Stev. 7m
V Trstu, v petek 7. Januarja 1916.
Letnik iX£.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška As»žkega SL 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirar.1 pisma se ne sprejemajo in rokopisi *e ne vračajo.
Izdajate!i in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsor«tJ list:: Ed:rost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AaUkega it. 20.
Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto
Za pol leta . . . ............
za tri mesece..........., ■ . ^
za nedeljsko Izdajo za celo leto . . • • • za pol leta.................
K 24.— . 12.— . 6— p 5.20 . 2.60
Posamezne šterllke .Edinosti* se prodajajo po S vlniij«?. zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računao na milimetre v šlrokostl ene kolor.i
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............m m po 20 vla.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20—
vsaka nadaljna vrsta.......; ... • 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema fnseratnl oddelek .Edinost". Narobilo® Id reklamacije se poiiljajo upravi lista. Plačuje se Izključna I* upravi .Edinosti". — Plača in toii se v Trstu.
Uprava !n inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančlSk« AsUkega šL 20. — Poštnohronilničsl račun št 841.652
MM nainovelfit! tfoioSHov.
Rusko bojišče. — Bojno delovanje v vzhodni Galiciji in na besarabski meji je včeraj bistveno popustilo. Mestoma topovski boji.
Italijanska fronta. — Na primorski fronti mestoma srditi topovski boji. Napadi Italijanov pri Dolin odbiti.
Balkan&ko bojišče. — Napredovanje naših čet severno Beran in zapadno Ro-žaja. Topovski boji v ozemlju boke kotorske. Sicer položaj neizpremenjen.
Zapadno bojišče. — Mestoma živahni topovski boii. Francozi stalno obstreljujejo Lens. Uspešni nemški letalski napadi.
Turška bojišča. — Boji z vojnimi ladjami. topovski dvoboji, boji z minami, napadi na angleška izkrcevališča in akcije letal.
Razno. — Asquith predložil v zbornici predlogo o vojaški službeni obveznosti.
RusKo bojišče.
DUNAJ. 6. (Kor.) Uradno se objavlja: 6. januarja 1916, opoldne.
Bojno delovanje v vzhodni Galiciji in na besarabski meji je včeraj bistveno popustilo. Sovražnik je od časa do časa obstreljeval naše postojanke. Njegova pehota ni nikjer stopila v akcijo. Tudi na drugih frontah na severovzhodu ni bilo nobenih pomembnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmL BERLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. januarja 1916.
V gozdu južno Jakobova prodirajoči poizvedovalni oddelek se je moral vsled napada sovražne premoči zopet umakniti. Pri Cartorijsku ie bil neki ruski sprednji oddelek napaden in vržen.
Vrhovno armadno vodstvo.
i
Ui
DUNAJ. 6. (Kor.) Uradno se objavlja: 6. januarja 1916, opoldne.
Na primorski fronti se je sovražni topovski ogenj mestoma zopet povečal. Severno Dolja so naše čete zopet krvavo odbile več napadov in so obdržale osvojeno postojanko. Na tirolskem mejnem o-zenilju so se vršil! v oddelkih Buchen-steina in Rive živahnejši topovski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. fiofer, fml.
Porociio Ccdcrnc.
DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 3. januarja: V ozemlju Lagaccio severno prelaza Falza-rego je sovražnik razstrelil nekaj min, kar Je povzročilo, da je nastala prava lavina kamenja in se je podrlo nekaj skal, sicer pa ni sovražnik napravil nobene škode. Na kraški planoti je sovražnik napadel naše postojanke na -rhu sv. Mihela. Napad je bil odbit ob težkih izgubah.
Balkonsko Bojišče.
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se objavlja: 6. januarja 1916, opoldne.
Severno Beran in zapadno Rožaja so čete armade generala Kovessa v ugodno napredujočem napadu proti Crnogorcem. V ozemiju boke kotorske v zadnjih dneh obojestransko artiljerijsko delovanje. Sicer je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, iinl.
BERLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. januarja 1916.
Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Koncentracija nemških in bolgarskih sil ob grški meji.
MILAN, 5. (Kor.) Corriere della Sera* poroča iz Soluna: Francoski letalci so konstatirali ob srbski mejni črti koncentriranje bolgarskih in nemških čet tekom 48 ur. Vendar pa se smatrajo Francozi in Angleži za svojimi zakopi, v katerih se nahaja nad 200.000 mož z ogromno množino topov in municije, tako sigurne, da samo čakajo na napad sovražnika.
LONDON, 5. (Kor.) Kakor poroča Reu-terjev urad iz Soluna, se je angleška artiljerija v Solunu pričela včeraj vpeljavati v sigurno streljanje. Prcbivalčem mesta je bilo naznanjeno, da se bodo vršile strelne vaje. _
Italijani niso v Epiru.
PARIZ, 5. (Kor.) Iz Aten se poroča: Poročilo, da bi šle ali da bodo šle italijanske čete skozi ozemlje severnega E-pira, je neresnično, ker je italijanska vlada
izjavila, da italijanske čete ne bodo prekoračile mej Albanije.
Razmere 0 Solunu.
Posebni poročevalec »Berliner Tage-blatta«, Emil Ludwig, ki je trideset ur pred aretacijo konzulov odpotoval So-
luna v Sofijo, poroča svojemu listu 3. t.
m. iz Sofije:
V širokem okroglem loku sc zavija Solunski zaliv in polagoma, v terasah se dviga mesto, nad katerim čuva stara trdnjava. Na enem koncu zavoja se dviga v nebo vulkanično pravilna grmada Olimpa. V zalivu stoji brodovje štirinajstih železnih trdnjav, kakor bi bile izrezane iz lepenke. Stoje kot črne sence pred popoldanskim solncem. Vmes se svetijo bele transportne ladje, plavajo z rdečim križem zaznamovane bolnice, počivajo tovorne ladje in barke, ki pomagajo izkrca-vati, jadrajo ob nabrežju. Široko nabrežje ob zalivu odmeva od ropota tovornih avtomobilov in voz. Dvanajst tednov že brodovje izkrcava na to nabrežje vse, česar potrebuje vojna. Tisočere roke posegajo v barke, ki so privezane ob nabrežju, in nalagajo na tisočere rame, kar prijem-Ijejo. Tuji vojaki, domači težaki, velikanski avtomobili, slabi voziči, tovorni konji, osli, vse mora vlačiti, nositi, voziti. Cele baterije sodov olja vale tu, nakopičujejo se celi bregovi zavojev volne, celi jezovi vreč moke in zabojev s konservami. Koliko gozdov se je moralo posekati za ves ta les, ki je pripravljen tu za kurjavo in stavbe. Štirideset staromodnih grških ja-drenic, privezanih ob nabrežnem zidu, razširja po svoji okolici fin vonj, kajti polne so rozin, in otroci love z majhnimi mrežami, kar je pri razkladanju padlo v vodo. Vmes smučejo majhni čolni, polni lovorjevega vejevja, ki je rabilo o božiču Angležem tu na mesto omele. Se manjši čolni so polni morskih pajkov. Preko vode podaja nekdo tehtnico 'drugemu, tu kriče prodaja neki Turek morske pajke, tam tolče kretski orožnik s črno čepico nekega Cerkesa, ker se mu je osel zvrnil po tleh, ondi zamenjava neki španjolski žid pod vrečo, v katero si je dal zavezati roke, fotografske plošče in dva popa kre-četa z vsemi štirimi rokami, ki jih skušata vjeti dva grška vojaka, da bi jih poljubila.
Obrnil sem se od morja. Tu se vozijo po nabrežju gospodarji. tega mesta. Da, Angleži so gospodarji tega mesta, gospodarji svojih zaveznikov, zato pa jih tudi tem bolj sovražijo Grki, Francozi in Srbi. Njihov nastop, ko se vozijo ali izprehajajo po ulicalu bodisi častniki ali preprosti vojaki, mornarica ali artiljerija; oni hladni način, kako častniki zvečer v rjavih civilnih površnikih s palico v roki, sports-mani, ošabno stopajo po kavarnah; te lepe postave, od starega polkovnika pa do mladega poročnika, ki se zde, da hočejo podnevi s svojimi dalnjogledi, biči in cigaretami ohraniti svojemu delu obliko dirkališča v vojni, vse to napravlja vtisk gospodarskega naroda, ki se v vsaki tuji deželi brez pravnih naslovov in znanja jezikov čuti doma in zna ukazovati. Nikjer se ni bolj kot tu, kjer sem jih mogel opazovati kot nespoznan sovražnik, utrdilo v meni prepričanje, da naj se ne zaničuje kak narod kakor kak človek zato, ker razume umetnost, da daje drugim delati zase. Ali ni umetnost sviranje na piščal? Brezhibnost njihove opreme, finost njihovega ponašanja, njihovo bogastvo in dostojanstvenost, vse to mi je dajalo manj povoda za ono zasmehovanje,*ki pri nas vlada po vseh ulicah, kot pa za kulturno historično razmišljanje o ulogi, ki naj jo igra kak narod, in o času, kedaj jo konča.
Poznam tudi nasprotno stran in tu jo vidim. Kakor gotovo so napačne vse vesti, ki slikajo vsiJjence tu kot drzne roparje, prav tako je veliko slučajev brez-merne pijanosti med angleškim vojaštvom. Sam sem kupoval od njih. kar prodajajo že tedne sem, ker jim njihov vsakdanji shilling ne zadostuje za whisky. Nikdar niso bili v Solunu bisquiti, konserve, črevlji tako poceni kot danes, in vsaka nemška gospodinja mi je pripovedovala, kako poceni kupuje. Francozi so sluge, so
deloma živina____Dvajset četverovprež-
nih voz gre po nabrežju, a vsakega vodi francoski trenski vojak. Vsi so težko obloženi z lesom, ljudje na prednjih konjih pa obrizgani z blatom ter udrihajo z bičem in kolnejo. Ob prihodnjem vogalu stoji angleški jezdni hlapec v brezhibni obleki, roke v žepu, vajeti na roki, pipo v ustih in kupuje tamkaj mandarine. Čeprav ie ta slika morda le slučajna, pa je vendar obenem simbol za vse, kar se dogaja tu, kar se dogaja sploh, v tej vojni med Angleži in Francozi. Včasih baje sedaj v znamenje zboljšanih razmer obstane kak angleški avtomobil, da se vsedejo vanj Francozi. Ne pozdravljajo se nikdar. Po ulici prihaja bataljon Škotov. Za njim gre bataljon francoske artiljerije. Ce se primerja obleka, nastop, snažnost, se vidijo takoj zopet gospodarji in sluge, pri čemer pa nikakor ni treba misliti, da bi sluga zaostajal za gospodom glede hrabrosti. Vkljub temu se pa tu, kakor že v miru. šele prav povsod govori francoski. Za Angleže so seveda ustanovili poseben časopis, ker ne znajo čitati »Independen-ce« in »Opinion«. Od teh dveh naivnih listov se zelo prospešno razlikujejo »Balkan News«, ker priobčujejo nemška vojna poročila. Nahajajo se v angleškem listu celo zasmehovanja francoskih pretiravanj, ki bi bila prepovedana celo v dov-
tipnem kotu fondoiekih časopisov. Tako n. pr. vest, da je francoski podvodnik na trgu de la Libertč v Solunu potopil tri nemške križarke.
Med gospodi in služabniki, ki danes dajejo obeležje mestu, se stiskajo nezado-voljneži, in to so Srbi in Grki. O turškem predelu mesta, ki šteje kakih 20.000 ostra-šenih Turkov, je bolje molčati. Nahaja se tu tudi nekaj Rusov in Italijanov z njihovih vojnih ladij, ki so zasidrane tam zunaj. Toda ti ne veljajo, niso v modi. Laskavi napis neke restavracije pravi samo: »Aux Anglais, Francais et Serbes«. V svojih skoro črnih uniformah, z zlatimi ovratniki, svojimi temnimi, obritimi četveroogla-timi igralskimi obrazi stopajo ruski častniki gorindol po veliki glavni cesti, ki se imenuje sedaj »rue Venizelos«, dočim pa Srbi v svojih škofovskih čepicah in rjavili uniformah čemerno sede za umazanimi kavarniškimi mizami in se zdi, da ne tipajo več na osveto, ki naj bi se naslanjala na zaveznike, ki so se izkazali tako slabo. Kar se je srbskih čet zateklo semkaj, se sestavljajo iznova. Srbske begimce bolj pomilujejo kot pa podpirajo. Zaposljeni so pri gradnji bolnišnic, vojašnic, skladiščih, ki jih grade zavezniki v okolici mesta, kot da bi večno hoteli ostati tu. Kdor med Srbi le more, potuje v Pariz, in ker zato pokupujejo vse zlato, dočim en-tenta plačuje vse v grškem papirnatem denarju, je vrednost zlata zrastla že do neverjetne višine. Silno pa bogate menjalci zaradi pomankanja drobiža, ker služijo po pet odstotkov pri menjavi. Sploh je onih 60.000 španjolskih Židov, ki sc nahajajo tu in imajo v svojih rokah vso trgovino, med nezadovoljnimi domačini relativno še najbolj srečnih, toda vse se mora tresti pred onim trenutkom ko se solunska akcija konča v dimu in plamenu. o'o praznikih se v svojih starih nošah vozijo po nabrežju lepe Židinje, zavite v pi-^ana zagrinjala, s smaragdno zelenimi pe-čanii, obšitimi z biseri. Vozovi postajajo pred kinematografi, kjer hebrejski napisi obetajo zapadnoevropski užitek.
Med vsemi temi tujimi narodi se giblje ostanek domače posadke hladnokrvno in dostojanstveno. Je to zadnja grška divizija, ki pa je morda tudi že ne bo več tu, ko bo priobčen ta dopis. Ti grški častniki in moštvo občujejo samo med seboj. 1 udi v gneči np_ ulični železnici ni videti nikdar Grka v pogovoru s Francozom. V svojih debelih, zelenih uniformah s čepicami, ki jih krasi modra kokarda in srebrna krona, se vedejo po načinu vojaštva na jugu. Hodijo mimo naših konzulatov, na katerih so med tisočerimi drugimi trobojnicami samotno plapolale štiri sovražne zastave, ki sn naenkrat morale izginiti. Za kratek čas. Ali pa je morda tudi ljudi, ki se strinjajo z onim človekom, ki je v bližini konzulat vv pravkar otvoril kavarno? Na visoki lestvici je stal slikar in ravno dovr-seval naois: la vietoire finale«, la kavarnar je najpremetenejši Grk v Solunu. Ne vprašuje, kdo bo zmagal, in lakonič-110 ponuja svoje prijateljstvo takoj tudi onim, ki morda v kratkem zasedejo Solun.	___
Z zflpntfaiin bojišča.
BERLIN, 6. (Kot.) Veliki glavni stan, 6.
januarja 1916.
Na fronti so se vršili mestoma od časa do časa živahni topovski boji. Sovražnik mesto Lens neprestano obstreljuje. Severovzhodno Le Mesnila ie bil napad sovražnika z ročnimi granatami z lahkoto odbit. Napad sovražnega letalskega bro-dovja na Douai je bil brezuspešen. Nemški bojni letalci so sestrelili dve angleški letali. Eno Je sestrelil poročnik Boelke, ki je uničil s tem sedmo sovražno bojno letalo.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleške izgube.
LONDON, 4. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah izkazuje 89 oficirjev in 500 mož.
Angleiku spodnja zbornico.
LONDON, .5. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je pred polno zbornico predložil zakon o vojaški službeni obveznosti in ie zagovarjal stališče, da se v re-krutnem načrtu od lorda Derbyja določeni zglasilni rok podaljša in da se vsi neporočeni, ki niso oproščeni, takoj vpokli-čeio k armadi. Asquith je izražal nado, da bo v zakonu navajana službena prisil-nost nepotrebna. Zakon stremi po avtomatičnem vpoklicevanju neporočenih in vdovcev brez otrok od 18—41 let, ki nimajo pravice do oproščenja. Dotičnike bi se 5 tednov po veljavnosti zakona smatralo kot priglašene. Oprostitve bi se nanašale na one, ki izvršujejo nenadomestljiva dela, in one, ki skrbe za družine. Komur nasprotuje vest, bo oproščen le službe na bojišču. Zakon ni veljaven za Irsko. Dalje je Asouith izjavil, da postane sistem skupin zopet veljaven. Moški se zamorejo priglasiti v skupinski sistem še pred veljavnostjo zakona. Sir John Simon ie utemeljeval svoj odstop iz kabineta in naglašal, da je prostovoljnost narodni življcnski princip. Kritiziral ie, da je posegla vlada po sili, predno je bilo konsta-
tirano, ali je število faktično za vojaško službo v poštev prihajajočih poročenih čisto neznatna manjšina.
Pri debati o noveli municijskega zakona je Pringle opozarjal na položaj v Clyd-skem ozemlju, ki meji na revolucijo. Lloyd George je izjavil, da nezadovoljstva delavcev ni smatrati kot upor proti vladi, ampak proti voditeljem strokovnih organizacij. Pri debati o službeni obveznosti je izjavil Redmond, da Irci ne morejo glasovati za predlogo. Bivši vojni tajnik Seel in Bonar Law sta nastopala za službeno obveznost, ki je za zmagovito nadaljevanje vojne potrebno. Debata je bila nato odgodena.__
S turških bojišč.
CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: Dne 4. januarja dopoldne precej srdit topovski dvoboj in boj z metanjem bomb. Sovražnik je nameril svoj ogenj predvsem proti našemu središču in našemu desnemu krilu. Ena križarka in ena oklopnica sovražnika sta se udeleževale tega boja. Popoldne sta ena oklopnica in en monitor srdito obstreljevala iste postojanke in sta povzročila le neznatno škodo v zelo maj-hem delu strelskih jarkov. Naša artiljerija je energično odgovarjala in je uspešno obstreljevala izkrcevališči Seddil Bahr in Teke Burnu kakor tudi zbirališča čet. Zadeli smo enkrat križarko, ki je ustavila ogenj. Dne 3. t. m. so naše ožinske baterije ob anatolskem obrežju srdito obstreljevale izkrcevališči Seddil Bahr in Teke Burmi. Odgovor sovražnika na to obstreljevanje je bil kljub znatni potrati municije slab. Dne 4. t, m. so obstreljevale baterije sovražne čete, ki so delale pri Seddil Bahru in v okolici kakor tudi pri Teke Burnu, in so imele znaten učinek med četami. Eno naših povodnih letal je izvršilo uspešen poizvedovalni polet nad Imbrom in Seddil Bahrom in |e vrglo tri bombe na izkrcevališča severno Seddil Bahra kakor tudi na ladje v okolici tega kraja. Val dima, ki se je dv ignil vsled teh bomb, je dokazal uspeh tega napada. Plen pri Ari Burnu se ie zvišal za 2.000 zabojev ročnih granat, eno poljsko kuhinjo z vsem materijalom in za množino železnih, z municijo napolnjenih zabojev.
CARIGRAD, 5. (Kor.) Po semkaj došlih poročilih iz turškega vira so napadli Rusi z več kakor 2.000 mož kraj Skeno in A-mikem Aserbejdžanu, ki je bil zaseden od turških čet in prostovoljcev. Rusi so biii vrženi nazaj in pognani v okolico Ur mije, kjer so imeli težke izgube.
Prošnje za oprostitev od črnovojniške službe.
DUNAJ, 5. (Kor.) Ministrstvo za deželno brambo smatra za potrebno, da glede prošenj za oprostitev od črnovojniške službe v splošnem interesu razglasi sledeče: 1. Prošnje za oprostitev od črnovojniške službe je, ako gre za javne interese, načeloma vlagati pri političnih o-krajnih oblastih. Pripominja se. da osebne razmere črnovojniških obvezancev samo v izvanrednih, nedvomnih in uradno dognanih slučajih upravičujejo oprostitev od črnovojniške službe. 2. Tvrdke. ki so jim poverjene vojaške dobave, imajo prošnje za oprostitev svojih nastav-Ijencev vlagati na vojno ministrstvo. 3. Za naprej se na prošnje za oprostitev, vložene na ministrstvo za deželno brambo, kakor tudi na prošnje za kratek dopust, ki so jih svojci v aktivni vojaški službi se nahajajočih oseb pomotoma naslovili na ministrstvo mesto na predpostavljeno poveljništvo, in dalje na brzojavne urgence takih prošenj sploh ne bo odgovarjalo. 4. Ovadbe o domnevnih sleparijah glede oproščevanja od črnovojniške službe, se bodo natančnejše preiskavalc samo tedaj, ako bosta natančno označena ime in naslov ovaditelja. Anonimne ovadbe se ne bodo upoštevale.
Proti povišanim cenam moke.
DUNAJ, 5. (Kor.) Po nalogu načelni-štva nemških socijalnih demokratov se je podala danes deputacija k notranjemu ministru. princu Hohenloheju, kateremu je razložila, da je v interesu delavstva potrebno, da se odpravijo povišane cene moki. Minister je izjavil, da se bo zadeva podrobno proučila, ter je obljubil, da se reši tekom nekaj dni.
Italijani postajalo — rellgljoznl l
»Kolnische Zeitung« piše: Navajeni smo od italijanskih nacijonalistov, in deloma tudi od drugih Italijanov sedanjosti, da se nekoliko prelahko povzdigajo nad druge »barbarske« narode, kakršnji smo mi, ako gre za precenjevanje duševnih darov, u-metniških sposobnosti, kulturnih del in sličnega. V tem veče začudenje doznaje-mo iz božičnega članka »Tribune«, da italijanski narod nadkriljuje nas Nemce tudi v — krščanskem mišljenju! To začudenje je opravičeno s tem, da smo težko kdaj naleteli v liberalnih listih Italije na sledi kakega verskega čustvovanja.
»Tribuna« piše na Božič pod biblijskim naslovom »Pax hominibus«: »Ker smo
gotovi, da ne govorimo z govornice nemškega rajlistaga, moremo danes s povzdi-gnjeno glavo in brez strahu pred tolmačenji, ki ne pristojajo nam, tudi to pot, kakor vsako leto, ponoviti besede polne obetanja: »Pax hominibus bonae volun-tatis«.
Petem si nadevlje »Tribuna« — proti svojim navadanj — duhovniško obleko in pripoveduje o smislu krščanskih besed »mir ljudem, ki so blage volje«. »Ah, kdo so to — tako se končno vprašuje rimski list — ti ijudje blage volje?« Odgovor daje »Tribuna* sama: »Ne moremo priznati našemu sovražniku, da bi imel na isti stopnji kakor mi, ali pa še več, da bi sploh imel pojma v onem obetanju in tistem višjem idealu, ki neizogibno leži v besedah Nazarcmca, brez katerih uidi sama krepost požrtvovanja nima več nika-kega smisla, ali pa dobiva kriv religijo-zen smisel ter se izpreminja naravnost v nepobožno posvetno praktiko, postaje izdajstvo in neozdravljiva zmota — da celo zmota par cxcellence. Za ta ideal in za to obetanje pravice se borimo danes proti naravnost najdrzneji grožnji, proti temu idealu naroda (nemškega), ki se je do vratu pogreznil v zmoto in dobiva samo navidezno in začasno moč iz zbesnelega duha požrtvovalnosti za neki — nesveti ideal. Ali proti onemu drugemu idealu sc v resnici bori.«
»Kolnische Zeitung« pridodaje: »Ko se nemški čitatelji nekoliko oddahnejo od začudenja nad to propovedjo, prasnejo gotovo v smeh nad samim propovedni-kom, ki se je sicer odel v talar, ali s te tu ni mogel niti zakriti svoje konjske noge. niti zatajiti svoje mestofelskc naravi.«
Mi pa, ki od bližje poznamo te svoje sosede, ki vemo, da niti v najresnejih stvareh in trenotkih ne morejo biti drugačni nego teatralični in — neresni, mi se ne čudimo in se ne smejemo. Znani pregovor pravi, da na morju, ko besne strašni elementi, se uče ljudje moliti. Krvave glave, ki jih odnašajo od soške fronte, pa delajo italijanske zatajevalce vsake religije — religijozne, da sc blasfemično spominjajo Krista, njegovega rojstva in tola-žilnega blagovestja iz svete božične noči. V težki zadregi potrebujejo tolažbe. V tem je ključ za razrešitev zagonetke, zakaj da italijanski iredentovci postajajo — pobožni.
Odredba
c. kr. namestnika v Trstu in na Primorskem dne 5. januarja 1916, štev. Ge\v. III. — 15/I — 1916, o izpremembi cen za razprodajo moke na drobno.
Temeljem ces. odredbe 21. 6. 1915, drž. zak. št. 167 se odrejuje:
Član I. Z naineshiištveno odredbo 17. 8. 1915, drž. zak. št. 25 določene cene za razprodajo moke na drobno se razveljavljajo.
Namesto teh cen morajo veljati naslednje za kilogram: V Trstu in okolici; v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski: pšenični zdrob in moka za peko 1*20 K. moka za kuho št 1. — 1 K, moka za kuho št. 2 — 85 v, moka za kruh 55 v. V mejni grofiji Istri pšenični zdrob in moka za peko 1*21 K. moka za kuho št. 1 1*01 K, moka za kuho št. 2. — 86 v, moka za kruh 56 vin.
Član II. Ta odredba stopi v veljavo ^ dnevom razglasitve.
Trst, 5. januarja 1916.
C. kr. namestnik: F r 1 e s 1. r.
f Fran Povše.
Iznenada je posegla smrt s svojo mrzlo koščeno roko v vrsto slovenskih odlič-njakov ter odprla vrzel, ki je ne bo lahko izpolniti.
Državni in deželni poslanec, odlični slovenski nacijonalni ekonom, strokovnjak v stvareh narodnega gospouarstva in naj-gorečneji zastopnik interesov našega kmeta, gospod Fran Povše, se je ločil iz življenja.
Imperativ blagega človeškega čustvovanja je, da pred veličastjo smrti utihni vsako osebno nasprotstvo, vsaka mržnja, da bodi pozabljeno, kar je bilo morda kdaj med pokojnikom in nami neprijetnega, in govori naj le čut prijetete do preminolega, ki naj mu ohranimo blag spomin. Napram Franu Povšetu smo izvrševali to zapoved človekoljubja že za časa njegovega življenja: osebno smo ga visoko spoštovali — vsi! Ob mrtvaškem odru moža, kakršen je bil Fran Povše, pa mora utihniti tudi vsako politično in strankarsko navskrižje in klanjati se moramo globoko pred spominom moža, ki ga je skozi vse življenje vsikdar vodila najresničneja in najgloblja; ljubezen do svojega naroda, ki je to ljubezen vsikdar praktično izvrševal z neutrudno vnemo, ki je vedno Ie dobro hotel svojemu narodu, le po dobrem stremil, le dobro delal in mnogo dobrega dosegel! Njegovo življenje je imelo bogato vsebino: poštene namene so mu ven-čali bogati uspehi.
Sfraa II.
.EDINOST- št t*. 7.
T Trsto, dne 7. Januarja 1916.
»Slovenec« podaja o Povšetu kot dc-j Iavcti za korist svojega naroda to-le karakteristiko:
»Povše je bil agrarec v pravem pomenu besede, v onem pomenu te mnogokrat napačno tolmacene besede, ki izraža temeljno resnico in najvišjo vsebino vse narodnogospodarske modrosti. Človeški rod mora živeti na zemlji in iz zemlje. Taka je njegova usoda. Zato je naravna in v resnici zdrava samo ona narodnogospodarska politika, ki je Izrastla iz domače zemlje in ki si vzame za podlago krepak kmečki stan. Vsaka druga teorija zida
fradove v oblake in doživi prej ali slej alostno razočaranje.
Tak agrarec je bil Povše. Iz vsakega njegovega govora je zvenelo globoko umevanje upravičenih interesov vseh gospodarskih stanov. Širok pogled na vse potrebe človeštva mora imeti, kdor hoče z vplivnim glasom poseči v tako komplicirani ustroj sedanjega gospodarstva. Z vnemo je zagovarjal Povse kmetijske interese in skrbel za vsak mogoč napredek v produkciji. Kar je pa za kmečki stan dobrega storil, ie v korist vsem drugim stanovom.«
Da, tak je bil Fran Povše kot politik in kot — človek. Koncilijantnost je bila njegova karakterna poteza. Odurne osebne mržnje — tega najodurnejega pojava nezdravega strankarskega življenja, zastrupljenih političnih razmer — Fran Povše ni poznal. Zato je užival visoko osebno spoštovanje tudi pri političnih nasprotnikih. Osebnega sovražnika ni imel Fran Povše. Bil je pravi duševni vrstnik pokojnega, blagega in nepozabnega dra. Ignacija Žitnika, do katerega so se s polnim zaupanjem in vsikdar tudi s polnim uspehom — seveda, kolikor je bilo v njegovi moči — obračali tudi politični nasprotniki. Zaprošen za kako pomoč, ni vpraševal, kdo je prosilec, h kateri stranki pripada, je-Ii volil njega ali ne: vedno se je smatral kot zastopnika narodne skupnosti Ob vsej doslednosti na izvajanju svojega programa, ob vsej zvestobi do svojega naziranja in svojih načel, je imel blago srce tudi do njih, ki drugače mislijo. Bil je vzor pravega, vestnega, čutstve-nega poslanca in zastopnika interesov ljudstva.
Tak je bil tudi Fran Povše. Zato ne za-devlje njegova smrt težko le stranke, kateri je pripadal, ampak težka izguba je to za vse naše narodno javno življenje, za vse snovanje in prizadevanje. To tembolj, ker je zbok svojih osebnih kvalitet užival velik ugled tudi navzgoraj in splošno spoštovanje pri vseh političnih faktorjih. Brez razlike stranke ga je štel naš parlament med svoje prvovrstne moči. Zato mu je ves narod naš — brez ozira na politično diferenciranje — dolžen globoke hvaležnosti.
Umrl je mož redkih vrlin, kakršni so redki v sodobnem razburkanem političnem življenju. Pogrešali ga bomo živgo in težka bo nadomestitev.
Počivaj v miru — Fran Povše: Narod ti ohrani najblažji in hvaležen spomin.
Odkod dro§inja živil, posebno mleka in mesa.
V torkovem »Slovencu« je priobčil pravkar tako nenadoma umrli državni in deželni poslanec kranjski in predsednik Kranjske kmetijske družbe, g. Fran Povše, zanimiv odgovor na vprašanje, ki stoji na čelu tega sestavka. Ker je spis splošnega pomena in zanimiv tudi za nekme-tovalca, naj ga priobčimo tu v obširnejšem izvlečku: G. Povše je pisal:
Da je mleko poskočilo v ceni, temu imamo iskati največ vzroka v pomanjkanju močnih krmil; teh nimajo živinorejci, to naj uvažujejo meščani, ker tudi za drag denar ni mogoče kupiti otrobov, lanenih preš ali tropin itd. V svojem poročilu v mesecu novembru o dejanskem položaju, v katerem se nahaja cela Avstrija glede otrobov, sem navedel, kako skrajno skromna količina otrobov odpade na Kranjsko, prava homeopatična doza, tako sicer, da bi odkazani otrobi niti za en mesec dni ne zadostovali; a še te skromne, pičle množine ni! Oljnatih tropin tudi za zlat denar ni dobiti; pred mnogimi tedni so kmetijske korporacije že naročile več vagonov teh krmil, a zaman hodimo povpraševat, ali so že došla ta krmila. To naj uvažujejo tudi tisti, ki ne morejo presojati, ki ne vedo, kako se imajo molzne krave krmiti, da velja, da krava skozi gobec molze in da krava, ki dobiva le sirovo, pusto klaio, morda še celo slabo seno in slamo, ne more dajati k; j prida mleka; ne-le, da pri taki klaji ma!c molze, ampak tudi mleko ima malo tolšče v sebi.
Dejstvo je, da se vsled pomanjkanja otrobov in oljnatih tropin dobiva sploh manj mleka. K vsemu temu se je letos pridružila Še bolezen slinavka. A prav za take krave bi bilo prepotrebno. da bi se jiin pokladala močna krmila, posebne c-trobi in pieše, a teh, kakor že rečeno, ni tudi za dra«, denar dobiti. Pa še dnu vzrok se je pridružil, to je odcaja st3 tisoč centov .vjiiu za vojaške potrebščine. Zanimivo bi bilo dobiti podatke, koliko ti-sočev me»ersXih stotov se je sena že prodalo. Zelo dvomljivo je, ali bo našim živinorejcem mogoče živino preživiti do prihodnje senene košnje, vsaj dohajajo poročila osobito z Gorenjskega in Notranjskega, da so senene zaloge že zelo prazne, tako da nekateri že sedaj prodajajo živino, a kaj bo na spomlad, ko bo treba živine, volov za oranje? Sena malo, močnih krmil nič, to da misliti! Zato mora?no vse sile zastavili, da pride na Kranjsko krmil, kar nam gre, in ne tako, da so otrobi takoj oddelili n. pr. na
Cešk.j in Nižjeavstrijsko v polni meri, k nam j>a tudi itak pičla količina ne pride.
Nadaljni vzrok pomanjkanju mleka je, da se je tudi precejšno število krav rekvirirale. Vojaške oblasti hočejo dobre molzne, in visoko breje krave prepustiti za nakupno ceno kmetovalcem ali jih zamenjati; zato je nujno priporočilo, da naj naši gospodarji osobito v okolišu mest sežejo po tej ponudbi.
Za prehrano ljudstva je mleko največjega pomena; mladina, otroci, bolniki ga morajo imeti. Istotako je treba veliko mleka za vojaške bolnišnice. Skratka: ker je tudi za kmetsko ljudstvo, pa tudi za delavske, rokodelske rodbine mleko še najcenejša hrana, ki pri tej draginji zabele, masti in olja odpomore in veliko zaleže v prehrani, mora se pravodobno vse preskrbeti, da se zagotovi toliko pomembna hrana za ljudstvo. Kjer ne zmorejo okoličani mest te dobave, pritegniti se mora dobava mleka iz ozadja, če tudi z marsikaterimi težkočami in stroški. Na kmetih se bo še našlo mleka, zato treba stopiti v dogovor z mlekarskimi zadrugami. Sedaj za čas zime bo to mogoče, za poletje pa bo pač zelo težavno: a do tja pa pride zelena krma, ki bo mlečnost pospešila tako, da bo v obližju mleka do-
volj.	„ J x
Končno se mora tudi še navesti, da četudi so ženske za oskrbovanje hleva po-rabne, se vendar pogrešajo možje in žal da bo sedaj, ko bodo morali od doma starejši možje (43. do 50. letni), še hujše pomanikanje ljudi za oskrbovanje hleva. Želeti je le, da bi se visoke oblasti ozirale na odredbo, po kateri se morejo starejši letniki, če je dokazano, da so edini pri hiši za hlevsko oskrb, in če je na kmetiji veliko živine — začasno oprostiti. Stvar je resna, pa tudi največje važnosti, zato naj v to poklicani pravočasno store vse potrebno. V prvi vrsti pa moramo izsiliti, da dobimo močnih krmil, katera naj se onim, ki dobavljajo mleko za občno prehrano, v prvi vrsti oddajajo. S tem se bo najnujnejši potrebi odpomoglo. Pa tudi za prehrano po deželi je skrbeti, ker nešteto ljudi živi na kmetih, ki morajo kupovati mleko, katero je prav za te sloje prepotrebno, ker masti si ne bo revnejši mogel kupiti, z mlekom pa bo mogel zav-živati sicer puste domače jedi.
Glede draginje mesa, posebno prašičjega, in masti, bi bilo navesti približno to-le: S krompirjem in repo se ne da doseči pi-tanega prešiča, žita, otrobov in oljnatih preš pa ni; pa tudi koruze ne, katere vkljub visoki ceni za prašiče vendar ni mogoče rabiti za pitanje, Če bodo brezvestni oderuški ogrski trgovci stavili take cene za koruzo, kakor je n. pr. te dni neki ogrski trgovec ponudil par vagonov koruze po 105 K meterski stot! Gospoda po mestih naj uvažuje, da je moral poljedelec oddati svojo lepo pšenico po 34 K in predrzni ogrski špekulantje se pa os-meliio zahtevati za koruzo 105 K!
Odkod izvira nenadoma nastalo pomanjkanje moke, sploh žita za kruh, danes ne bom razpravljal; stavil sem svoj tozadevni samostalni predlog za sejo vojnožitnega prometnega zavoda, ki se bo vršila na Dunaju sredi meseca, da se prisili, da se objavijo statistični izračuni o zadnji žitni letini na Avstrijskem pa tudi na Ogrskem. Ce vzamemo za podlago računa slabejšo žitno letino, n. pr. ono iz 1. 1913., ki je znašala (v celi državi avstro - ogrski): 66,500.000 kvintalov pšenice, 40,600.000 kv. rži, 32,000.000 kv. ječmena, 42,150.000 kv. ovsa in 56,98000 kv. koruze; ona iz leta 1914 : 63.000.00C« kv. pšenice, 44,000.000 kv. rži in 55,000.000 kv. koruze, se mora vsiliti misel, da Četudi ni v izobilju žita, pa pri tako utisnjeni porabi bi morali vendarle izhajati. Tudi v malo ugodni letini, v kateri je pšenice in rži za prehrano (odbito, kar je za seme) ostalo 95,400.000 kv. žita t poleg še 55,000.000 kv. koruze), se je iz hajalo; ker država šteje 53,000.000 ljudi, in odpadlo je na glavo prebivalstva 180 kil žita. Ce vzamemo v poštev sedamo |;acijo 250 gramov, pride letno na osebo SI kil; torej bi morali izhajati tudi nri raciji 500 gramov na osebo. Vsa poročila pa so se do jeseni glasila, da je bila na Ogrskem L 1915. boljša žetev, torej je roliko bolj opravičena misel, da morajo biti tam zaloge žita in te morajo priti na dan!
Razne politične vesti.
Grof Tisza in narodnosti na Ogrskem.
V svojem novoletnem govoru se je spominjal ogrski ministrski predsednik grof Tisza tudi nemadjarskih plemen. Eno glavnih načel ogrske politike — je rekel — mora biti ta, da se ustvari duševna harmonija s plemeni, ki žive v ogrski domovini. Vzrok udanosti vseh prebivalcev je v tem, da narodna ogrska država, enotnost politiš-kega n?.roda, ni zgrajena na zatF-ranju, marveč na podlagi popolne pravne enakosti in dalekosežnih enakih pravic različnih jezikov in kultur, potem na dobrohotnem podpiranju različnih kulturnih in socijalnih interesov! Po tej poti moramo nadaljevati. Pomanjkljivosti, ki se kažejo tu pa tam na našem državnem organizmu, moramo izpopolniti!
Lepo je govoril grof Tisza. Ali povedano bodi, da vsa minolost madjarske politike na Ogrskem — saj so Madjari tam doslej edino gospodujoče pleme — ni bila v soglasju s temi lepimi izvajanj!. V teoriji, v pisanih zakonih morda da, ali teorija je bila nedo-gledno oddaljena od — prakse. Saj grof Tisza sam priznava — pomanjkljivosti na ogrskem državnem organizmu. In še kake „pomanjkljivosti" so bile to na škodo nemadjarskih narodnosti!!" V minolosti ni bilo tako, kakor je govoril grof Tisza. Ali se
smemo nadejati, da g. ministrski predsednik resno misli s pripravami za drugačno bodočnost? Ako je temu tako, ako res hoče besede izpreminjati v dejanja, utegne priti do sporazuma z narodnostmi, in do znoslji-vejših razmer.
Narodna vzajemnost na Češkem. Vrsta čeških vodilnih politikov raznih meščanskih strank je izdala oklic, v katerem se poroča, da so se podpisanci — sledeč splošnemu klicu po ujedinjenju meščanskih strank v eno stranko v teh veleres-nih časih — sestali na posvetovanja o tem, kako naj se to prizadevanje uresniči cim prej. Konstatirajo z veseljem, da se je v kardinainem vprašanju glede potrebe tako enotne stranke doseglo popolno soglasje, vsled česar so sklenili, da se bodo posvetovanja nadaljevala. Uspehi se priobčilo eksekutivnim odborom udeleženih strank v proučenje in sklepanje. — Na proglasu niso podpisani zastopniki agrar-čev, katoliških konservativcev, konservativnega veleposestva in socijalnih demokratov. Toda nadejati se je, da se dosege tudi s temi strankami sporazum, da bo akcija za ujedinjenje narodnih sil kronana s popolnim uspehom. Češki listi izražajo nado, da pride potem do skupne izjave narodne volje. »Narodni politika«, nagla-ša, da je dosedanje neuspehe narodne politike zakrivila nesloga, ko so stranke marsikako dobro zaželjeno stvar prepre-čale le zato, da je njihov nazor obveljal. Sedaj pa je prodrlo prepričanje, da treba ustanoviti enotno parlamentarično zvezo poslancev češkega naroda. Pot ujedinjenja poslancev ne zadošča. V vseh slojih naroda mora priti do soglasja glede potreb in želja. Preprečiti treba nepotrebno strankarstvo, da bo narod svoja stremljenja koncentriral v složnem postopanju na narodnem polju. Zato predlaga, naj se določi enoten naroden program. S predavanji in publikacijami naj se vsi sloji naroda pouče o škodljivosti cepljenja sil po preobilici društev, s čemer se zapravlja premoženje naroda in posameznikov. Naj se torej ne ustanavlja več društev, ki imajo za svoje delovanje isto smer. Kolikor jih je odveč, naj se razpuste, ker bo imela stvar od tega večjo korist, nego od deljenja v razna društva. To velja tudi za izobraževalna, pevska, diletantska in telovadna društva. S tem se bo štedilo s časom in denarjem in bo blažilo strankarska nasprotstva. Vse to je napisano kakor nalašč tudi za nas Slovence, posebno tudi zaključek: »Vemo, da smo mal narod; Skrajni čas je torej, da to cepljenje preneha, ko uradnik ne more biti tam, kjer je delavec, doktor ne tam, kjer je rokodelec! Izkratka: proč z delovanjem po kastah, ker le po koncentriranem življenju hrvatskega naroda za časa skupnega naroda je možno dospeti do cilja, po katerem stremimo«.
Juraj baron Rukavina, ki je bil tesen somišljenik in soboritelj pokojnega Ante Starčevića, ter uvaževan hrvatski politik je umrl dne 30. m. m. v 82 letu svoje dobe. Pokojnik je igral važno vlogo v političnem življenju hrvatskeg naroda za čase svoje krepke možke dobe, posebne- pa v osemdesetih m devetdesetih letih. Leta 1895 pa, se je ločil od Starčev i Ca in se pridružil Franu Folnegoviču, ki je prišel v navskrižje s stranko. Pokojnik je bil iskren hrvatski rodoljub in pravi aristokrat, ki je užival veliko spoštovanje ne le med somišljeniki, marveč v vsej hrvatski javnosti. Več let je bil predsednik stranke prava in je znal ohranjati njene edinstvo. Pozneje je prišlo do navskrižij, frakcije so postajale vedno gosteje, dokler ni končno prišlo do razkola in sece-zije najboljih elementov. Stranka se je razdvojila v pristaše Mile Starčevića, nečaka Ante Starčevića, in v — frankovce. Poslednji so mnogi izgubili na številu in na vplivu med narodom.
Domatc vesti.
Imenovanja za častnike. Za častnike so imenovani Stanko Dimnik, A n t o n i n Gasperšičiz Trsta (pri železniškem polku) in Egon Jezeršek, učiteij na Ciril-Me-todovi šoli v Trstu (pri alpinskem polku.)
Včerajšnja ponovitev »Marijane« je privabila v »Narodni dom« zopet lepo število občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo dogodkom na odru. — O igri sami, ki se je uprizorila že večkrat na Tržaškem, mislimo, da nam ni treba razpravljati. Stvar srednje vrednosti, ki pa zahteva nekoliko prav dobrih igralskih moči, kakor za naslovno ulogo Marijane, zdravnika, gospo Zofijo ter obeh prijateljev -delavcev. G.ca Ponikvarjeva nam je znana kot pristen igralski talent in si je težavno ulogo Marijane zamislila in tudi izvajala prav dobro. Da jej tupatam v onih nesrečno dolgih samogovorih in dvogovorih zmanjka sile, je pač lahko umevno, kajti vzdržala bi težko celo najrutinira-nejša igralka. Sicer pa, kakor rečeno, vsa čast jej na tej ustvaritvi. Zdravnik g. Stoke je bil izboren, kvečjemu če bi bil oni izraz prezira napram Teobaldu ob prvem sestanku nekoliko zmernejši. G.ca Želez-nikova, stara znanka iz boljših časov našega gledališča, je podala gospo Zofijo s finim čutom. O vseh drugih ulogah moramo reči, da so bile pripravljene dobro, da so se igralci resno trudili, da bi zadostili svoji nalogi. Da so bili posamezniki s svojim izgovorom, v svojem izrazu nekoliko preenolični ali tudi pretirani, da so bile kretnje kolikortoliko neokretne, nenaravne, je pač stvar, ki se da zboljšati edino
le z vajo in pogostimi nastopi, česar pa posebno v sedanjih časih od igralcev, ki niso igralci po poklicu, ni mogoče niti zahtevati, niti pričakovati. Vsekakor pa je vse hvale vredna njihova dobra volja, ki nam zagotavlja, da se našemu gledališču v boljših časih obeta zopet vstajenje. V splošnem je bila ijjra naštudirana prav dobro in tudi primerno režirana ter je tako dosegla vseskozi časten uspeh. Da so premori precej dolgi in občinstvo zato nekoliko nestrpno, je dejstvo, ki se ne da tako lahko popraviti, če se hoče — slediti, kar je edino prav pri prireditvah v dobrodelne namene. Ce se počaka par minut več, se prihrani za božićnico toliko in toliko kronic, ki bi se drugače morale plačati za pomočnike na odru. Tako ste ob sodelovanju igralcev in občinstva imeli obe uprizoritvi »Marijane« gotovo tudi !ep materijalni uspeh, ki izdatno pripomore k pokritju izdatkov za božićnico naše ženske podružnice CMD, katera je tudi v taKo težkih časih, kakor jih preživljamo se<5*J» obvarovala zime in mraza toliko naše ubožne slovenske dece. Zato pa tudi prirediteljem še prav posebno priznanje.
—r.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 8. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 135., zastavljene meseca junija 1914. na zelene listke, in sicer od štev. 256.800 do štev. 258.600.
Zagoneten dogodek. V neki hiši v ulici delle Acque stanuje, z nekim moškim živeča, 21 letna Ana Gličkova. Snoči, okoli Šestih, so pa štiri druge ženske privedle Ano Glič-kovo na zdravniško postajo. Gličkova je imela na desni roki za pestjo široko rano, iz katere ji je na vso moč tekla kri. Ženske, ki so jo spremile na zdravniško postajo, so povedale, da so Gličkovo našle že porezano na stanovanju njene matere v hiši št. 60 v ulici del Molino a Vento in da so jo od tam privedle na zdravniško postajo. Niso pa nič vedele povedati, kako da je Gličkova zadobila ono rana. Gličkova sama pa ni hotela ničesar povedati o tem, a obenem tudi ni mogla, ker je bila vsled krvotoka tako oslabela, da ni mogla niti govoriti. Rano za pestjo desne roke ii je moral zdravnik zašili s petimi šivi. Sumi se — vendar pa to ni gotovo —, da se je Gličkova kaj sprla z onim človekom, s katerim živi v divjem zakonu, da je šla nato k svoji materi in da si je tam sama, s samomorilnim namenom porezala žile za pestjo.
Padel je na ulici. Včeraj dopoldne ob desetih je po nesreči padel na javni ulici 49-letni poštni uradnik Fran Derger, ki stanuje v Škorklji v hiši št. 301. Padel je pa revež tako nesrečno, da si je pri tem izvinil levo roko za pestjo ter se nekoliko ranil na levem kolenu in bolj težko na glavi. Spremili so ga na zdravniško postajo, kjer mu je službujoči zdravnik podelil slučaju primerno pomoč.
Pri kvačkanju. 26 letna Margarita Casa-nova, ki stanuje v ulici Amalija štev. 25, si je včeraj dopoldne pri kvačkanju zapičila kvačko v sredinec leve roke. Vsi njeni poskusi, da bi si jo izdrla iz prsta, so bili brez uspeha, vsled česar je morala na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik izdrl kvačko ter ji izlečil malo ranico aa prstu.
Vipavskem, ali vrnil sem se raje, nego da bi moral z drugimi begunci v Lipnico. Tovariš pa je menil: „Jaz sploh nisem šel Iz Gorice, pa tudi ne pojdem. Kam naj grem kupovat, ko je povsod slabše, kakor govore vsi, ki se vračajo." Mnogo jih je, ki so imeli ob begu Iz Gorice še lepe svotice, a vrnili so se — praznih rok.
Seveda siplje sovražnik granate na mesto. Ali vsake hiše vendar ne zadevljejo Skrivamo se pač po kleteh in ko je streljanje ponehalo, prihajamo zvečer na zrak. Tisti, ki nimajo kleti, se tišče v pritličjih, kjer morajo večinoma ležati na trdih ležiščih.
Znani trgovec, mehanik in lastnik gostilne „Pri kolesarju" v Stolni ulici ima gostilno, trgovino in delavnico odprto. Tovarna dvo-koles „Tribuna" mu je pa uničena. Nadalje imajo še odprto: Ernest Ernello, knjigovez Bednarič, gostilničar Kodermac, kavarna Le« ban, mesar Frandolič, trgovec Koren, Katoliška bukvama, hotel Zlati Jelen, trafika Bajti Zavnik meh., Gosp. ulica, Drufovka v ist, ulici, gostilna Podgornik pri »Rdeči hiši*4, špediter Hvalic, urar Šuligoj na Blančah. Tržaška ulica je skoraj izumrla. Le stari Miha Besednjak ne gre iz svoje hiše na koncu ulice. Tako trdi vedno. Nedavno je sedel na klopi pred svojo hišo. Hoteč zapoditi mačko, je vstal. Ali komaj da je napravil par korakov, je pritrčala granata ravno na klop. Miha je vzkliknil preplašeno: Mačka mi je rešila življenje l Vsi, kar nas je ostalo v Gorici, težko pričakujemo boljših časov: povrnitve normalnih razmer.	F. B. G.
Češko - budjeviska restavracija (Bosakova uzorna češka gostilna v. Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraveu glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
ss HALI OGLASI
m»
su
□□ □□
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskano besede ae računajo eakrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. .
□□
MaSha kavo se napravi samo z specijaliteto liUUlU r AMERINO". Gospodinje pokupijolabko to kavo pri tvrdki nAXA" d. z. o. z., ul. Miramar štev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMERINO" K 1-35.	610
Trsovcf in preKupocald. S;™
kvarljivo fino pec vo nudi hiter in dober zaslu/.ek. Karton 7. 36, 72 ali 144 kosi K 4. Razpošilja najmanj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana j.oata 7. 630
Tvrdka z manu-
naznanilo preselitve! fakturnim blagom
IVANČIČ & KURINČIČ v Gorici se je pre.-elila začasno v Dornberg št. 146 (prej trgovina Andrej Pahor). Priporoča se cenj. odjemalcem vipavske doline.	634
| Umetni zobje
t z In brez teUustl zlate Krone m ofiroiRl
o
Umrli so:
Prijavljeni dne G. t. m. na mestnem fizikalu: Baškovič Marijana, mesec dni, ul. Concordia št. 6; Braida Marija, 76 let, v zavodu „Austro-amer."
Sod Skednjem, begunka iz Gorice; Fragiacomo osinina. 2 meseca, ulica del Boschetto Štev. 19; Heial Ernest, 50 let, Corso štev. 17; Sancin Ivan, 54 let, Škedenj Št 19.
V mestni bolnišnici dne 5. t. m.: Baje Amalija, 47 let; Benolič Marija, 37 let; Picciola Petor, 72 let; Sele Marija, 19 let; Ušič Katarina, 81 let.
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TRST, ul. Casermo št. 13, II. n.
| Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. |
Izpred sodtita.
Predraga jetra.
Dne 14. septembra zjutraj je prišla Marija Puntar, stanujoča v zagati del Pane v mesnico Josipa Cavalieri v ulici delle Poste 3 kupit si jeter. Zaračunali so jih ji po 5 kron kilogram. Ker je Puntar drugje prej kupovala jetra po nižji ceni, se je obrnila do tržnih komisarjev Heller-ja in Agacicha. Ta dva sta prišla v mesnico in se prepričala o resničnosti navedbe Puntarjeve, pregledala sta obenem, če je drugo meso v redu. Našla sta v ledenici dve teleti, ki niste bili pregledani v mestni klavnici, ker jima je manjkal pečat klavnice. Za oba slučaja je bil Cavalieri naznanjen kazenskemu sodišču.
Na razpravi, ki se je vršila v torek, pred okrajnim sodnikom dr. Albertijem, je obtoženec priznal, oba prestopka. Izgovarjal pa se je, da je prodajal jetra dražje nego prejšnji dan, ker je ravno isti dan dobil iz mestne klavnice vola z jetri po višji ceni.
Iz informacij, dobljenih pred razpravo, je pa izhajalo, da mestna klavnica ni prodala obdolžencu vola z jetri 14. septembra, ampak dan pozneje, to je 15. septembra. Izhajalo je tudi, da so jetra bila zara-čunjena na dan dejanja in prej po 4 K k:-logram v mestni klavnici. Konsumentom so mesarji prodajali kilogram po K 4.40 do K 4.64. Po zaslišanju prič Hellerja, Agacicha in Puntarjeve, kateri so potrdili ovadbo, je sodnik zaključil razpravo in obsodil obtoženca na teden dni zapora in 30 K globe, v slučaju neiztirljivosti pa druge tri dni zapora, radi pretiravanja cen in opustitve pregleda dveh telet po mestnih živinozdravnikih.
Obtoženec si je pridržal tridnevni rok za priglasitev vzklica.
Hiiistno-fGMHčnl atelje
Trst. ulica del Riva St. M (pritličje) Trst
Izvršuje vsako fotografifino delo kakor tudi razgleda, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto pložče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOSTI POVEČANIH m VSAKE FOTOGRAFIJE in Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ©v. tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah.
m
Trst, ul. tfel Rivo štev. 42
■ JOSIP STRUCKEL
Trst, yogol Vii Horlo Tereso-S. Coterina §
Nov prihod volnenega blaga za moške, Ej in ženske, zefir, batist in perljiva svila £ za jopice. — Svilenina in okraski zadnje jg" novosti, velik izbor izgotovljenega pe- K rila in na metre, spodnje srajce moderci. | Vezenine in drobnarije, preproge za- "" /ese, trliž po izjemno nizkih cenah.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.JoČermak
se je preselil in ordinira sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov&rez bolečine. Plombiranje.
UMETNI ZOBJE.
.J
Vesti iz Me,
Še vedno v Gorici. Še je v Gorici, tc(!a zelo redkih trgovcev in obrtnikov, ki jih znanci, ako jih srečujejo, začudeno vprašujejo : „Kaj, ali si Še tukaj, Eli pa si se zopet vrnil v Gorico ?" Bil sem nekaj časi na
Dr. HORVATU
TRST, Via Carinila 39 Specijalist sa KOŽNI In SPOLNI BOLkZNl ŠIBKOST In NMVOZNOST u BOLEZNI V NOOAN I« sklipih. Sprejama od 10-1 pop. trn 4-- 7 xva<o/ ob nedaljaH od tO - 1-