bo bencina najbrž zopet dovoli na razoolaeo. seveda po višji ceni. kakor ie bila do sedai. Tako se nam ie zgodilo že s slanino, moko. oliem in drugim blagom ki ie nuino potiebno za preživljanje. Zato moramo za draginjo precej krivde pripisati tudi potrošnikom ker preveč lahkoverno verjameio lana ranim govoricam, da bo tega ali onega biaga zmanjkalo. Treba je samo nekoliko pomisliti, ali ie to mogoče, da bi pri nas zmanjkalo resnično slanine, ali pa česarkoli drugega, česar pridelujemo doma več kakor za lastno potrebo? V pretežni večini primerov moramo samo reči. da ni mogoče, da bi nam česa primanjkovalo za redno prehrano. Razumljivo pa ie. da ne smemo kupici ti nepotrebnih zalog, ki se lahko pole varijo, ker s tem škoduiemo ne samo sebi. temveč celokupnemu prebivalstvu. Glavna krivda za sedanio draginjo na zadene upravne oblasti zato. ker ne posežejo v pravem času vmes, da bi napravile v tem pogledu red. ki je v sedaniem času bolj potreben, kakor kdajkoli prej. Ce druge vojujoče se države najdeio priliko in čas za to. da obdrže živlienisko raven na znosni višini, ki ie primerna njihovemu gospodarskemu stanju, bi tudi mi morali imeti toliko energije, da bi obvladali tozadevno vprašanje, ki ie bitnega pomena za vse državljane, ter to vprašani? prilagodili kupni moči prebivalstva. Prepustiti draginji, da gre svojo oogubonosno pot navzgor, skoro brez omejitve, na drugi p+ra-ni oa biti gluh in slen za upravičene klice pomanikania trpečih liiidi. se pravi, da se igramo z osniem. ki nam bo prei ali slej škodoval. O dijaštvu, ki se vozi v šolo in nazaj Nujno potrebno je) da uvede železniška uprava posebne dijaške vagone Kan mik, 12. oktobra V začetku letošnjega šolskega leta je nekdo pisal o slabih posledicah vožnje di-jaštva v šolo in domov. Kar kdo svetuje, je dobro; kaže pa, da se takšni dobri nasveti nikogar ne primejo. Ljubljanske srednje šole obiskuje mnogo dijaštva, ki se mora sem ter tja voziti z vlakom. S kakšnimi neugodnostmi je takšna vožnja združena, ve samo tisti, ki je na to obsojen; obsojeni so pa tisti, katerih starši so gospodarsko tako na slabem, da ne zmorejo vzdrževalnine za otroke, kajti dandanes stane študent najmanj 500 din mesečno. Kdor se mere, se tako visokih izdatkov rad izogne. Dijak, ki se vozi, mora bodisi zjutraj zgodaj vstati ali se pa zvečer pozno vrača domov. Od doma do postaje in obratno ga neštetokrat biča dež, sneg, mraz ali burja, V Ljubljani tavajo po ulicah in čakajo bodisi na šolo ali pa na vlak. Kjer je, povsod je napoti komurkoli: v mestu občinstvu, prometnim napravam in policiji, na železniški postaji in v vlaku pa potnikom. Nič čudnega ni, če se ta ali oni spozabi ter napravi kakšno neumnost, ki mu potem dostikrat nepopravljivo škoduje. Z vožnjo ter s čakanjem in postopanjem sem ter tja izgubi vsak dijak dnevno najmanj G ure časa, v enem šolskem letu pa približno 700 ur. Ce pomislimo, koliko se lahko človek v 1 uri nauči, bo 700 ur dalo ogromen duševni kapital, ki ga Človek nehote zavrže. Izguba tega kapitala se pokaže ob koncu vsakega šolskega leta, marsikdo pa misli, da so tega krivi profesorji. Druga velika izguba, ki jo dljaštvo utrpi, pa je moralna. — Po svetu se sliši in vidi marsikaj, kar ni treba. Pametnega in razsodnega človeka se kaj takega ne prime, dijaštvo, zlasti ono iz nižjih šol, pa je za vse take nebodigatreba reči izredno dovzetno. — V vlaku se vedno najde kdo, ki se ne zaveda, da je v javnem prostoru, da se mora torej vesti dostojno. Slišijo se razne kvante, kletve, umazane pesmi in še marsikaj. Dljaštvo, ki je zraven, to posluša, včasih kai odprtih ust in si vse bolj gotovo zapomni kakor šolske reči. Tako se vse ono, kar šola stori dobrega, sproti uniči. Tak dijak, ki sicer napravi maturo, je nadut in surov, pogosto pa tudi umazan, namestu da bi bil intelektualno dobro podkovan, v vedenju dostojen, zavedajoč se, da ni še nič. duševno pa dober in socialno čuteč. Izjem je malo. Ce je nam res kaj do tega, da bi bilo potujoče dijaštvo vsestransko vsaj kolikor toliko na zadovoljivi višini, da ne bi bilo v nobenem pogledu razočaranja ne za dijaštvo, ne za pedagoge in ne za starše, je nujno potrebno, da za to store nekaj tudi merodajne oblasti. Po mojem mnenju bi bilo zelo dobro, če bi prosvetna in železniška oblast uredila na ljubljanski, celjski, mariborski, ptujski in novomeški postaji, kamor prihaja toliko dijaštva, po eno večjo ali manjšo, od vsega ostalega na postaji ločeno sobo, samo za dijake, kjer bi smeli biti ves čas od prihoda vlaka do začetka pouka In potem od konca pouka do odhoda vlaka. Dobro bi tudi bilo, če bi bilo v tej sobi določena primerna oseba za nadzorstvo nad dijaštvom med Čakanjem. Neizogibno pa je potrebno, da se potujočemu dijaštvu da od vsega ostalega občinstva ločeni prostor t. j. posebni dijaški vagoni. Na kamniškemu vlaku n. pr.F kjer se vozi mnogo dijaštva, sem videl, kako se dijaštvu godi. Dijaštvo, ki Ima dopoldanski pouk, potuje v Ljubljano zjutraj. Z istim vlakom potujejo tudi delavci, ki gredo na delo v razne kraje. — Dijaštvo, ki ima popoldanski pouk, pa se vrača zvečer s predzadnjim vlakom in s tem vlakom se vrača tudi delavstvo. Vsakokrat je vlak polno zaseden. Tudi dijaki bi radi sedeli, toda kamorkoli kateri sede, ga brž prežene kak robanter. Delavci se pogovarjajo svoje in po svoje, dljaštvo pa mora, četudi ne rado — poslušati. Dijak je v vlaku brezpraven ne glede na to, da vsi dijaki nimajo režijskega popusta, ampak morajo njihovi starši plačati precej višjo voznino. Vsak bo uvidel, da tu ne gre za klerikalce ali liberalce, ne za delavskega in ne za gosposkega otroka, ampak za vse skupaj kot mladino, ki bo obrodila dober sad. če jo bomo dobro vzgojili. Prosvetna oblast je merodajna, da skuša s pomočjo železniške uprave odstraniti vse, kar podira domačo in šolsko vzgojo, železniško upravo pa naprošamo starši, da na vseh progah tudi na kamniški, da dijaštvu pri vsakem vlaku, s katerim dijaštvo navadno potuje, vsaj po en vagon samo za dijaštvo, kakor je to že uvedeno za vojaštvo in da vlako-spremnemu osebju naroči, da dijaštvo na-potuje v dijaške vagone, dočim naj se vsemu ostalemu občinstvu dostop v dijaški vagon brezpogojno prepove. Potrebno pa je tudi, da vlakospremno osobje v dijaškem vagonu drži disciplino, da bo tudi vsak posamezni dijak zaščiten pred surovostmi posameznikov. Enako velike važnosti pa je tudi dijaška čakalnica tam, kjer so srednješolski zavodi. To dvoje res ni vse in edini vzrok šolskih neuspehov in moralne pokvarjenosti, toda pomembno pa vendarle je. NAJLEPŠE CTIV0! Ravljen Klabund Ravljen. - Thompson Majerjeoa Broširana knjiga: din 10,-Vezana knjiga din /5.- Piotr - Rasputin Črna vojna Sivko Rudarska balads ZALOŽBA .CESTA LJOBLJASA KNAFUEVA ULICA f Iz Novega mesta — Danes družabni večer v k»v»mi Central, Poje splošno znani tenorist g. Stanko Lukman. Začetek ob 9. uri zvečer, pri klavirju ga spremlja naša umetnica ga, Logarjeva. Vabljeni Z Jesenic Film o b©ju proti HibeTkulozi. Tuberkuloza (jetika, sušica) je bila do nedavna bolezen, ki je predstavljala strah človeštva zlasti pa strah socialno šibkejših slojev. Nazivali so jo ->proletarka«, to je delavska bolezen, kajti delavci so ji bili zelo podvrženi in so zanjo zelo umirali. Trdo delo, navadno stalno v prahu, brez solnca in zadostnega počitka, je ustvarjalo dobro podlago za širjenje tuberkuloze, česar sdaba prehrana delavstva tudi ni mogla preprečiti. Toda zadnja leta se vse to boljša in tuberkuloza, dasi še ni iztrebi jena, ne povzroča več tolikih žrtev kakor jih je povzročala prej. Kdo ima glavno zaslugo pri tem ? Vsekakor slavni nemški zdravnik dr. Robert Koch. ki je po truda-polnem delu odkril povzročitelja tuberkuloze, tako zvan Kochov bacil. Ko so zdravniki spoznali neprijatelja, t. j. bacil, so lažje začeli z borbo proti tuberkulozi in imajo tudd velike uspehe. Delo in življenje slavnega dr. Roberta Kocha pa so najboljši nemški filmski igralci ponazorili v filmu svetovnega slove3a, ki se imenuje ^Doktor Robert Koch«. Ta veliki film bo predvajal na Jesenicah pod pokroviteljstvom Protituberkulozne lige tukajšnji zvočni kino Radio v dneh 11. do 14 oktobra. Mi opozarjamo na ta krasen film vse Čitatelje našega lista, ker ta film ne predstavlja samo poklonitve delavstva spominu velikega borca proti proletarski bolezni, nego je tudi zelo poučen in zanimiv. — Zvočni Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) krasen velefilm -Dr. Robert Koch«. V glavnih vlogah Emil Jannings in Werner Kraus. Med dodatki tudi vojni tednik Zaradi izredne dolžine prosimo, da cen j- občinstvo prihaja pravočasno. Sledi > Hotel Imperial«. Iz Krškega — Poverjeništvo URO Uit v Krškem. V soboto so se sestali v Krškem rezervni oficirji krškega sreza. 2e letos poleti je bil sličen sestanek z željo, da se ustanovi pododbor, ker pa je bilo precej rez. oficirjev na vajah, je ta zadeva nekoliko zaspala. Pobuio za setanek je dal celjski pododbor UROrR. Sestanek je otvoril tov. dr. Vrečko iz Celja, ki je v svojem govoru podčrtal pomen organizacije ter svetoval, naj se zaenkrat ustanovi samo poverjeni-štvo, pozneje pa šele pododbor. Razvila se je o tem debata, nakar je bil sprejet predlog tov. dr. Vrečka, da se osnuje zaenkrat samo poverjeništvo. Za predsednika je bil izvoljen tov. Hrovat Ivo za tajnika Časnik Lado in blagajnika tov. Košorok Jože. V prosti debati se je pred vsem načelo vprašanje, ki zelo zanima rezervne oficirje, da bi se namreč dobivali izvlečki poročil naših opazovalcev z bojišč, kar bi rez. oficirjem mnogo koristilo. Načeto je bilo tudi vprašanje odškodnine za izgubljeno spremo, katero morajo plačati oficirji, ki so bili materialno odgovorni na vežbah, " j i . Upamo, da se do tudi to vprašanje ugoano resilo. Sestanek je pa tudi pokazal, da se rezervni oficirji dobro zavedajo svojih dolžnosti. Upamo, da ne bo sedaj v našem s rezu nobenega rezervnega oficiria, ki ne bi bil Član udruženja. Vse prijave pošljite sedaj na poverjeništvo v Krško. — Sprememba v občinski upravi, z odlokom banske uprave je bil postavljen za gerenta občine Krško primarij krške bolnice dr. Murgelj Josip, ki je v petek že prevzel posle. Nadejamo se, da bo vodil posle v zadovoljstvo vseh občanov. — Karamb°l dveh avtomobilov. Obrato-vodja rudnika v Krmelju g. Zupančič An- ton se je vozil te dni po banovinski cesti od Trebnjega proti Boštanju, Na ostrem ovinku pa mu je pribrzel nasproti inftflrdr Urnek Anton iz Ljubljane. Avtomobilista sta opazila drug drugega šele v zadnjem trenutku. Čeprav je ing. U mek takoj zavrl svoj avto in se je g. Zupančič umaknil močno v stran, je zaneslo avtomobila drug v drugega ter je zlasti Zupančičev avto bil precej poškodovan. Nezgode je pač kriva cesta, ki je na tem ovinku preozka, poleg tega p«a je ovinek še nepregleden. — podivja^Osi. pred kratkim je prodal Vene Janez iz Hrvaškega broda posestniku Jan že viču Antonu iz Dobrave stroj za čiščenje žita. To pa nikakor ni Slo v račun pastorku Venetu Jožetu, ki se je te dni znašel pri Janževiču z motlko ter začel udrihati po stroju, da ga je močno poškodoval ter napravil precejšnjo Škodo. Zadeva pride se pred sodišče. — Kolo so mu ukradli, v noči od nedelje na ponedeljek se je splazil v drvarnico sreskega tajnika g. Vizjaka Mirka neznan prijatelj koles ter mu odpeljal skoraj fle novo kolo, vredno okrog 1200 din. ZATO — Teta, zakaj pa ti nimaš otrok t — Štorklja mi jih ni prinesla, Jurček, — Beži no, kdo pa zdaj še verjame, da nosi otroke štorklja. VZTRAJEN RIBIC — Ali so v tem jezeru ribe? — Tega ne vem. — Ali že dolgo loviš ribe to? — 2e deset let. STARI DOVTIPI Sloveči igralec sreča znanega humorista, — Cital sem tvoje dovtipe in priznati moram, da sem se jim od srca nasmejal. — Zares? se razveseli humorist. Kdaj si jih pa čital? — Se ko sem hodil v šolo. PESIMIST IN OPTIMIST Ravnatelj kaznilnice: »No, upam, da vas tu ne bom nikoli več videl.« Odpuščen kanjenec: »Pa se vendar že ne pripravljate na upokojitev, gospod ravnatelj ? MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. rUll %JmJmLJmL Sever Rudolf Marijin trg 2 RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanišl znesek 8.— din ^ — JABOLR^ obrana, zimska, gambovce, bo-oovce in druge dobre, trpežne vrste razpošilja Cehner Henrik, trg., Libeliče, Koroško. 2343 Poslužite se malih oglasov »Slov. Narodu« ki so oajcene jšil TRSJE divjake korenjake, na raznih podlagah, nudi Ziher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Mo-škanjci. Zahtevajte cenik! 2333 ZA VSAKO PRILIKO najboljša m najcenejša ooiačila si nabavite pri P R E S K E R Sv Petra cesta 14 50 P Al i ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic. — Velika zaloga perja po L— din vJulijana«, Gosposvetska c. 12 m Frančiškanska ul. 3 4. L PROŠNJA! Prizadeti naproša vse, ki so opazovali demonstracije dne 21. septembra od 11. do 12. ure iopoldne pred buffetom, naj se oglase pri Oskarju Kalinu — Maribor, Slovenska 8. 49. M DOPISI DAMA si želi iskrenega prijateljstva z boljšim gospodom, ki bi ji gmotno pomagal. Cenj. dopise na upravo >S1. Naroda« pod »Sorodna duša«. 2357 POLK Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od W-do 8. in od %8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu Novi tečaji se prično 15. oktobra. — Šolnina najnižja. Največja strojepisniea s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod Domobranska c. 15, tel. 43-82 2332 KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje KLAV2ER Vošnjakova ul. 4. 2348 KITARO novo, s prevleko, prodam ali zamenjam za staro obleko ah Čevlje. — Klavžer, Vošnjakova ul. 4. 2349 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, poceni prodam. Veliki štradon 9. 2359 TRICIKL -noško kolo, otroške in deške j oicikle in tricikle, dobro ohra-rjene proda »METALIA«, Gosposvetska c. 16, tel. 32-88 2327 STAVBNA DELA Vrtne ograje vseh vrst. hitra dobava, adaptacije, načrte, proračune ter vsa v to stroke spa-iajoča dela. kakor tudi stavbno nizarska dela izvršuje poceni In solidno: Stavbno podjetje Rudolf Terčelj, pri novi cerkvi v Šiški. 2358 KOSTANJEVA DREVESA 50 komadov 3 do 3^ m visoka, 12 do 21 cm obsega po din 25; 20 komadov 2 do 2% m visoka, 10 do 12 cm obsega po din 20 — proda D. Hauser, Vojnik pri Celju. 2361 DVA MIZARSKA VAJENCA sprejmeta Trampuš & Trebu-šek, št. Vid n. Ljubljano. 2351 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sa velike kose sprejmem takoj. Benedičič Franc, Ciril Metodova 8, Jesenice. 2352 AVTO BUICK 8 cilindrski, malo rabljen, z dobro gumo, se ugodno proda. — Anton Adamič, Kranj. 2355 Sortirana jctrolka za zimo in krompir ima na zaljgi Trgovska poslovalnica KMETIJSKE DRU2BE Novi trg 3 STAVBISČE cca 2000 — 2500 m2 v Mariboru kupim. Prednost bližina kolodvora in možnost lastnega vodnjaka. Ponudbe prosim na upravo lista pod >Gotovina 2500«. 2328 STAVBNI PARCELI po 1000 m2, stroga vilska četrt ob tramvaju posedujem. — Dam na razpolago za zgradbo dveh večstanovanjskih vil v svrho skupnega vnovčenja. Ponudbe pod »Sigurna naložba in zaslužek« na upravo »SI. Naroda«. 2356 KU P! M Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din SREBRO.' 'DRAGE* KAMNE In vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela »Slon«) ZAVRŽEN DENAR Imate na podstrešjih in v kleteh. Staro železo, kovine in vsakovrstne predmete — plača najbolje »Metalia«, Goeposvet-§ka c. 16. tel. 32-88. 2336 STARE VREČE embalažo, kupujem vsako količino Egon Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 ZLATO vsakovrstno kupuje ZLATAR B. RANGUS kr. dvorni dobavitelj RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CT.VF! Najnovejši otroški to igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, KarlovSka 4 NAPREDEK! ZA MIZARJE IN SLIKARJE! V irnitiranju lesa so »Gupfo« odtisni papirji (Umdruckpapiere) nov pretisni postopek. ZASTONJ vam imitiram pročelje na kakem pohištvu in takoj lahko potem z gotovim uspehom greste na delo. Nadomešča najlepši žlahtni furnir, pa dobite takoj enake štlripoljske letnje (fladranje). — Zahtevajte vzorce zastonj! Za pojasnila prosim znamke za odgovor! Provizij ske zastopnike sprejmem! PETER ZIEGLER, Apatin, Speiserova 21. ■ u ■ m n ii !■ umi i m » ii i a i i i m m m i i 11 i i n Posteljno perje po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano m komično očiščeno din 25.—, 35.—, 55.—. Belo in sivo gosja perje in puh dobite najugodneje pri »LUNA« — Maribor, samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! innnnnnnnnanco k h MiLJtJiJjrjLiJcaziD^^ SAMO NEKOLIKO PAR VEO gre za vase zdravje! 10 zidarjev za tlakovanje z lomi jen eem takoj za Gorenjsko. Dober služek zajamčen, izdatna ln poceni hrana na stavbišču, stanovanje brezplačno. Gradbeno podjetje tog. Jos. Dedek Ljubljana, Zibertova ulica 7/1. narodna Tiskarna I L3UBL3ANA I KNAFUEVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del Usta Oton Cfcnatot U Vsi s 294 »8LOVEHSK1 HAEOB«* li. oktobra IMG. Stmn* Jubilej matičnega gasilskega društva Prostovoljna gartlrtra teta Ljubljana-mesto je naša najstarejša zacija — Kako se je razvijalo gasilstvo pri nas 5?' 0^ ^ Itd L Prostovoljna gasilska četa v Ljubljani ob svoji 601etnici Ljubljana, 12. oktobra Gasilska organizacija bo vedno živa in nikdar ne bo treba dokazovati, da ima pravico do obstoja. Potrebna je bila v starih časih, a dandanes mora prevzemati še mnogo pomembnejše naloge, v dobi letalskih vojn. Posebno gasilci v mestih prevzemajo težke naloge ter prav za prav tudi odgovornost za življenje prebivalstva. Minili so idilični časi, ko so bih gasilski jubileji lahko le veseli dogodki; dandanes se pa moramo ob gasilskem jubileju zamisliti resno o izrednem pomenu gasilstva ne le za obrambo naših domov zgolj pred uničujočim elementom, temveč tudi za obrambo domovine. Zato hočemo izrabiti to priliko, da naglasimo, da je gasilska organizacija v mestu najpotrebnejša ter najpomembnejša. Če ji pa hočejo to tudi priznati tisti, ki lahko pospešujejo njen napredek, ji morajo tudi posvečati rrmogo večjo pozornost. I>ruštvo si mora pomagati Naj povemo takoj, da bi Prostovoljna ga-sftska četa Ljubijana-mesto potrebovala na leto najmanj 50.000 din kreditov, da bi bila pripravljena na vse nevarnosti v duhu časa in ustrezajoče razvoju tehnike. Mestna občina ji daje na leto po 10.000 din, iz gasilskega fonda pa je zadnjič prejefla 1200 d m. Zato mora naše najstarejše gasilsko društvo ob svoji 701etnici misliti predvsem kako si bo pomagalo samo. ker je prepuščeno samo sebi, da bo lahko prevzemalo naloge, kakor zahteva čas. Takšne razmere seveda niso ugodne za razvoj idealizma. Društvo je priredilo veliko efektno loterijo, da bo vsaj tako dobilo nekaj sredstev za izpopolnitev svoje opreme. Na to je treba opozoriti ob tej priliki, kar je potreb ne j še, kakor napisati nekaj prigodnih fraz o jubileju. Dobitki (loterije so zelo lepi: avtomobil, 4 motocikli, 2 radijska aparata, šivalni stroj, 7 moških koles, 3 ženska kolesa in še 432 raznih praktičnih predmetov. Žrebanje bo 29. decembra. Prejšnje čase so praznovali gasilske jubileje mnogo bolj slovesno. Proslava 70-lernice našega najstarejšega gasilskega društva pa bo skromna, a javnost mora zvedeti, da ima prav to društvo posebne zasluge za razvoj vsega našega gasilstva. Najstarejši aktivni član Prostovoljne gasilske čete Ljubi jana-mesto, predsednik nadzornega odbora Ivan Breskvar, ki deluje med ljubljanskimi gasilci že 41 let Prvi gasilni red Gasilstvo samo na sebi je staro prav tako kakor civflizacija, zato pa je sorazmerno še zelo mlado organizirano gasilstvo. Prvi začetki organiziranega gasilstva segajo v 13. stoletje, V Avstriji, ki je začela prva organizirati gasilsko službo, je bil izdan prvi gasilski red 1. 1278. Domnevajo, da je bil izdan zaradi velikega požara, ki je uničil L 1276 velik del Dunaja. Novi gastfski red je bil izdan šele 1. 1534. Pozneje so izšli številni predpisi o ureditvi gasilske službe in najpodrobnejše je izdala Marija Terezija l. 1759. V" slovenskih deželah velja za najstarejši gasilski red tisti, ki je izšel 1. 1785 na Kranjskem. Zanimivo je, da je bift objavljen že v slovenščini. Predhodnice gasilskih društev Predhodnice gasilskih čet so bile požarne hrambe, ki so jih začeli ustanavljati šele v prejšnjem stoletju, predvsem v industrijskih podjetjih. Prva požarna hramba v Avstriji je bila ustanovljena 1. 1831 na Tirolskem, v tobačni tovarni v Schvvazu. Sele čez desetletja so začeli ustanavljati požarne brambe tudi v drugih mestih, tako da je bilo do 1. 1860 v vsej Avstriji samo 5 požarnih bramb. Tedaj se je pa gasilstvo začelo naglo organizirati in čez 10 let je bilo že 381 požarnih bramb Gasilska služba v stari Ljubljani Gasilska služba ;e bila v Ljubljani do Napoleonove dobe primitivno organizirana. L. 1814 je izdal generalni guverner odlok, naj mesto uvede požarno policijo in uredi v splošnem gasilsko službo. Guverner se je tudi zanimal, kako K urejeno v Ljubljani ometanje dimnikov. Ljubljana je imela tedaj samo dva dimnikarja s petimi pomočniki. Posebna komisija je tudi ugotovila, da jc bila gasilska oprema zelo slaba m morali so poslati obe, edini brizgalni zvonarju Samassi v popravilo. Mesto je i m do tedaj 6 požarnih orod'šć, ki so bila: na Mestnem trgu. pri Sv. Jakobu, na Poljanah, v šentpetrskem predmestju, rta Kapucinskem trgu in v krakovskem predmestju. Orodišča so nadzirali posebni nadzorniki, ki so pa včasih tudi na svojo pest posojali orodje zasebnikom, zato je magistrat izdal strog nalog, da nadzorniki smejo odpirati orodišča le, ko čuvaj na Gradu naznani ogenj s topovskim strelom. L .1815 je generalni guverner izdal posebno odredbo, da morata biti čuvaja na Gradu oženjena ter da ju morajo kaznovati, in sicer pri drugem prestopku z globo treh goldinarjev, pri ponovnem prekršku ju je pa treba odsloviti. Ko je gorelo v mestu, je čuvaj na- gasirstva. Doberiet je poioz.il dobre temelje vsemu našemu gasilstvu. Ni pa dovolj čutfl z narodom ter se nt mogel sprijazniti s predJlogom. naj bi uvedli slovensko gasilsko poveljevanje. Zato je nastal med ljubljanskimi gasilci 1. 1899 hud spor in na občnem zboru 30. januarja so zmagali Slovenci. Doberiet je odstopil in njegevo mesto je zavzel Ludvik Strice!]. Otvoritev Mestnega doma Novi odbor je brl zelo delaven m društvo je dobilo v Mestnem aomu novo ordišče. L. 1900 se je društvo obrnic na meščane, naj ga podpro v njegovih plemenitih prizadevanjih; »di se, da so tedaj Ljubljančani znali bolje ceniti gasilsko organzacijo. kajti takoj se je prijavilo 56 podpornih članov, pozneje pa še mnogo več Mestni dom kot dom gasilcev je b.' 7. in 8. septembra 1. 1899 slovesno otvorjen. To ie bi! velik Gasilni avto ljubljanske Prostovoljne gasilske čete ► ijutujansKi znana požar s tremi streli, požar v predmestju z dvema streloma, v okolici pa enim strelom. Razen tega je čuvaj izobesil tudi rdečo zastavo, ko je gorelo, in sicer na tisti strani stolpa, kjer je bil požar. Ponoči je namestu zastave izobesil rdečo luč. Čuvaj je tudi bil plat zvona v grajskem stolpu. Ponoči je moral čuvaj ponoviti vsak četrturni udarec v grajskem stolpu, da so meščani vedeli, če čuje nad njimi, a razen tega je moral vsak dan med 11. in 12. javljati na policijskem ravnateljstvu, če se je kaj pripetilo. Vdliko vznemirjenje je nastalo 1. 1819 v mestu, ko je strela sprožila top na Gradu in meščani niso mogli dognati, kje gori. Čuvaja so trdo prijemali, ker so domnevali, da je streljal on. in le s težavo se je izognil kazni. Oblasti so tudi skrbno nadzirale hišne posestnike, da so imeli predpisano gasilno orodje. Med zanimivimi predpisi proti požarni nevarnosti je treba omeniti odredbo iz i 1824, naj bi se v mestih ustanovile zavarovalnice za zavarovanje proti požarom V Ljubljani se je zavarovalo 271 posestnikov. Tudi mestna občina je zavarovala magistrat, in sicer za 3000 goldinarjev, drugih 6 mest n h poslopij pa za 12.450 goldinarjev. Prvi organizirani gasilci-Sokoli Gasilstvo se je začelo organizirati v pravem pomenu besede v šestih letih prejšnjega stoletja. Gasilsko službo je tedaj organiziral magistrat. Vodstvo gasillske službe je 1. 1863 prevzel župan M. Ambrož. Kljub skrbni organizaciji mestne občine je gasilska služba še vedno zelo šepala in oblasti so kmalu sprevidele, da morajo gasilstvo prepustiti tej ali oni organizaciji, ki ima dovolj discipliniranega članstva. Gašenje je prevzed Južni Sokol, Turnverein pa je to službo odklonil. Zupan dr Costa je Izdal gasilni red, ki je predpisal gasilsko službo pod okriljem Južnega Sokola. Razmere pa niso dopuščale, da bi se gasilstvo razvilo na tej podlagi. Ustanovitev prvega društva Ko je županoval dr J Suppan, je prišlo do priprav za ustanovitev prvega ljubljanskega gasilskega društva. Društvo je bilo ustanovljeno 30. marca 1870. Načelnik, odnosno »stotnik* društva je bil Fran Doberiet, ki ga imenujejo očeta slovenskega praznik gasilstva in v Ljubljano so prihiteli Številni gasilci tudi da se udeleže občnega zbora mlade Zveze kranjskih gasilskih društev. Slovesnost* so se udeležili tudi Cehi in Hrvati. Razvoj našega gasilstva L. 1904 je bila organizacija naš.h gasilcev reorganizirana in dobila je ime »Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo«. Med svetovno vojno je društveno delo začasno zastalo, a tedanjemu načelniku Josipu Turku se je posrečilo oprostiti vojaške službe številne člane, ki so opravljali med vojno službo sanitejcev ter pre-pcljevali ranjence s kolodvora v bolnice. Po prevratu so člani ljubljanskega društva z zastopniki drugih društev začeli akcijo za združitev slovenskih gasilcev v skupno organizacijo. L. 1920 je tria ustanovljena Ju-goslovenska gasilska zveza, ki ji je načelo-val do svoje smrti znani gasilski organizator Fran Barle. Posebej je treba naglasiti, da ima ljubljansko gasilsko društvo največ zaslug za organizacijo slovenskega gasilstva. Ob priliki kongresa vseslovenskega prostovoljnega gasiflstva je društvo zelo slovesno proslavilo svojo 601etnico. Tedai je bit tudi odkrit spomenik Barletu na pokopališču. Ko je izšel zakon o gasilstvu, so bile gasilcem naložene mnoge nove naloge in potrebno je bilo, da se je naša matična gasilska četa oprijela dela še bolj živo ter iz-vežbala svoje članstvo po predpisih zakona. Misliti so morali tudi na izpopolnitev opreme. Najmodernejšo motorno brizgal-no si je nabavila že 1. 1928 s podporo mestne občine, 1. 1934 je pa kupila še moderen orodni avtomobil in še eno moderno briz-galno. Podporo je dala tedaj banska uprava. Zaslug društva, ki s- jih jc pridobilo za naše mesto in okolice s svojim neprecenljivim požrtvovalnim ddlom v sedmih desetletjih, pa nj treba omenjati še posebej. Prav bi bilo. da bi bile te zasluge priznane društvu na pristojnih mestih s tem, da bi mu poslej posvečali večjo pozornost ter podpirali njegove delo tudi gmotno. Pri tem bi ne smeli nikdar pozabiti da so naloge gasilskega društva v mestu mnogo težje, kakor na deželi. Fran Finžgar: Razvalina življenja Ljudska igra je žela mnogo toplega priznanja Ljubljana, 12. oktobra Finžgar je bil do nastopa Prežihovega Voranca a >Požganico« in >Sarnor as talki< ! naš najmočnejši ustvarjalec in oblikovalec ljudskih značajev, teženj, grehot in usod. Fkižgar se je najdosledneje in najpogum-neje držal načela Frana Levstika, da naj pise slovenski pisatelj tako, da bo Slovenec v knjigi (ah v drami) gledal in poslušal samega sebe kakor v zrcalu. - Storil je to Finžgrar laze kakor marsikdo, saj je sam kmetiški sin, ki je do potankosti »poznal misli, čuvstva, vrline m napake slovenskega ljudstva, pa je kot duhovnik živel dolga desetletja med ljudstvom po raznih župnijah ter je kot izpovednik zvedel najgloblje tajnosti, ki so gibalo življenja po naši kmetiški domovini. Finžgar ni bil nikoli le hladen opazovalec strasti, trpljenja in radosti slovenskega ljudstva, temveč je živel a tem ljudstvom v najtesnejši zvezi zmerom z Iskrenim sočutjem in zmerom trudeč se. da bi ga docela razumel. Predvsem pa da bi temu ljubljenemu ljudstvu pomagal, ga poučil, ga opozoril na grehote, ki delajo življenje našega kmeta tako težko in često tako nesrečno. Učitelj In dobroten vodnik ljudstvu, ki ga mu je dala usoda v duševno, zlasti nravstveno upravljanje, je izku-šal biti Finžgar z resnično apostolsko vnemo in samopo žrtvo valno ljubeznijo. In ker mu je dala narava pisateljski talent, vse vrline 'odličnega stilista m izjemno tenko-sl usne ga jezikoslovca, >o tudi v svojih dramah, ki jih sam zavestno označuje kot ljudske, ustvaril nekaj zrcal, ki imajo vsa skupni namen, reči ljudstvu: »Glej, takle si! Zgrozi se sam nad seboj skesaj se in poboljšaj, da bos srečnejši!« Fmžgarjcve odrske igre so torej vse ten-denene, poučne, zelo koristne ljudstvu Razumljivo je, da so nahajale in ie nahajajo v ljudstvu polno razumevanje ki soglaša-nje. Takoj pa lahko pristavim: »Razvalina življenja«, Flnigarjevo poslednje dra- matsko delo, je našlo prisrčen sprejem tudi r Ljubljani Zadržan in odsoten, da bi se bil udeležil premiere, sem slišal z vseh strani: »močna, lepa, tako strašna slika nekdanjih in morda tu in tam še zmerom veljavnih razmer po našem podeželju!« In je več kot nerazumljivo, da je moralo miniti dvajset let po premieri, preden smo mogrli videti ponovno uprizoritev »Razvaline Življenja« na ljubljanskem odru. Finžgar je tu pač iz lastnega opazovanja povedal: Le iskrena ljubezen sklepaj zakone; tragika tolik erih zakonov na kmetih zahteva Žrtve, ker so bili sklenjeni le zaradi denarja, dote, iz špekulacije. »Na prste lahko sesteješ zakone na deželi, ki jtti je sklenil Bog-!« pravi župnik, izpoved-dUc, pisatelj Ftnigar .. . Upajmo, da dandanes vendar ni v splošnem več tako! Ostalo pa je še zmerom strahotno mnogo brezdušnega oderuštva in pijanstva, izvirajočega iz svobodnega igsmjarstva. Tudi proti tema usodnima zle-ma grmi ta drama in avtorjevo zrcalo resničnosti je kruto zanesljivo. Naj bi ga naši podeželski odri postavljali pred ljudstvo vedno iznova! Predstava v skrbni in vseskozi naturalistično verni uprizoritvi režiserja Milana Skrbtnska je odlična. Vsi sodelujoči so v istini izvestni v svojih ulogah. Ivan: Cesar igra Urha Kante ta, žganjar- ja, ki zastruplja vas z vso okolico s svojo slivovko. služi debele tisočake in jih posoja lastnim žrtvam za oderuške obresti. Tudi lastno hčer edinko Lenčko žrtvuje svojemu pohlepu po denarju. Zadene ga kazen: nesrečna Lenčka se vda žganju, a pijančevanju zapade tudi njen mehki, blagi mož. Končno se ne sesuje le bogata domačija, temveč mož zadavi ženo v besni ljubosumnosti. Cesar je ustvaril močno osebnost v prikupno zabarvani govorici, značilni maski in v vsem nastopanju ter jo naravno pri vedel do tragičnega zloma. M. Danilova ni kmetica niti zunanje, niti po kretnjah in govorici, ali tragiko svoje usode je izražala krasno in pretresljivo. Prav dobra je resohitna, vedno iskrena rejenka Tona, ki jI daje Gabrijel-čičeva polno krvi in čustva. Posebno odličen je Se ver je v mehki Martin, mož slabič, iz nesreče in alkohola končno morilec žene Lenčke, ki jo neskončno ljubi. Sever je podal kreacijo, ki znova utrjuje njegov sloves finega psihološkega označevalca vlog. Kmet Ferjan, ki ljubi Lenčko in je ljubljen, a noče kmetovati, je najbolj problematična osebnost v igri. Presetnik ji daje po možnosti življenjskost in pristno toplino. Zapitega zapravljivca Sirka je igral z močno naturaostjo Kaukler, a Rakarjeva je res originalna potovka. IgTa je žela mnogo priznanja. F. O. Na velesejmu paviljon za paviljonom pada Do začetka maja 1941 mora biti končana prva etapa del za novi ljubljanski velesejerr Ljubljana. 12. oktobra Gostje lepega Tivolija postajajo v Lat-termanovem drevoredu in gledajo, kako podirajo delavci gradbenega podjetja A. Battelino velesejmske paviljone. Po drogovih pflezajo poštni delavci in snemajo električne in telefonske napeljave. Z listjem, ki pada s stoletnih kostanjev in lip, pada tudi tramovje paviljonov, ki so častno služili 20 let, kajti po večini so ostali dobro ohranjeni in jih bo podjetje Lahko porabilo pri gradnji novih paviljonov ljubljanskega velesejma. Prvi je padel paviljon F, včeraj so podirali paviljon E, v ponedeljek bo Battelino poslal na velesejmski prostor večjo skupino delavcev, ki se bodo lotili še ostalih paviljonov in v teku prihodnjega tedna starega velesejma ne bo več. Ostala bosta samo srednja dva zidana paviljona M in N, toda tudi ta dva bosta odstranjena v teku druge etape del za novi ljubljanski velesejem. V dveh etapah bo Ljubljana dobila nov, moderni, razstavi jalni tehniki ustrezen velesejem. V prvi že začeti etapi bo padlo pet paviljonov. Namestu teh mora biti dograjena do začetka maja 1941 paviljonska stavba, ki bo obkrožala velesejmsko zemljišče. Dela se ne bodo izvrševala po načrtu inž. arh. Glanza. temveč po spremenjenem načrtu, kajti za gradnje po prvotnem načrtu bi biflo potrebnih nad 5 milijonov din, velesejmska družba pa ima na razpolago samo 3.700.000 din. Toliko bo stal novi ljubljanski velesejem v prvi etapi. Novi paviljoni bodo višji in širši od sedanjih. Zgrajeni bodo s pomočjo betonskih stebrov, med njimi bo polnilo iz betocela. Zgrajeni bodo po zahtevah moderne razstavne tehnike, tako da bodo uporabni za razstave vse industrije. Skozi paviljone bodo tekle tračnice, vse napeljave bodo vzidane v tleh. Posamezna podjetja si bodo lahko najela za daljšo dobo posamezne razstavne oddelke. Površina novega velesejma pa bo manjša od dosedanje približno za 1000 kv. m. V Lipovem drevoredu ob-kopališču Ilirije se bodo paviljoni umaknili v notranjost sejmišča za 5 m, na pridobljenem prostoru bo urejen prostor za parkiranje motornih vozil. Vzdolž Celovške ceste se bodo paviljoni umaknili na znotraj tudi za pet metrov, in sicer zaradi železniškega podvoza, ki ga bodo zgradili pod sedanjimi železniškimi pregrajarm. V Lat terma nove m drevoredu bodo novi paviljoni postavljeni približno v isti Črti kot sedaj. Vzdolž vseh treh stranic trikotnega veđesejmskega prostora bodo postavljeni paviljoni v ravni črti, le začetna paviljona E in I pri vhodu se bosta začela v loku. Vsi paviljoni bodo povezani med seboj. Na križišču Lattcrmanovcga in Lipovega drevoreda bodo zvezani z vesti-bulom ali kupolo, kjer bodo zgrajena tudi javna stranišča. Zunanji paviljoni bodo imeli nadstrešek, tako da bodo obiskovalci hodili zunaj od pavMjona do paviljona vedno po suhem tlakovanem hodniku. Fasade paviljonov bodo za 2 m više od dosedanjih, notranjost paviljonov bo lepo izdelana, paviljoni bodo imeli strope, ventilacijo itd Strehe bodo krite s salonitom. Podjetje Battelino namerava graditi nove paviljone vso zimo, kajti do začetka maja prihodnjega leta mora biti novi ljubljanski velesejem v prvi etapi dograjen. Maja 1941 bo slovesno otvorjen pomladanski velesejem že v novih paviljonih. V drugi etapi bo v teku prihodnjih let zgrajena projektirana koncertna dvorana, in sicer najbrž ne v delu sejmišča proti Šiški, temveč v sredi sejmišča. Opuščen je bil tudi načrt za veliko upravno poslopje pri vhodu. V sredini sejmišča so bili projektirani tudi moderni parki, namestu teh pa bo najbrž določen prostor za stalne grajene paviljone tujih držav. Kaj bo z zabaviščem, kjer prebijejo za velesejmske dni gostje lepe urice ob dobri jedači in pijači? Zabavišče na dosedanjem prostoru bo opuščeno, a za leta dni bodo pivski in veselični paviiljoni tu le ostali in penzionisti bodo še do zime lahko metali karte pri RadoniČu in pri Veselem Dolenjcu. Zabavišče bo kasneje preneseno v notranjost novega velesejma proti severni strani, na dosedanjem prostoru zabavišča pa bo mestna občina namesto vescličncj i parka uredila moderen park za sprehajalce. Na velesejmu paviljon za paviljonom pada. Na pomlad 1941, ko se bo prebujala narava v lepem Tivoliiu, bodo Ljubljančani že občudovali novo velesejmsko pavi-ljonsko zgradbo, ki se je začela graditi te dni pod vodstvom inšpektorja inž. R. Zajca, inž. arh. Mesarja in tehnika N. Arka. Iz Kranja — število brezposelnih je neznatno poraslo. V septembru se je pri tukajšnji Borzi dela k 146 brezposelnim prijavilo Se 394 novih. Od teh je dobilo zaposlitev 378, tako da znaša število brezposelnih v začetku tega mesca 162 in je le za malenkost večje od prejšnjega mesca. V času velike draginje je to stanje razveseljivo, toda vprašanje je, kaj bo pozimi, ko bodo prenehala javna dela. — Kegljanje na dobitke. Prostovoljna gasilska četa priredi tudi letos kakor vsako leto v času tombole kegljanje na dobitke, ki je bilo vedno upoštevano in priljubljeno. Kegljanje bo danes v soboto, v ponedeljek 14., četrtek 17., soboto 19., nedeljo 20. in zaključno v ponedeljek 21. t. m. na kegljišču restavracije pri >Petrčku«. Glavni dobitki so: moško kolo, vreča moke, usnje, blago itd. — Kino v Str&žlšču predvaja v soboto, nedeljo - in ponedeljek tri krasne filme: >Zena vrage, > Gospodarica džunglec in > Ml ada orla«. Ne pozabite na trojni program ! — Kino »Narodni dom« predvaja danes in v nedeljo zabavni film: »Hura, jaz sem a tac. Večerne predstave se prično ob pol 19. in pol 21. — TJSpehi naših strelcev. Kakor smo že poročali, so se v nedeljo 6. t m. vršile zaključne strelske tekme kranjske družine, ki se jih je udeležilo nad 60 strelcev in je bila zasedba tarč stalna. V tekmi družin za pokal Kranjske strelske družine je tekmovalo pet skupin in so dosegle naslednje uspehe: 1. mesto Kranj 565 krogov, 2. mesto Ljubljana 530 krogov, 3. fit. Vid 415 krogov, 4. Tržič 285 krogov, 5. Slovenski Javornik 266 krogov. Na zmagovalni tarči je dosegel 1. mesto kapetan Franjo Per, Ljubljana, 193 krogov, 2. Hinko Ločniškar, Kranj, 192 krogov, 3. Janez Cerne, 6t. Vid, 182 krogov. Na splošni tarči na 200 m je zasedel 1. mesto Joco Kostanjevec, Ljubljana, 84. 2. Hinko Ločniškar, Kranj, 75, 3. kapetan Franjo Per, Ljubljana, 71. Na tarči »Struževoc na 150 m je bil 1. Oton Pire, Slovenski Javornik, 84, 2. Rudolf Vrabec, Kranj, 84, 3. Demšar, Tržič, 84. Na mladinski tarči na 150 m je bil 1. Ivan Krzen 75, 2. Zoran Bele 56, 3. Henrik Vidmar 48, Flobert, dame: 1. gdč. Pavla Grab-ner 100 točk, 2. gdč. Ivanka Lukman 100 točk. Tekmovalci so prejeli 42 lepih daril. Prireditev je tako v moralnem kakor tudi ▼ finančnem pogledu uspela in je agilna kranjska družina z izkupičkom s tekem poravnala tudi poslednji dolg. — Šahisti, prijavite udeležbo r.a turnir ne glede na to, ali ste člani Kranjskega šahovskega kluba ali niste. KŠK sprejema prijave do otvoritve I. kola turnirja za prvenstvo Kranja, ki bo v ponedeljek 14. t. m. Zaradi igranja v dveh razredih je možna udeležba tudi slabejšim igralcem. Komur je le mogoče, naj pristopi v klub, ki bo v letošnji sezoni poskrbel za veliko število prireditev. — Nogometni spored. Jutri ob pol 16. bo prvenstvena tekma med SK Ljubljano in moštvom SK Kranja. Po nedeljskem rezultatu smemo pričakovati, da bodo domačini s srčnostjo in dobro igro lahko nadvladali goste, toda za končni izid je možnih še veliko drugih okolnosti. Obiščite zanimivo tekmo. sjjsjjsjjssjsjjjjjjjjjjjsj KINO MOSTE 11 Danes ob 20. uri, jutri ob 14.30, 17.30 I in 20.30 uri 1 UM I Victor Sta I Sil Usoda v planinah Victor Staal, M. Schneider, R. Wanka Sindikat zločina E. G. Robinaon Iz Črnomlja — Kmetijski tečaj za ućiteUstvo. V četrtek dne 10. oktobra se ie na drž. osnovni soli v Črnomlju pričel kmetijski teeai za učitelj stvo kmetskih in gosixxi miškin nadaljevalnih sol za Črnomeljski srez. Tečaja se udeležuje okrog 40 učnih moči. kar je dokaz izrednega zanimanja našega učl-teljstva. ki v času trgatvenlh počitnic prisostvuje Dredavaniern sedem ur dnevno Velika udeležba pa potrjuje tudi nujnost takega tečaja, ki se ga je poskušalo prido-bdti že letošnjo oomlad a ga ie usoelo oživotvoriti šele jeseni. V tečaju, katerega vodstvo je poverjeno priznanemu sres. nadzorniku za osnovne in kmetijske nadaljevalne šole g. Voncini Dragotinu. ki je tuda. predavatelj za predmet kmetske-nadaljevalnega šolstva, sodeluie še 9 strokovnjakov predavateljev, ki bodo s tečajniki predelali učno gradivo iz poljedelstva, foBclore. živinoreje, vinarstva in kletarstva. Mvinozdravstva, sadiarstva itd. — vse s posebnim ozirom na prilike v Beli Krajini, ki ji je potrebno posvečati mnogs-več poaurijuati kot doslej. Stran I »aX.O VEZ / SKI NA SOD«, eebota, 12. oktobra 6tev. 234 Maribor, 11. oktobra Troitev, da je življenje na deželi cenejše od onega po mesta, je postala v sedanj in časih le se pravljica. Prej nekoć je bilo morda res, da se je dobilo na deželi to ali ono živilo cenejše, večinoma so to bih le poljski pridelki, mlečni izdelka in sadje. Ostalo blago, ki ga je treba nabaviti pri podeželskem trgovcu pa je bilo tudi v boljših časih vedno dražje od one-~a, ki se prodaja po mestnih trgovinah S tem so bili vedno najbolj prizadeti drevni nameščenci, ki so prisiljeni bivati as podeželju. Vedno znova se je poudarjalo, kako krivična je zaradi tega razde-itev naših krajev v tri draginjske razrede. Posebno še v Sloveniji, kjer med kra-je\-nimi cenami življenjskim potrebščinam ni bilo nikake razlike po predvidenih treh dragtnjskh razredh. Nasprotno so bile cene nekaterim Življenjskim potrebščinam v nižjem dravinjskem razredu večje od onih v višjem. Vse svaječasne akcije, ki so opozarv^Ie na take anomalije, niso pomagale prav nič. 2e itak po drugih prilikah otežkoceno življenje podeželskih državnih uslužbencev je imelo še neprijetnost, da so morali uslužbenci s pičlimi dohodki kriti potrebe, ki so v vseh primerih presegale njih plačilno zmožnost. Od tu datirajo dolgovi državnih uslužbencev, ki dosegajo težke milijone. Tako lahko danes pišemo o prezadolzencsti državnega usiužben-stva in nihče ne ve, najmanj seveda uslužbenci, kako in kdaj bodo ti dolgovi sanirani. V sedanjih težkih časih so najbolj prizadeti oni, ki so odvisni le od vsakdan je-g:a zaslužka. Vsi stanovi, z Izjemo javnih nameščencev, imajo vsaj možnost, da si s posredovanjem oblasti zboljšajo položaj, kar smo imeii priliko opaziti v mnogih primerih mezdnega gibanja. Sicer pa so bile že prej plače zasebnih nameščencev znatno višje od onih, ki jih prejemajo javni uslužbenci. Rado se poudarja, pose ono s strani nepoučenih, da so državni nameščenci dobili že itak povišice tn naj kar lepo molče. A kaj so povišice v višini 5 do Selnica, 11. oktobra Sokolsko društvo Selnica ob Dravi je že predvojna postojanka dičnega Sokola v Podravini in na Kobanskem. Pod najtežjimi pogoji je zbiral rodoljub in kmetski sin France Sagaj Slovence, Selničane, da ustanovijo narodno viteško organizacijo. Kakor v sršenjem gnezdu je završalo, ko so štajerjanci začutili, da izgubljajo tla pod nogami Prve posledice samo zbiranja zavednih ljudi so bile takoj vidne. Zdramlje-ni sin naše zemlje je zahteval uradovanje v kobanskih občinah v slovenskem jeziku. Nasprotniki, ki so imeli povsod podporo, so hoteli v kali zatreti nastanek nacionalne organizacije v Selnici. Maloštevilni, a jekleno močni in borbeni so zmagali. Vendar so želi tudi oni eno zmago — našo žrtev. Huda preganjanja, razna sumničenja in zlobna obrekovanja so prizadjaLa toiliko boli ponosnemu Sagaju, da je prenehalo biti njegovo srce. Vendar je bil njegov pogreb žalna nacionalna manifestacija. Mu-ropoljski SokoH v krojih so nesli njegovo krsto zavito v slovensko zastavo in ga tako izročili materi rodn: grudi. Po njegovi smrti je bil ustanovljen sel-niški Sokol. Prvi starosta je bi* sedaj že pokojni učitelj Ferdo Kovačič, rodni brat agilnega dr Maksa. Sam učitelj z bomo plačo je izdatno podpiral svojega Sokola. V Sokolu ni bilo društveno, ampak družinsko sodelovanje. Leto po ustanovitvi 1913 je bil prvi javni nastop selniških Sokolov. Posebnost te prireditve je bila, da se je nastop vršil v senci avstrijskih bajonetov. Okoli sto orožnikov je zasedflo telovadni prostor na Mesaričevem domu. Brat starosta Kovačič je izvedel nastop s tako disciplino, da je ostal vsem v spominu. Verni sodelavec učitelj Jože Zemjič je priredb spomladi 1914 ciklus predavanj o naši zemlji in slovenskem tiste 'ičenju vojvod. S sokolstvom k svobot je bilo načelo brata Ferda Kovačiča. Kmalu $e zbral rudi zavedne rojake i/ Ruš. d;« so se pridružili sokolske m u pokretu. Ze pred znano vi- — Poroke. Poročili 90 > ' zadnjem času v Mariboru mlinarski Jj> . ~ eter šo-štarič in Marija Fras, 1 -ci uslužbenec Edvard Kiker in I\ani a Pučnik, zasebni uradnik Anton Gro. ir.. a Valerija Mrva. kotlar drž. žeL Josip B* .č in Antonija Jarc, posestnik Friderik Tramšek in Vera Korenjak, poštni služite! j Franc Trunk in Marija Rober, kaznilniški paznik Josip Zupane ln Olga Močivmk. — Novo-poročencem obilo sreče! — Nočno lekarai&ko *lužbo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu v Frankopanovi ulici 18, tel. 27-01, in K6-nigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79. — Nov grob. V splošni bolnici je umrla zasebnica Marija Klampfer, stara 76 let — žalujočim naše globoko sožalje! — Iz šahovskih vrst. Stanje šahovskega tekmovanja, ki ga je organiziral šahovski odsek SK železničarja, je po 8. kolu naslednje: Dasko 6, M ar vin 5, Maroti 3 in pol (3), Regoršek 3 in pol (1), prof. Stupan 3 (2). Babic 2 in pol (1). Bres 2 (3), Ketiš 2 (1), Bien 1 in pol (2), Certalič 1 in poL Nosan pol (5). _ Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom Ln njihovim upravičenim svojcem vrsi v neodložljivih primerih ln v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo 13. t. m. g. dr. Ivan T urin, Maribor, Linhartova ulica 12. _ Gledališki povratni vlak Maribor. Skuerje uče, da bi bilo mariborsko Narodno gledališče veliko bolje obiskano tudi od atnr. vnanjih zaaimaneev, če bi bil za to ugoden povratek vlakov na progi Maribor —Celje in Maribor—Dravograd, torej na glavni in na koroški progi. Na glavni progi dovdansko proslavo štirinajstega leta v Rušah je biLa prva javna telovadba pod Pohorjem. Sokoli iz Selnice so bodici daleč v pose te k narodnim društvom ter tako spoznavali ljudi naših misli. Ob razvitju prapora Sokola Maribor-matice 28. 6. 1914 v Rušah so sodelovali vsi selniški telovadni oddelki. Zatem je nastala grenka doba hudih preizkušenj. Zagrizene* so pričeli pozdravljati »vrv na vrat Sokolom«. Zahtevali so javno, da se sflov. učiteljem Sokolom v Selnici prepove pouk, sploh še korak t šolo. Kmalu je prišla pekoča Anina nedelja. Vlrfenjeni v verige, v spremstvu orožnikov so bili odgnani z domačije daleč t ječe in okove, samo zato. ker so brez sramu priznali, da so člani slovenskega naroda, Br. Kovačič in Žemljic, kakor ostali Sokoli so morali obleči vojaško suknjo. Vsi so bili označeni kot nezanesljivi Opravljali so najtežja in najnevarnejša dela Krvavi ples je zahteval dar bojni poljani Na Krasu, nedaleč od Doberdoba, je služil br. Kovačič. Topovske krogle »o pele svojo pesem. Kamenček razbite skale mu ie prebil sence. Ostal je za vedno v Jamliah, kjer sta mu dva brata Sokola. Selničan in Rušen, pripravila zadnji dom, zagrnila njegovo mrtvo truplo, a nad gomilo postavila spominsko znamenje — knž. Ob koncu vojne je doletela nesreča brata Zemlfiča, Po neprevidnosti se je v greškt bolnici sprožil samokres in krogla je prebila Jošku hrbtenico. Svoj sen sniva na pobreškem pokopališču. Seme. posejano v času. ko je rod pil iz kupe pelin, je padlo na rodovitna tla. Selniški Sokol hodi po poii, ki so mu jo začrtali ob ustanovitvi njegovi vodniki. So-kol, ti ptica junakov, si donesla nam zavesti, razprši poslednjo meglo malodušja. —• V nedeljo 13. oktobra ima selniški Sokol razvitje narašča jskega prapora ra nastop ob vsakem vremenu. Kum zastave je br. društvo Ruše Sokoli v nedeljo isi v Selnico. Avtobus vozi ob 13 z Glavnega trga. je že bdi nekaj časa tak potniški vlak, pa je bil zopet ukinjen. Ker pa ne gre samo za obisk gledališča, marveč sploh za večerne kulturne prireditve v Mariboru, so od pristojne strani zopet zaprosili za vpeljavo nočnega povratnega vlaka pol ure pred polnočjo. Tudi tujskoprometna zveza >Putnik« se je zelo toplo zavzela za vpeljavo tega vlaka. Dokler pa to vprašanje ali bolje rešitev tega vprašanja »visi« v Ljubljani in v Beogradu, bi se dalo vsaj deloma od pomoči, namreč z enim samim tedenskim tako imenovanim gledališkim povratnim vlakom — recimo ob sobotah — na obeh progah, in to na glavni vsaj do Fra-gerskega, na koroški progi pa vsaj do Sv. Lovrenca, če bi pa tudi ta začasna omejitev že zdaj, ko gre za otvoritvene predstave, za katere je tudi v okolici Maribora veliko zanimanje, ne bila izvedljiva, pa je tu se predlog, ki bi se mu dak> ugoditi in o katerem doznamo, da so ga poslali sa-nimanci ob progi Maribor—Pragersko, namreč, da naj bi se tovornemu Tlaka, ki odhaja iz Maribora pred pomočjo, priklopila dva potniška vosa do Prager-skega. Treba bi bik) le. da bi ta vlak obstal na vsaki vmesni postaji po eno minuto, da bi potniki mogli Izstopiti. Tu ne gre sa kake posebne izdatke m vpeljave; le malo dobre volje je treba na pristojnih mestih in nekoliko več uvidevnosti tudi sa narodna in kulturne interese po užitku narodne kulture hrepeneč ega okoliškega Občinstva. — 8ejme*e novice. Na mariborski svinjski sejem 11. oktobra so prignali okoliški kmetje 220 svinj, prodali so jsk 104. Cene so bde sledeče: 5 do 6 tednov po 85 do 130, 7 do 9 tednov 135 do 175. 3 do 4 mesece 205 do 346, 5 do 7 musecov 390 do 560, 8 do 10 mesecev 570 do 630, 1 le- to 800 do 1100, kg žrve teže prodajajo po 10 do 13, kg mrtve teže po 14 do 18.50. — Sodna razprava pr°ti občinskemu tajniku Hergu lz Rus je bila preložena, ker je obtoženi priznal samo del mu očitanih dejanj, dočun se je giede ostalih izgovarjal na župana m ostale občinske svetnike, češ da je po njihovem odobrenju oziroma s njihovo vednostjo vršil virmane, to je, da je po izčrpanju kredita v eni postavki proračuna pričel črpati denar iz druge postavke. Ker je pa to po zakonu prepovedano, se je prakticiralo na ta način, da se je fmgiralo višja izplačila iz tistih postavk, v katerih je bik) še dovoli kredita na razpolago, iDeL pol.). — čevljarski pomOčniK} boijfte pre-jemKe. Tudi mariborski Čevljarski pomočniki ao pričeli gibanje za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Ce bi ne prišlo do sporazuma, je verjetno, da bo meadno gibanje čevljarskih pomočnikov stopilo tudi v Mariboru v resnejšo fazo. — Povozil je starko, ki je kmatu nato umrla. Dne 19. aprila t- 1- je povozil pekovski vajenec Oskar Smigovc 76 letno Marijo Perkovo, ki je kmalu nato umrla, Zaradfi tega se je moral vajenec zagovarjati pred sodiščem. Obsojen je bil pogojno na mesec dni zapora, ker se je sodišče prepričajo, da gre v tem primeru le za nesrečno naključje, ki je terjalo življenje nesrečne starke, — Ljudska univerza v Mariboru prične v ponedeljek 14. t. m. z novo sezono predavanj. Predava prof. dr. Silva Trdinova o najpomembnejši slovenski slikarici Iv. Kobilici. Predavanje pojasnjujejo skiopti-one slika. — Društvene novice. Sokoli kolesarji odhajajo jutri v nedeljo ob 13. uri izpred Sođcoiekega doma k sokolskermi slavju v Semico, — Trgovski pevski zbor pojde jutri % nado lepo narodno pesmijo k Sv. Križu nad Mariborom. — Avtoizvoščki in avtoprevozniki bodo razpravljali jutri v Mariborskem dvoru o položaju, ki je nastal za lastnike in prevoznike z motornimi vozili na podlagi nove uredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili. — Za revne dijake Iz pisarne odvetnika dr. M. dnuderia je prejela >Damaca po-mocc na drž. klasični gimnaziji 500 din iz neke sodne poravnave. Denar se bo porabil za prebrane revnih dijakov. — O tem In onera. Jutri ob 10. dopoldne se preizkusijo na verandi v Sokolskom domu najboljši rokoborci Pekovskega SK in zagrebške policije, — Prt Sv. Vidu je streljal nekdo na posestniškega sina Franca Hostnlka, kf je ranjen ▼ levo noga Orožniki poizvedujejo za napadalcem- — V Žetalah je padel s kolesa 32-letoi Anton Gajšek, ki ima težke notranje prjškodbe. Zatekel se je v bolnico. — 123etni A, Znioerl iz Maribora je priletel tako nesrečno v kanal Grajene, da al je pri padcu poš3codoval prlavo. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. — V Zrečah je porezala cirknlarka prste na levici delavcu Francu Lamutu, — KoVo so odpeljali izpred poslopja OUZD šivilji Klari Keberjevi s Pobrezja. Kolo je znamke >MatadOrc m trna ervid. št. 128410. — Ob kolo je tudi Albert Raner- Njegovo kolo ima evid, štev. 126491. — Tudi drjafcn Štefanu Cvetku iz Peker so ukradli kolo znamke »Matador«. — Žeparske nadlog« na mariborskem trgu ni konec fatev drznega aeparja je postala sedaj zasebnica J. Maistrova, Id jI je na trgu fegtnila denarnica, v kateri je bilo nekaj gotovine, — Zasebniei Ceciliji Koletnikovi pa so odnesli lep nov prt, vređen okoti 400 dm. — 23letni zasebni uradnik Karot Perico se je hotel izogniti nekemu kolesarju, pa je padel z motocikla in si zlomil desno ključnico. Zdravi se v bosaici. — Za modi miimilje ceste 9v. Lenart— Sv. Benedikt je že razpisana licitacija. Gradbeni stroški sa računajo na 317.000 — drsni na K°*ja*o. Prav se zgodi le t Pohorje zaljubljenim Mariborčanom, ee je po Kozjaku toliko prostora, da se tam okoli klatijo cigani, ki so priaM k nam na »izlete tam iz daljne Hrvaške. K sreči je bila to pot samo mala dnsttna, trojica Ke-seve »dinasti jec: Dragotin in Dragica — sodita, da sta mož in žena — m 17 letni stefan njun nadebudni sinko. Od 3emice preko Kozjaka dokler niso prisu v roke nest obmejni straži, ki jm je spravila nazaj potom orožaistva v Selnici. Po njihovem zatrdilu niso po celem tem >«z4etu< zagrešili nič * ciganske g a -s. razen da so beračili m tako nabrali za 150 din samega drobiža. Na vprašanje, zakaj raje ne delata, ko pa so še tako mladi, so se odrezali, da je to vendar že stara ciganska navada, da se tudi pohajkovanje združeno z beračenjem smatra za važr.o — delo. Sicer pa oni skrbe za svojo večjo družino doma tam nekje pri Toplicah, okraj Pregrad, kamor se povrnejo na javne stroške seveda, — Aegnanje pri Sv. Trojk« se »tr«*i. Kaj takole večje zegnanje kot je se zdaj vsako leto pri Sv. Trojici v Slov. goricah, vse prinese na posledicah, to vedo le Usti, Id imajo s takimi posledicami se opraviti, ko so drugI te pozabili na zegnanje. Vendar kakor za lahko opazuje Iz naknadno do-spevajocih prijav, gre le se sa manjše jgrehec na naslov tega zegnanje. Tako gre še na ta račun tudi vožnja z dvokole-som pred cerkvijo; še bolj ker se France Pirš is zupetincev. ki je s svojim kolesom motil romarje, ni hotel ustaviti na zahtevo aroznistva in se je z veliko brzino raje odpeljal s se eno osebo na kolesu, kar tudi ni dovoljeno. — mo vojske v mak baraki. Herceg Franc, delavec in Strojnik Jože, rudar, stanujeta v eni baraki onkraj Meže. Stropnik živi v pravem. Herceg pa le v divjem zakonu. Pa so se zopet enkrat najpreje ženske spo rekle,moški pa so napravili »red in mir« s pestmi. Konec te male vojske pa bo še le tam, kjer se bo dognalo, kdo je prav za prav začel — seveda če bo to brez sporazuma sploh mogoče. — Zlobno nagajiva poškodba Koles, v gostilno sta/ogel na Zg. Boču je prišel že vinjeni Pojainčič Karol, posestnikov sin iz Janezove gore nad Selnico ob Dravi. V Maribor, 11. oktobra Druga z narodnega stališča še bolj žalostna pravda se je pred istim sodnikom vršila kot posebnost, ki išče v zgodovini bojev za slovenski prapor odnosno našo narodno zastavo najbrže zaman svojo sličnost. Tako žalostna je zlasti v tem kritičnem času ta pravda za slovenski prapor, da se tudi oodnik sam ni mogel dovolj načuditi, kako da se take notranje zadeve narodnokulturnega društva ob meji sploh iznašajo pred sodišče, ker je prav v tem primeru po zaslišanju prič tudi za sodnika težko, izreči od obeh strani pričakovano pravično sodbo. Zato je sodnik sam, čim je po pričah v glavnem ugotovil dejanski stan, obema (slovenskima) strankama res toplo in poučno priporočal, da sami med seboj poravnata nepotrebni spor. Tožeča stranka se je temu sodnikovemu mnenju radevoljno pridružila, več dobre volje manjka pa na nasprotni strani in zato je bila razprava za vsak primer preložena. Ker tudi nam ni za senzacijo, marveč za narodno stvar, ne iznašamo (kakor vidite) nobenih imen, niti sicer dobro znanega kraja, kjer se je nesretnica spočel a in porodila. Le da vidi tudi širša javnost, zakaj tu gre in zakaj bi med nami Slovenci ne »melo iti, navajamo naslednjo sliko te žalostne zgodbe: Nekje v narodno zavednem kraja so rodoljubi ustanovili kulturno društvo z raznimi odseki. Med odseki je bH (v res- Iz Celfa —c Tri prvenstvene nogometne tekme, V nedeljo 13. t m ob 9.30 se nrične na igrišču r>ri »Skalni kleti« prvenstvena tekma mladin AtletiJcov in SK Jugoslavije. Sodil bo g. Lrokošek. Ob 14. se bosta srečala na Olimpovem igrišču v Gaber i u v drugorazredni tekma SK Borut iz Goto-veii m SK Store, Tekmo bo sodil g. Spat Ob 15.15 oa se prične na Olimpovem igrišču ligma iM-venatvene tekma med SK Olirnpom in ISSK Mariborom. To tekmo, ki bo gotovo zelo zanimiva m razgibana, bo sod*? g. Carnernik iz Ljubljane. —e Nagradno streifcune za celjsko strelsko okrožje bo v nedelio 13. t m. na stre-hsču v Pecovraku ori Celju. —c V 12. kal« sponbiskega turnirja dr. Antona Scnw3ba, ki ga prireja Šahovska klub Gaberje. so bih v četrtek zvečer doseženi naslednji rezultati: Fajs:Dornajnko rerrus, F. Scnnearier:Vercz:ovnifc 0:1, J. Sehnekier:F. Csorgd 1:0. HajsmgerrSUnašek 0:1, GoiJa:Esih 1:0. Med ved: Mžrnik 0:1, Rnjsek.Regner 0:1, Pukrnajster:Haberisue 0:1. Partija AhtzkrE. Csorgo je bila prekinjena. Rezultati prekinjenih partij: K. Csorgo:Sfcneek 1.-0, S%meek:Domanjko 1:0. Fajs:Pukrnajster 1«. Stenje po 12. kofu: F. Csorgo ki J. Schneider 11, Fajs 101/*, Gorja 10. Bfirrdk 8. HabenšUB in Ver&ov-trik 7Vt, C Csorgo 6 (1). Domanjko in Keg-ner 5 (1). Srimsek 5, F. Scrmeider 4Vt. Esih 4 (1>. Hajsinger 4. Medved 3 fl), Rajšek z. Abtik 1 (U Pukrnajster 0 točk. gostimo pa je prišel oči vidno le razgrajat. Ker pa drugi gostje s tem niso bili zadovoljni in je moral zapustiti gostilno, se je zunaj maščeval na ta način, da je tam naslonjenim kolesom pobral ventile, a iz pnevmatike pa spustil zrak. Tako, zdaj se pa vozite, če se morete. Tako, tako! Zdaj pa naj Pojančič razmišlja kako se bo izmazal vsemu, kar ga še čaka v spomin na ta obisk na Zg. Boču. — Kdo je pobral vejevje? sturm Antonija, poeestnica v Zg. Prebukovju je orož-ništvu v Slov. Bistrici prijavila, da je sosed Acko Leopold, ko je vozil zase vejevje iz gozda, kjer je njen mož, predno je odšel na orožne vaje kupil za več voz smrekovega in bukovega vejevja, Sturmo-ve prikrajšal za dva voza. Ačko pa se izgovarja, da je dogovorno m fiturmom popravil pot za prevoz vejevja ln da zase ni več odpeljal kakor kar je bilo dogovorjeno. Ce vejevja manjka je moral biti kdo drug, ki al ga je prilastil. Mariborsko pf ed»1*šc> Sobota, 12. oktobra, ob 20.: >Cyrano de Bergeracc. Premiera, Otvoritvena predstava. Nedelja, 13. oktobra, ob 20.: >Cyrano de Bergerac*. Vstopnice za otvoritveno predstavo ▼ so> boto 12. t. m,, v kateri pride prvič na mariborski oder veličastna herojska komedija *Cyrano de Bergerac*, se že pridno prodajajo pri dnevni blagajni. Ker se predstava prične točno ob 20., se nujno priporoča pravočasna preskrba vstopnic. niči menda edini) pevski zbor. Ta je pred dvema letoma nekje zapel podoknico, ki je ganila še bolj ko osebo, ki ji je bila namenjena, v kraju znano letoviščarko iz Hrvatske, katera Ima posebno veselje z narodnimi prapori. Ker jo je, kakor rečeno, slovenska pesem preprostih pevcev tako ganila, je obljubila, da bo ona zanje priskrbela poseben prapor. Nastal pa je v društvu spor za naslov posvetitve tega prapora: ali naj gre za naslov kulturnega društva ali za pevski odsek, ki se je po tej obljubi nameraval izločiti in se osamosvojiti. Naročen je bil naslov za pevsko društvo. S tem napisom je radodarna Hrvatica (najbrže po rodu Slovenka) lani prapor osebno izročila pododseku kulturnega društva, a 0 pripombo: >z a Vaše dečake pevačec. Iz vnanjepoHtičnih pa tudi iz drugih razlogov pa kljub praporu ni prišlo ne do samostojnega pevskega društva ln ne do slovesnega razvitja prapora. Pač pa je sčasoma prišlo do medsebojnih trenj, ker si je pevski odsek lastil pravico do prapora, a mu to pravico odločno odreka kulturno društvo kot tako. O tem sporu poučena darovalka se je nad temi posledicami svoje poklonitve tako raz-zalostila, da. je zagrozila, da Če se spor zlepa ne poravna, bo prapor enostavno sežgala aH pa ga polila s črnilom — kar seveda ne more biti resno mišljeno. Tembolj pa je bil resno mišljen sodnikov nasvet, kateremu se še posebej pridružujemo. —c Tečaj za učenje ruskeza Jezika Brt- redi Kolo jugo^loveriskih sester v Celju tudi letos. Tečai bo v večernih urah dvakrat na teden v Narodnem domu. Oni. ki hočejo redno obiskovati rxmk. na i se jevi-tez dooisnico Kolu iugosl. sester. Vse ostalo bo srx>ročeno pozneje. ' c Lahkoatletski miting po dolžnosti priredi SK Celje v nedelio 13. t. m, s pri-četkom ob 9. dopoldne na Glaziji. Na sporedu so rtaslednle euserohne: teki na 60, 100. 200. 400. 800. 1000 in 5000 m, tek na 110 m z zaprekami, skok v dalidno in višino ter meti krogle, diska, kooia in kladiva. To je poslednji letošnji atletski miting v Celju ln obenem poslednji na Glaziji. kjer bodo neibrž v kratkem oričeli graditi sodno palačo. —c Pred petčlanskim senatom okrožnesa sodišča v Celju se ie za^ovarial v petek 391etnd rudar Avgust Končar iz Hrastnika zaradi zločinstva po ČL 3. zakona o zaščiti države. Končar je bil obsoien na 4 mesece strogega zapora. —c Pri delu ga ie zadela kap. Ko je bil 561etru* mestni delavec Viktor Fuka z Lave pri Ceiju v sredo dopoldne zaposlen pri delu na cesti na hribu sv. Jožefa, ga je okrog pol 11. zadela kap. Prepeiiali so ga v bokuco. kjer je v četrtek zvečer izdihnil. —c IJubdanaka opera bo otvorila novo sezono Mestnega gledališča v Celju v torek 15. t. m. ob 20. z uprizoritviio slonite Janeokove opere »Jerrufe*. Predstava je za abonma. Življenje na deželi dražje kakor v mestih Najbolj so prizadeti državni u&iužJbeaci v drngiajsSlcrtiM rmared* 12 odstotkov v primeri a porastom cen*, ki so 06 lani narasle za okroglo 50 odstotkov! ze prej premajhne plača drž. uslužbencev, posebno onih v nižjih skupinah, niso odgovarjale življenjskim zahtevam, sedaj pa ne zadoščajo meti za minimalni življenjski standard ter ustvarjajo že pravo pomanjkanje. Nič nas ni aram povedati, da marsikatera družina državnega* uradnika žtvi danes slabše ko zadnji te-žaški delavec. Posebno bridko je danes biti dLlsosiii uslužbenec na deželi. Tu službujejo vestno* ma mlajši ljudje v nižjih skupil mil, M se že prej komaj shajali 3 nizko o*rvečajo oosebno pozornost Cvranovim citatom zlasti v zadnjih Drizorih zaključnega deiania. kier orihnia do izraza vsa veličina norica in elavneca junaka na i slavnejšega dela avtorja Ed-monda Rostanda. —rc Boj za prapor pred civilnim sodiščem Zgodba, kakršnih bi med nami Slovenci ne smelo biti Mar'** ' *-ke in okoliške novice