Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 161.
V.LJUBLJANI, četrtek, 22. julija 1928.
Posamezna številka Din i'—-.
LETO III.
v 4t«SSS*ViS=-??»?{X3d^
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Bin 20'—i inozemstvo Din BO'—•
Heodivtsen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. CFBAVNI8TV0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev.. 13.633.
I
vMfMHaMKamftM KMMH9KKHKMNI
Nedostojne metode.
\ ' •' akem privatnem podjetju, ki za-P-oluje tuje delovne mcJi, je merodajno «S° sprejem .ljudi v službo njihova •-kovna usposobljenost. In ker moder-seo•/7fV,a ko“ce'n koncev tudi ni niedru-
ti&o- 'elik° pod]eij’e' ki Pragma-na ^	7 .za‘c'clli — uro.!a najbolj različ-
«*pramUei'Jiaf-SV°j'il1 £laxi“v lued seboj in cli v <?«	Človek mislil, da bo tu-
spremn/aV' k°* Podjetju edino merilo za ni0 UP ^ m za zaposlitev uslužbencev sa-Priv«.^>0 s'i6110sk brez ozira na razne iej. le zadeve, ki se države kot pod-ne -'^av 'n^ ne tičejo. Državni uslužbe-J flapram moderni državi nasproti Piših ;,ot .dek'iemalec, ki mora po pred-
CtSEr? ““ “	»* *■
K«> Ort. “»J* {.rimjjn “f’1" T"■
pravico, da sodri,.< i ugl 3,trani žavne v’olje ni?',? tlldl n'a tvorbi dr-
Ifcr je to dovoljeno 1’i!>!a,>)°VOboduo’ kolU iorej tudi nnlit;- 0 iakciiu, m se sme
- «in ki nrlfv "CU° ,,deistvovati na na-^ Ogovarja predpisom.
v 'h)..!!:rdernili nazorov pa naša donia-poliiika ne pozna, ampak se raje igra ^ državnim uredništvom kakoir cirok z 7j°g0- Naša domača strankarska pravila javijo, da država ne predstavlja celotnega prebivalstva, ampak samo vla-aloco stranko. Stranka je država — to «tatua!irfeP°!lt™1 aksijom. Zalo ima
vico (v resmcT l^T Da vladi’ 'tudi Pra‘ Jja svoje principe v
l&ViSSP
vsod le svoje strani esfa po'
'zira na njihove sposobnost k*f’ br6Z stranki nmHiri v ti, 1 *. d i ipa s6 Sto m mil ’ ,neee brezo!bairno jia ce-Dokal-Sn i° 8i)03c!m°st Se tako velika.
uo itt-a 1 i'Ut0Sti m0ra dcves“ dosledno izvajanje tega principa in do kai-Snih bizarnosti, to nam priča nas* ' , domača zgodovina poslednjih let^ Nedavno smo brali, da je nek,- -x-
Onavrt fuukeljonai- zlorabi! «0*0 ,3* no nuio s tem ri„ •	,	'J	uraci-
svoje n' dr !	J Uraano Pritiskal na
straif ^ti °rga"e’ naj se Pridružijo
sel.i I’	p’;jpada	011	sam. Samopo-
b^> se razume, da je to strahovita zlora-uradne oblasti, lu bi jo bilo treba porab kazil0va,t'i- Kaznovali pa 'bi tako zlo-je pa£ tam, kjer ne velja princip, da c."’'6 stranka država. Kjer pa velja, pri.11-tudi a '*e strauka tudi že država, tam je ljen0Strankars,ko nasi'Je logično utenie-
log\&ač'1SLl-elLantka.ie država Pa
fičevainost. Vsi vi ’Jdl strankarska ma-jtrani vladajočih strani^t^avne ni0^i °d le ne morejo preprečiti z,"!!""'e{ včasih A če zmaga opozicija, kaj se krat se razlega po celi mili in ±\n<u*- Ta-niovini oster glas: Frčali bodo! Kaj Vod bma, kaj nepreskrbljeni otroci, kaj uspo-, sobljeuost, kaj teoretično znanje in prak-, tiena uporabnost — ti nisi »naš«, ergo boi! Blizu ali daleko, magari kraj morja, ampak frči (naglas na m-«)!
le modernega človeka in modernega Pojmovanja javnih zadev nedostojne metode se prakticirajo v naši domovini že e-ta in leta, toda nikdar se še ni nihče ^pomnil, da bi jih začel temeljito in ko-' »e nit o zatirati. Slišimo pač, kako prote-s 11 a eila stranka proti s nasilju« druge, oda mnogo boljše bi bilo, če bi začeli budje najprej mrva« bruna iz lastnih oces.
Tukaj se odpira zlasti aa našo inteli-•gorico široko polje javnega delovanja. V svi.jen, razgovoru s pisateljem čapkoni, ki smo ga obja-vili te dni, je rekel veliki
Boj za beograjsko občino.
DVE RADIKALNI KANDIDATNI LISTI V BEOGRADU. - KOALICIJA MED RADIKALI IN SAMOSTOJNIMI DEMOKRATI? — UPRAVNO NASILJE. — POTOVANJE MINISTRA MAKSIMOVIČA NA BLED.
Beograd, 22. julija. Borba med radikali beograjske občine se je končala, kakor i zgl eda, s popolnim cepljenjem radikalne liste. Vprašanje o sestavi Bobičeve liste je definitivno rešeno. Za predsednika te liste je postavljen Vlada Mitrovič, profesor tehniške fakultete v Beogradu, za podpredsednika pa Bobič. Prvi kmet-pravnik je član upravnega odbora uprave fondov Timovič. Med ostalimi odborniki je več zelo uglednih beograjskih radikalov, med temi Sava Kukič, Kosta Miletič i. dr.
Govori se tudi o koaliciji pribičevičev-cev in pašičevcev. Ako ta koalicija uspe, bi bil postavljen za predsednika liste Miloš Savčič, bivše narodni poslanec, za podpredsednika pa Bobič.
Včeraj se je v političnih krogih razširila vest, da je minister notranjih del suspendiral Bobiča, ki vrši posle riacel-nika beograjske občine. Tudi potovanje Bože Maksimoviča na Bled se spravlja v zvezo s tem vprašanjem. V tej verziji se , omenja gesta občinskega odbornika Ni-I kole Besarabiča, narodnega poslanca, da j je podpisal objavo, ki se glasi: V elek-| i rični centrali in upravi električne železnice in razsvetljave prevzamem po reše-nju sodišča beograjske občine in kluba večine odbornikov občine Beograd celokupno upravo omenjene centrale.«
Glede te Besarabičeve objave je izjavil Bobič, da je Besarabičeva naredba naj-j boljgi dokaz, kako stanje je zavladalo v današnji upravi beograjske občine. — Besarabič, kmet-pravnik in istočasno narodni poslanec, je napravil poskus absolutizma. Ta poskus bi bil komičen, ako bi ne bil za vsako drugo osebo žalosten. Besarabič, ki je sicer pravnik, nima po zakonu niti nafhianj pravice, da stori kaj takega, niti ga za to ne pooblašča sklep
sodišča, na katerega se sklicuje. Ko sem doznal iz listov za ta ptič, sem se hotel nasmehniti. In kar je najlepše, Besarabič ima prav slabe zveze z občinskim sodiščem in ne ve, kako se giasi rešeuje, na katero se sklicuje. Proti Besarabiču bom podvzei zakonske mere, a predpostavljam, ua niti minister notranjih del Boža Maksimo vič, čigar vnel pristaš je Besarabič, ne bo uporabljal takih metod proti meni.
Beograd, 22. julija. Včeraj se je v radikalnih krogih govorilo, da je stvar suspenzije Bobiča od občinske uprave vprašanje samo nekaj dni, dokler se namreč minister notranjih del ne povrne v Beograd. Za komisarje občine naj bi bil imenovan načelnik ministrstva notranjih del Katic, osebni prijatelj Bože Maksimoviča. Komisarijat naj bi se uvedel zato, ker je c Minsko csobje' pristaš Bobiča in ima ta v rokah volilne imenike. Za volilce bi Bobič uporabil tudi kolone pometačev in snažilcev, tako da bi lahko postal dvomljiv uspeh Maksimovičevega kandidata Kare Jovanoviča.
Ako bi prišlo do take izpremembe, bi odšla deputacija uglednih beograjskih radikalov, ki so za Bobiča, na Bled h kralju protestirat preti takim korakom.
Predsednik vlade Uzunovič je izjavil,-da Bobič ni suspendiran in ne veruje, da bo minister notranjih del storil take korake. Kaj takega se zgodi lahko samo občinam, ki pridejo v i ke antidržavnih elementov. Tega pa tu ni.
Bobičeva okolica je včeraj govorila, da se dela na to, da bo predsednik Bobičeve liste profesor tehničke fakultete VI. Mitrovič, stari radikalski borec. To še ni definitivno določeno, a se je nadejati, da bedo na listi, ki jo bo postavil Bobič, najuglednejši radikali v Beogradu.
VARČEVANJE
/Beograd, 22. julija. V vseh ministrstvih se živahno dela na pripravah za novi proračun leta 1927/28. Ministrstvo financ je poslalo vsem resorom instruk-eije, kako je treba sestaviti proračun. Po teh navodilih je treba imeti največjo skrb za to, da se v proračunu izvede čim večje stedenje. V prvi vrsti je treba upoštevati v proračunu redukcijo uradni-stva, ki se mora izvesti v proračunu samem. Naglaša se, da je že danes pri državnih oblastvih več uradnikov, kakor jih je faktično potrebno. Zlasti se po-
PAŠIČEV TAJNIK V BEOGRADU. 1(rlie°grad, 22. julija. Osebni Pašičev se-lo^1 Sokolov* je prispel sinoči iz Kar-Trifkoviče°V se je sestal z Markom Mihajlcvi(W Ljub° Zivkovičem in Uijo tem sestanku 'L radikalnem klubu. Na tajlne ukrepe Nikn^p2!1 s°k°lovič de-...	Pašiča,	ki	se	tičejo
Priprave za proračun.
REDUKCIJA URADNIšTVA. — VPRAŠANJE UPOKOJENCEV.
udarja, da je število upokojencev zelo velike in zato se zahteva, da se ljudje, ki so sposobni za delo, ne penzionirajo, ker je treba, da mlad človek, ki neče služiti, poda ostavko. Zahteva se tudi, da se po možnosti čim več mladih in sposobnih upokojencev reaktivira in se tako prihranijo njih penzije.
Vsi načrti raznih resorov v novem državnem proračunu morajo biti gotovi in poslani ministru financ najkasneje do 10. avgusta t. 1.
llClt
Melj češkega naroda Masaryk na naslov inteligence, da ni dovolj stati pasivno ob strani in si ‘tiščati nos pred smradom, ki prihaja iz raznih političnih gmo-jišč, ampak treba je delati aktivno in kljub vsem težavam in neprijetnostim energično poseči v življenje, da se taki nedemokratični izrastki strankarskega tiranstva in sebične maščevalnosti enkrat za vselej zatro. Ne sme obveljati princip »stranka nad vse«, ampak poštenje in pravica nad vse in za vse!
nadaljnjega dela stranke in držanja radikalov naprani skupini HSS ter postopanja v vprašanju sporov ob priliki občinskih volitev, zlasti še v Beogradu.
Kakor se doznava, Pašič ne odobrava dela Bože Maksimoviča in je dal Uzimo-viču in Marku Trifkoviču navodilo, da naj de ata na to, da se to vprašanje na seji izvršilnega odbora radikalne stranke podrobno prouči.
Soko le v ic, se v.rača danes s poročilom v Karlove Vare.
Nova politična smer
Beograd, 22. julija. V političnih krogih pazno zasledujejo razvoj one politike, ki v zadnjem času teži za tem, da se esigura vlada in parlamentarna kombinacija brez načelnikov parlamentarnih strank. To je takozvana cenlrumaška politika, ki ji vsi politični krogi pos jčajo čimdalje večjo pozornost, ker mislijo, da so "to sedaj v glavnem politične smernice, za katerimi se stremi.
V političnih vrstah se zlasti opaža pisanje glavnega organa demokratske stranke »Odjeka«, ki se odreka vsakemu sodelovanju s Stjepanom Radičem, ki nikakor ne nudi dovolj garancije za uspešno in redno delo. Ugotovilo se je, da so to pisali ljudje, ki se nagibajo k centrumaški politiki, a s to politiko se ne strinjajo ostali člani demokratskega kluba.
V radikalnih krogih opazujejo pozorno .razvoj razmer med demokrati, kjer je nevarnost, da pride do lazcepa. V vrstah HSS se -c paža hladno držanje naprsni tej politiki 'in .'plošno prepričanje je, da ta politika ne bo prinesla nobenih stvarnih sadov. V vrstah HSS se jasno vidi, da tam niso naklonjeni temu, da !bi prišlo do ravnotežja s to politiko, temveč postajajo vedno bolj odločni, da stavijo Uzunovt.ou take zahteve, s katerimi bi se maralo definitivno rešiti vprašanje dr. Niikiča v vladi. Radikali mislijo, da rav-"■o to stališče HSS omogoča močnejšo politično situacijo, ! i se bo pokazala no občinskih volitvah v Srbiji.
Instrukcije? ki jih je dal Pašič, ,vobče svetujejo radikalnemu klubu, da naj obdrži sedanje ravnovesje in mir v politiki do jeseni, ker niti on niti druga skupina ne misli do tedaj spravljati na dnevni red nikakih takih vprašanj, ki bi bile v oviro državnemu pravnemu redu in to zlasti sedaj ob času poplav, ko narodne množice niso informirane o novih poli-'ičnih tendencah. Ob priliki občinskih volitev se bo izvrdla agitacija, da se narod vpozna s političnimi potrebami. Rezultat občinskih volitev bo pravi glas naroda, po katerem se bo dalo oceniti, kakšen parlament in kakšno vlado zahtevajo široki sloji naroda.
V predsedništvu vlade in v demokratskem klubu se vodijo razgovori med Ljubo Davidovičem in Behmenoni. Sinoči je bila v tem pogledu širša konferenca v Hrvatskem seljaškem klubu, ki se je pričela najprej z razgovori med Pavlom Radičem, dr. Šibenikom in Pucljem.
BODRERO PRI NINČIČU. - ITALIJA BO POMAGALA POPLAVLJENCEM.
Beograd, 22. julija. Italijanski poslanik Bodrero je včeraj poselil ministra zuna-nanjih poslov dr. Ninčiča. Bodrero je bil te dni na ozemlju v poplavljenih krajih in je izjavil, da bosta italijauski narod in italijanska vlada storila vse, da se pomore našim poplavljenim krajem.
Dr. Ninčič je izrazil svojo zahvalo za tako velikodušnost.
ZNIŽANJE DRAGINJSKIH DOKLAD.
Beograd, 22. julija. O vprašanju znižanja uradniških dragonjskih doklad bo vlada danes definitivno sklepala.
MINISTER DVORA PRI UZUNOVIČU.
Beograd, 22. julija. Včeraj je posetil
iiiinister dvora Jankovič predsednika | lade Uzun&viča in dr. Ninčiča in se je j i pri n,ih informiral o notranji in zunanji j | situaciji države. Minister dvora Jankovič j j se je zlasti dal poučiti o stanju poplav. !
KRIZA V FRANCIJI.
Pariz, 22. julija. Parlament je odklonit vladi zaupanje z 290 proti 237 glasovom.
PROTI VOLILNEMU TEROR
Beograd, 22. julija. Ljuba Davidovič je poslal predsedniku vlade ester protest, ker izvajajo politična oblastva in oroŽni-štvo neverjeten teror in pritisk ob pripravah za občinske volitve.
Strun 2.
NARODNI DNEVNIK, 22. julija 1926.
»ttaMft&ilGJ*«* - 't.W» r. «WSM* 4Ka#*trSWP3H2B»?&4a»*S3Mr •
štev. 161.
Harodna radikalna stranka, Mestna hranilnica in narodni
blok v Mariboru
Maribor, dne 19. julija.
V petek dne Iti. t. ni. se je vršilo ob 20. uri v dvorani restavracije »Gambrinus« v Mariboru zborovanje zaupnikov Narodne Radikalne Stranke, katerega se je udeležilo 157 oseb. Glavna točka tega zborovanja je bilo vprašanje, kakšno stališče naj zavzame stranka napram najnovejšim dogodkom v komunalni politiki, ki jih je povzročila zadeva Mestne hranilnice.
Kakor je znano, je »Jutro« obdolžilo mariborske radikale, da so bili oni tisti, k.i so lausirali v inozemske 'liste pretirane vesti o nerednosti pri Mestni hranilnici. Po »Jutru« je posnel io natolcevanje tudi »Slovenec« in vodstvo radikalne stranke v Mariboru se je radi lega čutilo dolžno podati javno izjavo, da ni s temi vestmi v nikaki, niti posredni, niti neposredni zvezi. Poleg tega je pa sklicalo tudi sestanek članstva, da ožigosa natolcevanja samostojnih demokratov in njihova zavijanja cele zadeve, ki se skuša v »Jutru«, Taboru- i.n drugod speljati na stranski tir. Sestanek je otvoril predsednik oblastnega odbora g. dr. Ravnik, ki je podal v kratkem tudi poročilo o položaju radikalne stranke v Mariboru in v oblasti po znanem shodu, ki se je vršil dne 13. junija v veliki dvorani Narodnega doma. Sledilo je tajniško poročilo o razvoju stranke v zadnjem mesecu, o sestankih, o novih organizacijah itd. G. Janko Belšak je prečita! nekatere važnejše odstavke iz revizijskega poročila -Mestne hranilnice, na 'kar je dr. Stefanovič ostro žigosal delo samostojnih demokratov v tem zavodu in dokazal, da je s tem bila kršena v važnih točkah pogodba, ki je bila sklenjena med narodnimi strankami za občinske volitve v Mariboru in za skupno delo v občini, ivsled česar NRS ne more več nositi nikake odgovornosti za posledice in navzoči naj odločijo, kakšno pot naj v bodoče hodi stranka v komunalni politiki.
Po krajši debati je bila sprejeta z ozirom na Mestno hranilnico in komunalno politiko NRS v Mariboru sledeča resolucija:
»Radikali mesta Maribora, zbrani na za-upniškem setanku dne 16. julija zvečer v dvorani restavracije »Gambninus« pozivajo z ozirom na ugotovitve revizije v mariborski Mestni hranilnici ministra notranjih zadev in ministra za trgovino in industrijo, da pošljeta svojega zastopnika, ki naj ponovno izvede revizijo zavoda ter da storita vse potrebno, da se krivci kaznujejo in odstranijo z vodstva ter da se sedanji upravni odbor razpusti in imenuje gerent, da zavede zopet red in spoštovanje do pravil.
Pozivajo nadalje ministra notranjih zadev in ministra trgovine in industrije, da pokličeta na odgovor g. velikega župana dr. Pirk-. majerja, ker je dovolil, da je vršil revizijo v Mestni hranilnici domačin, pristaš Slovenske Ljudske Stranke, ki je na zadevi imtere-sirana in nezaprisežen revizor, ker je bila s lem dana možnost, da se zlorabi zaupanje vpogleda v posamezne konte zavoda.
Obsojajo odločno natolcevanje samostojnih demokratov in klerikalcev v »Jutru , »Slovencu« in v drugih njihovih listih, da je napad na Mestno hranilnico v dunajskih in drugih listih izšel od radikalne strani in to tembolj, ker jim je bila ob času tega obrekovanja že znana oseba, ki je te vesti povzročila in o kateri vedo, da ne pripada naši stranki.
iNadalje naročajo Oblastnemu Odboru, da odpokliče svoja dva zastopnika iz Narodnega bloka občinskih svetnikov mesta Maribora, ker stranka ne sme in tudi ne more več odelovati v korporaciji, v kateri se nahaja: Samostojna Demokratska Stranka, katere tunkcijonarji so odgovorni za nerednosti v Mestni hranilnici in Slovenska Ljudska Stranka, ki pomaga radi svojih strankarskih spekulacij prikrivati v javnosti te nerednosti. ker je s tem sklenjeni sporazum kršen m Narodna Radikalna Stranka ne more več nositi nikake odgovornosti za tako postopanje.
Končno izjavljajo celokupni javnosti, da je Narodna Radikalna Stranka pripravljena z vsemi svojimi močmi ščititi Mestno hranilnico 'tako pred izkoriščevalci 'kakor tudi preti nasprotniki in to tembolj, ker zavod sani kot
tak in imetje vlagateljev ni v nikaki nevarnosti, ker jamči zanj poleg dragega tudi mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in celokupno davčno močjo.«
'S sprejetjem teh sklepov je bilo vodstvo stranke dolžno tudi formelno odpoklicati svojega zastopnika iz občinskega Narodnega bloka in v soboto 17. t. m. je oblastni odbor poslal bloku sledeči dopis:
»Na sestanku zastopnikov narodnih strank mesta Maribora, -dne 18. marca 1924 sprejeti in po vseh delegatih lastnoročno podpisani sklepi glede skupnega nastopa pri občinskih volitvah in upravi občine, določajo med drugim tudi sledeče: »Vse koalirane stranke so si edine v tem, da se ima voditi gospodarstvo v Mestni hranilnici po splošno priznanih narcdno-gospodarskih principih in (la bodo vse koalirane stranke Mestno hranilnico ščitile.«
'Določbe tega zapisnika, in torej tudi navedeno, so 'kandidati in namestniki koaliranih strank, med katerimi se nahaja tudi Samostojna Demokratska Stranka, vzeli na znanje in izjavili pod častno besedo, da bodo vse obveze iz tega dogovora točno izpolnjevali.
S strani mestne občine po magistralnem tajniku g. Barletu in revizijski komisiji, se-sioječi iz gospodov občinskih svetnikov dr. Jerovška, Tumpeja, Kovačiča, Petejana, Pfri-merja in Planinška po čjklepu občinskega sveta z dne 11. maja 1926 v času od 14. maja do 19. junija izvršena revizija v Mestni hranilnici pa je nesporno ugotovila, da se gospodarstvo, ki je bilo odločilno v rokah zastopnikov Samostojne Demokratske Stranke, ki je članica Narodnega bloka, ni vodilo po splošno priznanih narodno-gospodarskih prin- j čipih, nego da se je nasprotno vodilo neredno in nekorektno.
iPoveritev magistralnega tajnika g. Barle-ta z izvršitvijo strokovne revizije je nadalje pokazala, da je najmočnejša, Slovenska /Ljudska Stranka, kršila dogovor, da bodo vse koalirane stranke Mestno hranilnico ščitile, ker bi s tem — kljub vsemu zaupanju in spoštovanju, ki ga imamo osebno do gospoda revizorja — lahko nastala možnost, da stranka, kateri pripada po svojem političnem prepričanju, zlorabi zaupanje vpogleda v posamezne konte zavoda, ki so po zakonu uradna tajnost. To naziranje velja le kot teoretično, če se to dejansko zgodi ali ne in ker bi se morala v tem slučaju oseba revizorja določiti iz neutralnega kroga in izven Maribora.
Skupno delovanje pa zahteva tudi skupno zaupanje in lojalnost. Samostojna Demokratska Stranka in Slovenska Ljudska Stranka sta to lojalnost prekršili na dovolj viden način, ko sta potoni svojega časopisja obdolžili našo stranko, da je ona povzročila znane napade na 'Mestno hranilnico v inozemskih listih. To dejanje postaja še bolj vredno vse obsodbe spričo dejstva, da so funkcijdnarji teh strank vedeli, kdo je povzročitelj teh vesti in da dotičnik ni radikal.
Z ozirom na vse to naša stranica zaenkrat ne more več sodelovati v korporaciji, v kateri se nahajajo stranke, ki so dogovor kršile v tako eminentno važnih točkah in ker tudi ne more pred svojimi volilci in pired javnostjo nositi nikake nadaljne odgovornosti za tako postopanje, izjavljamo po naročilu in sklepu zaupnikov naše stranke na sestanku pri »Gambrinu« dne 16. t. m., da izstopa s tem dnem Narodna Radikalna Stranka iz Narodnega kluba občinskih odbornikov mesta Maribora in ostane ob strani vse dotlej, dokler ne bodo popravljene zagrešene kršitve in dokler ne nastane tak položaj, da bo skupno delovanje zopet mogoče. Našima za-t stopnikoma naročamo, da ta sklep izvedeta.-! Izstop NRS iz Narodnega bloka je vzbudil 1 v Mariboru precej zanimanja in še več na-I pačuih komentarjev v nasprotnih krogih; iz . navedenih resolucij in izjav je pa jasno raz-! viden potek dogodkov in odpade vsako na-! tolcevanje, da je NRS hotela škodovati^ zn-1 vodu. Zahteva po ponovni reviziji in io s strani uradnega odposlanca ministrstva je prav tako' utemeljena, ker NRS v revizijo, katero namerava izvesti g. veliki župan, ne
more imeti zaupanja, ker je ta revizija poverjena eksponentu SDS. Prav tako je utemeljena zahteva po razpustu sedanjega upravnega odbora in po imenovanju gerenta, ker bi v nasprotnem slučaju in io tudi tedaj, če se sprejmejo s strani SLS stavljeni predlogi, ostali oni, ki rosijo odgovornost za ugotov-
ljene nerednosti, še vedno v večini in odločujoči faktor v upravi Mestne hranilnice, kar ni niti v interesu zavoda niti pravilno. Vse ostalo naj javnost presoja sama in naj odloči, če je bilo postopanje NRS pravilno ali ne: gotovo pa je eno, da je morala jiostopau tako, če je hotela ostati dosledna.
Seja občinskega sveta mariborskega
se je vršila v torek dne 20. t. m. ob 5. uri in je trajala do 10. ure zvečer. Za io sejo je vladalo veliko zanimanje, avditorij je bil nabilo poln. 'Na dnevnem redu je bila namreč med drugim revizija Mestne hranilnice.
Referent je bil dr. Jerovšek. Nastala je vprašanje, ee naj se obravnava to poročilo javno ali v tajni seji. Dr. Iupold koi vodj a skupine SDS predlaga tajno ooravnavo in se cuda nečuveni rndjskrecije .»Morgenblat iti , liti je 'O stvari kot prvi v Jugoslaviji javno raz-pravljal. poziva mestni svet, da tega ne sme ponoviti.. — Petejan zavrača predlog dr. Li-polda in bot skupiuovodja SSJ predlaga javno razpravo ter izjavi, da bo socialistična stranka, če se bo obravnavala zadeva o tajni seji na javnem 'zboru obrazložila javnosti vse. i ajna seja bi bila občini in Mestni hranilnici ve j v škodo koi v korisl.
Omenja tudi zadnji radikalni sestanek, na katerem je bilo preeitano revizijsko poročilo in pravi, da hoče kovati NRS političen kapital, ker je podala preje javnosti poročilo o reviziji kot pa občina .in, ker je bilo sklenjeno, da ostanejo poročilo in vse ugotovitve do prve občinske seje lajne. — Tumpej se v iinenu 'NB3 pridruži za javno razpravo. —
Predlog, da se vrši seja o reviziji Mesine hranilnice javno je bil sprejet.
Dr. Jerovšek poroča na to, da se je revizija vršila od časa 14. maja do 19. junija t. 1. Revizor je bil g. 'Barle.
Ugotovilo se je: da nekateri tekoči računi ob sklepu bilance niso bili zaključeni in da jih je bilo več prekoračenih. Svoie so velike. — Pri enemu posojilu manjka obveznica, ki naj bi bila kot kaže protokol o reviziji pri nekem advokatu. Obveznica bi se morala glasiti na 225.000 Din. Zaračunjenih je 66 tisoč dinarjev koi obresti. — Pri*mnogih računih niso pripisane obresti. — Neki odvetnik v Mariboru je prejel za posredovanje pri Mestni hranilnici nič manj koi 141.000 Din provizije. Vračunjeni so seveda kolki itd., a svota je kljub temu lepa. (Dotičnl odvetnik je v zelo ozkih stikih z Mestno hranilnico.) Njegovemu klijentu je bilo izplačanih 2 milijona 600 tisoč dinarjev. — Hranilne vloge so v redu. — Vloge znašajo 1,217.182 Dan. — Izplačana je bila svota od 10.000 Din, vpisana pa ni bila v knjige. Zgodilo se je 'to šefe po 5 mesecih in je dotlej bil kot vložek za izdani denar samo račun. — Ugotovilo se je, da je v 'knjigah mnogo Črtanega, celo prelep-
■ ■ -	,	■	•	■ . 1 T .1   	.. 4 ■ n n b.An 1 1 €\ '—1 
Pa Je	v	,
ka, kateri je bila ista svota'ze dovoljena, do-čim stranka, ki je denar prejela, ni imela dovolila. — Izvršila se je neka milijonska tran-sitakcija brez vednosti upravnega odbora. Zainteresiran je bil tu tedanji vodja kreditnega zavoda, ki je bil koj nato odslovljen. Izplačalo se je 37.000 Din kot bilančna .na-
grada, brez sklepa uprave. — Takih iin sličnih pogrešk je še mnogo.
Komisija, ki je .ugotovila te napake Pred' laga:
1. Da se spravijo knjige do 1. oktobra t- *• v red.
2. Da se morajo obresti koncem leta prišteti glavnici in‘ne kot doslej, da se sploh niso priračunavale.
8. Da -se vsa posojila revidirajo.
4. Da se posojila, ki presegajo 1 milijon di- | narjev reducirajo za 40%.
5. O krivcih naj razpravlja občni zbor zavoda.
Upravni odbor je v torek predložil mestnemu svetu predlog o spremembi pravil, na podlagi katerega naj bi imela mestna občin'1 odslej na zavod večjo ingerenco kot do sedal-Debata pa je bila jako živahna.
Petejan zatrjuje, da se ne sme in ne more | trditi o kaki defravdaciji ali malverzaciji in da'take vesti samo škodujejo zavodu in sploh pošteni trgovini. Ne odobrava pa nakupa in prodaje delnic Mariborske tiskarne. Očita mariborskim radikalom nelojalnost, ker se niso držali sklepa seja, ampak so predčasno a o revizijskem poročilu razpravljali v javnosti. Obdolžuje SLS, da je ona kriva, da so se take stvari odkrile v Mes-tni hranilnici, ker ko je bil g. dr. Juvan vladni komisar SLS h1 uvidela potrebe stroge revizije in spremen1' be pravil, ki jih je potrdil tudi njen član Sh Remec. Pred leti ko je bdi za župana dr-Grčar, je klicala SLS v »Straži« vlagateljem denarja: »Vzemite denar ven« SLS igra P° njegovih izvajanjih dvolično vlogo. — .v"°: ,s tavlja, da so posojila dobivali samo prijatelji gotovih gospodov in da se ni ščitilo malegk človeka, tako je dobilo šest strank od 34 milijonov 12 milijonov dinarjev posojila. ^ Krivci se naj kaznujejo strogo, če je mogoče naj se jih prisili da škodo povrnejo, ali P» naj se jih preda državnemu pravdništvu. Ob koncu pripominja, da mora imeti v Mestni hranilnici glavno besedo mestna občina.
Dr. Lipold .potrjuje, da je bila revizija natančna. Indiskrecija pa je, da je javnost potvorila istino ugotovitve in da je hotela na ta način škodovati zavodu.
Dr. Kukovec je v svojem govoru ostro napadel g. župana in mu očital nekolegijalnost j pri postopanju radi ugotovitev pogrešk pri Mestni hranilnici. Rekel je, da hoče diskreditirali svojega stanovskega kolego. '(To je do-tični.k, ki je .prejel visoko nagrado.)
župan dr. Leskovar najodločneje zavrača očitke g. dr. Kukovca. Komisijo je izvolil občinski svet in ne jaz! Njegov princip je: Kar . je slabega in gnilega je treba iztrebiti, pa če ' je tudi kolega, prijatelj itd. Skrajni čas je, da^ pride resnica na dan.
Končno je bil sprejet predlog, da se predlogi komisije in upravnega odbora za spremembo pravil izreže pravnemu odseku, nakar je bila seja zaključena.
Politične vesti.
— Tajnosti, ki niso tajnosti. Včeraj 61110 sporočili, kaj je povedal finančni .mi nisi er dr. Perič 'časnikarjem. Naš svet navadno take izjave bolj površno bere. ker redkokdaj najde v njih kaj posebno zanimivega. V zadnji izjavi Bilančnega ministra pa je le nekaj prav zanimivega. Dotični odstavek njegove izjave ponavljamo: »Moja želja je, da se 1. z zakonom določi formacija vseh ministrstev in 2. da se točno odredi število uradnikov, koliko jih sme imeti. Človeku se zdi, da zija v upravni prepad, ko to bere! Torej po osmih letih skupnega državnega življenja im< ministri sami še ne vedo, koliko oddelkov naj ! bi imel njihov urad in koliko uradnikov je 1 potrebnih za vsak oddelek. V privatnem življenju pa ve vsak nepismen čevljar, koliko
pomočnikov potrebuje. Na podlagi ministrove izjave se da tudi preceniti vrednost in zanesljivost državnega proračuna.
- Spor mod beogradskimi radikali ima zelo interesantno politično ozadje. Kakor znano, vodi eno skupino minister za notranje zadeve Maksimovič, drugo skupino^ pa bivši podžupan Bobič. Bobič velja za odločnega 1 a-Sičevega pristaša. Nastop dr. Maksimoviča proti Bobiču se da torej tolmačiti le kot nastop proti samemu Pašiču. Minister Maksimovič pa proti Pašiču oziroma Bobiču gotovo ne nastopa brez te ali one krepke opore in to je ravno zanimivo. Kakor poročajo, se je odpeljal minister Maksimovič včeraj na Bled.
= Akcija dr. Nikiča. Zagrebške »Novosti« poročajo, da se je po poročilu dr. Lončarevi-
II. P.:
Znanstveno obratovanje in naša industrija.
Nesistematičnemu 12urnemu delavniku odgovarja v Taylorovein sistemu 4 do burni delavnik. Če se dela po novi metodi 6 ur na <lan odgovarja v tem slučaju nastala utrujenost isti stopnji kakor se doseže če se dela nesistematično 12 do 18 ur na dan. Zalo je Burni dejavnik na podlagi Tajdorove metode ravno tako neznosen, škodljiv in krivičen kot pa 16umi pri navadnem načinu dela.
'Posledice tega amerikanizma so jako žalostne in pogubne. Delavstvo zaposleno v lakih podjetjih je zelo hitro izčrpano, izmozgano in uničeno klub visokim mezdam.
Po neštetih delavskih protestih je tudi poseben odbor, kateremu je vlada USA poverila proučiti Taylorovo metodo z namenom, da jo vpelje v državnem zavodu \Vaterlcwn-Arsenal-u, obsodil n zavrgel taylonzem ker ga je študiral v podjetjih, ki se niso strogo ravnali po Taylorovih načelih.	.
Še le v novejšem času, ko so ^ merodajni krogi seznanili s čistimi nauki laylora in njegovih naslednikov, ki so to metodo še bolj znanstveno utemeljili, je prišla ta zopet do svoje zaslužene veljave.
Da je našel Taylor toliko neumevanja je deloma tudi sam kriv. Bil je namreč slab pisatelj 'Njegovim spisom manjka jasnost, točnost'sistematičnost, preglednost in sugestivnost’ Njegov slog je zelo neroden in nemiren. To ie povsem umljivo, če se pomisli, da je bil samouk in da mu je manjkala v.šja formalna izobrazba.	,	_
Taylorov sistem se ne da vpeljati kai čez
noč. Popolno tayloriz'iranje potrebuje mesece in leta.. To je odvisno v prvi vrsti od ob- j sežnosti in kompliciranosti obrata. Najlažje ■ in pa najuspešnejše ga izvede lahko strokovnjak v svojem talokrogu.
Kar je uvedel Taylor v industriji to ee da uvesti iudi v stavbarstvu, zemljedelstvu, v uradih, v tiskarnah, v vsakem rokodelstvu, skoraj v vsakem poklicu, administraciji, v knjigovodstvu, v gospodinjstvu in pri marsikaterem opravilu vsakdanjega življenja.
II.
Delavna metoda, katero je vpeljal Tayl°r v industrijskih obratih se da vporabiti v splošnem v vsakem delovanju. 7. ozirom na \elike zasluge, katere .si je iztekel Taylor « svojim delom je povsem umestno, da se označuje kot taylorizem vsako sistematično in znanstveno utemeljeno ekonomično izrabljanje človeškega dela.
Naloga tajlorizma je izločevati nepotrebno in nekoristno delo iz delavnih procesov na podlagi znanstvene analize dela in v konstruiranju delavnih procesov v smislu energetskega principa doseči z minimalnimi sredstvi maksimalni učinek.
Ker se eliminira iz delavnih procesov vse nepotrebne gibe in prijeme in predpiše nujno potrebnim najkrajšo pol se izvrši določeno opravilo v najkrajšem času. Ker se izvrši v časovni enoti večjo množino dela, se zviša s tem delavni efekt.
Vsak človek ima določeno količino energije, oziroma zmožnosti dela, ki je odvisna od telesne in duševne knostelacije. Ker konzu-mirajo nepotrebni gibi in prijemi ravno tako energijo kot potrebni in ker potrebuje daljša pot več energije ‘kot pa krajša se izvr-
ši po Taylorov,i metodi v časovni enoti več dela kot pa pri nesistematičnem načinu. Končni izsledek je ta, da reducira tajlorizem k delu potrebno dobo na minimum.
Vse človeško udejstvovanje se da delili v duševno in telesno. Te dve obliki dela ste v različnih poklicih v različni meri zastopani. Pri enem prevladuje telesno pri drugem zopet duševno delo.
Delo, katero izvršuje človek je prijetno ali neprijetno, telesnemu ustroju škodljivo ali pa neškodljivo, več ali manj naporno. Prijetnost ali neprijetnost je odvisna od dela samega ali okoliščin v katerih se vrši in od od dolgosti,dobe v kateri se ima isto izvršiti.
Delo, katerega nalaga družabno življenje posamezniku, je deloma neprijetno in v gotovih slučajih škodljivo. V interesu olajšanja in zlepšanja človeškega življenja je omejiti neprijetna in škodljiva dela na minimum. To se da doseči na podlagi tajlorizma. sebno važno je to za one ljudi, ki morajo -. vrše vati ne samo neprijetna, ,onl.vecnevar. zdravju škodljiva dela v nezdravih m n,ih odnošajih. S skrajšanjem dobe,.;liega de-trebna za izvrševanje družabno la se podaljša obenem l’1'^.^.,'indiv vporabi posameznik “'"*i6tv0Vanja, za raz-zanimiva m prijetna u	.	it(,
vedrilo, zabavo, um - j . v,re(jnosi fe nu(jt Vsako delo ima le -
•katerega
vidualno
človeška energija se iz-
kakrsnokoli koim^ korjetno	ne	z,llo
črpava najs nepotrebne faze pri družabno pomenijo wub0, ui se ne da nadomestiti. cTmemanjši je integral vseh nepotrebnih in nekoristnih faz v družabni produkciji tem večji je lahko integral vsega koristnega dela. Tajlorizem daje toraj možnost zvišati znatno
efekt družabnega delovanja. Z zvišanjem efekta pa se dvigne sporedno blagostanje človeške družbe.
Celokupni efekt človeškega delovanja rasle v prvi vrsti sporedno z nadomeščanjem ročnega s strojnim. Vsa energija, ki se vporabi pri ročnem delu pomeni zgubo, kakoi hitro je dana možnost izvršiti doticno delo s pomočjo stroja. Tozadevno se greši pn uas v največji meri ravno na onem polju ilovesse ga delovanja, ki tvori podlago vsem drugin panogam produkcije t- j. v zemljede stvu, kar izvira iz okolščine, da je zemlja razkosm | na v male obrate, ki ne morejo v,porabljati J raci ion el no pridobitve moderne tehnike m iz dejstva da se nahaja zemlja deloma v posesti najbolj nevednega in najbolj konservativnega sloja. Da se mlati žito še s cepci v deželi, ki je obdarjena z nebrojnimi vodnimi silami v dobi, ko je tehnika že davno vatam; graditi najpopolnejše mlatilnice je n,^^dar-v individualietično-anarhietičnem V**'
Intenzivna vporaba '^^'V^rda-leko-jev m pripomočkov je mo®	y	t...
rožni koncentraciji posan .	?'
teresu maksimalne prosperitete je maksimat na koncentracija produkcije.
Za zvišanje produkcijskega efekta je P°; trebna tudi spccijalizacija obralov m dela. ■ specializacijo se omeji delokrog j>osame»n) obratov na izdelovanje le ene vrste I,r0<l1' .. tov. S specijalizacijo se prihrani v industrij med seboj več ali manj nerorodndi predrne tov. Z '.specijalizacijo se prihrani \ lndust I mnogo dela, ki se ga porabi za izdelovanje načrtov in modelov ter za neprestano menja vo predmetov, priprav m oro	^
ca večina HSS-organizacij v vukovarski županiji izrekla za N Ikičev o politiko, poslanec Klaic pa je poročal, da je gornji del brodske županije ves za Niklca, dolnji del .pa 'večinoma. Za iNikiča se je izrekel tudi šidski lokraj.
-• Do jeseni ne bo izpremembe. Minister Srakič je izjavil časnikarjem, da do jeseni ni treba računati na kakšne izpremembe v vladi.
= Bivši nemški kancler dr. WirtU objavlja v »Berliner Tageblattu dolg članek, kjer dokazuje potrebo, da ,se strnejo vse nemške republikanske stranke brez ozira na njihove ožje programske razlike v eno samo veliko republikansko stranko, ki bo edino mogla uspešno kljubovati vedno bolj predrzno nastopajoči desničarski reakciji. Dr. Wirth obeta, da bo že na jesen stopil na plan skupno iSedn'ko,tV državnega zbora Loebe-jem kTnpcS m1,!'6.1'1 Haasom, ki je odločen republi-
i,-ov tl	Wirtha	je	zanimiv še zato,
Dnevne vest*..
vodstvom'^? fe,.?.re^ dvemi leti oster spor z kasneiP^n ? ega centroma, ki se je pa
zaTlomhn	Dr'	Wirth ilna iak0 m<>6“£
centmm^ V ta^ozvanih »levičarskih« krogih
t® )™m‘l 111 Jako verjetno je, da se bo moral tudi centrom v Nemčiji odločiti ali za desm-
ui-i° ,rea k c i j ona rn o a 1 i pa za levičarsko republikansko politiko.
—	Rumunski kralj na potovanju. Rumun-ski kralj, ki potuje v neko francosko kopali-sce, se je pripeljal v Pariz.
= Francoska intervencija pri Vatikanu. — francoska vlada je intervenirala pri Vatika-llllf da prepove duhovščini v Alzaciji in v . Loreni^ vmešavanje v politiko. V Alzaciji je namreč pokret za avtonomijo zelo močan in načelu tega gibanja stoji duhovščina.
_ r- ,,3M>r med Rumunijo in Bolgarijo se je bro - ublažil, vsaj z oficijelne strani. Dora vnV?6611' kr°gi pripisujejo ublažitev spodrsavali'11 ^a^e’ k* 'ma tehtno besedo v obeh
VAŽNA IZPREMEMBA v FRANCOSKEM ZAKONU 0 DELU.
Pred kratkim smo v našem listu opozorili ki u'teene imeti akcija za ciji ki na	gospodarstvo v Firan-
tuji delavci ’ Medten? S" ^ Prizadeti zlasti skih delavcih že prišlo	0	inozem'
ment in ta »m -i P francoski parla-
vdeavskhi!t fipar važnih sprememb nimale tudi 'r' ^spremembebodo za-Francosko.	’	hodl'J'°	po	del°	na
vJr Prancii° 80 hodili dosedaj ročni delavci ecinoma na pogodbe, ki so jih podpisali že v domovini. Kakor povsod tako je tudi na Francoskem podjetnik z najetimi tujimi močmi pritiskal na plače domačinov: inozemski delavci so bili takorekoč poceni plačani kuli-ji, ki so odjedali kruh domačinom. Kot tujci, posebno če so bili samci, so imeli manjše potrebe kakor pa Francozi, ki so zraetli v razmerah in vezeh z drugače organizirano družbo na svojih 'tleli. Razume se, da so do-^4^«indi;kati začeli odločno akci-predvsem ?nd^rki?ukuTjn,ci- Ta bo^ velia
r,t.mv”»a;as *3S5“J5-»;
tuji naval najmočnejši, ho deželi dela n! polja .nedomacin ne hodi rad z	na
v:tujini ne veže. ničesar, tamVn^StiS
prCv^ir pJiložnoitiP°lg51(11)6 ' ZaI.P°Ska dela, ob
?#■"11r&ssz
h^nii t • ?.trijalci so v Škodo deželi po-
v	tm-ov P01!6116106 za najnižja svoja dela tovarnah in za najnižjo plačo Če si ogledamo Število delavskih doseljencev v Francijo m pomislimo, da ie večin:, tlu , na z ročnim nekvalificiramin? j ? zaposle-labko razumeli sklep paXmen^ b°'n° izpremembe v zakonu.	ln važl,e
Leta 1921. je bilo v Franciji l 417 nim i -i delavcev, j,„M& 1925 f*
<na-
rastlo že na 2,800.0^' iiT^a^aTJ Pa številke so brez dvoma prenizke kliti i->
mo naH '!erVSka statis,ik:> ,ima evidenco sa-nad tistimi inozemskimi delavskimi močmi, ki so se priselile s pogodbo _ dočim 'nase> ki prihajajo samo s potnim listom ter fiame iščejo dela potem ko pridejo na me-
:°> <tu niso vštete. Na pritožbe delavskih ' lndikatov, ki trpe veled tuje konkurence in cer1,3 akcil° gospodarjev zemlje, ki so -tuj-jj ® Plačali potne stroške v Francijo, tam eo
vi	. P*1 P« odjema! e tovarne, je predložila niiUna^Pjr!amen,u načrt za izpremembo zako-*ei izpreme.nbi, ki jo je parne bodo s,m»n’ °«sjej inozemski delavci ' f ve* kakor	y.	»obenem drugem
tero so dobili	v tistem, mB|ka.
oe!“ j®1!® T?ai *a leto ^‘Vo|it>nie. To na-pnhodu na Francosko. Na n, 'lel*v«ev.!m
na tuja konkurenca proti tova^jte .’QnUlje-
lavcem domačinom in zavarovan« de* va, ki so s tujci sklenila pogodbe za dela. ai' dvoma, da je to le prvi korak in <jH bodo ukrepi za zaščito domačih delavskih moči v industriji še ostreji. Po vsem soditi, bodo tujci najlažje dobivali delo samo še v premogokopih, povsod drugod bodo pa izločeni, kar največ mogoče, predvsem bo usmerjena množica tujcev, ki bodo vsled gospodarske krize odslovljeni iz podjetij, in v kolikor ti delavci ne bodo poslani domov, na deželo za poljska dela in pa v kolonije. V delu je tudi načrt glede zaposlitve poljskih delavcev ob zimskem času, ko ni sezijskega dela na polju.
Premišlja se o tem, kako naj bi se tuji dninarji na francoskih kmetijah bolj udomačili ter stalno priklenili na zemljo, ena teh misli je, naj bi -se omogočil tujemu dninarju rajen obstanek na gospodarjevem posestvu kakor imajo to možnost sedaj samo doma-cuu. Ureditev tega vprašanja je važna m vse poljske težake iz oddaljenih držav, ki se ne morejo, kakor n. pr. bližnji Belgijci, ičez zi- j mo preseliti domov. O določbah, ki bi bile ' važne za naše ljudi, bomo ob času poročali. 1
TRI TOČKE.
Prva točka (vzeta iz neke razsodbe): »Današnje življenje je tako spremenjeno, da je smatrati za čisto normalno, če kaka stranka preskrbi svojemu človeku službo ...«
Druga točka: Slavni češki pesnik Machar je zapisal na naslov raznih »revoJucijonar-skih« štreberjev, da je jako grdo, če išče kdo za svoje idejno delovanje materijelne nagrade, oziroma če je zato »revolucijonar«, ker računa v slučaju zmage na svojo gmotno koirist.
Tretja točka: V »Neues Wiener Tagblattu« sem bral podlistek »Škandal«. Tam pravi neznani mi pisatelj: >Največji škandal za sodobno človeštvo pa je to, da sploh ne ve in ne čuti več, kaj je škandal.«	N.
PROTESTNI SHOD DRŽAVNIH URADNIKOV V BEOGRADU.
Povodom vladne namere, da se znižajo na korist poplavljencem uradniške plače, se je vršil, kot smo poročali, v ponedeljek v Beogradu velik protestni shod beograjskega državnega uradništva.
Na shodu je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
1. Savez, državnih uradnikov in uslužbencev poklanja poplavljencem prostovoljno vsoto 10.000 Din.
2. Savez poživlja vse državne uslužbence, da prispevajo po svoji moči k reševalni akciji s prostovoljnimi darovi. Prispevki naj se odtegujejo uslužbencem pri izplačilu mesečnih plač. Kod varianto tega sklepa predlaga savez, da naj .se uvede >v korist poplavljencem poseben davek, ki naj 'bi ga plačali vsi državljani, razven onih, ki so bili po poplavah sami ošikodovani.
13- Spričo dejstva, da so uradniki tako slabo plačani, (bi bilo umestno razpravljati preje o izboljšanju njihovega slabega gmotnega stanja, kakor pa, da se jim reducirajo plače. Radi tega uradništvo vesti, ki krožijo v javnosti glede redukcije plač, ne more smatrati resnim.
4. Glavnemu odboru se naroča, da poseti predsednika vlade ter ga opozori na posledice. Dalje se naroča glavnemu odboru, da skliče v slučaju potrebe nemudoma izredno skupščino saveza z dnevnim redom: redukcija uradniških plač.
— Demanti poljedelskega ministra. Spričo alarmantnih vesti, ki jih prinaša zlasti dunajski tisk, je podal poljedelski minister Pucelj sledečo izjavo: »Vsa. poročila inozemskih časopisov o poplavah so netočna ter iz trte zvita. V Bački je pač poplavljenih 90.000 oralov, vendar pa ni poplavljena samo obdelana zemlja, temveč tudi mnogo neobdelane. Posrečilo se je spraviti približno polovico pšenice in ovsa na varno. Samo posamezna posestva so pod vodo, nikakor pa ne cele vasi. S takimi poročilj hočejo gotovi inozemski listi naši državi škodovati. Če pa pomislimo, da imamo vsega skupaj inad o mili jonov “kulti vi rane zemlje, je jasno, da so poročila inozemskih listov pretirana. Pod vodo je kvečjemu 100.000 oralov. Kljub nesreči je naša žetev bogata in izdatna. Bojazen, da bi nastalo pomanjkanje je popolnoma neutemeljena.«
— Ureditev beograjskega pristanišča. Te •dni je prometno ministrstvo ustanovilo sekcijo za zgradbo pristanišča v Beogradu. Ta sekcija je že na delu. Izdeluje skice in načrte novega pristanišča.
—• Kontrola uteži in dragocenih kovin. —
V	ministrstvu za trgovino in industrijo je odrejen kredit za nabavo novih priprav in instrumentov za kontrolo uteži ift dragocenih kovin v vsej državi.
— Železniške lekarne. V prometnem ministrstvu je odobren večji kredit za nabavo sanitetnih potrebščin za ambulantne vozne in postajne lekarne.
— Obrtno zadružništvo. — V svrho pomoči obrtnim zadrugam je odobrilo gradbeno ministrstvo kredit v znesku 40.000 dinarjev
— Kongres usnjarjev. Dne 8. avgusta se
vsro držam"1 PrVi k0ngres usn-*ariev *a
— lapreinemba železniških tarilov. V pro-f !'e,a' mm^trstvu se pripravlja izpremem-
ba železniških tarilov. Notranji tarifi se zvišajo, zunanji pa znižajo. Posebno se znižajo postavke za izvoz iz naših luk. Za luke Gruž, Metkov.6 in Zelenika ,se statuirajo v svrho pospeševanja prometa preko Bosne gotove olajšave.
— Slabo stanje čebelarstva. Poljedelsko ministrstvo je dobilo od svojih podrejenih organov poročila o silno slabem stanju čebelarstva v celi državi. Pogoste nevihte so uničile cvetje po vrtovih, livadah in polju. Zato obeta biti letos pridelek medu zelo neznaten.
— Delegati bosanskih rudarjev pri mini-pr " *.a .šume in rude. Te dni so se zglasili <l!‘rjevIU-istrstvu za *ume 'n rude delegati ru-ložiii s'v* Bosne 'n Hercegovine ter mu pred-obnovo kioUlt,',evei ‘^er* drugim zahtevajo darjev j„ (Ji *!Vl!e pogodbe med Zvezo ruje obstojala d0CC'J0, državnih podjetij, kakor nister je izjavil dele \bra lans,;eSa leta. Mi-jema njihove zahteve v”!1 <la v Ila£elu sPre_ no in Hercegovino, si	poseli Bos-prepriča na licu mesta o aviiV^6 ,er se rah rudarjev. Minister pričakuje, da bo^sp^ jet njegov predlog o komercializaciji rudni kov ter da bo pri tej priliki mogoče diskutirati o zvišanju rudarskih plač.
— Propaganda Jadranske Straže. Predvčerajšnjim je bila slovesna otvoritev propagandnega ječa j a Jadranske Straže v Splitu. Tečaj je otvoril predsednik Jadranske Straže don Bianchini.
i”'v<‘t(>v,|a zveza zgodovinarjev. Kot po-roeiijo iz Washingtona, napoveduje društvo ameriških zgodovinarjev ustanovitev svetov-dovine*6 ™ po6peSeVimie raziska vanja zgo-
— Ameriški poslanik v Sloveniji. Ameriški poslanik v Beogradu, Prince prispe v kratkem v Slovenijo, kjer namerava prebiti svoj letošnji dopust. Baje pride v Slovenijo zato, da se nauči našega jezika. Srbohrvatski že zna.
— Italijanski poslanik v poplavljenih krajih. Italijanski poslanik general Bordrero si je te dni ogledal poplavljene kraje okrog Apatiaa.
— Odlikovanje. Z redoin sv. Save II. razreda je bil odlikovan pesnik Ivo Vojnovič.
— Hrvatski slikar Joso Bližan je dobil od kraljevega adjutanta generala Hadžiča pismo, v katerem mu sporoča general, da želi kralj, da pride Bužan z vsemi slikarskimi potrebščinami na Bled. Bužan se ie vabilu odzval.
— Izpremembe pri mariborskem gledališču. V nekaterih listih so izšli v zadnjem času članki o predstoječih izpremembah v ansamblu mariborskega gledališča. Jako je bilo tudi javljeno, da je bila dosedanjemu ravna-
' telju drame, g. Valu Bratini odvzeta možnost angažmana za bodočo -ezono. Ker g. Bratina ni smatral za potrebno, da bi to mistifikacijo javnosti demantiral, nam je čast dati sledeče pojasnilo: Gospodu Valu Bratini je bila dana možnost, da obnovi svojo pogodbo, ker mu je podpisana uprava ponudila tudi za prihodnjo sezono angažman z dosedanjo plačo in funkcijami igralca, režiserja in inscena-torja. Odpadla bi edino funkcija raznatelja drame, to pa zato, ker se ta institucija ukine
—	slično kot se je to zgodilo pri vseh drugih oblastnih gledališčih — in to na izrecno željo mnogih mariborskih kulturnih faktorjev, ki pričakujejo, da bo naša drama mnogo boljša in uspešnejša, če ne bo pod vodstvom poedin-cr, nego režiserskega kolegija. Ker na večkratni poziv g. Bratina te pogodbe ni hotel podpisati, je s lem sam prekinil službene od-nošaje do mariborskega gledališča in je bila uprava primorana skrbeti za odgovarjajoče nadomestila. Tudi ostale vesti so deloma izkrivljene, deloma neistinite. — Uprava Narodnega gledališča v Mariboru.
— Boj UJNŽ za pravice železničarjev. — Centralni odbor in oblasni odbori Udruže-nja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev- so nastopili te dni z najostrejšimi protesti pri ministrstvu, generalni direkciji, predsedstvu vlade in finančnem odboru proti odpustu in izprtju delavcev ter proti okrnjeoiju zakonsko zagarantiranih dajatev. Boj se še nadaljuje. O uspehu ali neuspehu poročamo. — Pokrajinski odbor UJNŽiB.
— Povratek luksuznega parnika »Kara-djordje«. Iz Sušaka poročajo: Parnik Kara-djordje se je vrnil z izleta po Sredozemskem morju. To je bil drugi izlet. Prvega je priredilo zagrebško prometno društvo »Puinik«, drugega beograjski odbor »Jadranske straže«. Oba izleta sta izvrstno uspela, zato se namerava organizirati tekom letošnje sezone
' še tretji izlet.
— Razlagova slavnost pri Mali nedelji. — Proslava stoletnice rojstva in odkritje Razlagovega spomenika v Mali Nedelji preložena in se vrši nepreklicno v nedeljo 1. avgusta ob vsakem vremenu. Zunanje goste, ki se žele udeležiti banketa, prosimo, da to javijo pripravljalnemu odboru najpozneje do dne 29. julija. — Odbor.
Pariški trgovci zapirajo trgovine. Po veletrgovcih z živili so jeli zapirati tudi trgovci z luksuznim blagom svoje trgovine za čas, dokier se frank ne stabilizira.
— Demonstracije proti tujcem v Parizu. — Včeraj je prišlo na Montmartre-u do demon-strac.j proti tujcem, ki preplavljajo Pariz in izkoriščajo konjunkturo franka. Demonstranti so napadli avtobus s tujci ter tujce pretepli.
ir, .e;,;1 ‘etnična dela v Perziji. Kot po-
Um ,Ph„'f1Zal f Projektirana v Perziji ve-
' S.lnicna dela. Med drugim se zgrade e ,,,‘roke ceste iz prestolice v Turčijo, Ru-'j°, lurkestan, lAfganistan in Indijo. Dalje se podaljša tilli&ka železnica do Teherana ter zgradi ploven kanal od Kaspiškega morja do Perzijskega zaliva. Tudi letalski promet se izpopolni.
— Jubilejni kovani denar v Ameriki. Ob
priliki razstave v Filadelfiji se izda v Ameriki v promet poseben kovan poldolarski denar kot spomin 1501etnice Velike Republike. Na eni strani bo imel novec sliko Washing-tona, na drugi Coolidgea, ,to je prvega in zadnjega predsednika republike. Emitiranih bo vsega 1 milijon komadov. Komad bo stat 1 dolar, torej dvakrat toliko, kot bo znašala kovinska vrednost, to pa zato, da cirkulacija tega denarja čimprej preneha.
— Neznosna vročina v Beogradu. Po zadnjih deževnih iri hladnih dnevih je zavladala v Beogradu naenkrat silna vročina, tako da je bilo predvčerajšnjim v seci 30° Celzija
.T JSksplosijska nesreča v francoski papir-niM. le dni se je pripetila v papirnici pri Saint Ouentinu ktastrofalna eksplozija. Pri tem je bilo G delavcev ubitih. 12 pa težko ali lažje poškodovanih.
Ruiuo^tf8,0^ Zaklal- P,0Sestiiik Stefan enem od «n^0vcih je ok(>Paval ‘e dni pri niem tudi \ ? *“sea?v koruzo. Zato je pri njegov ,si„ Tt no£,i se. ie	'	izbo
vi-it y	’	•£’a	z§rabil z eno roko za
kuhinl^ki* U^°* nlu	Pa potisnil v goltanec
S sS,nnn°- Na °Jet0V klik je v i*'!
oostelie. k:	.	P1-ebudil	ter	skočil	iz
nnclplm 1-	piCUUUll	ter
K1fW a kai “.!«
Lazo
niesov nčP ■ Pobegnil. Kljub temu sta ga Ji orožnn 111 sose(i spoznala. Prijavila sta očet i ..m katerim je izjavil, da je hotel posestvo 01 r nan,erava ta prodati svoje
zaoidKM11®*1 ana ,a,v>na. Te dni je prišel na ,m° policijo blagajnik neke občine v . ^ackem okraju ter prijavil, da mu je bilo uKradenui več vložnih knjižic, ki reprezen-tirajo skupno vrednost 250.000 Din. Dejal je, da je imel nalog, da nese knjižice v neko banko v Križevcih. Ker je našel ob svojem prihodu v Križevce banko zaprto, se je spomnil, da bi bilo dobro, če bi obiskal svojo v
Zagrebu živečo ženo. od katere je ločen. Pri-šedši v Zagreb, je krenil v prvo gostilno, kjer se je nekoliko pokrepčal, nakar je šel spat. Sredi noči je začutil nenadoma v spanju, da mu je segel nekdo v žep. Predno se je še prav zavedel, jo je neznanec odkuril z vsemi vložnimi knjižicami. »Sedaj sem vam povedal vse,« je dejal blagajnik, »samo prosim, da ne pride v časopise... imam ženo in otroke ...« Medtem pa so policijska poizvedovanja ugotovila, da je bila stvar nekoliko drugačna: Blagajnik je padel res v prvo gostilno, in sicer med kvartopirce. Ko je izdal ves svoj denar, ki ga itak ni bilo veliko, je jel zastavljati vložne knjižice.
— Nabiralec milodarov za Sv. Antona. — Ključavničarski pomočnik Franc Mlakar, rodom Slovenec, je delal lansko leto v Han Pijesku. Ko je izvedel, da nameravajo zidati v Olovu novo cerkev, mu je šinila v glavo misel, da bi lahko zaslužil brez težkega dela lep denar in jel je nabirati po deželi prispevke za cerkev Sv. Antona v Olovu. Tako je srečno prepotoval ves prnjavorski, drvent-ski in banjaluški okraj. In nabral je lepe vsote. Vaški župani so mu pritiskali na nabiralno polo občinske žige ter priporočali akcijo svojim občanom. Da je izvabljal lažje večje vsote, je pripisaval posameznim zneskom ničle. Končno ga je dohitela usoda. Na nesrečo se je zagledal v Trnu v neko dekle, radi česar se je v selu nekoliko predolgo mudil. Ker je ponujal dekletu svojo ljubezen, je vzbudil jezo in ljubosumnost enega od njenih prejšnjih oboževalcev, ki je opozoril nanj orožnike. Izročen je sodišču.
— Prodaja tovornega avtomobila. Direkcija plena v Beogradu je odredila prodajo tovornega štirici.linderskega 35 HP avtomobila znamke »Raba« s popolno karoserijo in v poštev prihajajočim orodjem. Interesenti si avtomobil lahko ogledajo med uradnimi urami pri ravnateljstvu jetnišnice v tukajšnji justični palači. Kolekovane ponudbe z navedbo ponudenega zneska je vložiti do incl. ‘28. julija 1926 pri mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št. 27/1.).
— Prvak Češkoslovaške. S. K. Sparta je pred odhodom v Ameriko odigral v Zlinu nogometno tekmo s športnim klubom Bat’a ter izgubil 4 proti 0.
Ljubljana.
1— Še ena deložacija. Na Vrazovem trgu je bilo sedaj na prostem pet deložiranih strank s svojim pohištvom. Sedaj so dobili ti novodobni šatorniki nov prirastek, tako da je sedaj tam šest deložiranih družin. Kaj, ko bi tudi naše oblasti, državne in mestne, poskusile malo prostega zraka in se preselile pod milo nebo? Prepričani smo, da bi bilo potem stanovanjske bede takoj konec.
1— Utonil je predvčerajšnjem pri kopanju v Savi pri Tomačevem šestošolec Jakob Osterman. Prijel ga je bil krč. Na njegove klice na pomoč ga je skušal rešiti neki gospod, kateremu se pa to ni posrečilo. — Tudi v Gradašci in v Ljubljanici je par kopalcem že huda predla, vendar pa so jih rešili pravočasno tovariši.
1— V pasjih dneh psi baje radi grizejo. se ie pripetih zopet tak slučaj. Na Marijinem trgu je ugriznila neka psica poštnega uradnika v p. K. iz Celja. Psica nima znakov stekline.
.. r^e motite spečih. Redna rubrika v policijski kroniki je kaljenje nočnega miru, ki noče niti sedaj ponehati, ko vse pod vplivom silne vročine in dolgega časa v žepih in v politiki miruje. Policija je v torek ponoči zo-•pet prijela take kalilce spanja naših meščanov.
1 — Iz državnega vzgojevališča je pobegnil šestnajstletni Defant Rudolf in se napotil naj-brže proti svojemu domačemu kraju Sušaku. Dečko govori slovensko in hrvatsko.
1— Tatvine v Ljubljani. Ignacu Petroviču je bil ukraden fotografski aparat. — Dve ženski sta ukradli na južnem kolodvoru približno 100 kg premoga. Policija jima ga je odvzela in vrnila drž, železnicam.
Maribor.
m— Pri kopanju v Dravi bi bili v soboto 17. t. m. kmalu utonili dve deklici. Globoka in umazana voda ju je že zagrnila, ko je nesrečo opazilo drugo občinstvo, ki se je na bregu solnčilo. Prisotni dr. Emil Stefanovič je takoj skočil v reko in se mu je po večmi-nutnem naporu posrečilo dvigniti z dna in spraviti na breg ono, ki je bila v največji opasnosti, dočim se je druga z njegovo pomočjo sama rešila. Ob tej priliki moramo naj-odločnejše obsoditi ono občinstvo, ki je celo stvar mirno gledalo, ne da bi pomagalo deklice reševati. Dasiravno je bil reševalec sam v opasnosti, so se navzoči zganili komaj na njegov klic in pomagali deklici spraviti iz vode šele tedaj, ko sta bili že pri bregu. Da ni bilo dr. Stefanoviča, bi bili deklici utonili pred očmi vseh ostalih kopalcev.
m Redni občni zbor »Tiskovne založbe, r. z. z o. z. v Mariboru«:, se vrši dne 25. julija v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red običajen. Začetek ob 10. predpoldne. — Predsednik.
IZ ZASEDENEGA OZEMLJA.
Zaplemba listov. >Edinost« od 14. in 18 t. m. je bila zaplenjena. Vzrok ni znan Izgnan časnikar. V soboto je bil izgran iz Trsta in Italije z opombo, da se ne sme več povrniti, znani časnikar in dopisnik raznih
Zon°Ekar °V’ ’^oslo'’enski podanik
»Edinosti« aretiran. Goriški do-!„‘ »Edinosti Albert Rejc se je 13. t. m.
11111 v Trstu in Je ostal še pozno zvečer v uredniških prostorih, kjer je imel pogovor z glavnim urednikom. Ko se je vračal iz uredništva, ga je zalotila huda ploha. Poiskal je zavetja pri vratih neke hiše. Vr-nostnim organom, ki so šli mimo, se je moral zdeti skrajno nevaren, kajti prijeli so ga in ga gnali na kvesturo. Kljub temu, da se
n.
j.■ legitimiral kot dopisnik »Edinosti’. in so ga osebno tudi kot takega poznali, so ga ob-,;.žali vso noč v zaporu in izpustili šele naslednje jutra po daljšem zasliševanju.
Šport.
N letalski tekmi /.a zlati pokal angleškega kralja je zmagal kapitan Broad z malim letalom, ki <*a je gonil motor 27 KS in sicer je prišel na cilj '22 sekund pred letalskim poročnikom Scholfieldom, Ivi je rabil Vicker-jev aeroplan z vdelanim motorjem 450 KS. ihoad je dobil sicer 5 ur naprej, vzlie temu je presenetila zmaga malo m o tornega letala.
Medmestna tekma Barcelona - Praga se je vršila v Pragi pred 16.000 gledalci med izbirnima moštvoma obeh mest. Končala se je v prid Prage 2:1 (1 : 1). Španci so pokazali zelo dobro igro z glavo; njih obramba je bila (izvrstna napadalec Samitier briljanten, izbirno tudi desno 'krilo. Pri Pragi se je pocebno odlikoval Hoffmanu, poleg tega tudi Kolenaty in Kada. Prvi gol je zabil Samitier v 5. minuti, ki ga je pa izenačil v 38. minuti Hainy. Po prvem polčasu je prišlo v 23. minuti do velike gnječe pred španskimi vrati iin to priliko je porabil Hainy ter zabil 2. gol.
Gospodarstvo.
»LJUBLJANA V JESENI.«
Tako se bo imenovala velika pokrajinska razstava, ki jo priredi letos od 4. do 13. septembra Uprava Ljubljanskega , velesejma pod pokroviteljstvom ISjeg. Vel. kralja Aleksandra. Prireditev bo obsegala sledeče razstave: avtomobilsko, motorjev, koles in potrebščin; radio; higieno; slovensko upodabljajočo umetnost; razstavo psov in konj; vrtnarstvo; kmetijstvo. Kmetijska razstava bo obsegala vse panoge našega agrarnega gospodarstva.
Letošnji velesejem se je sicer vršil v času, ki je bil zelo srečno izbran. Vendar imamo dovolj tvrdk, ki jim je jesenski termin bol,j primeren. Na izrecno željo takih tvrdk bo prireditvi priključena tudi razstava onih tvrdk, ki pridejo. v poštev za jesensko in zimsko sezono. Te dni bodo tvrdke prejele tozadevne tiskovine. Kateri tvrdki ne bi bile slučajno poslane te tiskovine, naj jih zahtevajo od uprave velesejma.
Še nepatentirani novi reiimi, razstavljeni na tej Pokrajinski razstavi, vživajo pravo prvenstva v smislu §§ 90, 107 in 113 zak. o zaščiti industrijske svojine. Za razstavljalce in j obiskovalce so že dosežene iste prevozne j ugcdnosti, ki so veljale tudi za letošnji vele-i sejem.
LJUBLJANSKA BORZA,
sreda, 21. julija 1926.
Vrednote: -šešir , tovarna klobukov d. d.. Škofja Loka den. 103, bi. 104, zaklj. 104.
Ulago: Hrastovi hlodi od 2.60 do 2.93 m, cd 25 do 29 cm 5 vag,, den. 37-5, bi. 375, zaklj. 375; od 30 cm napr., fco vag. nakl. post. 5 vag., den. 400, bi. 400, zaklj. 400; koruza, fco vag. nakl. post. 1 vag., den. 200, bi. 200, zaključek 200.
BORZE.
Zagreb, 21. julija. Devize: Nevvyork ček 56.457—56.757, London 275.05—275.25, ček 275.037—276.237, Pariz 117.50—n 19.50, Praga ček 167.43—168.43, Curili 1094.80—(1098.80, Dunaj 798.875—802.875, ček 798.775—802.775, Berlin 1349—1353, Milan 181.99-483*19, Praga ček 167.43—168.43.
Curih, 21. julija. Beograd 9.12, Londo.i 25.12875, Pariz 11.10, Praga 15.30, Milan 16.85, Berlin 122.95, Dunaj 73, Bukarešta 2.3125, Sofija 3.7225, Budapešta 0.007230.
»NAPREJ« NA OBTOŽNI KLOPI.
V	torek se je vršila razprava proti I/.i Pri-! jateljevi, odgovorni urednici »Napreja«, ker ! je v tem listu dne 24. aprila 1926, štev. 17.
napisala in priobčila sledeč pasus v poročilu
o	občnem zboru Konzumnega društva:
Bazinik (zborovalec na obenem zboru, op. jiašega poročevalca) nadaljuje: /Vrednostni papirji — — vsekakor preveč razmetavamo denar za take stvari. Če že nočemo biti člani Zadružne banke, je dovolj, da damo 50.000 dinarjev, ne pa še 600.000 Din več in to v podjetje, ki kakor sem sli'al ni trdno, baje stoji tik pred konkuirzom.«
Radi teh besed je Zadružna banka tožila Prijateljevo, ki je odgovorna urednica »Na-prejac in je bila na občnem zboru navzoča kot poročevalka. Zanimivo je, da je Anion Kristan tedaj dejal Prijateljevi: /Pazite, kaj boste poročali, sicer vas ne bomo pardoni-rali, tudi če ste dama!«
Razpravi je predsedoval isti senat. Obtoženko je zagovarjal Fran Milčinski, Zadružno banko pa je zastopal dr. Ahačič.
Obtoženka se zagovarja, da je napisala ločno to, kar je Baznik rekel.
Priča Baznik pa izpove, da je rekel, da je v tako slabem stanju le Konzumno društvo, ne pa Zadružna banka.
'Prijateljeva vztraja na tem, da je Baznik točno taiko rekel, kot je napisala ona.
Zagovornik predlagaffca to številne priče. Dr. Ahačič pa protipriče.
Senat nato odgodi razpravo.
Jack London;	150
Morsitef vras?.
Tako sva govorila iu se šalila. Ampak takrat je bilo malo časa za smeh, zakaj najino delo je bilo težko in živa smrt Wolfa Larsena je bila grozna.
Zopet ga je bil zadel mrtvoud. Izgubil je glas.
; amo včasih je megel še govoriti. Tožil je o velikih bolečinah v glavi. V item njegovem stanju sva naredila poseben način občevanja za tisti čas, kadar bi sploh ne megel govoriti — en pritisk z roko za »da«, dva za »ne«. Iti dobro je bilo, da smo se to domenili, kajti se tisti večer je popolnoma izgubil govor. Za tem je s pritiskanjem roke odgovarjal na najina vprašanja; kadar pa je cn hotel kaj povedati, je načečkal popolnoma razločno z levico svt.je misli na papir.
Prišla je huda zima. Vihar je sledil viharju, pa sneg, sodra, dež. Morski psi so se bili že podali na pr t proti jugu in zbirališče živali je bilo skoraj zapuščeno. Jaz sem mrzlične delal. Vzlic slabemu vremenu in vetru, ki me je posebno oviral, sem bil na krovu od zore do mraka in mečno napredoval z delom. Posrečilo se mi je, da sem postavil jambore in uredil vse ostalo.
Take la lik o je šlo,« sem dejal. »Vse delo je obstojalo v pripravi.«
»Vse čudo pa v dovršitvi,« je pristavila Maud. »Ne morem skoraj doumeti, da velika jambora v resnici stoji, da ste jo dvignili iz vede na ladjo in jo postavili, kamor spada. Pravcato titansko delo.«
Ljudje so marsikaj iznašli,« sem pričel veselo, j nato pa sem umolknil in povoliaval zrak.
Pogledal sem svetilko. Ni se kadila. Zopet sem vohal.
Nekaj gori,« je rekla Maud.
Skočila sva proti lestvi; stekel sem mimo nje na krav. Iz stopnic medkrovja se je valil gost dim.
»Vrag še ni mrtev!« sem dejal sam pri sebi in planil skozi dim v ladjo.
Dim je bil v ozkem prostoru tako gost, tla sem moral tipati, če sem hotel naprej, in vpliv Woita Larsena na mojo domišljijo je bil tako močan, da sem bil popolnoma pripravljen, da me ta bolni orjak zdajzdaj zgrabi za vrat. Obotavljal sem se, najrajši bi pohitel nazaj. Tedajci sem se spomnil na Maudo. Pred sebej sem videl njo v luči svetiljke; njene rjave oči so bile tople in mokre od veselja, in zavedel sem se, da ne morem nazaj.
Dim me je dušil, ko sem dospel do Larsenovega ležišča. Iztegnil sem roko in iskal njegove.. Ležal je nepremično, ko pa sem se ga dotaknil z roko, se je narahlo zganil. Pretipal sem njegove odeje spodaj in zgoraj. Nikjer ni bilo nobene gorkote, nobenega sledu cgiija. In vendar je moral od nekje prihajati ta dim, ki mi je jemal vid in me dušil, da sem kašljal in hropel. Izgubil sem glavo za nekoliko časa in kakor blazen letal po medkrovju. Ko sem zadel ob mizo, da mi je f.ape zmanjkalo, sem se zopet zavedel. Dejal
j sem, da tako slabotni človek ni mogel zanetiti ognja j drugje kot tam, kjer je ležal.
\ mil sem se k Larsenovi postelji. Tam sem nameril na Maudc. Koliko časa je bila v tem dušečem j ozračju, nisem mogel uganiti.
; »Pojdite na krov!« sem velel strogo.
»Ampak Humprey — —« je pričela ugovarjati s ‘ čudnim hripavim glasom.
Prosim, prosim,« sem se zadrl nad njo.
Poslušno se je umaknila in tedaj mi je prišlo na S misel: Kaj pa, če ne najde stopnic? Odšel sem za njo j in se ustavil ob vznožju stopnic. Morebiti je bila odšla na krov. Ko sem stal tam in se obotavljal, sem jo slišal, kako je tiho viknila:
»O, Huiphrey, izgubljena sem!«
Našel sem jo, ko je ždela poleg pregradne stene; peljal, deloma nosil sem jo po stopnicah navzgor. Čisti zrak je bil kakor nektar. Maud je bila samo slaba in vrtoglava. Pustil sem jo na tleh ležati in se vnovič podal v ladjo.
Vir dima se je moral nahajati prav blizu Larsena
—	moj duh je bil prepričan o tem. Odšel sem naravnost k njegovi postelji. Ko sem otipoval njegove odeje,
I je roka zadela ob nekaj vročega. Spekel sem se in S urno potegnil reke nazaj. Tedaj sem razumel. Skozi ! razpoke v dnu gornjega ležišča je zanetil ogenj v mo-j diocu. I evico je bil še vedno lahko precej rabil. Vlažna
1	slama, prižgana od spodaj in zaprta zraku, je bila ves čas tlela.
*-
29C
as:
H tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najftlrtejši in najokusnejši namizni Kis las vinskega kisa.
|V ZAHTEVAJTE PONUDBO I -»C
TehniCno In hlgrljenlCno najmoder-neje urejena Risama v Jugoslaviji^
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. n;iv iiopje,
Srajce,
promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in danic, naramnice, toaletne - - potrebSčine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
v blizu I»reSerrtovega spomenika ob> vodi
Vt/olfova 1/11. - Tslcf. 56.
Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinčeui
znamke
Gritzner, Adler, Phonix
m, n •	za	dom,	obrt	In	industrijo.	Pouk brez-
Blizu Prešernovega )ažen ugo(in[ plačilni pogoji - Tudi spomenika za vodo. nfl obroke. . Večletno garancija.
Josip Peteline, Ljubljana
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni siroj , DUB1EP*
Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno poprav«
otroških vo-
emailiranje in poniklanje dvokoles, < zickov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki Iranko.
JRIBUNAw, F. B. L.
tovarna dvokoles in otročkih vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
Mali oglasi,
Za vsako besedo »e plafca 50 par. za debelo tiskano pa
Din 1 —■
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Zdi užene opekarne d. d. v Ljubljani.
Krasne dekoraeijske
patent-divane
v plišn
Uradnica
7. večletno prakso, /možna korespondence, knjigovodstva, strojepisja in vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo lista pod šifro ?Agilna".
V olna in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se drbi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana. Gosposka ul. 3. - Stari trsi 12-
Knjigovcdlfmja
vsestransko verzirana prevzame delo za večerne ev. tudi popoldanske ure proti nizkemu honorarju. — Ponudbe na upravo lista pod značko »Natančna .
Mizarska
delavnica
Franc Planinšek, Maribor, vam nudi izredno poceni] Mlinska ulira 11, izdeluje
Kiulnlf SoviM- i najfinejše in prosto polnit It (loll »CVei, Mvo po zmernih ceuah.
Ljubljana. Gosposvetska ti,
Perica
proti stalni mesečni plači se išče za parno pralnico. Informacije se dobe do
24. t. m. na Miklošičevi cesti 20, soba 233, od 12. do 13. ure, kjer je tudi vložiti pismene prošnje z. zahtevkom plače.
Modroce
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mrežo, zložljive po-■ olje, otomane deko-raci:s'>'.e patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLFRADOVAN
tapetnik
Ljubljana, Krekov tri? 7.
Vabim na ogled!
[Oglašujte v „Harod. Dnevniku11!
OVSKA BANKA D. D., UUB
PODRUŽNICE:
Mer, Kamnik, im mesti, Plul, Mii MsA, SMt hojice, Prevalje.
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 20,100.000’ •
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TR501/SRA. Telefoni: 139,146,458
     ---------
Izdajatelj in odgovorni urednik JOŽE PETRIČ. - Z« Hskarno >Merkur< v Ljubljani Andrej Sever.