145. Mil.
v UiHUnL v sredo, 27. junija 1906.
XXXIX. leto.
Ista* vsak dan zvečer, iztmai nr-ei.u in praznik«, ter velja po posti prejemati as evatro-ogrske dežele aa vsa leto to K, aa pol leta 13 K, sa Četrt leta 8 K tO h, aa en mese« 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom zrn vse let t U~K, za pol leta 12 K, sa četrt leta 6 K, za en mese« S K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 50 b, za en mesec 1 K vO h. — Za tuje deželo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe »res istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oananilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po d h, Če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Bekopisi se ae vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Jo v Knaflovih ulicah fit. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., npravništvo pa v pritličju. — Upravnisrvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne strari.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik"
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Đpravni&tva telefon it 85.
0 stališču slovenskih poslancev napram volilni reformi.
Pretekli petek se je končala v odseku za volilno reformo razprava o razdelitvi volilnih okrajev in mandatov na Štajerskem.
Pri tej razpravi smo, kakor je znano, Slovenci proti pričakovanju propadli s svojimi zahtevami na vsi črti.
Sprva se je z vso gotovostjo sklepalo, da prodremo v odseku s svojimi upravičenimi zahtevami, zlasti ker so krščanski socialci obljubovali, da bodo glasovali za pomnožitev slovenskih mandatov in za razpredelitev volilnih okrajev na Štajerskem, ako bodo slovenski poslanci podpirali njihove postulate.
Neposredno pred odločilno sejo odseka se je pa položaj bistveno spremenil.
Vse nemške stranke so se namreč nenadoma glede Štajerske združile k skupnemu postopanju.
Nemškim strankam se je pridružil se socialni demokrat dr. Adler. Ta je v svojem govoru v odseku naglasa?, da je G au ts che v načrt glede btajerske .„sad kompromisa" in da bo baš z ozirom na to glasoval za ta načrt.
Ako je dr. Adler govoril resnico in mi nimamo prav nobenega vzroka, da bi dvomili o resničnosti in verodostojnosti njegovih besed, se nam nehote vsiljuje vprašanje, kdo je sklenil ta kompromis?
Štajerska poslanca dr. Ploj in profesor RobiČ odločno zanikujeta, da bi bila v zvezi s kakršnimkoli kompromisom.
Kdo je torej sklepal ta odiozni kompromis ?
Ako premo trimo položaj in si predočimo dogodke, ki so se doigrali se v času, ko je bil še ministrski predsednik baron Gautsch, moramo dosledno priti do zaključka, da s tem kompromisom na slovenski strani ni
v zvezi nihče drugi, kakor oni zli duh, ki v zadnjem Času tako usodepolno vpliva na tok slovenske politike, — dr. Šusteršič.
S kateregakoli stališča že torej razmotri vam o to zadevo, v vedno jasnejši luči se nam kaže gotovost, daje dr. Šusteršič izdal Gautsch u štajerske in koroške Slovence.
In v tem našem prepričanju nas ne premoti niti okolnost, da je dr. Susteršič v odseku glasoval za slovenske zahteve, kar je tem ložje storil, ker ga morda napram Becko-vemu ministrstvu ne vežejo vec tiste obljube in dolžnosti, ki jih je prevzel nase nasproti baronu Gautschu. Za sodbo o njem, da je izdal slovensko-narodne interese na Štajerskem in Koroškem, pa ni odločilno njegovo glasovanje v odseku, nego je mero-dajno edino vse njegovo postopanje v zadevi volilne reforme.
To njegovo postopanje pa jasno izpričuje, da je Gautscheva vlada določila mandate in razdeiila volilne okraje na Spodnjem Štajerskem v očitnem sporazumu s tistimi takoava-nimi slovenskimi politiki, ki za lečo strankarskih koristi prodajo vse, ako ni drugače, tudi n a j vi taln ej š e narodne interese.
Javna tajnost je, da je bil Susteršič Gautschev zaupnik že takrat, ko je bil načrt volilne reforme še v povojih. Ako bi se bil takrat pošteno postavil v bran za štajerske in koroške Slovence, bi lahko dosegel, da bi bil Gautsch volilno geometrijo na Štajerskem in Koroškem vsaj kolikor toliko spremenil v prilog slovenskemu življu.
Tega pa ni storil, ker so mu bili slovenski interesi na Štajerskem in Koroškem hekuba in mirne duše je dovolil, da so se tamkaj razdelili mandati in določili volilni okraji tako, kakor je to želela n emšk a 1 j u dsk a stranka, samo daje vlada ugodila njegovi zahtevi, da se Kranjska
prepusti namilos'tin nemilost klerikalnemu gospodstvu. Ako bi bi bil ŠusteršiČ že preje pri svojih posvetovanjih z Gautschem deloval na to, da bi se vladna predloga še preje, nego je prišla v javnost, preustrojila glede Koroške in štajerske vsaj nekoliko v prilog slovenskih narodnih zahtev, bi Nemci sicer sprva pač nekoliko ropotali, končno bi se pa vendar-le udali in nam kolikor toliko pravična volilna reforma bi se uz akonila.
Šusteršič se seveda za to ni brigal ; vodilno načelo njegove politike je bilo: Kaj mi mar Štajerci in Korošci, Čemubisezanje „ešo-firala, tembolj ko v nasprotnem slučaju z lahkoto postanem neomejeni gospodar situ-vacije na Kranjskem!
Tako je mislil in po tah načelih je tudi deloval dr. Šusteršič, in tega dejstva ne more ovreči niti njegovo glasovanje v odseku.
Sicer pa tudi klerikalci sami s svojim vedenjem potrjujejo to domnevanje.
„Slovenec^ molči kakor nem, samo preteklo soboto je, „ut aliquid fieri videatur", nekoliko zastokal, za-trdivši, da je „lepi klubu že sklepal, kaj mu je storiti vzpričo slovenskega poraza v odseku za volilno reformo.
Toda od tega časa se ničesar več ne Čuje, vse je tiho in nič se ne ve, kaj je storil Snsteršičev klub. Razmere se pa razvijajo in razprave v odseku tečejo mirno naprej, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo.
In vendar je več nego gotovo, da se v odseku tudi ne popravi Korošcem storjena krivica.
Na raznih shodih na Koroškem in na zaupnem shodu v Celju se je sklenilo, naj slovenski poslanci z vsemi močmi delujejo na to, da se primerno pomnoži število slovenskih mandatov na Štajerskem in na Koroškem, in naročilo poslancem, d a i z v a j a j o za slučaj, da bi se ne ugodilo upravičenim slovenskim zahtevam, konsekvence in prično z ob struk cij o.
Za ta striktna naročila štajerskih in koroških Slovencev, ki morajo biti kot faktor, za čigar kožo se gre, edino merodajni za slovenske poslance pri presojevanju volilne reforme, se pa poslanci, zbrani v ŠusteršiČevem klubu, kakor se kaže, ne menijo brigati. Bodi, naj to svoje postopanje spravijo v sklad s svojo vestjo in naj ga sami zagovarjajo pred slovensko javnostjo.
Narodno napredni poslanci se pa bodo strogo ravnali po navodilih, danih vsem poslancem na shodih štajerskih in koroških Slovencev in bodo izvajali vse konsekvence, ako slovenski Štajerci in Korošci ne dobe titega števila mandatov, ki ga zahtevajo in ki jim gre po vsej pravici.
V tem slučaju bodo nastopili z vso odločnostjo proti volilni reformi, ki bi značila politično smrt izven kranjskih Slovencev, ter glasovali proti vladni predlogi.
Več nego to ne morejo storiti, ker jih je premalo, da bi lahko pričeli z obstrukcijo v odseku ali v zbornici.
Za štajerske in koroške Sloven3e skrajno krivična volilna reforma torej lahko postane zakon vkljub naporu in trudu narodno - naprednih poslancev.
Lahko pa to preprečijo klerikalni poslanci, ker je njihov klub tako številen, da lahko, ako ni drugače, z obstrukcijo onemogoči vsako volilno reformo, ki bi bila škodljiva    nam Slovencem!
Vsi shodi prirejeni na Koroškem in Štajerskem v zadevi volilne reforme, so se strnili v en edini klic: Raje nobene volilne reforme, nego tako, kakršna je Gautsch ev a.
Naj poslanci, stoječi v Snšterši-čevem klubu, upoštevajo ta klic in se ravnajo po njem, sicer bodo odgovarjali za svoje postopanje narodu in zadene jih narodno prokletstvo.
Državni zbor.
Dunaj, 26. junija. Prvotno se je računalo, da se proračunski provizorij dožene že v današnji seji, sedaj pa je dvomljivo, ako bo za to zadostovala sploh jutrišnja seja, ker je do-sedaj izmed 42 prijavljenih govornikov jih prišlo do besede le 7.
V začetku seje je interpeliral posl. Seitz zaradi nameravanega zvišanja poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin ter vprašal finančnega in trgovinskega ministra, ali se je to zvišanje odredilo v prilog zvišanju plač duhovnikom. Jasno je, da se za duhovniške plače potrebnih 9 milijonov ne pokrije s tekočimi dohodki, temuČ z novim imenovanim obdacanjem, ki ovira promet ter je naravnost sovražno kulturi. — Posl. dr. Korošec je interpeliral zaradi nezakonitega postopanja slovenjegraškega župana napram slovenski trobojnici in glede postopanja kmetijske zadruge na Štajerskem pri ustanavljanju podružnic na Spodnjem Štajerskem.
Potem se je pričelo drugo branje o proračunskem provizoriju. Prvi je govoril posl. grof Sternberg. Sedanje ministrstvo je primerjal svojemu psu, ki je v mladosti mačke žrl, na stare dni pa je z mačkami prijateljsko jedel iz skupne sklede. V ministrstvu so trije možje, ki so sami pomagali znašati grmado, na kateri bodo zgoreli. Sedanji minister dr. pl. Derschatta je svoječasno hudo rohnel zoper § 14., s katerim se je hotelo brez parlamenta skleniti nagodbo z Ogrsko. Sedanji poljski minister grof Dzieduszycki je tudi kritikoval brezustavnost ter izjavil, da je prvi in glavni cilj poljskega kluba razširjenje avtonomije. Zelo hud je bil proti brezustavnosti tudi sedanji nemški minister Prade. Potem je govornik začel napadati krono. Rekel je, da se imamo zahvaliti za to, da je naša ustava v nevarnosti in da so naši interesi zanemarjeni napram Ogrski, edino le nositelju krone, možu, ki ima sploh kaj
LISTEK.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Prelatu, Nikolaju in Peletu so sledili vojaki. Nikolaj je vso družbo peljal na vrt, kjer je stal majhen paviljon. Ko so se odprla vrata, je vse ostrmelo. Sredi paviljona je stal bronast kip boginje Venere, velik, krasen kip, ki je v svitu zahajajočega solnca izgledal bajno.
j, Glej te, milostivi prelat, kak so-domski in gomorski tempelj sije postavil in priredil vitez Pele. Javno se dela pravovernega kristijana, tu pa moli in daruje krivo verski boginji."
Tako je kričal Nikolaj KolovŠki in s krvavimi pogledi motril trepetajočega Peleta.
j, Oh, prosim, nikar ne sodite prenaglo. Jaz sem si pripravil ta prostorček samo za zabavo. Veste, gospoda, moja žena je sitna in ljubosumna**.
„MolČi, krivoverec, in izpovej, kje si dobil ta nesramni kip.u
„Hlapci so ga našli pri prekopavanju vrta.u
„Antikrist je prišel zopet na zemljo in izkopava stare malike,a je z jokajocim glasom tarnal prelat Or-sano. „Kdor izkopava stare malike, žali nebo in kdor jim postavlja tempelj e, je malikovaleč in krivoverec in zasluži najstrašnejšo smrt."
Pele je ves bled padel na kolena pred prelatom in s povzdigne-nim glasom prosil:
„Poslušajte me vendar, milostivi gospod. Saj nisem malikovalec. Dober kristjan sem in zvest sveti materi cerkvi."
„Krivoverec si, ki zaničuje cerkvene zapovedi. Zakaj nisi kipa pustil v zemlji ? Zakaj ga nisi razbil ? Zakaj ga nisi daroval cerkvi, da bi bila iz njega napravila zvon ? Zato, ker si krivoverec. Sezidal si maliku poseben tempelj in v tem templju si molil boginjo prešestnosti. Bodi proklet, trikrat proklet."
Prelat se je tako razburil, da je v sled tega in vsled zaužitega vina začel naenkrat omahovati in je brez zavesti padel Nikolaju na roke. Nikolaj je porabil to priliko in je svo-
jemu pobočniku dal znamenje, naj prime Peleta. Vojaki so planili na mengiškega grajščaka in ga vlekli iz paviljona, dasi je kričal na vse grlo in se branil z vsemi močmi. Ko se je prelat zopet zavedel, je vprašal: „Kje je ta grdi krivoverec, ta Pele?"
„Vaša milost — na vešalih, pri drugih krivovercih" je mesto Nikolaja odgovoril njegov pobočnik, ki se je v tem trenotku prikazal na vratih. „Umri je kot pravi strahopetec. Ponujal nam je vse svoje imetje in še svojo ženo, če ga pustimo pri življenju."
Mož z iztaknjenim očesom je globoko vzdihnil in potem rekel:
„Nikolaj KolovSki je pograbil vse Peletovo imetje, ženo pa je poslal v samostan."
Luka je molče poslušal in samo sem in tja pokimal z glavo. Ko je mož z iztaknjenim očesom končal, mu je podal roko in šepetaje rekel: „To vam poplačam bogato." Potem ni ves dan izpregovoril niti besedice. Šele zvečer, ko je z družbo srečno prispel v Kamnik in ležal v hlevu na slami, je mrmral: .
„No, Nikolaj Kolovški, iz lepa ali iz grda, odšteti boš moral, kar si vzel mengeškemu grajščaku; odšteti boš to moral meni, ker sem Peletov edini pravi dedič, njegov — brat.
III.
Kamnik je bil v 13. stoletju imenitno in bogato mesto z živahno trgovino. Mestjani so bih ponosni ljudje in se niso nikdar razumeli s plemenitaši, ki so živeli na svojih gradovih v okolici, pač pa imeli zdaj s tem, zdaj z onim krvave praske in hude boje. Najdlje so se še razumeli s križkim grajščakom, ki je spadal med najmanjše plemenitaše in je za dobro plačilo prav rad podpiral kamniške mestjane pri njih različnih bojih. To prijateljstvo je trajalo več stoletij in je bilo tako tesno in pre-srčno, da so kriški grajščaki imeli skupno s kamniškimi mestjani — vešala in krvnika ter so na smrt obsojene hudodelce pošiljali v Kamnik, da so jih tam slovesno obešali. Ko so se pozneje kamniški mestjani sprli s kriškim grajščakom, se jim je maščeval na ta način, da si je napravil doma lastna vešala in obsojence doma
obešal in jih ni hotel več pošiljati v Kamnik. Mestjani kamniški so sicer z največjo odločnostjo branili svoj privilegij, a dosegli niso ničesar. Oblastveno je bilo razsojeno, da smejo kriški gospodarji svoje ljudi doma obešati in obglavljati. Kamni-Čanom pa se je prepovedalo, rabiti za svoje obsojence prej skupna vešala.
Luka je že na vse zgodaj zapustil svoje ležišče v hlevu in šel ogledat mesto, ki je takrat imelo štiri velika vrata in bilo obzidano in utrjeno tako dobro, da so kamniški mestjani pač lahko mirno in brez skrbi spali. Luka se je Čudil, kako lepe so hiše in koliko rezanega kamna se je porabilo pri teh stavbah, dočim se mu je zdelo, da je cerkev precej skromna.
Ogleduje velika vrata, ob katerih je stal močan visok stolp, je naenkrat zaslišal za seboj znan glas, ki je klical:
„Ej, Luka, ali se hočeš mar pobratiti  s prebivalcem   tega stolpa. Tega ti ne svetujem,  zakaj tukaj stanuje mož, ki bi se ga moral ti skrbno ogibati." (Dalje prih.)
govoriti v državi. Resnica in opozicija sta se pod vlado sedanjega cesarja vedno zatirali. Bojazen avstrijskega dvora pred resnico je bolezen avstrijske države. Cesarjevo potovanje v Liberec je pokazalo, da ne živimo v Avstriji, temuč v državi laži (Predsednik ga je ukoril). V celi Češki in Moravski ni več črno-rumene zastave, odkar je cesar pokazal na Ogrskem, da je sam več ne čisla. Ob železnici so nataknili same nove Črno-rumene zastave ter pokazali s tem cesarju nekaj, česar ni. Napravilo se je Potemkinovo potovanje in z brezplačnim pivom se je delalo navdušenje. Ko je govoril o „lažnji-vosti v Schonbrunnu" ga je predsednik zopet ukoril. (Posl. Prochazka: „To se lahko tiče tudi portirja, in menažerija je tudi tam zunaj !u) — Posl. vitez Plaček je izjavil, da nima zaupanja do sedanje vlade in bo glasoval zoper proračun. — Posl. Hagenholer je napadal novo šolo ter proslavljal dobo konkordatne Šole.
— Posl. "VVolf je izjavil, da njegova stranka ne more glasovati za proračun. Na nove nemške ministre je apeliral, naj nastopijo odločno zoper Čehe. Predlagal je le trimesečni proračunski provizorij, a njegov predlog ni bil sprejet.
Prihodnja seja bo jutri dopo-ludne.
Volilna reforma.
Dunaj, 26. junija. Odsek za volilno reformo je nadaljeval danes razpravo o razdelitvi mandatov za Galicijo. Posl. P erge lt je govoril proti zvišanju mandatov na 110 in za nemški mandat v Biali, dočim je posl. Kozlovski zahteval ravno nasprotno. Nato je govoril minister baron Bie-nerth, ki je rekel, da je vlada na stališču, da za Galicijo ni treba zvišati števila mandatov nad 102. Ravno tako se je izrekel proti nemški zahtevi glede mandata v Biali. Tam bivaj očih Židov ne more šteti k Nemcem. Govoril je Še posl. Kaiser, nakar se je razprava prekinila.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 26. junija. V razpravi je vojni proračun. Posl. Delu-gan je zahteval, naj Avstrija z drugimi evropskimi državami podpira idejo za razoroženje. Zahteval je tudi dveletno vojaško službo. — Posl. Breiter je izjavil, da bo glasoval proti proračunu, ker je nasprotnik militarizma, pa tudi iz narodnih vzrokov, ker se nemški armadni jezik odriva. — Izrekel se je za linški program, t. j. nemške dežele v Avstriji se naj priklopijo Nemčiji. — Posl. knez Schonburg je izjavil, da bi kaj takega bilo nesreča za Nemčijo. Posledica bi bila krvava vojska med vsemi Slovani in vsemi Germani, pri čemer bi imele dobiček le izvenevrop-ske države. Sicer pa se vodilni krogi v Nemčiji ne marajo ogreti za take zahteve avstrijskih Nemcev. Končno je izjavil, da bo s somišljeniki glasoval za vojni proračun pod izrecnim pogojem, da ostane armada enotna in skupna. — Posl. S tein je povedal, da je pristaš ogrske neodvisne stranke in za popolno gospodarsko in politično ločitev med obema državnima polovicama. Na mesto carinske zveze z Ogrsko naj nastopi carinska unija z Nemčijo. Končno je povedal, da se bo v doglednem času doseglo združenje nemških pokrajin v Avstriji z Nemčijo. Pot k temu pripravlja gibanje „proČ od Rima".
Prihodnja seja bo v četrtek.
Ogrska delegacija.
Dunaj, 26. junija. V imenu koalicije se je izjavil v današnji dele-gacijski seji poslanec Hollo proti trozvezi, ki podpira le nemško ekspanzivno politiko ter imamo zaradi nje znatno večja vojaška bre mena. Nemčija hoče imeti v avstro-ogrski armadi nemško rezervo za svoje namene. Dasi je komaj petina Avstro - Ogrske nemške, hoče se vendar vsem deželam nemščina oktroirati. Temu je treba napraviti konec.
— Hrvaški delegat Tuškan je kritiko val politiko ministra grofa Golu-chowskega na Kitajskem in v Maroku. Trozveza je le na ljubo
nemškemu cesarju. Gospodarski interesi zahtevajo, da se pretrga nemška zveza. Preden posredujemo v Macedoniji, moramo zadovoljiti doma razne narode. Avstro-Ogrska se briga vedno preveč za balkanske narode, pri čemer pozabi na lastne narode. Potem je navajal razne želje Hrvatov ter izjavil, da bo glasoval proti proračunu.
Ogrska kvotna deputacija.
Budimpešta, 26. junija. Ogrska kvotna deputacija se sestane v soboto, da zavzame stališče proti avstrijskemu nunciju, ki določa kvoto po številu prebivalstva s 57.6:42.4. Člani ogrske deputacije izjavljajo, da je taka zahteva absolutno nesprejemljiva in da se na taki podlagi sploh ne začno pogajanja.
Jugoslovanska zveza in Ogrska.
Petrograd, 26. junija. „Slovo" piše v članku prav simpatično o jugoslovanski zvezi. Pozdravlja zadnji obisk Madžarov v Belgradu: „Madžari in Srbi so vsled krivic z Dunaja primorani skleniti zvezo proti skupnemu sovražniku — Avstriji. Da bo ta zveza pristrigla peruti avstrijski hegemoniji na jugu Evrope, o tem ni več dvoma. To je izzvalo politično paniko na Dunaju, prestrašilo je avstrijske Nemce in diplomata Go-luchowskega, ki je storil toliko značilnih netaktnosti, ki le pospešujejo mogočnost madžarsko - srbske zveze. Dogodki v Avstro-Ogrski in na Balkanu postajajo čimdalje jasnejši, in v nedaljni bodočnosti se bo Evropa obogatela poleg trozveze še z dvo-zvezo, namreč z jugoslovansko - madžarsko zvezo".
Vstaško gibanje v Macedoniji.
Sofija, 26. junija. V Ohridi so turški vojaki zasledili in zaplenili popolni vstaski arhiv. Med spisi so vse smrtne obsodbe, ki so jih od začetka gibanja izrekli vstaši in deloma tudi izvršili. Nadalje so zaznamovane vasi in posamezne naselbine, ki se napadejo in mostovi in poslopja, ki se porušijo. Arhiv je izdal končno tudi razne tajne zveze z inozemstvom.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 26. junija. Poveljnik carske palače general T r e p o v je nepričakovano odslovil civilnega oskrbnika carskih gradov generala Pleska, njegovega namestnika K v a-Č i m a, pisarniškega ravnatelja Ar busova, oskrbnika Sosonova, arhitekta Semsonova in dvornega kurirja Jasenova. Stališče Goremv-kina je omajano. Ti dogodki so obudili veliko senzacijo. Govori se o zaroti proti carju. Ako odstopi Goremvkinovo ministrstvo, sestavi novo ministrstvo skoraj gotovo predsednik državne dume M u r o m c e v.
Car je podpisal ukaz, s katerim se podeli Finski društvena svoboda.
Varšava, 26. junija. V pokrajinah ob Volgi je med kmečkim prebivalstvom huda beda. V guberniji Kazan razsaja lakota. Obupani kmetje napadajo graščinska posestva, sekajo drevje ter izvažajo les. Gra-ščaki so veseli, ako morejo uiti.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. junija.
— Preglasovani. V petkovi seji
za volilno reformo je propadel slovenski predlog, naj se da spodnještajer-skim Slovencem sedem mandatov. Vsi slovanski listi priznavajo, da se je zgodilo nasilje in splošno se tudi priznava, da je imela vlada svoje prste vmes in da je vlada sestavila večino, kije pohodila opravičeno slo vensko zahtevo. Značilno je, kar pravijo „Lidove No-vinyu, namreč: To glasovanje je pomembno in slabo znamenje za pri-hodnjost, ker ni zdaj nič upanja, da bi Slovani zamogli svojim opravičenim zahtevam pomagati do veljave. To se pravi: Prazno je vsako upanje, da bi se odstranila nečuvena in vnebovpijoča krivica, ki jo dela vladni načrt koroškim Slovencem.
— Na naslov ljubljanskega volaikega poveljnlštva. V „Tages-
pošti" z dne 27. junija t. 1. čitamo neki ponesrečeni obrambni zagovor tukajšnjega vojaškega poveljništva. Dopisnik skuša na uprav najiven način opravičiti poveljništvo, zakaj ni vdeležnikom bitke pri Kustoci pri nje 401etni slavnosti dne 24. t. m. dalo na razpolago vojaške godbe. Med drugim trdi dopisnik-zagovornik, da slavitelji in vdeleženci navedene bitke ne pripadajo — berite in strmite ! — nobenemu društvu. Dobro, ako hočete imeti tako šepave in smešne vzroke! Potem pa vas opravičeno vprašamo, h kateremu in kakšnemu društvu pa pripada družba na Lawn-Tennis prostoru tukajšnjega vojaškega oskrbovališča, ki ima skoro pri vsaki priliki vojaško godbo na razpolago. Ono vojaško godbo, kojo vzdržujejo v prvi vrsti sploh davkoplačevalci, ne pa navedena družba, kateri je vojaška godba zastonj na razpolago.
— Srbski Usti priobčujejo pod naslovom „Slovenci o Goluchovskem" posamne odstavke iz „Balkanskega pisma", ki je bilo natisneno v našem listu pretekli torek, in se zlasti pohvalno izražajo o onih točkah, v katerih se kritikuje oni del ekspozea ministra Goluchowskega, ki se tiče balkanskih držav, v prvi vrsti pa Srbije. Listi zaključujejo dotične članke z vzklikom: „Evo, to je mnenje, in stališče, ki ga zavzemajo napredni Slovenci o srbsko-avstrijskem sporu!"
— Izid občinskih volitev v Idriji« Pri občinski volitvi v Idriji dne 25. t. m., pri katerih so bili klerikalci na celi črti poraženi, so bili izvoljeni sledeči kandidati: v III. razredu kot odborniki: Tukač Ivan, rudar in posestnik; MahoriČ Ivan, rudar in posestnik; Kob al Fran, rudar in posestnik, z 222 glasovi; Velikaj ne Ivan, rudar in'posestnik, z 221 glasovi; Tratnik Mijo, mizar in posestnik; Ko kalj Ivan, radar in posestnik; UrŠič Alojzij, rudar in posestnik in Smuk Ivan, kmetski posestnik, z 230 glasovi. Kot namestniki pa Ciniburk Fran, knjigovez: Breitenberger Anton, rudar in posestnik ; M o r a v e c Simon, rudar posestnik in V on čin a Andrej, mizar in posestnik, z 39 glasovi. Nasprotni kandidati so dobili za odbornike 189 do 191 glasov, pri volitvi namestnikov pa so pobegli. V II. razredu so bili izvoljeni dosedanji župan Šepeta vec Josip, trgovec Valentin La-p a j n e, mesar Anton I p a v e c, gostilničarja Alojzij in Matevž Ko-bal, posestnik Mijo Š t r a v s, c. kr. paznik Fran Šinkovec in gostilničar Anton Kogej za odbornike; gostilničar Fran P r e 1 o v e c, posestnik Ivan Paa, strojar Josip Rup-nik in pek Ivan T ur k pa za namestnike, vsi z IS glasovi. Klerikalci niso prišli na volišče. V I. razredu: c. kr. rud. svetnik Josip KoršiČ, c. kr. stavb, in stroj, svetnik Karel Svoboda, c. kr. sodnik Henrik S tur m, c. kr. notar Alojzij P eg;an, c. kr. rudniški kancelist Filip V i d i c, okr. zdravnik Ivan Sun t ar, deželni živinozdravnik v p. Andrej Perko in c. kr. učitelj Stanislav Legat za odbornike; za namestnike pa c. kr. rud. magaciner Peter Kenda, c. kr. sodni kancelist Baltazar B ii b 1 e r , c. kr. rud. višji blagajnik Alojzij pl. Koschin in c. kr. stavb, in strojni nadzornik Jaroslav S o t o 1 a , vsi s 40 glasovi. Klerikalcem je bilo tudi v tem razredu grozdje prekislo. Natančnejše poročilo o tej zanimivi volitvi prinesemo v kratkem.
— Značilen razgovor. Nekje v Savinski dolini se zida nova šola. Ker je bila v načrtu neka pomanjkljivost, se je med stavbo podrl košček zidu. Dva kmeta se gredoč od maše o stvari pogovarjata. Prvi kmet: Bi bilo tako najboljše, ko bi se bila cela Šola podrla! Drugi kmet: Prej tako ne bo dobro za nas kmete, dokler ne bodo šol „dol spravili". Prvi kmet: Ali misliš, da se bo to kdaj zgodilo? Drugi kmet: Le tiho bodi! Se ona takftna volitev, pa bodo
ŠOlo kar „bek11! Kaj porečete na to — g. dr. Korošec?? — —
— Profesorski izpit je napravil na graški univerzi koroški Slovenec g. dr. Janez Arnejc.
— Iz finančne slnibe. Evidenčna eleva Marko Nazor in Bogumil SiriŠčevič v področju finančne direkcije v Trstu, sta imenovana za evidenčna geometra II. razreda v XI. čin. razredu.
— Iz železniške slnibe. Po-
stajniški ekspedijent Ivan Cianna Savi pri Litiji je premeščen v Gorico.
— Stavbinska vest. Stavbinski praktikant Oskar Hofmeister je imenovan za provizoričnega stavbin-skega pristava za Primorsko.
— Učiteljski dobrotniki. .Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" so darovali: Gornje-grajsko učiteljsko društvo 2. rok na račun pokroviteljnine 60 K, (dozdaj je vplačanih 140 K); županstvo v Tolminu 2. rok na račun pokroviteljine 50 K, (dozdaj je vplačanih 100 K; g. Božidar Dedič, nadučitelj v Bočni na Štajerskem, 5 K, ker se zaradi bolezni in slabega vremena ni mogel udeležiti „Zavezi-nega" zborovanja v Šoštanju; gosp. Ivan Košnik, profesor v Gorici, nabral 6 K; g. Fran Košutnik iz Kopra 4 K 50 vin.; gosp. dr. Fran Ilešič, c. kr. profesor v Ljubljani, od gospodarstva pri šolskih zvezkih 1 K 20 vin.; g. Ferdinand Ivane, nadučitelj v Postojni, 3 K kot del nagrade za prispevek Kosijevi zbirki „Šopek šolskih pesmi" ; gdč. Silvija Praznik iz Metlike, nabrala pri ke-glanju 5 K ; g. Fran K o z j a k iz Zagorja ob Savi, 4 K kot polovico dobij ene stave;Mestna občina vKra-nj u 100 K; g. J. Pihlar, gostilničar v Žeronincih, 10 K od dobička, ki ga je imel o priliki izleta ormoškega in ljutomerskega učiteljskega društva; g. Avgust Jenko, pekarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani, 20 K; Hranilno in posojilno društvovNabrežinilOK; g. Ivan Abram, župnik v Črnem vrhu, 5 K; v učiteljski gostilni pri Pirnatu na BeriČevem zbrano učitelj-stvo namesto v Buffalo Bili, zložilo 5 K; ob priliki zborovanja ljutomerskega in ormoškega učiteljskega društva nabral tovariš Franc Schnei-der iz Ceranjevcev 13 K 18 vin.; tovariš Mihael Vrbič iz Sodražice od prve funkcijske doklade 4 K; v Šmartnem pri Litiji nabrala gdčna. Kristinica Demšarjeva 7 K in g. S. Zore 4K; Učiteljsko društvo za goriški ekraj 500 K pokroviteljnine; Tolminska hranilnica in posojilnica 1. rok na račun pokroviteljnine 100 K; g. dr. A1 o j z i j K o k a 1 j , advokat v Ljubljani 5 K; Neimenovan v Ljubljani
1 K; tvrdka M. Grubbauerjevi sinovi v Lincu od izkupička za šolske zvezke za prvo poletje 300 kron; uč i t el j s tv o novomeškega okraja zložilo ob okrajni učiteljski konferenci 20 K 70 vin.; čast. gospa Avgusta Kudrova, soproga c. kr. sodnega pristava v Črnomlju, nabrala v veseli družbi 5K; g. Josip Tur k, posestnik, trgovec in občinski svetovalec v Ljubljani, je daroval povodom desetletnice g. župana Ivana Hrib ar j a 20 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati!
— Vse one stranke, ki so dobile za kresno veselico „Sokola" kaka naroČila, se tem potom vljudno poživljajo, da do vštetega 5. julija 1906 vpošljejo svoje račune naslovljene na načelnika veseliČnega odseka, g. Rudolfa Vesela, c. kr. blagajnika v Ljubljani, ker bi se na poznejše račune ne moglo več ozirati.
— Učne slike iz nazornega
nauka za I. in II. razred. Uredil An t o n M a i er. Založil L. Schwen-tner. Drugi, popravljeni in pomnoženi natis.  Cena 2 K 50 h, po pošti
2 K 70 h. Ta znana, sedaj popravljena in pomnožena knjiga določa točno vse učivo, ki ga je možno obdelati v prvih dveh šolskih letih in bo vsem učiteljem in učiteljicam izborno služila pri pouku.
— Posebni vlak za „Slavčev" izlet v OpatliO-VolOSko je zagotovljen in odpelje iz Ljubljane v petek zjutraj ob 4 20 uri ter bode v soboto ob 6. uri zjutraj zopet v Ljubljani. Vozni listki se bodo dobivali tudi pred odhodom vlaka na kolodvoru pri rediteljih in naj bodo izletniki zanesljivo ob polu 4. uri na kolodvoru. Vlak se ustavi na Rakeku in v Trnovem. Ker bodo na dan izleta došle iz cele opatijske okolice velike množice ljudstva, se izletniki nujno opozarjajo, naj se oglase radi skupnega obeda pri prodajalcih voznih listkov. Skupni obed bode v hotelu „Slatina" in se bode naročilo le za priglašene. Skupni zajtrk bode v Narodnem domu v Voloski. Prtljage naj izletniki ne jemljejo seboj. V Opatiji-Voloski se dela z velikanskim navdušenjem za sprejem slovenskih izletnikov, Čemur bodi še poseben znak, da so soboto, kateri dan ostane še mnogo izletnikov tamkaj, proglasili za narodni praznik, tako da bode nad ljubeznjivostjo vsakdo presenečen.
— Iz Šiške se nam poroča: Iz Prage je zastava Sokola 25. t. m. došla ter se je takoj fotografirala. Fotograf g. Kotar je sliko isti dan po« poldne izdelal in že do nedelje izidejo razglednice. Zastavo je izdelal „Zen-sky vyrobnf spolek česky v Praze-, Spalena ulice čis. 101 po skici akademika g. Hugona Gerbića, sina ravnatelja „Glasbene Matice", po prepri-jaznem posredovanju rojaka g. Frana Hrašovca, uradnika tvrdke I. Vindy5. Tem trem faktorjem se ima šišenski Sokol zahvaliti, da je dobil za skromne stroške v modernem slogu koncipirano, fino in imenitno izdelano zastavo.
— Zloraba priinice je posebno pri srcu župnemu upravitelju v Rakitni, Jožefu Ivancu, ki je v nedeljo oklical v cerkvi, da bo prihodnji dan prišel v vas agent „Vzajemne zavarovalnice". Zakaj Ivane ni povedal na prižnici, da nobeno poslopje ne pogori nikoli, če je pod zaščito „Vzajemne zavarovalnice" in njenega nebeškega patrona sv. Florjana? Potem bi se ljudje kar drli k tej zavarovalnici zavarovat! Sicer pa Ivancu priporočamo, naj se usmili svojih faranov in naj jim ne dela vednega nepotrebnega plačevanja, ker so že najpotrpe-žljivejši ljudje siti tega. Naj mu plačuje izredne potrebe „Vzajemna zavarovalnica", za katero tako vneto agitira!
— Slavnostna veselica gasil nega društva v Soii se vrši dne
15. julija t. 1. Gasilno društvo v Sor: je ustanovljeno šele pol leta, vendar se jako lepo razvija. Vsled tega je sklenil odbor prirediti večjo slavnostno veselico, spojeno z raznimi zabavami. Sodelovala bode meščanska godba iz Kranja, pevski zbor iz Sore in Še druga razveseljevanja. V posebnem prostoru bode igrala narodna, godba. Sora je tričetrt ure od postaja Medvode in se pride po prijazni poti mimo Goričan prav lahko peš v teta Času. Bratska gasilna društva, kakor vsako drugo društvo prosimo s tem. da bi svoj prihod naznanila vsaj do 10. julija t. 1.
— Strela je ubila v Gornjem Kašlju delavko Frančiško S e š ek. ko je šla iz tovarne v Vevčah domov. — Na Slapu pri Vipavi je pa ubila strela 551etnega Iv. Z o r ž a. ko je vedril pod nekim topolom.
— Strela Je udarila v elektrarno
v Preserju pri Kamniku, poškodovala, neki stroj in napravila škode okoli 6000 K.
— Zdravstveni okraj Grosuplje in njega načelnik Košak. Piše
se nam:   Ze dve leti je minulo, kar je naš okraj brez zdravnika. Od tega časa  sem je bilo  zdravniško mesto za ta okraj večkrat  razpisano  in s se,  kakor  nam znano,  tekom tega časa za  to oglasili trije zdravniki. Vsak  teh  zdravnikov  pa je prišel popreje  do  g. Košaka kot načelnika zdravstvenega okraja, da se informira, kake bi bile za njega tukajšnje razmere.   Ali glej. kaj je modri g. Košak povedal vsakemu? Odsvetoval je vsakemu,  rekoč:  tukaj ne ostane nobeden zdravnik, ljudje gredo rajši  v  Ljubljano ali pa v St. Vid, ali pa mu je morebiti tudi rekel, saj tukaj nobeden ne umrje za boleznijo in jaz sam sem vedno zdrav. Seveda, je bil vsak zdravnik vsled  takih informacij slabo potolažen in je umaknil svojo  nameravano  prošnjo za to mesto. Vsled tega, da nimamo tukaj nobenega zdravnika  v  obližju, se je primerilo že več žalostnih dogodkov, omenimo le zadnji slučaj.   Te dni je imela neka žena blizu Šentjurja, isi občine,   težak   porod.   Kmet seveda pohiti šele v * zadnjem trenotku, boječ se velikih stroškov, po zdravnika, ah kam — v daljno Ljubljano ali v Si Vid   na  Dolenjskem?   Preden pride zdravnik, mine več kot 10 ur. Tud: v tem slučaju je  prišel zdravnik, in sicer iz Ljubljane.   Izvršil je izborno najtežavnejšo  in  najnevarnejšo operacijo, aH kaj, ko je bil prepozno poklican.   Žena nesrečnica je umrla po strašnih mukah, njeno vpitje seje ponoči slišalo celo v sosednjo vas in gotovo bi bil tačas vsakdo žrtvoval vse,  kar premore,   da   bi pomagal ubogi ženi,   In   kdo je  kriv vsega tega in  enakih  slučajev? Prevelika oddaljenost zdravnika v prvi vrsti, v drugi   pa    načelnik    zdravstvene^ a okraja, ki ni   kos svoji nalogi in ta-korekoč  še  nasprotuje,   da bi prišel kak zdravnik v naš okraj. Seveda g. Košak misli: Kaj potrebujemo tukaj zdravnika, žandarje, sploh kako inteligenco, vsaj jaz lahko vseeno živini, ti kmet pa ostani za vedno trpin, saj plačaš vseeno rad, vsaj ne veš zakaj Interesirane oblasti pa naj bi že vendar nekaj ukrenile,  da dobimo tukaj zdravnika  in naj se ta okraj razpise z večjo  plačo,   gotovo  se  bo kdo oglasil; seveda  h Košakune sme dotični prosilec hoditi po svete, ker potem zopet pobegne, kakor zadnji tukajšnji zdravnik, kateremu je Košak toliko časa metal polena pod noge, da je pustil vse skupaj in pobegnil v kraj,   Kjer   so ga radi sprejeli. Zupanom   tuk.   občin   kakor Šmarje« Račna,  Slivnica,  Lipejene, Škocjan pa povemo, ne plazite se pred goap.
ošakom. vsaj on ni vaš kurator, izpite si  drugega načelnika zdrav-tvenega okraja in gotovo bo prišel ak zdravnik,  kateri bo  imel tukaj tovo dober obstanek. Storite že to občni blagor tako nujno potrebno elo, in gotovo vam bo zato hvaležen s okraj.       Več prizadetih.
— Oddelek finančne straže
I? nastanjen od 20. t. m. dalje v Pivnici za občine Banjaloka, Fara, ovi Lazi, Kočevska Reka, Koče, [Tava, Osivnica, Gora, Morovec, Tie-bach. Draga, Loški potok in Gotica.
— Potres. Dne 25. t. m. malo no 9. uri zvečer je biJ v Črnomlju jrecej močan potresni sunek spremljan s podzemskim grmenjem. Isto-tako se je čutil manjši potres ponoči ob 2. uri 47 m  dne 26. t. m. Smer
zahoda proti vzhodu. (Košana, Črnomelj-Zagreb ?) Škode ni, tudi v ;kolici 6 km so Čutili p o tras.
— V rezervarju je utonil v Badohi 201etni delavec Ferdinand Lu-
r iz Stal, ko se je šel tja kopat.
— Delavsko bralno društvo v
Idriji priredi v nedeljo, 1. julija 1906 na vrtu g- Jan. Grudna na Jelicnem vrhu vrtno veselico. Spored: 1. Dav. Jenko: jTaprej zastava slave!, koračnica. 2. F. neršič: Pesem za duet krilnih ro-v. 3. A. Foerster: Pjevajmo! mo-jfci zbor. 4. * * * Venec starega Kranj-:a, potpuri. 5. M. Hubad: a) Ljube a, ovej povej, bi Prišla je miška, (me-iana zbora.) 6. F. Dvorak: Pevske >esmi, valček. 7. F. S. Vihar: Bol-arska davorija, moški zbor. 8. F. ^iieršič: Pastirček, solo za krilni rog. J. a) E. Adamič: V gozdu, b) J. Ži-sovnik: Kukavica, (mešana zbora ) 10. [moch: Zastavenička. 11. Narodne: a) lam? b) Meglica, imoška zbora. 12. Parma: Mladi vojaki, koračnica, osta zabava ples. Začetek ob polu I ari popoldne — Vstopnina 20 vi-^rjev za osebo. V slučaju neugod-ega vremena se vrši veselica dne 8. iija ravnotam. Slavno občinstvo se jndno prosi, da bi se blagovolilo 7 Iržati med petjem vsakega hrupa, rpitja ali preglasnega govorjenja, ker ioer petje ne pride do veljave.
Ogenj na Nanosu.  Na Na-
ta pogoreli hiši Alojzija Pižen-:ja in Ivana Mazgona. Škode je 6000 n.   Ogenj so zanetile iskre iz po-zanjkljivo izvršenega dimnika.
— Strela je ubila na Slapu pri ipavi v soboto popoldne, dne23. t. m., jsestnika Janeza Žorža, kateri je edril s svojim 171etnim sinom pod ekim drevesom.   V trenotku, ko je
dskočil od drevesa, hoteč iti pod irugo, je udarila strela v drevo, od aterega je skočila na očetovo glavo. Jii je takoj mrtev.   Sinu, ki je bil maj 2 m odda'jen, se ni zgodilo Možu-poštenjaku bodi zemljica
.JSU ST
— Povsem značajen človek
e župnik Zdolšek v Št. Jurju ob )oru na Štajerskem, znan izza zad-je državnozborske volitve. Zdolšek ob tej priliki pokazal, kako človek ihko spremeni v najkrajšem času roje rprepričanjeu in da govori Čez ar ur diametralno nasprotje tega, kar ; preje govoril. Župnik Zdolšek bi il prav rad državni poslanec: silno se mu sline cedile po tej časti in
0 je stvar natančno premislil, je prisil do zaključka, da je on tako pri-raven za državnozborskega poslanca, a nihče ne tako. In nagnal je par nvržencev, ki so začeli bobnati ljudi a političen shod, ki ga je on sklical
1 na katerem je bil proglašen za ndidata državnozborskega poslanca.
- -ek je vedel, da je njegov neva-sn nasprotnik dr. Korošec, zato je ravil na imenovanem shodu, da bi troseč že bil za poslanca in da bi ael tudi sposobnost čez nekaj let, a a je za sedaj še premlad. Primerjal £ je z mladim vinom, češ. da še vre Zborovalci so takoj vedeli, kam Ba taco moli, in proglasili Zdolška I kandidata. Tu pa je prišel vmes prosta Mlakarja iz Maribora, da &ora Zdolšek odstopiti in ne delati &>protja dr. Korošcu. In glejte čudo! ^asi v srcu srd nad izgubljeno nado, i delal Zdolšek z vsemi močmi, z ivoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, ■ da pripomore Korošcu do zmage da pride on (Zdolšek) na višjem fista zopet do prejšnjega ugleda. Kdor ne voli Korošca, bo pogubljen !a trdil poštenjak. Hiše, še tako po-in pobožne, je proglasil za so-^o-demokratske, ako mu niso brez-gojno upognile tilnika. Delal je ffepir, kjer je mogel ter ščuval svoje speljane privržence na poštene na-rotnike. Korošec je bil izvoljen, po Molitvi se je pa v Št. Jurju ob Ta-<fru začel prepir in sovraštvo med JOani. Župnikovi podrepniki so jeli ^Ho pozivati k bojkotu svobodomi-toi rokodelcev in obrtnikov in primjeni kaplan, bodoči jezuit, jo je ^ najbrže pošvedral k črevljarju ter & odpovedal za svojo blagoslovljeno *bo nadaljna naroČila. Čudno ni 'rej, da se celo privržencem Zdolško-■*? odpirajo oči in da javno zabavno Čez svojega dušnega pastirja, ki 111 je pred volitvijo obljubljal de-
narne pomeči v obilici, sedaj pa o obljubljenihkroncah ni duhane sluha.
— Potrjena volitev v ormoški Okrajni zastop. Cesar je potrdil izvolitev odvetnika dr. Ivana Omulca za načelnika in deželnega poslanca Iv. Hočevarja za pod-načelnika ormoškega okrajnega zastopa.
— Strašna nevihta s točo je
razsajala v ponedeljek okoli Vidma na Laškem. Toča je napravila na polju velikansko škodo in je ležala marsi-kod po četrt metra na debelo. Voda je porušila več hiš, mlinov in mostov. Železnica je poškodovana 15 km na dolgo. Tudi brez Človeških žrtev ni bilo.
— Utopljenca so našli v Dravi pri Ptuju. Dognalo se je, da je identičen z nakupovalcem jajec Jožefom LopiČem. Ker je imel rane, sodijo, da se je izvršil kak zločin.
— Izginil je iz Brežic posestnik v Brezini Josip Novoselc, ki je bil uslužben na kolodvoru. Zagrešil je neko kažnjivo dejanje ter se bal kazni.   Najbrže je skočil v Savo.
— V Velenju se razširi štiraz-redna šola v petrazredno.
— Letovišče in zdravilišče za državne in železniške uradnike v Barko vi jah pri Trstu se je pred kratkim ustanovilo in podaja manj premožnejšim državnim in železniškim uradnikom za nizek denar velike ugodnosti, in sicer: vsak letovišČnik dobi stanovanje s kurjavo, razsvetljavo in postrežbo, popolno oskrbo, proste kopeli za 40 K na teden; otroci pod 10 let so prosti vsakega plačila; svojci letoviščnika v njegovi družbi dobe prenočišča za 60 vin. (če ne reflekti-rajo na lastno sobo) in hrano za 2 K. Prihod v letovišče je naznaniti S dni preje direkciji letovišča (redakcija almanaha avstrijske ^Reviere v Trstu-Barkovljah 36). Upati je, da se bodo državni in železniški uradniki rade-volje posluževali lepe prilike. Za poštne in železniške uradnike se vsako leto razpiše po eno prosto mesto z vso oskrbo in vsem potrebnim. Podjetje je v rokah zavednega Čeha g. Emila Baverja, poštnega azistenta v pokoju.
— Gad je pičil v nogo 141etno Elizo Mahne pri Trstu. Prepeljali so jo v tržaško bolnico.
— Vsled pelagre je zblaznel
v Fiumicellu pri Črvinjanu neki kmet ter s sekiro napadel lekarnarja Suz-zija. Ranil ga je smrtno.
— Guverner na Reki, Grof Aleksander Nako,jje bil včeraj inštaliran.
— Koliko vode porabi Zagreb ?
Preteklo leto so porabili v Zagrebu 51,000.000 hI vode. Največja dnevna poraba je bila v avgustu (184.000 hI).
— Zakonska zvestoba in ljubezen. Neki oženjeni trgovski potnik se je šel v soboto v Zagrebu sprehajat z neko prostitutko. Kar ju sreča potnikova žena, ki je spremljevalko svojega moža zmerjala in pretepala s solnčnikom, dokler ni ta zbežala. Tu pa je mož zgrabil ženo, jo vrgel na tla in jo pretepal, da so morali priti stražniki, ki so napravili konec tej nenavadni sceni.
— Vrhunec lahkovernosti. Štefan Halužan, mešetar iz PriŠlina na Hrvatskem, je prišel v Zagreb na kolodvor, da počaka vlaka v Sisek. Ko je sedel v čakalnici III. razreda, pridružil se mu je neznan Človek v železniški obleki in mu rekel, naj da njemu svoj denar, da mu ga kdo ne ukrade. Halužan je bil res toliko pameten, da mu je izročil 820 K, katerih gotovo ne bo nikdar več videl, ker je neznanec takoj izginil. Pa da je mešetar tako lahkoveren?
— Ljubico odpeljal. MihaLov-rič iz Golubinca na Hrvatskem je bil v bližnji Indjiji za pomočnika pri obrtniku VujaniČu. Vujanič ima pa lepo sestro Evico, katera se je Lov-riču prirastla k srcu, da jo je zasnubil. Ker ga dekle ni maralo in je bil tudi njen brat zoper zaroko in poroko, je sklenil Lovrič, da jo odpelje. In res jo je v nedeljo, ko se je šla sprehajat, počakal s svojim bratom, jo položil na pripravljeni voz in hajdi ž njo v Golubinac. Ko je brat dekličin izvedel, kaj se je zgodilo, pohitel je na konju za Lovričema, ki sta ga pa precej ranila, ko jima je trgal ljubico iz rok. Vujanič se je vrnil s sestro domov, stvar pa prijavil orožnikom, ki so mlada tiča vtaknili v zapor.
— Mati  —  nemati. Marija
Hernjakovič v Dalju na Hrvatskem je imela že dalje časa ljubavno razmerje z nekim kočijažem. Ker ju je pri tem, večkrat zalotil Hernjako-vičeve 21etni sin, sklenila sta ga odstraniti. V ta namen ga je mati v petek ponoči, ko je spal, zgrabila za vrat in ga toliko Časa dušila, da ga je zadušila. Nečloveško mater in ljubimca so seveda aretovali.
— Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgn je odprta zadnji teden. Prihodnjo soboto se zaključi do sredi meseca septembra, Ta teden ima razstavljen Rim, in sicer cerkev s v. Petra v Vatikanu. Svetujemo  zagovednim  tercijalkam, naj
si ogledajo Ječo", v kakšni živi papež. Vsega razkošja znotraj in na posestvih seveda ne pokažejo. Sicer pa najde na tem potovanju vsakdo svoje zanimanje, ako ima sploh kaj smisla za naravne in umetniške lepote, ker so umetniške zbirke v Vatikanu zelo sloveče.
— Sam {O Odšel. Poročalo se je, da je s pobeglim Perdanom vred šla tudi njegova prijateljica, natakarica Eva Škribula. Ker je Evica izginila prav tiste dni, je bil ta sum pač naraven, ali izkazalo se je, dani bil utemeljen. Evica Škribula ni šla s Perdanom v Ameriko, marveč se mudi pri svojem očetu Jožefu Škribuli v Savskem Marofu pri Zagrebu.
— Škropljenje ulic. Stanovalci hišne Štev. 4 v Škofjih ulicah se že drugič pritožujejo, zakaj se ta ulica zadostno ne škropi. Ker so ravno tako davkoplačevalci kot drugi, prosijo si. magistrat, da vendar enkrat ugodi tej prošnji.
— Gostilno na Rožniku z vsemi
pritiklinami je kupil gosp. Karel Bergmann v Ljubljani za 42.000 kron.
— Ogenj. Včeraj popoldne okoli tričetrt na 1. je naznanil Čuvaj na Gradu s strelom, da gori v Mostah pri gostilničarju g. Črnetu št. 7. Vnel se je kozolec, na katerem je tudi pod in pogorel do tal. Tamošnji požarni brambi je prišel na pomoč oddelek ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva in tudi oddelek sanitetnih vojakov je naglo došel na lice mesta. Ognjegasci kozolca niso mogli rešiti, obrnili so pa svojo pozornost na sosednja poslopja in jih s trudapolnim delom rešili. Prav blizo kozolca je hiša, ki je krita s slamo in malo je manjkalo, da ni zaplesal tudi po ti rdeči petelin. G. črne je bil zavarovan Ogenj so baje — no, saj si že vsakdo lahko misli — zanetili otroci. Približne škode je okoli 1000 K.
— Kap je zadela včeraj ob polu 6. popoldne stavbnega risarja Jožefa Wressniga, rojenega leta 1870. v Ptuju, ko je šel po hodniku pred Beličevo gostilno na Dunajski cesti. Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. Illner je mogel konštatovati le Še smrt. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
— Pod voz je prišel včeraj
Pred Prulami 20mesečni Adolf čampa in se na nogah precej poškodoval.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 49 Slovencev, 40 Hrvatov in 15 KoČevarjev. Nazaj je pa prišlo 60 delavcev. V Heb je šlo 26 Hrvatov.
— Izgubil je orožniški poročnik g. Pavel Bernatovič Ustnico, v kateri je imel važne spise in bankovec za 10 K. Najditelj se prosi, da listnico proti dobri nagradi vrne.
—   „Ljubljanska društvena
godba" priredi jutri zvečer na vrtu hotela '„ L1 o y d u (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Kvartet ljubljanskih šram-1J3V koncertuje jutri popoldne ob 3 uri in zvečer ob 8. uri v „Š v i c a r i j ia Vstop prost ter brez pobiranja.
* Najnovejše novice. Za rektorja dunajskega vseučilišča je izvoljen prof. dr. Meyer-Lubke, ker je prof. dr. R, Chrobak izvolitev odklonil.
— Črnogorski knez Nikola je prišel s svojo rodbino na Dunaj ter je včeraj cesar celo rodbino sprejel v posebni avdijenci.
— Za 200 milijonov obligacij si najme Španija ter je kralj že podpisal dotični dekret.
— Za predsednika v San-tiagu de Chile je izvoljen dosedanji podpredsednik Petro Mutt.
— Atentat pri koncertu. V New Yorku je med koncertom znani milijonar Thaw iz Pitsburga ustrelil arhitekta Whiteja. Po atentatu je samo izjavil: „Zaslužil je smrt, ker je uničil mojo ženo.u
— Poštno pristojbino zviša tudi Nemčija obenem z Avstrijo, in sicer za lokalni promet.
— Za prevažanje izselni-kov z Reke v Ameriko se snuje velika nova parobrodna družba.
— Za podžupana v Buda-pešti je izvoljen magistratni svetnik V as ilj e v i 6.
* Pretresljiv dogodek. »Dvad-
catij vjeku pripoveduje iz zadnje ruske revolucije sledeči dogodek: „V Frau-enburgu pri Rigi je bil neki Leppe poklican pred vojno sodišče. V Frau-enburgu pa sta živela dva brata Ivan in Jakob Leppe ter se ni moglo dognati, kateri je pravi krivec. Predsednik kazenskega oddelka se je hotel izogniti dvomu na ta način, da je obsodil oba brata na smrt. Sivi oče obsojenih bratov je šel k predstojniku, se mu predstavil kot bivši podčastnik in invalid — v rusko-turški vojski je namreč izgubil roko — ter ga zaklinjal, naj prizanese sinovoma, ki sta mu edina opora, brez nju bi moral umreti. To je zapovednika ganilo, omehčalo mu je srce, da je po-
milostil — enega brata. Očetu je prepustil, naj si sam izbere, katerega naj pomilosti in katerega naj obesi. Dolgo je starček premišljeval. Eden sinov, bolehen in slab, je bil njegov ljubljenec; a drugi si- je pridobil očetovo ljubezen s tem, ker je bil odločen in prepojen z revolucionarnim duhom. Končno pa je le premagal starčkov egoizem: odločil se je, naj bo obešen mlajši, siabejši sin, njegov ljubljenec. Ivana so tedaj obesili, a Jakob je ostal živ, da zdr-žuje očeta. Ko pa so nedavno uradniki pregledovali spise, so našli, da je pravi krivec le Jakob, ki so ga takoj zaprli ter ga vojno sodišče brez dvoma obsodi na smrt.
* Koliko Je vreden človek? Ameriški zdravnik in državnik dr. Hold je izraČunil denarno vrednost, ki jo predstavlja človek za človeško družbo, oziroma za državo. 121etni deček je vreden 10.400, 151etni 17.400, 251etni mladenič pa 20.174 K. Vrednost delavca začne s 25. letom pojemati, tako da je po 45 letih (70 let star) vreden le še 49 K, a 801etni delavec je za državo že breme v znesku 3490 K. Splošno izobraženi ljudje imajo seveda večjo vrednost, in sicer je 251etni mladenič z visokošolsko izobrazbo vreden 103.580 K, ki se v prihodnjih 15 letih poviša na 117.400 K.
* Japonski filozof. Mladi japonski plemič Yamada Nokuma je izvršil nenavaden samomor. Skočil je namreč v žrelo ognjenika Azo. Na robu vulkanskega žrela je pustil sledeče pismo: ^Najmočnejša volja je, se mirno izročiti smrti, pred katero se sicer ljudje tresejo, ako le slišijo nje ime. Večina ljudi je strahopetcev, ki iz bojazni ne morejo umreti, ako živijo še v tako obupnih razmerah. Čl oveška družba je le bojno polje skrbi in trpljenja, in celo svoje življenje so ljudje enaki lačnim demonom. Ah, kako neznatno in malo vredno je tako življenje. Vse posvetno je potopljeno v temo, in nihče ne ve, za čim bi zrl. Zakaj bi se naj človek mučil z brezkončnimi mislimi? Zakaj bi človek še potoval naprej po prepadih umazanega greha? Ali ni najbolj blagoslovljen konec Človeškega življenja, ako grem v notranjost zemlje počivat v naročje čiste narave?" —Dvomimo, da je našel Nokuma v vulkanskem žrelu čisto naravo brez prahu in pepela.
* Fonograf — portir. Na ameriških glavnih kolodvorih so uvedli fonografe za raztresene in nepoučene potnike. Par minut pred prihodom in odhodom vsakega vlaka napoveduje fonograf z močnim glasom od kod prihaja, oziroma kam vozi vlak, koliko Časa stoji in druge podrobnosti, da vsak ve, kdaj mu je vstopiti.
* Roječ velikan. Ruski velikan Mahnov, ki je sprejel angažma, da se kaže po Ameriki kot svetovno čudo, je prispel s svojo ženo po železnici v Dover, da se odpelje z ladjo „Pretorija" v Ameriko. Ko pa je zagledal morje, se je tako prestrašil, da ni hotel iti iz železniškega voza, dasi ga je žena na vse načine prosila. Ni preostalo drugega, kakor da so morali priti mornarji po orjaško telo na suho. In treba je bilo 20 mornarjev, da so ga prenesli na ladjo.
* »Študirana11 kuharica. Trem potujočim tiskarjem se je pridružil nedavno v Donauworthu dijak medicine, Anton Kurz, ki je povedal, da je sin državnega pravdnika v Mona-kovem. Pri pivu se je brž sklenilo prijateljstvo ;n dijak, ki je imel precej denarja, je povabil svoje nove prijatelje na razstavo v Norimbere. Tukaj so vsi štirje veselo živeli. Nk-pričakovano pa so prišli policaji, ki so veselega dijaka aretovali. Dijak je bil — kuharica, ki je zbežala svoji gospodi iz Neuburga z S00 markami.
* Visoka Starost. V ameriškem mestu Clinton živi 140 let stara Abbie Perham, ki je kot 161etna deklica videla še Washingtona, ko je jezdil s svojimi Četami skozi njen rojstni kraj, za njim pa so se drvili angleški vojaki. Starka pa se tudi ponaša, da se po njenih žilah pretaka kri treh plemen. Njen oče je bil sin Indijanke, a belega očeta, a njena mati je bila pristna zamorka. Dasi starka slabo vidi, vendar je še Čvrsta. Njen mož je nad 50 let mlajši od nje.
* Konfisciran roman. Berolin-
sko državno pravdništvo je zaplenilo roman „Grešni škof", ki ga je spisal katoliški župnik E. Rupert. V romanu se opisujejo različne skušnjave, ki jim je izpostavljen katoliški duhovnik zaradi tega, ker ee ne sme ženiti. Potem nasvetuje, kako bi se tem skušnjavam odpomoglo.
* Največja kuhinja na svetu.
Ta je gotovo v hotelu „Regisu v New Yorku. Vodi jo 18 vrhnih kuharjev, katerim v pomoč služi 250 oseb. Omake in prikuhe oskrbujejo še drugi kuharji, kateri se imenujejo „šefiu. Dvanajst kuharjev kuha juho in dvanajst takih čaka, da jim je v potrebi na pomoč. Pa je tudi priprava taka, da se more reči: to je kuhinja v kuhinji.   Kakih 50 ognjev
vedno gori, na njih pa se neprestano kuha, vari in peče. Zraven teh ogromnih kotlov so še drugi posebej in ti so nalašč za kavo.
Telefonsko m urzojm poročila.
Dunaj 27. junija. Danes je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o proračunskem provizoriju. V debato so posegli tudi ministrski predsednik Beck, fiaančni minister Kory-tow8ki in železniški minister Derschatta. Današnja seja bo najbrže trajala do pozne noči Kdaj bo prihodnja seja, še ni določeno. Govor nrnistrskega predsednika pravzaprav ni obsegal drugega, kakor na dolgo in široko razbli-njeno parafrazo cesarjevega pisma češkemu namestniku grofa Coudea-hoveju. Novo v tem govoru je bilo samo naznanilo, da misli vlada in da pripravlja reformopolitične u p r a v e. V ostalem je Beck mnogo govoričil o narodni in o jezikovni ravnopravnosti ter dejal, da se ne lovi za portfeljem, pač pa da je prevzel dolžnost dovesti volilno reformo do konca, pri čemer bo vlada podpirala vsa prizadevanja, da se dosežejo kompromisi. (Dr Tavčar: To smo videli pri Spodnji Štajerski) Beck je pozval zbornico, naj reši volilno reformo hitro, Lvtro, hitro.
Dunaj 27. junija Proračunski odsek je danes nadaljeval razpravo zaradi korupcijskih slučajev pri stavbi tržaškega pristana in je sklenil, zašli sati bivšega ministrskega pred sednika Korberja, dasi se je sedanji ministrski predsednik Beck na vse načine trudil, da bi to preprečil Korber bo najbrže v sredo povabljen v proračunski odsek.
Dunaj 27. junija. Ministrski predsednik Beck in ministra Derschatta in Marchet so bili danes v posebni avdijenci pri cesarju.
Dunaj 27. junija. Senatni predsednik pri upravnem sodišču marki Bacquehem postane drugi pre-zident tega sodišča namesto umrlega Lehmaverja, dvorni svetnik Zehntner postane senatni pred -sednik.
Budimpešta 27. junija. Koalicijski listi napadajo ministra zunanjih del, grofa Goluchovvskega, izredno ostro Soglasno poudarjajo, da mu je ogrska delegacija prizanesla z nezaupnico le zato, ker pričakuje, da v kratkem odstopi. Ako ostane Goluchowski na svojem mestu, se mu proračun zunanjega ministrstva gotovo ne dovoli. Listi poživljajo ministrskega predsednika Weker!a, naj skrbi, da izgine Goluchcwski čim prej s svojega mesta
Petrograd 27. junija. Car je izrekel ostro grajo generalu Ga-donu, zapovedniku preobrjažen-skega polka zaradi nepokornosti in slabe discipline v prvem bata ljonu tega polka.
Za prebivalce masi, uradnike I. t. d.
Proti tezkutam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,,Moll-ov Seidlitz-prašek1', ker vpliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak da a lekar A. Ml) L L, c. in kr. dvorni zalagate T na DUNAJI, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 3 31—9
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za druibo sv. Cirila Ia Metoda: G.
Blaže Zafošnik, uradnik banke „Slavlje* v LJubljani K 15'— katere je nabral pri Uletu mariborskih Slovencev v Št. Ilj ob priliki Leto-litve norega slovenskega Žnpana in sicer pod geslom: Na meje vsi Slovenci v boj — Kjer nemški nas sovražnik Čaka, — Zakličimo in u krepko: stoj! — do sem, in da^je ne koraka: Živel!
Z« VUlUUrfev apoaaanik: Gospića Fani Veber, nabrala v restavraciji de Schtava v LJubljani K 11* tO. — Gospa Fanika de Sehiava K 2 —. Skupaj K 1310. —  Lepa hvala! —
Živele darovalka in nabiralkal
Za društvo   „Drava" t
Gospića Miei Soos v Ljubljani sa prodani dva Črelnji K 2*—. — Lepa hvala I
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
4
* /o
/ •/
'3 10
4; 4
41 o i <
Uradni kurzi dun. borze 26
Naloibeni papirji.
4*2% majska renta.... 4*2°/0 srebrna renta . . . 4*/# avstr. kronska renta. . 4°/„ „ zlata » . . 4°/» Ogrska kronska renta . 40/0 » zlata 4°/0 posojilo dež. Kranjske 41,° o posojilo mesta Spljet
4V,°/o      .        • z^ar 41/1°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 4»/0 češka dež. banka k. o.
n        Ž- O.
zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom.  k. o. z
10° pr......
zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. de*, hranilnice. . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke 0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4° 0 prior, dolenjskih žel. . 3° o prior. juž. žel. kup. 1 ,V 4l,° d avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860' 5  .  . . ,    od 1. 1864 ....
, tizske......
9    zem. kred. I. emisije
• » w        11- »
9 ogrske hip. banke . 9    srbske a frs. 100*—
turške......
srečke .  . .
junija 1906.
Denar B'ago
11 0 * te
4°
9970 9965 9970
117 85 95 30
11370 99*15
10050 99 70
100 65 9950 9.9 60
100-35
105 65
100 20
100 — 100 —
100-10050
99-90 9985 99 90 11805 95 50 113 90 10015 101 50 10070
10165 100 30 100 10
101-35
106-60
106 70
100 25 100 40
lor—
10150
99 90
99-50 100 —
321 - 323 —
100 10 101-10
208 50 280 50! 156 50: 284 -; 290--: 2C2—j
gg._j
163 10
23—! 467-— 78-1 88-—! 67*-49 75 3075 58*-70-! 622—i
Basilika
Kreditne „ ...
Inomoške » ...
Krakovske , •   • .
Ljubljanske n ...
Avstr. rdeč. križa 9 ...
Ogr.     „     r> m •  • •
Rudolfove » ...
Salcburške , ...
Dunajske kom. 9 ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Živnostenske „ . . Premcgokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Vaiute.
C. kr. cekin......I H"34
20 franki....... 19*12
20 marke....... 23 46
Sovereigns....... 23*96
Marke........II
Laški bankovci Rublji    .   . . Dolarji .  . .
162 673 50
1689 —i 664-804 — 242 — 6V7-— 572 10;
2718--57150 272 — 588 -I 142 50
9560 251-75 4-84
210 50 282 50 168 50
295 —
296 — 268 50 104*50 164* 10
25 -477 — 84--92 — 62 50 61 75 3275 63-76-532-
163 -674 50
1698 — 660 — 805 — 243 — 682 — 573 10
2729 — 672 50 276 — 591 50 147 —
11*38 19 15 2352 24*00
11764 95 84
26275 6 —
žitne
cene v Budimpešti.
Dne 27. junija 1906. Termin.
Pšenica za oktober ,  .  za 50 kg K 7-80
Rž         9 oktober .   .    , tO 9  9 658
Koruza   . julij    ...   » 50 , , 644
„       „ maj za 1. 1907 9 50 9  9 5*70
Oves     „     oktober .   „ 50 „ „ 668 Efekti*. 5 vin. ceneje.
Meteorolositno porotno.
Viiinft nad morjem  062.  Srednji sračni tlak 786.0 mm
=3 •-3	Čas opazovanja	Stanje barometra	&6 5 c >	Vetrovi	Nebo
		t mm	EH 3		
26.	9. ev.	7399	216	si. svzabod	jasno
27.	7. aj.	7408	174	al. svzhod	jasno
n	2. pop.	739 6	29 9	sr.jug	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 22 5°, nor-male: 18 8°. — Padavina v mm 0 0.
I
x
(M
želi prevzeti oseba, znana v boljših krogih. — Naslov: „Stalno zastopstvo", poste restante, Litija.
Vezilje
za ažnrno vezenje se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji v trajno službo.
Eiizabetina cesta št. 8, H- nadstr.
2324 1
Na vrtu
grand hotela Union
v Ljubljani 2342 (Ravnateljstvo A. Kamposch).
Danes, dne 27., potem 28. in 29. junija
vorlćtć.
Začetek ob 8.   Vstopnina 40 kr. Meseca julija:
ciganska godba Rigo.
Meščanski Hotel „LL0YD".
Jutri u četrtek, dne 28. junija
Društvene sodbe za člane.
Začetek oh v28. zvečer. Vstopnina 40 vi
Člani prosti.
Z odličnim spoštovanjem 2331 Dragotin Tauses
hotelir.
HRdnarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Razstavljeno od 24. junija do
30. junija 1906:       2250 l
cerkev sv. Petra, Vatikan itd.
Konec sezone 30. junija, zopetna otvoritev sredi septembra.
t l l l l
I
A
l
strojevodja
v Dornbergu  pri Gorici
je preizkusil, da izvrstuo učinkuje
\
l l \ I
l
Stanovanje
8 3 sobami se za avgust ali september odda t Židovskih ulicah št. 1,
I. nadstropje. 2320
Velik, evetel
lokal za trgovino
se odda na Dunajski cesti št. 20.
Najemnina znaša z, vsem 545 ght.
Vpraša naj se ravnotam pri urarju R. VVEBER. 2319—1
Akvarelne in oljnate
portrete
po originalu in po fotografiji, kakor tudi razne druge umetne Klike izdeluje
slikarska umetnica Hedvika Kelhl na Mestnem trgu št. 6, l nad. 2323
ico
h kakemu gospodu vdovcu brez « trok ali samostojnemu samcu Želi proti skromni plači priti v službo izvežhana dobra kuharica, ki je vešča tudi vseh domačih del. 2322
Ponudbe   na   NeŽO    Lovko V
Preski Št. 6 nad Medvodami.
6. Piccolija
A lekarnarja
t v Ljubljani, na Dunajski cesti, J
i Pollitrska stekl. velja 2 K in se X
\ vnanja naroČila izvršujejo točno. \
J 8 3730—4 X
X
Danes vsredo, Z7.]uniia 1.1.
KOtICERC
zagrebških tamburaše v
v hrvaški narodni noši
v hotelu ,ILIRIJA'
»kM  vrlll. 9326
Začetek ob osmih.    Vstop prost.
*^^^^^^^^^**j}^l^^^^^*^^^l*j^[^i^^^j^^*^^^**^^*^^ v^ v^   v^ vj^       v^ v^ v^ v^ v^
Naprodaj
imam  blizu OO litrov
finega tropinovca
iz   robkanega  grozdja od najfinejših   trt  lastnega vinograda
na Vipavskem. 2288—2
FRANC DOLENC v LJubljani, flori trs štev. 1.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osebr* vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga ▼ Noto mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. raz.), Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih r, Prage, Lipskega. — Ob 1C. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do
varov,
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja.
Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne
iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — 9-----1
L|ubijane drž. kol. V Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri o
— Ounod ia
5 m pop..
ob 7. "uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazni*;*. — Prihod ¥ Ljubljano drž. kol. Ii F»iff"'*»- Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o* 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah i« praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. :
V večjem trgu na Spodnjem Štajerskem se proda zaradi bolezni po-aeatnika dobro obiskovana 2258—2
gostilna.
Prometa je okolo 20 000 kron. Naslov pove npravništvo „S1. Nar.u.
Spretnega
iikviziterja
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove npravnistve „ Slovenskega Naroda**. 17- 51
Ura z verižico
za samo K 2-—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilia ale-zijska razpošiljalnica : prekrasno pozlačeno 3b-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 14 9-— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja
Prusko-slezijska razpošiljevalnica
F. WINDISCH v Krabovu U/38.
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 2327
Kvartet ljubljanskih framljeo.
--o o o—o--
Jutri v četrtek, 28. t m.
v „ŠVICARI.JP
popoldanski ttoncert
Začetek ob treh.      Vstop prost.
Večerni Koncert.
Začetek ob osmih.   Vstop prost.
obstoječe iz 4 sob, kopalne in posel v: sobe ter vseh drngih pritiklin, se od za  avgustov termin  ali  tudi tak najem.
Naslov izve se v upravništvu „Slov Naroda". 1937—1
Naprodaj je dobro ohranjen
klavir
tvrdke Streicher.
Poizve se na Rimski cesti št.
II. nadstr. med 2.—3. uro. 1504
Naprodaj ste pod usodnimi po šoji dve enonadstropni
Več se izve pri lastniku na Trnov skem pristanu št. 14. k,
Osebni kredit za uradnike
častnike, učitelje itd. Samostii:
konzorciji Uradniškega društva za hn nilne vloge in predujme dovoljuje posojila na osobni kredit pod najzrue nejfcimi pogoji tudi proti dolgoletai: odplačilom. Posredovalci so izkijt čeni. Naslove konsorcijev nazna; brezplačno osrednje vod -Uradniškega društva na Dunaj VVipplingerstrasae 25. 1164-
Prenovljena
1505 19
Trpvii
z   mešanim  blagom, blizu tanj
cerkve, z letnim prometom 40000 k: v obližju Ljubljane se odda.
Pismene ponndbe pod nA. Š. poste restante, Ljubljana. 221
se oddajo za maj alt avgust
na Rimski cesti štev. 2.
Vpraša se v biši samo v II. nadstropju stopnjice na desno nu-d 2.—3. uro.
MSSafafSaa^liS^-^^^
v^ ViP       v3r v^ %v vj» v*? v^
Ušel je mlad
listovni golo
(Brieftaube). modre   temeljne barve črnimi pasovi na perutnici in s prstanom na eni nog| Prosi se, kamor bi prilete da se naznani proti nagra; na  Rimski cesti štev. II. nadstr.
Manufakturna
trgovina
s kurentnim blagom,  v  sredini  mesta,  se zaradi drugega podjetja
takoj po ugodni ceni proda.
Dotični kupec ni vezan na prevzetje lokala. 2287 -2
Vprašanja sub poštni predal št. 83, Ljubljana.
Otvoritev gostilne.
Podpisani vljudno naznanja slavnemu občinstvu, da otvori dne 30. junija t. 1. v nekdanji
Wenxeljavi  hi&i  xr   Domi^L 2i
KaF~* gostilno
v neposredni bližini železniške postaje in tik državne ceste, s kras nim vrtom, modernim kegljiščem itd., ter se bode potrudil postreČi glavnemu občinstvu vedno z dobro pijačo kakor tudi z gorkimi in mrzlimi jedili.
Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporoča z velespoštovanjem
Anton Skok,
2325-1
v*
Sprejema avvarovftiga fltoveškega ttv-ttetua po oa)raenovratnejBih kombinacijah pod teko usodnimi pogoH, ko nobena droga amvarovamica. Zlatni je ugodno amvarovanje na doSivetje m amrt a avnairjinjoCimi ac vpiafltV
po proteku 1 do dividende.
Rez. fTndJ^JM.M^/^fiTpTa K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše državo
»ml »l»vatfa»Ma» , Mrtaat uprava*. S—73
w Ljubljani, iegar pisarne to v laatnej bnninej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti poSarnim akođam po najnižih cen** Škode oenjoje takoj in najkulantneH O&rva najboljši slove a, koder poaW|
Do vožnje ia fflaisga dobička isdat0| podpora v narodna in ol
Iadajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustošiaaaiek.
Lastnina in tisk „Narodne nakana11.
1584
171
006181