Jaz sem ustvariltebci in ti si ustvaril mene:

»ii i!iisi !,i»!! ,i!i,!i!ii!,
KAZ&IO
•:liiiii!iiiiH!Hiiii«i:'
1 Hamfri 4 Intervju:
Jevrem
Brkovič 8 Magnetogram 12 Intervju:
Fronta za
samostojno
Slovenijo 14 Castro 18 Škof
Rožman 24 Fotolabor 26 Intervju:
dr.
Boštjan
M.
Zupančič 35 Gola
pištola 43 Soft
fucker's 46 Protokoli 1 Firer
Batman
Bert je ime kar tako. Bognedaj, da bi, ljube bralke ln dragi bralci, kdaj izvedeli, za koga v resnlci gre. Hitro bi ga naučili demokracije. No, in ta Bert mi je zaupal naslednjo zgodbico, ki da se ji smeje cela hiša »Delo« in sam ne vem, če bi fantu verjel ali ne. Dela pa tale Bert resnično tam, kjer bi se naj vse skupaj zgodilo: v metirnlci (to je tam, kjer časopis zlepijo v njegovo dokončno podobo) tiskarne na Delu. Tam so v torek montlrali tudl do nedavnega najbolj neodvlsni časopis »Oemo-kracljo«, sedaj v zadnji fazi preobrazbe v trobilo.
In tam se Je zgodilo. Gospodlčna odgovorna urednica je že skoraj opravlla svojo naporno nalogo, čakala je le še na uvodnik, kl ga je izumll in komaj zjutraj v tiskarno prinesel glavl urednlk omenjenega časopisa. Na obisk pa je prišel še kandldat za novega glavnega urednika, Junak Janez Janša, občan, kl tam pravza-prav nl lmel kaj početi. Tedaj je gospodlčni urednici v pomoč prlspel še legitlmnl glavnl urednik. En čas so se, baje, še kar lepo gledall, dokler niso prinesli fotosta-vek uvodnika, kl so ga meterji nič hudega sluteč nalepill na »špigl«. TedaJ pa je usekalo. Občan J. J. je začel brati umotvor glavnega urednika ln nenadoma zarip-nil. Poklical je gospodlčno odgovorno, da si tudl ona prebere uvodnlk ln pomislite, zahteval, naj strga uvodnik s »špigla«. Tej je seveda ob branju od vsega hudega ln napora postalo slabo, začela je vpiti In na sugestijo o dostojnem obnašanju s stranl glavnega urednika zapustlla tiskarno z obrazom, s katerega ni bilo razvidno nlti, da se ne gre obesit na Rožnlk. Od nekod se je vzel še gospod dlrektor tiskarne Delo in bilo mu Je zelo nerodno, ko mu je gospod Janez Janša povedal, da Je on Janez Janša in to veijetno zato, da bi razumel, da se z njim ni za zajebavat in da se sme počutiti malega. Gospod glavni pa da je temu istemu Janši povedal, da je samo občan, kl dela zgago.
Slavni junak je odhitel na telefon in si dal v pomoč priklicati še dva ugledna občana — Igorja Bavčarja in Bojana Korsiko, kl baje čujeta tudl na ime Magellan. Neenakopraven boj, kjer so trije enemu grozlli, da ga bodo že na drugem kraju, ker je on napisal samo to, kar so napisali že oni, pa se tega tam nlso mogll spomnlti. Tako mladi, pa tako pozabljivi.
Spomnili pa so se, da Jih. lahko reši le še gospodična odgovoraa, kl pa je lzginila neznanokam (kasneje se je pokazalo, da se obesila le ni) in tako nl mogla prepre-čiti objave uvodnika. To so sklenili storiti, baje, onl sami, a jim je prisotni glavni urednik »Demokracije« razložll dve, tri o zakonu o javnem obveščanju (njim, starim mačkom) in o tem, kaj v tiskarnl sme glavni urednik in kaj trlje navadnl občani, četudl pomembni možje in na nek komičen način lastniki časopisa. Po štirih. urah. ne ravno demokratičnega dlaloga je zmagal uvodnik z resnlco. Ja, dragi moji, še ena zmaga demokraclje na njenem pohodu v dollno šentflorjansko.
In trlje slavni občani so odšli na pivo in pri tem, baje, izgledall besni. kot gliste.
IJube bralke in dragi bralci, če je zgodba resnična ali ne, jaz ne morem vedeti in si Je zato, prosim, ne ženite k srcu.
Pa, h.op, v klno gledat Batmana, kl z vsem skupaj, hvalabogu nlma nič skupnega.
V I^ubljani, 7. decembra 1989
Vaš KAMFRI BOGART
TRIBUNA je glasilo UK ZSMS Ljubljana • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana • Naslov uredništva: Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448 • v uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro • Glavni urednik: Karli Erdlen • Odgovorni urednik: Tomi Drozg • Lektorica: Nives Klinc • Cena 70.000din • OproŠčeno prometnega davka po sklepu št. 421-170/ 22. 4. 1973 • Naslednja številka izide 25. decembra
SVETIJ ZA VARSTVO MNOGOVRSTNA ČLOVEKOVIH PR AVTC LJUBEZEN DO
NAROD A - MOJ
Pred kratkim ste predlagali Javnem tožilstvu SR Slovenije, naj se pregledajo politični sodni procesi med letom 1946 in 1954. Sem spadajo: Nagodetov proces, duhovniški, agentski, ges-tapovski procesi. V Vaši vlogi nakazujete, da so bili nekateri ljudje obsojeni po krivici. Pred-lagate neko, vsaj simbolično zadoščenje. Istočasno predlagate tudi podrobno preiskavo o usodi vojnih ujetnikov, domobrancev. Med obema predlogoma je značilna razlika!?. Za prve, formalno sojene, sugerirate nedolžnost. To pa ne velja za domobrance, mučene in pobite brez procesa. Vendar to ni glavni razlog za tole pismo; gre za to:
Slovenska preteklost zaznamuje od trenutka napada Nemčije na Sovjete 22. junija 1941 pa do začetka Julija 1942 dobo nasilne smrti veliko preko 1000 naših rojakov. Ta faza naše tragedije je popisana in dokumentirana v Črnih bukvah (Lju.1944). Likvidacije je izvedla VOS, organ KPS. Ni šlo za kake sodne procese, ampak sumarično likvidacijo ljudi, za katere se je sumilo, da ne bodo navdušeni nad novo politično oblastjo, ki se je začela formirati. Ni šlo za izdajalske povezave z okupatorjem, niti ni bil čas oborožene samoobrambe prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Če smo imeli v Sloveniji med vojno in revolucijo kake nedolžne žrtve, so to bili nedvomno ti nesrečni rojaki.
Vaša vloga, naj se preiščejo zadeve od leta 1946, ne pa onih leta 1941 naprej, je nesprejemljiva. Boljše je molčati. Pokriti s plaščem pozabe že omenjene umore, ne omeniti turjaških žrtev, 30 pobitih ranjencev, zatona slovenske pravice v kočevskem procesu, pozabiti o krivici prvega dachauskega procesa (Ilovar, Peterlin, Krtž in drugi); pisati pa tisoče strani o drugem dachauskem procesu, je nedopustno taktiziranje in odstop od objek-tivnosti. Slovneska polpretekla zgodovina je polna take perfidne taktike, delati se demokrata s tem, da kritiziraš male prekrške, o velikih zločinih pa molčiš ali jih celo odobravaš.
Sedanji čas liberalizacije in demokratizacije zahteva od Vašega Sveta doslednost in globalni pristop do dogajanj od 1941 naprej. Če se Slovenija hoče izogniti kaosu, neredom, obračunom in maščevanju, mora vstopiti v nove politične razmere z razčiščenimi računi in odnosi.
Naj Vaša organizacija institira na popravi samo omejenega obdobja naše zgodovine, o magnum crimen pa previdno molči? Tak poprijem več škoduje kot koristi in pomeni veliko pomoč tistim, ki ovirajo in odlašajo demokratizacijo naše dežele.  Dr.Peter Urbanc
VSAKDANJI KRUH
Gotovo noben narod ne živi samo iz sedanjega trenutka, živi iz preteklosti za prihodnost.
Toda vsaka doba ima svoj smisel v sami sebi, zato je naša naloga, da damo tej dobi pravi smisel, pravo vsebino. Vsi čutimo, da je potreben boljši svet. Za izboljšanje razmer niso odgovorni le ljudje na položa-jih. Skupna naloga nas vseh je, da skušamo v okolju, kjer smo, odpravljati gluhost, neznanje, nemoč človeškega duha. Pre-malo je to le vedeti, treba je narediti. Ljudje na položajih morajo seveda to do-pustiti in nikogar ovirati pri delu za dobro.
V sebi moramo prebuditi misel na mo-ralno zdravje. ideje človeške plemenitosti in čisto vsakdanjo pravičnost. Notranja za-konitost, ki zagotovo vodi k miru, je sle-deča: dobro, ki ga storimo, je bolj važno kot slabo, ki ga razkrinkamo. Zato se ne ustavljamo pri iskanju napak pri drugih. Trudimo se raje, da bi mi vsi bili zmožni reševati probleme, ki nas obdajajo.
Odgovorni smo za obstoj našega na-roda. Prvi korak, ki ga lahko naredimo, je naše govorjenje. Saj je govorjenje oddaja-nje. Znova in znova se spodbujajmo, da vsak izmed nas počlovečuje svoje govorje-nje. Govorica je namreč živ stik in pričeva-nje med nami, je moč, zgovorna prisot-nost. Obnavljajmo naše govorjenje in ga poglabljajmo v lepem, saj bomo že tako zmogli reŠiti mnogo stisk, sporov in sovra-štev. Govorjenje je znanje, spoznanje, glo-bina. Kdor se ne zanima za svoj jezik in ne pazi, kako govori, ruši svoj narod. Du-hovna praznina po šolah, enostranski pri-kaz zgodovine, uničevanje slovenskega kmeta, rušenje kulturnih objektov: vse to je smrtno ranilo naš narod. Generacije in generacije so pohabljene, odvzet jim je smisel življenja. Premalo je, če je človek samo izobražen, razumen, nadarjen, bo-gat, biti mora tudi moralen. Kje je goreč-nost za človeka in čut za vse, kar morajo ljudje pretrpeti? Kdo poskrbi za ljudi, ki so v materialnih težavah, ki so v duhovnih krizah? Pa Cerkev še naprej ne bo smela karitativno pomagati ljudem v stiski?
Zaskrbljujoče je padanje rojstev. Nujno moramo nekaj storiti, da bi se družine odločale za večje število otrok. Treba je verjeti v slovenstvo in delati zanj. Za slo-venstvo bomo morali veliko žrtvovati, če bomo želeli preživeti.
Enkrat za vselej spoznajmo. da ni važno, katera institucija ima več ljudi; važno je, da se vsi zavzemamo za to, da bi vsak človek našel pravo pot. Prav pa je, da tisti sistemi, ki ovirajo človečnost, sloven-
stvo, kulturo, ne polnijo prostor v naši družbi. Svoboda je možna tam, kjer so ljudje osvobodljivi; samo šibki ljudje si ne upajo biti pravični in skušajo po bližnjicah krivice hitro priti do cilja. Sleherna raba sile je sjabost. Je nemoč in duhovna praz-nota tistega, ki to nasilje povzroča.
Vsi ljudje, posebno pa odgovorni za-usodo ljudi, so poklicani k vzvišenosti nad besednimi spori, dvomi in računi.
To je poziv k dejavnosti, ki se prične najprej pri meni samemu, poziv, da ohra-nimo svoj narod, svojo kulturo; poziv, da ohranimo mir v svojih družinah in poziv k odprtosti za vse dobro. Je poziv proti nasilju in kršenju človekovih pravic. Ohra-nimo svojo zemljo. Zemlja ni mrtva stvar. Zemlja diha. Odgovorni smo za svoje oko-lje. Je zelo lepo, čeprav smo ga delno že onesnažili. Naši pretekli grehi do narave naj nas streznijo, da bomo takoj začeli uresničevati odgovorno nalogo do varova-nja in Ijubezni do narave.
CIRILSKO DRUŠTVO
SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV
Predsednik Kramli Miha
NEKATERI
so
PRITEKLI
Novolevičarji ne odnehajo! V eni zadnjih Mladin nacionalistični histerik Vlado Miheljak že z obrabljenim, šablonskim besednjakom napada zagovomike narodne samostojnosti kot "nacionalno omejene" in "militantne an-tikomuniste". Blagor Slovencem, da imajo razen "zabitih provincijonalcev", ki jim pogled ne seže dalj od Karavank in Kolpe, še može "širnega svetovljanskega duha", ki vedo svojemu neukemu ljudstvu povedati, kaj je demokratično in kaj nedemokratično, in mu modro svetovati, koga izvoliti na spom-ladanskih volitvah. Glede Miheljakovega očitka o "militantnem antikomunizmu", pa bi povedal, da je biti protikomunist vrlina. Spom-nimo se samo komunističnih morij na Kočevskem Rogu, Katynskem gozdu, Tienen menu, Štirideset milijonov Stalinovih žrtev. Mimogrede bi vsem tistim, ki še vedno želijo trpinčiti človeška bitja s socializmom (po meri človeka) svetoval, naj se zaposlijo v hlevih in svinjakih ter socializern utfajajo med živalmi, čeprav se bojitn, da bi imeli kmalu za vratom Društvo proti mučenju živali. Sicer pa protikomunizma ne more biti, ker je komunizem že propadel, ostaia pa je njegova klavrna zapuščina in člani "troedine partije" -ZKS, SZDL, ZSMS - ki v prenovitvenih časih mrzlično iščejo novo politično držo in se pri tem vedejo kot hudodelci, ki si spreminjajo imena in zamolčujejo preteklost. Zato bi bile ustreznejše besede "militanti antipoiitok-ratizem".
Vsem novoustanovljenim strankam (SZD,
SDZS, SKD in SKZ) pa bi svetoval, naj pri delovanju za slovenski narod temeljijo na treh naravnih pravicah slehernega naroda, ki jim ni moč oporekati.
1. Domovinsko-lastninski pravici. ki temelji na pravici, da ima narod lastninsko pravico nad svojim ozemljem in s tem edini pravico odločanja in upravljanja na tem prostoru. Kar pomeni, da narod lahko brez ugovora in vesti omejuje priseljevanje, kot sproža postopek za vračanje vseh priseljencev iz gospodarskih vzrokov iz svoje domovine, ki je njegova zgodovinska last.
2.  Pravica naroda do samoobrambe in samozaščite: narod se lahko z vso pravico zaščiti pred vplivi, ki ga ogrožajo in postopati z zgoraj omenjeno pravico.
3.  Pravica do državnosti - pravica do us-tanovitve neodvisne pravnopolitične enote (države)   z   vrhovno   oblastjo   ustanov slovenskega naroda - državotvornost naroda.
AŽ
LJUBLJANSKI ŽUPANJI NUŠI KERŠEVAN
Pajek že lep čas nemoteno ropa lastnino - avtomobile - pohlevnim Ljubljančanom. Ti seveda to kriminalno početje, pa čeprav pred svojimi očmi in pri belem dnevu, pohlevno prenašajo. Največ, kar so zmožni, je preklinjanje. 45-letni diktat mestnega komunizma je pač dolga doba in če bi na primer kakšna izpostava ljubljan-ske oblasti začela Ljubljančanom odvze-mati stanovanja, ti verjetno še vedno ne bi povzdignili svojih pesti. Takšen je pač ob-čutek, ko iz dneva v dan gledaš pajkovo nemoteno pustošenje.
Poglejmo to mafijaško obnašanje po-bliže.
Ljubljanska mestna skupščina je meni nič tebi nič sprejela odlok, na osnovi kate-rega eksponenti te skupščine povsem sa-movoljno pred očmi nemočne javnosti kra-dejo osebno lastnino. Kar je seveda naj-huje, je dejstvo, da se v situaciji ugotovitve kraje avtomobila nimaš prav nikamor pri-tožiti. S tem ljudi naravnost silijo, da jim bo kdaj kdo kaj naredil!
V civiliziranih družbah je problematika s pajkom, oziroma z oviranjem prometa, razumno rešena. Tam pajek odpelje le naj-nujnejše primere, tiste avtomobile, ki pov-sem jasno ovirajo promet in življenje v me-stu. Za ostale prekrške pri parkiranju pa policaj napiše liste in kazen se potem plača spoložnico.
Kaj pa v Ljubljani?
Z svojim arogantnim nastopaštvom pajki, poleg tega, da za nekoga opravljajo
kriminalno dejavnost, ustvarjajo še repre-sivnp klimo ter s tem pošteno vznemirjajo Ijudi.
Ljubljančani poznamo vsakodnevne si-tuacije, ko dva ali celo več pajkov v sku-pini zablokirajo ulice in dolge minute močno ovirajo promet.
S tovornjaki (pajki) ne le da se zrak na ljubljanskih ulicah dodatno onesnažuje, ampak ga ti tovornjaki s svojimi nerodnimi in dostikrat prav objestnimi manevri po-šteno onesnažujejo.
Kot kaže pustošenje s kar šestimi (!) pajki (dovolj bi bil le eden), je ljubljanska birokracija finančno docela shirana, zato je grabljenje fičnikov z dobesednimi kra-jami pred očmi nemočne javnosti za to birokracijo kot izgleda samoumevnost. Si-cer pa je za komuniste marsikaj na tem svetu bilo samoumevno.
Res pa je, da še nisem slišal, da bi kakšna oropana žrtev polomila šipe na mestni hiši, ali pa, da bi se kakšen pajek sredi kraje znašel v plamenih molotovega koktajla. Ljubljančani smo raje javno okradeni, kot pa da bi se uprli, na žalost, na edino mogoč način. Naj mi ob tem noben ne goflja o delegatskih pobudah...
Ljubljana, 17. novembra 1989
IVO ŽAJDELA Ljubljana
DOKLE DOPIRE STUDENTSKA SVIJEST!
Pisati o protestu studenata Sarajevskog univerziteta (radi se o manjem dijelu sve-ukupne studentske populacije ali izuzetno bučnorji) možda i nema smisla. O tome je dosta rečeno a ponešto i napisano na stra-nicama prethodnog broja ovog lista. No, ima tu detalja koje treba razjasniti, pogo-tovo što su dogadjaji koji su uslijedili na neki način stavili tačku na ovaj slučaj.
Stanovnici studentskog naselja »Nedža-riči«, odnosno najgrlatiji »buntovnici«, po-kušali su metodom pritiska i primitivne agresivnosti (neki u tome prepoznaju re-cept »antibirokratske revolucije«) nasilno ostvariti svoje zahtjeve, koji svojim večim dijelom nisu imali razumnu podlogu. Kao ilustracija, može poslužiti pregled zahtjeva koje su studenti iz »Nedžariča« postavili na zboru, neposredno prije izlaska na ulicu:
-  izjednačavanje plačanja, za sve stu-dente, hrane i smještaja;
-  neprihvatanje povečanja cijena smje-štaja i ishrane (sa 1050000. na 2000000. najnovijih dinara za mjesec).
Izmedu ostalog, spomenuli su tada i po-vecanje stope za visoko obrazovanje. Stiče se utisak da je pominjanje povečanja stope korišteno samo u svrhu smanjenja davanja iz vlastitog džepa, a ne u cilju poboljšava-nja materijalnog položaja profesora i asi-stenata, modernizacije univerziteta i na-
stavnog procesa.
Svi zahtjevi koji su se kasnije pojavili na spisku, rezultat su angažovanja predsjed-nika UK SSO Sarajeva, koji je pbkušao na taj način dati ovom protestu odredenu oz-biljnost i opravdanost.
Vulgarni i primitivni istupi nezadovolj-nih studenata na zboru u »Skenderiji« sru-šili su i taj krhki pokušaj mudrog izlaska pred javnost.
Zahvaljujuči činjenici da je trenutna si-tuacija na Univerzitetu izuzetno loša (bar što se tiče materijalno-finansijskog polo-žaja) Skupština BiH je prihvatila da ras-pravlja o povečanju stope za visoko obra-zovanje. Prijedlog Zajednice za visoko obrazovanje je da se sa sadašnjih 1,9 po-veča na 3,85. Jasno je odmah bilo da če Skupština teško prihvatiti predloženu stopu jer je dobro poznato da privreda BiH ionako »stenje« od mnogobrojnih izd-vajanja. To se je pokazalo kao tačno, jer Viječe udruženog rada Skupštine BiH nije prihvatilo povecanje stope na svom zasje-danju od 23. 11. '89. Važno je istači da je Viječe opština dalo svoju saglasnost, što je značilo da če se na Viječe udruženog rada izvršiti odredeni pritisak. Ta predvidanja su se i ostvarila. Samo par dana poslije odr-žane sjednice Viječe udruženog rada je ponovo zasjedalo i odlučilo da se izdvaja-nje za visoko obrazovanje poveča sa 1,9% na2,6%.
Ovo bi moglo značiti da su zahtjevi stu-denata iz »Nedžariča« riješeni povečanom stopom. Ipak vrijeme če pokazati pravo stanje stvari.
Medu studentima je dobro poznato da su inicijatori ovog protesta uglavnom oni koji su gubili po nekoliko godina studija, a po logici, društvo ne bi trebalo uopšte izdva-jati sredstva za takve studente.
OpŠti je utisak da svijest pobunjenih stu-denata i ovog puta nije otišla dalje od »kašike i tanjira«.
Sve u svemu žalosno, zar ne!
JASENKO MUŠIČ
TRIBUNA: Jevrem Brko-vič, poznamo vas kot pes-nika, dramatika in publicista, v zadnjem času pa ste postali znani predvsem kot najpo-membnejši in najglasnejši kri-tik črnogorske in srbske poli-tike. Imate morda tudi poli-tične ambicije?
BRKOVIČ: Ukvarjam se z vsem tem, kar ste našteli, bil sem tudi gledališki kritik in novinar, pq duši pa sem predvsem pesnik. Nisem poli-tik, nimam nikakršnih tovrst-nih ambicij, politika me za-nima Ie toliko, kolikor je po-vezana z usodo mojega, črno-gorskega naroda in avnojske Jugoslavije. Zanimivo, da ni-koli nisem bil član ZK. iz vojne, ki sem jo doživljal kot otrok. sem sicer ponesel ne-kakšna romantična komuni-stična občutja, ki pa so z do-zorevanjem bledela. Danes sem dokončno spoznal, kam nas je pripeljala ZK, ki je za-pravila izredne zgodovinske možnosti in nas potisnila na rob prepada.
TRIBUNA: Odkod v Črni gori v zadnjem obdobju tako jasno in glasno izražene tež-nje po črnogorsko-srbskem siamstvu, in sicer prav v času, ko se v drugih delih države krepi nacionalna zavest, ki večkrat že prerašča v patolo-ško obliko nacionalLma?
BRKOVIČ: Ideja o črno-gorsko-srbskem siamstvu ni nova. Kontinuirano se pojav-lja od Petra Petroviča Nje-goša. preko Nikole I. Petro-viča pa vse do danes. V Nje-goševem času je bila Črna gora izolirana državna tvorba v odporu proti aziatski oku-paciji Balkana. zato je Njegoš zaigral na karto slovanstva in srbstva kot najpomembnejše srednjeveške komponente južnoslovanstva. Poudariti pa je treba. da je šlo zgolj za poskus okrepitve enotne poli-tične in verske, to je pravo-slavne, ne pa tudi nacionalne zavesti, čeprav je po drugi strani res. da je prišlo do ize-načevanja verske in narodne pripadnosti. Po ustanovitvi Kraljevine SHS je bila Črna gora leta 1918 z ukazom voj-vode Mišiča okupirana. 6000 hiš je bilo požganih, 3000 Čr-nogorcev pa ubitih. V drugi svetovni vojni je bilo četni-štvo kot izdajalska velikosrb-ska ideja uvoženo tudi v Črno
CRNOGORCINISO SRBSKIRUSI
JEVREM BRKOVIČ-ČRNOGOREC
Foto: J. Brnovič
/evrema Brkoviča smo do nedavnega poznali predvsem kot enega najvidnejših sodobnih črnogorskih pesnikov, av-torja več kot dvajsetih pesniških zbirk, prozaista in dramatika, ki je za svoje literarno delo prejel najpomembnejša republiška in zvezna priznanja, kot so: nagrada 13. julij, nagrada mesta Titograda, plaketa Ivana Gorana Kovačiča, nagrada Društva književnikov Črne gore, Sterijeva nagrada za dramo Svečanost se odlaže...
V zadnjih letih pa se je z deloma Ljubljanska drama in Anatomija morale nekega stalinista uveljavil tudi kot odličen publicist ter v časopisju kot zagrizen polemik, »enfant terrible« in nasprotnik uradni čmogorski politiki.
Zatorej smo se odločili, da damo tokrot besedo eni najbolj očrnjenih in osovraženih osebnosti v srbskih in čmogorskih množičnih občilih. Pogovarjali smo se o zanikanju črnogor-skega naroda s strani velikosrbskih nacionalistov, o pikares-knem križarskem politikantskem mitingaštvu, »mladočrnogor-ski« novi razvojni filozofiji in o tragičnih usodah nasprotnikov obstoječega reiima v Črni gori, za katero njeni voditelji trdijo, da postaja pravna driava.
goro. V bistvu gre zgolj za nadaljevanje politike privr-žencev združitve Črne gore s Srbijo. čeprav ne gre zani-kati, da je tudi mnogo t. im. »bjelašev« pristopilo k parti-zanom. Danes je položaj v Črni gori zaradi Kosova in krepitve velikosrbskega naci-onalizma zelo zapleten. Pri-šlo je do mitingov, na katerih so bile pod krinko solidarno-sti s Srbi in Črnogorci na Ko-sovu jasno izražene zahteve po posrbljanju Črnogorcev. Vzroke gre iskati v neznanju in zavezanosti tradicionali-stični zavesti, ki ju še podpi-huiejo neutemeljene teze o Crni gori kot srbski Šparti in o Črnogorcih kot najbolj-ših Srbih. Temu pa se črno-gorsko vodstvo ne zna. bolje rečeno noče zoperstaviti.
TRIBUNA: Ali lahko re-čemo, da se večina prebival-cev Crne gore danes dekla-rira za Srbe, kot hočeta pri-kazati uradna politika in množični mediji?
BRKOVIČ: Gre za še eno v vrsti zavestno medijsko konstruiranih laži o Črnogor-cih, katerih cilj je dokazati. da je Črna gora srbska de-žela, ki jo je treba samo še priključiti SR Srbiji. Resnica pa je povsem drugačna. Pre-pričan sem, da ima 90 odstot-kov Črnogorcev zavest pri-padnosti črnogorskemu na-rodu. preostalih 10 odstotkov pa tako črnogorsko kot srb-sko nacionalno občutje. Nič nimam proti ljudem. ki so žr-tve tradicionalistične zavesti. ne dovolim pa. da me kdo napada zaradi črnogorske in jugoslovanske usmerjenosti.
TRIBUNA: Odkod teze o Črni gori kot srbskem Pi-emontu?
BRKOVIČ: Črna gora ne more biti srbski Piemont. saj gre za dediščino tisočletne čr-nogorske državnosti. ki se je začela z Dukljo. ter nadalje-vala z Zeto in Črno goro. Kako je lahko pokrajina. ki je bila 170 let pod okupacijo Nemanjičev srbski Piemont ali srbska Šparta? Ideja o Čr-nogorcih kot srbskih Prusih je bila potrebna vladarski hiši Petrovičev. in še posebej Ni-koli 1., ki si je poskušal na ta način utreti pot na srbski in jugoslovanski prestol. Gre za grozljive. neznanstvene trdi-tve, ki so Črno goro pripe-ljale v današnjo situacijo.
TRIBUNA: Zanimivo pa je, da tudi mnogo uglednih znanstvenikov meni, da je črnogorski narod zgolj povojna partijska inovacija, ki je bila vsiljena od zunaj in ni zrasla iz črnogorskega Ijudstva.
BRKOVIC: Tudi ta teza ne vzdrži resne znanstvene analize. Ne obstaja namreč na-rod, ki bi ga ustvarila katerakoli stranka. Res pa je. da je KPJ pripomogla k afirma-ciji nacionalne biti, omogočila in spodbu-dila izražanje pripadnosti črnogorskemu narodu, kar pa ne velja le za Črnogorce, pač pa tudi za vse druge jugoslovanske narode. Šlo je za pragmatično potezo Jo-sipa Broza in jugoslovanske KP, s katero naj bi razrešili nakopičena nacionalna na-sprotja in nepriznavanje nekaterih naro-dov v stari Jugoslaviji. Vedeti pa je treba, da je komunizem po svojem bistvu anaci-onalen. oziroma internacionalističen. tako da naj bi bila to le prehodna postaja na poti k tako imenovani internacionalni plat-formi. Spor z Informbirojem pa je postavil načrte na glavo. komunisti so se odrekli internacionalističnim iluzijam in svoje de-lovanje usmerili zgolj na nacionalno prizo-rišče.
TRIBLJNA: Kaj imajo po vašem mne-nju skupnega Batric Jovanovič, Vuk Dra-škovič, Matija Bečkovič, Ranko Jovovic, Budimir Dubak, Momir Vojvodič in Do-brica Čosič?
BRKOVIČ: Mislim. da je treba iz te skupine velikosrbskih nacionalistov izločiti Dobrico Čosiča. Čeprav tudi on juriša na Črno goro in se bori za njeno posrbljanje, gre za književnika, ki konec koncev ni izdajalec svojega naroda. Vuk Draškovič je legalni četniški vojvoda v Jugoslaviji. Batrič Jovanovič, Budimir Dubak. Momir Vojvodič, Ranko Jovovič, Radomir Ulja-revič in drugi pa so tako imenovani pisci brez avtentične nacionalne zavesti, ki se poskušajo z velikosrbskim prilizovanjem prebiti v neko drugo literaturo.
TRIBUNA: Zakaj to počenjajo?
BRKOVIČ: Nedvomno imajo od tega koristi. poleg tega pa gre za tradicionalne ostanke iz druge svetovne vojne, čeprav moram poudariti. da sem bil vedno proti temu. da sinovi plačujejo za grehe svojih očetov, seveda, če so sami drugače usmer-jeni.
TRIBUNA: Kako bi ocenili oktobrsko in januarsko rušenje črnogorskega vod-stva?
BRKOVIČ: Oktobrski in januarski do-godki so tragični tako za Črno goro kot tudi za avnojsko Jugoslavijo. Ne gre vcč samo za eno republiko, danes je na vrsti Slovenija, jutri Hrvaška... V Crni gori je šlo za poskus ponovitve vojvodinskega sce-narija, ki pa ni povsem uspela. Ni namreč isto rušiti, zgodovinsko gledano, srbsko pokrajino ali suvereno republiko s tisoč-letno državno tradicijo. V tragičnih sto dneh od oktobra do januarja je črnogorsko vodstvo pokazalo svojo nesposobnost in nemoč, da ponese težko breme na svojih plečih, zato jih je velikosrbski val, maski-ran s socialnimi nemiri, januarja z lahkoto
odnesel z zgodovinskega prizorišča. De-lavci, ki so šli 10. januarja na ulice, so bili zmanipulirani in. izrabljeni za mračne cilje ljudi, ki so nastopali v imenu delavskega razreda, v resnici pa proti njegovim intere-som.
TRIBUNA: Kakšno vlogo je po vašem mnenju pri tem odigralo politično vodstvo SRSrbije?
BRKOVIC: Vse se je odigralo po scena-riju memoranduma SANU in Miloševiče-vega štaba, ob pomoči mobilnih častnikov, kot so Šolevič in njemu podobni. Gre za velikosrbsko zaroto, katere uvod je bilo tako imenovano konstituiranje SR Srbije v Srbiji, nadaljevanje pa naj bi sledilo z razširitvijo na ozemlje Črne gore in Ma-kedonije, ki bi v doglednem času postali srbski pokrajini. Podobne ideje so bile si-cer prisotne že ob osvoboditvi leta 1945, šele danes pa so razmere take, da se lahko tudi javno izrazijo in reklamirajo. Metiim, da je bil Miloševic programiran, da kot Črnogorec po rodu pride na čelo Srbije in ji kot doto prinese Crno goro.
TRIBUNA: V skid za portret Slobo-dana Miloševiča ste se pred poldrugim le-tom vprašali, ali in v katerem Karadjor-djevu bo Miloševic doživel usodo Mika Tripala? Kako bi na to vprašanje odgovo-ri!i danes?
BRKOVIČ: Res je, da sem pred skoraj dvema letoma primerjal usodo Mika Tri-pala in pričakovano usodo Slobodana Mi-loševiča, pri čemer sem - poznavajoč ka-drovske obračune v komunističnih stran-kah - trdno verjel, da je tudi po Titu možno neko drugo Karadjordjevo, v kate-rem bo Miloševic doživel politični fiasko. Danes pa se je njegova pučistična strate-gija razmahnila že do te mere, da se zdi, kot da je on tisti, ki iugoslaviji pripravlja nova Karadjordjeva in 8. seje. Jugoslavija kot kaže ni več sposobna napraviti Kara-djordjeva, kjer bi Miloševičeva politična glava padla. Kljub vsemu pa se mi zdi, da srbski vožd danes tone v lastni strategiji kvaziboljševizma in populizma, ki pa daje zgolj dekorativne rezultate. Srbija je dr-žava z dokajšnjo demokratično tradicijo, zato danes srbskega intelektualca ni več mogoče slepiti z mitingaško demokracijo in menim, da bodo tudi tisti, ki danes še podpirajo Miloševiča, že jutri spoznali, da
je njegova politika pogubna najprej za Srbe in Srbijo, potem pa v enaki meri še za vse jugoslovanske narode. Miloševič se je znašel v precepu kvaziboljševiškega nami-šljenega raja in klerikalno nacionalistič-nega pritiska, ki ga počasi, toda vztrajno, potiska v kot kakor slabega boksarja, ki ne najde drugega izhoda. Prepričan sem, da bo Miloševič doživel odločilen poraz na srbskem ringu, kjer se bijeta demokracija in populistična diktatura.
TRIBUNA: Od zrušitve črnogorskega vodstva je minilo enajst mesecev. Kaj se je v tem času izboljšalo in ali so obljube »mladočrnogorcev« izpolnjene?
BRKOVIČ: Novo vodstvo je sam6 prevzelo oblast, si razdelilo položaje in stanovanja. Gre za ljudi, ki so le ekspo-nenti tistih, ki stojijo za njimi. Žalostno je, da je podpredsednik republiške skupščine, najvišjega parlamentarnega telesa, človek, ki pri osemindvajsetih letih še ni končal fakultete. Gre za malopridne ljudi, ki sami sebe razglašajo za revolucionarje in prepri-čujejo ljudstvo, da prinašajo duhovno in materialno osvoboditev, v resnici pa so prelomili vse dane obljube, zlorabili za-upanje in izneverili vsa pričakovanja. Po-leg vsega so celo plagiatorji nesmiselnega dokumenta o novi razvojni filozofiji, kate-rega prava avtorja sta filozof Ljuba Tadič in monstruozni novinar NIN-a Milovan Vučelič. Prepričan sem, da bo narod obr-nil hrbet sedanjemu vodstvu. Danes imamo Cetinje, Bar in nekatera druga sre-dišča odpora, jutri se bodo pojavila še nova. Ne verjamem, da bo čmogorsko vodstvo ušlo odgovornosti za politiko, ki jo vodi.
TRIBUNA: Kaj pravzaprav pomeni NORFIL - nova razvojna filozofija?
BRKOVIČ: Že dejstvo, da pišeta tak-šen dokument velikosrbsko usmerjena in-telektualca, sicer Črnogorca po rodu, pove dovolj. Kako lahko pišeta program za Črno goro in Črnogorce človeka, ki tega naroda sploh ne priznavata?! Sicer pa je ta tako imenovani program le slepilo za ne-uke, retorična megla, vržena na črnogor-ske rane.
TRIBUNA: Ko se govori o odporu »mladočrnogorski« politiki se največkrat omenjata Bar in Cetinje. Kaj se dogaja v teh dveh mestih?
BRKOVIC: Ne gre samo za Bar in Ceti-nje, podoben odpor je tudi drugod, na primer v Danilovgradu, Rožaju in še pose-bej izrazit v Plavu, kjer sta se odkrito spopadli velikosrbska struja in jugoslovan-sko orientirani Črnogorci, Muslimani in Albanci. Velikosrbi očitajo Muslimanom fundamentalizem, kar je čista izmišljotina, Albancem pa, da jih je po svojem padcu obiskal Azem Vllasi, kar je prav tako daleč od resnice. Žalostno je, da je norfilovska politika podprla velikosrbsko hajko proti drugim narodom in narodnostim v Plavu, ki še naprej ostaja nevarna črnogorska is-kra, ki grozi, da bo zaradi političnih, soci-alnih in drugih krivic prerasla v požar. Na Cetinju, stoletni prestolnici in kulturnem središču Črne gore, so »norfilovci« preko pritiska na tovarno Obod poskušali zadu-šiti upor proti »mladočrnogorski« politiki. 7000 delavcev Oboda namreč ni bilo v pr-vih bojnih vrstah rušenja črnogorskih ustavnih institucij, zato so jih poskušali priviti z ekonomskimi ukrepi. Medtem ko so Radoju Dakiču vrata bank na stežaj odprta, čeprav delavci razen mitingov ne delajo ničesar, so Obodu, ki pridno ustvarja dohodek, ustavili vse dotacije in ekonomsko pomoč. Pri tem je ključno vlogo odigral predsednik SO Cetinje Jovan Markuš, sicer tudi član odbora za napove-dani, prepovedani in odpovedani mitinga-ški pohod na Ljubljano, ki je bil svojčas mladoletni prestopnik, o čemer obstajajo materialni dokazi.
Podobno je tudi v Baru, kjer so Črno-gorci, Muslimani, Albanci in Hrvati sto-letja živeli v slogi in bratstvu. Danes pa je prišlo do spopada med velikosrbskimi ide-jami, katerih nosilci so predvsem novinarji Radia Bar, ter črnogorsko in jugoslovan-sko orientiranim občinskim vodstvom. Po-membno negativno vlogo je odigral tudi znani Velikosrb in mitingaški razgrajač Dragutin Vučinič, novi direktor Luke Bar, sicer pa človek z jasno izraženo in večkrat dokazano stalinistično mentaliteto. Partij-ska organizacija je na eni izmed zadnjih podprla predsednika OK ZK Bar Milenka Sjekločo in tako zadala prvi pomembnejši poraz črnogorski »norfilovski« politiki. V Baru se dogajajo strašne stvari. Ko bo jugoslovanska javnost izvedela, na kakšen način novači črnogorska SDV ljudi za vo-hunjenje v občinskih strukturah Bara, in to z grožnjami v prostorih garnizije JLA, bo izbruhnila afera, ki bo zasenčila nedavne dogodke v zvezi s SDV BiH in Srbije.
TRIBUNA: Po zadnjih črnogorskih mi-tingih proti slovenski poliriki se zdi, da je Črna gora zadolžena za Slovenijo, da po-staja glas Velikega brata, ki je seveda mnogo nevarnejši.
BRKOVIČ: Izvqn Črne eore je resda mogoče dobiti vtis, kot da Crna gora po-staja glas Velikega brata, oziroma poslušni mlajši brat. Toda to je le slika, ki si jo človek ustvari ob spremljanju črnogorskih množičnih medijev. Večina Crnogorce.v ne misli tako kot njihovo vodstvo. Ceprav so
sredstva množičnega obveščanja govorila in pisala o veliki množici ljudi, ki se je zbrala na mitingu proti sprejetju amand-majev k slovenski ustavi, lahko z goto-vostjo trdim, da udeležencev ni bilo več kot deset tisoč. Gre za zavestno potvarja-nje malih števil, oziroma njihovo pretvar-janje v večja.
TRIBUNA: Toda tudi deset tisoč ni majhno število za spontani shod ogorcenih prebivalcev Titograda in okolice?!
BRKOVIČ: Miting ni bil spontan, pač pa dobro organiziran. Djukanovič in Bula-tovič sta še pred glasovanjem o slovenskih amandmajih zapustila sejo CK ZKJ, da bi
v Titogradu preko sindikata organizirala miting. O samoiniciativnosti delovnih ljudi tako ne more biti govora. Omeniti pa velja tudi reakcijo skupine črnogorskih intelek-tualcev na titograjski miting - pismo pred-sedniku slovenske skupščine z izrazi pod-pore legitimni in neodtujljivi pravici slo-venskega naroda, da se svobodno izraža o vprašanjih, pomembnih za njegovo suve-renost in nadaljnji razvoj.
TRIBUNA: Na eni strani miting proti slovenskim amandmajem, na drugi pa pi-smo Miranu Potrču, v katerem je dvajset najvidnejših črnogorskih umetnikov in znanstvenikov, med kateriini ste bili tudi vi, obsodilo Bulatovičeve grožnje z orož-jem. Kakšne so bile reakcije v Crni gori?
BRKOVIČ: Tudi mi smo doživeli mi-ting na Cetinju, kjer so nam neposredno grozili. Enega od podpisnikov pisma so sredi Titograda pretepli. Sekretar OK ZK Cetinjc pa je uradno zahteval, da se pod-pisniid Mladen Lompar, Milorad Popovič, Sreten Vujovič in Zoran Stanojevič izže-nejo s Cetinja. Kaj takega se ni dogajalo niti v času jurišnikov generala Rohma!
TRIBUNA: Goran Babič, znani hrvaški književnik, je v Oku objavil pismo, name-njeno Ranku Jovovicu, z naslovom Proš-nja za življenje Jevrema Brkoviča. Kdo vam in vaši družini streže po življenju?
BRKOVIČ: Resnično sem ogrožen. Na mitingih ljudje vpijejo: »Brkoviču ne do-lazi, zaklat če te ko te spazi!« Dvakrat so nam kamenjali hišo. Še vedno dobivam anonimne telefonske klice, v katerih mi
ljudje pretijo, da mi bodo zažgali dom. Toda preprosti ljudje niso pravi krivci. Podlegli so pač linčarsko pogromaški at-mosferi, ki so jo ustvarila črnogorska in srbska sredstva množičnega obveščanja. Nedavno tega sta se moja brata sprla z no-vinarjem, ker jima ni vrnil posojenega de-narja. V sporočilu Društva novinarjev Črne gore so ju obtožili, da sta obračunala z njim, ker blati mene. To je smešno. Celo osebne razprtije izkoriščajo za napade name.
TRIBUNA: Ali lahko rečemo, da vam je črnogorski narod obrnil hrbet?
BRKOVIČ: Ne, edini organizaciji, ki aktivno sodelujeta v »norfilovskih« napa-dih na nas, sta Društvo književnikov Črne gore in tako imenovano združenje rume-nih taksistov. Gre za ljudi, od katerih jih je prišlo precej s Kosova in nekateri izmed njih imajo zelo problematično preteklost. Res pa je, da so laži o domnevni antijugo-slovanski politiki Slovenije in medijska okupacija Crne gore s strani srbskih sred-stev informiranja pripeljala tako daleč, da preprost človek že ob omembi Slovenije začuti apriorni odpor, dokler mu situacije ne razložiš. Zatorej se ne gre čuditi napa-dom Črnogorcev na ljudi, ki jim hočejo povedati pravo resnico. Ljudje so samo nedolžne žrtve medijske in psihološke vojne.
TRIBUNA: V beograjskem časopisju, na primer v Dugi, ste prispodoba črnogor-skega antijunaka. Ali vas pisanje izpod peresa teh in takih Ijudi utrjuje v prepriča-nju, da ravnate prav?
BRKOVIČ: Gre za novinarje, ki so po rodu povečini Črnogorci. Črna gora je be-ograjsko Čaršijo vedno oskrbovala z izrodki svojega naroda. Ne želim se spuš-čati na nivo osebnih obtoževanj, toda če me obrekuje nekdanji narkoman Nebojša Jevrič, me to niti najmanj ne vznernirja. Priznavam namreč samo napade tistih, ki so mi intelektualno in moralno enako-vredni. Dugina blasfemična falanga med te zagotovo ne sodi. In dokler bodo pljuvali po meni taki ljudje, bom prepričan, da ravnam prav in da se je vredno boriti za resnico.
TRIBUNA: Kako napreduje preisko-valni postopek proti vam, Lomparju, Po-poviču in Zekoviču zaradi intervjuja, ob-javljenega v Mladini?
BRKOVIČ: Postopek se vleče že šest, sedem mesecev. V intervjuju nismo niko-gar žalili, predstavili smo le dejstva. Obto-žujejo nas za stvari, ki so ldhko bremenilne samo v Črni gori. Poleg vsega je sodni prevod izredno slab. Po mojem mnenju gre za dežurno grožnjo, ki jo lahko sodni organi potegnejo iz rokava, če bi bilo to potrebno. Vendar nas to ne vznemirja pre-več. Pripravljeni smo iti tudi v zapor, ker smo prepričani, da se zavzemamo za pra-vično, častno stvar - za avnojsko Jugosla-vijo in za črnogorski narod, torej za ideje, za katere so se borili tudi naši predniki.
TRIBUNA: Kaj pa zahteve, da vam odvzamejo nagrado 13. julij, najvišje repu-bliško družbeno priznanje?
BRKOVIČ: Ne obstaja zakon, ki bi omogočal, da mi nagrado odvzamejo, če-prav bi po eni strani rad videl, da to sto-rijo. S tem bi se namreč osramotili pred Jugoslavijo in Evropo. S to potezo bi se dokončno razkrinkali in pokazali svetu, v čigavih rokah je danes Črna gora.
TRIBUNA: Kako bi komentirali besede Ranka Jovoviča ob preiskavi proti vaši četverid, češ da nihče v tej državi ne bo obsojen brez tehtnih dokazov, da pa mo-rajo tisti, ki blatijo ugled drugih in svojega naroda, odgovarjati za svoja dejanja? Ali Črna gora v resnici postaja pravna država, kot trdi Jovovič?
BRKOVIČ: Črna gora ni nikoli bila in tudi danes ni pravna država. Če bi bila, bi moral Jovovič že davno odgovarjati za svoja dejanja. Poudarjam pa, da sem bil sam vedno proti temu, da bi kdorkoli, četudi Jovovič, odgovarjal zaradi verbal-nega delikta, za kar bremenijo našo četve-rico.
TRIBUNA: Tudi Ranko Jovovič - ni ravno zgleden primer moralno i;ooporečne osebnosti...
BRKOVIČ: Gre za ntvrastenika, alko-holika, nadarjenega pesnika, ki pa trpi, ker je izgubil kreativno moč. Je ede;   h med najbolj zagrizenih negatorjev Črnc gorskega naroda, Velikosrb, ki se javno deklarira kot antikomunist in četnik. Tc je človek, ki zlahka spreminja svoje mišljer.je v skladu z lastnimi interesi in potrebami, človek ki se je znal prilagoditi in prilizniti vsem  črnogorskim  vodilnim  garnituram
v zadnjih desetletjih. Čeprav sramoti staro črnogorsko vodstvo, Ranko Jovovič ni bil nikoli preganjan, kot hoče danes dokazati. Dobil je sinekuro v IS Črne gore in kot samec trisobno stanovanje bivšega pred-sednika skupščine SR Črne gore Milutina Tanjeviča. Vidite, to je resnica o človeku, ki je danes končno snel masko z obraza in se razgalil do te mere, da je jasno pokazal svojo eksekutorsko naravo.
TRIBUNA: Že pred več kot tremi leti ste izstopili iz Društva književnikov Črne gore. Zakaj?
BRKOVIČ: Šlo je za znani spor z Mio-dragom Bulatovičem, o čemer sem napisal tudi knjigo Ljubljanska drama. Pošteno in častno sem se z vsemi silami boril proti Bulatoviču in njegovim pomagačem, za kar se mi je tedanji predsednik Zveze knji-ževnikov Jugoslavije in moj dober prijatelj Ciril Zlobec tudi pismeno zahvalil. Ko.pa sem uvidel, da si je nedemokratična manj-šina v Društvu književnikov Srbije prisvo-jila oblast in da se UK Črne gore spreminja v podružnico Francuske 7, v velikosrbsko izpostavo za južne pokrajine, kot so takrat govorili, sem sklenil izstopiti iz tega dru-štva. Takega ponižanja si kot človek in pisec nisem mogel niti hotel dovoliti.
TRIBUNA: V začetku letošnjega leta se je mnogo pisalo o vašem pristopu k Dru-štvu književnikov Kosova...
BRKOVIČ: Še ena izmišljotina v nizu .n. ' ^ntskih podtikanj o meni in moji dru-žini.
TRIi> iA', Zakaj pa ste postali član Društva knjii vnikov Hrvaške?
BRKOVIČ: Kot pisatelj, po katerem lahko danes v Črni gori vsakdo pljuje, sem
si bil prisiljen poiskati zatočišče in zaščito. Med hrvaškimi literati imam veliko prija-teljev, poleg tega pa sta civilizacijska os-nova in demokratično vzdušje v DKH po-polnoma drugačna kot v UK Črne gore. Slo je za izhod v sili. Če bi bilo UK Crne gore resnično črnogorsko, bi bil seveda njegov član.
TRIBUNA: Iz UK Črne gore izstopa vse več piscev. Eden zadnjih je bil Fehim Kajevič, podpredsednik društva...
BRKOVIC: Nič čudnega ni, da književ-niki izstopajo iz društva, ki mu predseduje Janko Brajkovic, polpismen človek, kate-rega največja odlika je, da se zna pravo-časno obrniti v smeri vetra. Bil je ekspo-nent stare garniture, na čelu z Miljanom Radovičem, danes pa je glasnik idej Mo-mirja in Pavleta Bulatoviča (predsednika CK ZK Črne gore in sekretarja RSNZ Črne gore), ki sta bila njegova novinarja, ko je bil urednik Univerzitetske riječi, naj-bolj ortodoksnega in stalinističnega štu-dentskega lista v državi.
TRIBUNA: Gonja proti nekdanjim čla-nom UK Črne gore je menda strašna.
BRKOVIČ: Gre za poskuse, da se pisce z zavestjo pripadnosti črnogorskemu na-rodu, ki so prav zato iz takega društva izstopili, poskuša onemogočiti na vsakem koraku in z vsemi sredstvi - jih kompromi-tirati kot ljudi in ustvarjalce ter celo ogro-ziti njihovo eksistenco. Tako je na primer Branko Banjevič, eden najuglednejših čr-nogorskih književnikov, dobitnik nagrade 13. julij, glavni urednik založbe Pobjeda, dobil odpoved, ker naj bi osem dni neo-pravičeno izostal z dela. V tem času pa je bil uradni predstavnik jugoslovanske raz-stave na knjižnem sejmu v Moskvi, za kar ga je izbralo Društvo založnikov Jugosla-vije in kar so seveda vsi vedeli. Črnogorska sekcija PEN-aJe takoj protestirala, vendar brez uspeha. Sikaniranja doživlja tudi no-vinar Pobjede, nadarjen književnik Momir M. Markovič. Ne objavljajo mu prispev-kov, poleg tega pa prejema nižji osebni dohodek kot njegovi kolegi. Direktor Lek-sikografskega zavoda Črne gore Sreten Pe-rovic že nekaj mesecev ne dobiva plače. Vodilno mesto v Pobjedi je prevzel Ščepan Vukovič, ki je v enem dnevu naredil izpite za celo leto, tako končal Pravno fakulteto in dobil pravico, da kandidira za to po-membno mesto. Gre za človeka, ki vodi monstruozno protičrnogorsko politiko s končnim ciljem tihega posrbljanja Črne gore. Ne dopušča demokratičnega dialoga in ne dovoljuje, da bi se mi, črnogorski književniki, po katerih lahko v Pobjedi vsakdo pljuje, branili.
Vidite, to je Črna gora danes, republika, v kateri se odigrava odločilna bitka za usodo avnojske Jugoslavije. Sarajevska in zagrebška sredstva množičnega obveščanja so to že spoznala, zato se v teh republikah o Črni gori precej piše. Čas je, da to spoz-najo tudi v Sloveniji in posvetijo več pro-stora dogajanjem v naši republiki.
SIMON BIZJAK
Foto: J. Brnovič
MAGNETOGRAM
OPŠTINSKIKOMITET ZA ONO
IDSZ
PREDSJEDNJŠTVO OK SK BAR
Strogo pov. br. 9
BAR, 18. oktobra 1989. god
TELEKS ŠIEROVANO
I I prilogu vam dostavljamo \^/ magnetogram izjave se-kretara Opštinskog komiteta za ONO I DZS Bar sa kojom je Opštinski komitet za ONO i DSZ i Predsjedništvo Opštin-skog komiteta SK Bar upoznao na sjednici održanoj 16. oktobra 1989. godine, koja je ocijenjena istinitom i jednoglasno prihva-čena, nakon čega su donijeti sle-deči:
ZAKLJUČCI
1.  Optišinski komitet za ONO i DSZ i Predsjedništvo OK SK Bar, na zajedničkoj sjednici odr-zanoj 16. oktobra 1989. godine odgovorno i argumentovano su ocijenili   da  postoje   evidentne zloupotrebe  ustavnih  i zakon-skih ovlaščenja največih rokovo-dilaca Republičkog sekretarijata unutrašnjih poslova Crne Gore i odlučili da zatraze da se pod hitno pokrene pitanje odgovor-nosti i smijene sa dužnosti repu-blički sekretar za unutrašnje po-slove Pavle Bulatovič, rukovo-dilac Sluzbe drzavne bezbjedno-sti   Lazar   Boričič   i   načelnik RSUP-a u Baru Nikola Pejako-vič.
2.   Opštinski komitet za ONO i DSZ i Predsjedništvo OK SK Bar traze da Centralni komitet SK Crne Gore utvrdi idejno-po-litičku odgovomost republičkog sekretara za unutrašnje poslove
Pavla Bulatoviča i rukovodioca Sluzbe državne bezbjednosti La-zara Boričiča.
3. Opštinski komitet za ONO i DSZ i Predsjedništvo OK SK predlažu da se u najkračem roku odrzi sjednica Republičkog ko-miteta za ONO i DSZ, Repu-bličkog savjeta za zaštitu ustav-nog poretka i da se na sjednicu pozovu članovi Opštinskog ko-miteta za ONO i DSZ iz Bara.
Prednje vam dostavljamo u ci-Iju preduzimanja mjera u skladu sa Ustavom i zakonom.
Drugarski pozdrav, PREDSJEDNIK OK ZA ONO
i DSZ i
PREDSJEDNIK OK SK BAR, Milenko Sjekloča
MAGNETOGRAM IZLAGANJA SE-KRETARA OK ZA ONO I DSZ BAR, SLAVKA BAKIČA, SA SJEDNICE OK ZA ONO I DSZ I PREDSJEDNIŠTVA OK SK BAR ODRŽANE 16.10.1989. g. TELEKS ŠIFROVANO
SLAVKO BAKIČ - Evo ima nekako duži period, ne držim sastanke i ne vodim diskusije i govore, vjerovano imaču malo treme, možda malo i nedorečenosti, ali bih vas zamolioda me pravilno razumi-jete i da u svemu što budem nedorečen postavite mi pitanja i ja se nadam da u toku ovoga što budem izlagao, nastojaču da to bude izvorno, da bude tačno, zala-žuči i svoj život i svoju moralnu odgovor-nost i materijalnu i svjestan toga kakve sve posledice iz ovoga moga izlaganja mogu mene lično, kao čovjeka dovedu u kakav položaj ja mogu da dodjem i kakve sve pod znacima navoda »represije« psihološke, fi-zičke i bilo koje druge prirode mogu da prouzrokujem i da doživljavam i kao čov-jek i moja porodica u užem i širem smislu. Jer su ovo vrlo bitna, po meni, možda po drugome neču biti, pitanja od značaja za rad u ovoj društveno-političkoj zajednici, a mnogo bitna pitanja za moj dalji rad, jer sam opredijeljen kao član Saveza komuni-sta Jugoslavije, jer sam jugoslovenski opredijeljen i ne priznajem nikakve druge vrste opredeljenja, pa makar i pod uslo-vom da zato moram da založim i svoj život.
Ovo sasvim otvoreno, korektno, po-šteno kažem vama večeras ovdje. U toku jučerašnjeg dana, ja sam ovdje napisao suštinu onoga što hoču da kažem, jer vje-rovatno, ovako usmeno da izlažem presko-čio bih ponešto i ostao bih nedorečen, a vjerovano i ovo Što sam napisao, pisano je nabrzinu i pod jednom psihološkom pre-sijom samoga sebe, prvenstveno, jer na-dam se da če me svaki od vas kao pojedi-nac shvatiti da, to nijesu ni malo pitanja od nekakvog sporednog značaja nego su vrlo značajna i itekako suštinska pitanja. Mo-ram i ovo da vam kažem, da ovaj svoj korak sam se opredijelio iz sledečih ra-zloga: pročitaču i ovo pisano izilaganje, ali hoču da kažem i ovako otvoreno i ovako kako ja mislim kao čovjek i nadam se i kao svjesno opredijeljen komunista, jer da sam dobio sina tada kad sam priman u Partiju on bi danas imao 22 godine i opredijelio sam se još iz sledečeg razloga što u dosa-dašnjem svome radu ovo mi je prvi put da naidjem na takav primjer predlaganja mo-guče saradnje, mada ne toliko suviše obra-zovan, makar ne fakultetski, a nastojao sam uz svoj rad da se obrazujem onoliko koliko sam mogao, shvatio sam, da to što mi je predlagano, da bi bilo u dubokoj jednoj suprotnosti, sa Savezom komunista i djelovanjem Saveza komunista u dubokoj jednoj suprotnosti sa demokratskim opre-djeljenjima Desetog vanrednog kongresa, u dubokoj suprotnosti sa odlukama toga Kongresa na kome sam i ja prisustvovao i kao delegat digao obadva prsta za demo-kratska opredjeljenja i razvojnu filozofiju i da je trebalo digao bih ne dva prsta nego bih bio i spreman sam i sada da založim i sebe i svoju porodicu da se to sprovede u život, a ne na ovaj način koji mi je predlagan.
To su sve razlozi, opet ponavljam, izlo-žit ču vam i ovo što sam napisao, a kažem spreman sam da dajem i dodatna pojašnje-nja svima ovdje, ja mislim nema razloga da, neovisno od toga vjerovao mi ko ili nevjerovao, jer može da se vjeruje, može da se nevjeruje, ali sa vama ovdje koliko vas je, evo da ne kažem više, ali najmanje 15 godina intenzivno saradjujem, znam kakvi ste ljudi, znam kakva su vam opre-djeljenja, znate kakav sam ja, kolike su moje mogučnosti intelektualne i druge i upravo iz tog razloga cijeneči vaše anga-žovanje i cijeneči vaš trud, rad i zalaganje za razvoj ove društveno-političke zajed-nice, ovo večeras ovdje izlažem, ja sam isto tako mogao da prečutim jučerašnji razgovor i to bi bilo u velikom mom inte-resu, mogao sam da prihvatim saradnju iz koje bih imao pretpostavljam dosta ličnih koristi, pitanje bih li bio čovjek, to je drugo pitanje, ali bih ja pretpostavljam
imao ličnih koristi i materijalno i dru-štveno napredovanje. Nego, ja, da ne du-žim i odvlačim vašu pažnju i da vam ne dosadujem previše, prihvatite ovo i kao moje usrneno izlaganje, a nek ostane i kao moj pisani materijal, zlu ne trebalo, tre-bače mi sigurno kao i snimak na ovom magnetofonu.
Ne bilj želio da mi zamjerito ovo što sam rekao do sada, vjerovatno če se ponoviti u tekstu koji sam pisao.
Ne bih želio pogrešno da se shvatim, ali smatrao sam se obaveznim kao sekretar ovog Komiteta, a i kao član Saveza komu-nista osjetio sam potrebu i obavezu da informišem i svoje lokalno partijsko ruko-vodstvo o sledečem:
Naime, 15. oktobra 1989. godine izmedu 12 i 13 časova saznao sam od supruge, s obzirom da kuči nijesam u meduvremenu bio, da sam preko telefona tražen od pu-kovnika Boričiča i da mu se javim na tele-fon 22-144 lokal 30, kako bi mi prenio pozdrav od pukovnika Bakiča iz Vojnog područja Titograd, odmah sam posumnjao da nije u pitanju prenošenje pozdrava nego sasvim nešto drugo, u tom trenutku i ne predpostavljajuči šta je u pitanju.
Javio sam se na navedeni telefon i stupio u kontakt sa navedenim drugom i izrazio želju da dode kuči, kod mene, na piče s obzirom da se radi o prijatelju rodaka mi, koga je izuzetno cijenim i kao rodaka i kao čovjeka. Drug Lazo Boričič je to odbio izgovarajuči se da je u žurbi zbog obaveza koje ima i da treba da se vidi nakratko sa mnom, zbog čega to sam več i naveo, nego da de poslati kanpanjolu vojnu da dode za mene, što sam ja odbio i rekao da ču doči svojim autom, što sam i uradio.
Sa kapije me vojnik dežurni poveo do kancelarije Ratkoviča, oficira bezbjednosti u Garnizonu koga odavno poznajem. U kancelariji pored Ratkoviča i pukovnika Boričiča, koji je odmah da kažem čim sam ušao, mada se sa njim nijesam nikada lično sreo, poljubio se sa mnom, vjerovatno u tom trenutku dajuči mi do znanja da čemo i u buduče biti prijatelji, što pretpo-stavljam da čemo biti, zatekao sam i ope-rativnog radnika Službe državne bezbjed-nosti u Baru Sloba Medenicu.
Posle uobičajenog pozdrava sa svima za prilike susreta, vodio se nevezan razgovor. Posle desetak minuta Boričic je predložio da se Ratkovid i Medenica povuku i ostave nas nasamo da sami obavimo važan razgo-vor.
Odmah ovdje moram da vam kažem, moram, u ovom tekstu nijesam napisao, biti konkretan, kad sam več počeo onda idem do kraja, sa drugom Biričičem, nje-gov otac i moja porodica smo kumovi, on je inače rodom iz Kolašina i te dvije poro-dice zbilja su se uvijek tradicionalno dobro slagale. To je u razgovoru mi i podsječeno u nevezanom razgovoru koji je predhodio drugom dijelu razgovora. Kao i ukazano mi je na to da je jako dobar prijatelj sa Branislavom Bakičem, pukovnikom i do-
skorašnjim predsjednikom Komiteta SK Vojnog područja Titograd, sa kojim stvarno bliži smo rod, jer mi porodica Ba-kič nije velika porodica i svi smo praktično iz jedne kuče.
Kad smo ostali sami odmah mi je nago-vijestio da iz odredenih saznanja ima puno povjerenje u mene i da je on jugoslovenski opredijeljen i da je sve što bude razgovaro i tražio od mene u cilju očuvanja bratstva i jedinstva i u cilju bržeg razrješavanja spornih odnosa nastalih u Baru i odmah na početku mi je nagovijestio da za razgovor na koji sam pozvan isključivo zna on samo, i Bulatovič, republički sekretar za unutraš-nje poslove. Odmah da kažem ovdje, ja sam svjestan toga, svjestan sam bio kad sam ulazio u ovaj rizik, da svaku ovu moju riječ on može da kaže da lažem, kao isto što ja njemu mogu da kažem da laže. Med-utim, neosporno je to što sam toga dana svjesno došao svojim autom, jer sam bio isto tako svjestan, kad dodem u Garnizon, jasno mi je bilo, čim me, Boričič zove rukovodilac Službe državne bezbjednosti republički da me traži po odredenom pita-nju i da treba da podem svojim autom da se registruje auto da sam ulazio u Garnizon. Iz tog razloga sam i pošao svojim autom.
U razgovoru tražio je od mene da u cilju što pravilnijeg razvoja dogadaja u Baru, dam mu traku da presluša i presnimi sa zajedničke sjednice Opštinskog komiteta za ONO i DSZ, Predsjedništva OK SK i Konferencije OOSK Luke Bar održane 14. oktobra 1989. godine u 17.00 časova, kako bi on bio izvorno informisan o toku sjednice, kako bi što pravilnije ocijenio dogadaje u Baru, od strane Pejakoviča i Mandiča.                              ^   —¦>
Posle dužeg ubjedjivanja uporno sam odbio da traku svojevoljno na taj način dam, jer tom prilikom sam mislio i sada to isto mislim, da nemam pravo kao radnik Opštinskog komiteta SK bilo kome dati neki podatak bez ovlaštenja organa ili ne-posrednog mi rukovodioca, jer na taj način bih prekršio moralne principe do kojih ja lično mnogo držim, pa ma šta se dešavalo i posledice po mene iz toga proizilazile. Kao iskusan operativac shvatio je da sam čvrst u svom opredjelenju i onda tražio da
svoje videnje sjednice napišem i pošaljem mu u toku sjutrašnjega dana u RSUP i da to ne podpisujem i da ce to ostati tajna, na šta sam ja odgovorio da podpisao se, ne-podpisao moj podpis je rukopis koji u sva-kom trenutku može da bude dokumenat, što je on i prihvatio i pošto sam mu rekao da idem sjutradan da iz Titograda vozim oca kuči u Kolašin koji je prije par dana izašao iz bolnice, predložio mi da u bilo koje vrijeme svratim u RSUP kod njega i da mu usmeno ispričam o toku sjednice, što sam ja i prihvatio, dao mi je njegove brojeve telefona kako bi mu se najavio kada dolazim.
Uz razgovor koji je trajao više od sat vremena, istakao je da slijedi reorganiza-cija Službi državne bezbjednosti u Baru i shvatio sam ga da za mene tako intele-gentnog i poznavaoca prilika u Baru (po njemu) naci če se za mene mjesto u Službi, što sam je odbio, jer naglasio sam da nije-sam nikad bio laktaš po to ne bih želio biti ni sada.
Upravo tako je i tekao razgovor. U toku razgovora mi je nagovijestio, da slijedi re-organizacija Službe državne bezbjednosti v Baru, da je on iz današnjeg razgovora shvatio da sam ja intelektualno i sazrio, da koliko on vidi poznajem dobro problema-tiku na području opštine Bar i da u toj reorganizaciji vidi i mene na jednom od tih radnih mjesta u Službi državne bezbjedno-sti, u čemu sam se ja, iskreno ovdje govo-reči, u tom trenutku usprotivio, jer takav način saradnje i takvo moje napredovanje ne bih ni po cijeni ni da ostanem brez posla nikako prihvatio.
Predložio mi je saradnju sa Službom što sam ja prihvatio smatrajuči i svojom oba-vezom kao gradjanina da u procesu raz-voja ovog društva i demokratskih odnosa svi mi treba da smo subjekti društvene samozaščite.
Tu nijesam ništa pogriješio, niti krivim za to sebe, kao sebe, jer u svakom tre-nutku ako je u pitanju razvoj Saveza ko-munista, ako je u pitanju da djeluje nepri-jatelj, spreman sam da saradjujem ne samo sa Službom državne bezbjednosti nego i Službom javne bezbjednosti i svima re-dom ali na jedan korektan, pošten, odgo-voran i jasan način u odnosima u čemu i kako.
U toku razgovora razmijenili smp mi-šljenja oko razvoja demokratskih odnosa u Baru da mnogi problemi se radjaju u Baru ne zbog toga što ova sredina ne želi demokratiju i društveni napredak i!i što je bastion stare politike nego što mnogi ljudi koji sada zagovaraju demokratiju ne svi, pojedinci, nijesu oni pravi za kojima če gradjani da podju i da u tome svi problemi koji se javljaju ili če se javiti u nekim težim oblicima.
Ovo je suvoparno rečeno, samo da po-jasnim. Poveo se razgovor normalno, ope-rativci Nino i Milan vrlo dobro znaju me-tod i način njihovog rada i ja zbilja nijesam nikada radio u tim službama, ali sticajem
okolnosti radeči svojo posao u okviru svoje službe imao sam prilike da shvatim i metod i način rada i tih službi ne u suštini a!i ovako površno. u okviru razgovora razvilo se je i jedno pitanje kako ti demokratski procesi koje sam ja inicirao, i onda sam dao sebi za pravo kao gradjanin kao član Saveza komunista da i ja iskažem, ako ved razgovaramo, neko svoje mišljenje kako ja to vidim u Baru. I onda sam sasvim slo-bodno, otvoreno rekao i zbog toga ne mo-ram da se stidim.
Oko, čutanja, vezano za razgovor, obe-čano mi je da zato nede niko znati, što je traženo i od mene, zašta sam ja dao časnu riječ koju na ovaj način gazim, svjesno što mi nimalo nije drago, a i gazim je iz slede-čeg razloga: Kad sam se vratio kuči oko 16.00 časova mnogo sam razmišljao o čita-vom toku razgovora i svoj njegovoj težini u momentu mi je bilo jasno da sam prihva-tio nešto što je suštinski protiv mojih mo-ralnih načela, razvoja nove demokratiza-cije, principa rada u Savezu komunista i da je takvo eventualno moje djelovanje u Sa-vezu komunista u skladu sa nečim što je poodavno eliminisano iz Saveza komuni-sta, a drugo shvatajuči svu težinu sadaš-njeg trenutka i prilika u Baru i proizivke časnih i poštenih ljudi koji su po meni u suštini i biti za demokratske procese i razvojnu filozofiju, a protiv svake vrste nedemokratskih odnosa, zloupotrebe bilo koje vrste i protiv anarhičnih ponašanja koja su u direktnoj suprotnosti s odlukom Desetog kongresa, a kojih ima u Baru.
Rekao sam ovako da 99 % Barana je za demokratske procese, medjutim, pojedini ljudi koji zagovaraju demokratiju koji se javljaju na tribinama, koji pozivaju gra-djane da idu za demokratiju nijesu ti ljudi koji mogu ove gradjane da vode u demo-kratske procese za sobom i da upravo su to razlozi i upravo je to kamen spoticanja za neke odnose koji se javljaju u Baru. Po meni smatrao sam da treba to da mu ka-žem, jesam li ja tu procjenu dobro napra-vio i jesam li to dobro rekao to ne znam, to vi ocijenite, ali sam imao to pravo da ka-žem.
I to smo svi svjedoci toga, ja to kao laik, kao neuk politiČar posmatram i cijjenim a tek kolika su vaša saznanja o svim ovim kretanjima.
To sam i rekao u razgovoru. da sam kao delegat glasao za kongresna opredjeljenja i da sam spreman da ih sprovodim, ali i ne ona kretanja koja vode anarhiji.
To sem spreman i sada da kažem ovdje a to sam potvrdio i svojim radom do sada, ne nekakvim destruktivnim radom, da de-struktivno djelujem bilo gdje. nijesam imao ni mogučnosti niti želje da to učinim, a možda sam i imao, nastojao sam da učinim koliko sam mogao i ono što sam čuo na Kongresu prenesem i partijskoj or-ganizaciji čiji sam član i da se zalažem za ono zašta sam glasao, kao, ja se nadam, kao savjesan član Saveza komunista.
Pa nešto da vam kažem iskreno pošteno
i otvoreno, ova Partija može da me isključi iz svojih redova, ali ja cu ostati za ovu Partiju dok sam živ.
To su razlozi koji su me naveli da ovo i prezentiram svjestan posledica koje mogu uslijediti prema meni i eventualno porodici u užem i širem smislu, jer kad sam ispračen od strane druga pukovnika do auta rečeno mi je da kad dodjem kuči da poljubim djecu, a ženu kako hodu. To je bio moj ispračaj kudi, a to mi je ponovljeno i dva tri put i u toku samog razgovora. Jasno je to i svakom neukom, pa i meni koji sam dosta priprost i dosta neobrazovan ipak sam mo-gao da shvatim značenje svake reči, pa i pored svega toga zalažem i tu porodicu za nešto što smatram da je ispravno.
Iz razgovora još nijesam naveo neke de-talje, jer razlog je - razgovor je trajao dugo, pa vas - da vas ne zadržavam puno, a ako treba neke mogu i navesti ukoliko nekog budu zanimale. Samo da kažem da sam ja pošao negdje iza 12,00 sati, a vratio sem se kuči u 4.00 sata, pa možete zamisliti koliko je sve to trajalo.
Još samo da kažem kad je obavljen raz-govor sa mnom nazvan je republiški sekre-tar za unutrašnje poslove u mom prisustvu, Bulatovic, prezentiran mu je tok i rezultati razgovora sa mnom, rečeno je da ja nisam prihvatio da dam traku, ali da sam prihva-tio saradnju i da ce biti sve u redu. Istovre-meno pozvan je, njihov jedan od radnika, koji je čekao ispred zgrade Komande Gar-nizona da mu se kaže da ide za Titograd, da bi odozdo uslijedio odgovor - znači nijeste ništa uspjeli, kaže - nije da nijesmo ništa uspjeli biče sve u redu, a vi idite za Titograd.
Svjestan sve težine ovoga večeras što sam ja rekao i što ste vi čuli i što je snimljeno na ovu traku jedino bih tražio od ovog Komiteta da donese zaključak i za-uzme stav vezano za ispravnost ovoga kako ja postupam. Drugo, ja sam svjestan toga da niko ne može da mi pruži zaštitu, sem ja samom sebi, ali isto tako ja se nadam u samog sebe. To je meni jasno potpuno i samo bih zamolio da ukoliko eventualno do toga da iz ove Službe bu-dem odlazio da ne odem kao nečastan čovjek nego da budem onakav kakav je-sam u suštini. Nadalje još neke detalje sitne, pa kad več zalazim u detalje i to mogu da kažem, metodi koji su poznati svakom laiku, pitan sam imam li pištolj, smatrajudi več da sam čovjek od saradnje, ja sam rekao da imam i u medjuvremenu kad je več završen razgovor sa mnom, pozvao je Ratkoviča i Medenicu, oni su došli, mada nije isključivo da su čitav raz-govor i slušali u susjednu prostoriju, re-čeno je Ratkoviču da mi se dadne koji metak, što sam ja odbio i rekao da metaka imam i da mi je jedan šaržer dovoljan, jer ima več pet godina da nijesam ni jedan jedini metak ispucao, kao i da nemam razloga da pucam. Zatim, odmah na po-četku mi je rečeno da je pukovnik Bakič otišao za Kolašin da bere jabuke da bi na
kraju njima dvojici, samo govorim detalje za iskusne ljude, za njih dvojicu, pa neka oni mene procjene kao oni hoče, neka vide i svoj položaj, ne bih ništa o detaljima razgovora vezanim za njih dvojicu rekao - kad pukovnik Bakid donese jabuke iz Kolašina punu kesu če dobiti oficir Ratko-vič, a pola kese samo operativac Mede-nica, jer nije zaslužio više. Toliko oko jabuka. Takva raspodjela, sve su prilike, očekuje i mene. Razgovarali smo i o težini izjave načelnika SUP-a, ovo sasvim otvo reno, iskreno i pošteno, uvijek sam, bar Mičo me i Milan znaju, Slobo sigurno, uvijek sam volio u oči da kažem čovjeku ono što mislim, ovo govorim večeras i pred Ninom, da me i on čuje, ja i on se znamo odavno, zbilja nijesmo nikada imali nikak-vih nesuglasica medju nama dvojicom bilo koje prirode. Rečeno mi je (od strane pu-kovnika) da ga ne oslovljavam, i ne persi-ram, jer svaki put kada ga budem persirao platiču piče. Po tom osnovu izgubio sam 4-5 piča, jer sam navikao da starije ljude oslovljavam, zbilja prema godinama. Pitao sam ga - šta bi ste vi - da ste dali izjavu kao Nino Pejakovič, političke prirode, bi ste li imali argumenta da je branite. Rekao mi je iskreno rečeno - ne. Ovo govorim tebi Nino, kao čovjeku, kao članu ovog Komi-tega, jer drugačije te ne smatram i u tom kontekstu i ovo pominjem večeras. Još samo radi potpunijeg izvještaja govorio sam sasvim otvoreno, imali smo neke du-ele, jer možete i sami vidjeti, to je trajalo više do sat ipo, ali nije nego i duže vre-mena naš razgovor je trajao i ja sam dozvo-lio sebi da čak i neke duele vodim sa njim. Čak sam u tom trenutku isprovociran. tako ponečim naveo i neka imena i rekao, neovisno koliko samJa za demokratiju, za Boljeviča, za Sava Živkoviča, za Raičko-vičkom, ja, ja kao član Saveza komunista nedu da idem, a nede ni veliki broj gra-djana Bara i nemojete takve ljude, ako ih ved držite, nemojte da ih držite u pokretu koji samo smetaju razvoju demokratije, razvoju i sprovodjenju odluka Desetog kongresa, samo štete inade nikako ne do-prinose. Ovo sam smatrao obaveznim i ovo da vam kažem, kad sam ved sve rekao, čak i ove nekakve unutra. Ima tako tu, još pojedinosti, no, neka te pojedinosti ostanu, zlu ne trebalo još i za neka dalja kazivanja.
Eto toliko, hvala, oduzeo sam vam do-sta vremene, nadam se da sam vam rekao sve ono što sam smatrao da treba da vam kažem, da me pravilno shvatite, da nije-sam niti vaš poltron, da nijesam niti pol-tron ni jedne službe, mogu biti jedino pol-tron Savezu komunista, inače ničiji drugi. To sam i njemu rekao - da sam drugačije opterecen ne bih se ženio Muslimankom i tačno je to da ne bih - malo bi njih koji se politički deklarišu oženili se Muslimankom i živjeli s njom - ja nemam takvih optere-denja, jer ja to zbilja ne vidim tako, to sam i njemu rekao i takav du živjeti dok sam živ. Evo toliko, hvala.
SE BO HEC
VOLITVE 1990
DUH KOMINTERNE V PREDVOLILNEM BOJU
Zadnje snidenje predstavnikov družbenih in političnih organizacij na Komenske-ga 4 je potrdilo, da je slovenska okrogla miza precej majava. ZDL-jevske sokove so pili predstavniki šestih (od predvidoma 21 zvez). Kave ni bilo. Pil ni le predstavnik ZKS Bekeš, zato pa si je prvi prižgal cigaret. Šešerko, predstavnik zelenih, tej potezi ni nasprotoval. Božička ni bilo, ker je letel preko Kolpe; v Beogradu so sejali. Sestanek je vodil Slobo - ne Miloševič, temveč Rakočevič. Na začetku so se pogovarjali, koliko denarja potrebujejo za v^lilno tekmo. Zmenili so se, da si bodo vzeli denar, ki si ga bodo prislužili na volitv^j^Poraženci pa bodo denar vračali. Tako bodo volitve poštene. Okroglo mizo je j^Jgjblal predstavnik ZKS, ko je ugasnil cigaret in rekel, da se mora uporaba dei^^^SmJine izključiti iz predvolilnega boja, ker jemlje volitvam kredibilnost. NjeL^Bj^^Hta je povsem razumljiva: finančna odvisnost predvojne KP je pu^ffll^fflffla^g posledice na zdajšnji ZK, zadolževanje države jemlje kredilrinQffl^^^^ffi^j boju ZKS. Šešerko, predstav-nik zelenih, se je tej zahtevi posJgfflCTfflfij^^H^Jkinanciranje iz tujine naj bi se dovoljevalo ob pofrebni regukflHWIffl|^mFff^ffl^iami pokazati volilcem, kdo koga f inancira. Predstavnik it^Jg^^mlfflSfflfflS^fflJ^lobo je poskušal mnenja sintetizirati. Novinarke (Tjrtffi^n^^^fflg^^^H^^^redstavnik partizanov, tovariš France Hočevai>MlMB^ffl^EBB^^Ba|HHfe za denar, ampak za pridobitve revolucije. M^HWPfflEgHJffljn[^H^™|^2^elenih meščanov, ki nasprotuje vsaki Šeš^gRQMI^ffl^gQ^ffiRfflKnm9R^grečenem. Govorijo
o tem, da nekaterc^JS^^3ffl^3BEB!BiBS8uB^^M!;odP'ra slovenska politična emigrac|r™SlHSfflff|jK                                                    da se vidijo
čez dva tedna JW^^PBHiSBIBBffiBf^BB^MBffiH^^^lr^\enakopravnem zastopanju političnih strank v medijih. O tem je razmeroma enostavno govoriti, saj imamo pri nas svobodno novinarstvo.
VSE SKUPAJ JE FARSA.
BRANKO ČAKARMIŠ
Medijski ognjeni krst je Fronta doživela konec septembra v Politiki. Potem so se v raziskovalnem novinarstvu preizkušali še nekateri slovenski časniki in revije, med katerimi je najvišjo stopnjo domišljije pokazala Mladina, ki si je pogovor s tajnikom Fronte preprosto izmislila.
V zadnjem času se razen akcije z letaki niso lotevali kakšnih konkretnih projektov in to iz povsem taktičnih razlogov - pus-titi času čas, dokler dela za nas. Ob slovensko-srbski zamrznitvi odnosov je tako prišel tudi trenutek za njihov prvi medijski nastop.
TRIBUNA; Splet okoliščin v zvezi z vašim prodorom v jav-nost, dan po sprejetju dopolnil k slovenski ustavi je bil dokaj nenavaden, saj vasje po objavi članka v Pohtiki slovenska politična oligarhija označila kot delo srbske propagande, srbska pa kot nov dokaz separatizma v Sloveniji. Zakajste izbrali ravno tisti dan?
SAMO S.: Žclcli smo scznaniti najširšo slovcnsko javnost z našimi cilji, kcr smo bili mnenja, da čc je žc tol iko govora o dopol-nilih o suvcrcnosti, državnosti in tudi o odccpitvi, potem jc prav, da kot narod pokažcmo svojo zrclost. Na slovcnska časopisna uredništva smo poslali našo Programsko izjavo, dodatck, v katcrcm smo razložili naše namcnc in dopis, v katcrcm smo urcdništva pozvali, naj to ob-javijo, čc jim jc rcsnično do dcmokracijc na Slovcnskcm: Vcndar z objavo ni bilo najprcj nič, doklcr ni dokumcntacijc dobila bcograjska Politika, ki jc do njc lahko prišla lc s pomočjo ovaduha, zaposlcncga v cncm izmcd mcdijcv, ali pa s pomočjo kontrolc poštc. 27. scptcmbcr si nismo zbrali brcz vzroka, kajti menili smo, da ob rcsnična polrditcv suvcrcnosti in dcmok-ratičnosti dokazana prav s tolcranco do nas. Zgodilo pa sc jc ravno nasprotno; z našo or-ganizacijo sta slovenska in srbska oligarhija igrali pingpong. Svojo suverenost bi slovenski voditelji dokazali cnostavno tako, da bi dali srbski politiki jasno vcdeti, da je obstoj ali ncobstoj naše organizacije zgolj in samo v pristojnosti
NAJ NAS NIHCE NE POSKUŠA PREISKUŠATI
V ckskluzivncm intcrvjuju Samo S. prcdstavlja FSS
amo S., član Slovenskega državotvor-nega zbora Fronte za samostojno Slovenijo: "Pozivam Smoleta, da prične s pripravami za vseslovenski referendum o od-cepitvi!"
Slovenije in da se kakršnokoli razpihovanje tega vprašanja zunaj Slovenije pojmuje kot vmešavanje v njene notranje zadeve.
TRIBUNA: Kako interpretiraš Smoletovo trditev, da nimate prav nobene zveze z raz-položenjem in stališči slovenskega naroda, izjavo torej, ki je porinila nož v hrbet tistemu delu slovenske javnosti, ki se je iskreno veselila sprejetja amandmajev in dopolnilo o suverenosti vizionarsko for-mulirala kot možno odcepitev. Meniš, da uradna politika blefira?
SAMO S.: Njihova takratna dejanja so zelo dišala po opor-tunizmu. Kar se tiče trenutnega položaja, moram priznati, da je s prepovedjo mitinga v Ljubljani slovenska politika pokazala precejšnjo odločnost braniti priborjeno suverenost. V zvezi s takratno Smoletovo izjavo, češ da nimamo nobene povezave s stališči Slovencev, je dokaz jav-nomnenjska raziskava iz lanskega leta, v kateri skoraj 53% Slovencev meni, da bi se nam v lastni državi odprle nove poti razvoja. Smoletova trditev je bila torej čista Iaž. Trdno pa sem prepričan, da je ta odstotek danes še večji. Ob tej priložnosti pozivam Smoleta, kot predsed-nika SZDL- ja, da začne pripravijati teren za vseslovenski referendum o odcepitvi, ki naj bi bil skupaj s pomladanskimi volitvami. Z dvojnimi volitvami, s svobodo naroda in zakonito vlado bomo še v tem stoletju sposobni dohiteti ostale razvite evropske nacije. Toda, to železo je treba kovati, dokler je vroče, ne pa čakati, da si ranjena zvcr opomore. Lahko se zgodi, da bomo našo omahljivost še kako obžalovali, toda takrat bo lahko že prepozno.
TRIBUNA: Bi imel kaj dodati na različne odzive slovenskih medijev glede vaše or-ganizacije?
SAMO S.: Odzivi so lepo pokazali               naprednost
(Tribuna,Mladina)              in
nazadnjaštvo (Delo, Nedeljski dnevnik), naklonjenost in nenak-lonjenost do vprašanja slovenskc prihodnosti in še posebcj do nas. No, omenil bi še izmišljen bančni račun v Mladini.
TRIBUN A: Koliko članovšteje FSS in kako ste organizirani?
SAMO S: To vprašanje ne sodi v okvir tistega, kar vam smem zaupati. Toda vedite, da bodo bralci o vsem pravočasno obveščeni, seveda s pomočjo vaše odprtosti do našega delovanja. Nekaj pa kljub vsemu lahko povem. Mreža naših aktivistov je v določenih krajih in tudi regijah kar dobro organizirana, v nekaterih krajih pa jo pravkar vzpostavljamo. Število članov mora ostati skrivnost, lahko pa vam potrdim, da so naše ideje padle na plodna tla ih da postajamo pomembna politična sila na Slovenskem. Simpatizerjev imamo ogromno, res pa je, da je med njimi še vedno moČno prisoten strah pred državnimi organi.
TRIBUNA: In kako je sploh možno postati član FSS?
SAMO S.: Vkjučevanje je mogoče le s pristop-nim izjavljanjem, ki temelji na priporoČilu preverjenega člana.
TRIBUNA: Postajate torej pomembna politična sila. Vendar v ilegali. Morda razmišljate o nastopu na spomladanskih volit-vah kot legalna grupacija?
SAMO S.: Razmišljamo, ali se volitev udeležiti ali ne, nastopati samostojno ali združeni zostalimi opozicijskimi strankami. V nobenem primeru pa ne mislimo spreminjati svoje Programske izjave. Trenutno se notranje krepimo in bogatimoz izkušnjami. Ob morebit-nem nastopu na volitvah imamo še dovolj časa, da se nanje pripravimo.
TRIBUNA: Pogosto uporabljaš pogojnike... Je to posledica taktike ali se bojiš, oz. imaš v mislih možno represijo sfederalne strani?
SAMO S.: Seveda. Politični položaj se z vsakim dnem slabša. In tega ne smemo vnaprej izključiti, saj realno gledano potencialna možnost izrednega stanja že obstaja. Mi smo nanjo pripravljeni. Če do tega ne bo prišlo,
toliko bolje. Poglejte. Glavnina politično angažiranih Slovencev, tako na strani oblasti kot opozicije, se je v očeh raznih forumov, v očeh JLA in SDV kompromitirala. Imajo jih za kontrarevolucionarje in to bi v primeru izred-nega stanja pomenilo množične aretacije. Le organizacije, ki ne bodo v očeh zasedbenih sil kompromitirane, bodo sposobne organizirati odpor proti okupatorju. Propad med Slovenijo in Jugoslavijo (Srbijo) se je usodno poglobil in kot takšen je nam v prid. Zato nas slovenski narod ta trenutek ne potrebuje na prizorišču. Nanj bomo stopili pred volitvami, kjer bomo zmagali in razglasili samostojno slovensko državo ter se samoukinili, kakor nam narekuje naša ustanovna Programska izjava.
TRIBUNA: Zakaj si tako trdno prepričan, da je rešitev moina le v slovenski drfavi?
SAMO S.: Zato, ker je demokratična, suverena slovenska država edina politična-or-ganizacijska tvorba, ki bo zagotovila prihod-nost in razvoj slovenskega naroda v celoti in državljanov Slovenije kot posameznikov. Seveda to velja ob ustrezni povezanosti, oz. sodelovanju z drugimi narodi in državami sodobnega sveta. Temu lahko nasprotuje le tisti, čigar interesi so v nasprotju z interesi naroda.
TRIBUNA: Kateri so virifinanciranja?
SAMO S.: Konkretnosti vam ne smem zaupati, ker bi si s tem že zavezali roke.Dohodke dobivamo predvsem iz lastnih naložb, pros-tovoljnih dotacij in samofinanciranja. Na tem mestu bi rad bralce opozoril, da obstaja bančni račun, tokrat resnični, kamor lahko naši somišljeniki nakazujejo prostovoljne prispevke. Bančni račun je v Avstriji, mislim pa, da ni treba posebej razlagati, zakaj. Točni podatki so: 0012 - 037180 FREIEF F-KONTO, 8430 LEIBNITZ, HAUPTPLATZ 22, SUEDSTEIRISCHE SPARKASSE.
TRIBUNA: Kakšne so sankcije v primeru naspoštovanja zakona FSS?
SAMO S.: Vsaka združba potrebuje sankcije proti tistim, ki ne bi delovali v skJadu z dek-lariranimi zakonitostmi združbe. Enakaosnov-na načela veljajo tudi pri nas. Ker je vse zgrajeno na prostovoljnem pristopu, je vsakdo vnaprej seznanjen z Zakonom pravičnosti, ki je naš notranji pravilnik delovanja. In seveda vsebuje tudi sankcije. Naj nas nihče ne poskuša preizkušati.
TRIBUNA: V knjižici, kije bila objavljena v Tribuni, ste največ časa in prostora namenili slovenski zgodovini. Imate kakšne podobne iz-dajateljske načrte za vnaprej?
SAMO S.: Z omenjeno knjižico smo naredili prvi korak, oz. razčistili naše zablode, stranpoti in omahovanja v preteklosti. Sedaj pripravljamo tudi nadaljevanje te publikacije, v kateri bo obdelana vsa slovenska država in njene možnosti nadaljnega razvoja. Slovenija svoje potenciale nedvomno ima, vendar so le-ti premalo izkoriščeni. Zato v knjižici ne bo nobenih iluzornih vložkov, ampak bo vsebina temeljila zgolj na dejstvih.
TRIBUNA: Kako v vodstvu FSS gledate na sodobnoe integracijske procese v Evropi in ali se zavzemate za vključitev SLovenije v ES?
SAMO S.: Treba je prekiniti tradicijo, po kateri seSlovenci že vnaprej oprcdeljujemo za novo politično povezovanje z drugimi narodi ali državami, še preden smo se razvezali z "dotedanjimi partnerji. Prav neverjetna je zgodovina SLovencev v tem stoletju. Še ko je obstajal AO, smo se navduševali nad Jugos-lavijo, ko smo živeli v kraljevini Jugoslaviji, smo sanjali o federaciji. Sedaj sanjamo o ES. Očitno gre v nedogled. Očitno pa je tudi, da smo imeli in imamo slabe voditelje. Znova in spet smo razočarani, ker se naša pričakovanja ne izpolnijo. Kdaj bomo končno le dojeli, kaj je potrebno storiti in da je vsak sam svoje sreče kovač.
Bojan Krajnc
100 PLOŠC DESETLET.IA!
.Raclio Štucknt, Radio GLAS ULBUANE in RTV Ljubljana - VAL 202, pripravljajo skupno akcijo z naslovom 100 PLOŠČ DESEl LKl.IA. (ilasbeni uredniki in sodelavci treh glasbeno-najodmevnejših postaj iz Slovenije bodo v prihodnjihtednih sestavili skupno lestvico stotih najboljših plošč osemdesetih. Osemdeseta - hecna - zanimiva leta, bodo tako postavljena tja," kamor sodijo: v zgodovino ali na smetišče. (ilede na avtorje, skupine in glasbene stile nam prav "gotovo ne bo dolgčas: Jov Divison, Clash, Prince, Springsteen, Nick Cave... bi radi še-kaj več?
Skupna oddaja, ki jo bodo vodili tri.je priznani glasbeni kritiki: Dragan BULIČ (VAL 202), Marko PRPIC (RGL) in Marjan NOVAK (RŠ), bo potekala 23. DECEMBRA 89 iz studija Radia ŠTUDENT. ()d-20.00 do 23.00 ure pa se mu bosta v neposrednem prenosu priključila še VAL 202 in RGL.
FIDEL CASTRO
REVOLUCIONAR, POTAPUAČ IN EKSEKUTOR
Letošnjega septembra se je Castro znašel v precepu: po eni strani se je spodobilo, da se udeleži vrha neuvrščenih v Beogradu, po drugi strani pa ni mogel odpotovati s Kube - neposlušni generali, naveličani njegove samovolje, so merili na oblast. Zadrega pa ni trajala dolgo: odločen, kot vedno, je tovariš Fidel v Beograd poslal svojega brata Raoula, sam paje doma poračunal z generali. Nekaj deset jih je dal postreliti, za Ijudstvo pa je pripravil »story«, po kateri naj bi bil šef generalštaba Ochoa prekupčevalec z mamili. In še so se našli Ijudje, ki so svojemu šarmantnemu Vodji verjeli.
»Ta človek ne deluje pomirjujoče na nikogar, ampak je viharnik, okrog svoje osebnosti in početja buri viharje strasti, ki se skoraj povsem polarizirajo samo na dve skrajnosti - občudo-vanje in sovraštvo,« je pred dvajsetimi leti zapisal nekpoznavalec. In res, njegovim muham in občasni krutosti navkljub moramo priznati, da je Fidel Castro, odkar ga je javnost spoznala pa do danes, po vseh svetovnih medijih, tudi ameriških, žel poleg vkalupljenih kritik tudi občudovanje.
Fidel zna biti očarljiv, vljuden in prisrčen, po drugi strani pa krut, trmast in nasilen. Je odličen govornik in brez prestanka lahko improvizirano govori dolge ure. Odlikuje ga izjemna fizična energija, zadostuje mu le nekaj ur spanja. Vseh trideset let, odkarje na oblasti, ga niso videli v intimni zenski druzbi. Ameriški biograf Bourne trdi, da se je odrekel tudi spolnosti. Redko se zgodi, da Castro preživi dve zaporedni noči v istem stanovanju. Odkarje prišel na CIA - in seznam likvidacij, se v spremstvu goril nenehno seli iz rezidence v rezidenco in le on sam ve, kje bo naslednjič prenočil. Poskusi atentatov nanj so dokumentirani: v njegove havanke so nameščali dinamit, v hrano so mu sipali strup, najeti morilci pa so nanj stegovali svoje roke. Toda Fidel se ne da. Od svojih nasprotnikov je zvitejši, predvsem pa okrutnejši. Tistemu, ki se mu odkrito zoperstavi, so dnevi šteti. Kajti Castro ne trpi niti sogovornikov, kaj šele nasprotnike!
Sloviti južnoameriški pisatelj Mario Vargas Llosa je nekega večera v Ha-vani legal k počitku, ko so ga nenadoma brez pojasnila odpeljali v neko hišo, kjer so bili že zbrani drugi književniki. Prednje je stopil Castro. Prižgal si je cigareto in pričcl govoriti. Govoril je polnih dvanajst ur, prav do jutra, sedal, vstajal, kar naprej hodil sem in tja in brez najmanjšega znaka utrujenosti vlekel ogromne cigare, Teore-tiziral je o gverilskem vojskovanju, o tem, zakaj preganja homoseksualce in katera krava da največ mleka. Ko je odšel, je bil prav tako svež kot ob prihodu, pisatelji pa so bili zmedeni in izčrpani.
Revolucionar in pustolovec
Castro se je rodil 13. avgusta 1927 kot nezakonski sin veleposestnika in njegove kuharice. Šolal se je v Santiagu in Havani pri jezuitih, na havanski univerzi pa je nato poslušal pravo. Kot dvajsetletni študent je zasnoval svojo prvo revoluci-onarno akcijo: z nekaj kolegi je pripravljal invazijo na Dominikansko republiko, da bi zrušil diktaturo Rafaela Truhilla. Policija je akcijo z lahkoto preprečila, Castro pa je v svoji romantični zanesenosti pripravljal že nove revolucije. Po njegovem mnenju je bila Južna Amerika idealen teren za revo-lucije in le-te bi ji lahko prinesle boljše življenje in socialno pravičnost.
Leta 1952 je prišel na oblast diktator Batista in Castro je ves svoj srd posvetil njemu. 26. julija 1953 je 134 upornikov pod njegovim vodstvom napadlo vojašnico Moncada v Santiagu de Cuba. Vojaški strokovnjaki menijo, da je bil napad res-nična samomorilska akcija. Razmerje med napadalci in napadenimi je bilo deset-kratno - 134 upornikov proti več kot tisoč vojakom. Nesorazmerje v oborožitvi je bilo tako očitno, da je bilo že kar smešno: navadne puške proti avtomatičnim, pištole proti puškam Ml, strojnice Thompson (ce-nil jih je Al Capone) proti mitraljezom kalibra 50, springfieldi proti topovom in avtomobili proti tankom. Napadalci so imeli prednost samo zaradi presenečenja in ker so bili zamaskirani. Poklicni vojaki so se zamudili le nekaj minut in že so se organizirano postavili v bran napadalcem. Nato so jih potolkli.
Uspeh akcije je bil izreden. Padla je večina napadalcev in vsi voditelji akcije razen Castra. Fidel je odigral imenitno potezo. Napad na Moncado je postal sim-bol uporniškega gibanja, ki je po 26. juliju prevzelo ime. In še v nečem je Vodja uspel: znebil se je konkurence znotraj svo-jega gibanja. Ko so tovariši umirali, je po »naključju« ostal zunaj zidov vojašnice (pokvaril bi se mu naj avto, oz. izgubil bi se naj v mestnem prometu). Tako je Ca-stro počistil pred svojim pragom in pot
naprej mu je bila odprta. Za svojo predrz-nost je »pokasiral« 15 let zapora, vendar so ga že po dveh pomilostili.
Iz zapora je prišel še bolj predrzen in optimističen, kot je bil kdajkoli prej. Po-begnil je v Mehiko, kjer je pripravljal revo-lucijo proti Batistovemu režimu. Leta 1956
se je z 81 kolegi izkrcal na Kubi in svojo malo četico odpeljal v hribe, v Sierro Mae-stro. Z njim je bil tudi legendarni Che Guevara. Castru je uspelo zanetiti pravo ljudsko vstajo in mobilizirati 10.000 bor-cev. Takrat je bila odporniškemu gibanju in njegovemu Vodji naklonjena večina sve-tovne javnosti. Nemalokrat se ye Castro znašel na ameriških ekranih - kot poziti-ven junak. Ta pritisk, in seveda vojaški, je pripomogel k padcu Batistovega režima. Celotna Kuba je takrat praznovala. Castro je bil veliki zmagovalec. Ljudstvo mu je izražalo naklonjenost - brez dvoma is-kreno.
Fidel je prišel na oblast v velikem in romantičnem slogu. Veliko manj roman-tike pa je bilo v njegovih prizadevanjih, da bi oblast utrdil. V prvih letih po revoluciji so se na Kubo vračali mnogi intelektualci, ki so prej živeli v emigraciji, upajoč, da se z Batistovim odhodom deželi obetajo boljši Časi. Mnogi pa so to potezo obžalo-vali: ne samo, da ni bilo bolje kot prej. V mnogočem celo slabše. S spletkarjenjem in z razvitim smislom za grdobije je Castro počistil z vsemi, ki so drugače mislili kot on. Te metode so bile na las podobne takratnim sovjetskim - in res, kmalu se je »oženil« z Moskvo. K temu je pripomogla tudi nespretna politika ZDA, ki je s svojim
obsojanjem Castra dobesedno potisnila Rusom v naročje. Tako se je bradati ku-banski polbog opremil z ideologijo dru-gega bradatega polboga - Karla Marxa.
Dežela zdravnikov in zapornikov
Ob revoluciji je Castro obljubljal ve-like pozitivrie spremembe. Tudi začel je odločno: najprej je ločil katoliško cerkev od splošne vzgoje, nato se je ločil od svoje žene in kljub besu svoje matere in trajni zameri svoje sestre nacionaliziral najprej svoje posestvo.
Kmalu zatem pa je njegov reformni po-let začel ugašati. Na gospodarskem po-dročju se je izkazal za docela nesposob-nega. Centralnoplanski sistem je ves čas na pragu poloma. Veliko napako je naredil, ko je pred leti forsiral pridelavo sladkor-nega trsa in deželi prizadejalznatnogospo-darsko škcdo. Včasih je bila Kuba med najbolj razvitimi latinskoameriški drža-vami, danes pa, kar se standarda tiče, sodi na njihov rep.
Podobno kot Ceausescu, ki realizacijo človekovih pravic in svoboščin vidi v pre-povedi splava, jo Castro vidi v zdravstveni oskrbi, do katere ima pravico vsak držav-ljan. Po revoluciji je v ZDA emigrirala polovica kubanskih zdravnikov (3000) in Vodja se je osredotočil na »produkcijo« zdravnikov. Danes jih na havanski uni-verzi letno diplomira 3000, vseh pa bi naj bilo okoli 30.000. Za svoja prizadevanja na področju medicine je Castro pred letom dni prejel nagrado Mednarodne zdrav-stvene organizacije (WHO).
Prav tako kot v Romuniji pa se spisek človekovih pravic na Kubi pri pravici do zdravstvene oskrbe ustavi. O svobodnem izražanju svojih mnenj in pravici do politič-nega združevanja lahko Kubanci le sa-njajo. Amnesty International je na otoku strogo prepovedana.
Ob vsem tem pa se Castro še naprej vozi v razkošnih jahtah, se sonči na zasebnih plažah in se oblači v olivne uniforme, ki jih posebej zanj, iz uvoženega blaga seveda, kroji njegov osebni krojač. Še naprej polni ječe z Ijudmi, ki mislijo, pošilja osnovno-šolce na prisilno prostovoljno delo in stre-lja generale.
Kaj se v prihodnje obeta Kubancem in njihovemu Vodji? Se jim bo uspelo otresti Castrove diktature? Vprašanje je, ali to sploh želijo, kajti mnogi ga še vedno fana-tično obožujejo. Če mu bodo zvesti do groba, jih čaka še veliko trpljenja, kajti Castro je še mlad - 62 let ima. Morda pa se bo našel nov romantični zanesenjak, ki bo iz gozdov visoke Siere dotolkel Castrov režim.
MATJAŽ ŠUEN
STANE KOS
STALINISTIČNA
REVOLUCIJA NA
SLOVENSKEM 1941-1945
4. DEL
4.  Truplo pokojnega Vidmarja Antona, roj. 12. januarja 1912, iz Št. Jošta št. 15, kaže, da je bil pokojnik z vehementno silo udarjen po glavi, tako, da mu je ta sila zlomila tilnik; kot posledica tega udarca je tudi  popolnoma  zdrobljena  desna  stran obraza.
5.  Na truplu Vidmarja Lojzeta, rojen 23. marca 1913, iz Št. Jošta štev. 15, je ugotov-ljeno, da ima popolnoma zdrobljen zatil-nik in je bila ta poškodoba gotovo smrtna. Na   obeh   rokah   ima   hude   poškodbe - desna je v komolcu vsa zbita, leva ima popolnoma zdrobljeno zapestje.
6.  Na truplu pokojnega Ovnička Fran-ceta, roj. 11. novembra 1905. iz Zajčjega vrha št. 4, je spredaj na prsih... na levi strani vidna urezana rana, ki sega skozi srce in je vidna tudi na levi hrbtni strani na odgovarjajočem mestu; soditi je, da je bil s silo zaboden, ležeč na hrbtu. Razen te smrtne poškodbe ima pokojna žrtev popol-noma zdrobljeno desno zapestje.
Razen teh naštetih poškodob je na vseh truplih najti sledove pečenja z ognjem in podplutbe na mnogih mestih po telesih, ki kažejo, da so bilc vse žrtve prav kanibal-sko mučene. preden jih je smrt rešila trp-ljenja« (134-136).
Zapisnik o truplu Turka Matija. posest-nika v Verdunu št. 6. roj. 10. maja 1903, ki so ga partizani umorili in je bii pokopan 29. okt. 1942. Zapisnik je podpisalo šest prič, med njimi duhovnik.
»Ogled se je vršil v mrtvašnici v Stopi-čah. - Ugotovili smo sledeče: Leva lična kost močno udarjena in zrobljena, oči iz-kopane, nosna kost zdrobljena zaradi udarca, po vsem telesu. zlasti po gornjem delu prsi, močne podplutbe« (137).
Zapisnik o treh žrtvah komunističnega nasilja, ki so bile izkopane in prenešene na pokopališče v Stopiče 29. okt. 1942. Zapis-nik je podpisalo pet prič. med njimi duhov-nik.
»Štular Jože (Dolž 13 - op. pisca) je ležal na trebuhu. roke je imel s srobotom na hrbtu zvezane, zanke iz srobota je imel tudi okrog vratu. Bi! je ustreljen v prsi, sredi prsnega koša in gornjem delu prsi.
Ravnik Jože (Mali Orehek - op. pisca) je imel prestreljeno lobanjo in hude po-škodbe na prsnem košu. polomljena rebra. Roke je imel zvezane z žico.
Kastrevc Alojzij: telo je očividno ležalo v vlažni zemlji, zato je bilo že tako raz-
padlo, da ni bilo mogoče ugotoviti po-škodb« (137).
Ista knjiga poroča o množičnem grobu žrtev revolucije v Krimski jami. Septembra 1942 je prišla do nje vaška straža iz Begunj in okoliških vasi. Jama leži v gozdovih med vasjo Kožljek in Rakitno. Očividec, ki se je spustil po vrvi vanjo, pripoveduje:
»Se je prostor v Krimski jami! - ta grož-nja mi je... ostala v spominu od vsega, s čimer so me partizanski komisarji mučili pri zasliševanju tri ure v globeli Zale... Zmeraj sem se z grozo spominjal samo Krimske jame. In z grozo so se je spomi-njali slednjo noč pozimi in spomladi po vseh vaseh od Pokojišča do Begunj, Sv. Vida do Blok, od Otav do Rakitne in Borovnice in Iga. Vsako noč je požrla koga iz naših krajev. Ljudje so si šepe-tali... da partizani svoje obsojence žive mečejo vanjo. Vsako noč se iz nje razlega tuljenje, kakor da poginjajo v njej volkovi, so pravili. Kakšni volkovi - bili so fantje iz hribovskih vasi, ki niso marali v rdečo svobodo, bili so .nezanesljivi' izmed parti-zanov samih, bilo je morda tistih osemde-set Sokolov partizanov. ki so jih pobili kot morebitno belo gardo, bila so dekleta iz Begunj, bile ženske iz Cerknice, ki so jih zvabili, češ da bodo videle odpeljanega moža...« (138-139).
Ista knjiga objavlja (151, 158) faksimile dveh partizanskih dokumentov. Drugega ponatiskujemo z vsemi slovničnimi napa-kami:
»Kom. 1. čete bataljona - ,LJUBE ŠERCERJA' KRO - Dne 5. jul. 1942 - Na položaju. - ŠTABU BATALJONA ,LJUBE ŠERCERJA' KRO - Na polo-žaju - Danes smo ustrelili ženo gesta-povca. ter vohunko Miro Lampretovo, roj. Rozman. dne 5. XII. 1916 na Igu, bivajočo v Ljubljani, ter hčerko staro okrog 4 leta... Komandir: Maks - Politkomi-sarja nadomestuje: Maks« (151).
Knjiga Črne bukve navaja pod poglav-jem Uničevanje slovenskih življenj opise, sezname in fotografije žrtev komunistič-nega mučenja. Omenimo nekatere pri-mere:
»Blizu Suhorja so imeli 40 metrov glo-boko jamo, v katero so žrtve tudi žive metali« (69).
»V .osvobodilno vojsko* sta prisla neki častnik iz Niša s komunističnim imenom .Svetozar', ter absolvent Srednje tehnične šole Simo.« Kmalu so ju začeli dolžiti, da
sta Mihajlovičeva vohuna. »Nekega dne so ju v zgodnjih jutranjih urah prijeli in zve-zali... Zasliševanje in mučenje je vodil Dermastja. Častnika so privezali na bu-kev, zakurili pod njim ter ga začeli živega peči... Pekli so ga ves dan do noči... Proti večeru je častnik že čisto onemogel, šele potem so ga ustrelili v glavo. Njegovega tovariša Sima so po kratkem mučenju tudi ustrelili« (72-73).
»... dne 8. junija 1942 so odpeljali Franca Kraševca, bivšega trgovskega po-močnika (iz Loške doline - op. pisca) v gozd in ga po lastnih izjavah (mučiteljev - op. pisca) najprej oslepili, mu zlomili roke in vrgli v jamo...« (82).
»Meseca julija so ustrelili pod Markovim hribom Janeza Kandareta iz Dan, še prej pa so mu oči iztaknili« (82).
»V Viševku je bil ubit Tomšič Alojzij (2. sept. 1942 - op. pisca), ko je bežal iz goreče hiše in klical na pomoč. Njegova žena Terezija je živa zgorela« (84).
»V Danah... so komunisti zažgaii hišo in zdelali Frančiško (Hauptman - op. pisca) tako, da je živa zgorela« (84).
V jamo, en kilometer oddaljeno od Vrh-nike v Loški dolini, so septembra 1942 vrgli obstreljena Palčiča Jakoba in Ivana. (85).
14. septembra 1942 so iz Pudoba proti Snežniku odpeljali šest fantov pred jamo Kozlevko, jih tam s streli le ranili in žive pometali v jamo. (88)
»Mulc je pristopil k vaški straži, da reši življenje sebi in družini... Njegova 17 letna hči Ivana je pobegnila v gozd in prepustila očeta usodi. Leto dni je pošiljala pošto v vas, da bo očeta sama ustrelila. Morda bi bila to nakano res izvršila, toda oče je bil skrit in so ga našli, je pristopila k njemu, ga z desnico pobožala po licu: ,No, Rajdek, zdaj boš šel v smrt, ker si bil tako lepo priden!' Oče ji je vpričo vseh tolovajev pljunil v obraz, zato ga je dala še isti večer ubiti« (88).
»Dne 3. novembra 1942 so domačini potegnili iz Poljančeve jame, 2 km od Po-toka pri Muljavi, dve trupli, od katerih je bilo. eno truplo neznanega dekleta, drugi pa 39 letni tesar Janez Drobnič iz Potoka pri Krki, oče osmih otrok. Truplo je bilo brez rok in glave« (121).
»V noči na 22. april 1942 so komunisti vdrli v Jakopinovo hišo v Ponovi vasi pri Grosupljem in nečloveško poklali vso dru-žino: moža, ženo Marjeto, 18 letnega sina Jožeta, 17 letno hčer Anico, 11 letnega Slavka in 9 letnega Štefana« (122).
»Dne 26. decembra 1942 so komunisti v Dobu zajeli Mavsarjevo družino iz Pra-proč pri Št. Rupertu. Zvezali so jo v hlevu, jo ves dan mučili, nato pa vrgli na ogenj, da je živa zgorela. Zgoreli so: oče Jože, mati Terezija, sin Darko Mavsar, znani športnik in balkanski prvak v metanju kopja, 17 letni Ciril, 16 letna Marija, 14 letni Peter in 9 letni Stanko. - Dne 23. marca 1943 so ustrelili 11 letnega Vilka Mavsarja, meseca maja je bil ubit še Dolfi
Mavsar, tako da so komunisti poklali de-vet članov te slovenske družine« (122).
»V začetku meseca januarja 1943 so na-šli truplo prof. Antona Ovna, znanega slo-venskega kulturnega delavca iz Bele Kra-jine, ki so ga komunisti odpeljali 5. maja, ubili pa 19. maja. Na truplu so ugotovili znake strahotnega mučenja: obe roki in obe nogi zlomljeni, hrbtenica zlomljena, leva stran lobanje razbita« (122).
17. novembra 1942 so izkopali pri Sv. Duhu na Polževem trupli sester Francke in Julke Žnidaršič iz Gorenje vasi, občina Stična, ter Antona Hribarja in njegove žene Alojzije iz Mevc, občina Krka. »Uradni zapisnik o poškodobah in vzrokih smrti pravi, da so komunisti živa pokopali 71 letno starko Francko Žnidaršič in de-lavca Antona Hribarja...« (122).
22. marca 1943 so odkopali v Krčmarjevi hosti med Troščinami in Blilsko vasjo 19-letnega Franca Jakoša in njegovega očeta Franca iz Dobrunj. »Oče je imel prerezan vrat, sin pa razbito in preklano čeljust« (124).
2. aprila 1943 so pod Toškim čelom od-kopali tri Kunstljeve, Nika Juvana, Pepco Bajd in še dva domačina. »Na njihovih trupiih se je videlo, da so jih pred smrtjo kruto mučili« (124).
V  gozdu Škratovec nad Globodolom so izkopali truplo Marije Mavec, por. Makše, ki so jo partizani ubili 21. julija 1942. »Ko so jo 22. aprila (1943 - op. pisca) izkopali, so videli, da je umorjenka imela izbito desno oko in vse zobe, razbito desno če-ljust in vso desno stran obraza, levo nogo pod kolenom odsekano, prav tako odse-kano desno roko v zapestju« (124).
Krojača Roliha Janeza so 16. aprila 1942 odpeljali na partizansko poveljstvo v Novi Lipi v Beli Krajini, »mu tam razsekali glavo in nato nagega pokopali za vasjo« (124).
25. avgusta 1942 so z Rudnika pri Ljub-ljani odpeljali zakonca Cirila in Hedviko Lipovec; ona je bila noseča. »V gozdu so ju komunisti pobili s koli in gorjačami« (124).
17. julija 1942 so partizani ubili župnika Janka Komljanca iz Prečne. »Ko so ga izkopali, so videli, da ima zdrobljeno desno spodnjo čeljust, ličnico in zadnji del lobanje. Gornja ustnica mu je manjkala« (124).
21. julija 1942 so partizani odpeljali Jo-žeta Razpotnika, občinskega tajnika iz To-mišlja, »ga kruto mučili in nazadnje ustre-lili« (124).
Knjiga Matica mrtvih, I. zv., Cleveland. 1968, navaja te-le primere:
Partizani so 13. maja 1942 na Bistrici pri Mokronogu odpeljali Zavodnikovo dru-žino - očeta, mater in 28-letno hčer - in jih »po večdnevnem mučenju z noži poklali na Blatnem klancu« (50).
Nekaj dni pozneje so umorili Uharni-kovo družino iz Mirne - očeta, mater in 14-letno hčerko - ki so jih prej mučili (51).
V    junija   1942 so aretirali šentruper-
skega župnika Franca Nachtigala, kaplana Franca Cvara, posestnika Alojzija Jakoša in Antona Jamnika ter Alojzija, Franceta in Stanka Gričarja iz Dol. Jesenic. »Vse aretirane so že naslednji dan... umorili v gozdu Podhrastno. Po strašnem mučenju so jih s krampom potolkli« (51).
17. maja 1942 so iz Jakoševe hiše pod Sv. urhom partizani .odpeljali očeta Franca, sina Francija, nečaka Franceta Ja-koša iz Bizovika in Janeza Pavčiča. Od-vedli so jih na Polico, kjer se je začel proces. »Žasliševanje in mučenje je trajalo ves dan v ponedeljek v presledkih, ko pa se je sonce nagnilo, so jih odvedli do roba bližnjega gozda. Sami so si morali kopati grob, kamor so jih nage podrli in napol žive zasuli« (54).
29. maja 1942 je prišla partizanska pa-trulja h Kozinovim v Zapotoku. Hoteli so imeti Franceta. Odpeljali so ga v Sodražico in ga na vse načine mučili... Francetov grob smo našli v gozdu 19. avgusta 1942. Takoj sem spoznal njegovo truplo. Glava je bila razmesarjena...« Tako je zapisal njegov brat duhovnik95i\ 26. avgusta so spet prišli. Očeta so odpeljali v klet, kjer ga je partizan udaril s puškinim kopitom po glavi. Potem so ustrelili pohabljenega sina Janeza. Končno so ločili mater od treh malih hčerk, jo odvedli v klet in tam ustre-lili (55-58).
13. junija 1942 so partizani do desetih zvečer iz nekega hleva v Hinjah pripeljali hinjskega kaplana Novaka in tamkajšnjo učiteljico Darinko Čebulj. Oba so bili sle-kli do golega. Prisilni partizanski mobilizi-ranec je pozneje povedal: »Zavili smo v gozd. Takoj ob obronku zagledamo ne-kega starejšega moža, ki je bil privezan na drevo, glava mu je bila povešena, skoraj brez življenja, nepremično: od muk je že popolnoma oslabel. Bil je to bivši orožnik Ivan Žvan... Pridemo na malo ravnico. Tam je kaplana in učiteljico zasliševal po-veljnik kočevskega odreda Jošt. Krvnik Bosanec Mate je kaplana med zasliševa-njem večkrat pretepal. Po izpraševanju je komisar Jovo Smrke izročil kaplana in uči-teljico Mateju. »Nato se je vsa gruča dvig-nila in premaknila kakih trideset korakov v dolinico, kjer je gorel velik ogenj. Tolo-vaji so izvlekli iz goreče grmade veliko rdeče razbeljeno železno ploščo. Rabelj veli kaplanu Novaku, naj stopi na železno ploščo. Gospod kaplan se ni nič obotavljal, marveč je stopil z obema nogama v sredino železa, da je zacvrčalo človeško meso. Ka-dar je vsled nevzdržnosti na žarečem že-lezu odskočil, so ga okoli stoječi tolovaji z bajoneti in puškinimi kopiti prisilili nazaj na ploščo. Mučenec se je ni smel pripog-niti, toda naenkrat se je sesedel. Tolovaj ga zgrabi in postavi na noge, češ da mora stati na plošči. Čez čas so mu dovolili oddih na tavi. Toda kak oddih? Začeli so z novo muko. Potiskali so mu šivanke za nohte na rokah in nogah. Ko so s tem končali, so ga zopet spravili na ploščo, dokler se ni popolnoma izčrpan kot mrtev
sesedel. Tedaj je pa Bosanec prinesel ,žat-laho' (to je kratko nasajena podolgasta široka sekira), s katero je kaplanu odsekal obe roki v zapestju in obe pečeni nogi v gležnjih. Nato so ga mučili še na drugih delih telesa. - Privlekli so tudi privezanega Žvana in mu vbadali šivanke, a je bil že brezčuten, kar pa rabljev ni motilo... Mi-slil sem na učiteljico. Odmaknili so jo od gospoda kaplana v primerno razdaljo in pohotne hijene v človeški podobi so se nasičevale nad ubogo žensko. Kake muke je morala prestajati! - Čez čas zaslišim zapored tri strele. Vsak od teh mučencev je končal s kroglo v čelo« (63-65).
Ivan Bastič je bil župan v Horjulu. »Dne 19. junija 1942 so ob 10. uri zvečer obkolili njegovo hišo in vdrli vanjo, zjutraj 20. junija pa so njega in ženo Marijano odgnali po stranskih poteh kak kilometer proč od doma, ju tam najprej silno mučili in nato oba umorili« (66).
13. junija 1942 so prišli partizani ob enih ponoči na Brezovico pri Ljubljani in s silo vdrli v ugledno katoliško Mravljetovo hišo. »Tu so vpričo žene oziroma matere ustrelili v hiši očeta Antona in dva sinova, Franca in Vinka. Najstarejšega sina An-tona pa so odpeljali in ga po hudem muče-nju umorili in pokopali v gozdu« (68). (Po očetovi smrti rojeni sin živi v ZDA.)
Feliks Pogačnik je bil podžupan v občini Polje pri Ljubljani, zaveden katoličan. Bil je poročen z Marijo Perčič. Rodili so se jima štirje otroci, ki so bili 1942 stari 13, 10, 4 in 1 leto in pol. 2. avgusta 1942 so Pogačnikovo ženo na poti v Podlipoglav potegnili z voza. Čeprav je bila noseča, so jo drugi dan najprej strašno mučili, nato pa obesili. Ostale tri žrtve, ki so jih isti dan pripeljali v Podlipoglav (frizerjevo ženo Podbevšek in pekovo ženo Krmec, obe iz Polja, in Jožeta Cankarja iz Sostrega), so s krampom pobili in zmetali v skupni grob na Pugledu. V noči od 6. na 7. avgust, so partizani prišli po Feliksa Pogačnika. Vzeli so tudi njegovega sina Branka. Odpeljali so ju v šolsko taborišče blizu Javorja. Očeta so do kraja pretepli. Noč sta oče in sin prebila skupaj. Proti jutru so prišli po očeta. »Feliksu so zvezali roke na hrbtu, nato so ga obesili na vejo bukve tako, da je napol visel, napol pa se s prsti dotikal tal... tako so komunisti mučili na vse mo-goče načine nesrečnega moža in očeta, ki se je zvijal v strašnih bolečinah, da se je odrgnilo lubje od bukove veie, na kateri je visel, kar se je na bukvi videlo Še eno leto po tem dogodku. - Že na pol mrtvega so končno ustrelili...« (69-74). Sina Branka je imel nase navezanega partizan-domačin krščanski socialist Edvard Rešek in ga vla-čil s seboj. V italijanski ofenzivi je Rešek padel, nanj navezanega Branka so pa ujeli Italijani. (Branko živi sedaj v ZDA.)
Ta brezvestni partizanski teror je prisilil demokratične Slovence k samoobrambi v obliki vaških straž.
Se nadaljuje
06 30. nUEIHCI
SMRTI ŠKOFA ROŽMANA
Skof je umrl 16. nov. 1959 v Clevelandu. Tri dni kasneje je bil pokopan na privat-nem pokopališču slovenskih frančiškanov v Lemontu, ki je približno 30km jugozahodno od Chicaga.
V naslednjih odstavkih se bom ustavil predv-sem ob dveh škoiovih spomnicah, prvi z dne 12. sept. 1942, ki naj bi bila za Rožmana »najbolj obremenilna«, in drugi z dne 26. sept. istega leta
2 avgusta 1942 je prihitel v Ljubljano gen. Roi i, poveljnik II. italijanske armade za Slo veni in Dalmacijo na Reki. Sestavni del te arma ¦; je bil XI. korpus v Ljubljanski pokrajini pod ; veljstvom gen. Robottija. Roatta se je najp >šel z Robottijem in visokimi oficirji, nato          1 k škofu Rožmanu. Zagrozil mu je.
da bodo Italijani požgali vso Ljubljansko pokra-jino in izselili 60.000 Slovencev v Italijo. če drugače ne bodo mogli vzpostaviti reda. (Že pred tem datumom je Roatta ukazal italijanskim četam, da morajo požigati, streljati in poslati čimveč moških v internacijo. To je kruto obču-tila Notranjska v prvi fazi italij. ofenzive proti partizanom, ki se je začela 15. julija. V času Roattovega prihoda v Ljubljano je bila ofenziva v tretji fazi. Težak položaj tistih dni dokazuje 'dejstvo, da sta se politično vodstvo KPS in izvršilni odbor OF v Kočevskem Rogu skrila v zakamufliran podzemski bunker. Vanj se je skrilo tudi partizansko poveljstvo - nekaj izred-nega, da se vojaško poveljstvo skrije - in s tem prepustilo partizane, naj se rešuje vsak sam. Še bolj pa so bili prepuščeni na milost in nemilost
italij. soldateske prebivalci pokrajine. (Cf. Stali-nistična revolucija na Slovenskem I., 239.)
O Roattovi grožnji navaja zgodovinar Tone Ferenc v knjigi »Ljudska oblast na Slovenskem I.« v opombi na str. 225/6: »Sodelavka oddelka za politično obveščevalno službo v britanskem zunanjem ministrstvu Elisabeth Barker je 1. oktobra 1943 opozorila zunanje ministrstvo. da je Roatta. ki so ga vključili v novo vlado Pietra Badoglia, pravi vojni zločinec. Za dokaz je na-vedla njegove ukaze za požiganje v Sloveniji in Dalmaciji ter dodala: .Poročali so tudi, da je 24. avgusta 1942 povedal ljubljanskemu škofu, da bodo Italijani požgali vso Ljubljansko pokra-jino.' Barkerjeva je kot datum Roattinega obi-ska navedla 24. avgust 1942; to pa je datum poročila dr. Alberta Kramerja iz Ljubljane dr.
Mihu Kreku v London, v katerem mu je poročal tudi o Roattovi grožnji. Za Roattove grožnje škofu dr. Rožmanu je zvedel tudi kolegij VOS OF v Ljubljani in je to navedel v svojem poro-čilu centralnemu komiteju KPS: ,V prvi polovici septembra je prišel v Ljubljano Roatta, povelj-nik it. vojske na Balkanu. Sestal se je z Robotti-jem in drugimi vojaškimi osebnostmi. Dal jih je poklicati k sebi ali šel tudi k škofu Rožmanu. Same grožnje! Roatta je grozil, da bodo izselili 60.000 Slovencev, Robotti pa, da jih bodo 300.000 pobili. Škof je bil zelo poparjen in 12. t.m. se je v škofiji vršila anketa.'«
Resnost teh Roattovih groženj dokazuje tudi Robottijev nagovor poveljnikom italij. divizij že 26. junija, ki so se sestali, da bi pregledali priprave za omenjeno ofenzivo. Med drugim je dejal: »Na vsak način se morata obnoviti itali-jansko gospodarstvo in ugled, četudi bi izginili vsi Slovenci in bi se porušila Slovenija«. (Podčr-tal J. G.)
Kateri škof na syetu ne bi bil poparjen ob takih grožnjah?
Vendar Rožman ni ostal pri tem, ampak je skušal storiti svojo dolžnost kot Slovenec in kot škof. V škofijskem dvorcu je sklical predstav-nike javnega življenja, da jim sporoči grožnje dveh italij. generalov in jih vpraša za svet. Od povabljenih 20 jih je prišlo 18. Med temi so bili: rektor univerze Kos, nekdanji podban Pirkma-jer, nekdanji minister Mohorič, tajnik JNS dr. Zajec, na liberalni strani vplivni inž. Mačkov-šek, dr. VI. Šuklje in bivŽi ljubi|ahski župiari in" pred Natlačenom ban, dr< Puc» sodalista dr. Jelenc in Petejan, dr. Natiačen, gospodarstve-nik Ivan Avsenik, SLS po&lanci Marko Kraajc, dr. Šmajd, dr. Lavrič, R. Smersu, M. $tare in senator Mihelčič. Poleg teh tudi prof« Koblar. Povabljen je bil tudi dr. Lončar, ki zaradi bo-lezni ni prišel. Zasebno je bil pred tem pti škofu dr. Milan Vidmar. (Ob teh imenih sem se vpra-šal, zakaj ni bil povabljen tudi dr. Kramer. Če prav vem, zaradi bolezni m več zapuščal sobe.)
Iz Kolaričevega življenjepisa »Rožma« 10* razberem, da je škofu predlagai skiicaaje teh predstavnikov bivši ban NatiaČen.
Na tem posvetu so libmlflG misleči politifci svetovali dobrodelno akcijc t»a podežeije, lieka-teri so dajali nejasne in meglene pripombe, za organiziran odpor proti p&rtizausfcemu nasiifu pa so bili Natlačen, Avsettik, Kranje, Šmajd, Stare, Smersu in liberalni dr. Zajec. Proti nJTfn je bil le prof. Koblar, kot sam pripoveduje v svojem »Obračunu«.
Še istega 12. sept. so pravkar imenovani se-stavili precej dolgo spomnico, ki jo je škof Rož-man izročil gen. Robottiju. Najbolj značilni stavki v njej so: »Dovolite ustanoviti v vseh krajih oborožene varnostne straže pod sloven-skim poveljstvom... Orožje bo uporabljeno izk-ljučno zoper prevratniške elemente, ki ogrožajo deželo bodisi z orožjem, bodisi z uporniško propagando.. Z ustanovitvijo takih varnostnih straž bi oblast prepričljivo dokazala, da ne na-merava zatreti slovenskega naroda in razdejati njegove blaginje, marveč hoče le uničiti uporni-ške elemente, ponovno vzpostaviti red in tako znova omogočiti mirno življenje...
Z ustanovitvijo varnostnih straž bi bila odstra-njena nevarnost, da bodo krivci ostali na prosto-sti in nedolžni kaznovani. - Razen varnostnih straž... bo treba ustanoviti nekaj zbirnih sre-dišč... Za ta namen bi se morali iz ujetniških taborišč vrniti zanesljivi bivši jugoslovanski ofi-cirji.« - Glede Ljubljane pa: »Aretacija in izgon doloČenega števila celih družin iz mesta ne bosta imela zaželjenega učinka. Nevarni in odgovorni elementi so ostali skriti in so se kakor že toliko-krat, izmaknili na razne načine. V večini prime-
rov so njihove družine nedolžne in nesrečne zaradi upornega ravnanja svojih članov... Mo-rali bi nas pooblastiti za ustanovitev tajne poli-cijske enote, ki bi štela 500 mož, oborožene z revolverji. Zanesljivo lahko zagotovimo, da bodo nevarni elementi v šestih tednih odkriti, prijeti in izročeni oblastem... Hkrati bo stor-jeno vse, da se bo javno mnenje spremenilo po zaslugi močne in stalne protikomunistične pro-pagande.«
Vsebina spomnice precej jasno kaže, da no-ben stavek v njej ni Rožmanov. Sestavili so jo politiki, od katerih so bili nekateri rezervni ofi-cirji. Ker pa je spomnico podpisal škof Rožman
-  Italijani so od njega pričakovali odgovor na njihov poziv, da ni zadosti, da so Slovenci lo-jalni, ampak morajo pokazati, da si znajo sami pomagati in morajo za to storiti kaj več - je s tem zanjo prevzel odgovornost in je le-ta tudi v italijanskih očeh veljala kot Rožmanova spom-nica.
K prvemu stavfcu v njej naj pripomnim, da so tedaj že obstajale vaške straže v Savljah (pri Ijubljanskem vodovodu), na Št. Joštu, Zaplani, Rovtah in Hotedrščici, pri Sv. Vidu nad Begu-njami in pri dolenjskem Št. Joštu »legija smrti« (slednja je veljala prva dva meseca kot četniška skupina).
Ko je France Perko \z Male Loke (menda prof. teologije dr. France Perko) prebral serijo člankov Ivana Jana »O resnični podobi škofa Rožmana« v Deiu (od zač. febr. do zač. aprila 19S6), je dobil vtis, da je ta spomnica za škofa »najbolj obremenilna« (pismo Delu 26. apr. 1986).   Dodaja   pa:   »Že   iz   stila   spomnice
- v množinski obliki - je jasno, da je ni pisal Skof sam, ampak vcrjetno Narodni odbor«. Nato pa pravi: »Zdi se mi. da je treba pri presoji ravna-nja Skofa Rožniana upoševati nekatere okoiiš-čine, ki so ga vodile l\o takc usmerjenosti«. Perko jih nakaže šest. Ne omenja pa groženj dveh ital. generalov, ker zanje tz Janovih član-kov ni zvedel.
Vprašanje je, zakaj jib Jan ni navedel? Iz arhiva je imel na razpolago ne le imenovano spotnnico, ampak tudi Robottijeve pripombe k njej in oboje je v celoti objavil. Zato ne more biti dvoraa, da je imcl v rokah tudi že omenjeno poročilo »kolegija VOS centralnemu komiicju KPS« o Roattovi in Robottijevi grožnji o poži-ganju. streljanju in odgonu prcbivalcev v inter-nacijo. Prav {ako je zvedel za Kramerjevo spo-ročilo o tej grožnji in omembo le-te od angleške zgodovinarke Barkerjeve. Vedel je tudi za Ro-bottijcve grozilne bescde z dne 26. junija. Vse to mi dokazuje tudt Jar.ova omemba »zelo po-membnih in do nedavnega širši javnosti nepoz-nanih zapisov dr. Šmajda«. Zakaj torej ni ome-nil groženj dvch ital. gcneralov? Zame je možna ie ena razlagat Jan stoji na staiišču in za njim KPS (ki mu je serijo člankov naročila, formalno je to storito Delo), da mora škof Rožman ohra* niti pred slovensko javnostjo tisto podobo, ki mu jo je oblikoval sodni proces v avgustu 1946, na katerem je bil škof kot narodni izdajalec obsojen na 18 let. V skladu s tem je za Jana spomnica z dne 12. sept. »zahrbtna puščica v srce Osvobodilni fronti in slovenskemu ljud-stvu«. Da bi bila ta metafora verjetna, je Jan izpustil omembo Roattove in Robottijeve grož-nje o požiganju, pobijanju in množični preseli-tvi. (S stalnim omenjanjem te škofove podobe je komun. režim imel in ima predvsem namen škoditi ugledu in dejavnosti Cerkve na Sloven-skem. Na to je opozoril France Bučar v članku »Ujeti z roko v steklenici zgodovine« v Celov-škem zvonu, junij 1987.)
Jan sicer navaja po Sajetovem »Belogar-dizmu« (496), da je škof predstavnike javnega
življenja povabil na posvet »o nujni narodni zadevi«. Da sta mu generala Roatta in Robotti izjavila, da »okupacijska oblast v Ljubljanski pokrajini ne more trpeti nobenega odporni-škega gibanja in da je treba zatreti partizanstvo. Za italijansico vlado ne zadostuje samo lojalnost Slovencev, ampak pričakuje še kaj več. Kaj je Roatta s tem mislil, (škof) sicer ne ve, vendar se mu zdi, da so to grožnje. Sam ne ve, kaj storiti. Zato je povabil navzoče, da mu povedo svoje mnenje.« Toda iz teh besed bralec ne zve Roat-tove grožnje o požiganju in množični preselitvi prebivalcev. In prav tako ne Robottijeve grož-nje. »Grožnje« v tem citatu se nanašajo na besede »pričakuje kaj več«.
Iz povedanega v zadnjih dveh odstavkih je resnicoljubnernu bralcu jasno, da je Janova po-doba škofa Rožmana enostranska. Predvsem zato, ker ne otnenja hudih okoliščin in groženj obeh italijanskih generalov. Njegova podoba škofa Rožmana zato ni resnična!
Iz prejšnjega citata je razvidno, da tudi Saje ne omenja teh groženj. Zanj je bil obisk pri škofu le »vljudnosten obisk«. Torej naj bi bil škof sklical predstavnike javnega življenja le zaradi vljudnostnega obiska ital. generala pri njem? Sajetov cinizem je otipljiv. Zato je tudi njegova podoba škofa Rožmana v zvezi s to spomenico enostranska, neresnična.
Prav tako tudi Koblar ne omenja Roattove grožnje o požiganju in preseljevanju in prav jako_ne_Robpttijeye,vNe morem pa vedeti, ali je to grožnio fCoblar omenil pri zaslišanju na so-dišču 1. 1946 a!i oe. V svojem »Obračunu« ome-nja grožnje pri istih Roattovih besedah kot Saje in Jan.
V oc^ni Skofove dejavnosti v »organiziranju oboroženega belogardizma« pravi Ferenc: »Na-mesto da bi bil škaf Rožman protestiral proti okupatorjevemu na&ifju, kot so to storili pred tem že nekateri nemŠki Škofje glede nacistične lažne evatanazije, je pomagal uglajevati pota slovenskemu kolaboracioniztnu« (Danes si marsikdo želt, da bi bil škof takrat izrekel svoj-prote&t Roattu,v obraz zaradi njegove grožnje. Toda ali bi bil tak protest za slovenski narod bolj na mestu? FaSi&tični režim je bil tedaj še krepko v sedtu. Fotjski nadškof knez Sapieha ni vernikom prebtal pisma Pija XII. z obsodbo netnškega nasilja v njem, ker bi s tem še bolj razjarit nemSkega okupatorja in bi Ijudje še bolj trpeli.) Dalje pfavf Ferenc. da sodelovanje z Roatto in Robottijem ter kasneje z Roesener-jem škofu »zgodovina nikakor ne more šteti v dobro, četudi je sam mislil - in z njim tudi njegovi somišljeniki, da s tem rešuje prebivol-stvo še hujšega nasilja«. Ne očita pa mu narod-nega izdajstva! Kaže, da Ferenc uvideva resnost in nevarnost groženj obeh italij. generalov glede požiganja, streljanja in preselitve, ker pozna krutost in sadove prvih dveh faz italijanske ofenzive.
Povsem drugačna je bila Kocbekova sodba
o Roattovi grožnji. V pismu škofu dne 29. jan.
943 pravi Kocbek: »Hote ali nehote ste klonili
pred nesramnim fašističnim generalom Roattom
in okupatorju dopustili moralno zmago nad se-
boj« Kocbek je to pisal v partizanskem štabu
v kočevskem Rogu, škof Rožman pa je moral
t  i sredi okupirane Ljubljane.
Škofova spomnica dne 26. septembra 1942.
Ker je prvo spomnico Rožman izročil gen.
.obottiju, so njeni sestavljalci čutili potrebo, da
: treba nekaj pisanega izročiti tudi visokemu
omisarju Grazioliju, ki je imel pod seboj vse
rste italijanskih policij. M. Mikuž označuje to
spomnico kot »zelo zanimivo«. V uvodu pravi
pomnica, da »ogromna večina naroda obsoja
lesrečne podvige neodgovornih elementov, ki
so pod krinko narodno-osvobodilnega boja za-počeli teroristične akcije med Slovenci in Itali-jani, da spravijo narod v brezupen položaj, v ka-terem naj bi postal žrtev komunizma.« Nato pohvali statut Ljubljanske pokrajine, ki daje Slovencem avtonomni položaj, kritizira napake, ki so jih naredili Italijani, da »konzulta žal ni mogla biti tolmač potreb še včeraj svobodnega slovenskega naroda«. Dalje kritizira ustanovitev fašistične stranke in razne drakonske ukrepe zaradi gverilskega delovanja partizanov in VOS. Za tem pa »v imenu Slovencev« zahteva strogo zakonitost v upravi, veljavnost jugoslovanskih zakonov, zajamčeno osebno svobodo, nedotak-Ijivost lastnine in vrnitev vseh nedolžnih iz inter-nacije. Na koncu spomnice je odstavek sprav-ljive vsebine, končujoč se z besedami, da bodo »mogle iz samega naroda ven zrasti sile, ki bodo pripomogle k splošnemu pomirjanju pokrajine«.
M. Mikuž pravi, da »če ne bi bilo tega zad-njega odstavka, ki jasno namiguje na še večji nastop belogardističnih straž, bi mogli spomnico v glavnem oceniti kot pogumno dejanje« (Ljub-ljana v ilegali IV, 325). V svoji kratki »Zgodo-vini NOB« pa: »Zelo rad verjamem, da je bil Grazioli divji, ko je prebral spomnico, kot je to povedal sam škof kasneje v begunstvu« (str. 89). Vendar pa je Grazioli nato spomnico do neke mere upošteval.
Tudi vsebina te okrožnice dokazuje, da so jo v glavnem sestavili drugi, recimo škofovi somi-šljeniki, a napisana je bila v prvi osebi (škofovi) z namenom. da jo škof odpošlje Grazioliju.
Iz lastnih izkušenj vem, da sta ti dve spomnici pri Italijanih odprli vrata za reševanje sloven-skih Ijudi iz internacije.
K obema spomnicama naj dodam tole splošno pripombo: Zaradi uboja dveh katoliških študen-tov, Frančka Zupca in Jaroslava Kiklja (16. in 18. marca), in ker se je na podeželju začenjala strahovlada samopašnih partizanskih koman-dantov na takoimenovanem osvobojenem ozemlju, v Ljubljani pa so pod VOS-ovskimi kroglami padli idejni nasprotniki OF in Italijani streljali talce, je končno v protikomunističnem taboru dozorelo spoznanje, da je zanj edini izhod iz tega položaja oborožena samoobramba. Do tega spoznanja je prišel tudi škof. To razloži, da je že konec maja Rožman odnesel v Rim
Natlačenovo spomnico, ki jo je nato neki jezuit izročil Mussoliniju. V njej Natlačen oriše spre-menjeni položaj v Ljubljanski. pokrajini zaradi partizanskega nasilja, na koncu pa izrazi pred-log: »Edina rešitev bi bila zakonita oborožena organizacija za lastno obrambo ljudstva.« Ker se je škof s tem predolgo strinjal, ga je mirne vesti vzel s seboj. Ob vsem tem je lažje razumeti, zakaj je bil škof v septembru takoj pripravljen izročiti Robottiju in Grazioliju omenjeni spom-nici. In drugo: Politični predstavniki so tedaj čutili, da je najbolj varna hiša v Ljubljani škofij-ski dvorec: da bodo Italijani dvakrat premislili, preden bi kaj ukrenili proti škofu. Zato so se čutili nekam bolj varne v bližini škofa.
Naj se na kratko dotaknem še ene neresnične podobe škofa Rožmana, ki jo Ljubljančani in tuji turisti lahko berejo vsak dan, namreč spo-menik pred Ijubljansko stolnico. Na njem je zapisano, da so Italijani »na škofovo pobudo s silo razgnali« 1.000 žensk, ki so 21. junija 1943 hotele »pridobiti škofa, da bi posredoval pri okupatorju za izpust njihovih interniranih mož in očetov, hčera in sinov«. Pod sliko (Lj. il. IV, str. 85) pa je zapisano, da »so na škofovo proš-njo italijanski vojaki, policija in gasilci razgnali demonstrantke«. Moramo verjeti škofu Leniču, ki je vsa leta po vojni, potem ko je po osmih letih zapora prišel ven, pripovedoval ljudem in končno to povedai tudi urednikom Nove revije. da je Rožman v svojem stanovanju (ki je bilo v drugem nadstropju, obrnjeno proti Ljublja-nici) zvedel za to demonstracijo šele potem, ko mu je tajnik prišel povedat, kaj se godi na cesti. In da on (škof) ni poklical policije. - Saj je na dlani, da so policijo poklicali italijanski straž-niki, ki so imeli nalogo paziti na škofijsko pa-lačo. Poleg njih so bili vedno tudi italijanski policisti v civilu. Škof Lenič je izjavil urednikom Nove revije, da je napis na spomeniku »popol-noma zlagan«, da »stoji na Iaži«. Odstranitev tega spomenika je eden izmed pogojev za do-sego narodne sprave.
Ker sem pri stolnici in škofiji, naj napravim korak tudi v lemenat. Pred leti smo večkrat slišali. da v semeniški knjižnici med portreti ljubljanskih škofov ne sme viseti Rožmanov portret, ker je taka bila volja KP ali pa strah pred njo. Kot da je mogoče 15 let Rožmanovega vodstva škofije (1930-1945) črtati iz zgodovine?
Morda sedaj Rožmanov portret že dela druščino drugim ljubljanskim škofom?
Slovenski komunisti so organizirali »narodno-osvobodilni« boj (zgrešen izraz, edino pravilno je govoriti o rezistenci ali odporu proti okupa-torju, kot je to pri Italijanih in Francozih) s ci-ljem, da ob koncu vojne vzpostavijo diktaturo Partije in uvedejo družbeno-politični sistem po sovjetskem vzorcu. Škofu Rožmanu pa je šlo predvsem za narodno preživetje. Zato se je takoj ob začetku okupacije zavedel. da okupi-rani mali slovenski narod mora imeti modus vivendi z okupatorjem, če hoče preživeti. To pa pomeni sodelovanje z okupatorjem. Zato je že 20. aprila napravil obisk pri visokem komisarju Grazioliju, kar je tedaj zelo začudilo njegovo okolico. Toda ta potreba je postala jasna poleti 1941, ko so Nemci začeli načrtno uničevati slo-venstvo na Gorenjskem in Štajerskem. Zato se je Rožman še toliko bolj zavedal, kako velikega pomena je za narodovo preživetje kulturna av-tonomija. ki so jo Italijani priznali Ljubljanski pokrajini. To je bila prava oaza slovenskega narodnega življenja in zatočišče za mnoge tisoče beguncev s Štajerske in Gorenjske. Ko je spo-mladi in poleti 1942 partizansko nasilje sprav-ljajo v nevarnost kulturno avtonomijo Ljubljan-ske pokrajine, je škof Rožman bi rekel, še pogo-steje izražal svojo lojalnost Italijanom. čeprav je to bilo zanj grenko poniževanje. Reči pa je treba, da lojalnost ni isto kot zvestoba.
Rožman po svoji naravi ni bil ne politik ne diplomat. In modus vivendi ni zahteval, da je vse kontakte z Nemci in ItaJijani opravljal sam osebno. Večkrat bi bil smel poslati kakega ka-nonika namesto sebe. Na dan domobranske pri-sege 30. aprila 1944 naj bi bil mašo opravil glavni domobranski kurat dr. Lenček in ne on. Tako mnenje je bilo slišati takrat med domo-branci samimi. Čeprav je škof po maši odšel in ni bil navzoč pri aktu prisege, smo v preteklih letih neštetokrat brali. da je prisostvoval prisegi na stadionu. Njegova prirojena prijaznost in nasmeh, ki ju je kazal do vsakogar, je bila njegova moč in njegova slabost, kot je zapisal prof. Šolar Rožmanovemu biografu dr. Kola-riču.
Za konec naj navedem Rožmanove besede o državljanski vojni, ki jih je nov. 1945 iz Ce-lovca, kjer je bil v hišnem zaporu, pisal msgr. Gabrovšku v Cleveland: »Ni bilo mogoče priti skupaj. Komunisti so bili nedostopni. Njim je šlo za oblast. Zato so morali uničiti vsak odpor. Nismo mi krivi. da ni prišlo do pametnega dogo-vora.« Za čuda podobno je izrazil to nedostop-nost komunistov Milovan Djilas v nemško pi-sani knjigi »TITO«: »Wir waren... in der unve-rohnlichen Haltung gegeniiber anderen Parte-ien und Ideen.« (Bili smo nespravljivi do drugih strank in idej.)
Dokler bodo zgodovinarji v Sloveniji pisali zgodovino vojnih let le z vidika narodnoosvobo-dilnega boja, dotlej bo škof Rožman označevan kot kolaboracionist, narodni izdajalec, itd. (M. Mikuž v Pregledu zgodovine NOB označuje protikomunistični tabor kot kontrarevoluci-onarnega. V tem je Mikuž izjema.) Ko pa bodo zgodovinarji priznali, da noben okupirani narod ne more ves v rezistenco in v gverilo. bodo tudi priznali, da je neki modus vivendi z okupator-jem eksistenčno nujen. Tedaj bo škof Rožman dobil resnično podobo. Z vidika narodovega preživetja mu bo zgodovina priznala, da je v ti-stih hudih letih vojne zastavljal ves svoj ugled in vpliv za preživetje naroda v mali Ljubljanski pokrajini. Zato bo pravično čimprej prepeljati njegove zemeljske ostanke v grobnico ljubljan-skih škofov v Ljubljanski stolnici.
JANEZ GRUM
ZAROKA
Zgodilo se je 22.11., v sredo, na Filozofski fakulteti. Zopet dež.
Tokrat je hladil razgreta lica pristonih na zmenku Iniciativnega odbora za ustanovitev nove študentske          organizacije.
Pričakovani, vabljeni, a vendar nezaželjeni UK je zasnubil In-iciativni odbor in ga povabil na skupno pot do ustanovitve študentske organizacije. Iniciativ-ni odbor se je po stari šegi nevest sramežljivo, a ostro branil prvih osvajanj. A vendar snubec ni od-nehal, njegova dota je velika in nevesta se je sramežljivo vdala. Dež je Še kar škrebljal po oknih predavalnice 526, zaročenca pa sta kramljala zmeraj bolj ubrano in si priznala, da si oba želita isto: or-ganizacijo študentov, ki bo stanovski predstavnik naj-veselejšega ljudskega sloja. Da so formalnosti velik križ, sta ugotovila zaljubljenca ob spoznan-ju, da mora biti njuna zveza prav-no-formalno urejena. Zaradi načrtovanega potomstva je potreb-no skleniti sveti zakon. Izbrati starešino ni bilo težko - osem predstavnikov posameznih fakul-tet se je imenovalo v Koor-dinacijski svet in ta bo oblikoval statut za ŠO, hkrati pa budno pazil na početje neugnanega Iniciativ-nega odbora prešuštniškega UK. Vsi skupaj so našli topel dom na Kersnikovi 4 in živijo v skupnem gospodinjstvu s predsedstvom UK, ki ima na voljo vse gospod-nijske aparate od fotokopirnega stroja do računalnika. Vlada tihožitje, poslovnik za delovanje Iniciativnega odbora je izoblikovan in v začetku decembra (7.12. ob 17.00 na FF) se bosta zaročenca znova javno sestala. Stare mame si bodo ob TV brisale solze z robci Paloma ob ganljivih prizorih ljubezenskih izjav. Morda bo zopet deževalo. Gotovo nam nebo namiguje, da bo nova or-ganizacija študentov rojena dežev-nega aprila.
31.junij
Teološka fakulteta od 31. junija 1952 ni več pod okril-jem ljubljanske Univerze. Studentje TF so se odločili odpreti svoja zakljenjena vrata in želijo sodelovati z ostalimi študenti ljubljanske univerze. Njihova OO nosi ime Cirilsko društvo in v sodelovanju z UK pripravljajo 14. dec. ob 20. svojo predstavitev. Dogajaio se bo v 3. bloku v Rožni in ker je sejna soba majhna, bodite točni.
PREDLOG   2A  IZDAJO  ZAKONA   O UNIVERZI  GOVORl   TUDl   O TEBI:
ČE ČETRIČ  NE   OPRAVIŠ   IZPITA  LETIŠ    S   FAKSA;
ČE   NE    DIPLOMIRAŠ  VPOL   LETA,
OSTANEŠ  BREZ  STATUSA,
DOVOLJUJE Tl  LE OPAZOVANJE   LASTNEGA
ŠTUDIJSKEGA    PROCESA.
GROZI   Tl UZAKONJEN   ČRN   LOV.
PRAVILA   LOVCEV  Sl OGLEJ   PRi
SVbJI   00   ZSMS.
AVTOPORTRET
Merilec stresa kaže črno barvo. Bleda Hca, ostnice pomodrele, dlani stisnjene v pest. Slika študenta, ki jeprebral predlog za izdajo Zakona o Univerzi, ki med drugim govori tudi o iz-jemoma možnem četrtem opravljanju izpita, o četrtini študentskih delegatov v US... Potem skrivljen nasmešek. Spomni se, da je še zmeraj enakopravni subjekt na univerzi in da morda lahko še kakšno reče, ko je ravno že zbujen. Zbudilo se je kar nekaj študentov, zavihali so rokave in skušali bodo kreativno sodelovati pri oblikovanju novega Zakona o Univerzi.
ŠPRINT
Na Fakulteti za telesno kul-turo so letos v kondiciji. Tako so se odločili, da bodo pos-kusili z oživljanjem njihove OO. Na pomoč so poklicali UK-ajevce in parlamentarce iz FF. Prijetno so kramljali o problemih, ki so in problemih, ki bodo. Vse v duhu nove ŠO. S treningi so začeli, čakamo prvih rezultatov. Z dobrim šprintom lahko ujamete stran v Tribuni.
ŠTUDIJ NIDELO
Pokukajmo nazadnje še v Skupščino SRS. Tam deluje Komisija za sistematska vprašanja, ki se bo morala ukvarjati tudi z vprašanjem: Zakaj študij ne kot delovna doba. Vprašali so mladi UK-ajveci, ki jim je že jasno, da bodo morali sedaj večkrat obiskati Skupščino. Na zadnji seji Komisije za sistematska vprašanja je bila pobuda obravnavana pod točko razno in takrat (po petih urah) komisija ni bila več sklepčna. Nas-lednja seja bo decembra in če bog da, bomo dobili prve odgovore in nato bomo kmalu videli, pri čcm smo. Pri študiju ali pri delu, oz. pri študiju kot delu.
ZAPRITE VRATA
VŠtudentovskem naselju v Rožni dolini hodijo od vrat do vrat popisovalci štipendij. Upravo ŠC zanima vištna povprečne štipendije študentov, ki živijo v študentskih blokih. Če bo na ta način dobljeno povprečje višje od sedanjega, se bodo seveda zvišale tudi stanarine, (ki ne presegajo 25 % povprečne štipen-dije) in SC morda ne bo imel takšne izgube. Za komentar ni prostora.
Sergeja Šorli
fc^JKf*WEIWPlft^                                                                      r*š* obtast Kdor^mmšm
» tČ#M^W                                             vzmWpq™#P#pmpe Ce*kve m zgodonmBg0
fsm&qki zmjms^msetmirmomm $tumi^rUm&W*~P ntso U bodoči duhavniki.ampak \ tuMatugi, UihoMo znanstveno p&gl&biti $v#je spoznanfe €črkve. Svetega pismafjjlozafije * nuj V Um0ossimbolnihdejattjnove druwe, Simboim zatg^Jcer smo biUimtitucianalnoizrezaniiznje r inkernpamo,dassvojoprisotnostjoinssv#HM$p^ri>čiU>m^mašumpmzitivno ndusje vtaprostor, \ -N* bomo ščjtmveČafl politiki t^mMu Ma mpf^st; vedno bomopa povzdignili glas, ce bomo ;   naleteli na dejanja in zadrzanja, m soponašem prepričunju napad **> rinv<>invn da stojanstvo.
l        ,                                                            ,                                                  PeterLah
PONOVNO V TRIBUNI:
TEOLOŠKA FAKULTETA
Cerkev in cerkev
Dejstvo je, da deluje vera na ljudi ko-munitarno. S tem ne mislim, da hočeta vera in tisti, ki oznanja,propagirati možnost za uresničevanje človekovega čred-nega nagona, ampak da Vera ponuja način življenja, ki ga zmore živeti le zrel in odgo-voren človek. (Občestvenosti ne more biti brez zrelih individumov, ki so drugemu od-pustili njegovo drugačnost.) Kolikor gre za krščanstvo, je način življenja tak, da satn in od občestva ločen vernik ne more ure-sničevati Jezusovega sporočila, ki je temelj in tip delovanja vsakega krščanskega občestva. Vera je Jezusovo sporočilo, ki ga kristjani uresničujemo v družbeni praksi.
Cerkev pa, ki je zaradi združevalnega dej-stva vere sploh nastala, je nujno socialna ustanova. Kot vsaka ustanova potuje z družbo skozi zgodovino in tako nosi pečat institucionalne urejenosti. Institucija res lahko dobi moralne kvalifikacije. Vendar pa jih zanjo zasluži človek, ki živi v njej. On je subjekt moralnih dejanj. In če je deloval kot ideolog, ki je za svoj cilj lahko opravičil uporabo vsakršnega sredstva, potem njegov način dela ne sodi med Ijudi. Vedno, ko se je
tak način dela uveljavljal v Cerkvi, to ni bila Cerkev. Ni opravičevala svojegaposlanstva. Normalno je, da je taka rojevala odpor.
Druga plat resnice, zakaj Cerkev ni bolj prisotna vsaj v našem družbenem življenju je njena lastna privolitev v anonimnost. Posebej po drugi vojni. Ustanovitelj Cerkve govori drugače, čeprav stoji pred sodniki: "Javno sem govoril svetu. Vselej sem učil v shodnici in v templju, kjer se shajajo vsi Judje in na skrivem nisem govoril ničesar. Kaj me sprašuješ? Vprašaj tiste, ki so sliSali..." (Jn 18,20-21).
Poznavanje Jezusa ima nujno posledice zame in za mojega bližnjega. Jasno mi pos-tane, da je človek poleg mene več vreden kot vsi sistemi - politični in gospodarski. To spoznanje pa me sili ravno v družbeno delo-vanje. Pa ne za blagoslavljai\je in poisto-vetenje s kakim političnim programom, ampak za kritiko nezadostnosti ter spodbudo in naporom za popolnejše rešitve. Vera, mo-rala in politika so namreč področja, ki so med seboj prepletena. Moralna in verska drža morata imeti družbene posledice, sicer nista
drži. Družbene in politične spremembe pa gotovo odmevajo v življenju vernika.
Vera v nespremenjene božje zakone v človeku pa kristjana poziva, da si vedno znova upa postavljati novo zasnovo sveta. Če bi delal načrte samo po človeško, bi bili ti napačni in konec njih uresničevanje kata-strofa. Tako pa se zaradi vere v prisotnost božjih zakonov ne predaja brezupu v nobeni situaciji.
Vsa ta dogajanja so prisotna v cerkvi, ki jo pišem z veliko začetnico. Resnično "veliko" pa delamo kristjani Cerkev takrat, ko živimo identiteto svojega življenja tudi za ceno žrtve. Cerkev z malo začetnico pa pomeni stavbo, ki nima pravega pomena, če ni v njej in okoli nje živih ljudi.
Ko govorim o Jezusovem učenju in delu, predpostavljam poznavanje Evangelija. Vem pa, da tistemu, ki ga že pozna ali pa bo še bral in začel spoznavati, teh vrstic ne bo potrebno brati.
Andrej Vuga
D    L   J    E
VKJE
GLASNEJE
Na trinajsti rojstni dan, 8. novembra, smo bistveno povečali območje, kjer nam lahko prisluhnete. Še nikoli nismo bili višje. Na Krimu smo postavili nov močnejši oddajnik, ki pošilja naš program mnogo dlje kot doslejh. Ze znanima frekvencama 102,4 in 105 1 MHz smo dodali tretjo: valovi našega radiia se slišijo tudi na 100,2 MHz.
Poslej smo mnogo glasnejši. Zanimivi in aktualni pa smo že tako ves čas. Trinaist let.
•TRDJNIN"1
FRANCE TOMSIC se je prostovoljno umaknil. Dru-gače bi se mu zgo-dil narod.
IGOR BAVCAR - BATMAN se po-čuti kot DU-HOVNI VODJA SLOVENSKE ZDRUŽENE OPO-ZICIJE. Velik vzor med politiki mu je France Po-pit...
JANEZJANSA
Kot občan je poskušal i prečiti izid DEMOKRA-CIJE. S tem je potrdi) UČANOVO trditev, da sebe zelo visoko ceni. J EZU se tudi zelo mudi postati glavni urednik mokracije, saj se je že pred sejo izdajateljske veta, na kateri bi raz-pravljali o predlogih : rednike, na dopis čla-nom sveta podpisal k* ;LAVNI UREDNIK DE-MOKRACIJE!
PR VIV ZGORN M DELU
PRVA V SPOD> M DELU
NADIRA VLLASI
Pomaga možu pri obr«i i na POSTTITOISTIČ-NEM SODNEM PROCES ADIRA je opazila na-pake sodstva in krsen lovekovih pravic šele takrat, ko je AZEMOV icijsRi minister zaprl tudi njega.
FRANCE BUČAR je z Bojanom Kor-siko podpisal po-godbo o prodaji DEMOKRACIJE za simbolično vsoto denarja. Pogodba Korsiki omogoča, da po svojem okusu iz-bira urednike. Iz-bral je Bavčarja in J-J.!?
MILAN KUČAN še vedno tišči glavo v pesek, ka-dar kdo omeni KOČEVSKI ROG, PONIŽEVANJA KMETOV in po-dobne svinjarije iz zgodovine nje-gove stranke. VZHODNI NEMCI pa svoje že zapi-rajo!
Prof. dr. Boštjan M. Zu-pančič, tale najin intervju je namenjen bralcem Tribune, torej pretežno študentom. Študentje pa so tudi v zad-njem času prispevali mnogo k temu, da se o funkciji rek-torja govori malce drugače. Kaj menite - so vam štu-dentje naklonjeni?
To, da so študentje prispe-vali k drugačnemu dojemanju funkcije rektorja, je ned-vomno res. Jaz mislim, da so vsaj zadnja leta študentje v tem pogledu odigrali naj-bolj napredno možno vlogo. Že zaradi tega, ker &o si lahko privoščili neobreme-njeno zdravo pamet v si-stemu, v katerem je vsak, ki se je vanj investiral, po svoje zaslepljen oz. je žrtev velikih avtocenzur.
Na drugo podvprašanje. ali mislim, da sem pri študentih priljubljen ali ne, bi pa dru-gače odgovoril. Vprašanje je ali naj bo ta rektorska funk-cija,   za  katero  kandidiram demokratično-politična,     ali pa naj bo v večjem smislu uni-verzitetna. Tukaj se mešajo demokratski, potem moralni, osebnostni in Še drugi razlogi. Tradicionalno ima Univerza v tem našem centralnoevrop-skem     prostoru     dostojan-stveno funkcijo.  Znanost je igrala     tako     solemnitetno vlogo,   da   ni   bilo   govora o tem, da bi Univerzo dejan-sko kdo vodil.  Niti  ni  bilo govora o tem, da bi prevlado-vali splošno demokratični ali meritokratski kriteriji, pri vo-litvi   dekanov   ali   rektorja. Časi   pa  se  seveda  spremi-njajo. Ne samo, da je cen-tralno evropski koncept Uni-verze gotovo preživet.  Uni-verza ni več elitna institucija s sinovi iz aristokratskih in premožnih  meščanskih  dru-žin.   Univerza   postaja   ma-sovna  institucija.  katere so-lemniteta je prej ko slej vpra-šljiva.   Zaradi   tega  se  zelo ostro postavlja vprašanje di-namičnega in smotrnega vo-denja take Univerze. Vode-nja ne v tem smislu, da bi sedaj nekdo izvajal nekakšno tiranijo   nad   to   strukturo, temveč   povsem   enostavno kot management in kot le-adership.    Kot    vse    druge strukture po odhodu Tita se je tudi Univerza znašla v taki leadership krizi, v kateri po-
NOVIREKTOR?
Dr. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ
tem, ko oče umre, sinovi ne vedo več, kdo bo prevzel grunt. In tako je leadership crisis, kot bi se temu reklo v angleščini, očiten tudi tu-kaj, s tem, da je celotna kon-cepcija Univerze na prepihu. To pa se seveda kaže tudi pri rektorju.
Vprašanje priljubljenosti pri študentih pa se postavlja s stališča splošno demokrat-sko populistične verzije Uni-verze in lahko vam zagoto-vim, da bi velik del profesor-jev zelo negativno, ne nega-tivno - zelo razdraženo gledal na predpostavko, češ da je rektor produfet priljubljenosti pri šttKiefrtth pri t. im. porab-ntkih ali pri profesorjih. Še vedno velja ta koncept, ki v bistvu izhaja iz kartezijan-ske paradigme in v kateri je bil rektor neke vrste nosilec dostojanstvenosti, znanja in vednosti in razsodnosti, skratka nekdo, ki ni vmešan v te demokratske tokove.
Razlika med Univerzo in splošno družbeno strukturo je impolicitno ta, da je Uni-verza po svojem bistvu in po-slanstvu elitna institucija, kjer naj prevladujejo elitni kriteriji. Kaj si študentje o tem raislijo, je seveda aktu-alno vprašanje.
TRIBUNA: Preselimo se za nekaj let nazaj. Za tiste, ki vas še ne poznajo nam v ne-kaj stavkih predstavite štu-denta Boštjana Zupančiča in njegovo pot do prorektorja Univerze v Ljubljani, zaen-krat!
- Pravzaprav ni kakšne grozne razlike. V študijskih letih na Pravni fakulteti sem bil predsednik študijske ko-misije. Nikoli nisem hotel biti predsednik, takrat smo temu rekli FO - fakultetnega od-bora. V tistih časih sta bila to Marko Ilešič in Ciril Ribičič. Takrat sem se boril za isto kot danes in to je zato, kar se zdaj imenuje pri nas, oz. so začeli imenovati pri nas »od-ličnost«. Mislim, da je funk-cija Univerze v varovanju ta-lenta. v gojenju talenta, se pravi v stimulaciji odličnosti - ustvarjalne in poustvar-jalne. Pri sebi vidim rdečo nit od leta 68 pa do danes. s tem da se moja koncepcija tega, kar se dogaja. ni niti malo spremenila. le dozorela je. Takrat sem imel težave z ne-
katerimi od svojih kolegov, ki so zagovar-jali bolj sindikalistično verzijo tega, kaj bi pravni študij moral biti in kakšni bi morali biti selektivni kriteriji. Moram reči, da res ne vidim kakšne grozne razlike med situ-acijama. Razen seveda, da smo sedaj vsi dvajset let starejši.
TRIBUNA: Petnajst let vas ni bilo tu-kaj, večina nas ve, da ste takrat bili v ZDA, kjer ste najprej študirali, potem pa tudi predavali. Zakaj ste se pravzaprav vrnili iz Amerike, kakšen je bil pravi ra-zlog? Amerika namreč še vedno velja v očeh mnogih, zlasti tistih, ki je ne poz-najo dobro, za deželo sanj.
- No, saj Amerika je zame na nek način pravzaprav bila dežela sanj. V Ameriki mi je uspelo skoraj čisto vse, česar sem se lotil. Sem imel pa veliko srečo, da sem startal na vrhu, da nisem startal pri dnu. Amerika je predvsem radikalno drugačna od Evrope. Je mlada dežela in je neobre-menjena s temi preostalimi starimi zavo-rami, ki jih mi vlečemo s seboj še iz prete-klosti, ne samo bližnje ampak tudi dalnje. Tu so kakšne vrednote še iz srednjega veka. Amerika je skratka za mladega člo-veka idealna, neavtoritarna. Zelo prote-stantska, meritokratska. Z mano so, mo-ram reči, kot s študentom tam ravnali ne-primerno bolje, kot bi kdajkoli ravnali tu kaj. Socialno okolje je prav tako nepri-merno bolj prijazno, kot je bilo tukaj. Po-tem pa človek zori, se pravi se stara ali kakorkoli in počasi opaža določene stvari, ki jih prej ni hotel videti. Če bi se veliko profesorjev recimo zavedalo, v kako majhni meri sežejo študentom v dušo, bi jih verjetno en velik, velik del sploh ne predavalo več. Dejstvo, da se tega nikoli ne zavejo, jih varuje pred razočaranjem. Isto je pa pravzaprav z Ameriko. Če bi se večina tistih, ki gredo v Ameriko zavedla kako plitva, kako globoko plitva je ameri-ška kultura zaradi tega, ker je Amerika vendarle kolonija in po svojem bistvu ni nič drugačna od Kanade in Avstralije, pa tudi ne od Venezuele. Zgodovine nima. Ameriki enostavno manjkata spodnji nad-stropji v mentalni zgradbi. In ko se tega človek enkrat zave, potetn dobi občutek, da se nahaja »in the middle of nowhere«, v sredi praznega.
In da je vse. kar počneš, tako rekoč iz rok v usta in vsa prijaznost te klime, ki je zlasti prijazna, dokler ji gre dobro, izzveni zlasti za Evropejca nekoliko plehko. Če-prav je »plehko« huda beseda za te stvari. Za človeka do petindvajsetega, tridesetega leta je Amerika krasna. Po štiridesetem letu. ko človek pričakuje od življenja še kakšne druge vrednote kot le dinamično uspešnost, pa mislim, da Amerika ni več tako privlačna.
To je eden od mnogih razlogov. Večino tistih razlogov, ki človeka pripeljejo nazaj \z Amerike, pa ni moč izraziti.
TRIBUNA: Že na prejšnjih volitvah za rektorja, oz. prorektorja ste kandidirali. Uspeha takrat ni bilo. Ste bili vi pred
časom, je čas malce zaostajal? Stvari so se do danes spremenile. Kaj je bil takrat ra-zlog vaše neizvolitve?
Torej jaz niti sam ne vem dobro. Ideja, da bi takrat kandidiral za rektorja, je prišla s strani študentov. Kaj se je zgodilo na tistem univerzitetnem svetu, da je bil izvo-ljen prof. Peklenik in ne jaz, pravzaprav ne vem. Vem, da sem jaz izrazil idejo o shizmi med tehniko in humanistiko. Nekateri so trdili, da me je to takrat stalo izvolitev. Tudi razmerja glasov se ne spominjam na-tančno. Mislim pa, ne da bi vam odgovoril na to vprašanje, da bo Še kar simptoma-tično, če tokrat izvolijo mene. Včeraj mi je nekdo rekel, da je treba naši vodilni struk-turi čestitati, če lahko dovoli, da nekdo, ki je »alternativen« (očitno nekateri še vedno dojemajo mene kot alternattvnega, jaz pa ne vem, kaj si pod tem predstavljajo), pride na tako pozicijo, kot je rektor Uni-verze. Še vedno si na tem majhnem sloven-skem prostoru ljudje iz tako imenovanega old boys networka predstavljajo, da je biti rektor Univerze velika stvar in da je prav-zaprav fantastična koncesija s strani par-tije, če dovoli, da pride na to mesto nekdo, ki ne samo da ni v partiji, ampak ki ima tudi alternativna politična stališča. Zdaj, kdo je tukaj pred in kdo za časom, je relevantno vprašanje. Ampak po moje bodo tudi prihajajoče volitve po svoje ba-rometer časa.
TRIBUNA: Sedaj pojdimo malce v pri-hodnost. K temu dodajmo še fikcijo, da ste postali rektor Univerze. Kaj bi bilo prvo, kar bi storil rektor dr. Zupančič?
Ja, tukaj je sedaj zelo veliko operativnih stvari, ki bi, če bi jih pričeli naštevati, popolnoma zameglile celotno sliko. Velika slika, za katero je pa treba s take pozicije skrbeti, glede na to, da detajli navadno sami poskrbijo zase, je taka: Univerza je
to, kar so njeni študentje in profesorji.
Kvaliteta univerze je kvaliteta študentske in učiteljske populacije. Univerza je torej neke vrste proces poučevanja in ustvarja-nja, ki bi moral teči dvostransko med štu-dentsko in profesorsko populacijo. In pri tem je odločilno, da se ohranja kvaliteta. Če je kje v družbi odločilna vzpostavitev pogojev za pozitivno selekcijo, potem je to na Univerzi. Za to je potreben denar, do-jemljivost in notranje odsfanjevanje ovir. Veliko moči na Univerzi se je skoncentri-ralo v nekakšnih birokratskih strukturah; na sami Univerzi in med njo in skupščino. Strukture, ki delijo denar. Skratka, to so ljudje, ki nikoli niso bili v predavalnici, vsaj ne kot profesorji, ki sploh ne vedo, kaj je to kreativen učni proces, in ki si lastijo ingerence o tem, kaj bodo profesorji in kaj bodo študentje. Značilno za vse univerze, kjer sem kdaj bil, je, da si ta birokracija na Univerzi in okrog nje prične lastiti oblast. Odtujijo se ji vsi, ki niso študentje ali profesorji.
In take ovire je na vsak način treba odstraniti, kar je tudi globalna politika vsake univerze. Je pa treba jasno in glasno povedati, da bo ta proces ozdravljanja Univerze trajal desetletje in ne mesece. Rektorski mandat pa traja dve leti. Naj-večja škoda za ustvarjalnost je nesvoboda in nesvobode je bilo v preteklosti na pre-tek.
TRIBUNA: Ali lahko tele vaše besede razumemo kot vaš program?
Da, če je temu moč reči program. Sam se trudim, da bi ohranil distanco od celot-nega problema. Bil sem prisoten v diskusi-jah na Izobraževalni skupnosti, kjer so raz-pravljali o tem, koliko materialnih stro-škov pripada univerzi na kvadraten meter. V take vrste neumnosti se seveda ne bom spuščal. Mislim, da je moj program v tem, da se odstrani čim več birokratov med nami in med proračunom. Da se Univerzi zagotovi resnična avtonomija tako, da se financira neposredno iz proračuna in da se notranji spori rešijo s sporazumom. Tudi to je avtonomija Univerze. Zdaj se govori o Zakonu o Univerzi. V petek smo imeli prvič tudi razpravo o možnostih novega koncepta Univerze. Prvič v zgodovini ljub-ljanske Univerze si le-ta piše svojo sodbo, notranja avtocenzura pa je pri tem glavni problem.
TRIBUNA: Omenili ste dve stvari, ki sta trenutno hudo aktualni in sicer: avto-nomija Univerze in Zakon o Univerzi. Kakšna je vaša definicija avtonomije Uni-verze v času, ko vsi povprek razlagajo in interpretirajo, in kakšno je vaše mnenje o osnutku Žakona o Univerzi, ki je bil na nek čuden način dan v javno razpravo. Študentje so ga dobili povsem slučajno?!
Torej, avtonomija Univerze je točno to, kar beseda pomeni. »Authos« pomeni jaz sam in »nomos« pomeni zakon, se pravi sam sebi zakonodajalec. To je bila seveda sterilna opredelitev. Najbolj se mi zdi zani-miva analogija med Durkheimovo organ-sko in mehanično solidarnostjo. Univerza,
če so v njej ustvarjalni Ijudje, je organski proces intelektualnega in ustvarjalnega an-gažmaja. In velik del tega angažmaja po-teka med študenti in profesorji v preidaval-nici sami. Tam je tista prava mentalna magija, ki pravzaprav je univerza. Uni-verza je v predavalnici, je v dialogu med učečimi se. Razlika med profesorji in štu-denti je samo v tem, da je učitelj bolj radoveden kot so študentje. Če ni bolj radoveden, potem ni pravi učitelj. In avto-nomija univerze pomeni samo odsotnost nečesa, odsotnost zunanjih, mehaničnih, surovih, šapastih posegov, v ta zadosti ob-čutljiv in rahel proces, v to tkivo intelektu-alnega dogajanja.
To je tako, kot če bi se pričela politika vtikovati v teater, ki je politično indiferen-ten. Na univerzi se veliko moči skoncen-trira v rokah tajnikov, ki niso niti magistri niti doktorji kakršnihkoli znanosti, ampak so čisto navadni birokrati, ki bi morali biti v absolutno podrejeni službi. Ne skrbijo pa za hišniške zadeve, za katere bi morali. Potem je čisto jasno, komu je tukaj odtu-jena oblast nad lastnim dogajanjem. Štu-dentom in profesorjem, seveda.
TRIBUNA: Pa še o osnutku Zakona o LJniverzi. Precej pristojnosti se seli iz fakuitetnih svetov na pedagoško znan-stveni svet (PZS). Med drugim tudi ime-novanje in ponovno imenovanje profesor-jev. To pa praktično pomeni, da študenje, ki imajo v PZS samo možnost sodelovanja, ne pa glasovanja, nimajo več besede pri teh pomembnih vprašanjih?
Da, to je seveda bistveno. Historiat tega osnutka izpred mojega časa je tukaj. Lju-dje. ki so bili imenovani v to komisijo, so bili imenovani že prej. S tem nočem reči. da mi niso simpatični. Hočem le poudariti, da jaz nisem avtor te originalne ideje o Za-konu o Univerzi, ampak pospešil sem to. Ključno vprašanje za študente v tem za-konu je seveda, če ukinemo tripartitni si-stem na fakultetah ali na sami Univerzi, so študentje s tem de facto in de iure izgubili pravico veta. In če so izgubili pravico veta, potem so izgubili svojo moč.
Na nobeni univcrzi pa niso imeli štu-dentje toliko formalne moči, ki bi se je tako malo posluževali, kot se je poslužu-jejo tukaj. Po drugi strani pa je res seveda. da palačinke veliko bolje presodi tisti, ki jih je. čeprav jih sam ne zna peči. kot pa tisti. ki jih peče. Se pravi, da študentje večinoma zelo dobro vedo. kdo je dober profesor in kdo ni. čeprav so v nekaterih rečeh neizkušeni in so lahko žrtev kakšnih demagoških potez. Tukaj je možno, da se v univerzitetna nedra, kakor v pošto ali banko, skrije zelo veliko nesposobnih ljudi. katerih nesposobnost pride na pre-pih samo v predavalnicah. So primeri. ko so ljudje kompletno nesposobni in tega ne ve nihče drug kot študent. In le-ti nimajo možnosti, da bi svoje očitno nezadovolj-stvo in upravičeno nezadovoljstvo nad temi ljudmi izrazili. Se pravi. da mora obstajati mehanizem, ki bo študentom da-jal možnost veta. Čudim pa se, da se ta
možnost ni dosedaj uveljavljala v večji meri. Ker so bile dane institucionalne možnosti.
TRIBUNA: Še nekoliko politično obar-vano vprašanje. Študentska zveza - naj bo politična ali stanovska organizacija?
Po mojem se v takšnem majhnem na-rodu, kot smo mi, vse takšne majhne za-deve med seboj pomešajo. Tukaj je rektor delno politična, delno stanovska figura. In študentska zveza skoraj ne more mimo tega, da deloma ni politična organizacija, katere profil je intelektualno kritičen. In to bi bilo tudi logično. To je tisti del mla-dine, ki zaradi svojih sposobnosti ustvar-jalno sodeluje ne samo v intelektualnem, ampak tudi v kritičnem mišljenjskem pro-cesu. In zveza študentov ne more biti isto kot Zveza socialistične mladine ali kakrš-nakoli druga zveza. Ne samo zato, ker je bolj elitna, pač pa zato, ker je enostavno drugačna. Se pravi, da je po svojem bistvu to stanovska organizacija, je pa popol-noma jasno, da bo imela tak ali drugačen političen vpliv.
TRIBUNA: Kdo je v zadnjih dveh de-setletjih napravil največ škode Univerzi v Ljubljani?
Zelo dobro vprašanje. Najbrž je težko pokazati na enega krivca. Mislim, da je glavni krivec proces tega. kar sem prej imenoval mehanična solidarnost, se pravi nasilno poseganje v univerzo od zunaj in etabliranje teh posegov v notranjih biro-kratskih strukturah. Ko je univerza skup-nost ljudi, ki težijo k tisti čudoviti magiji, ki se zgodi samo v predavalnici, kadar obstaja resničen intelektualni stik. Če ta stik obstaja in deluje kot proces organske notranje solidarnosti, potem se le-ta sama lahko očisti tujkov. Ce je temu procesu omogočeno, da se odvija znotraj, potem se bo univerza zelo hitro sama očistila teh tujkov. ki notranji proces kvarijo, potvar-jajo, motijo. Na dolgi rok bi moralo priti do pozitivne selekcije. ki bi potem pripe-ljala sposobne ljudi tudi na vodilna mesta.
Se pravi škodo ji je napravil vsak, ki v ta organski proces rasti vtika palice, kot to počne nekdo, ki vtika palice v kolo. Vsak birokrat, ki nikoli sam ni predaval. in takšni so sedeli tudi tukaj v rektorski sobi. ne kot rektorji, ampak kot odločevalci. V mislih imam konkretna imena. Takšen nujno naredi škodo. In zelo veliko je bilo takih, ki so zdravili svoje manjvrednostne komplekse. Iz najvišjih političnih mest in tudi tisti majhni - njihovi vazali. Tudi ti so hodili sem delat težave zato, da bi sebi dokazali, da sami niso bili neuspešni štu-dentje.
TRIBUNA: Kako naj se v bodoče ime-nuje Univerza v Ljubljani in če bi vi odlo-čali o študijskih načrtih, ali bi predmeta, kot sta SLO in DS, Teorija in praksa sa-moupravljanja in drugi našli mesto v va-šem konceptu?
Univerza se lahko imenuje po Edvardu Kardelju, Kidriču, Titu... Vendar bo o tem, kako se bo imenovala, odločala Univerza in nihče drug.
In prej ko slej bo prišlo do univerzitetne skupščine, na kateri bodo vsi zainteresi-rani učitelji in študentje lahko o teh stva-reh svobodno razpravljali. Brez tega ne bo šlo. Če se to ne bo zgodilo jutri, se bo zgodilo čez deset let. Ne vem veliko o tem, kako je Univerza to ime dobila, dvomim pa, da so se študentje in profesorji za to prav posebno angažirali. Jasno pa je, da je to vedno bila Universitas Labacensis in ne Universitas Cardeliensis. Ostalo se mi zdi pa vprašanje konsenza.
O SLO in samoupravljanju pa takole. Imeli smo predvojaško vzgojo, pa je bila tujek. In to eden tistih, ki jih je vsilil nekdo od zunaj. Tako so prišli bivši polkovniki in so dobili status izrednega profesorja. ne da bi imeli kakršenkoli doktorat. magisterij, kakršnokoli resno univerzitetno opremo. Politika jih je vsilila kot neke vrste agente v Univerzo, kar je fantastično kršenje uni-verzitetne avtonomije. To se lahko zgodi samo zato, ker ima politika tako moč nad njo.
O predmetu samoupravljanja ne vem zadosti, da bi o njem lahko sodil. Ampak, če hočejo študentje imeti tak predmet, mora to biti stvar študentske avtonomije. In če hočejo profesorji med svojimi res-nimi predmeti trpeti tudi takega, je to stvar profesorske avtonomije. Na kakšni družboslovni šoli mogoče hočejo imeti tak predmet. Sarno gre za vprašanje njihove notranje presoje.
Glede programov bi rad povedal tole: so mogoče kakšni predmeti. zlasti ti stan-dardni, kjer je etabliran program tega. kar mora učitelj kriti. Jaz pa sem deset let predaval pravo v Ameriki na resnih fakul-tetah, kjer so študentje debelo plačali, da so lahko bili tam in me ni nihče vprašal, kakšen program imam. oz. po kakšnem programu predavam kazensko pravo, ka-zensko materialno pravo. pravno filozofijo ali katerikoli drugi predmet.
To, da ima univerza programe, ki jih nekdo mora štempljati, naj si bo to PZS ali pa nekdo od zunaj, je samo po sebi simpto-matično. Ker izbija univerzo in učitelje na raven srednješolskih učiteljev. Nezdruž-ljivo z akademsko svobodo je. da bi kdor-koli - tudi kolektiv profesorjev, potrjeval nek učni program. So pa seveda razlike. Eno je kazensko pravo, drugo pa je teh-nični predmet. Vendar v principu vsa za-deva s programi, ki jih mora nekdo potrje-vati, meni zelo diši po birokratski srednje-šolski mentaliteti.
TRIBLNA: Kaj lahko od vas pričaku-jejo študentje Ijubljanske Univerze, če bo-ste postali rektor?
Borbo za prostor, za ustvarjalnost in za avtonomnost univerze in borbo za študent-ske pravice pri ohranjanju kvalitete uni-verze.
TRIBUNA: Želite še sami kakšno stvar poudariti, omeniti?
... ne!
TRIBUNA: Hvala za pogovor.
S prof. dr. Boštjanom M. Zupančičem se je pogovarjal Leonardo Peklar.
K
akšna    služba,    za koga, kje, kdaj...?
Gre za "team" študentov prava, ki ga bo vodil asistent Miro Cerar s Pravne fakultete. Ta skupina se bo ukvarjala izključno s problemi študentov, ki nastajajo v zvezi s tem statusom. Konkretneje rečeno, s problemi, ki nastajajo na področjih, ki jih urejajo:
• Zakon      o      usmerjenem izobraževanju,
• Zakon o univerzi,
• Status univerze,
• Statutifakultet...
Še preprosteje rečeno - če boste imeli težave, za katere menite, da niso v skladu z omen-jenimi zakoni in statuti, se boste lahko za brezplačen nasvet obrnili enkrat na teden (pred-vidoma četrtek od 12.00 do 14.00) na vaše stanovske kolege, ki bodo na Pravni fakulteti (Trg osvoboditve 11, tel. 061/331-611 int.53) v mladinski sobi (soba št.72) čakali na Vas.
Mladi pravniki bodo delovali na dva načina. Prvi in pogostejši bo preprosto dajanje nasvetov in navodil, kako ravnati v določeni situaciji. Druga, zah-tevnejša oblika, pa bo Vaše zas-topanje pred ustreznimi organi, kjer je to seveda dovoljeno. V tem primeru boste dobili študentske odvetnike.
Pravna služba pa bo na voljo tudi študentskim organizacijam, ki bodo želele sestaviti svoj statut, pravila organiziranosti ali preprosto sestaviti ustrezno pravno mnenje in ga pos-redovati javnosti.
S čim se služba zagotovo ne bo ukvarjala
Z vašimi problemi okrog ločitvenih postopkov, dedovan-ja, prometnih prekrŠkov in podobnih težav, ki si jih boste nakopali.
SLUZBA
PRAVNE POMOČI ZA ŠTUDENTE
/deja ni niti nova, niti izvirna. Mordapa bo ravno zaradi tega dobro sprejeta. Eno leto je preteklo odkar je beseda dozivela udejanjenje.  Končno je novembra 1989 vse nared. V drugi polovici tega meseca bo sluzba pričela s svojim delom.
Prav tako bo sama odločala, kdaj je v nekem primeru dovolj nasvet, kdaj pa se bodo odločili za zastopanje.
Ne bo dovolila, da bi ji s problenii, ki so s pravnega stališča jasni in rešeni, jemali dragocen čas.
Še nekaj nasvetov za vse, ki boste iskali nasvet in pomoč
Na službo se obrnete, če ste prepričani ali če ste v dvomu, da se Vam jc zgodila krivica. Pri izpostavljanju svojega problema
bodite kolikor je to mogoče-nevtralni, ker boste s tem mnogo olajšali delo. S čustveno prizadetostjo ne boste dosegli ničesar, le svoj položaj lahko bistveno poslabšate.
Ko boste iskali nasvet bodite kratki in jasni.
Ne pozabite, da bi tudi drugi študenti želeli pomoč in zato ne omenjajte vsega, kar se Vam bo zdelo primerno in koristno. T& ta vprašanja bodo poskrbeli drugi.
Upoštevajte dejstvo, da veečini ljudi ni všeč, če tretji posluša njihove težave. Zato ne "prisluškujte" in počakajte pred pisarno dokler Vaš stanovski kolcga v njej dobiva nasvetc.
Upoštevajte nasvete, ki jih boste dobili. Če se Vam bodo zdeli nelogični ali celo nesmisel-ni, vprašajte zakaj so takšni, preden se jih ne držite.
Ne pozabite, da o pravnih problemih študentje prava kljub vsemu več vedo kot ostali študentje in jim zato ne poskušajte soliti pameti.
Ko bo služba pričela delovati, bomo poskrbeli, da boste za to zvedeli vsi zainteresirani. Do takrat pa lahko dobite več infor-macij v mladinski sobi Pravne fakultetc v prvem nadstropju in na telefonski številki, ki je ob-javljena v tekstu.
Leonardo PEKLAR
Interpretacija o izpitnem režimu je taka: študent mora po četrtem neuspelem opravljanju izpita zapustiti fakulteto. Natančneje: izpit je v šolskem letu mogoče opravljati trikrat, četrtič ga lahko opravljaš z dovoljenjem ZNANSTVENO PEDA-GOŠKEGA SVETA. S tem naj bi bili po mnenju profesor-jev postavljeni takoimenovani "kriteriji resnosti" študija, kar pomeni, da bi študij na MF s tem dobil oznako resnosti in odgovornosti. Postavlja se vprašanje, v kolikšni meri bi se tak referenčni sistem spremenil v represivnega. Gre namreč za pritisk na večino, ne le na tisti odstotek študentov, ki bi izpit dejansko opravljali četrtič. Raziskave so namreč pokazale, da je takih 3-4% , torej so kriteriji resnosti nekako že zadoščeni, Kljub temu pa profesorji zagovarjajo stališče, da bi tak sistem omogočil konsistentnost in efektivnost fakultete.
Študentje so ocenili tak zakon ob statističnih podatkih, da je takih, ki opravljajo izpit četrtič 3-4% in takih, ki študija ne končajo 10-15%, za nepotreben, da gre vbistvu le za administrativen ukrep po vzoru fakultet v tujini. V ožjem smislu gre tudi za nehumano dejanje, za večanje psihičnega pritiska nas študente.
SMO DISLOCIRANI so rekli na Fakulteti za teles-no kulturo v sredo,22. novembra,na zboru predstav-nikov letnikov in njihovih mentorjev. Namen njihovega sestanka je bil: spraviti z mrtve točke delovanje OO ZSMS FTK in seznanitev s predlogi o novi študentski organizaciji.
MEDICINCI
SE ŠE NE DAJO
ysredo,22. novembraje bil na Medicinski fakulteti zbor študentov, čigar sklicatelj je bila UK ZSMS Ljubljana. Razloga za zbor sta bila dva: Zakon o usmer-jenem izobraževanju, oziroma interpretacija tega zakona s strani profesorjev MF in phprave na ustanovitev nove študentske organizacije.
O delovanju 00 ZSMS FTK ni mogoče govoriti, saj je sploh ni. Razloge za to najdejo v takoimenovani družbeni dejavnosti študentov - torej njihovim izvenštudijskem (športnem) delovanju. Predlog profesorja Mesariča, da bi iz-volili predstavnike letnikov, ki bi organizirali delovanje 00 in komunicirali z Univerzo, ni naletel na odziv.
v Tudi ponudbe za ustanovitev ŠO so zanje nove. (Sodelovali so Gorazd Drevenšek iz UK ZSMS in DaniH Gorjup ter Saša Miklič iz Študentskega parlamenta). Slišati je bilo sicer neke vrste odobravanje, češ, "klapalo" bo, če bo pro-gram dober. Svojo neseznan-jenost in nezainteresiranost pa opravičujejo z dislociranostjo fakultete.
Gorazd Drevenšek je govoril o ustanovitvi UZŠŠO (Univer-zitetne zveze študentskih športnih organizacij), ki bi delovala neodvisno od Jugos-lovanske športne zveze, pač pa v okviru Univerze. UZŠSO bi, med drugim, ustanovila lige, organizirala rckreativne dejav-nosti in druga športna te:.-movanja. Ponudbe bi omogočila ŠO.
Vendar tudi ta pobuda ni dosegla svojega namena. FTK je sicer pripravljena posoditi svoje prostore, toda večjega zanimanja ni pokazala.
Sergeja HADNER
Potem ko za mesto rek-torja  Univerze  izpol-njujejo vse pogoje in se hkrati strinjajo s kandidaturo dr. Sr-djan Bavdek (Biotehniška fa-kulteta), dr. Boris Sket (Bi-otehniška     fakulteta),     dr. Boštjan Zupančič (Pravna fa-kulteta)   in   dr.   Niko   Toš (FSPN), ki je bil evidentiran v    podaljšanem    razpisnem roku,   je   nekaj   nejasnosti okrog kandidature dr. Veljka Rusa (FSPN). Dr. Rus na-mreč ne izpolnjuje, oz.  ne ustreza zakonu in statutu, ki pravi, da ne more za rektorja kandidirati nihče, ki ni v de-lovnem razmerju na kateri od fakultet, članic Univerze. Na predlog predsednika US Ci-rila Zlobca in po predhod-nem posredovanju statutarne komisije,    se   je   postopek v zvezi z Rusom prenesel na ustrezni arbitražni forum (če tudi   tam  ne  bo  zadržkov, kandidat ostane, v nasprot-nem primeru pa se spoštuje zakon). Razen treh vzdržanih so se s predlogom strinjali vsi. Na dober odmev je nale-tela tudi ideja o javni predsta-vitvi  kandidatov,  ki  naj  bi svoje programe predstavljali v različnih medijih in na po-budo študentov kar na ne-kakšni javni tribuni, kot je bilo to v praksi pred časom. Tako naj bi bila tudi širša jav-nost seznanjena s problemi Univerze. Zlobec je predla-gal tri datume; do 11. 12. mo-rajo vsi kandidati predložiti svoje  programske  teze,   18. (ali  19., kakor ustreza štu-dentom) - predstavitev kan-didatov (organizator priredi-tve UK ZSMS) in 21. decem-ber - obrazložitev programov
ZBIRNI CENTER
VISKANJUIZGUBLJENEGA ČASA
foto: Goran Bertok
Prejšnji teden je Univerzitetni svet končno spra-vil pod streho drugi polčas prekinjene 5. seje, ki je pred mesecem dni ni uspel sešiti zaradi for-malno pravnih igric okrog evidentiranja kandidatov za rektorja. Tokrat moramo potrkati po pisalnem stroju. Zadeva se je odvila v sfero pozitivno nabitih upov, ki spričo dejstva, da so neizpodbitno evidenti-rali štiri kandidate za rektorja, realno mezikajo h koncu agonije Zbirnega centra.
Ko ne gre več} ko se ustavi, Zlobecjih v dobro voljo spravi
z razpravo, po kateri bodo izvolili rektorja.
Plastično gledano je stvar dokaj samoumevna in jasna, z bolj realnega zornega kota pa... No, bomo že spregle-dali.
Ob koncu smo želeli razči-stiti še z eno zadevo, ki se nanaša na morebitni odstop predsednika Univerzitetnega sveta Cirila Zlobca. Na kakš-nih temeljih so torej zrasle te domneve? Kot pravi Zlobec, so na seji kolegija dekanov po prvih volitvah za rektorja, ko ni bil nihče izvoljen, nekateri razpravljalci namigovali, da je organizacija zunanjih upo-rabnikov (član tudi on) predvsem politična kontrola nad univerzo in s tem ovira njen proces avtonomije. Tako je Univerzitetnemu svetu poslal pismo, ki ga za-enkrat še niso uvrstili na dnevni red. V njem med dru-gim tudi apelira, da če ob-staja kakršenkoli občutek, da je delegacija zunanjih upo-rabnikov ovira ali politični Trojanski konj na Univerzi, naj se še pred sprejetjem no-vega zakona (dvodomni si-stem) sproži predlog o izloči-tvi delegacije uporabnikov. Sam pri tem ne bo delal te-žav, ampak bo tisti trenutek, ko bo Univerza samo naka-zala željo, odstopil in obvestil predsedstvo RK SZDL.
Kot je znano, je Zlobec kot podpredsednik SZDL-ja za-govarjal stališče, da se le-ta odpove izbiri edinega kandi-data za rektorja in zavračal SZDL-jevsko vtikovanje v postopke evidentiranja. Njegovo pismo tako še vedno čaka na...
BOJAN KRAJNC
Filozofska fakulteta je bila 22. novembra prizorišče sestanka Iniciativnega odbora za ustanovitev študentske or-^unizacije             ljubljanske
Univerze. Pod pobudo se je podpisalo 14fakultet(oziroma njenih študentskih predstav-!*jkov), na sesjanki/ ^ i je bHc 27 predstavnikov 00 ZSMS fakultet, višjih šol, akademij in študentskih društev. Namen seje je bil dvojen: statutarno definiranje študentske or-ganizacije in zastavitev konkretnih programskih cil-jev. Njen potek pa je bil pov-sem drugačen.
Zapletati se je začelo že pri prvi točki dnevnega reda -volitvah delovnega pred-sedstva. Predstavniki so z glasovanjem odrekli Mihi Skerbincu (UK ZSMS) pravico do glasovanja; prav tako ni dobil dovolj glasov za člana delovnega predsedstva. Na začetku je potekal "vroč" dialog med predstavniki UK ZSMS in nekaterimi predstav-niki Iniciative. Tako je Simon Dobrišek (elektro fakulteta) iz-razil prepričanje, "da je vodstvo UK ZSMS politično preobremenjeno, da bi lahko izvedlo          reorganizacijo."
Predstavnik fizike je menil, "da noben spaček (UK - op.p.) ne sme zaustaviti nastajanje nove študentske organizacije." Na drugi strani so predstavniki UK (Miha Škerbinc, Sergeja Šorli in Neva Česnik) poudar-jali, da UK ne nasprotuje oblikovanju nove študentske organizacije in da ima UK največ zaslug, da so na por-toroškem kongresu sprejeli amandmaje o odcepitvi in samostojnosti študentske or-ganizacije. Opozarjali so na potrebo povezovanja Inicia-tive z UK, ki je s formalno-pravnega stališča nujna. In-iciativi so ponudili vso tehnično in organizacijsko pomoč in hkrati izrazili zah-
ZDRAHE
STTOENTSKA
ZVEZA
POBUDA ZA USTANOVTTEV NOVE ŠTTJDENTSKE ORGANIZAGIJE
RAKO NATAKNITP OLA GUMO?
"                 ((Jatoelih ta fo'*)
l.?«gkj,ako ga jsplohlimaš. MVtveri ako ni maheiravofeingljajoč.
(Ttjt P,*k.u»i,sk;o nanj JaViKo 0*31«  plaič)
3.Ako jevje v redu,n»iaXni Kanj ola ^umo in jo odrolaj do $trtigkt itevilke
(Ako je ne of*iij, iaai bai kAtk^a.) OFOZORILO: Dam« 1 dol|imi noMi nw p&iliivo rck.ujejo
ČESTITK.E! VlaPELO TI JE
KAKO SNAMES OHW07
Prvamttoda. Počakttj p.l we,<U p*$tzn* l>«^ft *«UAt:Mj fcifaafrtt arde voie. Crtrtt iMt.at:VUbd gl v <«, walca tz ^afc, P*U ^a^A/^Kj.^ i4ttni prerid^
PRAVI MOSKI
3SJEUJO2E

tevo po tesnejši povezavi med UK in Iniciativo. Slednje je ponovno razburilo nekatere predstavnike Iniciative, ki niso soglašali s sodelovanjem "pod firmo Univerzitetne kon-ference".
Po naštetih replikah in "samoupravljalskih refleksih" je prišlo predvsem zaradi vztrajnosti predstavnikov FSPN in arhitekture do "kompromisne"          rešitve.
Doseženo je bilo soglasje, da je študentom potrebna predvsem stanovska organizacija, ki bi:
-  se ukvarjala s študijsko problematiko, t.j. vplivom na obliko in vsebino študija ter izbiro predavateljev in razis-kovalne dejavnosti študentov;
-   skrbela   za   obštudijske dejavnosti;
- spremljala in nudila pomoč pri socialnih in ekonomskih problemih     študentov,     ter skrbela za položaj študenta v družbi nasploh.
Soglasno je bil sprejet tudi sklep o ustanovitvi začasnega in neodvisnega koor-dinacijskega sveta, ki bi pripravljal osnutek statuta nove študentske organizacije. V njem naj bi bili predstavniki Iniciative in UK. Delo svetabo urejeval poslovnik, ki ga bo pripravila manjša skupina. S formalnega stališča bo koor-dinacijski svet deloval pri UK ZSMS. Ima pa študentski ALKO to prednost, da (začasno?) ohranja študentsko enotnost, ki je ob sprejemanju novega zakona o Univerzi le kako potrebna. In nenazadnje: različni pogledi na študentsko organiziranost se z ustanovit-vijo koordinacijskega telesa na enakopraven in demokratičen način. Skeptiki bi še dodali vprašanje: kako bo vodstvo Univerzitetne konference ZSMS sprejelo ta izziv?
Se bo obnašalo kot mati, ki svojega posvojenca zapos-tavlja?
BRANKO ČAKARMIŠ
In končno so tudi štu-dentje zbrali dovolj dr-žavljanskega poguma, tako da pod vodstvom iniciativ-nega odbora na ljubljanski in mariborski Univerzi letos po-tekajo akcije za ustanovitev nove študentske organizacije. Organizacije, katere ustano-vitev ima dva osnovna cilja. V tej zvezi naj bi slovenski študentje našli svojo identi-teto, to naj bi bila resnično njihova organizacija. Drugi cilj pa je s prvim tesno pove-zan, saj naj bi zveza zagotav-ljala realno osnovo za dose-ganje študentskih interesov. Ta organizacija naj bi for-malno in realno zastopala in-terese študentske populacije iz cele Slovenije. Vsi še pre-dobro vemo, kako težko se na naših dveh Univerzah upoštevajo študentski pred-logi, pa čeprav so prav štu-dentje najbolj prizadeti pri vseh nepravilnostih, ki se tako pogosto dogajajo na viš-jih in visokih šolah. Ob vseh teh problemih, ki se raztezajo od včasih nerešljivih birokrat-skih ovir, do takih predme-tov, kot je obramba, ki jo v resnično neprimerni obliki poučujejo v veliki večini ne-primerni predavatelji, se od-govorni obnašajo tako, kot so se obnašali vsa povojna leta - tiščijo glave v pesek in po-skušajo uveljavljati argu-mente moči, avtoritete in ne-umnosti.
In tako ostaja upanje, da bi se z nastankom nove Student-ske zveze to spremenilo. Ob-stajajo realne možnosti, da se! (če parafraziram našega ljubljenega). A vendar se tu, kot že tolikokrat do zdaj, po-javlja človeku tako prirojena želja po moči in oblasti. Strast, ki dobre zamisli spre-minja v nekaj odvratnega.
Samo najvidnejši del štu-dentske populacije (in seveda tisti posamezniki, ki si obe-tajo popolnoma osebne kori-sti) je verjel v primernost »boja za oblast«, ki je bil pred ¦ časom, verjetno prvič po vojni, deklariran s strani ne-katerih predstavnikov sloven-ske mladine. Krog verujočih
PETNAJST LET POTEM
Študentska zveza se reinkarnira
Dominik
^ tudentska zveza. Petnajst let smo sanjali o svoji kJ Študentski zvezi, ki bi bila hkrati demokratična in močna. Močna proti vsakemu, ki bi deloval v na-sprotju z interesi najmlajše slovenske inteligence.
se je precej zmanjšal, saj je v minulem času in v doseda-njih izkušnjah našel potrditev o svoji naivnosti in prebrisa-nosti deklariranih in nedekla-riranih borcev za oblast. Tako kot je pred leti pri boj-kotu študentskih stanarin za-vrnil sodelovanje »poklicnih revolucionarjev«, se je, a!i pa se še bo, distanciral do seda-njih iskalcev malih in velikih sedežev v novonastajajoči slovenski oblasti. Če ne dru-gega, bodo študentje zopet in še globlje zapadli v apatijo. In niti ustanovitev nove Štu-dentske zveze, ki ima vsaj emocionalne korenine v neki davni, 1974. leta razpuščeni zvezi, ne bo vplivala na pre-bujanje študentske zavesti na magičen način. Tu ne bo kla-sične bajke o prelepi prince-ski in čudovitem princu, ki jo zbudi s poljubi.
Iz več razlogov. Princeska je sicer res na robu spanja in smrti, saj jo je ravno on, ali pa njegovo bližnje sorodstvo, z močnim udarcem po glavi spravil v sedanje nezavestno stanje. In tudi vsi škratje na-okoli vedo, da se poljubljanje neznanih princev kaj hitro sprevrže v kaj več. Tako osta-neta princeski samo dve mož-nosti. Da se zbudi in v zavest-nem stanju sprejme usodo, ali pa da je poflodrana kar v ne-zavesti.
Ker pa borci za oblast niso nikakršni rahločutneži (cilj še vedno posvečuje sredstva), jih spanje večjega dela štu-dentov pri dejanju samem ni-kakor ne bo motilo. Ta način potešitve jim je konec koncev že v krvi in jim postaja čeda-lje bolj všeč.
Seveda bo princeska zano-sila - rodila se bo Zveza štu-dentov. A očeta tega otroka si ne bo izbrala sama, vsilili ji ga bodo drugi.
Seveda ostaja možnost, da se nezaželenega plodu znebi in kasneje napravi zaželjeno dete.
Kolikor pa to deklino poz-nam, se bo namesto abortusa ali vsaj detomora odločila za tiho zastrupljanje in počasno hiranje.
PETER ŽNIDARŠIČ
The Falls bi lahko bili Padci, lahko pa samo Ljudje, ki se pišejo na Fall. Film go-vori o obojem - o 92 ljudeh, katerih priimki se začenjajo na Fall (Fallstaff, Fallvva-ste...) in jim je skupna ljube-zen do ptic, strah pred lete-njem in padci. Tri ure dolg film je strukturiran kot album z razglednicami, vseh 92 »ju-nakov« je po vrsti predstav-ljeno v besedi (nekateri le s kakšnim stavkom) in sliki (fotografije, stari filmski pos-netki, »živi« prenosi). Gre za neke vrste izmišljen, ponare-jen dokumentarec. »Pomanj-kanje« filmskega materiala režiser nadomešča z vsem mogočim, še največkrat pa s snemanjem govorcev v stu-diu in ti nefilmski deli so tudi največja pomanjkljvost filma. Sicer pa je film zelo duhovit, razigran. Ob humorju (prav-zaprav scenariju), ki je gJavna odlika filma, velja pohvaliti še glasbo (Michael Nyman in drugi) ter snemalsko delo (nekateri trenutki so likovna perfekcija) Mikea Colesa in Johna Rosenberga. Zanimivo pa je predvsem to, da je ta film daleč od tistega, kar Greenaway dela danes - v njem humorno pripove-duje drobne zgodbe, ne filo-zofira in se ne izživlja v esteti-ziranju.
Z Arhitektovim trebuhom je naredil Greenaway vsaj majhen odmik od svojega trdo začrtanega stila. Dogaja-nje je postavil v Italijo in za glavnega junaka Američana. Film je takoj pridobil na tempu, razgibanosti in kot kaže tudi komercialnosti. Gre za tretji del »umetni-škega triptiha« (Še Risarjeva pogodba in Zoo), zato je tudi tu v ospredju življenje ustvar-jalca (tokrat arhitekta) in nje-gov (kajpada) konec.
Glavni junak pride s svojo ženo v Rim, kjer naj bi kot zelo cenjen arhitekt postavil razstavo v čast skoraj nezna-nemu slikarju in arhitektu Boullčeju. Takoj po prihodu ga začno mučiti hude bole-čine v trebuhu. Ker se žena speča z mlajšim, lepšim itali-janskim arhitektom, junak začne sumiti, da ga žena za-struplja. Spremljamo njegovo ustvarjalno, čustveno in živ-Ijenjsko agonijo. Ko zve, da ima raka in da se mu obeta le
TRIJE FILMI PETRA GREENAWAYA
/\ rhitektov trebuh (The Belly of cin Architect, -/JL 1987), The Falls (1980) in Kuhar, tat, nje-gova žena in njen Ijubimec (The Cook, The Thief, His Wife & Her Lover, 1989) so trije filmi angle-škega režiserja, ki so bili 27., 29. in 30. novembra predvajani v Cankarjevem domu v Ljubljani. Obi-skovalci so dvorani zapolnili skoraj do zadnjega kotička in ze bi lahko naivnež pomislil, da gre za »nezaslišan čudež« (da se je število Ijubiteljev filma Čez noč podeseterilo, da si vsi naenkrat ielijo kul-ture...), a je pri oceni obiska le treba upoštevati, da so bili filmi (resda brez podnapisov, torej nepreve-deni) na ogled brezplačno, kar je omogočil British Council iz Zagreba. Ljubitelje filma pa se je dalo prešteti ob koncu filma The Falls. Film je začelo gledati okrog 240 Ijudi, videlo pa ga je okrog 40, ki so vzdriali do konca.
še nekaj mesecev življenja, in ko ga zapusti žena v visoki nosečnosti, se na dan otvori-tve razstave in v trenutku, ko žena rojeva njegovega otroka, vrže s stolpa.
Bistvene kvalitete filma so: njegova gledljivost (ne ravno pogosta kvaliteta Greenavva-
yevih del), odlično odigrane glavne vloge (predvsem Brian Dennehy in Chloe Webb) in seveda vsa filmska ikonografija, na katero smo pri tem avtorju že navajeni. Zelo dober film.
Vsa zgodba njegovega naj-novejšega filma je podana že
v naslovu - Kuhar, tat, nje-gova žena in njen Ijubimec.
Ves film se dogaja pri ku-harju   (Richard   Bohringer)
- v kuhinji in jedilnici njegovc luksuzne restavracije Holan-dec. Tu redno zapravlja svoj denar tat (Michael Gambon)
-  nasilnež, gurman in sadist
-  s svojo ženo (Helen Mir-ren). Ker žena s takim izrazi-tim manijakom ne more biti zadovoljna,  se hitro znajde v objemu drugega - tihega intelektualca, ki celo v resla-vraciji   tned  jedjo   bere   na kupe knjig. Shajata se lahko le pri Holandcu, to pa po-meni v toaleti, ko pa sadist začne sumiti, pa s kuharjevo pomočjo     še     v     kuhinji, shrambi, skladišču, hladilnig itd. Ko resnica pridena dan, prevarani  mož  še  bolj  po-divja.  Razbije pol restavra-cije, rani par mimoidočih in ko le najde skrivajoča se lju-bimca, s svojimi pomočniki prisili intelektualca, da poje (list za listom) svojo najljubšo knjigo. Smrt svojega ljubega žena maščuje tako, da prisili svojega moža, da svojo žrtev (pečeno,   obloženo   z   zele-njavo - to odlično opravi ku-har) poje. Čeprav je izpričan gurman, mu vsega ne uspe pojesti, ker ga žena že po pr-vem  grižljaju   ustreli   in   ci-nično reče: »Ljudožerec!«.
Film je zgodba o ljubezni, erotizmu in predvsem nasilju. Takšnih in drugačnih prizo-rov nič kaj običajnega »film-skega« nasilja je v filmu za tako tezo več kot dovolj. So dobro zastavljeni in ker na njih ne vztraja predolgo, tudi dobro učinkujejo. V sceno-grafiji je Greenaway prekosil svoj dosedanji imidž. To, kar gledamo tokrat, je praznik za oči (domislice vožnje kamere iz prostora v prostor - iz barve v barvo - jedilnica je rdeča. toaleta bela, kuhinja modra in zeleoa, s sceno in z njo skladnimi kostumi je re-žiser dosegel razbijanje mo-notonije ponavljajočih se pro-storov. Ta skoraj gledališka vaja v slogu kaže na nove pri-jeme in nove možnosti v delu tega ekscentrika, ki kljub vztrajnetnu ponavljanju teme (eros-tanatos) dela zanimiva dela. Peter Greenaway še vedno preseneča in upajmo, da ne misli odnehati.
MIRAN KORITNIK
Kje je že leto 1977, ko je »skupina norcev« (bunch of crazies) prišla k neznanemu Johnu Landisu z željo, da bi po svojem showu posneli film. Nastal je Kentucky Fried Movie, eden najbolj dobičkonosnih filmov t.i. B produkcije v ZDA. Landis je kmalu postal » zelo znan«, »nora trojka« pa si je morala omisliti še film Ali je pilot v letalu? (Flyin High ali Airplane!), da bi si jih gle-dalci vsaj približno zapom-nili. Film je bil »boom« tudi pri nas in potem... vse tiho je bilo. Do leta nazaj, ko so nam distributerji le ponudili nekaj a la Z-A-Z - gre seveda za komedijo Kdo mi ubije ženo (Ruthless People) z Dannyjem De Vitom in Bette Midler. A čeprav so Jim Abrahams, Jerry in Da-vid Zucker film režirali, to le ni »njihov« film, saj je posnet po scenariju Dalea Launerja in je ob tem, da je prijetna komedija, predvsem reklama za glavne igralce. Podobno je s filmom Veliki posel (Big Business), ki ga je po tujem scenariju zrežiral Jim Abra-hams (tokrat sam) - film pos-net kot »live aid« za Midler-jevo in Tomlinovo.
Tokrat se vračamo h kore-ninam, k tistemu, kar jim gre najbolje od rok in po čem slovijo. Divji, nori, odtrgani komediji-parodiji pa lastnem scenariju (pomagal je še Pat Proft). Film je izredno sme-šen in je lahko pojem filmske zabave. Ves njegov namen je le v tem in vsi, ki hodijo v kino po tedensko dozo za-bave, ga ne smejo zamuditi.
Posebej moramo omeniti, da je razen filma smešno še vse kar se filma in njegove pred-stavitve tiče. V najavni špici piše, da je film režiral David Zucker (enako piše tudi na plakatu Zete filma iz Budve, ki je film odkupil), ki pa se, nemara zato, ker njegovo ime bolj vžge, na slovensko pre-pleskanem plakatu prelevi v Jerryja Zuckerja (Delo in Telex pa to veselo prepišeta).
Plakat je nasploh smešen. Narisan kot že plakata za filma Kentucky Fried... in Ali je pilot... je podobno ne-informativen in v bistvu prava    antipropaganda    za
GOLA PISTOLA
PISTOLA
THE NAKED OUH
JEHRV ZUCKFR L.eslie Nielsen Oeorge fenedy Pnsciia Prsslv
Podjetje za smeh dela s polno paro in čeprav film Gola pištola (The Naked Gun, 1988) v Ljubljani nasilno selijo iz kina v kino, je po številu predvajanj moč sklepati, da je (bo) uspeš-nica. Za naše razmere, seveda. Nič novega in nič čudnega za avtorski trio Zucker-Abrahams-Zuc-ker, ki nas ze lep čas razveseljuje s svojimi smešni-cami in parodiranjem vsega, kar jim pride na misel.
film, vsi trije skupaj pa so najbolj »neumni« plakati za reklamiranje filmov. Do- . datna smešnica sta napačno napisana najbolj znana ame-riška priimka pri nas - Ken-nedy in Presley. Najbolj sme-šen pa je prevod filma. Preva-jalec se je trudil, dobesedno prevajal skoraj vse povedano in tako uspel nevtralizirati skoraj vsak drugi besedni štos. Na srečo je v filmu do-volj »nemih« gagov, tako da mu vsega le ni uspelo pokva-riti.
Preidimo k smešnostim filma samega. Osnova vsega so kriminalke - glavni junak filma je detektiv s svojim sve-tim poslanstvom - bojem proti zlu sveta. Čeprav je Gola pištola parodija krimi-nalk nasploh, vseh znanih obrazcev in klišejev takih fil-mov in TV nadaljevank (na-nizank), nas še najbolj spomi-nja na tudi nam znano Miami Vice. Neke prave zgodbe skorajda ni. Potem ko junak v Bejrutu opravi z Gorbačo-vom, Castrom, Homeinijem, Gadafijem, Arafatom itd., se vrne domov in najde svojega črnskega partnerja vsega po-lomljenega v bolnici. Sam se loti boja proti razpečevalcem mamil in vmes prepreči še atentat na angleško kraljico. V tej kratki misiji mu uspe uničiti vse pred in za sabo. Vsa »zgodba« je seveda le ok-vir v katerega so avtorji na-metali svoje štose »made in USA«. V tej moderni burle-ski ne manjka niti kung-fuja, niti moonvvalkinga niti base-balla, niti moških (trdnih mo-žakov - da sta to Leslie Niel-sen in George Kennedy je vr-hunec smešnosti) niti Zensk (za katerimi ti bije vse - da so v film potegnili Priscillo Pre-sley je drug vrhunec smešno-sti. Ne samo, da ne zna igrati, še statira zelo slabo in to je režiser izkoristil za dodatno norčevanje iz nje, žanra in gledalca, ki to isto »igralko« občuduje v serijah tipa Dina-stija).
Nekdo se sprašuje, kako gledati tak film. Preprosto, tako kot je narejen - kot hrupno, divjp, dobro kome-dijo. Takšnega smeha ni nik-dar preveč.
MIRAN KORITNIK
SPORED
LJUBLJANSKE
KINOTEKE
Ponedeljek, 11. 12. 1989 MOLK  IN  KRIK(CSEND   ES KIALTAS),   Madžarska.   1967. Režija: Miklos Jancso. Glav. vl.: Andrds Kozak,  Zoltcin  Latino-vits, Joszef Medaras. JULIETTA, Francija, 1953. Re-žijar  Marc Allegret.  Glav.  vl.: Dany Robin, Jean Marais, Je-anne Moreau, Nicole Berger. Torek. 12. 12. 1989 MRK     (L'ECLISSE),     Italija-Francija, 1961. Scenarij in režija: . Michelangelo   Antonioni.   Glav. vl.: Monica Vitti, Alain Delon, Francisco Rabal, Lilla Brignone. Sreda, 13. 12. 1989 KID GALAHAD, ZDA, 1937. Režija:   Michael   Curtiz.   Glav. vl.: Belte Davis, Edward G. Ro-binson,    Wayne    Morris,   Jane Brian, Humphrey Bogart. Proeram Jorisa  Ivensa:  ŠPAN-SKA ZEMLJA (THE SPANISH EARTH). ZDA, 1937; 400 MI-LIJONOV (THE FOUR HUN-DRED MILLION). ZDA, 1939. Scenarij in režija: Joris Ivens. Četrtek, 14. 12. 1989 SOMRAK  BOGOV  (LA CA-DUTTA DEGLI DEI - GOT-TERDAMERUNG),    ZRN-Ita-lija.  1969.  Režija: Luchino Vis-conti.   Glasba:   Maurice   Jarre. Glav. vl.: Dirk Bogarde, Ingrid Tlrulin, Helmut Berger. Renaud Verley.   Rene   Koldehof.   Um-berto Orsini (v barvah). Petek. 15. 12. 1989 ZMAGOVALCI    (THE    VIC-TORS),   Vel.   Britanija.   1963. Scenarij in režija: Carl Foremau. Glav. vl.: George Peppard, Al-bert Finney, George Hamilton, Melina   Mercouri.   Jeanne   Mo-reau. Eli NVallach (v barvah). Sobota, 16. 12. 1989 YAKUZA   (THE   YAKUZA). ZDA. 1975. Režija: Sydney Pol-lack. Glav. vl.: Robeit Mitchum. Takakura    Ken,    Brian    Keith. Kishi Keilo (v barvah) Nedelja, 17. 12. 1989 TOBOGAN     SMRTI     (ROL LERCOASTER).   ZDA.   1977. Režija: James Goldstone. Glav. vl.: George Seeal. Timothy Bot--toms, Richard Widmark. Susan Strasberg. Henry Fonda (v bar-vah).
Poncdeljek, 18. 12. 1989 PRIVATNI GREHI, JAVNE VRLINE (PRIVATE VICE-S&PUBLIC VIRTUES), Ita-lija-Jugoslavija. 1976. Režija: Miklos .Jancso. Fotografija: To-mislav Pinter. Galv. vl.: Lajos Balazsovits, Paniela Villoresi, Franco Branciaroli, Teresa Ann Savoy. Ivica Pajer, Laura Betti. Zvonimir Črnko (v barvah). SKRIVNOST PICASSO (LE MVSTERE PICASSO). Fran-cija. 1956. dokumentarni. Re-žija: Henri-Georges Clouzot.
BISERI ZA OGRLICO
ANDANTEONIONI
Torek, 12. 12. 1989 MRK (L'eclisse, 1961)
Torek, 19. 12. 1989 NOČ (La notte, 1960) (glej spored)
Michelangelo Antonioni (letnik 1912) je še eden velikih avtorjev svetovnega filma, ki ga bodo lahko vsi, ki ga še ne poznajo, spoznali kar na hitro - s štirimi filmi v enem mesecu.
Potovanje po njegovi sloviti trilogiji se je prejšnji teden (8. 12.) že začelo z Aventuro, nadaljuje pa se z omenjenima filmoma.
Glavne Antonionijeve značilnosti že iz prejšnjih filmov (npr. Kronika neke ljubezni, Prijateljice, Krik) - kot so ostra, a hladna analiza človeške, (malo) meščanske dušev-nosti, introspekcija, kritika družbe - so v teh treh filmih še posebej prišle do izraza, morda so prav tu doživele svoj vrh. Ob vsebinskih poudarkih je pri tem avtorju potrebno ome-niti še čisto tehnične novosti, ki jih je vnesel v film. Zna-čilno je nasprotovanje vsem tradicionalnim pravilom film-skega pripovedovanja, trganje kontinuitete le-tega. da o njegovih dolgih, zapletenih vožnjah kamere (ki so še danes lahko njegov zaščitni znak) niti ne govorimo. Kot poseben mejnik vsega naštetega se še posebej omenja njegov film Avantura, ki je v času nastanka razburjal gledalce in silil kritike v nasprotujoča si mnenja.
Obnoviti vsebino vseh teh del je skoraj nemogoče. Naj bo dovolj, če povemo, da govorijo o človeški osamljenosti, egoizmu, nasprotjih med spoloma, odtujenosti, obupu, ne-zainteresiranosti... »Junaki« Antonionijevih filmov tavajo, pogreznjeni v mračno, pusto okolje, gledalci pa v mučno atmosfero, ki jo Antonioni tako mojstrsko slika. Toda vse besede so premalo, to bo treba okusiti. Ljubitelji filma to ževedo.
Še to - januarja bo predvidoma na ogled še Rdeča puščava istega režiserja in iste igralke - Monice Vitti (igra v vseh štirih filmih), saj gre pravzaprav za ciklus filmov te igralke.
M. K.
Michelangelo Antonioni - Povečava (Blovv Up)
Torek. 19. 12. 1989 NOČ    (LA   NOTTE).    Italija-Francija. 1960. Režija: Michelan-gelo Antonioni. glav. vl.: Jeanne Moreau, Monica Vitti, Marcello Mastroianni. Berhard Wicki. Sreda, 20. 12. 1989 UPOR             KAZNJENCEV
(RIOT). ZDA. 1968. Režija: Buzz Kulik. Glav. vl.: Gene Hackman. Jim Brovvn, Ben Car-ruthers (v barvah). Program Jorisa Ivansa: RAJ-SKA DOLINA A VALPARA-ISO), Francija, 1963; SEINA JE SREČALA PARIZ (LA SEINE A RENCONRE PARIS). Fran-cija. 1957; CUBA PUEBLOS ARMAS in CARNET DE VI-AJE, Kuba, 1961, (vsi dokumen-tarni). Scenarij in režija: Joris Ivens.
Četrtek. 21. 12. 1989 PETER IN TILKA (PETE N TILLIE), ZDA, 1972. Režija: Martin Ritt. Glav. vl.: VValter Matthau. Carol Burnett. Geral-dine Page. Barry Nelson (v bar-vah).
Petek. 22. 12. 1989 POROČNO   KOSILO   (WED DING   BREAKFAST),   ZDA. 1956.   Režija:   Richard  Brooks. Glav.  vl.:   Bette Davis,  Ernest Borgnine,     Debbie    Reynolds. Rod Taylor. Sobota. 23. 12. 1989 DO   ZADNJEGA   DIHA   (A BOUT DE SOUFFLE), Francija 1959. Scenarij Fran^ois Truffaut. Režija:   Jean   -   Luc   Godard. Glav. vl.: Jean-Paul Belmondo. Jean Seberg. Daniel Boulanger. Jean-Pierre Melville.
Nedelja. 24. 12. 1989 ČUDODELKA      (THE      MI RACLE     WORKER),     ZDA. 1962. Režija: ArthurPenn. Glav. vl.: Anne Bancroft, Patty Duke. Victor Jory, Inga Svvenson. Ponedeljek, 25. 12. 1989 QUO VADIS....  ZDA.   1951. Režija: Mervyn Le Roy. Glav. vl.:    Robert   Taylor.   Deborah Kerr, Peter Ustinov, Leo Genn, Patricia Laffan; (v barvah). Torek. 26. 12. 1989 LJUBEZENSKE     MELODIJE -     PESEM     O     NORVEŠKI (SONG OF NORWAY), ZDA, 1970. Scenarij in režija: Andrew Stone.   Glasba:   Edward  Grieg. Glav. vl.: Toraly Maurstad. Flo-rence     Henderson.     Christina Schollin. Frank Poretta. Edward G. Robinson. Robert Morley (v barvah).
Prosimo cenjeno občinstvo, da ne za-muja predstav! kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa.
^T^/o   ^Tce
fl    # FELIKSI. evropske filmske nagrade 'za Ieto 1989, so podeljeni. Po mnenju žirije
Cso najboljši filmi Pokrajina v megli Thea Angelopoulosa. Eldorado Geze Bereme-g r.vija (nagrada za režijo). Kino Paradiso Giuseppeja Tornatoreja (najboljši »mladi« \^ režiser)... Tako tudi uradno vemo. katere ^filme naša kina nikoli ne bodo videla. Ka-,   teri prikazovalec nas bo postavil na laž? j      • Kljub temu, da selektor letošnjega Tedna novega sovjetskega filma v Ljub-ljani Miron Cernenko z izborom ni bil niti najmanj prizanesljiv do naših proameriško usmerjenih gledalcev (še najbolj »komerci-alno usmerjena« filma sta bila Punčka in f Ubiti zmaja. torej nadomestka. ki sta za-'menjala izbrana filma - Kroniko odtujitve ^in dokumentarnega Črni kvadrat - vzrok ^zamenjave je objektivne narave, vseh ko-^pij ni bilo mogoče dobiti. ker na veliko potujejo po svetu. so obiskovalci pfesene-tili celo največje optimiste. Osem filmov si je ogledalo 419 vedoželjnežev (po predsta-vah 60. 61. 57. 66, 76, 38. 61 - sem niso všteti študentje AGRFTV).  ki so tako kar za nekajkrat prekosili lanski porazni obisk iste prireditve. Čestitamo! H    # Prav v času potekanja Tedna novega sovjetskega filma je v Ljubljani začel svoj yosvajalni pohod tudi Batman (kar je še ena Jposrečena poteza prirediteljev!?). Junaka. *človeka-netopirja. se je v dveh dvoranah l hkrati (Union. Siška) v prvem tednu pred-/ vajanja oprijelo. se z njim vzpenjalo. pa-dalo in na koncu obviselo okrog  12.000
Oskaijevci...
THE GODFATHER, PART
TWO (Boter II)
Režija: Francis Ford Coppola. Gl. vl.: Al Pacino, Robert De Niro, Ro-bert Duvall, John Cazale, Diane Keaton, Talia Shire...
Saga Maria Puza o italomafiji v ZDA se nadaljuje. Ker naprej skoraj ne more, se knjiga in film vrneta nazaj. De Niro seveda m Marioo Brando, a je sirnpatičen že zato, ker veste, da igra mladega »Branda« (lik dona Vittofia Corieaneja). Odličen film, za dlako manj kot prvi Boter, zato pa bolj flagrajen. Oskar za leto 1974, pa Se za režijo in stransko vlogo! In Coppoli gre od takrat naprej samo Še navzdol. Kje so časi njegovih Deževnih ljudi (Rain People)? Še to, najbolj zanimiva pojava v fHmu je Lee Strasberg, uditelj skoraj vseh ostalih v Bo-Iph, ki kaj veljajo.
gledalcev. Do rekorda je še daleč, a so netopirji trdožive živali.
# Po vseh znanstveno-fantastičnih pe-ripetijah in približno osemmesečni zamudi je končno določen datum rednega predva-janja REMINGTONA v Ljubljani. Od 12. decembra dalje bodo vsi, ki tega Hrugega filma Damjana Kozoleta še niso videli. prišli na svoj račun. Avtorjem pa so do-godki okolii Ijubljanskega predvajanja že lahko dali snov za nov film. Komedijo ali grozljivko. Ali kar oboje skupaj.
# Kot glavne atrakcije decembrskega kinosporeda Ljubljanski kinematografi na-povedujejo: ameriško komedijo Roba Re-inerja (Stand by Me) WHEN HARRY MET SALLY z Meg Ryan (Top Gun. D. O. A.) in Billviem Cristalom (Vrzi mamo z vlaka) v glavnih vlogah. vsem že znani ameriški animirano-igrani film KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA (Who Framed Roger Rabbit) Roberta Zemec-kisa (Lov na zeleni diamant. Nazaj v pri-hodnost) in (saj ni res - pa jc!) najboljše možno božično darilo - «5tiriinpolurni spek-takl Franca Zeffirellija JEZUS IZ NAZA-RETA. Zeffirelli jc našemu gledalcu znan vsaj po Ukročeni trmoglavki (z E. Taylor in R. Burtonom) Romeu in Juliji (kot uspešnejšima filmoma). Šampionu (z Joh-nom Voightom in Rickvjem Schroderjem) in Neskončni ljubezni (Endless Lovc z Brooke Shields - kot izrazito ponesrečc-nemu filmu). Jezusa igra Robcrt Povvcll (Mahler v istoimcnskcm tilmu Kcna Rus-
v i o i: #> i i: il a
pon   oct  16- 21       te!:216 510
REBECCA
Režija: Alfred Hitchcock.
Gl. vl/. Laurence Oltvier, Joan Fontaine,
Judith Anderson, George Sanders.
Temačna pripoved romana Daphne du Maurier je po prihodu v ZDA tako zami-kala »velikega« Alfa, da je posnel fHm. Da ne bi bilo prevelike zmede pri oboževalcih tega režiserja - sam je rekel, da to ni Hitchcock, temveč novelica. Morda je to tudt vzrok, da je Rebecca oskarjevec za leto 1940 (pa $e za črao-belo fotografijo, medtem, ko so bili trije nosilni igralci iz filma zanj »Je« nominirani). Soliden film, ki pa je vse bolj zanimiv le za popolnitev
sella), njegovo mater Marijo pa Olivia Hussev (Julija pri istem režiserju). Film bo najbrž na sporedu Mini kina Union. Pri-pravite... najprej denarnice, lahko pa tudi robčke. To zagotovo ne bo kino za groš.
#   Za resnejše ljubitelje filma (in vse, ki to nameravajo postati) objavljamo naslove in cene (te so v starih mil. din) vseh kino-tečnih publikacij,  ki so še na voljo pri blagajni        Kinoteke:        DOVŽENKO. HAWKS, VIGO, NOVI VAL ČEŠKO-SLOVAŠKEGA    FILMA,    OBIŠČIMO KINOTEKO (to je priročnik za šole) (vse na^tetc   po  5   st!   mil.),   STERNBERG. AMERISKI NEMI FILM 1894-1920, LU-BITSCH,     GRIFFITH.     EJZENŠTEJN (vse  po   10).   OPHULS.   BUNUEL.  20 LET    NEMŠKEGA    FILMA    1913-33. ROSSELLINI.   LANG,   FORD,   FILM NA   ŠVEDSKEM.   BERGMAN,   WEL-LES (vse po 15), LEAN, TARKOVSKI, FELLINI (po 20), MURNAU (in še dvc. ki sta v pripravi - LOSEY, VISCONTl - po 30 st. mil.). Za star milijon pa lahko dobite Bunuelovo tilmografijo in »Ameri-^ko avantgardo«.
•  Skupni programski svet (SPS) pri ki-nematografih si je omislil novo klasifika-cijo za ocenjcne filme. Nekdanje opisne ocene (»priporoča«, »soglaša^, itd.) so za-menjale črkc A, B, C, D. Glede na to, da je bil Batman ocenjen z A, si že lahko prcdstavljate.  kako bo zadeva potekala, a   kljub   temu   drugič   malo   podrobneje o vsem skupaj.
M. K.
opusa režiserja in pa velikega igralca, ki je letos umrl.
ALLQUIETONTHE WESTERN FRONT (Na
zahodu nič novega)
Režija: Lewis Milestone
Gl. vl.: Lew Ayers, Louis Wolheim, John
Wray
Andvojni film po klasičnern delu E> M. Remarquea, posnet takoj po izidu knjige. Zelo dober, prepričljiv, v duhu časa^in - daleč prfid Časom, saj še danes učinkuje. Dana§njega gledalca lahko zmotijo ncka-teri naivni prizori, a Če se zmore istoveuti z Batmanom, mu tudi to ne bo delalo večjih preglavic. Oskar za leto 1929-30!!! Novejši, barvni tn »Jepši« film z istim na~. slovom (režija Delbert Mann) kljub zve-neči igralski zasedbi in podobnim kvaltte- i tam ni tak dosežek kot njegov predhodaik.
M. K.
Marsikdo, ki je šel konec septembra mimo Galerije ŠKUC na Starem trgu 21 injomogočeželelobiskovati, je obtičal pred zaprtimi vrati, saj so ravno te dni zaČeli sodelavci glaerije z obnovitvenimi deli in ureditvijo prostorov. Vhodni prostor naj bi bil torej odslej namenjen knjigarni. Zato se je ŠKUC in alteršank preselil v galerijske prostore. Prodaja plošč, ki se je prej tudi odvijala v vhodni sobi, pa je sedaj zavzela malo mini pisarnico popoto-valne agencije ERAZEM (mimogrede: popotovalna agen-cija ERAZEM bo v kratkem odprla svoj mali popotniški lokalček na Trubarjevi ulici).
Razen te preureditve se je snela tudi SKUCina satenas-tomodra zastavca, ki je visela nad vhodnimi vrati in predstavljala nekakšni simbol drugačne alternativnoumetniške galerije.
No, ideja knjigarne v ŠKUCinih prostorih je bila prav gotovo dobra zamisel, ampak komu pa je bilo jasno.zakaj sploh gre. Mogoče za komer-cijalizacijo ŠKUCA? Za rušenje neke vedno bolj zatrte oblike alternativne scene.Če pogle-damo izbore knjig, ki se prodajajo, sežejo od slovar-jev.šolskih učbenikov, mono-grafij, enciklopedij umetnosti, zbirk, romanov do slikanic, kuharskih knjig, knjige za ročna dela in tudi kasete Zdravja za razgibalne vaje pred in po porodu. Torej knjige za vsakogar. Vendar Nardinova ideja o ustanovitvi knjigarne sploh ni tako komercijalnega namena, kot so se mogoče že nekateri redni obiskovalci Galerije ŠKLJC bali. Saj gre pov-sem novo obliko delovanja knjigarne, ki bo verjetno bolj pripomoglo k ponovni oživitvi večmedijskih projektov, predavanjih, literarnih večerov, kot pa je temu bilo v zadnjem času. Delovanje knjigarne se ne vrši samo v merilu prodaje knjig, vendar tudi v predstavitvi novih knjig na literarnih večerih ob kozarčku v ambientalnih pros-torih galerije.
Podobno, a ne ravno ob kavi, mogoče pa tudi to kdaj, kot tiste kavarniške šege, ki so se odvijale na Dunaju pa tudi v Ijubljanski
spetŠKUC...
KNJIGARNA, KI VE KAJ HOČE
Knjigarna KARANTANIJA v prostorih galerije ŠKUC
I o je torej scenarij o tem, kako je nastala knjigarna JL KARANTANIJA... Nekdoje imelfenomenalno dobro idejo, a ne sredstev. Prišelje mimo drugi, kije imel tudi marsikakšno idejo, a nič konkretnega. Imel pa je poz-nanstva. Te dva sta šla do tretjega, kije čakal na dobro idejo. Imel je dober prostor za pravo stvar. Našli so se torej pravi Ijudje za pravi deal. Za uresničitev ideje pa jimje manjkalo še nekaj bistvenega. Tako so torej šli vsi trije do vele machotov mesta in ga zaprosili za "big money" iz svojega zaklada. In tako se je rodila nova knjigarna v mestu Ljubljana. Igrali so: Milan Nardin kot idejni zasnovalec, David Tasič kot tisti drugi, Joško Pajer, drugace uredniklredaktor Galerije ŠKUC, kijima je ponudil prostor v Galeriji SKUC in velemacho mesta Ljubljana KOMPAS, kije sponzoriral celo zadevo.
kavami Union, Pri figovcu in v Nebotičniku, kjer danes posedajo le Še starejši Ijudje in ohranjajo to tradicijo. Mit posedanja in branja literature, Časopisov... v prijetnem kavar-niškem okolju pri nas ni več moč najti.
Marina Gržinič je zapisala v dokumentaciji delovanja Galerije ŠKUC Ljubljana 1978-1987, da je strategija delovanja galerije ŠKUC, odprtost v najširšem smislu - s poudarkom na novih izraznih možnostih likovne govorice, ne glede na starost in položaj posamez-nika/skupine...gre za podpiranje tiste umetniške tvornosti, ki se zaveda svojega položaja znotraj družbe in pervertira tradicionalni sistem branja, gledanja na umet-niško delo... Torej bo šlo pri knjigarni vsekakor za nujno sodelovanje z galerijo. Razen tega bo novost tudi ta, da bo s 15.januarjem možno kupiti novo ali rabljeno knjigo, ki jo bo lahko kupec vrnil v roku enega meseca s tem,da se mu povrnejo 80% stroškov vrednosti knjige. To bo za slovensko knjižno tržišče novost, s čimer bo na nov način podpirala bralne navade občanov. No, ugodnost, ki je na voljo študentom, pa že itak vsi poznamo, in sicer, da imajo študentje pri nakupu 10% popus-ta ob predložitvi indeksa.
Za vse tiste, ki jih zanimajo tedenske novosti, pa lahko pišejo ali obiščejo knjigarno osebno, kjer bodo dobili seznam "Vročih deset knjigarne Karantanije" (Naslov: Knjigarna KARAN-TANIJA, Stari trg 21, Ljubljana). In cene?! so solidne, celo za 30.000.- se dajo dobiti neke Kosovelove pesmice.
In za konec: knjigarna bo prav gotovo pripomogla k razširitvi delovanja galerije ŠKUC, ki so si jo pridobili študentje Likovne Akademije v letu 1978 s prizadevanjem, da se v teh pros-torih ne bi zgolj razstavljalo, ampak se tudi pogovarjalo, predavalo in vpeljevalo nove koncepte na področju likovne umetnosti ter prihajajočih teženj in usmeritev. Upajmo, da bosta Nardin in Tasič res izpolnila tisto, kar sta ob obljubah in pod-pori JoŠka Pajerja in KOMPASa, uresničila.
Vicky Osolnik
foto: Milan Mrčun
Mož in žena, kaj pa drugega. Augustin v Texasu je mesto, kjer stanu-jeta. Pred dvemi leti sta izdala omenjeno prvo ploščo, ki stajo prodajala bolj na drobr o. Lan-skoletno Eden Alley pa so na ameriških college radijskih postajah vrteli podolgem in počez ter ju tako uspeli uvrstiti na malce širše tržišče. Na ta način sta dobila tudi vlogo v filmu; videli smo jih lahko v Ljubljani in sicer kot gostil-niška zabavljača v D.O.A. (opazil ju je tako ali tako le malokdo). Razlog tega zapisa pa je nova tretja plošča z nas-lovom Edge Of Allegiance. Z njo logično nadaljujeta zadeve s prvega in drugega albuma. Podeželska zagamanost (od-maknjenost od trendovske po-nudbe zadnjega časa) je verjetno vzrok drugačnosti dueta. Glasba Timbuk 3 namreč močno odstopa od klišejev, ki jih uporablja in po-nuja večina "ubranih" ameriških skupin. Skladbe zastavljata ritmično zelo pe-stro - od rhythm and bluesa preko reggaeja do mehiško južnjaškega melosa, vse sku-paj pa naredita lahkotno, kot da vi to počel JJ.Cale. Zanimivo je, da sama odigrata vse in-strumente, le za ritem poskrbi sintetizator; vendar zaradi tega glasba ne zveni prav nič sinte-tično, ampak prav prijetno za popoldanski klepet ali bolj in-tenzivno poslušanje. Tekstov-no sta od parodij s prejšnjih tlveh plošč prišla tudi do ekoloških tekstov na zadnji plošči. Parodija na ameriški vsakdan pa vsekakor ostaja glavni pristop k besedilom. V teh res lahko najdemo Ameri-ko v malem: od ljubezni in seksa prideta preko politike do potujoČih pridigarjev, kislega dežja in družinskih praznikov. Mogoče se zdi vse skupaj malce čudno, vendar daje vsaka plošča izredno kompak-ten obČutek - je celota, sicer brez nekakšne visoke ideje ali koncepta, enostavno je. Najbolj prijetno pri Timbuk 3 je torcj neposredno in nepret-varjajoče podajanje lastnega razmišljanja, seveda skozi tako zastavljeno glasbo.
Timbuk 3 napredujeta - zdaj jih rolajo že sateliti; pravzaprav ju forsirajo le na MTV (ko pride-ta na repertuar Supra ali Skaja ju bodo tako vsi imeli za cool (kul) trip).                       Igor Ivanič
V
GREETINGS
FROM TIMBUK 3
Tak naslov nosi prva plošča dueta Timbuk 3. Amerika tako in arugače sta, ali vsaj skušata biti, Pat in Barbara Macdonald.
P.s.: m ll$m ko em zadnjič nergal nad iBoBk'no neažur-nostjo in Sau^^SSl pristopom ob objabvi no^HH^vosti ipd., sotamkajšnjibi^^eživru-briki Mondo spe^Kli kozla.
Pogues izdali novo^fc Love And Peace. No, Xje na tržišču že od letoSiflHjulija, TribunapaješiršiMonjej objavila avgusta. (v^^^r pa je Mladina ažurna ij Mttfse tiče izdaj licenčnih \ \Q$Č pri nas; omenjeni vinil s leprčdkratkim res pojavil tudi v ta&th trgovi-nah. Glede na midj izdaje naših založb pa vptito 11 v nas-lednji številki ipb»l 1 ttka, da so U2 izdali P^M^arj.
Ce  čisto  odkrito  priz-nam,  na  dan  mrtvih nisem počel čisto ničesar. Vi-sel sem doma in pisal tekstič
0 veselem potovanju v Miinc-hen, ki ga boste, če sem prav izračunal, lahko poiskali v isti ^tevilki. Pravi žur se je začel dan  kasneje,   natančneje  2. novembra 1989. Na ta večer sem se namenil obiskati kar dva   koncerta   v   Ljubljani. Najprej   sem  stoprt  do  pri-jazno    renovirane    dvorane KUD France Prešeren v Tr-novem, kjer sta imela nasto-piti dva prijazna kanadčana, ki se jima je reklo Deja Wo-odoo.  Fanta sta igrala zelo zabaven   »čorba-billy«,   ozi-roma      »šljivovic-rokenrol«, kot je njuno muziko dan kas-neje krstil RŠ, na zanimiv in-štrumentarij,  ki je vseboval štiristrunsko kitaro in bobne brez činel. Vse je bilo O. K., samo  ljudi je  bilo  odločno premalo. Imel sem občutek, da so prišli le tisti z brezplač-nimi vstopnicami, čeprav so se organizatorji v osebi Mo-nike FV pohvalili, da so pro-dali celih 50 (z besedo: petde-set) vstopnic. Škoda. Potem sem odbrzel v Palmo, kjer se je imel zgoditi dogodek z za-gonetnim   naslovom   Stonesi na    dobri    mrhi    v    Palmi. V omenjenem klubu je vla-dala napopisna gneča. Kot je tam v navadi, sem se zagozdil v ozkem grlu pri šanku, kjer so me valovi  kakih dvajset minut premikali sem in tja. Potem mi je neka dama, ki je kljub prerivanju vztrajala ob šanku, kupila pivo in uspel sem se preriniti do plesišča. Tam je  igral Don Mentoni Blues Band, ki je po zaslugi enega ne pretirano bedastega besedila na tujo glasbo postal slovenska hit skupina številka
1  (z besedo: ena). Mentoniju sem se približal na kakšne tri metre, vendar muzikantov še nisem   zagledal.   Razočaran sem se obrnil proti izhodu in se po krajši rokoborbi v gužvi pri šanku odšel tolažit v K 4. Po tem napornem večeru mi je naslednji dan, natančneje 3. novembra 1989, kar odgo-varjalo, da so Perotovi Sokoli igrali   v   Drami,   kjer   sem lahko v miru sedel.  Sokoli zvenijo živo dosti bolje kot na plošči in je bilo vse skuapj
DOBRA PRHA - MRZLA MRHA
Foto: Metod Urbančič
/ebeno je tole pisanje za štirinajstdnevnik, ki izhaja na tri tedne; tako bosta moja razmišljanja ob dnevu mrtvih brali na dan republike. Vmes se je zgodilo nekaj nadvse pomembnega: v Berlinu so porušili tamkajšnji zid in z njim simbol komunistične svobode. Ampak vrnimo se k naši temi.
sorazmerno O. K. Hecno pa je bilo gledati, kako so se po-samezni segmenti publike znašli v Drami. Laibachi so se denimo dobro vklopili v zad-njo vrsto parterja, nekoliko manj so nekdanji Pankrti so-dili v lože, najbolj pa je ven padel (malodane dobesedno) verjetno edini pravi Perotov fan z litrom terana v roki.
Teden dni pozneje, natanč-neje 11. novembra 1989, pa se je v Cankarjevem domu zgodila prav zares velika za-deva: k nam so zalutali The Residents. Koncert je bil ve-lika mora za vse mogoče gre-batorje. saj ni bilo mogoče odkriti nobenega vira brez-plačnih vstopnic. Povrhu je še Iggy Rock odpotoval v Berlin na nekakšen festival menader-jev. (Ne vem ali ima to kakšno zvezo, ampak po nje-govem odhodu iz Berlina so tam začeli rušiti v uvodu omenjeni zid.) Tačas pa si je Rotovnikova mafija privoš-čila ultimativno perverzijo na tem področju in je celo akre-ditiranim novinarjem proda-jala vstopnice. Hram kulture je dokazal svoj visoki nivo tudi s tem, da si je v kakšni od bližnjih šol sposodil stole, ki jih je stlačil v parter in s tem prodal dodatnih 60 (z besedo: šestdeset) vstopnic ali več; ugotovil sem namreč, da so bile nekatere od teh dodatnih vstopnic v parterju oštevil-čene, na drugih pa je pisalo samo »dodatni sedež v par-terju«. Po drugi strani pa je bilo tudi nekaj praznih sede-žev, saj so vstopnice po obi-čajnih sindikalnih poteh ro-male v razne TOZD in OZD. Tako sem videl v dvorani cele družine, ki so za Residentse gotovo prvič slišale, ampak so pač v službi dobili brez-plačne karte, medtem ko je neki Nemec, ki je bil na vseh koncertih te turneje, skoraj ostal pred vrati. Mislim, da bi morali zaradi te blamaže po-goltno kultbirokracijo iz CD dodobra preveriti in ji ukiniti subvencije za sindikalno-abo-nentske mahinacije, dokler se ne bo navadila korektnega odnosa do tistih, ki so pri-pravljeni pošteno plačati karte. Tako!
GARY GRAY
UŠKUC-a ti je pa kar mal nerodn uletet, ker so tud tam eni čudni mladci lublanske scene. Čuden, da ne nosjo napisov: JAZ NEKAJ POMENIM. Sami egocentriki! A dej, zdej je pa že tolk ura, da lahko kar odpizdimo od kle. In spet kakšen joint v zavetju Leninovga parka. Samo, da se ne bi spet kakšen klošar prislinu. Ne, sej zdej je že mraz, pa se vsi stiskajo v Figovcu, kjer še sedet ne morš, če nočeš žret. Ja, ja, kar dober staf se rola zdej po Lublan, polet bomo pa spet gagal, k nam bojo zaloge pošle.
Mene že tko trese... a gremo, no?! Spet štetje dnarja in ugotavljanje, če mamo vsi dost za karte. Pri nabavlanju vstopnic spet totalna zmeda. Nikakor se nismo rtiogel zment s tipom, ki tam prodaja karte in totalno nabija Metaliko. Redarji pa so spet povabil k seb pol svoje družine, da jim ne bi blo dolgčas, ko težijo folku. Sploh ne pomaga, če ga lepo pogledaš. Ne spusti te noter, pa konc. Karta pa je vse dražja in dražja. Mal pomislm kir dan je sploh dons... aha, četrtek. Se pravi K4 v četrtek. No, kul. Muzka 20-ih bendov. Treba bo zdržat. Nč več ne vela sprehod do parka za stimulacijo. Zdej se je treba spravt v kakšn kot aF pa skret. Na žalost pa se vedno najde kakšen "prijeten" redar, ki ti z veseljem vse pobere. Vsaj to, v drugih diskotekah te kar takoj ven fuknejo.
Folk je pa tuki vse bolj in bolj čuden. Too much mladih šminkerjev, kisonekjeslišal, da je v K4 the best. Ja je že ne, ampak da bi se v K4 stiskal kr vsi mladi Lublančani, je pa tudi mal preveč. Folk, premal placa je, dej pejte ob enih dam. Pa ne, da se vm da kle čakat do treh? Lublanski potniški promet je neverjetno hecen: če ob enih zamudiš avtobus, zvisiš kr za dve uri.
In res, po eni uri je situacija boljša.
Šminkerjev že ni več! Verjeten so mal razočarani, sej niso pričakoval tako odštekane scene. Čeprav sploh ni tako hudo.
sPet Ta fcuRčevA
MEGLA
Foto: Metod Urbančič
Tko k' ponavad smo zmeneni v Unionu, pol se bomo pa odrolal v Knafla, sfrkal par jointov in se smejoči odkotalil do ŠKUC-a, kjer seje spet začel r?ki dogajat.
V Unionu vsepo starem. Pri vsaki mizi samo, kao intelek-tualni bla, bla. Dej zapri že gobec, ti nuiskota kelnevska in umaken to roko z mojga ramena. Pa spetpremal cukra.
Kaj se dogaja v tej pofukani Lublani? Nč! To je vse. Ob treh spet zmrzujemo na Bavarcu. V soboto pa se obeta neki Jjol zanimivga.                       ; i-
Sugar cubes: No, v redu. Kon-cert sam po sebi ni bil nč posebenga. Posledica koncerta pa je bla neverjetna gužva v K4.
No, za spremembo smo dons povableni na private party, ki jo prireja high society.
Tam pa... namesto puščic, kje naj bi to blo, so nam pot nazorno pokazale sveče, ki jih je blo pov-sod dovolj. Na žuru so bli sami pomembni predstavniki alter scene, katerih imen ne bi posebi navajala. Pili smo Whiskey, ki so ga točil iz triliterskih flaš. Miza je bla obložena z olivami, figarni in arašidi, ki blagodejno vplivajo na potenco. Velik se je plesal in priznt moram, da sem bla presenečena nad pristnim vzdušjem, ki je vladal cel večer. Prisotni so bli tud člani benda Sugar cubes, razen dekiice (pevkc), ki je že zgodi zapusiiia prizorišče in se posvetila svojmu otroku. Tud oni so bli blazno zadovolni z žurom, a se ga po mojem zaradi stanja, v kakršnem so bli, ne bodo niti spomnili. To party je blo nujno potrebno omenit, da se ve, da se tud take stvari dogajajo.
Različen folk, različna mesta ter različni žuri. PunkerjeV, metalcev, hipijev in drugih ekstremov naše družbe ne boš nikol vidu pit viskija. Po navad se zadovoljijo kar z Zmajemiz Puharjeve, ki ga spijejo kar na klopeh Leninovga parka. Včasih pa ni keša niti za Zmaja. Takrat pa po parku krožijo litri vina in bol se bliža tema, bol se te pos-tave majejo in lovijo ravnotežje, dokler se ne zgrudijo v bližne grmovje. Tako imenovani šminkerji pr Prešernu pa počnejo isto, le da se ga ne zadevajo v takih količinah. Tavajo po megli, ogledujejo en druzga in večerpo navad zaklučjo v kakšnem lokalu na Starem trgu ob raznih likerčkih in mega opravljanjih. Konc koncev pa je vseeno kva si in kdo si. Važen, da si cool.
S.Š. in P.Š.
gji <yjc| oni o nas^i^njg
>
STUDENT, tednik beograjskih študentov, je prvo srbsko glasilo, ki razbija mit o srbski politični renesansi in enoglasju. V 20. številki objavlja tekst z naslovom Ko stoji iza Politike? V njem avtor V.B. med drugim piše: "Nedavno je Politika rešetala in anatemizirala desno in levo, obtožujoč "žalilve imena, lika in dela Josipa Broza", žalitve Dneva mladosti in Dneva varnosti. Zdaj. ko so ustoličene nove abstraktne svetinje in duhovi, kot je duh 8. seje, ki kroži po Srbiji in tudi širše, jih Politika uporablja kot argumente v "boju za resnico". No, to ni samo Politikina manira. Zdi se, da je v bojih za oblast v "demokratičnih" volitvah in kar je najbolj očitno - z "voljo naroda" -konkurente najlažje očrniti, če se jim naprti greh proti "Linije", 8. seje, "srbske enotnosti", itd. Toda vse to otočno in preveč resnično spominja na socialistične čase otoškega turiz-ma. Avtor daje zelo enostaven odgovor: izza Politike je politika. Lahko tudi vprašamo: kdo je izza Studenta. Mira Markovič, Slobina soproga, očitno nič več.
>
Igor Bavčar v MLADOSTI (20.11) ocen-juje priprave na volitve in možnosti zmage opozicije. Meni, "da so rezultativolitev odvisni od tega, kaj se bo do volitev zgodilo. Zelo so odvisne od volilne tehnike, volilnega zakona, zakona o združevanju državljanov in podobnih zakonov, ki bodo sprejeti pred volitvami."
Tudi mi bi želeli pluralizem, toda da nam noter ne gre in da ostanemo nedolžni, piše Student o projektu pluralizma, ki je med komunisti šele v procesu tvorbe besede. In dodaja: "Jugoslovanski komunisti so morali po odhodu vlaka revolucionarnega zagona najti tisto legitimno formulo, ki jih bo obdržala na oblasti, dokler ne bodo opredeljeni končali eksperiment. Ko je postalo očitno, da je delavski razred preveč ozka in nedefinirana kategorija, se je iskalo na drugi strani nekaj, kar naj bi bilo izvor oblasti nad celotno družbo.
>
Ostali sta samo dve možnosti: državljani in nacija."
Jugoslovanski komunisti so izbrali prvo.
Beograjski organi za notranje zadeve delujejo preventivno, v smislu preprečevanja lažnega emigriranja iz SFRJ. Zato lahko ti or-gani odvzamejo državljanu potni list, če čvrsto ocenijo, da je to potrebno, in če opazijo neobstoječe, toda potencialne prekrške.
>
Akademik Ljubomir Tadič o medijski vojni: "Tisti, ki bere samo svoje župnijsko časopisje, je suženj tega javnega mnenja in se napaja s predsodki, ki so značilnost lenega mišljenja. Potem imamo to, kar se dogaja dancs: svobodno javno mnenje je omejeno samo na nekatere enklave. Dovoljeno je, da Politika piše, kakor pač piše - po mojem mnen-ju nerazumno - ali da Danas polni svoje vrstice z antisrbsko propagando pod krinko kritike režima Slobodana Miloševiča. To je vse pos-ledica režima aplavza, Titove epohe, ki je bila epoha plapolajočih zastav..."
>
V letu 1988 so zvezni organi sprejeli 26.18o pritožb, ki so prispele iz vseh koncev Jugos-lavije in celo iz tujine (151). Iz (bivše) ožje Srbije je prispelo 17.039 pritožb, s Kosova 1171, iz Slovenije pa 310. Večina pritožb je bila preposlanih na naslove republiških in pok-rajninskih organov. O tem, kako učinkoviti so bili"svetovalniorgani",negrerazmišljati.Stu-dent odkriva skrivnosti "beograjskega zlata", največjega vojnega plena v zgodovini. Trezorji Narodne banke kraljevine Jugoslavije, dvora, privatni trezorji generalov in beograjskih bogatašev - vse to je predstavljalo konvoj 57 kamionov s 130 zaboji zlata (vred-nost 16 bilijonov lir). Ta konvoj so skušali pripeljati do Angležev, a je prišel v roke Italijanom. Ob kapitulaciji Italije so si večino plena prigrabili Nemci. Ob koncu vojne je Tito
>
zahteval in dobil ob pomoči italijanskih, komunistov 27 ton zlata, milijonfuntov, štiri milijone dolarjev in vrednostne papirje emigrantov. Sredi leta 1947 je po odloku med-narodnega poola Jugoslaviji vmjeno še 8,4 tone zlata. V tujini je po Studentovih izračunih ostalo najmanj20 ton zlata, milijonfuntov in 2 milijona dolarjev.
>
POGLEDI, časopis kragujevških študen-tov, so objavili tekst izpod peresa niag. Zorana Miloševiča z naslovom Do Alp in nazaj. Avtor v njem razmišlja o položaju Albancev v Sloveniji. Izhodišče je žalski "primer" osemčlanske albanske družine, ki je na občin-skem dvorišču zahtevala delo in stanovanje, dobila pa vozovnico do Prištine. Avtorjeva teza je "ubitačna": "Politična podpora nacionalis-tično-separatističnim silam na Kosovu in Metohiji s strani slovenskega političnega vodstva nislučajna." Tezo pa Miloševič izpelje v trditev, da Slovenija ni obljubljena dežela za Albance s Kosova. "Oni so samo vojaki, ki jih perfidna slovenska politika poriva v prve bojne vrste, proti bratstvu in enotnosti. Tu se novokomponirana bajka o "dobri" Sloveniji konča. Potrebno pa bo še veliko časa, da se uvidi tako enostavno dejstvo in sporočilo, namenjeno predvsem Albancem: kdo jim je pravzaprav v Jugoslaviji (ne)prijatelj. "Pogledi mag. Zorana Miloševiča verjetno niso vredni niti tega, da bi 30 tisoč slovenskih Albancev priredilo miting resnice v Kragujevcu. Sloven - i mire shok!
>
Valter prinaSa intervju z ex premierom Brankom Mikuličem, ki ga lahko pospremimo z Djurino (top lista nadrealista) krilatico:
Mazdraaavoo!!!
BRANKO ČAKARMIŠ
SOFTFUCKERS
Mitingbilježiv...
zaklal i on je tam par volov...
v (od pravice obsijani) noči s hroščem pelje se domov...
Cesta Bratstva in enotnosti. Okrog dveh zjutraj. Soj žarometov je suvereno obvladoval gosto meglo. Čeprav si je želel biti doma, še preden bo v kioskih nova številka Tribune, ni šlo več kot 60. Prižgal je radio. "Poslušate nočni program Radia Ljubljana..." Tresk. Z zadnjega sedeža je privlekel steklenico piva, jo odprl z zobmi in na eks posesal do polovice. Srce mu je prijetno zabrenčalo. Goldhorn. Tresk. Fiiiuuuššš... Flap. Flap. Flap. Šla je guma. Nejevoljno je ustavil in izstopil: "Jebo te ja u feltnu!" Prižgal je vžigalnik. "Sa-va. Jest Sava, nije Kolpa. Krakow. Kra... Kranj. Pa znao sam. E, ma gde sam bolan ukrao ovo kutijo?!" Ker ni bilo daleč naokoli nikakršnjih znakdv življenja, je ves obupan pokleknil pred avto in panično kriknil:"O Kecmanu, gde si sad!!!" Bil je v mat poziciji. Lotevala se ga je paranoja. Strah. Šumenje. Čistost njegove vesti ga je ohranjala prisebnega. Pa vendar...
"Še pri Ljubljan'ci bal se nisi smrti, zrl ji v mednožje, mar tukaj kot Čkrebič bi trepetal, ko Slobo mu je dal orožje...
Nenadoma je postalo neznansko svetlp. Čeprav je ugasnil dolge luči, je nebo Še vedno žarelo. Izključil je meglenke. Brez efekta. Pomislil je na E.T.-ja. "Druže E.T... (spoštovani bralci, opravičujemo se, nastali srbski solati in upamo, daje niste pojedli (oz. ji nasedli; op.a.))... Tovariš E.T., vem, da sem grešil, vem, da nisem upošteval vaših odlokov... Smrk. Kradel sem. Uuuu...Ubijal..." Voice:"Pravilno si ravnal, ampak poslušaj me ti..."
"Slobodan?"     '..,...'
"Kje imaš mojo sliko. Ne vidim jena šipi..."
"Joj, oprostL.Guma..."
"Ne čujem te dobro..."
"Gumidefekt, tovariš Slobo!"
"Ponovi šeenkrat!"
"Slobo...defekt!?"
"Dobro sem te slišal. Dobro. Da sem defekten? Poslušaj, vse bom ulovil in zaprl. Poglej si Vllasija. Sem ga že obsodil. Tudi ti prideš na vrsto!"
"Slobo?! Zate sem moril v Ljubljani, v policijski in antidemokratični Sloveniji. Slobo, me boš zaradi počene gume zaprl?!?"
Svetloba je hipoma izginila. Cesto Bratstva in enotnosti je zopet prekrila meglena plast demokracije. Človekove svoboščine je odnesla noč pravne države in nekje v jarku se je zaslišal hripav predsmrtni Banzai. Tišina. Stokanje. Kultumi molk je prekinilo hreščanje iz hrošča. Radio si je opomogel:"...obsijani od sonca pravice sp zapustili hišo svojih staršev in se ločili 6d svojcev, saj jih posvečuje njihov cilj..." Mlada vrba v neposredni bližini je radostno vztrepetala...
Naslednji dan so svojci zaman pričakovali osmrtnico v lokalnem tedniku. Na pogrebu ni bilo šajkač, užurja, le onemogla mati in pet hčera, ki so brez njene vednosti kupile Tigar gumo in prodale hrošča za 200 OM. Mesec dni po družinski tragediji so hčere marke prispevale za Zajam...
Pot iz Kayserija, ki je nekako v sredini Tur-čije, do Bayazida, ki leži na meji   z   Iranom,   teče   čez vzhodni del Anatolije. To je dežela nizkih gričev brez goz-dov. pokrita s travnimi ste-pami in manjšimi puščavami, kjer samo naselja nomadov in cstanki   starih   mest   motijo idilo   nedotaknjene   narave. Anatolija,   imenovana   tudi hotel narodov, je na svojih prostranstvih skozi tisočletja človeške   zgodovine   gostila najrazličnejša   plemena,   na-rode in države. Prihajala je iz rok v roke različnih osvajal-cev. Od kamene dobe, preko bronaste,    Asircev,    raznih svetovnih  imperijev  do  da-nes. Z vsemi je bila gosto-ljubna, kot je ta kolorit barv vonjev in tišine lahko gosto-ljuben   v   svoji   preprostosti neba, kamenja in trave.
Moje  srednjeevropsko  iz-trenirano mišljenje se težko prebija po poti neke logike, ko se v neverjetno skladni po-krajini iznenada, popolnoma nepričakovano   pojavijo   šo-tori    Nomadov,    obkroženi s čredami ovac ali v zemljo vkopanih vasi, nedaleč od ce-ste. Še bolj pa te presenetijo pisano oblečeni kmetje, ki se ob robu ceste, ki se skoraj dotika polja maka, sprehajajo s   kalašnjikom   na   ramenih. Hkrati pa ti v nasmehu poka-žejo zobe, ne ravno v najbolj-šem stanju, in ti prijazno po-mahajo s temno roko.
Počasi sem začel verjeti Bulatovičevim »Ljudem s šti-rimi prsti«. v tem romanu pi-satelj opisuje tudi turške tiho-tapce orožja, ki ne tihotapijo samo ročnega orožja, temveč tudi topove, bazuke in druga simpatična orodja, ki so v teh krajih nujno potrebna za uspešno kmetovanje na poljih opojnega maka.
Potovanje je potekalo po-časi, vendar še vedno veliko hitreje kot s turškimi vlaki. Vsakih nekaj ur malce daljši postanek pri obcestni go-stilni, da spiješ tisti obvezni čaj, si pretegneš noge in kjer imaš prednost pred vsemi, saj si tujec. Vsi te ponujajo s ča-jem in sprašujejo ali si Ne-mec. A ti odgovarjaš z ro-kami in tistimi mednarodnimi besedami, za katere upaš, da jih bodo razumeli.
Privatne gostilne škodijo socializmu
TURGIJA
foto: Miha Dobrin
/z Gorema, nekakšnega centra čudovite Kapa-dokije, sem se odpravil zgodaj zjutraj, kar se je kasneje pokazalo za nepotrebno, vendar tedaj še nisem poznal turškega sistema avtobusnih prevo-zov. V Turčiji je avtobusni prevoz zelo gost. V isto smer odhaja hkrati ali zaporedoma več avtobusov različnih podjetij - gostota ne zavisi od časa od-hoda, temveč se čas odhoda ravna po številu potnikov - ko se vozilo napolni, voznik odpelje.
AaenKTai   IU  »C   m   siamuiu
biti Jugoslovan. V Istambulu že, tu pa vse pride mnogo kasneje in nekateri celo vedo, da je Bosna nekoč bila tur-ška.
Zgodilo se je na enem od takih postankov. Nekje med Erzurumom in Karsom, v de-želi, kot pravijo Američani: »In the middle of nothing.« Pil sem svoj čaj na leseni te-rasi lesenega gostišča, ura pa se je bližala drugi po polnoči. Pristopil je visok, zravnan starec z dolgimi sivimi brki, medtem ko je sedel k meni, je naročil čaj zame in zase. Medtem ko je z žličko mešal že tretjo kocko sladkorja in s tem spreminjal čaj v nekaj gostega in lepljivega, me je vprašal:
»Alemania, Alemania?« Vedel sem, da to pomeni Nemčijo, zato sem mu odgo-voril, da ne, da nisem iz Nemčije, ampak iz Jugosla-vije. Pripravljal sem se že, da mu, kot že tolikokrat do zdaj, razložim. kje je to, ko so se mu oči zasvetile, prijel me je za roke in rekel v zelo dobri srbščini: »Jesi li ti iz Beo-grada?« »Ali, kako je to mo-guče, da ti govoriš srpski?« sem ga vprašal. »Pa moji stari su došli ovamo iz Beograda za vreme srpske bune. Kod kuče mi svi govorimo srpski. To je naš maternji jezik!«
Pri odhodu je pritisnil svoje štrenaste brke na moja lica, me zopet prijel za roke in re-kel: »Tako to rade u Srbiji, zar ne?«
Sam nisem vedel. zakaj me obhaja tako nelagoden obču-tek ob mojem sopotniku, ki je prišel na avtobus v Erzu-rumu, vendar se ga nikakor nisem mogel znebiti. In zopet se je izkazalo. da je intuicija zadeva, ki ji lahko mnogokrat zaupaš. Sredi noči. ko je ve-čina  potnikov  utrujena  po-spala na svojih sedežih, se je moj sopotnik, precej smrdeč starec, nestrpno premikal na svojem sedežu. zato sem po-škilil nanj in nisem mogel ver-jeti svojim očem. Stari je od-grnil turški tepih. ki je se-stavni   del   opreme   vsakega turškega   avtobusa   -  ravno tako kot dišeča vodica, s ka-tero   ti   nadišavijo   roke   ob vstopu v avtobus in nekakšen praoče   hladilnika   v   obliki škatle, napolnjene z ledom, v katerega so vtaknjene ste-
klenice z vodo in si jih vsak, ki postane žejen, vzame kadarkoli si to zaželi. No, možak je odgrnil to preprogo, vzel v roke obrezanega tiča in z užitkom scal na tla. Ko je končal z opravilom, ki mu je prineslo očitno olajšanje, je tiča mirno pospravil v hlače in zagrnil preprogo čez lužo, ki se je nabrala pod najinimi nogami. Videl je, da ga opazujem, a je samo zamahnil z roko, se obrnil v stran in me z ritjo potisnil popolnoma v kot. In zaspal. Moj novi položaj ni bil ravno višek udobja, zato nikakor nisem mogel zaspati. Iz tega se je porodila še ena dokaj neprijetna zadeva. Pred menoj sta sedeli dve ženski srednjih let in medtem, ko so spale, so se roke starega pohotneža prikradle na ogromne joške ene od njiju. Jasno, da sem obsedel z na široko odprtimi očmi od začudenja. V trenutku, ko se je ženska pred menoj zbudila, sem strmel vanjo, starčeve roke pa so bliskovito izginile z njenega oprsja. On sam pa je mirno spal. Ja, prisegel bi, da je bil njegov spanec eden najglobljih, kar sem jih videl do tedaj. Jaz pa sem bil edini buden na celem avtobusu. Vendar ne dolgo. Dama je s svojim vreščanjem kmalu prebudila ostale potnike. Ne vem, kaj mi je govorila, vendar so me ostali sopotniki kasneje kar malo čudno gledali.
Jutro je bilo tako čudovito, kot so samo jutra na Jutrovem. Bilo pa je še toliko lepše, ker smo se končno, po mnogih urah vožnje, le pripeljali v Bayazid. Originalno turško ime tega mesteca je Dogu-Bayazid. Leži pod gorovjem Ararat. Biblijsko goro, kjer naj bi po legendi po strašnem »vesolj-nem« potopu pristal Noe, edini preživeli, s svojo ladjo, imenovana »Arka«. Kar ne-kaj raziskovalcev se je odločilo najti to legendarno barko, a vedno brez uspeha. Zadnja ekspedicija je bila francoska. pra-vijo, da je našla ostanke ladje v gori, ven-dar tega niso mogli dokazati, ker se nihče ni vrnil v dolino. V zavetju mogočne gore, ki je nikoli ne vidiš cele, saj je vrh venomer zavit v megleno kopreno in oblake, še žive bojevita plemena Kurdov, Azarbejdžanov in Armencev. Tu je središče tihotapcev in nepretrganega odpora proti katerikoli uradni oblasti. Gorovje je zaradi mraza, nedostopnosti in bojevitih plemen veči-noma še neraziskano. A tu nekje so bile, če verjamemo svetopisemskemu Mojzesu, veličastne palače, tudi slavni Semiramidini viseči vrtovi, eno od svetovnih čudes so zeleneli v teh krajih. Tudi mogočna ar-menska država Urarte, ki je kasneje podle-gla ekspanzivni Asiriji, je imela center v tem pogorju.
Narava in ljudje preprečujejo drugim ljudem, da bi odgrnili zaveso s tega koščka človeške zgodovine. Obstaja samo me-stece Bayazid, malo, nepomembno me-stece, ki služi kot vojna baza in etapa na potovanju redkih raziskovalcev, planincev in maloštevilnih turistov.
V mestu lahko najameš nekaj podob-nega taksiju, ki te odpelje do samega mej-nega prehoda. Vendar je ta način precej drag, zato sem se odločil za najcenejšo
varianto - avtoštop. Čas je edina stvar, ki jo imam na pretek. Tako sem se na iran-sko-turški meji znašel precej časa kasneje.
Po nekajurnem čakanju na turški strani sem se brez nekih posebnih problemov znašel na iranskem delu mejnega prehoda. Tudi tam niso pretiravali z natančnim pre-gledovanjem moje opreme, predvsem jih je potolažil moj odgovor, da potujem skozi Iran samo tranzitno na poti v Indijo. Po končanih formalnostih sem zakoračil v po-poldansko sonce. Končno Iran!
Z nahrbtnikom na ramenih, rokami v žepih in glavo v sanjarjenju sem korakal po spuščajoči se cesti, mimo množice par-kiranih tovornjakov. Pešačil sem mimo voznikov, ki so v skupinah posedali v zlož-ljivih stolih poleg svojih vozil in na plinskih kuhalnikih kuhali kavo. Njihovi pogledi so se radovedno ustavljali na meni in eden od njih me je ogovoril: »Zdravo bratko! Od kaj si? Iz Juge si? E, pa mi smo od Skopje, bratko! Sedi i popi kavu sa nama, ajd!«
Tako smo »popričali« o moji in njihovi poti, o mojih namerah v Iranu, njihovi službi. Bili so iz nekega skopskega prevoz-niškega podjetja, ki vozi predvsem na bliž-nji vzhod in je glavna konkurenca množici bolgarskih kamionov, ki so specializirani
za prevoz blaga iz Evrope v ta del sveta. Pojasnila sta mi, da bi me z veseljem vzela s seboj do Teherana, vendar naši vozniki vozijo v parih in tako nimata v kabini dovolj prostora zame in mojo prtljago. Ker pa sta se s svojim vozilom priključila dvema bolgarskima tovornjakoma, sta enega od voznikov vprašala, če bi me lahko vzel v svoj kamion. Bolgari vozijo sami, vsak svoj kamion. Vendar pa potu-jejo v skupinah po nekaj tovornjakov sku-paj, saj so iranske ceste nevarne za osam-ljene voznike. Glavna nevarnost za voz-nike so dezerterji s fronte, ki si z napadi na kamione nabavljajo hrano in druge po-trebščine. Nemalo vozil se vrne domov s prestreljenimi okni. Zato se naši Make-donci, ki jih je veliko manj kot Bolgarov, ponavadi pridružijo tem bolgarskim kon-vojem.
Eden od obeh Bolgarov je privolil, da me vzame do Teherana. Seveda je sedaj še vse v rokah obmejne policije in carine. Ta včasih zadržuje tovornjake po več dni brez pravega vzroka. Vojska pač! A imel sem srečo. Moje prevoznike so spustili čez mejo že po nekaj urah. Prva etapa potova-nja po Iranu se je začela.
PETER ŽNIDARŠIČ
ZSMS je izdala plakat, ki opozarja na 1. december, dan boja proti AIDS-u. Plakata niso nalepili iz (za tiste, ki so imeli plakat možnost videti) razumljivih razlogov. Lahko pa ga kupite na RK ZSMS Dalmati-nova 4, Ljubljana. Ne bo vam žal!
FELJTON
PROTOKOU
SIONSKIH
MODBECEV
ENAJSTA SEJA.(1)
Enotnost razumevanja in zapovedo-vanja.(2)
Načrt vodenja mora biti v enih možganih. Če bi se dopustilo, da se razdeli vcč duhov, ga ne bi mogli učvrstiti. Znan (3) mora biti le suvere-nu, njegovi upravljalci pa morajo opraviti tista dela, ki jim po potrebi zaupajo. To je zato, da se ne poruši ali škoduje genijalni zamisli in harmoniji njegove celote, pa tudi praktični moči zaupnosti, ki jo ima vsak njegov del. Če bi se moralo o takem delu razpravljati ali pos-taviti na glasovanje, bi s tem prišlo do nepra-vilnih pojmovanjh (4), ki ne bi prodrla v notranjost in harmonijo njcgove osnove. Naši načrti morajo biti močno in logično zastavljeni; zato jih ne moremo obelodaniti in delo našega poglavarja prepustiti masam, da bi ga iznaka-zile.
Dokler ne bo popolnoma jasno, da je napočil čas našega prihoda na kraljevanje, se ne bomo lotili temeljnih sprememb obstoječih ustanov; predrugačili bomo samo njihovo ekonomsko bazo, dosledno pa tudi njihovo delovanje s tem, da ga bomo usmerjali proti začrtani poti v naših načrtih.
Spodkopati ustanove COIMSKIH držav (6)
V vseh državah imajo skoraj iste ustanove pod raznimi imeni; predstavništva, ministrstva, senat, državni zbor, zakonodajno in izvršno telo. Ne bom vam govoril o mehanizmu med-sebojnih odnosov teh ustanov, ker vam je zelo dobro znan; vendar pa bi vas opozoril na to, da
(l)
(2)
Dvanajsti zapisnik francoskega rokopisa, Deseta seja pri NILUSU, delna.
Poljsko:Genialni prcdslojnik masonstva: Italijansko: Genij in masa.
(3)       NILUS: Zaradi tega nam je dovoljeno le vedeti za načrte akcije, vendar o njem nikakor ne smemo raz-pravljati, da mu ne bi uničili moči ali...
(4)       NILUS...volilcev...
(5)       NILUS: Odločni...
(6)       Poljsko: Usianove in njihove funkcije. Italijansko: Padec uslanov.
vsaka od teh ustanov izpolnjuje eno od po-membnih funkcij v vladi. Zapomnite si, da besedo "pomembno" uporabljam za funkcijo in ne za ustanovo. Iz tega sledi, da niso pomemb-ne ustanove temveč njihove funkcije. Ustanove so si med seboj razdelile vse vladne funkcije; upravno, izvršno, zakonodajno, sodno in nad-zorno. Zato so vse te funkcije vladinega orga-nizma postale podobne organom človeškega telesa. Skratka, če bi se pokvaril en organ vla-dinega stroja, bi zbolela država, kot se to dogaja s človeškim telesom, in prenehala živeti.
Strup liberalizma(7)
Ko smo organizem držav okužili z liberaliz-mom, s tem smrtnim strupom, se je vse poli-tično življenje v njih spremenilo; vse so bile
prizadete s smrtno boleznijo, razpadom krvi. Ne preostane nam drugega, kot da čakamo konec njihove agonije.
Ustavne države. Boj strank. Dema-
gogija.
Predsedniki - židovske kreature. (8)
Iz liberalizma so se rodile ustavne vlade, ki so nadomestile aristokracijo. (9). Ustava ni nič drugega kot šola neenotnosti, prepirov, nespo-razumov, nesoglasij, neplodnih agitacij, stran-karstva, skratka vsega, kar omogoča slabitev državne aktivnosti.
Tribuna, pas tudi tisk, sta vladarje obsodila na nemoč in nedelo. S tem so postali nekoristni. To je v mnogih državah pripomoglo k njihove-mu padcu. Takrat smo lahko razglasili republi-kansko   dobo:   predstavnike   Ijudstva   smo
nadomestili z njegovo lastno karikaturo - pred-sednikom republike, nekoga iz mase, naših sužnjev. Ta je bila prva mina, ki smo jo posta-vili pod države COIMSKIH narodov.
Odgovornost predsednika (10)
V bližnji bodočnosti bomo vzpostavili odgo-vomost predsednika. Tako ne bomo imeli več težav pri izvajanju našega načrta (11). Predsed-niki bodo nosili vso odgovornost. Dejstvo te odgovornosti bo razredčilo vrste tistih, ki hre-penijo po oblasti in nastala bo zmeda in dezor-ganizacija v državi, ki ne bo mogla najti predsednika. Takrat bomo brez zaprek vstopili v vladne vrste.
Pokvarjeni predsedniki. Zbornice. Nagla sodišča. (12)
Seveda bomo najprej pripravili izvolitev predsednikov, ki so imeli v svojem življenju že kakšen škandal. Zaradi teh madežev iz svoje preteklosti bodo ponižni izvajalci naših ukazov iz strahu, da se ti madeži odkrijejo, in zato, da bi obdržali koristi in privilegije, ki jih prinaša položaj predsednika (13).
Stvar poslanske zbornice bo izbrati in ščititi predsednika (14), katerega oblast bo seveda postala tarča vseh napadov. Vendar mu bomo za obrambo dali pravico sklicevati se na Ijud-stvo (da se izogne plebiscitu) brez posredovan-ja njegovih predstavnikov, ker je Ijudstvo, to je večina mase, naš slepi služabnik. Predsedniku
(7)        Italijansko: Okužba.
(8)        Poljsko: Ustava kot šola strankarskega boja. Repub-likanska doba.
Predsedniki - masonske kreature. Italijansko: Učinki liberalizma.
(9)        NILUS:... edine zdrave državne oblike za pogane.
(10)      Italijansko: Odgovoren predsednik.
(11)      ... za katerega bo odgovarjal naš "dummy" (tisti, ki ubija z Whistom).
(12)      Poljsko: "Panama".-Vloga poslanske zbomicc in predsednika.
Italijansko: Kompromitirane osebe in njihova upo-rabnost.
(13)      Odlično spričevalo za osehe. ki so priSle na oblast z židovsko reklamo in služijo židovskim interesom! G.B.
(14)      NILUS: Ki bodo kof lutke v naSBi rokah.
bomo dali pravico, da vzpostavi hitra sodišča. To pravico bomo zagovarjali z dejstvom, da predsednik kot predstojnik vseh državnih armad, lahko z njimi tudi razpolaga za obrambo republiške ustave, ki jo mora ščititi, saj je on njen odgovorni predstavnik.
Zakonodajno žido-masonnstvo( 15)
Jasno je, da bo pod takšno vlado ključ sve-tinje nad svetinjami v naših rokah. Nihče razen nas ne bo mogel usmerjati zakonodajne oblasti.
Nova demokratična ustava (16)
Poleg drugih ukrepov (17) se bo zbornici odvzela pravica interpretacije (18) pod pretve-zo zaščititi politično tajnost, za katero bo odgo-voren predsednik. Število ljudskih poslancev bo z novo ustavo omejeno na minimum, kar bo takoj zmanjšalo rast političnih strasti(19). Če pa bi se te razplamtele tudi v tako na minimum okrnjeni zbornici (20), bi mi, sklicujoč se na veličino Ijudstva, vedno imeli prav.
Predsednik republike bo imel posebno pra-vico imenovati predsednike in podpredsednike zbornice in senata. Dosegli bomo, da bodo zasedanja parlamentarnih sej omejena na nekaj mesecev. Razen tega bo imel predsednik re-publike kot predstojnik izvršne oblasti, pravi-co, da skliče ali razpusti parlamentarne skupščine in v tem času odgodi sklic novega parlamenta. Da odgovornost predsednika ne bi bila preveč obremenjena (21), bomo nagovorili tiste, ki ga obkrožajo - njegove ministre in višje uradnike, da bodo obšli (22) predsednikova navodila in jih zamenjali z lastnimi ukrepi. Včasih bodo namesto njega prevzeli odgovor-nost. To vlogo posebno priporočamo senatu, državnemu svetu in ministrskemu kabinetu (23). Predsednik republike bo, kakor bomo mi hoteli, razlagal zakone, ki se lahko razlagajo na razne načine. V primeru potrebe jih bo lahko tudi razveljavil. Predlagal bo začasne zakone in spremembe v ustavi samo, če bo to lahko zago-varjal tako, da je to v večjo korist države.
Priprave za židovsko avtokracijo
(24)
S temi sredstvi bomo po malem ukinili, kar smo bili do sedaj prisiljeni ustanoviti, ko pa bo napočil čas, da nadomestimo vlade z našo av-tokratsko oblastjo, bomo brez ozira ukinili vse ustave.
(15)      Poljsko: Masonstvo kot zakonodajna sila; Italijansko: Velika kontrola.
(16)      Poljsko: Nova republiška ustava. Italijansko: Nova ustava.
(17)      NILUS: Ko bomo vzpostavili novo republiSko usta-vo, pod pretvezo državne tajne...
(18)      NILUS: Pravico, da razpravlja o ukrepih.
(19)      NILUS:... in politično strast.
(20)      NILUS:... okrnili bi jih do zadnjega predstavnika, opirajoč se na ljudstvo.
(21)      NILUS: ... za posledice vseh dejanj, pravzaprav nezakonit, dokler ne dozorijo naši načrti.
(22)      NILUS: Da izmaličijo.
(23)      NILUS: A ne posameznikom.
(24)      Poljsko: Prehod na masonske avtokracije. Italijansko: Prehod na avtokracijo.
Preglasitev vsesplošnega židovskega suverena (25)
Možno je, da bo naš avtokratski suveren, suveren sveta, še pred ukinitvijo ustav. To priz-nanje se lahko zgodi, ko bodo ljudstva, zgrožena nad neredom in moralnim propadom (26) svojih vlad, rada ali nerada vzklikala: "Dol z vsemi, hočemo samo enega poglavarja, kralja sveta, pa čeprav je sionske krvi, ki nas bo znal združiti in odpraviti vzroke naše nesloge: meje, narodnosti, vere, ljudske dolgove; kralja, ki nam bo končno vrnil mir in rcd, ki ju ne more-mo dobiti od naših vladarjev in predstavnikov, ker nas vedno žrtvujejo svojim osebnim intere-som."
Laže prenašajo nalezljive bolezni in druge "šibe božje" (27)
Dobro veste, da je za uresničitev takšnjih želja potrebno neprestano kaliti medsebojne odnose narodov in odnose do oblasti. Na ta način se bodo vsi izčrpali z neslogo, medse-bojnim sovraštvom, boji, z rivalstvom, pa tudi z mučeništvom, izkoreninjanjem narodov, znanih po svoji potrpežljivosti (na primer Rusov,   Indijancev   in   drugih)   z   lahkoto,
prenašanjem nalezljivih bolezni, za katerih protistrupe vedo samo naši učenjaki in da COIMI tako padejo pod našo finančno in mon-opolno oblašt. Ne sme se jim dati dihati (29), ker bi morali na rezultate našega prejšnjega delovanja čakati, kar pa ni zaželeno.
(25)        Poljsko: Ura proglasitve vsesploSnega suverena. Halijansko: VsesploSni suveren.
(26)       NILUS:... svojih voditeljev (S padcem, ki ga bomo mi pripravili).
(27)        Poljsko: PrenaSanje nalezijivih bolezni in druge prcvare masonstva.
Italijansko: "Šibe božje".
(28)        NILUS:... ne vidijodrugega izhoda iz svojih težav, kot zahtevo po pomoči našega denarja in naše po-polne suverenosti.
(29)        NILUS: ... majhna je verjctnost, da se bo takšna prilikaponudila.
M L* J I l i 1 '   1 L# i
IEVROPA ZDAJ!
I Z Jugoslavijo k Evropi
------------------------——_______________________________________W                                                                                                      %*   ;l]illlliiiillliMliAiiMl