59. številka. Ljubljana, v petek 13. marca 1903. XXXVI. leto izhaja vsak dan zvečer, lsim&r nedelje* in [praznike, ter velja (po posti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K,^za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano o po&iijanjem na dom za vse leto 24 K, za po) leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrate po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravnistvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št 85. Govor dr. Ferjančiča v seji državnega zbora dne 10. t. m. To je anahronizem, da nastopi prvo branje državnega proračuna v času, ko bi bil isti že nad dva meseca moral biti v veljavi. Pri tem ne more ničesar spremeniti oko!nost} da je imela zadnji čas zbornica opraviti z važnimi zakonskimi predlogami in da se zdi, kakor bi bile vse težkoče, ki so ovirale že leta in leta resno poslovanje parlamenta, odstranjene. Razprava in rešitev državnega proračuna je najzanesljivejše merilo za razsodbo, ali so ustavne, parlamentarne razmere zdrave ali bolne, in tako zapozneli začetek razprave o državnem proračunu je pod vsemi okolnostmi znak bolezni. Vabljivo bi bilo razpravljati o vzrokih, ki so dovedli do teh nesrečnih razmer, toda poznane so tako splošno, da bi bilo težavno, na tem polju povedati kaj novega. V tej zadevi hočem le povdariti, da je glavni vzrok teh obžalovalnih razmer v državi ta, ker se z narodi v Avstriji, ki so pred zakonom ednaki, postopa neednako. (Pritrjevanje) Kot zadnja posledica teh razmer je glavni vzrok nerešeno jezikovno vprašanje. Nerešeno jezikovno vprašanje je, ki ne pripusti države do miru in zakonodajstva do normalnega razvitka državnih poslov. Jezikovno vprašanje je nekaj tednov počivalo; ako pa bi se hotelo iz tega sklepati, da je isto odpravljeno in končano, bi se reklo, sebe in druge slep ti. (Pritrjevanje.) Jezikovno vprašanje bo zopet zavzelo svoj značaj, ki obvladuje in tlači naše javne razmere ter bo ta značaj tudi ohranilo, dokler se ne bo našla in izvedla njegova rešitev. Pritrjevanje.) Toda na ta način, kakor se je dosedaj skušalo rešiti jezikovno vpra- šanje, se ne smejo delati več poskusi. Poskusi na ta način ao naravnost brezvspešni. Toda ta vspeh bi naj dosedanji ponesrečeni poskusi imeli, da so doprinesli dokaz, da se na ta način j ezikovno vprašanje ne more in ne sme urejati. (Pritrjevanje.) Dovoljeno mi bodi povdarjati, da od tedaj, ko se je glede jezikovnega vprašanja opustilo stališče, ki se je zdrževalo od izdaje državnih temeljnih zakonov pa do zadnjih let, stališče namreč, da je jezikovno vprašanje urejeno v členu 19 drž. osnov, zak. in potrebuje le izvršitve po vladi ali vladah vsled vladne in izvršilne moči, ne gre naprej z jezikovnim vprašanjem. To stališče se je zavzemalo desetletja in strašna zamuda je, da v tem Času Avstrija ni imela nobenega državnika, ki bi bil s trdno voljo in krepko roko izvedel jezikovno vprašanje, nikomur na ljubav, nikomur v gorje, temuč edino le v izvršitvi driavnoosnovnih zakonskih določil. (Pritrjevanje.) Takrat, ko je bila enakopravnost pri vsakem posamezniku in pri celih narodih živa, treba bi bilo le odločne volje in jezikovno vprašanje bi se bilo uredilo; dvojezičnost, mnogojezičnost, kakor pač živijo v večji pokrajini različne narodnosti v skupni množini, bi se bila izvršila v blagor ljudstev in tudi Nemcev, katerim vendar ne more biti ljubo, da se njihovi rojaki, ki se pripravljajo za javno službo, izobrazijo pogojno le v enem jeziku. Tako bi uživali že leta urejeno jezikovno vprašanje, pot za delo bi bil na vse strani prost, v napredku bi napram drugim državam ne bili zavirani in ne bilo bi treba, da nas isti prehitijo. Da bi res uživali sadove urejenega jezikovnega vprašanja, dokazujejo mnoge jezikovne odredbe same, ki so v veljavi, ki so se smatrale za izvršila člena 19 in ki se kot take respektujejo ter imajo obvezno obliko. Sele pri Badenijevih jezikov nih naredbah se je pojavil upor, pa tudi tu ne zaradi določb teh jezikovnih naredb, temuč iz vzroka, ki se je že tolikrat povdarjal v tej zbor-niči, ker volitve leta 1897 niso izpadle po željah Nemcev. Svojo nevoljo nad neugodno izpadlimi volitvami so izpustili Nemci nad jezikovnimi naredbami ter so se na ta način polastili popularnega orožja, katero so za svoje namene z ozirom na razburkane nacionalne valove popolnoma dobro izrabljali. Nič ni tačas pomagalo vladi, ako je v obrambo svojih naredb povdar-jala, da je hodila le pota, katerih se je do tedaj držala. Nič ji ni pomagalo, pokazivati na to, da ni ničesar ukrenila, kar bi bilo v nasprotju z določili ustave, tudi ni pomagalo dokazovanje, da so jezikovne naredbe, ki gredo še dalje kakor te, ki jih je Badenijeva vlada izdala, ki so urejevale tudi notranji uradni jezik. Vse to ni nič pomagalo, jezikovne naredbe so se umaknile brezmejnemu terorizmu, in potem šele se je stavila zahteva po zakoniti ureditvi jezikovnega vprašanja. Mi nimamo nič proti zakoniti ureditvi jezikovnega vprašanja. Dobrodošla nam bo; toda ta zakonita ureditev mora biti v smislu in duhu državnih osnovnih zakonov. (Pritrjevanje). Toda tu je posegla vmes nemška prevzetnost. Rada bi bila pustila člen 19. na strani ter si jezikovno vprašanje tako uredila, kakor prija njeni vladoželjnosti. Državni jezik hočejo, dasi ustava ničesar ne ve o državnem jeziku, da, baš nasprotno temu določa. Prednost hočejo za svoj jezik v vsakem oziru, dasiravno jim državni osnovni zakon priznava le ednako pravico. Od tod prihaja tudi mizera z vsemi dosedanjimi poskusi, urediti jezikovno vprašanje. Ureditev hočejo samo na Češkem. Čudno, tam, kjer so po šte- vilu in zastopstvu v manjšini, tam se mudi z ureditvijo; tam pa, kjer so v večini ali tudi v manjšini, toda kjer je le zastopstvo v njihovih rokah, tam se z ureditvijo ne mudi. Mi se ne čudimo vedenju Nemcev. Toda, da je vlada, ki pobira stopinje za Nemci, da je taka vlada, ki se najodločnejše zavaruje proti očitanju, da oskrbuje posle Nemcev, in ki trdi, da stoji nad strankami in na temelju zakonov, da je taka vlada, temu se čudimo. Ako je vlada nepristranska ter stoji nad strankami in na temelju zakonov, naj bi šla in uredila jezikovno vprašanje, ki ga, kakor izjavlja, noče več odstaviti z dnevnega reda ter ga zavleči; uravna naj ga pa tako, kakor predpisuje državni osnovni zakon, nele na Češkem in Moravskem, uredi naj ga tudi v Šiezijj, v Galiciji, pri jezikovni in narodnostni mešanici v Bukovini, uravna naj ga pri nas na jugu, povsod je ureditev potrebna. Nikakor ne razumemo, zakaj bi naj prišlo do ureditve le na Češkem in Moravskem. Morda zato, ker se tam najbolj kriči? Ureditev pri nas, ureditev v vseh ostalih pokrajinah, ki sem jih omenjal, je mnogo nuj-nejša. Mi kratkomalo več ne zdržimo, postopa se z nami kot s heloti v državi. (Pritrjevanje), in jaz apelujem, posebno na naše češke sobrate, naj ne puste z uči. da je ureditev jezikovnega vprašanja pri nas neodlo-žilna, in naj se nikdar in nikjer ne spuščajo v poskuse, vsled katerih bi se uredilo jezikovno vprašanje le na Češkem in Moravskem. (Pritrjevanje). Ne da bi se postavil na to po državnih osnovnih z&konih predpisano stališče, pravi ministrski predsednik v razgovoru o svoji izjavi, ki jo je oddal v začetku jesenskega zasedanja, kake nasledke bi rodilo, ako bi se odklonili temeljni načrti, takrat je rekel ministrski predsednik, naj bi se te temeljne načrte ne odklonilo lahkomišljeno, ker bi to provzročilo razmere, ki bi — kakor se je ministrski predsednik dobesedno izjavil — »tudi zadovoljitev vpoštevanja vrednih zahtev drugih narodnosti, ki bodo prišle v teku debate na razgovor, odrinilo v ne-dogledno daljavo.« Potemtakem, ako se ne izvrši ureditev na Češkem in Moravskem, bo se tudi ureditev drugje odrinila v nedogledno daljavo. Ni ga človeka med nami, ki bi ne bil tega smatral za prazno frazo, vrhutega še za frazo, katere nasprotno je resnično in pravo; kajti ako se jezikovno vprašanje na Češkem in Moravskem uredi, potem je ureditev v naših pokrajinah in drugod, kjer je ureditev potrebna, pomaknjena v nedogledno daljavo. To je resnica, tako je s stvarjo. No, omenil sem poprej, da je bila obžalovanja vredna zamuda, da se ni jezikovno vprašanje uredilo v času, ko so bili pogoji za to ugodni. Bila pa je še tudi pozneje prilika, ko bi se bilo moralo jezikovno vprašanje urediti, ako tudi ne v svoji celoti, tako pa vsaj v enem, in sicer v najvažnejšem delu, namreč, kar se tiče jezika pred in pri sodiščih. (Konec prih.) Državni zbor. Ni se moglo dognati v včerajšnji seji prvo branje budgeta. Zanimanje je bilo tako malo, da je bila v začetku seje zbornica sploh nesklepčna ter so govorili prvi govorniki le za stenografe. Pred sejo je bilo podanih več interpelacij, med drugimi je interpe-liral posl. Šusteršič zaradi dogodkov na Balkanu ter zahteva!, da se delegacije kmalu skličejo. V proračunski debati je govoril prvi posl. Schiicker, ki seje bavil z govorom dr. Korberja, ga imenoval neodkritosrčnega ter h koncu izjavil, da ne zahtevajo Nemci druzega, ka Profesorjev dnevnik. Spisal V o j ano v. (Konec.) II. Danes je grozovito snežilo. Kar cape snega so padale. Ko sem se vračal zvečer iz pivarne domov, je pridirjal automobil. Skočil sem v stran. Pri tem sem zadel v snegu ob stirivoglato, črno, mehko stvar. Nisem 8£ ustavil, niti pogledal, kaj je pravzaprav. Ko sem šel za vodo domov, sem ugibal, kaj bi bilo pač tam le žalo. Ni mi dalo miru. Vrnil sem se. Kake r prej je ležalo tisto v snegu. Pobral sem — bila je listnica. Potem sem šel domov. Tam sem listnico natančno pregledal. Haha. Šestintri deset bankovcev, menda po sto goldinarjev, sem naštel, nekaj poravnanih in nekaj neplačanih računov. Listnica je bila moji popolnoma slična. Primerjati sem hotel, a svoje nisem našel. Ravno danes sem jo moral izgubiti in šele zvečer. Iz pivarne sem jo še nesel, celo v roki. A saj ni bilo mnogo notri . . . tiste formule za reflektor. Imam jih v glavi. Čudno e, da nosijo računi moje ime. Kdo se neki tako piše, ko jaz. Pa tudi profesor je. Haha! Veselim se že ju tršnjega dne, da vrnem možu najdem denar. Revež bo imel pač slabo noč ... III. Zgodaj v jutru je prišla k meni gospa Minka. Da nima s hčerko vred nič jesti. Pomorem ji naj. če se mi že sama ne smili, pa vsaj hčerka, moje dete, ki je itak vedno bolehno. To mi je pravila. E, pa še druzega mnogo. Nota bene! Nihče ne ve, da sem nezakonskemu otroku oče. Haha! Pa pustimo to. Saj ni treba, da vsi vedo. — Nič nisem imel, nič svojega denarja. Pravzaprav sem pa bogat. Najdeni denar . . . tisoči . . ., a ta ni moj . . . vraga le tega ne . . . proč, proč! Glava me je pekla . . . brenčalo mi je v nji . . . Minka je jokala ... a jaz ne smem videti solznih očij, sploh solza ne . . . posebno njenih . . . huhu . . . niti slišati ne maram o njih . . . izginil sem v sosednjo sobo, kjer sem Bpravil včeraj najdeno listnico . . . tedaj se je vnel boj v meni . . . poštenost in nepoštenost sta se spopadli . . . čutil sem pet obročov okrog glave .... železnih . . . trdih . . . debelih ... aežem po denar ... v listnico . . . krč ... v prate me je prijel . . . treslo me je po životu . . . zobje ao mi Šklepe- tali . . . brrr ... pa zopet Mmkin jok . . . tedaj je prišel pome vrag, velik, grd . . . stotak dva, tri, zagrabim . . . listnico skrijem nazaj pod odejo v postelj ... od vseh strani je zadonelo tat . . . tat . . . tat. . . hotel sem bežati . . . zgrudil sem se . . . zmečkal bankovec ... še sedaj mi brenči v glavi . . . vrtelo se mi je . . . stopil sem k Minki . . . dal ji zmečkan denar . . . pa jo pahnil iz sobe ... a prišla je nazaj ... in rekla, da ni denar to . . . haha ... da so čečkarije . . . navaden papir ... še zdaj jo vi dim . . . zapodil sem jo . . . da ni denar, hahaha . . . potem mi je prinesla kuharica časnik . . . nisem ga bral ... saj sem vedel kaj stoji v njem ... da je bila izgubljena listnica ... s to in to vsebino . . . tista listnica, ki sem jo našel jaz . . . kaj hočem brati . . . gotovo se vse strinja natančno . . . nalašč nisem bral . . . saj je bila listnica pri meni ... na varnem ... izposodim si par stotakov ... da dolo-žim . . . potem pa grem, da vrnem ... saj izgubitelj mi tako da nagrado . . . pa še kakšno . . . ravno za božič bo . . . bom zlato vlival . . . samo da me glava neha boleti . . . IV. Vse popoldne sem letal okrog od znanca do znanca. .. zaman... nihče ni imel, da mi posodi... božič se bliža... zima... nove obleke.. . veselice in plesi... novoletna darila.. . to so bili izgovori... izvrstni prijatelji, kadar potrebuješ. . . pa so imeli ... jaz dobro vem... nalašč ne dado, samo, da me spravijo v zapor... vražje kreature... tisoče imate... psi. . . vas ne peče vest. . . mene pač, čeprav nisem kriv... Minka, potem pa vi ste krivi... le vi ste krivi... povedati moram komu, zakaj mi bo denar... morda mi ga da... ali me pa zapro... kot tata... po časopisih me bodo imeli... iznajdba... slava . . . vse, vse pojde. . . pa ravno jaz sem moral najti to listnico... pro kleti denar. . . ubil bi se. . . denar. . . pa koliko ga je. . . vedno več. . . kar vidno raste... kakor kače... hu-huhu... V. Ponoči je imelo zopet par sto vragov ples v moji glavi... kar škr-talo je v nji. . . še zdaj. .. gotovo me je videl, ko sem pobral listnico, tisti starec, ki je stopil iz lekarne. . . ali pa stražnik, ki je stražil most. . . ovadili so me. . . vso noč sem jih čakal ... vedel sem, da so mi na sledu.. • od mraka do jutra so lazili in se plazili po mostovžu in ulici, kakor teme ... saj sem jih videl... vse živo jih je bilo... vse je [mrgolelo haha pst ... pst... vrata so odpirali glasno, da bi se jih bal. . . da bi trepetal. . . pred pravico in cesarjem . zdaj, zdaj. . . skelet sem postavil pred duri ... pa naj bi bili prišli po kosti... po tiste sive... saj so stare... od univerze ga imam... ženski je... z okna je pala... pa smo jo dobili haha. . . jaz sem vzel kosti. . . ta bi jim dal, ta. . . oživel se je, ko so zaropotali z verigami, tresel se je... črne oči so me kar presunile... kar plesal bi bil z njim... haha, kako je kuharica bežala... kakor blazna... kakor obsedena... pa formulo sem pozabil... svojo lepo formulo... danes mora biti gotova moja slava . . . kaj tisti ukradeni stotaki pst... pst ... saj dobim milijone. . . zlate milijone. . . platina je bilo 57%... bakra, aha, bakra 28% ali 39%... saj to je vse eno . . . bomo že naredili . . . šolski sluga mi pripravi retorto ... pa je zmes gotova ... z gobo bo pobrisal ... le ko bi tako vroče ne bilo . . . kakor v peči ... v najhujši vročini . . . glava mi kar poka . . . zdaj bodo kmalu tu . . . tisti z očali . . . fej . . . procenti so postranska stvar . . • da le nit dobro drži listnico ... v telovnik sem jo zašil ... tu . . . tu . .. niti krojač ne zna tako . .. naj iščejo kor da se rešpektuje njihovo stališče, ki so si ga pridobili v teku ved eto let. Posl. Kve kič se je pritoževal o sovražnem postopanju vladnih organov napram srbskemu prebivalstvu v Dalmaciji. Posl. Peric je izjavil, da se ne bodo Hrvatje nikdar odrekli svojim zajamčenim pravicam ter je navajal želje in pritožbe Dalmacije. Posl. Začek je govoril o bojkotu na Moravskem ter povedal, da so Nemci pričeli z bojkotom. Vsled teh besed sta začela Nemca M e n g e r in W a 1 z ugovarjati. Posl. Berger je omenil, da je papež imenoval prestolonaslednika za svojega ljubljenca ter zahteval, da mora ostati dinastija neodvisna od rimskega vpliva in njegovih zastopnikov. Nič ni Avstrije tako upropastilo in ponižalo, kakor politika dinastije. Podpredsednik Kaiser je opetovano opozarjal govornika, naj ne vlači krone v debato. Berger je zaključil: »Ali ta država propade ali ne, ni v naši moči; toda dokler nam bo mogoče, bomo povzdigali svoj glas proti temu, da bi se naše ljudstvo vklepalo v hišno politiko, ki jo sklepa dinastija z Rimom«. Posl. Malfatti je navajal pri tožbe tirolskih Italijanov ter povedal, da bodo glasovali Italijani zoper budget. Posl. Seitz je urgiral obljubljeno zavarovanje delavcev, za starost in onemoglost. Posl. Breiter je obširno govoril O zunanji in notranji politiki ter grajal Korberja in Goluchowskega. Koncem seje se je rešila zadeva glede prepovedi žurnalistom; ki bi naj ne imeli pristopa v dvorane poslancev. Predsednik Vet ter je obljubil, da se taka prepoved ne izda. Danes je zopet seja. Kako se reformira na Balkanu. Turška dela s strastno naglico za vsake eventualnosti. Na eni strani izgotavlja statute za izvedbo reform, na drugi strani pa se pripravlja na vojno. 'Na bolgarski meji se hlastno kopljejo nasipi in jarki ter se delajo druge vojne utrdbe. Vse to pa se vrši tajno, in če kateri list omeni, da se Turčija mobilizuje, se vest mrzlično dementuje, češ, da se gre le za navadno vežbanje. Evropski diplomatje so splošno mnenja, da jih vodi sultan za nos. Kontrola reform je nemogoča, in tako bo izvedla Turčija le to, kar ji baš ugaja. Dosedaj se je zgodilo le toliko, da se nabi rajo primerne osebe za orožnike in policaje. Okoli 30 Kuco-vlahov je že imenovanih za policijske komisarje. Turška vlada se pri tem obrača tatu . . . jaz nisem tat . . . jaz tat, jaz . . . habana . . . dokažite, le dokažite . . . vas tožim . . . VI. Na ulici me je gledalo vse nekako Čudno . . . čudno saj vem . . . ima me že na sumu, da sem tat . . . zažgal bi denar ... v sneg vrgel . .. v vodo ... pa saj je dobro spravljen . . . zašit na prsih . . . rekli so mi, da sem bolan . . . bedasti lopovi . . . bolan, haba . . . mislite, da sem tak tepec, kakor ste vi . . . pri sebi si mislite tat . . . tat . . . tat ... a zakaj me ne primete . . . kaznujte me ... v dosmrtno ječo ... ali pa v salon ... v železje me vrzite . . . saj imam čisto vest .. . jaz kriv, jaz, jaz? Kdo si upa . . . kaj . . . kdo . . . Kako me je tisti veliki stražnik gledal ... a, saj vem, ti si stal na mostu oni večer, ti ti. .. še pozdravil me ni . . . jaz sem ga moral pozdraviti . . . blebetal je nekaj za mano . .. sledil mi je . . . celo domov me je spremil . . . kakor otroka, za roko ... pa pismonoša ... ko mi je dal list v veži . . . goldinar sem mu dal ... ali je bilo premalo . . . kaj . .. kako me je gledal . . . zasmejal sem se . . . haha, kako je šel . . . naznanite me, storite z mano kar hočete ... ne bežim ... tu imate roke . . . uklenite me . . . zakaj me ne zgrabite . . . morda zaradi iznajdbe . . . ha, kdo bi jo pač le do metropolitov, ki so najzvestejši sultanovi podloŽniki. Da bi se sul tanu prikupila, nabirata grška škofa v Dorjani in Strumioi podpise za nekako zahvaln * adreso sultanu za sprejete reforme. Kdor se brani to spomenico podpisati, tega vržejo takoj v ječo zaradi razžaljenja sultanovega veličanstva. Najbolje se kaže hinavstvo turške vlade pri imenovanju novih sodnikov. V Solunu so imenovani sami Armenci, Grki in Judje, a niti eden Srb ali Bolgar, ravno tako je v Strumici, Gorici in drugod. V Drugonih je dovolil okr. poglavar, da je znani bandit Bajram-Bajča nabral 40 mož, ki naj iztirjuje zaostale davke, pri tem pa požiga in pleni po celem okraju — vse to z oblastvenim privoljenjem. Arnavti groze, da ubijejo vsakogar, ki bi jih silil, da odlože orožje. Arnavtski re zervisti sploh nočejo na poziv pod puško, češ, da imajo doma dosti posla s kristjanskimi gavri. In sulta nova vlada jim vse spregleda, ker ve, da jih bo vsak čas potrebovala. Politične vesti. — Sprememba opravilnika je v pododseku dognana ter pride že sredi prihodnjega tedna v plenum na razpravo. S ch alko v predlog, naj se določi nemščina za parlamentarni jezik, se je odklonil. Pri tem je prišlo do ostre polemike med Schalkom in Pernerstorfer jem, ker je zadnji pobijal Schalkov predlog. — Brambna debata v ogrskem državnem zboru ječim dalje ostrejša. Posebno ostro je govoril včeraj soe. demokrat Vaszonv. K predsedniku grofu Apponvju prihajajo vsak dan mnogobrojne deputacije meščanov raznih ogrskih mest protestirat proti brambni predlogi. Včeraj je prišlo 530 meščanov iz Czegleda. — Potovanje ruskega carja v Rim se je preložilo vsled caričine bolezni in ker se je carju sporočilo, da bi bilo njegovo življenje v nevarnosti. — Francoska zbornica je pričela včeraj razpravo o avtonzacijskih prošnjah moških kongregacij. Naval na zbornico je velikanski. — Avstrijska eskadra, obstoječa iz štirih bojnih ladij, je dobila nalog obiskati Sredozemsko morje ob azijskem nabrežju. Odredba se spravlja V zvezo z mobilizacijo na Balkanu. — Obravnava o sv Jeronimskem zavodu se je pričela včeraj v Rmu. Razsodba, se izreče v 20 dneh. Davek na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta. (Dalje.) § 6. Poraba užitninskemu davku podvržene tekočine za na drobno pro- dovršil potem . . . jaz? ... v ječi ? . . . motite se . . . kako se bo oni črno-bradi sodnik veselil ... ko me bo sodil . . . vrag te je dal . . . kaj boš mene sodil . . . onega sodi, ki je izgubil denar . . . sem jaz vzrok, da sem ga našel . . . sem jaz vzrok, da ga je drugi izgubil . . . njega primi ... on je kriv, on, on .. . a mene pusti . .. stražnik je rekel, da gre po zdravnika . . . po krvnika greš, po krvnika . . . celo tolpo jih pripelješ .... saj vem . . . aha, koraki, zdaj gredo po stopnjicah . . . čujem jih . . . pripravljen sem . . . prosim samo vstopite, gospodje ... s krvavimi rokami miren sem ... ne ustavljam se vam . . . še spovednika ni treba . . . vse povem . . . vse . . . vse . . . dnevnika pa ne . . . ne, naj zgori v škrinji . . . ključ bo moj, ključ ... le iščite . . . punktum . . . Dr. I. mi je razložil po pogrebu vse. Umrli profesor je imel fiksno idejo, da je našel listnico z mnogo denarjem in da si ga je pridržal. V njegovem telovniku smo našli zašito lastno mu listnico — ono, o kateri je mislil, da je tuja, — polno z dvomljivimi formulami, popisanih lističev — po njegovem mnenju sto-takov. dajo ali za dom prične v trenutku, ko se posoda s tako tekočino nastavi, to je, ko se odpre v svrho prodaje na drobno ali rabe za dom. § 7. Davku podvržena stranka je dolžna, kadar namerava davku podvržene tekočine: 1. porabiti za prodajo na drobno ali za svojo potrebo, 2. na debelo t. j, v množini 56 1 ali še čez oddati drugemu, ali jih odpraviti iz prostornosti, kjer so spravljene, ali 3. jih poslati iz kraja, kjer so v shrambi, ali 4. jih popolnoma ali pa deloma pretočiti ali preliti iz jedne posode v drugo ali pa v več posod, ali 5. kadar namerava zaporo na kaki posodi ali shrambi, ki je bila uraduo napravljena odstraniti ali posodo načeti: namenjeuo dejanje v to postavljenemu organu najmanj 12 ur prej pismeno ali ustmeno naznaniti in v slučaju, omenjenem pod št. 1, užitninski davek od vse v posodi, ki se namerava za točenje nastaviti, nahajajoče se množine tekočine plačati. Delno obdačeuje v jedni posodi se nahajajoče tekočine brez odtočenja ni dopuščeno. (Dvorne kom. dekret 22. julija 1830 št. 26609.) Vsa ta zglašenja se davkoplačevalcu potrde v zglasilui poli, plačana užitnina se potrdi s plačilno boleto. § 8. Nobeno v § 3. točki 2 in v § 7. omenjenih dejanj se ne sme izvršiti, dokler a) potrjenja o naznanilu, in kolikor se tiče porabe za prodajo na drobno in za svojo potrebo, dokler bolete s potrjenjem, da je užitninski davek že plačan, nima v rokah oni, ki ima tem dajati odgovor. b) ni prišel za to dejanje napovedani čas, in c) ako je tekočina pod zaporo, dokler ni ta odpravljena ali odvzeta po organu za to postavljenem. Le v tem slučaju ako seje naznanilo, v času v § 7. zapovedanem, podalo in za to postavljeni organ jedno uro Čez napovedani čas ne pride v prostornost, kjer se ima to goditi, da bi zaporo odpravil ali odvzel, ali če je bilo to v zglasilnem listu izrecno dovoljeno, sme stranka sama zaporo o d p r eti. S 9. Pri revizijah zalog, smejo se od neobdačene zaloge neobdačeno odpisati množine, ki 1. se zgube vsled osušila, puhtenja, vretja, ali ki vsled v navzočnosti užitninskega organa izvršenega pretakanja odpadejo; 2. so neužitna goščava; 0. v shrambi svojo kakovost spremene tako, da niso več dobre za človeško uživanje, ali ki se spremene v tekočino, katera užitninskemu davku ni podvržena \ 4. se po slučajnem dogodku uničijo, ali ki se iz prostorov, kjer so bile hranjene; odueso. (izkletijo v množini nad 56 1.) § 10. Tak neobdačen odpis (§ 9) je pa dopuščen le pod nastopnimi po- 1. v slučaju omenjenih pod $ 9. točki 1 in 2 je odpisana množina z ozirom na kakovost posod s primernim razmerju k vkleteni množini, od katere se neobdavčen odpis namerava; 2. v slučajih 2 in .*» g 9 omenjenih, so gošča ali spremenjena tekočina v navzočnosti užitninskega organa iz prostorov, kjer so shranjene, odnese. 3. Ako je tekočino odpisati vsled slučajnega dogodka (§ 9 točka 41 se to stori le, če je dogodek obrtna stranka precej, ko ga je dozvedla, naznanila užitninskemu organu, ali če se ta ne nahaja v zadevnem kraju, če se je dogodek naznanil vsaj županstvu, in če se dokaže, da dogodku ni kriva obrtna stranka. K § 9. točki 2. je s cirk. odlokom užit. uprave z dne 18. septembra 1839 št. 9536 določeno, da goščava ne sme presegati pri vinskem moštu od 100 litrov 10 litrov, pri vinu od 100 litrov 2l/, litra. § 11. Grmotoči in vinogradniki, ki svoj pridelek po splošnih užituinskih predpisih točijo, vezani so šele tedaj k spolnovanju določil, omenjenih v § 3, kadar pričnejo s točenjem. (Dalje prih.) Strup v masnem vinu. Iz Celovca, 12. marca. Zasliševanje prič je spravilo mirvkr'! zanimivega na dan. Ključar Burgstaller je izpovedal, da je kaplan pri njem naročil posebne vrste ključ — v kateri namen, ne ve. Župnik Str nad je izpovedal, da je s kaplanom dobro izhajal. Kaplan je rad popival po gostilnah Ćim je izginila hranilnična knjižica je kaplan skušal župnika spraviti ob ves ugled med ljudstvom. Samo kaplan je vedel, kje ima župnik hra-nilnično knjižico spravljeno. Zupni kova kuharica je sicer vedela, da ima župnik hranilnično knjižico in da jo hoče njej zapustiti, a kje ima župnik knjižico shranjeno, tega ni vedela. Knjižice ni mogel drugi ukrasti, kakor kaplan. Te laj, ko sta imeli juha in vino tako čuden ukus, ni bilo razen kaplana nikogar dru gega v sobi. Ko se je potem župnik vsled zavžitja zastrupljenega vina pred altarjem zgrudil, je prišedši k zavesti, najprej skrbel, da dobi po sodo, v katero je izpljunil zastrup Ijeno vino. Ko je prišel zdravnik, mu je župnik izročil to posodo, pa tudi tisto steklenico vina, iz katere je bila mašna steklenica napolnjena. Zdravnik je koj spoznal, da vino v veliki steklenici ni zastrupljeno. Kaplan je skušal župnika spe ljati, da bi se v svojih odgovorih zamešal, a to se mu ni posrečilo. Tudi dokaza, da je župnik nepošten človek, ni mogel kaplan doprinesti, dasi je pripovedoval vsakovrstne umaza-nosti. Nadučitelj K a s t e 1 i c je izpovedal, da kaplanu glede njegovega delovanja v šoli ne more ničesar očitati. Župnik C o ufa 1 je povedal, da je kaplan tudi uvoje duhovniške dolžnosti dobro izpolnjeval. Župnik S t r n a d je rekel, da je znal kaplan s svojimi talenti in s svojimi pridi gami ljudi zaslepiti, a bil je samo na videz dober duhovnik, v srcu pa brezverec. Kaplan E d e 1 m a n n je dejal, da je bil obtoženi kaplan že v semenišču hinavec. Iz izpovedi različnih prič iz Pul-sta je bilo spoznati, da je bil kaplan pri faranih bol) priljubljen, kakor župnik. S tem je bila končana obravnava dne 11. t. m. Danes, 12. marca, se je nadaljevalo z zaslišanjem prič. Mežnarjev sin. Oton Tronegger, je skušal vse oslabiti, kar je bil iz povedal v preiskavi. Takisto je tudi ministrant M a n-nesnegger šele po ostrem opominu predsednika popisal, kako se je zgodilo, ko se je župnik zgrudil pred altarjem in je kaplan odnesel mašno vino in cedil kelih. Kar je priča izpovedal, se ne strinja do cela s tem, kar je izpovedal v preiskavi. Predsednik je priči rekel, d a gaje gotovo kdo podučil, kako naj priča Tudi ministrant M u 11 e je sku šal izrezati kaplana in je trdil, da je on nesel zastrupljeno vino k altarju. Tudi ta fant je bil prepariran, kako naj priča, a pri konfrontaciji s Troneggerjem se je zapletel v velika protislovja. Farovška dekU Antonija Kastne r je povedala, da je kaplan dostikrat pozno ponoči prihajal domov. Take dni so mu pusiili večerjo na oknu. Dne 30. novembra je videla, da je kaplan svojo sobo sam zakuril. Mašno vino je hodil v klet iskat župnik sam, časih pa tudi priča Tudi tisto vino, ki je bilo potem zastrupljeno, je ona natočila iz soda. Ko so župnika slačili, je tudi ka plan pomagal. Ker so neki deli mašne obleke izginili, je vprašala kaplana, kam jih je del. Kaplan je dej«l, da ne ve, kje da so. Tudi izpove priča, da je kaplan rekel: Č e spravi kdo mene notri, spravim tudi jaz druge notri. Predsednik je obtoženega kaplana pozval, naj pove, kar baje ve, kakor se je izraz.il proti priči, a kaplan ni ničesar povedal. Farovška dekla Marija Skringar je povedala, da je kaplan v svoji sobi obedoval, kadar je bila farovška kuharic* pijana in se je prepirala z župnikom. Farovška dekla Kristina S p i -t z e r je videla, da je kaplan orne njeni dan v svoji sobi zakuril in mnogo pisem sežgal. Farovška dekla Kristina P a ■ c h e r je videla, ko je kaplan slačil župnika. Tudi je videla pred vratmi dotično perilo, ki je potem izginilo. Kaplan jo je vprašal, koga imajo ljudje na sumu, da je poskusil žup nika zastrupiti. Dekla je povedala, da imajo ljudje njega, kaplana, na sumu, kaplan je rekel: Ce pride to pred sodnijo, pojde to (duhovniški ovratnik) dol. Ostale priče niso nič posebnega izpovedale. Zaslišani izvedenci so izjavili, da je bil vinu, ki ga je župnik za-vžil, primešan ciankali v toliki mno zini, da bi bil župnik gotovo umrl, ako bi bil vino izpil. S tem je bilo to kazno posto panje končano in začeli so se govori. Razprava bo še danes, 12. t. m. končana, ali šele pozno zvečer. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. marca — „Politik" v Pragi si tu intam privošči malo veselja, — pa polemizuje z nami. Mi jo puščamo v miru in niti odgovarjati se nam ne vidi vredno, kadar se to nemško pi aano staročesko glasilo drgne ob nas. Na Češkem praško »Politik« itak nikdo ne posluša, zato bi rada informatorja pri nas igrala. Pa je prišla tudi na kamnita tla — v na~ ših vrstah se za njena klepetanja nikdo ne meni. Samo klerikalcem imponuje, zategadelj jim prihaja tolikokrat na pomoč Ti potem režejo iz njenega pleha denar, ter ga svojim somišljenikom prodajajo za pristno srebro! Poznamo te šale in tudi zadnjo bi bili ignorirali, da je ni »Slovenec« obesil na svoja jadra. Temu smo odgovorili, pa le kratko. Čemu tudi? Vse to smo Že sto in stokrat Čitali v tržaški »Edinosti«, pa nam tudi ni kalilo spanja! Sedaj pa je praška »Politik« toliko neokusna, da meni, da je nam njen članek »Die Verhaltnisse unter den Slove-nena provzročeval težave v želodcu, in da smo celih deset dni potrebovali, prej kot smo ga prebavili. Ti najivnosti nasproti ne odgovarjamo ničesar. O stvari sami le kratko opazko! Pri nas je kaj taoega absolutno nemogoče, baha se »Politik«. Počasi! Pri vas tudi ni tacih razmer kot so pri nas. Da nastopi pri vai tisti nestrpni in surovi klerikalizem, kakor ga je v nas vpeljal škof Missia, spremene se tudi vaše razmera. Če se ne motimo, rine ta klerikalizem tudi v Čehih na dan, in na Moravi je že zastopan v nekolikih ostudnih eksemplarih, ki glede nestrpnosti in surovosti prav vspešno lahko tekmujejo z našim Jegličem ali Šuster-šičem. In kaj se je pripetilo v zad njem deželnem zboru moravskem ! Znano je, da je češki klub designiral v skupini kmetskih občin za mesto deželnega odbornika znanega in zanesljivega rodoljuba dr. Silenvja. Da bi vspešneje mogel opravljati ta posel, odpovedal se je dr. Silenv odvetništvu, koje je do tedaj vspešno izvrševal v Tisnovicah. češki klerikalci so takoj opazili, da se da političnemu nasprotniku in sramežljivemu naprednjaku, kakor jih je prav obilo v Mladočehih, snesti nekaj kruha. Kaj store Hruban, Stojan, Kordela in drugi? Zvtžejo se s poslanci, ki so bili izvoljeni iz nemških kmetskih občin. Vsled te zveze propade dr. Silenv, diši je bil ofioijalno tako od mladoČeške kakor od 8'aročcšktf strani designiran n dežfcin^ga odbornika. Ne spominjamo se da bi bila »Politik« o omenjeni »zvezia kaj pisarila! — Krščanska ljubezen ljudske posojilnice." V bila katero so povodom famoznega »raspusta" konzumnega društva v Marnbergu, So liškar in konzumarji fabricirali, pri manjkovalo je vkljub temu, da se j vrednost blaga in inventarja za celili 27.000 K višje postavila v račun -vedno 10.000 K. Ta primanjkljaj prikril se je kakor znano s tem, da sta podpisala dekan lleel in /upnik Zmi dolžno pismo Čez t i n g i r a n i dolg 10.000 K. Ko je potem „ljudska po>•• jilnica~ dovolila konzumu oziroma KI buearju posojilo .V>.000 K prevzela za delež po 45.000 K poroštvo Mani berška posojilnica ; za ostanek t lO.OOO K pa sta morala „Božja, vole! dekan llecl in /.upnik Žmave prev nerazdelno poroštveno in plačilno vezo. Resnega namena sc pravu ljavno zavezati seveda nista imela, tudi pomena svojega podpisa se nista za vedala; a podpisati sta to poroštvo morala, češ, sicer se ne bo verjel« da sta konzumu res dolžna tistih LO.OOO K, s katerimi se je deficit ■lcpanV prikril. Obadva smatrala sta torej t svoji zabitoiti to poroštvo le za neki., brezpomembno formalnost in se jima - • sanjalo ni, da bo „ljudska posojilu km iz njunega poroštva kedaj izvajala kon-sekvence. A prišlo je drugače. Župnik Zmavc je umrl zapustivši kakih 8 do 10.000 K in dve sestri, ki sta njegova pravna dediča. Te dve ŽmavČ-evi §ettl hoče sedaj „ljudska posojilnica"* oro pati i njim vzeti ded šč ino. Tu javila je namreč „ljudska posojilnica na podlagi nerazdelnega poroštva Žmav-čevega svojo tirjatev 10.000 K k za puscini in zahteva iz zapuščini" plačilo; Klobučarja in Heclua pa pušča pri miru. Krščanstvo ljudske posojilnice spravilo bo ubogi genski na beraško palico. Taki ,o sadovi katoliške gospodarske organizacije. Kristusovega biča bi bilo treba. — Dogodki v Ricmanjih. ^Edinost" poroča: Za nastopom orožnikov, kateremu je bil oČividno namen ta, da bi Ricmanjce prestrašili, kateri namen pa se ni dosegel, začelo se je proti Ricmanjcem drugače postopati ; takole namreč: proti Ricmanjcem so naperjene razne sodno-kazenske 0vadbe. Do sedaj so se vršile že itiri kazenske razprave pred c. kr. kazenskim sodnikom v Kopru. Najvažnejša med njimi je bila tretja razprava, ki se je vršila dne 5. t. m. pred kazenskim sodnikom dr. Mattioni-jem. Obtoženih je bilo 13 oseb iz Ricinanj, med njimi sedem možkih in šest ženskih. Med obtoženimi je bila tudi 8-letna šolska deklica. Tožilo jih je državno Jpravdništvo, da so ■jne 17. februarja t. 1. prišli v šolo ter zahtevali od novega latinskega kapelana, da jim izroče vse one njihove otroke, ki nimajo še sedem let, da jih odpeljejo domov, ker nočejo, da bi se učili krščanski nauk latinske cerkve. Za pričo je bil pozvan tudi novi gospod latinski kapelan Josip Krančič, ki je pred sodnikom izjavil, da so obtoženci prišli v šolo povsem mirno, da 80 mirnim načinom zahtevali od njega svoje otroke in da niso rabijli nikake sile. Obtoženci so se branili, naglasuje, da so izstopili iz latinske cerkve in da jim je znan zakon, po katerem otroci pod dovršenim sedmim letom sledijo veroizpovedi svojih roditeljev in da torej njih otroci niso bili dolžni ostati na latinskem krščanskem nauku. Xa to je sodnik izrekel razsodbo, v kateri je obsodil petorico v globo po -0 kron, oziroma po dva dni zapora, četorico pa na globo po 10 kron, oziroma po en dan zapora. Vsi obsojeni so takoj prijavili rekurz in zahtevali prepis razsodbe. Na sodišču je prišlo do drastičnih prizorov med Ric-manjci in novim gospodom kapelanom, kateri se je moral pač prepričati, d a je v Ricmanjih popolnoma nemogoč. — Ljubljanska kreditna banka imela je včeraj popoludne v gornjih bančnih prostorih svoj letošnji redni občni zbor, pri katerem je bilo zastopanih 1588 delnic s 158 glasovi. Predsednik c:. Ivan Hribar je naznanil, da se grof J. Harrach, ki je odpotoval na Riviero, ne more udeležiti občnega zbora, da pa je pismeno izrazil željo, naj bi novi zavod tudi v bodoče tako lepo vspe val, kakor v dosedanji dobi svojega obstanka. Predsednik podal je po tem v glavnih potezah poročilo o bančnem delovanju ter je konštato-val, da je biio poslovanje v preteklem leta jako ugodno in da se bode rezervni zaklad iz lanskega čistega dobici mogel dotirati tako, da bo iznašal 100 000 K, torej 10°/0 delniške glavnice. Prav povoljen je bil tudi uspeh Spljetske podružnice. Zavod uživa že sedaj splošno zaupanje ter je temelj njegov krep&k in zdrav. Iz računskega zaključka, o katerem je poročal bančni ravnatelj gospod Pečenka, posnamemo, da znaša čisti dobiček za lansko leto 111393 kron 20 h, kateri se po sklepu občnega zbora razdeli tako-le: 6% dividenda delničarjem v znesku 60.000 kron, tantjema upravnemu svetu 5624 K 97 h, pokojninskemu zakladu 3000 K, za dobrodelne namene 1300 K, ostanek pr. 7318 K 06 h pa se prenese na nov račun. V kratkem ustanovi se pod pokrovi-telstvom banke kreditno društvo trgovcev in obrtnikov. Pravila novo ustanovljenega pokojninskega sklada uradnikov in uradnih slug kreditne banke odobril«* so se brez ugovora. V upravni cvet bili so izvoljeni gg.: Ivan Hribar, Jos. Al Š p i t a 1 -s k f , Fran A r n o k d, Milivoj C r n a-dak, Kornelij G oru p, dr. J. J a-hoda, Ivan Knez, Fran K o I 1 -mann, Miroslav grof Kulner, J. O t to, dr. Ivan Tavčar in Urban Z u p a n e o. V nadzorstveni 8vet pa per acelamationem gg.: Josip Lavrenčič, Gabrijel J e 1 o v š e k, Pran M a 11 y , Fran Pavlin in Dragotin V a b i č. Po nasvetu g. pl. T r n k 6 o z y j a izrekla se je upravnemu svetu in zlasti njega predsedniku g. Iv. Hribarju zahvala občnega zbora za uspešno delovanje. Ob polu petih zaključil je predsednik občni zbor. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, se igra Pailleronova slavna, duhovita in elegantna francoska veseloigra »Miška«, ki je stalno na repertoirju dvornega gledališča na Dunaju in se igra po vseh boljših odrih. Poredna šegavost, graciozna sentimentalnost in prikrita pikanterija dajejo »Miški« trajno privlačno silo. Naslovno ulogo igra gdč. Jos. Krei sova; večje uloge igrajo g. Danilo, gdč. Rile k ova, gospa Da nilova, gospa Dobrovolna in gospa Dragutinovičeva. Ta pred stava je zadnja v abonnementu. — Prihodnja predstava je v torek. — Slovensko gledaliftče. Včeraj se je ponavljala prvič in pela radi odhoda g. Vlčka, zadnjič v sezoni velika Franchettijeva opera »A z-rael«. Zanimiva snov te opere daje komponistu priložnost pokazati svojo invencijo v vseh možnih situvacijah dramatiškegarazvoja. Scena nam kaže živo vrvenje pekla, mirno, nabožno bivanje v nebesih in vsakemu poslušalcu pa5 najsimpatičnejše, ljubezni in strasti polno življenje na zemlji sami. Komponist je dramatiške položaje po svoji možnosti prevel v glasbo in je skušal povsodi dati svoji kompoziciji, položaju primeren značaj. Franchetti ima simpatično invencijo v posameznih motivih, a nikdar jih ne razprede v daljše odstavke. Kot moderni komponist se drži strogo, včasih prestrogo libretovih besed in žrtvuje raje vsled tega daljše sinfo-niške odstavke, v katerih bi mogel s svojo glasbo spraviti poslušalca v sceni v primerno ubranost Pevci glav nih ulog imajo vseskozi zelo hvaležen posel; vsak zamore pokazati svojo umetnost, valed melodijoznosti pisave komponista. Tudi zbor ima lepo ulogo, katera pa je izgubila pri obeh naših predstavah vsled skrajno slabe izvr šitve popolnoma svoj čar. Komponist je pisal svojo opero z velikim orke strom, kateremu daje deloma že popolnoma od pevcev samostojen posel. Izvršitev opere na našem odru ni bila, kar se tiče celote, povoljna. Pohvaliti zamoremo pač le soliste. Gospodična Prochazkova je kot Nefta in Klo tiida vidno z navdušenjem izvajala svojo ulogo. Bolj siguren, nego pri premieri, je bil včeraj njen glas in smo tudi manj opazili njej drugače običajno tremoiiranje glasu. Fino, prisrčno je igrala ter nam verjetno predočila vročo ljubezen do Azraela in vebki duševni boj Klotilde. Gdč. Prochazkova si izbere tudi vedno okusno masko. Gospa Svobodova Hanusovajes svojo temperamentno živahnostjo in zvonkim, simpat^^im glasom pela ciganko Loretto in je bila izvrstna v igri polna strastne, a nevarne, vročekrvne ljubavi, katera se nad nezvestim ljubimcem brezsrčno maščuje. Prejela je za svojo arijo pri obeh predstavah na odprti sceni aplavz. Dobra je bila v ulogi zgolj intrigantskega značaja Lidora gdč. Glivarčeve, ki je s svojim lepim altom dramatiške akcente svoje uloge prav srečno povdarjala. Glavno, naslovno ulogo Azraela je pel naš dični tenor g. VI če k. Čeravno ni bil nekako disponiran, — opazili smo 8emtertja neprijetno disoniranje—je vendar izvršil svojo veliko partijo, katera je nekdaj služila tenorjem velikih oper kot sijajna uloga, zname nito. Njegov simpatiški tenor razgreva vsikdar občinstvo in to ga je tudi včeraj prav živo aklamiralo pri vsakem nastopu. G. Aschenbrenner je pel svoji ulogi Luciferja in bra-bantskega kralja povsem povoljno in si je pridobil z insceniranjem sceniščno zelo bogate opere zopet novih zasiug. Kar se tiče tedaj solistov, je bila izvršitev opere dobra, ne pa kar se tiče zbora. Ta je bil pri tej operi tako nesiguren, kakor že dolgo ne. Poleg tega je pa ženski zbor še skrajno neokusno pel, kar je motilo zlasti v prvem in zadnjem dejanju v scenah v nebesih, kjer smo slišali pač vse drugo nego »angeljsko« petje. Nesigurnosti zbora je nekoliko krivo tudi spremljanje, v kojem smo slišali večkrat neprijetne disonance. F. — Odbor ljubljanskega „Sokola" opozarja še enkrat brate Sokole, da se udeleže današnjega sestanka v »Nar. domu«. Šttridesetletnica je pred durmi, dela pa ogromno! — Uradniško stavbno dru-stvo v Ljubljani. Na občnem zboru dne 8 t m. voljeno ravnateljstvo se je sestavilo sledeče: Ravnatelj g. Ferd. Stare, c kr. sodnik v pok.; ravnateljev namestnik g. Del Gott, c kr. okr. glavar v pok.; tajnik inž. Ciuha; pravni zastopnik g. dr. Be ž e k ; blagajnik g. R e i c h, c kr. pred stojnik c kr. dež plač. urada. Ker se je izprevidelo, da je pet članov v ravnateljstvu premalo za ogromne posle, ki ga čakajo, poklicala sta se oba namestnika za aktivno delovanje v ravnateljstvo. Začasnim lokalom društvenega vodstva so se določili prostori »Splošnega kreditnega dru štva« v Gospodskih ulicah št. 7. — Tam je prijaviti pristop k novoosno-vanemu stavbnemu društvu in pla čevati doneske, katere spre|ema blagajnik kreditnega društva. V olajšavo pristopa k stavbnemu društvu skle nilo je ravnateljstvo, da je pri vstopu v društvo plačati takoj le 20 kron vstopnine, posamezni deleži po 100 K pa se lahko plačujejo v zaporednih mesečnih obrokih po 20 K. V varstvo društvenih interesov se je § 10 društvenih pravil v toliko popolnil, da dovoljuje pristop edinole uradni kom raznih kategorij in pa uradnim slugam — Občni zbor „Bolnibitega in podpornega društva pomožnih uradnikov" se vrši jutri, soboto. 14 marca t. 1.. ob polu osmih zvečer v vrtnem salonu Aurove gostilne v Wolfovih ulicah. Gg člani se še enkrat vljudno pozivljejo, da se istega kar moč polnoštevilno udeleže in s tem omogočijo sklepaaje o spremembi pravil, ki so, kakor skušnja uči, marsikatere bistvene spremembe potrebne. Odbor je storil svojo dolžnost, ko je lani vsled zahteve več članov izdelal načrt, dolžnost teh Članov je zdaj, da omogočijo sklepanje in pokažejo, da jim je v istim mar tudi za stvar in ne samo za besedičenje — Zdravstveni ukrepi po cerkvah. Da se tudi v javnih prostorih izvedo ministrski predpisi za odvračanje tuberkuloze (|etike). po stavili se bodo tudi po cerkvah primerni pljuvalniki in napisi za ver nike. Baš cerkve so v tem oziru nekaka ognjišča, kjer se ta bolezen najlažje razšiti in naleze. Zato je bil zadnji čas, da so se sanitetne oblasti odločile tudi potrebno ukreniti. — „Narodna Čitalnica" v Kamniku priredi 15. sušca t. 1. v društveni dvorani častni večer svojim trem novo imenovanim častnim članom gospodom Josipu Močnik u, Josipu Sadnikarju in Gregorju SI a bajni s prijaznim sodelovanjem slavnega kamniškega salonskega orkestra v katerem prvič nastopita gospodični Štef. Novakova in Mulci Jančičeva. Pevske -Oke proizvuja slavno prvo slovensko pevsko društvo „Lira" v Kamniku. — Akadem. teh. društvo ,Triglavc* v Gradcu priredi svoj II. redni občni zbor v tem tečaju dne 14 sušca t. 1 v društvenib prostorih po sledečem sporedu: 1. Čitanje /a pisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanja zapisnika br. društva »Slovenije«. 3 Čitanje zapisnika br. društva »Ilirije«. 4. Od borovo poročilo 5. Poročilo društvenega sodišča. 6 Poročilo revizorjev. 7. Nadomestne volitve. 8. Razdelitev trakov. 9. Slučajnosti. Začetek ob pol 8. uri zvečer. — Tat Odlazek, ki je bil ob etreljen, ko je hot**l orožnikom pobegniti je sedaj umrl. — Hudič gre po njega! Dne 5. t. m. je začel pri Gornjem gradu padati balon, odposlan od c. kr. zrakoplov« kega zavoda na Du naju Iločani so ga potegnili na tla. Ob tej priliki se je prigodila smešna dogodba. Neki kmet je stal pred hišo. Mož se prestraši in zbeži v hišo. Zaklene vsa vrata in s strahom pričakuje, kaj bode. Mislil je, da gre hudič po njega. Ko so drugi ljud|e balon privlekli do njegove hiše in ga klicali, naj gre ubitega hudiča gledat, prilezel je počasi iz hifte. — V Ptuju sta se skregala v gostilni neki Ivan L*kner iz Schon berga pri Wildonu in častniški sluga Krami zavoljo neke deklice. Pri tem je Lakner zabodel dvakrat z nožem slugo v glavo, da se je zgrudil na tla Težko ranjeni je hotel potem na vseh štirih uiti svojemu nasprotniku. Ta pa se je ves divji vsedel na njega ter mu zadal tri rane v hrbet. Lmk-nerja so zaprli, Kramla pa prepeljali v bolnišnico, kjer dvomijo zdravniki, da bi še okreval. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukaj snem dež. sodišču. 1) Pleskarski pomočnik Ivan Rožič in natakar Pavel Debevec ulomila sta po noči na 7. svečana t. 1. v gospodskih ulicah v Ljubljani v Vošpernikovo klet, tam izpila buteljko šampanjca potem ga pa odnesla še 11 buteljk in 10 steklenic cvička. Rožičeva mati je pa ukradeno vino zopet nazaj odnesla in steklenice v Vošpernikovo kuhinjo postavila. Rožič je bil obsojen na 6 De bevc pa na 7 mesecev težke ječe. 2) J anez Premrov je bil od Lemuta iz Dolgihpoljan težko telesno poškodovan in deželno sodišče mu je z razsodbo z dne 23. aprila 1902 kot zasebnemu udeležencu 122 K 80 v. za bolečine in odbod na zaslužku, 19 K pa zastop. stroškov prisodilo. Da bi Lemut onemogočil plačilo Janezu l*rom-rovu, vzel je pred kazensko obravnavo zadnje 200 K. katere je imel še od očetove dedščine po 700 K od svoje matere za tirjati, ta pa je na podlagi izbrisne pobotnice takoj izknjižila ta dolg kateri je bil na njenem posestvu zavarovan. Premrov misleč da ima Le-mul še 200 K od svojo matere za dobiti, skušal je zvršilnim potom ta dolg iztirjati, toda zaman, moral je vrh temu še zvržilne stroške trpeti. Sodišče je Lemuta zaradi pregreška obrezuspešenja rubežni krivim spoznalo in ga na 14 dni strogega zapora obsodilo, njegovo mater je pa od sokrivde oprostilo. 3) Janez Koritnik posest, sin v Tetnici je dne 22. decembra 1. 1. posestnika Antona Kermelja blizu vasi Zerovnik z nožem sunil v leve nadlehti vsled prej nastalega prepira zaradi plače voznine. Koritnik se izgovarja da je bil pijan. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. — Trg z živili se je nastanil zdaj na stavbisči prihodnjih tržnic, a v nekakem neredu. Umestno bi bilo, da se svet ondi malo s peskom posuje in prodajalci urede po vrstah, zlasti ob tržnih dneh. — Listnica s 6800 kronami ukradena. Včeraj je na se)mu v Kamniku dosedaj neznan tat ukradel posestniku in živinskemu trgovcu Josipu Mattelnu iz Flissinga v političnem okraju Lipniškem na Štijerskem listnico, v kateri je imel 6800 kron denarja. Mattel je opazil tatvino šele, ko se je pripeljal v Ljub Ijano. Listnico je imel v notranjem žepu v telovniku in mu je tat pre-rezal telovnik, da je mogel priti do ustnic«. Iz Kamnika se je pripeljal M*ttel v Ljubljano na vezu s tremi Ižanci in s svojim mešetarjem. Ležal je na vozu ves čas na strani, kjer je imel žep za listnico. Ko je na Dunajski cesti stopil z voza in se poti-pal če ima še listnico in denar, je šele opazil, da je telovnik prerezan in da mu manjka denar Mattel je povedal, da je bil na sejmu večkrat v prav hudi gneči in da mu je bil brez dvoma takrat denar ukraden. Ukraden denar je obstal iz bankovcev po lOuO. 100 50. 20 in 10 K — Na Gradu ponesrečil. Včeraj dopoludne je nabiral 81etm d-ček Km. Zawadii, sin strojevodje Jos. Z»vvad la na Resljevi cesti št. 25 na Gradu za »Mestnim domom« pod-lesek. Ker je ondi zelo strmo, prijemal se je z \ veje, pri tem pa se mu je veji zlomila ter je padel kakih 8 do 10 metrov po skalah navzdol in se na giavi in na hrbtu tako poškodoval, da so ura morali z rešilnim vozem prepeljati domov. — Povozil je danes dopoludne na Tržaški cesti neki neznani kolesar posestnikovo hčer Marijo Prosenovo iz Podsmreke št. 22. Privozil je za njo po cesti in ko je bil blizu nje, je pozvonil, nakar ;e dekle skočila z mlekarskim vozičkom na stran, a ravno pred kolesarja, ki jo je podrl, da je padla v cestni graben m se udarila na usta, da ji je tekla kri. Kolesar se je naglo odpeljal in ga dosedaj niso m o t? h izslediti. — Policija je prijela 20 let starega brezposelnega hlapca Ivana Vidica iz Št Mihael Stopice, katerega zasleduje okrajno sodišče v Ljubljani, ker je poneveril trgovcu s premogom Josipu Praprotniku, na Karolinški zemlji, pri katerem je nekaj časa služil, 18 K 40 vin. — Hrvatski delavci. Danes ponoči se je odpeljalo 20 hrvatskih delavcev na Nemško. * Najnovejše novice. Zaradi ščuvanja zoper carja so zaprli v Peterburgu dva topničarska častnika. Pri njima se je našlo več brošur, s katerimi sta vojake nagovarjala k neposlušnosti in zaroti. — Za pogrebne stroške H. W o l f a je podaril cesar 600 K. Tudi za časa bolezni je dajal cesar komponistu vsako leto 1200 K. — Z motiko je ubil v Treviso 60letno grofico Onigo njen vrtnar. — Kaznovani prost. Magistrat v Bolcanu je ka znoval prosta Trenkwalderja za 100 kron, ker je velel za papežev jubilej zvoniti z velikim zvonom, dasi je bilo to zaradi slabega zvonika prepovedano. — Umrl je veliki župan simskega komitata, P. G j ur kovic, ki je nedavno spremljal srbsko kraljevo dvojico v Krušedol. — Želez- nico med Severno in Južno Ameriko se namerava v kratkem graditi. — Giron — trapist. Iz Ninove se poroča nekemu nemškemu listu, da je Giron vstopil v ondotni samostan. * Kakor v konkordatnih Časih. Neki učitelj v okraju Neun-kirchen na Nižjeavstrijskem je odrekel učencem dovoljenje, da bi hodili med šolskim poukom ministrirat. Župnik Prein se je pritožil na klerikalni dež. šolski svet, ki je odgovoril župniku: »Z dovoljenjem deželnega šolskega sveta, dovoljuje okrajni šolski svet, da se na željo prečasti-tega župnega urada da dopoldne štirim do petim učencem prosto v svrho zvonenja in sodelovanja pri pogrebih ter se te ure obravnavajo v Šolskih zamudah kot opravičene. Podpisan je predsednik, c. kr. namestni-ški svetnik Hentl. In učitelj je osramočen pred župnikom, župljani in učenci. O, konkordatua doba še ni izginila, o tem priča tudi prosti dan na ljubljanskih šolah v proslavo papeževega jubileja. Telefonska in brzojavna poročila. Celovec 13. marca. Obravnava proti kaplanu Mašeku, ki je trajala dva polna dneva pri največjem navalu radovednega občinstva, se je sinoči po 8. uri zvečer končala Po zaslišanju prič in zdravniških izvedencev govoril je državni pravdnik dr. Bouvier nad eno uro. Zagovornik dr. Ivo pl. Hibler se je po možnosti trudil dokazati obtožencev zagovor kot verjeten. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva tatvine potrdili soglasno, vprašanje glede poskušenega za-vratnega umora pa z 11 proti 1 glasu. Sodni dvor je na to obsodil obtoženega kaplana na 15 let težke ječe, poostrene z jednim postom vsaki mesec. Obtoženec pridr-žal si je tridnevni premislek. Dunaj 13 marca. V današnji seji poslanske zbornice je posl. Berks podal k proračunu preminjevalni predlog, da naj se poslopje za slovensko gimnazijo ne zida poleg Celja marveč v Celju. Pri razpravi o proračunu je ministrski predsednik Korber najprej reflektiral na Bergerjeve napade na cesarja in se potem bavil z južnotirolskim vprašanjem, glede katerega je rekel, da se hoče ugodno rešiti. Dr. Herold je dokazoval, da je Korberjeva vlada popolnoma nesposobna za reformo državne uprave. Ta Korberjeva vlada je nemška in je Slovanom sovražna. Kar je Korber odgovoril na Ferjančičeva izvajanja to priča, da sedanja vlada ni nevtralna. Korber je govoril tako, kakor da je 50 let prespal. Herold se je izrekel proti razdelitvi Češke in izjavil, da se reforma uprave ne more prej izvršiti, dokler ni preme njena ustava in dokler ni rešeno narodnostno vprašanje. Govorila sta potem še Gross in Choc. Generalna govornika sta grof Dzieduszvcki in B i an k i n i. Praga 13. marca. „Narodni L i s t yu prijemajo ostro češki klub, dr. Pacaka in dr. Kramara, zaradi stališča, ki so je Cehi zavzeli glede nagodbe Čuje sa tudi, da se hočeta dr. Gregr in dr. Foft odpovedati poslanstvu. Beligrad 13. marca. Radikalna stranka je zopet edina; Vuićeva in Pasičeva frakcija sta se združili. Atene 13. marca. Kretski parlament bo štel 64 izvoljenih in 10 imenovanih poslancev. Pri volitvah utegne vladna stranka propasti. Opozicija hoče predlagati, naj se Kreta združi z Grško Petrograd 13. marca. Manifest ruskega carja je v vseh krogih napravil najboljši utis. Časopisje pravi, da se s to odredbo začne za Rusijo nova doba Pariz 13. marca Poslanska zbornica razpravlja o zakonu glede avtorizacijo katoliških redov. Borna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. D radni k ur z i dnnaj. borzo 13. marca 1903. Halo«h«>ni pmpirjl. 4*2*/<> majeva renta . . 42° • srebrna renta . . 4° o avstr. kronska renta zlata 4*/, ogrska kronska 4% „ zlata *•/© posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spljeta Zadra 41/«0 o bos.-herc. zel. pos. I9l>2 49/0 češka dež. banka k. o. *•/• n » » ž- p-4V«°/. zast. pis gal. d. hip. b **/«•/• P«St. kom. k. o. z 10°!0 Pr..... zast. pis. Innerst. hr. **/»•/• „ »gr. centr. deželne hranilnice . 41/!0/« zast. pis. ogr. hip. b. obL ogr. lokalne železnice d. dr. . . . /i /< češke ind. banke 4°'0 prior. Trst-Poreč lok. žei. 4°/0 „ dolenjskih železnic /( juž. žel. kup. Vi Vi 4Vt0/o av. pos. za žel. p. o. Srećke. Srečke od leta 1864 . . . „ ii 1860V. • • n »» »» 1864 . tizske . . ... zemlj. kred. I. emisije ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turSke..... Basilika srečke . . Kreditne , ... Inomoske „ . . . Krakovske „ . • . Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , . . . Ogr. „ „ . . . . Rudolfove „ . . . Saicbur&ke 9 . . . Dunajske kom. „ . . . i'Delnlee. Južne železnice^ • . . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske B a Živnostenske m . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske Želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laski bankovci..... RuMji........ 100 60 100 60 10115 121 30 99 66 121*60 99 75 100 — 100 — 100 90 99'60 9960 101 15 107*30 101 — 101*—j ICO 45; 10O-—I 99-501 98— j [| 9950| 304-1 100 65 178-184 — 247-— 169 — 269--; 266 76J 269-— 89-118 — 19 10! 431—1 84-75 — 74 — 65-25 27*75 70—1 74*— 437—: 52 60 692 25 1589 — 686—1 741 50 254 50 710 — 386 — I 1621 — 477*50; 406—I 358—1 148—, 1132; 19*11 2343 23-98, 117 151 9545 253—! Blago 10080 10080 101-36 121 60 9975 12180 10190 100 30 100 30 102 15 108 30 102 — 10180 10145 100-60 10060 99 — 100-60 306' 10165 188 — 186*50 251 — 161 — 272 50 268 75 262 — 91 — 119 — 20 10 436 — 89 — 78'— IT— 66 25 2875 75 — 78'— 44150 63 50 693 25 1599 — 687 — 742-50 265 50 712 — 387 — 1631 — 478 50 410 — 360 — 152 — 11 37 1914 23 52 24 06 11735 95 65 264-— Žitne cene v Budimpešti. dne 13. marca 1903. Termin. kg J Pfeenica a a april 3£ „ april Koruza „ maj n julij Oves april za 60 „ BO m BO h 50 .. 60 7 62 6 75 6 09 6 16 6 08 El>lttftv. Nekaj vinarjev cenej•. Deželno gledališče v Ljubljani. Štev. 88. Dr. pr. 1286 V soboto, 14. marca 1903. Repertoirna igra dvor. glećali&ča na Dunaju. Prvič t sezoni: Veseloigra v treh dejanjih. Napisal Ed. Pail-leron. Poslovenil J. Podgornik. Režiser F. Lier. i'.i^ajnicA se odpre cb «. ari. Zif^tek ob 1/aS. on. Kosec pa 10. ari. g i Cas « opazo-« vanj a Stanje barometra v mm Temperatura v C.j Vetro vi Nebo 12. J9. zv. 13. 17. zj. » |2.pop. 737 2 7373 7366 3*0 — 21 87 brezvetr. pol. oblač. i si. vzhod j megla sr. jjvzh. Idel. oblač. 1 Srednja včerajšnja temperatura 2 6° normale: 3 0°. Mokrina v24 urah : 00 mm Važno za gospode! Novo! Novo! Vljudno naznanjam, da sem r I. nadstropju svoje trgovine Pred škofijo štev. 1 o tvoril posebni oddelek 3« vsakovrstno Sukneno blago ter sem se potrudil, svoje skladišče dopolniti z najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najpnejše do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam. Poskusite enkrat ak0 kaj * m°Jim ¥sak0~ ————mmmmmm— vrstnim suknenim blagom m prepričali se b odete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje. K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje J. Grobelnik, Ljubljana. Blago iz lanske sezije 0O% ln sukneni ostanki #0% ceneje. Vzorci na deželo zastonj. (680—4) Učenec I 14—15 let star, krepak in zdrav ter iz poštene rodbine, se sprejme v trgovini z mešanim blagom A. Pogačnik v Cerknici. -m Stanovanje s 3 ali 4 sobami in 8 pritiklinarn išče se za maj-termin. Ponudbe na upravničtvo »Sloj. Naroda« (720-i Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. £32 %'703IiQ veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aossee Solnograd, čez Klein-Reilling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri b ^ zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensieute, Ljubno, Dunaj, čea Selzthal v Solnograd, Inomost, oe cm široko..... okoli 10.000 m perilnega blaga najboljše vrste „ 3000 „ finega francoskega batista . Razven tega veliko množino solnčnikov, posteljne oprave, volnenih zastorov itd. od današnjega dne za polovično ceno. Dalje okoli 300 ducatov finih čisto platnenih servijetov ducat 48 kr. „ 200 „ finih polplatn. stekleničnih robcev „ gl. 1 20 in drugega raznega platnenega blaga. (717-1^ prepričajte se, da to ni nikako slabo blago, temveč lepo izvrstno blago in rekli bodete, da ste imeli danes re& srečo, kajti bil je * * * * * Izredno priličen nakup! Poskusite T-!«!«,,' J.KIauenev. | llgldV pristni rastlinski liker, "^šl " Oživljn. želodec. D3ucli tek in ftrelna.vo. 1 > j t \i- dobro spanje. - * •'v Mn t Wew-Yorf samo 6 dni I vozijo zanesljivo najhitrejši brzopsroik: ^Francoske prekemerske drnibs" —Edina direkina in najkrajša črta. Veljavne vozne l*»te in brezplačna po JuMiiiltt daje edino (2—c oblastveno potrjena potovalna pisarni v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne ,,pri Figovcu44. Veliko iznenađenje! V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. 183 1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoCa preci zijska anker ura s sekundnim kazali natančno idoča, za kar se 8 leta jainč: 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki prstac s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dl tustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža tnovost\ 1 prekrasno žepn. toaletno znalce, 1 usnjat nhšnjiček za d* nar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 p:ir mar šetnih gumbov, naprsni gumbi, vsi ll double zlata s patentiranim saklepoill, 1 mični album s slikami, obsegajoč :>6 na kraBnejsih Blik, 5 šaljivih predmetov, ti vzbujajo tako pri mladih kaki r pri st veliko veselost, 1 jako koristno navodi' za sestavljanje pisem, £0 predmetov, \ trebnih za dopisovanje, in Se 4oo mzi predmetov, ki so v domačiji neobhodno p trtsbni Vse skupaj z uro vred, ki j tega denarja vredaa, velja samu riđ. 1 v Razpošdja proti postnemu povzetju, ali . (715) se denar naprej pofclje dunajska razpošiljalna tvrd 5 obveziiie skupnega državnega dolga LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA — 2975-44) skupne rente brez kacih troSkov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".