Leto Vl.f atev. 41 Llubliana, torek, 17. februarja 1925 Poštnina pavšallrana Cena w Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 25-— Din za inozemstvo 4O— neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št IX Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Liobljana. Prešernova nl.it.4ia 54. Tele!, št 35 Podružnici: Maribor. Barvarska uL X. Celi«. Aleksandrova e. Račun pri poitn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 16. februarja. ^Slovenec* je kaj posebno jKmosen na to. da je za dr. Korošca glasoval vsenčiliščni profesor dr. Serko. Baš )r»rirodos!ovna veda in medicinska znanost sta se razvijali malone v str.lnem odjtoru proti onim, katerim je sedaj orofesor ljubljanske medicinske fakultete izrazil svoje zaupanje. Je pač epecijaliteta ljubljanske univerze, da je tudi vseučiliščni profesor medicine klerikalec. Znanost s tem gotovo ni ničesar izgubila, a dvomimo tudi, da tei Slovenci s tem kaj pridobili na ug!»du. Največji duhovi znanosti so bili že od nekdaj v najostrejSem nasprotstvu g klerikalizmom. Tako je bilo in je še danes po vseh univerzah evropejskega kontinenta, izvzemši v Ljubljani. Nehote se spominjamo dobrih 15 let nazaj, na govor takratnega vseučiliškega profesorja dr. M a s a r y k a v dunajskem parlamentu. Za klical je tedaj Vot poslanec svojim rojakom: «Upam. da bodo tovariši mlailočeške in agrarne stranke upoštevali, da kot sinovi češkega naroda nikoli in nikdar ne morejo sodelovati s klerikalizmom kakršnekoli vrste!« Masaryk je bil že takrat eden največjih znanstvenikov, eden največjih duhov v delu za resnico, svobodo in napredek. Danes je eden najrazboritejših vladarjev. On je flstal dosleden in značajen. Zato tudi danes kakor nekdaj proti njemu besni gnjev klerikalizma. Slučaj profesorja dr. Serka le dokazuje, da bo pri nas treba tečaje za politične analfabcte preložiti s hribov v našo metropolo. Treba bo predvsem pojasnil o razliki med taktiko in politiko klerikalizma. Ne bo odveč, če se bo tndi znanstvenikom obrazložila temeljna točka današnjega klerikalizma, o kateri je n. pr. dal 16. februarja 1D0G sam papež Pij X. v svoji encikli-ki sVehementer* točno pojasnilo. V njej pravi: »Množica nima druge dolžnosti, ko da se d& voditi in da kakor pohlevna čreda uboga povelja svojih pastirjev. (Multitudinee officium sit gub-rnari se pati et rectorum sequa Klerikalci bi radi v vlado za vsako ceno KOROŠEC IŠČE STIKOV Z RADIKALI IN CELO SAMOSTOJNIMI DEMOKRATI. — PRIPRAVLJEN JE RAZBITI OPOZICIJSKI BLOK. — VSE NJEGOVE INTRIGE BREZUSPEŠNE. Beograd, 16. februarja, p. Jutri odpo* tuje v Zagreb dr. Korošec. Ostal je v Beogradu dalj časa kakor ostali Šefi opozicije, z namenom, da poizkusi rešiti obupni položaj svoje stranke. V tem smislu je tudi dal nekoliko deklamator« skih izjav blokaškim listom. Dr. Koro« šec je poizkušal stopiti v kontakt z ra» dikali :n je pri tem zahteval, da se žrtvu* jejo samostojni demokrati. Obljubljal je, da se bo ločil od opozicijskega blo> ka ter je ponuja! najširše koncesije. Vse njegove intrige pri radikalih pa so ostale popolnoma brez uspeha. V desperatnem stanji je dr. Korošec danes poizkušal dobiti kontakt tudi s samostojnimi demokrati preko Pribičeviča. Pocujal je skupno sodelovan:e obetajoč, da se ne bo vmešaval v nobeno vprašanje, samo da se mu dajo gotove koncesije za Slovenijo; zatrjeval je tudi, da bi mogel ojačiti takozvano prsčansko fronto. Seveda '"e Koroščev poskus ostal brezuspešen. Nacijonalni blok je absolutno kompakten ter je Koroščeva misija popolnoma propadla. Danes je dr. Hohnjec prosil g. Timoti-ieviča, da preko g. Grisngona poizkusiti kontakt s samostojnmi demokrati, kar se mu je potiesrečilo. Korošec se popolnoma skrahiran vrača v Zagreb brez vsakega rezultata. in Ljubljano POSLANIK BALUGDŽIČ NI PRISPEL V BEOGRAD. Beograd, 16. febr. r. Klokaški listi so iausirali vesti, da v Beograd dospe od-nosno. da je že dospel berlinski poslanik Živojin Balugdžič. Vaš dopisnik se je o tem informiral na najkompetentrejših Mussolini v borbi s senatom in generali DA SE IZOGNE PRETEČEMU PORAZU V VPRAŠANJU ARMADNE REFORME JE MUSSOLINI OBOLEL. Rim, 16. februarja, a. Da današnji seji j ministei De Štefani, so se razprave se-senata je minister za notranje stvari Fe- j nata za nekaj časa odgodile, da ministr derzoni naznani!, da je ministrski pred- ■ ski predsednik in finančni minister zope sednik Mussolini lahno obolel, ter da je | ozdravita. V opozicijskih krogih smatrak moral ostati v postelji. Poklican je bil bolezen ministrskega predsednika, zlast k nJemu zdravnik profesor Bastianclli, ki j pa tudi bolezen finančnega ministra, zi je konstatiral lahko obolenje in svetoval j kolikor toliko politični. Znano je namreč ministrskemu predsedniku, naj si nekoli- da vsi generali, ki so člani senata. odločtH ko odpočije. Ker želi mir.!s'rski predsednik Mussolini prisostvovat! razpravi o reformi italijanske vojske, ki naj bi se Nov načrt garancijskega pakta POGODBI VSEh HERRIOT IN CHAMBERLAIN SE POGAJATA O ZVEZNI NEMŠKIH MEJAŠEV. mest:h, a nikjer ni nikomur nič znanega ; danes začela v senatu, pa tudi z ozirom j senatu, o dohodu poslanika Balugdžiča. Jasno je ; na to, ker je lahno obolel tudi finančni tore:. da so opozicijski listi z navedeni izmišljeno vestjo hoteli izkovati svoj kapital. AVDIJENCE NA DVORU. Beograd, 16. februarja, p. Danes opol« dne je bil na dvoru minister za agrar« no reformo dr. Krizman, kjer je ostal pol ure. Beograd, 16. februarja, p. Povodom odkritja, ki ga jc danes objavil v «Po« litiki» veliki župan v Skoplju g. Mat« kovič o tem, da je Ilija Sumenkovič biv« ši minister v Davidovičcvi vladi ime! zveze z makedonstvuiušči, je Sumcnko« vič danes šel na dvor, da se kralju opraviči. nasprctuje.o armadni reiormi. kakor j< je predložila vlada In skoro ni pričako vati, da bi ta reiorma mogla uspeti » Opozicija zbira še vedno volilni materija! DA OMILI SVOJ PORAZ KONSTRUIRA VEDNO NOVA VOLILNA NASILJA. PROTEST DR. HOHNJEC A PRI PREDSEDNIKU JOVANOVlCU. Beograd, 16. februarja, r. Danes ni bilo nikakih posebnih političnih dogodkov. Pozornost je vzbudil poset g. Ljube Jova-noviča pri g. Pašiču, ki je pa tra 'al le prav kratek čas, nakar se je pri Pašiču javil minister Drinkovič. Davidovičeva stranka še vedno zbira gradivo o «protizakonitostih» med volilno borbo. Davidovič je dobil iz Djakova v južni Srbiji brzojavno poročilo, da oblasti izvajajo nasilje nad prebivalstvom na ta način, da so določile zapiranje javnih dictiim obidienter.) — Laiki so zbrani lokalov ob 6. pojfoldne, po 9 uri ponoči pa je zabranjeno prebivalstvu poiavjti se na cesti. Beograd, 16. februarja, n. Dr. Hohnjec, bivši podpredsednik narodne skupščine in podpredsednik državnega odbora, je poslal predsedništvu narodne skupščine in predsedniku Državnega odbora pismo, v katerem opozarja na mnogobrojne kršitve volilnega zakona, ki da so jih vršili zastopniki državnih oblasti, predsedniki volilnih odborov. Vršili da so se volilni okrog svojih škofov, Škofje okrog pa peža in tako jadrajo v luko večnega izveiičanja ... V ta namen se morajo ustanavljati zavetišča za otroke, domi za dečke in deklice, družbe katoliških mladeničev, znastveni krožki (medicinske fakultete takrat v Ljubljani še ni bilo!), delavska društva ter ženske družbe, zadruge, hranilnice itd. Uprava teh zavodov »mora biti v rokah mož, ki so katoličani ne le po imenu, temveč tudi po duhu in dejanju, ki izkazujejo v vsem in povsod dolžni respekt škofom in papežu - vladarju.« Nik do, ki ni versko (reete: klerikalno) zanesljiv, ne sme priti v na-čelstvo teh zavodov, ki se morajo proglasiti za katoliške. S takimi in enakimi citati iz zgodovine klerikalizma bo treba tudi profesorjem medicine in stičnim odpirati oči. da bodo razumeli, kaj znači demokracija z večnim diktatorjem na čelu, kaj klerikalna kultura, naprednost in svobodmiselnost. a da bodo tudi razumeli, komu služijo klerikalne socijal ne, kulturne, verske in politične ustanove ter gesla o avtonomiji Slovenije. Nele med klerikalizmom. tudi med katoliško cerkvijo in demokratično državo je globok notranji raz por. Cerkev znači nadprirodno avtoriteto, avtoriteto nad človekom in mimo človeka. Ta avtoriteta stoji nad državo, a država je njen del. Ta avtoriteta se tudi ne da menjati. Ona traja brt>3 razvoja. Nasproti njej znači demokracija avtoriteto v človeku in iz človeka. Demokracija znači stalni razvoj, a demokratska država je njena podlaga in posledica tega razvoja. On je del ljudstva. V demokratični državi stoji pred nami mesto nadprirodne sile človek, ki vidi svojo silo v svojem srcu, v sebi. V tem naziranju je prepad med katoliško in demokratično vzgojo naroda. Cilj klerikalizma ie popolna oblast politikujoče duhovščine nad zaslepljenim. zdogmatiziranim in rervilnim ljudstvom. Cilj napredne jugosloven-j ske demokracije pa je popolna in ne- j bo nastavljala učitelje, procesorje in vse-okrnjena avtonomija ljudstva. Do naj-! uiiiišhe znanstvenike, škofija bo dajala višjp popolnosti razvita energija raro-1 obrtno pravico industrialcem, trgovcem in da. telesna, duševna in moralna. Svo-i obrtnikom, škotija bo določala, kdo je boden in svobodomiseln državljan raj najbolj posiušen v občini in v okraju, da falsifikati. Zato prosi Hohnjec predsednika narodne skupščine Jovanoviča, da stori najenergičaejše korake za zaščito avto- Parii, 16. februarja, a. «Matin» javlja, da se med ministrskim predsednikom Herriolom in angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom vrše pogajanja za varnostno pogodbo, ki naj bo nekak kompromis med običajnimi zveznimi pogodbami in ženevskim protokolom. V9e države, ki mejijo ob Nemčijo, a tudi Nemčija sama, naj bi pristopile k tej pogodbi, vendar pa se za enkrat vrše pogajanja samo med Francijo in Anglijo. Za-padne sile, ki pristopijo k tej pogodbi, bodo izjavile Zvezi narodov, da bi vsak napad s strani Nemčije proti katerikoli točki meje od Severnega do Sredozemskega morja smatrale za napad prott vsem silam, ki bi sprejele to pogodbo Nemčija pa bi izjnvila, da pristane na to da ne bo izvejala nikakih napadov. dostavlja, da bi Zveza narodov ratificirala to pogodbo in bi tudi takoj pristopila k razpravi o sredstvih, da bi se ta pogodba razširila tudi na druge evropske države. Angleški domiiiiioni bi se v tej stvari ne zavezali s pogodbo, temveč bi se samo pozvali, da izjavijo, da pogcibi ne nasprotujejo. Oster konflikt med Coolidgeom m senatom SENAT ODKLANJA IMENOVANJA KEI.LOGA IN WARRENA. — COOLIDGE GROZI Z REP RES ALI JAMI. Predsednik ! lidgeu je prevzel, k:vr je značilno dovolj, Washington, 16. febr. z. odbora in narodne Zedinjeoih držav Coolldge grozi z na- ritete Državnega skupščine. PRVE NADOMESTNE VOLITVE. Beograd, 16. febr. n. Včeraj so se vršile nadomestne volitve v Srbskem Itebeju. Radikalci so dobili 920, zeml oradniki 97, radikalski disidenti in samostaUii demokrati 19, druge stranke 1 do 4 giasove. Rezultat prv.h volitev se s temi ponovnimi volitvami čisto nič ne spremeni nekdanji ameriški veleposlanik v Londo- ga tajnika in VVarrena ia generalnega dižnvnega pravdnika.. V polit.čni zgodovini Zedinjen.h držav se dosedaj še nikdar ni pripetilo, da senat ne bi ratificiral imerovanja članov kabineta s strani predsednika. Topot pa se jo pojavil silno oster odpor, predvsem proti Keiloggu, vladna večina obdrži 163 mandatov, ki b vsemu veleposlaniku v Londonu, ki ga dolže. da ."e v Parizu pri pogajanjih za finančni dogovor zapletel Zed n'*ne države v soudeležbo na evropskih zade-Ecograd, 16. februarji, p. Jutri ima *ah. Opozicija ni toliko naperjena proti sejo glavni odbor nemške stranke v No. Kello?gu osebno, kakor proti par.ški vem Srbobranu v sanatoriju, kjer leži l»godbi sami. knadnim zasedanjem kongresa, ako senat > ln sedan* glavn, urednik dnevnika do 3. marca, ko preneha zasedanje, ne j »VVashington Post», Harvey ki je nei^ potrdi imenovan a Kelbgga za državne-! P™?en sovražnik Zveze narodov in je so že službeno objavljeni. NEMCI NA RAZPOTJU. dr. Kraft. Podoba je, da bodo Ncmci sklenili, da napram vladi ne bodo več zavzemali opozicijskega stališča. Zurnalistično vodstvo boja proti Coo- ravno radi tega prestopil svoječasno od demokratov k republikancem. Nasprotovanje senata proti Warrenr temelji deloma na tem. ker ie bil svoječasno v intimnih odtiošaj h s sladkornim trustom, ki je zelo interesiran na sedaj 4<> nerešenem vprašanju znižanja carine na sladkor. Zatrjuje se, da je bil dose-■lan'i generalni dtžavni pravdnik Stone le zato imenovan za sodnika, da je mo-cel postati generalni državni pravdnik Warren, ki je znan kot jako popustljiv človek. Tudi senator Borah, predsednik •enatne komisije za zunanjo politiko, je nasprotnik potrditve obeh imenovanj. Budimpeštanski incident poravnan Angleško-italijanski konflikt radi eksplo-ataciie albanskih petro-eiskih vrelcev F RANCOSKO-IT ALI J ANSKO-AMERIŠKI PROTEST V TIRANI. SKA BALKANSKA POLITIKA V ANGLEŠKI LUCl. , . A , .. v soboto prijateljsko poravnan. Ceeko-Rim, 17. febr. s. Franci a, Ita'ija in1 ski vladi. S tem sporom in z odnnša i si0VaSkl podanik Vavrečka je v smi-Amerika so protestirale pri albanski vla- j Itnlije napram Balkanu se bavijo tudi di. ker je dobila angleško-perzijska petro-' «Times», ki omeniajo pri tej pril ki ne Borba za francoski frank London, 16. februarja, s. «Timcs» po« ročajo iz Ne\vyorka, da so devizni tra Budlmpetta, 16. februarja, z. Madžar-'govci v četrtek in petek nakupili veli« sko češki incident radi pobega špijona- ke mnc/.ne francoskega franka in trgo« ITALIJAN- osumljenega Hladjg-Dobertliga na vaij izključno na p.vi'*gi francoskih na» j Češko [>os!aništvo v Budimpešti, je b"! l0gov, ker se jc zopet pričel beg pred frankom. List izvaja, da beg pred fran« vrelcev. Italijanski protest je privede! do pogajani med Mnssolinijem in angleškim j duševno obvezala, da ne bo delala ovir slu navodil svoje vlade pristal na rn.i-lž;irsko stališče, da špijonaža ne spa- pra-so- ........... „ zopet izročen madžarskim da se je Itah.-a sicer ne pismeno pač pa o)),^tem Zluianji ministor Scitovszkv Hticfttrnn nhrovil« /lo no ho rf o 111 •» nvtr ' ..... ?Kim ousevno onvezaia, aa ne no ne,a,a ov.r je . ()bonpm 0 vi5i, kn s0 ma,|žar eventueln m ekspanzijskim i ski organi pri zasledovanja Htadjrfa pisje i0. poslanikom v Rimu. London, 14. febr. a. Tukajšn e časopi; se zadnje dni resno bavi n sporom, ki je j fllkte z Jugoslavijo radi tee ministrski predsednik Mussolini poslal al-hanski vladi energičen protest, da daje Albanija važne koncesi'e družbi Anglo-Pers:an-Oil-Company. Ta družba se je zato pritožila pri angleški vladi, ki je s svoje strani naročila rimskemu poslan ku, naj nemudoma stori korake pri italijan- zairotovila praktične trgovske dobičke. Italija se zaveda, da napetost, kakršna je oIwtoinla med njo in Jugoslavijo ni bila usodna samo za Reko, temveč tudi za Trst in Benetke. Zato ;e sk'enila 7. Jugoslavijo pr jateljsko pogodbo in si zagotovila ? Albaniji proste roke in posebne skcm odboru državnega zbora je g; vorii pravice, tako da se more protlviti drug m dancs zun3I,jj m nistar dr. Strcscmann, o državam, ki bi si hotele zasigurati v Al- represalijah. s katerimi jc Nemčiji zagro- vdrli na eksteritorijalna tla Češkoslovaškega poslaništva. Keaisko-rumnnski konflikt kom povzroča naraščajoča inflacijc. Paril, 16. februarja, s. Herriot je vče« raj razpravljal s finančnim ministrom Cicrr.cntelom in guvernerjem francoske banke o finančnem položaju. Karte! le. vice namerava v prihodnjih dneh storiti energične korake, da nastopi proti na. padom opozicijo, ki postajajo vedno ostrc;ši. Govoricc o sporu med Hcrrio« tnm in guvernerjem francoskc banke sc še ve:'no vzdržujejo. Pravijo, da bo Herriot danes v zbornici poroča! o raz« nih ukrepih vlade, s kitenmi sc name« ravi dvigniti zaupanje v francoski ka> | pital Berlin. 16. februarja, s. V gospodar- , RUMUNSKA KRALJICA V BEOGRADU. Eco-rrad. 16. fr-br. p. Javlja se, da bo baniji kake predpravice. Pogaianfa z Madžarsko Beograd, 16. februarja, p. Naša dele« gacija za pogajanja z Madžari je izdala danes popoldne nastopni komunike: nameščen naš konzulat s celokupnim . Pogajanja za odkup palače, v kateri bo jutri dospela v Beograd rumunska kraljica Marija. bržčas v kratkem zaključena. najde avtoriteto v samem sebi. z last ni;n razumom naj sodi. po lastnih nogah naj hodi, ne pa ob palicah politikujoče duhovščine ali kogarkoli dru-ceira. Naš cilj je mogočna in edinstvena Jugoslavija s samostojno mislečim, vseh ducvnlh spon neodvisnim narodom, cilj klerikalizma jc s kit?jsk:m zidom obdana provinca Slovencev, kjer bo vse odvisno cd milosti gospoda škofa. Škofija stre biti župan ali okrajni načelnik, kdo največji krvavi vitez, da postane predsednik klerikalne republike. Kar klerikalci v svojem jezuitizmu in v zasledovanju svojega cilja pišejo o svobodomiselnosti in naprednosti, to pametnega in politično količkaj uvidevnega človeka ne more vznemirjati. Na tem tudi ničesar izpremeniti ne more, ako je klerikalno skrinjico volil vseučiliški profesor dr. Alfred Serka se udeležili pomočnik ministra za zuna« nje stvari Markovič, predsedn:k delega« cije 2a pogajanja z Madžari dr. Perič, poslanik v Budimpešti Tihomir Pcpovič in ponioinik prometnega ministra Avra« movič. Na seji so razpravljali o kon« vcncijah. ki se nahajajo v radiju po« gajanj. Tek pogajanj je zelo povoljen. TURČIJA ODKLANJA POSREDOVA. NJE ZVEZE NARODOV. London, 16. februarja, s. «Daily Mail» javlja iz Carigrada, da je turška vlada končnovcljavno sklenila, da bo odkloni« la predlog, da odpošlje v Ženevo delega. tc, ki naj bi razpravljali o izgonu grške« zil rumunski finančni minster Bratianu. v svojem govoru v bukareštanski zbornici. Kakor je sporočil dr. Stresemann, sc vrše zadnji teden pogajanja o zahtevah Rumunije, ki se pa z nemške strani označujejo za pretirane, pa so vendar poka- . zale gotovo zbližane. Glede likvidacije £un«j 0.0343 do O.ca.3, Praga 71 budimpeštanskega miru naj bi se vršila 172 ^ New'^ork 24 20 do 24 35" na Dunaju konferenca med Rumunijo na eni, Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko pa na drugi strani, o najvažnejših vprašanjih, L j. predvsem o kritju denarnih nov-1 t čanic. ki so jih razne nemške ia avstrij- »opza 16. februarja: TEST: Devize: Beo;rad 39.60 do 39.00, 71.75 do Curih 408 do 472, dinarji 39-50 do 39.80, 20 j zlatih frankov C3.E0 do 04 30, zlata lira j 469. CCRIH: Beograd 8.50, New-Yori: 519.50 London 24.97. Pariz 27.15, Milan 21.S5, ske armadne skupine izdajale o priiiki ' fragaj 5.40. Bud ini^šta O-OOTiBakare- z^erfbe Pumuniie. Knr s^ ti^e renresalii I ^^ 2 3 DunaJ DUNAJ: Beograd 1158 do 1162, Berlin zasedbe Rumunije. Kar se tiče represalij z rumunske strani. ;c zunanji minister mnenja, da mora Rumunija poseči samo po mednarodnih represalijah, napram katerim ima tudi Nemčija proste roke. V MOSKVI ARETIRANI NEMŠKI 5PI-JONL Moskva, 16. febr. s. Kakor javljajo »Izvestja», so bili v Moskvi aretirani trije Nemci. Bili so čiani organizacije odporo 100 so cijal i stičnih glasov v parlamentu. Gosp. Herriot brez socija listov nima večine. Ce bi ga oni zapustili, bi moral takoj demisijonirati in na krmilo bi prišla delnica, ki bi razpisala nove volitve. Volitev se pa boje tako Herriotovi socijalistični radikali, kot Blumovi in Renaudelovi socijalisti po precejšnjem razočaranju, ki so ga 11. Ivan Krali, trgovski poslovodja. 12. neuspehi politike »levega kurza* iz-'Franio Rupnik, strojevodja v pokoju. 13. zvali v Franciji. j Jakob Babnik. inštalater. 14. Mihael Ko- Te težke odgovornosti ni hotel pre-j želj, posestnik. 15. Anton Lampret, trgo-vzeti nobeden izmed v Grenobln zbra- vec. 16. Anton Rojina, mizar in posest- da mora vlada vsaj s to malo uslugo poplačati socijalistično podporo, da t dispozicijakim fondom omogoči pretvori tev glavnega glaeila stranke, ki sedaj izhaja le dvakrat na mesec, v dnevnik ... No, ta prevneti delegat je šel le predaleč in zaenkrat je njegov predlog žel samo splofco veselost in dobrodušen smeh. Mož ni vztrajal in tudi o vstopu ▼ vlado »e v Grenoblu ni več govorilo. Skozi to razburkano morje tendenc je veliki mojster Leon Blum srečno prepeljal socijalistično barko. Našel je formulo, zadovoljivo na vse plati, ki dokazuje, da francoski besedni zaklad nikakor ni majhen in da so francoski sodjalisti ljudje, katerim se kaj dopovedati. Resolucija o nadaljni podpori Herriotovi vladi je bila torej soglasno sprejeta. Desnica je zadovoljna. Levici v pomirjenje pa je bilo dodanih nekaj stavkov, ki določajo, do kater" meje sme iti [»olitika podpore in česa gosp. Herriot v bod-oče ne bo več smel zahtevati od svojih socialističnih zaveznikov. Na kongresu smo zvedeli več zanimivosti. Tako je prišlo na dan, da je Leon Blum »rdeča eminenca* ministrskega predsednika in da socialisti, četudi izven kabineta, prav resno vplivajo na sedanjo francosko politiko. Naslašalo se je nadalje, da si je stranka izza tourskega konsrresa I. 1920., ko so jo zapustili komunisti in jo z o*vo;itvijo strankinega dnevnika *H<1 manitč*, organizacijske blagajn« in ostalih strankinih aktiv skoro do golega slekli, danes že temeljito opomogla. Ida je serrsija h komunistom končana da se zdaj delavstvo zopet vrača v stranko, ki je baje dosegla že predvojno število članstva. Prav posebno zanimivo pa je bilo čuti. kakšno bodočnost napovedujejo soci ja listi svoji zaveznici, stranki gosp. Herriota. Gosp. Leon Blum si sedanjo koalicijsko politiko zamišlja kot dale-kosežno oj^racijo, ki naj »socialističnim radikalrem* prestriže nit življenja. Socijalisti hočejo z radikalei ste riti ia las Isto. kar njim samim pripravljajo komuni-ti. Gosp. Blum je izjavil, da bo soeijalisti&na stranka najprej »precedila* Herriotove radikale, nato pa jih absorbirala. Isto krvoločno misel je izrazil «dr žavljan* Gonde s krepkejš'mi beseda mi, ko .je zagovarjal napram levici koalicijsko politiko. »Vi nam vendar ne pojdete kazit te lepe priložnosti, ki se nam ponuja, da spu-timo socijali-stičneara volka v radikalno stajo.* Ali se bodo dale radikalne ovčice re< tako vdano podaviti od rdečega volka, to bomo že še videli. Zaenkrat vemo le to, da je veliki pastir radikalno-so cijalistične stranke gosp. Herriot _ povsem zadovoljen z izidom socialističnega kongresa v Grenobln. Klerikalna kandidatna lista za Ljubljano Kakor smo že poročali, so vložili klerikalci, Ravnihar evci in Peričevci za ljubljanske občinske volitve skupno kandidatno listo pod imenom »Ljubljanska samoupravna lista*. Na njej kandidirajo: /. KOT ODBORNIKI. 1. Dr. LJudevit Perlč, odvetnik. 2. dr. Ivan Stanovnik, odvetnik. 3. Ivan Deržič, železniški uradnik. 4. dr. Vladimir Ravnihar, odvetn.k. 5. Ing. Alojzij Hočevar. 6. Dr Josip Hacin, odvetnik. 7. Janko Ne-pomuk Jeglič, šolski ravnatelj in posestnik. 8. Franc Orehek, posojilnlški ravnatelj in posestnik. 9. Josip Pire, računski svetnik. 10. Albin Zaje, računski svetnik dinar Franke trgoroc. 14, Anton škra* bar, posestnik. 15. Luka Kalan, čevljar, lii. ^ton Kralj, zasebni uradnik. 17. Josip Cotič, gostilničar. 18. Ivan Sclan, topilee. 19. Mirko Hafner, knjigovodja. 20. Anton Minkui, policijski nadsornik v pok. 21. Josip Pečan, delovodja. 22 Peter Bergant, knjigovodja. 23. Ivan Bernik, mizar. 24. Alojzij Blatnik, po« kovski pomočnik. 25. Janko BavdsS, ban« čni sluga. 26. Vojteh Vadian, spcdicijski ravnatelj. 27. Jernej Serjak, trgovski poslovodja in posestnik. 28. Andrej Do« linar, sluga. 29. Anton Jež, preddelavec ortopedist. 30. Jože Krapar, klepar. 31. Josip Poropat, brzojavec. 32. Matija Trebar, trgovec in posestnik. 33. Mar» tin Ban, kr. poštni poduradnik. 34. Ivan Junkar, posestnik. 35. Dr. Lovro Sušnik, profesor. 36. Avgust Schley, strug« r. 37. Franc Rifelj, računski rficial. 38. Riko Debelak, tovarniški ravnatelj. 30. Mihael Krek, odvetniški koncipient. 40. Josip Karn, usnjsrski pomočnik. 41. Fnnc Po» ženel, računski revident 42. Rudolf Schildenfeld, sodni kanclist. 43. Rudolf Podpac, železniški činovnik. 44. Franc Zužzk, pravnik. 45. Ivan Baštolc, m-^ar. 46. Dominik Bezenšek, knjigovodja. 47. Davorin Stopar, bančni uradnik. 48. Ci< ril Golmnjer, knjigovodja. 49. Andre? Bradeško, mizar. nih kapelnikov franroskega socijaliz-ma. Sicer s« je na kongresu pojavila leva struja. ki je precej ostro kritiko-vala popuščanje parlamentarne skupine v vprašanju amnestije, ponovnega sprejetja odpuščenih železničarjev, zlasti pa glasovanje socialističnih poslancev za afiširanje znanega nacijona-lističnega govora ministrskega predsednika proti Nemčiji. To levo stanjn sta vodila v naskok »državljana* Bracke tn Marxov vnuk Jean Longnet. Id menda nista docela pozabUa, da sta pred leti že stala z eno nogo v komunističnem taboru. Zanimivejša kot ta »čista* levica, ki jo mora iz bojazni pred komunistično konkurenco markirati vsaka socijalistična skupščina, je bil sicer še nekoliko boječi pojav skrajne desnice, vzniki« prav iz delavskih vrst, ki pa zaenkrat ni nafla svojega šefa v nobenem znanem imenu, zakaj niti Renandel. niti Faure, niti Boneour ni*o še v toliki' meri izgubili sramežljivosti nad svojo revolucijonamo preteklostjo, da bi odkrito stopili na pot, ki jo je svoje dni pokazal tedanji sodrug. poznejši vojni minister in predsednik republike ter sedanji 8ef patrijotičnega »nacionalnega bloka», gosp. Aleksander Millerand z vstopom v radikalni kabinet. Ta delavska desnica brez voditeljev je v Grenoblu kratkomalo predlagala, naj socijalisti izvedejo svojo novo politiko dosledno do konca in enostavno delegirajo nekaj socialističnih ministrov ▼ Herriotov kabinet, kar bi stranki prineslo vsaj nekaj dejanskih ugodnosti. Našel se .ie celo delegat, ki je Hsto resno menil, nik. 17. Ivan Srebot, čevljar 18. Franc Slovša, izvošček in posestnik. 19. Karel: Urbančič, poštni kontrolor. 20. Dr. Aloj- ' zij Vrtačuik, odvetnik. 2t. Josip Rutar, uslužbenec v tiskarni. 22. Evgen Jarc, proiesor. 23. Franc Vidic, hranilnlčni ravnatelj. 24. Ivan Svetlin, posestnik 25. Anton Malgaj. pleskar. 26. Franc Skulj, učitelj In šolski upravitelj. 27. Josip Ffejier, instalater. 28. Dr. Josip Jerič, odvetnik. 29. Ivan Šalamun, železničar v pokoju. 30. Dr. Celestin Jelenec, odvetnik. 31. Fr. Salehar, poštni uradnik. 32. Dragotln Stru celj, ravnatelj. 33. Pavel Keršič, posestnik in mizar. 34. Karel Anten Krcgar, posestnik in trgovec. 35. Dr. Anton Mda-vec, komisar n. r. 36. Stanko Likar, tajnik delavske zavarovalnice. 37. Vlado Pe-lan, knjigovodja. 38. Ivan Petrič, učitelj v pukoju. 39. Josip Rajnar, železničar. 40. Jože Rozman, zasebni uradnik. 41. Matevž Goicb, knjigovez. 42. Albin To-mec, polir. 43. Anton Sircelj, činovnik in železniški uradnik. 44. Franc Simnic, mizarski pomočnik. 45. Jože Golmajcr, strokovni tajnik. 46. Makso Sever, trgovec. 47. Leon Zor ž, kovinski strugar. 48. Josip Stegclj, stavec. 49. Lovro Jakomia, čevljar. 11. KOT NAMESTNIKI. Valentin Vrhunec, trgovski poslovod« ja. 2. Martin Dolenc, čevljar. 3. Ivan Pe« tek, višji železniški revident. 4. Dr. Emil Stare, odvetnik. 5. Ivan Remžgar, po« sestnik. 6. Vido Bratovi, trgovski pot« nik. 7. Alfonz Valand, strugar. 8. Inž. Alojzij 2umer, državni uradnik. 9. Ivan Eiletz, n a dspre vodnik. 10. Josip Marin« ko, sodnijski sluga. U. Hinko Glavan, delavec. 12. Jo6ip Fon. kretnik. 13. VI*. Politične beležke -f- Z volilnim isidnm ▼ Sloveniji se v obsežnem članku bavi glavni radikalski organ rešuje notranjepolitične probleme z isto energijo kakor doslej in se ne skriva za nikake megleno-frazerske komunikeje, opozicijski šefi pa konferirajo, se prerekajo, se razhnjajo in obljubljajo, da se bodo v kratkem zopet sestali. Oj te opozicijske tajnosti, ki o njih že vrabci čivkajo na strehah I -f- Infamne klevete, ki ao jih blokaški listi radi občutnega poraza Radičeve liste v varaždinskem okrožju nagromadili na predsednike tamošnjih volilnih odborov, niso ostale brez odgovora. Ker so b!o-kaški listi skoncentrirali svoj ogenj predvsem proti sodnikom, prinaša cRi-ječ» obsežne odgovore, v katerih napadeni (gg. Branko Svoboda, dr. Janko Bari-čevič in dr. Engelhardt) opisujejo radi-čevska blazna izzvania in radičerski divji srd nad množicami seljakov, ki so se pri teh volftvah svobodno in navduSpno opredelili za nosilca liste SDS. dr. Erizmana. Navedeni gospod ie izjavljajo, da bodo cilirali pred sodišče vse blokaške liste, ki so zagrešili izpade proti njim, ter da bodo prillkom sodne obravnave podali podrobne dokaze, kakšen teror so v varaždinskem okrožju izvajale podivjane radičevske mase. gajanja med krščanskimi socijalci in so-cijalnimi demokrati, da bi ti pristop li ali k sedanji vladni koaliciji ali pa strorili vlado skupno s krščanskimi socijalci. Za tako koalicijo, ki bi bila dovolj močna, da do kraja in brez obzira na levo in desno izvede ženevski pakt, se baje ogrevj zlasti sedanji kancelar dr. Ramek. — Samomor bivšega člana španskega dlrektorija. Daban. član prvega direktorija španskega ministrskega predsednika, generala Primio de Rivera, je izvršil v četrtek v Madridu samomor. Daban je bil eden izmed Štirih geceraiov, iz katerih je bil sestavljen prvi direktorij in ee je ba-vil posebno z ustanovitvijo milice po italijanskem faSistovskem vzgledu. Iz Primorja *Zaklan prešič na hrbtu — vzrok smrtt 281etni posestn;k Silvester Kariž s Katl-nare pri Trstu, ie pred par dnevi klal prešiča pri nekem znancu pri Mariji Magdalen! spodnji Ko je bil prešič zaklan, si ga ie oprtal ter se napotil ž njim domov. Breme pa je bilo tako težko, da je klavec s prešičem vred padel na tla ter se pri tem smrtnonevarno poškodoval. Prepeljali so ga sicer v bolnišnico, kjer pa je vsled težkih notranjih poškodb kmalu izdihnil * Davek na vino v korist uradniških plač. Italijanska vlada v Rimu pripravlja davkoplačevalcem novo breme. Obdačiti namerava konsum vina. Davek bo znašal deset stotink pri litru in izkupiček sc porabi za draginjske doklade državnim uradnikom. * Smrtna nesreča. V Miščekih ie granata ubila 631etncga Petra Markulina. Starec je šel s svojim bratom in nečaki na polje. Mlajši sorodniki so kopali na njivi, Peter pa je požigal travo in grmovje. V nekem grmu je vsled velike vročine eksplodirala granata ln raztrgala Petra na kose. Po štiriurnem trpljenju je Mar-kulin doma izdihniL * Ponarejeni papirji družbe Cosalich. Poročali smo že o ponarejenih akcijah tržaške družbe Oosulich. Stvar je vzbudila pred približno mesecem dni toliko prahu, da so zavodi, ki imajo v zalogi Co-sulicheve papirje, začeli preiskovati, če so te akcije pristne. Dve banki v Turinu sta prišli do žalostnega spoznanja, da Imata več ponarejenih delnic in da sta oškodovani za znatne vsote. Trgovski agent Leone v Turinu je nasedel sleparjem m je kupil za 18 tisoč lir ponarejenih papirjev. Neki menjalničar v Turinu pa je nakupil za 30 tisoč lir akcij, ki so vse ponarejene. Ker je prodaja teh ia onih delnic posredoval neki Tržačan, po imenu Lucchini, so uvedle pristojne oblasti proti njemu policijsko postopanje, ki pa je zaenkrat še brez uspeha. Mož ie namreč po posrečeni slepariji izginil iz Trsta. Orožniki ga zasledujejo. Sah !z demokratske stranke V sredo, dne 18. t. m. se vrši seja iz-vrševalnega odbora in nač©'«tva demokratske stranke oh 8. popoldne v prostorih Kazine I. nadstr. v LjnbljanL Plenarne seje krajevnih organizacij se rrše v sledečem vrstnem redu: V četrtek, dne 19 t. m. ob pol 8. zrečor na Studencn—Igu. Ob 8. zvečer v Kamniku. V petek, dne 20. t. m. ob pol 8. zvečer v Koroški Bell in v Dobruniah. V soboto, dce 2t. L m. ob j>oI 8. zvečer v Boh. Bistrici, v Kranju, na Vrhniki rza k. o. Vrhnika, Drenov grif), v Dol. Logatcu in v Smarci. Ustanovni občni zbor k. se vrši istega dne ob isti uri v Pre-serju v gostimi g. KoSirja. Vseh teh plenarnih sej se udeleže dele gati iz centrale. Po svetu — Dolarsko posojilo Poljski Kakor poročajo iz Varšave so bila poljska pogajanja za ameriško poso;ilo ugod.no zaključena. Poljska dobi pod ugodnimi pogoji 35 milijonov dolarjev ta takoj v gotovini izplačano. TekiMa enega leta dobi ie aadaljojfh 15 milijonov. _ O ustvaritvi velike koalicije v Avstriji živahno razpravljajo dunajski listi. Baje se vrše že dalj časa neslužbena po- TUBNIR MARIBOR : CELJE. V nedeljo se j« vršil v Mariboru šahovski turnir med šahovskima kluboma Maribor in Celje. Udeležili so s« ga naj-boljžl igralci obeh klubov. Od osmih partij so jih dobili Mariborčani sedem in pol. Zmagovalci šahovskega kluba Maribor so gg. Emil Kramer proti inž. Hahnu. Ostanek proti pro*. Brodarju, Peier proti Brezniku, Pire proti prof. Finku, Lukež proti Diehlu, Hočevar proti Šribarju, Ostapovič proti Grašerju. G. Kobilanski je remiziral proti Medicu. Turnirju je prisostvovalo več prijateljev šaha. * ALJEHINOVA SLEPA SI3IULTASKA Z 28 IGKALCL Prvega februarja t. L je igral šahovski mojster Aljehin v Parizu slepo simul-tanko z 28 igralcL Od igranih partij ja 22 dobil, tri 60 ostale remis, tri pa j« izgubil. I'ari5ki <.Matin> prinaša o produkciji daljše poročilo, iz katerega posnemamo: Feoomenalni Aljehin, svetovni šahovski mojster, je včeraj zabeležil novo nadvse &astno lavoriko: igral je slepo simultano 28 partij, ki jih je 22 odločil v svojo korist, od ostalih šest pa jih je polovice remiziral, polovico izgubil. Lagotuo zleknjen v nizkem naslonjaču, prekriianih nog je sedsl Aljehin, pred njim na mizi je stal nedotaknjen obed, za njim pa je polnil ozračje pritajen šepet na molk obsojen polne dvorane. Osemindvajset nasprotnikov! Vsak izmed njih je imel svojo povicžno armado ter dvanajst ur časa na razpolago, da zmaga ali umre. Bili so hrabri, v bojo preizkušeni nasprotniki. Okoli njih je neumorno hodil glasnik in gl.-sno naznanjal potezo vsakega izmed igralcev po vrstL Časa ta premišljevanje je imel vsakdo petindvajset minut; Aljehin pa je skoraj na vsako potezo odgovoril že v naslednjem hipu, puhaje kakor v taktu cigaretin dim v zrak. Bitka se je začela ob četrt na 6ede.m, ko je prvi pr olivni k opustil brezupni boj ter povzročil spontano ploskanje ta odobravanje Od tega trenutka dalje so se zmage vrstile brzo druga za drugo. Najlepši uspeb je zabeležil Aljehin med osmo in deseto uro zvečer: do«egel je v trna čnsu dece< zmag ta eno partijo remiziral. Potem je malce popustil, izgubil dve partiji, |>oslednj« tri pa je v velikem štilu v pol ure odločil v svojo korist, pri čemer je napovedal mat v štirih potezah. Ob prvih udarcih enajste ure je ostal Aljehin zmagovalec na bojnem polju, pobivši poslednjega nasprotnika — italijanski šahovski klub. Navdušen aplavz je pozdravil sijajno Aljehlnovo zmago. Počaščenje obrtniškega prvoboritelja E. Franchettija Ljubljana, 16. februarja. Ob mnogobrojni udeleibi delev.tov vseh obrtnih zadrug se jc vršila v nede« ijo v restavracijskih prostorih »Zvezde« avčana izročitev častne diplome pred« sudniku Zveze obrtnih zadrug gosp. E. Franchettiju. Slivnosti so se udeležili šef oddelka ministrstva trgovine in in* ;t> Turk, za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mari» g. Bizjaka v imenu celjskih obrtnikov, ravnatelja Obrtne banke C, Dolenca, ki je poudarjal zasluge E. Franchettija za ustanovitev Obrtne banke in njen raz= voj. V imenu gorenjskih podeželskih obrtnikov je častital F. Rabič z Jese* nic, nakar je, burno aklamiran Ivan Mohorič opisai delovanje E. Franchet« tija na gospodarsko e političnem polju z željo, da ostane kot bodritelj in vzor mlajši generaciji do uresničenja začrtaš nega gospodarskega programa našega obrtništva, ohranjen slovenskim obrtni* kom. Vidno ginjen se je slavljenec zalivaš lil za iskrene častitke te r apeliral na so» delovanje vseh, da dosežejo obrtniške težnje popolno zmago. Nadalje so v imenu strokovnih zadrug nazdravili jubilarju A. Gjud za zadrugo brivcev, Ivan Košak za zadrugo slikar* jev. Milko Krapeš za zadrugo urarjev Dve poslovni dobi je zastopal e. Pire v deželnem zboru kranjsko-škofjeloški volilni okraj. V ono dobo spada ustanovitev za Kranj in okolico neizmerno važnega vodovoda, za katerega se je bil boj celih 12 let, tako proti domačim, kakor tudi zunanjim nasprotnikom. 0 njegovem odločnem nastopu pri vseh 79 ugodno rešitev te zadeve v poštev prihajajočih kor-poracijah bi lahko napisali cele knjige. f>oru podpredsedn": Ivan Zadravcc, za , ;n ivan Rebek ml, za zadrugo ključar 2vezo obrtnih društev v Celju g. I. Biz« j ničarjev, F. Primožič, M. Oblak in drugi, jak., v imenu predsedstva Trgovske in j Včerajšnje slavje jc bila krasna revi* o! -ni.škc zbornice dr. Fran w indiseher, j ja 30=letnega dela nesebičnega borca E. 1 Franchettija za razvoj in napredek slo« venskega obrtništva; ostalo bo vsem udeležencem v iskrenem spominu ter slu žilo za vzpodbudo zvestim delavcem na polju obrtniških stanovskih organizacij irt strokovnega napredka. r,i Gremij trgovcev v Ljubljani načel* nik Fr. Stupica, za Gremij ljubljanske okolice načelnik F. Zebal, za Slovensko trgovsko društvo «Merkur» podpredsed» sik J. Kavčič ter načelniki in številni ■Jticgati ljubljanskih in podeželskih stro« kovnih obrtniš!.lh zadrug. Slavnostno diplomo sta izročila čast« Hcmu predsedniku podpredsednik Zveze F. Ravnikar ter odbornik F. Bernik, nas kar je nagovoril slavljenca v imenu ur 'ne občine ljubljanske dr. Dinko ?uc. V svojam i.agovoro je izrazil za« hvalo ljubljanskega mesta za njegovo požrtvovalno 18sletno sodelovanje v ir.estnem zastopstvu ter v raznih sekcis jah in odborih mestne uprave; omenjal -c dalje zlasti zasluge naprednega obrt« Bistva v borbi za poslovenjenje naših jTicst. Jos. Turk je častital slavijencu v iskrenih besedah v imenu Napred: "ga obrtnega društva ter mu želel, da ostane kot star izkušen prvoboritelj obrtniškega gibanja s svojim bogatim izkustvom oh.anjcn slovenskemu obrtništvu še oolgo vrsto let. V imenu hrvatske obrt« nc zveze je napil podpredsednik Oskar H-lnz. V krasnem govoru je opisal življenj« sko delovan je E. Franchettija in njegove zasluge na vseli panogah gospodarskega življenja v imenu predsedstva Trgovske in obrtniške zbornice dr. Fran VVindi« seher, ki je pesebno poudarjal težave prvih početkov organizacijskega v mestih in na deželi, ki pa jc ob žilavni vztrajnosti jubilarja rodilo obilne sa« se k kakor pomi:ljtn z Vso vne Ijiva trdnjava napredne in državne misli, mo posv..ti, novemu Je!u za gozdarski je v največ,i meri njegova zasluga In sad napredek kranjskega mesta. Trideset let njegovega skoraj 40letnega javnega de- neumorp„ga dclovan a v občinskem žalovanja. ........ . .„ „1 stopu ga je seznanilo z vsemi perečimi uril nrc se je rodil 17. februarja 1865 vpra$anji in potrebami mesta samega, ka-v Kranju, kot sin uglednega kranjskega kor ,udj me5Č3nstva. Llta I9|9. je bil ,z. trgovca in bivšega župana Metoda Pirca. vo,jen kranjsk:m župannm. Prva zasluga, Gimnazijo je študiral v Kranju in L ub- k;ltcro si jo je v ,cj dl)bj prid(,bil( je na_ Ijam. kjer je maturiral 1884., nakar se je kup stare hiše nekdanjih kranjskih pa-posvetil Pravniškemu študiju na dunaj- tricijcv za mcstnj rotovž- Nat0 jc zasno_ skem vseučilišču. Ravno ob absolutonju va, ob5iren načr, za i^ustrijalizacijo pa sta mu umrla oče in brat, vsled česar kranjskeKa mPSta. Pri(iQh)| je Vel:ko in-se je moral odpovedati nadaljnim študi- dustri kj cb(;ta b!tj n„ samo vir do_ jam ter prevzet, domačijo. 2e kot viso- hodkov mtstni občinj> temvee ^ dajala košolec se je posvečal javnemu delu. Te- meščanstvu in okoličanstvu tudi rednih daj ;e bil starodavni Kranj, kakor vsa \ in ,rajnjh zaslužkov. z brezprlmerno vne-druga slovenska mesta, nemško orijenti- mQ jc p,;dp:ral vsak er,spodarski pokret. ran. Več kot polovica prebivalstva se je • Nj je jnst;tucije> b(,disi nacjionalne, bod si priznavala nemškutarstvu Tudi na kranj- | Rosp()darske, ki ne bi nosila v sebi mar-skem rotovžu je še vladal nemški uradni kantneRa de)a Cirila Pirca K temu šte- jezik. | Jemo predvsem povečanje pomepja kranj Kot navdušen Slovan je pričel Pire z' ske lncstne oMine s prikPuč tvij. Gašte- vsem mladeniškim ognjem bodriti zaspano prebivalstvo in ea dramiti k naci-jonalni zavesti. Nepcp:sno težka in trnje- ja in železniške postaje z Onrenjo Savo. Pri vsem tem pa je imel Ciril Pire neprestano pred očmi, da nc sme vsled re- va pot je dajala njegovim brezprimernim j ali2acije svo ih R0Spndarskih načrtov ni- naporom le počasen uspeh. Ta se je pokazal najpreje pri volitvah v kranjski deželni zbor leta 1890., ko je po njegovi in zaslugi njegovih pobornikov zmagal tedaj nad nemškim kandidatom slovenski notar Viktor Glohočnik. S tem dnem se je razvoj kranjskega mesta prei,krenil v ti za paro obremeniti mestne občine in meščanstva. Uspelo mu je provesti vse te načrte tako, da je kranjska mestna občina danes morda edina v Sloveniji ali celo v Jugoslaviji, ki se la'iko ponaša s tem, da ni naredila v p->v( jn' dobi ne samo nobenega novega dolga temveč da je kljub novim investicijam odplačala sta- je nasprotnik ali somišljenik. Samo človeško stališče mn je bilo vedno mero-dajno. ln tako je mož dočakal v popolni sve-žosti duha in telesa svoj 60. rojstni dan. Kranjsko meščanstvo pa brez razlike prepričanja želi, da mu ostane kot tak ohranjen še dolga leta v blagor in korist vsem, dobro vedoč, da mesto Kranj ne bo imelo kmalu župana, ki bi ga mogel nadomestiti ali celo doseči. Imenom vsega meščanstva, vseh prijateljev in somišljenikov najiskreneje čestitamo jubilantu k dosedanjim uspehom, z vročo željo, da bi mu bilo usojeno še ri«lga leta uživati sadove svojega dela. Nečnvenn duhovniško nasilje pri pogreba Slov. Bistrica, 16. februarja. D-nes se je vršil ob veličastni udeležbi mestnega in okoliškega prebivalstva pogreb vrlega naprednjaka in nacijonalista gosp. Lojzeta Pinterja, sina veletrgovca v Slov. B;strici. V b-ojtt so se udeležilo pocrreba iz oko-'icc in Maribora deputacije Sokola in Orjnne. Ko bi se imel pričeti pogreb, ie rnani politični hujskač dekan Cerjak poslal pošto, da duhovščina ne pojile s pogrebom, če se ne odstranijo Orju-nj»«i Na intervencijo gg. dr. Pučnika, trgovca Ferda Pinterja in dr. Snuder-Is je kaplan Stiper izjavil, da sta s kaplanom Solincem v tem solidarna, da bo pogreb al' cerkven z duhovščino ali pa z Orjuno brez duhovščine. Na predočbo, da so v smrti vsi enaki in da je pred smrtjo vse odpuščeno, je zjavn kaplan Sti[>er: »Ali mi ne spadamo skupaj!«, se ohrnil in odšel. Dekan Cerjak pa je rekel, da gre za pogrebom le pod pogoji m, da dr. Pučnik ne bo govoril ob srobu. kaplanov pa da baje ne bo Vse to so izjavili duhovniki cinično in pri tem skomignil z rameni. TVputncija pa je bili odločena, da pusti pocreb brez takih duhovnik,o- ' ot pa Orinnnše. Le z ozirom na ro, Ve!iča.«tne more premagati sovraštva. Poknn Cerjak io oni, ki je tri ■Ini [>oprej ignoriral vabilo k odlikovanju svojega duhrvnPTa ^obrata gosp ?ur>pi'-n š^gnle ra Pra^erskem Kino ^Ljubljanski dvor" Telefon 730. 892* Danes zadniii: Ciganke ljuba? je vroča Predstave ob 4., V, 6., V, 8. ia 9. rl dolg in znižala občinske di klade, tako da je danes brez vsakih bremen. Kakor je bilo njegovo delo blagonosno za ohčir.i, tr.kc je bilo tudi za najrazlič- v naciionalnem pogledu in v ozirih brez- j neifa n^odna društva v koj^h e zavzc-„,;„„____..*_»..„..„)____.i _____________.i ma! prei^edniška mesta in ki so mu v drug<, smer in je meščanstvo čim dalje gazda in podpredsednik Zveze gostilni« ! bolj uvidevalo pravilno pot, ki mu jo je carskih zadrug je izrazi! svoje častitke j kazal mladi narodni borec, današnji 60-Fran Krapež, nakar je v markantnih be« j letnik Ciril Ptc. Tcknm desetletij mu je sedah podpredsednik »Merkurja« J. Kav« uspelo Iz nekdaj narodno nezavednega čič slabil jubilarja kot tihega, skromne. Kran a ustvariti meščanstvo, ki je lahko ga in nesebičnega delavca in kremenit značaj. ! primerne požrtvovalnosti ter samozavest! , ■ i -i Nato so se vrstili še pozdravni govori I vzgled vsaki slovenski postojanki. i zna',pr 'nan,a 'lvale?noS'1 na.kl"n,,a _____| najvišia sveja odlikovanja. V priznanje za svoje tiho in zaslužno delovanje je bil pred kratkim tudi odlikovan v redom sv. Save, 3. stepi na. Jubikint pa ni le nož, ki dela na nacijonalnem. gospodarskem in karikativnem pi prlšču, ampak ima tudi srce za vse trpeče. S svojim vp!i vom, besedo in dejanjem je utiral pot vsakomur, ki se je zatekel k n emu za poinoč in pri tem ni nikdar vprašal, ali ELITNI KINO MATICA Program 17.. 18. in 19. februarja m?'' It. del. Fem Andra-filma „SKH V .OSTNA ČftMA MASftA" Dogodk' iu zspieiiaji □ ipetuzaaimire vaeNne Beg ka^ujrocev iu osvete • alamuria itd. Predstave od: «/,4., 5., 7. in «,,9. j O^ii z^or Splošnega tens^esa društva. V nedpljo dopnldne se je vršil v društvenem prostoru na Rimski cesti, XIX. občni zbor Splošnega ženskega diuštva v Ljubljani. Prrdsclnica ga. F r a n j a dr. Tavčarjeva se je v kratkem pozdravnem naffovoru spr>m njnla s toplimi tiesedami med letom umrl h članic in na-crliišala- da je dnse-rlo druitvo posebno na karitativnem polju jako lep« uspehe. Iz tajnUkora poročila gospe Marinke Govekarjeve e razv dno. da je t>i!o društveno delovan'e v preteklem letu 7.elo agilno in uspo-no. Društvo se je zavr.finaio 7lasti za reformo ženskega li-ceja. ki se je irprememl v praktično žensko tealno R mnnzijo. l^p uspeh Je imela tudi dobrodp'na akciia za javno žen«ko bolnišnico v Ljutiljani. Društvo je sklica- lo v to svrho poseben sestaJiek, na katerem se je sklepalo o pomoči naši ženski bolnici. Zanimivo je, da so se udeležili sestanka zastopniki in zastopnice vseh 9 naprednih društev, dočim se 4 klerikalna društva sploh niso odzvala vabilo. Društvo je nabralo za žensko bolnišnic® 61 rjuh, 61 srajc, 235 plenic, 174 otroških srajc, 40 m šifona ter mnogo drugega perila. Uspešno je bilo tudi društveno prosvetno delo Članice so imele več predavanj na deželi, na ljubljanski šent akobski Soli pa je društveni odbor priredil ciklus javnih predavanj iz zdravniške vede. Predavala je ga. dr. Simecova. načelniea bakteriološke stanice o nalezljivih boleznih in njih povzročiteljih. V jeseni se je preuredila in deloma renovirala društvena knjižnica. Društvo je sodelovalo dalje pri razstavi ob priliki kongresa ženske Male antante od 29. oktobra do 2. novembra v Beopradu in razstavilo lepe foto-' grafije svoje knjižnice ter razne knjige slovenskih pisateljic in pesnic. V programu za bodoče leto pa ima društvo rarsta-vo »Juposlovenska žena». Blagajniško poročilo je podala gospa Ivanka Leskove c. Društvo je imelo 32.120 Din dohodkov in 27.710 Din izdatkov. Pri volitvah je bi! izvoljen sledeči odbor: Marija Bajt, Ela Berbuč, Otilija Bračko, Darinka Bukovec, Vera Fischer, Minka Govekar, Maša Grom. Mara Hille, Lea Kobal, Julija Kutih, Vida Lapajne, Ivanka Leskovec. Marjanca Liridtncr, Mila Prunk. Franja Tavčar, Marija Trdina, Milka Umberger, Romana Vašlč, Marija Vrčoa, Vita Zupančič in Jakobina 2itek. Pregled poseta planinskih koč v letu 1924 Zadnja številka »Planinskega vestnikar prinaša Izčrpen pregled poseta planinskih koč SPU.. ki so bile v oskrb! Osrednjega odbora SPD. v Ljubljani. Društvo je v preteklem !etu oskrbovalo 19 planinskih postojank, ki so bile vse prav dobro obiskane. Iz skrbno sestavljenih statističnih podatkov je razvidno, da je bil turistov-ski promet največji v triglavskih kočah in v Kamniški Bistrici. V času od 1. januarja do 1. dccembra je pusetilo: Hotel J »Zlatorog. v Bohinju 929 oseb, hotel »Sv. Janez« v Boh in u 464, Triglavski dom na Kredarici 2521, Aljažev dom v Vratih 3294. Staničcvo kočo 1177, Aleksandrov dom pod Triglavom 1748, Vodnikovo kočo 888, Malnerjevo kočo pod Črno prstjo 226, Orožnovo kočo pod Črno Prstjo 437. Erjavčevo kočo na Vršiču 1033, Kadilni-kovo kočo vrh Celice 1429. Spodnjo kočo na Golici I8S3, Češko kočo na Ravneh 644, Coizovo kočo na Kckrskem sedlu ! 1070, kočo v Kamniški Bfstrici 3355, kočo m Kamniškem sedlu 1700, kočo na Veliki Planini 1131 oseb in kočo pri Triglavskih jezerih 1474 oseb. Za Križko kočo na Krvavcu še niso zbrani podatki. Med turisti, ki so posečali te naše lepe gorske postojanke, je bilo po narodnosti, oz. državljinstvu: Slovencev 19.864, Hrvatov 2/99, Srbov 1702, Cehov 678, Avstrijcev 344, Italijanov 3.'2, Nemcev 57. Angležev 58, Francozov 22 in ostalih 42. V cclcm je posetilo planinske koče 25.403 oseb, kar je vsekakor zelo lepo število. Omeniti moramo, da so bile vse koče prav dobro oskrbovane in so nudile trudnemu turistu v vsakem oziru potrebno zavetišče Upati je, da se bo število po-sctnlkov nalnš planinskih koč odslej vsako letu stalno množilo, kar bo za bilanco našsga turistovskega prometa, a tudi našega narodnega gospodarstva, vsekakor vel kega pomena. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Vdova Bo^Iinka Ljubljanska drama. Torek, 17.: Zaprto. Sreda, IS.: »Cyrano de Bergtrac«. A. | Četrtek, 19.: »Pepeltih«. C. Petek, 20.: »Vdova Rošlinka«. Premijcra.! Izv. Ljubljanska opera. Torek, 17.: »Trubadur«. D. Sreda, 18.: »Smrtna tarantela« in k.-iak teristični plesi. E. Četrtek, 19.: »Don Juan«. F. Petek, 20.: Zaprto. Celjsko gledališče. Torek, 17.: »Veronika I)eseniška». Abon Mariborsko gledališče. Torek, 17.: »Vdova Rošlinka«. A. Kuponi.! Sreda, 18.: »M gnon«. E. (Kuponi). Četrtek, 19.: »Pri čaju«. C. (Kuponi) Zadnjič v sezoni. Prihodnja premijera v Ijnbljanski drami bo v petek 20. L m. Uprizori se Cvetko Golarjeva komedija. m. Na podlagi ovadbe neke privatne osebe je bila proti delniški družbi M. V. v Zagrebu uvedena p* iskava, ki je do-g"il.i, da je družba zatajila na neposrednih davkih vsoto 1,141656 dinarjev, na lavku na poslovni promet pa 745.308 dinarjev. Ker je družba takoj priznala krivdo in prosila, naj bi država opustila do-hodarstveno kazensko postopanje, je finančno ministrstvo izjemoma dovolilo, da se opvsti kj-zens^o postopanje, a le pod pogojem, da pleča drurba razen zatafe-nega davka še denarno globo v znesku 4.R6R.200 dinarjev. V finančnem ministr- umrla ga. Julijana Oset, roj. Novak, soproga veletrgovca Fr. Oseta. Blaga žena, vzorna gospodinja in dobra mati je bila znana in spoštovana po vsej Savinjski dolini. Pogreb bo v četrtek dopoldne. — V Ljubljani je preminula včeraj v 72. letu starosli g. Marija Korač. Žalni sprevod se bo vršil v sredo ob 4. popoldne H Starega trga št. 7 na pokopališče pri Sv. Križu. — V Poljčanah je umrla včeraj zjutraj v visoki starosti 82 le! gospa Apolonija Vole, roj. Valentinič, učiteljeva vdova. Njene zemske ostanke polože v sredo ob 4. popoldne k večnemu počitku. — V Vojniku je "mrl v nedeljo upokojeni tamkajšnji upravitelj državne hiralnice g. Franc Hribcrnik, mož poštenjak in vesten uradnik. Pogreb bo danes v Vojniku. — Isti dan je preminul v Vojniku 81 let star g. Roman Henn, pred vojno dolgoleten vojniški župan. Dasi Nemec je bil vsled svoje pravičnosti spoštovan tudi v slovenskih krogih, Bil je soustanovitelj kopališča Radenci. — Vsem blagopokojnim časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Literarna zapu5?ira dr. Klementa Jusja. Prošli teden je prispel v Solkan vseučiliščni profesor dr. Veber Iz Ljubljane, da uredi literarno-filozofsko zapuščino v preteklem poletju na Triglavu ponesrečenega dr. Klementa Juga, kalero namerava poter/i izdati v tisku. Dr. Veber je štel dr. Juga jed najboljše izmed v »cboto dne 21. februarja v Kranja svojih učencev. i velika. 88V. • 800 letnica zetskega kneza Vladimira, j V ministrstvu ver se pripravlja program ; za veliko narodno proslavo 800 letnice smrti zetskega kneza Vladimira, ki je bil nja Zupane, usmiljcnka, 28 let. — Anica Vrenk. re« jenka, 7 mesecev. — Frančiška Urck, vdova troov. poslovodte. 55 let. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Prošli teden sc je rodilo v Ljubljani 29 otrok (9 moškega in 20 ženskega spola), med temi 1 mrtvorojenec, umrlo pa je 7 moških in 12 žensk, skupaj torej 19 oseb in aicer; 7 oseb vs'ed bolezni na srcu, 3 za jetiko, 2 vsled ostarc'osti, 2 za prirojeno slabostjo, 1 za ošpicami, 1 7* pljučnico, 2 vr':d bolezni na sopilih, 1 oseba pa je izvršila samomor. L'med umriih je hi'o 6 oseb starih nad 70 let. Na na'cz!jivih boeznih je obolelo 17 oseh: 14 na ošpicah, 2 na duš'jivem kaS» Iju in 1 na vraničnem prisadu, u— Male tatvine. Na zabavi v Narod« stvu se je dognalo, da so še tudi «lruge'nem domu dnc n t> m ■ bil ukra(!en družbe na Hrvatskem in v Slavoniji za- j kro:aiu Makju Nečimcrju noy siv kl0, tajile znatne vsote državnih davkov. Takolbuki vredcn H0 Din _ Dre n t m. je bila neka delniška družba v Našicah obeojena na denarno globo v znesku 2,000.000 D!n. Preiskava proti nekaterim drugim družbam je še v teka * Tihotapska afera a svilo. Kakor smo svojedobno poročali, so pred tedni v Zagrebu in v Sarajevu prišli na sled tihotapstvu, ki se je vršilo na ta način, da se je v špecijalno za tihotapetvo napravljenih železnih blagajnah utibotapljala svila v našo drživo. Krivca sta bila Josip Kamhi in Geza Daoon na Dunaju. V soboto sta bila od sarajevske carlname obsojena rsak na denarno globo v znesku 80 854 dinarjev, v slučaju neizterljivosti pa na eno leto zapora. soHolska mošMa umorjen od"macedonskega carja Irana | T v,eh Prostorih Harodne;* doma. Saint-Saensa, Beethovena ln Dvofnka. Koncert je bil gotovo eden najlepših letošnje sezije in mnogoštevilno občinstvo je sprejelo in aklamiralo umetnike na prav prisrčen način. Natančnejšo poročilo priobčimo jutri. Otvoritvena predstava Marijonctnega gledališča t . V nedeljo popoldne 9e je vršila v Ijubljnnski tMladiki* otvoritvena predstava Marijonetnega gledališča. Zavod se nahaja v telovadnih prostorih društva ot lutk iz Mestnega doma v »Mladiko* ter Pocei-jevo igro lar najcenejši stroj za rodbino in obrt. — Nadonieetui deli za vse ttioie. 67« j. GOREČ, LJUBLJANA pallča Ljobl janske kreditne banke. ha so dobili vsi manjše ali večje poškod« bc na glavi, vratu ali ramah, vendr. tež« ko poškodovan ni bil nihče. Pri avtomo« bilu je ostal motor nepoškodovan. Ra« njenci so dobili prvo pomoč v bližnji bolnici. Izredna sreča je, da niso do« speli stroji nekaj trenutkov poprej, pred no so pot..jki mogli rapustiti avto, sicer b: postala lahko nezgoda zanje usode« poln«. a— Kronika. Policija je aretirala dva republikanca, ki sta v alkoholnem raz« položenju klicala republiki in Radiču ter razgrajala po mestu. — V soboto dne 21. t m. priredi Sokol v vseh prostorih Narodnega doma sokolsko maškerado. a— Predpustna. V soboto so najeli tri« je lahkoživci kočijaža, da jih popelje v Studence. Ko pa je kočijaž pripeljal do gostilne Senica, je opazil, da so potniki med tem zapustili njegovo prijazno ko« čijo, ne da bi poravnali račun. Isti večer so morali te tri lahkoživce aretirati na podoficirskem plesu, ker so se stepli za« radi dekleta. Fz Cel? a o— Na dtžavni realni gimnaziji v Ce« Iju je bil zaključek prvega tečaja v so« boto dne 14. t. m. Od 314 učencev (med temi 42 deklic) je dobila nepovoljni red ena tretjina vseh dijakov. Ker pa je med temi nad polovico takih, ki imajo samo iz enega ali iz dveh predmetov nepo« voljni rod in dobijo v Jrugem tečaju vsled tega ponavljalni izpit, jc pričaka vati koncem šolskega leta že z ozirom na rednejši šolski pouk, kakor ie bil v prvem tečaju, mnogo ugodnejših uspe« hov. Zelo slabo vpliva na napredek učen cev med drugim tudi to, da se dobra tretjina dijakov vozi domov, da pa je zveza, zlasti ob jutranjih urah iz Savinj« ske doline skrajno neu;*->dna. e— Pesnik g. Oton Zupančič prispe danes v torek s popol 'anskim vlakom ob pol 15. uri iz Ljubljane v Celje, da prisostvuje premijeri »Veronike Dese« niške» na celjskem odru. Celjsko občin« stvo mu namerava prirediti prisrčen sp rejem. e— Predavanje o zgocevini in današ« njem stanju Sokolstva v Češkoslovaški se vrši v sredo dne 18. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Že ia zanimanja do bratov Cehov je pričako« vati lepe udeležbe članov in članic So« kola, a tudi drugega občinstva. Obvest Io Podpisana tvrdka obvešča vse dosedanje odjemalce, kakor druge, da moj dosedanji potnik t- Ivo Pavšič ni več v moji službi in tako nima pravo spre.emati naročila ln ne kasirati. Toliko javnosti v vednost Miloš škerbic manufakturna trgovina In izdelava oblek slavna trgovina Trbovlje, podružnica Zagorje. Poslano Podpisani prosi za naslednje podatke*. 1.) Katero podjet.e ima inozemskega elektrotehnika, odnosno obratovodjo zaposlenega? 2.) Naslov mozemca. 3.) Kdaj jc dobil dotičnl dovoljenje za bivanje ln zaposlen je v dotičnem obratu? Vabim delavske zaupnike in posamezc s prošnjo, podpisanemu sporočiti. Ravnatelj M. Rozman, Zidani most <3j* ' '-f;-' "1-^riJ:", v-: V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes za vedno zapustila naša predobra soproga in nad vr,e ljubljena nepozabna mamica, tašča in svakinja, gospa Julijana Oset po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 57. letu starosti. Pogreb nepozabne, ljubljene pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 19. t. m. ob 10. dop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi. Bodi ji ohranjen časten spomin! VRANSKO, dne 16. februarja 1925. Žalujoči ostali. in sveta Demonstracije v dunajski operni in koncertni dvorani Pri nas netemperamentnih lenuhih se redkokdaj pripeti, da bi doživeli v gledališču demonstracije. Pri južnjakib pa se take reči prav pogostoma dogajajo. V Italiji in Španiji, kjer je gledališko občinstvo bolj vroče nego hladne krvi, sprejema svoje ljubljence na odru z viharnimi aplavzi, nesimpatične pevce pa kratkomalo izžvižga. Na o ler letijo ob takih priložnotih gnile pomaranče in citrone, jajca in slični predmeti. DunajČani, ki veljajo za dostojne ljudi, katerim je obzirnost že v krvi, pa eo ne glede na ozire v soboto zvečer j uredili na dveh mestih, ki sta josve-čeni Muzam, demonstracije protestnega značaja. Prva žrtev demonstra -to«. j<; bil rrani dunajski komponist, t VV. Kcrngoia. Dirigiral je v drži*jii oiwrf predstavo svoje opere Na enkrat so se oglasili klici: »Dol ž njim!* Posebno sta se vznemirjali ga Idrija ir ob takih prilikah vedno na-vdušeiio stojišče. Nemir je bil tolikšen, da je Gnala poseči vmes policija Detektivi. ki so bili pozvani z b'"Žnjt-6tražnice, so se pomešali med nezadovoljno občinstvo in so demonstranta kratkomalo postavili na hladno, kjer sc se slednji pomirili. Skladatelj Korn-gcld pa je dirigiral svojo opero dalje in je prišel po končani predstavi n-' od^r, kjer so ga njegovi ožji pristaši navdušeno pozdravljali. Demonstracije so nastale radi Straussovega konflikta z državno opero, Korngold velja namreč za spletkarja proti Straussu, česar dunajska publika ne odobrava. Druga dmeonstracija se je vršila sko-ro istočasno v dvorani »Musikvereina*, kjer so imeli dunajski filharmoniki generalno skušnjo pod taktirko ravnatelja Franca Schalka. Generalka je bila javna in se jo je smel proti primerni vstopnini udeležiti vsakdo. Ko so za-doneli prvi zvoki Stravinskega skladbe »Sacre du printemps*, je nastal v dvorani tak vrižč, sikanje in eeptanje. da je godba orkestra popolrnoma utonila v splošnem tumultu. Občinstvo je bilo nezadovoljno s kompozicijo in je hotelo s tem preprečiti izvajanje ime novanega dela. Tudi tu je posegla vmes policija, ki je začela izpraznje-vati dvorano. Dirigent Schalk pa se je držal prav hrabro in je vodil generalko pogumno do konca, ne da bi za en sam hip odložil taktirko. Jugoslovenski pustolovec svetovnega kalibra Te dni so pripeljali iz Skoplja v Beograd prevaranta Josipa Pinta, pustolovca, ki je zagrešil toliko slepar stev in škandalov, da mu gre po pravici naslov avanturista svetovnega kalibra. Pkito je rodom Beograjčan. Svojo prevaran tek o karijero je začel 1. 1921. Takrat se je začel izdajati za rezervnega oficirja, za advokata in novinarja, za inženjeria in doktorja prava. Da je lažje uspeval s svojimi nakanami, si je dal natisniti vizitko »Dr. Josip Pin-to, odvetnik in novinar, Beograd*. Napis je bil sestavljen v francoskem jeziku. Pinto si je izmislil tudi stanovanje in telefonsko številko, dasi ni imel niti sobe niti telefona. Če ga je kdo vprašal, kje stanuje, je povedal, da Ima stanovanje v lastni hiši. Za to lastno hišo pa je označeval neko trgovino v Knez Mihajlovi ulici. Tudi telefonsko številko si je izposodil, in sicer od hotela »Astorija*. Nekaj časa je hodil Pinto po Beogradu, ko pa so oblasti videle, kaj dela, so ga zaprle. Prišedši iz ječe pa se je oo«Ioval legitimacijo egiptovske vlade, da je jugoslovenski novinar in da mu morajo oblasti iti povsod na roko. Sedaj si predstavimo nadaljno predrznost tega pustolovca. Z izstavljeno legitimacijo je Pinto odpotoval v Lu-ksor, da tam prisostvuje svečanemu otvarjanju Tutankamnove grobnice v Dolini kraljev. Dospevši na mesto, se je fotografiral z vsemi pravimi dopisniki evropskih listov. Živel je 10 dni kot gost egiptovske vlade na njene 3troške in potem jo je zopet pobrisal dalje. Izvohal je dalje, da je prišla za njim tiralica iz Kaira Ker pa je bi! beg po tujih krajih zelo nesiguren. se je odločil slepar, da jo udari kolikor mogoče daleč. Posrečilo se mu je ref priti čez Sueški prekop in doseči Jeruzalem. Jeruzalemski židje pa mil niso hoteli nasesti. Zaprli so ga v temnico, a Pinto jim je pobegni! iz ječe in se podal v Sirijo. Tam se je najprej ustavil v mestu Alet. iz Aieta je odšel v Bnmbek. iz Bambeka. kjer je »studi kodnevnih zasliševanjih se ie končno uve-ril preiskovalni sodnik, da ima Dvoraček tudi to dvojico na vesti. Posledica tega razkritja bo, da bo zopet nekaj novih aretacij. Oovorice, da je 461etni Josip Kment X Junaški pes. Poročali smo že o veliki nesreči, ki je zadela mesto Nome na Aljaski, kjer je izbruhnila epidemična da vi ca. Ker so nastali v istem času hudi viharji, je bilo nemogoče prinesti mestu pomoč. Aeroplani in psi so med seboj tekmovali, kdo bo prvi nesrečnikom pomogel. Zmagali so, kakor je našim čitateljem znano, psi. Največje zasluge na tem ima junaški pes BaJto, ki kljub silnim viharjem in zametom ni zašel in dospel prvi na cilj. Danes pa mesto Nome žaluje. Zakaj u botri Balto, ki so mu zmrznile tace, je kljub najskrbnejši postrežbi podlegel težkim naporom. Kakor po-ročajio zdaj ameriški listi nameravajo hvaležni meščani postaviti zvestemu psu spomenik. X Čudežna deklica. V neko malo vas na Španskem roma že par tednov na tisoče ljudi. Neka kmečka deklica, ki je že več mesecev bolna na pljučih, je naenkrat pokazala znanje, ki ga imajo navadno le izredno talentirani in naobražsni možje. Že več časa pridiga deklica množici. Id pred njo po-kleka. Čudno je, da so deklico že enkrat proglasili za mrtvo in se je pri posrrehu malo pred ftokopaliSčem na enkrat zbudila k življenju v neizmere •»trah vseh pogrebcev. Od tedaj razvija dekle naravnost nadčloveške telesne in duševne moči. Govori tekoč? latinski, dasi prej baje še materinščine ni dobro poznala. To vest posnemamo iz francoskih listov, katerim prepuščamo tndi vso odgovornost za njeno resničnost. Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani V nedeljo se Je vršil v sejni dvorani | 1924. pa je naslednje: Ootovina v blagaj-Zveze trgovskih gremijev občni zbor nI 1319.28 Din, Poštno-čekovni zavod 100 Zveze obrtnih zadrug, ki ga je otvoril Din, dolžniki: na zvezni dokladi za 1923. zvezni preds.Jnik g. Engelbert Pranchet- J 8760 Din, na zvezini dokladi na 1924. ti ter pozdravil navzoče, med njimi: gg. zastopnike Trzovske In obrtniške zbornice v ijubljanl dr. Frana VVindischerja, Mohoriča, dr. Plessa, dr. Pretnarja ter F. Žagarja; zastopnike Saveza hrvatskih obrtnika iz Zagreba: podpredsednika Oskarja Heinza, Milana Rosenberga I. dr. Ante Romaca; zastopnika Trgovskega društva »Merkur*, podpredsednika Kavčiča, zastopnika trgovskega gremija v Ljubljani g. Zehala Za njim je tajnik g. Kaiser prečital obširno poročilo o poslovanju zveze v minulem letu. Iz poročila posnemamo v glavnem: Koncem leta je bilo v ljubljanski oblasti 72 zadrug. Na novo sta se tekom leta ustanovili: Obrtna zadruga lesnih strok v St. Vidu in Steklarska obrtna zadruga ral*" razvaline"*Jupitrovega ! f« cel° Slovenijo v Celju Zadruga čev- se je podal v Beicuth. Tu je za jahal !'ar,ev v Lj,ublja/" Je, razf.'r,la svo| de , osla in se pMa! na izlet v neko pušča- kro« na sodni okra' Ljubljana, svoj delo-; vo. Na tej poti se je seznanil tudi z neko rlevojko iz Libana. 16.220 Din. Inventar 5908.50 Din, dolg pri Obrtni banki 7600 Din, tako da znaša zvezino premoženje z dne 31. decembra 1924. 24.707.78 Din. Računski zaključek je bil soglasno odobren. O. Bernik je k računskemu zaključku predlagal, da naj zveza vse dolžnike, ki še dolgu.cjo zvezino doklado, opomni na plačilo; če bi pa tudi to ostalo brezuspešno, naj doklado izterja upravnim potom. Poročal je nadalje, da je računske knjige in priloge pregledala, na prošnjo zve-zinega načelstva, obrtna oblast potom mestnega knjigovodstva. Obrtna oblast je našli vse v popolnem redu. Predlagal je končno, da naj občni zbor podeli na-čelstvu absolutorij. Predlogi g. Bernika so bili soglasno sprejeti. solil na daljše obroke In sklene prosit! Trgovsko in obrtniško zbornico za po-sredovanje v ta namen, da se v poslovanju o kreditih za obrtnike pri Narodni banki privzame kot posrednike denarne zavode, Li obečavajo gojiti obrtniške kredite. Zvezni podpredsednik g. Ravnikar j« nato poročal o bolniški blagajni samostojnih mojstrov. Po izčrpnem poročilu o ustroju te blagajne je referent predlagal: 1.) da se poveri zvezino načelstvo, da v okvira blagajničnih pravil izvede organizacijo bolniške blagajne, ustanovi potrebne poslovalnice, založi potrebne tiskovine itd. in prične z delovan.em 1. julija t L ali vsaj 1. januarja 1926.; 2.) da skliče, čim se priglasi 500 članov, ustanovni občni zbor bolniške blagajne; 3.) da stopi v stik z bolniško blagajno samostojnih mojstrov v Ljubljani glede morebitne fuzije z zamišljeno novo blagajno; 4.) da se po oblasti zvezino načelstvo, da pošlje strokovnjaka v inozemstvo, ki bi tam proučil ustroje stičnih ustanov. G. Zadravec pozdravlja ustanovitev bla gajne, iskreno želi v tem pogledu glede te institucije skupnega delovaaja mariborske in ljubljanske zveze m prosi na] bi se interesi obeh zvez v pravilih enako upoštevali. V debato so posegli: gg. Po-lak, Bizjak, Ravnikar, Rebek. Končno je bil sprejet predlog g. Ravnikarja s spremembami, ki jih je stavil g. Žagar. Zvezni predsednik g. Engelbert Frati-chetti je pridal nato daljši referat o obligatornem pristopu zadrug k zvezi. Predlog se je sogiasno sprejel. Volitev novega načelstva. Sklenilo se je, da se voli po vzklicu. Na predlog g. podnačelnika Ravnikarja so se soglasno izvolili v novo načelstvo: Franchetti Engtibcrt. Ljubljana; Ravnikar Franc, tesarski mojster. Ljubljana; Oblak Matej, čevljarski mojster, Ljubljana; Kersnič Ivan, krojaški mojster, LJubljana; Babnik Jakob, instalater, Ljubljana; Breskvar Ivan, ključavničar, Ljubljana; Primožič Perdo, mizarski mojster; Ljubljana; Speletič Štefan, soboslikarski mojster, Ljubljana; Bernik Ivan, mizarski mojster, Ljubljana; Sluga Ivan, tapetnik, LJubljana; Krapež Milko, urarski mojster Ljubljana; Mihelčič Ivan, elektrotehnik, Ljubljana; Cašpa Ivan, čevljarski mojster Ribnica; Gogala Ivan, krojaški mojster, Jesenice; Kuhar RudolI, mizarski mojster, Mokronog; Ogrič Filip, zobotehnik, namestniki: Zaje Franc, brivski mojster, Ljubljana; Gayer Rudolf, ključavn. mojster, Ljubljana; More Emil, sodavlčar, Ljubljana; Vidmar Karoi pekovski mojster, Ljubljana; Urbančič Valentin, kovaški mojster, Ljubljana; Šimenc Anton, ščetarski mojster, Ljubljana; Skrabec Franc, krojaški mojster, Ribnica; Janša J, čevljarski mojster, Jesenice. Načelnik čevljarske zadruge v Ljubljani g. Oblak govori o težkem položaju čevljarske obrti in o slabih perspektivah te stroke za bodočnost. Predlaga, da bi zveza sklicala zborovanje, na katerem bl se naj podrobneje razpravljalo o težnjah čevljarske stroke in sklepalo o merah za ola.šanje položaja. G. Franchetti se strinja s tem predlogom in pripomni, da bi bilo koristno sklicati taka zborovanja tudi za vse druge stroke. Izvolitev Engelberta Franchettlja za častnega načelnika. Zvezni podnačelnik g. Ravnikar Je t izbranih besedah slavil izredne zasluge ki si jih je stekel zvezni načelnik g. Engelbert Franchetti s svojim neumornim, nesebičnim in vztrajnim delovanjem na Proračun za leto 1925. G. zvezni načelnik je nato prečital pro račun za leto 1925. Ta proračun izkazu- organizacijskem polju celokupnega naše-, „ , . . so se dodelili Zadrug, tapet- upravn, stro4kj 3500 Din> doig pri Obrtni j voizvoljenemu častnemu predsedniku: v govih medenih mesecev konec. kajt; nikov' PrePr°8arlev itd. v Ljubljani. Mi- bankl 7600 Din ter ntpret]videni izdatki imenu ministrstva trgovine in industrije v beograjski glavnjači ne pitajo vaga- nlstrstvo trgovine in industrije Je Izločilo, ^ Din; skupaj 58JU0 Lanskoletni pro- g. dr. R. Marn, v imenu štajerskega obrt- bundov Pintove sorte z mlekom, rožiči bt Jan.ž °.kol|Sa Produl tošnjj ,900 Din nižji Krjtje proračuna ža hrvatskih obrtnika g. Heinz, v imena " Zadrugi svobodnih rokodelskih in dopu- ,e v zaostaij zvezini dokladi za 1923. in trgovske in obrtniške zbornice g. tajnik ščenih obrtov v Mokronogu. V sejah načelstva se .e razpravljalo med drugim tudi o naslednjih važnejših zadevah: o ureditvi vajeniških in pomoč- bodo tudi v tem sleparju obudila kes in pokoro za storjene grehe. Zaradi pnljnba V Račicah poleg Sihenika se je prošle ' "iških 0 i"'' j . j. i u-x ■ . j- ' iT: i_ kih prestane dobe, o vajen šk n obrtni-dni odigrala neobičajna tragedija, ki Ima ^ ;„„,._.., „' J,„M „ ... za vzrok ljubezen. Kmečki sin Marin Zupanovič ;e že dalje časa zalezoval pa- stirico Filo Bogavčlčevo, najlepšo deklico v selu. Fila ni hotela nič vedeti o vsilji- ški razstavi, ki se bo vršila letos, e stanovanjskem zakonu, o projektu zakona o gospodarskem svetu v Beogradu, o ko- j dr- ,yan Plcss PoroCal »e na'Prej«kc'- 1924. ter zve zini dokladi za leto 1925. Po kratki debati Je bil proračun odobren. Zvezna doklada je ostala kakor doslej 10 Din letno za vsakega člana Krediti za malo obrt. O kreditih za malo obrt Je poročal g. rakih ki jih je bilo ukreniti proti orga- vem ljubimcu. Bala se je namreč njego- nl2 ranJu va en«v v ?f,,tiC"ih organ'-vega mrkega obraza, kateremu ni hotela ! zacl,ah> 0 .v,aieJ1'5Ker fJ^T* zaupati tajnosti svoje duše. i prav*' m°*trske bolniške blagajne, o Iz- Fila je pasla ovce navadno blizu mor- terjavanju prispevkov po Okrožnem ura- ske obale. Tja je običajno prihajal Marin, i "varovanje del ai/cev v Ljubljani, ji. Slepar je bil radi nekega dejanja ovaden m kaznovan. Moral ie za ki je dtklico nadlegoval z raznimi ponudbami. Bil je navadno nasilen, zato se ga je dekle balo. Te dni Je svoj poskus ponovil. Prijel je Filo za roko in jo nekaj časa držal s silo. Potem jo je jezno vrgel ob tla. Pastirica ga je prosila, naj ne bo ž njo tako brutalen, in mu je rekla, naj ;o vsaj poroči, če že hoče, da bo njegova. Marin ni odvrnil niti besedice. Deklico Je po tem dogodku popadla tolika trudnost, da je padla v omotico. Zadremala je in ko se je zbudila, ni vedela. Na poti je bogata pošiljka najfinejšega angleškega sukoa, uajnoTejših uzorcer. Ko dospe, bodo utereseaii takoj obveščeni, da si ga zamo-rejo nabaviti. 23, Drago Schwab, Ljubljana. o davkih, o oddaji električnega toka v Ljubljani, o projektu za novi obrtni zakon. Obširno akcijo je vodila zveza proti šušmarjem. Zveza je posredovala tudi glede krovcev, glede razširjanja zadruge knjigovezov, glede slaščičarjev, glede »Samopomoči* in v vseh važnejših stanovskih vprašanjih. G. predsednik je pozdravil medtem na zborovanje došlega načelnika ministrstva trgovine In industrije dvornega svetnika g. dr. Rudolf Marna ter zastopnike Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru gg. Zadravca ia Bizjaka. Tudi M js zvezni predsednik ob tej priliki s prisrčnimi besedami zahvalil naklonjenosti, ki jo je izkazala zbornica, posebej njeno tajništvo, zvezi pri vseh nienlh akcijah. Računski zaključek za leto 1924. Računski zaključek Izkazuje 34573.95 Din dohodkov in 33754 Din izdatkov. Premoženjsko stanje z dne 31. decembra Mohorič, v imenu Zveze trgovskih gremi-jev g. Zebal, v imenu trgovskega društva »Merkur* g. Kavčič in v imenu napred« nega obrtništva g. Rebek L dr. Vidno ganjen za spontan: ovacije ia Iskrene čestitke se je g. Franchetti zahvalil za izkazano mu čast Slučajnosti. Zvezni tajnik g. Kaiser je predlagal, da se pooblasti zvezino načelstvo glede jah, ki jih je podvzela Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani za gmotno pospeševanje malih obrtnikov. Obrazlo- ukrelitve ^r^Vkorako"v, di' se pri- žil je nato natanko določila okrožnice. redj meseca jun|ja ,n )uljia t j. dvg »g z dne 16. p. m- ki jo je dobila naša Tr-, ui(lnevai zadružni tečaj, katerega naj bi govska in obrtniška zbornica glede kre- se ^ vsake „druge udeieii,a ^ d.tov za male obrtnike. Kontingent kre- ali dva {uDkcijonarja. a Zadravec prosi, ditov, dovoljen za malo obrtništvo cele naj bj ^ k tečaju pritegnile tlKll mlrW Slovenije sicer nikakor ne stoji v skladu zadrug(!i ki bi za to rade volje s potrebami in številom našega obrtništva participirale na stroških, a Rabič It Je-tudi je postopanje, ki zahteva men:co s prosi načeistvo, da izposluje za tremi podpisi pretežko, vendar je ta ko- j ude|ežence teh tečajev olajšave na želea-rak Narodne banke pozdraviti. S po- niskih tarifth. Vsi predlogi so biH so-novnimi akcijami se bo dalo brezdvomno glasno sprejeti. doseči povišanje kreditnega kontingenta.! Zvezni načelnik g. Engelbert Pranchettf kakor tudi prilagoditev postopanja zahte- ^ poročal nazadnje o akcijah, ki sta jft vam našega obrtništva. J podvzela zveza ter Trgovska ta obrt. G. dr. F. Wladischer je pojasnil tež- nlška zbornica za oslonitev Urada za po-koče, pri obrtnih kreditih, svoja prizade- speševanje obrti na zbornico. V zadevi vanJa pri Narodni banki v tem pogledu; se je na predlog g. dr. Ivana Plessa sklo> ter se je izrekel ca to, da bi se pri podeljevanju teh kreditov povabilo gotove naše zavode kot posrednike med obrtnikom ta Narodno banko. Soglasno je bil sprejet njegov predlog, ki se glasi: Zvezni občni zbor jemlje poročilo o kreditih za obrtnike v vednost, opozarja, da Je obrtnikom in rokodelcem po načinu njihovega poslovanja treba pred vsem po- čilo: Zvezni občni zbor jemlje akcijo za preureditev Zavoda za pospeševanj« obrti v vednost ter poživlja načelstvo, da s vso odločnostjo nadaljuje svoje prizadevanje v ta namen, da s« tema najvažnejšemu vzgojevalnemu zavodu omogoči £-vahno ta koristno delovanje v Interesa povzdige izobrazbe našega obrtnika. Občni zbor s« je nato ob L '•HfrtM. Piipel — revizija na-redbe o poravnavi izven konkurza (Konec). Končno še omenimo primer, ki no ga še navedli mariborski listu Piipel je sklenil s trgovccra S. G. v Ormožu pismeno pogodbo, s katero se je zavezal S. G. plačati Pilpelu 80.000 Din, če sklene z upniki poravnavo, in se je zavezal Je vrhu tega fM ffnn se je soglasno odobril. V gpremetr.- j mere kakor tudi na predlog Člana g. Ja-bah pravil se je sklenilo v § 10 uvrstiti< koba Zadravca o imenovanju sosveta pri besedilo, da se mora pri sprejeman;u va- j Narodni banki za podeljevanje obrtniških jencev ozirati na njih predizobrazbo in j kred tov in o akcijah zbornice v davčnih morajo izkazati najmanj 2 razreda me- \ zadevah. Prečital se ie dopis ministra dr. ščanske šo'e ali šest razredov popoine Žerjava glede zborničnih davčnih predlo-osnovne šole. Vajenci se sprejemajo od gov za bodoči finančni zakon, za kar je 14. do 16. leta starosti. Soproge od trgov-1 odsek soglasno sklenil izraziti ministru cev so izvzete od teh določb. Vajenci so dr. 2erja vu zahvalo za dosedanje in-oproščajo poleg popolnega roka učnega terveoclje in prizadevanja na tem polju razmerja še le tedaj, ako dovršijo trgovsko nadaljevalno šolo. Izvolil se je nastopni odbor: za pred tega poravnati Pilpalu vse izdatke, ki bi seL!!ijka „ R. stermeckl; za podpred=ed-Jh Ie-U imel s poravnavo. In ti izdatki nika Iva[) Ravriikar in franjo Leskov-ae ci bili majhni, ka;ti Piipel se je vozil t I. razredu, kosil v jedilnem vozu in skrbel za svojo udobnost ponoči v spal- sem vozu. Od obljubljenih 80.000 Din je plačal S. G. naprej 15 000 Din, ostalih 35.000 pa bi Imel plačati po sklenjeni po-"ravr>avi. Ni najmanjšega dvema, da so oni trgovci, ki bo plačevali Pilpelu tako visoke honorarje, prikrajšali za te vsote svo;e upnike. Jasno je nadalje, da upniki tudi Te morejo prenesti nanovo takih izgub, zato so uničene ali Bj'hove eksistence ali pa morajo kriti svo.io škodo vsaj deloma 3 t ni pravično, če si prezadolženec kupi hitro po sklenjeni poravnavi lepo posestvo ali ® nabavi luksuzni avto in še druge koče, kakor se je to v resnici zgodilo. Ljudje radi teoro. =r Zr-atno zrlžanje cene špiriia. Te dni 'e imel špiritni sc.ndikat sejo, na kateri je znatno znižal cene vrstam špirita, ki pridejo v poštev za širši krog konzumen-tov. = Padec žitnih cen v Eanata. Kakor poročajo iz Bana ta, so na tamošnjem tržišču pričele padati cene poljskim pridelkom in drugim živilom. Pšenica se dobi tam že po 400—420 Din, tnrščica po 1F0 —100 Din. Prav po ceni so v Banatu dalje ;ajca. ki se dobe pn 75 par komad. — Položaj na tržišču jajec. Zaradi iz- čar: kot namestniki: Janko Božič, Josip ' redna milega vremena se produkcija ia-Kramar, Josip Jagodič. Kot delegati za jec močno veča in zato tudi cene slab jo. občni zbor Zveze trgovskih grenvjev se določijo gg. Karel Loibner, Josip Kramar, Josip Jagodič, Anton Fazarinc, Franjo I-eskovšek, Ivan Ravnikar. V kuratorij trgovske nadaljevalne *ole se pošlje gosp. Nakupna cera v državi se giblie že med 0.80 do 0.85 Din za komad. Na ljubljanskem tre glede dohave električne-ra stro:n za vrta- je bil ljubljanski trg do. "j0- 2 .icmenic in 8 Clybt.ri.-kl nčev. -blagom; le krompirja je Vr?i'° 8e n^dn-e ofertalne liclt.v priir. -jkova-o. V oho. c'je: m!,r(>a Pri direkciji državnih že- Tržni pregled LJUBLJANSKI TRG. Prošli teden bro založen z piecei občftno priir. ,------- . .— . .... . to je bilo izredno mnogo svinjskega me. ,e7nM- *'«Ie ,ID sa. Mleko, jajca in , injsko meso so re P"**««'" M tarvane; 10. marca pr, ode- pocer.iii, dočim je bila slanina nekoliko enJU I* "vm,anc° ,v ,7en",r,u tr,e',° d°T draži.. Zelenjava, kromoir in sadie ao >v" f ,0" Premoga; pri upravi državmh monopolov v Beosradu glede dobave specialn h no?ev: pri direkciji dižavnih železnic v Sarajevu glefle dohave raznega železa ter glede dobave 1? Din l-2. Slanina je stala 27 - 30. mast 7? f™- Prl ,(1|,rek^i ,, Ujn k (državnh železnic v Lmh! ani jrlede do '7 i • i r-- i ii j bave Griffin koles; pri d'rekeiji državnih Zelenjava: karfiioa 12, nivadna so= , , 0 . . , , , , i c i j . i -i o m m- i železnic v Sarajevu glečni zbor se je vršil 12. t. m. v Narodnem domu v Celju. Predsednik g. Ster- luts 5, rdeča tržaška 8 — 10 Din kg. mo« tovilec 1.25 — 1.50 Din merica, šp nača 1.50 — 2 Din mcrica, čebula 3 — 4 Din kg, češenj 0.50 — 1 Din flavica. Kislo zelje 2.50 — 3, kisla repa 2 — 2.50 Din kj Jabolka 4 — 10, suhe če*p!je 12 c!o 20 Din kg, orehi v luščinah 3.75 Din li« ter. Krompir 2 Din kg. Mleko 2.50 — 3.50 Din liter, sirovo rr_as'o 40 Din kg, smetana 1.25 — 1.50 meric, kmečki sir (mohar., 0.50 - 1 Da hlebček. Jajca 1 — 1.50 Din komad. MARIBORSKI TRG. V soboto 14. t. m. je bil trg dobro preskrbljen in prav dobro obiskan Slaninarji so pripeljali 84 vozov svinjskega mesa na trg in so ga predajali po 20 do 30, slanino 30, in drob po 16 do 20 Din kg, domači mesarji pa govedino po 15 do 10, teietino 17 do 20 in svinjino 20 Din kg; v mestni mesnici se je prodajala govedina po 15, teletiria 18 in svinMna po 20 Din kg. Prodalo se je mnogo mesa in droba kakor tudi klobas, ki so bile po 20 do 35 Din kg, Perutnine jo bilo okrojr 700 komadov. dratne^a železa: pri odelenju za mornarico v Zemtinn glede dobave nO 000 porcij mesnih konzerv (guaš). — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljnbrcni na vpogled. = Oddaja pretovarjanja Maga v Bosanskem hrodu v zakup se bo vršila pii direkciji državnih železnic v Sarajevu 0. marca. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Liubrani na vpogled. = Ohtok novčanlc v Italiji, ki je znašal 31. decemhra 1924. 18.41 mili'arde. je nazadoval do 81. januarja 1925. na 17.65 milijarde lir. 16. februarja: LJUBLJANA. (Prve številke povpraše-vauje. drugo pouudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: oosioino posojilo 64.5 do t5, vojua ško9 do 212, 1 jubljanska kreditna 233 do 0, Merkau l lua 1UU do 103, t rašte krompirju ,a ter nato v kratkih besedah orisal splošno i 2'vn na trg ter so proda ah krompir po fu , . f. delovanje gretnija. Podrobno poročilo , 10 50 do 11.50 Din mernik (7 in po, kg) tramKi:«^ poslovanu gremija * pon liter, mleko 3 do 3.50 'en,le1uca »espreuien.ena. uiaga dovolj, ridobravale v glavnem carinske promet- Din liter, maslo 48, kuhano 54 Din kg. /ara<" vecJe8a povpraševanja so se pose in transportne zadeve, ureditev tele-i V sredo II. t. m. so kmetje pripeliali ""'""o devize neznatno učvrstilo. Na-fonskega premeta in vpostavitev direkt-;8 vozov sena in 5 vozov slame, v soboto baaka Je pobila povpraševanje v nega medkrajevnega telefonskega prome- i 14. t. m. pa 6 vozov sena in 4 vozove ceklh 112 Lon 3 : 1 (3 : 0). Pri edini prvenstveni ttkml I. razieda sc Amateurji ne ravno lahkc» premagali Slovana z 2 : 0 (1 : 0). Ta tekma je spadal? še v jtsensko sezono. Amateurji so torej prvaki za Jc«en. Ha-koah ima sicer enako število točk, toda manj zmag. Bi wcgungsspieler : Germa-nia 1 : 1. VVeisse Eli : Sportircunde 3 : 2. Prijateljske tekme: Simmering : \Vacker 6 : 2 (5 : 0). International : Hakoah 5 : l (3 : 0)!! Rapid : fiertlia 5 : 3 (4 : 2)„ Floridsdorfcr Athletiker : Vienna komb. 1 : 0, Vorw5rts : Beviegung XX. 3 : 0, Ostmark : V«iwarts Ob 1 : 0, NVAC. ; Neubau 5 : 2, Crickiter : Donaustadt 2 r 0, Gersthof : Donau I : 0. Spottkluh \Vcst : Nicholson 3 : 1. Sturm 14 : Ras 2 : 0. BUDIMPEŠTA: Vienna (Dunaj) : FTC 2 : 0 (0 : 0). Dunajčani so bili nasprotniku taktično in tehnično nadmočnu PRAGA: Sparta : Cecliie Karlln 2 : 1, Slavija : Vršovice 6 : 2 (3 : 0), Liboni : CAPK 3 : 2, Viktorija 2ižkov : Nrfsle 2:2- v ~ GELSENKIRCHEN: DFC. (Praga) : P. C. Gilsenklrchen 8 : 1 (5 : I). PARIZ: S. Scbastian : Pariz 4 : 0. MANNHElM: Vcrcln lur Rasensport r 1. F. C. Nfltnbcrg 1 : 0. SmuSke tekme :a prvenstvo Tatre v Zakopanih (Poljska), katerih bi se morala udeležiti tudi naša smuška prvakinja, so bile vsled neugodnih snežnih jazmer odpovedane. S. K. Primorle. — Plenarna odtioro-va seja se vrii danes v torek ob 20 url v restavrac:ji .Zvezda«. Prosi se za pol-noštev:lno udeležbo. — Tajnik. Redni letni občni zbor S. K. Celja se vrši v četrtek, 19. t. m, ob pol 8. zvečer,, v hotelu Balkan. V slučaju nesklepčnosti se prvi pol ure pozneje pri vsakem številu čianstva Dolžnost vseh aktivnih in podpornih članov je. da se občne« zbora sigurno udeležijo. Vabljeni so tudi ori-atclji kluba. X i'ožar v avtomobilski razstavi. Ie Kansasa v Ameriki poročajo: American Koval Liveetoke - Pavillon. v katerem je bila zadnje dni nameščena razstava avtomobilov, je pogorel do tal. Ogenj je popolnoma razdejal vse predmete, ki v> bili na razstavi. Požar je nastal radi eksplozije bencina. Škodo cenijo doslej vsaj na poldrugi milijon dolarjev. X Ponlave v Ameriki Iz New Yor-ka poročajo: Nepričakovano zgodaj nastopivše toplo vreme je letos povzročilo, da je začel sneg zelo rano kopneti In da se pomlad pojavlja kar-čez noč. Pripekanje solnca je tako močno, da so reke vsled izginevajoče-j . (>-1 govorni ure-tuik Fr. Broiovii. Tisk Delniško tiskarue, d. d. v Ljubi. iL Vrem Linhhana 16 februarja I9'?> sko poročilo I liihl-nni nart monetn sploh 1 seJa hrai opazovani« ob /rzcui tlak /raca« tem"eratnrs Veter Oblatuo o—tu 1'ailaviue mm j Ljubliana 7 ih7» + ' ^ sever oblačno — Ljobtiana . 14. 754 3 -f 160 jugo tapad - — 1 Ljutdiaua . <1. 75"> 4 +10 0 n dež — I /.atrreo . 1. 738 o + 110 iev. vzh. več. lasno — 1 Beofrid . 7. J63-4 + 110 J«g pol oblač. — 1'uuaj . . 7. t I'r»e» . . 7. 76C-0 +40 jogo zapad več. oblač. — mirnost . 7. V Ljubi ani baron etei nižji, temper. visoka Soloee vzhaia ob JI. zahaja ob 17 27 Vremenska nrpoved ra tore':: Oblačno, deloma padavic. Tempc^ura se morda zniža do ničle. Vetrovi iz raznih smeri. Pozneje zop:t rvi? nje tempe« latnre. Pozor! Ugodna prilika! Pozor! Kila na 4 tečaja s strojem za izdelavo ječm-nčka, 2 ža?i z obrežnimi kkladišču hlevi, enonadstroi>no stanovanjstu hito, s iti padajočim p<.! po stroki 800 odstotni dodatek. Prora- s g. Franca Cučka glede 7 nižanja obrestne 1182^, Švica 11S0 do 1181 i 1« v»n drage tnnkctjonelne hib« prt govorjenja, ki celo Bajuailarjenej-emu človek« p« sloviti najnovejši, nanovo obdelani matod* profo- "ira Neiimanua i.hto popolnoma odpravijo. To izpričuje nad 5Uu lepib zabvaloih pisem ia prip.unani (teb ratbena starosti in poklica, rluvinh zdravuikov m veArakov . . . OJ srem m Nam zahvaljujem xa Vašsi|aj.i in popolni uspeh iu a. Viš trud z znojim dragim, malim ^Dučkom. I rejmite nraxnan») od 10. do 1. nro in cd 3. do i. ur« popoldn« t hotelu „Slen X. nadatropj«, sobo. it. 23. 4T. VID NAD LJUBLJANO. Tatu fe imamo, v farovžu je skrit, pravi pri« slovica. Demagoge, zapeljivce staršev šoloobveznih otrok že imamo, v f a rova žu so skriti, bi se glasila prislovica za šolsko stavko v št. Vidu. Iz farovža in orlovskega doma zapeljani agentje so prepovedali obisk v vsaki posamezni hi* ši, otroke pa, ki so proti njih ukazu ven» dar hoteli v šolo, potoma zavrnili in po« slali domov. Da je taka stavka nemo« goča, bi mislil vsak pameten Človek, da si pa to upajo farovški gospodje, smo videli. Zapeljani starši nosijo sedaj ka« ženske naloge gospodom farovškega ka« Iibra, šolski oblasti pa sporočajo, da so otroke pustili doma, ker so dobili ukaz od farovške gospode in njenih priganja« čev. K zadevi se še povrnemo, za danes samo to, da prislovica, tatu že imamo, v farovžu ie skrit, pave v tem slučaju skoraj V3e. ZG. ŠIŠKA. Na napade, ki jih zadnje čase zopet prinaša »Kmetijski List® na našega priljubljenega župana g. Ivana Zakotnika, nihče ne odgovarja. Deloma se mi to zdi čisto pravilno, kajti prego« vor pravi: »Kdor Iažniku ne odgovarja, mu najboljše odgovori«. Poznamo gosp. župana, oziroma sedanjega gerenta, da je mož poštenjak, kakor jih je mak), ali pa nič v šišenski občini, ki je storil nam delavcem več dobrega kakor nam ne bodo vsi samostojneži v 100 letih. Ne delajte «štimunge» za občinske volitve, kajti vrabci na strehi čivkajo, da vas nihče, posebno pa mi delavci nc mara« mo, razen enega, ki se šteje za «gene« ra!a» delavcev in pa par njegovih kimav« cev. Takih »generalov«, ki se nam vsi« ljujejo za vodiSelje in katerim bi naj delavci služili za «lojterco», ne maramo in jih odklanjamo, kajti po naših hrbtih ne boste zlezli do časti. Vsi občani po« znajo g. Zakotnika kot dobrega in po« štenega moža, le vi obrekovalci se re« penfite nad njim, gotovo radi tega, ker vam je marsikrat prekrižal kak nepo« šten račun. Občina je aa vse sloje, ne samo ra vas, delavec plačuje največ davkov in delavci hočemo župana, ki nam bo šel na roko in nam dajal dobre nasvete. Moža, ki ima toliko življenjskih izkušenj kot g. Zakotnik, delavci spo« štujemo in ga bomo volili, dokler bo živ, voditeljev šišenskih samostojnežev pa nikdar, kajti nas poznajo le tedaj, kadar na potrebujejo — pri volitvah. Le naprej z lažmi in obrekovanjem, pa se še oglasimo. — Delavec « trpin. VRHNIKA. Pri nas, kot menda pov« sod po Sloveniji, so minule volitve pod groznim terorjem, a n« vladinim, pač pa duhovniškim. Ni dovolj, da so hodili strašit ljudi po kmetih od hiče do hiše. Dekan je vrhutega v nedeljo naznanil na prižnici, da ima vsak smrten greh, kdor voli v drugo Skrinjico. Da je to mnogo omahljivcev preplašilo, bo vsake« mu jasno, kdor je videl naš impozant« ni shod. Narodni blok bi dobil najmanj 100 glasov več, da niso strašili s smrt« nim grehom ter drugimi lažmi. Laž v posvečenih ustih seveda ni greh. G. de« kan bo že polagoma prišel v mlin. Sicer smo od volitev iz I. 1923. napredovali od 79 na 183 glasov. Tudi klerikalci so pre« cej naprcd(|vali, a zato, ker so socialisti. posebno pa takzv. komunisti, po veliki večini volili klerikalce. Upamo, da bo Nar. blok napel vse sile, da s pametnim gospodarskim delom dvigne našo drža« vo in blagostanje njenega prebivalstva, kar bo gotovo pripomoglo do še lepših uspeh v prihodnosti. KOSTANJEVICA. Kljub temo, da sta na dan volitev župnik in kaplan gr» mela kot pobesnela derviša na prižnici zoper drugo Skrinjico, se je odzvalo le« po število odločno zavednih volilcev ve> bilu Narodnega bloka. Da so glasovali naši cemškutarji za SLS, se nc čudimo (»gliha vkup štriha®). Čudimo pa sc onim, ki imajo polna usta naprednja« štva in se spajdašijo s klerikalci, po vo= litvah pa iz strahu brenkajo na svojo staro tamburieo in udrihajo čez one, ki so jim poverili s kroglico zaupanje. Ta« kih naprednjakov ne mara Narodni blok Mi pa ostanemo kakor smo bili, čiste« ga srca brez vsakih smeti! 2al, da so tu nekateri SKS»arji, ki se štejejo za na« predne, v svoji zagrizenosti pa delajo roko v roki s klerikalci. Upajmo, da se tudi ti spametujejo v pravem času. VELIKE LAŠČE. Znani samostojnež iz Vel. Lašč se je v zadnjem »Kmetij« skem listu« z glavo zaletel ob trdi demo« kratski zid, menda v zmedenosti, ker je imel hude politične bolečine. Tudi ta re« klama nam je dobrodošla. Kolikor boste bolj drezali, toliko nas bo več. Vemo, da vas boli naš napredek in zato za« vijate resnic". Pri skupščinskih volitvah leta 1923. so imeli demokratje pri nas 6 glasov, le*n pa jih imamo 15. To je na« predek za 150 odst. Cospodje, pa povej« te, kolik" ga imate vi. Zato mi nismo jezni in potrti, pač pa veseli in zaaovolj« ni ter se zavedamo, da smo na pravi po« ti. Nepolitična sporazumna, gospodarska lista naših občinskih volitev se v tem slučaju ne more primerjati, ker ni bila demokratska nego sporazumna. Ko bi bili zlobni, bi vam tudi mi lahko častitali na vašem neuspehu, ker je vaš klub v skup« ščini rešil vsega skupaj komaj pet man« datov. Tak napredek je tudi žalosten, kaj ne? Kar se pa tiče upokojenega orož« nika: O strahota kaj ste mu vse pove« dali. To je pa velikanski grešnik in go« tovo je še bolj jezen ter si misli: Ti pre« klicani samostojneži, s tem pa že ni ni= česar imeti. Saj res, plačujete mu pokoj« nino in na vsezadnje je pa še tak. Go« spodje, tudi mi vidimo vas. kako hodite jezni in potrti naokrog, ker si nc znate in ne morete pomagati. Tudi vi ste bili demokratje. poprej kakor pa samostoj« neži in od tam ste tudi izšli, pa šele po< tem, ko je bila SKS ustanovljena. Tudi vam bi sc lahko reklo, da ste hinavci. Žal vam je sedaj, ker si niste znali ohra« niti takega moža kot je g. P. v vaši stranki. Ali ne veste, da ste mu že pred eti očitali, da penzionistov in kapitala stov ne potrebujete v vaši stranki? Ali ne veste, da ste pred obč. volitvami bob« nali, da za naprej ne sme priti več v ob« činski odbor, da ne bo več predsednik posojilnice, da ste mu vsepovsod metali polena pod noge itd. itd. Za take dobro« te se vam g. P. prav lepo zahvaljuje. Za predsednika vaše krajevne organizacije je bil izvoljen proti svoji volji in ker na to ni nikdar reflektiral. ga tudi vsi pri njegovi mizi takrat niso volili. Ko je iz« peljal takratne občinske volitve, ki so izpadle po njegovi zaslugi vam v čast, vam je takoj to mesto vrnil in od takrat naprej nimate menda več ne krajevne organizacije ne predsednika. Pri vas ni nikogar, da bi kaj žrtvoval, nego samo pobasal. V takratni občinski odbor je prilel g- P. s pomočjo 49 glasov, ki jili je dobil od 51 navzočih volilcev. Laž je, da bi se bil kdaj potegoval ta. župansko mesto, ker mu tega ni potreba. Odahiiil je 21 let in iel v pokoj rato, ker je bil bolehen, da bo imel mir. Ree pa je, da je ob prvih občinskih volitvah spočetka kazalo tako, da župansko mesto ne bo imel kdo prevzeti. In takrat bi ae bil g. P. k temu raje žrtvoval, kakor pa pripiM stil župana klerikalcem. Ko pa se je aa« vsezadnje oglasil g. H., da prevzame to mesto, je g. P. rade vol je odstopil, čerav« no so se nekateri za njega takrat zelo poganjali in je bila vsled tega pri večini občinstva velika nevolja. To je čista res« niča in nič drugega. Vemo pa dobro, ka* ko se je takrat delalo za njegovim hrb» tom. Ni se vam treba jeziti, ker g. P. nimate več v svojih vrstah. Nikdar več nc bo hodi! za vas po kostanj v že rja« vioo. Popolnoma boljševiški duh se kaže pri vas, ko g. P. vedno očitate njogov penzijon. Vedite, da si ga je pošteno za* služil in po večini tudi sam plačal. Ne« voščljivci! Taka pot jc vsakomur odprta in zakaj si je niste izbrali. Od tistega penzijona, kar mu ga plačujete vi, bi tu« cli pes poginil. Kaj mislite, da drugi kra* ji in ljudje v Jugoslaviji ne plačujejo davkov. Čudno, da ne vidite nekega dru« gega človeka, ki zastonj žre vaše žulje. Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taborni Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'—. Najmanjši znesek Din 10*—. Krojaškega vajenca | Plačilna natakarica | Avtomobil aprejm« Smole, St. Vid nad teli premenltl službo. naj- 1* HP, anamke ,Wa(f, Stlri-I.jubljano. 36r4 raje laven LJubljane — gre aedežen. skoraj nor. ae po _________tu Redka ugodna prilika I------- Norozidana hila s pripadajoil.n i Zamenja „.......... - gospodarskim poslopjem, pri- H TefJa ,tan0vauje v Marl- , Naslov pove uprava ..J-utra" I Pr'™ « vsako (»ujetje, t ^j.,, prntI It,nov„njn 3 8723 , ptometnem kraju, ob cesti in v Ljubljliu, Pojaanlla železnici, 10-oralov zemlje s« daJa Spedlclja „Balkan" v neodno proda. Pojasnila pri last- Marlt)0nl 337g aiku Antonu Cencu, Loče pri _ Poljčaaah. 2310 "" " "" --------------Dijak Podstrešno sobo MS7 ali kletno « Štedilnikom. ISče zakonski par v bližini Trno- | ni. nadstr. vega. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod „Mlrna 1750". 3709 dresi ranega, 2 leti stare**, proda po nizki ceni Alojzij Grebene, Krakovski našlo 4, 3834 Otroški voziček skoro nov, ae pocent proda. Naalov pove uprava ..Jutra" . ...... 4710 Prodam vilo V Maribor« » »prejme takoj na brano j ln stanovanje. Naalov pov« blizu parka, s takoj prostim uprava ..Jutra". 3201 Vojaška kuhinja ^^u^,:2J,br«kL.!ul: - (avstrijska) dobro ohranje- klnjo, velike kleti ter pod- , Stanovanje Soba aeparlrana, 1 električno razsvetljavo, se takoj odda. — Naslov pove uprava „Juira" 3703 Sobo Sobno opravo « o vo (hrastovo), kredmieo,1 na."«e"proda ž' vozom" vred. itreSJa. ViVa" Je^TvonadsUop- .0C""k"uh,'n'il,'Tn or.,i. mizo pisalno mizo a predali, u,,™ s e b e n I k. LJublJa- na s tremi stanovanji (dva ^n se lSč. za mlruo .trin. 6 atolov. 4 ovrof.le stolčke a Knezova ulica »t«v. 220 p,- 5 aob s pritlkllnami. eno " "''r"0 , ln ilrit« nredmetn urndsim t toe^ I o ----- . --------, „u„ ria«.a se nooro aa 1 ro 14—16 let, se sprejme za 1 a b k a dela k otrokom. — Naslov pove uprava „Jutra" 3533 ln druge predmet«, produ m vse za 8600 kron. Ponudba na naslov : J a p « 1 J. Tržič. 3503 Tri lepe maske 3667 a 3 sobami I - P'"-»«d Pltn d„iro nBgrado p0UJdh« pod, in elektrika, vodov00. uti rm J|fro C;llnpreJ, 4r. oa upr. j ISče soliden akademik a 1. n arcem. po motnosti z vso oskrbo. Pon-udbe na upravo ..Jutra" pod „Soba 1755". Maska Cheriibim J« lep sadni vrt v Izmeri ,„.".. JAA__1 trn. I. w nnlhni e.Tn " * Prazno sobico Deklica Stenotipistinja i perfektna, ki je zaposlena t« I dalje čusa v pisarni kot ste-! uografinja in atrojepiska — poštena, snažna, zanesljiva, i ieli premenltl alutbo. Gra etara 20—26 let. ae sprejme. | tU(ii izven LJubljane. - Poznati mora kuhati in oprav- nuilbe na upr. „Jutra" pod ljeti druga hišna dela. — 3i£r0 „Vestua 1694". 3579 Naslov pove uprava ..Jutra" 3530 Poleg sobarice *e sprejme dekle, ki zna kuhati in opravljati tudi druga hišna dela. Plača uobro Naslov pove uprava „Jutra" 3528 Strojnega konstmkterja z večletno prakso In uradnika za obračunavanje delavskih mezd. sprejme večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod značko .JConstrukter" alt ..Delavski urad" na upravo ,,Jutra". 3507 Knjigovodkinja bilancistinja, bIotou., »iboiirv.. ccmSka, deloma tudi laSkat kc ta dame se prod;ijo po nizki c«ni. NmIot t upravi «Jutr*». i _ 836:4 j Dobra lovska puška . 8108 400 m'. Vila Je v najboljšem .... . . . atanru .er leil v n.JlepSem -------------- •"»«■ '«"1 pod.treSno. ISče popolnoma nova. ie po nizki . ,u mK>t, proda se radi I Ci—«,„.1 1 Td"va- Ponudbe na upravo ceni proda. - Naalbv p.,ve a j,Tn 1 Stanovanje !,.Jutra" pod značko „Prl- uprav, „Jutra". 3669 ^ _ Vprala se pod značko 2-3 »ob. kuhinje In priti- , prosta 1754". 3711 --------..Vila Maribor »t. 400" n. *!!■. « elektrlčn.. r:------- ia- ,----------- upravo ..Jutra". 3637 vo. v mestu aH na periferiji. 'kaliber 16. ae a munlctjo POStelje prav ugodno proda Na«l"v i. smrekovega lesu, modera. *)OT* Upr,'a "J,,tr»"- 3SM fazona, nič barvane, 3tt komadov, prodam po konluirencni ceni. Naslov v upravi cjutra«. 8232 a 8 poslopji, 2 »tanovanil :R/-em do 15. marca. Ponudbe -a upr. „Jutra" ptid značko . ima". 3618 3 pletilni stroji Lepo opremlj. sobo za vnako brt,'V Sa vinski " posebnim vhodom, v blltl- j — dolini, se po nlrkl ceni pro- n! Tabora, oddam takoj aH (1 taVi-.j pn.stoi. 1 ura I zemlje a vmlnn močjo, priprav- Gospod ae sprejme kot sostanovalec v lepo zračno sobo, v sredini mesta — event. « brano. Naalov pove uprava ..Jutra" 3724 400 do 500 kg jabolk da. Marijo Boh. Trbovlje t. s 1. marcem. 3722 upiav« .. 1:11 N*mov pove - Na stanovanje se sprejmeta 1—2 gospoda. Izgubila se je boa dne 12. t. m. od kavarne ..Emona" do Južnega kolodvora. Najditelj naj so zgla-sl v upravi ..Jutra". 3621 Izgubila se je «broša» v soboto zvečer. — Pošlea najditelj naj Jo odda prtn! primerni nagradi V upravi .Jutra". 36ti3 respondentinja; popolm>ina sa | skoraj novi, st. 8. se ugodno finih, namiznih, prodam v moatojna moč tndi z večletno bančno prakso išče mesta. 'Ja-njeue ponudbe pod cSimstoj-ca,l(i£4 amc. aa upravo «Ju.ri» 3443 prt.ilajo. Naalov pove uprava bilžinl f.jubllane fon'db* Hiša t vrtom Odda se soba ..Jutra". 3027 pod ..Jabolka" ..Jutra". upravo 3697 Moško kolo piav dobro ohranjeno, znam- 1 __ . . _ .. ! ke ..Kinta", lahko In močno. ! Trgovski pomočnik s« pmda za 1300 Din. Vpra man.ifakturne i« špecerijske f» " Pr' hlSDll. 3430 zračna ln z elektr. razsvet-m proda v Vlimarjih. 5 ml a 1. manein samo gospodični IJavo. - Naalov pove uprava nui od kolodvora.. Naslov v na Aleksandrovi ce«tl 10/111 ..Jutra". 3687 opravi ..Jutra". 362> (deauo). 3KŠ2 Stavbna parcela Trgovski potniki! Z lastnim avtomobilom grem v kratkem na potovanje. — Radi boljSe Izrabe voza ln delitve stroškov vzamem seboj event. enega potnika od oranže, ki dopušča bltro potovanje. — Resni In dobre vpeljani potniki naj ml ape-roče naalov, stroko, tvrdke Itd., da ee takoj domenimo glede pogojev in glede ture. Dopise pod ..Potnik 1696" event. tudi na hrano, takoj oa upravo ..Jutra". 3584 ali s 1. marcem. Soba je Sobo Lepo sobo Gospodinjo ki mora biti tudi dobra kuharica, I ž č e graSčIna Bo-Stanj za takoj. Ponudbe na naalov: And. Jakil, Karlo-vac (Hrvatsko). 3486 ni> Čopova ulica »1/111. S41'3 ---------. poaebnim vhodom tn po- v hlUlal meata, se po nlrttl |inr|raM „ T ,redln, strežbo. ISče boljši uradnik. c7" rT,oda- Nas,0T T __. . . . . ----------upravo ..Jutra" pod značko kupuj« drngerlja AuU.n ..SM)arlrana soba". 3684 Pletilni Stroji ^ Posestvo ~ ----^ popolnoma ohranjeni, ekoro '___ _ a l«plm stanovanjem. tt» 1 1 - ■ ■' - ..... Ljubljan«. s« proda. NaaloT mehliranO SOOO poro uprava ..Jutra". 870S Motorno kolo Intellcenten mlarlen:? novi. se prodalo > aiei - ih liuuiiucmcH raiciaci.it, sterlIkai] ln ,lrlnah; 4/60. i bivši podnarednik, edličajak 5/42 5 m 10/50 (menjaln« . . ,, . t podoficirske Sole, veli »loven- plošče) 6/50 S/40. Vsi sku- ze rabljeno, dobro onranje- Jčine, srbohrvaščine in n«mšči- p«j 10 000 Din. Zelo ugodna "u- Ponudb« t opt- 05, i«e jirimerne službe v pi- ! prilika za začetnik«. Pletil- ,om -Novejši model" na sarni, skladišča ali kot paznik na industrija Oiril Vajt v ia pod. — Ponudbe sprejema Kranju. 8545 oglasni zavod Kopitar, Ljublja- upravo „jutra". 3505 Hotel »Tratnika ■prejme abonente na dobro tn Izdatno brano po 28 ta 20 Din dnevnj. 3340 Kino-Bnffet ee odda. ponudbe na Elitni Kino ILitlca, Ljubljana. 8600 Avtorske pravice ln polenta kupuje ln prodaja, oz. poaro-duje njib nakup ln prodale Gospodarska pisarna, Vrtnarski vajenec Boljše dekle „ „ - , . r, 1 pridno In poSteno, nekellko Ljubfjana] Pod ' go.pod.nj- rmi tranco-.. ,,.esta ua boljši go&filnl. Ponudbe na upravo Jutra" pod ,,Po&tena 1546* Pisarniško tnoč cl Ima obenem na ra?po!a-fo r sred tel Ljubljane sobo ta piaarno. ISče 7a Vv-pol-lansko delo društvo. — pn. rudbe z navedbo zahtevkov jod značko ..Popoldn«' n» ipravo „Jutra". 3622 Proda se maska ..Indijanec" za 125 Din. — Trgovski lokal prometnem kraju na A teli. se z veem iuventarj« Naalov pove uprava ..Jutra" P0^«" 3690 ^^v*4. Sombor, Bsčka. 3( Ježice — želod ia beli jedilni krompir kupimo vzame v najem. — Cenji takoj samo v.- _ <» dumačlh zajce., mehkega lesa. ee radi se- "ur. dihurjev, polhov litve ugodno razproda,- '««• k u p u j e po oaj.lšjib | Ogleda se med 12.-14. uro dnevnih renab Peter Semko, : ln v nedeljo ves dan. Naslov Ljubljana, KrISevnISka J L j v upravi „Jutra". 3299 »t. 7. 1375 Hlev, šupa ln celo pedstrelje se odda. — Kasiov pove uprava «Jutra». 3456 Restavracija mimo. čisto, a prostim vbo- I ... dom ls elektr. razavetljavo. I rOSOJUa tiče za takoj eoltdeo prlvat- o4 100.000 Din naprej M _ ni uradnik. - Ponudbe pod |ie.JO , dobrmu 4nliba a o. C- v LJoMJaal, ..Plačam dobre 1T40- na „4 Cepremtčclnati - 1 WoKot» ulic I. IL ■upravo ..Jutra". doos vknjižba na prvo mesto na ---objekte, ki nudijo 5 do 10- —-- ■ c.l, - «,--_„ stroko sigurnost od raote Soba. event. s hrano p0£0j,,ai pi,„.a ,e 2s odat. a« odda dvema solidnima obresti, a posojila se dajo gospodičnama ali gospodoma lahko tudi v lnozemakl va-Naalov pove uprava ^Jutra" juti. Podrobne Informacije S638 daje Agentura ..Intermlsaor' v Zagrebu, Samostanska ul. i St. 9. 3129 Neopremijena mesečna soba velika, zračna, z vhodom Iz V oskrbo sprejmem zdravega dečka ali dekHea 9—12 let staro, siroto revnih »tarSer. Ponudbe upravo .Jutra" pod znatkm „ Oskrba". 3«M Postelja se proda | LLičje kože ______ _____________ na Reeljevj cesti štev. 13/T. m kole dragih dttjailn tn dobro" vpeljano, desno. 3649 t,,,no kupuje D Zdravlč. N-^8l0V pove uprava ..Jutra" PosoJilo 10.000 Din ., . za kratko dobo. Iščem. — stopnjlšča. v eredlnl mesta. Pnnu;ib« na upravo ..Jutra" .. i 5^.oddl- P-,nuibe Ped značko ^ Vamo 1727". 3671 prvovrstna, e« proda ali od- ..Stroso separiraa vhod na da v najem v Beogradu. — upravo ..Jutra". 3662 Restavracija ae nahaja na--------- glavni ulici — Je moderno Več jezikov ln sicer: slovenskega, arbo- VVanderer motor 8 HP. «e ceno preda na Vtfu It. 33. 2308 Salsme PrnvtTifcIrl notnlk i hrTa's!teea. angleeSega m ' Snnkarlce po . Din 41— to r-rOVIZlJSKI pOin.H r nemškega v govora In pUa bnmavlsk. ro Din 1» - kg m ISče za takoj. Prednost vi ter slovenske stenografije, majo oni. ki Imajo znanje Btrojeplsja. knjigovodstva tn r galanterijskih In kovin- korespondence zmožna go-iklb predmetih. Ponudbe pod »podlčna, l»č« primemo me-.Serlozen" na upr. .J-utra". »to. Ponudbe pod .Jeziki" 3703 I na upravo „ Jutra" asor 3'.?C po. razpošilja od 5 l\7 naprej po povzetju na drobno Fran Golob, mesar in prekajeva trsoviua usnja v LJuhlianl. Fiorijanaka ulica »uv. 9. 1203 Lahko kolo dobro ohranjene, kuplra. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Kolo 172P". JBT2 2T92 Dobro idoča gostilna leče se prazno sobo r aredinl mesta. Naslov Je pustiti v upravi Jutra". 3650 v- prometnem kraju, se odda 1 Stanovanje V MaribOTU v najem ali oa račun. - zamenjam a stanovanje v . ^ .Inv rov« nr.f^r^ T,,,«*4 . . . . Naalov pove uprava ,Jutra' ;:019 Zdrave ježice vagonsko množino, fron- LJubljanl. Naslov pove upr. ..Jutra". 3C5r Gostilna r LJubljani, zelo dobro Ido- . fa. ee da v najem ali na eieeantr.o opremljen), • ko- dom v svrho skupnega živ- V centru mesta, se oddajo 1 ali 2 sobi . Moja ženka! Prejel oboje. Takrat ne. — Peta. Poljube. 3886 Ločena gospa srednjih !«t. varčna gospodinja, s pri prosto opravo, brez premožno Ja. se iell seznaniti s solidnim gos po- Spalno opravo polltlrano, novo, braatovo — prodam po ugodni cent. — V Izdelovanje mina ln konjskih odej sprejmem vsato množino votne proti plačilu od metra. Josip Tripiat, lov. sukna. Moete-Zirovnicii. stn Društvom zasebnikom prednja tn prepisuje a p 1 a V ..Posredovale«". Sv. Petrae. K. 23. 919 NaJJepie kfeldane čipke ln motiv« la pravega 1 lec. Slika-LJubljana VII. — ko oddajna postaja, kupim račun. — Ponudbe na -upravo patnlro. e.-ent. tlavtrjem tn Ijenja. — Dopise s tllko oa , nega »iikanca. ao dobijo prt Za dobro blago in točno po- takoj. — Naslov: Podobnik. ..Jutra" rod ..Kapital 60.<*M stroso separlranl. Naslov v upravo ..Jutra" pod »načko Ivani Primožič v Ze!ezntWJ strežbe ee JamŽi. 36-17 J Ljubi jaua-iloate. 3707, tin". 3083 umtvl „Jutra'. 3651 I ..Spomlad 40". 3«73lna Gorenjskem. 2TU ALEKSANDER. DUAAS ZVESTOBA ROBA (LA-DAAE DE-AONSOR.EAU) 73 XXII. CHICOT VEDNO BOLJ POSTAJA PRAVI KRALJ FRANCIJE. Polnoč je odbila. O polnoči so se vrata Louvra običajno zapirala. Danes je kralj dal ukaz, da ostanejo odprta do prve ure. Četrt ure pozneje pribiti Quelus s poročilom: „Sire, vojvoda se je vrnil." — „Kaj dela Maugiron?" — „Ostal je na straži, da prepreči vojvodi odhod, kakor sie ukazali, sire!" — „Ni opasnosti!" — »Torej?" vpraša Maugiron. „Nič, pustimo ga, naj mirno spi!" pravi kralj. .,Kdc je pri njem?" — „Monsoreau, kakor navadno!" mu javijo plemiči. „Kaj zapoveduje Vaše Veličanstvo?" „Epernon in Schomberg naj se požurita, a z gospodom Mon-eoreauom želim govoriti." Quelus izvrši dobljene ukaze z običajno žurnostjo. Epernon pride, lepo oblečen, in Schomberg, še nekoliko lisast po indigu, in za njima Epernon, ki se pokloni in vpraša • „Kapitan garde mi je javil, da mi izkazujete čast in me kličete k sebi!" „Da, gospod! Zvečer sem zapazil, da so zvezde sijajne in vreme lepo, pa bi jutri rad lovil. Sedaj je polnoč. Požurite se, gospod vrhovni lovec, pohitite takoj v Vincennes in izvohajte jelena, jutri gremo nadenj!" „Sire, odvrne Monsoreau, če se prav spominjam, je Vaše Veličanstvo izvolilo za jutri poklicati k sebi gospoda vojvodo de Guise in gospoda vojvodo anžovinskega zaradi imenovanja predsednika lige?" DgžCTIII — III "gni^^— „No, in?" vpraša kralj s ponosnim glasom, na katerega je bilo težko odgovarjati. „ln, sire... težko, da b^mo izhajali s časom za oboje.'* „Kdor ume' svoj čas porabiti, kakor treba, doseže vse. Gospod vrhovni mojster lova, to si zapomnite, in sedaj pojdite, kakor sem ukazal." Monsoreau odhiti, Quehis in Schomberg pa za njim, da ga nadzirata in da mu odpreta vrata Louvrea. Kralj jima še namigne, naj se vrata za Monsoreauom takoj zapro. Vrhovni mojster lova je zares želel opozoriti vojvodo. Toda miljenca se nista odmaknila od njega in moral je po dobljenem ukazu naravnost. Ko se četvorica vrne h kralju, jim pravi: „Sedaj za menoj." „Kam, sire?" „Kdor gre z menoj, bo že videl." „Torej naprej!" kliknejo vsi štirje na ves glas. Miljenci pogledajo svoje meče da-li ne tiče pretrdo v nožnicah, si zapno vrhnje jope nad usnjatimi telovniki, ki so jim služili za oklep, in oddidejo za kraljem, ki stopa pred njimi. Na komorniku pred sobami vojvode Anžovinskega je bil ko-mornik, ki je hotel takoj obvestiti svojega gospodarja o prihodu nepričakovanega poseta kralja, spremljanega po štirih oborožencih. Toda Henrik je komornika pograbil za roko, mu za povedal molk in ga sunil svojim spremljevalcem, ki so ga naglo odvedli v sosednjo sobo, mu zamašili usta, ga zvezali in zaklenili v sosednji kabinet. ( Kralj je sam obrnil ključ v ključavnici Vojvoda je tačas že ležal v | svoji postelji in se udajal sanjam o svoji popularnosti in o velikih uspehih bodočnosti. Na podu poleg postelje je ležalo pismo, katero mu je izročil gospod de Monsoreau od vojvode de Guisea ki je Anžovinca poživljal, naj se drugi dan vsekakor javi pri kralju pri prvem sprejemanju. Moremo si misliti, kako silno se je vojvoda začudil, ko je videl, da so se vrata nepričakovano odprla in da so se na pragu pojavili oboroženci. Naravnost osupnil pa je, ko je spoznal kralja samega. Henrik III. migne z roko spremljevalcem, da ostanejo na pragu, sam pa naglo stopa po sobani k bratovi postelji, nagubančenega čela in resnega pogleda, ne da bi spregovoril besedico. „Sire..." spregovori Oskrbni t'o graifttae Jnrkloftter n roda ia pntom iiKtmemh u ' 1» dne 25 febru-ar )a t. I. o*> 10. ari dopolda« 230 jelovih stoječih dreves 8894 s nknli 450 m' vsebiue, v oildelkn t ia 2» revirja «Ta n»». Ouz i je od ceste ia toge v Jur-klostru l«a, eveuiuelno se mu poveri kous guaciisko skladišč«. lonndbe pod »Kobri povoji« n* tO,ana (n 19. tsfer.arja IKS. Ž>S "VS Pszor! | Vsak dan sveže in dobro mleko suresj in čajno maslo se dobi v mlekarni Trnotskl orslan šle). 14 Elektrotehnični obratoTodja s dokazilom večletne prakse v večjih pod-ietjih i visoko napetostjo, ki je trezen in naš državljan, se sprejme s 1. aprilom 1925. Prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava in primeren vrt so na razpolago. Samo pismene ponudbe z navedbo mesečne plače in prepis izpričeval naj se pošljejo Ravnateljstvu tovarne cementa, Zidani most 476/a Odbor. 17« * Zapustila nas je naša zlata mamica, oziroma stara mati, tašča, gospa Bpoionije Vole, roj. Valentiniž učiteljeva vdova po dolgotrajni težki bolezni, prev dena s poslednjimi tolažili, v ponedeljek dne 16. februarja 1925. ob 5. uri zjutraj v 82. letu starosti. V neizmerni tugi obveščamo o tem vse svoje dobre sorodnike, prijatelje in znance s prošnjo, naj ohranijo rajnki blag spomin. Truplo nepozabne rajnke položimo k večnemu počitku v sredo dne 18. februarja 1925. ob 4. uri popoldne na pokopališče v Poljčanah. Počivaj sladko v Bogu, zlata mamica! Foljčaa«, Konjloe, L nbljana, Oraa, 16. febr. 1926. sai/, Rodbine Vole, Wagner-Kranjc. Vsem bratom in sestram sporočamo žalostno vest, da je dne 14 svečana 1925. zjutraj preminul nad član, brat Lp;*i; Fintar mL i-^oveo v Slov. Bistrici Pogreb se je vršil dne 16. svečana 1925. ob 16- uri. Naj v miru počiva! Siiieaski Bistrica, 14- svečana 1925. Sofaol Slov. Bistrica. Priporočamo n vo Izdajo Jenka itefflM romanov: Cyclamen Broi 22 Din, vez. 27 Din. poŠt 1-25 Din Agitator BroS 18 Dtn. vez. 23 Din. poJL I -25 Din Izdala jlb |e Tiskovna zadruga v Ljubljani I Mer liti kil iriliO Ilir mši lil kulti Kdor lite stoike iti i is| Hteciln i .litri" i ki hočejo dobro kavo piti. priporočamo izvrstno našo pravo domačo isis-» Kolin sko oikorijo. HOTEL .BALKAN' v Beogradu potrebuje: 734 » 5 točajev, ki morajo biti vajeni kletarskega posla, zlasti izurjeni v točenju piva; 2 dečka za vnanje posle; 2 dečka za čiščenje parketov; 2 dečka za čiščenje obedne priprave; 4 dečke za delo v kuhinji; 3 deklice za de o v kuhinji. Plača po sposobnosti od 400 Din do 1000 Oin, stanovanje in hrana. „Splošna kn jižnica nudi sledeče najnovejše »veake: D. Falffel: Doma&e ti vali, bumoristieea spis, "it strani.............. H. Murger: L* Bobem«, ron a-i, 40S strani, . a. Kemeo: Magdi, trug-dii*. 8o straui. . . . Dr. F Gosti: MlatarlJ dni;, polja ni pregled nsihiatriie 2?H strani ....... Dr.a. Ooaar: Soot jalna »kOBOiulJa. »»strani, T. ZlaUmaki: AaSl6alln modami av»t, tOl »tr., Naročila sprejema Zvzzaa fenjigarna, Ljub jasa, Marija trg l\. H. «« brot tO Din, ver. 15 Din • 35 » » 42 » » 11 > » 20 » » 55 • » 4' » > >-5 » » 95 » > 86 » » 45 > 856/»