65|2 2025 GLASNIK Slovenskega etnološkega društva Bulletin of the Slovene Ethnological Society Glasnik Slovenskega etnološkega društva (Glasnik SED): Znanstveno-strokovna revija Slovenskega etnološkega društva 65 | 2025, št. 2 Bulletin of the Slovene Ethnological Society: Scientific Journal 65 | 2025, Issue 2 UDK 39(497.4)(05) ISSN 0351-2908 Glasnik SED (Tiskana izdaja) | Printed edition ISSN 2536-4324 Glasnik SED (Spletna izdaja) | Online edition Revija je od leta 1956 izhajala kot Glasnik Inštituta za slovensko narodopisje, od leta 1959 (15 letnikov) kot Glasnik Slovenskega etnografskega društva, po letu 1976 pa izhaja kot Glasnik Slovenskega etnološkega društva. | The Bulletin had been published under the name Glasnik Inštituta za slovensko narodopisje (Bulletin of the Institute for Slovene Ethnography) until 1956; as Glasnik Slovenskega etnografskega društva (Bulletin of the Slovene Ethnographical Society) until 1959 (15 volumes); and as Glasnik Slovenskega etnološkega društva (Bulletin of the Slovene Ethnological Society) since 1976. V enem letniku izideta dve številki. | 2 issues (1 volume) are published yearly. Avtorji znanstvenih člankov, objavljenih v tej številki Glasnika Slovenskega etnološkega društva, hranijo raziskovalne podatke, ki podpirajo njihova besedila, v okviru svojih institucij. / Authors of the scientific articles published in this issue keep the research data supporting their texts within their respective institutions. SLOVENSKO t no loško DRUŠTVO S L O V E N E t h n o l o g i c a l S O C I E T Y Izdajatelj | Publisher© Slovensko etnološko društvo Zanj | Represented by dr. Tanja Roženbergar Ponatis celotne številke ali posameznih prispevkov in fotografij je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. | No part of this publication may be reproduced or transmitted, in any form or by any means, without written permission from the publisher. Quotations must contain a full mention of the source. Naslov uredništva | Address Slovenski etnografski muzej Metelkova 2 1000 Ljubljana Tel. | Tel.: (+ 386) 01 300 87 38 Elektronska pošta | E-mail: info@sed-drustvo.si Spletna stran | Website: http://www.sed-drustvo.si/ Urednika | Editors dr. Blaž Bajič dr. Nina Vodopivec Uredniški odbor | Editorial Board dr. Tanja Roženbergar, dr. Saša Poljak Istenič, dr. Tina Palaič, mag. Martina Piko Rustija, dr. Manca Filak Prispevke so recenzirali člani uredniškega odbora in zunanji recenzenti. Redakcija št. 2/2025 je bila zaključena 1. decembra 2025. | All articles have been reviewed by the editorial board members and by the external reviewers. The editing of this issue was completed on 1st of December 2025. Za znanstveno in strokovno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. | The authours are solely responsible for the content of their articles. Jezikovni pregled | Language Editor Irena Destovnik, Saša Poljak Istenič Jezikovni pregled angleških povzetkov in izvlečkov | English Language Editor Jeremi Slak Bibliografska obdelava v programskem sistemu COBISS | Article Classification Breda Pajsar Oblikovanje in prelom| Design and Typesetting Ana Destovnik Tisk | Printed by KOLORTISK tiskarna d. o. o. Naklada | Circulation 300 izvodov | 300 copies NOVI ZAČETKI Z drugo letošnjo številko sva uredniško delo Glasnika Slovenskega etnološkega društva prevzela Blaž Bajič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Nina Vodopivec z Inštituta za novejšo zgodovino. Z veseljem in veliko odgovornostjo sprejemava svojo novo nalogo ter se zahvaljujeva za zaupanje, ki so nama ga članice in člani društva izkazali ob izvolitvi. Ob tej priložnosti se zahvaljujeva dosedanjima urednicama, Saši Poljak Istenič in Tini Palaić, za njuno dosedanje delo in tovariško pomoč pri prevzemu uredniške funkcije ter obveščava, da je prenovljen tudi uredniški odbor, ki ga po novem sestavljajo Tanja Roženbergar iz Slovenskega etnografskega muzeja, Martina Piko-Rustia z Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Celovec, Manca Filak z Inštituta za slovensko narodopisje ter Saša Poljak Istenič z Inštituta za slovensko narodopisje in Tina Palaić iz Slovenskega etnografskega muzeja. Nova urednika vidiva Glasnik kot pomemben prostor za razprave o etnologiji, antropologiji, muzeologiji in sorodnih vedah v Sloveniji. K dosedanji bogati zgodovini ustvarjanja želiva prispevati s krepitvijo raznolikosti, spodbujanjem izmenjave med raziskovalnimi generacijami in področji delovanja ter razvojem refleksivnega in kritičnega dialoga o sodobnih družbenih vprašanjih. Cilj je intelektualno odprt, družbeno angažiran Glasnik. Oba prihajava iz raziskovalno- izobraževalnega okolja etnologije in kulturne antropologije, zato se še kako dobro zavedava nujnosti, da v reviji sodelu- jejo tudi posameznice in posamezniki iz muzealskega, konservatorskega pa tudi društvenega in nevladnega prostora, kjer nastaja pomembno, a pogosto manj vidno strokovno delo. Nenazadnje, Glasnik lahko ohrani svojo relevantnost le, če ga bomo razumeli kot skupno nalogo vede, stroke in širše skupnosti, ki jo ta nagovarja. Tokratno številko zaznamujeta dva tematska sklopa. Prvi sklop, posvečen rokodelstvu, sta uredili Neža Lipovec Čebron in Veronika Zavratnik, drugi, namenjen pregovorom in folklornim obrazcem s področja gospodarstva, pa Saša Babič. Ko sva prevzela uredniške vajeti, so bile priprave na jesensko številko že v polnem teku, številni dogovori že sprejeti. Urednice tematskih sklopov so vsebinsko oblikovale svoja poglavja, zato je tokratni Glasnik dobesedno rezultat skupnega dela in sodelovanja. Zato pričujoča številka v več pogledih uteleša zgoraj omenjena načela razno- likosti in izmenjave. Gostujoče urednice v nadaljevanju bralkam in bralcem predstavljajo tematska sklopa in vsebine posameznih prispevkov. V jesenski številki Glasnika vas čaka raznolik izbor vsebin: ob knjižnih ocenah objavljamo tudi poročila s taborov, delav- nic in konferenc, ki so jih prispevali avtorji in avtorice iz različnih ustanov, med njimi tudi študentke in študentje, kar nas še zlasti veseli. Kot pomembno novost predstavljamo v skladu z zahtevami ARIS posodobljena navodila za avtorice in avtorje; prenovljena navodila sledijo načelom odprte znanosti in dostopa do raziskovalnih podatkov. Ob koncu redakcije pričujoče številke revije smo obeležili tudi pomemben mejnik, 50-letnico delovanja Slovenskega etnološkega društva. Jubilej smo praznovali ob okrogli mizi in na častni akademiji, na kateri je društvo podelilo priznanja častnim članom, hkrati pa je tudi samo prejelo visoko državno priznanje za svoje delovanje, zahvalo Ministrstva za kulturo za pomemben prispevek pri povezovanju etnološke stroke ter za promocijo in popularizacijo etnologije. Ob prazniku iskreno čestitamo vsem, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in prepoznavnosti društva. Takšen mejnik si zasluži posebno mesto, zato bomo v naslednji številki objavili več o samem praznovanju ter osvetlili pomen jubileja in dolgoletnega društvenega delovanja. Medtem ko jesensko številko Glasnika oddajava v tisk, že pripravljava naslednjo, v kateri bomo predstavili tematski sklop o etnomuzikologiji. Tematske sklope razumeva kot dragoceno priložnost za povezovanje raziskovalk in razisko- valcev okoli določenih vprašanj, hkrati pa si želiva v prihodnje vanj vključiti tudi več samostojnih izvirnih ter preglednih znanstvenih in strokovnih prispevkov. Evalvacijski sistemi in mednarodne izmenjave nas vse bolj usmerjajo k objavam v angleškem jeziku, kar omogoča širše sodelovanje in prepoznavnost v mednarodnem prostoru. A pri tem ne smemo pozabiti na pomen objavljanja v slovenskem jeziku ter razvoj slovenske terminologije in teoretskega aparata, ki sta ključna za oblikovanje etnološko-antropološkega mišljenja pri nas. Zato vas vabiva k sodelovanju: delite z drugimi svoje raziskave, razmišljanja in dileme ter poročajte o dogodkih iz vaših krajev in institucij. K soustvarjanju vsebin Glasnika še zlasti spodbujava mlajšo generacijo – študentke in študente. Ob vsem naštetem si želiva, da Glasnik ostane miselno in kulturno odprt prostor kritične in refleksivne razprave, kjer se srečujejo teoretska misel, terenske raziskave, muzealske in konservatorske prakse, pedagoško delo in še mnogo več. K sodelovanju vabiva vse, ki želite s prispevki, poročili in odzivi soustvarjati skupnost znanja. Zahvaljujeva se avtoricam in avtorjem, recenzentkam in recenzentom, urednicam tematskih sklopov ter preostalim sodelavkam za predanost, bralkam in bralcem pa za pozornost in odzive, ki nas usmerjajo. Veseliva se srečanj na straneh Glasnika! Blaž Bajič in Nina Vodopivec Kazalo Table of Contents Rokodelstvo Handicrafts 5 Neža Čebron Lipovec, Rokodelstvo danes: Uvodnik v tematski sklop o rokodelstvu Veronika Zavratnik Handicrafts Today: Editorial Introduction to the Thematic Section on Handicrafts 7 Janez Bogataj Prenova in razvoj rokodelstev v Sloveniji Renewal and Development of Handicrafts in Slovenia 13 Neža Čebron Lipovec, Rokodelstvo v sedanjosti in prihodnosti Veronika Zavratnik Handicrafts in the Present and in the Future 23 Dušan Štepec Vprašanje avtentičnosti pri obnovi stavbne dediščine: Primer slamokrovstva The Question of Authenticity in the Restoration of Built Heritage: The Example of Thatching 35 Jernej Trebežnik Rokodelstvo kot delo: Preučevanje rokodelstva z vidika antropologije dela Handicraft as Work: Studying Handicraft Through the Lens of the Anthropology of Work 47 Tanja Roženbergar Kulturni pomeni rokodelstva The Cultural Meanings of Handicrafts 54 Saša Poljak Istenič, Evropski projekti o rokodelstvu: Kako slovenski etnologi podpirajo razvoj dejavnosti in območij? Tajda Jovanovski European Projects on Handicrafts: How Do Slovenian Ethnologists Support the Development of Activities and Regions? 60 Astrid Huber in Karl Stingl Izobraževanje o tradicionalnem rokodelstvu v Avstriji: Informacijski in izobraževalni center za ohranjanje stavbne dediščine v kartuziji Mauerbach Education about Traditional Handicrafts in Austria: The Information and Training Centre for the Preservation of Architectural Heritage at the Mauerbach Charterhouse Jezik, kultura in vrednote Language, Culture, and Values 66 Saša Babič Gospodarska podoba vsakdanjika v folklornih obrazcih: Uvod v tematski sklop Jezik, kultura in vrednote The Economic Image of Everyday Life in Folklore Forms: Introduction to the Thematic Section “Language, Culture, and Values” 68 Vanja Huzjan Dedovanje kmečke posesti: »Majhni otroci in majhni dolgovi dajo veliko opraviti« Inheritance of a Farm Estate: “Small Children and Small Debts are Lots of Work” 80 Rok Mrvič, Saša Poljak Istenič Podoba prašiča v slovenskem pregovornem izročilu na razkrižju vrednosti in vrednot The Image of the Pig in Slovenian Proverbial Tradition at the Crossroads of Values 94 Saša Babič »Dobra jed se sama hvali«: Konceptualni zemljevid slovenskih paremioloških enot s komponento poimenovanja jedi “Good Food Speaks for Itself”: Conceptual Map of Slovenian Paremiological Units with a Food Naming Component 102 Barbara Ivančič Kutin Petdeset folklornih obrazcev o bogastvu, revščini in denarju v bovškem narečnem govoru Fifty Folklore Forms about Wealth, Poverty, and Money in the Bovec Dialect 108 Katarina Šrimpf Vendramin Tekstilna kultura v ogledalu frazemov, pregovorov in kratkih folklornih obrazcev Textile Culture in the Mirror of Idioms, Proverbs and Short Folklore Forms Knjižne ocene Book Reviews 115 Sandi Abram Alina Bezlaj: A Place of Ruptures and Bonds: The (Re)making of a Dublin Suburb Alina Bezlaj: A Place of Ruptures and Bonds: The (Re)making of a Dublin Suburb 117 Tanja Bukovčan Nadja Valentinčič Furlan: Znanje in identitete v filmih o nesnovni kulturni dediščini 2 Nadja Valentinčič Furlan: Knowledge and Identities in Films about Intangible Cultural Heritage 119 Nadia Molek Jaka Repič in Marija Uršula Geršak: Pogledi na Branislavo Sušnik in njen prispevek k raziskavam paragvajskih staroselskih ljudstev Jaka Repič and Marija Uršula Geršak: Perspectives on Branislava Sušnik and Her Contribution to Research on Paraguayan Indigenous Peoples 122 Nataša Rogelja Caf Ana Svetel: Spremenljive krajine severovzhodne Islandije: Vreme, letni časi, svetloba in tema Ana Svetel: Changing Landscapes of Northeastern Iceland: Weather, Seasons, Light, and Darkness 124 Milan Vogel Ilinka Todorovski: Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo: Evakuacija civilistov marca 1945 Ilinka Todorovski: By Air Bridge from White Carniola to Dalmatia: The Evacuation of Civilians in March 1945 Glasnik SED 65|2 2025 Kazalo Table of Contents Knjižne ocene Book Reviews 125 Ana Svetel Jerneja Ferlež: Gnezda Jerneja Ferlež: Nests 127 Tanja Roženbergar Alenka Pirman: Razstavljanje sporne kulturne dediščine: Sodelovanje umetnikov in muzejev Alenka Pirman: Exhibiting Contested Cultural Heritage: Collaboration between Artists and Museums 129 Milan Vogel Irene Rožman Pišek: Babice na razpotju zgodovine: Lik terenske babice od leta 1945 do poznih šestdesetih let Irene Rožman Pišek: Midwives at the Crossroads of History: The Figure of the Field Midwife from 1945 to the Late 1960s Poročila Reports 130 Aneja Kralj Poletna šola vizualne etnografije 2025 Summer School of Visual Ethnography 2025 132 Urška Repar Muzeji, ženske in spolno motivirano nasilje: Muzejska delavnica IAWM Museums, Women, and Gender-Based Violence: IAWM Museum Workshop 135 Robin Tigran Keršmanc Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi. Mednarodna konferenca Delovanje mrtvih v življenju posameznikov: Razlogi, sprožilci in konteksti The Role of the Dead in Individuals’ Lives in Contemporary Society. International Conference “The Agency of the Dead in Individuals’ Lives: Reasons, Triggers, and Contexts” 137 Anja Moric Naša, vaša, njihova, nikogaršnja? Dediščina večkulturnih območij. Interdisciplinarni mednarodni simpozij Ours, Yours, Theirs, Nobody’s? Heritage of Multicultural Regions. Interdisciplinary International Symposium 139 Manca Filak ETNOFF, NAFA in KRATfest: Festivali etnografskega filma v Makedoniji ETNOFF, NAFA, and KRATfest: Ethnographic Film Festivals in Macedonia 140 Neža Kokot Dnevi enakosti spolov: Dediščina LGBTIQ+ in muzeji Gender Equality Days: LGBTIQ+ Heritage and Museums 143 Jakob Stojanovič, Krhka okolja v digitalni dobi: Tehnologije, estetike, družbenosti Lucija Ivanuša Fragile Environments in the Digital Age: Technologies, Aesthetics, Sociabilities Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Slovenians Living beyond the Borders of the Republic of Slovenia 146 Mojca Ravnik V slovo gospodu Božu Zuanelli, beneškemu duhovniku, čedermacu izpod Matajurja Farewell to Father Božo Zuanella, Priest from the Venetian Slovene Area, a “čedermac” from beneath Mount Matajur 151 Martina Piko-Rustia Morje, ribiči in barke so del slovenske identitete: Bruno Volpi Lisjak (1932–2025) The Sea, Fishermen, and Boats Are Part of Slovene Identity: Bruno Volpi Lisjak (1932–2025) Društvene strani Society Pages 158 Saša Poljak Istenič Brez dela ni jela – brez jela ni dela: Gospodarstvo med folkloristiko in etnologijo No Work, No Food – No Food, No Work: Economy Between Folkloristics and Ethnology 160 Neža Kokot, Astrid Vončina Mednarodna etnološka delavnica SED International Ethnological Workshop of the SED 163 Zora Slivnik Strokovna ekskurzija SED in predstavitev zbornika Professional Excursion of the SED and Presentation of the Proceedings 3 165 Tomaž Simetinger Murkova nagrada, priznanje in listina za leto 2024/2025: Utemeljitve Komisije za podeljevanje Murkovih nagrad, priznanj in listin The Murko Prize, Award, and Certificates, for 2024/2025: Justifications of the Committee for the Conferral of the Murko Prize, Award, and Certificates Razno Miscellaneous 168 Navodila Instructions Glasnik SED 65|2 2025 4 Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Neža Čebron Lipovec* in Veronika Zavratnik** ROKODELSTVO DANES Uvodnik v tematski sklop o rokodelstvu V zadnjih letih tako v stroki kot raziskovanju opažamo rokodelstva (2025) pa je obravnaval sodobne antropološke povečano zanimanje za rokodelstvo. Če je bilo še do ne- pristope k raziskovanju rokodelstva. Ti dogodki so obliko- davnega razumljeno predvsem kot praktična dejavnost vali prostor za razpravo o vlogi rokodelstva danes. oz. kulturna dediščina, se danes vse pogosteje obravnava V tem kontekstu nastaja tudi pričujoči tematski blok, po- kot dinamično polje sodobnega življenja, ki povezuje de- svečen rokodelstvu. Sestavljajo ga trije znanstveni (dva lo, ustvarjalnost, dediščino in gospodarstvo. Temu zgledu izvirna in en pregledni) in štirje strokovni članki. Z iz- sledi tudi tematski blok Rokodelstvo. V slovenskem pro- jemo enega, ki se posveča avstrijskemu prostoru, so vsi storu ima ukvarjanje z rokodelstvom pomembno mesto osredotočeni na slovenske teme. Skupaj tvorijo vpogled v predvsem v etnologiji, konservatorstvu in muzeologiji, raznolike prakse in interpretacije rokodelstva ter odpirajo pri čemer je bila produkcija predvsem strokovne narave, prostor za nadaljnjo znanstveno refleksijo. Struktura pri- medtem ko se znanstvena raziskovalna obravnava izrazi- spevkov odseva stanje raziskav predvsem v slovenskem teje krepi šele v zadnjem desetletju. prostoru: medtem ko v mednarodnih okvirih v različnih Kljub temu da je rokodelstvo postalo način, s katerim aplikativnih in aplikativno-teoretskih raziskavah nastaja lahko razmišljamo o tem, kako živimo, ostajajo številni obsežen korpus novih raziskovalnih rezultatov, se v slo- razmisleki o praktičnih vidikih rokodelstva odprti in va- venskem prostoru znanstveni pogled na rokodelstvo redko bijo h kritični analizi. Viden premik predstavlja Zakon o poraja. Razlogi, zakaj je tako, si zaslužijo lastno – stro- rokodelstvu (ZORR), sprejet leta 2023, ki številnim od- kovno in znanstveno – refleksijo. S pričujočim tematskim prtim razmislekom, potrebam in predlogom daje zakono- blokom sva želeli začrtati smeri, v katere se razvijajo slo- dajni okvir. A vprašanje rokodelstva – njegovega razume- venske raziskave o rokodelstvu, in hkrati opozoriti na tiste, vanja, vrednotenja in raziskovanja, tako mednarodno kot ki še čakajo poglobljeno obravnavo. Pomemben ostaja tu- v slovenskem prostoru, je z različnimi poudarki aktualno di razmislek o pozicionalnosti etnologov in antropologov že vsaj štiri desetletja. Sodobnost – zaznamovana s hitro v omenjenih raziskavah ter njihovih/naših epistemoloških spreminjajočimi se družbenimi in okoljskimi razmerami, izhodišč in odgovornosti. globalizacijo ter podnebnimi in geopolitičnimi krizami kot Tematski blok uvaja refleksija staroste slovenske etnologi- novimi oblikami negotovosti, rokodelstvo postavlja v no- je in raziskovalca rokodelstva na Slovenskem, Janeza Bo- vo luč. V tem kontekstu rokodelstvo postaja polje, kjer se gataja (2025). V prispevku Prenova in razvoj rokodelstva prepletajo tradicija in inovacija, lokalna znanja in globalni v Sloveniji avtor predstavi pregled pobud o raziskovanju tokovi, individualna ustvarjalnost in skupnostna delova- in ohranjanju rokodelskih znanj ter meril, po katerih so nja. Hkrati pa ponuja možnosti za razmislek o posame- bila ta vrednotena, in njihov kronološki razvoj. Oriše po- znikovi in družbeni ‚dobrobiti‘ (well-being) in je priročno bude in poskuse zagona izobraževalnih shem in centrov v polje za razvoj kreativnih industrij in družbeno-okoljskih zadnjih štirih desetletjih in pozdravi novi zakon, ki ponuja trajnostnih praks, še zlasti pri ohranjanju historičnega gra- možnosti uresničitve nekaterih dolgo pričakovanih rešitev. jenega okolja in nepremične dediščine. Veronika Zavratnik in Neža Čebron Lipovec (2025) v svo- Omenjena izhodišča so spodbudila organizacijo strokov- jem prispevku obravnavava sodobne raziskovalne in poli- nih in znanstvenih srečanj. Leta 2021 je simpozij Sodob- tične pristope k rokodelstvu. Predstaviva premike v razu- nost tradicionalnih rokodelskih in obrtniških znanj in mevanju vloge rokodelstva, predstaviva pregled aktualnih dejavnosti poudaril pomen ohranjanja rokodelskih znanj premikov v raziskovanju in pokaževa, kako rokodelstvo in potrebo po sistemski ureditvi. Mednarodni simpo- presega dediščinske in gospodarske okvire ter postaja pro- zij Prenos rokodelskih znanj in izkušenj (2023), ki se je stor družbene refleksije in presojanja razmerij med zna- osredotočal na prenos znanja in izobraževanje, je povezal njem, telesnostjo, tehnologijo in ustvarjalnostjo. Poseben raziskovalce, konservatorje ter predstavnike institucij iz poudarek namenjava tradicionalnim gradbenim znanjem 5 Slovenije in tujine. Mednarodni znanstveni simpozij Dela- ter analizi slovenskih in evropskih pobud, ki rokodelstvo ti etnografije z rokami: Ustvarjanje in pomen (sodobnega) umeščajo v trajnostne in kulturne politike prihodnosti. * Neža Čebron Lipovec, dr. zgodovine Evrope in Sredozemlja, docentka za področje dediščine, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; neza.cl@fhs.upr.si. ** Veronika Zavratnik, dr. etnologije, kulturne in socialne antropologije, docentka za področje etnologije, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; veronika.zavratnik@ff.uni-lj.si. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Neža Čebron Lipovec in Veronika Zavratnik V izvirnem znanstvenem članku Vprašanje avtentično- avstrijske Zvezne agencije za spomenike – Informacijski sti pri obnovi stavbne dediščine: Primer slamokrovstva in izobraževalni center za ohranjanje stavbne dediščine v etnolog-konservator Dušan Štepec (2025) avtentičnost kartuziji Mauerbach predstavita delovanje in naloge od- obnove nepremične kulturne dediščine in uporabo tradici- delka, ki se primarno posveča izobraževanju na področju onalnih tehnologij in veščin presoja na primeru slamokro- tradicionalnega rokodelstva pri ohranjanju stavbne dedišči- vstva, še zlasti na Dolenjskem. Avtor avtentičnost tehnolo- ne. Strnjeno predstavita izobraževalne tečaje, raziskovanje ških novosti pri pokrivanju streh s slamo presoja s stališč tradicionalnih gradbenih tehnik in preizkušanje inovativnih konservatorske doktrine, dediščinskih teorij in sodobnih metod konserviranja in restavriranja. V sklepu predstavita kritičnih dediščinskih študij. Pregled problematike posta- evropske projekte (Modi-fy, ProHeritage, INCREAS, Heri- vlja temeljna izhodišča za samorefleksijo (slovenskega) tage Train II), ki se ukvarjajo z nadaljnjim izobraževanjem konservatorstva o lastnem poslanstvu, hkrati pa ponuja na področju stavbne dediščine. gradivo za nadaljnje teoretske razmisleke o rabi in razu- Zbrani prispevki kažejo, da je rokodelstvo danes plodno mevanju pojma avtentičnosti. raziskovalno in aplikativno polje, v katerem se prepletajo Drugi izvirni znanstveni članek Rokodelstvo kot delo: Pre- vprašanja dediščine, dela, znanja, ustvarjalnosti, trajnosti, učevanje rokodelstva z vidika antropologije dela je prispe- družbene pravičnosti in prihodnosti. Tematski blok Roko- val antropolog Jernej Trebežnik (2025). Jedro razprave je delstvo odpira vpogled v raznolike metodološke in teoret- odnos med rokodelstvom in delom oz. zaposlitvijo, ob če- ske pristope k obravnavi rokodelstva ter obenem nakaže mer začrta stične točke med etnološkim raziskovanjem ro- vrzeli in dileme, ki kličejo po nadaljnjih, poglobljenih kodelstva in antropologijo dela, torej obravnavo kulturnih raziskavah. Prispevki hkrati opozarjajo na pomembnost in družbenih razsežnosti dela. S kronologijo slovenskega tesnega sodelovanja med rokodelci, raziskovalci, kon- etnološkega raziskovanja rokodelstva analizira raziskave, servatorji, izobraževalnimi ustanovami in odločevalci pri ki so rokodelstvo sprva prikazovale kot pomembno prvino soustvarjanju politik in praks na področju rokodelstva. slovenske ljudske kulture, nato pa raziskave, ki rokodel- Upava, da bo tematski blok spodbudil nove razmisleke o stvo preučujejo v sodobnih družbenih okoliščinah in kot pozicionalnosti raziskovalcev, o družbeni odgovornosti prakso mogočih anti- ali pokapitalističnih usmeritev. stroke ter o tem, kako lahko rokodelstvo prispeva k obli- Tanja Roženbergar (2025) v članku Kulturni vidiki roko- kovanju bolj vzdržnih in pravičnih prihodnosti za vse. delstva rokodelstvo kot pojem predstavi s stališča različ- nih znanstvenih disciplin in strok z interdisciplinarnimi Literatura in viri pristopi, raziskavami in uporabo. Ohranjanje, uporabo, BOGATAJ, Janez: Prenova in razvoj rokodelstev v Sloveniji. predvsem pa dokumentiranje rokodelskih tehnik in znanj Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 7–12. prepoznava kot temelj vseh štirih stebrov trajnosti. Po- HUBER, Astrid in Karl Stingl: Izobraževanje o tradicionalnem udari domet rokodelstva, ki sega vse od dizajna, oblikova- rokodelstvu v izobraževalnem centru avstrijske Zvezne agencije nja, umetnosti, turizma, socialnih in aktivističnih praks ter za spomenike – Informacijski in izobraževalni center za ohranja- zdravstva, ob koncu pa poudari tudi njegovo povezovalno nje stavbne dediščine v kartuziji Mauerbach. Glasnik Slovenske- in emancipatorno moč. ga etnološkega društva 65/2, 2025, 60–67. V članku Evropski projekti o rokodelstvu: Kako slovenski POLJAK ISTENIČ, Saša in Tajda Jovanovski: Evropski projek- etnologi podpirajo razvoj dejavnosti in območij? Saša Po- ti o rokodelstvu: Kako slovenski etnologi podpirajo razvoj de- ljak Istenič in Tajda Jovanovski (2025) ponudita pregled javnosti in območij? Glasnik Slovenskega etnološkega društva nekaterih večjih evropskih projektov, s katerimi Evropska 65/2, 2025, 54–59. unija spodbuja raziskovanje, razvijanje in ohranjanje ro- ROŽENBERGAR, Tanja: Kulturni vidiki rokodelstva. Glasnik kodelskih panog z željo po krepitvi kapacitet in raziskav Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 47–53. tržišča, in to tako na splošno kot z razvojem obrti in pod- ŠTEPEC, Dušan: Vprašanje avtentičnosti pri obnovi stavbne de- pornega okolja na določenem območju. V izpostavljenih diščine: Primer slamokrovstva. Glasnik Slovenskega etnološke- projektih – CommHeritour, AlpTextyles, Culturality – ga društva 65/2, 2025, 23–34. analizirata doprinos etnoloških raziskav k projektnim in TREBEŽNIK, Jernej: Rokodelstvo kot delo: Preučevanje roko- 6 drugim ciljem prav v luči uvodoma izpostavljenega vpra- delstva z vidika antropologije dela. Glasnik Slovenskega etnolo- šanja o vlogi etnologije v aplikativnih raziskavah. škega društva 65/2, 2025, 35–46. Primer iz mednarodnega prostora sta prispevala Astrid Hu- ZAVRATNIK, Veronika in Neža Čebron Lipovec: Rokodelstvo ber in Karl Stingl (2025). V svojem prispevku Izobraževa- v sedanjosti in prihodnosti. Glasnik Slovenskega etnološkega nje o tradicionalnem rokodelstvu v izobraževalnem centru društva 65/2, 2025, 13–22. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Janez Bogataj* PRENOVA IN RAZVOJ ROKODELSTEV V SLOVENIJI Strokovni članek I 1.04 Datum prejema: 17. 7. 2024 Slovenija je bila na področju rokodelstev od konca druge saj so bili v primerjavi s preostalimi rokodelci razumljeni svetovne vojne, najprej v nekdanji državi Jugoslaviji, nato (so se razumeli) kot »umetniki«. pa še po osamosvojitvi, vedno nekaj posebnega. Tako v Novo obdobje se začenja leta 1977, ko sta takratni Zveza pozitivnem kot predvsem v negativnem pogledu. Pred na- združenj samostojnih obrtnikov Republike Slovenije in vedenim obdobjem, to je do konca druge svetovne vojne, Gospodarska zbornica Slovenije v Slovenj Gradcu zače- je bil razvoj rokodelstev popolnoma enakovreden takrat- li organizirati bienalne rokodelske razstave, takrat še ne- nim evropskim razmeram, tako glede organiziranosti, izo- ustrezno imenovane razstave domačih in umetnih obrti. Te braževanja, socialne varnosti, navsezadnje tudi trženja in niso bile namenjene le predstavljanju, bolj kot reševanju ustreznih ekonomsko-finančnih učinkov ter stimulacij. V temeljnih pogojev za delovanje rokodelcev so bile izhodi- obdobju po drugi svetovni vojni je bilo nekaj stimulativnih šče za opozarjanje. ukrepov, ki so nosilcem rokodelskih znanj za silo zagota- Danes v rokodelstvu še vedno deluje paleta dejavnosti (po- vljali ustrezna obstoj in razvoj. Omeniti je treba ustanovi- gosto posameznikov). Na nepopolnem in nerealnem dr- tev podjetja DOM leta 1947; se je pa to podjetje postopo- žavnem seznamu je zbranih okoli 50 različnih ustvarjalnih ma oddaljevalo od slovenskih rokodelcev, v trženje pa je znanj, tehnologij in spretnosti. Zelo skromno pa je število vključevalo predvsem rokodelce in rokodelske zadruge iz tistih rokodelcev, ki so svoja znanja pripravljeni in zmožni drugih jugoslovanskih republik, ki so izdelovali cenovno posredovati, vključno s pisanjem ustreznih učbenikov in sprejemljivejše izdelke. Podjetje DOM tudi ni imelo ustre- priročnikov. zne strokovne baze zaposlenih, ki bi bili lahko neke vrste V osemdesetih letih 20. stoletja se je začelo sistematično razvojni inštitut, podobno kot so to organizirale nekdanje strokovno vrednotenje in ocenjevanje rokodelskih izdel- socialistične države (npr. Češkoslovaška, Poljska, Romu- kov. Posledica tega delovanja so bili znaki kakovosti za vr- nija, Bolgarija). Pozitivne posledice te njihove odločitve hunske rokodelske izdelke in častni mojstrski nazivi za po- so vidne še danes. Po drugi svetovni vojni ustanovljeno samezne kakovostne izdelovalce z ustreznim ustvarjalnim Društvo oblikovalcev Slovenije je združevalo predvsem opusom. S temi priznanji so izdelovalci – le za kakovostne arhitekte. Za povečanje števila članov so v Društvo po- izdelke – uveljavljali davčne olajšave. Sistem vrednotenja vabili tudi nekatere rokodelce (npr. izdelovalca gorjuških in ocenjevanja izdelkov je temeljil za trdno postavljenem pip, klekljarice čipk, nekatere lončarje idr.). Članstvo v strokovnem modelu, ki je z nekaterimi dopolnitvami aktu- Društvu rokodelcem ni prinašalo nobenih ugodnosti, zelo alen še danes. Deležen je bil ustreznega zanimanja stroke pa je bilo pomembno pri oblikovanju njihovega ponosa, tako v EU kot tudi širše. Leta 1985 je bil sprejet Družbe- 7 18. razstava domačih in umetnostnih obrti v Slovenj Gradcu Skupina učenk Čipkarske šole v Idriji (foto: Janez Bogataj, junij 2011). (foto: Janez Bogataj, 2011). * Janez Bogataj, dr. etnologije in prof. umetnostne zgodovine, upokojeni redni profesor, Kosovelova 15, 1000 Ljubljana; janez.bogataj@telemach.net. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Janez Bogataj ni dogovor o pospeševanju razvoja rokodelstva, ki pa je • Merilo avtorstva ali soavtorstva (pri slednjem so bil predvsem le še en papir brez izvajanja. Naslednje po- mišljene ustvarjalne skupine, kreativne delavnice membne spremembe je leta 1992 uvedel novi Zakon o pro- in centri). metnem davku (ZPD 1992), ki je omogočil izdelovalcem • Merilo kraja izdelovanja. kakovostnih izdelkov ustrezno znižano davčno stopnjo. Ta • Merilo gradiva (upošteva se trajnostna načela, pou- je temeljila na ocenah izdelkov, kar je izvajala Strokovna darek na lokalnih in regionalnih gradivih). komisija pri Obrtni (danes Obrtno-podjetniški) zbornici • Merilo tehnološkega procesa. Slovenije. Poleg tega so imeli izdelovalci po takratnem • Merilo opreme izdelka/-ov (obešanke, zloženke, Zakonu o dohodnini (ZDoh 1992) možnost uveljavljanja embalaža, zgodba, prejeta priznanja, znamke ka- do sedemdeset odstotkov priznanih normiranih stroškov. kovosti). Kakovostni izdelki so bili enotno označeni z znakom da- • Merilo oblikovanja, likovnost, estetika. nes že močno uveljavljene in razpoznavne tržne znamke • Merilo aplikativnosti izdelka/-ov, uporabnost. »Rokodelstvo Art&Craft Slovenija«. Ta razpoznavni znak • Merilo vzgojnih, izobraževalnih sestavin izdelka/-ov. oz. znamko kakovosti ter izvirnosti prepoznavajo ne le do- • Merilo unikatnosti ali serije (npr. 99 izdelkov mači, temveč tudi tuji kupci (turisti). v seriji) • Merilo proizvodne in prodajne cene izdelka/-ov. Ob navajanju razvoja rokodelstev ne smemo prezreti vpra- šanja, od kod so se pridobivala in od kod se pridobivajo rokodelska znanja. Rokodelske izobraževalne ustanove so uspešno delovale le do druge svetovne vojne, po njej so bi- la le nekatera občasna prizadevanja: čipkarska šola v Idri- ji (močni klekljarski središči tudi v Železnikih in Žireh), umetnostno kovaštvo v Kropi, pletarska šola in pletarski tečaji na Štajerskem in v Radovljici so bile edine svetle izjeme, ki so, razen čipkarske šole v Idriji, postopoma usi- hale. Izobraževanje za posamezne rokodelske dejavnosti je v Sloveniji (in še kje drugje v Evropi) eno najtežavnej- ših vprašanj sodobnega in prihodnjega obstoja ter razvo- ja tega pomembnega področja gospodarskih prizadevanj, ustvarjalnosti in sooblikovanja različnosti evropskih re- gionalnih kultur. Z njimi niso povezane le tehnologije in načini proizvodnje, temveč predvsem ustvarjanje pravih, tudi ekonomskih motivov za mlade ljudi, ki bi lahko v pri- hodnje večje možnosti za svoj razvoj videli v pestri paleti najrazličnejših rokodelskih dejavnosti. Univerzalnega ali celo unificiranega izobraževanja na teh področjih preprosto ne more biti. To bi pomenilo uni- čenje regionalnih in lokalnih ustvarjalnih različnosti ter izraznih oblik, ki predstavljajo eno največjih evropskih kulturnih in še kakšnih bogastev. Zato je treba razvoj iz- obraževanja premišljeno usmerjati v razvoj rokodelske izobraževalne palete, ne pa strnjevati posamezna podro- čja in ustvarjati nekakšne bodoče rokodelske »univer- zalce« (!). Prav taka pot lahko posameznim rokodelskim dejavnostim zagotovi specifičen značaj, rokodelstvu v 8 celoti pa žlahtno, človeku in naravi prijazno, vzdržno Strokovno ocenjevanje rokodelskih izdelkov na Obrtno-podjetniški alternativo za oblikovanje bodočih kakovosti bivanja in zbornici Slovenije v Ljubljani (foto: Janez Bogataj, september 2014). življenja nasploh. Čeprav imamo pri večini rokodelskih panog opraviti s t. i. Za ocenjevanje rokodelskih izdelkov je Strokovna komi- podedovanimi znanji, sodobne razmere in prihodnost sija pri Obrtno-podjetniški zbornici merila postopoma do- posameznih dejavnosti terjajo nove premisleke in polnjevala; današnja merila so: predvsem korake. V evropskem prostoru je stanje na tem • Merilo kulturne (rokodelske) dediščine. področju zelo raznoliko, kar je posledica vsaj dveh raz- • Merilo sodobne rokodelske ustvarjalnosti. ličnih modelov razumevanja izobraževanja za rokodelske Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Janez Bogataj dejavnosti. V Sloveniji so bile rokodelske dejavnosti od - Dejavnosti v okviru nacionalnih (bolje rečeno državnih) konca druge svetovne vojne pojmovane kot simboli za- poklicnih kvalifikacij so vsebinsko zelo slabo razvejane ostalosti. Za politično ideologijo so bile odlično sredstvo, s oz. razdelane. Tudi poimenovanja nekaterih rokodelskih katerim so mladim ljudem dopovedovali, naj se vendar iz- dejavnosti nujno potrebujejo prenovo. To je še zlasti po- obražujejo v drugih, takrat »modernih« industrijskih sme- membno za mlade, ki se odločajo za katerega od rokodel- reh. V nasprotnem primeru bodo ostali arhaični, nerazviti skih poklicev. Pred leti se je razvila zanimiva razprava o rokodelci, torej tisti posamezniki, ki jim ne bo preostalo uvajanju pojma lesna galanterija za zastarelo poimenova- drugega, kot da pletejo košare, delajo keramične izdelke nje suha roba; ta namreč negativno vpliva na trženje. idr. Vendar so bili za to isto ideologijo delujoči rokodelci - Nekatere rokodelske dejavnosti so vključene med se- obenem nekakšni folklorni eksoti. Postajali so neke vrste stavine nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je od leta »servisi« za potrebe festivalov, protokolov, daril in pope- 2006 podpisnica Unescove Konvencije o varovanju ne- stritev turističnih prireditev ter spominkarske ponudbe. snovne kulturne dediščine (Intangible Cultural Heritage). Posledice tega večdesetletnega nerazumevanja prave vlo- Zakon o njeni ratifikaciji je bil objavljen v Uradnem listu ge rokodelstev in zaostajanja izobraževalnih oblik se še RS 1/2008 (MKVNKD 2008). V omenjeno zaščito sodijo danes odražajo v vsej širini. tudi tradicionalna rokodelska in obrtna znanja ter veščine. Unesco se zaveda možnosti izginotja nekaterih elementov nesnovne kulturne dediščine, zato poudarja, da varova- nje ne pomeni zgolj zamrznitve (konservacije) nesnovne kulturne dediščine v njeni čisti oz. prvobitni obliki, pač pa tudi prenos znanj in veščin na mlajše generacije, in to obenem z ozaveščanjem mladih o pomenu rokodelske de- diščine za posameznika in celotno družbo. V Sloveniji je vzpostavljen državni Register nesnovne kulturne dedišči- ne, posamezni izjemni primeri se vpisujejo tudi na seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. Z vpisom v Regi- ster nesnovne kulturne dediščine se evidentira/konservira obstoječa rokodelska znanja, spretnosti in veščine, ki tako postanejo predvsem del muzejskega gradiva, ne varuje pa se v zadostni meri preživetja (ekonomije) samih roko- delcev in prenašanja njihovih znanj na prihodnje rodove. Kovač Lovro Jurečič, Podbočje (foto: Janez Bogataj, julij 2021). Znano je namreč, da določenih znanj ne moremo ohranja- Najbolj aktualna in pereča vprašanja, ki so posledica nave- ti zgolj z evidentiranjem, temveč so za njihovo ohranitev denega razvoja rokodelstev, so naslednja. Vrstni red njiho- najpomembnejša prav implicitna znanja (npr. tradicional- vega navajanja ni prioriteten: ne rokodelske dejavnosti). Ta se praviloma prenašajo v - Mladi ljudje se ne odločajo za poklice v okviru roko- osebnem učnem procesu, ko »učenec« posluša in posnema delskih dejavnosti, čeprav se je na nekaterih območjih svojega »mojstra«, ta pa ga uči in nadzira njegovo delo, Slovenije in pri nekaterih rokodelskih dejavnostih zače- dokler učenec ne razvije vseh temeljnih veščin. Najnovejši la zniževati starost rokodelcev. To je še zlasti značilno na Zakon za zaščito rokodelcev in rokodelskih znanj (ZORR območjih 14 teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, ki 2023) se torej neposredno navezuje na omenjena svetovna delujejo kot mreža po modelu »Izvorno slovensko«. prizadevanja, ki zavezujejo državo Slovenijo k ustrezne- - Zaradi neustreznih družbenih stimulacij upada število ti- mu reševanju statusa rokodelcev oz. vsebin rokodelskih stih, ki bi jim bila ena od rokodelskih panog lahko temeljni znanj ter njihovega prenosa na prihodnje rodove. Kljub te- poklic, ustvarjalna in gospodarska dejavnost. Število tistih mu da je Slovenija podpisnica te listine, v državi še nima- rokodelcev, ki delujejo kot samostojni podjetniki (s. p.), mo izdelanih meril in argumentiranega izbora, kaj, kako in se je v zadnjih nekaj letih močno znižalo in doseglo alar- katere rokodelske dejavnosti oz. njihove nosilce bomo s to mantno stanje. listino zaščitili. 9 - V Sloveniji imamo učbenike le za klekljanje čipk in iz- - Dosedanji, zlasti povojni razvoj je privedel do tega, da za delovanje krpank, poslikavo jajc, pletarstvo in izdelovanje posamezne dejavnosti nimamo niti ustreznega učnega ka- papirnatega cvetja. Za vse druge dejavnosti so na voljo dra. Rokodelske spretnosti niso sistematično vključene v predvsem tuji priročniki in literatura, kar negativno vpliva šolski sistem pri ustreznih predmetih. Le ponekod to rešu- na razvoj identitetne sestavine v rokodelskih ustvarjalno- jejo z občasnim in predvsem naključnim vabljenjem roko- stih. Posamezni izdelovalci poleg spoznavanja tehnologij delcev v osnovne šole, kjer ti nato učijo (informirajo) uči- tako prevzemajo tudi tuje ustvarjalne vzore. telje in učence. Vendar to so le obiski, ne pa sistematični, nekaj tednov ali mesecev trajajoči izobraževalni procesi. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Janez Bogataj - Slovenija je za promocijo rokodelskih panog veliko na- redila s postavitvijo sistema za vrednotenje in označevanje kakovostnih rokodelskih izdelkov z znamko »Rokodelstvo Art&Craft Slovenija«. Pomemben segment promocije in tr- ženja so bile tudi bienalne razstave. Leta 2012 je bila načrto- vana tudi velika evropska potujoča rokodelska razstava. Ta v strokovnih krogih načrtovana in predvsem trdna teoretska ter vsebinska zasnova nikoli ni bila uresničena. Vprašanja promocije rokodelskih izdelkov in njihovih izdelovalcev tu- di niso bila med strateškimi vsebinami turistične promocije. Temeljna značilnost izobraževanja za rokodelske dejav- nosti v zadnjih dvesto letih je kombinacija formalnih in neformalnih izobraževalnih oblik. Podrobnejši pogled po- kaže dve temeljni skupini: - V prvi so podedovane, pretežno družinske tradicije. Ro- kodelske dejavnosti, ki so imele pomembno vlogo v avtar- kičnih oblikah gospodarjenja, so bile namenjene lastnemu konzumu ter zadovoljevanju lokalnih in le delno regional- nih potreb po rokodelskih izdelkih in storitvah. - Druga skupina je povezana z razvojem merkantilizma in fiziokratizma v 18. in tudi 19. stoletju, ko se je razvil odličen sistem izobraževanja za rokodelske dejavnosti. Organizirali so tečaje, znanja so posredovali »potujoči« učitelji, pogosto tudi iz tujine. Za vsa rokodelska področja oz. dejavnosti so bili na voljo priročniki in učbeniki. Če- prav so se posamezna znanja s posebno nadarjenimi nosil- ci ohranjala še krajše obdobje po drugi svetovni vojni, je z razpadom avstro-ogrske monarhije opisani sistem začel postopoma razpadati. Temeljna značilnost današnjega izobraževanja za rokodel- ske dejavnosti so naslednje izobraževalne oblike: Prikaz izdelovanja pletene ograje iz šibja na Rokodelskem sejmu v - Med značilnimi oblikami izobraževanj so predvsem razni Brežicah (foto: Janez Bogataj, oktober 2016). tečaji, pretežno usmerjeni k novim, globaliziranim rokodel- giranja in romantiziranja. Podobno velja tudi za turistične, skim panogam (npr. oblikovanje s slanim testom, keramična predvsem promocijske vsebine. tehnika raku, izdelovanje krpank, izdelovanje v tehniki tif- fany, izdelki servietne tehnike idr.). Izjema so le tečaji za iz- Kako v prihodnje? delovanje klekljanih čipk in pletarstvo. Slednji so posledica kakovostnega delovanja enega samega pletarja, ki je izdal Posledice državnih ukrepov v zadnjih letih se v rokodel- tudi priročnik (učbenik) o pletarskem rokodelstvu. skih dejavnostih kažejo v občutnem padcu števila njihovih - Edino pravo formalno izobraževanje v Sloveniji razvija nosilcev. Leta 2002 (torej po ukinitvi državnih subvencij) Čipkarska šola v Idriji. Znanja za področja lesne galan- je bilo registriranih še 569 samostojnih podjetnikov posa- terije, ki jih je v preteklosti uokvirjal izraz »suha roba«, meznikov s področja rokodelskih dejavnosti. Konec leta se pridobivajo na srednjih lesarskih šolah, vendar niso 2003 se je njihovo število zmanjšalo na 501, maja 2004 na specializirana. Njihova velika pomanjkljivost je zlasti v 472, leta 2009 na 384 itd. Danes je njihovo število padlo zahtevnem oblikovanju. Ta najšibkejša sestavina srednje- pod 100. Tudi druge številke niso nič kaj obetavne. Tako 10 ga lesarskega izobraževanja močno zaostaja za odličnimi se npr. med registriranimi člani Obrtno-podjetniške zbor- pridobljenimi tehnološkimi znanji. nice z rokodelskimi dejavnostmi ukvarja le še 0,6 odstot- - Močno je upadlo tudi družinsko prenašanje tradicional- ka njenih članov. Če k tem dejstvom prištejemo še velike nih znanj, kar je posledica neurejenih statusnih in ekonom- spremembe, ki so nastale z ukinitvijo obveznega članstva skih vprašanj ter odsotnosti državnih stimulacij. v zbornici, je stanje več kot zaskrbljujoče, da ne rečem - Mediji, še zlasti televizijski programi, mladih ljudi ne alarmantno. Prav zaradi tako specifične poklicne skupine, motivirajo za posamezne rokodelske panoge. Medijska kot so sodobni slovenski rokodelci, je treba kar najodloč- pokritost rokodelskih panog in njihovih nosilcev še vedno neje razmišljati o osrednji državni skrbi za to področje, kar pretežno temelji na kuriozitetni ravni z veliko mero nostal- pa lahko uresničevanje Zakona o ohranjanju in razvoju ro- Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Janez Bogataj kodelstva (ZORR 2023) zagotovi le s povsem konkretnimi Za prihodnji razvoj rokodelskih panog navajam nekaj pre- dejanji, ne pa z govoričenjem. dlogov, od katerih so vsi enakovredno pomembni in med- Ob vseh črnogledih dejstvih naj opozorim, da je ustvarjal- sebojno povezani: ni naboj med prebivalci Republike Slovenije na področju - Razvoj rokodelskega izobraževanja bi moral v priho- rokodelskih dejavnosti razmeroma velik, in to tako po ob- dnje potekati v več smereh in za več (najbolje za vse, kar segu kot tudi kakovosti. Ljudje še imajo določena znanja pa je skoraj nemogoče) rokodelskih dejavnosti. Nika- in spretnosti, predvsem tudi ideje, ki pa jih ne uspejo ude- kor ni primerno oblikovati rokodelskih »univerzalcev«, janjiti in z njimi ustvariti posla. O tem govorijo številke ki bi obvladovali več različnih spretnosti. Nujna pa so o delovanju Strokovne komisije za vrednotenje in oceno združevanja znanj za, npr., vsa rokodelstva, ki uporabljajo rokodelskih izdelkov. Ta je npr. od 1. 1. 1993 do srede les, vse vrste poslikav na steklo in vse vrste oblikovanja leta 2015 prejela 8.507 vlog za ocenitev čez 50.000 raz- stekla, vse v zvezi z oblikovanjem gline itn. Aktualni ličnih rokodelskih izdelkov. Od teh je 4.023 izdelovalcev seznam rokodelskih dejavnosti ali panog, ki je nastal prejelo certifikate za kakovostne izdelke. Ti podatki, če ob snovanju Zakona, je popolnoma neprimeren in ne jih seznanimo z njimi, osupnejo tudi tuje strokovnjake. predstavlja osnove za načrtovanje njihovega prihodnjega Podobno je bilo z rokodelskimi centri, ki so bili novost razvoja. Navaja npr. rokodelstva, ki jih ali ni več ali so tudi v mednarodnih okvirih in so bili deležni ustrezne brez primernih nosilcev znanj. pozornosti (npr. Sveta Evrope). Projekt, izdelan že leta - Pomembno vlogo bi morala imeti posamezna rokodelska 2001, je predvidel med 10 in 15 regionalnih rokodelskih središča (t.i Rokodelski centri), ki so del sistema Konzorcija centrov z osrednjim v Ljubljani, dokler se v trdno posta- rokodelskih centrov Slovenije. Vendar se bodo morala bre- vljeno načrtovanje ni vmešala politika. Danes uspešno de- mena tega sistema ustrezno porazdeliti in ne bodo le breme lujejo rokodelski centri v Veržeju, Škofji Loki in le delno Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Ta bo morala poskr- v Ribnici, drugod pa je delovanje še v zametkih ali pa je beti za aktiviranje osrednjega središča v Ljubljani, ki naj bi zastalo, za kar je več predvsem političnih vzrokov. Men- v prihodnje prevzelo tudi strokovne koordinacijske naloge da na tem mestu ni treba posebej opozarjati na številne na izobraževalnem področju za celo Slovenijo. aplikativne možnosti, ki jih ponuja sodobno urejeno ro- - Postaviti je treba trdne med seboj povezane izobraževalne kodelstvo s sistemom regionalnih rokodelskih centrov ter oblike, vse od osnovnih do najvišjih stopenj. To je zlasti po- z možnostjo njihovega delovanja v gospodarstvu, kulturi, vezano z izobraževanjem za unikatno in industrijsko obliko- izobraževanju, turizmu itn. Prav zato so bile v predlog Za- vanje. Možnost napredovanja v rokodelstvu imajo npr. zelo kona o ohranjanju in razvoju rokodelstva vnesene pravne dobro zasnovano v Nemčiji, še zlasti na Bavarskem. podlage za delovanje regionalnih rokodelskih centrov in - Nujno je treba vzpostaviti povezave s področji, za katera Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije. V posameznih so potrebna specializirana rokodelska znanja. Ta so lahko členih so opredeljene njihove pristojnosti in naloge pri pomembna pri prenovi in obnovi kulturnih spomenikov ohranjanju rokodelske dediščine ter razvijanju sodobne (konservatorstvo, rezbarstvo, štukaterstvo, tesarstvo, mi- rokodelske ustvarjalnosti. zarstvo, slamokrovstvo idr.). EU namenja ohranjanju in razvijanju rokodelskih de- - Vpis posameznih rokodelcev in njihovih znanj v t. i. Re- javnosti ter predvsem z njimi povezanih znanj veliko gister nesnovne kulturne dediščine mora biti povezan tudi pozornosti, tako s financiranjem, z dokumentiranjem z zagotovitvijo prenosa znanj na mlade, torej s kontinuite- ali uskladiščenjem znanj kot tudi s podpiranjem različ- to dejavnosti. nih projektov. Rokodelci so v državah EU predvsem sa- - Rokodelske dejavnosti morajo biti bolj prisotne v me- mostojni podjetniki. Vzrok za to so številni stimulativni dijskih vsebinah (tisk, TV idr.), vendar ne na romantičen ukrepi, ki nosilce rokodelskih znanj navajajo k takšni način, temveč tako, da bi mlade navdušile za ustvarjanje, obliki organiziranosti. Posamezni izdelovalci se združu- predvsem za izbiro izobraževanja in morebitnega bodoče- jejo v kreativne skupine in tako uspešneje nastopajo na ga poklica. tržišču. Veliko je tudi najrazličnejših rokodelskih priredi- - Rokodelske dejavnosti je treba mladim ljudem predsta- tev, sejmov in razstav, rokodelci so prisotni v turističnih vljati kot možne zvrsti in oblike podjetništva s sodobni- vsebinah itn. To vse je povezano z uspešnim trženjem in mi tehnologijami in z marketingom, vendar z žlahtnimi, 11 zagotavljanjem eksistence rokodelcem tudi v prihodnje. pretežno lokalnimi in regionalnimi gradivi, s skrbjo za Prenosi tradicionalnih in sodobnih rokodelskih znanj so trajnostni razvoj ter človekova razmerja z naravnimi in s vključeni v izobraževalne sisteme posameznih držav. kulturnimi okolji. Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva in siceršnje - Oblikovati moramo najrazličnejše turistične rokodelske urejanje razmer v rokodelstvu v Sloveniji moramo pove- poti (po Sloveniji in tudi mednarodne) in ob njih razvijati zati tudi z možnostjo pridobivanja evropskih sredstev, ki model delavnic odprtih vrat. tem znanjem in spretnostim namenja veliko pozornosti in - Postaviti je treba trden in dovolj širok sistem nacionalnih tudi ustrezno financiranje. poklicnih kvalifikacij. Vanj naj se vključijo ustrezne roko- Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Janez Bogataj delske dejavnosti, ki bodo omogočale pridobivanje moj- Literatura in viri strskih nazivov. To bo v prihodnje eden izmed temeljnih pogojev za prenos in razvoj znanj. MKVNKD: Zakon o ratifikaciji Konvencije o varovanju nesnov- ne kulturne dediščine, Uradni list – Mednarodne pogodbe 1, - Posebno pozornost moramo nameniti osebam z motnja- 8. januar 2008. mi v razvoju in invalidnim osebam, za katere je rokodel- stvo lahko velika priložnost. Vendar pa je za to skupino ZDoh: Zakon o dohodnini. Uradni list RS 14, 27. marec 1992. treba zagotoviti vrhunski učni kader, ki bo znal delovanje ZORR: Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Uradni list prilagoditi njihovim motoričnim, umskim in še kakšnim RS 78, 19. julij 2023. drugim zmožnostim. ZPD: Zakon o prometnem davku. Uradni list RS 4, 25. januar Predvsem pa bo treba čim prej začeti uresničevanje izobra- 1992. ževalnih načinov in vsebin, ki jih ponuja Zakon o ohranja- nju in razvoju rokodelstva, bolje rečeno rokodelstev. 12 Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Veronika Zavratnik* in Neža Čebron Lipovec** ROKODELSTVO V SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI Pregledni znanstveni članek I 1. 02 Datum prejema: 8. 7. 2025 Izvleček: Avtorici v članku obravnavata sodobne raziskovalne Abstract: The article examines contemporary research and pol- in politične pristope k rokodelstvu ter poudarjata premike v ra- icy approaches to handicraft, highlighting the changes in the un- zumevanju njegove vloge. Pokažeta, kako rokodelstvo presega derstanding of its role. It shows how handicraft is moving beyond dediščinske in gospodarske okvire ter postaja prostor družbene heritage and economic frameworks to become a space of social refleksije in ponovnega spraševanja o razmerjih med znanjem, reflection and a site for questioning the relationships between telesnostjo, tehnologijo in ustvarjalnostjo. Poseben poudarek knowledge, embodiment, technology, and creativity. Particular namenjata tradicionalnim gradbenim znanjem ter analizi sloven- attention is given to traditional building knowledge and the analy- skih in evropskih pobud, ki rokodelstvo umeščajo v trajnostne in sis of Slovenian and European initiatives that position handicraft kulturne politike prihodnosti. within sustainability and cultural policies for the future. Ključne besede: rokodelstvo, Slovenija, nesnovna kulturna Keywords: handicrafts, Slovenia, intangible cultural heritage, dediščina, tradicionalna gradbena znanja, sodobnost traditional building knowledge, present time Uvod participacije in ekološke etike ter se povezujejo z gibanji, kot je npr. odrast (Rennstam 2021). V zadnjih letih lahko v javnem diskurzu opazimo spre- Na večplastnost področja kaže tudi aktualna zakonodaja membo v obravnavi rokodelstva. Čeprav je bilo morda o rokodelstvu v Sloveniji. Zakon o ohranjanju in razvoju prej obravnavano predvsem kot praktična dejavnost ali kot rokodelstva – ZORR (ZORR 2023), ki je nastal na pobudo del kulturne dediščine, se zdaj vse pogosteje prikazuje kot strokovne javnosti in drugih deležnikov (Stanonik 2022: sredstvo za razmislek o sodobnem življenju. To pomeni, 40), je prvi zakon, ki poskuša rokodelstvo v Sloveniji sis- da rokodelstvo ni več samo praktična ali estetska dejav- temsko urediti.1 Povedno je že samo dejstvo, da je Zakon nost, temveč tudi način, na katerega lahko razmišljamo o nastal pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo, turizem tem, kako živimo. Ta premik odraža porast prispevkov, ki in šport; rokodelstva ne opredeljuje le kot element kultur- rokodelstvo povezujejo z vprašanji ‚dobrobiti‘ (ang. well- ne dediščine, pač pa tudi kot področje z razvojnim, vzgoj- being), ustvarjalnosti, skupnostnega delovanja ipd. Takšni no-izobraževalnim in tržnim potencialom. Na drugi strani so npr. medijski prispevki o veščinah, ki »plemenitijo roke pa predlog novega Zakona o varstvu kulturne dediščine in duha« (Rokodelstvo 2023), ter pobude, ki rokodelstvo (ZVKD-2) rokodelstvo trdno umešča v kontekst (nesnov- povezujejo s trajnostnimi, družbenimi in vključujočimi ne) kulturne dediščine. praksami. Samoorganizirane iniciative, kot sta npr. No- Podoben preplet razvojnih in varstvenih pristopov je mo- -Border Craft, ki s skupnostnim kvačkanjem obravnava goče opaziti tudi v evropskih politikah. Od osemdesetih let vprašanja migracij in opolnomočenja (No-Border Craft 20. stoletja so evropski dokumenti prepoznali rokodelska 2025), in iniciativa Razkrite roke, ki poudarja pomen ro- znanja kot pomemben potencial tako v gospodarskem sek- kodelskih veščin za vključevanje priseljenk v lokalno oko- torju kot pri ohranjanju kulturne dediščine. Svet Evrope je lje (Razkrite roke 2017). Tovrstne pobude in prispevke v s priporočiloma št. (81)13 in (86)15 poudaril pomen roko- množičnih medijih lahko razumemo kot pokazatelje širše delstva pri ohranjanju tradicionalnih panog in arhitekturne družbene premene. dediščine (Donkin 2004: 14–15), pozneje pa so Unescova Podobno tudi v sodobni etnološki in antropološki litera- priporočila (1993) tlakovala pot Konvenciji o varovanju turi številni avtorji (Wilkinson-Weber in DeNicola 2016; nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003 (Donkin 2004). Rennstam 2021; Wood 2021; Vincent in Brandellero 2023) Študija ICCROM (Donkin 2004) in poročilo Parlamentarne opozarjajo, da rokodelstvo ni (le) predmet ohranjanja ali 13 kulturne reprezentacije, temveč analitično relevantno po- 1 Pred sprejetjem ZORR je zakonodaja rokodelstvu namenjala komaj lje sodobnih družbenih procesov. Rokodelske prakse vse en člen, in sicer 15. člen v Obrtnem zakonu, ki je obravnaval pred- pogosteje vstopajo v polja kreativne ekonomije, politične vsem certificiranje izdelkov (Stanonik 2022: 45). * Veronika Zavratnik, dr. etnologije, kulturne in socialne antropologije, docentka za področje etnologije, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; veronika.zavratnik@ff.uni-lj.si. ** Neža Čebron Lipovec, dr. zgodovine Evrope in Sredozemlja, docentka za področje dediščine, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; neza.cl@fhs.upr.si. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Veronika Zavratnik in Neža Čebron Lipovec skupščine Sveta Evrope 1851/2008 sta dodatno poudarila 2022: 17). Robin Keršmanc (2025) navaja, da se je termi- vlogo rokodelstva pri ohranjanju kulturne dediščine, reso- nološka raba v slovenskem prostoru v zgodovini nenehno lucija Evropskega parlamenta iz leta 2015 pa ga je povezala spreminjala tako v vsakdanji rabi kot strokovni in politični z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki. V zadnjem terminologiji (glej tudi Bogataj 2022). V 19. stoletju se je obdobju se težišče evropskih politik preusmerja od varova- uporabljal izraz hišna delavnost, ki je označeval predvsem nja rokodelstva k njegovemu razvoju. Poročilo o evropski gospodinjske ali doma izdelane predmete. Sledil je termin politiki za področje rokodelstva (European Builders Confe- domača obrt, ki je z razvojem institucionalnih politik po- deration 2024) poudarja njegov pomen za trajnostno gospo- stal del širšega programa ohranjanja kulturne dediščine in darstvo, poklicno izobraževanje in prenos lokalnih znanj, razvoja turizma. V obdobju med obema vojnama in zlasti pri tem pa v ospredje postavlja predvsem gradbeni sektor. po drugi svetovni vojni se je uveljavil izraz umetna obrt, ki Ti razvojni in zakonodajni premiki kažejo, da se pomen ro- je skušal zajeti estetsko dovršene, a še vedno ročno izdelane kodelstva danes razteza onkraj ohranjanja dediščine, hkrati predmete, pogosto v funkciji reprezentacije ali darilne eko- pa odpira nova vprašanja o njegovem razumevanju, vredno- nomije. Medtem ko je izraz obrt dolgo označeval regulira- tenju in raziskovanju. Zakonski, družbeni in raziskovalni ne poklicne dejavnosti, vključene v cehovske ali poklicne premiki kažejo na razkorak med strokovnimi in aplikativni- sisteme, je izraz rokodelstvo pogosto označeval obrobne, mi pobudami ter znanstveno produkcijo; strokovne pobude tradicionalne ali polprofesionalne prakse. Ta historična in so pogosto bolj razvejane, operativne in dostopne, znan- pomenska kompleksnost še danes zaznamuje strokovne in stvena produkcija pa specializirana in redkejša (Zbuchea raziskovalne razprave.3 V okviru konservatorstva stavbne 2022). Ta vrzel še dodatno nakazuje na potrebo po refleksiji dediščine, denimo, se še vedno pogosto uporablja termin dosedanjih raziskav ter artikulaciji aktualnih raziskoval- obrt, sodobni raziskovalci na polju konservatorstva pa po- nih usmeritev. Z vrzeljo med strokovnimi in znanstvenimi gosto uporabljajo tudi termina znanja (npr. gradbena in teh- obravnavami rokodelstva se v zadnjem desetletju deloma nološka znanja; glej Štepec 2025) in pa veščine. ukvarjajo tudi večji evropski projekti, ki povezujejo razi- Na podobno terminološko večplastnost opozarjajo tudi skovanje, konservatorstvo in digitalne tehnologije.2 mednarodna dela. Greiner in Pröpper (2023) poudarjata, V prispevku se sprašujeva, kako rokodelstvo vstopa v so- da pojem craft v različnih jezikih in kulturnih okoljih po- dobne diskurze o kulturni dediščini, trajnostnem razvoju, meni zelo različne stvari. Terminološke zmede izvirajo iz socialni vključenosti in premikih v antropološkem razisko- različnih etimoloških korenin in zgodovinskih pomenov vanju ter kakšno vlogo pri osvetljevanju teh procesov imajo – medtem ko lahko angleški pojem craft zajema vse od znanstvene raziskave. Osredotočava se na preplet različnih obrtništva do umetniške proizvodnje, v nemščini Hand- pristopov k razumevanju in raziskovanju rokodelstva, pri werk, v francoščini artisanat, v italijanščini artigianato čemer tradicionalna gradbena znanja poudarjava kot speci- uporabljajo vedno z drugačnimi konotacijami. Po njunem fično področje, kjer se ti pristopi zgoščajo na stičišču kon- mnenju je craft termin, ki se je v zadnjih dvesto letih že servatorskih, izobraževalnih in razvojnih okvirov. večkrat bistveno preoblikoval in v sodobnem diskurzu Prispevek je razdeljen na štiri vsebinske sklope: najprej pogosto služi kot »konceptualni most« med umetnostjo, obravnavava terminološke vidike; sledijo sodobni razisko- tehnologijo, industrijo in materialno kulturo. valni okviri; nato se osredotočava na tradicionalna gradbe- Uveljavitev izraza rokodelstvo v zadnjem desetletju omo- na znanja; končava pa s pregledom tem, ki se po pregledu goča bolj odprto, vključujoče in konceptualno prožno aktualnih raziskovalnih smeri, projektov in politik, (vedno razumevanje ročnih, ustvarjalnih praks. Gre za zavesten znova) kažejo kot pomembne pri usmerjanju v prihodnost. odmik od izrazov, ki so zgodovinsko nosili konotacije marginalnosti, zaostalosti ali omejenosti na kmečko okolje Večplastnost termina (Keršmanc 2025). Tako kot sam termin rokodelstvo lahko tudi prevajanje ter- Izraz rokodelstvo, ki je v pomenu primerljiv z nemškim mina iz tuje literature v slovenski jezik povzroča dileme Handwerk in angleškim Craft ali Art&Craft, se je na Slo- in nejasnosti. Prevajanje termina craft ima npr. v sloven- venskem začel vidneje uveljavljati po letu 2009 (Bogataj skem jeziku več pomenskih ustreznic. V najširšem pome- 14 nu bi ga lahko prevedli kot ‚ročne spretnosti‘ oz. z njim 2 Projekt RICHES (2013–2016) je poudaril pomen digitalnih praks označili vse ‚dejavnosti, ki jih počnemo z rokami‘. Taka pri prenosu rokodelskih znanj in oblikovanju novih modelov izo- označba se uporablja ne le za rokodelske, pač pa tudi za braževanja ter ustvarjalnih industrij (Riches 2016). Projekt MINGEI – Representation and Preservation of Heritage Crafts je razvil meto- dologijo in spletno platformo za dokumentiranje postopkov in orodij 3 Terminološka kompleksnost (in nekonsistentnost) se odraža tudi na rokodelskih praks (Partarakis in Zabulis 2023; Mingei 2025). Projekt primeru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Na njihovi CRAEFT – Care, Judgement, Dexterity dopolnjuje epistemološka spletni strani lahko med navedenimi sekcijami zasledimo Sekcijo za vprašanja, ki jih je odprl Pye (1968), ter s povezovanjem etnografije domačo in umetnostno obrt. Na spletni strani sekcije nato najdemo in kognitivnih znanosti raziskuje prenos »tihega znanja« in učne pro- napotek k obisku spletne strani, posvečene rokodelstvu, ter poveza- cese (Demeridou idr. 2024). vo, ki vodi do domene rokodelstvo.si. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Veronika Zavratnik in Neža Čebron Lipovec prehranske izdelke; kraft pivo, kraft siri, kraft kruh ipd. pogosto tudi protislovna praksa (Greiner in Pröpper 2016: Nekoliko pomensko drugačen je prevod termina z bese- 224; Wood 2021: 3–7). Omenjeni pristop omogoča pre- do ‚obrt‘, ki se načeloma nanaša na ‚opravljanje storitev učevanje rokodelstva kot dinamičnega procesa, ki se v in predelovanje, proizvajanje v manjših količinah‘ (SSKJ, razmerju do družbenih in okoljskih dejavnikov nenehno b. n. l.). Čeprav se v angleškem jeziku za rokodelske iz- preoblikuje (Bell, Taylor in Toraldo 2018). delke največkrat uporablja izraz handicrafts, pa znanstve- Druga dva pomembna premika pri preučevanju rokodelstva na literatura pogosto uporablja širši pojem crafts. V tem sta ponovni poudarek na vrednotenju tradicije ter povečano prispevku termin craft prevajava glede na to, v kakšnem zanimanje za trajnost in dobrobit. Premika se kažeta v dveh kontekstu je v virih in literaturi uporabljen. vzporednih usmeritvah: na eni strani v revitalizaciji starejših praks, na drugi pa v njihovi kreativni reinterpretaciji (Zbu- Raziskovalni premiki in aktualne razprave chea 2022: 10), ki je povezana s sodobnim trgom, kreativni- V zadnjih desetletjih etnološke in antropološke obravnave mi industrijami in okoljevarstvenimi pobudami.4 Obe usme- rokodelstva vse bolj poudarjajo njegove povezave z zna- ritvi lahko beremo kot odziv na procese globalizacije. V tem njem, delom, ustvarjalnostjo, materialnostjo in telesnostjo kontekstu rokodelstvo pogosto presega nekdanjo vlogo vira (Marchand 2010; Bajič 2017; Luckman in Andrew 2020; preživetja ter je obenem pomembna prostočasna dejavnost, Bratland 2024; Trebežnik 2025). S tem ne zanemarjajo prostor ustvarjalnega izraza ali simbolnega kapitala. Strate- zgodovinske umeščenosti rokodelstva, temveč kažejo na gije ohranjanja, kot so dokumentiranje, izobraževanje, trže- premik v raziskovalnih vprašanjih – od osredotočenosti na nje in različni finančni ukrepi (Donkin 2004), pričajo o tem, ohranjanje rokodelskih praks k njihovemu razumevanju da je treba rokodelstvo razumeti kot polje, kjer se prepletajo kot živih, dinamičnih in kontekstualnih. skrb za preteklost, iskanje trajnostnih rešitev in ustvarjanje Med temeljna sodobnejša dela, ki odražajo omenjene pre- novih pomenov. mike v raziskovanju rokodelstva, sodijo dela Davida Pya Četrti pomembni premik se nanaša na kritiko ustaljenih (1968) in Richarda Sennetta (2008), medtem ko v konser- norm znanja in avtorstva. V nasprotju z zahodnim razume- vatorstvu izstopa pregledno delo Lucy Donkin (2004). Pye vanjem individualnega avtorstva in lastništva, ki pogosto (1968) vpelje več pojmov, ki so ostali vplivni do danes, ne zajema kolektivne in skupnostne narave številnih roko- med njimi zlasti izstopa koncept ‚izdelava z negotovim delskih praks, sodobne raziskave vse pogosteje opozarjajo izidom‘ (ang. workmanship of risk; Pye 1968: 9). S tem na pomen skupnostnega ustvarjanja in večglasnih procesov konceptom opisuje način izdelave, kjer končni rezultat ni prenosa znanja (Lave in Wenger 1991; Fredriksson 2019; vnaprej določen, temveč odvisen od spretnosti in odloči- Klekot 2021). Takšne perspektive prinašajo premisleke o tev ustvarjalca med samim procesom. Osrednje značilno- oblikah rokodelstva, ki temeljijo na odnosnosti, skrbi, iz- sti rokodelskega dela – ‚presoja‘ (judgement), ‚spretnost‘ menjavi in medgeneracijskem prenosu znanj. Nicolette Ma- (dexterity) in ‚skrb‘ (care) – še vedno vplivajo na razisko- kovicky (2025) na primeru izdelovanja čipk v Koniakówu valne pristope, ki povezujejo znanje, telesnost in ustvarjal- na Poljskem uvaja koncept ‚skupnostnega ustvarjanja‘ (ang. nost (Marchand 2010), pri čemer so telo, gibanje in proces commoning) in vzdrževanja rokodelskega znanja kot skup- učenja središče rokodelske prakse. Donkin (2004) v poro- nega dobra ter pokaže, kako so avtorstvo, dostop in korist čilu Mednarodnega centra za študij varstva in restavriranja neločljivo povezani z lokalnimi družbenimi odnosi, ekono- kulturnih dobrin (ICCROM) ponuja sintetičen globalni mijo in institucionalnimi praksami. pregled značilnosti, praks, ustanov ter izzivov, s katerimi Naslednji premik je poudarek na utelešenem in relacij- se sooča rokodelstvo – s poudarkom na ohranjanju in za- skem znanju. Navezuje se na prepozna(va)nje, da ma- ščiti. Publikacija Richarda Sennetta (2008) The Craftsman terialnost in telesnost rokodelskih praks nista ločeni od je posvečena raziskovanju ročnega dela in veščin v sodob- mišljenja, ustvarjalnosti in družbenih odnosov. Marchand nem svetu in vlogi tradicionalnih obrti v povezavi z identi- (2010) npr. na podlagi etnografskih raziskav v različnih tetami in ustvarjanjem. kulturnih okoljih govori o procesu, ki ga – izhajajoč iz In- Našteta dela so pomembna predvsem zaradi odpiranja golda (2000) – imenuje ‚uveščinjenje‘ (ang. enskillment), širših vprašanj o znanju in ustvarjalnosti (Zbuchea 2022). s katerim označuje proces, v katerem se učenje in telesna Širši pregled sodobne literature in raziskovalnih projek- spretnost prepletata s čutno zaznavo, spominom in druž- 15 tov pa omogoča zaznati širše raziskovalne premike, ki jih benim okoljem.5 Čeprav Marchand veščino obravnava kot predstavljava v nadaljevanju. Eden ključnih premikov v sodobnih raziskavah rokodel- 4 Prim. 27. bienale oblikovanja (BIO27) Supervernakularno – obliko- stva je prelom z binarnimi delitvami med »tradicional- vanje za regenerativno prihodnost (2022), ki je poudaril pomen ver- nim« in »modernim«, »umetnostjo« in »rokodelstvom« nakularnih in tradicionalnih praks kot navdih za sodobne trajnostne oblikovalske rešitve (BIO27 2022). ter »produkcijo« in »ustvarjalnostjo«. Rokodelstvo se ta- 5 Ingold prav tako opozarja, da se znanje oblikuje z delovanjem v sve- ko prepoznava kot večdimenzionalna estetska, politična, tu in z njim, pri čemer sta gibanje telesa in interakcija z materiali okoljska, ekonomska, gospodarska, skupnostna in osebna, bistvena za razumevanje (Ingold 2013). Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Veronika Zavratnik in Neža Čebron Lipovec telesno-čutni proces učenja, ki poudarja univerzalne zmo- Omenjeni raziskovalni premiki kažejo, da rokodelstvo žnosti človeka za zaznavanje in gibanje, njegove raziska- danes razumemo kot dinamično, večdimenzionalno in ve hkrati razkrivajo, kako se rokodelsko znanje oblikuje v relacijsko prakso. Rokodelstvo tako postaja raziskovalni konkretnih, materialnih in družbeno umeščenih praksah. prostor, v katerem se prepletajo vprašanja znanja, telesno- Bratland (2024) to perspektivo dopolnjuje z raziskova- sti, skupnosti, okolja in etike, z njimi pa se odpirajo nove njem eksperimentalnih projektov, kjer srebrarstvo preple- možnosti za razumevanje dela, ustvarjalnosti in družbenih ta z robotiko, 3D tiskom in virtualno resničnostjo (VR). sprememb. Analizira, kako se čutna izkušnja in proces spreminjata, ko ročno delo poteka v razmerah, kjer meje med virtualnim in Tradicionalna gradbena znanja fizičnim niso več samoumevne. S svojim pristopom odpira Poudarili sva že, da sodobno razumevanje rokodelstva vprašanja o tem, kako se znanje prenaša in preoblikuje, ter presega okvir ukvarjanja z dediščino in ga vse pogoste- o tem, kako digitalna orodja in novi materiali vplivajo na je umešča v širše razumevanje družbenih, političnih in samo naravo rokodelskih veščin in odnose med rokodelci, ekonomskih pomenov. V tem kontekstu se tradicionalna materiali in izdelki. gradbena znanja in veščine kažejo kot pomembno področ- Naslednji premik se nanaša na že omenjeno razumevanje je, kjer se združujejo časovno in materialno kompleksne rokodelstva kot prostora družbene refleksije, ki presega prakse, tesno vpete v lokalnozgodovinske, okoljske in njegove gospodarske ali dediščinske funkcije. V njem lah- arhitekturne kontekste. Pomen gradbenih znanj presega ko rokodelstvo deluje kot prostor političnega, etičnega in/ le njihovo tehnično-funkcionalno vrednost, saj ta znanja ali okoljskega sporočanja ter kot polje, v katerem se od- vključujejo tudi nosilce kulturne dediščine, vez medgene- pirajo alternative obstoječim družbenim in ekonomskim racijskega prenosa znanj in prostor oblikovanja specifičnih modelom. Rennstam (2021) rokodelstvo obravnava v kon- delovnih skupnosti. S premišljeno vzpostavljeno povezavo tekstu idej o ‚odrasti‘ (degrowth), pri čemer poudarja, med rokodelskimi storitvami in konservatorskimi naloga- da gre za protiutež potrošniški logiki in pospeševanju mi se te vrednote okrepijo in postanejo vidnejše. Zato se življenjskega tempa, hkrati pa opozarja na tveganja ro- v tem poglavju osredotočava na tradicionalna gradbena mantiziranja »počasnosti« in lokalnosti, ki lahko vodi- znanja, ki jih obravnavava in umeščava skozi dve ravni: jo v elitizacijo in izključevanje. Sarah Corbett (2017) je najprej oriševa ključne trende na področju, nato pa izlu- popularizirala koncept ‚rokodelskega aktivizma‘ (ang. ščiva glavne konceptualne okvirje znanstvenih obravnav craftivism), ki ga je uvedla Betsy Greer (2014), s katerim rokodelstva v kontekstu konservatorstva, ki jih ti trendi rokodelstvo opredeljuje kot obliko tihega, a namernega nakazujejo. političnega delovanja, utemeljenega na vrednotah poča- Rokodelstvo in tradicionalna znanja imajo v konservator- snosti, refleksivnosti, empatije in estetski privlačnosti. stvu oz. ohranjanju nepremične kulturne dediščine osred- Jessica Hemmings (2018) govori o t. i. ‚majhnosti roko- njo vlogo kot zahtevano specialistično znanje za historične delstva‘ (smallness of craft) in opozarja, da je pomembno materiale in konstrukcije, obenem pa – vsaj potencialno – prepoznati tiste vidike, ki nimajo neposrednega ali merlji- tudi v oblikovanju novega grajenega prostora. vega vpliva. Majhnost opiše s pojmi, kot so nepopolnost (v smislu omejenega družbeno-transformativnega potencia- Vzdrževanje in obnova nepremične kulturne la), tišina (v smislu, da je rokodelstvo pogosto neopazno, dediščine poteka v zasebnosti, zunaj javnega prostora) in skromnost Zavedanje o pomenu tradicionalnih gradbenih znanj za (v smislu ustvarjanja brez ambicije po rasti, vplivu, pre- ohranjanje nepremične dediščine se je pojavilo že v 19. poznavnosti), ki jih predlaga kot bistvene vidike identite- stoletju,6 se znova okrepilo po drugi svetovni vojni ob raz- te rokodelstva. Prispevek Jessice Hemmings je zanimivo pravah o regionalizmu v modernistični arhitekturi. Sprva vzporejati predvsem s stališči raziskav, ki – prav nasprotno so ta znanja prispevala predvsem k ohranjanju historične- – poudarjajo transformativne učinke (ohranjanja) rokodel- ga videza in estetskih vrednosti, a tudi specifično tehničnih skih veščin in dejavnosti za skupnosti in posameznike. kvalitet historičnih konstrukcij in materialov ter njihove Naslednji premik se nanaša na ponovni premislek razmer- obdelave in uporabnosti (Hazler 1999; Kavčič 2001; Van 16 ja med ročnim delom in tehnologijo. Wood (2011), mizar, ki se v svojem strokovnem prispevku sicer ukvarja z raz- merjem med ročnim delom in industrijo, opozarja, da roč- 6 Angleško gibanje Arts and Crafts je bilo rezultat prizadevanj vodil- nih zagovornikov spomeniškega varstva v Angliji 19. stoletja, Johna ne veščine niso ločene od industrijskih postopkov in da so Ruskina in Williama Morrisa (Jokilehto 1999), sicer zagovornikov tudi industrijski obrati prostori inovacij in izpopolnjevanja vzdrževanja in minimalnega poseganja med obnovo. Nato je ob- spretnosti. Na institucionalni ravni podobno razumevanje dobje po prvi svetovni vojni prineslo dodatni preboj z Bauhausom spodbujajo projekti, ki digitalna orodja uporabljajo za do- in njegovo avantgardno šolo modernistične arhitekture, kjer so bile dotedaj drugorazredne obrti izenačene s preostalimi umetniškimi kumentiranje, poučevanje in reinterpretacijo rokodelskih zvrstmi, predvsem pa so v novi arhitekturni produkciji, primarno znanj (Zabulis idr. 2025). interierjev in pohištva, zasedle osrednje mesto. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Veronika Zavratnik in Neža Čebron Lipovec Balen 2003). Vzpon pozitivnega vrednotenja tradicional- skimi delavnicami (fabbriceria ali fabbrica del duomo v nih gradbenih znanj in veščin med arhitekti in konserva- italijanskem kontekstu; kerkfabriek v nizozemskem kon- torji je bil vzporeden prepoznavanju pomena krajine in tekstu), odgovornimi za redno vzdrževanje velikih cerk- anonimne arhitekture, a tudi sorazmeren s progresistič- venih kompleksov (npr. milanska »častitljiva stolnična nimi pritiski povojne obnove. Stroka se je sicer prav ob delavnica« (Veneranda Fabbrica del Duomo) in pa be- konstituiranju vodilnega globalnega strokovnega telesa, neška delavnica bazilike sv. Marca (Fabbriceria della ICOMOS-a, in oblikovanju temeljnih načel v doktrinar- Basilica Cattedrale di San Marco, od 2005 imenovana nem tekstu Beneške listine (1964) znašla pred načelnim Procuratoria di San Marco). Obstoječe italijanske cerk- izzivom: doktrina je v modernističnem duhu zahtevala (in vene mojstrske delavnice so danes združene v združenje to zahteva še danes), da so novi posegi berljivo in vidno Fabbricerie Italiane, predstavljajo pa pomemben, čeprav drugačni od prejšnjih, obenem pa stremela k spoštljivemu nišni kontekst prenosa in inovacij v tradicionalnih mojstr- dialogu z obstoječim historičnim materialom ter zapove- skih znanjih. dovala rabo izvornih materialov, redko pa je eksplicitno K uspešnosti ohranjanja tradicionalnih znanj prispeva omenjala tradicionalna gradbena znanja in veščine. Z dejstvo, da se ta uporabljajo povezano kot sistem (Waked vzponom zanimanja za anonimno arhitekturo med arhitek- in Van Balen 2019), ki vsebuje več elementov: družbeno ti in konservatorji ter uveljavljanjem spomeniškovarstve- povezanost rokodelcev, bližino komplementarnih znanj nih načel – od Beneške listine (1964) do Unescove (2003) in profilov (npr. kamnosek ali opekar in pa apneničar) ter in Farske konvencije (2005) – se je postopoma uveljavilo dostopnost osnovnih materialov. Konceptualno soroden je razumevanje, da so tradicionalna znanja ključni del ohra- pojem crafting community, torej ‚rokodelske skupnosti‘ njanja kulturne dediščine. (Partarakis in Zabulis 2023). Na raziskovalnem polju sta prav tedaj v ospredje stopila Osrednja tema, ki jo razkriva trend uporabe tradicionalnih preventivno konservatorstvo, torej tisti segment interdi- znanj pri vzdrževanju spomenikov, je odnos do rokodel- sciplinarnega polja konservatorstva, ki ohranjanje arhitek- stva kot dela. Redki nosilci teh znanj se soočajo s težava- turne dediščine izvaja z nadziranjem, odstranjevanjem ali mi: pomanjkanjem trga (lahko bi ga ponudilo vzdrževanje zmanjševanjem učinka škodljivih zunanjih dejavnikov, ki dediščine) ter odsotnostjo sistema izobraževanja in preno- vodijo v poškodbe in torej izgubo dediščine, in vzdrževa- sa znanja. Oboje se odraža v mednarodno prepoznanem nje arhitekturne dediščine (Čebron Lipovec in Van Balen manku sistema certificiranja veščin. Na trgu tako novogra- 2008; Cecchi in Gasparoli 2012; Stulens, Meul in Čebron denj kot konservatorstva so številne naloge prevzeli gene- Lipovec 2012). V državah, kjer spodbujajo vzdrževanje rični procesi z moderno mehanizacijo, globalno dostopni- arhitekturne dediščine, delujejo tudi centri za izobraževa- mi materiali in velike gradbene firme brez specialistično nje in prenos tradicionalnih znanj. Lahko pa bi rekli tu- usposobljenih mojstrov (Trovò in Vettore 2022). Stroka di, da se je tam, kjer so taki centri obstajali, lahko razvila zato ponovno opozarja na pomen vzdrževanja arhitektur- praksa rednega vzdrževanja – kot v primeru nizozemske ne dediščine, predvsem manjših rednih popravil, ki so za in belgijske organizacije za preventivno vzdrževanje Mo- velike arhitekturne studie nezanimiva, a predstavljajo kon- numentenwacht (Stulens, Meul in Čebron Lipovec 2012). tekst in priložnost, v katerem se lahko rokodelstvo (znova) Zabeležimo lahko torej vsaj tri pomembne trende: premik opolnomoči kot enakovredna ekonomska dejavnost, s tem od novogradenj k ohranjanju obstoječega grajenega oko- pa mu je pripoznana tudi družbena vrednost dela. lja, poseben fokus na vzdrževanje dediščine in sodobni po- Vprašanje prenosa in ohranjanja tradicionalnih znanj se gled na arhitekturno produkcijo, ki kvaliteto sonaravnega neizogibno prepleta z vprašanjem njihovega preoblikova- bivanjskega okolja v starih hišah poudarja prav zaradi rabe nja v sodobnosti. Specifična tema, ki jo odpira povezava naravnih materialov (Kavčič in Štembal Capuder 2023). med rokodelstvom in vzdrževanjem arhitekturne dedišči- Desetletje po omenjenih raziskavah (Stulens, Meul in Če- ne, je vprašanje inovacije v tradiciji in z njo povezanih bron Lipovec 2012 idr.) smo v mednarodnih strokovnih dilem o avtentičnosti. V širši debati o rokodelstvu ino- krogih še vedno priča promoviranju preventivnega kon- vacije postavljajo vprašanje o »avtentičnosti« nesnovne servatorstva, vzdrževanja in drobnih popravil kot enega dediščine ter o tem, kdaj in v kakšnih kontekstih je inova- pomembnejših področij (Zbuchea 2022: 14) za ohranitev cija sprejemljiva ali dobrodošla bodisi v učnem procesu, 17 in razvoj tradicionalnih gradbenih znanj (Trovò in Vettore proizvodnji, uporabi materialov, oblikovanju bodisi druž- 2022: 797). Ta se povezujejo z vsemi elementi arhitekture benih praksah (Donkin 2004: 24; prim. Cseh 2021). in med drugim vključujejo kamnoseke, tesarje, apneničar- V primeru gradbenih znanj in veščin ter arhitekturne dedi- je, krovce, slikopleskarje in druge mojstre regionalno spe- ščine tema inovacij odpira dvojno vprašanje avtentičnosti. cifičnih veščin (prim. Trovò in Vettore 2022). Poleg avtentičnosti nesnovne dediščine rokodelskih de- Značilni primeri dolgoročne uporabnosti tradicionalnih javnosti, kjer je inovacija inherentna, se pojavi tudi vpra- gradbenih znanj za vzdrževanje arhitekture so velike cerk- šanje avtentičnosti snovne, stavbne dediščine. Strokovna vene ustanove, običajno škofije in nadškofije, z mojstr- razprava o avtentičnosti v stavbni dediščini, ki je v zadnjih Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Veronika Zavratnik in Neža Čebron Lipovec tridesetih letih (od simbolne prelomnice z ICOMOS-ovo delu učenja (Karakul 2015, 2023). V odsotnosti centrov Narsko listino 1994) presegla ozko, materialno usmerje- za usposabljanje ostajajo stari mojstri brez naslednikov no razumevanje, je privzela konstruktivistični pristop. Ta in brez foruma, kamor bi predali svoja znanja; vključitev vključuje številne dimenzije domnevne avtentičnosti, kot tradicionalnih veščin v formalno izobraževanje pa to vrzel so oblikovanje, materiali, obdelava, lokacija, uporaba, le delno zapolnjuje. Ključnega pomena pri tem procesu je prakse, povezana tradicionalna znanja ter duhovni in re- tako ustna komunikacija med mojstrom in učenci, sočasno ligiozni pomeni, pri čemer se upoštevajo tudi pomembne pa etnografsko raziskovanje in dokumentiranje, kjer digi- spremembe, ki jih je objekt doživel v svojem razvoju (Jo- talizacija procesov postane ključna (Partarakis in Zabulis kilehto 2019; Djabarouti 2024).7 2023; Mingei 2025). Predlog integriranega modela temelji na prenosu tradicionalnih gradbenih veščin na mlade, bo- Integrirani in holistični model učenja doče rokodelce, hkrati pa vključitev teh tem v redne ku- Drugi ključni trend v povezavah med tradicionalnimi rikulume arhitekturnih šol – kot je to v Turčiji (Karakul gradbenimi znanji in konservatorstvom v ospredje posta- 2015, 2023) in Italiji na beneški šoli IUAV, ki sodeluje z vlja prenos znanja in izobraževanje ter obravnavo rokodel- italijanskim obrtnim združenjem Confartigianato (Squas- stva kot procesa učenja. Tema se tesno povezuje z vlogo sina 2021 v Trovò in Vettore 2022). Tovrstni integrirani pri- in prepoznavnostjo rokodelcev v družbi in stroki, zlasti stop lahko vodi k vzajemno oplajajočim se novim metodam v odnosu do arhitektov (Djabarouti in O’Flaherty 2020). učenja in dopolnitvi znanj in spretnosti obstoječih profilov Znano dejstvo je, da je s propadom sistema cehov zara- na področju gradnje. Skupno izobraževanje arhitektov in di industrializacije in modernizacije rokodelstvo izgubilo rokodelcev lahko temeljno pripomore k vzajemnemu razu- eno od temeljnih značilnosti – to je osebni prenos znanja, mevanju obeh poklicev (Djabarouti in O’Flaherty 2020) ter ki pomeni tudi osebno vez med mojstrom in vajencem izboljša komunikacijo med ključnimi akterji pri ohranjanju ter temelji na demonstraciji in prenosu »tihega znanja«, historičnega okolja. V tem okviru se vzdrževanje arhitek- v cehovskem kontekstu pa tudi relativno rigidna pravila. turne dediščine jasno izrisuje kot možnost zaposlovanja V kontekstu arhitekture je zlasti poudarjen preskok v in- mladih rokodelcev (Trovò in Vettore 2022: 801). stitucionalizirano šolanje, ki ga prinese razsvetljenstvo: Raziskovalci opozarjajo tudi na problem certificiranja stavbarski mojstri, ki so bili vse od oblikovanja velikih znanj in uradnih pogojev za vključevanje rokodelcev v stavbarskih delavnic v srednjem veku osrednji strokovnja- konservatorske projekte. Pogosto uradne zahteve sofinan- ki za gradnjo, se z uvedbo uradnega šolanja za arhitekte cerskih razpisov in konservatorskih kulturnovarstvenih v 18. stoletju (vsaj v Angliji in Franciji) začnejo umikati pogojev terjajo izkušnje in zmožnosti, ki jih zmorejo iz- novemu profilu abstraktno mislečega snovalca prostora; polniti le večja podjetja, a ta običajno med svojimi kadri nekdanji profil se razbije v dve vlogi, ob katerih se razvi- nimajo rokodelcev s specialističnimi lokalnimi znanji; je tudi dihotomija »misli in prakse, misli in roke, duha in podjetja tako najemajo »tehnične vodje restavriranja« sveta« (Jones in Yarrow 2013: 258), ki se danes reflektira (Trovò in Vettore 2022: 800). Izziv certificiranja je sloven- v dvojici »generalist« (arhitekt) in »specialist« (rokodelec ska stroka prepoznala že pred dvema desetletjema (Kav- ali obrtnik) (Beneški arhitekturni bienale 2025). čič 2001) in se nanj odzvala leta 2018 (Pravilnik 2018), Zavedanje o potrebi specialističnega profila konservatorja- ko je bilo formalizirano delovno mesto konservatorsko- -restavratorskega sodelavca, ki ga lahko zaseda nosilec -rokodelca je bilo v konservatorski stroki prepoznano že tradicionalnih veščin in znanj. Sočasno pa je bil postopo- pred dvema desetletjema (Donkin 2004: 36), ob tem pa ma uveden niz nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) je bilo poudarjeno – kar poudarjajo tudi najnovejše znan- za različne rokodelske dejavnosti, potrebne za ohranjanje stvene raziskave – da je treba vzpostaviti sisteme izobra- stavbne dediščine: kamnosek, pečar, tesar, krovec, mizar, ževanja in usposabljanja, kjer bi se rokodelec učil od ar- slikopleskar, skodlar, slamokrovec, suhozidar (Kavčič hitekta, a tudi obratno, arhitekt od rokodelca. Vprašanje, 2001; Kavčič in Štembal Capuder 2023). Izobraževanja za zakaj problem ostaja nerešen, je tema za nadaljnje razi- mlade se izvajajo kot del rednega kurikuluma na Srednji skave. Domnevamo pa lahko, da stanju botruje več okoli- gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani, 18 ščin: popolna prevlada digitalno podprtega arhitekturnega specialistična izobraževanja se izvajajo v obliki občasnih snovanja z rabo opreme AutoCAD in odtujitev arhitektov delavnic v organizaciji zavoda Šola prenove. od ročnega snovanja, obenem pa popolna prevlada meha- Vidik prenosa znanja in izobraževanja za tradicionalna niziranega dela in generičnih materialov na izjemno kon- gradbena znanja ter z njim povezana nova (samo)prepo- kurenčnem, neoliberalnem trgu gradbeništva. znavnost teh poklicev odpira več smeri raziskovanja na Sodobne raziskave poudarjajo potrebo po holističnem polju konservatorstva. Verjetno eno najzanimivejših in tudi pristopu (Partarakis in Zabulis 2023) in integriranem mo- nujnih je vprašanje ‚utelešene izkušnje‘ (embodied experi- ence), ‚utelešenega spoznavanja‘ (embodied cognition) in 7 Več o tem gl. Štepec (2025). ‚utelešene modrosti‘ (embodied wisdom) v odnosu do do- Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Veronika Zavratnik in Neža Čebron Lipovec jemanja in oblikovanja prostora (Pallasmaa 2009). Upošte- stvo ni le prostor odpora proti industrijski produkciji, tem- vajoč Pyevo (1968) triado ključnih elementov rokodelstva več tudi mesto oblikovanja alternativnih oblik bivanja, dela, lahko Pallasmaajev fenomenološki poudarek povežemo s skupnosti (Hemmings 2018; DeNicola in Wilkinson-Weber pojmom ‚tihega znanja‘ (tacit knowledge; Demeridou idr. 2019; Vincent in Brandellero 2023). Ob tem je treba upošte- 2024), ki postane jedro učenja in prenosa znanja. vati tudi opozorila, da rokodelske prakse niso nevtralne in jih prežemajo razredna, spolna, kulturna in epistemološka Rokodelstvo iz sodobnosti v prihodnost: Izzivi razmerja moči (Fredriksson 2019; Cant 2021). in smeri V svoji analizi sodobnih strategij kulturne politike in pod- V prejšnjih poglavjih sva poudarili, da sodobno raziskova- pore ustvarjalnim industrijam Cant (2021) poudarja, da dis- nje rokodelstva poteka na presečišču dediščinskih, družbe- kurz o ustvarjalnosti pogosto služi legitimaciji privilegijev: nih, političnih, okoljskih in epistemoloških premikov. Po- ustvarjalno izražanje je namreč večinoma dostopno posa- udarili sva, da rokodelstvo v sodobnosti ne deluje kot sta- meznikom, ki razpolagajo s časom, prostorom in material- tični ostanek preteklosti (glej Bogataj 1989: 5), temveč kot nimi viri, kar kaže na strukturirane neenakosti v kulturnem živ, dinamičen in pogosto kritičen odgovor na izzive dana- in ekonomskem polju. V tem okviru rokodelstvo deluje kot šnjega časa. Ob tem se oblikujejo tudi novi konteksti, v ka- prostor samouresničevanja in izražanja, pogosto tudi kot terih se rokodelstvo pojavlja v kratkoročnih, pogosto ciljno »terapevtska praksa«.8 Vendar pa so v teh naracijah pogosto usmerjenih projektih, ki delujejo znotraj razvojnih politik in spregledani tisti ustvarjalci, katerih delo je rutinsko, nevi- diskurzov ustvarjalnih industrij. Ta proces, ki ga Keršmanc dno, komodificirano in slabo plačano – ustvarjalci, ki v na- (2025) poimenuje kar projektifikacija, odpira pomembna racijah nimajo avtonomije in priznanja. vprašanja: kako projektna logika preoblikuje razumevanje V zadnjih letih se je v humanističnih in družboslovnih vedah rokodelstva tako za raziskovalce kot rokodelce same? Ali nasploh okrepila kritična refleksija o ustvarjalnosti. Bajič tovrstno uokvirjanje ponuja priložnost za preživetje in ra- (2017) opozarja na neoliberalno apropriacijo kreativnosti, zvoj ali pomeni novo obliko discipliniranja kulturnih praks kjer pojmi, kot so »ustvarjalnost«, »inovacija« ali »rokode- – ali oboje? Tovrstna vprašanja lahko osvetljujejo tudi vlogo lec« postajajo normativne vrednote, ki oblike ekonomskega raziskovanja rokodelstva, ki se ne omejuje le na spremljanje prekarnega dela legitimirajo pod krinko samoizražanja. Pri političnih in razvojnih usmeritev, temveč preučuje, kako se tem je kreativnost obratnoproporcionalna moči – tistim, ki ti okviri udejanjajo v praksi. S tem razpira pogled na raz- imajo najmanj varnosti, se nalaga največja »ustvarjalna od- merja med institucijami, rokodelci in oblikovalci politik ter govornost«. Tudi Keršmanc (2025) opozarja, da sodobno pokaže, kako se pojmi, kot so »trajnost«, »inovativnost« ali rokodelstvo pogosto obstaja v projektnih okvirih, kjer mora »ustvarjalne industrije«, prevedejo v konkretne okoliščine, svojo legitimnost dokazovati z inovativnostjo, trajnostjo in postopke in delovne izkušnje. Rokodelstvo torej lahko ra- participacijo – kategorijami, ki so pogosto generične in po- zumemo kot področje, na katerem se artikulirajo nekatera litično obremenjene. Projektifikacija tako ni zgolj tehnična osrednja vprašanja sodobnosti: trajnost, tehnološke trans- organizacijska oblika, ampak epistemološka matrica, ki ne formacije, oblikovanje novih ekonomij, redefinicije dela, določa le, kaj rokodelstvo je, kdo ga izvaja in v čem je nje- razmerja med lokalnim in globalnim, vprašanja dobrobiti, gova vrednost, temveč tudi, katera znanja se razumejo kot navsezadnje tudi instrumentaliziranja dediščinskih in iden- relevantna, kako se vrednotijo in kdo (in s katere pozicije) o titetnih diskurzov v kontekstu aktualnih geopolitičnih kriz rokodelstvu sploh lahko govori. (predvsem vzponov nacionalizmov) ter retradicionalizacije Prav na tem mestu se izrisujejo raziskovalna vprašanja, družbe (Cseh 2021). ki se v zadnjih desetletjih konsistentno kažejo kot ključna Čeprav je strokovno ukvarjanje z rokodelstvom in njego- za razumevanje sodobnega rokodelstva. Eno izmed njih vo uporabnostjo, še zlasti na področju dediščine in konser- je vsekakor vprašanje spolne delitve dela, saj številne te- vatorstva, uveljavljeno že več desetletij, se v zadnjih letih kstilne in druge domače rokodelske prakse ostajajo mar- utrjujejo znanstvenoraziskovalne usmeritve, ki rokodelstvo ginalizirane v kulturnih politikah, čeprav imajo močno obravnavajo kot politično in epistemološko relevantno pra- feministično zgodovino (ali prav zaradi tega). Druga je ra- kso. V tem smislu rokodelstvo pokaže, da se znanje oblikuje zred v webrovskem smislu, saj so materiali, prostori in čas v praksi, z izkušnjami in materialnim stikom. Zdi se, da prav za rokodelstvo različno dostopni. Tretja je okoljski vidik, 19 kompleksnost sodobnih kriz – od podnebnih sprememb do kjer se rokodelstvo pozicionira kot alternativa industrijski digitalizacije ter vojnih in ekonomskih kriz – ustvarja raz- produkciji in množični potrošnji, a pogosto ostane ujeto mere, v katerih se rokodelstvo vzpostavlja (tudi) kot pro- stor, s pomočjo katerega se lahko premišljuje alternativne 8 Mary Loveday (2022) v svoji raziskavi ugotavlja, da rokodelske prihodnosti. Tako rokodelstvo danes vstopa v raziskovalna dejavnosti, kot so pletenje, šivanje in druge oblike ustvarjanja z ro- vprašanja in raziskovalne projekte ne kot »zanimivost« ali kami, sprožajo občutke nostalgije in krepijo duševno dobrobit posa- meznika. Rokodelstvo v tem kontekstu omogoča občutek kontrole, rešiteljska (Habinc 2022: 5) preokupacija z izginjajočim, kontinuitete in identitete, kar pomembno prispeva k občutku smisla, temveč kot polje za premišljevanje sodobnosti. Rokodel- umirjenosti in psihološkega blagostanja. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Veronika Zavratnik in Neža Čebron Lipovec v podobo romantične lokalnosti. Na akademski ravni se CSEH, Fruzsina (ur.): Reviving Authenticity through Traditional pojavlja tudi potreba po premisleku o raziskovalni produk- Crafts and Folk Art in Hungary. Acta Ethnographica Hungarica ciji: kdo raziskuje, kaj raziskuje, za koga? V tem smislu 66/2, 2021, 581–618. je pomembno tudi vprašanje refleksije lastnega razisko- ČEBRON LIPOVEC, Neža in Koenraad Van Balen: Preventive valnega dela: v kolikšni meri raziskovalci sodelujejo pri Conservation and Maintenance of Architectural Heritage as reprodukciji določenih diskurzov oz. družbenopolitičnih Means of Preservation of the Spirit of Place. Finding the Spi- razmerij (npr. rokodelstvo kot »nacionalno blago«) in, ali rit of Place – Between the Tangible and the Intangible, 16th ponujajo prostor za kritične in alternativne poglede. ICOMOS General Assembly and International Symposi- um, 29. 9.–4. 10. 2008; https://publ.icomos.org/publicomos/ Zahvale jlbSai?html=Pag&page=Pml/Not&base=technica&ref=4E54E4 09BDE3AF6AD977F4171CE69494, 30. 6. 2024. Članek je nastal v okviru projekta Potencial etnograf- skih metod v konservatorstvu stavbne dediščine v spor- DEMERIDOU, Ioanna idr.: Craft Understanding, Education, nih krajih, primer severne Istre (Z6-3226) ter v okviru Training, and Preservation for Posterity and Prosperity – En- hanced Ethnographic Methods, Deliverable d1.1 report. Craeft projekta Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo 2024; https://www.craeft.eu/wp-content/uploads/2024/05/D.1.1- – HEI-Transform (J7-4641), ki ju financira Javna agen- -Enhanced-Ethnographic-Methods-2024-Ioanna-Demeridou-Ar- cija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejav- naud-Dubois-Danae-Kaplanidi-Sotiris-Manitsaris-Ines-Moreno- nost Republike Slovenije – ARIS. Članek je nastal tudi -Nikolaos-Partarakis-Gavriela-Senteri-and-Xenophon-Zabulis. v okviru raziskovalnega programa Etnološke raziskave pdf, 5. 11. 2025. kulturnih znanj, praks in oblik socialnosti (P6-0187), ki ga DeNICOLA, Alicia Ory in Clare Wilkinson-Weber: Introducti- sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko on: Taking Stock of Craft in Anthropology. V: Clare M. Wilkin- dejavnost Republike Slovenije – ARIS. son-Weber in Alicia Ory DeNicola (ur.), Critical Craft: Techno- logy, Globalization and Capitalism. London, New York, Oxford, Literatura in viri New Delhi in Sydney: Bloomsbury, 2019, 1–16. BAJIČ, Blaž: Against Creativity: Loosely Structured Thoughts DJABAROUTI, Jonathan: Critical Built Heritage Practice and on a Loosely Defined Topic. Traditiones 46/1–2, 2017, 189–207. Conservation: Evolving Perspectives. London in New York: BELL, Emma, Gianluigi Mangia, Scott Taylor in Maria Laura Routledge, 2024. Toraldo (ur.): The Organization of Craft Work: Identities, Mea- DJABAROUTI, Johnathan in Christopher O’Flaherty: Archi- nings and Materiality. London in New York: Routledge, 2018. tect and Craftsperson: Project, Perceptions, Relationships and BENEŠKI ARHITEKTURNI BIENALE: Beneški arhitekturni Craft. International Journal of Architectural Research 14/3, bienale, 2025; https://mao.si/en/exhibition/pavilion-of-slovenia- 2020, 423–438. -at-the-19th-international-architecture-exhibition-la-biennale-di- DONKIN, Lucy: Crafts and Conservation: Syntehsis Report for -venezia/, 27. 8. 2025. ICCROM. Rim: ICCROM, 2004. BIO27: Supervernakularno, 2022; https://27.bio.si/si/home.html, EUROPEAN BUILDERS CONFEDERATION: Craftmanship: 20. 10. 2025. Presentation of the Study on a European Policy for the CraftS- BOGATAJ, Janez: Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: Dr- sector by the Belgian Presidency of the Council. 14. 6. 2024; žavna založba Slovenije, 1989. https://www.ebc-construction.eu/2024/06/14/craftmanship-pre- BOGATAJ, Janez: Trideset let – razcvet ali usihanje. V: Veronika sentation-of-the-study-on-a-european-policy-for-the-craft-sec- Zavratnik in Mateja Habinc (ur.), Rokodelstvo na Slovenskem: tor-by-the-belgian-presidency-of-the-council/, 6. 8. 2024. Sodobni izzivi in perspektive. Ljubljana: Založba Univerze v FREDRIKSSON, Martin: Between Intellectual and Cultural Ljubljani, 2022, 15–24. Property: Myths of Authorship and Common Heritage in the BRATLAND, Linn Sigrid: Renovating Traditional Craft: Explo- Protection of Traditional Cultural Expressions. Cultural Analysis ring the Potential of Craft as Part of Research. Ethnologia Fen- 17/1, 2019, 1–24. nica 51/21, 2024, 60–80. GREER, Betsy: Craftivism: The Art of Craft and Activism. Van- CANT, Alanna: The Politics of Craft and Working Without Skill: couver: Arsenal Pulp Press, 2014. 20 Reconsidering Craftmanship and the Community of Practice. GREINER, Clemens in Michael Pröpper: Hands, Skills, Materi- V: D Wood (ur.), Craft is Political. London, New York, Oxford, ality: Towards an Anthropology of Crafts. V: Astrid Wonneber- New Delhi in Sydney: Bloomsbury, 2021, 19–34. ger, Mijal Gandelsman-Trier in Hauke Dorsch (ur.), Migration CECCHI Roberto in Paolo Gasparoli: Preventive and Planned Network Skills: Anthropological Perspectives on Mobility and Maintenance of Protected Buildings. Methodological Tools Transformation. Bielefeld: Transcript Verlag, 2016, 209–230. for the Development of Inspection Activities and Maintenance HABINC, Mateja: Rokodelstvo na Slovenskem v času četrte in- Plans. Firence: Alinea editrice, 2012. dustrijske revolucije. V: Veronika Zavratnik in Mateja Habinc CORBETT, Sarah: How to be a Craftivist: The Art of Gentle (ur.), Rokodelstvo na Slovenskem: Sodobni izzivi in perspektive. Protest. London: Unbound, 2017. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2022, 5–8. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Veronika Zavratnik in Neža Čebron Lipovec HAZLER, Vito: Podreti ali obnoviti? Zgodovinski razvoj, ana- MARCHAND, Trevor H. J.: Making Knowledge: Explorations liza in model etnološkega konservatorstva na Slovenskem. Lju- of the Indissoluble Relation Between Minds, Bodies, and En- bljana: Založba Rokus, 1999. vironment. Journal of the Royal Anthropological Institute 16/1, HEMMINGS, Jessica: Rereading and Revising: Acknowledging 2010, 1–21. the Smallness (Sometimes) of Craft. Craft Research 9/2, 2018, MINGEI: Representation and Preservation of Heritage Crafts, 273–286. Mingei Project, 2025; https://www.mingei-project.eu/, 8. 7. INGOLD, Tim: The Perception of the Environment: Essays on 2025. Livelihood, Dwelling and Skill. London in New York: Taylor & NO-BORDER CRAFT: No-Border Craft Facebook skupnost, Francis Group, 2000. 2025; https://www.facebook.com/no.border.craft.community/, INGOLD, Tim: Making: Anthropology, Archaeology, Art and 19. 3. 2025. Architecture. Oxon in New York: Routledge, 2013. PALLASMAA, Juhani: The Thinking Hand, Existential and Em- bodied Wisdom in Architecture. Hoboken in New Jersey: Wiley, JOKILEHTO, Jukka: History of Architectural Conservation. 2009. Rim: ICCROM, 1999. PARTARAKIS, Nikolaos in Xenophon Zabulis: Safeguarding JOKILEHTO, Jukka: Questions of Authenticity. Conversaciones Traditional Crafts in Europe. Encyclopedia 3/4, 2023, 1244–1261. ... 8, 2019, 55–72. PRAVILNIK: Pravilnik o pridobivanju nazivov v dejavnostih JONES, Sian in Thomas Yarrow: Crafting Authenticity: An Eth- varstva kulturne dediščine, Uradni list RS 47, 7. julij 2018. nography of Conservation Practice. Journal of Material Culture 18/1, 2013, 3–26. PYE, David: The Nature and Art of Workmanship. Cambridge: Cambridge University Press, 1968. KARAKUL, Özlem: An Integrated Methodology for the Con- servation of Traditional Craftsmanship in Historic Buildings. RAZKRITE ROKE: Razkrite roke – o nas, 2017; https://www. International Journal of Intangible Heritage 10, 2015, 135–144. razkriteroke.si/o-nas/, 19. 3. 2025. KARAKUL, Özlem: Traditional Earthen Architecture: Konya, RENNSTAM, Jens: Craft and Degrowth – An Exploration of a Case Study of Intangible Heritage and Local Building Prac- Craft-Orientation as a Mode of Organizing Production and Con- tice. The Historic Environment: Policy & Practice 14/1, 2023, sumption for Addressing Climate Change. Prispevek na konfe- 87–111. renci EGOS Colloquium, Amsterdam, 2021. KAVČIČ, Mateja: Ometi na arhitekturnih spomenikih. Varstvo RICHES: European Policy Brief, Riches, 2016; https://resour- spomenikov 39, 2001, 197–206. ces.riches-project.eu/wp-content/uploads/2016/04/EUROPE- AN-POLICY-BRIEF_Craft_final.pdf, 8. 7. 2025. KAVČIČ, Mateja in Maja Štembal Capuder: ‘The School of Re- newal’ and training for traditional building crafts. Handicrafts ROKODELSTVO: Rokodelstvo – veščine, ki plemenitijo roke Know-How Transmission: International Symposium / mednaro- in duha. RTVSLO MMC, 16. 12. 2023; https://365.rtvslo.si/ar- hiv/dopoldan-in-pol/175010162, 27. 8. 2025. dni simpozij, 17.–18. 3. 2023. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2023, 9–10. SENNETT, Richard: The Craftsman. New Haven in London: Ya- le University Press, 2008. KERŠMANC, Robin Tigran: Sodobne reprezentacije in vloge rokodelstva skozi njegovo projektifikacijo. Magistrsko delo. Uni- SSKJ: Obrt, b. n. l.; https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds verza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in =130&View=1&Query=obrt, 5. 11. 2025. kulturno antropologijo, 2025. STANONIK, Franc: Zakonske podlage za sistemsko ureditev KLEKOT, Ewa: Etnodizajn and Folkstar Souvenirs: Polish področja rokodelstva. V: Veronika Zavratnik in Mateja Habinc Experiences in Uses of ‘Folk Art’ in the 21st Century. Acta Eth- (ur.), Rokodelstvo na Slovenskem: Sodobni izzivi in perspektive. nographica Humgarica 66/2, 2021, 543–556. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2022, 39–47. LAVE, Jean in Etienne Wenger: Situated Learning: Legitima- STULENS, Anouk, Veerle Meul in Neža Čebron Lipovec: He- te Peripheral Participation. Cambridge: Cambridge University ritage Recording and Information Management as a Tool for Press, 1991. Preventive Conservation, Maintenance, and Monitoring: The Approach of Monumentenwacht in the Flemish Region (Belgi- LOVEDAY, Mary: The Role of Nostalgia in Making for Well- um). Change Over Time: An International Journal of Conserva- being, Journal of Applied Arts and Health 13/3, 2022, 343–356. tion and the Built Environment 2/1, 2012, 58–76. LUCKMAN, Susan in Jane Andrew: Craftspeople and Designer ŠTEPEC, Dušan: Vprašanje avtentičnosti tradicionalnih 21 Makers in the Contemporary Creative Economy. Cham: Palgra- gradbenih tehnologij pri obnovi stavbne dediščine na primeru ve Macmillan, 2020. slamokrovstva. Glasnik slovenskega etnološkega društva 65/2, MAKOVICKY, Nicolette: ‘Traditional – with Contemporary 2025, 23–34. Form’: Craft and Discourses of Modernity in Slovakia Today. TREBEŽNIK, Jernej: Rokodelstvo kot delo: Preučevanje rokodel- Journal of Modern Craft 2/1, 2009, 43–58. stva z vidika antropologije dela. Glasnik slovenskega etnološkega MAKOVICKY, Nicolette: Making Lace after Socialism: Crea- društva 65/2, 2025, 35–46. tivity, Gender and the Politics of the Commons, East European TROVÒ, Francesco in Enrico Vettore: The Role of Craftsman- Politics and Societies 0/0, 2025, 1–19. ship in the Conservation of Venice. State of the Art and Perspec- Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Veronika Zavratnik in Neža Čebron Lipovec tive. V: Camilla Mileto, Fernando Vegas, Valentina Cristini in don, New York, Oxford, New Delhi in Sydney: Bloomsbury, Lidia García-Soriano (ur.), HERITAGE 2022 – International 2019. Conference on Vernacular Heritage: Culture, People and Susta- inability, Valencia, September 15–17, 2022, 797–804. WOOD, Robin: Technology and Hand: Skill in Craft and Indust- ry. The Journal of Modern Craft 4/2, 2011, 193–202. VINCENT, Olga in Amanda Brandellero: Transforming Work: A Critical Literature Review on Degrowth, Post-Growth, Post- WOOD, D (ur.): Craft is Political. London, New York, Oxford, capitalism and Craft Labor. Journal of Cleaner Production 430, New Delhi in Sydney: Bloomsbury, 2021. 2023, 1–9. WOOD, D: Introduction: Re-Crafting an Unsettled World. V: D VAN BALEN, Koenraad: From Conservation Principles to Ma- Wood (ur.), Craft is Political. London, New York, Oxford, New terialization. V: Dionys Van Gemert (ur.), Consolidation of Ma- Delhi in Sydney: Bloomsbury, 2021, 1–17. sonry, Advances in Materials Science and Restoration. Freiburg: ZABULIS, Xenophon idr.: A Digitally Enhanced Ethnography Aedification Publishers, 2003, 135–144. for Craft Innovation and Process Understanding. Applied Scien- WAKED, Ingy in Koenraad Van Balen: Knowledge and Skills ces 15/5408, 2025, 1–49. Associated to Craftsmanship for Built Heritage Conservation and Rehabilitation: Case study – Historic Cairo. V: Ingy Waked, ZAVRATNIK, Veronika in Mateja Habinc (ur.): Rokodelstvo na Koenraad Van Balen in Daniele Pini (ur.), Professionalism in the Slovenskem: Sodobni izzivi in perspektive. Ljubljana: Založba Built Sector. Boca Raton, London, New York in Leden: CRC Univerze v Ljubljani, 2022. Press - Taylor & Francis, 2019, 109–118. ZBUCHEA, Alexandra: Traditional Crafts: A Literature Review WILKINSON-WEBER, Clare M. in Alicia Ory Denicola (ur.): Focused on Sustainable Development. Culture. Society. Econo- Critical Craft: Technology, Globalization, and Capitalism. Lon- my. Politics 2/1, 2022, 10–27. Handicrafts in the Present and in the Future This article examines contemporary scientific, political, and cultural approaches to handicrafts, with a particular focus on traditional building knowledge. It addresses the epistemological, methodological and institutional frameworks through which handicraft is currently being redefined – not just as heritage or survival practice, but as a site of critical enquiry into labour, sustainability, materiality, and embodied knowledge. In the first part, the article contextualizes the growing academic interest in (handi)crafts within anthropology and ethnology. It outlines a shift from viewing (handi)craft as residual cultural practices to understanding it as dynamic and socially embedded activities that offer insights into broader social transformations. This conceptual repositioning is evident in recent research that emphasises sensory experiences, slow knowledge, gender, class, and creative re-appropriation, while highlighting the tensions between tradition and innovation, authenticity and commodification. The second part focuses on traditional building knowledge as a specific field where craft, conservation, and education in- tersect. It examines the role of embodied expertise, intergenerational transmission, and professional recognition, as well as debates about authenticity, innovation, and the relationship between manual and technological work. These discussions illus- trate how traditional construction skills contribute not only to heritage conservation but also to broader reflections on labour, learning, and sustainability. In conclusion, the article argues that craft today is more than just a legacy of the past. It provides a critical lens for thinking about alternative futures – socially, economically, and environmentally. However, the transformative potential attributed to craft must be taken with caution. Critical voices point out that concepts such as ‘creativity’, ‘community’ or even ‘craftsper- son’ are socially and politically charged and often obscure inequalities in access, recognition and institutional support. The article therefore calls for further exploration of the ambivalences of craft practices and discourses, emphasizing their ability to challenge dominant models of knowledge, production, and social organization. 22 Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec* VPRAŠANJE AVTENTIČNOSTI PRI OBNOVI STAVBNE DEDIŠČINE Primer slamokrovstva Izvirni znanstveni članek I 1. 01 Datum prejema: 14. 2. 2025 Izvleček: Avtor v članku obravnava vprašanje avtentičnosti pri Abstract: The paper addresses the question of authenticity in obnovi stavbne dediščine z uporabo rokodelskih znanj in veščin, the conservation of built heritage by means of traditional crafts- osredotoča pa se na slamokrovstvo. Poudarja značilnosti te tra- manship knowledge and skills, focusing on thatching. It high- dicionalne gradbene tehnologije ter njene spremembe, ki jih v lights the characteristics of this traditional building technique konservatorski praksi preverjajo z vidika avtentičnosti. Preuču- and its transformations, which are, in conservation practice, je, kako se novosti pri prekrivanju streh s slamo ocenjujejo s subject to assessment from the perspective of authenticity. It ex- stališča konservatorske doktrine, dediščinskih teorij in sodob- amines how innovations in thatching technology are assessed nih kritičnih študij dediščine. from the perspective of conservation doctrine, heritage theo- ries, and contemporary critical heritage studies. Ključne besede: avtentičnost, obnova stavbne dediščine, Keywords: authenticity, conservation of built heritage, tradi- tradicionalne gradbene tehnologije, slamokrovstvo tional building techniques, thatching Uvod izvaja dejansko obnovo, ter investitor, ki je naročnik ob- nove. Različna pojmovanja avtentičnosti pri spreminjanju Uporaba tradicionalnih gradbenih obrtnih znanj in teh- nologij ter gradiv je v sodobnem konservatorstvu pogoj slamokrovstva osvetljujem s pomočjo sodobnih teoretskih za ustrezno obnovo in ena od zahtev konservatorske dok- pristopov, zlasti dediščinskih diskurzov (Smith 2006) in trine. Za kakovostno obnovo in vzdrževanje stavbne de- njihovih nosilcev – institucionalnim varstvom, rokodelci- diščine so ključni izvajalci obnov, obrtniki, ki s svojimi -izvajalci ter naročniki in investitorji – pri čemer se kritič- veščinami in sposobnostjo prilagajanja spomeniškovar- no osredotočam na materialno avtentičnost. stvenim zahtevam po avtentičnosti ter sodobnih gradbe- V prispevku razmišljam tudi o lastnih konservatorskih nih, energetskih in požarnovarnostnih standardih zago- izkušnjah pri obnovah slamnatih streh. V zadnjih petin- tavljajo visoko kakovost izvedbe (Feilden 2003; Donkin dvajsetih letih sem v vlogi konservatorja na novomeški 2004; Muñoz Viñas 2005; Stubbs 2009; Jones in Yarrow območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slo- 2013; Štepec 2023).1 venije usmerjal, spremljal in nadzoroval več pokrivanj Prispevek se na primeru tehnoloških novosti pri prekri- streh s slamo na objektih kulturne dediščine. Pri tem sem vanje streh s slamo ukvarja z vprašanjem avtentičnosti v imel priložnost, da sem med aktivnimi slamokrovci etno- konservatorstvu. Izmuzljivi pojem avtentičnosti (Djaba- grafsko raziskoval njihovo dojemanje lastnega dela in vlo- routi 2024) obravnava z vidika doktrine konservatorske ge. Med nadziranjem njihovega dela na stavbni dediščini prakse, teorij kritičnih dediščinskih študijev ter postmo- sem spremljal in beležil tudi vse posodobitve, ki so se v derne kritike. Vse našteto zavrača pojmovanje avtentično- tem obdobju zgodile v slamokrovstvu. sti kot nečesa fiksnega ter poudarja relacijskost, procesu- Prispevek je sestavljen iz štirih delov. V prvem delu pred- alnost, interpretativnost, ki se tako v skupnosti kot stroki stavljam slamokrovstvo kot pomembno rokodelsko teh- vzpostavljajo z dialogom. niko pri ohranjanju stavbne dediščine in v ospredje po- Predstavlja različna pojmovanja avtentičnosti v odnosu stavljam njene tehnološke spremembe. V drugem delu do uporabe starih gradbenih tehnologij. Ta so posledica s pomočjo različnih antropoloških in socioloških teorij razlik med tem, kako avtentičnost razumejo konservator, predstavljam pojme dediščina, tradicija in avtentičnost. V ki izdaja zahteve za obnovo, rokodelec (slamokrovec), ki tretjem delu s pomočjo vzporedne analize različnih poj- movanj avtentičnosti kritično pretresam materialistični 23 1 O tem govori tudi več mednarodnih dokumentov, sprejetih v okvi- pogled in avtorizirani diskurz do ohranjanja domnevno iz- ru ICOMOSA in UNESCA, npr. Beneška listina (1964), Washing- vorne tehnologije. V zaključku razmišljam o svoji poziciji tonska listina o varstvu zgodovinskih mest (1984), Narska listina (1994), Listina o varovanju gradbenih obrti in tradicionalnih tehnik konservatorja in raziskovalca ter o tem, kako to vpliva na (1999), Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) moje dojemanje avtentičnosti sprememb v tehniki pokri- in Farska konvencija (2005). vanja s slamo. * Dušan Štepec, mag. etnološkega konservatorstva, konservatorski svetnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, dusan.stepec@zvkds.si. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec Slamokrovstvo na Slovenskem Slamokrovstvo, eno od tradicionalnih rokodelskih znanj in veščin, se na Slovenskem največkrat izvaja pri obnovi stavbne dediščine. Različni obrtni in šolski priročniki ter učbeniki dokazujejo, da je v Evropi slamokrovstvo prizna- na krovska obrt že vsaj od druge polovice 19. stoletja. Go- jenje pšenice in drugih žit, katerih slama sodi med najsta- rejše gradbene materiale za pokrivanje streh, je bilo vse do konca 19. stoletja dokumentirano na celotnem sedanjem slovenskem ozemlju (Makarovič 1978: 37–39).2 Slamokrovstvo, kot danes imenujemo dejavnost pripra- ve slame za pokrivanje streh in samo pokrivanje, je bilo razširjeno skoraj po celotnem današnjem slovenskem oze- mlju.3 Slamnata kritina se je s streh začela umikati v 18. stoletju, potem ko so v veljavo stopili prvi požarni redi. V 20. stoletju je veljala za zastarelo, značilno za domove so- cialno najnižjega sloja kmečkega prebivalstva, konec šest- desetih let 20. stoletja pa je slamokrovstvo skoraj v celoti zamrlo (Bogataj 2004). Osnova za prekrivanje strehe s slamo je škopa, tj. navadno Slika 1: Krovec Jože Skubic iz Prekope pri prekrivanju strehe skednja v do 30 kilogramov težak povez več manjših, do 10 kilogra- Malencah pri Kostanjevici (foto: Fanči Šarf, Slovenski etnografski muzej, mov težkih snopov poravnane, otepene ali ročno omlače- 1. 8. 1956). ne in očiščene ržene ali pšenične slame (Sketelj in Hazler Poznamo dva načina pokrivanja s slamo: s snopi, obrnjeni- 2004: 607). Za strehe namenjene požete žitne snope niso mi navzdol (starejši način), ter s snopi, obrnjenimi navzgor omlatili s strojem, temveč so jih otepali ali pa ročno omla- (mlajši način). Starejši način, ki ga še danes uporabljajo v tili s cepci (Šarf 1967: 61; Makarovič 1978: 52–53). Pri Nemčiji na Bavarskem (Bayerischer Rundfunk 2024), v Av- ročnem mlatenju so žitna stebla ostala nepoškodovana in striji v zvezni deželi Spodnja Avstrija (Meinbezirk 2024) in dovolj čvrsta, da so jih lahko povezali v škope. Slamnate na nekaterih območjih na Madžarskem (Eurevita 2022), se strehe so bile pogosto videti kot krpanke, na strehah so na- je pri nas najdlje ohranil v Prekmurju (Maučec 1967: 33). mreč popravljali le poškodovane oz. dotrajane dele kritine. Slamokrovci so si pri delu pomagali s krovskim orodjem: V celoti se je streho prekrivalo le izjemoma, največkrat le leseno desko za poravnavanje slame, zakrivljenim rezilom ob gradnji novega objekta. (fouvč, noras), kratko lestvijo (hlapec) in ponekod s kolom Danes slamokrovstvo zajema celoletno obrtno dejav- za pritiskanje snopa ob strešno lato (streharski kouc). nost za prekrivanje streh objektov; in sicer pridelavo, Pokrivanje strehe se je začelo s pletenjem zaščitne slamna- obdelavo in pripravo slame za kritino ter postopek kri- te kite (vetrnice), ki so jo pritrdili ob čelno stran strehe, tja različnih stavb (Register nesnovne kulturne dedi- nato pa je krovec streho od kapi do slemena najprej na eni, ščine). Tehnika prekrivanja s slamo, ki so jo poučevali nato pa še na drugi strani postopoma prekril, in sicer sek- tudi na obrtnih šolah, se od srede 19. stoletja ni veliko cijsko, v pasovih v širini do enega metra. Krovec je slamo spremenila. Pokrivanje s slamo je veljalo za precej privezoval na letve, izdelane iz ročno klanih debelejših bu- enostavno opravilo, ki so ga posamezniki brez težav kovih ali kostanjevih palic, za katere je poskrbel gospodar. izvajali sami ali pa z medsebojno oz. sosedsko pomočjo Letve so bile od kapi pa vse do slemena pritrjene v razdalji (prim. Bogataj 1989: 195, 1999: 82–83). približno 25 centimetrov. Prvotno so jih pritrjevali bodisi z lesenimi klini bodisi privezovali s srobotom, po drugi sve- 2 Nekateri raziskovalci trdijo, da so znanje o uporabi slame za pokri- tovni vojni so tako kline kot srobot zamenjali žeblji. 24 vanje streh v alpski prostor prinesli Slovani (prim. Rohland 2015). V Vrh strehe so prekrili dvojno. Pri slemenu je krovec vrh eksperimentalni arheologiji pa se domneva, da so bili objekti pokriti slamnatega snopa prepognil čez sleme z ene in druge stra- s slamo že v mlajši železni dobi, zato v nekaterih arheoloških muze- jih na prostem vidimo rekonstrukcije stavb iz prazgodovinskih obdo- ni. Ob celotni dolžini slemena so bili prepognjeni snopi na bij, ki so pokrite s slamo, npr. muzej na prostem v Schwarzenbachu vsaki strani slemena z zgornje strani posebej pritisnjeni še v Avstriji (Celtovation 2018). s slemenskimi latami (močnejše palice ali klane prekle iz 3 Na podlagi razširjenosti pomena besede škopa lahko sklepamo, da bukovega ali kostanjevega lesa). Dodatni zaščiti slemen- je bilo pokrivanje streh s slamo do 18. stoletja razširjeno praktično po celotnem slovenskem ozemlju, z izjemo Kočevskega Roga, Julij- skega dela strehe je bilo namenjeno tudi pritrjevanje manj- skih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja in Obale (prim. Škofic, ših snopov prečno na sleme; ti so imeli poleg funkcionalne Horvat in Kanda-Jež 2018). tudi estetko vrednost. Gre za star element, upodobljen že Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec letih prejšnjega stoletja (Koželj 1986, 1996).4 Strehe so pokrivali maloštevilni starejši krovci, ki so bili vešči tega dela in s katerimi so sodelovali konservatorji s takratnih regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dedi- ščine. Za starejšimi krovci so slamokrovsko delo postopo- ma prevzemali mlajši poklicni slamokrovci (Kuhar 1993). Slika 2: Risba krovskega orodja (krovska deska in krovski kouc za stiskanje žice) z Javornika na Črnem Vrhu (avtorica risbe: Slavka Čufer, Slovenski etnografski muzej, 28. 8. 1959). Slika 4: Tradicionalni način pokrivanja strehe s slamo na Livkovi zidanici na Homu (foto: Dušan Štepec, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, julij 2003). 25 Slika 3: Valvasorjeva upodobitev kozolca s slamnato streho (Die Ehre des Herzogthums Krain, 1. Band, Laibach-Nurnberg 1689. Ponatis J. Krajec, Novo mesto, 1877). Slika 5: Sodobni način prekrivanja strehe s slamo na Trški gori (foto: na Valvasorjevi grafiki kozolca s slamnato streho v Slavi Dušan Štepec, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo vojvodine Kranjske (1689; glej sliko 3). mesto, 2024). Zanimanje za pokrivanje streh s slamo je na Slovenskem ponovno oživelo z obnovami posameznih objektov v kra- 4 Do trenda oživljanja tradicionalnih gradbenih znanj in veščin v konservatorstvu je prišlo tudi drugod po Evropi, npr. v Skandinaviji jevnih muzejih na prostem v sedemdesetih in osemdesetih (Almevik in Melin 2016; Jokilehto 1999: 305–307). Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec Pod vplivom izkušenj s prekrivanjem slamnatih streh v tu- države pa so upravljanje dediščine povezale z gradnjo na- jini, predvsem Avstriji in Nemčiji, so se po letu 2004 tudi v rodnih identitet (Harrison 2013: 43). Na začetku 20. stole- Sloveniji uveljavile nekatere novosti – predvsem uporaba tja se je v večini evropskih držav in držav Severne Ameri- novih orodij in pripomočkov ter nove vrste slame – trstike. ke uveljavilo razumevanje dediščine kot dosledne politike Izkušnje iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in drugod so njenega ohranjanja (prim. Muršič 2005; Kolesnik in Rusa- pokazale, da so na trgu preživeli tisti slamokrovci, ki so nov 2020: 3), k čemur so prispevali tudi rasni in evropo- svoj način dela posodobili (SRF 2020; SWR 2023; Klau- centrični diskurzi. Unesco in druge mednarodne ustanove senbauernhof 2024). so politiko varovanja dvignile na nadnacionalno raven in Z uporabo žice namesto vrbovih šib za privezovanje s tem utemeljile konceptualizacijo dediščine (Harrison snopov na late so slamokrovci svoje delo laže in hitreje 2013: 43). S temi spremembami je institucionalno stro- opravili. Pri novi tehniki so sprva uporabljali navadno kovno znanje začelo prevladovati nad lokalnimi praksami žico, pozneje pa pocinkano. Najprej so žico vezali roč- (Harrison 2013). no, po letu 2000 pa si pri zategovanju žice pomagajo s Laurajeanne Smith (2006) je opozorila, da avtorizirani posebnim pripomočkom – zavijalcem žice. Druga velika dediščinski diskurz, ki ga Unesco zastopa s Konvencijo o sprememba je bila uvedba 6–8-mm železnih palic, ki so varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (1972), daje nadomestile leskove in jesenove palice. Uporaba žice in preveliko moč elitnim akterjem in ne upošteva kompleksno- rebrastih železnih palic se je v drugi polovici devetdesetih sti kulturnih identitet (Carter idr. 2020: 1). Avtorica meni, da let 20. stoletja razširila skoraj med vsemi takrat in danes stvari same po sebi še nimajo vrednosti dediščine, ta se obli- aktivnimi slamokrovci. kuje šele z družbenimi praksami in veščinami. Obstaja le v Opozoriti moram še na spremenjeno kakovost žitne slame. relacijah in praksah, ki preteklost uporabljajo za razumeva- S križanjem različnih žit za industrijsko pridelavo so vzgo- nje in legitimiranje sedanjosti (Smith 2006; Harrison 2013). jili hibride s kratkimi, krhkimi in lomljivimi stebli. Zaradi Kontinuiteta dediščine je torej odvisna od izvajanja in prila- slabše kakovosti slame iz hibridnih žitnih vrst in pogostih gajanja kontekstom, ne pa od same materialne entitete. slabih letin v zadnjem obdobju slamokrovci kot novost S konceptualno premestitvijo pomena dediščine od ma- uvajajo trstiko (SWR 2023; Klausenbauernhof 2024). Po terialnosti k ljudem in kulturi se je vzpostavil bolj na ljudi vzoru iz tujine se je pokrivanje s trstiko v zadnjem deset- osredotočen koncept dediščine (Wijesuriya 2023). Dedišči- letju začelo širiti v vzhodni Sloveniji.5 V zadnjih tridesetih na se je začela obravnavati kot konstrukt vsakokratne druž- letih se je obogatil tudi nabor delovnih pripomočkov. be in njenega konteksta (Djabarouti 2024; Nakonieczna in Inovacije, ki so v manj kot pol stoletja spremenile način Szczepańsky 2023; Jones in Jarrow 2013), kot rezultat druž- pokrivanja streh s slamo, povzročajo dilemo: ali so pri benih pogajanj, moči in interesov. Glede na to naj bi diskurz obnovi stavbne dediščine avtentične krovske tehnike po- o dediščini oblikovale predvsem institucije in strokovnjaki membne ne glede na čas nastanka, ali pa so, ker so nastale (Harvey 2001; Muršič 2005; Smith 2006). S tem se je fokus v sodobnosti in ne v obdobju nastanka stavbe, nespreje- pri obravnavi dediščine od materialnosti premaknil k dis- mljive. O tej dilemi ob soočenju različnih pogledov na av- kurzu, vrednotam in nesnovnim dimenzijam, kar je Harrison tentičnost razmišljam v naslednjem poglavju. (2013: 9) označil kot diskurzivni obrat dediščine. Po letu 2010 so kritične dediščinske študije poskušale O dediščini, tradiciji in avtentičnosti – pogledi spremeniti razumevanje, uporabo in upravljanje dediščine, raziskovalcev spodbujale so demokratizacijo ter razvoj participativnih pristopov, ki vključujejo tudi predstave podrejenih skup- Dediščina nosti (Grey idr. 2020). Po njihovem je to mogoče doseči z Na prvi pogled je jasno, da dediščino razumemo kot po- reinterpretacijo dediščine kot procesa, ki vključuje pogo- dedovano premoženje in izročilo (Bogataj in Friedl 2004), sto težaven dialog (Kolesnik in Rusanov 2020; Harrison vendar pa sodobnejše teorije opozarjajo, da koncept vklju- 2013). Dediščina je razumljena kot kompleksen in itera- čuje številne pomene, ki nastajajo s stalnimi procesi pre- tiven proces opredelitve in uporabe, ki vključuje ustvarja- oblikovanja, družbenega konstruiranja ter kolektivnega in nje in ohranjanje dediščine, tj. kulturne vidike dedovanja 26 individualnega razmišljanja; dediščina je torej kulturno in in sprememb (Auclair in Fairclough 2015: 9). V ospredju družbeno konstruirana (prim. Auclair in Fairclough 2015: ni več vprašanje, kaj dediščina je, temveč, ker je vedno 3; Muñoz Viñas 2020; Kolesnik in Rusanov 2020). usmerjena v prihodnost, kaj v prihodnosti lahko tudi naredi Takšno razumevanja se je razvilo postopoma. Že v razsvet- (Harvey 2024: 1499). ljenstvu so se pojavili prvi koncepti varovanja, moderne Tradicija 5 Po navedbah krovcev se uporaba trstike za pokrivanje slamnatih Koncept dediščine je tesno povezan s pojmom tradicije; v streh širi predvsem zaradi cenovne dostopnosti: kvadratni meter trs- določenih razumevanjih sta celo sinonima. Tako kot dedi- tike stane okoli 70 €, kvadratni meter žitne slame pa 90–150 €. ščina je tudi tradicija fleksibilen pojem, podvržen spremem- Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec bam (Kockel 2007; Poljak Istenič 2013; Pisk 2023). Izbor, večglasje različnih akterjev in skupin; strokovnjakov, in- kaj postane (je dojeto kot) tradicionalno, odraža družbena stitucij, lokalnih skupnosti in obiskovalcev, ki avtentičnost razmerja moči (Smith 2006), hkrati pa se, da ostanejo po- dojemajo različno, pri čemer si ti pogledi pogosto medse- membne za skupnost, tradicije razvijajo in prilagajajo no- bojno nasprotujejo (Harrison 2013). Teoretskim premisle- vim okoliščinam. Tradicija je vitalna, dokler je pomembna kom lahko sledimo z njihovim preoblikovanjem v strokov- za ljudi in jo ti legitimno izvajajo. Z izgubo pomembnosti na načela, zapisana v mednarodnih listinah. Ta so najprej preneha obstajati (Sims in Stephens po Hrobat Virloget in odpirala vidik materialne kulturne dediščine, nato pa se je z Medica 2012: 8; Pisk 2023: 86). Kontinuiteta tradicije, ki Bursko (1979; 1988; 1999; 2013) in Narsko listino (1994) je hkrati izumljena in konstruirana, ne pomeni trajne istosti, diskurz razširil tudi na nesnovno dediščino (Stovel 2008; temveč izraža njeno spremenljivost, prilagajanje in reinter- Cameron in Inaba 2015; Jokilehto 2020). V 20. stoletju so pretacijo (Bausinger 1961, 1991; Kockel 2007: 12). S tem se v znanosti oblikovali trije ključni pogledi na avtentič- tradicija ni razumljena kot nasprotje modernosti, temveč nost: modernistični, konstruktivistični in postmodernistični kot njen izum (Hobsbawn in Ranger 1983). Tradicije se (Reisinger in Steiner 2006, prim. Djabarouti 2024). oblikujejo z ritualnim ponavljanjem (Hobsbawm in Ranger Modernistični pogled avtentičnost razume kot resnično 1983) in komunikacijo, s katerima skupnost izraža in potr- lastnost predmetov, kot objektivno podlago, ki izhaja iz juje svoje vrednote (Rappaport 1999). S takšnim razume- spoznavne realnosti (Reisinger in Steiner 2006: 66). Tak vanjem tradicija postane živa praksa in ne le statičen pre- materialistični pristop se pogosto uporablja pri ohranjanju nos (prim. Poljak Istenič 2013). Z ritualnostjo je povezana dediščine, kjer se avtentičnost obravnava kot dimenzija tudi njena performativna dimenzija (prim. Kirshenblatt- »narave« z resničnimi, merljivimi in nespremenljivimi -Gimblett 1998), tradicija namreč obstaja le, če se izvaja, značilnostmi (Reisinger in Steiner 2006: 68–69). Kon- prikazuje in se vanjo verjame. struktivistični pogled avtentičnost razume kot družbeno in Avtentičnost osebno pogojeno, torej subjektivno in spremenljivo. Av- tentičnost ni inherentna lastnost predmeta, temveč druž- Diskurzi, politike in prakse varovanja dediščine in tradici- beno konstruirana interpretacija, ki izhaja iz prepričanj, je so spremljali različna razumevanja avtentičnosti, ki so perspektiv in razmerij moči (Reisinger in Steiner 2006: pogosto nekritično temeljila na prizadevanjih za ohranja- 69). Predmeti se zdijo avtentični ne zaradi svojih lastno- nje izvirnosti (prim. Muños Viñas 2005; Smith 2006). V sti, temveč zaradi načinov, kako jih ljudje interpretirajo z moderni družbi se je iskanje avtentičnosti najprej izrazilo osebnimi zaznavami, psihološkimi procesi in družbenimi v filozofiji, kjer je Heidegger (1927) uvedel pojem ‚avten- interakcijami. Iz tega izhaja tudi koncept dogovorjene av- tičnega bivanja‘ (Eigentlichkeit). Njegove ideje so pozneje tentičnosti, ki nastaja s pogajanjem o tem, kaj je avtentično vplivale na dediščinske prakse, pri čemer se avtentičnost (prim. Bendix 1997; Jones 2010; Djabarouti 2024: 72). ni več omejevala le na materialne lastnosti, temveč je Postmodernistični (hiperkonstruktivistični) pogled resnič- vključevala tudi izkušnjo, kontekst in pomen predmeta ali nost dojema kot fragmentirano, brez enotne resnice ali stavbe. Korenine teh pojmovanj segajo v antično filozofijo trajnega pomena, kar vodi do zanikanja velikih naracij in (Platon, Aristotel) ter v esencializem 18. (Winckelmann) univerzalnih vrednot. Meja med resničnim in potvorjenim in 19. stoletja (Viollet-le-Duc, Riegl, Ruskin), ki so obli- je zabrisana, zato razprava o avtentičnosti izgubi pomen. kovali interpretacije dediščine skozi zgodovino, saj je bila Postmodernisti se ne osredotočajo na razliko med resnič- avtentičnost praviloma dojeta kot notranja, nespremenljiva nim in lažnim, originalom in kopijo ali simbolom in stvar- lastnost predmeta ali prakse. jo; s sodobno tehnologijo se lahko tudi tisto, kar se zdi Beneška listina iz leta 1964 je bila prva mednarodna li- neavtentično, sprejme kot avtentično (Reisinger in Steiner stina o ohranjanju kulturne dediščine, ki je uporabila po- 2006: 72). jem avtentičnosti kot univerzalno značilnost. S sprejetjem Različna razumevanja avtentičnosti v različnih diskur- Operativnih smernic za izvajanje Konvencije o svetovni zih pogosto povzročajo napetosti (Tunbridge in Ashworth dediščini leta 1977 je avtentičnost postala temeljni krite- 1996). Konservatorji, lastniki, upravljavci in uporabniki rij za uvrstitev objektov na Unescovo listo svetovne dedi- dediščine ter izvajalci obnove pogosto ne soglašajo o tem, ščine; vsi kandidati so morali prestati test avtentičnosti v kaj je avtentično. Podobne razlike se pojavljajo tudi med 27 oblikovanju, materialih, izdelavi in postavitvi (Cameron in etskim (zunanjim, strokovnim) in emskim (notranjim, iz- Inaba 2015: 31). V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. kustvenim) pristopom k avtentičnosti, torej med pogledom stoletja so teoretski premiki v družboslovju in humanistiki strokovnjakov in tistih, ki z dediščino živijo (Zupan 2024).6 pod vprašaj postavili tudi primordialno razumevanje av- tentičnosti. Materialne značilnosti, kot so izvirnost, starost, tehnika, prostor, so pomembne, a niso odločilne; njihova 6 Zaradi nasprotujočih si ideoloških pogledov na dediščino so nekateri raziskovalci predlagali, da je pojem zaradi svoje nejasnosti in proti- vrednost izvira iz interpretacij, povezav z identiteto, spo- slovij v kulturnih raziskavah celo odveč (Bendix 1997: 9; Reisinger mini in pričakovanji. Avtentičnost postane razumljena kot in Steiner 2006: 66; prim. Muršič 2012). Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec Avtentičnost v slamokrovstvu glede na različnost dovinskega plastenja (prim. Labadi 2010; Nakonieczna in konceptov Szczepański: 2023). Zaradi poudarjanja materialnega vidika avtentičnosti je Kako torej razumeti problem avtentičnosti v uporabi do- bilo v konservatorski doktrini sprejetih več temeljnih kon- mnevno tradicionalnih znanj za ohranjanje stavbne dedi- servatorskih načel, kot so npr. berljivost posegov, mini- ščine? Na podlagi svojih konservatorskih izkušenj ugo- malna intervencija, reverzibilnost posegov in maksimalna tavljam, da so vse tradicionalne gradbene tehnologije ohranitev originalne substance (Djabarouti 2024; Muñoz podvržene spremembam, tako tudi slamokrovstvo. Dile- Viñas 2020). Njihova osnovna namena sta bila prepreče- ma, ki se pojavlja v konservatorski praksi, pa je legitimi- vanje pretiranih posegov v materialno substanco kulturnih ranje teh sprememb v smislu avtentičnosti. Tu se prepozna spomenikov in osredotočanje na odpravljanje vzrokov nji- temeljni trk med pojmovanjem avtentičnosti v pozitivistič- hovega propadanja (Kulevičius 2014). nem smislu, ki ne sprejema sprememb in vodi v zamrzo- Evropocentrični pogled na dediščino, ki je zagovarjal vanje »podob« objektov, ter konstruktivističnem smislu, ki ohranjanje materialnih vidikov, se je v drugi polovici 20. skladno z razumevanjem inovacije kot inherentne značil- stoletja kot edini znašel v vseh mednarodnih dokumentih. nosti tradicije razume avtentičnost kot izpogajano, vedno Tako je evropocentrična paradigma avtentičnosti postala znova ustvarjeno in prepoznano, ta proces sprememb pa temelj mednarodne zaščite spomenikov (Kulevičius 2014: je njen jedrni del. Prav ta dilema v spomeniškovarstveni 4–5). Dokument o avtentičnosti iz Nare je koncept av- praksi pogosto otežuje odločitve o tem, katere novosti v tentičnosti razširil tudi na njen nematerialni vidik (prim. gradbenih tehnologijah, ki se uporabljajo pri obnovi stavb- Cameron in Inaba 2015). Po Laurejani Smith je Narska ne dediščine, sprejeti, in katere ne. V razpravi, ki sledi, po- listina, ki je dotedanji poudarek na materialnih vidikih skušam odgovoriti na vprašanje: Kako uporaba gradbene dediščine uravnotežila z nesnovnimi elementi (tehnike, tehnologije z vsemi sodobnimi spremembami in inovacija- obrti, obredi), širšim prostorskim kontekstom, duhovnimi mi vpliva na pojmovanje avtentičnosti v konservatorstvu. in afektivnimi pomeni, prispevala k relativni demokratiza- Pojmovanje avtentičnosti v konservatorstvu ciji konservatorske stroke in k prehodu od avtoriziranega k vključujočemu diskurzu (prim. Smith 2006). Premik od Pojem avtentičnosti in njegova uporaba sta bistveni del avtoriziranega diskurza, ki je privilegiral strokovne sodbe spomeniškovarstvene doktrine, saj naj bi bila avtentičnost in skrbništvo nad preteklostjo, k podrejenim diskurzom, osnovna lastnost vsakega kulturnega spomenika. V kon- ki spodbijajo strokovno sprejete predstave o dediščini in servatorstvu je avtentičnost tudi eno od poglavitnih meril, njenih vrednostih (Smith 2006: 7), se je zgodil iz želje in s katerimi vrednotimo kulturno dediščino in načrtujemo zahteve skupnosti po sodelovanju pri upravljanju, inter- posege na njej s ciljem njene ohranitve, prezentacije, re- pretaciji in ohranjanju kulturne dediščine (Smith 2006). prezentacije in interpretacije. Zaradi tega je vprašanje Temeljni premik v tem diskurzu predstavlja soudeležba avtentičnosti pomemben del teoretskega diskurza na po- skupnosti v odločevalnih procesih. Temelj soudeležbe je dročju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine (prim. oblikovanje soglasja, ki mora vključevati čim večje šte- Pirkovič 1993; Jokilehto 1999; Stovel 2008; Muñoz Viñas vilo različnih pogledov o dediščini ter pristop od spodaj 2020; Djabarouti 2024). navzgor, kar je značilnost vključujočega diskurza (prim. Koncept avtentičnosti v konservatorstvu se je v preteklosti Čebron Lipovec 2021). razvijal znotraj dveh paradigem, ki sta se začeli oblikovati Kljub sprejetim mednarodnim dogovorom in priporočilom sredi 19. stoletja. Prva zagovarja ohranitev izvirne oblike v konservatorski praksi in institucionalnem odločanju še varovanega kulturnega spomenika, kar zagotavlja njegovo vedno prevladuje avtorizirani diskurz.7 Utemeljevanje av- verodostojnost, druga pa zagovarja prepričanje, da varova- tentičnosti predvsem v materialnem smislu lahko razume- ni kulturni spomenik ni bil zgrajen samo v enem trenutku, mo kot posledico nepremoščenega razkoraka med teorijo ampak je rezultat dodelav in posegov v različnih časovnih in prakso ter kot izraz vztrajanja avtoriziranega diskurza v obdobjih tudi po njegovem nastanku. Po prvi paradigmi se konservatorskih institucijah (Jokilehto 1999; Smith 2006; vsak poseg v varovani spomenik ocenjuje kot negativen in Wood 2020; Čebron Lipovec 2021; Djabarouti 2024). 28 škodljiv za njegov obstoj, po drugi pa imajo posegi vanj V želji povrniti objektu dediščine zamišljeno »avtentično svojo zgodovinsko pravico in so bistveni za njegovo iden- podobo« oz. ga konservirati (»zamrzniti«), konservatorji titeto (Giombini 2018: 22–26). (pogosto nekritično) tolerirajo tudi najsodobnejšo teh- Avtentičnost se je v konservatorski praksi preverjala, nologijo in industrijsko pripravljene materiale, hkrati pa oblikovala in potrjevala v odnosu do treh pomembnih premalo vključujejo tradicionalna gradiva in rokodelce s vprašanj, povezanih z varovanjem objektov kulturne de- diščine: ali jih konservirati ali restavrirati/rekonstruirati, 7 To se je izkazalo tudi v anketni raziskavi o razumevanju avtentičnos- ali ohranjati njihovo estetsko ali dokumentarno vrednost, ti med sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ali ohranjati izvirno ali končno obliko, ki je rezultat zgo- sem jo izvedel med aprilom in junijem 2024. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec tradicionalnimi gradbenimi znanji in veščinami. Slednje ocenjuje klasična konservatorska načela, ki naj bi zagota- gre lahko na škodo procesualne avtentičnosti, pri čemer je vljala objektivnost posegov in obnovo predmeta v »avten- avtentičnost razumljena v smislu nenehnega nastajanja in tičnem stanju«. Po njegovem noben poseg ne more pred- preoblikovanja s prakso (Smith 2006; Harrison 2013). Če meta narediti bolj avtentičnega, kot že je; lahko pa, glede se takih znanj in veščin ne vključuje v obnovo stavbne de- na pričakovanja ljudi, naredi, da bo videti bolj »resničen« diščine, pride do siromašenja tradicionalnega gradbenega (Muñoz Viñas 2020: 20–21, 28). Če na uvajanje novosti v znanja, kar je od srede 20. stoletja postalo kritično v vseh slamokrovstvu pogledamo skozi to prizmo, postane vpra- razvitih družbah (Donkin 2004). šanje o avtentičnosti irelevantno, saj imamo opraviti s teh- nološko inovacijo, ki dopolnjuje in izboljšuje tehnologijo Konservatorska stališča do ohranjanja avtentične pokrivanja strehe s slamo, kar je značilnost vsake tradicio- gradbene tehnologije nalne obrti in tradicionalnega rokodelstva. Konservatorska stališča do ohranjanja avtentičnih grad- Ob upoštevanju konservatorskih načel se konservator pri benih znanj in tehnologij se razlikujejo. V Sloveniji je obnovi strehe s slamo znajde pred dilemo, kako podrob- temeljni razmislek k temi prispeval Vito Hazler (2005a, no predpisati usmeritve za pokrivanje s slamo, saj imamo 2005b, 2005c, 2005d, 2022), ki zastopa materialistični na drugi strani investitorja, ki želi, da se delo opravi hitro pogled in avtorizirani diskurz (glej tudi Kavčič in Simeo- in poceni, ter izvajalca (slamokrovca), ki avtentičnost ra- nov 2006; Kavčič 2013). Raziskave tujih avtorjev (Sennet zume kot kontinuiteto znanja in prakse (Pallasmaa 2007; 2008; Almevik in Melin 2016; Melin 2018; Muñoz Viñas Sennett 2008; Jones in Yarrow 2013). Zanj je predmet av- 2020) s podrejenim in vključujočim diskurzom ponujajo tentičen, če se ohranja tradicija izdelave, čeprav se pred- drugačne, na ljudi in nosilce osredotočene poglede. met dejansko v celoti obnovi ali rekonstruira. Prav tako V konservatorski praksi se pogosto pojavljajo novosti v mu je pomembno, da se prenašajo spretnosti in znanje, ne tehnologiji obdelave materialov, ki jih izvajalci obnove nujno na način nedotaknjenosti materiala (Glassie 1999; uvajajo predvsem z namenom skrajševanja delovnih po- Sennett 2008; Ingold 2013). Rokodelci povezujejo avten- stopkov in nižanja stroškov dela. »Tiho posodabljanje« tičnost s spretnostjo in kakovostjo dela, kjer je dovoljeno s sodobnimi gradivi in veščinami pa je po Hazlerjevem ustvarjalno prilagajanje, če ta vodi k boljši funkcionalnosti mnenju problematično, saj kulturna dediščina s tem pri- ali estetiki. Svojo nalogo vidijo v ohranjanju tradicije, in dobiva obliko, kakršne nikoli prej ni imela (Hazler 2005a: sicer na način, da jo posodabljajo in ne zgolj ponavljajo. 169, Hazler 2022: 73). Avtentičnost vidijo v tem, da delo »živi naprej«, ne pa da Avtorizirani diskurz strokovnjaka, zastopnika institucio- je muzealizirano (Sennett 2008). nalnega varstva, ne sprejema sprememb brez upoštevanja Med izvajalcem in konservatorjem obstajajo kontekstual- temeljnih konservatorskih načel, kot so reverzibilnost, ne razlike v razumevanju avtentičnosti. Izvajalcem, ki se načelo najmanjšega posega, kompatibilnost vgrajenih imajo za del zgodovine, se zdi samoumevno, da stavbno materialov in berljivost posegov.8 Po teh načelih novosti dediščino lahko obnavljajo v skladu s habituirano prakso, v tradicionalnih tehnologijah niso sprejemljive, ker ne kar pomeni, da rokodelec pri svojem delu uporablja tele- omogočajo »avtentične« obnove, torej na način prvotne sno ponotranjeno, »tiho« znanje. Pri tem ne razmišlja za- izdelave predmeta ali stavbe. V konservatorski praksi to vestno o vsakem koraku svojega dela, saj dela tako, kot pomeni, da npr. izdelava fasadne dekoracije (šivani vogali, so to delale že generacije pred njim. V obstoječo rutino profilirani zidni in strešni venci, obrobe okrog oken …) postopoma vnaša spremembe, inovacija v njegovih očeh iz stiropora ni sprejemljiva, saj je bila dekoracija izvorno ne pomeni »preloma«, pač pa »naravni« razvoj (Sennet izdelana iz ometa z zidarsko tehniko in pomočjo šablon. Z 2008). To, kot rečeno, ni v skladu s konservatorsko dokso, uporabo novosti se v gradbenih tehnologijah izgublja zna- ki želi objekt stavbne dediščine »zamrzniti«. Tako konser- nje o izvorni tehnologiji, prikrajšana pa sta tudi dokumen- vatorji paradoksalno umeščajo svoje delo »izven zgodo- tarni vidik tako obnovljene dediščine in sama kakovost vine«, v nasprotju z izvajalci, ki svoje delo vidijo znotraj izvedbe. Zato je pri tradicionalnih gradbenih tehnologijah časovnega toka (Jones in Yarrow 2013: 16–17). treba poskrbeti tudi za njihovo raziskovanje, dokumentira- Spreminjanje slamokrovstva lahko razumemo v kontekstu nje in prenos znanja (Hazler 2005a, 2005c). kontinuitete prakse, kot jo pozna tradicija, pri kateri gre 29 Drugačno razumevanje novosti ponuja konstruktivistični za povezovanje preteklosti s sedanjostjo. V tem kontekstu (procesualni) koncept avtentičnosti. Muñoz Viñas kritično lahko vse inovacije v tehniki prekrivanja streh s slamo, ki smo jim priča v zadnjih tridesetih letih, razumemo kot av- tentične, ne pa nujno sprejemljive tudi s konservatorskega 8 Konservatorska načela konservatorstvo razlikujejo od drugih sorod- stališča. nih dejavnosti (npr. servisiranje, vzdrževanje, popravila, uglaševan- je, čiščenje …) in so temelj konservatorskega poklica. Nekatera med V našem primeru za slamokrovca ni pomembno konser- njimi so stara in segajo celo v 18. stoletje, npr. načelo reverzibilnosti vatorjevo razumevanje avtentičnosti, temveč funkcionalni (Muñoz Viñas 2020: 99–100). vidik strehe (ter stavbe, ki jo ta ščiti) in kakovost izved- Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec be (Sennett 2008). Rokodelec navadno poišče srednjo pot 2025). Ker je trstika po obliki zelo podobna žitni slami in med popolnostjo in funkcionalnostjo izdelka. Vsako nje- je tehnika prekrivanja s trstiko podobna pokrivanju s sla- govo pretirano favoriziranje enega ali drugega cilja lahko mnato kritino, je bila za rokodelca smiselna rešitev, za kon- povzroči zamudo pri izdelavi ali slabšo kakovost izdelka servatorja pa ne, saj je to imelo za posledico neupoštevanje (Sennett 2008: 45). V primerih, ki sem jih raziskoval in v enega od konservatorskih načel, tj. ohranjanje materialne katerih sem bil po navadi odgovorni konservator, je sla- avtentičnosti z uporabo izvornega gradiva. Slamokrovec se mokrovec pokrival streho »po starem«9 samo v primerih, z avtentičnostjo slame ni ukvarjal, zanj je bilo pomembno, če je tako zahteval konservator, se je s tem izrecno strinjal da s tradicionalno tehniko, ki jo obvlada, streho čim bolj tudi lastnik oz. investitor ali pa je bilo njegovo plačilo od- kakovostno prekrije. Trstika mu je pri delu zelo ustrezala, visno od konservatorjevega podpisa, ki je potrjeval, da je saj je z njo rokoval laže kot z žitno slamo. Primer iz Tr- bilo delo opravljeno v skladu s konservatorjevimi pogoji novske vasi je zanimiv tudi s stališča vključujočega dedi- in soglasjem. Rokodelec se namreč na delovišču izrazito ščinskega diskurza, ki je v tem primeru razrešil morebitno prilagaja razmerju moči, saj je zanj pomembno predvsem nesoglasje med konservatorsko doktrino in rokodelskim zadovoljstvo naročnika oz. plačnika njegovih storitev in razumevanjem avtentičnosti. Trstika v Slovenskih goricah ne konservatorjeva navodila. V moji praksi (in raziskavi) sicer ni avtohtoni material, a jo je konservator odobril ne se je sicer zgodilo, da se je slamokrovec kljub konserva- samo zaradi izjemnih (oteževalnih) okoliščin – upošteva- torski zahtevi po tradicionalni izvedbi odločil po svoje in nje roka izvedbe in pomanjkanje dovolj velikih količin ži- streho kril na novejši način, saj je vztrajal pri oceni, da bo tne slame – temveč tudi zaradi interesa lokalne skupnosti tako slamnata kritina dlje zdržala. in domačinov, ki so pri obnovi prostovoljno pomagali oz. Iz predstavljenega dobimo vpogled v napetosti, ki nastajajo sodelovali in v uporabi trstike niso videli nevarnosti za iz- med krovcem kot predstavnikom podrejenega diskurza in gubo avtentičnosti domačije (Vešligaj 2024). konservatorjem kot predstavnikom avtoriziranega diskurza. Ali lahko vključujoči dediščinski diskurz razreši neskladje Interes za sodelovanje in medsebojno spoštovanje navadno med konservatorjevim in rokodelčevim razumevanjem av- odpravita napetost na terenu ali pa jo zgolj prikrijeta, kon- tentičnosti? Kritični dediščinski študiji podpirajo spošto- ceptualna razlika namreč ostaja, praktična rešitev jo samo vanje pluralnega pojmovanja dediščine. Del stroke (Chitty »zamegli«. Rezultat tega je kompromisna rešitev, med nji- 2017; Jokilehto 2016; Kisić 2016), ki išče rešitve za kon- ma izpogajana v vsakokratnih danih okoliščinah. Kompro- servatorsko prakso, podpira idejo, da je treba iskati stik mis pa v konservatorstvu navadno ni sprejet kot dobra od- med različnimi pojmovanji. Pojmovanje avtentičnosti v ločitev, saj naj bi tako žrtvovana posamezna konservatorska konservatorski stroki ni enotno, kar je lahko nepremostlji- načela okrnila materialno avtentičnost. Posamezni razisko- va ovira, saj ne obstaja niti skupna teorija niti metodologija valci (Tunbridge in Ashworth 1996; Smith 2006) trdijo, da vključevanja deležnikov pri obnovi stavbne dediščine. do nesoglasij/neskladij prihaja zaradi razlik v razumevanju Kompromisna ali konsenzualna rešitev je – vsaj za zdaj avtentičnosti. V našem primeru ne govorimo le o različnih – odvisna od dialoga, sposobnosti posameznega konserva- razumevanjih avtentičnosti, temveč tudi o različnem vre- torja, njegovega teoretskega znanja in etičnih premislekov. dnotenju izvornega načina pokrivanja, tj. pokrivanja s sla- mo, kakršno se je uporabljalo ob nastanku objekta. Sklep Zastavlja se tudi vprašanje uporabe izvornih gradiv, npr. Razumevanje avtentičnosti pri uporabi tradicionalnih teh- žitne slame, beke, leskovih palic, kalanih bukovih in ko- nologij, znanj in veščin pri ohranjanju in obnovi kulturne stanjevih prekel, lesenih klinov … Izvorno so krovci upo- dediščine v Sloveniji je povezano z različnimi pojmovanji, rabljali domača gradiva iz bližine svojih bivališč. Zelo v zadnjih štiridesetih letih razvitih v dediščinskih študijih dobro so poznali njihova nahajališča in lastnosti. S kon- in konservatorski stroki. Na primeru slamokrovstva, ki sodi servatorskega stališča je za zagotavljanje avtentičnosti ne- med pogosto uporabljene tradicionalne rokodelske tehnike sprejemljiva uporaba železnih namesto leskovih palic, žice pri obnovi stavbne dediščine, sem ugotovil, da se je tehni- namesto beke in trstike namesto žitne slame, saj obstaja ka postopoma posodobila z določenimi novostmi, ki so jih bojazen, da se bo z nekritičnim sprejemanjem novosti v slamokrovci vključili v svoje delo. Z vidika v konservator- 30 konservatorstvu izgubilo prvotno rokodelsko znanje (Haz- stvu prevladujočega avtoriziranega diskurza ugotavljam, da ler 2005a, 2022). novosti v tehnologiji niso sprejemljive, saj s spreminjanjem Kot primer rokodelske habituirane prakse navajam upo- tehnike in uvajanjem novosti izginjata domnevno izvorna rabo trstike za pokrivanje strehe med obnovo Simoničeve podoba dediščine in njena materialna avtentičnost. domačije v Trnovski vasi v Slovenskih goricah, ki je kul- S primerjavo avtoriziranega diskurza s podrejenim in turni spomenik (Register nepremične kulturne dediščine vključujočim diskurzom sem ugotovil, da so lahko pogledi na spreminjanje in posodabljanje slamokrovstva z vidika 9 Slamokrovčev »po starem« se je največkrat prekrival s tem, kar sem avtentičnosti lahko tudi drugačni. Pri podrejenem diskur- sam kot konservator razumel pod avtentično. zu, ki ga predstavljajo rokodelci (slamokrovci), slamo- Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec krovsto prepoznavamo kot živo prakso. Zaradi tega vseh BAYERISCHER RUNDFUNK: Neues Dach aus Stroh – sprememb v slamokrovstvu ne ocenjujemo kot izgube, Fast vergessene Tradition: Strohdächer in Oberfranken – Fran- temveč jo obravnavamo kot plastenje zgodovine, ki samo kenschau, 27. september 2024; https://www.youtube.com/ povečuje njeno vrednost. watch?v=sxp1lIYckuQ, 23. 1. 2025. Ostaja pa določena dilema pri sprejemanju novosti pri sla- BENDIX, Regina: In Search of Authenticity: The Formation of mokrovstvu, ki jo razkriva vključujoči dediščinski diskurz, Folklore Studies. Madison: University of Wisconsin Press, 1997. za katerega je značilno pluralno pojmovanje avtentičnosti. BOGATAJ, Janez: Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: Dr- V tem primeru se srečamo z več »resnicami« o avtentič- žavna založba Slovenije, 1989. nosti, saj imamo opravka s pogledi rokodelca, lokalne BOGATAJ, Janez: Mojstrovine Slovenije: Srečanja s sodobnimi skupnosti, domačinov in lastnika oz. uporabnika objekta, rokodelci. Ljubljana: Rokus, 1999. na katerem se streha pokriva s slamo. Ni nujno, da je razu- BOGATAJ, Janez: Pokrivanje streh s slamo. V: Angelos Baš mevanje sprememb v slamokrovstvu enako. V tem primeru (ur.), Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Založba Kmetijska konservator ni zgolj strokovnjak, temveč tudi mediator med knjiga, 2004, 438. različnimi pogledi (Čebron Lipovec 2021: 19). BOGATAJ, Janez in Jože Friedl: Dediščina. V: Angelos Baš Pluralnost pojmov avtentičnosti omogoča uravnoteženje (ur.), Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Založba Kmetijska ali vsaj srečanje različnih vidikov avtentičnosti in iskanje knjiga, 2004, 76. rešitev, ki spoštujejo (vsaj delno) materialno in procesual- CAMERON, Christina in Nobuko Inaba: The Making of the Na- no avtentičnost. V primeru slamokrovstva je sprejemanje ra Document on Authenticity. APT Bulletin 46/4, 2015, 30–37. novosti kot del avtentičnosti odvisno od konservatorja v vlogi mediatorja, ki participativno skupaj z deležniki spre- CARTER, Thomas, David C. Harvey, Roy Jones in Iain J. M. Robertson (ur.): Creating Heritage: Unrecognised Pasts and jemljivost določa z vidika avtentičnosti. Rezultat njegove Rejected Futures. Oxford in New York: Taylor&Francis, 2020. mediatorske vloge pa ni vnaprej predvidljiv, saj je ali izpo- gajan ali pa sprejet v določenem kontekstu. To hipotetično CELTOVATION: Keltski muzej na prostem v Schwarzenbachu, pomeni, da bo lahko v enem primeru obnove dediščine na- 10. junij 2018; https://celtovation.wordpress.com/2018/10/06/ dachdeckung-in-keltischer-zeit/, 5. 1. 2025. mesto žitne slame uporabljena trstika, v drugem pa te reši- tve ne bo. To pomeni tudi, da se bodo pri obnovi dedišči- CHITTY, Gill: Introduction: Enganging Conservation – Practi- ne v enem primeru kot avtentične tolerirale vse novosti v cing Heritage Conservation in Communities. V: Gill Chitty (ur.), Heritage, Conservation and Communities: Engagement, Partici- slamokrovstvu, v drugem primeru pa samo delno ali pa bo pation and Capacity Building. Abigdon: Routledge, 2017, 1–14. dovoljena izvedba zgolj v »izvorni« obliki. Takšen pogled na avtentičnost je sicer v širšem sozvočju s postmoderno ČEBRON LIPOVEC, Neža: Etnografske metode in ohranjanje stavbne dediščine. Glasnik Slovenskega etnološkega društva kritiko pojma avtentičnosti, ki zagovarja pluralno razume- 61/1, 2021, 17–29. vanje avtentičnosti. Vprašanje torej ni, kdaj ali v kolikšni meri je nek objekt avtentičen, saj je avtentično stanje pred- DJABAROUTI, Johnathan: Critical Built Heritage Practice meta prav tisto, v katerem že obstaja (Muñoz Viñas 2020). and Conservation: Evolving Perspectives. London in New York: Routledge, 2024. Tega se konservatorji v vsakdanji konservatorski praksi ne zavedamo dovolj, zato iščemo (svojo) avtentičnost, tisto, DONKIN, Lucy: Crafts and Conservation: Synthesis report ki ustreza našemu (nekritičnemu) premisleku in pogosto for ICCROM, 2004; https://www.iccrom.org/sites/default/fi- les/2017-12/iccrom_02_craftsandconservation_en.pdf, 23. 1. pozitivistično obarvanim pričakovanjem. 2025. Literatura in viri EUREVITA: Ein Dach aus Stroh – Traditionelle Dachdeckung in Pannonien, 14. februar 2022; https://www.youtube.com/ ALMEVIK, Gunnar in Karl-Magnus Melin: Conservation The- watch?v=-8rTOhLzj90&t=1s, 23. 1. 2025. ory for Enhanced Craft Practice. V: Koen Van Balen in Els Ver- strynge (ur.), Structural Analysis of Historical Constructions: FEILDEN, Bernard Melchior: Conservation of Historic Buildin- Anamnesis, Diagnosis, Therapy, Controls: Proceedings of the gs. Amsterdam in drugje: Architectural Press, 2003. 10th International Conference on Structural Analysis of Histo- GIOMBINI, Lisa: But is this Really Authentic? Revising rical Constructions: SAHC, Leuven, Belgium, 13–15 September Authenticity in Restoration Philosophy. Lebenswelt 12, 2018, 31 2016, 2016, 1011–1018. 21–35. AUCLAIR, Elizabeth in Graham Fairclough: Theory and Prac- GLASSIE, Henry: Material Culture. Bloomington: Indiana Uni- tice in Heritage and Sustainability: Between Past and Future. versity Press, 1999. London: Routledge, 2015. GREY, Sam in Rauna Kuokkanen: Indigenous Governance of BAUSINGER, Herman: Volkskultur in der technischen Welt. Cultural Heritage: Searching for Alternatives to Co-Management. Stuttgart: Verlag W. Kohlhammer, 1961. International Journal of Heritage Studies 26/10, 2020, 919–941. BAUSINGER. Herman: Tradition und Modernisierung. Schwe- HARRISON, Rodney: Heritage: Critical Approaches. London: izerisches Archiv für Volkskunde 87, 1991, 5–14. Routledge, 2013. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec HARVEY, David: Heritage Pasts and Heritage Presents: Tempo- kovostno obnovo stavbne dediščine, 1. Kras: Revija o Krasu in rality, Meaning and the Scope of Heritage Studies. International krasu, o ljudeh in njihovemu ustvarjanju 73, 2006, 26–29. Journal of Heritage Studies 7/4, 2001, 319–338. KAVČIČ, Mateja: Apno. V: Irena Destovnik (ur.): Tradicionalne HARVEY, David: What‘s in a word? Reflections on, Challenges rokodelske veščine: Priročnik standardiziranih programov pre- to, and Possibilities with the ACH. International Journal of He- nosa tradicionalnih rokodelskih znanj. Celovec: Drava, 2013, ritage Studies 30/12, 2024, 1496–1501. 33–44. HAZLER, Vito: Obrtniška znanja in spretnosti: Obrtniška znanja KIRSHENBLATT-GIMBLETT, Barbara: Destination Culture: in spretnosti povezane z varstvom in ohranjanjem kulturne de- Tourism, Museums and Heritage. Berkeley: University of Cali- diščine. V: Damjana Prešeren in Nataša Gorenc (ur.), Nesnovna fornia Press, 1998. kulturna dediščina. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dedi- KISIĆ, Višnja: Governing Heritage Dissonance: Oromises and ščine Slovenije, 2005a, 169–176. Realities of Selected Cultural Policies. Amsterdam: European HAZLER, Vito: Znanja o gradivih. V: Damjana Prešeren in Na- Cultural Foundation, 2016. taša Gorenc (ur.), Nesnovna kulturna dediščina. Ljubljana: Za- KLAUSENBAUERNHOF: Neues Reetdach für einen der älte- vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2005b, 177–184. sten Schwarzwaldhöfe, Schwarzwald aktuell, 30. januar 2024; HAZLER, Vito: Znanje in izkušnje – izzivi za sodobno konser- https://www.schwarzwald-aktuell.eu/news/klausenbauernhof- vatorstvo. V: Damjana Prešeren in Nataša Gorenc (ur.), Nesnov- -neues-reetdach-fuer-einen-der-aeltesten-schwarzwaldhoefe/, na kulturna dediščina. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne de- 23. 1. 2025. diščine Slovenije, 2005c, 185–188. KOCKEL Ulrich: Reflexive Tradition and Heritage Production. HAZLER, Vito: Nesnovna kulturna dediščina. V: Damjana Pre- V: Ulrich Kockel in Mairead Nic Craith (ur.), Cultural Heritage šeren in Nataša Gorenc (ur.), Nesnovna kulturna dediščina. Lju- as Reflexive Tradition. Houndmills in New York: Palgrave Mac- bljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2005d, nullan, 2007. 5–7. KOLESNIK, S. Alexandra in Aleksandr V. Rusanov: Heri- HAZLER, Vito: Dediščina rokodelskih in obrtniških veščin ter tage–as–Proces and its Agency: Perspectives of (Critical) uporaba izvornih gradiv sta osnovi ohranjanja kulturne dedišči- Heritage Studies: Basic Research Program Working Pa- ne. V: Veronika Zavratnik in Mateja Habinc (ur.), Rokodelstvo pers. Moskva: National Research University Higer School of na Slovenskem – Sodobni izzivi in perspektive. Ljubljana: Založ- Economics, 2020. (Zbirka: Humanities); https://papers.ssrn. ba Univerze v Ljubljani, 2022, 69–118. com/sol3/Delivery.cfm/SSRN_ID3746304_code1767127. HOBSBAWN, Eric in Terence Ranger (ur.): The Invention of pdf?abstractid=3746304&mirid=1, 23. 1. 2025. Tradition. Cambridge: Cambridge University Press, 1983. KOŽELJ, Zvezdana: Muzej na prostem kot skupni spomeniško- HROBAT VIRLOGET, Katja in Karmen Medica: O dediščini, varstveni in muzejski problem. Varstvo spomenikov 28, 1986, tradiciji in avtentičnosti. V: Aleksander Panjek (ur.), Istrski pra- 101–108. znik: Preteklost, sedanjost, avtentičnost: Šagre in ljudski pra- KOŽELJ, Zvezdana: Mreža regionalnih muzejev na prostem na zniki v severni Istri. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstve- Slovenskem. Etnolog 6, 1996, 99–122. no-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2012, KULEVIČIUS, Salvijus: In Search for Cultural Heritage 8–13. Authenticity Definition: History and Current Issues. Historical INGOLD, Tim: Making: Anthropology, Art and Architectur. and Cultural Studies 1/1, 2014, 1–6. London in New York: Routledge, 2013. KUHAR, Boris: Kje je še kak krovec? Delo, 29. januar 1993, 11. JOKILEHTO, Jukka: A History of Architectural Conservation. LABADI, Sophia: World Heritage, Authenticity and Post- Oxford, Auckland, Boston, Johannesburg, Melbourne in New -Authenticity: International and National Perspectives. V: Delhi: Butterworth Heinemann, 1999. Sophia Labadi in Colin Long (ur.), Heritage and Globalisation, JOKILEHTO, Jukka: Considerations on Authenticity and Inte- London: Routledge, 2010, 66–84. grity. V: Zaki Aslan (ur.), Conservation of Cultural Heritage in LOWENTHAL, David: Authenticity: Rock of Faith or the Arab Region: Issue in the Conservation and Management of Quicksand Quagmire? The Getty Conservation Institute Heritage Sites. Rim: ICCROM, 2016, 34–48. Newsletter 14/3, 1999, 5–8. JOKILEHTO, Jukka: Questions of Authenticity. Revista de Con- MAKAROVIČ, Marija: Kmečko gospodarstvo na Slovenskem: 32 servation 8, 2020, 55–71. Načini, orodja in naprave. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978. JONES, Siân: Negotiating Authentic Objects and Authentic Sel- MAUČEC, Matija: Kmečka hiša in njena funkcija v Prekmurju. ves: Beyond the Deconstruction of Authenticity. Journal of Ma- V: Vlasta Koren (ur.), Etnografija Pomurja. Murska Sobota: Po- terial Culture 15/2, 2010, 181–203. murska založba, 1967, 9–42. JONES, Siân in Thomas Yarrow: Crafting Authenticity: An Eth- MEINBEZIRK: Gerhard Kisser brennt für sein Lebenswerk. nography of Conservation Practice. Journal of Material Culture Strohdachdecken im Freilichtmuseum Gerersdorf; objavljeno 18/1, 2013, 3–26. na MeinBezirk, 22. marec 2024; https://www.meinbezirk.at/ KAVČIČ, Mateja in Elena Simeonov: Izguba znanj v tradicio- guessing/c-lokales/strohdachdecken-im-freilichtmuseum-gerer- nalnih stavbnih tehnologijah: Usposabljanje izvajalcev za ka- sdorf_a6598467, 19. 11. 2025. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec MELIN, Karl-Magnus: Conservation and Craft Research, Inga- SENNETT, Richard: The Craftsman. New Haven in London: Ya- torps Tithe Barn – a Corner Timbered Building from the 13th le University Press, 2008. Century. V: Tanya L. Park (ur.), New Horizons in the Conservati- on of Wooden Built Heritage: 21st IIWC Symposium, York 2018: SKETELJ, Polona in Vito Hazler: Škopa. V: Angelos Baš (ur.), 12–15 September 2018, York, UK. York: Icomos International Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004, Wood Committee, 2018, 30–42. 607. MUÑOZ VIÑAS, Salvador: Contemporary Theory of Conserva- SMITH, Laurajane: Uses of Heritage. London, New York: Rou- tion. Oxford: Elsevier Ltd, 2005. tledge, 2006. MUÑOZ VIÑAS, Salvador: On the Ethics of Cultural Heritage SRF: Sanierung nach 40 Jahren-Das Strohdach ist gar nicht aus Conservation. United Kindom: Archetype Publications, 2020. Stroh, objavljeno na Regionaljournal Aargau Solothurn, 27. julij MURŠIČ, Rajko: Kvadratura kroga dediščine: Toposi ideologij 2020; https://www.srf.ch/news/sanierung-nach-40-jahren-das- na sečišču starega in novega ter tujega in domačega. V: Jože Hu- -strohdach-ist-gar-nicht-aus-stroh, 23. 1. 2025. dales in Nataša Visočnik (ur.), Dediščina v očeh znanosti. Lju- STOVEL, Herb: Origins and Influence of the Nara Document on bljana: Unicerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za Authenticity. Association for Preservation Technology Interna- etnologijo in kulturno antropologijo, 2005, 25–39. tional 39/2–3, 2008, 9–17. MURŠIČ, Rajko: Na trdna tla: Brezsramni pregled samoniklih STUBBS, John M.: Time Honored: A Global View of Architectu- prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja. Tolmin in Koper: Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bata- ral Conservation. Hoboken in New Jersey: Wiley, 2009. ljon, 2012. SWR: Wie man ein Reetdach deckt/SWR Handwerkskunst, NAKONIECZNA, Alźbieta in Jakub Szczpański: Authenticity 2023; https://www.youtube.com/watch?v=GCiBCXs85JQ; 23. of Cultural Heritage vis-a-vis Heritage Repproducibility and 1. 2025. Intangibility: From Conservation Philosophy to Practice. Inter- ŠARF, Fanči: Žetev in mlatev v Prekmurju. V: Vlasta Koren national Journal of Cultural Policy 30/2, 2023, 220–237; 23. 1. (ur.), Etnografija Pomurja. Murska Sobota: Pomurska založba, 2025. 1967, 43–66. PALLASMAA, Juhani: Oči kože: Arhitektura in čuti. Ljubljana: ŠKOFIC, Jožica, Mojca Horvat in Karmen Kenda-Jež (ur.): Slo- Studia humanitatis, 2007. venski lingvistični atlas 2: Kmetija. Ljubljana, Založba ZRC, PIRKOVIČ, Jelka: Osnovni pojmi in zasnova spomeniškega ZRC SAZU, 2016. varstva v Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1993. ŠTEPEC, Dušan: Problematika (ne)vzpostavitve seznama usposobljenih izvajalcev na kulturni dediščini v konservatorski PISK, Marjeta: Folkloristika in kritično preučevanje dediščine = praksi. V: Estela Radonjić Živkov (ur.), Zbornik IX. simpozijuma Folkloristics and Critical Heritage Studies. Svetovi/Worlds 1/1, 2023, 82–96. etnologa-konzervatora. Beograd: Republički zavod za zaštitu spomenika kulture, 2023, 185–206. POLJAK, ISTENIČ, Saša: Tradicija v sodobnosti: Janče – zele- ni prag Ljubljane. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Ethno- TUNBRIDGE, John E. in Gregory J. Ashworth: Disonnant He- logica – Dissertationes), 2013. ritage: The Management of the Past as a Resource in Conflict. Chichester, New York, Brisbane, Toronto in Singapur: John RAPPAPORT, Roy A.: Ritual and Religion in the Making of Hu- manity. Cambridge: University Press, 1999. Wiley&Sons, 1996. REGISTER NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE: Trnov- VALVASOR von Freiherrn, Johann Weichard: Die Ehre des Her- ska vas – Domačija Trnovska vas 21, 2025; https://podatki.gov. zogthums Krain: 1. Band. Laibach – Nurnberg, 1689. Ponatis si/dataset/register-nepremicne-kulturne-dediscine/resource/e6a- Janez Krajec, Novo mesto 1877. 390bb-8d31-4dc2-b0a2-387d83aa5940, 23. 1. 2025. VEŠLIGAJ, Suzana: Trnovska vas – Domačija Trnovska vas 21. REGISTER NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE: Slamo- Varstvo spomenikov: Poročila 57–58, 2024, 391–395. krovstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine, 2025; http:// WIJESURIYA, Gamini: Evolution of Conservation Approaches: www.nesnovnadediscina.si/sl/register/slamokrovstvo, 23. 1. Embracing a People Focus Approach. Revista Interdisciplinaria 2025. Del INAH 12, 2023, 75–86. REISINGER, Yvette in Carol J. Steiner: Reconceptualizing 33 Object Authenticity. Annals of Tourism Research 33/1, 2006, WOOD, Barbara: A Review of the Concept of Authenticity in 65–86. Heritage, with Particular Reference to Historic Houses. A Jour- nal for Museum and Archives Professionals 16/1, 2020, 8–33. ROHLAND, Hendrik: Die Rekonstruktion slawischer Gruben- häuser – teoretische Überlegungen und praktische Erhfarungen. ZUPAN, Julija: Izzivi sodelovanja med spomeniško-varstveno V: Hauke Kenzler in Hans Losert (ur.), Die Rekonstruktion mit- stroko in lastniki nepremičnin ter vplivi gmotnih razmer na ohra- telalterlicher Lebenswelten: Ein Koloquium zum 60. Geburtstag njanje stavbne dediščine na Kozjanskem. Magistrsko delo. Lju- von Ingolf Ericsson: Band 2. Pressath: Verlag der Buchhandlung bljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za Eckhard Bodner, 2015, 25–44. etnologijo in kulturno antropologijo, 2024. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Dušan Štepec The Question of Authenticity in Built Heritage Conservation: The Example of Thatching Thatching is one of the traditional building techniques used in the conservation of built heritage. The paper examines its char- acteristics in Slovenia from both the historical and technological perspective, including the changes in thatching techniques that have occurred in recent times. Innovations and alterations in built heritage conservation are subject to differing expert opinions in relation to questions of authenticity. The paper addresses the issue of authenticity of innovative thatching tech- niques from the perspective of conservation doctrine, heritage theories, and contemporary critical heritage studies. Special attention is given to the subaltern heritage discourse represented by thatchers involved in the conservation and restoration of built heritage. Highlighted are the tensions that emerge during heritage conservation and restoration projects regarding the manner of thatching, specifically between the thatcher as a representative of the subaltern discourse, and the conservator as a representative of the authorized discourse. The starting point of the discussion in the paper is the assumption that contempo- rary conservation should adopt an approach based on community participation, aligning with the contemporary definition of conservation as “creative continuity and socially cohesive heritage practice”. The paper ultimately seeks to determine whether an inclusive heritage discourse can reconcile the differing conceptions of authenticity held by conservators and craftsmen. 34 Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik* ROKODELSTVO KOT DELO Preučevanje rokodelstva z vidika antropologije dela Izvirni znanstveni članek I 1. 01 Datum prejema: 7. 1. 2025 Izvleček: Avtor v članku raziskuje odnos med rokodelstvom Abstract: The author explores the relationship between in delom oz. zaposlitvijo in razpira stične točke med etnološkim handicraft and work, i.e. employment, and unpacks the points raziskovanjem rokodelstva in antropologijo dela – poddisciplino of contact between ethnological research on handicraft and the kulturne antropologije, usmerjeno v kulturne in družbene razse- anthropology of work, the subdiscipline of cultural anthropol- žnosti dela. V zgodovini (slovenskega) etnološkega zanimanja za ogy interested in the cultural and social aspects of work. The rokodelstvo poudari raziskave, ki so se že bolj posvečale struk- article offers insight into the history of (Slovenian) ethnological turnim in odnosnim razsežnostim dela oz. zaposlitve. Najprej handicraft research, highlighting the cases when research has analizira raziskave, ki so rokodelstvo prikazovale kot pomembno already focused more on the structural and relational aspects prvino slovenske ljudske kulture, v nadaljevanju pa tudi raziskave, of work activities. In doing so, it first analyses studies that have ki rokodelstvo preučujejo v sodobnih družbenih okoliščinah in kot presented handicraft work as an important element of Slove- prakso mogočih anti- ali pokapitalističnih usmeritev. nian folk tradition, and, finally, those cases that study handicraft in a contemporary social context and as an example of potential anti-capitalist or post-capitalist practice. Ključne besede: rokodelstvo, delo, antropologija dela, mate- Keywords: handicraft, work, anthropology of work, material rialna kultura, umetnost, odrast culture, art, degrowth Rokodelstvo, ki ga etnologi in kulturni antropologi pogo- tere objektivne ali pa vsaj simbolne prelomnice približeva- sto preučujemo kot kulturno dediščino, materialno kulturo nja in oddaljevanja. V drugem delu se natančneje posve- ali turizem, je v bistvu tudi oblika dela. V kapitalizmu ga čam slovenskim etnološkim raziskavam, ki so rokodelstvo tako dojemamo predvsem v primerih, ko rokodelci svoje že obravnavale tudi z vidika delovnih aktivnosti, pri čemer izdelke pošljejo na trg in zanje prejmejo takšno ali drugač- so sicer dolgo izvirale predvsem iz zanimanja za ljudsko no plačilo. A delovni proces je tudi že sama izdelava roko- kulturo in njeno materialno razsežnost. Od tu pa prehajam delskega izdelka, ki vedno deluje kot rezultat namenske v osrednji del besedila, v katerem raziskujem, do kje lahko porabe energije v specifičnem (delovnem) času, prosto- antropologija rokodelstvo preučuje kot sodobno delovno ru in razmerju. V tem smislu moramo med najzgodnejše prakso s specifičnimi ekološkimi in protisistemskimi im- znanstvene etnološke raziskave dela prištevati že etnogra- plikacijami. fije rokodelstva in domače obrti s konca 19. in z začetka Omenjena kritični pregled in premislek razvoja etnološke 20. stoletja. misli o rokodelstvu na Slovenskem in širše ne stremita k V članku rokodelstvo in etnološke raziskave rokodelstva izčrpnosti, temveč skušata predvsem zajeti nekatere kon- obravnavam z zornega kota antropologije dela – pod- ceptualne prelome in miselne iztočnice posodabljanja discipline kulturne antropologije, ki preučuje sociokul- danega raziskovalnega polja. Zlata doba raziskovanja turne razsežnosti dela in zaposlitve. Pri tem je sprva v rokodelstva v slovenski etnologiji so bila leta pred njeno ospredju vprašanje, kdaj (rokodelske) dejavnosti sploh »antropologizacijo«, torej pred devetdesetimi leti 20. sto- dojemamo kot delo in kdaj ne. To vprašanje se mi zdi še letja, ko so jo zatresli nekateri paradigmatski premiki (Vre- zlasti aktualno ob sodobnem vzponu t. i. »digitalnega«, čer 1991; Šmitek 1991; Šmitek in Jezernik 1992; Muršič »kognitivnega« in »nematerialnega« dela (glej Lazzarato 1994). Ta proces je v predvsem poudaril že prej nakazani 1996) ter ob neoliberalnem privzgajanju »mehkih veščin« delni odmik od historiografske metode, od zanimanja za (glej Urciuoli 2008), ki vsaj na prvi pogled delujejo kot kmečko kulturo in kolektivno etnično entiteto slovenstva pravo nasprotje tistemu, kar ustvarimo z lastnimi rokami k preučevanju sodobnih načinov življenja, zanimanju za 35 ali pa iz naravnih materialov – torej tistemu, kar je še pred človeka kot posameznika v globalni dimenziji, pa tudi k kratkim veljalo za »pravo delo«. uvajanju »komparativnega in holističnega pristopa« (Šmi- Prvi del besedila namenjam pravnemu in zgodovinskemu tek 1991: 17). V zadnjem obdobju pa tudi rokodelstvo že pregledu ter premisleku razmerja med rokodelstvom in nekoliko pogosteje preučujemo v okoliščinah sodobnega (mezdnim) delom, pri čemer me zanimajo predvsem neka- načina življenja v podeželskih in mestnih okoljih, kar nudi * Jernej Trebežnik, doktorski študent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; razvojno raziskovalni sodelavec, Nacio- nalni inštitut za javno zdravje; jernej.trebeznik@gmail.com. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik morebitno svežo iztočnico razmislekov o vlogi in ureditvi in nadrejenim, pri katerem delavec prodaja svojo delovno dela v naši in drugih družbah – vsega tistega, kar preučuje silo. V teh okoliščinah si laže predstavljamo razlago, po antropologija dela. kateri rokodelstva ne moremo preprosto interpretirati kot dela. Kljub temu je bilo rokodelstvo dolga stoletja temelj Rokodelstvo med delom in nedelom družbenega delovanja oz. proizvodnje. Industrializacija ga z zgodovinskega in pravnega vidika je sčasoma odrinila na obrobje delovnih dejavnosti, a je Odnos med rokodelstvom in delom ter zaposlitvijo lahko v tudi pozneje, vsaj v manjših skupnostih, ohranjalo vidno določeni skupnosti odraža družbena razmerja oz. nosi do- družbeno vlogo. ločeni kulturni naboj.1 Na tem mestu nas zanima predvsem Odnos rokodelstva do dela je ves čas nekoliko odražala in slovenski prostor in njegova srednjeevropska soseščina, od določala že zakonodaja, ki je rokodelske dejavnosti včasih koder se je k nam širila industrializacija, a pri tem že lahko opredeljevala kot tržno dejavnost, s katero se je mogoče izhajamo iz nekaterih povsem univerzalnih vprašanj o člo- preživljati, spet drugič pa ga je nekoliko ločevala od pre- veškem delu in človeškim dejavnostim. Če samo delo ra- življanja. Prvi takšen primer je bil patent, ki ga je takratni zumemo v širokem smislu, torej kot vsako porabo energije, Kranjski leta 1492 podelil nemški cesar Friderik III. in z »usmerjeno v bolj ali manj eksplicitne (ekonomske) cilje« njim med drugim dovolil prosto, brezdavčno trgovanje s (Wallman 1979: 2), ali pa kot »univerzalno človeško aktiv- platnom in z domačimi lesnimi izdelki (suho robo) (Trošt nost, ki predstavlja način preživljanja« (Spittler 2018), je 1950–1951: 36–37). Že v 15. stoletju je torej zakonodaja namreč hitro jasno, da govorimo o zelo široki paleti dejav- prepoznavala in nakazovala, da gre za dejavnost, ki ima v nosti. Delo je torej že samo po sebi širok označevalec zelo smislu prodajanja izdelkov na trgu eksplicitne »ekonom- raznolikih dejavnosti, a takšnih, ki niso same sebi namen in ske cilje« in mnogim »predstavlja način preživljanja« ter ki zahtevajo (fizični) napor, rednost, stalnost, izučenost, se je torej v skladu z najširšimi definicijami že delo. Hkrati so ponavljajo in trajajo (po Kocka 2010: 3). z vstopom na trg rokodelski izdelki sistematično postajali Rokodelstvo je pogosto zadovoljevalo materialne potrebe »utelešenje abstraktnega dela«,3 kljub temu pa vsaj v teh in ekonomske cilje, ob tem pa vključevalo fizične in mi- zgodnjih fazah rokodelci niso prodajali svoje delovne sile selne sile ter porabo energije, kar pomeni, da je že samo in so ostajali ločeni vsaj od trga dela. Podobno bi lahko po sebi lahko delo. Kot nedelo lahko v tem pomenu morda ugotavljali, da je že poskus obdavčitve nakazoval, da je razumemo le rokodelske (prostočasne) dejavnosti, katerih oblast določeno dejavnost prepoznavala kot tržno, a jo je proizvodi ne bodo služili nobenim ekonomskih ciljem, z oprostitvijo obdavčitve nato vendarle simbolno dolgo temveč zgolj lastni, po možnosti nedelovni rabi (umetno- puščala ob robu delovnih dejavnosti. Ob tem pa se zdi, stnemu izražanju, igri ipd.).2 Po drugi strani je v Sloveni- da se je tej opredelitvi nekoliko izmikala tudi rokodelska ji in širše v kapitalističnem svetu danes jasno, da o delu skupnost, saj so npr. izdelovalci suhe robe svojo dejavnost govorimo predvsem v smislu »mezdnega dela«, kar je v namerno ohranjali na sorazmerno osnovni ravni in jo spet, marksističnem smislu ekonomsko razmerje med delavcem predvsem z namenom izogibanja obdavčitvi, »odtegovali višjemu znanju« (Trošt 1950–1951: 37) – torej so se neko- 1 Tako lahko dojemamo že sam têrmin: če nemščina govori o ‚ročnem liko izmikali za delo značilnim prej omenjenim rednosti, delu‘ (das Handwerk) in angleščina o ‚ročni veščini‘, ‚ročni obrti‘ stalnosti in izučenosti. (Handicraft) ter ‚umetni obrti‘ (Artisanship), je prevladujoči sloven- V Evropi je šlo v zgodnji fazi kapitalizma pri rokodel- ski izraz blizu nemškemu, pa vendar nekoliko drugačen. »Delstvo« stvu predvsem za domačo ekonomijo nekaterih mojstrov namreč ne pomeni enako oz. nima povsem enakega prizvoka kot in kmetov, ki so občasno ustvarjali še rokodelske izdelke, »delo«. Izraz »delstvo« sam po sebi načeloma ne pomeni ničesar, s predpono pa lahko označuje široko in raznoliko paleto dejavnosti, te pa prodajali le naročnikom ali na tržnicah blizu doma ki ni povsem enaka tistim, s katerimi se preživljamo. Tako delujeta (Kocka 2016: 77–78). Že »protoindustrijska« hišna obrt denimo tudi »polje-delstvo« in »hudo-delstvo«. Rokodelsko »delo« je bila prelomnica na poti v kapitalistični način proizvo- torej predvsem ni tipična zaposlitev in rokodelci niso tipični delavci dnje. V njej se je že kazalo trenje med dvema različnima ali proletarci, čeprav ločnica še zdaleč ni ostra. Razlika med »del- stvom« in delom se kaže že v razliki med konceptoma rokodelstva in ročnega – manualnega – dela, med katerima obstaja znatna po- 3 V skladu z Marxovo (1976: 150) prelomno tezo, po kateri je blago 36 menska razdalja. Če je prvo široka kulturna kategorija, običajno vsaj vedno proizvod določenega uporabnega, konkretnega dela, hkrati pa nekoliko ločena od trga dela, drugo kljub zelo podobnemu izrazu z vstopom na trg služi kot utelešenje abstraktnega dela. Konkretno večinoma označuje nekatere druge dejavnosti, predvsem takšne, pri delo je specifično, uporabno in daje oprijemljiv rezultat, medtem ko katerih porabljamo fizično silo in jih običajno opravljamo za plačilo, je abstraktno delo splošni koncept, ki postane aktualen v trenutku, ne ustvarijo pa nujno niti specifičnega izdelka. ko plod konkretnega dela pristane na trgu (v sistemu tržne menjave) 2 Od tu tudi delitev na domačo in umetnostno obrt, ki je v zadnjem in ga ne vrednotimo več po njegovi uporabnosti, temveč ga z vsemi stoletju močno definirala slovensko etnološko preučevanje tovrstnih drugimi plodovi dela proporcionalno primerjamo glede na količino dejavnosti, prisotna pa je tudi še danes, med drugim že v imenu Sekci- dela, ki jo v določeni družbi (ob danih tehnoloških razmerah in druž- je za domačo in umetnostno obrt pri Gospodarski zbornici Slovenije. benih navadah) nujno vložimo v njegovo izdelavo. V tem smislu je ‚Umetn(ostn)a obrt‘ (Kunsthandwerk) je tisto področje ustvarjalnosti, konkretno delo univerzalno uporaben koncept, abstraktno delo pa je ki je bolj predmet kulturnozgodovinskih raziskav (Bogataj 1992: 222). vezano le na družbe (in sektorje proizvodnje), kjer prevladuje trg. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik oblikama proizvodnje: na eni strani tradicionalne obrti »vsako delovanje, ki iz surovin ali polizdelkov izdeluje na podeželju in v družinski enoti, na drugi strani pa se je blago večje vrednosti« (Kresal 1998: 17). Zakon je torej uveljavil nov element mestnega trgovskega kapitala, ki ga rokodelstvo obravnaval zelo podobno kot industrijske oz. je zaznamovala medregionalna, kapitalistična dinamika. proizvodne dejavnosti, ki jih je imenoval svobodne (Kre- V tej so lahko trgovci postali distributerji in zgodnji pod- sal 1998: 17), hkrati pa ga je obravnaval kot zgolj »hišna jetniki, rokodelci pa so ohranili nominalno neodvisnost, postranska opravila« (Mohorič 1950–1951: 12). Leta 1883 čeprav so bili vsaj nekateri mestni rokodelci dejansko v so rokodelci vendarle dosegli drugačno obravnavo, saj je marsičem že odvisni od kapitalizma in so bili blizu statusu bila odtlej za izvajanje potrebna tudi dokazana kvalifikaci- mezdnega delavca4 (Kocka 2016: 79–80). Sčasoma se je ja (Gradišnik 2018: 640), kar je potrdil še Obrtni zakon iz rokodelstvo začelo širiti tudi v manufakture, ki so bile vsaj leta 1932 (Kresal 1998: 102). Tudi v tem obdobju je bilo sprva podobne rokodelskim cehovskim delavnicam, le da rokodelstvo oz. domača obrt6 še vedno oproščeno davkov, je začel več delavcev hkrati zaposlovati isti individualni kar je lahko spet nakazovalo, da ga niso dojemali kot po- kapital (o tem Marx 1976: 439). V teh okoliščinah je tudi v gost način preživljanja (Bogataj 1989: 10–11). regijah, kjer tovarniška industrija še ni bila resneje razvita, Zakon o delovnih razmerjih (iz let 1957 in 1961) domače v 19. stoletju v ospredje prihajala ideja dela kot zaposlitve, obrti ni pojmoval kot delovnega razmerja, podobno je ni torej kot mezdnega dela, s tem pa kot ustvarjanje tržne- vključeval niti Zakon o delu na domu iz leta 1961. Šele ga blaga oz. »menjalne vrednosti« (glej npr. Kocka 2010: leta 1979 je Obrtni zakon poleg umetne obrti kot poklicno 7–9; Komlosy 2021: 22). upošteval tudi domačo obrt, ki jo je definiral kot »izdelo- Posledično so se mnogi rokodelci, obrtniki in kmetje, ki vanje na tradicionalen način, značilen za določeno etno- so prej spadali v nižji srednji razred, sčasoma stopili v grafsko območje« (Bogataj 1989: 5). Po teh opredelitvah proletariat; njihov premajhen kapital jim ni omogočal tek- je domača obrt predstavljala celo vrsto delovnih opravil in movati na trgu, hkrati pa so tudi njihove delovne veščine izdelkov, ki jih ljudje izdelujejo na svojih domovih ali v postale manj uporabne in iskane5 (Marx in Engels 1967: domačih delavnicah za lastno rabo ali prodajo. Pred tem so 228). Kljub povezavam z manufakturami pa je pomemben domačo obrt in njene posamezne panoge opredeljevali kot že poudarek, da je rokodelstvo večinoma ostalo vezano na postransko kmetovo delo oz. kot izdelovanje najrazličnej- dom in hišo ter da se že s tem močno razlikuje od kapita- ših predmetov na podeželju (Bogataj 1989: 3). listične proizvodnje, ki je dom ločila od dela in ustvarila V obdobju Jugoslavije je imela uradna ideologija do roko- tako koncept »delovnega mesta« kot koncept »delovnega delstva ambivalenten odnos. Po eni strani so ga povezova- časa«. Rokodelstvo pogosto označujemo za »domačo li z manualnim delom, ki so ga vsaj še ob koncu obdobja obrt« in je običajno tesno vezano na rokodelčev dom ali SFRJ mnogi razumeli kot »pravo delo« (glej Trbanc 1991: domu bližnjo delavnico. Če je kapitalistično delo tudi peri- 36), že samo (fizično) delo pa so s promoviranjem raznih fernim delom Evrope zavladalo sočasno s širitvijo strojne delovnih aktivnosti vzpostavljali kot temeljno družbeno proizvodnje, lahko rokodelstvo prav odtlej razumemo vsaj vrednoto (po Bogataj 1989: 15). Po drugi strani pa je takra- kot vzporedno in nekoliko drugačno. tna ideologija rokodelske panoge vsaj v povojnem obdobju Procesu industrializacije in oblikovanja industrijske druž- kljub občasnem romantiziranju primerjala z nerazvitostjo in be pa je morala slediti tudi zakonodaja. Prelomnica v prav- jih predstavljala kot zaposlitveno možnost za tiste, ki jim ne ni ureditvi rokodelstva na tem območju so bili prvi obrtni bo uspelo dobiti zaposlitve v industrijskih obratih (glej Bo- zakoni v drugi polovici 19. stoletja, ki so navajali pred- gataj 1989: 15). Že sam izraz rokodelstvo je dobil slabšalni vsem »hišno industrijo« (Bogataj 1989: 10). Z Zakonom pomen za označevanje vsega nenaprednega in zaostalega o obrtnem redu iz leta 1859 je bila nato skoraj v vsem (Bogataj 1999: 11). V teh okoliščinah so rokodelske izdel- Avstrijskem cesarstvu vpeljana popolna obrtna svoboda, ke sicer že razumeli predvsem kot reprezentativna darila in kar je pomenilo, da se je lahko vsak državljan ukvarjal opredmetenje identitet (Bogataj 2022: 17), kar spet pomeni, s kakršnokoli gospodarsko dejavnostjo. Izraz obrt je v da je bila ideja dejanskega zaposlovanja in redne delovne tistem času po eni strani označeval »vsako delovanje za dejavnosti v tej sferi manj prisotna. pridobivanje in gospodarsko korist«, v ožjem smislu pa S tranzicijo v kapitalistični družbenoekonomski sistem in s sočasno deindustrializacijo ter digitalizacijo so razmere za 37 4 Podobno kot je danes pri mnogih navideznih oz. odvisnih samoza- rokodelske panoge pri nas postale še manj ugodne. Uvedba poslenih, ki so nominalno neodvisni, a v resnici večino svojega dela davka na dodano vrednost leta 1999 jih je izenačila z dru- opravljajo za enega »delodajalca«, ki se tako izogne skrbi za delav- gimi obrtnimi dejavnostmi (Bogataj 2022: 21), kar je sicer ske standarde (glej npr. ILO 2016: 98–99). 5 Izrinjanju in izumiranju nekaterih rokodelskih dejavnosti so v evrop- skih mestih srednjega in novega veka kljubovali s povezovanjem v 6 Po drugi svetovni vojni se je uporabljal sestavljeni termin domača cehe in pozneje tudi v razna družbena gibanja, ki so poudarjala po- in umetna obrt, leta 1986 se je začelo v omejenem obsegu govoriti o men rokodelskih dejavnosti in nasprotovala potujitvenim učinkom domači in umetnostni obrti, od leta 2009 pa se postopoma uveljavlja industrijskega dela (glej npr. Naylor 1971; Donkin 2010: 192–193). izraz rokodelstvo (Bogataj 2022: 17). Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik te dejavnosti v simbolnem smislu bolj približalo drugim javnost. V obeh primerih gre lahko za delo, a ga bo pri obrtem – torej tistim, ki jih razumemo kot delo. Po drugi drugi možnosti, ki je že dolgo precej pogostejša, družba strani pa je ta poteza preživljanje z rokodelstvom pravza- vedno redkeje dojemala kot paradigmatski primer in bo v prav otežila, kar je tudi pomenilo, da je število rokodelcev gospodarstvu neke družbe igralo vse bolj neznatno vlogo. – samostojnih podjetnikov začelo upadati (Bogataj 2022: 21). Z namenom ohranjanja in razvoja rokodelstva je bil Rokodelstvo kot tradicionalna oblika dela, ki jo nato leta 2023 sprejet še Zakon o ohranjanju in razvoju želimo ohraniti rokodelstva (ZORR), pri katerem gre predvsem za dolo- Slovenska etnologija se je v svoji zgodnji fazi v prvi po- čanje parametrov prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in lovici 20. stoletja kot narodopisje največ posvečala ostali- veščin, med ukrepi pa je omenjeno tudi »udejanjanje za- nam preteklosti. Večinoma je šlo za historično zajemanje poslovanja na področju rokodelstva« (ZORR 2023: 6866). in občasno povzdigovanje prvin ljudskega življenja, tudi V njem je rokodelstvo opredeljeno kot »uporaba različnih z namenom vzpostavljanja narodne zavesti in višanja ka- tradicionalnih znanj, spretnosti in veščin za pretežno ročno kovosti podeželskega življenja. Ljudska kultura je namreč izdelovanje, popravljanje in z njimi povezane storitve, tudi pomenila predvsem kulturo nižjih slojev, torej kmetov in za sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje roko- nižjih meščanov, pa tudi obrtnikov in delavcev pred indu- delskih izdelkov« (ZORR 2023: 6862), kar je vzpostavilo strijsko dobo (glej npr. Muršič 2021b: 99). V teh okoli- kvečjemu zelo posredno povezavo z delom in s preživlja- ščinah se je tudi rokodelstvo hitro znašlo med zanimanji njem. Jasno je, da Zakon rokodelstva ne ohranja iz skrbi za slovenske etnologije in je bilo predmet zgodnjih raziskav delo ali delavstvo – ker bi izginotje rokodelstva ljudi pah- pogosteje kot (drugo) delo oz. zaposlitve, ki so predmet nilo v brezdelje in revščino – temveč ker so te dejavnosti sistematičnih raziskav postali s prenovo etnologije »v nje- pomemben element slovenske nesnovne dediščine. Kljub nem slovesu od ljudskega življenja« v šestdesetih letih 20. temu pa je opazno, da rokodelstvo ni opisano kot zgolj de- stoletja (Slavec-Gradišnik 2010: 25). Po eni strani med javnost ali opravilo, temveč kot »storitev«, kar nakazuje najpogostejše primere slovenskega etnološkega ukvarja- naročilo in plačilo oz. stranko in izvedbenika. nja z delom spada preučevanje obrti in z njimi povezanih To nas privede še do vprašanja formalnopravnih oblik delovnih šeg (Poljak Istenič 2013: 33), po drugi pa so v zaposlitve rokodelcev v Sloveniji. Podatki kažejo široko preteklosti prav slovenski etnologi najpogosteje zamujali paleto zaposlitvenih oblik; tako za osebno dopolnilno de- oz. zavestno izpuščali priložnost za preučevanje odnosnih, lo, za status samostojnega podjetnika (s. p.) ali pa za t. i. političnih, kognitivnih in drugih razsežnosti dela. popoldanski s. p., včasih pa tudi za družbo z omejeno od- Šmitek je za delo v širšem smislu ugotavljal (1977: 1), da govornostjo (d.o.o.), za društvo, za dopolnilno dejavnost mu je bilo dotlej v slovenski etnološki literaturi posveče- na kmetiji in tudi za delo na črno. Sedanja prevladujoča no veliko prostora, a se je večina avtorjev »izognila pri- oblika je osebno dopolnilno delo, ki pa glede na namen kazu celotnega kompleksa dela posameznih družbenih niti ni najbolj ustrezna (Stanonik 2022: 42). Kot nakazuje skupin in se omejila na delovne oblike v okviru določenih že naziv, je ta oblika primerna le za dopolnjevanje glavne- gospodarskih panog«. Poleg tega so etnologe zanimale ga vira prihodka in torej za manjša, občasna opravila. Pri ekonomske, tehnične, ergološke in pravnozgodovinske osebnem dopolnilnem delu je precej omejen že dobiček, razsežnosti, manj pa družbene, t. j. »vprašanje, v koliko kar nakazuje, da se večina ne preživlja z rokodelstvom. in kako oblike dela določajo odnose med posamezniki in Pregled zgodovinskega in pravnega razvoja rokodelstva družbenimi skupnostmi (prav tam)«. Pomanjkljivosti, ki lahko razgali nekatere kriterije, ki nam pomagajo dejav- jih je Šmitek očital dotedanjemu slovenskemu etnološke- nost opredeliti kot delovno ali nedelovno oz. nam vsaj mu preučevanju dela, še bolj veljajo za rokodelstvo. Vsaj pomaga razumeti, kot kakšne jih je dojemala družba dolo- sprva so ga namreč večinoma preučevali iz zanimanja za čenega obdobja. Obravnavo nakazujeta že vrsta in stopnja materialno (snovno) kulturo in iz muzeoloških vzgibov, obdavčitve, ki lahko določeno dejavnost označita za tržno torej z namenom »oteti pozabi vse, kar je pristno narodne- ali pridobitno, druge pa od teh nekoliko loči. Običajno do- ga, domačega in zanimivega, starega in lepega« (Kremen- ločene delovne dejavnosti razumemo kot priučene, torej šek 1978: 38). Etnografski muzej je bil v svoji zbirateljski 38 kot nekaj, česar ne more početi vsak. To pomeni, da je ro- dejavnosti jasno usmerjen tudi v izdelke ljudske obrti in kodelstvo delu bližje takrat, ko so za njegovo opravljanje umetnosti, a jih je ocenjeval in vključeval predvsem po zahtevana določena dokazila in kvalifikacije, pa najbrž tu- estetskih merilih (Slavec-Gradišnik 2000: 127). Kot v di takrat, ko je ta za rokodelca pomemben, če že ne glavni mnogih drugih evropskih državah so zgodnje raziskave vir preživljanja, kar se lahko odraža tudi v formalnopravni pogosto ostajale na ravni historiografije in tipologije dolo- ureditvi njegove dejavnosti. Bolj kot vprašanje, ali gre za čene obrti oz. njenih proizvodov. Izjema so bili avtorji, ki delo ali ne, je morda na podlagi tovrstnih kriterijev ključno so z zanimanjem za plačne, pravne, ekonomske ali organi- predvsem vprašanje, ali je ta dejavnost način preživljanja zacijske razsežnosti kovaštva, žebljarstva, slamnikarstva ali le občasna postranska, dopolnilna, bolj prostočasna de- in drugih obrti delovali vsaj z vidika socialne zgodovine Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik (npr. Mohorič 1950–1951, 1954, 1969; Baš 1950–1951; ter »dialektično razumevanje« (Slavec-Gradišnik 2000: Valenčič 1959), pri nekaterih pa so se tovrstni vložki že 25) tudi v raziskave rokodelstva vnesli več zanimanja za zelo zgodaj nekoliko nanašali tudi na sodobno stanje (npr. družbene in medosebne razsežnosti dela ter morda prav s Jovan 1903–1905). tem omogočili nekatere pomembne preboje. Po drugi svetovni vojni so omenjene raziskave že hitro Če so obrti etnologe sprva večinoma zanimale z namenom napredovale. Omeniti je treba metodološki napotek Fra- dokumentiranja izginjajočih proizvodov in tehnik, so vsaj s nja Baša (1949: 115), ki je svetoval, »da se etnografsko prispevkom, ki sta ga Janez Bogataj in Ljudmila Bras napi- gradivo zbira tako deskriptivno kakor tudi funkcionalno; sala za tretji zvezek Vprašalnic ETSEO,8 raziskave postale da postane vsak predmet jasen v njegovi produkcijski vlo- bolj vsestranske (po Slavec-Gradišnik 2000: 477). Avtorja gi, v nastoju ali izdelavi ter v povezavi posameznega dela sta rokodelstvo predstavila kot ključno neagrarno funkcijo s prirodnimi silami«. Baš je torej pozival k preučevanju na podeželju in jo poudarila kot pomemben dejavnik »go- funkcionalnih, ne več le estetskih razsežnosti materialne spodarske pomembnosti« (1977: 3). Pri tem sta se posvetila dediščine, pri tem pa opozarjal tudi že na proces nastan- gospodarskim, družbenim in tudi prostorskim razsežnostim ka v njegovih različnih dimenzijah. Pri Ivanu Mohoriču rokodelskega dela, v ospredje pa nista postavljala dejavno- (1950–1951) je bilo še prisotno romantiziranje domače sti, temveč rokodelce same, kar nakazuje pomemben pre- obrti,7 opozarjal je na njen izjemen »etični, socialni in mik k razumevanju rokodelstva kot žive, aktualne, relevan- gospodarski« pomen za »življenje in kulturo ljudstva« tne (gospodarske) dejavnosti. Napredni so že razmisleki o (1950–1951: 9) in je obrt označil (1950–1951: 25) za »ne- psiholoških dejavnikih rokodelstva, o rokodelski miselnosti, usahljiv vir umetniške tvornosti našega podeželja«, »do- o življenjskih navadah rokodelcev, pa tudi o družbeni (in kument delovne morale ljudstva« in za »neobhodno kom- tehnični) delitvi dela. Seznam vprašanj raziskovalce vodi ponento nacionalnega dohodka in narodnega blagostanja«, od rokodelstva kot tradicije, do vprašanj o surovinah, orod- kar že kaže hkratno razumevanje domače obrti kot dedišči- ju, prostorih in napravah, pa tudi o družbenih razsežnostih, ne in delovne, proizvodne dejavnosti. Čeprav ju ni potiskal kot so sorodstvo, družabnost rokodelskega dela, šolanje in v prvi plan, pa je domačo in hišno obrt že spremljal z go- prodaja oz. promocija izdelkov. Bogataj je tovrstni natančni spodarskega, s prodajnega in z založniškega vidika. Boris pregled in premislek gospodarskih, družbenih, verovanj- Orel (1950–1951: 7) je v istem obdobju ugotavljal, da si skih, ergoloških in drugih razsežnostih rokodelskega dela slovenska domača obrt dodatno sistematično pozornost nato vključil v razne pregledne monografije (1989, 1999). zasluži že zato, ker se dotika raznih aktualnih vprašanj Močnejšo socialno vlogo pa so odtlej imela tudi historio- gospodarstva in življenjske ravni ljudstva ter je za njego- grafska dela, ki so znala bolj poglobljeno prikazati proces vo reprodukcijo izjemnega pomena. V rokodelski dejav- politične in pravne ureditve oz. družbenega razvoja ter tudi nosti so torej videli izkaz delavnosti in hkrati pomemben propada določenih obrti (npr. Bras 1988). vir dohodka, tako da je niso prikazovali zgolj kot ostalino Dodatna vrednost omenjenih prelomnih besedil za preuče- preteklega časa, temveč kot vpeto v sodobno družbeno in vanje rokodelstva in tudi njegovo razumevanje v odnosu delovno življenje. Še dodatna interdisciplinarna širina pri do dela se skriva tudi v takratnih implicitnih in eksplicitnih preučevanju rokodelstva pa se je v tem obdobju izrazila v poskusih urejanja in poenotenja osnovne terminologije. V delu Vilka Novaka. Med drugim je pisal o delovnih odno- petdesetih letih je Orel (1951: 9) še pisal o temeljni razliki sih, kot se kažejo v verovanjih, povezanih s predelavo lanu med izdelovanjem dobrin za domačo rabo, kar je imeno- (1944), v lončarskih delavnicah in cehih (1950–1951) ipd. val »hišna delavnost«, in izdelovanjem za trg oz. plačilo, Bistvena prelomnica v slovenski etnologiji je bilo že kma- kar je imenoval »hišna obrt«. Z izrazom »rokodelski« so lu zatem uvajanje »načina življenja« kot novega osrednje- v takratnih besedilih označevali predvsem način izdelave, ga problemskega polja in uvajanje genetično-strukturalne medtem ko so ekonomske, kulturne in tržne aspekte zaje- metodologije, ki je nadomeščala pred tem prevladujoče mali v širšem kontekstu dejavnosti in obrti. Zatem je izraz pozitivistično raziskovanje (glej npr. Slavec-Gradišnik »rokodelstvo« označeval hišno delavnost, ki je pogosteje 2000: 300). To je prineslo širši premik od historiografskih pomenila dopolnilno delovno dejavnost (glej npr. Bogataj pristopov k rednejšemu in sistematičnemu preučevanju so- in Bras 1977), pozneje pa se je uveljavil kot označevalec dobnosti, s tem pa, tudi pod vplivom marksizma, pogosto različnih vrst ročnega izdelovanja in oblikovanja ter se 39 mestnega in delavskega, predvsem industrijskega sloja, sčasoma tudi otresel slabšalnega prizvoka (Bogataj 1992: kar je rokodelstvo že simbolno spet nekoliko potisnilo v 222–223). V tem obdobju se je torej težišče iz besede obrt ozadje. Po drugi strani so aktualizacija in modernizacija ponovno vrnilo na »roko in s tem rokodelstvo« (Moličnik 1999: 57), kar lahko sicer nakazuje, da te dejavnosti še vedno ne dojemamo in preučujemo tudi kot delo. 7 Kot pomemben izraz zanimanja nekaterih etnologov iz zgodnje faze akademske etnologije lahko prepoznamo tretjo oz. četrto številko revije Slovenski etnograf, posvečeno »domači, hišni delavnosti« in 8 Te je pod vodstvom Slavka Kremenška izdajala neformalna Razisko- domači obrti. valna skupnost slovenskih etnologov (glej npr. Muršič 2021a: 294). Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik Rokodelstvo kot delo jutrišnjega dne kot kvalitativno skrajno drugačnega. Nekateri avtorji so za postindustrijsko delo, čigar proizvodi so pogosto precej Kljub dolgi zgodovini zanimanja za delovne aktivnosti abstraktni in neoprijemljivi, uvajali koncept »nematerial- preučevanih ljudi je kulturna antropologija delu pogloblje- nega dela«10 (glej Lazzarato 1996). Tovrstno delo naj bi no, izolirano in stalno pozornost zares začela namenjati še- ustvarjalo predvsem »nematerialne proizvode, kot so zna- le v drugi polovici 20. stoletja. Vplivni nemški antropolog nje, informacije, komunikacije, odnos ali čustveni odziv« dela Gerd Spittler (po Strümpell 2017: 5) je nedavno pisal oz. ne (zgolj) predmetov, ampak »subjektivitete« (Hardt celo o sorazmernem antropološkem zanemarjanju dela, in Negri 2000: 32). V tem smislu se pri postindustrijskem kar je povezoval že z dejstvom, da abstraktna zamisel dela delu že navzven kaže tudi neke vrste »homogenizacija«, pri mnogih ljudstvih niti ni ostro ločena od drugih domen torej poenotenje, predvsem »komputerizacija« in »infor- vsakdanjega življenja in da ne zajema povsod enakih ak- matizacija« delovnih dejavnosti zelo različnih služb, kar tivnosti.9 O antropologiji dela kot relevantni poddisciplini, je lahko radikalen odmik od preteklih stoletij, ko so si bile ki se je teoretsko in metodološko konsolidirala do te me- delovne aktivnosti med seboj že na prvi pogled zelo raz- re, da jo lahko postavljamo ob bok že malce prej vzposta- lične (glej Hardt in Negri 2000: 292). S tega zornega kota vljeni sociologiji dela, tako govorimo šele v zadnjih de- lahko sodobne delovne prakse že v temelju delujejo tudi setletjih 20. stoletja. Takrat so antropologi poleg raziskav kot pravo nasprotje rokodelstvu, ki izstopa prav v svoji kmečkega in industrijskega dela že začeli resneje preuče- »materialnosti«, torej v specifičnih (naravnih) surovinah, vati tudi postindustrijsko delo ter vse njegove okoliščine ki jih uporablja pri delu, v specifičnem odnosu z orodji in in posledice. s tem v specifičnem procesu ročne izdelave. Kljub temu Antropologija dela razkriva specifike človeških načinov pa želim nakazati, da ločnica med rokodelstvom in post- preživljanja v neposrednem naravnem in družbenem oko- industrijskim delom morda le ni tako ostra, kot se zdi na lju (v kapitalizmu ali onkraj), pri tem pa je pozorna tudi prvi pogled, in bi lahko tudi elemente rokodelstva ali obrti na pomene in vrednote, ki jih tem dejavnostim pripisuje- razumeli kot nematerialno delo. mo (glej npr. Folz in Smith 2024). Ta usmeritev k delu Pri tem nam lahko pomaga feministična antropološka misel, pristopa kot k »človeškemu dejanju«, ne pa kot zgolj de- ki že dalj časa opozarja na pomen medosebnih, afektivnih lu tehničnega, ekološkega ali kakšnega drugega sistema in skrbstvenih razsežnosti vsakega dela. Avtorice so bile ob (Spittler 2010: 37). Antropologi dela torej izhajajo iz pre- konceptu »nematerialnega« kritične že do samega poudar- pričanja, da se pomen dela pogosto skriva prav v kakovo- janja na videz objektivne binarnosti načinov dela, saj ta v sti odnosov, vpletenih v proizvodnjo, distribucijo ali raz- misli hitro prikliče distinkcijo med miselnim in manualnim delitev virov, ne pa zgolj v golem zagotavljanju preživetja pa tudi hierarhično vrednotenje dela in delavcev. Etnograf- (po Wallman 1979: 2). ske raziskave kažejo, da sta materialni in nematerialni del Tovrstne sodobne raziskave se že manj usmerjajo v de- delovnih aktivnosti podobno kot plačano in neplačano delo lo, ki se ne vključuje na kapitalistični trg. Zdi se, da bo pogosto neločljivo prepletena in da delavci ločnice pri delu z omenjeno antropologizacijo evropskih etnoloških usme- niti ne zaznavajo11 (glej npr. Wilson 2012: 7–8; Yanagisako ritev rokodelstvo kot obrobna, celo izumirajoča delovna 2012: 20–21). Krhek argument se poleg tega zdi že »ho- praksa, ki ne predstavlja več znatnega deleža ekonomije mogenizacija« dela, saj že pri najrazličnejših rokodelskih večjih družb, spet ostalo odrinjeno na rob. O določeni po- praksah kljub določenim bistvenim razlikam obstajajo tudi menski razdalji med podvejo kulturne antropologije, ki mnoge skupne točke, zelo podobni gibi in deli delovnih pro- preučuje delo, in etnografskimi raziskavami rokodelstva cesov, pa najsi gre za udarjanje, rezbarjenje, ukrivljanje ali na tem območju morda priča že dejstvo, da praktično ne pa sekanje. Rokodelstvo bi lahko morda celo obravnavali obstaja koncept oz. usmeritev »etnologija dela«. Slednja kot »zgolj« še eno vrsto »preoblikovanja« oz. »transforma- se ni razvila kot disciplina in se kljub sorazmerno pogoste- cije« vrednosti (glej Sanchez 2022: 365), saj gre tako pri mu zanimanju za delo in predvsem delavstvo v državah z rokodelstvu kot pri informacijskem delu še vedno predvsem etnološko tradicijo ni konsolidirala (pri nas npr. Kremen- za preoblikovanje materialov in elementov oz. za manipu- šek 1970; 1976; 1979). liranje informacij in simbolov. Po nekaterih teorijah (glej 40 Za rokodelstvo že v prvem poglavju ugotavljam, da že samo po sebi v večini primerov predstavlja delo, pogosto tudi mezdno delo. Če želimo rokodelstvo tesneje vpeti v 10 »Nematerialno delo« lahko povežemo še s koncepti kognitivnega, digitalnega, informacijskega, kibernetskega in afektivnega dela. konceptualni okvir sodobne antropologije dela, pa mora- 11 Interpretacije, ki so pri razlagi človeške kulture izhajale iz dvojnos- mo morda najti še nekatere njegove povezave s postindu- ti med telesom in umom (med materialnim in nematerialnim), je kot strijskim delom, ki ga sodobna humanistika pogosta slika škodljive med drugim razgalila teorija utelešenja, ki opozarja na nači- ne, na katere vse izkušnje doživimo in materializiramo skozi telo (glej npr. Mascia-Lees 2011). Kot tipičen primer utelešene prakse lahko 9 Kar bi lahko sicer interpretirali tudi obratno – kot dodatni motiv za prepoznamo skrbstveno delo, torej tisto, ki zagotavlja storitve bolj ali preučevanje medkulturnih razlik. manj neposredne oskrbe drugih ljudi (glej npr. Hrženjak 2018). Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik Plant 1997) je binarna koda računalniškega programiranja ga razumejo kot okolju prijaznejši način proizvodnje, ki pravzaprav izpeljana iz pletenja oz. dinamike med levo in lahko hkrati deluje tudi v smeri družbene integracije (Nier- desno petljo. Poleg tega pletenje vsebuje tudi komponento ling 2012; Foster 2017). Kot pomemben kriterij drugačnih mreženja in je celo »multimedijsko« (Plant 1997: 4), vsaj delovnih ureditev tu deluje že čas, ki je vložen v rokodel- v preteklosti je namreč vključevalo petje, pripovedovanje ske dejavnosti in ga moramo upoštevati kot del vrednosti zgodb, ples, igranje, pri tem pa so teksture pletenine delo- izdelka, kar spet odpira samo vprašanje ustvarjanja vre- vale kot »sredstvo komuniciranja in informacijska shramba, dnosti. Z industrializacijo in uporabo ure (naprave) je na- dolgo preden je bilo karkoli zapisano«. mreč Evropo zajela tudi specifična »časovna disciplina« Ključna za posodobljeno dojemanje rokodelstva je torej in kapitalizmu tlakovala podlago za nadaljnji razvoj, a je predvsem preusmeritev pozornosti od končnega proizvoda v očitnem nasprotju z nekaterimi naravnimi ritmi, po kate- k samemu procesu izdelave. Ta delavcu ob uspešnih ali ne- rih so v preteklosti delali kmetje, umetniki ali pa študenti uspešnih potezah neizogibno ves čas zagotavlja elemente (Thompson 1967). Nekateri rokodelci pri izdelavi izdel- novega znanja in ga navdaja s čustvi, hkrati pa v sebi ves kov sledijo »naravnim ritmom« in se torej z nizkotehno- čas nosi tudi omenjeni medosebni element. Pri antropolo- loškimi rešitvami načrtno držijo počasnejšega tempa (glej giji dela moramo biti pozorni prav na afektivnost delovnih npr. Paredes 2017) ali pa načrtno poudarjajo kakovost in dejavnosti, torej na tisto nematerialno razsežnost, ki nare- izvirnost rokodelskih izdelkov,13 kar pred obdelavo tudi kuje preoblikovanje čustvenih stanj drugih ljudi, temelji skrbno zbirajo in preučujejo (npr. Gibson 2015). To je lah- na medosebnih stikih, pri tem pa lahko ustvarja družbena ko njihova tržna niša ali pa zgolj pomeni, da jim glavni vir omrežja, skupnosti in biomoč (glej npr. Hardt 1999: 95– prihodka prinašajo druge dejavnosti in da z rokodelskimi 96). V tem smislu ima tudi rokodelstvo jasen nematerialni niso odvisni od tržnih zakonitosti. Tudi pri slednjih pa pro- vidik, saj podobno kot dela v storitvenem sektorju neizo- cesa usposabljanja in uvajanja v rokodelstvo krepita čut gibno deluje kot komunikacija med izdelovalcem in njego- za skupnost, kar se kaže v visoki stopnji sodelovalnosti, v vo okolico oz. z delom (pre)oblikuje družbene in delovne njihovem poudarjanju pomena skupnega učenja, menjave odnose. Tradicionalno je bilo rokodelstvo tesno povezano orodij ali pa priporočanja strank drug drugemu (glej Vin- s praksami obdarovanja in skrbi za druge, torej je izhaja- cent in Brandellero 2023: 5). lo iz skupnostnih razmerij (Bratich 2010: 306). Tako lah- Preučevanje rokodelstva lahko odpre vprašanje možnosti ko rokodelske in obrtniške izdelke že razumemo tudi kot skupnostnega aktivnega reševanja »socialnih in okolje- opredmetenje družbenih simbolov in kot materializacijo varstvenih izzivov« pa tudi spopadanja s psihosocialnimi ideologij, kot stalno neverbalno komunikacijo, ki hkra- težavami sodobnega posameznika (Fakin Bajec 2023). Pri ti zajema in reproducira družbene pomene. V predmet je tem lahko vlogo še vedno igra lokalna tradicija in s tem vedno vpisano le sporočilo določene skupine ali posame- nova regionalna, turistična zaznamovanost specifičnih znika, nikoli pa miselnost celotne kulture. Predmet lahko obrti (glej npr. Littlefield 1978), a se v ospredje etnolo- odraža odnos med proizvajalcem in uporabnikom, hkrati škega zanimanja prebijajo tudi sodobne mestne delavnice pa tudi samo dinamiko delitve dela ter širših delovnih in (Korun Hočevar 2014), s tem pa pravzaprav novi hori- družbenih odnosov (glej Costin 1998: 3). zonti preseganja dihotomije med mestom in podeželjem. Od tu bi lahko stopili še korak dlje in v rokodelstvu iskali K popularizaciji in »urbanizaciji« sodobnih »krafterskih« celo možnosti sodobnega ali pa prihodnjega preoblikova- praks14 v zadnjem obdobju pripomorejo že tudi televizij- nja dela. Ko delo dojemamo kot nekaj afektivnega in smo ske oddaje, dokumentarni filmi, spletne prodajne platfor- pozorni na številne njegove posredne proizvode, to že po- me in aktivistični projekti (glej Bratich 2010: 304). So- nuja morebitno alternativo kapitalističnim mehanizmom dobno etnološko zanimanje za rokodelstvo mora biti tako vrednotenja (Hardt 1999: 89). Rokodelstvo je sicer v osno- pozorno tudi na specifično predstavljanje in ohranjanje ro- vi že predkapitalistični način proizvodnje – na podlagi ka- kodelske dediščine, po eni strani vezano na specifične jav- terega se je kapitalizem tudi razvil – a se lahko kaže tudi ne dogodke, npr. sejme, po drugi pa vse bolj tudi na splet kot upor proti škodljivim kapitalističnim družbenim raz- in družbena omrežja (glej Bajič 2015). Tu gre lahko spet merjem ali pa proti njegovim ekološkim posledicam (glej za iskanje obvodov kapitalističnega načina proizvodnje npr. Sennett 2008; Luckman 2015). Ker rokodelstvo de- in potrošnje, a po drugi s selitvijo nekaterih rokodelskih 41 luje kot reprodukcija kulture, dediščine, znanja in veščin, dejavnosti v mesta, z njihovim preimenovanjem v skladu s tem že spodbuja nove mehanizme ustvarjanja vrednosti (Vincent in Brandellero 2023: 7). Rokodelstvo so v svojo 13 S tem tudi nasprotujejo poznokapitalističnemu »razveščinjenju« vizijo prihodnosti vključili nekateri teoretiki odrasti.12 Ti delavstva, o katerem je pisal ekonomist Braverman (1974), kar bi bilo treba preučevati v širšem zanimanju za »veščine« (Ingold 2000; 2001). 12 Kritiki kapitalističnega imperativa produktivnosti in gospodarske 14 Tovrstno sodobno preimenovanje dejavnosti s tujko lahko vsaj del- rasti pa tudi rabe bruto domačega proizvoda kot glavnega merila no razumemo kot poskus njene modernizacije in približevanja dane družbenega razvoja. prakse mlajšim generacijam. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik z globalizirano kulturo mlajših generacij in njihovo novo vec 2007), so se antropologi v zadnjem obdobju preizkusili umestitvijo v sistem tržne menjave ter tekmovalnosti spet tudi v več postindustrijskih službah, od strežbe (Allison tudi za afirmacijo kapitalizma. Rokodelske mestne delav- 1994) do finančništva (Ho 2008). Podobne metode so že nice pogosto zasedajo višji sloji, ki si tovrstno dejavnost dalj časa prisotne tudi pri etnološkem preučevanju rokodel- lahko privoščijo, prav tako pa so premožnejšim zdaj pogo- stva (Prentice 2008), kar je v primerjavi s historično metodo sto namenjeni njihovi izdelki. Pri tem je z antropološkega pogosto ponudilo tudi boljši vpogled v delovne odnose v vidika lahko zanimivo vprašanje potencialne umeščenosti delavnicah, v odnose med mojstri in vajenci ipd. (glej Grei- tovrstnega »dela« v širši kontekst skupnostnega delovanja ner in Pröpper 2016). Če bomo želeli zares dojeti ontološko in druženja, v bistvu pa so se kot plodne izkazale antropo- resničnost rokodelskega dela in njegovo mesto v določeni loške metode preučevanja rokodelcev v podjetništvu (npr. »opravilni krajini«,15 nam bo gotovo koristila soudeležba v Kozorog 2018), kar lahko spet potrdi tezo o vpetosti tovr- samem delovnem procesu. Še zlasti, če ga bomo dojema- stne dejavnosti v kapitalistični način proizvodnje, tudi v li ne le kot prostor drugačnih pogledov na svet (delovnih primeru sodobne, neoliberalne »espeizacije«. opravil), temveč kot povsem drug svet – prostor drugih mi- V iskanju alternativnih načinov dela in zavračanju kapita- sli, vrednot ter drugih odnosov z družbo in naravo. listične pridobitniške miselnosti je morda rokodelstvo pri nekaterih blizu umetniškemu delu, ki se prav tako neneh- Sklep no smuka po robu definicij dela. A če sta denimo likov- Sodobna kulturna antropologija združuje pisano paleto na umetnost in oblikovanje doživela intelektualizacijo in nastavkov potencialnega raziskovanja rokodelstva, a so imata določen družbeni ugled, je z rokodelstvom druga- tovrstne raziskave kljub temu sorazmerno redke in jih je če, saj je bilo prav z ločitvijo od umetnostnega dodatno konceptualno težko povezati v jasno linijo. Ni niti resne- marginalizirano (glej Risatti 2007). To bolj velja za t. i. ga konceptualnega pregleda antropološkega zanimanja domačo obrt, morda v zadnjem obdobju manj za umetno- za obrt, rokodelstvo in na splošno za ročno izdelavo stva- stno. »Inferiorni« status obrti in rokodelstva v primerjavi ri (po Greiner in Pröpper 2016: 210). Podobno bi lahko z umetnostjo temelji že na ločnici med materialnim (obrt- ugotavljali tudi o konceptualnih ali pa vsaj pogloblje- nim) in transcendentnim (sodobna umetnost), pri čemer pa je jasno, da se slednje brez opredmetenih veščin niti ne nih preglednih analizah same antropologije dela, prav v more izraziti (glej Adamson 2007: 5). Hkrati je lahko ta vrzelih med klasičnimi etnološkimi oz. antropološkimi »inferiornost« v vsakem obdobju tudi znanilec spreminja- raziskavami rokodelstva in moderno antropologijo dela pa jočega se družbenega vrednotenja različnih oblik dela. V bi lahko iskali odgovore na nekatere ključne dileme v ra- nasprotju z rokodelskim izdelkom, ki prav tako lahko nosi zvoju naše vede in s tem morda tudi že naše družbe. umetniški pečat, je umetnina načeloma »popolnoma ne- Predvsem lahko na primeru rokodelstva in njegovih raz- uporabna« (Greiner in Pröpper 2016: 218), kar ji daje pov- iskav opazujemo spremembe v družbenem dojemanju, sem specifično vrednost, a je treba poudariti, da je tudi ta vrednotenju in kategoriziranju dela. Čeprav lahko rokodel- ločnica v antropološki prizmi pogosto močno zamegljena. stvo vedno razumemo kot neko vrsto delovanja in delav- Tudi tovrstne »stvari« namreč nosijo svojo tvornost (Gell nosti, so ga predvsem s širitvijo kapitalističnega proizvo- 1998), individualnost in identiteto oz. prej orisano moč dnega načina in s tem mezdnega dela pomensko večinoma na polju družbenih odnosov (glej tudi Greiner in Pröpper nekoliko ločevali od preživetvenih dejavnosti. Rokodelske 2016). Nedavne raziskave materialne kulture so pri dejavnosti so le v določenih obdobjih davčno obravnavali »ustvarjanju družbenih odnosov in celo pri preoblikova- kot delovne in so za njihovo opravljanje le v določenih nju družbene ureditve« bolj poudarile prav aktivno vlogo obdobjih pričakovali določena dokazila o veščinah. Etno- predmetov samih (po Costin 1998: 5). Konceptualna osve- logija – tudi slovenska – se je za rokodelstvo zanimala že žitev etnoloških raziskav rokodelstva so lahko že nekateri v svojih akademskih začetkih, a ga vsaj sprva niso obrav- poudarki »ontološkega obrata« (glej Henare, Holbraad in navali kot delo v vsej njegovi pomenski širini – politični, Wastell 2007), kar bi pomenilo, da pri rokodelskih izdel- družbeni, afektivni in kognitivni, kar vse zanima sodobno kih hkrati prepoznavamo materialnost in tvornost oz. da antropologijo dela. Kljub temu lahko tudi na samem začet- 42 pri njih presegamo dihotomijo med stvarmi in koncepti, ku slovenske etnologije najdemo nekatere primere zani- med vsakdanjo rabo in družbeno vlogo. manja vsaj za politično in družbeno zgodovino rokodelske Točka, na kateri lahko v to pripoved spet odločneje vstopi dejavnosti na določenem območju, kar je z razvojem vodi- antropologija dela, pa je morda metodologija. Antropologi dela k svojim raziskovalnim vprašanjem pogosto pristopajo 15 V smislu skupne zbirke opravil, ki v medsebojni povezavi ustvarja- s samim delom oz. z zaposlitvijo, opazovanje z udeležbo pa jo družbeni vzorec aktivnosti, torej manjših delov širšega družbe- pri njih privzame obliko opazovanja z zaposlitvijo. Čeprav noekonomskega sistema. Opravila so v teh okoliščinah specifična, družbeno vpeta oblika delovnih aktivnosti, ki ne obstajajo v izolaciji, so najbolj znani primeri antropoloških in socioloških zapo- temveč so le prepletene v krajino in vzorec vseh družbenih aktivnosti slitev v tovarni (Burawoy 1979; Roy 1959, pri nas Vodopi- (glej Ingold 1993). Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik lo tudi do kompleksnejših, poglobljenih obravnav rokodel- BRAS, Ljudmila: Rokodelstvo in obrt: Sprehod skozi čas. Slo- stva kot žive in aktualne družbene dejavnosti. venski etnograf 33/34, 1988, 207–246. Naloga etnologije rokodelstva ob tem že nekaj časa BRATICH, John: The Digital Touch: Craft-work as Immaterial ni več le ohranjanje, temveč tudi »nadgrajevanje« in Labour and Ontological Accumulation. ephemera 10/3–4, 2010, »vključevanje v turizem oz. gospodarstvo nasploh« (Ha- 303–318. binc 2022: 5). Prihodnost etnologije rokodelstva in zgo- BRAVERMAN, Harry: Labor and Monopoly Capital: The De- dovine slovenske ljudske kulture sta ob tem odvisni prav gradation of Work in the Twentieth Century. New York: Monthly od tega, ali jo bomo znali upoštevati kot del sodobnih de- Review Press, 1974. lovnih in življenjskih praks. Pomembna je preusmeritev BURAWOY, Michael: Manufacturing Consent: Changes in the pozornosti od končnega izdelka v sam delovni proces, ob Labour Process under Monopoly Capitalism. Chicago in Lon- tem pa tudi v preseganje konceptualnih ločnic med materi- don: The University of Chicago Press, 1979. alnim in nematerialnim delom ter v prepoznavanje nema- COSTIN, Cathy: Introduction: Craft and Social Identity. Archeo- terialnih razsežnosti rokodelskega dela oz. predvsem te- logical Papers of the American Anthropological Association 8/1, snega prepleta materialnega in nematerialnega pri vsakem 1998, 3–16. delu. Vse to je lahko podlaga za obravnavo rokodelstva z DONKIN, Richard: The History of Work. Basingstoke: Palgrave vidika antropologije dela, s tem pa tudi za večjo občutlji- Macmillan, 2010. vost za njegove politične okoliščine in implikacije oz. za FAKIN BAJEC, Jasna: Stara rokodelska in tehnična znanja iz družbeni in politični odnos do rokodelstva in njegove de- Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo. Izvestje Raz- diščine. Čeprav se bo v prihodnje antropološko zanimanje iskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici 20, 2023, 59–69. za rokodelstvo morda ponovno vrnilo k materialni kulturi FOSTER, Katie: Work Ethic and Degrowth in a Changing Atlan- in k »stvarem«, se pogled pri tem ne bo ustavil le pri stva- tic Canada. Journal of Political Ecology 24/1, 2017, 633–643. reh samih, temveč bo segel »skoznje« in se s tem pripel na ontološke in fenomenološke usmeritve v srcu sodobne FOLZ, Jasmine in Rachel Smith: Work/Labour. V: Riddhi Bhan- dari (ur.), The Open Encyclopedia of Anthropology, 2024; http:// kulturne antropologije. doi.org/10.29164/24worklabour, 30. 9. 2024. Literatura in viri GELL, Alfred: Art and Agency: An Anthropological Theory. Ox- ford: Oxford University Press, 1998. ADAMSON, Glenn: Thinking Through Craft. London: Berg Pu- blishers, 2007. GIBSON, Chris: Material Inheritances: How Place, Materiality, and Labor Process Underpin the Path-dependent Evolution of ALLISON, Anne: Nightwork: Sexuality, Pleasure, and Corpo- Contemporary Craft Production. Economic Geography 92, 2015, rate Masculinity in a Tokyo Hostess Club. Chicago: University 61–86. of Chicago Press, 1994. GRADIŠNIK, Marina: Gospodarska slika Ribnice od druge po- BAJIČ, Blaž: Ustvarjanje prostorov ustvarjalnosti: Sodobni ro- lovice 19. stoletja do druge svetovne vojne. Kronika 66/3, 2018, kodelski sejmi v Ljubljani kot produkcija lokalnosti. Traditiones 639–656. 44/3, 2015, 149–170. GREINER, Clemens in Michael Pröpper: Hands, Skills, Materi- BAŠ, Franjo: Delo Zgodovinskega društva v Mariboru. Sloven- ality. Towards an Anthropology of Crafts. V: Astrid Wonneber- ski etnograf 2, 1949, 114–115. ger, Mijal Gandelsman-Trier in Hauke Dorsch (ur.), Migration BAŠ, Franjo: Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini (Vuzenica). – Networks – Skills: Anthropological Perspectives on Mobility Slovenski etnograf 3/4, 1950–1951, 159–179. and Transformation. Bielefeld: transcript, 2016, 209–230. BOGATAJ, Janez: Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: Dr- HABINC, Mateja: Rokodelstvo na Slovenskem v času četrte in- žavna založba Slovenije, 1989. dustrijske revolucije. V: Veronika Zavratnik in Mateja Habinc (ur.), Rokodelstvo na Slovenskem – sodobni izzivi in perspektive. BOGATAJ, Janez: Sto srečanj z dediščino. Ljubljana: Prešerno- Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2022, 5–8. va družba, 1992. HARDT, Michael: Affective Labor. Boundary 26/2, 1999, 89– BOGATAJ, Janez: Mojstrovine Slovenije: Srečanja s sodobnimi 100. rokodelci. Ljubljana: Rokus, 1999. HARDT, Michael in Antonio Negri: Empire. London in Cam- BOGATAJ, Janez: Trideset let – razcvet ali usihanje? V: Vero- 43 bridge (MA): Harvard University Press, 2000. nika Zavratnik in Mateja Habinc (ur.), Rokodelstvo na Sloven- skem: Sodobni izzivi in perspektive. Ljubljana: Založba Univerze HENARE, Amiria, Martin Holbraad in Sari Wastell (ur.): Thin- v Ljubljani, 2022, 15–24. king Through Things: Theorising Artefacts Ethnographically. London in New York: Routledge, 2007. BOGATAJ, Janez in Ljudmila Bras: Rokodelstvo in obrt. V: Slavko Kremenšek, Vilko Novak in Valens Vodušek (ur.), Etno- HO, Karen: Liquidated: An Ethnography of Wall Street. Durham loška topografija slovenskega etničnega ozemlja. Vprašalnice in London: Duke University Press, 2009. III. Ljubljana: Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov, HRŽENJAK, Majda: Razsežnosti skrbstvenega dela. Ljubljana: 1977, 1–35. Sophia, 2018. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik INGOLD, Tim: The Temporality of the Landscape. World Ar- MARX, Karl: Capital: A critique of Political Economy. London: chaeology 25/2, 1993, 152–174. Penguin, 1976 [1867]. INGOLD, Tim: The Perception of the Environment: Essays on MARX, Karl in Friedrich Engels: The Communist Manifesto. Livelihood, Dwelling and Skill Psychology Press. London in London: Penguin Books, 1967 [1988]. New York: Routledge, 2000. MOHORIČ, Ivan: Problematika domače obrti v zadnjem stole- INGOLD, Tim: Beyond Art and Technology: The Anthropology tju. Slovenski etnograf 3/4, 1950–1951, 9–27. of Skill. V: M. B. Schiffer (ur.), Anthropological Perspectives on MOHORIČ, Ivan: Zgodovina plavža v Železnikih. Kronika 2/2, Technology. Albuquerque: University of New Mexico Press, 2001. 1954, 95–100. ILO (International Labour Office): Non-standard Employment MOHORIČ, Ivan: Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem. Lju- Around the World: Understanding Challenges, Shaping Pro- bljana: Mladinska knjiga, 1969. spects. Ženeva: ILO, 2016. JOVAN, Janko: Domači obrti na Kranjskem. Ljubljana: Katoli- MOLIČNIK, Vesna: Monografija in spremljajoča razstava Janeza ška tiskarna, 1903–1905. Bogataja (1999), Mojstrovine Slovenije: Srečanja s sodobnimi ro- kodelci. Glasnik slovenskega etnološkega društva 39/1, 1999, 57. KOCKA, Jürgen (ur.): Work in a Modern Society: The German Historical Experience in Comparative Perspective. New York in MURŠIČ, Rajko: O razmerju med etnologijo in kulturno antro- Oxford: Berghahn Books, 2010. pologijo ter predvsem o teoriji v etnologiji. Glasnik slovenskega etnološkega društva 34/1–2, 1994, 10–16. KOCKA, Jürgen: Capitalism: A Short History. Princeton in Ox- ford: Princeton University Press, 2016. MURŠIČ, Rajko: Dr. Slavko (Vekoslav) Kremenšek. Etnolog. Nova vrsta 31/2, 2021a, 289–296. KOMLOSY, Andrea: Delo: Globalnohistorična perspektiva od 13. do 21. stoletja. Ljubljana: Založba /*cf, 2021. MURŠIČ, Rajko: Slovenska etnologija in njena razpotja: Od kritike ljudske kulture do njenih uporabnih snovanj. V: Katja KORUN HOČEVAR, Maja (ur.): Delavnica, polna nereda: So- Mahnič in Barbara Pihler Ciglič (ur.). O poslanstvu humanistike dobni rokodelci in oblikovalci v Sloveniji. Ljubljana: Zavod lab in družboslovja: Ob stoletnici Filozofske Fakultete Univerze v laar, 2014. Ljubljani. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete KOZOROG, Miha: The Ecosystem Ideal and Local Neoliberali- Univerze v Ljubljani, 2021b, 89–114. sm of the Young Entrepreneur: The Millennialsʼ Entrepreneurial NAYLOR, Gillian: The Arts and Crafts Movement: A study of its Environment in Slovenia. Etnološka tribina: Godišnjak Hrvat- Sources, Ideals and Influence on Design Theory. London: Studio skog etnološkog društva 48/41, 2018, 259–280. Vista, 1971. KREMENŠEK, Slavko: Ljubljansko naselje Zelena jama kot NIERLING, Linda: »This is a Bit of the Good Life«: Recogniti- etnološki problem. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in on of Unpaid Work from the Perspective of Degrowth. Ecologi- umetnosti, 1970. cal Economics 84, 2012, 240–246. KREMENŠEK, Slavko: Izvir in okolje delavk ljubljanske tobač- NOVAK, Vilko: Pridelovanje lanu v Slovenski Krajini. Etnolog: ne tovarne do prve svetovne vojne. Slovenski etnograf 29, 1976, Glasilo Etnografskega muzeja v Ljubljani 17, 1944, 61–62. 91–100. NOVAK, Vilko: Lončarstvo v Prekmurju. Slovenski etnograf KREMENŠEK, Slavko: Družbeni temelji razvoja slovenske 3/4, 1950–1951, 111–130. etnološke misli. V: Slavko Kremenšek in Angelos Baš, Pogledi na etnologijo. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978, 9–65. OREL, Boris: Domača delavnost in obrt v etnografiji. Slovenski etnograf 3/4, 1950–1951, 7–8. KREMENŠEK, Slavko: Suburban Villagers: A Case Study of the Village of Moste near Ljubljana (Slovenia, Yugoslavia: The PAREDES, Alyssa: The Problem of Mechanization: Craft, Ma- Transformation of a Rural Society, 1780–1931. Amherst: Uni- chines, and ‘Centering’in a Japanese Mingei Pottery Village. Jo- versity of Massachusetts, 1979. urnal of Material Culture 23/2, 2017, 133–150. KRESAL, France: Zgodovina socialne in gospodarske politike PLANT, Sadie: Zeros + Ones. New York: Doubleday, 1997. v Sloveniji od liberalizma do druge svetovne vojne. Ljubljana: POLJAK ISTENIČ, Saša: Tradicija v sodobnosti: Janče – zeleni Cankarjeva založba, 1998. prag Ljubljane. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2013. LAZZARATO, Maurizio: Immaterial Labor. V: Paolo Virno in PRENTICE, Rebecca: Knowledge, Skill, and the Inculcation of Michael Hardt (ur.), Radical Thought in Italy. Minneapolis: Uni- the Anthropologist: Reflections on Learning to Sew in the Field. 44 versity of Minnesota Press, 1996, 133–147. Anthropology of Work Review 29/3, 2008, 54–61. LITTLEFIELD, Alice: Exploitation and the Expansion of Capi- RISATTI, Howard: A Theory of Craft: Function and Aesthetic talism: The Case of the Hammock Industry of Yucatan. Ameri- Expression. Chapel Hill: University of Carolina Press, 2007. can Ethnologist 5/3, 1978, 495–508. ROY, Donald F.: Banana Time: Job Satisfaction and Informal LUCKMAN, Susan: Craft and the Creative Economy. New Interaction. Human Organization 18/4, 1959, 158–168. York: Palgrave Macmillan, 2015. SANCHEZ, Andrew: Technologies of transformation. V: Shar- MASCIA-LEES, Frances E. (ur.): A Companion to the Anthro- ryn Kasmir in Leslie Gill (ur.), The Routledge Handbook of the pology of the Body and Embodiment. Malden (MA): Wiley- Anthropology of Labor. London in New York: Routledge, 2022, -Blackwell, 2011. 361–371. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik SENNETT, Richard: The Craftsman. New Haven: Yale Univer- THOMPSON, Edward P.: Time, Work-Discipline and Industrial sity Press, 2008. Capitalism. Past & Present 38/1, 1967, 56–97. SLAVEC-GRADIŠNIK, Ingrid: Etnologija na Slovenskem: Med TRBANC, Martina: Zaposlenost in marginalnost. Družboslovne čermi narodopisja in antropologije. Ljubljana: Zalozba ZRC, razprave 8/12, 1991, 35–51. 2000. TROŠT, Janko: Ribniška suha roba v lesni domači obrti. Sloven- SLAVEC-GRADIŠNIK, Ingrid: Etnologija v Sloveniji in Srbiji. ski etnograf 3/4, 1950–1951, 28–67. Dve tradiciji »jugoslovanske« etnologije? Traditiones 39, 2010, 17–35. URCIUOLI, Bonnie: Skills and Selves in the New Workplace. American Ethnologist 35/2, 2008, 211–228. SPITTLER, Gerd: Beginnings of the Anthropology of Work: Nineteenth-Century Social Scientists and their Influence on VALENČIČ, Vlado: O slamnikarski domači obrti. V: Kamniški Ethnography. V: Jürgen Kocka (ur.), Work in a Modern Society: zbornik. Kamnik: Občina Kamnik, 1959, 165–193. The German Historical Experience in Comparative Perspective. VINCENT, Olga in Amanda Brandellero: Transforming Work: New York: Berghahn Books, 2010, 37–53. A Critical Literature Review on Degrowth, Post-Growth, Post- SPITTLER, Gerd: Work. V: Hilary Callan (ur.), The Interna- capitalism and Craft Labor. Journal of Cleaner Production 430, tional Encyclopedia of Anthropology. Hoboken (NJ): Wiley- 2023, 1–9. -Blackwell, 2018. VODOPIVEC, Nina: Labirinti postsocializma: Socialni spomin STANONIK, Franc: Zakonske podlage za sistemsko ureditev tekstilnih delavk in delavcev. Ljubljana: ISH, 2007. področja rokodelstva. V: Veronika Zavratnik in Mateja Habinc VREČER, Natalija: Etnologija ali/in kulturna antropologija: (ur.), Rokodelstvo na Slovenskem: Sodobni izzivi in perspektive. To je zdaj vprašanje. Glasnik slovenskega etnološkega društva Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2022, 39–47. 31/1–2, 1991, 20–23. STRÜMPELL, Christian: The Anthropology of Work and La- WALLMAN, Sandra: Introduction. V: Sandra Wallman (ur.), bour: Editorial Note. Ethnoscripts 19/2, 2017, 5–14. Social Anthropology of Work. London: Academic Press, 1979, ŠMITEK, Zmago: Delovne skupnosti. V: Slavko Kremenšek, 1–24. Vilko Novak in Vilko Vodušek (ur.): Vprašalnice VIII: Etnološka WILSON, Ara: Anthropology and the Radical Philosophy of An- topografija slovenskega etničnega ozemlja. Ljubljana: Razisko- tonio Negri and Michael Hardt. Focaal 64, 2012, 3–15. valna skupnost slovenskih etnologov, 1977, 1–24. YANAGISAKO, Sylvia: Immaterial and Industrial Labor: On ŠMITEK, Zmago: Kam z antropologijo? Glasnik slovenskega False Binaries in Hardt and Negri’s trilogy. Focaal 64, 2012, etnološkega društva 31/1–2, 1991, 16–18. 16–23. ŠMITEK, Zmago in Božidar Jezernik: Antropološka tradicija na ZORR – Zakon o ohranjanju rokodelstva. Uradni list RS 78, 19. Slovenskem. Etnolog 53/2, 1992, 259–266. julij 2023. 45 Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Jernej Trebežnik Handicraft as Work: Studying Handicraft through the Lens of the Anthropology of Work The article explores ethnological and anthropological research on handicrafts through the lens of the anthropology of work, a subdiscipline of cultural anthropology concerned with the cultural and social dimensions of work and labour. Drawing on broad anthropological definitions of work, the author first argues that handicrafts represent a typical form of energy expen- diture aimed at satisfying material needs. However, they have remained on the margins of mainstream labour activities ever since the early stages of capitalism. This marginalization is partly due to specific taxation and regulatory regimes, but more significantly, because handicraft has typically functioned as an ancillary activity that only modestly supplements a person’s primary source of income. Slovenian ethnologists began focusing on handicrafts in the early 20th century, but in line with prevailing trends in ethnology at the time, this interest was initially framed largely in terms of material culture and cultural heritage. The notable exceptions were scholars engaged in social history, although even they only paid limited attention to the political, relational, cognitive, and affective dimensions of craftsmanship; that is, some of the dimensions central to the anthropology of work. Paradigmatic shifts in Slovenian ethnology during the 1960s and 1970s expanded the scope of handicraft research but also marginalized it. Meanwhile, the anthropology of work was only beginning to be established and formalized on a global scale. To study handicrafts through the lens of contemporary anthropology of work, we must consider their role in a post-industrial society, increasingly shaped by what some scholars term “immaterial” labour, often characterized as qualitatively distinct from traditional manual or physical labour. A closer examination, however, reveals numerous immaterial aspects of craft work – communication, social interaction, cooperation, relationship-building, and more – which challenge the dichotomy between material and immaterial labour. In this context, handicraft, with its unique rhythms and time regimes, can serve as a counterpoint to capitalist mass production and may offer inspiration for anti-systemic or ecological movements. Conversely, contemporary (and urban) handicraft workshops can also be seen as reinforcing capitalist class structures. Anthropology’s task in these circumstances may be to examine the ways in which this kind of ‘work’ is embedded in broader frameworks of community action and sociality. 46 Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Tanja Roženbergar* KULTURNI POMENI ROKODELSTVA Strokovni članek I 1.04 Datum prejema: 4. 8. 2025 Uvod lo. Razstavljena so bila dela samoukih umetnikov, ljudskih umetnikov oz. »outsiderjev« in avtohtonih umetnikov, kot Rokodelstvo je širok pojem, ki presega razumevanje zgolj so jih poimenovali kuratorji, ki so v svoja znanja in vešči- s stališča dediščine, vanj se vključujejo različne znanstvene ne vključevali znanja in veščine tradicionalnih rokodelstev. discipline, področja in stroke z interdisciplinarnimi meto- Vključevanje sodelujočih iz t. i. tretjega sveta z globalnega dami, raziskavami in uporabo. Razmisleki o ohranjanju in juga, različnih etničnih skupin in ustvarjalcev v diaspori pa uporabi rokodelskih tehnik, dokumentiranju rokodelskih so učvrščevale povezave z lokalnimi kulturami. Poleg tega znanj in veščin ter njunem prenosu so aktualne zahteve je Bienale v skladu z zavezo okoljske trajnosti in ogljične kulture, družbe, okoljevarstva in gospodarstva. Ker poleg nevtralnosti prisegal na umetnine iz naravnih materialov. dediščine na široko polje rokodelstva vstopajo tudi dizajn, Obenem je dokazoval, da je eksperimentiranje z različnimi oblikovanje, umetnost, turizem, socialne in aktivistične naravnimi materiali, znanji in veščinami ročnega dela tudi v prakse ter zdravstvo, so zanj značilni živahno mednarodno sodobnosti del pomembnih umetniških govoric in interpre- znanstveno, oblikovalsko, družbeno in umetniško povezo- tacij rokodelstva. Mnogi umetniki in umetnice rokodelske vanje ter sporočilnost. tehnike uporabljajo tudi kot nosilce pomena, to je za izraža- Tradicionalno rokodelstvo se uspešno povezuje s sodob- nje spola, identitete, tradicije, kritike potrošništva. Rokodel- nimi zahtevami, kar pomeni, da ni izključujoče, zaprto in konservativno. Prav na tem polju in z različnimi dejav- ske tehnike tako postajajo tudi politično ali kulturno orodje nostmi in interpretacijami se namreč emancipira, osvobaja – zlasti v feminizmu, postkolonializmu in ekologiji. Tudi v omejitev in z različnimi nosilci pridobiva nove pravice in Sloveniji več umetnic in umetnikov svoja umetniška dela veljavo ter s tem izziva tradicijo samo. ustvarja z uporabo rokodelskih tehnik in ročnih del.1 Tekstil, nosilec spominov, zgodb in čustev Rokodelstvo in umetniške prakse Rokodelske tehnike so stalnica umetniškega izražanja, bo- V polju umetnosti in oblikovanja še zlasti izstopata razi- disi kot glavni izrazni medij in slog ali kot del umetniškega skovanje in uporaba različnih tekstilnih rokodelskih teh- raziskovanja. Obsežno gibanje Art&Craft se je v drugi po- nik; v svetu umetnosti je tekstil enakovreden material. lovici 19. stoletja v Angliji razvilo kot protiutež industrij- S svojo mehkobo – vključuje pletenje, vezenje in druga ski proizvodnji, v našem prostoru pa so rokodelske vsebine ročne tehnike – nasprotuje trdim skulpturam. Različni poseben pomen dobile v umetnostnem gibanju, povezanem kosi tkanin so v umetniškem ustvarjanju primeren medij z narodnim prebujanjem, ko so umetniki v svoja dela vklju- za izražanje intimnejših, družbeno povzročenih vsebin, ki čevali rokodelska znanja in ljudske motive. Ljubljanska pogosto poudarjajo žensko identiteto, vsebine, povezane umetno-obrtna strokovna šola je temu sledila s pogostim čr- s temami ženskega telesa, spolnosti in doma. Tako je za panjem tudi iz ljudske umetnosti in obrti, arhitekt Jože Pleč- umetnice, ki so v svoj umetniški izraz v tekstilnih instala- nik pa je kot diplomant dunajske obrtno-umetnostne šole cijah vključevale oz. vključujejo določene rokodelske teh- vedno poudarjal pomen rokodelske odličnosti in sodelova- nike, tekstil pogosto nosilec spominov, zgodb in čustev.2 nja z mojstri. Tudi ena najvplivnejših umetniških in obli- Tkanine s svojo mehkobo simbolizirajo domačnost, me- kovalskih šol z začetka 20. stoletja – Bauhaus je bila tesno hak prehod med odprtostjo in zaprtostjo, med vidnim in povezana z rokodelstvom in je pri vsakdanjem uporabnem oblikovanju tradicionalne rokodelske tehnike združevala z 1 Npr. Marija Mojca Pungerčar, ki uporablja tradicionalne ženske modernističnimi idejami. ročne tehnike, Tanja Pak vključuje tehnike ročnega steklopihaštva, Eva Petrič uporablja čipke in druge ročno izdelane tekstilne O sodobnih vrednotah poznavanja in vključevanja rokodel- materiale, Alenka Pirman rokodelske tehnike vključuje v svoje široko skih tehnik v polje umetnosti veliko povedo novejše izdaje zanimanje za kulturno dediščino, Anja Slapničar oblikuje v keramiki 47 Beneškega bienala sodobne umetnosti. Nosilna tema Biena- in lončarstvu ter druge. Zanimive so tudi razstavljene tapiserije la 2024 Tujci vsepovsod (Foreigners Everywhere) je opozo- v Cankarjevem domu (npr. avtorice Jagode Bujić), ki odražajo rila na umetniško ustvarjanje na robu, in to tako dežel, skup- vključevanje tekstila v umetniško ustvarjanje v sedemdesetih letih. 2 Gl. dela umetnic Judy Chicago, Anni Albers, Sheile Hicks, Tracey nosti, spolnih praks kot umetniških slogov in tehnik, zato Emin, Ghade Amer, Louise Bourgeois in drugih, ki so v tekstilu že v se je v razstavni koncept rokodelstvo različno vključeva- začetku 20. stoletja izražale globoke osebne ženske tematike. * Tanja Roženbergar, dr. etnologije in muzeologije, univ. dipl. etnologinja in sociologinja, muzejska svetnica, Slovenski etnografski muzej; tanja.rozenbergar@etno-muzej.si. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Tanja Roženbergar skritim, simbolizirajo zaščito, varnost. Pogosta je uporaba bena vprašanja, sta zelo živa. Poseben pomen imajo druž- starih oblačil in tkanin, ki so nosilci osebnih in družinskih beno angažirani projekti, ki z vključujočimi in s social- zgodb, zato je tekstil poln čustvene napetosti – material pa nimi metodami spodbujajo opolnomočenje sodelujočih in je taktilen način raziskovanja osebne zgodovine. prispevajo k družbeni dobrobiti. Ženski oblikovalski ko- lektiv Oloop,3 ki je ob 20-letnici delovanja v Centru Rog pripravil pregledno kolektivno razstavo, se osredotoča na socialni vidik ročnega izdelovanja, raziskuje medsebojne odnose, namen ustvarjanja pa ni samo izdelek, temveč predvsem delovni proces oz. učenje različnih tekstilnih ročnih tehnik. Te so vključene v delo z ranljivimi skupina- mi, predvsem s priseljenkami in z begunkami. Sodobni tekstilni center Kreativnice4 prav tako ustvarja v polju tekstila in oblikovanja, še zlasti zanimivi so kolek- tivni izdelki, ki presegajo posamezno avtorstvo in nago- varjajo družbeno problematiko in spomine. Tekstilne rokodelske tehnike tako oblikujejo intimni medij, pomemben predvsem s stališča spolov. Te umetnine imajo pogosto feministična sporočila, raziskujejo ženske identitete in feministično reinterpretirajo zgodovino. S tekstilom, tekstilnimi rokodelskimi tehnikami in ročnimi deli, ki so tradicionalno ženske veščine, kot so šivanje, vezenje, tkanje, čipkarstvo, predilstvo … je oblikovano tudi polje feminističnega umetniškega izraza. Tekstil tako predvsem s stališča spolov lahko razumemo kot osebni medij. Homo faber – delujoči človek Vzajemno delovanje rokodelstva in oblikovanja je bila vedno pomembna in učinkovita zaveza. V sodobnosti so vrednote rokodelstva ponovno močno v ospredju, še zlasti z namenom trajnostnega razvoja, uporabe naravnih mate- rialov, poudarjanja lokalne proizvodnje in ohranjanja kul- Tekstilna instalacija na Beneškem bienalu sodobne umetnosti 2024 (foto: Tanja Roženbergar, september 2024). turne identitete. Pri ponovni integraciji rokodelskih vrednot ima močno vlo- go neprofitna fundacija Michelangelo s sedežem v Ženevi. Ustanovljena je bila za spodbujanje rokodelstva kot trajno- stne, humane in kulturno relevantne prakse z vplivom na širše področje oblikovanja, umetnosti in kulturne dedišči- 3 Ženski oblikovalski kolektiv Oloop sestavljajo Tjaša Bavcon, Ka- tja Burger Kovič, Jasmina Ferček – umetnice, ki raziskujejo pomen tekstila predvsem v polju socialnega opolnomočenja. Na Trienalu rokodelstva so se predstavile s projektom Selfi, izdelkom izseljenk iz različnih kulturnih okolij. ¾ Omenjam še naslednje umetnice: Anjo Lokar (meje med modnim oblikovanjem), Majo Hodošček (perfor- mativni umetniški projekti), Simono Butina (tkanje), Bredo Škrjanec 48 – tekstilne instalacije. Več o sodobnih oblikovalkah v tekstilu glej v katalogu Trienale rokodelstva in razstavnih katalogih. (Podrobnejša in celovitejša predstavitev ni namen pričujočega prispevka.) Ome- njam še Bienale tekstilne umetnosti Bien 2025. Tekstilna instalacija na Beneškem bienalu sodobne umetnosti 2022 4 Sodobni tekstilni center Kreativnice sestavljajo Silva Horvat, Anja (foto: Tanja Roženbergar, september 2022). Musek, Lili Pajntar in Nina Vastl Štefe. Na razstavi Trienale roko- delstva je bila predstavljena skupna umetniška instalacija Gozd, kjer Sodobna slovenska tekstilna umetnost in oblikovanje, ki prepletajo različne tekstilne tehnike tkanja, šivanja, vezenja, preje, z eksperimentiranjem s tekstilom kot medijem prenosa polstenja, kvačkanja, barvanja z naravnimi barvili. Nina Vastl Štefe raziskujeta materialnost, spominjanje, identiteto in druž- je predstavila izdelek z naslovom Prešita odeja, izdelan iz različnih tekstilnih kosov, v katerega so vtkani spomini in čustva. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Tanja Roženbergar ne. Pod imenom Homo faber, ‚delujoči človek‘, z bienal- novost v razvoju razstave je ponudil leta 2015 uvedeni nate- nimi razstavami, štipendijami, usposabljanji, ki jih izvaja čaj za ustvarjanje sodobnih inovativnih izdelkov na temeljih v Benetkah, podpira rokodelce in kreativne oblikovalce ter dediščine z naslovom Iz rok do oblike; tradicionalno roko- si prizadeva za njihovo kulturno, ekonomsko in družbeno delstvo je odprl sodobnim izdelavi, tehniki, materialu ali prepoznavnost in uporabnost. Bienale Homo faber 2024 je motivu. V celoti dopolnjeni koncept projekta se je leta 2023 s pomenljivo naslovno temo Potovanje življenja (The Jour- predstavil pod naslovom Trienale rokodelstva.7 Na natečaju ney of Life) pripravil pravo praznovanje globalne izkušnje izbrane izdelke je razdelil v tri temeljne skupine: Ohranjene sodobnega rokodelstva,5 razstave na njem pa so omogoča- tradicije – mojstrska znanja, spretnosti in veščine; Nove tra- le čutna doživetja, prikaze in vključevanje obiskovalcev. dicije – prilagoditve rokodelskih simbolik in tehnik; Nova Pomembno je, da so bili v ponudbo Bienala vključeni tudi materialnost – konceptualni in socialni pristopi. Izdelki in obiski delujočih rokodelskih delavnic v Benetkah; te svojo projekti, predstavljeni na Trienalu rokodelstva, dokazujejo, novo podobo gradijo prav z rokodelstvom. »da tradicija in rokodelstvo nista toga in nespremenljiva, ampak prožna spodbujevalca novih, inventivnih procesov ročne izdelave (Požar, Roženbergar in Vardjan 2023: 13). Trienale rokodelstva v Slovenskem etnografskem muzeju (foto: Tanja Roženbergar, februar 2024). Bienale Homo faber 2024 v Benetkah (foto: Tanja Roženbergar, september 2024). V Sloveniji ima v rokodelstvu dolgo tradicijo vsesloven- ska razstava domačih in umetnostnih obrti (DUO) v Slo- venj Gradcu, ki je že vse od leta 1977 bienalno na ogled v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti.6 Pomembno 49 5 Razstavljeno gradivo je bilo zasnovano v različnih tematskih sklopih Razstava Trienale rokodelstva je gostovala tudi v Posavskem muzeju oz. razstavah – rojstvo, otroštvo, praznovanje, dediščina, ljubezen- Brežice (foto: Tanja Roženbergar, september 2023). sko dvorjenje, ljubezenska zveza, potovanje, narava, sanje, dialogi, posmrtno življenje. 7 Partnerji projekta: Koroški pokrajinski muzej, Slovenski etnografski 6 V letih 1990 in 1992 je Slovenj Gradec gostil Mednarodno razstavo muzej, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Center za kreativnost, dežel skupnosti Alpe-Jadran, ki je predstavljala širše večregijsko ob- Koroška galerija likovnih umetnosti, Podjetniški center Slovenj močje, leta 2012 pa v okviru Evropske prestolnice kulture razstavo Gradec, Center Rog. Na razstavi so bila predstavljena tudi dela, Rokodelstvo Art&Craft Europe. Razstava je ponudila pregled roko- nastala v koprodukciji Centra za kreativnost in pod okriljem delske ustvarjalnosti iz vseh stalnih članic Evropske skupnosti. platforme Distributed Design. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Tanja Roženbergar Muzej za arhitekturo in oblikovanje v svojih programih in dediščine vzpostavila nacionalni register. Deklaracija je konceptih uveljavlja in raziskuje odnose med dediščino in dodatno strokovno pozornost namenila predvsem znanjem oblikovanjem, mednarodna platforma MADE IN raziskuje in veščinam izdelave različnih rokodelskih in obrtnih iz- nove načine povezovanja tradicionalnih obrti s sodobnim delkov, njihovi uporabi in sodobni reinterpretaciji. Zna- oblikovanjem in z znanstvenimi raziskavami,8 »projekti nja se večinoma medgeneracijsko prenašajo v družinah, imajo ambicijo, da vplivajo ali celo transformirajo širši so- le deloma tudi na delavnicah in tečajih. Samouki veščine cialni in kulturni sistem« (Vardjan 2020: 23). usvajajo vsak na svoj način, le manjši del rokodelcev jih Odločni premik ne samo k razmisleku, temveč tudi ustvar- pridobi z rednim izobraževanjem, določene spodbude pri- janju ustreznih razmer za raziskovanja na relaciji obliko- naša tudi Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva.10 vanje–rokodelstvo–ročne spretnosti, v Ljubljani ponuja Strokovni koordinator za nesnovno kulturno dediščino, novi Center Rog, ustvarjalno središče z več ateljeji in de- Slovenski etnografski muzej,11 dokumentira stanje na te- lavnicami. renu, sodeluje z nosilci in vodi strokovne postopke za Nesnovna kulturna dediščina rokodelskih panog vpis v Nacionalni register nesnovne kulturne dedišči- v Sloveniji in prenos znanj ne. Pomembno je, da osnovni kriterij za vpis v Register ostaja živost obrti, kar pomeni, da se je ta neprekinjeno Tradicija rokodelstva je močno zaznamovala celotno deže- prenašala iz roda v rod. Povedno je, da je v nacionalni lo, v nekaterih slovenskih krajih pa je ta danes del njihovih register NKD največ vpisanih vsebin prav iz rokodelstva; prepoznavnih identitet. Vsebine, povezane z rokodelstvom v razdelku tradicionalne obrtne veščine je 44 enot (av- in domačimi, tradicionalnimi obrtmi in trgovino, so po- gust 2023). Vpisani so naslednji elementi: Izdelovanje gosto prikazane na razstavah in v muzejih ter so eno naj- papirnatih rož, Izdelovanje klobukov iz kostanjevega li- zgodnejših muzejskih gradiv. V nekaterih slovenskih me- stja, Klekljanje idrijske čipke, Tradicionalno lončarstvo, stih so obrtem in rokodelstvu namenjeni tudi posebni, spe- Slamnikarstvo, Ribniško suhorobarstvo, Pletarstvo, Sko- cializirani muzeji in zbirke, kot so npr. Mestni muzej Idrija dlarstvo, Oglarstvo, Izdelovanje kurentij, Ročno izdelo- s čipkarsko zbirko, Tržiški muzej s predstavitvami čevljar- vanje papirja, Izdelovanje trničev in pisav, Lectarstvo, ske dediščine, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, Izdelovanje drevakov, Brodarstvo, Čebelarstvo, Izdelo- Slamnikarski muzej v Domžalah. Na tradicionalnih roko- vanje pleten in vožnja z njimi po Blejskem jezeru, Pipar- delskih vsebinah svoj program gradi tudi Muzej na pro- stvo, Slamokrovstvo ter nekateri drugi elementi priprave stem Rogatec, rokodelske zbirke imajo pokrajinski muzeji, hrane in jedi. Slovenski etnografski muzej ponuja poseben program za Slovenski etnografski muzej je že leta 2014 pripravil med- mlajše obiskovalce Mali mojster, v njegovih prostorih de- narodno konferenco z naslovom Dokumentiranje NKD, lujeta tudi dva ateljeja – tkalski in lončarski. Izbrane obrtne delavnice predstavlja Tehniški muzej Slovenije, v Muzeju leto pozneje pa izdal zbornik prispevkov s konference (Va- novejše zgodovine Celje je na ogled Ulica obrtnikov. Gra- lentinčič Furlan 2018). Zbornik, ki je bil posebne medna- divo, hranjeno v muzejih, obsega različne surovine, orodja rodne pozornosti deležen na Forumu 16+1, je bil preveden in pripomočke, stavbno opremo delavnic, umetniške pred- tudi v kitajski jezik (Miao in Valentinčič Furlan 2019).12 mete, predmete uporabne umetnosti in druge rokodelske iz- Prav organizacija drugega ekspertnega Foruma leta 2018 delke, predvsem tradicionalnih, ponekod tudi sodobnejših v kitajskem Hangzhou v provinci Zhejiang je z naslovno obrti in obrti, ki so zaznamovale urbana okolja. temo Z rokami oblikovani kulturni spomini (Creating Cul- Med aktualno problematiko rokodelske dediščine spadajo ustrezno dokumentiranje znanj in veščin, prenos rokodel- 10 Zato je za pridobitev ustreznega statusa mojstrstva na področju skih znanj9 in usposabljanje mladih rokodelk in rokodel- rokodelstva pomembno upoštevati tudi neformalno usposabljanje cev. Pomembna dopolnitev razumevanja in ohranjanja in izobraževanje. Sistem nacionalne poklicne kvalifikacije ponuja možnost ovrednotenja in potrditve spretnosti in znanj, pridobljenih dediščine je vzpostavitev instituta nesnovne kulturne de- z neformalnim učenjem. Center RS za poklicno izobraževanje diščine. Slovenija je Deklaracijo o varovanju nesnovne je leta 2021 v okviru evropskega projekta izdal publikacijo kulturne dediščine ratificirala leta 2008, nato pa za to zvrst Sistem kvalifikacij na področju domače in umetnostne obrti 50 (Košorok in Sekirnik 2021). Na tem področju je bilo izvedenih že več medpartnerskih in interdisciplinarnih iniciativ (npr. projekt 8 Del rezultatov je razstavljen v Centru ROG in MAU v Ljubljani Rokodelska akademija). Pomembna je Šola prenove – projekt za (15. 5.–14. 9. 2025), sledi gostovanje v Evropski prestolnici kulture obuditev starih veščin in obrti, ki obuja stara graditeljska znanja, v Chemnitzu; ta nagovarja prav ta področja. nujna za strokovno obnovo kulturnih spomenikov. 9 To področje so leta 2003 poudarili tudi Dnevi evropske kulturne 11 Vodja oddelka za NKD je Anja Jerin. dediščine. Z naslovno temo Redka in dragocena znanja, spretnosti in 12 Prevod in izdajo je prevzel Kitajski spominski center, ki deluje v poklici so opozarjali na izginjanje vsebin in dvigali zavest o nujnosti Nacionalni knjižnici v Pekingu. Urednik prevoda v kitajščino je Tian njihovega ohranjanja in razvoja. Na letošnjem arhitekturnem bienalu Miao, režiser, nastajanje knjige je koordinirala in vodila kustodinja (2025) je slovenski paviljon posvečen znanju mojstrov v liniji za etnografski film v SEM, Nadja Valentinčič. Naklada zbornika: arhitekt–mojster–arhitektura. 2.000 izvodov. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Tanja Roženbergar tural Memories with Hands)13 prinesla velik globalni pre- storitvene dejavnosti in izdelka. Izločene so panoge, ki so mik. Med Forumom v Hangzhou sta potekala tudi festival v desetletjih prerasle v strojnoobrtne dejavnosti, ključna in sejem nesnovne dediščine, na katerih so se na priložno- kriterija rokodelstva sta namreč unikatnost ter ročna izde- stni razstavi z izbranimi predmeti predstavili tudi rokodel- lava produktov in izvedba del. Zato poudarek »ročni« tudi ci gostujočih dežel. Slovenija se je predstavila z lectovim v nekaterih poimenovanjih (ročno knjigoveštvo, ročno iz- srcem (Gregor Celec), lesenim modelom za medeno srce delovanje papirja, ročno pletilstvo). (Petra Plestenjak Podlogar) in s panjsko končnico (De- Rokodelske panoge se med seboj razlikujejo po svojih lavnica Kosmač). Slovenski predstavniki so razstavljene dinamiki, razširjenosti in prisotnosti. Med kvalificiranimi predmete pozneje donirali Centru za nesnovno kulturno panogami so nekatere še izredno žive, znanja o spretnosti dediščino province Zhejiang. njihove izdelave rokodelci uspešno prenašajo (klekljar- stvo, kovaštvo, kamnoseštvo, lončarstvo ...). Nekatere ro- Seznam rokodelskih panog kodelke in rokodelci svoja znanja prikazujejo le še v mu- Sprejeti Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR zejih in na turističnih prireditvah (izdelovanje drevakov), 2023) je podprt z različnimi strokovnimi raziskavami, pro- njihovi izdelki so lahko le muzejski in turistični spominki jekti in gradivi, med pomembnejšimi je Seznam rokodel- (npr. piparstvo, coklarstvo, zvončarstvo ...). Posebna po- skih panog (Bokal, Roženbergar in Vrtovec Beno 2022).14 zornost je namenjena dejavnostim, ki jih zaradi pomanj- Celovit in aktualen pregled navzočnosti in stanja rokodel- kanja rokodelcev uvrščamo med deficitarne in ogrožene (sedlarstvo, dežnikarstvo, jermenarstvo, slamokrovstvo skih panog v Sloveniji obsega opise 71 rokodelskih panog, idr.), na seznam pa so uvrščene z namenom ohranjanja in urejenih v enotne obrazce. Vsak zapis vključuje splošni omogočanja priložnosti za nadaljnji razvoj, za kar je nujna opis panoge in evalvacijo glede na poudarjene parametre dobra dokumentacija postopkov in znanj. Nekatere med oz. merila.15 Pomembno je odprto polje poustvarjanja, bo- njimi pa se na novo in uspešno obuja (npr. slamnikarstvo, disi z novejšimi tehnologijami bodisi z recikliranimi ma- izdelava bičev), zato seznam vsebuje tudi dragocene za- teriali. Dober model za predstavitev panoge in oblikova- pise rokodelskih panog, ki jih sicer ni na drugih seznamih nje evalvacijskih stališč je uveljavljeni obrazec za vpis v (izdelava lesenih črk in klesanje črk). Za nekatere roko- Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije; še zlasti delske panoge je opazen trend naraščanja zanimanja (npr. so bili pomembni že obstoječi zapisi, ki sodijo v obrav- pečarstvo, lončarstvo). Nekaj rokodelskih panog, ki upora- navano tematiko. Seznam vključuje rokodelstva, katerih bljajo novitetne materiale in tehnike, je novejšega datuma. rezultat je izdelek, pa tudi panoge, ki izražajo vzajemnost Zaradi razdrobljenosti rokodelskih panog in njihovih pod- zvrsti nekateri posamezni zapisi združujejo tesno pove- 13 The 2nd China – CEEC Expert-Level Forum 16+1 on Safeguarding zane, komplementarne in soodvisne panoge (žimarstvo, of the Intangible Cultural Heritage, Creating Memories with Hands, sitarstvo in ščetarstvo, sedlarstvo in tapetništvo, intarzer- Hangzhou, Zhejiang, 17. 9.–22. 9. 2018. — Forum je načrtovano stvo in rezbarstvo, kovaštvo in žebljarstvo, medičarstvo in nadaljevanje prvega foruma, ki je potekal leta 2016 na Poljskem. Ekspertnega Foruma so se udeležili strokovni predstavniki in roko- svečarstvo, usnjarstvo in krznarstvo). delci držav 16 +1 – Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Če- Seznam rokodelskih panog (Bokal, Roženbergar in Vr- ške, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Srbije, Slovaške, tovec Beno 2022) obsega naslednje vsebine: barvanje in Makedonije, Slovenije ter predstavniki Kitajske, Hongkonga – SAR krašenje velikonočnih jajc, bičarstvo, coklarstvo, čevljar- Kitajska in Macaa SAR Kitajska. Predstavniki Bolgarije, Romunije in Črne gore na Forumu niso sodelovali. stvo, čipkarstvo, dežnikarstvo, glasbilarstvo – izdelovanje 14 Projekt je po naročilu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport glasbil, intarzerstvo in rezbarstvo, izdelovanje cvetja iz Republike Slovenije Slovenski etnografski muzej, Kustodiat za obrt papirja in drugih gradiv, izdelovanje cvetnonedeljskih in trgovino (dr. Tanja Roženbergar), izvedel v sodelovanju s partner- butaric, izdelovanje čolnov drevakov, izdelovanje lesenih jema – Konzorcijem rokodelskih centrov Slovenije (zanj Razvojni črk, izdelovanje izdelkov iz cvetja, dišavnic in zelišč, iz- center Srca Slovenije d. o. o. – Mija Bokal) in samostojno zunanjo svetovalko, etnologinjo dr. Ano Vrtovec Beno. V pripravo Doku- delovanje krpank, izdelovanje lutk, izdelovanje mila in menta je bila vključena širša mreža sodelavk in sodelavcev, ki so naravnih izdelkov za nego telesa, izdelovanje polsti, izde- prispevali zapise o posamezni panogi ali sodelovali kot recenzenti lovanje pripadnostnih kostumov, izdelovanje pustnih mask in strokovni pregledovalci besedil. Poleg sodelovanja z muzeji in in oprav, izdelovanje trniča, kaligrafija, kamnoseštvo, 51 območnimi enotami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (delovna skupina etnologov konservatorjev) so sodelovali tudi stro- umetno kamnoseštvo in brusaštvo, klesanje črk v ka- kovni zavodi, strokovne šole in inštituti. Seznam sodelujočih gl. v men, klekljarstvo, klobučarstvo (in modistovska obrt), naslednji opombi. Dokument je dostopen na spletni strani MGTŠ kolarstvo, kotlarstvo, kovaštvo (žebljarstvo), krojaštvo in (MGTŠ 2025). šiviljstvo, lesostrugarstvo, lončarstvo, medičarstvo, lec- 15 To so: vidik rokodelskih in obrtniških znanj, vidik ohranjanja regio- tarstvo in svečarstvo, mizarstvo, nožarstvo, oblikovanje nalnih razpoznavnosti in kultur, varstva in bogatenja kulturne dedi- ščine, vidik identitete in prepoznavnosti, vidik družbenega in gospo- keramike, oglarstvo, opekarstvo, opekarništvo, pasartsvo, darskega napredka, vidik učinkov na medgeneracijsko povezovanje pečarstvo, peka bogoslužnih oblatov, piparstvo, pletarstvo, in vseživljenjsko učenje, vidik učinkov na turizem. pletnarstvo – izdelovanje pleten, pletistvo, poslikavanje Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Tanja Roženbergar panjskih končnic, predilstvo (preja na kolovratu), ročna vse več oblikovalcev odloča za trajnostnost, lokalne mate- izdelava papirja, ročno knjigoveštvo, sedlarstvo in jer- riale in sodelovanje z rokodelci. Na muzejskih razstavah menarstvo, sitarstvo (žimarstvo, ščetarstvo), slamnikarst- in v projektih opažamo nove dediščinske interpretacije, vo, slikanje slik na steklo, sodarstvo, steklarstvo, suhoro- kot npr. na razstavah Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, barstvo, tapetništvo, svilarstvo, tesarstvo, tiskarstvo – tisk v projektu Trienale rokodelstva, ustanovljen je Center za s pomičnimi črkami, tkalstvo, umetniško livarstvo, us- kreativnost. Veliko pove tudi podatek, da v Sloveniji več njarstvo in krznarstvo, veziljstvo, zvončarstvo.16 evropskih raziskovalnih projektov poteka prav na temo Pester Seznam rokodelskih panog (Bokal, Roženbergar in rokodelstva: kot že omenjeni Made in ter Commheritour Vrtovec Beno 2022) je dokaz tradicije rokodelskih znanj in njihove prisotnosti v družbi in okolju, identitete in pre- (rokodelstvo, NKD in turizem), Culturality, Alptextyles poznavnosti, medgeneracijskega povezovanja, pa tudi in drugi. Mednarodni simpozij Hand’s on Ethnographies: novih priložnosti in vsestranskih pozitivnih priložnosti. Production and Mening of (Contemporary) Handicrafts, ki Namen seznama niso samo dokumentiranje in ohranjanje ga je Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo v kulturne dediščine ter podpora rokodelcev. Urejeni vsebi- Ljubljani organiziral v okviru leta dediščine 2025, je od- na in analiza sta nujno potrebni izhodišči za uporabo de- prl nekatere nove možnosti uporabe in razumevanja roko- diščine v različnih izraznih poljih in spodbuda za prenos delskih znanj ter predstavil pomembne interdisciplinarne znanja na nove generacije in v nova interesna okolja. mednarodne raziskave, pomembne tudi s stališča spola, intelektualnih pravic, družbenega opolnomočenja in trans- Zaključek formacij (Jerkič idr. 2025). Že kratek pregled dogajanja dokazuje živahno »rokodel- Veščine tradicionalnih obrti in rokodelstva so pomembne sko misel« in njegovo ponovno družbeno veljavo. Ta se za kulturni turizem, povedni sta priljubljenost in dobra kaže v povečanem zanimanju za ročno delo, tradicionalne obiskanost različnih rokodelskih festivalov in sejmov v tehnike, rokodelska znanja in veščine, uporabi naravnih Sloveniji, med njimi tudi slovenskega rokodelskega festi- materialov, poudarjanju lokalne proizvodnje in ohranjanju vala na Brdu pri Kranju. dediščine. Obenem je rokodelstvo priložnost za eksperi- Za vključevanje rokodelstva v sodobno družbo sta ključ- mentiranje z različnimi naravnimi materiali in izdelki, traj- na ohranjanje in poznavanje njegove kulturne dediščine. nostni razvoj ter družbeno povezovanje in opolnomočenje. Slovenski etnografski muzej je leta 2022 pregledal stanje Med podnebno krizo, hiperprodukcijo in globalizacijo se in prisotnost rokodelskih panog po Sloveniji. V vprašalni- ku, ki ga je poslal slovenskim muzejem, so kustodinje in 16 Seznam sodelavcev in institucij: Aplinc dr. Miran, Usnjarski muzej, kustosi17 potrdili aktualnost tovrstnih raziskav in nujnost Balažic Iris, Zavod Marianum Veržej – Center DUO, Beno Vrtovec dr. Ana, samostojna svetovalka, Bevc dr. Varl Valentina, Pokrajinski sprotnega evidentiranja in dokumentiranja stanja na tere- muzej Maribor, Bilušič Gordana, Rokodelski center Rogatec (Zavod nu. Še žive dejavnosti, ki predstavljajo identiteto kraja, so za kulturo, turizem in razvoj Rogatec), Bizjan Branka, Društvo roko- temeljiteje raziskane, nekatere panoge so prisotne zgolj v delcev – Rokodelski center Moravče, Bokal Mija, Razvojni center določenem kraju, za nekatere pa so navedli, da jih posa- Srca Slovenije d. o. o., Brezovnik Nives, Rokodelski center Rogatec (Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec), Delovna skupina etno- mezniki izvajajo le še občasno, oz. da nosilcev z znanji ni logov konservatorjev pri ZVKDS, Dolžan Eržen Tatjana, Gorenjski več. Z vprašalnikom pridobljeno gradivo je dober uvod v muzej, Drpić Marko, TipoRenesansa, Fortuna Metka, Gimnazija naslednjo obširnejšo raziskavo, kolegice in kolegi namreč Jurija Vege Idrija – Čipkarska šola Idrija, Hlačer Teja, Center DUO Slovenska Bistrica, Huber Mateja, Pokrajinski muzej Murska Sobota, navajajo, da sta za pripravo verodostojnih evidenc o ohra- Jerin mag. Anja, Slovenski etnografski muzej, Jerkič Tajda, Rokodel- njenosti nujni raziskava terena in celostna dokumentacija. ski center DUO Škofja Loka, Razvojna agencija Sora, Juhart Tjaša, Različni kulturni vidiki sodobnega rokodelstva in njihovi Lutkovni muzej, Knific dr. Bojan, Tržiški muzej, Koren dr. Mirjana, Pokrajinski muzej Maribor, Lamovšek Alenka, Dolenjski muzej Novo medsebojni odnosi poudarjajo rokodelstvo kot vsepriso- mesto, Leban Irena, Šolski center Škofja Loka, Srednja šola za lesar- tno, heterogeno ter močno kulturno in družbeno gibanje stvo, Luciana Rebeka, Zasebni Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo (Požar, Roženbergar in Vardjan 2023: 13). RLB, Maribor (ISS RLB), Polajnar Frelih Nataša, Muzej krščanstva 52 na Slovenskem, Pšajd Jelka, Pomurski muzej Murska Sobota, Pukl Adela, Slovenski etnografski muzej, Rigler Grm Polona, Rokodelski 17 Seznam sodelavk in sodelavcev, ki so se aktivno vključili v terensko center Ribnica, Rogelj dr. Škafar Bojana, Slovenski etnografski muzej, raziskavo: Blaj Žiga, Zasavski muzej Trbovlje, Brancelj Bednaršek Roženbergar dr. Tanja, Slovenski etnografski muzej, Sekirnik Kati, Andreja, Belokranjski muzej, Cvikl Nives, Pokrajinski muzej Mari- Rokodelski center DUO Škofja Loka, Razvojna agencija Sora, Sosič bor, Dolžan Eržen Tatjana, Gorenjski muzej, Kakež Mateja, Pokra- Barbara, Slovenski etnografski muzej, Šolski center Škofja Loka, Šva- jinski muzej Koper – Ilirska Bistrica, Knific Bojan, Tržiški muzej, ra Damjan, Višja šola za oblikovanje materialov Sežana, Weber Se- Koloini Borut, Goriški muzej, Lamovšek Stražišar Alenka, Dolenj- bastjan, Muzej novejše zgodovine Celje, Zamuda Anja, Center DUO ski muzej Novo mesto, Polajnar Frelih Nataša, Muzej krščanstva na Slovenska Bistrica, Zgonec Zorko Ljubica, Center DUO Slovenska Slovenskem, Peršič Magda, Notranjski muzej Postojna, Rajšter Bri- Bistrica, Židov dr. Nena, Slovenski etnografski muzej, Žagar dr. Janja, gita, Koroški pokrajinski muzej, Smolej Mirat Špela, Gornjesavski Slovenski etnografski muzej. muzej Jesenice, Weber Sebastjan, Muzej novejše zgodovine Celje. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Tanja Roženbergar Literatura in viri MGTŠ: Ohranjanje in razvoj rokodelstva. Ministrstvo za gospo- darstvo, turizem in šport, 4. 4. 2025; https://www.gov.si/teme/ BOKAL, Mija, Tanja Roženbergar in Ana Vrtovec Beno (ur.): ohranjanje-in-razvoj-rokodelstva/, 30. 10. 2025. Seznam rokodelskih panog: Raziskovalni projekt. Tipkopis. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, POŽAR, Cvetka, Tanja Roženbergar in Maja Vardjan: Pristopi 2022. v rokodelstvu za 21. stoletje. V: Tadej Pungartnik in Aleksandra Ramšak (ur.), Trienale rokodelstva: Razstava sodobnih inova- JERKIČ, Tajda, Mateja Habinc, Jana Rajh Plohl in Veronika Za- tivnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije: vratnik (ur.): Hand-on Ethnographies: Production and Meaning Katalog občasne razstave. Slovenj Gradec: Koroški pokrajinski of (Contemporary) Handicrafts, Book of Abstracts. Ljubljana: muzej, 2023, 8–14. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologi- VALENTINČIČ FURLAN, Nadja (ur.): Vizualiziranje nesnov- jo in kulturno antropologijo, 2025. ne kulturne dediščine. Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, KOŠOROK, Boštjan in Kati Sekirnik: Sistem kvalifikacij na 2018. področju domače in umetnostne obrti. Ljubljana: Center RS za VARDJAN, Maja: Museum, Design and Craft: Collaborative poklicno izobraževanje, 2021. Production Knowledge. V: MADE IN: The Book of Two Year Ac- MIAO, Tian in Nadja Valentinčič Furlan (ur.): Fei wùzhí wénhuà tivities of Six Partnering Organisations. Zagreb, 2020, 22–24. yíchǎn de yngxiàng jìlù y chéngxiàn: Ouzhou de jingyàn. Běi- ZORR: Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Uradni list jing: Qinghuá dàxué chubǎn shè, 2019. RS 78, 19. julij 2023.+ 53 Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Saša Poljak Istenič* in Tajda Jovanovski** EVROPSKI PROJEKTI O ROKODELSTVU Kako slovenski etnologi podpirajo razvoj dejavnosti in območij? Strokovni članek I 1.04 Datum prejema: 25. 8. 2025 Uvod tržišča na splošno, so drugi bolj regionalno usmerjeni in se ukvarjajo z razvojem obrti in podpornega okolja na do- V zadnjih letih se na Slovenskem vse več pozornosti po- ločenem območju. V nekaj evropskih projektih sodelujejo sveča rokodelstvu, in to tako zaradi njegove gospodarske tudi slovenski etnologi in etnologinje. kot kulturne vloge. Zasluge za to imajo zagotovo roko- Do zdaj se je večina etnologov z obrtmi in rokodelstvom delski centri, ki jih je v Sloveniji deset1 in povezujejo več ukvarjala v sklopu muzejske oz. razstavne dejavnosti; iz- kot 750 rokodelcev. Leta 2014 so se povezali v Konzor- jema so pregledna dela Janeza Bogataja (1989, 1993) in cij rokodelskih centrov, da bi učinkoviteje sooblikovali raziskovalne naloge študentov etnologije, ki analizirajo pravne temelje statusa rokodelcev v Sloveniji. Njihovo določeno obrt oz. delo obrtnika ali pa obrti na izbranem delovanje je okrepilo zavedanje o pomenu ohranjanja in geografskem območju. Zadnja monografska publikacija o razvoja rokodelskih panog, kar se je leta 2023 izrazilo obrteh, pri kateri so sodelovali tudi etnologi, je Delavni- v Zakonu o ohranjanju in razvoju rokodelstva; Zakon je ca, polna nereda (Korun Hočevar 2014; za recenzijo gl. podlaga za sistemsko urejanje tega področja človekove Sosič 2014); knjiga predstavlja uveljavljene rokodelce, ustvarjalnosti. Iz razprav ob sprejetju je bilo razvidno, ki presegajo tradicionalne ustvarjalne vzorce. Projekti da je Zakon utemeljen kot »rešiteljski« mehanizem red- sodelujočim etnologom po eni strani omogočajo raziska- kega rokodelskega znanja in panog, ki nimajo več veliko ve (teoretske in terenske), po drugi pa z delom z lokalno nosilcev. Ukrepi so namreč med drugim namenjeni pe- skupnostjo lahko pripomorejo k razvoju območja. V nada- dagoškemu izobraževanju rokodelcev in novim shemam ljevanju predstavljava evropske projekte, v katerih sode- prenosa znanja za posamezne panoge. Zakon vzposta- lujejo slovenski etnologi, in analizirava njihov doprinos k vlja tudi pravni temelj za pripravo in izvajanje konkre- projektnim in drugim ciljem. tnih ukrepov, ki nosilcem in nosilkam rokodelskih znanj omogočajo lažje in dostojnejše delo. Opredeljuje pa tudi Od raziskav rokodelske ustvarjalnosti ukrepe in finančna sredstva za izboljšanje delovnih raz- do razvijanja odmaknjenih območij mer v podpornem okolju, tj. v organizacijah, ki se ukvar- jajo s strateškim in strokovnim razvojem rokodelstva. Ob Commheritour rokodelskih centrih in Konzorciju delovanje rokodelcev Projekt Commheritour (s polnim imenom Community- in njihovo povezovanje še zlasti podpirajo Obrtno-pod- based models for the sustainable valorisation of cultural jetniška zbornica Slovenije, Slovenski etnografski mu- heritage crafts to enhance economic and tourism perfor- zej in Zveza društev upokojencev Slovenije (Konzorcij mance of remote areas of the Danube Region; več gl. In- 2023; Republika Slovenija b. n. l.). terreg Danube Region b. n. l.), ki ga sofinancira program Po drugi strani je rokodelstvo tudi na evropski ravni posta- Interreg Podonavje, preverja kapacitete vrednotenja ne- lo prepoznano kot pomembna dejavnost gospodarskega, snovne kulturne dediščine (konkretneje rokodelstva) v od- demografskega in kulturnega razvoja območij. Evropska maknjenih okoljih Podonavja. unija zato raziskovanje, razvijanje in ohranjanje rokodel- Model vrednotenja se v projektu razume kot ekosistem skih panog spodbuja s sofinanciranjem raznovrstnih pro- turistifikacijskih, identifikacijskih, dediščinskih (in kul- jektov. Medtem ko se nekateri projekti osredinjajo na kre- turnovarstvenih), ekonomskih in produkcijskih procesov pitev organizacijskih ali osebnih zmogljivosti in raziskave oz. ljudi, ki v njih sodelujejo na lokalni ravni. Med pro- jektom naj bi model(e) izboljšali s povezovanjem lokalnih 1 S sprejetjem novega zakona so rokodelski centri del podpornega deležnikov, z lokalnimi pilotnimi akcijami in izvajanjem 54 okolja, vendar se definicija centra nekoliko razlikuje od definicije treninga za projektne partnerje. Cilji projekta naj bi na rav- članstva v Konzorciju. Uradno je na podlagi zakonske ureditve raz- glašenih devet rokodelskih centrov, ki pa ne sovpadajo popolnoma ni Podonavske regije zaokrožila predlog strategije in ak- z ustanovnimi člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije (glej cijskega načrta za vrednotenje dediščine na tem območju Rokodelstvo, Sekcija b. n. l.). ter oblikovanje spletne platforme, na kateri bi predstavili * Saša Poljak Istenič, dr. etnologije, izr. prof., višja znanstvena sodelavka ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; sasa.poljak@zrc-sazu.si. ** Tajda Jovanovski, mag. etnologije in kulturne antropologije, asistentka, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; tajda.jovanovski@gmail.com. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Saša Poljak Istenič in Tajda Jovanovski primere dobrih praks, uporabne predloge in informacije ter vpogled v reprezentacije in vrednotenje dediščine v osmih rokodelske delavnice. krajih ali regijah, lokalno problematiko in vpetost v naci- Ožje partnerstvo zajema organizacije in institucije na Ma- onalno regulacijo. Čeprav so strokovni partnerji raziskave džarskem (Občina Jászberény in Metropolitanska univerza pregledali in komentirali, rezultati nekaterih poročil niso v Budimpešti), Češkem (Razvojna agencija Južne Bohe- bili dovolj specifični in primerljivi, zato so za projektne mije in Inštitut za družbene inovacije v Mikulovu), v Slo- aktivnosti manj uporabni. Opazili so, da raziskovalni pri- veniji (Univerza v Ljubljani in Javni zavod za kulturo Ka- stop zavira delovanje projektnih partnerjev; ti so večinoma mnik), na Hrvaškem (Lokalna akcijska skupina osrednje že vpreženi v idejo, ki jo želijo uresničiti. Najpogosteje si Istre), v Srbiji (Sklad za evropske zadeve in razvoj Avtono- želijo razviti turistični produkt – npr. delavnico za lokal- mne pokrajine Vojvodine), Romuniji (Okrajni svet Sibiu), no specifično rokodelsko obrt – zato se je fokus priprave Bosni in Hercegovini (Turistična skupnost Hercegovsko- poročil z raziskovanja možnosti in zajemanja procesov v neretvanskega kantona in podjetje Rukotvorine) in Črni lokalnem okolju premaknil k argumentaciji izbrane ideje. gori (Razvojna agencija za Bjelašico, Komove in Prokleti- Kljub pomislekom so se strokovni oz. podporni partnerji jo) ter se deli na strokovne in operativne partnerje. tej viziji prilagodili. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozof- Druga pomembna naloga, ki so jo izpeljali na Oddelku za ske fakultete Univerze v Ljubljani je v projekt vključen etnologijo in kulturno antropologijo, je bila analiza dobrih kot strokovni partner, ki svetuje in mentorira izvajanje praks. Na podlagi izbranih kriterijev (kontinuiteta, prepo- projekta oz. aktivnosti osmih operativnih partnerjev. Eki- znavnost, vključenost v mreže in lokalno okolje, strokov- pa pomaga pri zbiranju in analiziranju podatkov prvega nost, priznani dosežki) so v kategorijah profesionalnih ro- tematskega sklopa. Ta je v modelu vrednotenja osredinjen kodelcev, laičnega prenosa znanja, kvalificiranega prenosa na ozaveščanje o potencialih lokalne nesnovne kulturne znanja, društev za ohranjanje in ponovno oživljanje roko- dediščine, prenos rokodelskega znanja ter umeščenost v delskih obrti, predstavitve rokodelstva v muzejih ter mreže lokalno skupnost in podporno okolje. Naštete teme do- za povezovanje in vključevanje lokalne skupnosti kvalita- polnjuje drugi sklop, za katerega skrbi Metropolitanska tivno analizirali 16 primerov dobrih praks iz Podonavja. univerza v Budimpešti, ki si prizadeva povečati prispevek V analizi so želeli poudariti tiste dejavnike, zaradi katerih rokodelskih izdelkov in storitev k lokalnemu gospodarstvu se zdi, da so primeri v svojih okoljih uspešni. Analiza je v in turizmu. navezavi na pilotne akcije v projektu Commheritour lah- Naloge so si sledile v naslednjem vrstnem redu: uteme- ko model za spodbujanje ljudi, povezovanje elementov in ljitev terminologije, priprava navodil za raziskovalna po- nasploh učenje na primerih dobrih praks. Eno od uspešnih ročila o stanju vrednotenja lokalnih rokodelskih praks, organizacij pri vrednotenju dediščine in povezovanju z lo- analiza poročil, popis lokalnih deležnikov, raziskovanje kalno skupnostjo, Zadrugo za razvoj podeželja Pomelaj, so primerov dobrih praks za omenjeno tematsko področje ter partnerji povabili na mednarodno srečanje za izvedbo de- mentoriranje izvedbe štirih pilotnih akcij. Z njimi partnerji lavnice o strategiji povezovanja z deležniki; vsebino delav- poskušajo izboljšati model vrednotenja v svojem okolju nice bodo sodelujoči lahko prenesli v svoje lokalno okolje. (npr. prenos rokodelskega znanja, vključitev izobraževal- Delavnica je tudi del kombiniranega učnega načrta o vre- nih ustanov, povezovanje in organizacija rokodelcev). Po- dnotenju dediščine; ta bo prav tako dostopen širši javnosti. leg tega je Univerza v Ljubljani vključena tudi v skupino Iz zapisanega je razvidno, da je Commheritour kom- strokovnih partnerjev, ki pripravlja regionalno strategijo pleksno zasnovan projekt. Zasnovali so ga v madžarski in akcijski načrt. ob čini Jászberény na podlagi izkušnje s projektom o kul- Za vse aktivnosti je bila temeljna premišljena priprava turnih in kreativnih industrijah oz. je delo Zsuzsanne Föl- metodologije oz. navodil za pisanje poročila osmih part- di, strateginje na področju urbanega razvoja. Etnologi, v nerjev o vrednotenju dediščine. Navodila vključujejo kon- projekt vključeni kot strokovni partnerji, se večinoma pri- tekstualizacijo posameznega območja (geografsko, de- lagajajo vnaprej postavljenim zahtevam, ki niso razisko- mografsko, ekonomsko, kulturno in družbenopolitično), valne, temveč pogosto utemeljevalne narave. Ekosistem pregled pomembnih ali reprezentativnih rokodelskih obr- vrednotenja zato ni plod opazovanja notranjih dinamik po- ti, informacije o obstoječem vrednotenju nesnovne kultur- sameznih partnerjev ali njihovih okolij, ampak je model, 55 ne dediščine, ki so jih prispevali tudi lokalni deležniki, in po katerem naj bi stvari delovale, čeprav je ta velikokrat končno etnografsko kontekstualizacijo rokodelk in roko- idealističen in ga ne moremo aplicirati na osem raznolikih delcev – partnerje so pozvali, naj jih obiščejo in predsta- lokalnih okolij. Vloga etnologa in kulturnega antropologa vijo njihov delovni proces. Navodila so predvidela, da bi v omenjenem projektu bi bila bolj smiselna, če bi jo lahko raziskavo najbolje opravili etnologi in kulturni antropolo- uresničevali na lokalnem območju. Tako bi bila v vsaki gi, a so to partnerji le delno upoštevali; med raziskovalci od osmih ekip oseba, ki bi spremljala dogajanje, poznala so bili tudi strategi, analitiki in turistični delavci, nekateri zgodovinske, etnološke, lokalnopolitične in gospodarske so sodelovali z muzejskimi delavci. Avtorji so pridobili dejavnike, opazila pa bi tudi razvojne potenciale in se zna- Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Saša Poljak Istenič in Tajda Jovanovski la odločiti o smiselnosti pilotnih akcij glede na angažira- narodopisje ZRC SAZU in v katerem so imeli etnologi nost lokalnih deležnikov. Ti bi zagotavljali, da se projekt ključno vlogo, so za pripravo pilotnih akcij in rešitev ra- z iztekom financiranja ne bi končal, temveč bi se vpletel v ziskovali in mapirali tekstilno dediščino in krožnost v teks- obstoječo družbeno, finančno in drugo infrastrukturo. Ta- tilnih alpskih vrednostnih verigah. Raziskave so vključe- ko pa so etnologi pogosto zvedeni na vlogo kontrolorjev vale zgodovinski pregled tekstilnih tradicij, od predelave in upravičevalcev vnaprej določenih projektnih aktivnosti. volne in lanu do sodobnih trajnostnih materialov, saj AlpTextyles [p]reučevanje proizvodnje, distribucije in uporabe teksti- la razkriva raznolikost, specifičnost in medsebojno pove- Projekt AlpTextyles (s podnaslovom Skupne rešitve za re- zanost alpskih regij. Tekstilni sektor ponuja perspektivo, lokalizacijo trajnostnih, krožnih vrednostnih verig alpskega skozi katero lahko preučimo bogato mešanico tradicij, tekstila, dovzetne za dediščino in potrošnike; gl. Interreg znanja in sprememb znotraj tekstilnih vrednostnih verig Alpine Space b. n. l.) je mednarodni projekt, sofinanciran iz regije. Raziskave tekstilne proizvodnje hkrati spodbujajo programa Interreg Alpski prostor. Združuje 12 organizacij inovacije, opredeljujejo poslovne priložnosti in obravna- iz šestih alpskih držav – Švice, Slovenije, Francije, Nem- vajo izzive prilagajanja podnebnim spremembam in čije, Italije in Avstrije. Vodja projekta je Polo Poschiavo iz širšim okoljskim spremembam. (Šrimpf Vendramin in Švice, kompetenčni center za poklicno izobraževanje in Logar 2024: 6) koordinacijo trajnostnih čezmejnih projektov teritorialnega Čeprav so pri nastanku monografije, ki je izšla kot rezultat razvoja, finančno pa projekt za črpanje sredstev iz Evrop- omenjenih raziskav, sodelovali tudi strokovnjaki z drugih skega sklada za regionalni razvoj koordinira ZRC SAZU. področij in geografskih območij, so imeli pri zasnovi pu- Drugi partnerji (ob že omenjenih) zagotavljajo interdisci- blikacije in pripravi obširnega zgodovinskega pregleda plinarni pristop k oblikovanju trajnostne tekstilne proizvo- ključno vlogo slovenski etnologi. Njihova pregled sloven- dnje, zasidrane v dediščini alpskega prostora; to so Uni- skega območja in predloga študija primerov sta bila zgled verza Friedricha Alexandra Erlangen-Nürnberg (Nemčija), raziskovalcem iz drugih alpskih držav. Poslovna šola emlyon (Francija), zasebna šola za modo, Etnologi so pogosto povabljeni k sodelovanju v izobraže- umetnost in dizajn Istituto Marangoni (Italija), strokovni valnih programih, vendar večinoma le za vodenje študij- center za raziskovanje medicinskih in aromatičnih rastlin skih krožkov na univerzah za tretje življenjsko obdobje Mediplant (Švica), združenje Techtera, ki je koordinator (oz. ljudskih univerzah), delavnic z otroki v osnovnih (in inovacijskega grozda za francosko tekstilno industrijo, redko srednjih) šolah oz. za posamična predavanja na (ve- zbornica delodajalcev za sektor tekstila, mode in modnih činoma) humanističnih fakultetah. V tem projektu pa se je oblačil v Italiji Confindustria Moda, studio za komunika- pokazalo, da je znanje etnologov o (oblačilni) dediščini za- cijsko oblikovanje Bellissimo (Italija), italijanska pokrajina želeno tudi na drugih visokošolskih ustanovah, predvsem s Lombardija, regionalni muzej Montafon, ki je del regional- področja oblikovanja (Fakulteta za dizajn); njihovo znanje nega združenja desetih občin Stand Montafon (Avstrija), in je ključno za prenos v sodobne oblikovalske in rokodelske Rokodelski center Škofja Loka, ki je del Razvojne agencije prakse. To navsezadnje dokazujejo tudi raznovrstni pro- Sora (Slovenija); ta na področju podjetništva, podeželja, jekti in aktivnosti nekaterih slovenskih muzejev, npr. Slo- turizma in trajnostnega razvoja deluje v občinah Škofja venskega etnografskega muzeja in Muzeja za arhitekturo Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki. in oblikovanje, ki soorganizirata Trienale rokodelstva. Projekt je nastal iz zavedanja, da tekstilne vrednostne verige Posebnost tega projekta (med drugimi slovenskimi, ki jih nujno potrebujejo spremembe, saj so eden največjih onesna- Evropska unija financira iz različnih programov) je tudi to, ževalcev z ogromnimi možnostmi za zmanjšanje izpustov da v njem ne sodelujejo le (slovenski) etnologi iz akadem- ogljikovega dioksida. V preteklosti so bile verige prekinjene skih krogov, pač pa tudi iz strokovnih organizacij, ki pove- zaradi globalnih dobavnih poti in selitve proizvodnje v tuji- zujejo rokodelce in skrbijo za razvoj lokalnih območij. Ra- no. Po drugi strani imajo Alpe bogato tekstilno dediščino s zvojna agencija Sora, katere del je Rokodelski center Škofja specifičnima estetiko in znanjem, ki temeljita na vrednotah Loka, namreč zaposluje dve etnologinji, ki sta ključni za krožnega gospodarstva in občutljivosti za lokalne vire (npr. prenašanje raziskovalnih spoznanj na teren, bodisi v obli- 56 volna, lan, barvilne rastline). Namen projekta je na omenje- ki pilotnih akcij bodisi delavnic oz. drugih izobraževalnih nih temeljih razviti sodelovalne rešitve za pospešitev po- aktivnosti. Zaradi poznavanja dediščine in povezav s pod- novne lokalizacije trajnostnih tekstilnih vrednostnih verig pornim okoljem laže podpirata ustvarjalce (npr. z nasveti, na alpskem območju, da bi povečali uporabo naravnih lo- usmeritvami, s povezavami s terenom in podjetniškimi or- kalnih virov in ustvarili privlačne ponudbe, ki bi upravičile ganizacijami). Razvojna agencija Sora je imela pomembno višje cene alpskih tekstilnih izdelkov ter spodbudile regio- vlogo v delovnih sklopih oz. aktivnostih, ki so se ukvarjali nalni razvoj in ustvarjanje delovnih mest. z zasnovo, s testiranjem in z evalvacijo na dediščino obču- Glavne cilje projekta so partnerji uresničevali v več pove- tljivih trajnostnih skupnostnih rešitev (delo z rokodelci in zanih sklopih. V prvem, ki ga je vodil Inštitut za slovensko drugimi deležniki, pilotne akcije, izobraževanja in treningi). Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Saša Poljak Istenič in Tajda Jovanovski V omenjenih primerih so bili etnologi »menedžerji« sku- ZRC SAZU. Čeprav sta vključeni v vse delovne sklope, pnosti, saj so strokovno podprli ljudi pri razvoju želenih de- pa imata glavno vlogo predvsem pri tistem, ki se osredinja javnosti, hkrati pa so bili tudi posredniki med skupnostjo in na terensko delo in zbiranje podatkov za razvojne načrte odločevalci, ki lahko razvite dejavnosti nadalje podprejo z območij ter na analize raziskav, pomembnih za ohranjanje ustreznimi strategijami in politikami. dediščine, ustvarjanje gospodarskih možnosti in prepreče- vanje izseljevanja iz odmaknjenih podeželskih območij. Culturality Terensko delo je usmerjeno na dokumentiranje podeželske Projekt Culturality (s polnim imenom Cultural heritage in nesnovne (in manj snovne) dediščine v izbranih regijah, rural remote areas for creative tourism and sustainability; ob rokodelski (procesi, tehnike, materiali ter razumevanje več gl. Culturality project b. n. l.) je multidisciplinarni pro- njihove kulturne in družbene vloge) predvsem tiste, ki je jekt, ki ga sofinancira program Obzorje Evropa. Njegov zanimiva za turizem. Ob samem dokumentiranju nesnov- namen je oživljanje podeželskih in odmaknjenih območij ne dediščine pa so v ospredju tudi raziskave povezav med s trajnostnim, kulturno utemeljenim turizmom. Snovno in tradicionalnim rokodelstvom in modernimi manifestacija- nesnovno dediščino, predvsem rokodelstvo, pa tudi glas- mi, krožnega gospodarstva in vloge žensk v rokodelskih bo, kulinariko, ustno izročilo in druge prakse (zlasti naj- podeželskih praksah. bolj zanimive za turizem) razume kot gonilo za krepitev Prva naloga etnologov je bila priprava metodoloških na- družbene povezanosti, gospodarskega razvoja in okoljske vodil za projektne partnerje brez izkušenj s terenskimi trajnosti. raziskavami. Ker pa so etnografske raziskave v projektu V projektu sodeluje 13 organizacij iz devetih evropskih dr- vezane tudi na kvantitativne cilje in digitalno platformo žav. To so visokošolske in raziskovalne institucije, regio- (število intervjuvanih umetnikov, število enot opisnega in nalni predstavniki podeželskih in odmaknjenih območij, vizualnega gradiva za VERAP – Virtual European Rural muzeji, organizacije, ki neposredno sodelujejo z lokalnimi Artisans Platform) ter na primerjalno analizo intervjujev, skupnostmi, ter mala in srednje velika podjetja iz sektorjev je bilo treba pripraviti vprašanja za relativno strukturirane turizma in podatkovnega rudarjenja. Projekt vodi Univer- pogovore z rokodelci, navodila za zapisovanje povzetkov za v Oviedu (Španija). Ob njej so vključene še tri španske intervjujev po tematskih sklopih (namesto transkripcij) organizacije: podjetje Espacio Tormaleo koordinira vklju- ter specifično (predvsem vizualno) dokumentiranje roko- čevanje deležnikov, mreženje in ozaveščanje, Ekomuzej delskih prostorov, praks in izdelkov. Terensko delo je bilo La Ponte vodi razvoj modelov uporabnih raziskav in skrbi med pisanjem pričujočega prispevka že skoraj končano, za njihovo nadaljnjo uporabo, podjetje UriaXait pa ko- izkušnje pa kažejo, da je obdelava enega samega intervjuja ordinira podatkovno rudarjenje in analize. Univerza v Ave- glede na vsebinske (analiza) in tehnične zahteve (kakovost iru (Portugalska) je odgovorna za komunikacijo, celostno in količina predvsem vizualnega gradiva) časovno zelo za- podobo in diseminacijo, Politehnika Torino (Italija) ko- mudna. Strukturirani vsebinski obrazci za izsledke sicer ordinira usposabljanja in prenos znanja, Univerza v St. olajšujejo primerjalno analizo posameznih sklopov, one- Andrewsu (Združeno kraljestvo) razvija digitalno platfor- mogočajo pa globlje, intimnejše antropološke vpoglede mo, Univerza v Tartuju (Estonija) pa koordinira terenske v življenje rokodelcev na območjih z določeno specifiko, raziskave rokodelskih in drugih praks. Druge organizacije, ki bi nas sicer zanimale v temeljnih (ne pa prvenstveno v kot so Applied Arts Scotland (Združeno kraljestvo), Fun- uporabnost usmerjenih) raziskavah. dacija Muzeja Nord (Norveška), regija Värmland (Šved- Predvidene analize terenskih raziskav pridejo na vrsto v ska), županija Maramureş (Romunija) in ZRC SAZU naslednjem poldrugem letu. Najprej bodo raziskovalci, da (Slovenija), izvajajo raziskave in analize v svoji ali izbrani bi ugotovili vpliv tradicije na sodobno umetniško in roko- regiji, zbirajo gradivo za vizualno platformo, organizirajo delsko izražanje na izbranih (in podobnih) odmaknjenih dogodke in skrbijo za promocijo projekta. podeželskih območjih, analizirali povezave med tradicio- Projekt ima pet glavnih ciljev: vzpostaviti transnacionalno in- nalnimi praksami in sodobnimi ustvarjalnimi oblikami, terdisciplinarno mrežo za raziskave in spodbujanje trajnost- kot so nove krafterske prakse, popularna glasba ali kuli- nega dediščinskega turizma; oživiti lokalne ekosisteme z narika. Drugi del analize se bo posvečal trajnosti, saj so raziskavami potencialov za kulturni turizem; uporabiti digi- raziskovalci na terenu pozorni tudi na prakse krožnega 57 talne tehnologije za povečanje prepoznavnosti, produktiv- gospodarstva. Poskušali bodo identificirati ovire in možne nosti in vpliva rokodelstva oz. nesnovne kulturne dediščine; rešitve za njihovo uveljavljanje v rokodelstvu ter jih na razviti orodja za vključevanje deležnikov in organizacijo terenu tudi preveriti. Nazadnje bodo raziskovalci analizi- dogodkov za njihovo mreženje ter krepitev zmogljivosti ro- rali še zgodovinsko in sodobno vlogo žensk kot ustvarjalk, kodelcev in spodbujanje izmenjave znanja. nosilk in prenašalk rokodelske in druge kulturne dedišči- V projektu sodelujeta dve etnološki instituciji: Unescova ne, da bi prepoznali, v katerih dejavnostih imajo ženske katedra za aplikativne študije nesnovne kulturne dedišči- ključno vlogo in kakšen je njihov prispevek k ohranjanju ne Univerze v Tartuju in Inštitut za slovensko narodopisje in prenosu znanja in veščin. Rezultati teh analiz naj bi pri- Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Saša Poljak Istenič in Tajda Jovanovski spevali k razvoju kulturnega turizma in drugih poslovnih z Univerze v Novi Gorici, ki je eden od projektnih part- idej, ki bi temeljile na specifikah območja, lokalni identi- nerjev, so bila rokodelska znanja v projekt vključena kot teti in krožnem gospodarstvu. vsebina za razvoj podjetniških idej na področju kulturnih Tako kot v projektu Commheritour so partnerji tudi v tej in ustvarjalnih sektorjev. raziskavi analizirali t. i. »dobre prakse« oz. uspešne roko- Prav tako je treba omeniti, da je Slovenski etnografski delske iniciative. Medtem ko so etnologi vztrajali pri izbiri muzej vključen v pripravo seznama rokodelskih panog, ki primerov, ki so jih na terenu že analizirali in/ali jih lahko vsebuje opis panoge, evalvacijo znanj, spretnosti in veščin preverjamo v živo, so partnerji večinoma zagovarjali sple- panoge, vidike ohranjanja regionalnih razpoznavnosti in tne raziskave iniciativ z vsega sveta. Z redkimi izjemami kultur, varstva in bogatenja kulturne dediščine, identitete »katalog« tako temelji na analizi spletnih predstavitev ini- in prepoznavnosti ter družbenega in gospodarskega na- ciativ, ki jih prikazuje v kar najlepši luči: predka, pa tudi opis učinkov na medgeneracijsko pove- Združujejo ustvarjanje novih izdelkov in dejavnosti na zovanje, vseživljenjsko učenje in turizem. V ta namen bo inovativen način, tako v organizaciji kot v procesu. Pod- Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelova- pirajo in spodbujajo ekonomsko, družbeno in okoljsko nju z Ministrstvom za kulturo v naslednjih letih financiralo trajnost podeželskega okolja, kjer se izvajajo. Prav tako tudi pripravo avdiovizualnega gradiva o rokodelskih pano- spodbujajo skupnosti k družbeni uporabi kulturne dedi- gah, kar bo eden od obsežnejših in dolgoročnejših projek- ščine in pozitivno vplivajo na turizem, ki vodi k trajnost- tov za ohranjanje dediščine rokodelstva in pripravo podlag nemu razvoju podeželja. (Pérez Maestro 2025: 5) za gospodarsko uspešnost te dejavnosti. Za celovito presojo vloge etnologov v projektu oz. nji- hovega vpliva na rezultate je še prezgodaj, saj se bo pro- Zahvala jekt končal šele marca 2028. Ob različnih disciplinarnih Prispevek je nastal v sklopu projektov CULTURALITY: načinih raziskovanja dediščine pa se že od začetka Cultural heritage in rural remote areas for creative tou- kot glavni problem kaže razkorak med zahtevami po rism and sustainability, ki prejema sredstva iz programa uporabnosti rezultatov za gospodarski, družbeni in Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje Evropa kulturni razvoj odmaknjenih podeželskih območij (na v okviru sporazuma št. 101132628; COMMHERITOUR: spletni platformi naj bi sodelovalo kar 1000 rokodelcev) Community-based models for the sustainable valorisation in znanstvenimi ambicijami projekta oz. programa, ki of cultural heritage crafts to enhance economic and tour- projekt sofinancira (navsezadnje je predvidena objava vsaj ism performance of remote areas of the Danube Region, ki 38 indeksiranih prispevkov v odprtem dostopu). je sofinanciran iz programa Evropske unije za evropsko te- ritorialno sodelovanje Interreg Podonavje; in AlpTextyles: Sklep Collaborative solutions for a heritage & consumer sensi- Prispevek opisuje tri aktualne evropske projekte, v katerih tive relocalization of sustainable, circular, and innovative je v ospredju rokodelstvo v povezavi s kulturno dediščino, Alpine textile value chains, ki je sofinanciran iz programa v njih pa etnologi opravljajo temeljne raziskave področja Evropske unije za evropsko teritorialno sodelovanje In- (in določenega območja), namenjene operativnim oz. upo- terreg Alpski prostor. Raziskavo je finančno podprla tudi rabnim ciljem (razvoj dejavnosti, prenos znanj, strateški Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dokumenti). Njegov namen je bil odpreti razpravo o vlogi dejavnost Republike Slovenije v sklopu raziskovalnega etnologov v opisanih projektih, ki pogosto niha med doka- programa Etnološke, antropološke in folkloristične raz- zovanjem, zakaj so ključni za temeljne raziskave in razvoj iskave vsakdanjika (P6–0088). področij, povezanih s kulturno dediščino, in opozarjanjem Hvala tudi Katarini Šrimpf Vendramin in Jasni Fakin Ba- na razkorake med raziskovalnimi in praktičnimi ambicija- jec za ideje, pripombe in podatke o projektih AlpTextiles mi oz. na omejitve projektnega dela. in Cultural Bees. V članku nisva analizirali že končanih projektov niti tistih, Literatura in viri ki so vključevali samo slovenske partnerje, niso predvi- 58 devali temeljnih raziskav rokodelstva (npr. Crafts4Future, BOGATAJ, Janez: Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: projekti LAS ipd.) in kjer so bila obrtniška znanja zgolj DZS, 1989. možno (ne pa ključno) sredstvo za razvijanje drugih znanj BOGATAJ, Janez: Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji. Lju- in veščin, npr. podjetništva. Med tovrstnimi projekti je bljana: Domus, 1993. npr. Cultural Bees, ki ga sofinancira program Ustvarjal- CULTURALITY PROJECT: Culturality. Spletna stran projekta, na Evropa in katerega cilj je razviti in izvajati program b. n. l.; https://culturalityproject.eu/, 25. 7. 2025. usposabljanja ter digitalni nabor orodij, ki med mladimi INTERREG ALPINE SPACE: AlpTextiles. Spletna stran projek- podpirata spodbujanje podjetniških veščin v kulturnih in ta, b. n. l.; https://www.alpine-space.eu/project/alptextyles/, 25. kreativnih industrijah. Na pobudo arhitekta in etnologinje 7. 2025. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Saša Poljak Istenič in Tajda Jovanovski INTERREG DANUBE REGION: Commheritour. Spletna stran ROKODELSTVO: Sekcija, Zakon o ohranjanju in razvoju roko- projekta, b. n. l.; https://interreg-danube.eu/projects/commher- delstva; https://www.rokodelstvo.si/sekcija/zakon-o-ohranjanju- itour, 25. 7. 2025. -in-razvoju-rokodelstva. 22. 8. 2025. KONZORCIJ ROKODELSKIH CENTROV SLOVENIJE: Izja- PÉREZ MAESTRO, Carmen: General Overview. V: Carmen va Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije: Vlada Republike Pérez Maestro (ur.), Deliverable D3.1: Inventory of Good Prac- Slovenije sprejela predlog zakona o ohranjanju in razvoju ro- tices. Spletna publikacija projekta Culturality. Villanueva de kodelstva. Spletna stran Razvojne agencije Sora, 21. 2. 2023; Santo Adriano: La Ponte Ecomuséu, 2024, 3–22. https://www.ra-sora.si/izjava-konzorcija-rokodelskih-centrov- SOSIČ, Barbara: Maja Korun Hočevar (ur.): Delavnica, polna -slovenije/, 25. 7. 2025. nereda: Sodobni rokodelci in oblikovalci v Sloveniji. Recenzija KORUN HOČEVAR, Maja (ur.): Delavnica, polna nereda: So- knjige. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 54/4, 2014, dobni rokodelci in oblikovalci v Sloveniji. Ljubljana: Zavod Lab 47–48. laar in JSKD, 2014. ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina in Erik Logar: Introduction. REPUBLIKA SLOVENIJA: Ohranjanje in razvoj rokodelstva. V: Katarina Šrimpf Vendramin (ur.), Alpine Textile Heritage: An Gov.si, b. n. l.; https://www.gov.si/teme/ohranjanje-in-razvoj-ro- Overview. Ljubljana: Založba ZRC, 2024, 5–7; https://omp.zrc-sa- kodelstva/, 25. 7. 2025. zu.si/zalozba/catalog/view/2162/8818/2796, 20. 8. 2025. 59 Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Astrid Huber* in Karl Stingl** IZOBRAŽEVANJE O TRADICIONALNEM ROKODELSTVU V AVSTRIJI Informacijski in izobraževalni center za ohranjanje stavbne dediščine v kartuziji Mauerbach Strokovni članek I 1.04 Datum prejema: 10. 7. 2024 Zgodovina kartuzijanskega samostana Nekdanje samostanske celice so preuredili v delavnice za Mauerbach in izobraževalni center različne obrti (kovaštvo, izdelovanje pasov, zidarstvo, sliko- pleskarstvo, štukaterstvo), v drugih prostorih samostana pa Izobraževalni center za ohranjanje stavbne dediščine se na- so zasnovali prostore za seminarje in prireditve. haja v prostorih kartuzije Mauerbach oz. nekdanjega kar- Danes v nekdanjem kartuzijanskem samostanu Mauerbach tuzijanskega samostana Mauerbach na obrobju Dunaja. delujet a Informacijski in izobraževalni center ter Oddelek Samostan je leta 1314 ustanovil avstrijski vojvoda Friderik za arheologijo avstrijske Zvezne agencije za spomenike. Lepi (nem. Friedrich der Schöne) iz rodbine Habsburža- V njem že več kot 30 let potekajo strokovna usposabljanja nov, ki je bil pozneje tam tudi pokopan. Ko je Jožef II. leta s področja zgodovinskih rokodelskih tehnik, znanstveni 1782 ukinil kartuzijanski samostan, so poslopje uporabljali seminarji in izpopolnjevanja o številnih problemih kon- kot ubožnico in bolnišnico. V letih 1944-45 je nekdanji sa- servatorstva. mostan služil za urgentno bolnišnico. Med letoma 1945 in 1961 so bili v njem nastanjeni brezdomci. Nato ga je leta Naloge informacijskega in izobraževalnega centra 1961 prevzela avstrijska zvezna vlada in je več kot 20 let ostal prazen. Samostan je propadal, vse dokler ni leta 1979 Usposabljanje prišel pod okrilje posebnega oddelka Zveznega ministrstva Nekdanji samostan z zgodovinskimi površinami in arhi- za znanost in raziskovanje, ki je odgovoren za učinkovito tekturnimi detajli, kot so okna ali tla, med tečaji uspo- upravljanje in ohranjanje zgodovinskih stavb (Burghaupt- sabljanja postopoma obnavljamo. Predstavlja primer mannschaft Österreich b. n. l.). Leta 1984 so objektu name- najboljše prakse ohranjanja stavbne dediščine. Tečaji nili novo funkcijo in ga predali avstrijski Zvezni agenciji za za kovače, graverje, kamnoseke, slikopleskarje, zidar- spomenike (Bundesdenkmalamt b. n. l.), s čimer so zagoto- je in tesarje so osredinjeni na tradicionalno rokodelstvo vili ohranitev tega zaščitenega spomenika. Novoustanovlje- ter ozaveščajo o spoštovanju in uporabi prvotnih snovi ni Oddelek za nadaljnje usposabljanje in izobraževanje naj in njihovem ohranjanju. Poučevani pristop k ohranjanju bi izvajal restavratorska dela neposredno na kraju kartuzije spomenikov ter izobraževalne vsebine tečajev in semi- Mauerbach in tako omogočil izvajanje tečajev s področja narjev v kartuzijanskem samostanu so povzeti v Standar- tradicionalnega rokodelstva, ki naj bi čim bolj ustrezali de- dih ohranjanja spomenikov (Bundesdenkmalamt 2015), janski praksi. Leta 1985 so se v kartuzijanskem samostanu smernicah za ohranjanje stavbne dediščine v Avstriji. Ne- Mauerbach začela konservatorska in restavratorska dela. kateri programi tečajev so na voljo tudi zunaj samostana Mauerbach v sodelovanju z lokalnimi uradi za kulturno dediščino, društvi ali lastniki, in sicer neposredno na spo- meniško zaščitenih stavbah. Poleg več kot 20 izobraževalnih tečajev na leto, ki so osredinjeni na tradicionalno rokodelstvo, je na voljo tudi modularni program usposabljanja Evropske akademije za kulturno dediščino (European Heritage Academy b. n. l.). Evropska akademija za kulturno dediščino je mednarodno certificirana pobuda na področju nadaljnjega izobraževa- nja in usposabljanja. Modularni program je uvedel Od- 60 delek za učinkovito upravljanje in ohranjanje zgodovin- skih stavb v sodelovanju z avstrijsko Zvezno agencijo za spomenike ter Informacijskim in izobraževalnim centrom za ohranjanje stavbne dediščine v kartuziji Mauerbach. Pogled na informacijski in izobraževalni center za ohranjanje arhitekture Oddelek za učinkovito upravljanje in ohranjanje zgodo- v kartuziji Mauerbach (©Bundesdenkmalamt, 16. 5. 1999). vinskih stavb je vladna ustanova, ki skrbi za spomeniško * Astrid Huber, Informacijski in izobraževalni center za ohranjanje stavbne dediščine, Zvezna agencije za spomenike; astrid.huber@bda.gv.at. ** Karl Stingl, Združenje VFB za razvoj stavbne dediščine; office@baudenkmalpflege.at. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Astrid Huber in Karl Stingl partnerjem. Površine kartuzije Mauerbach so namreč pri- merne za vzpostavitev testnih območij za dolgoročno opa- zovanje barv in ometnih sistemov. Širjenje tega strokovne- ga znanja med rokodelci, konservatorsko-restavratorskimi delavci in arhitekti poteka v okviru konferenc, seminarjev in praktičnih tečajev, medtem ko kartuzija deluje kot kraj za usposabljanje in opazovanje. Zbirke Zbirke se nahajajo v različnih delih nekdanjega kartuzijan- skega samostana, nekatere od njih neposredno v tradicio- nalnih samostanskih rokodelskih delavnicah, in so večino- ma odprte za javnost. Povezane so s posebnimi temami, ki zadevajo konservatorstvo in obnovo stavb (konserva- torstvo zgodovinskih arhitekturnih površin, tradicionalno ‚Zrnjenje‘ (graining) in poslikava z imitacijo lesa v slikarski delavnici v zidarstvo, popravilo lesenih oken, kamnoseštvo, kovaštvo, muzeju kartuzije Mauerbach (©Bundesdenkmalamt, 25. 6. 2024). ...), ter zgodovinske in tradicionalne gradbene materiale zaščitene stavbe v lasti avstrijske države. Od leta 2017 (različne vrste opek, tlakovcev, oken, vrat, ometa, štuka- je na voljo modularni tečaj nadaljnjega izobraževanja za tur, gradbenega peska, gradbenih in okrasnih kamnov, ko- Vodjo vzdrževanja dediščine. V pripravi je modularno vaštvo, kovinski izdelki, orodje, knjižnica). Informacijski izpopolnjevanje za strokovnjake s področja energetske in izobraževalni center za ohranjanje stavbne dediščine v prenove zgodovinskih stavb. Program, ki temelji na prak- kartuziji Mauerbach uporablja svoje zbirke na izobraže- tičnih izkušnjah, je ciljno usmerjen k vsem vrstam poklic- valnih seminarjih in delavnicah ter za potrebe informiranja nih skupin (projektantom, arhitektom, spomeniškim kon- in ozaveščanja zasebnih obiskovalcev kartuzije. Na podla- servatorjem, restavratorjem, institucionalnim in zasebnim gi zbirk vsako leto pripravi tematske razstave. Zbirke do- lastnikom spomeniško zaščitenih stavb), ki upravljajo z polnjuje tudi veliko število tradicionalnih orodij. zgodovinskimi stavbami in delajo na njih. Središče za se- minarje in prostori za praktično usposabljanje se nahajajo v kartuziji Mauerbach. Usposabljanje na področju tradicionalnih rokodelskih teh- nik in usposabljanje, ki ga izvaja Evropska akademija za kulturno dediščino, nista omejeni le na spomeniško zašči- tene stavbe. Vsebino tečaja in praktično delo je mogoče uporabiti tudi pri obnovi zgodovinskih stavb in trajnostnih novogradnjah. Informacijski in izobraževalni center za ohranjanje stavbne dediščine v kartuziji Mauerbach delu- je tudi kot informacijski in storitveni center za rokodelce, lastnike, arhitekte itd. glede vprašanj, povezanih z ohra- njanjem zgodovinskih stavb in tradicionalnih rokodelstev. Raziskovanje Danes raziskovalno delo oddelka v kartuziji Mauerbach Deli zbirke oken v razstavnih prostorih muzeja kartuzije Mauerbach obsega raziskovanje tradicionalnih gradbenih tehnik, kot (©Bundesdenkmalamt, 24. 9. 2017). so žganje apna v eksperimentalnih apnenicah, tradicionalni ometi in barve, ročno izdelane opeke in raznolike vrste ka- Dejavnost ozaveščanja javnosti 61 mnov ter tradicionalni materiali, kot so naravni pesek, apno Javni dogodki imajo dva glavna cilja: na eni strani ozave- in hidravlična veziva. Dodatna naloga obsega preizkušanje ščanje javnosti o ohranjanju dediščine in trajnostni tradi- inovativnih metod konserviranja in restavriranja ter posve- cionalni gradnji, na drugi pa motiviranje in spodbujanje tovanje z lastniki spomenikov, konservatorji in arhitekti. mladih, da bi se odločili za poklicno pot v rokodelskem Za potrebe testiranja na prostem je kartuzija Mauerbach sektorju. Avstrijska Zvezna agencija za spomenike ponu- na voljo tudi več raziskovalnim projektom Univerze za ja vodene oglede kartuzije Mauerbach, dneve odprtih vrat uporabne umetnosti na Dunaju, Univerze za naravne vire in posebne tematske oglede, povezane z rokodelstvom in in uporabne življenjske vede na Dunaju in mednarodnim ohranjanjem zgodovinskih stavb. Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Astrid Huber in Karl Stingl Mednarodni projekti na področju nadaljnjega Trenutno stanje nadaljnjega izobraževanja izobraževanja na področju tradicionalnega rokodelstva Od leta 1999 je Informacijski in izobraževalni center za v gradbenem sektorju v Avstriji ohranjanje stavbne dediščine v kartuziji Mauerbach sodelo- Uporaba tradicionalnega rokodelstva je postala omejena val v več evropskih projektih, ki so se ukvarjali z ometi oko- skoraj izključno na ohranjanje zgodovinskih spomenikov. li leta 1900, med drugim v projektu RENDEC, katerega te- Nastala je niša, ki večJim delavnicam v tem majhnem trž- ma so bili okrasni ometi okoli leta 1900 v Evropi, in v dveh nem segmentu ne omogoča več pridobivanja zadostnih na- projektih, ki sta se ukvarjala z rimskim cementom, ROCEM ročil. Zato je veliko podjetij, ki so izvajala tradicionalne leta 2003 in ROCARE leta 2008. Projekt MODI-FY (Vzdr- omete in barvanje, izginilo s trga ali pa so se skrčila na ževanje zgodovinskih stavb in predmetov z razvijanjem in majhna podjetja ali samostojne podjetnike. Specializira- nadgrajevanjem individualnih veščin vodij projektov; MO- ni delavci ne morejo biti več polno zaposleni na svojem DI-FY b. n. l.) je leta 2014 privedel do ustanovitve Evrop- področju, nadaljnje in izpopolnjevalno usposabljanje se je ske akademije za dediščino z moduli usposabljanja za vodje skrčilo, vajeniško usposabljanje pa je bilo ukinjeno. Vaje- ocenjevanja dediščine. Glavna naloga projekta ProHeritage niško usposabljanje se v Avstriji nanaša na dvojni sistem (Varstvo veščin tradicionalne stavbne dediščine; ProHeri- usposabljanja, v katerem se vajenec uči poklica na dveh tage b. n. l.) je bila izboljšanje izobraževanja o vprašanjih učnih mestih. Vajenci večino usposabljanja opravijo s energetske učinkovitosti za strokovnjake, ki delajo v sek- praktičnim delom v podjetju, medtem ko teoretično znan- torju stavbne dediščine. Eden od rezultatov je modularno je in poglabljanje splošnega znanja pridobijo na poklicni nadaljnje usposabljanje za energetskega strokovnjaka za šoli. Številne tradicionalne rokodelske tehnike danes ni- zgodovinske stavbe, ki ga še dopolnjujemo. Projekt FLIP so več del vajeniškega usposabljanja (štukaterstvo, tradi- 2 – INCREAS (Inovacije in ustvarjalne rešitve za kulturno cionalno slikopleskarstvo, izdelovanje pasov). Avstrijska dediščino; FLIP b. n. l.) pa je v zaključni fazi. Z rezultati gospodarska zbornica v času vajeništva ponuja nadaljnje projektov bomo izboljšali statistične podatke in podatke o in izpopolnjevalno usposabljanje na svojih akademijah za trgu dela v sektorju kulturne dediščine ter pripravili priporo- gradbeništvo. To pomeni, da je na voljo poskusno vajeni- čila za nadaljnje oblikovanje politik na evropski, nacionalni, štvo, ki poteka v podjetju, na poklicni šoli in na akademiji regionalni in lokalni ravni. Del ciljev projekta je tudi razvoj za gradbeništvo. Usposabljanje na področju tradicional- koncepta evropskih centrov odličnosti za kulturno dedišči- nih rokodelskih tehnik je na akademiji za gradbeništvo no, ki služijo kot platforma za (nadaljnje) izobraževanje zelo omejeno, zato poteka v sodelovanju s tečaji, ki jih strokovnjakov, prostovoljcev in zainteresirane javnosti. organizira Informacijski in izobraževalni center za ohran- Trenutno Informacijski in izobraževalni center za ohran- janje stavbne dediščine v kartuziji Mauerbach. Izjema je janje stavbne dediščine v kartuziji Mauerbach sodeluje vajeništvo za slikopleskarja in strokovnjaka za premaze, v projektu Erasmus+ Heritage Train, ki se ukvarja z na- specializiranega za zgodovinske tehnike pleskanja, ki je daljnjim izobraževanjem na področju ohranjanja stavbne v Avstriji na voljo na dveh mestih. Že ime programa va- dediščine. Prva faza projekta Heritage Train (Heritage Tra- jeništva »zgodovinske slikopleskarske tehnike« namesto in II b. n. l.) je bila osredotočena na primerjalno analizo »tradicionalne slikopleskarske tehnike« kaže, da ima kla- trga nadaljnjega izobraževanja na področju varstva stavbne sično rokodelstvo v sodobnem poklicnem okolju v Avstriji dediščine v treh partnerskih državah: Avstriji, Slovaški in nižji položaj. Znanje s področja tradicionalnih rokodelskih Češki. Prispevala je tržne podatke za razvoj in posodobi- tehnik v gradbeništvu je zato večinoma mogoče pridobiti tev strokovnega usposabljanja na področju varstva snovne le z nadaljnjimi usposabljanji na višji stopnji. kulturne dediščine. Na podlagi analize smo pridobili celo- Dodatne informacije o položaju izobraževanja na pod- vitejšo sliko o izvajanih izobraževalnih programih vseživl- ročju tradicionalnega rokodelstva v Avstriji in v nekateri jenjskega učenja in o njihovih izvajalcih v vseh partnerskih delih Evropske unije so na voljo v evropskem poročilu iz državah. Za posamezne ciljne skupine, tj. za zaposlene v leta 2019 (European Union 2019a, 2019b). Informacijski ustanovah za varstvo kulturne dediščine, zaposlene v lo- in izobraževalni center za ohranjanje stavbne dediščine v 62 kalnih in regionalnih delih državne uprave, lastnike kultur- kartuziji Mauerbach je za to študijo pridobil informacije, nih spomenikov, arhitekte in gradbene inženirje, restavra- Evropska akademija za dediščino pa je v poročilu navede- torje in rokodelce smo razvili učne načrte za dolgoročne na kot primer dobre prakse. programe nadaljnjega izobraževanja. V drugi fazi projekta Informacijski in izobraževalni center za ohranjanje stavb- Heritage Train II smo za ciljne skupine razvili podrobne ne dediščine v kartuziji Mauerbach je uporabil podatke iz programe tečajev, ki smo jih preizkusili na pilotnih uspo- evropskih projektov (INCREAS, Heritage Train) in svo- sabljanjih. Pri projektu Heritage Train II tesno sodelujemo jo obstoječo mrežo, da je zbral informacije o ponudnikih z avstrijsko Zvezno agencijo za spomenike in nacionalnimi usposabljanja na področju stavbne dediščine. Cilj je bil upravami za spomenike obeh partnerskih držav. ugotoviti, kakšna je vsebina takšnih programov usposab- Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Astrid Huber in Karl Stingl ljanja in ali so takšni programi usposabljanja na voljo kot Izkušnje za nadaljnje usposabljanje na področju posamezni tečaji ali kot del sistematičnega dolgotrajnega tradicionalnega rokodelstva in zgodovinskih stavb izobraževanja. To je poleg formalnega izobraževanja vklju- čevalo tudi povratne informacije na srečanjih s sodelujoči- Dve smernici programov nadaljnjega izobraževanja sta mi partnerji (zbornicami, strokovnimi šolami, univerzami) Usposabljanje za veščine, ne za poklice in Usposabljan- o dejavnostih usposabljanja. Analiza izobraževalne ponud- je za čim več različnih poklicev. Veščine lahko obravna- be na področju nadaljnjega usposabljanja na področju tra- vamo v dveh različnih stopnjah: sposobnost razumevan- dicionalnega rokodelstva v Avstriji je pokazala, da sta na ja spretnosti in zmožnost postati strokovnjak v določeni področju stavbne dediščine le dve ustanovi (Informacijski veščini. Poklic je sestavljen iz niza spretnosti, od katerih je in izobraževalni center za ohranjanje stavbne dediščine v le nekatere mogoče v celoti razviti v mojstrstvo. Za razu- kartuziji Mauerbach in Združenje za napredek na področju mevanje in sporazumevanje z drugimi poklici je potrebno stavbne dediščine – VFB), ki izvajata skoraj vse nadaljn- razumevanje veščin, ki so blizu vašemu poklicu. Uspo- je izobraževanje in usposabljanje v Avstriji. Informacijski sabljanje za različne poklice vključuje nekatere spretnosti, in izobraževalni center za arhitekturno konservatorstvo ki so potrebne v vseh poklicih s tega področja, vendar na v kartuziji Mauerbach izvaja večino tečajev nadaljnjega različnih stopnjah izobrazbe. Pri načrtovanju in gradnji je izobraževanja in usposabljanja v sodelovanju z Združe- bistvenega pomena sodelovanje z drugimi poklici. Zato je njem za napredek na področju stavbne dediščine (Verein treba pridobiti osnovno razumevanje znanj in spretnosti zur Förderung der Baudenkmalpflege b. n. l.). Združen- drug drugega. Zlasti osnovni tečaji (vstop v poklic) mo- je za napredek na področju stavbne dediščine je zasebno rajo biti odprti za vse sorodne poklice ali ciljne skupine. neprofitno združenje, ki ima prav tako sedež v kartuziji Izobraževalni tečaj ne bi smel biti vedno poimenovan po Mauerbach. Nekatera usposabljanja v Informacijskem in poklicu (npr. »Osnovni tečaj poznavanja arhitekturnih izobraževalnem centru za ohranjanje stavbne dediščine v površin« namesto »Ometavanje štukatur in slikopleskar- kartuziji Mauerbach potekajo skupaj s ponudniki formal- ska dela«). Osnovni tečaj vedno vključuje osnove varstva nega izobraževanja (sodelovanje z Zbornico kamnosekov, dediščine in predstavi namen veščin in spretnosti, ki jih Zbornico ometalcev in slikopleskarjev, Tehnično univerzo bodo udeleženci usvojili na tem področju. Danes je tre- na Dunaju, Podonavsko univerzo v Kremsu). Usposab- ba to razširiti z učno uro o trajnosti (analiza življenjskega ljanje izvaja osebje Odbora za spomenike, osebje Združe- cikla). Sestavni del izobraževanja so tudi orodja in mate- nja za napredek na področju stavbne dediščine in skupina riali, ki jih potrebujemo za usvajanje določene spretnosti zunanjih strokovnjakov. Nabor strokovnjakov se je v 25 ali sklop spretnosti, ter njihovo vzdrževanje in popravila. letih usposabljanja nenehno povečeval, sestavljajo pa ga Udeležence je treba spodbujati k iskanju samostojnih re- predvsem univerzitetni učitelji, rokodelci (mojstri svojega šitev. Sposobnost iskanja samostojnih rešitev je zlasti po- poklica) in restavratorji, ki imajo vsi dolgoletne praktične vezana z izkušnjami, ki se jih ne da naučiti, temveč jih je izkušnje na področju stavbne dediščine. treba pridobiti. Kljub temu je pomemben del usposabljanj Potencial za razvoj strokovnega usposabljanja je mo- izmenjava izkušenj, zato je treba pustiti dovolj prostora za goče najti v muzejih na prostem v Avstriji, ki še vedno razprave, primere iz prakse in ekskurzije. potrebujejo osebje za vzdrževanje svojih stavb. Takšen je Osnovnemu tečaju mora slediti eden ali več nadaljevalnih primer strokovnega usposabljanja za strešno kritino iz sko- tečajev s čim več praktično usmerjenega usposabljanja v del v medregionalnem projektu EUREVITA (EUREVITA eni ali več veščinah. Pri vseh tečajih sta komunikacija ter b. n. l.) v muzeju na prostem Stübing. Neposreden rezultat izmenjava znanja in izkušenj med udeleženci prav tako kampanje zbiranja podatkov v okviru evropskih projektov pomembna kot samo poučevanje. Vodja tečaja se mora od- je sodelovanje Informacijskega in izobraževalnega centra zvati na dejanske težave, na katere naletijo udeleženci med za ohranjanje stavbne dediščine v kartuziji Mauerbach z usposabljanjem. muzejem Stübing na področju poznavanja strešnih kritin Ustanova za vseživljenjsko sistematično usposabljanje (slama, skodle). na področju tradicionalnega rokodelstva bi morala imeti Vajeništvo ali praktično usposabljanje za tradicionalno na voljo strokovnjake s področja naravoslovja ter prava, rokodelstvo, ki ga izvajajo zasebne ustanove (gradbena predpisov in javnih razpisov in naročil (mineralogija, ke- 63 podjetja, rokodelska podjetja), se v Avstriji ne izvaja več mija, gradbena fizika, gradbeno pravo itd.). Strokovnjaki na strokovni ravni. Usposabljanja, povezana z izdelki, ki bi morali biti deležni tudi kratkih učnih ur s področja razu- jih zagotavljajo proizvajalci gradbenega materiala, niso mevanja svojih poklicev ter biti na voljo za informacije in primerna za strokovno usposabljanje na področju stavbne svetovanje. Prav tako pa bi tudi oni imeli korist od znanja dediščine ali tradicionalnega rokodelstva. Redke izjeme udeležencev. so preostali proizvajalci tradicionalnih materialov, ki se Informacije je treba zbrati v ustanovi za usposabljanje, usposabljajo glede svojih izdelkov (barve iz lanenega olja, vključno z zbirko podatkov o udeležencih, izvajalcih apnene barve). usposabljanja in strokovnjakih. Med usposabljanjem je Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Astrid Huber in Karl Stingl treba uporabljati obrazce za povratne informacije in ne- delstvu. Danes mladi pogosto odkrijejo svojo nadarjenost posredne povratne informacije med razpravami na tečajih in ljubezen do rokodelstva šele po tem, ko končajo poklic- ter družabnimi dogodki ali ekskurzijami. Usposabljanje in no usposabljanje v drugem poklicu. Pridobivanje mladih nadaljnje izobraževanje na področju tradicionalnega ro- za tradicionalno rokodelstvo in tradicionalno arhitekturo kodelstva je usmerjeno v prakso in večinoma temelji na trenutno ovira zaprašena podoba teh poklicev. Tradicional- delavnicah in praktičnem usposabljanju, redko pa tudi na no rokodelstvo in arhitektura sta sodobni disciplini in bi ju seminarjih. Delavnice in praktična usposabljanja potre- lahko preimenovali v klasično rokodelstvo in arhitekturo. bujejo delovna mesta in delovni prostor: tečaje je treba zasnovati v manjših skupinah od deset do največ dvajset Nastajajoča tržišča za tradicionalno oseb. Nadaljnje usposabljanje za rokodelce je treba izvaja- rokodelstvo – trajnost ti v tečajih, ki trajajo največ en teden. Rokodelska podje- V zadnjih desetletjih se je uporaba rokodelstva, kot so tra- tja so namreč pogosto manjša podjetja in daljša odsotnost dicionalne slikopleskarske tehnike ali apneni in glineni zaposlenih zmanjšuje njihovo produktivnost. Za tečaje in ometi, omejila skoraj izključno na uporabo pri ohranjanju seminarje bi bilo treba dati prednost zimskim mesecem, ko zgodovinskih spomenikov. Dela izvajajo z lokalnimi ma- so delovne obremenitve v gradbeništvu nižje. teriali. S tem je izpolnjena zahteva po trajnostnih rešitvah v celotni gradbeni industriji. Področje uporabe tradicional- Spodbujanje mladih in nadarjenih ljudi nih barv, lesenih oken ter apnenih in glinenih ometov bi Kartuzija Mauerbach organizira javne dogodke za vse sta- lahko v prihodnosti razširili z izključnega ohranjanja zgo- rostne skupine in ponuja vodene oglede, zlasti za šolske dovinskih spomenikov tudi na novogradnjo in prenove. To razrede, da bi izboljšali sprejemanje in ozaveščenost jav- bi podjetjem omogočilo, da zaposlijo več strokovnjakov nosti o stavbni dediščini in rokodelstvu. V poletnih mese- za tradicionalno rokodelstvo in spretnosti. Posledično bi cih v sodelovanju z Oddelkom za učinkovito upravljanje in se ta podjetja lahko tako razširila, da bi znova lahko uspo- ohranjanje zgodovinskih stavb v kartuziji Mauerbach vsa- sabljala vajence na področju tradicionalne gradnje. Takšna širitev trga bi lahko prispevala k dolgoročnemu ohranjanju ko leto gostimo združenje Prostovoljci evropske dediščine tradicionalnih rokodelskih podjetij ter zagotovila razpolo- (European Heritage Volunteers b. n. l.). To je združenje, ki žljivost tradicionalnih gradbenih materialov. Pri prenovi ga delno sofinancira UNESCO in ima nalogo izboljševati starih stavb in gradnji novih s tradicionalnimi tehnikami praktične izkušnje in razvoj mladih za poklice na področju se uporabljajo podnebno nevtralni in trajnostni gradbeni varstva dediščine. Od leta 2023 so prostovoljci s področja materiali. Redno vzdrževanje in popravila tradicionalnih varstva dediščine na voljo mladim rokodelcem, študentom stavb opravljajo rokodelci, kar omogoča večstoletno živ- in mladim diplomantom. Sodelovanje mladih umetnostnih ljenjsko dobo stavb. zgodovinarjev, konservatorjev in arhitektov z rokodelci na začetku njihove poklicne poti je nujno za razumevanje Ozaveščanje lastnikov stavb, arhitektov tradicionalnih rokodelskih tehnik in tradicionalnih stavb in projektantov za vse poklice v gradbeništvu. Zanimanje mladih za ro- Razširitev področja uporabe tradicionalnih rokodelskih kodelstvo pa je treba vzbuditi že v osnovni in srednji šoli. tehnik in materialov z izključnega ohranjanja zgodovin- Ekskurzije v rokodelska podjetja ali muzeje na prostem skih spomenikov na novogradnjo in prenovo zahteva last- lahko mlade spodbudijo, da se odločijo za poklic v roko- nike, arhitekte in projektante, ki razumejo in sprejemajo tradicionalno rokodelstvo in materiale. Večja ozavešče- nost o trajnostnih in tradicionalnih stavbah neposredno vpliva na sprejemljivost ukrepov in stroškov. Številni arhitekti ne poznajo več tradicionalnih gradbenih tehnik, kot so masivna opečna gradnja ali apneni ometi. Znanost o gradbenih materialih poučujejo le v omejenem obsegu, pogosto raje uporabljajo montažne materiale (pripravljeno 64 malto, pripravljene barve). Projektanti pogosto ne poznajo posebnosti načrtovanja, kadar se pri gradnji uporabljajo tradicionalne tehnike. Razpisi in časovni načrti gradnje ne ustrezajo tehničnim zahtevam rokodelstva. Lastni- ke zgodovinskih stavb in graditelje novih stavb je treba spodbuditi k razumevanju tradicionalnih tehnik in videza ročno izdelanih površin. Obenem je treba lastnike stavb Izdelovanje opeke s šolarji ob odprtju sezone v muzeju kartuzije podrobneje seznaniti s prednostmi tradicionalne gradnje Mauerbach (©Bundesdenkmalamt, 28. 6. 2014). ter konceptom vzdrževanja in popravil, dolgimi življenj- Glasnik SED 65|2 2025 Rokodelstvo Astrid Huber in Karl Stingl skimi cikli in trajnostnimi gradbenimi materiali, ki so pri- FLIP: Flip 2 – Increas, b. n. l.; www.burghauptmannschaft.at/ sotni v tradicionalnih stavbah, ki so jih zgradili rokodel- Themen/Internationales/FLIP-2---INCREAS.html ; 9. 12. 2023. ci. V splošnem bi bilo treba takoj začeti uporabljati nove IWZB KARTAUS MAUERBACH: Information and Training strategije za ozaveščanje strank in gradbene industrije. Te Center for Architectural Conservation Kartause Mauerbach, ukrepe informiranja in izobraževanja morajo podpirati b. n. l.; https://www.bda.gv.at/themen/kartause-mauerbach.html; gospodarske zbornice, regionalni organi, šole in univerze. 9. 12. 2023. Literatura in viri MODI-FY: Mody-fy, b. n. l.; https://www.projektwelt- burghauptmannschaft.eu/event/modi-fy, 9. 12. 2023. BUNDESDENKMALAMT: Bundesdenkmalamt, b. n. l.; https: //www.bda.gv.at/, 9. 12. 2023. PRO HERITAGE: Pro Heritage – Home, b. n. l.; https://www. pro-heritage.eu/, 9. 12. 2023. BURGHAUPTMANNSCHAFT ÖSTERREICH: Burghaupt- mannschaft Österreich, b. n. l.; https://www.burghauptmann- EUROPEAN UNION: Fostering cooperation in the European schaft.at/, 9. 12. 2023. Union on skills, training and knowledge transfer in cultural BUNDESDENKMALAMT: Standarts der Baudenkmalpflege, heritage professions – Report on the OMC (Open Method of Bundesdenkmalamt, 2015; https://bda.gv.at/de/publikationen/ Coordination) Working Group of Member States’ Experts, Eu- standards-leitfaeden-richtlinien/standards-der-baudenkmalpfle- ropean Agenda for Culture, Workplan for Culture 2015-2018, ge/, 15. 12. 2024. Luxembourg: Publications Office of the European Union, 2019a; EUROPEAN HERITAGE ACADEMY: European Heritage https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/e38e- Academy, b. n. l.; https://www.european-heritage-academy.eu/, 8bb3-867b-11e9-9f05-01aa75ed71a1/language-en, 9. 12. 2023. 9. 12. 2023. EUROPEAN UNION: A New European Landscape for Heritage EUREVITA: Interreg Eurevita SI-AT 285, b. n. l.; https://www. professions, Executive Summary, Report on the OMC (Open museum-joanneum.at/oesterreichisches-freilichtmuseum-stue- Method of Coordination) Working Group of Member States’ Ex- bing/entdecken/projekte/interreg-eurevita-siat-285, 9. 12. 2023. perts, European Agenda for Culture, Workplan for Culture 2015- EUROPEAN HERITAGE VOLUNTEERS: European Heritage 2018. Luxembourg: Publications Office of the European Union, Volunteers, b. n. l.; https://www.heritagevolunteers.eu, 9. 12. 2019b; https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/ 2023. c0482f3f-8681-11e9-9f05-01aa75ed71a1/language-en , 9. 12. 2023. HERITAGE TRAIN II: International Cooperation for Professi- onal Training in Protection of Monuments – Heritage Train II, VEREIN ZUR FÖRDERUNG DER BAUDENKMALPFLE- b. n. l.; https://ainova.sk/en/project/heritage-train/INCREASE, GE: Verein zur Förderung der Baudenkmalpflege, b. n. l.; https:// 9. 12. 2023. www.baudenkmalpflege.at, 9. 12. 2023. 65 Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič* GOSPODARSKA PODOBA VSAKDANJIKA V FOLKLORNIH OBRAZCIH Uvod v tematski sklop Jezik, kultura in vrednote Tematski sklop Jezik, kultura in vrednote: gospodarska (Bausinger 1987: 38) oz. najbolj univerzalno in hkrati podoba vsakdanjika v folklornih obrazcih obravnava najbolj enkratno, najbolj socialno in najbolj individualno folklorne obrazce kot metaforične in stereotipne odtise prizorišče življenja (Lefebvre 1991). Avtorji so posebno različnih gospodarskih podob našega vsakdanjika in je re- pozornost namenili t. i. družinskemu gospodarstvu, kamor zultat projekta Jezik, kultura in vrednote: gospodarska po- sodijo tako družinski člani kot tudi živinoreja, poljedelstvo doba vsakdanjika v folklornih obrazcih (ARIS J6-50197). in z njimi povezane dejavnosti, njihova oblačila in prehra- Jezik in kultura (v najširšem antropološkem pomenu) sta na, oz. vse, kar (je) soustvarja(lo) vsakdanjik. Namen tega namreč najtesneje povezana in prepletena, deloma »za- sklopa je predvsem pokazati, kako se folklornim obrazcem mrznjena« podoba pa se kaže v slovstveni folklori. Besede lahko približamo z različnimi pristopi: etnološkim, folklo- se združujejo v krajše ali daljše besedne zveze, te pa se rističnim, etnolingvističnim, vendar šele ko vse navedeno v jeziku ustalijo in lahko pridobijo metaforično vrednost združimo, lahko dobimo celovito podobo analize gradiva. ter se pretvorijo v jezikovne izraze, ki delujejo kot vna- V našem primeru pokažemo z različnimi pristopi, meto- prej pripravljene, pomensko določene zveze. V folkloris- dologijami in interpretacijami spreminjanje gospodarske tiki se te oblike obravnavajo kot folklorni obrazci; ti so, podobe, odnosa in vrednotenja gospodarskih prizadevanj kot je za folkloristične, antropološke, etnološke pristope ter njihove družbene strukture, kakor se še danes izražajo k besedilom značilno, razvrščeni v žanre, tj. žanre kot v stereotipni ekspresivni formi. »vrsto« (Barber 2007: 32), ki omogočajo delitev besedil Sklop sestavlja pet člankov, od tega dva strokovna, ki so v ločene kategorije. Zanje so značilni jedrnatost, zgošče- za temeljno gradivo vzeli pod drobnogled paremiološko nost in pogosta metaforičnost ter razmeroma stalne forme, zbirko Pregovori 1.1 (Babič idr. 2023), shranjeno na repo- vsebine in funkcije. Funkcija teh enot je tesno povezana z zitoriju Clarin.si. Zbirka obsega obsežno in izredno drago- usmerjenostjo govorca ali pisca k poslušalcu oz. bralcu ter ceno diahrono zbirko 37.390 slovenskih pregovorov, ki je z usmerjanjem poslušalca ali bralca k samemu besedilu. nastajala več kot 50 let na Inštitutu za slovensko etnologijo Govorec / pisec deluje v pričakovanju, da bo prejemnik ZRC SAZU. Vsak pregovor je povezan s svojim virom, prepoznal žanr in nato ustrezno prilagodil svoja priča- viri pa obsegajo 2.630 bibliografskih enot (1578–2010), to kovanja (Barber 2007: 32), kar pomeni, da morata imeti so tiskane knjige, revije, koledarji, zbiralne akcije v različ- oba udeleženca skupni kod, tj. jezik (v širšem pomenu) in nih revijah, terensko delo zbiranja folklore, osebni zapiski hkrati jezikovno kompetenco, ki omogoča prepoznavo fi- itd. Vsak pregovor je predstavljen na dva načina: v diplo- gurativnosti, metaforičnosti sporočila, s katerim izražamo matski transkripciji, ki je zvesta izvoru (zaradi tehničnih sebe, svoje potrebe in zahteve ter posredno družbene vidi- težav transkriptorjev in človeških napak pri transkripciji ke, stališča in pričakovanja. Folklorni obrazci tako pričajo je transkripcija starejših besedil neenotna), in v kritični o svetovnih nazorih in tem, kako človek izraža doživljan- transkripciji, ki modernizira uporabljeno abecedo. Iskanje je v jeziku, oblikuje osebni svet v svojem vsakdanjiku in po zbirki je omogočeno s ključnimi besedami ali besedni- kulturnem okolju. Na teh vzorcih temeljijo tudi kulturni mi zvezami. S pomočjo ključnih besed so avtorji poiskali modeli, ki jih posamezna družba oblikuje. Ti modeli so paremiološke enote oz. pregovore, ki so bili relevantni za ključni za razumevanje človekovega konceptualnega sis- obravnavo teme. tema (Kövacses 2005: 193), torej kulturno utemeljenih Vanja Huzjan (2025) s paremiološkimi enotami zasledu- načinov razvrščanja in vrednotenja izkušenj, s katerimi je prakso dedovanja kot možno strategijo zagotavljanja skupnost oblikuje smisel sveta. Psihologi, antropologi in preživetja. Avtorica prepleta etnološka in zgodovinopisna jezikoslovci so ta pojem obširno uporabljali pod različni- spoznanja s paremiološkm gradivom iz zbirke Pregovori mi imeni, v tem tematskem sklopu in kontekstu projekta 1.1 in izpostavi, da so dedovanjske prakse generirale ne- 66 pa jih razumemo kot vsako koherentno organizacijo člo- enakost, čeprav naj bi načeloma zagotavljale preživetje veških izkušenj, ki (si) jih delijo ljudje. kmečke hiše in njene posesti, kar je razvidno tudi iz pare- Folklorni obrazci so v tematskem sklopu obravnavani kot mioloških enot. diahroni odsev družbenih konceptov v vsakdanjem go- Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič (2025) obravnavata vre- voru in sinhrono rabljene enote, avtorji pa iz njih razkri- dnotenje prašiča, kot se kaže v slovenskem pregovornem vajo vsakdanjik, tj. banalne, razširjene fenomene kulture izročilu. Raziskava na konceptualnem izhodišču razliko- * Saša Babič, dr. literarnih ved, docentka in znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; sasa.babic@zrc-sazu.si. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič vanja med vrednotami in vrednostmi z analizo etnoloških vističnega pristopa se odpre celovitejši vpogled v to, kako virov o prašičereji in kolinah ter paremiološkega gradiva se vsakdanjik in vrednostne hierarhije zrcalijo v ustaljenih razkriva pozitivno in negativno vrednotenje prašiča z rabo izraznih oblikah. Naša želja je prikazati, da so tudi folklor- pregovorov v vsakdanjem življenju. Osrednje mesto razi- ni obrazci dragocen vir za razumevanje kulture in družbe, skave je namenjeno natančnejšemu razumevanju ambiva- hkrati pa upamo, da bo sklop spodbudil nadaljnje raziskave lentnega odnosa med človekom in prašičem. povezav med jezikom in vsakršnim vsakdanjikom. Saša Babič (2025) se v obravnavi osredotoči na prisotnost poimenovanj (pripravljenih) jedi v slovenskih pregovorih Literatura in viri iz zbirke Pregovori 1.1 in njihove simbolne pomene, pri BABIČ, Saša: »Dobra jed se sama hvali«: Konceptualni zemljevid čemer pokaže na prenos pomena hrane v vsakdanjiku na slovenskih paremioloških enot s komponento poimenovanja jedi. izrazne simbolne pomene, jasen razloček med manj cenje- Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 94–101. nimi enostavnimi jedmi in bolj cenjenimi prazničnimi jed- BABIČ, Saša, Miha Peče, Tomaž Erjavec, Barbara Ivančič Ku- mi ter vztrajanje posameznih stereotipov, pa čeprav ome- tin, Katarina Šrimpf Vendramin, Monika Kropej Telban, Nataša njena zbirka vsebuje večinoma že zastarelo paremiološko Jakop in Marija Stanonik: Collection of Slovenian Paremiologi- gradivo, tj. večine obravnavanih enot ni več v aktivni je- cal Units Pregovori 1.1, Slovenian Language Resource Repo- zikovni rabi. sitory CLARIN.SI, 2023, ISSN 2820–4042; http://hdl.handle. Barbara Ivančič Kutin (2025) v članku obravnava pare- net/11356/1853. mije iz pomenskega polje blaginje (bogastva oz. revščine) BARBAER, Karin: The Anthropology of Texts, Persons and Pu- ter z njima povezano ključno besedo denar in njegovimi blics. Cambridge, New York, Melbourne, Madrid, Cape Town, nevtralnimi in ekspresivnimi sopomenkami v bovškem Singapore in São Paulo: Cambridge University Press, 2007. narečnem govoru, pri čemer so izpostavljene lokalnospe- BAUSINGER, Hermann: Jezik v etnologiji. Traditiones 16, cifične enote. V članku predvsem predstavlja gradivo, ki 1987, 35–50. ga je zbrala pri terenskem delu na Bovškem, z namenom HUZJAN, Vanja: Dedovanje kmečke posesti: »Majhni otroci in prikazati raznovrstnost izrazja v bovškem narečju in vpliv majhni dolgovi dajo veliko opraviti«. Glasnik Slovenskega etno- okolja na lokalnospecifično izrazje, obenem pa sopostavlja loškega društva 65/2, 2025, 68–79. enote iz digitalizirane zbirke Pregovori 1.1 za ponazoritev IVANČIČ KUTIN, Barbara: Petdeset folklornih obrazcev o bo- podobnosti ali razlik. gastvu, revščini in denarju v bovškem narečnem govoru. Glasnik Katarina Šrimpf Vendramin (2025) v svojem članku pred- Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 102–107. stavi slovenske pregovore, frazeme in kratke folklorne KÖVACSES, Zoltán: Metaphor in Culture: Universality and Va- obrazce, ki vsebujejo poimenovanja tekstilij in tekstilne riation. Cambridge, New York, Melbourne, Madrid, Cape Town, proizvodnje v preteklosti. Analiza pokaže, da so nit, pre- Singapore in São Paulo: Cambridge University Press, 2005. ja, lan, volna, orodja in obrtni poklici vtkani v jezik kot LEFEBVRE, Henri: Critique of Everyday Life: Vol. 1, Introduc- prenašalci znanja, vrednot, spomina in predstav o usodi. tion. London in New York: Verso, 1991. Prispevek pokaže na preplet materialnih, družbenih pa tudi MRVIČ, Rok in Saša Poljak Istenič: Podoba prašiča v sloven- mitoloških razsežnosti tekstila ter njegovo vlogo pri obli- skem pregovornem izročilu na razkrižju vrednosti in vrednot. kovanju kolektivne zavesti. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 80–93. Prispevki v tematskem sklopu Jezik, kultura in vrednote: ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina: Tekstilna kultura v ogledalu gospodarska podoba vsakdanjika v folklornih obrazcih z frazemov, pregovorov in kratkih folklornih obrazcev. Glasnik različnih zornih kotov pokažejo, kako vztrajno se gospodar- Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 108–114. ski, družinski in delovni odnosi ohranjajo v jeziku – v pre- UNDERHILL, James W.: Ethnolinguistics and Cultural Con- govorih, frazemih in drugih folklornih obrazcih – ter kako cepts: Truth, Love, Hate and War. Cambridge, New York, Mel- jih skupnost s ponavljanjem potrjuje, preoblikuje ali ironizi- bourne, Madrid, Cape Town, Singapore in São Paulo: Cambrid- ra. S kombinacijo etnološkega, folklorističnega in etnoling- ge University Press, 2012. 67 Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan* DEDOVANJE KMEČKE POSESTI »Majhni otroci in majhni dolgovi dajo veliko opraviti« Izvirni znanstveni članek I 1. 01 Datum prejema: 10. 4. 2025 Izvleček: Avtorica prakso dedovanja predstavi kot možno Abstract: The author presents the practice of inheritance as strategijo zagotavljanja preživetja podeželskega prebivalstva a possible strategy for ensuring the survival of the rural popula- v preteklosti na Slovenskem. Poudari, da so bili v nasprotju s tion in Slovenia in the past. She emphasizes that, contrary to to strategijo vzrok presežnega zadolževanja v tridesetih letih this strategy, it was precisely inheritance payments, especially 20. stoletja prav dedni odpravki, predvsem izplačila dot, ki naj dowry payments supposed to contribute to the accumulation of bi prispevala k akumulaciji imetja mladoporočencev. V članku wealth by newlyweds, that were the cause of excessive indebt- etnološka in zgodovinopisna spoznanja prepleta s pregovori in z edness in the 1930s. The article intertwines ethnological and reki iz raziskovalnega repozitorija Clarin.si. historical findings with proverbs and sayings from the Clarin.si research repository. Ključne besede: pregovori, kmetje, na Slovenskem, 19. in Keywords: proverbs, peasants, Slovenia, 19th and 20th cen- 20. stoletje, dedovanje, dota, zadolževanje tury, inheritance, dowry, debt Kratko pojasnilo vora razberemo »z dokaj veliko mero gotovosti […], saj je pomenska prosojnost lahko zgolj navidezna« (Meterc V projektu Jezik, kultura in vrednote: Gospodarska po- 2021: 46). Vprašanje je resnično pomembno; tolažim se, doba vsakdanjika v folklornih obrazcih se osredinjam da je miselna igra osrednji del raziskovalnega dela, ki pa na nekdanje družbene strategije zagotavljanja preživetja jo uokvirja odgovornost do ljudi in znanosti. kmečke družine na Slovenskem pred moderno dobo in v Pregovori so nosilci ready-made sporočil vladajoče ideo- obdobju modernizacije. Preživetje podeželskega prebival- logije in iz nje izhajajočih izkušenj »malega« človeka. Gre stva na Slovenskem se je stoletja srečevalo z mnogimi iz- za individualno utelešenje kolektivne strukture, zato so zivi: visokimi dajatvami, ujmami, vojnami, epidemijami, odlično raziskovalno gradivo. Ta stereotipizirana znanja načeli kapitalističnega gospodarstva in zadolževanjem. se v relativno stabilni obliki (večinoma) ustno medgenera- V različnih obdobjih so se kmetje različnim socialnim cijsko prenašajo in s tem perpetuirajo obstoječa družbena in ekonomskim razmeram prilagajali z različnimi preži- razmerja (neenakosti). Ko se spremeni ekonomski in/ali vitvenimi strategijami, na katere sta vplivali vsakokratna politični kontekst, se modificirajo v t. i. antipregovore ali državna tvorba (habsburška monarhija, avstro-ogrska mo- pa postanejo nerelevantni in utonejo v pozabo. A se konci- narhija, Kraljevina Jugoslavija) z ekonomsko, pravno in pirajo novi, saj družbeni red svojo lastno ideološko upra- vse do odprave konkordata »moralno« politiko ter Cer- vičenost proizvaja s kulturnimi artikulacijami. kev z navodili za pravilno življenje in nravstveno kritiko. Pri raziskovanju primerjam etnološka in zgodovinopisna Uvod v tematiko spoznanja s folklornim izročilom. Za gradivo mi služijo pregovori in reki, združeni v raziskovalnem repozitoriju Vse do 19. stoletja je bila kmečka hiša (dom, domačija, Clarin.si (Babič idr. 2023), konglomeratu pregovorov od kmečka posest, kmetija (Vilfan 1970: 559–560)) zaokro- 16. stoletja do zdaj, torej iz različnih obdobij ter družbenih žena gospodarska-tehnična in organizacijska ter družin- in kulturnih okolij zapisovalcev in govorcev. Paremiolo- ska skupnost poročenega para, njunih otrok in sorodnikov gi se strinjajo, da je čas nastanka posamičnega pregovora (bratov, sester in staršev kmečkega para) ter poslov,1 ki so težko določljiv. Tako npr. Peter Grzybek zapiše, da so »v bili vključeni v kmečko gospodinjstvo – šlo je za sistem 19. in 20. stoletju zbiralci slovenske paremiološke izraze ‚cele hiše‘ (nem. ganzes Haus), ki je vključeval tudi neso- 68 v veliki meri iz zbirke v zbirko prepisovali brez podatka rodstvo (Kos 2017: 119). Večgeneracijska kmečka skup- o viru in te prepise bogatili z gradivom, ki so ga zasledili na terenu, vendar so med tema tipoma gradiva redko za- 1 Posli so bili samske osebe do poroke: Dekla sme tudi srp proč zag- črtali ločnico« (Grzybek 2008: 43). Zaradi manka znanja, nati in se omožiti, pogosto pa vse do smrti (Makarovič 1988/1990). V 19. stoletju je oblast poselskim porokam nasprotovala zaradi siro- ki zeva med nastankom in zapisom pregovora, se Matej maštva; nezakonska rojstva niso bila redka (Vilfan 1980a: 367). Za Meterc sprašuje, ali lahko pomen posamičnega prego- več o poročni svobodi glej Valenčič 1968 oz. Kos 2017. * Vanja Huzjan, dr. znanosti, raziskovalka in knjižničarka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; vanja.huzjan@zrc-sazu.si. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan nost, ki jo je Bogo Grafenauer poimenoval kar »kmečki denju gospodarstva in morebitni dodatni delovni moči. obrat« (1970: 619), je omogočala medsebojno pomoč, še Imel je nadzor nad imetjem (zemljo, živino) in oblast nad zlasti v bolezni ali starosti.2 Med kmečko služinčad (hlap- njemu podrejenimi družinskimi člani. Ženska je imela v ce, dekle, pastirje, pestrne) so spadali odpravljeni (mlajši kmečkem patriarhalnem imaginariju nižjo vrednost od ži- in/ali starejši) otroci malih kmetov in neodpravljeni in/ali vine: Kjer krave teletijo, kobile žrebetijo in žene mrjo, tam neporočeni potomci kmečkega para. Domačija je včasih gospodarstvo dobro napreduje. Zakaj? Mož špara en dela, gostila še gostače, ki so bivali v stranskih kmečkih poslop- žena pa stran meče. Zato Bolna krava skrbi moža bolj ko jih, se preživljali z dnino in imeli v zakupu kako zaplato bolna baba; babo dobi spet kjer jo hoče, krave pa mu ne njive, kjer so gojili krompir ali lan, a niso spadali h kmečki da nihče zastonj. družini (Sieder 1998: 12, 14). Če je bilo dninarjev dovolj, Družbena hierarhija se je vzpostavljala ne le s pozicijsko je kmet zmanjšal število kmečkih poslov (prav tam: 57). avtoriteto (V hiši brez gospodarja ni strahu božjega, v de- Kmečko hišno gospodinjstvo je – da bi zagotovilo zado- želi brez cesarja ni miru oz. Teško hiši, ki nima gospodar- stno količino materialnih dobrin – vključevalo upravljanje ja, teško vojski, ki nima poglavarja), temveč tudi v času s premičnim in z nepremičnim premoženjem in opravlja- socializacije glede na delovno zmožnost. Tako je imel nje (pridobivanje, rabo in porabo) gospodinjskih, hišnih starejši hlapec več družbene moči od kmečkega otroka in gospodarskih del (npr. kmetijskih in rokodelskih de- (Sieder 1998: 41, 46, 49). Hierarhija se je izražala pri raz- javnosti). Vsi člani kmečke hiše so morali po svojih mo- vrstitvi za mizo in vrstnem redu razdeljevanja ter količini čeh skrbeti za hišna in kmečka opravila v skupno korist. in kvaliteti jedi. Razvrstitev članov kmečke hiše za mizo je Pridobitne dejavnosti so bile živinoreja in poljedelstvo, zrcalila patriarhalno strukturo: Oče je gost, ki se najbolje gozdarstvo, vinogradništvo, lov, nabiralništvo in obrt ter poda k mizi. Zaradi svojega robnega položaja otroci sploh prodaja pridelkov in izdelkov, ponujanje storitev ipd. Raz- niso sedeli za mizo.4 lične dejavnosti so imele v različnih obdobjih in različnih Življenje posameznika je nadzorovala vaška skupnost. slovenskih pokrajinah različno gospodarsko težo; tako sta Vse do druge polovice 19. stoletja, ko je na podeželje npr. sadjarstvo in vrtnarstvo po svoji razširjenosti relativno prodrlo tržno gospodarstvo5 (Lazarević 1994a), je interes novi, dobrih sto let stari gospodarski dejavnosti. hišnega gospodinjstva prevladoval nad individuom. Vsak Pojem kmečke hiše se navezuje na grški oikos, ki združuje družinski član je imel vsaj na deklarativni ravni svojo vna- hišo in družino v biološkem, socialnem in ekonomskem prej začrtano družbeno vlogo, ob čemer se je moškemu pomenu. Med kmeti (gruntarji), gostači in kajžarji (kočar- še dopuščala možnost vertikalne mobilnosti, ženski pa ne: ji) je bila vzajemna odvisnost, vendar družbena asimetrija. Prvi so bili delodajalci, preostali pa bazen delovne sile. Sin lahko postane knez, hči mati. Ženskam naj bi bil Hi- Pregovor Bolje je enimu gospodarju grablje po ledini šni prag – najvišja planina, na katero bi stopile. Zakon [neobdelani zemlji, travniku] uleči, kakor ob košni jet’ u med žensko in moškim je imel značaj delovnega razmerja, taberh3 daje prednost poselski službi, kjer je bilo služe- v katerem je bil moški delodajalec. Občestvo je s poroko nje stalno, pred dnino (Jakop in Babič 2025). Gostači in odobrilo seksualno dejavnost6 in rojevanje otrok. Z otroki kajžarji so bili kot dninarji namreč vezani na sezonsko za- naj bi se reproducirala delovna sila za gospodinjska, kme- poslitev v kmetijstvu (večja kmečka opravila), zato so se tijska in skrbstvena opravila, obnavljala družinska tradici- za preživetje morali ukvarjati še s kako obrtno dejavnostjo ja in varovalo obstoj posestva. (prejo, tkanjem, lončarstvom, izdelavo lesenih orodij ipd.), Moja prva raziskava (Huzjan 2024a) v projektu je bila na- pri kateri so sodelovali vsi člani družine. menjena analizi označevalca »otrok« v slovenskih prego- Hierarhično razčlenjena patriarhalna družba se je najvid- vorih in rekih, združenih v repozitoriju Clarin.si (Babič idr. neje pokazala prav v družinskih razmerjih (moči), kar 2023), ki večinoma tematizirajo kmečko življenje; izraža- odlično sporočajo pregovori: Bog, cesar in hišni gospodar jo izkušnjo kmečkega človeka in napotujejo k ustreznim se ne morejo odstaviti in Cesar ukazuje deželi, gospodar kulturnim normam in vrednotam. Eno pomembnejših spo- družini. Družbena in ekonomska neenakost je bila bistve- na značilnost kmečke družine, ki jo je upravljal gospodar. 4 Strahospoštovanje avtoritete je mdr. pomenilo, da morajo otroci pred Ta je samostojno odločal o reprodukciji delovne sile, vo- odraslimi molčati: Ko stari govore, otroci naj molče. Vendar je gos- 69 pod L. kot otrok ob povabilu svojega očeta, da pred kosilom vsi na- vzoči opravijo stolno [mizno] molitev, odvrnil: »Kako naj opravimo 2 Poleg deklarativne večgeneracijske solidarnosti je obstajala še skup- stolno molitev, ko nikoli ne sedimo za stolom?« Po pripovedovanju nostna solidarnost. Pregovori, ki tematizirajo »soseda«, ga (pragma- je očetova roka »poskrbela«, da je »letel« skozi vrata. Pozneje se je tično) vrednotijo zelo visoko, npr. Dober sosed je boljši kot gotov kot sedemnajstletni mizarski vajenec, naveličan socialnih krivic, leta denar, saj Sosed brez soseda ne more živeti. Sosedje so si pomagali 1937 vpisal v Komunistično partijo (L 1995). pri večjih delih, npr. ob žetvi, košnji, gradnji hiš ipd. Obstajale so 5 Že od nekdaj so na trgu dela konkurirali kmečki posli. Založništvo tudi oblike skupnostne zaščite, kot so vaški odbori ali bratovščine in vinogradništvo pa sta bila celo pod vplivom delovanja širšega, (Makarovič 1979). mednarodnega trga in zato vpeta v denarno gospodarstvo. 3 Zaradi preglednosti so pregovori in reki v prispevku zapisani ležeče. 6 To so bila bolj ali manj posilstva žensk (Miklavčič 2014). Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan znanj je bilo, da je skrb za otroka pomenila njegovo mo- dinjstva, je njihovo delo veljalo za samoumevno. V (pre) ralno zadolževanje. Med starši in otroki je bilo dolžnostno govorih ne obstaja nekaj takega, kot je »otroško delo«, razmerje:7 Kar daješ otrokam, to daš kot v posojilnico, če čeprav je v etnoloških in historiografskih prispevkih delo pa ženi, pa mečeš stran. Otrok naj bi očetovsko investicijo otrok še kako navzoče. Kmečko delo otrok je bilo moško na temelju moralnega dolga odplačal s skrbjo za starše, ko ali žensko delo, otroškega ni bilo (Ravnik 1996: 169, 177– bi ti ostareli in postali opravilno šibki. Avtoritativna (Spo- 178; Destovnik 2002: 27–28). In vendar delo otrok ni bilo štuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji; Ljubi starše, ne pomožno in ne dopolnilno (npr. Šmitek 1987), temveč če so dobri; trpi in molči, če so slabi) in avtoritarna (Kdor primarno; nanj so odrasli »resno računali« (Ravnik 1996: se prepira z očetom, mu bodo usta postala gobava; Kdor 181). Nasploh je bila diferencirana delitev dela po starosti in mamo udari, naj se mu roka posuši (usahne)) vzgoja je spolu patriarhalni ideal, ki so ga morda dosegle premožnej- razkrila starševski strah pred neubogljivostjo otrok, strah še kmetije; vsakdanjik kajžarja, gostača ali viničarja ni po- pred neuspešnim prenosom vrednotnega sistema in torej znal izrazite starostno in spolno določene delitve dela. Da se otrokovim samovoljnim odpisom dolga, ko zraste. Trda je delo kmečkih otrok komaj razlikovalo od dela dninarjev, vzgoja v poslušnost brez ugovora je bila ena od strategij je tudi Reinhard Sieder (1998) zatrdil za pretežni del stare preživetja ostarelih članov kmečke skupnosti v času, ko celine. Tako najemanje poslov ni bilo odvisno le od zahtev so bile kolektivne prakse skrbi za ostarele redke in po- kmečkega dela, temveč tudi od starosti otrok na kmetiji. deželje ni poznalo skrbstvenih ustanov. Črtica Mačkova Kmetje so v predmoderni dobi vse do agrarno-tehnične re- očeta Janka Kersnika (1937) ponazori, da je bil starševski volucije v 18. stoletju zaradi podložniških dajatev, dežel- strah, zgoščen v pregovoru Ti očeta do praga, sin tebe čez nih davkov (od konca 15. stol), vojn in epidemij živeli iz prag, utemeljen.8 Pregovor Ne tepi matere svojih otrok, rok v usta, »na robu možnega obstoja« (Grafenauer 1970: tvoj otrok nekoč te kaznuje, ne Bog potrjujejo opazova- 629). V 16. in 17. stoletju je na podeželje namesto natu- nja Janeza Trdine (1987: 457): »Tepsti ne dajo se radi še ralnega gospodarstva začelo prodirati tržno gospodarstvo. otroci ne, več krat maščuje se odraščeni mladič nad onim, Takrat so se višale tudi deželne dajatve, kmetje pa so mo- včasi še nad starši (da jim neče pomagati) ako je bil kot de- rali nekatere svoje obveznosti plačevati v gotovini (Gestrin in Melik 1966). Država je podpirala razvoj trgovine (mer- ček pretepan. Osveta včasi celo krvava, sliši se: Le čakaj, kantilizem), zato je denar začel postajati vse pomembnejši ti bom že vrnil kedar odrastem.«9 Pregovora ponazarjata del podeželskega vsakdanjika. Tedaj je še veljalo Žalost tragiko majhnih otrok in preužitkarjev, tistih, ki so zaradi inu dolgovi so naglo sturjeni, al po času zbrisani. Kljub šibke delovne zmožnosti manj prispevali h gospodarstvu temu si je kmečka hiša prizadevala za čim večjo samoza- kmečke hiše in bili v patriarhalno hierarhično strukturirani dostnost, kar je bil ideal, h kateremu so »težile vse ruralne kmečki družini najšibkejši člen. skupnosti v Evropi do 2. polovice 19. stoletja« (Gomiršek Tudi moja druga raziskava (Huzjan 2024b) je tematizira- 2012: 244). Družina je za lastno porabo pridelovala hrano la življenje otrok. Kljub temu da so otroci s svojim delom in surovine za izdelavo tekstila, gojila živino, izdelovala temeljno prispevali k preživetju kmečkega hišnega gospo- material za gradnjo, orodje in gospodinjske pripomočke. Namen dela ni bil ustvariti dobiček, temveč preskrbeti 7 Žarko Lazarević (1998: 11) sicer piše, da so imeli nekdanji starši družino. Vključevanje majhnih otrok v delovna opravila je nepreložljivo odgovornost do otrok, da jih preživljajo, vzgajajo in bila strategija zagotavljanja (njihovega) preživetja. Kadar preskrbijo za prihodnost. Nepreložljivost sicer podpira pregovor družina ni bila zmožna zagotoviti hrane za vse člane, je Pravico tepsti otroka ima samo tisti, ki mu kruh reže, vendar Lazare- vićevi trditvi oporeka opustitev dedovanja pri nezakonskih otrocih, poslala otroke, najmlajše kmečke proletarce, služiti k tu- kar kaže na zgolj deklarativno raven (pre)govora o starševski odgo- jim, premožnejšim kmetijam. vornosti. Tudi v preteklosti ni šlo za otroke, temveč za ohranjanje premoženja. V hiši se krsti ponavljajo, stari pa se na smrt 8 Črtica ponazori transgeneracijski vzorec nasilja nad ostarelim pre- pripravljajo užitkarjem, čeprav je bilo nasilje polnoletnih otrok nad svojimi starši kaznivo dejanje in se je ponekod bolj, ponekod manj sankcioniralo. Ob rojstvu sorazmerno trdno določeni življenjska pot in 9 Etnolog Angelos Baš je zapisal, da so kmetje »premajhno strogost, družbena vloga v kmečki hiši in vaški skupnosti nista za- 70 mehkužno ravnanje in popustljivost glede privajanja k delu šteli za gotavljali občutka varnosti, ki jo sicer prinašata stalnost in kvarno, ker so sodili, da otrok tedaj ne bo kos nalogam, ki ga čakajo predvidljivost. Razmerja med člani kmečke družine so bila potem, ko bo odrasel« (Baš 1967: 235–236). To ponazarja spomin pripovedovalke, ki ga je med raziskavo žrmelj zapisala etnologinja vertikalno (medgeneracijsko) in horizontalno (med soro- Inja Smerdel: »Če sta bili prepočasni, ker sta si z otroškimi šalami jenci) dinamična, najvidneje ob dedovanju premoženja, ko krajšali čas in se prerivali, katera bo [žrmlje] držala spodaj (kjer je Stari odhajajo, prihajajo mladi. Sinova poroka v zgodnji bilo laže), ju je oče tepel s pasom in priganjal: ›A bota hitro mlele! odraslosti naj bi bila povezana z umikom staršev iz gospo- P’r nas ni nikol on mlel‹« (Smerdel 2002: 160). Tepež je bil stoletja dolgo kulturna norma, o čemer pričajo tudi pregovori: Kdor ne kaz- darjenja kmetije in otrokovim dedovanjem (Knežević Ho- nuje svojih otrok, jim ne želi dobro; Komur se šibe škoda zdi, sovraži čevar 2013: 25). S prehajanjem iz roda v rod naj bi posest svojega sina, kdor ga pa ljubi, ta ga vedno strahuje ipd. ohranjala enovitost; dedovanje naj bi bila ena od strategij Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan zagotavljanja preživetja kmečke hiše. Temu se posveča jo; če so pa hudobni, ga na beraško palico), čeprav se je pričujoča raziskava. ta zavezal, da bo vzdrževal starša do njune smrti (Vilfan Vse do zemljiške odveze je nad kmečkim posestvom 1980b: 444), tj. da bosta uživala preužitek, pravico do bi- »držalo čvrsto roko zemljiško gospostvo« (Vilfan 1961: vanja in prehranjevanja na kmetiji, in da ju bo ob smrti 257), ki pa je »obdelovalcem svojih zemljišč priznavalo dostojno pokopal. Na drugi strani se je želja prevzemnikov neke pravice do dednega nasledstva« (prav tam: 70), po po gospodarjenju oz. družbeni moči zgostila v ultimativ- odpravi podložništva pa je dedovanje uravnaval obči dr- nem klicu k predaji posesti: Staremu (očetu) luč – mla- žavljanski zakonik. Posest je bilo mogoče pridobiti na dva demu (sinu) ključ! Kljub »medgeneracijski ambivalenci« načina: v izročilni pogodbi sta se izročitelj in prevzemnik so mladi sanjarili o prevzemu brez zapletov, kakor Toma, dogovorila o pogojih izročitve kmečkega gospodarstva in lik iz črtice Ivana Tavčarja (1966: 73): »Bil je edini sin, preužitka ali pa je prevzemnika kmečke posesti določila dolga niso imeli, ali oča je bil star in gotovo se ne bode oporoka, a je bil ta način dedovanja manj zanesljiv, saj branil odložiti bremena, katero je že tako težko prenašal je zapustnik oporoko lahko tudi preklical (Vilfan 1980b: na svojih plečih!« 466). Pregovor Kdor živ da, da sam, po smrti pa drugi de- Konfliktne odnose med pretežno neukim kmetstvom so lijo (Dolenc 1936: 38) podpira delitev premoženja pred skušali uravnavati pregovori kot del »običajev od starine«, smrtjo in ne po dednem zakonu, ko se je posest delila brez ki so bili »jak ščit domovine« (Dolenc 1936: 36). Ob pre- zapustnikovega nadzora: »Če je oče umrl brez testamenta, daji posesti so prevzemniki izročiteljem lahko pojasnili, da so na sodniji sprtili (razdelili) vsakemu nekaj« (Gomiršek hram ne more imeti dveh gospodarjev, tako tudi dve ženski 2022: 41). V nasprotju s kolektivnim spominom, da sta ne moreta rabiti istega ognjišča ali En Bog na svetu, en premoženje in z njim družbeni položaj avtomatično preha- cesar v deželi, en gospodar v hiši oz. Ena domovina, ena jala z očeta na sina ali najbližjega moškega sorodnika, je gospodinja, in še: Na dvorišču vlada samo en petelin, v hiši zgodovinar Dušan Kos ugotovil, da: samo en gospodar; Če ima konj dva gospodarja, je mršav; kmečka ženitna pisma iz 17. in 18. stoletja razkrivajo, Pes dveh gospodarjev ostane sredi ceste; Če je čoln last da je kmetijo največkrat prevzel tisti sin (ali hči), ki se dveh gospodarjev, pušča vodo ipd. Predajnikovo zavračanje je prvi poročil […]. Očitno je, da so kmetje svojo usodo realnosti, ko so s prevzemnikom kmetije zavladala drugač- in starostno oskrbo bolj kot s pravnim običajem kroji- na pravila (Nov gospodar – nova pravica) in se izročitelj li s pragmatizmom in uveljavljali dedni red, ki je v da- ni zmogel podrediti novemu gospodarju, je vodilo v spore, nem trenutku najbolj ustrezal družini in trdnosti kmetije. češ Tudi star maček se mora privaditi novemu gospodarju! Drugi (ob poroki dediča pogosto še mladoletni) otroci Prenos kmetije je pomenil izgubo položaja v patriarhalni so prejeli nujne dedne deleže, določene v denarju. Bli- hierarhični strukturi družbene moči, kar ponazori npr. na- žnji zapustnikovi stranski sorodniki so prišli v poštev, slednji odlomek: »Kaj pa vi, ali boste večno gospodarili? le če zapustnik ni imel otrok (šele nato so prišli na vrsto Sina oženite, če ne vam bo prestar!« »Tega pa ne – gospod! starši in stari starši), vdova pa je bila upravičena le do Sedaj imam še sok, četudi brez zabele – in časih malo žga- svojega premoženja in poročnih daril (jutrne10 in dote); nja; – potem pa nič – nič!« (Kersnik 1937: 31–32). njeni sorodniki so po njej lahko dedovali le njeno doto. Gospostvo se v družinsko dedovanje ni vtikalo, če je na Ne osupne ugotovitev Sergija Vilfana (1961: 509), da je kmetiji vladal red in je dedovanje teklo po običajih. (Kos bil preužitek »eden izmed najpogostejših predmetov civil- 2017: 121–122) nih pravd«. In vendar se kljub izkušnji Hudobni otroci so žeblji v krsto svojih staršev, pogosto »izročitvi ključa ni Razpolaganje z »očevino« ali »dedovino« je bilo bilo moči izogniti« (prav tam). Drugače rečeno: Bogu du- »praviloma urejeno tako, da je [bil] zaščiten obstoj šico, sinu možnjico (zemljico). Starša sta dobila svoj pro- rodbinskega premoženja. To izraža na primer pregovor stor na kmetiji (kot, izbo ipd.) in pregovorno navodilo Drži ›kar dobiš po oči (očetu), varuj podnevi in ponoči‹« se družbe starih in tvoja noga naj brusi prag njihovih vrat! (Vilfan 1961: 257), da bi preprečil naslednji prizor: Oče je skrbelo, da mladi nanju niso »pozabili«,11 ob čemer je zbira slamo kot zlato, sin razsipa zlato kot slamo ali Kar je bilo Boljše umirati na sinovem pragu [na svoji domačiji], oče zbral z motiko, to sin razmetava z lopato. kakor na hčerini postelji [v tuji hiši]. Izročanje in prevzemanje kmetije sta obvladovali, kot se Napeto pa je bilo tudi razmerje med sorojenci – dediči; od 71 je izrazil Miran Puconja (2005: 113), »posebna lastniška tod pregovor Bratje in bratje [sestre] se daleč narazen naj- etika« in, kot je nasprotujoča si čustva ob predaji pose- bolj ljubijo (Dolenc 1936: 37) oz. Bratje in sestre se imajo sti opredelila Duška Knežević Hočevar (2013), »medge- daleč narazen najraje. Na območju z načelom nedeljivo- neracijska ambivalenca«. Na eni strani je izročitelj zaradi sti posestva je imel za dediča določeni otrok po pravicah in lastne negotove prihodnosti posest prevzemniku predal z veliko težavo (Če so otroci dobri, očeta k možu postavi- 11 Zgodilo se je tudi, da so starši katero od hčera »sistematično po- neumili« (Sieder 1998: 40) oz. je niso poročili, da je ostala za deklo 10 »Darilo, ki ga mož obljubi, dá ženi po poročni noči« (Ahačič 2025). staršem. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan dolžnostih v skupini otrok nadrejeni položaj, na območju neskončni: Poskrbi, da si najdeš prijatelje, za sovražnike s prosto delitvijo posesti pa je bila skupina bratov in sestra bo poskrbel trebuh tvoje matere; Ni takega prijatelja, kot manj tekmovalna, a vendar z vprašanji, kdo bo dobil katero je brat, pa ga tudi ni takega sovražnika; Bratska ljubezen njivo, pašnik, živino ipd. (Sieder 1998: 39, 40) in naukom: se često spremeni v sovraštvo; Medved je rekel: Nikogar Če so si bratje še tako blizu, njihovo imetje in koristi so si se ne bojim – razen svojih dveh bratov; Jeza med brati daleč narazen. Ker so se z dedovanjem ohranjale družbene je peklenska jeza, zato laže osvojiš utrjeno mesto kot pa neenakosti in krivice (Goody 2003: 60), so bile zamere med brata, ki si ga užalil. sorojenci vsakdanje: Kadar ni dediščine, se otroci na grobu svojih staršev ljubijo, če je je pa kaj, se pa grdo gledajo. Ženi se tam, kjer boš imel klobuk obesiti kam Predvsem v alpskem svetu je prevladovalo pravilo ‚prvo- rojenstva‘ (primogeniture), kjer je kmetijo dedoval najsta- Z dedovanjem kmečkega posestva je bila poroka kot rejši sin, ki je drugim izplačal njihove dedne deleže kot »brezpogojna predpostavka, če je hotel kdo priti v posest »odpravščino« (Vilfan 1980b: 443), in sicer so dobila De- kmečkega imetja ali ohraniti kmetijo« (Sieder 1998: 53), kleta teleta [dota], fantini pa cekini [denar]. Tako so dedo- povezana z družbenim statusom. Tako kot deklarativno vali vsi dediči po enakih idealnih deležih, pri čemer se ze- spolno in starostno delitev dela ter dedovanjske norme mlja ni dejansko delila. Strategija Več je vreden na kmetiji je patriarhat obvladoval tudi ženitne odnose. S poroko je en slab gospodar, kakor devet dobrih naj bi preprečevala nadzoroval ekonomsko, kulturno in navsezadnje tudi bio- drobljenje zemlje in revščino, ko je Dosti gospodarjev – loško reprodukcijo skupnosti. Cerkev je kot patriarhalni malo sukenj. Drugi dediči so običajno odšli služit drugam »lovec na dediščino« (Goody 2003: 61) vse do absoluti- in se pozneje poročili v druge družine, neporočeni so ži- stičnih reform postavljala pravila primernega družinskega veli na domačiji pri starših preužitkarjih (Puconja 2005: življenja, s katerimi je odločala o poročnih pravilih, po- 113). Veljalo je: Če so bratje v soglasju med seboj, se de- svojitvah, nezakonskih otrocih ipd. (prav tam). Dedno pra- diščina ne deli. Toda Bratje so redko v soglasju med seboj. vo je sicer »predvidevalo prenašanje premoženja na hčere, Če [torej] bratje niso enotni, jim drugi določajo postave, ki niso imele bratov« (Kos 2017: 118), vendar je bilo to tj. če se ne morejo sporazumeti, bo razsojal dedni zakon. redko. Ker je bil dedič v večini primerov moški, so se žen- Tako je »stari Šarevec« na smrtni postelji raje narekoval ske preselile na moževo domačijo (patrilokalnost). Posle- svojo oporoko, kakor da bi posest zapustil brez nadzora dica tega je bil pogost spor mlade gospodinje z moževim nad dedovanjem: »Imetje se bo razbilo, dosti je otrok; če sorodstvom, češ Nevista i mati saka svoje prati, zato se je bi dal vse enemu, shajal bi za silo, prav za silo! Če pa dam zdelo ženino sorodstvo precenjeno, moževo podcenjeno: vsakemu nekaj, imel bo vsak malo, prav malo! Dekle je Kdor je po ženi v rodu, je zlato – po možu pa blato. grdo in snubača ne bo! Naj ima sto goldinarjev, in tista Ob tem, da se kmečko prebivalstvo v prvih stoletjih raz- sliva pri vogalu hiše je tudi njena!« (Tavčar 1966: 98) vitega fevdalizma že zaradi »osebne nesvobode ni moglo V nekaterih regijah, predvsem na Dolenjskem in v Prek- odseliti in poročiti brez dovoljenja zemljiškega gospoda« murju, je bilo običajno deliti premoženje med vse otroke. (Kos 2017: 120), se pozneje tudi zaradi narave dela ni veli- To je sicer vodilo v drobljenje zemljišč, vendar naj bi omo- ko selilo. »Sistem enotnega podložništva (kljub nekaterim gočalo vsaj osnovno eksistenco vsem dedičem. Do dolo- njegovim posebnostim) je pogojeval omejenost poročnih čene ravni je koristilo tudi zemljiškemu gospostvu, »saj je izbir« (prav tam). Najprimernejše in pričakovano je bilo večje število družinskih gospodarstev povečevalo gospo- torej iskanje zakonskega partnerja v domači vasi, navzno- ščinsko rento« (Kos 2017: 122). V 18. stoletju je državna ter (endogamnost), s sebi enakimi, najbolje po volji star- oblast spoznala, da so delitve kmečke posesti »nevarne za šev, kar ni nujno izključevalo ljubezni (Goody 2003: 144). prehrano in obrambno sposobnost države« (Vilfan 1980b: »Posredno je to pomenilo, da se je iskanje poročnega part- 458), zato so z dekretom predpisali, da se sme posest de- nerja po večini ustavilo na župnijskih mejah, marsikateri liti na največ štiri dele, na kar mora pristati zemljiški go- ženin pa je prej ko slej izbral nevesto, s katero je že bil v spod. Po zemljiški odvezi sredi 19. stoletja se je posest sorodu«13 (Kos 2017: 120). O nevarnosti biološke degene- lahko svobodno delila. Po ogrskem dednem pravu je bila 72 delitev kmetij v Prekmurju največja. Ogrsko pravo ni slo- racije zaradi premočne endogamije je opozarjal pregovor nelo na »načelih rimskega prava o delitvi zapuščine med Kjer je veliko konj, je gotovo eden krumpast (pohabljen). dediči po enakih deležih, temveč je dopuščalo tudi realno Ta je bil za Boža Škerlja v 20. stoletju dokaz za nujnost delitev teh deležev tako, da so delili posamezne parcele« evgeničnih metod (Škerlj 1935: 3). (Vilfan 1980b: 468), kar je privedlo do neskončnega dro- bljenja posesti.12 Tudi spori med brati – pridobitelji so bili 13 Poroka med sorodniki je bila strategija ohranjanja celovitosti kmeč- ke posesti. »Zlasti za revne edinke brez dote, a z zemljiško posestjo, je bila poroka s sorodnikom edina priložnost za osnovanje gospo- 12 Prekmurci so se ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja največ izsel- darstva, zadržanje materialne varnosti in statusa zakupnice kmetije« jevali prav iz ekonomskih in socialnih razlogov. (Kos 2017: 125). Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan Družbena neenakost se je ohranjala s socialno endogamijo: dekletu pa na rod. Poroka je bila transakcija, »poslovno posebej so se poročali dedujoči in posebej nededujoči (od- dejanje pri kupoprodajnih odnosih, pri katerem dobi vsaka pravljeni dediči) kmečki otroci. Slednji so se, če so se uspe- stran določeno vrednost« (Ahačič 2025). Zato Sina ženi li primerno poročiti, iz podkmečkega lahko znova povzpeli kedar hočeš, hčer moži, kedar moreš, torej ko se pokaže v kmečki sloj (Sieder 1998:11), a je bilo to zelo redko.14 ugodna gospodarska priložnost, ob čemer Do dvajsetega Družine so pogosto izbirale partnerje iz istega družbenega leta dekle lepoto moži, po dvajsetem pa doto. Vedno pri- sloja (izogamija) in z bližnjih kmetij (homogamnost), da bi vlačne za možitev so bile premožne neveste: Pri revnih ohranile ekonomsko stabilnost oz. premoženje ohranile v ljudeh kokoši, pri bogatih hčere ne postarajo. Ženitni trg svoji skupini. Endogamne poroke, tudi poroke med soro- je uravnavala fantovščina,16 ki je poskrbela za snubitev – dniki do te ali one stopnje krvnega in svaškega sorodstva gospodarsko pogajanje obeh družin. Kljub kulturnim raz- (Kos 2017: 107–131), je podpiralo pregovorno izročilo: ličicam poročnih šeg in navad (Ložar-Podlogar 2024) je Ženi se pri sosedu, posojila išči v deveti vasi [da je upnik bil v ospredju snubitve vedno gospodarski moment (La- čim dlje] ali Ženi se pri ognjišču, botre išči na sejmišču zarević 1998: 13). Na pogajanja so vplivali zemljiška po- [kjer je večja izbira] oz. Ženi se čim bližje domu, botra pa sest staršev, ki se bo dedovala, dota in tudi osebna delovna išči čim dalje moreš ali Po ženo in po bika pojdi v domačo zmožnost mladoporočencev. vas.15 Prostorska bližina (v vasi, med bližnjimi vasmi) je Snubljenje so opravili starši na drugem srečanju,17 kjer omogočala vpogled v premoženjsko stanje družine (Ženo so bili navzoči ženin, njegov oče in stric, ki so predstavi- ali moža od hiše take iskati, da treba ne bo ta starih za li ženina in premoženjsko stanje njegove družine. Nato je ohcet poklati), poznavanje razmer v družini (Glej mater, prišlo na vrsto vprašanje nevestine bale in predvsem dote: jemlji hčer in Če sin skrbi za mater, bo tudi za ženo) in nad- kakšna je predlagana dota, njen obseg in pogoji izplačila. zor nad upravljanjem dediščine (v idealnem primeru: Oče Bodoči ženin je s seboj pripeljal očeta, svojega botra, ve- polje skrči, sin ga orje, vnuk z njim bogati). Endogamna likokrat pa jim je družbo delal kdo, ki je imel zvit, pret- poročna strategija je omogočala vnaprejšnje poznavanje kan in dolg jezik, kajti vse te lastnosti so bile zelo po- vzorcev obnašanja, pravil in vrednot vaške skupnosti, nje- trebne, ko je beseda nanesla na doto. Dokler je šlo zlepa, no vzdrževanje oz. reprodukcijo: »Medtem ko je sorodstvo je bilo še v redu. Toda velikokrat se je zataknilo in tedaj delovalo skozi več generacij, je mreža vseh socialnih ve- so padale tudi hude besede. To je bilo razumljivo, kajti zi presegala meje sosesk in bila za kmečko življenje celo pri kupčijah tudi danes ni milosti. (Miklavčič 2001: 48) pomembnejša od sorodnikov; nadzor sosedstva ravno nad Helena Ložar-Podlogar (2024: 59) je poudarila, da je bilo porokami je bil izrazit, pogosto pa so se za moraliziranjem snubljenje »pravo mešetarjenje, ki je šlo tako daleč, da je skrivali povsem materialni razlogi« (Kos 2017: 127). Po- že spominjalo na trgovino«. Ponekod sta si nevesta in nje- sledica njihovega neupoštevanja je bila izpostavljenost ali na mati ogledali ženinovo domačijo. Naposled so se dogo- celo izločitev člana iz skupnosti (Segalen 1986; Goody vorili o oklicu v cerkvi in določili datum poroke (Kuhar 1988; Lévi-Strauss 2002 v Malečkar 2005: 17–20). Leta 1972: 187–188). Ohranjeno je pričevanje o podpisu poroč- 1933 je katoliški vzgojeslovec Josip Jeraj priporočal: nih pogodb iz najzahodnejšega dela Goriških brd: Na zakon [se] temeljito pripravljaj! Skrbno varčuj, da si Pri teh pogodbah [so bili] prisotni ženin in njegov oče, ustvariš gmotno podlago za zakon. Zatajuj se, da boš du- nevesta z očetom in štiri priče, od katerih sta bili dve ševno dozorel za zakon. […]. Previdno izbiraj nevesto! navadno uslužbenca na sodnem ali notarskem uradu. Če Kot kmečki fant si poišči kmečko dekle, ki bo sposobna je pogodba vsebovala tudi prenos lastnine ali darilno po- sodelovati s teboj na kmečkem domu. Naj torej ne govori godbo, je bila prisotna tudi mati, ki je sinu in ostalim pri izbiranju neveste samo srce, ampak tudi razum. Pred otrokom določila svoj delež od premoženja. (Gomiršek vsem upoštevaj pridne roke! […]. Tudi na želje svojih 2022: 43; podobno Ložar-Podlogar 2024: 67) staršev ter bratov in sester se po možnosti oziraj. Saj bodo morali s tvojo nevesto složno živeti tudi domači. Kljub pregovornim svarilom Kdor vzame ženo radi blaga, (Jeraj 1933: 179) se nameri na vraga; Ženska dota, moška zmota, saj mine dota, mine lepota; Dota gre svojo pot, a baba (žena) v kot, Ženin naj bi izbral dekle, ki bi ustrezala njegovemu »stanu izbira partnerja v večini primerov ni bila stvar osebnih ho- 73 in njegovemu načinu življenja, kakor tudi njegovi rodbini« tenj. To npr. ponazarja naslednji odlomek: (Lazarević 1998: 12) oz. Pri konju se gleda na hojo, pri Po jedi se praznično napravi! Lazarjev Jakopè [snubač] pride takoj in potem gresta k Zakobiljekarju pod Gôro. 14 Gl. še op. 2. 15 »Ostaline te endogamije so tudi v vasovanjskih običajih, ki jih je Valvasor omenil pri Vipavcih: če želi fant vasovati pri dekletu iz dru- 16 Kriterija za pripadnost fantovščini sta bili spolna zrelost in samski ge vasi (posledično si lahko razlagamo, da tam išče nevesto), mora stan in ne sloj (Sieder 1998: 41; Ložar-Podlogar 2024: 57). fantom iz te vasi plačati odškodnino, če ne ga pretepejo in naženejo« 17 Na prvem srečanju, ki je bilo namenjeno pristanku na poroko, je bil (Kos 2017: 120–121). Podobno velja za šranganje. navzoč posrednik iz fantovščine. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan Včeraj sem govoril s starim in dejal je, da ti dá svojo pisal, da »dotalni sistem, ki je prišel po rimskem pravu, v Franico. Imela bo dvanajststo [1200 goldinarjev?] dote. ljudski pravni zavesti ni posebno dobro odjeknil v pogledu Hotel sem imeti še dva letna voliča, a o teh se še nisva na pravni položaj soproge« (Dolenc 1935: 148). Dolenc je dogovorila. Dal jih bo tudi! (Tavčar 1966: 75) svojo trditev oprl prav na pregovore o doti, ki kažejo, da Nevesta je bila medij v ekonomski transakciji, po poro- »žena, ki nima drugega nego doto, največkrat izgubi še to, ki pogosto moževa lastnina za zadovoljevanje njegovih a v gospodarskem pogledu ničesar ne pridobi« (prav tam). seksualno-agresivnih potreb, večkratna nosečnica in po- V 19. stoletju so ženinu obljubljeno doto imenovali ženi- rodnica ter pomembna delovna sila; zgoščeno v pregovoru tnina, pogodbo pa overili pri notarju. Mož jo je ob opusti- Nevesti pridnost je najlepša dota, nameček so stotaki in tvi izplačila lahko izterjal (Lazarević 1998: 12). Če se je lepota in Nevesta prinese k hiši doto pa zibel. hči poročila proti volji staršev, čeprav je bila polnoletna, Pregovori so ženske nagovarjali k zvezi med starim mo- so bili starši oproščeni izplačila dote (prav tam). Prav ta- škim in mlado ženo, mdr. zato, ker naj bi bil starejši moški ko v primeru velike revščine, ko neveste od staršev niso premožnejši: Star mož zapusti ženi hišo in kmetijo, mlad pričakovale ničesar in so si skromno balo naredile same: pa kup otrok in dolgov in skrbi; Star mož zapusti ženi hišo, Pridne roke si doto same pridobe. Ob prezgodnji ženini mlad pa še dreka ne, ker mu ostane ves v oštarijah. V red- smrti so doto »celoma ali deloma dobili otroci, sicer pa jo kih primerih moževe smrti – umrljivost žensk je bila zelo je mož vrnil njenim sorodnikom« (Ložar 1952: 229–230). visoka zaradi nevarnosti ob porodih – je lahko žena uve- Veljala je zapoved: Če varješ sirote, ne snedaj jim dote! ljavljala t. i. pravico do vnovičnega prevzema kmetije in Dota je bila v večini primerov pogoj za sklenitev zakonske se znova poročila (matrilokalnost), pogosteje pa je kmetijo zveze. Zaradi dote so se pari poročali znotraj svojega slo- prepustila moškemu potomcu (Sieder 1998: 54). Kadar je ja; bila je del sistema, ki je ohranjal družbeno neenakost, bila nevesta bogata je bila rada rogata, saj je s premože- bila je »zveza med ekonomsko in socialno enakimi« (Go- njem izzivala patriarhalno razporeditev družbene moči, tj. ody 2003: 134). O njeni vrednosti so se starši dogovorili Pri bogati ženi ima mož vedno culo zvezano ali Pri bogati ob snubljenju, izplačali pa so jo največkrat po poroki. Vre- ženi je prazen mož revež. Vendar je otrok ženskega spola dnost je bila odvisna od »prepričevalne moči in spretnosti le v redkih primerih podedoval kmečko posest; zgodilo se pogajalcev« (Lazarević 1998: 14); pogosto so jo določili je celo, da so kmetje brez moških potomcev raje posvoji- šele po vrnitvi neveste in njenih staršev od t. i. ogledov li otroka moškega spola. Kmetje brez otrok pa so včasih oz. »razgledov« na ženinovem domu (Orel 1944: 278), ob »posvojili fanta in dekle, da sta se potem poročila in imela čemer je veljalo Kdor hoče lepo dekle za ženo imeti, mora družino, drugi pa so šele na starost […] vzeli k sebi mlade mnogo denarja šteti! Z zaroko kot nekakšno »malo poro- ljudi, včasih […] sorodnike, da so skrbeli zanje, po njihovi ko je naš kmečki človek slovesno potrdil [...] dogovor, ki smrti pa prevzeli posestvo« (Ravnik 2003: 41). so ga nevestini in ženinovi starši sklenili med seboj glede dote« (prav tam). Navadno je bila sestavljena iz denarja, Dota projde po potu, a žena ostane v kotu živine in zemljišč ter nevestine opreme oz. bale (obleka, posteljno in namizno perilo, kuhinjska oprava, kolovrat, Ker potomka v večini primerov ni mogla podedovati kme- pozneje šivalni stroj, pri premožnejših oprema za spalnico tije, ji je bila ob poroki izplačana dota,18 delež premoženja oz. Kolovrat, skrinja in povesem [predivo] – nevesti naj- kmetije, ki naj bi prispevala k novemu hišnemu gospodinj- lepša pesem) ter drugih vrednih stvari. Dota je bila name- stvu. Izplačilo dote je pomenilo »odpoved kakršnim koli njena gospodarstvu, bala, ki si jo je nevesta pripravljala drugim dednim pravicam in zahtevkom do starševskega za zakon že od poznega otroštva, pa gospodinjstvu (Ložar premoženja« (Lazarević 1998: 11). Toda žena je ob pode- 1952: 230; Vilfan 1961: 257). Del bale se pogosto sploh dovani lastnini pogosto prišla žejna čez vodo, saj je »brez ni rabil, ostal je nedotaknjen kot statusni simbol estetske dovoljenja otrok (ki so bili v tem njeni glavni dediči) in vrednosti.19 moža (kot upravljalca) ni smela odsvojiti« (Kos 2017: Dota je bila v pregovornem izročilu v primerjavi z moški- 123; tudi Lazarević 1998: 12). Drugače rečeno: »Po večini mi dednimi odpravninami ali dedovanjem kmečke posesti je mož upravljal ženino osebno premoženje z njenim so- zelo nizko vrednotena: Ženska dota pride na vrata noter, glasjem, vendar tudi ona brez moževega soglasja z njim ni 74 a gre na okno ven; Nevesta ima za nohti doto; Nevesti- mogla prosto razpolagati« (Kos 2017: 124). Žena v praksi na dota ali pa jeušeu [les jelše je mehek, lahek] plot je ni imela nobenega nadzora nad premoženjem, ki ga je pri- vse glih; Ženskina dota je samo za eno leto kakor bukova nesla v zakon. Pravnik Metod Dolenc je že leta 1935 za- [trden les] meja, še zlasti ob upoštevanju naslednjega na- sveta: Kar dobiš po ženi, skoz gerlo poženi. Vrednotenje 18 Na jezikovnem portalu Fran (Ahačič 2025) in tudi nekaterih drugih ženske dote je bilo nizko zaradi njene nizke vrednosti: mestih je dota opredeljena kot »delež, ki ga starši namenijo, določijo »Vsakdo pa ve, da dekleta, posebno na deželi vsekakor vsakemu otroku,« ne le potomki, npr. Moška dota in juncov loj sta kmalo zvagana. Na tem mestu izraz uporabljam le kot ženski dedni odpravek: Ženska ima u rokah doto. 19 Zato je danes lahko razstavljen v muzejih. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan manj podedujejo oziroma vdobijo od svojih starišev kakor oglaševala v smislu podjetnosti. Ta naj bi prinesla zaslužek pa sinovi« (PAM/0645, spis Cg Ia 581/25 v Huber 2012: kot dobiček, vendar fiziokratski napori ob vsakem ciklu 298). Pregovor Dota je (se) zmota, a revščina (baba) slabih letin niso uspeli preprečiti revščine in zato morebi- ostane je »odmotal« Ivan Grafenauer (1952: 17): »Svoj tnega zadolževanja. Med strategijami odplačevanja dolga čas so doma napredeno nit navijali v klobčič okoli kosca so bile mdr. poroke. Bile so: koruznega štora, ki se ga je nit dobro prijela; ko se je nit najenostavnejši mehanizem poravnavanja dolžniških porabila, odmotala, je ostal le še štor.« Novejši izpeljanki razmerij v lokalnih skupnostih, kjer so se usluge običaj- sta bili: Dota se lohku skus rit zmota in Dota se v krčmi iz- no obračunavale z brezgotovinskim poslovanjem […]. mota.20 Z enakim pomenom pa: Dota je kakor predpustne Šlo je za enostavno izravnavanje izgube zaradi izplačila klobase; obeh kmali mine; Dota je potepenka, pride in gre, dot, tj. obvarovanja jedrne posesti. Seveda take poroke da ne veš kedaj. niso bile ideja mladih, marveč staršev. Tu pa tam so kot Obseg dote je bil seveda odvisen od premoženja kmečke razlog resnicoljubno navedli končanje starih sporov ali hiše, toda njena zgornja meja naj bi »ustrezala zakonske- celo združitev nekoč razdeljene posesti. (Kos 2017: 129) mu predpisu o nujnem deležu, to je polovici tistega dela premoženja, ki bi ga po smrti svojih staršev dobil vsak Večje zadolževanje kmečkega prebivalstva se je začelo po otrok, če [gospodar] ne bi napravil oporoke« (Lazarević zemljiški odvezi (1848), ki je od kmetov zahtevala veli- 1998: 14). Zato je veljalo, da Dota ni kafra; kdor jo prav ke odškodnine. Obdelovalna zemlja je sicer v povprečju v obrne, mu že zaleže in da Dota bi bila že dobra, ko bi se več kot 85 odstotkih postala last kmetov, a je bila obreme- držala hiše. Za družbe, ki so se ravnale po t. i. rimskem njena s »težko hipoteko« (Grafenauer 1970: 632). Veljalo pravu, med katere je spadala tudi večina kmečkega življa je, da Dobri gospodarji pukrivajo krove eno plačavajo du- na Slovenskem, je veljalo, da naj se zakon utemelji na ko- gove, vendar je bilo biti »dober gospodar« in odplačevati likor mogoče veliki doti (Goody 2003: 138). In izplačila dolgove vedno teže. To je vedno bolj vodilo k prodaji zem- dot so, kot opišem pozneje, v tridesetih letih 20. stoletja ljišč: »Zaradi neplačanih dolgov so od kmetij odpadala po- najbolj prispevala k zadolževanju kmečkega prebivalstva. samezna zemljišča in slednjič so prezadolžene kmetije v Zato je veljalo: Kdor hoče biti prost, si ne sme želeti dveh konkurznem postopku lahko šle tudi popolnoma v razdel. reči: žene in dolgov, kajti Žena in otroci – to so računi. Posledica je bila drobitev kmečke posesti in diferenciaci- Preživetje je zagotavljalo samsko življenje, češ Lastna to- ja po velikostni strukturi« (Vilfan 1980b: 466). Odprava plota je nar bolji dota? podložništva je torej povzročila veliko drobljenje kmetij in nevarno zadolževanje (Lazarević 1993, 1994a, 1994b; Kdor je brez dolgov, je dovolj bogat Kresal 1998; Rösener 2007: 210–229), ki ga je podpirala Največja sprememba, ki je vplivala na kmečko gospodinj- davčna zakonodaja (Vilfan 1980b: 466). Dolgovi ob zem- stvo, je bila agrarno-tehnična revolucija sredi 18. stoletja, ljiški odvezi so še povečevali strah pred izgubo posesti in ko so kmetijske družbe21 s fiziokratskim naukom kmete revščino. Od tod pregovori: Dolgovi so kmetiji, kar črv poučevale o t. i. racionalnem kmetijstvu. Vodilo »racional- drevesu; Dolgovi so volkovi; Boljše je iti lačen spat ko z nega kmetijstva« je bila rast kmetijske proizvodnje s pove- dolgovi vstat, ker Dolg žre noč in dan in povzroča zaskr- čanjem obsega obdelane zemlje (odprava prahe, gnojenje bljenost oz. jemlje spanec: Dolg ne kriči, pa vendar spati – Gnoj je zlata ruda na njivi), z uvedbo novih kulturnih ne pusti; Kdor leži na dolgovih, ima trdo ležišče. rastlin (koruze, krompirja, stročnic in detelje), hlevske živi- Strukturno krizo podeželja je stopnjevala dograditev južne noreje in boljših pasem (Grafenauer 1970; Smerdel 1990; železnice (1857) in z njo povezan uvoz cenejšega blaga, Rösener 2007). Uvajanje tehnično-kmetijskih novitet naj bi kar je prispevalo k propadu prevozništva in prodaje teks- s sodelovanjem kmečke skupnosti vodilo v udobno avtar- tilnih izdelkov domače obrti. Kraji, ki so bili od železnice kijo kmečke hiše, vendar je vladajoča (cerkvena in držav- bolj oddaljeni, so gospodarske posledice občutili pozneje. na) ideologija vrednoto delavnosti (Makarovič 2004: 82) Tanja Gomiršek (2015) tako piše o dvigu kupne moči v Brdih, ki se je odrazila v sestavi nevestine bale. 20 Včasih vsa kmetija: Krčmarska kreda grunte pojeda ali Kdor ljubi Drobljenje kmečkih posesti je povzročalo razslojevanje 75 oštarijo, ljubi beračijo. Alkoholizem je bil navzoč po vsem sloven- kmečkega prebivalstva in nastanek velikega bazena kmeč- skem svetu; izbira ženina ali neveste, ki sta bila pijanca, pa močno kega proletariata: odsvetovana: Deklet in mož ne išči v krčmi! Pijana žena se še svinji mrzi in Boljši je lejdig stan kot mož pijan ter podobni nasveti pa za- Vse do prve, z manjšimi izjemami pa tudi še do druge koncev niso odvrnili od zlorabe alkohola: Mož po grčih [trebušasta svetovne vojne [je bila] ponudba poslov večja od pov- posoda za pijačo], žena po vrčih, saj je pijanost ugodno vplivala na njun odnos: Dokler sta mož in žena pri vinu, se malokedaj stepeta. praševanja (razen v obdobju prve in druge svetovne voj- 21 Kmetijska družba je bil neke vrste državni organ, ki je združeval za ne, ko nasploh primanjkuje predvsem moške delovne fiziokratske ideje vnete fevdalce, uradnike, učenjake ipd., le redko je bil sile in se kmetje rešujejo z intenzivnejšo medsebojno med njimi kmet (Cvirn 1999: 192–193). pomočjo). (Makarovič 1978: 281) Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan Tedaj je poselsko življenje obvladovalo še večje siroma- setih letih, »ko so bile cene kmetijskih pridelkov in vre- štvo kot sicer: Hlapec in dekla se z enim uhom pogrneta, dnost zemlje še visoke« (prav tam: 14), a v tridesetih letih z drugim se pa odeneta. Težak položaj je mlade silil, da so zaradi svetovne gospodarske recesije mnogi svoje obljube migrirali s podeželja in so kot t. i. neprofesionisti (nekvali- niso mogli izpolniti. Gospodarji niso več zmogli redno od- ficirani delavci) ponujali svojo poceni delovno silo premo- plačevati dolgov, saj so postale cene kmetijskih pridelkov govništvu in industriji ter za posle meščanskim družinam in zemljišč zelo nizke. Na eni strani je dedovanje v naturi doma in na tujem. Nekateri so migrirali z namenom odpla- pomenilo razkosavanje že tako majhnih kmetij, na drugi je čati dolgove, tudi zanje je bila migracija ena od preživitve- izplačevanje dednih deležev v denarni protivrednosti že na nih strategij; izkušnja pa je bila lahko tudi nasprotna: Kdor začetku prevzema onemogočalo stabilnost kmetije oz. Kdor po sili z domačega praga hiti, na tujem le gloda obrane se poroči v dolgovih, bo obresti plačeval s svojimi otroki. kosti (se usede na tujem v blato). Rešitev naj bi prinesel nov dedni zakon, o katerem so razmi- Aleksander Videčnik je za Gornjo Savinjsko dolino ugoto- šljali že tedaj (Jeraj 1933; Jamnik 1931), a je bil oblikovan vil, »da je bil kmečki stan v drugi polovici 19. stoletja zelo in sprejet šele po drugi svetovni vojni. ogrožen« in da se je takšno stanje »vleklo tudi še v čase stare Jugoslavije« (1986: 11). Na začetku 20. stoletja je Sklep poročevalec v tedniku Štajerc pisal o »kmetskih dolgovih« Položaj prvega med neenakimi je kmečkemu patriarhu in z njimi v zvezi o »grozovitih razmerah« na vasi, kjer se podelila širša neenakopravna in nepravična družbeno- kmetu »godi slabo, kmet trpi, kmeta se izkorišča« (N. N. ekonomska struktura, ki je generirala izkoriščanje z nasi- 1908: 2). Med obema vojnama se je ne glede na regijo »na ljem. Tudi razmerja med posameznimi člani kmečke dru- obzorju […] kazal bankrot kmetijstva« (Lazarević 1998: žine, ki so utelešala to strukturo, so bila družbeno neena- 10, 1994a, 1994b, 1994c, 1995) zaradi prezadolženosti in ka, in sicer glede na spolno (npr. mož–žena), generacijsko razdrobljenosti kmečke posesti kot posledice dedovanja (npr. oče–sin) ali razredno (npr. gospodar–hlapec) razliko. – prakse izročilnih pogodb z odpravninami. Zakonodaja Gospodarja je strukturno obvladoval strah pred gospodar- je skušala zajeziti propad kmetij, najprej s podaljšanjem sko »smrtjo« kmečke hiše oz. revščino in zapuščenostjo rokov za odplačilo dolgov (Vilfan 1980b; Lazarević 1998) na stara leta oz. telesno šibkostjo; na eni strani strah pred in nato z njihovim delnim odpisom (Videčnik 1986; Laza- prezadolženostjo in na drugi strah pred samodejnim odpi- rević 1998). Ukrepa, ki naj bi ustavila propadanje kmečke som »dolga« potomcev. zemljiške posesti, sta bila neučinkovita, kar je privedlo do Od druge polovice 19. stoletja pa vse do konca druge sve- »močnega strukturnega razkroja« (Vilfan 1980b: 473). tovne vojne je bila večina podeželskega prebivalstva na Številne kmetije so prehajale v roke raznih oderuhov, ki robu eksistence, ne le zaradi gradnje železnice in vključe- so kmetom posojali denar (Kdor si izposodi, je hlapec vanja slovenskega ozemlja v mednarodno trgovino, temveč upniku oz. Dolžnik sužnik) in ga potem brezobzirno izter- tudi zaradi dveh velikih dolžniških kriz. Prvo je povzročila jali (Kdor je zabredel v dolgove, mu ne manjka obiskov) odkupnina za zemljiško odvezo, drugo prva kapitalistična – s plačilom v posesti (Izposojen denar ima ostre zobe). svetovna gospodarska kriza med obema vojnama, ki je že Zemlja je tako prehajala v roke nekmetov, ki so jo potem zadolžene kmete prezadolžila. Največji vzrok presežnega dajali revnim prebivalcem vasi v najem pod hudimi po- zadolževanja so bili dedni odpravki, predvsem izplačila dot, goji (Videčnik 1986: 11). ki naj bi prispevala k akumulaciji imetja mladoporočencev. Med strukturno ekonomsko krizo pred drugo svetovno Pregovorno izročilo nas opominja, da je bil obseg hčerki- vojno je bilo prezadolženih že skoraj 40 odstotkov kmetij nega dednega odpravka v tridesetih letih 20. stoletja, kljub (Kresal 1998; Lazarević 2022), saj Dolgovi rastejo brez morda drugačni težnji, majhen. Dedovanjske prakse, ki naj gnoja ali pa, če je gnoja preveč. Dolgovi so [bili] kakor bi načeloma zagotavljale preživetje kmečke hiše in njene garje, težko se jih je bilo znebiti, saj Star dolg ne zarjavi in posesti, so ustvarjale neenakost. Zaradi prezadolženosti v Dolgovi ležijo in ne strohnijo. Tedaj so na podeželju vla- času brez državne socialne in zgrešene ekonomske politike dali strah pred prezadolženostjo: Dolgovi so čudi straho- Kraljevine Jugoslavije so se pokazale kot spodletela strate- vi, dejanska revščina: Dolg je najhujša revščina in obup: gija za skoraj polovico podeželskega prebivalstva. 76 Kdor je dolžan, je tužen (Dolenc 1936: 39). Vendar Sto Danes se kmetje v Sloveniji zaradi globalnih okolijskih, zdihljajev ne plača enega dolga. gospodarskih, političnih in zato družbenih kriz soočajo V tridesetih letih 20. stoletja so postali dedni odpravki »ne- s povečanim tveganjem, z negotovostjo in nejasno pri- znosno« oz. »izjemno težko« (Lazarević 1998: 14) breme hodnostjo (Jarec 2024). Postavlja se vprašanje, kako to kmečke hiše. Četrtina dolgov (25,37 odstotka) več kakor vpliva na njihova družinska razmerja. Spoznanje Mateje »zidanje poslopij« (23,02 odstotka) ali »nakup zemlje« Slovenc Grasselli (2017), da se podeželsko prebivalstvo o (16,92 odstotka) je nastala zaradi dednih izplačil, med ka- medgeneracijskih odnosih in odnosih med spoloma veči- terimi so prevladovale »dote oz. odpravnine hčeram« (prav noma sprašuje le ob dedovanju, glede na izkušnje iz prete- tam: 11). Očetje so dote svojim hčeram obljubljali v dvaj- klosti ne preseneča. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan Zahvala GRZYBEK, Peter: Fundamentals of Slovenian Paremiology. Traditiones 37/1, 2008, 23–46. Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta Je- zik, kultura in vrednote: Gospodarska podoba vsakdanjika HUBER, Ivanka: Sociološki vidiki mikrozgodovine družinskega v folklornih obrazcih (ARIS J6-50197) in v okviru pro- življenja v 20. stoletju na periferiji Srednje Evrope: Vas Kančev- ci in Križevci ter njune družine. Doktorska disertacija. Maribor: grama Etnološke, antropološke in folkloristične raziskave Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociolo- vsakdanjika (ARIS P6-0088). gijo, 2012. Literatura in viri HUZJAN, Vanja: Etnološka analiza leksema »otrok« v Zbir- ki slovenskih paremioloških enot na Clarin.si. V: Saša Babič, AHAČIČ, Kozma (ur.): Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Nataša Jakop in Rok Mrvič (ur.), Paremiologija med tradicijo Frana Ramovša ZRC SAZU. Različica 12.1. Ljubljana: Založba in sodobnostjo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2024a, ZRC, ZRC SAZU, 2025; https://fran.si/. 151–179. BABIČ, Saša idr. (ur.): Collection of Slovenian paremiologi- HUZJAN, Vanja: Dom je bilo samo delo, nič drugega: Proble- cal units Pregovori 1.1. Ljubljana: ZRC SAZU: Jožef Stefan matika otroškega dela v slovenskih pregovorih. V: Jožica Jožef Institute, 2023; https://www.clarin.si/repository/xmlui/han- Beg, Mia Hočevar in Neža Kočnik (ur.), Jezik in književnost v dle/11356/1853, 27. 1. 2025. spreminjanju: Slovenski slavistični kongres, Celje, 26.–28. sep- BAŠ, Angelos: Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju v tember 2024. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slo- dobi kapitalistične izrabe gozdov. Maribor: Obzorja, 1967. venije, 2024b, 95–107. CVIRN, Janez: Reforme Marije Terezije in Jožefa II. V: Janez JAKOP, Nataša in Saša Babič: Gospodarske podobe vsakdan- Cvirn idr., Ilustrirana zgodovina Slovencev. Ljubljana: Mladin- jika v luči folklornih obrazcev. Slavistična revija 73/2, 2025, ska knjiga, 1999, 189–197. 295–308. DESTOVNIK, Irena: Moč šibkih: Ženske v času kmečkega go- JAMNIK, Alojzij: Vzroki našega siromaštva. Poti ter sredstva spodarjenja. Celovec: Drava, 2002. za izhod iz njega ter za dosego narodnega blagostanja: Agrar- DOLENC, Metod: Pravna zgodovina za slovensko ozemlje: So- nopolitična in narodnogospodarska razmotrivanja. Ljubljana: stavni načrt. Ljubljana: Akademska založba, 1935. Tiskarna Slovenija, 1931. DOLENC, Metod: Slovenski pregovori in reki pa naše pravo. JAREC, Morana: Obiteljska poljoprivredna gospodarstva u Slo- Vodnikova pratika 1936, 36–41. veniji i globalne nesigurnosti: Izazovi i mogučnosti. Narodna umjetnost 61/2, 2024, 181–199. GESTRIN, Ferdo in Vasilij Melik: Slovenska zgodovina: Od konca osemnajstega stoletja do 1918. Ljubljana: Državna založ- JERAJ, Josip: Naša vas: Oris vede o vasi. Ljubljana: Slovenska ba Slovenije, 1966. šolska matica, 1933. GOMIRŠEK, Tanja: Skrbništvo mladoletnih v jugovzhodnem KERSNIK, Janko: Mačkova očeta. V: Janko Kersnik, Kmet- delu Goriških Brd v 1. polovici 19. stoletja – pravni vidik in re- ske slike in ljudske povesti. Ljubljana: Tiskarna Merkur, 1937, alnost. V: Aida Škoro Babić idr. (ur.), Zgodovina otroštva. Lju- 27–32. bljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012, 243–255. L., priložnostni klepet, Ljubljana, 6. 12. 1995. GOMIRŠEK, Tanja: Spremembe v sestavu ženske bale od 1. po- KNEŽEVIĆ Hočevar, Duška: Etnografija medgeneracijskih lovice 19. stoletja do obdobja po 1. svetovni vojni: Vprašanja odnosov: Dom in delo na kmetijah skozi življenjske pripovedi. ob interpretaciji ohranjenih tekstilij v etnološki zbirki družine Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. Sirk. V: Roberto Dapit, Barbara Ivančič Kutin, Špela Ledinek Lozej (ur.), Zbirke povezujejo: Etnološke zbirke, ustno izročilo in KOS, Dušan: Ljubezen, greh in kazen: Podobe in razvoj ljube- kulturni turizem med Alpami in Krasom. Videm: Università degli zenske morale na Slovenskem do 19. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017. studi; Ljubljana: ZRC SAZU, 2015, 283–302. GOMIRŠEK, Tanja: Naši predniki se pred 500 leti niso poročali KRESAL, France: Zgodovina socialne in gospodarske politike v cerkvi, temveč doma: Poroka v Kamunu nekoč. Briški časnik v Sloveniji od liberalizma do druge svetovne vojne. Ljubljana: 26/106, 2022, 40–43. Cankarjeva založba, 1998. GOODY, Jack: Production and Reproduction: A Comparative KUHAR, Boris: Odmirajoči stari svet vasi: Poljudno znanstve- Study of the Domestic Domain. Cambridge [idr.]: Cambridge na razprava. Ljubljana: Prešernova družba, 1972. University Press, 1988. LAZAREVIČ, Žarko: Kmečki dolgovi v avstrijski dobi. Pri- 77 GOODY, Jack: Evropska družina: Zgodovinskoantropološki spevki za novejšo zgodovino 33/1–2, 1993, 3–15. esej. Ljubljana: Založba /*cf., 2003. LAZAREVIČ, Žarko: Kmečki dolgovi na Slovenskem: Socialno- GRAFENAUER, Bogo: Gospodarski obrat kmetije. V: GDZS, ekonomski vidiki zadolženosti slovenskih kmetov 1848–1948. Zgodovina agrarnih panog. Zv. 1, Agrarno gospodarstvo. Lju- Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1994(a). bljana: Državna založba Slovenije, 1970, 619–651. LAZAREVIČ, Žarko: Pota in zagate slovenskega kmetijstva v GRAFENAUER, Ivan: Narodno pesništvo. V: Ivan Grafenauer dobi kapitalizma. Zgodovina v šoli 3/4, 1994(b), 8–13. in Boris Orel (ur.), Narodopisje Slovencev II. Ljubljana: Državna LAZAREVIČ, Žarko: Kmečki dolgovi ob severni meji 1918– založba, 1952, 12–85. 1945: (od Rateč do Hodoša). Kronika 42/2, 1994(c), 41–48. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan LAZAREVIČ, Žarko: Razplet kmečke dolžniške krize v Jugo- RÖSENER, Werner: Kmetje v evropski zgodovini. Ljubljana: slaviji tridesetih let v primerjavi z nekaterimi evropskimi država- Založba/*cf., 2007. mi. Prispevki za novejšo zgodovino 35/1–2, 1995, 67–81. SEGALEN, Martine: Historical Anthropology of the Family. LAZAREVIČ, Žarko: Dota in dedni odpravki v kmečkem oko- Cambridge [idr]: Cambridge University Press, 1986. lju v obdobju med obema vojnama. Zgodovina v šoli 7/2, 1998, 10–16. SIEDER, Reinhard: Socialna zgodovina družine. Ljubljana: Stu- dia humanitatis: ZRC, 1998 [1987]. LAZAREVIČ, Žarko: Delo in zemlja: Male študije kmečkega sveta. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2022. SMERDEL, Inja: Prelomna in druga bistvena gospodarska doga- janja v zgodovini agrarnih panog v 19. stoletju na Slovenskem. LÉVI-STRAUSS, Claude: Sorodstvena pravila. Časopis za Slovenski etnograf 33/34, 1990, 25–60. kritiko znanosti 209/210, 2002, 399–411. SMERDEL, Inja: Mati naša, daj nam danes naš vsakdanji kruh! LOŽAR, Marta: Slovenska ljudska noša. V: Ivan Grafenauer in Boris Orel (ur.), Narodopisje Slovencev II. Ljubljana: Državna O izdelovanju, prodaji in rabi žrmelj v odmaknjenih predelih založba, 1952, 166–238. Slovenije. Etnolog 12, 2002, 195–225. LOŽAR-PODLOGAR, Helena: Sledi in podobe izročila 1: Iz- SLOVENC GRASSELLI, Mateja: Strategije družinskih kmetij v brani etnološki spisi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Sloveniji: Trajnostni razvoj, generacije in spol. Magistrsko delo. 2024. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2017. MAKAROVIČ, Gorazd: Delo. V: Angelos Baš (ur.), Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004, 82. ŠKERLJ, Božo: Evgenika v naših narodnih pregovorih. Evgeni- ka: Priloga Zdravniškega vestnika 1/1, 1935, 2–11. MAKAROVIČ, Marija: O načinu življenja kmečkih poslov na Slovenskem. V: Angelos Baš (ur.), Pogledi na etnologijo 3. Lju- ŠMITEK, Zmago: Delo otrok in ostarelih v kmečkih družinah. bljana: Partizanska knjiga in FF, 1978, 275–307. V: Duša Krnel-Umek in Zmago Šmitek (ur.), Kruh in politika: MAKAROVIČ, Marija: Medsebojna pomoč na vasi na Sloven- Poglavja iz etnologije Vitanja. Ljubljana: Partizanska knjiga, skem. Ljubljana in Muta: Gorenje, 1979. 1987, 71–77. MAKAROVIČ, Marija: Kmečki posli. Slovenski etnograf 33/34, TAVČAR, Ivan: Med gorami. V: Ivan Tavčar, Zbrano delo. Knj. 1988/1990, 433–460. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1966 [1888], 5–119. MALEČKAR, Vilma: Dalmatinske neveste: Procesi ženske po- TRDINA, Janez: Posnetki in opazke 9 (začenši 20. septembra ročne migracije iz zadrskega zaledja v Brkine v 20. stoletju. Ko- 1871). V: Snežana Štabi in Igor Kramberger, Podobe prednikov: per: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi- Zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870–1879, 2. knjiga: »Vsaka šče: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Založba Annales, svinja naj si rije svoje korenje«. Ljubljana: Univerzitetna konfe- 2005. renca ZSMS, 1987, 453–476. METERC, Matej: Aktualna raba in pomenska določljivost 200 VALENČIČ, Vlado: O ženitni svobodi in njenih omejitvah od pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Jezikovni zapiski fevdalizma do liberalizma. Zgodovinski časopis 3/4, 1968, 225– 27/1, 2021, 45–51. 260. MIKLAVČIČ, Milena: Žirovci ob rojstvu, poroki in smrti: Tak VIDEČNIK, Aleksander: Kmečko delavstvo v Gornji Savinjski kat sma bl navajen. Žirovski občasnik 22/31, 2001, 39–54. dolini med prvo in drugo svetovno vojno. Mozirje: Občinski sin- MIKLAVČIČ, Milena: Ogenj, rit in kače niso za igrače. Žiri: dikalni svet, 1986. Jutri, 2014. VILFAN, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev: Od naselitve do N. N.: Kmetski dolgovi. Štajerc 9/41, 11. oktober 1908, 2. zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slovenska matica, 1961. OREL, Boris: Slovenski ljudski običaji. V: Rajko Ložar (ur.), VILFAN, Sergij: Kmečka hiša. V: GDZS, Zgodovina agrarnih Narodopisje Slovencev I. Ljubljana: Klas, 1944, 263–350. panog. Zv. 1, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: Državna založba PUCONJA, Miran: O kmečki kulturi. Traditiones 34/2, 2005, Slovenije, 1970, 559–593. 109–134. VILFAN, Sergij: Delavci v agrarnem gospodarstvu. V: GDZS, RAVNIK, Mojca: Bratje, sestre, strniči, zermani: Družina in so- Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Družbena razmerja in giba- rodstvo v vaseh v Slovenski Istri. Ljubljana: ZRC SAZU; Koper: nja. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980a, 355–402. 78 Lipa, 1996. VILFAN, Sergij: Agrarna premoženjska razmerja. V: GDZS, RAVNIK, Mojca: Družina in selitveni pojavi v Nadiških dolinah Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Družbena razmerja in giba- v Beneški Sloveniji. Traditiones 32/1, 2003, 29–55. nja. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980b, 403–479. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Vanja Huzjan Inheritance of a Farm Estate: “Children and Small Debts are Lots of Work” The paper enters by summarising the author’s first two researches in the framework of the project Language, Culture and Values, in order to introduce the third. This study, weaving together ethnological and historiographical findings with proverbs collected in the Clarin.si research repository, is set in the Slovenian countryside in the 19th and first half of the 20th century, in and around the farmhouse as the gathering centre for all the members integrated into the family. Each member of the farmho- use was defined by the biological and social relations of the family: father, son, wife, mother, master, servant, etc. The whole of the members was linked to a central authority by a relationship of dependence and obedience. The position of first among non-equals was conferred on the peasant patriarch by a wider unequal and unjust socioeconomic structure that generated exploitation through violence. Where there is violence, there is fear. The master-father was structurally dominated by fear of poverty and abandonment in old age. The two defensive strategies employed were moral indebtedness of children during socialisation, and inheritance with lifelong maintenance obligations. From the second half of the 19th century until the end of the Second World War, the majority of the rural population was on the brink of subsistence, not only because of the building of the railway and the integration of Slovenian territory into internatio- nal trade, but also because of two major debt crises: the first was caused by the ransom for land disenfranchisement, the second by the first capitalist world economic crisis between the two wars, which over-indebted the already indebted peasants. The over-borrowing was largely due to inheritance payments, in particular dowry payments, which were supposed to contribute to the accumulation of newlyweds’ assets. Proverbial tradition reminds us that the size of the daughter’s inheritance allowance in the 1930s was small, despite what might have been a different tendency. While the otherwise unfair practice of inheritance in principle ensured the survival of the farmhouse and its estate, in the absence of a welfare state and the misguided economic policies of the Kingdom of Yugoslavia, inheritance through over-indebtedness proved to be a failed strategy for almost half of the peasant population. Highly stratified, they migrated to the outskirts of cities at home and abroad to survive. 79 Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič* in Saša Poljak Istenič** PODOBA PRAŠIČA V SLOVENSKEM PREGOVORNEM IZROČILU NA RAZKRIŽJU VREDNOSTI IN VREDNOT Izvirni znanstveni članek I 1. 01 Datum prejema: 7. 9. 2025 Izvleček: Avtorja obravnavata vrednotenje prašiča, kot se kaže Abstract: The authors examine the evaluation of the pig as re- v slovenskem pregovornem izročilu, in ga umeščata v razmerje flected in Slovenian proverbs, positioning it within the relationship med materialno vrednostjo in moralnimi vrednotami. Na podla- between material value and moral values. Drawing on ethnologi- gi etnoloških virov o prašičereji oz. kolinah in analize gradiva iz cal sources on pig farming and slaughter practices, and analysis zbirke Pregovori 1.1 razkrivata ambivalenten odnos med člove- of material from the Pregovori 1.1 (Proverbs 1.1) collection, they kom in prašičem: prašič je pozitivno vrednoten kot rejna žival, reveal an ambivalent human–pig relationship: the pig is valued saj človeku zgotavlja blagostanje, negativno pa kot metafora za positively as livestock ensuring prosperity, and negatively as a človeka, saj simbolizira nečistost, požrešnost in pohlep. Ta dvoj- metaphor for humans, symbolizing impurity, gluttony, and greed. nost odseva postopne in dolgotrajne spremembe vrednotnih This duality reflects gradual, long-term transformations of value sistemov v slovenskem jezikovno-kulturnem prostoru. systems in the Slovenian linguistic and cultural context. Ključne besede: teorija vrednosti, vrednost in vrednota, pa- Keywords: theory of value, value and values, paremiology, remiologija, ustno izročilo, slovenski pregovori, prašič oral tradition, Slovenian proverbs, pig Uvod prehrani takšnih prašičkov (Aler 2012). V skladu s spre- membami vrednot ljudi se je, kot kažejo navedeni primeri, Nekaj tednov pred zakolom so prašiče pitali s posebno spremenilo tudi razumevanje vrednosti prašiča. hrano, da so se poredíli. Poleg redne piče so zanje na Najin članek je navdihnil prispevek Neže Čebron Lipo- mleku kuhali laneno seme in jim tečno tekočo krmo po- vec in Matija Svetine (2025) o vrednotah in vrednosti, v lagali enkrat dnevno. Ker je šlo kmetom za čim večjo katerem opozarjata, da je opredelitev oz. razmejevanje količino maščobe, so za zakol zredili po 200 do 220 kilo- enega pojma od drugega sicer zapleteno, na splošno pa gramov težke prašiče. (Počkar 2020: 118) ju ločujeta tako, da se vrednote nanašajo na lastnosti ljudi Tako etnologinja Ivanka Počkar opisuje prakse rejenja in skupin (subjekta), vrednosti pa na lastnosti predmetov prašiča za domačo rabo v Posavju, ki odražajo, da se pra- (objekta) (Čebron Lipovec in Svetina 2025: 27). Vredno- šiča ceni predvsem zaradi mesa in maščobe oz. njunih te so torej življenjska vodila in smernice, ki nam pri vsa- količin. Po drugi strani pa smo lahko pred kratkim bra- kodnevnem odločanju pomagajo tako, da dajejo stvarem li članek o prašičih v velikosti »čajne skodelice«, men- in dogodkom okrog nas vrednost in pomen. »Posamezni da najmanjši sorti prašičev na svetu, ki »nimajo vonja in elementi […] postanejo predmeti našega pomenjenja in so idealni za hišne ljubljenčke, ne potrebujejo vrta«, ko določanja vrednosti«: glede na hierarhije vrednot, ki se pa so prašiči zrasli in se zredili, lastniki niso več mogli vzpostavijo v nekem delu družbe, ljudje z njihovo struk- skrbeti zanje in so jih morali predati v posebno zavetišče turo glede na vrednotni sistem posamičnim pojavom pri- na avstralskem podeželju, »namenjeno samo miniaturnim pisujemo vrsto pomenov in vrednosti. Vrednost je torej svinjam, ki to niso« (24 ur zvečer 2025). Čeprav gre za kot lastnost tega, kar je vrednoteno,1 vedno povezana s zgodbo iz Avstralije, podobne poznamo tudi iz Sloveni- je: pred kakim desetletjem so pri znancu soavtorice tega 1 Razlikovanje med vrednoto in vrednostjo je v slovenskem jeziku članka v pesjaku gojili vietnamskega prašiča, popularno razmeroma enostavna terminološka rešitev na poimenovalni ravni, imenovanega tudi »pritlikavi prašič«, ki ga sicer v Vietna- v analizah pa se pokaže, da je zaradi prepleta kvalitativne (kako- mu gojijo za prehrano, njegova hčerka pa ga je prejela za vostne) in kvantitativne (količinske) razsežnosti dosledno ločevanje rojstnodnevno darilo kot hišnega ljubljenčka. Ko je postal med njima marsikdaj zelo zahtevno. To se kaže v izrazu vrednotenje nekega pojava, ki pomeni proces dojemanja in ocenjevanja dolo- 80 prevelik, so ga predali ljubljanskemu živalskemu vrtu. čenega pojava in njegove skladnosti z neko v skupnosti oz. družbi Prav tako najdemo poizvedovanja o »miniaturnih praši- prisotno vrednoto, denimo vrednotenje prašiča glede na prehransko čih« na spletnih forumih (koroškaAnita 2003), slovensko preskrbljenost družine, ki je ena od tradicionalno vzpostavljenih podjetje, ki se ukvarja s prodajo in svetovanjem o hrani vrednot v povezavi s prašičem. V nasprotju z nedvoumnima izrazo- ma vrednost in vrednota izraz vrednotenje v nadaljevanju uporab- in opremi za domače ljubljenčke, pa ima na svoji splet- ljava kot preplet obeh razsežnosti – torej kot proces, po katerem se ni strani objavljen sestavek o značaju, vzgoji in skrbi ter pojav povezuje z vrednotami po kakovostnem predznaku (pozitivno * Rok Mrvič, dr. folkloristike, asistent z doktoratom, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; rok.mrvic@zrc-sazu.si. ** Saša Poljak Istenič, dr. etnologije, izr. prof., višja znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; sasa.poljak@zrc-sazu.si. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič količino (števno ali neštevno) in jo zato lahko razumemo ga, hkrati pa so (bile) koline vsaj na nekaterih podeželskih na razmerju osi več – manj, vrednote pa ne (prim. Čebron območjih eden »največjih praznikov slovenskega človeka« Lipovec in Svetina 2025: 34). (Ovsec 1992: 37). Najin cilj je z analizo etnoloških objav Medtem ko se omenjena avtorja s tem vprašanjem ukvarjata o kolinah in pregovorov kot slovstvenofolklornega gradi- v konservatorstvu, pa je naju zanimalo, kaj nam o družbe- va preučiti temeljne kategorije pozitivnega in negativnega nih vrednotah in pripisanih vrednostih lahko pove folklorno vrednotenja, njihovo prekrivnost in ambivalentne položaje, gradivo, predvsem pregovori,2 ki jih razumeva kot medij, ki so posledica človekovega dolgotrajnega bivanja s praši- s katerim posamezniki in skupine zgoščeno izražajo sebe, čem. Z vpeljavo razlikovanja med konceptom vrednote in svoje vrednote, poglede na družbo in svet. Kot pravi ame- vrednosti natančneje opredeljujeva diahrone spremembe v riška folkloristka in etnologinja Dorothy Noyes (2012: 27), človekovem sobivanju s prašiči, kot se kažejo v pregovor- so pregovori poustvarjen odziv na vsakokratne družbene nem izročilu. S tem želiva prispevati k boljšemu razumeva- razmere. Vsebina pregovorov temelji na izkušnjah, vtisih nju razmerja med človekom in domačim prašičem (lat. Sus in spoznanjih ter zapolnjuje človeško potrebo po njihovem scrofa domesticus), ki mu je bila po udomačitvi dodeljena povzemanju (Mieder 2004: 1), obenem pa so tesno pove- zlasti vloga rejne živali (gl. Essig 2015; Lutwyche 2019). zani s stalnimi procesi jezikovne stereotipizacije v družbi. Metaforičnost zgradbenih sestavin pregovorov v rabi omo- Metodologija goča posplošitve na ravni družbenih norm in vrednot, ki se Prispevek ni etnografski, pač pa temelji na pregledu objav- vsakokrat znova preoblikujejo v konkretnih okoliščinah ljenih del o kolinah in zbirke Pregovori 1.1 – zbirke slo- izvajanja. Metaforična razsežnost omogoča pregovorom venskih pregovorov Inštituta za slovensko narodopisje ZRC spremenljivost in prilagodljivost, zaradi katerih je z njihovo SAZU, ki je prosto dostopna na repozitoriju Clarin.si (Babič uporabo mogoče presegati omejitve konkretnih kontekstov idr. 2023).4 Eno od temeljnih izhodišč za izvedbo raziskave izjavljanja (Mieder 1993: x).3 Kljub spremenljivosti pa so je kontrastivna ali sopostavitvena analiza jezikovnega gra- v pregovore vpisane podobe, ki obsegajo vse od oseb do diva (gl. Kržišnik 2005), ki je tematsko zamejena z besed- predmetov v specifičnih medsebojnih razmerjih – svoje- jem za prašiča. Ta pristop pomaga prikazati, kako je podoba vrstnih konstelacijah, na podlagi katerih si ustvarjamo kon- prašiča prikazana v pregovornem (ali drugem jezikovnem) kretne podobe. Lastnosti oseb ali predmetov teh konstelacij gradivu, s pomočjo analize pomenonosnih sestavin v zgrad- morajo biti kolektivno prepoznane, sprejete in razširjene v bi obravnavanih pregovorov pa je mogoče med analizo iz- dovoljšni meri, da jih skupnost sprejme ter v lastni jezikovni ločiti tudi posamične kategorije oz. tipe pregovorov – zlasti praksi uveljavi in ustali (Villers 2022: 8–9). Gre za splošno glede na razmerje med pomenom sestavine in pomenom značilnost slovstvenofolklornih pojavov, ko konkretne je- celotnega pregovora. zikovne uresničitve postopno preidejo v družbena dejstva Pregovore v analizi obravnavava kot nekakšno obliko (Jakobson in Bogatyrev 1971: 2). časovnega prereza v jeziku. Pregovori ne predstavljajo Namen najine raziskave je bil preučiti, kakšno gospodarsko nujno enot, ki se danes redno uporabljajo, temveč zapise podobo vsakdanjika nam razkrivajo pregovori, prašiča kot folklornih obrazcev (gl. Babič 2015), ki so jih v različnih osrednji pojem analize pa sva izbrala, ker tako gospodarski obdobjih in kontekstih zbrali različni zbiralci – od laikov zgodovinarji kot etnologi, ki so se ukvarjali z gospodarski- do poznavalcev. Francoski paremiolog Damien Villers mi načini, prehrano ali šegami in navadami, ugotavljajo, da je prenos in razširjanje posamičnih pregovorov v družbi so prebivalci na slovenskem ozemlju od mesa uživali naj- predstavil s pomočjo dveh neposredno povezanih pare- več svinjine (prim. Ložar 1944; Novak 1970; Godina Golija mioloških procesov. Prvi proces je geneza in predstavlja »rojstvo pregovora« (Villers 2022: 8–9), ki se odvija v 2006, 2014). Statistični podatki za izbrana leta v 21. stoletju treh korakih. Prvi korak je dražljaj (specifične okolišči- potrjujejo, da to še vedno drži (Burja 2024). Prašičereja je ne poudarijo potrebo po nekem ekspresivnem izrazu), tako že več stoletij izredno pomembna gospodarska pano- drugi domislek (posameznik se, pogosto nevede, domisli takega izraza) in zadnji izpostavitev (novi izraz je lahko ali negativno), če to omogoča narava samega pojava, pa sega tudi v že hkrati s pojavom in avtorjevo domislijo izpostavljen količinsko razsežnost. Meso prašiča je npr. glede na zgornjo vred- množici sredstev prenosa, občinstvu, ki z njim pride v 81 noto po kakovosti ovrednoteno kot pozitivno, a je samo vrednotenje mesa vedno povezano tudi s količino – meso je dobro, a ker je dob- stik). Drugi proces, ki sledi genezi pregovora, pa je di- ro, je zaželeno v čim večji meri. seminacija oz. širjenje pregovora v jezikovni rabi neke 2 V sodobnih paremioloških razpravah se je za tovrstno gradivo uvel- skupnosti in pomeni neke vrste življenjski krog prego- javil splošni termin paremija, ki pomeni skupno poimenovanje vseh vora v skupnosti, ki nam pove, kako pregovor kroži med paremioloških žanrov, ne le pregovorov (gl. Meterc 2017: 33–39). ljudmi oz. kako se njegova raba krepi ali slabi (Villers Čeprav so v obravnavano zbirko Pregovori 1.1 vključeni npr. tudi re- ki in velerizmi, v nadaljevanju uporabljava splošni termin pregovor. 3 To lastnost pregovorov paremiologi imenujejo heterosituativnost 4 Za podrobno predstavitev okoliščin nastanka zbirke, njene zgradbe (gl. Krikmann 1984). in pomena gl. Babič (2022b). Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič 2022: 8–9). Začne se s sprejetjem (govorec, ki je prišel v prevladovali potomci (srednje)evropskega divjega prašiča. stik z izrazom, ga razume in sprejema kot celoto, k čemur Ob koncu 19. stoletja so slovenske dežele v prašičereji av- pripomorejo retorične figure, rime ipd.), sledita mu ohra- strijsko povprečje presegale tudi zaradi ugodnega trga za njanje (izraz je shranjen v spomin) in izražanje (govorci klavne in plemenske živali. Ljubljana je imela namreč od se spomnijo na izraz, ko želijo ubesediti določene misli), osemdesetih let 19. stoletja zmogljivo in za tisti čas napre- krog pa se konča s prenosom (izraz dosega potencialne dno klavnico, ki je bila razširjena in nadgrajena leta 1928. nove govorce, s čimer na novo zaganja celoten cikel šir- Z nadgradnjo ljubljanskega in vzpostavitvijo dveh novih jenja). Zavedanje naštetih lastnosti življenjskega kroga klavnih obratov – v Mariboru in Murski Soboti – so se slo- posamičnega pregovora pomaga razumeti, da je moral venske klavnice po zmogljivosti in tehnologiji uvrstile v vsak od pregovornih tekstov, vpisanih v obravnavano vrh Kraljevine SHS in pozneje Kraljevine Jugoslavije (gl. zbirko, doseči določeno mero razširjenosti v družbi, da Lazarević 2022: 172–173). Pod vplivom prometnih in tr- ga je zapisovalec prepoznal kot relevantno enoto. govskih stikov so se kmetje na določenih območjih načrt- Upoštevaje osnovne zakonitosti nastanka in prenosa prego- no usmerjali v rejo za določen namen (npr. v rejo pujskov, vorov v jeziku ter njihovo zmožnost vpisovanja podatkov plemenjakov ali plemenskih prašičev, špeharjev, pršutar- o kulturi jezikovne skupnosti, ki jih ohranja, sva uporabi- jev ipd.), po drugi svetovni vojni pa je rejsko usmerjenost la preprost način iskanja podatkov v zbirki Pregovori 1.1. posameznih območij zaznamovala tradicija (Novak 1970: Enote sva iskala s ključnimi besedami, enakovredno prila- 381, 392). Sprva so prašiče v glavnem redili na kmetijah gojenimi iskanju poimenovanj za prašičje samce in samice. (in ne na državnih posestvih), kmalu pa so začeli graditi Ključne iskalne besede sva oblikovala na podlagi besednih tudi moderne prašičje farme. Po analizi zootehnika Andre- korenov poimenovanj za prašiča, vključno z morebitnimi ja Šaleharja (2013: 49–50) so se do osamosvojitve Slo- glasovnimi spremembami. Glavnino rezultatov je dalo is- venije razvile tri glavne oblike gojenja prašičev: farmska kanje z besedami pras*, pres*, praš*, preš*, svinj*, svij*, reja, tržna prireja na kmetijah in domača reja, ki je bila za- čun* in gud*. Iskanje po zbirki pregovorov sva razširila s radi ritualnih razsežnosti zakola prašiča in prehranjevanja pregledom pojmov, ki jih asociativno najpogosteje povezu- z njegovim mesom zanimiva tudi za etnologe. jemo s prašiči: blato, kruljenje, cviljenje, svinjak, svinjarija, Zakol prašiča na Slovenskem najpogosteje imenujejo koli- korito, ščetine, riti, rilec, koline idr. Ta razširjeni nabor is- ne, kar je tudi izraz za mesne izdelke iz zaklanega prašiča. kalnih besed sva dopolnila z več narečnimi poimenovanji. Na severovzhodnem in vzhodnem delu Slovenije zakolu Namesto zgolj osnovne besede koline sva tako iskala tudi pravijo furež oz. uporabljajo narečne različice tega izra- furovž, firovž, feravš, firavž, firovš in druge možne oblike, za, ob teh pa je na Slovenskem znanih še mnogo drugih primerljive z osnovnim iskanim pojmom, v katere bi jih v lokalnih ali ožje regionalnih poimenovanj (mdr. koljeri- preteklosti lahko vstavili zapisovalci slovenskega prego- ja, klanje, ubijanje prašiča, mesarija, bekarjenje, svinjski vornega gradiva. Vendar pa narečne oblike pri odkrivanju praznik ipd., več gl. Bogataj 2017b: 21). Čeprav je etnolog novih pojmov niso prinesle dodatnega uspeha. Boris Kuhar v poljudnoznanstveni razpravi Odmirajoči Od prašičereje do kolin stari svet vasi (1972) zapisal, da koline na raziskovanem območju potekajo enako kot drugod po Sloveniji in lokal- Prašiče so na slovenskem ozemlju glede na najdbe redila nih značilnosti zato ni popisal, je Janez Bogataj (2017b: že predslovanska ljudstva, najstarejši vir o prašičereji pa je 17) opozoril, da je nemogoče zajeti vse različnosti te pra- z začetka 9. stoletja. Poznejši viri, kot so listine, urbarji in kse, ki so značilne ne le za posamezne pokrajine, ampak v freske, dokazujejo, da je bila v srednjem veku pomemben posameznih naseljih tudi od hiše do hiše – »Pri nas ni tako, vir prehrane (Šalehar 2013: 11), v 16. stoletju pa je zaradi mi delamo drugače!« Prašiče so praviloma klali v začetku uporabe masti njen pomen še narasel (Novak 1970: 380). zime, saj so bile živali zaradi pridelkov dobro spitane in se Sprva so prašiče redili predvsem na paši5 – še v 17. stoletju je bilo treba pripraviti na čas, ko primanjkuje hrane (Kuret je bilo precej več z žirom in želodom bogatih hrastovih, 1989b: 263), obenem pa so bile nizke temperature primer- bukovih in cerovih gozdov kot danes – hlevska živinoreja nejše za rokovanje z mesom. Če značilen potek povzame- pa se je začela uveljavljati sredi 18. stoletja hkrati z uva- mo po Niku Kuretu (1989b), so domači najprej pripravili 82 janjem novih krmnih rastlin; za prašiče predvsem krom- vse potrebno: špile, trske, nože, trugo, stojalo in posodje, pirja, koruze in korenovk. Takrat so začeli intenzivneje kolofonij ter nemesne sestavine za klobase. Klal je hišni rediti tudi nove angleške in nemške pasme;6 pred tem so gospodar ali pa so poklicali izurjenega (lokalnega) klav- 5 V nasprotju z živinorejo je prevladovala paša v nižinah; posebnih blagoslavljalnim, tj. magijskim oblikam varovanja zdravja praši- svinjskih planin v slovenskih gorah namreč ni bilo (Ložar 1944: 145). čev v krščanskem verovanjskem okviru. Kot ugotavlja, »[figurica] 6 Prisotnost uvoženih pasem od 18. stoletja, zlasti pa v 19. stoletju, je očitno ne predstavlja domače temne vrste prašiča, ampak potomca v podobah prašičjih votivov prepoznal etnolog Gorazd Makarovič. berkširskih ali jorkširskih merjascev, katere je Štajerska kmetijska Votivi so v glavnem voščene in lesene figurice, namenjene različnim družba uvozila leta 1873« (Makarovič 1991: 53). Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič ca. Po jutranjem okrepčilu so zvlekli prašiča iz svinjaka in moralnega sveta preučevane skupnosti, kot osrednje in ga zaklali. S kože so odstranili ščetine, ga odrli, spustili sredstvo za izražanje kmečke identitete Zagajčanov. Ute- kri in odstranili drobovje. Nato so razsekali meso, ga ob- meljeval je, da lahko praktično dejanje, ki ga sprva iden- rezali in odrezali špeh za zabelo. Zvečer so začeli delati tificiramo kot posebno rutino ali zaporedje človeških de- klobase: umili čreva, pripravili nadev (kri, zabelo, mastno janj – tj. udomačevanje in zakol – razumemo kot celosten juho, zmleto drobovino, sol, dišave, riž, ajdovo ali prose- ritual, saj je prašič posrednik simbolov, ki vzbujajo ne- no kašo, lahko tudi ješprenj; za bele klobase je bil nadev instrumentalne odzive (tj. pomembna je simbolna vrednost brez krvi, za kranjske oz. mesene iz začinjenega mesa), oz. ritualna izkušnja, ne pa (samo) praktični učinki reje napolnili čreva, jih zvarili in odcedili. Ponekod so izdelo- in zakola prašiča) (Minnich 1979: 168). Tudi raziskovalci vali tudi druge jedi, npr. želodec ali mavželjne. Slanino so kulturnozgodovinske vloge prašiča, kot je npr. strokovnjak predelali v mast ali zaseko. Nekatere izdelke so dali preka- za redke prašičje pasme Richard Lutwyche, so poudarjali jevati v dim. Na koncu so za domače, sosede in sorodnike poseben odnos med človekom in prašičem, ki se je izobli- pripravili pojedino, ki je bila izrazito družaben dogodek z koval z udomačitvijo, rejo in z njima povezanimi procesi igrami, ponekod so nanjo prišli tudi »koledniki«. Preosta- vrednotenja. K temu so prispevali dejavniki, kot so vse- nek kolin so jedli ob posebnih priložnostih, nekaj pa so jih jednost (Lutwyche 2019: 19) – prašič je namreč največja podarili prijateljem, sosedom, župniku in učitelju. udomačena vsejeda žival – visoka inteligenca (Lutwyche T. i. delovne šege, kamor so po etnološki sistematiki uvr- 2019: 52–53), ki se odraža v iznajdljivosti in učljivosti te ščali koline, so bile v slovenski etnologiji skromneje in živali, ter velika fiziološka sorodnost s človekom (gl. npr. manj sistematično raziskano področje kulture vsakdanjega in prazničnega življenja kot druge šege in navade (prim. Lunney idr. 2021). Poljak Istenič 2012, 2013). Pregledne etnološke raziskave Zaradi pomembne vloge v družbenih razmerjih v kmečki delovnih šeg so po eni strani glavno pozornost posvečale družbi – tako v družini kot vaški (in drugi lokalni) skupno- poljedelskim šegam, po drugi pa so etnologi, ki so upošte- sti – prašiču med domačimi živalmi tako pripada poseben vali tudi z živinorejo povezane prakse, te pogosto obšir- status, ki se kaže v njegovem neposrednem bivalnem oko- neje popisovali (prim. npr. obravnavo steljeraje v Kotnik lju: ima svoje bivališče, svinjak, v svinjskem kotlu, ki je na- menjen samo njemu, pa mu kuhajo posebno hrano.9 1943).7 Med preglednimi deli, ki najobsežneje obravna- Ljudje vajo koline, sta Praznično leto Slovencev (Kuret 1989b) se z njim pogovarjajo, za njim pa tudi žalujejo, najsi gre za in Velika knjiga o praznikih (Ovsec 1992). Od slovenskih smrt po bolezni ali po kolinah (gl. Počkar 2020: 99–101; etnologov je koline na Slovenskem monografsko obrav- prim. Golež Kaučič 2023: 400–401), zaradi česar se nje- naval zgolj Janez Bogataj (2017a, 2017b; gl. tudi 2011).8 gova vloga pogosto primerja z vlogo družinskega člana. Po drugi strani pa je norveški antropolog Robert Minnich Pregled etnografskih zapisov in zapisov pripovedi o različ- objavil monografijo, ki ne le v obravnavi kolin, pač pa de- nih verovanjskih predstavah, ki so bile razširjene zlasti do lovnih šeg nasploh močno odstopa od vseh drugih. Delo začetka 20. stoletja, kaže, da so bile številne magijske varo- The Homemade World of Zagaj (1979) se od navedenih valne prakse uporabljene na enak način in v enakem obse- razlikuje tako po antropološkem pristopu k preučevanju gu tako za prašičke kot otroke (gl. Dolenc 1999: 216–219). ritualiziranih tehnologij kakor po pogledu tujca na sloven- Tudi številni opisi apotropejskih praks in njihovih ostankov sko kulturo. Minnichu furež, kot na preučevanem območju v besedilih voščil potrjujejo pomembno prašičjo vlogo v imenujejo koline, ni bil predmet preučevanja per se, pač kmečki družini (gl. Počkar 2020: 121–122). pa sredstvo za interpretacijo kulture vaške skupnosti. Ra- Kljub temu pa, kot v nadaljevanju pokaževa z analizo pre- zumel ga je kot »dramatizacijo« tehnike, družbenega reda govorov, prašiču v folklornem gradivu niso pripisane zgolj pozitivne, temveč tudi številne negativne lastnosti. Slednje 7 V Glasniku Slovenskega etnološkega društva koline (in martinovan- so še toliko bolj poudarjene oz. izrazite, kadar z živaljo je) na Celjskem omenja Vladimir Šlibar (2007), poljudni članek o primerjamo ali celo enačimo človeške lastnosti in vedenje kolinah (in še nekaterih drugih letnih praznikih) je objavil Franc Perc (Keber 1996: 332–333; Bogataj 2017a: 52; Babič 2024: (2002). Koline so sicer tema najobširnejšega prispevka o delovnih šegah v tej publikaciji: Robert Minnich (1987) obravnava menjavo/ 77). Kot analizira Janez Bogataj (2017a: 52–55), prašič 83 obdarovanje s kolinami, postopek klanja prašiča, prvi izdelek, slav- pomeni napredek (ker rije z glavo in rilcem naprej), po- nostno gostijo ipd. nazarja prijaznost (ker dá veliko mesa in masti), blaginjo 8 Treba je omeniti tudi Elaborat Strokovne podlage o dediščini krško- in bogastvo (ker je debel in ima veliko mladičev) in na poljca za projekt »Črno-belo bogastvo s Krškega polja« etnologinje Ivanke Počkar (2020), v katerem je avtorica združila etnološke in folk- loristične vidike ter v obravnavo vključila tudi s prašičem povezano 9 Pomembno je poudariti tudi, da gre za edino udomačeno žival, za folklorno gradivo – zlasti pregovore, reke, blagoslove in voščila, pa katero se je po prehodu s pašne na hlevsko rejo razvil poseben proces tudi posamične izraze in frazeme, značilne za posavsko območje. Ela- priprave in kuhanja hrane. Kjer je mogoče, ta proces poteka v zato borat ni javno dostopen; za njegovo posredovanje se zato zahvaljujeva namenjenem prostoru, imenovanem svinjska kuhinja (gl. npr. Počkar direktorici Posavskega muzeja Brežice Alenki Černelič Krošelj. 2020: 102). Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič splošno prinaša srečo (družini in skupnosti po zakolu).10 na katerega ljudje, ki bi lahko storili skoraj vse (vključno Po drugi strani pa ljudje v povezavi s prašiči v ospredje z ustvarjanjem povsem novih vrst družbenih odnosov, če postavljajo smrad, nečistočo, grobost, požrešnost in druge bi bile okoliščine prave), ocenjujejo pomembnost tega, lastnosti, ki dobijo izrazito negativen pomen, kadar jih s kar dejansko počnejo, medtem ko to počnejo. To je nujno prašiča prenesemo na človeka, kar je na posavskem folk- družbeni proces, vendar je vedno zakoreninjen v splošnih lornem gradivu povzela Ivanka Počkar: človeških sposobnostih. (Graeber 2001: 47) Njegovemu kratkemu življenju navkljub smo si ga priličili Družbeno priznane oblike vrednosti, ki jih omenja, so de- za simbol obilja, bogastva, sreče in zadovoljstva. Temu nar in drugi ekvivalenti (npr. školjke kula), a kot poudarja, nasprotno pa je prašič že stoletja deležen kovanja zmer- te oblike niso same vir vrednosti: denar – ki ga (po Marxo- ljivk, stereotipnih izjav in prispodob o nečistosti, nemar- vem zgledu) razume kot »zelo posebno vrsto simbola« – nosti in sprijenosti. Za pol anonimno označevanje ničvre- predstavlja vrednost oz. pomembnost ustvarjalnih dejanj dneža in njegove sprijenosti je bil v rabi rek: »Včasih je (dela) v obliki, ki je družbeno priznana in je vir ustvarjalne več svinj, kot jih je svinja povrgla.« (Počkar 2020: 35) moči, ki jo predstavlja. Ljudje potrebujejo denar za ure- Katere vrednote torej povezujemo s prašičem in kakšno sničitev želja, zaradi katerih so motivirani, da delajo za vrednost ima prašič za nas? plačilo. V kontekstu dela je to razlikovanje rezultat nači- na, kako je delo organizirano: ali je plačano ali neplačano. Vrednote in vrednosti Ljudje govorijo o vrednosti, ko je delo komodificirano, tj. plačano, o vrednotah pa, kadar delo ni blago in je torej Ob že navedenem članku Neže Čebron Lipovec in Ma- neplačano (Graeber 2013: 224–225). tija Svetine (2025), ki naju je spodbudil k razmisleku o Podobno kot Čebron Lipovec in Svetina (2025) tudi Grae- vrednotno-vrednostni razsežnosti človeškega odnosa do ber vrednost označuje kot tisto razsežnost vrednote, ki prašičev v pregovorih, je na teoretski okvir raziskave omogoča primerjanje in določanje, ali je nekaj enakovre- najbolj vplival antropolog David Graeber, avtor najte- dno ali ne. Po drugi strani je vrednota glede na določeno meljitejšega dela o antropološki teoriji vrednosti (2001). vrednost neekvivalentna, enkratna, neprimerljiva, ne more Kot ugotavlja, ima sicer angleški pojem value tri pomene (ali ne sme) se pretvoriti v denar: – sociološkega, po katerem koncipiramo, kaj je v člove- škem življenju dobro, pravilno oz. zaželeno; ekonomske- Nihče ne bo nikoli mogel sestaviti matematične formule ga, ki sporoča stopnjo zaželenosti in se meri s tem, koli- za to, kako primerno je izdati svoja politična načela v imenu vere ali zanemariti svojo družino na račun umet- ko so ljudje pripravljeni za to prispevati oz. žrtvovati; in nosti. Res je, da ljudje takšne odločitve sprejemajo ves lingvističnega v pomenu smiselne razlike – vendar pa sta čas. Toda vedno se bodo upirali formalizaciji – že samo za najino razpravo ključna prva dva, ki ju v slovenskem predlagati to je v najboljšem primeru čudno, verjetno pa jeziku praviloma tudi različno poimenujemo: o vredno- žaljivo. (Graeber 2013: 224) tah govorimo, kadar se nanašamo na sociološki pomen, o vrednostih pa, kadar imamo v mislih ekonomskega. Na to razlikovanje opozarja tudi kulturni antropolog Mi- Graeber je bil kritičen do strukturalističnega pristopa k vre- chael Lambek, ki dokazuje, da sta (ekonomska) vrednost dnostim, ki ni upošteval, »kako vrednote vplivajo na življe- in (etična) vrednota nesorazmerni, saj se prva nanaša na nje ljudi in kaj motivira akterje, da jih uresničujejo« (Rob- navidezno relativne, sorazmerne vrednosti, druga pa na bins in Sommerschuh 2023: 6). Navdihoval se je po delu navidezno absolutne, nesorazmerne, ki se jih torej ne da Victorja Turnerja in Nancy Munn ter vrednosti razumel kot (iz)računati. Slednje imenuje vrline (angl. virtue) (Lam- bek 2008). način, na katerega ljudje zase predstavljajo pomembnost Po drugi strani pa tako Graeber in Lambek kot antropolog svojih dejanj; običajno se to odraža v eni ali drugi druž- Daniel Miller poudarjajo, da so vrednosti vedno poveza- beno priznani obliki. […] Vrednost ni proces javnega pri- ne z vrednotami. Miller je pri tem namesto intelektualnih znavanja, ki je že del družbenih odnosov, ampak način, razmislekov o konceptu preučeval vsakdanjo rabo pojma in se namesto o tem, kaj ta je, spraševal, kaj počne (Miller 10 Ko govorimo o prinašanju sreče, je glede na ohranjene etnografske 2008: 1122). Predvideval je, da izraz ustvarja most med 84 zapise smiselno deliti srečonosnost oz. blagodejnost prašiča za hišno vrednostjo v pomenu cene in vrednoto kot neodtujljivo la- gospodarstvo na dve ravni, ki ju ne smemo zamenjevati. Prvo raven stnostjo, ker pooseblja vsakdanje kozmologije, po katerih npr. zaznamuje aktivnost (prašič kot žival nekaj dejavno izvaja), dru- go raven pa pasivnost prašiča (pozitivni učinki nastanejo z uporabo živijo ljudje pa tudi podjetja in vlade (Miller 2008: 1123). predmetov ali snovi, povezanih s prašičem). Na prvo raven npr. sodi Na etnografskih primerih iz poslovnega sveta je pokazal, dialog s prašičem, v katerem neporočena dekleta prašiča sprašujejo da ljudje pri uporabi izraza povezujejo ločene vrednostne po letu poroke (območje Zilje in Kobarida, gl. Möderndorfer 1948: režime, kot sta cena in moralnost, in da to učinkuje na 120, 134), na drugo pa denimo apotropejske lastnosti prašičjega gno- ja, npr. za onemogočanje toče (gl. npr. Verdinek 2002: 85–86), naj- vsakdanje prakse. V idealnem primeru bi se to, kar pre- pogosteje pa je navedena dobrodejnost prašičjega mesa za človeka in ide iz vrednot v (finančno) vrednost, moralo vrniti nazaj njegovo osebno srečo (gl. npr. Möderndorfer 1946, 1948). k ljudem in okrepiti njihove vrednote; v kapitalističnem Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič sistemu bi se torej ustvarjeno bogastvo oz. dobrine, ki jim sorodnikov in prebivalcev lokalnega okolja za isto mi- je pripisana pozitivna vrednost, vrnile družbi v obliki višje zo. Leto za letom so ob kolinah poskušali odgovoriti na socialne blaginje in boljših storitev – z njo bi podprli uve- številna življenjska vprašanja, razumeti življenje in smrt, ljavljanje svojih vrednot. Vendar pa odnosi moči in politi- vrednote, moralnosti in nemoralnosti, celo obscenosti, ka pogosto zavirajo uresničevanje idealov. Kot poudarja pa tudi razmerja do prednikov. (Bogataj 2017b: 25) Lambek (2008: 136), etično naravnanost (narediti pravo Zgornji citat Janeza Bogataja ponazarja mnoštvo vlog in po- stvar, biti dober človek, živeti dobro življenje) pogosto ložajev, ki jih lahko žival, kot je prašič, zavzema v odnosu nadomeščajo izračuni, kako to, kar hočeš, dobiti pred dru- do človeka. Čeprav je v ospredju zlasti meso, torej mrtva gimi ali na njihov račun, kar Miller ilustrativno ponazo- žival (po zakolu), pri njegovem uživanju ne gre zgolj za ri z analizo novodobnih (newageevskih) vrednot (2008: konzumacijo in zadovoljitev osnovnih človeških presnov- 1126–1127). Iz tovrstnega navzkrižja lahko razberemo, da nih procesov. Namen analize v nadaljevanju je med drugim je določene vrednote mogoče hitreje in enostavneje opre- ugotoviti, ali je človek v prašiču prepoznal in kot vrednoto deliti s pomočjo vrednosti in jih kvantificirati (npr. premo- vpisal še katero od lastnosti, ki niso neposredno povezane ženjsko bogastvo proti duhovnemu miru), zaradi česar je z uživanjem mesa. To je že dlje časa povezano s tržnim od- njihovo dojemanje manj abstraktno od drugih. Če je vred- nosom do živali, ki živi živalski element umika in razmerje noto mogoče vrednostno opredeliti z denarno valuto, jo je poenostavlja na dva neživa elementa, denar in meso (prim. načeloma mogoče laže razumeti, ker je materializirana in/ Graber 2013; Golež Kaučič 2023). ali merljiva. Enačenje živali z njenim mesom se sicer v najnovejši slo- Za razumevanje tega razmerja je pomembno tudi delo Nan- varski opredelitvi prašiča ne zrcali, nakazana pa je po- cy Munn (1986), ki v svoji študiji prebivalcev otoka Gawa membna ekspresivno-emotivna razsežnost v jezikovnem opisuje »transformacijo vrednosti«. Glavna vrednota oto- izražanju, ki je opazno zaznamovala dojemanje in vredno- ških prebivalcev je bila slava, ki se lahko ustvari ali uniči z tenje prašiča. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (gl. dejanji: poveča z izmenjavo blaga, ki širi glas o lastnikovem eSSKJ 2016–) je namreč prašič opredeljen kot »domača ži- imenu, zmanjša pa s potrošništvom in čarovništvom. Veliko val z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim vlogo pri tem ima hrana: njeno dajanje drugim je znak go- ožjim repom«, kar odraža osnovno biološko podobo živali, stoljubja, ki se povrne v obliki vrednih stvari, med katerimi kakršna obstaja neodvisno od človeka (z izjemo pridevnika so najbolj cenjene školjke kula, ki s kroženjem prinašajo »domača«). Ta predstava se razširi z dvema dodatnima po- slavo; uživanje hrane nasprotno uniči možnosti za ustvarja- menoma, ki sta opredeljena kot slabšalna: »kdor je umazan, nje vrednosti, tj. pridobitev školjk in z njimi slave. Prevelika zanemarjen ali se mu to pripisuje« in »kdor ima negativne, telesna teža tako ponazarja »negativno vrednost«, saj kaže nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje«. na prekomerno uživanje hrane in izgubljeno možnost, da bi Ta dva slovarska pomena opredeljujeta uporabo besede jo pretvorili v vrednoto – tj. da bi jo dali drugim in tako v »prašič« kot zmerljivke, kar dokazuje, da je vrednotenje prihodnosti potencialno postali slavni. prašiča kljub vsemu večplastno in ni omejeno zgolj na pre- V nadaljevanju ugotovitve iz tega poglavja aplicirava na hransko razsežnost. Pojmovanje živali služi označevanju analizo pregovorov o prašiču. V pregovorih, v katerih ima drugih ljudi glede na določeno vrednoto; tako sta pri zaže- prašič vlogo rejne živali, nekatere njegove lastnosti po- leni zmernosti in skromnosti pohlep in požrešnost, kot sta večujejo njegovo vrednost in se s tem, kot ugotavlja tudi pripisana prašičem, nezaželena. Epistemološka težava, ki se Miller, ljudem vrnejo v obliki večje blaginje oz. boljšega pojavi pri raziskovanju te razsežnosti, pa je povezana s tem, življenja. Po drugi strani pa so v pregovorih, ki se nana- da je tržne odnose na relaciji meso (telesni deli) – denar šajo na prašiča kot metaforo za človeka, isti atributi ne- (vrednost) veliko enostavneje opredeliti v odnosu do vre- gativno vrednoteni kot človekove značajske hibe. S tem dnosti. Vrednoto kot nekakšno splošno prepričanje, ideal ali se razkrivajo osnovne razsežnosti vrednosti prašiča oz. z življenjsko vodilo, po katerem se ravnajo posamezniki ali njim povezanih vrednot, ki jih podrobneje obravnavava v skupine, pa je kljub vsemu tudi pri označevanju človeškega naslednjem poglavju. značaja mogoče opredeliti vsaj kot pozitivno ali negativno. Povezavo posrednih in neposrednih znakov vrednotnih in Prašič kot vrednota in vrednost vrednostnih razmerij med človekom in prašičem vidiva v 85 [P]ri prašičih ne govorimo le o teži, mesu in slanini, am- pregovornem izročilu. To se oblikuje in spreminja razme- pak tudi o drugih posebnostih, ki se pogosto pojavljajo v roma počasi (gl. Villers 2022: 8). Čeprav je v folkloristič- različnih ekstremnih povezavah in označevanjih pozitiv- nih analizah rabe pregovorov vedno treba upoštevati kon- nih in negativnih lastnosti. S tem pa se že približamo po- tekst in čim več kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na vezavam med prašičem in človekom, povezavam, ki so razumevanje pregovora, to pri delu z zbirko pregovorov ni to žival verjetno najbolj neposredno postavile tudi med mogoče. To je tudi omejitev te raziskave. člane družinske skupnosti. Skupnosti, ki je leto za letom Glede na opisano metodologijo in izbrani pristop k pre- razvijala obred kolin ter tako omogočala združevanje govornemu gradivu o prašičih sva že ob prvem pregledu Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič zbranega gradiva ugotovila, da je to lahko v številnih pri- veku. V drugem delu navajava najpogostejše podkategori- merih dvoumno. Izkazalo se je, da je v zbranih pregovorih je lastnosti, ki opisujejo človeka, a lahko pri tem opišejo na eni strani opazna predstava o prašiču kot udomačenem tudi naravno lastnost prašiča. Posamične podkategorije živalskem bitju, s katerim človek sobiva zlasti v vzrejnem lastnosti so tako pri prvi kot pri drugi kategoriji razdeljene odnosu (gl. Minnich 1987; Bogataj 2017a, 2017b). Ti glede na to, ali so iz konteksta zbirke oz. vira pozitivno pregovori lahko prašiču odkrito pripisujejo vrednost gle- ali negativno ovrednotene (kvalitativno vrednote ločiva s de na neko vrednoto – največkrat je to meso v povezavi s predznakoma +/-). Pri posamičnih kategorijah, kjer je to prehransko preskrbo (oz. preskrbljenostjo) – lahko pa gre mogoče, pa poudarjava še morebitna kvantitativna razmer- zgolj za opisne primere z navedbo prašiča z izpostavljeni- ja – ko je vrednoti, povezani s prašičem, pripisana še bolj mi lastnostmi, ki jih je tej živali mogoče empirično dolo- ali manj konkretna vrednost. čiti v naravi (npr. vsejednost ali valjanje v blatu). Po drugi Ne glede na to, ali gre za prašiča kot žival ali prašiča kot strani je isti označevalec lahko uporabljen tudi v primerih, metaforo za človeka, je iz gradiva ene in druge skupine ko je prašič metafora za ekspresiven in slikovit oris zlasti pregovorov posebej mogoče izluščiti posamične lastnosti, negativnih značajskih in vedenjskih lastnosti človeka. Ti ki so bile za uporabnike pregovorov izhodiščna pomen- kategoriji sva sprva vzpostavila priložnostno glede na kon- ska motivacija pri oblikovanju pomena pregovora. Kjer so tekst in namen raziskave, saj sta se med pregledovanjem možne dvojne interpretacije pomena pregovorov in pre- pridobljenega pregovornega gradiva zdeli najprimernejši govornih sestavin s pomenom »prašič« (npr. prasec ali za primerjalno analizo vrednot in vrednosti, pripisanih prase), sva te primere za več transparentnosti in nedvo- prašičem. Na koncu pa se je izkazalo, da je mogoče prav umnosti opremila z oznakama ž (= žival) in č (= človek). Oznaki torej nakazujeta, kako je mogoče razumeti pomen vse pregovore uvrstiti vsaj v eno od izbranih kategorij, pri celotnega pregovora – ali leksikalna sestavina, ki v prego- čemer izstopa manjša skupina pregovorov, ki jo lahko brez voru izraža pomen »prašič«, pomeni samo žival ali tudi dodatne kontekstualizacije uvrstimo ali v eno ali drugo. človeka. Če je mogoča razlaga po obeh možnostih, sta pre- V nadaljevanju najprej prikaževa najpogostejše kategorije govoru pripisani obe oznaki (ž/č). lastnosti, ki neposredno opisujejo žival in jih v interpreta- Pregovorno gradivo navajava s podatkom o razponu letnic ciji pomena pregovora večinoma ne moremo pripisati člo- izpričanosti pregovora v virih, vključenih v zbirko Prego- vori 1.1. Pri tem opozarjava, da npr. izpričanost pregovora v drugi polovici 19. stoletja ne pomeni nujno, da ga danes ne poznamo več, le da se v virih, ki so nastali pozneje in so prav tako vključeni v zbirko, ni več pojavil. Enako velja v obratni kronološki smeri – če je pregovor v zbirki izpričan šele leta 2000, to ne pomeni, da ga v slovenskem jezikov- nem prostoru v 19. stoletju še nismo poznali. Pregovorno vrednotenje prašičjih lastnosti V spodnjih podkategorijah so poimenovanja za prašiča uporabljena v pregovorih, s katerimi je ovrednoten prašič kot žival v odnosu do človeka. Gre za pregovorno gradivo, ki lahko govori o stvari, nauku ali ideji, ki je s prašiči po- polnoma nepovezana, a pri tem prašičem vseeno pripisuje neko lastnost in žival tudi ovrednoti. Glasna žival (-): Cviljenje in značilno kruljenje prašiča je označeno kot neželeno, saj ga je gospodar nekoč doje- mal za nepotreben hrup in vznemirjanje – podobno kot pri otrocih. Cviljenje obenem označuje proces zakola in čas 86 kolin, ki pa je številnim dekletom in ženskam v Posavju pustil številne travme (gl. Počkar 2020). Oglašanje prašiča tematizirajo pregovori: Sposojen pujs kruli vse leto (2001; č); Veliko krika, pa malo volne; kakor tisti, ki je prašiča strigel (1887–1889; ž) in Bog ne posluša vsake svinje, ki za plotom kruli (2000; č). Umazana žival (-): Povezave prašiča z zemljo, blatom, Tabla ob smerokazu na Osolnik v občini Medvode, ki ponazarja pomenske lužami so zelo stare, saj ga številne kulture povezujejo s razsežnosti besede prašič (foto: Saša Poljak Istenič, 7. 9. 2025). telesno nečistostjo, ki je posledica vrednotenja prašičjega Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič ritja ali valjanja po blatu, kar je za človeka nesprejemljivo, prašič not stop (1999; ž);11 Jed je boljša, če svinja vanjo sto- za prašiča pa biološka potreba (gl. Počkar 2020; tudi Baert pi (2002; ž) in Najboljši jezik je svinjski (1983–1985; ž). Po idr. 2022). Nečisto zunanjost prašiča tematizirajo številni drugi strani pa je treba glede na starozavezni svetopisem- pregovori, npr.: Prešič rije v blato, če je prav fajmoštrov ski kontekst, ki je pomembno zaznamoval razvoj slovenske (1987; č); Obleci prašiča v zlato, a on pojde zopet v blato slovstvene folklore, omeniti, da je svinjina opredeljena kot (1931; č) in Svinja se v blatu zredi (1983–1985; č). Most nečisto meso.12 Vendar pa tega nisva uspela zaznati v nobe- oz. povezavo med telesno in moralno nečistostjo, ki jo v nem delu slovenskega pregovornega izročila. nadaljevanju podrobneje razčleniva pri naslednji skupini Cenjeno meso (+): Pregovorno gradivo ohranja prepričan- pregovorov, pa je pregovor: Kdor se neče osvinjati, naj se je o pravi vrednosti prašiča, ki se pokaže šele po smrti, in ne meša ne med prešiče ne med pijance (1987; ž). sicer v količini oz. teži mesa. V ljudski terminologiji loči- Nečistost je pogosto povezana tudi s koprofagijo ali hra- mo med zvezama živa in mrtva vaga, tj. med telesno težo njenjem z lastnimi iztrebki; gre torej za nečistost ravnanja, žive rejne živali in končno težo očiščenega in razkosanega ki zunanjetelesni dodaja tudi notranjetelesno nečistost. mesa, pripravljenega za uporabo v prehrani. Razmerje do mesa se jasno odrazi v naslednjih pregovorih: Prasci in Obe razsežnosti sta tesno povezani s prašičjo biologijo in trgovci se vagajo po smrti (1927–1978; ž); Lakomnik in sta bili v zgodovini kontekstualizirani zlasti z ozirom na prešič sta šele po smrti koristna (1919; ž). Odstopanje, ki verovanjske predstave v judovsko-krščanskih religijskih znova vzpostavlja vzporednico med vzgojo otrok in vzre- tradicijah (gl. Essig 2015): Gospoda streže na besedo ko jo prašičev, pa je v poudarku kratkosti življenjskega cikla prasica na govno (1934–1974; ž). Fiziološki učinki kopro- rejne živali: Revnih ljudi prešiči in bogatih ljudi otročiči fagije sicer raziskovalcem še niso povsem znani (Aviles- so kmalu zreli (1922; ž). -Rosa idr. 2019). Zaradi omejenih možnosti za vzrejo in pridobivanje mesa Neugledna, neplemenita žival (-): Zlasti v odnosu do ko- je bilo uživanje mesa nevsakdanje in omejeno na praznični nja kot najplemenitejše živali na kmetiji pregovori poudar- čas, kar je neposreden odraz vrednosti mesa, ki vzajemno jajo kontrast med eno in drugo živaljo (prim. Makarovič označuje tudi praznike (ker so bili pomembni, se je jedlo 1991: 31, 32): Kmetovskemu človeku gosposka sukna tako meso, in ker se je jedlo meso, so bili pomembni): Vsak stoji kakor prasici sedlo (1842; ž). udek ma svoj gudek (1957; ž). Razlaga tovrstne načrtne Neposlušna, svojeglava žival (-): Zgoraj sva že omenjala porazdelitve uživanja mesa čez leto v naslednjem primeru vzporednice med prašički in otroki ter sovpadanje njihovih pojasnjuje pomen pregovora in jo je zato mogoče opre- vlog v nekaterih družinah, na tem mestu pa dodajava, da deliti kot paremiološko razširitev (gl. Meterc 2022): Vsak tudi raba pregovorov v preteklosti potrjuje te vloge. Tako udek ima svoj gudek: glava je za o pustu, pleče je za Veliko prašiček kot otrok sta oblika naložbe, ki pravo vrednost za noč in parklji za žuco13 (1950; ž). družinsko gospodarstvo pokaže šele čez čas, zaradi česar je Blagostanje (+): Pregovori prejšnje kategorije označuje- po mnenju gospodarja potrebna čvrsta vzgoja (prim. Huz- jo prehod od okusnosti mesa k dobri hrani kot enem od jan 2024: 151–152; v nadaljevanju gl. tudi razlago prašiča domnevnih treh splošnih znakov človekovega (moškega!) kot »mesne« naložbe, ki ji je pripisana pozitivna vrednost): blagostanja: Tri naj veče dobrote so: vinska kapljica, svinj- Detetu in prasetu ni mogoče nič dopovedati (1983–1985; ž). ska reberca pa ženska stegenca (1987; ž). S poosebitvijo sreče kot pastirice pa naslednji primer sporoča, da vzreja Vsejeda žival (+): Kot omenjava v prvem delu članka, je svinj jamči izobilje in srečo: Sreča svinje pase (1987; ž). prašič največja domača vsejeda žival, zato ne preseneča, Rejena, ješča žival (+): Prašič je bil še zlasti cenjen za- da v pregovornem gradivu prašiči uživajo vse od buč, ko- radi zmožnosti uživanja relativno velikih količin hrane v renja in želoda do otrobov in pomij. Vsejednost kot last- razmerju do lastne telesne mase. Presežek energije, ki ga nost se v človeški presoji dopolnjuje zlasti s pripisovanjem prejme iz hrane, shranjuje v telesno maščobo, ki je še zla- domnevne požrešnosti (gl. v nadaljevanju). Odnos prašič – vrsta krme se jasno odrazi v pregovoru Svinja bere želod, 11 Razširjene so tudi variante pregovora s konkretnimi poimenovanji pa ne ve, odkod pada (1974; č) ter Kadar je buča zrela, jo jedi; Janez Keber denimo navaja primer Ričet je boljši, če je prašič moramo svinjam položiti (1974; č/ž). vanj stopil (Keber 1996: 332). 87 Okusno meso (+): Kakovost okusa mesa se v pregovorih 12 Opis simbolne vloge prašiča in njegovega mesa najdemo v Levitiku, poudarja zlasti v drugi polovici 20. stoletja (glede na le- tj. v tretji Mojzesovi knjigi: »Izmed prežvekovalcev in izmed tistih s parklji pa ne smete jesti kamele, ker sicer prežvekuje, pa nima par- tnice spodaj navedenih pregovorov), ko svinjsko meso ni kljev: za vas je nečista; skalnega jazbeca, ker sicer prežvekuje, pa več ključno za človekovo preživetje in postane dobrina, nima parkljev: za vas je nečist; zajca, ker sicer prežvekuje, pa nima cenjena zaradi maščobe in bogatega okusa; v tem obdobju parkljev: za vas je nečist; in svinje, ker sicer ima parklje, preklane postane svinjina ena od vrst mesa, ki so na voljo posamez- parklje, pa ne prežvekuje: za vas je nečista. Njihovega mesa ne uži- vajte in njihove mrhovine se ne dotikajte: za vas so nečiste« (SPP3 niku (potrošniku): Ni ga tiča čez prašiča (1975–1999; ž) 2021: 3 Mz 11,4–8; poudarek avtorjev). in Ni ga ptiča čez prašiča (2000; ž); Vsaka jed je boljša, če 13 Najverjetneje gre za narečno poimenovanje žolce. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič sti cenjena, prenajedanje in izdatnejše rejenje pa je omo- Prašič je naložba (+): Najočitnejši primer sovpadanja gočil šele prehod s pašne reje na hlevsko, v kateri prašič vloge prašiča in otroka je pregovor Otrokove roke in svinj- dobi bolj kalorično hrano, obenem pa je omejeno njegovo sko korito morajo biti zmeraj polni (2000; ž). gibanje (Li in Patience 2017). Ta prašičja zmožnost obil- Kratkost življenjskega cikla (+/-): Kratkost življenjske- nejšega hranjenja ima neposredno povezavo s trajno pre- ga cikla prašiča, ki se je znašel v prireji in se mu obeta hrambno preskrbljenostjo. Slednjo sta na slovenskih tleh zakol, je poudarjena v dveh pregovorih. Prvi nakazuje v zgodovini zagotovila šele krompir in koruza (Lazarević visoko frekvenco menjav za koritom in je nasploh zelo 2022: 144), ki sta se začela vse pogosteje uporabljati v priljubljen: Korita ostanejo, svinje se menjajo (2000; č). prehrani ljudi in živali, meso pa je kljub omenjeni klavni- Naslednji primer sva že navedla; opisuje kratkost življenja ški in mesnopredelovalni dejavnosti v tridesetih letih 20. prašičev, ki so v reji pri tistih kmetih, ki jih ne morejo dol- stoletja ohranilo status prestižnejšega živila. go rediti ali pa njihovo meso potrebujejo že prej, da lahko Do srede 19. stoletja je postal krompir priljubljena jed in preživijo: Revnih ljudi prešiči in bogatih ljudi otročiči so je pozitivno vplival tudi na razvoj prašičereje, ki je v pri- kmalu zreli (1922; ž). merjavi z ovčerejo postajala vse pomembnejša (Godina Žival kot odraz gospodarja (+/-): Odnos na ravni rejec Golija 2006: 65). Po Makarovičevi oceni je bil prašič zelo – rejna žival je v pregovornem gradivu poenostavljen po pomemben za kmečko gospodarstvo, vendar izguba pra- preprostem vzorcu: kakor je rejen prašič, tako dober je šiča po njegovem ni bila primerljiva s poginom govedi, ki gospodar. Pri tem se merila za presojo vsakokrat nekoli- je kmečkim družinam celo leto omogočalo pridobivanje ko razlikujejo – velikokrat se nanašajo na gospodarjevo mleka in preskrbo s širokim naborom mlečnih jedi. Pra- ali gospodinjino spretnost oz. skrbnost ter koliko hrane šičja mast in meso se zaradi nizke frekvence pridobivanja in časa namenjata živali: Ne glej korita, glej le prešiča nista mogla količinsko primerjati s pridobivanjem mleka (1852–1859; č); Skrbnost gospodinje je najboljša met za (prim. Makarovič 1991: 30). Imeti prašiča je torej pomeni- svinje (neznano leto; ž). »Lepa« v naslednjem pregovoru lo razpolagati s pomembnim prehranskim virom: Nima ne pa najbrž pomeni »lepo urejena«, kar pomeni, da je delo krave ne prasca (1974; ž); Težko hiši, ki nima poleti krave, kmeta ali kmetice, ki se ukvarjata z rejo prašičev, umazano a pozimi prasca (1974; ž); Kdor zelje sadi in prasce redi, in naporno: Lepa ženska ne zredi lepega prašiča (1995; ž). temu se lakote bati ni (1940; ž); Človeka redi delo, prešiča pa človek (1987; ž). Pregovorno vrednotenje človeških lastnosti Kot sva že nakazala, se lahko ješčost stopnjuje do požre- V tem poglavju so poimenovanja za prašiča uporabljena šnosti, ki je pripisana prašičem: Če v zelje prešič cebne, v pregovorih, ki so namenjeni vrednotenju značajskih la- malokdaj kaj vstane14 (1852–1859; č). Z rejenostjo praši- stnosti pri ljudeh. Če se je del pregovorov prejšnjega po- čev je povezano tudi vreme – medtem ko prašiči pozimi glavja nanašal tako na žival kot na človeka, so pregovori v zaradi večje porabe kalorij počasneje pridobivajo na tele- nadaljevanju namenjeni izključno metaforizaciji domnev- sni teži (gl. zgoraj naveden pregovor: Težko hiši ...), pa je nih prašičjih lastnosti, s katero se prenesejo na človeka – nekatere mogoče povezati tudi z vremenskimi napotili, ki zlasti na njegovo vedenje in značaj. so se ohranjali kot odraz starejših verovanjskih predstav Pohlep, požrešnost (-): Zlasti ješčost in rejenost praši- (prim. Möderndorfer 1941): Če je Martinje na petek, bodo čev, ki sta v kmetijsko-vzrejnem kontekstu obravnavani prašiči suhi (1970; ž). kot pozitivna atributa, se v metaforizaciji in označeva- Pregovor Od mlina ne praséta od krčme ne dekléta nju človeških značajskih lastnosti preobrazita v prispo- (1868–1912; ž) poudarja možnost razvajanja prašičev pri dobo požrešnosti in pohlepa nasploh. Gre za vse oblike reji, če se jih krmi z boljšo hrano, zaradi česar je mogoče, prekomernosti, med katerimi ne gre zgolj za požrešnost da ne bodo želeli uživati manj kakovostne krme od tiste, posameznega naslovnika: Kdor se med otrobe meša, ga na katero so se navadili. Neposredno povezavo s hrano svinje snedo (1825–1999; č). Gmotno ugoden položaj, ki (med količino hrane in njeno izbiro) pa izraža pregovor, omogoča osebno pridobitništvo, je med drugim prego- ki poudarja tudi razsežnost reje kot naložbe v prihodnost: vorno opredeljen kot korito, izkoriščevalci tega položaja, Mast raste iz rilca (1987; ž). Ješčost in z njo povezana čeprav zgolj začasni, pa so enačeni s svinjami: Korita 88 rejenost gospodarju oz. rejcu sicer narekujeta skrb, da ostanejo, svinje se menjajo (2000; č). Želja po nečem, ne prašiča dovolj hrani. Pomen zadostne prehrane prašičev da bi bilo želeno ozaveščeno, od kod prihaja, pa pona- in povezava med rejenjem kot rastočo vrednostjo, ki jo zarja omejenost in naravnanost k preprostosti, ki vodi v je mogoče določiti, se tako kaže v pregovoru Še prase brezbrižnost – kaže odsotnost potrebe po refleksiji nečesa je malo vredno, če se ne more najesti pri enem koritu samoumevnega: Svinja bere želod, pa ne ve, odkod pada (1927; ž). (1974; č). Ta pregovor je verjetno starejšega nastanka, saj je moral nastati v času, ko je bila paša svinj še poveza- 14 Glede na starost zapisa lahko po smislu predvidevamo, da gre za na z želodom in žirom s travniško-gozdnih pašnikov (gl. glagol ostati, ne vstati. Makarovič 1991: 30). Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič Preračunljivost (-): S pohlepom in požrešnostjo je pove- ga/drugih se kaže tudi kot ena od oblik ozkoglednosti – ko zana tudi preračunljivost. Ta je usmerjena k premagovanju zmore posameznik pojave dojemati le z lastnega gledišča: šibkejših od sebe, ki so lahek plen, ter k postopni krepi- Svinjam je vse svinjsko (1975; č). Pregovor ima kar nekaj tvi moči: Prasec prasca ne požre, če sta oba enako velika možnih pomenskih interpretacij (ena od njih je zgoraj ome- prasca (1961; č). njena pri nemoralnem početju), zato ga navajava posebej. Nazadnjaškost, nekulturnost (-): Prispodoba za nazad- Brezznačajnost, neodgovornost (-): Nečistost, povezana z njaškost izhaja iz že omenjenega stika prašiča z blatom in navadami, ki jih v naravnem okolju razvije prašič, je preko umazanijo ter je povezana z njegovim preprostim življe- umazanije kot metafore za etično sporna dejanja prisotna tu- njem, saj mu druge dobrine očitno ne pomenijo kaj dosti. di v pregovorih, v katerih je prašič prispodoba za človeka:16 Na temelju telesne umazanije oz. nečistosti se je razvila »Vse, kar družba prepozna za napako, za nedopustno, ne- tudi oznaka za etično nečistost človeških dejanj: Nima korektno, izkoriščevalsko dejanje, označi kot umazanijo, ki smisla dajati svinjam draguljev (1998; č);15 Vsaka svinja je ne pozabi. Ob sporazumevanju s takimi člani družbe je svinjsko misli (1983; č); Obleci prašiča v zlato, a on pojde družba v svarilo izoblikovala misel: Umazana svinja hoče zopet v blato (1931, č); Ne daj gosel svinji in bobna oslu še druge umazati« (Babič 2022a: 49, prim. 2002; č). Nečista (1852–1859; č). dejanja torej ne vplivajo le na tistega, ki jih izvaja, temveč Razvratnost in pohujšljivost (-): Pregovorom o umaza- tudi na tiste, s katerimi je človek obdan, zlasti če želi odgo- nosti živali, ki vrednotijo prašičje lastnosti, je treba na tem vornost za storjeno prenesti na druge. mestu dodati pregovor Vsaka svinja svinjsko misli (1983; č). Ta se namreč lahko poleg pripisovanja telesne nečisto- Kaj nam torej sporočajo pregovori o prašiču? sti uporablja tudi za oznako duhovne nečistosti, ki izhaja iz moralno izprijenega in nesprejemljivega vedenja. Gre Pregovori, ki sva jih podrobno razčlenjevala v kategorijah za višjo raven označevanja, ki jo je folkloristka Saša Babič prašič kot žival in prašič kot človek, po eni strani izkazu- med drugim tematizirala s pomočjo prašičjih zmerljivk, jejo simbolno projekcijo stereotipiziranih in izrazito nega- namenjenih pohotnim in/ali pijanim moškim (Babič 2024: tivnih značajskih ali vedenjskih lastnosti prašiča na ljudi, 77). Moralna izprijenost pa se lahko nagiba tudi k preko- po drugi strani pa pozitivno vrednotenje enakih atributov mernosti in ekscesnosti ter ni povezana le s sebičnim kopi- pri prašiču kot rejni živali, ki je pomemben vir mesa. Med čenjem dobrin in izboljševanjem lastnega gmotnega polo- pregovori obeh kategorij je občutna razlika. Prašič kot žaja. V pregovornem gradivu se najpogosteje povezuje še žival je v gradivu, ki sega od srede 19. do prvih let 21. s pijančevanjem in razvratnim, pohujšljivim vedenjem, ki stoletja, dosledno povezan s hrano in je pozitivno ovre- izhaja iz povezave pohotnih moških s prašiči (prim. Babič dnoten, saj obeta prehransko preskrbljenost in celo izo- 2024; gl. zgoraj). Svinja tako pomeni skupni splošni sim- bilje. Tradicionalno je torej za kmečko družino, ki je skr- bol nečistega, moralno spornega vedenja in ravnanja: Pri bela za njegovo vzrejo, napovedoval obdobje varnosti. V prvem kozarcu postane človek ovca, pri drugem lev, pri nasprotju s pregovori, v katerih prašič nastopa kot človek, tretjem svinja (neznano leto; č). pa se mu je dejanska vrednost glede na omenjene vrednote Sebično ravnanje (-): Sebičnost je poudarjena zlasti v pre- (preskrbljenost, obilje, varnost) vsakič znova pripisovala hranskem smislu ter se neposredno povezuje z negativno šele po smrti, tj. po zakolu, ko je postalo jasno, kakšno vrednoto požrešnosti in siceršnjo prašičjo zmožnostjo za- je njegovo meso, koliko je masti in kolikšen je izkupiček užitja razmeroma velikih količin hrane, ki sva jo že ome- rejčeve »žive naložbe«. Takrat se je tudi vedelo, koliko in nila: Vsako prase rije zase (2000; č); Sam zá se, ko prase kakšne bodo »mesne transakcije«, kdo vse bo v vaški ali (1887–2001; č); Vsaka svinja naj si rije svoje korenje (1987; neki drugi lokalni skupnosti po kolinah deležen darov. S č) in Vsaka prasica sebi korenje ruje (1983–1985; č). tem je gospodar lahko preračunal tudi, koliko bo ostalo Dvoličnost, samozaverovanost (-): Vzrok za presojanje zanj in njegovo družino (prim. Minnich 1987). Prašič je drugih po dvojnih merilih in namerno hinavščino je lahko torej v pregovorih tradicionalno opredeljen kot družinska to, da posameznik ni zmožen videti lastne napake, druge pa zaloga hrane in živa valuta v lokalnih ekonomskih transak- presoja po drugačnih (strožjih) merilih kot sebe. To prikazu- cijah vaške skupnosti. Posamezne negativne lastnosti (gla- je pregovor Nobeni svinji svoj drek ne smrdi (1999; č). snost, umazanost, neposlušnost) se večinoma razume kot 89 Ozkoglednost (-): Omejenost duhovnega obzorja posa- naravna in sprejemljiva odstopanja, ki jih odtehta končna meznika in nezmožnost poistovetenja s položajem druge- vrednost pridobljenih dobrin po zakolu živali. 15 Gre za razširjeni biblični frazem metati bisere svinjam (prim. SPP3 16 Enako denimo svinja (podobno kot pes) označuje človeško ravnanje 2021: Mt 7,6: »Svetega ne dajajte psom, in svojih biserov ne mečite že v svetopisemskem kontekstu: »Za take bi bilo bolje, če ne bi spo- svinjam, da jih ne pomendrajo z nogami in se nato obrnejo ter vas znali poti pravičnosti, kakor pa da so jo spoznali, a so se kljub temu raztrgajo.«). Zaradi omejenih podatkov o razširjenosti pregovorne obrnili proč od svete zapovedi, ki jim je bila izročena. Take doleti, kar oblike razmerja med potencialnim pregovorom (tj. med obliko, za- pove resničen pregovor: Pes se vrne k lastnemu izbljuvku, in: Svinja beleženo v zbirki Pregovori 1.1) in frazemom ne moreva opredeliti. se okopa, pa se spet valja v blatni luži« (SPP3 2021: 2 Pt 2,21–22). Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič Po drugi strani pa je v pregovorih prašič metafora za ozna- sta maščobe. Merjasec v svojem triletnem življenju ni čevanje človeka, v kateri lahko enake lastnosti dobijo izra- plemenil le domačih 16 plemenskih svinj, pač pa tudi zito negativno vrednost. Ješčost se spremeni v požrešnost, kakšno iz okolice, tako da se za prihodnost avtohtone rejenost v pohlep, umazanost v moralno nečistost, nepo- slovenske pasme ni treba več bati. Iz prašiča, ki je končal slušnost v razvratnost. S tem prašič v pregovorih postane pod spretnimi rokami mesarja Rasta Glogovška z Velike učinkovita prispodoba, ki se v antropocentrični perspektivi Doline in domačinov ter prijateljev, bo mogoče narediti uporablja za kritiko človekovih vedenjskih in značajskih kar spoštljiv kup klobas in drugih mesnih dobrot, prav pomanjkljivosti. Odmik od negativnega vrednotenja živali za predelavo pa naj bi bil krškopoljski prašič najboljši. se pojavi takrat, kadar je ta človeku v neposredno gmot- (Gazvoda po Počkar 2020: 18) no korist. To še zlasti zaznamuje odnos med človekom in Tehtnejše zgodovinske in etnološke raziskave prašičereje prašičem, saj gre za odnos, ki vsaj po predstavljenem pre- in kolin so v navezavi na pregovore pokazale, da je imel gledu gradiva ponazarja eno večjih razlik med pozitivno prašič izjemno pomembno in izrazito pozitivno vlogo v tra- ovrednoteno, tj. glede na vrednoto kvantificirano vredno- dicionalnem kmečkem gospodarstvu, ki pa se je praviloma stjo živali (vsota njenih telesnih delov po zakolu), in ne- v obliki kolin »izmerila« šele po njegovem zakolu. Koline gativno ovrednoteno vrednostjo značajskih lastnosti, ki so je bilo mogoče prodati ali podariti oz. zamenjati za določene s prašičem kot metaforo preslikane na človeka ter jih je usluge. Vsejednost, ješčost in rejenost so bile vrednote, ki so znatno teže opredeliti zgolj s pomočjo pomenske analize po smrti prispevale k večji vrednosti prašiča; ta je podpirala pregovorov in njihovih sestavin. vrednote, kot so preskrbljenost, obilje in varnost. Hkrati pa Med obema sklopoma pregovorov se pojavljajo tudi pri- so prašiča prav zaradi ključnega pomena v družini in lokalni meri, kjer je pomen prašiča dvoumen in lahko hkrati po- skupnosti pogosto vzporejali z družinskimi člani (še zlasti meni žival in človeka. Prav ti pregovori kažejo na tesno otroki) ter njegovo vedenje oz. lastnosti primerjali s člo- prepletenost materialnega sveta kmečkega vsakdanjika in veškimi. V moralnem obzorju (kmečkega) prebivalstva je simbolnih jezikovnih sredstev, uporabljenih za izražanje tako imel prašič pogosteje negativen kot pozitiven prizvok; moralne presoje. Pregovori tako odsevajo dinamiko med ta je opozarjal na družbeno nezaželeno, neprimerno, skraj- vrednotami (npr. skrb za prehransko preskrbljenost, varč- no vedenje in lastnosti, npr. požrešnost, pohlep, debelost, nost, pridnost) in nevrednotami oz. negativnimi vrednota- umazanost in razvratnost. Treba je omeniti, da lahko posto- mi (pohlep, sebičnost, nečistost), ki se projicirajo bodisi na pni razvoj najbolj negativno ovrednotenih lastnosti prašiča, žival bodisi na človeka. To nasprotje potrjuje, da pregovori uporabljenih tudi za označevanje človeškega značaja, pripi- delujejo kot orodje tako pragmatičnega kot moralnega ori- šemo prav človeku in načrtnemu prehodu od čredne reje na entiranja v skupnosti. prostem k hlevski reji v ograjenem prostoru. Omejevanje prostora za gibanje, ločevanje posamičnih živali, povečanje Sklep kaloričnega vnosa, a tudi bolj strukturirana skrb z vzdrževa- Ta razprava je uvod v obsežnejšo etnografsko raziskavo o njem svinjaka in pripravo kuhane hrane so povečali število vlogi prašičev v vsakdanjem življenju. Metodologija član- in dolžino stikov, namenjenih reji prašičev. Velik del prego- ka, ki je upoštevala pregovore v digitalni zbirki, ob kate- vorov, ki tematizirajo požrešnost, sebičnost in umazanost, bi rih ni zapisanega niti konteksta rabe niti načina zbiranja, zato utegnil nastati šele po spremembi načina prašičereje in je kljub kategorizaciji in sistematični analizi omogočila prenosu reje živali s pašnikov v svinjake. zgolj preliminarne sklepe o vrednotenju te domače živa- Anekdotične novejše objave, s katerimi sva uvedla raz- li. Čeprav folklorno gradivo ne razlikuje med pasmami pravo, nakazujejo na premike v vrednotenju prašiča (pred- prašičev, se nameravava v nadaljevanju podrobneje ukvar- vsem) v nekmečkem okolju: vietnamski prašički so v na- jati z edino avtohtono pasmo v Sloveniji, krškopoljcem, sprotju s prašiči v (tradicionalni) kmečki družbi cenjeni, saj je ta glede na etnografske drobce iz dostopnih objav dokler so majhni in se zanje lahko skrbi kot za hišne lju- in najinih bežnih raziskav izrazitejši primer pripisovanja bljenčke, se jih ljubkuje in razvaja; njihova vrednost pa vrednot in vrednosti kot druge prašičje pasme. Kot po- pada, ko postanejo podobni »klasičnim« prašičem s kme- udarja Ivanka Počkar (2020: 132), se krepi zavedanje o tije in potrebujejo večjo »naložbo« v skrb (prehrano, pro- 90 pomenu in načinu reje krškopoljca, ki velja za kulturno stor, zdravje ipd.) – finančno in delovno. V tem primeru dediščino in dejavnik biotske raznovrstnosti tako na ob- smrt prašiča lastniku ne prinese vrednosti, pač pa občutek močju Krško-Brežiškega polja kot širše, po drugi strani pa finančne in čustvene izgube. V pregovorih je prašičem tra- je njegovo meso (znova) med najbolj cenjenimi vrstami dicionalno pripisana le vloga rejne živali, ne pa tudi druge svinjine, prireja pa zato večja od povprečne: vloge, ki jih opravljajo v sodobni družbi – od spremljeval- Pravijo, da je meso veliko boljše kot od drugih pasem; cev do službenih in terapevtskih živali. da pa je mastnost odvisna predvsem od prehrane, so po- Pregovorno gradivo sicer kaže, da se v slovenskem jezi- kazali tudi v soboto, ko je pod nožem končal kar 450 ku, s tem pa tudi družbi in prostoru, oba pomena angle- kilogramov težak merjasec, ki ni imel niti za dva pr- ške besede value – vrednota in vrednost – ne izključujeta. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič Moralna in materialna ekonomija se nenehno prepletata in BABIČ, Saša: Živali kot stereotipizacijski in karakterizacijski ele- zaznamujeta medsebojne odnose. Značilnosti prašiča, ki ment v slovenskih poimenovanjih. Traditiones 53/1, 2024, 69–84. so družini in skupnosti koristile (vsejednost, ješčost, re- BAERT, Sarah, Lydiane Aubé, Derek B. Haley, Renée Bergeron jenost), so bile v povezavi s člani te skupnosti pojmovane in Nicolas Devillers: The Protective Role of Wallowing Against kot znak moralne šibkosti, saj so poimenovale odklonsko Heat Stress in Gestating and Lactating Sows Housed Outdoors. vedenje in lastnosti (požrešnost, pohlep, sebičnost, nesoli- Physiology & Behavior 254, 2022, 113898. darnost). Pregovori nam razkrivajo tako pragmatične kot BOGATAJ, Janez: Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije. moralne orientacije določene skupnosti v nekem času in Ljubljana: Založba Rokus Klett, 2011. prostoru, ki pa jih zaradi pomanjkljivosti metapodatkov o BOGATAJ, Janez: Ni ga tiča čez prašiča! Kultura kolin na Slo- gradivu v zbirkah težko (zanesljivo) določimo. To vrzel bi, venskem. Ljubljana: Založba Rokus Klett, 2017a. kot omenjeno, zapolnila etnografska raziskava o odnosu BOGATAJ, Janez: Koline. Ljubljana: Založba Rokus Klett, človeka in prašiča ter drugih kulturnih vidikih prašiča v 2017b. sodobni (kmečki in urbani) družbi, ki bi lahko – v skladu s BURJA, Alenka: Potrošnja hrane – proteini živalskega izvora. pozivi za pravice živali (prim. Golež Kaučič 2025) – opo- Kazalci okolja v Sloveniji, 27. 9. 2024; https://kazalci.arso.gov. zorila tudi na »prijaznejšo rejo, skrb in spoštljiv odnos do si/sl/content/potrosnja-hrane-proteini-zivalskega-izvora-0, 16. 7. prašičev kot čutečih in pametnih živih bitij« ter pozvala »k 2025. ohranjanju nesnovne dediščine znanj in modrosti o vzreji, ČEBRON LIPOVEC, Neža in Matija Svetina: Vrednosti negi, zdravljenju, prosti paši in sočutnem ravnanju s pra- in vrednote: Razmislek o rabi temeljnih pojmov v šiči, preden [s prašiči povezana nesnovna dediščina] pov- interdisciplinarnem delu konservatorske stroke. Glasnik Sloven- sem izgine, ne da bi se ob njej zamislili in jo upoštevali pri skega etnološkega društva 65/1, 2025, 27–36. svojih ravnanjih« (Počkar 2020: 37). DOLENC, Milan: Zagovori v slovenski ljudski medicini ter za- rotitve in apokrifne molitve. Ljubljana: Inštitut za zgodovino me- Zahvala dicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Znanstveno Raziskavo je finančno podprla Javna agencija za znan- društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 1999. stvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike ESSIG, Mike: Lesser Beasts: A Snout-to-Tail History of the Slovenije v sklopu projekta Jezik, kultura in vrednote: Humble Pig. New York: Basic Books, 2015. Gospodarska podoba vsakdanjika v slovenskih folklornih eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Spletni rastoči slo- obrazcih (ARIS P6-50197) in raziskovalnega programa var, 2016–. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Etnološke, antropološke in folkloristične raziskave vsak- ZRC SAZU; https://fran.si/201, 14. 10. 2024. danjika (ARIS P6-0088). GODINA GOLIJA, Maja: Prehranski pojmovnik za mlade. Ma- ribor: Aristej, 2006. Literatura in viri GODINA GOLIJA, Maja: Hrana in praznovanja: Meso in me- 24 UR ZVEČER: Miniaturni pujs, ki doseže težo 300 kilogramov. sne jedi v prazničnih jedilnih obrokih na Slovenskem. Etnolog 24ur.com, 16. 7. 2025; https://www.24ur.com/novice/tujina/minia- 24/75, 2014, 59–79. turni-pujs-ki-doseze-tezo-300-kilogramov.html, 16. 7. 2025. GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka: »Človek je najhujša zver«: Živali ALER: Vietnamski prašiček kot domači ljubljenček. Aler.si, 23. v folklori, literaturi in kulturi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC 5. 2012; https://www.aler.si/novice/vietnamski-prasicek-kot-do- SAZU, 2023. maci-ljubljencek, 16. 7. 2025. GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka: Home Pig Slaughter; or, the Re- AVILES-ROSA, Edgar O., Anoosh Rakhshandeh in John J Mc- definition of Tradition and the Industrial Holocaust. V: Marjetka Glone: Preliminary Study: Depriving Piglets of Maternal Feces Golež Kaučič in Saša Babič (ur.), Animals in Focus / Živali v for the First Seven Days Post-Partum Changes Piglet Physiology žarišču. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2025, 115–166. and Performance before and after Weaning. Animals (Basel) 9/5, GRAEBER, David: Toward an Anthropological Theory of Va- 2019, 268. lue: The False Coin of Our Own Dreams. New York: Palgrave BABIČ, Saša: Beseda ni konj: Estetska struktura slovenskih folk- Macmillan, 2001. lornih obrazcev. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. GRAEBER, David: It is Value that Brings Universes into Being. BABIČ, Saša: Pogled v jezik smeti in umazanije. V: Dan Podjed HAU: Journal of Ethnographic Theory 3/2, 2013, 219–243. 91 in Katarina Polajnar Horvat (ur.), Nevidno življenje odpadkov. HUZJAN, Vanja: Ethnological Analysis of Lexeme ‘otrok’ Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2022a, 41–52. (Child) in the Collection of Slovenian Paremiological Units on BABIČ, Saša: Raziskovanje paremioloških enot in nastajanje Clarin.si. V: Saša Babič, Nataša Jakop in Rok Mrvič (ur.), Pare- znanstvene zbirke pregovorov v okviru Inštituta za slovensko na- miologija med tradicijo in sodobnostjo / Paremiology between rodopisje ZRC SAZU. Slavistična revija 70/3, 2022b, 289–298. Tradition and Innovation. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, BABIČ, Saša idr.: Collection of Slovenian Paremiological Units 2024, 151–179. Pregovori 1.1. Slovenian Language Resource Repository CLA- JAKOBSON, Roman O. in Petr G. Bogatyrev: Folʼklor kak oso- RIN.SI, 2023; http://hdl.handle.net/11356/1853, 2. 6. 2025. baja forma tvorčestva [Die Folklore als eine besondere Form der Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič Schaffens]. V: Petr G. Bogatyrev (ur.), Voprosy teorii narodnogo MINNICH, Robert G.: The Homemade World of Zagaj: An In- tvorčestva. Moskva: Iskusstvo, 1971 [1929], 369–383. terpretation of the ‘Practical Life’ among Traditional Peasant- KEBER, Janez: Živali v prispodobah 1. Celje: Mohorjeva druž- -Farmers in West Haloze, Slovenia, Yugoslavia. Bergen: Univer- ba, 1996. sity of Bergen, 1979. koroškaAnita: Vietnamski prašiček. Med.over.net, 17. 2. 2003; MINNICH, Robert G.: Koline kot darilo in izražanje identitete v https://med.over.net/forum/tema/vietnamski-prasicek-1297723/, slovenski kmečki družini. Glasnik Slovenskega etnološkega dru- 16. 7. 2025. štva 27/3–4, 1987, 115–122. KOTNIK, France: Slovenske starosvetnosti: Nekaj zapiskov, ori- MÖDERNDORFER, Vinko: Verovanja, uvere in običaji Slo- sov in razprav. Ljubljana: Svet, 1943. vencev: Narodopisno gradivo. V. knjiga: Borba za pridobivanje vsakdanjega kruha. Celje: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 1946. KRIKMANN, Arvo: On Denotative Indefiniteness of Proverbs. Proverbium 1, 1984 [1974], 47–91. MÖDERNDORFER, Vinko: Verovanja, uvere in običaji Sloven- cev: Narodopisno gradivo. II. knjiga: Prazniki. Celje: Tiskarna KRŽIŠNIK, Erika: Frazeologija v luči kulture. V: Marko Sta- Družbe sv. Mohorja, 1948. bej (ur.), Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku MUNN, Nancy: The Fame of Gawa: A Symbolic Study of Value za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2005, Transformation in a Massim (Papua New Guinea) Society. Cam- 67–81. bridge: Cambridge University Press, 1986. KUHAR, Boris: Odmirajoči stari svet vasi: Poljudno znanstve- NOVAK, Vilko: Živinoreja. V: Pavle Blaznik, Bogo Grafenau- na razprava. Ljubljana: Prešernova družba, 1972. er, Sergij Vilfan in Fran Zwitter (ur.), Gospodarska in družbe- na zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog. Zvezek I: KURET, Niko: Praznično leto Slovencev: Starosvetne šege Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: DZS, 1970, 343–394. in navade od pomladi do zime. 2. knjiga. Ljubljana: Družina, 1989b. NOYES, Dorothy: The Social Base of Folklore. V: Regina F. Bendix in Galit Hasan-Rokem (ur.), A Companion to Folklore. LAMBEK, Michael: Value and Virtue. Anthropological Theory Malden, Oxford in Chichester: Wiley-Blackwell, 2012. 8/2, 2008, 133–157. OVSEC, Damjan: Velika knjiga o praznikih: Praznovanja na LAZAREVIĆ, Žarko: Delo in zemlja: Male študije kmečkega Slovenskem in po svetu. Ljubljana: Domus, 1992. sveta. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2022. PERC, Franc: Zima na Kozjanskem. Glasnik Slovenskega etno- LI, Qingyun in John F. Patience: Factors Involved in the Regula- loškega društva 42/4, 2002, 53–55. tion of Feed and Energy Intake of Pigs. Animal Feed Science and Technology 233, 2017, 22–33. POČKAR, Ivanka: Elaborat Strokovne podlage o dediščini kr- škopoljca za projekt »Črno-belo bogastvo s Krškega polja«. Bre- LOŽAR, Rajko: Pridobivanje hrane in gospodarstvo. V: Rajko žice: Posavski muzej Brežice, 2020. Ložar (ur.), Narodopisje Slovencev I. Ljubljana: Klas, 1944, 98–191. POLJAK ISTENIČ, Saša: Tradicija v sodobnosti: Janče – zeleni prag Ljubljane. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. LUNNEY, Joan K., Angelica Van Goor, Kristen E. Walker, Taylor Hailstock, Jasmine Franklin in Chaohui Dai: Importance POLJAK ISTENIČ, Saša: Šege ob delu: Transformacija of the Pig as a Human Biomedical Model. Science Translational ritualnih praks in raziskovalni problemi. Doktorska disertacija. Medicine 13/621, 2021, eabd5758. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2012. LUTWYCHE, Richard: The Pig: A Natural History. Princeton ROBBINS, Joel in Julian Sommerschuh. Values. V: Felix Stein in Oxford: Princeton University Press, 2019. (ur.), The Open Encyclopedia of Anthropology. Facsimile of the first edition in The Cambridge Encyclopedia of Anthropology, MAKAROVIČ, Gorazd: Votivi. Slovenski etnografski muzej: 2023; https://www.anthroencyclopedia.com/entry/values, 10. 2. Ljubljana, 1991. 2025. METERC, Matej: Paremiološki optimum: Najbolj poznani in SPP3: Sveto pismo: Slovenski standardni prevod. Svetopisem- pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Ljubljana: ska družba Slovenije, 2021 [1996]; https://www.biblija.net, 24. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017. 5. 2024. METERC, Matej: Razlikovanje med dopolnitvijo in razširitvijo ŠALEHAR, Andrej: Prispevki k zgodovini razvoja reje in pasem 92 pri podaljšavi pregovora v frazeološki teoriji in paremiografiji. prašičev v Sloveniji. Slovenj Gradec: Kmetijska založba, 2013. Slavistična revija 70/3, 2022, 315–331. ŠLIBAR, Vladimir: Celjani in zagotavljanje prehrambnih sesta- MIEDER, Wolfgang: Proverbs are Never Out of Season: Popu- vin med drugo svetovno vojno. Glasnik Slovenskega etnološke- lar Wisdom in the Modern Age. New York in Oxford: Oxford ga društva 47/3–4, 2007, 79–82. University Press, 1993. VERDINEK, Bojana: Lesene cokle. Ljubljana: Kmečki glas, MIEDER, Wolfgang: Proverbs: A Handbook. Westport in Lon- 2002. don: Greenwood Folklore Handbooks, 2004. VILLERS, Damien: What Makes a Good Proverb? On the Birth MILLER, Daniel: The Uses of Value. Geoforum 39/3, 2008, and Propagation of Proverbs. Lexis 19, 2022; http://journals.ope- 1122–1132. nedition.org/lexis/6383, 2. 6. 2025. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič The Image of the Pig in Slovenian Proverbial Tradition At the Crossroads of Values This article explores how pigs are represented in Slovenian proverbial tradition, focusing on the contrast between their role as domesticated animals and as metaphors for human behavior. It derives from the theory of value (Graeber 2001, 2013; cf. Munn 1986; Lambek 2008; Miller 2008) and analyzes value’s qualitative and quantitative dimensions. The study is not ethnographic but relies on two main sources: published works on pig farming and slaughter practices, and the digital corpus Pregovori 1.1, an online collection of Slovenian proverbs compiled by the Institute of Slovenian Ethnology ZRC SAZU. Methodologically, the research follows a contrastive linguistic approach, limiting its scope to vocabulary referring to pigs. To identify relevant units, the authors conducted a keyword search based on word roots for both male and female pigs, accounting for phonetic variation, and expanded the search to associative terms such as mud, grunting, sty, trough, or slaughter. Findings show that proverbs attribute ambivalent values to pigs, depending on whether the animal is viewed literally or metaphorically. As livestock, pigs symbolize nourishment, wealth, and household security. Proverbs emphasize their role in providing tasty and prestigious meat, their ability to consume diverse food sources, and their function as an investment guaranteeing future stability. However, when applied metaphorically to humans, the same attributes turn negative: pigs embody greed, gluttony, selfishness, dirtiness, or moral corruption. In this sense, proverbs both normalize the pragmatic, economic importance of pigs in rural life and simultaneously use the animal as a moral mirror, projecting undesirable traits onto human behavior. This dual- ity illustrates how proverbial language preserves cultural attitudes toward both animal husbandry and social conduct. 93 Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič* »DOBRA JED SE SAMA HVALI« Konceptualni zemljevid slovenskih paremioloških enot s komponento poimenovanja jedi Izvirni znanstveni članek I 1. 01 Datum prejema: 12. 6. 2025 Izvleček: Avtorica se v članku osredotoča na slovenske pare- Abstract: The article focuses on Slovenian paremiological miološke enote, ki vsebujejo imena (pripravljenih) jedi: hrana, units from the archive collection of the Institute of Slovenian jed, kruh, hlebec, juha, kaša, močnik, polenta, klobasa, meso, Ethnology at ZRC SAZU that contain the names of (prepared) pečenka, prata, štruklji, žganci, potica, kolač. Z etnolingvistično dishes: food, meal, bread, loaf, soup, porridge, gruel, polenta, in folkloristično analizo pokaže pomenska polja teh paremiolo- sausage, meat, roast, prata, štruklji, žganci, potica, kolač. Ethno- ških enot, njihove simbolne pomene in prek tega začrta koncep- linguistic and folkloristic analysis reveals the semantic fields of tualno kartiranje in konotacije samih poimenovanj. Ob analizi these paremiological units and their symbolic meanings, which diahronih konotacij ugotavlja tudi aktualno zrcaljenje vrednot, ki allows us to outline the conceptual mapping and connotations jih vsebuje diahrono gradivo. of the names themselves. In addition to analyzing diachronic connotations, we also identify the current reflection of the val- ues contained in the diachronic material. Ključne besede: jezik, pregovor, uganka, hrana, prehrana Keywords: language, proverb, riddle, food, dish Uvod rituali, prehranjevanje in identitete ter učno gradivo; naj- več raziskav se je posvečalo prehranski negotovosti, pre- Hrana je del našega vsakdanjika: brez nje ne moremo hranjevanju in ritualom ter prehranjevanju in identitetam preživeti; pomanjkanje povzroča trpljenje, izobilje nudi (Mintz in Du Bois 2002: 99). užitek in možnost izbire; ker je povezana z identitetnimi Vsakodnevno ukvarjanje s prehranjevanjem in hrano se koncepti (gl. Mlekuž 208, 2018), določa (tudi) družbeno je odtisnilo tudi v jezik (poimenovanje jedi, razlikovanje vpetost, povezanost, pripadnost: pomembno je, kaj in s glede na podrobnosti ali sestavin ali priprav, npr. različne kom jemo, katero hrano pogrešamo, ko gremo v tujino, in vrste kaš, in s tem primernosti za različne jedce ipd.) in s katero hrano povezujemo narod (Ličen 2018: 51). folklorne žanre. O prehranjevanju in hrani poslušamo in Hrano potrebujemo za zadovoljevanje primarnih potreb, beremo v pravljicah, povedkah in najkrajših folklornih ža- tj. za potešitev lakote: v revščini je prehranjevanje skrbno nrih, npr. voščilu ob začetku obreda prehranjevanja »dober načrtovana dejavnost, v obilju pa eden od samoumevnih tek«, ki je ustaljena jezikovna oblika (želja, naj nam bo elementov vsakdanjega življenja. Poleg tega je (zdaj) hrana hrana okusna (tj. naj nam tekne) in naj se hrana od žli- užitek, lahko tolažba, za nekatere je priprava hrane vsako- ce do konca prebavnega trakta dobro prebavi), pa tudi v dnevni obred ali celo konjiček. Vse to nakazuje, da je pre- pregovorih in ugankah. Navsezadnje tudi v paremioloških hranjevanje veliko več kot le zagotavljanje hranilnih sno- enotah,1 ki so neposredno navodilo za obnašanje med pre- vi telesu: je družbeni dogodek, obred – prehranjevanje je hranjevanjem: Malo govorite med jedjo; Hrana, ki jo ješ, »kulturno dejanje« (Roberts in Stahlbrand 2018: 314–315). medtem ko govoriš, je le napol prebavljena oz. duhovit ko- Glede na ekonomsko in gospodarsko vpletenost prehranje- mentar: Ko jeste, ne jejte stoje, sicer vam bo hrana šla v vanja v naše vsakdanje življenje in diktate o tem, kaj naj pete. V tem gradivu gre vsekakor za paremije »s funkcijo jemo in kako naj hrano pripravljamo, ga lahko opredelimo modeliranja stvarnosti« (Meterc 2017: 28). tudi kot »agrarno-kulturno dejanje« (Berry 1990: 145). V etnoloških in antropoloških raziskavah so hrana, pripra- Prehrana na Slovenskem va jedi in prehranjevanje vse od 19. stoletja ena pomemb- V družbah pomanjkanja je hrana še zlasti cenjena vrednota nejših raziskovalnih tem, kar kaže na osrednji položaj pre- (Makarovič 1988–1990: 163). Kmečke jedi so bile v 19. 94 hrane v vsakdanjiku. Tema prehranjevanja je vpeta tako stoletju zelo preproste, npr. nebeljena kaša na vodi, sok z v širše družbene procese (političnoekonomski in simbolni pomen, družbena konstrukcija spomina) kot tudi v kulturni in zgodovinski materializem; raziskovalce so zanimale ta- 1 Termin »paremiološke enote« obsega frazeološko in pregovorno gradivo v širšem smislu, ne le pregovore, tudi reke, pragmatične fra- ko posamezne surovine in sestavine kot hrana in družbene zeme (npr. pozdravi, voščila), frazeologizirane slogane, velerizme, spremembe, prehranska negotovost ter prehranjevanje in celo uganke in kratke šale (Meterc 2017: 27). * Saša Babič, dr. literarnih ved, docentka in znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; sasa.babic@zrc-sazu.si. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič zelenjavo (tj. redek močnik (gl. Huzjan 2023: 95)), ovseni lo vse do konca 20. stoletja. Prašičereja je bila namenjena kolači, kruh iz pire (pirjevčev), kruh iz otrobnikov in repa predvsem preskrbi ljudi z mesom in svinjsko mastjo ter iz- s korenjem (Makarovič 1988–1990: 128–138). Družbene delavi mesnih pogač ter pripravi mesa za prekajevanje in norme so ostro ločevale med vsakdanjimi in prazničnimi sušenje (prav tam: 65); v 20. stoletju se je razmahnila me- jedmi ali jedmi za posebne priložnosti. V kmečkem oko- sna industrija; zdaj meso na jedilniku ni več nobena izjema. lju ob običajnih dnevih niso kuhali boljših jedi (prav tam: 164), pri čemer so poudarjali njihovo potratnost: Včasih je Jezik in kultura jedel štruklje, štruklji pa so jedli zemljo; Štruklji razbija- Hrana je kot pomemben del preživetja in vsakdanjika pre- jo streho, potice gonijo po svetu; Žganci razbijajo streho, žemala misli in s tem jezik posameznika in družbe – na štruklji po svetu ženo. Navedeni pregovori izražajo prepri- tem mestu se pokaže močna prepletenost jezika in kulture: čanje, da bogato in potratno prehranjevanje vodi v propad poimenovanja jedi, sestavin, postopkov niso več ozna- kmetij, medtem ko, nasprotno, varčnost in uživanje nava- čevala le primarnega označenca, temveč so pridobila se- dnih, revnejših jedi krepita kmetije: Kislo zelje na grunt kundarni, tj. metaforični / metonimični pomen. Tako so pripelje. Ob tem omenjam argument Vanje Huzjan (2023: poimenovanja s polja (pre)hrane zavzela relativno velik 103), da so meso in mesnine kot pretežko hrano odsvetova- izrazni prostor. Jezik namreč na denotativni ravni poime- li otrokom in ženskam; to je bila predragocena hrana, da bi nuje svet in vsakdanje življenje (tj. od šestih funkcij je v jo uživali tisti člani družine, ki domov ne prinašajo denarja tem kontekstu na besedni ravni najpomembnejša referen- in z njim družbene moči, kar odstira podobo »varčnosti« cialna funkcija),2 te elemente postavlja v različna pomen- v patriarhalni hierarhiji. Opisani odnos do boljše hrane je ska razmerja (nadrejeno/podrejeno, vključujoče/izključu- veljal zlasti na kmetijah, kjer je vladalo prepričanje, da je joče), poudarja podobnosti in primerjave ter v posameznih treba kakovostnejšo hrano prodati. To je bil namreč pogo- dejavnostih postane izraz obredja (Krikmann 1998): tako sto edini način, da je kmet dobil denar za številne dajatve, so poimenovane same sestavine jedi ter tudi posamezne davke in nujne stroške (Makarovič 1988–1990: 164; Go- jedi, ki so jih poimenovanja razlikovala že po podrobno- dina Golija 2006; Huzjan 2023: 102). Tudi pri premožnih stih. Poleg referencialne ima jezik tudi poetično funkcijo, meščanih iz večjih središč naj bi izrazi »domače,« »kmeč- ki se (tudi) v vsakdanji jezikovni rabi med drugim kaže ko« in »slovensko« v vsakdanjem meščanskem jedilniku tudi kot metaforično izražanje (Jakobson 1996: 158), to pomenili uživanje preprostejših jedi večinskega prebival- pa razumemo kot enega vidnejših pokazateljev družbenih stva, kar je bilo bolj posledica meščanske varčnosti in manj konceptov. Metaforični jezik sicer najizraziteje izstopa v nacionalizacija »kmečke« prehrane v 20. stoletju (Huzjan umetnostnem jeziku (širše gledano). In prav slovstvena 2023: 102). folklora z estetiko istovetnosti (Jakobson 1966) ohranja Tam, kjer so si lahko, so si le ob nedeljah privoščili meso oz. družbeno sprejete metafore in metonimije. Motivi jedi in »boljšo hrano«, skoraj gotovo pa večina prebivalstva tudi ob pijač so pogosti v pripovedništvu; pravljice najpogosteje nedeljah ni jedla boljše hrane oz. mesa (Makarovič 1988– navajajo kruh, krompir, žgance in kašo; od mesnih jedi 1990: 141); oz. z besedami pripovedovalke (A. P. 2025) v najpogosteje omenjajo svinjino; repa je tudi v pravljicah naključnem pogovoru: »Oh, bili smo prisilni vegetarijanci! sinonim revščine (Kropej 1995: 61–63). Tudi folklorni Saj mesa sploh ni bilo [doma, op. a.]!« Največja težava ve- obrazci kažejo na prepletenost jezika in kulture (v najšir- činskega prebivalstva je bilo že v izhodišču zagotavljanje šem antropološkem smislu) ter omogočajo diahroni vpo- zadostne količine hrane, kvaliteta je bila šele na drugem me- gled v razvoj družbene miselnosti. stu (Makarovič 1988–1990: 146; Huzjan 2023: 102–105). V prispevku pregovore in uganke – ter v njih rabo elemen- Med osnovne prehranske sestavine so v slovenskem pro- ta jedi – predvsem zaradi večkrat navezujoče se metaforič- storu sodila predvsem žita, iz katerih so kuhali močnike in nosti in kračine, prikazujem kot dva med seboj povezana kaše: proso (kot avtohtono žito), ajda od 15./16. stoletja, folklorna žanra (Babič 2021: 23–24). Pregovori nam kot koruza od 17. stoletja; ta se je razširila v 18. stoletju, hkrati sledovi družbenega načina razmišljanja, normalizacijske- z njeno uvedbo so začeli saditi tudi sončnice in buče ter ga sistema in zgodovinskih dejstev (Dundes 1965; Grzy- iz njihovih semen stiskati olja, ki so nadomestila makovo bek 2014) jasno pokažejo tako vrednotenje posameznih in repično olje (Godina Golija 2006: 64, 65). Z uporabo 95 koruze se je zmanjšala poraba prosa in ječmena. Krompir, ki je zdaj eno od osnovnih živil, se je razširil šele po hudi 2 Roman Jakobson je določil šest funkcij jezika: 1. referencialna funk- cija je usmerjena h kontekstu; 2. emotivna funkcija je osredinjena na lakoti v začetku 19. stoletja, ko je zaradi slabe letine začelo pošiljavca in je izraz govorčevega odnosa do tega, o čemer govori; primanjkovati žit (prav tam: 65). Do srede 19. stoletja je 3. k naslovljencu je usmerjena konativna funkcija, ki je najpogoste- postal priljubljena jed, vplival je tudi na razvoj prašičereje, je izražena v zvalniku in velelniku; 4. k stiku je usmerjena fatična ki je v primerjavi z ovčerejo postajala vse pomembnejša funkcija, s katero npr. preverjamo, ali nas poslušalec sliši; 5. če so- govornika preverjata, ali uporabljata isti kod, upravlja jezik meta- (prav tam). Po prvi svetovni vojni je bil krompir po obsegu jezikovno funkcijo; 6 naravnanost k sporočilu zaradi njega samega zasajenih površin glavna poljščina v Sloveniji, tako je osta- pa je poetska funkcija jezika (Jakobson 1996: 153–158). Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič jedi kot – metaforično – vrednotenje človeka kot aktivne- ki označuje tisto, kar pojemo in nam da energijo. Hrana ga dejavnika v gospodarstvu. Pregovori poudarjajo preso- je lahko dobra, kvalitetna, nasitna ali obratno, slaba, ne- janje nečesa kot dobrega ali slabega, predvsem s funkcijo, kvalitetna itd., lahko označuje simbolne navezave na pra- da v danih okoliščinah lahko argumentirajo situacijo ali znike (cerkvene, življenjskega cikla) ipd. V pregovorih sta dejanje. Uganke tega ne omogočajo, lahko pa iz njih raz- jed in hrana večinoma sopomenki, vsekakor pa dobrina, beremo, katere jedi so bile širše znane (sicer jih v njih ne povezana z več kategorijami vsakdanjika: z zdravjem, de- bi bilo), njihove metaforične pomene v bolj igrivih žanrih, lom, užitkom … O hrani govorimo, ko se pogovarjamo o z njimi pa lahko podpremo tudi ugotovitve, ki nam jih po- prehranjevanju, hkrati pa je hrana pridobila konotativne nujajo pregovori. in metaforične pomene, razvidne iz analiziranega gradiva. V analizi gradiva in iskanju svetovnega nazora ter kono- Posamezne podkategorije kažejo na različna semantična tacij poimenovanj jedi je treba poudariti diahroni, zgodo- polja, s katerimi se je hrana konceptualno povezala. Poleg vinski vidik. V 20. stoletju je v prehrani prišlo do izredno splošnega poimenovanja »hrana« so dodane tudi posame- velikih sprememb, tako zaradi načinov pridobivanja posa- zne temeljne jedi, kot so juha, močnik, kaša, kruh itd. Ob meznih živil, večanja razpoložljivih količin kot zaradi glo- njihovem analiziranju lahko dobimo vpogled v metaforič- balizacije konec 20. stoletja. Jedilniki so postali pestrejši, ne konotacije posameznih jedi. običajno vsebujejo prej redke jedi ali celo jedi iz prej ne- Za članek izbrano gradivo je povezano z gospodarskim poznanih kulinaričnih svetov (azijski, južnoameriški ipd.). pomenskim poljem, to pomeni, da obravnavam enote, ki Zato zdaj težko govorimo o sodobni predmetnosti, ki od- tematizirajo človeka kot aktivni gospodarski dejavnik, nje- seva v besedišču izbranih enot. Vsekakor pa lahko poka- govo moč in zdravje za opravljanje dela, plačilo, blaginjo žemo na diahroni vidik (razvoja) razumevanja hrane, na in sposobnosti, tj. točke, ki so širše povezane z družinskim vrednostno lestvico, ki je veljala v 19. in prvi polovici 20. gospodarjenjem. Za analizo izbranega gradiva sem upora- stoletja in je odsevala čas počasnejših sprememb. Kljub bila etnolingvistični pristop, ki v ospredje postavlja jezik vsemu pregovori še vedno odražajo velik pomen dobre in in posebne načine izražanja določenih običajev ter tradici- količinsko zadostne hrane, ob tem pa kažejo na zgodovin- onalnih in kulturnih razumevanj stvarnosti. ski konceptualni zemljevid zaokrožene družbe. Analiza paremiološkega gradiva Metodologija Hrana je eden od osnovnih gradnikov našega zdravja, je Za analizo pregovorov in ugank sem uporabila folklori- energetski vir, ki omogoča telesu (že osnovno) delovanje stično metodo izbora enot iz zbirke Pregovori 1.1 (Babič pa tudi aktivno delovanje v delovnem procesu oz. delova- 2023) in Uganke 1.0 (Babič 2025). Obe zbirki vsebujeta nje v skupnosti. Nujnost uživanja hrane se kaže že v fra- digitalizirano gradivo iz arhiva Inštituta za slovensko naro- zemu privezati si dušo, s pomenom ‚utešiti si žejo, glad‘ dopisje ZRC SAZU. Zbirka Pregovori 1.1 vsebuje 37.390 (gl. geslo ‚Privezati si dušo‘, SSKJ 2014) in z očitno idejo, slovenskih paremioloških enot iz 2.630 tiskanih, rokopi- da z zaužitjem hrane pritrdimo dušo na telo oz., z drugimi snih ali terenskih (ustnih) virov, večinoma iz 19. in prve besedami, ne umremo.3 Podobno je razvidno iz pregovo- polovice 20. stoletja, nekaj enot je tudi sodobnejših. Zbirka ra Prazna vreča ne stoji pokonci, s pomenom ‚brez zado- Uganke 1.0 vsebuje 2.790 slovenskih ugank iz 171 virov, stne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro‘ večinoma tiskanih, vmes je nekaj rokopisnih in terenskih (gl. geslo ‚pokonci‘, SSKJ 2014); podoba obnemoglega, virov. Gradivo je skoraj v celoti iz 19. in prve polovice 20. lačnega človeka je metaforično prikazana s prazno vre- stoletja ter razdeljeno na osem tipov ugank (prave uganke, čo, ki ne stoji pokonci. Hrana je predvsem osnovno go- zgodbene prave uganke, šaljiva vprašanja, modra vpraša- rivo za telo, kar potrjujejo tudi metaforične enote. Poleg nja, šaljiva modra vprašanja, logična vprašanja, uganke za za človekovo preživetje je dobro zdravje pomembno tudi reševanje življenja, seksualne uganke). za opravljanje dela, kar je v pregovorih povezano s hra- Gradivo za pričujočo analizo sem izbrala glede na sestavino no iz vsakdanjika, tj. s kapusnicami in sočivjem, prav te poimenovanja jedi, tj. hrana, pripravljena za uživanje, nava- sestavine so zapolnjevale jedilnike revnejšega sloja: Zelje dno z dodatki (gl. geslo ‚jed‘, SSKJ 2014), ali tisto, kar se in fižol najbolj razmnožujeta kri, veliko (dobre) krvi pa 96 uživa, in je pomensko ožja od hrane (gl. geslo ‚hrana‘, SSKJ pomeni dobro zdravje. Bolezen je poleg nezmožnosti za 2014), ki je mišljena kot tisto, kar organizem sprejema za delo lahko povzročila tudi velik strošek: Kar privarčuješ snovi, potrebne za rast in obstoj, ali te snovi, in je lahko tudi pri hrani, znosiš zdravnikom, kar je pomenilo, da pretirano tisto, kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje. varčevanje pri hrani nikoli ni prineslo bogastva, temveč Enote za analizo sem poiskala s ključnimi besedami, ki prav nasprotno. Kljub temu da je hrana ena najbolj zaže- označujejo ali hrano na splošno ali pa poimenujejo jedi: lenih oz. nujnih dobrin, pa sta bila presežek in nezmernost hrana, jed, kruh, hlebec, juha, kaša, močnik, polenta, klo- basa, meso, pečenka, prata, štruklji, žganci, potica, kolač. 3 V ozadju vztraja zgodovinska predstava o duši, ki lahko zapusti telo. Hrana je v kulinaričnem besednjaku najsplošnejši izraz, Ob tem telo (lahko) umre. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič pri prehranjevanju že v 18. stoletju odsvetovana. »Dobro« Zaradi vloge, ki jo je imel kruh v vsakdanjem življenju v pregovorih kaže na mastno hrano in prevelike količine ljudi, je nastalo tudi več sekundarnih pomenskih preno- alkohola – oboje namreč vodi v bolezen: Bolezen se ve- sov, npr. kruh kot metafora za delo in poklic (več v Ja- dno pojavi tam, kjer je dobra hrana; Več ljudi je umrlo kop 2022: 351). Delo je vedno predstavljalo težaški del zaradi hrane in pijače kot zaradi lakote in žeje. Bolezen je življenja: Vsak kruh ima trdo skorjo, vendar so posame- bila nezaželena ne le zaradi slabega počutja, temveč tudi zni poklici, da je človek zaslužil plačilo, terjali več dela, zaradi pomanjkanja delovne sile v družinski skupnosti in kot npr. rudarji, mornarji, zidarji itd. Omenjeni poklici so stroškov zdravljenja. bili fizično skrajno naporni oz. so od človeka terjali tudi Hrana je bila in je še vedno neposredno ali posredno po- daljšo odsotnost iz domačega okolja: Mornarjev kruh ima vezana z delom in plačilom. Delo je bilo ena od osnovnih sedem skorjic; Zidarju in kovaču poleti nobena pečenka vsakdanjih dejavnosti, človek je z delom pridobil sredstva ni premastna, pozimi pa nobena skorja pretrda. Metafori za življenje oz. hrano, zaslužil plačilo, uredil svoj bivanj- za težke poklice / težko delo sta bili trda skorja in kruh, ki ski prostor itd. Tako še zdaj poznamo frazem iti s trebu- je metafora za zaslužek. Po drugi strani pa so posamezni hom za kruhom, ki temelji na predstavi, da gre kdo iskat poklici pomensko povezani s prevarami: Prerok, ki zelje zaslužek, s katerim se lahko preživi oz. si kupi kruh, kar je, nič ne ve in z dvoličnostjo: Godec je zelje hvalil, a meso je pozneje postala tudi prispodoba za najosnovnejšo hrano jedel. Navedene paremije posamezne poklice vrednotijo za preživetje (Nikolovski 2023: 119). Hrana kot plačilo je s pomočjo jedi, pri čemer je očitno, da je zelje hrana za bila v obliki konkretnega obroka, ki ga je delavec dobil revnejši sloj, medtem ko je meso praznična hrana najpo- ob opravljenem delu. To je v pregovorih še tematizirano, gosteje premožnejšega sloja prebivalstva. pa čeprav gre danes za posredno, metonimično (vzročno- Delo je načeloma zahtevalo kalorično hrano, hkrati pa je -posledično) razmerje – če ne delamo, ne dobimo denarja, bilo merilo za plačilo. Energijska vrednost prehrane je bi- s katerim bi si kupili hrano: Ni dela, ni hrane; Kjer je delo, la ocenjena glede na težaškost dela: težja dela so terjala je tudi hrana; Hrana je delavčeva prva plača, sredstvo za hrano z višjo kalorično vrednostjo. Pregovori jasno kažejo preživetje ali del vsakdanjega življenja, ki se mu raje izo- na tovrstno vrednotenje: Žganci po drva hodijo, opleve pa gnemo. V teh pregovorih hrana dobi metaforični pomen lahko tudi kaša; Kaša do praga, močnik čez prag, polenta preživetja. Le ena enota poudarja, da mora ta, ki dela, do- pa v gozd in iz gozda; Bob čez gozd, močnik do praga; biti obrok pred začetkom dela: Pred delom je hrana, danes Ješprenj do praga, močnik čez prag; Kaša do praga, moč- pa se sliši tudi Brez jela ni dela – enota je izkazana v so- nik čez prag, polenta pa v gozd in iz gozda. Lokalno je npr. dobnem gradivu, v obravnavani zbirki je (še) ni. Pregovori na Tolminskem frika4 pojmovana kot izključno delovna tematizirajo tudi pravilo pravičnega plačila, kar pri hrani jed, ki zaradi visoke kalorične vrednosti daje moč za fizič- pomeni, da mora biti dobro delo poplačano z dobro hrano: no najtežja kmečka in gozdarska opravila (Ivančič Kutin Za krepko delo, krepko hrano; Za pošteno delo, obilno je- 2021: 160), kar pa se je odtisnilo v paremiološko enoto, lo. Ker pa je hrana nujna za zadovoljitev primarnih potreb poznano na omenjenem območju: Frika je mož (Ivančič in si jo zaslužimo z delom, pregovor Roke za vsako delo, Kutin 2021: 164). zobje za vsak obrok kaže na nujno pripravljenost za delo Kaša in močnik sta bila kot najlaže prebavljiva jed in očitno tistih, ki želijo zaslužiti. kalorično najmanj krepka namenjena otrokom: Kaša – otro- Z delavnostjo, ki je bila zelo cenjena, sta se razvila tudi ška paša; Kaša – mati naša; Od kod je kaša, otrok ne vpraša koncept pridnosti in družbeno stališče – kdor je delaven, (več o prehrani v otroštvu gl. Huzjan 2023: 87–103). Neza- ima tudi hrano: Kdor zgodaj vstaja, mu kruh ostaja; Pridni dostnost močnatih jedi za odrasle tematizirata tudi pregovo- najde povsod dosti kruha; Kdor je marljiv, povsod najde ra Kaša po kruhu vpraša; Zaradi kuhanja kaše je človek la- veliko kruha; Priden človek najde za vsakim grmom kos čen, po drugi strani je z mastjo zabeljena kaša lahko nasitila kruha, pod vsakim kamnom krajcar; Ne stori kruha moka, tudi odraslega: Poštengana kaša po hlebu ne vpraša. ampak roka; Zidarjeva žena je poleti brez moža, pozimi Priprava jedi je tako dobesedno kot tudi metaforično opi- pa brez kruha; ter obratno: Za lenuha ni kruha. Obenem v sovala človekove sposobnosti. Pregovori tematizirajo tako ospredje postavlja pripadnost, lojalnost delodajalcu: Čigar neodvisnost videza od kakovosti kot tudi sposobnost tim- kruh se je, tega hvala se poje, kjer je poudarjeno tudi, da skega dela. Tako npr. pregovor Tudi grd/a kuhar/ica lah- 97 mojster lahko obvlada eno delo, več del ni mogoče opraviti ko skuha dobro jed poudarja, da zunanji videz ne vpliva dobro, zato tudi plačilo ne more biti dobro in ne more zado- na človekove sposobnosti in da ni prav človeka soditi po stovati: Mojster več poklicev prosi za kruh v nedeljo. zunanjosti. Da sta tudi pri kuhi osnovnih jedi pomemb- Delo je hkrati motivacija, saj naj bi prinašalo družbeni na znanje in občutek, tematizira pregovor Kruha ne na- ugled, hrana pa naj bi imela boljši okus: Delo nam prinaša redi moka, ampak roka. Sposobnost kuhanja je bila zelo čast, nagrado in okus za hrano; Kdor trdo dela, je njego- va hrana dišeča, hkrati pa je merilo Kdor hitro poje, hitro 4 Frika je »v ponvi pečena oz. ocvrta jed, katere stalna sestavina je trdi tudi dela. sir v kombinaciji z drugimi sestavinami« (Ivančič Kutin 2021: 159). Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič cenjena, predvsem pa je bilo pomembno, da je kuhar/ica ta mačka ne jé kaše. Po drugi strani je poudarjen pomen pozorno spremljal/a, kaj počne: Če se samo kuha, je slaba dobre partnerke in dobre hrane, če je moški dobil oboje, juha; Micka pijana, juha neslana. V povezavi s funkcijo je to pomenilo veliko blaginjo za družinsko gospodarstvo: ali poklicem kuharja se izkaže, da spol pri tem ni pomem- Dobra žena in dobra polenta morata biti nekakšna rajska ben, saj obe varianti: Mnogo kuharic, presoljena župa in zveza. Pregovori celo upomenjajo, da morajo moški bolj Če je puno kuharju, je župa preslana / Mnogo kuharjev, gledati na delo oz. zaslužek kot na ljubezen: Bolje je imeti prismojena jed tematizirata, da gre za individualno delo in ob sebi kruh kot dekleta. Poudarjene pa so tudi socialne da pri kuhanju več ljudi ne naredi boljše jedi. krivice, da se bogati sloj hrani na račun revnega: Siti poje- Pri pripravi hrane je poudarjeno delo, da dobimo / dose- do večino kruha, ki so ga pridelali lačni, kritizira pa se tu- žemo želeno oz. je metonimično poudarjeno, da sta za ku- di zagovarjanje bogatega sloja: Kdor v mladosti zagovarja hano jed potrebna ustrezna postopek in čas: Vrelo kašo je beli kruh, bo na stara leta rad hrustal črni kruh. Ob tem treba skuhati; Kaša se ne pere v mlačni vodi. Priprava je poudarja, da varčnost lahko pripelje do boljšega (gospo- terjala tudi navodila, pri katerih so poudarjena nasprotja, darskega) položaja: Kislo zelje na grunt pripelje, varčnost sploh če je šlo za zagotavljanje boljše jedi s slabšimi sesta- pri hrani lahko celo omogoči, da si posameznik privošči vinami: Slabo meso naredi dobro juho; Če je meso sladko, več luksuznih dobrin: Jej repo, pa boš imel ženo lepo (ob je juha slaba. Obenem pregovori poudarjajo, da tisto, kar skromnejših izdatkih za jedi bodo bolj dostopna npr. lepa je narejeno dobro, ne rabi opisovanja, saj samo pokaže, oblačila ali druga lepotila). da je dobro: Dobra jed se sama hvali. Poleg tega je bila Pri elementih blaginje je varčnost ena od najbolj želenih pomembna kvaliteta orodja, sestavin: Dobra juha se tudi v lastnosti, saj s hrano, sploh praznično, ne gre razsipavati: starem loncu skuha; Brez kvasa se kruh ne obdrži. Ko je praznik mimo, je na vrsti spet grahova kaša; Več je Pregovori izražajo tudi pomembnost, da je delo opravil en dnov, nego klobas; Današnji post začini jutrišnjo juho; Kdor človek, ne pa, da eno delo opravlja več ljudi, saj se je ta- brani beli kruh, bo hrustnil črnega; Preveč kruha ni dobro; ko odgovornost porazgubila, s tem pa se je zmanjšala tudi Gosposka juha je dobra, vendar je draga; Bogate pojedine kvaliteta opravljenega dela: Veliko kuharjev juho pokvari; izpraznejo mline. Pregovori celo svetujejo, kako ohranjati Veliko kuharic, slana juha. Pokvarjeno hrano se je prepo- minimalno blaginjo v domačem gospodarstvu in se izogniti znalo po vonju in okusu; čeprav so bile začimbe namenje- lakoti: Kdor sadi zelje in redi prašiče, se ne boji lakote; Fi- ne izboljšanju okusa, te niso bile dopustne za prekrivanje žol in zelje trebuh postelje. Pregovori izražajo celo prepoved pokvarjenega: Starega ne popravljamo z začimbami. potratnosti in metanja hrane proč:5 Bolje je, da trebuh poči, Hrana je bila težko pridelan ali prislužen del vsakdanjika, kot da dobra hrana propade, S klobasami nikjer plotu ne za- zato je bila pomemben del blaginje, njeno obilje je lajša- pletajo ter grožnjo slabšega življenja ob potratnem obnaša- lo življenje, lahko celo prinašalo ugodje in zadovoljstvo. nju: Kdor zapravi kos kruha, bo pogosteje iskal drobtinice; Pomanjkanje hrane je (bilo) eden izmed pokazateljev rev- Žganci streho dero, štruklji okoli sveta ženo. ščine, zato prispodobe pomanjkanja osnovnih živil ne Minimalni prehranski standard so poleg juh še močnate je- presenečajo in jih najdemo že v frazeoloških enotah, kjer di, tj. močnik, kaša, ki je otrokom omogočila, da so zrasli: je kruh osnovno živilo: biti kruha lačen, biti ob kruhu in Kaša je naša mati; Kaša je otroška paša; Kaša, naša ma- vodi, ob kruhu in vodi, živeti ob kruhu in vodi, življenje ti; omogočila pa je tudi preživetje najrevnejših: Močnik je ob kruhu in vodi (gl. tudi Nikolovski 2023: 119). Pomen steber Kranjske dežele; Kdor ima denar, je pečenko, drugi hrane v vsakdanjiku je razviden že iz tega, da jedi pogosto pa se morajo zadovoljiti z ovseno kašo. To izražajo tudi s nastopajo kot metaforični element, ki je v osnovi nosilec krajem povezani pregovori, ki kažejo stereotipno podobo dobrega. Pomanjkanje hrane je pomenilo slabše življenje tamkajšnjega nižjega sloja: V Ljubljani lupijo repo z no- in težave, predvsem pa je takrat v ospredje stopilo dejstvo, žem, tj. zelo na tenko, zato da je čim manj odpadka. da ob pomanjkanju hrane oz. lakoti zadostuje že malo Diskusija hrane: Za lačnega tudi malo mlačne hrane diši dobro; Kmetu ni sila, dokler ima kup vina in kos ajdovega kruha Paremiološke enote kot relativno stalne jezikovne enote (ajdov kruh je bil del vsakdanje prehrane, vino v vinoro- jezikovni pogled na svet ponujajo kot interpretacijo real- 98 dnih deželah vsakdanja pijača). Pomanjkanje hrane se je nosti, ki je zakoreninjena v jeziku in dostopna prek njega; odtisnilo tudi v uganke, kjer je poudarjeno zadovoljstvo v njih najdemo tako stereotipe kot vrednote, ki se pode- ob dejstvu, da hrana sploh je: Kdaj človeku jed najbolje diši? – Kadar jo ima. Pomen (zadostne količine) hrane 5 V nasprotju s tem se zdaj v sprotnih komunikacijah pogosto pou- nam kažejo pregovori Bolje brez žlice kot brez juhe; Lačna darja, da človek ni »smetnjak, da bi jedel ›odvečno‹ hrano / ostan- usta pojedo juho brez kuhanja; juha je v teh pregovorih ke«, kar je očiten kazalec obilja – o hrani se govori tudi kot o od- tematizirana kot osnovna jed v dnevu oz. jed, ki pomeni padku; zdaj tudi sicer lahko govorimo o vsesplošni t. i. pandemiji odpadkov (Podjed in Polajnar 2022 tu ni treba navajati strani, ker gre prehranski minimum. Pa vendar, ko je bilo hrane dovolj, za celo njuno poglavje, ta navedba je v seznamu na koncu), poveza- so ljudje raje posegli po boljši in ne po osnovni hrani: Si- nih s celotnim svetom dobrin. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič dujejo med usvajanjem jezika. Če parafraziramo besede prehrano: simbolni status jedi so določali kalorična vre- Bartmińskega (2009), lahko rečemo, da je jezik nosilec dnost, občutek sitosti in primernost za fizično delo. Tako stereotipov in vrednot, vir informacij o njih in tudi orodje so močnate in mlečne jedi, pogosto povezane z otroki in za vplivanje na procese stereotipizacije in vrednotenja. Po- revnimi sloji, pomenile osnovno preživetje in označeva- membno je poudariti, da je jezikovni pogled na svet inter- le minimalni standard, medtem ko so mesne in zabeljene pretacija resničnosti in ne njen odsev: gre za subjektivno, jedi predstavljale praznik, bogastvo in družbeni prestiž. antropocentrično, celo intersubjektivno (družbeno) per- Folklorna podoba hrane presega zgolj prehranske vidike – cepcijo in konceptualizacijo resničnosti, ki se odvija okoli jedi v pregovorih delujejo kot označevalci družbenega re- govorcev danega jezika. Ta interpretacija ljudi združuje v da, vedenjskih norm in identitetnih razlik. Posebno mesto določeno družbeno okolje in s tem v družbo misli, občutij pri tem ima kaša, ki ni le simbol skromnosti in revščine, in vrednot (Bartmiński 2009: 23). temveč nosi tudi generacijsko in celo poklicno konotaci- Analiza folklornih obrazcev, predvsem paremiološkega jo. Pregovori, kot je Kdor ima denar, je pečenko, drugi pa gradiva, osredotočenega na tematiko hrane, dela in blagi- ovseno kašo, neposredno poudarjajo ekonomske razlike, nje, razkriva kompleksno mrežo družbenih vrednot, ključ- vrednotenje posameznih jedi – pri čemer je meso za pre- nih za preživetje in vsakdanje življenje preteklih generacij v možnejše, revnejši sloj si lahko privošči kašnate jedi – in slovenskem prostoru. Analiza je bila izvedena na zbirki pre- nakazujejo na socialne krivice, pri čemer hrana deluje kot govorov z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, sredstvo razmejevanja med sloji. ki vsebuje predvsem gradivo iz 19. in z začetka 20. stole- S stališča pomenskih polj, ki jih pokrivajo paremiološke tja, zato ponuja diahroni vpogled v svetovne nazore (vsaj) enote, je mogoče ugotoviti, da se kategorije zdravja, dela, takratne družbe, pa še to predvsem tako, kot jo interpreti- hrane, družbenih odnosov in blaginje pogosto prepleta- ramo danes. jo. To kaže na neločljivo povezanost vsakdanjih praks z Pregovori, ki vsebujejo poimenovanje jedi, v svoji jedr- družbenim redom in vrednostnim sistemom. Pomembna natosti ne le normativno usmerjajo posameznika, temveč dimenzija je tudi simbolna vloga hrane pri vzpostavljanju tudi izražajo konkretne materialne razmere, predvsem po- in ohranjanju družbenih vezi – v konkretnem primeru v manjkanje, družbeno razslojenost in pomen marljivosti kot družini, na kmetiji ali v širši skupnosti.6 temeljne vrednote. V raziskavo so vključene tudi uganke, vendar so te žanrsko in funkcijsko drugačne – namenje- 6 Čeprav članek obravnava slovensko gradivo, pa je navsezadnje ne so igrivosti, ne sprotni komunikaciji – in se večinoma smiselno omeniti, da je marsikatera pomenska raven obravnavanih izogibajo neposredni tematizaciji dela in prehrane, kljub paremij splošno evropska, kruh v evropskih jezikih npr. velja kot vsemu pa tudi v njih najdemo simbolno raven, kjer po- metonimija za hrano (Človek ne živi samo od kruha (sln.); Der imenovanja jedi nosijo določene kulturne pomene. Zaradi Mensch lebt nicht vom Brot allein (nem.); Nielen chlebom je človek živý (slov.); Nejen chlebem živ je člověk (češ.); Nemcsak kenyérrel svoje pretežno zabavne in didaktične narave ostajajo zunaj él az ember (madž.)) ali plačilo (Čigar kruh jem, tega pesmi pojem fokusa pričujoče razprave. (sln.); Whose bread I it, their song I sing (ang.); Wes Brot ich ess, des Delo se v obravnavanih paremioloških enotah pogosto po- Lied ich sing (nem.); Čí chlieb ješ, toho pieseň spievaj (slov.); Koho javlja kot osrednji življenjski imperativ – ne le kot sred- chleba jíš, toho píseň zpívej (češ.)). Zgodnje vstajanje je povezano z delavnostjo (Rana ura, zlata ura (sln.); Early bird gets the worm stvo preživetja, temveč tudi kot vir dostojanstva, ugleda (angl.); Morgenstund hat Gold im Mund (nem.); Ranná hodina, zlatá in družbene vključenosti. Pregovori, kot je Kdor zgodaj hodina (slov.); Ranní ptáče dál doskáče (češ.); Ki korán kel, aranyat vstaja, mu kruha ostaja, zgoščeno izražajo tradicionalno lel (madž.). Prav tako v skupini slovanskih jezikov najdemo enako etiko delavnosti, ki presega specifične zgodovinske okoli- ubesedene napotke oz. pravila (Stara kuha, dobra župa (sln.); Stara kokoš, dobra juha (hrv.); Stara kokoš, dobra čorba (srb.); Tek pri- ščine in kot aktualni ostajajo v rabi tudi v sodobnih kontek- de z jedjo (sln.); Der Appetit kommt beim Essen (nem.); S jedlom stih, ko časovnega ritma ne določa več agrarna razporedi- rastie chuť (slov.); S jídlem roste chuť (češ.); Evés közben jön meg az tev dneva. Te enote pričajo o medgeneracijskem prenosu étvágy (madž.); Too many cooks spoil the broth (angl.); Veliko kuhar- vrednot in so eden izmed mehanizmov oblikovanja kolek- jev juho pokvari (sln.); Veliko kuharic, slana juha (sln.)) in enake tivne identitete, hkrati pa v njih lahko opazujemo postopne identitetne predstave (Kjer sonce teče, se kruh peče (sln.); Kuda sun- ce teče, tud se i kruh peče (hrv.)). Takih vzporednic bi lahko nizali še spremembe pomenskih podrobnosti pregovorov. več, pa vendar je namen pričujočega odstavka le poudariti, da kljub Hrana kot temeljni eksistenčni element je v paremioloških temu da sem svetovni jezikovni nazor prikazala na slovenskem gra- 99 enotah pogosto predstavljena metaforično – npr. kruh, ki divu, stereotipi (lahko) veljajo za širša družbeno-kulturna območja ima že sicer v pripovedništvu najvidnejše mesto (Kropej s podobnimi življenjskimi razmerami, družbenimi pravili in sistemi. Paremije so – kot vsa slovstvena folklora – prav tako »potujoče«: 1995: 61), se v paremijah ne pojavlja zgolj metonimič- enake ubeseditve se lahko pojavljajo v različnih jezikih iz enake ali no kot simbol za osnovno prehrano, temveč tudi preži- različne skupine, pomensko pa se lahko enako sporočilo le drugače vetje (Živeti ob suhem kruhu in vodi), blaginjo in pripa- ubesedi (npr. Half a loaf is better than no bread (ang.); Bolje vrabec dnost skupnosti in kulinarični družbi (Kjer vzhaja sonce, v roki kot golob na strehi (sln.).) Vsi navedeni pregovori so s porta- la Sprichtwort (Jesenšek idr. 2008–2010), razen angleških, ki so s se peče kruh). Hierarhija vrednotenja posameznih jedi, portala Franja (2024). Prav različne ubeseditve pa so glavni kazalec ki se izrisuje v pregovorih, razkriva praktični pogled na jezikovnih stereotipov, ki kažejo na specifične družbene razmere. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič Zaključek HUZJAN, Vanja: Materialni svet otroštva (Ethnologica - Disser- tationes, 9). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023. V članku sem analizirala pregovore s poimenovanjem jedi, s katerimi sem z etnolingvistično in folkloristično analizo IVANČIČ KUTIN, Barbara: Tolminska frika: Od izrecno delov- ne jedi do simbola tolminskosti. Etnolog 31, 2021, 159–177. pokazala, kako se jedi konceptualno povezujejo z družbe- nimi stališči in človeškimi lastnostmi. Članek prikazuje JAKOBSON, Roman: Lingvistika i poetika. Beograd: Nolit, konceptualno povezovanje in razumevanje družbe in oko- 1966. lice ter jezikovnega izraza. JAKOBSON, Roman: Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: In- Ugotavljam, da pregovori niso zgolj ostanek preteklosti, štitut za humanistične študije, 1996. temveč aktivni nosilci tradicije, ki še vedno vplivajo na JAKOP, Nataša: Vpliv družbenih omrežij na rabo paremioloških dojemanje temeljnih življenjskih kategorij, kot so delo, enot: Na primeru enot s sestavino kruh. Sodobne raziskave v pa- hrana, zdravje in skupnost. V njih se zrcalijo vrednote, ki remiologiji. Slavistična revija 70/3, 2022, 340–360. so oblikovale družbo v preteklosti, še zdaj pa vplivajo na JESENŠEK, Vida, Peter Ďurčo, Kathrin Steyer, Denis Helic, način razmišljanja, vedenja in odločanja posameznikov. Tamás Forgács in Libor Marek (ur.): Sprichtwort, spletna plat- forma, 2008–2010; http://www.sprichwort-plattform.org/sp/ Zahvala Sprichwort_si, 20. 10. 2025. Raziskavo je finančno podprla Javna agencija za znan- KRIKMANN, Arvo: On the Relationships of the Rhetorical, stvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Modal, Logical, and Syntactic Planes in Estonian Proverbs. Slovenije v okviru projekta Jezik, kultura in vrednote: Part 3. Folklore: Electronic Journal of Folklore 9, 1998; https:// www.folklore.ee/folklore/vol8/pdf/syntmod2.pdf, 22. 10. 2025. Gospodarska podoba vsakdanjika v slovenskih folklornih obrazcih (ARIS P6-50197) in raziskovalnega programa KROPEJ, Monika: Pravljica in stvarnost: Odsev stvarnosti Etnološke, antropološke in folkloristične raziskave vsak- v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine. Ljubljana: ZRC SAZU, 1995. danjika (ARIS P6-0088). Zahvaljujem se tudi recenzentoma članka za odlične ko- LIČEN, Daša: Reinventing Habsburg cuisine in twenty-first cen- mentarje, humorne pripise in konstruktivne nasvete. tury Trieste. Folklore: Electronic Journal of Folklore 71, 2018, 37–54; https://www.folklore.ee/folklore/vol71/licen.pdf, 22. 10. Literatura in viri 2025. MAKAROVIČ, Gorazd: Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. A. P., roj. leta 1939, Dolenjska, pogovor, 17. 6. 2025. Slovenski etnograf 33/34, 1988–1990, 127–205. BABIČ, Saša: Uganke na Slovenskem. Ljubljana: ZRC, Založba METERC, Matej: Paremiološki optimum: Najbolj poznani in ZRC, 2021. pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Ljubljana: BABIČ, Saša idr.: Zbirka slovenskih paremioloških enot Prego- Založba ZRC, 2017. vori 1.1, Repozitorij slovenskih jezikovnih virov CLARIN.SI, MINTZ, W. Sidney in Christine M. Du Bois: The Anthropology 2023; http://hdl.handle.net/11356/1853, 20. 10. 2025. of Food and Eating. Annual Review of Anthropology 31, 2002, BABIČ, Saša idr.: Collection of Slovenian riddles Uganke 1.0, 99–119. Repozitorij slovenskih jezikovnih virov CLARIN.SI., 2025; MLEKUŽ, Jernej: Burek.si?!: Koncepti, recepti. Ljubljana: Stu- http://hdl.handle.net/11356/2023, 20. 10. 2025. dia humanitatis, 2008. BARTMIŃSKI, Jerzy: Aspects of Cognitive Ethnolinguistics. MLEKUŽ, Jernej: I feel kranjska kobasica: Kako je kranjska ko- Sheffield in Oakville, CT: Equinox, 2009. basica podigla slovenski narod. Zagreb: Srednja Europa, 2018. BERRY, Wendell: The Pleasures of Eating. V: Wendell Berry NIKOLOVSKI, Gjoko: Bogastvo in revščina v slovenski frazeo- (ur.), What are People for?. San Francisco: North Point Press, logiji. Slavia Centralis 16/2, 2023, 114–131. 1990, 145–152. PODJED, Dan in Katarina Polajnar Horvat: Pandemija odpad- DUNDES, Alan: The Study of Folklore. Englewood Cliffs, N. J.: kov. V: Dan Podjed in Katarina Polajnar Horvat (ur.), Nevidno Prentice-Hall, 1965. življenje odpadkov. Ljubljana: Založba ZRC, 2022, 7–20. FRANJA: večjezični portal Inštituta za slovenski jezik Fra- 100 ROBERTS, Wayne in Lori Stahlbrand: A Smiling Face is Half na Ramovša ZRC SAZU, 2024, različica 1.2; www.franja.si, the Meal: Setting a Place for Culture and Food Advocacy. V: 14. 8. 2025. Kathleen Lebesco in Peter Naccarato (ur.), The Bloomsbury GODINA GOLIJA, Maja: Prehranski pojmovnik za mlade. Ma- Handbook of Food and Popular Culture. London in New York: ribor: Aristej, 2006. Bloomsbury Publishing Plc., 2018, 314–328. GRZYBEK, Peter: Semiotic and Semantic Aspects of the Pro- SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena verb. V: Hrisztalina Hrisztova-Gotthardt in Melita Aleksa Varga in deloma prenovljena izdaja, 2014. Elektronska objava. Ljublja- (ur.), Introduction to Paremiology: A Comprehensive Guide to na: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU; www. Proverb Studies. Waršava in Berlin: de Gruyter, 2014, 68–111. fran.si , 14. 8. 2025. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič Good Food Speaks for Itself: Conceptual Map of Slovenian Paremiological Units with a Food Naming Component The article analyses proverbs containing food items, using ethnolinguistic and folkloristic analysis to show how food is conceptually linked to social aspects and human characteristics. It demonstrates the conceptual linking and understanding of society and the environment, as well as linguistic expression. An analysis of folklore forms, particularly paremiological mate- rial focusing on the themes of food, work and prosperity, reveals a complex network of social values that were crucial for the survival and everyday life of past generations in Slovenia. The analysis was carried out on a collection of proverbs from the Institute of Slovenian Ethnology at the ZRC SAZU, which mainly contains material from the 19th and early 20th centuries, thus offering a diachronic insight into the worldviews of the society of that time, especially as we interpret them today. Proverbs containing the names of dishes, in their conciseness, not only provide normative guidance to individuals, but also reflect specific material conditions, especially scarcity, social stratification and the importance of diligence as fundamental va- lues. We initially included riddles in our research, but these are of a different genre and mostly avoid directly addressing work and food. Nevertheless, we can find a symbolic level within them, where the names of dishes carry certain cultural meanings. Due to their predominantly entertaining and didactic nature, however, they remain outside the focus of this discussion. In the paremiological units under consideration, work often appears as a central imperative of life – not only as a means of survival, but also as a source of dignity, prestige and social inclusion. Proverbs such as Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja (‘He who rises early has abundant bread’) succinctly express a traditional ethic of industriousness that transcends specific historical cir- cumstances and remains relevant even in a contemporary context, where the rhythm of work is no longer tied to the agrarian distribution of the day. In conclusion, we can say that proverbs are not merely remnants of the past, but active carriers of cultural heritage that still influence the perception of fundamental categories of life, such as work, food, health, and community. They reflect the values that have shaped society and continue to shape the way individuals think, behave and make decisions in modern times. 101 Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin* PETDESET FOLKLORNIH OBRAZCEV O BOGASTVU, REVŠČINI IN DENARJU V BOVŠKEM NAREČNEM GOVORU Strokovni članek I 1.04 Datum prejema: 30. 6. 2025 Uvod govorci narečja.1 Enotam so dodana etnografska pojasnila oz. umestite v t. i idealno-tipski kontekst, kar lahko preci- Folklorni obrazci, podobno kot paremije, s katerimi se de- zneje osvetljuje rabo; to je še zlasti pomembno pri enotah, loma prekrivajo, vsakdanje izkušnje in splošna opažanja ki so že izgubile stik s prvotno motivacijo oz. so od nje že jedrnato podajajo v formulirani obliki jezika. Kot učinko- vita govorna figura v ustnem ali pisnem sporazumevanju tako oddaljene, da uporabniki ne prepoznavajo več prvot- so lahko zapomnljive in tako že pripravljene za takojšnjo ne asociacije, temveč prevzemajo le njihov v jezikovnem rabo pri opisu in povzemanju kot parafraziranju najrazlič- sistemu utrjen pomen. nejših situacij (Mieder 2004: xi); tega se uporabniki pogo- Gradivo iz bovške zbirke folklornih obrazcev je bilo doslej sto niti ne zavedajo, saj so tako vsakdanje in razširjene, da obravnavano v dveh znanstvenih člankih: Paremiološko jih uporabljajo »avtomatsko«. gradivo iz Zgornjega Posočja v dveh rokopisnih zbirkah: Pričujoči prispevek prinaša nabor petdesetih folklornih Elementi lokalnosti s poudarkom na kulturnospecifičnih obrazcev s pomenskega polja blaginje tj. bogastva oz. rev- folklornih obrazcih z lokalnimi antroponimi (Ivančič Ku- ščine in z njima povezano besedo denar ter njene nev- tin 2022) in Žanrske, pomenske in zgradbene značilnosti tralne in ekspresivne sopomenke. To pomensko polje je bovških pregovorov in (primerjalnih) frazemov z leksemsko bilo v slovenskem knjižnem jeziku že obravnavano (npr. sestavino rit (Ivančič Kutin 2024). Pri pripravi drugega sta Nikolovski 2023; Jakop 2024), tukajšnje gradivo pa je iz bili izjemno produktivni metodi: 1) usmerjene pozornosti bovškega narečnega govora. Primeri so del še neobjavlje- na rabo teh frazemov v spontanem diskurzu ter 2) spodbu- ne, delovne zbirke folklornih obrazcev (trenutno obsega janje govorcev, da se sami spomnijo še katere enote. Obe okoli 3000 enot), ki jih že dve desetletji dokumentiram metodi sem uporabila tudi pri pripravi pričujočega prispev- med govorici bovškega narečnega govora. Enote so zapi- ka, vendar je samo prva prinesla nekaj novega gradiva, dru- sane v narečni obliki (fonetični ali poenostavljeni fonetični ga pa ni bila učinkovita. zapis). Raznolika skladenjska struktura zapisov največ- V bovškem govoru je beseda soud večinoma nevtralna so- krat ohranja obliko, v kateri je bil frazem izrečen, torej pomenka za denar. V bovščini je tudi nekaj besed oz. be- nestavčno ali stavčno, z neosebno ali različnimi osebnimi sednih zvez za »denar majhne, neznatne vrednosti«: fičnik, glagolskimi oblikami, z različnimi slovničnimi števili (v čentežim, pet par(a), tri bele in tri črne, palanka. ednini ali množini, manjkrat v dvojini) ter v različnih slov- ničnih časih. Ob nekaterih enotah je opisan tudi kontekst Gradivo s komentarji o pomenu in rabi rabe (več o zapisih gl. Ivančič Kutin 2022: 337). Podatka Izbrane enote so razporejene v osem žanrskih skupin, ki o frekvenci in generacijski razporeditvi pojavitve določe- običajno nakazujejo tudi funkcijo (namen). Ob vsakem nega folklornega obrazca zbirka nima, saj se je gradivo primeru je najprej dobesedni knjižni prevod, sledita po- na seznam dodajalo po principu že je / še ni, ne pa vsakič, mensko pojasnilo in opis najznačilnejših / najpogostejših ko se je primer pojavil v diskurzu. O časovni oddaljenosti kontekstov, pri primerih, katerih pomenska motivacija je je mogoče sklepati v primerih, ko enota ni več v rabi in že oddaljena, pa tudi etnološka umestitev. Lokalno speci- posledično obče znana, zato jo govorec/zapisovalec po- fične enote so označene z znakom *. spremi s pojasnilom včasih so rekli, nona je vedno dejala, ranjki »taiinta« je pravil … ipd. Pregovori Gradivo je razvrščeno po folklornih žanrih. Prednost take • *Soudǝ so dikla, čǝ jǝh znaš nucǝtǝ, čǝ jǝh pa nǝ 102 razvrstitve je, da raba žanra pogosto že določa ali nakazuje znaš, pa guspudar. pragmatično funkcijo folklornega obrazca oz. frazema; ob vsaki enoti je – če ta ni razviden iz samega primera – po- dan kontekst pojavitve. Pri definiranju pomena rabe sem 1 Govorci bovščine, s katerimi sem se posvetovala o kontekstih rabe in pomenu, so bili: Monika Ivančič Fajfar, Ivo Ivančič, Vlasta Komac, se opirala na lastno jezikovno znanje in izkušnje domačin- Štefka Horvat, Berti Kravanja in Zoran Pavlin. Vsem se iskreno za- ke, prav tako pa sem se posvetovala z nekaterimi drugimi hvaljujem za sodelovanje. * Barbara Ivančič Kutin, dr. literarnih ved, folkloristka, slovenistka, raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zunanja predavateljica na Univerzi v Ljubljani, Filozofski fakulteti, Oddelku za slovenistiko; b.ivancic@zrc-sazu.si. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin Denar je dekla, če ga znaš uporabljati, če pa ga ne znaš, • Ni use tu dnarjǝ. pa gospodar. Pregovor pojasnjuje odnos človeka do de- narja in s tem posredno tudi vpliv na njegovo blaginjo. Ni vse v denarju. Bogastvo oz. količina premoženja / de- Uporablja se kot komentar na različne predvsem negativ- narja za srečo ni bistvena. Npr. komentar ob sprejetju manj ne situacije, npr. če je nekdo (preveč) razsipen, stiskaški, plačanega dela, ki pa ima druge prednosti, npr. možnost pohlepen, redkeje za opis pozitivnih lastnosti, kot so ravno kreativnosti, bližina doma, veselje …; tudi kot komentar k neugodnim razmeram nekoga, ki je bogat (npr. težave z pravšnja varčnost, preudarnost … zdravjem, odnosi, otroki ...). • *Poki šoldi, poka roba. • *Dnar diela jəntrih. Malo denarja, malo dobrin/stvari; Malo denarja, slaba Denar povzroča spor / prepir. Komentar k situacijam, ko kvaliteta. Ustreznica knjižni obliki (Za) malo denarja, ma- se prijatelji, sorodniki sprejo zaradi premoženja, npr. deli- lo muzike. Pregovor se uporablja citatno, v italijanščini, tve dediščine. kot komentar k poceni izdelku slabe kakovosti, npr. ko se gospodinjski aparat pokvari kmalu po nakupu. Prav tako je • Duobr prjatu je buolš ku dnar. / Duobr prjatu je v rabi za poceni ali zastonj storitev slabe kakovosti, včasih buolj ku dnar. tudi v pomenu, da ne gre iskati pomanjkljivosti v stvareh, Dober prijatelj je boljši kot denar. / Dober prijatelj je vre- ki so bile poceni ali zastonj, podobno kot pri pregovoru den bolj kot denar. Pregovor poudarja vrednost / pomemb- Podarjenemu konju se ne gleda v zobe (Meterc 2020). Pre- nost dobrih (prijateljskih) odnosov. V nekaterih situacijah, govor nosi tudi zgodovinsko-kulturno asociacijo, ko so predvsem v stiskah, so (iskrena) pomoč / razumevanje / prebivalci obmejnega pasu po drugi svetovni vojni vse do sočutje prijatelja nekaj, česar se ne dobi za (noben) denar vstopa Slovenije v EU imeli t. i. maloobmejne prepustni- (česar ni mogoče kupiti). Pregovor, ki poudarja vrednoto ce; dokument jim je omogočal prehajanje državne meje na čustvene bližine in zanesljivosti, na Bovškem ni znan; v lokalnih mejnih prehodih ter »uvoz« dobrin v omejeni vre- korpusu Clarin.si npr. sta v pomensko enaki obliki doku- dnosti; ljudje so tako v Italiji lahko kupovali stvari, ki jih v mentirana Pravi prijatelj je največji zaklad na svetu; Do- Jugoslaviji ni bilo, so bile teže dostopne, slabše kakovosti ber prijatelj je boljši od gotovega denarja. ali pa ni bilo veliko izbire; toda za nakup je bilo treba imeti denar (devize).2 Pregovor se še danes uporablja za kjerkoli • *Bləgù ni sǝruota. kupljene izdelke/dobrine. Blago ni sirota. Posedovati nekaj (navadno materialnega) • Zə mihn dnar se malo dubuo. v večji količini, kot je nujno (zaloga), je pametno, preudar- no in lahko pride prav v kritični situaciji. Beseda sirota je Za malo denarja se malo dobi. Gre za sopomenko prej na- v pomenu (materialne) nebogljenosti ali revščine. Prego- vedeni italijanski citatni obliki ter slovenski varianti Malo vor je lahko tudi v funkciji šale ali pikrega / posmehljivega plačaš, malo dobiš. Kontekst rabe je lahko podoben, ven- komentarja nekomu / o nekom, ki je (pre)debel. dar se v praksi bolj uporablja za količino kot kvaliteto. • *Čǝ junja sunce žge an umies dǝš rǝmušljà, zemlja • Soude an ərt je trieba skritǝ. buget prdielk dà. Denar in rit je treba skriti. Napotek, naj se nekaterih za- Če junija sonce žge in vmes dež rosi, zemlja bogat sebnih zadev, kot so podatki o premoženju in telesu (spol- pridelek da. Vremenski pregovor, ki ob zadostnem son- nost, morda zdravstveno stanje), ne razglaša, saj lahko cu in dovolj vode meseca junija obljublja dobro, bogato povzročajo negativne misli / občutke pri drugih (da je ne- letino (blaginjo). kaj nespodobno, zavist) ali napotujejo k škodljivim deja- njem, npr. kraji, izdaji, prevari, (verbalnemu / spolnemu) • *Vǝč_k ma, buolj zja. nadlegovanju … Soroden, širše znan pregovor Ogenj, rit Več kot ima, bolj zija. Pregovor opisuje domnevno pogosto in kače niso za igrače poudarja nevarnost, medtem ko lastnost bogatih ljudi – pohlep; kdor je bogat / ima veliko, bovški tabuizira; motiva obeh sta enaka. mu to ni dovolj, rad bi imel še več. Pregovor slikovito ori- • Dnar – svəta vlədar. še pohlepneža, ki z odprtimi usti in očmi preži, kje bi še 103 kaj dobil; v bovškem govoru ima glagol zijati (zjatǝ) več Denar – sveta vladar. Kdor ima denar, ima tudi oblast / pomenov: zehati in z odprtimi usti in očmi strmeti. besedo / moč, zato lahko vse doseže / izsili: s pregovorom se komentira dejanja, ki jih motivirata koristoljubje ali so- • *Čento meštirji – čento mižerje. cialna (pre)moč, ne pa morala. Sto poklicev – sto revščin. Kdor se loti veliko različnih po- klicev / opravil sočasno, ne opravlja nobenega dovolj do- 2 Kava, banane, pralni prašek, oblačila, tehnične naprave, gradbeni bro, kar pomeni, da nobena od teh dejavnosti ne omogoča material, kot so keramične ploščice, cement, radiatorji ipd. (dobrega) preživetja. Pregovor ima negativno konotacijo Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin in se v diskurzu pojavlja kot komentar, ko nekdo pogosto ostalo le nekaj fičnikov; Kaj neki je dobil za hišo – nekaj menja dejavnosti, s katerimi se preživlja / ukvarja (služba, fičnikov! Z izjemo fičnika, ki je splošna sopomenka za no- šola, konjički). Pojavlja se kot komentar k malomarno, mi- vec majhne vrednosti (gl. SSKJ, geslo fičnik) in posredno mogrede površno opravljenemu delu. Včasih je raba tudi kaže na zgodovinske okoliščine, pa druge sopomenke, ki brez negativne konotacije, kot pomilovanje nekoga ali sa- se pojavljajo v tem frazemu, ohranjajo spomin na različna moironija, ko nekdo opravlja dve prekarni deli ali več, ki zgodovinska obdobja, v katerem so se uporabljale valute mu ne prinašajo dostojnega zaslužka. državnih tvorb, pod katere je spadalo območje Bovškega. • Riwəvž (zmieri) ustane riewž. / Riewəž – zmierm ri- • datǝ / dubitǝ soude nǝ ruoke ewž. dati (dobiti) denar na roke > plačati takoj, vnaprej. V Revež – vedno ostane revež in varianta z elipso glagola preteklosti je takšno poslovanje dokazovalo zanesljivost revež – vedno revež. Kdor se rodi reven / v revni družini, kupčije (takojšnje plačilo) in imelo pozitivno konotacijo; tudi v pomenu nesposoben ali prizadet, tak ostane vse živ- danes je pomen drugačen, pomeni storitev brez računa, ljenje. Komentira tudi neuspešno prizadevanje nekoga, ki posledično brez plačila davka, kar ni zakonito. Frazem se bi rad izboljšal (materialni / socialni) položaj, a mu to za- povezuje tudi z drugimi glagoli (plačati, vzeti, vreči …). radi nesrečnih okoliščin / nespretnosti / neinteligentnosti • zǝ (n)uben denar / zǝ nubene soude in varianta ga ni / neiznajdljivosti ne uspeva. Včasih tudi komentar h ko- dnarja pičenju neugodnih okoliščin / nesreče pri nekom, ki mu že tako ali tako ne gre dobro. V tem pomenu je soroden za nikakršen denar / ga ni denarja > absolutno zanikanje, pregovor Zluodi grie sret ta, kjer je žie kupc. (Zlodej gre nepripravljenost nekaj storiti (povedati, iti, vzeti, zamenja- srat tja, kjer je že kup.); Zluodi grie nǝ kupc sret. (Zlodej ti …). gre srat na kup.) • dnar / soude sratǝ • Tejst_k riewǝžǝm daje, Bugù pusoja. denar srati > na lahek način, brez truda pridobivati denar Kdor revežem daje, Bogu posoja. Kdor je usmiljen, mu ali druge dobrine. Funkcija frazema je največkrat zani- bo Bog povrnil. Pregovor spodbuja sočutje in dejanja po- kanje ali zavrnitev, čeprav je v vprašalnem ali povednem moči tistim, ki so te potrebni (revni). Eno od pomembnih naklonu. – A_m pusodš malo dnarja? – A misləš, də ga vodil krščanskega nauka je močno vplivalo na mišljenje (denar) sierjəm? S členkom saj tudi v pomenu predrago: in vrednote ljudi na Bovškem; motiv usmiljenja / dobrote, saj nǝ sierjem dnarja. ki sta (od Boga) poplačana že na tem svetu, je npr. tudi v • kuštat (dat) ǝn soud / par soudu povedki o nastanku Rabeljskega jezera (gl. v Dolenc 1992: 172– 173). V Clarin.si je mogoče najti več variant z istim stati/dati en sold > biti skoraj zastonj; malo denarja dati, ali zelo sorodnim pomenom: Bogu posojuje, kdor revežu prispevati. Je kuštalo ku ən soud > bilo je poceni / Kušta daruje! Kdor revežu pomaga, Jesusu roko poda; Kdor re- par soudu. vežu pomaga, temu Bog plačuje obresti. • par soudu gore al dou Frazemi nekaj soldov gor ali dol > cena je v vsakem primeru po- dobna. Frazem izraža (sproščen / brezbrižen) odnos govor- • bit uriedno dnarja ca do cene nečesa. Kot kupec se je pripravljen sprijazniti z višjo ceno, kot prodajalec pa z nižjo. biti vredno denarja > dobra naložba, nakup; skupaj z za- imkom svoj pa se nanaša na osebo in ima večinoma nega- • bit nubenǝ soudǝ tivno konotacijo: pomeni biti prebrisan, iznajdljiv v škodo biti nobeni soldi > biti zelo poceni. Je dau dwajst taužǝnt drugih, brezobziren, malovreden, izrečeno s cinično in- z pǝrcelo, tu niso nubenə soudə. Za parcelo je dal dvajset tonacijo. Tejsta je uridna suojga dnarja! Enak pomen (in tisoč, to ni noben denar. Za kupca zelo ugodna kupčija. intonacijo) ima srbohrvaška oblika Da te neznam, skupo 104 bi te platila!, ki sem jo večkrat slišala med domačini na • soude mətat skuz okno Bovškem. Denar metati skozi okno > po nepotrebnem (zaman) za- • ǝn_par soudu (fičnku / čǝntežimu / palank / lir / pravljati, trošiti z nespametnim ravnanjem. Soroden tudi s dinárju / tolárju) kuštat mietǝ, datǝ …) frazemom kuriti denar: tejst_k rauha, kuri dnar/soude an zdraulje > kdor kadi, kuri denar in zdravje. nekaj soldov (fičnikov, čentežimov, palank, lir, dinarjev) stati (imeti, dati …) > zelo malo denarja ali majhne denar- • ena pǝlanka / par pǝlank ne vrednosti. Konc miesca mo je ustalo səmu n_par fičn- Ena palanka / nekaj palank > malo denarja. Večkrat v zve- ku. / Kej žie-le je dubiu zə bajto, n_par fičənku! > Mu je zi s števniki ena, dve, tri, pet, deset, ali nedoločenim števi- Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin lom par (nekaj), v vsakem primeru je to zelo malo denarja: uspelo najti, morda je v zvezi z nekdanjo črno palanko in je zəslužila piet palank. beličem, oba sta bila novca majhne vrednosti. • ne vredno biti pet para • Kajšna mižerja! / vǝlika mižerja Ni vredno pet par > frazem je iz obdobja Jugoslavije, ko je Kakšna revščina! > Vzklik čudenja z negativno konotacijo bila ena para stotina dinarja, pet par pa najmanjši kovanec kot komentar na slabo stanje nečesa, npr. slabo opravlje- z nizko vrednostjo: Tu ni uriednao piet para. Kot kaže, nega dela, predmeta / naprave slabe kakovosti, slabe izde- frazem ohranja citatno, srbohrvaško slovnično obliko; ima lave, slabo delujoče. Podobno tudi Tu je na vəlika mižerja! isti pomen kot Ni vredno nima / ni vredno prebite pare ali > velika beda, npr. slabo / siromašno stanje gospodinjstva, Ni vredno počenega groša; ti dve obliki na Bovškem nista domačije, osebe … ali slabo opravljenega dela. bili dokumentirani. Vrednost dinarja je z inflacijo padala, primer neparemijske, dobesedne rabe: K_sǝm biu mičkǝn, Primerjalni frazemi je kuštou sladoled piet para. Primeri primerjalnih frazemov so v osebni glagolski obli- • *puguzǝntǝ dnar ki, saj jih je težko razvezati v knjižni jezik in nevtralno slovnično obliko, ne da bi se pri tem ohranila nazornost. primakniti denar > frazem opisuje način, kako nekdo ne- komu izroči denar – diskretno, tako da drugi ne vidijo; tudi • Ma soudu, də nə vie, kem z njimi. v pomenu s težkim srcem. Pogosto se uporablja z elipso Ima denarja, da ne ve, kam z njim > je zelo bogat / pre- leksema denar. Glagol guzati pomeni premikati s poriva- možen. njem nekaj tako, da drsa ob podlago (npr. premikanje tež- kega pohištva).3 Stric mo zə guod zmiri kej (= denarja) • *Ma, dǝ nǝ vie, s kirem prstǝm tu rǝt štuokntǝ. puguzne. / T_niso nəč puguzəlne? Kumi je pugiznu malo. Ima, da ne ve, s katerim prstom v rit dregniti. > ima več Frazem se uporablja tudi v pomenu podkupnina: je blu tre- kot dovolj in še preveč. ba malo puguznte (diskretno izročiti denar). • Tem je soudu ku listja an trawe. • *dat /miet, da pəs ne uščije Tam je denarja kot listja in trave > zelo veliko denarja. dati/imeti (tolko denarja), da te pes (ne) oščije > komen- tar, ki pospremi darovanje manjše vsote denarja bližnjemu, • Se walja tu dnarjə. / Se walja tu soudəh. običajno v družini (starši, stari starši otrokom, mož ženi in Se valja v denarju. > je zelo bogat, ima veliko denarja. obratno) ali med prijatelji. Največkrat se uporablja v situa- ciji, ko nekdo nekomu (spontano in s hipno odločitvijo) • Siedi nǝ soudǝh. podari nekaj denarja, če je npr. pozabil denarnico, potrošil Sedi na denarju > je varčen, ne zapravlja, tudi v pomenu vse, kar je imel pri sebi, otroku za sladoled …). Navadno škrtosti. je frazem v zanikani obliki: Na, dǝ te pǝs nǝ uščije! (Izvoli, • buget ku tajfl. da te pes ne oščije.) Pasje označevanje teritorija (lastnine) z urinom morda nakazuje pomen, da je človek, ki je popol- Bogat kot hudič > zelo je bogat. noma brez denarja, brez vsakršne možnosti izbire, svobo- • riewǝn ko crkviena mǝš. de in mora biti podvržen kateremukoli gospodarju, še psu. Reven kot cerkvena miš > zelo reven. • ne bit uriedǝn, dǝ pǝs uščije • Riewn (buožǝc), de se še kamno smilǝ. > biti zelo malo (nič) vreden. Čeprav so sestavine v fra- zemu podobne kot v prejšnjem primeru, pa je pomen dru- Reven, ubog, da se še kamnu smili. gačen, tak, kot ga pozna širši slovenski jezikovni prostor. Nekonvencionalna replika • tri biele an tri črne tri bele in tri črne > kupčija, pri kateri prodajalec zaradi • *Kaj je ura? Zə riewəže je gore u / nǝ turnǝ! 105 svojega neznanja, kupčeve premetenosti ali podrejenega Koliko je ura? Za reveže je v zvoniku / na zvoniku. družbenega položaja v primerjavi s kupcem nekaj proda pod ceno, za majhen denar, in tako iztrži manj, kot je pred- Izštevanka / rima met prodaje vreden: Sta se zmənala zə tri biele an tri čr- ne; Je dau tri biele an tri črne. Izvorne motivacije mi ni • *Miškna je šla nǝ sudnijo, dǝ puwrne čast Mǝtijo, je plǝčala taužǝnt lir, dǝ buo u Čǝsuočǝ mir. 3 Puguzǝntǝ mizo ta_h stienǝ. Gl. geslo »guzati« v SBG (Ivančič Kutin Miškna šla je na sodnijo, da povrne čast Matiju, je plačala 2007). tisoč lir, da bo v Čezsoči mir. > Izštevanka je folklorizi- Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin rana kitica šaljive pesmi avtorja Franca Kavsa – Paljka o Joza Kravanja – Marinčič (1876–1969) iz Vrsnika, se ta dogodku v Čezsoči z naslovom Čezsoška nagajivka (gl. struktura zaključka ponovi v vseh enotah, ki se končajo s Komac 1996: 100–101). poroko. • Riewǝž je biv an riewǝž buo, *dokler na svet živu Šege buo. Koledovanje – konja kovati: otroci so na novega leta dan Revež je bil in revež bo, dokler na svetu živel bo. Frazem- šli z jabolkom po vasi in pri vsaki hiši voščili: ska varianta pregovora Enkrat revež – vedno revež, razšir- jena v rimo. Ista struktura je v rabi tudi za izražanje neza- • *»Wem weščǝm, wem weščǝm še sam nǝ viem kej, dovoljstva govorca z lastnostjo / ravnanjem neke osebe: seǝgnite tu waržǝt an dejte mǝ kej. Srejčno nu- briečla (= cmerav otrok) s bila, briečla buoš, dokleǝr n wu liǝto, Buoh dej zraulje nuna /nunc. […] A_m sviet žviela buš. Šlampeǝst (= površen, nemaren pri delu) pudkujeǝte konja?« sǝ an šlampǝt buoš, dokǝe nǝ svietǝ živu buoš. Vam voščim, vam voščim, še sam ne vem kaj, segnite v va- • *Bžite ubuogime, an puzdravite phie! žet (žep) in dajte mi kaj. Srečno novo leto, Bog daj zdravja, teta / stric. Včasih so dodali še: »Ali mi podkujete konja? Pojdite vbogajme in pozdravite bolhe. > šaljiv pozdrav In pri tem pomolili jabolko, da je ta, ki je odprl vrata ali otrokom, ki odhajajo v posteljo, podobno kot v širše znani nekdo od domačih iz hiše, vanj zapičil kovanec. Lahko noč pa eno bolho na pomoč!, ki pa na Bovškem ni bila dokumentirana. Sklep Vraže Petdeset primerov folklornih obrazcev je uvrščenih v osem žanrskih tipov, od tega so trije predstavljeni z ne- • Čǝ griǝ dǝš nǝ dan wehcitǝ, buo dnar. Če gre dež na koliko več gradiva, to so pregovori, frazemi in primer- dan ohceti, bo denar. jalni frazemi. Za gradivo je značilna pragmatična funk- cija, ki je odvisna tudi od neverbalnih znakov (ton glasu, • Čə te srbi tǝ prawa (diesna) roka, buš dubil dnar, če geste) in besedilnega konteksta. Brez upoštevanja vraž, te srbi tǝ liewa, ga buoš muoru pa datə.4 Če te srbi pri katerih navzočnost v širšem slovenskem prostoru ni desna roka, boš dobil denar, če te srbi leva, ga boš bila preverjena v virih, je lokalno specifičnega gradiva moral dati. nekaj več kot ena tretjina (15 od 44 primerov). Največ • K_slišǝš uprwo kukuco, se muorǝš takoj prjet z dnar, lokalno specifičnih enot je med pregovori (8 od 14), kar dǝ ga buoš mou cǝlù lieto. Ko slišiš prvič (spomladi) nakazuje, da so se izkušnje ljudi v tem prostoru najpogo- kukavico, se moraš prijeti za denar, da ga boš imel steje oblikovale v stalno stavčno zvezo. Nekateri primeri vse leto. so časovno motivirani, npr. z omembo nekdanjih valut • Tejst_k je kusmet, buo buget! Kdor je kosmat (pora- (čentežim, palanka, lira, par, tolar) ali elementov arha- ščen), bo bogat. ičnega vsakdana, ki jih sedanje mlajše generacije ne po- znajo več (npr. spanje na slami). Ne glede na to pa so v • Čǝ stopiš tu drek, buoš dubiu soude. Če (nehote) jeziku tako močno zasidrane, da so še vedno v rabi. Bliži- stopiš na drek, boš dobil denar. no romanskega jezikovnega prostora izkazujejo obrazci, • Čǝ te pusierje tǝč, buojo soudǝ /srejča. Če te pokaka ki (deloma) ohranjajo citatno obliko. ptič, boš bogat / srečen. Nabor petdesetih primerov gradiva izkazuje tako številč- nost in v marsičem edinstvenost bovškega gradiva, doku- mentiranega na relativno majhnem in omejenem jezikov- Zaključne formule pravljic nem območju, kot možnost nadaljnjega raziskovanja. • An so jǝdlǝ an so pilǝ an so mielǝ usga zǝdost. Zahvala In so jedli in pili in so imeli vsega dovolj. > niso (več) Prispevek je nastal v sklopu projekta Tradicionalne paremi- 106 živeli v pomanjkanju. V zaključnih formulah pravljic je ološke enote v dialogu s sodobno rabo (J6-2579) in razis- pogosto največja nagrada / bogastvo, da je človek sit (ima kovalnega programa Etnološke, antropološke in folklo- dovolj hrane), ne le na Slovenskem, pač pa globalno. V ristične raziskave vsakdanjika P6-0088, ki ju je finančno pravljicah z Bovškega, ki jih je v petdesetih in šestdese- podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in ino- tih letih Milku Matičetovemu pripovedoval pravljičar vacijsko dejavnost Republike Slovenije. 4 Tudi v obratnem zaporedju, najprej leva, potem desna: Čǝ te srbi ta liewa roka, buoš dau soude. Čǝ te srbi ta praua, dubuoš soude. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Barbara Ivančič Kutin Literatura in viri JAKOP, Nataša: Proverbs About Wealth and Poverty on Social Media: Usage and Functions. / V: Saša Babič, Nataša Jakop in DOLENC, Janez: Zlati Bogatin. Ljubljana: Kmečki Glas (Gla- Rok Mrvič: Paremiologija med tradicijo in sodobnostjo / Pa- sovi, 4. knjiga), 1992. remiology Between Tradition and Innovation. Ljubljana: ZRC IVANČIČ KUTIN, Barbara: Slovar bovškega govora. Ljubljana: SAZU, 2024, 201–216. ZRC SAZU, 2007. KOMAC, Vlasta: Čez Boko gre čeča. Nova Gorica: Založba IVANČIČ KUTIN, Barbara: Paremiološko gradivo iz Zgornjega Branko, 1996. Posočja v dveh rokopisnih zbirkah: Elementi lokalnosti s po- METERC, Matej: Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških udarkom na kulturnospecifičnih folklornih obrazcih z lokalnimi izrazov, 2020; www.fran.si, 6. 5. 2025. antroponimi. Slavistična revija 70/3, 2022, 333–348. MIEDER, Wolfgang: Proverbs: A Handbook. Westport (CT) in IVANČIČ KUTIN, Barbara: Žanrske, pomenske in strukturne London: Greenwood Folklore Handbooks, 2004. značilnosti bovških frazeoloških enot: Na primeru pregovorov in (primerjalnih) frazemov s sestavino rit. V: Saša Babič, Na- NIKOLOVSKI, Gjoko: Bogastvo in revščina v slovenski frazeo- taša Jakop in Rok Mrvič (ur.), Paremiologija med tradicijo in logiji. Slavia Centralis 2, 2023, 114–131. sodobnostjo / Paremiology Between Tradition and Innovation. Ljubljana: ZRC SAZU, 2024, 75–92. 107 Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Katarina Šrimpf Vendramin* TEKSTILNA KULTURA V OGLEDALU FRAZEMOV, PREGOVOROV IN KRATKIH FOLKLORNIH OBRAZCEV Strokovni članek I 1.04 Datum prejema: 2. 10. 2025 Uvod naredi človeka so odsevi izkušenj in stališč (predvsem) preteklega časa, ki so se oblikovali v stalne besedne zveze V članku obravnavam, kako slovenski pregovori in frazemi s figurativnim pomenom. V njih se zrcalijo družbene vred- iz zbirke Pregovori 1.1 odražajo nekdanje pomene tekstil- note, medtem ko posamezni semantični elementi nosijo ne kulture in katere njene sestavine so našle mesto v jeziku tudi simbolne pomene (Mieder 2004: 4), povezane tako z in pridobile prenesen pomen. Osredotočam se predvsem izdelavo tekstila in oblačil kakor tudi drugih vidikov teks- na odraz vsakdanjih izkušenj nekdanjih generacij, njihovih tilne kulture. tehnoloških praks in kolektivnih predstav o delu in družbi. Članek temelji na zbirki slovenskih pregovorov Pregovori Pokažem, kako so poimenovanja tekstilnih postopkov, oro- 1.1 (Babič idr. 2023).1 Do sedaj je bilo v zbirki najdenih dij in materialov pridobila simbolne pomene, ki presegajo približno 800 enot, ki se na različne načine navezujejo njihov prvotni dobesedni, označevalski pomen. Razkrivam na tekstilno in oblačilno kulturo. Da bi ugotoviti, koliko plasti v jeziku ohranjene tekstilne kulture – od materialnih pregovorov sploh odraža tekstilno kulturo ter na kakšne in poklicnih do simbolnih – ter kaj nam te povedo o načinu načine – od proizvodnje in uporabe materialov do izdelave življenja, delu in vrednotah skupnosti, v katerih so nastale. oblačil in njihove simbolike (Šrimpf Vendramin 2024a) Ker pa je večina pregovorov danes manj znanih, je vpogled – je bila zbirka prvič pregledana v okviru projekta Tra- zgodovinski in ne odraža sodobnih simbolnih pomenov. dicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo. V članku uporabljam v tujini uveljavljeno terminologijo Pregled se je začel z iskanjem po posameznih ključnih textile culture oz. ‚tekstilna kultura‘, ki izhaja iz širšega besedah, povezanih z oblačili, kot so obleka, čevelj, sraj- razumevanja tekstilnih praks in pomenov ter vključuje ma- ca itn., ki se pojavljajo v najbolj znanih slovenskih pre- terialne, družbene in simbolne razsežnosti proizvodnje in govorih (prim. Meterc 2017). Druga faza pregleda se je rabe tekstila (prim. Jefferies, Clark in Wood Conroy 2015; osredotočala na iskanje pojmov, povezanih s proizvodnimi Harris 2020). Tekstilna kultura tako obsega znanja, mate- postopki in orodji (šivanje, preja, kolovrat, preslica itn.); riale, orodja in tehnike, pa tudi pomene, vrednote in druž- poklici (npr. krojač, šivilja, tkalec); surovinami in mate- bene odnose, ki se z njimi izražajo. Pregled razkriva, da riali (lan, volna, svila, žamet itn.); oblačili in deli oblačil so nit, preja, lan, volna in rokodelski poklici v jezik vtkani (plašč, krilo, rokavice, nogavice, žep itn.). V pričujočem kot prenašalci vrednot in izkušenj ter kot odraz razumeva- članku predstavljam pregled, tematsko osredotočen na iz- nja dela, skupnosti in družbenega. bor paremioloških enot in pregovorov. V tekstilu se namreč ne odražajo zgolj kulturne, gospodar- Med tematskim pregledom se je pokazalo, da so pregovori ske in tehnološke razmere določenega časa (prim. Gordon s specifično terminologijo – npr. poimenovanja določenih 2013; Miller 2016: 29), temveč tudi posameznikovi okus, oblačil, blaga ali materialov – redki, čeprav vemo iz dru- osebnost, družbeni status, verska pripadnost, poklic, sta- gih virov, da tako poimenovanja kot posamezne paramije rost in spol. Ti pomeni pa se prenašajo tudi v jezik, kjer s takšno terminologijo obstajajo. Takšen primer je omem- poimenovanja materialov, postopkov in orodij pogosto ba ženskega naglavnega pokrivala, imenovanega avba, in pridobivajo metaforične in simbolne razsežnosti, ki razkri- frazema iti pod avbo, kar pomeni poročiti se (Žagar 2004: vajo vrednote, odnose in predstave skupnosti. Tako lahko 19). Tako v zbirki npr. ni pregovorov z besedami, ki jih v frazemih, pregovorih in kratkih folklornih obrazcih pa danes najdemo v literaturi o nekdanji oblačilni kulturi ali tudi v drugih daljših folklornih ter navsezadnje tudi literar- nih žanrih opazujemo odseve materialnega sveta in tekstil- ne proizvodnje; pa tudi, kako omenjena odražata družbene 1 Zbirka je začela z delom Milka Matičetovega nastajati že ob ustano- vitvi Inštituta za slovensko narodopisje (ISN) leta 1951. Sistematič- 108 norme, kolektivne modrosti, odnose med spoloma in pred- no urejanje in digitalizacija pa sta se leta 1997 začela s projekti Ma- stave o delu, času, usodi itn. (Mieder 2004: 4). Ti simbolni rije Stanonik. Zbirka pregovorov in paremioloških enot je nastajala pomeni temeljijo na družbeno oblikovanih stereotipih, na s prepisovanjem pregovorov iz tiskanih virov, kot so knjige, revije, podlagi katerih se oblikuje svetovni nazor, kakor je zapisal koledarji, z zbirateljskimi akcijami v različnih revijah, terenskim etnolingvist Jerzy Bartminski (2009: 23). Frazemi, kot so zbiranjem, osebnimi zapiski itd. ter pregledom starejšega gradiva v arhivu ISN. Tako je tudi datacija, še zlasti za starejše gradivo, neza- presekati nit življenja, držati niti v rokah, zamešati štrene, nesljiva, a lahko zapišem, da gre za enote, ki so bile zapisane ali v ali pregovori, kot sta vsaka preja pride v statve ali obleka rabi med letoma 1578 in 2010. * Katarina Šrimpf Vendramin, dr. etnologije, znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, katarina.srimpf@zrc-sazu.si. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Katarina Šrimpf Vendramin pa so še vedno del tekstilne terminologije, kot so bombaž, O tekstilnih obrtnikih loden, irh, ali oblačilni kosi, kot so bluza, ruta ali kom- bineža, ki jih v zbirki prav tako ni. Sklepamo lahko, da ti Krojači, šivilje, tkalci in barvarji ter drugi tekstilni obrtniki izrazi – čeprav so danes splošno znani – ob koncu 19. in so s svojimi izdelki oblikovali vsakdanje življenje skupno- na začetku 20. stoletja, od koder izvira večina pregovorov sti; zagotavljali so namreč temeljne potrebščine – tkanine v zbirki, verjetno niso bili v širši rabi ali pa so se zanje in oblačila. Kako pomemben gospodarski pomen je imelo uporabljala drugačna poimenovanja. izdelovanje tekstila in oblačil v preteklosti, nam da sluti- Čeprav so številni pregovori zapisani v knjižni obliki, ti dejstvo, da je bil krojaški ceh eno najstarejši poklicnih združenj. V Piranu se kot poklicna skupina omenjajo že leta lahko v paremiološkem gradivu zasledimo tudi narečne 1281, med najstarejše cehe, ki so delovali na današnjem slo- izraze, zlasti v starejših zapisih ter v regijsko obarvanih venskem ozemlju, pa spadata ljubljanski in škofjeloški kro- variantah. Ti narečni elementi – bodisi v leksiki bodisi v jaški ceh, ustanovljena v letih 1399 in 1457 (Bogataj 2004: skladenjskih posebnostih – pričajo o krajevnem izvoru, ži- 258). Ne preseneča, da omembo s tekstilom povezanih go- vem ustnem izročilu in vpetosti pregovorov v konkretno spodarskih dejavnosti zasledimo tudi v kratkih folklornih govorno okolje. Takšni primero so: žanrih, to nam celo kaže, kako globoko je bilo to delo v pre- Mojškra (šivilja) Klara ponoči šiva, podnevi para. teklosti prepredeno z vsakdanjikom skupnosti. Pregovori, ki omenjajo tekstilne obrtnike – krojače, šivi- Če se lepe ženske ne drži za firtuh (predpasnik) mož, pri- lje in tkalce – nam razkrivajo, kako so ljudje njihovo delo mejo pa drugi zanj. vrednotili oz. dojemali ter kakšen pomen je imelo v gospo- Bohlonej ne trga varžetov (žepov), štelaže pa lom. darskem in družbenem kontekstu svojega časa. Nekdanjo vlogo krojačev razkrivajo tudi uganke, kot je Kdo gospoda Žida (svila) in žamet pogasita ogenj na ognišu. naredi? – Krojač (Babič 2021: 73), ter nekateri pregovori, Pregovori in frazemi kot odsev tekstilne kulture zapisani v drugi polovici 19. stoletja, npr.: Pregovori ne izražajo le splošnih življenjskih resnic in mo- Krojač naredi gospoda. ralnih naukov, kot je v definiciji pregovora zapisal paremio- Krojač naredi človeka. log Wolfgang Mieder (2004: 4), temveč so tudi dragocen Krojači so naredili že precej velikih gospodov. jezikovni arhiv znanja o vsakdanjem delu, rokodelskih in obrtnih praksah ter gospodarski logiki nekdanjih skupnosti Ti pregovori ne pričajo samo o pomembnosti te rokodel- (Jakop in Babič 2025). To še zlasti velja za tekstilstvo, ki ske panoge, temveč tudi o pomenu zunanjega videza, ki je bilo stoletja eno temeljnih področij (preživetvene) eko- ga kroji obleka, in vlogi krojača kot tistega, ki materia- nomije ter eno ključnih področij rokodelske, obrtne in po- lizira družbeni status. Zato so ponekod po Evropi imeli zneje tudi industrijske dejavnosti. krojači, še zlasti v času cehov, pomemben družbeni status Pomembnost pregovorov, ki odsevajo tekstilno kulturo, (Crowston 2008). se pokaže predvsem v združevanju omembe konkretnih V zbirki so tudi zapisi o šiviljah, in sicer Pri šivilji ni svile postopkov, veščin, materialov, orodij in poklicev, s čimer kupovati ali Od mojškre židanje draga. Zgodovinske štu- ne razkrivajo le materialnega sveta, vezanega na različne dije in analize dela šivilj in krojačic v drugih evropskih vidike tekstilne proizvodnje, temveč tudi nematerialnega, deželah razkrivajo, da so bile te manj cenjene od svojih kot so npr. spolna delitev dela pri proizvodnji, sezonskost moških kolegov. Tudi njihova obrt je bila v primerjavi z opravil, spomin na rokodelske in obrtne procese ter zna- moškimi kolegi veliko bolj regulirana (Crowston 2008).3 nja. V pregovorih pa lahko obenem odkrivamo tudi me- Čeprav so bile sprva manj cenjene in strožje nadzorovane, tafore in simbolne pomene, ki so jih sčasoma pridobili pa so se s profesionalizacijo obrtništva v 20. stoletju neka- nekateri izrazi, s tem pa tudi figurativni pomen (npr. oble- tere med njimi povzpele med priznane mojstrice (Tomažič ka – človek, nit – življenje) (Šrimpf Vendramin 2024a). 1983: 25–29). Prej omenjena pregovora pa lahko beremo Tekstilna proizvodnja je povezovala tako delo, znanje in kot rahlo ironičen odsev tedanjih predstav o vrednotenju preživetje kot tudi ritualnost in identiteto, hkrati pa je bila šiviljskega dela. Še v obdobju med obema svetovnima vojnama je v tekstil- 109 povezana tudi z natančno razdeljenimi spolnimi vlogami.2 stvu delovalo kar od 14 do 18 odstotkov vseh obrtnikov na tedanjem slovenskem prostoru, kar potrjuje gospodarski 2 Spolna zaznamovanost nekaterih postopkov tekstilne proizvodnje in pomen tekstilnih poklicev pri nas (Cerar 2003; Makarovič opravil se ohranja vse do danes; npr. prejo so tradicionalno izdelova- le ženske, za potrebe prodaje so v slovenskem prostoru tkali moški, v 20. stoletju so ženske večinoma delale v proizvodnji, moški so bili 3 V 19. stoletju so v avstro-ogrski monarhiji ženske sicer smele šivati, njihove vodje, še danes skrb za oblačila v gospodinjstvu ostaja v ve- a svojih lastnih delavnic niso smele imeti. Dovoljena jim je bila le liki meri v rokah žensk (Clark 1919: 93–149; Hunter in Macnaugh- samostojna modistovska obrt, t. j. izdelava damskih pokrival in na- tan 2010; Vodopivec 2015). glavnega okrasja (Baš 1987: 76). Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Katarina Šrimpf Vendramin 2007, 2009, 2011). A podatki iz drugih raziskav, posredno sev založniškega sistema, ki se je na slovenskem podeželju pa tudi nekateri pregovori, pričajo, da njihov družbeni sta- ohranil vse do prve polovice 19. stoletja. Pri založniškem tus ni nujno odražal njihove gospodarske pomembnosti. sistemu je založnik oz. trgovec priskrbel surovino – prejo Zlasti v 19. stoletju, ko so nekateri delovali zunaj kmeč- ali nit – obrtnik pa jo je doma spredel v nit ali stkal, za svoje kega gospodarstva, torej kot obrtniki, so jih vaščani pogo- delo pa prejel plačilo ali del pridelka (Šorn 1978). sto dojemali kot obrobne figure, celo kot družbeno manj- vredne (Globočnik 2005). Čeprav pregovor Krojač nosi O surovinah – lan, volna in svila strgano obleko lahko razumemo podobno kot Kovačeva Med najpogostejšimi motivi v pregovorih, ki se nanašajo kobila je zmeraj bosa, pa ga lahko morda beremo tudi do- na tekstilno proizvodnjo, so surovine, iz katerih nastaja- besedno. Kljub nujnosti njihovih storitev je njihova lastna jo niti in tkanine. Najpogosteje sta omenjena volna in lan podoba ostajala skromna, pogosto celo tarča posmeha, kot – ključni surovini slovenskega tekstilstva, kar potrjujejo pričajo podatki iz analiz drugih virov.4 tako arheološke kot etnografske raziskave (prim. Maka- Pregovori poleg družbenih odnosov razkrivajo tudi sezon- rovič 2007; Gleba in Mannering 2012; Grömer 2016). sko naravo tekstilnega dela. Pregovor Ko kukavica zapoje, Pregovori, ki vključujejo volno in lan, ne odražajo le po- je tkavec ob delo svoje opozarja na prekinitev delovnega rit- mena osnovnega materiala, temveč tudi sezonskost in zna- ma, ki je bil v preteklosti tesno povezan z naravnimi cikli. nja, potrebna za njuno pridobivanje in predelavo. Iz njih Tekstilna in oblačilna proizvodnja je sledila razpoložljivosti je razvidno razumevanje, da je končni izdelek dober le, surovin (npr. volna, lan, konoplja), vremenskim razmeram če je kakovostna že osnovna nit. Takšni izrazi izhajajo iz in ritmu kmetijskih opravil – pozimi so ljudje predli in tka- vsakdanjih izkušenj rokodelcev, obenem pa, kot poudarja- li, spomladi sejali, poleti pa zbirali in pripravljali surovine. jo paremiologi, izražajo splošno življenjsko modrost, da je Podoben sezonski ritem je zaznati tudi v krojaškem delu, uspeh odvisen od trdnih in kakovostnih temeljev. kar ponazarja pregovor Ko na gradu ustreli, žnidar s stola pade! (Tomažič 1983: 19). Pregovor izraža, da se je kroja- Kakršna preja, tako bo platno. ško leto vsaj v 19. stoletju in vse do druge svetovne vojne Kakovo runo, takova ovca. odvijalo v intervalih, ki so sledili letnim časom in povpra- ševanju. V zimskih mesecih je bilo dela malo, zato ga je Omenjeni pregovori odražajo izkušnjo ljudi, ki so nepo- opravil mojster sam ali s pomočnikom; naročila so se po- sredno občutili povezanost med naravo in proizvodnjo. večala marca in aprila, zlasti pred veliko nočjo, nato pa so Zdrava žival je pomenila dobro volno, dober pridelek pa se do binkošti postopoma zmanjševala. Poletna naročila za varnost in preživetje. Zato ti in podobni pregovori ne iz- izdelavo težjih oblačil so bila redka, spet pa so se poveče- ražajo le tehničnega spoznanja, temveč tudi družbeno za- vala konec avgusta in septembra, ko so krojači pripravljali vest, da je kakovost celote odvisna od skrbi za izvor – tako zimsko garderobo (Tomažič 1983: 19–20). Tudi podeželski v materialnem kot tudi v simbolnem smislu. krojači in šivilje so imeli podoben cikel dela, a so delali O dolgi prisotnosti lanu kot kulturne rastline na današnjem predvsem v jesenskih in zimskih mesecih; takrat so delali slovenskem ozemlju pričajo arheološki ostanki iz prazgo- dovinskega koliščarskega naselja na Ljubljanskem barju, na svojem domu ali pa so hodili na t. i. »štero« na domove datirani nekje 3400 let pr. n. št. (Tolar in Velušček 2009), kmetov, kjer so več dni ali tednov popravljali ali izdelovali kakor tudi številni pregovori, ki odsevajo tako gospodar- nova oblačila, v tem času pa stanovali in jedli pri družini ter sko vrednost kot tudi sezonsko in kompleksno naravo nje- bili za svoje delo plačani. Poleti, ko so bila v ospredju druga gove obdelave. V tem kontekstu je zgovoren pregovor Lan kmečka opravila, so ostajali brez dela (Baš 1987: 75–78; je lan, z njim je posla leto in dan. Ta pregovor izraža celo- Makarovič 2007: 43–44). letni proces opravil, ki so bila potrebna za predelavo lanu Poleg sezonskosti dela so pregovori ohranili tudi sledove – od setve spomladi do končnega izdelka čez eno leto.5 gospodarskih mehanizmov, ki so urejali razmerja med na- Metaforično pa bi pregovor lahko interpretirali s potrpe- ročniki in izvajalci. Pregovora Čigar prejo prela, tega kruh žljivostjo, vztrajnostjo in spoštovanjem do dolgotrajnega jela in Katere prejo prela, te kruh jela ubesedujeta povezavo procesa – sporočilo, da za dober rezultat potrebujemo čas, med delom in preživetjem ter razkrivata, da je bilo tekstilno 110 trud in zavzetost skozi vse leto. delo tesno vpeto v širši sistem izmenjave in ekonomskih od- Pregovor Najlepši zakladi so za gospodinjo, če ima s plat- nosov. Pregovora lahko beremo na dva načina, ali kot odsev nom napolnjeno skrinjo jasno izraža status lanenega platna medsosedske oz. vaške pomoči, ko so si ženske med seboj pomagale in kot plačilo dobile hrano in pijačo, ali pa kot od- 5 Gojenje lanu je bilo povsem podrejeno letnim časom – sejanje, pu- ljenje, sušenje in godenje, ki je vsaj tritedensko izpostavljanje po- 4 Takšni pogledi so se širili predvsem s pripovedmi, podlistki in kari- puljenih lanenih stebel soncu in dežju, da so se razrahljale vezi med katurami, v katerih so krojači karikirani kot visoki, suhljati možje z posameznimi vlakni, so morali slediti naravnemu zaporedju, ki ga je dolgimi udi – skoraj kot poosebljene škarje ali pajki z upognjenimi narekovalo vreme. Prav zato je bilo za kakovost končnega prediva nogami (Globočnik 2005: 351–352). odločilno poznavanje letnega cikla. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Katarina Šrimpf Vendramin kot oblike premoženja, kar dodatno potrjuje posebno mesto Bolje dati volno, nego živo ovco. lanu v vsakdanjem in simbolnem življenju kmečkega pre- bivalstva. Polna skrinja platna je imela pomembno vlogo v Kdor dobi ovco, naj dobi tudi volno z njo. različnih življenjskih prehodih: bila je nevestina dota, po- Jajca so kurja volna. krivalo za pokojnika in del dediščine: platno je bilo pogosto Dobra ovca da malo mleka, pa veliko volne. zabeleženo med zapuščinskih inventarjem (npr. Destovnik 1996; Smrdel 1998: 93; Makarovič 2007: 391). Volna v pregovorih torej ni zgolj surovina – pogosto je Pomen časa rasti lanu na polju in vremenskih razmer, ki so metafora za rezultat truda, pa tudi opozorilo pred nepre- vplivale na kakovost vlaken, potrjuje tudi skupina vremen- mišljenostjo ali razočaranjem. Pregovori, kot so: Veliko skih in koledarskih pregovorov ter kmetijskih napotil kot krika, pa malo volne; Kockar pride, da bi dobil volno, a praktičnega opomnika in vodila, ki so ga skupnosti uporab- odhaja ostrižen; Kdor za tujo volno hodi, sam ostrižen ljale za pravočasno razporeditev del za najboljšo letino domov pride izražajo nesorazmerje med pričakovanji in (Babič 2016). Koledarski pregovori npr. svetujejo, kdaj rezultati ter poudarjajo tveganje, ki ga prinašajo nepremi- začeti posamezna opravila in kako jih izpeljati: šljene odločitve. O sv. Jerneju lan sejat, o sv. Jakobu ajda, o sv. Ani repa, po- Čeprav je volna mehka, se ji v pregovorih pripisuje tudi tem mora biti nedelja ali Če boš zgodaj lan sejal, boš mnogo druge lastnosti, še posebej tam kjer je v ospredju poudarja- dobrega lanu nabral (Smrdel 1998: 91). Vremenski prego- nje vrednot, kot so delavnost, odgovornost in spoštovanje vori, kot sta Jasen in solnčen svečnice dan ženam obeta do- reda, tako kot v teh pregovorih: bro za lan in Suho vreme, lan še pri tleh, če ga ne pleveš, ti Od lenuha kakor od bika – ne volne ne mleka. bo le v zasmeh, pa napovedujeta letino glede na vremenske razmere. Pomembno je bilo tudi pravočasno spravilo lanu s Kazén ima res noge iz mehke volne, pa tudi roke iz jekla polja. Pregovor opozarja na pomembnost pravočasnega pu- in železa. ljenja lanu: Lan raste še devet dni, ko odcvete ali pa drugih Noge bogov, ki se maščujejo, so obute v volno. faz obdelave: Bolje je, da terica reži, kakor da lan preleži. Tovrstni pregovori, kot ugotavlja Saša Babič (2015: 63– Znani so humorni, absurdni ali ironični pregovori, ki vol- 70, 2016), nimajo metaforičnega pomena, so nekakšni na- no uporabljajo za duhovito primerjavo, pogosto z name- črtovalci časa, koledar nekdanjih skupnosti, v preteklosti nom izreči kritiko, opozorilo ali zbadljiv komentar na ne- so napovedovali tudi vreme in letine. Ljudje so jim pripi- umnost, nerealna pričakovanja ali neproduktivna dejanja, sovali vlogo usmerjevalcev vsakdanjega življenja, saj so kot je Ne išči volne pri oslu. V tem kontekstu ima posebno z njihovo pomočjo skušali napovedati tako vreme kot le- mesto frazem: Poslati koga po žabjo volno (ali po žabje tino – oboje je neposredno vplivalo na blaginjo skupnosti. dlake). Ta izraz temelji na očitnem nesmislu: žaba nima ne Z opazovanjem ponavljajočih se vremenskih ali naravnih volne ne dlak. Takšno pošiljanje pomeni zavajanje, norče- pojavov so prepoznavali vzorce, po katerih so sklepali, kaj vanje ali izigravanje in je metafora za nekaj nemogočega prinaša prihodnost – sušo ali dež, vročino ali mraz, dobro ali brez vrednosti. Frazeološka družina izraza vključuje tu- ali slabo letino. Takšno spremljanje naravnih ciklov raz- di oblike, kot so presti žabjo volno, prodajati žabjo volno kriva razumevanje časa kot krožnega in ponavljajočega se ali delati za žabjo volno – vse s pomenom zaman, brez procesa, v katerem se vsako leto znova pojavljajo zname- učinka, brez realne koristi (Keber 2015). nja, ki napovedujejo, kaj bo sledilo. Iz pregovorov, ki omenjajo lan, lahko izpeljemo, da je ta Tekstilni postopki in orodja rastlina lahko tudi simbol vztrajnosti, reda in cikličnega Zgolj pridelava lanu ali striženje ovac še ni dalo konč- razumevanja časa, pa tudi blaginje, saj povezuje naravne nega produkta – bistvenega pomena je bila dolgotrajna ritme z delom, ta pa ustvarja materialno in simbolno boga- in večstopenjska predelava surovine. Od lanenega stebla stvo skupnosti. ali ovčjega runa do blaga je vodila celotna veriga opravil, Čeprav sta bila lan in njegovo gojenje v evropskem prostoru ki so zahtevala znanje, čas in specializirano opremo. Da prisotna že zelo zgodaj, je tudi ovčereja in s tem volna v je bilo delo naporno in včasih mukotrpno, nakazuje tudi gospodarstvu alpskega prostora igrala pomembno vlogo uganka: Mali lepo narejeni, pa se žena pri njem muči. 111 (Šrimpf Vendramin 2024b: 33–35). Prisotnost številnih – Kolovrat (Babič 2021: 69). V tej uganki je skrit ko- pregovorov o volni v zbirki kaže, kako močno je bila tudi mentar ženskega dela: kolovrat je sicer estetsko dovršen ta tekstilna surovina povezana z vsakdanjikom kmečkega predmet, a za žensko pomeni dolgotrajno, naporno delo prebivalstva. V preteklosti je bila volna namreč tudi za slo- in telesno utrujenost. Takšne uganke nas opozarjajo na vensko podeželje eden najpomembnejših stranskih produk- pogosto spregledano, a ključno vlogo žensk v domačem tov živinoreje. Ta nekdanji gospodarski in kulturni pomen gospodinjstvu in pri proizvodnji tekstila. Orodja, kot je ovčereje se kaže v pregovorih, ki volno postavljajo na prvo kolovrat, tako pridobijo simbolne pomene in kažejo tu- mesto oz. pred druge dobrine in koristi ovce. di na delitve dela v skupnosti, ki jih sicer poznamo tudi Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Katarina Šrimpf Vendramin iz drugih virov (Auslander 2014; Gordon 2013; Parker vorov ISN ni mogoče najti, so pa v njej pregovori, ki nit 1984; Novak 1964). povezujejo z zdravjem, kot npr. Bolezen gre v človeka z Na spolno zaznamovanost tekstilnega dela opozarja tudi vozom, iz človeka po niti; Bolezen po vrvi, zdravje po niti; pregovor Kakor mati prede, tako hči tke, ki simbolno po- Zdravje curkom doli, po niti gori. Ti pregovori povezujejo vezuje tekstilno obrt z medgeneracijskim prenosom znanja, bolezen z vrvjo (močjo, silo) in ozdravitev z nitjo (počas- družinskih vrednot in družbene vloge žensk. Tekstilno delo nostjo, ranljivostjo). Tukaj je nit metafora počasnega, a je bilo za ženske namreč tudi oblika socializacije in učenja dragocenega vračanja v ravnovesje, kar kaže na krhkost vstopa v odraslost – s prejo, tkanjem in vezenjem so se uči- telesa in pomen vztrajnosti. le ženskih vlog, s pripravo bale pa so aktivno sodelovale Pregovori, ki omenjajo nit, govorijo tudi o gospodarjenju pri oblikovanju svoje prihodnje življenjske poti (Auslander in ekonomiji vsakdanjega življenja in povzemajo logiko 2014; Gordon 2013; Parker 1984; Novak 1964). življenjske izkušnje, da je pridobivanje premoženja poča- Sezonskost tekstilne proizvodnje odražajo tudi pregovori, sno in zahtevno, medtem ko je izguba lahko nenadna: Pre- ki omenjajo prejo – npr. Kadar se začne post, vrzi preslico v moženje gre curkom dol, po niti pa gor; Imetje se po niti gozd ali Ko se dan podaljšuje, se kodelja po malem zmanj- nabira, po vrvi zapravi; Dolg pride po vrvi, odhaja po niti. šuje. Preja je bilo tesno povezana z zimskim mirovanjem Uganka Jaz vem za tako stvar, ki je sto konjev ne odvleče drugih kmečkih opravil, ko je bilo več časa za pripravo in na breg, jaz sam pa jo odnesem – klobka (Babič 2021: 69) obdelavo tekstilnih vlaken. Takrat so se predice v številnih razkriva navidezno protislovje niti in klobke – drobnih, krajih zvečer zbrale ob skupni preji, ki je imela tudi po- lahkih predmetov, ki moč in učinkovitost simbolizirajo membno družabno funkcijo (prim. Novak 1964; Gordon nesorazmerno z njihovo fizično naravo. 2013: 123). Hkrati pa je bila preja tudi dejavnost z izrazi- Danes nit ohranja svojo simbolno vrednost predvsem v to simbolno težo: v nekaterih obdobjih koledarskega in ži- jeziku, kjer je postala del frazeološkega izraza. Med naj- vljenjskega cikla je bila strogo prepovedana, saj je v števil- pogosteje rabljenimi frazemi sta imeti (vse) niti v svojih nih evropskih tradicijah veljala za most med svetom živih in rokah in (kot) rdeča nit. Prvi frazem pomeni obvladovati onostranstvom (Mencej 2013: 63–90). V takšnih obdobjih situacijo in imeti nadzor, pogosto iz ozadja, medtem ko – zlasti med božično-novoletnimi prazniki in v pustnem ob- drugi označuje osrednjo vsebinsko ali idejno povezavo, ki dobju, ko naj bi bil svet odprt za stike z onstranstvom – so se ponavlja ali poteka skozi celoto, na primer skozi bese- to opravilo opuščali.6 Čeprav teh prepovedi v pregovorih ni dilo ali argumentacijo (Keber 2015). zaznati, pa ti kljub temu razkrivajo sezonsko naravo preje in Če se nit pojavlja kot nit življenja, ki simbolizira posa- njeno vpetost v širši ritem kmečkega leta. meznikov življenjski tok, je tkanje dejanje, ki iz teh niti Nit je temeljni element tekstilne proizvodnje in hkrati ena ustvarja celoto – življenjsko zgodbo ali celo kozmični red. najstarejših metafor, povezanih z delom in življenjem. Pregovor Križ so statve, na katerih se tke človek razkriva, Njena simbolika je močno zasidrana ne le v pregovorih, da tkanje ni razumljeno le kot ročno delo, temveč tudi kot temveč tudi v drugih folklornih žanrih, kjer pogosto pre- simbolni proces, prek katerega se oblikuje človek sam. vzema vlogo nosilke pomena, reda in povezovanja, kakor tudi človekovega življenja.7 V slovenski folklori se nit ta- Zaključek ko pogosto pojavlja kot simbol prehodnosti, še zlasti kot Raznovrstnost slovenskih pregovorov, ki omenjajo obla- povezava med rojstvom in smrtjo, med svetom živih in čila, surovine, obrtna orodja in tekstilno delo, nedvoumno mrtvih.8 Tega metaforičnega pomena sicer v zbirki prego- potrjuje močno vpetost tekstilne kulture v vsakdanjik nek- danjih skupnosti. Pregovori ne vključujejo le poimeno- 6 Nad spoštovanjem teh prepovedi so v slovenskem prostoru bdela žen- vanj tehničnih postopkov (preja, tkanje, šivanje) in orodij ska nadnaravna bitja, kot so Pehtra baba, Zlata baba, Torka ali Kva- (statve, kolovrat in preslica), temveč odražajo tudi sezon- trnica, ki so imela varovalno in hkrati kaznovalno funkcijo. Kršitev prepovedi naj bi imela resne posledice, kot so deformacije ljudi in skost opravil (npr. puljenje lanu, zimska preja in tkanje, živali, bolezni, nesreče v gospodarstvu, neugodne vremenske razmere spomladansko sejanje lanu), specializacijo dela (krojač, ali celo nezaželen stik z mrtvimi (Kropej 2008; Mencej 2013: 63–90). šivilja, tkalec), pomen znanja in vedenja (npr. kdaj sejati 7 V antični Grčiji so Moire predle niti življenja – Klotho je predla, in puliti lan ali pregovor Kakor mati prede, tako hči tke, 112 Lakhesis merila, Atropos pa jo je pretrgala. Podobno funkcijo v slo- ki ponazarja medgeneracijski prenos znanja in veščin) ter venski mitološki tradiciji opravljajo sojenice, ki ob rojstvu določajo posameznikovo usodo (Mencej 2010; Kropej 2008). spoštovanje kakovostne surovine (lan, volna) in vrednote- 8 Ta motiv je znan že v grški mitologiji in zgodbi o Ariadni (ATU nje posameznih materialov (npr. svila in žamet). 874), različice se pojavljajo tudi v slovstveni folklori, zlasti v po- Slovensko paremiološko gradivo razkriva kulturno vlogo vedkah in čudežnih pravljicah, v katerih se pojavi motiv čudežnega tekstila kot metafore, ki se kaže v jezikovnih vzorcih in klobčiča volne, ki junaka vodi skozi neznane pokrajine – pogosto podobah, povezanih z delom, časom in družbenimi od- tudi čez mejo med svetovi. Takšen klobčič ni vedno neposredno po- vezan s smrtjo, a ima vlogo mejnega predmeta: protagonista vodi nosi. Članek prikazuje, kako so poimenovanja tekstilnih v onstranstvo ali ga iz nevarnosti vrača v domači svet (npr. Orožen postopkov, orodij in materialov z jezikovno rabo pridobila 1936: 206). simbolne pomene, ki presegajo njihov prvotni, dobesedni Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Katarina Šrimpf Vendramin pomen, ter razkrivajo vrednote in načine razmišljanja nek- CLARK, Alice: Working Life of Women in the Seventeenth Cen- danjih skupnosti. tury. London: George Routledge & Sons, 1919. Vendar pa sodobna raba kaže, da so številni pregovori, CROWSTON, Clare: Women, Gender, and Guilds in Early Mo- obravnavani v zbirki Pregovori 1.1., danes večinoma po- dern Europe: An Overview of Recent Research. International zabljeni. V najnovejšem Slovarju pregovorov in sorodnih Review of Social History 53, 2008, 19–44. paremioloških izrazov sta namreč ohranjena le pregovora DESTOVNIK, Irena: Ko bo cvetel lan: Etnološka razstava o la- Obleka naredi človeka in Obleka ne naredi človeka (Me- nu in ovci. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, 1996. terc 2024), kar kaže na zastarelost drugih enot in deloma GLEBA, Margarita in Ulla Mannering (ur.): Textiles and Textile tudi na izgubo poznavanja izrazov, povezanih s tradicio- Production in Europe from Prehistory to AD 400. Oxford: Ox- nalnim tekstilnim delom (npr. preslica ipd.). To razkriva, bow Books, 2012. da družba ohranja le tiste stalne besedne zveze, ki ostajajo GLOBOČNIK, Damir: Satirični motivi na panjskih končnicah. pomensko aktualne v sodobnem jeziku, medtem ko se me- Etnolog 15/66, 2005, 345–365. taforičnost in figurativna funkcija drugih izrazov postopo- ma izgubljata. GORDON, Beverly: Textiles: The Whole Story: Uses, Meanings, Significance. London: Thames & Hudson, 2013. Zahvala GRÖMER, Karina: The Art of Prehistoric Textile Making: The Development of Craft Traditions and Clothing in Central Eu- Članek je nastal v okviru projekta Jezik, kultura in vredno- rope. Dunaj: Naturhistorisches Museum, 2016; https://library. te: Gospodarska podoba vsakdanjika v folklornih obrazcih oapen.org/handle/20.500.12657/32825. (J6-50197) in raziskovalnega programa Etnološke, antro- HARRIS, Jennifer (ur.): A Companion to Textile Culture. Hobo- pološke in folkloristične raziskave vsakdanjika (P6-0088). ken: John Wiley & Sons, 2020. Literatura in viri HUNTER, Janet in Helen Macnaughtan: Gender and the Global Textile Industry. V: L. H. van Voss, E. Hiemstra-Kuperus in E. AUSLANDER, Leora: Deploying Material Culture to Write the van Nederveen Meerkerk (ur.). The Ashgate Companion to the History of Gender and Sexuality: The Example of Clothing and History of Textile Workers, 1650–2000. Farnham: Ashgate Pu- Textiles. Clio 40, 2014; https://doi.org/10.4000/cliowgh.716, 16. blishing Ltd, 2010, 703–724. 5. 2025. JAKOP, Nataša in Saša Babič: Gospodarske podobe vsakdanjika BABIČ, Saša: Beseda ni konj. Estetska struktura slovenskih folk- v luči folklornih obrazcev. Slavistična revija 73/2, 2025, 295– lornih obrazcev. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. 308; https://srl.si/ojs/srl/article/view/4240. BABIČ, Saša: Prostor in čas v slovenskih kmetijskih napotilih. JEFFERIES, Janis, Hazel Clark in Diana Wood Conroy (ur.): V: Erika Kržišnik, Nataša Jakop in Mateja Jemec Tomazin (ur.), The Handbook of Textile Culture. London, Oxford, New York, Prostor in čas v frazeologiji. Ljubljana: Znanstvena založba Fi- New Delhy in Sydney: Bloomsbury Publishing, 2015. lozofske fakultete, 2016, 345–355. KEBER, Janez: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba BABIČ, Saša: Waste and Dirt in Short Folklore Forms. Traditio- ZRC, 2015; www.fran.si, 4. 5. 2025. nes 49/1, 2020, 125–139. KROPEJ, Monika: Slovene Midwinter Deities and Personificati- BABIČ, Saša: Uganke na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, ons of Days. V: Mirjam Mencej (ur.), Space and Time in Europe. ZRC SAZU, 2021. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek BABIČ, Saša, Miha Peče, Tomaž Erjavec, Barbara Ivančič Ku- za etnologijo in kulturno antropologijo, 2008, 181–197. tin, Katarina Šrimpf Vendramin, Monika Kropej Telban, Nataša MAKAROVIČ, Marija: Obleka predela človeka. Maribor: Li- Jakop in Marija Stanonik: Collection of Slovenian paremiolo- tera, 2007. gical units Pregovori 1.1. CLARIN.SI data & tools. Ljubljana: ZRC SAZU; Jožef Stefan Institute, 2023; https://www.clarin.si/ MAKAROVIČ, Marija: Po sledeh bele noše v Beli krajini. Lju- repository/xmlui/handle/11356/1853. bljana: JSKD, 2009. BARTMIŃSKI, Jerzy: Aspects of Cognitive Ethnolinguistics. MAKAROVIČ, Marija: Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski Sheffield in Oakville, CT: Equinox, 2009. dolini. Ljubljana: JSKD, 2011. BAŠ, Angelos: Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem MENCEJ, Mirjam: Simbolika niti in predenja v evropski folklo- 113 času: 1. polovica 19. stoletja. Ljubljana: Državna založba Slo- ri. Studia mythologica Slavica 13, 2010, 151–70. venije, 1987. MENCEJ, Mirjam: Sem vso noč lutal v krogu: Simbolika krožne- BOGATAJ, Janez: Krojaštvo. V: Angelos Baš (ur.), Slovenski ga gibanja. Ljubljana: Založba ZRC, 2013. etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004, 258. METERC, Matej: Paremiološki optimum: Najbolj poznani in CERAR, Estera: Tekstilna obrt na Slovenskem med obema voj- pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Ljubljana: nama. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filo- Založba ZRC, 2017. zofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2003; http://hdl.handle. METERC, Matej: Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških net/11686/30171. izrazov. Rastoči slovarji. Ljubljana: Založba ZRC, 2024. Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Katarina Šrimpf Vendramin MIEDER, Wolfgang: Proverbs: A Handbook. Westport, CT: Babič, Nataša Jakop in Rok Mrvič (ur.), Paremiologija med tra- Greenwood Press, 2004. dicijo in sodobnostjo = Paremiology Between Tradition and In- MILLER, Daniel: Materialna kultura. Ljubljana: Studia huma- novation. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2024a, 137–50. nitatis, 2016. ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina (ur.): Alpine Textile Heritage: NOVAK, Anka: Domače tkalstvo v Gornjesavski dolini. Sloven- An Overview. Ljubljana: Založba ZRC, 2024b. ski etnograf 16/17, 1964, 245–256. TOLAR, Tjaša in Anton Velušček: Discovery of Flax (Linum OROŽEN, Janko: Gradovi in graščine v narodnem izročilu. Ce- usitatissimum) at Ljubljansko Barje, Slovenia. Histria Antiqua lje: Zvezna tiskarna, 1936. 18, 2009, 187–194. PARKER, Rozsika: The Subversive Stitch. London: Women’s TOMAŽIČ, Tanja: Ljubljana po predzadnji modi: O krojačih, Press, 1984. šiviljah, modistkah in njihovem delu. Ljubljana: Slovenski etno- SMRDEL, Inja: Dediščina lanu in platnarstva na Slovenskem. V: grafski muzej, 1983; https://www.etno-muzej.si/files/ljubljana_ Paolo Moro (ur.). Linen on Net. Videm: Arti Grafiche Friulane, po_predzadnji_modi_1983.pdf, 26. 5. 2025. 1998, 73–96. VODOPIVEC, Nina: Labirinti postsocializma: Socialni spomini ŠORN, Jože: Kmečka in obrtniška proizvodnja ter založništvo tekstilnih delavk in delavcev. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgo- v drugi polovici 18. stoletja. Zgodovinski časopis 32/1–2, 1978, dovino, 2015; http://www2.sistory.si/publikacije/monografije/ 61–99. Vodopivec_Labirinti/, 26. 5. 2025. ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina: Clothing in Proverbs: Be- ŽAGAR, Janja: Pokrivala: Zbirka Slovenskega etnografskega tween Symbol and Meaning = Oblačila v pregovorih. V: Saša muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2004. 114 Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Sandi Abram* ALINA BEZLAJ: A Place of Ruptures and Bonds: The (Re)making of a Dublin Suburb. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, 167 str. je) izšla še v knjižni obliki. Gre za po- Od sedemdesetih let 20. stoletja se Bal- globljeno etnografsko raziskavo zgodo- lymun najprej konstituira z artikulacijo vinskega razvoja in družbenokulturnih zunanjosti: kot meja med sosesko in dinamik v soseski Ballymun v Dublinu. drugimi, v družbenopolitični imagi- Knjiga poleg uvoda in sklepa obsega naciji uglednejšimi (beri: gosposkimi) šest kronološko urejenih empiričnih okoliškimi območji Dublina. Obenem poglavij, kar omogoča jasno sledljivost je bilo prebivalstvo zaradi prepleta šte- preobrazb prostora in skupnosti, pri če- vilnih socialnoekonomskih dejavnikov mer se ugotovitve opirajo na polletno – med drugim: neustreznih socialnih terensko delo. politik, razširjene rabe drog in infra- Da bi celovito razgrnila mnoštvo de- strukturnih deficitov – podvrženo no- javnikov in zgodovinskih plasti, ki so tranjim procesom stigmatizacije. Toda botrovali genezi dublinske soseske, avtorica to enodimenzionalnost preseže prvo poglavje seže globoko v pretek- in odstre še drugo, kompleksnejšo plat. lost, in sicer v 12. stoletje, v čas anglo- Pokaže namreč, kako je prav stigma- normanske invazije in angleške (pozne- tizacija Ballymuna – v sponi z zgo- je britanske) kolonizacije Irske, in ga dovinsko zaznamovano perifernostjo, sklene v šestdesetih letih 20. stoletja, politično-administrativnim zapostav- ko zamisel urbanističnega modernizma ljanjem ter materialnimi pogoji vsak- pravzaprav konkretizira v materialni danjega življenja – delovala kot povod stvarnosti Ballymuna. Namen poglavja za notranjo konsolidacijo skupnosti. V je pokazati, kako je zgodovinski preplet takšnih okoliščinah so se tako vzposta- političnoekonomskih sil na različnih vile različne oblike solidarnosti in pod- Le količkaj, a vendar, se v kuloarjih ravneh (lokalni, globalni) strukturiral, porni mehanizmi vzajemne pomoči. našega pedagoškoraziskovalnega dela, prosto po Lefebvru, produkcijo urba- Če je stigmatizacija izraz spirale zlasti tam, kjer prebiramo, recenziramo nega prostora. Avtorica poda jedrnato razmerij moči in družbene neenakosti, in ocenjujemo kopico zaključnih štu- zgodovinskopolitično kontekstualiza- se ji prebivalci zoperstavijo z gradnjo dentskih nalog, pojavi besedilo, ki že po cijo procesov, ki so vodili v prostorsko tistega, kar bi lahko nemara imenovali nekaj pičlih straneh vzbudi radovednost segregacijo in specifične oblike pro- »kontramoč« (prim. Graeber 2013: in z analitično ostrino ter metodološko dukcije prostora – od razvoja socialnih 25–33), prek katere relativno novo zrelostjo zadrži našo pozornost vse do politik na Irskem, prek (sub)urbanizaci- dublinsko predmestje brez globoko zadnje stani. Med takšna nedvomno so- je, gentrifikacije in stanovanjskih kriz. zakoreninjenih identifikacij s krajem di magistrsko delo nekdanje študentke Prav branje skozi prizmo longue durée dobi konkretno družbeno vezivo. Na- etnologije in kulturne antropologije na ji omogoči, da razpre različna, več sto- mesto poenostavljenega antagoniz- mednarodnem programu KREOL, Ali- letij trajajoča razmerja moči, discipline ma med Ballymunom in zunanjimi ne Bezlaj, ki je leta 2024 pri Znanstveni in nadzora, ki so se vztrajno nalagala in Drugimi, ki bi zlahka ustvaril utvaro založbi Filozofske fakultete Univerze v vpisala v Ballymun: od kolonialnih ve- o notranji homogenosti ali harmoniji, Ljubljani izšlo kot monografija, naslov- zi med Irsko in Anglijo, dinamike med nam poglavje predoči prisotnost ‚no- ljena Place of Ruptures and Bonds: državo in lokalnimi mikrostrukturami, tranjih drugih‘ (the others within) (str. The (Re)making of a Dublin Suburb (v do vloge katoliške Cerkve ter razrednih 67), tj. uporabnikov in razpečevalcev prevodu: Kraj prelomov in vezi: [pre] antagonizmov. trdih drog, s čimer dobimo uvid v ra- oblikovanje dublinskega predmestja). Preučevana skupnost, kot ugotavlja zredno in moralno ekologijo soseske. 115 Magistrska naloga, za katero je avtori- Alina Bezlaj, ni statičen monolit, tem- Tako Alina Bezlaj znova pokaže, da je ca leta 2023 prejela Prešernovo nagra- več tvorba v nenehnem procesu (pre) Ballymun prostor nenehnih protislovij, do Univerze v Ljubljani, je pozneje, v oblikovanja in postajanja; opredeljujejo konfliktov in raznolikih interesov, ki razširjeni različici (revidirano besedilo jo raznovrstne zunanje in notranje me- vznikajo na pregibu zgodovinskih, po- dopolnjuje dodatno empirično poglav- je (simbolne, družbene in materialne). litičnih, materialnih ipd. okoliščin, po- * Sandi Abram, dr. kulturne antropologije, docent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; sandi.abram@ff.uni-lj.si. Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Sandi Abram gosto v soodvisnosti z drugimi struktu- odgovornosti. V tem okviru se državne na lastni koži: med keynesianskim mo- rami na mestni, državni in/ali globalni socialne politike Irske v Ballymunu delom blaginje in skrbi ter neoliberal- ravni (denimo v obdobju gospodarske konkretizirajo kot ‚skupnostni razvojni no vladnostjo, ki pronica v pore čutnih recesije, ki jo je Irska občutila kot po- programi‘ (community development) in in afektivnih registrov. sledico naftne krize v sedemdesetih spodbujanje ‚aktivnega državljanstva‘ Če se prejšnje poglavje posveča trans- letih prejšnjega stoletja). Meje, tako (active citizenship), katerih implicitni formacijam občutkov v intimnem zunanje kot notranje, ostajajo fluidne namen je bil med drugim depolitizacija zavetju domačink in domačinov, se in spremenljive, vendar prav z njihovo in pacifizacija lokalnega prebivalstva. predzadnji sklop analize usmeri k artikulacijo in vsakdanjim uprostorje- Sklicujoč se na Petra Millerja in Niko- vprašanju morale in skrbi v različnih njem vznikne seme urbanosti. Ali, kot lasa Rosa, Alina Bezlaj sklene, da je prostorih soseske. V Ballymunu se iz- zapiše avtorica, »pri reševanju težav »vladanje skozi skupnost« specifična rišeta dva osrednja moralna registra. skupnosti in v boju za svoje pravice so oblika neoliberalne kooptacije. Različ- Na eni strani si lokalne oblasti prek domačini, vključeni v skupne družbene ni institucionalizirani akterji (prosto- grajenega okolja in raznoterih politič- dejavnosti, včasih ustvarili nove kon- voljske organizacije, svetovalna telesa nih programov prizadevajo uveljavljati tekste, ki so presegali konceptualne ipd.) postanejo podaljški mehanizma določene moralne normative, ki pa jih meje soseske« (str. 68). Ballymun je vladnosti: v zameno za izvajanje pod- domačinke in domačini le redkokdaj tako prepričljivo predstavljen kot pro- pornih programov in politik, usmerje- ponotranjijo. Na drugi strani pa v so- stor v dialektičnem procesu postajanja nih v zmanjševanje revščine, prejema- seski živeče (predvsem starejše) pre- – ta se proizvaja od zgoraj navzdol, s jo izdatna finančna sredstva. Skupnost, bivalstvo artikulira drugačne moralne strani struktur moči, kakor tudi od spo- kakorkoli jo želimo definirati (glej str. norme, vezane na pojmovanje skup- daj navzgor, z vsakdanjimi praksami. 52–55), tako avtorica, »nikoli ni že nosti in njenega (imaginarnega) kra- V četrtem poglavju avtorica razčle- vnaprej [vzpostavljen] tretji prostor ja, saj sta tako »skupnost« kot »kraj« ni razmerje med skupnostjo, lokalno med posamezniki in državo, marveč »vrednostno nabita termina«, ki »v oblastjo in ‚vladnostjo‘ (governance) mora biti kot taka nenehno kooptira- njihovih normativnih okvirih dosled- v spreminjajočih se sistemskih razme- na« (str. 79; poudarek v izvirniku). no zasedata visoko mesto« (str. 104). rah. Kljub nedavnemu porastu zaseb- V petem poglavju se analitična po- Dvojnost moralnih registrov se izostri ne stanovanjske gradnje in preselitvi zornost preusmeri od razumevanja v pregibu med »novim Ballymunom«, novih prebivalcev številna življenja v uprostoritve novih tehnik vladnosti k oblikovanim skozi različne regenera- Ballymunu še naprej temeljijo bodisi preučevanju utelesnenja nove družbeno- cijske projekte in neoliberalne pobu- na prisotnosti države (prek socialnih ekonomske resničnosti. S pomočjo no- de po recesiji leta 2008, ter »staro« transferjev) bodisi na delovanju me- vejših pristopov k čutno-afektivnemu sosesko, ki danes obstaja zgolj kot stne uprave (z dostopom do socialnih doživljanju urbanih krajin avtorica imaginarni kraj, sestavljen iz kopice stanovanj). Izhodišče za obravnavo izvirno pokaže, kako so prebivalke in lepih spominov (zlasti nostalgije) in transformacij vladnosti tvorijo prelom- prebivalci dublinske soseske neolibe- pozitivnih afektov. Čeprav je »stari ne spremembe na Irskem v sedemde- ralizem občutili ne le skozi ekonom- Ballymun«, kot mu pravijo domačinke setih in osemdesetih letih 20. stoletja, sko sfero, temveč predvsem telesno – s in domačini, neoprijemljiv, deluje na- zlasti njihov vpliv na preoblikovanje spremembami v »strukturah občutja« tanko kot iztočnica za samoniklo mo- dojemanja skupnosti in njenega upro- (Williams 1977). Etnografsko najna- ralno angažiranost in relacijsko etiko storjenja. V tem obdobju se kot ključna zorneje to oriše na primeru termocep- skrbi tako za ljudi kot za kraj. pokažeta odziv skupnosti na gospodar- cije, tj. čutnega doživljanje toplote. Sklepno empirično poglavje sicer sko krizo in poznejši odgovor lokalne Konkretno: v času keynesianske drža- povzema nekatere že orisane poteze oblasti z uvajanjem navidezno bolj ve blaginje je sistem centralnega ogre- navezanosti na kraj, a jih eksplicira s vključujočih, participatornih praks, ki vanja v socialnih stanovanjih omogo- pomočjo teorije afekta. Zastavi si vpra- se v osemdesetih letih postopoma pre- čal kolektivno izkušnjo materialne in šanje, kako »preteklost in sedanjost so- levijo v novo, neoliberalno obliko vla- simbolne topline; s prihodom neoli- obstojata v afektivnih izkušnjah rezi- 116 dnosti – vključno s kooptacijo »skup- beralizma pa toplota postane indivi- dentov Ballymuna« (str. 115). Čeprav nosti« kot tehniko upravljanja. dualizirana dobrina, prežeta z retoriko avtorica napove navezavo na lastno Obdobje, zaznamovano s težnjo po ak- osebne izbire, potrošnje in skrbi zase. »somatsko delo« (Vannini, Waskul in tivnem vključevanju revnejših slojev Antipod toplote, občutek mraza in po- Gottschalk 2012), se (nekoliko prese- na trg dela, prinese uveljavitev novega manjkanja, se neposredno vpiše v telo, netljivo) vseeno nasloni predvsem na političnega diskurza o socialni izklju- v intimno izkušnjo vsakdana. S tem se naracije in spomine sogovornic in so- čenosti. V zameno za socialne pravice razkrije prelom med dvema režimoma govornikov, osredinjene na personifi- se od prejemnikov vse izraziteje terja- oblasti, ki jih najemnice in najemniki kacijo kraja, infrastrukturo soseske in jo nove dolžnosti in individualizirane socialnih stanovanj dobesedno izkusijo v njej živečih ljudi oz. skupnosti same. Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Sandi Abram »Kraj je de facto tisti prostor, ki ga lju- na ustvarjanje kraja, (pre)pogosto poti- urbanih prostorov, režimov vladnosti in dje prežemajo [invested with] s pomeni snjen na rob ali celo zapostavljen. Sa- čutno-afektivnih sprememb v evropskih in afekti; med tistimi, ki vanj najpogo- ma se takšni redukciji zavestno izogne. mestnih kontekstih, ki jo na koncu lah- steje vpisujejo te pomene in afekte, so V celotnem besedilu vztraja pri analizi ko zgolj toplo priporočam v branje. prav tisti, ki v njem prebivajo« (str. materialne produkcije prostora, ki jo s 121), pravi avtorica. čutno (avto)etnografijo obogati tudi s Literatura Alina Bezlaj v svoji raziskavi dosled- pogosto spregledanimi razsežnostmi no in premišljeno sledi pristopom in »senzorično-senzualnega prostora« (po GRAEBER, David: Fragmenti anarhistič- ne antropologije. Ljubljana: Založba /*cf, usmeritvam sodobne urbane antropo- Lefebvre 2013: 248). Stalnica besedila 2013. logije. Kritično osvetli t. i. prostorski je kritična refleksija lastne raziskovalne obrat, osredini koncept ustvarjanja kra- pozicije v odnosu do ljudi, skupnosti LEFEBVRE, Henri: Produkcija prostora. ja in z izčrpnim pregledom literature in kraja; prav tako »skupnost« in njeni Ljubljana: Studia Humanitatis, 2013. prikaže njegove rabe v različnih disci- pripadniki ter pripadnice niso romanti- VANNINI, Phillip, Dennis D. Waskul in plinah. Pri tem opozori, da kulturno- zirani, temveč (re)interpretirani znotraj Simon Gottschalk: The Senses in Self, antropološke raziskave kraja/prostora protislovnih dinamik. V kombinaciji z Society, and Culture: A Sociology of the praviloma izhajajo iz treh prevladujočih natančno interpretacijo bogatega em- Senses. London in New York: Routledge, tradicij (marksistične, družbeno kon- piričnega gradiva monografija ponudi 2012. strukcionistične in fenomenološke) in celovito in večplastno razumevanje WILLIAMS, Raymond: Marxism and Lite- poudari, da je historični materializem ustvarjanja kraja ter je dragocena refe- rature. Oxford: Oxford University Press, v številnih etnografijah, osredinjenih renca k domači antropološki refleksiji 1977. Knjižne ocene Tanja Bukovčan* NADJA VALENTINČIČ FURLAN: Znanje in identitete v filmih o nesnovni kulturni dediščini. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 2024, 517 str. Knjiga z naslovom Znanje in identitete jo nesnovno kulturno dediščino, hkrati v filmih o nesnovni kulturni dediščini pa se ukvarja s teoretičnimi razprava- izstopa kot zgleden in izviren prispe- mi o konstrukciji znanja in identitet. vek k vizualni antropologiji in pre- Avtorica Nadja Valentinčič Furlan do- učevanju nesnovne kulturne dediščine. kazuje impresivno obvladovanje kom- Osem tematsko bogatih poglavij sledi pleksnih presečišč med reprezentacijo, logični, dobro strukturirani liniji argu- ohranjanjem in politiko kulturne de- mentacije in bralca vodi od teoretičnih diščine. Teoretični del knjige končuje osnov do empirično utemeljenega in četrto poglavje z obravnavo vprašanj metodološko inovativnega raziskova- identitet in njihovega oblikovanja v nja filma, znanja in identitet. Uvodno procesih ustvarjanja, dokumentiranja, poglavje učinkovito uokvirja osred- ohranjanja in predstavljanja nesnovne nja raziskovalna vprašanja in avtore- kulturne dediščine. fleksivni pristop, drugo poglavje jih Ta teoretična podlaga postavlja temelje umešča v širše disciplinarno področje za empirično jedro študije – tri skrbno vizualne antropologije – področja, ki zasnovana poglavja temeljijo na raz- zajema tako teoretske in metodološke iskavah dediščine v Sloveniji, ki pa 117 prelome etnografskega filma kot prak- je obenem vpeta v globalno varoval- so vizualne etnografije. Tretje poglavje no paradigmo. Avtorica tukaj spretno razvija niansirano razpravo o termino- prepleta teorijo in prakso ter ponuja logiji, praksah in politikah, ki obkroža- obsežno, kontekstualizirano analizo, * Tanja Bukovčan, dr. etnologije, izredna profesorica, Univerza v Zagrebu, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; tbukovcan@m.ffzg.hr. Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Tanja Bukovčan kako so v Sloveniji izoblikovali sistem rovalne paradigme in filmov, ki so po Monografija Znanje in identitete v fil- varovanja nesnovne kulturne dedišči- vpisu elementov objavljeni na Unesco- mih o nesnovni kulturni dediščini je ne in tudi njeno vizualizacijo s filmom vi spletni strani. Avtorica trdi, da lahko skrbno izdelana in intelektualno am- (peto poglavje), kako Unescove prakse pridobijo na kvaliteti z uporabo izku- biciozna. Uspešno združuje teoretično varovanja oblikujejo lokalne kulturne stvenega pristopa in sodelovalnih pro- strogost, metodološko inovativnost in izraze na primeru suhozidne gradnje dukcijskih metod, ki nosilce dediščine empirične vpoglede v koherentno celo- (šesto poglavje) in kako v Slovenskem tvorno vključijo v proces ustvarjanja to. Njen prispevek k vizualni antropo- etnografskem muzeju pristopajo k iz- filmov. Kljub temu da Konvencija o logiji in preučevanju nesnovne kultur- delavi filmov, ki spremljajo nominaci- varovanju nesnovne kulturne dediščine ne dediščine je hkrati izviren in globok, je na Unescov Reprezentativni seznam poudarja participacijo praktikov, doslej saj ne ponuja le nove perspektive o fil- nesnovne kulturne dediščine človeštva prevladujejo ilustrativni filmi v film- mu in identiteti, temveč tudi prepričljiv (sedmo poglavje). V zadnjem poglav- skih produkcijah, ki so zasnovane od model za prihodnje raziskave v upo- ju povzame vloge vida, gledanja in zgoraj navzdol. Predlagana dehierar- rabni in angažirani antropologiji. Vidi pogledov ter glavna spoznanja o kon- hizacija znanja izziva konvencionalno se, da se Nadja Valentinčič Furlan, ku- strukciji znanja in identitet v nesnovni dinamiko razmerij moči v produkciji stodinja za etnografski film v Sloven- dediščini in filmih o njej. znanja in odpira nove poti za etično skem etnografskem muzeju, s filmom Ena izjemnih značilnosti knjige je nje- utemeljeno, soustvarjalno in participa- ukvarja že celotno poklicno dobo, z na metodološka inovativnost. Avtorica tivno vizualno antropologijo. vizualnim dokumentiranjem nesnovne vizualne antropologije ne obravna- V tem pomenu knjiga presega meje dediščine pa od leta 2011, ko je Muzej va kot ločenega ali zgolj analitičnega tradicionalnega akademskega dela. prevzel vlogo koordinatorja nesnovne podviga, temveč svoj pristop uteme- Ne ponuja le temeljite in koherentne kulturne dediščine v Sloveniji. ljuje v pravnem, institucionalnem, fi- analize teoretičnega in empiričnega Knjiga, tako tiskana kot elektronska, je nančnem in političnem kontekstu. Ta gradiva, temveč je tudi pristen priroč- izšla v zbirki Zupaničeva knjižnica, ki integracija uporabnih in teoretičnih di- nik uporabne antropologije, kako se jo izdaja Oddelek za etnologijo in kul- menzij ustvarja gosto mrežo pomenov, antropološko znanje lahko angažirano turno antropologijo Filozofske fakul- odnosov in spoznanj, ki bogatijo tako ukvarja s kompleksnostjo resničnega tete. Z naslovnice zre beli lipicanec, analizo kot metodološki diskurz. Avto- sveta. S premostitvijo vrzeli med aka- junak sedmega poglavja, natančneje ričina refleksivnost in strokovna anga- demsko teorijo in praktično uporabo razdelka o filmu Tradicije reje lipican- žiranost dajeta študiji izjemno globino avtorica dokazuje, kako lahko antro- cev, ki je bil posnet v sklopu nomina- in verodostojnost. pologija pri obravnavanju sodobnih cije osmih evropskih držav za vpis na V središču argumentacije je kritična kulturnih in institucionalnih izzivov Unescov Reprezentativni seznam ne- in konstruktivna analiza Unescove va- ostane kritična in relevantna. snovne kulturne dediščine človeštva. 118 Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Nadia Molek* JAKA REPIČ IN MARIJA URŠULA GERŠAK: Pogledi na Branislavo Sušnik in njen prispevek k raziskavam paragvajskih staroselskih ljudstev. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2025, 284 str. Uršule Geršak izstopa kot konceptualni nico poslovenjenih oblik etničnih sku- temelj zbornika, saj poveže politično- pin, ki se pojavljajo v delih Branislave zgodovinsko in geografsko dinamiko Sušnik, vključno z alternativnimi in Paragvaja in znanstveno vlogo Brani- zgodovinskimi zapisi (npr. Guayakí → slave Sušnik. Gvajaki → ljudstvo Ače). Knjiga je zasnovana v štirih vsebin- Poglavje Jasmine Markič O paragvaj- skih sklopih. Prvi del, Jeziki in ljud- ski španščini s sociolingvističnega stva Paragvaja, združuje prispevke s stališča pokaže, da Paragvaj svojo področja jezika in etnolingvistike. Na identiteto gradi na izraziti jezikovni osnovi del Branislave Sušnik2 so Ma- večplastnosti. Gvaranščina, ki jo Gva- rija Uršula Geršak, Jaka Repič, Helena rani razumejo kot sveto besedo (ñe’ẽ Dobrovoljc in Marta Kocjan Barle tem = duša), je preživela kolonializem, poglavju sistematično predstavila jezi- evangelizacijo in kreolizacijo ter z kovne skupine te države, kar je za slo- ustavo iz leta 1992 postala so-uradni venskega bralca še vedno razmeroma jezik države. Markič poudari dva neznano področje. V Paragvaju, kjer glavna stebra jezikovne krajine: živi okoli 6,4 milijona ljudi, ima gva- gvarani (avañe’ẽ) in paragvajsko ranščina poseben status: uporablja jo španščino, ki se je zaradi geopoli- večina prebivalstva in pomembno obli- tične izolacije razvila drugače kot v kuje tudi paragvajsko španščino. Jezik sosednjih državah. Zlasti zanimiva presega okvir staroselskih skupnosti in je analiza jopare – fluidne mešanice je osrednji element nacionalne identi- obeh jezikov, kjer se španski glagoli Zbornik Pogledi na Branislavo Su- tete. Poglavje je še zlasti zanimivo, ker prepletajo z gvaranskimi priveski in šnik in njen prispevek k raziskavam opozarja na razliko med endonimi (la- obratno. V jopari se španski glagoli paragvajskih staroselskih ljudstev je stnimi poimenovanji) in eksonimi (zu- srečajo z gvaranskimi priveski, gva- izšel leta 2025, nastal pa je v transna- nanjimi oznakami). V ospredje postav- ranskimi vezniki v španskih stavkih, cionalnem in interdisciplinarnem pro- lja problematičnost kolonialnih imen, interferenčno fonologijo. Paragvajska jektu Filozofske Fakultete Univerze ki so pogosto temeljila na zunanjih španščina pa je obdržala glasovne po- v Ljubljani. Uredila sta ga antropolog značilnostih (npr. Frentoni – ‚čelasti‘, sebnosti (npr. ohranitev /ʎ/, odsotnost Jaka Repič in raziskovalka hispano- yeísmo), prevzela fonološke in leksi- Orehoni – ‹ušati›), ter poudarja ameriške književnosti Marija Uršula kalne elemente iz jezika gvarani ter pomen spoštovanja avtohtonih Geršak. Knjiga je nastala v želji, da oblikovala poseben kodifikacijski si- oznak v sodobni rabi. Vključuje tudi bi Branislavo Sušnik – slovensko be- stem). Poglavje jezika ne predstavi le jezikoslovni razmislek o slovenjenju gunsko znanstvenico, ki je s svojimi kot komunikacijsko sredstvo, temveč poimenovanj staroselskih ljudstev, etnološkimi, antropološkimi, arheolo- kot ključni temelj nacionalne identite- jezikov in regij. Navaja natančen sis- škimi, etnolingvističnimi in kulturno- te in kulturnih transformacij. tem za tvorbo množinskih oblik in zgodovinskimi raziskavami starosel- Drugi del knjige se osredotoča na živ- občnoimenskih kombinacij (npr. ljud- skih ljudstev Paragvaja pustila izjemen ljenjsko pot in raziskovalno delo Bra- stvo Ače – Ačejci), ob tem pa pregled- pečat – čim bolje predstavili slovenski nislave Sušnik. Prispevki paragvajske javnosti.1 Uvod Jake Repiča in Marije antropologinje Marilin Rehnfeldt, di- vila več člankov v slovenščini. Podrobnejši rektorice Etnografskega muzeja An- 119 seznam njenih prispevkov gl. na str. 10. drés Barbero Adeline Pusineri in nje- 1 Prvi poskusi predstavitve Branislave Sušnik 2 Celoten seznam del je objavljen v zborniku; ne namestnice Raquel Zalazar, Marije slovenski strokovni javnosti segajo v leto gre za temeljna dela Branislave Sušnik, ki ob- 1993, pozneje so sledili tudi prispevki drugih segajo raziskave Gvaranov, misijonskih skup- Uršule Geršak ter umetnostne zgodo- avtorjev. Veliko prej pa jo je dobro poznala nosti, Chamacocov ter širše zgodovinsko- vinarke Irene Mislej ponujajo različ- slovenska skupnost v Argentini, kjer je obja- antropološke študije Paragvaja. ne poglede na njeno življenjsko pot. * Nadia Molek, dr. antropoloških znanosti, docentka, Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu; nadia.molek@fos-unm.si. Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Nadia Molek Predstavijo jo kot žensko in begunko, arhivu, v katerem bi bile – preden jih in sestrami, ki so ji pomagale pri pr- ki je v izoliranem in patriarhalnem pa- sodobnost in politika dokončno pre- vih stikih z misijoni in s terenskim ragvajskem okolju gradila znanstve- plavita – zbrane materialne, zvočne in delom. Prispevek opozori na pogum no kariero. Prispevek Marilin Rehn- narativne sledi Gvaranov. Bogato po- in vztrajnost sester v težkih razmerah feldt »Čudakinja« Branislava Sušnik glavje opisuje zbrane predmete in po- ter pokaže, kako so gradile mostove in temelji paragvajske antropologije snetke (427 etnografskih artefaktov, med kulturami in omogočale dostop njeno delo umešča v kontekst para- 600 fotografij, številne zvočne kase- marginaliziranih skupnosti do izobra- gvajske intelektualne zgodovine ter te), ki so postali jedro kolekcije Etno- ževanja in zdravstvene oskrbe. poudarja njegov pomen v prostoru, grafskega muzeja Andrés Barbero. V tretjem delu slovenski in argentin- ki je bil hkrati kolonialen in mizogin. Prispevek Marije Uršule Geršak Bra- ski antropologi – Aleksandra Saksida, V tropskem pragozdu, med ljudstvi nislava Sušnik ter vloga in pomen Federico Bossert, Diego Villar, Jaka Čiripa, Ače in Gvarani, so njeni slo- ženske v paragvajskem nacionali- Repič in Mojca Terčelj – razpravljajo varji, slovnice, terenske beležke in stičnem diskurzu do konca vojaške o raziskavah paragvajskih starosel- muzejske zbirke postali temelj antro- diktature Alfreda Stroessnerja je po- skih ljudstev. Delo Branislave Sušnik pologije, a ob ceni fizične, čustvene membno zaradi razkrivanja intimnega umeščajo tudi v širše teoretske in in epistemološke obremenitve. Opo- prostora v korespondenci Branislave ontološke okvire. Ta del je med naj- zarja, da je bila njena zapuščina dolgo Sušnik. V ospredju je napetost med kompleksnejšimi in vsebinsko najbo- marginalizirana, kar dokazujejo tudi osebnim glasom ženske znanstveni- gatejšimi prispevki zbornika, pove- pisma Paragvajskemu znanstvenemu ce in nacionalističnimi predstavami zuje namreč antropološka teoretsko- društvu, iz katerih je razvidno skopo o vlogi žensk v Paragvaju. Pisma reflektivna stališča z empirično iz- financiranje, odpor institucij ter dvo- razkrivajo razkorak med idealizirano jemno bogatim in občutljivim te- mi o njenem delu. Marilin Rehnfeldt podobo ženske kot matere in narodne renskim delom, ki ga je Branislava analizira tudi razmere, v katerih je junakinje ter resničnostjo vsakdanje- Sušnik izvajala več desetletij. Ale- Branislava Sušnik raziskovala: fizične ga življenja v revščini, izolaciji in na- ksandra Saksida v prispevku Brani- grožnje bolezni, izolacije in odsotno- silju. Branislava Sušnik v njih ostro slava Sušnik med paragvajskimi sta- sti zaščite so dopolnjevale moralne di- opisuje ženske različnih slojev – od roselci ritual teoretsko artikulira kot leme raziskovalnih metod. V intervju- oportunističnih meščank do revnih kompleksno obliko vzpostavljanja jih z Ačejci se je soočala z dejstvom, žensk, ujetih v propadanje družbene reda, ki združuje ideologijo, izkušnjo da so živeli v polsuženjskem polo- morale. Obenem so pisma kanal, prek in kulturo. Avtorica se opira na teo- žaju; ženskam ni smela pristopiti; za katerega med Stroessnerjevo dikta- rije Eliadeja, Cazeneuva, Eriksona, intervjuje je plačevala gospodarjem turo (1954–1989), ko je bila javna Šmitka in Škamperleta ter pokaže, in delila oblačila. V svojih zapiskih kritika onemogočena, izraža margina- kako dragoceni so njeni zapisi inici- je reflektirala nemoč, fragmentarnost lizacijo, frustracije in dvome, pa tudi acijskih obredov in totemskega sis- in selektivnost podatkov, prepletenih kritiko nasilja, prekarnosti in izključe- tema Čamakokov, v katerega je bila z miti, s spolnimi podtoni in spomi- nosti žensk. Konec poglavja opozarja vključena tudi sama (s totemom mra- nom – a jih je kljub temu vztrajno na nevarnost mitologizacije Branisla- vljinčarja). Izstopajo njene refleksije beležila. Ob tem se avtorica dotakne ve Sušnik kot »čudakinje« in poudarja o akulturaciji in resocializaciji mlajše tudi hierarhij v znanstvenem polju. potrebo po vrednotenju njenega opusa generacije Čamakokov v šestdese- Kot »mati paragvajske antropologi- onkraj hagiografskih naracij – kot de- tih in sedemdesetih letih. S pomočjo je« je bila Branislava Sušnik v sporu lo ženske znanstvenice, ki je ustvar- mitoloških zgodb in obredov je raz- z »očetom« Leonom Cadoganom. Kot jala v institucionalnem, političnem in iskovala transformacijo identitete ženska raziskovalka ni imela dostopa emocionalnem vakuumu. kot »mentalnega stanja« in produkta do politične zaščite, vplivnih mrež in Prispevek Irene Mislej Branislava interakcije, dualno klansko struktu- institucionalne infrastrukture, kar vse Sušnik in slovenske Šolske sestre sv. ro, funkcijo tabujev, komunikacijo s je bilo za Cadogana samoumevno. Frančiška Kristusa Kralja v Argen- svetim v Eliadejevem pomenu ter ša- 120 Njen doktorat in akademski prestiž so tini in Paragvaju prinaša dragocen manizem kot obliko kulturne terapije, se dostikrat izkazali kot nezadostni. vpogled v vlogo slovenskih sester pri moči in družbene kohezije. Njeni za- Adeline Pusineri in Raquel Zalazar v misijonskem delu med staroselskimi pisi tako pričajo o procesih moderni- prispevku Študijska potovanja Bra- skupnostmi in v širši kontekst sloven- zacije, v katerih so šamani izgubljali nislave Sušnik k ljudstvom Čiripa- skega izseljenstva v Latinski Ameriki. avtoriteto, obredi so se folklorizirali, Gvarani (Ava-Gvarani) in Ače- Na podlagi bogatega dokumentarnega miti trivializirali, mladi pa so se iz Gvajaki (Ače) v Vzhodni regiji Pa- gradiva pokaže pomen ženskih mrež tabujev norčevali. Ta pojav je Brani- ragvaja (1958–1960) poudarita, da in transnacionalnega sodelovanja ter slava Sušnik razumela kot »kulturno je Branislava Sušnik razmišljala o osebne vezi med Branislavo Sušnik izgubo spomina«, ki deluje hkrati kot Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Nadia Molek obrambni mehanizem in kot prilago- tualni prostor so sooblikovale institu- kjer so industrializacija, puška in de- ditveni odgovor na kolonialno in mi- cije, kot je Slovenska kulturna akcija. lo gospodarjem nadomestili tradicio- sijonarsko nadvlado. V drugem delu poglavja avtor pokaže, nalne lovske prakse in prestiž dobre- Poglavje Federica Bosserta in Diega da se njene zgodnje raziskave dotika- ga lovca (mitični Pörut) preusmerili v Villarja Branislava Sušnik in antropo- jo ontoloških vprašanj človeškosti, ki ugled ‚spretnega strelca‘ ali ymataka. logija sprememb prinaša stališča ar- so v središču sodobne antropologije Branislava Sušnik ta premik poveže s gentinske antropologije in Branislavo (Descola; Viveiros de Castro, idr.). staroselsko filozofijo odprtega prosto- Sušnik predstavi kot antropologinjo Repič v ospredje postavi tri koncep- ra in cikličnega časa, kjer totemizem procesov in mrež. Gre za enega naj- te, ki delo Branislave Sušnik pove- ureja medvrstne odnose in oblikuje bolj teoretsko inovativnih prispevkov zujejo s sodobnimi teorijami. Prva je identitete. v knjigi, presega namreč hagiografski antropološka kategorija »animizem«, Mojca Terčelj gradivo postavi v dialog pogled nanjo in jo umešča v širše raz- relacijska ontologija skupne notra- s sodobnimi razpravami o posthuma- prave o antropologiji Latinske Ame- njosti vseh bitij (ljudi, živali, rastlin, nizmu in ekocentrizmu. Tradicional- rike. Avtorja njeno delo interpretirata duhov), kar predhodi interpretacijam no intimnost odnosa človek – žival kot antropologijo sprememb, saj je Philippa Descolaja. Drugi koncept primerja z urbanim poobjektiviranjem Branislava Sušnik razgrajevala in je »preslepitev/perspektivizem« oz. (žival kot produkt ali hišni ljubljenček) preoblikovala etnonime (npr. Frento- pojav, ki ga pri južnoameriških sta- ter opozori na raznolikost staroselskih nes → Toba → K’vom) ter jih brala roselcih opiše kot sposobnost šama- kozmologij. Metodološko poudari kot zgodovinske plasti moči, prevo- nov, da se preobrazijo in prevzame- diahronično delo (dve terenski dov in stikov. S to »stratigrafijo imen« jo več kot eno človeškost; pozneje kampanji z istimi sogovorniki) in in z regionalno primerjalno metodo je jo je teoretiziral Viveiros de Castro. zgodovinsko dimenzijo Branislave Čako/Paragvaj na novo zamišljala kot Nazadnje predstavi »silo/tvornost«, Sušnik, pogosto spregledano v struk- mobilni sistem, v katerem so mešanje, posebno moč, aktivno lastnost (han- turalizmu. Konec je izrazito političen: zavezništva in večjezičnost strukturni gak pri Lengvah), ki jo posedujejo izginjanje lova ni kulturna evolucija, pogoji in ne naključni učinki kolonia- ljudje in neljudje. Pri človeku je ta temveč posledica načrtovanega krče- lizma. Premik od lokalnih monografij sila trojna (kontinuiteta, intenzivnost, nja habitatov (držav, latifundij, korpo- k mrežam in konfederacijam je teži- obnovitev) in s tem postane privile- racij), ki ga niti konvencija MOD 169 šče premaknil stran od Gvaranov kot giran nosilec ravnotežja v animistič- ne more zaustaviti. paradigmo nacionalnega in jih vpeljal nem krogu. Sila je lahko koristna ali V zadnjem delu zbornika z naslovom v relacijsko kartografijo, ki povezu- nevarna, odvisno od razmerij, ki jih Obeleževanje in spomin: Primer Bra- je širše južnoameriške regije (Ande, vzpostavlja. S tem poglavje pokaže, nislave Sušnik se Barbara Pregelj in Pantanal, Amazonijo, Río de la Plato), da je Branislava Sušnik že v petdese- Francisco Tomsich posvetita vpraša- s čimer se Branislava Sušnik približu- tih, šestdesetih in sedemdesetih letih nju oblikovanja spomina in simbolni je tudi teorijam svetovnih sistemov razvijala relacijsko pojmovanje sveta, vrnitvi Branislave Sušnik v domovi- (Wallerstein 2004). Ob tem Federi- kot ga danes obravnavajo teoretiki no- no. Besedilo preseže retoriko prej- co Bossert in Diego Villar poudarita vega animizma, ontološkega obrata in šnjih prispevkov in umetniško razi- njeno empirično doslednost: razhod z multivrstnih družb. skovanje razume kot trojno nalogo: zgodovinsko-kulturno šolo, prednost Mojca Terčelj v prispevku Totemizem ustvarjanje znanja, skrb za skupnost terenskemu delu, uporabo vizualnih včeraj in danes: Odnos človek – žival in izobraževanje občinstva. Avtorja in zvočnih arhivov ter gosto, a natanč- v luči družbene identitete in sodobnih spomenik interpretirata kot proces, no pisanje z analitičnimi neologizmi. okoljskih vprašanj gradivo Branislave ne kot zamrznjen kip, ter primerjata Njena besedila jasno beležijo koloni- Sušnik analizira skozi prizmo klasič- špansko in slovensko opredelitev poj- alne mehanizme – misijone, prisilno ne antropologije (Durkheim, van Gen- ma. Predstavita koncept »nevidnega« delo, dolžniške sisteme – in njihove nep, Lévi-Strauss, Frazer idr.). Pouda- spomenika, kjer voda (Sora in Sava) učinke na kulturne preobrazbe, od ri, da so njena opažanja o totemizmu, postane snov spomina – v kontrastu generacijskih konfliktov do ponovne relacijah človek – žival in ritualih s simbolom Triglava kot moške traj- 121 semantizacije ritualov. podobna idejam, ki jih je Lévi-Strauss nosti. Obrat k vodi poudari fluidnost, V poglavju Animizem, perspektivi- uveljavil šele pozneje, ter jo predstavi večpomenskost in skupnostno soobli- zem in večvrstna družba v zgodnjih kot raziskovalko, ki je strukturalistič- kovanje, spomenik pa se razkrije kot raziskavah Branislave Sušnik Jaka ne intuicije razvijala še pred njihovo dinamičen proces, v katerem se pre- Repič ponudi hermenevtičen premi- kanonizacijo. pletajo spomin, pozaba in interpreta- slek, ki antropologinjo umešča v širši Še zlasti poudari prehod od lovske eti- cije. Pedagoške in kuratorske prakse kontekst slovenske povojne protiko- ke k najemniškemu gospodarstvu pri so oblikovale lokalno naracijo, hkrati munistične diaspore, katere intelek- Čamakokih in drugih ljudstvih Čaka, pa razkrile napetosti, denimo ob po- Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Nadia Molek imenovanju Parka dr. Branislave Su- nost knjige je v bogatem slikovnem Literatura šnik in premestitvi spominske plošče, gradivu, zemljevidih in arhivskih ko je občina v ospredje znova posta- virih iz Slovenskega etnografskega SUŠNIK, Branislava: Chamacoco I: Cam- bio cultural. Asunción: MEAB, 1969. vila Jakoba Aljaža in Stolp upanja. muzeja in Muzeja Andrés Barbero, ki Po mojem mnenju knjiga ustvarja skupaj z analitičnimi prispevki osve- WALLERSTEIN, Immanuel: World-sy- prostor za nadaljnje raziskave, kritič- tljujejo razsežnosti dela in zapuščine stems Analysis: An Introduction. Durham: no refleksijo in dialog. Posebna vred- Branislave Sušnik. Duke University Press, 2004. Knjižne ocene Nataša Rogelja Caf* ANA SVETEL: Spremenljive krajine severovzhodne Islandije: Vreme, letni časi, svetloba in tema. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2024, 365 str. praksam, ki so, kot se v knjigi izkaže, tikah islandskih krmarjev v Severnem neznansko pomembni tako v teoreti- morju pa tudi o lastnih izkušnjah, ko se zacijah krajine kot tudi v vsakdanjiku je na terenu boril z morsko boleznijo Islandije, otoka, kjer dreves skorajda in usklajeval svoje telo z vetrom in va- ni, kjer kraljuje veter, kjer se vidi daleč lovi. Če prebiramo dela danske antro- in kjer so pogovori o vremenu močno pologinje Kirsten Hastrup o Islandiji, vpeti v vsakdanje strategije premikanja se med besede večkrat priplazi megla, po otoku, ribarjenja, kmetovanja, oseb- tista prava, gosta in vlažna, ne metafo- nih praks, občutkov in sanj. Podobno, rična. Ko je namreč avtorica kot post- kot je to izpričano v študijah pomorske doktorska študentka opravljala teren- antropologije in raziskavah o ribištvu, sko delo na islandskih kmetijah, je na je življenje z morjem ali otokom (ki enem svojih terenskih pohodov skozi je, sledeč prakse otočanov pravzaprav islandsko meglo srečala tako imenova- veliko bolj del morja kot kopnega) pre- ne skrivne ljudi, znamenite islandske žeto z vremenom. Povedano drugače, huldufolk. Pozneje je svoja doživetja na razsežnosti okolja, ki se tičejo neba, opisala v članku The Challenge of the je na otoku nemogoče ne misliti, jih ne Unreal, or How Anthropology Comes upoštevati ali se jim ne prilagajati. to Terms with Life (1987), in čeprav je Islandija za antropologijo ni terra in- članek med antropologi dvignil nekaj cognita, je pa prostor, ki smo ga v Slo- prahu, je bila v ozadju debate med dru- veniji pretežno opazovali skozi »oči« gim megla, vremenski pojav, pogost nordijskih in ameriških antropologov. zlasti na Islandiji. V monografiji Ane Znanstvena monografija Ane Svetel se Imena, kot so Paul Durrenberger, Kri- Svetel megla, vetrovi, valovi, nevihte, osredotoča na tiste razsežnosti okolja, stín Loftsdóttir, Kirsten Hastrup in tema in svetloba niso ozadje pripovedi, ki se tičejo neba – govori o svetlobi seveda Gísli Pálsson, morda najprej temveč nastopajo v vlogi glavnih pro- in temi, vetru, zraku, letnih časih in pridejo na misel. Na prvi konferenci tagonistov raziskave. S tem avtorica ne centra za pomorsko antropologijo MA- samo usredišči v antropoloških razi- vremenu. Na prvi pogled se zdi, da so RE leta 2002 v Amsterdamu smo tako skavah večkrat spregledane neoprije- vsakdanji pogovori o vremenu zgolj antropologinje in antropologi, ki so nas mljive razsežnosti krajine – zrak, veter, 122 tisti prvi vhod v antropološki teren, zanimale morske in otoške teme, lahko svetlobo, temo …, temveč se tudi sama »okraski«, ki lahko zamašijo nepri- slišali islandskega antropologa Pálsso- postavi na zemljevid ključnih antropo- jetne luknje klepeta in odpirajo vrata na, ki je v razmislek postavil svojo raz- loških raziskovalk Islandije. navidezno pomembnejšim temam. A iskavo o islandskem ribištvu in ribičih, Središče knjige so tri etnografska po- knjiga Ane Svetel se posveti prav tem v katero so bile vselej vpletene tudi glavja, v katerih so obravnavani sezon- »majhnim« vremenskim pogovorom in vremenske razmere. Govoril je o tak- skost in letni časi, vreme ter svetloba * Nataša Rogelja Caf, dr. socialne antropologije, raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU; natasa.rogelja@zrc-sazu.si. Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Nataša Rogelja Caf in tema, pri čemer avtorica ves čas avtorica večkrat citira (predvsem nje- vsem o t. i. umetni svetlobi, saj želi po- vstopa v gost dialog s ključnimi teo- govo idejo o časovnosti krajin), a ta- udariti krajinskost osvetljenih krajin. retiki krajine in vremena v antropolo- kšne teoretične razširitve razumevanja Igra dvojic in relativiziranje robov, ki giji. Po uvodnih o(b)risih otoka, ki so krajine dobijo v knjigi Ane Svetel kon- sta v knjigi ves čas prisotna z gibajoč- lahko tudi poglobljeni vodič za bodoče kretno oslombo v terenskih primerih. nostjo (če uporabim avtoričin izraz, popotnike in raziskovalce Islandije, in Ključna vidika preučevanja percepcije ki ga lahko mislimo tudi kot ključno uvodnih metodoloških opisih sledi na- prostora, kraja in krajine v knjigi tako besedo za celotno knjigo) med zuna- mreč obsežnejša razgrnitev prostorskih postaneta časovnost in spremenljivost njostjo in notranjostjo, praksami in konceptov v antropologiji, h katerim se v sozvočju z družbenimi in ekološkimi percepcijami med fenomenološkimi avtorica vrača v celotnem besedilu, jih ritmi (prav tako pomemben teoretični in strukturnimi pristopi, prisotnostjo razgrajuje in postavlja v dialog s svo- koncept, ki ga avtorica razgrne sko- in odsotnostjo, še najglasneje pride v jim etnografskim materialom. Čeprav zi dela Henrija Lefebvreja in njegove ospredje v diskusiji o svetlobi in temi. je takšno gosto branje lahko tudi na- analize ritma). Pravzaprav lahko reče- Spremenljivost je očitno laže uzreti v porno, je na tem mestu treba povedati, mo, da so tudi deli knjige napisani o kontekstu hitrejših ritmov. In prav to da sta med glavnimi odlikami knjige in v drugačnih ritmih. Če prvo etno- »pravilo človeške izkušnje in zaznava- prav berljivost in jasnost upovedova- grafsko poglavje o sezonskih krajinah nja« v prepletu z vedenjem lepo poka- nja. Tudi užitek igrivega prebiranja na lahko z besedami otočanov uzremo kot že na antropološki vhod razumevanja novo prevedenih, skovanih ali zgolj razmeroma dolgoročne in predvidljive sveta, ki je podstat knjige. Kot v svoji lokalno rabljenih besed, kot so vreme- spremembe krajine (tudi takšne, ki jih analizi ritmov zapiše Lefebvre, svetlo- njenje, gibajočnost, vremenski dnevni- je zaradi relativne počasnosti včasih te- be ne zaznavamo kot oblike valova- ki, vremenske sanje … (te kar kličejo že zaznati), se amplituda sprememb v nja, ki nosi osnovne delce, temveč kot k stvarnemu kazalu, ki ga zbirka žal poglavju o vremenu nekoliko zgosti, še čudo. Podpoglavje Osvetljene krajine nima), ali pa vplet osebnih avantur, ki bolj dinamično pa postane v zadnjem avtorica tako uvede s pomenljivim ci- jih v antropološkem raziskovanju ne odseku knjige, kjer sta obravnavani tatom angleškega umetnika Johna Ber- manjka. Denimo divja vožnja avtorice svetloba in tema. Ritmičnost krajin se gerja iz knjige Načini gledanja (2009), s svojo sogovornico, ko želita zbežati namreč v relaciji z različnimi v knjigi ki naj bo tudi zaključek knjižne ocene. nevihti in vremensko nevarnost posta- opisanimi okoljskimi in družbenimi Takole zapiše: »Odnos med tem, kar vita pred prehitro vožnjo na prepadnih fenomeni izkaže kot pomemben vidik vidimo, in tem, kar vemo, se nikoli ne delih ceste. S takšnimi odseki bralec razumevanja predstavljenega gradiva razreši. Vsak večer vidimo sonce za- pravzaprav še najbolj dobi vpogled v in ključ do odgovora na uvodoma za- iti. Vemo, da se Zemlja obrača stran od antropološko delo, ko se premaknemo stavljeno vprašanje: Kako misliti spre- njega, toda vedenje, razlaga nikoli za- od tega, da govorimo o vremenu, do menljive krajine? res ne ustreza videnemu.« tega, da v vremenu smo. Še par besed o svetlobi in temi, ki Poleg omenjenih zabavnih anekdot in zaključita knjigo. V zaključnem Literatura obilice citatov, ki so pogosta praksa vsebinskem poglavju avtorica predlaga BERGER, John: Načini gledanja. Ljublja- antropoloških monografij in v priču- dva sveža koncepta – osvetljene in na: Buča, 2009. joči knjigi večkrat mejijo na ljudske zatemnjene krajine, pri čemer, kot BILLE, Mikkel in Tim Flor Sørensen: An modrosti (o vremenu in še marsičem), nakažeta skovanki, piska svetlobo Anthropology of Luminosity: The Agency je med drugim odlika doktorske razi- in temo razume kot razsežnosti of Light. Journal of Material Culture 12/3, skave, ki stoji v ozadju knjige, razširi- spremenljivosti krajine, podobno kot 2007, 263–284. tev raziskovanja krajine na opazovanje vreme in sezonskost. Osvetljene kraji- HASTRUP, Kirsten: The Challenge of the atmosferskih pojavov in sopostavitev ne jasno razloči od koncepta svetlob- Unreal, or How Anthropology Comes to prostora in časa. Na to sicer opozori že nih krajin (Bille in Sørensen 2007), Terms with Life. Culture and History 1, britanski antropolog Tim Ingold, ki ga kjer avtorja skovanke govorita pred- 1987, 50–62. 123 Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Milan Vogel* ILINKA TODOROVSKI: Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo: Evakuacija civilistov marca 1945. Vojaški muzej Slovenske vojske, Maribor 2025, 219 str. krajino občasno obstreljevale. Najhuj- Hrvaške zbežali v Belo krajino. Pole- ši napad z ozemlja Neodvisne države te so Američani s pomočjo britanskih Hrvaške je bil 21. in 22. marca 1945, obveščevalnih služb opravili z dvo- ko so nemške in ustaške enote družno motornimi letali Dakota, s katerimi so obstreljevale vasi ob Kolpi nedaleč od sicer oskrbovali partizansko vojsko z letališča Krasinec. Eden od pričevalcev orožjem, gorivom in drugimi potreb- pravi, da »se je zdelo, kot da se s topo- ščinami. Tudi med evakuacijo ljudi vskim obstreljevanjem zabavajo, saj so so se na izhodišče vračali natovorjeni očitno sistematično podirali stanovanj- z vsem potrebnim. Edino tako letalo v ske hiše in gospodarska poslopja, ki so letela v zrak, kot da bi bile igrače« Sloveniji je od leta 1984 kot muzejsko (str. 22) Velika partizanska ofenziva za spominsko obeležje postavljeno v vasi osvoboditev Like in Dalmacije je dala Otok pri Metliki. Ob njem vsako leto misliti partizanskemu vodstvu, da se v spomin na več kot sto zavezniških bodo nemške in kolaborantske horde vojnih ujetnikov, ki so jih partizani leta proti severu umikale tudi čez Belo kraji- 1944 uspešno pripeljali s Štajerskega no, zato je treba poskrbeti za ljudi. Prek in jih z letali transportirali v Italijo, po- glavnega vojaškega poveljstva s Titom teka slovesnost Vranov let. Bela krajina je bila od kapitulacije Itali- na čelu so se odločili za evakuacijo naj- Evakuirance so prepeljali na letališče je septembra 1943 osvobojeno ozemlje, bolj ranljivega civilnega prebivalstva Zemunik pri Zadru in jih namestili po na katerem je teklo dokaj normalno ži- in ranjencev. O tem novinarka in zgo- okoliških krajih, največ v Kaštele. Or- vljenje. Tam so delovale številne voja- dovinarka Ilinka Todorovski podrobno ganizacija v t. i. zbegih, kot so imeno- ške in civilne inštitucije, od bolnišnice piše v knjigi Po zračnem mostu iz Bele vali njihovo nastanitev, je bila dobra, v Kanižarici do gledališke skupine in krajine v Dalmacijo: Evakuacija civili- tudi domačini so jih zelo lepo sprejeli. partizanskega pevskega zbora. Pisatelj stov marca 1945, ki jo je izdal Vojaški Med evakuiranci je bilo veliko pozneje Vitomil Zupan je v romanu Menuet za muzej Slovenske vojske. Delo temelji znanih ljudi, kot so Alma Karlin, Zora kitaro zapisal, da je Bela krajina kot na arhivskih in pisnih virih ter pričeva- Konjajev, žena Radka Poliča s tremi mravljišče. »Tu je glavni štab Naro- njih ljudi, ki so dogajanje v takšni ali otroki, znanim igralcem Racem in Va- dnoosvobodilne vojske in partizanskih drugačni obliki sami doživeli. Knjiga je skom, in številni gledališki igralci. Vsi odredov Slovenije. Tu je izvršni odbor bogato ilustrirana z dokumentarnimi in se Dalmatincev spominjajo kot izredno Osvobodilne fronte. Tu je Slovenski novejšimi fotografijami. prijaznih in ljubeznivih ljudi, ki so bi- narodnoosvobodilni svet. Centralni Letališči Otok in Krasinec sta po ka- komite komunistične partije. Agitacij- pitulaciji Italije občasno delovali pred- li prišlekom pripravljeni pomagati na sko-propagandna komisija CK KP. Slo- vsem za prevoz ranjenih partizanov, vsakem koraku. vensko narodno gledališče. Gledališke bolnih civilistov in rešenih zavezniških Osvoboditev so seveda sprejeli z nav- delavnice, ki izdelujejo kulise in kostu- pilotov v Italijo, 25. in 26. marca 1945 dušenjem, težja pa je bila vrnitev do- me za predstave. Radio Osvobodilna pa je potekala »po številu sodelujočih mov. Ta ni bila dobro organizirana ali fronta. Oficirska šola. Invalidski pevski transportnih in lovskih letal, številu pa sploh neorganizirana, zato je avtori- zbor. Zavezniške misije ... Banka, Eko- opravljenih poletov in kompleksnosti ca sedmo poglavje svoje knjige naslo- 124 nomati ... Komisija za verstvo.« (Zupan načrtovanja in izvedbe največja zave- vila Dolga pot domov. 2023: 524–525) Tudi to je spodbudilo zniška operacija na slovenskih tleh« novinarko Ilinko Todorovski, da se je (str. 21). V teh dveh dneh so v osvo- Literatura posvetila preučevanju tistega časa. bojeno Dalmacijo prepeljali več kot ZUPAN, Vitomil: Menuet za kitaro – Na Vse se je dogajalo le nekaj kilometrov dva tisoč ljudi, med njimi tudi precej petindvajset strelov. Ljubljana, Beletrina, od nemških in ustaških enot, ki so Belo Srbov, ki so pred ustaškim nasiljem iz 2023. * Milan Vogel, univ. dipl. etnolog in prof. slovenščine, upokojeni komentator v kulturni redakciji Dela; mavcmilan@gmail.com. – Prispevek je bil 28. julija 2025 predva- jan na tretjem programu Radia Slovenija v oddaji S knjižnega trga; objavljamo ga z malenkostnimi spremembami. Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Ana Svetel* JERNEJA FERLEŽ: Gnezda. Založba Bogataj, Idrija 2024, 140 str. izhodišč dospeli do precej sorodne li- vidnost ponazori z slikovito skicirano terarno-etnografske senzibilitete in situacijo, ko se trafikantka odzove na estetike. A če je v knjigi Maribor pa- njeno šalo: »Pomolila sem ji bankovec, ralaksa Jerneja Ferlež »fabulativno« vlažen od celodnevnega vpijanja, in se polovico pripovedi prepustila pisatelju opogumila – izrekla sem šalo, prepri- Petru Rezmanu, sama pa prispevala čana, da se nanjo ne bo odzvala, ona etnografsko-poetične uvode, osnova- pa v smeh« (str. 10). V takšnem izho- ne na zgodovinskih fotografijah (zve- dišču, skratka, se Jerneja Ferlež izpiše čine neznanih) nekdanjih prebivalcev verjetno najbolj osebno doslej. Prva in prebivalk mesta in okolice, nam v zgodba po izpovedni in emotivni silo- Gnezdih pokaže svoj suverenejši in vitosti precej izstopa – in tako ustvarja samostojnejši glas, osvobojen zadržka, pričakovanje, ki ga zbirka ne izpolni nemara bojazni pred (avto)fikcijsko- povsem. Poigravanje z bralskimi pri- stjo in literarnimi prvinami. Bralcu ali čakovanji je sicer klasični pripovedni bralki se zazdi, da bere zapise, v kate- manever; da je odlična pripovedoval- rih ni avtorici (več) prav nič nerodno, ka, avtorica dokazuje v domala vseh da krši klasične konvencije etnograf- zgodbah. Vendarle pa razkorak med skega pisanja, začenši z realizmom. uvodno in preostalimi besedili deluje Najbrž ne preseneča, da je bila za tovr- nekoliko okoren – emocionalni naboj stno osvoboditev zaslužna – kar avto- se v nadaljevanju precej umiri, kakor rica v več zgodbah tudi nakaže – prav bi subjektka v uvodni zgodbi morala Raziskovalno pot etnologinje Jerneje oddaljitev od Maribora, ki je bil doslej obračunati z demoni (domačega kraja), Ferlež zaznamuje svojevrstna vztraj- v njenem raziskovalnem in strokov- da se lahko nato potopi v tuje mestece. nost, celo zvestoba tematikama, ki ju nem fokusu. Navsezadnje knjigo od- V nadaljevanju se namreč zvrsti niz je začela preučevati že v diplomskem pira zgodba Čeprav me ne vidiš ali Po zgodb, ki prikazujejo Idrijo in njene in pozneje doktorskem delu idrijskih trgih,1 ki z brezprizivno odkri- ljudi v plasteh različnih obdobij in – to sta fotografska dediščina in bival- tostjo zareže v zelo intimno tematiko. ponujajo raznolika motivno-tematska na kultura. Njen pristop – sprva v obri- »Žalost sem prinesla s seboj,« začne. izhodišča – izbor predstavljam v nada- sih, v zadnjih letih pa očitneje – pre- In nadaljuje: »Pravzaprav niti ne ža- ljevanju. Avtoričin pogled je usmerjen žemata žanrska nekonvencionalnost lost, bolj nekakšno votlo sprijaznje- na občutljivo prepletanje sedanjosti s in izrazito osebni odnos do vsebin, ki nost z dejstvom, da me tam, od koder preteklostjo, na poti in potovanja, na se jih loteva. Zato ne preseneča, da je prihajam, nihče več ne vidi« (str. 7). domovanja oz. zlasti na ljudi, ki živi- že v slogovno inovativni in tandem- Nato brez patetike, celo v nekoliko er- jo in so živeli v njih, ter na lik in de- sko spisani zbirki Maribor paralaksa nauxjevskem slogu, analizira subjekt- lo Josipa Pelikana, fotografa, ki je od (Ferlež in Rezman 2019; glej Svetel kino nevidnost – ki jo, če subjektko ne- svojega osmega do triintridesetega leta 2019) stopila na polje etnološkega in koliko predrzno izenačimo z avtorico, (z izjemo vojaščine in velike vojne) antropološkega pisanja, ki ga najlaže lahko lociramo prav v Maribor. A ob živel v Idriji. Besedila dopolnjujejo opredelimo kot hibridno, spajajoče prihodu v Idrijo se nevidnost razblini, Pelikanove (portretne) fotografije, ki etnografijo in literaturo, loveče ravno- subjektka je prerojena v opaženosti, upodabljajo prebivalce in prebival- težje med dejstvenostjo in kontekstu- v novem okolju je znova videna, še ke tega mesta. V nekaterih zgodbah, alno informiranostjo na eni strani ter več, zdi se, da je ne vidi le okolica – denimo v Gnezdih ali Od postelje do 125 fabulativnostjo in literarnimi sredstvi na novo (u)vidi tudi samo sebe. Svojo posteljice in v Dež kot refren ali Huda na drugi. V tej zadevi lahko prepozna- ura septembra 1926, se pripovedni in vamo zanimive vzporednice med pisa- 1 Vse zgodbe imajo dvojne naslove, zato jih fotografski motivi neposredno stakne- njem Jerneje Ferlež in Nataše Rogelja tudi v besedilu navajam z obema naslovoma, jo, v drugih gredo vsaksebi. Vsekakor Caf, ki sta iz sicer tematsko različnih razen kadar iste zgodbe omenjam večkrat. pa knjigo lahko beremo kot svoje- * Ana Svetel, dr. etnologije, kulturne in socialne antropologije, docentka, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; ana.svetel@ff.uni-lj.si. Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Ana Svetel vrsten poklon Pelikanovemu idrijske- v polje literature – odpira zelo relevan- Poti in potovanja so morda najbolj obči mu obdobju in še en dokaz avtoričine- tna etnografska vprašanja, med drugim, tematski okvir knjige – nenazadnje sub- ga občutka za spajanje besedil in foto- kako pisati »po svoje«. jektka pripotuje v Idrijo, jo spoznava in grafij, saj se povsem izogne temu, da Jerneja Ferlež se s tematiko pisanja – raziskuje. Tudi v zgodbah, ki se nasla- bi fotografije ilustrirale zgodbe ali da ponovno v kontektsu časa – ukvarja tudi njajo na Pelikanovo idrijsko obdobje, bi zgodbe na silo fabulirale fotografije. v zgodbi Vročeno v nabiralnik na Sveti recimo Izstopna postaja Celje ali Josip Prepletanje sedanjosti s preteklostjo, Barbari ali Rudarji brez rudnika. Pre- Pelikan in Idrija ter Nič ni črno-belo, nekakšno (pol)literarno plastenje časov, igrava namreč (izginjajoč) pojav pisanja razen ali Robustna poetika etnograf- se v Gnezdih vedno vrši v zelo konkret- razglednic, kar kontrapunktira z moj- skega pogovora, se v ospredju izrisuje nih prostorih – na ulicah in trgih, med strskim opisom na videz mimobežne, fotografova premikov polna prva po- hojo, v iskanju določenih stavb ... Ne precej običajne situacije med čakanjem lovica življenja. Ker avtorica v zgodbe gre za novodobno, eterično iskanje iz- v vrsti na pošti. Tudi sicer so dobro nevsiljivo vpleta tudi obilo zgodovin- gubljenega časa, temveč za aktivno, odmerjeni, nikoli preveč razraščeni ali skega konteksta, uvidimo, kako zelo na- dinamično součinkovanje, ki venomer pretirano pojasnjevalni opisi, nekakšne ključne so bile nekatere njegove selitve, nezaključeno poteka. To motivno- skice vsakodnevnega življenja, prežete zlasti pa, kako močno so jih narekovali tematsko nit avtorica pogosto upovedu- z živimi dialogi in humorjem značilnost tedanji družbeni dogodki, predvsem pr- je z etnografsko navihanostjo. Tako npr. pisave Jerneje Ferlež – nič čudnega, da va svetovna vojna in premikanje meja. v zgodbi Lov na korake ali Rudarske se v formi (etnografsko obarvane) krat- Zgodba Daleč je Tolmin ali Sindrom ne- hiše spremljamo subjektko, etnologi- ke zgodbe očitno odlično znajde. prispetja se tematiki poti približa z bolj njo, ki s pomočjo nekakšne (izmišljene) Motivno-tematski okvir, ki je povezan avtobiografske perspektive. Pravzaprav aplikacije za ujemanje stopinj na isti s stavbno dediščino in bivalnimi oko- avtorica v njeno jedro postavi cilj, ki lokaciji v različnih časovnih obdobjih liščinami, je specifičen v tem, da se se nenehno oddaljuje – prizor iz filma, skuša hoditi po Baševih stopinjah, a se v nekem trenutku odloči, da bo s tem ob branju zazdi, da te tematike zasle- v katerem Rowan Atkinson »sedi na dujejo avtorico skorajda samodejno. mopedu in se pelje«, latrine, kamor bi prenehala, kajti »kljub velikemu spo- štovanju pravzaprav nisem hotela pov- Tudi v zgodbah, ki so izrazito literarne, rad šel odtočit (kar postaja vedno večja denimo Gnezda ali Od postelje do po- nuja), pa, kljub približevanju, ne more sem ponoviti Baševih korakov, hotela sem izhoditi svoje« (str. 22). Zgodba ta- steljice, je stanovanjska slika izrisana doseči. Če bi bila filozofinja, bi avtorica mimogrede, a z etnografsko prepričlji- ta nastavek nemara obrnila v teoretsko ko učinkuje kot domiselna metafora za uhojanje svoje (tudi raziskovalne) poti vostjo in posluhom za detajle. Zlasti pa izvajanje. Ker je etnologinja in pisa- teljica, pa v naslednjem hipu gledamo in kot nevsiljiv opomnik sodobni etno- avtorica izkazuje, da je bivalna kultura njo, kako se v kinodvorani vse glasneje logiji, ki na Slovenskem v določeni me- ne zanima primarno v smislu material- reži in s tem v nelagodje spravlja svoje ri še zmeraj trpi za mitologizacijo (pra) ne dediščine, temveč v smislu okoliščin sogledalce. Zgodbo zasuka kot niz (ne) očakov – namreč da se, ob pripoznanju človekovega bivanja. Predmetov in prispetij, v katerih se bližnjica »spremi- korakov predhodnikov (nenazadnje je »dediščin« ne fetišizira, temveč se več- nja v neskončnico,« in v katerih sta s zgodba hommage Franju Bašu in nje- krat eksplicitno zavzame za k človeku spremljevalcem zašla »morda ne samo govemu članku Rudarska hiša v Idriji), obrnjen pogled. To pri Jerneji Ferlež s prave poti, morda sva celo zapeljala vendarle da hoditi po svoje. Hkrati pa ni le modno zveneča puhlica, temveč, iz realnega sveta« (str. 102). Tako motiv podoba hoje v zgodbi dobi še eno po- se zdi, njeno osebno (etnološko) vo- poti in potovanj nazadnje preplete s šir- mensko plast – avtorica ne hodi zgolj dilo. Tako ob raziskovanju Pelikanove šimi vprašanji (ne)prispetja (do dokonč- po »Baševi« Idriji, temveč tudi skozi zapuščine denimo zapiše: »Tloris ne- ne resnice, do cilja, do konca), stika njegova besedila. O poantah omenjene- ke davno porušene hiše se pred njima (med realnim in imaginarnim), pa tudi z ga članka namreč razmišlja na terenu, naenkrat ni več izrisoval samo po svoji vprašanjem vidnosti. V zgodbi Dež kot med opazovanjem idrijske stavbne de- osnovni ploskvi, dobival je še tretjo, z refren, v kateri se posveča fotografiji diščine: »Celo Baševa poetična opazka življenji ljudi izrisano dimenzijo« (str. poplav iz leta 1926 neznanega avtorja, 126 o beli zunanjosti hiš med zelenjem nad 119). V Lovu na korake pa: namreč zapiše: »Razlika v vidnosti med mestom, ki se pridružuje belini gradu in [...] materialni svet je pač samo ma- tistimi, ki so pri miru, in tistimi, ki se daje Idriji videz pisane barvitosti in sna- terialni svet, kar je zares pomemb- hitro premikajo, nosi v sebi nekaj sim- žnosti – tako se je namreč izrazil – se no, so ljudje. Kako živijo, zakaj ži- bolike – kot da je za vidnost pomembno mi je zazdela nekam pretirano roman- vijo, kot živijo, kako bi živeli, če bi biti čim bolj statičen, kot da premikanje tična« (str. 25). Zgodba kljub fiktivni bile okoliščine drugačne. To so pra- človeka na nek protisloven način zbriše zasnovi in simpatičnim opisom flirtanja va vprašanja, hiše so pač samo lu- s slike« (str. 59). med tehnično podkovanim sodelavcem pine, nekakšna prizorišča življenja, In s tem se vračamo na začetek Gnezd. in subjektko – kar jo brez dvoma nagiba prej posledica kot vzrok. (str. 22) Protislovje, ki ga avtorica pokaže po- Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Ana Svetel zorni bralki ali bralcu, ki se bo z nje- V zadnjih dveh zgodbah namreč po- vračanju v domače mesto na Trojanah nim pisanjem ukvarjal natančno, kot nudi refleksijo svojega kratkega, bla- subjektka v očeh drugih ugleda sebe, sama natančno opazuje fotografije, godejnega bivanja v Idriji, razmišlja o nas še poslednjič spomni, da je ravno se namreč skriva v tem, da medtem pomenu takega rezidenčnega odmika: vprašanje videnja, pogleda, opazova- ko premikanje človeka na starih foto- »v izvzetem časovnem mehurčku vse nja eden izmed »ključev« zbirke. Ne grafijah zabriše, tako rekoč (i)zbriše, teče hitro, gladko in brez blokad« (str. sicer edini, a dovolj osrednji, pomen- pa je subjektko ravno premik v no- 129); o prednostih in slabostih svoje sko večplasten in vznemirljivo upove- vo okolje – gibanje po Pelikanovih občutljivosti; o uzgodbljanju realnih dan, da se nam lahko pomaga zazirati in Baševih poteh, simpatične inter- zgodovinskih oseb: »Iz zaprašenih v nove interpretativne plasti – in zrca- akcije z domačini in domačinkami, dokumentov v resnici beremo samo nastavljanje idrijskemu dežju – nare- liti naprej. zaprašene podatke, povezave med dil vidno. Zato tudi ne preseneča, da njimi so šle pod rušo z ljudmi, ki so Literatura se zaključna zgodba, Zrcaljenje ali jih tkali. Ko iz njih naknadno sesta- Deset dni v Idriji, spogleduje s prvo. vljamo zgodbe, so te največkrat bolj FERLEŽ, Jerneja: Gnezda. Idrija: Bogataj, Če s seboj na začetku prinese žalost, naše kot njihove« (str. 120); hkrati pa 2024. je sedaj drugače: »S seboj bom odne- se z nekaj distance zaveda tudi ideali- FERLEŽ, Jerneja in Peter Rezman: Mari- sla vedrino, naklonjenost in humor,« zirane podobe, v kateri spočetka radi bor paralaksa. Ljubljana: Beletrina, 2019. začne (str. 129). Vendarle pa zaključ- vidimo nove kraje, kajti »kot da tujost SVETEL, Ana: Jerneja Ferlež in Peter ka ne obrne v sentimentalnost, kar se človeku nadene nekakšno lahkotnost« Rezman: Maribor paralaksa. Recenzija ob tovrstnih zaokrožanjih rado zgodi. (str. 111). Ko v sklepnem prizoru ob knjige. Etnolog 29/80, 2019, 330–333. Knjižne ocene Tanja Roženbergar* ALENKA PIRMAN: Razstavljanje sporne kulturne dediščine: Sodelovanje umetnikov in muzejev. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Založba *cf, Ljubljana 2025, 365 str. Alenke Pirman, umetnice, publicist- obravnavanega miljeja, predstavitev ke in doktorice heritologije, z naslo- prelomnih muzejskih projektov in vom Razstavljanje sporne kulturne razstav ter sooča različne teoretske dediščine, sodelovanje umetnikov in pristope. Knjiga s 365 stranmi je raz- muzejev razčlenjuje sodobne umetni- deljena na šest tematskih poglavij, ške, muzeološke in dediščinske para- obsežno spremno besedo, v kateri je digme. Delo je rezultat avtoričinega poudaril predvsem razčlembo s stali- večletnega poglobljenega proučeva- šča ontološkega spoznanja, je napisal nja teme na teoretski in praktični rav- etnolog in antropolog Blaž Bajič. ni, predvsem v ciljno zastavljenih in Študija preči predvsem dve področji izvedenih terenskih raziskavah. Ana- – sodobno umetnost in kulturno liza prepletenih odnosov med neume- dediščino, ki jo avtorica poimenuje tniškimi muzeji, kot jih opredeljuje sporna (in ne težka). Izhodišče Alen- avtorica, dediščinjenjem in umetni- ke Pirman je, da kulturna dediščina škim ustvarjanjem – torej med »vi- kot taka sploh ne obstaja, je le nor- soko protokoliziranimi diskurzivnimi mativni odvod širšega družbenega praksami« je podana kompleksno in pojava sklicevanja na (lastno) prete- 127 temeljito, s komparativnimi pristopi klost, je selekcionirana in predstav- in širšo, interdisciplinarno obravnavo lja proces konserviranja spomina za tematike. Obsežen znanstveni apa- potrebe skupnosti. Spornost kulturni Obsežna monografska študija med- rat razprav v celotnem delu ponuja dediščini določajo na novo pripisani sebojno povezanih razprav avtorice pregled mednarodnih aktualnih misli pomeni, procesi reinterpretacij in pre- * Tanja Roženbergar, dr. znanosti, muzejska svetnica, Slovenski etnografski muzej; tanja.rozenbergar@etno-muzej.si. Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Tanja Roženbergar obražanje, zato je po Alenki Pirman to bi bilo ob raziskavi smotrno izvesti Objavljene razprave so eno od prered- kulturna dediščina koncept, ki izloča. še več terenskega dela in pogovorov kih del s področja muzeologije, ki je Ob tem tudi muzej razume kot model z akterji projektov in takratnimi vodji razmišljana in zapisana v slovenskem polaščanja sveta in poudarja nujnost muzejev, kjer so bili določeni projekti jeziku ter obravnava predvsem sloven- posodabljanja poslanstev in institucio- izvedeni, predvsem zunaj Ljubljane, in ski umetniško-muzejski prostor. Prav nalne preobrazbe v okviru nove defini- s tem oteti pozabi uresničene prakse, ki to je dodatna velika odlika izdanega cije muzejev. Tako sodobni muzej kot so žal ostale brez zapisa. dela, ki hkrati prinaša »priznanje« nosilec sprememb posebno pozornost Veliko gradiva še vedno ni zabeležene- vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem ter posveča ranljivim skupinam, procesom ga v digitalnih in kabinetno dostopnih pomemben zapis v zgodovino ne samo dekolonizacije, vključevanju in partici- zbirkah, zato bi bila omenjena raziskava patornim praksam ter človekovim pra- slovenske muzeologije. lahko odlična priložnost, ki bi to stanje vicam. Razstava kot osrednje muzeal- Delo ni le izčrpna analitska in strokov- presegla. Povedno je, da so se neka- sko sredstvo muzejske komunikacije, tera inovativna zgodnja sodelovanja na študija, temveč tudi odličen primer medij, pomenski sistem in/oz. kulturni med sodobno umetnostjo in kulturno sodobne obravnave muzeoloških tem, proizvod, je zato osrednji fokus obja- dediščino ustvarila v nekdanjih mu- avtorica namreč vsebino interpretira vljene raziskave, ob tem pa avtorico zejih revolucije oz. sedanjih muzejih na nov in aktualen muzeološki način, zanima predvsem analiza spoja njene- novejše zgodovine, ki so se ob širje- z analitično slojevito argumentacijo ga performativnega vidika z vlogo, ki nju in preobražanju razstavnih vsebin in zanimivo, včasih tudi provokativno jo ima pri tem umetnik. Kritično pred- in raziskovalnih pristopov na umetni- artikulacijo. To tekoče in na nekaterih stavljeni in analizirani izbrani primeri ško ustvarjanje navezali že dolgo pred mestih celo napeto branje strokovne- umetniško-dediščinskih projektov in umetniško-dediščinskimi spodbudami ga bralca stran za stranjo vabi k raz- razstav, izvedeni v neumetniških mu- finančnih mehanizmov Evropske uni- misleku ali dopolnitvi svojih znanj in zejih v Republiki Sloveniji, so časovno je. V odpiranju novim interpretacijam izhodišč ter uspešno pretresa včasih že opredeljeni in zajemajo prva tri deset- zbirk in njihovemu povezovanju z izzi- rahlo letargično muzejsko misel. Tako, letja nove države (1992–2020), ki jih vi in problemi sodobne družbe so muze- kot piše na strani 85: »Za nove naloge zaznamuje obdobje tranzicije v novo ji k sodelovanju vabili ne le umetnike, muzealci in umetniki potrebujejo nova družbeno ureditev s spremembami po- temveč tudi oblikovalce, intelektualce znanja in jasno razumevanje lastnega litičnega in gospodarskega sistema. in humanitarce. To muzeološko področ- položaja v družbi.« V študiji so predstavljeni različni nači- je je posebnost postsocialistične druž- ni sodelovanja umetnic in umetnikov z be, zato bi v objavi pričakovali še več muzeji, ki jih Alenka Pirman razdeli na pozornosti in kritičnega pretresa ter v vsiljene in soglasne, slednje pa na spo- samostojnem poglavju predstavljene Požlep, 2007). Razstava Puške in pisma radične ali načrtne oz. strateške. Primeri (Muzej novejše zgodovine Celje, avtor dr. tudi druge razvojno pomembne oz. pio- Tonček Kregar, 2013), je ob 50. letnici mu- razstav so izbrani po določenih katego- nirsko izvedene razstavne projekte.1 zeja umetniško in esejistično interpretirala rijah, ki v študiji predstavljajo repre- dve najstarejši zbirki muzeja – zbirko orožja zentativni vzorec. Avtorica navaja, da in pretresljivo zbirko poslovilnih pisem.  priročnega gradiva za analizo primerov 1 Spregledan je umetniški projekt Alma – vox Presenetljivo je, da v razpravah ni omenjen populi, v katerem je vizualni umetnik Mark slovenski umetniški kolektiv IRWIN, ki v ni bilo na razpolago, v poštev so prišle Požlep v umetniški instalaciji predstavil svoji večdesetletni umetniški teoriji in prak- predvsem spletne podatkovne zbirke zbirko pričevanj o Almi Karlin, s katero si prepleta prav področja sodobne umetnosti, in podatki dokumentacijskih oddelkov. se je v muzejskem prostoru odprl diskurz dediščine in ideologije; leta 2019 je s pre- Tak pristop posledično žal dopušča ne- umetniškega interpretiranja nesnovne kul- okvirjanjem portretov narodnih herojev BiH turne dediščine (občasna razstava Alma – v projektu Heroji interpretiral zbirko Zgo- katere spreglede razvojno pomembnih vox populi, Muzej novejše zgodovine Celje, dovinskega muzeja Bosne in Hercegovine v muzejsko-umetniških intervencij. Za- avtorja Tanja Roženbergar Šega in Mark Sarajevu (nekdanji Muzej revolucije BiH). 128 Glasnik SED 65|2 2025 Knjižne ocene Milan Vogel* IRENE ROŽMAN PIŠEK: Babice na razpotju zgodovine: Lik terenske babice od leta 1945 do poznih šestdesetih let. Slovensko etnološko društvo, Knjižnica Glasnika SED; 58, Ljubljana 2025, 196 str. druge stopnje. Med drugimi zdravst- biu pa še tepen.« (str. 85). Najslabše raz- venimi šolami je zajela tudi Babiško mere so bile v Halozah, Prlekiji in Baški šolo, ki se je 28. junija 1960 reformirala grapi, kjer je bil teren težko dostopen in v štiriletno Šolo za zdravstvene delav- so porodnico do prevozne poti spustili ce ginekološko porodniške smeri. Leta kar po škripcu na deski, s katerim so si- 1971 se je šola preimenovala v šolo za cer prevažali seno. medicinske sestre – babice,« piše na Z leti se je vloga terenskih babic spre- spletni strani šole (SZSLJ 2025). Dolga minjala, zlasti ko so se v bolnišnicah leta, tudi še po drugi svetovni vojni, pa začeli odpirati porodniški oddelki. Ta- so porodniško delo opravljale nešolane krat niso več skrbele le za porodnice ženske, tako imenovane »mazačke«. in novorojence, pač pa so med svojo Irene Rožman Pišek, ki je raziskala patronažno službo poskušale čim več številne tabu teme o spolnem življenju nosečnic pregovoriti za porod v bolni- in kulturi rojstva ter o tem napisala več šnici. Temu so se mnoge upirale iz raz- kot sto člankov in monografijo Peč se ličnih razlogov, tudi zaradi dela doma, je podrla, je svojo novo knjigo pisala majhnih otrok ali boljšega občutka, da na podlagi pisnih virov o babištvu na bodo rojevale med domačimi. Nezane- Slovenskem, predvsem pa številnih po- marljiv je tudi podatek, da so morale še govorov z babicami, ki jih je zapisala v sedemdesetih letih kmečke ženske za V napovedih za predstavitev knjige Ba- v izvirnih narečnih oblikah. Nekaj iz- prevoz v bolnišnico in porod plačevati bice na razpotju zgodovine: Lik teren- branih je tudi objavila. Med viri nava- t. i. trošarino. Pri ozaveščanju žensk, da ske babice od leta 1945 do poznih šest- ja kar štiriinpetdeset pripovedovalk. O je varneje roditi v bolnišnici, so imeli desetih let etnologinje, sociologinje in svojem terenskem delu in stikih, tudi pomembno vlogo tečaji in redni gine- Murkove nagrajenke za življenjsko delo pisnih, z večinoma upokojenimi babica- kološki pregledi, pri čemer so spet ime- Irene Rožman Pišek, ki je izšla v Knji- mi, je v uvodu zapisala, da je »skupaj z le pomembno vlogo babice. žnici Glasnika Slovenskega etnološkega njimi potovala skozi čas, tj. zgodovino V knjigi Babice na razpotju zgodovine društva, lahko preberemo, da avtorica babištva na Slovenskem« (str. 13). Ne se lahko tudi nestrokovna javnost se- »obravnava kulturne in družbene okoli- izogne se niti delu laičnih vaških ba- znani s pomembnim delom naše prete- ščine babištva na Slovenskem v obdob- bic, ki ga razume kot »eno izmed oblik klosti, najtesneje povezane z življenjem ju po drugi svetovni vojni. Osredinja medsebojne pomoči, brez katere si ni in obstojem naroda; babištvo je od leta se na izobraževanje, delo in vsakdanjik mogoče zamisliti kmečkega gospodarst- 2023 vpisano tudi na Unescov seznam terenskih babic ter vključuje številne va in sožitja skupnosti« (str. 13). Spoz- nesnovne kulturne dediščine. pripovedi sogovornic. Knjiga ponuja navala je tudi zelo težke razmere, v ka- večplasten vpogled v razmere in razvoj terih so delale terenske babice, ko so v Literatura te poklicne skupine ter osvetli družbene vsakem vremenu in ob vsaki uri s težko ROŽENBERGAR, Tanja: Predstavitev spremembe babištva in kulture rojstev.« porodniško torbo pešačile daleč v hribe, knjige dr. Irene Rožman Pišek Babice na (Roženbergar 2025) socialne in družinske razmere, pogosto razpotju zgodovine: Lik terenske babice od Babištvo ima na Slovenskem dolgo tra- prepojene z alkoholizmom, nemogoče leta 1945 do poznih šestdesetih let, sreda, dicijo, saj je bila babiška šola v Ljublja- higienske razmere, ko babica ni imela 7. maj 2025, ob 18. uri, upravna hiša SEM. ni ustanovljena že leta 1753, isto leto niti tople vode niti rjuh, kamor bi zavila Slovensko etnološko društvo, 22. april 2025; kot v Celovcu. Nekajmesečni tečaji so https://cdn2.domdesign.com/users/SED- novorojenca; enega med njimi je vtak- Drustvo/Site/sites/sed-drustvo.si/modules/ potekali v slovenščini. »Po letu 1919 nila kar v rokav starega suknjiča. Bili 129 Domino/Files/babice-na-razpotju-zgodovi- so na ljubljanski babiški šoli podaljše- pa so tudi prisrčni trenutki. Ko je mo- ne-lik-terenske-babice-od-leta-1945-do-po- vali dotlej polleten pouk in 1927 uved- ral babici pri porodu s petrolejko svetiti znih-sestdesetih-let.pdf, 5. 11. 2025. li 18-mesečno izobraževanje. V letu petletni otrok in je babica novorojenca SZSLJ – Srednja zdravstvena šola Ljublja- 1960 je reforma osnovne šole in uved- plosknila po riti, je bratcu rekel: »Vidiš, na: Zgodovina šole, 2025; https://www.sz- ba osemletke zahtevala tudi reformo šol čez tako mejhno luknjo si žležu, zdej si slj.si/sola/zgodovina-sole/, 5. 11. 2025. * Milan Vogel, univ. dipl. etnolog in prof. slovenščine, upokojeni komentator v kulturni redakciji Dela; mavcmilan@gmail.com. – Prispevek je bil 28. julija 2025 predva- jan na tretjem programu Radia Slovenija v oddaji S knjižnega trga; objavljamo ga z malenkostnimi spremembami. Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Aneja Kralj* Atrij ZRC, skupinska fotografija po projekcijah (foto: Manca Filak, julij 2025). ZRC SAZU, vaje za kamero (foto: Gašper Raušl, julij 2025). POLETNA ŠOLA VIZUALNE ETNOGRAFIJE 2025 ZRC SAZU, Ljubljana, 5.–13. 7. 2025 Poletna šola vizualne etnografije ima dolgoletno tradicijo, skih filmskih ustvarjalcev v Braziliji. Andrej Kocan je izvaja se že od leta 1997. Deluje pod okriljem Avdiovizual- predaval o zvoku kot pomembnem elementu snemanja nega laboratorija Inštituta za slovensko narodopisje ZRC in oblikovanja etnografskih filmov. Razlago je obogatil SAZU v sodelovanju z Avdiovizualnim centrom Oddelka s predstavitvijo različnih lastnih projektov, v katerih je za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakulte- zvok postavil v središče svojega zanimanja oz. razisko- te Univerze v Ljubljani. Poletna šola v devetih dneh slu- vanja. šateljem in slušateljicam preda bogato znanje iz vizualne Teoretskim premislekom so sledile vaje s kamero, slušate- etnografije. Tovrstno zunajšolsko izobraževanje je namreč ljice so v prostorih ZRC SAZU v parih snemale različne zasnovano na majhni skupini slušateljev, ki jih mentorji filmske plane, ki so osnova filmskega jezika. Naslednji seznanijo s celovitim vizualnim etnografskim raziskova- dan so na ljubljanskem bolšjem sejmu posnele samostoj- njem. S pomočjo terenskega dela jih pripravijo za razisko- no reportažo. Vaja je bila namenjena utrjevanju filmskih vanje s kamero, obenem pa jih vodijo čez številne izzive planov, izrisu prostora in vaji montaže v kameri. Posneto in pomisleke, ki se pojavijo pri snovanju in izdelavi avdio- reportažo so reflektirale skupaj z mentorji in pri tem pre- vizualnega gradiva. poznavale primernost oz. neprimernost gradiva za obli- Letošnje poletne šole so se udeležile štiri slušateljice, kovanje prizora v smiselno celoto. Tako so na praktičnih študentke etnologije in kulturne antropologije Univerze primerih spoznavale, čemu bodo morale pri naslednjem v Ljubljani, ter trije mentorji, Manca Filak (ISN ZRC raziskovanju s kamero posvetiti več pozornosti. SAZU), Sarah Lunaček (EIKA FF) in Miha Peče (ZRC Pred odhodom na teren so se slušateljice naučile rokovati z SAZU) ter dva gostujoča predavatelja. Profesorica Eta- avdiovizualno opremo, osnov filmskega jezika in montaže mi Borjan na Filozofski fakulteti v Zagrebu predava na ter izdelave individualnega snemalnega načrta. Letošnjo anglistiki, italijanistiki in filmologiji, Andrej Kocan pa je poletno šolo je zaznamovala prav težnja po individualnem etnomuzikolog, oblikovalec zvoka in filmski ustvarjalec. delu, običajno namreč tako snemanje kot montaža končne- Zelo intenziven urnik poletne šole je prve dni zaznamo- ga izdelka potekata v parih. Slušateljice so zanimale raz- valo prepletanje teorije in prakse. Etami Borjan je pred- lične teme, vse od življenja tujcev, ki bivajo v Sloveniji, 130 stavila vizualne etnografske metode antropologov (pred- nastajanja sodobne plesne koreografije, do portreta ulič- vsem zbiranja gradiva in upravljanja z njim) iz različnih nega glasbenika med selitvijo in dnevne rutine matere z zgodovinskih obdobij. Od pionirskih del Margaret Mead dvema malčkoma. Individualno delo je ob večji kreativni in Gregoryja Batesona do sodobnejših etičnih premisle- svobodi prineslo tudi nekaj izzivov. Ker so imele za sne- kov v multidisciplinarnih projektih v postkolonialnih manje le poldrugi dan časa, so morale za zbiranje gradiva etnografskih filmih in longitudinalnih projektih starosel- – in to brez pomoči partnerja – izkoristiti vsak trenutek. * Aneja Kralj, etnologinja in kulturna antropologinja, magistrska študentka, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; aneja.kralj8@gmail.com. Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Aneja Kralj Zadnja dva dneva in pol sta bila namenjena montaži, ki so jitev teoretskega in praktičnega znanja, zbiranje avdiovi- se je slušateljice lotile s precejšnjo vnemo. Ob tem ne sme- zualnega gradiva in montažo zdi malo, pa so se slušateljice mo pozabiti neprecenljive pomoči mentorjev, ki so jim pri med oblikovanjem svojega gradiva prav zaradi časovne tem stali ob strani s svežimi idejami in tehničnim znanjem. omejitve naučile hitro in suvereno odločati. Delavnica se je končala s predvajanjem vseh štirih posne- Pedagoški proces na Poletni šoli vizualne etnografije pod- tih filmov: Moje tuje življenje, Trio, Selitev in Tudi morje pira samostojnost slušateljic in slušateljev ter krepi njiho- je modro. Po ogledu je sledila skupna kritična refleksija vo samozavest. Sam končni izdelek pa je izvrsten opomin, snemanja in montaže ter omejitev in pomislekov, s kateri- da se projekti, kot je izdelava krajšega etnografskega fil- mi so se slušateljice soočale. Čeprav se devet dni za usvo- ma, lahko izpeljejo tudi v relativno kratkem času. 131 Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Urška Repar* Udeleženke muzejske delavnice v Frauen Museum – Museo delle Donne, Merano (foto: Mary Ann Sing, 26. 8. 2025). MUZEJI, ŽENSKE IN SPOLNO MOTIVIRANO NASILJE Muzejska delavnica IAWM, Merano, 24.–27. avgust 2025 Konec poletja je v Meranu potekala 7. mednarodna kon- Feminist Imaginary Research Network, ki na kreativen ferenca International Association of Women‘s Museums način razkriva in prekinja patriarhalne in kolonialne epi- (IAWM). Organizacija, ustanovljena leta 2012, povezuje stemologije ter uveljavljene politike spolov. Vodja mreže muzeje žensk, različne iniciative in posameznice, ki delu- Darlene Clover se ukvarja s feminističnim izobraževanjem jejo na področju ženskega zgodovinjenja, enakopravnosti odraslih in svoje delo prepleta s praktičnimi izvajanji, ki spolov, se povezujejo v boju proti diskriminaciji pa tudi smo jih spoznale tudi na delavnici. v prizadevanjih za enakovredno obravnavanje ženskih Konferenca ni naključno potekala v južnotirolskem zdra- zgodb in promociji njihove vloge v kulturi, umetnosti, viliškem mestu v Italiji. Tam že od leta 1993 deluje dvo- izobraževanju in raziskovanju. Muzej novejše zgodovine jezični muzej Frauen Museum – Museo delle Donne, ki Celje se je organizaciji pridružil pred leti, ko je omenje- ga je ustanovila zasebna zbiralka Evelyn Ortner. Iz zbirke ne teme preučeval z namenom priprave občasne razstave oblačil in nakita je z leti prerasel v kulturno središče, kjer (P)ostati ženska. poleg stalne in občasnih muzejskih razstav organizirajo in 132 Pred formalnim delom konference, ki jo pripravijo vsake gostijo še veliko različnih dogodkov in srečanj, se vklju- štiri leta, je tokrat potekala muzejska delavnica z naslo- čujejo v raziskovalne projekte in so poleg tega ene najde- vom Cartographies of Interruption and Influence: Femi- javnejših članic IAWM. nist Educational and Institutional Strategies in Museums Muzejska delavnica je vključevala predavanja, izkustvene in Response to Gender-Based Violence. Delavnico je or- delavnice, ki spodbujajo angažirane načine kuriranja, in ganizirala mednarodna mreža feminističnih pedagoginj feministično vodenje po mestu. Predavanja so bila razde- * Urška Repar, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, višja kustodinja, Muzej novejše zgodovine Celje; urska.repar@mnzc.si. Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Urška Repar ljena v šest tematskih sklopov: o nasilju, femicidu in vojni vladuje poenotena naracija. Opozorila je, da navsezadnje agresiji, a tudi opolnomočenju, povezovanju in strategijah prav v ruralnih okoljih pretehtajo glasovi volivk in voliv- preseganja z nasiljem povzročenih osebnih in družbenih cev, zato je še zlasti v obdobju vračanja h konservativnim travm. V poročilo sem vključila povzetke tistih predavanj politikam treba prav v teh okoljih odpirati razprave o po- in razprav, katerih vsebine lahko prenesemo v delovanje membnih družbenih vprašanjih. muzejev pri nas in iz njih črpamo znanje in inspiracije za Družbenemu in političnemu nadzoru so še zlasti podvržene delo. Predstavljam jih po vsebinskih sklopih. reproduktivne pravice. Nekaj primerov, kako se s to te- Nasilje in femicidi matiko soočajo muzeji, je na konferenci predstavila Lara Perry in ob tem navedla zanimivo razmišljanje, da muzeji Cikel predavanj je začela Elke Krasny, ki je predstavila, pogosto govorimo o družbeni reprodukciji, zelo redko pa kako lahko muzeji sodelujejo v boju proti nasilju nad žen- razstavljamo gradivo, neposredno povezano z nosečnostjo skami. Predstavila je primer protestnega performansa proti spolnemu nasilju nad ženskami in LGBTQ-skupnostmi Un in s porodom, ki sta temelj vsakršne reprodukcije. violador en tu camino (A Rapist in Your Way), ki ga je Co- Militarizem in vojna lectivo LASTESIS leta 2019 izvedel v Čilu in je prerasel v viralno in tudi globalno gibanje. Zelene rutice, ki so jih no- Zgodbe, ki jih o vojni pripovedujejo ženske, so precej dru- sili protestniki in protestnice, so bile vključene v muzejsko gačne. Gaby Franger je predstavila razstavo afganistan- razstavo High on Tide umetnice Fernande Laguna. London skih vezenin Narrative Textiles that Cry Out v Museumu Design Museum je kolektiv za njihov protestni performans Women‘s Culture Regional-International. Z vezeninami nagradil. Elke Krasny je opozorila tudi na kampanjo UN ženske komunicirajo, dokumentirajo vsakdanje življenje Women 16 Days of Activism against Gender-Based Vio- ter v svet pošiljajo sporočila o nasilju, zatiranju in pomanj- lence, ki se začne 25. novembra, na dan boja proti nasilju kanju. Šivanko je označila kot edino orodje odpora, ki je nad ženskami, in bi se ji lahko pridružili tudi muzeji. pod talibani preostalo ženskam. Z etnografskim filmom o družini protestnika iz musliman- Tetiana Chernetska iz Harkova v Ukrajini je predstavila ske manjšine v kraju Tak Bai na Tajskem, ki je bil žrtev delovanje muzeja med vojno. Razstava HerStory of War, policijskega nasilja, je srečanje nadaljevala Walai Buppha. Film prikazuje, kako z uporabo pokojnikovih predmetov ki je prikazovala odzive žensk na začetek vojne, je bila na in z obujanjem spominov ohranjajo družinsko dediščino. ogled na postaji podzemne železnice, kamor se ljudje od Obujanje spominov je ob pomanjkanju dokazov odigralo začetka vojne pogosto zatečejo. To je tudi obrat v percep- pomembno vlogo tudi v sodnih procesih. Walai Buppha je ciji podzemne železnice iz (predvsem za ženske) potenci- muzeje pozvala k dejavnemu vključevanju žensk, ki v sku- alno nevarnega v varen prostor. pnostih najpogosteje negujejo in prenašajo osebne in kolek- tivne zgodbe. Muzeji s tem postajajo t. i. safe spaces (‚var- Institucionalne strategije ni prostori‘), ki po besedah avtorice »niso le ustvarjeni, Burcu Yılmaz Gündüz, ki je predstavljala Istanbul temveč soustvarjeni«. Soustvarjanje varnih prostorov je Women's Museum, in Meral Akkent, vodja virtualnega bil tudi namen delavnic, ki jih je v Costa Rici organizi- Istanbul Women's Museuma, sta v ločenih predstavitvah rala Claudia Mandel-Katz. Ženske, ki so bile žrtve nasi- govorili o delovanju pod avtoritarno oblastjo v Turčiji in lja, so svoje zgodbe izražale z vezenjem v tekstilni skup- o strukturnem nasilju nad ženskami. Ob kratenju pravic nosti. Z repliko je Elke Krasny problematizirala uporabo in onemogočanju svoboščin sta poudarili vlogo muzejev koncepta safe space kot prostora, kjer naj bi se ženske po- žensk, ki se od preostalih muzejev razlikujejo po tem, čutile dovolj varne, da podelijo svoje izkušnje; prav iz tega razloga je svetovala uporabo pojma safer space, ‚varnejši da so prostori solidarnosti in ohranjanja dediščine. Bur- prostor‘. Vprašala se je, ali takšen prostor lahko ponudijo cu Yılmaz Gündüz namreč poudarja, da ženske v drugih tudi muzeji z institucionaliziranim načinom delovanja. turških muzejih niso našle vsebin, ki bi odražala njihova zanimanja. Vzpostavljanje povezav Zelo konkreten primer feminističnega kuriranja razstav 133 Tako feminizem kot muzeji so del urbanega prostora – sta Micki Voelkel in Shelli Henehan podali v predstavitvi oboje se redkeje pojavlja v ruralnem okolju. Zato se direk- Restructuring the Narrative of Miss Laura’s Social Club. torici Stefanii Pitscheider Soraperra zdi bistveno, da muzej Muzej, urejen v nekdanjem bordelu, je sprva temeljil na žensk v Avstriji deluje v vasi Hittisau, v skupnost namreč mitih in legendah ter glamuriziral zgodbe o prostituciji. Z vnaša vsebine, ki pomembno presegajo širino kulturnega analizo in s kritično refleksijo sta te pripovedi dekonstrui- življenja, ki bi ga tukaj pričakovali. Po njenih besedah je rali in namesto populistične vsebine zdaj muzejska naraci- namreč o vprašanjih pravic, enakopravnosti in miru še zla- ja sledi dejanski zgodovini in ponuja avtentičen vpogled v sti pomembno razpravljati v okoljih, kjer po navadi pre- preteklost bordela iz viktorijanskega obdobja. Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Urška Repar Kreativne prakse Izzivi in sanje Precej drugačno muzejsko delovanje je Samba Yonga pri- Sklop predavanj je končala Mansoureh Shojaee iz virtu- kazala s projektom The Power of Digital Technologies to alnega muzeja The Museum of Iranian Women‘s Move- (Re)Write Herstories, ki ga izvaja Women‘s History Mu- ment, ki zaradi politične represije deluje v eksilu in z raz- seum v Zambiji. V družbah, za katere avtorica trdi, da ne stavo From Evin with Love gostuje po Evropi. Izjemno poznajo klasičnega koncepta zgodovinskega muzeja, no- zbirko predmetov so prispevale zapornice ženskega zapora silci dediščine pa so ljudje sami, se znanje prenaša ustno in v Teheranu, kjer je bila zaprta tudi predavateljica. Njena v živo, zato so temu prilagojeni tudi beleženje, hranjenje predstavitev, v kateri je prepletla emocionalni pogled na in predstavitve. Z uporabo sodobnih tehnologij spodbujajo trenutno situacijo v svetu in aktivistični odziv, je bila hkra- ohranjanje tradicionalne ženske dediščine, vendar na da- ti poziv muzejem, da jasno in tudi javno podpremo tiste, nes družbeno funkcionalen način. Namen ženskega muze- ki to v dani situaciji potrebujejo – vse, ki trpijo in umirajo ja je vračati znanje in vpliv v roke žensk ter uresničevati zaradi vojn, tiste, ki jih zatirajo politični režimi ali trpijo pomembne dekolonialne prakse ponovnega prisvajanja zaradi drugih oblik agresije. integritete in moči. Po mojem mnenju so najbolj neposredno predstavitev, ki Zaključek jo lahko prenesemo v muzejsko prakso, pripravile Maggie McColl, Egenur Öztelli in Claudia Aucello. Opozorile so, Poleg spolno motiviranega nasilja in muzejskih odgovo- da bi morali muzeji zgodovino prenehati prikazovati s pre- rov nanj sta bili številnim prispevkom skupni še dve temi: vladujočega moškega stališča ter vanje dejavno vključiti ustvarjanje prostorov – fizičnih, miselnih ali skupnostnih izkušnje in spomine žensk in drugih spolno marginalizira- – ter razmerje med avtoritarizmom, vojno, mirom in na- nih skupin. Tako bi bila zgodovina bolj celovito in vklju- siljem. To povzema eden od komentarjev po predstavitvi čujoče predstavljena. Kako to narediti, so prikazale na pri- prispevkov, in sicer, da muzeji ustvarjamo prostor, v kate- meru Mackintosh House v muzeju Hunterian, razstave o rem se ponovno sprašujemo, kako se v določenih zgodo- škotskem umetniškem paru, ki temelji na življenjski zgod- vinskih in družbenih okoliščinah oblikujejo pomeni miru bi Charlesa Mackintosha. Šele z raziskovanjem življenjske in avtoritarizma. Ponovno pa bi se lahko vprašali tudi, ka- zgodbe Margaret Macdonald Mackintosh in vpogledom v ko in zakaj je spolno motivirano nasilje prisotno v naši njeno lastno ustvarjanje, se je izrisala celotna zgodba, v družbi in ga ne prekineta ne mir in ne materialna blaginja, kateri sta oba enakopravno zastopana in so njune zasluge hkrati pa v muzejih skoraj ni sledi, da se je to kadarkoli v pravično razdeljene. S to reinterpretacijo je Margaret Mac- zgodovini zgodilo. S tem smo del družbenega molka, ki donald Mackintosh postala avtonomna ustvarjalka s svo- ga prekinjajo le občasne (čeprav pogoste) medijske objave jimi interesi in uspehi. Pri obravnavi dediščine s stališča o tragičnih dogodkih ter promocijske kampanje nevladnih spola je zelo pomembna občutljiva raba jezika. To je mno- organizacij proti nasilju. go več kot uporaba specifičnih končnic. Kot je v zadnjem Kot ne mir ne vojna nista enaka za različne spole, tudi razu- delu predstavitve opozorila Egenur Öztelli, v muzejskih mevanje muzejskega dela s feminističnega stališča odpira katalogih in dokumentaciji pogosto umanjkajo gesla, s različna spoznanja in priložnosti za premislek. Čeprav ve- katerimi bi celovito zajeli vsebino muzejskega gradiva. Z čina članic IAWM deluje v drugačnih razmerah kot muzeji ženskami povezani predmeti so namreč po navajanju Ege- pri nas – večinoma kot nevladne organizacije, nekatere celo nur Öztelli najpogosteje označeni z zelo širokimi opredeli- brez muzejskih prostorov ali zbirk – lahko iz njihovega de- tvami, kot sta na primer domestic life (‚domače življenje‘) lovanja črpamo dragocene lekcije za ovrednotenje lastnega in health (‚zdravje‘). Kot primer dobre prakse je navedla dela. Z izbiranjem tematik, z družbeno angažiranimi me- Glasgow Women‘s Library, ki označevanje gradiva in todami in vključevanjem marginaliziranih družbenih sku- obogatitev metapodatkov izvaja kot feministično inter- pin namreč uspešno udejanjajo temeljna muzejska načela: vencijo, s katero izzivajo obstoječe klasifikacijske sisteme inkluzivnost, prikaz različnih zgodb, intersekcionalnost ter ter povečujejo vidnost ženskih izkušenj in ustvarjalnosti. zavzemanje za pravičnost, enakopravnost in mir. 134 Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Robin Tigran Keršmanc* VLOGA MRTVIH V ŽIVLJENJU POSAMEZNIKOV V SODOBNI DRUŽBI Mednarodna konferenca Delovanje mrtvih v življenju posameznikov: Razlogi, sprožilci in konteksti, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2.–4. julij 2025 V okviru ERC projekta DEAGENCY je na drugi mednarod- v islandski družbi kljub družbenim spremembam še ve- ni interdisciplinarni konferenci z naslovom The Agency of dno vztrajajo povedke o družinskih duhovih. Francisco the Dead in the Lives of Individuals: Reasons, Triggers, José Ferrándiz iz Španskega nacionalnega raziskovalnega and Contexts (Delovanje mrtvih v življenju posamezni- sveta je v drugem plenarnem predavanju z naslovom Cuel- kov: Razlogi, sprožilci in konteksti) sodelovalo 39 na- gamuros: The Decline of a Dictatorial Funerary Project stopajočih iz 24 držav. Raziskovalke in raziskovalci so se (Zaton diktatorskega pogrebnega projekta) paradoks špan- osredotočali na različne vloge in vplive mrtvih na življenja ske nekropolitike predstavil s primerom spomenika Cuel- posameznikov ter načine, kako se odnosi med živimi in gamuros, ki ustvarja napetost med spominom na žrtve in mrtvimi odražajo v različnih kulturnih, družbenih in zgo- poveličevanjem fašizma. dovinskih kontekstih. Vsebinsko pestra tridnevna konferenca je ponudila števil- Konferenca je temeljila na spoznanju, da mrtvi v sodobni ne v več tematskih sklopov razporejene prispevke. Prvi z zahodni družbi kljub prevladujoči ontologiji, ki zanika od- naslovom Personal Experience Narratives in Vernacular nose med živimi in mrtvimi, niso izključeni iz vsakdanje- Religious Framework I. (Osebne izkustvene pripovedi v ga življenja posameznikov, temveč se njihovo delovanje okviru vernakularne religije I.) je združeval tematike, ki so manifestira v različnih oblikah. Razprave so pokazale, da v različnih kulturnih kontekstih obravnavale osebne pripo- je pri interakcijah med živimi in mrtvimi poleg tradicio- vedi in lokalna verovanja o mrtvih; te so razkrile številne nalnih treba upoštevati tudi nove okoliščine, ki jih obliku- interpretacije posmrtne navzočnosti. Prispevek Üla Valka jejo sodobne tehnologije in digitalne platforme. Poseben je npr. pokazal različne načine osmišljanja osebnih izkušenj doprinos konference je bil, da delovanja mrtvih ni ome- estonskih študentov z umrlimi, Tina Ivnik je predstavila, jila na simbolne izraze družbenih procesov, temveč jih je kako sledilci alternativne spiritualnosti v Bosni in Hercego- obravnavala kot pomembne izkušnje v posameznikovem vini z idejami o reinkarnaciji oblikujejo svoje sprejemanje vsakdanjem življenju. delovanja mrtvih. Predstavitev Vita Carrassija je poslušalce Dogodek je Terry Gunnell, profesor Univerze na Islan- seznanila z južnoitalijansko ljudsko tradicijo srečanj z mr- diji, odprl s plenarnim predavanjem The Revenge of the tvimi in njeno prisotnostjo v sodobni družbi. Rejected: The Rise, Fall and Background Context of Ice- V drugem delu sklopa so Radvilė Racėnaitė, Yseult de Blé- landic Beliefs in Family Ghosts (Maščevanje zavrnjenih: court in Jūratė Šlekonytė prikazali različne načine stikov z Vzpon, padec in kontekst ozadja islandskega verovanja v mrtvimi, od izkušenj med pandemijo in nizozemskih pripo- družinske duhove), v katerem je predstavil razloge, zakaj vedi o duhovih do osebnih mističnih izkušenj, ki poudarjajo pomen tradicije, lokalnih pripovedi in osebnih doživetij. V tematskem sklopu Dreamscapes (Sanjske krajine) je Ka- arina Koski sanje predstavila kot način nadaljevanja proble- matičnih življenjskih odnosov tudi po smrti, medtem ko je Lina Būgienė pokazala, kako sanjske pripovedi legitimirajo delovanje mrtvih v posameznikovem življenju. Sklop Mass Graves (Množična grobišča) je s prispevkoma Jake Repiča in Petre Hamer na primeru Slovenije in Bosne in Hercegovine obravnaval vpliv materialnosti množičnih grobišč in spominskih praks na odnose med živimi in mrtvi- mi ter oblikovanje čustvenih, moralnih in družbenih odzi- vov. Charles Oscar Warner III, Yordanka Dimcheva in Lisa 135 McLean so v prvem delu sklopa Violence & Personal Grief and Memory I. (Nasilje & žalovanje in spomin I.) obravna- vali vpliv različnih izgub tako v vojnah, terorističnih napa- dih kot prisilnih izginotjih na življenja preživelih in načine Plenarno predavanje Terryja Gunnella (foto: Deagency, 2. 7. 2025). ohranjanja vezi z mrtvimi. V drugem delu omenjenega sklo- * Robin Tigran Keršmanc, mag. etnologije in kulturne antropologije, raziskovalec na ERC projektu Deagency (№ 101095729), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakul- teta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; robin.tigran.kersmanc@ff.uni-lj.si. Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Robin Tigran Keršmanc pa sta se Caitlin R. Kight in Marie Anne Clancy osredotočili na ustvarjalne prakse, ki razkrivajo delovanje mrtvih v umet- niškem izražanju posameznikov. Felicity Wood je predsta- vila paradoks prisotnosti mrtvih ob hkratni odsotnosti njiho- vega delovanja v forenzičnih in sodnih procesih. Sklop Materiality and the Dead (Materialnost in mrtvi) je ponudil vpogled v različne oblike razumevanja smrti in spomina. Nihad Dostović je npr. v svojem prispevku poka- zal, kako so si posamezniki v 17. stoletju v Bosni z denar- nimi zapuščinami in verskimi praksami poskušali zagoto- viti družbeno nesmrtnost. Manolis G. Varvounis in Nadia Macha-Bizoumi sta grške pogrebne službe analizirala kot del industrije smrti, ki oblikuje urbane prakse upravljanja s smrtjo. V tematskem sklopu Spaces for the Dead (Pro- stori za mrtve) je Mirjam Mencej mrtve obravnavala kot akterje spreminjajoče se moralnosti v okviru spremenjenih prostorskih in socialnih praks na bosanskem podeželju. Simona Kuntarič Zupanc je pokopališča predstavila kot dinamične prostore odnosov med živimi in mrtvimi, kjer ti s svojo prisotnostjo soustvarjajo krajino. Kirsten Marie Raahauge pa je na primeru danskih hiš, za katere velja, da v njih straši, pokazala, kako posamezniki in antropologi osmišljajo težko ubesedljive nevidne občutke ter nerazum- ljive izkušnje. Sklop New Technologies (Nove tehnologije) je obravnaval rituale, medije in digitalne tehnologije, ki omogočajo stike z mrtvimi in njihovo kontinuirano delovanje. Veenat Aro- Predavanje Radvilė Racėnaitė (foto: Deagency, 2. 7. 2025). ra je predstavila, kako hinduistične tradicionalne ritualne prakse omogočajo stalno interakcijo z umrlimi. Prispevka sti zagotavljajo določeno stabilnost pri spominjanju na mr- Lauren Grace Fadiman in Aljaža Mesnerja sta pokazala tve. Prispevka Evy Johanne Håland in Alene Leshkevich sta vpliv sodobne tehnologije na delovanje mrtvih ter omo- se osredotočila na grške in beloruske spominske prakse – gočanje različnih načinov stikov med živimi in mrtvimi. V od darovanja hrane na grobovih do različnih obredov – kot sklopu Interactions with the Dead in the Context of New ključne za ohranjanje vezi z mrtvimi ter odsev družbenih Spiritualities (Interakcije z mrtvimi v kontekstu novih du- norm, dolžnosti in kulturnih vrednot. hovnosti) je Tatiana Bužeková poudarila, da posamezni- V sklopu Connections through Properties of the Dead (Po- ki, ki prakticirajo alternativne duhovne prakse, delovanje vezave z mrtvimi skozi njihovo lastnino) je Ágnes Hesz mrtvih doživljajo s pomočjo koncepta duhovne energije. materialno lastnino obravnavala kot sredstvo ohranjanja Tomaž Simetinger se je na primeru sodobne slikarke osre- vezi med živimi in mrtvimi. Predstavitev Jonathana La- dotočil na ritualiziran proces slikanja kot obliko komu- szla Marka pa se je osredotočila na to, kako transplantirani nikacije z mrtvimi, Emese Ilyefalvi pa je ugotavljala, da organi ustvarjajo identitetne povezave med prejemniki in redni obiski vedeževalcev in medijev ljudem omogočajo umrlimi donatorji. vzpostavitev stalnega stika z mrtvimi. Konferenca je ponudila poglobljen vpogled v raznolikost V sklopu Funerary Rituals (Pogrebni rituali) so Danijela Je- načinov, s katerimi mrtvi še vedno delujejo v življenju po- rotijević, Jennifer Amy Riley in Asli Zengin poudarili, da sameznikov in skupnosti – od osebnih izkušenj, lokalnih pogrebne prakse – od sodelovanja skupnosti, izbire osebnih verovanj, sanj, ritualov, medijev, novih tehnologij, mno- 136 predmetov v grobovih do telesne nege – omogočajo kom- žičnih grobišč in materialnosti do pravnih praks. Številni pleksno delovanje mrtvih, ohranjajo vezi med živimi in tako metodološko kot teoretsko različni prispevki so po- mrtvimi ter razkrivajo moralne, socialne in čutne dimenzije kazali, da mrtvi niso zgolj pasivni subjekti spominjanja, skrbi za umrle. V sklopu Commemorative Rituals (Spomin- temveč pomembni akterji, ki sooblikujejo družbene odno- ski rituali) je Michal Uhrin na primeru slovaških verskih se, vrednote, politične resničnosti in vsakdanje življenje praznikov in obredov pokazal, kako rituali članom skupno- posameznikov v sodobni zahodni družbi. Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Anja Moric* Otroška sekcija Folklorne skupine Društva Kočevarjev – staroselcev Udeleženci ekskurzije med obiskom Kočevskega Roga in pogovorom med nastopom na prireditvi Zajuckaj in zapoj v Atriju ZRC (foto: Jana o dediščinjenju območij, zaznamovanih s težavno dediščino (foto: Jana Rajh Plohl, junij 2025). Rajh Plohl, junij 2025). NAŠA, VAŠA, NJIHOVA, NIKOGARŠNJA? DEDIŠČINA VEČKULTURNIH OBMOČIJ Interdisciplinarni mednarodni simpozij, Ljubljana, 10–13. junij 2025 Med 10. in 13. junijem 2025 je v Ljubljani potekal sim- do predstavitev spominskih praks v različnih družbenih pozij o vlogi dediščine na kulturno raznolikih območjih kontekstih: od reinterpretacije arhitekturne dediščine v Naša, vaša, njihova, nikogaršnja? Dediščina večkulturnih Istri do novih pomenov industrijske dediščine v nem- območij. Simpozij, ki je hkrati zaokrožil konec projek- škem Sachsen-Anhaltu. ta Teža preteklosti: Dediščina večkulturnega območja: Dogodek je sklenil večerni koncert Zajuckaj in zapoj – Pi- Primer Kočevske (2022–2025, J6-4612), je organiziral ka paka hamrle v Atriju ZRC, namenjen predstavitvi pe- Glasbenonarodopisni inštitut Znanstveno-raziskovalnega semskega izročila Kočevske. Nastopili so pevska skupina centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so- Cantate Domino iz Kočevja in Folklorna, pevska in otro- financirala pa Agencija za raziskovalno in inovacijsko ška skupina Društva Kočevarjev – staroselcev iz Občic. dejavnost RS. Projekt in simpozij sta dediščino obrav- Vezno besedilo prireditve sem pripravila avtorica članka. navala v najširšem smislu, kot načine, na katere skupno- Drugi dan simpozija je Pieter M. Judson v svojem plenar- sti in posamezniki razumejo, uporabljajo, vrednotijo in nem predavanju spregovoril o večkulturnosti habsburške osmišljajo preteklost. Odgovarjala sta na vprašanje, kako monarhije in njeni dolgoročni dediščinski zapuščini v Sred- so z dediščino povezane procese oblikovale politične in nji in Jugovzhodni Evropi. Njegov prispevek je ponudil zgodovinske okoliščine – zlasti spremembe političnih okvir za razumevanje interpretacij preteklosti, zaznamo- meja, vzpon populizmov, demografske spremembe pa vanih z etničnimi nasprotji. tudi »trki« med različnimi interpretacijami preteklosti in Sledila sta dva panela, ki sta obravnavala večetnično spomina. S tem sta osvetlila vlogo in razumevanje dedi- dediščino. Prispevki so se posvetili izzivom skupnega ščine ter procesov dediščinjenja na območjih, kjer so se spomina v mestih, kot sta Reka in Maribor, dediščini tradicionalno srečevale različne kulture in jeziki. in dediščinjenju nekdanjih evropskih prestolnic kulture Na simpoziju je svoje raziskave predstavilo 29 razisko- (Plovdiv, Novi Sad), vprašanjem pripadnosti v postkon- valk in raziskovalcev iz desetih držav. Prvi dan je bil te- fliktnem mestu Novi Travnik v BiH, pa tudi manj raziska- 137 matsko usmerjen v rabo dediščine in družbene spremem- nim temam, kot so glasbene in pesemske prakse albanske be. Na dveh panelih so predavatelji iz različnih evropskih skupnosti v Sloveniji, kulturna raznolikost v Polesju in držav predstavili študije primerov – od etnografskih razi- dediščina Budžaka v Ukrajini. Popoldanski panel je bil skav performativnih praks med Alpami in Jadranom, vlo- namenjen t. i. težavni dediščini – temam, ki razkrivajo ge podeželskih festivalov v postsocialističnem obdobju nasprotujoče si in pogosto zamolčane plati zgodovine, od * Anja Moric, dr. politologije, znanstvena sodelavka, docentka za etnologijo, Inštitut za narodnostna vprašanja, anja.moric@inv.si. Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Anja Moric spominov na istrski eksodus do politike spomina v pove- cije in vprašanj identitete. Popoldanski panel je dediščino zavi z množičnimi grobišči v Sloveniji. povezal s sodobnimi političnimi procesi – evropsko inte- Tretji dan simpozija je bil namenjen ekskurziji na Kočev- gracijo, bilateralnimi odnosi, mejnimi spori in interpreta- sko, območje z izjemno zgodovinsko večplastnostjo in cijami preteklosti kot orodjem političnega vpliva. obenem središče raziskovalnega projekta Teža preteklo- Interdisciplinarni simpozij Naša, vaša, njihova, nikogar- sti. Udeleženci so si ogledali Pokrajinski muzej Kočevje, šnja? Dediščina večkulturnih območij je z mednarodno partizansko bolnišnico Baza 20, množična grobišča v Ko- čevskem Rogu in etnološko zbirko Društva Kočevarjev – udeležbo prispeval k razumevanju kulturne dediščine ne staroselcev v Občicah, ob čemer so razpravljali o sodobnih zgolj kot predmeta varovanja, pač pa kot procesa, s kate- dediščinskih praksah in možnostih vzpostavljanja dialoga rim skupnosti gradijo, rušijo ali na novo oblikujejo svoja ob upoštevanju večplastne preteklosti regije. razmerja do preteklosti in druga do druge. V tem smislu je Zadnji dan sta dva panela dediščino obravnavala s folklo- raziskovanje dediščine večkulturnih območij pomemben rističnega in političnega zornega kota. Dotaknila sta se prispevek k razumevanju sobivanja, konfliktov in obliko- različnih vidikov »večetnične« ljudske pripovedne tradi- vanja skupne prihodnosti v sodobnih družbah. 138 Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Manca Filak* Pogovor po projekciji filma Šola za življenje Mance Filak na festivalu Elizabeta Koneska (Muzej Makedonija), Frode Storaas (Univerza v ETNOFF (foto: Nikola Kolarevski, 7. 10. 2025, Kinoteka Makedonija, Bergnu) in Filip Simjanoski, protagonist njunega filma Girls and Other Skopje). Things (2013) na festivalu NAFA (foto: Manca Filak, 10. 10. 2025, Muzej Makedonija, Skopje). ETNOFF, NAFA IN KRATfest: Festivali etnografskega filma v Makedoniji Med 7. in 10. oktobrom 2025 sta v Skopju potekala kar Ob povezovanju raznolikih regij in prizorišč so bili razno- dva med seboj sicer nepovezana festivala etnografskega liki tudi festivalski programi, saj je npr. program ETNOFF filma. Prvi, festival ETNOFF, ki ga že 11. leto zapored or- festivala vključeval več filmov, ki so prikazovali oz. se ganizirajo študentje in študentke z Oddelka za etnologijo ukvarjali predvsem z nesnovno kulturno dediščino, de- in antropologijo Univerze Sv. Cirila in Metoda Skopje, je nimo poročnimi obredji in pripovedovanjem. Filmi so se potekal v Kinoteki Makedonija. Drugi, festival NAFA, z regijo povezovali bodisi tematsko bodisi so bili z njo je eden najstarejših festivalov etnografskega filma. Že povezani avtorji. Da so bili filmi namenjeni domači pu- od srede sedemdesetih let 20. stoletja poteka v eni izmed bliki, nakazujejo tudi prevodi zgolj v makedonski jezik. skandinavskih držav, a ga v vmesnih letih gostijo tudi V tem smislu sem festival ETNOFF razumela kot način druge države ali posamezniki, posameznice, s katerimi je povezovanja etnologov in antropologov, študentov in pro- povezan. Na ogled je bil v Muzeju Makedonija na robu fesorjev, pa tudi vključevanja širše zainteresirane javnosti starega mestnega dela skopske čaršije. v Skopju. Organizatorji NAFA festivala pa so v program Tudi sodelovanje med nordijskimi organizatorji NAFE in vključili predvsem filme iz neevropskih regij, pretežno slovenskim festivalom Dnevi etnografskega filma (DEF) dokumentarnih pristopov. Dogodek je bil tokrat usmerjen ima dolgoletno tradicijo. DEF že vrsto let gostijo organi- predvsem na interno festivalsko publiko, čeprav je NAFA zatorje NAFE, leta 2022 so npr. celotno edicijo festivala že v osnovi izrazito mednarodni festival. V primerjavi z posvetili filmski produkciji norveške vizualne antropolo- NAFO 2018 in NAFO 2023, o kateri sem v Glasniku SED ginje Lisbet Holtedahl. Sodelovanje se nadaljuje tudi v že pisala, je bilo v letošnjem letu po projekcijah prisotnih bilateralnem projektu Naslavljanje odnosov med ljudmi manj avtorjev, avtoric filmov. Tako je tokratni ediciji pri- in okoljem s pomočjo multimodalne etnografije med Uni- manjkovalo predvsem plodnih in kritičnih poprojekcijskih verzo v Ljubljani in Arktično Univerzo Tromsø. Ob festi- diskusij, ki so za področje etnografskega filma in nekoliko valih ETNOFF in NAFA je od 12. do 14. oktobra potekal večje potrebe po kontekstualizaciji izredno pomembne, če še tretji festival etnografskega filma, KRATfest. Festival, ne celo ključne. 139 katerega direktor je Vladimir Bocev, prav tako redni gost DEF-a, od leta 2012 gostijo v bližnjem Kratovu. * Manca Filak, dr. etnologije in kulturne antropologije, asistentka, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU; manca.filak@zrc-sazu.si. Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Neža Kokot* DNEVI ENAKOSTI SPOLOV: DEDIŠČINA LGBTIQ+ IN MUZEJI Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, marec–maj 2024 Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so med mar- ji« (MGML 2024), s poudarkom na prostorih gibanja ter cem in majem 2024 že četrto leto zapored potekali Dnevi deljenju izkušenj, spominov in predmetov. Spremljevalni enakosti spolov. Njihov namen je s pogovori, okrogli- razstavni program je objavljen na skupni spletni strani mi mizami, predavanji in predstavitvami knjig osvetliti 40lgbt.si. različne teme o enakosti spolov. Lanskoletni program se Podobno kot razstave ob 40-letnici LGBT gibanja, ki so je med drugim osredotočal na ženske v znanosti, spol- v Sloveniji prikazovale zgodbe in prostore skupnosti, so no vzgojo v Sloveniji, transspolnost, pisanje o moških, tudi drugi umetniški projekti spodbujali strpnost in vklju- LGBT skupnost in seksizem. čevanje. Na pobudo Mirka Ilića je po filmskem festivalu Dne 22. aprila 2024 so na Oddelku za etnologijo in kul- Hiša strpnosti v Ljubljani 28 umetnikov pripravilo razsta- turno antropologijo pripravili pogovor z naslovom De- vo Toleranca (uradno Projekt Toleranca). Razstava je bila diščina LGBTIQ+ in muzeji. Med sogovorniki so bili najprej deset dni na ogled v Ljubljani, nato pa je kot po- Corinne Brenko (kustosinja MGML, Ljubljana), Mario tujoča razstava obiskala različne kraje, kjer so se ji vsakič Buletić (kustos, Etnografski muzej Istre, Pazin), Jan pridružili lokalni umetniki. Po koncu potujoče razstave Franjul (Združenje Proces, Pula) in Suzana Tratnik (pi- so pripravili razstavo na temo gibanja LGBT v Zagrebu sateljica, prevajalka, publicistka, raziskovalka, lezbična – Projekt Muzej javnega razkritja (Coming out museum aktivistka). Pogovor, ki ga je moderirala Urša Valič z 2024). Osrednji rezultat projekta je spletna platforma, za- Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, snovana kot virtualni muzej, ki predstavlja zgodbe LGBT je bilo mogoče v slovenščini in hrvaščini spremljati po skupnosti. V ospredju platforme so predmeti posamezni- Zoomu in v predavalnici na Zavetiški 5 v Ljubljani. kov in njihove osebne zgodbe o zavedanju ter sprejemanju Osrednja vsebina pogovora je bila pomanjkanje siste- lastne identitete. Organizatorja razstave, kustos Jan Fra- matičnega dokumentiranja dediščine LGBT skupnosti v njul in producent Mario Buletić, sta na okrogli mizi pouda- muzejih, s poudarkom na razstavi ob 40-letnici gibanja rila vprašanje o temporalnosti razstavljenih predmetov in skupnosti LGBT v Sloveniji ter na predstavitvi projekta možnostih podaljšanja njihove »življenjske dobe« v pri- Muzej javnega razkritja (Coming Out Museum) iz Zagre- meru postavitve na splet. ba. Sogovorniki so poudarili, da je dediščina LGBT sku- Razumevanje razlogov za pomanjkanje dokumentacije pnosti v muzejih pogosto prezrta, zato so tovrstni pogo- zahteva vpogled v samo zgodovino gibanja in kontekst, vori ključni za ozaveščanje in razumevanje. V Sloveniji v katerem so nastajale različne skupine. Suzana Tratnik tovrstna gradiva v muzeje praviloma pridejo le prilož- nas je tako popeljala skozi razvoj LGBT gibanja na Slo- nostno, bolj sistematičnega zbiranja pa trenutno (še) ne venskem, pri čemer je poudarila ključne mejnike, kot so poznamo. delovanje ŠKUC-a (1968/1972), festival Magnus (1984), Ob 40-letnici gibanja LGBT v Sloveniji so predstavniki ženski večer Lilit (1985) in revija Revolver (1990). Jan in raziskovalci skupnosti v sodelovanju z Mestnim muze- Franjul je predstavil zgodovino gibanja v Istri, zlasti vlogo jem Ljubljana, Muzejem novejše in sodobne zgodovine sovražnega govora in pomen javne podpore pri krepitvi Slovenije ter ŠKUC-em želeli nadomestiti pomanjkljivo gibanja. Corinne Brenko in Mario Buletić sta predstavila dokumentiranost teme in jo tako približati širši javnosti. pomen muzejev, kjer še do nedavnega ni bilo interesa za Pripravili so cikel treh razstav, posvečenih prostorom in hranjenje artefaktov LGBT skupnosti. Diskusija je odprla gibanju LGBT skupnosti. Prvo razstavo so marca 2024 tudi vprašanje, ali bi morali muzeji javno podpirati LGBT odprli v ŠKUC-u in na njej predstavili štiri ključne pro- skupnosti. Delovanje muzejev je tesno povezano z zgo- store gibanja; vsak razstavni prostor je bil posvečen ene- dovinskim in družbenim kontekstom, zato ni in ne more mu od prostorov. Naslednji cikel razstav, ki je bil posve- biti povsem nevtralno. Z izbiro zgodbe, ki jo predstavi, 140 čen prvim letom formiranja gejevske in lezbične scene v pa muzej že zavzame določeno stališče. Muzeji tako ni- Ljubljani v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, so julija so zgolj nevtralni posredniki, temveč aktivni soustvarjalci 2024 odprli pred Muzejem novejše in sodobne zgodovine družbenega spomina. Prav zato je še toliko pomembneje, v Ljubljani. Kot zadnja v ciklu se je oktobra 2024 odprla da svojo vlogo namenijo podpori marginaliziranih skupin razstava v Mestnem muzeju Ljubljana. Osredotočala se in postanejo glas tistih, ki so bili potisnjeni ob rob in iz- je na »raznolikost zgodovine LGBT skupnosti v Sloveni- ključeni iz kolektivnega spomina. * Neža Kokot, študentka 3. letnika dodiplomskega študija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; kokot.neza@mailbox.org. Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Neža Kokot Prireditev ob odprtju razstave Prostori gibanja: 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani (foto: Blaž Gutman, 24. 10. 2024, Dokumentacija Mestnega muzeja Ljubljana). Mario Buletić je dodal, da se je v zadnjih letih mentali- prepričanje, da o gejevski in lezbični skupnosti ne bi smeli teta muzejev začela spreminjati, a so te zmage še vedno pisati ali jo kako drugače predstavljati. skromne. Pogosto tovrstno gradivo zbirajo manjše nevlad- Del pogovora se je osredotočil tudi na aktualne projekte. ne organizacije, saj so muzeji, kot rečeno, do nedavnega Pomemben cilj projektov Coming out museum in 40 let zanje kazali le malo zanimanja. Spremembo odnosa do LGBT gibanja, podrobneje opisanih v nadaljevanju, je zbiranja gradiva marginaliziranih skupin dokazujejo tudi aktivno vključevanje posameznikov, katerih osebne zgod- posamezni primeri vključevanja omenjenega gradiva v že be so jedro razstav in arhivov. Povezovanje z ljudmi kot obstoječe zbirke. nosilci dediščine tako omogoča bolj avtentično predstavi- Kot enega bolj konkretnih primerov je Suzana Tratnik tev same zgodovine skupnosti, hkrati pa gradi na občut- omenila arhive, ki so jih ustvarili sami. Ker je želela pre- ku pripadnosti in zaupanju med muzejem in skupnostjo. prečiti uničenje arhiva In the Closet / V omari na Kersni- kovi ulici v Ljubljani, ga je s pomočjo Inštituta za novejšo S tem se lahko tradicionalni model muzeja kot oddaljene zgodovino digitalizirala in mu tako zagotovila dolgoroč- inštitucije premakne k odprtemu, participativnemu in in- no ohranitev. Ob tem je opozorila, da so podobni primeri kluzivnemu pristopu, ki ključno prispeva k ohranjanju in izgube gradiva pogosti, zato je za preprečevanje izbrisa vidnosti marginaliziranih zgodb. zgodovine ključna prav digitalizacija. Omenila je tudi pri- Coming out museum spletna platforma je zasnovana kot 141 mer ameriške antropologinje Esther Newton, ki je želela digitalna predstavitev projekta za trajno ohranjanje pred- lezbično in gejevsko subkulturo vključiti v širši družbeni metov, povezanih z LGBT skupnostjo. Sogovorniki so z dogovor, a je naletela na močan odpor. Podobno kot pri razgovori in svojimi prispevki pomagali zasnovati platfor- številnih zgodbah iz slovenskega prostora, ki so danes (še mo, ki obiskovalcem omogoča lažje razumevanje koncep- vedno) slabo dokumentirane, je delo Esther Newton poka- ta coming out. Platforma še zdaj deluje participativno in zalo, kako družbeni odpor vpliva na vidnost in arhiviranje inkluzivno. Ustvarjalci so se zavedali zahtevnosti dolgo- LGBT zgodovine. Suzana Tratnik meni, da je prav druž- ročnega vzdrževanje platforme, zato so jo po enem letu ba LGBT skupnost potisnila na rob, zato odločno zavrača predali zunanjim vzdrževalcem. Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Neža Kokot poudarili tudi sogovorniki. Corinne Brenko je poudarila, da se hkrati spreminja vloga muzejskega kustosa, saj ta potrebuje vedno več veščin in znanja. Glavni izzivi pri pripravljanju razstave pa so lahko različni formati gra- diva, 2D in ne 3D oblika predmetov, ki je navadno bolj dostopna gostom razstave, pomanjkanje urejenih zbirk, znanja o ohranitvi predmetov v preteklosti ter struktura sodelavcev v samem muzeju. Pogovor je pokazal položaj LGBT skupnosti in njeno pri- sotnost v muzejih, hkrati pa razkril, da bo potrebnega še veliko dela. Muzeji bi se morali aktivno zavzemati za raz- širitev znanj na manj raziskovanih področjih in bolj odloč- no podpirati marginalizirane skupnosti. Ključna pri tem je inkluzivnost – ne gre za to, da muzeji govorijo namesto Razstava Prostori gibanja: 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani (foto: Blaž Gutman, 24. 10. 2024, Dokumentacija Mestnega muzeja Ljubljana). skupnosti, temveč da omogočijo prostor, kjer ta skupnost spregovori sama. Da so izkušnje predstavljene z glasovi V Mestnem muzeju v Ljubljani so med pripravami razsta- ljudi, ki so jih in jih še vedno živijo, s čimer se prepreči ve objavili javno vabilo za zbiranje predmetov, ki imajo za predstavitev zgodb samo skozi pogled muzeja, ki razstavo LGBT skupnost poseben pomen. Zbrana gradiva so poleg pripravlja. Tako se muzeji oddaljijo od svoje statične vloge vključevanja artefaktov v samo fizično razstavo zbrali še in postajajo bolj odprti in vključujoči. v spremljevalni katalog, ki dokumentira, povezuje in pov- zema čas delovanja. Viri Pri projektih, povezanih z zbiranjem in predstavljanjem Coming Out Museum: Coming Out Museum, 2024; https://come. gradiva marginaliziranih skupin, se pojavljajo številni lgbt/, 14. 11. 2025. izzivi. Ti se gibljejo od omejenih virov do pomanjkanja MGML: Radi bi slišali tvojo zgodbo!, MGML, 2024; https:// izkušenj pri zbiranju besedil. Izzivi vplivajo tako na po- mgml.si/sl/mestni-muzej/novice/1287/radi-bi-slisali-tvojo-zgod- tek projekta kot tudi končno predstavitev gradiva, kar so bo/, 23. 8. 2025. 142 Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Jakob Stojanović* in Lucija Ivanuša** Plenarno predavanje Margret Grebowicz Gobasti mediji: Nabiranje skozi Govorki in govorci sklepne okrogle mize: Sanja Đurin, Helmi Järviluoma, glivni obrat (foto: Ana Svetel, Bohinjska Bistrica, 26. 6. 2025). Juhana Venäläinen, Marcin Brocki in Blaž Bajič (foto: Lucija Ivanuša, Bohinjska Bistrica, 27. 6. 2025). KRHKA OKOLJA V DIGITALNI DOBI: TEHNOLOGIJE, ESTETIKE, DRUŽBENOSTI Mednarodna konferenca, Bohinjska Bistrica, 26.–28. junij 2025 Konferenca Fragile Environments in a Digital Age / Ran- and Aesthetics of Hiking in Protected Nature / Deteritoriali- ljiva okolja v digitalni dobi je v okviru projekta DigiFREN zirana skrb: Infrastruktura, etika in estetizacija pohodništva – Digital Aestheticization of Fragile Environments / Di- v zaščiteni naravi. S primerjalno raziskavo raznolikih praks gitalna estetizacija ranljivih okolij med 26. in 28. junijem v nacionalnih parkih in zunaj njih sta na primeru dveh zašči- 2025 potekala v Bohinjski Bistrici. V pionirskem projektu tenih mokrišč na Finskem prikazala, kako infrastruktura v projektu DigiFREN, ki se etnografsko in primerjalno lote- nacionalnih parkih posreduje odnose med človekom in oko- va estetizacije okolja (in okoljskih sprememb) v digitalizi- ljem. Zanimalo ju je, kako se oblikujejo digitalni diskurzi rani Evropi, sodeluje in ga tudi vodi Oddelek za etnologijo in kaj vpliva nanje. Njuna glavna teza je, da je skrb mogoče in kulturno antropologijo Filozofske Fakultete Univerze v razumeti kot etično-estetski proces. Ta vključuje lokalne Ljubljani. prakse, fizično infrastrukturo in digitalno komunikacijo. Program je slavnostno odprla Margret Grebowicz, preda- V predavanju Visual Narratives of Ecological Crisis: A vateljica filozofije na Univerzi za znanost in tehnologijo Semiotic Analysis of the 2022 Oder River Poisoning / Vi- v Misuriju, s predavanjem Mushroom Media: Foraging zualni narativi ekološke krize: Semiotična analiza onesna- Through the Fungal Turn / Gobasti mediji: Nabiranje sko- ženja reke Odre leta 2022 je Marcin Brocki z Inštituta za zi glivni obrat. V njem je prikazala, kako v današnjem sve- etnologijo in kulturno antropologijo Univerze Jagiellonian tu, v katerem se gobe in glive dojema kot senzacionalno na Poljskem s semiotično analizo vizualnega materiala, zdravilo in rešitev za vse težave, od mentalnega zdravja do zbranega na terenu in spletu, pokazal, kako digitalna este- ekoloških katastrof, hkrati obstajajo nasprotujoči si diskur- tizacija spreminja ekološke percepcije in socialne dinami- zi o gobarjenju. Po eni strani se govori o gobah kot magič- ke. Zanimalo ga je, kako so ponavljajoči se vizualni moti- ni rešitvi za vse, po drugi pa obstaja, če jih nabiramo sami, vi, ki simbolizirajo ekološko krizo, znanstveno avtoriteto vsesplošni strah pred zastrupitvijo. Z analizo internetnih in kolektivno odgovornost, vplivali na dojemanje ekološke diskurzov in pomočjo postmoderne filozofije je ponudila krize na primeru zastrupitve reke Odre leta 2022. nove načine razmišljanja o gobarjenju, s katerimi lahko Prvi sklop predavanj je končala Nadia Molek, predavate- presežemo pozitivno-negativno binarnost. ljica na Fakulteti za organizacijske vede, ki je pozvala k 143 Juhana Venäläinenin in Tiina Seppä z Univerze Vzhodne etični in vključujoči uporabi umetne inteligence v turizmu. Finske sta v prvem sklopu predavanj predstavila prispevek V predavanju AI, Ethics, and Sustainability in the Digita- z naslovom Deterritorialised Care: Infrastructures, Ethics lization of Fragile Tourism Environments: A Case Study * Jakob Stojanović, dodiplomski študent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; stojanovicjakob@gmail.com. ** Lucija Ivanuša, magistrska študentka etnologije in kulturne antropologije ter sociologije kulture, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; lucija.ivanusa@gmail.com. Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Jakob Stojanović in Lucija Ivanuša of Airbnb in the Riviera Maya and Cancun / UI, etika in Po zadnjem predavanju tega dne se je konferenca nada- trajnost v digitalizaciji ranljivih turističnih okolij: Študija ljevala v kinodvorani, kjer je sledil ogled filma V Lazu, primera Airbnb-ja v Rivieri Maya v Cancunu ugotavlja, da ki so ga posneli Miha Peče, Špela Ledinek Lozej in Saša platforma Airbnb že od svojega prihoda na trg leta 2010 Roškar. Film prikazuje življenje skupnosti na visokogorski spreminja razvoj lokalnega turizma in ekonomije; zago- planini – od pastirskega in sirarskega dela do vsakdanjih varja tezo, da povečana algoritmična digitalizacija turizma srečanj z obiskovalci. Po ogledu je sledil pogovor z avtorji vpliva na pravičnost in trajnost v ekonomsko in ekološko o spremembah v alpskem okolju in raziskovanju na bo- občutljivih regijah. hinjskih planinah. Drugi sklop predavanj prvega dneva je s prispevkom Ae- Dan se je končal s čutnim sprehodom, ki sta ga vodila Rajko sthetic Re-interpretation of Religious Practice in Fragi- Muršič in Blaž Bajič. Udeleženci, razdeljeni v skupini za le Environment – Mirila of Velebit Mountain in Croatia slušni in »klasični« čutni sprehod, so nato skupaj razmišljali / Estetska re-interpretacija religiozne prakse v ranljivem o svojih izkušnjah. Dogodek je poudaril pomen veččutnega okolju – Mirile Velebita na Hrvaškem uvedel Mario Katić, raziskovanja dediščine in okolja. Prvi dan je tako združil profesor etnologije in antropologije na Univerzi v Zadru. teoretske poglede in praktične izkušnje ter odprl prostor za Odprl je razpravo o mirilah, prostorih in z njimi povezanih razprave, ki so se nadaljevale v neformalnih pogovorih. praksah, ki so bile in so še del pogrebov v severovzhod- Blaž Bajič, predavatelj na Oddelku za etnologijo in kultur- nem Jadranu, še zlasti v pogorju Velebita, in njihovi umet- no antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Lju- niški reinterpretaciji v današnjem času. Glavno pozornost bljani, je s predavanjem How to Think Digital Aesthetici- je namenil umetniški estetski reinterpretaciji obravnavane zation, or Why ‘Sensing’ Is Not Enough / Kako razmišljati pogrebne in religijske prakse in njenemu vplivu na pro- digitalno estetizacijo oziroma zakaj zaznavanje ni dovolj ces ustvarjanja dediščine in vsakdanje življenje v ranljivih odprl drugi in hkrati tudi sklepni dan konference. Ukvarjal okoljih. Tako je ritual, nekdaj povezan s pogrebom, z umet- se je z digitalno estetizacijo kot nenehnim medsebojnim niško in digitalno estetizacijo postal turistična atrakcija, povezovanjem med (navidezno) univerzalnimi okoljski- teatralna predstava, motiv filmskih interpretacij ter del mi predstavami in partikularnostmi življenjskih izkušenj. muzejev in nacionalnih parkov. Hkrati je – sledeč Slavoju Žižku in Jodi Dean – vlogo digi- Rajko Muršič, profesor z ljubljanskega Oddelka za etnolo- talne estetizacije povezal z razumevanjem ekološke krhko- gijo in kulturno antropologijo je v predavanju Multimodal sti in odpornosti v času pohitrenih družbenih in okoljskih Aesthetization of Place: Visual, Aural as well as Poetic and sprememb in zatonu simbolne učinkovitosti. Narrational / Večmodalna estetizacija prostora: Vizualna, S časom velikih sprememb se je v predavanju “Corona auralna kot tudi poetična in narativna premišljeval, kako Mountaineering” and the Trivialization of Fragile Environ- se prostori estetsko oblikujejo z zvokom, podobami, po- ments: The Impact of Digital Trends on Outdoor Practices ezijo in digitalnimi mediji. Na primeru Prešernovega Krsta in Slovenia / »Koronski alpinizem« in trivializacija ran- pri Savici je – sledeč Walterju Benjaminu – pokazal, da je ljivih okolij: Vpliv digitalnih trendov na zunanje prakse v vsaka estetizacija v svojem bistvu tudi politična. Danes ob Sloveniji ukvarjala tudi Liling Yan, doktorska študentka digitalni estetizaciji ni več pomembna sama izkušnja, gre antropologije na Univerzi v Cape Townu. Predstavila je namreč za refleksivni narcizem – narave se ne doživlja ne- rezultate raziskave med slovenskimi pohodnicami, alpi- posredno, temveč ta postane kulisa za našo samopodobo. nistkami, plezalkami in avtorji o spremembah, povezanih Reka Odra je leta 2022 doživela hudo zastrupitev. Narava s pandemijo, in vzponu v pohodniških praksah zaznanih se sicer počasi obnavlja, reka pa je v življenju ljudi dobila športnih vplivnežev. nove pomene in vloge. Posledica tega je (tudi) tišina, ki ob V nadaljevanju sta Ana Svetel in Veronika Zavratnik, reki vztraja še danes. Magdalena Sztandara, ki prihaja z In- raziskovalki in predavateljici z Oddelka za etnologijo in štituta za etnologijo in antropologijo Univerze Jagiellonian, kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v se je v predavanju Toward an Ecological Imagination: Tel- Ljubljani, predstavili prispevek Tasteful Valleys: Repre- ling the River in the Anthropocene / Naproti ekološki do- sentations of “Homemade” and “Traditional” Cuisine in mišljiji: Pripovedovati reko v antropocenu osredotočila na Solčavsko / Okusne doline: Upodobitve »domače« in »tra- 144 ljudi, ki so še v stiku z reko – z aktivisti, skrbniki, umetni- dicionalne« kuhinje na Solčavskem. Predavateljici sta raz- ki – in opazovala njihove poskuse ponovnega zamišljanja iskovali predstavitve in estetizacijo konceptov »domače« reke. S pomočjo klasične reprezentacije, fotografij, videa in »tradicionalne« kuhinje kot pomembnega dela turistič- in eksperimentalnih umetniških praks poskušajo ljudem ne ponudbe v Logarski dolini in širši Solčavski regiji. reko na novo približati z zvokom in sliko. Z deli, ki pred- Alpski svet je v prispevku z naslovom Lens and Land- stavljajo težave antropocena, želijo premostiti prepad med scape: The Changing Aesthetics of Mountain Pastoralism estetskim in ekološkim, etičnim in socialnim diskurzom. in Slovenian Alps / Objektiv in pokrajina: Spreminjajoča Kljub temu pa se tu postavljajo nova vprašanja o tem, kaj se estetika gorskega pastirstva v slovenskih Alpah raz- bi moralo biti vidno in kakšna dejanje naj bi sledila. iskoval tudi Jaka Repič, izredni profesor na Oddelku za Glasnik SED 65|2 2025 Poročila Jakob Stojanović in Lucija Ivanuša etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani. skem. Študija je preučevala uporabo digitalnih tehnologij Njegov prispevek se je osredotočal na prevladujoče načine med lovom na divje živali in vpliv tovrstnih lovskih praks in žanre gorske fotografije, zlasti fotografiranje prizorov na identiteto, percepcijo in metode sodobnih lovcev. Veči- pašniškega življenja na območju Bohinja. Upodobitve je na uporabo tehnoloških pripomočkov pri lovu zavrača kot primerjal s praksami v drugih državah in preučeval, kako neavtentični lov, medtem ko je pri lovu na volkove njihova so vizualne upodobitve odražale in oblikovale spreminja- uporaba dobrodošla. joče se percepcije gorskega življenja. Na zaključni okrogli mizi Sensing, Feeling, Conceiving V predavanju Carlosa A. Batiste, doktorskega študenta Nature(s): Insights, Challenges, and Future Directions / antropologije na Univerzi Kolumbija, z naslovom Sen- Zaznavati, čutiti, misliti narave: Uvidi, izzivi in prihod- sing Nature, Materializing Populism: Remote Sensing and nje usmeritve, ki je ponudila prostor za končne premi- Underground Exploration in Quintana Roo / Zaznavati sleke o novih spoznanjih konference ter sklepne besede, naravo, uresničevati populizem: Daljinsko zaznavanje in so sodelovali Blaž Bajič, Marcin Brocki, Sanja Đurin, raziskovanje podzemlja v Quintana Roo v Mehiki je avtor Juhana Venäläinen in Helmi Järviluoma, ki že več let so- predstavil posledice gradnje turistične železnice Mayan delujejo v mednarodnem in interdisciplinarnem projek- Train na polotoku Jukatan. Osredotočal se je na slikovno gradivo karizmatičnih živali, kot so to npr. jaguarji, ki ga tu DigiFREN. Konferenco so sklenili s krajšo refleksijo aktivisti uporabljajo za boj proti turistifikaciji območja in razvijajočih se perspektiv, znanj in izzivov, na katere so nejevernosti podpornikov gradnje tračnic, lokalnih oblasti naleteli pri svojem delu. in laične javnosti. Konferenca se je končala s predstavitvijo umetniške in- Nežka Struc, raziskovalka na Oddelku za etnologijo in štalacije na prostem antropologinje in vizualne umetnice kulturno antropologijo, in Pia Krampl, doktorska štu- Henrike von Dewitz z naslovom Exi(s)tense v Kampu Da- dentka kulturne antropologije na Univerzi v Ljubljani, nica. Umetnica je pokazala serijo abstraktnih video kom- sta predstavili izsledke raziskave Vulnerabilities through pozicij posnetkov nevarnih ali nepričakovanih interakcij z Digital Tools for Disaster Preparedness / Ranljivosti pri naravo v vsakdanjem življenju, ki predstavljajo vizualno uporabi digitalnih orodij za pripravljenost na nesreče. Raz- interakcijo s prostorom. iskovali sta uporabo digitalnih in analognih orodij pri od- Predavanja, projekcije in druge aktivnosti konference so zivu na naravne nesreče ter ocenili tako tveganja kot tudi predstavili raznolike nove metode za raziskovanje odno- pripravljenost na naravne nesreče. Članek je nastal v pro- sa med digitalno estetizacijo okolij in preoblikovanjem jektu Sonar-Cities / Sonarna mesta. vsakdanjih percepcij, senzibilnosti, pojmovanj in praks, ki Sandi Abram, raziskovalec na Oddleku za etnologijo jih posameznik vzpostavlja do svojega okolja. Končni cilj in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani, je v pri- projekta je razširiti polje vednosti v antropologiji, obogatiti spevku Digital Technologies and Contemporary Hunting druge vede – kulturno antropologijo, zgodovino, senzorič- Practices / Digitalne tehnologije in sodobne lovske prakse ne študije, hkrati pa tudi z ugotovitvami raziskav omogočiti predstavil izsledke etnografske študije lovcev na Solčav- učinkovitejše upravljanje in boljšo zaščito krhkih okolij. 145 Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Mojca Ravnik* V SLOVO GOSPODU BOŽU ZUANELLI, BENEŠKEMU DUHOVNIKU, ČEDERMACU IZPOD MATAJURJA Šestega maja 2025 je Benečijo pretresla žalostna novica, Videmski pokrajini. Četverica vrstnikov je ob 50. obletnici da je v videmski bolnišnici umrl don Natalino Zuanella, duhovniškega posvečenja 27. julija 2015 skupaj darovala spoštovani in priljubljeni gospod Božo, župnik Tarčmuna zlato mašo v župnijski cerkvi v Špetru. Pridiga msgr. Ma- in Sovodnje. Težko je z besedami opisati težo te izgube rina Qualizze je bila polna ljubezni, skrbi in upanja za Be- in kako pomembna osebnost je bil g. Božo Zuanella kot nečijo (Dom 2015: 1). Žal sta se v naslednjih letih poslovila dušni pastir, pisatelj, publicist, raziskovalec, premišljeva- msgr. Dionisio Mateucig (2016) in g. Mario Gariup (2019). lec in razumnik, do zadnjega predan Benečiji in njenim Maja 2025, le dobrih štirinajst dni po slovesu od g. Boža ljudem. V Sloveniji se premalo zavedamo, da je bil gotovo Zuanelle, se je poslovil tudi msgr. Marino Qualizza. Be- med najpomembnejšimi Slovenci našega časa. nečane je razžalostilo neusmiljeno spoznanje, da sta odšla Rojen je bil leta 1941 v vasi Bijače v dolini Nadiže, a je poslednja čedermaca. V naslednji številki Doma je Ezio družina izvirala iz Matajurja in se je tja tudi vrnila. Tam Gosgnach objavil tolažilni uvodnik z naslovom Čedermacu je tudi g. Božo Zuanella živel od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je postal župnik v Tarčmunu in je še puno in v njem navedel besede samega msgr. Marina v Sovodnji. Bil je zadnji duhovnik, ki je živel in deloval Qualizze, »de skarb za ukoreninjenje viere v slovensko kul- v Nadiških dolinah. V zadnjih letih je zaradi pomanjkanja turo muorejo prevzeti zaviedni in pametni laiki«, in povzel, duhovnikov sprejel maševanja tudi v drugih župnijah in »de za čedermace lahko štejemo vse naše ljudi, ki imajo par neumorno izpolnjeval svoje poslanstvo, globoko prizadet sarcu slovensko besiedo, ki so ponosni nanjo, ki jo tudi po zaradi usihanja slovenščine in beneškega narečja v cer- kvi in nasploh v Benečiji. Vse življenje si je prizadeval za obstoj in razvoj beneške kulture in jezika, ohranjal je be- neško narečje in slovenščino v cerkvi, spodbujal narodno ozaveščanje, raziskoval in pisal o zgodovinskih in kultur- nih posebnostih Benečije. Širše je postal znan s knjigo Gli anni bui della Slavia: Attività delle organizzazioni segrete nel Friuli orientale (Zuanella in Qualizza 1996), ki je izšla pod psevdonimom NAZ in v slovenskem prevodu Marije Gorjup Posinkovič z naslovom Mračna leta Benečije: De- javnost tajnih organizacij v vzhodni Furlaniji (Zuanella in Qualizza 1998). V njej sta skupaj z vrstnikom, msgr. Ma- rinom Qualizzo, teologom, profesorjem in pisateljem ter prav tako neomajno zavzetim za dobrobit Benečije, razkri- la raznarodovalno politiko tajne paravojaške organizacije po koncu druge svetovne vojne. Ta je vse, kar je bilo slo- venskega, enačila s sovražnim komunizmom in Slovencem v Benečiji zagrenila življenje z ovajanji in s preganjanjem. S knjigo sta si nakopala mnogo nasprotnikov, sledila je tož- ba s procesom, ki se je vlekel nekaj let, končno pa sta bila oproščena. Njuna zasluga, da sta razkrila raznarodovalno dejavnost paravojaške organizacije, ki je zastrupila ozračje v Benečiji in krepko pripomogla tudi k masovnemu izselje- 146 vanju iz teh krajev, je neprecenljiva. G. Božo Zuanella in msgr. Marino Qualizza sta bila skupaj z msgr. Dionisijem Mateucigom in g. Mariom Gariupom v četverici izjemnih beneških duhovnikov, ki so v cerkvi v Benečiji in Kanalski dolini zadnji ohranjali slovensko bese- G. Božo Zuanella v cerkvi v Matajurju pripoveduje etnologom na do in neomajno skrbeli za kulturno identiteto Slovencev v ekskurziji po Benečiji (foto: Zora Slivnik, 1. 6. 2013). * Mojca Ravnik, dr. etnologije, znanstvena svétnica Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju; mojca.ravnik@zrc-sazu.si. Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Mojca Ravnik zapovedih katoliške Cerkve varjejo ku veliko bogatijo in jo gledajo prenesti na te mlade.« (Gosgnach 2025) Spominjam se mnogih srečanj z g. Božom Zuanello, po- vezanih z mojim etnološkim delom v Benečiji. Imela sem čast in privilegij, da sem ga leta 1996, ko sem bila men- torica na Mladinskem raziskovalnem taboru za slovenske srednješolce v Italiji v vasi Mašera na pobočju Matajurja, osebno spoznala. Pred začetkom tabora smo ga z drugimi mentorji obiskali na njegovem domu v Podorjehe v vasi Matajur in ga vprašali, ali bomo mlade raziskovalce lah- ko pripeljali k njemu, da bi jim pripovedoval o Benečiji. Sama sem do takrat že prebrala nekatere njegove članke v Novem Matajurju in Domu in sem bila vesela, da ga bodo spoznali tudi mladi. V prvih dneh tabora smo se z etnološko skupino res ogla- Procesija sv. Marka v tarčmunski fari, postaja pri križu na poti med sili pri njem. Gostoljubno nas je povabil v hišo in zapletli Ceplešiščem in Vartačo (foto: Mojca Ravnik, 25. 4. 2008). smo se v pogovor. Zanimali so ga naši prvi vtisi, nato pa nam je spregovoril o zgodovini Benečije, vaški samoupra- Na ta dan leta 2003 je bila maša, prva po koncu večletne ob- vi pod Beneško republiko in poznejših prelomnih zgodo- nove cerkve, še zlasti slovesna. Somaševali so g. Božo Zu- vinskih obdobjih, vse od francoske do avstrijske in končno anella, msgr. Marino Qualizza, msgr. Mario Qualizza in g. italijanske oblasti. Najzanimivejše so bile njegove razlage Rinaldo Gerussi, kot strežnik pa g. Pasquale Zuanella. Cer- priimkov, hišnih in krajevnih imen, ki jih je že od osemde- kev je bila polna do zadnjega kotička, premajhna za vse, ki setih let načrtno raziskoval in smo ga o njih spraševali. Ta- so želeli prisostvovati. Bogoslužje je potekalo v beneškem ko nas je npr. zanimal priimek oz. hišno ime Cramar, Kra- narečju, knjižni slovenščini in italijanščini, prepleteno je bi- mar, Kramarčini, on pa je vzel iz omare Status animarum, lo s petjem ljudi v cerkvi in prisrčnimi nagovori g. Boža Zu- ga pred nami odprl in v njem poiskal priimek in hišno ime anelle in msgr. Marina Qualizze, v katerih je prišla do izraza pri vpisu konkretne družine. Pojasnil nam je, da so bili v njuna bližina in povezanost s skupnostjo. Po maši je sledilo preteklosti mnogi prebivalci teh vasi kramarji, ki so hodili tónkanje, praznično pritrkavanje v cerkvenem zvoniku. Po- daleč v Avstrijo in na Ogrsko in od hiše do hiše guzirali, poldne pa se je g. Zuanella sredi vasi pridružil domačinom v prodajali vsakovrstno kramo in tako pomagali preživljati sproščenem druženju ob stojnicah s hrano in pijačo in med družine; od tod izvirajo navedeni priimki, vzdevki in hišna pripravami na večerni ples na trgu. Miha Peče je o prazniku imena. Glede priimka Crisnero, ki smo ga tudi srečali na sv. Lovrenca v Matajurju posnel video. (Peče 2003). terenu, pa je pojasnil, da gre za italijansko obliko priimka Leta 2008 sem se udeležila procesije sv. Marka v Zuanel- Križnar, to pa je bil priimek nekega Janeza iz župnije lovi tarčmunski fari. Potem ko so bile Markove procesije v Bitnje pri Kranju, ki je s Kranjskega prišel ob koncu preteklosti v Benečiji zelo priljubljene, so pred nekaj deset- 18. stoletja, se oženil s tukajšnjim dekletom in naselil letji skoraj usahnile. Veliko ljudi se je izselilo, v zadnjem v Sovodnji, kjer so ga začeli imenovati Kránjac. To je času pa so v mnogih župnijah ponovno oživele; tako je postalo hišno ime in pozneje še toponim Pri Kránjcu. tudi na Tarčmunu. Izvirajo iz rimskih poganskih obhodov O obeh priimkih je pozneje objavil članka v seriji z na- na 25. aprila in so namenjene varovanju posevkov pred slovom Priimki v občini Sovodnja (Zuanella 1998; 1999). žitno snetjo, krščanstvo pa jih je preneslo v bogoslužje Tako je mladim raziskovalcem odkril povezavo med ar- na god apostola Marka, ki je zavetnik Beneške republike. hivskimi in terenskimi podatki in nas navdušil s svojima 25. april je od konca druge svetovne vojne v Italiji državni znanjem in človeško toplino. praznik, dan osvoboditve, zato se lahko procesij udeležijo Pozneje sem g. Boža Zuanello ob raznih priložnostih še tudi ljudje, ki so se že odselili in se na ta dan spet srečajo z večkrat srečala in ob tem opazovala njegovo povezanost z domačo tradicijo, kraji in ljudmi. Poti, ki so danes že zelo ljudmi in vpetost v njihova življenja. V zadnjih letih je v zaraščene, saj po njih nihče več ne hodi, domačini pred 147 Matajurju živel skupaj z bratom Pasqualom, ki je duhov- procesijo skrbno očistijo. Procesije se vijejo od vasi do nik vzhodnega obreda in slikar ikon, skupaj sta obiskovala vasi, skozi gozdove in preko polj, z molitvijo in s petjem tudi cerkvene in druge prireditve. litanij vseh svetnikov, s postanki za obrede ob oltarjih in z Eden takih dogodkov je bil tudi senjám, vaški praznik v druženjem. Mnogi, ki živijo drugod, se za ta praznik vrne- Matajurju 10. avgusta 2003, na god sv. Lovrenca. Cerkev v jo in odprejo domačo hišo, da se srečajo s starimi znanci in Matajurju je sicer posvečena mučencema sv. Gervaziju in prijatelji. Za starejše ljudi so današnje procesije bolj dru- sv. Protaziju, ki godujeta 19. junija, a ker imajo kmetje ta- žabni dogodek in družinski izlet v naravo, čeprav so vsi krat veliko dela, so praznik prestavili na dan sv. Lovrenca. veseli, da se procesije ohranjajo. Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Mojca Ravnik G. Božo Zuanella in pevci mešanih pevskih zborov Planika iz Kobarida in Hrast iz Doberdoba med mašo na Matajurju (foto: Luisa Battistig, 1. 9. 2024). Tarčmunska procesija je zjutraj iz cerkve sv. Ivana krenila rok; pa še to, da tudi otroci želijo nositi knjigo, manjši križ za g. Božom Zuanello in nosilcem križa po poti, ki se tik in blagoslovljeno vodo. O procesijah je tudi pisal (Zuanella pod cerkvijo spušča v dolino, nato pa navkreber do vasi- 1987), z bratom Pasqualom in z msgr. Marinom Qualizzo ce Jeline. Tu je bil postavljen prvi oltar, kakršne domačini pa je leta 2014 nastopil tudi v video-posnetku procesije sv. postavijo v vseh vaseh, koder gre procesija. Pokriti so s Marka v tarčmunski in matajurski fari (Banchig 2015). prtom (na nekaterih je izvezen slovenski napis, npr. Glej Maše g. Boža Zuanelle ob kapeli Kristusa Odrešenika in Jagnje Božje ki odjemlje grehe sveta), na njih pa so kri- Brezmadežne na vrhu Matajurja so nepozabne. Kapela je ži, razpela ali podobe Kristusa, svečniki, blagoslovljena bila postavljena leta 1901, nato jo je poškodovala strela, voda, sol za živino in rože. G. Zuanella je ob oltarjih v Je- med prvo svetovno vojno je bila porušena, leta 1962 pa lini in vseh naslednjih v vaseh, pa tudi ob križih, ki stojijo obnovljena. Odtlej je vsako prvo nedeljo v septembru ma- ob poteh med vasmi, opravil obred z molitvijo, s petjem ša ob obletnici posvetitve kapele in gorski praznik, ki se ga evangelija, prošnjo s križem na vse strani neba za varstvo udeležijo mnogi domačini, planinci in pohodniki iz Bene- pred strelo, nevihto, kugo, lakoto, vojno in za varstvo pri- čije, Furlanije in Slovenije. V prelepem naravnem prizori- delkov, nato pa z blagoslovljeno vodo blagoslovil vas in šču, obkroženem s planinskimi vršaci, je G. Zuanella molil polja. Procesija se je nadaljevala v Duš, Mašero, Gabro- v beneškem narečju, po slovensko, furlansko in italijan- vico in Polavo, kjer jo je pri budističnem samostanu poz- sko, in v vseh jezikih pridigal o miru in dobroti, ohranjanju dravil budistični menih, in se skozi Ceplešišče in Vartačo življenja in narave. Ob stotih obletnicah začetka in konca vrnila na Tarčmun, kjer je bila ob 14. uri maša. Vso pot je prve svetovne vojne se je poklonil vsem padlim žrtvam g. Zuanella hodil s procesijo, in prav posebno lepo je bilo, nesmiselne vojne in prosil za mir. Pri njegovih mašah je ko je del poti z gručo otrok celo hodil vzvratno in z njimi največkrat pel Mešani pevski zbor Planinska roža iz Ko- prepeval. Bil je živa podoba župnika, ki vodi star obred in barida, v zadnjih treh letih so se jim pridružili pevci Me- ga doživlja skupaj z ljudmi. Procesijo je spremljalo veselo šanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba. Po maši pa se zvonjenje cerkvenih zvonov. je druženje in petje v prijateljskem ozračju, skupaj z njim, G. Zuanello sem pozneje skupaj z Luiso Battistig, pisate- nadaljevalo pri Domu na Matajure. ljico in pesnico iz Mašere, obiskala na njegovem domu v Ljubil je gore in bil navdušen planinec. O vzponih, kamor 148 Matajurju in ga prosila, da mi je pripovedoval ob fotografi- se je podajal največkrat skupaj z bratom Pasqualom, je ve- jah s procesije (fotografije in zapiski so shranjeni v arhivu liko lepih člankov napisal pod naslovom »Nazaj v planin- Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU). Tudi on ski raj«. Posebno je ljubil Krn in Matajur. Kot dejaven član je povedal, da so bile procesije včasih zelo drugačne, da je je ves čas podpiral Planinsko družino Benečije, včlanjen je prišlo ogromno ljudi, ki so molili in peli litanije in s seboj bil tudi v CAI (Club Alpino Italiano). vzeli le vodo in kos kruha. Potem pa so se vasi hitro prazni- G. Božo Zuanella pa je še zlasti veliko svojega dela po- le in kazalo je, da procesij sploh ne bo več, a on nikoli ni svetil raziskovanju najrazličnejših vprašanj in pojavov v odnehal. Pripovedoval je, kako radi ljudje nosijo težak križ zgodovini, jeziku, etnologiji Benečije in drugih območij, na čelu procesije in da ga marsikateri kar noče spustiti iz kjer v Italiji živi slovenska manjšina. Najprej je objavljal Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Mojca Ravnik Brata Božo (prvi z desne) in Pasquale (zgoraj) Zuanella s prijatelji planinci na vrhu Možica nad Soriško planino (foto: Massimiliano Miani, 30. 11. 2006). v časopisu Matajur, ki je začel izhajati leta 1950 (od le- ji, ampak tudi v Čedajskih palačah«. Govori o vsestranski ta 1974 kot Novi Matajur); bil je tudi član uredništva, uporabi lesa, kostanju v prehrani, imenih in vrstah kosta- nato pa se je posvetil urejanju časopisa Dom, ki je začel nja, ki so ga prodajali na čedajskem trgu, po drugi svetovni izhajati leta 1966.1 Poleg tega je pisal za časopise Mla- vojni pa so ga po vaseh prodajali prekupčevalci in trgovci. dika, Naš tednik in Vita Cattolica ter za Trinkov koledar, Benečani so ga po Furlaniji zamenjavali za koruzo, jeseni sestavljal gesla za Slovenski krajevni leksikon in Primor- pa so ga »nabasali na ›barele‹ in ga ponujali furlanskim ski slovenski biografski leksikon. Največ svojih člankov kmetom od hiše do hiše«. In navaja: je posvetil toponomastiki in onomastiki, a je pisal tudi Kako dragoceno je bilo kostanjevo drevo za naše ljudi o gospodarskih dejavnostih, stavbarstvu, letnih šegah izhaja tudi iz starih testamentov 17. stoletja, kjer je pi- in praznikih, legendah in zagovorih, ljudski meteorolo- sano kako je oče zapuščal posemezenim sinovom po en giji, dialektologiji, ljudskih pesmih in umetnosti ter še kostanj ali dva kostanja v tem ali onem kraju. Tudi cer- mnogih vprašanjih, ki se tičejo Slovencev v Furlaniji. Pri kveni praznik (obletnica posvečenja domače cerkve), ki nekaterih raziskavah sta sodelovala z duhovnikom msgr. so ga obhajali navadno meseca oktobra je dobil naziv po Valentinom Birtičem (Birtig). kostanjevem plodu in še danes ga imenujejo »búrnjak«. Zuanellovi spisi so dragoceni za vsakega raziskovalca Be- V lokalnem narečju je še v rabi kakšna »pargliha« ali nečije. Naj za ponazoritev njegovega obravnavanja poja- fraza iz kostanjeve terminologije kot na primer: »Pre- vov navedem vsaj nekaj odlomkov iz njegovih spisov, ki kleta griča!« (Griča v prenesenem pomenu predstavlja so za etnologijo še zlasti zanimivi. jeznega, napihnjenega in nadležnega človeka.) (Birtič in Tako se npr. članek o kostanju in njegovem pomenu za Zuanella 1981: 4) 149 Nadiške doline, ki sta ga napisala skupaj z Valentinom Navaja priimke in ledinska imena, ki izhajajo iz besede Birtičem, začne z navajanjem vasi na različnih višinskih kostanj, nato pa še načine klatenja, pobiranja in shranjeva- legah, kjer uspeva to drevo, in z dejstvom, da o njegovi nja kostanja, in sklene: »Lahko zapišemo, da je bil nekdaj starosti v teh krajih »pričajo stari kostanjevi tramovi, podi pri nas kostanj prava mana, rekli bi vsakdanji kruh brez in deske, ki se nahajajo v starih hišah ne samo v Beneči- katerega bi takratne številne beneške družine težko sha- jale in se preživljale« (Birtič in Zuanella 1981: 4). Skupaj 1 Zahvaljujem se g. Giorgiu Banchigu za bibliografijo Boža Zuanelle z Valentinom Birtičem sta raziskovala tudi stare beneške v Domu, ki mi je bila v veliko pomoč pri pisanju prispevka. hiše in o njih objavila članek z risbo Morena Tomasetiga Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Mojca Ravnik (Birtić in Zuanella 1982: 4). navedel arhivske vire, pričevanja domačinov in lastne spo- Posameznim tematikam je posvetil cele serije. Tako je v mine, vse pa opremil še s svojimi fotografijami. Pregleda Domu leta 1991 objavil več člankov pod skupnim naslo- njegovih objav, od katerih je vsaka izvirna in edinstvena, vom Kazoni na Matajure. V začetku prvega se takole spo- še nimamo, čeprav bi zaslužile celovito predstavitev in minja kazonov, ko so bili še polni življenja: ovrednotenje. Pred drugo svetovno vojsko an še približno trideset let Z vsem svojim delom je Božo Zuanella ustvaril neprecen- po nji je bluo poliete gor na Matajure vsè živuo, Mar- ljivo darilo svoji ljubljeni Benečiji. sinci, Matajurci an Loščaki so siekli travo malomanj do varhà Matajura, na pašah an na planinah so se pasle kra- Literatura in viri ve an njih zvonjenje se je mešalo z vriskanjem judi, ki je BANCHIG, Giorgio (ur.): Te rogamus, audi nos! Procesija sve- odmievalo od brega do brega. (Zuanella 1991: 3) tega Marka v Tarčmunski in Matajurski fari (Sauodnja) / Roga- V naslednjih člankih podrobno in slikovito popiše kazone, zioni di san Marco nelle parrocchie di Tercimonte e Montema- kje in kdo jih je postavil in uporabljal, ter življenje in delo ggiore (Savogna). Čedad: Združenje Associazione don Eugenio na planini, tudi mikrotoponime, ki spominjajo na nekdanjo Blanchini, 2015. živinorejo. BIRTIČ, Valentin in Božo Zuanella: Kostanj in njegov pomen za Leta 1994 pa je v Domu objavil več člankov pod skupnim Nediške doline. Dom, november 1981, 4. naslovom Stari malni v Nediških dolinah, v katerih je po- BIRTIČ, Valentin in Božo Zuanella: Stare beneške hiše. Dom, novno združil na eni strani svoje dobro poznavanje arhiv- junij 1982, 4. skih virov, na drugi pa pozorno opazovanje na terenu z očmi DOM: Naša Benečija je oživiela. Naj živi še naprej! Dom, 15. domačina. Tako na začetku prvega članka piše, da sta bila julij 2015, 1. najstarejša mlina v Nadiških dolinah v Ažli, ki je bil obno- GOSGNACH, Ezio: Čedermacu je še puno. Dom, 15. junij vljen in je še deloval, in v Dolenjem Barnasu, ki je bil že 2025, 1. približno štirideset let zapuščen. Nato pa doda še zanimi- vost, da že Starogorski rokopis omenja mlinarje v teh vaseh PEČE, Miha: Vaški praznik Sv. Lovrenc. Video. Ljubljana: AVL na koncu 15. stoletja in da je tudi v krstnih knjigah špetrske ZRC SAZU, 2003. fare leta 1618 zapisan nek »Simon Mulinaro de Asida«, le- ZUANELLA, Božo: Procesija Sv. Marka. Dom 8, 1987, 3. ta 1645 pa »Simon Mlinar de Azzida«. Nadaljuje, da so v ZUANELLA, Božo: Kazoni na Matajure. Na planinah an sano- tistih časih v mlinih tudi stopali kašo, navaja priimek neke žetih je bluo ankrat poliete veselo. Dom 15, 1991, 3. ženske »Stopera« in nekega moškega »Stoper« in mnoge ZUANELLA, Božo: Stari malni v Nediških dolinah. Dom 10, omembe mlinarjev in mlinov »v bukvah špietarske fare« 1994a, 8. (Zuanella 1994a: 8). Natančno je popisal delovanje, starost ZUANELLA, Božo: Stari malni v Nediških dolinah. Mlinarska in stanje mlinov in njihove opreme ter o vsakem od njih terminologija. Dom 20, 1994b, 8. dodal podatke o dokumentaciji. Serijo je končal z mlinarsko terminologijo in na koncu zapisal: »Stari malni so priče na- ZUANELLA, Božo in Marino Qualizza: Anni bui della Slavia: še materialne kulture, na žalost pa so skor usi podarti. Jest Attività delle organizzazioni segrete nel Friuli orientale. Čedad: Società Cooperativa Editrice Dom, 1996. san dokumentiru njih obstoj z namienan, de se ohrane vsaj u spisih an na fotografijah spomin nanje, saj so tudi oni an ZUANELLA, Božo in Marino Qualizza: Mračna leta Beneči- part naše domače zgodovine.« (Zuanella 1994b: 8) je: Dejavnost tajnih organizacij v vzhodni Furlaniji. Ljubljana: V vseh člankih je Božo Zuanella najprej predstavil pred- Cankarjeva založba, 1998. met svojega spisa, npr. procesijo sv. Marka, kazon, mlin, ZUANELLA, Božo: Cramar. Dom 21, 1998, 3. hišo itd. v trenutnem stanju, nato pa posegel v preteklost, ZUANELLA, Božo: Crisnaro/Križnar. Dom 12, 1999, 3. 150 Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia* MORJE, RIBIČI IN BARKE SO DEL SLOVENSKE IDENTITETE Bruno Volpi Lisjak (1932–2025) Marca 2025 je v starosti 93 let umrl Bruno Volpi Lisjak, pomorskih kadrov, ki so se uspešno uveljavljali doma in dolgoletni pomorščak in menedžer tržaške ladjedelnice, po svetu (Gregorič 2010:18). odličen poznavalec ribištva, raziskovalec in publicist. V šte- Po sicer brezplačnem štiriletnem šolanju v Piranu je moral vilnih raziskavah, ki so izšle v raznih revijah in zbornikih, je vsaj osem let služiti v jugoslovanski trgovski mornarici. dokaz(ov)al, da s(m)o Slovenci (tudi) mediteranski narod. Na Reki se je pri Jugoliniji želel vkrcati na moderno mo- Leta 1973 je bil med pobudniki za ustanovitev pomorske- torno ladjo, pristal pa je na parniku na Neretvi, ki so ga ga kluba Čupa, prek katerega je širil ljubezen do morja in leta 1913 izdelali Angleži. Čez nekaj časa se je vkrcal na vzgajal mlade jadralce, veslače in pomorščake. Bil je tudi Jajce, prvi jugoslovanski tanker, kjer je le za las ušel ne- med pobudniki za ustanovitev Ribiškega muzeja tržaškega sreči. Ker je ostal na kopnem – z izgovorom, da mu je bilo primorja (leta 2015), ki hrani množico eksponatov in doku- zaradi nesreče slabo, so ga naposled premestili na drugo mentov o slovenski mediteranski kulturni dediščini in po- ladjo (Zupančič 2018). budnik knjižne zbirke Morje (Gregorič 2010; Tence 2025). Po devetletni plovbi pod raznimi zastavami in po vseh V članku predstavljam široko raziskovalno dejavnost oceanih se je zaposlil v tržaški ladjedelnici, kjer je zaradi Bruna Volpija Lisjaka. Kot laik jo je opravljal z največjo znanja jezikov in že pridobljenih izkušenj postal mene- skrbnostjo in spoštovanjem do svojega domačega kraja, džer; 31 let je delal kot strokovnjak in tehnično-komer- domačih ljudi, slovenskega pomorstva in etnološke stroke. cialni menedžer. Spet je bil veliko na poti, a ne več toliko Življenje na morju do upokojitve po morju, ampak z letali in vlaki (Zupančič 2018). Po izo- brazbi je bil ladijski strojnik, profesionalni čin je pridobil Kapitan Bruno Volpi Lisjak se je leta 1932 rodil v sloven- v Jugoslaviji. Po vrnitvi v Italijo je ostal brez pridobljene ski družini v Trstu. Po osnovni in srednji šoli v domačem mestu je obiskoval strojni oddelek takratne Slovenske pomorske trgovske akademije v Piranu; končal jo je leta 1951. Kot je pravil sam, ga je v ta poklic privedel splet okoliščin: starša sta ga usmerila v pomorsko šolo, ker je v povojnem času primanjkovalo denarja, hrane in vseh mogočih dobrin, izšolani pomorci pa so imeli možnost zaposlitve (Zupančič 2018). K odločitvi za pomorstvo je verjetno pripomoglo tudi dejstvo, da je bil njegov oče po razpadu fašizma leta 1943 vkrcan na ladjah jugoslovanske mornarice na Malti (Gregorič 2010: 18). Kot tržaški Slovenec, ki mu ni bilo dano obiskovati slo- venskih šol, se je po vojni želel vpisati na slovensko vi- soko tehnično šolo, ki pa je v Trstu ni bilo. Tako je končal na leta 1947 ustanovljeni Slovenski pomorski trgovski akademiji v Piranu – današnji Fakulteti za pomorstvo in promet (od leta 1995). Do njene ustanovitve so bili takrat mnogi v Sloveniji skeptični, vendar so, kot je pripovedo- val Volpi, prevladali »primorski zagnanci«, ki so vztrajali pri tem, da Slovenci morajo na morje. Tam so se, kot je dejal, »prvič v zgodovini Slovencev začeli vzgajati bodoči pomorski kadri, in to v slovenskem jeziku in na slovenski 151 zemlji« (Gregorič 2010: 18). Kljub pomanjkanju učbeni- kov, vsakršnih drugih pripomočkov, laboratorijev itn. so dijaki in profesorji ob zavedanju tega velikega zgodovin- skega trenutka rast svoje šole doživljali z velikim zanosom Bruno Volpi Lisjak (foto: Barbara Sosič, 2011, Dokumentacija in so počasi postali prava valilnica kakovostnih slovenskih Slovenskega etnografskega muzeja). * Martina Piko-Rustia, mag. filozofije, znanstvena vodja inštituta, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Celovec/Klagenfurt, Avstrija; piko@ethno.at. Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia izobrazbe, saj ta v takratni Italiji ni bila priznana. Za pri- hranili marsikateri kos ribiške opreme in ga zaradi neupo- dobitev naziva »kapitan« je moral na kapitaniji ponovno rabnosti nameravali zavreči, je te predmete, ki veljajo za opraviti vse izpite. zametek stalne zbirke Ribiškega muzeja tržaškega primor- Zavestno se je izogibal linijskim ladjam z vnaprej določe- ja, začel zbirati. Muzej so jeseni 2015 uradno odprli v Kri- nimi ustaljenimi potmi ter iskal tramperje, ki brez ustalje- žu pri Trstu (Zupančič 2018). Že leta 1973 je bil med po- nega reda plovejo v različne smeri. V najkrajšem času je budniki ustanovitve Pomorskega kluba Čupa v Sesljanu. želel videti čim več sveta in spoznati različne dežele in na- rode. Bil je tudi na remontih ladij v ladjedelnicah na Japon- Ustanovitev Pomorskega kluba Čupa v Sesljanu skem, v Kanadi, na Škotskem, v Italiji in drugje. Pri tem Ko so zgodovinske okoliščine (iredentistični pritiski, fa- si je skrbno nabiral dodatno znanje, ki mu je prišlo prav šizem, nenaklonjenost italijanskih državnih in tržaških lo- pozneje v tržaški ladjedelnici, kjer je opozoril nase, ker so kalnih oblasti do Slovencev, naselitev povojnih beguncev njegove ladje plule rentabilno, z zelo nizko porabo goriva iz Jugoslavije na tržaškem Krasu) in ekonomski dejavniki in majhnimi vzdrževalnimi stroški (Gregorič 2010: 18). (postopna nerentabilnost ribištva) počasi uničili cvetoče Takrat je v italijanskih ladjedelnicah primanjkovalo dela, slovensko ribištvo na Tržaškem, je Bruno Volpi Lisjak Bruno Volpi Lisjak pa je sklenil pogodbe z rusko pomorsko ocenil, da so športno - rekreacijske pomorske dejavnosti floto, ki je prihajala v Trst na remont svojih ladij. Gojil je še edina možnost, da Slovenci na obali od Barkovelj do stike z ladjarji mnogih držav, posebno pa z Ministrstvom Devina ohranijo stik z morjem. Tako je leta 1973 nastal za ribolov in Ministrstvom trgovske mornarice nekdanje Pomorski klub Čupa v Sesljanu, ki ga je dolga leta vodil in Sovjetske zveze, s katerima je sodeloval pri popravilih in prek njega širil ljubezen do morja in vzgajal mlade jadral- modernizaciji trgovskih, potniški in ribiških prekooceanskih ce, veslače idr. (Gregorič 2010: 19). ladij. To je bil politično občutljiv čas, ko ameriški zavezniki Klub se je ob ustanovitvi imenoval Pomorski klub Čupa, niso bili navdušeni, da v zaliv prihajajo ladje z znakom srpa zdaj se imenuje Jadralni klub Čupa. Ime »čupa« izhaja iz in kladiva na dimnikih. O tem ni smel govoriti medijem in preprostih plovil – drevaka, iztesanega iz enega samega ljudem, sicer bi takoj ostal brez dela. Vendar pa je prav zara- hloda. Čupe so stoletja nepretrgano uporabljali ribiči iz di remontov in vzdrževanja ruskih ladij tržaška ladjedelnica obalnih vasi med Trstom in izlivom Timave pri Tržiču. ves čas imela dovolj dela, verjetno so prav zaradi ustvarja- Leta 1998 so ob 25. obletnici kluba na osnovi raziskav in nja dobička lastniki in oblastniki gledali stran in tolerirali načrtov kapitana Bruna Volpija Lisjaka iz debla 140 let posel z Rusi (Gregorič 2010: 18; Zupančič 2018). stare jelke izdelali novo čupo, ki kraljuje v sesljanskem Poskrbel je tudi, da so ladjedelniški delavci, med katerimi jadralnem klubu. je bilo veliko Slovencev in članov KP Italije, lepo spreje- Jadralna šola Jadralnega kluba Čupa sodi med boljše v li ruske mornarje. Za ladjedelniške delavce je organiziral Italiji in dosega odlične rezultate. Mladi pomorščaki tako tečaje ruščine in razna športna srečanja ruskih mornarjev potrjujejo, da v Tržaškem zalivu živijo tudi Slovenci, pa s slovenskimi društvi na Tržaškem ipd. Tako je ob veliki čeprav na tekmovanjih nastopajo pod italijansko zastavo zavisti drugih italijanskih ladjedelnic posel z Rusi v Trstu (Gregorič 2010: 19). Klub si že od leta 1973 prizadeva zla- dolga leta cvetel (Gregorič 2010: 18). sti za razvoj mladinske jadralne dejavnosti. Glavni cilj je Bruno Volpi Lisjak je po upokojitvi leta 1993 raziskoval in v Sesljanski zaliv privabiti čim več mladih jadralcev, ki publiciral. Posvetil se je dokumentom, ki jih hranita trža- ljubijo morje in veter ter jih ob pravem času preleviti v ški diplomatski in državni arhiv in v njih presenečen odkril vrhunske športnike (Jadralni klub Čupa 2025). številne listine, ki obravnavajo bogato ribiško in pomorsko preteklost Slovencev na Tržaškem, njihove bitke z itali- janskimi ribiči iz Chiogge in tudi dolgoročno strategijo italijanskih iredentistov, ki so že pod Avstro-Ogrsko načr- tovali pregon Slovencev z obale Tržaškega zaliva. Vsa ta odkritja so ga spodbudila, da je po dolgih letih napornega raziskovanja po arhivih objavil številna knjižna in druga 152 raziskovalna dela (Gregorič 2010: 19). Bruno Volpi Lisjak je, da bi spremenil odnos vseh Slo- vencev do pomorske zgodovine in slovenskih ljudi, ki živijo na Tržaškem, veliko člankov in raziskav objavil tako v slovenskem kot italijanskem jeziku. Želel je, da vsem postane jasno, da s(m)o Slovenci tudi pomorski na- rod (Gregorič 2010:18). Avgust in Zdravko Caharija na zadnji plovbi s čupo pred prodajo Njegovo raziskovalno delo je kmalu preraslo publicistični Slovenskemu etnografskemu muzeju (foto: Petricich, Trst, Nabrežina, okvir. Po pogovorih s starimi ribiči, ki so na podstrešjih še 1947, Dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja). Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia O ribah, čupi in morju – Raziskovalno delo Primorskem dnevniku (Volpi Lisjak 2001a) in reviji Kras po upokojitvi (Volpi Lisjak 2001b). Knjiga Čupa, prvo slovensko plovilo, in drevaki – Slovensko ribištvo prispevek k etnologiji in vprašanju etnogeneze Slovencev Volpijevo raziskovalno delo se je začelo s knjigo Sloven- je leta 2004 v prvem zvezku nove zbirke Morje izšla pri sko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave. Mladiki (Volpi Lisjak 2004, 2005a). Knjigo je avtor pred- Knjiga, ki je leta 1995 (Volpi Lisjak 1995a) izšla pri Mla- stavil tudi v Mladini (Volpi Lisjak 2005b). diki, je v štirih mesecih pošla, tako da jo je moral založnik Knjiga je bila sprva zamišljena kot etnološka raziskava o takoj ponatisniti (Volpi Lisjak 1996a). Ocene knjige so prvem slovenskem plovilu čupi, preprostem ribiškem čolnu bile objavljene v reviji Annales (Gaberc 1996a) in Zgodo- iz enega debla. Zaradi odkritja, da se ista beseda za plovilo vinskem časopisu (Granda 1997). Predstavljena je bila tu- pojavlja tudi na Ilmenskem območju v Rusiji, jo je Volpi di v Primorskem dnevniku (1995a: 8, 1995b: 7; Kemperle Lisjak s polja pomorstva razširil na polji antropologije in 1995; Kalc 1996), Delu (Zlobec 1995), reviji Kras (1996: zgodovine. Knjiga je odprla poglavje o monoksilnih plovi- 43) in Primorskih srečanjih (Gaberc 1996b). lih po svetu in Evropi, konča pa se s poglavjema o dreva- Sledila je knjiga v italijanščini Nenavaden lov na tune sko- kih na slovenskem ozemlju in čupi v slovenskem Primorju zi stoletja v Tržaškem zalivu (Volpi Lisjak 1996b). Številni med Trstom in Timavo. Avtor dopušča tudi možnost, da so bralci so jo sprejeli kot poslastico, »a jo je nacionalistično bili antični Veneti iz raznih koncev Evrope »slovanskih ko- zatohli del Trsta ignoriral« (Gregorič 2010: 19). renin«, a se tudi strinja s teorijo slovenske etnogeneze, po Leta 1997 je izšla zanimiva raziskava o vulkanski zemlji kateri naj bi se že v antičnem Zakarpatju formirani Slovenci z otoka Santorini, ki je pokazala, da so zemljo vulkanske- ob vpadu Gotov razdelili na dva dela, od katerih se je eden ga izvora z navedenega otoka dolga stoletja namesto hi- odselil na sever, kjer je postavil temelje znamenitemu Nov- dravličnega cementa uporabljali za podvodna dela (Volpi gorodu, drugi pa naj bi naposled prispel na območje Alp in Lisjak 1997a). severovzhodnega kota Jadrana (Volpi Lisjak 2004b). O lovu na tune se je Volpi Lisjak leta 1998 s sestavkom Slo- Knjiga je bila predstavljena v medijih (Glešič 2004; Kralj vensko ribištvo v Tržaškem zalivu – lov na tune razpisal v re- 2004), recenziji knjige sta bili objavljeni v Glasniku Slo- viji Annales (Volpi Lisjak 1998a, 1998b). Krajši prispevek venskega etnološkega društva (Ilich 2005) ter v znanstve- o lovu na tune je izšel v navtičnem mesečniku Val (Volpi nem časopisu Acta Histriae (Vuga 2005). Leta 2006 je v Lisjak 1998c), kjer je isto leto izšel tudi prispevek o divjem avtorstvu Polone Sketelj in Nadje Valentinčič Furlan nastal ribolovu pri Slovencih in v Dalmaciji (Volpi Lisjak 1998č). etnografski film Čupa, plovilo slovenskih ribičev (Sketelj Knjiga Tuni in Slovenci povezani skozi stoletja pa je leta in Valentinčič Furlan 2006a). Čupo kot morsko plovilo v 2018 izšla pri Mladiki (Volpi Lisjak 2018; Knez 2019). filmu spoznamo s pomočjo dokumentov in pripovedi upo- Leta 1998 je bila v Kulturnem društvu Tabor na Opčinah kojenih ribičev ter raziskovalca morskega ribištva Bruna razstava o zgodovini ribištva (Primorski dnevnik 1998: 5, Volpija Lisjaka, čupo kot muzealijo pa predstavi kusto- 1999: 7; Volpi Lisjak 1999a), za publikacijo Etnološko de- dinja Polona Sketelj. Film je dostopen tudi z angleškimi lo pri Slovencih v zamejstvu pa je Volpi Lisjak prispeval podnapisi Čupa, the Vessel of Slovene Fishermen (Ske- članek Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu (Volpi telj in Valentinčič Furlan 2006b). Maja 2007 je bil pred- Lisjak 1998d). Leta 1999 je v posebni brošuri devinsko- stavljen na mednarodnem festivalu Dnevi etnografskega -nabrežinske občine opisal izredno slikovito ribiško pot, filma v Ljubljani in novembra 2007 na Mednarodnem fe- po kateri so slovenski ribiči sestopali s Krasa na obalo stivalu etnološkega filma v Beogradu. Filma sta dostopna (Volpi Lisjak 1999b). na spletni platformi YouTube. Ob 120. obletnici ribiške industrije v Slovenski Istri je V filmu je predstavljena »čupa Marija«, ki je edini povsem raziskal njen nastanek in zgodovino ter ju objavil v knjigi ohranjen morski deblak slovenskih ribičev na Tržaškem. Delamaris 1879–1999, 120 let iz morja v konzerve (Volpi Babčevi iz Nabrežine so jo izdelali proti koncu 19. stolet- Lisjak 1999c). ja in jo uporabljali šest desetletij. Leta 1947 jo je kustos Leta 2003 je Volpijev članek o ribolovu v italijanščini iz- Milko Matičetov pridobil za Slovenski etnografski muzej. 153 šel v znanstveni monografiji Storia economica e sociale di Film prikazuje tudi rekonstrukcijo veslanja z repliko čupe, Trieste (Volpi Lisjak 2003a). ki so jo leta 1998 izdelali člani Jadralnega kluba Čupa iz Sesljana, in postavitev originalne čupe na stalno razstavo Čupa – čoln slovenskih ribičev Med naravo in kulturo v Etnografskem muzeju. Film je Od leta 1997 je Bruno Volpi Lisjak v več objavah obrav- dobil še dodatno dokumentarno vrednost, ko so leta 2015 naval »čupo« kot plovilo slovenskih ribičev. O čupi je na- originalni predmet po desetih letih umaknili v depo z nad- prej pisal v Etnologu (Volpi Lisjak 1997b) in navtičnem zorovano klimo in ga nadomestili s ponazorilom enakih mesečniku Val (Volpi Lisjak 1997c in 1998e), leta 2001 v proporcev iz lepljenega lesa. Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia Na spletni strani Ribiškega muzeja tržaškega primorja so Debelega rtiča do Piranskega zaliva! Kako močno se je poleg filma o čupi še posnetki pričevanj Zdravka Caharije ta podoba zarila v mišljenje ljudi, in to samo v zadnjih Babčevega o njegovem življenju in nastanku njegove zbir- petdesetih letih! In kako hitro je zbledela zgodovinska ke ribiških predmetov (Ribiški muzej, b. n. l.). prisotnost slovenskih ribičev ob obalah tržaškega morja, Leta 2013 je knjiga o čupi izšla v italijanščini (Volpi Lis- od Trsta do izliva reke Timave! Kako hitro je ta tisočlet- jak 2013a). ni prostor Slovencev nenadoma postal »prezrti del zgo- dovine Slovencev«! Naravnost presenetljivo je, kako je Moško in žensko delo pod pritiskom političnih manipulacij zaveznikov in ita- Med pripravo knjige Delamaris – 120 let iz morja v kon- lijanskih politikov ta del slovenskega etničnega ozemlja »izpuhtel« iz podobe javnega mnenja. In prav Lisjakova zervo (Volpi Lisjak 1999c) je Bruna Volpija Lisjaka pretre- zadnja – ne pa poslednja! – knjiga je še eno strnjeno opo- slo spoznanje o nečloveških naporih »fabrikin«, delavk v zorilo, kaj se v zavesti in dejansko dogaja s tem prosto- ribiških tovarnah v Izoli in Kopru. Podobno kot šavrinke rom. (Sterle 2010: 355) so s svojim vsakodnevnim garanjem reševale slovensko posest v zaledju obalnih mest, ki so jo zlasti fašistične Knjiga je bila ocenjena v Etnologu (Tercelj Otorepec oblasti prek davčnega vijaka in drugih pritiskov poskušale 2010) in predstavljena v Zvonu (Ilich 2011). iztrgati iz slovenskih rok. Delavke so morale iz oddaljenih Ribiški muzej tržaškega primorja vasi vsak dan pešačiti tudi po pet ur. Ugotavljal je, da so ta dejstva premalo znana, skoraj nikjer omenjena in tudi Bruno Volpi je s tem, ko je dal na razpolago vse svoje zna- še neovrednotena, in da se je treba tem ženskam nekako nje, energijo in arhive, spodbudil ustanovitev Ribiškega oddolžiti, kot npr. tudi s postavitvijo spomenika (Grego- muzeja tržaškega primorja v Sv. Križu pri Trstu, ki prikazu- rič 2010: 19). Rezultate te raziskave je zato v reviji An- je zgodovino slovenskega ribištva. Po pogovorih z ljudmi – nales objavil pod naslovom Ženska delovna sila v ribjih starimi ribiči, ki so na podstrešjih še hranili prenekateri kos tovarnah v Izoli in Kopru (Volpi Lisjak 2001a in 2001b). ribiške opreme in ga hoteli zavreči – je začel zbirati pred- Leto pozneje je v Etnologu opisal dva izumrla mo- mete, ki veljajo za zametek stalne zbirke Ribiškega muzeja. ška poklica Slovencev ob morju (Volpi Lisjak 2002). Društvo, pobudnik in gonilna sila nastanka muzeja, je bilo »Šavornanti« so izpraznjenim trgovskim jadrnicam dostav- ustanovljeno leta 2000. Franko Košuta, predsednik dru- ljali balastni material do dvajsetih let 20. stoletja, »kol- štva, je prevzel organizacijo gradnje novega muzeja, Bru- narji« pa so bili spretni ribiči, ki so do srede 20. stoletja z no Volpi pa kot ravnatelj muzeja, ki so ga ob pomoči Kri- izvidniških mest nad morjem opazovali ribe in ribiče opo- žanov uradno odprli jeseni 2015, vsebinski del. Vsa leta je zarjali na prihod večjih jat tunov. aktivno sodeloval pri delovanju muzeja, iz zdravstvenih Tudi na razstavi Barkovlje skozi stoletja (Volpi Lisjak razlogov in zaradi preobilice raziskovalnega dela pa se je 1995c) je med drugim opozoril na dotlej nepoznane slo- leta 2018 umaknil (Zupančič 2018). venske »šavornante«, ki so za lepe denarje prodajali kraški V muzeju je mogoče spoznati zgodovino in tradicijo ribi- grušč in odpadni kamen iz kamnolomov (savorna), da so štva slovenskih prebivalcev ob obali med Trstom in izli- z njim stabilizirali prazne trgovske jadrnice, ki niso smele vom reke Timave. Stalna razstava prikazuje pripomočke zapustiti obale brez tovora, da jih veter ne bi prevrnil (Gre- za ribolov, mreže in orodje visoke etnološke vrednosti, gorič 2010: 19). dokumente iz srednjega veka, stare upodobitve in fotogra- fije vsakdanjega življenja ribičev. Opremljena je s sloven- Prisotnost Slovencev na Jadranskem morju skimi, italijanskimi in angleškimi pojasnili. Na nazornih Volpi Lisjak je ves čas opozarjal na pomembno prisotnost tablah so predstavljeni pomembnejši zgodovinski dogodki Slovencev na Jadranskem morju (Volpi Lisjak 2009). Leta in razvojne faze ribištva, obalna pristanišča, ribiške tehni- 2010 je izšla knjiga Tržaško morje – kraška obala, me- ke ter ribiški pravilnik iz leta 1835, ki je Slovencem, ži- sto in vasi – prezrti del zgodovine Slovencev (Volpi Lisjak večim ob obali, priznal pravico do ribolova v priobalnem 2010, 2012). V recenziji knjige je Jadran Sterle zapisal: pasu v širini ene morske milje (Ribiški muzej, b. n. l.). Bruno Volpi Lisjak je v zadnjih desetih letih postal vo- Med najbolj prepoznavnimi predmeti je čupa, deblak, ki 154 dilna figura med tržaškimi Slovenci, ki si z vsemi močmi je bil v rabi vse do druge svetovne vojne. Zaradi pomanj- prizadeva osvetliti ta del slovenskega etničnega ozemlja kanja pristanov so manjša plovila in čupe še dolgo ostali v in njegovo predvsem obmorsko/pomorsko zgodovino. rabi, saj za hrambo večjih plovil ribiči niso imeli prostora. Knjiga Tržaško morje je logično nadaljevanje njegovega Po gradnji pristanov konec 19. stoletja se je začel nagel raziskovalnega kompasa, ki ga vodi predvsem močna, vzpon, zaradi katerega je marsikateri kmet postal ribič z neupogljiva narodna zavest, biti Slovenec. [...] Danes lastno ladjo in je za pomoč najemal še druge. Število ladij namreč tako v Sloveniji kot še kje drugje prevladuje je naglo rastlo, leta 1911 je bilo v Križu, na Kontovelu stereotip, skrbno izdelan v centrih moči, ki oblikujejo in v Barkovljah registriranih 240 registrskih ton večjega javno mnenje: slovenska obala in morje se raztezata od ladjevja. Medtem ko so bili v fevdalizmu lastniki morja Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia fevdalci, je uradni odlok iz leta 1835 koriščenje obalnega niram stare celine in nekaterim vplivnim posameznikom, pasu dodelil izključno tam živečim prebivalcem (Ribiški ki težko razumejo in sprejemajo drugačne navade in običa- muzej, b. n. l.). je Daljnega vzhoda (Zupančič 2018). O tej svoji knjigi je V sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem v spregovoril na Radiu Koper (Volpi Lisjak 2022). Ljubljani je v seriji Zbirke s te ali one strani? izšel zbor- Iz ladijskega dnevnika ruskega oficirja Vladimirja Bogda- nik o zgodovini in dediščini slovenskega morskega ribi- noviča Bronjevskega, sestavljenega iz štirih knjig, je Bruno štva avtorja Bruna Volpija Lisjaka (Volpi Lisjak 2013b). Volpi Lisjak izbral najpomembnejše odlomke in z njimi po- Oceno je v Etnologu napisal Iztok Ilich (2015), ki je ves sredoval zamolčano zgodovino o ruskih ladjah v Trstu leta čas spremljal prizadevanja Bruna Volpija Lisjaka za pre- 1808, ko je bil Trst pod francosko oblastjo (Ilirske provin- poznavnost pomena slovenskega ribištva. V Etnologu je ce). Angleška vojska je skušala v času rusko-francoskega monografijo predstavila tudi Barbara Sosič (2014). zavezništva Trst zavzeti s številnimi napadi. Rusko floto Že leta 2003 je bila v reviji za vzgojo in izobraževanje je sestavljalo sedem ladij in 412 topov. Po dveletni rusko- Škrat objavljena rubrika Ribiškega muzeja (Volpi Lisjak -francoski borbi, da bi obranili Trst, se je angleška morna- 2003b). Leta 2008 je v njej pisal o posebnih statutih Ribi- rica umaknila. V svojem dnevniku je Bronjevski natančno škega muzeja tržaškega primorja, ki imajo za cilj ovredno- opisal navade Tržačanov (pustovanje, sprehode po parkih tenje zgodovine Slovencev (Volpi Lisjak 2008). itn.) (Volpi Lisjak 2016b). Morje, ribe in ladje v revijah in leposlovju Enakopravno sobivanje V revijah Škrat, Kras in Val je Volpi Lisjak objavljal se- Bruno Volpi Lisjak je svoje raziskave predstavljal tudi v rijo o slovenskih vaseh v tržaškem zalivu (Volpi Lisjak italijanskem jeziku, prizadeval si je tudi za enakopravno 1997č): o Križu (Volpi Lisjak 1997d, 2002b, 2004c), Šti- (javno) rabo slovenščine. Zahteval je, da bi bila razstava vanu (Volpi Lisjak 2001c), Devinu (Volpi Lisjak 2001č), ob 170. obletnici izgradnje ceste Trst–Ljubljana–Dunaj Grljanu (Volpi Lisjak 2002c), Sesljanskem zalivu in Mav- dvojezična. Lokalne tržaške oblasti so to odbile, a so nato hinjah (Volpi Lisjak 2003c), Kontovelu (Volpi Lisjak pod pritiski javnosti pristale, vendar le na trojezično, to je v 2003č) in Barkovljah (Volpi Lisjak 2003d). V Rusiji je Bruno Volpi Lisjak na turistični ladji Lev Tol- italijanščini, nemščini in slovenščini (Gregorič 2010: 19). stoj spoznal svojo ženo, rojeno v primorskem kraju pri Uredil je tudi zbornik o slovenski in italijanski ribiški tra- Vladivostoku, dirigentko Margarito Mihajlovno Noskovo, diciji v Tržaškem in Koprskem zalivu (Volpi Lisjak 2007). ki je končala glasbeno akademijo v Moskvi. Spodbujala Namesto zaključka: Zapuščina Bruna Volpija ga je pri njegovem raziskovalnem delu – zbirala in ure- Lisjaka jala je njegove zapiske »resničnih in smešnih« pripove- di slovenskih ribičev, ki so izšle v knjigi Vonj po morju Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske (Volpi Lisjak 2006), zato se ji je avtor zahvalil s posebnim knjižnice je od vdove Bruna Volpija Lisjaka, gospe Mar- posvetilom (Zupančič 2018). Knjiga je že mesec dni po garite Noskove, iz zapuščine, popisane julija 2015, prejel prvi izdaji doživela prvi ponatis, sledila sta še tretji pona- sedem arhivskih škatel in dva albuma (katalog Ribiškega tis (Volpi Lisjak 2015b) in prevod knjige v italijanščino muzeja) (OZ-S Osebe 37). (2020a). Leta 2010 so omenjeno zbirko črtic predvajali po Njegova zapuščina so tudi vse njegove objavljene publika- Radiu Trst A, leta 2024 so niz oddaj predvajali na RTV cije, njegova prizadevanja za prikaz slovenskega ribištva Slovenija (Bandi 2024). Junaki zgodb so resnične osebe iz in ribičev, slovenske plovbe in plovil s »čupo« vred, za polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih pripoveduje ohranjanje spomina ne le v knjigah, temveč tudi v kriškem Bruno Volpi Lisjak, so se res zgodili. muzeju ribištva, predvsem pa prizadevanja za vzgojo od- Leta 2012 je izdal zbirko pripovedi z naslovom Radovedni nosa mladih do morja in njegove (slovenske) zgodovine. galeb (Volpi Lisjak 2012), leta 2015 pa je izšla »dokumen- Jadran Sterle je zapisal: »Kdor koli hoče verodostojno raz- tarna literatura« o ribiču Sardonu s pripovedmi za otroke pravljati o zgodovini Slovencev, mora enostavno prebrati in starše (Volpi Lisjak 2015c, 2016a). tudi vse knjige Bruna Volpija Lisjaka« (Sterle 2010: 356). Leta 2020 je izšla knjiga z naslovom Po valovih morja 155 (Volpi Lisjak 2020b), ki opisuje dogodivščine pomoršča- Literatura in viri ka. Zapisane so v štirih delih, vsak je posvečen določeni BANDI, Suzi (režija): Bruno Volpi Lisjak: Vonj po morju (Odpr- kulturno-geografski enoti: Evropi, Srednjemu Vzhodu, juž- ta knjiga na radiu). Ljubljana: RTV SLO, 2024; Produkcija RAI ni polobli in Daljnemu vzhodu. Prav slednji je avtorja še Radio Trst A, 2010; https://ars.rtvslo.si/podkast/odprta-knjiga- zlasti očaral. Japonska, dežela vzhajajočega sonca, je bila -na-radiu/173251353/175067463, 22. 10. 2025. njegova muza. Svoje občutke o njej in spomine nanjo je GABERC, Slavko: Volpi Lisjak, Bruno: Slovensko pomorsko iskrivo zapisal v zadnjem poglavju, pred izdajo pa je moral ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave. Annales 6/8, 1996a, spremeniti celo naslovnico knjige, da bi zadostil vsem ma- 403–405. Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia GABERC, Slavko: Bogata tradicija slovenskega ribištva na Tr- RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA: Kulturna dedišči- žaškem. Primorska srečanja 20/179, 1996b, 248–249. na tržaškega ozemlja; http://www.ribiski-muzej.it/muzej, 10. 9. GLEŠIČ, Katja: Slovenci s čupo vse do Baltika: Bruna Volpija 2025. Lisjaka je iskanje dokumentov ... Primorske novice 58/41, 21. RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA: Razvoj in propad maj 2004, 16. slovenskega ribištva na Tržaškem; http://www.ribiski-muzej.it/ GRANDA, Stane: Bruno Volpi Lisjak: Slovensko pomorsko ri- storia-della-pesca-slovena, 10. 9. 2025. bištvo skozi stoletja od Trsta do Timave. Zgodovinski časopis SKETELJ, Polona in Nadja Valentinčič Furlan: Čupa, plovilo 51/3, 1997, 425–426. slovenskih ribičev. Film. Ljubljana: Slovenski etnografski mu- GREGORIČ, Milan: Bruno Volpi Lisjak: Pomorščak in raziskova- zej, 2006a; https://www.youtube.com/watch?v=_NfM-eVifQc, lec pomorstva in ribištva Slovencev. Mladika 54/7, 2010, 18–20. 22. 10. 2025. ILICH, Iztok: Bruno Volpi Lisjak: Čupa, prvo slovensko plovilo SKETELJ, Polona in Nadja Valentinčič Furlan: Čupa, the in drevaki. Glasnik slovenskega etnološkega društva 45/3, 2005, Vessel of Slovene Fishermen. Film. Ljubljana: Sloven- 94–95. ski etnografski muzej, 2006b; https://www.youtube.com/ ILICH, Iztok: Bruno Volpi Lisjak: Tržaško morje, kraška obala, watch?v=M1STmaZps1E, 22. 10. 2025. mesto in vasi: Prezrti del zgodovine Slovencev. Zvon 14/1–2, SOSIČ, Barbara: Volpi Lisjak, Bruno: O zgodovini in dediščini 2011, 65. slovenskega morskega ribištva. Etnolog 24/1, 2014, 361–362. ILICH, Iztok: Bruno Volpi Lisjak: Ribiški muzej tržaškega pri- morja: O zgodovini in dediščini slovenskega morskega ribištva. STERLE, Jadran: Bruno Volpi Lisjak. Etnolog 20/1, 2010, 354– Etnolog 25/1, 2015, 365–367. 356. JADRALNI KLUB ČUPA; https://www.yccupa.org/drustvo. TENCE, Sandor: Umrl je Bruno Volpi Lisjak. Primorski dnev- php, 22. 10. 2025. nik, 15. marec 2025. KALC, Aleksej: Kako in kaj so lovili slovenski morski ribiči: TERCELJ OTOREPEC, Mojca: Bruno Volpi Lisjak: Tržaško Recenzija knjige Bruna Volpija Lisjaka. Primorski dnevnik morje: Kraška obala, mesto in vasi. Etnolog 20/1, 2010, 351–354. 52/51, 3. marec 1996, 15. VOLPI LISJAK, Bruno: Slovensko pomorsko ribištvo skozi sto- KEMPERLE, Marjan: Slovensko ribištvo od Trsta do Timave: letja od Trsta do Timave. Trst: Mladika, 1995a. Pri založbi Mladika je pred dnevi izšla knjiga Bruna Volpija Lis- VOLPI LISJAK, Bruno: La pesca, i porti e gli squeri della co- jaka. Primorski dnevnik 51/288, 29. oktober 1995, 22–23. stiera barcolana. V: Fabio Zubini (ur.), Barcola – dalla vallicula KNEZ, Olga: Tuni in Slovenci povezani. Primorski dnevnik delle ville romane, alla contrada San Bortolo, attraverso due 75/96, 23. april 2019, 18. guerre mondiali, alla Barcolana, regata velica di fama interna- KRALJ, Katja: S čupo po sledovih slovenske zgodovine: Pri- zionale. Trst: Italo Svevo, 1995c, 123–165. spevek k etnologiji. Primorski dnevnik 60/223, 16. september VOLPI LISJAK, Bruno: Slovensko pomorsko ribištvo skozi sto- 2004, 13. letja od Trsta do Timave. Trst: Mladika, 1996a. KRAS: Naši predniki so živeli tudi z morjem v sožitju: Kapetan VOLPI LISJAK, Bruno: La spettacolare pesca del tonno attra- Bruno Lisjak predstavlja slovensko ribištvo med Trstom in Ti- verso i secoli nel Golfo di Trieste. Trst: Mladika, 1996b. mavom. Kras 3/12, marec 1996, 43. VOLPI LISJAK, Bruno: Uporaba vulkanske zemlje z otoka San- OZ-S Osebe 37 – Narodna in študijska knjižnica, Odsek za torina za pomorske gradnje na vzhodnem in severnem Jadranu zgodovino in etnografijo, Fond Bruno Volpi Lisjak, Zapuščina, 1995–2017, digitalna vsebina – 37_-Bruno-Volpi-Lisjak.pdf, v času avstrijske oblasti: Iz Državnega arhiva v Trstu. Annales https://d.cobiss.net/repository/si/files/241666819/158826/37_- 7/10, 1997a, 163–174. -Bruno-Volpi-Lisjak.pdf/terms. VOLPI LISJAK, Bruno: Čupa: Čoln slovenskih ribičev v Trža- PRIMORSKI DNEVNIK: Slovensko pomorsko ribištvo skozi škem zalivu. Etnolog 7/1, 1997b, 43–62. stoletja. Primorski dnevnik 51/285, 1995a, 8. VOLPI LISJAK, Bruno: Čupa: Prvo slovensko pomorsko plovi- PRIMORSKI DNEVNIK: Slovensko ribištvo: Knjiga o naši lo. Val 37, 1997c, 58–60. prisotnosti na morju. Primorski dnevnik 51/291, 1. november VOLPI LISJAK, Bruno: Zanimivosti slovenskih vasi v tržaškem 1995b, 7. zalivu. Jadro 8, 1997č, 4–6. 156 PRIMORSKI DNEVNIK: Razstava o zgodovini ribištva v naših VOLPI LISJAK, Bruno: Križ. Val 35, 1997d, 58–59. krajih: Pogovor s kuratorjem razstave Brunom Volpijem-Lisja- kom. Primorski dnevnik 54/188, 9. avgust 1998, 5. VOLPI LISJAK, Bruno: Slovensko ribištvo v Tržaškem zalivu: Lov na tone. Annales 8/14, 1998a, 35–48. PRIMORSKI DNEVNIK: Raziskovalno delo Bruna Volpija-Lis- jaka: Poglobljen pogled v ribištvo. Primorski dnevnik 55/294, VOLPI LISJAK, Bruno: Slovensko ribištvo v Tržaškem zalivu: 16. december 1999, 7. Lov na tone. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA: Zgodovina slo- 1998b. venskega ribištva; http://www.ribiski-muzej.it/storia-della-pe- VOLPI LISJAK, Bruno: Lov na tone. Val 8/40, 1998, 66–67; sca-slovena/storia-della-pesca-slovena-video, 10. 9. 2025. 8/41, 1998c, 60–61. Glasnik SED 65|2 2025 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia VOLPI LISJAK, Bruno: Divji ribolov pri nas in v Dalmaciji. Val VOLPI LISJAK, Bruno: Čupa, čoln iz enega samega hloda. 8/39, 1998č, 60–62. Mladina 27, 4. julij 2005b, 50–51. VOLPI LISJAK, Bruno: Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem VOLPI LISJAK, Bruno: Vonj po morju: Smešne, resnične pripo- zalivu. V: Polona Sketelj (ur.), Etnološko delo pri Slovencih v vedi slovenskih ribičev. Trst: Mladika, 2006. zamejstvu: Posvetovanje o etnološkem delu pri Slovencih v Av- VOLPI LISJAK, Bruno (ur.): Tradicije dveh skupnosti v Trža- striji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem, Ljubljana, 15. in 16. škem zalivu / Tradizioni di due comunità nel Golfo di Trieste: oktober 1998. Ljubljana: SED, 1999, 177–185. Dejavnosti skozi stoletja povezane z morjem / Attività attraverso VOLPI LISJAK, Bruno: Čupa kot plovilo: Iz slovenske pomor- i secoli legate al mare: Terra d‘amar. Trst: KD Ribiški muzej ske zgodovine. Val 8/38, 1998e, 48–50. Tržaškega Primorja / A.C. Museo della pesca del Litorale Tri- VOLPI LISJAK, Bruno: Etnološko delo pri Slovencih v zamej- estino, 2007. stvu, referat o razstavi: Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu VOLPI LISJAK, Bruno: Slovenci iz Posebnih bataljonov v ju- (Kulturno društvo Tabor, Opčine pri Trstu, 13. avgust–20. sep- goslovanski kraljevi mornarici: Zgodba Ivana Lisjaka. Primorski tember 1998). Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovi- dnevnik 64/130, 1. junij 2008, 23. no 47/3, 1999a, 124–126. VOLPI LISJAK, Bruno: Prisotnost Slovencev skozi stoletja VOLPI LISJAK, Bruno: Nabrežinska ribiška pot. Traditiones na Jadranskem morju. Studia iustinopolitana 2/1, del 1, 2009, 28/1, 1999b, 311–322. 277–286. VOLPI LISJAK, Bruno: Delamaris 1879–1999: 120 let iz morja VOLPI LISJAK, Bruno: Tržaško morje: Kraška obala, mesto in v konzervo. Izola: Delamaris, 1999c. vasi: Prezrti del zgodovine Slovencev. Koper: Libris, 2010. VOLPI LISJAK, Bruno: Prva »Barcolana« je bila že leta 1871 in VOLPI LISJAK, Bruno: Tržaško morje: Kraška obala, mesto in na njej so tekmovali tudi s čupami. Primorski dnevnik 57/216, 9. vasi: Prezrti del zgodovine Slovencev. Koper: Libris, 2012a. september 2001a, 16. VOLPI LISJAK, Bruno: Radovedni galeb: Sončne pripovedi z VOLPI LISJAK, Bruno: Čupa: Najstarejše slovensko plovilo. galebom na možnarju. Koper: Libris, 2012b. Kras 47/48, 2001b, 20–23. VOLPI LISJAK, Bruno: Lo zoppolo Čupa del Golfo di Trieste e VOLPI LISJAK, Bruno: Ženska delovna sila v ribjih tovarnah le piroghe. Trst, julij 2013a. v Izoli in Kopru: Konzerviranje in soljenje rib. Annales 11/24, VOLPI LISJAK, Bruno: O zgodovini in dediščini slovenskega 2001a, 135–150. morskega ribištva. Ribiški muzej tržaškega primorja (Zbirka s te VOLPI LISJAK, Bruno: Ženska delovna sila v ribjih tovarnah ali one strani? Colleziani die qua o di la del confine?). Ljublja- v Izoli in Kopru: Konzerviranje in soljenje rib / La forza lavoro na: Slovenski etnografski muzej; Trst: Ribiški muzej tržaškega femminile nelle fabbriche del pesce di Isola e Capodistria: La primorja, 2013b. conservazione e la salagione del pesce. Separat. Koper: [s. n.], VOLPI LISJAK, Bruno: Ribič Sardon: Primorske pripovedi za 2001b. otroke in starše. Trst: Mladika, 2015c. VOLPI LISJAK, Bruno: Štivan (S. Giovanni di Duino, St. Jo- VOLPI LISJAK, Bruno: Ruska flota dve leti v Trstu. Trst: Mla- hann). Kras 45, 2001c, 42–45. dika, 2016b. VOLPI LISJAK, Bruno: Devin (Duino). Kras 46, 2001č, 32–35. VOLPI LISJAK, Bruno: Tuni in Slovenci povezani skozi stoletja. VOLPI LISJAK, Bruno: Moška poklica Slovencev ob morju. Trst: Mladika, 2018. Etnolog 12/1, 2002, 91–106. VOLPI LISJAK, Bruno: Profumo di mare: Storielle umoristiche, VOLPI LISJAK, Bruno: Rubrika Ribiškega muzeja. Škrat 1/2, ma reali del litorale triestino. Trst, julij 2020a. 2003b, 9–11. VOLPI LISJAK, Bruno: Po valovih morja na nova obzorja: VOLPI LISJAK, Bruno: Sesljanski zaliv in Mavhinje. Kras Presunljive dogodivščine pomorščaka. Ljubljana: Osminka & 58/59, 2003c, 70–73. Company, 2020b. VOLPI LISJAK, Bruno: Kontovel (Contovello). Kras 60, 2003č, VOLPI LISJAK, Bruno: Po valovih morja na nova obzorja. RTV 56–57. SLO, Radio Koper, intervju, 30. 4 2022, 17 min.; https://radio- VOLPI LISJAK, Bruno: Barkovlje (Barcola). Kras 61, 2003d, koper.rtvslo.si/podkast/morje-in-mi/173250778/174868728, 22. 56–58. 10. 2025. VOLPI LISJAK, Bruno: Križ (S. Croce). Kras 52, 2002b, 44–47. VUGA, Davorin: Bruno Volpi Lisjak: Čupa, prvo slovensko plo- 157 vilo, in drevaki. Prispevek k etnologiji in vprašanju etnogeneze VOLPI LISJAK, Bruno: Grljan (Grignano). Kras 53, 2002c, Slovencev. Acta Histriae 13/2, 2005, 524–530. 34–35. ZLOBEC, Marijan: Slovensko pomorsko ribištvo na Tržaškem VOLPI LISJAK, Bruno: Čupa, prvo slovensko plovilo, in skozi stoletja: Izjemno zanimivo knjigo slovenskega pomoršča- drevaki: Prispevek k etnologiji in vprašanju etnogeneze ka Bruna Volpija Lisjaka ... Delo 37/285, 9. december 1995, 7. Slovencev. Trst: Mladika, 2004b. ZUPANČIČ, Mitja: Bruno Volpi Lisjak. e-MORJE, 13. 3. 2018; VOLPI LISJAK, Bruno: Križ (9). Škrat 5/6, 2004c, 7–10. https://emorje.com/intervju/bruno-volpi-lisjak, 1. 10. 2025. Glasnik SED 65|2 2025 Društvene strani Saša Poljak Istenič* Rok Mrvič, Saša Babič, Vanja Huzjan in Matej Meterc so razpravljali o družbeni vlogi dela in hrane, kot se kaže v pregovorih (foto: Katarina Šrimpf Vendramin, 9. 6. 2025). BREZ DELA NI JELA – BREZ JELA NI DELA: GOSPODARSTVO MED FOLKLORISTIKO IN ETNOLOGIJO Etnološki večer, Slovenski etnografski muzej, 9. junij 2025 V ponedeljek, 9. junija 2025, je v Slovenskem etnograf- sodelovali pa so Saša Babič, Vanja Huzjan in Rok Mrvič skem muzeju potekal Etnološki večer v soorganizaciji Slo- z istega inštituta ter sodelavec Inštituta za slovenski jezik venskega etnološkega društva in Inštituta za slovensko na- Frana Ramovša ZRC SAZU Matej Meterc. rodopisje ZRC SAZU. Posvečen je bil pregovorom, ki jih Povod za Etnološki večer je bil projekt Inštituta za sloven- uporabljamo v vsakdanjem govoru, in pogovoru o tem, kaj sko narodopisje Jezik, kultura in vrednote: gospodarska nam sporočajo o preteklem življenju in današnjih vredno- podoba vsakdanjika v folklornih obrazcih, ki ga vodi Sa- tah. Njegov namen je bil spodbuditi razpravo, kaj lahko iz ša Babič. Ta je uvodoma predstavila osrednji okvir in cilje 158 njih sklepamo o družbeni vlogi dela in hrane ter kako bi raziskave, ki nadgrajuje projekt Tradicionalne paremiolo- za celovitejšo obravnavo kulture in njenega spreminjanja ške enote v dialogu s sodobno rabo, končan v začetku leta bolje povezali folkloristiko, ki se v glavnem ukvarja s pre- 2024, v katerem je bila vzpostavljena tudi baza pregovorov govori kot retoričnim žanrom, in etnologijo, ki jih upora- na repozitoriju Clarin.si. Ti predstavljajo pomemben vir za blja zgolj kot ilustrativno gradivo. Pogovor je povezovala tokratne raziskave. Kot je pojasnila, jezik ne le odraža kul- Saša Poljak Istenič z Inštituta za slovensko narodopisje, turo, ampak jo s svojo rabo tudi aktivno soustvarja, za osve- * Saša Poljak Istenič, dr. etnologije, izr. prof., višja znanstvena sodelavka ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; sasa.poljak@zrc-sazu.si. Glasnik SED 65|2 2025 Društvene strani Saša Poljak Istenič tlitev različnih vidikov te tematike in celovitejše rezultate pa ke in etnologije. Matej Meterc je pojasnil, da njegove razis- je aktualni projekt zasnovan izrazito interdisciplinarno ter kave temeljijo na več pristopih, kot so uporaba jezikovnih združuje etnolingvistiko, folkloristiko in etnologijo. korpusov, iz katerih za opis v splošnem (eSSKJ) in pare- Prvi del pogovora se je nanašal na vsebinsko analizo na- miološkem slovarju (SPP) razbira množice rab izrazov, slovnih pregovorov Brez dela ni jela in Brez jela ni dela njihovo pogostost in oblikovne različice; ankete, iz katerih ter njunih širših pomenov, povezanih s hrano, delom in ugotavlja prepoznavnost in razširjenost pregovorov v do- vrednotami. Matej Meterc je prvi pregovor označil kot ločeni populaciji; analiza jezikovnih vzorcev, po katerih enega najpogostejših in najbolj emblematičnih slovenskih nastajajo pregovori; in diahrona analiza, iz katere je mogo- pregovorov (glede na anketne raziskave med več kot 500 če izluščiti zgodovinski razvoj pregovorov; z digitalizacijo govorci ga pozna kar devet od desetih ljudi), drugega pa starejših virov (npr. v zbirki Pregovori) se možnosti zanjo kot antipregovor, ki sicer nosi novo sporočilo, a je vedno izboljšujejo. Rok Mrvič je opisal, kako se je lotil raziskave vezan na izvirnik. Prikazal je tudi mrežo pomensko po- o prašičih. Njegovo izhodišče je bilo folkloristično gradi- vezanih izrazov oz. pregovorov, kot so Kdor ne dela, naj vo, torej zbirka pregovorov. Preučeval ga je prek besed, ne je; Za lenuha ni kruha; Čič ne da nič; Kruha ne naredi ki označujejo prašiča (npr. svinja, odojek, narečni izrazi moka, ampak roka. Saša Babič je pregovor Brez jela ni itd.), da je iz gradiva izločil relevantne enote. Nazadnje dela povezala s kalorično vrednostjo hrane, ki je potrebna je gradivo primerjal z etnografskimi viri, da je pregovore za določeno delo oz. poklic (npr. žganci za težko delo oz. umestil v širši kulturni kontekst in jih lažje interpretiral. težaške poklice, kaša za lažja opravila in otroke). V tem Tudi Vanja Huzjan je izhajala iz paremiološkega gradiva, kontekstu je vrsta hrane označevala tudi družbeni status: ki ga je primerjala z etnografskim in arhivskim gradivom meso in potica sta bila hrana premožnejših oz. praznični etnoloških in zgodovinskih znanstvenih monografij. Kot jedi, zelje, repa, korenje, fižol in bob pa hrana revnejšega je poudarila, je brez primerjalne analize obeh korpusov sloja. Rok Mrvič je pregovora navezal na raziskavo o mo- nemogoče dostopati do relevantnih spoznanj preteklosti. tivu prašiča in poudaril, da je bilo o prašičih in prašičereji Saša Babič je opozorila na metodološki izziv dela s pre- v slovenskem prostoru že marsikaj napisanega, vendar ne govori v zbirkah, kjer gre za primarno historično gradivo, skozi prizmo pregovornega gradiva. S pregovorom Kdor a zaradi nejasnega izvora zapisov lahko govorimo zgolj zelje sadi in prasce redi, temu se lakote bati ni je pojasnil o relativni (in ne absolutni) kronologiji, saj je težko na- neposredno povezavo med delom (sajenje, reja) in hra- tančno datirati, kdaj je pregovor nastal in se uporabljal. no (zelje, prašiči), ki je v preteklosti krojila vsakdan na Razpravo je sklenila z ugotovitvijo, da so folklorne oblike kmetiji in je bila ključna za preživetje. Medtem sodobni večplastne, jih lahko beremo na različne načine in se skozi pregovori glede na njegovo raziskavo kažejo, da simbolni čas spreminjajo – ne samo, da nastajajo nove, ampak tu- pomen prašiča (srečenosec, domači blagoslov, družinski di stare dobivajo nov pomen oz. se uporabljajo v drugem član) izginja na račun prašiča kot hrane (svinjine). Vanja kontekstu. Huzjan pa je v svoji raziskavi izhajala iz pojma dela v kon- Na koncu Etnološkega večera so besedo dobili tudi obi- tekstu otroštva. Njena ključna ugotovitev je bila, da je bilo skovalci, ki jih je zanimala spolna zaznamovanost prego- otroško delo v kmečki družbi samoumevno, o čemer med vorov – ti so večinoma izrazito patriarhalni – in nastanek drugim priča pregovor, da otrok prinese na svet roke za novih pregovorov. Pri tem so sogovorci ugotovili, da je delo, žlico za jelo. Pregovori so imeli didaktično funkci- raba nekaterih klasičnih pregovorov – sploh tistih, ki od- jo vcepljanja vrednote delavnosti, npr. Uči se od čebele ražajo danes redke ali že izginule vsakdanje gospodarske delavke, ne od trota, kajti delo je bila moralna kategorija prakse – sicer v upadu, medtem ko drugi – kot je npr. Brez do te mere, da je skupnost »brezdelnežu« privoščila smrt: dela ni jela – ostajajo trdno zasidrani v živem jeziku. Vse Komur smrdi delo, ta ni vreden, da sije sonce po njem. bolj razširjene pa so tudi parodije, antipregovori in novi Drugi del pogovora se je osredinjal na metodologijo ra- pregovori, ki nastajajo po starih obrazcih. ziskav. Sodelujoči so izpostavljali metodološke pristope in Več o nekaterih raziskavah folklornega gradiva si sicer izzive, s katerimi so se soočali pri povezovanju folkloristi- lahko preberete v tej številki Glasnika SED. 159 Glasnik SED 65|2 2025 Društvene strani Neža Kokot* in Astrid Vončina** Postavitev etnološke zbirke Emila Kandareja, Kozarišče (foto: Astrid Vončina, 13. 8. 2025). MEDNARODNA ETNOLOŠKA DELAVNICA SED Plešce, 10–15. avgust 2025 Med 10. in 15. avgustom 2025 je v Plešcah, na obmejnem danes zaščiteni kot kulturna dediščina, ki je v naslednjih ne- območju Slovenije in Hrvaške ob Kolpi in Čabranki, po- kaj nočeh postala tudi najino prenočišče in dom. V preteklo- tekala mednarodna etnološka delavnica Slovenskega etno- sti je bil v stavbi in sosednjih poslopjih dobičkonosen hotel, loškega društva. Že skoraj dvajset let zaporedoma jo orga- ki so ga še v času Jugoslavije promovirali kot del zalednega nizira Marko Smole, vodja etnološke zbirke in zasebnega turizma, sčasoma pa se je število turistov zmanjšalo, tako kulturnega centra Palčava šiša v Plešcah. Delavnica ponuja da je Marko Smole, dedič in ljubiteljski etnolog, dejavnost vpogled v snovno in nesnovno dediščino območja, vsako le- preusmeril v kulturno dediščino. Posledica te odločitve so to udeleženci pomagajo zbirati raznovrstne etnološke podat- ohranjene prvotne konstrukcije iz druge polovice 19. stole- ke. Letos sva se je udeležili le dve študentki dodiplomskega tja ter deli notranje opreme in okrasja, kot so pohištvo, peči, 160 študija etnologije in kulturne antropologije, tako da je bila knjižnica, spalnice itd. Vse našteto omogoča vpogled v nek- delavnica veliko bolj osebna in tudi intenzivna. danje življenjske prakse in vsakdanje življenje skupnosti. V V nedeljo, 10. avgusta, sva se v popoldanskih urah pripeljali obnovljeni stavbi, ki je živ muzej, je tudi etnološka zbirka, v Plešce. Avto sva parkirali ob Palčavi šiši, mogočni stavbi, lastniki pa v njej še vedno tudi bivajo. * Neža Kokot, študentka 3. letnika dodiplomskega študija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; kokot.neza@mailbox.org. ** Astrid Vončina, študentka 3. letnika dodiplomskega študija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; astrid.voncina@gmail.com. Glasnik SED 65|2 2025 Društvene strani Neža Kokot in Astrid Vončina Delavnica izdelovanja rož iz krep papirja, Plešce (foto: Astrid Vončina, Neža Kokot in Marko Smole pri merjenju hiše, Črni Potok pri Dragi 11. 8. 2025). (foto: Astrid Vončina, 14. 8. 2025). Pred hišo naju je pričakal Marko Smole, organizator Med- življenja ob meji in medgeneracijskem prenašanju znanja v narodne etnološke raziskovalne delavnice v dolini Čabran- skupnosti. Razgovor je potekal v lokalnem narečju, saj Mar- ke. Leta 2006 je v hiši za javnost odprl etnološko zbirko, ko Smole pri svojem delu poudarja obujanje in ohranjanje v času delavnic pa študentom ponuja prenočišča. Med to- narečij. Po razgovoru smo se vrnili v Palčavo šišo, pojedli kratno delavnico smo dopoldanski in popoldanski čas pre- kosilo in se lotili analize in zapisovanja intervjuja. življali na terenu, večere pa smo si popestrili s predavanji V večernih urah smo se na delavnici izdelovanja cvetja iz ali filmi, na katere smo vabili tudi širšo javnost. papirja naučili tehnike izdelovanja različnih rož iz krep Po prvih pozdravih in kratkem ogledu hiše in zbirke smo papirja in žice, kot so naglji, vrtnice … Na delavnici se se odpravili v Padovo pri Osilnici. Zaselek z le 13 prebi- nam je pridružilo še nekaj vaščanov iz okoliških krajev, valci je bil prizorišče prvega letošnjega predavanja. Sredi s katerimi smo se med izdelovanjem rož tudi pogovarja- vasi se nahajata majhna, odprta, lepo opremljena in okra- li. Skupaj z izvajalkama delavnic so nas seznanili tako z šena lesena hišica ter večji odprt prostor z mizo in nekaj ohranjanjem in prenašanjem te tradicionalne spretnosti kot klopmi. Tam smo počakali vaščane, nato pa je Marko s simboliko ročnih del. Smole predstavil zgodovino nalezljivih bolezni v dolini V torek smo se odpravili v Slovenijo, v vas Kozarišče, kjer Čabranke in njihov vpliv na lokalne prakse in družbene smo gospodu Emilu Kandareju pomagali urejati etnološko mreže. Po predavanju smo se sprehodili do razgledne zbirko. Najprej smo si ogledali prostor in zasnovo prostor- točke, kjer sva spoznali okolico doline in nekaj lokalnih ske postavitve zbirke, ki so jo študenti pripravili prejšnje 161 pripovedi. Ob vrnitvi v Palčavo šišo smo skupaj z Mar- leto. Nato smo prostor očistili, uredili in pripravili za vnos kom Smoletom pripravili načrt dejavnosti v prihajajočem predmetov, predmete pa smo pregledali, jih razvrstili in tednu, na Markovo pobudo sva se še enkrat sprehodili po začeli čistiti. Med čiščenjem nas je gospod Emil seznanjal hiši in odkrivali njene skrite kotičke. z zgodbami posameznih predmetov in njihovim pomenom Drugi dan smo se s kolesi čez Čabranko in mejo odpeljali v za skupnost, kar nam je pomagalo pri končnem izboru in vas Selo na intervju z nekdanjim poštarjem Antonom Tom- postavitvi. Kosili smo v sosednji stavbi, kjer je Emil Kan- cem. Zanimala sta nas njegovo življenje in delo, pozorno dare uredil vaško kuhinjo in vanjo povabil kuharja Jožeta, smo prisluhnili pripovedi o družbenih odnosih, posebnostih da je za nas naslednja dva dni pripravil kosilo. Glasnik SED 65|2 2025 Društvene strani Neža Kokot in Astrid Vončina Po odličnem kosilu smo se vrnili na hrvaško stran, v Pre- takratnega časa. Tovrstne stavbe nam skupaj z okolico zid, največje naselje v občini Čabar. Pred cerkvijo sv. Vida omogočajo neprecenljiv vpogled v nekdanjo rabo prostora, smo se srečali z Dejanom Troho, učiteljem zgodovine, ki razloge za določen tip gradnje in izbor lokacij, zato sta tako ga zanima etnološka dediščina lokalnega prostora in želi njihovo dokumentiranje kot ohranitev še toliko pomemb- urediti vaško zbirko. Za ohranjanje kulturne dediščine v nejša; lastnik namerava namreč to stavbo porušiti. manjših krajih so ključnega pomena prav tovrstne lokalne Po končanih meritvah smo se odpravili v Tomete pri Ča- iniciative in osebni interes. Pomagali smo mu dokumenti- bru, kjer smo intervjuvali dve vaščanki. Najprej smo se rati in popisati okoli sto predmetov. Sledil je filmski večer višje na hribu pogovarjali z 99-letno gospo Micko, ki nam v tamkajšnjem gasilskem domu, kjer smo si ogledali film je pripovedovala o življenju, revščini in spreminjanju ter O rodbini Vilhar s te in druge strani Snežnika; pri nastaja- praznjenju naselja. Nato smo nekaj hiš niže obiskali in se nju filma sta sodelovala tudi Marko Smole in Dejan Troha. na kratko pogovorili še z drugo gospo Micko. Dan smo Po slovesu smo se ponovno odpravili čez mejo do Bab- končali s pripovedovalskim večerom na skednju Palčavi nega polja, kjer nama je Marko predstavil Alenko Veber, šiše, kjer so krajani pripovedovali lokalne zgodbe, midve vsestransko ljubiteljsko raziskovalko kulturne dediščine, pa sva sodelovali s pripovedkami iz najinih krajev in kra- vodnico, mentorico študijskih krožkov in lastnico Rihtar- jev najinih terenskih raziskav. Večer so popestrili še pevski jeve domačije, ki je tako turistična lokacija kot njen dom. zbor pihalnega orkestra iz Čabra ter dva vaščana, ki sta Na njenem skednju smo tudi prenočili. nas učila tradicionalne plese. Končali smo z druženjem ob V sredo smo se vrnili v vas Kozarišče in nadaljevali ureja- ognju, petjem in poslušanjem harmonike. nje ter postavljanje etnološke zbirke Emila Kandareja. Iz V petek dopoldne smo z geologom Jožetom Janežem odšli osebnega arhiva nam je prinesel dve škatli dokumentov in na sprehod v dolino Belice. Najprej nam je razložil zgo- starih fotografij hiše, vasi in okolice ter zanimivih osebnih dovino kartiranja na tem območju, nato pa nas popeljal dokumentov starejših ali preminulih družinskih članov. Fotografije in dokumente smo sortirali in med njimi izbra- do izvira Belice in jame nad njim. Med potjo smo se več- li najprimernejše za zbirko; prikazujejo namreč družbene krat ustavili na različnih točkah, kjer nam je gospod Janež odnose, vsakdanje življenje prebivalcev ter zbirki dodajajo predstavil kamnine in pojasnjeval sestavo tal. Spoznali osebno noto. Izbrano gradivo smo dokumentirali, fotogra- smo povezavo med naravnim okoljem in življenjskimi firali ter uokvirili. Za konec smo očistili še preostale pred- praksami lokalne skupnosti, kar vpliva na način bivanja, mete in v prostor postavili celotno zbirko. Ponovno nam gradnje in kmetovanja. Potem smo se odpeljali v Brod je v vaški kuhinji imenitno kosilo pripravil gospod Jože. Moravice in si tam ogledali zbirke, posvečene različnim Popoldne smo se vrnili v Plešce, kjer smo na skednju Pal- poklicem, od kolarstva do trgovanja in krojaštva ter se se- čave šiše prisluhnili dvema predavanjema. Najprej nam je znanili z organizacijo dela, delovnimi vlogami in lokalni- Živa Pogorelec iz Pokrajinskega muzeja Kočevje predsta- mi družbenimi odnosi. Na pozno kosilo smo se odpravili vila fotografe, ki so delovali v krajih od Kočevja do Kolpe, v Faro, kjer je prav takrat potekalo tradicionalno tambura- njihove prepoznavne žige in ateljeje. Domačin Janez Gor- nje, ob povratku v Plešce pa smo se osvežili s kopanjem še je spregovoril o povezavah med dvema bregovoma gor- v Čabranki. Dan smo skupaj s precejšnjim številom kra- nje Kolpe, predavanje pa popestril z osebnimi izkušnja- janov ponovno končali na skednju Palčave šiše, na film- mi in fotografijami, ki odražajo spremembe v času. Te so skem večeru z režiserjem Rasimom Karalićem. Premierno nama omogočile vpogled v to, kako prebivalci dojemajo smo si ogledali film Julijana Hrabra ter kratka filma Gorski svoje kulturno in naravno okolje. kotar iz zraka in Škola kod vrijeme. Po projekciji je sle- V četrtek smo se odpravili v Črni potok, kjer sva spoznali dil krajši pogovor z režiserjem, ki nam je razkril proces način merjenja in fizičnega popisovanja stavbne dediščine. ustvarjanja filmov in pomembnost lokalne identitete, zgo- Najprej smo hišo pregledali in jo ocenili, nato pa nama je dovinskih izkušenj ter dojemanja kulturne dediščine skozi Marko Smole pokazal, kako se izvajajo meritve, si jih spro- umetniški izraz. ti zapisoval in izdeloval oris načrta. Začeli smo z zunanjimi Zadnji dan sva se zaradi drugih obveznosti morali predčas- stenami, nato pa vstopili v notranje prostore v spodnjem, no posloviti od najinih gostiteljev in izpustiti tradicionalni 162 kamnitem delu poslopja. Kljub hitremu delu nas je začel zaključni, a neobvezni del etnološke delavnice – pohod iz preganjati čas, tako da nam je uspelo popisati le manjši Plešc na Sveto Goro. Po tednu raziskovanja, spoznavanja del stavbe. Poskušali smo jo izmeriti čim bolj celovito, ob ljudi in njihovega okolja sva se domov vrnili s kupom za- tem pa razumeti, kako arhitekturne značilnosti razkrivajo piskov, posnetkov in vtisov, ki so dragocen pripomoček za funkcijo prostorov, družbene strukture in kulturne prakse nadaljnji študij. Glasnik SED 65|2 2025 Društvene strani Zora Slivnik* Predstavitev zbornika Vleka ploha in poroka z borom v dvorani Zveze Pred Generalnim konzulatom v Monoštru (foto: Zora Slivnik, 5. 9. 2025). Slovencev na Madžarskem (foto: Zora Slivnik, 4. 9. 2025). STROKOVNA EKSKURZIJA SED IN PREDSTAVITEV ZBORNIKA Porabje, 4.–6. september 2025 Ob koncu poletnih počitnic je Slovensko etnološko društvo čanja in o tem poročali v vseh lokalnih medijih ter večjih že tretje leto zapored pripravilo in organiziralo večdnevno medijskih hišah na Madžarskem in v Sloveniji. ekskurzijo k Slovencem zunaj R Slovenije. Predlani smo Strokovno srečanje je bilo razdeljeno na dva dela. V pr- bili v Vojvodini, lani pri Slovencih na avstrijskem Štajer- vem, uvodnem delu so se zvrstili pozdravni nagovori go- skem, letos pa smo pripravili obisk Porabja. Septembra spe Andree Kovács in slovenske konzulke na Generalnem 2022 smo v Monoštru v soorganizaciji z ISN ZRC SAZU, konzulatu RS v Monoštru, gospe Dubravke Šekoranja, ter SEM ter ZSM izvedli mednarodni simpozij z naslovom Bo- predsednice SED, dr. Tanje Roženbergar, ki se je v svojem rovo gostüvanje: Med izviri in prihodnostjo šege, ki so se ga nagovoru spomnila tudi nedavno preminulega ustanovite- udeležili slovenski, madžarski, avstrijski in italijanski razi- lja ZSM in dolgoletnega predsednika ter etnologa Jožeta skovalci. Po enem letu je v Knjižnici Glasnika slovenskega Hirnöka. Predsednica ZSM, Andrea Kovács, je predstavila etnološkega društva izšel zbornik, katerega predstavitev je uspešne projekte in programe Zveze Slovencev na Madžar- bila del naše letošnje ekskurzije. skem, dr. Tanja Roženbergar pa poudarila pomen dela SED Ekskurzijo smo pripravili v soorganizaciji z Zvezo Sloven- ter predstavila 50-letno delovanje Slovenskega etnološkega cev na Madžarskem, ki ima sedež v Hotelu Lipa v Mono- društva in načrtovano slavje ob visokem jubileju. štru. Predsednica, gospa Andrea Kovács, se je naši pobudi o Prvi del srečanja sta končali dr. Tanja Roženbergar z refe- strokovnem srečanju in ekskurziji prijazno odzvala, prav ta- ratom Nesnovna kulturna dediščina in rokodelske prakse ko pa tudi Marijana Sukič, dolgoletna glavna urednica ted- v Sloveniji in Alenka Černelič Krošelj s predstavitvijo nika Porabje. čezmejnih projektov med Slovenijo in Hrvaško. V prvih septembrskih dneh smo se navsezgodaj odpravili Drugi del srečanja smo namenili predstavitvi zbornika Vle- proti Madžarski oz. Porabju. Med potjo, ki je minila pre- ka ploha in poroka z borom: Pustni šegi v Sloveniji, Avstriji senetljivo hitro, nas je s prekmursko pokrajino, kulturo, in na Madžarskem (Ravnik in Židov 2024), ki vsebuje dediščino in spomini seznanjal Prekmurec in kolega Štefan celovit pregled nekdanjega in današnjega pojavljanja Skledar. Pripovedoval je o svojih otroških in mladostniških najrazličnejših variant vleke ploha in poroke z borom doživetjih v domačem kraju, študentskih letih, gospodarstvu na obširnem območju, ki obsega čezmejno Koroško, Prekmurja nekoč in danes ter o spominih s terena med svojo avstrijsko Štajersko in Salzburg, Prekmurje, Porabje, 163 zaposlitvijo v Pomurskem muzeju v Murski Soboti. madžarske vasi in Szombathely v Železni županiji, va- O načrtovanem obisku Monoštra in predstavitvi zbornika si z madžarskim, nemškim in hrvaškim prebivalstvom smo obvestili slovenske oz. porabske in madžarske medi- na obeh straneh madžarsko-avstrijske meje ter Gorenj- je, ki so nas ob prihodu že čakali. Pogovorili so se z avto- sko, Štajersko in Koroško. Prispevki pričajo o izredni ricami in avtorji zbornika in organizatorji strokovnega sre- pestrosti tradicije vleke ploha in poroke z borom, njeni * Zora Slivnik P., univ. dipl. etnologinja in prof. slovenskega jezika s književnostjo, vodja Delovne skupine za strokovne sestanke in ekskurzije pri SED; zora.slivnik@gmiail.com. Glasnik SED 65|2 2025 Društvene strani Zora Slivnik regionalni raznovrstnosti, prilagodljivosti socialnim in pripeljali iz okolice Triglava. V podstavek so vgrajeni ka- zgodovinskim okoliščinam ter njeni vlogi v življenjih mni iz vseh krajev, kjer na Madžarskem živijo Slovenci. Ob posameznikov in skupnosti. (Ravnik 2024: 9–10) 1. novembru se ob kamnu zberejo pohodniki Vražje poti. Zbornik so predstavile urednice in avtorice prispevkov Iz Andovcev nas je Marijana Sukič popeljala v Števanovce, Mojca Ravnik, Jelka Pšajd, Marija Kozar Mukič, Nevenka kjer živi še nekaj Slovencev. Na vaškem pokopališču smo Židov ter madžarski kolega Sandor Horvath. Ob zanimi- si ogledali spominski zid, v katerega so vgrajeni zapuščeni vih predstavitvah besedil iz zbornika in razmišljanjih o na- nagrobniki s slovenskimi napisi s tamkajšnjega pokopališča daljnjem delu in raziskovanju, smo zaključili predstavitev (12 kamnov oz. plošč in 12 življenjskih zgodb), ki ga je fi- zbornika oz. strokovno srečanje.. nancirala madžarska vlada. Sprehodili smo se še do muzeja Pozno popoldne smo se odpravili na vodeni ogled Mono- Stražarji ob meji: Muzejska zbirka o Železni zavesi, ki so ga štra z gospo Marijano Sukič, odlično poznavalko sloven- odprli leta 2007 v obnovljeni stražarnici na meji med Slove- skega jezika, manjšine, zgodovine, etnologije in dediščine. nijo in Madžarsko. Vojaki so stražarnico zapustili ob vsto- V Muzeju Avgusta Pavla, ki je bil ustanovljen leta 1983 pu Madžarske v šengen leta 2006. Del zbirke je namenjen in v katerem je na ogled etnološka razstava o Slovencih obdobju po letu 1948, ko je bila meja najbolj zastražena. v okolici Monoštra avtorice Marije Kozar Mukič, nam je Razstavljene so naprave za nadzor meje, pripomočki za pre- gospa Sukič obširno in slikovito pripovedovala o delova- poznavanje letal, orožje idr. Zbirko sestavljajo tudi predmeti nju muzeja, razstavljenih vsebinah in načrtovanih projek- iz življenja stražarjev v stražnici, uniforme stražarjev in pri- tih, s katerimi naj bi zanimanje za tradicionalno kulturo pomočki, ki so jih uporabljali begunci za pobege čez mejo. obudili kot prispevek za ohranjanje narodne zavesti v Po- Tu smo se od naše zgovorne vodičke poslovili in se pre- rabju. Ogledali smo si tudi tretjo največjo baročno cerkev ko mejnega prehoda Verica odpeljali proti Beltincem, kjer na Madžarskem, zgrajeno med letoma 1748 in 1764, in se smo v restavracijo v Grajskem stolpu, ki je del beltinške- ustavili na Mestnem trgu sredi Monoštra, kjer smo z zani- ga gradu, prišli ravno ob pravem času in po predvidenem manjem opazovali utrip starega mestnega jedra. urniku. Prva omemba gradu je iz leta 1532, verjetno pa je V večernih urah smo si v hotelski dvorani ogledali doku- naselbina stala tam že v 13. stoletju. Grad je bil prenovljen mentarni film o Porabju z naslovom Med Muro in Rabo leta 1690, od tedaj čaka na obnovo. Del stolpa je preurejen režiserja Aleša Nadaia iz leta 2021. v restavracijo, kjer nas je čakalo prekmursko kosilo. Drugi dan, ki je bil namenjen ekskurziji, smo obiskali Ge- V Beltincih smo peljali mimo rojstne hiše našega profe- neralni konzulat RS v Monoštru, kamor nas je na kratko sorja dr. Vilka Novaka. Leta 2008 je bila na hišo vgrajena srečanje s pogostitvijo povabila gospa konzulka Dubrav- spominska plošča. Žal ni bilo dovolj časa, da bi se ustavili ka Šekoranja. Predstavila nam je poslanstvo konzulata in in mu namenili nekaj minut. njegove aktivnosti za ohranjanje kulturne dediščine po- Hiteli smo še v Veliko Polano, kjer deluje Rokodelski cen- rabskih Slovencev ter v prostorih konzulata razstavljene ter Pomelaj. Pomelajevo je značilna prekmurska domačija, umetniške slike z Mednarodne likovne kolonije v Mono- zadruga invalidov in drugih ranljivih skupin iz Prekmurja. štru. Pogovarjali smo se tudi o prvih slovenskih raziska- Poslanstvo zadruge je razvoj podeželja, ohranjanje lokalne vah Porabja in se seznanili z letošnjo publikacijo Porabje dediščine ter razvoj turistične prepoznavnosti. V prijetnem z otroškimi očmi: Pravljični pogled 2025, ki je nastala v okolju nam je direktorica Sara Köleš Ribeiro predstavila de- sodelovanju porabskih šol z Inštitutom za narodnostna lovanje zadruge in nam v pokušino ponudila nekaj domačih vprašanja iz Ljubljane. proizvodov, članice zadruge pa so nam pripravile kratko Obiskali smo tudi bližnjo vas Andovce, ki leži v dolini in delavnico izdelovanja figuric iz koruznega listja. V sklopu na gričevju 10 km iz Monoštra in južno od Števanovcev. domačije deluje tudi trgovina, ki je dobro založena z ročno Naselje je bilo v virih prvič omenjeno leta 1538, leta 1625 izdelanimi predmeti iz vrbovega šibja, figuricami iz koruz- pa so območje za 60 let zasedli Turki. Danes so Andovci nih listov in različnimi drugimi prekmurskimi kulinaričnimi skoraj izpraznjeno naselje; leta 2000 pa so še živečim 56 dobrotami, ki jih člani sami ekološko pridelajo. prebivalcem postavili spominsko ploščo, na kateri so vidni Ekskurzijo smo končali polni vtisov, novih spoznanj in značilni slovenski priimki. spominov na prijetno druženje s porabskimi rojaki, kolegi 164 V Andovcih stoji tudi obnovljena tipična porabska doma- in prijatelji. čija, kulturna in turistična znamenitost, ki nekdanji kmečki način življenja prikazuje s staro kuhinjo, značilno kmečko Literatura pečjo in borno spalnico. V kotu izbe stoji »čalarnica«, saj v KOZAR MUKIČ, Marija: Slovenski muzej na Madžarskem; hiši deluje tudi t. i. soba pobega, kjer se lahko obiskovalci https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_3_ko- seznanijo s čarovništvom v Porabju. Ob obnovljeni stari zar_slovenski.pdf. hiši stoji lična nova stavba – hiša rokodelstva, namenjena RAVNIK, Mojca in Nena Židov (ur.): Vleka ploha in poroka z bo- družabnim in drugim dogodkom. Na urejenem dvorišču rom: Pustni šegi v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem (Knjižnica stoji t. i. Mali Triglav, tono težka skala, ki so jo v Andovce KGSED; 57). Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2024. Glasnik SED 65|2 2025 Društvene strani Tomaž Simetinger* MURKOVA NAGRADA, PRIZNANJE IN LISTINE ZA LETO 2024/2025 Utemeljitve Komisije za podeljevanje Murkovih nagrad, priznanj in listin Komisija za podeljevanje Murkovih nagrad, priznanj in V Pomurskem muzeju Murska Sobota je sooblikovala listin 2025, ki jo sestavljajo Milan Trobič, Katalin Mun- številne razstave, s katerimi je etnološke teme približala da Hirnök, Špela Ledinek Lozej in predsednik Tomaž javnosti in hkrati odprla prostor za razmislek o sodobnosti Simetinger, se je sestala 3. oktobra 2025. Obravnavala dediščine. Med najodmevnejšimi so Skrinje, Stenski pr- je pet prispelih vlog in soglasno odločila, da Jelka Pšajd ti – dediščina mojih mame in babice, Radgonski mostovi prejme Murkovo nagrado, dr. Bojana Rogelj Škafar pa (nagrajena z Valvasorjevo nagrado), Rokodelstvo – prete- Murkovo priznanje. Ker pravilnik to omogoča, se je Komi- klost, sedanjost, prihodnost in Pomanjkanje, zadostnost, sija odločila za podelitev dveh listin, ki ju prejmeta Pust- izobilje z odmevno monografijo Lačni nismo bili, bilo pa no društvo Cerknica in Anže Habjan. je siromaštvo. Te razstave so izstopale po metodološki ino- vativnosti, občutljivosti do nosilcev znanja in interpretaciji Murkova nagrada Jelki Pšajd kulturnih sprememb. Njeno raziskovalno delo je povezano tudi z Registrom Murkova nagrada se podeljuje etnologinji in kulturni an- nesnovne kulturne dediščine, kjer je sodelovala pri vpi- tropologinji Jelki Pšajd, muzejski svetnici in kustosinji su vrste enot, med njimi Borovo gostüvanje (2012), Tra- Pomurskega muzeja Murska Sobota, za izjemne razisko- dicionalno lončarstvo (2014), Priprava prleških gibanic valne, muzeološke, znanstvene in strokovne dosežke, ki (2015), Izdelovanje prekmurskih remenk (2015), Gančki so pomemben prispevek k sodobni slovenski etnologiji. majoš (2016), Brodarstvo (2016), Prekmurščina (2019), Njeno delo odlikujejo znanstvena poglobljenost, terenska Priprava prekmurskih gibanic (2022), Priprava bučnega natančnost, občutek za sočloveka in razumevanje etnolo- olja (2022), Tradicionalno čevljarstvo (2023) idr. S tem je gije kot humanistične vede, ki povezuje raziskovanje, do- omogočila trajno prepoznavnost praks, ki oblikujejo kul- kumentiranje in odgovornost do skupnosti. turno raznolikost Slovenije. Že več kot dve desetletji se Jelka Pšajd posveča razisko- Bibliografija Jelke Pšajd šteje skoraj dvesto enot: znan- vanju Pomurja, Porabja, Pohorja in Slovenskih goric. V stvene in strokovne članke, kataloge, monografije, razstav- središče svojega dela postavlja človeka v njegovem oko- ne publikacije in filme. Njeno delo je dragocen prispevek lju, pri svojem delu pa izkazuje redko kombinacijo znan- k razumevanju identitete, družbenih sprememb in dedi- stvenih metodoloških pristopov in osebne empatije. Njene ščinskih procesov v vzhodnoslovenskem prostoru, hkrati raziskave zajemajo široko polje materialne in nesnovne pa bogati celoten korpus slovenske etnološke vede. dediščine: rokodelstvo in obrti, prehransko kulturo, kmeč- S svojim raziskovalnim pristopom, vztrajnostjo in občut- ljivostjo za človeka Jelka Pšajd uteleša temeljno etnološko ka opravila, verovanja, praznike koledarskega leta in spo- poslanstvo, in sicer spoštovanje vsakdanjega življenja in mine posameznikov. Posebno pozornost namenja pode- nosilcev dediščine, ki s svojimi zgodbami ustvarjajo ko- želskim ženskam, njihovi vlogi v družini in skupnosti ter lektivni spomin skupnosti. Njeno delo presega muzejske njihovemu prispevku k ohranjanju tradicije. in regionalne okvire ter se vpisuje med ključne prispevke Njeno terensko delo zaznamuje izjemna vizualna in do- sodobne slovenske etnologije. kumentacijska natančnost. Ustvarila je bogat avdiovizual- Zaradi zavezanosti k obsežnemu in poglobljenemu teren- ni arhiv s številnimi etnografskimi filmi in fotografskimi skemu raziskovanju, vrhunskih strokovnih dosežkov, iz- zbirkami. Naj jih nekaj naštejemo: jemne interpretativne moči in prispevka k ohranjanju kul- • Counajo me remenkaš: Etnografski film o izdeloval- turne dediščine Slovensko etnološko društvo Jelki Pšajd cu pisanic Hermanu Rajsarju (2007), podeljuje Murkovo nagrado. • V Soboti ni tako slabega vremena, da mi ne bi mogle Murkovo priznanje dr. Bojani Rogelj Škafar 165 priti (2012), Dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svetnica in kustosinja • Živeti z gozdom: Olcarji – trde roke in mehke duše za ljudsko likovno umetnost v Slovenskem etnografskem (2014), muzeju, je avtorica razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda (2024–2025), ki je eden vrhuncev njenega • Gančki majoš (2016) in drugi. raziskovanja razmerja med podobami, predmeti in nacio- * Tomaž Simetinger, dr. etnologije, asistent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; tomaz.simetinger@gmail.com. Glasnik SED 65|2 2025 Društvene strani Tomaž Simetinger nalno identiteto. Razstava izhaja iz njenih dolgoletnih Po ukinitvi litijskega karnevala je prav Cerknica prevzela etnoloških premislekov o procesih, v katerih se iz dedišči- vlogo enega bolj znanih pustnih središč v Sloveniji. ne oblikujejo simbolne podobe naroda, ter o vlogi umetni- Že prva leta društvenega delovanja sta zaznamovala kov pri ustvarjanju in posredovanju teh podob. inovativnost in močan lokalni značaj. Karneval je v S projektom nadaljuje raziskovalno smer, ki jo je začrtala povorke vključil domače like: Martina Krpana, coprnico z razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom (2021– Uršulo, žabe, zmaje in Butalce, ki so danes jedro prepo- 2024), kjer je primerjala zbirke slovenske ljudske umetno- znavne pustne podobe Cerkniškega polja. sti z umetniškimi deli skupine NSK. V novi razstavi se je Pustno društvo Cerknica že pol stoletja uspešno ohranja in posvetila umetniku Maksimu Gaspariju (1883–1980) kot razvija nesnovno kulturno dediščino ter skrbi za medgene- ključnemu ustvarjalcu likovne podobe slovenstva v 20. racijski prenos znanja. Njegovo delovanje presega raven stoletju. Gaspari je z motivi kmečkega življenja, šeg in splošne zabave, saj je postalo oblika skupnostne identitete navad ter prazničnih podob ustvaril tipizirane simbole na- in humorja, s katerim domačini komentirajo družbene raz- rodne identitete, ki še danes živijo v kolektivni predstavi mere. Leta 1999 je Cerknica postala članica Zveze evrop- Slovencev. skih karnevalskih mest (FECC), kar potrjuje njen ugled Razstavo je zasnovala kot muzejsko pripoved o nastajanju tudi v mednarodnem prostoru. simbolne likovne identitete. V prvem delu prikaže Gaspa- Ob 50-letnici je društvo izdalo obsežno monografijo Točno rijevo življenjsko pot in umetniško zorenje, v drugem pa okoli 12.32 in dokumentarni film Od pogreba do karne- njegov odnos do etnografske dediščine. Ob predmetih iz vala, ki predstavljata bogato zgodovino, razvoj in pomen zbirk SEM so predstavljene njegove risbe teh predmetov, pustne tradicije. Oba projekta pomembno prispevata k do- kar razkriva preplet umetnosti in etnologije. Osrednji del kumentiranju in razumevanju etnološke dediščine notranj- razstave prikazuje motive pripadnostnih kostumov, svatb, skega prostora. čebelarstva, dedka Mraza in razglednic, zadnji del pa S svojim neprekinjenim delovanjem, ustvarjalnostjo, sa- obravnava umetnikov vpliv na množično vizualno kulturo tiro, spoštovanjem tradicije in kolektivnim duhom Pustno in likovni okus Slovencev. društvo Cerknica uteleša bistvo pustnega časa. Njihovo Ob razstavi je dr. Bojana Rogelj Škafar pripravila katalog z delo je dragocen primer, kako se lokalna dediščina ohranja znanstvenimi prispevki in obsežen spremljevalni program, in posodablja v duhu časa. ki je razprl vprašanja o dediščini, narodni ikonografiji in Za dolgoletno, predano in ustvarjalno delo na področju sodobnih interpretacijah preteklosti. Razstava je doživela nesnovne kulturne dediščine Slovensko etnološko društvo velik medijski in javni odziv, kar potrjuje njeno aktualnost Pustnemu društvu Cerknica podeljuje Murkovo listino. in moč povezovanja umetnosti z vprašanji identitete. Murkova listina Anžetu Habjanu S tem projektom je dr. Bojana Rogelj Škafar pomembno prispevala k etnološki vedi in muzeologiji. Na inovativen Anže Habjan že več kot dve desetletji pomembno prispeva način je pokazala, kako se z umetniškimi podobami obli- k ohranjanju, raziskovanju in posredovanju kulturne de- kuje, ohranja in preoblikuje predstava o narodu. Njeno diščine Krope. Čeprav po izobrazbi ni etnolog, njegovo delo združuje raziskovalno poglobljenost, muzejsko inter- delo izkazuje izrazito etnološko občutljivost, saj združu- pretacijo in jasno vizualno pripoved, ki etnološke vsebine je zbirateljsko, raziskovalno in interpretativno dejavnost, približuje širši javnosti. usmerjeno v razumevanje lokalne identitete in življenjskih Zaradi izjemnega strokovnega pristopa, raziskovalne po- praks kroparske skupnosti. globljenosti in velikega prispevka k razumevanju nacio- Kot dolgoletni vodja zasebne muzejske zbirke Muzej- nalne identitete s pomočjo likovne umetnosti Slovensko ska hiša Fovšaritnica sistematično zbira, dokumentira in predstavlja premično dediščino, fotografije in arhivsko etnološko društvo dr. Bojani Rogelj Škafar podeljuje gradivo, povezano z vsakdanjim življenjem in delom Kro- Murkovo priznanje. parjev. Njegova zbirka je postala pomemben vir za razi- Murkova listina Pustnemu društvu Cerknica skovanje lokalne zgodovine in etnoloških značilnosti že- lezarskega naselja. 166 Murkova listina se Pustnemu društvu Cerknica podeljuje Habjanovo delovanje presega zgolj zbirateljstvo, saj s šte- ob 50-letnici organiziranega delovanja, in sicer za izjemen vilnimi razstavami in projekti omogoča, da dediščina za- prispevek k ohranjanju in razvoju pustne dediščine ter dol- živi v sodobnem kontekstu. V Kulturnem društvu Kropa goletno delo pri utrjevanju prepoznavnosti enega najbolj vodi sekcijo za raziskovanje humanistike in družboslovja znanih slovenskih pustovanj. ter ljubitelje kulture povezuje v raziskovalno skupnost, ki Cerknica je kraj z dolgo tradicijo pustovanja, ki so jo do- obravnava teme, kot so prehranska kultura, verske prakse, mačini gojili že pred ustanovitvijo društva. Leta 1970 so narečni govor in kolektivni spomin. ustanovili pustni odbor, po petih letih pa Pustno društvo Kot sourednik in avtor prispevkov v glasilu Vigenjc sode- Cerknica, ki je postalo gonilna sila sodobnega karnevala. luje z Muzeji radovljiške občine in pomembno prispeva Glasnik SED 65|2 2025 Društvene strani Tomaž Simetinger k dokumentiranju lokalnih etnoloških pojavov. Njegovi Z dolgoletnim prostovoljnim delom je ustvaril mrežo, ki članki o prehrani, verskem življenju in družbenih spre- povezuje ljubiteljsko etnologijo, muzejsko dejavnost in kul- membah v 20. stoletju odražajo etnološki pristop, ki zdru- turno umetnostno vzgojo. S svojim zgledom dokazuje, da žuje terensko raziskovanje, arhivsko delo in interpretacijo je tudi neformalno, a strokovno utemeljeno delovanje lahko nesnovne dediščine. ključno za varovanje in razumevanje lokalne dediščine. Anže Habjan aktivno sodeluje tudi pri pripravi etnoloških Zaradi dolgoletnega in vsestranskega prispevka k razi- prireditev (npr. Kovaški šmaren), ki povezujejo skupnost skovanju, ohranjanju in posredovanju etnološke dediščine in omogočajo neposreden medgeneracijski prenos znanj in Krope Slovensko etnološko društvo Anžetu Habjanu po- praks. S tem prispeva k ohranjanju živih oblik kulturne de- deljuje Murkovo listino. diščine in razumevanju njenega pomena v sodobni družbi. 167 Glasnik SED 65|2 2025 Razno Miscellaneous NAVODILA AVTORJEM_ICAM Glasnik SED je strokovno-znanstvena revija, ki objavlja znan- zije se hranijo v arhivu SED. Uredništvo poskrbi za slovensko in stvene, strokovne in poljudne prispevke s področja etnologije, angleško lekturo, za prevode v angleščino pa avtorji sami. kulturne in socialne antropologije, folkloristike, muzeologije in Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji_ice. Pri objavi gradi- sorodnih ved ter prispevke ljubiteljev omenjenih ved. Uredništvo va upoštevajte avtorske pravice drugih avtorjev_ic in z objavo v prosi vse avtorje_ice, da pri pisanju, oblikovanju in oddaji svojih Glasniku SED ne kršite avtorskih pravic. Za objavo kakršnega- prispevkov dosledno upoštevajo naslednja navodila. koli gradiva iz drugih publikacij in arhivov morate sami zagotoviti Uredništvo sprejema izvirne prispevke (prva objava) izključno v dovoljenje za objavo v Glasniku SED. slovenskem jeziku. Besedila v elektronski obliki pošiljajte na na- slova obeh urednikov: Blaž Bajič (blaz.bajic@ff.uni-lj.si) in Nina Ob pošiljanju prispevka za objavo priložite tudi Izjavo in dovolje- Vodopivec (nina.vodopivec@inz.si). nje za objavo v reviji Glasnik Slovenskega etnološkega društva, ki je dostopna na spletni strani Slovenskega etnološkega dru- Znanstveni članki lahko obsegajo do največ 60.000 znakov štva (https://www.sed-drustvo.si/publikacije/glasnik-sloven- s presledki (vključno z izvlečkoma, povzetkom in seznamom li- terature ter opombami pod črto). skega-etnoloskega-drustva/navodila-in-obrazci). Članek mora imeti naslednjo strukturo: • naslov v slovenščini in angleščini; OBLIKOVANJE BESEDILA: • izvleček v slovenščini in angleščini (do 600 znakov s Prispevki naj bodo napisani z urejevalnikom besedil MS Word presledki); ali Open Office, v naboru znakov Times New Roman in v veliko- • ključne besede (do šest) v slovenščini in angleščini; sti 12 pik, razmik med vrsticami naj bo 1,5. Besedilo strukturi- rajte v poglavja in po potrebi tudi v podpoglavja. Naslovi podpo- • vsebinske opombe (tekoče, pod črto); glavij so v ležeči pisavi. • literatura in viri (glej navodila spodaj); Citati, krajši od treh vrstic, naj bodo v besedilu med »dvojni- • povzetek v angleškem jeziku (do 2.500 znakov s pre- ma narekovajema«; ko gre za navedbo znotraj citata, uporabite sledki); ›enojni narekovaj‹. Citati, daljši od treh vrstic, naj bodo, da se • ilustrativno gradivo oz. priloge, opremljene s potrebnimi ločijo od drugega besedila, oblikovani v novem odstavku brez metapodatki. narekovajev in z zamikov. Če gre za izjavo sogovornika, besedilo Na koncu prispevka navedite podatke o avtorju (ime in priimek, v obeh primerih postavite ležeče; kadar je del izjave ali citata izobrazba, naziv oz. poklic, ustanova, kjer ste zaposleni oz. kjer izpuščen, to označite z […], če pa citat dopolnjujete s svojimi študirate; e-naslov ali službeni/domači naslov, če elektronske besedami, te postavite v oglati oklepaj: [etnologijo]. Citat slovar- pošte ne uporabljate – primer: Blaž Bajič, dr. etnologije, kultur- skega pomena besede: ’miza’ / The table . ne in socialne antropologije, docent, Univerza v Ljubljani, Filo- Opombe: sprotne, velikost 10 pt. zofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologi- jo; blaz.bajic@ff.uni-lj.si. Strokovni članki so praviloma brez izvlečka, povzetka in SLIKOVNO GRADIVO: ključnih besed. Obsegajo naj do 30.000 znakov s presledki. Fotografije, skice, risbe, grafi ipd. naj imajo ločljivost najmanj Opremljeni naj bodo s podatki o avtorju_ici prispevka, z naved- 300 dpi, format pa jpg. ali tif. Pošljite jih kot prilogo, v besedilu bo uporabljene literature in virov ter slikovnim gradivom. pa označite želeno mesto postavitve. Podnapis k sliki naj bo v Poljudni članki, poročila, knjižna poročila in ocene obliki: razstav ali filmov naj ne presegajo 15.000 znakov s presledki, Slika zaporedna številka: Naslov slike (foto: avtor, datum). opremljeni naj bodo s podatki o avtorju_ici prispevka in more- Primer: Slika 1: Murkovanje v Trbovljah (foto: Ivanka Počkar, 11. 168 bitnim slikovnim gradivom (pri knjižnih poročilih in ocenah je to 11. 2018). obvezno naslovnica recenzirane knjige). Navajanje virov in literature Dopišite še rubriko Glasnika SED, kamor po vašem mnenju sodi prispevek, in predlagajte tipologijo članka. Objavljeni članki Znanstveni članki morajo biti opremljeni s popolnim znanstve- bodo razvrščeni po veljavni tipologiji del za vodenje bibliografij v nim aparatom. V seznamu Literatura in viri morajo biti po abece- sistemu COBISS (https://home.izum.si/cobiss/bibliografije/ dnem vrstnem redu navedene reference iz besedila. Pri enotah, tipologija_slv.pdf); tipologija se določi po predlogu recenzentov ki imajo DOI, na koncu vpisa v seznamu referenc dodajte DOI (v in uredništva. Vse prispevke pregledata urednika, znanstvene obliki DOI: 10.3986/Traditio2022510102; oznaka DOI mora prispevke pa anonimno tudi vsaj dva zunanja recenzenta; recen- vsebovati hiperpovezavo na ustrezno spletno mesto). Glasnik SED 65|2 2025 Razno Miscellaneous Citiranje med besedilom Zbornik kot celota: Pri pisanju uporabljamo oklepajski način navajanja virov in lite- PRIIMEK, Ime (ur.): Naslov: Podnaslov. Kraj izida: Založba, leto rature: (priimek leto izdaje dela: stran), npr. (Klobčar 2014: 22). izida. Ko v oklepaju navajamo več zaporednih strani, uporabimo stični REPIČ, Jaka in Jože Hudales (ur.): Antropološki vidiki načinov pomišljaj: (Knific 2013: 96–97, 100–103). Ko navajamo več življenja v mestih. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fa- avtorjev, reference razvrstimo po letnicah publikacije in jih loči- kultete, 2012. mo s podpičjem: (Ahlin 2013; Junge 2015; Babič 2018). Dela istega avtorja z istim letom publikacije označite s črkami a, b, c: Poglavje iz zbornika: (Šmitek 1998: 54, 2013a, 2013b: 58). Ob več kot treh avtorjih PRIIMEK, Ime: Naslov poglavja: Podnaslov poglavja. V: Ime Pri- med besedilom (ne pa tudi v seznamu literature) navajamo le imek in Ime Priimek (ur.), Naslov zbornika: Podnaslov zbornika. prvega: (Križnar idr. 2014), pri dveh ali treh pa navedemo vse: Kraj izida: Založba, leto izida, strani. (Smole, Beno in Pungartnik 2013; Strle in Marolt 2014). Delo PRINČIČ, Jože: Pogled v zgodovino slovenskega podjetništva. brez avtorja: (B. n. a. 2015: 22); delo brez letnice: (Priimek b. n. V: Jurij Fikfak in Jože Prinčič (ur.), Biti direktor v času socia- l.: 22); delo brez strani: (Priimek 2015: b. n. s.). lizma: Med idejami in praksami. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC Zakone ipd. navajamo s kratico in letnico objave, npr. (ZON SAZU, 2008, 21–46. 1999) za Zakon o ohranjanju narave, ki je bil objavljen v Ura- Periodične publikacije: dnem listu 13. julija 1999, oz. s prvo besedo in letnico, npr.: (Pravilnik 2016). PRIIMEK, Ime: Naslov članka: Podnaslov članka. Ime publikaci- je letnik/številka, leto izida, strani. Pri neposrednem citiranju vira v besedilu oklepajski navedek vedno vstavimo pred piko. Le pri daljših, izdvojenih citatih okle- KUNEJ, Drago: Med kodami skrita zvočna dediščina Sloven- pajski navedek postavimo za piko. cev. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 54/1–2, 2014, 22–28. Kadar navajamo delo enega avtorja po drugem – npr.: (Fink po Simetinger 2014) – v seznamu literature navedemo le vir, ki Navajanje revije, ki je dostopna samo na spletu: smo ga dejansko uporabili – v navedenem primeru torej Sime- LAMBEK, Michael: The Value of (Performative) Acts. Hau, tinger 2014. Journal of Ethnographic Theory 3/2, 2013, 141–160; Navajanje v seznamu uporabljenih del: http://www.haujournal. org/index.php/hau/article/view/ V seznamu literature in virov ne ločujemo. Citirana dela so raz- hau3.2.009, 10. 5. 2015. porejena po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev. Nave- Tematska številka periodične publikacije: demo le reference, na katere smo se sklicevali v besedilu. Na- PRIIMEK, Ime (ur.): Naslov tematske številke: Podnaslov temat- slove v angleščini pišemo z veliko začetnico pri vseh »principal ske številke. Ime publikacije letnik/številka, leto izida. words« (prva beseda, samostalniki, pridevniki, glagoli, prislovi, SIMONIČ, Peter (ur.): Solidarnost in vzajemnost v času recesije: zadnja beseda). Pri naslovih v drugih jezikih upoštevamo pravo- Razumevanje starih in novih vrednosti in vrednot v poznem ka- pis posameznega jezika. Tuje kraje izdaj, kadar je to mogoče, pitalizmu. Ars & Humanitas 8/1, 2014. poslovenimo: Wien – Dunaj, Klagenfurt – Celovec ipd. Doktorske disertacije, diplomska dela in druge ne- objavljene študije: Primeri navajanja literature PRIIMEK, Ime: Naslov disertacije: Podnaslov disertacije. Dok- Monografija: torska disertacija. Kraj: Naziv študijske ustanove, leto. PRIIMEK, Ime: Naslov: Podnaslov. Kraj izida: Založba, leto izida. KUŽNIK, Lea: Interaktivno učno okolje in muzeji za otroke: Te- HAGE, Ghassan: Against Paranoid Nationalism: Searching for oretski model in zasnova. Doktorska disertacija. Ljubljana: Uni- Hope in a Shrinking Society. Sydney: Pluto Press, 2003. verza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in PRIIMEK, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek: Naslov: Podnaslov. kulturno antropologijo, 2006. Kraj izida: Založba, leto izida. Primeri navajanja virov: MATURANA, Humberto R. in Francisco J. Varela: Drevo spo- Časopisni viri: znanja. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2005. 169 PRIIMEK, Ime: Naslov članka: Podnaslov članka. Ime časopisa, Ko citiramo več kot tri avtorje, tudi v seznamu literature in virov datum (mesec z besedo), stran(i). navedemo samo prvega (do vključno treh avtorjev navajamo vse). Pravilo velja tudi za navajanje zbornikov, poglavij, člankov itn. ŽIBRET, Andreja: Za prireditve na podeželju od občine manj denarja. Delo, 30. april 2015, 10. PRIIMEK, Ime idr.: Naslov: Podnaslov. Kraj izida: Založba, leto izida. Ustni viri: HAVILAND, William A. idr.: Cultural Anthropology: The Human PRIIMEK, Ime, intervju, kraj, datum. Challange. Belmont: Cengage Learning, 2011. NOVAK, Janez, intervju, Ljubljana, 15. 5. 2015. Glasnik SED 65|2 2025 Razno Miscellaneous Kadar želimo ohraniti anonimnost vira, navedemo zgolj psevdo- (ISSP 2016), Ogledalo javnega mnenja in Nacionalna varnost. nim, npr.: Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov, JANEZ, intervju, Ljubljana, 15. 5. 2015. 2016; DOI: 10.17898/ADP_SJM15_V1, 31. 10. 2025. Arhivski viri: Del zbirke: Ime in signatura arhivskega fonda – Ime arhiva, arhivska enota, PRIIMEK, Ime in Ime Priimek: Naslov dela zbirke: Podnaslov. ime in/ali signatura ali paginacija dokumenta. V: Naslov zbirke podatkov. Kraj izida: Izdajatelj/organizacija/ AS 730 – Arhiv Republike Slovenije, Fond Gospostvo Dol, repozitorij), leto izida; identifikator, datum ogleda. fasc. 43, pg. 1332. KURDIJA, Slavko in Brina Malnar: Slovensko javno mnenje GNI DAT 32 – Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Zbirka 2020/2: Evropska družboslovna raziskava. V: Slovensko jav- terenskih posnetkov, DAT 32, Orešje, 20. 3. 1997. no mnenje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih Zakoni in pravni akti: podatkov (ADP), 2023; SJM202; DOI: 10.17898/ADP_ KRATICA – polno ime, ime publikacije, številka publikacije, da- SJM202_V1; 31. 10. 2025. tum objave (mesec z besedo). Avdio-vizualna dela: Če akt ni označen s kratico, zapišemo prvo besedo njegovega Vizualna in avdiovizualna dela: imena z velikimi črkami. Avdiovizualna dela (filmi, televizijske in pretočne serije, spletni ZON – Zakon o ohranjanju narave, Uradni list RS 56, 13. julij videoposnetki, radijske oddaje, podkasti ipd.) navajamo po ena- 1999. kih načelih kot drugo gradivo: v seznamu Literatura in viri jih PRAVILNIK o urejanju in oddaji zemljišč Mestne občine Ljublja- razvrstimo po abecedi priimkov avtorjev oz. naslovov (kadar av- na za potrebe vrtičkarstva, Uradni list RS 19, 11. marec 2016. tor ni znan). V besedilu uporabljamo oklepajski način citiranja: Spletni viri: (Priimek leto) oz. po potrebi (Priimek leto: b. n. s.). Literaturo, ki je dostopna v elektronski obliki (spletne znanstve- Film (kinotečni, DVD, spletni): ne revije, blogi, slovarji ipd.) in pri kateri je avtor znan, navajamo PRIIMEK, Ime (rež.): Naslov filma: Podnaslov. Dokumentarni po navodilih za literaturo. film / Celovečerni igrani film. Kraj izida: Produkcijska hiša, leto PRIIMEK, Ime: Naslov dela. Ime publikacije (spletne strani, izida. bloga) letnik/številka, leto izida; povezava do vsebine, datum DUVERNAY, Ava (rež.): 13th. Dokumentarni film. Los Angeles: ogleda. Netflix, 2016. APPADURAI, Arjun: Empire of Ethics: Studying UK’s Coloni- Če je pomembno, lahko namesto »Dokumentarni film« al Past through an Ethical Lens Legitimises a Slippery Slope. uporabimo npr. »Kratki film«, »Animirani film« ipd. Scroll.in, 2018; https://scroll.in/article/866242/empire-of- -ethics-studying-uks-colonial-past-through-an-ethical-lens-legiti- Televizijska ali pretočna serija kot celota: mises-a-slippery-slope, 23. 3. 2020. PRIIMEK, Ime (ustvarjalec): Naslov serije. Televizijska serija. Kadar citiramo spletno stran, spletni časopis, spletne slovarje, Kraj izida: Produkcijska hiša, leta izida. bloge, enciklopedije, objave na družbenih omrežjih ipd., pri ka- GILLIGAN, Vince (ustvarjalec): Breaking Bad. Televizijska seri- terih avtor ni znan, navajamo organizacijo. Kadar ta podatek ni ja. Los Angeles: High Bridge Productions, 2008–2013. dostopen, navedemo naslov spletne strani, bloga ipd. Posamezna epizoda serije: ORGANIZACIJA / NASLOV: Naslov. Vrsta vira, datum objave; Epizodo obravnavamo kot del večje celote (podobno kot poglav- povezava do vsebine, datum ogleda. je v zborniku). FILOZOFSKA FAKULTETA: Dnevi enakosti spolov FF 2023: Okrogla miza Kulturna dediščina s perspektive spo- PRIIMEK, Ime (rež.): Naslov epizode. V: Naslov serije, sezona la. YouTube, 25. april 2023; https://www.youtube.com/ X, epizoda Y. Televizijska serija. Kraj izida: Produkcijska hiša, watch?v=PRRCawnhGck, 29. 8. 2023. leto izida. 170 Raziskovalni podatki v zaupanja vrednih repozito- GILLIGAN, Vince (rež.): Pilot. V: Breaking Bad, sezona 1, epi- rijih: zoda 1. Televizijska serija. Los Angeles: High Bridge Producti- Zbirka podatkov: ons, 2008. PRIIMEK, Ime in Ime Priimek: Naslov zbirke podatkov: Pod- Podkast ali radijska oddaja (serija): naslov. Kraj izida: Izdajatelj/organizacija/repozitorij, leto izida; PRIIMEK, Ime (voditelj): Naslov podkasta / oddaje. Podkast / identifikator, datum ogleda. Radijska oddaja. Kraj izida: Produkcijska hiša, leta izida. HAFNER-FINK, Mitja in Marjan Malešič: Slovensko javno GLASS, Ira (voditelj): This American Life. Podkast. Chicago: mnenje 2015: Delovne orientacije (ISSP 2015), Vloga države WBEZ Chicago, 1995–. Glasnik SED 65|2 2025 Razno Miscellaneous Posamezna epizoda podkasta ali radijske oddaje: PRIIMEK, Ime: Naslov filma / posnetka. Etnografski film / Vi- Ker gre praviloma za spletne vsebine, jo navajamo kot del serije, deoposnetek. Nosilec (npr. digitalni zapis, DVD). Kraj: Instituci- z navedbo številke epizode ali datuma, povezavo in datumom ja / zasebni arhiv, leto nastanka. ogleda/poslušanja. KOVAČ, Andrej: Pastirsko življenje na Veliki planini. Etnografski PRIIMEK, Ime (voditelj): Naslov epizode. V: Naslov podkasta film. Digitalni zapis. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2018. / oddaje, sezona X, epizoda Y ali številka epizode. Podkast / Radijska oddaja, datum objave; povezava do vsebine, datum ogleda/poslušanja. GLASS, Ira (voditelj): The Secret Language of Politicians. Avtor_ica dovoli objavo pod pogoji licence Creative Com- V: This American Life, epizoda 678. Podkast, 5. julij 2019; mons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji https://www.thisamericanlife.org/678, 10. 11. 2025. 4.0 Mednarodna (CC BY-SA 4.0 Mednarodna), kar pomeni, da je uporabnikom dovoljeno reproduciranje, distribuiranje, Neobjavljen etnografski film ali raziskovalni posnetek: dajanje v najem, javna priobčitev in predelava izvirnega oziroma Pri neobjavljenih avdiovizualnih delih (npr. etnografski film, arhi- derivativnega avtorskega dela v vse namene, tudi komercialne, vski terenski posnetek) navajamo avtorja, naslov, vrsto vira, opis pod pogojem, da navedejo avtor_ice dela in da širijo izvirno nosilca, institucijo hramba in leto nastanka. oziroma derivativno avtorsko delo pod istimi pogoji. 171 Glasnik SED 65|2 2025 172 Glasnik SED 65|2 2025 Projekt CULTURALITY: Cultural heritage in rural remote areas for creative tourism and sustainability je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje Evropa v okviru sporazuma št. 101132628. Tematski blok o rokodelstvu je nastal v sklopu omenjenih projektov. Cena posamezne številke | Price per Issue: 10 EUR Letna naročnina | Yearly Subscription: 20 EUR Transakcijski račun SED | SED Transaction Account Number: 02083-0016028646 NLB, d. d. Distributer | Distribution: BUČA d. o. o. Glasnik SED je indeksiran v bazah podatkov | Glasnik SED is entered into the following data bases: Anthropological Index Online (AIO RAI) http://aio.anthropology.org.uk Anthropological Literature http://hcl.harvard.edu/tozzer/al.html European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH) https://dbh.nsd.uib.no/publiseringskanaler/erihplus/ Scopus http://www.scopus.com/ Ebsco http://www.ebsco.com/ Revijo subvencionirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS in Ministrstvo za kulturo RS. Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno št. 550. | The Bulletin is subsidized by the Slovenian Research and Innovation Agency and the Slovene Ministry of Culture. The Bulletin has been entered in the record of public printed media at the Slovene Ministry of Culture under the number 550. Fotografija na naslovnici | Front Cover Photo: Študentski lončarski izdelki, nastali v sklopu terenskih vaj. Murska Sobota, marec 2025. Foto: Veronika Zavratnik. I Student pottery pieces created during fieldwork practice. Murska Sobota, March 2025. Photo: Veronika Zavratnik. Izšlo | Published: Ljubljana, december 2025 | December 2025 S LOVENSKO t no loško DRUŠTVO TISKOVINA S L O V E N E t h n o l o g i c a l S O C I E T Y Metelkova 2, 1000 Ljubljana UDK 39(497.4)(05) ISSN 0351-2908 (Tiskana izd.) ISSN 2535-4324 (Spletna izd.) Ljubljana, december 2025