Mercator Prizorišče 7. letne mercatoriade v Postojni. Fo to: Paternost glasilo delavcev in združenih kmetov Uto XXI Ljubljana, julij 1984 št.^ — _______________________________:_________£_ Prihodnji mesec v javno razpravo elaborat o združitvi Unter za obveščanje 7. športne Igre delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator Postojna 2. 6. 1984 Prihodnja mercatoriada - prvikrat v Ljubljani! Pri snovanju novega sozda principielni, a tudi prožni ^Ljubljani je bila v sredo, 20. junija, v dvorani Mercator-Mednarodne trgovine na Titovi 66, že tretja seja predstavnikov sozda KIT in sozda Mercator. Na njej so poslušali Poročila več komisij, ki so v minulih tednih razčlenile kom-Pinacije združevanja ozdov in obeh sozdov po posameznih Unogah oziroma interesnih področjih. Naloga seje je bila, U podlagi teh poročil in razprave sprejeti dogovore o nadaljevanju priprav na združitev in o sestavi dokumentov, P°trebnih za razpravo med delavci. Sejo sta vodila direk-,0rJa sozdov. Gradivo so predložile: komi-J)a za področje predelave, za Področje primarne kmetijske Proizvodnje in zadružništva, za Področje repromateriaiov, za Pnanjetrgovinsko poslovanje, I® Področje trgovine na drobno £ trgovine na debelo, za posle /■‘eniringa, za organizacijo in-l®rrie banke in organizacijo de-°Vr>e skupnosti skupnih služb ovega sozda. Kot opazovalci in ^ndidati za združitev so bili na l®I' prisotni tudi predstavniki ^etijske DO sozda na Kočevcem. Kot prva je predstavila svoj l^j-llog bodoče organiziranosti e^nl#,|a 28 primarno proizvod-J.0, Njen predlog: naj bo ob ruževanju dosledno upošte-*art° načel° panoge. Kmetijske t0r.u9e naj se organizirajo, teri-iai alno' v razPravi 86 je poka-p ® Potreba po nekoliko bolj Pri em sta|išču za posamezne i^ere, koder je primarna pro-pj 0clnja v okviru delovne orga-c]eiaciie tesne? povezana s pre-pr av° in tvori že sklenjeno re-fCeloto. Z združitvijo naj bi ne j6k.:aJali novi samoupravni sub-rp0J’ .marveč je treba težiti k jamCnjm delovnim organizaci-Mer ®enera|ni direktor sozda ždru»at0r i® 56 Poudaril, da pri ne rfevanju in reorganizacijah r6V?l0r® biti kriterij bogatost ali tr, • neke organizacije, da bi Saj |^®J branili tistih, ki so revni, Ših ® že danes eden najvažnej-soiid 0stulatov S02da Mercator rp t6jm°st vseh članic v prime- h|e°Inl*,la za področje zuna-Preni r®ov,n# l® strnila svoje Ppv v Pet konkretnih skle-Predvidevejo vse, od no-- v^ke organiziranosti obsto- ječih ozdov te panoge, do vprašanja lokacije, kadrov in osebnih dohodkov. Razprava je podala predlog, da se v novem sozdu uvede združevanje sredstev za proizvodnjo, namenjeno izvozu. Tudi komisija za sektor Inženiringa ni imela težav pri predlaganju nove organiziranosti. V bistvu se na tem področju po predlogu komisije ne bi nič spremenilo. Razmejiti bo'treba le opravila projektive in nadzora oziroma lokacije teh opravil, kakor je to že dlje časa uvedeno v Mercatorju. Komisija za organizacijo oskrbe z repromaterlall - v novem sozdu bodo potrebne ogromne količine za primarno proizvodnjo - je strnila predloge v nekaj temeljnih načel: Prvič, proizvodnji je treba zagotovit ves repromaterial po kar najnižji ceni, zato ne sme biti obremenjen z maržami ipd. To torej ne more biti posel nekega ozda, ki mora pridobivati dohodek, ampak bo to za to skrbela služba na ravni sozda, katere cilj ni doseganje razlike v ceni. Drugič, oskrba z repromate-rialom mora imeti zagotovljeno zanesljivo tržišče, to pa je samo pogodbena proizvodnja, ki ustvarja tržne viške. Cene repromateriaiov za to proizvodnjo morajo biti nižje. Tretjič, predelovalni ozdi potrebujejo surovine sozdovske proizvodnje. Bolj enotno bo treba povezati proizvodnjo in predelavo. Moralo se bo vedeti, kdo daje, komu daje in po kakšni ceni. (Ocenjeno je, da bo novi sozd potreboval 51 tisoč ton umetnih Nadaljevanje na 2. strani Za nami so že 7. letne športne igre s popularnim imenom mercatoriada. Potekale so 2. junija na športnih terenih Postojne. Udeležba je bila tudi tokrat množična, saj se'nas je zbralo preko 1500 iz 30 delovnih organizacij oziroma tozdov iz sestava sozd Mercator. Organizator iger, delovna organizacija M-Nanos Postojna, se je z dobro organizacijo športnih iger v letošnjem letu izkazala že drugič - zimske športne igre je organiziral njihov tozd Opskrba iz Čabra, tudi zelo uspešno. Tekmovanja so pritegnila -ponekod je bilo kar napeto in gledalci so vneto navijali. Bilo je kot na olimpijadi, s tem da v Mercatorju nihče ni odstopil. No, kak zagnan statistik bo dejal, da je nekaj odstopov na krosu vendarle bilo, pa tudi reševalci so morali reševati dva tekmovalca iz bazena: vendar se je to dogajalo zaradi prevelike vneme in nima nikakršnega drugega ozadja. Groza, a si slišal, da nekateri nameravajo prihodnje leto prišteti še poslovne rezultate in šele nato narediti razvrstitev? 23. seja poslovodnega sveta - 31. 5.1984 Vesna Bleivveis Podpora izhodiščem združevanja - Ocene poslovanja, delitve skupnega prihodka, vpliva zakonodaje s področja oblikovanja cen na ekonomski po- ložaj trgovine in izhodišč 2 Mercator. Rezultati poslovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta so informativnega pomena ter nezanesljiva podlaga za ocenjevanje uresničevanja sprejete poslovne politike sozda za leto 1984. To je bila temeljna ugotovitev poslovodnega sveta. Po zaslugi nemarnega odnosa nekaterih organizacij na debelo in drobno do priprave analitičnih bilanc, na katerih temelji delitev skupnega prihodka med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sozdu Mercator, so stopnje za njegovo delitev za leto 1983 zamudile za združevanje sozdov KIT in skoraj dva meseca. Potrjene pa so akontacijske stopnje za leto 1984, Usoda ekonomskega položaja trgovine v novih pogojih oblikovanja cen je odvisna od čvrstosti povezav oziroma neposrednega sporazumevanja med proizvajalci in trgovino. Nekateri so v ta namen zahtevali aktivnejši in kreativnejši nastop skupne komercialne službe sozda. Izhodišča za združevanje sozdov KIT in Mercator, ki jih je predstavilo delovno gradivo, so v razpravi dobila podporo. Naslednje športne igre, osme , po vrsti bodo v Ljubljani, v organizaciji M-Rožnika. Vabljeni že sedaj! Rezultate objavljamo na straneh 3 do 7. Modna hiša v sozdu Mercator V začetku letošnjega drugega poletja začenja poslovati v okviru sozda Mercator nova članica, delovna organizacija Modna hiša. Za združitev so se izrekli delavci njenega ljubljanskega tozda na referendumu 4. junija s 83,3 odstotka glasov, v mariborskem tozdu pa s 95,1 odstotka glasov. Soglasje delavskega sveta sozda Mercator je bilo sprejeto na zasedanju 27. junija. Dobrodošli, in da bi se v naši družini dobro počutili! Modno hišo predstavljamo na straneh 3 in 4. V tej številki ' \ -v ' . . ' Sklepi poslovodnega sveta SOZD str. 2 Nova članica sozda Mercator - predstavitev str. 3 in 4 Mercatorjev mozaik str. 5 Na rob letošnjim letnim športnim igram str 6 Mercator v severovzhodni Sloveniji: Posodobitev proizvodnega obrata za izvoz str 7 Naši dobavitelji - predstavi-str. 8 Nanosove vesti: Nanosovci na mereftoriadi in Obisk poslovnih partnerjev v Vojvodini str9Jn10 _ Članice sozda Mercator s 1. \1984 str' 12 Uvrstitve na mercatoriadi, Postojna 84 stranj ^ __________________ Nadaljevanje s 1. strani gnojil ali v vrednosti 3,6 mil^o-nov dolarjev. Zaščitnih sredstev bo potrebnih v vrednosti 2,4 milijona dolarjev. Nadalje bo soz-dova proizvodnja potrebovala 24.500 ton gotovih krmnih mešanic, v primeru združitve kočevskih ozdovpa še 17.000 ton). Komisija za področje trgovine na drobno in trgovine na debelo je postavila za izhodišče načela: ob reorganizaciji ustvariti ekonomsko močne trgovske tozde, ki bodo nosilci razvoja trgovine na svojem teritoriju; nadalje naj bo to trgovina, odprta predvsem za proizvodnjo sozda in organizirana po teritorialnem načelu. Mesnice naj se vključijo v ozde s področja mesne proizvodnje, enako vinotoči v sestav vinarskih ozdov. V razpravi se je pokazalo, da bo treba pri reorganizacijah dopuščati priložnost in ne se krčevito oklepati načela čiste dejavnosti, posebej v primeru trgovine v okviru kmetijskih zadrug. Iz dela organov SOZD »Ne sme se narediti napake, da bi zaradi nekega principa razkosavali enovite DO, n. pr. kmetijske zadruge, ker bi to bil ekonomski nonsens, ko bi iz nekih repov ustanavljali tozdiče«, zgolj zato, da bi zadostili načelu panožne organiziranosti. Tako bo navzlic prizadevanjem po novi kakovosti v organizacijskem oziru, v nekaterih krajih moralo ostati pri sedanjem stanju. V razpravi je bilo opozorjeno, da pri načrtovanju nove organiziranosti nismo principielni pri trgovini na debelo. Generalni direktor sozda Mercator je pojasnil, da je v sedanjem snovanju nove organizacije smotrno reševati samo tista reorganizacijska vprašanja, ki so vezana na združitev, razen v primerih, ko se bo pokazala pripravljenost, da se vzporedno uredijo tudi drugi odnosi. Kar zadeva organiziranost bodoče enote interne banke sozda in delovne skupnosti za Sklepi poslovodnega sveta SOZD Na 23. seji poslovodnega sveta SOZD Mercator, 31, maja 1984 v Ljubljani, so bili poleg stališč in usmeritev sprejeti naslednji pomembnejši sklepi: Organizacije na debelo opravijo končno razporeditev skupnega prihodka za leto 1983 ter razporejajo skupni prihodek za leto 1984 kot akontacijo po naslednjih stopnjah: - živila in gospodinjske potrebščine 1,00% - sveže sadje in zelenjava 1,50% - galanterijsko in tekstilno blago 0,98% - tehnično blago, gradbeni material, gradb. keramika 1,00% - steklo, porcelan, keramika 1,28% Organizacije na debelo opravijo končno razporeditev skupnega prihodka z upoštevanjem 102. člena sporazuma najkasneje do 30. junija 1984 ter pošljejo poročilo o obračunu komercialnemu sektorju sozda z navedbo višine prometa obračunske stopnje in zneska razporejnega skupnega prihodka po blagovnih skupinah in organizacijah na drobno. Organizacije na debelo na podlagi stopenj iz 1. točke v letu 1984 razporedijo skupni prihodek kot akontacijo per 30.6. in 31. decembra 1984. Vse organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino na debelo in drobno, in ki v prometu na debelo poslujejo z več blagovnimi skupinami, morajo skupaj s periodičnim obrčaunom per 30. 6. in zaključnim računom predložiti komercialnemu sektoru v Delovni skupnosti tudi analitične bilance, kot jih zahteva samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami nadrobno v SOZD Mercator. Glede na oceno, da so nekatere določbe obstoječega samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v SOZD Mercator sporne, mora komisija, ki je pripravljala ta akt, takoj proučiti tako metodologijo za izračunavanje razlike v ceni kot normative stroškov ter druge še morebitne sporne zadeve in izdelati' predloge za spremembe in dopolnitve navedenega akta. Komisija prične z delom takoj. Za realizacijo sklepa je odgovoren komercialni sektor v Delovni skupnosti SOZD Mercator. opravljanje zadev skupnega pomena, ni bilo razhajanj. Na seji so bili sprejeti sledeči sklepi: 1. na podlagi poročil in predlogov komisij ter iz razprave na seji se do 15. julija sestavi enoten elaborat o združitvi. Elaborat bo obdelal predlog združevanja vseh ozdov iz sestava KIT in Mercatorja. 2. v istem roku se pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v novi sozd in osnutek sporazuma o združitvi v interno banko. To je strokovno delo, ki naj ga opravijo kar najožje skupine. 3. sledila bo javna razprava v vseh članicah obeh sozdov. Nosilec oziroma pobudnik bo organ, ki je po sedaj veljavnih aktih za to zadolžen; v Mercatorju je to izvršilni odbor delavskega sveta sozda. Javna razprava naj bi tekla do 15. septembra. (V oktobru naj bi sledili referendumi, bržkone v dveh fazah. (Postopek še ni dokončno dogovorjen, ker v praksi še ni primera, da bi se združevale članice dveh sozdov). Najenostavnejši bi bil postopek, po katerem bi članice enega-sozda glasovale o poznejši združitvi v že obstoječi drugi sozd, obenem pa glasovale o sprejemu novega samoupravnega sporazuma o združitvi, ki bo veljal za tako razširjeni sozd. »Kar snujemo,« je v razpravi repliciral na različne pomisleke Miran Goslar, »Je velika stvar tudi v širšem merilu - namreč povezava v reproverlgo. Žal pa imamo opraviti s človeškim faktorjem, ki Je včasih zelo neprincipielen. Parola: mi moramo ostati zvesti temu, kar nas je združilo, Je najbolj uspešna pred ljudmi. Če vsak izhaja samo iz te računice, kaj bo dobil, ne pa tudi, kaj bo dal, ni enakosti. Sožitje v sozdu pa temelji na načelu sožitja enakega med enakimi. Skupaj moramo biti zato, da ublažimo razlike, ki nastajajo iz delovanja tržišča, še bolj pa administracije. Vprašanje pa je, ali pri ljudeh resentlment razpihujemo, ali pa ga bomo s svojo aktivnostjo paralizirali.« Sindikalni sestanek Odkašljam se. »Tovarišice in tovariši...« Najbolj resnoben izraz, ki se ga poslužujem samo v izjemnih primerih, si nadenem..Tole niso enostavne stvari. Bolščim v gradivo, ki sem ga prejela z Občinskega sindikalnega sveta in skušam prenesti svoje tesnobne občutke na ostale prisotne. (Psihološki uvod). »Dovolite, da v uvodu v grobih orisih razčlenim OBVEZNO gradivo za sindikalno akcijo v naši OOZS... Iščem enostavnih besed (tudi kratkih po možnosti) za petnajst drobno tiskanih strani urgentnega apela... Tovarišica Ančka, ki je že trikrat zajela sapo, da bi nekaj povedala, dahne: »A ne bi kakšno kavo za začetek?« .. .»Gospodarske razmere terjajo zavestno akcijo za njihovo spreminjanje na podlagi dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in načrta njihovega uresničevanja v SR Sloveniji v vseh organizacijah združe- nega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih...« (Toie je kar citat iz gradiva, danes nekako ne najdem skopih besed razlage). Telefon zazvoni. »Ti, nekaj sem slišala, (Micka iz računovodstva) da bo preko sindikata štirideset dek kave za vsakega. A je res?« »V nadaljevanju, tovarišice in tovariši, bi vas želela opozoriti...« Tole spodaj je pa fotokopija iz omenjenega občinskega apela. Predloženi program ukrepov in aktivnosti izhaja iz osnovnega spoznanja, da je stopnjo inflacije moč zniževati postopno, da je ključni vzvod pri tem povečana proizvodnja in ponudba, da z odpravljanjem osnovnih disparitet v ocenah prihaja do potrebnih prerazdelitev (ekonomsko upravičenih) v primarni delitvi ter, da je pri nadaljnjem prilagajanju vseh oblik porabe razpoložljivemu, realneje prikazanemu dohodku potrebno prvenstveno upoštevati tiste dejavnosti, kjer z racionalizacijo, boljšo organizacijo, varčevanjem, večjo produktivnostjo, zagotovimo izvajanje dogovorjenega obsega in kvaliteto storitev. (Ne vem, kakšen vražji kratek stik imam danes v možganih, da ne najdem načina, s katerim bi zgostila tisto, kar imam pred sabo napisano). »In sindikat je v tem treutku najpomembnejši nosilec nalog...« Telefon spet zvoni. »A kabel je v prikolici? Lansko leto ga je menda nekdo sunil. A veš, da ne bom slučajno ves dopust brez elektrike...« (Lojzka iz devizne). »Z ozirom na omenjeni ključni vzvod, tovarišice in tovariši...« Jože iz izvoza menca. »A bi lahko bila malo bolj jasna! Ali pa vsaj malo počasneje govori!« »Jasna,« kar malce mi zavre. »Menda si ti edini in zadnji pri nas, ki mu določene stvari še niso jasne! Jasneje se omenjenega problema pač ne da razčleniti!« Pomolim mu pod nos lepo napisano zadevo. Jože čita in se nazadnje odloči, da bo raje poslušal... »Na področju cen, kot sem že omenila... Mogoče bi bilo bolje in dosledneje, če vam tretjo točko citiram...« - izdelati predloge za samoupravno povezovanje in sporazu- Delegatska klop Vesna Bleivveis Nezakonita solidarnost Te dni so potekale skupščine samoupravnih stanovanj-skih skupnosti in samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljane. Med drugim so skupščinski delegati obravnvall tudi Informacijo ljubljanskega družbenega pravobranilca samoupravljanja o samoupravni organiziranosti in uresničevanju družbeno ekonomskih odnosov v samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljane. Nekaj temeljnih ugotovitev pravobranilca samoupravljanja: - neustrezna organiziranost stanovanjskih skupnosti in delitev dela med organizacijami, pooblaščenimi za upravljanje s sredstvi stanovanjskih skladov; - nedoslednosti, nepravilnosti in nezakonitosti v organizaciji in poslovanju delovne skupnosti skupnih služb, ki opravlja strokovna in administrativna dela te samoupravne skupnosti; - nezakonitosti, manipulacije in malverzacije v upravljanju s solidarnostnim stanovanjskim skladom; - popolna neobveščenost delegatov zbora uporabnikov o poslovanju s solidarnostnim skladom in razpolaganju oziroma zamenjavi stanovanj, zgrajenih iz solidarnostnih sredstev. Navedene ugotovitve so le povzetek utemeljenih in razčlenjenih ter analiziranih podatkov, ki jih je družbeni pravobranilec uporabil za pobudo skupščini stanovanjske skupnosti za odpravo nepravilnosti: Skupščini je naložil postopke za ugotavljanje odgovornosti delavcev delovne skupnosti in vodje službe solidarnosti zaradi: - prekoračitve pooblastil pri sklepanju zamenjalnih pogodb, brez sklepov samoupravnih organov; - nenamenske uporabe solidarnostnih sredstev za akontacije izvajalcem stanovanjske graditve, za plačilo sodnih cenilcev.in prometnega davka za etažne lastnike; - opustitve dolžnosti obveščanja samoupravnih organov o uporabi sredstev solidarnosti. Delegati, ki so razpravljali o pobudi, so zahtevali osebno odgovornost vseh, ki so kakorkoli vpleteni v manipulacije s solidarnostnimi sredstvi, in zahtevali objavo njihovih imen v sredstvih javnega obveščanja. Zasedanja skupščin so mimo, vendar razen skupne informacije o zasedanju skupščine stanovanj- ske skupnosti Ljubljana, da vo- | dja delovne skupnosti skupnih služb ni več njen vodja, da so vsi, ki so bili deležni »benefici* rane« solidarnosti, poravnali svoje obveznosti, več ne vemo-Skratka, veter, ki ga je dvignila j pobuda pravobranilca, se je polegel s splošno informacijo o tem, da je pobuda že rodila sadove v splošno korist in da ji j® zadoščeno. Ob tem pa se postavljajo vprašanja: - zakaj že družbeni, pravobranilec samoupravljanja, ki ja imel na razpolago dokazno gradivo, na podlagi katerega j0 sprožil pobudo, ni objavil imeh tistih, ki so ribarili v vodah solidarnosti; - kdaj bo izpeljana delegatska zahteva po objavi imen ih konkretnih ukrepih proti tistim, ki so iz kakršnih koli razlogov manipulirali z zamenjavo lastniških stanovanj s solidarnostn1' mi, grajenimi preko določenih norm, in pri tem obšli vrst0 predpisov; - kdaj bomo v naši družbi, kjer znamo visoko doneče razglašati poštenost in moralo. . našli toliko poguma, da bom® jasno in glasno povedali, kčo \ barabijam držal vrečo, saj ja ' pravobranilčevih ugotovitev ye kot očitno, da si zadeve nis0 mogli izmisliti in je postavit' n noge očitno sami delavci de'° " ne skupnosti skupnih služb, n sno namreč dvomim, da so ut dniki v svojem uradovanju n0' predevali toliko, da bi suvereh mešetarili s tolikšnim število stanovanj. Tudi to odgovorno5 je treba razmejiti in objektiv00 obvestiti javnost, predvsem P delegatom odgovoriti, sicer 0 legatska klop kaj lahko postaj nepriljubljena šolska, oslova klop. (Vir za ugotovitve: PobU^ družbenega pravobranilca sft moupravljanja Ljubljana, ", 694/83 - GA z dne 25. 4. 1904-' mevanje na področju urejanja medsebojnih osnovnih razmerij z organizacijami združenega dela v reprodukcijski povezavi (dobavitelji in kupci) in pregled vseh možnih samoupravnih povezav, iz katerih v skladu s te-hnološko-proizvodnim procesom izhajajo medsebojna razmerja; Špela me pocuka za rokav in mi šepne: »Da ne boš pozabila, ob treh imamo aerobiko. Poskusi malo hitreje...« »A te lahko vprašam nekaj čisto enostvnega,« dvigne roko Lojze. »Ko bomo vse tole pretehtali, preverili, izdelali predloge, posredovali, analizirali, ocenili, pristopili, vskladili, kaj pa potem?« Telefon zazvoni. »Jože, pojdi v sektor, Iran imaš na zvezi«. Izvoznik vstaja izza mize in se nerodno opravičuje. »Žal mi je, toda če bom še nekaj časa žulil tele nekonkretne zadeve, se mi lahko izmuzne perzijski posel, oprostite, no...« Oprostimo in nadaljujemo. Člani Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so na 10. seji namenili osrednjo pozornost razpravi o delovanju slovenskih sindikatov pri ure- sničevanju politike v letošnl6 letu. Strinjali so se, da smo °. segli začetne rezultate (veSL proizvodnja, konvertib' izvoz), s katerimi pa ne strte^ biti zadovoljnji. Čakajo nas 0 ( mreč zelo zahtevne naloge, % so brzdanje inflacije in & cen, finančna konsolidacije 9 u spodarstva, zmanjševanje izSu, in številne druge. Le v prime'^ če jih bomo izpolnili, bomo11 ^ mreč lahko prvič po štirih ^ ustavili padanje realnih osebe dohodkov. ~ (Tale Jože tudf ne zna dr%. ga kot izvažati! Nekonkretne deve! Na republiškem nivoju)'j namenjajo osrednjo pozor0 . in bolj konkretno kot iz zg0^ j razvidnega, se stvari tudi ne lotiti!) »Ali ima na navedeno cakšno pripombo?« Nob® ivalabogu, vsaj edini smo 5 :ej kritični situaciji. Kako bi 5 v silo, če bi vsak po svoje n0 -ešitve! <|(01 »Prehajamo na četrto to dnevnega reda...« ro- Pod mizo pogledam ma .. Malce moram pohiteti. Vsaj o je pa treba v službi tudi M. Malus tozd Contal **8rcator Predstavitev trgovske delovne organizacije Sotina hiša France Kastelic Nova članica sozda Moda hiša je specializirana trgovska organizacija na drobno za prodajo tekstilne konfekcije, galanterije, metrskega’ blaga ter krznenih fn usnjenih izdelkov. Modna hiša je bila ustanovlje-na 11. decembra 1961 kot orga-nizacija Poslovnega združenja Proizvajalcev tekstila in tekstilce konfekcije, na temelju združevanja dela in sredstev 16 čla-nov proizvajalnih organizacij družečega dela tekstilne idnu-strije Slovenije. Tem članicam se je naknadno priključilo še 33 članic tekstilne industrije. Cilj *c!ruževanja sredstev je bilo Predvsem zagotavljanje oziroma hitrejše naraščanje celotne-9a prihodka in dohodka iz pla-S|Taja blaga. Na skupnih orga-Pih upravljanja so tekoče obrav-Pavali skupno problematiko, [Shajajoč iz dolgoročnejše in tekoče poslovne politike, asorti-niana, plasmana izdelkov, police cen itd., kar so zagotavljale vanje, je Modna hiša uspešno poslovala in izpolnjevala vse obveznosti do družbe ter si sčasoma nabrala dovolj izkušenj za uspešno delo v prihodnje. Modna hiša združuje v svojem sestavu dve temeljni organizaciji: - TOZD Modna hiša, Ljubljana, - TOZD Modna hiša, Maribor in Delovno skupnost skupnih služb. Predmet poslovanja, zmogljivosti in zaposleni - Nabava in prodaja na drobno tekstilnega blaga, kratkega in pletenega biaga in konfekcije, obutve, galanterijskega in bazarskega blaga, pohištva, us- €,6, §£ žAM/ ODLOČAMO 24 M<5 M P BEDE ti 1 zmžmt/ ^ 6ozo ftegCATOlZ Programi in skupnimi plani ter nHhovim spremljanjem. Združevanje sredstev je na P' strani terjalo od Modne hiše zveznosti do članic, v višini >aimanj 70% od skupno dose-rePega prometa, prav tako pa ni azPolagala s poslovnim skla-, °Pi. Sredstva za poslovanje si 6 Zagotavljala z blagovnimi po-®°Jili pogodbenih članic in zelo £a|o z bančnimi posojili. Vse to *6 Posredno vplivalo na obliko-.anje asortimana, na zaloge in J|hovo obračanje, na uspeš-in kakovost poslovanja ^edsebojna konkurenčnost Proizvodnih partnerjev in zelo .^tegljjva pahljača prodajnih t ^Pitot sta dostikrat vnašali tudi zave v poslovanju. Razumljivo je potemtakem, je bila zelo omejena možnost Pridobivanje takega dohod-3 na osnovi, katerega bi mogli °seči več sredstev za krepitev Produkcijske sposobnosti ter 1®pp za hitrejši razvoj. > 8 sprejemom zakona o zdru-Pem delu je bila organizacija . stavljena v povsem nov polo-rai' ,Sle 9lede zia novo organizi-utr-0?* Modna hiša še vedno Vod J6 povezanost s proiz-animi organizacijami združe-sp93 dela’ Preko samoupravnih D izumov o dolgoročnem o^°ynem sodelovanju, na SrJ'?vi združevanja dela in Pl astev, sporazuma o temeljih he 'i? itd' Dotedanje pogodbe-hjaC ‘ ce Poslovnega združe-Proizvajalnih organizacij Sam ' ne 'ndustrije so namreč s s|6m°'jlpravno odločitvijo prene-sk|addel svojega poslovnega sklan na sredstva'poslovnega vnaD •,v'odne hiše. Ta je tudi za prQPrei Prevzel določen obseg k, aJnih obveznosti. je^6 gtede ■ ■ zlasti na specifične pogo- kat6r'h 1 nekatere omejitve, po ie C!h se J® razlikovala od osta-* 90vine, ob izjemno kratko- r°čnih naložbah v tekoče poslo- nja, usnjenih izdelkov in krzna, električnih naprav za gospodinjstvo, svetilk in igrač, - sodelovanje v gospodarski propagandi s prirejanjem razstav modnega blaga, izdelovanjem propagandno modnih publikacij, kreiranjem modelov in podobno. TOZD Modna hiša Ljubljana razpolaga z brutto prodajno površino 3.170 m2, oziroma netto površino 1.833 m2. TOZD Modna hiša Maribor ima 5.139 m2 brutto in 2.836 m2 netto prodajnih površin.' Skupaj to znaša 8.309 m2 brutto in 2.836 m2 netto površin. Delovna skupnost posluje v najetih poslovnih prostorih, ki obsegajo 307 m2. V Modni hiši je bilo na dan 31. 12. 1983 skupaj zaposlenih 279 delavcev; v tozdu v Ljubljani 111, v Mariboru 147 in v DS skupnih služb 21. Doseženi poslovni rezultati v letu 1983: TOZD Modna hiša Ljubljana: celotni prSiodek 259 milijonov, dohodek 55 milijonov in sredstva za reprodukcijo 9 milijonov dinarjev. TOZD Modna hiša Maribor: celotni prihodek 353 milijonov dohodek 74 milijonov in sredstva za reprodukcijo 10 milijonov dinarjev. Delovna organizacija Modna hiša je v letu 1983 ustvarila celotnega prihodka 627 milijonov,-dohodka 141 milijonov in 19 milijonov dinarjev sredstev za reprodukcijo. V letu 1983 je bil povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v višini 16.732 dinarjev. Cilji združitve Modne hiše v sozd Mercator - nadaljnji in hitrejši razvoj maloprodaje, - enotnejši nastop do proizvajalcev in drugih dobaviteljev in si v sistemu kot celota zagotoviti maksimalne ugodnosti, - izboljšati kvaliteto preskrbe prebivalstva, - racionalizacija poslovanja na nabavnem trgu s pomočjo skupne koordinirane nabavne službe, . 4 - skupna ekonomska propaganda in skupen nastop na sejemskih in drugih prireditvah, - združevanje sredstev za nadaljnji razvoj in nove investicije, - večja finančna zmogljivost in ugodnejše možnosti za pridobivanje finančnih sredstev ob vključitvi v Mercator-lnterno banko, - večja poslovna učinkovitost zaradi racionalnejše organizacije nekaterih dejavnosti skupnega pomena, - koncentracija materialne osnove, služb in kadrov ter usklajenosti razvojne politike vseh TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator, - večja socialna varnost na temelju vzajemnosti in solidarnosti v SOZD. Konkretni interesi, ki spodbujajo delavce Modne hiše, da se nadalje vključujejo v sistem sozda Mercator, so poleg temeljnih ciljev naslednji: - krepitev dohodkovne povezanosti neposrednih udeležencev v reprodukcijski verigi, od proizvajalca do porabnika, na podlagi skupnih vlaganj, skupnega prihodka, skupnega dohodka in skupnega rizika, - samoupravno usklajevanje in planiranje dela ter razvoja, - skupni razvoj družbenega standarda in rekreacije delavcev, - povečanje dohodka in skupnega dohodka družbe na podlagi povečanja produktivnosti lastnega in celotnega družbenega dela, - družbeno in ekonomsko šmotrno upravljanje in gospodarjenje z živim in minulim delom, - skupno reševanje problematičnih zadev na področju ekonomskih pravnih in socialnih odnosov. Uresničevanje ciljev združitve Cilji združitve, zaradi katerih se je Modna hiša združila v SOZD Mercator, se bodo uresničili pri opravljanju zadev skupnega pomena. Ena izmed najpomembnejših zadev skupnega pomena v SOZD Mercator je skupno usmerjanje in usklajevanje blagovnih tokov na osnovi prihodka. Z združitvijo v SOZD Mercator velja za Modno hišo v komercialnem poslovanju naslednje: Modna hiša se z združitvijo v SOZD Mercator s svojima tozdoma vključi v komercialno politiko SOZD Mercator pod pogoji, ki veljajo za vse ostale organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostjo trgovine na drobno. Pri urejanju prihodkovnih in dohodkovnih odnosov sprejema Samoupravni sporazum o trajnem združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje med trgovskimi organizacijami združenega dela, združenimi v SOZD Mercator, in proizvodnimi organizacijami združenega dela, ter Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu sozda Mercator. Glavna dejavnost Modne hiše bo prodaja na drobno proizvodov iz tekstila, krzna in usnja. Z združitvijo v SOZD Mercator se Modna hiša vključuje v poslovanje preko skupnih dobaviteljev. Komercialni sektor sozda s planom blagovnega prometa podrobneje opredeli poslovne odnose z dobavitelji v nadaljnjem poslovanju. Proizvodno prodajne plane in okvirne pogodbe s proizvodnimi organizacijami in drugimi dobavitelji za trgovsko blago za potrebe Modne hiše bo sklepal na osnovi komercialnega plana za posamezno poslovno leto komercialni sektor sozda Mercator. Modna hiša se skupaj z ostalimi ozdi udeležuje sezonskega zaključevanja blaga pri proizvajalcih v rokih, za katere se komercialni sektor sozda dogovori s posameznim proizvajalcem. Modna hiša bo glede na posebnosti in obseg poslovanja s proizvodi tekstilne panoge zadržala neposredne odnose v poslovanju s proizvajalci. Dopolnilne nabave blaga pri zunanjih veleprodajnih organizacijah bo Modna hiša prednostno preusmerila na veleprodajne organizacije v sestavu sozda Mercator, razen blaga, katerega veleprodajne organizacije nimajo v svojem prodajnem programu in za katerega je s planom blagovnega prometa predvidena nabava pri drugih dobaviteljih. Modna hiša se je z vključitvijo v SOZD Mercator vključila tudi v Mercator-lnterno banko. V okviru in preko Mercator-lnterne banke opravlja bančne, kreditne in denarne posle, s čimer bo dosegla smotrnejšo porabo denarnih sredstev in večje učinke v poslovanju. Z združevanjem sredstev za tekoče poslovanje v Mercator-Interni banki se skupno plačujejo lastne obveznosti, medsebojno poravnavajo obveznosti preko internih računov in tečejo druga opravila zaradi zagotovitve lastne in skupne likvidnosti. Investicije TOZD Modna hiša Ljubljana je sprejela odločitev o gradnji nove veleblagovnice na ploščadi Borisa Kraigherja v Ljubljani. Razlog za takšno odločitev je predvsem zelo ugodna lokacija, bližina starega objekta in preko 20-iefna tradicija poslovanja na tej lokaciji v zadovoljstvo številnih kupcev. Novi prodajni prostor Modne hiše s površino okoli 3000 m2 bo v pritličju in prvem nadstropju, pomožni in skladiščni prostori v velikosti cca 300 m2 pa v kletnih prostorih objekta C. Poleg tega bo Modni hiši na voljo tudi več kot 130 m2 javnih površin. Po zadnjih podatkih znaša vrednost nove veleblagovnice Modne hiše v Ljubljani 207 milijonov dinarjev. Viri financiranja so naslednji: Lastna sredstva 25 milijonov dinarjev, sredstva sovlagateljev 75 milijonov, posojila LB, GB Ljubljana 17 milijonov, blagovni kredit za opremo 30 milijonov in sredstva sozda Mercator 60 milijonov. Do sedaj je bila že realizirana prva faza plačila, to je 70 milijonov dinarjev, druga faza plačila je v teku. Investicija je interesantna za sozd Mercator. Z združitvijo Modne hiše v SOZD Mercator, je omenjena investicija skupna, kar pomeni, da sodelujejo pri financiranju tudi združena sredstva, to so sredstva vseh organizacij SOZD Mercator, v višini 60 milijonov dinarjev. Z združitvijo Modne hiše v SOZD Mercator se investicija Modne hiše v Ljubljani vključi tudi v srednjeročni plan sozda za obdobje 1981-1985. TOZD Modna hiša Maribor načrtuje v naslednjem srednjeročnem obdobju širitev maloprodajnih zmogljivosti s površino cca 600 m2. Tudi ta investicija bo skupna, kar pomeni, dd se z združitvijo Modne hiše v sozd Mercator pridružijo virom financiranja tudi združena sredstva; investicija se vključi v srednjeročni plan SOZD Mercator za obdobje 1986-1990. Končne uvrstitve delovnih organizacij 1. M-Rožnik 209 2 .M-Nanos 197 3. M-Agrokombinat 186 4. M-IP 185 5. M-MT 173 6. M-KK Sevnica 158 7. M-Sloga 141 8. M-Univerzal 140 9. M-Kopitarna 134 10. M-Velepreskrba 118 11. M-Sadje zelenjava 84 12. M-Eta 75 13. M-Jelša 64 14. M-Ograd 61 15. M-Emba 61 16. M-HG, TOZD Ilirija 47 17. M-DS SOZD + IB 43 18. M-KZ Cerknica 30 19. M-T rgoavto 28 20. M-Tehna 28 21. M-KZG Sora 23 22. M-Zarja 22 23. M-Konditor 20 24. M-Rudar 15 25. M-Preskrba 13 '26. M-Potrošnik 12 27. M-Pekarna 10 Vrstni red po panogah Mali nogomet 1. M-Rožnik 2. M-Agrokombinat 3. M-Nanos 4. M-Sadje zelenjava 5. M-Trgoavto 6. M-Rožnik 5 7. M-KK sevnica 8. M-IP*2 9. M-MT2 10. M-Rožnik 4 11. M-KZ Cerknica 12. M-Rožnik 2 . 13. M-Velepreskrba 3 14. M-Univerzal 15. M-Velepreskrba 5 16. M-Preskrba Krško 17. M-Kopitarna 18. M-Tehna 19. M-Rožnik 3 20. M-Velepreskrba 4 21. M-Rudar 22. M-Velepreskrba 2 23. M-Ograd 24. M-IP 1 25. M-MT 26. M-Emba 27. M-Nahos 2 28. M-Eta Streljanje - moški ekipe 1. M-IP III 2. M-Nanos I 3. M-Kopitarna I 4. M-Ograd I 5. M-Kopitarna II 6. M-Nanos II 7. M-Sadje zelenjava 8. M-KK Sevnica 9. M-Ograd II 10. M-Rožnik I 11. M-IP II 12. M-Emba 13. M-IP 14. M-Univerzal 15. M-MTI 16. M-Eta 17. M-Sloga 18. M-Jelša 19. M-Rožnik II 20. M-Velepreskrba, TOZD Tr-gopromet 21. M-Velepreskrba 22. M-MT II 23. M-Potrošnik 24. M-Rožnik, Čuprija 25. M-Velepreskrba II 26. M-DS SOZD II 27. M-DS SOZD I 28. M-Velepreskrba 29. M-Rudar 30. M-KZ Cerknica 31. M-Agrokombinat I 32. M-Agrokombinat II 33. M-Velepreskrba, TOZD Grosist 34. M-Nanos lil Streljanje - ženske ekipe 1. M-Sloga 2. M-IP I St 3. M-Kopitarna 4. M-KK Sevnica 5. M-Ograd 6. M-Nanos 7. M-Univerzal 8. M-IP II 9. M-Agrokombinat 10. M-Velepreskrba 11. M-MT 12. M-Rožnik I 13. M-DS SOZD 14. M-^elša Odbojka - moški 1. M-Agrokombinat 2. M-Univerzal 3. M-Nanos 4. M-Sloga 5. M-IP 6. M-Eta 7. M-MT Odbojka - ženske 1. M-MT 2. M-Sloga 3. M-Univerzal 4. M-Agrokombinat 5. M-KK Sevnica 6. M-Eta 7. M-Rudar 8. M-IP Vlečenje vrvi 1. M-Agrokombinat ' 2. M-KK Sevnica 3. M-IP 4. M-Kopitarna 5. M-Nanos 6. M-Sloga 7. M-Rožnik 2 8. M-Velepreskrba 2 9. M-Rožnik 1 10. M-KGZ Sora 11. M-Emba 12. M-MT 13. M-Univerzal Šah ' 1. M-Rožnik s 2. M-Kopitarna 3. M-Nanos 4. M-Agrokombinat 5. M-Velepreskrba III 6. M-Rožnik (Čuprija) 7. M-Velepreskrba 1 8. M-Univerzal 9. M-KK Sevnica 10. M-Zarja 11. M-IP 1 12. M-Rožnik (Dolomiti) 13. M-Velepreskrba II 14. M-Eta 15. M-Jelša 16. M-Sloga 17. M-IP 2 18. M-Ograd Namizni tenis - ženske 1. M-MTI 2. M-Rožnik I 3. M-Agrokombinat I 4. M-Rožnik II 5. M-Ega 6. M-Agrokombinat II 7. M-Sloga 8. M-DS SOZD + IB Namizni tenis - moški 1. MIP I 2. M-Agrokombinat II 3. M-Sloga 4. M-Kopitarna 5. M-Univerzal 6. M-Nanos 7. M-Rožnik III 8. M-KGZ Sora I 9. M-Agrokombinat I 10. M-Velepreskrba V 11. M-Velepreskrba IV 12. M-Velepreskrba I 13. M-IP II 14. M-Trgoavto 15. MEta 16. -KK Sevnica 17. M-MT II Košarka 1. M-M-Rožnik I 2. M-Rožnik II 3. M-MT 4. M-Nanos 5. M-Agrokombinat 6. M-KGZ Sora 7. M-Tehna 8. M-Sadje zelenjava 9. M-IP 10. M-DS SOZD + IB Referendum za »M« Vesna Bleivveis Moto za zapis o združevanju delovne organizacije Modna hiša v SOZD Mercator je izposojen v temeljni organizaciji Modna hiša Maribor. V obeh temeljnih organizacijah, Ljubljani in Mariboru, so se delavci skoraj enoglasno odločili tudi za ta cilj. Obiskali smo obe temeljni organizaciji in v razgovoru z direktorjema Francem Suhadolnikom (TOZD Modna hiša Ljubljana in v. d. direktorja delovne organizacije) in Alojzom Wige-letom (TOZD Modna hiša Maribor) strnili oceno postopkov Direktor TOZD Modne hlie Maribor, Alojz Wigele. Foto: Vesna Blelwe!s dogovarjanja o združevanju v Mercator, predvsem pa skušali dati tudi oceno in konkretizacijo ciljev združevanja. Obisk pa je bil tudi priložnost za ogled objektov - obeh modnih hiš, blagovnic, specializiranih za prodajo tekstila oziroma konfekcije. »S prenehanjem dveh temeljnih organizacij v sestavu delovne organizacije Modna hiša -blagovnic v Osijeku in Smederevu, sta ostali samo dve temeljni organizaciji v Ljubljani in Mariboru. V letu 1983 smo začeli resno razmišljati o samoupravnih in poslovnih povezavah z močnejšim in bolj organiziranim sistemom, v katerem bi lahko zagotovili svoj razoj. Morda se čudno sliši, da nismo našli skupnega jezika s tekstilno branžo, vendar je pri presoji glede združevanja prevladal argument ekonomske trdnosti nekega sistema, in to Mercator prav gotovo je. Po drugi strani pa nam je odgovarjal spejemljiv koncept nadaljnje samoupravne organiziranosti naše delovne organizacije kot specializirane organizacije za promet s tekstilom.« S temi besedami je začel pogovor Franc Suhadolnik. Dopolniti pa jih moramo z mislijo Alojza VVigeleta: »Za združevanje se mora nek sistem odločiti, dokler je zdrav, kajti patnerja lahko izbira le sistem, ki ni pod politično ali kakršno koli drugo kuratelo ali pa pod pezo izgub. V takih okoliščinah sta tudi izpeljava konkretnih postopkov in njihovi rezultati bistveno drugačna. Predstavljena odločitev oziroma ekonomsko finančna analiza, ki smo jo predstavili delavcem pred referendumi, in pa cilji združevanja so bili našim delavcem dovolj trden in čvrst argument za presojo tako sistema Mercatorja kot tudi za oceno naše usode v tem sistemu. Argumenti -sredstva za razvoj, socialna varnost, vzajemnost in velikost Mercatorja, v razpravi niso potrebovali posebnega komentarja.« Čeprav je bilo omenjeno, da se koncept dosedanje samoupravne organiziranosti delovne organizacije v bistvu ne bo menjal, pa združitev v SOZD vseeno prinaša nekaj spememb v poslovanju, ki se bodo odrazile predvse kje? Franc Suhadolnik: »Prav gotovo. Srpemembe bodo očitne predvsem na področju finančnega poslovanja, ki ga bomo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v Mercatorjevo interno banko peljali preko te inštitucije. Bistven premik pa bo pomenilo tudi uresničevanje skupne poslovne politike, predvsem na komercialnem področju. Vendar pa bo potrebno izdelati nekaj analiz in ugotoviti najugodnejše funkcionalne povezave za zagotovitev normalnega poteka posameznih poslovnih funkcij. Pri opredeljevanju slednjega bo treba upoštevati tud nekaj zgodovinskih dejstev, ki so povezani z nastankom oziroma ustanovitvijo Modne hiše. Ta je namreč nastala kot poslovno združenje slovenskih tekstilcev leta 1961 in tako bo treba to dejstvo upoštevati tudi pri nadalnjem oblikovanju poslovne politike, kajti združena sredstva, predvsem investicijska, nas obvezujejo. Če pogledate izbiro oziroma ponudbo blaga v naših dveh blagovnicah, boste hitro ugotovili, da je skoraj 70% artiklov izključno iz slovenske tekstilne oziroma konfekcijske proizvodnje.« * Razvojni načrti delovne organizacije so pravzaprav temelj združevanja.Jih bo težko uresničiti? »Da in ne. Dejstvo je, da je objekt v Ljubljani zastarel, da je že pred samim združevanjem v Mercator Modna hiša investirala v novo blagovnico na Kraigherjevi ploščadi, da bo treba nekaj storiti v Mariboru. Vse je odvisno od tega, s kakšnim in-štrumentarijem bomo lahko zagotavljali sredstva,« je dejal tovariš Suhadolnik. Ljubljančani in okoličani Modno hišo dobro poznajo še iz časov, ko' so bile v njej prve pomične stopnice. Te še .vedno, kljub častitljivi starosti, nemoteno funkcionirajo. V letu 1961, ko je bila ta lepa trgovina predstavljena Ljubljančanom, je bila pravo presenečenje - od atraktivnih izložb do pestre in kvalitetne ponudbe. Danes, po dvaindvajsetih letih, pa je zob časa očiten, čeprav lahko trdimo, da so njene izložbe še vedno med najokusnejšimi v Ljubljani, in tudi notranjščina dokazuje da so urejene police, ljubeznivi prodajalci in razvrstitev blaga tisto, čemur se kupci še niso odkrekli.« »Ljubljansko hišo bolj vzdržujemo, kot pa vanjo resnično vlagamo. Objekt je zastarel, potreben temelite obnove in prenove. Vendar sta investicija in pa obnova prevelik zalogaj.« »Top« dogajanja v Mariboru je gotovo' Partizanska cesta -osrednja ulica, ki pelje od magistralne ceste proti jedru mesta. Tu ima sedež temeljna organizacija Modna hiša Maribor. To organizacijo smo obiskali dva dni po uspešno opravljenem re- Modna hita Maribor ferendumu o združitvi v SOZD Mercator. Prišli smo še na »friš-no« glasovalno mesto, kjer so potekala glasovanja o spremembi samoupravnih aktov, ki so povezani z vstopom v Mercator. Začudila nas je množica lepakov, ki so delavce opozarjali na referendum, na cilje združevanja in na Mercator sploh. Z vnemo so se lotili postopkov, ki znajo drugje teči po svoje in brez pravega obveščanja. Alojz Wigele je takole komentiral: »Še preden smo šli v konkretne referendume, smo se na zborih delavcev temeljito pogovorili o vsem, pa tudi javno smo se že na njih opredelili za združevanje. Zato rezultati za nas niso presenetljivi.« V prvi vrsti je naša pozornos veljala samemu objektu v Mafl' joru. Brez najmanjše zadreg® ahko trdimo, da gre za objeK*’ ,eP zunanji 2 Darjinih trgovin. Tudi na posebno izložbo, v kateri so bila Agrokombinatova vina, Etina vložena zelenjava in Embini izdelki... Kako dober in prijeten občutek! Le dober teden je minil med prvim in drugim, poudarjam, čisto slučajnim obiskom. In v tem času so, takorekoč čez noč, postale Zarjine trgovine kot prerojene, nove, lepše, vabljivejše... Včasih že nekaj besed in dobre volje napravi takšen učinek. Takšna zarja v Zarji je drugim lahko za dober zgled. Mile Bitenc Vsestranski Marčenič v Mercator Turistu V času, ko obiskovalci naše turistične agencije na Tavčarjevi ulici v Ljubljani iščejo usluge Mercator-Turista za poletna letovanja, skoraj ne more biti lepše in primernejše opreme lokala, kakor so Marčeniče-ve slike, risbe in akvareli. 6. junija so ob navzočnosti avtorja iz Lovrana odprli prvi del njegove razstave, ki je predstavila slike na zlati foliji z motivi obmorskih mest Lovrana, Moščenic in drugih istrskih mest. Slikarsko gradivo podpira obmorske sižeje z magičnim odsevom in daje upodobljenim zidovom, streham in pomolom nadih minule romantike. V teku je drugi del razstave - risbe, sledili bodo še akvareli in umetniška fotografija. Priporočamo! Zbor ob 5.30 pred slaščičarno Konditor nasproti avtobusne postaje. Odhod avtobusa ob 6.00 - ali pred Zlatorogom v Bohinju ob 8.30. 25. 8. 1984 Vršič - M. Mojstrovka Zbor ob 6.00 pred slaščičarno Konditor nasproti avtobusne postaje. Odhod avtobusa ob 6.30 - ali pred Tičarjevim domom na Vršiču ob 10.00. 8. 9. 1984 - Valvazorjeva koča - Stol Zbor ob 5.45 pred slaščičarno Konditor nasproti avtobusne postaje. Odhod vlaka ob 6.20 -ali pred železniško postajo v Žirovnici ob 7.20. Mercator- Turist sporoča Za Brione je iz dneva v dan več zanimanja. Otoki v bližini Pule že sprejemajo prve skupine turistov, ogled pa. je mogoč v organizaciji turističnih agencij. Med več kot 50 turističnimi agencijami ima dovoljenje za obisk Brionov le 14, med njimi tudi Mercator Turist. Dobili so proste termine za vse leto in v kratkem bodo imeli sestavljene tudi programe. Če želite na Brione, se oglasite pri Mercator-Turistu na Tavčarjevi 6. Pokličite jih lahko tudi po telefonu na številki: 312-254 in 317-285. sozd vf § %. Mturcator^ Kegljanje - moški 1. M-Univerzal 2. M-KK Sevnica 3. M-Velepreskrba I 4. M-Nanos I 5. M-HG, TOZD Ilirija 6. M-Velepreskrba 6 7. M-Kopitarna 8. M-Rožnik I 9. M-Velepreskrba VI 10. M-Velepreskrba II 11. M-Rožnik II 12. M-Konditor 13. M-IP I 14. M-DS SOZD + IB 15. M-Emba 16. M-Jelša 17. M-Nanos II 18. M-Nanos II 18. M-Eta 19. M-Sloga 20. M-Agrokombinat 21. M-Sadje zelenjava 22. M-MTI 23. M-Rožnik IV 24. M-KZ Cerknica 25. M-IP II 26. M-Zarja 27. M-Velepreskrba III 28. M-MTII 29. M-Velepreskrba V 30. M-Rožnik lil 31. M-Potrošnik Kegljanje - ženske 1. M-Nanos 1 2. M-Rožnik 1 3. M-^Jelša 4. M-Eta 5. M-Velepreskrba 6. M-MT 7. M-Sloga 8. M-Velepreskrba 4 9. M-HG,'TOZD Ilirija 10. M-Univerzal 11. M-Sadje zelenjava 12. M-Velepreskrba 2 13. M-IP 14. M-Rožnik 5 15. M-Ograd 16. M-DS SOZD + IB 17. M-Emba 1 18. M-Tehna 19. M-DS SOZD + IB 3 20. M-KK Sevnica 21. M-Velepreskrba 1 22. M-Zarja 23. M-Nanos 2 24. M-Emba 2 25. M-Agrokombinat 26. M-Rožnik 3 27. M-Rožnik 2 28. M-DS SOZD + IB 2 Kros - moški ekipno 1. M-KK Sevnica 2. M-Agrokombinat 3. M-Kopitarna 4. M-MT 5. M-IP 6. M-Emba Kros - posamično moški nad 40 let 1. M-MT: Rupnik Alojz 2. M-Agrokombinat: Pirc Jože 3. M-KK Sevnica: Košar Janez 4. M-Pekarna: Vencelj Anton 5. M-IP: Glavnik Rene 6. M-Emba: Mihelič Jože 7. M-Sloga: Drobec Marjan 8. M-KK Sevnica: Mlakar Ivan 9. M-IP: Vaupotič Jože 10. M-Kopitarna: Levičar Ivan 11. M-DS SOZD + IB: Rigler Stane | Moški od 30 do 40 let 1. M-Kopitarna: Bregar Marko 2. M-Nanos: Rožič Franc 3. M-KK Sevnica: Zalašček Alojz 4. M-IP: Žogar Boris 5. M-MT: Pilih Zdravko 6. M-MT: Tepina Borut 7. M-MT: Petek Stane 8. M-Agrokombinat: Kotar Franc 9. M-Sadje zelenjava: Zadnik Jože | 10. M - Emba: Kandus Matjaž .11. M - IP: Trstenjak Alojz 12. M - DS SOZD+IB: Marinček j Tugo 13. M-MT: Accetto Stanko Moški do 30 let 1. M - KGZ Sora: Skvorča Slavko : 2. M-KK Sevnica: Imper Janez | 3. M - KK Sevnica: Povhe Radko 4. M - Nanos: Ravšelj Vojko 5: M - Univerzah Bukovec Štefan | 6. M - Agrokombinat: Ječmenak i Stjepan 7. M - Rožnik: Bjelica Žarko 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. & »ozd S % m Mercator^ M - Sadje zelenjava: Čurin Edi M - Agrokombinat: Petrič Slavko M - kopitarna: Savine Janko M - Sadje zelenjava: Gregorčič Stane M - Nanos: Jelinčič Viktor M - Velepreskrba: Penca Janez M - MT: Mihelič Miran M - Velepreskrba, TOZD Trgo-promet: Mihelčič Iztok M - KGZ Sora: Zemljarič Marjan M - Sadje zelenjava: Dizdarevič Suvad t M - IP: Kokol Branko M - Pekarna: Goršič Drago M - Nanos: Hribar Ivan M - Nanos: Zvijerac Mija M - Sadje zelenjava: Pleško Tone M - Univerza!: Žerdin Štefan M - Rožnik (Beograd); flič Slobodan M - KZ Cerknica: Nared Marko M - IP: Bračko Milan M - RoiŠhik: Tavčar Jani M - Emba: Berčon Janko Kros - ženske ekipno 1. M - Rožnik 2. M - Sloga 3. M - IP 4. M - Sadje zelenjava 5. M-MT 6. M - Agrokombinat 7. M - Emba Kros - posamično ženske nad 40 let 1. M - MT: Grosman Marija 2. M - Emba: Strašek Darinka 3. M - Sloga: Zupan Marija 4. M - Sadje zelenjava: Praprotnik Vika 5. M - IP: Bagar Lizika 6. M-Agrokombinat: Lončar Betka 7. M - Rožnik: Primožič Ida 8. M - IP: Udovič Sonja Ženske od 30 do 40 let 1. M - Rožnik: Loger Milena 2. M - DS SOZD - IB: Kavčič Marija 3. M - Sloga: Kocuvan Štefka 4. M - IP: Ber Marija 5. M - Nanos: Žiberna Edita 6. M - IP: Lajevec Mimica 7. M - Sadje zelenjava: Bratun |yanka 8. M - Agrokombinat: Miklavčič 'Ivanka 9. M - Emba: Thaler Stanka 10. M - Rožnik: Snoj Mira 11. M - Agrokombinat: Tomažin Sonja 12- M - Agrokombinat: Radonjič Ruža 13. M - Rožnik: Cajhen Zvonka 14. M - Sadje zelenjava: Stupar Marija 15. M-MT: Globokar Marija 16. M-MT: Zakrajšek Marjeta 17. M - DS SOZD + IB: Jesenovec Katja 18. M - Rožnik: Levec Marija Ženske do 30 let 1. M - Rožnik: Hater Breda 2. M - KK Sevnica: Dolenc Cvetka 3. M - Sloga: Grajfuner Marija 4. M - IP: Babič Smiljana 5. M - IP: Jugovec Marinka 6. M - Velepreskrba: Skubej Tatjana 7. M - Velepreskrba: Frančič Vida 8. M - KK Sevnica: Erman Mojca 9. M - Sadje zelenjava: Žle Regina 10. M-Agrokombinat: Vinkovič ■ Stanka 11. M.-Velepreskrba: Tomažin Marija 12. M-Sadje zelenjava: Oblak Marta 13. M-MT: Žargi Marta 14. M-Sloga: Stefane Nada 15. M-Rožnik: Poklar Alojzija 16. M-Agrokombinat: Čapljak Ivica 17. M-IP: Zelenik Vera 18. M-KK Sevnica: Orešnik Jožica 19. M-KK Sevnica: Lekše Jelka 20/ M-Emba: Mladenovič Letica 21. M-Nanos: Brezec Elka 22. M-Velepreskrba: Klemenčič Simona 23. M-Rožnik: Šinkovec Kristina Plavanje - moški ekipno 1. M-MT 2. M-Agrokombinat 3. M-IP 4. M-KK Sevnica 5. M-Sloga Plavanje - posamično moški C - kategorija 1. M-Nanos: Kussel Herman 2. M-KK Sevnica: Bedek Jože 3. M-Agrokombinat: Pisek Drago 4. M-MT: Lahajner Branko Letna mercatonada 1984 Vesna Bleivveis Srečanja Mercatorjevih delavce^ na športnih igrah so tradicija,, vendar se na še tako bleščeči paradni uniformi začne kazati zob časa. Pokaže se njena oguljenost in treba ji je posvetiti vso pozornost, da ne izgubi svojega namena, pomena in blišča. Zato jo je potrebno negovati, dopolnjevati in s časom dodajati tisto, kar je v bistvu ne spreminja, jo pa vsakič znova naredi zanimivo, aktualno in namenjeno vsem in vsakomur, je potrebno tudi naši mercatoriadi. Mercatoriade niso le srečanje delavcev in kmetov sozda, ki se bolj ali manj za ta namen zberejo v ad h'qc sestavljene ekipe, ki na športnih igriščih merijo svoje moči, temveč je to enkratna priložnost za množična srečanja delavcev vseh članic sozda. Tej priložnosti ne dajemo ali možnosti ali pa je organizacijsko ne znamo izpeljati, da bi prav zaživela. Za tak shod je potrebno pripraviti -neodvisno od športno rekreativne- ga namena, poseben program, v katerem bi imeli možnost sodelovati tudi tisti, ki jim šport hi primarnega pomena. Gre predvsem z animacijo oziroma organizirano vzpodbujanje tisth delavcev, ki lahko svojo ustvarjalnost, znanje in spretnost pokažejo tudi v drugi, ne samo športni in tekmovalni obliki. S tako obogatitvijo bi mercatoriada nedvomno postala resnično množično srečanje vseh Pogled na zbrana udeležence 7. iportnlh Iger delavcev In združenih kmetov tozda Mercator, med slavnostnimi nagovori ob odprtju Iger Pred pričetkom tekmovanja so se morali tekmovalci, ker so prispeli Iz oddaljenih krajev, okrepčati; že jutranja temperatura je bila zelp visoka. Tudi za prigrizek je bilo v Postojni dobro preskrbljeno. L Že ob 14. uri eo pričele tekmovenje v krosu. Na sliki: velika skupina natmlajilh udeležencev Tudi odbojka pritegne veliko sodelujočih In zanimanja gledalcev. Foto: Patarnost delavcev in kmetov, združenih v sozdu Mercator. Mercatoriada bi lahko postala priložnost za letno srečanje na primer aktivov kmečkih žena, razstavo izdelkov njihovih članic, izmenjavo izkušenj pri delu, srečanje mladinskih aktivov, za katere vemo, da na ravni sestavljene organizacije nihče ne misli, priložnost za izrekanje priznanj najboljšim in najzvestejšim delavcem, predstavitev najboljših poljedelcev in živinorejcev, gostincev in podobno. In navsezadnje je mercatoriada enkratna priložnost za ekonomsko propagandne akcije v okolju, kjer se dogaja. Ideje so, treba jih je razviti, obrusiti in pripraviti program za njihovo realizacijo. Spremenjene oziroma dopolnjene vsebine mercatoriad ne bomo dosegli zlahka, zlasti še, če bomo na ravni sestavljene organizacije še naprej -rmasto vztrajali, da vse organizacijske, tehnične in koordinacijske posle opravljajo amaterji, člani »korša« in prizadevni organizatorji in prireditelji mercatoriad. Če upoštevam še širjenje sozda, potem je skrajni čas, da za področje orga-ziranja športa, rekreacije in drugih dejavnosti zaposlimo profesionalca, strokovno usposobljenega delavca. O letošnjem kvizu Na dan letnih športnih iger je bila v Postojni za udeležence spremljajoča prireditev: kviz znanja o sozdu Mercator in njegovih članicah. Če nič drugega, je bilo to na zabaven način pripravljeno merjenje znanja o nas samih. Moči so bile izenačene, nekaj 'malega o sebi vemo, še precej pa nam manjka do suverene trditve: vsak ve, kdo je kdo v sozdu. Podobne obogatitve naših srečanj bomo še razvijali. Vesna Bleivveis V tem delavcu ne vidim pisarniškega molja, temveč delavca, ki bi ga morali v vsaki članici vzeti za svojega, za delavca, ki bo kot svetovalec in operativni izvajalec nalog pomagal odgovornim, da bomo svojo ustvarjalnost, dosežke, in pripadnost pokazali tudi z drugačno vsebino in obliko množičnega srečanja delavcev in kmetov, združenih v Mercator. Ob 5.40 J« posebni vlek Iz Ljubljane odpeljal velik del tekmovalcev v Postojno na 7. letne čportn* Igr«. Na sliki: prihod takmovalcav na postajo v Postojni ■ P Polog plavanja, straljanja, malega nogometa, tenisa itd. je najbolj priljubljena panoga tekmov*^ vlečenje vrvi. Vojatki ansmabel Iz Postojne nas je z veselimi in poskočnimi melodijami zabaval vse poP0*** nekatere celo pozno v noč. ^ Razgovor z direktorico tozda v Kidričevem Kristina Antolič - MIR Ptuj Posodobitev proizvodnega obrata Na osrednji občinski proslavi ob dnevu samoupravljal-cev Jugoslavije dne 22. t. m., ki je bila v tozdu Zaščita, delovni enoti YU-2 v Ptuju, je bila uradno izročena v upravljanje delavcem tudi nova krojilnica te delovne enote. Tozd Zaščita v sestavu MIP Ptuj je ena izmed organizacij združenega dela v ptujski občini, ki je svoje proizvodne zmogljivosti povečala tudi na račun zaposlovanja novih delavcev. Slavnostna govornica na slovesnosti je bila direktorica tozda Zaščita Gabrijela Habjanič, Ki je v svojem govoru poudarila 30. obletnico ustanovitve ptujske trgovine, katere jubilej praznuje MIP prav v tem mesecu. Nekaj dni pred otvoritvijo nove krojilnice obrata YU-2, v katerem je bila občinska proslava ob dnevu samoupravljalcev Jugoslavije, sem prosila direktorico Gabrijelo Habjanič za kratek Pogovor o delu 247-članskega Kolektiva. Tovarišica direktorica, pred dobrim letom in pol se je tudi Iz ocene poslovanja, bolje rečeno, rezultatov iz preteklega leta je mogoče razbrati, da delovna enota YU-2 ni dosegla planirane realizacije. Zakaj ne? Planske naloge v letu 1983 v obratu niso bile dosežene predvsem iz objektivnih razlogov: Količinski plan proizvodnje je bil načrtovan na število zaposlenih v enoti in po predvidenem nemškem normativu. Večina kadra, ki nam je bii na razpolago, pa za to ni bilo strokovno usposobljena. Priučevanje je zahtevalo veliko več časa, kot smo predvidevali. Zaradi časovne stiske smo takrat sprejemali Ob dnevu samoupravljalcev Podeljene zlate značke Mercatorja Posebna komisija za odlikovanja in priznanja je na predlog izvršnih odborov sindikata ter na podlagi kriterijev opredeljenih v pravilniku o dodeljevanju priznanj, nagrad in plaket, izoblikovala predlog, po katerem so delavski sveti tozdov in DSSS sprejeli sklep, da v letošnjem letu prejme zlato značko Mercatorja petnajst delavcev, ki imajo posebne zasluge za delo in razvoj delovne organizacije. To so: - Ivan Krajnc in Mirko Šilak in delovne skupnosti M-IP, - Kristina Kokol, Terezija Lenart in Darinka Hliš iz tozda Zaščita, - Janez Bezjak, Marica Zupanič, Franc Kodrič in Alojz Žula iz tozda Veleprodaja, - Terezija Reisman, Jožica Lepšina, Franc Primožič, Ema Pšeničnik, Hilda Jakomini in Jože Zupanič iz tozda Maloprodaja. Odličja so bila delavcem slovesno izročena na svečani otvoritvi nove krojilnice tozda Zaščita, dne 22. junija 1984. Odlikovancem iskrene čestitke! Kristina Antolič vse profile srednješolcev, ki pa so postopoma odhajali in to takoj, ko so dobili zaposlitev, za katero so se usposabljali. Veliko je bilo tudi prekinitev zaradi nedoseganja zahtevne nemške norme in vzporedno s tem nizkih OD. Tako je lani odšlo iz našega tozda kar 41 delavcev, večina iz obrata, kjer je trenutno zaposlenih 92 delavcev. Nemški normativ je bil dosežen v prvi polovici leta povprečno le 65%, v letu 1983 pa samo 76%. V aprilu in maju letos pa smo ga že presegli. Z modernizacijo in razširitvijo vašega obrata, ki po predan namenu na dan, ko bo v vašem tozdu tudi osrednja občinska proslava ob dnevu samoupravljalcev Jugoslavije, bo vaš načrt prav gotovo uresničen? Kaj menite? Zaključna investicija tega objekta je pogojena s pogodbo nemškega partnerja, naš načrt pa bo uresničen le z doseženimi planiranimi količinami, ki bodo zagotovile rentabilnost obrata in opravičile naložbo. V vašem tozdu imate tudi obrat modne in tekstilne zaščitne konfekcije ter obrat usnjenih zaščitnih sredstev. Kakšne rezultate dosegata ti dve delovni enoti? Oba proizvodna obrata sta v lanskem letu presegla planske naloge. Povprečno doseganje normativov v letu 1983 je v obratu usnjene konfekcije okrog 120%, v tekstilu pa 128%. Opažamo tudi nedoseganje norm, predvsem pri novih delavcih, ki še niso strokovno usposobljeni, pri starejših delavcih pa je v tem pogledu nekaj izjem. Z ozirom na to, da je vaš kolektiv razmeroma mlad, da že več kot leto dni sprejemate delavce v priučevanje, me zanima, kakšna je strukturar vašega kadra in koliko delavcev še nameravate nanovo zaposliti? Po kvalifikacijski strukturi je pri nas priučenih in prekvalificiranih 65% delavcev in le 35% kvalificiranih za našo stroko. Pravkar smo posredovali potrebe Zavodu za priučevanje za 22 novih delavcev. V zadnjem času se pogovor pogosto vrti okrog osebnih dohodkov - kakšni so osebni dohodki v vašem tozdu? Mercator v SV Sloveniji Po znanih kriterijih so bili osebni dohodki v prvih treh mesecih leta limitirani. S spremembo planske vrednosti točke v mesecu aprilu pa so se OD pri nas povečali 20 - 25%, odvisno od količinskega doseganja norme. Razlike med posameznimi delavci so pri nas,zaradi doseganja individualne norpie zelo velike. Pri preseganju norm se delavcu priznava sedaj še dodatna stimulacija, kar ima ugoden učinek tudi za uspeh tozda. • Vaša tozd ima sedež v Kidričevem, to je 10 km iz Ruje, kjer je tudi vaša delovna enota YU-2. Ali menite, da so vaši delavci dovolj dobro obveščeni o delu in življenju tozda in o delovni organizaciji? Kakšno je delegatsko odločanje oziroma delo vaših samoupravljalcev? I ^ tozd vključil v izvoz. Oprav-Jate uslužnostno dejavnost za ^^^no-nemško firmo Vossen. ■ aKaj je bilo to potrebno? Neodložljive potrebe po.last-deviznih sredstvih, ki so že ®Kaj 5asa Spremljale tudi naš ža2 Bikar -p>ona tone. Goga^A K50R. SE hAVl i VIKrtJGR- aoniSt^- VOH vojak: . STAR. I7-RA31 LONCMICA wa K»\KX)Ei.O MAŠA *te A PARKI NQ JADRAN. OTOK, VAGOJNO VAR^TV. ZAVOD M03ZE ' »V Go'-g>RAT DEi-AVSkA pnotnost OZNAKA 2-A: GtOSPA DEL NA,* NOSE TORIŠČE ANICA ČEfčME nAC|n Pečenja MESA SEVER. MEDICIN. UGOTOVI -TEV, IX- SLElj>EK GR.ŠKA ^.SAMOGi.. PRETEKLI ČAS PARNA KOPEL i.SAHOG najvišja KARTA ZiAN ODBORA KRAJ U-MRLIH, POKOPA'! SIET>EČ| VRSTA nekdan JE KAVI -NE MEŠANICE PREBIVAL. IRAKA TATVINA PlJAdA 51 SlOVANO v KELTSKA RjODOVMA ZVEZA HARJ3DM. OSVOBOb. BORfc^ PRODUKT JOKANJA MUSLtM. BOQ ITALIJAN. POPEVKAH &oE.py prodajal RRAMC Pomožni Duhov- nik lopatka pri PLUGU 0-3F i. RAbD P^HOR. NIKAL- NICA ŠPORTNO društvo VODNE RASTLINE LT. MOŠKO IME NOETOVA bakk\ POGAN- JEK DESTOVNIK" KAJUH KOPICA Bi 1^3 NOV »Mr SOVRAŽ.- NIC/V 3£LE5V\ R. NOVOTMy MOm?- BEL ODRA V ^AL|- NXV GERMAN ORJEL. ZfiUNicA v puščavi DELO NA POLJU NAJVIŠJA KARTA NAPLACILO MAELEKT. DELEC Snovi Derganc EMIL tELJE STEKLEN. 2A ^bRAVlL> P«JSPLtjI nadležn/ auŽELKV KULTUft.. DRUŠTVO zanka OSEBNI zaimek LJUDSKI ODBOR. LETOVIŠ' čir BLIJJJ KOPR^ WCM.PtSW. RAlUER. MARIA Anno Domini kazalni L|MEK ZZNSKA TRIZURA- Hr-r—m kaliČEK o- UtDSN ■VvIprjpaduuv *fRJŽKA ^KA St-BN\ JCMNIK GORA v TURČIJI OBMOČJE Bi ELEMENT 3E OKRAJ. ZARMUN ŽIVAL Z. LEPIM KRZNOM RIMSKA ENA- PL.MERA XVEZA KOMUN JUGOSL. EDO MOHOR KO SLOVEN. ZABAVN ČASOPIS _______ OKJIAJ 5 • W r,uro POSTAVA MAŠČOBAj šampon dan na dan ZNACIL. japo^s OBLAČILO JOHN OSftOtLUC TIN/v LAH GeonerR. POJEM BOG IETOTE Loščilo i PEVKA-DRATUŽ-KAČJA-NOVA 011 RAi- zAimer CIMA, KRAJ TRI Domžalah POSTNA JUHA IZ OLUPKOV TKANINE DIRJANJE Dvojima- PASTI RS -KA- PESEK POT, VOD L£ PO KITAJ. RELIGIJI CDl KOLAR PETER * TERNOVt EK SoLm«x. ALOCj MODfeL ODVEČNA MAŠČOEA- AVTONOM POKRA -JIMA AMPER NUMERO TURSKI VELI KAS Arabski ŽREBEC. ATMOS- TER*- šampon dan .na dan mm«* ui*** h* Dan na dan iampon )a lato natan m r»*to<%v laaam. da bi si lahko z njim unvva* lasa vsak dan. Laaja ao po umtvanju. Nagradna križanka Tokratno nagradno križanko smo pripravili v sodelovanju z Lekom iz Ljubljane Pravilno Jo režite, izpolnite kupon ter oboje hkrati v kuverti požljite na že znani naslov: Mercator Studio za EP, 61000 Ljublja- na, Breg 22, čimprej, najkasneje pa do 20.7. 1984. Na ovojnico obvezno dopišite: Nagradna križanka Dan na dan. Tri reševalce, ki Jih določil žreb, čaka nagrada, darilo Leka Ljubljana. Maja Hočevar Pravilna rešitev nagradne križanke (Marie S- Z. « 3- X u« n. 3“ U^‘ - t: SSL X A V 6 A k 0 v R S’ T 0 K 0 i E Ga ss: sr K 0 n A R Sr i K R £ W' V R £ i A R n A X K 0 u Sr S E R £ N A D a' m 0 S t s & A D —- t S" Ga S- £r E £ ž S? M !• i? ca N i. M 0 X A ;r V E U 0 N su R 0 S t £ N A A D A «TK M P- .v R A 6 m A 1. E u K A SV T 0 A A R N A 3 rT — fc B R 0 S E V i 1 R U D A R. sC. 1 K t r E£S’ i-- s T 0 r S". N 3 1 v 1 c A syr* R A V E N N A R 1 L •.v- P 0 K 0 1 U E S 1 R A V A R ■4M s i i 'A2J' M A A N 1 T A pr A M 1 sr 0 T S1" A s A d m >2|d žrebanja za nagradno križanko »Dellne« D° 13. g. 1984 smo na naš naslov prejeli 464 pravilnih rešitev na9radne križanke. Tri praktične nagrade Ilirije-Vedrog prejmejo: * Milka Močnik, M-KGZ Sora, 64226 Žiri, Trg osvoboditve 1; * Marija Levič, SOZD Mercator, DS - knjigovodstvo, 61000 Ljubljana, Kardeljeva 23; * Vera Tušar, M-Rudar DSSS, 65280 Idrija, Staneta Rozmana 1 Kam na dopust? Ko pride čas dopustov, čisto nehote pomislimo le na morje, vendar pa je dopust lahko prijeten in poln lepih doživetij tudi kje v notranjosti. Prav zato vam bomo tokrat vsaj na grobo predstavili programe, ki jih v svojih objektih pripravlja Radenska. Ta vabi v Radence, Moravce in Banovce. V Radencih so pripravili sedemdnevne pakete, vendar gostje bivanje lahko tudi podaljšajo. Program bivanja zajema 7 polnih penzionov, 2 x masažo, 2xC02 kopeli, kuro z mineralno vodo Radenska in neomejeno kopanje v letnem bazenu. Gostje lahko izbirajo namestitev v treh hotelih, in sicer v Radinu, A kategorija (8.830 din, 9.770 din), ali v Radinu B kategorije (7.800 din, 8.450 din) ali v Veliki terapiji - C kategorije (6.090 din, 6.370 din). Prvi zneski so za bivanje v dvoposteljni sobi, drugi pa veljajo za enoposteljno. Gostje lahko svoje bivanje podaljšajo po dnevni ceni paketa. Vsi, ki bodo ostali v Radencih na dopustu 14 dni, bodo imeli 15. dan brezplačen. Za razvedrilo je v Radencih dobro poskrbljeno in dolgčas ne bo nikomur. Več informacij in rezervacije: telefon (069) 73-331, hotel Radin. Radenska V Moravskih Toplicah so pripravili kar tri različne pakete, sedemdnevne, 10-dnevne in 14 dnevne. Razen polnih penzionov so v pakete vključeni še izleti s kolesom, balinanje, tenis, ribolov, kopanje v bazenih s termomineralno vodo in turistična taksa. Cene so različne glede na dolžino bivanja. Sedemdnevni paket v hotelu Ter-mal stane 8.960 din, v Vikend naselju 8.120 din, 10-dnevni v hotelu 12.800, v Vikend naselju 11.600 din, 14-dnevni paket v hotelu 17.920 din in v naselju 16.240 din. Informacije in rezervacije: Moravske Toplice, tel. (069) 72-210. Že nekaj let so Banovci, termalno kopališče, nedaleč od Ljutomera, priljubljen kraj za vse, ki si želijo miru in kopanja v termomineralni vodi. Lani so Banovci postali bogatejši za še eno ponudbo: odprli so kamp za naturiste. V Banovcih je na voljo 100 prostorov za šotore in prikolice, v vikendih pa je na razpglago 30 ležišč. V novoodprtem naturističnem kampu je velik bazen, prav tako napoljnjen s termomi- neralno»vodo. V kopališču je restavracija s kompletno gostinsko ponudbo ter slaščičarno. V bližini je hotel Jeruzalem - v Ljutomeru, kjer je na voljo 79 ležišč. Informacije: termalno kopališče Banovci, tel. (069) 81-148. Mile Bitenc Kupon za pošiljanje križanke Ime in priimek Točen naslov delovnega mesta (DO ali TOZD, mesto in ulica) Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite »Nagradna križanka«, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. Sozd Mercator ob polletju 1984 • Sozd Mercator ob polletju 1984 Prosto za letovanje V§i£ delavce obveščamo, da so na otoku Cresu v naselju Martinščica prosti naslednji termini: 29. 8.-8. 9. bungalov št. 30 (6 ležišč) 29. 8.-8. 9. stanovanje (5 ležišč) 29. 8.-8. 9. stanovanje (5 ležišč) 29. 8.-8. 9. stanovanje (3 ležišča) 8. 9.-28. 9. stanovanje (5 ležišč) Vse zainteresirane vabimo, da se prijavijo v splošni službi Delovne skupnosti SOZD Mercator, telefon (061) 221-044. Groza, a si slišal,, da nekateri nameravajo prihodnje leto prišteti še poslovne rezultate in šele nato narediti razvrstitev? Evidenca nasprotnikov evidenc Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je število članov tega kluba zmanjšalo na samo dva, in sicer M-Trgoavto Koper in M-Eta Kamnik. Kmetijski zadrugi Logatec in Cerknica (prejšnji mesec pa tudi M-Ograd) sta predložili, naj bi tiste OZD, pri katerih prihaja do sprememb na zunanjetrgovinskem področju le redko, mesečno obveznost poročanja poenostavile z dopisom, da naj se v prihodnje mesece, za katere od njih ne bo tozadevnih poročil, obravnavajo, kot da pri njih ni bilo nobenih sprememb glede izvoza, uvoza, prilivom in odlivom. Pristojna služba v M-Mednarodni trgovini smatra, da je predlog koristen, če ga bomo upoštevali v omenjenem smislu. Morda komu ne bodo všeč Plešasti naj ne iščejo dlake v jajcu, ampak raje v ogledalu Človek se poti od dela ali bolezni; po izkušnjah sodeč imamo preceja bolnih ljudi Težko bomo dosegli zastavljene cilje v kmetijstvu, čeprav imamo čedalje več kmetov (brez zemlje) Na srečo nas vsaj sanje v gospodarstvu nič ne stanejo Trdoglavim tudi mehčalec za perilo ne bi pomagal Dobri igralci Imajo igralsko akademijo, ženske pa se z njo že rodijo V šoli so nas učili ekonomskih zakonitosti, kot da ne bi vedeli da se bomo zaposlili v jugoslovanskem gospodarstvu v Živeti danes za jutri se je na žalost sprevrglo v življenje od danes do Jutri Le dobremu cvetličarju uspe Iz slabih cvetov narediti lep šopek, ki pa resda uvene nekaj prej Marko Bokal Glasilo delavcev In zaružed^ kmetov SOZD Mercator, n. sub. O" Ljubljana, Aškerčeva 3. Izdaja Ce^' ter za obveščanje SOZD Mercatbj. Uredništvo: Aškerčeva 5, 610$ Ljubljana. Telefoni: odgovorni ufB' dni k 221-044, novinar in tajnišb?0 uredništva 221-010 in 218-522 0nl Uredniki odbor: Kristina Antolič' Marko Bokal, Mile Dolenc, Me13 Malus, Sergej Paternost, Ljuba SO' kovič, Mirko Vaupotič. Odgovorni urednik: Jaro Nova« Tehnični urednik: Dušan Lajovic. Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združO' ni kmetje, učenci in upokojenci sol’ da Mercator. Izhaja zadnji petek * mesecu. Naklada: 14.000 izvodov- ^ Po mnenju pristojnega repubh' škega organa je glasilo oproščene temeljnega davka od prometa proti' vodov.