226. številka. Ljubljana, četrtek 2. oktobra. VF. leto, 187H. SLOVENSKI NAROD. Izhaja v*»h dan, tzvi^u.fSt pou-.-de!j».« io dnc i« ■ ..<• lii ,:■><.. .■ ; • > Leti 8 etoM , za ^IJillli 1. okt. Prve volitve volilnih mož so kakor 86 nam poroča, izpadle v našem smislu. Pri-hodujc dui bodo po vseli kmetskih občiuah na Slovenskem prvotni volilci izbirali one zaupne može, ki bodo potem na volišča poslanca volit šli. - Meuimo, da samo svojo dolžnost spoluujemo, ako zopet opomeujamo vse prijatelje naše stvari iu narodne svobode, da prevelike važnosti, da, odločilnosti teh prvotnih volitev niti za en hip z vida ne izpuste ! Treba je občanom zabičiti, da v obilen« številu pridejo izbirat volilnega moža ■ treba jim je zanesljivega, neodvisnega moža imenovati in priporočiti, katerega naj volijo. Treba je najprej paziti, da nikakor nij izvoljen tak človek za volilnega moža, ki bi ga znali nemškutarji pridobiti. A z isto paznostjo je skrbeti, da nij voljen kak tak župan, ki ucma svoje neodvisne misli, temuč se da od c. kr. okrajnega glavarja ali odvisnih cesarskih uradnikov sploh voditi iu pregovoriti. Tudi tisti fanatični kaplanje in fajmoštri, kateri na napredne Slovence zabavljajo iu ščujejo, in hočejo povsod sami gospodariti, naj se ne volijo; tudi taki ljudje naj se no volijo, kateri samo kimajo tem gospodom. Voli naj se povsod neodvisen, pošten, svobodomiseln in naroden občan za volilnega moža. Potem bodemo tudi take poslance dobili, ki bodo našemu slovenskemu narodu na čast iu bodo zmožni iu pri volji zagovarjati in terjati naše narodne in človeške pravice. Jenkova slavnost v Kranji 28. sept. 1878. (Koiioe.) Spomenik sicer po svoji obliki nekoliko na Preširnovega spominja, pa je veliko umet niše komponiran in iz nabrežinskega marmorja lepše izdelan iu se tudi po svoji velikosti prav veličastno od PreŠiruovcga odlikuje, meri namreč lb' Črevljev. Na sj>rednji, proti kapeli obrucui strani ima uadpis : ..Simon Jenko rojen 27. oktobra 1835, v PodreČau, umrl IH. oktobra 1889. v Kranji. „Ko jaz v gomili črni boni počival, 1 aelen mah poraste nad menoj , Veaelih časov srečo bo usival Imel bo jasno dneve narod moj." Kar se pa spomeniku posebno poda, to je Jenkova dopisna podoba en relief i/, bi lega marmorja izsekana iu nad nadptsom v spomenik % delana. Sploh sejo mej na vzoč-nimi čula glasna hvala, da je vrli radovljiški umetnik g. Vurnik spomenik po svojem izvirnem uačitu prav lepo izdelal. Posebne opomenbe pa je še t> vredno, da g. Vurnik za svoje trudapoluo delo nij nič rajtal nego je je iz posebnega spoštovanja do pesnika zastonj izvršil. Ko se je bil spomenik odkril in so pevci odpeli zbor „Nad zvezdami1', stopi glasno pozdravljen na oder g. dr. Zamik, poslanik pisateljskega društva, ter govori nekako takole : „Dragi Šimen! Dragi prijatelj! Kedo bi bil mislil pred 20. leti, ko sva se kot sošolca seznanila, da bodem deucs na tvojem grobu govoril. Bilo jo 1853. leta, za Bakovega absolutizma , ko si neznan prišel z Novega mesta v belo Ljubljano v sedmo šolo, a minul je komaj teden, uže smo spoznali vsi tvoje blago srce, tvoj moški značaj, poprija-teljili smo se s teboj in ti si takrat v mladostnem ognji zapel „ Pobrat unijo" : ..Naj cujr zemlja i nebo, Kar danu pobratimi pojo, Naj ho od uat do ust razlega, Kar tn nuj natni vsak prisega: Da aroe zvesto kakor /.daj, Ostalo bode vekomaj." In ostali smo pobratimi notri do tvoje smrti. Ti si bil voditelj v naši družbi, ti si nas veduo tolažil: Ne obupajino, pa delajmo Ti nijsi izgubil poguma nikoli, dasiravuo ti je bila sreča vedno sovražna , dasiravno si britko izkušal, „Kak veter nje nasproti temu vleče, Kogar v ziboli vid'la je berača." Dasiravuo si ves čas svojega živcu j a v prsih nosil tisto „trojno gorje", katero si nam tako resnično z britkimi besedami popisal v eni najkrasnejših pesnij, dasiravno si moral za tajevati voljo iu srce ter bedakom posojevati čas, glavo in roke: vendar si vse svoje moči, vse svoje navdušenje posvetil malemu ne znanemu slovenskemu narodu. Ti si bil prvi uarodui pesuik , pesnik , ki Bi delal vse za narod, za njegovo probujenje, njegovo omiko Kakor rudeča nit se vlečo po vseh tvojih pesnih ena velika ideja, idej a Slovanstva. In tej ideji si dal najlepšo obliko, najlepši izraz v svojih veličastnih pesnih, v „adiijau skem morji4, v „uaši zgodovini", v „Saniu1' iu mnogih drugih, posebno pa v svojem ve ličastucm, neunujočcui „ Naprej,(. Živel iu pel je za najhujšega absolutizma, pa vendar je še pred svojo smrtjo doživel, da se je ta njegova i naša marseillaisa v treh delih sveta glasila, da ogreva Slovanom potrta srca kakor še nobena niti preje ne pozneje. Mlad si umrl, kakor veliki pesniki dru gib narodov, post. Lermootov, Puškin, Uy ron. pa storil si za svoj narod toliko, da te uikoli ne more pozabiti. Iu kakor je Bvrou pred svojo sunijo rekel: Na moj grob pole Zite skalo, na kateri se bode svetilo samo ime „l{yron', t »ko bi tudi mi na tvoj grob lcliko zapisali samo ime nSimon Jenko1' in vendar bi ves šir.-ki blovauski svet vedel, kako velik mož v tem grobu počiva." Dolgi govor g. dra Zamika, katerega smo tukaj le v kratkem posneli, je bil kakor povsod, gder Zaruik govori, z veliko p.hvalo sprejet. Pevci so na to prav krasno zapeli Jenkovo „Molitev", pozdravili pred odhodom tudi Presirnov grob, po tem pa vrnili sc v mesto. Odhajajoči smo se tožni spominjali prelepih Stritarjevih besed, katere je svojemu sošolcu in prijatelju v „Zvonu" zapel : Tebi toči na grob BolsO .Slovenija mati, Točijo gorke sol/t'- bratje ti nanj in sestre. V zemlji domači ložiš, v najlepši družbi počivaš, Poleg tebe leži pevčevo blagi« sreč; Hlažega nij srca slovenska nam zemlja rodila. Ti po krvi si brat, brat ni po dnini mu bil. V zemlji domači ležiš, predragi zemlji slovenski. Ki si na tujem zvesto vedno Jej hranil srce. Stražijo tlom ti gorenjsko gore ob meji koroški, Sava pod t oboj šumi. bistre valove vali. Tam pa doij leti ■ predrago očetovo hišo, Kavno sorsko polje, ki si Je ljubil tako! Nova ko pride pmulad, doni v. mlado p 'krije ti tr&VO, Zvončke, vijolice nanj z ljubo vsadi ti roko. In nad njim prijatelj les tvoj, »krjaneo lvrgok'1 Pesen veselo /. neba, svet bo vesolni vusol, Zorna pač skoro pomlad zašije deželi slovenski. Vroče tvojo todaj spolnene bodo želje!" Opoludue je bil skupni obed, pri katerem so nas pevci i govorniki razveseljevali; prečitalo iu navdušeno pozdravljalo se je tudi nekoliko telegramov slavečih pesnikov spomin i njegove navzočne čestitelje. Popolu danjski vlak nam je spet iz Ljubljane pripeljal mnogo gostov; Šli smo z njimi v slovesnem sprevodu na Gaštej, gder 86 je na vrtu pričela ljudska veselica, trajajoča pozno v noč. Muzika, petje iu govori so se vrstili. Govori gg. Pire a, dr. Vošnjaka in dr. Zamika so se sprejeli t ogromno pohvalo. Le prehitro nam je minila lepa slavnost, če steča slovenskega RoUget de Lisle-a. K volitvam. (Dalje.) //. Volilni ohvoj Ptuj -Rogatec* IJtltoim'V: a) okraj Ptuj; občina Sv. An-draš v Leskove! 2, Sv. And rad v Slov. gorici 3, Sv. Barbara 2, Destinei 1, Dolena 2, Dolič 1, Dravci i, Dragovič i, Sv. Trojica 2, Sv. Bliza* bet 2, Porinili i, Gajovci l , Gorensklvrh 2, Gradiš 1, Veliki okiti 2. Velikavarniea 2, Gru-Bkavrh 2, GruŠkovee 2, llajdin 2, Iršovei i, JanŽOVCi 2, Sv. .lan/ na Dravskem polji 2, Ju- roveo i. Juvance 1, Kaniza 3, Karčovino. 2, KI-cer 2, Blaponci L, Malavcs 1, Laneavcs I, Pod-lelmik i, Sv. Lorenc na dravskem polji 3, Sv. Lorenc v slov. goricah 2, Ločiti L, Sv. Margeta 1, Sv. Marija na gori 3, Sv. Mark 2, Muretlnce 1, Mezgoveo 1, Monšpcrk 3, Možganei 1, No-vaeirkev 2, Pueinje 2, Tervinei 1 , Spuhla 1, PobreS 2, Podvinci l, Polarni 2, PolenŠak-1, Gornja Pristava i , Bukovci 2 , Ragozaica 2, Ilreg (Kanu) 2, Sabovei 1, Zagorec L, Zakušak 1. /.avreč I, SedlaŠek 2, SkoriSnijak 1, Slatina 1, Slon.-i 1. Mestni vrh 1. Stojnci 1, Stopcrce 2 , Tornovec 1 , Trnovski vrh 1 , Trnovce 1, Derstale 1. Turski vrh 2, S\. Verban 1, Verea 2. Slovcnskavcs 2. Vintorovee 1, Sv. Rolfenk 2, Borovec i. Vmrbek t, Cirkovct 4; »»daj celi okraj s 14662 prebi v. voli 12."» \olilnih mož. b) okraj Ormu ž: občina Aibijanci 1, Tr-gOvH 1 . Frankovci 2. Orma! brez mosta) 1. Velika nedelja 2. Hardek t, Hermane« 1, Jastro-vec i, Kag 2, KoraSU 2. Hum i. Ltbonec 2. Lltmercl 2, Mihalovei 1. Sv. Miklavž 2, Oberš 2, Podgorci 2. Pulenci 1, Runeč 2. Savci 2, Za-moši 2, Salovei 1, Šardinja 2. Žerovinei 1. So-dincc 1. Trnovci 2. Veličan 1. Vitan 1. Viča-ncc 1, Vratonečič I, Vrebrovnik 8, Cvotkovci 1, tedaj eeli okraj s iti831 prebiv. voli 18 volilnih mol. e okraj Rogatec: občina Dobrina 1. l>o-naftliagora B, Trojica 1. Sv. Plorijan 2, Sv. Mohor 1. Sv. Katarina 1. Kostrivtdca 1. Koeicc 1. Nadele l. Nimno i. Plat l . Kcinkovee l, Sv. Rok 2 . Slatina t . Še tale 2 . Spodnje Scčovo 1, Tokačovo l. ("etno/.i-e 2 , Brestovec l ; tedaj cehi okrni i 11486 prebivalcev voli 31 volilnih mož. d) okraj Šmarje; občina Sv. Krna 3, Šmarje (brei trga) 7 . Sv. Peter 2 . Ponikva <>, Roginska gorica 2. Slivnica t. Zibika 2 , Sv. Štefan 3, Sladka gora 4 , Zuseni 8 . Tinsko 1. Sv. Vid 3 ; tedaj eeli okraj z 18340 prcb. voli 40 volilnih mož. e) okraj Sv. Lenart; občina Andreiui 1, Sv. Benedik 1. Gornji Boreie 1, Dolnji Borčič 1, Sv. Trojica 1. Trije kralji 1, Srcdni Gastc raj 1, Sv. Jur 1, Gočova 1. Gornje Veranje 1, Jablance 1, Cerkevnjak 1, Kremberg i, Ledinek 1, M al na 1, Ihova 1, Osek 1, Partinjo 3, Ra-goznica 1, Gornja Ročica 1, Ročica I. Samarko 1. Gornji Zeravci i, Dobni Zeravcl i, Žlkance 2, Šetarova 1 . /itcnee 1, Žitce 1 . Gornja Se-narka 1, Selce 2, Smolince 1. Župetime 1. I kurvanja 1, Trotkova 1, f'a gon a 1, Crmlenšak 2, Gornje Veliče 2, Dolnje Veliče 1, Zimiea 1, Vis l, Brengova 2, Gornja Korena 2, Cogetinec; tedaj celi okraj s 17283 prebiv. voli r>2 volilnih mož. i) okraj Ljutomer; občina Stara in nova vas 2, Gerlova 1, Govemarei 1, Iljašovci 1, Kri-žovci 1, Kristalni 1. Slamjak 2, Logarovci 1, Lukavci 1| Pernožavc.i 1, Muravie 1, P realka 1, Pristava 1, Radislavei 2, Ključarovei 1, Slabo-tinec 1, Kamenseak 2, Norlinci 1, Bunčani 1, Veržej 2, Vučjavcs 1, Rolehneci l. Boreči 1, Hučcčovei 1, Mala nedelja 2, Cczanjevei 1, Cven 2; tedaj celi okraj z 11478 prcb. voli 34 volilnih mož. g) okraj Gornja Radgona; občina Ivan-šovci 1, Ilrastje in Muta 1, Gološak 1, Sv. Jur 1, KrabonoS 1, Ivajnci 2, Kapela 1, Črcšnjevci 2, Okoslavei 2, Kraljovci 1, Murski vrb in Zasadi 2, Ncgova 2, Orehovci 1, Gornja Radgona 2, Polički vrh 2, Radencc 1, Uibterovei 1, Šra-tenei 1, Ščavnica 2, Slavetinci 2, Očeslavci 2, Terbcgovei 2 , Ibigovci 1 , Doračova 2; tedaj celi okraj z 12488 prebivalcev voli 35 volilnih mož. — Cela ta skupina ima 132.020 prebivalcev in voli 3(15 volilnih mož. (Konec prihodnjič.) kalci bi to procesijo radi napravili kot narodno aveSanost; a svobodomiselnimi Cehi nijso hteli biti za stafažo od vseh vetrov pri-romanim klerikalcem in fevdalcem. Vsled tega je, kakor „Nar. Listv" poročajo, procesija popolni Hjaškn. Od 150 praških društev se je samo eno s svojo zastavo udeležilo. Bilo pa je navzočnih mnogo aristokrntov in višjih duhovnikov. Iz Ljubljane je g. Urit priromal in baje pri banketu govoril v imenu Slovencev ter prorokova] tmngo pravnlčarjev. „Politiku popisuje procesijo tako navdušeno, kakor nekdaj narodne slavnosti Jungmanovo in druge. »Pol." sploh hodi v poslednjem času čudne pote in se od reakcionarnega Vaterl." samo po svojem formatu razločuje. V IPufiuticij* je Kkušal znani birokrat Lapenna se pogoditi z ustavaško-narodno stranko Danilovo. A stavil je take pogoje, da celo Danilovci nijso se upali jih privoliti. Lapenna se je potem obračal do federali-stično-uarodne stranke, pa tudi nij imel boljšega uspeha. Itn\;ni na Gališkeni energično delajo, da bi zmagali s svojimi kandidati. Dozdaj v mestih nijso postavljali kandidatov, ker so Poljaci preveč pritiskali na mostne volilco. A tudi v mestih na vzhodnem Gališkem se rusinski meščani začnejo posvetovati in postavljati rusinske kandidate. *" ti*ii* je dnevna novost list princa Napoleona. Pariški listi ga na vse mogoče načine komentirajo; eelo bona-partistični Časnikarji ga z nevoljo obsojajo. Gotovo nema republikanska stranka tako kratkega spomina, da bi tri leta po Sedanu pozabila, kaj jo cezarizem dvakrat iz Francoske naredil. — Kar se tiče fuzije, moramo povedati, da legtimisttčui listi konstatirajo sladko slogo med različnimi strankami, in da ljudstvo z medom okolo ust mažejo, češ, da bo Ohambord sprejel republikansko zastavo, ter „nadaljeval ono reformacijo, ki jo je kraljestvo koncem prejšnjega stoletja začelo." Prav lepo, samo leto 1798 nas malo moti. itttlijttuski ministri so s shodi monarhov popolucm zadovoljni. Minghetti je baje zagotavljal, da je medsobojna menjava mnenj o vsih večjih političnih vprašanjih prinesla popolno soglasje. Saškega kralja Viktor Lmanuel nij obiskal, ker je velik branitelj papeževih pravic. Kakor »ivmiki listi zopet pišejo, je res, da Bizmark nij izostal zaradi kake bolezni, nego iz gole demonstracije. Kanclerju se je neprijetno zdelo, da ta italijanska vlada tikoma Lamarmarovih odkritij nij ničesa storila, in mislil je, da mora ta občutek iavno izraziti. Je li hotel s tem na Viktorja Fmanuela kak utis učiniti, so mu je to tudi popolnem posrečilo, kajti kralj je Bizmarko-vo blago popolno za tisto ceno kupil, za katero se mu je ponujala, pa se mu zaradi te ga nij nič „inak storilo." t rtfffrih* parlament se bodo baje razpustil. Pravijo, da predsednik želi stopiti v pokojni stan, bodisi zaradi starosti, bodisi zaradi nesreče, ki jo imajo vedno liberalci na Angleškem. i*e»'^if.vki šah je 24. t. m. dospel v glavno mesto Teheran, kjer je zaslišal di plomatično telo in izrazil tujim poslanikom nasproti veliko zadovoljaost o svojem cesto vanji pt) Evropi, ki mu bo ohranila v srcu vedeu utis. Sah jih je prosil, naj svojim vladam telcgrafirajo, da ponavlja zahvalo za Ijubeznjivi sprejem. Politični razgled. V LJuTtljnnf 1. oktobra. V Pragi je bila v nedeljo procesija na slavo 90Oletnice praške biskupije. Kleri- Dopisi. Iz CVIJta 29. sept. [Izv. dop.| Volilno gibanje.) V nedeljo 28. sept. je bil tukaj pri „volu" shod ustav o vernih in nemškutarskih volilcev mest in trgov. Nij bil obilno obiskan. Predstavljala sta se oba k shodu povabljena kandidata, dunajski ve- likonemec dr. Foregger in naš znani, že dvakrat tukaj propadli Wretscbko. Zares, če ima kateri mož dosti zaslug za nemšku-tarijo, je to Wretschko in velika nehvalež-nost Celjanov je, da ga nijso postavili za kandidata. Svet je pač nehvaležen, si je moral naš prijatelj VVrctsehko misliti, ko so so šteli oddani volilni listi in je na njegovo ime se samo kakih 20 glasilo, drugi pa na dr. Foreggerja. Pa to glasovanje je bilo še le po dolgih govorih obeh kandidatov in po precej ostri debati. Naši prusonemci z Las-niggom na čela so šli v ogenj za Foreggerja, zastopniki laškega in konjiškega trga in večina uradnikov in profesorjev so bili za VVrctscbkota, a nijso imeli dovolj glasov. Za Foreggerja nij nikjer prave navdušenosti, izvzemši malo številce prusaČkih velikonem-cev; meščanje se čudijo, kako pridejo oni do tega, da bi volili na Dunaji živečega moža, ki se do najnovejšega časa nij brigal za naše mestiec, zdaj naenkrat za svojega poslanca v državni zbor. — V kmetskih občinah se bodo volitve voliluih mož večjidel prihodnji teden vršile, nekatere so celo na 15. in 16. oktobra razpisane. Kolikor slišimo govoriti kmetske posestnike, so vsi zavzeti za svojega dozdanjoga deželnega poslanca, g. dr. Vošnjaka. Čudijo se pak, zakaj zdaj neki fanatični kaplani tako strastno rujejo proti mnogozasluženemu možu in se pri tej agitaciji prav nespodobno izrazu-jejo. Kmetom tako vedenje duhovnikov čem dalje tem sumljivejc postaje in ravno to strastno divjanje kaplanov odpira ljudstvu oči, kam merijo vsi ti mračnjaki. Iz Konti«- 21). sept. |Izv. dop.| V nedeljo 28. sept. je imelo tukajšnje slovensko politično društvo zbor v hiši kneza VViudisch-giatza. Zbor je bil velik. Fdcležilo se ga je nad 80 kmetov, sosebno iz konjiškega okraja; a zastopanji sta tudi bila slovenjebistriški in slovenjegraški okraj. Tz Maribora sta prišla dva gospoda: prof. Janko Pajk in dr. Gregor 60; od domačih gospodov seje udeležilo zbora: dr. Prus, odvetnik in g. Voh; bilo je še mnogo druge gospode. Zbor je bil sklican ob štirih popoludne. Gospod Jurij Kolarič, posestnik, priporoča za predsednika g. Zorka, kmeta, ki jo bil „per acelamationem" sprejet. — Na to se zborovanje prične. Gospod Zorko se zahvaljuje za skazano mu čast, nazdravi pričujoče in naznanja s kratko besedo namen denaš-njoga zbora ter da na prvo besedo g. dr. Grcgorcn. Leta nastopi, hvali kmote, da se jih je toliko zbralo, govori o krivični nam volilni postavi, omeni razprtije med nami (kar na tem mestu pač nij potrebno bilo. Ur.) vzbuja in opominja k pridnemu delovanju ter predstavi in priporoča gosp. prof. Janko Pajka za našega poslanca. Med gromovi-timi „živio"-klici nastopi g. Pajk ter prav jasno, kratko pa krepko svoj program pred zbranimi možmi razvije. Njegov govor je kmete zelo presunil. — Končavšemu svoj govor zadoni trikratni gromoviti: „živio" in kmetje so klicali: „Ta bo naš poslance." — Nato se oglasi za besedo zopet g. Gregorec, pohvali kmete zarad njihovega hvalevrednega obnašanja ter zagotovi slednjič zmago našega kandidata g. Pajka. Potem nastopi gosp. Voh, razloži, kako imajo ravnati in se obnašati ob prihodnjih volitvah, če hočejo zmagati. Nato predsednik zbor sklene; a še enkrat zadoni gospodu Pajku t tik ratni gromoviti „živio." — Po zboru, ki se je v najlepšem redu vršil, so se kmetje prav veseli proti svojim domom razšli. Med potom s.-ni slišal kmete o gosp. Pajku pogovarjati so: „Gospod profesor presneto dobro govorijo." ,,Ta gospod pa morajo naš poslanec biti." Iz 14 um ii i ktl 80. septembra | Izv. dop.] V zadnji uri volilne borbe je počil pri nas glas o novem kandidatu za gorenjske kmetske občino. Navadili smo se bili uže imen dr. Poklukarja in tržiškega Železnikarja — kar nas iznenadi minole dni nova agitacija, in ta od strani moža, ki bi moral po svojej službi in poklicu stati nad strankami, ki pa željen „ordnov" ali pak blainaž v nemar pušča svoje uradniške „vzvišene" dolžnosti in kot nov ,.parteiagitator" osrečuje nas z novim imenom, z novim kandidatom, naš okrajni glavar K 1 a n č i č, katerega vse stransko nezmožnost ste uže dostikrat omenili v vašem listu, se je spomnil, da bi najboljši poslanec za naš okraj bil le njegov priporoČenec — kriški baron Aptaltrern. Čudna prikazen zares! A stvar je bila ta. Haron Aptaltrern je neki izjavil, da od ve-licib posestnikov ne sprejme nobenega mandata, pač pa od bodi si katerih koli kmetskih občin. Na to pa je jel glavar Klančič pri svojih podložnih uradnikih, pri županih našega okraja in pri učiteljih, o kateiih žali-bog še vedno velja „s trebuhom za kruhom", na vse kriplje agitirati za novega nemškega kandidata. Čudno se nam dozdeva da trpi odbor, ki je postavil Železnikarja za naš okraj, take ucdoslednosti, a to nam moro le prijetno biti. ltazccpljenje glasov je gotovo in zmaga vslcd tega le na strani discipliniranih volilcev. Haron Aptaltrern je sicer jako nevaren kandidat in Klančič je vedel našo ljudi dobro zmotiti s tem, da jim je pripovedoval, koliko jo baron storil za blagor naših kmetov pri komisiji za uredjenje zemljiščnega davka. Kesnično pri tej reči je le to, da je naša komisija strašno zabredla s svojimi cc-nilnimi tarifi in to pod avspicijami našega glavarja Klančiča; da je potem Aptaltrern tem gospodom nekaj neljubih resnic odkril, in prouzročil, da jim je deželna komisija re turnirala tarife v novi natančneji pregled; — to je resnično in tudi razumljivo, ker baron je sam posestnik in sam davkoplačevalec. Ta torej ne more biti taka zasluga, te-muč le spolnovanje svojih dolžnosti, bodi si iz katerih koli motivov. Smešno pak je, da glavar Klančič priporočuje na vse kriplje moža, ki ga je šibal in blamiral — o ti rev ček Klančič! Našim volilccm pa moramo reči, da naj so varujejo tacega nemškutarskega kandidata. On je Nemec, ki ne pozna niti naših bolečin, niti naših potreb, in ako nosi tudi sedaj liberalen obraz, je vendar mož jezuitskega in fevdalnega mnenja. In pri vsem tem je Nemec, ki meni da naš blagor tiči le v peščenih Herolinskih planjavah — človek, ki ne bo nikdar našim terjatvom, našemu pravu dovolil najmanjše koncesije. Naj se usti koliko je storil za davke — storil nij nič, nego to, kar bi vlada sama storila; naj ga priporočujejo nemško prusački privrženci, in risajo v zlatu in srebru — kaj so govorili in še govore o zakotnem pisaču Zelez-nikarju — o tistem starikovem Hočevarju — in vseh druzih, ki služijo njihovim namenom. In nikari ne poslušajte, našega Klan- čiča, saj ga dovelj poznate, — saj veste kako je puhel. — Mi nismo enaki našim pravničarjem, ki menijo, raji nemškntarja, nego liberalnega slovenca, ne, pri nas je narod prvo, narod vse, in vtem smislu bo-demo podpirali narodnega kandidata; tu gre za princip, in ne za osobe. Iz Yi|mvNk«'jj« 28. sept. I Izv. dop.j Za notranjsko kmetsko skupino je naredil a liberalna stranka postavila dr. liaz-laga za kandidata in upamo, da bodo vsi svobodni jubui in posebno vsi izobraženi Notranjci to kandidaturo zedinjeni in na vso moč podpirali, da bo dr. Razlag tudi naš poslanec. Nadejati se jo namreč, da bodo veČina volilcev svobodoljubni izobraženi možje, kateri ne bodo le za dr. liazlaga in proti klerikalnemu kandidatu glasovali, ampak tudi neodločne volilco pregovorili v prid liberalnega narodnega kandidata. V takovšnem prizadevanji bi jih dr. Kaz lag sam lahko in zdatno podpirati ni igel, ako bi še pred volitvijo razgla-ul iu zagotovil, da hoče pogumno potezati se posebno tudi za narodnogospodarske stvari, da v borbi za duševni blagor naroda, ki jo prvi, ne bo nikoli pozabil na materijalne potrebe volilcev. — Vsi Kranjci, posebno pa vsi Vipavci žele in spoznajo kot svojo najsilnejšo potrebo izvršitev železnice iz Loke v Trst, in iz Gorice 5r6Z Vipavo, Razdito, Planino, Rakek, rirkuico, Ribnico in dalje na hrvatsko mejo. Dr. Razlag bo odločno in trdno obljubil, da bo za izvršitev teb železuic vse svoje moči napel. Klciikalci bodo sicer ovirali naše misli s tem, da llohcmvnrt ima več upliva iu da bo za imenovane železnice z večjim vspehoni delal, kot kateri drugi, pa to nikdar nij tako. Hohenuart, naj ga voli kdor hoče, se bo s fevdalci in klerikalci in naj več pa z birokracijo boril le za zmago levdalno-kleri-kalnc sisteme. Minister tako on ne bo več postal, ker bi se moral le zmirom braniti napadov liberalcev, iu kaj ti pomenijo iu premorajo je že poskušalo mnogo klerikalno ministerstvo. Za naše železnice se potezati ne hi imel ni časa ni veselja, ker mu bi bil zmirom bolj korist plemstva in duhovstva pri srci, na katera faktorja se je navezal. Le od moža, ki jc izmed slovenskega ljudstva, ki je za narodovo omiko in napredek moremo pričakovati, da se bo trudil za duševni in materijalni blagor našega ubozega naroda. Ilohemvart je bil že minister, pa naših železnic vendar nij, in naši narodni ravnopravnosti nij koristil niti toliko, kar jo za nohtom črnega. Vse liberalne-narodne volilce na Notranjskem bi tedaj jako veselilo, ako bi se dr. Razlag brez zamude izjavil, kako se misli za naš blagor potegovati in to bi mu gotovo marsikaterega še ne odločnega volilca v vipavskem, senožeskem, planinskem, idrijskem in cerkniškem okraji pridobilo. J Z !\ov«*S?a Uit'Ntil 27. septembra. [Izv.dop.] V nekem listu „Novic" meseca junija bilo je naznanjeno, da morajo Matični društveniki svoje letne doneske vsaj do konca meseca junija vplačati, sicer nijso udje in torej ucmajo pravice pri bodočem občnem zboru glasovati. V poročilu o zad-njej seji Matičnega odbora, v 84. listu „Novic" na straneh 272 in 2715 pa je pisano : „Spolnilc so sc g. dr. Vošnjakovo be- sede, ki jih je govoril o teh letnikih, namreč : nekaj jih bode izmej teh vendar-lc ostalo pri Matici. Plačevanje letnega doneska za 1 *7;». I. potrjuje to proroštvo." — Iz tega je razvideti, ko da bi udje, koji so bili lani pred občnim zborom vpisani, ne hoteli več IctuMio plačevati, (kar jc laž Ur.) in so sc tako iz Matice izbrisali. K temu dostavljamo sledeče: Ako odbor zahteva, (kar je prav), da udje svojo dolžnosti izpolnujejo, mora pa tudi odbor skrbeti, da bo svoje dolžnosti o pravem času izpolnoval, ter ne pustil društvenikov po dve leti in še več, čakati na izdanje knjig; isto tako je tudi njegova dolžnost, sklicati občni zbor v enem p o-letnih mesecev, kar sc pa letos nij zgodilo; menda čaka zime. Kar pa sc tiče izstopa gori oincnji u:h udov, naj pojasni to-le: Nekaj dnij pred občuim zborom lani se je vpisalo tukaj kakih 10 udov, koji so volili kandidate priporočane po „Slov. Narodu". Proti koncu meseca junija t. 1. jc tukajšnji poverjenik, g. prost S. \Vilfan pustil pobirati lctnino za 1S7.'J. 1., a pobiral jo je samo pri onih, koji so uže več let udje, a ne pri teh, ki so sc vpisali lanjsko leto. (To se je godilo z malimi izjemami tudi drugod. lTr.) Je-li storil g. VVilfatl to samovoljno ali „na višje povelje", to ugibati nij teško, s kratka, ti udje, za naša je sc na poverjenika, da bo pustil pobirati tudi pri njih, nijso vplačali o pravem Času in torej nijso udje. Poglejte torej, Klcčcplazovi sluge v odboru Matičnem ! poverjenika po vašej volji, koji mesto, da bi izkuŠal novih udov pridobiti, še celo stare ude tako rekoč odganja. G. dr. Vošnjaku ste kot poverjeniku očitali malomarnost, kljuhu temu, da Vam je privabil mnogo novih udov, a tega ne vidite! Lcbko bi se dobilo tu še mnogo udov, toda naši pravuičarji kažejo veliko malomarnost ali bolje: mržnjo, proti vsemu kar je narodnega; tako tudi knjigo družbe Mohorjeve, da-si so užc začetkom meseca avgusta sem priroiuale, še sedaj nijso razdeljene. Domače stvari, — (Ljubljanske srednje šole.) „Laibachcr Taghlatt" pravi, da smo mi po uepotrebneru vzburjali naš narod s poročilom, da nehajo slovenske paralelke in da bo zdaj po novi ravnopravnosti vse nemško. Ob enem pa ta list poroča isto, kar smo mi povedali, ter še pristavlja, da sc na enak način mora slovenščina umekniti nemščini tudi na gimnaziji v Novem mestu in v Kranji! — Mi ne samo, da odgovarjamo, če hočete, pred porotnimi sodniki za vse kar smo rekli, nego v pojasnilo dodajemo, da je na realki še ostreja naredba izdana, nego smo mi mislili. Tu se morajo vsi predmeti le nemški učiti, torej se bo tudi slovenski jezik za Slovence učil po nemško. Ali je to pedagogika ali germanizacija? — Ako se obeta neka „vorbeieitungsklasse" — nij to nič drugega, nego eno leto izgube za morda naj-talentiranejc dečke. — Na gimnaziji sc sicer ne bodo slovenske paralelke mahoma odpravile, a bodo so počasi, t. j. letos se bodo le nekateri predmeti slovensko učili, drugi pa zopet le nemško. V tretjem razredu, ki bi moral tudi slovensko paralclko dobiti, bo pa že vso nemško. Ali je to ravnopravnost za Slovence? — (Iz Ptuja) sc nam piše : Sahoto 27. tega ni. imeli ho tukajšnji ustavaki .shod. Večina nemških mcstjaiov jc za Hrand-stotterja. /a ptujsko okolico se je postavil za nemškutarnkcga kandidata grof (iuuda-kcr \V urni bran d. Nij še znano, ali tudi kandidatni o prevzame. — Deucs so mu pisali od „fort'chrittsvcrcina1. (Iz Ormuža) se nam piše, da je Herman prišel pO tamošnji okolici agitirat za sebe in svoj mračnjaški program „novo oživljenih gradov in graščin". Kot adjutant ga spremlja iu agitirati pomaga prof. Zitek iz Ptuja. — („Narodni" volilni odbor za Istro) uljudno vabi čestite gg. duhovne, učitelje, župane in poglavarje srenjske blagovoljno na znanje dati p. u. občiustvu, kedaj (na kateri dan) so bodo vršile volitve za vo-lilce v dotičnih župauijah. — (V Ve liko v ci) na Koroškem kau-didujo v kmetskih občinah proti Einspielcrju od ncmškutarskc strani neki Kari Stockert in za mesta Valerij llitter. Upati je, da Kin-spiclcr zmaga kljub u za Sloveme neugodni sestavi volilnega okraja. — (Gospod Klodie,) o. kr. nadzornik za ljudske šole iu preparandijo na Sta jerskem je imenovan za šolskega nadzornika v Trstu. — (Umrl) je 27. sept. J. Knez nbitu-rient celjske gimnazije, eden uajmarljivejših in najdomorodoejih mladeuičev. Za njegove uboge starše je to tem hujši udar, ker jim jc tudi prvi si u baš po novi maši umrl. — (G. Auselm Peucrbacb,) slavni nemški slikar, znan po svojih podobah „Me-dea", „Iphigenija" , „Paridova sodba'1 i dr., zdaj profesor dunajske akademije lepih umet-nostij, jc bival v ponedeljek iu vtorek v Ljubljani, gder je obiskal svojega prijatelja, našega domačega slikarja g. W o 1 fa. — (Požar.) V Veržeji na slov. Štajerskem jc pri posestniku H. Kajnerju vstal hud ogenj, ki jo še dvema sosedoma sežgal vse. Poslopja nijso bila asekurirana. — (Po bo ž u a nD a ni c a") sc jc hvalila, da jo , k ljub u svojemu trcijalskemu stanu, spočela in da bo novinarsko dete rodila, ki bo 1. oktobra ta grešni beli svet zagledalo. Pravila jc celo najprej, da bo njeno časopisno dete ženskega spola, potlej pa je besedo sprevrgla in ponosno povedala, da bode celo „moškec" gen. mase. ta blagoslovljen sad njenega telesa. Ino „Novice", kakor znano, izvedene v babištvu iu poroduištvu, so svojo botersko pomoč zagotovile prav samomoruo, kajti vedeli iu proroki so govorili iu rekli, da bode novorojence sigurno iu brez usmiljenja umorilo svojo babico in botro „Novice", kadar dorasto. — Ali , evo nezgode iu nesreče, prišel je 1. oktober, prišel 2. oktober, i novorojene „Daničevko" ali „Dauičiča" uij in le nij! Ho treba klešč ka-liV — Bazne vesti. i: (Ruska književnost.) V prvej polovici leta Ls7;j j.; izšlo na Ruskem 1 151 knjig, iu to 1361 ruskih, 57 nemških, 21) francoskih, latinske in 1 Cudeka. v L uji za Miiblbach), znana nemška pi-ateljica, je 2o\ spetcmhra v Berlinu umrla. * (Čuden uzrok smrti.) Neka dekli ea, ki je delala na polji, je videla v zraku balon, ki je plaval od Rremena njej nad glavo. Deklica je mislila, da je to kaka pošast, in seje tako ustrašila, da je umrla. • (Kako je bilo v čas i.; Ob času, ko je bila še Dalmacija pod oblastjo Benetek, se je Dalmatincem pripuščalo, da so delali, akoravno prej nijso nič študirali, na vseučilišči v Padovi preskušnjo za advokacijo. To dovoljenje so imeli zato, ker sami nijso pod benečausko samovlado imeli nikakih šol. A taki advokati so morali ostati potem v Dalmaciji. Za preskušajo se je plačalo nekaj malo denarjev, pa trideset svinjskih plečet. Marsikateri je poskušnjo naredil vprvič za-se, čez nekaj Časa pa še za koga drugega. Tako je nek advokat v Dalmaciji naredil za pet osob poskušnjo za advokacijo, in osobe, ki nijso Šle nikdar iz rojstnega mesta, so postale advokati. Oni mož jc tudi za sina naredil tako preskušnjo, in sin je še zdaj advokat v nekem dalmatiuskero mestu. — Samo tega ne vemo, je-li tisti, ki je preskušnjo delal, vseh trideset plečet v eui roci držal, ka-li V Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry Vsem trpečim po Izvrstni Revalesciere du Barrv, ksteni lire/, porabe leka iu brez stroškov sledeče In lezni odstrani: holo/.ni v želodei, v živcih, v prsih, na pljiieah, jetndi, žlezah, na sliznici, v diisiijnku, v nit burji in na ledvieuh, tuherkole, »ušico, naduho, kašelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, h!u bost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi. šumenje v ušesih, medlico in bljevanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, ototnost. su Aenje. revmutizem , profili, bledico. Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki -»o vsem lekom kljubovala: Spričevalo si. 74.1570. N;i lUmaji 13. aprila 1873. Bodem mesecev je sedaj, ko sem bil v najo bupnejšem položaji. Hi I sein butan na prsili in živcih, tako da sem ud dneva do dneva vidno gjnćval vslcd tega dalj oiHti iiijscin mogel se učiti. Slišal sem 0 Vašoj čudovitoj Revzlesoiere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži- vnnji Vale tečne i" žlahtne Kcvalesciere popolnem zdravega In okrepim ugii, tako da moreni, ne da bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to ra/.merno jako dober kup in okusno zdrav ilo kot naj« bolji Irk priporočati in ostajem Val ndani Uabriel T os e h nvr, slušatelj javnega višjega trgov inskept uči lišća. Spričevalo št. 73.t>(5K. Mitrovice, 80 aprila 1873. Hvala Izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu iu nespečnosti trpela, po porabi .'t funtov na potu k bn)j.šaiiju. Ot> enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Bovalesoiere navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo tO moke pri otrocih 8 tednov starin pošljete. S spoštovanjem Nikolaj <5. Kostie. Spričevalo si. 73.704. 1'rilep, pošm llolešan na Moravskem 7. maja 1H7.'(. Ker mi jo tal Vaa že davno prijeta Revalesciere du Barrv pošla in je za mojo želodčno slabost in neprehuvljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Revalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro je mogOCC pošljete. spoštljivo ndani .1 o /. e t' U o li H c ž e k, gozdar. Tečnejši kot meso, prihrani Bsvaleaolere pri odraščenih in pri otrocih oOkrat svojo ceno za zdravila. V plehnstih palicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 9 gold. 50 kr., 9 funta 4 gold. 50 kr., 6 fantov 10 gold., 12 funtov 20 golti*, 24 funtov 3»> gold., — Revuleseiere-Hiscuiten v pušicah a 2 golil. fiO Ur. in 4 gold. 50 kr. — Kevalcseu re-Choe.olatec v prahu iu V ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 21 taa 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 130 taa 10 gold., za 288 taa !>0 gold., — za 57ti tas ."{(i gold. — Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na i>u-nuji, WHilliMfiiKaNHv št 8, v a.joi>; ju ni Ed. Mahr, V (»ruilci bratje 0 be ran zrn cy r, v Ihh-bi u It u D i c c liti & Frank, V Gelov«! l\ It i niha c h cr, v i.oi.H Ludvig Miiller, v Mariboru P. Kole tu i k & M. Morič, v Hersmu J. K 8 t o c k h a u » c n, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih iu špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na VS8 kraje po poštnih nakaznicah sli povzetjih. l.iotnicM uredulMtvft. Dopisniku iz Hrti. — I • > :. _.t dopisa n j-.ni" natisnili, ker je iuiel samo polemiki* proti malo važnemu dopisu v malo branem listu v sebi S pozitivnimi kratkimi poiočili pa nam vselej ustrežete. Tržne C*«*!!«« v Ljubljani I. oktobra t. i. Plenica 7 gl. V) kr.; — re/. B gl. 40 kr. ; — ječmen 8 g!d. 80 kr.; — oves 9 g;. — kr.; — ajda gl, — kr.; — proso 3 gl. Si) kr.; — kerOM 4 gl. 80 kr.; — krompir 1 gl. W kr.; — fižol 6 gl. 20 k r. — masla funt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 38 kr.; — špeh frišou — gl. 34 kr.; — spoli povoje u —gl. 42 kr.; — jajce po 2'/» kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 2b kr.; — ti-lettas funt 86 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cont —- gl. 00 kr; — slamo cent — gl. Si) kr.; — drva trda 7 gld. 50 kr.; — mehka B gl. 90 kr. Dunajska borza 1. oktobra (Izvirao tolugrafior.o poročilo.) drž. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebrn 1860 drz. posojilo Akcije narod'«* banko Kreditne ake>)r is—2) Deležnik za trgovino z žitom ino đrngimi pridelki hc išče. Trgovina ja v ^Issk1i*JI. v gornji sav i us k i dolini, kjer se na tisoče cento v vsakovrstnega žita, moke, tdanine, Holi i. t. d. poj.roda iu od koder se še več laucncga semena, orehov, fižola, masla, t-trdi, volne, k< zlitjih kož ter neizmerno veliko čresla izvozi. Deležnil u jc treba kakih HMM» »'Id. zaloge in tudi Lehko dobi stanovanje iu drugo preskibljevanje pri podpisanem nodvsetniku, do katerega se naj blagovoli vsakdor osobno ali pismeno obrniti. (247— iJ) Franjo Drosgo, žilni trgovec v Mo/.irji. l-dajatcj iu za ure luutvo odgovoren: ivau Semen.