List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
cttathje opozarjamo,
da pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo.
TELEPHONE: ClltUea :i—1l'4l»
Enteral m* Sttmid Omm M»tler Sgpumbcr 21st, 19« at the P«* Office «t New York. N. Y.,
Act «f
of March 3rd. 1879.
No. 159. — Stev 159.
ADDRESS; 216 W. 18th ST.. NEW YORK
NEW YORK. MONDAY, JULY 11,1938—PONEDELJEK, 11. JULIJA, 1938
Volume XLVI. — Letnik XLVI.
PREDSEDNIK VSEPOVSOD NAVDUŠENO POZDRAVLJEN
V	ARK ANSASU IN QKLAH0M1
SO GOVOROM PRITRJEVALE OGROMNE LJUDSKE MNOŽICE
V	Arkansasu je pozdravil Mrs. Hattie W. Caraway kot staro prijateljico. — Njegov cilj je liberal-zem. — Sedanja administracija si prizadeva za
- bodočnost, da bo pomagano «edaj živečim državljanom. — Pravi, da je njegovo potovanje inšpekcijsko in šele v drugi vrsti političnega pomena«
OKLAHOMA CITY, Oklahoma. 9. julija. — Na svojem potovanju proti Zapad-u se je vozil predsednik Roosevelt skozi državi Arkansas in Oklahoma. Vsepovsod, kjerkoli se je ustavil in izpregovo-ril par besed, ao ga ljudske množice navdušeno pozdravljale.
Četudi pravi, da je njegovo potovanje predvseim inšpekcijskega pomena, govori, če le more, v prid svojim prijateljem, ki skušajo pri prihodnjih volitvah dobiti, oziroma obdržati svoja odgovorna mesta. V Arkansasu je reke! senatorici Mrs. Caraway-Vi ste <moja stara in ljuba prijateljica. Z vami sem 3e seznanil že pred petindvajsetimi leti, ko sem bil pomožen mornariški tajnik v Wilsonovem kabinetu. — To je bilo v Booneville, Ark.
V	McAlester, Okla., je imenoval senatorja Lee-a in Elmera Thomasa svoja ljuba -prijatelja".
Nocoj je imel tukaj dolg političen govor, v katerem je razpravljal o svoji administraciji ter se zavzemal za liberalizem. Mimogrede je tudi omenil, da bi mu bilo povšeči, če bi bil senator Thomas ponovno izvoljen. Pri primarnih volitvah je proti njemu governer E. W. Marland, ki je istotako pristaš New Deala.
V	vsakem kraju, kjer se je ustavil predsednikov vlak, so se zbrale ogromne ljudske množice. Dasi je bilo zelo vroče, in se je predsednik potil, ni izgubil svoje vedrosti in dobre volje.
V	Booneville, kj^jr ga je predstavila Mrs. Caraway, je rekel: — Naš namen je razviti vso deželo, ne pa samo posameznih okrajev. Noben okraj ne sme biti pozabljen ali prezrt.
Obžaloval je, da se ne more dalj časa muditi, obljubil je pa zopet priti, da se bo s prebivalstvom države pobližje seznanil.
V	mesto McAlester je dejal: — Moj namen in namen večine ameriškega prebivalstva je — poudariti, kar so očitovale volitve v letih 1932, 1934 in 1936 — namreč ohraniti liberalno vlado v zveznem glavnem mestu. Amerika potrebuje vlado, ki deluje v naprednem pravcu. Ta napredek mora bi ti pošten in postaven.
Ime senatorja Thomasa je predsednik dvakrat i-menoval, navduševal se pa ni toliko zanj kakor se je včeraj v državi Kentucky za senatorja A. B. Barkleya.
Nov vihar se bliža Čehoslovaski
IZPREMEMBE V ARMADI
Častniki, ki gotovo vrsto let v službi niso napredovali, bodo vpokojeni. Tekom vojne je bilo 4000 častnikov aktiviranih.
WASHINGTON, D. C., 7. julija. — Brigadni general Lorenzo D. Gasser je danes naznanil, da se bodo -v šastniskem zboru ameriške armade završi le velike Izprernembe. Tozadevni načrt bodo predloženi prihodnjemu kongresu.
Stotniki, majorji, podpolkovniki in polkovniki, ki so gotovo vrsto let v službi, pa niso aranžirali, 'bodo vpokojeni. Tekom sevtovne vojne je bila aktiviranih 4000 častnikov ter so o-stali v armadi. Avanziranja so vsledtega zaostala.
Kongres je leta 1935 določil, naj postane poročnik po treh le tih nadporočnik, po nadaljnih sedmih letih pa stotnik. Pre dno postane polkovnik mora čakati, da se kakšno mesto izprazni. Brigadne generale in generalmajorje pa Imenuje predsednik ter ga izbere iz seznama, ki mu ga predložita vojni tajnik in generalni štab.
SEDSUČPOROČEN
OOLUMBUS, O., 8. julija.— Rev. Abner R. Welch, 84 letni vpokojeni pastor, se je danes poročil z 71 letno Kate Austin. To je že njegova sedma žena. Welch pravi: — Vsakega moškega, ki se do štiridesetega leta ne poroči, bi morali za p it let zapreti.
SPOR SE JE POOSTRIL
DETROIT, Mich., 9. julija.— Mednarodni izvršilni odbor United Automobile Workers of America' je odrekel včeraj Geo. Addesu naslov blagajnika in tajnika ter ga izključil iz unije. Ta odredba je znatno poostrila napetost, ki vlada med Martinovo in Frankensteenovo skupino, V United Automobile Workers o rganizaciji.
ANGLEŠKI ZDRAVNIKI
PRETE s STAVKO
V Anglijo prihaja čedalje več zdravnikov iz Nemčije in bivše Avstrije. — Zveza angleških zdravnikov ima štiriti-soč članov.
LONDON, Anglija, 7. julija. — Angleški zdravniki so zajpre-tili s sedečo stavko, če bodo oblasti še dalje dovoljevale vršiti prakso zdravnikom, ki prihajajo v Anglijo iz Nemčije in bivšega avstrijskega ozemlja.
Dr. A. Welply, generalni taj-nik " Medical Practioners Union'*, je rekel:
— Če bo naš protest, ki smo ga poslali poslanski zbornic), brez uspeha, bo dežela nekaj n onih i r* m inacjrn rlnvitrAlfi 7,r\rnv.
NOVE JAPONSKE NACIJI SO DOBILI NOVA
niki se bomo poslužili skrajnega sredstva in vprizorili nekakšno sedečo stavko.
Welpliy pravi, da inozemskim zdravnikom ni treba tako dolgo študirati kakor angleškim.
Notranje ministrstvo zatrjuje, da zaenkrat ne more točno navesti, koliko zdravnikov je dospelo v Anglijo iz bi-višega avstrijskega ozemlje. Iz Nemčije je dospelo lani 181 zdravnikov in 66 zobozdravnikov.
Zveza angleških zdravnikov ima štiri tisoč članov.
HIŠE IZ KOCK
Arhitekt Harvey Corbett, ki je napravil načrte za eikaško razstavo, je rekel, da ni več daleč čas, ko bodo začeli ljudje postavljati hiše iz lesenih al: Cementnih kock. Iz tovarne bo mogoče naročiti kocke, katero bodo ljudje postavljali po sve-ji poljubnosti. Taka hiša bo poceni in trpežna.
— Dandanes so stroški za gradnjo hiš silno pretirani. Če J>odo gradili avtomobile po i-stem sistemu kot grad/be hiše, bi veljal vsak avtomobil nad stotisoč dolarjev. V velikih to varnaih stane sestava ovtomo-bil^ samo $3.40.
NOBENEGA LINČANJA V PRVI POLOVICI LE*A
Tuskegee Institute v Alaba-mi poroča, da ni bilo v prvi polovici tekočega leta nobenega linčanja. V prvi polovici leta 1935, 1936 in 1937 so se završi-la štiri linčanja.
VSAK PARIŽAN BO IME PLINSKO MASKO
PARIZ. Francija, 7. julija.— Uprava departmenta Seine je naročila 1,750,000 plinskih mask. Vsak prebivalec francoskega glavnega mesta bo dobil plinsko masko 'brezplačno. Maske ibo4o veljale nad tri milijo-
tlo naj a1*iatt
PREDSEDNIKU JE HOTEL OČISTITI ČEVLJE
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
hlebec bi prodajal po 10 centov ter bi napravil dobiček $4.50.
Tega denarja pa Hockaway ne bi obdržal za sebe, temveč bi ga razdelil med peka, mlinarja in farmerja.
Hockaway je r«kkel, da je le ta 1986 v uradu -vojnega tajnika Woodringa potresel tla s kokošjim perjem, da pokaže svojo mirovno idejo 'perje proti kroglam". Ravno tako je bil nekoč vržen iz župnišča župnika Cough lina v Detroitu, ker je po tleh natrosil kokošjega perja, ker je župnik mešal politiko v vero.
NOVE JAPONSKE ZAHTEVE
Japonska zahteva, da odidejo vse tuje ladje z Jangcea. — Kitajci so uničili 50 japonskih ae-roplanov.
ŠANGHAJ, Kitajska, 10. julija. — Za svoje prodiranje proti Hankovu so Japonci dobili 20,000 vojakov in so opozori li Združene države in druge države, da odstranijo svoje ladje in podanike iz nevarne zone.
Japonci zahtevajo, da odide jo inozemske vojn«* ladje na Jangceu med Nankingom in Vangšikonogom, ki se nahaja na polovici med Nankingom in Hankovom. Združene države in druge države pa bodo najbr-že zavrnile japonsko zahtevo. V svojem odgovoru bodo opozorile Japonsko, da bo odgo-vrna za življenje in lastnino tujcev.
Pri Kjukjangu se nahaja en:i ameriška topničarka in v bližini ena angleška topničarka. Poleg tega, da odidejo bojnt ladje, je Japonska tudi zahtevala, da so ladje rdeče pobarvane, da jih bodo mogli japonski letalci opaziti.
ŠANGHAJ, Kitajska, 10. julija. Kitajsko vrhovno poveljstvo v Hankovu naznanja, da so kitajski aeroplani ob Jangceu uničili 50 japonskih aeropla-nov in poškodovali 5 japonskih bojn-h ladij.
Maršal Čankajšek je nedavno prejel 200 ruskih areoplanov najnovejše vrste. Dvigniti se morejo zelo visoko in piloti se morajo posluževati posod s kisikom, da morejo dihati. Kitajski letalci so napadli japon ^ko letališče V Ankingi?in so vM -nlčili 50 japonskih teropla-nov. Japonski zasledovalni aeroplani so odleteli sovražniku nasproti, toda se niso mogli dvigi7*ti dovolj visoko, da bi sc mogli spustiti s sovražnim aeroplani v boj.
Medtem pa je japonsko bojno brodovje plulo skozi razbito rečno oviro pri Matangu, navzlic poročilom, da so ameriške in angleške oblasti sklenile, da obdrže svoje bojne ladje v nevarni zoni.
Japonske bojne ladje so oddaljene samo še 30 milj od Kju-kjanga, ki je močna kitajska u-trclba in ki je prihodnji cilj japonske armade.
Japonci so zagrozili, da bodo z bojnimi ladjami bombardirali Kjukjang in ga razdejali.
NAVODILA ZA POSEBNO AKCIJO
PRAGA, Cehoslovaška, 10. julija. — Vsa znamenja kažejo, da bo miru, ki je sledil mobilizaciji" 2 1. maja, sledil nov vihar. Demokratske in socija-listične stranke prejemajo vedno več poročil iz obmejnih okrajev o vedno naraščajočem delovanju nemške Henleinove stranke. Krajevna društva Henleinove stranke so prejela tajna navodila za posebno akcijo, ker je stranka sklenila, da bo zavrgla vladi kompromisni načrt.
Henleinovo časopisje dolži vlado, da namerava predložiti parlamentu svojo novo predlogo, ne da bi iskala odobrenja Henleinove stranke. Navzlic temu pa se bo sedanji navidezno mirni položaj nadaljeval še dva ali tri tedne.
ANŠLUS BAJE PREPREČIL NOVO VOJNO
Dragomir Stojadinovič zatrjuje, da je pretila vojna med Jugoslavijo in Avstrijo ter da jo je Hitler s svojo posrečeno potezo preprečil.
V New Yorku se mudi dr. Dragomir Stojadinovič, brat j ugo si o va nske ma m i ni s trškega predsednika. Nekemu časniške-mu poročevalcu je rekel, da je edinole Hitler preprečil vojno med Jugoslavijo in Avstrijo.Ce bi Hitler ne zavzel Avstrije, bi bila vojna med Jugoslavijo in Avstrijo neizogibna, in ta vojna bi se nedvomno razvila v splošni evropski požar.
Dr. Stojadinovič, ki namerava v Ameriki študirati socijal-ne in gospodarske razmere, je dostavil':
— Habsburški nadvojvoda Oton je bil že sklenil, pogodbo s Čelioslo vaško in Francijo, da se bo vrnil na Dunaj in se pro glasil za avstrijskega cesarja. Če bi ne bil Hitler posegel vmes, bi bil Oton danes že na avstrijskem prestolu. Kakor hitro bi se to zgodilo, bi se Jugoslavija in Romunska zvezali ter napadli Avstrijo. Posledice si lahko sami predstavljate.
r Oton bi izahteval zase vse bivše avstrijsko ozemlje, ki sta ga po vojni dobili Jugoslavija in Romunska.
SUDETSKI NEMCI PROTESTIRAJO
PRAGA, ČehOslovaška, 10. julija. — Poslanec sudetskik Nemcev Frana Hodina je poslal ministrskemu predsedniku dr. Hodži besedilo sramotil-ne pesmi, ki jo pojejo Čehi o Hitlerju. Zahteval je, naj petje t^- pesmi takoj prepove.
TESLA StAR 82 LET
Včeraj je slavni iznajditelj dr. Nikola Tesla obhajal svoj 82. rojstni dan. Prvič v mnogih letih pa je odklonil konferenco s časnikarskimi poročevalci iz izgovorom, da more še izpopolniti svoj najnovejši me-haničnoterapevtični izum.
Tesla je rekel, da upa, da bo v dveh tednih dokončal s-voj izum ter ga bo pokazal časnikarskim poročevalcem. S tem izumom, — kot pravi Tesla, — bo- odpravljena marsikatera skrb Časnikarskih urednikov.
Poleg tega bo Tesla v kratkem objavil še nek drugi izum izven električnega polja. Izuia bo namreč izboljšal velikost, kakovost in množin« jajc ar kokoši.
Včeraj je odbor šestorice razpravljal o sestavi jezikovne predloge in jo je vrnil vladi z nanovo priporočanimi pvomem-bami, kot je storil tudi dan prej glede predloge o narodnostih. V torek se bo odbor zopet sestal, da na isti način razpravlja o vladni postavni reformi.
Tekom tedna bo ministrski predsednik Milan Hodža s svojimi ministri razpravljal o nesporazumu med komisijo i:\ vlado z ozirom na nove ukrepe. Kabinet bo ali vstrajal pri svojem prvotnem načrtu, ali pa bo ustavnim izvedencem predložil očitke, da je vlada že preveč vstregla Henleinovi stranki.
Nameravana postava o narodnostih bo začrtala splošna načela za popolno enakost narodnosti, toda načela bodo do ločena pozneje s posebnimi odredbami. Rešeno; je že vprašanje glede avtonomne oblasti nad šoiami.-: .
Ker pa bodo vik (In e predloge zahtevale temeljne premembe v ustavi, bo morala vlada iskati oporo izven svojih vrst. Iz dosedanjih pogajanj s Henleinovo stranko je popolnoma jasno, da vlada skuša jiajti sredstvo, po katerem bi bilo vstreženo vsem zahtevam sudetskih Nemcev.
Henlein pa na povabilo vlade noče priti v Prago, da s« pogaja z ozirom na novo postavo o narodnih manjšinah, koi so to storili voditelji'drugih narodnih manjšin.
Vlada je poslala povabila vsem opozicijskim skupinam, da se prihodnji teden sestant-jo •z ministrskim predsednikom Milanom Hodžo, med njimi voditelji slovaških avtonomistov, madžarske opozicije, komunistična in češka fašistična stranka. Iz tega časopisje Henleinove stranke sklepa, da hoče s tem pridobiti vlada potrebno tripetinsko večino za premem-bo ustave, ako privede na svojo stran fašiste ali komuniste, tako da bo mogla biti predloga sprejeta brez kakega sporazuma s Henleinovo stranko. — Vlada ima v parlamentu vedno večino 151 glasov, toda potrebuje jih 181.

O! nI I |i| ftf» Mn friK fM, M \\ |/ — plmital»*fll»i	aT >Bt>(/
ft jHiillli m ■wldb, Vm km	))
I U tm. krt at* mm «4prtt p« k nna Irpw |
KLAS NARODA
OKLAHOMA CITY, Okla., 10. julija. — Ker se je Woody Hockadaj, star 52 let, prerinil skozi ljudsko množico in je skočil proti avtomobilu, v katerem se je vocil predsednik Roosevelt, je bil prijet in odpeljan v zapor.
Nek detektiv je skočil iz predsednikovega avtomobila in je Hockadaya udaril v brado ter ga Ail na tla. Takoj so nato skočili naaj dva gasilca, dva vojaka in en policist; so ga pretepli in odpeljali na bližnjo gasilsko ppstajo.
Ko j« predalnik zasliča!
VDitra mm ie obrnit in m «Mt.<
, nato pa se je nasmejal množici in mahal s klobukom.
Hockaway, ki je prišel iz Kansasa, je rekel, da je hotel i predsedniku očistiti čevlje v namenu, da zasluži prvih dese; centov, kar bi bil pričetek njegovega načrta dvigniti blago-Najprej si je hotel zaslužiti .en dolar in pol. Od predsednika I je upal dobiti 10 centov, potem j pa bi Čistil čevlje 14 ostalim 'odličnim predsednikovim spre-'mljevalcem ter bi zaslužil nadaljnih $1.40.
«8 $1.50 je hotel kupiti od farmerja b ušel j pšenice, iz katere bi napravil 60 hlet>ce«v kruha in
Monday, July 11,1938
"in "If I
"GLAS NARODA"
(VOIOI or TUB PEOPLE)
Owned sod Pnbllafcea by 8LOVKNIC PUBLISHING COMPANY
IA Corporation)
rrm*4 SaiaA Pzeeldeat	i. LoimHa. See,
Place d hnalnme of 10« corporation ami eddreaaee of »Dove officer«: W WEST Uth STREET	NEW VOEK, N. X.
45th Year
ISSUED EVEB1 DAI EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
___Advertisement oo Agreement
£a ctAo leto velja 11« aa Ameriko Za New York z* oelo letu . . $7 00
In Kanado ..............$6.00 Za pol let« ................93.rO
pol leta ................$3.'j0 Za Inozemstvo » celo leto .. 97.« W
»adatrtlota................$1JS0 1 Za pol let« ................$3.50
ankeglptien \mriy 9«—
**GLAM NAHODA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NKDKU IN
PRAZNIKOV
"GLAS NAHODA", ti« WEST 18th STREET. NEW TORB. N. TELEPHONE: CHcleea 3—114i
DOPI8I far«, podpisa In ofletonoatl ae ne prlottfujejo. Denar k« naročnino naj ae blagovoli poMUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroC-attov. prosimo, da ae nan: tudi prt-JAnJe MvaliMe namanl. da hitreje najde-so naslovnika.
PO ENEM LETU VOJNE
Japonsko vojaštvo je nekoliko napredovalo proti konti n$mu cilju, ki je začasno glavno mesto Hankov ter zavzele str.-.-tegično važno točko Hukov. Kitajci uspešno branijo Nančang, kjer je važno pristajališče Cankajšekovili letal.
V soboto so Japonci s posebnim notami opozorili Združene države in druge velesile, naj čimprej spravijo svoje dr-žavljane in ladje iz ogroženih postojank. JSlične note so bi:,' poslane že IX. junija, toda velesile niso odgovorile nanje.
Medtem so se završili važni izven politični zapletljajo.
Francozi so zajedli v Kitajskem morju važno otoško skupino Paracel. To je bil odgovor na pretnjo Japoncev, da bodo zasedli otok Hainan.
Iz Hankova je odpotoval proti Nemčiji general Aleksander von Falkenhausen z 28 člani nemške vojaške misije. Jlitler je te vojaške izvedence odpoklical na izrecno zahtevo J aponske.
Ob .prvi obletnici vojne so se završili v Šanghaju krva\i spopadi. Več oseb j,* -bilo usmrčenih, in napetost med oblasti tnjezemskili naselbin ter Japonci se je povečala. Japonsko vojaštvo je bilo namreč vdrlo v tujezemsko naselbino, pa se j^ moralo vsled odločnih protestov umakniti.
Ob .prvi obletnici vojne sta Obe stranki povedali svoj? mnenje. V imenu Japoncev je govoril ministrski predsednik princ Fumimaro Konoye; v imenu Kitajcev Čankajšek.
Princ Konoye ie rekel: — Pred enim letom se je Japonska proti svoji volji zapletla v spor s Kitajsko. Vzrok sovražnosti je dejstvo, da so začeli vzgajati Kitajce v protijaponskein duhu. Japonska noče niti inče kitajske zemlje.
Cankftjšek je pa izjavil- — Kitajska ne bo osvojena. Končna zmaga bo naša. Svet mora vedeti, da je naša stvar pravična. Orožen pohlep naših sosedov je strmoglavil naš mi-loljubni narod v -vojno. Mi se^borimo za na« obstoj in se bomo borili do bridkega konca.
THE LABGS8T SLOVENS DAILY IN D. 8. ft
MOST CEZ REKO ST. LAWRENČE
| 'GLAS NARODA" J
pošiljamo v staro do-1 ^movino. Kdor ga ho- i | če naročiti za svoje f V sorodnike ali pri jate- p 5 Ije, to lahko stori. — i || Naročnina za s t a r i f k kraj stane $7. — V | Italijo lista ne poši- 4 Jljamo.
Mm! silnim nalivom ie v(W^rat lr» šx'*ilo in tsreia je povzročila precejšnjo škodo. Na Svet ju je treščilo v hišo Valentina Skulja. Mož si je šele pred le tom dni postavil majhno hiši cot ki jo je predelal iz poda in v nji je preihivala petčlanska družina. Strela jc hišicr razdejala, a kar je ostalo, jf uničil požar; Pogorela je dr tal in iona Skirjj okoli 30f00j[ din škode. Zavarovan pa jf le za 3000 din.
KAKO KAŽE SADNA LETINA?
Vedno bolj se pozna, kakr veliko škodo je napravila le tošnja pozeha na sadnem dre v ju. Uničeno ali vsaj občutne oškodovano je skoraj vse >swl)» razen jail>olk; ki pa tudi ta nt kažejo povsod dobro. Poročil* Lz nekaterih "drugih krajev ii srezov pa so še slaihša. Boljšt kaže sadje samo Gornji grad Dravograd, Kamnik, Mariiboi [evi breg, Slovenj Gradec in Skofja Loka. Hntvške so mno go bolj prizadete. Srednje do ber pridelek se'olbeta samo a priezi'h Logatec, IJjutomer ir Laško. C.'esnje kažejo srednje češj>lje in slive so skoraj po vsem uničene, prav <tako pa tu d i breskve in marelice. Oreh so skoraj povsod pozebli. Vs< kaže, da bo sadje letos drago Zato je toliko važnejše, da sku samo ohraniti to. kar nam ji pustila ujina.
iDopižJi
Brooklyn. N. Y,.
Sprejel sem poročilo od mo jega sorodnika znanega rojatf Frank Obreda, da se je nevar no vsekal v roko pri podiranju dreves v gozdu. Nafoaja se \ Bennington Hospital, Benning. ton, Vt.
T> to t a ko sem dobil sporočile od mojega dobrega 'prijatelja rojaka Arrton Priimšarja, doma iz Dolenje vasi pri Cerknici. Hud i on se je resno ponesreči na nogi, istOtako pri .ekanjn rlreves v gozeiu. Slednji se tudi nahaja v bolnišnici in sicei v City hospital, West Stewarts town, N. H.
Poadrav!
Anthony Svet, zastopnik in poročevalec 44Glasa Naroda."
Slika nam predstavlaj <*radbo mostu čez reko St. Lawreuec, ki državi New York spajat Združene države s
bo pri Collins Kanado.
I^anding v
Iz Slovenije
STRELA JE V2GALA
t
Po soparnih junijskih dnevih je nastopil preobrat na visem Voljnem Poeavju. 12. junija popoldne so se začeli zbirati težki oblaki nad Gorjanci in so se valili z južne strani na prostrano Posavino. Veter je razsajal in bližala se j«' nevihta.
Proti večeru se je iraračje malo umirilo, toda v noči se je med fores kan jem vlila ploha. Med velikim nalivom je na Perišču v občini Veliki Dolini udarila strela v senik posestnika Novo-sela. Prav v bližini je namreč visoko drevo, ki ga je strela osmodila in preskočila na. najbližjo slamnato streho. Takoj so bili poklicani gasilci iz Velike Doline, ki so prihiteli na kraj požara in začeli z gaše-njean in raxdiranjem strehe.
K sreči še ni bilo v seniku letošnjega sena, sicer bi bila nevarnost za sosednje zgradbe veliko večja. Toda vseeno so bila v bližini se nahajajoča shaped a rsk a poslopja, ki so prav tako krita s slamo, v precejšnji nevarnosti, prav tako hiša, oddaljena le nekaj korakov.
Gasilci iz Velitke Doline so ob pomoči prebivalstva med nalivom preprečili, da se ni požar razširil.
BERAŠKA NADLEGA
Že večkrat smo čitali v listih, da naj bi merodajne oblasti odredile, da se prepreči beračenje, to je da berač berači samo v občini, kamor je pač pristojen. Žal do danes se še ni nič stoirlo, a vsak dan je več beračev. Po Beli Krajini se .pojavlja jo kar v gručah, največ jih je iz Stopič in pa lenuhov, ki se izdajajo za radarje iz Trbovelj.^ Ti postajajo naravnost nasilni in groze, samo da dobe čim več vina itd., ker hrano sploh odklanjajo. Najbolj se drže obrtnikov in trgov, cev. So dnevi, ko jih pride po 12—16 tako, da se dela samo za berače. Oblasti naj bi poskrbele, da 'bo vsak berač ostal v svoji občini, ali pa naj ukinejo tako znani bed nos tn i fond, ker beračev in bednostne^a fonda ni mogoče vzdrževati, saj so itajk davki vsalk dan večji fn raone trogariee, ki jih drage banovine ne poznajo.
DVE HUDI NESREČ! PRI NOVEM MESTU
Hladna Temenica je 12. junija, ko je bil dan zelo soparen, privabila v svoje vode precejšnje število kopalcev, posebno mladih. V Dolenjem Podbors-tu pri Mirni peči se je kopal tudi 12-letni učenec tamkajšnje ljudske šole Vinko Kova-
oič, sin posestnika iz Golobi njaka. Vinko se je svojim tovarišem večkrat izneveril in se podal daleč od običajnega prostora, kjer so se vsi kopali in kjer voda ni bila tako globoka kakor drugod. Očitno mu je prijalo, ker so ga njegovi tovariši ponovno iskali. Ko je okrog 15. zopet skočil v motno Temenioo, ji* svojim tovarišem zares izginil izpred oči in se jim ni več pokazal. Vsi prestrašeni so takoj poklicali na pomoč odrasle iz soseščine ter orožnike iz Mirne peči. Ko so «po krajcem iskanju potegnili njegovo truplo iz vode, so ga prenesli na očetov dom, kjer je zavladala v družini velika žalost.
Uslu«jbenec banovinske gospodinjske šole v Mali Loki, 18-lctni Alojzij .Jan si je 12. juroija v Novem mestu ku<pil kolo. Ko se je proti večeru odpravil nazaj proti Loki in pri vozil čez klanec v Kačji Bid i ter se pognal pred Mirno pečjo pri tako zvani <<šran<?i,, kjer se je prijpetilo že več nesreč, znova v strmino, je na nesrečo vzel iz žepa orgij ice in pričel igrati nanje. Kolo je vodil le z" levico, kar je postalo zanj usodno. V precejšnji naiglici je zavozil v ma-lo kotanjo na cesti, in že ga je vrglo š kolesa daleč naprej na cestni tlak, na katerem je razbil lobanjo. Nesrečnega fanta so prepeljali v bolnitšnico. Njego stanje je zelo resno.
HUDA NESREČA
Ves mesec imaj je bil dežaven in hladen boj j kakor marec Zadnjega maja je ves dan deževalo, ko pa je nastopil junij, so bili trije dnevi vroči, še posebno tretjega dne je pritiskala ves dan neznosna sopara tako, da smo v stra$iu čakali, da pride do hude nevihte. Zvečer cikrotg 21. je nastala tema, oulo se je od Kleca bobneče grme-
nje, ki se je vedno hitreje pri-bližavala semišfkim goricam. Naenkrat se je vlila silna ploha .mul strašnim grmenjem. Okrog poldetsete je strela udarila v hlev posestnika Martina Skale. Hlev je bil v hipu v phumeniih tako, da so komaj ži vino rešili, le enega vola je strela oplazila, da je takoj poginil. Gasilska čela je bila stopila v akcijo, da je preprečila, da se niso vnela sosednja poslopja. Prihitela je na pomen' tudi gasilska četa iz Stranske vasi. Skala ima škode 40 tisoč din, zavarovan ni bil. Zael-nji čas bi že bil, da bi posestnike prisilili, .da se zavaruje jo proti požar n.
PRIJET UBIJALEC
Na bi n kost no soboto je bil v Črni pri Prevaljah pred neko gostilno zaboden 28 letni Andrej Napotnik, ki ga je nekdo zabodel naravnost v srce in je knnalu nato izdihnil. Pri pretepu je bil ranjen tudi Anton Giobočnik. ki so ga morali spraviti v tamojšnjo bolnišnico. Orožniki so napravili preiskavo in ugotovili, da je dobil pokojni Napotnik 10 sunkov po vsem telesu, od teh sta bila dva smrtonosna. V zvezi s pretepom so aretirali 6 pretepa če v, a glavna krivica sta pobegnila.
junija pa so,ju v begu med Šoštanjem in Zavodnjo aretirali. Bila sta to 23 letni delavec France Kod run iz Šoštanja in 23-letni delavec France Za-lar i-z Begu ti ja. Pri Kodrunu so našli okrvavljen nož in je tuo<li priznal, da je za'bodel Na-potnika. Izročili so ga sodi-
NEURJE NA GORENJSKEM
V nedeljo 19. junija je bil precej vroč in soparen dan in popoldne so se začeli kupičiti nad polhograjskimi hribi temni olblalci. Med 17 in 18. je nastala nad Medvodami in vso bližnjo okolico huda nevihta.
»	r -is s	\ ž.. ^ X
Peier :: :: Zgaga
Župan Tnale slovenske vasi je praznoval 60 letnico svojeg* rojstva.
Občinski možje so sklenili prirediti veliko slavje in so najeli vaško godbo, da mu je sm-rala na predvečer rojstnega dne podoknico.
V	vasi je bil tudi tujec, ki
|z -zanimanjem opazoval prireditev.
Ob devetih so se zbrali godci pre-d županovo hišo in zaigrali. Vseposod je običaj, dii se iih taki priliki pokaže slav Ijenec pri oknu in se v krat ken* govoru zahvali za izkazano čast.
Godci so zaigrali še eno in še eno. Toda župana ni bilo na izpregled.
—	Kje pa je župan 1 — vpraša tujec sosednjega gledalca.--. Zdaj hi se že moral pokazali pri oknu in se zahvaliti, ker »nu tako lepo igrajo.
—	Kako naj se prikaže pr» oknu, — odvrne vaščan, — kaj ne vidiš, da igra klarinet *
Sodnik je razsodil: — Obtoženec mora plačati sto dolarjev kazni, ker je rekel tožite-lju, oa je stari osel. Tožitelj je namreč star šele petintrideset let in se ga vsled tega še ne mo ' r»* smotrati za starega osla. i
Ko je, pokojni Clemenceau še novinaril in izdajal svoj časnik "L' Hoimne Libre5*, (Svobodni človek), je imel ne koč hud spopad s cenzuro, kar , je imelo za posledico, da je naslov svojega lista spremenil v **L* Homme Enehaine*\ (Zve-, zani človek). Nekega dne je vdrl v njegovo, uredniško sobo neznanec, naslovil nanj nekoliko zmedenih besed in ko n: sprejel odgovora, je potegnil | iz žepa samokres ter ustrelil nr. jClemeneau-a. Od vseh strani so iprihiteli prestrašeni souredni ki in neznanca razorožili.
Clemenceau, ki je bil ohranil mir, pa je dejal;
—	Ni nič takšnega! Mož je blazen.
V	hipu, ko je prihitela policija in atentatorja zvezala, je t« zaklical: — Živela pravičnost!
—	Ali vam nisem dejal, da je mož zblaznel ? — se je obrnil Clemenceau k svojim tovarišem.
1
Francoski matematik Henri Mardeaux je bil znan reševalec najbolj težavnih računov na pamet v rekordnem času. S to svojo sposobnostjo je spravil matematike cesto v veliko zadrego. Nekoč pa se je spravil nadenj mladič, ki je mislil, <k ga bo ugnal z vprašanjem: —
Ali mi veste povedati, koliko je trikrat pet T*
Mardeux ni pomišlja^. Dejal je:44Če prištejemVas zraven— sto petdeset.' * Posihmai so i menovali nadutega mladiča 44 ničlo".
Kdor hoče dobro potovati, Daj ne jemlje g seboj dosti pr rtjag^, pac pa dovolj hladne kr vi!
Češkoslovaški ministrr. predsednik dr.	Hod5a je imel te dni v Kolowratovi'palači v Pragi konferenco s koalicijskimi strankami zaradi pogajanj o' narodnostnem statutu. Ko se je vrnil v pisarno, je našel na svoji m kri goloba, ki je* priletel skozi okno v njegovo sobo.
PraŽki listi menijo, da prina-Sa ta golob češkoslovaški cfrža-vi mir. . .
Denarne pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUGOSLAVIJO	V ITALIJO
$ 2.0S............Din. 100 Za $ 6JU............Lir 100
f ftjOO............Din. 200	9 12.25............Lir 230
| 7.20............Din. 300	$ 29.50 ............Lir 000
$11,60............Din. 6u0	$ 07.00 ............Ur 1000
93340............Din. 1000	9112.00 ............Ur 2000
9tfJ»............Din. 2000	91*7.00 ............ Ur 8000
Km n OBNS 9BDAJ HITBO KKFJAJO BO N4T1DBNI OKNO VODVBŽBNB BPREMJBMBI QOU ALI DOLI
fl ilpHl i imtjfk nakifM tgwnj naveden«, MU v itearjlfe nU ttmk M)rKm ie MJie peceje.
•___ j'
'BT Izplačila v ameriških dolarjih
«*	z~zzz5iS£
HL- - - _______________..91A—
g- 2 ; ———
9|a— - - "**"" .. ,, rwejeeeiin OoU t Btarem krajo lsplaOlo v dqiarjin.
■OJHA m*ltl l UTttCIBIIO PO CAMJI URIB 1A
IWOWNO 9L-
SLOVENlC PUBLISHING COMPANY f	Naroda"
ilfW WI IHM!	V NKWI0WLW. g
POŠILJATELJE OPOZARJAMO.	,
OrtkiAt^'vO^prfHlMtna ekn^ie VNII (MnlMi OPSM^-'
^jfcSiflScroržžtiffi
EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA
,	NKW TORKI) IN OKOUM .
PETER JAREMA Mme. JULUA IARČEMA
(sn leaefce)
Pogreb $110. in VEČ! 1
Predoo greate kam drueam, pa t* je 4e tako daleč, pridMe^ aU pa telefn nlrajte nam sa pojasnilo.
;. J*»tte*, M« tmif peetrerte i^ftf imi enJewelinL
LAto In A«e Ay Wt FBOSPBCT AVK, vefnl 1» St. NKW YOBKTeL: OBchard 4-2WfijT D B K 0 N X 3*1.: MElrow^«S77
Važno za potovati je
■ * - • ■ - > • ^ •
Mev Je namenjen. patavaO t etari krnj aH 4eMtt kesa etf lam, Je ftrefcee. <%i Je peatea 1 vee% efvarek. . VM na*e Me-letae BkateJe Vam anamrama 4*1 ^JMji.	ta tail wa
^»^ari^^jr^^	la kttra <Oe ee ea-
•a-jrMtefe^M : feaOM yiaji ja	jL^pu
>*r-llrii ts? ir'kyj kmr
W najmaaj ali IMit
' * ' — j < f ' -t	-4 -. 5J "	>;• . Ji -r ,,
Ja We far JSSwpeSniE ****** **
-
sLovENic Publishing company
(Travel bor«#a) 216 West 18th Street
K k B O D 'E* — Mmm Yatt

Monday, July-11, 1938.
am LABGEST SLOVENE DAILY IN U. B. S.
Protiletalski topovi
OKLOPNA BLAGAJNA
Protiletalsko topni&tvo strelja na letala v višini od 2.000 do 5.000 riieitrov. Ti topovi imajo veliko začetno hitrost in čzsfrele do 20 granat v minuti. To je n a juc ii tftov it ej&t' Sredstvo •protiletalske obraaViib*' na suhem. Protiletal^i-itoipovi imajo kaliber 7 do 9 ora, manjši pa 3 do 4 em, a ti s i rajajo hitreje. Organizirani so v motorizirane fbaterije fti, vride. ; V«aBt vod ima' tndi žaromete, .t« morejo tokovi Streljati tirdi ponoči. Delovanje baterije ie mehanizirano tako, da vsrih 6 odnosno 8 trip o v is¥točisno "pomeri iri Ustreli, da je tem večja verjetnost, da bo sovražno letalo zadeto.
Moderni topovi so v primeri s starimi zelo Izpopolnjeni. Med svetovino vojno je bilo
Odbilo je ravnp dvanajst, ko je Touohin dvignil glavo z blazine. V jH>hi„ eno nadstropje pod njim, torej v njegovi pisarni, se je nekaj premikajo.
Touch in je planil poftoncu si nataknil copate, ofolekel v naglici hlače ter st-gel po tok« na nočni omarici. V toku je bil pripravljen sajmolkres.
Kakor maček se je nato splazil po stopnicah in v nekaj sekundah je že stal pred vrati svoje pksarne. Pokukal je skozi odprtino v ključavnici — o Bog! V pisarni se je risala srthneta moža z ročno žarnico, ki si je dajal opravka z njegovo oklopno blagajno.
Blagajna, mojstrski izdelek t v omice Touohin & C'o. je bila odprta. Xe glede na njene skrivne ključavnice, je bila odprta. Zastonj so bile vse peklenske ovire, ki jih je izumil TmuHiin, da bi' napravil svoj patent nedostopen vlomilcem. Touchin je bil na to presenečen po tem, kar je videl, da je komaj se dihaL Potem so je zavod el. Pripravi! je revolver na strel in vstopil.'
"Roke kvišku!** je za vpil, ko je vstopil in zastal pred vlomilcem.
Možakar je hotel nekaj ziniti. amipak hladna cev samokresa mu je očividno stisnila grlo. Zdaj je Touohin, ki je v eni roki držal samokres s prstom na petelinim, z drago napravil luč. "ki mu je dala priliko, da
jo obiskovalca lahko pnibli-že oglodal.
Možakar je bil mlad,, simpatičen, elegantno oblečen, obrit kakor gladko jajce ter je oči-toval veliko frtteligenco. Gledal je zadostno predme, v kotih ust-nie pa se nm je zarezoval ironičen smehljaj. Z revolverjem v roki pred s«4>oj je stop'rl Ton-chin k vlomilcu, in mu pretipal žepe. Izvlekel je iz njih nekaj vlomilskega orodja.
"Prosim vas ne «treliajte." je moledoval bandit. "Rad bi vam nekaj povedal."
"Dobro, naj bo. Ampak ee se le ganete, bom takoj telefoniral na policijo.'*
Touchin je pokazal na telefonsko slušalko.
"Trenutek, prnsim!' je dejal /daj vlomilec z zapovednjočim glasom da se je industrijec Touchin zdrznil in obetal. Nočni gottt je porabil to priložnost za to. da je'vprašal Tonchina.
"Morda imam čast govoriti z gospodom TouchInorh?"
"To je v sedanj etru trenutku brez pomena!** se je odrezal Touchi-n "Kako pa to, da me poznate!"
"Oprostite,** je nadaljeval vlomilec, "menda ni človeka v tem mestu, ki ne bi vas-poznal. Kako bi mogli ostaHi neznani =pričo reklame, ki jo delate za «voje izdelke?"
Pokazal je na blagajno in nadaljeval:
"Toda priznati boste morali, da tudi jaz nisem kar tako.'*
Touohina je hipoma obšlo malodnšje. Mehanično se je nlbrnil zopet k telefonu. Vlomilcu je tedaj postalo jasno, da je njegova igra dobljena. Z nesramno predrznost jo se je vsedel v stol nasproti Touch i mi in je rekel.
"Vaša reklama — oprostite ugotoviti — ni nič drugega, pego pralen bluff. Povsod se he re ■ h] ava . o Tou ehinovi h o-klopnili blagajnah. Tukaj pa — poglejte. Okiijirl sem jo brez težav, ne da bi se bil dotaknil njenega mehanizma. Tn to se je posrečilo vlomilcu, ki komaj dve leti izvršuje svojo obrt. Niti uro truda nisem porabil, da sem blagajno odprl, fio-spod Totichin, oprostite — ampak povedati vam moram, da ste vi pra v za prav tisti, ki krade ljudem denar.'*
"To — to pa je že preveč!** je siknil Touchin.
Ta ko — zdaj me lahko daste prijeti!" je nadaljeval vlomilec. "Pred sodniki vam bom napravil tak&no reklamo, da je boste lahko veseli. Vase 1 bom za advokata slovitega Diaboli-ja, poltem bedo listi še več pi-nrtli o procesu. Ves svet bo izvedel. kako sigurne so Touch i-nove blagajne. Ta."ko bo firma Touchin in Op. ne samo omajana, airipa*k tudi nesmrtno o-smešnena. Saj si lahko predstavljate: tvomičar oklopnih blasranj. ki vlomijo v njegovo lastno oklofmo blagajno.' <*'es-titam!'*
Nastopil je odmor, v kate-' rem sta oba molčala. Toucihin se je pogreznil v mrke misli. Bil j«1 zmeden, tako zmešan, da je pozabil na samokres, ki ga je še vedno držal v roki. Tišino je pretrgal bandit, ki je dejal Tonchinn s sladkim glasom:
"Nu, prosim, zdaj lahko telefonirajte!'*
"Torej naj bo," je dejal Touchin, ** ne, boip V«* ovadil. Vidim, da ste prav za prav mlad človek, ki je ponevedoqrm zašel na kriva pota. Ne bom vas izročil policiji- Zdaj pa glejte, da se mi čimprej poberete izpred oči,'*
Vlomilec ni kazal ipč kaj dosti volje, da bi sledil tpimii pozivu.
"Kam neki se mi mudi?" je
treba 1.500 do 2.000 strelov, da so enkrat zadeli letalo, zdaj ga pa zadenejo že po 20 do 30 strelih. Protiletalsko topništvo se vežba s streljanjem na tako zvane rokave, privezane na letalih. Vsak vod brani prostor v dolini 10 do 15 km.
Protiletalsko topnilHvo pogosto izpolni Svojo nalogo že z navzočnostjo, čeprav letala ne sestreli. Ono namreč onemogoči sovražni kr?m letalom spustiti se nižje in tako pilot ne uiore opazovati razporeditve Vojske, niti napadati ciljev na zemlji, kajti Sz višine 4.01MI m letalsko opazovanje in bombardiranje skoraj sploh ni nrvarno. Žarometov* protiletalsko topništvo nirtVa samo zato. da ihi potuoči razsvetljevalo cilj, temveč so tudi dobro orožie v
ANEKDOTA.
Naipoleon je izdal dekret, da se mora jo vsi izdelki in koloni1 jalni pridelki angleškega izvora uniči ta. Nekoč se je Šetal po Fontainebleauvju, kjer mu je udaril v nos vonj po močni kavi. Stopil je v farovž, kjer se je kadilo iz dimnika, in je našel župnika, ki je kuhal kavo. "Zn vraga, a bite, kaj nisem te ga prepovedal ?** se je zadri ee-c-ar. A župnik se je spretno izmazal: "Veličanstvo, saj vidite, da se držim danih navodil ,uničil jem angleško kolonija 1 no blago/*
kje se <edaj nahaja Frančiška Adam omožena Terček. Lei.i 11)1'» je bilo njeno bivališč** v Jenervil, Ark. Ako živi še v i-steni kraju, ali kod drugod, naj sporoči svojemu bratu: .JAKOB ADAM. 1 šli!t S. 55 Court, OTOERO, ILL.	{'As)
iiiiiiiiti iiiiiiiii*
l;H*,i*t«M„|«M»itHii|||i.|iaitn«»l|t .titiiiiiiiu|iitiiiiiili|Uiiiiiiitii|l|j,|iiliiiiii||j,|iiiiiiii|,|j||iiii(|iiiiiiii|| i(H "»'inmii''"iiumui* ''»Cm.«."'^iitniib^^aMUi^HimiiH^mm^^
pa |
Romani... Sp i si... Povesti
dejal. "Lakota me nikamor ne žene. Odkrito priznani, da grem rajši v ječo, nego se napotim v negotovo življenje. • V ječi se vsaj vsa<k dan najem do sitega."	; :	'
"Človek . . ." je zamnmral Touchin. "Kaj pa vaša čast?"
"Oprostite — od časti ni bil še nihče sit. Prosim torej, da pospešite mojo aretacijo. Ali pa ne — kakor hočete! Sam pojd fan na policijski komisa-rijait!"
"In če vam nekaj plačam?" je vprašal Touchin ves v strahu, da ne bi vlomilec izblobe tal zgoilbe z njegovo blagajno.
'•Koliko pa mi boste dali?" je vprašal nočni gost. **Xe morem se zadovoljiti z malenkostno vsotieo. ki mi bo dala kruha -amo za štiri in dvajset ur. Ne. f'e mi plačate pošteno — dobro. Za slabo plačilo pa grem rajši v ječo."
"Recimo torej 3 tisoč frankov — saj vam ne bo težko zvišati nagrado do te vsote!" je dejal vlomil ec.
"Vrag naj vzame tri tisoč frankov!" je dejal Tomehin, se. gel v odprto blagajno in vzel iz šiopa bankovcev po sto frankov trideset kosov. Odštel jih je razbojniku na roko.
"Seveda mi obljubite, da boste molčali," je pripomnil.
''Dam vam častno besedo!" je rekel vlomilec ter urno izginil v čnu> noč.
Touchin je ostal sam v pisarni, potrt od grenkega doživljaja. Potem je prišel polagoma k sebi, zaklenil blagajno, na kateri ni » pazil niti sledu nasilja ter se napotil s težkimi koraki v spalnico. Vso noe ni mogel zatisuiti očesa. Ko je zjutraj vstal, ga je >'ilno bolela glava. Ostal je »loma. Izgubil je še tisto malo zaupanja v samega sebe, kar mu ga je bilo ostalo, kajti zdelo se mu je, da ga je nočni vlomilec zadel v živo, ko j«' otipal najbolj boleče mesto njegove eksistence. Opoldne je prejel po pošti pisemce. Apatično ga je odprl In čital:
"Spoštovani gospod! — Vi ste izvrsten človek in tudi vaše blagajne so sijajen izdelek. Naj vam služi to moje zagotovilo v pomirjen je. i "o se mi je posrečilo odpreti vašo oklepno blaga jno brez nasilja, se je zgo-di|{V*tq \q zategadelj, ker- ste pač vzeli ključe s seboj domov, blagajno aainfl pa ste pozabili zakleniti. To je bila od vas velika nomamost. Bodite po-sihmal oprezne jši!"
Podipisa Tii bilo. Ampak TouChin je vedel, da je te vrste napisal njegov nočni gost.
Don Kiliot
Spisal Miguel Cervante?
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vi test vo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. 44 Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature.	158 strani.
Cena 75c.
MARKO SKNJAN1N. SI.OVKNKKI KOBINNON lat
SIATKKJNA ?.KTKV. 240 »Irani. Crm .................M
ZaaioilvM iKivest iz dnlm»ilu->ke£B iUl]*'(i]i
)II.Alll.M SKCKM (par kraauib Mit (ilMtelJa
.\I(SkH) ........................................................ 2ae
Mll.lJONAK BKKZ IIKNAK.IA, »filanl C. fbil-
Upa Oppenbeiiu. »2 tUrnui. len* ................ 75
ho *iltr»jm>*li unitet ruuiau lz mutleruegi žlvijeuja. < >p|wiilit*liu Je zuniii tttiuleskl ru-«UU|>IHH' iKjzuau |KI lelt-m ^veiu.
MliUU ŽiVIJKNJA, cz **- iwiu» Canltar. ::iw sir.
Ona .8«
MRU I'AUAKJl IN /DHAVNiai
Spisal Jauko Kai1. 11'.» strani. Ona........641
MOŽ J K, »pisal Emerson Hugh. 209 sirarn. Cmal.5«
Zanimivo delti, ki t>o ii^uJmIh vuakeiutt flta-
telju. Prevtnl i»mv nI«1 u«* xsustaja za nrigl-nalom.
MRTVI	... S5f
AlvITATOR. ronian, spisal Janku Karsnik. 99
strani.	Cena $1.00
Kersnik jf iwleg Jurčifti naS nnjt»olj |mlju-(lt*n pisatelj. Ve^ del. ki jili Jnrf-if1 vsled bolezni In smrti nI ntogel zavrnili, je Kersnik uaprtiiin dovršil. 4,A^itjitor" sim-.. njegova nnjholjša tlela.
ANDKEJ HO HSR .........-.........................................
UKLK NOCl, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 slranl. Ona ................................00
Kratke povesti lz življenjepis plsatella. To so prva književna dela vnejin ruskega ro-manopisea.	- *
BKATIN DNEVNIK, spisala Luiz* Tesjaliova. —
164 strani. Ona ........................................- «0
Polpr Pavline Pajkove Je I.uiza Penjakova takoreko^ etllna ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja utlejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevaj«* ^nteJ*o žensko diiSo. '
BELGRAJSKI BISER ..'..........................................»&«■
BOJ IN ZMAGA ............-..........................................2»e
CVET1NA BOROGRAJSKA ............................45«
CVETKE (pravljico za stare in mlade)................30«
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) -......................
DEKLE ELIZA, spisal EdmonA de Coneourt. 112
strani. Ona .......................................................40
Coneourtova dela ko polna fines In zaultnl-vosti, zlasti v risanju zna?aje\', ^Ijlti nekateri so mojstrsko podani in Ima flov»k med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo era] nJega in kramljajo i njim. DEVICA ORLEANSKA ............................................Me
UVK SLIKI, spisal Ksaver AleAko. 103 strani.
Ona .60
Dve f-trlel enega nsSlh najboljših pisateljev vsebCJe ta knjiga. "Njiva" In "Starka". Obe sta molsterako zavrfienl, kot Jih more Eavrfiiti edlnole naS nežno-^ute^l Meftko.
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________35«
FRA DIAVOLO ........................................................We
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
glnakl. veseiomod re humoreske, 72 strani .S5
KMEČKI PL'NT, spisal An*. Senoa	.....W
Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graSCakl. — ,*'Za4njl kmečki punt" Je mojstersko oplaai slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen fo-man bo sleherni s užitkom prečita1.
KRALJEVIČ IN BBRAČ ...................................S*
KRVNA OS VET A (povest ta abruikih gofa) .....3«e
LA BOHEME. Spisa: H. Murger. 40i str. Ona...H Knjiga opisuje življenje Umetnikov v Pari-Knjiga 1» svetovno znano den»
LISTKI. (Ks. Mefiko*. 144 stran« ............ .71
MAU KLATEŽ (spisal Mark Twain) _______________79«
MALI LORD. spisala Franeea Bodgesoa Borno«. 193 atrapl. Ona ______________________ .M
Globoko zasnovaas povesi o otroku, ki gane odijndnejca čudaka. Petek jo plod amerUke vsgoje. ki: ne posma ralik med bogatini ln reveži, pač pa ena razlikovati le ssed dobrtss
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
Idiot
Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki. je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" lišn in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevske-
Cena $2.25
Štiri zanimive črtico naBega prlanaaoga pisatelja.
MALENKOSTI, spisal IfM Albreht. 1M
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-iovee. TRI knjigo po 150, 180 In 114 strani. -Ona .........«0 vsak zvezek. Vsi trije........1JM
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetškega fanta, ki so ga starlit poslali v Sole, kjer se je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje; lezel od Sol« do fiole ter al slednji« priboril v živijo-bJu mesto, po katerem je stremel. Knjlm so pisano živahno. Ob čltaniu ae bo moral Mta-teU večkrat od area naam«JatL •
KAJ SI i\K IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jales Verne. 05 strani. Cena ....................
Mefida ni bilo-pisatelja na svetu, ki bi Imel teko živo domišljijo kot.Jo je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vir njegove napovedi so se vreankčlle. Pred dolgimi desetletji jo napovedal letelo. Subaaarin, polet v stratosfero Itd.
.40
NAMCŽNA MKOLAJAVNA
.Spisal V. M. tiar&ln. 112 strani. Cea^ ."-....... M
Jooak* tem rtuuaua blodijo in tavajo ikuzl letuu življenj«. \	se kvt'ku, a sredi
1'i'in uUiimajii.
NASA LETA. spisal Milan Pugeij. 1» strani. — Ona *r*..............7b	Brafe. ...........
Knjlg:i vrtebuje ilvauaj^l |M»veptl pluarel]« Pu-sljti. ki Je iMjznnl itušu tlitleujskega kmeta kol It* malokdo.
NAIIKŽNA NI KO LA J A V NA
Spisiil V. M. <aiiršin. Ill' .strast. tVn«.....35
Junaki lega nuna na I »1« m 1 i J. i in tavajo >kozi tem« življenja. \'x|*-nJajo se kvišku, u imli
1 M .1 .< uuuiKHjn.
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................Mt
NA KA/.Llf'NlH POTIH ........................................40«
NOVA KKOTIKA, spisal Ivan KOZMnN. Trdo vezana. 115 strani. Ona .................................. It
Kujign vsebuje **misli, ki so -se ro»llle » Cltk-veku v prvih letih svuiuvne vujne"-
I'KSMI V PKOZI, spisa, tHas. Baudelaire. 113
strani. Ona ......................-................................8«
Verna slika iiestrega velikoineslnega življenja in spominov nanj.
l'LN<iVINSKI OTOK, spisal Anatole Kranee. 2HS
strani. Ona ........................................................ 6S
To Je »utira na franeoske pretekle iti sedanje razmere. V lej knjigi je slavni franco-' ski piSHtelJ najbolj dr«*n ia brezobziren v svoji zabavljlri.
PLAT /A ONA. spisal Oontd Andrejev. 131 str.
-	Ona .40
Polog naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dv«-. namreč "Mt-«el v menli" in "Brezilno".
PARIŠKI ZLATAR .................................................S5r
POŽHJALKC ...........................................................25«
POSLKHN4I MOHIKANKt ...................................SSc
PATRIA (povest Iz irske zgodovine) ....................30c
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meflko. — 79 strani. Cena ............................................... 00
Knjiga vsebuje tri poveatt naAega priljubljenega pisatelja. mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazil, njegove mlati on giohoke In mehke. Posebuo iennke bo vnete Ka njegova dela.
PRAVLJICE.
Spisal H. Majar. Izbrani lx prostega nansls. Ona ....................k .00
PRAPRKČANOVE ZUOUBE .................................35«
PR1GOOBEČEBEL1CE MAJE, trd. vea. _________ i._
PRVIČ MEH INDIJANCI. Poveat Izza Časa odkritja Amerike. Ona ................... JO
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............ 30c
RDEČA IN BELA VRTNICA .............. ..............u.S0o
PTICE SELIVKE, Rabindranat Tacore. Trda voz. M strani. Cena .................... ..........70
Prgeovorl,. eseji ln misli sla v neg« indijskega pisatelja.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKHANJ1
KRUH, spisal P. K. Finigar. U strani. Coa JO
NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duževnega užitka.
PRAVLJICE, KoSutnlk. II. zvezek. Ona ...... .75
PRAVLJICE. H. Mayer. Ona ..:............. j§
TURKI PRED DUNAJEM ............................S0o
TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. M str.
Ceaa .70
NaS izboren primorski pisatelj nam uaje. v tej knjtgl dve poveaH, ki jih Je posvetil - aVoJt materi.	...
TISOČ IN ENA NOC, s slikami, veUta izdaja. Bros. 3 knjige. Cena ......3.25
Slovenia nftfishing Company
216 WEST STREET	NEW YORK N. Y.
SP6MN NA STARO W^m ^ - ^ - 11L m DOMOVINO	$*]i*m latoga slovenskih knfi|
"TVT t^ -r	' v Imerifell „
? JNaSiivraji1 mggmmg^^
ZBIRKA 87 §LIK "
yseK Icrajev Slovenije 7	V^nj^mt^OlaaA
V finem takrotiiu pa	dubi^vaakovrstna^dorrtslc^tnjiga ^
dobrem papirju, V veli-	naiih prunamb pisa\o}j^j Č^karM
hrtii inter ,	'
Trn krasna zbirka, vaa .
•tane samo	prJ^o dol^TOtovnonuinili mojitroT?
1	X	Go^<Ursk^*gospotija5# ln
SPADA V Y8AKJ	Va^J^jrsj.-'fero, paomi, ^toiljivid^
. ' SLOVANSKI DO* \	:, .	•	.
^abitolji lepa knjig* naj pišejo po
conlk knjl^,' ki jih imam* r'lelegC i i^HHBMpi ■kI^i^Hw^ijij' ''MiHai(b^^^^^BI^^^^BPl
v" s
pravem pomenu beselde. S tem da Oh-sevajo letalca, mu pre ipreeijo orientacijo ponoči ir podnevi ter ga prisilijo pred o pazovanjem s tem, da vržej* L poševno na cilj širok pramei »svetlobe, zaradi kater*k«ra le talec ne vidi na zemljo.
i
.JAJCE TEHTA 250 G.
Re-kordiio jajce, ki telita 2.r»( gramov jt^ v Ctvlarlwirstn zne > sla kokoš, ki je bila že ohsoje i na na smrt. Tri t<*dno ni živa • znesla nobenega jajca, za raid i česar je gospodinja sklenila. H;
jo zakolje in skuha v loncn i Kratko pre<l nameravano izvr i j šitvijo smrtne ohsodjbe so je ko i k niš rešila s tfin. da je lejrli Iv u-netzdo in znesla jajce. Ki • j«' tf> storila, je z glmsmm ko »Ik<Mlakan.ieni oznanila veseli do i «?ode!k. Rekordno jajce je ime , lo dva beljaka in dva rumenja p' kn.
Kratka Movna Zgodl^ I
- . .. 4f
»BESI 9lB0DP.V«vH4
MonHay, July If, 1936
Boj za ljubezen
KOMA« 12 Življenja q za ^us naroda" priredil: i. h. msm&mm so
EXBGBOTI RLOVEHB DAILY tN jD. t H
NOVI AMERIŠKI POTNIŠKI PARNIK
Ko je bil pogovor končan, si dba '/.cvnet	'«"coli vr -
- tu. Toda mnogo nimata časa za izkazovanje ljubeznivosti. Sli^ita, da so dim&i že v obedniei in tam je že mnogo presenečenja. Za Owen in Perycvja so zvezali dva stola z venci, na drui^i strani mizo pa stojita druga dva stola ravno tako' zvezana? Kdo bo tam sedel?
Reginald naipravi konec attčud-c-nju, .-trpi prc| svojega '.četa 7. Maud pod pazduho in pravi:
4\Prosim dragi oče, daj moji nevesti p<«dravni poljub. Z Maud sem se zaročil."
Vosolo pojfloda stari gnr>po<l k Rozani, kot bi hotel vipra-i-ati: No, ki*ko pa to najpravil?
V veliko Regit o vo začu^lenje, brez vRafeejra obotavljanja m brez najmanjše priporrtbe, pritisne oče Maud na svoje prsi, jo prisrčno poljubi in pravi:
"Ti si mi sinaiha po moji volji, Maud MeMvil in te pozdravljam v svoji družini."	v
Tedaj pa nastane živahen prizor: vse se objema in polju-buje, vsi so veseli in srečni. Samo ona, 'ki je vse to dosegla, ni vdeležena pri tej splošni sreči. Molče stoji ob strani eok-niih oči in misli na nekoga drugega, ki jo želi za svojo ženo, katerega ljubi z vsem ognjem svojega mlaldega srca in na katerega je zapisala 44ne!" Ta trenutek ji je žal, da mu ni poklala "da." Prav gdtovo je zelo užaljen in se ne bo nMridar več ogfafiil. Jn za vse čase bo izključena iz »reče, kakorSno ste dobili domači dve nevesti. Do konca svojih dni bo morala prenašat? služnisko slmžbo in nekega dne bo kot nepotrebno vržena vstran in bo drugi dala prostor, kot ulboiga Mary, čije srčna osamelost jo je pognala v blaznost.
Grenko se ji dvigne ta misel. Teda^j pa se stari gofcpod spomni svoje "zaveznice" in prime njeno rotko.
4Danes bom popil prvi kozarec na vaše zdravje in vašo srečo. Miss Rozana; saj veste, zakaj."
Tedaj pa že oba zaročenca visita na Rozfminem vratu in jo srečna in vesela ooliubuieta.
Načrt novega ameriškega potniškega parnika, ki ga gradijo v ladjedelnici v Newport News, Va. Imel bo 34,000 ton, bo vozil po 22 milj na uro in bo veljal $15,750,000.
4Da bi bili deležni isfte sreče, kot midva," pravi Gwen iskreno.
Rozani je srce zopet lažje. Še je niso pozabili, se so jo potrebovali in izkazovali so ji hvaležnost. In do konca bo mogla ljubiti Ralfa TieferVbaoha — to je bila tudi sreča, ki ji ni mogel vzeti.
In tako se Rozana vendarle veselo vdeleži slavja.
Ko takoj po večerji sfpravi Winie v posteljo, jo prisrčno pritisne na svoje prsi.
11 Moja sladka Winnie — saj me i mas raida, kaj ne — ali me imaš rada t"
Winie mogoče čuti v njenih besedah potrebo po ljuibezni in pravi:
"Ali te hočem pritisnili do smrti, Rozana?"
4 Da moja draga Winnie, da bom čutila, kako me imaš rada.
In Winnie jo z vso svojo močjo stisne, da je vsa rdeča v obraz. Nato pa pravi:
Sedaj pa ne greš več, Rozana, nobene moči nimam več--"
Naslednjega dne se pelje cela družba v San Francisko. Rozana je ostala z Winnie sama v hiši in je tega vesela, da se bo mogla enkrat od/počiti.
Rane, ki so jih ji prizadele krogle, so se zopet zaeelile-obveze je že odvezala. Samo dve majhni brazgotini ste pričali o morihiem narpadu blazne Marv.
Naenkrat je vse taiko tiho in prazno okoli nje, da ne ve, kaj naj bi delala, četudi je imela dovolj dela. i
Toda že naslednji dan se vrnejo Lauthamovi s svojimi go-gosti. Samo Rogi je ostal z Maud v San Frančišku. Namenil se je vrniti šele če® nekaj dni po svo"jo sestro
Percy Hutidlew pa mora takoj odpotovati in njegov bodoči tast ga spremi. Stari Lauthaan je, ko ei je odmišljeval, predrl s svojo včfljo, ime! je zeta in sinaho, katera je sam "izbral" in s katerima je bil zaradi tega zadovoljen. In vsi so ga radi gostili v njegovi domišljiji.
Bilo je dojgovorjeno, da 1>odo Gwenino iporoko obhajali že okoli Božiča. Njen oče je želel, da bi njegova hči in nje« mož stanovala v njegovi hiši, kajti v njej je bilo mogoče živeti ločeno ;n bi si pri vsem tem bili blizu. Gwen in njen zaročenec v to pritrdita in oče je bil tega zelo vesel. Glede Maiud pa je bilo sklenjeno^ da ostane pri stariših še do Velike noči, ker svoje hčere še niso hoteli tako naglo oddati. Reginald pa ie bil v očetovem podjetju nedbhodno potreben. Dogovorjeno je bilo, da pridejo vsi na Gwenino ienitovamje v Philadelplhijo; tuldi Rozana je bila iskreno povabljena. Maud jc hotela pozneje s svojimi stariši skušati v bliiini Philadelpftiije najti kako lepo hišo, v kateri bi mo-gfla stanovati s svojim mladim možem.
Gwen se je ponudila, da bo za brata in za Maud vse uredila po njunih željah.
Gwen in Rozana ste se te dni še mnogo bolj zbližali in ste bili veseli, da se boste o Božiču zopet videli.
Bilo je na dan Gweninega odhoda, ko Rozana zopet dolbi pisno od Ralfa Tiefenbacha. Roka se ji trese, ko seže po njem. Gwen to dobro opazi, toda ne reče ničesar in da bi Bozani dala nemoteno uro, #re z Winie v park.
Ko je Rozana s pismom sama, ga pritisne na srce in s i i roko odprtimi očmi gleda pred se. Nikakor ga. ne more takoj odpreti. Da ji je Ralf zopet pisal, je bilo dobro znamenje; plaho upanje se ji dvigne, da bo mogoče še vse dobro. Nič veft nima moči, da bi ga mogla odklanjati, kajti pretečeni ted ni, v katerih se j* bata in upala, obupovala in verjela, niso «U mimo nje brez sledu. In Ralfa je prevdč ljubila, da si ne bi ftelela, da bi še bila za njo kaka pot do njega. < Čuti, 4» Ji to pitano prinaSa odločitev.
Sade v naslonjač, odpre pismo in ga bere.
... U>*lift prihodnjič.)
soprogi je avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand d 'Rste izbral gi-ad Konopište nedaleč od Prage za svoje prinčevsko bivališče. Gra dič, oddaljen kaikih 50 km od Prage stoji v neposredni bližini Benešova sredi prostranega parka, do koder je mesto že priraslo v svojem povojnem razvoju. Graščina ima okope, mo.^t in utrdbe v podobi zajet nih okroglih stolpov.
Franc Ferdinand je dal urediti Konapište kot zasebni muzej za svoje zbirke. Dvorane, stopinišča in hodniki so polni orožja in vojaških oprav iz najrazličnejših dežel. Zbirkam o-rožja se pridružujejo lovske trofeje. Hekatomfoe divjih živali so morale pasti za to okrasje. Rogovi tisočerega, dveti sočerega jelena' imajo svoje častno mesto v množini zmagoslavnih trofej. Široke repne pahljače štirih divjih petelinov tvorijo imenitno roeeto na stropu. Stropov je stapnilšč je s takimi rozetami okrašeno skr»zi cela nadstropja
Ae eno sibnrko je nanosil nadvojvoda skupaj. To je zbirka sv. J-urija. ki je premagal zmaja. Juriievska zbirka napolnjuje veliko dvorano. Sv. Jurij izdelan v lesu, v kamnu, v bronu in srebru, sveti Jurij rez ljan, kovan, graviran, tkan in slikan, sv. Jurij na mečih, na novcih, in okrasnih stvareh, na olblefkah, na časah, in pivskih vrčkih, na pečnih ploščicah, na njuhalnih dozah in tobakar-sfleih pipah — sv. Jurij nič manj kaikor 1153 krat.
Mimo vseh teh zakladov se vlečejo procesije obiskovalcev gradu. Spremlja jih gosspa s šopkom ključev v rokah, ki je vedno pripravljena k naglici in je vedno pozorna, da komu ne bi spodrsnila na gladkem par-keftiui. Platnena pregrinjala varujejo udobne naslonjače, s platnenimi cunjami so ovite kljuke na vratih, dolga platnena preproga se vleče po vseh doranah. Vidimo prizadevanje, da bi se to in ono obvarovalo pred sledovi časa. Toda oas je zvenečih korakov pre-gazil vse to, tudi grajskega go spoda. Tu Še stoji miza, pri kateri so sedeli ob čaju nadvojvoda Franc Feiidinand, nemški kajzer Viljem, drugi in veliki admiral Tirpibz. Vodnica nam še pokaže sobano, kjer so prebivali odlični gostje. Tu je še lesena postelja za Tirpi-tea in medeninasta za kajzerja. Žimnice so zavoljo zračenja postavljene pokonci, kakor da se bodo gostje kmaln zopet vrnili. Prihajajo pa le še skupine ne deljskih izletnikov, ki si za 4 krone vstopnine bežno ogledajo te znamenitosti
Pod grajiskim gričem v osrčju zelenega parka, med prastarimi venomer pošuinevajočimi hra sti se na soncu širijo rožni vrtovi. Štirje egiptovski obeliski krasijo ravnico. Kaikor kazalci na sončnih urah drsijo njihove sence neslišno čez cvetlične grede. Kamenite podobe črnijo pod obiljem bohotno cvetočih oipletavk. V nekem kotičku rožnega vrta za poreza-nimi živimi mejami plavajo lekvanji, beli in rdeči, na mlač ni vodi samotnega jezera, naokrog pa je obilje cvetja. Zlate ribice leno plavajo med listjem vodnih rož in drobne jate malih zlatih ribic se lesketajo kakor da si vrgel pe<st zlato-rdečili krasi Inih igel v sonce.
V drugem kotu rožnega vrta stoji vzvišen in nekoliko iskrit paviljon, napravljen iz debel. Tam je grajski gospod Franc Ferdinand posedaval s svojim cesarskim gostom v zaupnih razgovorih. Že oktobra 191.S sta bila Viljem II. in sd miral Tirpitz gosta na gradiu Konoipiištu. Potem v juniju 1914 sta bila spet tu. Bila sta poslednja gosta Franca Ferdinanda. Tri tedne pozneje, na Vidov dan 28. junija so padli smrtni streli v Sarajevu. In natančno mesec dni pozneje,
dne 28. julija je že bila nalepljena na vseh zidovih, spodaj v grajski gostilni prav tako kakor v mestecu Benešovu in po-\-®od v državi avstrijske in o-grske krone, ocj.Trsta do E/vo-va, od Hercegovine do severne <T,e3ke vojna napoved Srbiji In Viljem IT. je mobiliziral svojo vojsko — "Deutšchlands schira mernde "VVeflir .
Usoda je šla svojo pot. Morda je grad Konapište sprožil kolo časa. Ljudstvo pripoveduje, da so se Franc Ferdinand Viljem II. in Tirpitz razgovar-jali v paviljonu v rožnem vrtu o svetovni vojni. To bi bilo talko nekako, kakor če bi bil Friderik Veliki razložil svojim generalom: "Gospoda moja, zdaj se podamo v sedemletno vojno ..." Kakorkoli o rožah in ribiških gotovo ni razpravljala ta trojica osamljena v till ot nem grajskem parku. Rdeči oblaki so grozeče viseli na nebu tistih usodnih dni, evrop j sko ozračje je bilo soparno in 'nabito elektrike. To so gotovo čutili tudi ti trije v hladu lahno pošumljajočega parka. Nekateri, ki te reči bolje vedo, trdijo, da je Viljem II. z razgovori v Konopištu pridobil avstrijskega prestolonaslednika za svoje vojne načrte.
"Govorili so o svetovin vojni" — ali se vam ne zdi to zanimiv spomin v današnjih časih, ko so se spet pokazali rde oi oblaki nad vzdušjem Evrope?
va2no za naročnike
Poleg naslova je razvidno do kdaj iinate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam. prebrani te nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravofiasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ail It) pa plačajte našemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravi, čeni obiskati tuu: druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
KOLIKO STANE BLISK?
Danes ve že vsakdo, kaiko nastane bli-k. Nekoč so menili, da nastane zavoljo eksplozije plinov v vLso'ih o zračnih plateh. d< k!er ni Benj. Franklin i leta 1752 s svojim znamenitim ji f'VKB**cim z zma-iem- dokazal, da gre za električno sprožitev, j ki jo povzroči velika razlika v j m. peti '.--.ti med oblaki ter zemlja
Oltlej ni manjkalo raziskovalcev, ki bi blisk z njegovo si Ir do frHM) amperov radi postavili v -lu'/bo čU veku in jo spre-iijenili v koristno energijo. Tel|-nLčno bi bilo to mog«>če. toda nacirave in nrir rave, ki V i bile jf^otrdbne za lov bliskov, bi zahtevale ogromne vsote, ki bi ne •Yle v nobenem razmerju z donosom takšne naiprave.
Gotovo je veličasten prizor, kadar se ognjeni žarek sproži s Strašnim treskom in svetlobo proti zemlji — toda pred očmi Znanosti obledi končno tudi najmočnejši blir4k. Znanost je navajena računati s treznimi številkami in čudovito je. kako niako ceni bliskovno sprožitev po gospodarski vrednosti. - Slaboten blisk velja komaj 1.40 din, ' najmočnejši na ^pri bližno 20 din. Seveda ta-nizka cena ne izključuje, da bi ne mogel napraviti neizmerne škode na človeškem imetju in življenju. Toda o tem ne govorimo, govorimo samo o energijski porabi ujetih bliskov. Takši-ni načrti so rojili strokovnjakom že davno po glavi in to tem bolj. ker je tehniki sami uspeilo proizvajati mogočne uimetne bliske.
V nekem laboratoriju v Berlinu so postavili baterije za električne sunlke, ki proizvaja bliske s silo 300,000 amperov. Ta naprava je prva svoje vrste v Evropi in ji je namen pre isku&ati tvste priprave, ki naj bi preprečile uničujoče posledice strele. Gorje, če bi se mogel taksen ognjeni žarek osvoboditi svoji vezi! Toda slediti mora navzlic svoji ogromni siln človeku, ki ga po svoji volji usmerja ob preltikalni plošči.
Čudovito pa je, kaj more umetni biisk napravici. Tri milimetre debela železna žica, ki so jo za poskus vtključili med pola, se je v trenutku spremenila v plin, Ln za njo je ostal samo še rjav oblak prahu. Mo-gdčno drevesno deblo, na katero so usirterili elektrodo, se je razletelo v treščice in debela medena cev, skozi katero so poslali laboratorijski blisk, se je v fantastični hitrosti tride seltmlijionitinke sekunde skrčila na velikost lasnice. pri čemer je tako počilo, kaikor da so ustrelili s težko havfbico.
vse parnike
m
LINIJE
ki so važne za Slovence za s1< ] ti:
SLOVENIC PUBL CO.
YU«;OXl.AV TKA VEL I»EPT. 211» W. 18th St„ New York, N. V
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laustfr
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zap—Hi
ILLINOIS: Chicago, J. BevčI«. Cicero, J. Fabian (Chicago, Ccero
ln Illinois^ Joliet, Jennie Bambich La SaUe, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago ln Waukegan, AWb.
Wariek
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodoplveo
MICHIGAN: Detroit, L. Plankar
MINNESOTA: Chiaholm, Frank 6ou£e, J. Lnkan'^h Ely, Jos. J. Peahel Eveleth, Louis Gouže
..Gilbert, Louis Vessel Hibblng. John PovSe Virginia, Frank Hrvatlch
MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa
NEBRASKA: Omaha, p. Broderick
NEW YORK: Gowanda, Karl Strniaha — Little Falls, Frank Hub
OHIO: Barberton, Frank Troba Cleveland, Anton Bobek, Cbas.
linger, Jacob Resnik, John Slapnik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumfie Youngstown, Anton KtkelJ OREGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Braavee Coverdale In okoUca, Mrs. Ivana
Rupnik Export, Louis Supan&i Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Bwln Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Polaati Krayn, Ant TauŽelJ ' Luzerne, Frank BaUoch Midway, Juua Žust Pittsburgh in okolica, Philip Proga r Steelton, A Hren Turtle Creek, Fr. Sdilfor West Newton, Joseph Joy an .. .. WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kake« WYOMING: Rock Springs, Laoia Vanefcar DiamondvlUe, Joe RoUvfi
Vsak sastcpnlk Izda paMlla «a sva-to, katero Je pnJaL
OFKAVA -GLAB HARQDA*
naroČite se na -gf.as
NARODA" NAJSTAREJŠI SI »O VENSKI DNEVNIC V \ MERiKl
KRETAISJK
PARNIKOV
SHIPPING NEW/?
12.	julija:
De Grasse v Havre
13.	julija: Deutschland v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
J.5. Jtilija :' lr-
Sta ten (ft m f< Boulogne
16. Julija:
Con te dl Sa vola v Genoa
19.	julija, Bremen v Bremen
20.	julija;' Queen Mary t Cherbourg
«3. julija:
N'ieuw Amsterdam v Boulogne Rex v Genoa ..Cbamplain v Havre
26.	julija: Europa v Bremen
27.	julija: New York v Hamburg
28.	julija: lie -ie France v Havre
30. juUja:
Vulcania v Trat 3.avgusta: Hansa v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
5.	avgusta; . Statendam v Boulogne
..Bremen v Bremen
6.	avgusta:
Con te di Savoia v Genoa
10.	avgusta :
Queen Mary v Cherbourg
11.	avgusta: Chainplain v Havre
12.	avgu«ta: Europa v Bremen
13.	avgusta: Satumia v Trst
16.	avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boulogne
17.	avgusta: Normandie v Havre
Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg
20. avgusta:
Rex v Genoa lie de France v Havre
Veendam v Boulogne
23.	avgusta: Bremen v Bremen
24.	avgusta: Paris v Havre Queen Mary t Cherbourg New York v Hamburg
27. avgusta:^ Roma v Genoa
30.	avgusta: Europa' v Bremen Statendam v Boulogne De Gra see v Havre
31.	avgusta: Aquitania v Cherbourg. Normandie v Havre
t
7EMLJEVIDI	1zn,2ANE|
i---cene
POKRAJNI ROČNI	TtJMSTlCN1 V0DNlg ZEMLJEVIDI
JUGOSLAVIJA ........... J»	Michigan, Wlseaaala,
West Virginia, Ohio, New
CANADA ............................ .40	Y»rk. VlrgWa
ZEMLJEVID CELEGA SVETA	Vsebuje glaTne ^e, felexni-
Cena J55	f-e, električne proge, okraji.
______ __mesta, trgi, vasis poStnl ura-
ZEMLJEVID AVSTRIJSKE-	dI Jezor^ ;eke ^
ITALIJANSKE FRONTE
(U 1918) ..........Poeameznedrtave Sfc.
ZDRUŽENIH DRŽAV
Mali lemljerld (rellkoat	Nurilha I. prlM^I šmt. Ml-
12x20 tafcT) ............ .1.	|l|r'||«*^
ZEMLJEVIDI POSAMEZ-	* NIH DRŽAV:
Alabiaat AriuMMi AHimm,	knjigarna
^^• ^rr tjr*:	-clas naroda"
^"^•Jjy1, WMkta*'	216 W. 18 St., New York
Razne vesti.