Poštnina plačana v gotovini,
Leto XX., št. 180
Upravnisivo. Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3120, 3126. Inseratru oddelek: Ljubljana, Selen-Ourgova uL — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telef od št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St 11.842, Praga Čislo 78.180 VVlen St 105.24L
Ljnbljana, sobota 5, avgusta 19)9
Cena 1 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljke. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. ?, telefon St. 2455; Celje, StroBsmayerjeva ulica Stev. L telefon št 65.
Rokopisi m ne vračajo.
Mariborski teden
Maribor doživlja danes spet svoj praznik, slovesno otvoritev VIII. Mariborskega tedna. V letih najhujše gospodarske stiske se je porodila spodbudna misel mariborskega tedna, ko je sleherna iniciativnost ohromela. V takratnem navalu nekakega splošnega malodušja, ki se je kakor nalezljiva bolezen lotevalo celo najvedrejših in najpogumnejših, se je zdela širokopo-tezno zasnovana misel »Mariborskega tedna« smrti zapisano ali celo mrtvorojeno dete Oglašali so se tedaj dvomljivci z vseh strani in napovedovali temu otroku le kratko življenje. Mnogi od drugod pa so zrli v tej pobudi le skromne poizkuse diletantskega provinci alizma naše severovzhodne periferije.
Toda otrok, porojen v najtežjih le-t;h povojnih valovanj gospodarske plime in oseke, je tu ob naši severni meji zadihal zdrav, življenje ohranjujoč, svež zrak. ki prihaja z našega zelenega Pohorja, ponosnega Kozjaka, valovitih Slovenskih goric in zgodovinske panonske ravnine. Dvomljivci so osupli strmeli v otroka, ki se ie iz leta v leto vse krepkeje razvijal. Tisti, ki so pred osmimi leti zmajevali z glavami, so se morali prepričati o čudoviti življenjski sili. ki tiči v tem otroku. Število dvomljivcev in majavcev se je v teku let bolj in bolj krčilo. Danes jih ni več med nami.
Mariborski teden ie danes čvrsto zasidran v svoji tradiciji. Čez dve leti poteče prvo desetletje prevažne ustanove in pobude, ki nam je bila ob meji potrebna ko kruh. Spretno je povezala razvojne in ustvarjajoče silnice Maribora ter jih vsmerila k enotnemu, smotrnemu snovanju. V letošnji slikoviti, bogato založeni galeriji prizadevne, konstruktivne tvornosti na vseh področjih obmejnega žitja in bitja pripada posebna pozornost gledališki razstavi, posvečeni 201etnici narodnega gledališča v Mariboru, ob kateri se konkretno razodevajo presenetljivi sadovi 201etnega uspešnega nacionalno kulturnega in umetniškega ustvarjanja. ki je tako sijajno prestalo svojo preizkušnjo ob letošnjem prodorno uspelem gostovanju mariborske drame v Ljubljani. Pa tudi ostale razstave z vseh področij obmejne produktivnosti sov kvalitetnem in kvantitetnem pogledu izdatno izpopolnjene, saj je vztrajno, žilavo dopolnjevanje smotrna stalnica vsakoletnega Mariborskega tedna.
VIII. mariborski teden pa že presega dosedanji tradicijski okvir. S folklornim festivalom dobiva globlji pomen, splošnejši pečat. S tem festivalom, ki nam bo po ljubljanskem in obeh belo-krajinskih poizkusih odkril v pestrem bogastvu narodnih noš, simbolnih narodnih iger ter običajev folklorne značilnosti treh rodnih elementov, t. j. štajerskega, panonskega in belokrajin-skega, uresničuje Mariborski teden pomembno zamisel, ki nudi možnosti ši-rokopotezne dopolnitve prizadevanj v smeri smiselnega, sestavnega poglabljanja sodobnih zahtev nacionalno kulturne politike. Tukaj so osnove čim tesnejšega zbliževanja med našim mestnim izobraženstvom ter širokimi ljudskimi plastmi. In ravno ta vidik čim večje zlitosti in čim bolj strnjenega sožitja naših inteligenčnih ter ljudskih slojev je za našo severno prestolnico z vsem njenim prostranim zaledjem v današnjih prilikah izredne važnosti. Potrebno je le, da se ta povezanost pospešuje, ne pa krha in razdvaja.
Prva pozitivna postavka Mariborskega tedna, ki nima, kakor znano, nobenih komercialnih namenov, se kaže v tem, da je zajemal in srkal sokove rasti in razmaha iz temeljnih življenjskih potreb našega obmejnega življa. Iz lastne moči je zorela ta misel, ki smo jo čutili ob meji od vsega začetka kakor blagodejno olajšanje po nemalo-številnih okrnitvah. ki so Mariboru jemale polet in drobile njegovo veljavo. Tako je postal Mariborski teden naj-elementarnejši odraz notranje sile našega severovzhoda, markantna izpoved potrebe in volje po rasti in napredku.
Težko pa si moremo misliti prodorno uspešnost Mariborskega tedna, ako bi ne bilo v celoti ter v podrobnostih njegove zasnove, organizacije in neprestanega dopolnjevanja tiste čudovite tvorne spojnice, ki učinkovito priteguje pažnjo in zbuja zanimanje ter priznanje vseh slojev v pestri socialni strukturi obmejnega prebivalstva. Mariborski teden ni pridržan okusu ali interesu privilegirane družbene plasti. Spretna organizacijska metoda povzroča, da vidi v njem vse obmejno ljudstvo svojo prireditev, svojo ustanovo, ob kateri začuti živahen pulz složne vzajemnosti in skladne skupnosti.
Maribor pa je dal tudi drugim mestom lep vzgled. Posrečena misel vsakoletne manifestacije tvornosti* rasti in napredka je blagodejno razgibala speče iniciativne sile. Mariboru je sle-
OSTER POUSKI ODGOVOR GDANSKI VLADI
Poljska vlada odklanja odpoklic poljskih carinikov in izjavlja, da bo smatrala proglasitev carinske unije Gdanska z Nemčijo za napad na življenjske interese Poljske
Varšava, 4. avg. br. Po nalogu poljske vlade je danes ob 13.30 poljski komisar v Gdansku Marjan Chodacki izročil predsedniku gdanskega senata noto poljske vlade v odgovor na noto gdanskega senata z dne 30. julija, s katero je gdanski senat zahteval odpoklic poljskih carinskih uradnikov in napovedal gospodarsko združitev Gdanska z Nemčijo na ta način, da se bo ukinila carinska meja med Gdanskim in Vzhodno Prusijo.
V svoji noti ugotavlja poljska vlada, da bi bil tak korak gdanskega senata v popolnem nasprotju s sklenjenimi pogodbami- Poljska ne more pristati v tem pogledu na nikake koncesije, ker bi bili s tem ogroženi bistveni poljski interesi. Poljska vztraja ne samo na gdanskem statutu, ki točno obeležuje mednarodni položaj Gdanska kot svobodnega mesta, marveč tudi na pogodbah, ki so bile sklenjene med Gdan-skom ni Poljsko leta 1920. Ta sporazum prepušča docela kompetenci poljske vlade, da odloča o številu poljskih carinskih organov, ki imajo vršiti na gdanskem ozemlju kontrolo uvoza in izvoza, če misli gdanski senat na to, da bi po indirektni poti uvedel carinsko unijo z .Nemčijo, potem mora računati z najresnejšim odporom Poljske, ki se bo v obrambo svojih pravic in interesov poslužila vseh sredstev, ki so ji na razpolago. Poljska vlada zahteva od gdanskega senata, da spoštuje poljske uradne organe, ki vrše na gdanskem ozemlju svojo službo v okviru sklenjenih pogodb in mednarodnega statuta.
a
Odobravanje v Parizu in Londonu
Pariz, 4. avg. br. Ostra nota poljske vlade, ki je bila danes izročena gdanskemu senatu, je zbudila v Parizu in Londonu veliko pozornost. Angleška in francoska vla-
da odobravata korak poljdce vlade, prepričani, da |e ta nota pripomogla k raz-čiščenju pojmov in da predstavlja nov dokaz, da bi vsaka samovoljna ali nasilna sprememba gdanskega statuta pomenila casus belli. Ta nota pa ob enem dokazuje, da je možna takojšnja normalizacija odnošajev med Gdanskom in Poljsko, čim opusti gdanski senat svojo protipoljsko politiko ln obnovi spoštovanje mednarodnih pogodb in sporazumov, ki urejajo položaj Gdanska. Kar se tiče preganjanja poljskih carinikov s strani gdanskih oblasti, nagla-šajo v pariških in londonskih krogih, da je gdanski senat zagrešil veliko napako, ko je te uradnike osumil špionaže. To le dokazuje, da se v Gdansku gode stvari, ki jih hočejo za vsako ceno prikriti. Ce tega ne bi bilo, se gdanskemu senatu ne bi bilo treba bati kontrole poljskih carinskih uradnikov. S tem gdanske oblasti le priznavajo, da se gode tam nezakonite stvari, da se Gdansk protipravne oborožuje in s tem krši sklenjene pogodbe. Baš ta okolnost daje Poljski vso pravico, da, če treba, tudi z najbolj energičnimi sredstvi zaščiti svoje interese. Po poročilih iz Varšave bo to stališče poudaril na nedeljskem zborovanju tudi maršal Rydz-Smigly.
Vprašanja v angleški spodnji zbornici
London, 4. avgusta. AA. (DNB). Narodni poslanci, ki pripadajo raznim strankam, so zastavili danes v spodnjem domu vladi vprašanje o položaju v Gdansku. Podtajnik Butler je trdil, da se opaža v zadnjih tednih v svobodnem mestu vse večje vojaško in polvojaško vrvenje. Kakor je bil v ponedeljek v teku razprave izjavil že Chamberlain, posveča angleška vlada položaju v Gdansku največjo pozornost in je zato poljska vlada v neprestanem tesnem stiku
Francoski in angleški generali na poti v Moskvo
V Londonu in Parizu vlada optimizem, ker so mnenja, da tudi v Berlinu uvidevajo premoč mirovne Sronte
London, 4 avg. z Jutri se bosta angleška in francoska vojna misija, ki je danes popoldne prispela v London, vkrcali na angleški parnik in odpotovali v Moskvo. Po
mnenju londonskih krogov bodo pogajanja v Moskvi trajala več tednov. Potovanje s parnikom ,ki bo potreboval do Lennigrada pet do šest dni, bo dalo obema misijama priliko za podrobno proučitev vseh vprašanj in problemov, ki bodo predmet moskovskih pogajanj. Obe delegaciji spremlja 40 strokovnjakov, geografskih specialistov, pravnih strokovnjakov in vojaških izvedencev. V londonskih krogih vlada prepričanje, da bodo vojaška pogajanja ne samo pospešila politični sporazum, marveč tudi prepričala totalitarne države, da je politično in vojaško sodelovanje držav mirovne fronte že gotovo dejstvo. Dasi je Chamberlain v spodnji zbornici naglasil, da za enkrat ni znakov, ki bi zahtevali izredno sklicanje parlamenta, in dasi je minister za dominione na zborovanju na Škotskem izjavil, da je malo verjetno, da bi prišlo do vojne, smatrajo v londonskih krogih vendarle za dober znak. da se prično v Moskvi vojaška pogajanja Optimizem angleških vladnih krogov sloni na informacijah iz Nemčije, ki kažejo na to. da so začeli tudi v merodajnih berlinskih krogih sedaj verjeti ne samo v obstoj, marveč tudi v absolutno premoč mirovne fronte.
Pogajania se pričela 11. avgusta
London, 4. avg. o. V an9rl<1?;k:h političnih krogih poudarjajo, da se bodo vojaška in politična pogajanja v Moskvi pričela 11. t. m. ter da bodo trajala najmanj mesec dni. To dejstvo tolmačijo v tem smislu, da želi angleško-ruska antanta za-vleči pogajanja preko vel4kih nemirih svečanosti 24. in 25. avgusta v Tannenber-gu, ko bo imel Hitler važen srovor. Prav tako žele pogajanja zavleči preko konfrre-sa narodnosocilastične stranke v Niirn-bergu. ki bo trajal do 11. eeotemhra Nem-____i___———----- ■ 'i- t
dilo najprej Celje, kjer se podob ie prireditve in razstave vrstijo v periodičnih presledkih Letos ob 201etnici osvu-bojenja Prekmurja pa se ie ob vzoru obdravske in savinjske metrooole opogumila tudi prekmurska prestomica s »Prekmurskim tednom«, ki ^e nolno izpričeval utemeljeno potrebo našesn prekmurskega naroda ter njegove oo-krajine po krepki manifestaciji življenjske volje in sile.
Z Mariborskim tednom se odpira v zgodovini Maribora novo poglavje Sloves Maribora se je razširil v vse smeri, njegovo ime je mnogo pridobilo O tem priča naraščajoče zanimanje za naš Maribor ter niegove pobude To pa je hkrati tudi najlepše zadoščenie zaslužnim možem, ki so prvotno skromnejšo misel Mariborskega tedna izgradili do velikopoteznega obse?a *er ^budili s tem v vsem našem obmejnem rodu vero v lastno ustvarjalno moč, rast in življenjsko sposobnost.
ci bi radi končali svoj letošnji strankarski kongres s proglasom na nemški narod, ki bo odvisen od stanja pogajanj v Moskvi.
London, 4. avgusta. AA. (Reuter) Diplomatski urednik Reuterja je izvedel, da je vlada sprejela poročilo od svojega veleposlanika v Moskvi o sestanku, ki je bil v sredo, čim bo angleška vlada preučila poročilo, bo poslala v Moskvo nova navodila.
Nov veter iz Rusije
Moskva, 4. avg. o. Pisanje ruskega tiska je dobilo po zadnjem Chamberlainovem govoru povsem novo obeležje Ruski listi ne pišejo več o nerazpoloženju ali nezaupanju proti angleški politiki, oziroma proti Chamberlainu Razpoloženje v Moskvi je tako. da sedaj nihče več ne dvomi v konč ni uspeh pogajanj z Anglijo in Francijo V diplomatskih krogih menijo, da bo Rusija v vprašanju definicije indirektnesa napada popustila. Ce v Rusiji še kaj za-merjajo Angliji, je dejstvo, ker se še vedno ni odločila poslati v Moskvo člana svoie vlade, kakor je Eden odločno zahteval
Poljsko-ruska £f»sssodarska pogajanja
Varšava, 4. avg. b. >Gazeta Handlowa« poroča, da se navzlic težkočam, ki še obstoje tudj po uveljavljenju poljsko-ruske trgovinske pogodbe, poljsko-ruska gospodarska pogajanja nadaljujejo v najboljš atmosferi. Glavni predmet pogajanj je tre nutno vprašanje uvoza ruskega bombaža na Poljsko v zameno za proizvode poljske industrije. List je zelo optimističen glede uspeha teh pogajanj.
2S-lst!!isa vstopa AngTje v svetovno vojno
London, 4 avgusta. AA. Današnji Ion donski jutrnjiki prinašalo uvodnike o današnji 25-letnici. odkar je Velika Britani ja stopila v svetovno vcino Pri tem posebno poudarjajo veliko razlike med položajem. v katerem se je nanaia a Velika Britanija leta 1914 in današnjim položajem. Dalje naglašajo da je Velika Britanija brezkompromisno odločena upreti se kar najodločneje vsakemu napadu in da je njena voja ka moč tolikšna, da upravičuie tudi največji optimizem
Bolgariia In zbiranje
turških čet v Trac ji
Bukarešta, 4. avg. o Listi objavljajo izjavo bolgarskega vojnega ministra Daska-lova in šefa bolgarskega generalnega štaba Hadžipetkova glede na vesti o zbiranju turškega vojaštva ob bolgarski meji. Izjava ugotavlja, da je Turčija res zbrala ob bolgarski meji svoje čete, vendar pa brez vsakršnega namena, da bi napadla Bulgarij'- Gre samo za ukrepe turške vlade. da zaščiti Dardanele pred morebitnim napadom Bolgarija je kot vojaški ukrep, ki pa ie povsem nevtralnega pomena, poklicala pod oi ožje dva letnika, ostala pa bo v vsakem primeru nevtralna.
z angleško vlado. Butlerju je bilo nato postavljeno vprašanje, ali bi pomenila postavitev raznih težkih topov v Gdansku dokaz za neposredni napad. Butler je odgovoril, da nima pri roki nobenih poročil o tem, da bi bili v Gdansku postavljeni težki topovi.
„Times": Gdansk se pripravlja za odločilni udar
London, 4. avg. z. Pozornost je vzbudil v javnosti članek »Timesa«, ki naglaša, da se Gdansk mrzlično pripravlja na odločilni udar. Članek poudarja, da v bistvu ne gre za Gdansk, marveč za varnost in neod. visnost Poljske, ki je bistveni činitelj ravnotežja v Evropi. Morda bodo že bližnji dnevi pokazali, ali so odgovorni voditelji totalitarnih držav voljni preprečiti vojno, ali pa so se že odločili, da pahnejo Evropo v novo katastrofo.
Se en poljski korak
Varšava, 4. avg. br. Poljski kmetijski minister je preko poljskega komisarja v Gdansku zelo energično interveniral pri gdanskem senatu zaradi zapostavljanja poljskih uradnikov in poljskih državljanov pri razdelitvi živil. V svoji noti naglaša, da odklanja metodo represalij, da pa bi bila Poljska prisiljena ustaviti ves nadaljnji dovoz živil v Gdansk, če bo gdanski senat nadaljeval s temi metodami.
Forster pojde te dni
v Berchtesgaden
London. 4. avg. o. Po informacijah »Timesa« iz Gdanska bo narodnosocialistični vodja Forster odpotoval te dni v Berchtesgaden, kjer se bo sestal s kancelarjem Hitlerjem da izmenja z njim misli o prihodnjih korakih v Gdansku. Forster bo infor-
miral Hitlerja tudi o odkritju zarote t Gdansku. V zvezi s to zaroto aretirane osebe presegajo daleč službeno objavljeno število 20. Zvedelo se je, da je bilo v Gdansku izvršenih tudi več justifikacij.
Churchillove izjave o vojni nevari
i i
London, 4. avgusta, b. O zaključni sej! angleške spodnje zbornice, katere zasedanje je bilo po daljši zunanjepolitični razpravi odloženo do 3. oktobra, se še poroča: Proti tako dolgim počitnicam je zlasti ostro nastopil znani konservativni politik W!n-ston Churchill, ki je v utemeljevanje svojega stališča navajal med drugim:
»V Nemčiji sta dva milijona vojakov pod orožjem, njim pa se bo še pred koncem avgusta pridružil nov letnik z okoli 500.000 rekruti. V okolici Vratislave (Breslau) je pet nemških divizij v popolni vojni pripravljenosti. Poročajo mi, da je polno javnih poslopij na Slovaškem spremenjenih r bolnišnice. To, kar tu navajam, pa ne tvori edinih vznemirljivih momentov. Tudi v Avstriji se vrši premikanje čet in prevažanje vojnega materiala. Na Tirolskem je trenutno povsem svojevrsten položaj. Vse to so zelo slaba znamenja. Na drugi strani pa so tudi zavezniki v mirovni fronti
podvzeli zelo resne pripravljalne ukrepe.« ★
Chamberlain odpotoval na počitnice
London, 4. avg. AA. (Štefani) Chamberlain se odpelje danes v Chequers. kjer ostane nekaj dni. potem pa pojde na Škotsko, kjer bo prebil vse letošnje počitnice.
Chamberlain napoveduje resne dogodke
Anglija je za mirno ureditev spora z Japonsko, ker utegne priti v Evropi do zelo kritičnih dogodkov
London, 4. avgusta. AA (Reuter) Današnjo zunanjepolitično razpravo v spodnji zbornici je otvoril opozicijski delavski poslanec Noel Baker, ki mu je odgovoril min. predsednik Chamberlain z naslednjim govorom:
Ne želim ublaževati resnih pomislekov vlade Velike Britanije zaradi mnogoštevilnih incidentov v zadnjih mesecih, v katere so zapleteni Japonci Nasprotno želim da bi se spodnja zbornica zavedala, da je po-»ožaj za našo državo posebno težak. (Odobravanje in vzklikanje.) Sem pa tja včasih slišim da vprašujejo posamezni poslanci: Dobro, zakaj tudi mi ne storimo isto. kar so storile Zedinjene države? Dvomim, da bi bilo potrebno posebej poudariti temeljno razliko med Zedinjenimi državami, ki so ločene od Evrope, in med našo državo. To ne pomeni, da bi morali pozabiti na žalitve in ponižanja, ki so jih morali pretrpeti angleški državljani na Kitajskem To samo pomeni, da se v sedanjem trenutku moramo držati gotovih meja v težnji, da naredimo konec takšnemu stvarnemu sta-.lju. Položaj v Evropi sili Veliko Britanijo, da ima v pripravljenosti večje pomorske sile Zato bo angleška vlada nadaljevala pogajanja za mirno ureditev spora z Japonsko. Pri tem misli poleg ostalega na one mnogoštevilne nezaščitene rojake po posameznih krajih Kitajske, ki bi bili prepuščeni sami sebi, če bi bila Velika Britanija resno zaposlena na kakem drugem koncu sveta Glavno je. da vlada Velike Britanije lasno in odločno pove. da sporazum z Japonsko ne predstavlja nobene spremembe angleške politike na Kitajskem. Zdi se. da v nekaterih obstoječih sporih ne bo preveč težko priti do sporazuma z Japonci.
Na podlagi dosedanjih pogajanj v Tokiu morem že sedaj reči. da ne gre za vzpostavitev nekakšne skupne policijske oblasti, temveč za to. da ostane policijska oblast še dalje v rokah mestnega sveta koncesije in njegovih organov. Kar se tiče japonske zahteve po izročitvi štirih Kitajcev, je angleška vlada od vsega začetka zastopala stališče, da se ti ljudje tako dolgo ne morejo izročiti japonskim oblastem, dokler se stvarno ne dokaže, da so sodelovali pri umoru dr. Cenga Japonci so sedaj predložili neke dokaze o tem. ki pa se še proučujejo. Ce zakonite oblasti na podlagi teh dokazov ugotove krivdo teh štirih ljudi, jih bomo seveda izročili.
Vprašanje izročitve kitajskega srebra, ki je deponirano v Tiencinu, je v zvezi z vprašanjem kitajske valute. Karkoli bi sklenili glede vprašanja valute in denarnega obtoka, bi se posledice občutile tudi daleč izven Tiencina. Pri tem niso prizadete samo angleške, temveč tudi druge koristi. Zaradi tega smo jasno sporočili Japoncem, da bi se vprašanje moglo rešiti šele tedaj, če bi povedale svoje mnenje tudi druge vlade, ki so v isti meri prizadete kakor mi. V tem trenutku vam ne morem čisto konkretno povedati, kakšno bo naše bodoče delo za rešitev tega vprašanja, morem pa reči. da računamo s potrebo ohranitve kitajske valute, o kateri le govoril Baker.
Na zahtevo poslanca Bakeria. da tudi Velika Britanija odpove trgovinsko pogodbo z Japonsko, kakor so to storile Zedinje-
j ne države, izjavljam: Ce Baker ju ne obljubim da bomo odpovedali trgovinsko pogodbo, in ako ne želim, da do te odpovedi pride, prosim, da se pri vsem tem moje besede ne tolmačijo tako. kakor da do te odpovedi ne bi moglo priti. V primeru odpovedi trgovinske pogodbe bi Japonska občutila gospodarske posledice šele čez leto dni. kolikor traja odpovedni rok. Poleg tega je angleško-japor.ska trgovinska pogodba v zvezi s celim sistemom trgovinskih pogodb, sklenjenih med posameznimi angleškimi dominioni in Japonsko. Zaradi tega bi nenadna odpoved trgovinskega sporazuma mogla dovesti v zelo neprijeten položaj nekatere angleške dominione. Mislim, da bi bila za nas žaljiva že sama misel, da bi angleška vlada prezrla življenjske interese dominionov.
Razmere so nas prisilile, da smo tudi t Evropi prevzeli nekatere zelo težke obveznosti. Na podlagi teh obveznosti moremo zabresti v vojno, če se pripete gotovi dogodki. Mogli bi sprejeti podobne obveznosti tudi na Daljnem vzhodu, ne želim pa, da bi do tega prišlo.
Naj bo že kakorkoli, z bolestjo in nezadovoljstvom gledamo, kaj se dogaja na Dalj. vzhodu. Kri mi zavre, kadarkoli slišim in berem o stvareh, ki se tam odigravajo. Čeprav pa bi doseglo to naše upravičeno vznemirjenje še tako veliko stopnjo, ne pozabimo na obveznosti, ki smo iih sprejeli. Pri svojih nadaljnjih pogajanjih si bomo prizadevali, da ostanemo pri načelih, ki smo se jih tudi doslej posluževali in ki so uravnavala naše postopanje na Daljnem vzhodu. Naša dolžnost je. da do skrajnih mej možnosti varujemo imovino in koristi angleških državljanov v vzhodni Aziji. Moramo si prizadevati, da damo dokaza o svoji strpnosti in o svoji razumni zmernosti. In nazadnje ne smemo pozabiti. da bomo morda v prihodnjih mesecih imeli opravka še s sorazmerno težjimi in resnejšimi vprašanji, kakor pa je to, o katerem govorimo danes, in da moramo zaradi tega ohraniti svoje moči, da bomo mogli pogledati v oči vsaki nezgodi, ki bi se utegnila pojaviti.
Rumunski kralj
na otoku Hodošu
Rodos, 4. avgusta. AA. (Štefani). Rumunski kralj Karol m prestolonaslednik Mihael sta si ogledala znamenitosti in ustanove, ki jih je. ustvarila fašistovska vlada na otoku Rodosu. Rumunski kralj je odlikoval guvernerja otoka z enim izmed najvišjih romunskih odlikovanj.
Nori armadni generali v Zedinjenih državah
Washington, 4. avgusta. AA. Roosevelt je predlagal senatu imenovanje _ generala Joycea za pomočnika šefa ameriškega generalnega štaba. Po ustavi mora senat takšno imenovanje potrditi Hkratu je predsednik Roosevelt imenoval pet novih ar-madnih generalov, ker so dosedanji upokojeni
>
Japonska za vojaško zvezo z Nemčijo in Italijo
Sestanek rimskega in berlinskega japonskega poslanika ob Comskem jezeru - Pogajanja za pristop k nemško-italijanski vojaški zvezi
Rim, 4. avgusta. AA. (Reuter). Na obali Comskega jezera sta se sestala v znameniti vili d'Este japonska poslanika v Rimu in Berlinu. Z njima je prišlo mnogo posla-niških svetnikov in vojaških atašejev. Sestanek je trajal tri ure nakar je izšlo naslednje sporočilo za liste:
»Vila d'Este ni bila slučajno prizorišče sestanka, ker je bilo zanj mnogo priložnosti i v Rimu i v Berlinu. Hoteli smo s tem opozoriti, da sta tu sklenila italijanski in nemški zunanji minister dogovor, ki je bil plodonosen za blaginjo in moč obeh prijateljskih držav in za Japonsko, to je za vse države, ki pripadajo paktu proti kominter-ni. V tem srečnem predznaku smo danes proučili vprašanje tesnejšega sodelovanja Tokia z državama osi.«
Poslanika bosta ostala v vili d'Este do nedelje.
London, 4. avg. AA (Reuter) Nocojšnji »Evening Standard« razpravlja o priliki konference japonskih veleposlanikov, akreditiranih v Rimu in Berlinu o morebitnem pristopu Japonske k vojaški zvezi med Nemčijo in Italijo Članek pravi, da »mora Japonska dobro premisliti, preden se bo odločila za ta korak.« Pravi tudi. da sta sedanja japonska veleposlanika v Rimu in Berlinu že od nekdaj osebno za to, da se sklene vojaška zveza Japonske z Nemčijo ter Italijo.
London, 4. avg, z. V tukajšnjih krogih z veliko pozornostjo spremljajo sestanek japonskih poslanikov v Evropi. Vesti, da razpravljajo na tem sestanku o priključitvi Japonske k italijansko-nemški vojaški zvezi smatrajo kot odgovor na tesnejše sode. lovanje Anglije in Amerike na Daljnem vzhodu in na pričetek vojaških razgovorov v Moskvi.
Pričetek pogajanj 26. avgusta
Rim, 4. avg. o. Pogajanja o pristopu Japonske k italijansko-nemški vojaški zvezi, ki so bila napovedana v skupnem komunikeju japonskih veleposlanikov v Rimu in Berlinu, se bodo pričela po zadnjih informacijah 26. avgusta. Tega dne bo prispela v Neapelj japonska vojaška misija, ki se bo za kratek čas ustavila v Rimu, nakar bo odpotovala v Niirnberg, kjer bo prisostvovala narodno-socialističnemu kongresu, ki se bo pričel 2. septembra. Po tem kongresu se bo japonska vojaška misija vrnila v Italijo. Kakor menijo, bi moglo priti meseca oktobra do službene objave pristopa Japonske k italijansko-nemškemu vojaškemu paktu.
V političnih krogih pripisujejo velik pomen sestanku japonskih poslanikov in sma-
trajo za možno, da so na njem razpravljali tudi o zaključitvi italijansko-japonske trgovinske pogodbe, slične trgovinski pogodbi, ki je bila sklenjena med Japonsko in Nemčijo. Razen tega so razpravljali o možnosti prijateljskega posredovanja Nemčije in Italije v vojni na Daljnem vzhodu. Več japonskih poslanikov bo izdelalo podrobnosti pogodbe o pristopu Japonske k nemški-italijanski zvezi, pogodba pa bo bržkone podp sana v Tokiu.
Pristop Japonske k vojaški zvezi Italije in Nemčije smatrajo tukaj kot najno. vejši odgovor na stremljenja zapadnih sil, da bi pritegnile Rusijo v tabor proti totalitarnim državam.
Vojaška konferenca v Tokiu
London, 4. avg. o Po informacijah lista »Daily Telegraph and Morgenpost« iz Tokia je bila odločilne važnosti konferenca, ki so jo imeli vojni minister Itagaki, šef generalnega štaba princ Kani ra generalni inšpektor Nišio. Po trditvah iz zanesljivega vira je bil glavni predmet posvetovanja način, kako bi se pospešila zaključitev vojaške zveze z Nemčijo in Italijo.
Odmev v Angliji
London, 4. avg. o. Kakor poroča United Press, izjavljajo v tukajšnjih političnih krogih glede nameravanega skorajšnjega pristopa Japonske k vojaški zvezi Italije in Nemčije, da bi bil ta korak zelo razumljiv z ideološkega stališča, da pa bo ž njim postala še bolj verjetna odpoved angleško, japonske trgovinske pogodbe ter proglasitev angleško.ameriškega embarga proti Japonski v teku prihodnjega leta. V tem primeru Japonska po mnenju strokovnjakov ne bo mogla dobavljati iz Nemčije in Italije surovin, ki jih je sedaj dobivala iz angleškega imperija in Zedinjenih držav. Omenjeni krogi v Londonu izjavljajo odkrito, da bi se s takim korakom Japonske razčistilo ozračje ter da bo nato še bolj ojačeno angleško-ameriško podpiranje Kitajske.
v Nemčiji molče
London, 4. avgusta. AA Reuter javlja iz Berlina: Nemški uradni krogi v Berlinu izjavljajo, da jim ni popolnoma nič znanega o tem, da bi Japonska nameravala pristopiti k italijansko-nemški vojaški zvezi. Nočejo niti povedati, če bi Nemčija tak korak pozdravila. Notranji politični krogi pa izražajo sumnjo. če bi Nemčiia v tem trenutku pozdravila pristop Japonske k tej zvezi. Pravijo namreč, da bi bil odmev v Moskvi in Washingtonu po vsej verjetnosti zelo neugoden.
Pred blokado
konga
čim bi bila pogajanja z Anglijo prekinjena, bo Japonska
blokirala tudi Hongkong
London, 4. avg. o. Po japonskih vesteh iz šanghaja se odpravljajo japonske čete, ki se umikajo s področja Jangceja, v okolico Hongkonga, kjer je v teku veliko zbiranje japonske vojske. Jedro japonske vojske bo skušalo obkoliti Hongkong, dočim bodo ostali vojaški oddelki blokirali železnico Kanton—Hongkong. Hongkong bo japonska vojska blokirala v trenutku, ko bo prišlo v Tokiu do prekinjenja pogajanj z Anglijo. General Vangčingvej se je sporazumel z japonsko vlado o ustanovitvi nove Japonski naklonjene cert—-'.ne kitajske vlade.
Napet položaj
na mongolski meji
Tokio, 4. avgusta. AA. (Reuter) Po poročilih z japonskega bojišča je položaj na mongolsko-mandžurski meji zelo napet So-vjetsko-mongolske čete so zopet ponovno skušale vdreti čez mejo blizu izliva reke Kale v reko Holtein. Po japonskih poročilih so se vsi ti poskusi izjalovili.
Rusi pošiljajo ojačenja
Rim, 4. avgusta, o. »Messaggero« poroča iz Rige, da je bilo na zadnji seji ruske vlade z zastopniki generalnega štaba sklenjeno, poslati ojačenja ruskim četam v Zunanji iMongoliji, kjer naj bi nad ruskimi in mongolskimi četami prevzel poveljstvo namestnik ruskega komisarja za vojsko Ču-lik. V zvezi s tem so bile ruske čete, zbrane na področju okoli Bajkalskega jezera, poslane v Mongolijo.
Strašna bombardiranje čungkinga
London, 4. avgusta, br. Danes dopoldne so Japonci zopet bombardirali začasno kitajsko prestolnico čungking. To je bilo najhujše bombardiranje, kar jih je dosedaj doživelo to mesto. Bombe so padale v središče mesta. Mnogo ljudi je bilo ubitih m ranjenih, materialna škoda pa je izredno velika. Bombe so padale tudi na naselbino tujcev, v kateri so tuji konzulati. Poslopje nemškega konzulata je popolnoma razdejano. Tudi poslopje francoskega konzulata je na pol porušeno, pri čemer je bilo 8 kitajskih nameščencev hudo ranjenih. Dve bombi sta zadeli tudi angleški konzulat in napravili veliko škodo, vendar pa pri tem ni bil nihče ranjen. Angleški in francoski poslanik v Tokiu sta zaradi tega vložila oster protest pri japonski vladi.
Zastoj v razgovorih
Tokio, 4. avgusta. AA. (DNB) Današnji jutranjiki komentirajo zastoj v britansko-japonskih razgovorih in ugotavljajo, da postaja napetost čedalje večja. Po njihovi sodt.i obstoji poseben dogovor med Veliko Britanijo, Francijo in USA za skupen nastop proti Japonski. Nacionalistični list »Kokumin Simbun« pravi, da je japonska vlada pred nekaj tedni določila svoje politične smernice in svoje stališče do dogodkov v Evropi. Veliki cilj obnove Azije terja zgodovinske odločitve. Japonska bo prisiljena v zvezi s tem opustiti mnoge tradicionalne zveze. List zahteva, da naj Ja-
ponska, če bo potrebno takoj prekine pogajanja z Veliko Britanijo in naj se odloči za novo politiko do USA
Velike demonstracije proti Angliji
Tokio, 4. avg. br. Danes so bile prirejene največje demonstracije proti Angliji, kar jih je bilo dosedaj v japonski prestolnici. Pri njih je sodelovalo nad pol milijona ljudi. Po vsem mestu so razširili na stotisoče letakov, v katerih ostro napadajo Anglijo in zahtevajo od vlade prekinitev vseh odnošajev. Demonstranti so krenili pred angleško poslaništvo, kjer so dolgo vzklikali proti Angliji, nato pa je petčlanska deputacija izročila zastopniku poslaništva obširno spomenico. V njej zahtevajo takojšnji sprejem vseh japonskih zahtev.
Načela falange temelj nove Španije
Burgos, 4. avg. br. General Franco je izdal danes odlok, s katerim se spreminja statut španske falange. S tem odlokom se proglašajo načela in ideje falange za temelj nove španske države. Falanga je dobila s tem odlokom dalekosežna pooblastila, med drugim pravico kontroliranja španske zunanje politike, vrhovno nadzorstvo nad ljudsko vzgojo, nad tiskom in propagando. Zaenkrat še ni podrobnejših informacij, vendar pa kaže ta odlok na to, da se je general Franco končno veljavno odločil za priključitev Španije k osi Rim—Berlin.
V vojaških krogih, ki so že dosedaj zelo kritično gledali na falango, je ta odlok izzval veliko ogorčenje in je pričakovati, da bo prišlo sedaj do odločilnega obračuna med falangisti in konservativno monar-hističnimi krogi, ki imajo glavno zaslom-bo v vojski.
Vladna kriza na Nizozemskem
Amsterdam, 4. avgusta br. Nizozemska kraljica je danes po večdnevnih konzultacijah poverila mandat za sestavo nove vlade voditelju krščanske katoliške unije De-kersu. Dekers je star 70 let m spada med najkonservativnejše nizozemske politike. V političnih krogih dvomijo v uspeh njegove misije.
Italijanski manevri
Milan, 4. avgusta. AA. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo je izdalo tole sporočilo: Prva faza manevrov je končana. Vojska se je v vsakem pogledu blesteče postavila. Zanimivi so bili rezultati: neki konjeniški polk je prehodil 100 km, neka motorizirana divizija 130 km, neka oklopna divizija 150 km. Morala vojaštva je bila odlična. Ceste in vsa druga prometna sredstva so odlično funkcionirala. Kralj in cesar si je včeraj ogledal predele, kjer operirajo »rdeče čete«.
Knez namestnik Pavle v Sloveniji
Beograd, 4. avgusta. AA Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta danes ob 19.30 dopotovala iz tujine v Kranj. Z njima sta se vrnila tudi Nj. kr. Via. kneževič Aleksander in Nikolaj.
I
Beležke
Skupščini JNS in O JNS v Slovenj Gradcu preloženi
Iz banovinskega tajništva JNS nam poročajo:
Zaradi tehničnih zaprek sta sreski skupščini JNS in O JNS, ki bi imeli biti v nedeljo 6. t. m. ob pol 10. dopoldne pri Golu v Slovenjem Gradcu, preloženi za teden dni Vršili se bosta torej v nedeljo 13. t. m. Vse somišljenike prosimo, da vzamejo to obvestilo na znanje in o njem obvestijo svoje prijatelje in znance.
Volitve delavskih zaupnikov
Glasilo krščanskih socialistov »Delavska pravica« objavlja pregled rezultatov volitev delavskih zaupnikov ▼ 69 obratih in podjetjih, kjer so bile postavljene liste narodnega delavstva, socialistične strokovne komisije, krščansko-socialne Jugoslovanske strokovne zveze in Jugorasa. Svobodne strokovne organizacije (narodni delavci, socialisti in krščanski socialisti) so od skupaj 285 zaupnikov dobile 274 mandatov, Jugorasovci pa 11.
Še nekoliko statistike
V	Sarajevu izhaja kot glasilo tamošnje-ga nadškofa dr. šariča novinarsko odlično urejevani »Katolički tjednik«. Zadnja številka je izšla na 12 straneh, ker ima po. sebno prilogo posvečeno ustoličenju sarajevskega pomožnega škofa dr. Smiljana Ce-kade. Kot verski list objavlja »Katolički tjednik« tudi poročilo o ljubljanskem kongresu Kristusa Kralja. Poročilo ima točno 100 vrst, od katerih je 56 vrst posvečenih poteku in sliki kongresa. 44 vrst pa naštevanju cerkvenih in posvetnih odličnikov, ki so se kongresa udeležili.
»Katolički tjednik« razpravlja v isti šte. vilki tudi o ministrantih in važnosti njihove funkcije pri cerkvenih opravilih ter o nemorali v naših podeželskih javnih kopališčih. Ministrantom je posvečenih 105 vrst, nemorali v kopališčih pa 97 vrst.
Sporazum in med Hrvati naseljeni Srbi
Vilderjeva »Nova riječ« objavlja uvodnik o stališču Srbov do sporazuma. Med drugim pravi:
»Srbski kmet naj se prav nič ne boji ne sporazuma, ne tega, kar se lahko zgodi po njegovi sklenitvi. Tak strah bi bil neutemeljen, tudi če bi res obstojala med Hrvati težnja, da Srbe, ki prebivajo med Hrva. ti, po sporazumu potisnejo na stran, ali jih celo prično preganjati, število Srbov, ki prebivajo med Hrvati, je tako veliko, da bi se izjalovil že v naprej vsak sličen poskus. Kdor veruje v možnost zapostavljanja Srbov v hrvatskih krajih, podcenjuje kompaktnost in kakovost srbskega življa. Ugotoviti pa je treba, da ni bilo mogoče še do danes zaslediti nobenega znaka ali pojava, ki bi upravičeval sum, da misli hrvatsko narodno vodstvo po sklenitvi sporazuma zapostavljati Srbe. Hrvatski kmetski narod je šel skozi šolo bratov Radičev ter zaupa vodstvu dr. Mačka, ki je jamstvo, da lahko mirno gledamo na razvoj dogod. kov v naši skupni bodočnosti. Na izpade in grožnje neodgovornih skrajnežev pa se sploh resnim ljudem ni treba ozirati. Dejstvo pa, s katerim moramo računati Srbi, naseljeni med Hrvati, je to, da smo z njimi nerazrušno povezani :n da je Hrvatska prav tako naša, kakor je ožja domovina Hrvatov.«
Ponovne volitve v sarajevsko obrtniško zbornico
V	Sarajevu so imeli volitve v tamošnjo obrtniško zbornico. Glavni volilni odbor pa je razveljavil volitve, ker se je izkazalo, da so volili tudi »mrtvi« že davno pokopani obrtniki. Volilni odbor je razpisal nove volitve, ki se bodo vršile 27 avgusta. Volilna borba se bije med listama združenih opozicionalcev z nosilcem Maričem in listo obrtnikov, ki so pristaši politike JRZ.
Iz podružnice JSZ v Tržiču
»Delavska pravica« objavlja dolgo poročilo o bojih in težavah v podružnici kr-ščansko-sccialne Jugoslovanske strokovne zveze v Tržiču, ki je bila svoje dni najmočnejša organizacija JSZ Pred dobrim letom so objavili listi, da je celotna tr-žiška podružnica JSZ vstopila v Jugoras in da so bili s tem soglasni vsi njeni člani. Dejansko je stvar potekala takole:
Z ozirom na to da je odbor podružnice JSZ sklenil prestopiti v Jugoras, je skupina članov prijavila izredni občni zbor, ki bi se imel vršiti 29 januarja 1939. Sresko načelstvo je ta izredni občni zbcr prepovedalo na podlagi izjave tržiškega župana, da je odbor podružnice JSZ v Tržiču soglasno sklenil prestop v Jugoras. Zaradi tega je obstoj podružnice prenehal, ker nima več cdbora in članov. Nezadovoljni člani tržiške podružnice JSZ so nato začeli zbirati po Tržiču podpise, da dokažejo svoj obstoj in so ponovno zahtevali dovolitev sklicanja izrednega občnega zbora podružnice. Tudi ta izredni občni zbor je bil najprej napovedan, končno pa vendar dovoljen. Na njem je dobila podružnica JSZ v Tržiču novi odbor Ostala je samo brez inventarja in premoženja, ki so ga vzeli za svojega Jugorasovci. Zaman so bile vse prošnje in intervencije. Nastopiti je moral pravni zastopnik, ki je pred sodiščem dosegel sklep, da mora podružnica Jugorasa vrniti podružnici JSZ njen inventar in premoženje.
»Inventar — pravi končno »Delavska pravica« — in premoženje, ki sta ga zadrževala župnik Vovk in preišnji tajnik Franc Prešeren, nam je bil končno vrnjen. Pri pregledu pa smo ugotovili, da nam manika več stvari Tako so nam n. pr. izmaknili božje razpelo, ki je viselo v prostorih JSZ. V knjižnici so zmanikala vsa najboliša dela. Vrnili nam še tudi niso pisalnega stroja.«
Iz češke in Slovaške
Nemške svečanosti v Pragi in Kladnu — Ustavljeno iskanje ltorupcionistov na Slovaškem
Po poročilih nemških listov, izhajajočih na ozemlju češkomoravskega protektorata, bo 10. t- m. »velikonemški dan na pranem-ških tleh v Kladnu«. V ta namen bodo potovali v Kladno Nemci iz vseh krajev protektorata. Dva dni prej bo velika proslava na praških Hradčanih. Udeležila se je bo tudi narodnosocialistična mladina iz Saške in nemške šlezije. Mladina bo nastanjena v prostorih sokolskega stadiona.
* • *
V	Proštjejovu je bila otvorjena nemška šola, v katero so vpisali 15 nemških in 126 čeških otrok. Prebivalstvu se na vse mogoče načine priporoča, naj pošlje svojo deco v nemško šolo, češ da se v bodoče nikjer v protektoratu ne sme več dogoditi, da bi Nemec na nemško vprašanje dobil češki odgovor: nerozumim. To geslo je izdal praški nemški podžupan dr. Pfitzner in narodnosocialistična stranka zahteva, da se češka javnost ravna po njem.
• • •
V	čeških Horomericah so Nemci postavili spomenik Veliki Nemčiji pred sokol-skim domom. Ker je bil neko noč spomenik poškodovan, -je bilo določeno, da odslej dan in noč straži spomenik po šest čeških meščanov.
• * »
Ko Je lansko leto oktobra meseca prevzela slovaška ljudska stranka vso oblast na Slovaškem, je vlada odredila preiskavo in sodni postopek proti onim političnim delavcem, ki so se na korupten način obogatili s svojim političnim delovanjem. Vladni listi so napovedovali senzacionalna odkritja, toda po desetih mesecih javnost še ni ničesar čula o korupcionistih starega režima. Vlada je pač sestavila spisek kakih 300 oseb, ki bi prišle v poštev za preiskavo in sodni postopek; cela stvar pa je sedaj utihnila, ker pristašem prejšnjega režima ni bilo mogoče dokazati koruptne obogatitve in obogatitve kot take. Pač pa se je pokazalo, da so posamezni odlični činite-
ljl Hlinkove stranke dobivali znatne vsota iz Madžarske, Poljske m od drugod. Razen tega je prišlo na dan, da bo mnogi hlln-kovci sedeli v upravnih svetih židovskih podjetij, kar vse je arizacija teh podjetij sedaj odkrila. Spisek 300 oseb je skopnel na tri Žide m dva agrarca, nakar je bilo postopanje proti korupcionistom ustavljeno.
• • •
V praških čeških krogih so razširjene vesti, da pride na jesen do temeljite rekonstrukcije protektoratske vlade. Vanjo bodo poklicani predvsem fašisti iz skupine »Vlajka« (Prapor). Ta politična smer ima med Cehi malo pristašev. Vsega je fašistov le par tisoč in njihove glavne postojanke so v Moravski Ostravi, Brnu in Pragi. Fašisti povsod sodelujejo z Nemci in se vedno udeležujejo vseh nemških slavnostL
* • *
Slovaška službena agencija »Slovak Press« poroča, da bo papirnati denar bivše češkoslovaške republike, ki je žigosan z značko »Slovensky štat«, ostal v prometu še dve leti, nakar se bo šele zamenjal z novim slovaškim denarjem. Pred dnevi so prišli v promet novi slovaški petkron-ski kovanci, ki so bih izdelani v vrednosti 25 milijonov kron. čim bo kovanje tega denarja končamo, bo slovaška državna kovnica v Kremnici začela izdelovati nove srebrne kovance po 10 in 20 kron.
• • •
Pariški oficiozni organ »Temps« poroča, da se je 1. avgusta izkrcalo v francoski luki Boulogne 541 Čehov, ki so se prepeljali v Francijo s Poljskega, kjer so preživeli nekaj tednov. Prepeljala jih je poljska ladja »Chrobry«. Cehi so se ustavili nekaj časa v Parizu, od tam pa so odpotovali najprej v Marseille, od koder jih bodo francoske ladje prepeljale v francosko severno Afriko. Vsi so se namreč odločili, da vstopijo v francosko vojsko.
Madžarska zarota na Slovaškem
Bratislava, 4. avg. br. Danes je bil izdan uradni komunike, po katerem je policija odkrila tajno madžarsko zaroto, ki ie pripravljala prevrat na Slovaškem in priključitev k Madžarski. V zvezi s tem odkritjem je bilo aretiranih 33 najuglednejših predstavnikov madžarske narodne manjšine na Slovaškem
Nastop nemškega poslanika v Rratislavi
Bratislava, 4. avgusta, br. Včeraj je prvi nemški poslanik na Slovaškem, bivši ljubljanski generalni konzul dr. Bernhardt, izročil predsedniku slovaške republike dr. Ti-su svoja poverilna pisma. Pri tej priliki je v svojem govoru naglasil, da si hoče po svojih najboljših močeh prizadevati, da še bolj poglobi prijateljske odnošaje med Slovaško in Nemčijo. Dr. Tiso je v svojem odgovoru izrazil zahvalo Hitlerju in Nemčiji, ki je z imenovanjem svojega diplomatskega zastopnika znova pokazala svojo skrb za Slovaško, ki se v polni meri zaveda svoje hvaležnosti do Nemčije in njenega voditelja, kateremu se ima slovaški narod zahvaliti za svojo končno osvoboditev.
Kjoseivanov pojde v Rim
Rim, 4. avgusta. AA. (Havas). Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov bo v kratkem uradno obiskal Rim.
Letalska nesreča pri Gorici
Rim, 4. avg. AA. Pri Gorici je strmoglavilo na zemljo neko vojaško letalo. Pilot se je ubiL Vzrok nesreče ni znan.
Potresni sunki v Turčiji
Carigrad. 4. avgusta, br. V Ankari in vsej južni Turčiji so snoči zabeležili precej močne potresne sunke. Po dosedanjih poročilih tokrat potres ni napravil večje škode.
»Heroji Sovjetske unije"
Pod to oznako je bilo te dni, kakor poročajo listi, uvedeno v Rusiji posebno odlikovanje z zlato medaljo v obliki peterokrake zvezde. Odlikovanje bo izročeno vsem onim, ki so se s kakim posebnim, junaškim činom ovekovečili in si pridobili trajne zasluge za državo. V primeru, da odlikovanec stori novo junaško dejanje, ki mu daje pravico do enakega odlikovanja, mu bo država postavila v rojstnem kraju bronast kip s primernim napisom. V primeru, da se z novim junaškim aktom izkaže v tretje, mu bo država postavila bronast kip tudi v Moskvi na posebnem prostoru pri palači vrhovnega sovjeta.
O uvajanju novih odlikovanj v Rusiji smo na tem mestu že večkrat poročali. Priznavanje osebnih zaslug, ki je v nasprotju z nekdanjimi boljševiškimi načeli, dokazuje, da se tudi v Rusiji kult kolektivizma močno umika pred priznavanjem osebnosti, kadar ta zasluži priznanje. Oči-vidna je nadalje težnja, da se s takimi m podobnimi odlikovanji, ki naj poudarijo posnemanja vredne zglede, skuša povzdigniti patriotično razpoloženje širokih množic.
Razpoloženje v Nemčiji
Berlinski poročevalec budimpeštanskega vladnega organa »Pester Lloyd« takole slika trenutno razpoloženje v Nemčiji:
»Četudi se v Berlinu že opaža v političnem pogledu počitniško razpoloženje, se vendar ne more reči, da bi bila politična napetost popustila. Hitler in zunanji minister Ribbentrop sta se v začetku meseca nepričakovano vrnila z dopusta v Berlin. Prekinitev dopusta sicer ni bila dolga, toda že prekinitev sama na sebi dokazuje, da nemška politika tudi v tem visokem poletju z napeto pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov. Med obema velesilama osi se vrši stalna izmenjava misli o mednarodnem položaju. Verjetno je, da se bo ta izmenjava misli v bližnjih dneh še povečala, kajti ne gre le za gdansko vprašanje, ki je slej ko prej na dnevnem redu, temveč tudi za razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu in pa predvsem za vojaška pogajanja v Moskvi, ki gotovo nudijo dovolj snovi za razgovore med Berlinom in Rimom. V Berlinu o uspehu teh pogajanj navzlic londonskemu in pariškemu optimizmu Se vedno i niso povsem prepričani.«
Strašna eksplozija v Londonu
London, 4. avg. br. Danes popoldne je nastala v središču mesta v neposredii bližini katedrale Sv. Pavla strahovita eksplozija. Dejstvo, da je bila od eksplozije porušena velika trinadstropna hiša, kaže na to, da gre za nenavadno veliko količino eksploziva. Eksplozija je bila tako silna, da so daleč naokrog popokale vse šipe, na sosednjih hišah pa je popokalo tudi zidov-je. V katedrali Sv. Pavla ni ostala cela niti ena šipa, z oltarjev pa so popadali kipi, svečniki in slike. Velik steklen lestenec je treščil na tla in se popolnoma razbil. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo 8 ljudi ubitih, okoli 30 pa več ali manj hudo ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Pravi vzrok eksplozije še ni ugotovljen, domnevajo pa, da je eksplodirala kaka tajna zaloga eksploziv irskih teroristov. Eksplozija je izzvala v mestu veliko razburjenje. Policija je uvedi apreiskavo in izvršila večje število aretacij.
Gospodarska pogajanja z Italijo
Rim, 4. avg. o. Delo italijansko-jugoslo-venskega stalnega gospodarskega odbora, ki je te dni zasedal v Rimu, je končano. Predsednika italijanske in jugoslovenske delegacre senator Amadeo Gianini in dr. Sava Obradovič sta podpisala zaključni protokol, ki določa količine trgovske izmenjave v tekočem letu. Na podlagi tega se pričakuje znatno povečanje trgovskega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Istočasno sta zunanji minister Ciano in jugoslovenski poslanik Boško Hristič podpisala sporazum, s katerim se pogodbe in konvencije, sklenjene med Italijo in Jugoslavijo, v kolikor so v veljavi, razširjajo tudi na Albanijo.
Vojvoda Kentski
na poti na Bled
Benetke, 4. avgusta, e. Vojvoda in voj-vodinja Kentska sta danes prispela v Benetke. Po ogledu umetniške razstave in nekaterih drugih znamenitosti sta nadaljevala pot proti Ljubljani, odkoder bosta krenila na Bled, kjer bosta gosta jugoslovenske kraljevske rodbine. Kakor znano, odpotuje vojvoda Kentski v jeseni v Avstralijo.
Kongres zastopnikov pokojninskih zavodov
Sarajevo, 4. avg. o. V nedeljo bo v Sarajevu kongres zastopnikov pokojninskih zavodov za zasebne nameščence iz Zagreba, Ljubljane, Beograda in Sarajeva. Kongresu, ki bo v mestni posvetovalnici, bo predsedoval načelnik ministrstva za socialno politiko Dušan Jeremič. Na dnevnem redu bodo važna vprašanja socialnega zavarovanja.
Iz državne službe
Beograd, 4. avgusta, e. Napredovali so: za višjega monopolskega kontrolorja pri tobačni tovarni v Ljubljani Anton Ravnikar. za katastrskega inšpektorja 6. skupine katastrski geometer Albin Kelbl pri finančnem ministrstvu, Leopold Albič pri katastrski upravi v Dolnji Lendavi, Fran Trnovec v Ljubljani in Jože Sever v Škof-ji Loki; za višjega katastrskega geometra 6. skupine Zdravko Grafenauer v Petrov-gradu, za katastrskega geometra 7. skupine Anton Rijavec v Požarevcu. Premeščen je davčni kontrolor Stanko Šnabl iz Dravograda v Prevalje, upokojena pa sta višji davčni kontrolor v Ptuju Fran Košar in glavni arhivar Finančne direkcije v Ljubljani Fran Šetina.
Vremenska napoved
Zemunska: Po večini oblačno v zapadnih krajih, kjer bo deževalo to bodo ponekod tudi nevihte, delno oblačno v ostalih krajih Jugoslavije. Na zapadu se bo nekoliko ohladilo, v ostalih predelih pa se bo temperatura dvignila.
Dunajska: Močno oblačno, od časa do časa deževno z nevihtami, manjši padee temperature, zapadnl vetrovi.
w
Krožni let po naši državi
Velikemu letalskemu mitingu, ki ho v nedeljo popoldne na ljubljanskem letališču, ho prisostvoval tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je daroval za zmagovalca krožnega leta prehodni pokal
Ljubljana, 4. avgusta.
Jutri v soboto se bo začel prvi krožni let lahkih letal po Jugoslaviji. 11 letal bo nastopilo v plemeniti borbi za prehodno darilo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla Tekmovalci so se že dalje časa z vso vnemo pripravljali in nekateri med njimi, v prvi vrsti Beograjčani in tudi nekateri Zagrebčan:, so že nekajkrat preleteli progo, ki so si jo izbrali za tekmovanje.
Poročali smo že, da bo sodelovalo 11 letal. Za start so tekmovalci izbrali različne kraje, vsi pa bodo pristali na cilju v Ljubljani in sicer v nedeljo točno ob 15. Je to pogoj v Razpisu, vprašanje pa je, če se bo to uresničilo, kajti, ni malenkost, točno izpolniti stavljene pogoje, ker se lahko med letom pripeti marsikaj nepredvidenega. Posamezni tekmovalci so si izbrali naslednje proge:
Sarajevčan g. Simič (spremljevalec Sto-jan Vukovac) bo letel na šolskem letalu Fizir na progi Sarajevo - Rajlovac - Novi Sad - Borovo - Zagreb - Ljubljana, kar znaša 628 km zračne poti.
Naslednjo startno številko, to je 2, ima Zagrebčanka gdč. Matanovičeva, ki je obenem edina ženska udeleženka (spremljevalec g. Pavičič). Tudi ta bo uporabila šolsko letalo Fizir, njena proga pa znaša 782 km: Zagreb - Banjaluka - Novi Sad - Osijek
-	Zagreb - Ljubljana.
Enako šolsko letalo Fizir bo vodil tudi drugi Zagrebčan g. Farbak, ki bo letel na progi Zagreb - Banjaluka - Borovo - Zagreb - Karlovac - Maribor - Ljubljana, to je 805 km. Njegov spremljevalec bo g. Kos.
Najdaljšo progo si je izbral tretji zagrebški udeleženec g. Heteny s spremljevalcem g. Polakom. Letel bo na angleškem športnem letalu na 1621 km dolgi progi Zagreb - Borovo - Niš - Skoplje - Beograd
-	Zagreb - Ljubljana.
Naslednji startni številki imata oba ljubljanska udeleženca. Dr. Staneta Rapeta domače športno letalo ima št. 5. Izmed vseh ima najšibkejši motor, za progo pa si je izbral Ljubljana - Zagreb - Pančevo
-	Skoplje - Beograd - Zagreb - Ljubljana, kar znaša 1509 km ali po dolžini druga najdaljša proga. Letalo je enosedežno in zato dr. Rape ne bo imel spremljevalca.
Drugi Ljubljančan, g. Perdan (spremljevalec Vesel) bo tudi letel na šolskem letalu Fizir. Njegova proga meri .802 km: Ljubljana - Zagreb - Banjaluka - Borovo
-	-Novi Sad - Borovo - Zagreb - Ljubljana.
Vsi naslednji udeleženci so člani beograjskega oblastnega odbora Aerokluba. Startno številko 7 ima g. Depolo, ki se je z izjemo Sarajevčana, izbral najkrajšo progo, dolgo 738 km: Beograd - Kraljevo -Beograd - Borovo - Zagreb - Ljubljana. Njegovo letalo je šolski Fizir, spremljevalec pa g. inž. Spasič.
Miloš Drakulič ne bo imel spremljevalca, letel pa bo na športnem letalu znamke *SIM VI a«. Njegova tekmovalna proga je Beograd - Kraljevo - Niš - Beograd - Bela
Crkva - Novi Sad - Beograd - Zagreb -Ljubljana. Proga je dolga 948 km.
Tudi vsi ostali Beograjčani imajo športna letala. Na št 9 bo tekmoval g. Radmile Milenkovič (spremljevalec J. Princip), njegova 1165 km dolga proga pa je Beograd -Niš - Kraljevo - Novi Sad - Bela Crkva -Beograd - Borovo - Zagreb - Ljubljana.
Startno št. 10 ima g. Milutin Anasta-sijevič, ki ga spremlja g. Zivanovič. Letel bo na progi Beograd - Niš - Skoplje - Beograd - Borovo - Zagreb - Ljubljana, kar znaša 1175 km.
Zadnjo startno št. ima končno inž. D. Bojovič s spremljevalcema gg. Caričevi-čem in V. Petrovičem Njegova proga Beograd - Skoplje - Beograd - Borovo -Zagreb - Ljubljana je dolga 1351 km
Za prireditev so darovale razne visoke osebnosti prav dragocene nagrade. Med najlepšimi je prehodni pokal za zmagovalca Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki bo tudi sam osebno prisostvoval letalskemu mitingu v nedeljo popoldne. Danes je prispel v Ljubljano komandant letalstva g. Milojko Jankovič, ki bo obenem zastopal vojnega ministra. Prispeli bodo še drugi letalski strokovnjaki, med njimi zastopnik središčne uprave Aerokluba, znani letalec g. Tadija Sondermajer.
V nedeljo popoldne bo torej pristalo v Ljubljani 11 letal. Cilj krožnega leta bo obenem znak za začetek velike letalske prireditve z najrazličnejšim in zares izbranim sporedom. Podrobnosti smo že javili, ponovno pa hočemo opozoriti na nastop naših vojaških lovskih letal. Med vsemi jugoslovenskimi mesti bo Ljubljana prva, ki bo imela priliko občudovati drzne skupinske akrobacije naših lovcev na čeških letalih znamke »Avia«. Posebnost bodo tudi skupinski skoki s padobrani. Med gosti, ki bodo izvajali to točko, naj omenimo znanega Beograjčana g. Šaiča in Zagrebčana gg. Vitanoviča in Bogdanoviča. Prav posebna privlačnost občinstva bodo seveda potniški poleti nad Ljubljano ▼ športnem ali potniškem letalu, kakor bo pač kdo želel. Za 10 din za člane in 20 din za nečlane se bo lahko vsakdo dvignil v višave na športnem letalu, za 40 din pa na potniškem, kjer je prostora tudi za večjo družbo. Vstopnine ni nobene, pač pa bodo prireditelji prodajali lične spominske znake po 5 din, ki bodo obenem legitimacija za pristop na letališče. Potniški poleti se bodo začeli že v soboto ob 15. in bodo trajali do noči, v nedeljo pa je čas letenja od 8. do 12. in nato, če bo dopuščal čas, še po končanem sporedu. Letalski miting v nedeljo se bo začel približno ob 15.30.
Ljubljanski Aeroklub je poskrbel za 3 posebne vlake, ki bodo vozili iz Ljubljane na letališče in po končanem sporedu tudi nazaj. Iz Ljubljane bodo vlaki odhajali ob 13.40, 14.15 in ob 15., z letališča pa se bodo vračali ob 18.30, 19. in 19.33. Cena vlaka za tja in nazaj je samo 5 din.
Mast®p gledaliških umetnikov iz Beograda
Drevi se bodo Ljubljančanom na vrtu »Zvezde« predstavili z izbranim programom prvaki beograjskega gledališča, ki so te dni nastopili svojo turnejo po državi. Doslej so priredili svoje zanimive večere že v raznih krajih, posebni uspeh pa so dosegli v Zagrebu in Rogaški Slatini. V skupini so najuglednejši člani beograjskega gledališča, znana umetnica komičarka Zanka Stokičeva, mlada in nadarjena igralka in avtorica nekaterih uspelih komedij, Ljubinka Bobičeva, eden od najpriljublje-nejših beograjskih igralcev Pavle Bogatin-čevič, potem Jakšič in drugi Na programu
Zanka Stokičeva
imajo odlične humoristične točke, originalne in ponovljene, s katerimi so imeli velike uspehe v Beogradu in tudi v notranjosti države. Drevi imajo na programu odlomke iz znamenite Nušiceve »Gospe ministrice«, »Cerkvene miši« in druge, kakor tudi originalne duhovite improvizacije.
Vsi beograjski umetniki, ki bodo drevi nastopili na vrtu »Zvezde«, so zares umet-hiki visokih sposobnosti, ki so dosegli veliko popularnost pri srbski publiki. Tako je Zanka Stokičeva ena od naših najpopularnejših umetnic. Njena umetnost ie tako močna in prepričevalna, da je pokojni Nu-šič v svojih komedijah pisal posebne vloge za njo. Ena izmed teh je tudi vloga v »Gospe ministrici«, kjer je Stokičeva pokazala vso moč svojega umetniškega talenta.
V tej vlogi se bo drevi predstavila tudi ljubljanski javnosti. Sicer pa so njeni nastopi na odru tudi ob drugih prilikah napravili iz nje popularnega umetnika, ki ima svoje ime zvezano s celo vrsto duhovitih anekdot.
Druga ljubljenka beograjske publike, Ljubinka Bobičeva, ima poleg svojih gledaliških uspehov v Beogradu in drugod tudi odlične uspehe v književnosti Poseben uspeh je dosegla s svojima komedijama »Otmeno društvo« in »Naši maniri«, ki sta bili z velikim uspehom prikazani na pre-stolniški sceni, a sta bili osvojeni tudi od nekaterih drugih naših važnejših gledališč. Drugače kot igralka predstavlja Bobičeva s svojo živahnostjo, temperamentnostjo, ženskostjo in s svojo psihološko zrelostjo
Ljubinka Bobičeva
eno izmed najmočnejših sil v našem gledališkem svetu. Tako bo imela ljubljanska javnost tokrat priliko, da spozna umetnost dveh najbolj znanih srbskih umetnic. Med člani turneje zaslužita posebno pozornost gg. Bogatinčevič in Jakšič, ki sta si tudi
pridobila skufiatlje aMre pobMfce. Mjane
humoristične kreacije so za Beograd vedno senzacija in ni dvoma, da bo drevi tudi naša publika v njunih točkah doživela pričakovano zadovoljstvo, kakršno morajo dati samo umetniki velike kvalitete.
Kakor že sama imena akterjev te turneje pomenijo najboljše poroštvo za dobro zabavo, tako je tudi ves program na višini. Ljubljančani bodo videli tokrat »Gospo ministrico« v kreaciji umetnice, za katero je bila ta vloga nalašč napisana. Nušičeva »Ministrica« je tudi v ljubljanskem gledališču imela odličen uskeh, a bo gotovo z Zanko Stokičevo oživela v novi luči. Vsi, ki so Zanko videli v tej vlogi, nikdar ne morejo pozabiti njene učinkovitosti. Enako zadovoljstvo obeta tudi Bobičeva v »Cerkveni miši«, kjer se je izkazala kot nenad-kriljiva. Poleg teh dveh glavnih točk bo javnosti prikazano še nekaj originalnih hu-morističnih improvizacij, ki so tudi vse zelo učinkovite. Uspeh, ki ga je turneja doživela pri dosedanjih nastopih nam jamči, da bodo imeli tudi Ljubljančani drevi dobro zabavo, ki jim bo ostala v trajnem lepem spominu. Začetek bo ob 20.30, cene vstopnic so popularne, po 10 din in bo naša publika gotovo napolnila »dvorano« na vrtu »Zvezde«.
Svidenje Belokrajincev in Panoncev
Mala je Slovenija, pa vendar tolikšna regionalna pestrost! To se kaže tudi v narodnih nošah in narodnih običajih. Posebno zanimive so razlike, a vendar sorodnost med Belokrajinci in Panonci. Doslej pri nas nismo še imeli prilike, prisostvovati narodne-
Iz tistih davnih dob izvirajo naši narodni obredni običaji, sicer ne ohranjeni takšni, kakršni so bili v davnini, vendar so med našim ljudstvom še žive priče dejanja in ne-hanja prednikov našega naroda. To se zlasti dobro kaže v lepem narodnem običaju
Orači iz Lancove vasi
mu festivalu, ki bi združeval belokranjske in panonske skupine. Že zato bo festival slovenskih narodnih običajev 5. in 6. t. m. v Mariboru posebno zanimiv. Spored festivala je izredno bogat. Prireditev je skrbno pripravljena ter se ji obeta popoln uspeh.
Ko so naši predniki še častili drevesa...
Oračih, še vedno živem na Dravskem polju. Orači so še zelo dobro ohranjena kul-tična ostalina drevesnega češčenja v zaščito proti Zimi — Morani. Tudi ta obredni običaj bomo videli na Mariborskem festivalu danes in jutri.
Kako sta
Škofja Loka, 4. avgusta
Čeprav je že četrti dan. odkar je bil odkrit strašen zločin pri Sv. Barbari, občina Zminec,zanimanje javnosti za umor zakoncev Hribernikovih, po domaje Jamni-kovih,ni prav nič popustilo. Kamorkoli prideš, povsod govore ljudje o zločinu, ki prekaša po svoji skrivnosti in bestialnosti vse, kar jih je škofjeloški okraj doživel v zadnjih letih.
Skoro čisto natančno je zdaj dognano, kako so potekale strahotne nočne ure pri Hribernikovih. Zločinec se je pritepel do Hribernikove hiše skozi gozdove in gmajne. Nihče ga ni opazil. Do večera se je zadrževal v borovem gozdiču, ki stoji nedaleč od Hribernikove hiše. Ko pa se je naredila noč, se je vtihotapil v hišo prav v času, ko sta zakonca pokladala živini. Povedati namreč moramo, da je Jamnikov hlev od hiše proč pod gorskim grebenom. Hribemik Janez je šel spat okrog 11. ure in je bil tedaj, ko je prišel zločinec k njegovi postelji, sredi najtrdnejšega spanja. Kraj njega ob steni je ležala žena. Nikake verjetnosti ni, da bi se bila vršila med zločincem in 57-letnim Janezom kaka borba. Če pa je prišlo do spopada, je moral biti ta kaj kratek, kajti tedaj je imel Janez že dve revolverski krogli v sebi in je njegovo življenje zaradi prestreljenega srca pojemalo. Ugotovitve kažejo, da je pritisnil zločinec Hriberniku brovning kalibra 6.35 na srce in oddal potem na spečega dva zaporedna strela. Dve prazni patroni sta se našli ob • vznožju ubitega, tretjo pa so dobili na tleh |
kraj postelje. Žena je morala pri strelih zbcžati iz hiše. Namenjen ji je bil tretji strel, ki pa jo je zadel samo v nogo. Morilcu pa to ni bilo dovolj. Bržčas je morala žena Marjana napadalca spoznati m to je bilo zanjo še usodnejše. Čeprav je v smrtnem strahu bežala, kar so ji dale moči v grapo po pomoč, jo je napadalec dohitel in ji potisnil dvakrat zaporedno bodalo v hrbet. Rane so bile smrtne, kajti zaradi ranjenih pljuč je Marjana izkrvavela kar na mestu, kjer jo je bil zločinec dohitel.
V koliko sta se zakonca Hribernika zaklepala, je težavno reči. Pri begu iz hiše je Marjana bržčas vrata sproti odpirala. To ji je bilo tem lažje, ker so bili nameščeni pri vratih le običajni zapahi in ne ključavnice. Kako so zločin odkrili in v kakšni legi so umorjenca našli, smo že poročali. Marjano so še tedaj, ko so že prišli orožniki iz Škofje Loke do nje, našli odkrito. Potem šele so se spomnili, da bi kazalo njeno truplo prekriti s plahto, da ga odtegnejo soncu in mrčesu. Marjanino truplo je bilo opečeno, kraj rane se je zbral roj muh in tudi sicer je bil pogled nanj tako strašen, da so ga vzdržali samo ljudje močnih živ-cev.
Obe žrtvi zločina so pokopali v torek dopoldne na škofjeloškem pokopališču. Pred pogrebom je bila v župni cerkvi sv. Jakoba maša zadušnica, nato je bil pogreb izpred mrtvašnice. Sodna obdukcija je trajala skoro tri ure. Poleg zdravnikov dr. Ho-mana in dr. Kocijančiča in pomožnega osebja je prisostvoval raztelesenju tudi so-

Krško vabi na dirke in prijeten odmor
Že nekaj let sem je naše Krško polje prebujeno. Sredi poletnih dni, kmalu potem, ko »odbijemo« žegnanje pri sv. Ani, patroni leskovške podružnice, odkoder je tako nepozaben pogled čez vso Krško dolino in na njeno zadnjo kuliso, na Gorjance s Stojdrago, prirejamo konjske dirke. Spočetka je šlo vse bolj s težavo in ob domačem sodelovanju. Čas pa je dal prav tudi našim organizatorjem in za nedeljo 6. t. m. bomo imeli na Krškem polju tako obsežne in bogate prireditve, kakor že dolgo ne. Vsak prijatelj konjskih tekmovanj bo prišel na svoj račun. Obširen spored to neizpodbitno dokazuje.
Krško z okolico pa bo nudilo nekaj prijetnih, nepozabnih ur sredi pokrajine, ki rodi izborno sadje in vse pohvale vredno vinsko kapljico, tudi vsem ostalim, ki imajo le količkaj smisla za nepokvarjeno naravo in ljudske posebnosti. Zatorej se le odločite za poset naše doline.
Ob uvozu na našo postajo Videm-Krško vas bo očaral pogled na raztegnjeno Krško polje, koder so se pred dolgimi stoletji borili kmečki prvaki z Matijem Gubcem, za staro pravdo. Tam, kjer so nekdaj naši pra-dedi krvaveli za srečo in blagostanje svojim potomcem, bomo zdaj v plemenitem tekmovanju prikazali uspehe žuljev naših sodobnikov.
Ob sestopu iz vlaka vas bodo pozdravi-
■ li vinorodni grički: Libnja, Tršljavec, Nemška gora in druge vinorodne gorice. Izza zelenega trsja pa vas bo kukala pohlevna sv. Rozalija, ki ima svoj domek tik nad našim mestom.
Krško je bilo že pred davnimi, davnimi stoletji prijeten in udoben življenjski prostor za Rimljane, ki so imeli tu važno brodarsko pristanišče. Leta 895. je kralj Ar-nulf daroval Krško svojemu prijatelju Val-tunu. Friderik III. pa je dal našemu kraju mestne pravice in hranimo na ta dogodek še danes srebrno sodniško palico. Tudi v srednjem veku je bilo pri nas nad vse živahno. Jurij Dalmatin je pisal protestan-tovske knjige, menda smo pri nas zato odtlej še precej uporniške narave. Čestiti protestantovski očak je imel v našem kraju dva vneta pomočnika Janeza Ungnada in Adama Bohoriča, ki sta mu pomagala bogateti prvo slovensko literaturo.
Mimogrede si ogleda vsakdo, ki pohiti do našega prijetnega savskega kopališča tudi hišo, kjer je preživel svoje poslednje dneve slavni zgodovinar Janez Vajkard Valvazor. Zanimiva in poučna je njegova življenjska pot s Starega trga v Ljubljani, mimo Bogenšperka pri Litiji, kjer je učeni mož sestavljal debele knjige o lepotah naše zemlje pa je pri tem doživel^ razkroj svojega bogastva in slednjič do našega mesta. Preden se je začel ukvarjati s pisate-
ljevanjem, je imel vitez Vajkard okrog 30 gradov in eno najbogatejših knjižnic na Slovenskem. Tisk »Slave vojvodinje Kranjske« pa mu je požrl vse. Učenjak je prišel na beraško palico in na stara leta je moral na jepergo v Krško. O tem nam priča spominska plošča na hiši, kjer je preživel v pomanjkanju svoja stara leta in ga je tam L 1693. rešila tudi smrt nehvaležnega sveta...
Krška okolica ima izredno pisano zgodo-
vino. Navedimo le Drnovo, ki je bilo ▼ času Rimljanov bogato mesto Neviodunum. Še danes odkopavajo pridni oratarji mnoge spomenike na stare, slavne dneve. Velika bogatija je bila tam sredi Krškega polja doma. O tem nam pričajo izkopanine: mozaiki, sledovi vodovoda, ki so ga Rimljani potegnili izpod Gorjancev, mnogi ostanki hiš nam govore o važnosti Nevio-dunuma in drugo.
Kdor se bo napotil v Leskovec, na ma-
dni piistflf, preiskovalni sodnik dr. DinBni
Dougan. Zakonca Hribernika sta pokopana v skupnem grobu. Pogreba se jc udeležBo dokaj sorodnikov, prijateljev in znancev iz gorskih selišč. Pogreb je bil preprost, brez
slovesnosti in brez cvetja. Gorski svet je svet svojevrstnih ljudi, ki žive življenje, kakršnega bi meščan komaj doumel. Samota iz dneva v dan vtisne v duše teh ljudi svoj neizbrisen pečat. Tujcev se skoraj boje in se jim rajši ognejo, kakor da bi zapo-čeli z njimi pogovor. Taka samotarja sta bila tudi Hribernika. Le redkokdaj se je primerilo, da sta imela kakšnega drugega človeka pod svojim krovom. Čeprav sta bila lastnika svojih 100 oralov sveta, je bilo njuno življenje več ko skromno. Kopičenje denarja jima je bil ideal, ki se od njega nista odmaknila, četudi je bil njun zakon brez otrok.
Preiskava je v polnem razmahu. Želimo samo, da bi skrajna prizadevanja oblastev rodila čimprej svoj uspeh.
20 let sokolskega dela v Radomlju
Plodno orje že 20 let trdo ledino Sokol v Radomlju. Mnogo je bilo in je še zaprek, ovirajočih podeželsko društvo v hitrejšem razvoju. Mlade sile pa so neuklonljive in vztrajno bijejo boj za dosego začrtanega smotra. Uspeh ni izostal, vendar je bilo potrebno mnogo žrtev in idealizma. Pred petimi leti so si Radomljani postavili lasten sokolski dom, ki je eden izmed najlepših na slovenskem podeželju. Ponosno stavbo doma izpopolnjuje obširno letno telovadišče. To pa še ni bil konec napredka. Vrste članov so se stalno množile in sistematično delo v telovadnici in narodna zavednost sta rasla bolj in bolj.
Preteklo zimo so se Radomljanke m R* domljani odločili, da si nabavijo svoj društveni prapor, ki naj jim bo vodnik in simbol vztrajnega dela za bodočnost. Prapor so izvezle domačinke. Dne 6. t. m. bo razvitje tega prapora, združeno z okrožnim zletom kamniškega sokolskega okrožja. To bo ena izmed večjih sokolskih manifestacij v kamniškem okraju v letošnjem letu.
Slavnost se začne že v soboto 5. t. m. zvečer ob pol 21. uri, ko bo velika društvena akademija ob umetni razsvetljavi s simboličnimi telovadnimi vajami in petjem. V nedeljo 6. t m. ob 9. JbcJo okrožne tekme naraščaja in dece, ob 10. počastitev mrtvih na tukajšnjem pokopališču, ob 11. slavnostni občni zbor, popoldne ob pol 14. skušnje, ob 15. razvitje, nato sprevod po vasi, ob 16. pa telovadni nastop okrožja, domačega društva in olimpijske vrste in staroslo-vanski plesi v narodnih nošah. Plese bodo izvajali člani in članice društva. Naštudiral je plese plesni mojster br. Umek. Po telovadbi bo veselica s plesom v veliki dvorani. Železniške kakor avtobusne sveže so zelo prikladne in je za železnico izstopna postaja Jarše-Mengeš, za avtobus pa Kreškerjeva gostilna v Preserju. Za brezplačen prevoz bodo na obeh postajah na razpolago vozovi. Prijatelji sokolstva, pridite na slavnost in podprite nasl
***JL?
Ali sem prispeval za sokolski dom v Trnovemt
lem gričku nad Krškim poljem, bo nžfcral pogled na širno Krško ravnino. Takoj nad vasjo se začne dvigati imovina stare Turn-ske graščine. Sredi prijetnih gozdičev leii mavzolej Prešernovega učenca Anastazija Gruna, ki je svoj čas izrekel neprijazno krilatico o slovenski literaturi v culi ...
Naša knjiga se bogati, mož Anastazij Zelenec pa ostaja pozabljen sredi dolenjski gozdov...
Nepozabna bo vsakemu pot do Sv. Duha skozi naše vinograde. Tam imajo že tudi mnogi Ljubljančani svoje weekend-t»-šice na vinorodnih strminah. Prideluje.no izborno kapljico, toliko hvaljeni cviček. Tistemu, kdor se spusti in spoti v naše klance diši zakuska s kozarcem vina še posebej imenitno. Nad vse imenitno in živahno pa je pri nas v goricah v jeseni, ko je sv. Urban že razmehčal grozdje in cvilijo stiskalnice. Tedaj diši nedeljskim izletnikom najbolj sveže pečeni kostanj in imenitna pečenka mladih prašičkov-odojkov. Le pridite tudi tedaj med nas, ko ukajo vsi hrami in vsak domačin pa tudi izletnik pravita sosedu: prijatelj in brat...
Še sto drugih zanimivosti hrani in čuva Krško za svoje prijatelje in posetnike. Nikomur ne bo žal, ki se bo potrudil na naše širne Krške ravnice, da spozna našega kmeta tedaj, ko kaže vzrejo svojih hlevov. Saj so lepo vzrejeni konji ponos slehernega našega človeka, ki se bori za zemljo in z zemljo na tem prostoru že dolga stoletja.
Domače vesti
♦ Iz Legije Koroških borcev. V letošnjem letu, ko praznujemo 20. obletnico, odkar se je naše članstvo borilo za svojo domovino, so se v številnih krajih ustanovile krajevne organizacije, katerim se pridružijo v nedeljo 6. t. m. nadaljnje tri postojanke. V Rajhenburgu bo ustanovni zbor ob 8. zjutraj v gostilniških prostorih »POD LIPO«. Bivši borci iz Rajhenburga in okolice, pridite na zbor! Bivša koroški borci iz Koprivnice, Podsrede in okolice naj se zbero ob 10. v Koprivnici pri inž.
S>ročniku Danku. Vsi koroški borci iz ožjega in okolice pa pridite ob 10. dopoldne v občinsko posvetovalnico, kjer se bo ustanovila tretja postojanka legije v enem dnevu. Vsem trem ustanovnim zborom bo prisostvoval tudi zastopnik glavnega odbora iz Ljubljane, ki bo poročal o delu društva in o potrebi, da skupno manifestiramo svojo voljo po izpolnitvi danih obljub.
* Razširitev beograjskega velesejmišča. Jesenski velesejem v Beogradu bo odprt od 7. do 17. septembra in bo po dosedanjih prijavah sodeč njegov obisk rekorden. Razstavljalci so namreč že doslej najeli nad 70 odstotkov razstavnih prostorov. Lani je bilo v tem času najetih komaj 50 odstotkov razstavnih prostorov, že lani se je izkazala potreba razširitve velesejmskih prostorov. Načrt zdaj izvršujejo in bo sejmišče do prvih dni septembra razširjeno za 35.000 kvadratnih metrov.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zaneke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporabl ja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Del re« !». 01
*	Združenje šolskih nadzornikov. Pomladi se je ustanovila v Beogradu organizacija šolskih nadzornikov za vso Jugoslavijo s posebno sekcijo v vsaki banovini Glede na to se je organizirala že tudi sekcija za dravsko banovino, katere pravila so bila od pristojnih oblastev potrjena in je organizacija že tudi začela poslovati. Za predsednika naše sekcije je bil izvoljen Erjavec, v odboru so pa še Drnovšek (podpredsednik), Rupret (tajnik), Grad (blagajnik) in odborniki Ar-rigler, Cepuder in Peterlin. Nadzorni odbor sestavljajo Potočnik, Petje in Pestev-šek.
*	Ali so Ruške koče namenjene za turiste ali za letoviščarje? Turist, ki je stalno član SPD, nam piše: Pri Sv. Arehu na Pohorju so trije lepi in prostorni planinski domovi: Ruška koča, Candrova koča in Planinka. Lastnica vseh treh je podružnica SPD v Rušah. V visoki sezoni pa pravi turist ne dobi sobice, ker so vse oddane stalnim letoviščarjem. Turistom je na razpolago edino le skupno ležišče, ki pa ni zanj vsak turist navdušen. Gotovo se domovi bolje obrestujejo, ako so stalno oddani, toda vsaj par sobic bi morala podružnica rezervirati članom SPD.
*	Dekliški pensionat »NADA«, M je bil nedavno ustanovljen in ki bo začel delovati že letošnjo jesen, je Izpremenil svoj naziv v »NADJA«, ker je bilo vodstvo obveščeno, da v Sloveniji že obstoja neki dekliški internat z nazivom »NADA«.
*	Tombola, ki jo priredi Udruženje za pomoč tuberkuloznim bolnikom v Topol-šfci dne 13. t. m. se bo v primeru slabega vremena vršila dne 15. t. m. a ne 20. kakor je balo pomotoma javi j eno v časopisih. (—)
Predno odidete na Vas letni oddih
oglasite se v naši trgovini, da Vam svetujemo kako morate fotografirati, in kakšne filme morate vzeti s seboj, da boste imeli res lepe spomine.

Sveži filmi najnovejše emulzije.
Proti garanciji Vam brezplačno posodimo tudi fotoaparat, le da kupite pri nas filme. Se priporoča
Foto Tourist — Lojze šmuc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
•	Za velike Konjske dirke na Krškem polju, ki bodo v nedeljo 6. t. m. so vse priprave končane. Najboljši dirkači iz vse države so že v Krškem. Proga, ki je nad 1 km dolga, je odlično urejena. Paviljoni, ki jih je za celo vas, so že postavljeni in bodo kakor veselični prostor vsi električno razsvetljeni. Zvočniki, po katerih se bodo javljali rezultati, so že montirani. Za prevoz gostov s postaje in nazaj je preskrbljeno. Avtobusi bodo vozili ves dan in v noči do zadnjega vlaka po ceni 2 din za osebo. Za dirke je prijavljenih doslej 50 najboljših dirkačev iz vse države, med njimi tudi najhitrejši konj v Jugoslaviji, last znanega dirkača g. Funka iz Zagreba. Da bodo ime. li udeleženci konjskih dirk na Krškem polju na železnici čim več udobnosti, bo dala železniška direkcija k vsem rednim vlakom z vozovi znatna ojačenja. Udeleženci naj se poslužijo običajnih nedeljskih železniških kart, ki nudijo polovični popust.
*	Samo do nedelje je še čas prijave za izlete v Trst in Gorico, Milano in Benetke, ki jib priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani. Prijave sprejemajo vse biletarne Putnika. (—)
*	Kurja očesa in otišanci se ne tvorijo, ako uporabljate za nego nog SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana. (—)
•	Zveza planinsKih društev kraljevine Jugoslavije bo imela svoj letošnji redni kongres v Nišu in sicer 8. in 9. septembra. Dnevni red: Poročilo predsednika, poročilo o delu Zveze in v Zvezi včlanjenih planinskih društev, obračun za leto 1939, poročilo nadzornega odbora, proračun za leto 1939, referat: »Zimska alpinistika« je prevzelo Slovensko planinsko društvo, o »zaščiti prirode« poroča delegat Hrvatskega planinskega društva; igprememba pravil Zveze "olitve nove uprave Zveze, samostojni predlogi, ki morajo biti predloženi do 25. avgusta t. 1. in raznoterosti. Po kongresu bodo izleti v okolico Niša, na kar že sedaj opozarjamo planince. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1.
• Zrem ktaltundh drnfte* ctoveMa članstvo svojih edtaic da praamijeta delavni edinici Sokolsko 'društvo Ljubljana-Vič 301etmco svojega obstoja z jubilejno proslavo ki telovadnim nastopom dne 6. t. m. na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, Sokolsko društvo v Kamniku pa proslavi 351etnico svojega obstoja z razvijem naraščajskega prapora in telovadnim nastopom v nedeljo 13. t. m. na letnem telovadišču v Kamniku. Članstvo edinic vljudno vabimo, da se obeh proslav v čim lepšem številu udeleži.
Iz LlnbHane
u — Vičani! Viški Sokol bo drevi in jutri slovesno proslavil 30 letnico svojega obstoja. Vljudno prosimo gg. hišne posestnike, da razobesijo na svojih hišah državne trobojnice in razsvetlijo drevi ob 20.30 okna, ko bo šla po viških ulicah baklada. Jutri v nedeljo pa vas vabimo, da se v polnem številu udeležite sprejema naše junaške vojske ob 15. pred sokolskim domom, ob 15.30 razvitja dečjega prapora, ob 17. pa javnega nastopa vojske in telovadnih oddelkov na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Pokažimo, da cenimo 30-letno delo viškega Sokola v telesnovzgoj-nem in kulturnem pogledu. Prav tako vabimo vse Vičane, da se jutri ob 11. udeležite spominske žalne svečanosti na škem pokopališču. Vsi ponovno bratsko vabljeni k naši proslavi. Uprava Sokola Ljubljana - Vič.
DANES ZVEČER
koncert vojaške godbe na vrtu restav. Grand Hotela Union
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 zvočni film »Povratek ob zori«. Predigra: Paramountov zvočni tednik.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta 62, telefon 27-29.
Kompletna garnitura preparatov Parfumerija »Venus«, Tyrševa 9.
ZA NEGO KOŽE din 22.-
*	Planinski tabor priredi Slovensko planinsko društvo letos na Plešivcu pri Slovenjem Gradcu. Takšni planinski tabori so vsakoletna manifestacija planincev; letošnja na Plešivcu je izredno važna zaradi tega, ker leži ta gora na naši meji proti Koroški. Iz Ljubljane bo vozil poseben avtobus in sicer v soboto dne 2. septembra ob 14.30 izpred evangeljske cerkve do vznožja Plešivea (do Suhado-la), kamor prispe okrog 18. ure. Odtod do koče je ca. dve in pol ure. V nedeljo ob 9. uri bo maša, nato slovesno planinsko zborovanje, popoldne planinska zabava. Avtobus se vrne od Suhadola v nedeljo ob 19. uri ter prispe v Ljubljano okrog 22. ure. Planinci se naj udeležijo navedene planinske proslave v čim večjem številu. Vozovnice za avtobus si čim prej nabavite v društveni pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
*	Društvena potovanja: Na splošno že. ljo ponovimo potovanje v Dolomite od 26. do 30. avgusta; 13. do 14. Vin. potovanje na Grossglockner; 13. do 15. Vin. Sušak, Crikvenica, Plitvička jezera; od 13. do 15. Vin. Benetke, Padova; od 13. do 15. VUL Gorica, Trst. Organizacija izletov in prijave: Potovalna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22.50. (—)
*	Prostovoljna gasilska četa Bizovik priredi 6. t. m. ob 4. popoldan v Bizoviku svojo veliko javno tombolo v svrho nabave gasilskega orodja Občinstvu bo nudena prilika, da si bo dobilo za 3 din motorno kolo, dvoje koles, in razne lepe dobitke. Tablice se dobijo pri četi in pri članih čete. V nedeljo vsi v Bizovik!
*	Razpis službe. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je razpisala v Službenem listu uprave dravske banovine od 29. julija službo uradniškega pripravnika kategorije B. Za to službo se upoštevajo absolventi trgovske akademije. Prejemki po predpisih službene pragmatike. Prošnje je vložiti do 20. t. m. (—)
*	Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je v »Jutru« objavila razpis mesta vodje lekarne za krajevno bratovsko sklad-nico v Trbovljah. Interesente opozarjamo, da je prošnje v smislu tega razpisa vložiti do 15. t. m. a ne do 20. t. m., kakor je pomotoma napisano v razpisu. Vložiti jih je pri krajevni bratovski skladnici v Trbovljah. (—)
Uprava kina Matice obvešča občinstvo, da se od danes dalje vrše zopet redne kino-predstave v delavnikih ob 16., 19. in 21. uri. v veljavi so še vedno znižane poletne cene. (—)
u— V nedeljo 6. t. m. vsi na žegnanje v Podutik, v ponedeljek pa na bob in sej-muljo. — Gostilna Vodnik (Pri. mojstru). (—)
ii— Tombola Rdečega križa. Rdeči križ v Ljubljani bo imel svojo prvo tombolo 10. septembra. Dohodek tombole je namenjen za dom Rdečega križa in samarijansko opremo. Glavni dobitek tombole je stavbena parcela v izmeri 644 m2 — ne 590, ka. kor je tiskano v plakatih. Parcela leži v lepem kraju pri novi cerkvi v šiški. Tombola ima še 9 večjih dobitkov in mnogo manjših v skupni vrednosti 60.000 din. Tombolske karte so po 5 din. Kupujte naše tombolske karte in podprite našo človekoljubno akcijo. Naša pisarna je na Gospo-svetski cesti 2/H., telefonska štev. 40-31.
Obiščite 8. Mariborski teden
OD 5. DO 13. AVGUSTA 1939.
Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija - Trgovina - Obrt - Kmetijstvo Velika tekstilna razstava - Tujskoprometna razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - Razstava narodnih vezenin - Narodopisne razstave - Jubilejna gledališka razstava - Skaut-ska razstava - Razstava malih živali - številne specialne razstave - Koncertne ln gledališke prireditve - Športne prireditve Veselični park na razstavišču itd. Itd. 5.-6. avgusta FESTIVAL slovenskih
narodnih običajev. Obiščite Mariborski otok — najlepše
kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje tn sončni Kozjak!
Obiščite vinorodne Slovenske gorice ! Obiščite veseli Maribor tn njegovo okolico! Mariborski teden Je najlepša priložnost za obisk naše severne meje!
SOKOL VIC
v soboto, s. t. m« ob 20.30 baklada po viških ulicah; v nedeljo, 6. t. m. ob 15.30 razvitje prapora, ob 16. povorka v Ljubljano; ob 17* v Tivoliju nastop Sokolstva in vojske. — Po nastopu zabava.
Vsi bratsko vabljeni!
I
Ljubka najmlajša evropska filmska |L|«||/| mm«maat/| Kino Union, Igralka Traudl Stark igra v filmu iT*aAa P*	tel 22-21
vlogo princese Sise, kasnejše avstrijske cesarice Elizabete. Sodelujejo: Oto Tresler, Paul HSrbiger, Hansi Knoteck itd. — Lepa glasba — sijaj avstrijskega dvora!
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Proti sončarici uporabljajte Tscbam-ba FU. Ki. dvorni dobavitelj Drogerija GregorHV LJubljana, Prešernova ft.
o— Košnja otave v tivolskih parkih bo v nedeljo 6. t. m. ob 9. oddana na javni dražbi v mestni vrtnariji. (—)
Filmi, plošče.
papiru
oodečih znamk
za vse svrhe fotografije. — Samo kvalitetna dela za amaterje I
Drogerija IVAN KANC
Ljubljana — Nebotičnik
I
u— Obvestilo odjemalcem ljubljanske mestne elektrarne. Zaradi del v transformatorskih postajah ne bo jutri 6 t. m. v vsem območju mestne elektrarne ljubljanske od 4. do 12. ure na razpolago električnega toka. i—)
Iz Celja
e— Vožnje škropilnega avtomobila čez kapucinski most. Na zadnji seji mestnega sveta je odgovoril celjski župan na interpelacijo m s. Jagra zaradi voženj težkega mestnega škropilnega avtomobila čez kapucinski most da vozi ta avtomobil čez most vedno prazen in da torej nikoli ne prekorači obtežbe, ki je na slovitem kapucinskem mostu dopustna. To pa ne bo držalo, kajti mnogo očfivdcev nam je sporočilo, da vozi mestni škropilni avtomobil z Brega čez most v mesto napolnjen z vodo in da začne škropiti že v Razlagovi ulici, čim privozi čez most. če je škropilni avtomobil napolnjen z vodo, se njegova teža tako poveča, da bi po predpisu ne smel voziti čez kapucinski most. Ali pa morda predpis glede obtežbe mostu ne velja za vsako vozilo?
e— Namesto venca na Krsto pokojnega šolskega upravitelja Tomaža Graha je darovala obitelj ravnatelja Moguša iz Zagreba 100 din in obitelj višjega sodnega svetnika Antloge iz Ljubljane 100 din za dijaško kuhinjo v Celju.
e— Dve prometni nesreči. Ko je šla 17-letna posestnikova hčerka Fani »šlandro-va iz Košnice včeraj okrog 9.15 dopoldne v mesto, je privozil po cesti pri Belajevl gostilni na Polulah za njo neki avtomobil iz savske banovine in jo podrl na tla. šlandrova si je zlomila desno nogo. Avtom obilist je ponesrečenko takoj naložil v avtomobil in jo odpeljal k zdravniku g. dr. Hočevarju, nato pa v bolnišnico. Danes okrog pol 9. dopoldne se je vozil trgovski potnik Mirko Lednik iz Greta pri Celju z avtomobilom po Gregorčičem ulici proti Krekovi cesti. V istem času je privozil po Vodnikovi ulici mimo trgovine g. Plavca v smeri proti Ipavčevi ulici avtomobil na treh kolesih, v katerem sta sedela trgovski potnik Mirko Salmič iz Zagreba in njegova 9-letna hčerka Majda Na oglu hiše g. Plavca na križišču Gregorččeve in Ipavčeve ulice sta trčili vozili drugo v drugo. Avtomobil g. Salml-ča se je prevrnil in se močno poškodoval. Razbila se je tudi sprednja šipa. Salmiče-va hčerka se je močno porezala po glavi, njen oče pa je ostal nepoškodovan. Deklico so prenesli v bližnjo bolnišnico, kjer so ji nudili zdravniki vso pomoč, nakar je zapustila bolnišnico.
e— Jutri v Žalec. Sokolsko društvo Ce-Ije-matica poziva vse svoje članstvo in naraščaj, da se udeleži jutrišnje svečane otvoritve Sokolskega doma v Žalcu in telovadnega nastopa tamkajšnjega društva. Odhod iz Celja z vlakom ob 12.35. Zbor pred kolodvorom ob 12.
e— Poročilo o »mrti Ane Cvetkove iz Nove vasi pri Št. Juriju dopolnjujemo v toliko, da je bila Cvetkova zasebnica in da je umrla v celjski bolnišnici po operaciji, ne pa zaradi zastrupljen ja krvi
Iz Maribora
a— Tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol se je začel v tukajšnji »Vesni«. 14dnevni tečaj je namenjen ljud-skošolskim učiteljicam, ki hočejo poučevati kmečka dekleta v gospodinjskih nadaljevalnih šolah. Banska uprava je sprejela v tečaj 43 učiteljic iz vseh srezov naše banovine. Tečaj vodi višji šolski svetnik Jože Krošelj iz Ljubljane, ki poučuje kmečko psihologijo in pedagogiko, sociologijo in poslovanje. V tečaju predavajo še učiteljica Anka Mešičkova, prof. Franjo Baš narodopisje, dr. Ivan Dornik kmečko literaturo, dr. Vrtovec in dr. Ben-čan asanacijo vasi in nego dojenčkov, načelnik Anton Brandner socialno skrbstvo na deželi, prof. Šiftar kmetijsko gospodarstvo. Tečajnice pojdejo tudi na ekskurzijo na severno mejo, da spoznajo življenje in delo obmejnih Slovencev.
a— Namerne preglasne radijske oddaje. Predstojništvo mestne policije v Mariboru razglaša: Predstojništvo mestne policije v Mariboru je prejelo več pritožb, da poslušajo lastniki radijskih aparatov radijske oddaje pri odprtih oknih in pri tem uravnavajo jakost zvoka tako, da motijo s tem javni mir in mir svojih sosedov. Zaradi tega opozarja predstojništvo vse lastnike sprejemnih radijskih aparatov, da se strogo držijo odredb čl. 80 v zvezi s čl. 78 mestnega cestnega reda, ki prepoveduje uporabljati radijske aparate pri odprtih oknih od 22. ure do 7. zjutraj, sicer kaliti s temi aparati javni mir ali pa z namernimi preglasnimi oddajami radijskih prenosov žaliti nacionalni čut prebivalstva. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z denarno globo 100 do 1000 din, ob neplačilu denarne globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni.
a— Razstava krasnih dobitkov za tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju je na ogled v izložbi tvrdke Weka. Poskusite srečo, segajte pridno po tombolskih kartah. Prvo darilo stavbišče v Studencih v izmeri 550 kvadr. metrov. (—)____
Mariborčani in okoličarf pohitijo v nedeljo, 6. t. m. v Ruš«, k.ier se ob 15. uri na letnem gledaLišču Sokola uprizori kmečka komedija
,, V ODA S PLANIN".
Krstna predstava v slovenščinu
a— Pravilnik o mestnem vodovodu. V smislu razglasa mestnega poglavarstva je notranji minister v soglasju s finačnim in gradbenim ministrom odobril pravilnik o mestnem vodovodu in o izvrševanju vodovodnih instalacij v Mariboru. Pravilnik je javnosti na vpogled v pisarni mestnega vodovoda na Slomškovem trgu 11, pritličje levo. V veljavo stopi 22. avgusta.
Ob 30-letnici Sokola Ljubljana-Vič
Drevi bo baklada, jutri popoldne razvitje dečjega prapora in nastop vojske in sokolstva v Tivoliju Oblastva z vso odločnostjo iščejo zločinca
Vič, 5. avgusta Desetletja so minila, preden je bil ustanovljen Sokol na Viču. Sokolska ideja Vi-čanom ni bila neznana, saj je »Južni Sokol«, ki je bil takrat edino telovadno društvo na slovanskem jugu. prirejal v prvih letih svojega obstoja »izgrede«, kakor so se takrat imenovali Sokolovi izleti v najbliž-njo ljubljansko okolico. Prvič so Vičani pozdravili »Južnega Sokola« 1. maja 1864. Nad 70 Sokolcev s svojim novim praporom je pohitelo na Vič, kjer so na Ločni-karjevem vrtu priredili telovadni nastop. »Južnega Sokola« je sprejela na Viču velika množica meščanov in Vičanov. Pravi triumf pa je doživel »Južni Sokol« pri svojem povratku v Ljubljano. Z godbo in baklami med pokanjem topičev so se vračali Sokolci domov, navdušeno pozdravljeni od tisočglave množice. Vičani so pokazali, da jim je bil »Južni Sokol« dobrodošel gost. Pa tudi v nesreči se je naslednik »Južnega Sokola«, Ljubljanski Sokol spomnil Vičanov. Ko je velik požar leta 1876 uničil več kmetij, je bil »ljubljanski Sokol« prvi, ki je priskočil pogorelim Vičanom na pomoč. V ljubljanski Čitalnici je priredil komers, katerega čisti dobiček 150 goldinarjev je naklonil ubogim viškim pogorelcem. Po tem prvem svojem nastopu je priredil »Južni Sokol« (kasneje ljubljanski Sokol) še več izletov, toda misel po ustanovitvi podružnice ljubljanskega Sokola se ni mogla uresničiti Veliko slavje je doživel Vič 9. junija 1891. ob ustanovitvi viškoglinške Narodne Čitalnice. Na Viču se je zbralo sokolstvo s prapori, Čitalnica in pevska društva s prapori. Na sedanjem prostoru re-
stavracije »Amerike« na Glincah je bil telovadni nastop Ljubljanskega m zagorskega Sokola pod vodstvom načelnika br. Matije Benčana. Nastop ki mu je prisostvovalo nad 4000 gledalcev ie odlično uspel. Leta 1904. je bil v Ljubljani II. slovenski vse-sokolski zlet, ki je zapustil med Slovenci velik vtis. Ta zlet je dal pobudo mlademu akademiku br. Tonetu Thalerju, da ustanovi v prijaznem naselju v Rožni dolini »Rož-nodolskega Sokola«. Brat Tone Thaler je zbral nekaj zavednih mož in fantov in pripravil ustanovitev rožnodolskega Sokola. Dne 11. septembra 1904. je bil na sedanjem prostoru restavracije »Rožna dolina« telovadni nastop, kjer se je zbralo nad 2000 gledalcev. Na tem nastopu sta se odlikovala z vajami na orodju br. dr Murnik in Tone Thaler, ki sta's svojimi vrhunskimi vajami zadivila občinstvo. Žal, da ta prvi nastop ni rodil zaželenega uspeha. Zaradi malenkostnih nesoglasij med člani rožnodolskega Sokola se je odsek razšel in tako so Vičani ostali skoro pet let brez lastnega telovadnega društva.
Burno leto 1908, ko so padle nedolžne žrtve za pravico slovenskega naroda, je močno dvignilo narodno zavest med Slovenci. Širom slovenske zemlje so se pričela ustanavljati sokolska društva in tako se je zbudila tudi na Viču mlada generacija, okrepljena po dogodkih leta 1908., in pričela pripravljati teren za ustanovitev Sokola. Dne 1. maja 1909. je bil v salonu gostilne Bali-ja v Rožni dolini ustanovni občni zbor viškega Sokola. Na tem občnem zboru je bil izvoljen za prvega starosto br. Josip Tri-buč, za podstarosto br. Franc Boltežar, za
načelnika br. Slavko Novak in za tajnika br. Avgust Praprotnik, v odboru pa je bilo še mnogo zavednih viških fantov in mož. Nevenljivih zaslug pri ustanovitvi viškega Sokola so si pridobili še bratje dr Murnik, Bojan Drenik in Tone Thaler Društvo se je imenovalo »Telovadno društvo Sokol za občino Vič«. Telovadnico je imelo na dvorišču Bobenčkove hiše na Glincah. v poletnih mesecih pa je bila telovadba na vrtu staroste br. Tribuča Prvi večji nastop je bil 5. septembra 1909. ko ie bil na Viču zlet bodoče Ljubljanske sokolske župe. Pri nastopu je nastopilo 108 članov med njimi 30 iz viškega Sokola in 45 dečkov ter 35 obrtnega naraščaja.
Po ustanovitvi viškega Sokola se je društveno življenje močno razmahnilo. Že dne 1. maja 1910. je bil ustanovljen v vasici Notranjih goricah odsek viškega Sokola, ki obstoja še danes kot sokoiska četa matičnega društva Brezovica pri Ljubljani. V nadaljnjih letih do izbruha svetovne vojne je društvo lepo napredovalo tako v telovadnem, kakor izobraževalnem pogledu. Leta 1912. je zadel društvo težak udarec. Sokolstvu sovražna deželna vlada je prepovedala telovadbo šolski mladini in tako je viški Sokol izgubil v tem letu nad 70 dečkov. V tem letu je odstopil prvi starosta br. Tribuč in je prevzel mesto po njem br. Janez Gašperin, ki je starostoval društvu polnih 15 let. V usodnem letu 1914. se je ustanovil ženski telovadni odsek. Za načelnico je bila izvoljena sestra Pepca Osredkarjeva. Ravno na dan 26. julija 1914. bi moral biti javen nastop, pa je izbruhnila svetovna vojna, ki je na mah ustavila sokolsko delo.
Med svetovno vojno je sokolsko delo neprostovoljno počivalo. Bratje so morali v vojno, oni pa, ki so ostali doma, so bili pod strogim policijskim nadzorstvom. Sokolska ideja nam je dala tudi dobrovoljce. Tako sta izšla iz viškega Sokola jugoslovenska vojna dobrovoljca br. dr. Gašper
Pekle, ki se je leta 1914. rešil avstrijskih vešal v bratsko Srbijo. Brat Bruno Borštnik pa je bil ujet leta 1915 v Karpatih in se je takoj po prihodu v Rusijo prijavil med dobrovoljce in se boril s češkoslovaškimi legijonarji za našo svobodo. Oba brata sta se po vojni srečno vrnila domov. Brat Bruno Borštnik je takoj prevzel mesto načelnika in je to funkcijo opravljal nad 12 let.
Po končani vojni je šel viški Sokol takoj na delo. Dne 22. decembra 1918. je bil občni zbor ob veliki udeležbi članstva. Za starosto je bil izvoljen naš zaslužni brat Janez Gašperin, za načelnika pa br. Albert Derganc. Redna telovadba se je pričela takoj po novem letu 1919. v šolski telovadnici, ki jo je društvo z veliko težavo in intervencijami dobilo v uporabo. Leta 1919. je bila svečana proslava društvene 10-letnice z zletom sokolske župe Ljubljana. Veličastna proslava je dala povod našim idejnim nasprotnikom, da so zahtevali zase šolko telovadnico vkljub temu, da so imeli lasten dom. Sokol bi ostal na cesti, da se niso zanj pobrigali bratje ustanovitelji in drugi. Dne 26. oktobra 1919 je bilo ustanovljeno društvo za zgradbo doma. ki je kupilo gostilno pri »Pošti« in pričelo pomladi 1920 z zidavo sokolskega doma, ki je bil svečano otvorjen 5. junija 1921. Z novim domom se je pričelo za viškega Sokola novo življenje. Mimo telovadbe se je gojila tudi prosveta predvsem je bil najbolj marljiv gledališki odsek. V naslednji letih se je društvo krepko razvijalo. Leta 1925. je razvilo društveni prapor, leta 1929 pa je svečano proslavilo 20-letnico z veličastnem župnim zletom in nastopom vojske. Leta 1929. je društvo v zmislu glavne skupščine JSS polnoštevilno vstopilo v novo sokolsko organizacijo SKJ. V teh desetih letih je društvo doživelo mnogo lepih dni, doživelo pa tudi mnogo razočaranj. Leta 1933 smo uredili letno telovadišče, ki smo ga dobili v najem od bivše viške ob-
čine za dobo 6 let t. j. do 31. oktobra 1939. To, z velikimi žrtvami pridobljeno telovadišče pa smo izgubili lansko leto, da je danes viški Sokol edino društvo v Ljubljani brez lastnega telovadišča. Toda viški Sokol ni nikdar klonil in ne bo tudi v bodoče. Slovesno smo proslavili leta 1934. srebrni jubilej z razvitjem naraščajskega prapora, ki mu je kumoval takratni prestolonaslednik Peter. Dne 9. oktrobra 1934 smo izgubili največjega Sokola, nepozabnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V maju 1935 smo mu na pobudo našega Sokola postavili prvi spomenik v Jugoslaviji. Od leta 1935 do danes se je marsikaj izpremenilo tudi v našem društvu. Sokolske vrste smo temeljito prečistili, odpadlo je vse, kar ni bilo prežeto pravega Tyrše-vega duha. Leta 1935 je odstopil starosta br. Rems in je prevzel njegovo mesto br. Pavle Borštnik, ki ob 30-letnici krepko vodi viško sokolsko družino. Pod njegovim vodstvom se je društveno življenje močno razmahnilo, posebno razveseljiv je pogled v telovadnico, ki jo spretno vodita načelnik br. Nahlik in načelnica s. Grošljeva.
V dobi 30 letnega obstoja so starostova-li viškemu Sokolu bratje Josip Tribuč, Janez Gašperin, Viktor Jeločnik, Fran Črna-goj, Milko Krapež, Jože Mesec, France Rems in Pavle Borštnik, kot načelniki pa so vodili društvo bratje Slavko Novak, Avgust Praprotnik, Albert Derganc, Tone Thaler, Edo Antosiewicz, Bruno Borštnik, France Belič, France Antosiewicz, France Križaj, Maks Nahlik, načelnice pa so bile Pepca Osredkarjeva, Mica Koščeva, Pepca Horvatova, Nataša Tičarjeva, Binca Tha-lerjeva in Mimi Grošljeva.
Svoj jubilej bo viški Sokol proslavil drevi ob 20.30 z baklado in podoknico kumi-ci s. Benčanovi, jutri pa bc ob 15.30 razvitje dečjega prapora, ob 16. sprevod z Viča v Ljubljano, ob 17. nastop vojske in Sokolstva. Vabimo sokolstvo in narodno občinstvo k velikemu posetu.
a— Veliki festival slovenskih narodnih •običajev v Mariboru. Opozarjamo vnovič, da je predprodaja vstopnic za obe prireditvi danes 5. t. m. in jutri v nedeljo pri »Putnik-u«, Maribor, Trg svobode-grad le do danes do 13. ure. Na stadionu S. K. železničar, kjer bo festival, bodo blagajne odprte 1 uro pred pričetkom. Vljudno pro-s.mo občjistvo, da pride na stadion pravočasno pred pričetkom, ker se oričakuje velik naval na blagajne. V soboto in nedeljo vsi na I. veliki festival slovenskih narodnih običajev v Mariboru. (—)
Sokol
Sokolsko društvo Podbrezje bo proslavilo svoj veliki dan v nedeljo 6. t. m. Ta dan bo izpoln lo svojo zaobljubo za sokolsko Petrovo petletko z otvoritvijo svojega letnega telovadiš.a, ki leži tik ob državni cesti Kranj — Bled in meri okoli 3000 m2. Otvoritev bo združena z okrožnim zletom ra. dovljiške sokolske skupine. Po otvoritvi ob 3. popoldne bo sprevod skozi vas, nato pa telovadn nastop vseh oddelkov. Pri nastopu in sledeči narodni zabavi sodeluje godba kranjskega glasbenega društva. So-
kole in prijatelje sokolstva vabimo, da naše prireditve udeleže.
ŠPORT
Tenis SK železničar (Maribor) : SK Celje. Jutri ob 8. zjutraj se bo pričel na igriščih SK Celja v mestnem parku v Celju zanimiv teniški dvoboj med mariborskimi železničarji in SK Celjem Nastopilo bo po 6 igralcev vsakega kluba. Celjane vabimo, da si ogledajo tekmovanje.
SK Ljubljana. V nedeljo ob 18. igramo z reprezentanco Zagreba. Predtekma ob 16.30. Postave in vse podrobnosti na običajnem mestu.
MK Ilirija opozarja gg. vozače, člane SMKJ, da so redne prijave za Ljubelj zaključene. Naknadne izjemne prijave sprejema športna komisija MK Ilirije le še danes (v soboto) do 17. ure. Upravni odbor MK Ilirije.
BLED. Zvočni kino igra danes in jutri velefilm po romanu Ganghoferja »Sumski akordi« in Alfa kulturen film Od torka do četrtka »Arena krvi in ljubavi«. (—)
edarstvo
Pred zaključkom trgovinskih pogajanj
z Italijo
Po vesteh iz Rima bo še ta teden zaključeno zasedanje jugoslovensko-italijan-skega stalnega gospodarskega odbora, ki se je pričelo 25. julija v Rimu. Baje je dosežen sporazum o znatnem povečanju izvoza v Italijo, zlasti izvoza lesa in živine; vzporedno naj se poveča tudi naš uvoz italijanskega blaga. Glede povečanja našega izvoza v Italijo sedaj ni nobenih ovir s strani klirinškega plačilnega prometa. Kakor je znano je obstoj visokega salda naših klirinških terjatev zlasti v prvi polovici lanskega leta onemogočal izkoriščanje italijanskih uvoznih kontingentov za naše blago. Sedaj ni take nevarnosti in bomo povečane kontingente tudi lahko v celoti izkoristili, ker smo sedaj v kliringu dolžniki nasproti Italiji, in sicer za znaten znesek 102 milijona din (po stanju ob koncu julija). Za dogledno dobo torej ne more biti bojazni, da bi morali naši izvozniki zaradi obstoja neizravnanih klirinških terjatev čakati po več mesecev na vrstni red izplačila iz kliringa.
Seveda pa bo tudi v bodoče izkoriščanje kontingentov, zlasti ko se bo zmanjšal sedaj visoki saldo naših terjatev, odvisen od
obsega našega uvoza iz Italije. Pravtako bo izkoriščanje kontingentov nadalje odvisno od dodelitve kontingentov italijanskim uvoznikom. Zaenkrat ni znano, kaj je dogovorjeno glede namere Italije, da monopolizira uvoz lesa. kar zlasti zanima slovenske izvoznike.
Pogajanja v Rimu se tičejo tudi izvoza drugih izvoznih predmetov. O doseženih rezultatih so poročila iz Rima le deloma zadovoljiva. Ni še znano, kako je rešeno vprašanje izvoza pšenice Kakor je znano, je bil za prvo polletje letošnjega leta predviden kontingent za žito v višini 40 milijonov lir. Ta kontingent pa je bil le malo izkoriščen. Zato si naša delegacija prizadeva zasigurati prodajo določene količine pšenice še na račun tega starega kontingenta. ker bo v letu 1939-40 znašala italijanska uvozna potreba skoro 50.000 vagonov. Tu so težave zlasti glede vprašanja cene. ki je sedaj na svetovnem trgu izredno nizka, medtem ko so naše odkupne cene razmeroma visoke. O uspehih pogajanj, ki bodo menda danes zaključena, si zaenkrat ne moremo ustvariti točne slike, ker si vesti iz Rima deloma nasprotujejo.
ustanovitvi državnega podjetja »Jugoslovenska celuloza«
Včeraj smo obširno poročali o vsebini uredbe o državnem podjetju »Jugoslovenska celuloza«, ki se ustanavlja na podlagi sklepa ministrskega sveta od 27. aprila t. L ter na podlagi finančne, gradbene in prodajne pogodbe, ki jo je sklenila naša dr. žava z banko Seligman & Co v Parizu, že pred 14 dnevi smo na tem mestu poročali, da dobi naša država v zvezi s temi pogodbami od banke Seligman & Co posojilo 600 milijonov frankov (850 milijonov din), od katere vsote se bo porabilo 120 do 150 mi-ljonov frankov za gradnjo dveh novih tvornic celuloze in zs modernizacijo obstoječe tvornice celuloze v Drvarju kar sedaj potrjuje uredba ostalih 450 do 480 mi. lijonov frankov pa dobimo na razpolago za druge državne potrebe.
Pariški listi pozdravljajo v tej zvezi novo francosko iniciativo za obsežnejše investicije kapitala v naši državi. S sklenitvijo nove trgovinske pogodbe, ki je bila v februarju podpisana v Parizu, je bil storjen prvi znatnejši korak v smeri poglobitve gospodarskih odnošajev med Francijo in Jugoslavijo. V tej pogodbi nam je Francija priznala znatne carinske ugodnosti. Medtem je pr šlo tudi do ustanovitve posebne organizacije »Bureau d'Etudes Economi.
ques Franco-Yugoslave« ki predstavlja posredovalni organ za pospeševanje medsebojnih trgovinskih in finančnih odnošajev.
Sedaj se tudi iz Pariza potrjujejo informacije, ki smo jih na tem mestu objavili že 22. julija, da se bo na podlagi našega izvoza celuloze vršila v bodoče obrestna in amortizacijska služba za gornje posojilo 600 milijonov frankov. Novo državno podjetje Jugoslovenska celuloza bo izvažalo celulozo v Francijo, kakor je to določeno v včeraj objavljeni uredbi, preko posebnega Francosko-jugoslovenskega zavoda za prodajo celuloze v Parizu, ki se ustanovi s sodelovanjem pariške banke Seligman & Co.
Del posojila 600 milijonov din, ki ni namenjen za gradnjo tvornic celuloze, se bo porabil za nakup železniškega materiala in za druge francoske dobave naši državi. Za te dobave Jugoslaviji je francoska vlada izdala izvozno garancijo v višini 113 milijonov frankov. Končno poudarjajo v Parizu, da predstavlja gornja transakcija nov način dajanja kredita drugim državam, pri katerem se z vnaprej dogovorjenim odkupom proizvodov zajamči redna anuitetna služba.
Težkoče v klirinškem
plačilnem prometu z Madžarsko in Poljsko
Težkoče v klirinškem prometu z Madžarsko. V zadnjem času je prišlo v plačilnem prometu z Madžarsko do znatnejših sprememb. Medtem ko smo bili že v začet, ku julija v klirinškem plačilnem prometu z Madžarsko dolžniki, je v zadnjih tednih nastal aktivni klirinški saldo, ki je 22. julija dosegel že znatno vsoto 32.5 milijona din in se je do konca julija zmanjšal le na 27.5 milijona din. V prvih dneh avgusta pa se je po beograjskih informacijah saldo naših terjatev znova precej dvignil. Nastala sprememba ima za posledico, da morajo naši izvozniki čakati na vrsti red izplačila. Kako so nastale te nagle spremembe v kliringu z Madžarsko ni točno znano. Vsekakor je verjetno, da je prišlo do spre. memb zaradi znatnega našega izvoza v Madžarsko, ki se je letos v prvem polletju povzpel od lanskih 87 na 154 milijonov din, medtem ko se je uvoz zmanjšal od lanskih 123 na 93 milijonov. Kakor smo že poročali se je letos dvignil predvsem naš izvoz lesa v Madžarsko. Letos v prvem polletju smo izvozili v Madžarsko za 64.7 milijona din lesa nasproti 33.3 milijona din v prvem lanskem polletju. Kakor zatrjujejo pa so nastopile tudi neke druge ovire v plačilnem prometu in se je bati, da bo prišlo do zastoja našega izvoza v Madžarsko, če bodo naše klirinške terjatve nadalje naraščale. Iz Beograda poročajo, da je veljavnost jugoslovensko-madžarskega trgovinskega sporazuma podaljšana do 31. decembra t. L, vendar bi bilo treba čimprej pričeti že napovedana pogajanja z Madžarsko, da se uredijo vsa vprašanja, ki so se na novo pojavila s posebnim oziram na naš izvoz lesa, na katerem je znatno interesiran zlasti severni del dravske banovine.
Nazadovanje našega uvoza iz Poljske zaradi težkoč v kliringu. V plačilnem prometu s Poljsko smo letos v nasprotju s prejšnjim letom dolžniki in je naš klirinški dolg, kakor to omenjamo že na drugem mestu, narasel ob koncu julija na 25.7 milijona din. Naraščanje našega dolga ima za posledico, da morajo poljski izvozniki v našo državo po več mesečev čakati na izplačilo svojih terjatev, ki so jih naši uvozniki že poravnali. Zato so pričele poljske tvrdke omejevati izvoz v našo državo. Sta-
nje kliringa s Poljsko bi se dalo zboljšati, če bi se povečal naš izvoz v Poljsko, ki pa je v zadnjem času nazadoval v zvezi z uvedbo splošnih uvoznih omejitev na Poljskem. V vrstah naših izvoznikov zaradi tega obžalujejo, da so bila pogajanja s Poljsko odložena do jeseni. Tako ne bo več mogoče utvariti možnosti za večji izvoz sadja na poljski trg v letošnji izvozni sezoni.
Ponovno povečanje našega klirinškega dolga v Italiji
Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje ponovno znatno povečanje našega klirinškega dolga nasproti Italiji. Ob koncu junija je znašal naš dolg v kliringu z Italijo 46.8 milijona din; v prvih treh tednih julija se je povečal na 88.8 milijona din, v zadnjem tednu julija pa se je ponovno dvignil za 13.5, na 102.2 milijona din. V teku meseca julija se je torej naš dolg v kliringu z Italijo povzpel od 46.8 na 102.2 milijona din in znaša povečanje v juliju 55.4 milijona din.
Tudi naš klirinški dolg v Poljski se je v zadnji četrtini julija dvignil za 2.2 na 25.7 milijona din. Naš dolg v kliringu s Češko-Moravsko, ki se je prejšnji teden zmanjšal za 7.5 na 9.4 milijona K, se je v zadnji četrtini julija nadalje skrčil za 2.2 na 7.2 milijona K. Zmanjšanje izkazuje tudi naš klirinški dolg v Rumuniji za 1.0 na 7.9 milijona din in naš dolg po likvidacijskem kliringu s Švico, ki je nazadoval za 0.04 na 1.45 milijona šv. frankov.
Med aktivnimi kliringi zaznamuje kliring z Nemčijo ponovno nazadovanje salda naših terjatev za 0.78 na 10.27 milijona mark. Tudi naše klirinške terjatve v Madžarski so se zmanjšale za 5.0 na 27.5 milijona din, naše' klirinške terjatve v Bolgariji pa za 0.51 na 0.88 milijona din, medtem ko se je saldo naših klirinških terjatev v Turčiji >ovečal za 0.04 na 17.26 milijona din.
Gospodarske vesti
—	Novi generalni direktor Poštne hranilnice dr. Miljenko Markovič je že zaprisežen m bo po beograjskih vesteh nastopil svoje službeno mesto 15. avgusta.
—	Za ravnatelja Privilegirane delniške družbe za silose je bil na seji upravnega družbinega odbora postavljen dr. Caslav Nikitovič, dosedanji glavni tajnik Obrtne J
zbornice v Skoplju in bivši narodni posla, nec.
= Prlzad Je doslej odkupil 18.753 vagonov pšenice, medtem ko je lani v istem razdobju znašal odkup le 5560 vagonov. Do 2. avgusta je Prizad izvozil v inozemstvo 2750 vagonov letošnje pšenice in je bila vsa ta količina izvožena v Nemčijo.
Borze
4. avgusta
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Bolgarski klirinški čeki so se nudili v Ljub. ljani in Zagrebu po 84, v Beogradu pa je prišlo do zaključka po 82.55 din za 100 din nominala. Grški boni so se trgovali v Zagrebu in Beogradu po 32. Angleški funti pa notirajo nespremenjeno 258.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci noti-rala 465 — 467 (v Beogradu je bil promet po 466.50). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 83 (v Beogradu po 83.75), v delnicah Trboveljske po 175 in v delnicah šečerane Osijek po 80.	_
DEVIZF
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 205.90 209.10, Pariz 116.27—118.57, New York 4381.75—4441.75, Curih 995—1005, Milan 231.45—234.55, Praga 151—152.50, Amsterdam 2339—2377, Berlin 1769.62—1787.38, Bruselj 747—759. Svobodni tečaji: London 256.40—259.60, Pariz 144.85—147.15, New York 5460.79—5520 79, Curih 1238.37— 1248.37, Amsterdam 2912.86—2950.86, Bruselj 930.25—942.25.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7425, London 20.75, New York 343.275, Bruselj 75.30, Milan 20.30, Amsterdam 235.87, Berlin 177.85, Stockholm 106.9250, Oslo 104.30, Kobenhavn 92.65, Sofija 5.40, Praga 15.1750, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465—467, 4% agrarne 61.50—62.50, 4% severne agrarne 59.50—60, 6% begluške 86.75—87.50, 6% daim. agrarne 83.25— 83.50 (83), 6% šumske 82 bi., 7% stabiliz. 101 bi., 7% invest. 100—101.50, 7% Seligman 101 bi., 7% Blair 94.50 bi., 8% Blair 101.50 bi.; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 210 den., Trboveljska 173—176 (175), Gutman 41—49, šečerana Osijek 80—89 (80), Osiječka ljevaonica 150—162.
Beograd. Vojna škoda 466.25—466.50 (466.50), 4% agrarne 62 den., 4% severne agrarne 49.50 bi., 6% begluške 87—87.25 (87—87.25), 6% daim. agrarne 83.50—84 (83.75), 7% stabiliz. 101.25 den., 7% invest. 101—101.50 (101.25), 7% Seligman 100.50 den., 7% Blair 94 den., Narodna banka 7450 bi., PAB 210 den.
I
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chlcago, 4. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 64.625, za dec. 65, za maj 66.25; koruza; za sept. 41.75.
4- Novosadska blagovna borza (4. avgusta). Tendenca neizprem. Pšenica: stara (78/79 kg); baška, sremska. slavonska 147 —149; južnoban. 146—149 Rž: baška nova 127—129. Ječmen: baški, sremski 64/65 kg 140—142.50 Oves: baški sremski novi 122.50 — 125. Koruza: baška in pariteta In
djija 116—118 Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 232.50—242 50; »2« 212.50— 222.50; »5« 192.50—202.50; »6« 172.50 do 182.50: »7« 147.50—157.50; »8« 11750 do 122.50 Fižol: baški. sremski beli. brez vreč novi 250 — 260. Otrobi: baški, v jutastih vrečah 106—108; sremski v jutastih vrečah 103—105; v banatski, v jutastih vrečah 100—102.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 3. avgusta. Tendenca mir. na. Zaključni tečaji: za avg. 4.71 (prejšnji dan 4.76), za dec. 4.41 (4.46).
ŽIVINA
+ Mariborski živinski sejem 4. t. m. Prignanih je bilo 258 svinj, prodanih pa 89. Cene so bile naslednje: 5—6 tednov stari prasci 75—100 din, 7—9 tednov stari 105— 120, 3—4 mesece stari 175—235, 5—7 mesecev stari 300—420, 8—10 mesecev stari 430 —510, 1 leto stari 700—900 din. Svinje so se prodajale po 6—8 din za kilogram žive teže odnosno po 8—11 din za kilogram mrtve teže.
»Voda s planine« v Rušah
Ruška Sokolska gledališka družina ima že tak sioves, da prav za prav ne potrebuje več bučne reklame. Ker pa prihajajo vsak dan vprašanja iz najrazličnejših in najoddaljenejših krajev, kaj 'n kdaj bomo igrali, sporočamo našim zvestim, da bemo spustih »Vodo s planine« v nedeljo 6. t m. ob 15. popoldne Zakljuine vaje so dosegle kulminacijo, predstava sama pa obeta spet stopinjo navzgor. To pot so se lotili Rušani izredno originalne in današnjemu času primerne krneč ke komedije srbskih piscev Plaoviča i Djokoviča »Voda s planine«. Vsak ob skovalec ruškega letnega gledališča pozna vrline ruških diletantov, njih požrtvovalnost in sposobnost. V tej novi, v Sloveniji krstni predstavi pa bodo postavili spet nove like, tako da bo poskrbljeno za nad 2 uri trajajočo prijetno in or.ginaino piedstavo.
Dozidane so nove terase, tako je doslej že 1200 udobnih sedežev. Kdor se boji solnca, mu bodi povedano, da so vsi prostori v prijetni senci s krasnim razgledom v bližnje kobanske hribe. Omeniti moramo tudi da si je društvo nabavilo krasne nove narodne noše. Rušani imajo v načrtu še povečanje dosedanjega prostora za gledalce, tako, da upajo ob svojem lOletnem delovanju imeti že 2.000 sedežev in okrog 1000 stoj šč. Lahko smelo trdimo, da jim bo pri njihovi filavosu uspelo, čeprav krijejo stroške zgolj iz vstopnine.
Sodelovali bodo spet skoro vsi naši preizkušeni igralci, ki so že tolikokrat zabavali publiko iz vseh krajev Slovenije in tudi inozemce in katerih sloves sega daleč preko naše meje. Predstava se bode najbrže ponovila, obenem kanijo ponoviti eno najbolj uspelih zabavnih iger. >Od pohorskih pavrov Vam hočem zapet«. Za to igro pripravljajo veliko presenečenje, katero pa še za enkrat ne izdajo. Krstni predstavi v slovenščini bo prisostvoval tudi avtor Radomir Plaovič, režiser Narodnega gledališča v Beogradu. Posetnikl iz odaljenejših krajev se lahko poslužijo do Maribora 1/4 vožnje, ki je dovoljena za posetnike Festivala slovenskih narodnih običajev Navodila za nabavo legitl-mac j so v dnevnem časopisju.
V nedeljo 6. t m. na svidenje v Rušah!
ŠPORT
Deset let litijskega športa
Malo zgodovinskega pregleda iz športnega življenja v Litiji
Litija, 4. avgusta
V	soboto in v nedeljo 6. t. m. bomo proslavili pri nas desetletnico obstoja našega Športnega kluba. Za soboto in nedeljo je na dnevnem redu več prireditev, o katerih smo že poročali pred tednom.
V	letu 1929 sta začela akcijo za ustanovitev posebnega kluba dva Siškarja, navdušena športnika, ki sta se znašla v Litiji v službi, in sicer učitelj Franjo Vidic m pre-dilničar Nace Nadižar. Oba še danes delujeta na telesnovzgojnem polju, g. Vidic je celo starosta šmarskega Sokola. Prva leta smo gojili pri nas samo nogomet. Dve tekmi, s katerima se je klub uvedel v javno življenje, smo odigrali na litijskem polju, eno pa na Dobravi v Gradcu. Potem so začeli naši športniki razmišljati o stalnem, lastnem igrišču. Izbrali so si idealno zemljišče na robu švarčeve hoste, ki je last litijske predilnice Mauthner d. d. Prostor so lepo uredili in lahko trdimo, da je naše igrišče med najlepšimi na slovenskem podeželju. Prvo tekmo na novem igrišču smo igrali 20. aprila 1930. SK Litija je moral preboleti, kakor vsak ostali naš klub, mnoge začetne težkoče. Razni odbori so si prizadevali, da bi popularizirali šport. V posameznih letih najdemo med predsedniki naslednje gospode: Rancinger-ja, Načeta Nadižarja, že umrlega davčnega šefa Jagodica, prav tako preminilega Peterco, sedanjega sodnika dr. Votiča in davkarja Hladeta Toneta. Pod predsedstvom našega idealnega športnega voditelja g. Jordana Draga, tukajšnjega železni-
škega uradnika, je naš SK Litija uvedel tudi lahko atletiko. Tedaj je dobila naša mladina nov razmah. Jordanu je treba pohvalno pripisati, da je uvedel tudi prvi športni dan. Tisto leto smo začeli tudi z vidovdanskim tekom na progi Litija—Grbin—Šmartno. Ta tek je zdaj trajno v naših programih. (Vredno je zabeležiti, da je bil prvi zmagovalec za pokal domačin Eltrin Jože, ki je zdaj pri vojakih.) Tisti čas se je naš klub vpeljal tudi med starejše članstvo in je prvič nastopila v društveno korist tudi stara garda. Pod predsedstvom učitelja Župančiča smo postavili la^ sten Športni dom, dotlej smo imeli garderobe v predilniških stavbah. Tisto leto smo našli vir dohodkov z raznimi prireditvami, na primer z nagradnim kegljanjem. Gojili smo tudi fotografska predavanja.
Športni klub so nato prevzeli v roke predvsem predilničarji to so zato Litijani z delom popustili. Za letošnjo desetletnico je klubova uprava, ki jo vodi g. Tone Jel-nikar, nogometni sekciji načeluje g. špat, lahkoatletski pa g. Juvan Božo, sestavila obširen program, ki nam kaže, da stopa naš klub poživljen to poln sil v drugo desetletnico. Naš stari športnik g. Jordan hrani za vse desetletje klubovega obstoja mnogo spominkov ln vodi vzorno tudi klubov o kroniko.
Za sobotno in nedeljsko prireditev smo povabili tudi športnike od zunaj; upajmo, da se bodo v Litiji počutili zadovoljne in obenem sami videli, da šport pri nas lepo napreduje.
Reprezentanca Zagreba v Ljubljani
V	znamenju koalicije Zagreba in Ljubljane proti športnemu Beogradu ?
Jutri bo v Ljubljani podsavezni redni občni zbor ob istem času bo v Zagrebu skupščina Hrvatske športne sloge. Mnogo je Zagrebčanom za to, da bi pritegnili tudi LNP na svojo stran v borbi, ki jo vodijo proti športnemu Beogradu. Se v poslednjih trenotkih gredo vsi njihovi napori v to smer.
V	zvezi s temi svojimi prizadevanji so Zagrebčani pripravljeni odigrati jutri z moštvom SK Ljubljane prijateljsko tekmo, če bo torej šlo vse po sreči, bomo nemara gledali jutri izbrano zagrebško reprezentanco v borbi z na novo sestavljeno belo-zeleno enajstorico. Za uvod v jesensko sezono, bi bila taka tekma vsekakor zelo pripravna, tem bolj, ker zagrebške reprezen. tance že dooro desetletje nismo videli na ljubljanskih tleh.
Domžalski Disk
na Jesenicah
Jutri ob 17. na igrišču SK Bratstva
Za jutrišnjo nedeljo je jeseniško »Bratstvo« povabilo v goste agilne Domžalčane, ki so pravkar postali člani I. razreda LNP. Moštvo Diska predstavljajo sami močni ta razviti dečki, ki imajo mnogo športne volje in elana. Zaradi tega bodo sigurno nudili domačinom močan odpor ter bo ta tekma gotovo zelo napeta in zanimiva. Bratstvo bo postavilo v borbo svojo nekoliko spremenjeno postavo ter upamo, da bo zaigralo malo bolj borbeno in živahno, kakor na eni zadnjih tekem, ko je igralo izven doma.
Jeseniška publika si bo gotovo z zanimanjem ogledala to tekmo, kjer se bodo predstavah Domžalčani kot bodoči borci za točke v I. ljubljanskem razredu.
Tekma se prične ob 17. na igrišču SK Bratstva.
Športni spored VUI. Mariborskega tedna
Sobota. 5. avgusta:
8.30: otvoritev II. nacionalnega tekmovanja jadralnih letal za prehodni pokal Mariborskega tedna na letališču na Tez-nem; tekmovanja bodo trajala 10 dni za- ; ključno do 14. avgusta. 21: »Baklada na Dravi«, propagandna vožnja čolnov, v prireditvi Studenškega športnega kluba. Nedelja, 6. avgusta: 8.30: začetek lovskih strelskih tekem ta pokal mestne občine mariborske, na vojaškem strelišču v Radvanju; lovske strelske tekme trajajo preko celega dne. 10.: Dravska regata čolnov vseh kategorij. na progi Mariborski otok — kopališče Krstian, v prireditvi Studenškega športnega kluba. Sreda, 9. avgusta:
19.: štafetni tek skozi mesto za prehodno dar.bo Mariborskega tedna, start v Ljudskem vrtu. cilj na Trgu svobode, v prireditvi Medklubskega odbora L. A. f. ob sodelovanju vseh mariborskih atletskih klubov.
Sobota, 12. avgusta: 8.: Začetek tenis turnirja za nacionalno prvenstvo Slovenije, v prireditvi in na igriščih ISSK Maribora. Čopova ulica, turnir traja ves dan do mraka.
Nedelja, 13- avgusta: 8.: nadaljevanje tenis turnirja za nacionalno prvenstvo Slovenije na turnirskih igriščih ISSK Mar.bora. turnir traja ves dan do zaključka. 9.: velika propagandna kolesarska dirka »Okoli Pohorja«, v prireditvi SSK Maratona, start v Koroščevi ulici pri parku, cilj istotam okrog 10.30. 10.: plavalna tekma na Dravi, proga Mariborski otok—kopal šče Kristian, v prireditvi Mariborskega plavalnega kluba. 11.30: povorka kolesarjev skozi mesto (Koroščeva ulica—kolodvor—Aleksandrova cesta—razstavišče MT). 15.: letalski dan na letališču na Teznem, leti n akrobacije jadralnih letal, kakor tudi vojaškin in civilnih motornih letal, leti za občinstvo.
16.: medmestna plavalna tekma Zagreb —Maribor na Mariborskem otoku, ekshl-bicije v skokih, v prireditvi Mariborskega plavalnega kluba.
★
SK Jadran vabi vse članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži pogreba očeta našega aktivnega člana Breceljnika, ki bo danes ob 16.30 izpred hiše v Veliki čolnarski 24.
V nekaj vrstah
Punčec in ostali bodo odpotovali 10. t. m.
Na zadnji seji teniškega saveza je bilo sklenjeno, da bodo v Ameriko odpotovali vsi štirje naši najboljši teniški igralci, in sicer Franjo Punčec, Drago Mitič, Josip Pallada in Franc Kukuljevič pod vodstvom predsednika JTS dr. Draga Copa. Mušketirji bodo potovali čez Ocean s parnikom »Evropo«, ki odhaja 11. t. m. iz Bremena, tako da morajo 10. t. m. zapustiti Zagreb.
Na seji se je dalje govorilo o vprašanju denarnih sredstev za to turnejo in je včeraj odpotoval na Bled član predsedstva, ki bo tamkaj obiskal predsednika vlade Dra-gišo Cvetkoviča ter mu obrazložil prilike in potrebo podpore za naše teniške repre-zentante. V zvezi s tem je objavljena vest, da je znašal čisti dobiček iz zagrebških tekem nekaj nad 70.000 din, od česar pa je moral savez poravnati še razne obveznosti, tako da mu je v blagajni ostalo komaj 40.000 din. (Strašno nizke in popolnoma nerazumljive se nam zdijo te postavke, če se spomnimo na precej krepke cene vstopnicam za te prireditve in na številke, ki so jih o obisku tekem čitali v onih treh dnevih. Op. ur.)
Obenem s temi čudnimi nejasnostmi v pripravah za odhod naše reprezentance v Ameriko je prišla v javnost o delovanju JTS še ena vest, ki meče precej čudno luč na odločilne gospode v njej. Zagrebški listi objavljajo, da je dosedanji trener naših teniških igralcev Henry Vissault v ponedeljek odpotoval iz Zagreba v Pariz. Isti informator pristavlja, da je Vissault s solzami v očeh zapuščal Zagreb, kjer ni bilo za slovo na kolodvoru prav nobenega človeka razen nekega njegovega osebnega prijatelja Angleža. List pravi, da je z Vissaul-tom jokal tudi ta Anglež. Kakor pravijo, so Vissaultu svoječasno obljubljali, da bo tudi on z našimi igralci potoval v Ameriko, toda zdaj, ko je bilo treba izpolniti obljubo, ni bilo nikogar. JTS mu je kratko malo odpovedal službo in nI smatral za potrebno, da bi se bil vsaj poslovil od človeka, o katerem ve vsakdo, da ima levji delež zasluge, da so naši mušketirji vendar enkrat dobili naslov evropskih prvakov.
Jesenski spored naše nogometne reprezen« tance
Naša državna nogometna reprezentanca, ki si je v letošnji pomladanski sezoni z zmago nad Anglijo in častnim porazom proti Italiji pridobila prav lep sloves, ima letos jeseni na sporedu še pet velikih mednarodnih tekem. Od teh petih prireditev bodo štiri v Beogradu (zdaj pa gotovo nobena v Zagrebu), ena pa v Pragi. Prvi nastop bodo imeli 27. avgusta v Pragi proti reprezentanci češko-moravskega protektorata, nato pa v Beogradu v septembru z Rumunijo ta Poljsko, dne 15. oktobra z Nemčijo ta slednjič dne 12. novembra z Madžarsko.
Sarajevska Slavija, ki je po znanih peri-petijah in slovesnem pomirjenju z Gradjan-skim prišla do finala v lanskih tekmah za zimski pokal, Je predlagala drugemu finalistu, beograjski Jugoslaviji, da bi ji obe finalni tekmi odigrali moštvi v nedeljo 6. ta 13. avgusta. Jugoslavija je ta dva termina odklonila, češ da ni prosta.
V nedeljo bo še ena kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo, ta sicer med ŽAKom iz Subotice ta Balšičem iz Podgo-rice. Ta tekma bo v Podgorici, revanž pa teden dni pozneje v Subotici.
Predsednik odbora za organizacijo zimskih olimpijskih tekem v Garmisch-Par-tenkirchenu dr. Halt je Izjavil, da bodo na programu zimske olimpiade 1940 tudi tekme v smučanju. (To je prva brzojavna vest, v kateri pa ni podrobno obrazloženo, kako mislijo prireditelji te tekme izvesti, če jim bo Fisa nasprotovala. Op. ur.)
Športni dan v Polju
Športni klub Adrija iz Device Marije v Polju priredi jutri v nedeljo v proslavo osemletnice svojega obstoja športni dan z atletskimi ta' nogometnimi prireditvami.
Na sporedu proslave bo dopoldne ob 10. štafetni tek Iz Vevč v Polje in nazaj v Vevče s startom ta ciljem pred papirniško restavracijo na Vevčah. Popoldne ob 14.30 se bo na igrišču na Vevčah začel pokalni nogometni brzi turnir med naslednjimi moštvi: Moste-Adrija, Korotan-Vrhnika, stara garda Adrija-Moste, v zadnjih dveh tekmah pa bosta slednjič premaganca odn. zmagovalca prvih dveh tekem igrala za to-lažilni in glavni pokal slavljenca.
Po končanem športnem sporedu bo v vseh prostorih papirniške restavracije na Vevčah velika športna zabava z godbo in plesom. Prireditelji upajo, da bo občinstvo ta dan v čim večjem številu obiskalo njihove prireditve ta s tem pokazalo, da zna ceniti He*!"* klubova stremljenja.
29 let In 11 otrok
29-Ietna gospa Dufret,neIova iz Se vrana v Franciji se ponaša, da je v primeri s svojimi leti mati najobilnejše francoske družine. Nje najmlajši šteje šele leto dni
Ljudstvo na najnižji stopnji
Pleme z jezikom, ki nima besede niti za očeta niti za
mater
Igra za vztrajnost ta spretnoot
Novo igro so si izmislili na francoskih plažah. Slika nam kaže dovolj jasno, da predstavlja dobro preizkušnjo vztrajnosti, ki jo Imajo kopalke v »rojih nogah, in spretnosti,
ki jo mora pokazati KtieOcM
Nagnjenja vodilnih mož
HolandSka kraljica in Daladier kolesarita, dr. Salazar si izmišlja zgodbe o svoji skoposti
V okuženih gozdovih, ki se pričnejo nekoliko kilometrov od železniške proge iz paraguajske prestolnice Asunciona v Villo Rico, živi ljudstvo najnižje kulturne stopnje, kar so jih doslej spoznali. To je ljudstvo Gvajakov, ki ga opisuje francoski po-tovalec Jean Vellard v svoji novi knjigi »Kultura meda«. Moški in ženske hodijo tam popolnoma goli, živijo v živalski skupnosti in njih jezik je tako boren, da nima niti besede za očeta in mater. Bivališč ne poznajo, njih najbolj razvito orodje predstavlja kamenita sekira, orožje jim je pa lok.
Gvajaki zrasejo komaj v višino poldrugega metra. Živijo v skupinah po petnajst do dvajset ljudi in so brez poglavarjev. Le tisti, ki so kdaj ubili kakšnega jaguarja in nosijo čepico iz kože te zveri, imajo nekaj moči nad drugimi. S pastmi lovijo živali, ribarijo pa z lokom in puščico, ker mrež ln trnkov ne poznajo. Če ne dobe boljšega, se preživljajo z jagodami, grenkimi oranžami
Čim več tehnike, tem mani materinske ljubezni
Negovanje in vzgajanje otrok zahteva mnogo časa. To nekaterim »naprednim« izumiteljem v Ameriki ni po volji. Tako so pred kratkim izumili avtomatično zibelko, ki prištedi družini .pestunjo in omogo. ča revnejšim materam, da jim ni treba sedeti stalno pri zibelki. Zadostuje jim, da pritisnejo na gumb in elektrika zibelko |>ožene. čez četrt ure otrok zaspi. Posebna ^revejanost je v tem, da se zibelka lahko UIba v raznih stopnjah. So dojenčki, ki Zahtevajo samo rahlega zibanja, drugi se Zadovoljijo nasprotno le z divjim guga-Ijem. Za takšne individualne razlike med otroci je izumitelj dobro poskrbel. Na pre. tikalni deski je mogoče naravnati štirinajst različnih stopenj zibanja.
Neki francoski inženir je ta izum še izpopolnil. Izmislil si je namreč avtomat, ki poje zazibalke. Zadostuje pritisk na vzvod in oglasi se najlepša pesem. Aparat ima obsežen »program«, celih pet in dvajset različnih zazdbalk. Ali je materinska iju. bežen zavoljo takšnih izumov kaj večja, je drugo vprašanje.
ali s črvi. Enkrat na leto imajo svojo srečno dobo: takrat ko so gnezda divjih čebel v tleh in v votlih drevesih napolnjena z medom in jih pričnejo prazniti. Gvajaki se spravijo tedaj na ta med in ne mislijo, da bi se založili za slabe čase. Na drevesa plezajo s čudovito spretnostjo, ker se jih morejo oprijeti s prsti na nogah kakor opice. Rajši pa podrejo celo drevo, nego da bi splezali nanj, če naletijo na čebelno gnezdo. Vellard pravi, da do danes še ni uspelo ujeti nobenega živega odraslega Gvajaka. Svoje mrtvece pokopavajo s posebno svečanostjo. Kadar si krešejo s kre-menci ogenj, pojejo nekakšno žalostinko, v kateri moledujejo dež za milost. Boje se ga bolj nego Evropcev in jaguarjev. V določeni starosti jih zagrabi želja, da se oddaljijo od tistih, s katerimi so dotlej živeli. Nihče ne zve, kje se tedaj potikajo. Umirajo za neko neznano boleznijo, ki je ni mogel ozdraviti doslej še noben zdravnik.
Noče iz ječe
Guverner mesta Mehike je podpisal ukaz, ki nekemu Felipeju Sandovalleju dovoljuje, da sme, kolikor časa hoče, na željo tudi do smrti ostati v kaznilnici SandovaBeja hi morali pred kratkim, po daljšem sede. nju, izpustiti Obsodili so ga zavoljo navajanja k uporu, še preden je potekla njegova kazen, pa so se oglasili njegovi odvetniki pri guvernerju, da bi svojemu kSL entu omogočili ostati v ječi. Pri uporu, ki se ga je udeležil mož, je policija namreč ustrelila šest oseb. Razširila se je govorica, da je Sandovalle policiji izdal kraj in čas upora in tako so svojci žrtev prisegli, da ga bodo takoj ubili, čim bo napravil prvi korak v prostost. Ječa je edini kraj, kjer se čuti varnega.
Z rokami izkopan
zasutega tovariša
V nekem premogovniku v Lancashireu se je zgodila pretresljiva nesreča. Strop v nekem rovu se je sesul in pokopal nekega rudarja. Njegovi tovariši so ga poskusili izkopati z golimi rokami. To jim je uspelo, na žalost pa so morali ugotoviti, da se je' nesrečnež med tem zadušil.
Histerično
»občudovanje«
Ameriški filmski igralec George Raft Je na lastnem telesu preizkusil, kaj pomeni v Ameriki biti ljubljenec publike. Na prošnjo ravnateljstva nekega kinematografa v Jersey CXtyju se je vdal, da se v odmoru osebno pokaže gledalcem pred platnom. Komaj Je potem zapustil kinematograf, ga Je obkolila velika množica. Njeno navdušenje, posebno pa navdušenje žensk, ni imelo nobenih meja Niti en korak ni mo. gel naprej. Neka ženska se mu je obesila na vrat in ga ni izpustila Neka druga se je polastila njegove ovratnice in je tako dolgo vlekla, da J je ostala v rokah. Druge ženske so se obesile spet na njegovo suknjo, ki tudi ni bila iz železa in se je vdala. Celo s škarjami so se spravili nad nesrečneža, da si izrežejo koščke njegove obleke, klobuka ni celo srajce. Za te »trofeje« so se poblazneli divjaki in divjakinje potem pretepali po vseh pravilih. Treba je bilo sto policistov, da so ga končno rešili vsega raztrganega in potolčenega od te »ljubezni«, ki bi ga kmalu linčala...
Ponesrečen napad na poštni voz
V Champaignu v državi Ulinoisu sta dva zakrinkana razbojnika napadla poštni voz nekega osebnega vlaka, v katerem so vozili med drugim 56.000 dolarjev za ameriško vojsko. Eden izmed poštnih uradnikov je utegnil posvariti strojevodjo, Id je nato pognal vlak z vso brzino, med tem pa se je razvilo med poštarji in razbojnikoma streljanje. Eden izmed razbojnikov je bil zadet ln je padel lz voza. Pozneje so ga ujeli vsega pobitega Drugi razbojnik se je s samokresom v roki otresal uradnikov, dokler ni začel vlak v bližini naslednje postaje voziti počasneje. Tedaj je skočil z voza in je ušel z avtomobilom, ki je vozil na cesti vzporedno z vlakom. Policija razbojnike sedaj zasleduje.
Poveljnica angleške ženske vojske
gospa Helena Gwyne-Vaoghanova Je pred kratkim učakala 60 let. Že med svetovno vojno se je odlikovala kot organizatorka vzorne ženske pomožne službe, danes pa je pod njenim poveljstvom 17.000 žen in deklet, ki so izšolane za vsakovrstna vojna pomožna dela
Hladnokrvnost rešuje
Neverjetno hladnokrvnost je pokazal neki švedski inženjer, ki je ponoči v bližini Halmstadta s svojim avtomobilom zavozil v reko Nisan. Zaprti voz je obstal nepoškodovan sedem metrov pod gladino. Inženjer je hotel najprvo s silo odpreti vrata, pa se je spomnil, da je v tej globini vodni pritisk tolikšen, da bi to zaman poskušal. Odvrtel je zato majhno okence v zadnji steni avtomobila, voda je začela počasi vdirati v notranjost. Med tem si je slekel suknjo in ko je voda napolnila že skoraj ves voz, je odprl tudi prednje okno. še en. krat je potegnil zrak vase. potem je odprl vrata in se pognal z nekoliko krepkimi sunki na površ.no reke. Deževalo je z vso silo, a je z lahkoto priplaval do obrežnega zidu. Tam pa spočetka ni mogel splezati v višino, nobenega človeka ni bilo videti, ki bi mu mogel pomagati. Končno je našel neko žico, po kateri se je rešil iz vode V bližini je bila neka garaža, od koder so ga prepeljali v najbližji hotel. »Imam občutek, kakor da sem začel še enkrat živeti«, so bile prve besede, ki jih je izgovoril.
Družabno potovanje okrog sveta v 30 dneh
Znani angleški potovalni urad Thomas Cook in sin sporoča, da pripravlja polet okrogsveta v 30 dneh. Pri tem bodo upo. rahljali samo redne letalske zveze in prospekt pravi izrečno, da bo še vedno dovolj časa za ogled raznih znamenitosti. Stroški za to potovanje bodo znašali 475 anglešk.h funtov in v tem so vštete vozovnice, hra. na, prenočišča itd. Polet se začne v Sou-thamptonu s transatlantsko službo ameriške družbe za zračni promet Pan Ameri. i can Airways. Naslednji dan popoldne bodo udeleženci že v New Yorku, naslednje ju- i tro poletijo v Chicago, popoldne si to mesto ogledajo, in tako se bo polet nadaljeval s primernimi postanki in ogledi v Salt Lake C.ty, San Franciscu (24 ur postanka!), na Havajih, tri nadaljnje otoke Tihega oceana, v Manilo, 15. dan v Hongkong, potem preko Bangkola v Kalkuto. Gwa- ' lior (obisk Agre in Tadž Mahala z železnico), Krači, Basro, Aleksandrijo, Mar-seille in končno spet v Southampton. V to j mesto bodo prileteli potniki zgodaj popol- • dne 30. dne.
Za primerjavo k temu najnovejšemu na. činu potovanja okrog zemlje v 30 dneh navajajo, da je ustanovitelj tvrdke prvo potovanje okrog sveta izvedel L 1872. in to je trajalo 222 dni!
Muzej pisalnih strojev
V New Yorku so odprli muzej, v katerem hranijo vse tipe in modele pisalnih strojev, kar so jih kdaj v kakšni deželi izdelali. Posebnost tega muzeja je 150 let star stroj, ld je izdelan iz — lesa.
že mnogi so se vprašali, kaj počenjajo moderni državniki v redkih prostih urah, ki so jim na razpolago. Francoski ministrski predsednik Daladier je vnet pristaš telovadbe ln telesnih vežb. Skoraj vsako jutro ga vidiš okrog šestih, ko jaha na svojem konju skozi Boulogneski gozd. Tudi za kolesarjenje ima Daladier veliko ljubezen, marsikateri Parižan ga je že videl, ko se je vozil s kolesom v parlament.
Kot dobra slikarska, a tudi kolesarska je znana holandska kraljica. Na njenih več-urnih kolesarskih turah jo spremlja običajno ena sama dvorna dama.
O generalu Francu je znano, da ima zelo popolno zbirko orožja. Portugalski vladni šef dr. Salazar pa ima posebno veselje s tem, da si izmišljuje zgodbe, ki obravnavajo njegovo domnevno skopost. Sam postavlja te zgodbe z veliko odkritosrčnostjo v javnost
Med tem ko Je grški kralj Jurij EL vnet knjigoljub, ima bolgarski kralj Boris, ka. kor znano, veliko veselje za poklic strojevodje. Italijanski kralj Viktor Emanuel Je ena največjih avtoritet v področju numizmatike, njegova Zbirka kovancev velja za eno najpopolnejših na svetu.
»Ideal mladega moža«
Maxie se Imenuje zavidanja vredni mladi mož, ld so si ga študentke južnokah-farnijskega vseučilišča pred kratkim Izbrale za moža, s katerim bi najrajši vsaka sa. ma živele na kakšnem samotnem otoku robinzonsko življenje. Na ameriških vseučiliščih prirejajo radi natečaje in tekme in pri takšnem natečaju je šlo za vprašanje, kateri študent omenjenega vseučilišča se približuje najbolj idealnemu tipu, a katerim bi moderno kolegijsko dekle rado živelo na kakšnem samotnem otoku. Seveda je Ma. xie Tatcher nekoliko podoben vsem priljubljenim filmskih igralcem, dobro pleše in se boksa, mojstrsko plava in je izumil že nekoliko vrst cocktailov. Da-li vse to zadostuje za ne pomešano srečo na samotnem otoku, je seveda drugo vprašanje, ameriška dekleta so o tem vsekako prepričana. Toda poskusila tega Itak ne bo nobena, zadovoljile so se s tem, da so zmagovalcu Maxieju pripele na prsi s puščico prebode-no rdeče srce, s katerim hodi sedaj ponosno naokrog.
Pet otroških trupel v zaboju
Pri popravilih v neki hiši v Turnu Se-verinu na Rumunskem so odkrili nekaj grozotnega. Delavci so v kleti izkopali zaboj. v katerem so našli nič manj nego pet že gnijočih trupel majhnih otrok. Policija je takoj odredila strogo preiskavo.
Izdajalska slina
Sodno zdravniškemu zavodu v Bonnu je uspelo po ostankih sline, ki so jih našli na gumirani strani rabljene poštne znamke, ugotoviti krvno skupino odpošiljatelja. Kriminalistika je dobila s tem važen pripomoček za zasledovanje zločinov, ki se izvršujejo z anonimnimi pismi. Po novem postopku sicer ni mogoče brez nadaljnjega odkriti krivca, mogoče pa je ugotoviti, kdo ne prihaja kot storilec v poštev. Če se n pr. izkaže, da pripada odpošiljatelj pisma krvni skupini A, osumljenec pa krvni skupini B. tedaj jc mogoče iz tega sklepati, da je sum padel na nedolžnega človeka.
Da mu tU treba samemu skakati v vodo
.:.,.,..,•■.:..■:■■:■:•, ...	- : ' .V V**? V ^ 4
si je mladi Američan Walter Bura iz New Jerseya po vzorcu rimskih katapult trmlsHl napravo, Id s silo vzmeti požene človeka t zrak in v — vodo. Izumitelj se pravkar pripravlja na takšno zračno in ohlajevakao potovanje
Švedski kraJj Gustav V. pa je navaflla
svojim 80 letom strasten ljubitelj tenisa. V Evropi skoraj ni znanih teniških igriM, kjer bi ne bil le nastopE, ln sicer s uspa.
hom.
Hapgoodova žalost
Znanemu angleškemu nogometnflcu Hap« goodu, kapitanu nogometnega kluba »Ar-senala«, so odnesli iz stanovanja kakšnih 30 zlatih kolajn, ki si $h je bil priboril s svojimi nastopi. Hapgood je v listih apeliral na športni duh vlomilcev, da bi mu kolajne vrnili. S tem pa bržkone ne bo imel sreče, kajti zmikavtom je Slo baš na te kolajne. V stanovanju ni manjkalo nič drugega.
Letala rešujejo konjenico
Ameriška konjenica, ki jo je »sovražnik« pri nedavnih manevrih v Teksasu odrezal od glavne vojske, sprejema na sliki živila in vodo, ki so jih letala lastne vojske vrgla s padali na tla
227 milijonov dolarjev za zapornico
Ameriški kongres je dovolil 227 mflijOH. nov dolarjev za preiskavo poslovanja zve®« nega urada za poravnavo sporov med de_ lavci in delodajalci. Uradu očitajo, da aa je v mnogih primerih zavzemal enostransko v prid radikalnih strokovnih organi za* cij in da je kriv še drugih nerednostL
ANEKDOTA
Na neki razstavi v Curihu je Bocklin razstavil svojo sliko »Igra valov«, ki Jo je pa moral že naslednji dan odstraniti, ker se je bila 'policija pohujšala nad ne. katerimi neoblečenimi morskimi deklicami na sliki.
Ves ogorčen je prišel Bocklin zvečer v svojo stalno gostilno, kjer je kakor običajno dobil svojega prijatelja Gottfrieda Kellerja. »Kaj praviš ti o teh vohačih morale?« ga je vprašal. »V mojem delu so iskali pohujšanja!«
»Veš«, je odgovoril Kelller, »treba Jerea precej čutne fantazije, da vidi človek na tvoji sliki nemoralnost. Toda, Irvala Bogu, jaz to fantazijo imam!«
VSAK DAN ENA
Tiralica
Policist: »Kakor neumen dečak rišeta brke na ptekfttfi Sramujte sel«
jBfe 0t Bac«
Promet se je ustavil
Velemestni promet Je občutljiva maStnerija, ld Jo lahko najmanjša malenkost spravi gi obrata. SHka nam kaže prometno motnjo na nekem mostu v Londonu, ki je nastala apet$p tess m £ JgA	Jgožarp gsSk«JAVsJ električni vod
ulturni pregled
Prevajalec slovenskih pesnikov:
Dr. Jaromir Borecky
O pesniku Jaromiru Boreckem, ki slavi B t. m. sedemdesetletnico, se je v literarnem vrenju povojnih let le malo slišalo. Mlada generacija je bila srčno in miselno pregloboko v problemih novih dni. ki jih je prinesel evropski prevrat, da bi se bila vračala k plahi, melanholični, včasih go-r čno-mistični poeziji predhodnika češke dekadence in najboljšega učenca genialnega Jaroslava Vrhlickega. In vendar ne bom trdil, da ga ni čitala. Prepričan sem, da so segali po njegovih zbirkah zlasti pripadniki poetizma in z naslado prebirali mojstrsko izbrušene. muzikalne verze zbirke »Rosa mvstica« (1892). Basnikuv kancio-nal (1905) in »Zp§vy života« (1911) Saj je v formalni izglajenosti in mehkobi besedne muzike Borecky često prekašal svojega učitelja. Vrhlickega učenci so priklicali veliko črnih oblakov nad bogate vrto-ve njegovega pesniškega dela često so strele udarjale v najlepša drevesa, toda Boreckv mu je ostal zvest. Zagrenjenost in resignaeija govorita iz njegovih poznejših pesmi, toda nikoli ni odbočil s tiste široke ceste, ki mu jo je pokazal Vrchlicky, s ceste, na kateri je zrl opojne, pestre barve življenja, ljubezen, hrepenenje, daljave. Čutno močno razgibana pesniška narava je bila rfes preveč dovzetna za vzore francoskih parnasistov in dekadentov. toda njegovim pesmim ne moremo odrekati tudi močne osebne note To velja predvsem za sori omenjene zbirke, medtem ko sta zadnji dve njegovi knjigi zbirka »Pršely ruže« "1920 in proza »Na cizim« 1920 umetniško slabši.
Če gledamo z današnje retrospektive na pesniško delo Boreckega, se nam zdi. da -vori nekak most med Vrchlickvm in mla-iim rodom. Kakor rečeno, danes nam je a most nekoliko oddaljen in skrit za bogatimi žetvami povojne poezije, toda brez ivoma. da bodo bodoče generacije našle udi v tem »najboljšem epigonu Vrchlicke-ra«, kakor ga je kritika nekoč nazvala, mnogo pesniških lepot in pobud za svoje ielo.
Za nas Slovence je Borecky pomemben r.asti kot prevajalec naših pesnikov. Lah-
takoj pribijemo. da je to prvi res umetniški tolmač slovenske poezije v češki li-i°ratnri. Ne vem. kdaj in kako se je na-;č:l toliko slovenskega jezika (tudi ne vem, v koliko je posredoval pri Vrchlickem, ko je ta prevajal Aškerca), toda izrabil bom prvo priliko osebnega stika, da poizvem
tudi te podrobnosti, ki utegnejo zanimati slovenskega literarnega zgodovinarja. Mojster češkega pesniškega jezika se je lotil prvi med češkimi prevajalci Antona Aškerca, čigar pesmi iz zbirke »Lirske in epske poezije« je objavil v prvem letniku »Slovanskega prehleda«. Tudi v poznejših letnikih te revije najdemo več Aškerčevih pesmi v njegovem prevodu, toda glavno uslugo slovenski poeziji je storil s knjižno izdajo Vrchlickega prevodov iz Aškerca 1. 1923 (Sbornlk svetove poesie. štev. 143), ki ji je napisal tudi uvod. Tudi Otona Zupančiča je predstavil češkim čitateljem prvi Borecky, in sicer že L 1900 v posrečenem izboru iz »Caše opojnosti«, ki so mu sledile pozneje v isti reviji pesmi iz zbirke »Čez plan« in dr. Naj omenimo tudi njegove krasne prevode Prešernovih, Levstikovih (Ubežni kralj), Gregorčičevih, Cankarjevih (Iz »Erotike«) in Kettejevih pesmi. Naša moderna res ni mogla najti med češkimi vrstniki marljivejšega in boljšega presajevalca. Ze v prvih začetkih, v času, ko je najbolj potrebovala opore, ji je priznanje iz tujine bilo tem bolj dragoceno. V literarnih stikih slovensko-če-ških bo ostalo prevajalsko delo mojstra Boreckega eden najvidnejših mejnikov.
Ko že govorimo o jubilantu ne smemo prezreti njegovega ostalega prevajalskega dela. ki zavzema v češki literaturi odlično mesto. Češke čitatelje je v dovršeni in v krasni pesniški besedi seznanil z oriental-nimi pesniki Firdusim in Kalidasom. z d' Annunziem, Flaubertom, zlasti pa s poljskima velikanoma Mickiewiczem (Soneti) in Wyspianskim (Varšavianka). Pomembno pa je tudi njegovo literarno kritično in glasbeno kritično delo.
Borecky je bil po vojni vr9to let ravnatelj največje češke biblioteke praške Univerzitetne knjižnice. Kot bibliotekar ie skrbel za strokovno izobrazbo naraščaja in je v ta namen spisal enega najboljših čeških priročnikov za knjižničarje »Pravidla katalogu zakladnfho« (1925). (ki ga je kasneje izpopolnil z Dodatky 1930), v katerem podaja predpise o sestavljanju glavnega kniižničnega kataloga.
Slovenci se danes s hvaležnostjo in priznanjem spominjamo zaslužnega poeta bratskega naroda in s tiho željo, naj bi njegova ljubezen do naše književnosti obrodila bogate sadove in našla enakovredne naslednike.
Dr. Oton Berkopec (Praga)
Osemdeset let
Kotita Hamsuna
4. t. m. je norveški narod proslavljal osemdesetletnico enega najpomembnejših v bleščeči plejadi pisateljev, ki jih je dal svetu ta mali narod — Knuta Hamsuna. Ni g* menda literarno razvitega jezika, v katerem ne bi izšlo kakšno delo tega močnega epika skandinavske zemlje in njenih ljudi. Pisatelj »Blagoslova zemlje« in tolikih drugih del neminljivega pomena je potekel iz skromnih razmer in sodi v tisto vrsto genialnih samoukov, ki so v trdi šoli življenja dozoreii v mojstrske opisovalce živ-
HMM&......f.
ljenjskih pojavov, prirode m človeških nsod. Hamsunova prva povest, ki mu je prinesla mednarodni sloves, se imenuje »Glad« in ustreza življenjski izkušenosti svojega avtorja, ki je bil izseljenec in va-gabund ter je pokusil vse trdote telesnega dela, preden se je zasidral v poklicu žurna-lista in se odtod osamosvojil v pisatelja. Samo tako izkušen pisatelj, obdarjen z izrednim opazovalnim in kombinacijskim darom in s tankim posluhom za ritem jezika in izrazno polnost besed, je mogel dati svojemu narodu in svetu tako originalna epična dela, ki so mu prinesla svetovni sloves.
Knut Hamson je pisal tudi pesmi in drame, vendar je težišče njegovega obsežnega dela v noveli in romanu. V času, ko je realistična proza kazala v vseh večjih slovstvih neko utrujenost in ko se je zdelo, da je bilo tudi iz življenjske problematike že vse povedano; v času, ko se je simbolizem izgubljal v meglah in impresionizem vedno bolj plitvičil, je prinesel Knut Hamson s svojim »Panom« (1894) dih nečesa novega in čistega. Osnovna značilnost te povesti ni nova: je to ljubezen do prirode in samotnega življenja, toda nova je bila vsa skladba povesti, nov je bil tisti, skoraj bi rekli nordijski duh tega dela, ki je zajelo vase poezijo norveških gozdov. Po nekaterih uspelih kmečkih povestih se je avtor »Glada« vrnil v »Uredniku Lyngeju« k socialnemu sižeju, vendar je v naslednjih delih (zl»sti v »Viktoriji«, »Pod jesenskimi zvezdami« i. dr.) razvijal v nove odtenke svoj poetični realizem. V »Blagoslovu zemlje« je dosegel višek svoje kmečke epike. V povojnem času je imel največ uspeha s ciklom romanov, ki obravnavajo življenje majhnega primorskega mesta s pestro usodo njegovih ljudi. Junaki teh romanov, med katere spadajo »Potepuhi«, se vdajajo klicu daljine in doživljajo na svojih poteh premnoge zapletljaje. Knut Hamson nam je tu tesno približal dušo primorskih Norvežanov, iz katerih so potekli znameniti pomorščaki in ncustrafeni raziskovalci severa.
Delo Knuta Hamsona je znano in uvaže-I vano tudi pri Slovencih. Fran Albrecht je ' prevedel njegov »Glad«, »Blagoslov zemlje« pa je v prevodu Rudolfa Kresala in v izdaji »Modre ptice« dosegel dve izdaji. »Modra ptica« je izdala še »Potepuhe« v prevodu Otona Zupančiča in »Pana« v Kresalo-vem prevodu, pri Evalitu je pa izšla »Viktorija«. Lansko leto je bil ta Nobelov lav-reat (iz L 1920) na našem Jadranu.
Zapiski
O »Jutrovlh« interviewih z bolgarskimi pisatelji je objavil največji sofijski dnevnik »Dnes« dne 31. p. m. članek z naslovom »Ljubljanskijat vjesnik „Jutro" za naši kulturni projavi«. List beleži s »posebnim zadovoljstvom« te članke, jih označuje in pravi med drugim: »G. Borko je nedvomno izbral najboljši način, da spoznava čitatelje „Jutra" z bolgarskim kulturnim življenjem — namreč neposreden razgovor o različnih vprašanjih z vodilnimi in široko razgledanimi osebami.«
Odmev dr. Dešičeve študije o geopolitiki.
V	zadnjem zvezke revije »Misel in delo« je izšla daljša razprava dr. Svetozarja Ile-šiča »Osnove in cilji geopolitike«. V tej razpravi je priobčil dr. V. Mčrka v »Mora vskoslezskem deniku« z dne 2. t. m. daljši referat, v katerem navaja njene poglavitne misli in podatke, omenjajoč v tej zvezi tudi razpravo dr. Črtomira Nagodeta ▼ istem zvezku »Misli in dela«.
Nov slovenski list v Ameriki
V	Clevelandu je začel letos izhajati Glas Slovenske dobrodelne zveze, ki ga iz. daja Rudy Lokar. V 27. št. (6. 7.) je več stolpcev posvečenih spominu pokojnega pionirja te zveze, L. J. Pirca ki je prišei iz stare domovine čez morje pred 34 leti ter on<fi postal solastnik in sourednik Ameriške Domovine. Bil je prijatelj uglednega sodnika Lavšeta, čigar žena — škotsko irskega porekla — ima zasluge za ostvarL tev Slovenskega jezikovnega kluba: poslušalci ljubljanskega Radia jo poznajo po prijetnem glasu, s katerim poje nekatere naše narodne pesmi.. »Glas« obsega 4 velike strani, od teh prinaša ena stran in še nekaj črez angleško besedilo. Levji de. lež je tu zasedel A. J. Klančar s podrobnim življenjepisom rajnega Pirca (1888— 1939), ki ga je očrtal kot novinarja, učitelja, organizatorja, političnega vodjo, pisca in prevajalca. Tako je Pire sestavil Zgodovino Združenih držav. Knjigo za državljanstvo, slovenil Spillmana, K. Maya, Gaboriau, itd. Objavil je 5 zvezkov pesmi I. Zormana, Kernov Angl._slov. slovar, on-dan še izpodbodel I. Zupana, naj da na svetlo prvi snopič svojih stihov. Po njegovi pobudi so vzniknile prosvetne ustanove kot dram. društvo Triglav in Jugosl. kulturni vrtovi. Uvodnik dnevnika Cleve-land News je dejal v osmrtnici o neumor. nem prosvetitelju: »Veliko industrijsko mesto je danes nekoliko boljše po idealizmu Luisa Pirca«.	A. D.
Albanski jezik ln slovenski jezikoslovci. »Lidovč Noviny« z dne 2. t. m. so priobčile tole beležko: »Zanimiv je izsledek proučevanja slovenskih filologov Nahtiga-la in Oštirja glede sestave albanskega jezika. Kakor sta dognala omenjena dva znanstvenika, ima ta jezik dva in dvajset odstotkov turških izrazov, šest odstotkov rumunskih, poleg tega nad šest in dvajset odstotkov besed romanskega izvora iz la. tinščine in italijanščine, iz novogrščine je sprejetih nad šestnajst odstotkov, slovanskih izrazov je deset in pol odstotka, medtem ko je izvirnih arnavtskih besed komaj štirinajst odstotkov«.
Pred izidom monografije o Antonu Aškercu. ljubljanska založba Modra ptica napoveduje za prihodnje tedne novo knjL go svojih rednih Izdaj: obsežno monografijo o življenju in delu pesnika Antona Aškerca iz peresa dr. Marje Boršnik-g ker lak. Avtorica je izdala pred leti
Aftartero tomografijo ln na to obdelala v svoji doktorski disertaciji socialne motive v poeziji tega pesnika, ki je našel v mladi znanstvenici svojega največjega poznavalca.
Novi prevodi Alojza Gradnika lz Itall. janske poezije. V pravkar lzišli 9. številki mesečnika »Modra ptica« je objavljenih v prevodu pesnika Alojza Gradnika deset sonetov italijanske pesnice izza renesančne dobe Gaspare Stampa. Zdi se, da je pričel naš odlični pesnik smotrno seznanjati slovensko občinstvo z italijanskimi pesniki in morda mu kdaj ti prevodi dozore v antologijo, ki utegne po izberi pesmi in kvaliteti prevodov prekositi pred letom izišlo hrvatsko antologijo italijanske lirike. — V isti številki »Modre ptice« sta objavljeni pripovedni prozi Ferda Godine »Provizor Bokan« in Vladimirja Bartola »Nevarna idila«. Dr. Bogomir Magajna je prispeval članek »O duševnosti božjastnikov«, Mile. na Mohoričeva pa poročilo o knjigah: Tho-mas Mann »Achtung Evropa« in H. Rau-sehning: »Die Revolution des Nihilismus«.
Gostovanje moskovskih HudožestveniKov v Sofiji. Skupina bolgarskih igralcev, članov Zveze bolgarskih igralcev, je povabila moskovski Hudožestvenl teater (Umetnostno gledališče), da bi v prihodnji sezoni priredilo v Sofiji nekaj svojih reprezentativnih predstav.
Nemščina — svetovni jezik? O tem vprašanju je pred nekaj meseci razmišljal mesečnik »Deutschunterricht im Ausland« (izdaja Deutsche Akademie, Miinchen), govoreč o knjigi: Franz Thierfelder, »Deutsch als Weltsprache, L«, Hans Kur-ze, Berlin, 1938 (221). Tu pravi, da se je po svetovnem obračunu zdela Goethejeva materinščina zbrisana kot mednarodno občilo a po 1. 1933. da si je krepko opomogla v Evropi. Poklicani činitelji ugibajo o sredstvih za pospeševanje pouka, posebno po inozemstvu. Gre jim za to, kako bi uspešno tekmovali francoščini ter angleščini. Eden teh gospodov je posnel mnenje, ki ga je pred 11 leti izrekel pokojni francoski prof. Meillet: »Ako ne znaš nem. ščine, se to skoro vselej reče, da se od poveš, biti na tišku misli, vede in tehnike.« Toda zadnje čase so v Nemčiji izločili toliko glav iz skupnega dela, da se po knjigarnah ta upadek močno občuti. Kot učbenik nemščine naj Omenim: Lustiges AH. tagsbuch von Ingrid Buxbaum (založil isti R. Oldenbourg v Monakovem, ki izdaja prej omenjeni Deutschunterricht im Ausland). V 16. pogl. vas vodi prof. Modrijan, oz. njegov »hišni zmaj«, včasi a prijateljem Knjigobrskom ali s tov. Korenitim, v tovarno in kavarno, v mlekarno in lekarno, s kopališča na pokopališče, z olimpiade v samoto robinzonade, s snežne kope pod tržne lope, kjer mu branjevka Kumara v prepiru izbije dva zoba, nato k zobarju in zdravniku, v licej in muzej, na morje in pogorje, skratka k Bogu in vragu, dokler ga raketa ne odnese s še. gavo Buxbaumico 1. 1947. na Mesec, odkoder tujec opazuje Nemčijo, njeno stranko, njen ustroj ... Sestavljači tujih učbenikov naj hi si to »vsakdanjo knjigo« ogledali, kako je treba zanimanje buditi In ohraniti pri takem priročniku. V zdravem humorju se označeni učbenik ugodno loči od sorodnih pripomočkov (Berlitz, Goldsmith, itd). — Letos so Nemci prvič delili nagrade najboljšim dijakom naših srednjih šol, to pa v znatno manjšem -obsegu nego Francozi. Najbolj pa bodo pritegnili tujo mladino na študij, ako si pridobijo njeno — ljubezen.	A. Debel Jak
Nova knjiga Andrč Mauroisa. član Francoske akademije Andrš Maurois, znan tudi kot eden največjih francoskih specialistov za angleški svet (prim. »Zgodovino Anglije«, življenjepis Byrona i. dr.), je objavil novo knjigo »Etats-Unis 39«. Maurois
Je Se ponovno ptaal o Ameriki ln izdal pred leti drobno, a tehtno knjižico svojih Impresij o Zedinjenih državah. Knjiga, ki so jo sedaj izdale »Les Editions de France«, je plod Mauroisovega letošnjega potovanja po tej veliki državi, ki prav sedaj močno zanima francosko javnost in ni čuda, če na veliko sega po novi knjigi priljubljenega pisatelja. Vzrok tega zanimanja navaja Pierre Dominique v svojem poročilu v »Les Nouvelles Littčraires«. Francozi se vprašujejo: Kaj pravijo, kaj mislijo Američani? Prav to skuša prikazati Maurois v svoji knjigi. »V obliki cele vrste razgovorov z ljudmi tam preko podaja Maurois Francozom najpreprostejša ln najjasnejša pričevanja. Mi poznamo pisatelja, ga zasledujemo ln čitamo že dolgo časa, vemo, da je zmožen, kar nI tako splošna lastnost, »d'lnformer sans dčformer« (informirati, ne da bi po svoje zmaličil dejstva).« Mau roisova nova knjiga je nekak dnevnik s potovanja, ki je nudilo pisatelju mnogo prilike za opazovanja, razgovore in razmišljanja. Aktualnost snovi ln znane odlike pripovedovanja — to sta dve vrlini, ki Ju poudarjajo vsi dosedanji poročevalci o tej novi knjigi avtorja »Angleške zgodovine«? Kar se tiče »Histoire d'Angleterre«, lahko pristavimo, da izide njen slovenski prevod v letošnjih jesenskih mesecih.
Iz revij. 7—8 zvezek »Sodobnosti« prinaša med drugim besedilo predavanja dr. Franceta Mesesnela »Umetnik in nje gova doba« in dve razpravi, ki se dotikata aktualnih vprašanj: A. Poljanca »Znanost in politika« in C. Logarja »Družba in narodnost«. Izmed liričnih prispevkov so vredne posebne pozornosti tri nove pesmi Iga Grudna, iz pripovedništva pa se nadaljuje Miška Kranjca »Pot med blažene«, medtem ko se Branka Jurca oglaša z novelo »Vrnitev«. Med Našimi problemi je zanimiv članek Vlada Vodopivca »Tekstilna stavka leta 1936«, v Političnem zbor. niku pa R. Kyovskega prispevek »Sredozemlje«. Posebna zanimivost tega zvezka je obsežni polemični članek Dušana Ker-maunerja »Legenda o Simonu Gregorčiču in legenda o Henriku Tumi«, ki obračunava z nedavnimi izvajanji zdravnika dr. A. Breclja v »Dejanju« in obravnava delno na osnovi novega gradiva stari »Gregorči. čev problem«. Izdajatelj Tumovih spominov brani pokojnega Tumo pred napadi in očitki njegovega nekdanjega političnega nasprotnika. Polemičen značaj, naperjen zoper prof. Vebra, ima tudi sestavek Alberta Kosa »Vprašanje malega naroda«.— Vavgustovem zvezku zagrebške »Hrvatske revije« sta izšli poleg proze Mir. jane Matič Halle in Ivana Gorena Kova-čiča, poleg lirike Vinka Kosa in Josipa Tursana in prevoda iz Kosztol5nyieve pesnitve »Jadanja bijednoga dječaka« razpravi: »Vladajuča klasa i demokracija« (dr. M. Jošič) in »Brojčani razvoj Hrvata kroz devet stol ječa (Junius). Zanimiva je kritika knjige Milutina Tschekitscha »Ju. goslawien am Scheidewege«, ki jo ocenjuje dr. Vilko Rieger. V Feljtonu so objavljeni prispevki VjekoslaVa Majerja, Iva Kozarčanina, I. Mežnariča, J. Gorana Kovači ča L dr. V kulturni kroniki je zabeležena v »Jutru« izišla ocena pesniške zbirke Stanislava šimiča »čitanka za dve društvene razrede«. — Zagrebški časopis »A Ima Mater Croatica« je zaključil svoj drugi letnik z deseto številko, ki obravnava načrt za popolno' izgraditev hrvatskega vsetičllišča v Zagrebu, Hinko Wolf ocenjuje- doktorsko disertacijo Blan-ke Breyer o nemškem gledališču v Zagrebu, med vseučiliščnimi vestmi je članek o institutih za proučevanje in zdravljenja raka, v ostalih rubrikah pa čitamo pregled visokega šolstva v Veliki Britaniji, podat, ke o najnovejši šolski reformi v Italiji in zanimivo »besedo urednika — piscem«, ki se bavi s stilistiko«.
Priprave za gasilski kongres v Ljubljani
Organizacija gasilstva po sveta — Nove podrobnosti
in navodila
LJubljana, 4. avgusta
Gasilstvo je v svetu danes krepko organizirano. Na prvem mestu naj omenimo Comitč Technique Internacional de Prčven-tion et d' Extinction du Feu (Mednarodni tehnični odbor za preprečevanje in gašenje požarov). Ta organizacija, ki jo označujemo s kraticami C. T. L F, se je ustanovila v Parizu L1929. Njena naloga je, da teoretično in praktično proučuje, kako na najbolj učinkovit način preprečiti ln gasiti požare; dalje da pospešuje preiskave o novih pridobitvah glede organizacije pomoči proti požaru ln glede sredstev v ta namen; preizkuša nove izume na gasilskem področju; ter ustvarja ln vzdržuje prijateljske zveze med gasilci ln gasilskimi tehniki vseh dežeJL Doslej so v tej organizaciji, ki ji pripada tudi Jugoslavija včlanjene gasilske zveze že iz 24 evropskih držav. Predsednik vseh CTIF združenih evropskih gasilcev je general Pouderux. Zato pričakujemo močna gasilska odposlanstva na naš II. jugoslovenski gasilski kongres v Ljubljani tudi iz inozemstva, kar bo povzdignilo slavnost v veliko manifestacijo gasilstva vseh narodov, kolikor bo pač dopuščala napetost mednarodnega položaja.
Zadnji čas je, da vse gasilske čete pošljejo prijave o udeležbi ljudi iz svojega okoliša. Kongresni odbor mora vedeti točno število udeležencev, da bo lahko obvestil železniško direkcijo zaradi ureditve prometne službe in vlakov.
Povsod že imate kongresno knjižico tn znak! Gasilske čete naj poskrbe, da bo vsak udeleženec Imel oboje. Knjižico ln znak mora Imeti vsak udeleženec kongresa. Ker sicer ne dobi znižane voznine po železnici ln tudi drugih ugodnosti ne. Zato kongresno knjižico z znakom spravite čimprej med ljudstvo!
Gasilski naraščaj bo imel na kongresu nalogo, da pokaže trdoživost gasilske misli in tako pritegne mladino v naše vrste. Storite vse, da se mladina v velikem številu" jdeleži gasilskega kongresa!
Prodajalcem jestvin, pijač ln spominkov bo dodeljevala prostore kongresna pisarna v Gospodarski zvezi, Tyrševa cesta 29 (pritličje — veža) vsak dan od 18.30 do 20 ure. Prodajni prostori bodo ob južni strani Stadiona.
Glavna gasilska kongresna pisarna Ima svoje prostore v Gospodarski zvezi, Tyr-ševa cesta 29/HI. telef št. 43-41.
Na gasilski kongres v gasilskih krojih ali v narodnih nošah! Pokažimo, da smo discipliniran narod1 Vsak, ki Ima narodno nošo, naj se kongresa udeleži v njej! Zlasti pri mimohodu pred domačimi ln inozemskimi odličniki bo Izredno lepo vplivala slikovitost narodnih noš iz vseh kraje\ naše države ob temnih gasilskih krojih!
Zastave In prapore prinesite s seboj! Ljubljana bo ob času gasilskega kongresa vsa v zastavah. Prapori in zastave pa bodo na ulicah še povečale pestrost in k sijaju naše slavnosti znatno pripomogle.
Stanovanjski odsek vljudno prosi vse lastnike hiš m najemodajalce, pa tudi zavode, gostinske obrate in zasebnike v Ljubljani naj čimpreje prijavijo razpoložljive sobe ln število postelj, ki bi jih mogli oddati za čas gasilskega kongresa za prenočevanje udeležencev.
Izleti. V kratkem prejmejo vse gasilske čete okrožnico, lz katere bo razvidno, kam in kako se bodo ob priliki kongresa priredili izleti.
Izlet štev. 1 bo v dneh 13., 14. In 16. avgusta. Odhod lz Ljubljane ob 8. uri preko Kranja mimo dvorca Brdo, Naklo na Bled, kjer smo ob 10. uri. Ogled Bleda, Izlet na Grad, vožnja s čolnom po jezeru ter možnost kopanja. Ob 7. uri zvečer odhod z Bleda ln smo v LJubljani ob 9. uri. Cena vožnji brez kosila 45 din, s kosilom 65 din. — Za izlet štev. 2 v Istih dneh kongresa bo tudi ob 8. uri zjutraj odhod iz Ljubljane. Dotiče ae vseh krajev, kakor zgoraj, vse do Bleda, kjer bo postanek tri ure. Ob 1. url odhod z Bleda v Bohinj, ogled Bohinja ln vožnja s čolnom po jezeru ln ogled slapa Savice. Ob 6. uri zvečer odhod z Bohinja ln prispemo v Ljubljano ob 9. uri zvečer. Cena temu Izletu brez kosila 65 din, s kosilom 85 din. — Naj torej vsaka gasilska edinica do 11. t. m. sporoči pismeno Kongresnemu odboru koliko članov se namerava udeležiti teh izletov. Točnejša navodila v okrožnici.
Gasilci - prijatelji gasilstva!
Ljubljana, 4 avgusta Prostovoljna gasilska četa Podutik-Glin-ce obhaja v nedeljo 6. t. m. 301etnico obstoja ter ob tej priliki blagoslovi gasilski avtomobil za prevoz motorke in 9 mož. Leta 1909 so naši predniki ustanovili društvo, si postavili dom ter nabavili štirikol-no ročno brizgalno in najnujnejše orodje. Z raznimi prireditvami in prispevki vašča-nov si je društvo utiralo pot ter odplačevalo dolg. V letu 1913 so si nabavili tudi malo ročno, prenosno brizgalno s potrebnim orodjem in štirikotnim vozom za prevoz, v naslednjem letu pa so si nabavili prapor. Tudi med svetovno vojno se je maloštevilno članstvo trudilo obdržati vse stroje v uporabnem stanju, da je bilo vedno pripravljeno priskočiti bližnjemu na . pomoč. Po svetovni vojni pa je naglica, v 1
ZAKAJ
UP0RABUAM
NOVI VEET


INovi »Veeu odstranjuje vae oe-zaželjene dlake »3 mintrtah brez , težav ne maže tn oe vznemlrja-
2 Novi aVeeU pušča kote mehko.
gladko in belo., brez " . sledu kakih grdih bodic.
3 Novi »VeeU je blaga bela
— razkošno parfumi rana in prijetna v eporabt	^
4 Novi »Veet« preprečuješ da t*.na novo zrasli ostri prirobki dlak — ne kakor britev, po kateri dlake še hitreje in močneje rasto. Dobiva se v tubah po Din 28.— In 40.— v vseh lekarnah, drogeriiati In parfumerijah.
Vsak bralec tega Usta lahko dobi popolnoma brezplačno specialno tubo »Veet«-a. Pošljite Din 3.— v poštnih znamkah za kritje stroškov poštnine, ovoja itd. na naslov: Hinko Mayer in drug, odio 1 — E, Zagreb, Praška ulica 6.
kateri živi povojna doba, zahtevala novih, modernih naprav in primorani smo bili nadomestiti obrabljene, ročne stroje z novimi, motornimi.
V letu 1936 smo si tako nabavili mode*» no, močno, za našo okolico popolnoma odgovarjajočo motorko, ki je zopet zahtevala novih cevi in novega orodja. Veliki zahtevi pa, ki se je pokazala pri nabavi motorke, smo bili kos šele letos. Zopet smo bili za nabavo gasilskega avtomobila primorani najeti posojilo in zopet smo primorani vabiti prijatelje gasilstva, da nas v našem stremljenju podpro, ako ne drugače, vsaj z obiskom naše vrtne veselice, ki jo bomo imeli po blagoslovitvi na vrtu gostilne Vodnik št. 25 (pri Mojstru). Lep in prijeten bo izlet v Podutik, ako pa ste morda namenjeni na Toško čelo ali celo na Sv. Katarino, se spotoma oglasite — prav hvaležni vam bomo!
I O
Sobota, 5. avgusta Ljubljana 12: Pester spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje mladinske povesti in iGašperček v novih dogodivščinah«. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Prenos pro-menadnega koncerta iz Rogaške Slatine.
—	18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Prenos simf. koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Fantje na vasi.
Beograd 18.20: Narodne pesmi in plošče.
—	20: Narodna glasba. — 21.10: Simf. koncert. — 22.15: Lahka godba in ples. — Zagreb 20: Klavirski koncert, duetl in god. ba na pihala. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 20: Zabaven spored. — 22.10: Ples.
—	Varšava 21.20: Orkestralen m violinski koncert. — 22.30: Lahka godba in ples. — Sofija 18.30: Orkester mandolin in petje.
—	19.30: Simf. koncert. — 20.50: Lahki komadi. — 22.30: Bolgarska glasba. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Promenad tli koncert. — 18.30: Petje in klavirske skladbe. — 20.15: »Počitnice«. — 21.30: Plošče. — 22.30: Lahka glasba. — Berila 20.15: Vesela muzika. — 22.30: Prijetni napevi. — 24: Nočni konoert. — Miinchen 20.15: Kakor Berlin. — 22.30: Kakor Dunaj. — Pariz 20: Zvočna igra. — 21.10: Pester glasbeni spored. — 22.40: Plošče in plesi. —
Iz življenja na deželi
Iz Ptuja
J— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi db pol 21. in jutri v nedeljo ob pol 19. in po® 21. film »Nespretni ljubimec«. Kot dodatek Foxov žurnaL
Iz Kranf a
r— Jutri bo obrtniška tombola v Kranja. Samo en dan nas še loči od velike obrtniške tombole, ki bo jutri ob 3. popoldne na glavnem trgu v Kranju. Zanimanje za to tombolo z vrsto sobnih, kuhinjskih in ostalih oprem je ogromno. Agilni obrtniki so darovali ves svoj trud za to impozantno prireditev, M bo privabila posetnike iz vseh krajev Gorenjske, Ljubljane in drugod. Vsi se že sedaj sprašujejo, kdo bodo oni srečni dobitniki, ki bodo odnesli glavne dobitke. Hvala bogu je glavnih dobitkov 40 in zato bo tudi na tej tomboli prav toliko srečnežev. Z nakupom tablic pohitite in jih kupite Se danes, ker jutri bodo tablice po 5 din. Za vse posetnike tombole bo preskrbljeno v vseli ozirih in naprošamo vse, da se pokoravajo rediteljem. (—)
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
U WENDEB|
187
QosP°^nJ£nopiSk
Roman o Franco Ferdinandu
(Avtorizlran prevod)
Princip se je porogljivo zasmejal.
Dne 28. junija zvečer, med tem, ko so v Sarajevu prvič zasliševali Principa in Čabrinovica, se je na Dunaju odposlanec iz Belvedera napotil v Schonbrunn, da bi se dogovoril s cesarjevim višjim dvorniškim uradom o formalnostih pogreba. Cesarjev prvi višji dvornik, knez Montenuovo, je bil v Schonbrunnu. Odposlanec iz Belvedera je najprej vedel, da vprašanje pogreba ne bo lahko rešiti. A stari sovražnik Franca Ferdinanda se je pokazal ta večer za čudo ustrežljivega ter izjavil, da se bo vsem željam prestolonaslednikove rodbine seveda po možnosti ugodilo. Knez je zamolčal, da še ni mel cesarjevega pooblastila, da bi po svojem presodku uredil pogrebne obrede.
Drugi dan se je cesar vrnil v Schonbrunn, in Montenuovo je dobil pooblastilo. Bilo je najlepši dar, ki ga je mogel cesar pokloniti zvestemu slugi.
Nemški cesar je v ponedeljek brzojavil, da pride z devetorico nemških zveznih vladarjev na Dunaj,
izkazat umorjenemu prestolonasledniku zadnjo
čast Hkratu je tudi več drugih evropskih vladarjev napovedalo svoj prihod. Montenuovo je vsem neutegoma odgovoril, naj blagovolijo glede na cesarjevo visoko starost opustiti nameravano udeležbo pri pogrebu; ker zaradi posebnih okolnosti tudi običajnega obredja ne bo, se od državnih poglavarjev niti ne pričakuje, da bi poslali zastopnike na žalno svečanost, ki se bo vršila v popolni tihoti.
Med tem, ko je ta ponedeljek po vseh glavnih sarajevskih ulic brčanje bobnov oznanjalo razglasitev izjemnega stanja, je grmelo s trdnjav štiri in dvajset topovskih strelov na čast Francu Ferdinandu, čigar truplo so peljali na železniško postajo. Vojna jahta »Dalmat« je ponesla krsti od Metkoviča do izliva Neretve. Pred izlivom Neretve je čakal, obvladujoč morje, dreadnought »Viribus unitis«, ki je ob grmenju častnih strelov vzel krsti na palubo, da ju prepelje v Trst
Spremljevalce, ki so v torek zvečer hkratu s krstama dospeli v Trst, je tu čakala Montenuovova odredba, naj ostaneta krsti do četrtka na ladji: na dunajsko južno postajo morata prispeti ob pozni večerni uri. Odposlanec iz Belvedera, ki je bil v nedeljo govoril z Montenuovom, si zadržanja trupel v Trstu ni znal razložiti in se je peljal v Schonbrunn. Montenuovo, ki mu je dal zahtevano pojasnilo, zdaj ni bil več tisti prijazni starček, ki se je bil pokazal v nedeljo tako nepričakovano ustrežljivega. Rekel je, da neenakorodna vojvodinja Ho-henberška ne sme ležati zraven prestolonaslednika na mrtvaškem odru v kapelici cesarskega gradu;
slovesen prevoz obeh krst z južne postaje z vojaškim spremstvom je nedopusten; zoper to, da se prestolonaslednik položi v kapucinsko grobnico, seveda ni pomislekov; ker pa vojvodinja Hohenber-ška ne sme biti pokopana v kapucinski grobnici, ki je samo članom cesarske hiše določena v počivališče, tudi ne more biti govora o skupnem pogrebu. Krsto vojvodinje Hohenberške je treba zaradi tega posebej prepeljati v Artstetten v prestolona-slednikovo rodbinsko grobnico.
Te in podobne težave je bil Franc Ferdinand že naprej slutil; zato je bil v svoji poslednji volji izrekel željo, da ga ne pokopljejo v kapucinski grobnici, temveč v Arstettenu. Vendar je mogla ta določba le nepopolno izpodbiti Montenuovov maščevalni načrt
Skliceval se je na neprekršljivi rodbinski ustav habsburške hiše, na neprekršljivi činovni red. Rekel je: »Ce že skupen pogreb, tedaj dvorni pogreb tretjega razreda.«
Misel, da hočejo generalnemu nadzorniku oborožene sile na njegovi poslednji poti odbiti vojaške časti, ki jih izkazujejo slehernemu mrtvemu vojaku, in da naj truplo prestolonaslednikove soproge ne leži na mrtvaškem odru v dvorni kapelici, je ogorčila mnogo ljudi, med njimi tudi takšne, ki prestolonasledniku niso bili naklonjeni. Posebno častniški zbor in visoko plemstvo sta videla v Mon-tenuovovih odredbah neplemenito in nečloveško maščevanje. Tudi najstarejši sin »lepega Otona«, mladi nadvojvoda Karel Franc Jožef, ki je bil dne 28. junija nepričakovano postal prestolonaslednik,
je smatral Montenuovovo ravnanje za nezaslišano in je sklenil iti k cesarju ter zastaviti za umorjenega strica in umorjeno teto dobro besedo.
Cesar, ki se je dotlej malo menil za mladega nadvojvodo, je sam pri sebi nehote primerjal tega z onim, ko je novi prestolonaslednik tako skromno in spoštljivo stal pred njim ter zagovarjal dovolitev vojaškega spremstva pri pogrebu in skupen mrtvaški oder za pokojnika. »Ta prikupljivi mladi človek, ki je videti tako dobrodušen, mi ne bo delal neprijetnosti«, je mislil cesar sam pri sebi.« Ne morem mu odbiti prve želje.«
Stotnija ulancev je spremila mrtvaška voza do dvorne kapelice. Jezen je dal Montenuovo na cesarjev ukaz razstaviti trupli v črno opeti kapelici. A tudi tu mu je dvorno obredje omogočilo, da je razločno podčrtal nenakorodnost nekdanje dvorne dame. Njena krsta je morala stati med blagoslovitvijo za 35 centimetrov globlje od prestolonaslednikove. Na povišano prestolonaslednikovo krsto je dal Montenuovo položiti umorjenčevo prin-čevsko krono, generalski klobuk, sabljo in odlikovanja. Na Zofijino krono je dal Montenouvo položiti črno pahljačo in par belih rokavic, znamenji dostojanstva dvorne dame. Vsem tajnim svetnikom in komornikom je prepovedal udeležbo pri pogrebu. Tedaj je šestdeset članov visokega plemstva izjavilo, da odlože svoje komorniške in tajno-svetniške časti, ako jim Montenuovo brani spremiti mrtvo prestolonasledniško dvojico na Zahodno postajo.
WEKA
POHIŠTVO
PREPROGE
POSTELJNINA
PROST OGLED ZA ČASA MARIBORSKEGA TEDNA od 8.-18.
VHOD: CANKARJEVA UL. %
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se.zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—.
Gostilničarji
in vinski trgovci imajo priliko za čas »Mariborskega tedna« pokušati vino direktno pri vinogradnikih v kleti. Oglasite se v znanem vinskem kraju v SVEČINI pri g. Arhu za nadaljnja navodila. Avtobusna zveza od gostilne Spaček in druga prometna sredstva.
22030-18
V gostilni Putrich
danes in jutri zabava s plesom. Vljudno vabljeni.
22057-18
Hotelskega slugo
sprejme prvovrsten hotel za takoj ali pozneje. Ponudbe s slikami na ogl. odd. Jutra pod »R. R. 333«.
22077-1
Frizerko
sprejmem v stalno službo ali po dogovoru. Novšak, laško.	22069-1
Avtoprevoznika
la prevoz 100 klafter drv 20 km daleč, iščem. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Avtoprevccmik«.
18665-1
Pomočnika
kleparskega in ključavničarskega, sprejmem v stalno službo. Josip Otorepec, — Ljubljana.
18677-1
Šoferja
Zmožnega tudi večjih popravil, iščem k tovornemu avtoirebilu na ogljt za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutia pod »Avtomobil«.
18666-1
Sobarico
zdravo, popolnoma zmožno pospravljanja boljših sob, pranja, likanja in krpanja ter serviranja sprejme trgovska hiša. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna in snažna 400«.
l	22013-1
Dekle
za pospravljanje sob, likanje perila in prtov sprejme Figovec.
22033-1
Kuharico
iščem za drugo pomoč v kuhinji gostilne Figovec.
22032-1
SlužIte išče,
Pekovski pomočnik
kateri bi rrznaš?' to-' <> dobi takoj službo. Krenos, Zalog.
22043-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega in vajenca, išče Peter Kosum, Ljubljana, Černetova 13.
22039-1
Plačilna natakarica
z večletno prakso ▼ boljših obratih in kavcije zmožna dobi mesto v gostilni Ra-žem, Ljubljana, Žabjak 3-22050-1
Pomočnika(co)
mlajšo dobro moč in 1 vajenca takoj sprejmem. Poslati prepise spričeval ali osebno predstaviti pri Lah Ivan, Sv. Lenart p. Vel. N-delji.	22010-1
Trgovski pomočnik
(pomočnica) dobi mesto v trgovini kovčkov in dam-skih torbic. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »F. Z.«	22022-1
Pletiljo
dobro izurjeno, sprejme takoj »Mara«, Maribor, Koroška cesta 26.
18722-1
Pisarniško moč
mlado (začetnico) sprejmemo. Vprašati 6. VIII, od 10. ure dalje v Vošnjakovi »Fototehnika«.
18727-1
Šoferja mehanika
abstinenta sprejmem k tovornemu in osebnemu avtomobilu. Podrobno ponudbo s prepisi spričeval in sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trgovina«.
22014-1
G. T. Rotman:
S Pegazom — skrog sveta
Hrabri gasilci so jadrno prihiteli in splezali na streho. Postavili so lestev, gospod Vrtačnik se je oberoč prijel zanjo, in gasilci so se lotili verige s sekirami.
Uradnik
z dolgoletno bančno prakso išče primerno zaposlitev. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zaposlitev«.	18684-2
Samostojna
kuharica
vešča nemščine išče službo v privatno hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«.
22070-2
Zaslužek
1.00« din
zaslužite mesečno doma, ako kupite ročni brzopletil-ni stroj. Dajemo material, prevzemamo blago. Pišite: »Anos«, Maribor.
123-3
Pridelki
Prvovrstno
sortirano vino
okoli 5000 lit. ter 1000 litrov jabolčnika, lastnega pridelka iz leta 1937 proda Dr. Rudolf Sadnik, Celje.
22080-33
M m
Gumi cevi
12 metrov poceni prodam. Mlekarna, Sv. Jakoba trg 6.
22048-6
Kompresor
malo rabljen, tipa »Flott-mann« naprodaj. Podrobneje pri Gradnji ceste Reka, Sv. Areh, Hoče.
22095-6
i N SEKIR A JTE
V »JUTRO« !
H39E3S23
BSA motor
moderen, dober, prodam za 3800. Na ogled do 10. zju-raj in od 5.—8. zvečer. — Cizerl, Stari trg 26-11.
22068-10
Avto
dvosedežni, limuzina, poraba 4 litre, prodam za din 6.000, tudi na obroke ali zamenjam za motorno kolo. Ako do srede ni, prodam v sredo za vsak denar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	22064-10
Motorno kolo
AJS s prikolico ugodno proda O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva U.
18702-10
Izrabite priliko
partija prvovrstnih šivalnih srojev, koles, otroških vozičkov prav poceni naprodaj pri »PROMET«, nasproti križanske cerkve. — (Rabljene jemljemo ▼ račun.)	22067-29
Autogen.
varilni aparat
radi preselitve ugodno proda Šolar, Janševa 10.
22060-29
Posest
Pozor, inženjerji
in graditelji!
Topel vrelec, ki leži ob glavni cesti Zagreb - Ljubljana (Čatež) naprodaj. — Imam dovoljenje za eksploa-tacijo. Informacije »Grič«, Brežice.	22074-20
Za 1. september
oddam dvosnbno stanovanje s pritiklinami na Cesti v Mestni log, št. 15. Poizve se pri Evald Popovič, Mesarska c. 4.
18678-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami v vili na Mirju oddam 1. septembra mirnima zakoncema brez otrok. Ogled ob delavnikih od 10. do 11. ure. Vprašajte: Mar montova ul. 23, I. nadstr.
22025-21
4-sobno stanovanje
z vsemi pritiklinami oddam 1. septembra v Frankopan-ski 21. Poizve se pri hišniku.	22062-21
Komfortno
stanovanje
z dvema sobama, dvema kabinetoma, veliko družinsko kuhinjo in lepo predsobo, oddam za november. Mirje, Groharjeva 26.
18679-21
Dvosob. stanovanje
manzardno, oddam za september. Cena 400. Kodelje-vo, Cankarjeva 3.
18712-21
Stanovanja
Dvo- ali trisobno
stanovanje
iščeta zakonca za 1. november v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnika 66«.
18540-21a
/Vi a.
c N O 'N V F' R/, BVNE
J UGO GRAFIKA
rfvr. 23
Krapinske toplice
Starodavno znamenito radioaktivno kopališče in zdravilišče uspešno zdravi revmo, išias, giht, ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopeli v hiši, novo zgrajeni veliki bazen na odprtem, dobra hrana, nizke cene, znatni popusti za pred in po sezoni, pavšalne kure, lastni avtobus na postaji Zabok-Krapinske toplice, po železnici brezplačen povratek itd. — Zahtevajte prospekte!
ZAHTEVAJTE
O U M O
v vseh lekarnah, drogeri jah tn parfumerijah
Sobo odda
Malo sobico
oddam dvosobno stanovanje event. s hrano nasproti gor. kolodvora. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
22047-23
Dva solidna
gospoda
ali gospodični sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. — Požar, Poljanski nasip 10, II. nadstr.
18706-23
Živali
Mlade pse
čistokrvne dobermane, tri mesece stare ugodno proda L. Zabukovec, Spodnja Za-dobrova p. D. M, v Polju.
22026-27
^SERIRAJ V „ JUTRU"!
Dopisi
»23. vn.«
Hvala! Pridem. Ali boste imeli zame tudi čas?
22028-24
Vdovec
išče zvesto družico z nekaj gotovine, lahko služkinjo ali vdovo. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dobrosrčna«.
22084-25
Razno
Po priznano oiziun cenah at nabavite najboljše moške bleke, perilo tn vsa praktična oblačila prt
Preskerju
4 U B L 4 A S *iv Potre oeata 14
Oglasi v »Jutru" lma)o vedno največji uspeh S
išče URADNIKA
IZ VOZNIŠKA INDUSTRIJSKA "»v DELNIŠKA DRUŽBA
mlajšega, s končano trgovsko akademijo ali trgovsko šolo in z nekaj prakse, ki je uredil svoje vojaške obveznosti. Pogoj je znanje srbo-hrvatskega in nemškega jezika, prednost znanje srbske ali nemške stenografije. — Ponudbe b prepisi spričeval pod šifro »1183« na »Propaganda a. <L, prej Jugosl. Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni predal 409.
VELIK SREMSKI MLIN
SERI0ZNEGA ZASTOPNIKA ZA SLOVENIJO.
Pismene ponudbe na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9 pod št. 53952.
Gospodinje!
Sedaj je čas, da si obnovite Vašo posteljnino! — Pri prenavljanju boste potrebo-
vala gradi za madrace — ki ga dobite v dobrih kvalitetah po din 20.— do 28.— pri tvrdki
GORIČAR, Ljubljana — Sv. Petra cesta
Gostilna „RAŽEM"
na 2ABJAKU — telefon 28-57
nudi svojim gostom vse najboljše pijače in jedače, ker je že skoro 20 let znana kot prva primorska gostilna vse svoje cenjene goste popolnoma zadovoljila, zato pridite tudi Vi enkrat in zadovoljni se boste vedno povrnili.
Gradbeno podjetje
Martinec
mniMiMiiiiM!
d. z o. z.
LJUBLJANA — PRULE 8
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. f Cene ugodne — delo strokovnjaško — tehnični nasveti. I
MI!l?imiinMI!!!l!;!ffl!!!i!imi!!!ll!li!l3
Prodamo dve stari vodni turbini
v zelo dobrem stanju, vsaka 330 K.s. pri 5 m padcu.
Tvornica Dugaresa
»JUTRO« ZAVARUJE!
'.'	- "e. »■•' v:V

Neizmerne žalosti sporočamo, da je danes ob 8. uri zjutraj preminul v Rimskih toplicah po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, nad dobri in skrbni soprog, oče in ded, gospod
LEVSTEK IVAN
TRGOVEC IN POSESTNIK
Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku v nedeljo, dne 6. avgusta 1939, ob pol 9. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v SodražicL
Sodražica, dne 4. avgusta 1939.
Globoko žalujoči:
JOŽEFA, soproga; IVAN, MEVKA, LOJZE, FRANJA, DANICA, VINKO, ANTON, AMALIJA, FRANCE in PAVLA, otroci; vnuki in vnukinje, svak in svakinje ter ostali sorodniki.
.Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskamo d, d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.
025323534853535323532353912348234823482348235323484853484848532353485323
020002015323482323534853482348234823482353235323535348234823485348234823