68. štev. V Ljubljani, nedelja 20. marca 1921. Foštama plačana v gotcvm. gg-fg Velja v Ljubljani in po pošti: ck> leto K pol leta . . . „ 180-— tetri leta . . „ 90-— ta mesec . . „ SO-— Za inozemstvo: »oarai Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska nlica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Uprevništvo je na Varilnem trgu štev. 8. Teleton štev. 44. ■ 1 1 Izhaja vsak dan zjutraj. Fosemezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede mseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znarrka. - Dopisi nai se tran < --o _ L' Rokopisi se ne vračko. ' — .. - Pred rekonstrukcijo beografske vlade. Vesti o izpremembah v kabinetu. Beograd, 19. marca. (Izvirno poročilo.) Predsednik vlade Pašič je za danes popoldne pozval zastopnike radikalskega, demokratskega, muslimanskega in samostojnega kmetskega kluba na sejo v svrho razgovorov o rekonstrukciji kabineta. V parlamentarnih krogih se trdi. da prevzame minister za trgovino dr. Kukovec ministrstvo za zgradbe. Dosedanji minister polje-Jeljstva bo najbrže prevzel ministrstvo za vere. dr. Spah© ministrstvo za trgovino, dr. Karansehmeoo- vič ministrstvo za zdravje in Ivan Pucelj ministrstvo za poljedelstvo. Beograd, 19. marca. (Izvirno poročilo.) V parlamentarnih krogih se trdi, da bo ministrski predsednik Pašič zopet pričel pogajanja z zem-' lioradniki, in sicer pod pritiskom demokratskega kluba, ki je še vedno v zvezi z zemljoradniki. Obstoji upanje, da bodo zemljoradniki vendarle vstopili v vlado in da se bo revidiral sporazum z muslimani, ad oblasti. Vprašanje upravne razdelitve države. Beograd, 19. marca. (Izvirno polotilo.) Danes dopoldne so se sestali zastopniki demokratskega, radikalnega, muslimanskega in samostojnega kmetskega kluba, ki so člani ustavnega odbora. Na lej seji oz-iega odbora so razpravljali o členu 62 ustavnega načrta, ki govori o oblastih. Demokrati so zahtevali, da se vstavi v ustavo Število oblasti in njihovo velikost. Zastopali so sta-mogoče majhne. Radikalci so bili mogoče majhni. Radikalci so bili proti temu. da se to določi v ustavi in naj se to vprašanje uredi s posebnim zakonom. Muslimani so zahtevali. naj ostane razdelitev Bosne, kakor je bila dosedaj. Do sporazuma še ni došlo. Po tej seji so demokrati imeli sejo. Beograd. 19. marca. (Izvirno poročilo.) Odbor za redakcijo člena 62 je imel sejo, ki je bila zelo burna. Razpravljalo se je o predlogu De-metroviča o vprašanju oblasti. Ker se ni došlo do sperazuuia, se seja jutri nadaljuje. Primankliai v državnem proračunu. Štiri milijone kron. Beograd, 19. marca. (Izvirno po--očilo ) Po dosedanjih podatkih, ki j*h ima finančno ministrstvo, znaša deficit za 1920 in 1921 približno eno milijardo dinarjev. Verjetno je, da se bo mogel ta deficit zmanjšati, ako bodo posamezna mesta zmanjšala svoje izredne kredite. Beograd, 19. marca, flzvimo poročilo.) V finančnem ministrstvu razpravlja finančno - gospodarski komite o proračunu. Sedaj je na dnevnem redu proračun ministrova pravde, ki znaša 20 milijonov dinarjev. Včeraj so razpravljali o točkah glede Slovenije in Črne gore, danes pa glede Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Srbije. Proračun se je nekaj izpremenil. Danes popoldne so razpravljali o proračunu ministrstva za narodno zdravje. Koroški plebiscit potrjen? Maribor 19. marca. (Izvirno poročilo.) Kakor se doznava iz neu-racinega vira, je določila velc^osla-n.“? konferenca v Parizu, da ho-misija, ki je doslej poslovala na ureditvi meje med Jugoslavijo in Avstrijo na Stejrskem, nadalje razmejitveno delo tudi na Koroškem, in sicer na temelju izida ljudskega glasovanja v coni A. (Priobčujemo vest s primerno rezervo, kajti ako bi odgovarjala rsnici, potem bi to značilo, da je veleposlaniška konferenca potrdila izid goljufivega ljudskega glasovanja na Koroškem in s tem sankcijonirala nasilstva, s katerimi je bila Nemcem omogočena zmaga nam našim življem na Koroškem. Op. ured.) Aretirani nemškutarski hujskači na Štajerskem. Marenberg, 19. marca. (Izvirno Poročilo.) Zaradi hujskanja prebivalstva v Kapli, kjer je zapeljana množica preprečila delo naše komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo so bili aretirani znani nemškutarski hujskači župnik Lenz, nadalje trgovec Hermann in posestniki Krager, Kerbisch, Golmeier in Paulitsch. Izročeni so bili okrajnemu sodišču v Marenbergu. Rusko-poljska mirovna pogodba podpisana. PoroSmTat> V****- (lzvlrno mirovna pogodba se je podpisala tura io vi in - oljsk.a brzojavna agen- snoči ob 9.30. iz Rige: Poljsko-ruska ---- POVRATEK ^ MAVRA IZ LON- atf&S.FEiJirs? g™ je snoči dospel iz Londona semkaj Danes bo imel razgovor z ministrom Louclieurom. V ponedeljek sprejme kancelarja ministrski predsednik Briand. v ponedeljek zvečer odpotuje z avstrijsko delegacijo iz T ariza. Kakor se doznava se ustavi dr. Mayr na povratku na Dunaj v Bernu da poset! švicarskega predsednika, da se mu zahvali za pomožne akcije za Avstrijo. FRANCOSKI PRORAČUN. Berlin. 19. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Pariza javljajo: V francoskem senatu so včeraj razpravljali o poročilu komisije za proračun. Poročevalec je naznanil, da jc francoski državni dolg znašat ctne 1. avgusta 1914 25 milijard rrankov in da je danes narasel na 302 milijardi frankov. K temu pridejo še pokojnine in odškodnine za vojne škode, ki bodo znašali približno preko 200 milijard. POSLANCA NSS NE VSTOPITA V KLUB SKS. Poroča se nam: Včerajšnji zbor ranpnikov NSS v Ljubljani je z ozirom na vabilo, da bi poslanca NSS Deržič in Brandtner vstopila v klub Samostojne kmečke stranke in ž njim podpirala vlado, sklenil, da naj ne storita tega temveč naj ostaneta v opoziciji ter glasujeta zoper sedanji ustavni načrt Pašičeve vlade, ako se ta bistveno ne spremeni. KRONSTADSKI UPOR ZATRT. Moskva, 19. marca. (Izvirno poročilo.) Po zadnjih vesteh iz Petrograda je upor v Kronstdtu zatrt. NEMČIJA ODGOVORI NEGATIVNO. Berlin, 19. marca. (Izvirno poročilo.) »Deutsche Allgemeln Zei-tung“ javlja iz Ženeve, da men! pariško časopisje, da bo nemška vlada na noto, ki ji jo je postita repa-racijska komisija, odgovorila odklonilno. NAPOVED DALJNIH REPRESALIJ PROTI NEMČIJI. Berlin, 19. marca. (Izvirno poročilo.) iz Pariza javljajo: »Petit Pa-risfen« poroča iz poluradnega vira: Ako bi se Nemčija branila, v zmislu poziva reparacijske komisije do 23. t m. plačati zahtevane milijarde v rlatu, bi zavezniki začeli izvajati stroge sankcije. Tako bi se n. pr. pruski uradniki v Porenju takoj nadomestili z porenjskinu uradniki. Javljajo tudi, da se bodo omejili na to, da prepustijo komisiji za premirje, naj zabeleži prestopke Nemčije, kakor to predvideva člen 430 mirovne pogodbe. Posledica teh beležk bi bila nadaljna zasedba Porenja. ANGLIJA SE O BO ROŽU J E NA MORJU, London, 19. marca, (izvirno poročilo) Državni tajnik admiralitetc (mornariškega ministrstva) je izjavil v spodnji zbornici, da namerava admiraliteta zgraditi štiri dreadno-ughte, eno podmornico in enega polagalca min in sicer na podlagi izkušenj. zadobljenih v vojni. Naglašal je. da bo mornariško ministrstvo gledalo na to, da proračun ne bo prevelik. VSTAJA NA IRSKEM. London, 19. marca. (Izvirno poročilo.) Vse telefonske in brzojavne proge z Belfastom so prekinjene. V mestu samem je prišlo do hudih nemirov. V grofiji Galvay Je bilo ubitih več oseb. TIROLSKA ZA ZDRUŽITEV Z NEMČIJO. Innsbruck, 19. marca. (Izvirno poročilo.) Zvezna vlada je danes dala razglasiti, da se v nedeljo, dne 24. aprila vrši ljudsko glasovanje za združitev z Nemčijo. ANKETA O REŠITVI STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA V ZAGREBU. LDU Zagreb, 19. marca. Včeraj dopoldne se je vršila pod predsedstvom bana dr. Tomljenovica amce-ta o rešitvi stanovanjskega vprašanja. Navzoči so bili zastopniki uradniških organizacij kakor tudi zastopniki poverjeništva za socljalno politiko. Izdana bo nova naredba, ki bo omogočila grajenje novih stanovanj. DOHODKI IZ TAKS IN PRISTOJBIN. Beograd. 18. marca. (Izvirno poročilo.) V mesecu lebruarju 1. 1. so dohodki iz državnih taks In prtstofrin v vsej državi znašal] 12,516.775 dinarjev, napram preteklemu lehi torej trikrat toliko. Od začetka proračunskega leta pa do konca februarja znašajo ti dohodki 94,5?fi.fi87 dinarjev, d očim znaša ta poštarka v bucigctii za vso leto 1930/31 13,4*2.574 'dinarjev. D’ANNUNZIJEV POBOČNIH ARETIRAN. Rim, 19. marca. (Izvirno poročilo.) Stotnik Piffer, bivši pooočnik D’Annunzijv, je bil aretiran, ker je okradel vojaško upravo. Ob plebiscitu v Gorenji Slezi »i. Danes, dne 20. marca, se vrši plebiscit v Gorenji Slezijl. Ljudsko glasovanje bo odločilo, ali naj v tej stari poljski zemlji, kamor so se Nemci priselili šele pozneje In kjer imajo po materinskem jeziku še vedno Poljak) večino, ali naj v tej deželi gospodari Nemec ali Poljak. Ml, ki smo pred dobrimi petimi meseci doživeli nesrečni plebiscit v Korotanu, si labko predstavljamo, kaka čustva navdajajo te dni poljski narod. Vemo pa na podlagi te izkašnje presoditi v retino** plebiscita, kajti ravno tabo ljudsko glasovanje nam je vzelo deželo, v kateri J« slovenskega življa 97 odstotkov celokupnega prebivalstva in jo »rieodHo Nemce«. Avstriji, dasl dejanjskih Nomocv m veC od 3 na sto. Želimo Iz sroa In p« raaumnlk razlogih Poljakom več sreč« pri plebiscita, kakor smo ie Imeli ml. Prt tem pa se bojimo, da ne bo sad Pollaki smagaie isto, kar le zmagalo nad nam v Korotanu, kajti položaj je v bistvu v ocen deželah precej Isti. Tam, kjer so do velike svetovne katastrofe gospodarili Nemei, gospodovali dolga stoletja in izvajali germanizacijo v vseh pedročjih, tam plebiscita b« m«reoM smatrati kot kriterij o nared«! la državni prlpadaostl eoemlja. Zakaj (gotovinska resnica Je, da skupna pretita preteklost nstvarja gotova dejstva, da Mila ljudske dele, hi so sl bili prvotno neenaki, da nekdanje aevrašaike In aaepretaikc navadi drug na dragega, da splete med njimi obilico krepldb vesd gospodarskih, ss-cijatalh, pa tudi duiovnlh, k oltarnih. In tako se v prvotne neenakih t* needinih delih ustvari savest skupnosti. ki postane celo tako močna, da prev pije dejstvu f»-zlkovne, narodne sini? ms tl c onimi narodnimi enotami, ki so nahajal* Izven države. lak p«Možaj smo itueu uu Karogb era in enakega Imamo v Šleziji. Nemško ko-spodstvo je zaslepilo en del. In sicer ravno intolektualnejšl del slovanskega prebivalstva; ostala množica Je nezavedna in sledi najraje tradiciji, vsemu staremu, dobro vpeljanemu. V takih okolnostih tmajo narodni preporoditelji težko stallsče; težko Je z besedami prepričati ljudstvo o potrebi vrnitve družbe k lastni narodnosti, o bi narodnega prcpor! *»■>?> «• »od-!ael novega plebiscita, koann n ni or***ad» dežela. Za nas )c merodajno le to, kakega pokoleota je Sodstvo, kak leztk govori doma, kateri rosi pripada: vse m rta labko dognati ?eflmo le, da bi Poljaki kljun, alnemn slabemu Izida Imeli S svo »it ispl-racijaml več srečo, ko ml v Korotana. Politična koainnktnra jim ie ugodna. Nadaljevanje razprave o socijalno-eko-inskih določbah ustave. LDU Beograd, 18. marca. Na 35. rednem sestanku ustavnega odseka se je nadaljevala razprava o členih 12 do 21. Člen 12 (oderuštvo je prepovedano) se sprejme z dodatkom, da oderuštvo ni samo prepovedano, temveč tudi kaznjivo. Sprejel se je tudi dodatek, ki ostavlja zakonodaji, da predvidi slučaje, ki se smatrajo za oderuštvo. Pri členu 23 (svojina je zajamčena, iz svojine izhajajo obveznosti, njena uporaba ne sme biti v škodo države, vsebina, obseg in omejitev zasebne lastnine se uredi z zakonom, ekspropriacijo zasebne imovine v splošnem interesu je dopuščena na podlagi zakona proti pravični odškodnini) se razvije živahna debata, katere se udeleže soc dem. Divac, komunist Markovič. radikalec Jakšič, komunista Živko Jovanovič in Pavle Pavlovič dr. Gosar in dr. Drinkovič. Clen 13 je bil pri glasovanju sprejet z večino glasov. Clen 14: Fidejkomisi se ukinejo razen za splošno koristne namere. Z zakonom se uredi, v katerih primerih se ustanovi po izpre-menjenih razmerah premene — se sprejme tudi člen 15. Z zakonom o davku na zapuščine se ima zagotoviti državi obilen delež na zapuščino pri kaicre pridobivanju ni sodeloval dedič, ozirajoč se pri tem na stanje sorodstva med dedičem in umrlim. — Nato se sprejme člen 16: Odvzemanje vozništva in drugih potreb za vojsko se vrši samo proti pravični odškodnini. Členi 17, 18 iti 19 se odgode na kasneje, pravtako tudi člen 20. Člen 21: Država skrbi za grajenje in vzdrževanje vseh prometnih sredstev, kjerkoli zahtevajo to splošni interesi. Pred koncem seje se sprejme še člen 20 o šumah v nastopni redakoiii: Zasebni veliki gozdni kompleksi se razla.Šia-'10 z zakonom in preidejo v last države. ali samoupravnih oblasti. 2 zakonom se uredi, koliko gozdnih veleposestev more biti svojina drugih javno-upravnili eJinic. ki že obstojajo ali se ustanove. Prava gozdnih zemljišč, katerih pogozdovanje zahtevajo klimatski in kulturni oziri, preidejo pravtako po zakonu o ekspropriaciji v last države ali samoupravnih oblasti v kolikor se oogozdovanje ne more izvesti na drug način. Gozdovi in pravice go«* zdnih zemljišč brez ozira na velikost. katere so tuip države podarile posameznim osebam, preidejo po zakonu v državno ali občinsko last brez odškodnine prizadetim osebam. Zakon o šumah določi pogoje, 00 kateiih bodo poljedelci mogli izkoriščati državna gozdna posestva v lekanje lesa za zgradbo in kurivo in za pašo svoje živine. ČLANI DRUŠTVA JUGOSLOVEN- SKIH NOVINARJEV V LJUHLJ\NI j se pozlvljejo, da se udeleže v nedeljo, 20. t. m. ob 3. popoldne članske ga sstanka, v restavraciji prt ..Mraku", na Rimski cesti. Prosimo, tovariše. da ?e v čim več^m Številu tega sestanka udeleže, ker se ga udeleži tudi tajnik hrvatskega novinarskega društva g. Ante Brezovič, KAŠA POŽRTVOVAINOST ZA TRPPČK BRATE! SPOMINJAJTE SF. »JUGOSLO-VENSKE MATICE«! BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 19. marca. C n r I h : Berlin 9.25. Newyora 57(1.5® London 22.87, Pariz 40, Milan 23.40, Praga 7.60, Budlmpeita 1.67 In pol, Zagreb 4, Varšava 8.65, Dunaj 1.65, a v strti krone 1. Praga: marke 1.21, švic. 1318.50, lire 299, Iranc. Iranki 525.50. funti 296 50, dolarji 74.12, dinarji 200.50, avstr, krone 10.90, poljske marke 7.75. D n n a j: Borza zaprta. Z a £ r e b : Borza zanrta. VSI NA DELO 7A »JUGOSLOVENSKO MAT1CO.J Manifestacijski shod NSS Včciaj se je vršilo v Ljubljani letno zborovanje zaupnikov Narod-no-socijalistične stranke. Zborovanje se je pričelo ob 9. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Zborovanje je bilo določeno za ves dan, a za danes je bil napovedan manifestac. shod stranke v Unionu. Ker pa se vrši danes žalna manifestacija v Ljubliam ie moral v zadnjem ire-noiku preložiti shod NSS na včeraj. Kljub temu pa je bila velika dvorana v Unionu polna in je shod krasno uspel Shod je otvoril ob tri četrt na 11. uro pf>dnučelnik NSS R. Juvan, ki je predvsem pozdravil delegate če-škoslovenske soeijalistične stranke senatorja Stastnyja. poslanca Spat-nyja in Tučnyja. centralnega tajnika NSS Šolca in centralnega tajnika češko narodno-socijalistične stranke Raisa in delegata Červinko in Krejčika. (Gromovito ploskanje.) Nato poda besedo centralnemu tajniku češke NSS, k! izvaja: Iskreno me veseli in vse nas navdaja z radostjo ko vidimo, da raste narodno socijalistično gibanje tudi pri vas v Sloveniji, pri vas v Jugoslaviji. Veseli smo. da ste že pri prvih volitvah dobili dva poslanca, ker vemo kaj to pomeni. Vemo v kakšnem težkem položaju se nahajate vemo s kakšnimi metodami se bojuje z vami. A. glave po konci in ne obupavaite. V istem položaju kot se nahajate vi danes v Sloveniji smo se nahajali pred 24. leti na Češkem. Ko smo prišli k od socijal-demokratičnega materijalizma za-struoljencmu delavstvu, nas to ni razumelo, narodna misel mu je bila tnja. in naša inteligenca je stala na strani in skeptično majala z glavo. Vse kritizirala, a ničesar delala. In glejte. mili bratje, danes po 24. letih smo se razvili v mogočno stranko, ki Je naravnost eksistenčna potreba za našo državo in nositeljica naše državne misli. Da smo dosegli to sednni(' stopnjo našega razvoja, pa se moramo predvsem zahvaliti ne-omornema delu našega duševnega voditelja in anostola narodno soci-jallstične misli brata Klofača ki vam. ker se «sam vsled bolezni našega prezidenta Masaryka vašega zborovanja ne more osebno udeležiti. poklja svojo spomenico. Spomenica brata Klolača. Bratje. Tako sem sc veselil na Ljubljano in na svoje slovenske brate, ali resna bolezen našega ljubljenega prezidenta mi onemogoča odpotovati je za meje tudi samo za nekoliko dni. Sem zelo vesel, da se je ideja narodnega socijalizma prebudila k življenju tudi med Slovenci. Ni se zgodilo *o šele danes. 2e pred 10. leti je bila živa zveza med nami in narodnimi delavci v Trstu. Ljubljani in Pulju. Vojna je izzvala preganjanje vseh. ki so mislili naroano socijalistično in to preganjanje je zadelo tudi naše brate v Ljubimni. V ognju preganjanj so prišli narodi k samostojnosti in k svobodi in sedaj narodni socijalizem z nova kliče na delo. .le to nujno potrebno in posebno še v mladih slovanskih državah. Zlo bi bilo z njimi, ako bi se njihovo gibanje ne moglo opirati na široke ljudske vrste, na delavsko ljudstvo in zato je naš narodni socijalizem. če se ga pravilno razume in izpeljava, naravnost eksistenčna potreba v državi. Nikdar več ne sme biti slovansko delavstvo komandirano z Berlina ali 7 Ounaja. Njegov socijalizem mora <-asti iz domačih razmer in iz potreb lastnega naroda in samo tako dozori socijalizem pravi in zdravi, ki bo pomenjal blagoslov za delavsko ljudstvo in za naš narod. Kakor ie nam češkoslovenskiin socijalistom naša republika nad vse. tako mora hiti tudi Vam vaša mlada država kralievstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev nadvse in vaš socijalizem mora stati zanesljivo v službah osvobojenega naroda in države In če ima vaša država še razne težkoče Jih ima tudi naša. Ko je češkim zemljam pripojena tudi Slovaška m podkarpatska Rusija in moramo računati z intrigami Nemcev in Madžarov in zato mora za vas in nas veljati samo ena osnova: Izogniti se vsemu, kar bi pomagalo sovrn^-knm narodne naše samostojnosti in našega naroda in delati vse kar nas učini močnim na zno- traj. a s tem tudi močnim na zunaj. Sila Jugoslavije je tudi naša sila. In sila naše republike je in mora biti uidi sila Jugoslavije. Ze v Pragi smo si z vašimi zastopniki povedali, da se gradi naše zbližanje z ozirom na organizacijo slovanskega socijalizma, torej delo za slovansko vzajemnost, ne od zgoraj, od političnih amaterjev in nekolikih filoloeov. temveč od spodaj na osnovi sporazumljenja in enakih interesov najširših vrst vseli slovanskih narodov. Za ta socijalizem očiščen od vseh napak in zmot kot so jih jasno pokazala poslednja leta. moramo delati sedaj tudi na znanstvenem polju. Naš slovanski socijalizem se ne bo opiral na zmotno filozofijo zgodovinskega materijalizma. Življenja človeka se ne izčrpava samo z materialnimi stranmi, ono ima ravno tako. kakor je to v narodu, svojo idealno stran in tega mi ne bomo pozabili prepričani, da je socijalno vprašanje predvsem nravno vprašanje. vprašanje večje izobrazbe in vzgoje. Večja izobrazba in boljši človek, to ie naše geslo. Ni bil to materijalizem. ki je bil za vojne zmožen revolucije in žr-*ev. bil je to narodni idealizem, ki nas je postavil v revolucijsko fron-•io proti Habsburžanom in nam pomagal k svobodi. Temu narodnemu idealizmu ostane naš socijalizem vedno veren. Brez njega ne bi imel smisla. Delovanje v našem gibanju zahteva od vseh naravnost apostolsko navdušenje in vere. Med ljudstvo moramo, z ljudstvom in za ljudstvo. V interesu slovanskega socijalizma želim vašemu gibanju v imenu cele stranke češkoslovenskih socijali-stov veliko sreče. Nai živi narodni socijalizem slovenski! Nai raste slavno kraljstvo Srbov, Hrvatov in Slovenčevi V Pragi, dne 17 marca 1921. Vaclav Klofač. predsednik izvrševalnega odbora čehoslovaške soeijalistične stranke, podpredsednik senata. Poslanica V. Klofača je bila sprejeta z burnim ploskanjem in živijo-klicl. Nato poda predsednik besedo senator)u Ferd. Stastnylu. ki Je naipreje pozdravil Narodno-socijalistično stranko v Imenu cen iralne organizacije strokovnih na-rodno-socijalističnih organizacij čeških in potem izvaja: »Tudi mi. mili prijatelji, smo preživljali težke momente kot jih preživljate vi danes, težke momente, ki jih niso povzročile samo napake drugih, temveč lahko rečem in imamo zato vse dokaze, naravnost zločini drugih. Ko je stopala Narodno-socijalistična stranka na Češkem v življenje, je socijalna demokracija proglašala razredni boj kot za edino odrešilno sredstvo in hotela je ločifi proletarijat češki popolnoma od ostalega naroda, s katerim je bil ta proletarijat kulturno in gospodarsko vezan. Ubijala je najsvetejše v narodu, ubijala njegov smisel za njegovo državno samostojnost, smisel za narodno svobodo. Proti temu delovanju je pričela bolj naša Narodno - socijalistična stranka in nie-no neumorno delovanje je rodilo t-ogate sadove. Dokazala je s svojim delovanjem, da socijalna demo-Kracija ne govori v imenu češkem delavstva, da ne govori resnice. Danes imamo samostojne države Naši narodi so vsaj politično svobodni. Ali dobro me razumite. Se vedno grozi našim mladim državam stalna nevarnost od zgoraj in od zdolaj. Naši kakor vaši kapitalisti ne razumejo naših teženj, vsled katerih smo šli v boj za našo samostojnost in naši kapitalisti se ne tirigajo za to samostojnost naših Iržav razen takrat, kadar je to v interesu njihovih žepov. Od zdolaj pa proti nevarnost naši samostojnosti ixl tretje intertiacijonale. ki bega delavske mase z radikalnimi frazami. pri tem pa ji je vseeno ali narod svojo svobodo ohrani ali ne. Vidim, ča se sestavlja vaša bratska stranka iz istih slojev kot naša in zato vem. da vam govorim iz srca. ako povdarjam. da hočemo razbiti ravno tako tudi gospodarske vezi, s katerimi nas oklepa kapitalizem, kakor smo razbili vezi v katere nas je oklepala avstro-ogrska monarhija. Vem združenim delavcem z rokami in duhom prinašam pozdrav naših strokovno organiziranih delavcev in uradnikov, ki štejejo da-pes skoro pol milijona. Obenem pa izražam njihovo željo, da bi upo-ptavili z vami ne samo prijateljskih stikov na političnem, temveč tudi na gospodarskem In kulturnem polju. da tesno strnjeni med seboj ustvarimo zvezo tudi z ostalim slovanskim proletarijatom.« Za svoja izvajanja je žel senator Stastnv ovacije ki so trajale nekoliko minut. Nato poda predsednik besedo poslancu Spatnyju. ki pozdravi zborovanje v imenu poslanskega kluba češkoslovenskih socijalističnih parlamentarcev in v imenu izvrševalnega odbora češko-slovenske soeijalistične stranke. Nato izvaja: »Dragi bratje! Nismo med vami novinci, temveč, prišli smo med vas kot stari znanci. Skupno smo že delovali za bivše Avstrije na istem programu in z isto taktiko. Naša naloga je bila takrat, da razbijemo Avstro - Ogrsko monarhijo !n naše delovanje ie bilo naši nalogi odgovarjajoče destruktivno in anti-militarisiično. Ista policija, ki je preganjala vas. je preganjala nas in isti bajoneti, ki so tlačili nas k tlom. so bili nastavlieni tudi na vaša prša. Za naše namere je seveda dobro vedela Avstrija in izpostavljeni smo bili vedno njenim persekucijam in ovirala je naše medsebojne stike kjerkoli je mogla. Jaz sam sem bil policijsko izgnan iz Pulja, kjer bi moral imeti shod narodno-zaved-nega delavstva. Danes smo mi svobodni. Velik del vašega naroda pa ječi še danes pod tujim jarmom, a prepričan sem. da bo kmalu prišel dan. ko bo ves vaš narod združen v eni mogočni, procvitajoči državi. A s tem Še ni doseženo vse. Po tem se prične za vas boj za gospodarsko svobodo in ta boj proti kapitalizmu morate pričeti že danes. Delati morate kakor mi. organizirati delavce in uradnike obrtnike in poljedelce, ter jih strniti v eno samo mogočno fronto, ki bo visoko nosila prapor narodnega so-oijalizma, ki bo šla vstrajno in zmagovito v boj za gospodarsko osvoboditev vašega naroda. Iz gospodarskega suženjstva vas ne bo oprostil niti kapitalizem, niti buržuazlja. K' se skriva za goljufivo masko, katero lažnjivo zove demokracijo. Osvobodila iz gospodarskega suženjstva vas ne bo niti socijalna demokracija. niti tretja internacionala, ki s svojim materializmom in hrez-Jomovinstvom lahko samo ruši in razhija. a ne more nikdar ustvarjati Pešitcv je v nas samih in gospodarskega suženjstva se boste otresli le. ako boste trdno, visoko držali prapor narodno soeijalistične misli. BiH smo revolucijonarji in naše delovanje je bilo destruktivno — danes ra gradimo in ohranjamo. V boju za naše ideale smo oretmeli že najtežja preganjanja in zato smo lahko gotovi, da bomo v tetn boju vzdržali. Vzdržali bomo v tem plemenitem boju za katerega so trpeli naši in vaši najznamenitejši možje. Druga internacionala ie delavstvo prevarila. ker s frazami se ne da klubovati toku časa. In da |rc,ja *n" temacijonala ni zmožna rešiti proletariata. to iasno kaže razvoj v Rušili Skupno mi vi in ru*ki socialni revrltirijonarji pa tvorimo danes ogrodje nove soeijalistične vzajemnosti slovanske soeijalistične inter-naciionale. Prepričan sem, da bo naša misel slovanske socialistične vzajemnosti našla rudi v 'ostalih slovanskih narodih obilo sobojevnikov in združila ves slovanski proletarijat v eno mogočno telo na katerega sc bo moral opirati tudi proletarijat ostalih narodov Nai živi slovanska socijalistična vzajemnost, naj živi Jttcoslovanska narodno - socialistična stranka !c Za svoja izvajanja je žel govornik dolirorraino odobravanje. Nnto je povzel besedo dr. Otokar Rvhaf. katerega so zborovalci pozdravili z burnim ploskanjem 'n navdušenimi živijo-klici. Niegov govor prinesemo prihodnjič. Moral ga ie ponovno prekinit* vsled dolgotrajnih odobravanj. Za svoja izvajanja je žel velikanski aplavz. Za njim je govoril narodni poslanec Ivan Derž'č. katerega izvajanja danes vsled pomnikanja prostora, tudi še ne moremo prinesti. Tudi niemu »o zborovalci navdušeno pritrjeval! Nato je pozdravil zborovanje v imenu osrednje organizacije ^ češkoslo-venske mladine g. S. Rais. ki je v daljšem izvajanju razpravljal o pomenu mladinske organizacije za narodno - socijalistično gibanje, na kar je g. Fakin preči tal poslanico mskih socUalnlh revo- lii^Unmrtev ' Praga, 17. III. 1921. Cenjeni tovariši! Iz srca se Vam zahvaljujemo za povabilo na Vaš shod. Zal, da nobeden ne more v tem momentu odpotovati iz Prage. Naša stranka vojuje sedaj skupno z ruskim delavstvom ln ruskimi kmeti težak boj za amoKra-tični socijalizem. za osvoboditev dela in za zmago principov bratstva vseh, ki se trudijo v potu svojega obraza. Prvič v zgodovini je prisiljena socijalistična stranka bojevati se z vlado, ki smatra sebe za ..delav-sko-kmetsko“ in prepričava ves svet, da je njen cilj socijalistična revolucija. Ta vlada trdi. da ona snuje diktaturo proietarijata, t. j. stanu, ki tvori samo ničevno manjšino ruskega prebivalstva. V rcsnicl pa ne predstavlja niti tovarniškega proietarijata, ki se v večini izraža proti njej. To je diktatura nekoliko oseb, katere podpira komunistična stranka in ki se opira na vojaške sile. Ta je že davno odstranila politično svobodo, uničila tisk, zabranlla zborovanja in neodvisne zveze. Ta je davno naredila iz volitev v sovjete karikaturo in odvzela dlavstvu volilno pravico. Proti tej diktaturi delavsKo-ko-munistične stranke, pod katero trpi največ delavstvo samo tn kmetje. je Izbruhnila narodna vstaja. Naloga vseh evropskih socljalistov je, odkriti pravi smisel te vstale, pt kazati delavskemu stanu, da so lažnji-ve vse obtožbe proti delavstvu in kmetom, ki se bore proti boliševi-ški vladi. češ. da so to kontna revo-lucijonarci in nuditi ruskim delavskim masam moralno pomoč, ter onemogočiti zopetno vmešavanje v rusko notranjo borbo evropskim državam z njihovimi egoističnimi Jn reakcionarnimi nameni. Rucjui dvorani mesiuega magistrata £U. oUcUl icool. /.uuf je uivmu s pnuteiumi pozUravom preuseumk L.ucg, nakar je pouai tajnik Uoiob ucrptu pregled o A) letnem delovanju arusiva. Poročilo navaja vse slioue, tečaje, izdane učne knjige, brošure, strokovne časnike itd. Iz blagajnikovega poročila smo zvedeli, da ima društvo okrog 16U.UUU K razpoložljivih fondov, dasi je med vojno razdelilo društvo med potrebne člane čez 30.U0U K podpor. — Vsa poročila so bila temeljita in stvarna ter so bila z navdušenjem sprejeia, funkcionarji pa so želi viharno odobravanje. Fri volitvah je bil izbran večinoma dosedanji odbor Predsedstvo tvorijo Lileg, dr. \Vindischer in Sekuia. Pri slučajnosti« se je razpravljalo o ustanovitvi j igovskega doma V ta namen jc bil izvoljen ooj,et>en odbor, ki prevzame zbiranje fonda, a društvo prispeva vso svojo razpoložluvo glavnico. Nadalje se je sklenilo, naj stopi društvo v zvezo s srbskimi in hrvatskimi organizacijami, kar se zgodi ob priliki ljubljanskega vde-sejma, ko bo več predavanj o skupnem delu in enotni organizaciji vseli jugoslovanskih trgovskih društev. — Končno je bil z velikim navdušenjem sprejet predlog, da se Izvoli za društvenega častnega člana veletrgovec Andr. Šarabon za Izredne zasluge za društvo. (To je v 20 letih drugi Merkurjev častni član. Prvi je bil pok. Iv. Murnik.) čaju DRŽAVNI DOLGOVI CESKOSLO- V\SKE. Po podatkih češkoslovaškega finančnega ministrstva o češkoslovaškem državnem dolgu po stanju 31. decembra 1920 je posneti sledeče: Dolg Češkoslovaške Zedinjenim državam znaša 30.S54.370 dolarjev, Angliji 406.927 funtov. Franciji 140 milijonov francoskih frankov ln 1,149.212 dolarjev. Italiji 1S6 milijonov lir: k tem dolgovom je prišteti še ostanek 500.000 frankov od češkega narodnega sveta v Parizu leta 1917 najetega revolucijskega posojila v znesku 6 milijonov frankov. Prinos k reparacijskemu fondu znaša 750 milijonov zlatili frankov, Prinos k reparacijskemu fondu znaša 750 milijonov zlatih frankov, rrevzetie ene tretjine avstrijskih, odnosno ogrskih, predvojnih dolgov čez 2000 milijonov kron. takozvani odkup vojnih posojil 4500 milijonov č s K., noir, posojila 4.5S0.050.000 č. s. K. in svote uporabljane za ure-jenje valute 8.491.892.000 č. s. K. — Ves državni dolg češkoslovaške države bi torej znašal 43.75 milijard č. s. K ali 83. 50 milijard jugoslovanskih kron. Dolgovi naše države pa znašajo skupno okolo 94 milijard K, proti katerim pa stoji tirjatev na vojni odškodnini proti Nemčiji v znesku okroglih 11 milijard mark v zla^u. oziroma 310 milijard kron po današnjem kurzu. V naislabšem slu* t. J. ako bi se vojna odškodnina Nemčije reducirala na eno tretjino, bi naša država z isto. več, nego pokrila vse svoje dolgove. 4* Žitni trs » Novem Sada. Cen« stalne, trgovina živahna. Kupuje se mnogo blaga, ki se bo na ladjah odvažalo v Inozemstvo. Povpraševanje te posebno veliko za oves. Pšenica notira 980—1000 K, rt 780—810 K. oves 320-3«) K ieC-men (60 kg) 520—550 K. koruza 420— 430 K. Moka St. 0 15 K, moka za kuho is kruh 14 K. otrobi 3.20—3.40 K. + Žitne cene v Hrvatski od 16. t. m. Sombor: koruza 370—390 K, pšenica I00*> —1020 K. oves 340—350 K Osijek: pšenica 1010—1020 K, koruza 410—420 oves 350—^360 K. Zemun: pšenica 1000— 1010 K, koruza 425—430 K, oves 350—360 kron. +Clai»l finančnega sveta. V finančni svet pri finančnemu ministrstvu so imenovani poleg raznih srbskih in hrvatskih tudi g. Drag. Hribar, Industrialec v Llublla-nl, g. Ivan Mohorič, pristav trgovsko-obrt-ne zbotnice v Ljubljani in narodni poslanec g. dr. Žerlav. + Podružnica Narodne banke v Niso. bo začela v najkrajšem času poslovati. V delokrog te podružnice spadajo niški, vranski, pirotskl, topiliki, timoškl ln kru-ševački okraj. + Po&lijatvc poitnih zavojev v Itk. liji). Italijanska po&ma uprava naznanja po mednai udnein biroju, da se sinejo od 1. L m. odpošiljati v Italijo v poštnih zavojih spouaj navedem predmeti samo z Izrecnim dovoljenjem italijanskega finančnega ministra. Ti predmeti so: kava ln njeni surogatl, sladkor, tobak v listju, predelan tubak za osebno porabo, a ne več kol 4 kg, saharin, igralne karte, konjak in likerji, čaj, parfumerljski predmeti, zlatnine in dragulji, razven takšnih, Id se rabilo za industrijo, stekleni ptedtretl, pene za okras, igrače hi okrašeni ženski čipke, tkanine vezene z volno, bombažem klobuki, lesene pahljače, umetne cvetlice, In svilo, papir In kartonski izdelki, puške, pištole in samokresi in izdelki Iz kuratov teu- bisernine (Perlinutter.) + Prepovedan Izvoz srbskih obvez-nic. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Finančni minister je z odločbo D. bi. 1831 z dne 12. marca 1921 odredil, da je do nadaljnje odredbe prepovedan Izvoz obveznic In kuponov predvojnih posojil kraljevine Srbije U ozemlja naše kraljevine in da se vsako protivno postopanje kaznuje po čl. 181 llnnačnega zakona za leto 1920-21. + Osebni vlak Vrfiae—Pančevo. Od 15. tm. vozi na progi Vršac—Pančevo nočni osebni vlak. ki odhaja ob enih iz Bele Cerkve ter pride ob 6. uri zjutral v Pančevo. Iz Pančeva vozi ob 6. uri zvečer, ob 9. uri je v Vršcu, ob U. url pa v Beli Cerkvi. + Nemški bankovci po SO mark vzeti li prometa. Oeneralno ravnateljstvo državnega' računovodstva Je ukrenilo, da se nemški bankovci t>o 50 mark. ki so datirani od 30. novembra I. 1918. ne smejo več sprejemati pri naših državnih blagajnah. Ti bankovci so namreč v Nemčiji že vzeti lz prometa ter jih centralna državna banka v Berlinu zamenjuje samo do 31. julija i I. i Pošljite naročnino! Dnevne vesti. — w poročilo o i«w^i2ae*a<#* # siioda ©2«=»inižrv<} V fi . KOViUiii. fUS ZA >>Š few-ax*s2^ r- ',M. - ( 'ffs iriciiaUvsc. — Xaj ]a z 10 Ltunsluiui Bankovci? Lotujuče oociusivo se pritožuje, da železniške blagajne ne sprejemajo iu krunskili bankovcev, sklicujoč se na neki brzojav ministrstva. Marsikdo pride vsied tega v veliko zadrego. Posledica je, da se tudi privatni prodajalci branijo tega uenarja. Nikjer še ni bilo uradno razglašeno, da se taki bankovci ne sprejemajo, zato je dolžnost državnih oblasti, da stvar pojasnijo. — Dr Pegan suspendiran. Dne 18. t. m. je bila zaključna razprava pred disciplinarnim svetom odvetniške zbornice v Ljubljani proti odvetniku dr. Peganu. Razprava je trajala celih 1U. ur. Dr. Pegan sc -dokazalo, da je kot zagovornik gorenjskega kmeta Brenceta svojega klijenta izdal vojaškim sodnikom, češ, da se ve mnogo več o njem ter ga ni škoda, ako ga ustrele. In res je bil Brence obsojen na smrt in ustreljen. Nadalje so se mu dokazale umazane afere z Joštoviml hranilnimi knjižicami in denuncijaci-jacije proti g. Ribnikarju in tovarišem zaradi septemberskih dogodkov in proti notarju Carliju. Dr. Pegan je bil za pol leta odstavljen od odvetniškega poklica. — Promocije. Na zagrebškem vseučilišču so promovirali za doktorja prava Makso SmuderL odvetniški kandidat v Mariboru. Bogdan Petelia. avskultant v Ljubljani in Fr. Macarol avskultant v Mariboru. — »Sokolu« v Kostanjevici Je daroval br. L. Bučar 200 K namesto venca na prerani grob saveznega staroste br. dr: Oražna. — Nesreča na železnici. Blizu Zagreba je dne 18. t. m. trčil proti Ljubljani vozeči tovorni vlak v premikajo« vlak s tako silo. da je bilo 17 voz ponolnoma razbitih. Vlakovodja Krašovec je smrtno nevarno ranjen. Težke poškodbe so dobili tudi zavirači Mate Udovič, Jos. Ro-ksa In Stefan Božič. LUibMana. Danes ob 10. uri predpoldne vsi na žalno manifestaci o Jugoslovanske Matice pr* d de-ieing dvorec! = Pozuravni večer ua čast češkim gostom je priredila NSS sinoči v vel. dvt>runi Nar. doma. Sodeloval je salonski orkester, pevski zbor .nar. socijalistov pa je zapel več pesmi. Pozdravil je Cehe dr. Rybaf m zahvalil se je posL Spatny. Vladalo je veselo razpoloženje iskrenega bratstva med Cehi iu Jugoslovani. = Svečanostna predstava v Narodnem gledališču. V ljubljanski operi se vrši nocoj na čast udeleženkam ustanovne skupščine „Ko-la slovenskih sester" svečanostna predstava. Igrali bodo Parmovo opero ..Zlatorog". Predstava bo prirejena tako. da bo ostala v okvirju žalnega značaja današnjega dneva. Kakor znano, se godi dejanje »Zlatoroga** na obmejnem pogorju in sega deloma v ozemlje, ki so nam ga oropali Italijani. Vrhtega se bodo pred predstavo recitirale pesmi, ki se nanašajo na naše zasedeno ozemlje. Dohodki predstave so namenjeni Jugoslovanski Matici. = Ustanovni občni zbor »Kola Slovenskih Sester*4 bo v nedeljo 20. L m. ob dveh popoldne v gornji dvorani Narodnega doma. Govorile bodo gg.: Franja Tavčarjeva. Ant. Hinterlechnerjcva, Janja Cučkova, Marica Debelakova, Pepica Ahtlko- (s Štajerskega). M. KoKalieva, iersko)PiCa in Poljančeva (Sta- odbor ?ulPo*Tetskl zvon vabi ves se zbero danes b«™“- uri pred deželnim 'dvn!T' P°5 10‘ der bo skupen odhod k^Tt' s°d kf|‘ festacijl. Kliče -; — torej vsi na plan! Odbor = Ruski begunci ne sniejo potovati Ministrstvo notranjih del je izdalo odlok, ki strogo prepoveduje ruskim beguncem preseljevanje ali potovanje v naši državi. Vsak begu- -TV"*? x.!alno držat! kraia ki tnn ga le do!r*,|„ državna komika., Le v milnih in važnih slučajih, ko kateri teh beguncev res mora kam potovati, tuu sine dati potno dovo- ljenje okrajno glavarstvo, oziroma policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Dovoljenje pa se sme raztegati naj-dalje na 15 dni. Prepoved pa ne velja za predstavnike ruskih beguncev in za njihove uradnike. = Drage velikonočne potice. Vse se strahovito draži, oziroma sploh izginja s trgov: jajca, maslo, smetana, mleko itd. A tudi orehi imajo neprimerno ceno. Znano je, da je cena orehom na debelo padla ua 8- 9 K. a na trgu se prodajajo najceneje po 16 K. Ali morajo res imeti prekupci polovico dobička? = Ljubljanski vlomilec prijet v Špiiju. Orožniki v špilju so aretirali Ferd. Gorjanca iz Ljubljane, pri Katerem so dobili kaseto z 12 kosi srebrnega jedilnega orodia. ki ’e bilo jeseni 1918. vzeto iz selilnega voza bivšega tržaškega namestnika Fries-Skeneta. Nadalje je Gorjanc jeseni 1919. vlomil pri Ant Dogan ter odnesel 4000 K in več zlatnine. = Kot vojaškega begunca iščejo oblasti 21 letnega Fr. Zagradišnika iz Nove Štifte, ki je zadnje čase živel v Ljubljani Dne 8. L m. bi bil moral priti k vojakom. = Prijel vojaški begunec. 25 letnega vojaškega begunca Josipa Gartnerja iz Železnikov so dne 17. t. m. aretirali in izročili komandi mesta v Ljubljani. = Policijska kronika. Včeraj je podala policija 31 poročit tn sicer zaradi cestnega policijskega reda 20. zaradi pijanosti in kalenja nočnega miru 4 in 7 raznih poročil. — Oderušvo z oUklnlal vejicami Z* cvetno nedeljo hoče vsaka brumna dušica imeti svojo oljkino vejico. To dobro vedo branjevke zato so včeraj nekatere prodajale neznatne, oguljene vejice po i K in te dražje. Maribor. Jugolovanska Matica ima svoj občni zbor v torek ob osmih zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Z ozirom na važnost tega zborovanja je pričakovati obilne udeležbe. Običajni sestanek demosratsitega kluba, ki se ima vršiti v torek ob osmih zvečer, se zaradi občnega zbora Jugoslovanske Matice, ki je določen na torek ob osmih zvečer, preloži na deseto uro. t. J. po zborovanju Jugoslovanske Matice. Cestne signalne tablice. 2e meseca oktobra lanskega leta je bilo mestnemu stavbnemu uradu naročeno. naj preskrbi cestne signalne tablice za vozila, da prepreči prestopke policijskega reda. Teh tablic ra še do danes ni. in posledica tega ie. da se dan za dnem dogajajo prestopki i>roti policijskemu redu. Ali ni mogoče temu odpomoči? Tatvina na škodo južne železnice. Železniški delavec Ivan Kreuh Iz Zidanega mosta je za svojega službovanja na Pragerskem i razne stvari, ki so bile last južne železnice. Zaradi tega je bil sedaj obsojen na osem tednov težke ječe in istočasno odpuščen iz službe pri južni železnici. Tatvina obleke in perila. Trgovcu 7. manufakturnim blagom Ivanu Šoštariču v Oosposki ulici 5 je bilo nd neznanih storilcev ukradena iz podstrešja večja množina obleke In perila, ki ga ie imel tamkaj shranjenega v neki omari. Povzročena škoda znaša čez 8000 kron. Plesni venček. Policijski nameščenci priredijo dne 2. aprila v Got-zovi dvorani plesni venček. Cei j e. Nepotrebno kouiproinisarstvo. Iz krogov »bplošnega slov. ženskega društva" nam pišejo, da nekatere avtokratinje, ki mislijo, da so rojene za predsednice, itlapčevsko koketirajo z Nemci za složno življenje, češ, saj smo vsi v eni državi. Ker pa Nemkam le ne kaže vstopiti v slovensko žensko društvo, namerava se to razbiti ter ustanoviti društvo, kjer bo prostora tudi za žene najno\ jših nemških Dušanov. Kdaj ste videli v našem Narodnem domu Nemce s soprogami? Zakaj bi se večina morala klanjati še nedavno strupeni manjšini zaradi tistih par uradnikov, ki imaio Nemke za žene? Tem kompromisa rlcam bi privoščili, da bi bile nrežtvele vse naše Bute bole zadnjih 80 let. ko je nemška faki-naža naskakovala Narodni dom s kofi. kamniem In gnilimi jajci Sicer pa idite koroškemu .Hplmnfe-dlenstu** pridigovat .siožre sode-* lovauje" z ondotnlml Slovenci. Elektrifikacija Celja iu okolice. Dne 18. t m. se je vršila v prostorih Zadružne zveze ob navzočnosti zastopnikov mesta Celja in okolice ter industrijcev seja ožjega odbora. Sklenilo se je. da se najprej gradi ožje omrežje za Celje in bližnjo okolico. pa na tak način, da se lahko temu omrežju vsak čas priklopijo oddaljenejši kraji. V svrho izvedbe načrta se ustanovi delniška družba s kapitalom 12.000.00U K. Za napeljavo daljnovoda se prične takoj po rešitvi pogodb z raznimi interesenti. Delo za napeljavo bo trajalo najmanj eno leto. Umrl je po dolgi mučni bolezni hišni posestnik v Gosposki ulici g. Anton Malopron v bO letu starosti. — Gosp. Val liladina, trgovcu je umrl edini sin Valter. Nov slučaj koz se je pojavil v Prešernovi ulici št. 6. Zbolel je šolar Red Ji Oddali so ga v bolnico. Sejmi v celjskem okrajnem glavarstvu so do preklica vsled črnih koz prepovedani. Občine so dobile tozadevna obvestila. Prodali bodo več vojaških konj dne 29. t. m ob 9. uri dop. na javni l*ciraciji na Spodnjem Lanovžu. Zaradi tatvine so aretirali v Celju Lenarta Škrinjarja iz Podgrada na Hrvaškem. Službo mestnega grobarja odda celjski magistrat. Razpisano je mesto jetniškega preglednika pri celjskem okrožnem sodišču. Primorje. Volitve v zaseueucin ozemlju so doioceue za pi vo puovicu meseca maja. »Nove pokrajine" bodo razdeljene v iri vuldua okiozja. luoi-jaui uelajo na to, da se ceia Goriška spoji z videmskim volilnim okrožjem. Popolna demobilizacija In amnestija v Italiji. Službeni list rimske vlade »Gazzetta Uiiiciale" je prinesla kraljevo odredbo, da se takoj ukine vojno stanje v področju Julijske Benečije. Obenem se odpravi generalno zapovedništvo vojske. Odpuščeno je vojaštvo vseh letnikov, kf je sodelovalo v vojski, ostal Je le letnik 1900. Obenem se je proglasila amnestija na vse no-kmiiue. ki so priklopljene na nodln-gi rapalNke porodbe AmtvsHia se raztega na v«e obsodbe do petih let. za katere le Mio prfstofnn vnf-vr» «ndt§če, pri kaznih, ki so jih Izrekla redna sodišča pa do 30 mesecev obsodbe. setorici samozvancev ne Izroči nam odtrganih. toda krvavo zasluženih prejemkov. O našem denarju hočemo odločivati mi vsi In sami! Na koncu pa najodločnejše protestiramo proti pisavi »Našega Glasa", ki imenuje Javne nameščence, ki so s sedanjo zadrugo skrajno nezadovoljni »Zahavlialne zadruge Javnih nameščencev po raznih ljubljanskih oštarijah". Zahtevamo, da se sedanii urednik takoj odstavi in izroči u-redništvo človeku, kateremu Javni nameščenci ne bodo nameščenci raznih ljubljanskih oštarij. Taka Dišava ie res oštariiska, ne pa pisava glasila iavnih nameščencev. Več javnih nameščencev. OBCN! ZBOR »SAMOPOMOČI** IN USTANOVNI OBČNI 7BOR NOVE ZADRI'OE Prejel! smo tn objavljamo: V ponedeljek, dne 21. t m. ob S. zvečer se vrši v posvetovalnici mestnega magistrata občni zbor »Samopomoči" V ljubljanskih dnevnikih smo sicer brali o tem občnem zboru. titda to se je ukrenilo od druge strani, da zvedo vsi Javni nameščenci, katerih žepi so tukaj prizadeti. Zadruga šteje par tisoč članov, za kraj pa. kjer naj se vrši občni zbor ..Samopomoč!" so Izbrali magistralno dvorano, kamor gre kakih sto ljudi. Morda so mislili, da na] se Pod firmo »Samopomoč" vrši občni zbor zadruge kimovcev. za katere Je v mestni posvetovalnici brez dvoma dovolj prostora. Zato moramo Javni nameščenci najod-ločneiše protestirati. Ampak „Naš Glas" z dne 17. 3. nam Je prinesel še drugo novico. Dne 19. t. m. to te na praznik sv. Jožela ob 6 url sklicuje nepoznan pripravljalni odbor samozvancev ustanovni občni zbor nove nabavne zadruge in sicer zopet v mestni posvetovalnici. Pri tej priliki moramo pribiti, da je že čas, ravno praznik neprlkiaoen. Vsak ie vesei. ko Imamo tako lepo vreme, da otrese prah s svojih čevljev in gre na deželo. Zato bi se ta ustanovni občni zbor vršil vsaj dan popreie ali pa po nedelji. Drugič bi se morali potom ljubljanskih dnevnikov pozvati vsi tvni nameščenci na občni zbor, ker so morali vs> prispevati za zadrugo. Tudi to se ni zgodilo. TretiT? pa je magistralna dvorana veliko premajhna torej ncprikladna. Nadalje moramo na temelju »Našega Glasa" ugotoviti še to-le: Dne t. marca je stopilo skupaj 20 Javnih nameščencev tn vpokojencev. večinoma iz krogn, r-srrd-nje zveze in zadruge »Samopomoč" in je sklenilo ustanoviti zadrugo. O tej reči ni razven tucata samozvancev vedei nihče. Dne 4. marca se Je vršil protestni shod »Poštne zveze" glede nabavnih zadrug. kjer Je govoril g predsednik Osrednje zveze, toda ni črhnil niti besede, da pripravljalni odbor ie obstoja, ce se je tako mudilo z ustanovitvijo, bi se Ista lahko izvršila že poprej, ne pa ravno na praznik !Q t. m. in to še popoldne Državni na. stavljencl. za katerih žepe se gre, proti takemu slepomišenju nalodločnelše prores-i tiramo in poživljamo vlado, naj tel dvaj- Sport m turistika. Nogometna tekma med »Ilirijo* in mariborskim »Rapidoin«. s katero se je včeraj ob ogromni udeležbi občinstva otvorila nogometna sezona, je izpadla 0:8 (koti 0:7) v korist »Ilirije«. Tekma se danes ob pol 16. uri ponovi. Šport. Včeraj dne 19. t. m. se je vrš lo v restavraciji Narodnega doma ustanovno zborovanje mariborskega pododbora ljubljanskega nogometnega podsaveza. Danes v nedeljo ob 11 dopoldne se vrši v I juJskern vrtu nogometna tekma med Atliletic spon klubom v Celju s prvim moštvom Športnega kluba Maribor. Pokrajina. Novo mesto. Odvetniška zbornica le torej dr. Pegana za nekaj časa zapečatila. Kaj pa njegov verni sodrug v bližnjem Žužemberku, paša Vehovec? Ta je bil tudi sodnijsko žigosan kot dcnuncijant, a kljub temu ga oblasti puste, da še naprej pašu je in strahuje prebivalstvo ter se sam imenuje hudiča. Menda vendar niso njegove postrvi tisto, kar rau podpira županski stolček? Iz Kočevja. Pavle Bolnar, rudar v Kočevju je doma okoiu hiše snažii vrt. V ta namen je zgrabil skupaj suho slamo, dračje in dr., nanosil na kup in zažgal. Ko je kup zažgal, se je odstranil. V tem pa Je prišla do ognja 2 letna ivka Podlipnik In začela okolu brskati pre čenier »e Jt ie vuela obleka. Otrok je zadobk smrtno nevarne opekline. Koprivnik na Kočevskem. Umrl je gostilničar In gerent Alojzij Agnitscii, ki sicer ni znal slovensko, a Je bil lojalen državljan. Za ženo ie imel Sloveuao a Sl Jerneja. — $t. Jurij ob juž. železnici. V bližnjem Ritniku je zvečer 13.'L m. neka mlada tuja ženska pokradla kmetici Jožefi 2vegler razne obleke in perila za 26.000 K in Se 7tW K gotovine. Tatica je približno 23 Jt* stara, srednje močne postave, okroglega rdečega obraza, na spodnji debelejši ustnici ima dve brazgotini ter govori mariborsko narečje. » Vojnik »Sokol" v Vojniku priredi y nedeljo, dne 3. aprila t L ob pol 16. uri v dvorani tuk. posojilnice narodno igro s petjem v štirih dejanjih »Divji lovec". Prevalje. Tukaj Imamo slovensko restavracijo. Letos na pustni dan si Je izmislil men lastnik, da so naši občinski reveži jako potrebni podpore ter je v prid njim priredil veselico, kateira mu Je prinesla 532 K čistega. O. restavrater Je pa tz usmiljenja do ubogih podaril občini 330 K. Vsa čast takim blagim srcem v Mežiški dolini 1 — Več občinskih ubogih. Drobiž. * Sreča v nesreči Iz Lipskega poročajo: Z bog velite nesreče na glavnem kolodvoru v Upskem Je mahoma zapot govori ka slišal 23 letni pek Frenzl, ki Je bil gluhonem Ob sluh in govor Je bil prišel na bo,rum polju L 1917., ko se je v njegovi bližini razletela mrna. Pri zgoraj omen eni železniški nesreči Je Frenzl priletel z ghvo ob vagon in Je iežad nekaj časa brez zavesti Ko je prišel k sebi. Je naenkrat spet sl šal usmiljenko, stoječo blizu njego-ve p>-steijc in je mogel v svoje veliko veselje im nj< rti vprašanja odgoariti. Pri železniški nesreč. je bil le lahko ranjen in Je čez nekaj dni ostri vil bolnico ves srečen In vesel. * Siamski kralj se hoče modemizIra-L Scdanii siamski kralj, ki x star 27 let. ms bo v kratkem poročil. Po siamskih običaih Ima pravico do 100 žen, toda izjavil je že, ko je še bil prestolo-tasiednik. da bo poroči’ samo eno ženo, češ da se mora na siamskem dvoru nehati mnogoženstvo. Mladi kralj 'e študiral v Londonu. * 2ena kot vladarica. V Indiji je država Rhapal, v kateri sme po zakonu vladati tudi ženska. Sedaj vlada v tej državi neka kneginja, ki kaže mnogo pedagoškega raz-uinovartia. Nedavno je naročila za svoje podanike v Švici 2000 žepnih ur, da bi jih tako naučila računati s časom. * Potomec Fablia Cunctatorja umrl. Iz Rima javljajo, da je tam umrl knez CanrVio Massimo, katcrejtJ rod izhaja iz plemena starih Fabijcev. Pokojnin je bil torej po*. »-m ec znamenito Kvinta Fobija Maksima, imenovanega »Cnneutor* (peodločaež), tor se je dolgo obotavljal spustiti se v bitko a Hannibalom, ki Je vdrl v Italijo. Pokorni knez Camillo Massimo je bil star 85 let. 'Jo visoke starosti Je bil velik prijatelj in obo-ževatelj ženskega spola, vsled česar je prišel v nasprotje z ostalimi člani svoie rodbine, ki so bili zelo pobožni in darovali samostanom mnogo denarja. 2enske Iz rodbine Massimo so bile znamenite vsled sv> je lepote. • O Inteligenci kač. Ravnatelj ameriške družbe za preiskuševanje kač je prišel po dvanajstletni izkušnji do prepričana, ia kače uiso uiteligentne, posebno da ne reagirajo na glasbo, dasiravno je splošno razširjeno mnenje o muzikalnosti kač. Ta ravnatelj Je skušaj z vsemi mogočimi glasbili, da bi v kačah vzbudil -muzikalno žilico«. Nekoč ie neki gos,ar svira: pred 2*11 kačami. a vse so se pokazale ki* popolnoma oe-muzikalične Tudi znane igre s kačami s« tako tolmačijo, da kače ne plešejo po taktu glasbe, ampak po določenih kretnjah njihovih učiteliev, ki hm znajo vzbuditi strah S neprestanim tepenjem. V ostalem ni nohena kača za mogla pokazati svojega duševnega stania. Po mnenju dotičnega ravnatelja so kče dokazale, da so neumnejše od želv. Mati oglasu Proda se: HISA na Glavni cesti pripravna za vsako obrt. Gline e 20—116 pri Ljubljani 452 ENONADSTROPNA VILA s 5 stanovanjskimi prostori, t kuhinj shramba za živila, steklena veranda, veinta terasa, t lepim izgledom, sotnčna lega, brej prahu Vrt s plemenitim sadjem, z vodnjakom z zelenjadnim vrtom 1000 m' Gospo d&rsko poslopje, s prostori za služinčad, Pod vilo so lepe kleti in kuhinja za peni« Povprašanja na i. D. Vlčara 56. Ptuj, Znamka ca odgovori 49* KARBIDNI APARAT c 8 svetilkami ter popotno napeljavo, \ najboljšem stanju se proda po dogovoru, pri Ivaa spono, trgovec, Sv. Katarina, p. Tl* bovUe IL TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM s koncesijo ca podjetje aa debelo, se radi družinskih razmer proda. Ponudbe pod »Maribor« na upravo Jugoslavije. 491 CEPLJENE TRTE, različnih čistih in rodovitnih mešanih sots una po kron 4 komad prve vrste tudi ame-rikanskih korenjakov. In belo korenimeno Šmarnico, po aizkl ceni posestnik Frane Horvat Mostje, pošta Juršioci, Ptuj. 408 Kup! se: KUPIM BRINOVO OLJE prodani lužiti kamen le predale za moko K Milkovič Moste pri LlabljanL 447 Sšužbe: SODAR zanesHiv in pošten, ki bi tudi pomagal . kleti se takoj sprejme. Pismene ponudbe M upravo Jugoslavije pod »sodar«. 44! PRODAJALKA se takoj sprejme. Kocbek, tUaai. 4Vl Razno: POZOR V najem dam za več časa dobro Idočo e o. stilno združeno s kavarno in lokamo vinsko trgovino. Kadi družinskih razmer že-Um isto zamenjati z manjšo trgovino al gostilno z nekaj zemljišča. Naslov v uprav-nlštvu. 446 tSCEM OTROShJ VOZIČEK Zamenja sc lahko za svetlomodri Oaržun ah proti gotovini. Kolman, Večnu pot 7. GOSTILNO V LJUBLJANI 2EU dobiti v najem za potiski par, ki je v te) stroki izvezbau ter ima večjo zalogo naj-izvrstncjših štajerskih vin. Ponudbe pod »Vinska zaloga" na uprave Jugoslavije. SANATORIJ c velikim posesvom. HOTEL v obmejni postaji — odlično mesto — Izplačilo 3UU.0U0 K. ODDAJA TRGOVINE dobro mesto. PK1MA TRGOVSKA HISA V MaRIUORU lepi lokali s skladiščem in stanovanjem, prikladna za trgovino na veliko ali banko. TRGOVSKA HISA za en gros — veiiki skladiščni prostori. GOSTILNA Z hišo v Mariboru. GOSTILNA z lepim posestvom VILA veliko lepo stanovanje, veldt vrt, ob parku v Mariboru, 350.000 K. VILA z 2 stanovanji, 650..000 K. VELIKA IN M A! A POSESTVA. MLINI. Vinogradi, gosposka posestva. R©. alitetna pisarna »Rapld", Maribor, Oospo-j ska ulica 28. Znamko za odgovori A. K. Green: Nevestina skrivnost. (Dalje.) Sedmo poglavje. Gryco nikakor ni mogel pozabiti groze, ki jo je bil zasačil v zdravnikovih očeh; njegova detektivska dolžnost je zahtevala, da se pozanima bliže za to istorijo. Takoj drugo jutro je poselil koro-nerja*). ki se je bil pravkar vrnil z *) Uradnik (v Ameriki in na Angleškem). ki vodi v sumljivih smrtnih slučajih takojšnjo preiskavo, ogleda. Povedal mu je, da sta ga gnala sr.oči radovednost in neke vrste nagon v tisto hišo, ter vprašal — zakaj Cityce in dr. Brown sta bila dobra znanca -- kakšen je bil uspeh njegove preiskave. Vse, kar je bil povedal Moles-worth koronerju o nesrečnem dogodku. se je natanko ujemalo z njegovimi sinočnjimi podatki. In vendar, je rnenil Gryce, v njegovem obličju scin čital nekaj, kar mi ne da prav verjeti v resničnost teh izpovedb. Temu se čudim; ali mari sumite, da bi — ? Doslej jc vse zgolj domneva; so pa stranske okolnosti, ki — povedati vam moram namreč, da sem videl dekle včeraj popoldne v hotelu C. Opazoval sem jo, ne da bi bila vedela žarne; mislila je, da je čisto sama. V to sem imel vzroke, ki pa nc spadajo semkaj. Takrat se je čutila po vsem videzu srečno in veselo, nikakor pa se ji ni poznalo, da bi bila bolna. Čudno, to moram reči. Poslušajte me dalje: tri ali štiri ure nato sem prišel zopet v hotel. — Smatral sem bil tisto Mildred Farley po krivem za drugo osebo, kateri je bila zelo podobna, in sem se hotel prepričati, kako in kaj. V spremstvu svedoka. čigar izpovedbe pa so za vas brez vrednosti, sem se vrnil na kraj. odkoder sem jo prej opazoval. Dekle se je bilo v tem silno izpre-tnenilo. Toda bolezen se mi je zdela verjeten vzrok tega naglega preobrata. zakaj obraz in vedenje sta izražala bol in divji obup, ne pa telesne muke ali urnobolnosti. — Kaj bi jo utegnilo zadeti? — Izvedel sem, da je imela medtem razgovor z doktorjem Molesworthom. Pri tej priliki se je moralo zgoditi nekaj, kar je uničilo njeno srečo in nado na vekomaj. Namesto da bi čakala ženina in poroke, je pobegnila. Odšla je iz hotela, ne da bi zbudila s tem bogve kakšno pozornost. Tekač, ki jc je videl odhajati, pravi, da se nikakor ni vedla vročično, marveč je šla z malo torbico v roki mirno svojo pot; obraz je imela zakrit s tem-norjavim pajčolanom. Tudi služkinja trdi, da je opazila pri nji, še v sobi, ta rjavi pajčolan; in to jc spet važno dejstvo, zakaj — pomnite dobro! — pajčolan, ki je visel na nji. ko so jo prinesli v sobo gospe 01neyeve, je bil svetlosiv, povsem različen od tistega, v katerem je odšla iz hotela. Potemtakem je morala biti medtem Še neki drugje. Kje? To je vprašanje, ki mu bo treba najti odgovor. In pa strup! Iz Molesvvorthovega stanovanja sem krenil snoči po 22. cesti. in res sem našel pred neko hišo med 5. in 6. ulico razbito stekleniči-co. ki je dišala Po grenkih mandeljnih. To se ujema z njegovo zgodbo. Pač pa je bil listek z napisom, kakor ga prilepi vsak lekarnar, odtrgan ali pravzaprav odrgnjen z mokrim prstom. Črepinje so tu; le poglejte, nekaj koščkov papirja se jih še drži. Da; in po tem sklepate — ? Da je bil nekdo posebno previden. Takšna previdnost pa sc ne sklada z domnevo samomora, najsi bi bil premišljen ali ne. Morda imate prav. In še nekaj: Molesworth pravi, da je sedela na stopnicah, ko jo je on našel. Vzlic temu pa nisem videl v rahlem snegu, ki je zapadel včeraj popoldne, mkakega sledu; mogoče je sicer, da bi bil veter zametel vtis. Vsekako pa bi moral biti rob njene obleke moker, ne suh, kakor mi je povedal policist Harrison, s katerim sem preje govoril. Reči moram, da niste tratili časa od snoči do danes. Ali imate povedati še več? Kmalu bom pri kraju; toda prosil bi vas še, da odpreva ročno torbico gospodične Farleyeve. Kakor veste, jo je nesla v roki, ko je odšla iz hotela. To rekši je Gryce izvlekel izpod suknje črno usnjato torbico, ki je bila na eni strani okrašena z dve- ma bronastima črkama, »M« in »F«. Kje ste jo dobili? I, ostala je bila v vozu. Ko sem stopil snoči Iz hiše, je stal voz še pred vrati, in ker sem mislil, da vas bo zanimalo videti, kje je umrla Mil-dred Farleyeva, sem ga zaplenil in ga shranil srečno v bližnjem hlevu, ne da bi se bil kdo potegnil zanj. — Zdaj ga straži nek redar iz mojega okraja. V torbici, ki sta si jo zdaj ogledala moža, je bilo več toaletnih predmetov in nekaj perila, toda nobenega lista niti drugačnega pisanja. Gryce je napravil spisek vseh posameznih reči. Kakšne priče bi sc neki še dale dobiti? je vprašal koroner. Morda lekarniški pomočniki? Govoril sem ž njimi. Potrdili so Molesworthove navedbe: ustavil je voz pred vrati, stopil v lekarno in prosil pomoči. Hiteli so ž njim na ulico, ali že se je obrnil in zaklical: Prepozno, mrtva je! V vozu je ležalo ubogo dekle skrčeno in brez življenja. Mladim ljudem seveda ni prišlo na um. da bi se bil kateri do-teknil mrličeve roke in potipal, ali je že mrzla. Poznali so doktorja, verjeli njegovim besedam in se trudili le, da bi ntu pomagali v tistem strašnem, mučnem položaju. Enemu je naročil, naj obvesti po telefonu vas, gospod doktor, drugi Herbert Black po imenu, pa ga je spremil na dom in pomagal nesti truplo v stanovanje. — Bil sem tudi pri župniku, a nisem zvedel ničesar. Toda kočijaž, ki pravi, da ga je poslal z receptom k nekemu bolni-, ku? Njegova izpovedba bi nam gotovo koristila. 2 njim sem zapravil skoraj celo uro. Trmast in čmerikav človek je, in jezik se mu dolgo ni hotel razve^ zati Kar sem spravil iz njega, pa se ujema z Molesworthovim poročilom. Doktor ga je bil naročil v hotel C., da bi odpeljal župnika Preissa po obredu domov. Ko Pa je prišel je dobil tam samo ženina, ki mu Vrlgčov D* esden- - Telefon St, 105 C. Nalvečle ugodnosti! Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hilro in ceno Slilie ii Mie i vseli vrsi, od preprostih do naj-linejSih nudi vedno v zalogi tovarna klobukov ln slamnikov FRANC CER Afe v STOBU pošta in žel postaja Domžale p. Ljubljani. V popravila prevzema ludi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po nnjnovcjši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i Teržan v Prešernovi ulici št. 5, kjer se sprejema v sredo in soboto. oblastveno poverjeni stavbni Inžener LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica štev. 7. SpeelJeL stavbeno podjetje za botanike, talezobeloneke in vodne igrodbe. Izraba vodnih sil. mn m ttpcclleluo za moško perilo sc e uh«J sprejme. Ozira sc lo na prvovrstno moč. Spričevala je prinesti s seboj. Plača po dogovoru. Islotam so sprejmeta Janški nasip lo. 55 Priporočam cigaretni papir in stročnice „Abadie, Altesse, Sanetta, Jakobi*, kakor tudi pisemski papir, črnilo, kremo za čevlje .Cipulin, Ilirija in Jurjevo*, kolomaz, pralno in toaletno milo po nainižji ceni. Solidna postrežba. Razpošilja tudi po pošti. A. ERKER, Ljubljana SlemSkova „ Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi uprnvnišlvo .Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju. Prešernova ulica. ji ul. It F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. HssfRi trg 25. Glavno zastopstvo Fockove tovarne ,Srr\a mila* Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. Moške klobuke priporoča €s. Ca del, Uubliaitg, Mestki trg. Gg. klobučarjem In trgoveca« poSiljant na sohtevo vzorce. inprt ranega ii Vsaka mila, kajti to milo je veliko dražjel ja mota Mmi Ml. zato naj raki samo »ZLATOROG - MILO" katero je v Btakevosii vsem impoftirnim milom jajamieRoenakoifritno eR© itebolfše. Glavno zastopstvo za Kranjsko: Sš„ BUliC m CfFUg« LlublfElk®, GOSROSVetaka C. 7. onirnenl ifllAO Pftfipl Tiska »Učiteljska tlakama« v Ljubljari