MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo tnuprovai Maribor, •ospoata * 11 / Taiatoa uredništvo9440, upravo 2458
-
/ Ofllaao
iM.1t.40e
Uhaja raaaatnadaljo ln praznlkov vaak dan. ob 16. uri / Valja aa v upravi al po pošUtO Din, dostavljon na dom 12 Din / . Oglaal po aprajaiaa tudi 'oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani » Po**n! čekovni
t*
JUTRA
Razoroževanje in vzgajanje za vojno
STRAŠNA KNJIGA NEMŠKEGA VSEUCILIŠKEGA PROFESORJA.
Ženevi se trudijo državniki vsega yeta> da bi se sporazumeli zaradi o m e-Itve oboroževanja, kateri naj bi kdaj ^0zneje sledila popolna razorožitev.
. Ve dolgi leti se že vleče razorožitvena onferenCa, milijoni člankov, notic in br-;|avk so se napisali o tem problemu, ■boni in milijoni denarja so se potro-■> silne energije so se absorbirale — e zato, da bi se svet obvaroval pred isl;V0 Katastrofo vojne. Tisti, ki so naj->renejSi zagovorniki miru, se zavzema-sH* ° za *°’ da se vz£°ia v pacifi-Š o7em	uved*a	ze v ljudske
ska a predlog le n- Pr. stavila polj-o a delegacija celo v nekem odseku raz-ožitvene konference v Ženevi. Med tem ko se delajo vsi ti silni napori za nir in pobratenje narodov, uče v Italiji ■r°ke^ sovražiti svoje nacionalne j Pvražnike«, med katere štejejo zlasti di nas Jugoslovane, uče se vojaških °dov in celo uporabljanja orožja, pa ® samo dečki, tudi deklice, in se sploh gajajo 2a yse prej ka^or pacifiste. °ma je moč, je najvišji vzpon energi-
s	3e	dejal nekoč Benito M u s-
solmi.
liii H*narJe vse to kur se dogaja v Ita-hozi u ant’zem napram vojni psi-■Vs* lkr zaje,rna Hitlerjevo Nemčijo.
Wncn !'-SVeta’ v prvi vrsti pa ans'e^ki, dan o8''1-.1-'1 ^P^k' nam poročajo dan na nemJv rtll"tarizLranju in oboroževanju tnini eSa nar°da. »Vsa Nemčija se spre-dni 3 y. vo^aško taborišče!« je zapisal te s do+ ang*eški novinar, ko se je vrnil jjJ/°Vanja po njej. Vojaški duh se vcep-Ze v srca nežne mladine, odrasla se * vzgaja čisto tako kakor v kakšni podjetniški Šoli ali kadetnici. Pa kljub te-'u vse to še ne bi biio najhujše. Najbolje je namreč militaristična miselnost ce-v TlerntŠkih »znanstvenikov« vse do u n i-pr j2'tetnih profesorjev, miselnost, Tek ka*ero se niora človek zgroziti. Nen?5y zadnjih mesecev je nastala v vijo ze ce'° nova znanost> ki ji pra-obra *^elirwlssenschaft« — veda o Prav”1*5' ~ s kopo knjig, brošur in raz-(jr p Brunšviški univerzitetni profesor
Točn kVald B a u s e
je n. pr. napisal pridom 0 vedi o obrambi, kjer pravi uvo-te|jsf’ da je namenjen v prvi vrsti učita v rfU P01110*00 učilo, »dokler se Prej 3 ne uvede v vse ^°Ie kot obvezni 'diiijTm"* Brir°čn'k je ena najstrašnejših Vn;5’ ’ so bile kdaj napisane v prilog pjP frt10rije-Podi • dr. Bause zagovarja vojno na pra a,g' vseh mogočih argumentov in v0J: da mora nemškemu narodu skim misel. Kadar se diplomatih Po!°m ne da doseči zaželjeno, je a Seči po orožju. To ni po njegovem
H titirii lupi
samo pravica, marveč celo sveta dolžnost naroda. Na dolgo in široko, kakor je pač nemška navada, opisuje nujno potrebo vzgoje vsega naroda za obrambo in vojno. Vsak Nemec mora biti vzgojen tako, da bo videl v vsakem jezeru, potoku, hribu, gozdu in celo v podnebju uporabljivost za obrambo in napad. Ves narod mora biti tudi prežet z vero v potrebo in svetost vojne, da bo postal, ko bo treba, en sam ogromen vojni aparat. Za vojno mora biti vsak pripravljen storiti in žrtvovati vse. Nadalje govori o načinu obrambe in napada. Ker je Nemčija »razorožena« (tako uporablja Bause to lažnjivo nemško frazo) in nima velike artiljerije, tankov, aeroplanov, križark itd., bo morala v vojni seči pač po kemičnih in bi o 1 o-š k i h sredstvih. Z nepopisnim cinizmom govori o pravici, da nemški narod porabi v sili vsako sredstvo. S plini je treba po njegovem mnenju uničevati sovražnika, treba je zastrupiti z bacili le-garja reke, potoke, vodovode, vodnjake itd. Treba je umetno okužiti s kugo podgane, jih naložiti v letala In spraviti tako v sovražnikovo deželo. V Isti namen naj se za okuženje porabijo uši, bolhe, stenice itd. Tako naj svet vidi, da se zna Nemčija boriti tudi če je razorožena...
V to svojo grozotno »znanstveno razpravo« pa je vpletel celo Boga, .nemškega Boga seveda. »Morda je Bog sploh samo najvišjl vzpon volje in moči naroda!« pravi Bause. Zato je dobra samo tista vera, ki pomaga narod vzgajati v duhu »obrambe«. Nemški vojak bo lažje umrl na bojnih poljanah, če se bo za vedal, da umira za veličino nemškega Boga! Ko bere človek to knjigo, misli da jo je napisal norec v kakšni blaznici, toda ne, napisal jo je aktivni vseučillškl profesor, izdala jo je univerzitetna knji garna in razširjena je v tisoč in tisoč izvodih po vsej Nemčiji! O tej in takih knjigah diplomati v Ženevi ne bodo razpravljali, dejali bodo, da je to zasebna zadeva, ki se konference ne tiče, v res nici pa je sinteza duha, ki je objel Nemčijo po Hitlerjevi zmagi! In kakšna rešitev pred novo grozo naj bi bila kak šua zasukano sestavljena razorožitvena konvencija, spričo psihoze, ki zajema 70 milijonov Nemcev sredi Evrope? »Dokažimo, da se zna braniti tudi razorožena Nemčija!« pravi Bause! Če je stvar taka, potem je delo za razorožitev zločin proti kulturi Evrope, še tisočkrat večji zločin pa je vsaka koncesija, ki se glede oboroževanja kakorkoli prizna Nemčiji. Edina rešitev bi bila s silo zatreti in iztrebiti zalego dr. Bauseja in njegovih tovarišev!
DANES SE ŠELE SESTANETA KRA LJ ALEKSANDER IN KRALJ BORIS. — TURŠKI KOMENTARJI OBI SKA V CARIGRADU. — ITALIJANSKI TISK O POTOVANJU KRALJA ALEKSANDRA.
Koloman de Kanya o razorožitvi
ARSKA HOČE BITI »POHLEVNA« IN »MIROLJUBNA«, JE PA VSA OB-KROŽENA OD OBOROŽENCEV.
2.	oktobra. Iz Budimpešte se n! ^^žarski zunanji minister Kolo-dojjj , Kanya je dal pred svojim odho-Mfi ^^eve v Budimpešto dopkniku
Siam Mirnejšo 'ziavo> v kateri je ua-
Dr^t nie^ drugim:	Sedanje	zasedanje
r^j narodov ni toliko pomembno za-seS(a Prašanj, ki so na dnevnem redu teh falskih’ k°Hkor zaradi zaupnih diplo-HeV| razgovorov, ki se vodijo v Že-teh * naivečji tajnosti. Glavni predmet UJe , 2g°vorov je razorožitveno vpraša *WP/iČakuie Madžarska z veliko ne-^tjo, da se ustvari splošna razoro-
žitev, ker je danes popolnoma nezaščitena v srednji Evropi in ker jo obkroža tesen obroč držav, ki so povezane med seboj z močnimi zvezami. Madžarska vlada ne stremi po oborožitvi temveč želi, da se ustvari pravično ravnotežje si v Evropi, kar predstavlja organski pogoj za trajen mir.
NAŠ NOVI POSLANIK V RIMU.
RIM, 2. oktobra. Včeraj dopoldne ob uri je prispel v Rim novi jugoslovan-■ k, poslanik pri Kvirinalu g. Jovan Du Čič.	0
VARNA, 2. oktobra. Jugoslovanski kraljevski par je spored svojega potovanja po Črnem morju nekoliko spremenil, ker je včeraj ostal v Bal-člku in se nato odpeljal v Medžidijo, kjer je prisostvoval spominskim sveča nostifn na čast padlim jugoslovanskim borcem v Dobrudži. Nj. Vel. kraj Aleksander je ob tej priliki položil krasen venec na spomenik padlih junakov. Nj. Vel. kralj in kraljica sta prenočila v Balčiku, davi pa sta se vkrcala na jugoslovansko križarko »Dubrovnik« in odplula proti Varni, kjer se pričakuje njun prihod okrog poldneva. Tukaj se bosta Nj. Vel. kralj in kraljica sestala z bolgarskim kraljevskim parom. Vse mesto in pristanišče sta okrašena z bolgarskimi in jugoslovanskimi zastavami. Med prebivalstvom je opaziti povodom tega visokega obiska velikansko navdušenje in veselje.
CARIGRAD, 2. oktobra. Vsa tukajšnja javnost je sprejela vest o obisku jugoslovanskega kraljevskega para z velikim zadovoljstvom in se vsestransko poudarja pomen tega obiska za nadaljnji razvoj političnega položaja na Balkanu, zlasti pa za izboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Turčijo. Visokima gostoma se pri-
pravlja veličasten sprejem, v čigar ospredju stoji predsednik turške repu blike Keinal paša, ki je znan kot odločen in vnet zagovornik turško-jugo-slovanskega zbližanja. Jugoslovanska kraljevska dvojica bo ostala v Ca rigradu predvidoma dva dni, nato pa se bo odpeljala na Grško, kjer pa njen obisk ne bo imel oficijelnega značaja.
RIM, 2. oktobra. Kakor ves ostali svetovni tisk, pripisuje tudi italijanski potovanju jugoslovanske kraljevske dvojice največji politični pomen, pri čemur poudarja, da je povzdignil ta dogodek južnovzhodno Evropo kakor tudi Turčijo na položaj mogočnih političnih činiteljev. V zvezi s tera^ se naglasa, da se mudi bivši grški ministrski predsednik Venizelos v Ankari kamor bo prispel 10. t. m. tudi romunski zunanji minister Titulescu, do-člm se pričakuje 29. t. m. v Ankari še obisk Litvinova in Vorošilova. V zvezi s sestankom jugoslovanskega kralja Aleksandra in predsednika turške republike Gazija Mustafa Kemala paše piše italijanski tisk prav resno o možnosti ustvaritve balkanske zveze. Venizelos je svoj odhod iz Turčije od-godil z namenom, da bi se mogel sestati z jugoslovanskim vladarjem.
Gospodarska obnova srednje Evrope
ITALIJANSKA SPOMENICA IN STA LIŠČE MALE ANTANTE. ITALIJA FAVORIZIRA AVSTRIJO IN MADŽARSKO.
PARIZ, 2. oktobra. Včerajšnji jutrnji listi z velikim zanimanjem komentirajo italijanski memorandum o gospodarski obnovi srednje Evrope. »Petit Parisien« pravi, da vsebujejo ti predlogi celo vrsto ukrepov, kako naj bi se izvedli sporazumi, sklenjeni v Stresi. V neki ženevski vesti, ki je v zvezi s tem, poroča isti list, da nagiašajo predstavniki male antante, da tudi njihove države prijateljsko pozdravljajo idejo, naj bi se v Stresi sklenjeni sporazumi vendarle že pričeli praktično izvajati. List zastopa odločno mnenje, da pomeni vse to vprašanje nova neposredna pogajanja v teh zadevah. Obenem pa poudarja, da predstavniki male antante, od katerih je odvisna tudi vsa rešitev tega vprašanja, smatrajo, da se ne bodo mogla razpravljati še v tekočem zasedanju Društva na-
rodov v Ženevi, ker je program tega zasedanja posvečen raznim drugim nujnejšim zadevam. »Journal« naglasa, da je odločujoča okoliščina, koliko se italijanski predlogi strinjajo z namerami, željami in interesi male antante. Ne zdi se pa, da bi se italijanski predlogi preveč strinjali s stališčem male antante, vsaj če sodimo po zavzemanju Italije za specialne interese Avstrije in Madžarske. Edina dotakljiva točka med italijanskim in francoskim stališčem se pa zopet zdi le skupna želja, da se ne dovoli priključitve Avstrije k Nemčiji. List je mnenja, da se mora Francija sedaj še krepkeje oklepati stališča male antante. V zvezi s tem je postal zelo pomemben novi položaj na Balkanu, zlasti pa tesnejše zbli-žanje Jugoslavije in Bolgarske.
Nova avstrijska ustava
DUNAJ, 2. oktobra. List »Innsbrucker Nachrichten« objavlja kot vodilni organ javnega mnenja izvleček iz avstrijske ustavne reforme, katere koncept je izdelal dr. Ender. Po tem osnutku bi bilo bodoče avstrijsko narodno predstavništvo sestavljeno iz treh zbornic, in sicer iz korporacijskega sveta, svet dežel in narodnega sveta. Narodni svet bi štel 60 članov. Volilno pravico bi imeli le državljani, ki so dopolnili 30. leto starosti.
Strašna nesreča na Japonskem
TOKIO, 2. oktobra. Včeraj popoldne se je zgodila blizu Kumamota težka pomorska nesreča. Neki luksuzni parnik, ki je bil popolnoma zaseden po izletnikih, se je zaradi preobremenjenosti pričel potapljati in je Izginil pod morsko gladino tako naglo, da ja biha reševalna akcija
skoraj nemogoča. Na parniku je nastala nepopisna panika. V valovih je našlo takojšnjo smrt 22 oseb, dočim 100 potnikov še vedno pogrešajo. Rešenih je Mio samo 40 oseb.
RUSI POTOLKLI PICCARDA.
KOLOMNA, 2. oktobra. Ruski strato-sferni balon, ki je dosegel višino 19.000 m, se je spustil tukaj v soboto otkrog 5. ure popoldne. Balon je bil viden že dolgo pred pristankom. Navdušenje ljudi je bilo ogromno, ko je balon popolnoma mirno in v redu pristal in ko so se odprla vrata gondole, iz katere so izstopili vsi trije letalci živi in zdravi. Navdušeni meščani so jih dvignili na ramena in jih odnesli v mogočnem sprevodu v 4 km oddaljeno mesto, kjer je bil takoj spontano prirejen velik meeting, na katerem so opisali letalci svoje vtise in doživljaja.
Dnevne
lz železniške službe. V Št. IIj je premeščen in imenovan za načelnika postaje Anton Štrubefj, doslej v Logatcu. Minister Srkulj v poplavljenih krajih.
Zadnje dni preteklega tedna si je minister za zgradbe g. dr. Srkulj ogledal poplavljene kraje. Prišel je tudi v Celje in okolico ter obljubil, da bo storil vse potrebno, da se bodo mogla pričeti razna regulacijska dela.
Dar lavantinskega knezoškofijskega ordinariata poplavljencem. Lavantinski kne-zoškofijski ordinariat je daroval za po-plavljence 10.000 Din kot prvo nujno pomoč. Uvedel pa je tudi nabiralno akcijo za poplavljence po vsej škofiji.
Volilcem v Delavsko zbornico. Glavni akcijski odbor za volitve v Delavsko zbornico objavlja: Krajevne akcijske odbore, ki so se ustanovili za volitve v Delavsko zbornico, prosimo, da nam takoj javijo naslov svojega predsednika in predstavnika kandidatne liste nacionalnega delavstva, kolikor tega še niso storile. Zadeva je nujna. Naslove pošljite na banovinsko tajništvo JNS, ali tajništvu NSZ v Ljubljani.
K pozivu mariborske davčne uprave vsem davčnim obvezancem, ki smo ga objavili v sobotni številki, naknadno sporočamo, da poteče rok za vložitev prijav za odmero zgradarine za prihodnje leto dne 1. novembra in ne 1. oktobra, kakor je bilo pomotoma javljeno.
Posestno gibanje. Posestnica Marija Klaričeva je prodala hišo štev. 39 na Bet-navski cesti odvetniku dr. Lenartu Boe-ziu za 480.000 Din; Marija Lipova je prodala hišo Viktoriji Vekšajderjevi za Din 180.000; Ivan Vinkler pa je kupil hišo v Valvazorjevi ulici od posestnice Ivanke Gajškove za 215.000 Din.
Pojasnilo glede odpovedovanja radio-postaj. Čeprav so pojasnila prometnega ministrstva razglašena na vseh poštnih uradih, vendar mnogi naročniki še danes ne vedo, da pošte ne morejo in ne smejo sprejemati ustnih odpovedi radio postaj in tudi takih pismenih odpovedi ne, ki so vložene po preteku roka. Z ozirom na to razglaša naša poštna direkcija ponovno, da je prometno r -istrstvo izdalo z odiokom o odpovedi radio postaj to-le pojasnilo: Odpovedi radio postaj se ne smejo sprejemati ustno, marveč le na podlagi pismenih s kolkom 5 Din kolkovanih vlog. Vsak naročnik, ki želi odpovedati svoj radio, mora to storiti v teku tromesečja, za katerega ima že plačano naročnino. Če to stori po preteku, mora plačati naročnino še za vse tisto tromesečje, v katerem je vložil odpoved.
Službeni list dravske banovine objavlja'v letošnji 79. številki: Uredbo o spremembah in dopolnitvah v uredbi o ureditvi ministrstva za prosveto; odločbo o razveljavljenju pragmatike uslužbencev posredovanja dela; odločbo o razporedit Vi zvanj redarstvenega fizika; odločbo o cenah »Karnniktita«; razpis o premečnini ognjišča z avtomatsko premično'rešetko; seznam strojev in strojnih delov izdelanih v naši državi; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin in razne objave iz »Službenih novin«.
Mednarodna železniška konferenca. V času od 6. do 15. oktobra bo v Bukarešti mednarodna železniška konferenca za potniške vozne rede. Razpravljala pa bo tudi o vprašanjih, ki so v zvezi , s sim-plonskimi vlaki in o vseh ostalih vprašanjih, ki so v zvezi z mednarodnim potniškim prometom.
Počastilni večer mariborski strelski eki. pi. Mestna strelska družina v Mariboru in slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor, priredita mariborski strelski ekipi počastilni večer jutri v torek 3. t. m. ob 20: uri v »Mariborskem dvoru". Zvezne strelske družine, ki so prejele zadevna vabila, naj vzamejo gornje obvestilo na znanje in pošljejo svoje delegate.
Poučne ekskurzije Ljudske univerze. Ljudska univerza bo prirejala tudi letos svoje poučne izlete v razna industrijska podjetja. Prva ekskurzija bo v četrtek 5. t. m. v Franzov mlin in tovarno za testenine. Izleta se lahko vsakdo udeleži. Zbirališče na Glavnem trgu pod »Veliko kavarno«. Odhod točno ob dveh.
Iz Zveze mladih intelektualcev. Brezposelni učitelji: dežurna služba jutri od 10. do 12. ure. Prosimo točnost^	1
Kongres naše mladine. V Novem mestu je bil preteklo soboto in nedeljo kongres Zveze jugoslovanskih srednješolskih zdru ženj, ki so se ga udeležili številni delegati raznih družin, med njimi tudi zastopniki iz Maribora. Kongres je bil otvor jen s Cankarjevim »Jakobom Rudo«. Zborovanje je bilo zelo živahno. Vsi delegati so se zedinili v tem, da je glavni smoter vsega srednješolskega gibanja delo za srečo in lepšo bodočnost močne Jugoslavije. Za novega predsednika zveze je bil izvoljen dijak Lojze Korzika.
Prenovljen mestni avtobus. Preteklo soboto je prispel v Maribor prenovljen avtobus, ki bo vozil na progi Maribor— Celje. Novo karoserijo -je izdelala ljubljanska tvrdka Rojina in vzbuja prenovljeno vozilo splošno pozornost.
Licitacija najdenih predmetov. V uradu za najdene predmete na glavnem kolodvoru bo licitacija raznih predmetov, ki so jih potniki pozabili v vlakih in čakalnicah, še jutri v torek in v sredo, vsakokrat od 9. do 12. ure.
Velike ugodnosti pri potovanjih v Švico. Mariborska Tujsko-prometna zveza opozarja občinstvo na švicarski potovalni teden, ki traja od 30. septembra do 9". oktobra in imajo potniki pri tem izredne ugodnosti. Vozni listek v Švico velja tudi za brezplačen povratek. Vse podrobne informacije daje pisarna »Potnika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, telefon št. 2122.
Učiteljsko društvo Maribor-mesto ima
svoj letni občni zbor v sredo, dne 4. oktobra ob pol 9. uri na I. dekliški osnovni šoli. Na dnevnem redu so poleg običajnih poročil tudi poročila o banovinski in državni skupščini v Ljubljani.
Skupna vaja za »Vodo« bo drevi ob pol 20. uri na odru Narodnega gledališča. Začetek točen za zbor in Statiste!
Nalezljive bolezni. V našii banovini je v času od 8. do 14. septembra obolelo skupno 76 oseb, in sicer za davico 36, za tifusom 16, za škrlatinko 10, za grižo in šenom po 6, za krčevito odrevenelostjo pa 2 osebi.
Uradna občinska deska — na svinjskih hlevih. Prejeli smo: Pretekli teden sem bil po opravkih v Rošpohu. Hotel sem pri občinskem, uradu poiskati podatke o neki poselski knjižici, katero je.ta občina izdala nekemu mojemu uslužbencu. Nisem skoraj mogel verjeti svojim očem, ko sem videl, da je uradna občinska deska, ki je bila popreje. obešena na hišnem poslopju ga. župana, m ki mora po predpisih viseti na dostojnem mestu, sedaj nabita na svinjskih hlevih. Mislil sem, da je župan prenesel svoje uradne prostore v svinjske hleve. Ko sem pa pri vratih po gledal v hleve, ni bilo niti svinj niti župana, tako da sem se moral brezuspešno vrniti. Hudomušneši pravijo, da je župan zato preselil pisarno v svinjske hleve, ker meni, da ga bodo stranke manj nadlegovale, če bo v svinjskih hlevih uradoval. Radoveden sem, kaj poreče k ta kemu poniževanju uradne oblasti okrajno glavarstvo v Mariboru.
Rekord v drobni pisavi. Že ves čas se za rekord v drobni pisavi prekljata Ljub Ijana in Maribor. Tekmovalci so se po javili izmenoma v Ljubljani in Mariboru. Sedaj ima rekord Ljubljana, ki ji ga je dal Ljubljančan Vlado Burger, ki je napisal na navadno dopisnico v 252 vrstah 9.336 besed z 38.887 črkami ter tako po sekal dosedanjega rekorderja za 22 vrst, 611 besed z 2.786 črkami.
Mlada žrtev Drave. Ko je v petek popoldne odhajal z doma v bližnji gozd po opravkih tesar Andrej Golob iz Vurmata pri Selnici ob Dravi, je pustil doma sama brez nadzorstva svoja dva otroka, 4 in 21etnega dečka. Golobova hiša stoji tik ob strugi Drave. Mlajši otrok se je oči-vidno hotel podati za očetom, pri tem pa je padel in se skotalil v Dravo, kjer je utonil. Ker dela Drava tamkaj zaliv s skoraj stoječo in le lahno krožečo vodo, je Drava otrokovo trupelce kmalu pri-plavila nazaj pred domačo hišo, kjer so ga starši potegnili na suho.
Smrtonosne opekline. Že v soboto smo poročali, da je zadela 21etnega sinčka zasebnice Marije Lepenikove na Koroški cesti strašna nesreča. Pri padcu v lonec kropa se je nevarno opekel in dragi dan po prevozu v bolnišnico umrl.
Štiri leta težke ječe. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je zagovarjala preteklo soboto posestnica Marija Heričeva iz Drstla, obtožena, da je letos v maju z železnim drogom do smrti pobila prevžitkarja Josipa Petka, starega 72 let. Heričeva in njen mož sta pred 3 leti kupila posestvo od Petka, ki pa si je v kupni pogodbi izgovoril dosmrtni prevžitek. Radi tega so se Heri-čevi in Petek češče prepirali, letos na pomlad pa se je iz teh prepirov, izcimilo strašno sovraštvo, ki je pokopalo starega Petka, mlado posestnico Heričevo pa spravilo na zatožno klop. Pri razpravi se je zagovarjala s silobranom, toda senat njenega zagovora po zaslišanju raznih prič ni mogel upoštevati in jo je obsodil na 4 leta težke ječe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 ‘let.
Onesveščenka na cesti. Predvčerajšnjim dopoldne se je zgrudila na stopnji-šču, ki vodi z Glavnega mostu k Dravi, neka starejša ženska in obležala nezavestna. Službujoči stražnik in pasanti so ji priskočili na pomoč, vendar je niso mogli obuditi k zavesti. Zato so bili poklicani na pomoč reševalci, ki so žensko odpeljali v bolnišnico. V ko*šari, ki jo je imela neznanka-pri sebi, je bila najdena med drugimi predmeti tudi dopisnica, naslovljena na Marijo Pernatovo, vdovo po poštnem kontrolorju in stanujočo v Prešernovi ulici na Pobrežju.
Nenavadna nesreča se je pripetila v soboto 181etni dninarici Alojziji Mejalovi iz Ranč, ko je pometala po izbi v stanovanju nekega tamkajšnjega posestnika. Ko je segla z metlo tudi pod posteljo, je sprožila petelina tamkaj ležeče skrite lovske puške. Po sobi je zadonel strel in svinčena zrna so zadela Mejalovo v levo nogo nad gležnjem. Obstreljenko so morali prepeljati na zdravljenje v mariborsko bolnišnico.
Dve tatvini. V soboto dopoldne je pripeljala na mariborski Glavni trg na prodaj razno sadje posestnica Dragica Ves-naverjeva z Zgornje Pristave pri Ptuju. Ko je bila zaposlena s prodajanjem, je izrabil to priložnost neznan dolgoprstnež in ji izmaknil pleteno košaro z denarjem, rjavim prtom, belim prtičem, hlebom kruha in steklenico sadjevca vred. Vesna-verjeva trpi znatnejšo škodo. Istega dopoldneva je izgini] med delom pri pokrivanju strehe na tukajšnji škofiji s podstrešja Nassimbenijevemu delavcu Josipu Korenu od Sv. Petra pri Mariboru volnen svveater, vreden 100 Din.
Neprijeten doživljaj je imel v soboto opoldne na Glavnem trgu učiteljiščnik Gustav Kincl, ko je stopal po pločniku ob mesarskih stojnicah. Nenadoma je dobil z debelim lesenim drogom močan udarec po desni strani glave. Udaril ga je, očividno bolj iz zlobe, kakor pa po nesreči, neki mesarski pomočnik, ki pa je takoj nato izginil s trga. Kincl je moral spričo občutne poškodbe poiskati zdravniško pomoč, krivca pa išče policija.
Nesreče pri delu. V soboto zjutraj se je pri delu nevarno obrezal 251etni ključavničar Josip Hernah iz Vinarske ulice in si poškodoval desno podleht. Slični nezgodi sta se pripetili med delom 421et-nemu železničarju Joži Megliču s Pragerskega, ki si je obrezal desno podleht in prste in pa 261etnemu zidarju Štefanu Jarcu iz Bohove, ki se je občutno vrezal na levi roki. Vsem trem so nudili potrebno prvo pomoč mariborski reševalci.
Kino Union. Danes v ponedeljek zadnjič izborna veseloigra »Amor na vrvici« z Magdo Schneiderjevo in Albachom Ret-tyjem. Od torka dalje že dolgo napovedani velcfilm »Sanje vsake žene« z Gustavom Frohlichom in Noro Gregorjevo. Prekrasen Ijiibavni film genialnega režiserja Geze BoIvaryja in komponista »šia-gerjev« Roberta Stolza.
Grajski kino. Danes v ponedeljek zadnji dan »Na povelje, gospod narednik«. Jutri v torek se začne izborna veseloigra »Dunaj v pesmi in ljubavi«. Mihael Boh-nen, Paul Horbiger, Lee Parry, Greti rheimer. Najveselejša zabavna opereta, zadnjikrat v Mariboru.
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro pre-lavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« grenčic# pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati.
REPERTOAR.
Ponedeljek, 2. oktobra: Zaprto.
Torek, 3. oktobra ob 20. uri: »Roksi«.
Premiera. Red B.
Sreda, 4. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 5. oktobra ob 20. uri: »Gospoda
Glembajevi«. Red A.
Za drugo premiero letošnje sezone bodo uprizorili v torek 3. t. m. Connersovo veseloigro »Roksi«. To delo je jako za* bavno in obravnava vsebinsko na izredno duhovit način problem moderne P®* pelke. Uprizorili so ga z velikim uspehom že po vseh večjih odrih tujine. Maribor*, sko uprizoritev pripravlja glavni režisef Jože Kovič, nastopijo pa Kraljeva, Za* krajškova, Starčeva, Savinova, P. Kovič-J. Kovič, Nakrst in Furijan. Premiera k® za red B.
Prva ponovitev Krležine drame »G0* spoda Glembajevi« bo v četrtek 5. t. niza red A. To delo je ob svoji premieri doseglo odličen uspeh ter ga je številno navzoče občinstvo navdušeno sprejelo.
Vombergarjeva »Voda« na mariborskem odru. Tretja letošnja premiera bo v najkrajšem času. Uprizorili bodo »Vodo«, komedijo domačega pisatelja Jože Vombergarja. To delo je med novejšimi slovenskimi komedijami nedvomno najboljše. Režira Vladimir Skrbinšek, nasto* pijo Dragutinovičeva, Starčeva, Barbiče-va, Kraljeva, Zakrajškova, Grom, Škrbin* 'šek, P. Kovič, Rasberger, Blaž, Kurija3, Nakrst, Tovornik, Gorinšek, Harastovič-Medven, Sancin, Verdonik in Crnobori.
_______________________	4
V slučajih zastrupljenja povzročene#2 po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kak°r tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opb* kokainu je uporaba naravne »Franz Jo5®* fove« grenčice bistven pripomoček. Zd'ra'j niška strokovna dela navajajo, da Prl zastrupljenju s svincem staropreizkušefl2 »Franz Josefova« voda ne odpravi sati]3 trdovratno zapeko, temveč, -da učinkuj® tudi kot specifično protisredstvo. »Fr2*** Josefova« grenčica se dobi v vseh lekaF nah, drogerijah in špecerijskih trgovin3®;
Zbor malih harmonikarjev ISSK M3 bora. Poučevanje je prevzel gospod Pr£>” fesor Viktor Švajger. Pouk se začne j3* nes 2. oktobra ob 5. uri na klasični Slt3* naziji, Koroščeva ulica. Načelnica. , Krvav nočni dogodek v Splavarski 33< ci. Na svojem nočnem službenem obh<*7 je našel včeraj kmalu po polnoči polic*1' ski stražnik v Splavarski ulici pred Pl3'** čevo gostilno na tleh ležečega nek®#3 nezavestnega moškega, ki je močno kf* vavel iz velike rane na glavi nad til31' kom. S pomočjo sosedov je spravil znanca na reševalno postajo, kjer s o #3 obvezali in spravili k zavesti. Iz zmede' nega ranjenčevega govorjenja je bilo sP0, znati, da niti sam ne ve, kako je bil P0!, škodovati. To pa je pojasnil polk13 brivski pomočnik Ivan Bela, ki je iz Ijave kakih 20 korakov malo prej V14l| da je šel poškodovanec, ki je železni3"! ključavničar Josip Herič iz Bistrice P^ Limbušu, v družbi nekega moškega P® temni Splavarski ulici. Nenadoma sta 53 z neznancem sprla in je Herič svoje313 tovarišu prisolil zaušnico, nakar ga je 3®J znanec pobil z nekim trdim predmeto3 na tla. Herič se zdravi zaenkrat v mači oskrbi, dočini poizvedujejo po 31 govem pobeglem tovarišu varnost3 oblasti.
Kača je pičila včeraj popoldne 43leWe ga viničarja Franca Šmigoca iz Košak3 v levo roko. Šmigoc je prihitel po zdi-3 niško pomoč v mariborsko bolnišnico-Ukradeno kolo. Preteklo nedeljo je ]? znan storilec ukradel zasebnemu ura1d'1, cu Rupertu Imenšku pred pisarno šPf. . cije »Balkan« na Aleksandrovi cesti, kJ je uslužben, moško kolo znamke »P3^1 ' vredno 1000 Din. Kolo ima evidenčno s vilko 9009.	|
Obup nad življenjem. V Dolgi vasi P Dolnji Lendavi si jc pognal pretekli P tek iz puške kroglo v srce posestnik “ tija Duh. Nesrečnež se je.zgrudil 33.ll1.t, stu mrtev. Kaj ga jc gnalo v tako ž3ljS no smrt, ni točno znano.	^
Vremensko poročilo mariborske mO ^ orološke postaje. Davi ob 7. uri jc I£3Z toplomer 13.2 stopinj C; minimalna tet peratura je znašala 12.8 stopinj C; ba meter je kazal pri 17.2 stopinjah ' L. reduciran na ničlo pa 741.2; relativna V
ga 94; vreme je, jasno in solnčno.
Druge sokolske župne lahkoatletske
tekme
LEPI USPEHI DRUGIH ŽUPNIH LAHKOATLETSKIH TEKEM.
aniezni rezultati so bili naslednji:
Mariborska sokolska župa je priredila Poteklo soboto in nedeljo druge lahkoatletske tekme, na katerih je nastopila pada sokolska generacija, ki je poka-za-a odlično znanje in vzorno disciplino ter aa ta način manifestirala za telesno vzgo-m’ av^eno si nalogo je tehnični odbor ^anborske sokolske župe rešil odlično. r2anizacija in vodstvo zaslužita po pra-^ Vse priznanje.
d 300 prijavljenih se je javilo na star-28S ntaJetnem telovadišču Sokola-matice j-- tekmovalcev. Tekmovalo se je na let-s JP/riovadišču Sokola-matice in na so-riborem nogomeblem igrišču ISSK Ma-
Pos;
člani posamezne panoge:
®k 100 m: 1. Stropnik Ivo, Maribor-atica 11.8, 2. Starašina Gustav, Mari-l r'ttlatica 12.4, 3. Perme Milan, Mari-j/^tiea 12.4; tek 200 m: 1. Stropnik ?m0’ Maribor-matica 25, 2. Prusch Karl, ^°venjgradec 26.1, 3. Gajšek, Slovenj-Sln ,26-4; tek 400 m: 1. Prusch Ivan, Ut ^enigradec 58, 2. Kompara, Maribor tel * ’1 3- Rak Evald’ Maribor III 60;
* 800 m: i. Ketiš, Maribor I 2:18.2, 2. pdhič Sebastjan, Radvanje 2:20, 3. Rak vald, Maribor III 2:32; tek 1500 in: 1. °!enc Ivan, Pragersko 4:39.1, 2. Muhič i-, astjan, Radvanje 4:50, 3. Cerkvenič I 0ro, Maribor I 4:53; tek 3000 m: L Do-pne Ivan, Pragersko 9:5.1, 2. Firm Beno, {jdvanje 10:01.4, 3. Muhič Sebastjan, Juvanje 10:23.1; štafeta 4X100 m: 1.
aribor-matica (Stropnik, Perme, Požar, ^rasina) 49 sek., 2. Maribor II 52.2, 3. hod« a 54,2 ’ ba,kanska štafeta za pre-4-06?	žuPe:	1.	Pobrežje	v času
PrisnpU Marib(>r III 4:14.2, (kot prva je 3.304 ,Pa c*'i štafeta Maribor I v času Vvia’ . , Pa	diskvalificirana); skok
Ca 1 fin 'V' Arnuš Otmar, Maribor-mati-155 7 ’n .Mlekuš Albert, Maribor III j č, • Orobina Mio 155; skok v daljino: PriK u°P"ik ^V0’ Maribor-matica 6.19, 2. kot r - n’ Slovenjgradec 5.89, 3. Ko-č 02ef, Radvanje 5.82; troskok: 1. Hi, e° Adolf. Studenci 11.82, 2. Strop-jv Ivo, Maribor-matica 11.75, 3. Prusch
Slovenjgradec 11; skok s palico: 1. e har Ivo, Maribor-matica 3.10, 2. Ar-' Otmar, Maribor-matica 2.90, 3. Zu-1 ^Avgust, Studenci 2.70; met krogle:
^ak Franjo. Maribor-matica 11.26, 2.
Čelhar Ivo, Maribor-matica 10.85, 3. Polič Zoran, Sv. Lenart 10.63; met kopja: 1. Ribarič Vlado, Maribor III 39.30, 2. Polič Zoran, Sv. Lenart 37.20, 3. Kržišnik Franc, Sv. Benedikt ,36.34; met diska:
1. Čelhar Ivo. Maribor-matica 34.96, 2. Polič Zoran, Sv. Lenart 33.46, 3. Rak Franjo, Maribor-matica 32.78; met kladiva: 1. Čelhar Ivo, Maribor-matica 31.32,
2. Rak Franjo. MaribOr-matica 29.43, 3. Arnuš Otmar, Maribor-matica 26.58.
Članice posamezne panoge:
100 m: 1. Tušak Milena, Maribor-matica 14.4, 2. Goleš Jadviga, Maribor I 15, 3. Leban Rika 15.3; 60 m: 1. Uršič Štefka, Pragersko 9,	2. Posega Berta,
Maribor-matica 9.4, 3. Florjančič Mira 9.6; skok v višino: 1. Tušak Milena, Maribor-matica 132, 2. Vičič Tončka, Maribor-matica 130, 3. Florjančič Mira 120; skok v daljino; 1. Golež Jadviga, Maribor I 4.25, 2. Vršič Št., Pragersko 4.07,
3. Leban Rika, Maribor I 3.75; met krogle: 1. Vičič Tončka, Maribor-matica 8.15,
2. Florjančič Mira, Maribor-matica 8, 3. Čelhar Lili, Maribor-matica 6.76; disk:
1.	Tušak M. Maribor-matica 21.25, 2. Vičič Tončka, Maribor-matica 20.05,	3 Čelhar Lili, Maribor-matica 19.40; met žoge s pentljo: 1. Florjančič Mira, Maribor-matica 30.58, 2. Vičič Tončka, Maribor-matica 27.94, 3. Tušak Milena, Maribor-matica 27.73.
Višebo ji:
Člani-šesteroboj: 1. Perme Milan, Maribor-matica 2618.07, 2. Rak Franjo, Maribor-matica 2562.45, 3. Ban Albin, Maribor II 2.475.20; članl-peteroboj: 1. Požar Danilo, Maribor-matica 2.298, 2. Slavinec Branko, Maribor-matica 1.927.60,
3. Rak Evald, Maribor III 1.848.10; moški naraščaj-četveroboj: 1. Grgič Svetozar, Maribor-matica 3.109.50, 2. Škapin Boris, Maribor-matica 2.510.30, 3. Zupan Ernest, Studenci 2.306.20; moški nara-ščaj-troboj: 1. Mravljak Ivan, Maribor-matica 2.200.50, 2. Rusian Albert, Ptuj 2.14725, 3. Dovjak Franjo, Maribor I 2.102.25; ženski naraščaj-troboj I: 1. Kovič Ančka, Maribor-matica 1.256, 2. Pirnat Milka, Maribor-matica 1.213, 3. Brumen‘Elica, Sv. Lenart 1.183; ženski naraščaj-troboj II; 1. Zorko Franja, Maribor I 729, 2. Lukežič Marija, Maribor I 657, 3. Konig Frida, Tezno 619.
Šport
Slavija (Varaždin) :ISSK Maribor 3:2.
ISSK Maribor je včeraj gostoval v Varaždinu ter odigral proti tamkajšnji SK Slaviji prijateljsko tekmo, ki je končala s porazom ISSK Maribora v razmerju 2:3. »Maribor« je nastopil v močno spremenjeni postavi.
Ostale nogometne tekme.
Čakovec: Čakovečki SK:Hermes (Ljub ijana) 5:5 (4:2).
Celje:	SSK Celje:Elan (Novomesto)
4:1 (3:1). Kvalifikacijska tekma za vstop v podzvezno ligo.
Osijek: Primorje:Slavija 4:1 (3:0).
Zagreb: Hašk:BSK 4:3 (2:2).
Beograd: BASK.‘Hajduk 2:1 (1:0).
Novisad:	Concordia:	Vojvodina	2:2
(1:1).
Dunaj: Avstrija:Madžarska 2:2 (2:0).
Balkanska olimpiada.
Včeraj so se pričele v Atenah letošnje balkanske igre. Rezultati so bili naslednji: 100 m: Frangudis (G) 10:8, 2. Semih (T) 11, 3. Kristov (B) 11.4, 4. Kovačič (J)
11.5. 800 m: 1. Georgapos (G) 2:00.3, 2. Pasi (G) 2:00.4. 3. Zorga (J) 2:00.5, 4. Popoviči (R) 2:00.6. 10.000 m: 1. Krevs (J) 33.44, 2. Manea (R) 33.45, 3. Pauris (G) 33.46, 4. Lahos (G) 33.47. Štafeta 4X400 m: 1. Grška 3:34, 2. Romunija 3:38,
3.	Jugoslavija 3:40. Skok v višino: 1. Hajdar (T) 1.80 m, 2. Panajotov (B) 1.75,
3.	Paterakis (G) 1.75, 4. Gančev (B) 1.75. Met krogle: 1. Vesi (T) 13.79, 2. dr. Na-rančič (J) 13.68, 3. Spahič (J) 13.69, 4. Zivas (G). Po točkah je vrstni red naslednji: Grčija 39, Jugoslavija 24. Turčija 23, Romunija 22, Bolgarija 16, Albanija 2.
Hazena v Ptuju, V nedeljo popoldne je bila v Ptuju prvenstvena tekma hazen SK Čakovec:SK Ptuj. Zmagale so Ptujčanke v razmerju 15:2 (6:0).
srčno pozdravil predsednik br. Luknar. Zastopnik vojske br. por. Šolar je govoril o nacionalnem pomenu strelskih družin za našo severno mejo in nazdravil naši vladarski hiši, starešina Sokola br. Tušak pa je pohvalil složno delo Sokola in Strelske družine.
Na zmagovalni tarči je odnesel prvo nagrado z 82 točkami br. Franjo Pregl,
2.	nagrado poveljnik orožniške postaje br. Bajec (78 točk); 3. šol. upr. br. Tušak (76 točk); 4. soproga učitelja gospa Luknar (72 točk). Na tarči novincev si je priboril prvo mesto br. Kosec ml. (51 točk), drugo Oskar Gornik (48 točk), 3. br. Lavicki (45 točk), 4. Vukovič (43 točk). Na damski tarči si je priborila prvo mesto gospa Marija Luknarjeva, drugo gdč. Pšeničnikova in 3. mesto ga. Šoperjeva. Zmagovalca na zmagovalni in damski tarči sta prejela poleg darila še lično spominsko kokardo s strelskim znakom.
Odpovedali pa so na tekmi nekateri starejši strelci. Tako se je plasiral br. Luknar na zmagovalni tarči šele na 10. mesto in g. Martin Podlipnik na 14. mesto. Hvalevredno pa je dejstvo, da so naše dame vrlo tekmovale na vseh tarčah. Skupno je bilo razdeljenih 32 ličnih nagrad, katere je preskrbel marljivi društveni delavec br. Sinič. Po razdelitvi nagrad se je razvila prijetna zabava, ki je dokazala prisrčno družinsko harmonijo naših članov. Vsem darovalcem in nabirateljem naj bo izrečena najlepša zahvala, vrlim tekmovalcem strelcem pa najlepše priznanje!
Prva nagradna tekma Strelske družine Tezno
V nedeljo 24. septembra je priredila pred meseci ustanovljena Strelska družina na Teznem svojo prvo društveno nagradno strelsko tekmo na strelišču v Radvanju. Kljub neugodnemu vremenu je bil obisk zelo velik. Tekmovalo se je v treh skupinah.
Po tekmovanju so se zbrali člani družine v lepo okrašeni gornji dvorani gostilne Peklar. Sestanek so počastili zastopniki vojske, mariborske Strelske dru žine in domačega Sokola, katere je pri-
Določanje starosti po laseh.
V Združenih državah Severne Amerike je prišel neki zdravnik na podlagi dolgoletnih opazovanj do zelo zanimive ugotovitve, ki bo imela velikanski pomen zlasti za kriminalistiko. Dognal je namreč, da je mogoče ugotoviti starost človeka enako kakor starost drevja, po številu krogov na laseh. Na lasu dvajsetletnega mladeniča je na razdaljo vsakih deset milimetrov po 6 krogov, dočim ima las štiridesetletnika na istem prostoru 12 krogov. Ta teorija bo silno koristila kriminalnim uradnikom pri ugotavljanju iden titet.
Tatvina draguljev.
Pred kratkim je bilo vlomljeno v stari geološki muzej v Londonu. Vlomilci so razbili stekleno omaro in odnesli iz nje 46 dragocenih kamnov v vrednosti okrog 2000 funtov. Z bogatim plenom so izginili brez sledu. Ravndi so pri svojem poslu tako spretno in previdno, da jih ni slišal niti nočni čuvaj muzeja, ki je bil v kritičnem času v sosedni solbi.
Politični lovi
kanieseda »dogaja« je zelo lepa, kar ne-hieri g0sposka, zato se mi zdi, da ga ni t,jen nanii človeka, ki ji ne bi bil naklo-
kak n‘ pr< i° 'mam zel° rad< tako
tl!rg?r Pomaranče, datlne, suhe fige ali Škj p*ed (ki pa ni nič v zvezi s tur-se ! čebelami, da ne bo pomote!), pa j0 D ar samo po sebi vriva v pero, da lq °stavim na začetek stavka pisarije, narn° Pameravam napisati. Dogaja se žostrec v zadnjem času vedno bolj po-r°Pi°nia’ da se Prirejajo takole po Ev-sih vVebki in zelo lepi politični lovi, vča-sih ^rp°srajčni, včasih sivosrajčni, vča-boij * nosrajčni, kakor pač ljubijo lovci latu - a*' ono barvo srajce. Srajce so nejgrec Postale v zadnjem času najvaž-se a Politična zadeva in se jim, o tem PreD -x dna čevljev in, do vrha klobuka k0,j r'čan, o tej nezaslišani slavi prej ni-Pfilik- SanjaI° nk Ker pa nameravam o Sej’ naPisati nekaj tudi o srajcah, jih *luži' k°m opisoval tako, kakor za-he J0 'n naJ m'» za božjo voljo, tega dan anJerij°. Zamera pri srajcah je dan-PrLmS re^ I*1 vocb v najsrčnejšem kar CrU do Nansenovega potnega lista, ,’itv.J>0rnePl z drugimi besedami do vr-v delo nomadov.
ti,	se namreč, o tem mislim pisa-
iih s> ,.se Prirejajo politični lovi. Tisti, ki itičm Jei°’ Prav*i° seveda, da niso po-ie tg/ P^arveč čisto športni lovi. To pa slj§aj 0 kakor pri norcih. Kdo je že kdaj T^k ’ b' norec priznal, da je norec? tudj9 F®č se §e nikoli ni dogodila in se Se n3. * ne bo, že zaradi tega ne, da 04 , matrija ne bi demantirala (to ni mantov!). Tako tudi politiki nikoli
ne bodo priznali, da prirejajo politične love; pa so lovi vseeno in morda prav zaradi tega politični, kakor so norci kljub zanikanju nori. Zadnjič so n. pr. imeli tak politični lov na Madžarskem. Na lov je prišla rjava srajca von Papen, nekaj je bilo črnih srajc, večino pa so imele zelene, katere je vodila srajca Gombos. V gozdu tam nekje pri Godo-loju so se te srajce sešle na politični lov, in lahko si predstavljate uboge zajce, ki sami svoj živ dan ne oblečejo nobene srajce, pa potem jelene, srne, fazane in drugo tako demokratično drobnico, kako so gledali lepe srajce in niso vedeli, katera je bolj nevarna. Ce so vesti zasebne agencije točne, so bežali najbolj pred rjavo srajco von Papenom. Pomislite. ljudje božji, kako bi vam bilo pri srcu, če bi bili zajci in bi izvedeli, da je vaš lovec Papen! Papati je za zajce in drugo divjačino strašna beseda, zlasti če pomislijo, da bi lahko kdo nje popapal.
Pa pomeni v nemščini Papen še nekaj nič manj groznega Kaj še niste nikoli slišali, da bi kdo komu rekel »Halts Pappen!« V Nemčiji je to seveda sedaj drugače in je vzklik »Halts Papen!« vsaj tako patriotičen, kakor »Heil Hitler!«, ker pomeni »Držite Papena!«, to se pa pravi naj ga drže, podpirajo, da ne pade. Papen je namreč podkancelar in če bi padel Papen, bi pade! lahkp tudi »Fiihrer«, ki se nanj opira in bi bila to za nemški narod nezaslišana nesreča.
Vse to pa seveda ni v neposredni zvezi s političnimi lovi in moram zato spet tja. kamor sem se bil nameril. Tak lov so imeli torej pri Goodoolooju (črke »o« ml ugajajo, ker me spominjajo na princese iz pravljic z zlatimi kronami in naj mi zelene srajce ne zamerijo, če sem jih morda nekaj preveč napisal, na vsak na-
čin je taka aleja »0« prav dekorativna), pa tudi pri Murzzuschlagu in še ponekod drugod. Pa se mi je, ko sem bral o teh lovih, zasvetilo v glavi in se mi je porodila velika misel, vredna, da bi dobila označbo »D. R. G. M.« (Kdor ne ve, kaj pomeni to v Nemčiji, naj bere: Drejče Rezko gurta mučki!) In ker berejo »Ve-černik« sedaj tudi v Indiji, v Madrasu, tam, kjer je pokopana Annie Besantova, odkriteljica Krišnamurtija, in ker se sliši ljubljanska kukavica doli do Nove Zelandije, bom to veliko misel napisal in razodel kar v edinem mariborskem svetovnem listu, t. j. v »Večerniku«. Moja misel je taka-le: Ker se je izkazalo (lepa beseda!), da se dogaja, da se prirejajo politični lovi in so zelo blagodejnega vpliva na mednarodno in sploh na vsako politiko, bi predlagal, da bi se sploh vsa diplomacija z vsemi konferencami prenesla na love. To bi se dalo pričeti že kar v Mariboru. Tako bi n. pr. naš gospod župan sklica! sejo mestnega občinskega sveta na lovu na divje mrjasce pod Bočem. V dobrem razpoloženju bi se ob na ražnju pečenih mrjascih in dobri kapljici dosegli lepi soglasni sklepi in ne bi bilo nikoli nobene opozicije, kljub različnobarvnim srajcam ne. Prav tako bi bile lahko seje senata in narodne skupščine na lovih, enkrat tu, drugič tam in bi bila tako vsa divjačina v državi lahko enako počaščena in ne bi bilo pritožb ne s,strani srbske ne hrvaške ne slovenske in sploh ne nobene zastran neenakopravnosti in hegemonije in takih lepih in učenih besed.
Vse to pa še ni vse. Ker Is n. pr. Belgija članica Društva narodov in ima zelo veliko posestvo Kongo v Afriki in idealen lovski revir, bi lahko povabila Društvo narodov r.a zasedanja na lovu v Kongu. Tudi za razorožitveno konfe-
renco bi bil tak lov zelo priporočljiv. Vsak delegat bi imel puško, samokres, meč in morda še bombo za pasom in bi se potem že na zunaj videlo, da so delegati razorožitvenega lova. To bi razpoloženje zelo dvignilo, in za »dvignenje razpoloženja« gre, za prav nič drugega! Če bi bilo razpoloženje zadosti dvignjeno, bi bilo delo konference že davno dovršeno. Imelo pa bi to še velik upliv na divjake v Kongu, ki še prav nič ne mislijo na razorožitev, pa bi bil nezaslišan škandal, če bi se dogodilo (ta beseda se da vsestransko s pridom uporabljati in jo zelo toplo priporočam zlasti učeči se mladini, ki se ji včasih dogodi, da je pred profesorjem v zadregi zaradi dogajanja neznanja), da bi bila Evropa raz-orožena, divja Afrika doli v Kongu pa oborožena! Morda pa — tudi to si drznem upati — bi sprejela misel pacifizma tudi vsa divja zverina in bi postala krotka in navdušena za mednarodno zbližati k; ter bi se naposled še vpisala v Društvo narodov ter bi tako bila popravljena izguba Japonske. Je pa s takim lovom še več drugih zelo mnogo obetajočih možnosti, da navedem le še eno samo: Lahko bi se koncem koncev dogodilo, da divjaki in zverina ne bi imeli nič smisla za pacifizem in razorožitev ter bi s skupnimi močmi požrli vse delegate. Mislim, da mi ni treba še razlagati da-lekosežnosti takega dogodka za svetovni mir. Če bi izginila konferenca na lovu v Kongu, bi izginili vsi, ki delajo razorožitev in oborožitev in svetovni mir in nemir, in svet bi potem pozabil na vse in r.e bi bilo nikoli več ne vojne ne razorožitve, marveč bi živeli kar tako tja v en dan ter kričali »Eviva Mussolini!«. »Heil Hitler!« itd. in se ne bi nikoli dogodilo nič hujšega.
Marij Sit atam:
93
OCEAMOPOLI5
Homa« o skr! vnotd iios «ilra proiloiil
»Nikdar«, je kriknila Moraja in dvignila svoje orožje proti Doljanu. Toda še preden ga je prav namerila,'ji je že zletelo iz roke. Eden vstašev jo je zgrabil od strani in jo tako močno stisnil, da so se ji prsti kar sami razklenili. Istočasno so drugi prijeli senatorja Tutalisa, ki je bil tako osupel, da se sploh hi skušal braniti.
Toda Moraja je izgubila prisotnost duha samo za kratek trenotek. Nato se je z vso svojo silo skušala otresti napadalca. Ugriznila ga je v roko, s katero jo je držal, da se mu je kri curkoma vlila iz rane. Tedaj je planil proti njej Ja-fis. Zgrabil jo je s svojimi koščenimi prsti za obedve roki in jo potisnil k tlom, V nekaj trenotkih je imela zvezane roke na hrbtu ter uklenjeni obe nogi.
»Napočil je trenotek, ki sem si ga tako dolgo želel«, je zarjul Jafis. »Hotel sem te ukrotiti, divja zver podmorja, da ti z maščevanjem poplačam vse tisto, kar si storila zlega meni in drugim svojim žrtvam. Bila si prepričana, da je tvoja oblast neomejena in tvoja varnost nezmagljiva, zato si se igrala z nami kakor tigrinja z mišmi. Toda ljudski gnev je rastel v potok, reko in veletok, rasel je tako dolgo, dokler ni preplavil vsega podmorja in dosegel tudi tebe in tvojega zločinskega očeta. Sedaj si moja in Do-Ijanova jetnica. Minute tvojega življenja So štete.«
Moraja se je zvijala v silnem srdu kakor razbesnela ujeta zver, toda odgovorila ni. Ni se hotela vdati, ni hotela prositi odpuščanja in usmiljenja. Še kot jetnica je ohranila svoj neuklonljivi ponos in cinično zlobo. Z očmi, gorečimi od sovraštva, je zrla z viška na Jafisa, Doljana in ostale revolucionarje.
»Kako ti je, vladarica moških src?« jo je ironično vprašal Jafis. »Kaj bi storila, če bi te izpustili?«
Moraja ni odgovorila, le srd v njenih očeh ji je zagorel še z večjim plamenom.
»Zakaj ne govoriš, zver? Nisem več vreden tvojih besed? Se še spominjaš, kako si mi nekoč govorila, da me ljubiš, se še spominjaš, kako si me izrabljala v svoje podle namene? Se še spominjaš, kako si me nahujskala proti Doljanu-, da bi ti ga bil pripeljal v tvoje sobane? Glej, prav to ti je izmaknilo tla. Od tistega trenotka dalje, ko so se mi končno in dokončno odprle oči, da sem spregledal in spoznal vse tako, kakor je bilo v resnici, se je pričelo moje neumorno delo, ki je vse pripravljalo samo ta trenotek, ki ga doživljam sedaj. Hotel sem te videti zlomljeno. Hotel sem te videti ujeto kakor zver, ki si ne more več pomagati. Zaradi tega mora pasti tudi vlada stanu, ki mu pripadaš. Za vse večne čase mora biti konec nadvlade »višjih«, zato da bodo potomci slavnih Atlantov odločali sami o svoji nadaljnji usodi, zato,
da bo Oceanopolis, naslednik Semisiri-sa, zopet vršil svoje veliko poslanstvo med človeškimi rodovi našega planeta. Zakaj molčiš sedaj? Zakaj ne govoriš? Nočeš?«
Neuklonljivo je poslušala Moraja Ja-fisove besede. Še vedno mu ni odgovorila.
»Hočem, da govoriš! Hočem, da mi poveš, kako ti je zdaj v duši, ko si ti moja ujetnica, kakor sem bil jaz nekoč tvoj ujetnik in me je samo čuječnost mojih prijateljev rešila iz tvojih krempljev. Govori, ali pa ti razparam prsa in iztržem srce!«
Moraja se še vedno ni genila, samo pogledala ga je s svojimi črnimi očmi, iz katerih je izžarevala strašna sila odpora. Potem je počasi odprla usta in dejala:
»Sovražim te!«
»Ha-ha-ha«, se je zasmejal Jafis. »Lahko me sovražiš, ne prepovedujem ti tega; ne, celo dovoljujem ti. Zakaj ne bi bil milosten ob tvoji zadnji uri? Tudi jaz sem te sovražil, toda sedaj vidim, da je moje sovraštvo nepotrebno. Ne rabim ga več. Sedaj, ko je zlomljena tvoja moč, ko so zvezane tvoje roke in si samo še kup mesa in kosti, nisi vredna več sovraštva. Nasprotno pomilujem te. Lahko bi bila postala najplemenitejša ženska našega ljudstva. Glej, kljub vsemu ... ljubil sem te. Ljubil sem te, kakor nisem nikoli nobene druge in je nikoli ne bom. Ta moja ljubezen se je utopila v sovraštvu, sovraštvo pa se utaplja v tvoji krvi. Odpuščam ti in te ne bom sam sodil!«
Ko je Jafis dogovoril te besede, je opazil, da je v sobi poleg njega samo še eden upornikov, ki straži zvezanega se-
natorja Tutalisa. Doljan je bil z ostalinu odšel preiskovat palačo notranjega ministrstva. Ujel in razorožil je vse do zadnjega. Ko so ljudje uvideli, da sta ujeta senator in njegova hči, so izgubili P°' gum in se niso več hoteli upirati. V P*c' lih petnajstih minutah je bilo osvojene vse veliko poslopje in upornikom s0/!!1 na razpolago vsi aparati, njihovo je buo vse orožje in osvojili so si tudi strasno pripravo za razsipanje smrtnih žarkov.
Ko se je Jafis izpovedal Moraji, so se zunaj pred palačo že zopet zgrinjale revolucijske množice in drevele po stopnicah v nadstropja. Ko je dogovoril zadnje besede, so uporniki planili tudi že v senatorjev kabinet. Tedaj se je Jafi® vzravnal, ozrl se proti njim in jim dejal.
»Bratje, dovršili smo drugo veliko delo. Osvojili smo ministrstvo notranjih del in ujeli trinoga, ki je pokosil s smrtnimi žarki množico našega ljudstva. Ker si te postojanke nismo osvojili brez žrtev, zahtevamo žrtve tudi na strani premaganih. Nočemo se maščevati sami tiaa senatorjem Tutalisom in njegovo hčerko za storjene zločine. Maščujte se vi, kef vaše je maščevanje! Prepuščam ju vam-Storite ž njima karkoli hočete, samo živa ne smeta priti iz vaših rok!«
»Ne bosta«, so kriknili uporniki, in ne da bi čakali pograbili senatorja in Morajo ter ju za noge vlekli iz sobe in stopnicah ven na ulico. Jafis je gleda* za r.jima. Pričakoval je, da bo Moraja vsaj sedaj spregovorila, da se bo vdala in ga prosila milosti, toda čakal je za' mati. Ošinila ga je le še enkrat samkrat s sovražnim pogledom in je potem s stisnjenimi ustmi trp-sla ponižanje in bolečine.
(Dalje prihodnjič.)
Ptuj
Strel skozi okno v Janžev-skem vrhu
V soboto 30. oktobra ob 20.30 se je odigrala v Janževskem vrhu pri Sv. Urbanu [tragedija, koje žrtev je mlada vdova posestnica Marija Januževa. Ob navedeni uri je bila Januževa v svoji spalni sobi, namenjena iti k počitku. V trenutku, ko je hotela v posteljo, pa je nenadoma počil istrel skozi okno in jo zadel naravnost v jglavo. Januževa je obležala v mlaki krvi ^nezavestna na tleh. V bližini stanujoči jzdravnik dr. Potrč, ki je bil takoj pokli-čar,, je ugotovil smrtnonevarno poškodbo na glavi in odredil prevoz ranjene v mariborsko bolnišnico. Preiskava je dognala, da je usodni strel iz puške oddal domači hlapec Janez Kocmut, m sicer — kakor se pravi — iz ljubosumnosti. Dejstvo je, da je Kocmut po izvršenem činu pobegnil in ga v trenutku ko to pišemo, Orožniki še niso Izsledili. Za pobeglim Koc imutom je izdana tiralica. Naknadno smo izvedeli, da je pri Januževi eno oko zgubljeno, drugo pa je nevarnosti.
Premestitev. Vodja ekspoziture OUZD V Ptuju g. Herman Delpin je premeščen te Ptuja v Celje.
Aretacije. Aretiran je bil od orožnikov fiSletni delavec Anton Kanjč iz Stražgojn-cev, ker se je preživljal s tatvino, posebno je specijaliziran na tatvino poljskih pridelkov. Izročili so ga sodišču. Policija je aretirala 38 let starega delavca Ignaca
Repiča iz Sv. Urbana radi povratka v Ptuj, odkoder je za vedno izgnan. Tudi tega so izročili sodišču.
Konjice
»Deutsche Zeiiung« iz Celja je prinesla v svoji številki 77, z dne 24. IX. t. 1. na strani 4. pod naslovom »Konjice, občinske voljtve«, zanimivo poročilo. Dopisnik iz Konjic poroča, da se je sklenil v Konjicah za bližajoče se občinske volitve skupen nastop Nemcev s pristaši bivše Slovenske ljudske stranke. Vodilni nemški možje so gg. Summer, Hrastnigg, Sutter in Laurich, imena, ki jamčijo za popoln uspeh. Pripomnimo, da je za občinske volitve bila vložena nacionalna lista z nosilcem dosedanjim županom Radom Jerebom. Nas veseli, da nam je sedaj jasno, s kom bomo imeli v volilni borbi opraviti, tako, da nam je poročevalec iz Konjic zelo ustregel. Notica je dala povod, da je eden odbornikov občinske uprave v Konjicah stavil na občinski seji 25. t. m. predlog, da se dosedanje ime trga Konjice spremeni v Slovenske Konjice, katero ime že itak nosi žel. postaja, in se ima zadevna prošnja odstopiti banski upravi v rešitev, obenem se ji predloži tudi zapisnik občinske seje s točnim besedilom navedene notice. Mi smo radovedni, kaj bodo porekli k notici volilci na dan 15. oktobra t. 1. Pojasnimo glede dveh imenovanih gospodov, da gre za Šumerja Martina, doma iz Griž pri Žalcu, trgovca na Glav-
nem trgu in za Hrastnika Franca, les. trgovca, doma iz Zg. Polskave.
Volilno gibanje je v vsem okraju v polnem razmahu. Vse občine, izvzemši Vitanja, so že vložile svoje liste, pričakovati je v vsaki občini po dve listi. Prva je bila vložena nacionalna lista za trg Konjice. Nasprotniki nastopajo z grožnjami, tako se je zgodil zlasti v Konjicah značilen primer, ki je že predložen drž. tožilstvu. Nasprotnikom je greben zrasel, zlasti odkar so ustanovili v Konjicah svoj Kulturbund in je pričakovati v kratkem zadevne remedure.
Proti vitkim postavam
Angleška plemkinja lady Drummondo-va je napovedala boj modi vitkih postav, nastopila je z vso odločnostjo proti ženskam, ki hočejo biti na vsak način suhe. V daljšem članku dokazuje, da so primerno rejene ženske za delo mnogo spO*-sobnejše od suhih. V dokaz svoje trditve navaja več primerov iz zgodovine. Tako našteva debele in obenem slavne žene: Heleno Trojansko, kraljico iz Sabe, madame Dubary, carico Katarino, angleško kraljico Ano, Marijo II. in Viktorijo. Vse te bi bile baje v današnjih časih, ko je moderna pretirano vitka postava, nemogoče. Seveda so se včasih proslavile tudi suhe ženske, med njimi madame Pompadour, ki je bila. navidez debela, toda to se >e samo zdelo, ker je imela na sebi celo skladišče oblek. Napoleonova žena Josepina naj bi bila resen opo-
min ženskam, ki hočejo na vsak način biti suhe. Napoleon se je iznebil te suh«> vrtoglave in zoperne žene, da se je P°' ročil z okroglo Marijo Luizo. Tako sva* ri angleška lady ženske, naj ne hrepei*e po vitki postavi, ker ta moda ni zdrav® in ker je bila ženskam vsiljena. Sic®r pa na svetu ni nič novega, saj vemo, so bili časi, ko so morale biti ženske y pasu kakor ose, a posledica so bile na!' različnejše bolezni. Lady DrummortdO' va zlasti svari ženske, naj si ne pom®' gajo v hrepenenju po vitki postavi * umetnimi, nasilnimi sredstvi. Ne pov® pa, da so bile v starih časih okrogle P°' stave prav tako modeme, kakor so vitke in da so se ženske takrat enak® silile k jedi, kakor se zdaj navdušeno V°“ stijo.
Harakiri 741etnega starčka.
Na Dunaju se je v eni preteklih odigral krvav dogodek, ki je razburil vS® mesto. Ponoči so se iz stanovanja 7416*' nega mesarja Josipa Kallina nenado^J3 zaslišali pretresljivi klici na pomoč. K3 so ostali hišni prebivalci s silo odpt; vrata Kallinovega stanovanja, so naši' starega mesarja sredi sobe, ležečega ^ mlaki krvi. V samomorilnem namenu ^ je zadal obupani starček več strašnih za' bodljajev z ostrim mesarskim nožem v trebuh, tako, da so mu izstopila črev8, V poslovilnih pismih je navedel stareC kot vzrok svojega prostovoljnega odh°' da s tega sveta strah pred boleznijo.
Mali o
Razno
PREKLIC!
‘odpisana preklicujem žali-5V, katero sem izrazila na-ra/m Onorini Bizlak, stanu->či v Danjkovi baraki in se zahvaljujem, da ie odstopila d tožbe. — Milka Kristl. 3731
VELIKI VOLČJI PES
e ie zatekel. Ima nagobčnik, ‘rosim, da se ga odda v re-tavraciji »Klavnica« proti na radi,	3732
Kupim
DVE MALI »ZEPHIR«-PECl
kupim. Naslove pustiti v upra vi »Večernika«.	3629
Sobo odda
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova ul. 28. prit!., desno.	3730
DVA GOSPODA ALI DIJAKA
vzamem na hrano in stanovanje. Cena Din 400. Vojašniški trg 5, I.	3T26
SOBO PRI PARKU.
izredno lepo in okusno oprem ljeno, zračno, z elektr. razsvetljavo, posebnim vhodom se odda s 1. okt. eni ali dvema solidnima osebama. Vprašati: Vrazova ul. št. 6. priti., levo.	6020
LEPO OPREMLJENO.
zračno sobo z električno razsvetljavo. z uporabo kopalnice. oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi lista. 6017
LEPO. CISTO. PARKETI-RANO SOBO
z vso oskibo ali brez. oddam. Sodna ulica 30. II.. desno.	3654
Prodam
PRODAM PSA
jazbečarja in pločevinasto kopalno banio. Poizve se: Tržaška cesta 5.	3720
Posest
HIŠE PRI MARIBORU
za 22.000, 30.000. 45.000 Din. kakor tudi posestva, vile, gostilne, prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ul. št. 21.	3728
Predno kupite za svojo deco
šolske knjige in potrebščin«
se oglasite v knjigarni In papirnici
Tiskovne zadruge v Maribor
Aleksandrova cesta
kjer boste vsled nizkih cen in bogate izbire gotovo zadovoljni
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA' v Maribor«	.	’	-	‘	4	\	•