POŠTNINA plačana v gotovini VEČERNI K TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 21. Julija 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po poSti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1 — Oboroževanje in utrjevanje Turčije dogajanja za francosko in angleško pomoč Turčile tudi že v podrobnosti Sključena — Moč turške vojske v primeru mobilizacije — Gradnja velikih utrdb v Dardanelah, ob Bosporu in nasproti Dodekanezu ANKARA, 21. julija. Pogajanja o francoski in angleški pomoči Turčiji za do-VrŠitev oborožitve in utrditve so v splošnem končana tudi že v podrobnostih. Sodelovanje zastopnikov turškega, francoskega in angleškega generalnega štaba je r°dilo najboljše uspehe. Pričakuje se, da bodo zadevni dogovori že v prihodnjih dneh podpisani in takoj nato tudi realizirani, kajti Turčija hoče biti čimprej prijavljena na vsako eventualnost. MOČ TURŠKE VOJSKE PARIZ, 21. julija.. Po informacijah Uni-®d Press je bilo ob priliki razgovorov jned franooskim generalom Unzingerjem a sefom turškega generalnega štaba, ge-*ralom Gunduzom v Ankari ugotovljena Ima Turčija, ki razpolaga v nor-?*ameni mirnem času s stalno vojsko J*000 mož, sedaj pod orožjem že 300.000 *• Z mobilizacijo bi mogla Turčija v ^dneh povečati svojo bojno silo na mož. Za večji vpoklic pa Turčija na razpolago dovolj orožja in ostale opreme in potrebuje zato nujne pomoči od Francije in Anglije. GRADNJA TURŠKIH UTRDB S turške strani se zatrjuje, da bo Turčija takoj mobilizirala vse tehnične in delavske čete, katere bo uporabila za gradnjo utrdb, ki so po mnenju turškega, francoskega in angleškega generalnega štaba neobhodno potrebne. V prvi vrsti gre za utrdbe ob obeh straneh Dardanel, pri čemer se bodo uporabile kot baza že obstoječe stare trdnjave, ki so bile po mirovni pogodbi sicer demilitarizirane, r.e pa tudi porušene. Razen tega gre za nov trdnjavski pas, ki se raztega na severni obali Dardanel od Evosa preko Rodosta do Bospora in končno za utrdbo črte med Česmo in Antalijo nasproti italijanskemu Dodekanezu. NAMEN DODEKANEZA Utrditev te poslednje črte je še posebno važno, ker je polemika med turškimi in italijanskimi listi te dni pokazala, da obstajajo na obeh straneh namere, ki bi v primeru vojne dobile najprej izraza v bojnih akcijah. Turški Usti so namreč odkrito postavili zahtevo po vrnitvi Dode-kaneškega otočja Turčiji, odnosno Grčiji. Na to so izredno ostro reagirali italijanski listi in naglasili, da je Dodekanez prav zato tako močno utrjen, da drži Turčijo v šahu. Umor poljskega carinika v Gdansku ^fcMšKI GDANSKI CARINIK JE VČERAJ USTRELIL POLJSKEGA CARINIKA BU-DIEWICZA. PRED OSTRO NOTO POLJSKE VLADE. J^AVA, 21. julija. Včeraj ob 10. uri Poljski njeno odločno upiranje že od sa-vT -H? ] "eki nemški ^danski carinik mega začetka. Pisec članka polemizira z vuzbi dveh civilnih oseb ustrelil polj- nekaterimi nemškimi trditvami, da Polj-a carinika Vitolda Budiewicza. Budit- ska ogroža Vzhodno Prusijo. Pisec pravi, da nima Poljska nobenih pretenzij na to pokrajino, ki predstavlja v narodnem oziru nemški otok, obkrožen popolnoma po Kovanih. Ob koncu pravi, da Poljska tu ne zastopa načela »življenjskega prostora«. |d®z je bil takoj mrtev. Ta uboj je pov-‘Jočil tu veliko razburjenje, zunanji mini-!*®r gosp. Beck je včeraj popoldne obiski predsednika vlade Skladkowskega in f®*pravljal z njim o tem najnovejšem tež incidentu. Preden bo storjen dokon-®klep o poljskih korakih, bo konzulti-i?n po vsej verjetnosti tudi še maršal „]™*-StnyglL V vladnih krogih presojajo »l% Zel° resn0. Pričakuje se, da bo po-inor~01i8ka v Gdansk zelo ostro noto Primer, Pad c1’ ako M 8e zgodN Se kak tak na-^dpjih 96 ^ P010^ v °dansku po to*Orila v njej na težke posledice v vesteh znova resno poostruje. V gp,. -- prihajajo novi transporti orožja, Ut.if e sc utrdbe in po ulicah je vedno več Pon°fn,,rancev- s teitl v zvezi krepe tudi laki svoje čete okoli Gdanska. rWt^/Z, 21* julija. Havas. Današnji listi jJ^trirajo posamezne vesti in glasove »j ^danska, odnosno v zvezi z njim. Ija Pravi med drugim, da se še da-.govori o vojaških pripravah v svo- em mestu. Omenja tudi vesti o znat-skli, j vi p°ti°tlo in ustanovitvi zdan- iš domobrancev. Boussart piše v »Petit Urnalu« med drugim: »Bodimo še na- razvoj položaja, ker me-HjT’ "a hi kaka večja Izprememba v med-rortn- 0pravnein PPložaju Gdanska mogla Kot Z610 težke nasledke za gdarisko sk«8 ,arSivo’ ker bi moglo ostati zdanita, pr'sta,!,žče v tem primeru brez vsa-Pr»vi ve^eKa Prometa. »l.’Epoque« pa vftr l •ned drugim, da igra v gdanskem Preš*!*0*11 'zredn° veliko vlogo problem a V Nemčiji ne morčjo odpustiti Kanadska grožnja Japonski MYDLAND, ONTARIO, 21. julija. Havas poroča: Polkovnik Drew, vodja konservativne stranke v Ontaru, je izjavil na nekem političnem zborovanju, da mora Kanada kratko in jedrnato izjaviti Japonski, da bi izvajanje popolne protibritanske politike s strani Japonske imelo za nasledek takojšen izgon vseh Japoncev iz vseh veHkobritanskih dominionov. BOJ PROTI TERORIZMU V ANGLIJI LONDON, 21. julija. Stefani. Takoj po sprejetju zakona o terorizmu bo britanska policija, prav kakor med svetovno vojno, izgnala sumljive elemente, posebno irske teroriste iz države. Boj treh velikih skupin za trajno posest Irsta NEMČIJA NE DOBI TRŽAŠKEGA TRANZITNE KONCESIJE. - PRISTANIŠČA V NAJEM, AMPAK SAMO DINO ALESSI O BOJU ZA TRST. TRST, 21. julija. V zvezi z vestmi o koncesijah, ki naj bi jih dobila Nemčija v tržaškem pristanišču, naglašajo tukajšnji listi, da ne gre za najem pristanišča po Nemčiji, ampak samo za večje koncesije za nemški tranzitni promet. Ravnatelj »Piccola«, Dino Alessi, piše v svojem listu, da so bile vse alarmantne vesti angleških in francoskih listov za najem tržaškega pristanišča po Nemčiji za dobo 10 let popolnoma izmišljene. Alessi pravi, da : je Trst eden izmed ključev srednje Evrope in središče enega največjih bojev novejše zgodovine. Za njegovo trajno posest in jamstvo na Julijskih Alpah se bojujejo tri velike skupine: italijanska, nemška In slovanska. Italijanski narod je žrtvoval za Trst cvet svoje mladine in prelil, veliko krvi v svetovni vojni. Trst pripada sedaj že 20 let Italiji, nima nobenih narodnih manjšin (?) in je čisto fašistično mesto. Pot kralja Petra na Bled TRIUMFALNO POTOVANJE NJ. VEL. KRALJA PETRA II. PO DALMACIJI. -VELIČASTNI SPREJEMI V DUBROVNIKU IN SPLITU. BEOGRAD, 21. julija. Po 40-dnevnem »bivanju v Miločeru na južnem Jadranu je Nj. Vel. kralj Peter II. s spremstvom zapustil dvorec in se odpeljal z avtomobilom proti Kotoru. V zalivu Boke Kotorske se je prepeljal na ladji v Ercegnovi. Povsod, kjer se je vozil kralj, ki je sam šofiral, so se zbirale velike množice ljudi in ga navdušeno pozdravljale. Posebno lep je bil sprejem v Dubrovniku, kamor je dospel kralj ob 10.45 dopoldne. Domačini in tujci, ki jih je polno v mestu, so vzklikali mlademu kralju, dokler jim ni Izginil Izpred oči. Split je sprejel kralja ves v zastavah. Na VVilsonovI obali se je trlo navdušenega občinstva, ban dr. Buič, škof dr. Bonefačič, general Kristič in kontre-admiral Marjaševič so se zbrali na postaji in pozdravili kralja, ki se je s spremstvom zelo dobro razpoložen odpeljal dalje v Slovenijo, kjer bo v kraljevskem Suvoboru na Bledu prebil drugi del počitnic. Zapiski NEMŠKO - MADŽARSKI GOSPODARSKI POSVET. BERLIN,, 21. julija. DNB. Nemški in madžarski industrijci so imeli včeraj in danes konferenco. Razpravljali so o medsebojnih gospodarskih razmerah ler se do menili glede ravnovesja uvoza in izvoza tako nemške kakor madžarske industrije George duke of Kent Nj. Vis. knez namestnik Pavel in Olga se mudita te dni na obisku pri sorodnikih v Londonu. Glavni namen tega obiska je po uradnem poročilu slovo kneza in kneginje od vojvode in vojvodinje Kentske, ki odideta čez nekaj tednov v Avstralijo, kjer prevzame vojvoda Kentski mesto generalnega rezidenta, t. j. zastopnika kralja Velike Britanije. Princ George Edward, Alexander Edmund duke of Kent se je rodil kot tretji sin pok. angleškega kralja Jurija V. in še živeče kraljice-matere Mary. Dne 20. decembra 1. 1934. se je poročil s princeso Marino, hčerko grškega princa Nikolaja, sestro Nj. Vis. kneginje Olge. žene Nj. Vis. kne-za-namestnika Pavla. Iz tega zakona sta se rodila doslej dva otroka. 1 1935. princ Eduard in 1. 1936. princesa Alexandra. Dejstvo, da prevzema vojvoda Kentski kot kraljev brat mesto generalnega rezidenta, dokazuje, kako velik pomen prisojajo v Londonu dominionu Avstraliji za bližnjo bodočnost, zlasti pa za primer vojne. Bjornsonova na Slovaškem Švedski pesnik Bjornson je bil velik prijatelj Slovakov. Zdaj je bratislavska vlada povabila pesnikovo hčer, naj pride na Slovaško, kjer bo dalje časa gost ministra za propagando, dr. Mache. Cenzura v — meteorologiji! Poljska »Republika« piše: Govoreč o stanju češkega tiska v protektoratu pišejo o težkih prilikah, v katerih morajo životariti ti listi. Cenzura je tako ostra, da je bil neki češki dnevnik zaplenjen samo zaradi tega, ker je prinesel poročilo meteorološke postaje, ki se je glasilo: Na vzhodu vedro in sončno, postopna razjasnitev bo nastopila na Češkem, Moravskem in Slovaškem, nad Nemčijo nestanovitno, oblačno. Poljska jih ne mara Žid Tibor Weiner iz Slovaške je skrivaj pobegnil preko meje na Poljsko, kjer se je hotel prijaviti za tujsko legijo. Toda Poljaki so ga izročili slovaškim oblastem, obenem z več drugimi Židi, ki so se zatekli iz Slovaške na poljsko ozemlje. Register za korupeionlsto Vse osebe, ki so v zadnjih dvajsetih letih obogatile na račun izmozgavanja ljudi, bo slovaška vlada popisala in vodila v posebnem registru. Pravijo, da bo spis takšnih konjunkturistov na Sl. raškem vseboval blizu 300 ljudi. Vsi bodo morali dokazali, kako so prišli do premoženja, ki zavzerfia v nekaterih primerih fantastične vsote. Madžari preganjajo iupnike Dne 5. julija je imel slovaški župnik Ivan Kosec iz Banovske Kese govor na proslavi v Devinu. Govoril je lojalno o zadržanju Slovakov in njihovih težnjah na Madžarskem, toda budimpeštanska vlada mu je vseeno dala 24-urni odlok, da mora zapustiti Madžarsko. Poljski načrt nove Evrope Kakor so poročali te dni nemški in večinoma tudi že naši listi, krožijo po Poljski zemljevidi nove srednje Evrope, kakršno si zamišljajo Poljaki po eventualni novi vojni in njihovi zmagi. Poljska bi se razširila na Vzhodno Prusijo, Gdansk, nemško Pomorjansko in še nekatere pokrajine, tako da bi segala ob morju do Danske. Češkoslovaška bi se obnovila v povečanem obsegu in ustvarjena naj bi bila skupna »slovanska bariera od Balta do Jadrana.« Slovanom naj bi pripadle vse pokrajine, ki so jih nekoč naseljevali* Maribor, 21. julija. Težave, ki je nanje naletel Roosevelt pri svojih naporih za likvkiacijo zakona o nevtralnosti Zedinjenih držav pri izven-ameriških spopadih, niso nikogar začudile. Pred očmi moramo namreč imeti dejstvo, da ta predlog predstavlja eno najtrdnejših ameriških političnih tradicij, ki jc ne podpira samo povprečna človeška vztrajnost v tradicijah, marveč tudi interesi velikega dela ameriškega velekapitala in celo družbeni interesi velekapitala sploh. Natančnejši pogled na ameriške razmere pa nam dokaj hitro pokaže, da imamo tudi tu opraviti z istim bojem med monakovskim in antimonak^vsKin: prizadevanjem, kakoršno se v mnogih ostrejših oblikah vrši v Evropi. Amerika nam je nov primer za to, da M makovo ne predstavlja slučajne politične formule, marveč da je bistven plod današnje mednarodne in družbene problematike. Ko je pred nekaj meseci prez!dent Roosevelt pri svojem kanadskem obisku svečano izjavil, da bodo Zedinjene države takoj priskočile na pomoč Kanadi, če bi bila napadena, tedaj so se maogi nejeverno spraševali kakšen pomen taj bi imela ta izjava, ko je vendar jasno, da so tako zvane totalitarne sile tako daleč od nje. Jasnejše pa nam postane to vprašanje, če citiramo izjavo enega teoretikov japonskega imperializma, poročnika Ishimaruja Fujite: »...V primeru britansko-japonske vojne moramo takoj napasti Kanado iz zraka...« Ameriška čuječnost, ki je postavila tudi vprašanje o spremembi, t. j. v bistvu o likvidaciji zakona o nevtralnosti, torej ne velja neposredno evropskim totalitarnim državam, marveč Japonski. Nikake-ga dvoma ni, da bo največji obračun, ki ga pripravljajo Japonci na Tihem oceanu, veljal Zedinjenim državam. Zlom britanskih pozicij na Daljnem vzhodu it: na Tihem oceanu bi bil samo prvi japonski udarec, ki bi naj šele pripravil drugi, glavni udarec proti Zedinjenim državam. Težišče politične moči Zedinjenih držav in njihova odskočna deska za nadaljnjo krepitev te moči je Tihi ocean. Na tem področju torej Japonska ne more pričakovati ameriške popustljivosti. Rešitev ameriško-japonskih imperialističnih nasprotij je torej mogoča samo v vojni, — če seveda izvzamemo notranje faktorje v obeh državah. Zato upravičeno piše japonski publicist Ikedzaki Tyuko: »... Vojna med Japonsko in USA je neizogibna usoda. Celo obojestranski' trud ne more odstraniti njene nujnosti... Čeprav obe deželi vidita pred soboj nevaren prepad, sta prisiljeni, stopati proti njemu... Japonski imperij in japonski narod torej ne smeta pozabiti na usodno neizogibnost japonsko-amerišk:j vojne...« A general Sato, eden ideologov fašisti-čno-nrjilitaristične imperialistične klike na Japonskem, pravi: »...Povedati moramo odkrito, da so Zedinjene države naš sovražnik. Pustite nas, da se pripravimo za bližajočo se vojno, pustite, da razdrobimo našega sov-. ražnika — Zedinjene države .. .* O vseh teh dejstvih so si bili seveda Američani že ve.s čas po svetovni vojni popolnoma na jasnem. Toda potesnjeni položaj Japoncev na Daljnem vzhodu vendarle rfT1 dovoljeval, da bi se ta nevarnost spremenila v neposredno akutno. Boj sc je vršil potuhnjeno, skoro podzemeljsko, predvsem na gospodarskem in diplomatskem področju. Bistveno pa se je spremenil položaj potem, ko so se trije »dinamični« in »totalitarni« režimi, Nemčija, Italija ter Japonska, združili na revizionistični osnovi, ki je povezala japonski boj na Tihem oceanu in na‘ Daljnem vzhodu z nemško-italijanskim bojem v Evropi. Pakt proti kominterni je torej s svojim japonskim dodatkom naperjen tudi proti Zedinjenim državam. Napad na Anglijo, napad na Kanado bi bil potemtakem tudi napad na Zedinjene države. Tako je razumljivo, da so se Zedinjene države navzlic globokim nasprotjem, ki jih ločijo od Anglije, trenutno vendarle znašle na skupnih pozicijah z za-hodno-evropskima velesilama, na Daljnem vzhodu pa s sovjetsko zvezdo. Pri vsem tem pa je seveda Roosevelt naletel na odpor monakovske smeri, ki se skriva za firmo očuvanja zakona o nevtralnosti. Ni slučaj, da .se zbirajo na tej osnovi predvsem reakcionarni cle- Napredek pogajanj v Tokiu URADNO POROČILO PRAVI, DA POMENI DANAŠNJI SESTANEK MED ARITO IN CRAIGIEM NAPREDEK. — POLOŽAJ V TIENCINU NESPREMENJEN. TOKIO, 21. julija. Reuter. Danes do- poldne sta se znova sešla k pogajanjem japonski zunanji minister Arita in angleški veleposlanik Craigie. Po sestanku je bilo izdano uradno poročilo, ki zatrjuje, da so pogajanja nekoliko napredovala. Prihodnja konfemca bo jutri, v soboto. Agencija Domej pravi, da se pripisuje današnjemu sestanku izreden pomen, ker je na njem angleški veleposlanik popolnoma obrazložil angleško stališče do vseh bistvenih vprašanj, od katerih je odvisen uspeh ali neuspeh japonsko-angleških pogajanj. Sicer pa je položaj v Tiencinu slej ko prej nespremenjen. Rusija zahteva Besarabijo? ANGLEŠKO-FRANCOSK1 ODGOVOR RUSIJI. SENZACIONALNE VESTI IZ PARIZA. POLJSKA ODPOŠLJE V MOSKVO POSEBNEGA POSREDOVALCA. PARIZ, 21. julija. Angleška in francoska vlada sta poslali v Moskvo odgovor na zadnje poročilo in se pričakuje zato danes ali jutri nov razgovor z Mo- lotovom. Tu pa so se razširile vesti, da je Rusija pri pogajanjih v Moskvi zahtevala med drugim tudi to, da ji Romunija vrne Besarabijo, katero si je prisvojila za časa ruske državljanske vojne. Zatrjuje se, da je ta ruska zahteva najtežja, ker se niti Anglija niti Francija ne moreta angažirati v Bukarešti v smislu te ruske zahteve, kajti v tem primeru bi nastala resna nevarnost, da preide Romunija v nasprotni tabor. LONDON, 21. julija. Iz Varšave poročajo. da namerava Beck poslati v Moskvo nekega višjega uradnika zunanjega mini-stvrstva, ki naj bi dobil od ruske vlade zagotovilo za direktno vojaško in gospodarsko pomoč Poljski s strani Rusije. Ruski veleposlanik v Varšavi je izjavil, da bodo v Moskvi radi sprejeli poljskega odposlanca. Poveljstvo v primeru vojne VRHOVNO POVELJSTVO NAD VOJSKO NA KOPNEM PREVZAME FRANCIJA, NAD MORNARICO IN LETALSTVOM PA ANGLIJA. LONDON, 21. julija. »Evening News« razpravlja o vprašanju skupnega vrhovnega poveljstva angleške in francoske vojske v primeru vojne in pravi, da bi bil generalisimusu Gamelinu prideljen kot pomočnik general Georges, ki bo po vsej priliki v tem primeru imenovan za poveljnika francoskih bojnih sil. Na drugi strani pa bosta en angleški admiral In en angleški maršal imenovana za vrhovna poveljnika skupnih angleško-francosklh pomorskih in angleško-francoskhi letalskih sil. Na ta način bo imela Francija vodstvo v vojski na kopnem, Anglija pa na morju in v zraku. v/ Osebne spremembe v Španiji SEVILLA, 21. julija. DNB. Oblastni guverner Gadenas je zastopnikom tiska sporočil, da je dosedanji poveljnik seviljskega armadnega zbora, general Queipo de Liano, postavljen za poslanika pri neki prijateljski velesili. Novi komandant zbora jc general Saliquet. General Moscardo, junaški branilec Alcazarja, bo pa odšel v oktobru na daljše potovanje po Južni Ameriki. Potovanje bo v zvezi z izrazi zahvalnosti južnoameriškim španskim deželam, ki so v državljanski vojni pokazale svoje simpatije za špansko nacionalno misel. Pomembna angleika Iznajdba LONDON, 21. julija. Stefani. V tisku se širijo vesti, da so angleški učenjaki izumili aparat, ki utegne vloviti najmanjše zvoke in šume letal, ki krožijo v veliki razdalji in višini od opazovališča. Protiletalske baterije so dobile z novim izumom izvrstnega pomočnika za zasledovanje sovražnih namenov. Švedske telovadne slavnosti STOCKHOLM, 21, julija. Ha vas. Ob stoletnici smrti Linga, pesnika in ustanovitelja švedske telovadbe, je organizirala vlada »linglado«, ki se je udeležujejo zastopniki 38 narodov. Današnje svečanosti je otvoril švedski kralj na stockholmskem stadionu, 30.000 ljudi jc navdušeno pozdravljalo kraljevsko družino in delegate držav, ko so defilirali mimo tribune. ANGLEŠKE LADJE NA GRŠKEM. ATENE, 21. julija. V luko Patras je prispelo šest angleških bojnih ladij. meniti v Zedinjenih državah, čeprav ni mogoče tajiti, da je tudi utrjenost tradicije napravila svoje. Te tendence izhajajo iz istih socialnih in ideoloških vezi, iz istih instinktov, ki vežejo te kroge v Angliji in Franciji z vrhovi totalitarnih držav, na drugi strani pa jih hranijo tudi močna ameriško-angleška nasprotja, ki so že ob koncu svetovne vojne tako :a-sno prišla do izraza. Toda, čeprav je Roosevelt trenutno doživel poiaz, ni dvoma, da imajo zagovorniki Monakova, pa četudi v nevtralnostni obleki, v Zedinjenih državah mnogo manj argumentov kakor pa v Angliji. Y, LETALSKA NESREČA V ŠVICI CURIH, 21. julija. Ha vas. Pilot Valter Ackermann, znan pod imenom »milijonar«, ker je v letalstvu premeril žc nad milijon km vožnje, se je smrtno ponesrečil. Bil je šele 36 let star in v službi švicarskega zračnega prometa od i. 1927. Pri nesreči so bili ubiti tudi radioteleio-nist in trije potniki. DEVIZNA DIVIDENDA. BEOGRAD, 21. julija. Na svoji zadnji seji je devizni odbor pri Narodni banki sklenil, da se bo za kapital, ki bo v bodoče v svobodnih devizah dospel v državo, zagotovila primerna dividenda v devizah. Zainteresirane-! naj se obrnejo direktno na ravnateljstvo zavoda. Pri tem so pred vsem mišljeni interesi domače Industrije. ANGLEŠKI GENERAL NA LETONSKEM. RIGA,^!. julija. Stefani. Angleški general Barth, ki je bil med boji za leton-sko neodvisnost šef britanske vojne misije v deželi, je na pozjv letonskega vojnega ministra prispel na daljše bivanje v Rigo. PREZIDENT FINSKE ODSTOPI? HELSINGFORš, 21. julija. Stefani. Tu krožijo glasovi, da bo predsednik finske republike zaradi slabega zdravja podal ostavko na svoje mesto. ZA SVOJCE ŽRTEV »THETISA« LONDON, 21. julija. Havas. Za svojce ponesrečenih mornarjev potopljene podmornice T»hetis« so doslej zbrali 126.400 funtov sterlingov. JAPONSKE BAJKE. TOKIO, 21. julija. Stefani. Uradno javljajo, da je število sovjetskih in mongor-skih letal, k iso jih Japonci zrušili od konca maia do 18. t. m. doseslo 549 (!?). HUDA VROČINA V GRČIJI. ATENE, 21. juljia. DNB. V senci jc bilo včeraj 42 stop. C. Takšne vročine ne pomnijo Atenčani že deset let. Sončarica je terjala tri žrtve. Mariborska vremenska napoved. Spremenljivo oblačno, malo vetrovno in toplo vreme. Temperatura bo ostala brez večje spremembe. Včeraj smo imeli najvišjo temperaturo letos s 33 stop. C. Danes najnižja temperatura 15.7 stop. C, opoldne 28.6 stop. C. Borza. Curih, 21. julija. Beograd 10. Pariz 11.74’/», London 20.7550, Njujork 443.25, Milan 23.3250, Berlin 177.85, Praga 15.15, Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3*25. ‘Pomaži zapisi Knez namestnik Pave* odlik0’ jjvan z redom hlačne podv®*® Angleški kralj Jurij VI. je podelil knezu namestniku Pavlu v Buckinghamski P8' lači v Londonu odlikovanje reda hlačne podveze. To je najvišji in najstarejšl na angleškem dvoru. Ustanovljen je “j že v 14. stoletju od kralja Edvarda B** Posvečen je patroiiu angleškega narod5 sv. Juriju. Prvotno je nosilo ta red sain° 25 angleških plemičev. Zdaj se ta red 'W jemoma podeljuje tudi tujim vladarje^ Razen angleškega kralja so odlikovani t njim vojvoda Windsorski, Kentski, it8W janski, švedski, belgijski in romuns*8 kralj, japonski cesar in nekaj članov afl* gleških rodbin. Predsednik Cvetkovič o novi sodnifski uredbi Ob priliki izdanja tc uredbe je mio** strski predsednik Cvetkovič med drugi''' dejal novinarjem: Prvi in najvažnejši P®‘ stopek dobre ureditve pravosodja je, d* se dosledno izvede neodvisnost sodnikov, predvsem pa, da postane postavli?: nje sodnikov neodvisno od kakršnih kw vplivov, ki nimajo s pravosodjem nobefl« zveze. Z novo uredbo bo mogoče nastav* ljati sodnike izključno le na podlagi kva' lifikacije kandidatov. Ker so pa sodni® stalnejši kakor drugi uradniki v služb1, so predpisi njihove odgovornosti stro Zato se zahteva njihova popolna depolif' zacija, če hoče naše pravosodje biti višini, mora biti daleč od strankarske?3 vpliva. Vsako vmešavanje sodnikov J strankarske stvari lahko zbuja med ljt»| mi vtis, da so sodišča pristranska. & hočejo biti sodniki na višini, in to ten* pravilno izvrševanje njihovega poklic* morajo zasledovati strokovno književno*1 in razvoj pravne vede. Ker zahteva t® materialne žrtve, je vlada upoštevala * izdala poseben dodatek k uredbi, koliko dopušča državna blagajna. Sodna poslol^ ja in zapori morajo biti dobro ureje^ prav tako zemljiške knjige. Poseben skl*® bi služil za popravo sodnih poslopij. * novo razdelitvijo bo urejena stroga sisjjj' mizacija sodniških mest na okrožnih okrajnih sodiščih. Svoboda tudi v gospod^nlv^ Beg odgovornih državnih upravitelj®^ od kontrole javnosti jc postal že sisteift v katerem se korupciji na široko odp*' rajo vrata. Hrvati smo organiziraj obrambo od okuženja s te strani. Usta navili smo Gospodarsko slogo. K narod«1 svobodi štejemo tudi svobodno razpok* ganje s svojim narodnim gospodarstvo#' njegovimi vrelci, sredstvi in plodovi, pi*8 »Hrvatski dnevnik«. Belgijci o Italiji in Jugoslaviji Belgijski list »Metropole«, ki izhaja j Anversi, piše: »Srbi, Hrvati in Slovenc* so narodi, ki zahtevajo zase svobodo prO' ti vsakršnim ambicijam svojih sosedo v-Italija je morala priznati, da predstavlja balkanska politika jedro njenih zunanja političnih prizadevanj, ohraniti tu mir. & bi ne vedeli, da sporazum med'Rimom j11 Beogradom vsebuje velko kompenzacij0 v korist Beograda, bi težko razumeli, ^ so ostali jugoslovanski politiki mirni & priliki zasedbe Alban:je. Politiko na JfJ dranu je treba gledati skozi zagotovilo, ^ ga je dal Mussolini, ko je priznal prevU' do Jugoslavije na Balkanu.« Cincarji In čariija »Seljačkc npvosti« komentirajo član®’ dr. Popoviča o cincarjih, kjer meni piseC1 da bi prišlo mnogo laže do sporazum* če bi Hrvati poznali mišljenje čaršije. F® istem članku prinaša list tudi imena ne' katerih cincarskih družin v Beograd#' Nikolajevič, Ljotič, Kumanudi, Batut, di, Gjorgjevič, Krdeljanovič, Ilič, Nikol'6 Ristič, Stojanovič, Fotič, Hadžl-TimotH®' vic, Todorovič, Nikolič, Nedeljkovlč. jf Izgon „Landes|uqendfUhrerj* »Deutsches Voiksblatt« poroča, da if ministrstvo za notranje zadeve z od loko z dne 6. t. m. izgnalo »Land6sjugert fUhrerja« nemško-evangeljske-katoli® cerkvc v Jugoslaviji, Horsta TimmlefJ ’ ki je moral s soprogo takoj zapustiti “ žavo in se vrniti v Rajh. Timmler je jj spel v Novi Sad 30. septčmbra 1937. jc neke vrste misijonar, ki je nc0Vrtci; ^obiskoval vse kraje, kjer bivajo Nem Novice Dobra domača vina v naša turistična gostišča Tujci morajo pri pogostitvi s kvalitetno domačo kapljo dobiti dober vtis o vinorodni Sloveniji Slovenska zemlja se ponaša z marsikatero izvrstno vinsko kapljioo. Le predalo organizirana je nje prodaja, zato je banovinski turistični svet na svoji zadnji &eji razpravljal o potrebi točenja izvirnih in kakovostnih vin po gostiščih turističnih krajev Slovenije. Sklenjeno je bilo, da se izvede v turističnih krajih kontrola gostinskih obratov tudi glede sposobnosti gostilničarjev za točenje, odnosno kletarjenje vina. Za domača vina naj se izvede živahna propaganda, v turističnih krajih Pa predpiše točenje vina v steklenicah. Slovenski vinogradniki so apelirali na slovenske gostilničarje, da točijo samo slovenska vina. Vinogradniki bodo seveda poskrbeli, da bodo dobavljali res prvovrstna vina. Kletarske zadruge bodo Važen posrednik med vinogradniki in go-■ stilničarji. Nabavo vin v večjih množinah ovira visoka trošarina, oziroma današnji način Pobiranja. Oblasti bodo tu morale odne-v hati in opustiti preveliko obremenitev Pijač, Višja trošarina na steklenice, ki i° upeljujejo pred vsem nekatera mesta, te krivična in zavira konsum. Je to po- sledica napačnega mnenja, da se dobavlja v steklnicah le vino večjih kvalitet in vrednosti, čeprav je zaradi manjše po-kvarljivosti priporočljivo, da se spravlja-jajo tudi navadna vina v steklenice. Resnica je, da dobi zdaj tujec v naših turističnih postojankah komaj vtis, da bi- va v krajini z dobrim, kvalitetnim vinom. Na to polagamo premalo važnosti in gremo preveč za trenutnim dobičkom. Gostinski stan bi moral spet postati pravi poklic in ne le za zasilno preživljanje. Tujci se pa bodo v kraje s postrežbo dobrega domačega vina vedno radi vračali. 3avno vprašanje KAKO JE S PREPOVEDJO PREVAŽANJA LJUDI NA TOVORNIH AVTOMOBILIH? nislav, Podgorje pri Slovenjgradcu, Bauman Ivan, Moravci, Prekmurje, Duša Vekoslava, St. Ilj pri Velenju, Grobin Karolina, Dobrovci, Ferjan Danica, črna, Pihler Herbert, Lokovica, Lampret Karolina, Mežica, Lisac Danica, Muta, Kovač Genovefa, Slovenjgradec, Hosnar Marija, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Končnik Alojzija, istotam, Vrbnjak Klara, Sv. Andraž, Suman Emilija, Makole, Stegu Jo-sipina, Majšperk, Žitnik Gabrijela, Cvikov- Konec jun tja smo pisali o poostreni prepovedi prevažanja ljudi na tovornih avtomobilih in sicer v obliki, ki je enako zadovoljevala oblasti in občinstvo. Kmalu nato je pa v Maribor brez vsakih ovir privozilo in odvozilo okrog petdeset tovornih avtomobilov ljudi, od teh približno tretjino dece. Večina te dece ni bila pod nadzorstvom staršev ali učiteljev, kar daje dejstvu še posebno značilnost v pogledu pristojnosti in odgovornosti nadzorstva nad šolsko, deloma celo pred šolsko mladino. Pričakovali smo, da pred' manj pa za kogar koli izjemno ukinjena ali vsaj kmalu po teh vožnjah dobimo kako javno pojasnilo morebitnega omi-ljenja zadevna poostritve, seve veljajoče tudi za druge take potnike. Ker smo pa na to doslej zaman čakali, pač pa ugotovili kmalu po teh dneh, da so v sličnih primerih pristojni organi, zlasti Še »leteča« komisija, katere pa v istih dneh v tej bližini ni bilo videti, vestno ustavljali in zapisovali taka vozila s potniki, tudi kolesarje s »prisednlki«, smatramo, da navedena poostritev ni bila ukinjena, še Zborovanje lesnih trgovcev •Lesni trgovci so v nedeljo zborovali v - “ožirju in Radmirju. Ker je lesna trgoma v gornji Savinjski dolini življenjske-** Domena za prebivalstvo, so bila na zborovanjih predmet pereča vpra-. s3flja, tičoča se lesne trgovine. Med dru-tftn se je na zborovanjih poudarjalo, naj •žda Združenje vsem lesnim trgovcem legitimacije, da bi se tako preprečilo šuš-marstvo, ki škoduje lesni trgovini. Živahna. je bila debata o žagarski obrti. Tajnik Z. Cohlin je poročal, da je ministrstvo izdalo uredbo o usposobljenosti dokazov za obrt in trgovino. Razpravljalo se je tudi o oviranju splavarjev v Beogradu. Lesni trgovci, ki spravljajo les in ga razkladajo v Beogradu, so tam naleteli na velike težave, ki jim povzročajo nepotrebne stroške. Oiede teh nevšečnosti v Beogradu se bo napravila na Zbornico posebna vloga. Govor je bil tudi o pavšalnem zavarovanju splavarjev pri OUZD. ljubezenska tragedija v Lipovcu 201etni fant Ivan Vrečko ustrelil sv»;o Ifieino zaročenko, samemu sebi pa pognal kroglo v sence • r C e 1 j e, 21. julija. Danes zjutraj se }e odigrala v Lipovcu Pri Ljubečni, uro hoda od Celja, strašna ljubezenska tragedija, ki |e zahtevala življenje mladega dekleta, do .1 se njen zaročenec bori s smrtjo. Nekaj korakov od Svojega doma v Lipovcu je danes zjutraj °kon 3. ure 20-letni pos. sin Iva.i V r e č-^0 ustrelil svojo zaročenko 17-letno os. Hedviko Novak iz Arclina pri Voj-Strel je mladenko zadel tik pod vtCe' Nato si je fant še sam pognal kroglo jj.^ce. Pol ure nato je našel cba sosed, ij Se| na delo. Oba sta še kazala znake „ v'ienja. Nemudoma so poklicali rešilni >vt° Iz Celja. Novakova pa je medtem ^dihnila. Vrečka so prepeljali v bol-®l l ako si boste ustvarili pravilno v kakšnem položaju se nahaja naš ^arofl ni 2|velj ob meji, kakšna ovira so slabe gospodarske in socialne razmere. Prilik preživljanja izletnikov v poletnem času ob meji je dovolj. Dovolj razpoložljivih stanovanj nudijo naše kmetije. Tudi za večje število Izletnikov so na razpolago razni gradovi in gradiči. V Plitvičkem vrhu na krasni razgledni točki vabi gradič »Zlatorog«, ki je krasno opremljen in pripraven za izletnike. Več podobnih stavb je v gornje radgonski okolici, ki bi se lahko uporabile v te namene. V osrčju Slovenskih goric pri Negovi vabi mogočen grad, last grofa Tratmazdorfa. Slične stavbe se nahajajo tudi v Zg. Cmu-reku, na Drvanji pri Sv. Benediktu itd. Večjo pozornost je treba posvetiti krajem Sv. Ana, Sv. Trojica, Marija Snežna, Sv. Anton in Kapela, ki so najkrasnejše izletniške in razgledne točke Slovenskih goric. Meščan, spoznaj narodnostne, gospodarske in socialne prilike teh zapostavljenih krajev in ustvaril si boš pravilno sodbo položaja. Ti narodno-obrambni izleti in taborenja bi naj vzbudili obmejnemu prebivalstvu Poiar v Škofijskih gozdovih Sinoči je pričel goreti v Podvolovjeku nad Lučami gozd, Ki je last ljubljanske škofije. Radi vetra se je požar naglo razširil ter zajel velik gozdni kompleks borovega nasada. Gozd še vedno gori ter je požar viden po vsej Savinjski dolini. o. Glavna skupščina Jugoslovanskega učiteljskega udruženja bo v Banja Luki od 19. do 21. avgusta. Vse delegate in udeležence prosimo, da takoj naročijo prenočišče. Dopise pošljite JUU sekciji za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. V prijavi navedite, kje želite stanovati (hotel, privatno, skupno prenočišče). Udeleženci iz dravske banovine bodo odpotovali iz Ljubljane z brzo-vlakom 19. avgusta ob 4.46 zjutraj. o. Sokol Poljčane si na vso moč prizadeva in zbira sredstva za sokolski dom, čigar temelj je že zgrajen. Prvega avgusta se bo z zidavo nadaljevalo. Zato je društvo v prid sokolskemu domu priredilo preteklo nedeljo tombolo, ki je prav dobro uspela tem bolj, ker je prvo tombolo (1000 din) srečni dobitnik velikodušno poklonil Sokolu za sokolski dom. o. Veliko planinsko rajanje bo na Boču to nedeljo. Ob 10. uri bo v starodavni cerkvici služba božja, po maši pa bo na lepih planjavah pri Sv. Miklavžu planinsko rajanje ob sodelovanju godbe »Drava« iz Maribora. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo planinskega doma. ki ga nameravata podružnici SPD Rogaška Slatina-Poljčane na Boču graditi na spomlad. o Komaj je bil ukinjen, že se je v Mo- stečnem pri Makolah pojavil sum pasje stekline. Žferadi tega se odreja strog* pasji zapor za vse obmejne občine, med njimi tudi Poljčane. o Napredovanje učiteljev. V višjo položajno skupino so napredovali učilelji in učiteljice: Mokorel Viktor, Sv. Andraž pri Ptuju, Debenak Andrej, Sv. Marjeta pri Ptuju, Drofenik Elizabeta, Sv. Marjeta ob Pesnici, Žitnik Maks, Železna gora pri Ljutomeru, Povh Roza, Ilramlje pri Celju, Slapar Štefanija, Sv. Duh pri Ljutomeru, Stelan Rainelda, Križevci pri Ljutomeru, Antonac Oda, Križevci pri Ljutomeru, Sa- vvicki Oton, Sv. Anton v Slov. gor., Štraus Božidar, Sv. Jurij v Slov .gor., Hrabalek Marija, Frankolovo pri Celju, Culk Leo- Boldina, St. Ilj, Ozmeo Marija. Selnica ob ravi, Nest Ljudmila, Sv. Jakob v Slov. gor., Majhen Vladislav, Sv. Ana n Slov. gor., Lah Antonija, Vuzenica, Kobal Pavla, Sv. Trojica v Slov, gor., Kramer Ema, Sv. Mariin pri Vurbergu, Vipavec Viktor, Sv. Lenart v Slov. gor., Božič Anton, Sv. Duh, Heric Teja, Zitečka vas, Šušteršič Justina, Limbuš, Jandl Danijel«, Lehen pri Prevaljah, Tušak Milena, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Kmetec Grozda-na, Podova pri Mariboru, Rek Elizabeta* Fokovci, Prekmurje, Primec Marta, Sv. Vid pri Ptuju, Kulovec Franc, Sv. Marjeta ob Pesnici, Kuštrin Stanislav, Sv. Jurija Prekmurje, Ouček Fran, Bodonci, Prekmurje, Dolanc Ana, Sv. Katarina nad Laškim, Košir Frančiška, Sv. Lenart nad Laškim, Zidarič Danica, Sv. Miklavž pri Pluju, Kaiser Stanislava, Žiče pri Konji- drsnilo na vozu ki Mariji Turkovi. Dekletce si je pri padcu zlomilo roko. i Nogio Je zlomilo oje v Velki posestnikovem sinu Francu SnajderjiL Nesreča se je zgodila, ker so se konjem na nekem klancu potrgale vprežne vozi. Snajderja so prepeljali v bolnišnico. Celje c. Umrl Je v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem bivši dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe g. Josip Zeichen v starosti 65 let. V času, ko je bil on ravnatelj, se je Mohorjeva družba preselila iz Celovca v Prevalje in iz Prevalj v Celje. Pokopali so ga danes v Št. Jakobu v Rožu. N. v m. p.I c. Dela na stanovanjski palači Pok* zavoda na Krekovi cesti naglo napredujejo. Končana bodo do jeseni in bo nekako meseca novembra palača predana svojemu namenu. c. Živahen tujski promet je letos zaznamovati v vseh naših letoviščih in kopališčih. Vsa zdravilišča tako Rogaška Slatina, Dobrna, Rimske Toplice, Laško so polno zasedena. c. Aretacija nevarnih banditov. Celjski orožniki so aretirali 27-letnega razbojnika in vlomilca Franca Mesariča iz Hri-stovnice pri Poljčanah. Dokazanih ima 10 vlomov okrog Celja, po Sav. dol. in drugod. Na vesti pa jih ima gotovo še več. Kaže, da bo kmalu pojasnjen tudi umor Antona in Rozalije Ocvirk v Medlogu pri Celju. — Orožništvo celjske Staniče je aretiralo tudi Albina Košaka fe Griž, ki ima na vesti 12 vlomov. Iščejo pa še več nevarnih in sumljivih tipov. c. V celjski bolnišnici je umrl 77-letni dninar Janez Novak od Sv. Petra v Savinjski dolini. c. Celjska pilnarna je z ozirom na razvoj tukajšnje industrije in obrti uvedla nov cenik za industrijski plin, ki je po odobrenju mestnega sveta že stopil v veljavo. Cenik je osnovan, kot že obstoječi splošni cenik, na skupinski podlagi tako, da pada cena z rastočo porabo vremu porabljenemu plinu, merjenemu na posameznem plinomeru. Posebno veliki privatni konzumenti, ki porabijo letno nad 12.000 m’ plina, bodo uživali še poseben popust. Isti cenik velja tudi za kurjavo s plinom. c. Nesreča otroka. 10-letna hči posestnice Amalija Ribičeva iz Latkove vasi v Št. Pavlu pri Preboldu se je polila z vrelim mlekom. Dobila je hude opekline po prsih in trebuhu. Zdravi se v celjski bolnišnici. c. Nesrečni padec. 19-letni pos. sin Anton Strašek iz Srževice pri Ponikvi ob juž. žel. je doma padel in si zlomil desno roko v zapestju. nove pobude in zdravega duha. Na drugi cal1’. Past»' Mal»lda, št. Vid pri Slovenj-S„o„i P. bi bilo ,o za nafe mejo v veliko Pavla, ^ Ilj^pn gospodarsko korist. Slovenjegorlčan. | Ana, Sebeborci, Prekmurje, Kopič Marija, Sv. Križ nad Mariborom, Horvat Sta- 'S 9 — Vse nogavice so strgane, hlače so brez gumbov, Jeh, saj se moram res oženiti... ✓ Maribor Klic z meje za mejo »Ljubo doma, kdor ga ima!« — »Povsod dobro, doma najbolje!« itd. se glase naši vedno lepi domoljubni izreki, katerih resnico moramo po vzgledu drugih narodov in držav, ki se krvno in brezkrvno v tej nenavadni »življenjsko-pros torni« borbi borč za svoj obstanek, nekateri tudi za svoj prestiž, čeprav žal vmes tudi na račun priročnih pravic drugega naroda, začutiti in po pravem začutenju prav zaživeti tudi mi Slovenci, Jugoslovani! Ne preiskujmo na dolgo in široko, v kaki dobi živimo, ne iščimo »pezdirja le v tujem očesu«, marveč stopimo kar sami predse in vase! Z drugimi besedami: pričnimo pri nas samih vsi, pri samem sebi vsak! Čut lastnega »jaz-a« je zasužnjil našega človeka tako, da Svojega bližnjega že več ne vidi, ne sHši, kaj še le, da bi z njim čutil, sočutll, Čustvoval! Kako lepo se čitajo in slišijo krščanski nauki: Ljubi bližnjega! In kdo je Tvoj bližnji? — Vsak človek, bodisi prijatelj ali sovražnik! Ob kolikih prilikah spet na drugi strani doni 150 let staro, izza francoske revolucije .izhajajoče geslo: Bratstvo, enakost in svoboda IKako pa, da vedno manj vleče prvo prastaro in drugo mlajše geslo? Kratek, na dlani ležeč je. odgovor: Besede mičejo, zgledi vlečejo! Učeniki in često »domišljeni* ljudski (pač res — ljudski in malo, malo naši) voditelji uče in govorč tak&, žive in delajo pa čisto naisprotno. Ni čudno, da ta besedno-de-janski kontrast prehaja na njihove gojence in nazorne pripadnike, kar grozi iz nas stvoriti narod verskih in nacionalnih farizejev! Poznate sliko »Ljubite se med seboj!« Kristus na gori zre doli na moreče in pobijajoče se človeštvo, med njim vsi poklici, maziljeni in nemaziljeni! O, ta preres-nična slika, ta veren odraz sodobnosti, morala bi na vse govorne odre, na vse prižnice, v vse društvene, podjetniške, oblastne, učne, parlamentarne i. dr. prostore, tudi javno ob ceste in na ulice, zlasti pa vedno in povsod prav blizu tistih, hvalabogu tudi nevečnih, ki odločajo o eksistenci »podrejenih« — v pravem pomenu te besede! Na sliki bi pri količkaj-šnji dojemljivosti gledali, ali vsaj v momentih zresnitve ob resnici besed »danes meni, jutri tebi« — v odgovarjajočih ulo-gah samega sebe! Več ljubezni! Živimo medsebojno vse premrzlo. Ne kažemo niti volje za razumevanje drugega, kar vodi do medsebojnega nepoznavanja, neupoštevanja, nespoštovanja in nesočutja, torej do neslož-nosti, tega vsevira zla slovanske zgodovine preteklosti in sedanjosti! čut do in s človekom, ki vendar kot posameznik z drugimi sestavlja narod, torej človekočutje, vzklije v začut skupnega pripadanja k narodu z drugimi besedami: v narodočutje! To pa mora roko v roki prepajati mesto in deželo! Za od- gojo narodočutja gojimo rodblnočutje, meščani in vaščani pa moramo živeti ač skupnega življenja in čutili se bomo bolj kot skupni narod. Šele kot zares z a č u t e n i narou, ki izžareva od posameznika više potencirane sile in prava na lastna življenjska tla. se samo od sebe kot življenjska .jnost javlja domočutje. Š človekočutjem naro-dočutjem in domočutjem k človekoljubju, narodoljubju in domoljubju, pa slovenstvu, jugoslovanstvu, vseslovanstvu! S tem za-živetjem pa'je istočasno priborjen končni, najvišji cilj sleherne narodne države: Složna pripravljenost na vse! Ob sklepu ponovno podčrtam: Na posamezniku, na njegovem oddajanju in sprejemanju človekočutja je temelj do izgradnje take pripravljenosti! Tega naj ne preslišijo predvsem krmilarji naše usode! Pričnite, pričnimo tako, popravimo napake, vse najprej ob meji, pa takoj! M. Rohoskijev. Proslava mariborskih grafičarjev Če bi ne bilo Gutenbergove iznajdbe — tiska, bi ljudje danes- umirali od dolgočasja. Tisk je danes tista svetovna velesila, ki ima v rokah javno mnenje, je tisto orožje, ki se bojuje s človeškimi možgani. Izmed vseh iznajdb v začetku novega veka je bil tisk tista iznajdba, ki se je najmočneje razširila. 500 let po natisu prve knjige izhaja dnevno na stotine in tisoče knjig, časopisov, revij, najrazličnejših tiskovin, -na.,sto tisoče ljudi-grafičarjev pa opravlja s stroji, ki mečejo v svet duševno hrano sodobnega človeka. Danes tudi v zadnji gorski vasi ne more človek izhajati brez časopisa. Naši grafični delavci so organizirani v močno Zvezo grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije. Kakor vsako leto; bodo mariborski grafičarji tudi letos priredili proslavo Gutenbergove obletnice, ki bo 22. in 23. julija v Mariboru. V soboto, 22. julija, bo ob pol 21. uri akademija v Ljudski univerzi na Slomškovem trgu. Spored akademije je zelo pester. Po slavnostnem referatu o Gutenbergu bo recitacija in nastop zbora pevske Grafike. Tovariši in tovarišice grafičarjev kakor tudi javnost se naj prireditve v polni meri udeležijo, s čimer bodo dokazali svojo zavednost in priznanje ustanovitelju tiskarstva. Vstopnine za akademijo ni! V nedeljo, 23. julija, pa bodo grafičarji napravili (zlet na parcelo na Pohorju. Odhod iz Maribora bo ob 5. uti zjutraj izpred poverjeniškega lokala v Frankopa-novi ulici 1. Na Pohorju se bo razvila zabava s šaljivimi igrami, kegljanjem itd. dočim bodo šahisti imeli nagradno tekmovanje. Angleški tečaj zaključen . Na sinočnjem poslovilnem večeru je bila prirejena cela vrsta prireditev. Angleški konzul iz Zagreba Mr. T. C. Rapp je priredil pri Orlu odličnim povabljencem, angleškim profesorjem, predstavnikom oblasti in javnih delavcev oficielno večerjo, istočasno pa je priredil g. Marko Rosner in soproga svečano večerjo angleškim dijakom, profesorjem in prijateljem Anglije v Kazini. Pri obeh prilikah »o bili izmenjani prisrčni poslovilni govori. V imenu gostiteljev je pozdravil Angleže odv. pripr. Odon Šorli, na kar se mu je zahvalil Mr. Barrows. Prav tako pa je predvčerajšnjim v Astoriji priredil Angležem prijateljski večer beograjski vseučlliški profesor g. dr. Popovič. Včeraj popoldne je povabila ga. Rosnerjeva angleške dame k sebi na čajanko. , Ob 21. je otvoril poslovilni večer v Vesni ravnatelj tečaja Mr. Frodsham, ki se je zahvalil vsem sodelujočim za tako nepričakovani uspeh tečaja. Za njim je v imenu MO mariborske prisrčno pozdravil podžupan g. Franjo Žebot. V imenu mariborskega angleškega kluba je spregovoril g. dr. Rapotec, za njim pa britanski konzul iz Zagreba Mr. T. G. Rapp. Nadalje je govoril britanski tiskovni ataše iz Beograda Mr. Childs, ki je sporočil pozdrave angleškega poslanika na našem dvoru Mr. Campbella, dalje je za beograjsko univerzo spregovoril g. prof. Popovič, govore pa je v imenu angleških dijakov zaključil Mr. Shirley Smith. Po ena angleška in naša dijakinja sta Izročili ravnateljici ge. Rapočevi prekrasen šopek. Na večeru so bili navzoči še dopisnik londonskih Times Mr. Maitland in predsednik jugosl.-angleško-ameriškega društva iz Beograda g. Božidar Pepič in dr. Sinočnji poslovilni koncert v Vesni je pokazal vso toplino, ki vlada med udeleženci tečaja. Nastopili so: G. Sagadin, pevski zbor »Jadran«, prof. Roberts, ki je pel valizanske pesmi, gdč. Stulli s srbo-hrvatskimi nar. pesmimi, zbor angleških dijakov, Mrs Copeland, pesnik g. Zorzut s prigodnicami na angl. tečaj. Na koncu in angleško himno. G. prof. Kos pa je v imenu angleškega kluba podaril vsem Angležem krasne lesoreze Maribora. Ga. dr. Vrečkova je v imenu tečajnikov izročila voditeljem tečaja lepa darila. Nato se je vršil pri Orlu svečan ples, ki je bil izvrstno obiskan s strani, našega občinstva. Tekom današnjega/ dopoldneva so zapuščali tečajniki Maribor, Angleži pa odpotovali s popoldanskim brzovlakom ob 14.0 v Ljubljano, kjer bodo jutri gostje mestne občine ljubljanske. Deležni so bili nadvse prisrčnega slovesa. m. Osebna vest. Izpit za stavbenika je loži! pri banski upravi v Ljubljani grad-tennik Evald Koren iz Marii Leni tehnik Evald Koren iz Maribora. m. Ugleden holandski novinar v Mariboru. V Maribor je prispel znani holandski novinar dr. I. B. de la Failltfciz Haaga. m. Tudi železničarji bodo zoradili svoj dom na Pohorju. Železničarska zadruga je kupila pri Mariborski koči veliko zemljišče, kjer bodo postavili okrevališče in letovišče za železničarje. m Ni v Dravi, ampak pri starših. Pred dnevom smo javili, da se k svojemu začasnemu varuhu ni več vrnil 10-letni Herbert Cerič. Varuh je bil zaskrbljen, ker se je bal, da se je fant utopil v Dravi, trg 20, ker je vsled izrednega povpraševanja vsa zaloga prospektov že pošla. Posebno se povprašuje za prospekti manjših cenenih letovišč. m Na Sokolsko planino, kjer gradijo Sokolski planinski dom na Pohorju, je privozil tovorni avtomobil prevoznika Ferlinca. Vozilo je bilo naloženo s 300 kg gradbenega materiala. m Cirkuiarka je razrezala roko mizar skemu pomočniku Anionu Vuzenu v Popovi mizarski delavnici na Koroški cesti. m Mesarski pomočnik nad mesarskega pomočnika. Neki mesarski pomočnik je med prepirom brcnil v rebra mesarskega pomočnika Konrada Kirbiša iz Grais ulice 9. Ranjenega mesarja so prepeljali v bolnišnico z zlomljenimi rebri. m V nedeljo, 13. avgusta priredijo rojaki Sv. Lovrenca na Drav. polju skupen mini mr 11 r, m o A i i .m., I . I .. — T J ^ : izlet v svoj domači kraj. Izletu se pridruži tudi pevsko društvo ,.Krilato kolo“ in pa zdaj pa je javil na policijo, da je fant ” ~ "■ 'ti odšel sam za starši v Rogaško slatino. m „Putntk“ v Mariboru prosi vsa luj-skoproinetna društva, planinska društva, hotelske uprave in ostale interesente, naj pošljejo nemudoma večjo količino pro-peklov na naslov: Putnik Zagreb, Zrinjski žel. godbeno društvo. — Prijave sprejema Mohorko Stefan, iz Počehove št 34, obč. Košaki pri Mariboru. Nočna lekarniška služba (od 15. do vključno 21. t. m.): Lekarna pri sv. Are-hu, Glavni trg, tel. 2(3-05: Magda’enska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Graiski kino j^ngtešikt poainišSci išcgf Ob zaključku prvega angleškega-po* tniškega tečaja v Mariboru lahko z mit' no vestjo zapišemo, da se je popolnoma posrečil in celo da je presegel tudi ■naj* smelejša pričakovanju. Smiselno, na znanstveni podlagi izve* deno posrr dovanje medsebojnih kulturi!**1 dobrin, Živah,,, družabni stiki, izvrstno zpeljana organizacija, vse to so temelju1 samm za posrečeno poglobitev jugo.slo-vansko-angleških prijateljskih odnp?ajev’ posebno ker je vse to bilo izvedeno na širiš podlagi, kakor kdaj koli in kjer kol' v Jugoslaviji poprej. • Maribor sam in vse slovensko obtnejn'' ozemlje je stalo vse tri tedne čisto v zna’ menju iti pod vtisom tega izrednega kul' turnega dogodka. Že sedaj vidno zanimanje za angleško kulturo prinese Mariboru prihodnje leto tečaj v dvakratnem letošnjem obsegu. Poznavajoč dobro vtis®’ ki so jih tečajniki, ne le angleški, am# tudi srbski,' hrvatski in slovenski dobili a Mariboru, lahko zatrdno rečemo, da absolutno pozitivni. Pa tudi z materialu11 stranjo je Maribor lahko zadovoljen, Vsem tečajnikom, našim dragim angl«* škim gostom pa še prav posebno kličemo: »Srečno pot in na svidenje pribor nje leto!« English Summer Cours« Three weeks. haye passed, The 0 English Summer Course in YugoslaV1 has come to an end. Everybody.iš.eage to know and see the result. The programme has been so rich a? so varied that the result will be se« only in the future, The Professional ,sia of the Course has been carried. out; the most splendid way. The organisati0( too has worked smoothly, The mernbeo of the Course, both English and Yugf slav have shown .the keenest int.erest"1* their task, and — last but not ieast ' the population of Maribor also receiv«1 the best impression of the British met11' bers of the Course and we may hor that the British have been satisfied Maribor, Slovenia and Vugoslavia *? well. The personal contact has ci0 marvels. L Ali we can say for the present is t^, a great cuitural task has been ach‘fv^ a dectsive step towards more particul® .mutual knowledge and understandig a larger scale has been made. The ready ex:sting mutual links have be« strengthened the interest for British c® ture and life has been inereased and ^ are sure that next year the English Surti-mer Cornše w!!l be doubled. Mean^P the Yugoslavs will prepare an even m°r cordial reception for next year. . Till then: to our English friends, aP to ali the members of thest Course P revoir and good-bye. m. Gradbeno gibanje Je v Mariboru , polnem razmahu. V Cafovi ulici bo N®' bavljalna zadruga železniških uslužbencev zgradila trinadstropno poslovno stanovanjsko hišo. * Pohitite s prijavo: za užitka polne izlete »Putnika« v nedeljo, dne 23. t. P’ Logarska dolina din .120.—. Celovec-(V # e) Od sobote 22. do ponedeljka, 24. julija veliki zgodovinski film Mm6uc& IHklotiuk ADOLF WOHLBROCK ANA NAGEL Znižane letne cene. Ne zamudite izredne prilike in si oglejte ta zares prekrasni film! 162 svinj poginilo med vožnjo Vsako nedeljo, ponedeljek in torek gredo skozi Maribor vagoni živih svinj, ki jih pošiljajo na Dunaj iz Banata, Bačke in Srbije. Dogaja se stalno, da svinje medpotoma poginejo, posebno zdaj v vročih mesecih. Ko so v nedeljo odprli na mariborskem kolodvoru 21 vagonov, v katerih so bile za Dunaj namenjene svinje, so našli 162 poginjenih svinj. Mariborski veterinarski urad je poslal poročilo na pristojno ministrstvo, kjer je zahteval, da se doda v bodoče k vsakemu vagonu posebnega spremljevalca, ki jih obenem napajal. Prejšnja leta so sprav ljali svinje na Dunaj preko Madžarske, odkar pa je bila vpostavljena zveza med Koprivnico in Varaždinom, jih pošiljajo preko Slovenije, obenem se je s to vožnjo prevoz svinj močno pocenil. Poginule svinje kupuje neka tovarna, ki uporablja svinjsko mast za svoje produkte. Pri zadnjem transportu so vlačili delavci mrtve svinje vso noč s kolodvora v omenjeno tovarno. Po nekaterih stanovanjih v Melju se pritožujejo stranke, da je bil te dni neznosen smrad. Mestni so vsi udeleženci zapeli jugoslovansko bo svinje oblival na kolodvorih z vodo in fizikat naj poskrbi za red. sko jezero — velike športne prireditv1 din 120.—. * Skozi tri države užitka poln izlet ^ le din 770.— z modernim avtokart^ »Putnika«. Od 6. do 8. avgusta — kok* tivni potni list. Trst, - Benetke - Padov - Kobarid - Bovec - Beljak - Vrbsko if zero> Prijave le do 25. julija pri »Putfl-ku« Maribor-Celje-Ptuj! da" Kino * Esplanade kino. Danes zadnji češki film „Pastorka‘'. — Od sobote ‘r -coski film „Bela sužnja". % _ x ^ * Grajski kino. Danes zadnjikrat lodija svela“. Od sobote dalje „. Viktorija'*. Adolf SVohlbriick. * Union kino. Do ponedeljka »Lj* Šanghaja". V glavni vlogi znamenita May-\Vong. * Zvočni kino Pobrežje: 22. in 23. j^ največji film vseh časov »Scipion 3 kanski« iz leta 216 pr. Kr. Objave VISL MariborsKeca Festival slovenskih narodnih na Vlil. Mariborskem tednu 5. in gusta bo največja dosedanja pr‘rtL,piU take vrste m bo pokazala nastope f• tj. iz bivše ljubljanske 'in mariborske Kultura Osemdesetletnica švedskega pesnika „ Te dni je proslavila Švedska na sve-Can način osemdesetletnico največjega svojega živečega pesnika, Wernerja Hei-denstama. Heidenstam, ki je prejel leta 1916. Nobelovo literarno nagrado, živi sedaj v svoji vili v Ovralidu ob Wetter-jezeru in je že dolgo vrsto let eden l2jned 18 rednih članov Švedske akademije znanosti in umetnosti v Stockholmu. Werner Heidenstam je študiral prvotno slikarsko akademijo in se posvetil slikar-ptvu- Kot slikar je prepotoval skoraj vso j-vropo in bil je tudi v Orientu. Toda že e o Leonardu da Viuciju- Pod čelj 0111 dr. Alberta Giacolonija so pri-necjj italijanskem Filmskem mestu (Ci-,ta) vrteti fihn o slavnem Leonardu da Vinciju, ki ga bodo predvajali prvič 1. 1942. ob priliki svetovne razstave v Rimu. Film bo grandiozno delo moderne tehnike in umetnosti. k »L”art Yougoslave des origines a nos jours«. Pod tem naslovom je izdal Muzej kneza Pavla v Beogradu obširno delo o jugoslovanski umetnosti od začetka do dandanes, ki ga je v francoščini napisal ravnatelj Milan Kašanin. Delo, ki ga je natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, je opremljeno s 160 reprodukcijami, deloma celo večbarvnimi. V koliko je upoštevana tudi slovenska umetnost, nam ni znano, ker deja še nismo videli. k Velika kulturna prireditev v Novem Sadu. Meseca septembra bo priredil muzej Matice Srbske ob priliki odkritja spomenika Svetozarju Miletiču v Novem Sadu veliko razstavo del vojvodinskih slikarjev in kiparjev v zadnjih 150 letih, razstavo knjižne produkcije v Vojvodini in razstavo srbskega gledališča. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora Turnir prehaja polagoma v zaključno fazo, borba je čedalje bolj napela, tako da se že opaža rahla nervoznost, zaradi katere prihaja tudi do težjih pogrešk, ki se maščujejo v dobrih pozicijah. Sinočnje 11 .kolo je prineslo spet nekaj prav napetih iger. V rekordnem času sta likvidirala Pesek in Marvin svojo holandko. Pesek je moral že po 22. potezi položiti orožje. Marvin je za celo partijo porabil le 7 minut. Kot običajno se je tudi sinoči spustil Mišura v razburljivo igro proti Ketišu, id je sprva imel prav lepo pozicijo. Mišura se jc pa spretno rešil v rohado ter nato z napadom postavil Ke-tjga pred neizben mat. Lepo je zaigral dr. Krulc proti Nosanu, ki je nudil le male odpora. V stisnjeni poziciji je dr. Krulcu uspelo, da je z žrtvijo dame zagrozil z dvopoleznim matom, nakar se je Nosan vdal. Damin gambit Regoršek—Eferl je bil pozicijska igra, v kateri pa je Regoršek zelo nespretno manevriral, v časovni stiski izgubil precej materiala ter moral končno predati. Nezasluženo je izgubil Lukeš F. damin gambit proti Mohorčiču. Lukeš ni znal izrabiti svoje odločilne pozicije, z brezplodnimi manevri je dal priliko ,da se je Mohorčič rešil in naposled partijo celo dobil. Damin gambit Babič— Lukeš B. je dal po zanimivi pozicijski igri remis. Aljehinka Certalič—Vidovič. je mla sprva prav ugodna za belega, ki pa svoje prednosti ni znal izrabiti. Vidovič je polagoma vdrl v nasprotni tabor, nakar je moral Certalič predati. Zelo dra- matična je bila tudi angleška o tvorite* KnechtI—Gerželj, v kateri je belemu uspelo ugrabiti kmeta. Svoj „odvišni“ material pa je KnechtI skušal za vsako ceno obdržati, pri čemer jc zašel v silno .težak položaj, iz katerega se jc rešil z zamenjavo nekaterih figur ter nato zavil v končnico, ki je bila prekinjena v dobljeni poziciji za črnega. Sumenjak je bil sinoči prost. — Za prekinjeno končnico iz 8. kola sta se Gerželj m Certalič brez igre sporazumela na remis, pravtako tudi Rc* goršek in Krulc za končnico iz 9. kola. Stanje po 11 .kolu: dr. Krulc in Mivšura 8, Mohorčič 7 (2), Lukeš F. 6, Gerželj 5 in pol (4), Vidovič inBabič 5 in po), Marvin 5 (1), Regoršek 4! in pol (l)j Lukeš B. in Eferl 4, Ketiš in Nosan 3 in pol (1), Certalič 3 (1), KnechtI 2 in pol (2\ Sumenjak 2 (1) in Pesek 1 in pol (1) točk. 116. NEPRAVILNA OTVORITEV (11. kolo mariborskega turnirja) Beli: Ketiš Beli: Mišura 1. Se3, d5 2. e4, d4 3. Sce2<, e5 4. f4, exf4 5. Sf3, Lg4 S. Sxf4, Ld6 7. d3, Lb4-8. K12, Sd7 #. Le2, Ld« 10. Sxd4, Lxe2 11. Sdxe2, g5 12. Sh3, h5 13. Lxg5, K 14. Lb4. Sh6 15. Kel, Sg4 16. Lg3, Lxg3 17. hxg3, Sdc5 18. Sf4, Dd« 1». Tx|i5, Txh5 20. Sxh5, 0-0-0 21. a3, DWi 22. d4, Se3 23. Del, Seg4 24. Shf4, Th8 23. Kd2, c5 26. c3, Db3 27. Kd3, Thl 28. Sgl, Txgl in beli preda. Prizori Iz svetovne volne i Tože Ma nii2,r°£eče in s ob nogi je stal pred Na i nočeš se je moral Žid vdati. pwif.gitiinactii je stalo, da se piše Mozes “nobng, trgovec iz Rymanova. W so’ Mozes URd noch dazu Findling v.. en^ sie* schauns, dafi sie mir sofort ^f^^mden, solehene Findlinge er-ieB lch sonst sofort« mu reče Franček 11 se obrne. Kmetica pa mu je vesela in polna hva- sih, s,tisnila rok0- ^ jo je re-:i na-‘inega oderuha. Franček pa mi je rešil tudi življenje. 3 7 sen> «b koncu novembra s svojo četo . na prednjih stražah blizu Tolget-a via?,rir na 0grsken1- Vsc te dneve je . aaal mir. Rusov ni bilo od nikoder. Pri-“ Pa je nedelja in okoli pol 12. ure smo daKx°Vali z višine’ da se PriWižuje od ec po cesti neki vojak, za njim kakšnih hlu . drugi- nat0 tretii itd- Na pri-^ zno 1°00 korakov so legli v neki jarek. Ion t 's° k Predhodnici večje ruske ko-korV uintam 80 začeli padati streli. 500 Ve?r°V desno od nas se je razprostiral b, . ^ ‘ia 861,1 Pošiljal Izvidnice, da trui^ Rus, ne presenetili. Vračajoče pa-tii niW so ,ni vedno javljale, da v gozdu PosiMK?r Zadnja patrulja, ki sem jo od-slaI °b 12.15, se ni vrnila Okoli 13. lenšek 5 ure pa se vsujejo iz gozda Rusi kakor mravlje, ves grič jih je bil na mah poln. Vsak odpor proti toliki množini, bi bil naša smrt. Z vzklikom »Fantje rešite se«, smo pokazali pete in ajd v T61get in po cesti proti Kurini. Franček je sopihal za menoj kakor star kovaški meh. Rekel sem mu, naj odvrže tornkster. »Tega pa že ne, ali ne vidite, da naju ščiti pred streli. Meni se zdi, da jih imam ze nekaj v tornistru«, se odreže on. Za nami so regljale puške in strojnice, da je bilo joj. Moji vojaki so se razkropili na vse strani. Tekla sva tako, da bi lahko posekala vsakega svetovnega tekača. Naposled sva planila čez neki potok in se skrila vsa mokra in upehana za neko kapelico, ki je stala v bližini. »Hvala Bogu, rešena sva«, sva padla na tla in opazovala okolico, če nas kdo ne zasleduje, a od nikoder ni bilo nikogar. Streljanje pa je tudi s časoma pojenjalo. Ko se je zmračilo, sva se podala v Kurino, kjer so bi'e vse čete našega polka v polni pripravljenosti. Pa tudi od moje čete so se zbrali naposled vojaki, a mnoge smo pogrešali. Deloma so padli, deloma pa so prišli v ujetništvo. Ko je pregledoval zvečer Franček svoj tomister, je našel v njem tri ruske izstrelke, ki so napravili v njem pravo razdejanje, a tornistra mu le niso prebili. Konzerve j® imel razbite in vso moko pomešano s tobakom. Čeravno je sakramentiral na vse mile »viže«, ker ni mogel skuhati priljubljenih žgancev, je bil naposled vendar zadovoljen. »Vejte, gospod«, mi je rekel, »ko bi naju ne varoval ta le tomister, ki zgleda kakor kakšne harmonike, bi bila danes obadva med blaženimi, v cajtengah pa bi stalo „Qefallen fiir’s Vaterland”. To bi pa bilo malo preveč pri takšnem štrampa-ciranju.« »Prav imaš, Franček, zdaj nama pa skuhaj malo kave, ta še je ostala cela, da si pomiriva živce,« mu odgovorim. »Boni!« mi reče in spravil se je k svojemu priljubljenemu delu. Po raznih peripetijah in hudih bojih, k; so divjali v Karpatih, sva se naposled le znašla v Mariboru. Dne 6. januarja 1015 je Franček dobil od mene večmesečni dopust, jaz pa sem prebil te mesece v bolnišnici. Med tem časom je napovedala Italija Avstriji vojno. Ko sem ozdravel, sem moral spet na bojišče k polku in sicer na Doberdob, kamor je bil premeščen med tem časom z ruskega bojišča. S Frančekom sva prišla k polku ravno koncem tretje soške bitke. Dodeljena sva bila 4. četi, ki je taborila za doberdob-skim pokopališčem. Tam so bila postavljena zasilna zaklonišča in v enem izmed teh, ki je bilo pokrito z ^’nzno pločevino, sva se usidrala tudi) °rednja bojna črta, oddaljena £>d nas približno pol ure hoda, je bila vsa v dimu in tudi na nas je škropilo italijansko topništvo svinčeni dež, šrapnele in granate. V bližini našega zaklonišča onkraj zidu je stal nad grobnico lep spomenik, katerega pa je odnesla sovražna granata nekega popoldne. Velik drobec je prebil tudi najino streho, razdejal zasilno mizo in obležal ob vhodu. Prebledela sva, pobrala odej: in se spravila pod najini ležišči in čakala nadaljnjih dogodkov. »Vrag šrapnelasti!« spregovori naposled Franček, »takole deževje se^ mi nič ne dopade. Naposled bi človek še ^or plačal pri tej neumnosti. Streha je za nič. Vejte kaj gospod, najbolje bo ,oe se spraviva v grobnico. Pokrov iz betona zadrži vse kroglje in tudi drobce kamenja. Samo granate bi nama dale vetra. Moral pa bi biti sam vrag, da bi ravno treščila ena v grobnico. Še danes ponoči bova to napravila. Mrtvih se tako ni treba bati, če pa bodo še ti začeli razsajati, jih pa nakrešem z lopato, pa bova imela mir.« Rečeno, storjeno. Okoli 23. ure ponoči, ko je streljanje nekoliko prenehalo, je prinesel Franček od nekod lestvo, zbral 6 niož in odprl grobnico, v kateri sta bili dve krsti. Na krsti je položil deske, na nje odeje in pripravil tako še precej udobno bivališče. Nato so pokrili vojaki spet grobnico, tako da so pustili samo vhod prost. »Dalje jutri.) ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, naprodaj. — Naslov v upravi. 6387—4 Zanimivosti Normalna in ponarejena pisava Tudi grafologi svotovnoga slovesa, so se večkrat zmotili o pisavi V nižjih razredih osnovne šole se od otrok zahteva določena oblika pismenk (v višjih se v smislu sodobnih učno-vzgojnih načel goji individualna pisava), torej: črke morajo otroci natančno pisati po vzorcih na šolski tabli, če spremlja deco več let skozi razrede ena in ista učna oseba, uttsne ta s svojo pisavo gotovo prav posebno obliko pismenk pri otrocih, kar zlasti opazujemo tudi pri učencih zadnjih šolskih let, ako so zapored imeli istega učitelja, katerega pisavo navadno radi posnemajo in jo v poznejšem življenju često obdržijo. Pri otrocih z nižjo šolsko izobrazbo je ugotoviti v pošolski dobi življenja markantno obliko pismenk in je torej isti učni vir vzrok in posledica poznejše enako oblikovane pisave. Važno je dejstvo, da otroci pozneje iz raznih vzrokov radi posnemajo pisavo odraslih, posebno roditeljev, pred vsem očeta. Šele po letih pride do izraza osebnostna, karakteristična pisava. To skuša moderna šola v svojem vrhovnem načelu upoštevanja in vzgojnega oblikovanja individualnosti otroka pospešiti pri vsem šolskem delu, pri pisanju torej s prej omenjeno gojitvijo individualne pisave v sedanji višji ljudski šoli. Ako hočemo izvor pisave pravilno presojati, moramo manj kot posamezne črke opazovati in motrici v prvi vrsti celoto, tako zvano p;sno sliko in sicer v toliko, ali so črke v nepretrgani zvezi ali skoraj vsaka stoji zase. Ugotoviti je dalje, ali so ločila, strešii \ naglašaji i. t. d. postavljeni tje, kamor spadajo ali pa v nenavadni nepravilnosti stoje drugje, dalje — ali so pismenke medsebojno stisnjene ali pa ena od druge daleč narazen. AH je pisava pokončna ah ležeča, ali se uporabljajo lasne (tanke) in senčne (debele) črte, nadalje ali je pisava mehka ali trda, ali morda razpolaga z zavojki, okraski. Starost osebe, od katere izhaja pisava se približno lahko ugotovi. Burna in nagonov prekipevajoča mladostna doba se v pisavi dovolj odraža z nepravilnimi pisnimi znaki, zavojkami, okrasnimi in sličnimi drugimi potezami. Z zrelejšo starostjo postaja pisna slika mirnejša, doslednejša in preide v trdnejše, enako osta jajoče oblike. Jasno je, da negibčna kmetska roka težje in okornejše piše kot roka dnevno s tem zaposlenega pisarniškega Človeka. Potemtakem se da iz podane pisne slike približno sklepati na poklic pisca. Popolnoma napačno pa je, že iz pisave same sklepati na inteligenco pisca. Imamo nam reč ljudi, ki razpolagajo često s prav plitvo izobrazbo, a pišejo izvanredno spretno in lično in nasprotno ljudi z naravnost enciklopedičnim znanjem, katerih pisava je obupna. Večkrat se trdi, da je lahko žensko pisavo ločiti od moške, kar pa le A' ži. O tem bi zlasti lahko že pri višjih ljudsko-šolskih razredih kaj povedali učitelji, ki povprečno pri deklicah ugotavljajo sorazmerno lepšo, bolj zgodaj »izklesano«, rekli bi lahko nekako »moško« oblikovano pisavo. Poznamo pa tudi moške z mehkobnim, nežnim ženskim in nasprotno žensko s trdim osornim moškim značajem. Glede spola pisca ostaja celo tudi še današnja grafologija pri nesigurnih domnevah. Leta in leta vajena in navajena oblika pisave se ne da nikoli popolnoma utajiti; gotovi preostanki se še vedno spoznajo. Oseba, ki hoče svojo pisavo razumeti, mora pisati v isti brzmi, kakršne je običajno vajena, ali pa še hitreje. Domnevne pisne ponarejevalce je lahko razkriti, ako jih prisilimo, da narekovano jim besedilo sproti in naglo napišejo pred očmi nare-kovalca. Grafologijo prištevamo danes k znan-nostirn. Nočemo pa niti najmanj žaliti zastopnikov in strokovnjakov te znanosti, ako na osnovi polne objektivnosti vendar pripomnimo, da so se tu dogodile najtežje zmote, kajti najspretnejši možje te stroke so pač tudi le ljudje — errare humanum est! Ob sklepu naj navedemo zgodovinski primer izredne dalekosežnosti: V znanem Dreyfusovem procesu v Parizu je več strokovnjakov, grafologov svetovnega slovesa izreklo svoje mnenje, da je njim predloženi spis pisal določno ugotovljeni častnik. Dreifuss je bil obsojen na izgubo čina m deportacijo, torej kot kaznjenec odveden v prekomorske kraje ... Žal je bik) šele po mnogih letih odkrito, da takratni obsojenec ni zakrivil tega dejanja! Toda rehabilitacija mu ni več pomagala, kajti izrek obsodbe ga je telesno in duševno zrušil. Zmotili so se pač — strokovnjaki. v*< Zverinski primer sinovske sebičnosti podrto Pred sodiščem v Versaillesu se je zagovarjal delavec Feliks Desjardin, ki je na nečloveški način mučil svojo mater, samo da bi prihranil nekaj ,jlenarja. Pred Božičem lani je bil v Dumontu na Francoskem mraz, 15 stopinj pod ničlo. Feliksova mali je prezebala v postelji, mrzel veter je vlekel skozi razbite šipe borne koče. Čutila je, da se ji bliža smrt, z zadnjimi napori je prišla do sosedov, ki so jo ogreli s čajem. Ko se je sin vrnil, jo je surovo vlekel nazaj v kočo in jo vrgel na posteljo. Naslednjega dne je bil mraz še večji-Soseda je pogledala v kočo in videč ne- freraično starko, je obvestila Desjardinovo eno, da je tašča morda že mrtva. Zena je sdsedo nahrulila, kmalu po kosilu, na božični dan je starka izdihnila. Vsa vas se je dvignila in terjala kazen za neusmiljenega sina. Sodnik je obsodil brezsrčneža na tri leta težke ječe. Tisočletnica Magdeburga nekdanjega Devina Ko še ni bilo Berlina, so bivali. ^ ozemlju med Labo in Vislo do Baltiss morja sami Sloveni. Pred tisoč J11 ■ leti so že stala mesta na severozahodu lina: Stetlin Raztok (Rostock), (Mecklenburg), Oldenburg, Hamburg, kovec (Lubeck), Lenčin (Lenzen), (Luneburg), Havel (Havelberg), (Brandenburg) itd. tJ, Leta 940 je nemški cesar Oton I-novil mesto Devin (Magdeburg) ter gato obdaroval mestno cerkev, ki je Pjj-stala škofijska. Namen temu je bil, .da se pokristjanili poganski Slovani >f bi se razširil med njimi nemški vpm-,g Istočasno je delovala proti pogans» Slovanom znana četa v Merseburgu, kaic je ustanovil že prejšnji nemški cesar OT. rik I. Slovani niso marali krščanstva £ nemških duhovnikov. Poljski in knezi se niso mogli povzpeti do d* bi mogla združena Češka in Po*]' pokristjaniti in oteti tudi Slovenc Labo in Vislo. Tako bi mogli drugo tudi mi praznovati tisočletnico našega v vina. 6550 1 MLEKA NA LETO 1 Na holandski živinorejski razstavi^ Amsterdamu je zbujala goveja živina liko pozo most. Med nagrajenimi je tudi krava, ki daje 6550 m mleka na 1®^ Na prvi pogled se to vidi pretirano, krava meri preko prsi v obsegu 2.32 I* kar predstavlja maksimum za tehni^ dorašeno žival Klasična oblika terja krave 6480 1 mleka na leto. ZAŠČITNIK MRČESA V Bruslju je prodajala neka brani1 ka sredstvo proti mrčesom. Da bi učil sredstva tem nazorneje prikazala, je la v steklenici muhe, molje, brenclje * druge sitne muhe, ki jim je dolivala !' kočine, tako da je mrčes pred očmi :?'!' dalcev poginil. Našel se je pa mož, kij-protestiral zaradi mučenja živalic in f klical stražnika. Ta je odvedel bra#v' ko na stražnico in napravil prijavo od Legenda o nastanku Vrbskega jezera Pred tisoč leti in še več, so stale na mestu, kjer se danes razprostira Vrbsko jezero, cvetoče vasi. Prebivalci so bili vesele narave. Blagostanje in gostoljubnost sta jih zapeljala, da so rajali in plesali kar naprej. Pozabili so na cerkev, delo na polju pa so prepuščali najetim delavcem in poslom. Tako ravnanje pa ni bilo všeč Stvarniku. Na binkoštno nedeljo, ko so prebivalci po svoji navadi rajali plesali in popivali^ je poslal k plesalcem malega moža, ki je nosil sodček pod pazduho, da jih opomni ,naj ne skrunijo svetega dne s plesom in grehom. Lj'udje se za resne besede moža še zmenili niso. Pozno zvečer še ni bilo podobe, da bo konec rajanja. Zoppt je prišel mož, s sva- MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM! V a«Hb ozlulb sttoe ruki beiod« 10 ur: L—. Drtlke. orekllcl. aalmaalt* crlitolbloa u t« m!m« I« din 6.—. Drtlke. orekllcl. dooleovaola la feoltovteltU oglasi dla L— oo besedi. Nalotol« znesek n le oslase le din 10 . Debelo tiskane besede se rainnalo drolno. Oglasili davek za enkratno objavo »nato din 2.— Znesek u male oglase sa olaSol« tako) orl naročilu, oziroma ca le vBoalet! r olsmn skopal » naročilom ali oa oo ooltnt oololnlcl os čekovni rečna «L II.<09. Za vse olsmene ogovore glede mallb oglasov sa mora orllolltl znamka ta 3 din rečim glasom opominjal ljudstvo, mu zapretil s prstom, naj odneha. Veseljaki so plesali dalje. Malo pred polnočjo se je zopet prikazal med osuplimi plesalci. S krepkim glasom je zapretil, da bo odprl sodček s pipo zno spoznali, da niso posluša malega moza. ako bo ostal njegov opomin brezuspešen. Nič ni pomagalo. O polnoči je nastala strašna nevihta in vihar. Bila je podoba, da so se odprle vse zatvornice neba. Prestrašeni ljudje so Ji svarila Ko je pričela vdirati voda v hiše,’ so odhiteli na podstrešja, zaman. Preden je vstala zora, je voda uničila vsa živa bitja po cvetočih vaseh. Nastalo je jezero. Poleg človeških naselbin je zalila voda tudi nekaj cerkva, še danes lahko slišiš ob valovanju jezera mile glasove potopljenih zvonov iz globin. Rasno ZA POTOVANJE kovčesi, torbice, nahrbtniki, krušniki. aktovke, velika izbira, nizke cene. Pri Šterba-lu. Meljska c. 2. Trg svobode št. 6. 6400—1 KOPALNE OBLEKE nogavice, perilo, blago za žen ske oboke hi perilo dobi « v novi trgovini in pletilnicl »Mara«, Maribor. Koroška c. 26 (poleg tržnice). 6317—1 Sprejmejo se takoi POMOČNICE IN VAJENKA v damski sakm Toplak. Orožnova 10. 6589—9 ORIC — OSET - VABI1 Vino mozler 10 din liter. Avto garaže, sobe, amerikanska elektrika, - 6572—1 Stanovanjc DVE STANOVANJI v Magdalenskem okraju se oddasta v najem s J. avgustom. 2 sobi, predsoba, kuhinja in shramba. Novejša hiša! Vprašati tel. št. 2453. 6523—5 Prodam Moderna, nova MODERNA SPALNICA nova, polovična, in kompletna kuhinja najceneje naprodaj. — Mizarstvo. Miklošičeva 6. 6588-4 Službo dobi HOTELSKA SOBARICA se sprejme takoi Naslov v upravi. 6593—9 DEKLA se sprejme za hišo in za delo na posestvu. Krčevina 7. za Kalvarijo, Glebov. 6584—9 KUHARICO dobro, samostojno, išče gostilna za takoj. Vprašati Taborska ul. 20. 6586—9 Velik banatski mlin išče agilne in dobro uvedene zastopnike Ponudbe s točno označenim rajonom in referencami poslati upravi »Večemika* pod šifro »Zanesljiv". Časopisni papir zelo ugodno na DTodai v uorav ..Veternika « X Zvesta mačka. Dne 5. t. m. se je preselit iz Brčkega v Banja Luko Rus 41iia Januševski. ^ seboj je vzel tudi mačko z mladiči. Nekoga dne se je pa pojavila mačka zopet v Brčkem. Za pot 306 km je potrebovala nekaj manj kot mesec dni, potovala je pač križem, dokler ni prišla v rodni kraj. Prebrisani Caruso bu dr Slavni tenorist Enrico Caruso je u» -j, ber risar, pianist, svetovni tenorist, sp0 nik in odličen trebušni govornik. Na F, tavanju po Južni Ameriki je bil nekoč k vabljen na veleposestvo bogatega bankKL V dvorec so prišli mnogi odličniki-je Caruso odpel nekaj arij, so se i®, sprehajali po lepem parku. Nekateri ki so vedeli za Carusovo trebutno tP'1. ništvo, so pevca neprestano dražili, na)qc kaže še te spretnosti. Ko so se nanj obn" tudi dame, je moral popustiti. v0 Caruso se je vsedel na klop pod z veliko, gosto krošnjo. Dvignil je S1 vo, pogledal med veje in dejal: — Iie, kaj delaš tam gori? ;e Na Carusovo veliko presenečenje s®’1 oglasil iz krošnje razločen dečji glas- — Ne zamerite, gospod! Nič vam ne storil, hotel sem samo slišati vaše Pc‘l pa sem se skril med veje. — Hoho, pa kdo ti je dovolil, da stop v park? ' — Moj oče, se je čulo i zkrošujc. . — Moj oče, se je čulo iz krošnje. Gostje okrog tenorista so se smejali resno kimali z glavo. Bili so trdno P1 pričani, da prihaja glas v krošnji iz pCfS feovega trebuha. Caruso se je komaj zdt™ smeha in zaklical med veje: — No, to pot naj ti bo oproščeno. 0^ ni še nekaj časa zgoraj, potem se pa gubi, da tene bo nihče videl. Gostje so pesniku navdušeni česti^l — Še nikoli nismo slišali tako sijaju®' trebušnega govornika ,so menili. — Tudi jaz ne! je pristavil Caruso in potuhnjeno smehljal. .................................... f Zapusttla na« j"e za vedno naša predraga mama, stara mama, tašča itd. gospa Marija Daneu Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 23. t. m., mrtvašnice na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek ob V* 9. uri v frančiškanski baziliki. Maribor-Ruš e, dne 21. julija 1939. Danilo, dr. Ivo, Zdenko, sinovi; Mary, Vida, Greta, sinahe; sanka, Vlasta, Bojana, Ivanček, Manja, vnuki. 7*17. uri iz De- Izd ta in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se ne n-ačajo. — Uredništvo in uprava s Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67, in up,rave štev. 25-67., — Poštni čekovni račun štev. U. 409.