Leto LXVIL, št. 31
Ljubljana, četrtek 8. februarja 1954
Cena Din 1.-
isnaja raaa dan popoldne, lsvsemsi nedelje in praznike. — IneeratJ do SO pettt vrat t LHn 3L% do 100 rrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inaerati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, sa inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN CPRAVN1STVO LJUBLJANA« Rnafljeva ulica it. 6 Telefon st. 8122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon st 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon at podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon It 190. — JESENICE. Ob kolodvoru
Račun pri postnem čekovnem savodu v Ljubljani it. 10.361.
NACIONALNA REPUBLIKANSKA UNIJA
V FRANCIJI
Po nenadnem padcu Daladierjevega kabineta je Doumergue sorejel
mandat za sestavo nove vlade
Parii, 8. februarja. Silne demonstracije desničarsko orientiranih bojevniških in dragih organizacij, ki se niso omejile le na Pariz, marv3Č so 6e v velikem obsegu organizirale tudi po deželi, zlasti v Lvonu Bouillonu eur M-are, Nancvjj, Rouenu, Ar-rasu ter relo v Algiru, so ustvarile za Da-Iadiorj9VO vlado nevzdržen položaj, čeprav }» se nekaj ur poprej izvojevala v poslanski zbornici tako sijajno zmago. 0 žrtvah ie bilo snori objavlj?uo ponovno uradno poročilo, ki pravi, da znaša število žrtev 15 oseb. Ranjenih je bilo malone 1000 ljudi, med njimi 30n policijskih organov in civilnih uardistov. Policija ie aretirala okrog 800 oseb. Pod pritiskom ogorčenja javnosti, ki se j3 na mah lotilo vse Franoij*, ie vlada včeraj v prvih popoldanskih urah podala ostavko. Med tem ko so se pričele po pariških ulicah manifestacij? desničarjev spričo dosežene zmage nad levičarskim kartelom, je predsednik republik? pričel konsultacije ter ponudil mandat za sestavo nove vlade naiip<rei kz Pariza odsotnemu staremu francoskem j politiku Doumirgue'i, ki pa mu je stavil izvestne pogoje, zaradi katerih so se pogajanja med nHm in Le-hminom zavlekla do poznega večera.
Danas dopoldne |e Doumerjrue prispel v Pariz- Izjavil je, da je eprerH mandat za s?stavo nov» francoske vlade pod pogojem, da vsi bivšti ministrski predsedniki brez ozira na strankarsko pripadnost privolijo na daljne notranj* politično primiriš in ns sestavo nadstrankanake vlade. — Večana funkdonarjev zbornice in senata je ie snoči zavzela »tališče k termi nj3>gove-mu nogofhi. Domneva se, da bo Doumer-t"jpo raemeroma lahko uspelo sestaviti vlado na tej podlagi. Taka nadstrankarska vlada bi ge t zbornici opirala na vse traken j 3 od radikalov do desnice, dočim bi eo-cielisti in komunisti tvorili opozicijo.
Vodit el+i  nacionalne  opozicije Tardieu,
Lav al in Franklin Bouillon pa so naprosili predsednika republike, naj zaradi izredno deli kat nega notranje političnega položaja zahteva sestavo nadstrankarske vlade. Enako prošnjo eo predložili predsedniku tu<ii občinski svetniki Pariza in radikalna frakcija senata.
Pariz, 8. februarja. Današnji listi priznavajo, da je bila ostavka Daladierjeve vlade še najboljše sredstvo, ki je moglo ublažiti splošno nanetost
»Petit Parisien« pravi o tem med drugim: Daladier ni hotel prevzeti odgovornosti za dogodke, ki bi lahko dovedli do civilne vojne. Zato se ie raje umaknil. L mik pred pokoljem državljanov ni znak slabosti, marveč dejanje elementarne poštenosti.
Glede Doumergua so rezervirani samo socialisti. Vse druge stranke in vsa javnost pa pozdravlja Doumerguea. češ da je edini državnik, ki more v sedanjih okoliščinah odpraviti krizo. Njegova vlada bi pomirila duhove in odstranila sedanjo nanetost. Kot bivSi predsednik republike je poklican, naj sestavi vlado s pomočjo vseh strank od neosocialistov do desničarskih radikalov.
»Le Jour« smatra, da po Clemenceauju noben državnik ni bil deležen tolikšnega zaupanja, kakor zdaj Doumergue. Njegovo ime je na mah presekalo osebne spore in ogabna nasprotja v parlamentu, ki so do-vedla do sedanjega stanja.
Tudi »Echo de Pariš« meni, da bo sestavljena vlada široke nacionalne in republikanske unije.
Pariz, 8. februarja. Splošna delavska zveza ie v znaflj protesta proti prebijam nacionalistov in v svrho obrambe javna svobode sklenila za ponedeljek 24urno generalno stavko. *
Upravni odbor socialistične stranke je zvezo pozval, naj organizira stavko čim prej in v 5im širšem obsMrti. ter io t? in-
formiral o nameri socialistov, da bodo na dan stavke priredili skupno s sindikalisti velike manifestacije.
Novi ponoćni izgredi
Pariz, 8. febrjarja- Tudi danes i>onoči je prišlo v Parizu zopet do krvavih n e-mi-rov. Bilanca teh spopadov ©e ocenjuje v prvih jutranjih urah na 2 mrtva in 150 ra-nfenib- Nemiri so imeli drag značaj kot neredi v torek. To pot ni bilo pariško prebivalstvo in patriot i čne zv3ze, ki so šle na cesto, temveč so poleg komunistov hoteli neodgovorni elementi izrabiti zmedo, ki je nastala po demisiji Daladierjeve vlade, da bi v kalnem ribarili. Pozorišče nemirov so bili veliki bulvarii. Demonstracije so bile večinoma vandalskega značaja. Demonstranta so razbili šipe na mnogih trgovinah ter jiih oplenili. Prevrnili so več kioskov ter jih zažgali. Uničili so tudi nekai avtomobilov. Večkrat je moralo policija nastopiti proti demonstrantom. Pri tem ie prišlo do krvavih spopadov. Sele po eni url ponoči ie policija obvladala položai 6er ie zopM  nn«3V>T«il mir.
Opolnoči so demonstranti v ulici Cam-bon spoznali v nekem avtomobilu šefa občinske policije Marchanda. Hitro so ustavili vozilo in Marchanda pobili na tla. Dobil je hude rane na glavi. Prepeljati so ga morali v bolnico Beaujon.
Do polnoči so v bolnici Charite prepeljali 13 ranjencev. Dva sta žc -^odlegla ranam. 8 pa je hudo ranjenih. Tudi po dra-
gih bolnicah se nahajajo ranjenci. Red je il vzpostavljen ob 1. zjutraj. Tudi v Lvonu je prišlo snoči do velikih demonstracij. Trajale so k*sno v noć. Posebno hude so bile v sredini mesta in pred občinsko palačo. Po vsem mestu so krožili orožniki, redarji in policijski agenti na kolesih. Ob 10. zvečer je bil vz ostavljen red.
Seja banovinskega sveta
Jubilej bana dr. Marušiča — Proračun tehničnega oddelka sprejet — Naše Šolstvo
LJubljana, 8. februarja.
Proračun tehničnega oddelka, ki je banski avet včeraj razpravljal o njem, aaaša blizu 98,200.000 Din, med temi je pa 20 milijonov določenih za prispevke are s ki m cestnim odborom, 1.6 milijona za popravilo cest, 2 milijona pa za odplačevanje cestnih posojil, razen tega je pa se 1 milijon za regulacijo Savinje in 2,200.000 kot prispevek k drugim regulacijam. Banski svetniki dr. Ooričan iz Celja, Koder ls Murske Sobote, Goričar U Mozirja, Šolar Lz ptujskega sreza, župan Pire iz Kranja, Gornjak iz Slovenske Bistrice, dekan Kurent iz Krškega, Janžekovič iz Slovenskih goric, Birolla iz Zagorja, Gajšek iz šmar-skega areza, Bajuk iz Bele krajine, Dete-la iz kranjskega sreza, dr. Sajovic iz Kočevja in Babnik Iz ljubljanskega sreza ter Arko iz Ribnice so se zavzemali za najrazličnejše cesta, zlasti je pa b. s. Lovšin podčrtaval važnost tujskega prometa in priporočal, naj država prevzame več banovinskih cest v svojo oskrbo. Ban dr. Marušič je Javil, da je ie sprožen predlog, da bi država prevzela nekatere banovinske cest* v svojo upravo, nato bi pa banovina prevzela najvažnejše banovinske ceste. Ko se zboljšajo denarne razmere, bo mogoče najeti večje posojilo za gradbeni fiond, ki je zanj zagotovljenih 12 do 16 milijonov letnih dohodkov.
čestitke banu k SO letnici
Pri popoldanski seji je b. s. Ivan Tavčar v imenu vseh banskih svetnikov izročil banu dr. Marušič u pergamente adreso, kjer mu čestitajo k 50 letnici in se mu zahvaljujejo za nesebično in smotre-no delo kot pravemu ljudskemu banu. Adreso s krasno Inicialo sta v zlati, srebrni, rdeči in modri barvi izdelala znana strokovnjaka log. arh. Omanen in Seraj-nik nad vse umetniško, podpisali so jo pa vii člani banskega sveta. B. s. Stane Vidmar je čestital banu v imenu njegovih vojnih tovarišev dobrovoljoev, mariborski župan dr. L i po Id s stališča JNS kot enotne fronte vseh nacionalno čutečih, sa ajim je pa b. a. Evgen Lovšin iarazil že-ijo. naj se sedanja postavka 200.000 Din sa vseučiliško knjižnico ponavlja v proračunu skozi 10 let, banska uprava naj pa prevzame napram gradbenemu gospo* iarju obvezo kriti anuitete za posojilo vseučiliške knjižnice v istem Iznosu. T1 ta namen darujejo tudi člani banskega sveta 10.000 Din kot kamen dr. Draga Marušiča. obenem pa prosijo ministre, senatorje in poslance, naj se zavzemo za to \elevažno vprašanje in naj stavijo primerno vsoto tudi že v letošnji državni proračun. Za delavstvo je čestital banu h. s. Golouh, za kmetsko prebivalstvo b. s. Detela, za župane b. s. Babnik, za Kranjsko goro pa župan Lavtlžar. Ko se je presenečeni jubilant s najprisrčnejšimi bese-
dami zahvalil za čestitke, mu je banski svet priredil več minut trajajoče ovacije.
Nato je pa razpravljal o regulaciji Savinje, kjer sta se za prevažno vprašanje predevsem zavzemala celjski župan dr. Goričan in b. s. Piki iz Žalca. B. s. Babnik, šolar, dr. Bratkovič, Bajuk, Kuhar, Erjavec so se zavzemali za druge regulacije, b. s. Bajuk pa zlasti za metliški vodovod, nato je pa dr. Bratkovič predlagal, naj bi tudi banovinski uslužbenci imeli  polovično  vožnjo na železnicah.
Po pojasnilih bana in pod ban a je bil proračun za tehnični oddelek sprejet, nato Je pa poročal prav obširno o proračunu za prosveto prosvetni šef prof. Jcsip Breznik. Po njegovih točnih informacijah je še vedno brez službe 760 učiteljskih abi-torientov. B. s. Vidmar se je pritoževal zaradi pomanjkanja slovenskih šolskih knjig, b. a Golouh je govoril o prenatr-panosti učnega načrta z nepotrebno navlako ter zahteval, naj se postavka 40.000 Din za nakup umetnin zviša na 100.000 Din ter tako pomaga našim umetnikom, banovina naj pa priskoči na pomoč tudi Domu Slepcev tako, da preskrbi inventar za Dom slepcev v Stari Loki pri skofji Loki. Ko Je b. s. Šolar prosil za nakup šolskih knjig revnim učencem, Je novomeški župan dT. Rezek poudarjal pomen učlteljstva za kmetijstvo in bi se zato morali ustanavljati kmetijski tečaji za učiteljstvo. Grajal je, da tudi učiteljice vodijo sole ter zahteval odpust poročenih učiteljic.
Današnja seja
Pri današnjem nadaljevanju generalne debate o proračunu za prosveto so vsi govorniki z vso odločnostjo zahtevali takojšnjo
namestitev    učiteljskih ablturtjen-tov,   ki jih sedaj že 750 čaka na službe, Zato naj se vpokoje vsi za vpokojitev zreli učitelji, prav tako pa tudi vse poročene učiteljice, zlasti pa one, ki Imajo njih možje druge službe In take dohodke, da lahko vzdržujejo svojo družino. B. s. Goričar iz Mozirja je zahteval, naj se posveča večja pozornost podeželskim šolam, zlasti naj se pa nastavi toliko učnih moči, da bo vsaj na vsaki šoli tudi po en učitelj.
B. s. dr. S e n č a r iz Ptnja je pohvalil stvaren referat prosvetnega šefa, nato je pa povdarjal, da je treba zlasti ob meji storiti vse, da se p repo je vse plasti z nacijonalnim duhom. Mladina je nacijo-namo hladna, vendar pa ne po krivdi učlteljstva, niti mladine same. Učiteljski naraščaj čaka na kruh in uprava je sama kriva, ker mladina ne dobi kruha in prilike za udejstvovanje. Mladina noče miloščine in njena nastavitev Je gotovo mogoča, saj vedno slišimo trditve, da pri-
manjkuje učiteljstva povsod. Zasesti je treba vsa pralna mesta in inteligenčna beda bo L^koj prav znatno omiljena. Začasne rešitve ne morejo zagrabiti jedra tega problema, ker bo brezposelnih vedno več abiturijentov. Vse dozorele učitelje je treba upokoji i in tudi one, ki ne opravljajo svoje dolžnosti ter niso na mestu. Z radikalno operacijo bo takoj dosti mest. Kar se tiče poročenih učiteljic, je ta problem n. pr. Avstrija že resila, tako da so varovani tudi interesi poročenih učiteljic. Tudi s tem problemom ne smemo več čakati, zlasti pa moramo upokojiti one učiteljice, ki so njih možje državni funkcljo-narji in dobro situirani. Razen tega naj pa banska uprava vpliva, da bodo vse prošnje za vpokojitve in pa tudi prošnje za nastavitve že končno rešene. Izgovor na štednjo tu ne drži, ker bi z njo zamorili pri mladini veselje do učiteljskega udejstvovanja v škodo prosvete in nacijo-nalne probude našega naroda. Tudi nove pokojnine bi bile produktiven izdatek, ker bi na mesta vpokojenih prišli nacijo-nalno prežeti mladi učitelji. Nasprotniki ob mejah delajo z vso intenzivnostjo, da pridobe našo mladino in s tem gre še proti svojim principom ^Volkstreu und staatstreu«, ker zapeljujejo slovensko de-00 v svoj tabor in jo raznarodujejo. Le z zaposlitvijo mladine bomo preprečili to raznarodovanje, ker z njimi pride ogenj nacionalne mladine med narod.
B. s. Kuhar iz Murske Sobote obširno razpravlja o škodljivih posledicah, ker Je Slovenija smatrala Prekmurje za kazensko kolonijo. 3 tem je Prekmurje večkrat dobilo manjvredne in premalo narodne učitelje Navajal je celo zglede, ko učiteljica ni hotela govoriti na kraljev rojstni dan, češ da bi to storila lahko edino za Mussolinija, drugi je bil vohun itd. Velika škoda je, da Prekmurje ni več zastopano v banskem šolskem odboru, kjer pa tudi evangeličanstvo sploh nima svojega zastopnika. Na evangelakih šolah poučujejo katoliki m tudi narobe, da je zaradi verouka prišlo v šolah do pretepov. V Prekmurju so same male šole, zato morajo občine silno mnogo plačevati za ve-roučitelje, saj je podeželje dvakrat obremenjeno, ker plačuje z davki tudi mestne katehete, z občinskimi dokladami pa svoje veroučitelje. Plačani morajo biti, ker je verouk obvezen, vendar pa zakon zahteva, da duhovščina za pouk na šolah v mestu nastavitve ne dobi honorarja, ne moremo pa zahtevati, da bi hodila po 8— 10 km daleč poučevat brezplačno, če banovina ne plača, bo verouk sploh izostal. Govornik je navedel šole, kjer je tudi po 50 in tudi 100 evangelakih otrok brez verouka. Prepovedo naj se dvojne službe v Isti družini, da ne bo več učiteljic, ki so njih soprogi advokatje ali celo sreski načelnik. Ugledu učiteljstva škoduje tudi stanarina In kurjava Prav tako pa delajo velike neprilike občinam stavbni fondi za šole, ker občani iste občine v raznih krajih niso enako obremenjeni.
B. s. Erjavec iz Dolnje Lendave se je zavzemal za nacijonalno prosvetno delo, ki v Prekmurju iz Istih vzrokov le prav počasi napreduje. Tudi ta govornik
Za mir
1.
alkanu
Pomembna izjava ministra Jievtifa solunskim novinar-jem — Sprejem v Atenah — Minister d**. Kramer namestnik zunanjega ministra
Beograd, 8. februarja. Snoči ob 23. je prispel v Solun posebni vlak. v katerem sta se vozila zunanja ministra TituJescu in Jevtič s svojim spremstvom in z večjo sJtiipino jugoslovanskih, rumunafteih in drugih novinarjev. Oba zunanja ministra je sprejel makedonski guverner Dragunis v družbi solunskega župana in policijskega upravnika.
Novinarjem je jugo slovenski zaman ji minister izjavil: Neobičajno sem zadovoljen, da sem prišel v Grčijo, da tu podpišem važen balkanski sporazum. Podpis balkanskega pakta pomeni velik politični dogodek na Balkanu. Z njun se bo utrdil predvsem balkanski mir, istočasno pa se bo okrepila tudi organizacija splošnega miru. Imel sem že priliko govoriti o značaju tega pakta, ko seno ga parafirali v Beogradu. Tedaj sem v zadostni meri poudaril, kaj pomeni nele za sedanji trenutek, marveč tudi za nadaljnjo bodočnost
balkans-kih držav. Ponoviti vam morem le to. kar sem dejal takrat v Beogradu. Prosim vas. da ste tako ljubeznivi in izrazite obenem tudi moje pozdrave vsemu grškemu narodu.
Ob 23.20 je vlak zapustil solunsko postajo in odbrzel proti Atenam, kamor je prispel danes dopoldne ob 11. Vse mesto je bi'o okrašeno z zastavami balkanskih držav. Sprejem na postaji je bil impozan-ten. Zbrale so se tisočj°lave množice, da manifestirajo za balkansko zvezo. Rum uri-skega in jugoslovenskega zunanjega ministra so svečano sprejeli vrhovni zastopniki grške vlade tn atenskih političnih krogov.
Beograd, 8. februarja. * Službene Novine« so davi objavile ukaz Nj. Vel kralja, s katerim je bil imenovan za zastopnika zunanjega ministra dr. Albert Kramer, minister brez portfelja.
Japonsko oboroževanje
Moskva, 8. febr. Tz Tofcsja poročajo, da se iz krogov, ki so blizu japonskemu vojnemu ministrstvu, doznava, da se Japonska intenzivno izpopolnjuje v oborožol in opremi vojske. Pričakovati je več pomembnih izpopolnitev v japonski vojski, tako pri konjenici, kakor pri topništvu in inženjerskih četah. Razen tega misli Japonska posvetiti posebno skrb kemični vojar.
Mušafiov ne srre v Birdimpešto
Budimpešta, 8. februarja. Madžarska vlada je bila obveščena, da je moral predsednik bolgarske vlade Mušanov odgoditi svoj obisk v Budimpešti za nedoločen čas. Pričakuje se. da bo Mušanov obiskal Budimpešto sele spomladi.
je zahteval nacijonalne učitelj«, saj sedaj celo nekateri nasprotujejo nacijonalni vzgoji.
B. s. Kurent iz Krškega se je pridružil izvajanjem svojih predgovomlfcov glede katehetskih honorarjev. Občine sicer lahko plačujejo te honorarje, vendar pa niso prisiljene plačerati, in tako postajajo ti honorarji lokalni pollttkum. V nekaterih občinah dobivajo katehetje le po 2 aH 5 Din za uro, v drugih pa zopet 20 Drn za uro. Zato naj se katehetske plače vne-So v banovinski proračun ali pa naj se odredi, da bodo honorarji v vseh občinah enaki. Onako je z učiteljsko stanarino in kurjavo, ki H njih Izvira mržnja do učiteljstva Tudi stanarina naj pride v banovinski proračun, kurjava naj pa odpade, saj je tudi drugo uradnlštvo nima.
Tudi b. s. R a t n i h a r se je zavzemal za brezposelne učiteljske ablturijente in zahteval vpokojitev poročenih učiteljic in takih, ki imajo njih možje dobre službe, slabi učitelji naj se pa sploh odpuste. Na predlog b. s. G a j S k a je bila zaključena generalna debata in se je pričela podrobna debata, kjer je prvi govoril celjski župan dr. Goričan.
G. Tavčar je predlagal, da se vnese 100.000 Din podpore za »Dom slepih« v Skofji Loki za Strahlovo graščino, kar je g. ban obljubil.
Člana banskega sveta Arko m Lavtlžar sta govorila o velikih bremenih občin glede zidanja šol. Ban je nato odgovoril, da bo treba osnovati poseben fond, v katerega bodo sorazmerno prispevale občine na podlagi svojih doklad, kakor tudi banovina, in iz katerega bi se podpirale posamezne občine, ki so zašle zaradi zidanja sol v tež koče. Na vprašanje, v kakšne namene je vnesena postavka 80.000 Din podpore za kulturno in državljansko vzgojo naroda, je pomočnik bana g. dr. Pirkmajer odgovoril, da je treba mladino v šolah vzgajati tuđi v dr-žavljanjskem smislu. Bilo je več tozadevnih tečajev in se je učiteljem dala možnost, da delujejo tudi v tem pogledu.
G. Birolla je predlagal, da naj se postavka za odkup umetnin in starin zviša od 40 na 100.000 Din. Član sveta g. šolar pa je prosil za podporo, da si uredi popolnoma zapuščeno vojaško pokopališče v Strnišču pri Ptuju. G. podban je odgovoril, da je banska uprava dala posameznim občinam navodila glede oskrbovanja vojaških pokopališč in j« tuđi v polovici primerov nosila vse tozadevne stroške. Na predlog, da se pomaga Narodnemu gledališču v Ljubljani s tem, da se mu dovoli brezplačen električni tok, je g. podban odgovoril, da se je treba zedlnl-ti z mestno občino, s Ičatero obstoja pogodba glede cede toka.
B. s. g. Vidmar je predlagal, da se posveča nameščanju akademske mladine vso pažnjo in da naj se ustanovi posebna akademska menza ter predlaga v to svrho 50.000 Din. G. Arko je prosil, da naj banska uprava ukrene pri centralni vladi T>otrebne korake, da se ukine odlok, ki zabranjuje mesčansko-šolski mladini po set učiteljišča, ker je znano, da so baš meščansko-šolski otroci bili najboljši učenci na učiteljišču. G. r*r *e odjrovoifl da je banska uprava tozadevno Že poslala načrt na minis^^tvo za nrosrfto 1V*»afs še traja.
Zasedanje Narodne skupščine odgođeno
Beograd. 8. febr.   Zasedanj« Naroda«
skrapščine je trajalo le toliko, da j« odobrila vse zakonske predloge fmančii«ga značaja, ki ji jih jc vlada predložila v svrho sant^ci-je državnega finančnega gospodarstva. Po treh zelo žnvahndh in uspešnih sejah jc s'noći zakdj-učila svoje delo ter j« h'!o njeno zasedanje odgođeno za nedoločen čas. Na svoji poslednji seji je skup-šcina obravnavala še ostale zakonske osr Črte, kt kot posredne obremeodtrv« n*ao naleteli na tako močan odpor • strani op©-zici/je, kakor nove določbe glede neposrednih davkov. Narodna skupščina je obcavna-vaia zekon«5ke načrte o taksah, zlasti aa avtobusni promet, ki močno konkurira z državnimi železnicami, o trošarinah, o neka terili Členih carnskejja zakona, o izplačilu vojne škode, 7 odstotnem investaoijek«« posojilu, o finančni likvidaciji agrarnih odnosov v Bosni in Hercegovim, o finančnr likvidaciji begluskih zemljišč ter končno o irradaiih kreditih izven tekočega proračun* Ti kredi ti znašajo 20 milijonov Din. Vlaba namerava z njimi kriti draginjske dodatke osobni nekaterih ministrstev in izdatk«, ki so postali potrebni po naknadni korekcH-proračuna.
Vremensko poročilo
Ljubi jami, 8. februarja, JZS6 j« davi ob 7. sprejel naslednja telefonična obvestita: Boh. Bistrica:   —14. jasno, 10 cm na stari podlagi, smuka idealna. Bled — jezero: —10, mirno, 60 cm
na jezeru 20 cm hrapavega ledu. Kranjska, gora, Rateče, Planica: —8, rame ter se dviga, jasno, mirno, 120 pršića, san kal išče v Kranjski gori uporabno, v Tamarju 250 cm prsica. Mariborska koča, Pohorski dom: —7, jaa-no, mirno,  90 cm prsiča,    sankaltač« uporabno.
Ruska koča: —7, jasno, mirno, HO cm prši ča, smuka idealna.
Klopni vrh: —7, jasno, mirno, 1 m prsiča, smuka idealna.
Pesek: —8, jasno, mirno, 110 cm prsiča, smuka idealna, skakalnica uporabna.
Senjorjev dom: —9, jasno, mirno, 80 cm novega snega na podlagi 150 cm, muka idealna.
Clmžat nad Falo: —8, jasno, mirno, 80 cm prsiča.
Sv. Lovrenc na Pohorju: —8. jasno, mirno, 25 cm novega snega na podlagi 80 cm, sankal išče in skakalnica uporabna.
Ribnica na Pohorju: —8, jasno, mirno, 80 om prsiča, smuka idealna,
Rimski vrelec: —12, jasno, mirno, 20 cm novega snega na podlagi 40 cm, smuka idealna.
Včerajšnja pismena poročila: Smnski dom Ilirije v Planici: —12, jasno, mirno, solnčno, 150 cm prsiča, smuka idealna, skakalnica v redu, izgledi prav dobri, smuka v planinah prav dobra. Planina Sv. Križ nad Jesenicami: —1, jasno, lahek sever, 75 cm srena, aa njem 2 cm sreza, smuka prav dobra, izgledi najboljši, smuka v planinah idealna.
Mrzlica nad Trbovljami: —11. jasno, mirno, 50 cm poledenelega snega, smuka manj ugodna
ftmarje nad Ljubljano: jasno, mirno, brez megle, 15 cm prsiča na podlagi 40 cm, smuka Idealna, pankarlšče uporabno.
LJUBLJANSKA BORZA. Deviie: Amsterdam 2300.40 2311.76. Berlin 1851.25 — 1982.05. Bruselj 796.07 -800.01. Cjrih 1108.35 — 111385, London 176.75 — 178.35. Newyork 9B19J8—SH7.6S. Pariz 225.18 — 226.30 Prasa 169 34—170.20 Trst 300.35 — 802.75 (premija 2S.5 odst.V Avstriiski ?ilincr v privatnem kliriruru 8-0"» -9.05.
INOZBM8KE BORZE. Čarih. 8. februaria. Pariz 20.313. London
lp\95, Newyork 320__, Brua»li 71.825. WP*'
27.11, Madrid 41.75 Amsterdam 207.20. P lm 122.—, Durmi 57.75. Praga Vn* 5&06. Bukarešta 3.05.
Stran ?
»SLOVENSKI  N A R O D«, dne 8. februarja 1934
i* 31
z našimi dekleti?
Zanimivo predavanje vsenS« prof. dr« Ozvalda pod okriljem društva „dola in dom"
Ljubljana, 8. februarja. Društvo >et>la in dom« je snooi na uci-taljiscii priredilo zanimivo predavanje o tami i Kam pa z našimi dekleti T«. To vprašanje j* v današnjih časih skoro braa-obzirne konkurenčne borbe za obstanek sila važno, saj Imamo vse polno staršev, ki ne vedo, kam ■ svojimi hčerami, kako jih zaposliti da ss ne bodo izgubile v valovih zi vijenja. Ni čuda, da je bilo predavanje dobro obiskano, poleg tega je pa bila že sama predavateljeva osebnost zadosten porok, da bo to pereče vprašanja v resnici vsestransko obravnavano.
predsednik društva, direktor v p. g. dr. Lončar je uvodoma toplo pozdravil predavatelja univ. prof. dr. Ozvalda. G. profesor Je najprej pripomnil, da ne misli opisovati raznih življenjskih poklicev, ki se naj jih loti v tisoče segajoče število onih naših hčera, ki so že abšolvirale učiteljišče, univerzo ali druge šole. Predmet njegovih Izvajanj bodo one mladenke, ki so še v Šolah. Zato se hoče zlasti dotakniti vprašanja, kako pripravljati ženski naraščaj za življenje. O tem se je že mnogo razpravljalo in pisalo. Nedavno je nekdo ▼ nekem ljubljanskem dnevniku skušal rešiti ta problem s predlogom, da naj se ženske pripuščajo samo v ženske poklice, da ne bo konkurenčnega boja med njuni in moškimi Prav tako bi lahko svetovni vsakemu, da podane milijonar, kako, pa naj poskrbi vsak sam. Kaj pomaga nasvet, ko dotični ni povedal, kateri 30 ti ženski poklici.
življenje se je v zadnjdh desetletjih znatno spremenilo. Sprememba je bila tako nagla, da je našla naša dekleta nepripravljena, oziroma niso v toliki meri za življenje pripravljene, kot bi morale biti. Današnje razmere silijo tudi žensko, da se usposobi za svoj poklic. Prav mnogo Je opravkov, ki ne izvzemajo žensk, kjer se moškemu ni treba bati ženske konkurence. Kaj prav za prav pomenijo ženske sile v celoti naše kulture9 O psihologiji ženske se ne da govoriti, ker je znanost do danes še ne pozna. So ljudje, ki trdijo, da je edino moški ustvarjen za to, da dela, dočim je naloga ženske negovanje. Moški naj dela, ženska pa naj mu slajša življenje. To naziranje vsekakor ni pravilno, ženska ni ustvarjena za negovanje drugih, življenje sodobnega človeka ni več taka celota in enota kot še v dobi naših očetov. Naš pesnik Župančič je prav lepo v svoji •*pumi< povedal, da živimo v potisočerje-nem taktu Vse se suče okoli stroja. Obratovanje v tovarnah ne zahteva več celega človeka. Potrebuje le njegovo roko, oko ali um, vise drugo opravi stroj sam. Povsod vlada neusmiljena konkurenca, povsod se kaže brutalno stremljenje sa rekordom, kar ni samo zadeva šport-
nikov. Namestu da bi današnji esovefc delal aa skupnost, dela le za svoja taoistične namene in sate sta zdaj oloveaka družba In kultura razklani. Potrebujemo spajajoča, skupaj držeča sile. Odkod jih vzeti? Moški jih nima. Na tem polju najde ženska hvaležno nalogo, živi vrelec kulturno sintetičnih aH je samo lanska, ki ji je narava sama podarila čudovit instinkt, -'i ga pri moških ne najdemo v toliki meri, življenje prinaša mnogokrat rasne neprilike, iz katerih molki na najde ishoda, ženski instinkt pa vedno najde pravo pot. Pri ženskah je čut sa odgovornost dosti bolj razvit kot pri moških in baš zato je prvenstveno ženska naloga, da s svojo spajajoco silo ustvari novega človeka. Življenjski način se menja. Zgodovina nas uči, da propade narod, ako ne ustvari novih oblik, ki jih zahteva življenje.
ženski se ne zaoira noben poklic, stopiti pa mora vanj pripravljena in kar je glavno izvrševati ga mora kot ženska. Današnja ženska si lasti pravico, da je v vsakem pogledu enaka moškemu in ga zato hoče tudi v izvrševanju poklica popolnoma posnemati. Rsvno s tem je iskati razpotje, ki povzroča, da se moški in ženska ne moreta razumeti, ženska se ne sme potvarjati, kot da bi bila moški, pa naj opravlja še tako tipično moško delo, vedno mora ostati ženska. To bodi namen današnje ženske vzgoje Sola naj pripravi žensko tako, da ae bo pri izvrševanju vsakega poklica vedno zavedala, da je ženska. Tudi ona mora služiti in se žrtvovati v prid skupnosti Zato je potrebno, da se načelno spremeni naša šola, za stvar pa se morajo zavzeti žensk«* same. brez ženskega pokreta bo ostao vse pri starem.
Po predavanju se je razvila živahna debata, v katere je poseglo več poslušalcev Bilo je govora, da le moški predvoem umsko bitje, dočim je žena bitje volje in čustva, ki naj torej s temi svojimi lastnostmi pomaga moškemu tovarišu. Današnja šola vz?a1a moške in žensk** vse po enem kopitu. Vzgoji je treba dati drugo obliko 2enska naj se vzgaja Žensko, ne pa po istem načinu kot moški Cilj šole bodi. da poskrbi za to, da ženskam od narave dani socialni čut ne zamre Zato naj se ustvari več tipov šol, kajti ni vse za vsakega Pojavil se je ugovor, da se zahteva od današnje ženske, da ^rnore toliko kot moški in je torej povsem naravno, da Je vzgoja pri obeh spolih enaka Predavatelj je odvrnil, da morajo ženske same poskrbeti, da se od njih ne zahteva isto kot od moškega. Debata je btls vseskozi stvarna in ie poksza'a. da so v«1 poslušalci z največjo pazHivostjo apremtievali predavatelje va izvajan*a. Zaradi pozne ure 1e pa predsednik zaključil debato in se zahvalil predavatelju
Pomoč RK poplavijencem ribniškega okraja
Vsi prispevki v gotovini In blagu so znašali 94.213.20 Din. — Kako
ie bila podpora razdeljena.
Ljubljana, 8. februarja. Društvo Rdečega križa ima v mirnem času mod drugim nalogo, da nudi narodu prvo pomoč pri velikih elementarnih nezgodah. S kako vnemo izpolnjuje naš R. K. to človekoljubno dolžnost, se je pokazalo fcudi ob priliki katastrofalnih povodnji lani jeseni v ribniškem okraju. ČJiim se je izvedelo za grome posledice poplav, je organiziral ljubljanski oblastni (seda i banovinsi) odbor Rdečega kriia obširno pomožno akcijo in sam za prvo pomoč nakazal takoj 40.000 Din. Vse podpore, namenjene ribniškemu okraju, je oblastni odbor koncentriraš pri krajevnem (sedaj občinskem) odboru Rdečega fcnkza v Ribnici, kri jc potem deW prispevke med poplavi ience v sporazumu s svo}'im nadzornim odborom in s .sodelovanjem člana banov^nakega sveta Ivana Aifika, pomožnega odbora za poplavijen-ce v Strugah ter pomožnih odborov ob-čtovsfeih uprav v drugih prizadetih občinah. Odbor Rdečega kanža v Rforui oi je od olctobm 1933 do danes prejel za poplav-rjence tele prispevke:
L V gotovini:
a) Od Oblastnega odbora
R. K. v Ljubljanri Din 55.000.—
b) od sreskega načelnika v
Kočevju » 4.000.—
c) od Krajevnega odbora
R. K. v Mokronogu » 386.35 č) od Kf. banske uprave
drav. banovine v Ljubljani »   4.887JO
d) od občinske uprave občine Ribroica-rng I      750.—
e) od občinske uprave občana Rrbnica-okolrioa *      250-—
skupaj Din 65.273.75
n. V živilih in blagu: Prispevke v naturafcijah so vpoalale raz-ne trgovske tvrdke (510 kg moke, 1 vagon sena, 1 zavoj blaga) ki občina Sv. Ivan-2abno 540 kg žita). Vso ostalo zbirko Ipre-fco 9.000 ks raznih živfi — krompirja, fižola, sjde koruze itd. — in raznovrstno fibleko) pa so prispevali razni krajevni odbori m podmladki R. K. V tej zbirki je tudi pošiljka oblastnega odbora R. K. v Ljub-b ttfi komadi razne obleke in posteljnine.
Prispevke v naturaVijah ceurtmo skupno na 28.93Q-l5 Dm. Vsi prispevki — v gotovim in t na tu rali j ah — znašajo potemtakem 94.213.20 Din.
Gotovina se med poptevtjence nd delila, nego so »e jim nabavila zavila. o&taucK p* *S jt pO'abH za kritja prevoznih stroškov, ker *.juh prwdcvanju ni bilo mo^oSe d\v Kit.  brezplačnih železniških vozovnic.
Blago in »vila }e delil potem nbniški Rdeči knž — sporazumno s pomožnim odborom za popfavljence v Strugah in po k-ljuču, ki ga je ta pomožni odbor prizadetih ponlavljenccv sam sestavil — deloma osebno po svojih odbornikih na mestu, pri Čemer so se vršila tudi propagandna predavanja za Rdeči križ — deloma so de+itev — po navodilih Rdečega krrla opravile dotične občinske uprave, odnosno v Strugah navedeni od ljudstva izbrani m po državni oblasti potrjeni pomožni odbor.
Od vseh prispevkov je Rdeči kril v Ribnici dodelfl poplavifencem v Strugah preko 51 odstotkov, onim j Loškem potoku preko 24 odstotkov — ostanek pa po-
plavi jene ein nrbmške doline, to je v občinah Sodražica, Ribnica-trg. Ribnica-okolica in Dolenja vas.
Na Struge je na ta način odpadlo: 23.74*' kilogramov živil, v glavnem kuruze in krompiria, 5858 kg sena ter okrog 60<i kosov razne posteljnine (rjuhe, odeie. prevleke za zglavja) m obleke, zgornje in spodnje, čevljev in nogavic ter rokavic. V Loški potok jc bitlo poslanih 8.216 kg živil - v glavnem koruze. 321 kosov obleke, posteljnine in čevljev ter okrog 130 metrov man u fakturnega blaga za obleke V Dolenjo vas je bilo poslano 1.500 kg koruze, v Sod raži co 2.000 kg, v občinah Ribnica ter Ribnca-okolica pa se je razdelilo okrog 4.(100 kg koruze. 1.300 kg raznih drugih živil ter nekaj obleke, perila tn obutvi.
Razen tega je Rdeči križ v Ribnici prirediti zadnje dni pred božičem v najbolj prizadetih krajih, to je v Strugah v Lo skem potoku m v Ribnici božićnice za revne otroke Lz poplavljenih ozemelj. Te božićnice so se vršile na slovesen način s sodelovanjem učiteljstva Podmladkov in šolske mladine v navzočnosti širšega kroga občinstva, pri Čemer so imeli posamezni člani odbora Rdečega križa v Ribnici predavanja o delovanju m oiljih Rdečega križa ter so nato opravili razdelitev daril.
Pri božičnicah je bilo razdeljenih med 3&2 otrok: 299 kosov perila in oblek, 143 parov čevljev in 405 metrov man u fakturnega blaga za obleke
Mnogo solz je Rdeči križ s tem obrisal, vendar pa je ostalo v prizadetih krajih se veliko bede. ki jo As pooetruje letošnja izredno trda zima. Usahnil je is zadnji vir dohodkov, to je delo pri lesni industriji, ki zaradi visokega snega ne more spravljati lesa iz gozdov.
Obračamo se tedaj ponovno na usrnitijena srca za pomoč. Vsem plemenitim darovalcem izrekamo v imenu prvssdetih iskreno zahvalo, ki vetja v podvojeni meri dravskemu banovinskomu odboru Rdečega kriza v Ljub jen i.
Prebivalstvo ribniškega okraja pozivamo, da nikdar ne pozabi, kaj je v kratkih treh mesecih storil Rdeči križ za ribniški okraj. Delujmo za njegove cilje in pristopa jono kot društvena člani v njegove vrste, krepimo vsak po svojih močeh to plemenito ustanovo, saj nihče ne ve, če ne bo v prihodnje tudi sam prišel v položaj, da bo potreben njene podpore.
V Ribnici, dne 29. januarja 1934.
Lesar Josip a. r.
tajnik
Dr. Orobelalk L. s. r. predsednik
ZVOČNI KINO »DVOR« . _Telefon 2T-30
Danes premiera oh 4., 7. bi 9.
Dekleta v uniformi
Po gledališkem komadu »Včeraj in danes« od Kristine VVinaJoc. V glavnih vlogah: Hertha Thlele, Dorethea VVteck, Emllto O iste bi CIlen Scbvvanneke.
Nov >Foxov< zvočni tednik!
Zaščitenim dolžnikom kmetom
_ Ljubljana, 8. februarja
Podpisane osrednjo organizacije denar* nih zavodov so 21. januarja t 1 objavile v dnevnikih, naslednje dni pa tudi v tednikih poziv zaščitenim dolžnikom - kmetom, kako naj doprinesejo verodostojne dokaze, da jim gre zaščita po uredbi z dne 22. februarja 1993 sicer bi bilo treba prizivov na višje instsncc. ki bi povzročali mnogo dela, zamude časa in stroškov tako dolžnikom kakor denarnim zavodom.
Ker so se medtem pojavili od namero* dajne strani dvomi o umestnosti naiih navodil v gori omenjenem razglasu, zato ponovno opozarjamo, da j§ pred vsem v In* teretu kmetov - dolžnikov samih, da se ravnajo po njih, V nasprotnem primeru bi bili namreč zavodi primorani v svrho pravilnega izvrševanja uredbe zateči se k višjim ob! as tvom za pomoč, kar pa bi n o vz ročilo še večje neprilike in stroške Razume se, da je veljal omenjeni poziv samo onim dolžnikom, ki med tem te zadeve še niso uredili z upniki, odnosno glede katerih še niso upniki na jasnem, če jim gre zaščita ali ne
V Ljubljani. 6. februarja 1934.
Zadružna zveza. Zveza slovenskih zadrug. Zveza jugoslovanskih  hranilnic v dravski banovini. Društvo bančnih zavodov v dravski banovini.
Seja novomeškega občinskega odbora
Novo mesto, 6. februarja. Zadnjo občinsko sejo je otvoril župan dr. Rezek, ki je najprvo prečital določbe glede rasnih taks, ki jih sme občina pobirati od svojih občanov. Pri tej priliki je bil sprožen predlog, da ae od gostilničarjev, in kavarnarjev. ki imajo lokale odprte čez policijsko uro, pobira večji znesek, kakor je dosedanjih Din 5.—. Predlog se utemeljuje s tem, ds če imajo gostje v poznih urah v sedanjem težkem času denar za popivanje, imajo tudi toliko, da bodo plačali za prekoračeno policijsko uro malo več kot je Din 5.—. Predlog je seveda propadel. Odbor je pooblastil župana, da uredi zadevo glede določitve konjeder-dkih taks v sporazumu z ostalimi občinami. V sreski odbor za javna dela je bil kot delegat imenovan g. Agnitsch. V tej sezoni bo imel odbor za javna dela takoj delo z graditvijo ceste Novo mesto—Bučna vas—Hmeljni k, a po dosedanjem načrtu bo izpeljana cesta kakih 400 m na mestnem ozemlju Na cesti pa ao selo zainteresirani predvsem Kartel je včani, ki Žele. da se cesta izpelje do vasi. Župan je sporočil odboru tudi, da je za novomeški muzej, ki je sedaj začasno v ljudski doli, pridobil 35 letnikov »Dolenjskih Novic« za Din 3500.
Obravnavala se ja tudi končna ureditev vodovoda, ki je poleg sejmišča zelo važno občinsko vprašanje. Za končnoveljavni sklep pride od banaka uprave strokovnjak. Ugotovilo se je, da je pri dosedanji napeljavi precej defektov, ki so nastali sproti, pred vsem pa zaradi pomanjkljivega nadzorstva. V tem letu se bo vodovodno omrežje v splošno zadovoljnost občanov sigurno uredilo Do novega sejmišča je sicer speljana cesta, treba je pa še dokupiti sveta, kar bo uredil gospodarski odsek. V sreski kmetijski odbor so bili Izvoljeni: Martin Matko, Janko Krajec, Andrej Agnitsch. Razsvetljava od mesta do kolodvora se bo za enkrat ojačila, do končne ureditve pa pride ob priliki splošne elektrifikacije. Banska uprava se naproša, da prepusti vsaj 1 m Širine cestnega zemljišča za napravo hodnika. V vodovodni odsek so bili dodatno izvoljeni se g. Matoh, g. Germovsek, g. Paučić, g. Jevscek in g. Adam. Ta odsek bo sestavil pravilnik za izkoriščanje vode in ocenil tudi konzum vode pri po edinih tvrdJkan, hišnih lastnikih itd. Davčni upravi se zniža stanarina v občinski nisi za 15%, prepiše pa se ji go-staščina In vodarina Sklenilo se je tudi. da se premakne živilski trg s trga Kraljeviča Petra na Florjanov trg, kjer se bodo postavile stojnice po načrtih gospodarskega odseka. Javni ja sledila tajna seja.
Občni zbor JS
v Kranju
K ran i. 8. f»bruar|a.
Snoči fe Imel krajevni odbor Jadranske straže redni občni zbor. Ob Izredno veliki udeležbi le predsednik direktor Koanik otvoril sta-macino. Uvodoms i i pozdravni zastopnik oblastnega odbora JS g. v- Pimata in sreeke*ra načelnika dr. Osrrma, očrtal namen oreani7acir? JS in pomen moria za vsak narod, zlasti pa naSesa Jadranskega moria. ki si ira novwem neunnvičmo Usti tujec. — Zastormik eblaetrte?a odbora e. Pirnat is pozdravil zbor v imen j oh1**tneea odbora m nje?a predsednika ff. pod bana.
PemAilo irpravTKV»a odbora i« podal Ui-nfk g. Mohor. Iz poročila sledi, ds is članstvo krai*vn*i?s odbora naraslo v Jamskem letu od 125 na 393 članov (ni vMsta ŠolaVa mlad ma, udružena v Podmlsdk'hV Jfsjnepto edsotnesa Maosmrka fe oodsl blacatnisko neroeilo e. Rerfak. ki ie fcudi oredlasal v i m Tri nadzornega odbora absolutorij. kar (e Mm sopfeano snre^tc '
O soTMnembi pravil ie referiraj e. predsednik in so bila soglasne sprejeta en bloc ura vila davnega odbora. Ta čas preds-Mulo Si e. predsedn;k ie prešel na volitve. Prof Km M le za predsednika predlaeal b. dar KoAnika. K besedi se ie offlasil dr. SaboAhT. fes da nikakor ne irre zapostavi lati cjvariev našega moria — mornarjev. Ker ie prsmi razkol m vihar, je pr3d!acal dr. Me<ruiar 5-minuten odmor. V odmoru, ki oa ie traial dobre Četrt ure. se fe imenovanima delegatoma dr. Dolariu in dr. M-e«usariu s sodelovanjem raznih nepoklicanih posrečilo sestaviti kompromisno listo. Se*pla*no <*n WH izvoljeni: aa predsednika e. dir. Kednik. v upravni odbor «. dr. Oirrin, prof. Ivsnfcič Lasifc, ini. Mlakar in »apar|eva kot sa stooniki podmladkov, I. Bilene. Mohor G-. Savnik 1. ml. in Herlee: v nadzorni edbnr S8. Beriak. Foek in Korber Frank), kot namestnika Koniedif I. in Adami? Zv In kol skupščinska dHee»ta na dr. Dolar in ftiftka 0. dir. KoSn'k f> zakli iMI obftni zbor. nato pa nas ponelial ob snremllavi sklonjeni* *lik ne anrehed on veliraMnem Dubrovniku Edine lello imamo da bi sa vnema ki so io snoM nakazali naši sssfVpsjI za Jadransko strelo, kazala skozi sne naslovno doba. ds
bi ne bila podobna milnim mehurčkom, ki epočetks raste, pa »* kmalu ra&počjio in jih ni vjč. Pa I* trdno upanj« imamo, da bo geslo: Čuvajmo nase morje I sleherni Kranjčan sprejel kot aksiom in pristopil kot ftlan JS.
Lep večer na Viču
Vič. 7. fabrusrki. DraensU odsek aokolsfce čete v Kosaruh, ki obstoja koinai leto dni, ie aprizoril v nedeljo zvečer v dvorani Sokotokega doma na Viču prav posr-oono vesjlo.cro »stari grehic v režiji br. Antona Martmjaka. Predstavo ie obiskalo boli piolo število občin-etva, kar ene gotovo na račun številnih predpustnib zabav in plesov, vendar is občinstvo pri tlo ns svoj račun t ar ae od srca nasmejalo pri nekaterih komičnih nastopih. Vsi igralci, daai za Seniki, ao ttoftUJ mnogo truda v svoie viose ter tako pripomogli do gladkega pote/ka igre- Zelo 1 ugaial Zapotockv br Tineta PavlovČifca, ki M svojo vlogo rešil nadvse častno in zado-voliivo. Niegove krf4nie. dobra in razločna izgovarjava so bil* prav dobre, 1) ma--\o bri moral imeti nekoliko starejšo, ravno tako nekoliko ele«antnei?o obl =Sno. Kučera br. Vinka Kularia W zadovolji K le vfasPi nekolko prehitra in nerazločna izgovnriav? >e motila. Novak br. Izidorja Martmiakn ie bil dober, moral oa bi biti nekoMko živvih-neiii. Kaira s*sitre Rezije Dolniearievo F bila skozi vsa deiania premalo živahna, sicer dr ie svoio vlogo reSIla v splošno za-dovo!:«rvo. Imeniten in nadvise zabaven je bil KruoiBka br Tone>tn Martin laka. ki ie JtVrge no"odil nrav dobro ter e* le obč»n-atvo. ni m a» le noiavil na odru. od srca nasmejalo. Hsfboftsa v!o<?n na ie bili Ema Mračkova sestre Ivanke Martin;akove. ki se ie v svoio vlogo popolnoma vživela. Nja-ne kr^nje. prijetna izgovarja«ve tsr men oelotni nastop so pokazali velik igralski talent. Pri temeljitem Sft idiranru utesine doječi ie lipSe uspehe. Za njen prvi nastop vb^ priznanje Prav dobri sta bili tudi Nimrtondlova -sestre Mici Martiniakove in Soulova sestre Vere Stanovnikove, ki sta s svojim nastopom ori konzulu Zaootockem želi pri občinstvu obilo smsha. Manila vloga inž. Horliviia br Toneta Kosanca je bila zadovoljivo podana, moral pa bi se, ko stooi v salon  h konzulu, odkriti.
V splošnem ie prvi nastop kozarskih di-letvintov zadovolrl. scenarija in razsvetljava *ta bili prav dobri, odmori krafcki. Zolimo vrli sokolski reti ?ie m novo uspehov ori nadaljnjem dramskem udejstvovanju. Zdravo!
Naše «1e<!ališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri. Četrtek. 8 febr.: Sonjkin in njegova sreča.
Red Četrtek. Petek, 9. febr.: Ob 18. uri Praznik cvetočih češenj. Globoko znižane cene od 4 do 15 Din. Dijaška predstava. Sobota,  iO.  febr.: Charleveva teta. Premiera. Izven. Nedelja, 11. febr.:   Ob 15. uri Karijera kancHsta Vincika, Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Charleveva teta. Izven. Ponedeljek. 12. febr.: Zaprto.
Premiera slovite burke Charlejeva teta bo v drami na pustno soboto, dne 10. t. m zvečer. Naslovno vlogo bosta Izmenoma igrala gg. Danes in Seleznik. V soboto nastopi v tej vlogi g. Danes, na reprizi v nedeljo pa g. železnik. Delo, ki je imelo vedno uspeh, režira g. Ciril Debe-vec. Premiera Je hov en abonmaja.
OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek. S. febr.:   Viljem Teli. Premijera Izven.
Petek, 9. febr.: Zaprto
Sobota. 10. febr.: Nižava. Red A.
Nedelja, 11. febr.: Ob 15. uri Tičar, Izven.
Znižane cene. Ob 20. uri Ples v Savoju.
Izven.
Ponedeljek, 12. febr.: Zanrto.
Opozarjamo na nocojšnjo premieio Rodsinijeve romantične opere Viljem Teli pod taktirko kapelnika Neffata in v režiji g. Milana SJtrbinška. Viljem Teli je najboljše Rossinijevo operno delo. O tem je bil tudi skladatelj sam uverjen, ker je po prvi izvedbi te opere, čeprav še zelo mlad, odložil opero, češ, boljš* opere ne morem napisati Zasedba je izvrstna. Gostuje ga. Zinka Kunčeva ki je Imela v letošnji sezoni v Zagrebu v Smetanovi operi Libuaa in v Straussovezn Kavaiirju z rožo velik uspeh. Naslovno vlogo poje g. Primožič. Premiera Je drevt ob 20. uri izven abonmaja.
Dva uboja
Maribor. 7. februarju Krvava družinska tragedija. Lani 2. novembra je bil storjen v Hotici strašen zlo din. Sinova sta se spozabila nad lastnim očetom ter ga ubila Kirec Štefan, žrtev zločina, se je pred 32 leti poročil. Njegova žena je bila ves čas dolgega zakona prava mučenica pri svojem krutem možu Neštetokrat je morala občutiti težke udarce njegovih trdih pesti in nešteto noći je v krče vitem joku čakala pijanega moža Ko sta se Štefanu Kirecu rodila sinova Štefan in August sta prav kmalu tudi ona okusila očetovo nasilnost Ni mu bila mar žena in sinova, pustil ju ie ter odšel za dolgih 24 let v Ameriko. Tam je nadaljeval svoje ničvredno življenje ter si izbral priležnico. ki mu je radi pretepanja kmalu uMa. Naveličan Amerike ss je stari Kirec zopet vrnil k svoji ženi, ki jo je našel v največji bedi Prejšnji pekel se je v družini zopet nadaljeval. Vsak dan je v pijanosti divjal ter grozil vsem. zlasti pa starejšemu sinu Štefanu S smrtjo. Kritičnega dne sta se sinova vrnila iz gozda domov, kjer ju je napadel pijani in pobesneli oče oborožen s sekiro Stari Štefan je pričel divje preklinjati in sinovoma groziti, da ju bo ubil. Vsa prestrašena sta se Štefan in August skrila podivjanemu očetu, ki je nato odšel
v hišo. Nenadoma pa se pojavi ori vozu oče držeč v roki ostro sekiro. V veliki grozi sta se sinova umaknila. Ta napnd se ie še enkrat ponovil Ko Je stari Kirec tretjič Sel s sekiro nad sinova ta dva tega nista takoj opazila Scle ko je bil oče tik za njima na vozu in |e že zamahnil s sekiro, sta se zavedla smrtne nevarnosti, saj stt gledala smrti takorekoč v oči V smrtn' grozi sta pograbil« vsak za ročico ter par krat udarila očeta no glrvi da se ie mrtev zgrudil z voza Sale sedai ste se ofeffalea zavedla svojega strašnega deiania n^eko račila sta mein »Pobran* ter postala ubl iales rnrfneea očeta Takoi sta se izvila oroJniknm To traeičnn deianie se ie v sredo dopoldne obravnavalo Pred malim senatom, ki ie zločinca Štefana in Augusta
obsodil vsakega na ! leto In 3 meseca stro geg* zapora
V sredo dopoldne se jt zagovarjal pred malim senatom Vogrtnec Jak  i Kamenica ka. ker je i polenom ubil Cernela Priden ka.    Pri posestniku šofttariču so kožuhsh Po končanem   delu jih je gospodar dobn pogostil ta pričela se ja prava kmečka ve selica 8 plesom.   Med rajanjem in nleeom je nekdo Vogrinca nehote sumi. kar jc ob toženoa zelo razjezilo, vendar pa se je če? nekoliko časa navidezno pomiril  Ko so se 3. oktobra l°33.   okrog  3. zjutraj   fant j t vračali domov, je pokojni Cernel neznatni* udaril obtoženca s roko po glavi. Vogrlne. je stopil k skladnici drv,   vzel poleno ter Cernela za zaušnico parkrat udaril s pole nora po   glavi,   da   mu je počila lobanja Cernel   je   že 10. oktobra podlegel smrtn pošVodbi. Obtoženec dejanje priznava Senat je obsodil Vogrinca v smislu obtoibe na 5 let robije in na izgubo častnih pravic za 5 i c t.
K0LRDAR.
Danes: Četrtek, 8. februarja katoličani: Ivan Mat. Zvozdotlrag, pravoslavni ai. januarja.
DANA&NJB PRIREDITVE.
Kino Matica: Pevčeva ljubezen.
Kino Ideal: Erika.
Kino Dvor:  Dekleta v uniformi.
Kino £i^ka: Taifun.
I.  natakarski  ples* v Unionu.
DE21RNE LEKARNE. Danes: Mr. Ramor. Miklošičeva aesta. 20, in Trnkoczv, Blassni trg 4.
Včeraj, ko so zagledali meščani pri po šti v Prešernovi ulici  mlaje z zastavicami smrečicami in napisom počez, so prvi hip mislili,  da  jih   vabi Bata,  na) pridejo p<> brezplačno obutev ali pa da bo pod trenu mostovi svečana otvoritev tmegavega pro storčka  Pa so bili v zmoti OJ blizu so se prepričali da gre za mnogo važnejšo zada vo.   Ni namenjen   meščanom ta slavolok, niti ne vabi ljudi pod tri mostova, temveč je napisano na njem na obeh straneh en<i ko in takole:
»Slava — čast — MZD — Jug. Siemens d. d V korist ljubljanskemu meščanstvu.*
Prva vrsta napisa ima debele črke tn ji kolikor   toliko   razumljiva.   Slava in §99i Maloželezniškt družbi in podjetju Siemcn^ čast, komur čast in slava takisto, zoper ta ko javno počastitev ne more biti ugovoru Ono drugo glede koristi ljubljanskemu sss ščanstvu pa ni tako razumljivo.   Treba bi bilo pojasniti, kakšno korist bo imelo ljub Ijansko  meščanstvo  od  kupa gramoza in od razkopane ceste onkraj slavoloka aH tn Če ni mišljena ta korist, katera je potem mišljena in koliko procentov bo znašala na glavo. Kar tako splošno obetati ljudem po cestah korist in še z drobnimi črkami pod debelo slavo in častjo pa ne kaže, ker bt se jim lahko začele cediti sline po priboljški In bi bil potem križ z njimi. Ostanimo rs/t pri Časti in slavi, o koristi pa zaenkrat še molčimo. Malo slave in časti, Ča ža ne ko risti,   bi bili pa gospodje lahko odstopih delavcem, ki so trdo delali, predno Je bil« krožna proga dograjena.
Iz Ptuja
— Svoji k svojim. Veliko icpiij m d bnh be&ed ie paduo na zadnjem ooenen zboru No. kjer se je zlasti povdarjalo, d-se naj Slovenoi konćno vendar zavedo, d. Su na svojih tleb sam  gospodarji .o na ne podpirajo nemških obrtnikov. V Ptu: imamo dovolj res narodno zavednih obn mkov  in  trgovcev, vrednih  vse rudpon Žal se pa nekateri ie vedno raje izogne, slovenskega  lokala  fcn zavijejo v nernak lokal, ker se jim pač zdi da bodo um bolje postrežen. in da lahko pokažejo, da s> zmožni  oemSkega jezika. UesJo  »Svoji k svojim« naj se začne izvajati najprvo tam kjetr je Lrc-ba, t. j. pri v.Sjib slojih, ki na. bodo za dober zjjled nižjim, kakor Je in ie povedal na občnem zboru NO %. Vo ska. NO pa priporočamo, da si ogleda ta ke patrijote malo bliže in da takoj ses«v narodni kataster, ki ie ?a Ptuj neo^od' potreben.
— Jubilej.   V Ptujni   »e   praznoval » ožjem družinskem krogu 70 letnico g. Marine Franc Vrlemu narodnjaku, ki se mu Se prav nič ne pozna visoka starost, že' m o. da učaka še mnosro let!
— Mestno načelstvo poziva vse oiil vojne obveznike, ki Se nimajo vojd&kiJ' sprav, da si iste brezrogojno nabavijo konca letošnjega vojaškega razporeda Obvezniki, rojen: 1. 1884 do 1895, naj se javijo v sobi mag stratne?a tajnika na.-kasneje do 25. t m., vsi ostaLi letnika P
do 25. marca. S seboj morajo prinesti vsi | dokumente, ki se nanašajo na odslužite kadrovskega roka m pa orožnih vai.
— Smola vlomilcev. V torek oonoč ^ neznan' vlomile skuiaH vlomiti v gosposko hišo v vinogradu e Kosašr Otona * Lubstavi Vlomilci so roSkndovak vrata n? verandi, ker pa tu niso mogd v notranio^t so hotel' priti skozi streho m so io Mli de 'orna že razkn'i. Pri de,ju pa so b-H nn Hrie oremodeni ker v notranjost n'so pr
Ravno tako <o no»kusi'' v'ormt' v h g Lozin Ska v Pod'ehniku VinnVJci r« ^d ta niso dosegli svojega namena.
rev 31
»SLOVENSKI N A R O D«, dat 8. februarja 1934
^rr*n t.
NA SPLOŠNO ZAHTEVO ftE DANES: TUDI VI MORATE SLIŠATI ™■■"■»■»■^■■1»^»™
LOUIS GRAVEURJA
KI PO J K DANES V VESEU VELEOPERETI
»PEVČEVA LJUBEZEN"
OPERETA JE RAZKOŠNA  V  REŽIJI,   GLASBI   IN   PETJU:   DEJANJE JE
NADVSE ZABAVNO
NOV ZVOČNI tURNAL Predstave danes ob 4., 7 % in 9*4 Predprodaja od 11. do VfclS.
EL'TNI Klf O MATICA
Telefon 21-24
Dnevne vesti
Tisočaki is stotaki. ki bodo vzeti ii prometa. Letos 25 maja poteče rok za zame-nlavo bankovcev dinarsko kronskp iz^laj** po Din 1000 (4«X) kron) in Din 100 (400 kron), ki bodo vzeti iz prom ?ta. Ti bankovci iinaio napis »Minister financija dr. M. Nio&ie«, dahu m izdale pa ni označen. Bankovci ao SVŠ4> lo modre barve. Zamenjevala iih bo Narodna bonka in niPne po<irožnice proti polni vrednosti druerih bankovofv do *25. maja. fio-zneii pa izgube vsako vrednost ter Narodna banka in srlavoa državna blagajna finanrne-ca min v^tn^va iih ne bosta ve? snreiemali.
— Konkur*!, prisilne poravnave in posredovalna postopanja. Društvo industrij-cev in veletn-»ovcev v Ljubljani obtav'ja za dobo od 21. do 31. Jaanarja 1934 na-slednlo statistiko (Številke v oklepaju se Današnjo na isto dobo pretečenega leta>: Otvorjeni konkurzi: v ilsauakl banovini 5 (—), v savski 3 <2). v drinski — fl), v zets-ki 1 fl), v dunavski — (3), v moravski — fl), v vardarski 3 f—). Bposrrad, Zfmun, Pančevo 1 f—). — Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 6 f21 *> sa-viki 1 (5). v vr-baski — fl). v drinski — f3), v s»4p3rl 1 (—»-), v dimav^ki 4 (3*. R^osrad 7°ir'm, Pančevo 1 f4). — OtvoHena posredovalna postopanja; kolikor smo za nje zvedpli: v dravski banovini 1 f9), v savski — (39), v vrb=ki — f2), v primorski 3 fl6), v drinski — (7). v zetski 2 (—), v moravski — f6). v vardarski — (1), Reoerad, ?emun, Pančevo — f2). — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 3 (4). v savski 1 f—). v vrbpr.ki 1 f—). v drinski 3 f —), v dimavski 7 (5). v moravski — f2). v vardarski — fl), Beoerad. Z°mun, Pančevo 1 f2>. — Oipravljene prisilne poravnave tzven korkurza: v dravski hano-vtni 1 ff>>. v savski 1 f2). v vrbaski — (9). v orimorski — fl). v drinski — f4). v zetpki — f2), v dunavski 1 (5), Beo-grrad. Z^mim. Pančevo 1 fl).
— Otvoritev zimskega kmetijskega tefaja r Krizah pri Tržiču. V torek 6. t. m. ie bil v Krizah ori Tržiču otvorien zimski kmetijski tečaj. Poleg domačega občirVKesa odbora in okoliških županov, ičit3ljetva in du-hovŠfiine fe bilo navzoPnih nad 100 go^apo-doriev. oosnodlnt. fantov in ddkfet. Kr»žki žunan e. Kuhar is pozdravil zastopnike oblakov in oriporocal redno obiskovan ie pr3davani. Tečaj ie otvoril srečki načelnih vlad- svetnik a. dr. Ogrin in pri tem poudaril važnost kmflnskpga strokovnega po-uka ter oosebei še državi;anske vaeoH na kmetih. Pomeri zimstoih tsčai?v za povzdigo km«t'Vatva ie oojasnil sreski referent kmet. svetnik g. Smsti? V im^-nn »reškega ktn^t. odbora jo spregovoril se odborov prede*d-aik g. Tomaž Križnar, nakar so pričela predavan {a. Tečai v Križah kaže dobre izglede, sai je v tržiš-kem okolišu zanimanje za povzdigo km*tnstva prav živahno, stanj? kmetijstva pa potrebuje strokovnih pob id in razmaha.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in megleno mrzlo vreme, podnevi topleie. Včerai ie znašala najvišja tMUPjratira v Splitu 14, v Maribor i 5. v Zagrebu 4. v Skoplju 3. v Ljubljani 1.8. v Beogradu 00. v Sarajevu ~_6. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 7fi7.3. temperatura ie znašala —9.4.
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« erenčice sierurno, na^lo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Frani Josefovp« vode kot prava blagodat za po jedi in piiači preobložena prebavila. »Franz   Josefova«   erenčica se dobi v
vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Tait in zet v pretepu na pokopališko.
V Crkvenrri blizu Svilajnca i3 umrla Miliu-tinu Bogdanovih! žena Dragoslava. Po starem običaju ie obesil mo/ mrtvi ženi onrog vratu 22 nanizanih dukiitov Ko ao hoteli krsto aoistiti v grob, k) ie pa mož odorl in žarel nob'rati mrivi ženi duknfe. Tedaii le skoftil k niemu ženin oče. da bi tudi on -io-bil n^ai dtka-Vvv. Tast ;n zet M« snopri-iela in pogrebci so iu komai pomirili.
— Otroka čađavila in šla   na   pl«8- Iz
Beograda se ie vrnila v Krakovo mlada Toči o rk a Petrovič. Doma ie porodila nezakonskega otroka, ki ga i? s pomorio svoi? irja-tere zadavila in zakopala na vrtu. Da bi va-ščani ne prišli na alsd zločmu. ie poslala maii hčerko drugi dan aa ples. kier ie prepletala vso noč. Liudie so na krnil i zaorh 5>pe>tati po vasi. da is deklo porodilo in da otroka ni nikier. Mat' in hči s?ta bili armirani in sIt zločnn priznali.
— Stradirariievp «ro*li razbil. V C-akov-ou iffrn že 36 let znani ciganski primas \/in-rek ŽivkoviČ Nova k ovi f. Te dni ga ie pa zadela težka nesreča ftel ie na veaelifo. nod parduho ie pa držal v vrečo zamortnne nonii. snopoma 'e r»ade! ?n gosV so se mu razbile. Bile so StradJvarij^v? in cif*an bi jih bil lahko že ve^ra* drago ^rodal.
— Samomor hsaaT^jpkf študentke. V Beograd i si ie končalo ž'v'im'e rtuiatslit^ll jurid'i'ne fnVuttMe M'l'rp M;'r*5ev:č V smrt }<5 je rMvrna'a nejsr^ap ltnH^sn Z^'V'b^^na i* H;lp v insnpMoria d 3la rvr-i boi^^r^kem mio'st^v'i trgovine V«pil»s% O^oT^tsvS, k' qp jp 7 n«im SP«mSf|flS lq«< o Kež'^i Vn >e r*ostovpln   pSV«1ro  dr»»5tvo   >f>K"l:č» v
^Aentfšfl  Alo.irri S^s^* le te«al v g<vzd'». pa
mu ie ceV'ra ^in*vff#»f*ls ,r* «e »e vc^V^' v
»pM l«*»m«*'<» lOlAtmortfl din/i r>/>cpctn:oe v nm'eniem   T*»»*rn.    V» v   ie t»-; nod'ran»u
'reves B**H^**fl**PS* >»»v^ »nV^   Oha ho pre-
"•1'ali v IrubljarMco botrrrn
Iz Liubliane
—lj Imenitna sprehajalna pota ns O rad
Na zahodni strani drži ns Grad strma pot. po kalen prideš naiprei na vrh. ker ie br« ovinkov. Toda na to pol so pozabiti oni. ki bi morali skrbeti zanjo. Dočim ie severna pot. ki je polozneiaa in ki drii v ovinkih na vrh, očiščena in posuta s peskom, leži na zahodni Se prvi sneg, ki ga pokriva 1cv bel led. Najdrznejši prijate-lji sporta se lah ko drsajo po poti od vrha do ftti-jdentovske ulire. sai sta po vsei poli gladki dnsalniei. Človek skorai ne more verieti. da hodilo on Ui poti tudi grajski prebivalci, saj moraš biti zelo trden v nogah in glavi, sicer rve-gaS. da ae zvališ na dvorišče kak&ne hiše na Mestnem trgu. kol se je pred Ie4i d?> klPire. ki fe trgalo ob poti cvetlice. Čudno ie. da 5© doslsi o? bilo nesr>?e. Radovedni smo. kdo bi bil odgovoren, če bi se kdo ubil na zled "»neli poti. Pol zapHte. če ie sploh ne nam-ravate čistiti, kar bo he edino naipametnei&i izhod!
—li Danes je  debeli retrtek po pratiki In tradiciji. Ljudi je Je vedno dovolj, ki 2» bodo obhiijali in jim ie troba Čestitati k *-e mu imenitnemu orazniku. Prejšnje čase ao če meščani mastili na debeli ©elrtsk, da jim re cedilo od brad. Četrtek je bil uvod tslavnostnihc p>jatnih dni. Naiimsnitnei&a ie bila seveda pustna nedelia. ko ao bili liidie prepolni zemeljskih  blagrov..   Časi   so se precej spremenili    vendar postili dnevi »e niso izgubili povsem potuca. Človsk bi mislil, da letos se celo boli slavimo pusta. *»a: ie toliko predpustnih prireditev, kot da so najboljši časi    Nedvomno bi priredil-"-lii n*1 bili tako pogumni. Če bi prireditve ne imede razen   »moralnega«  uspeha  tudi gmotnega Tudi to ie znak časa  Zato bndi ne sme nihče reducirati debelega četrtka, kajti tako zva nih optimistov j? dovolj, ki lahko obhajajo tudi debele Četrtek, dočim so za druge, ki so sio&r v veČini, vsi dnevi suhi. kar ie se veda  bre*  nomena   zl»*H d^ndnnas
PUSTNO SOBOTO VSI V „UNION"
— lj Na pomlad že lahko mislimo. oe>pru\ nas Še zebe. zlasti zjutraj. Lepe. solnčne dni brez metri? smo imeli,   ki so za Liubliane tako redki. Čeprav ie zlasti letos toliko ori Mteljev zime. vendar ljudje začno prej al slei misliti na pomlad. Popoldnevi so bili i-topli, da emo začeli odpsnjati suknje. Tid: vrtnarji so zaceli misliti    na pomlad in tr novski zeleniadarii v februarju začno pri pravliati grede za   zgodnio   zelenjavo. V mestni dfevasntei za goadna <ln usas ob Ce ati na Rožnik so pa zabeli delavci t«i tsde/n rigolati za saditev gozdnih drevesc- Zapo«5e ni eso dnslei nezaposleni, ki jim doie nakaz niče za delo mestni sociialni  urad \aibol težko čakajo na pomlad seveda nezaposleni, ker ie pozimi najmanj upania  na zaslužek Toda zdaj bo še nekai časa najboli kritič-m čas. Ci radnja tramvaisk* proge ie končnna in delavni bodo zopet br«^z dela. Vendar pti bodo kmalu začeli delati ob rimskem zidu. kar bo vsai nekoliko omililo n-v.aooslenost Mestni sociialni urad dobi   300000 Din iz bednosrnega fonda, da bodo lahko zaposlili najpotrebnejše nezaposlene pri javnih delih v mestni.
PLES — „KRKE"
V dvorani DELAVSKE ZBORNICE PUSTNA SOBOTA DO 4. URE ZJUTRAJ
—lj Himen. V staro* lov enak i cerkvi se je danes poročil g. inž. arh H u se Karlo z gdč. Marti V ert In - Krottmarerje-v o. Novoporočencema, ki sla iz odlionih ljubljanskih  rodbin,  čestitamo. 101-n
—lj Kino. Se dva dni bomo slišali v krasni filmski opereti >PevČeva ljubezent slavnega pevca Louisa Gravjurja, ki ie vzbidil tudi v Ljubliani razumljivo zanimanje, aai ie lakih pevcev na eve-bu malo- Kdor ga to-rei še ni slišal, na i se požuri. Te dni pride v Ljubliano znamen ti .film »Kine-Konu«. posneto po zadnjem delu anammitegs rom* nopisca Edgara Wallaesa- V kratkem bomo vidfli tudi prvi originalni ruski film »Po4 v živi ion ;e<, ki nam pokaže, kako visoko ie raavita r iska filmska industrija. ZKD nam pa pokaže hitri ob 14.80 film »Ljubezen na povelje«, ki e* bomo ob nj*m o«1 srca nasnisfali.
CVETOČI MAJ LJUBEZNI RAJ
MASRARADA
SOKOL VIC
PUSTNA SOBOTA
—lj V šoli imam ta teden same odlične rede. ^e baha len iška Petruaka. Ali veate. zakai? 7.ato. da k> p<»pel?e mamica v ne-i e Ijo dne 11. t. m. na >Otroški ringaraja*. ki ee vrši ob 16   jri v veliki dvorani Uniona potem bo oa IsnnSka Petriška zopet utoni la v brezde'^i  Atene. 1f>2-n
—J j  Sokola  H.  ma'kersdni ales obeta.
da bo to ena nailepš:h nu<!.tn;.h prr-ed:tev Pri'S vile so se *e nekatere skunme l^^al bo Slog«-;azz Vstonn;ce so v preHproHafi pri br M;Hto K^ipežu. lurftVčev t*% 10.Vo ^.Ji Betolraniei nai ss dsnes ivsČer ta n šljivo w»i udruže nroalavi debeleca t-tk» v Aškerčevi kleli. llKVn
Iz Kranja
— Drama taka   drsiiaa   Presorsds is
Liubliane coatui; drsvi s gledališki dvorani Narodnega doma t igro »Drob*ne« Btbna Kristana. PribHek točno ob 90. uri. Rr^ii-ra g. Milan Skrbiniek, ki je igro t mladimi, talentiranimi igralni vestne naKudiraJ. Kar ie letošnjo sezono s kranjskih taatrih velika suša. pričatoujemo, da bo naaa Javnost nocoišnjo predstavo mladih igralnem poinostevilno posetila. zlasti ker is Bistj dobiček nameni in v humanitarne avrpe.
— Na ponedeljkov iivia»kj sejem ie bilo prignanih vsega 181 glav živina. In sicer 65 volov. 17 krav. 1 t?!e, 3 iunice. 1 ovsa. »5 svinj ia 50 prašičev; prodanih pa i* bilo 142 glav in sicer 51 volov, 11 krav, 2 runioi. St svinj m 46 prašičev. Orne nei»nrenie» njene.
— ShreUka druiin« v Kranja. Novo izvoli en i odbor, zlasti pa njega nadvse agilni
in ndumorni tajnik voi. referent g. LoouiŠ-kaiv kaže veliko aktivnost Predvsem se pretresa načrt sanariie društvenih financ-število Članstvi je močno naraslo, razposlanih pa ie bilo več sto članskih prijavnic, o katerih upamo, da bodo vse? vrnjene s pesti* fcivnim odgovorom. —- Tekom tega ali pa zadetkom prihodnie*ra meseca priredi druama tekmovalno streljanje a m«lokalfbeskimi ouskami sa lepe dobitke. Kar se naibolisi strele' In sitimi »kanoni< tekmovanja ne udeleže, 6e nudi vsakemu i^relcj moinost. ds se uspešno udel^si strels'^eca tekmova-nla in pridobi kako leno darilo. Prioorooa-mo pa vsem članom in članieam družine, da že s^iai pridno vežhaio v slrsltanht z mafokalibn^kimi puJkami. da bo u«pen pri tekmi siorimetš« ^trelkinje s? vi* redno vsako sredo od 20 jre zvečer dalje v Nar domu na k*g1HMu. Po potrebi se bo dolo Čil Ss *n dan v tednu vec. Vabljeni vai in vael
Iz Stične
Pristava je postal« priljubljeno ■muriire
domačinov  Piav letos ai ie smučanje pndo bilo v Stični in sti&kem hribovju mnogo pri iateliev. Med šolarsko mladino M že praks 30 smučarjev, ki so začeli s smučanjem ve činoma letos Zanimanje za smučarsko um -t noat ae    je pojavilo v  zadnjih    mrzlih, a solnftnih dneh tudi med fanti in možmi. Celo Krja-velj je nataknil te dni dve boljši dogi na nogo in io mahnil na Prijavo, tri Če trt ure hoda iz Stične. Pristava je kol emui-čareki teren le malo znana.    Vendar )* v r^oln&nih dneh lako notna lepote, da se ie težko točiti od zametenoga tein-na in se od povedati svojevrstnemu  razgledu. Znana je 'VistavH iz zgodovine  V ca*.i. ko so š? celi •^kf grofje sanfarili o svoKm mogočnem kraljestvu, ie žive>la na Prijavi v svoiem gradu bogata plemkinja Virida. zaščitnica stift-keira  «am<ifttarw.  intimn.i  prijateljica b^lih o pa to»v in celiskih grofov. Na st rm mu holm cu pod pristavskjm temenom, kjer se done* beli v solnčnsm dnevu Skromna eerkviea. je 5e dandanes spoznati  sledove nekdanjega Viridin^ga gradu, ki «e po dolgih stoleMih kliubovnnia burfi. vetru m mrazu propadel, kakor so propadli    njegovi  gospoda rti. — Pristava   ie  danes akr+rf  koeiČ^k litijskega ^>ogoria. vendar po avoii prisrčnost in 1 *>not> r^reVoS^   avo;s   o^n^e   .aop^do     lr?  «• 1^«*;1."»
NA $0. SLAVČEVO MASKERADO
VSTOPNINA DIN 10.—
prvenstvo v okolišnom hribovju. Kriaveli se h na Pristavi tako navdušil za snučanie in tirno, da nestrpno caplja na svojih s smolo namazanih dogah od »nega do drugega, roteč iih: ne oznanjajte pristavske lepote škricem in gospodi, de se nam ne pokaz-' nekega dne naš divni hribovski krai poln za kopov in strelskih jarkov.
Iz Trebnjega
— No? grob. Na Dol. Ponikvah je .imrla Ana Strajnar v starosti 73 let. Pogreb se ie vrš-il davi ob 10. uri pa podružnično pokopališče k Sv. Marjeti. Mir prahu njenemu, žalujočim naše sožaljel
_ Življenje in umiranje.   V preteklem
tasa se ie rodilo v trebanjski fari 90 oseb. umrlo pa iih ie 50. Umirali so le starejši med 53. in 91. letom s par izjemami otrok in odraslih pod 50 I M. Tako znaša prirastek v fah 49 oseb. — V mesecu januarju se ie rodilo 13 otrok, jmrle pa so tri os^be
_ Živahen  pred post.  Letošnji prednost.
ki se nagiba h koncu, i* bil v naši fari prav živahen. S trebanjske prižnice ie bilo oklica-nih 12 parov Od žp okl'canih stn si 2 para premislila in aieer v enem primeru ženin, v drug^i nevesta, tn bo vključno do pirstne nedelje zvezanih  10 porov.
— Prijav« bieiklov. Vsi lastniki bncrklov ae pozivajo, da do 15. t. m. prijavijo brezpogojno svoja vozila na predp'oane>m obrascu, ki jih ima v zalogi občina. Ob oriiavi je treba ooložrti 20 D-in kot takso za leto 1934 in 5 Din za kolek na prijavi. Ker s> lf evidenci vsa kolesa, bo dorični ki bi se ♦emu oozivu ne od*va4, preM po tsvn roku kazenski nalog v sneskj 100 Din. nriiavo bo moral na prisilno izvrSiti.
Iz Maribora
_ Velik uspeh koncerte Novosadčenk V torsk zvečer so nam zapele pevke novo-ssdsksga ženskega psvsksga zbora v Kazini pod taktirko priznanega pevskega vodje g. Svetolika Paščan-Kojanova H prav lepih narodnih pesmi. Pevke ao tehnično Izredno dobro izvežbane in umetnilko na višku, saj je pa tudi njihov pevski ibor prvak jugo slovenskega pevskega saveza pod najvitjim pokroviteljstvom Nj. Val kraljice Marije. Ugajali so zlasti solospevi Nade Arhipove, ki jo bila deležna burnega odobravanja. Zadovoljiv efekt k uspehu koncerta* je na
firavila tudi dovršena in umetniška sprem-java na klavir MiHce Moče in štiriročna spremMava Vide Vulko-Varadjaninove In Nedc Obradovićeve. Z velikim navdušenjem so poslušalci nagradili odlične pevke za izvajanje Ravnikove »Zimske pesmi«. Dirigent in pevka so v zahvalo prejele dva lana lovorjeva venca. Program koncerta je bil zelo pester in je oblegal važnejše narod ne pe«mi cele Jugoslavije, zlasti pa so zadovoljile štiri slovenske pesmi. 1 Ravnika vs in 1 LaJovSeva ter 2 narodni Požrtvovalnost in izvrstno izvajanje priznanih pevk. bi sicer zahtevalo malo vec" zanima nja Mariborčanov sa na*o lepo pesem kaiti v dvorani ja bilo ie mnogo praznih mest
—< Vov grob V sredo »b • z jutra i ie is veeno zasnals ursdn«ko*a žena Maric Ms-rija mi Pni Pogreb nokojniee no v petek ob 15 ns nohreškem pokona'i'ču Bodi Ji Ishks zemljs. žalujočim naše sožslie!
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Bogato In marl]lvo Jeanno Darcy je spravil na. beralko palico, ta čas ]a pa Ze imel drugo ljubico
Povedali smo že, kako je padla pevka Jeaitne Darcy v mreže Alexan-dra Staviskega ia kako k le-ta znova uveljavil svojo kruto nadmoć nad njo, ko k ugotovil, da je podedovala po padlem častnijcu velijo premoženje. Podlegla je njegovemu satanskemu vplivu in posledica ni mogla biti drugačna, nego je bila. Bivši ravnatelj pariške sodne poiici>e Faralicg obuja o te»m pomemben sponvfl.
»Bilo je nekako sredi voine. ko se je potavtla v moji pisarni na nabrežju ds;s Orfevres potrta gospa in me prosila.
naj jo zaščitim pred Izkoriščevalcem.
Bila je Jeanne Darcv in od ne sem prvič sliSal i.me Staviskega. Pripovedovani uboge žrtve >e bilo poučno za moraVio ocemo tega gosooda Š'o ie za iztisnjeni denar i-n za dragulje, bodisi izvabliene ali ukradene Nesrečnica je plakala, toda dobil sem vtis. da jo bolj
boli opijuvana in prevarana ljubezen,
nego gmotna Skoda. Staviskega pa ob tej priliki nisem spoznal, ker se ni odzval pozivom, sodeč oči vidno, da ni vredno vznemirjati se zaradi take malenkosti.«
Izkazalo se je, da je Staviskv kal-kuliral prav. kaj«ti Jeanne Darcy je že nekai dm pnSla m preklicala vse svoje Izpovedne. 2a! to ni bila edina taka zgodba. Jeanne Darcv je prihitela še večkrat na policijske komisarijate proseč, naj w) zaščitijo, toda vedno ie nazadnje svoje tzpovedbe preklicala, bele leta 1921. torej po dolgem sožitju, je vložka ovadbo, ki je privedla do sodnega postopania. °. februarja 1921. je bil Alexander Stavisky obsojen
zaradi poneverbe na 13 mesecev Ječe,
na 1000 trankov denarne globe in v povračilo Škode v znesku 15 000 frankov, ki jo je bil povzročil tožeči Jean-ni Darcy. Kazni pa Staviskv ni odsedel, ker je njegov zagovornik Charles Leboucq, poslanec za seinski okraj — mimogrede rečeno prvi poslanec, ki je zagovariaf Staviskega — posredoval tako spretno, da je Jeanne Darcv ta čaa zopet odstooila od svoje tožbe in izipremenlla svoje iz-povedbe tako. da ve bn S*av^skv 6 ma^n 10?1 na ponovni obravnavi oproščen krivde in kazni.
Toda kaj je bilo teb 15.000 frankov proti glavm lopovščini, ki jo je zagrešil Staviskv nad svojo tobico! Izkoriščajoč ostanke n>ene umetniške častohlepnosti io je pripravil do tega. da ;e po voim za 145.000 frankov kupila in preuredila kabaret Cad-et-Rousselle fcn imenovala Staviskega za ravnatelja. Podietie je uživalo nekaj popularnosti. V kabaretu je nastopa! kot pevec Victor Vallier in prvič je nastopal v n.iem v Parizu mnogo obetajoči groteskni komik Pol Rab. Poleg solo točk so se gojili tudi manjši reviialni prizori. Staviskv je pa pnhaial kot rav-nateli večinoma šele ponoči
pregledat blagajno in pobrat denar. Ce je prišel že zvečer, sta se gotovo z ljubico sprla Jeanne Darcv je ljubila Staviskega enako strastno, kakor ga je v trenutkih, ko ga je boljše spoznala, smrtno sovražila Bik) je, kot da je po tragični izgubi svojega plemenitega in Junaškega oboževalca Častnika izgubila vso razsodnost m moralno silo ter se vrgla v sarnomučenju naravnost v Deklo svoje druge ljubezni. Morda sta bila krivi njena židovska razdvojenost m nagnjenje k skrajnostim, da se je vrgla od enega ekstrema naravnost k nasprotnemu ekstremu. Dejstvo je, da je bila njena ljubosumnost v Cadet-Rousellu razdražena že do histerije. Zadostovalo je, da se je ta ali ona posetnxa le ma!o bolj ozrla na *patrona« in že mu je Jeanne Darcv napravila sceno, ki se ni končala samo z besedami. Alexander Staviskv, lepi A!exainder, nekaj let pozneje gostitelj mmistrov. je odgovarjal kot izJ(u£eni varuh: z zaupnicami.
Cadet-Rouselle mu je pa prinesel Se en poklic. Do takrat se je bil že izkazal kot ničvredni pustolovec, slepar, ponarejalec čekov, izsiljevalec, sleparski kvartopirec. zvodnik in pomagač zvodnikov; ali je še katera Človeška podlost, ki bi se mogel v n.ii odlikovati? Je m baš po vojni se je strahovito ra«šiiri'!a: mamila. Cadet-Rou-seMe je bila Staviskermi
ena najbolje obiskanih prodajaln kokama.
Govori se. da je bil Sergej Alexander eden prvin, ki so začeli kokain mešati s hero;nom; in go'ovo ni bil med zadnjimi, ki so to uč^nikovito zmes ponarejali z nekim praškom.
Največjo lopovščino je pa pripravil Stavisky uibogi podjetnici, ko so prišli za n un kabaret slabi časi Kot ravnatelj podjetja je izjavil, da mora biti na'emnina dnevno zagotovljena, da doživita zanesljivo boljše čase. Dnevna najemnina za lokale & znaša'a 200 frankov in ta denar je Ale*ander Staviskv vsak dan dv;gnil. češ da olaču e z njim na^rmvno Ce n? bilo toliko denarja v sagami, ie morala Jeanne Darcv kriti prhnanikltai iz svojega To je S*av*skv hrezoogfoino zahteval Kakšne sitnarite in kakšne pretveze ie r»hP r.a '•"itrl strani M znano. Znano
je samo, da je počenjal to dve leu in da je hišni posestnik čez dve leti tožil Jeanno Darcv kot lastnico kabareta na plačilo najemnine za ves ta čas. Obubožano in uničeno Jeanno Darcv.
so enostavno vrgli na cesto.
S poneverjanjem najemnine >i je ukradel Stavisky nad 300.000 rrankov. Drugo škodo, ki jo je bil napravu" v sedmih letih sožitja z Izsiljevanjem, tatvinami, sleparijami in izvabljanjem vsega nakita in prihrankov ie pa cenila sama nad 800.000 frankov.
Izsesana žrtev Jeanne Darcy izgine s pozorLšča. Ostane samo še lepi Alexander, obdan z zagonetko, kam je pognal toliko denarja. Za zadnji leta lahko to slutimo, kajti ko je skoraj že dve leti pozna! svojo poznejšo ženo Arlette Simonovo in ko je lazil za njo, si je že pridobival n.eno naklonjenosi s kavalirsko radodarnostio. ki je morala stroške za njo pri popolnočnih obračunih kriti Jeanne Darcy.
Zvočni kino *PEA1
Danes ob 4., 7. In 9. Vi uri zvečer premiera prvega
L Y A MASA
zvočnega filma
ERIKA
H. A. Roberta, Erngt Verebee, Greti Thelmer,   VValter Janaen
Cene: Din 4.—, 6,— In 8.— Nov Paramountov zvočni tednik!
Iz Celja
—c Redni obfni ibor »rganiiaeijs J?fb f it. Pavlo pri Prebolda bo v nedollo dne 11.
t. m. ob 15 v Zadružnem domu v St. Pavlu. Na občnem zboru breta tudi poročala as. narodni DOe»!<mec Ivan Ppe»korSe>k in or*d-f»ednik sreske organizacije JNS dr. Emest Kalan-
—c V mestnem gledalištu bodo nmfep rili relifliki ieralei pod vodsrfvom r^iasria c. Milana Kodira v o^ok dn» 9. t. m. ob 20. Wallfriedovx> kmsoko burko >Makal< Predstava bo za abonma. Neabonentom priporočamo, da ai tako! nabavik> vstopnice v predprodaii v knjigarni K. Gorica rja vdove.
—c Umrla j a v sr^io dne 7. t m. v osli ekj bolnišnici 21Mna služkinja Ivonka Mlakarjeva   iz Gaberja (Cesta na Dobrovo) pri Olju.
—c Brat in -••-tr:» sta -i slsmila no#m pri zimskem aportu. Težka nesreča ie zađe la rodbino nos etnika Zavx>lovška na CHokvJ ori Bočni. V nad^ljo dne 4. t. m. |e padfvl lOletni pos«*tn;kov fiinfek Karol   pri «mu čaniu tako neare?no. da si je zlomil !a*o po?«. Ko se     ^la njo*rova triletna soertrlca Wra v tor*k 6. t. m. sankat, ae p ie pripetila onaka nesreča kakor oVva dni prH n|e Hsjh bratu.   Pri sankanju je padla in s kakor on. zlomila  lavo no<ro.   PonesreČem i otroka «o oropal jal i v r-Hiaiko bolniSnlco.
Pri motnjah prebave, želodčnih bole* činah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nesnanju, oslabelosti, nevoiii do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
Iz Trbovell
— Sov upravnik pošte /.   Poštni ur*ul Trbovlje I ie dobil te dni novega uprsvnlka v osebi c Braz Adolfa, dosedanjega uprav nika pošte Prevalje. G. Braz  ki je uprav
1 jal pošto Prevalje celih 14 'et. je bil med tamkajšnjim prebivalstvom zaradi svoje konciljantnosti in dobrodušnosti splošno priljubljen, zato ga bo težko pogrešalo. —-Gospoda unravnika v na^i sredi toplo po
zdravi jamo ter mu želimo prj*tno in dol go bivanj? v rudarskih Trbovljih.
— Mladeniči 17   let stari. Vi imajo ve selje do vojaškega poklica, se sprejmejo v IV. pešadij^ko podoficirsko šolo »Kraljice Marije« v Zagrebu   kjer postanejo aktivni podofieirji za službo v stalnem kadru naše vojske Šola se bo začela 1. maja Tozadev ne prošnje s potrebnimi   prilogami se naj predložijo komandi *o!a najkasneje do 10 aprila t. i Natančnejši podatki in tozadev ni prepisi to na razpolago v pisarni voja škega odde'ka občine Trbovlje, kamor nai se reflektanti obrnejo.
— Nesreča pri delu.   \Ta IT etaži na<l talnim obzorjem v Novosavskem polju za padnega okrolia se je pri delu težko pone sreči!  kopač   Skoda Slavko.   S tovarišerr Zupanom Ivanom  sta  donalala iz prečne proge stropniko. ter jih noVjaia na stre salkt.   V snega teh stropnikov   je Slavka aapičil svojo sekiro, med tem pa se je stre salka s stropnikom premaknila, zato je se kira zgrešila svoj cilj ter se kopaču Skod zapičila v levo stopal.   Bil jc prepeljan i bolnico.
— 9e ena nesreča. Poledica »a cestah i; potih je povzročila že več nesreč V sobot« je spodrsnilo tukajšnjemu trgovcu g Ajner šeku Jožefu  ki je padel tako nesrečno, dn t| je levo roko v komolcu zlomil
— Živihki trg Včeraj je vladalo na tu kajšnjem živilskem trgu pravcato mrtvile« kakršno že dolgo ne pomnimo Ob 8., ko jt bil trg drugekrat te popolnoma zaseden p< branievkah in kmeticah  so prišle danes h
2 branjevki in 2 kmetice, pa še te so kmali odšle ker ni bilo kuncev    Kmetice iz Sa viniske doline  in  trboveljske  okolice s« namreč   spoznale,   di it kunci ii mnoge boljša po hišah, polee tega itm pa ni treba ob tako   občutnem   mrsstu   prezshati na odnrtem trgu. ne glede na to ds as ■ tsm tudi izognejo kontro'i VonVu^nce  Uica so danes nt trgu nonnlilt po dintrlu tU M po fl za kovača    doč'm   so   jih po hišah prodai-^'e proti opoldnevu te po 12 za ko yača   Maslo In Vurtttna Ima stare -»ene. t
i maslo po 24 Din wa m 01«*" hi 38 Din,
»SLOVENSKI NASODi, dne 8. februarja 1934
•-*» 31
*- »rwm /88
sirot*
Bonu
Rabussoo je pobral svojo puško. Nekaj časa je stopal povešene glave, potem je moral pa naenkrat storiti trden sklep, kajti dvignil je glavo in za-klicaJ srdito:
— Gorje tem angleškim ciganom!
XXXI
Obe četi sta hodtii vso noč brez najmanjšega počitka, rranoozd in gorci so kar tekmovali med seboj m ponosni so bili na to, da lahko drug drugemu pokažejo svoje vrline.
Na nobeni strani ni bilo niti najmanjšega omahovanja.
Svrtalo se je že, ko je prihitel poveljnik gorcev k vitezu, rekoč:
— Gospod vitez, prisluskovai sem na zemlji; dobrih pet milj daleč grme topovi.
— To ie VVashmgton ali Lafavette! — je vzkliknil vitez žarečih oči.
— Morda! — je odgovoril poveljnik gorcev z izrazom dvoma v glasu.
•.. Tudi Angleži imajo topove in zdi se mi, da so to streli njihovih topov.
— Moramo se prepričati, — je menil Roger.
Obrnil se je k najbližjemu vojaku, rekoč:
— Poiščite takoj poročnika Gašperja in izročate mu tole poveije!
In iztrgal je list papirja iz svojega noteza ter napisal nanj v naglici nekaj besed.
Vodak je hitro odšel. In ta Čas, ko so hiteli vojaki na vso moč naprej, sta se Roger in poveljnik gorcev živo posvetovala.
— Poveljnik, — je dejal poveljnik gorcev, — rad bi vas prepričal, da ie angleška armada prav kar s topovi napadla Američane ... Poglejte, prepričajte se sami!
Tisti hxp se je res dvignil ognjeni znbelj rakete visoko pod nebo in v daljavi sta zagledala premikajoče se tem-
ne lise; bila je vojska.
Druga raketa se je dvignila pod nebo.
— Poglejte tevoJ — je vzdddfanil poveljnik gorcev. — Ta druga temna proga, ki se vidi tam daleč, bo po mojem mnenju VVashingtonova armada. To je baš smer, kamor moramo hiteti...
Roger je vr\ v daljavo v pričakovanju, kdaj se dvigne nova raketa.
Kar so zažarele rakete na drogi strani. In baš tam so zaceli grmeti topovski srtreii.
Povekjrrik gorcev je radostno vzkliknil:
— To je pa Lafayettovo topništvo, ki je na»padk> Angleže.
Vitezu se je poznala na obrazu silna netsrtronost
— Ne morete dočakati, povetin-ik, — je dejal poveljnik gorcev, — da pose-žete v boj na strani svoiih rojakov. Tudi jaz bi že rad posegel v boj!
— Tem bolj, ker lahko preprečimb nakane Angležev, ki bi radi pretrgali zvezo med Washingtonovim in La« fayettovim zborom, — je odgovoril Roger.
— Najprej toreg, — je zaključil poveljnik gorcev pogovor.
Tor>ovsiki streli so še vedno pretresala ozračje.
Po mnenju poveljnika gorcev je bila to Washingtonova armada, ki jo je bik> napadlo angleško topništvo, da bi se ne mogla združiti z Lafavettovo armado, ki se je naglo bližala bojišču.
Toda angleški poveljnik je bil pravočasno obveščen o pohodu obeh armad in tako se je angleški armadi posrečilo »drezati drugo od druge.
Angieško topništvo je zavzemalo zelo ugoden položaj in tako so angleške granate kar deževale na ravnino, ki je delila ameriško armado od Lafayettove
Poleg tega je bil posla' angleški general pred bojno črto tolpe Siouxov, ki so se borile zelo hrabro.
Prvič odkar je bil začel sveto vojno za svobodo. >e bil VVashington doživel, da mu je odrekla bistroumnost in hitrost njegovih čet.
Dal se |e prehiteti sovražniku na bojišču, ki si ga je bil sam izbral.
Tudi general Lafavette se je zakasnil, ker je bil zgrešil pot in ni mogel tako hitro privesti svojih čet na bojišče.
Kazalo je, da se je usoda za rotila proti generaloma, da prepreči združitev obeh armad, ki je bil od nje odvisen izid bitke.
Nekaj ur pred začetflcom bitke je poslal \Vashinjgton več patrulj na vse strani, da bi se prepričale, ali se ne vidijo prednje straže Lafavettove armade.
Toda patrulje so se vračak z negotovim odgovorom in generala so mučile vedno hujše skrbi.
Poleg tega so nameravali Angleži odkriti svoje baterije, pripravljajoč se na odločilni napad.
Do tega je priš&o kaj kmalu. Angleška pehota je bila že razvrščena in pripravljena za boj in tako je konjenica navalila na ameriške čete. ki se še niso bile razvrstile m strnile v boino falango.
Napad je bil tako silen, da je prišlo do bitke prej, predno so se mctgde ameriške čete pripraviti rta tuo.
Prve vrste Američanov 90 se začele kmahi umikati in zanesle so paniko v vrste za seboj.
General Washdngton sd je zaman prizadeval zadržati jih in ustaviti sovražnikovo prodiranje.
Ce bi bil prispel Lafayette tisti hip na bojišče in navalil z vso sfk> na sovražnika, bi se bil pofložad morda izpre-menil.
Toda generala ni bilo od nikoder in angleška pehota se je pripravljala z novo silo navaliti na Američane, ki so se komaj še za sik) držali.
Ta čas, ko se je bitka razvijala v prilog Angležev, se je vitezova četa na vso moč žurila, da bi čim prej prispela na bojišče in posegla v boj.
Zdanilo se je bik) že.
Vitez de Vaudrey in poveljnik gorskih čet sta si lahko mislila Američanom pretečo nevarnost.
Prevečkrat se je otnožila
Piesaika Edis Colkner se je pr\c no najraje ozirala po priletnih gosp dih, češ da so pametnejši in da zna mladost tudi boJu ceniti. Toda tudi priletnimi možmi ni mogla dolgo ž veti. V sedmih letih se je trikrat om« žila in vsi trije možje so bili že prilei ni, vsakemu je bilo že nad 50 let. Ki se je ločila tudi od tretjjega, se je vrnila k baletu. Na nobenega moža se ni jezila. Prijateljicam je pravila, da so kot prijatelji prav prijetni, kot možje so ji pa sli preveč na živce. In vsi trije so se z njo tudi po ločitvi sestajali ter živeli v krožku kot »trije in ena«, da so se prav imenitno zabavali. Vse bi bilo šlo v redu. če bi ne bil prišel v krožek četrti, ki je bil povrhu proti vsem načelom lepe plesalke še mlad. Bil je 27 letni bostonski mojster boksa Treer, ki je znal pripraviti lepo plesalko do tega, da se je četrtič omožila.
Edys je bila zelo zaljubljena in Treer je nosil svojo ženo na rokah, saj je bil kot boksar dovolj močan. Toda preteklost v podobi treh priletnih gospodov z mladim srcem se je kmahi oglasila. Bivši možje so začeli zahajati k svoji ločeni ženi in obujati prijetne spomine. Četrti mož v začetku ni ugovarjal, češ kar je bilo, je bik). Tolažila ga je tudi zavest, da je dovolj močan, da bi lahko po potrebi obračunal z vsemi tremi hkrati. Končno mu je pa le začelo vse skupaj presedati, postavil je preteklost pod kap, pri tem je pa nekoliko preveč napel svoje mišice in eden izmed bivših mož njegove žene, tovarnar Tossver, je obležal pod stopnicami. Prihiteli so ljudje in opazili, da je mrtev. Boksar j'e bil takoj aretiran, toda zdravniška preiskava je pokazala, da je tovarnarja zadela kap zaradi prevelikega razburjenja. Boksarja so takoj fepustili.
V
Inserirajte Slovenskem Narodu"
V«ak majki &« drvi isaaal beli in svež; t    Ii — bal taksni kakršno ima dandanes lahko vaaka zev Poainaaite kremo Tokalon bele barv«  (ki m mastna), ta krema v&ebuie snovi, ki blaie io osvežujejo kožo, kombinirana pa ie a prepa rtrano avežo smetano in olivnim oljem. Krama Tokalon neprestano prodira v kožo, min razdražene  kožne  žleze,   zožuje razširjen« snojnic« ter odstranjuje zajedalce V 3 dne* bo postala  Vaša koža krasna in sveža, kakršne ne bi mogli doseči na noben drug način Uporabljajte   kremo   Tokalon.   bele barve rsako fntro in  čakajte na učinke.
Že dve leti spi
Patricija Maguier v Chicagu spi že dve leti, zadnje čase pa kaže znake postopnega prebujanja, kar je zelo razveselilo njene svojce. Hranili so jo dve leti samo s tekočo hrano in sicer sku-i nos, ker je usta krčevito stiskala Zdaj pa polagoma že začenja jesti. Seveda io pa morajo hraniti skozi usta zelo previdno, ker se Še vedno boje, da bi se zopet ne pogreznila v spanje. Večkrat hoče dvigniti roke in noge. pa jih še ne more. Doslej je ležala skoraj r oreanlČa    celi dve leti.
•i
NARODU!
Mi gremo še en korak dalje na pot k populariziranju radia.
Vsakdo naj posluša radio
Naš JADRAN-prejemnik stavimo po Prijave pri naših pooblaščenih trgovcih.
Din 85*
mesečno na razpolago.
NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA EVROPE
PHILIPS RADIO
Vsakovrstna svila trn druge specialitete sa maske
\.&E. SKABERNĆ
LJUBLJANA
Do preklica jemljemo v račun zopet hranilne knjižice (tudi prepise) prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov«
SAMSKO STANOVANJE komfortno, obstoječe iz dveh sob, kopalnice in predsobe, se odda takoj ali za majski termin v najem. — Pojasnila: Gajeva ulica 5, soba 128/1. 782
STANOVANJE
Stirisobno, odnosno trisobno, z vsem komfortom v sredini mesta se odda takoj ali za majski termin v najem. — Pojasnila: Gajeva ulica 5, soba 128, I. nadstropje. 784
JULIJO
lice Romeo. Ne sme biti starejša od 18 let, niti visoka niti presloka. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod Šifro »Lepa Julija«. 799
PARKETE ČISTI struži in dobavlja najceneje J. LuHn, Ljubljana, šelenburgova ulica 7-1. 795
Garantirano pristno 45 % ŽGANJE se toči na drobno: tropinovec slivovka stara brinjevec la rum 43 % Pri večjem odjemu 10—20 % popusta! — Se priporoča Buffet«, delikatesa, S. J. Jc-raj, Ljubljana, Sv. Petra c 88.
668
1 Din 20.-
1   > 24.-
1   > 32.-
1   > 26.-
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T
NA ALEKSANDROVI CESTI
št. 7, H. nadstropje, levo, oddam čisto SOBO eni ali dvema osebama. 816
LJUBKO GOSPODIČNO
do 20 let, srednje postave, dobro plesalko in ljubiteljico narave, želi spoznati mlad gospod. Zenitev ni izključena. Premoženje postranska stvar. — Ponudbe samo s sliko na upravo »Slovenskega Naroda« pod Šifro »Ljubka 802«.
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 810
PISARNIŠKE SOBE
v strogem centru mesta oddamo v najem. — Pojasnila: Gajeva 5, soba 128/1. 783
JABOLKA
najokusnejša, 5.- Din postaja kupca od 50 kg povzetno: Po-strzin, Maribor. 11/T
STANOVANJE
dveh, oziroma treh sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. majem (parket, vodovod, elektrika). — Rožna dolina Cesta X, St. 25 (pod Rožnikom).
RAZGLAS
Komanda 4. planinskega bataljona razpisuje
prvo nstmeno javno licitacijo za prodajo okrog 1600 kg govejih kosti«
Licitacija se bo vršila na dan 17. februarja t. 1. ob 11. uri v pisarni bataljona v kasarni vojvode Mišića v Ljubljani.
Pogoji so na vpogled vsak delavnik od 8. do 12. in od 15.30 do 18. ure.
Na dan licitacije se ima položiti do 10. ure pri komandi bataljona kavcija v znesku Din 50.—.
Is kancelarije 1. planinskog peSadlakog poka
br. 971 od 26. januara 1934. godine u ftkof joj Loci
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne
»TRIBUNA« F. BAT JE L, LJUBLJANA, KARLO V S KA CESTA 8T. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
ZAHVALA
Vsein, ki so našega ljubljenega soproga in strica, gospoda
Rudolfa Klacno
spremili na njegovi zadnji poti, darovali lepo cvetje in ga tolažili v njegovi bolezni, naša naj-globokejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo preč. g. dekanu Ivanu Tomažiču za duhovno tolažbo, g. dr. Cirilu Dereaniju za izredno skrb v njegovi bolezni in Sokolu Trebnje za častne spremstvo.
V Trebnjem, dne 7. februarja 1934.
ŽALUJOČA SOPROGA JUSTI IN OSTAL* SORODSTVO
Sa »Narodno
trtmn Jasersek »      opravo tn
dal usta: Oton ijfcnstot ~ vsa v Ljubljani