Leto LXV PoStntna plafana t gotovini V Ljubljani, v nede!|o, tfne 17. oktobra 1937 Stev. 239i Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din ■ ===== Uredništvo je v Kopitarjevi dL 6/III SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate, Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Misli k nemškemu kulturnemu boju O kulturnih razmerah v Hitlerjevi Nemčiji so bili »Slovenčevi« čitatelji vedno vestno in točno obveščeni, kar je našemu listu prineslo uradno prepoved nemške cenzure, zahajati v Nemčijo. Posebno smo pazno zasledovali kulturni boj proti katoliški Cerkvi in njenim ustanovam, v katerem so prav dobro 6poznatne različne etape: razpust vseh socialnih ustanov in vseh mladinskih katoliških organizacij; procesi proti raznim verskim redovom najprej zaradi trgovanja z valutami, nato zaradi nemo-ralnosti; postopna likvidacija zasebnega šolstva, nato svobodnega konfesionalnega šolstva v prilog nevtralne državne šole; neprestano prega-ujanje in zapostavljanje katoličanov, ki Jih uradni krogi žele spraviti na stopnio judov in komunistov; pritisk na uradništvo, ki mora izbirati med glasom svoje krščanske vesti in pa kruhom, ki mu ga reže država. Nemogoče je za mladega katoličana, da bi dobil državno službo, ako ni pri nar. soc. organizacijah in nemogoče jc za druge uradnike, ki so odkriti katoličani, da bi v službi napredovali, kakor bi jim šlo po zakonu; postopama se odstranjujejo redovniki in redovnice iz bolnišnic, kari-lativnih zavodov in šol, in to pod najbolj ni-čevimi pretvezami. Vidnejše osebe iz katoliških vrst so pod neprestanim policijskim nadzorstvom; celo čisto verske sprevode in procesije policija fotografira, da bi tako oplašila kogarkoli, da se jih ne bi upal udeležiti. Itd. K tem in mnogim drugim odredbam nar. socialistov proti katoličanom se v zadnjih dneh pridružuje po nekaterih okrajih prepoved, da duhovniki ne smejo več poučevati v šoli verouka. Na splošno je očitna namera nar. soc. države, da krščanstvo — kajti preganjani so tudi verni protestanti, dasi njim ne more vzeti toliko socialnih ustanov kakor katoličanom — nadomesti z novo obliko religije, oz. narodno socialističnega rasnega misticizma. Toda zakaj vse to? To je vprašanje, ki si ga vedno znova postavljajo tudi oni v inozemstvu, ki se prištevajo med prijatelje Nemčije. Zakaj so narodni socialisti tako cinično poteptali kotikordat kakor že prej mnogo drugih sklenjenih pogodb? Samo zato, da pokažejo, da jim slovesno dana beseda in svečano sklenjene, z njihovimi podpisi opremljene pogodbe niso svete? Konkordat je bil vendar sprejet za narodni socializem v najbolj ugodnem ozračju. Velikanska večina katoličanov se je veselila narodne obnove Nemčije, zaupala )e Hitlerjcvskim voditeljem — morda celo preveč —, opustili so lastno stranko, lastne strokovne organizacije in mnogo podobnega, da bi bila Nemčija na znotraj in na zunaj enotna, edina, močna. Če je bilo nekaj izkušenih katoliških voditeljev, ki se niso mogli prav sprijazniti z antiintelektualnim hitlerjevskim programom, je pa bila vendar velika večina zlasti mladine, ki se je vnemala za Hitlerjeva nacionalna gesla, v katerih je bila sama volja in sama akcija. Zakaj je torej hitlerjanstvo, ki si je stavilo za cilj združenje vsega nemškoga naroda, premišljeno pahnilo v opozicijo katoličane, to je tretjino naroda? In kaj si more zunanje politično obetati hitlerizem od kulturnega boja? Os Rim—Berlin s kulturnim bojem menda ni bolj utrjena. Preganjanje katoličanov tudi ne pospešuje snubljenja in pridobivanja avstrijskih simpatij. Povsod: v Angliji, v Belgiji, v Franciji, v Ameriki, na Nizozemskem se javno mnenje upira napadu nacizma na duhovne vrednote. Kardinal Mundelein je mogel govoriti o nacistični »kulturi« tako, kakor je govoril Ie zaradi tega, ker je vedel, da ima vse ameriško javno mnenje za seboj. Zakaj vodi hitlerizem odkrito borbo proti najvišji duhovni sili, ko se na drugi strani gerira kot najtrdnejša bramba proti boljševizmu, ko odkrito podpira generala Franca v boju s komunizmom, — med tem pa v lastni domovini ubira korake za brezbožno moskovsko miselnostjo? Na to odgovarjajo narodno socialistični ideologi, da hočejo katolicizem iztrebiti radi tega, ker ni združljiv z germansko dušo, ker predstavlja tuj vzhodnjaški element v rasni germanski miselnosti... Toda zakaj potem preganjajo tudi protestante, ki so germanski in arijski kar Ic mogoče! Za postopanje narodnega socializma proti katolištvu ne najdemo druge razlage kakor miselnost totalitarne rasistične države, ki brez meja hoče vse izključno sebi podrediti in zato tudi krščanstvo nudo-mestiti s svojo nacistično »religijo«. Hitlerizem hoče Glejchschaltung — izenačenje tudi za Boga. On ne pravi, da ni Boga. Toda Bog ne sme imeti prednosti pred človekom, pred nemško krvjo, pred fiilirerjem in fiihrerji. Ti voditelji nacizma si ne upajo še reči: mi smo vaš Bog! Pač pa zahtevajo, da jih narod slavi in časti pred Bogom in bolj kot Boga! Toda iz mnogih govorov nemških voditeljev že odsevu misel, da nemški narod ne potrebuje ne Boga in ue bogov; njegovo najvišje božanstvo je narod sam, njegova kri, je nemška rasa v celoti. Med svetovno vojno je bilo proglašeno najvišje bojno geslo: Mi Nemci se bojimo Boga in nikogar drugega na svetu! Izid svetovne vojne je pokazal, da je še vedno resničen pregovor: Napuh hodi pred padcem. Le kakšno usodo spletajo narodu voditelji, ki so njegovo kri in raso proglasili za najvišje božanstvo na zemlji! Mnogi so upali, da bo leto 1918 sprejel nemški narod kot usodni spomin: Mane, Thecel, Phares. Toda ta pričakovanja so očividno bila prezgodnja. Kakšne so posledice kulturnega boja za katoličane? — Gotovo se je katolicizem izkazal za mnogo bolj odpornega, kakor pa so računali njegovi sovražniki. Surova propaganda nacističnih voditeljev je odbila celo mnogih takih, ki sicer niso bili biizu Cerkve. Procesi proti laičnim samostanskim bratom zaradi nemoralnosti, ki so se nn široko obravnavali v dnevnem tisku, niso v masah dosegli zaželjenega uspeha. Kajti ves svet je vedel, d« nacističnim voditeljem kaj mulo pristoja vloga moralnih učiteljev, Če bi se procesi zaradi nenravnosti nepristransko raztegnili Vljudno napeta seja nevmeševalnega odbora Angina in Frandiai Sedaj ne bomo več dolgo čakati Ako tuje velesile kmalu ne odpokličejo svojih prostovoljcev iz Španije, bosta Anglija in Francija rešili to vprašanje na svojo roko London, 16. oktobra. AA. (Havas). Na današnji seji nevmeševalnega odbora je dal francoski poslanik v Londonu Corbin v imenu francoske vlade tole izjavo: Naslanjajoč se na predloge britanske vlade z dne 14. julija t. 1., zahteva francoska vlada od nevmeševalnega odbora, da pridejo že zdaj v presojo te-le točke: V imenu francoske vlade: „Takoj po umiku prostovoljcev priznamo mednarodnost obema strankama44 L Umik tujih prostovoljcev iz Španije v najkrajšem roku. 2. Kakor hitro bodo mednarodna odposlanstva, ki imajo nalogo organizirati in nadzirati ta umik prostovoljcev, ugotovila, da je ta umik že zadosti napredoval, bosta .obe španski stranki mogli v skladu z določili britanskega načrta uživati razne pravice, ki jih mednarodna praksa priznava voju-jočim se strankam. 3. Da se že zdaj manifestira končni značaj doseženega sporazuma na podlagi gori navedenih načel, so vlade, zastopane v nevmeševalnem odboru, soglasne, da zastavijo bodisi v Valenciji, bodisi v Salamanci ves svoj vpliv, da se v kratkem roku odpokliče določeno število prostovoljcev iz obeh armad, upoštevaje nesorazmerje, obstoječe med tujimi efektivi, bojujočimi se na tej ali oni strani. 4. Vlade, zastopane v nevmeševalnem odboru, se ponovno obvežejo na kar najstriktnejši način, da ne bodo dovolile nobenih olajšav, še manj pa da bi dopustile kakšen nov dotok prostovoljcev in kakšen nov dotok letalskega materiala. 5. Sistem poostrenega nadzorstva na podlagi predlogov poročila Vandulma in Heminga pride v veljavo, kakor hitro se dosežejo potrebne okoliščine, glede katerih francoska vlada zahteva od nevmeševalnega odbora, da upošteva nujnost, da se čimprej urede, in da zato že zdaj določi rok, v katerem se imajo vlade, zastopane v odboru, dokončno izreči zastran tu navedenih predlogov. Razen tega moram kar najodločneje izjaviti, da se sedanji položaj ne more več nadaljevati in da bi se po poteku tega roka, če bi se sporazum o novih predlogih ne mogel doseči, smatralo za utemeljeno, da dobi Francija popolnoma svobodne roke. Lord Eden: ff Ce mi ne vsiljujemo drugim naše demokracije, naj jim tudi drugi ne vsiljujejo fašizma ali komunizma44 V govoru o španskem problemu je zunanji minister Eden rekel, da bo angleška vlada nadaljevala svojo politiko v duhu nevmešavanja. Če pa odbor ne bo mogel naprej, tedaj ne bomo prikrivali, da je položaj zelo resen. Značilnost sedanjega položaja je poseganje v zadevo, in sicer v obliki proslavljanja, če se rušijo mednarodne pogodbe. V teh okolnostih ne more nikdo pričakovati, da ne bi bili tisti, ki ščitijo mednarodne pogodbe, Utrujeni. Nato je Eden poveličeval odnose, ki vežejo Francijo in Anglijo. Anglija in Francija ne ščitita samo svojih interesov, ampak branita tudi slavne tradicije. Eden je rekel, da se Anglija ne ozira na obliko vladavine, ki jo ima ta ali ona država. Toda znosnost mora biti splošna. Če Anglija nima namena, da bi vse evropske države spremenila v de- Dr. Stojadinovič se vrača domov Njegovi obiski so povsod napravili najboljši vtis London, 16. okt. AA. Reuter: Po razgovoru s predsednikom angleške vlade se je dr. Milan Stojadinovič vrnil v svoj hotel, kjer je sprejel najprej češkoslovaškega odpravnika poslov, nato pa grškega poslanika v Londonu. Nato je sprejel še Seatona Watsona. Dr. Milan Stojadinovič je snoči zapustil London. Na postajo so ga spremili poslanik Kasidolac in osebje jugoslovanskega poslaništva. Zunanjega ministra Edena, ki je imel shod v Walesu, je za- Navadi svojega otroka pravočasno na prnoiHm naga SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU stopal njegov osebni tajnik Harvey. Na povratku domov se bo Stojadinovič ustavil tudi v Parizu. V jugoslovanskih krogih v Londonu so zelo zadovoljni z obiskom predsednika vlade v Londonu. Izjavljajo, da bodo Stojadiuovičevi londonski razgovori zelo koristili delu za mir. Med svojim bivanjem v Londonu je lahko dr. Stojadinovič razložil angleškim državnikom tudi diplomatski in vojaški položaj svoje domovine. Izidi teh pogovorov bodo še ojačili prijateljstvo med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Dr. Stojadinovič se je poučil tudi o angleškem stališču v zvezi s splošnim položajem v Evropi. Pariz, 16. oktobra. AA. Na vrnitvi iz Londona se je predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič pripeljal v družbi svojega kabinetnega šefa dr. Protita in tajnika Nena-doviia davi ob 9 v Pariz. Na postaji so ga sprejeli francoski trgovinski minister Chapsal, v imenu francoskega zunanjega ministra Delbosa tajnik njegovega kabineta Verard, jugoslovanski poslanik v Parizu Božidar Purii, jugoslovanski stalni odposlanec pri I)N dr. Ivo Subotii, poslaniški svetnik Stauoje Simič, jugoslovanski vojaški odposlanec general Djordje Gliiii, osebje poslaništva, glavni komisar na pariški razstavi dr. Adolf Čuvaj, jugoslovanski ženevski konzul Nikola Petrovič, predsednik društva vojnih prostovoljcev Lujo Lovrič, predsednik društva rezervnih častnikov Nikodije Bogdanovit. predsednik FIDAC-a Ljuba Štefanovič, jugoslovanski trgovinski ataše v Parizu Šantil in mnogo članov jugoslovanske kolonije v Parizu. Severna postaja je bila ludi to pot okrašena z jugoslovanskimi in francoskimi zastavami in z zelenjem. Dr. Stojadinovič je danes gost francoskega odbora za pariško razstavo. Dr. Stojadinovič je sprejel ob 10.40 bivšega ministra Luciena Lamura, predsednika francosko-jugoslovanskega gospodarskega odbora, ki se je pred kratkim ustanovil v Parizu in čigar častni jiredsednik je dr. Milan Stojadinovič. Ob 11 je predsednik vlade dr. Stojadinovič v družbi poslanika dr. Božidarja Puriča odšel v jugoslovanski paviljon na pariški razstavi in si ga ogledal. na vse stanove in sloje, tudi one, ki pripadajo nacistični stranki, bi po lastnih nemških sodbah ne bilo dovolj sodišč v Nemčiji, du bi vsemu materialu bila kos. Vendar jc gotovo, da protikatoliška propaganda dosega tudi gotove učinke. Kar je bilo katoličanov le po zunanjosti, ti ji podlegajo. Mnogi uradniki, postavljeni pred izbiro med kariero in vero so se odločili za vero. Tiste mase, ki so žc prej bile Cerkvi tuje, so ji tuje ostale tudi sedaj. Nekateri so mnenja, da so katoličani izgubili do 30 odstotkov, nekateri sodijo, da celo več. Najhujša jc stisku mladine, za katero se bije najbolj ogorčena borba. Katoličanom so bile odvzete vse mladinske organizacije, razen nekaj čisto verskih, cerkvenih. Vsa mladina je v rokah hitlerjevskih organizacij, ki jo vzgajajo v narodnosocialističnem smislu. V teh vrstah se govori o Cerkvi neprestano le kot o zastareli, preživeli ustanovi, ki jc nasprotna Nemčiji in njenemu narodnemu duhu in kateri mladina pod nobenim pogojem ne more slediti. Toda kljub temu, da so katoličani izgubili vsa zunanja sredstva, s katerimi so nekoč razpolagali: tisk, strokovne organizacije, mladinske organizacije in brez številu narodnih, socialnih in dobrodelnih ustanov, so njihove izgube le kvantitativne, j)0 notrunji strnjenosti, pogumu in odločni volji vztrajati do zmagovitega konca, so pa innogo pridobili. Spočetka se niso mogli takoj znajti. Niso videli, kam gre pot nove Nemčije. Toda sedaj vidijo jasno. Vse škofije so trdno organizirane na osnovi cerkvenega občestva okrog svojih škofov. Le-ti sc s pogumnimi pastirskimi iisti ustavljajo poganski poplavi. Med tem, ko nacionalističnemu tisku nihče več ne veruje, niti tedaj ne. kadar piše resnico, gredo škofovske poslanice tajno iz rok v roke kakor razodetje. Okrog škofov je trdno sklenjena duhovščina z verniki. Kljub preganjanju je ostalo mogočno občestvo vernikov, ki so pripravljeni vse žrtvovati za Kristusa. Mnogi med njimi izjavljajo: Nemci dosedaj nismo vedeli, kaj se pravi trpeti za svojo vero. Bismurckov kulturni mokratske, tedaj tudi drugi ne smejo stremeti za tem, da bi druge države spremenili v fašistične ali pa komunistične. Samo na tem temelju je možno prisrčno sodelovanje med narodi brez ozira na režime, ki vladajo v posameznih državah. V imenu angleške vlade: ,,Odlašanja je bilo že dovolj, tujci naj se čimprej umaknejo iz Španije44 Nato je predsednik odbora lord Plymouth v imenu angleške vlado prebral tole izjavo: Tuje vmešavanje v španski spopad se nadaljuje in britanska vlada misli, da bo ta položaj tembolj nevaren, čimdalj bo trajal. Angleška vlada meni, da tvori navzočnost tujcev v obeh taboriščih španskega spora največjo oviro za dosego sporazuma. Zato se je angleška vlada po več debatah in posvetovanjih odločila apelirati na ta odbor, da se z novim prizadevanjem uredi to vprašanje in druga vprašanja, ki so z njim v zvezi. Toda po udariti morain, da angleška vlada, ko dela v tej smeri, ni voljna dopustiti, da hi se položaj razvijal tako kakor v preteklosti. Angleška vlada no zahteva izrecno nobenega posebnega postopka, ne more pa dovoliti nadaljevanja sedanjega stanja, ki ni v nobenem pogledu zadovoljivo. Zato misli, da jc življenjskega pomena, da se dosežejo čimprej uspehi. Prepričana je, da ga ni boljšega dokaza, da si vso vlade živo žele konca tega problema, kakor neposreden sporazum o poprejšnjem in naglem odpoklicu prostovoljcev iz oholi taborov. Po drugi strani je pa jasno, da jc zn dosego popolnoma zadovoljivih uspehov bistvenega pomena, da sc nadzorni sistem obnovi in cclo poostri. Iz teh razlogov čestitam zastopniku francosko vlade k predlogom, ki jih jc predložil odboru in ki jih britanska vlada v celoti prevzame in bo trdovratno zahtevala od vseh tn zastopanih vlad. da tc predloge takoj prouče v duhu dobre volje in prisrčnega sodelovanja, da bi sc čimprej dosegel popoln sporazum. Naposled mislim, da mi je dolžnost obvestiti odbor, da si kraljevska vlada, če nc hi bilo moči doseči takega sporazuma v zelo kratkem roku. pridrži pravico do popolnoma prostih rok. V imenu italijanske vlade: „Naj gre nova komisija v Spanigo" Za francoskim in angleškim delegatom sta govorila kratko švedski in češkoslovaški zastopnik. Nato pa je povzel besedo italijanski zastopnik grof Gramdi, ki je v imenu fašistične vlade izjavil, da bo Italija storila vse, kar je v njeni moči, da odbor v svojem delu uspe. Zato misli tudi Italija, da se mora rešiti vprašanje prostovoljcev v Španiji. Pač pa Italija takoj pristaja na 7. točko zadnjega angleškega' načrta, ki pravi, naj odide v Španijo mednarodna komisija, ki naj izdela svoje poročilo. Pod gotovimi f>ogoji bi Italija tudi pristala na delen umik prostovoljcev iz Španije. Francoske in angleške predloge, ki sta jih predložila danes Francija in Italija, pa bo poslal svoji vladi v Rim. V imenu nemške vlade: Podpiramo sklepe Italije44 ft Takoj nato je govoril nemški zastopnik von RiLientropp, ki je rekel, da bo prav tako kakor italijanski delegat poslal današnje predloge svoji vladi. Sicer pa v vsem podpira italijanske predloge. Izjavlja pa takoj, da si bo tudi Nemčija vzela svo svobodo, če se bosta za to pot odločili Francija in Anglija. Nato je predsednik odbora sejo zaključil in najx>vedal, da bo prihodnja seja v torek, 10. oktobra ob 16. uri popoldne. London, 16. okt. c. Prihodnji seji odbora za nevmešavanje, ki bo v torek pojKildne, ho jired-sedoval sam angleški zunanji minister Eden. boj je vendar bil Ic malenkost. Sedaj pa spoznn-vamo vrednost žrtev. Toda to nas dela le še bolj kristjane. Vsi, ki iniujo priložnost dobiti globlji vpogled v nemške verske razmere, pripovedujejo o izredni požrtvovulnosti in pogumu vernikov. Veliko jih je, ki prav nič ne skrivajo, da so |>ri-pravljeni nn vse in da bodo rude volje sprejeli nase tudi ječo in tudi mučeništvo. Voditelji se zavedajo, da so do sedaj vse preveč popuščali, a da je prišel čas, ko je treba ustvarjati na mestu in se pustiti če treba tudi nn mestu pobiti, kakor vojak nn mrtvi strnži. Nemško novo |>o-ganstvo. ki se opira nn vsemogočno državo, najbrž nc bo obstalo na pol potu. ker je Nemcem vedno primanjkovalo one prožnosti duhu, kakor ga je n. |ir. v »eni pogledu pokazal italijanski fašizem. Preganjanja se bodo po vsej verjetnosti nadaljevala. Toda v sedanjih in bodočih težkih dneh bodo nemški katoličani imeli v spominu večno božjo besedo, dii mora zrno jitisii \ zemljo in umreti, da bo obrodilo bogat, stotcrrn sad. ilriii Na kaj se pripravlja Egipt Libija potna italjanskega vojaštva London, 10. okt. TG. Reuterjev urad poroča iz Aleksaiidrije v Egiptu, da jo prvi lord angleške ad-miralitete (mornariški minister) 1) u II-(Vo.o p er na koncu svojega krožnega potovanja po Sredozemskem morju prišel v Aloksandrijo. Istočasno so prišli tudi še vrhovni poveljnik angleškega sredozemskega brodovja admiral sir D u d I e y P o u n d , vrhovni poveljnik angl. suhozemnih čet v Egiptu gen. sir A. G. >V a i r. vrhovni poveljnik angl. sredozem. bojnega letalstva maršal sir JB. M a c 1 o a i n in podmaršal vsega angl. zračnega brodovja. Imenovani štirje gospodje so se takoj zbrali na posebnem vojaškem posvetu, na katerem bo padla odločitev o vprašanju, kakšne vojaške ukrepe je treba podvzeti za obrambo Egipta. Posvetovanju teh vojaških poveljnikov pripisujejo velik pomen. Angleška vlada jc tudi predložila egiptski vladi, da se vsa civilna in zasebna letališča v Egiptu spremene v vojaška letališča, ki preidejo takoj, pod vojaško poveljstvo. Egipt je predlog seveda sprejel. Na nadaljni nasvet angleške vlade se je ogipt-sla se je že večkrat — še letošnjo jesen — izkazalo, da so kaj skopi, kadar bi morali iz lastnega žepa ali lastnega .hleva kaj žrtvovati za državo, v kateri so se tako brez sramu imenovali nacionaliste. Sami se tudi radi imenujejo »jugo-slovene , da bi se tako ločili od pametnih iu poštenih Jugoslovanov. Naj bodo torej jugoslovcni, mi pa z ozirom na državno skupnost ostanemo — Ju3»)s|ovani. Gre torej samo za jugoslovene. Ti so namreč v svojih vrstah opazili, da niso dovolj odporni proti komunizmu. Ne marajo sicer priznati pravega vzroka, zato se bojimo, da bolezni ne bodo zdravili pri korenini, ker v vsaki zadevi ostanejo samo pod vrhom. Imajo pa. v državi še vedno toliko prednosti in toliko ugodnosti, še vedno so. neko nedotakljivo politično plemstvo, komunizein pa Je po drugi strani za vsako državo taka razjedali« sila. d;j bi bil v teh vrstah' prav zaradi njilio^ nedotakljivosti dvakrat nevaren, zato ue bo naj)ak,i ako si zadevo pogledamo od bliže. Odkod to,, dg prav iz teh vrst tolikokrat pri-, klije na dan komunizem? Ali se ga voditelji ne branijo, ali ga morda celo vtihotapijajo? Ne bomo jih sodili, da bi ga vtihotapljali, tako visoko gniloba menda še ni zašla, vsekakor pa obramba ni zadostna ali pn ni pravilna, ker je tako malo izdatna. Izdatna pa ni zaradi notranjega sorodstva med njimi in komunizmom v zelo važni točki, v vprašanju kulturnega boja. Tako se jugoslovcni in komunisti sicer med seboj sovražijo in menda še malo zalezujejo, kadar pa ta ali oni zavpije -dol Vatikana, pa popri mejo vsi in razlika na mah izgine. Dejstvo je, da so v pohodili proti konkor-datu sodelovali jugoslovcni in komunisti, oba pravita, da vsak po svoje. Toda kdo naj jih loči na ulici? Vse vpije dol Vatikan«, dol Cerkev ! Kdo naj potem ve. ali je tak pohod namenjen okrepitvi države, kakor trdijo jugosloveni, ali pa razbitju države, kakor je namen komunistov? Kdo Trezno in mirno kljub dvojni igri jnš-arjev Belgrad, Iti. okt. m. Opozicionalni sporazum je v tukajšnjih političnih krogih še vedno predmet živahnega razmotrivanja. Mnenja posameznih političnih skupin o njem so že znana. Dočim JNSarji, ki med ljudstvom nimajo nikake zaslom-l>e več, zagovarjajo močno roko nasproti Hrvatom in smatrajo vso podpisane opozirionalce za vole-izdajalec, ki bi jih bilo treba spraviti pred sodišče za zaščito države, zagovarja ,1RZ stališče, da je treba gledati na razvoj vseli stvari, ki so v zvezi z opozicijskim sporazumom, s hladno treznostjo in objektivnostjo. V nobenem primeru ni na mestu prenagljenost in hrezglavost. Storiti je treba vse. da se celo vprašanje usmeri na edino možno pot, ki bo najbolj odgovarjala tako državnim interesom kakor interesom samih Hrvatov. Zaradi tega je tudi potrebno postaviti vsako stvar lia svoje mesto. JRZ ni nikdar dajala izjav, da bi sedanja vlada morala biti večna, toda ti krogi so vedno smatrali in smatrajo tudi danes, da sedanje ustave v nobenem primeru ni mogoče spremeniti do kraljeve polnoletnosti. V vsakem primeru je pa Vdano v božjo voljo nas jc za vedno zapustila naša predobra mama, stara mama in babica, gospa Marija Kržišnifcroj.Pintar Pogreb preblage in nepozabne pokoj-nice bo 18. oktobra 1937 ob 15. uri. Kresnice, 16. oktobra 1937. Otroci in ostalo sorodstvo. treba že vnaprej vedeti, kaj se. misli postaviti namesto sedanje ustave, če bi pozneje nastopil trenutek za kakšno spremembo, ki bi jo zahtevale razmere. Jasno je samo to, da je treba iti po pravi poti, to je |io poli, ki jo določa sedanja ustava, ki tudi v sedanjem položaju nudi široko možnost za hitro in gotovo zadovoljitev upravičenih potreb in želj Slovencev, Hrvatov in Srbov. Čudovito elastična hoče biti ta JNS. Povsod hoče biti dobro zapisana, v Belgradu in v Ljubljani. V Belgradu s tem, da nn vsa usta zagovarja narodno in vsa druga edinstva, centralizem in unitarizem in vse, kar centralizmu in tinita-rizmu služi, v Ljubljani pa s tem. da se poteguje za decentralizacijo, za avtonomijo, za samouprave in vse drugo, kar vodi od centralizma. V Belgradu na vsa usta obsoja sporazum ali zagrebški dogovor, v Ljubljani pa ga niti z besedico še ni obsodila. Pač, Slov. narod , popoldansko glasilo JNS, ga obsoja. Da pa ta obsodba ne bi šla preveč po deželi, je bila ta vloga dodeljena Slovenskemu narodu , ki ne seže bogve kaj preko vrst ljubljanskih in malotrških rodoljubov. Jutro , glavno in dopoldansko glasilo, pa ima vlogo tihega družabnik;!.. Kakor smo včeraj poročali, prvaki JNS v Belgradu zopet zagovarjajo režim močne roke proti dr. Mačkovemu pokretu, katerega se v Ljubljani samo popoldne prav oprezno potoni Slov. naroda« nekoliko dotaknejo. Ker pa so v JNS zbrani samo politiki stroge načelnosti, ki so vsi. kakor pravijo, pri ljudstvu silno priljubljeni, zato je pričakovati, dn bo dr. Kramer svojemu »Jutru naročil, naj tudi v Ljubljani zagovarja režim močne roke in da bo Jutro seveda tudr ubogalo Tako bodo z dejanji v Ljubljani v kratkem opravičili tisto hvalo, ki si jo kol -državotvorni elementi dajejo v Belgradu. Ako se jim pa za Ljubljano -»močna roka ne bo zdela primerna, je pa vse skupaj le politična igra, ki jo je JNS vsilila — kakor že marsikatero drugo nerodnost — zgolj skrajna zadrega! ti llrlfirud, 10. oktobra, m. Danes popoldne ji? odpotoval v Slovenijo minister dr. Krek. ki bo jutri govoril rm shodu JRZ v Kamuiku. naj ve, kako so se razhajale množice, ali v domove, ki so znani kot gnezda komunistov, ali v domove jugoslovenov, ki so deležni velikih podpor iz državne blagajne? Na obeh straneh je bilo veselje in zadovoljstvo, če je bil pohod dovolj oster in vpitje »dol Vatikan« dovolj silovito. Sicer je pa oblast že tudi v -Domu kralja Aleksandra« v Belgradu, kamor se sprejemajo izključno samo zanesljivi jugosloveni, izsledila gnezda komunizma. Takrat je dom »očistila«, toda načela komunistov in jugoslovenov so ostala ista, kdo je porok, da se igra zopet ne poiiovi? — Dejstvo je, da so mirovni kongres 1. 193(5. v Ženevi — in že nekatere prejšnjo — pripravljali komunisti. Vse katoliške organizacije po državi so jio duhu, ki je štrlel iz proglasov, takoj vedele, kakšno stališče morajo zavzeti iti so. ga obsodile in udeležbo od-, klonile. Jugosloveni so se do zadnjega navduševali zanj in Jutro - je Slovensko dijaško zvezo,: dvakrat (22. in 28. julija 1936) ostro pokaralo, da bi morala že zaradi odličnih predstavnikov, katerih patriotizem stoji izven vsakega dvoma, ki so se v Jugoslaviji postavili na čelo propagandne akcije biti bolj prizanesljivo in -širokogrudna'. Hrvatske akademike, ki so tudi odklonili udeležbo, pa je dne 20. julija obdolžilo — separatizma. Šele, ko so ti .jugosloveni izprevideli, da so prva mesta v odborih tega kongresa že zdavnaj skrivaj oddana, so odklonili udeležbo in »Jutro je 19. avgusta objavilo njihov tozadevni proglas, »potem pa vse tiho je bilo«. Dokazali smo mu njegovo nerodnost, da cele mesece ne ve, kaj je komunistično in kaj ne, pa nam še do danes ni odgovorilo. Ne da ne mara popraviti škode, ki jo je s svojo reklmno prejšnje mesece napravilo, ampak ne mara žaliti sicer vsiljivega in dvomljivega, pa vendar v vprašanjih kulturnega boja potrebnega zaveznika, ker jugosloveni vedo, da je njih samih za uveljavljanje njihovih kulturnobojnib gesel premalo. — Dejstvo je, (la je sokolski odsek v lireljinu pri Sušaku kar vos zašel v komunizem in da je senator Smodej to javno povedal v senatu (22. marca 1. 1.). Oblast jo morda takrat .napravila red', locfa načela ne na eni ne na drugi •struni se niso izpremenila, kdo je porok, da se igra lato, ali pa kje drugje ne ponovi ? Straža v viharju . tednik katoliških akademikov. je 18. marca I. 1. objavila, da so jugoslovanske delavce po Franciji za Španijo nabirali jugoslovenski akademiki, ki ' študirajo« po Parizu na račun državnih štipendij. Jugosloveni so, ko prosijo za štipendijo, sicer je ne bi dobili, komu- nisti, ko jo prejmejo — in vendar je njihovo govorjenje in vse obnašanje obema miselnostima primerno. In v nobenem jugoslovenskem listu nismo zasledili, da bi se kaj pritoževal nad tem, bolj se pritožujejo nad »nestrpnostjo«, -.zagrizenostjo; katoliških akademikov. Tudi nismo slišali, da bi jugosloveni kaj ukrenili, da bi zavrli to pronicanje, ki je njim samim najprej nevarno iu škodljivo. Še vedno so »svobodoljubni«, »napredni, v opoziciji tudi »demokratični« in ne marajo biti »hlapci Rima: — in komunisti so tudi vse to! Letos, 9. oktobra, je prišla prva taka pritožba iz jugoslovenskih vrst. Zelo kasno je prišla, pa vendar! Pritožila se je jugoslovenska omladina z naše univerze v svojem tedniku »Naša misel«. V posebnem članku se tu s pogumno samoizpovedjo pripoveduje, koliko komunizma se je zalezlo tekom let med akademike, državne štipendiste, gojence Aleksandrovega doma« v Pragi. Štipendije dobe že od nokdaj samo zanesljivi jugosloveni, resen Jugoslovan ni mogel do teh ugodnosti, in v dom se sprejemajo samo zanesljivi jugosloveni, in vendar —1 Seveda, o čemerkoli se jo v tem domu govorilo, o cerkvi, papežu, človeku kot takem, družini, šoli, zakonu, oblasti, človeški družbi in nje namenu, o vseh teli vprašanjih, po katerih mlad človek tako rad vrta, so bili komunisti in jugosloveni lahko istega mnenja, ne da bi kdo izdal svoja načela, ker vsi stoje na materializmu. In danes? »Naša misel« opisuje, kakšne razmere vladajo v temu domu: »...uprava doma dopušča enkrat na teden vstop ženskam v študentovske sobe. In naši študentje? Oni niso zadovoljni! Zahtevajo, da se jim dovoli v tem popolna svoboda. In okoli lega se vodijo velike borbe!« In 25 akademikov iz tega doma, ki se vzdržuje na račun državne blagajne, je že odšlo v Španijo, seveda v komunistično Vaiencijo! Ne vemo, kaj bodo voditelji jugoslovenov ukrenili na vse to gnitje njihovih vrst. Vemo, da vsi jugosloveni niso komunisti, toda izbiraj, čo moreš, dokler se niso sami izbrali! Jasnost takrat, ko jih gre nekaj v Španijo, nekaj jih pa ostane, ali jasnost takrat, ko jili gre nekaj pred državno sodišče, nekaj1 pa ne, je prepozna! Mi bi radi vedeli takrat, ko se suši državna blagajna, naši davki, ludi na račun štipendij, radi bi vedeli takrat, ko ulica vpije »dol Vatikan«, kdo vpije iz komunizma, kdo pa iz jugoslovenstva. Danes tega ne vemo, čeprav nimamo vsakega jugoslovena za komunista. Vemo pa, da to jugoslovenstvo ni nobena ovira proti prodiranju komunizma, vemo, da bomo morali komunizem zavreti mi, pravi in iskreni Jugoslovani, ki nam krščanski svetovni nazor vsako frazo takoj postavi na njeno resnično mesto. V tem je morda največji pomen našega nacionalizma. 500 km dolga fronta Tionciii. 17. okt.-AA. Havas: Japonske čete 60 v svojem prodiranju ob železniški progi Peiping-llankeu prišle do kitajskih postojank pri Suntefuju, ki je 400 km južnozapadno od Peipinga. Tako je sedaj japonska bojna črta v severni Kitajski dolga 500 km in obsega 5 pokrajin, ki so raztezajo v površino nad 200.000 k v. km. Japonci imajo na tej fronti najmanj 300.000 vojakov. S četami pri Šanghaju in v Mandžuriji imajo sedaj Japonci na Kitajskem najmanj pol milijona vojakov. T« jc prvič, da so Japonci lahko prepeljali na kopno tako veliko armado. Sovjetska vojska čaka v Mongoliji Tokio, 10. okt. b. .Nishi Ni sli i poroča iz Cici-karja. da je mobilizirana vojska zunanje Mongolije. ki jo okrepljena s tehničnimi oddelki sovjetsko armade. Sovjetske motorizirane sile so na meji Zunanje Mongolije pripravljene, da prodrejo v Mongolijo. Pripravljene so tudi močne sovjetske letalske sile. Ostali iisli poročajo, da je po zasedbi Suijuana ogrožena zveza med Rusijo in Kitajsko preko Urge. Japonski listi pa trdijo, da nimajo nobenega agresivnega namena proli Zunanji Mongoliji. Po španskih bojiščih Salantanca, 16. okt. AA. Havas: Štab nacionalističnega poveljstva objavlja: Slabo vreme ovira borbe v Asturiji. Na vzhodnem delu te fronte so nacionalisti zavzeli dve koti in tri vasi. Sovražnikove izgube so velike. Na južnem dolu te fronte so nacionalisti zavzeli koto 1SOO in nekaj vasi, med temi Lneollado in Infiestas. Pri Pardigliji je bil ustavljen sovražni napad. NVionalisti prodirajo tudi na aragonski fronti. Ankara, 16. oktobra, b. Turška pomorska uprava je obvestila podružnice vseh tujih ladijskih družb, da bo turška mornarica odslej pregledovala vse ladje, ki plujejo iz Črnega v Sredozemsko morje. Slovesnost v vojni akademiji licUjriii!, 1(1. oktobra, m. Gojenci 30. razreda vojne akademije so danes slovesno proslavili štiri-desetletnico svojega službovanja v vojski. Dopoldne so se sestali v častniškem domu. Gojenec loga razreda vojne akademije, sedanji vojni minister general Murir, >e imel govor, v katerem je obudil spomine na mladostna leta, ki so jih prebili v akademiji, ter poznejša leta in borbe v balkanski, kakor tudi v svetovni vojni za narodno osvoboditev. vojni minister je med diugun dejal, da je varovanje pridobitev, ki so bile dosežene z velikimi žrtvami, tudi v bodoče najvažnejši cilj našega življenja in delovanja. Zaradi tega je potrebno, da se vrste še tesneje združijo, da bi bili pripravljeni na poziv Nj. Vel. kralja Petra II. zastaviti vse sile za njegov dobrobit in dobrobit vsega kraljevskega doma Karadjordjevičev in za neokrnjenost mej in interesov naše velike in močne kraljevine Jugoslavije. Svoj govor je vojni minister zaključil z vzklikom: »Živel Nj. Vel. kralj Peter 11.! Živel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavel! Živel kraljevski dom!« Potem je bila v voznesen-ski cerkvi zadušnica za padle in umrle tovariše. Po cerkvenem opravilu je bila odkrita spominska plošča v vojni akademiji, katero je odkril konjeniški brigadni general Žarko Majslorovič kot od-posh inec kralja. Ob tej priliki je imel govor, v katerem se je oddolžil spominu vseh mrtvih gojencev 30. razreda. Poveličeval je veliko tovariško povezanost, ki je vedno družila vse bivše gojence tega razreda. General Majstorovič je ob zaključku svojega govora izročil ploščo v varstvo upravniku vojne akademije divizijskemu generalu Cukavcu. Kr. odposlanec je v imenu vseh častnikov 30. razreda vojne akademije izrekel kralju in knezu namestniku zahvalo za veliko pozornost, ki jo je bil vedno deležen ta razred. Popoldne so imeli banket v gardnem domu, zvečer pa prijateljski sestanek. Jutri se odpeljejo na Avalo in Oplenac. Osebne vesti Belgrad, 16. oktobra, m. Za člana državnega sveta je postavljen dr. Maksimilijan Doležil, višji svetnik v finančnem ministrstvu. Upokojeni so: Miloš Zisič, šef mestne kontrole pri ccntralni carinski blagajni v Belgradu, Albin Zaje in Josip Kozel, viš-ja računska inšpektorja pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Premeščena sta na glavno carinarnico v Ljubljano Lazar Maršičevič, višji carinski kontro-or glavne carinarnice v Belgradu in Hugo Kuterna, kontrolor glavne carinarnice v Zagrebu. Premeščeni so: za višjega davčnega kontrolorja na davčno upravo v Ljubljano-mesto Josip Badjura, višji davčni kontrolor na davčni upravi Ljubljana-oko-lica, za davčnega kontrolorja v Gor. Radgoni Franc Perlnč, davčni kontrolor na davčni upravi v Murski Soboti. Belgrad, 16. oktobra. AA. S kraljevim ukazom so na predlog ministra za gozdove in rudnike po-visani za gozdarskega svetnika 4. II. inž. Franjo Miklošič in Viktor Novak, svetnika banske uprave v Ljubljani; za gozdarskega svetnika v 6. inž. Bogo-slav Žagar, svetnik okrajnega načelstva v Kočevju, in inž. Joža Miklavčič, svetnik okrajnega načelstva v Mariboru. Zagrebška vremenska napoved: Prevladoval® bo stalno vreme, semintju prehodno jioslabšanje lokalnega značaja. Dunajska vremenska napoved: Jasno in mirno, zjutraj megleno, kjer bo jasno, ie nevarnost slane" na hribih nekoliko topleje. St. Sušnik Ljubljanske ulice in ceste Ljubljanski občini je poleg drugih komunalnih del in naprav dana še važna naloga, da kot središče tujsko-prometne pokrajine uredi zunanje lice našega me6ta, tako da bo že takoj pri vstopu v mesto podan močan poudarek snažnosti in čistosti. Odveč bi bilo poudarjati, kako sosedne turistične države pojmujejo to nalogo, kako vsako leto z novimi širokopoteznimi deli, popusti, ugodnostmi in udobnostmi privabljajo v 6voje turistične predele mnogoštevilne tujce in kako je tujski promet najvažnejši vir dohodkov ne samo celih mest, temveč celih pokrajin in držav. Da bi ugodila tej nalogi, na drugi strani pa nudila svojemu prebivalstvu udobnosti čistih ulic in cest, je ljubljanska občina, poseb.no v povojni dobi, žrtvovala ogromne vsote. V zadnjih 15 letih je izdala 27 milijonov din za tlakovalna dela, 44,700.000 dinarjev za oskrbo in napravo makadamskih cest in 18,200.000 din za čiščenje (pometanje, polivanje in slično), torej povprečno letno nad 6 milijonov dinarjev ali v 15 letih skupno 90,200.000 din. Vkljub vsem žrtvam in naporom, vkljub obsežnim cestnim delom in vztrajnemu čiščenju ulic cilj vendar ni dosežen. Ljubljana ni tisto snažno, čisto mesto, kot bi pričakovali od naziva »bela Ljubljana« in od ogromnih naštetih denarnih žrtev. Ljubljančani z mnogoštevilnimi okoličani, kateri so dnevno navezani (z delom, kupovanjem, prodajo) na Ljubljano, 6e še vedno duše v prahu iti prah je prvi, ki pozdravi tujca ter mu vtisne spomin na prašno in zaprašeno mesto. Kje tiči vzrok? Ljubljana ima štiri glavne dovodne ceste, in sicer: gorenjsko, dolenjsko, tržaško in dunajsko. Razen prve (prav do zadnje dobe) so vse ostale tri netlakovane. Tako avtomobili dan na dan, minuto za minuto nosijo prah in blato v mesto. Zelo nazorno je to videti v deževnih dneh, ko avtomobili s svojih blatnikov neprestano odlagajo kepe blata po izpranih cestah, Občina s 6vojimi pometači in z velikimi stroški čisti, avtomobili zopet donašajo in tako se ta večna igra, pravi »perpetuum mobile« ponavlja iz dneva v dan. Naštete glavne dovodne ceste 60 državne. In ker jih država ne tlakuje, se krhajo vsi napori občine. Ljubljana ne bo imela čistih ulic, dokler ne bodo te glavne dovodne žile tlakovane vsaj 10 km iz mesta. Prav posebno v oči padajoče in že do neznosnosti vodeče razmere so na Dunajski (Tyrševi) cesti. Zaradi železnice, ki tvori nemogočo bariero, je ve6 severni del mesta, ki šteje danes že eno desetino celokupnega prebivalstva, z vsemi številnimi bližnjimi vasmi, katerih prebivalci so z mestom najožje življenjsko povezani ter vsem ostalim obširnim zaledjem odrezan od osrčja mesta. Ves ta okraj z zaledjem, ves kamniški okraj in Štajerska so s svojim prometom usmerjeni samo in izključno na Tyrševo cesto, katera nima nobene vzporednice za svojo razbremenitev. V zasmeh vsem zdravstvenim principom so na Tyrševi cesti športna igrišča. Stadion, na katerem se vrše in se bodo vršile največje narodne prireditve (evharistični kongresi itd), za prihodnje leto obljubljajo celo mednarodno-bal-kansko olimpiado, na igrišču Primorja so vsako nedeljo prvenstvene in reprezentančne tekme s tisoči gledalcev, med tednom pa treningi, v zadnjem času pa nova gimnastika, nova ljudska in meščanska šola Vse lo podvoji že itak močan osebni promet na tej cesti. V ozadju je Sava, kamor hite vse poletje vsak dan številni kopalci; Zasavje in Posavje sta sploh najpriljubljenejša kraja za nedeljske sprehajalce in vendar vse te tako občutljive, jasne in na prvi pogled očividne okolnosti ne zadoščajo, da bi državna uprava V6aj do Save tlakovala to cesto, ki je obenem še glavna tranzitna cesta in ji prav po zaslugi zavlačevanja s poglobitvijo železnice ni dano imeti tramvaja, kar ostale tri že davno imajo. Tik pred evharističtiim kongresom, to je jedva pred borima dvema letoma, so to cesto temeljito, celo s porfirnim tolčencem popravili. Če bi jo tedaj (take prireditve drugod izzovejo velika javna dela) tlakovali, bi bilo storjenega nekaj trajnega, tako pa danes zevajo jame, poleti je prah, jeseni in pozimi pa pljuska blatna deževnica po številnih pasantih ter je istočasno najboljši rezervoar za neusahljiv dovoz blata v središče Ljubljane. Zaradi navedenega vzroka te mizerije ne bo še konec. Ljubljanska občina bo še vsako leto v nedogled žrtvovala ogromne vsote (ki bi se dale gotovo bolj ekonomično uporabiti), ne da bi bil cilj kdaj dosežen. Samo zaradi treh dovodnih cest bodo mestni pometači komaj sproti čistili čez dan na-nešeno blato in prah v mesto. Občina bo še nadalje polivala in škropila prašne ulice, da z največjo silo prepreči oziroma zmanjša ulični prah, namesta da bi enakovredno žrtvam, dobri volji in vsemu trudu — ulice izpirala, kar je že davno princip vsakega čistega mesta; davkoplačevalci z okoličani, podeže-lani in tujci vred pa se bodo še nadalje dušili v neznosnem prahu Saj vemo, da asfaltiranja vseh cest, kot jih imajo sosedne zapadme države, ne moremo pričakovati Vemo, da smo še daleč od avtostrad, daleč od časa, ko bomo videli izven območja večjih naselij, na vasi, cestarja z metlo v roki, vendar bi se morala tako vpijoča važna dela napraviti sama iz sebe, iz potrebe. Ali naj res že za vsako skrajno nujno potrebno in neodložljivo delo snujemo ak- cije, sklicujemo ankete, prirejamo predavanja in lepimo na pomoč pozivajoče plakate? Sicer pa, da bomo v tem popolnoma na jasnem, je nujno potrebno pribiti še to, da se vsako leto pobira posebna cestna doklada, katera je znašala v proračunskem letu 1937-38 za okrajni cestni odbor 10%, za banovinski cestni odbor 5%. V istem letu je znašala osnova 18,037.000 din; od te vsote ie padlo samo na mesto Ljubljano 16,548.000 din. Donos za obe cestni dokladi znaša torej samo v tem letu in samo iz mesta Ljubljane 2,482.000 din (10% za okrajni cestni odbor 1,654.000 din, 5% ban. cest. doklade 827.000 din). Od cele vsote, ki znaša skoraj dva in pol milijona dinarjev, ki jih plača Ljubljana za ceste, dobi ljubljanska občina le 700.000 din. Ti podatki jasno dokazujejo: 1. Da je nujno potrebno takojšnje tlakovanje vseh treh dovodnih cest, zlasti še Tyrševe ceste; 2. da ta dela ne spadajo samo v golo pravico države, temveč ima iz prihodov, ki jih Ljubljana plačuje na zgoraj omenjenih cestnih davščinah, tudi sveto dolžnost! Mogoče pa je tudi, da se za mesto Ljubljano osnuje lasten cestni odbor, kateremu bodo pripadle v oskrbo ceste, pa tudi vse v Ljubljani plačujoče cestne doklade. Zakaj Zakaj Zakaj kupuje ljudstvo iz cele Jugoslavije v Trgovskem domu STERMECKI Celje 9 1. Ker ima samo dobro blago! 2. Ker ima zelo nizke cene! 3. Ker ima velikansko izbiro! 4. Ker ima vedno sveže in novo blago! ima Trnovski doni Stermecki samo dobro blago? Ker .ie za nakup blaga določeno posebno osebje pod vodstvom šefa. katero pregleda kolekcije vsakega tovarnarja in strokovno preizkusi vsako blago, predno se kupi. Ima Trgovski dom Sternieckl zelo nizke cene? Trgovski dom Stermecki ima 4 oddelke ali t trgovine, I. j. trgovino na drobno v pritličju, poštno razpošiljali)ico v 1. nadstropju, trgovino na debelo v II. in III. nadstropji! in tovarno perila in konfekcije v IV. nadstropju. Za vse lo skupno podjetje se rabi ogromno blaga iu če se kupi lo blago v takšni množini, se tudi dosežejo nizke cene in samo In lahko prodaja po nizkih cenah, kateri tudi kupi po nizkih cenah. Ima Trgovski dom Stermecki velikansko Izbiro? Velika izbira blaga je samo tam možna, kjer .ie tudi velika poraba blaga in da je v Trgovskem domu Stermecki res velika poraba na blagu, je razvidno že iz zgoraj omenjenega, t. ;i., da ima :i vrste trgovine in zraven pa še tovarno perila iu oblek. 2ak3J ie vedno sveže in novo blago? Končno Zopet samo zato, ker je velika poraba in velika poraba je lam, kjer je veliko odjemalcev. In zakaj je veliko odjemalcev! Ker ima Trgovski dom samo dobro blago, zelo nizke cene, velikansko izbiro in vedno sveže in novo blago. je še omeniti, da je Trgovski dom Stermecki bil primornn lelos vsled vedno večjega prometa kupiti sosedno hišo in ker je bila slara in neprimerna za današnje čase, isto do tal porušil in na islem mestu sezidal moderno, štirinadstropno železobetousko trgovsko hišo Tvrdka zaposluje stalno 1-10 ljudi, sezonsko pa čez dvesto. Kdor še ni odjemalec, naj piše po brezplačni moderni Ilustrirani cenik, da se o vsem tem osebno prepriča. Naslov: rnier Celje 22 200 letni jubilej treh cerkva v župniji Smartin pri Kranju Šmartinska župna cerkev ob Savi leta 1644 Pomenljivo slavnost obhaja danes župnija Šmartin pri Kranju, namreč 200 letnico posvečen,ja svoje župne cerkve Do ieta 1737 je stala župna cerkev ob Savi, blizu tam, kjer je sedaj kolodvor Kranj, skoraj jirav pred vrati Kranja. Kdaj je bila zgrajena, se ne da ugotovili. Prvikrat se bere ime štnar-tinskega žujmika ieta 1163. Tega leta je bilo v Št. Rupertu na Dolenjskem veliko kapiteljsko posvetovanje, katerega so se udeležili škofje iz Trsta, Konkordije in Treviza, dalje več opatov in žuj>-nikov, med njimi tudi šmartinski, po imenu Arnold. Cerkev je |>a gotovo že prej stala. Župnija je bila takrat veliko večja kakor danes, saj so spadale vanjo še sedanje župnije Mavčiče, Ovsiše, Besnim ter vasi Struževo, Okroglo in Žeje iz sedanje župnije Naklo. Segala je torej od Podnarta blizu do Medvod. Cerkev na tem kraju je v teku stoletij gotovo veliko trpela v raznih vojskah, med obleganjem Kranja, posebno še v^ času turških vpadov. Ko so za žareli kresovi na šmarni gori, šmarjetni gori, pri Sv. Joštu, so ljudje pač bežali in sc poskrili, kamor so se mogli. Kranjci na svoji skali so se pač lahko branili za svojim mestnim obzidjem, šmartinska cerkev pred mestom pa je bila brez vsake obrambe. Nimamo zapisano, kolikokrat je bila v teku stoletij opustošena, oskrunjena ali celo požgana, gotovo pa ji ni bilo prizanešeno, kakor tudi ne na pr. velesovskemu samostanu in šem-petrski cerkvi v Ljubljani, o katerih zgodovina točno jioroča, kdaj sta bili od Turkov požgani. O šmartinski cerkvi beremo tak žalosten dogodek v dnevniku škofa Tomaža Hrena iz leta 1617. Takrat je že drugo loto divjala vojska z Benečani. Ker so bile po vojski ogrožene Kranjska in druge dežele nadvojvode Ferdinanda, mu je njegov sv#k, španski kralj Filip HI. poslal v pomoč vojake, katere je najel na Nemškem. Okrog 2000 vojakov je bilo nastanjenih v Kranju in okolici celih 9 tednov. Na sv. Marka dan 1. 1617 je bil v Kranju semenj in zjutraj procesija. Zbralo se je mnogo ljudi, katere so vojaki zasmehovali in izzivali tako, da so bili razkačeni. Proti večeru je nastal pretep. Tristo oboroženih vojakov je pod vodstvom zastavonoše, nekega Mihaela Meytlinga, napadlo kmete, ki niso imeli drugega orožja kakor kamenje in kole. Niso bili kos oboroženi premoči, zato so pribežali na šmartinsko pokopališče, ker so mislili, da bodo tukaj varni. Bili so tudi plat zvona, da bi priklicali pomoč. Vojaki pa so naskočili župnišče od vseh strani, pobijali so okna in opustošili vse, kar so dosegli. Divjali so po jiokopališču, obkolili cerktv in cerkvenika, ki se je z velikim trudom preril v cerkev, hudo ranili, ranili tudi 8 žensk in 30 moških, umorili nekega kmeta na župnijskem dvorišču, drugega pa na pokopališču. Kar je bilo svetega, so osramotili in oskrunili, med tem pa je cerkvenik ležal krvav in ranjen in še nekateri drugi vso noč v cerkvi, župnik pa je v strahu prečul vso noč v župnišču. Ker sta bila cerkev in pokopališče oskrunjena je na osmino praznika vnebohoda g. škof Tomaž Mren oboje zopet z vso slovesnostjo posvetil ter imel tudi pridigo pred cerkvenimi vrati dne 11. maja 1617. Ako so tako postopali oni, ki so bili poslani deželi v pomoč, si lahko mislimo, kaj je morala cerkev trpeti in z njo župljani, kadar so prihrumeli sovražniki, jiosebno divji Turki. Ta cerkev je bila za veliko župnijo premajhna, tudi jo je ogrožala Sava, ki je trgala bregove. Nastopili so mirnejši časi, turški vjiadi so prenehali, lutrovska kriva vera je bila pregnana in verska gorečnost med ljudstvom se je zelo poživila. Zato so sklenili postaviti novo cerkev na stražiški planoti. Župnik Urban Kavalar, goreč in podjeten mož, je srečno dovršil glavno stavbo leta 1734, posvečenja nove cerkve pa ni učakal. Posvetil jo jo šele. ko je bila popolnoma opremljena, 1. 1737, v nedeljo pred sv. Lukežem škof Schrat-tenbach. Dan na to je posvetil dva oltarja v po-družni cerkvi sv. Jerneja, kateri so prizidali tudi takrat dve stranski kapeli, v torek pa je šel k Sv. Joštu. Tam je stala že od petnajstega stoletja mala gotska cerkev, leta 1733 pa so zgradili sedanjo prostorno cerkev v baročnem slogu. Od prejšnje je ostal le presbiterij. V torek je škof Schrot-tenhach tudi to posvetil. Letos torej obhajamo jubilej treh cerkva v župniji, zgrajenih v istem času. Vse tri cerkve so bile lani in letos prenovljene Delo je izvršil po navodilih konserva-lorja dr Sleleta Kari Gotzl v splošno zadovoljnost. Kot duhovna priprava pa je bil ob veliki ude- \ f Dekan Jožef Fritz \ V soboto, 9. oktobra, je bil v Dvoru pri Vrbi pogreb dekana in konzistorialnega svetnika Jožefa Fritza. Kljub temu, da je bila njegova služba na jezikovni meji silno težavna, je znal najti ravnotežje in skozi dolga desetletja vršil svojo duhovno dolžnost neoporečno. Z vedno hitrejšim razvojem letovišča Vrbe je nemški pirtisk na slovensko ljudstvo leto za letom močnejši. Vse te okolnosti pa niso mogle omajati popularnosti pokojnega dekana med njegovimi farani. Dekan Jožef Fritz je bil kmečki sin iz bek-štajnske fare doma. Rodil se je 1. 1861. V Dvoru je pastiroval celih 37 let, najprej kot župnik in po smrti dekana Jožefa Schaubacha kol dekan rožeške dekanije. Tako dolgo službovanje v isti fari je pač najboljši dokaz medsebojnega razumevanja med dušnim pastirjem in farani. V Dvoru si je g. dekan s svojimi skromnimi prihranki kupil majhno kmečko hišico, kamor se je 1. 1932 umaknil v zasluženi pokoj. Odpovedale so mu namreč noge in zato ni mogel več vršiti svojih poklicnih dolžnosti. Mnogo je pretrpel zadnja leta, edino skromno veselje je našel v svojem sadovnjaku in pri čebelah. Julija letos je obhajal svojo zlato mašo. Za to slovesnost je prihitelo v njegovo samoto lepo število stanovskih tovarišev in prijateljev. K njegovemu pogrebu je prišla vsa duhovščina dekanije, pa tudi mnogo gospodov iz bolj oddaljenih krajev. Na domu je blagoslovil ranjkega g. kanonik msgr. Val. Podgorc iz Celovca, ki je imel tudi v cerkvi nagovor o pomenu duhovniškega stanu. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnika domači župnik Kaleja. Pokojni dekan je vztrajal na svojem mestu do zadnjega trenutka, čeprav to ni bilo vedno lahko. Posebno zadnja leta so mu prinesla obilno mero trpljenja. Naj mu bo lahka domača zemlja! (ako) Spomenik Foersterju Slovenski glasbeni krogi proslave prihodnji mesec 100 letnico rojstva enega najproduktivnejših slovenskih skladateljev Antona Foersterja. V vrsti slavnostnih koncertov je na sporedu tudi odkritje njegovega poprsja v parku pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici. Poprsje je izdelal po naročilu Glasbene matice ljubljanske akademični kipar Lojze Dolinar, ki je izvršil tudi vseh osem ostalih po-prsij, kar jih imamo že danes v parku pred Matičnim poslopjem. Foersterjev kip v nadnaravni veli- kosti bo postaljen v sprednjo vrsto ob Vegovi ulici iu sicer |>oIeg P. Hugolina Sattnerja, s katerim je Foersler veliko lel v najlepšem soglasju sodeloval tako za prospeh naše svetne, predvsem pa za |iro-6peh cerkvene glasbe, katero sta skupaj reorganizirala v takozvaneni cecllijanskem duhu. Glasbena Matica bo odkrila Foersterjevo po-prsje v nedeljo, 14. novembra t. 1., ob 11 dopoldne s kratko prisrčno slovesnostjo, na katere sporedu so govori in petje. Tako se bo Glasbena Matica in z njo vsa slovenska javnost na viden način oddolžila našemu nesmrtnemu skladatelju, ki nam je dal |io-leg slovenske opere, velikega števila efektnih moških in mešanih zborov, samospevov, koncertnih skladb za klavir, klavirsko šolo, skoro vse glasbeno-teoretične knjige in nebroj skladb cerkvenega značaja. V tednu proslave bo v mali Filharmonični dvorani tudi Foersterjeva razstava, |)oleg tega pa tudi trije koncerti, in sicer v nedeljo 1. novembra pojioldne v ljubljanski stolnici cerkveni koncert, ki ga priredi Cecilijino društvo, v ponedeljek 8. novembra v veliki unionski dvorani koncert Pevske zveze, in v ponedeljek 15. novembra v veliki Filharmonični dvorani koncert pevskega zbora Glasbene Matice, pri katerem bo sodeloval tudi Slovenski vokalni kvintet, pianist Marijan Lipovšek in orkester. Glavna točka tega koncerta bo veličastna Foersterjeva kantata za soli, zbor in orkester »Turki na Slevici'. Narodno gledališče pa pripravlja popolnoma novo Poličevo prireditev »Gorenjskega Slavčka s popolnoma novim Vidmarjevim tekstom. Solncel - 91lorje! * Splitl Novootvorfenl Pension NADA - DoCvice 30 dnevno bivanje do aprila 1000 Din ležbi sv. misijon od 3. do 10. okt. — Sv obhajil ie bilo blizu 8000. J Danes, 17. oktobru, bo ob pol osmih sv. maša na kraju, kjer je prvotno stala župna cerkev, ob pol desetih bo slavnostna pridiga in ponlifikalua sv. maša škofa dr. Gregorija liožmana, poj.oldne ob štirih |>o litnuijnl- pa bo v Šmarlinskem donm akademija šmartinske mladine. Drobne Slavnosti na Rakeku Ker prošnja za četrtinsko voznino k odkritju spomenika kralju Aleksandru na Rakeka ni bila pravočasno rešena, naj se vsi udeleženci poslužijo nedeljskih povratnih kart Iz Ljubljane se odpeljejo udeleženci danes ob 10 dopoldne, vračajo se pa z Rakeka ob 2.30. Kdor le more naj se udeleži tega pomembnega narodnega slavja. Koledar Nedelja, 17. oktobra: (22. pobinkoštna nedelja). Margareta Marija Alakok, devica; Hedviga (Vika). Ponedeljek, 18. oktobra: Luka, evangelist; Julijan, puščavnik. Novi grobovi -f- Na Razpotju (Medija-Izlake) je 15. t. m. izdihnila svojo blago dušo, širom Zagorskih dolin znana ga. Alojzija Vozel roj. pl. Pilpah. Doma je bila iz starodavne Kandrške graščine. Utrjena po težkih življenjskih preizkušnjah, je še do pred kratkim vedno čila in zdrava učakala lepo starost 85 let. Pokojnica je bila znana kot dobra gospodinja, ki je imela zlato srce za reveže in je v strogo krščanskem duhu vzgajala svoje otroke, od katerih sta dva umrla. Nn svojem drugem domu zapušča hčerko Minko poročeno Kovač z družino, od katere je zlasti sin Slavko znan kot duša prosvetnega in zadružnega gibanja v občini, a Zani kot avtobusni podjetnik. Mlajša hčerka Angela poročena Agnitsch pa je lastnica znane Srebrni-ške graščine pri Novem mestu in več stanovanjskih hiš v Ljubljani. Pogreb bo danes popoldne ob 10 na farno pokopališče v Kolovrat. — Naj v miru počiva! Žalujočim naše globoko sožalje! -f- S. M. Bonifacija Kodesch. V nedeljo, 10. oktobra je umrla v Eggenbergu pri Gradcu po kratki in mučni bolezni e. M. Bonifacija Kodesch, dobro pripravljena za odhod v večnost. Pokojna je bila rojena v Sloveniji, sedaj pa je bila mnogo let prednica v otroškem penzionatu. Bila je priljubljena pri sestrah in gojenkah. Naj v miru počiva! -f- Gor. Sv. Kungota. V sanatoriju v Gradcu je umrla gospa baronica Zdenka Egger. Pokopali so jo včeraj popoldne ob 3 na farnem pokopališču. Naj v miru počiva! Osebne vesti Zlato poroko bo obhajal danes v Podbrezjah gospod Joief Tomte, general v p. in zadnji še živeči sošolec pokojnega nadškofa dr. A. B. Jegliča, ter njegova soproga gospa Joiefa roj. Pavlin, sestra uglednega posestnika g. A. Pavlina. G. generalu, našemu zvestemu naročniku, in njegovi ge. soprogi k temu izrednemu jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi Bog oba zlatoporočenca ohranil zdrava in zadovoljna do biserne poroke in še čez. — 30-letnico poroke praznuje danes v Mokronogu g. višji davčni upravitelj v p. Alojzij M a z g o n z go. soprogo v ožjem krogu svoje družine. Jubilant je zvest naročnik »Slovenca« in vnet pristaš naše stranke. Želimo mu, da v tako svežem zdravju doživi in obhaja tudi zlato poroko! — Diplomiran je bil za gradbenega inženirja na tehnični fakulteti ljubljanske univerze g. Dušan Železnikar. Castitamo! = Diplomiran je bil na filozofski fakulteti g. Valter B r a z. Čestitamo! = Na filozofski fakulteti v Belgradu je bil diplomiran g. France M a z i iz Zemuna. = Poročil se jc včeraj g. prof ing. Mirko Peternel iz Velikih Lašč z gdč. Miro Ko-b 1 e r j e v o iz Ljubljane. Čestitamo! — Za 80 letnico lurške božje poti (1938) bo založila »Jugoslovanska knjigarna« nove »Lurške šmarnice«. Sestavil jih jc znani pisatelj župnik J. M. Siegerschmied. Vsebina zajemljiva, jedrnato strnjena, okrepljena z zgledi — večinoma iz lurške božjepotne zgodovine. Opozarjamo že sedaj na to jubilejno šmarnično novost. — Letni občni zbor Družbe sv. Rafaela za varstvo slovenskih izseljencev v Ljubljani, bo lelo6 dne 25. oktobra ob 4 popoldne v društveni pisarni Tyrševa cesta 52, s sledečim dnevnim redom: I. Predsedniško poročilo. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Volitve novega odbora. 5. Slučajnosti. Na občni zbor so toplo vabljeni vsi prijatelji naših izseljencev. Iskreno prosimo, da pošljejo uredništva listov na oboni zbor 6voje poročevalce. Rafaelova družba. CtMEM1 1 novice Slovenijo trije pustolovci, po poklicu vsi trgovski potniki, od teh sta dva Srba, eden pa je Slovenec, ki sicer živi v Zagrebu. Ti pustolovci so si preskrbeli legitimacije in pečate Združenja vojnih invalidov, osrednjega odbora v Belgradu. — Brez dovoljenja toga odbora potujejo sedaj po Jugoslaviji ter očitno nabirajo prispevke in podpore po raznih uradih in pri zasebnih strankah, češ da gredo ti prispevki v invalidske namene. Na te tri goljufe opozarjamo naše ustanove, urade in zasebnike. Oblasti pa imajo nalog, da takoj aretirajo te goljufe, kakor hitro jih zasledijo. NAJNOVEJŠI VZORCI Tudi ob slabem vremenu bo izgled Vaše kože svež in mladosten, če bodete uporabljali CIMEAN kremo za kožo! — Praktični učiteljski izpit. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani naznanja na osnovi dopisa prosvetnega oddelka kr. banske uprave IV. No. 17805-1, z dne 17. oktobra 1937, da se graktični učitelzski izpiti, ki bi se morali pričeti oktobra t. 1. na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, «#dložc na nedoločen čas. Kandidati bodo o novem terminu pismeno obveščeni. — Semenj v Krškem. Mestni gospodarski odbor v Krškem naznanja, da l>o letošnji Lukežev sejem v Krškem, ker pade dan sv. Lukeža v ponedeljek, dne 18. X. t. 1., šele v ponedeljek po sv. Lukežu, to je dne 25. oktobra, kar naj blagovolijo sejmarji upoštevati. — Na račun invalidov gmjulaju. Belgrajske I oblasti so opozorile one v Sloveniji, da so odšli v [ A.&E.SKABERNČ LJUBLJANA — Dnevni red zborovanja ZAK5 v Mariboru dne 24. oktobra: Sprejem in pozdrav gostov na kolodvoru ob 9.18, sprevod od kolodvora po mestu na Slomškov grob. Kolesarji, godba, pešci; sv. maša na Slomškovem grobu ob 10, ki jo bo daroval gosp. msgr. Vreže; po sv. maši zborovanje v Gambrinovi dvorani. Na zborovanju bodo podana razna poročila. Po zborovanju občni zbor, nato skupno kosilo pri Gambrinu. Ob 14 skupen ogled sadne razstave pod vodstvom g. Aplenca. Udeleženci si naj že na kolodvoru preskrbijo trak z nageljčkom, kajti le ti bodo imeli povsod prost vstop. Zima na Jadranu MeseCne cene od oktobra do aprila lOOO—1200 din Onim, ki potrebujejo odmora in želijo izogniti se zimi, nudi Pension „ NA D Au v Splitu — Bačvice najugodnejše bivališče. Krasna, mirna lega, velike, čiste in zračne sobe. Popolna domačnost — Martin Železnik: Devet darltvenih pesmi za mešani zbor. Odobril škof. ordinariat v Ljubljani 14. julija 1937, štev. 3401. Ljubljana 1937. Izdal in opalografiral Roman Pahor, Ljubljana (Zapuže). — Prav v »Slovencu« smo letos brali, da se v naši cerkveni glasbi semtertje javljajo svetni vplivi, da ni več vseskoz cerkvena, pa da je zašla v slepo ulico itd. Res je najnovejša doba prinesla na tem polju, žal, marsikaj šibkega, morda včasih nekoliko preživahnega ali drugače manj dobrega; vendar imamo tudi iz teh zadnjih — recimo — desetih let vzorno cerkvene, globokega verskega duha prepojene in glasbeno umetniško neoporečne 6kladbe. V to vrsto stavim tudi te ravuokar izišle Zeleznikove daritvene pesmi. Skladatelj se je pri njih vidno zelo potrudil in jih zložil z veliko skrbnostjo ter skladateljsko sposobnostjo. Iz vsake teh pesmi ozir. skladb dih& globok in iskren verski, kakor tudi močan glasbeni izraz, pa bodisi da v pesmi prevladuje harmonična stran, bodisi da se skladbe gibljejo kontrapunktično. Marsikatero mesto je zloženo čisto v Bachovem ali Regerjevera slogu. Tudi po glasbenotaktični zamisli je v tej Zeleznikovi zbirki dokaj mikavnosti in upoštevanja vredne razlike. Ako končno dostavim še to, da so nam prav daritvene pesmi danes izredno potrebne in dobro došle, morem in moram te skladbe kot aktualne tudi v tem pogledu prav toplo priporočati. St P. (Krona vsakega kosila je kozarec Rogaške Slatine SAoacdka ^'(atinci — F. S. Finigarjevi zbrani spisi (8 zvezkom), ki jih je izdala »Nova založba« v Ljubljani prinašajo najboljša pripovedna dela enega naših prvih pisateljev. Te spise mora imeti vsaka naša knjižnica; Pinžgar ni saino dober pripovedovalec, ampak je tudi najboljši učitelj, poln zdravih misli, ki so v današnjem času posebno potrebne. Nobena naša knjižnica ne sme biti brez Finžgarjevih zbranih spisov! V restavraciji hotela DEIMVUE in hotela UNION vsako nedeljo pristne domaČe krvavice, jeternice in pečeuice. • Fino domače pecivo, potice in krofi. • Izborna vina, pivo itd. ¥ verandni dvorani vsako soboto, loreh in felrleh družabni večer brez vstopnine. Igra odličen salonski Jazz orkester. — Jegličevcil V torek, dne 19. oktobra ob 8 zvečer bo v dvorani Rokodelskega doma občni zbor društva Jeglič. Vse v Ljubljani in okolici bi vajoče člane lepo vabimo, da 6e zanesljivo udeleže občni zbor zadruge Jeglič. — Društvo »Združenih bivših učenk šmihel-skega zavoda za zgradbo sirotišnice za Dolenjsko« v Šmihelu pri Novem mestu 6e pridruži »Putniko-vemu romanju na Oplenac v dneh 24.—27. oktobra ter vabi vse svoje 6omišljenice, da prijavijo svojo udeležbo na društvo 6amo ali neposredno »Putni-ku« v Ljubljani. Ogledamo si Belgrad ter se poklonimo tudi 6voii kraljevski pokroviteljici Nj. Vel. kraljici. Na veselo svidenje! — V Službenem listu krailjevske banske uprave dravske banovine od 16. t. m. je objavljen »Ukaz o spojitvah, razdružitvah in pregrupacijah občin in o spremembah imena in sedeža občin v območju dravske banovine« in »Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov«. Dober zimski proračun Lutz-peči, tovarna Ljubljana -Šiška — Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivom za ročna dela v Ptuju, Društveni dom, odprta od 19. oktobra do vključno petka, 22. oktobra 1937, dnevno od 10 do 18 nepretrgoma. Vstop prost. Ne prodaja se! — Kakor da bi bili nasadili mladih jelk v kopalnico, če dodamo kopelji CIMEAN kopalno tableto, ki osveži telo in okrepi živce in srce. — Obsojeni so bili pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti trije člani Sokola, vsak na leto dni zapora pogojno in 300 dinarjev odškodnine, ker so organizirali napad s koli in noži na člane fantovskega odseka v Murski Soboti. _ Izšla je nova izdaja Slovensko-lrancoskega slovarja s seznamom nepravilnih glagolov, sestavil dr. Janko Kotnik, Cena v platno vezani knjigi 80 din. Nova izdaja je pomnožena s približano 5000 novimi besedami in frazami, ki so vzete iz vsakdanjega praktičnega življenja. Nepogrešljiv pripomoček bo ta slovar dijakom. Nova izdaja je sestavljena tudi s posebnim ozirom na Južničeve francoske vadnice in čitanke. Slovar ima praktično žepno obliko, dober papir in čitljiv tisk in se dobi pri založnici Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani in v vseh knjigarnah. — Združenje čevljarjev v Ljubljani priredi v začetku meseca novembra t. 1. ekskurzijo v kopitarno »Winkle«, Sevnica. Interesenti naj se javijo do 25. t. m. v združenju. Istočasno sprejemamo tudi prijave za prikrojevalni tečaj. Uprava. — Poslednji vlak generalne direkcije državnih železnic na pariško razstavo bo vozil 31. oktobra t. 1. z odhodom iz Ljubljane ob 1.40 in to po posebno znižanih cenah. Potovanje bo pod pokroviteljstvom Propagandnega komiteja razstave s sodelovanjem društva »Putnik«. Cena od Ljubljane do Pariza in nazaj je 1.560 din, v čemer je všteta voznina do Pariza in nazaj, prenočišče in pol pen-zijona v Parizu, ogled Pariza in razstave, kakor tudi izleti v okolico. Prijave sprejemajo biljetar-nice »Putnika« v Ljubljani. Oajeva ulica m hotel Metropol, v Kranju, v Mariboru. Celju, v Gornji Radgoni, na Jesenicah in na Bledu. — Za 3 dni v Gorico (Sveta gora) in Trst, z avtom od 25. do 27. oktobra. Prijave za brezplačna navodila sprejema do 20. t. m. »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. 9o otroški!) bolesnii) najtežjega znalaja . . . popolnoma shujšani udje to se zopet zoblikovali. . . zopet je dete veselo kot v njegovih prejšnjih zdravih dneh, zato se zahvalimo, piše gospa C. M. t R, izbornemu Biomalzu BIOMALZ Poskusna doxa Din 12'50 v lekarnah. — Spored priljubljenih izletov »Putnika« Maribor z luksuznimi avtokari: 31. oktobra do 1. novembra Gradec vključno vizum 110 din. — 4. do 7. novembra Dunaj vključno vizum 260 dinarjev. — Poseben vlak: 7. do 16. novembra Berlin svetovna lovska razstava, vožnja, prenočišče, zajutrek 1575 din. Takojšnje prijave, prospekti in vse informacije pri »Putniku« Maribor —Celje—Ptuj. Blago za suknje, obleke modnih vzorcev za gospode pri lonCar - ftaSKa - Siare Lftlblgana, Frančiškanska 3 Redna s to lic a 0Pu,nikt Priredi sledeče izlete: Od 24. do 31. okt v Skoplje na proslavo 25 letnice osvoboditve Južne Srbije z obiskom Belgrada, Oplenca in Južne Srbije. Cena za vožnje, prehrano in prenočišče 1080 din. _ Od 24. do 29. okt. v Skoplje z obiskom Belgrada in Oplenca. Cena za vožnjo, prehrano in prenočišče 680 din, brez prehrane in prenočišča v Skoplju 550 din. — Od 24. do 27 okt. na Oplenac z obiskom Belgrada. Cena za vožnjo, prehrano m prenočišče 440 din, brez prehrane ta prenočišča v Belgradu 330 din. - Od 30. okt. do 1 nov. za praznik Vseh svelnikov izlet z vlakom v Trst in Gorico. Cena za vožnjo za Trst 125 din za Gorico 135 din. - Od 31. okt. do 8. nov. z vlakom v Pariz. Cena v III. razr. 1560 din. v II. razr. 1860 din — Od 7. do 13. nov. z avtobusom vMilan na aeroplansko razstavo. Cena za vožnjo, oskrbo in potni list Din 1325. — Od 7. do 16. nov. na lovsko razstavo v Berlin z vlakom. Vse informacije v biljetarnicah in ekspoziturah »Putnika« v Liub-Ijani, na Biedu, na Jesenicah in v Kranju (Tujsko prometno društvo). — Dobro vpeljan zobozdravniški atelje oddam z vsem taštrumentariiem. leti obstoja v večjem industrijskem mestu. Odda 6e zaradi starosti. Naslov v upravi Slovenca pod št. 16.564. Proti dragemu kurivu Lutz-peč, tovarna Ljubi j Ana Vii. — Zveza lovskih društev priporoča 6vojim članom najtopleje obisk mednarodne lovske razstave v Berlinu. Izletniki si bodo lahko ogledali tudi Hamburg, Dresdeti in Prago. Prijave 6prejema Zveza za tujski promet v Ljubljani v biljetaraici »Putnik« v uajevi ulici tel. 24-72 in ekspoziturah v Ljubljani v hotelu »Metropol«, na Bledu v Zdraviliškem domu, na Jesenicah na kolodvoru ta v Kranju pri Tujskoprometnem društvu oziroma Ore-miju trgovcev. Razsrna krema „LA TOJA" desinficira in nas čuva zoper kožne bolezni na bradi — Nafta v Ljubljani a 2.70 din se dobi do nadaljnega na črpalkah A. Goreč d r u ž h a z o. z., pred nebotičnikom in V. L a z -n i k, Gosposvetska cesta poleg Slamiča in Karel Cešnovar, Dolenjska cesta. Omenjene tvrdke so se odločile prodajati nafto pod lastno ceno, ker je bencinski kartel znižal kljub višji trošarini ceno nafti brez vsakega vzroka, le iz konkurenčno bojnih razlogov. Celje c Dahovne vaje za gospe. Javne duhovne vaje za gospe bodo pri čč. šolskih sestrah v Celju v dnevih od nedelje, 24. okt. zvečer ob 6 do četrtka, 28. oktobra zjutraj. Vsak dan bosta dva govora: zjutraj ob 8 prvi govor s sv. mašo, zvečer ob 6 drugi govor z blagoslovom. Kor eo v današnjih dneh prav za gospe, žene in matere duhovne vaje neprecenljive važnosti, zato 60 k duhovnim vajam vabljene vse celjske gospe. I sveže domače, danes in vsako soboto ter nedeljo. Specialiteta jeternice in nove prekajene n . _ , kranjske klobase i. dr. Vse to ,Pri RIOSIU e Danes ob 3 popoldne bo v opatiji šes tanek salezijanskega sotrudništva. Vljudno vabljeni I c Gostovanje ljubljanske opere. V četrtek bo v mestnem gledališču gostovanje ljubljanske opere. Peli bodo opero »Evangeljnik«. Opera je za abonen-te. Opozarjamo cenj. občinstvo, da se še sprejemajo abonenti za prireditve ljubljanskega gledališča v Slomškovi tiskovni zadrugi. Abonma je plačljiv v treh obrokih. c Štetje obiskovalcev grobov bo tudi letos priredil ob Vseh svetih na obeh pokopališčih Rdeči križ. c Kat. prosvetno društvo priredi jutri, v ponedeljek zvečer ob 8 v domu v Samostanski ulici drugo predavanje iz slovenske zgodovine. c Društvo absolventov drž. trgovskih šol otvori v ponedeljek, dne 18. t. m. oziroma v torek, 19. t. m. ob 7 zvečer sledeče tečaje: nemščina — začetni, nadaljevalni, konverzacijski, francoščina — začetni, konverzacijski, italijanščina — začetni, srbohrvaščina, angleščina — začetni. Interesenti, ki se še niso prijavili, se lahko še vpišejo v ponedeljek in torek ob 7 zvečer v trgovski šoli. c Celjski šahovski klub bo priredil splošen turnir za oktober zadnjo sredo, 27. t m. Na Vidmarje-vem brzo-turnirju pod vodstvom g. Vilharja bo 14. t m. dosegli od 10 dosegljivih točk Cijan 8 in pol, Cidmar Ciril in Diehl Branko 8 točk. c Uršulin sejem. Na dan sv. Uršule v četrtek, 21. oktobra bo v Celju letni krama raki in živinski sejem. Damshi frizer Paidosch Edo se je vrnil iz inozemstva poln novodobnih napredkov frizerske stroke. Nego las z najboljšim »CHOLESTERIN-SOL« in »ROBUKRINAL« preparatom ter vsa sredstva za ojačenje las in izkušene preparate za trajno ondulacijo vam nudi po razmeroma nizkih cenah c Vpisovanje r Rmetijsko-nadaljevalno šolo je vsak dopoldan v pisarni II. deške narodne šole. Mladeniči stopite v to šolo, ki vas bo krepila v kmet-ski miselnosti in zavesti in vam pokazala, kako eo kmetu pomaga. Pouk se bo pričel 4. novembra. c Nočno lekarniško službo ima od 6. do 22. t. m. lekarna »Pri Križu«. c Ljudsko vsoučilišče. V ponedeljek, 18. t. m. bo predaval pisatelj prof. dr. Ferdo Kozak iz Ljubljane o T. G. Masaryku kot modernem slovenskem rc-forinatorju-apostolu demokracije. c Nesreče. V petek so se splašili konji 75-letne-nru trgovcu in posestniku Oblak Ivanu iz Radeč. Padel jo pod voz In dobil težke poškodbe po obrazu. — Na Kristovvrhu pri Sv. Petru na Medvedjem selu je 14. t. m. povozil zdraviliški avtomobil iz Rogaške Slatino 32-letnega preddelavca Stiplovška in mu zlomil desno nogo. c Celjski nogomet. Danes bosta na Olimpovem igrišču v Gaberju 2 nogometni tekmi. Ob 2 bo drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med Jugoslavijo in Laškim. Sodil bd g. Presinger iz Celja. Ob pol 4 bo podzvezna tekma med SK Olimpom in SK Trbovlje. Sodil bo g. Arhar iz Trbovelj. c Občni zbor Družabnega kluba bo v torek, dne 19. t. m. ob 8 zvečer v hotelu »Evropa«. Udeležite se ga člani in Vsi tisti, ki nameravate tudi letos po-sečati redne družabne večere. cKino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 duhovita komedija, napeta in nadvse vesele vsebine »Sherlock Holmse« Ob 10.15 in 14 matineja »Vragi«. St. Vid nad Ljubljano Blai Potočnikova či/alniea je priredila v sredo letošnji prvi prosvetni večer z zelo lepim, pestrim sporedom. Na sporedu je bilo lepo fantovsko petje, deklamacije ter zelo poučno predavanje g. Mlakarja s skioptičnimi slikami in končno za razvedrilo lepi kupleti. V nedeljo, dne 24. oktobra vsi na otvoritveno predstavo gledališke sezije Blaž Potočnikove čitalnice, ki uprizori Shakespearovega »Hamleta«, tragedijo v 5 dejanjih. Pričetek točno ob pol 8. Porodi se je g. Duhovnik Miha z gdč Lesar Anico. Oba sta iz zavednih katoliških hiš in odlična delavca na prosvetnem kakor tudi ua kulturnem polju. Obema iskreno čestitamo I Maribor se modernizira Regulacija bloka ob Dravi med starim in projektiranim novim mostom Maribor, 16. oktobra. 0 regulacijskih načrtih za ureditev starega Maribora s promenadno cesto, ki bo vodila od Melja ob Dravi proti Mariborskemu otoku, emo svoječas-no že obširneje poročali. Kljub lepemu načrtu pa je ostalo še nerešeno vprašanje prostora med starim in projektiranim novim dravskim mostom, na katerem se sedaj nahajata Bergova in Halbarthova tovarna usnja. Obe tovarni bodo morali podreti, kljub temu pa bi ostal pogled z glavnega mostu na ta del mesta še vedno neestetičen, uprt v ozadja Bergove, Oeetove hiše in sosednjih zgradb v Židovski ulici. Ing. arh. Černigoj pa je predložil naravnost idealno rešitev tega težavnega problema, ki ima povrhu še to prednost, da je prav lahko izvedljiv skoraj brez pripomočka iz javnih sredstev, prinesla pa bo lastnikom v poštev prihajajočih prostorov prav znatne koristi. Na zasnovo ing. arh. Černigoja je vplivalo bistveno sledeče: obstoječi most s svojim važnim urbanističnim pomenom (promet, vedute na oba bregova in na mesto), novi most, ki ga predvideva generalni regulacijski načrt v osi Kopališke ulice, nameravana regulacija Glavnega trga, zamisel promenade ob Dravi od Melja do otoka ter končno ohranitev v zgodovinskem in lepotnem oziru pomembnega dravskega stolpa. Aktualna pa postaja zamisel zlasti še zaradi nameravane zazidave praznega stavbišča med Bergovo hišo in dravskim mostom na Glavnem trgu. Da se zakrije pogled z mosta na zadnjo stran hiš, ki stoje nad Dravo ob vzhodnem delu Glavnega trga in ob Židovski ulici, naj bi se po zamisli ing. Černigoja zgradil vzporedno s temi hišami na njihovi južni (zadnji) strani (na dvorišču Bergove, skladiščih Osetove hiše ter na dvoriščih hiš ob Židovski ulici) nov hišni blok v višini dveh nadstropij, ki bi segal od mostu do Kopališke ulice. Od pro-menadne poti, ki je na prostoru sedanjih tovarn v širini 10 metrov projektirana ob Dravi, bi ločili nov hišni blok deloma pobočje, deloma oporni zid, na vrhu katerega bi bila izpeljana še 4.5 m široka pot vzdolž celega bloka. Po tej poti bi bil dohod k stanovanjem v novem bloku, dočim bi imeli dovoz skozi dvorišča z Glavnega trga oziroma Židovske ulice. Do omenjene poti bi vodilo od dravskega mostu stopnišče z arkadami, od poti na promenadno cesto ob Dravi pa bi vodilo zopet veliko stopnišče četrtkrožne tlorisne oblike. Tako stopnišče je zamišljeno ob. starem in novem mostu. Ves blok bi bil zazidan v enotnem stilu ter bi prav posrečeno zakril neestetičen pogled z mosta na sedanje stavbe. Lastniki hiš ob Glavnem trgu in v Židovski ulici bi na ta način naenkrat dobili krasna stavbišča, ki bi jih gotovo hitro zazidali, saj bi v novih zgradbah dobile mesto najlepše ležeča in gotovo tudi najdražja stanovanja. Gradbeni odbor je zamisel ing. Černigoja takoj sprejel, pozdravili pa so ta načrt tudi že lastniki v poštev prihajajočih hiš na Glavnem trgu in v Židovski ulici. Gotovo bo načrt odobren tudi na pristojnih mestih in bo prišlo v doglednem času tudi do njegove izvedbe. »Slovenski delavec" glasilo našega katoliškega delavstva, včlanjenega v Zvezi zdruienih delavcev, je iziel. List »Slovenski delavec« je po svoji prvi Številki, ki je včeraj dne 16. okt 1937 izšla, izrazito pokretaški v smislu poudarka skupnosti delovnih stanov in njihove borbe za socialno pravico na podlagi naukov Cerkve in njenega učeništva. Med članki moramo posebej opozoriti na članek vse-učiliškega profesorja dr. Aleša Ušeničnika: »Delavci in Cerkev,c ki dokazuje, da" je treba delavcem razmerje do Cerkve urediti, Cerkvi zaupati, v njenih naukih iskati edine rešitve kričečih socialnih problemov, z vso doslednostjo graditi novo družbo po navodilih papeških okrožnic, sprejeti njihovo obveznost in zavrniti komunizem kot največjo nesrečo. Drugi članek je od Jožeta Langusa: živimo iz Krekovih del,< v katerem nam oriše v jedrnati in sočni besedi veličino Kreka in veliko dediščino, ki smo jo podedovali iz Krekovega vsestranskega udejstvovanja, na podlagi katerega smo postali enakovredni velikim narodom in dosegli na rodno osvobojenje. V uvodniku »Z Bogom za delavstvo* je označena smer in program lista, ki ga naslov sam pove. Prva številka »Slovenskega delavca« ge vsebuje članek >Obletnica plebiscita«, sestavka »Gospodom duhovnikomt. *Kaj hoče ZZD*, dalje drobne novice »Doma« in »Po svetu«. Na tretji strani pa so pod zaglavjem »Z delavskih bojišč« pestra poročila o gibanju in delu ZZD organizacije. Zanimiv je tudi posebni Vestnik vajencev, mladine ZZD. »Zapisana pravica« je pravni svetovalec delavstvu, ki poljudno obravnava praktična pravna delavska vprašanja. List je tiskan na štirih velikih straneh v dvobarvnem tisku. »Slovenski delavec« izhaja tedensko, stane za člane ZZD 24 din letno, za druge naročnike pa 36 din letno. Naroča se pri upravi »Slovenskega delavca«, Ljubljana, Čopova ulica 1. List toplo priporočamol Na kurji lov Delavec B. z Rudeževe žage v Ribnici, si je domislil, da bi bilo boljše kosilo, ako bi bilo zraven krompirja še nekaj kuretnine. Samo po sebi to še ni nikaka slaba misel. Zato pa je zapeljiva, če n,i r-= vno odveč kur doma. Doma jih res ni bilo in tako ga je ta misel in želja zapeljala, da se je podal na lov. Pa tudi to bi ne bilo še nič posebno hudega, če bi šel v gozd na divje kokoši, dasi bi ga bil gotovo tudi za te prijel paragraf, pa bi bilo s tem združenega vsaj nekaj junaštva. A šel je na prave domače kokoši, zaprte v kurjici. Pa je nesreča ali pa tudi sreča hotela, da je davil na vse pretege, dočim so mu bedra molela še iz odprtine, ko pride hišni gospodar, okrog desetih zvečer je bilo, in ga potegne za noge ter mu z električno svetilko posveti naravnost pod nos. Vsaka tajitev je izključena. Pač smola, ko j« imel menda že 18 putk podavljenih. Še večja smola drugi dan, ko je uklenjen pred občinsko pisarno ves skrušen gledal pred seboj cel kup svojih žrtev. Kam bi jih spravU tako število naenkrat, bo šele premišljeval za zapahi. Občinski reveži v ubožnici so imeli vsi lahko dobro večerjo, ker gospodar podavljenih kokoši ni maral. Nepostavni lov je vsekako vedno riskirana zadeva. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, 6ečni kislini in 6l. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno 6vež06t. Gradba Slomškovega doma v Slov. Bistrici Med Številna slovenska mesta, trge in vasi, ki imajo svoje kulturne ustanove, kjer se katoliško slovensko ljudstvo vzgaja duševno pa tudi telesjio, spada danes tudi Slovenska Bistrica. »Slomškov farni dom«, ki bo služil samo v kulturne namene, je začela naša fara graditi. Vrli Bistričani se tega niso ustrašili, marveč so začeli in hočejo tudi končata. »Doma« v Slov. Bistrici ne bi bilo, če Slov. Bistrica ne bi imela tako mladega, agilnega in požrtvovalnega gospoda župnika Ivana Solinca. Bistričani se pa tudi zavedajo, da so dolžni veliko zahvalo gg. kaplanoma Miheliču Leopoldu in Fegušu Ignacu kakor tudi bogoslov- > "'" " v-trm;- it X : •S ,.'■ v / : ' ' : ' ' , * , - --■> i>: * - ; 7 , " II i ;V: „ ' v j cu Goričanu Henriku, ki so žrtvovali cele počitnice in" od dneva do dneva navduševali ljudi za veliko delo. Ljudje od navdušenih Ložničanov, dobrih Cigončanov, vnetih Novovasčanov, pridnih Klopčanov pa tja do dobrotljivih Šentorčanov za čast božjo vnetih Devinčanov in zadovoljnih Gornjebistričanov so vsi razumeli klic in prošnjo gospodov dušnih pastirjev. Bistriški farani, marsikateri dan ste žrtvovali, marsikateri voz gramoza ali peska pripeljali, marsikatero drevo podrli, ee-žagali in zvozili, marsikatero noč prebdeli in vse to Slomšku v spomin, Vam samim sebi v korist in zasluženje pri Bogu. Toliko ste že žrtvovali, da je »Dom« pod streho, toda Vaše navdušenje naj ne poneha, ampak vztraja tako dolgo, da boste lahko zadovoljnih in veselih src prisostvovali, ko bo duhovnik blagoslovil zidove in priklical božji blagoslov. De v. Marija v Polju Pripravljalni odbor za obnovitev »Skupine bojevnikov* vabi vse nekdanje člane in vse ono, ki so odslužili vojaški rok v naši vojski, na sestanek, ki bo danes ob 9 pri Hladniku. 50 let v službi cerkve Moravški cerkovnik gosp Anton G r i 1 j obhaja petdesetletnico svoje službe pri župnijski cerkvi sv. Martina v Moravčah Rodil so je leta 1868 na Vrhu sv. Nikolaja v domači župniji. Že z 19. letom se je posvetil svojemu poklicu, katerega je nastopil 1. 1887 pod tedanjim dekanom g. Totnanom, njegovim prvim gospodarjem. Sedanji dekan g. Hafner mu jo že peti predstojnik, kaplanov pa je bilo med tem časom nad 30. Vzlic lepi starosti — letos je dopolnil 69. leto — je mož še zmeraj čil in živahen; pri svojih opravilih pa vesten in natančen kakor ura. Iz svojega življenja ve povedati marsikaj zanimivega. Krstno svečo je prižgal več kot 6000 novorojenčkom in pri kakih 1500 porokah je pomagal ženinom in nevestam pod zakonski jarem. Ker je obenem tudi grobar, je izkopal nad 5000 grobov, pri čemer bi ga bilo nekoč skoraj zasulo. Zaradi svoje prijaznosti in postrežljivosti je Mežnarjev oče, kakor mu pravimo po domače, pri faranih splošno priljubljen. Diči ga globoko versko prepričanje, poštenost in pa izredna delavnost, ki mu je pripomogla do ljubke domačije. Vseh 50 let je naročen na »Domoljuba« ter je vnet čitatelj »Slovenca« in drugih naših listov. Vsi, ki ga poznamo in cenimo, mu ob petdesetletnici želimo, naj ga Bog ohrani zdravega še mnoga leta nam in njegovi družini. — Krojni tečaj s šivalno prakso v damskem salonu J. Kumelj prične 26. oktobra. Uspeh zajamčen! Cena tečaja 250 din. Prijave: Židovska ulica 3/III., Ljubljana. Zakaj je potrebno da tudi Vi w v i i žvečite WRIGLEYgumo? (čltaj: Rlgli) 1. Čisti zobe 2. Pospešuje prebavo 3. OSVEŽUJE USTA 4. Umiri živce 5. Ublažuje hripavost grla Zavitki po Din 1'—, 2'— in S-—. WRIGLEY THE FAVORITE OF HOLLYWOOD Guma za žvečenje po jedi. Gener. zastopstvo in skladišče: Agentura Ozmo. Zagreb, Vlaška 72a, tel. 52-80 Leseni most čez Kokro v Kranju Omogočiti razširjenje mesta Kranja čez Kokro na levi breg je bila že davno želja Kranjčanov. Najbolj primerna za stavbne prostore je planota nasproti župnišča proti severovzhodu. V razme- Pogled na oder s Ilnj Foto F. Jug, Kranj roma kratkem času je nastala na levem bregu čisto nova naselbina »Na planini«. Huje in Klanec bi mnogo pridobila, ko delavcem, ki prihajajo utrujeni iz tovarn pri Savi, ne bo treba do doma premagovati toliko klancev. Sedanja občinska uprava, ki ji načeluje g. Češenj, se je odločila zgraditi most, do katerega bo vstop s Stross-majerjevega tega med Dijaškim konviktom in župniščein na mestu, kjer stoji kapela lurške Matere božje. Dolina reke Kokre je med obema bregovoma okrog 90 m široka in 30 m glohoka. Dolina je na tem mestu ostro zarezana. Nad Tola-koviin jezom na levem bregu se dviga pokončna stena iz konglomerata, na dnu v strugi so izmenoma bele sipine, deloma grtničje in drevje, proti Klancu je levo pobočje obraslo z lepimi smrekami, vmes pa se vije zelenkasta voda Kokre. Navzdol struge je viden nekje v globini banovin-ski most v Lajhu, navzgor struge pa občinski most na Huje. Poleg tega bo mogoče opazovati starodavni Kranj, na skali sezidan, z novim »nebotičnikom« (hotel Evropa) od severnovzhodne strani. Z novim mostom bo divje romantična dolinica reke Kokre v neposredni bližini Kranja, odnosno v njem, šele odkrita. Denarna sredstva mesta Kranja niso dopuščala zgradbe normalnotirnega železnobetonskega mostu. Most, ki je v gradnji, je mišljen samo kot prva etapa za naseljevanje na ravnem levem bregu Kokre Sčasoma bo nastala potreba zgraditi železnobetonski most, ker bo za njega več interesentov in s tem seveda tudi več denarnih sredstev. To je bil vzrok, da se je občinska uprava odločila za zgradbo lesenega mostu v najenostavnejši izvedbi. Nosilno konstrukcijo mostu tvorita dva loka 85 m razpetine na tečajih s predalčnima nosilcema, ker nudila konglomeratna bregova trdno oporo za loka. Oba loka segata čez cestišče, ob krajih predalčni nosilec sloni, v sredini pa visi na njih. Vsak lok je sestavljen iz dveh delov, med katere segajo vertikalni stebri predalčja. F.n tak del je sestavljen iz polih debelih tramov kvadratnega prereza dimenzij 26X26 cm in do-žine ca. 4 m, ki so med seboj povezani s svor-niki, na stičnih regah so nameščeni železni vložki patenta »Kavka«. Skupna višina vsakega loka je ca. 125 cm in širina 82 cm. Tečaji so peresni in izvršeni v železobetonu. Predalčje porazdelit jo obtežl>o enakomerno na lok in služi za prevzem veternega pritiska. Cela konstrukcija bo zaradi zavarovanja proti vlagi prekritn s salonitom in prekleskana s karbolinejem, lok sam pa l>o na zunanjih in vrhnjih straneh obdan s pločevino. Širina med konviktom in župniščem znaša 4.70 m, mostišče samo pa Ik> široko na najožjem delu, kjer predereta loka mostišče, 3.70 m, v ostalem delu pa 4 m. Čez most 1k> mogoče prevažati vozila s tovori vred do 3 ton in se bodo mogli vršiti pogrebi na nameravano pokopališče na hujanski planoti. Delo je izlicitiral za 300.000 din stavbenik in tesarski mojster Karel Kavka iz Ljubljane, ki je delal tudi znani viseči most v Mednem. V začetku avgusta so pričeli zabijati pilote za oder, ki je že |K>polnoma dovršen. Ves most bo iz smrekovega lesa, ki je bil posekan pozimi, in se je v teku leta jtopolnom« osušil. Da bi ga jesensko deževje med obdelovanjem ne močilo, so stavbni prostor prekrili z leseno streho. Pod temi lopami je narisana oblika loka in predalčnega nosilca tako, da je mogoče videti ves podolžni profil mostu v naravni velikosti. Na tem profilu sestavljajo tesarji dole lokov. Luknje za svornike vrtajo z najmodernejšim vrtalnim strojem na trofazni tok znamke »Festo«. Piloti nosijo pet etaž odra, ki je močno povezan v vseh smereh. V prvi etaži je napravljena kombinacija razpiral, kjer je zadostna odprtina za eventualna |>o vodi plavajoča debla. Izdelava ca. 30 m visokega odra je bila zelo težavna in nevarna. Za oder je uporabljenih nad 200 m* lesa, celotna poraba lesa pa bo znašala okrog 500 m3 smrekovine. Ves ta les je iz kranjskega^ okraja in pri tej veliki dobavi je dosti zaslužka za domačine. Dostop s kranjske strani na stavbišče je skrit, zato se marsikdo ni opazil gradnje tega mostu, ki je v konstruktivnem oziru velika redkost in zanimivost. Malo ločnih lesenih mostov obstoja s tako ogromno razpelino, v naši državi jo gotovo prvi. — V estetskem oziru bo novi most, ki lio gotov še letos, za Kranj velika pridobitev in bo povečaval slikovitost njegove lege. Oder i« igradbo most« 'oto F. Jug, Kroni Liubtjanske vesti dne 17. oktobra 1937. Gledališče Drama: Nedelja, 17. oktohra ob 15: »DR«. I/.ven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Beraška opera«. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 18. oktobra: »Viničarji«. Red B. — Torek, 19. oktobra: Zaprto. — Sreda, 20. oktobra: »Julij Cezar«. Red Sreda. Opera: Nedelja, 17. oktobra: »Prodana nevesta«. Izven. Gostovanje g. Josipa Križaja.'Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 18. oktobra: Zaprto. — Torek. 19. oktobra: Zaprto. (Generalka). — Sreda, 20. oktobra: »Linda di Chamounix«. Premiera. Premiereki abonma. Predavanja Dr. Arthur Liebert, profesor filozofije in pedagogike na belgTajski univerzi in predsednik društva »Philosophia«, bo predaval na svoji poti k predavalni turneji po Švici v sredo, 20. oktobra t. 1. ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi o zelo zanimivi temi »Vzgoja na razpotju«. Die Erziehung am Scheidevvege. — Predavanje bo v nemškem jeziku. Priredi ga »Pega-gožko društvo v Ljubljani«, ki vabi iskreno k udeležbi vse- člane in prijatelje društva. Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani ima v sredo, dne 20. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12 predavanje o državnih in samoupravnih nabavah. Predavanje je za vse mojstre in obrtnike zelo važno. Zanimivo skioptično predavanje pod okriljem fantovskega odseka, bo v torek 19. t. m. ob 8 zvečer v samostanski dvorani v šiški. Predava g. France Slapšak o temi: »Moje bivanje na Poljskem in Slovaškem«. Sestanki »Ljubljana«. Jutri, v ponedeljek ob 20 vaja celokupnega zliora »Ljubljane« v društvenem prostoru. Pri prvih urah sprejemamo nove člane in članice na predidoči glasovni preizkušnji. ni tiior Katol. prosv. društva v Spodnji šiški bo v ponedeljek, 18. oktobra ob 8 zvečer v samostanski dvorani 7, običajnim dnevnim redom. Fantovski odsek Šiška. Jutri ima naše prosvetno društvo svoj redni občni zbor. Fantje, člani f. o. se ga udeležimo korporativno. Tajnik. Prosvetno društvo Trnovo ima redni letni občni zbor društva v sredo, dne 20. oktobra, ob 8 zvečer v društvenem domu Karunova ul. 14, z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Prireditve in zabave Drevi ob osmih bodo v frančiškanski dvorani ponovili v čast sv. Frančišku Veliki križarji akademijo. — Vstopnice se dobe danes ves dan pri dnevni blagajni (od 8 do 12 in od 3 do predstave). Frančiškanska prosveta v Ljubljani uprizori v torek dne 19. t. m. ob 8 zvečer v novi frančiškanski dvorani na svojem VI. rednem prosvetnem večeru dve veseli igri: &atiro »Uspeh« in burko »Kdo je blazen?« Dvorana bo kurjena. Sedeži v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v franč. pasaži. Člani z legitimacijami imajo običajen popust. Skupščina slovenskih skavtov. Uprava Dravske skavtske župe obvešča vse svoje članstvo in jav-nosit, da bo redna letna skupščina v nedeljo, 17. t. m. ob 10 v mestni posvetovalnici. Kat. prosv. društvo v Spodnji Šiški uprizori drevi ob 8 v samostanski dvorani vojaško dramo >Stilmondski župan«. Dramatski odsek Sv. Krištof. Ljubljana—Bežigrad, uprizori danes ob pol 8 Goldonijevo komedijo v treh dejanjih »Zdraha na vasi«. Dejanje se godi v Barkovljah pri Trstu v starih časih. Prvič na slovenskem odru. Kino Kino Kodeljevo, tel. 31-62, danes dva vele-filma: Begunka (Svlvia Sidney) in Jaz in Ti (Otto \VaIzburg). Ob 3 po znižani vstopnini Ja* in Ti. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rainor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartus, Moste. — V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Ivuralt. Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Modne tkanine za dame Lončar - Paš Ha - stare ■jfll^Jill^llBlI;^ Ljubljano, Frančiškanska 3 1 »Naša koroška bol« je bil naslov predavanju na petkovem prosvetnem večeru v beli dvorani hotela IJnion. Predavatelj je razdelil svoj govor v štiri jtoglavja, ki vsako za sebe predstavlja eno »koroško bol«: 1. Da smo Koroško izgubili — po svoji lastni krivdi; 2. da jo še sedaj pred svojimi lastnimi živimi očmi dan za dnevom izgubljamo; 3. da nas umiranje naših narodnih manjšin sploh ne boli več, in 4. da nimamo nobenega vsenarod-nega programa, da bi se rešili smrti, ki gloda |>o vseh naših narodnih mejah. Prosvetna zveza kot najmočnejša kulturna organizacija je s tem o|iozorila vso javnost, kje jo naša najbolj zevajoča rana in kje je naša prvobitna vseslovenska kulturna dolžnost. Naj se ta klic ponovi ]x> vseh 250 prosvetnih društvih po deželi in naj postane skrb za naše manjšine življenjska skrb vsega slovenskega naroda, ker se bo šele potem »koroška bol« spremenila v slovensko veselje. Prihodnji prosvetni večer bo posvečen umetniški družini Hubičevi iz Poljanske doline. Predaval bo msgr. Viktor Steska. Lekarno sem odprl v prostorih bivie lekarne rPri sv. Petnic, Sv. Petra ccsta 7.9. Oddajam tudi za vse bolniške blagajne. Mr. Murmayer. — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Offt. ree. a. br. »<74/88. 1 Danes se vstopnice za večerno akademijo Velikih križarjev v frančiškanski dvorani prodajajo pri dnevni blagajni ves dan. Nabavile si jih v pred- jiradaii. 1 Posvetovanje železniških upokojencev, pro-vizionistov, rentnikov in vdov bo v torek, dne 19. oktobra ob 9 dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22 a, z dnevnim redom: Položaj železniških upokojencev in ukrepi za zboljšanje. — Vabimo vse železniške upokojence,. da se tega posvetovanja gotovo udeleže. Srečke drž. razredne loterije žrebanje I. razr. 20. in 21. t. m. ima z raznovrstnimi številkami na razpolago Jugoslovenska banka d. d. podružnica Ljubljana ki se je preselila V Gajevo Ul. 3, poleg nebotičnika 1 Veliki križarji bodite danes ob pol osmih zvečer na odrulPredpisana obleka za nastop: modre hlače in bela srajca. Oglejte si v novi konfekcijski trgovini moiko Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 d a m s k e plašče, kostume in obleke 1 Promenadni koncert. Turistični odbor za Ljubljano priredi danes ob pol 12 promenadni koncert pred Narodnim domom. Igrala bo godba železničarekega društva »Sloga« pod vodstvom ka-pelnika Svetel Herberta. Vsaka dama ve da je črn, rujav ali temno-moder plašč vedno moderen Manufaktura k. d.. Mestni trg 17 pa Vam nudi blago za tak plašč ugodno, da boste tudi Vi nad ceno in kvaliteto presenečeni. 1 Trgovina krzna Srečko Lapajne je preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4, II. nadstropje. Telefon 37-37. Dvigalo na razpolago, Vhod iz pasaže. Dr. GUZELJ ne ordinlro od 16. do 24. ohlobra Sadni ogled v Si. Vidu nad Ljubljano Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano ie razstavila v 6ejni dvorani občinskega doma sadni izbor sadjarjev svojega okrožja. Razstavilo je 80 sadjarjev preko 50 sort jesenskih in poznih, trdih in neobčutljivih zimskih sort pečkarjev s prikupljivo zunanjostjo. Med razstavljenim 6adjem imamo priliko opazovati krasne plodove zimske dekanke, pastorovke, kleržo, boskoopskega ko6tnača, zlate parmene in dr. Okusna razložba 6adja zadivi vsakogar in zato naj nikdo ne zamudi prilike ogledati 6i ta zares lepi 6adni ogled. Novo mesto Francoski krožek v Novem mestu obvešča svoje člane in prijatelje francoskega jezika, da bodo tudi letos tečaji iz francoščine, in sicer otroški pripravljalni tečaj in konverzacijski tečaj za odrasle, če bo dovolj interesentov, pa še začetniški tečaj za odrasle. Prvi sestanek konverzacijskega tečaja bo dne 18. t. m. ob 18 v krožkovem lokalu v tukajšnji gimnaziji. Krožkova bogata knjižnica pa je odprta vsak ponedeljek in četrtek od 17 do 18. Prijave za tečaje sprejema tajnica prof. M. Kovač vsako dopoldne v gimnaziji. — Odbor. Nalelegantnejši jesenski plašči in površniki Prvovrstni kroji in blagovi po nizkih cenah Lukii, Stritarjeva ulica 1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi k ogledu beton 6kih stropov iz novih 6tropnjakov in uporabe Isteg-jekla pri gradnji hotela »Slon« ki bo v ponedeljek, dne 18. oktobra za člane in g06te. Sestanek udeležencev ob 16 pred kavarno Emona. M. Drenlk volna za ročno pletenje, smyrna, perzer in kelim. Ljubljana - Kongresni trg 7 I Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl, Dvorakova . ul. 3, teL 24-07. 1 Cvetje, vence, šopke in aranžmane po nizkih cenah v novi cvetličarni »Roža«, Frančiškafldta ulica, nasproti »Uniona«. 1 Najnovejša slovenska literatura je na razpolago Ljubljančanom t Ljudski knjižnici na Miklošičevi cesti 7-L Knjige se izposojujejo tudi za daljšo dobo proti malenkostni izposojevalnini, pa tudi podeželska inteligenca naj ee poslužuje te naše največje knjižnice, saj šteje nad 13.000 zvezkov. Zaradi opuslilve trgovine popolna razprodaja moških in otroških oblačil ♦ J. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova c. št. 12 1 Tvrdka Oroslav Dolenc, Ljubljana, Wolfova ul. 10, je pripravila za praznik V6eh svetnikov prvovrstne nagrobne sveče v izbranih barvah in oblikah. Izb orna domača in duna ska kuhinja. Menza, Kolodvorska 8 I Aretiran hitlerjanski agent. Ljubljanska policija je te dni aretirala nekega prav zanimivega Nemca. V navadnih razmerah hi bila ta aretacija skoraj senzacionalna, toda pri nas v Sloveniji, ko vemo, da mrgoli vse polno nemških narodno-so-cialističnih agentov, ne more zbuditi taka aretacija posebne pozornosti. Nemec Kari S. je bil svojčas trgovec v Stuttgartu in je tam zagrešil nekaj proti trgovskemu zakonu, morda nepravilen konkurz ali drugo krivdo. Nato se je vrli Kari udinjal v nemški propagandni službi za Nemce v drugih državah (Dienst ffir Auslandsdeutschtum). Taki agenti so ponavadi dobro plačani. Nemec je prišel v Ljubljano, spretno navezal stike s tukajšnjimi Nemci in Slovenci ter vneto agitiral za Hitlerjevo Nemčijo in druge njene cilje. S seboj je imel mnogo literature, plakatov In časopisja, v prvi vrsti seveda izvode knjige »Mein Kampf«, seveda ne tiste v popolni izdaji, temveč skrajšano »ljudsko izdajo«. Toda včasih so tudi nemške oblasti pedantne, na primer sodišča. Sodišče v Stuttgartu je to dni poslalo ljubljanski policiji dopis, naj vrlega agitatorja Karla aretira in naj ga pošlje nemškim oblastem, ker je pač zakrivil v Stuttgartu nekaj takega, kar tudi z nemško trgovsko moralo ni v soglasju. Ljubljanska policija se je pobrigala, poiskala Karla ter ga vtaknila v luknjo. V prihodnjih dnevih bo Kari romal od meje do meje, dokler se ne bo znašel v svoji domovini, vedno pa pod spremstvom orožnikov in policistov. in izberite si iz najine nove zaloge lepe in dobre barhente, flanele, rjuhe, odeje, sifone in drugo manufakturo. Pričakujeta Vas BRATA VL A J, Wolf ova ul. 5 1 Posknšen samomor t jctnišnici. V ljubljanskih sodnih zaporih je bil te dni 23 letni akademik A. O. iz Domžal. Mladenič je bil živčno potrt ter si je včeraj okoli 1 popoldne prerezal žile na na desni roki. Izgubil je zelo mnogo krvi. Poklican je bil reševalni avto, ki je mladeniča prejie-ljal v bolnišnico. Kljub veliki izgubi krvi upajo zdravniki, občino, onemogli in brez sredstev iskat podpore ir. pomoči. — V izpolnjevanje določila § 28. z. o d. ter čl. 51. in 55. Uredbe za izvrševanje tega zakona, so neobhodno potrebni podatki, iz katerih se bo ugotovilo, v katerih krajih se nahajajo naši izseljenci, kako žive in kako dolgo so že v inozemstvu. Zato se v svrho sestave občinske matice — evidence izseljencev — pozivajo vsi roditelji, svojci, sorodniki in varuhi itd., da najkasneje do vključno dne 23. oktobra t. 1. prijavijo med uradnimi urami v občinski pisarni (pri Kavčiču) vsakega izseljenca, brez ozira na njegovo domovinsko pristojnost ali čas bivanja v inozemstvu. Vljudno pa se naprošajo tudi vsi drugi, katerim je znano o kakem izseljencu, da istega v gornjem času prijavijo občinski pisarni. Cuiiiang iHuna-*1 Pred nočnim sodnikom V Ameriki pravico ponoči naglo dele Sodišče. Ki je doseglo v svojih obsodbah rekord, je newyorško takozvano nočno sodišče«, ki deluje ponoči sredi mestnega dela Brooklyna. Sodišče je nastanjeno v neznatni sivi hiši, pred katero vse noči stoje cele vrste avtomobilov, črnih policijskih voz, v katerih policija dovaža svoje are-tiranco pred sodnika. Razpravna soba ni v ničemer podobna kakemu sodišču. V ozadju stoji pisalna miza, za katero sedi civilno napravljen gospod. To je sodnik. Za njegovim hrbtom je čez zadnjo steno razobešena ameriška državna zastava. Za drugo mizo sedi javni obtožilelj ali državni pravdnik. Tudi ta je v navadni civilni obleki. V sosednji sobi pa čakajo aretiranči, da jih povedo pred sodnika. Vsako minuto pridrvi pred hišo nov policijski avto z novimi aretiranci. Naglo, a brez razburjenja se vse dogaja. To čudovito nočno sodišče je te dni izdalo svoje letno poročilo o delovanju za čas od 1. septembra 1936 do 31. avgusta 1937. Za čuda velike številke nam tukaj navaja! V tem času je ta sodnik obravnaval nič več in nič manj kakor 33.000 primerov! Vsak dan je vse polno obtožencev pred sodnikom. Kake dni več, druge manj. Toda nikdar ni bilo na dan manj sodnih obravnav kakor 50. Toda navadno jih je bilo čez sto. Dostikrat tudi 300. Največ obravnav je seveda ob sobotah. V tem oziru je dobila prvenstvo zadnja sobota letošnjega majnika, ko je takrat moralo pred tega nočnega sodnika kar toliko ljudi, da jih je bilo tega dne 498 obsojenih. Sodi pa ta sodnik takole: Ko policija privede predenj svojega aretiranca, takoj vstane javni ob-tožitelj ter na kratko prebere svojo obtožbo. Ves njegov govor ne sme trajati več kakor kaki 2 minuti. Sodnik si nato obtoženca natančno ogleda, nakar zasliši nekaj prič ter nato razglasi svojo sodbo: kriv ali nekriv. Ce je obtoženec spoznan za krivega, je stvar končana in možakar gre lahko kar domov. In s tem je zadeva končana. Če pa sodnik spozna obtoženca za krivega, ga najprej pouči, da lahko zahteva, da njegova za- Skrivnost deva pride pred redno sodišče, če seveda obtoženec tako hoče. Obtoženec pa ve, da to pomeni več tednov preiskovalnega zapora, zato večina ne mara o rednem sodišču nič slišati ter se vdajo razsodbi tega nočnega sodnika. Ko je torej obtoženec pristal na sodbo nočnega sodnika, vzamejo obtožencu prstne odtise, ki z njihovo pomočjo v eni uri ugotove, ali je obtoženec bil že kdaj kaznovan. Nato ga znova privedejo pred sodnika, ki mu sedaj brez vsake nadaljnje obravnave naloži kazen. Ta sodnik sme obsojati le na denarne kazni ali pa na zaporne kazni do največ 5 mesecev in 29 dni. To nočno sodišče namreč ne sme obsojati na kazni pol leta ali več. Kdo pride pred to nočno sodišče? Vsakdo, ki je med 4 popoldne in 6 zjutraj zagrešil kako manjše kaznivo dejanje. Samo taki pridejo pred nočnega sodnika, vsi drugi morajo pred redno sodišče. Pisana je taka družba pred nočnim sodnikom: Tukaj je mož, ki je v vagonu mestne železnice pljunil po tleh. Dokaz: Izjava sprevodni-kova. Sodba: Kriv. Kazen je izrečena čez eno uro: 10 dolarjev globe, katere mora takoj plačati. Pobotnico napiše sam sodnik. Tam je zopet nekdo na cesti nagovoril neznano žensko, tukaj so prijeli berača, ki je prosjačil. Dva zakonca sta j se skregala precej na glas in je mož ženo udaril. Kriv je seveda vedno mož. Branjevec je slabo teh-! tal kalifornijske breskve, trgovka je svojo 12 let ■ staro učenko pošiljala k strankam, česar ne bi smela. Vmes pa je na stotine tatvin. Kdor ukrade I več kakor 10 dolarjev, ta pride pred redno sodišče. Zato se navadno vsakdo trudi, da bi dokazal, da ni napravil 100 dolarjev škode. Naglo kakor bi šlo za kak ameriški športni rekord se vse dogaja, brez formalnosti in brez posebnega prerekanja. 100 metrov visoko nad dolino reke Ogden v Ameriki, v državi 1'tah, so zgradili tale velikanski vodovod. Nad pet milijonov dolarjev pozabljenih Bančni oddelek države Newyork, ki nadzoruje delovanje posameznih bank. je pred kratkim izdal svoje letno poročilo, iz katerega posnemamo tele zanimive podatke: Letno poročilo je sestavljeno na podlagi poročila 440 nadzorovanih bank. In te banke so poročale, da je v njihovih kontih, kateri obsegajo „Tatarska novica", ki je veljata milijarde Marijinega kipa l Pred nekaj časa so časopisi poročali, da so anarhistiono-komunistične tolpe v Barceloni razdejale slavnoznani kip Matere Božje v benediktinski opatiji v Montserratu pri Barceloni. Kakor pa sedaj poročajo, komunisti takrat niso razdejali pravega kipa, marveč le njegov posnetek. Original kipa pa je shranjen nekje na skrivnem kraju, ki zanj nihče no ve. Skrivališče je znano le treni menihom, ki pa bi drug brez drugega tega skrivališča tudi ne mogli najti. V svojem skrivališču je kip skrit že od leta 1933. Kje je kip skrit, je povedano v treh verzih. Toda nobeden izmed teh treh menihov ne pozna vseh treh verzov, ampak samo enega. Priti morajo torej skupaj vsi trije menihi, da si povedo vse tri verze, ki navajajo, kje je treba iskati skriti kip. Vsi Irije menihi pa so strogo zavezani vsakomur molčati o vsem tem, kar jim je znano. Zato tudi nihče ne ve, kateri so tisti trije menihi, ki poznajo to skrivnost. Urejeno pa je tako, ako bi kateri izmed teh menihov medtem časom umrl: Svojega verza ne sme noben menih nikomur povedati. Pač pa sme v slučaju smrtne nevarnosti svojo skrivnost zaupati svojemu meniškemu so-bratu, ki je že vnaprej določen. Tako je skrivnost Marijinega kipa dobro shranjena, dokler ne pride dan, ko bodo slavni kip Matere božje znova lahko postavili na njen prostor. Brivska in frizerska razstava Poleg velike svetovne pariške razstave imajo sedaj tudi veliko mednarodno razstavo brivske in frizerske umetnosti. Poročevalec, ki si jo je bil ogledal, pravi, da mora človek kar strmeti, ko vidi take reči. Tako so mednarodni frizerji tamkaj razstavili frizirano umetno glavo, s katere se blešče kar tri barve umetno pobarvanih las: belo, modro in rdeče. Pa tudi druge sila drzne barvne sestavine se vidijo na raznih lasiščih. Brez dvoma jc vse lo mnogo bolj zanimivo kakor pa lepo. Sicer pa obiskovalec na tej razstavi vidi tudi reči, ki se splačajo gledati. Kako mnogostranska in velika je ta frizerska razstava, najbolj dokazujejo številke, koliko je bilo za to razstavo potrebnih električnih napeljav. Tako so morali položiti celih 40 kilometrov kabla, s katerim dovajajo razstavi električno silo. Aparati za I ra jno kodranje, električne škarje za navijanje las in drugi olepševalni aparati porabijo vsako uro za 4000 frankov električnega toka. Solnčni žarek zoper raha Rumunska. zdravnica dr. Marina Busila. ki jc iznašla zanesljivo sredstvo zoper raka. Bolezen sc da z njenim zdravilom ozdraviti v 6—7 tednih, če Tatarsko novico imenujemo tako novico, ki nam pripoveduje kaj strašno napetega in senzacionalnega, kar pa se nazadnje izkaže za zlagano. Nihče pa menda ne ve, zakaj se je takih novic prijelo ime »tatarske novice«. Ta označba izvira še izza časov rusko-turške vojske leta 1853. Takrat so se na strani Turkov zoper Ruse bojevati tudi Angleži in Francozi, kateri so potem dolgo časa oblegali rusko trdnjavo Sebastopol na polotoku Krimu. Na Turškem je deloval angleški časnikarski poročevalec Warren, kateri je meseca septembra leta 1854 izvedel od nekega Tatarja, ki je jezdil iz Carigrada v Bukarešto, da je padel Sebastopol. Mož je to novico brž obdelal in jo kot časopisno novico poslal prav po tem Talarju naprej nekemu dunajskemu listu. Ko je ta list to novico prinesel, je bila po koncu vsa Evropa, borza pa se je silno veselila ruskega poraza. Papirji so začeli kar v skokih rasti. Toda kmalu se je zvedelo, da Sebastopol v resnici ni padel. Brž so papirji na borzi začeli padati. Nekateri so takrat izgubili vse premoženje, prav zaradi tiste tatarske novice. Baje so ljudje zaradi tiste novice na borzi izgubili več kakor pa je veljala vsa krimska vojska. Sebastopol je padel potem še le drugo leto, in sicer 11. septembra leta 1855. Ko je potem tista novica prišla med ljudi, se nihče več ni zmenil zanjo. Oslala pa je beseda Matarska novica«, katere se še danes vsakdo boji. Kitajsko-japonsko bojišče m Prmnigrenttn Samiakner! Japntn. Ge&k! »■»-»o Japan. BTocltad« Mo«u» 1 x 4 +00 000 več kakor 10 dolarjev, 51.000 takih, na katere so njihovi lastniki docela pozabili. Vsi ti konti znašajo skupaj celih 5,400.000 dolarjev! Ti milijoni sedaj kličejo svoje gospodarje, ki pa se od nikoder ne oglasijo. Več kakor polovica tega denarja je takega, da se zanj že celih 20 let ne zmeni živa duša. Če se do konca tega leta no bo oglasil noben lastnik tega denarja, ga bodo banke po preteku 20 let izročile državi v varstvo. Toda država tega denarja ne bo porabila za se, ampak ga bo le upravljala za lastnika, če bi se nazadnje vendarle odkod oglasil. Če pa je med tem lastnik že umrl, ga dobe dediči, če se oglasijo, pa najsi medtem minejo še tako dolga leta. Po postavi države Ne\vyork so banke dolžne vsak konto hraniti in ga varovati celih 15 let. Ko ta leta minejo, morajo skozi 5 let vsako leto javno v listih razglašati, da se išče lastnik lega in tega bančnega konta. Ko pa mine 20 let, morajo banke v bankah tako pozabljeni denar izročiti državi v nadaljnje ravnanje. Od teh omenjenih 5 milijonov in 400 tisoč 1 dolarjev jih bodo na koncu letošnjega leta banke j morale izročiti državi 2,800.000 dolarjev, če se v ! teli mesecih ne oglasi noben lastnik, kar pa tudi ni več verjetno. Najdaljša avtomobilska cesta Evropa si prizadeva, da bi rastočemu avtomobilskemu prometu čim prej zgradila take ceste, ki bi avtomobilskemu prometu docela ustrezale. Medtem pa, ko si Evropa to šele prizadeva, je Amerika to nalogo že dokončala. V kratkem bo i namreč dograjena velikanska cesta, ki bo vodila | avtomobiliste od Aljaske v Severni Ameriki do mesta Buenos Aires v južno-ameriški Argentini, i Ta cesta bo celih 21.000 kilometrov dolga ter se , bo začela v mestu Fairbanks na Aljaski, končala ' pa so bo v Buenos Airesu. Sla bo torej skoraj čez vso severno in južno Ameriko. S tem bo to največja in najdaljša cesta na svetu. Narejena bo po večini iz betona ter bo za sedanje razmere najpopolnejša avtomobilska cesla na svetu. Bolezni zoper bolezni Že dalj časa je znano, da človek, kateri jo imel kako akutno ali kronično bolezen, potem ko je ozdravel, nekaj časa sploh ne naleze nekaterih drugih bolezni. Tako je znano, da otroci, ki so enkrat preboleli davico, ne nalezejo več škrlatinke. Zadnje čase pa so znova dognali, da otroci, kateri imajo odprto tuberkulozo, ne dobe navadnih otroških bolezni, n. pr. ošpic. To dejstvo si znanstveniki razlagajo tako, da je bolno človekovo telo v nekakem trajnem obrambenem stanju zoper bolezni, zaradi česar potem človekov organizem bolj uspešno odvrača nove bolezni ,ki mu prete. In mi smo pomagali... »t Ko je bilo 1. 1918 konec svetovne vojne, je bilo v Združenih ameriških državah vse veselo. Vriskajoča, hrupna množica je polnila ceste mesta Bostona in povsod so nosili bandera z napisom: •M i smo zmagali!« — Slučajno je bila v pristanišču tudi angleška bojna ladja, ki je bila polna zastavic. Neki angleški pomorščak, ki je videl bandera v mestu, je nalepil na ladijske zastavice listek s skromnim napisom: >In mi smo pomagali.t Kar r*e odkrila angleška polarna ekspediciia Polarna ek6pedicija angleških univerz pod vodstvom J. M. Wordieja sc jc z norveško jadr nico »febjorn« vrnila v Leith, Poglavitna naloga ekspedicije je bila ta, da so preiskovali kozmične žarke v velikih višinah v bližini magnetnega tečaja. Razen tega pa je imela ekspedicija še druge pomembne uspehe. Tako je odkrila šest novih fjor-dov in različne otoke in zalive na severni obali Baffinove dežele. Odkrili so novo obrežno črto v dolžini 1000 km. Izkopali so veliko nekdanjih naselbin Eskimov krog Baffinove obale, s čimer so dobili nove podatke o izvoru Eskimov na Grenlandiji. — Ekspedicija je prinesla izredno bogate zbirke eskimovili starin za muzej v Cambridgu. Šantung), ki merijo za 6 Jugoslavij in štejejo 80 milijonov prebivalcev, jq že v japonskih rokafi. Na šanghajskem bojišču so srditi boji, toda Japonci so Sanghaj napadli samo, da privežejo tukaj kitajske armade, da ne bi ovirale glavnega pohoda Japoncev na severu. Kitajci se tukaj odlično branijo. Na južnem bojišču pri Kantonu (otok For-mosa, ki leži nasproti, je japonski) so bili večidel le letalski boji. Z letali so Japonci bombardirali večidel vsa večja mesta ob kitajski obali. Zastavice na zemljevidu pomenijo kraje, ki so jih Japonci zasedli pred 3 tedni in za danes ne veljajo več. Veriga, ki teče ob kitajski obali, pomeni, da jc obala od japonskih vojnih ladij blokirana. »Prodaj vendar tiste leteče ribe in 6i kupi zlate ribice!« ni posebno huda. če pa je prav huda in nevarna, jo pa novo zdravilo ližuga najkasneje v 22 tednih. Zdravnica ie izumila nekak aparat, s katerim lovi solnčne žarke. Pravi, da zna u joti >snlnfni žarek št. 1«, ki ima iste lastnosti kakor radij. Bitke se odigravajo na treh bojiščih, na severnem, na šanghajskem in južnem pri Kantonu. Na severnem bojišču, ki je poglavitno, so Japonci najprej zasedli črto, ki jo tvori železniška proga Tientsin-Peiping-Tatung, lomo zlasti vsa sodobna orodja in sredstva, ki jih umno sadjarstvo ne more več pogrešati in brez katerih je pridelava lepega sadja nemogoča. Važen oddelek sadjarske razstave bodo dalje razni sodobni pripomočki za domačo uporabo sadja in izdelki iz njega. Radoučni sadjarji bodo našli na razstavi dovolj pobude v sliki in predmetih za napredek v pridelovanju sadja in njega koristni uporabi. Drevesničarji nam bodo pokazali svoje proizvode v vseli v sodobnem sadjarstvu običajnih načinih in oblikah proizvodnje sadnega drevja. Nazorno bodo pokazani razvoj in uspehi Sadjarskega in vrtnarskega društva od njegovega začetka pred 17 leti do današnjega dne. Sadni sejem bo, dasi v tesni zvezi 6 sadjarstvom, vendar prireditev sama zase. Pokazati hoče, da sadja ne znamo v najboljši kakovosti samo pridelovati ampak tudi za kupčijo tako pripraviti, kakor to zahteva svetovna sadna trgovina. Vsak nepristranski opazovalec se bo lahko prepričal, da se nam ni bati nobene tuje konkurence ne glede kakovosti pridelka, ne glede na opremo. Na prodaj bo kolikor mogoče tipizirano in standardizirano blago. Nove naprave na Jesenicah Kranjska industrijska družba potrebuje za obrat svojih martinovih peči, ki izdelujejo marti-novo jeklo, ki se nadalje predeluje, velike količine starega in surovega železa. V preteklem stoletju je imela družba svoje plavže na Gorenjskem, ki so topili gorenjsko železno rudo v surovo železo in ga oddajali martinovim pečem. Toda proti koncu stoletja je te plavže zaradi premajhnih zalog opustila, zgradila ei je pa v Trstu nove plavže. Po prevratu je te plavže prodala Italijanom, zaradi ■tega je bila navezana na uvoz surovega železa iz Vareša in Topuekega, vedno več pa je porabila tudi starega železa. V zadnjih letih ee je zato vedno bolj kazala potreba lastne surovinske baze za družbo in družba je začela graditi na zapadnem delu tovarne na Jesenicah redukcijsko peč, ki je te dni bila dovršena in bo začela obratovati. S tem dobimo v naše kraje popolno železarsko industrijo. Nova redukcijska peč bo proizvajala iz dovoženih rud surovo železo, za kurivo pa bo porabljala olje, katerega je v naših krajih dovolj. Nova redukcijska peč je moderna pridobitev, opremljena z drobil-nimi stroji, z rešetnimi pripravami, prenosnimi trakovi, z raznimi polnilnimi in mešalnimi napravami itd. Posebne so naprave za izkoriščanje plinov in odpadkov. Kapaciteta nove naprave znaša okoli 50 tisoč ton surovega železa letno, kar bo krilo potrebe družbe na surovini za izdelovanje jekla. Zadružne Meti Ministrski svet je na predlog ministra za kmetijstvo podpisal odlok o podeljevanju podpor vinogradniškim zadrugam za zgradbo velikih zadruz-nih kleti za tipiziranje vina. Podpore so večinoma iz državnega proračuna, v katerega so prvikrat letos vnesena sredstva za to svrho, v manjši meri iz državnega kmetijskega sklada. Podpore vinogradnikom ali vinogradniškim zadrugam so razdeljene takole: 1. v primorski banovini v Mostarju 500 000 din, v Blatu na otoku Korčuli 500.000, v Visu na otoku Visu 250.000 in v Danilo-Kraljice pri Šibeniku 150.000 din. skupno 2.400.000 din, 2. v savski banovini: v Sveti lani 500.000, v Vivodim 500 000 din. skupno 1,000.000, 3. v dravski banovini: v Ormožu 500.000, 4. v zetski banovini: v Podmilju občina Kuna na polotoku Pelješac (proizvodnja znamenitega črnega vina Dingač) 500.000, 5 v moravski banovini: v Vitkovcu, Zupa 500.000 din v Jelašnici 300.000 din, v Knjaževcu 100.000 din v Crkvencu 1,000.000, 6. v vardarski banovini: v Kavadarju Tikveš 500.000, v Vlaeotincih 250.000 din skupno'750.000 din. Iz podeljenih podpor se ima izvršiti nabava potrebnih sodov in drugega inventarja pod nadzorstvom banovine. V nobenem primeru 6e te podpore ne morejo porabiti za kaj drugega kot za zgradbo kleti, katere morajo zgraditi 6ami vinogradniki 6 svojimi sredstvi, svojo delovno močjo v kolikor jim ne pride v pomoč banovina ali kakšna druga ustanova. V vsakem primeru morajo vinogradniki s svoje 6trani dopri; nesti ali v denarju ali v materialu ali v delovni sili vsaj toliko kolikor znaša državna podpora. Od vinogradnikov se nadalje zahteva, da 6 svoje strani doprinesejo namreč toliko, kolikor so vredni sami sodi v kleti. Ce kakšna zadruga ne zadovolji teh zahtev, je kmetijski minister pooblaščen, da po predlogu podeli podporo drugi zadrugi, zadrugi, ki bo mogla in hotela te pogoje izpolnjevati. Spravljanje semenskega krompirja Vsi znaki kažejo, da bo prihodnjo pomlad pomanjkanje semenskega krompirja. Kmetovalci sc v njih lastno korist opozarjajo, da varujejo krompir gnitja in vsega, kar mu kvari vrednost za seme, to je zlasti premočno odganjanje. Krompir, ki premočno odganja, je zanič za seme. To mora vedeli vsak kmet in mora znati tudi to pre-prečiti. Kdor ni poskrbel za dobro vkletenje vsega krompirjevega pridelka, naj to napravi vsaj za ono množino, ki jo bo rabil za seme. Tn krompir naj skrbno odbere In ga «pravi v zračno, ne preteplo klet. Ako je krompirjeva klel že polna, spravile lahko semenski krompir v kak dnij? primeren prostor, ki naj bo suh in zračen. Svetel prostor j<-boljši kakor temen, ker napravi krompir močne •zelene kali, ki se ne polomijo iu ki iz njih poženejo krepke rastline. Spodaj naredite eno ped nad zemljo pod iz desk. tako da ostanejo vmes Špranje. okoli sten ua ravno tak paž. Kadar mi- Na sadno razstavo vabimo pred v6em vsakogar, ki 6tremi za napredkom v sadjarstvu, zlasti vse p>odružnice SVD, da si ogledajo sadove svojega truda in prizadevanja, in sploh vse, ki se zanimajo za naše slovensko sadjarstvo .in njegov razvoj v povojnem času oziroma od ustanovitve SVD. Na 6adnem sejmu bodo pa poseboio dobrodošli sadni trgovci, zastopniki nabavlj. zadrug, zavodov in sploh vsakdo, ki inia kakršnokoli zanimanje za letošnjo sadno kupčijo. Razstava in sadni 6ejem bosta trajala od 23. oktobra do 1. novembra. Udeležencem razstave in sadnega sejma je dovoljena polovična voznina od 21. oktobra do 3. novembra. Vsedržavni sadjarski kongres Ob priliki velike 1. banovinske sadjarske razstave in 6adnega sejma v Mariboru, bo priredilo srbsko kmetijsko društvo dvodnevni sadjarski kongres in 6icer 24. in 25. t. m. po temle sp>oredu: i. Otvoritev kongresa 24. oktobra ob 10 dopoldne. Obravnave: 1. Trgovina s svežini in predelanim sadjem in njeni izgledi za bodočnost. Poročevalca gg. Dž. Perin in Voja Petrovič. 2. Obnova sadovnjakov in plemenenje sadnega drevja potom precepljanja. Poročevalec dr. Mladen Jesifovič. 3. Načini propagande za uporabo insekticidov in fungicidov. Poročevalca gg. dr. Pavle Vukasovič in dr. Željko Kovačevič. 4. Smoter in naloge načrtnega sadjarstva. Poročevalec ravnatelj g. Josip Priol. II. 25. oktobra ob pol 9 nadaljevanje. 1. Preusmerjetrje (preorientacija) obstoječih bano-vinslkih drevesnic in osebja v smeri praktičnega sadjarstva. Poročevalec g. Milutin Nikolič. 2. Vpra Sanje plodoreda (kolobarjenja) v drevesnicah. Poročevalca gg. Štefan Lukič in F. Mežan. 3. Možnosti in organizacija dela v sadjarstvu na bano-vinskih kmetijskih ustanovah. Poročevalec g. Milan Marsič. 4. Kratka zgodovina slovenskega sadjarstva. Poročevalec g. Franc Vardian. 5. Drevesnice v Sloveniji. Sedanje stanje in njihov pomen za napredek sadjarstva. Poročevalec g. Ivan Dolinšek. stopi mrzlejše vreme in je nevarnost, da bi krompir začel zmrzovati, ga je treba v taki zasilni shrambi dobro pokriti s slamo ali s čim drugim. Najprimernejša temperatura v shrambi za krompir je 2—5° C; nad 8° C se pa toplina nikakor ne sme dvigniti. Opazujte toplino na toplomeru, ki ga obesite v klet, oziroma v dotično shrambo in okna ponoči pridno odpirajte, če je to potrebno. Zelo važno je dalje, da pride krompir v shrambo popolnoma suh in dobro ohlajen. Zato ga pustimo čez noč na prostem, da se čim bolj ohladi in ga spravimo šele drugi dan v klet. Pri prenašanju, nakladanju in spravljanju v klet je treba paziti, da Be krompir ne obtolče, ker povzročajo udarci notranje poškodbe in pospešujejo s tem gnitje. Slično deluje tudi pritisk na visokem kupu, ki naj zato ne bo višji kakor kakih 80 cm. Visok kup je škodljiv tudi zato, ker se v njem krompir močneje segreva Krompir se lahko dobro spravi tudi v podsip-nici, ki pa mora biti pravilno napravljena. V pod-sipnicah, ki so izkopane v suho zemljo in pravilno napravljene, se krompir mnogo bolje ohrani, kakor v slabih kleteh. V mokri zemlji, kjer se vlaga počasi odceja, pa krompir v jami rad gnije. Podsipnica naj bo izkopana čisto plitvo (15 do 20 cm), da ni prelopla. Krompir zložimo tako, da ima obliko strehe; kup bodi spodaj širok 1.30 do 1.50 m, visok pa v sredi 80—100 cm. Dolžina je lahko poljubna. Zelo dobro je, če napravimo po dolgem v sredini kupa kanal iz lat, ki naj bo visok kakih 20 cm, obe stranici tega trikota pa naj znašata približno 30 cm. Med latami morajo biti špranje. Ta kanal na dnu kupa omogoča kroženje zraka po zasipnici. V isto svrho služi lahek tram, ki ga položimo na vrlin kupa in ovijemo s slamo tako, da gleda vse skupaj malo ven iz kupa. Ko je kup izgotovljen, ga pokrijemo najprej čisto plitvo b suho zemljo, vrh kupa pa pustimo še nepokrit. Da se krompir preveč ne umaže od zemlje, raz-prostremb na kup najprej nekaj slame. Ko nastopi liujši mraz, šele pokrijemo kup z debelejšo plastjo zemlje, tako da znaša skupna debelina zemlje kake pol metra, če je posebno ostra zima, naložimo še nekoliko gnoja, ki varuje krompir mraza. Mešanica. Finančni minister je predpisal pravilnik o sredstvu za denaturiranje dehidriranega špirita, o kraju iti načinu mešanja bencina z de-naturiranim špiritom kakor tudi o nadzorstvu nad mešanico bencina in špirita. Iz pravilnika je razvidno, da je sestavina mešanice naslednja: 79.4% po teži bencina, 20% dehidriranega špirita in 06% metilakohola, lorej 60.4% bencina in 20.6% denaturiranega dehidriranega špirita. Potrošnja bencina v naši državi. V proračunskem letu 1935-1936 je bilo v vsej državi porabljenih 13.415 ton čistega bencina, od česar je država imela 67.1 milij. din dohodkov, nadalje 12.563 ton mešanice, kar je dalo državi 44.0 milij.. 6kupno 111.1 milij. din. V letu 1936-1937 je potrošnja bencina padla na 9.797 ton, mešanica pa narasla na 13.327 ton. Država je imela od tega 49.0 in 47.6, to je skujmo 96.6 milij. din dohodkov. Računati je, da bo potrošnja mešanice narasla na 35.000 ton letno v naši državi. Kliring z Italijo. Agencija »Jugoslovanski kurir« poroča, da je pričakovati zaradi velikih nakupov žita v Italiji zmanjšanje klirinškega 6alda v prometu z Italijo. Naši uvozniki riža so nakupili ta mesec okoli 1500 vagonov riža za okoli 13 milij. lir in je pričakovati zaradi tega. da bo v kratkem naš klirinški saldo zmanjšan od 25 na 12 milij. lir. Otvoritev postaje Dobova. Z odobrenjem gosp. ravnatelja, v aktu št. 22.787-11-37, se otvori dne 17. oktobra 1937 postaja Dobova za celokupni blagovni promet. Konkurz je razglašen o imovmi Zorca Rudolfa, trgovca v Ljubljani. Florjanska ulica 26 (trgovina z moko, deželnimi pridelki in špecerijskim blagom). Oglasiti se je 20 novembra, ugotovitveni narok 24 novembra. Potrjena poravnava. Pučelik Karlona, registr. pod tvrdko Ivan Bohm naslednik Fric Pučelik, umetni mlin in pekarna. Frani pri Mariboru za 40% terjatev v dveh enakih 6 mesečnih obrokih. Likvidaciji. Delniška družba »Carbofag« v Zagrebu sklicuje za 28. oktober redni občni zbor delničarjev, na katerem bo predlagana tudi likvidacija družbe. Računski zaključek družbe za leto 1936 izkazuje pri glavnici 1.0, brutodonosu 1.24 in bilančni vsoti 6.9 milij. din, za leto 1936 dobička 0 4 milij. din, dočim je znašal prenos izgube iz leta 1935 0.04 m ilij. din. — Oljarska industrija v Koprivnici d. d bo predlagala občnemu zboru delničarjev dne 29. oktobra t. 1. likvidacijo. Nov strokovni lisi. V Belgradu jc začel iz-haiati »Izvoznik«, organ Združenja izvoznikov ži- vine. List bo izhajal dvakrat na mesec. Urednik mu je g. Miodrag Indjič. Liet prinaša v 6rvoji prvi številki skoro isti material kot ga daje agencija »Jugoslovanski kurir«. Belgrajske banke v letu 1936. Bilančna vsota vseh belgraj6kih bank je lani narasla od 3,956.4 na 4.355.1 milij. din. Pod zaščito je v Belgradu 10 zavodov, v Zemunu in Pančevu 3. Pri teh bankah so vloge padle od 1935 do 1936 od 229.7 na 170.0 milij. din. Pri 4 nezaščitenih zavodih so vloge padle od 553.7 na 525.3. pri 2 privilegiranih bankah od 71.7 na 70.9 in pri 2 podružnicah inozemskih bank od 191.0 na 180.8 milij. din. Dobiček vseh bank je znašal 21.0, izguba 3.9 milij. din. Rekordna ameriška letina bombaža. Iz New-yorka poročajo, da je zadnje ameriško uradno po-ro&ilo o rekordni letini bombaža (katero ceni ameriško kmetijsko ministrstvo na 17.57 milij. bal) povzročilo izreden padec cen bombaža. Na podlagi ameriških in drugih statistik je pričakovati v letu 1937-1938, da bo znašala poraba bombaža samo 31 milijonov bal, dočim cenijo istočasno ponudbo na 50 milij. bal, kar je zelo deprimiralo trg. Vendar so začele ta teden cene bombaža kazati ugodnejšo tendenco. Borza Dne 16. oktobra 1037. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 11.890 milij. din v primeri s 7381, 8435, 10.026, 4239 milij. din v prejšnjih tednih. Danes so banko plačevale za valute: angleški funt 235 din, ameriški dolar 47.30 din, avstrijski šiling 8.77 din, holandski goldinar 25.80 din, italijansko liro 2.03 din, trancoski frank 1.60 din, švicarski frank 10.80 din, češko krono 1.25 din. Curih. Belgrad 10.—, Pariz 14.64, London 21.55, Newyork 434.46, Bruselj 73.175, Milan 22.88, Amsterdam 240.225, Berlin 174. 60, Dunaj 80.20 (84.85), Stockholm 111.125, Oslo 108.30, Kopen-hagen 96.20, Praga 15.20 (13.775), Varšava 82.15, Budimpešta 86.25, Atene 8.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.53, Buenos Aires 130.75. Vrednostni papirji Dunaj. Danes jo bilo malo poslov pri neenotni tendenci. V kulisi je bila večina tečajev v začetku čvrsta, nato pa so tečaji popustili in so končno prevladovale male izgube. V zagradi so beležili večje tečajno izgube češki papirji, kovinski papirji so se držali čvrsto. Madžarske montanske vrednote so bile čvrste. V splošnem eo bile tečajne izgube majhne razen pri čeških papirjih. Beležili so: (v oklepajih včerajšnji tečaji): Don.-savsko-jadranska 61.05 (61.35), delnice: Cre-ditanstalt-Bankverein 259.75 (258.50), Nar. banka 164 (164), Donavsko-savsko-jadranska 19.80, Ferdinandova severna železnica 10.20, Steg 26.30 (26.20), Steveag 28.25 (28.40), Magnesit 85.25 (85.75), Trboveljska 26.35 (26.05), Alpine 43.85 (48.50), Berg-Hutten 588 (600), Steyr-Daimler-Puch 227 (226.50), Semperit 76.75 (77.22). Živina Mariborski sejem, 15. oktobra. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 343 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 70 do 100 dinarjev komad, 7 do 9 tednov stari 85 do 105, 3 do 4 mesece 130 do 170, 5 do 7 mesecev 210 do 340, 8 do 10 mesecev 350 do 440, 1 leto stari 620 do 780; 1 kg žive teže 6 do 7.50 din, 1 kg mrtve teže 9 do 11 din. Prodano je bilo 128 svinj. Sejem plemenske živine v Mengšu 15. oktobra 1937. Na 6ejem je bilo prijavljenih 24 mladih plemenskih bikov starih do dveh let, prignanih je bilo 17 živali, prodanih 14. Ocenjeni 60 bili sledeče: 4 biki II. vrste, 8 kom. III. vrste. I. vrete jih ni bilo. 5 kom. neocenjeni. Cene: Biki plemenjaki z rodovnikov II. vrste din 9 za kg žive teže. III. vrete din 7 za kg, Neocenjeni so se prodali 5 do 5.50 din za kg. V primeri z lanskim 6ejmom je bil lep napredek v kakovosti; dočim se je prej strožje ocenjevalo, so povprečno živali odnesle boljšo kvalifikacijo. Opaziti je, da je vzreja mladih bikov jx>mankljiva in da 6e živali premalo gibljejo na prostem. Večjih napak biki niso imeli. Bili so le slabši v nogab, kar je karakteristično za gorenjsko pinegavsko (cikasto) pleme. Pozna se pomanjkanje apna v tleh in krmi, kar ima za posledico tanke ko6ti. Danes velika iigaška tekma Ljubljana:Hajduk Začetek ob 15.15 na igrišču Ljubljane. Prediekma Svoboda : Jadran ob 83.30. Blagajne so nanovo preurejene. Za parkiranje avtomobilov je v sporazumu s policijsko upravo določena Topniška ulica. Mars: Reka ob 9 dopoldne na igrišču »Ilirije« (bivši »Slovan«), Ob 10 dopoldne Mladika : Slavija na igrišču »Jadrana«. Lahkoatlefski miting; »Korotana« ob 10 dopoldne na igrišču »Primorja« Mariborski spoti Lahka atletika: Za VI. pohorski tek, ki bo danes, v nedeljo, dne 17. t. m. ob 11 in katerega prireja marljivi propagator lahke atletike SSK Maraton, so se prijavili najboljši tečaki Maribora. Ker se sprejemajo prijave tudi še pred startom na Pohorju, je sigurno, da bodo sodelovali tudi atleti iz Ljubljane in Celja. Proga vodi po poti od Ruške koče do Pohorskega doma. Tekmovanje bo sigurno zelo napeto in zanimivo. Takoj po teku je razglasitev rezultatov in razdelitev lepih nagrad zmagovalcem na Pohorskem domu. V Mariboru bo na stadionu SK Železničarja dvoboj dijaških reprezentanc Ljubljane in Maribora ob 10. Mariborski srednješolci, ki so na svojem prvenstvu dosegli zelo lepe uspehe, se bodo morali zelo potruditi, da bodo častno zastopali mariborske barve v boju proti rutiniranim nasprotnikom. Nogomet Ob 15.15 se srečata na Rapidovem igrišču v prvenstvenem boju SK Železničar in SK Hapid: Tekma bo sigurno zelo zanimiva, ker bo Rapid hotel z zmago potrditi svoje prvo mesto na tabeli, dočim bo Železničar na vsak način skušal izboljšati svoj položaj. Predtekmo odigrajo rezerve obeh klubov. ISSK Maribor, ki odigra v Murski Soboti važno tekmo, je organiziral tokrat izlet s posebnim avtobusom za svoje pristaše, da ga v borbi za točke jiodpreio. Odhod avtobusa je ob 11.30 izpred hotela >0rek. Simpatizerji kluba upajo, da bo tokrat Mariboru uspel revanž za nedavni poraz 3:2. Z ozirom na važnost te tekme, je pričakovati v Murski Soboti rekorden obisk. Po lahkoallelshem dvoboju Celje: Concordia Preteklo nedeljo se je vršil v Celju lahko-atletski dvolioj med reprezentanco Celja in državnim prvakom HSK Concordio iz Zagreiia. Zmagali so Celjani povsem zasluženo s 54 : 49 točkam." — Borbe so bile lepe in ostre, saj so tekmovali tudi državni rekorderji (Goršek, Pleteršek, Kovačevič). Rezultati, ki so bili doseženi, dokazujejo, da je bila prireditev na višini. Celjsko občinstvo je prisostvovalo eni najlepših športnih prireditev'v Celju in je bilo zadovoljno. Ob lepih borbah, ki so potekale povsem športno, je gledalstvo nagradilo zmagovalce z velikim aplavzom in navdušenjem. Celjani so torej zmagali nad državnim prvakom. Čeprav je prišel v Celje v oslabljeni postavi, vendar to ne zmanjšuje uspeha. Celjani so se dogovorili namreč s Concordio, da bo prišla v Celje s svojo najmočnejšo postavo, ta pa ni prišla z vsemi svojimi »knnoni«, ker je najbrž mislila, da jih v Celju no bo potrebovala. Toda poraz jih jo poučil bas o nasprotnem ter dokazal, da se s Celjani ni kar tako igrati in jih podcenjevati. Že sedaj so trd oreh za vsakogar, postali' pa bodo, kakor upamo, še boljši ter Imelo z, njimi morali resno prav vsi računati. Sodni, po porazu, se pa Concordia hndiije nad Celjani. Tako jo neki g. L. P. objavil v hrvatskem časopisu članek o dvoboju, v katerem pravi, dn prireditev ni bila ravno dobro organizirana in da se Celjani niso preveč potrudili, da gredo gostom na roke. Naj pisec članka ne pozabi, da so Celjani ustregli vsaki želji Concordiašev in so storili vse, da jim ustrežejo. Saj so se atleti, ki so tekmovali, prav laskavo izrazili o Celjanih, hvaleč njihovo gostoljubnost in uslužnost. Bili so popolnoma zadovoljni. Odnesli so kar najlepše vtise iz Celja. Po našem mnenju je bila prireditev čisto dobro organizirana. Res je, da je ponekod gledalstvo malo oviralo potek tekmovanja. Toda prireditelj, Lahkoatletski medklubski odbor v Celju, ne more nič zato, ako je občinstvo navdušeno in se gnete pri cilju, hoteč videti onega, ki priteče prvi. Reditelji niso zmogli navala 700 ljudi, ki so navdušeno spremljali potek tekmovanja a svojimi aplavzi in odobravanji. Vrhu tega pa Glazija ni moderno urejen stadion s tribunami, na katere, naj bi šlo občinstvo ter od tam opazovalo tekmovanje. Glazija je le ograjen športni prostor, z ba-riero, za katero je pa ponekod za tako število ljudi premalo prostora, tako na primer pri cilju. Ko bi Celje razpolagalo s stadionom kot ga imajo Zagrebčani, bi bilo drugače. Tek na 100 m. Napeta borba, v kateri je zmagal Celjan Pleteršek. Občini zbor ljubljanske plavalne podzveec. Danes ob 9.30 dopoldne se bo vršil občni zbor LPP v restavraciji Štrukelj, Dalmntinova ulica. Na občnem zboru bodo razdeljene spominske značke, ki Jih Je podelila Jugoslovanska plavalna zveza zaslužnim slovenskim »portmm delavcem. Vse delegate klubov prosimo, da pridejo točno ob napovedani uri. Planinske knjilnice jo uredilo Osrednje SPD v svojih planinskih postojankah deloma žo lansko leto. Nujno potrebno Je, da se knjižnico v planinskih kočah Izpopolnjujejo vsako leto. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani vljndrio prosi vse svoje člane In prijatelje planinstva, da odstopijo razne knjigo, ki jih ne rabijo, planinski organizaciji En njene knjižnice v kočah. Dobrodošla je vsakn knjiga, tndl revije In drugo Stivo. Kdor je pripravljen darovati knjige, so naproša, da lo sporoči pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. I-I, da pošlje na dom no določeno čtivo. Smuska telovadba, ki jo priredi Slov. planinsko drnstvo prične v četrtek, dne 21. t. m. ob 1(1.30 v telo-vodnici II. drž. realne gimnazije n» Poljanski cesti, začetnikom smučarjem kol tudi Izvožbanlm smučar lom Je nujno potrebna primerna gimnastika, preden bodo hiteli s smučmi no belili poljnnnli. Telo se mora privadit! gibom, ki jlli tipornhljn smučar Vsak ndr-loienee smuško telovadbo naj prinese s seboj telo. vadno čevljo ali eopale. Vsak četrtok bo telovadba trn l.ila ono nro, t. j. do pol si. Preskrbljeno jo zn slro-Kovnn vodstvo. Prijave sprelema nisnrnn RPT1 Mol-sandrovn costtt 4-1. Ako Id bilo število prljnvljšncov veliko, b, KO razdelili v dve skupini. Potrebno jc. da so lutoresculjo čimprej prijavijo. Učiiinu malonkostuu. Rjama lužica v -v i Spmwna;pfečelnii Merčin Noiealc Lužiškosrbska prSfloga „Slovenca" 17. oktobra 1937 Beseda srbska, o zvončkljaj! Nebes ljubezen v Tebi diha! TI meni boš nevesta zdaj, ponos, skrivnost sanj mojih tiha! Zvoniš mi kot pomladni dih, na strune vse igraš dišeče, ko pod pero mi diven stih ust Tvojih sladka moč šepeče! Ti mojim si ušesom vrisk, jeziku mojemu sladilo! Ko bolen sem od srčnih stisk, me dvigne Tvoje lahno krilo. Ti ogenj mojih si besed in krona mojega imena! Ko vihre medejo nam sled, si mislim zvezda razsvetljena! O, grej nas, sipaj svoj sijaj, ubogih Srbov radost tiha! Beseda srbska, o zvončklj£j! Nebes ljubezen v Tebi diha! td Ja prisaham Bohu a našemu nejgnadnjejšemu knjezu, knjezu... krali ččskem a jeho gnadže džedžicom a wšicknym potomnym kralom češkim, burgermajstru a radže toho mesta Budyšina werny, poslužny a podany byč we dnje a w nocy, hdyž ja wot nich napominan bu-du, a pri radže stač w wšicknych wecach, kotare vvoni za lepše poznaju, jich lepše pytač, a jich horše wobwarnowač; tak jak mi Boh pomoz a jeho swjate slowo. Rjana lužica, spravvna, pfečelna, mojlch serbskich wotcow kraj, mojich zboinich sonovv raj — swjate su mi Twoje hona! ft> pfcifcu^t), fafroifcofd) nam It), ad), gab' mujc ftanuH fa fercoj lub foe jgtmli gobtie nimet Ijofafpomnefdja! H. Zejler. ' ~~~ Ko«-,«. KOCC Komp. KOČO R, Lužiški narodni buditelji Možje večnega spomina Lepa Lužica, zvesta, ljubljena, mojih srbskih dedov kraj, mojih sanj pobožnih raj — sveta so mi Tvoja polja! Prišel Tvoj bo čas zacvete Tvoj kras, o, da vstali bi možje, da za narod svoj žive vredni večnega spomina! V vrsti prilog iz slovanskega sveta, ki jih je začel izdajati »Slovenec« z bolgarsko in češko-moravsko številko, je zdaj prišla prilika, da obvestimo svoje čitatelje s stanjem najmanjšega slovanskega naroda: L u ž i š k i h Srbov, tega svojevrstnega, folklorno izredno zanimivega in narodnostno neverjetno vztrajnega naroda — otočiča v germanskem morju. Prav v teh dneh, ko smo se spomnili in živimo še bolj pod težkim vtisom žalostne usode naših koroških sonarodnjakov, ki se utapljajo v istem tujem jezikovnem telesu kakor Lužičani na severu, hočemo nuditi Slovencem to lužiško podobo vztrajnega dela za kulturno samobitnost naroda manjšega kot mi v dokaz, da le povezanost vsakterega člana z zemljo, z narodno preteklostjo, z jezikom in svojevrstnostjo običajev ter z otroško vero more za stoletja in tisočletja ohraniti narod še v tako težkih časih. Njih zgodbe so tako strašno podobne naši tisočletni usodi: že od zgodnjih stoletij na svoji zemlji so, še preden so se zgenili pod vodstvom svojih narodnih vojevodij, že začeli izgubljati kos za kosom svoje prelepe zemlje. In to je zgodovina lužiškega naroda: ne blesteče vojne zmage, ne kraljevski spomini, niti ne slavna prestolnica, ne vojskovodje in slava, temveč živa zavest živega organizma, neizmerna ljubezen do svoje kulture, jezika, ki je med najbolj zvenečimi slovanskimi jeziki, in do narodnega izročila. In zato se njihova narodna himna ne ozira po politični slavi, borbenosti in šovinizmu, temveč budi le strast do lepote Lužice, lepe in • zveste do vsega, kar je Lužici sveto ter želi le priklicati može, ki bi bili ▼ redni večnega spomina z delom za ohranitev narodnih kulturnih svetinj. Zato smo postavili na čelo naše številke lužiške narodne buditelje in vodnike in postavili v temelj lužiško ženo, ki s svojo ljubeznijo in zvestobo podpira bistveno lužiško rast in je porok za 1. Handrih Zejler (1804—1872), pastor i/n prvi lužiški pesnik; 2. J. A. Smole? (1816—1884), zbiratelj narodnih pesmi in politični voditelj; 3. K. A. Kocor, prvi lužiški komponist; 4, Michal Hornik (1833 do 1894), budišinski kanonik in narodni vodnik; 5. J. Bart Čiširiski (1856—1909), župnik in največji lužiški pesnik; 6. Arnošt Muka (1856— 1932), znanstvenik in narodni voditelj Lužiškosrbska beseda Jahub Bari-Čišinski bodočnost. Tudi če je Lužica še tako majhna, če je komaj nekaj čez sto tisoč Srbov, tudi če je zunanje politično razdeljena na 2 deželi, v vseh javnoupravnih telesih podrejena tuje-jezični oblasti, da, tudi če je v sebi razdeljena jezikovno v dva jezika, ki terjata medsebojno prevode, izmenjavo del, ki se ločijo tudi v pisavi, v latinici in v gotici, tudi če jih deli vera v protestante in katoličane in tudi, če jc Lu-žičanom zabranjeno vsako javno zborovanje, kljub vsej tej in taki usodi bo lužiška narodna samobitnost živela in ustvarjala po zaslugi žene, nositeljice preteklosti in bodočnosti, izvora organskega življenja. Vkljub temu, da nimamo danes več aktivnih svojih centralnih prosvetnih ustanov, ne Matice srbske, ne študentov-skih društev in ne pravih časopisov, da imajo minimalen pouk v materinščini, kljub vsemu Lužičani verujejo, da jih more rešiti le neoma-jeno zaupanje v idejo sedanjega nemškega vodnika, ki jo poudarja v vsaki priliki: da mora biti človek zvest svoji rasi, svoji krvi in zemlji, prežet do dna z duhom svoje zgodovine! In z njimi verujemo mi Slovenci v Zejlerjeve preroške besede, ki so z zlatom vrezane v Srbski dom: »Serbstvo dyrbje trwač!« — Srbstvo mora živeti! Vsem cenjenim sotrudnikom tc priloge, najvidnejšim kulturnim delavcem Lužičanov, ki žive v svoji ubogi domovini, in ki so sc žrtvovali, da nam predstavijo svojo lepo Lužico od vseh strani, se najlepše zahvaljujemo z željo, da bi naša priloga vzbudila v vseh Slovencih ljubezen do njihovega naroda in spoštovanje do njihovega dela, ki naj učaka obilen sadi Obenem pa bi kakorkoli želeli pripomoči k pravilni ocenitvi njihovih teženj, ki je samo ta: ohraniti srbsko narodno samobitnost, živeti svoje kulturno življenje, ne politično, ki ga lužiški Srbi že po svoji naravi živeti ne morejo in ne mislijo. A. Terstenjak: Dekle iz Dolnje Lužice (evang.) Najstarejši luiiškosrbski jezikovni spomenik iz X(\ stoletja: prisega budUinskih meščanov A. Terstenjak: Dekle iz Gornje Lužice (kalol.) m Iz zgodovine Lužiških Srhov Današnji lužiški Srbi so majhen ostanek bivše velike slovanske diužine, ki se je oddelila pri selitvi iz zakarpatske skupne domovine od zapaduo slovanske skupine in v kateri so se razvili polab-sko-baltiški narodi, pa tudi Poljaki in Čehoslovaki. Lužiški Srbi so obenem z drugimi zapadnimi Slovani prišli v svoje historično ozemlje iz vzhoda. Dobe, ko so ti Slovani zasedali svoja sedanja mesta, ne moremo točno določiti, toda njihovo širjenje preko Labe in trajno naseljevanje postavljajo današnji arheologi s j>omočjo drugih znanosti že v 2. in 4. st. po Kr. Šele nova raziskavanja bodo mogla prinesti več luči v davne dobe teh Slovanov, o katerih nekateri arheologi na temelju teze o slovanskosti tako imenovanih lužiških grobov z žarami trde, da so tu bivali že 1000 let pr. Kr. Do tedaj pa moramo te Slovane postaviti sem le od 2. st. po Kr. Prve zgodovinske vesti o Slovanih na srednji Labi pa imamo šele iz 6. stol. v spisu Vibia Setjuestra >De fluminibus«, kjer se govori o tem, da reka Laba deli »Suevos (t. j. poznejše Nemce) a Cervetiis«, s čemer je mišljeno ime srbske župe na desni strani Labe med Mag-denburgom in Lužico v okolici današnjega Zerbsta, t. j. Srbišča. Cervetii so Srbi, ki jih poznejši viri imenjujejo tudi Zerbisti, Kirvisti, a v 8. stol. tudi že Sorabi. Vsi ti polabsko-baltiški Slovani pa se od 8. stol. dalje imenujejo 8 skupnim imenom Sclavi, Sclaveni, Sclavini, Sclavoni ali že slovansko Slavi, Slaui, bolj poredko in navadno samo v južno zapadnih in nordijskih virih tudi Windi, Winidi, NVenedi, nemško VVenden in j>od. včasih potvor-jeno Vinuli in Vandali; nekje jih celo imenujejo llune in Sarmate; deželo pa Sclavio, Viudland itd (Niederle). Kakor hitro 60 ti Slovani prišli v bližji stik s Franki, so dobili tudi že druga imena, ki razlikujejo že posamezne pokrajine med seboj, tako: 1. srbsko oblast nad Sudeti, 2. obodrslca pri dolnji Labi, 8. lutiška ali venetska dalje na vzhodu do Odre ter 4. pomorjanska med dolnjo Odro in Vislo. Nas predvsem zanima srbska dežela, kajti z njo so bili vedno združeni lužiški Srbi, ki so se edini od teh plemen obdržali še do današnjega časa. Druga plemena so na pragu slovanske zgodovine pokazala sicer več zmožnosti in razumevanja za ustanovitev državne oblike, pa so v velikem boju z nemškim cesarstvom že v času po-kristjanjenja (križarji) podlegli. Od 12. stol. so se sile teh Slovanov med sabo nesložnih drobile ter je od tedaj rasla nemška kolonizacija, ki je v L3. in 14. stol že imela premoč nad prvotnim slovanskim prebivalstvom, a od 15. stol. dalje so Slovani predstavljali samo še majhne skupine, ki so komaj še životarile. Lutici so izumrli na Rujani 1. 1404. Na Labi se je v polovici 16. stol. slovansko ozemlje silno zmanjšalo ter so se Slovani vzdržali samo še na dravinjskem otoku v Liineburški do 1. 1760., ko so tudi popolnoma izginili. Ne mislim več govoriti o teh plemenih, za katere ostanke smatrajo učenjaki I abake Slovence in Kašube ob Baltiškem morju. Tu bi rad govoril samo o srbski deieli kot samostojni oblasti, ki se loči tako od poljščine kot češčine ter polabščine, ki je sosedila s Čehi in bila most do Pomorjancev in tvorila prehod k Poljakom. Ti obmejni kraji, srbski in pomorjanski, so imeli mnogo skupnega s sosednimi slovanskimi dialekti, zaradi česar so nastali razni pogledi na jezikovno samostojnost teh Slovanov, kar še sedaj nI rešeno v pogledu Kašubov in baltiških Slovencev, dočim so srbščino smatrali nekoč za pomešan češko-poljski dialekt, od Dobrovskega dalje pa se smatra za samostojen slovanski jezik, ki se deli v dva dialekta: gornje-lužiškega in dolnje-lužiškega, ki sta bila oba že v 16. stol. povišana v pismeni literarni jezik. Usoda srbskega naroda je bila že od zgodovinskih dob združena z usodo ostalih polabskih Slovanov. Središče starega srbskega ozemlja je bilo med reko Salo in Muldo. Tam je bilo pleme pravih Srbov (Sorbov), od njih na vzhod in zapad pa sorodna in z njim združena plemena, ki so s Srbi vred zavzemala naslednja ozemlja: na vzhod od Tafelfichte v Jezerskih gorah ob reki Gvizdi (Queis) k njenemu izlivu v Bobro pri mestu Sa-gan, ob potoku Bobre do izliva v Odro pri Krosnl (Krossen) ter dalje po Odri do Aurith nad Frank-furtom. Od tod je meja šla na zapad čez Fiirsten-wald h Kopjeniku (Kopenick) na Sprevi, dalje južno preko Sosne (Zossen), Zelm (Baruth) k Dubni (Dahme) ter ob meji braniborsko-saško-anhaltski k izlivu Sale v Labo, odtod pa južno-zapadno čez Koblon (Kalbe), Popelov (Aschers-leben), Nordhausen na Helmu k Miihlhausenu ob gornji Dnstruti in daljo čez gornjo Fuldo na Chyžiee (Kissingen) in Gorico (Garitz). dalje na W^sserlosen, Windscheim, Cholm (Kolmberg), \Vindshofen in po rtki Vranici k izlivu Donave pri Donauworthu. Preko Bežna pa je šla dalje ob obmejnih čeških gorah k severu k izlivu Kame-nice v Labo, pa ob Češki Kamenici in Češki Lipi preko Ješteda k Jablonci in Jezerskim goram. Ti fAiiilani obenem z Milčani so tvorili tedaj poznejšo Lužico, ki obsega zemljo med Čehi na jugu, na vzhodu pa je meja reke Gvidze in Bobra, na severu Odra, južno od sedanjega Frankfurta, dalje na zapad do Spreve ter po Sprevi k ustju reke Golešine, odtod pa k izlivu Črnega Halstrova v Labo. Na zapad je meja Maistrov in njegov pritok Polznica. Na to ozemlje so se preselili praočetje naših Lužičanov in prinesli s seboj veselje do obdelovanja polja, do živinoreje in ribolova; obenem pa tudi prinesli s seboj vojno izvežbanost, ki so jo dobili v vedni obrambi s sovražnimi in tujimi plemeni. Na tej zemlji so mirno živeli vsaj od 2. stol. po Kr., morda celo še v davnejšem času obenem s polabsko-baltiškimi Slovani, posvečujoč se svojemu mirnemu življenju, da jih ni opazil ostali svet, ki do 6. stol molči o njih. Pri tem verietuo niso imeli niti močne zveze z ostalimi sorodnimi plemeni, razpadajočimi na manjšo skupine, tako na družine, bralstva, ki so Jih vodili načelniki (od 1. 828 se pojavlja že naslov knez). Včasih pa so morda vendarle sklenili večjo plemensko zvezo med seboj ali silnejšo politično oblast. Tako je bilo za časa Karla Velikega, ko je med Srbi postal veliki knez Miliduh, o katerem pravi kronika iz 1. 806, da je bil *rex superbus qui regnabat in Siurbisc (mogočen kralj, ki je vladal Srbom), kar je dokaz, da je že tedaj na začetku srbske zgodovine obstojala večja srbska zveza, prav tako, kakor je obstojala v drugih polabskih plemenih. Celo še mnogo prej okoli 1. 630, torej še za Samovih časov, se spominja neki »Dervanus dux ex gente Surbio-rum«, toda o njem ne vemo ničesar drugega. Ni najmanjšega dvoma o tem, da moramo smatrati, da je k takim zvezam prišlo v dobali nevarnosti v času, ko so polabski Slovani in tudi Srbi prišli v stik s sovražnimi plemeni, ki bo začeli prodirati k reki Sali ter j>r"ko nje na vzhod. To se je začelo po 1. 531, po padcu Durinkov, ko so Franki in Saši razširjali svojo oblast do Salo in napadali Slovane za Salo. Že v Samovem času so se vršili posamezni boji, čeprav se je zgodovinski boj polabskih Slovanov z Nemci, ki se je končal z iztrebljenjem skoraj vseh teh Slovanov, začel že za Karla Velikega: proti Srbom se je začel ta boj 1. 782, proti Lutičanom I. 789. Nesloga med njimi je poraz če pospešila. Tako so bili Lutici premagani s pomočjo obodrskih »bratov« in so tudi Srbi po Milidubovem padcu 1. 805/806 bili prisiljeni podleči. In tako so propadala tudi ostala plemena. Vzroki tako naglega propada so bili —• po Niederlu — naslednji: 1. neprikladnost terena — odprte ravnine — za koncentrirano obrambo; 2. notranja nesloga, 3. kulturna zrelost Nemcev; 4. vztrajanje pri poganski veri ter tudi nasprotovanje rimski Cerkvi, ki je bila pozneje največja zaveznica Nemcev, dočim Čehi ali Poljaki, ki so že v IX. in X. st. sprejeli krščanstvo, niso prišli z njo v tak konflikt. Po novih bojih, ki so jih od 1. 928. začeli saski vladarji proti Srbom, so bili Srbi pridruženi h kraljestvu Karla Velikega, s čemer je bilo ie konec 10. stol. suženjstvo vseh Srbov zaključeno. Krščanstvo je počasi in ne brez odpora napredovalo in z njim germanizacija, ki se je ob Labi izredno naglo širila. Nemški pritisk se je pojavil.takoj pri prvem germanskem širjenju od zapada ter postavil prve nemške gradove, v katerih službo so stopali že od 10. stol. dalje slovanski plemiči. Nemški kolonisti bo se valili na slovansko zemljo od 12. in 18. stol. ter so slovanski domačini postajali čim bolj odvisni: niso se smeli več naseljevati v mestih, niti se v njih jiečati z obrtjo, niso smeli stopati v cehe in ne med meščanske stanove; tako so postopoma propadali in s tem tudi seveda izgubljali svoj jezik. V kraju med Salo in Labo so bili Slovani še do konca 12. stol. zelo močni, toda v okolici Jutroboga so Nemci že v začetku 13. stol. prevladovali; 1.1293 je bilo na Arnhaltskem pod smrtno kaznijo prepovedano govoriti pred sodiščem srbsko, 1. 1327. tudi v Alpenburgu v Lipskem, a v Cvikovu in Mišni 1. 1423. Tako so na koncu IU. stol. bili Slovani na zapadu od Lube ie obsojeni na smrt. Na vzhodu od Lube, torej v obeh današnjih Lužicah, je bilo nekaj bolje. Tukaj so tudi ustanavljali nemška mesta, zlasti v Dolnji Lužici, nemške cerkve in samostane, toda ljudstvo samo je ostalo večinoma slovansko, srbsko, ter si ohranilo svoje slovanske običaje, jezik in nošo. Nemška manjšina se je morala prilagoditi razmeram, gra-ščaki in duhovniki so se seznanili s slovanskim jezikom. Predvsem pa je združitev Lužice s češko državo pomagala k ohranitvi naroda: en del Lužice je spadal pod Češko že od 1. 1086., Budišin z okolico od 1. 1319., Zhorelecko od 1. 1329., 1.1348. se je pridružil Luban, a 1. 1369. za časa Karla IV. čelo vsa Dolnja Lužica. S tem je bilo vsaj za daljši čas ustavljeno popolno ponemčenje Lužice, kajti Karel IV. Je v zlati buli I. 1356. odločil, da naj se knezi in grofje uče srbščine, prav tako kakor je 1. 1487 naročil mišenski škof Jan duhovnikom. Tedaj so Lužičani smeli tudi prestopati v meščanski stan, postali so obrtniki in uradniki ter se narodno okrepili. Morda so tudi husitski boji pomagali k oslablienju nemške ekspanzivnosli, dasi nemško napredovanje ni moglo biti ustavljeno, zlasti ko je stopil na češki prestol 1. 1526. nemški kralj Ferdinand I., še manj pa po 1. 1637., ko je obojno Lužico odstopil Ferdinand II. saškemu grofu Johannu Georgu v dedni zakup. Ne mislim tu dalje govoriti o žalostni usodi Lužice, ki je večinoma znana. Dobro je znano, da je od širokega ozemlja nekdanjih Srbov ostal lo majhen otočič. na katerem sedaj stanuje zadnji ostanek polabskih Slovanov, ki no šteje več kot 130—150.000 ljudi (po lužiškem štetju iz 1. 1910.) in to na obeh straneh Spreve med Lubnovem (Lubbenau), Kalavvou. Komorowem (Senftenberg), Kamjencem (Kammenz), Biskupicami (Bischofs-werda), Lubiji (Lobau), Mužakovvem na Nisi, C C 5 KO LUŽICA Dcielna, mej* ----Zgod. maj a. Lu£. - Sed&nj&mej<\ Luž. IIII Gjomjfc lu£. (5&>5ka) //// Qornj& Luž. (pruska; W\\ Dolnja. l u.z. (pru sta) BO.» BORKOV(BUU) (Bu-s) CH. = CH056BUZ (C0tUu.3) K. • KAmenc Bii.'BUPi5in (B&utier.) Lužica - ljubezen moja Mer čin Notvah, slikar in pisatelj Lužica, domovina moja, kraj moje matere in mojega srbskega naroda, ljubim Te nad vse na svetu! Srbske gore! Izkušeni stražarji srbske zemlje ste na jugu že v veke vekov! Nezmagljivi jezovi proti navalu tujstva! Kakor pesem silnega bojevnika grozi šumot vaših bukev in smrek! Z visoke žnljaste skale je slišati krike slovanskega ptiča, sivega sokola. Srebrni potoki skačejo šumljaje čez kamenje nizdol k pogorskim vasicam. Z osrčja svete gore Lublina zveni orožje, slišijo se vzdihi dremajočih slavnih srbskih vojvodov: »Kako dolgo bo še trajala sužnost srbskega naroda?« Srbska polja! Zoreče žito po valovitih njivah se ziblje in šepeta nnšo skrivnost. Nad njim se dvigajo starodavni gradovi in pravijo o slavi in bedi slovanskih očetov. Bogata sela so stopila v doline. Križi na razpotjih pričajo o pobožnosti srbskega kmeta. A jedro tega blagoslovljenega kraja straži kot zvest klim srbska prestolnica — starodavni Budišin. Sivi stolpi in mestna vrata, in cerkve in razvaline vpijejo o naši preteklosti. Stoje tam Srbom sveta mesta »Miklavžk« in »Arodžiško«, kjer počivajo v srbski zemlji srbski domoljubi. Kot okamenela volja srbstvn po življenju se je poginil pod nebo sredi inesta »Srbski dom«. Srbski gozdovi! Brezkončni bori in macesni beže k obzorju. Njih enoličnost motijo le brezštevilni ribniki in jezerca in »blata« n močvirja. Nad borovci žvrgoli samotni gozdni škrjanček. nad močvirji pa kriči ponosni žerjav. Skrite vasice se stiskajo za gostim plaščem hoj in brez in borovcev. Toda gozd ni povsod enako tih in miren in nedotaknjen. Nestvor-tovarna se je zazrla vanj — črni rovi in jame in nagnnsni dimniki in seliščn tujcev požirajo in uničujejo tc tihe vasice in srbsko prebivalstvo, pustošijo gozdove in one-čaščajo pokrajino. Srbsko barje! Stara reka Spreva sc poslavlja od svojega ljubljenca, srbskega ljudstva, deleč se na več sto tokov, dn ustvari tako krasen raj. pravi božji vrt na samih mejah srbske zemlje! Iz gostih jelš poje slavček ilivno pesem srbskemu čolnarju iu ribiču. Za jelšovjem dremajo sredi bujnih vrtov in zelenic lepe lesene kočice z okrašenimi slemeni. Božji blagoslov obilno počiva nad tem najlepšim in najplodnejšim krajem srbske domovino. Lepa si, krasna si, moja Lužica, in jaz Te ljubim nad vse na svetu! In ne ljubi! bi Te tako, če bi v Tebi ne bival narod, katerega slovanska kri teče v mojih žilah: ljudstvo, ki po tisočih letih suženjstva trdno in nepremagljivo iu junaško vzdržuje svojo besedo in narodnost in strast svojih slovanskih prednikov! O moj nad vse ljubljeni srbski narod! BarSčem (Forst) in ChotSbuzom (Cottbur) ter okolica Budišina. Kljub temu obstoja upanje, da ne bo ohranjena samo narodnozavedna Gornja Lužica, temveč da se bo zbudila tudi danes popolnoma ponižana Dolnja Lužica. To pa se more zgoditi samo a skupnim delom vseh lužiških Srbov, kar pa ni lahko delo, kajti Srbi so že iz vsega početka po jeziku ločeni v dva književna jezika, v gornjo in dolnjo lužiščino in dve pisavi (latinica in gotica), ter so razdeljeni tudi — kot posledica reformacije — v dve veri: večina je protestantov in le kakih 12.000 je katoličanov (ena desetina), in sicer zapadno in severnozapadno od Budišina ter v par ostalih župnijah (Kulow v Prusiji). Končno po dunajskem kongresu I. 1815. pa so razdeljene Lužice tudi politično ter pripadata dve tretjini pod prusko vlado, ostala tretjina pa pod saško vlado. Dolnja Lužica je vsa pod Prusijo, gornja pa deloma pod Prusijo, deloma pod Saško. In te posamezne pokrajine so zopet administrativno razdeljene na okrajna glavarstva, in' sicer tako, da v nobenem primeru ne morejo Srbi tvoriti večine. Srbi so vodili in vodijo na vse strani obrambno borbo ter premagujejo neizmerne težave, ln kljub temu so si znali ohraniti svoj jezik, svojo navade in večinoma tudi svojo narodno nošo. Odločilne važnosti pa je, da so si znali ustvariti tudi relativno čisto in bogato književnost in upamo, da bodo v novih evropskih razmerah in v novih razmerah v Nemčiji z novo močjo in delom mogli to svojo posebnost ohraniti in jo še okrepiti. le knjige: Dr. Josef Pdta: Au* den kulturelten I.eben der Lausitier Serben ... Boutaen-Budilin 1K0 Organizacije Srbov Pawol Nedo Vsaka narodnost, ki prebiva kot narodna manjšina med drugim narodom in v okviru druge države, mora imeti za vzdrževanje svojo narodnosti in k uspešnemu razvoju svoje kulture tudi svoje lastne narodne organizacije. Lužiško srbski narod več sto let ni imel take organizacije, toda vzdrževal se je junašiko na osnovi žive tradicije. To pa je bilo mogoče povsod tam, kjer je prebivalstvo čisto srbsko in ni bilo neonskega vpliva; tam pa, kjer sta se srbstvo in nemštvo mešala, je srbska narodnost v teh stoletjih imela mnogo škode ter je zaradi germanizacije izgubila mnogo zemlje in tndi ljudi. Šele zelo jjozno, sredi zadnjega stoletja, so nastale kot posledica velikega narodnega prebujenja, tudi prve narodne organizacije. Tako je bilo 1. 1846 ustanovljeno prvo srbsko društvo »Matica Srbska« (Mačica Serbska) v Budišinu. To še sedaj obstoječe društvo zibira predvsem srbsko izobraženstvo v svojih vrstah ter se peča posebno z raziskavanjem srbsko zgodovine in gojenjem srbske narodne kulture. Na organ društva, na znanstveni »Časopis M a 6 i c y Serbskeje« opozarjam še posebej. Po dolgih letih zbiranja prispevkov med srbskim narodom je končno postavila »Mačica serbska« v Budišinu central, zgradbo »Serb-s k i do m«, ki je še danes središče srbskega narodnega in kulturnega delovanja. Toda tudi zunaj med najširšimi rmtaimi je zakoreninjena ta narodna misel ter sta gorečnost in narodna ljubezen ustvarili mnogo vaških kulturnih in gospodarskih organizacij. Tako so nastala kmečka društva (Burska tow6rstva), v katerih se hočejo člani kot srbski kmetje dalje izobraževati ter posameznim članom na društveni osnovi tudi denarno pomagati. Tako so nastala tudi srbska pevska društva fapewne towžrstva), ki so se pozneje združila v posebno zvezo. Ta zveza priča še do današnjih dni z vsakoletnim velikim koncertom o bogastvu isn raznolikosti srbske narodne pesmi. Potem je postalo v posameznih vaseh mnogo kulturnih društev. Tudi posamezni stanovi so se združili k sistematičnemu delu: srbski dijaki tvorijo s posameznimi dijaškimi društvi skupno dijaško zvezo (Zwjazk studenstsva), kmečka mladina zopet svojo zvezo, a katoliška cerkev ustanavlja za svojo katoliško mladino eerkveno-narodna društva. Leta 1912 pa pride do združitve vseh teh posameznih društev in zvez v enotno »Domovino, zvezo srbskih društev« (Do-mowina, Zwjazk serbskich towarstwow). Ta nova centralna organizacija je dajala svojim podzvezam enotno načelno smer ter kot cen-Irala pripravljala pogoje za praktično narodno delo, katerih si mala društva radi financi-alnih in drugih vzrokov niso mogle ustvariti. Preden pa je bila ta koristna centralizacija povsod izvedena in preden je mogla v praktičnem življenju pokazati na vidnejše uspehe, je prišla svetovna vojna, ki je ustavila vse življenje in delovanje organizacije ter s smrtjo velikih pomembnih ljudi prizadejala neizmerno škodo. V povojnih letih se jo razvilo na vseli straneh novo čilo življenje. Pojavljale so se nove organizacije, katere hočem kot glavne nove pojave tu samo na kratko omeniti: takoj po vojni je bil na Lužici ustanovljen kot pojiolnoma samostojna organizacija »Lužiški l'awol Nedo. mladi voditelj Lužiških Srbov predsednik »Domovine«. mmmmmmmmmmmmm n Jscmts Gautreifien tn Hcyerswerda - rtiiiBmlO Plakati »Domovino« (slikal U. Nowak> Sokol«. S to organizacijo je dobil lužiSki narod najčistejšo obliko srbske narodne ideje. Z jasnostjo vsebine, idealnosijo ideje in zunanjimi discipliniranimi nastopi je sokolska organizacija pridobila takoj najboljše moči srbske mladine. Obenem pa je sokolska organizacija taikoj od početka naletela na velika nasprotstva v javnosti, ki pa daljšega razširjenja in uspešnega dela srbskega soikolstva niso mogla ustaviti. Leta 1922 je dovolil novi saški šolski zakon srbskim ljudskim šolam tedensko tri ure srbskega jezika. Da bi to učenje kolikor mogoče temeljito izvedli, so se združili srbski učitelji v društvo, izofbražujoč svoje članstvo 61 varno in metodično ter izdajajoč skupno v težkih razmerah potrebne šolske knjige. — Kot najvišje predstavništvo srbskega naroda se je ustanovil »Srbski narodni svet« (Serbska Ludovva Rada), srbski narodni odbor, v katerega so poslala posamezna društva kakor tudi posamezni stanovi srbskega naroda svoje posebne predstavnike. Srbski narodni svet naj bi snbski narod predstavljal na zunaj, zlasti pa deloval za pravice srbskega naroda kot narodne manjšine in samostojne narodnostne skupine. Toda težnje sveta na žalost — pri nap roženi h ustanovah niso imele potrebnega odmeva ter seveda tudi ne uspeha. Tako najdemo v teh letih na vseh poljih srbskega narodnega življenja novo silno voljo k življenju in kulturnemu razvoju. Ta volja .se vidno izraža v načelnem delu, pa tudi v ve-liikih vsesrbskih izletih ter velikih narodnih manifestacijah. Toda prav ta leta, ki sedaj slede, pričajo, kako globoko je posedlo srbsko narodno življenje v splošne politične in gospodarske razmere. Težka gospodarska kriza let 1929-1932, vedno večja brezposelnost, politična raztrga-nost in razcepljenost se kažejo tudi v srbskem življenju, dasi za strankarsfcopolitične težnje ni bilo in ni mesta v srbskih organizacijah. K temu se pridružil jejo še nadaljnje stvari: brezuspešen boj vseh delavcev za pravice srbske narodnosti, pomanjkanje denarnih sredstev za nadaljevanje kulturnega in narodnega dela ter končno nejasen splošen položaj v narodnem življenju. Vsi ti pojavi so zelo depresivno vplivali na srbsko javno življenje. V tem za narod zelo težkem in nesrečnem položaju nastopi v Nemčiji narodnosocialistič-na vlada. Kratko nato so bile »Serbske nowi-ny«, edini srbski dnevnik, za teden dni prepovedane, sokolska organizacija se je morala raziti, a pomembni predstavniki srbskega naroda so bili pod sumnjo izdaje zaprti, dasi jim ni bilo možno ničesar dokazati. Organizacije so za trenutek prenehale s svojim delovanjem, strah in grožnja pred daljnjim obstojem srbskega naroda pa sta se širila od hiše do hiše po Lužici. Kljub temu zelo težkemu položaju in kljub takemu postopanju se je srbski narod priključil novi oblasti, odrekel se vsaki srbski politični delavnosti ter pri vseh politič. volitvah in glasovanjih do današnjih dni pokazal svoje državljansko zaupanje na naravnost zgleden način ter tako javno doknmentiral, da se z nemško državo čuti nerazdeljivo zvezan tako v težkih kakor dobrih časih, ter da je v odločilnih trenutkih pripravljen opustiti tudi svoje narodne cilje in težnje za dobrobit splošnih vsedržavnih razmer. Srbsko narodno vprašanje pa tndi še dalje obstoja ter vedno bolj kliče po rešitvi. Tako je saška vlada v sporazumu z nemško vlado v septembru L 1933 dala izjavo, v kateri se od strani nemške vlade priznava srbski narod za posebno skupino, obenem pa tudi _ pravica do samostojnega kulturnega razvoja in delovanja. Čeprav ta izjava še nikakor ne pomeni rešitve srbskega vprašanja, vemdar le more služiti k novi praktični delavnosti. Temelj, smer in cilj takega dela skušnjo videti lnžiški Srbi v načelih, katere je izrekel nemški voditelj in kancler kot nemško stališče do narodnih manjšin ter v čnvanju čistega, z zemljo zvezanega naroda, čemur nemška držav« priznava tako velik pomen. K praktični izvedbi narodnega dela pod docela novimi razmerami pa je bila potrebna reforma srbskih organizacij. V tem odločilnem času pride »Domovina«, zvei/a srbskih društev, pod novo predsedstvo ter si pridobi kot največja organizacija narodno vodstvo. »Domovina« postane v tem časn v resnici centrala vsega narodnega delovanja ter zunanja pred-stnviteljka srbskega naroda kakor tndi zastopnica srbskih narodnih teženj, želj in zahtev nasproti nemški vladi. K tej nalogi je bila »Domovina« do podrobnosti organizacijsko preustvar-jena. Vse druge, do tedaj več ali manj samostojne organizacije, so se uvrstile kot odseki pod centralno vodstvo »Domovine«. Da bi pa vsem stanovom srbskega naroda omogočila pristop v organizacijo, se je »Domovina« spremenila v »Zvezo Lužiških Srbov« (7,wjazk Lu-žiskich Serbow) ter se organizirala — ne več po društvih — temveč po »župah«. Tako novo delovanje se je začelo z vse-srbskim izletom »Domovine« v Rndvorju I. Ta izlet je združil vso srbsko Lužico v vseh njenih delih ter bil velika narodna manifestacija srbskega naroda. Ta izlet je dvignil tudi narodno samozavest, okrepil narodni Donos ter pripomogel k notranji trdnosti organizacije. Od zdaj se je bilo mogoče posvetiti še bolj notranjim potrebam. Vršile so se akademije dijakov, tečaji za funkcionarje organizacije, predavanja, celo vrste |>osebnih podjetij: tako sistematično razširjanje srbske narodne zavesti, propaganda /a knjigo, časopisje itd. Posamezna društva in skupine znova in uspešno delujejo na sestankih, pripravljajo manifestacije z novimi gledališkimi igrami, ki jih je izdala »Domovina« ter iščejo tudi sami novih oblik delovanja. Posebej pa se goji srhskn pesem ter srbska godba pod centralnim vplivom ter dobivajo posamez.ne prireditve, zlasti pa vsakoletni /ve/ni koncert vedno večjo popularnost. Tako je bilo videti na vseh poljih organizacije velik uspeh ter je nam manjknlo samo še enegn: organizacije srbske mladine, ki ni bila dovoljena. Težja in vse bolj otežkočena pa je bila borba za narodne pravice lužiških Srbov. »Domovina« je v vseh aktualnih vprašanjih srbsko stališče branila, predvsem pa se je borila za načelno rešitev in opredelitev srbskega problema. Dasi je tu in tam imela lokalni uspeh, je končni cilj ostal vendarle brez rešitve. Nasprotno, šolske ru/mere so sc vedno bolj slabšale srbski učitelji so bili premeščeni v nemške kraje, tu in tain sploh nimajo otroci niti najmanjšega srbskega pouka, nič celo v saški Lužici, otroke samo kaznujejo, če govore med soboj srbske besede; deio v organizaciji je bilo / ukazi in kontrolo tako otežko-čono, du je bilo končno redno delo sploh onemogočeno. »Kund deutscher Ostenc izjavlja, da Srbi niso nobeno narodna manjšina ter na sestankih in v javnosti zasleduje srbske voditelje in jih krivi izdaje z utemeljitvijo, dn je tako delo »Domovine« politično in proti nemški državi naperjeno. Ko jo »Domovina« prosila za odobritev novih pravil, so zahtevale oblasti, du se morajo Srbi priglasiti kot »srbsko govoreči Nemci« ter bi končno dovolile celotno organizacijo, v katero pa bi imel pristop vsak Nemce iz Lnžice. »Domovina« je seveda morala te zahteve odkloniti. Zato je bilo v marcu tega leta vsako sestajanje in nadaljnje poslovanje prepovedano, tako da je dandanes v Lužici vsako delovanje narodnih organizacij popolnoma onemogočeno. Lužiškosrbsko vprašanje kot tako s tem gotovo ni rešeno, l.užiški Srbi se še nadalje priznavajo k svojemu narodu in k svoji od Boga dani narodnosti ter zahtevajo in pričakujejo, da bodo smeli delovati za svoje narodne potrebe po načelih, ki jih je nemška vlada oficielno svečano izjavila zn svoje narodne manjšine. Lužiški Srbi in cerkev M e r cin N otvak Je v tem tragika, da je to, kar je drugim narodom prineslo bogastvo in blagoslov, bilo polabskim Slovanom le v gorje in pogini Krščanstvo, veselo vero v odrešenje in nauk v ljubezen do bližjnega, je Slovanom nad Labo prinesel tuji duhovnik obenem z vojakom in krvnikom in je svetemu križu tovarižil meč, jarem in vislice. Nič čudnega, da so se Slovani branili nove vere, ki jih je delala podanike in jih vodila v sužnost. Izmed vseh polabskih Slovanov so najbolj počasi sprejemali krščanstvo lužiški Srbi, a to šele tedaj, ko so k njim prišli poljski in čeSki misijonarji, ki so božjo besedo oznanjevali v slovanskem jezikn brez pomoči vojaka in krvnika. * Ko je na konca srednjega veka prinesla reformacija veliki razkol v veri med narodi, se je ta razdor prenesel tudi med srbski narod na Lužici. Ne morda, da bi šel srbski narod iz prepričanja za naukom čeških belogorskih menihov, temveč služeč nemškim graščakom v suženjstvu, ga niso niti vprašali za njegovo mnenje: gosposka fe prestopila k novi veri in z njo vred tudi njegov srbski tlačan brez najmanjše svoje osebne volje. Pri stari katoliški veri je ostal Srb samo tam, kjer je bil podložen cerkveni gosposki, samostana ali budišinske-mu gospodstvu. In to je obsegalo samo desetino vsega srbskega prebivalstva. Reformacija srbstvu ni prinesla koristL Nova evangeljska cer kev j e v začetka germ a n i z aci j o le pospeševala. Polovica srbskih evangeljskih vasi se ponemči s pomočjo cerkve, posebno v Dolnji Lužici. 1c Je pa to resnično poravnavajoča pravičnost, da je cerkev, ki je s svojimi nemškimi duhovniki prinesla srbski narodnosti pogin, dala prav s svojimi srbskimi svečeniki srbskemu naroda najbolj goreče in najslavnejše delavce ▼ službi ogrožene narodnosti. Od prvih skromnih početkov na polja srbskega pismenstva pa preko narodnega preporodnega srbskega pesništva in kulturnega delovanja do naših dni: povsod stoje srbski duhovniki obeh veroizpovedanj v prednjih vrstah narodnih voditeljev. Preložili so srbskemu ljud- Misli k luziškemu problemu Jan Skala, publicist in pesnik Ko je imel T. G. Masaryk 19. oktobra 1915 leta v novo ustanovljeni londonski »School of Slavonic Studies« svoj skoraj s puritansko natančnostjo sestavljeni in pozneje slavni go-gor »The problem of smali Nations in the European Cri-si.sc, se je obrnila posebna pozornost političnega sveta na ta problem, katerega rešitev se je smatrala kot eno najvažnejših vprašanj svetovne vojne. Pravilnost Masarykove miselnosti je bila bistveno potrjena po zgodovinskem razvoju in govori o miru so prinesli z ozirom na tako zvane »male narode« državnopravne, na-rodnopravne in narodnopolitične popravke, ki so bili potrebni za odstranitev tedanje evropske krize in ki so se samo tedaj mogli izvesti. V kolikor je bila taka državno- in narodnopravna obnovitev Kvrope na osnovi pravice samoodlo-čanja narodov mogoča, se je nedvomno izvršila. Česar ta novi red ni obsegel ali ni mogel oibseči in kar sc je po njem zgodilo, vse to je ustvarilo nov problem evropskih narodnostnih vprašanj: 1.) Vprašanje narodnih manjšin v še obstoječih, kakor tndi v novo nastalih ali državno- in narodnopravno novo omejenih državah. 2.) Vprašanje »malih narodov« ali narodnih ostankov in ostalih narodov, ki niso mogle ustvariti svoje lastne države ali pa celo ne stremijo za ustvaritvijo lastnega državnega značaja, ki pa zahtevajo duhovno, narodno samostojnost. Obe vprašanji nista danes, z izjemo Švice, nikjer povoljno rešeni; priznati moramo, da so posamezne države z razumno notranjedržavno ureditvijo ustvarile nekak modus vivendi: da pa se na drugi strani ne more oporekati, da so jc ponekod položaj posameznih narodov na katastrofalen način še poslabšal. Podobno kot 1915 leta obstoji tudi danes zaradi obeh nerešenih vprašanj tedanjemu stanju sorodna evropska kriza. Poleg držav z imenovanimi narodnimi skupinami je tudi danes zopet angleški narod, ki ponovno posveča temu problemu največjo pozornost. Če je bila rešitev narodnostnega vprašanja stare Evrope bojni cilj in vprašanje pravice samoodločbe narodov politični problem, potem moramo z vsem poudarkom podčrtati, da mora biti sedaj potrebna ureditev mirovni cilj in da je zato vprašanje kulturne pravice samoodlo-čanja narodnih manjšin kakor malih ostankov narodov etični problem in se more uveljaviti le kot pravni problem. Vsako drugačno obravnavanje obeh vprašanj in infic-iranje s postavitvijo političnih ciljev je nerešljivo in znova stalen vir evropske krize. Na podlagi teh načelnih razmotrivanj in dognanj si oglejmo v sledečih Izvajanjih nekoliko bližje problem Lnžiških Srbov. Zgodovina tega narodnega ostanka polabskih Slovanov kaže jasno dve ostri potezi, ki moreta današnji položaj problema pokazati vidno in razumljivo. Prva usodna odločitev je nastala s procesom pokristjanjevanja, ki je bilo zvezano s pridobitvijo vzhodnolnhskili (polabskih) dežel v času, ko polaliski Slovani še niso mislili na lastno državno tvorbo in so bili prav zaradi osvajalnih vojska welfskih in asknndskih vojvod ovirani za vselej v tvorbi lastne državne organizacije. Drufra poteza je bila hotena in potem nujna posledica prve: namreč od XIII. stoletja dalje nepretrgana kolonizacija, s katero sta bila v zvezi rasno biološko izčrpanje in karak-terno-raznarodovalnl proces do popolne jezikovne germanizacije skoraj vsega polabskegn slo-vanstvu. Na tem mestu ne moremo podrobno prikazati politične, niti socinlno-knlturne zgodovine Lužiških Srbov kot zapadno-slovatiskega narodnega ostanka, kaj ti zahtevala bi globoko zajete posebne obravnave. Kljub temu pa bo iz tukaj navedenega postalo jasno, dn Lužiški Srbi niso siva sveto pismo, katekizem, molitvenike, pesmarice, pridige in druge nabožne knjige; napisali so prve slovarje in slovnice, izdajali so prve številke časopisa v srbskem jeziku, ustanavljali so srbska društva, nastopali pogumno kot branilci pravic srbskega naroda pred predpostavljenimi, ter pridobili nesmrtno ime na polju srbske kujiževnosti in znanosti. Skoraj brezkončna je vrsta teh duhovnikov. Srbski katoliški Škot Fr. Jarij Lok je denarno podpiral srbskega evangeljskega bo-goslovca, poznejšega pesnika H a n d r i | a Z e j -1 e r j a pri študijah v Lipskem. To dejstvo je tudi simbol za razmerje med katoliškimi in evangeljslrimi Srbi. Tu vlada največja toleranca. Izraz te tolerance je n. pr. dejstvo, da se pri volitvah znanstvenega društva »Matice srbske« vedno strogo gleda na to, da bi se predsedniki izmenjavali po veroizpovedanja ter da bi predsednik imel stalno za podpredsednika moža druge vere. * Srbski človek, katoliški kakor evangeljski, je zelo pobožen. Gibanje brezboštva ali modernega poganstva se pri Srbih ni moglo ukoreniniti in se tudi v prihodnje ne bo. Moremo tn zapisati vsesplošno občudovano, skoraj absurdno dejstvo, da lužiški komunist ni ostal samo goreči domoljub, temveč tndi veren kristjan in goreč »kerušef«, to je — prepevač duhovnih cerkvenih pesmi I V Lužicama so v srbskih vaseh cerkve stalno polne, dočim so v nemških in ponemčenih krajih skoraj prazne. Pobožnost in narodnost sta pri Srbih nerazdeljivo zvezana pojma. So ljudje, ki pravijo, da vera vzdržuje narodnost, pa so zopet drugi, ki trde, da narodnost drži vero. Dejstvo je, da srbski odpadnik zelo pogosto tndi odpade od vere, a srbski nevernik se rad ponemči. In tako fe srbska pobožnost, ki je prišla ie v pregovor, najtesnejša in najtrdnejša obrana proti navalu tuj-stva. Srbske cerkve so vrtovi in trdnjav* ogrožene narodnosti Srbski duhovnik pa Je zvesti stražar srb-stva, prav po besedah, ki jih fe napisal eden najboljših srbskih pesnikov, katoliški duhovnik Jakub Bart-Či-šinski, kličoč župnikom: To vero Imej, da te za pastirja postavlja Bog sami Brani pobožnost v svojem naroda! Brani srbstvo in ga goji in grej, kjer vene! Kdor srbstvo brani, pobožnost s tem branil Narod bo dober, dokler bo srbski) Ko pa srbstvo pade, pade tudi vera! i fc 's^fŽ^K 4 .-i?^':.-' -■<£ 5 ; : ' -: . v ',V j;* ' • • <• "..'K-^J . i-.»J Ti' C. 8rbski dom t Bndišinn — središče srbiva narodna manjšina, temveč le eden izmed malih evropskih narodnih ostankov kisvojelastne države ne more tvoriti in tudi ni nujno potrebna za njih ohranitev niti za varovanje njihovih narodnih in socialnih življenjskih pravic. Da pa jim je zato usojen popoln pogin, ki da je neizbežen, morejo trditi le površno sodeči ljudje, ki temelje samo na materialističnih osnovah. Da bi morali poginiti v korist večjega naroda in izginiti jezikovno in kulturno v njem, je le zahteva nacionalnih imperializmov, ki jih ni treba le upoštevati, temveč se je treba proti njim zaradi vseevropske kulturne konstelacije odločno boriti. Tu ne velja le to, kar je Masaryk v omenjenem londonskem govoru rekel o vrednosti in tvorni moči malih narodov, temveč daleko več še človečanska vrednost lastne avtohtone kulture na zdravi kmečki jiodlagi tako za posameznika kakor tudi za mali ali veliki celotni narod: dalje vrednost visoko razvite in izrazno močne jezikovne kulture, kakor tudi lastna in v resnici obstoječa duhovna in kulturna moč, ki se je razvila kljub vsem naravnim ali prisilnim oviram. Za nepomembno ali celo za manj vredno kulturo jo more označiti le megalomanski kulturni sno-bizem ali bolestna težnja prenapetega nacionalizma po unificiranju. Oboje je pa znak deka-dentnega kulturnega razvoja, ki nikjer ne učinkuje plodno, temveč samo razdirajoče. Največja tvornost Lužiških Srbov ni na področju splošnega duhovnega udejstvovania v književnosti, umetnosti ah znanosti — v kolikor upoštevamo dane možnosti, ki so tesnejše omejene kot pri velikem milijonskem narodu —, temveč prava živa sila se kaže v tolkloristiki, v narodni pesmi, običajih itd. Če upoštevamo dalje tudi, da velik narod z. bogatimi sredstvi in vsemi možnostmi udejstvovanja absorbira veliko duhovnih moči malih narodov, ki se nahajajo v njegu sredi, tedaj tudi Lužiških Srbov, ter jih odtegne delovanju pri lastni narodni kulturi, služijo ti narodi v kakršnikoli mbli.ki kot uradniki, inženirji, sodniki, državni in občinski funkcionnrji itd. blaginji in interesu države in s tem v prvi vrsti državotvornemu velikemu narodu. Lahko je zato razumeti problematiko malih narodov v splošnem in še posebej Lužiških Srbov. Kakor sem že pokazal v Slavonic Reviev aprila 1936 v članku, ki obravnava isti problem, leži njih posebna problematika v tem, dn bivajo Lužiški Srbi izključno v eni državi (Nemčija), da nimajo nika-ke materine države in dn se niso v pomembni emigraciji izseljevali v druge dežele ali preko morja. In tedaj torej nimajo nikakih svojih moči izven meja, ki bi se kakorkoli mogli zanje zavzemati. Tu tiči po mojem mnenju edino možna ureditev lužiškega problema. Zato je na vsak način že v nemški državi sami potrebna spremeni-tev stališča do teg>a vprašanja, iz česnr bi se, ozir. bi se moral sam po sobi razviti drugačen narodno-kulturni in narodno-jiolitični pravni položaj. Ne oziram se na malenkostna merila, ki se navadno uveljavljajo le s podrejenih vidikov in uporabljajo le pri posameznih osebah ali organizacijah; njih koncepti so preozki, da bi bili sposobni za uspešno razglabljanje. Odklanjati pa moramo tudi že resnejšo teorijo, dn so potrebni za priznanje oz. za dokaz obstoja naroda brez države politični ali celo nasilni nastopi proti državi, h kateri tak narod ali ostanek naroda državno- in narodnostnopravno pripada. (Primerjaj: Volk und Reich, 1937, zv. 1). Tak anarhizem odklanjajo lužiški Srbi že v temelju in tndi potem, če bi ga celo nemška država sama priznavala; sami ga niso tudi nikdar zastopnli in dajejo s tem čisti zgled državljanske lojalnosti, ki nedvomno mnogo prekaša vse, sicer običajne izjave o lojalnosti. Vprašanje lužiških Srbov se sme in mora povsod brezpogojno smatrati le za pravni in ne politični problem, ker se more »problem malih narodov« urejati sploh samo na pravni izvenpo-litični bazi. K takemu reševanju vodijo učinkujoče in edino merodajno tudi načelne izjave nemškega držav, kanclerja in voditelja Adol-fa Hitlerja o narodnih manjšinah in njegovo absolntno odklanjanje vsakršnih germanizator-skih teženj, če bo to načelo našlo v državno politični praksi potom zakonodaje in nemške državne uprave svoj jasen in neizpodbiten izraz, potem sc bo moglo po pravici reči, da je narodni socializem pravilno spoznal problem malih narodov in da je dal vzoren primer za rešitev obstoječe narodnostne krize v Evropi. Mirovne tendence narodnega socializma opravičujejo tako pričakovanje. Tudi Lužiški Srbi se pridružujejo sledečim stavkom, ki jih je objavil eden na jpomembnejših nemških političnih časopisov k vprašanju »Narodi brez države«: »Narodi brc/, države so postali problem evropskega miru. Zato so prestali biti notranja zadeva dotične države, s čemer nočemo reči, da je njih problem mednaroden ali da se mora urediti z nedovoljenim vnie-šanjem tretje države. Vsaka država linj to vprašanja sama uredi — dobro ali slabo, prisiljena ali z lastno voljo, toda kdaj in kako bo to vjira-šnnje rešila, bo vsekdnr imelo velik mednarodni učinek.« HI mmmmmmmmmmmMmm O lužiško srbskem narodopisju B. $wela, pastor in Hlolog Doinjelužiška dekleta pri preji aapravljene hodijo žene ob prvih dneh praanikov, VeliJri petek, na Vnebohod, postne dni, Vernih duš dan, na tO. nedeljo po rv. Trojici in k sv. obhajilu. Izključeno je, da bi na te dni prišla kaka žena v cerkev v pisani obleki. Ta čmobela obleka velja tudi za žalovanje. Poprej so »i najbližji sorodniki v žalosti ogrnili belo platneno ruto, ki je pustila odkrit le majhen del obraza. To sem videl nazadnje 1887 v Werbnem v Dolnji Lužici; t mnogih okrajih, posebno pri Picnu, se pa je najbrž držala še dalje. V sosednih delih Gornje Lužice je bila še pred vojno običajna. Dandanes pa je najbrž že povsod prenehala. Lužiška narodna norša je raznolična, kakor življenje samo. Najizrazitejše so razlike pri pokrivalih. To je ali naglavna ruta, ki 6e zaveže, ali pa iz trdne kapice. Naglavna ruta, la jo vidimo tu, je praznično pokrivalo novejšega datuma, ki se je razvila na domačih tleh pri Barjanih iz prejšnjih priprostejših oblik. Tu razlikujemo dve obliki za-vezovanja, da se reveže ruta pod brado aH pa na tilniku. Sam eem mnenja, da so zavezovale žene pri prašnem delu tesno t tilniku, pri poljskem delu pa bolj rxačno pod brado. Oboje najdemo v Lužicah. Kot nedeljska in zakmašna ruta je običajna ruta, ki se zaveže »predaj, rn sicer v vseh protestantskih občinah kot pregrinjalo preko kape, v gotovi obliki pa tudi v katoliških krogih. Na tilniku zavezana ruta pa se je udomačila kot praznična noša le v Lipi in Lebdi. Je pa osnovna oblika narodne noše Barjanor. Ruta »e je najprvo zavezovala na tilniku, nato na temenu, pozneje so podprli robove s trdim papirjem, kar se je razširilo v danes poznano obliko. Tudi v načinu tega zavezovanja najdemo skoraj r v«aki občini nekoliko razlike. V glav- berejo čtrvo. Preko ene zime se more začetnica naučiti na pamet 40 do 50 koralnih spevov (v teh krajih so sami protestantje). Kantorka drži strogo disciplino. Po duhovnih pesmih pojejo narodne pesmi. Pripominjam, da imamo Lužiški Srbi ogromno zbirko narodnih pesmi, ki jih je zbral v letih 1841 do 1843 Smoler in so jih dopolnili Jordan, Muka, Černy in drugi. Znanih je okrog 1.600 narodnih pesmi, približno 800 večinoma z zelo starimi napevi. Večina so ljubavne pesmi, manj jih je verske vsebine; te se imenujejo »bamžojske arije«, t. j. pa-peške pesmi, kar je dokaz, da izvirajo še iz katoliškega časa pred reformacijo. Kake tri ali štiri govore še celo o bojih za svobodo naroda. Preden tujec zapusti to predilnico, mu privežejo na roko »trak preslice« v posebno čast, za kar se on oddolži z darom v blagajno »deklet-predic«. Dekleta imajo namreč svojo posebno organizacijo, ki se udejstvuje predvsem pri javnih svečanostih in pri javnem petju. V postnem času se zbirajo v nedeljah ob 5. popoldne ter gredo družno skozi vas, pojoč korale. Isto tudi na Veliki petek popoldne ob 3.. pri čemer zvone fantje z zvonci. Pri tem velikonočnem zvonenju pritrkavajo tako, da prva dva zvonova zvonita v taktu. Potem pojejo tudi pri večjih požarih, ki 6o nastali po nesreči, skozi štiri tedne na pogorišču. V početku svetovne vojne 60 naša dekleta vsako nedeljo popoldne pela sredi vasi spokorne pesmi. Ko je leta 1911. vladala velika suša, so se zbrala dekleta v procesije in pela preko polja spokorne in prošnje pesmi. Jaz sem prepričan, da izvira to petje še iz predkrščan-ske dobe K javnim svečanostim mladine spada tudi še »petelinji boj« — »kokot« po končani rženi žetvi Uoinjcluziska svatba Katoliški »križarji« v velikonočnem sprevodu ^jBTO"".^s^SO^^Sf^jj^^fVr Kar imamo pove- lj , .jjjP^^^fcii0 lužiškosrbski '*; fflKii folklori, moremo zdru-"sISk ^IHkUI žiti vse v pojme: na- rodna noša, pesem, .^»Sfe BHpT običaji in navade. Iz » ap^;.- bogate zakladnice naj podamo tu le nekaj % V'jš^S^SS llill Zadnji ostanki ln- ^^^SLjSHt JH žiškosrbslte moške no Sg i vSSgm Mm k so izginili v pretek- fffl? JSTV. ^^H lem stoletju. Nazadnje ' J§m\ /SH ie obstojala iz prus- "" JjŠKtS^ MM komodre suknene suk-čmswmm is nje ^ {rae nizke plo- ščate čepice, pred tem pa iz bele platnene suknje z rdečimi ali zelenimi volnenimi ovratniki in visečo čepico iz bobrove kože. — Danes imamo samo še žensko narodno nošo. Ta učinkuje 6 svojo barvito veselo sliko. Mogli bi jo imenovati izraz vesele, brezskrbne narodne duše. Toda tudi za resne in žalostne ure življenja ie izbrala narodna noša posebne barve. Razlikujemo tri barvne skupine. Prvo skupino imenujemo pisano, to je običajna noša, nedeljske in praznične obleke. Kot posebno častitljivo se je udomačilo zeleno krilo. Drugo skupino imenujejo Lu-žičani »šlajhtno« — priprosto, enostavno. Krilo sestavljajo krovne barve: temnomodra, rjava, tem-nozelena ter morebitne drugobarvne proge, Naglavne rute so temne barve ali bele. Te barve se nosijo v postnem času, v polžalosti, po kakem požaru in tudi mod vso vojno dobo. Tretja je »carna« — črna: črno krilo in jopica, bela glavna in naprsna ruta in bele nogavice. Starejše in posebno revne žene nosijo tudi črno glavno ruto. Tako nem pa zasledimo dve osnovni potezi: ali je vozel ploščat in popolnoma izgine, ogli stoje široko na strani, ali pa je vozel koničasto obrnjen navzgor, ogli pa so položeni trdno ob strani in navzad ležeče. Po domače imenujejo prve »kšilkate« — krilate, druge pa »konkate« — ščegetljive jezičke; vse skupaj pa »rogate« — oglate. Vse te glavne rute zavezujejo in pritrjujejo z iglami. Zavezujejo jih- vsaj praznične rute, posebne žene likarice — »glažarnicc«. Poleg navedenih je v navadi še ena oblika, varovalo pred pripeko — »smaganc«, kakor jo nosijo ob košnji in pri pletvi. Druga osnovna oblika pokrivala je trdna kapica. ki ie provečana s trakovi, petljami in drugimi dodatki. Od teh sc je ohranila pri nas »hupac« kot nevestina avba, čepica nevestinih družic, kakor tudi botrinska, birmanska in obhajilna čepica. V splošnem pa so ti deli obleke običajni le še v Borkovem. V moji občini ni že od leta 1917 nobena nevesta nosila »hupac«-pokrivala. Ostale skupine čepic so čipkasta čepica z belim kodrastim nazobčanim ovratnikom, ki jo nosijo južno od Chošebuša, kakor tudi v zapadnem delu okraja Kalawa; »kušava« brez nazobčanega ovratnika, prevlečena z žametom Kot pokrajino že danes živečih narodnih noš si moremo ogledati severno polovico okrožja Chos, Vetošow, občino Žylow, zahodno polovico okrožja Wojerece (Hoyerswerda) in katoliško ozemlje. Vstopimo zda i v lužiško prejnico. V veliki sobi sede poštene deklice, 20 do 30 po številu. Vsaka ima pred seboj kolovrat, katerega živahno brnenje napolnjuje izbo. Ena izmed njih je voditeljica, imenovana kantorka. Pri teh zbiranjih ob kolovratih je doma prava lužiška folklora. Tu pojejo, igrajo, pripovedujejo; prepevajo duhovne pesmi, korale, ali sknbljenje petelina in jahanje. Te zabave, namenjene prvotno poljskim duhovom, izvajajo fantje. Odgovarjajoča igra deklet je tek v vreči, ki ga vrše na čast vil na poljanah. Zelo priljubljena je tudi edina zimska svečanost »pust«. Izvajajo jo s posebnimi obhodi, pri katerih igrajo tako zvane »maškare« veliko vlogo. Tretji dan svečanosti gredo fantje, našemljeni v različne obleke, skozi vasi in prosijo pri vsakem gospodarju jedila in denarja, kar potem skupaj zapravijo in zajedo. 0 Binkoštih postavijo v va6i mlaje, in sicer fant pred vrati svoje neveste ali mladina skupno pred hišo, kjer je sedež dekliške družbe, ali pa na vaški loki. Mlaje stražijo ponoči, kajti največja zabava mladine iz sosedne vasi je, da svojim sosedom .ponoči pod-žagajo mlaj. Med domače svečanosti spada predvsem svatba, ki je zvezana z različnimi običaji. Bistveno pri vsem je odkup neveste. Nevesta sedi v družbi svojih družic za mizo v očetovi hiši. Široko odprti vhod v hišo je okrašen s slavolokom, nakar se pripelje ženin s spremstvom iz svoje rasi. Ni pa sprejet z veseljem, temveč nevestini svatje zastražiijo vhod. S cepci, burklami in podobnimi predmeti oboroženi markirajo boj proti vsiljivcem. Končno vprašajo, kaj žele in puste voz na dvorišče. Vstopi pa samo starešina, gre v sobo, pozdravi navzoče ter spregovori svoje besede, češ, da ga pošilja pošten fant X. Y., ki da išče družice in zato vpraša, če bi mu mogli pri tem pomagati. Ena od deklet odgovori: Tu bi bila ena, ki bi bila zanj in ki bi mu jo dali za nevesto, toda radi njenih čednosti jo mora primemo odkupiti. Sicer pa se mora zavedati, da mora ženin nevesto tudi živeti in lepo z njo ravnati. Važno in veselo se prepirajo, tako s citati iz svetega pisma in pesmimi o božji pomoči. Končno se pogode za donesek, ki pride zopet v zakladnico predic. Šele nato lahko pride ženin. Preden pa gre v cerkev, mora še opraviti veliko kesanje, pri katerem mora vse svate prositi za odpuščanje, če jim je kaj hudega prizadel. Na poti v cerkev gre starešina z nevesto naprej, za njim pa ženin s prvim svatom. Šele pri oltarju stopi k nevesti. Po blagoslovu gredo okrog oltarja, pri čemer gre mlada žena na levi strani ženina v znak, da je možu dolžna spoštovanje. Na poti k svatbi mora sprevod iti skozi več slavolokov, pri katerih ga zadrže z »šrango« in se morajo odkupiti. Te svatbene običaje je opeval Matko Kosyk v precej dolgoveznem, toda v kulturnozgodovinsko pomembnem eposu. In zdaj še o smrti. Ko človek izdihne, odpro okna in ogledalo zastro z belim prtom. Obleko umrlega zlože na podstrešje in se je ne smejo, kakor tudi ostale zapuščine, štiri tedne dotakniti. Ponekod sežgo slamo iz postelje na meji posestva, razlože posteljo ter jo postavijo v šupo. Praznoverje? Ne. Zdravstveni in naravni zakoni, katerih globok smisel nas napolnjuje s spoštovanjem. Pred pogrebom postavijo krsto odprto na dvorišče, kar pomeni ogled trupla, ne po zdravniku, temveč pred vso javnostjo. Obiskovalec ne jeclja nobenih praznih fraz o sožalju, temveč reče jasno m mirno: »Bog vas tolaži v vaši žalosti!« — Govedu in čebelam 6poroče: Vaš gospodar je mrtev. Na pokopališču zasujejo grob v prisotnosti po-grebcev, ter takoj za6ade nanj majhen lesen križ z imenom in letnico pokojnega. Potem gredo po-grebci, najprej možje in nato žene, od leve strani Križarji" R. Domaška, župnik in pisatelj Pogreb v Blatih (na barju) —,->.•------iT--.—:—r Srbsko ljudstvo je ,-gBllllliltea, '".'4 ohranilo svoje navade .... - S ,n običaje, ki najlepše ŠŠj&Mr''' ' f» izražajo ojihovo notra- ImS 1| '' nje mišljenje. Lužičani iBiistess imajo globok smisel za resnico svoje vere ter sHlk. f jA se z vdano pobožnosl- JT" » jo udeležujejo prazno- jj/M vanja praznikov. To "V* s* J» se pri katoličanih ka- že najlepše v veliko-C'*>sB|^HH nočnem času. Katoliški Lužičan v zadnjih treh * i dneh velikonočnega tedna opusti vsako umazano delo, kakor kidanje in vozenje gnoja itd. Večino teh dni, zlasti na veliki petek, presedi v cerkvi. Svojim konjem splete grive, da bi za praznične dni bili kodrasti. Ko duhovnik pred celo zbrano vasjo zapoie: »Vstal je Gospod Jezus Kristus!« mu V6a fara z gromkim glasom odgovori: »Aleluja!« na kar mladina z močnimi 6treli in z možnarji oznani veselo vest širom čez polja in njive. Po poljih in njivah zvene pesmi posameznih fara. Ni se še na velikonočno jutro za-zorila zora, že pokajo možnarji in kličejo vaščane v cerkev. Gospodarji hite k maši, kajti po maši bodo sedJali 6voje konje. Dopoldne je cerkev prenapolnjena. Celo ded, oprt na palico, in babica z vnučki so prispeli, da bi videli — križarje ; vwai še enkrat, morda zadnjikrat... Zbere se do sedemdeset, pa tudi manj jezdecev, vsi v praznični obleki, gospodarji in njih sinovi, pa tudi hlapci. Njihovi konji, skrbno hranjeni in zdaj slavnostno učesani, se bleste v največjem blesku. Sedla in uzde, pasovi in drugo, vse ima posrebrene, pozlačene, koščene ali medene okraske. Nad konjskimi ušesi vihrajo židani trakovi, dar gospodinje ali ljubeče duše; ponavadi so pisani in rdeči, če pa je kdo iz svojte v tem lete umrl, zeleni ali modri. Takoj po maši na Veliki dan se zberejo ti jezdeci v čini obleki in v visokih klobukih (cilindrih) pred cerkvijo ter na krasno ozaljšanih konjih gredo okrog nje Duhovnik da voditelju z zlatom okrašen križ ali pa božjo matro z glavnega oltarja. V spremstvu zvonov in petju cerkv. pesmi zavijejo znova okrog cerkve, da potem poneso radostno vest o Vstajenju čez vasi in polja do sosednje fare, od koder pridejo zopet novi križarji. Ljudstvo gleda na tuje križarje s kritičnimi očmi, da oceni, kako ima ta ali oni okrašenega konja. Po blagoslovu se vrnejo tuji križarji v svoje fare, domači pa pridejo nazaj, hvaleč Boga, ter prinesejo svojim otrokom in svojim dragim velikonočne »odpustke«. Tisoči in tisoči, zlasti ljudje iz bližnjih mest, prisostvujejo vsako leto tem sprevodom, procesijam lužiških jezdecev-križarjev. Tekma pod petelinom (podobno našem štehvanjn) okrog groba, pokleknejo in pomolijo tiho molitev. Po pogrebu je v hiši žalosti še preprosta pogreb-ščina, ki je mišljena kot poslovilna južina ter poteka vseskozi dostojno in svečano. Svečanost se zaključi z duhovno pesmijo o minljivosti življenja, v Borkovu navadno s pesmijo »ln zdaj Te zahvalimo, Gospod!« Jaz sem mnenja, da smatrajo to svečanost kot ženitnino nevidne duše s svojim Zveličarjem. Zato pravijo zlasti pri ženskih mrličih, tudi pri starkah: Imela je lepo ženitnino. Še več večjih in manjših posebnosti bi moral omeniti, če bi hotel podati popolno sliko dolnje-lužiškega narodnega bogastva. Poročati bi moral o lužiški narodni pesmi, o pripovedkah in mitoloških narodnih izročilih, o tipih hiš in o opravilh, predvsem pa o težkem čolnarjenju po jelšastih rokavih Spreve, o saneh in o drsalcih po gladkem ledu zamrznjenih rečnih kanalov, ali pa tudi o za-vratnih škodah teh voda, ki imajo prav tako kot človek, dve duši: z eno odtrga in opustoši, kar z drugo pomaga graditi. Toda snov je, hvala Bogu, tako obsežna, da je na tem kratkem prostoru ne morem obseči. Pregled luziškosrbske književnosti Dr. M. Krječmar, lit zgodovinar Literatura lužiških Srbov, ki 60 čudežno ušli katastrofi ostalih polabskih Slovanov, je od vseh slovanskih književnosti najmanjša in najmlajša. Za čela 6e je prav za prav šele z reformacijo, če ee ne ozremo na nekatere zelo 6tare narodne pesmi, pregovore, reke, ki nekateri spominjajo še na pred-krščansko dobo, dalje na razne glose in formule priseg (budišin-skih meščanov iz druge polovice XO. stol.). Da 6e ni ohranila nrkaka verska književnost iz predrefor-macijske dobe, ima svoj vzrok v tem, da so lužiški duhovniki rabili češke wi poljske knjige, ki so bile tedanji lužiščiui še zelo sorodne. Reformacija, ki je kot strogo nemško narodno gibanje podpirala germanizacijo, je vendarle prinesla nekake začetke resnični Iužiški literaturi. glavno dolini Iužiški: Jakubicev dolnjelužiški prevod Novega zakona iz 1. 1548, ki je ostal v rokopisu, dolnjelužiški pealter, tako zvani Wolfenbuttelski iz druge polovice XVI. stol. (1928 ga je izdal prof. Trautmanti v Leipzigu), dalje dolnjelužiški katekizem m pesmarica Albina Mol-lera iz 1. 1574 in gortijelužiški Warichijev katekizem 1597. To bi bila v celoti literarna žetev iz dobe reformacije. Tridesetletna vojna, pod katero je Lužica veliko trpela, je 1. 16® Lužičane za stalno priklopila k Nemčiji ter je te začetke pretrgala in znova silno podprla germanizacijo. Konec 17. stoletja je nastalo novo literarno gibanje za verski pouk ljudstva. Glavni zastopnik tega gibanja je narodno - zavedni Gornje Luzičan Michal Fren cel (1628 do 1706) evangeliski pridigar v Budestecih, ki je prevedel Novi zakon (izšel v tisku) ter del Starega zakona približajoč se češkim in poljskim tekstom: izdajal je nabožne spise za ljudstvo, na katerega je imel veliki narodnostni vpliv in — kar je zlasti važno — bil prvi Luzičan, ki se je čutil Slovana ter je bil poučen o plemenski slovanski sorodnosti, kar je jasno izrazil v svojem latinskem io lužiškem posvetilu svojih knjig carju Petru Velikemu L 1697 na njegovi poti po Nemčiji. Njegov učeni 6in Abraham je raziskaval zgodovino lužiške zemlje in lužiškega ljudstva; 10 folijantov v mestni knjižnici v 2itavi priča o njegovi učenosti in pridnosti, toda na ljudstvo ni imel vpliva. V dobi M. Freocela se pojavi tudi prva lužiška slovnica: dol-rtje-lnžiška Chojnanova (1650 v rkp.) ter gomje-lužiška Tirinova (1673). Za katoličane je prestavil v tem času J. H. S w 611 i k celo 6veto pismo, ki pa ni izšlo v tisku, za protestante pa so izdali 1. 1728 štirje pastorji skupen prevod cele biblije. Dolnjim Lnžičanom pa je pripravil v tem času prevod Novega zakona pastor V. F ab r i c i n s, potomec ponemčene poljske rodbine. Velik vpliv na ohranitev lužiške narodnosti so imele vedno pridige v materini besedi: kjer so te presta^ tam je ugasnila tudi narodnost. Zato so vedno bili m so Inžiški duhovniki, tako katoliški kot evangeličanski, nosilci književnosti. Zato je tudi bilo za Lužico najpomembnejše dejstvo ustanovitev Lnžiškega konvikta t Pragi 1706 leta za katoličane ter ustanovitev Lužiškega pridigarskega društva v Lip^ skem 1716 za evangeličane. Prvi je bil ukinjen leta 1922, drugi pa šele letos. Začetek novodobne lužiške literature je zvezan s prosvetljenstvom, ki je imelo velik vpliv predvsem na lipsko pridigareko društvo. Nemški prijatelji lnžiškega naroda, na primer pastor Jurij K5rner, potomec čeških emigrantov, in Kristian Knanfh, raziskujejo v prosvetljeftem duhn lužiške starožitnosti, zgodovino, književnost m kulturo sploh ter tako bude zanimanje za nje pri Lnžl-farnih 6amih, tako predvsem pri skeptičnem Jann Horčanskem. V tem časn je zložil tudi pastor J. M j e S (1727 do 1785 »Viteški spev na lepoto Lužiškega jezika«. Prosvetljensko gibanje ni imelo vpliva na ljudstvo, ki je ječalo pod težo 30 letne vojne m mn of i delni protestantizem ni nudil ni-kake naboženske ntehe pri njegovem trpljenju. Zato se je v tem času nagibalo k čutno utemeljenemu pietizmu, ki je vzbudilo prvega lužiškega ljudskega pesnika Petra Mlonka (1805—1887). Drugi človek iz ljudstva, tesar Jan D e j k a , samouk, je izdajal za časa Napoleonovih vojska — Saško je tedaj stalo na strani Napoleona — v letih 1809—1812 prvi lužiško-srbski časopis »Serbski Porwedar a Knrčr«. Prosvetljen6tvo je pripravljalo, romantika pa, glavno pod češkim vplivom, dokončala Iužiški preporod. Prvim buditeljem — tako pastorju H. Lnbjenskemn (1790—1840) m njegovemu pri; jatelju advokatu A. Klinu na evangeljski strani ter Metu Tecelinu (1759—18®) na katoliški strani — je prišel kmalu na pomoč prvi resnični Inžiški pesnik pastor Handrij Zejler (1804—1872), evangeličanski župnik v Lazu v pruski Gor. Lužici, ki je 6 svojimi preprostimi pesmimi našel pot k srcn svojega ljudstva. Izmed teh pesmi, ki jih je mnogo 6am. največ pa njegov prijatelj K. A. Kočo r, prvi Iužiški komponist, nglasbil, je danes že mnogo popolnoma pcmarodelo. Zejler je spesnil svojemu ljudstvu tudi sedanjo narodno himno: Rja-na Lužica. Zejlerovo življenjsko žetev je poslalo srbsko študentstvo pod uredništvom A. Muke v letih 1883 do 1891 v štirih debelih zvezkih med narod. Zejler je obenem s Smolerjem izdajal od 1. 1842 prvi Iužiški tednik »Tvdženska rnnvina«; sam je napisal lužiško slovnico budišinskega narečja. — Po Zejlerovem zgledu so pesnili oziroma pisali v ljudskem duhn med drugimi tudi: Jan Radvserb Wiela (1822—1907). pesnik, pripovednik, neutrudljivi zbiratelj lužiških rekov in pregovorov, Handrij Dučman Wolši«i6ki, pripovednik, skladatelj ljudskih iger ter nabožni pisa-teli lirik K. Fiedler (1835-1916) ter prva lužiška pesnikinia H e r ta Wi6azec (1819-1885), h katerim lahko štejemo še epika Jana Gesla (1840—1915). Za kratek čas se je oglasil mlajši 7ej!erjev sodobnik, praški gojenec Jan Peter Jordan (1818—1891), nemirni novotarec. lektor slovanskih jezikov na lirski univerzi, ki je bil radi velike aktivnosti na slovanskem shodu v Pragi 1. 18-10 odpuščen ter je kot resnični domoljub odšel na Dunaj, toda obenem z domovino opustil tudi domoljubno delo. |ordnn ie izdajal obenem e Smolerjem »Slavvische Jahrbllcher«, predhodnika Jatri-čevega sArchivva«. zaman se trudil za izdajo prvega hiž^kega beletrisličnega časopisa »Jutr-nička« (1842) ter tudi 6 svojimi pravopisnimi reformami ni imel uspeha. Glavna narodna budiielja Lužičanov pa 6ta Jau Arnoš Smoler (1816— 1SS4) in Michal Hornik (1833—1894). Oba sta delovala v Budišinu. Smoler prvotno evangeličanski bogoslovec, je za časa svojih slavističnih študij v Breslavti pod vplivom Purki-neja in Celakovskega ustanovil tam lužiško-dij.aško društvo, izdajal z Zejlerjem v Budišinu od I. 1742 Iužiški tednik, ustanovil 1. 1847 Srbsko matico, urejeval njen časopis, izdajal z Jordanom »Jahr-biicher«, sam pa v letih 1848—1S49 in 1852—1866. katere pa potem |x>d drugim naslovom obnovi v I. 1862—1S68, lioteč iz Budišina najiraviti nekako 6lavi6tično središče; prevajal je tudi Hilferdingove nemške spise, Celakovskega »Odmeve ruskih pes mi« ter »Kraljedvorski rokopisfc i!d. ter piše iu izdaja praktične jezikovne priročnike svoje materinščine. Najvažnejše in najpomembnejše književno dejanje pa ostane njegova velika zbirka lužiških naroduih pesmi »Pčsnički Hornych a del'nych Ser-bow« (1841—1843). L. 1851 je ustanovil svojo lastno tiskarno — ki obstoja še sedaj — ter tako jx>-stal požrtvovalen izdajatelj in založnik lužiških knjig in časopisov. Prav tako pomembno je tudi življenjsko delo Michala H o r n i k a . poznejšega kanonika budišinskega kapitla. Ustanovil je leta 1858 in tudi urejeval »M£sačny Pfidawk« kot lepo 6lovno prilogo »Serb. novvin«, iz katerega 6e je razvila revi>a »Lužičan« od 1. 1860; ustanovil je društvo Cirila in Metoda ter njega glasilo »Katol-ski posol«. ki izhaja še sedaj in ki jim je bil mnogo let urednik; dalje časopis »Serbski hospo-dar« ter je urejeval ttfdi »Časopis Mačicy serb-skeje«. Velik vpliv na ljudstvo in na šole 6o imeli Mnogo filoloških člankov je objavil v »Casoj>isu Matice srbske«, ki ga je urejeval od I. 1894 do smrti, izdajal je tudi »Lu/ico« od ustanovitve ter je ustanovil tudi posebno ljudsko knjižnico, ki še sedaj izhaja. Jakob Bart - Cišinski. doslej najpomembnejši gornje-lužiški pesnik umetnik je literarno deloval že kot praški katoliški bogoslovec. Od leta 1878 do 1881 je urejeval »Srbsko lipo«, pri kateri je začel že omenjeno literarno revolucijo, napisal poleg manjših povesti tudi krajši roman »Domoljub in renegat« (Narodovve a wotrod/ene) ter prvo izvirno lužiško dramo »Na gradišču«, in še kot bo goslovec napisal veliki e|>oe »Navvoženja« v heksn-metrih v devetih 6j>evih. Pozneje se je posvetil povsem liriki in baladi. Štirinajst zbirk polni njegovo pesniško žetev, polno narodnega čustva ter jezikovne in metrične izbrušene oblike. Mnogo slavnostnih govorov pri raznih društvenih prilikah in drugih člankov je tiskanih v »Lužici«, ki ji je bil urednik 1. 1904—1909. Kako je sodil o sodobni Iužiški literaturi, o tem priča njegovo literanio-zgodovinski pregled, ki je izšel prvič v Petro-gradu I. 1904 in drugič v Novem Sadu 1. 1905. Kakor Muka in Cišinski. tako tudi drugi so-trudniki »Srbske lipe« in njihovi prijatelji niso do 6n»rti zapustili lužiškega ideala. Izmed njih naj imenujemo dobrega ljudskega pripovednika M. Bje-drich Radlubina. J. Lipša, katoliškega župnika, prevajalca in avtorja cele vrste narodnih člankov ter pisatelja prve lužiške Sintakse pod vplivom Hattalovvim (Syntax der vvendisehen Spra-che L 1884); dalje J. Kral a, ki živi še sedaj kot dijakov V Dolnji Lužici je nastala grobna tišina, v Gornji pa so delovali dalje, le »Raj« in »Lužica« sta morala prenehati. Po vojni, razočarani nad mirovno konferenco, so zbrali Lužičani vse svoje sile za narodno in kulturno delo. Starejši pisatelji pridno delujejo dalje, ki imajo več prilike izdajati svoja dela tudi knjižno v novi zbirki »Dom a swet« (1921, do sedaj 32 zvezkov) ter v obnovljeni (1<>31) Mukovi »Ljudski knjižnici«, v obnovljeni »Lužici« in v stol|)cih »Srbskih novin«. ki od 1. lleg domovinske domoljubne uote oglaša tudi socialna. V 6vojem prvem delu »Srdjoki« (Drobtine, 1920) je dodal svojim starejšim pesmim, ki so izhajale od 1. 1910, tudi nekoliko novejših ter stoji s to domoljubno zbirko po obliki in formi nekako med Zejlerjem in Cišinskim. Druga zbirka »Iskre« (škre, ll>23) prinaša intimno liriko, ljubezen do matere in žene ter se bliža /e bolj izbrušeni formi Cišinskega. Na zbirko novel s socialnim ozadjem »V premogovnikih« (Na vvu-hlowych jamach) zaman čakamo, dasi je izšel že fragment v »Srbskih novinah« 1. 1024. Zato pa upamo, da nas v kratkem preseneti z novo zbirko pesmi, ki jo ima pripravljeno za tisk (Iz te rokopisne zbirke smo prevedli njegove pesmi za to številko. Op. ured.) — Jožef N o w a k je kot katoliški bogoslovec v Pragi preživel razgibano vojno dobo ter prevrat, glavno pod vplivom češke domovinske ljubezni, zlasti Bezruča, in 6e kaže v svoji prvi, do sedaj tudi poslednji zbirki »Z duhom svobode« (1 1910) po vsebini in obliki kot epigon Cišinskega. Žgoče narodne in buditeljske so tudi Novvakove igre iz lužiške preteklosti, tako »Nevesta svobode« (1919), »Poslednji kralj« (1021) in »Lubin (je naša gora Peca) in reka Spreva« (1928). Želeli bi, da bi se Nowak, sedaj župnik v Radboni pri Budišina, še večkrat oglasil na lužiškem Par-nasn! Tudi na učitelja J. Lajn a rta (1802) so Lužičani polagali veliko upauje. ko je I. 1927 izšla njegova prva zbirka pesmi »Vriskov žarki in solz kaplje« na motiv lužiške prirode, narodne usode in lastnega srca. Pozneje se ni več oglasil. Domoljubne pesmi v ljudskem duhu in obliki je pisal po vojni ml.idomnrli Pawot Wičaz, piše jih šc sedaj Pavvol Krječmar (1808), ki je do sedaj izdal zbirko »Raj misli, sanj in lužiških njiv« (1020). — Na polju povojne epike moramo na prvem mestu imenovati že omenjenega 1. Lorenca-Za-leskega, kateremu se pridružuje ravnopravni starejši 11 s a n (je pater Romuald Domnška), ki je sicer že pred vojno objavil manjša dela. toda šele po vojni napisal roman »Carodejnice« (1927) ter vrsto lepih pripovedk iz bližnje in davnejše preteklosti, narodne in družinske tradicije Učiteljica Mar j a Kubašec (1800) je napisala doslej eno romantično povest, eno igro ter več iger za otroke, toda odslej se že 10 let ni oglasila. Zelo priljubljeni 60 potopis i in črtice rojenega feuillto-ni6ta, akad. slikarja Merčina N o w a k a (1900), ki je dozdaj izdal knjižico »V carstvu Dušana Sil nega«, potopis iz Jugoslavije ter »Po srbskih poteh« — potopis po Lužici. Veliko zanimanje so vzbudili tudi »Spomini na svetovno vojno« (1035) J. Na liga. Učitelj M. Kral že več let zbira zgodovinsko snov o lužiških vaseh, o katerih je dozdaj izdal že dva zvezka (1935— 1037). Veliko prevodov-podlistkov izhaja v »Serbskih novinah«, povečini iz slovanskih literatur iz češčine, poljščine, ruščine tudi slovenščine (Aškerc, Cnn kar, Meško); osameli so prevodi iz ostalih literatur. med njimi najbolj iz nemščine. Poleg že omenjenih iger J. Novvaka so množili repertoar diletaniskih odrov M. I I a j n a ter njegov sin Feliks, v zadnjem času tudi J. W j e -I a, katerega domoljubna igra »Vladar in hlapec« in »Domovina« kažeta že precejšnjo visoko gladino. _ Kar se tiče znanstva, so po vojni gojili Lužičani zlasti filologiio v najširšem smislu besede. Imenujemo lahko pri tem imena kot Murka, Rezakč. Kral, Novvaka. Lit. zgodovino goji prof. O. Wi6az. urednik »Lužice« in Časopisu Matice Srbske; poslal je mnogo dragocenih prispevkov k zgodovini narodnega pesništva in pro-svetljenc dobe ter opremlia z ocenami vse knjižne novosti. O Mirki je izdal ob njegovi 70 letnici lepo monografijo. V novo osnovanih »Znanstvenih razpravah« Mat. Srbske je izšla kot drugi zvezek monogrnfija dr M. Krječmar j a (pisca pričujočega članka, op. ured.) o J. Barlu-Cišinskem. Lužiško zgodovino je začel obravnavati s socialnega in kulturnega stališča državni knjižničar 1. W j e c s ?a w k , toda po izdaji kataloga lužiškega oddelka knjižnice Srbske Matice se ni več oglasil. V Dolnji Lužici dela marljivo vse doslej B. Svvela kot filolog in izdajatelj Kosvkovih Zbranih spisov. Tam se je po vojni oglasila tudi prva dolnjelužiška pesnikinja Mina Witkojc, ki poje o lepoti dolnjelužiškega barja — Blata, in žalostni usodi svojega naroda. Doslej jc izdala dve zbirki 6vojih pesmi (Dolniesrbske pesmi 1925 in Venček barjanskih cvetlic 1034). Prevaja pesmi in prozo iz gomjelužiščine, češčine. slovaščine, srbo hrvaščine in slovenščine ter ie urejevala do 1. 1031 (ko je prenehal) obnovlieni dolnjelužiški tednik »Serbski Časnik«. Pesmi in igre v preprostem narodnem duhu piše Marjana Doma-škoje, goječ tako dolnjelužiško pismenstvo. doslej povsem zanemarjeno. Ta kratek pregled razvoja lužiške književnosti, pri katerem je mnogo imen in del, ne nepomembnih za lužiško kulturno zgodovino, moralo radi omejenega prostora izjjasli, zlasti pa obetajoči razvoj povojne dobe, so nam poroštvo, da Lužiški Srbi po stoletnem boju v 6krajno neprijaznih razmerah tudi v dvajsetem stoletju v boju ne bodo podlegli, teniveč bodo živeli, dokler bodo sami hoteli! Pod Karavankami Jan Shala Vzcvetžlo po lokah jc cvetjc in dvignilo jc fantovsko petje se čez slovenske vasi pod Karavankami. K Tebi se skloni prav liho duša v trenutku tem z vzdihom sredi slovenske vasi pod Karavankami. Iz mraka se naglo znbliska, a v srcu Tvojem zavriska, klic k nebu veselo hiti pod Karavankami. (Iz rokopisne zbirke — td) Nekaj današnjih lnžišltosrhskfh kultnmlh delavcev; 1. M. Kosjrk, dolenjelužiški pesnik; 2. M. Domaškojc, dolenjelužiška dramatska pisateljica; 3. B. Krawc, komponist; t. M. Nawka, filolog; 5. J. Nowak, pesnik, dramatik in organizator katol. Lužičanov; 6. J. Lajne rt, pesnik. njegovi spisi (Zgodbe sv. piema, Pesmarica) ter prevodi zabavnih spisov; njegova »Zgodovina srbskega naroda«, ki jo je spisal po Poljaka \V. Bo-guelawskem, ie napravila veliko narodno prepo-roditeljsko delo. Hornik je bil znanstveno izšolan filolog ter je veliko svojih jezikoslovnih člankov priobčil v časopisu 6rb6ke Matice ter tudi popravil lužiški pravopis. V6a svoja dela je pisal v klasični lužiščitii, v kateri je 6pisan tudi Luščanskega prevod Novega zakona, pri katerem je Hornik odločilno sodeloval. Poleg Smolerja m Hornika so delovali v tem času J. B. Pjech, knjigarnar v Lipskem, prevajalec svetovne literature, prof. K. B. Pful kot 6lovničar in pisatelj prvega velikega lužiško-srbskega slovarja (1866) ter bibliograf K. A. Jenč in buditelj in branitelj lužiškega naroda pastor H. I miš (1819—1897). V dolnji Lužici je bil ustanovljen 1. 1848 Brambonski Serbski. Caenik, ki ga je mnogo let urejal učitelj K. šwela (1836—1927), poteg njega pa tudi buditelj J. B. lešnar in prvi dolnjelužiški pesnik Kito Stempel (1787—1667). Po Zejler je vi smrti leta 1872 6e je vzbudilo v Gornji Lužici kmalu novo narodno literarno gibanje, ki 60 ga vodili dijaki pod vodstvom Mlado-lužičanov Arnošta Muke (1854—1932) in Jakoba Barta 6 pesniškim imenom Cišinskega (1856—1900). V ogroženih mestih svoje domovine prirejajo ti študenti od leta 1875 dalje svoje glavne sestanke »6khadzowanki« do 1. 1936. Na njih so razpravljali o važnejših narodnih vprašanjih, ee 6eslajali z ljudstvom, kateremu 60 prirejali zabavne večere s petjem in gledališkimi igrami. L 1876 ustanove svoj lastili časopis »Srbsko lipo« (1876—1881), deloma naperjeno proti »starim« Lužičanom. Ta list pomeni nekakšno literarno revolucijo, dobro se je vpeljal v ljudstvo, vendar je morala radi pritiska »starih« odstopiti 1. 1882 reviji »Lužica«, ki predstavlja zvezo »Srbske lipe« in »Liržičana«, organa, ki izhaja še sedaj; vendar nikdar ni imel takega vsenarodnega vpliva kakOr »Srbska lipa«. (Kakor smo slišali te dni, je tudi ta časopis prenehal. Op. ured.) Muka, f>oznejši srednješolski profesor, klasični in slovanski filolog. ee je po prvih pesniških poizkusih popolnoma j»osvctil znanstveni in književno organizacijski delavnosti* Njegova »Statistika lužiških Srbov« (1886), njegovo glasoslovje in oblikoslovje dolno-lužiškega jezika z ozirom na gornje-Iužiščino — »Historische Latit imd Formen-Iehre der Niedereorb Sprachc (1881), njegov veliki dolno- lužiški slovar (S?ownik dolnoserb. recy a jeje nafecovv. 1011. dotiskan šele 1928 leta) ter »Bausteine zur Heimatkunde des Kreises Luckau eo temeljna dela za spoznanje lužiškega jezika in zgodovine. Priljubljeni predmet njegovih filoloških raziskovanj 60 zlasti osebna in lokalna imena. konzietorialni svetnik ter je avtor praktične slovnice lužiškega jezika, ki je izšla do sedaj v treh izdajah ter velikega lužiško-nemškega slovarja (1. 1931) ter F. R e z a k a , dvornega pridigarja, av torja prvega velikega nem. luž. slovarja. Pod vplivom Cišinskega poezije 60 pisali svoje domoljubne verze pastorji Jan \V a 11 e r in Matej Urban, ki jc preložil vsega Homerja (1921—1922). V času te Mukove iti Cešinskega generacije jc v Dolnji Lužici blagodejno deloval učitelj T. Jordan, zbiral narodne ptesmi in pravljice, izdajal Izvesti in pesmarico za ljudstvo in deloval v dolnje lužiškem odboru Srbske matice. V tem času se je tudi v Dolnji Lužici rodil njen prvi resnični pesnik Mato Kosyk (1853), ki je 1. 1883 odšel v Ameriko, kier je doštudiral evangeličansko bogoslovje in živi še sedaj. Značaj njegovih pesmi je domovinski in nabožni, po odhodu iz domovine pa se javlja v njem tudi eksotika. Najpomembnejše njegovo delo je »Srbska svatba v Blatih« (1880) in »Izdaja grofa Gera« (1882. knjižno 1924). V 00 letih prejšnjega stoletja lahko v lužiški literaturi beležimo novo gibanje, slabše kot v 70 letih, namreč realistično, izhajajoče iz češkega realizma. Vodja tega gibanja je praški gojenec M. Andricki (1871—1W8). pisatelj povesti, potopisnih črtic, feljtonov, kulturnih in liternrno-zgodovinskih študij, prevajalec iz češčine. poljščine in ruščine, izborni stilist, podurednik »Lužice« ter urednik »Katoliškega glasnika« (Kat. po6ol. 1004). V njegovem duhu so delovali njegovi prijatelji učitelj F. Kral-RachIowc, izvrstni organizator lužiškega društvenega življenja, ki je s svojim »Rajem«, otroškim časopisom uresničil davno zamisel Andrickega; dalje Delenk, posrtimni irred nik »Kat. glas.«, prevaialec in publicist; lan Brj-l-Serbin (1879-1<>31). profesor v Moskvi, avtor realističnih črtic in prevajalec, obenem z B.irtom odposlanec Lužičanov na mirovno konic renco v Parizu. Podobno je deloval in še sedaj deluje kot folklorist in filolog učitelj M. Navvka. ki je izšel iz tega kroga, kakor tudi župnik J. W i n sre r (1872—1918). ki ie pisal vplivom Tfebi7skega in Sienkieivicza kot pisatelj lepili zgodovinskih povesti, za katere pa se žal radi dela ni mogel dovoli pripraviti z zgodovinskim materialom. Zgodovinsko povwt iz lu/iške pradavnine ter fantastično pripovedko, narodno fendenčno pa goji J. I.orenc-Zaleski. gozdar, katereira spisi so izšli šele jx> vojni. Celo vrsto narodnih i?er pa ie napisa! že pred vojno 1. Novvak-H o r j a ji s k I (1864). ki je po voini izdal slike iz katoliške cerkvene zgodovine Srbov (1021) in druge knjige. V6vetovni vojni so Lužičani izgubili Rnchlovvca. Delenka in še celo vrsto obetajočih Prva dolnjelužiška pesnikinja Mina Witkojc Zgodnja pomlad v Blatih Pasla s\voje \vo\vcki syin a hwezdy ličila. Ildy \vtfmrweč pfindže na m nje čas, bych rada zwčdžala. a kukula jo kukala a w drje\vach jo so khowala: kuku, kuku itd.! Wjac na tebje njeposkam, ty za blaznu mje maš. Ja došč kroč net sym slyšala kak rjany hlos ty maš. Ni c njewotmohvi kokula, pfec zas a zas je kukala: kuku! kuku! Mina Witkojc. Kako tu vitko raste jelša vsaka in sega prav do modrega neba! Kako tu z radostjo vse stvarstvo čaka, da zastrmi do lepšega svetal Že mlado popje ljubo sonce greje, in zlate žarke seje vse po čez po travi, kjer se že zlatica smeje, z rumenim svetlim bliskanjem očes. Na plotu poje ptiček-poniglavček to pesmico v prihajajoči maj; »Jaz nisem še v teh vaših Blatih slavček, ie upanje vanj vzbujam vam sedaj...« (Iz »Dolnoserbske basrte«, 1925 — td) Toda začudi! sem se, ko na predvečer velikega narodnega romanja ni bilo v Hožantu še, niti enega romarja, razen mene, ki sem sedel v eni od dveh gostilen, seveda v lepši, ki pa jo bila nemška, dočim je streglo srbsko dekle v navadni noši in so pri sosednji mizi inožakali sami srbski očnnci, lepo oblečeni, da bi jih imel za slovenske malo-meščane, za poštarje, kontrolorje, učitelje, pristna Kersnikova družba. Pa so bili pristni kmetje. Nekako negotovo sem zaspal v prepričanju, da z romanjem gotovo ne bo nič, v čemer me je potrdil še jutranji mir, ko ob šestih, ko sem se prebudil, ni bilo prav še — nikogar. Pri nas na Brezjah je drugače. Toda tedaj so se začeli stekati najprej kolesa, moški v črnili oblekah in žene s črnimi pentljami Katoliško romanje v Rožanl — lužiško Brezje Gospodarsko in socialno življenje srbskega naroda Dr. J. Cyi Srbi eo po veliki večini kmetski narod. Kake dve tretjine vseh Srbov se peča s poljedelstvom, živinorejo, gozdarstvom in ribanstvom. Kaka četrtina je delavcev, a razmeroma le mali del pripada drugim poklicom, inteligenci (duhovništvo, uči-teljetvo), trgovcem in samostojnim industrijskim podjetjem. Omembe vredno je, da je na Pruskem odstotek poljedelcev večji kakor pa na Saškem. To zavisi od tega, ker je na Saškem industrija razmeroma bolj razvita ter imajo zato Srbi več možnosti, dobiti delo v industrijskih podjetjih. Tako bo tudi vsakemu razumljivo, da delavski element, ki se preseli v lužiška mesta, prej podleže vplivu germanizacije, kakor pa tisti del, ki se v jezikovno mešanih obmejnih krajih živi s kmetijstvom, dasi so narodni pogoji za oba dela enako slabi. Nasprotno pa se srbski delavec, zlasti tisti, ki živi bolj na vasi, prav tako ali pa še bolj ponosno priznava k srbski narodnosti kakor kmet, a) Poljedelstvo: Srb je nad vse rad kmet, poljedelec. Z veliko ljubeznijo in razumevanjem obdeluje s svojimi domačimi in najemniki svoja polja, na katerih posebno rad goji na boljši zemlji pšenico in ječmen, na slabši pa oves in rž. Izmed plodov, ki se oko-pavajo, sta to predvsem krompir in pesa. ki jih dobiš na vsakem srbskem kmečkem posestvu. Koruza se je začela boljše gojiti šele zadnja leta. Hektarski donos vseh poljskih pridelkov je zelo velik ter ne zaostaja za doneskom nemških kmetov. Vrtnarstvo je v nekaterih krajih zelo razvito, posebno v Dolnji Lužici v tako imenovanih »Blatih« (barje), kjer se v velikem goje kumarce, hren in zelje. Pa tudi v okolici drugih lužiških mest je veliko srbskih vrtnarjev, ki ta mesta oskrbujejo z zelenino. Velika pozornost se posveča prav tako tudi sadjarstvu. Živinoreja je prav tako dobro razvita, nimamo pa posebne lužiške pasme; največ pozornosti posveča srbski kmet vzhodno-pruski in holsteinski rasi. Živino goje v moderno urejenih hlevih, le mlajšo živino pošiljajo poleti ven na pašo. Na visoki 6topnji je tudi reja svinj; konjereji pa se šele v poslednjih letih zopet posveča večja pozornost. Veliki pomen ima drobna živina na srbskem kmečkem dvorišču, to eo: gosi, kure, race in kunci. Svoj pridelek in živino srbski kmet spravi v denar večinoma po nemških prekupčevalcih, pa tudi po svojih kmetskih društvih. Take zadruge po Reiffeisnovem sistemu so bile ustanovljene skoraj v vsaki večji vasi v letih 1890 do 1905. Pred vojno so imela ta društva v gospodarskem življenju velik pomen. Njihov stvarni in denarni promet je bil velik ter so bila tudi denarna sredstva, ki so jih pustili v blagajnah, pomembna. Po svetovni vojni pa ie denarni promet teh društev posebno za časa deflacije in inflacije zelo trpel, tako da njihov pomen danes obstoji skoro samo še v materialni kupčiji. Vsa ta društva pa pripadajo draždanski, vratislavski, ali pa berlinski centrali. Ves kmetsld stan v Nemčiji, potemtakem tudi srbski, je danes organiziran v državnem prehranjevalnem stanu (Reichsniihrstand) in to samostojni kmetje kakor tudi kmetski delavci. Skupinska podelitev te organizacije se ravna po političnih okrožjih, tako, da srbski kmet spada pod sedmero takih okrožnih skupin, in sicer k budišinskemu, kamjenskemu, lubijskemu, wojei»kemu, razborske-mu, hočebuskemu in kalavekemu okrožnemu kmet-skemu vodstvu. V nobenem tu imenovanem okrožju nimajo Srbi večine ter je uradni jezik pri vseh enako nemški. Te okrožne kmetske zveze se dele v krajevne kmetske zveze (Ortsbauernschaften), na čelu katere stoji vaški kmetski voditelj. Ta zastopa koristi organizacije v vasi in predlaga zadeve članstva okrožnemu kmetskemu voditelju. Čeprav so vaški kmetski voditelji v celotno srbskih vaseh Srbi, vendar ne morejo v narodnem smislu f.d svoj narod ničesar ukreniti. V celoti imamo v obeh Lužicah kakih 10.000 samostojnih kmetskih »podjetij«, t. j. kmetij. Večina (kakih 65%) niso »herbske dvory«, to so taki, da bi se posestnik mogel živiti samo 6 kmetijo, ter mora poleg tega opravljati še druga dela. Ostale kmetije so »herbske dvory« (20—400 oralov), Ve-leposcstev nimajo Srbi, dasi je v obeh Lužicah zelo veliko veleposestev, katerih lastniki so večinoma nemška gospoda. Pred vojno so imeli srbski poljedelci svojo kmetsko organizacijo (»ratarska družstva«), ki pa na žalost ni imela trdnejše vrhovne organizacije. Skoraj v vseh srbskih vaseh saške in pruske Gornje Lužice so bila »Društva srbskih kmetov« (To-vvarstvo serbskich turov«), ki so skrbela obenem s po! edc'skimi društvi za izobrazbo in materialno pomoč srbskih poljedelcev. Ustanovitelj teh društev je bil župnik Gustav Kubaš v Njebjelči-cah, ki si je tudi kot izdajatelj »Srbskega gospodarja« (Serbski hospodar) pridobil nepozabno ime. Ker pa ni imel nobenega naslednika, ki naj bi začeto delo z uspehom vodil dalje, je omenjena organizacija za ča6a svetovne vojne razpadla, Pismonoša v Blatih (na Barju) b) Delavstvo; V saški Gornji Lužici dobivajo srbski delavci službo posebno v gradbeni obrti, dalje kakor ka-menarji, v papirnicah, v tovarnah strojev in vagonov kakor monterji itd. V pruski Gornji Lužici dela veliki del srbskega ljudstva v premogovnih jamah, rovih, ki v srednji Lužici dobivajo vedno večji pomen. Tudi v drugih velikih podjetjih, ki se nahajajo v teh premogovnih revirjih, je našlo več stotin Srbov svoj kruh. V Dolnji Lužici je zlasti tekstilna industrija, v kateri so Srbi v velikem številu zaposleni. Srbski delavec v ničemer ne zaostaja za nemškim, delavcem, niti v spretnosti, preciznosti in vztrajnosti. Nasprotno: nemška podjetja jemljejo srbske delavce rada v svojo službo, ker so zaupanja vredni in sposobni. Pri tem bi opozoril, da je več srbskih delavcev 6talno naseljenih in opravljajo manjše vrtičke z nekoliko glavami drobnice, kar jih trdnejše veže z domovino in k njihovemu delu. Srbsko delavstvo je organizirano v »nemški delavski fronti« (Deutsche Arbeitsfront), v katero mora po dolžnosti stopiti vsak delavec v Nemčiji. Tudi ta organizacija ie razdeljena po političnih okrožjih, tako da Srbi v teh okrožjih tvorijo povsod le manjšino. Pred nastopom Hitlerjevega režima so imele le v enem delu Lužice svojo srbsko delavsko organizacijo, ki je bila priključena krščanskemu delavskemu gibanju. Skoda, da so srbski voditelji srbskemu delavstvu v preteklih desetletjih vse premalo posvečali pozornosti. Srbski delavec ni imel 6vojih narodnih voditeljev, zlasti še, če pomislimo, da so to elementi, ki so prisiljeni živeti v mestih ali izven Lužice ter so po navadi v prvi prihodnji generaciji že zapisani germanizaciji. c. Drugi poklici, stanovi: V prvi vrsti moram tu omeniti srbsko duhovništvo, ki se trudi — naj bodo že katoliški ali protestanti — poleg svojega dela tudi svoje narodne dolžnosti do Srbov v polni meri izvrševati. Na katoliški strani je sedaj celo preveč duhovnikov, tako, da jih nekaj služi celo v nemških krajih. Na evangeljski strani (devet desetin vseh Srbov) je veliko pomanjkanje duhovnikov, zlasti v pruski Dolnji Lužici in v pruski Gornji Lužici. V Dolnji Lužici nimajo cele srbske vasi že nekaj let nobenega srbskega duhovnika več. Še slabše pa je z učiteljstvom. Le še čisto majhen procent srbskih otrok ima svojega srbskega učitelja. Veliki del naših učiteljev mora delovati na nemških šolah, a šolanje srbskega učiteljskega naraščaja se uradno otežuje. Srbskih zdravnikov, advokatov, notarjev, inženjerjev je zelo malo. V večjih srbskih vaseh so samostojni srbski obrtniki in trgovci. Tudi se večinoma kot stalno naseljeni kmetje in delavci trdno drže svoje narodnosti. Srbski industrialci pa na žalost kmalu pozabijo na svoje srbsko poreklo. Imamo veliko večjih podjetij v vseh naših mestih v Lužici pa tudi izven nje, katerih ustanovitelji so bili pošteni srbski obrtniki. Z njihovim narodom pa jih navadno že v drugem rodu nič več ne veže, morda le še priimek. d. Srbsko ženstvo; Srbska žena je zvesta pomočnica svojemu možu. Na malih kmetijah mora trdo delati, in če si mož služi denar z drugim poslom, mora polje sama obdelovati. Pri tem se ne boji nobenega dela, in čeprav mora večinoma skrbeti za številne otroke, dela neprestano od jutra do večera in pozne noči. Srbska žena je zaradi svojega konservativnega mišljenja najlepša varuhinja rodnega jezika, rodnih navad ter večinoma tudi še s ponosom nosi narodno nošo. Dočim veliki del 6rbskih mladeničev gre že v mladih letih v svet za kruhom ter si tam dobi tudi svojo življenjsko družico — seveda tujko -— ostane zato veliko srbskih deklet doma neporočenih. Ta 6i pa morajo 6voj kruh služiti po tovarnah, pa v mestih kot služkinje ali v drugih nizkih delih. Tudi socialnemu problemu srbske žene so naši voditelji posvečali vse premalo važnosti in pozornosti. Dobro za naš narod je, da je tako tesno povezan s svojo zemljo. Samo temu dejstvu moramo biti hvaležni, da naš narod še danes eksistira in čeprav niso narodne razmere nikakor dobre, moremo prav zaradi tega mirno gledati v bodočnost. Romanje v Rožanl - lužiško Brezje (Odlomek potopisa po Lužici) je napolnila množica lužiških vernikov ogromno cerkev z velikim galerijami in vse fare skupaj so zapele svete pesmi. Videl sem starce in žene, ki so jim prišle solze v oči, videl pa tudi otroke, ki niso peli, samo poslušali in skušali doumeti jezik svojih staršev, ki jim ga sicer v šolah jemljo. In vem: vsi ti otroci bodo dobri Srbi. Imel sem strašen občutek, ko sem se pomešal med to množico srbskih katoličanov, ki bi jih štel na 3 do 4 tisoč in si predstavil, da je samo ta rožantska cerkev objela v današnjem prazniku eno tretjino vseh katoliških Srbov, ki še žive na svetu! Zgrabila me je za srce ta strašna misel malega naroda, ki se ves zateka v eno svetišče, k svoji rožantski Mariji, naj ga ščiti, naj ga varuje, naj ga ohranja pri življenju, in s solzami sem se priključil njihovi molitvi in njihovi trdni veri v Boga in narod! Silna je srbska moč, silna njih notranja odpornost, in verujem, narod je večen! In Srb je zvest'! Čas me je priganjal ter nisem mogel čakati pridige po maši: ogledal sem si samo še spominsko ploščo Tecelina Meta, ki so mu jo 1. 1935 postavili katoliški duhovniki, šel nazaj skozi borovce in pozdravljali so me otroci s hitlerjanskimi pozdravi, križi ob cestah pa z napisi: Budz khva-leny Jezus Khrystus do wečnosci. Amen!« In ko sem prišel v Konigswarto na pokopališče ine je sprejel srbski grob z značilnim napisom: ->Tv lu-boNvasche Boha, Boh lubowasche iže« — ti so ljubili Boga in Bog jih je ljubil!« In v ljubezni ne propade nobena stvar. Zbral, uredil in poslovenil dr. Tine Debeljak. Tudi katoliški Lužičani imajo svoje Brezje, to je Rožiint med Radvvorom in Kamjencem (rojstnim krajem Lessiiigovim) v Gornji Lužici na lepi ravnini kot je sploh vsa Lužica velika ravnina, ki sega prav do Berlina (nekdanjega slovanskega barlina = barja!) Ko sem na binkoštni ponedeljek prišel v največjo pristno lužiško vas Radvvor nedaleč od Budišina, kjer župnikuje pesnik in dramatik J. Novak, organizator katoliškega cerkvenega življenja, z namenom, da ga obiščein, je bil g. pisatelj ves zadržan s spovedovanjem za romanje v Uožant. Že pri šmarnicah me je prevzela lužiška pobožnost ter sem že tedaj sklenil, da se romanja na vsak način udeležim. Nisem čakal več g. pisatelja ter se vrnil v Budišin, odkoder sem hotel iti z vhikom v Rožanl, da opazujem zbiranje romarjev na te lužiško Brezje, kjer župnikuje pisatelj R. Domaško. Že popoldne sem se potegnil z vlakom do postaje Konigswarta (lužiškegn imena ne vem), odkoder sem šel skoraj dve uri peš skozi borovce iu jelševje, ves čas v spremljevanju kukavic, ki jokajo po vsej Lužici kot po nekdanju Kosovu. In tedaj sem po skrbsko deklamiral slovensko pesem o kukavici, ki sem jo prepisal prejšnji dan iz njihove šolske pesmarice (ki pa zdaj ni več v rabi!): Styšala sym ptačka peč \ve hajku za luku. Ton spe\vaše tam pospoehi džen c.vly mi: kuku! Mi wutroba je pukala, hdyž kukula je kukala: kuku, kuku, kuku, kuku je spoclii kukala. ter pisanimi krili. Vstal sem in stopil k cerkvi, ki je na mali vzpetosti. In tedaj sem videl, da se iz daljave bližajo od več strani velike procesije romarjev z banderi, nosili in prepevanjem pesmi. Vedno bliže in bliže so se pomikale procesije, prišle so pred cerkev in zavile okrog nje: najprej romarski križ, ki ga nosi odrastel moški, potem cela čela ministrantov, tudi dvajset v rdečih haljah, belih koretljih in rdečih biretih kot kanoniki. Za njimi duhovniki v koretljih, pojoč romarske pesmi. Za njimi pa stopa osem deklet-družic v posebni svatovski noši — noši družic, ki imajo lila pentle mesto črnih, dolge črne in zelene trakove, padajoče čez hrbet, svetla krila in črne modrčke*, bel venček pa tudi svetinjice Marijinih družb na vratu; in ta dekleta nosijo na ramah uosilnico, lepo oblečen kip Rožantske Matere božje Za njimi se gnete vsa fara: mlado in staro, kar more iti, vse gre ta dan peš od doma do Ro-žanta, da se poleni tudi peš vrne na svoj dom. Stal sem ob cerkvi in se čudil vroči pobožnosti, navdušenemu petju v lepi srbski besedi, velikemu požrtvovanju, saj tako romajo in pojo morda že štiri ure. In prišlo je v malih razmakih osem procesij, osem fara, in prinesli osem rožantskih Marij, toda vsako za spoznanje drugačno v gesti in veličini, ter jih postavili pred oliar. Naenkrat Obisk pri gornjelužiškem kmetu v Bathoru Slovenski slikar v Lužici Slovenski slikar A. Torstenjak, velik prijatelj Lužiških Srbov. S svojih popotovanj po Lužici je prinesel polno motivov lužiških pokrajin in narodopisja, zlasti narodnih noš. — Doma iz naše Prlekije je v lužlški pokrajini našel podobno občutje, v nošah pa neizmerno bogastvo barv. V Ljubljani in v Pragi je dosegel z razstavo lužiških motivov uspeh ter predstavlja najtesnejšo zvezo Slovencev z Lu-žiškim Srbi. Na Jesenicah Jan Skala Misli se motajo, love in hitč ... V oblake so skrite slovenske gorč, s Triglava ledene brzice šumi. Že sonce zapada in se »zbogom« poslavlja — a mene s prijateljsko roko pozdravlja Slovenka mlada s kranjskega Posavja: »Doma si, brat, naj Ti bo dobro pri nas — pozdravlja te slovenska zemlja) Triglav in Kranjska in Ljubljana bela! Stisni se k nam z ljubeznijo slovanskega srca! Naj Te na daljnih potih spremlja ponos visokih slovenskih gora, hrvatskih, srbskih in bosanskih polji, naj Te Jadran objame z roko, kjer lavor, ciprese in mirte rast6! Dobro nam došell« — me pozdravlja z nageljnom Slovenka vesela. Rad sem prišel in ljubezen sem našel veliko; napil sem se sončnega vina, do mnogih pogledal oči — iz vsakih mi plamen vzgori kot v nebu zvezda svetloba, in potniku »vse dobro« želi! In ko nam grozi težka doba mi misel tja pohiti v naročje slovenskih gori na Jesenice! (Iz rokopisa — td) MLADI SLOVENEC Pozdrav Bengatčhov ob prihodu novega misijonarja Prejšnji mesec je odpotoval v daljno Indijo mlad slovenski misijonar g. Janez Erlich. Za odhodnico so mu priredili v Ljubljani lepo igrico, v kateri so nastopili dečki in deklice v bengalski narodni noši. Dve mladi »Bengalki« sta novemu misijonarju ob prihodu v Indijo (v igri namreč!) zapeli spodaj objavljeno pesem, ki jo je zloži' Kotičkov striček in čudovito lepo uglasbil skladatelj Stanko Premrl. Daleč je zemlja, kjer v rožnati zarji koplje vaš dom se, vaš rojstni kraj, kjer vam je mati uspavanko pela v tihih nočeh: Ajdj... ajajdj... Mnogo spominov ln sanj na to zemljo veže vas kot korenine k tlom. Kliče vam polje: Ostani! in z grička milo pozvanja vam zvon: bim, bom. Vi pa ste slišali tožbe in vzdihe revnih Bengalčkov onstran morja, tiho ste dali slovo domovini, šli ste v tujino za klicem srcž. Žejne so, žejne so božje besede dušice naše kot lotosov cvet jutrnje rose; kot žarki nebeški rade blestele bi, grele ta svet — — — Daleč je zemlja, kjer v rožnati zarji koplje vaš dom se, vaš rojstni kraj, kjer vam je mati uspavanko pela v tihih nočeh: AjAj... ajajaj... Zviti hrojaček Bil je vroč poletni dan. V neki krčmi ob deželni cesti so sedeli trije rokodelski pomočniki: kovač, čevljar in mizar. V žepu so jim žvenketali srebrni kovanci — tedenski zaslužek. Čevljar, ki je sedel pri mizi tako, da je bil z obrazom obrnjen proti oknu, je zdajci zagledal majhnega, drobnega človečka, ki je počasi koracai po cesti V eni roki je imel culo, v drugi pa po-jiotno palico, katero je veselo vrtel po zraku, čeprav je šepal na eno nogo. Čevljar je na prvi pogled uganil, da je popotnik j»o poklicu krojač. Krojaček je plašno odprl duri, pokukal v krčmo in se potem pohlevno stisnil k mizi v kot. Iz cule je privlekel kos kruha, krčmarja pa je prosil za kozarec vode. Mizar je prekanjeno poinežikuil svojima tovarišema, kakor bi hotel reči: Tega si pa moramo malo privoščitil Obrnil se je h krojaču in zaklicali »Hej, tovariš krojač, zakaj sediš tam v kotu sam in prodajaš dolgčas? Pojdi sem in pij z nami!« Krojaček si tega ni pustil dvakrat reči, kajti v žepu ni imel beliča. Zadovoljno je prisedel in veselo trčil z novimi znanci. Ko so tuko nekaj časa kramljali in pili, je mizar spet zvito po-mežiknil kovaču in čevljarju ter rekel: »Tovariši, kdo bo pa plačal?« »Jaz gotovo ne,« se je oglasil krojaček in jih prestrašeno pogledal. »Saj ste me povabili k mizi.« »Motiš se, bratec,« ga je zavrnil čevljar. »Poklicali smo to res, nihče pa ni dejal, da plačamo mi.« »Res je to,« je prikimal mizar. »Niti z eno besedo nisem omenil, da plačamo mi.« Bled kakor zid je ubogi krojaček sedel na svojem stolu in ni mogel spraviti iz sebe glasu. Dobro je vedel, da iz njegovega žepa ne bi padla prebita para, čeprav bi ga postavili na glavo. »No, no,« ga je začel miriti mizar, »saj ni tako hudo, bratec. Bomo pa to stvar drugače uredili. Veste kaj? Stavimo si uganke in kdor jih bo rešil največ, temu ne bo treba plačati ničesar.« In je spet prekanjeno pomežiknil kovaču in čevljarju. »Velja!« sta zaklicala tadva in segli so si v roke. Krojaček seveda tudi. Kaj je hotel drugega? »Torej tovariš krojač,« je začel mizar, »dobro poslušaj in pametno odgovarjaj. Ko sem davi stopil iz hiše in na oglu zavil na levo, kaj je bilo tedaj na moji desnici?« Krojaček se je veselo zasmejal: »Ali ne poznaš nobene težje uganke? Ta je prav lahka. Na desnici si imel pet prstov.« Mizar je debelo pogledal in obmolknil. Moral jc priznati, da mu boljšega odgovora pač nihče ne bi mogel dati. »Moja je pa težja,« je začel čevljar. »Zadnjič jc neki mož s tremi nogami jahal nekoga, ki je imel prav toliko nog — pa se oba skupaj nista premaknila z mesta.« »Hoja hej,« se je poredno zasmejal krojaček, ^■ali je imel tvoj mojster revmatizem, da je z bergljo čepel na čevljarskem stolu, ali pa je imel v roki palico za tvojo grbo?« Na ta krojačkov odgovor je onemel tudi čevljar. »Pu povej, kaj je to,« se je nazadnje oglasil kovač. »Nima niti kaplje krvi, pa je vendar večkrat čisto rdeča, ničesar ni kriva, pa jo vendarle vsak dan tolčejo, nc zna teči, pa predirja več kilometrov na dan.« »Vedno lažje,« se je namuzal krojaček. »To je konjska podkev.« »Srečo imaš,« jc čez nekaj časa priznal čevljar. »Rešil si vse tri uganke. Zdaj je vrsta na tebi, da nam staviš svoje uganke. Ce jih rešimo, plačamo polovico računa mi, polovico pa ti.« »Dobro,« je prikimal krojaček. »Torej znpik! Povejte, kaj je to: Prvo veva dobro midva s čevljarjem, vidva, mizar in kovač pa ne. Drugo vemo vsi, tretje pa vem samo jaz.« Kovač, čevljar in mizar so si dolgo belili glave, pa niso mogli iztuhtati ničesar. »Meni se ne ljubi več čakati,« je dejal krojaček in jih zvito pogledal. »Kar sami rešujte brez mene.« Rekši je pograbil culo in palico in jo mahnil proti vratom. »Stoji« jo zaklical kovač, vše prej nam moraš povedati pešitevl« »Saj res,« se je krojaček ustavil na pragu. »Poslušajte! Prvo veva samo midva s čevljarjem, namreč to, da šepam, ker me je čevljar videl skozi okno. Drugo vemo mi vsi, namreč to, da ste me hoteli opetnajstili za račun Tretje pa vem samo jaz, namreč to, da imam v hlačah luknjo. In je prebrisani krojaček vljudno snel klobuček, sc priklonil, pokazal svojim znancem luknjo na zadnii plati hlač — iu hitro smuknil na cesto. Metka kot zdravnica Družina zdravnika dr. Vrtačnika je živela v lepi, prijazni vasici na deželi. Janezek in Andrejček sta imela zato dovolj prilike za razne igre pod milim nebom. Bila sta živa kot srebro. Če ju je človek videl, kadar sta se vračala domov, si ni mogel drugega misliti, kakor da prihajata iz ljute vojne. Hlačke in rokave sta imela vsevprek preluknjane — pa ne od krogel ali bridkih sabelj, temveč od trnjev in vej, med katerimi sta ee plazila kot Indijanca. In roke! Ojojmene, kakšne so bile! Človek ni vedel, katero barvo naj bi jim prisodil: črno, rjavo, zeleno ali rdečo. K sreči sta vrla bratca imela mater, ki si zaradi tega ni preveč belila glave. »Naj se kar izdivjata zdaj, ko sta še mlada!« je večkrat poudarjala. Ona je že vedela, kako hudo je, če mora mlad človek venomer tičati v tesni, samotni izbi. Od osmega leta dalje je bila gojenka nekega zavoda, kjer je vladal strog hišni red. Zmerom je morala mirno sedeti pri mizi. Samo njene oči so tu pa tam smele naskrivaj opazovati otroke, ki 60 se igrali na bližnji trati. Od srca jih je zavidala za zlato prostost. Razen obeh dečkov je imel zdravnik dr. Vrtač-nik tudi i>etletno hčerko Metko. Metka je bila pravo, živo nasprotje razigranih bratov. Bila je tako drobna, nežna in majhna kot kakšna princeska ali gozdni ptiček. Bila jo nekoliko kratkovidna, zato je nosila naočnike. Njene velike, resne oči so bile zato videti še večje in resnejše. Z bratoma se Metka ni mogla igrati. Preveč divja sta bila zanjo. Imela f>a je drugih prijateljev na pretek: psička Mukija, muco Godrnjavko, kanarčka Pikpika in še mnogo drugih. Najrajši pa je Metka spremljala očeta, kadar je obiskoval bolnike. Včasih, kadar ji ni dovolil, da bi se peljala z njim, se je skrila v njegovem avtomobilu. In ker je bila tako drobna in majcena, jo oče večkrat ni opazil prej, dokler ni iz svojega skrivališča ]K)molila glave in zaklicala: »Ku-ku!« To pa je iz previdnosti navadno storila šele tedaj, ko je bil avtomobil oddaljen že nekaj kilometrov od doma in je oče ni mogel več napoditi nazaj. Če bolniki niso bili prehudo bolni, je smela očeta spremljati prav do njih. Z resnim obrazom je opazovala, kako jih je oče preiskoval in zdravil. Doma so morale potem njene živali mirno dopustiti, da jim je z zaskrbljenim obrazom otipavala žilo. Pisičlcu Mukiju je mala zdravnica predpisala praške j»roti glavobolu, katere pa je Muki trdovratno odklanjal. Naj mu je Metka še tako prigovarjala, Muki je majal z glavo in ni hotel blagodejnega zdravila j)ožreti. Kanarčku Pikpiku je Metka napravila nekakšno proteze iz vžigalic, muci Godrnjavki pa je umivala rane. Rane, katerih muca — hvala Bogu! — sploh ni imela. Pa ni bila muc« dobri Metki prav nič hvaležna za vso pozornost, katero ji je posvečala. Včasih jo je celo opraskala po roki, nehvaležnica I Muca pač ni bila prijateljica zdravljenja a vodo, katerega je znameniti župnik Kneip nekoč tako priporočal. Nekega večera je bil zdravnik dr. Vrtačnik klican h gospe Kosovi. Tudi tokrat se je Metka vtihotapila v očetov avtomobil, čeprav je bilo že tako pozno, da bi Metka morala oditi sj>at. Pri gospe Kosovi je Metki na vso moč ugajalo. Tam je videla vse polno stvari, o katerih se drugim niti sanjalo ni. Metka je gospo Kosovo že večkrat obiskala in nikoli ji ni bilo žal. Prijazna gospa ji je vedela povedati toliko zanimivih zgodb, da bi jo Metka poslušala noč in dan. Ta dan pa je bila gospa Kosova bolna in morali so poklicati zdravnika. Šele v hipu, ko je zdravnik skočil iz avtomobila, je Metka prilezla iz svojega skrivališča in se kradoma splazila skozi stranska vrata v hišo. Na pragu sobe, v kateri je gospa Kosova ležala, je Metka prestrašeno obstala. Zagledala je kri, ki je tekla s postelje. Uboga gospa je padla po stopnicah in se [»tolkla po nogi. Zdravnik je očistil rano in jo obvezal. »Ali je hudo?« je zdajci zaslišal za seboj droben glasek. Začudeno se jo obrnil. Ko je zagledal svojo hčerko, jo je neprijazno pogledal in rekel: »Kdo pa ti je dovolil iti z menoj, a?« »Očka, ne bodi vendar takšen!« ga je očita-jočo zavrnila Metka. »Saj vendar veš, da je gospa Kosova moja prijateljica.« Tem besedam se je morala gospa kljub hudim bolečinam na ves glas zasmejati. Metka je stopila k njej in ponovila svoje vprašanje: »Ali je hudo?« >Ne, zdaj je že bolje,« je odgovorila gospa Kosova. »Malo vročine boste imeli, gospa,« je rekel zdravnik, ko je odhajal. »Jutri pridem spet k vam.« Naslednjega dne Metka ni mogla več vzdržati. Na vsak način je hotela vedeti, kako gre gospe Kosovi. Neopažcno se je zmuznila iz hiše in jo ubrala proti drugemu koncu vasi, kjer je stanovala gospa Kosova. Dobre pol ure jo bilo do tja, Metkine drobne nožice pa so za to potrebovale še dalj Časa. »Sam Bog te je poslal!« je vzkliknila gospa Kosova, ko je Metka stopila čez prag. »Strašno sem žejna. Vročina me kuha, da je grozno. Vso noč nisem mogla spati.« »Tako, tako,« je rekla Metka in napravila neznansko resen in važen obraz, kakor ga je videla večkrat pri očetu. »Čakajte, dala vam bom uspa- valni prašek.« Na te besede je že stekla v kuhinjo. Pretaknila je vse kotičke in omare, da bi dobila kakšen uspavalni prašek. Nazadnje je res našla primeren »prašek«. Vsula ga je polno žličko v kozarec vode in se vrnila k bolnici, »Tole spijte, pa boste takoj zaspali!« je rekla. Gospa Kosova je segla po kozarcu in spila vodo v dušku. Metka je sedla k njeni postelji in ji s tihim glasom zapela usjiavanko: »Spi, spi, srček moj...« Ko se je Metka vrnila domov, jc bila družina pravkar zbrana pri kosilu. »Kje pa si se potepala, a?« jo je vprašala mati. »Pri bolnici sem bila,« je povedala Metka in samozavestno sedla za mizo. Obrnjena proti očetu, je nadaljevala: »Veš očita, gospa Kosova zdaj trdno spi. Meni se zdi, da bo kmalu zdrava. Dala sem ji dva uspavalna praška.« »Uspavalna praška? Za božjo voljo, Metka, kaj brbljaš?« je prestrašeno vzkliknila mati. Bila je prepričana, da je praške vzela iz očetove torbe. »No, no, le nikar se ne boj,« jo je pomirila Metka. »Saj niso bili pravi praški. Sladko vodo sem ji dala. Pa je pomagala — in to je glavno!« Pihljavčeh in Vihravček Pihljavček-Vihravček sta vetrca dva, oba sta poredna vesela in živa. Vihravček najrajši oblačke cefra, Pihljavček pa sonce z njimi zakriva. A včasih kot škratca — hop hop! na zemljo v trenutku prešerno oba odvihrata v gozdove, v doline čez strmo gorč — povsod opravila kar dosti imata. Metulj je na rožah se z medom gostil, tja v čašico cvetno vtaknil je glavo — Pihljavček prijel se je pisanih kril, metuljček se vznak je prekucnil med travo. Sprehajal po cesti se star je gospod; cilinder sta vetrca snela mu z glave, poredno valila čez suhi ga prod in vrgla v naročje razpenjene Save. Skočila sta mimogrede še na vlak, se v črni dim lokomotive zavila, razpihala v sveži gorenjski ga zrak ter isker ognjenih okrog natrosila. Perilo se belo na soncu suši; brž vetrca zmečeta ga po dvorišču. Trop putk radovedno pogledat hiti — lepo, resi — prej brskale so po gnojišču I Zakregale so se: »Kako-ko je to, da mati še enkrat perilo bo prala?<-Brž vetrca splavala sla pod nebo in tamkaj spet nove načrte kovala. Sklenila sta pa nagajivčka tako: »O, mati, ne boš ne perila sušila!« Vihrala sta daleč za strmo goro — oblakov orjakov nazaj privalila. Zakrila sta z njimi ves nebni obok, žareče sta bliske po zraku metala, razpenila tihi, ponižni potok —■ poredneža, jojme, sta kar podivjala. Z oblakov st: točo metala na tla, da cvetje je strla in žito pobila, potem sta v prostrane gozdove odšla, tam hrastom stoletnim vrhove lomila. Ko jima zadosti bilo je vsega oblake sta črne za goro spihala. Spet sonce pogledalo v svet je z neba, pod njim sta se vetrca naša igrala. Pihljavček-Vihravček sta vetrca dva, oba sta poredna, vesela in živa. Vihravček oblačke-kolnčke cefra, Pihljavček pa sonce z njimi zakriva. Marija Brenčii, 1'odlipa pri Vrhniki. Mojster čarodej Tokrat, dragi kotičkarji, ste se pa slabo odrezali. Prav nihče ni pogodil, kako je mogel čarodej Iloudin pričarati onih šest robcev pod korenine pomarančnega drevesa. Slavni mojster čarodej bi se gotovo v grobu obrnil, če bi bral. kakšne neznanske moči mu pripisujete. Saj je bilo vendar rečeno, do je treba skrivnost rešiti nn povsem naraven način čeprav se na prvi pogled 7,di, (In je stvar silno zapletena. Takole bi se moral glasiti odgovor na uganko: Čarodej Iloudin je dan poprej sam zakopal skri- njico s Šestimi robci in ono čudno listino pod korenine pomarančnega drevesa. One tri osebe, ki so napisale nn listke predloge, kam naj pričara šest robcev, pa so bile kajpada s čarodejem pod isto streho in so dobro vedele za njegovo skrivnost. Prav lahko je bilo tudi že vnaprej uganiti, da se bo krnlj odločil za tretjo željo, oziroma predlog, kujti prvo skrivališče je bilo preblizu, drugo pa predaleč. Vrhu tega pn se le kralju zdel tretji predlog najleUe izvedljiv in se je 2e zaradi tega odločil zanj. Poredni Tonček Tonček, Tonček, kaj si storil? Rdeč balonček natovoril muci drobni si na rep — čakaj, čakaj, ti potepi Kaj se ti res nič ne smili? Uhlje bomo ti navili, da boš pomnil žive dni: ni prijetno, če boli! Kokun. MLADA NJIVA Lisica in osel Neki kmet je imel osla, katerega je zelo slabo hranil. Osel se j6 naveličal bornega življenja in je na tihem zbežal iz staje. Dolgo je hodil in prišel do gozda. Tam jo srečal lisico, ki ga je zvito nagovorila: »Oj ti ljubi prijatelj, kani pa greš?« »Novega gospodarja si iščem. Mar ti veš za katerega dobrega človeka, da bi se napotil k njemu?« »Za človeka ne vem,« je rekla zvetorepka, »a za strica volka vem, ki bi te prnv rad vzel v službo.« »Prosim te, pokaži mi njegov brlog!« je zaprosil osel. Lisica je pomežiknila in odvedla osla proti brlogu volka. Veselila se je, da osel ni opazil njene nakane. Obljubovala mu je, da se mu bo dobro godilo pri novem gospodarju in da bo imel imenitno hrano. Tudi osel je bil vesel nove službe. Prišla sta do brloga, v katerem je mogočno ležal boter volk Lisica ga je nagovorila: »Boter volk, slišala sem, da potrebuješ hlapca. Pripeljala sem ti ga. Evo ti ga!« Volk jo zarenčal in pokimnl. Osel se je ustrašil novega gospodarja. Hotel jo zbežali, a je bilo že prepozno. Volk je skočil nanj in ga raztrgal. Lisico pa je bogato nagradil, ker mu je pripeljala žrtev. Ne zaupaj svojemu prijatelju, če ga še ne poznaš dobro! Valentin Albin, dijak, Ljubljana-Vič. Listnica Kotičkovega strička Marija Polak, SlraiiUe pri Kranju: Za poslano sliko nikar ne bodi v skrbeh. Do zdaj jo še nisem mogel objaviti, pač pa jo boni gotovo objavil prihodnjo nedeljo. Janez Černelič, IV. razr. gimn. v Celju: Za poslane nasvete, kako naj bi se »Mladi Slovenec« izpopolnil, se Ti lejjo zahvaljujem. Med drugim priporočnš, naj bi uvedel tudi šahovsko rubriko. Ali si kaj pomislil, da berejo »Mladega Slovenca« predvsem otroci v starosti od 8. leta dalje in da je. zanje šah vendarle še nekolikanj pretrd oreh? Drugi Tvoj nasvet, naj bi se »Mladi Slovenec« povečal za ene stran in dobil takšno primerno obliko, da bi ga bilo mogoče na koncu leta vezati, pa 7. vnemo pozdravljam, a to je tudi vse, kar morem storiti. O obsegu lista odločujejo namreč višje sile«, ne jaz .. Milenka P., učenka II. razr. na Igu pri Ljubljani: »Zelo bi bila vesela, če bi objavil mojo pesmico o ajdi, katero sem sama sestavila,« si napisala v pismu. "Nimam v prsih kamna ali počenega lonca, nego imam mehko, usmiljeno srce, zato pač ne morem storiti drugega, kakor da Ti izpolnim vročo Željo in objavim Tvoj pesniški prvenec Pa nikarte misliti, dušica draga, da si zdaj že kar počena pesnica in da bodo Tvoji prekrasni (hm!) verzi navdušili vesoljni svet. Nak, takisto se pa žc no bo zgodilo! Nikogar, bi jaz rekel in dejal, nikogar Tvoja pesem ne bo preveč navdušila, nego so utegne zgoditi, da se bo ta ali oni celo na vse grlo smejal, ko jo bo bral. Kajti je le nekolikanj preveč čudna. Takole se prične in neha — ljudje božji, berite in strmite I AJDA Ajda že zori, zori. Dolgo ne bo več veselja Postajal bo mraz. Bo treba kuriti peči. Oh, ajda, oh, ajda, zakaj že zoriš? Zakaj že k ljudem v skednje hitiš? Zoreti ni treba, o ajda, sedaj, zorela boš potem, ko bo maj. Res ne vem, zakaj Ti ni všeč, da ajda zdajle zori in v skedenj hiti? Svetuješ ji, naj zori raje v mesecu maju. Hm, meni se vse tako zdi, da Te ajda nikakor ne bo hotela ubogati. Kako tudi! V mesecu maju so njive komaj dobro zorane — Ti pn na vsak način hočeš, uaj bi ajda takrat zorela! Vse ob svojem času, bi jaz rekel in dejal. Samo pomisli, kako debelo bi pogledala, če bi Tebi mama rekla: »Ni treba ti jesti čez dan, moja mala; ponoči boš jedla, podnevi pa spala!* Vidiš, to bi bil narobe svet. Prav tako narobe svet bi bil, če bi ajda ravnala po Tvojem nasvetu. Saj pravim. Ti ga pa pihneš! Je letos v nekaterih krajih toča in povodenj uničila vso poljske pridelke in so ubogi kinelje vse svoje upanje stavili samo še v ajdo. »Vsaj ajdove žgnnce bomo lahko jedli pozimi, če drugega niči« so se tolažili. — NA, pa prideš Ti in svetuješ ajdi, naj še onn pokaže ubogim kmetom fige. Ne bodi vendar tako kruta in trdosrčnal Tudi jaz som se žgnncev iz letošnje ajde že tako veselil, zdaj pa ros no vem, kako ho... — Količkov slriček. Zgodbica brez besed Naš domači zdravnik M. B. — Z. Pogostno onesveščanje. sprotno pozabljanje istodnevnih dogodkov in razgovorov so naravni pojavi pri ostarelih ljudeh in značijo otrpevanje možganskega žilja. Ce se mati brani zdravnika in zdravil, dajajte ji nekajkrat na dan dobro kavo, pri jedi kozarček vina, v primeru slabosti tudi čašico všečnega ji žganja. Za urejevanje krvnega obtoka v glavi je na glasu o m e 1 a (bot. viscum album), ki so jo začeli predpisovati tudi zdravniki. Napravljajte ji omelov čaj, ki 6e pije po malem po eno čašo (2 dl) na dan in sicer vsak drugi dan ali pa prvi teden tri dni po vrsti in štiri dni nič. drugi teden štiri dni in tri dni nič. Če je starica v obraz zaripla, nastavite ji na tilnik 10—12 pijavk. Skrbite tudi, da bo iztrebljanje v redu in noge stalno tople. A. K. — V, Gnoju podoben izcedek je morda kužnega izvora, morda pa 6amo nasledek razkrajanja naravne maže, ki 6e nabira na tistem mestu. Ker je pravilno razpoznanje te zadeve za vas važno, pojdite ali k domačemu zdravniku ali pa v anibu-lanco bolnišnice. Če nimate sredstev dobite pri županstvu izkaznico za brezplačno zdravljenje. M. V. — Lj. Paprika, ki jo zdravniki toliko priporočamo, vam škoduje v vsaki obliki? Redno dobivate silovite krče v trebuhu, naj jeste plodove surove ali v navadni obliki polnjene ali kot začimbo. Jaz pa 6em videl že nekaj ljudi, ki dobivajo po papriki močno koprivnico po vsem životu, in druge, ki se hudo pole posebno v glavo. Kaj sledi iz tega? Vsaka stvar ni za vsakega. Tudi najboljša stvar utegne komu kdaj škoditi. Papriko (jedilne plodove) priporočamo radi obilja raznih dopolnil (ali vitaminov) v enaki vrsti kakor rajčico (ali paradižnik), kolikor se da v presni obliki, svarimo pa pred papriko kot začimbo. Če je kdo preobčutljiv za papriko, naj jo opusti vsaj za eno ali dve leti. potem pa naj jo začne prav previdno pokušati zelo po malem. Z. A. —■ C. Močenje postelje se je ponovilo pri vaši hčerki, odkar je vreme hladnješe, ko je poleti čisto prešlo? Deklica naj bo dobro obuta in dobro oblečena do pasu. zgoraj pa manj. prav tako naj bo odeta v postelji. Popoldne in zvečer naj ne dobi nobene tekočine, za večerjo ali slanik ali košček osoljenega masla ali sira s kruhom in sadjem ali solato. M. K. — T. Hobotnica (ali polip, sluzničast izrastek) maternice je pogostna tvorba, ki se da odstraniti na več načinov brez bolečin in brez neprijetnih nasledkov. Če ste že bila radi nje pri zdravniku in vam je nasvetoval odstranitev, potem se ne pomišljajte več dalje. L. S — Lj. Debelost in utrudljivost. mrazenje po udih bruhanje po vsaki jedi navzlic dobremu teku. maroge po bedrih in lise po obrazu, vse to po pljučni bolezni in kostni jetiki v otroških letih, naj vam razložim, ne da bi vas kdaj videl od blizu in niti ne od daleč? Za zdaj potrpite, če nočete teh svojih nadleg osebno pokazati kateremu zdravniku, in počakajte dotlej, da si naročim pri znanem izumitelju Nikolu Tesli v Ameriki po lastnem načrtu izdelan »čarogled«. Za zdaj 6em še nekoliko v zadregi za dinarje, še bolj za dolarje. Skorajda trdno pričakujem zvišanja svoje nagrade pri listu in padec ameriškega denarja na višino našega, takrat stopim v stik s slavnim učenjakom. Ko dobim ->čarogled«. bo zvedela zanj vsa evropska javnost. Takrat mi pišite znova, če vam bo še treba daljnih nasvetov in če bom jaz še vedril v tej pomenkovalnici. J. K. — Lj. Vrasel noht na palcu desne noge vas zopet nadleguje navzlic že dvakratnemu iz-rezanju, prvič v bolnišnici, drugič pri zdrav.-stro-kovnjaJku? V tretje pojde rado, če 6e ne spametujete za časa. Vzrok vaši nadlegi je lepo novodobno obuvalo, ki ie narejeno po ne vem kakšnih vzorcih, a ne po vaši nogi. Poiščite si kakšnega starejšega čevljarja bsmiljenega srca, da vam napravi čevlje po meri in za vašo bolno nogo. Če ne najdete takega človekoljuba — ta rod namreč izumira, — omilite 6i v trgovini čevlje športne oblike, ki jih nosite tudi v mestu. Če 6e vam nadlega v takšni obutvi ne poleže sama po 6ebi, lotite se zdravljenja nohta. Zvečer 6i okopljite nogo v topli raztopini rdečega kalija in 6i s pavolnim kosmičem očistite vneto mesto med nohtom in '■■mesom«. Po kopeli in osušitvi si namažite boleče mesto z jo-dovim ali salicilnim cvetom. Imejte stalno med nohtom in »mesom« zataknjen kosmič čiste pavole. Noht si krajšajte samo spredaj. V pametni obutvi in s takim ravnanjem vam izgine nadlega prej ko v šestih tednih, sicer pa pričakujte, da jo dobite še na levo nogo A. J. — M. Zime se bojite? Vse letošnje poletje ni bilo za vas priložnosti, da se dodobra na-sončite in pregrejete; v tej deževno-kisli jeseni vas je začelo strgati« vsepovsod, v glavi, telesu in po udih. Kaj naj vam svetujem? Težavna zadeva, ko ne vem pravega svčta niti sebi! Prosti čas, in če je vreme količkaj ugodno, uporabljam, da se ogrevam s hojo navzgor, izbiram celo bolj naporne poti, da se bolj segrevam in utrujam v mnenju, da izločujem škodljive 6novi iz 6ebe 6 potenjem in ohranjam svoja gibala prožna. Za prihodnjo zimo sc dogovarjam z veščakom. da me usposobi za na »dilce« v upanju, da zaegnem čas, ko bom moral v vdilce«. Da bi ta tiščal v zapeček, se čutim še dosti premladega. I. P. — B Živčno stanje (razburljivo6t, nespečnost in podobno) je v tesni zvezi z drugim življenjem. Čim bolj izumetničeno živimo, tem bolj se oglaša živčevje kot kazalo zanemarjene ali užaljene naše narave. Zato je prvo in poglavitno zdravilo za vsakršno živčnost — vrnitev v naravno življenje, v naročje matere prirode, ki vsako kršenje naravnega reda strogo kaznuje z boleznimi. leta. Drobje v medenici, pokvarjeno pri hudem porodu, vam še vedno nagaja navzlic tvorni pomoči zdravnika strokovnjaka? Ker nimam še (ča-rogleda«. da bi si od daleč ogledal vaše drobje, še manj pa daljnodelnega orodja, da bi vam Pravni Dvoriščni zid. F. S. C. — Dvorišče meji 2 m visok zid. ki je na sosedovi strani popravila potreben. Zid stoji na vašem svetu. Vprašate, kdo je dolžan zid popraviti, vi ali sosed. — Ugotoviti morate, čigav je zid. Če je zid izključno vaša last, — za kar govori okolnost, da stoji na vašem svetu, — potem ste sami dolžni, da ga vzdržujete in popravljate. Če stoji zid tako, da vise opeke le na vašo stran, je v dvomu smatrati, da je zid izključno vaša lastnina. Le če je sosed tudi solastnik zidu, je dolžan zid na svoji strani popraviti, sicer pa ne. Vlažno stanovanje. S. J. G. — Pred tremi leti ste se vselili v občinsko stanovanje, ki je zelo vlažno, a vas nobeden ni na to opozoril. Po enem letu ste prosili župana, da bi popravil stanovanje. Skozi dve leti so to obljubljali, storili pa nič. Sedaj se selite iz tega stanovanja in imate zaradi vlage popolnoma pokvarjeno pohištvo in bolehne otroke in ženo. Vprašate, če lahko zahtevate za vse to odškodnino od občine. — Vašo nesrečo ste pač sami zakrivili. Čim »te videli, da je stanovanje zaradi vlage zdravju škodljivo in zato neuporabno, ste bili upravičeni, da ste tudi brez odpovedi takoj smeli zapustiti stanovanje. Ker ste kljub vsemu temu ostali v takem stanovanju, morate pač sami nositi posledice. Saj vas ni občina prisilila, da ste morali tri leta živeti v vlažnem stanovanju. Na dražbi prodana omara. J. P. M, — Prijatelj je na dražbi kupil vašo omaro pod ceno. Takrat sta se zmenila, da jo bo vam prepustil za isto ceno, čim mu boste ponudili isti znesek. Po enem letu ste prijatelju ponudili toliko denarja, kolikor je njega stala omara, pa pravi, da omare noče prodati. Vprašate, če ga lahko prisilite na izročitev omare. — Po našem mnenju ste s prijateljem že tedaj sklenili novo kupno pogodbo: določen je bil predmet, ki se ga je zavezal prijatelj izročiti in določena je bila cena. ki jo boste plačali. Izvršitev pogodbe je bila odložena na čas, ko boste imeli denar. Zato sedaj lahko prisilite prijatelja, da vam proti plačilu izroči omaro. Znižanje dolga do 50%. A. T. — Zadolženi 6te preko vrednosti posestva. Zaprosili 6te za znižanje dolga do 50% vrednosti zemljišča. Sodišče vam je dolg znižalo za 50% ter odgovorilo, da prošnja za znižanje do 50% vrednosti zemljišča ni utemeljena. Živite v zelo težkih razmerah in nikakor ne morete plačati prvega obroka. Vprašate, kako bi rešili domačijo. — Sodišče vam je čisto pravilno odgovorilo. Uredba jasno pravi, da se dolžniku čigar ves znižani dolg znaša več kot 50% vrednosti njegove imovine, lahko zmiža do 50% t. j. polovico dolga in do polovice vrednosti zemljišča. Sodišče 6e mora držati predpisov uredbe in pač ne more in ne sme sprejemati samovoljnih razlag pceameznih dolžnikov. Ne moremo soglašati z vašim mnenjem, da znižanje dolgov pomeni samo nadrobno razprodajo posestev. Velika večina dolžnikov je zadovoljna z uredbo o likvidaciji dolgov, katera uredba bo mnoge in lahko rečemo, večino dolžnikov rešila gospodarskega poloma. Za dolžnike, ki ne bodo zmogli niti obrokov od znižanega zneska doglov. predpisuje uredba uvedbo izvršbe t. j. prisilno izterjanje. Zaščita dolžnika proti italijanskemu upniku. D. J. S. — Radi bi vedeli, ali je naš dolžnik kmet zaščiten po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov napram upniku, ki je italijanski državljan. Upnik namreč zaščite ne prizna. — Po konvenciji med našo državo in Italijo o pravni in sodni zaščiti državljanov obeh držav uživajo pripadniki vsake pogodnice na ozemlju druge stranke pogodnice glede zakonske in sodne zaščite 6voje osebe in svoje imovine iste pravice, kakor domorodci. (§ 1 konvencije). Zaradi te določbe omenjene konvencije ne more biti stališče upnika, ki je italijanski državljan, v naši državi boljše, kakor upnika, ki je naš državljan. Zato veljajo po našem mnenju tudi predpisi uredbe o likvidaciji dolgov, ki so obvezni za upnike naše državljene, enako za italijanske državljane, ki hočejo na našem dr-davnem teritoriju proti dolžnikom, našim državljanom, uveljaviti svoje pravice. Navedena kon- drobje ž njim popravljal, vam zaupam javno pozabljeno skrivnost, da je časih najbolj uspešno zdravilo — nič. Dejstvo je namreč, da ima telo 6amo v sebi čudovite zdravilne pripomočke in ob-novilne naprave, samo časa mu treba in prav posebno mii u. Rezanje večkrat več škodi kakor koristi. Pripominjam pa, da je dosti primerov, ko treba takojšnje zdravniške pomoči. Dober zdravnik veren služabnik, a nikar gospodar prirode, pravilno presoja bolezensko 6tanje, časih takoj zagrabi v pomoč, časih pa drži roke križem. Ista. Po preteklosti brskati je nespametno, če gre za lastne zadeve, nečastno pa je razkrivati slabosti drugih. Ista. Vsako perilo se ne da prati v javnosti. Ista. O reklamnih zdravilih vseh vrst je bilo že večkrat povedano, da iz načelnih razlogov odklanjamo vsakršno mnenje, tudi o tistih, ki imajo oblastno dovoljenje za oglašanje v javnem časo pisju in razpečavanje brez zdravniškega predpisa. nas veti vencija je objavljena z drugimi konvencijami, ki so bile sklenjene med našo državo in Italijo v «Službenih novinah« dne 24. februarja 1931 in v »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine 15. aprila 1931 štev. 25. Odpravnina. S. M. — Pri odpustu iz 6lužbe po desetih letih ste zahtevali odpravnino. Tvrdka pa vam je izplačilo odpravnine odklonila, češ, da imate pravico do pokojnine. Te pravice pa nimate. Vprašate, ali lahko zahtevate s tožbo plačilo odpravnine. — Po desetih letih nepretrgane službe pripada nameščencem, ki jim je poverjeno opravljanje višjih trgovinskih ali višjih tehničnih poslov, odpravnina v znesku 4 kratne mesečne plače. Ta odp ravnina ne pripada službojemniku, ki ima po veljavnih zakonskih predpisih pravico do pokojnine. Če nimate pravice do pokojnine, seveda lahko tudi 6 tožbo zahtevate odpravnino. Odpravnina tudi ne pripada nameščencu, ki je sam službo odpovedal, ali ki io je brez tehtnega vzroka predčasno zapustil, ali ki je po lastni krivdi predčasno odpuščen. Zneski odpravnine se lahko znižajo za polovico, če podjetje zaradi obče gospodarske krize ali depresije v državi zmanjša gospodarsko delavnost in je prisiljeno iz teh vzrokov znatni del svojega pomožnega osebja reducirati in če mu je brez škode za nadaljnji obstanek podjetja nemogoče zadostiti tem obveznostim. Znižanje prevoznine na brodu. M. M. — Obrnite se s svojimi pritožbami na okrajno načetetvo, ki vam bo dalo potrebna pojasnila na vsa vprašanja. Pritoževanje zaradi vodarine. I. V. — Voda-rina je predpisana po posebnem pravilniku o voda-rini in pristojbini za dejansko potrošeno količino vode. Po tem pravilniku je dolžan plačati voda-rino vsak posestnik na teritoriju Ljubljane, mimo čigar posestva je izpeljan vodovod tako, da je iz njega možno preskrbovati jjosestvo z vodo, in sicer nc glede nato, ali posestvo iz tako pripravljene vodne napeljave dejansko rabi vodo ali ne. Pravilnik ne predpisuje kakšnih izjem za kraje, ki so bili inkorporirani mestni občini. S svojimi pritožbami in zahtevami se obrnite nanj. Iztoženi dolg. T. D. Dolg, ki je iztožen, zastara v tridesetih letih. Ni potrebno, da v tem času dolžnika opominjate. Ko boste zvedeli, da dolžnik kaj ima, takrat šele predlagate izvršbo. Otrok brez očeta. A. D. M. Radi bi zvedeli za ime vašega nezakonskega očeta. Mati ga noče povedati, od župnega urada, kjer ste bili rojeni, pa niste dobili odgovora. Vprašate, kako bi rešili to skrivnost. — Svetujemo vam, da prosite pri tistem okrajnem sodišču, v čigar območju ste živeli za časa svoje nedoletnosti, to je do svojega 21 leta, da vam pokažejo vaš varstveni spis. Morda bo tam kaj zapisano, kdo je vaš oče. Če ui zapisano ime vašega očeta, boste pa zvedeli, kdo je bil vaš prvi varuh in morda bo vam ta vedel kaj več povedati. Lahko se tudi osebno obrnete na župni urad, kjer ste bili krščeni. Tam boste zvedeli, kdo je bil vaš krstni boter iu morda od njega zveste, kdo je bil, po tedanji ljudski govorici sodeč, vaš oče. Matere pa ne morete prisiliti, da vam pove ime vašega očeta. Povečava slik po tuji tvrdki. J. š. C. Neki potnik tvrdke, ki se bavi s povečavanjem slik, vam je ponudil, da bo tvrdka povečala vašo poročno sliko: najprvo bodo napravili poizkusno sliko, če vam bo ta všeč, lahko naročite povečavo, če bi vam pa ne bila všeč ali pa če se Spomenike, grobnice, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju Franjo Kunovar pokopaliue S«. Kril - LJUBLJANA HHM VSAK nfma toliko denar!a, vHf da more potovati o kopališče TODA VSAKDO bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge \ vode Radenski zdravilni vrelec onega, z rdečimi srci. sploh premislite, pa vam ni treba naročiti povečave in tudi niljaate nobenih stroškov za poizkusno sliko. Tako je potnik govoril in vam dal tudi tako tiskano besedilo. Pristali ste, da vam napravijo poizkusno sliko in zato ste izročili fotografijo. Medtem ste se premislili in potniku ob drugi priliki, še preden je prinesel na ogled poizkusno sliko, rekli, da povečave ne boste naročili in da vam naj vrnejo vašo fotografijo. Potnik je, dasi nerad, to vzel na znanje in rekel, da vam bo tvrdka sliko vrnila. Od tvrdke ste pa sedaj dobili opomin, da morate naročiti povečavo ali pu plačati tvrdki odškodnino 50 din za stroške poizkusne slike. Vprašate, če je zahteva tvrdke opravičena. — Izročitev vaše fotografije za izvršitev poizkusne slike je bila za vas neobvezna. Saj imate v rokah letak tvrdke in izjavo potnika, ki jo vam je dal pri prvem obisku pred pričami! Zato je sedanja zahteva tvrdke neupravičena ter niste dolžni plačati niti odškodnine niti naročiti povečave. Pač pu je tvrdka dolžna, da vam vrne vašo poročno sliko. Brodarska šola. M. J. K. Dovršili 6te dveletno podčastniško šolo. Radi bi vedeli, ali odgovarja ia šola kvalifikaciji štirih razredov srednje šole? — Po uredbi o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam odgovarjajo podčastniške šole (dveletne in oserrmajstmesečne) vseh vrst orožja vojske in mornarice izobrazbi dveh razredov srednje šole in dajo kvalifikacijo za zvaničniško službo jx> § 10. zakona o uradnikih in § 11. zakona o državnem prometnem osebju. Zavrnjena prošnja za skrajšan vojaški rok. K. A. B. Vojaška oblast je zavrnila prošnjo za skrajšan rok, ker ni upoštevala vojaškega roka, ki ga je prosilčev brat odslužil v Italiji. Vprašate, ali se bo prosilcu za skrajšan rok ugodilo, ako njegov brat dobi naše državljanstvo in kam naj tedaj vloži prošnjo? — O tem vprašanju bo odločila pristojna vojaška oblast. Ne moremo vam povedati, kakšno stališče bo zavzela, ker pogoji, na katere &e nameravate v prošnji sklicevati, niso še nastopili. Prošnje za skrajšavo roka in za oprostitev od službe v kadru, nadalje pritožbe zoper vse primere, ki so v zvezi z naborom, se vlagajo pri pristojnem poveljniku vojaškega okrožja. Vojnica. J. N. S. Prejeli ste nalog za plačilo vojnice. To se vajm zdi čudno, ker ste 24 let stari in še hodite na nabor. — Vojnioo morajo plačevati stalno in tudi začasno nesposobni od dovršenega 20. do dovršenega 50. leta starosti. Zato ste tudi vi, ki ste začasno nesposobni, dolžni plačevati vojnico. Ubožna podj>ora. A. G. Po zakonu o občinah imajo člani občine, ki obubožajo in ne morejo pridobivati in nimajo nikogar, ki bi bil po zakonu dolžan jih vzdrževati in podpirati, odnosno kolikor nimajo pravice po kakem drugem zakonu ali ne uživajo tega od drugod, pravico do vzdrževanja, odnosno do podpore iz občinskih sredstev, odnosno iz sredstev dobrodelnih ustanov, ki jih občina upravlja. Svetujemo vam, da 6e ponovno obrnete na okrajno načelstvo, ki bo že znalo občino poučiti o njenih dolžnostih, če 6e jih 6ama ne zaveda. Milostna podpora. K. L. Hčerka državnega uslužbenca, ki je umrla leta 1920, je bolna i« nesposobna za delo. Prosila je za pokojnino, pa je bila prošnja zavrnjena, češ da ji ne pripada nobena pokojnina. Radi bi zvedeli, če ji je še kakšna pot odprta, da bi prišla do kakšne vzdrževalnine ali podpore? — Lahko vloži prošnjo na narodno skupščino (odbor za prošnje), ki ji more nakloniti milostno podporo. Če je brez sredstev in nima nikogar, ki bi bil po zakonu dolžan jo vzdrževati, naj se obrne na svojo domovno občino. Pridobnina in vojnica. K. E. L. Od rojstva pohabljen fant 6e preživlja kot samouk z mizarstvom. Davčna uprava mu je predpisala pridobnino. Vprašate. ali je mogoče doseči, da se temu revežu davek odpiše? Ali mora takšen revež tudi vojnioo plačevati? — Pridobninskemu davku je zavezano vsako pridobitno poslovanje, ki se opravlja obrtoma, kakor tudi vsak pdlolic, če se opravlja na našem ozemlju zaradi dobička. Pohabljeni obrtniki niso izvzeti. Pač pa 60 oproščeni tega davka vojni invalidi, nesposobni za drug zaslužek, če ni njihov povprečni dnevni zaslužek večji od običajne dnevne mezde. Vojnico je navedeni dolžan plačevati, ker je 6talno nesposoben za vojaško službo. Frtaučhu Gasil ma beseda Prava reč, če mam jest spet don6 pu dougem ča6 beseda. Jest ja nimam prou nč ud tega. Kdu pa še moja beseda kej rešpektera? Tku pa spet nisem naumen, de b kar ke u en dan žlebedrou, ko-ker maja nahter navada, 6am de kasne zdrahe nardeja. Jest sem pa spet raj tih in s lepu ta soje mislem. Pa sa nahter Ide tku naumen. de tisaka figa prec na ta velk zguii ube šaja. A b na bili bi pameten, če b usi Ide znal tku lepu moučat, koker znam jest? Prou nekol b na blu na svet nubenga špetera. Marsker b se pr tem či6t dobr mičutu. Sevede sa pa tud Ide, ke brez špetera sploh žitit na morja. Še kumunist b biu lohka usak, kermu b se glih hiš t al. Ziu krst b se na brigu, s kera fronta ta al pa un uleče. Sevede soj prepričajne b mogu nost lepu pud 6rajca, pa moučat. Če pa nceeš kašen prepričajne kar gor na sttken perpetga, če prou u resnic nimaš prou nubenga prepričajna, s pa naumen. Prepričajne pa priftoše! moreš zmeri dober skrit, če oečeš gor plačat Sej veš kašen sa dondon6 Ide. Puglejte! Sej 6e še ni dober pulegla tista anketa. ke srna ja mel zdej en lep čas zavle našeh sredneh šul. pa sma se že spet začel prerekat zavle spumenika našga krala Aleksandra. A je treba tega? Kar pustaul ne j b ga ke, kamer paše. pa b blu uee dober. A nisa z rajnkem našem pesnkam Gregorčičam bi pameten naredel? Prouzaprou ne z ni m, ampak z negavem spumenikam. Nubeden člouk ni vedu, kua misija nardnt z našmu pesenkam. Slišal se ie že tu pa tu, prou gvišen pa ni nubeden vedu, kuku io kaj. Eoga lepga jutra pa grem jest slučajen tam mera Križanske cerkve in etopem mal ke na stran, ki je či6t nailaš zatu na-rjen, de člouk lohka mal na stran stop, pa zagledam glih tam nasjjrut našga pesenka šimna Gregorčiča, ke 6tuji u en mejhen kapele. Krancelnu je moti pa tulk tam ukul sebe, de se ni druzga videl ven iz krancelnu, koker 6am glava. Kar ves veseti sem biu, ke sem zagledu ta kapelca, če prou še ni bla prou čist fertik. Gršt za streha ie že stavu gor na kapele, sam pukrita še ni bla. Noja, pa tu tku nč na stri. Sej Gregorčič tku ni iz cukra, de b 6e blu za bat, de se na bo staju, keder b šou slučajen tud u Iblan dež. Kedcr bo treba, mu boja že tud streha naTedel, sej ja je ja zaslužil. Nubeden člouk ni reku ne beu ne meu, al pa de b se čez tu kej gor držu. ke sa ga pusta«! glih tam nasprut Napoljona, ke vem. de nista bla z Gregorčičam ptiseben dobra prjatla. Pustati! sa ga holt ke na Križansk trg, pa je fertik. Kerga pa kej briga, kam borna pustaulal 6pumenike našem zaslužnem tmižem? Če je ti6tmu prou, ke more tam stat. bo ja tud nam prou, ke ga sam pugle-dama, pa grema spet naprej pu sojeh oprairkeh. Zdej pa recima, če b se zavle Gregorčičuga spumenika tudi pred sklicala kašna kumferenca. de b tam prerešetaval. kam b prouzaprou ta narbl pasu. koker 6a ja sklical zavle spumenika našmu krale Aleksandre, b pa prou gvišen še eneh stu let na mel Gregorčičuga spumenika, koker ga mur- de na boma mel našga krala Aleksandra. Tu je zmeri tku: če enimi U6trežeš, pa drugmu na moreš U6trečt. Kene, en b pugerval, de 6e ga more pu-6taut tle pa tle, drug b pa rekel, de tle pa tle na paše, ampak de ga morja tam pa tam pu-stairt, ke se bo leuš vn uzeu. Gregorčič b pa mogu sevede u kašnem gumazin douhčes predajat tulk časa, de b se uglihal. S spumenikam krala Aleksandra b pa lohka glih tku naredel, če b bli pameten. Če jim je vrt u Kazin še ta narbl pasu, nej b ga holt pustaul tam na vrte, pa b biti fertik. Kua b se tku ungaul. Tist, ke b ga me! raj na trge krala Petra, nej b pa še tam enga pustaul. sej gnar maja tku za tu že prpraulen. Asten b na blu treba delat nubenga douga zavle tega. Sej usi Iblančani še dober pounete, de ema pred vojska u Iblan me! tud dva Radecketa. Kene, eden je stavu u sred Zvejzde, eden je stavu pa gor pud Tibuli pred Radecke-tuvem gradam. Vite, pa se zavle tega ni prou nubeden nč gor držu. Ke sma se pu vojsk enkat ujedinel, 6ta pa uba kar zginla, koker kafra, tku de še dons na verna, ki se prouzaprou gor držeta. Če jih ni ker puštesu, jih bo pa že čez ene par 6tu let najdit u kašen luken kašen arheolog, ke zmeri pud zemla rije, kakor krt. Verjamete, de b blu bi pameten, če b mel Iblančani dva spumenika našga krala Aleksandra, koker pa če nazadne na boma mel prou nubenga? Sevede pr nas 6e na da prou nubena reč brez špetera vn spelat. Zatu 6e pa špeterima še naprej tulk časa, de nas bo pamet srečela. Enkat nas bo že. ni urag. Puglejte, 6ej šc ni prou doug, ke sa pustaul tam na Kungresnem trge ena prou luštna kapelca. Glih tam nasprut Bahučuve aputeke stu j i tku, de se ja že s Križanskega trga zagleda. Kapelca je že čist fiksundfertik. šam za svetnika se še nisa mogel uiedint kerga b not pustaul. En čja met svetga Flurjana, de b nas pred vognam varvu. drug 6a pa spet bi za svetga Jurja, de b nas varvu pred lintvernam, če b kerikat na našmu mestnem grbe uživu in nas Iblančane tou kar ku-smarte puhru6tat. Na nubena viža se na morja ujedint. En pouhen vagon prošen, prutestu in dru-geh taikeh šrift, ke sa putrefone za take reči, se ie že udpuslal dol u Belgrad, de b se tam udlučil, kašenga svetnika nam duvolja, de ga u ta kapelca pustaamu. Sevede, menistri pa nimaja časa, de b s z našem svetnikem glave belil, zatu pa še zdej čakama na udgovar, in borna čakal tulk časa, de 6e boma zbrihtal in kau pu soj glau prmeranga svetnika n ti6ta kapelca pustaul. Sevede, o našmu menisterstvu se dela še tise pu ta 6tarem, zatu pa na pridema nekamer naprej. Uradenki čakaja na tu. kdaj jim boja jejnal za kuluk utrgavat. Ze-lezničari čakaja, kdaj jim boja dal kašna pumuč, de jim na bo treba nuč in dan garat. Iblančani čakama na puglubitu kuludvora in pa na en vo-reng špetau in še na stu in stu drugeh putreb. Sevede menistri pa nimaja časa. Ta peru morja puskrbet, de boja naše občine tku zrihtal, de boja skp pasale. Ke boja s tem fertik, bo pa že kej druzga tacga pršlu. de se na bo dal udlužit. Jest na vem, za kua naš menisterstu na upele tacga sistema za del hiter upraulat, koker ga je upehi Fond. tist ke aufumubile dela in pa Bata za čeule delat. Puglejte. Ford ma tku ajnfoh ušfi-man, de puluži na en trak, al kua je ti«t za en hudiman, en kos pleha. čez ene dobre pu ure mu na že šufer ceu autumubil vn prfura. Bata pa puluži na en kcmc 6oje naprave, kar enga žiuga telička, al pa kašna druga taka žvau. Na drugmu konc pride pa kar ena pouhna kišta fertik čeitlu ven. Zdej pa pumislte, če s zna en mehanik pu-magat, de mu gre del hiter izpud ruk, a! pa eo suštar, s bo ja znou tud en menisterstvu, ke more mel ja že neki u glau, če če pridet za menistra F. G. Odgovor na anketo: Kaj ovira pouk slovenščine XII. V »Slovencu« z dne 20. julija 1937 vprašuje g. Nestrokovnjak (= Janez Kalan), kdo je kriv, rla danes ljudje, ki so dovršili gimnazijo, slovensko nc znajo. Krivdo nosijo po njegovem mnenju učitelji slovenščine in ostalih predmetov. V naslednjem hočem na kratko pokazati, ali so krivi učitelji, in če t-o, koliko je krivde na njihovi strani in koliko je leži izven njihovih moči. Opozoril bom tudi na momente, ki še od druge strani vodijo našo šolo do takih uspehov, ki niso v skladu niti z zahtevo učnega programa uiti s pričakovanjem javnosti. V začetku počitnic leta 1935 (dne 9. julija) je nekdo ugotovil v »Slovencu«, da je slovenščina v tistoletnih šolskih izvestjih dobra. Prebral sem vsa naša srednješolska izvestja in spoznal, da je laka hvala prepovršna in prezgodnja. Vzemimo iz izvestij v podrobnejši pretres samo oddelek za pismene naloge iz narodnega jezika. Samo pri razboru pravopisne strani jezika v približno 700 naslovih pismenih nalog, ki jih je v šol. letu 1934-35 dalo v izdelavo višješolcem na okrog 20 srednješolskih zavodih v Sloveniji kakih 50 učiteljev slovenščine, more vsak jezikoljubec spoznati, kaka pravopisna zmeda vlada ined našimi poklicnimi negovalci vzorne knjižne slovenščine. Škoda, da se ne da razbrati Iu še izreka! Eden se skuša ravnati po Brezniku, drugi po dnevnem časopisju, tretji iioče uveljaviti svoje nazore, četrti pa piše, kakor mu pride trenutno v pero. Razlike nahajamo pri učiteljih na istem zavodu in celo pri eni in isti osebi. Med napakami srečujemo vse vrste posebnosti. Ene se zdijo preostanek starejše šole (solnce, čuvstvo, nacijonalen), druge razodevajo idejno razbežnost (Ujcdinitelj — Zedinitelj, jugoslovanski — jugoslovenski, jx> odloku Ministrstva pro-aveto — po odloku prosvetnega ministra), tretje, le so v ogromni večini, izvirajo iz j>ovršnosti, do neke meje pa tudi iz nepoučenosti iu nediscipliniranosti (upliv, čtivo — štivo, šport — šport, zvonenje, življcnski, Peterček, oktoberski, vpri-zoritev, kraljevič in Kraljevič Marko, kralj in Kralj Matjaž, Shakespearcov — Shakespearejev — Shakespearjev). Pri iskanju poti v umevanje te odločno prevelike pravopisne svobodo sc nam odkrivajo zanimiva spoznanja. Med starejšim jiokolenjem je jezikovna kultura na predvojni stopnji, ki zastopa skrajno purislično stališče, oslonjeno na logično pravilnost in brezizjemnost glasoslovnih pravil v smislu nemške mladograniatične struje. Ti puristi v našem jeziku v prvi vrsti trebijo germanizme in druge barbarizme, jezika jiosebej pa ne kul-livirajo. Njihovo delo je enostransko in oviralno. Mlada generacija se je izobrazila doma na slovenski univerzi pod vodstvom naših najboljših moči, a se v nad 90% večini posvetila proučevanju književnosti. Njihova jezikovna izobrazba je bolj mimogrede pridobljena, razni jezikovni problemi, četudi čisto praktičnega značaja, so jim precej tuji ali pa se jih ne zavedajo. Taka usposobljenost je zopet enostranska in za uspešno gojenje lepote in čistote ter bogastva materinščine j>omanjkljiva. Na drugi strani pa jc upravičena in naravna zahteva, da se v štirih letih jx)uka v nižji šoli usjjosobi absolvent male maturo v obvladanju opisne slovnice, predvsem pravopisa, izreke ter besedne in etavčne analize, kar je podlaga za lej>o, tekočo in lahko govorjenje in pisanje. Toda s poukom jezika ni tu nič boljše kot v višjih razredih. K že imenovanim vzrokom se pridružujejo šo novi. Prečesto poučujejo slovenščino na tej stopnji učitelji, ki jim je slovenski jezik le jx>-stranski predmet; zato nimajo zanj ne dovolj potrebne izobrazbe ne prave ljubezni. Stališče, da more slovenščino proučevati vsakdo, ki mu je materinski jezik, je zmotno. Važen vzrok je dalje v tem, da učitelji ostalih predmetov ne ekrbe dovolj za lejjoto izražanja ne sebe ne svojih učencev, ampak slavistovo delo kvarijo, ker govore in pišejo jezik, ki je vse prej kot vzoren. Kaj naj naredi slovenist v štirih urah, ko ga v ostalih 20 urah šolskega pouka tovariši premalo ali pa celo nič ne podpirajo. Moči, ki niso iz naših krajev doma, to stanje samo okrepljujejo. Šolo bi morali podpirati predvsem starši, ki imajo pri jezikovni vzgoji svojega otroka že od prvih dni pač največji delež. Skrbeti bi morali, da govore doma vedno z otrokom v lepi, jasiii in čisti slovenščini, ne pa v pouličnem žargonu ali pa celo v tujem jeziku. To slednje se po napačni mentaliteti navaja n. pr. v Mariboru tudi kot olajšujoča okoliščina, ko se pridejo starši pogajat za pozitiven red Antagonizem med Kranjci in Štajerci pa je znak narodne in kulturne omejenosti. Nadalje je docela zmotno mnenje, da so slovenščina ne sme strogo ocenjevati in da iz slovenščine noben naš dijak ne more pasti. Nasprotno je res! Slovenščina je danes osrednji predmet slovenske šole in tvori hrbtenico jezikovnega jx>uka — na tem mestu sta bili pri nas pred vojno nemščina in latinščina —, zato se mora vzeli pouk slovenščine resno in strogo ocenjevati, ne pa dopustiti, da sme učenec nekaznovano pačiti knjižni jezik. Noben narod si tega ne dovoli. Med nadaljnjimi vzroki naj navedeni še te-le: preveliko število učencev v posameznih oddelkih, zaradi česar 6e ne more učitelj v potrebni meri zaposliti s posameznikom; prej>ogosto menjavanjo učnih moči, pri čemer trpe učenci radi različne metode jjodajanja snovi, obsega zahtev in učenci so navadijo špekuliranja; v višjih, razredih združen pouk slovenščine in srbohrvaščine, kar do- Rešitev križanice z dne tO. oktobra Rešitev križanice z dne 10. oktobra: Vodoravno: 1 vime 5. določilo, 13. lat, 16. arena 17 salina. 18. koze, 19. belina, 20 Vače, 21. Nepal 22. Anica, 23. Caf, 24. Ana. 26. Laze, 27. data, 28. del, 29. Udine, 31. Rem, 32. Eva, 34. lov, 35 Ilok 37. Atila, 39. koleb. 41. ekonom. 42. Alah, 44 ata, 45. Pitamic. 47. opolo, 49. Lehar, 50. Ares, 51 Uda, 52. kij, 53. oko. 55. kuluk, 57. ara, 58. Roje, 60. gams, 63. nos. 64. irh 65. komet 67. Atene. 60. Golo. 71. Makole, 72. Belo. 73. Rače. 74 minaret, 75. Oka, 76. Bari, 77. karavana. Navpično: 1. vaba, 2. Irena, 3. Melita, 4. enica. 5. Dana. 6. osa. 7. Laval. 8. Olaf, 9. Cič, 10. Ineni II lan, 12. okel. 13. lopar. 14. Azazel, 15 Telemah. 23. cev 24. Adonis, 25. Anam, 27. dekalog. 28 Dob 29. uloinek, 30. etapa, 33. votek, 34. lepak. 35 Ikarus. 36. Koc, 38. ilo, 40. Lah, 41. eta 43 ali. 46, lrun 47. oda. 48. oje, 51, Uril, 52. komora 54 omela, 56. logar, 57 aroma, 58. rokav, 59 jelen 61 atek. 62. 6nob, 64. Ilek, 65. Kana. 66 teta, 67. Abo, 6o. era, 70. oči, 71. mir. pušča za obravnavanje slovenščine vsekakor premalo časa, a se še ta mora izrabiti skoraj ves za književnost, za jezik sam pa ostane bore malo ali pogosto kar nič. Če upoštevamo omenjene, momente in [>o-tščemo morda še drugih, ledaj nam bo v Nestro-kovnjakovi tožbi marsikaj razumljivo in mu bomo priznali, da ima deloma prav. Ker pa zahteva javno življenje, da absolvent srednje žole, ki stopa v krog slovenskega izobraženstva, zares zna slovensko v govoru in pismu, zato je nujno jxk trehna zavedna in močna relorma najprej v krogu izoblikovalcev naše mladine. Ker ni jezik zgolj sredstvo za sporazumevanje, ampak se v njem tudi javlja naše duševno življenje, in ker se držimo, da smo, in izjavljamo, da hočemo ostati kulturen narod s svojim književnim jezikom, tedaj je neizogibno potrebno, da sc prav vsi učitelji slovenščine in ostalih predmetov zavedo svoje poklicne dolžnosti, da preostre čut za nego knjižnega jezika, da se podvržejo disciplini glede enotnosti pravopisa in pravorečja in da opuste svoje osebne »nazore«, ki so lo prečesto samo izraz lastne ničemurnosti. 2e drugo leto imamo v prometu novi Breznik-Ramovšev Slovenski pravopis, ki je bogat v besednem zakladu, urejen po sodobnih smernicah in sta v njem pravopis in izreka normirana. Ta pravopis, ki ga ni nihče v osnovah inanstvono zavrnil, je dobil letos v januarju potrebno sankcijo najvišje slovenske j>rosvetne oblasti. Po njem se bodo morali od začetka novega šolskega leta vestno ravnati vsi učitelji in to tudi zahtevati od svojih dijakov. Nobeno skrivnost ne bom menda izdal, če jx>vem, da je pravkar v delu šolska izdaja pravopisa, ki bo še smotrneje urejena, izpopolnjena in cenejša ter tako slehernemu dostopna. Stanko Bunc. Mislila je, daje njeno perilo belo • • •'•-••• VXV;V.VI'| .V.,.V.N,*WM'^ • ■ ■ J s A ! Kranj Združenje obrtnikov v Kranju bo začelo 17. t. m. risarski tečaj za mojstre in pomočnike v istih prostorih kakor je bil lansko leto pouk za kalkulacijo. Poučeval bo strokovni učitelj g. Ivan Kregar, in sicer v glavnem o skiciranju raznih oblik, pa tudi detajlno v naravni velikosti. Prvi letošnji prosvetni večer — posvečen spominu dr. Kreka — je bil v četrtek, 14. oktobra v Ljudskem domu v Kranju. Spominski večer je začel predsednik Prosvetnega društva g. Pelicon, ki jo izrekel nekaj besed o dr. Kreku. Kot prva točka jo bilo prednašanje zborne deklamacije na čast velikemu Evangelistu, takoj zatem pa je stopil na oder moški pevski zbor, ki je zapel jx>d vodstvom g. dirigenta Cirila Mohorja pesem »Povejte ve planine«. Tej točki jo sledilo izredno zanimivo predavanje prosvetnega inšpektorja g. Ivana Dolenca. Potovka prehodila v 40 lotih 190.000 km. V Preddvoru je umrla potovka Ivana Čavs, ki je prehodila vsak teden trikrat pot iz Preddvora v Kranj. Izračunali so, da je v 40 letih prehodila samo na tej poti 190.000 km. Umrla je zaradi jx>škodb, ki jih je dobila pri padcu v Kranju, kjer jo je podrl neki kolesar. Pim Ljudska univerza v Ptuju bo pričela s svojim rednim delom. V torek, 19. oktobra ob 20 bo predaval v prosvetni dvorani v Mladiki znani zgodovinar g. prof. Franjo Baš iz Maribora o temi: Ptuj v politični zgodovini Štajerske. če primerjale »navadno" oprano perilo s perilom opranim z Radionom, Vas očiten razloček preseneti. In sicer zato: Navadno pralno sredstvo odpravi nesnago samo s površine — in nič več. Ra-dion pa stori mnogo več: Krepki kisikovi mehurčki pronicajo skozi tkanino, zrahljajo tn izločijo tudi trdovratno in utrto umazanijo. Zato Schichfov mora z Radionom oprano perilo biti bolj belo in bolj čisto. Ih ker poleg tega pere zelo prizanesljivo, ostane perilo dalj časa trpežno. RADION pere sam Krizanica 1 2 3 4 i 5 6 7 1 9 10 n 12 13 i r5 -i 1" 18 1 19 1 P 1 r 22 •23 | F " 1 | 26 1 r 1 29 1 30 i I3' l I r i | 35 36 j I3' 38 1 1 39 40 J L 1 h 1 44 45 j | 46 I j 48 49 1 I 50 1 lM J 1 52 1 53 J 1 56 I F 58 | | 59 60 j F 02 1 63 J I 64 1 | 65 60 67 j r 69l F F 73 1 l 1 75 76 "i r "1 | 78 V vsak prostorček v6tovi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. stara dolžinska mera, 5. azijska visoka planota. 8. ruska sveta jK>doba 13. leposlovna oblika, 15. pomembnejši otok v Velikih Antilih, 17 znamenito jugoslov. obmorsko mesto, 18. druga beseda za silo, 10. najmanjši del snovi, 20. del zidu. 21. del naslova, 22. italijansko mesto ob Adiži. 24. prometno sredstvo, 26 oglarska naprava. 28 llamsunov roman, 29. eden od peterih čutov, 30 ud izumrlega naroda 31. večje romunsko mesto 33. usnjarski izraz. 35. |x>ljski pridelek, 37. pisalna potrebščina, -U). prometno sredstvo, 41 svetopisemska oseba 42. Kreitenova drama iz rimskega življenja 43. tuja beseda za spis, 44. del glave. 46. del poslopja. 48. del človeka, 50. roparska ptica, 51. svetopisemska oseba, 52. angleška trdnjava v Arabiji, 53. tuja beseda za ma-lika, 55 vrsta japonskega fižola, 57. tovorna žival, 50. poljski pridelek. 62. domača beseda za termin, 63. drag kamen 64. tuja beseda za državno blagajno. 65. turški gosjiodar. 66. levi pritok /gornje Tunguske. 68. druga beseda za vrsto, 70. jugoslo- vanska reka. 72. abesinski naslov, 73. del vojskovanja, 74 druga beseda za plast, 75. živinska krma, 76. vr6ta poka, 77. italijanski ognjenik na Siciliji, 78 glava obnovljenega ilirskega gibanja na Slovenskem. Navpično: I. nadležna žuželka, 2. vrsta vina, 3 mrtev predmet. 4. trgovski izraz za predplačilo, 6 alkoholna pijača, 7 finsko pristanišče, 9. del 6obe, 10. skrajšano žensko krstno ime, 11. tuja beseda za potujočega pastirja, 12. prostor za. igre in boj v starorimskem cirkusu, 14. grška svet,t gora, 15. večji polotok v severni Evropi. 16 latinsko ime za grškega boga ljubezni, 17. gruča prsti, 23. tuja beseda za vrsto naglasa, 24 roparska žival. 25. domača žival, 26. vrsta pokrivala, 27. rimski bog vojske, 28. jugoslovanski denar, 32. druga beseda za vstajo, 33. del telesa, 34. velika ptica, 35. druga beseda za cvetlico, 36. beseda iz očenaša, 37. jezik južnega budizma, 38. slonov zob, 39. čebelji izdelek, 45. vrsta 6tropa, 46. del drevesa, 47 izraz pri kartanju, 48. domača žival, 40. del gledališča, 50. večja reka v zasedenem ozemlju, 54. Vovkova ljudska igra, 55. domač rokodelec, 50. grški junak pred Trojo, 57. ena najbližjih zvezd, 58. vzhodni knvoverec. 59. indijanska lovilna priprava 60. južna rastlina, 61. natančen rokodelec, 67. rimski pozdrav, 63. moški glas, 69 ženski glas, 70. tuja beseda za glas, 71. otroška beseda za očeta. 72. posmrtno bivališče izvoljenih. Smarie pri Jelšah Sadna razstava. Dne 17. in 18. oktobra t. 1. bo v dvorani Katoliškega doma v Šmarju zelo zanimiva sadna razstava pod pokroviteljstvom okrajnega glavarja g. dr. Kartina in pod organizacijskim vodstvom okrajnega kmetijskega referenta g. Bračka Ta dan be blagoslovljena in odprla nova sadna sušilnica. Ob priliki te razstave bo priredil tudi vrtnarski odsek podružnice majhno razstavo zelenjave in cvetlic; razen tega bo zastopano še čebelarsko društvo. Krško Po dolgem deževju jo vendar nastopilo prijazno, sončno jesensko vreme. Kaj prijazno se sončijo orumenele vinske gorice, na žalost p« skoraj že vse obrane, kajti v splošnem je trgatev povsod minila, ker so bili vinogradniki primorani potrgati grozdje, katero je zaradi vednega deževju veliko utrpelo na gnilobi. V splošnem pa letošnji pridelek zadovoljuje glede množine in kvalitete. Saj bo pa tudi vino za ljudstvo edini vir letošnjih dohodkov, kajti vsi ostali sadeži in poljski pridelki so zaradi stalnega slabega vremena skrajno utrpeli in bodo komaj zadostovali za skromno preživljanje tukajšnjega prebivalstva. Ker bo torej kupčija z vinom letos edini dohodek ljudstva, bi bilo samo želeti, da se pri bodoči kupčiji dosežejo temu primerne cene. da bi si ljudstvo z izkupičkom vinskega pridelka pomagalo uravnovesiti svoj nn vseh straneh težak in obupen gospodarski položaj celega okraja. Zagorje Občina s« je lotila podaljSnve zagorske kanalizacije! Upati je, da bodo prebivalci ob novi cesti rešeni nadležne podtalne vode, ki jim je odslej občutno nagajala zlasti v kleteh. V Zadružnem domu bo danes popoldne ob 3 občni zbor Prosvetnega društva. Člani vabljeni! Zvečer ob 7 pa bo v Zadružnem domu Krekova proslava Na sporedu j" govor, petje, deklamacije. Prirlilo pnlnoštpvilno! Sosedje deželam, kjer sestradani ljudie postajajo Ijudoirci Slovenci sredi kitajske vihre Poročilo slovenskega misijonarja g. Jožefa Kereca Slovenski rojak, znani salezijanski duhovnik Jože! Kerec, ki že toliko let misijonari na Kitajskem, je te dni poslal »Slovencu« tole poročilo o obupnih razmerah, katere sedaj vladajo ra Kitajskem ter o trpljenju ubogega kitajskega ljudstva, Prinašamo iz tega prezanimivega pisma odstavke, ki pričajo, kako naši slovenski misijonarji in misijonarke kitajske dogodke gledajo od blizu in kaj se okoli njih dogaja. Yunnanfu, 15. septembra 1937. Po dolgi odsotnosti sem se vrnil iz severnega dela Yunnana in sem našel med drugo pošto tudi vaše drago pismo. Zelo sem vam hvaležen za vaše vrstice. Prosim Boga, naj obilno blagoslovi vaše misijonstvo med našim slovenskim narodom. Časnikarstvo je med najbolj važnimi deli v današnji dobi in Bog daj, da bi »Slovenec« mogel storiti mnogo dobrega za državo in cerkev in ohraniti naš narod na poti božjih zapovedi v njegov dušni in telesni blagor. Bog daj. Mi slovenski misijonarji v Yunnanu se trudimo, da širimo Kristusov nauk, rešujemo duše in prinašamo ubogemu, še neomikanemu narodu blago-nosno krščansko kulturo. Je to zelo ognjevita fronta v boju za božje kraljestvo, ne samo proti poganstvu, malikovanju in vražam, ampak tudi proti sodobnemu brezverstvu in peklenskemu komunizmu. Delo je zelo naporno in trdo, tako da večkrat silno utrudi človeka,- posebno še pri sedanji bedi in pomanjkanju gmotnih sredstev. Vendar je čudno, da pri takem pomanjkanju misijoska podjetnost nikakor ne preneha, ampak da zavzema vedno novo agilnost in iznajdljivost. Gorje nam, če ne bomo glasili božie besede sedaj, ko sinovi teme napenjajo vse 6Voie peklenske moči na to, da bi zavladal satan s 6vojim brezčlovečanskim komunizmom in brezverstvom. Neverjetno je, koliko 6e trudijo nasprotniki prave kulture in človečanstva in koliko denarja žrtvujejo za podivjanost in propad narodov sveta. Od kod prejemajo toliko denarja za propagando in revolucije? Najvažnejše vprašanje v misijonstvu je gotovo pridobiti mladino in ji dati dobro krščansko kulturo, jo rešiti podivjanosti in brezverstva. Zato smo se vrgli z vso silo na šolsko polje, da rešimo, kar 6e še rešiti da. To nas velja mnogo truda in žrtev in zahteva veliko naporov in poguma, ker so zakoni nam misijonarjem malo naklonjeni. Vendar še iztrgamo iz njih vse, kar se da in more doseči. Drugo plat, ki jo zelo tolčemo, je naša katoliška akcija med mladino in med starši, da lahko klubu-jemo ogromni večini poganov in drugih nasprotnikov. Bog nam daj tudi lep letni prirastek novo spreobrnjencev tako da Kristusova Cerkev leto za letom lepo raste med našimi Kitajci. Med tem dolgim obiskom na severnem delu sem lahko videl, da je mnogo ljudi, katerim milost božja razsvetljuje razum in odpira srca k spoznanju večnih resnic. Trud misijonarjev med narodom ni zaman in vsak se trudi, da ima vsako leto večje število vernikov V tiste kraje sem odpeljal (v mesto Chao-tung) tudi slovenske sestre, ki bodo gotovo mnogo pripomogle s svojim karitativnim delom k spreobrnjenju tega naroda. Je to zemlja, kjer je nekoč teklo mnogo mučeniške krvi, iz katerega 6emena bodo po njih trudih rastli novi kristjani. Ustoličil sem jih v imenu Apostolske Delegacije in danes že pridno delajo za božje kraljestvo Upam, da bode kmalu dospeli tudi na pomoč drugi slovenski apostolski delavci, posebno še duhovniki, da bi se krščanstvo v čim večji meri lahko razširilo v teh pokrajinah. Pozna v jesen bom zopet naredil apostolsko vizitacijo in preštudiral možnost prihoda novih apostolskih delavcev. Potovanja 60 res težka, ker vse moramo ali peš ali v nosilnici ali pa na konju prehoditi Svet je zelo gorat in zahteva precej napora, a kdor je napolnjen z apostolskim duhom, ne čuti nobene težave. Tudi z vrha preširoke planote je krasen razgled in razvedrilo. Svet je zelo rodoviten in poln rudninskih zakladov, dosedai še neizkoriščenih. V severnih delih province Sečvan in Kokomor in drugih tibetanskih krajih je že nad eno leto huda lakota. Zaradi velike suše se ljudstvo nima s čim hraniti. Beda ie prisilila ljudi, da se hranijo tudi s človeškim mesom. V vikariatu Tacinlo je sploh nevarno iti, ker vsakega tujca ali neznanca kaj hitro spravijo na mesarsko desko in v kotel. V Tongkva so malo pred mojim odhodom na javnem trgu prijeli 4 prišlece in jih neusmiljeno za- klali. Javno so jih skuhali in pojedli. Poti so dokaj nevarne, ker sestradani prežijo na žrtve, da bi si glad potolažili. Oblast pa pri vsem tem nima moči ali pa dobre volje, da bi preprečila življenjsko nevarnost in poskrbela kako pomoč za izstra-dance. Mons. Dezwazier te imel nalogo narediti apostolsko vizitacijo vikariata Tacinlo, a je moral opustiti svoje potovanje, ker mu oblasti niso mogle dati življenjske varnosti in se je moral v letalu vrniti iz Tchengfu v Yunnanfu. Tudi jaz sem moral opustiti svoje nameravano potovanje pred Tibetsko gorovje in sem se vrnil v Yunnanfu. Med tem, ko severnozahodni deli trpijo lakoto in bedo, je v severnovzhodnih krajih izbruhnila huda vojna z Japonsko, ki trga kos za kosom ubogo, še neorganizirano Kitajsko. Peiping, Tjencin in nekatere 6eveme province so že zasedene in danes telegrami prinašajo vest, da so že napadli Šangaj in z zrakoplovi bombardirali prestolnico Nanking. Japonci so prej dobro preštudirali svoje načrte in do pol milijona vojske spravili na kitajska tla, preden so začeli izzivati in končno napadati Kitajce. Danes se vsa dežela giblje v obrambo, a dvomim, da bodo milijoni mogli klubovati dobro in tehnično oboroženim Japoncem. Res, da je v teh zadnjih letih tudi Kitajska naredila velike korake naprej, si oskrbela najmodernejše orožje in izvež-baia tudi vojaško tehniko; vendar v primeru z Japonsko je to še vse premalo. Kar nas misijonarje najbolj skrbi, je pač to, da bi v skrajni sili Kitajska ne poklicala ruske komuniste na pomoč, ki bi se potem bolj vrgli na preganjanje nas misijonarjev, kakor pa na vojno z Japonci. Skušnia iz leta 1926 in 1927 nas je o tem mnogo naučila. Ruskih špijonov je vedno več, da se jih ne moremo otepati. Mi vsi, ki resnično ljubimo Kitajsko in ji iz V6ega srca želimo mir in pravi procvit, molimo za njeno zmago in mir. Nov most čez Temenico Ljubljana, 16. oktobra. Na banovinski cesti, ki vodi iz Pluske čez Do-brniče mimo Ivanje vasi na Mirno peč, je pri Ivanji vasi čez Temenico star kameniten most, kateri današnjim prometnim potrebam zdaleka ne ustreza več. Zaradi številnih povodnji, pri katerih Temenica poplavlja zlasti levi breg ob mostu, je most sam tudi hudo trpel, tako da ni več sposoben, da bi zdržal vedno bolj živahno se razvijajoči promet na tej cesti. Okrajni cestni odbor v Novem mestu 6e je že dve leti trudil, da bi pridobil prizadete či-nitelje za zgradbo novega železnobetonskega mostu čez Temenico, pri čemer naj bi se preložila tudi ob mostu zelo nerodno speljana banovinska cesta. Cesta napravlja pred mostom na desnem bregu Temenice ostro serpentino, poleg tega pa se v smeri proti Dobmičam vzpenja po hudem klancu, ki ima ponekod 20%-ni vzpon. Licitacija Se ta mesec Tehnični oddelek banske uprave je zato izdelal načrt za zgradbo novega železnobetonskega mostu čez Temenico pri Ivanji vasi, istočasno pa je tudi dokončal načrt za ureditev mostnih ramp in za preložitev banovinske ceste v bližini novega mostu. Gospod ban dr. Marko Natlačen je te dni potrdil načrte in proračune za novi most in za preložitev banovinske ceste ter je glede na to, da je večina denarnih sredstev za zgradbo mostu in preložitev ceste že na razpolago, odločil, naj se razpiše I. licitacija za oddajo gradbenih del pri tem mostu v skrajšanem roku 15 dni. Licitacija bo na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani dne 27. oktobra t., 1. Dvignjen most in preložena cesta Novi most bo zgrajen približno 80 m niže od sedanjega mostu. Ker Temenica na tem mestu ob povodnji redno poplavlja okolico in tudi stari most, bo novi most dvignjen tako, da bo voda ob povodnji lahko odtekala pod njim. Banovinska cesta bo na obeh straneh novega mostu preložena v skupni dolžini 450 m, pri čemer bo šla v nasipu, ki bo skoraj 2 m višji kakor dosedanja cesta. Nova cesta bo torej vedno sposobna za promet in je tudi poplave Temenice ne bodo mogle zajeti. Ker pa zaradi počasnega odvajanja vode skozi požiralnik pri Vrhovem Temenica na tem odseku zastaja, je prav mogoče, da bo vse dotlej, dokler se požiralnik ne bo razširil, Temenica še prestopala bregove ob no- vem mostu. Da pa pri tem voda ne bi zamakala cestnega nasipa nove ceste, se bo zgradil nekako v sredi nove ceste na levem bregu Temenice v nasipu propu6t, skozi katerega bo mogla odtekati voda na drugo stran nasipa. S tem bosta tako mo6t kakor tudi cesta popolnoma zavarovana pred po-vodnijo. S preložitvijo ceste na desnem bregu in dvignjenjem mostu za dva metra, bo odpravljena tudi huda strmina v smeri proti Dobrničam. Novo cesto bo treba zaradi ublažitve strmca usekati v skalno pobočje, kjer bo imela na dolžini 50 m le 4%-ni vzpon, nato pa v dolžini 180 m 10% vzpon, katerega brez večjih preložitev ne bo mogoče zmanjšati, čeprav se v splošnem teži za tem, da dobe banovinske ceste največ 7% vzpon. Stroški 350.000 dinarjev Novi most bo imel 12 m razpetine ter bo naslonjen na stranska podporna stebra ob bregu. Raz-petina in tudi višina mostu iamčita, da bo ob povodnjih mogla odteči pod mostom voda brez za-stajanja, kakor hitro bo požiralnik v Vrhovem 6proti mogel odvajati dotekajočo vodo. Most bo širok 6 m ter bo ime' lepe kamenitne ograje. Proračun za zgradbo novega mostu in za preložitev ceste znaša 351.300 din, pri čemer prispevata h gradbenim stroškom banska uprava in okrajni cestni odbor v Novem me6tu vsak oo polovico Ni dvoma, da bo že v oktobru razpisana licitacija uspela in da bo mogoče še letos začeti z gradbenimi deli za zgradbo tako potrebnega mostu. Ves čas, dokler se bo gradil novi most in prelagala cesta, bo ves promet šel po stari cesti in starem mostu brez vsakršnih ovir. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-losef grenčice«. Litija Kmečka nadaljevalna iola se bo pričela v sredo po Vseh svetih 3. novembra t. 1. Vpisovanje bo od 18. oktobra vsak delavnik dopoldne v pisarni ljudske šole. Preselil je krojaško delavnico iz Gradca v Litijo v Meškovo hi|o g. Ivan Brilej. Pevsko društvo Šmartno pri Litiji uprizori dne 24. oktobra ob treh popoldne v društvenem domu v Smartnem pn Litiji dve spevoigri: »Povodnji možt in »Čevljar zdravnik«. Pri tekstilni tovarni »Mautner* v Litiji nadzidavajo tovarniške objekte. Razširili bodo obrat in v tem je upanje za večjo zaposlitev delovnih moči. V zadnjih dnevih je nastopilo bolj stanovitno vreme, kar pridno izrabljajo kmetovalci s pospravljanjem itak bornih jesenskih pridelkov. Posebno v dolinah je deževno vreme oviralo, da niso orali in posejali žita. Mežica Legija koroških borcev ustanovi dne 24. t m. v Mežici svojo krajevno organizacijo Ustanovni občni zbor bo v gostilni Stopar ob 9 dopoldne. Pridite vsi, da si po dolgih 18 letih podamo zopet roke ter obnovimo ono zvesto tovarištvo, ki nas je vezalo v času, ko smo branili našo zemljo pred grabežljivimi rokami naših neprijateljev. V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—s ienitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklam<*ega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka peiitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« rasnzmii Veličasten film vlBoke pesmi prave llubeznl z Masdo Sclinelder ln Svetislavom fetrovlčem N|ena ljubezen - ntena bol (FianenlleDe - Frauenleid) V filmu sodeluje duaajska Funarmonlja. Veaela glasbena komedija Mali pomorščak b prlljubileno malo SU1RLEY TEMPLE Danes ob pol 11. nrl dopoldne predstava prt znlžanin cenah Ljubka ln duhovita filmska drama o ljubezni Razcveti cvet Danielle Darrieux Danes ob pol 11. nrl dopoldne fllm „Pota ljubezni" pri znižanih cenah. \luibeiscejo Dobra šivilja ea vse gre na dom za BO din dnevno. — Pred Škofijo U. (a) Absolvent Brž. dvorazredne trgov. Bole želi prakticiratl. Naslov v upravi »Slovenca« pod "it. 165-19. (a) Iščem službo pri starejših osebah za nizko plačo. Naslov pove npravn »Slovenca« pod št. 16.1128. (a) Mladenič irojaščino prost, zmožen vseh del, Išče službo slu-Eo ali skladiščnika. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vesten in zanesljiv V Ljubljani«. Vrtnar samostojen, v vseh panogah vrtnarstva ln gospodarstva popolnoma Izurjen, išče stalno službo pri' graščini, vili ali ltaj sllčnega. Ponudbe uprnvl *Plov.« pod »Zanesljiv- trt 16 J82. (a) Majer 27 let star trezen, pošten ln nekadilec, z dobrimi spričevali, išče službo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16500. (a) Posestnik z nekaj gotovine, želi službo pri dobro vpeljanem podjetju. Naslov v upravi »Slov.« pod 16441 Nagrado 2000 din dobi, kdor preskrbi Inž. kemije službo v kateremkoli kraju Jugoslavije. -Ponudbo upravi »Slov.« pod »Inžener« 16633. (a) Služkinja vajena kuhe in vseh gospodinj. del, Išče službo na deželi. Nastopi lahko takoj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »25 letna Gorenjka« št. 16.627. (a Trgovski sotrudnik z dveletno prakso, želi nameščenjo v špecerijski ali v trgovini mešanega blaga. Vešč tudi nemške ga jesska. Delaven In posten. Drugo po dogovoru. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod Slfro »V mestu 381-kr. (a) 16 let star fant se želi Izučiti za strojnega mehanika aH kaj sllčnega. - Naslov: Jože Rus, Loka pri Zidanem mostu. (v) 500 din dam onemu, ki ml preskrbi službo v tovarni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16491. (a) Orožnik mlad upokojenec, strojepisec, Išče zaposlitve v pisarni. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.638. a Kuharica dobra, poštena gospodinja, želi priti v župnišfie kje na Štajerskem. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju. (a) 3000 din dam onemu, ki ml preskrbi stalno službo. - Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Absolvent trgovsko šole« št. P 16689. (a) Pek bi dostavljal kruh s plačilom knjižice Kmečke hranilnice In posojilnice ljubljanske. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ljubljana« P 16692. Pošteno dekle ki zna nekoliko kuhati. Išče službo k dobri kršfi. družini, najraje v Mariboru. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16661. (a) Gospodinja vestna ln zanesljiva — lščo mesto samostojne gospodinje. Gre tudi k stari gospo ali gospodu ali bolehnl dami. Cenjene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Potrpežljiva« 16729. Služkinja za vse srednjih let, a daljšimi spričevali, želi premenltl službo. Gre tudi za gospodinjo k samostojnemu gospodu. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »15. november« št. 16*22. (a) I Vajenci I! Vajenca Iz boljšo kmetske hiše -sprejme šantl Ivan, urar, Konjice. (v) Učenca sprejme speeerlja Prešeren Maribor. (v) Slaščičarskega vajenca sprejmem. Naslov v jpr. »Slov.« pod št. 16445. (v) REPOREZNICE slamoreznice gnojnične črpalke v prvovrstni kvaliteti ter priznano najboljši izvedbi ššMa Vam nudi po izredno nizkih cenah edino domafe podjetje ANTON KREMŽAR delavnica polje- CT lf||) nad delskih strojev JI* VIU Ljubljano Trgovskega vajenca ki mora Imeti dovršeno maturo meščanske šole -sprejme takoj And. Els-bacher Laško. (v) 16 letni fant ki Ima veselje do mesarstva, se želi Izučiti pri kakem mesarju. Naslov v upr. »Slov.« pod 16449. v Mizarskega vajenca sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. - Žagar Jože, mizar. Stara Loka št. 23 p. Skofja Loka. Kovaški vajenec se sprejme. Hrana ln stanovanje v hiši. — Vole Ivan, Podkoren št. 78 — Kranjska gora. (v) iluzbodobe Pletiljo sprejme takoj Ivan Cen-celj, Moste, Marenčičeva ulica 3. (b) Podkovski kovač prvovrsten, samostojen, star 30 let — se takoj sprejme. Počivalnik, Maribor. (b) Samostojno modistinjo sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16555. (b) Krojaškega pomočnika za boljša dela, sprejmem takoj. — Košorok Alojz, Sevnica. (b) Krojaškega pomočnika za boljša dela, sprejmem takoj. Vrečar, Dev. Mar. v Polju 64. (b) Dobra kuharica vajena vseh hišnih del, so sprejme v boljšo privatno hišo na Sušaku. -Starost Izpod 40 let. Začetna mesečna plača do 450 din. V hiši Je tudi sobarica. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Večletna Izpričevala« št 16R79. rb ti Novo otvorjenl Salon „9ulči (Klopčic Gjubljana, iKesljeva cesta 8 Priporoča cenjenim damam veliko zalogo najmodernejših damskih klobukov. Preoblikuje jih po najnižjih cenah. Prvo vr s t n o in točno! Ročnega opekarja dobrega, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16420. (b) Čevljarskega pomočnika takoj sprejmem. Dobra plača, z oskrbo, stalno. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dolenje« 16.613. (b Pošteno dekle srednje starosti, ki zna opravljati kmečka In gostilniška dela, sprejme z novembrom gostilna 21-berd, Trata, p. St. Vid n. LJubljano. (b) Šofer-mehanik z večlotno prakso ln s kavcijo 3000 dinarjev se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojen« 16.605. (b) Večje podjetje išče tajnico. Poleg slovenskega ln srbohrvaškega jezika popolno znanje nemščine in stenografije. Ponudbo na Aloma Com-pany d. z o. z., LJubljana Aleksandrova c. 2-1. Potniki! Za razpečavanje prvovrstnih parketnih plošč v vseh dolih Jugoslavije se Iščejo potniki, ki redno obiskujejo arhitekte ln graditelje. Upoštevajo so le oni, ki že razpečavajo kake prvovrstne predmete, ki spadajo v gradbeno stroko, ln one, ki nudijo s svojo preteklostjo popolno garancijo Navesti jo reference. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 15728. (b) Trgovska pomočnica sposobna voditi modno trgovino v večjem mestu, se sprejme. — Kavcije zmožne Imajo prednost Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra moč« 16542. Hlapca za krmljenje živine, tudt starejšega, z dobrimi spričevali, sprejmem takoj. — Gostilna žlberd. Trata, p. St. Vid n. Ljubljano. (b)l Kuharico pridno, snažno, pošteno; zanesljivo, Iščem za malo družino v bližini Celja. Ponudbe z zahtevki plače pod »Stalna« 16.616 upravi »Slovenca«. (b)i Ekonom-oskrbnik se sprejme na veleposest-' vo v okolici Celja. Večletna praksa, Izvrsten hmeljar, izurjen v vrtJ narstvu ln mlekarstvu. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Ekonom« št. 165G2.' Zaupanja vredno gospo starejšo, ali gospodično* tudi brez prakso - Išče lokalno trgovsko podjetje za lahka pisarniška dela (blagajna). - Ponudbe s priporočili pod »B. B. 745« št. 16730 v upravo »SI.«. Pošteno dekle urno, čisto, z znanjem SIJ vanja, sprejmem za varuhinjo k S otrokom in za pospravljanje sob. —■ Pogoj: Lepa spričevala a daljšim službovanjem pri otrocih. Naslov v upravi »Siov.i pod st. 16678. (bjj XXKXKX xxxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxx XXX XXX XXX XXX XXX AA2 KM X X X X ZA JESEN in zimo krasne modne novosti za obleke, plašče suknje i. t. d. ter MANUFAKTURO vseh vrst v ogromni izbiri dobro in najceneje kupite ^hnrtAA xxxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxx xxxxxx ■■XXX XXX V MANUFAKTURNI TRGOVINI NOVAK Ljubljana, Kongresni trg 15 nasproti nunske cerkve Likarico navijatko, spretno, sprejmem takoj. Tyrševa c. 37 Več čevljar, pomočnikov za zblta ln šivana dela sprejme Andrej V 1 d 1 c , Naklo pri Kranja. (b) Lesni strugar priden ln pošten, dobi takoj službo. Naslpv pove uprava »Slov.« pod 16694 Kupimo Prešo za seno kupim. Ponudbe v upravo »SI.« v Celju St. 6 z na-bo cene ln pogona. (k) Krojaškega pomočnika Eprejmem v stalno delo. Orožnik Vlado, D. M. v Polju. (b) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah flERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Hlapec vajen kmečkega, dela — dobi službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 16.626. (b) Služkinjo za vea hišna opravila -sprejmem v trgovsko hišo. Nastop takoj. Ponudbe na J. M. Robec, Litija Dvočlanska družina sprejme pametno ln pošteno žensko za gospo- Muhameda Pašiča, Tuzla, dlnjo. Ponudbe: Grobel- Kuhano in čajno maslo kupuje Cerne Oskar — Ljubljana, Sv. Petra cesta 36. Pismene ponudbe. Pisalno mizo po možnosti z rolo, ln ročni voziček aH samo-kolnico, kupim. - Eotar Franc, Črnuče 86. (k) Slamoreznico dobro ohranjeno, srednto ali veliko, kupim. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Slamoreznica« 16478 Vodno turbino za malo ln veliko vodo, rabljeno, kupim. - Svetl-slav P e r 1 č , Ljubovija, Srbija. (k) Kupim večjo količino la. kravjega kuhanega masla. -Priporočam vsem banat-sko moko Biser kot najboljšo. — Obrnite se na ntk, Vransko. (b) Gospodično e znanjem nemščine — sprejmem k B letni deklici dnevno 4—5 ur. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Vzgojiteljica« št. 16668. Hišnika upokojenca ali drž. uslužbenca, 2 osebi, sprejmem na periferiji mesta ob Tyrševt e. Vprašati: Voš-njakova 6. (b) Mlajše dekle Edravo, pridno in pošteno - sprejmem k otroku. — Šimenc, Brod 14, fit. Vid nad Ljubljano. (b) Mizarskega pomočnika sprejmem takoj. - Vajen naj bo stavbe, pohištva ln politiranja. Golmajer Janez, mizarstvo, Breg 3, P. ICriže na Gorenjskem. Hlapca vojaščine prostega, treznega in krepkega fanta, sprejmem. Nastop službe takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16693. (b) Boljše dekle pridna, poštena in spretna, kl je vajena vseh gospodinjskih del ln kuhe ln Ima veselje do otrok, se sprejme k bolJSl Štiričlanski družini v Ptuju. Prednost imajo Gorenjke ln Dolenjke. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Zmožna« St 16551. (b) Zaslužek 1000 dinarjev ln tudi vefi lahko zaslužite s primerno majhnim investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem material prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »HEMIPA«, Pančevo, Brače Jovanovič br. 20. Pouk Gospodično nčlteljiščnico, iščem za popoldanske ure k dvema dečkoma. Ponudbe uprAvi »Slov.« pod »Osnovna šola« St. 16650. Jutri nastopite!« je naslednjega dne s slovesnim obrazom naznanil cirkuški ravnatelj Nan-detu in Jožku. Jožku so ob tej veseli novici zažarele oči. Pot do slave in časti je ležala pred njim odprla na stežaj... it a ni tejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list. potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik 7, najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to ie naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — 1 malo izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča! Gnoj oddam. Streltška ul. 26. 10 novih hrastovih sodov po 500 1, klan les poceni prodam. - Franc Pire, Dravlje, LJubljana. (1) Jajca štajerska, vedno v zalogi po najnižji cent. - Baloh, Kolodvorska 18. (1) Kolesa in šivalne stroje nove In rabljene, dobite najceneje: Resljeva c. 16 Grobnico pri Sv. Križu na lepem prostoru po nizki ceni prodam. Vprašati na Sv. Jakoba trgu 5. 1 20 ^ |3fsg c- o b. S!sS P7 fl> " »= ng g S22.B«? Z. ti « f> bs _2 Čevljarji, pozor! Dobra Stnger cillnderca, veltka. zaradi opustitve obrta ugodno naprodaj. Kalan, Vidovdanska c. 2. Pozor! Peči na žaganje Izdeluje tvrdka Žarko. - Istotam naprodaj dobro ohranjen štedilnik. Gllnce, cesta II. št. 6. (1) Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, po konkurenčni ceni, dobavlja vsako množino Homan, Sv. Petra cesta 81. Ljubljana. -Telefon 35-33. <1) Mlad kovaški pomočnik vsakega dela sposoben -želi premeniti službo. — Kos Slavko, Plsece pri Brežicah. (a) Gostilniški štedilnik rabljen, velik, prodam. Poizve se pri hišnici na Jegllčevt cesti 5. (1) Sod ležak za 4000 ltrov ln 10 dobro ohranjenih manjših vinskih sodov ugodno naprodaj. - Hotel Orel, Maribor. (1) Kolesa partija popolnoma novih, prvovrstnih znamk, poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti krlžanske cerkve. (1) Ženski plašč dober ln poceni — dobite le pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Orehove deske suhe, 30. 50 ln 100 mm debele, ugodno prodam. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Oreh« št. 16480. (1) Vinske sode dobro ohranjene, od 50 do 800 litrov, poceni proda* Pačnik, Laško. (1) Krojači in šivilje! Moško ln damsko krojno knjigo dobite pri Alojziju Knafclj, Ljubljana, Krl-ževniška ulica. — Najmodernejši kroji. Zahtevajte prospekt. (1) Prodam lahek, malo rabljen, dvo-vprežni voz platlša 8 cm, za 1600 din. Istotam ca. 2000 kg sladke krme kg po 50 para. — J. Majce-novlč Kamnik, Perovo. Jabolka lepa, zimska, namizna: kanadke, Bauman, bobov ce, Stetlnce ln raznovrstno zimsko sadje — nudi Podružnica sadjarskega društva, Tunjice, p. Kamnik. (1) Prodam starinske svečnike, uro pisalni stroj Remington 500 din, salonsko ogledalo, pslho, plišasto zo-fo, dve baročni visoki omari po 550 din. A. Ju rečlč Gallusovo nabrežje št. 27. (1) Krojaški šivalni stroj prodam ali zamenjam za ženskega. Havllček, Rob na Dolenjskem. (1) PERIC mešano po 8 Din, kemično čiščeno po '25 Din, prvovrstno od 45 Din dalje dobne pri „LUNA." Maribor, Glavni trg št. 24 Novi naslov: Frančiškanska ul. 3. ima ireip/afen oouk v /granju! /"dinN [m) ZAHTEMJTE BREZPIACEN CENIK MEINEL&HER0LD tis.aj. tal. tvorntce glasbil MARIBOR P-102 resa ne zmore nlhc«, Zamenjavamo stare piosce, gramofone, radio aparate aa nove proti primernemu ,'oplačlln. Klavir prvovrsten, dunajski, naprodaj. Mahorlč, Poljčane Klavirje - vljoline kitare, Hohner harmonike, strune in vse glasbllne potrebščine kupite poceui pri R.Warbinek, Dom glasbe Ljnbljana, Miklošičeva 4. SEBSB Trgovino in gostilno ali samo trgovino vzamem takoj v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovina, gostilna 1500« št. 16.616. (m) ODDAJO: V najem dam zemljišče za skladiščne prostore. -Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru. (n) Trgovino s stanovanjem oddam v okolici Ljubljane. Vpraša se Smartinska cesta 26. (n) Trgovino z meš. blagom v središču Maribora oddam takoj v najem z zalogo alt brez. Ravno tako tudi stanovanje s pohištvom. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Prilika 1708«. (n) Komfortno stanovanje dvoh velikih sob oddam z novembrom. Naslov v upravi »Slov.« pod 16698 Takoj oddam v najem ua Lavi dvosobno stanovanje s kuhinjo in vrtom za 500 din mesečno. — Event. se tudi proda za 115.000 din. — Naslov v podružnici »Slov.« Celje. SOBE Lepo sončno sobo prost vhod, elektrika, vodovod - oddam. Povšeto-va 35 a Kodeljevo. (s) Prazno sobo lepo, parketirano zračno oddam s 1. novembrom. Medvedova cesta 7/1. (s) Veliko prazno sobo parketirano s posebnim vhodom, oddam s 1. novembrom. Sv. Petra c. 14. Lepo opremljeno sobo Hranilntška ul. 3, pritličje 91 (nova zgradba) takoj oddam. - Informacije v upravi »SI.« pod 16465. Oglod stanovanja popoldne. (s) Tri lepe sobe oddam skupaj ali posamezno gospodom ali damam. Zelo pripravne so za zdravniško ordinacijo. Vprašati: Frančiškanska ulica 8, I. nadstr. (s) Motorno kolo BSA 250 cem, malo rabljeno -zelo ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16543. (f) Takoj oddamo: Dvosobno stanovanje s centralno kurjavo, plinskim štedilnikom, dvigalom in vsem ostalim kom-fortom. — Strog ccnter mesta. Enostanovanjsko vilo z velikim vrtom ln komfortnim stanovanjem. 1. dec. oddamo: Trgovski lokal na Masarykovi cesti 12. Natančnejša pojasnila pri Vzajemni zavarovalnici v LJubljani vsak delavnik med uradnimi urami od 8 do 14. Telefon št. 25-21 ln 25-22. itanoianja Za februar 1938 Iščem 4 ali 3 sobno stanovanje v centru mesta. Ponudbe upravi »Slov.« pod »360« št. 16.655. (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje s kabinetom oddam. Večna pot 17. (č) Takoj oddam sobo in enosobno stanovanje. Vodovodna c. 77 Godbo na pihala dobro ohranjeno, poceni proda Bolčič, Zagreb, Je-lačlčev trg št. 9 (Amerl-kan bar). (g) Glasbila tudi lastnega Izdelka. — Popravila In uglaševanjo klavirjev. Dorjath Jakob Ljubljana Frančiškanska ulica št. 3 (nasproti Učitelj, knjig.) Vsak napreden mizar uporablja »P O LIN IT«. »Polinlt« jo polltura, ka tera vzdrži na soncu ln v vodi ter da pohištvu neprekosljlv sMaJ. Zahtevajte prospekte ln navodilo pri Barve laki: Rudolf Hafner, Ljubljana Miklošičeva c. 3«, Celovška c. 61. Telefon 35-65. Dvosobno stanovanje parket, elektrika, vodovod. pritikline oddam. -Tovarniška 29. (č) Dvosobno stanovanje in kabinet s pritiklinaml oddam novembra. Moste, Prešernova ulica 11. (č) Dvosobno stanovanje ln še eno dvosobno s pri ključenlm lokalom oddam. Cesta v Rožno dolino 36. Dvosobno stanovanje sredi mesta, oddam. Na slov v upravi »Slovenca, pod št. 16716. (č) Trisobno stanovanje komfortno, so odda v Posavskega ul. 7, za stadionom. (č) Dvosobno stanovanje oddam na Kodeljevem, PovSetova 22 - s 1. novembrom. (č) Avto 1—1% tonski, kupimo. — Ponudbe v mlekarno Maj-strova ulica 10. (f) Avtobus »Chevrolet« 6 cyl., 21 sedežni, zadaj dvojna kolesa, dobro ohranjen — naprodaj. Avtopodjetje G o r 1 č a n , Tržič. (f) Avtomobile tovorne iu osebne, dobro ohranjene vseh jakosti, kupite najceneje pri O. Žužek, Krupp zastopstvo, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Radio Programi Radio Ljubljana i Ponedeljek, IS. oktobra: 1J Z ruskih poljan (pl.) — 12.15 Vreme, poročila — IS Cas, spored, obvestila — 13.15 Šopek vernikov (plošče) — 14 Vrerno, borza — 18 Zdravstvena ura: Dodovaujc bolezni (g. dr. A. Bro-oelj) — 18.2u Pisan drobiž (plošče) — 18.10 Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki: Velesovo, Skuručnu (msgr. Viktor Steska) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Kaj je bila osuovua misel pedološkega kongresa v Ljubljani (g. dr. Karel Ozvald) - 19.50 Zanimivosti — 20 Koncert jugoslovanske glasbe (Radijski orkester) — 20.45 Uvod v prenos 21 Prenos evropskega konoerta iz Italijo — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Nadaljevauje prenosa evropskega koncerta iz Italije. Torek. 19. oktobra: 11 Šolska ura: Po slovenskem Kočevskem (g. Marjan Tratar) — 12 Zvoki iz Španije (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — lil Cas, spored, obvestila — 14 Vreme, borza — 18 Iz kitajske glasbe (govori in predvaja primere g. Srečko Kupere) — 18.40 Elektrifikacija dravski- banovine v okviru javnih del (inž. Rihard Sever) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Zgodovinski dvoboj Stros-smayerja s Fracem Ježefom I. (dr. Ivan Nevestič) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Iz francoskih oper (izvaja Ridijski orkester) — 21 Regerjcva klavirska ura: razlaga in izvaja ua klavirju g. prof. M. Li-povšek — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Koncert Radijskega orkestra: lahka glasba. Orugi programi t Netilja, 17. oktobra: Belgrad: 211.10 Pestre pesmi — 21.30 Plošče — 22.15 Orkestralni orkester — Zagreb: 20 Večerni koncert — 21 Zabavna gla&ba — Budimpešta: 19.55 Igra «Ciganka< — 22.10 Orkestralni koncert — 23.30 Jazz — Trst-Milan: 17 Italijanska narodna glasba — 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Igra — 21.30 Izbrana italijanska glasba — Praga: 19.10 Or kestralni koncert — 20.45 (iledališki večer — Varšava: 19.35 Plošče — 21.15 Vesel večer — 22 Operne arije -22.30 Sonatni koncert — Berlin: 20 Orkester ia solisti — Lipkso-Kfiln: 20 Otroški zbor — Monakovo: 20 Opera »Francesca da Rimini« — Strassbourg: 21.30 Opereta »Friderika«. Ponedeljek. 18. oktobra: Belgrad - Zagreb • Ltunaj - Budimpešta - Trst - .Milan - Rim - Bari -Varšava ■ Berlin - Konigsberg - Vratistava - Lipsko -Kotn - Stuttgart - Monakovo - Bukarešta: 21 Italijanski evropski koncert — Praga: 19.30 Opera — Hamburg: 20 Vesel večer — Frankfurt: 21.15 Dvora-kovo skladbe -- Beromunster.- 20.05 Igra «Schonauski krojač. — 21.30 Švicarske pesmi in plesi — Stras-sbourg: 21.30 Spevoigra — 22 Vokalni koncert — 'SI Gledališki program — Toulouse: 21.30 Orkestralni kon cert - Pariš P. T. T.: 21.30 Gledališki večor. Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni Jože Jeršin Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 4 popoldne izpred hiše žalosti Predovičeva ulica 12, Moste. Ljubljana, dne 16. oktobra 1937. Žalujoča žena Erna roj. Dežman in ostalo sorodstvo. Zahvala Ob priliki prerane smrti nepozabnega dragega moža in očeta, gospoda Hermana Krenna rudniškega upravitelja in blagajnika Kranjske industrijske družbe na Jesenicah izrekamo toplo zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali, vsem darovalcem lepih vencev in cvetja ter vsem spremljevalcem na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Bratovski skladnici Kranjske ind. družbe na Jesenicah, Kranjski ind. družbi na Jesenicah, gospej razredničarki prof. Jelene in g. prof. dr. Dolinarju ter vsemu razredu Via mestnega liceja v Ljubljani. Posebno zahvalo čutimo do g. dr. Hausa, ki je rajnkemu v najhujši bolezenski nevarnosti rešil življenje ter mu znatno olajšal njegovo neozdravljivo bolezen do končnega ponovnega napada. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja (frančiškanski) v Ljubljani v torek 19. t. ni. ob 7 zjutraj V Ljubljani, 17. oktobra 1937. ŽALUJOČI OSTALI .. ^ mm; & '-C*; Dvosobno stanovanje sončno, vodovod, oddam takoj na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16096. (č) S 1. decembrom oddam krasno prvonadstr. stanovanje s kopalnico ln vso: ml pritiklinaml ter 2 balkonoma. Ogleda se od 9 naprej : LJubljana, Stožl-rn 170, ob Tvrševl cesti. 5 minut od Stadiona. Previdena s sv. zakramenti, vsa vdana v božjo voljo, nas je za vedno zapustila predobra, nad vse ljubljena mama, oz. stara mama fllojzija Vozel roj. pl. Pilpah Pogreb predrage in nepozabne pokojne bo v nedeljo, dne 17. oktobra 1937 ob 10. uri dopoldne od njenega doma Razpotje (Medija-Izlake) na farno pokopališče v Kolovratu. Razpotje, Ljubljana, Novo mesto-Srcbrniče, 15. X. 1937. Minka por. Kovač, Angela por. Agnitsch hčeri. Slavko, Žani, Minka, Fani Kovač, Andrejček Agnitsch vnuki. Tine Kovač, Andrej Agnitsch zeta. Iiss»-ti mimmM RADIONE 1938 kaže novi slog moderne, a ne modne oblike 438 A Štirielektronski midget super Din 4500- 538 A Veliki super za velike glasbene zahteve. - Razkošna oprema Din 5800 — Radione = zanesljivost Radione = trpežnost Radione = solidnost 638 A Šestelektronski orjak Din 8000 — » RADIO«, reg. zadr. z o. z. ¥ LJUBLJANI cesta 7 tel. 3190 Parna pekarna moderno pit urejena, z inventarjem, v centru mesta Celja, se odda s 1. novembrom. Ponudbe na N. Adamič, Celje. Poznani SALVA T-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnem zastopniku lekarni pri Sv. Ivanu, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Ogl. rcg. S. br. 2787U BREZ VODOVODA! Veselje in vedrosf zdravje in svežost so prednosti higijenske kopeli. rcROLin Dobivajo se v vsaki 4eleznl trgovini alt direktno pri tovarni „Ferollm" vinkovcl V mestih in vaseh, hjer ni vodovoda odlično služi JEROLI M" patentirana automatska peč za kopalnice, ki daje hitro (čez 25 minut) in poceni (50 para) toplo kopel. Proizvodi: ..rCROLIM" Vlnhovcl Minimalna nabavna cena. nobenih stroShov za in$taiacl|o. Prospekte poSllia na zantevo brezplačno ..FEBOLIM" vinkovc Za jesen in zimo Vam nudi dobro, poceni ln v veliki Izbiri razno manufakturo Oblači)niča za Slovenijo Ljubljana Tyrševa ccsta liiša Gospodarske zveze. OslcJte si našo zalogo i - brenobvezno1 t Drt preklica nudimo raznovrstno manufakturo tudi na hranilne knjižice članic Zadružen zveze v Ljubljani. • I »J informacijska pisarna J. Sever, dediči Ljubi jana, G osposvetska 14 izvršuje vse tozadevne informacijske posle bodisi v trgovskih in jirivalnih stvareh, kakor tudi saniranje iaznih posojilnih zadev najkulanlneje in v najstrožji tajnosti. »SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 VZORCI ZASTONJ Iskrena zahvala vsem, ki so nu kakršenkoli način počastili spomin mojega nepozabnega soproga in očeta, gospoda dr. Marka Ipavca hanskega svetnika in sreskega načelnika v pokoju Posebno zahvalo izrekam preč. duhovščini, delegatoma Protituberkulozne lige gg. šolskemu nadzorniku Altu in ravnatelju dr. Tominšku za globoko čuteče poslovilne besede, ter vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter končno vsem prijateljem in znancem za številno spremstvo. Maribor, dne 15. oktobra 1937. Krista Ipavic s hčerkico Tanjo v imenu vseh sorodnikov. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, svaka, tasta, starega očeUi in strica, gospoda IVANA BAUMANA veleposestnika izrekamo vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Najiskrenejša zahvala preč. g. kanoniku in dekanu Čižeku za vodstvo pogreba in za poslovilni govor pri grobnici, kakor tudi vsem ostalim čč. duhovnikom. Ginjenega srca se zahvaljujemo prevzvišenemu vladiki g škofu dr. Iv. ,1. Tomažiču za po g. Zebotu sjioročeno sožalje. Prav prisrčna hvala g. Zebolu kot osebnemu prijatelju pokojnika in g. kaplanu Ravšlu za poslovilne besedo. Zahvaljujemo sc gg. dr. Sevšeku in dr. Kapralovu, ki sta trpečemu vedno požrtvovalno stala ob strani, cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke, godbi mariborske gasilske čete in gasilski čeli Sv. 11.| za udeležbo pri pogrebu. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem onim mnogoštevilnim, ki so blagopokojnika spremljali na njegovi zadnji pot i. Sv. tlj v Slov., goricah, dne 15. oktobra 19;?7. Žalujoče rodbine: Baiiman, Purkarthofer in Veneersin. Agnes Giintlier: 119 Dušica - Rožamarija Nikdar več ne bo hodila Rožamarija jx> poletnem travniku v vihrajoči tenčici. Plamenčki žare rdeče. Vsepovsod sije zlata luč in ponočni ptiči ne morejo v 6obo! Nikdar več je ne bo na poletni travnik! Nikdar več... XXXVII. Zlati trak. Oblaki se podijo pod nebom in ponočni veter veje skozi temne od dežja utrujene gozdove. Na obzorju 6e pojavlja 6ivkast svit in ptički poizkušajo svojo prvo jutranjo pesem. Tam na Thoreteinu je na ponočni mizici vso noč brlela lučka. Včasih 60 tudi posvetile vse svetilke ter zasijale 6kozi velike šipe, toda kmalu so znova ugasnile. Harro ie planil 6 6vojega starega ležišča ob ateljeju in kot širok hudournik 6ta mu zajeli žalost in tesnoba srce. Ah. kako je vendar mogel tako dolgo spati! Brž se je opravi! in stekel onstran. Sprejela ga je sestra-bolničarka z besedami: »Presvetla vas že željno pričakuje, gospod grof.« »Zakaj me niste zbudili?« »Grofica ni dopustila.« Ah. kako izrazito se zrcali bolest na nienem čelu. kako gori v njenih velikih, temnili očeh! »Mar tii6i mogla čisto nič spati?« »Ne, Harro.« In veliki solzni biseri se titri-njajo iz njenih oči. Harro se je obrnil k sestri ter vprašal: »Ali nimate nikakšiiega sredstva?« ^Gospod profesor spi in njegov pomočnik ne sme btez dovoljenja...« »Hočem ga zbuditi!« Harro je nemudoma odšel. Toda sestra z ni- hajočo avbico je brž planila za njim ter ga ulovila za rokav. »Gospod grof,« zajeclja prestrašena, »to nikakor ne gre... zbudili gospoda profesorja!...« »Bomo videli, če je to tako nemogoče!« vzroji Harro. »Gospod grot, gospod profesor ne bo prišel venkaj Skozi duri bo vprašal za utripanje žile in vročino. Gospod prolesor mora svojih pet ur spati. Ta poslednja noč v avtu! Nanj še čakajo drugi ljudje, gospod grof. Nocoj ima v Wiirzburgu zopet operacijo Kako naj vendar vzdrži, če se mu ne privošči niti pet ur spanja?« Mlada, bleda oseoica, ki je pritekla za Harrom in zrla vanj s svojimi velikimi, resnimi rjavimi očmi. je bila vsa zasopljena, ko se je s toliko vnemo zavzela za pokoj svojega gospoda... Torej še čakajo tudi drugi. . On ni sani na 6vetu s svojo boljo. Harro 6e ustavi in zre v sestro... »Morale vendar uvideti, da se ne morem vrnili k svoji soprogi brez jjomoči!« Sestra si drzne prijeti ga za roko. »Ce 6e »ospod profesor razjezi, vam ne bo ničesar dal. Prav gotovo bo zelo hud. Nocoj mora operirati za rakom obolelo mater šesterih otrok.« Pri teh besedah povesi Harro roko, ki se je že oprijemala kljuke. Profesorja 6e ne boji. hud lahko sam ludi postane, toda on vidi v duhu šest zajniščenih črvičkov in misli na roko. ki mora biti čvrsta in mirna, da reši mater. Počasi stopa po stopnicah navzdol. Pomočnik ue sme. To je doumel. Strog red mora biti! S težkimi koraki se je vrnil in že po njegovi hoji sodi Rožamarija, da ji nc prinaša pomoči. Zdaj sedi ob njeni postelji. Njena uboga, prozorna roka leži v njegovi in njene oči, v katerih se zrcali tiha bolest, se upirajo vanj. Toda hipoma se skloni ter začne drhteti in ihteti... »Ah. Harro!« Doslej ga še ni videla jokati. Ali zna tudi 011 plakat!? Sestra se znova ozlovolji. Ta privatna nega I Da bi zdaj bil tu kak strežnik ali zdravnik in bi na mestu odvedcl tega moža!... »Gospod grof. odidite!« mu zaukaže mirno, toda s toliko odločnostjo, da se ji celo Harro v svoji nesreči ne more upirati. Toda ni računala z voljo groficc. Ta je doslej dopustila, da so delali z njo. karkoli so hoteli Ni se proHvila in s tiho vdanostjo je prenašala strašne ure. V njenih očeh odsvita tuj in zapovedujoč sijaj, odločne poleže v nežnem obrazu so sc jjojavile posebno izrazito. To je Brauneckerca, ki je zaukazala bolničarki: »Vi pojdite ven!« »Jaz tega ne mor.em. Ne smem zapustili sobe!« »Potem pa vstopite tamle, dokler vas ne po- kličeva!« In sestra 6e je prvič v svoji službi izneverila strogemu povelju svojega gosjxidarja. Podala se je v sosednjo sobo ter zaprla celo vrata za seboj. Neka tuja volja jo nadvladuje. »Harro, dragec!« šepetue Rožamarija. »Pridi, |xiloži svojo glavo na mojo posteljo. da fc morem tolažiti!« Njena roka mu boža glavo Ah, kako so ga olajšale solze. Iti kako ga osrečuje roka, ki mu gladi glavo, mu boža dušol »Naj ostanem pri tebi. Roža, draga Roža! Ah, ne marajo mi dati ničesar, da bi ti mogel malce pomagati!« »Tega uiti ni treba. Saj imam tebe in hočem te tolažiti. Poslušaj, kako milo pojo ptički, kako milol So še napol v snu! In zdaj vendar pride dan. Jaz ostanem pri tebi. Harro. Mar ne veš, da bi te bila malodane zapustila? lil tudi Henrika! So že segale hladne roke po meni. In ona molčeča stvar se mi je bližala. Toda vidva sta me iako čvrsto držala, ti in oče. Zmeraj znova si me iztrgal onim. ki so me hoteli odnesti v svojih milih, mokrih koprenah.« Harro kleči pred njo. na vse sestrine opomine jc pozabil. Svoja lakta ima na posteljnem robu, upira svojo glavo vanju ter zre v njen nekam tuj; dražestni obraz v njeno čelo, nad katerim leži znova tajinslvcna svelloba, kakor v oni noči, ko se mu jc rodil sin. Harro razmišlja: »To je izraz tistih, katerih čela se je dotaknil smrtni angel s svojimi dolgimi, temnimi krili.« Ta vtis se mu vžiga v srce. Kar je doživet v grajskem 6tolpu, ji mora povedati. »Rožamarija, jaz sem prosil Boga v nebesih. Vseli sedem kopren sem raztrgal. In on me je uslišal. Nagnil se je k meni iz svojih neizmernih višin, iz svojih sončnih in zvezdnih višav. K meni! Lovim se še in ne moreni tega prav doumeti. K meni, ki sem le neznaten prah. uoog črviček! 2e enkra' mi je bil odgovoril, ko sem ga iskal. Bilo je tisto noč. ko 6cm že vedel, da postaneš moja. In vendar nisem hotel sam sebi verjeti. Rogal sem se in zakrkni! svoje srce ter govori! sain sebi. »Bil si zaljubljen neizmerno src čen norec pod palmami, ob morskem svitu i 11 zvezdnem sijaju. Cesa vsega tedaj nisi občutil? »Videla sem te. Harro. Stal si ob piniji in iztegal roke proti nebu.« »Ti si me videla? Da, pri piniji sem stal.« »In mislila sem si, da govoriš z Bogom iu 6e mu zahvaljuješ.« »O duša. o duša!... Znova moram jokati... Pusti me!... moratn marsikaj 6plakniti raz dušo.<< Kolik žar je v njenih velikih očeh! Ne, ona ne bo prišla brez Harra v nebeške vrtove! Iz njenih oči izžarevajo njene skrivnosti. Zunaj se je prikazal 6vetel sijaj in v vseh ptičjih glasovih se izraža hipna radost. Nikdar ne bo Harro pozabil tega jutra in teli glasov, ki so jih ptički pevali v polsnu. »Nc vem še sicer, kaj bom zdaj počel. Rožamarija? Svojemu življenju bom moral dati drugo smer. Zaobljuba tlela dolg!< Rožamarija se je lahno nasmehnila. »Ali Harro, svoje življenje preuredili? Bog je vendar moral imeli s leboj vsak dan svoje veselje, če le jc opazoval. Ti se hočeš izpremeniti1 Ko si vendar tako dober do mene in Henrika in tako zvest! lil tvoja umetnost! Ali si kdaj kaj slikal, kar bi božje oko ne sinelo videti?« ZA DAME novost - proti dežlu in snegu imprefrniranl športni plašči v „Fischtrraten" vzorcu po Din 6SO*— nudi v elegantnem, lepo pristolaiočem kroiu damska konfekelia PAUUN, Uublfana, Kongresni trg 5 Kauie oto mane modroce pooenl In aolidno Izdeluje Ivan Habli, »apnim* Ljubljana • Poljanska c. 17 Sprejemam popravila Sposoben mlad prodajalec (trg. pomočnik iz špecerijske stroke) kot propagandist se sprejme. Nudi se stalna plafa in povračilo stroškov. Spretni, delovni gospodje v starosti ca 25 let, ki so že odslužili voiaški rok, z znanjem slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, in ki imajo predvsem veselje do potovanja, naj pošljejo ponudbo, po možnosti s sliko, na upravo lista pod »Propaganda< št. 16.451. Nagcenejše manufakturno blago dobite pri Branko Makar Kolodvorska ulica 24 Na zalogi velika količina zimskega blaga po tovarniških cenah — kakor ženske in moške suknje, hubertusi, loden dubl ter vseh vrst železničarske uniforme. — Za neobvezen ogled se priporočam. Dobro vpeljano trgovsko podjetje na solidni podlagi išče solidnega družabnika s 700 do 800.000-— Din na varno prvo mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »800.000-—«. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogertjah ali naravnost iz tvornice m glavnega skladišča M. Hrnfak, lekarnar, Si«ak Varajte »e potvorb1 Zaftftltm znaic OtroSkl vozički naj- Dvokolesa, Mralnl »troji novejših modelov motorji, trtclkljl pogreiljlvl Po «elo nizki cenil Ceniki fraakol .TRIBUNA" t. BATJEL, LJUBLJANA, Kartovifca 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cest* 38 rTrTTrvniii i n mm—inrMimii n magiMaM—i Ugoden nakup barhentov 0 dinarjev za meter pri Trpinu, Maribor, Vetrfnjska 15 Pulh-perje očJSeeno, pošiljam pr najnižji Zahtevajte cenik. MoN Vfolkensteln - tonoplja Dunavska banovina MALIKOVEC pristen, naraven, s Clstlm sladkorjem vkuhan — ee dobi na malo ln veliko v lekarni dr. Q. PICCOL1, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Hiša 3 sobe, kuhinja, vodnjak, elektrika, klet, gospodarsko poBlopje, velik vrt -naprodaj. Cena 50.000 din. Potreben kapital 32.000 din. — Stanko Vrazova št. 21, Fobrežje, Maribor. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik - Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave, žime, cvllha za modroce ln blaga za prevleke pohištva Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ovejo volno, Kovejo dlakr (aravco) — kupi vaakc množino ARBEITER - MARIBOR Dravska 16 LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reg. zadruga z n«om. zavezo Undiiana, HlftloSltcva ccsta o ▼ lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. NOVE VLOGE fsah čas razpolo2l|ive obrestuje po 4°/», proti odpovedi po J0/^ 7025—44 Tople domače copate, izdelane iz volnenega sukna, z usnjenim podplatom in suknenira medpodplatom. Neobhodno potrebne vsaki gospodinji. Ženske stanejo Din 39.—, moške din 49.—, 1977—64728 Za oficirje, podoficirje, orožnike, ne najdete prikladnejše obutve kot je ta. Izdelani so iz trpežnega boksa z usnjenim podplatom. 98157—660 Elegantne in močne moške galoše s specijalno pojačenim podplatom. Obvarujejo Vaše čevlje pred vlago, a Vaš dom pred nesnago. 4-044—724 Najprikladnejši dekliški čevelj za štrapac iz močnega usnja in z usnjenim podplatom. 2495 -6424 Zadnja novost. Eleganten damski čeveljček iz črnega dittina, ki popolnoma nadomesti semiš, s pol-visoko peto in usnjenim podplatom. 3762—64700 Visoki otroški čeveljčki iz močnega mastnega in nepremočljivega usnja z usnjenim podplatom. Zelo prikladni za šolsko mladino v dežju in blatu. Od 31—34 Din 69.-> od 35—38 Din 79.—, Našim odjemalcem pripraviti smo veliko izbiro obutve za vsako vreme9 za jvsako priliko, pritem pa za tako ceno M odgovarja vsakemu žepu. PRIBITE, PREPRIČAJTE SE! PROMETNA 1AM1A D. D. se priporoča za vse bančne posle. V LJUBLJANI Stritarjeva ulica 2 Telefon štev. 21-49 Izplačuje brez omejitve stare in nove naložbe VINA hi Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivce najboljl TELEFON ŠTEV. 25-73 »KflPPEL« PISALNI STROJI so nalmoderneje konat u-lranl, trajni ln v cenah brez konkurence. PlaCIlc v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predva Janje. Rabljen) pisalni ■troji se vzamejo v zameno. Samoprodaja prt tvrdki : Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 Čitajte in širite »Slovenca«. BUUDOG-TRAKTORJI MLATILNICE i Generalno zastopstvo: JUGO-AGRAR NOVI SAD, Zeljeznička ul. 96 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč Izdajatelj: Ivan Rakovet Urednik: Viktor Ceniiž