Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE, REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." r volume m. — leto m. CLEVELAND, O. PONDELJEK (MONDAY) OCT. 25th 1920 ŠT. 252. (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April .29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c POGAJANJA MED ANGLEŠKO VLADO IN PREMOGARJI SO SE OBNOVILA. NEKATERI UPAJO, DA BO PRIŠLO DO PORAVNAVE ŠTRAJKA. Geor; LONDON, 24. oktobra. — Danes se je med Lloyd D'Annuzijo zopet fantazira. Milan, 24. okt. — Rimski časopisi pripovedujejo novo, zelo zabavno storijo o melodramatičnem načrtu reškega pustolovca, ki se je menda odločil, da igra vlogo 'angel j a revolucije". Turinski list "La Stampa", opozarja, da so italijanski šovi- Stanje v Mehiki se izboljšuje. Washington, D. C. — Preveliko vznemirjenje na tej strani Rio Grande, kadar se v Mehiki pripeti kaj nepričakovanega, je po mnenju ameriškega trgovskega atašeje v Mexico City, Ch. H. Cunninghama, glavna o vira, da ne pride do boljših od ge-om in zastopniki štrajkujočih premogarjev vr- 11V. uu UU1J0111 uu. S1.a triurna 'konferenca in sicer v uradni rezidenci mi-inisti "a delu' izpi'emenlj0 nošajev med Mehiko in Združe- nistrskega predsednika na Downing: St narodni praznik, ki pade na ^ j nimi državami. Mr. Cunningham ......^----------------------- at saa:; ^^ ^ = Načrti za nove nasel-niške naredbe. mm POLITIKA ČEHOSLOVAKUE Praga, Cehoslovakija. — (Pi-lsov. Lahko se pričakuje, je Washington, C. D. Pri pri- posebni poročevalec C. S. M.) dejal, da bo zveza zapadnih za-hodnjem zasedanju kongresa bo — Govoreč pred trajnim parla-1 veznikov navzlic političnim tež-do se prišla iz raznih virdV ^e_; mentarnim komitejem je zu- kočam obstojala še .nadalje, in vilna priporočila ♦ za spremembo | nan j j ^i^ister Dr. Edvard Be-; da je to tudi resna xjlja Ceho-naselniških določb. Pričakuje | ne§ obrazložil zunanjo politiko; slovakije. Po njegovem mne-se,-da bodo naselnrski uradniki Cehoslovaške, ter je izjavil, da nju je v interesu evropske kon- bo pred kratkim sklenjena zve- solidacije, da oni, ki so ustvari-za med Cehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo imela precejšen vpliv na razvoj teh dežela. in uradniki delavskega depart-menta predlagali nenavadno veliko število predlogov, katerih namen bo uravnati naselniške li sedanje stanje, imajo tudi dovolj materijalne in moralne avtoritete, da bodo v stanu dwr- . toeta, medtem ko so premogarji istotako šli na ekse-4vno sejo, ki se je vršila do pol pete ure popoldne. ot Se naznanja se bo Lloyd George zopet sestal s pre-0garskimi zastopniki jutri zjutraj. 2 ^ se govori, je ministrski predsednik prišel na n 2 novo formulo, to je, da naj bi premogarji dobili 2 ga več plače, premogarji pa na bi zvišali produjkci- J0 Premoga. P nadaljnih podrobnostih ni ničesar znanega, toda ek1 v10 86 veruje' da se bo čez par dni sestal z vlado ves t^ utivcn komitej premogarske federacije in da se bo sploš ki se je porodil v možganih D'-Annunzija bi se imelo takrat zbrati v Rimu 25.000 vojakov. Sredi patrijotičnih demonstracij bi priletel iz oblakov v zrakoplovu D'Annunzio ter bi z aktivnim sodelovanjem raznih generalov, admiralov in drugih pripadnikov proglasil nov režim. D'Annunzio je baje napravil pred kratkim skrivnostno vožnjo preko Adrijatika v torped-j nem čolnu skupno z nekim moškim in neko žensko. Njegov parnik je ustavil v Anconi, kjer se je posvetoval s svojimi pripadniki do jutra, nato pa se je se vstrašijo vsake male nered. I vojni. Evrope in da bo imela tudi v /josti v Mehiki, medtem ko po-' J6 bilo naseljevanje v te- Spi0§nem evropskem življenju svečajo istim angleški, franco- ■ '^u zadnjih dveh mesecev na j precejšen vpliv. iski in drugi trgovci, jako malo j svojem višku, so bile naselniške, • izvajajoč vodilne ideje Ceho-paznosti. Pripravljenost Zdru-1 oblasti čez glavo obložene z de-; slovaške politike, je dr. Beneš ženih držav, da porabijo vsako i 'om- Tekom vojne je bilo na malo priliko, da zagrozijo s po-1 seljevanje neznatno, in veliko sredovanjem, je glavna ovira,1 izkušenih naselniških moči je bi-da se čustvo prijateljstva med:10 odslovljenih. Oni, ki' so o-o:bema deželama nikdar ne utr-! stali, niso bili v stanu kosati se di. i veliko maso detajlov, katere je treba poznati- Mr. Cunningham pravi, da' družbi ženske spremljevalke. Socijalistični organ "Avanti' je presenetil javnost z naznani- rat odločilo. Veri ^remoSarji so vedno stali na stališču, katero je ^no podpiral tudi tajnik železničarske zveze, J. H. kj !nia®' J6 nemogoče garantirati količino premoga, obrS6 producira, ker premogarji nimajo kontrole nad SLjatovanjem rudnikov. Zatrjuje se tudi, da premogar- l^djetniki nalašč omejujejo produkcijo. ----------.------,-------------- j., "a konferenci, ki se je vršila danes dopoldne, sta lom> katero je pripravljen pod-Poleg Lloyd Georgeja navzoča tudi vladni vodja v Preti z dokumentarnimi dokazi, § V^ski zbornici, Andrew Bonar Law in pa Sir Robert bili (>rne' P^dsednik trgovskega odseka; polek njih so gar,naVZo^ tudi razni premogarski izvedenci. Premo-ske^ 80 Zastopali Robert Smillie, predsednik premogar-organizacije. Frank Hodges in pa Herbert Smith. Sta0m 'konference je prišel tudi za kratek čas baron ^fordham, tajnik kralja Jurija. i^emogarski zastopnik Hodges, ni maral nocoj ni-5^ .razpravljati o značaju razpravljanj z vladnimi za-toda je izrazil upanje, da bo dovedlo do kakega Remijivega dogovora. gai-f -n(^on' 24. oktobra. — Pravi pomen stavke premo- nedavna revolucija, ki je imela za posledico strmoglavi jen je Carranzovega režima, ni bila tako resna zadeva, kot se jo je prikazovalo v Združenih drža-vrnil nazaj na Reko samo v vah. Vsa tujezemska podjetja so vse svoje obratovanje vršila tekom vsega časa brez vsakih teškoč. rev v • J6 javnost spoznala šele danes, ko je vlada podala vi^0st drastično revizijo železniške službe. Veliko ' 0v se je sploh preklicalo in posledice bodo očite šele žem tuj narod. To utemeljeva- 0'ilni boj v Jugoslaviji. "Nedavno tega se je pridelilo naselniškemu osobju 74 novih moči, in kmalu nato zopet 133. Odredilo se je tudi, da se na mesta inšpektorjev nastavilo tudi nekaj žensk, katerih je sedaj devet v New Yorku, dve pa v Bostonu. Informacijski oddelek urada, ki je bil tekom vojne izpreme-Po njegovem mnenju potreba-!"J611 v zvezne urade za preskr-je Mehika kapitala in tehnične bo dela, se je sedaj zopet usta. pomoči. Transportacija je še' novil ter bo dajal naseljencem daleč od uspešnosti, toda v oči- splošne infromacije ter bo deloval na to, da se naseljenci ko- da se je A'Annunzio pred kratkim obrnil na Čičerina, ruskega ministra za zunanje zadeve, pro-seč od ruskih komunistov materijalne in finančne pomoči. Jugoslovanske čete se ne umaknejo iz Koroške. Belgrad, 20. oktobra. — Dunajski listi poročajo, da je vest o vstopu jugoslovanskih čet v 05%% precej^napetoi I| ^ sti, da pa se je javno mnenje gled, da nim^j g železnice nika-kih pri prav* ^"gfadbo' nove opreme in da so poprave jako otežene, so mehikanske železnice še v izredno dobrem stanju. Mnogo trgovcev v Združenih državah se tudi ne more prila-giti misli, da je treba z Mehikanci postopati ravno tako kot liko mogoče primerno razdele po onih krajih, kjer se jih najbolj potrebuje. Gledalo se bo posebno, da se kolikor mogoče veliko naseljencev posveti kmetijstvu. Ameriška delavska federacija deluje na to, da se naseljevanje omeji, češ, da dežela nima več dela za neizučene delavce, in pomirilo, ko se je avstrijski ministrski predsednik dr. Renner izjavil, da je od jugoslovanskega zunanjega ministra sprejel ■brzojavko, v kateri se poroča, da se bodo jugoslovanske čete umaknile. njegovem mnenju so Mehikan-1 g^lišče tudi nekateri trgovski ci ravno tako pošteni kot kdo interesi drugi. Mehika ima velike vire surovin in trgovanje med njo in Združenimi državami, naj bi prinašalo več koristi na obeh stra- Toda proračun do 30. junija izkazuje, da je bilo število do-šlecev le malo večje kot pa onih, ki so odšli iz Amerike, in da je nje je smešno. Ce Angleži za- ž v znamenju borbe za e v sedanjem narod- Htikj" ^avništoii 80 se davili Siati dr. Smodlak in ^ ^i st z ustavnimi načr-a Vdelala vsak po enega, Vol^aa, 5a je izdelala ustavo-^Pok Misija, ki se je skoro Sit, ,ma Prilagodila Protiče-1 Vso %riu. Dr. Smodlak de--Vo v dvanajst precej ^vPokrajin. Protič ?^%i>,8e^ ^di precej upravno %iij Pokrajin, med ka-0sti o .a, imata posebne pred. , ^ejhn, 'Ja in Hrvatska. Xi f^i, oziroma naši 11-M teh1'80 zadovoljni z nijed-Načrtov, marveč bodo *vQj. v konstituanti prodreti p Očrtom ki pomeni i X 6.ntralizacijo države, da. j0ttlOviri ' (^Ve ''svobodne" (j 6. dovelj jasno dokazu-/SifJe v Jugoslaviji treba i v^ov Uftavo' Po kateri bo-l Hi • an' kulturni in gospo-^jih j11 eresi Dosameznih do- h\ n^u8:ače kakor so danes. š() ^ n-6k-0vdlak Podlaga načrt, AfJ0 dal •' Podoben ustavi, ki ^J'ki 1 Angleži Burom v juž. k It itat emokrati pa pravijo, 1 samouprava o-' ker se Buri Angle- žavi med plemeni ki jih obsega Jugoslavija, ker so takorekoč en narod, potem je to dovelj žalostno znamenje nezaupanja. Ne le nezaupanje, ampak za tem stališčem mora biti še nekaj goršega, pohlep gospodarstva nad plemeni, terorizem in namen, da se izvede v državi mogočna meščansko - kapitalistična hijerarhija, ki se je bo v okvirju nove ustave ta gospoda skušala polastiti. Mi že razumemo, da mora biti država, če se osnuje, enoten organizem, ki ustvari pravice, po katerih naj se razvija vse blagostanje in napredek v državi, toda ta organizem mora upoštevati razmere, mora vedeti, da so razvojne faze v gospodarstvu in deloma tudi v kulturnem pogledu na različni stopnji ter da ta nova država ne sme uvajati balkanizma, marveč ga odpraviti. Zaraditega mora nova ustava garantirati le okvirne zakone, po katerih se bodo ravnale/vse pokrajine, ter bodo kljub temu v teh okvirnih zakonih lahko razvijale svoje delovanje . S tem se doseže dvoje: prvič javke, ker belgraljska vlada gleda na zadevo iz stališča, da je vprašanje plebiscitne ,zone "A" v pravosodju mirovne konference in njenega organa plesbicitne komisije, in da nima vsled tega dunajska vlada nikake pravice posredovati v tej zadevi. nech Toda kadarkoli pride tam- i loo.GOO več neizučenih delavcev aij do kakih nerodnosti, se jih. zapustilo Ameriko kot pa se jih v oceh ameriških trgovcev po- je naselilo. veča in medtem ko drugi eks-1' _ dejal: ''Mir in red doma sta odvisna od varnosti izven naših mej in sta tudi edini pogoj za obnovitev ekonomskih odnoša-jev s sosednjimi deželami čim preje mogoče. Moralna propast, ekonomska mizerija, in socijalna anarhija se more odpraviti le potom obnovitve ekonomskih odnosa j e\4. Mi želimo miru z Madžarsko. Pri sklepu miru v Triononu se je imelo v mislih z a varovanje miru za vso centralno Evropo in pa pred nevarnostjo, da bi mogla Madžar, ska kdaj nepričakovano napasti. Vojna ni madžarske politike popolnoma nič izpremenila, kajti vodijo jo isto ljudje, ki sledijo istim orijentalnim in romantičnim principom. Madžarski problemi. mirovno delo v pravem pomenu besede. ' ^ ' Nemška grupa točno sl^- toku evropskih dogodkov " prepričanju, da bo ob ugodncrn tre-notku v stanu nastopi mednarodnem oziru i5 pop avtoriteto. Rusija in ' " ^dltuge vzhodne dežele, kjer- prevladuje nered, je dejar ur '»odo , . „ rv illiliii: , \ se precej časa vp ra evropsko situacijo. BiiO ir nespametno ignorirati dw ^ da bo a-narhija na vzhodu "ajata še dolgo čautk. Lahko se ze naprej vidi dolge in resne konflikte med Poljsko in Rusijo, in poleg tega se bo ponovno prizadevalo doseči zvezo med Rusijo in Nemčijo. "Zato moramo biti pripravljeni," je nadaljeval dr. Beneš, "za vse eventualnosti, in to je vzrok,' zakaj smo si prizadevali doseči definitivne meje, da se odvrne vsaka možnost konflikta, da se podvzame notranjo konsolidacijo in začrta osnove naše zunanje politike. Mi smo sosedi Rusije in Nemčije, dr- "Madžari še imajo boriti z žav, ki so v stanju nereda in porter j i nadaljujejo z normalnimi trgovskimi odnošaji, pa a-meriški trgovci preklicu jejo kon trakte in odpovedo kredit. Še sedaj je produkcija srebra v Mehiki višja kot v Združenih državah. Iz Istma in Te-hautepeca se poroča, da se je do posamezne pokrajine med seboj konkurirale, da se vsaka čimbolj razvije, in drugič se bo s tem pospeševalo zbližan je in stopljen je vseh plemen čimprej ker ne bo terorja, ne bo krivic in jih bodo vezali med seboj le gospodarski, potem kulturni interesi ter one/ skupne zadeve, ki jih mora itak vsaka državna celota neglede na ustavo prevzeti kot skupne. Naravnost nelogična je torej trditev, da je zaraditega treba stroge centralizacije, ker smo Jugoslovani le različna plemena. In vendar se bo vršil volilni boj do dne 28. novembra v znamenju ustave: monarhija, avtono-mistična ustava, republikanska •ustava. Razlogi, ki smo jih že večkrat navedli, govore odločno proti strogi centralizaciji, proti nenaravnemu centralizmu, ki je navadno nesreča držav zlasti tedaj, če že zgodovinski razvoj ne govori prav nič za strogo centralizacijo, ker bi bil razmah, ki ga potrebujejo jugoslovanska Kabinetna kriza na Francoskem. Pariz, 24. okt. — Kabinetu, kateremu predseduje" Leygues, grozi kriza še predno je imel priliko stopiti pred parlament. razkrilo zopet velike oljne vrel, ^ je p^ocil nesporazum ce m ravno tako tud, v spondjl|med vojnim ministrom Le Fev Kaliforniji. Olje v Tehountepec okraju je v prvi vrsti last Cow. sray interesov, toda Amerikan-ci so dosegli tudi nekaj koncesij. Mr. Cunningham je mnenja, da je v Mehiki v teku jako ve- re in drugimi njegovimi kolegi z ozirom na nov zakon vojaške službe. Položaj je postal tako akuten, da se je pozvalo višji kon- zelo resnimi socijalnimi problemi. Državni uslužbenci obstojajo po večini iz častnikov in u-radnikov, ki so po katastrofi izgubili svoje požicije in vsled tega so najfanatjjčnejši pripadniki prejšnjega režima in imperija-lizma. Madžarom se mora pomagati iz njih sedanje stiske. Cehi so se sporazumeli s svojimi sosedi, da opozore Madžarsko, da mora izpremeniti vse svoje tradicijonalne misli, svo-' jo socijalno sestav m politične metode, ako se hoče, da se u-stvarj tak položaj, ki bo omogočal prijateljske odnosa je z njenimi sosedi." Dr. Beneš je na to dejal, da je mala ententa naperjena proti vsaki misli, katere namen bi bil ustanovitev avstrijske monarhije ali ustvaritev donavske federacije. Potrebno je, je zatrdil, da se potegne skupaj vse ono, kar spada skupaj, in da se mora podati Evropi garancije, da so prizadete države v stanu vzdržati političen red in ustanoviti take medsebojne ekonomske odnošaje, da se ugotovi splošna konsolidacija Evrope. Nov ekonomski red. Ta ententa predstavlja prvi korak za ustvaritev novega po- lika konstrukcija, ki se je pričela že tekom Carranzovega režima in se še vedno veča. Železnice med El Paso in Mexico | City obratujejo sedaj redno, vozijo tudi Pulmanovi vozovi, in vojaške straže niso več potrebne. cil za narodno obrambo, da se o, tem razpravlja. Ta koncil ob- litičnega in ekonomskega siste- sega predsednika, ministerske-ga predsednika, minisrtre vojne, mornarice in finance, vse mar-i šale in glavna štaba armade in mornarice. Splošno se razumeva, da vojni minister zadteva obvezno vojaško službo za dve leti, med- se pospešuje napredek, ker bo-' plemena nemogoč. PET UBITIH V AVTOMOBILSKE NESREČI. Allentown, Pa. 24. okt. — Ko je Sinoči zadel vagon Lehigh transit družbe v nek avtomobil, je bilo ubitih pet oseb, članov dveh družin. Mrtvi so: Mr. in Mrs. Hardie Fehnel in 21etna hčerka Beatrice, in pa Mr. in Mrs, H. F. Miller; vsi so iz Phi-latielphije. t ' ma v centralni Evropi, združujoč razne države v političnih in ekonomskih ozirih s pogodbami, sklenjenimi za kratko dobo. Te naj bi se obnovi j ale in preure-jevale .v soglasjun z izpremem-bami mednarodnega položaja in političnimi in socijalnimi sesta- tem ko so ostali ministri mnen-1 vi prizadetih držav. "Ta zveza ja, da je osemnajst mesecev vo- trajna," je dejal dr. Beneš, jaške službe dovolj. PRIČAKUJEJO KONCA MAC SWEENEYJA VSAK TRENOTEK. London, 24. okt. — Danes, je 73. dan lakotnega štrajka župana iz Gorka. Sedaj je v popolni nezavesti, le tupasem odpre oči in zastoka, toda ne spozna ni-j kogar več. nestabilnosti. Mi smo v direktnem stiku z zavezniki in naša dolžnost napram njim je. da rešimo centralno Evropo pred obstoječo konfuzijo na Poljskem in v Rusiji. Mi si moramo prizadevati skupno sfero političnih tednec in interesov z Romunijo in Jugoslavijo. Namen zveze je braniti naše skupne interese in potrebe, mi smo prepričani, da ta prizadevanja delujejo za konsolidacijo Evrope in ustanovitev miru ter za odpravo ekonomskih in političnih teškoč. Konsolidacija v centru. "Te tri države s svojimi 45.-000.000 prebivalci predstavljajo precejšnjo politično in ekonomsko silo. Bilo je vedno v interesu entente za centralno Evropo. da je konsolidirana, in vsa pogajanja, ki so se vršila v Belgradu in Bukareštu so popolnoma v soglasju s tem postopanjem. "Popolen mir v Evropi bo nemogoč," je nadaljeval dr. Beneš, "dokler se Poljska in Rusija ne sporazumita. V teku naših pogajanj smo se definitivno zedi-nili, kakšno bo naše stališče napram Avstriji. Mi želimo š njo prijateljskih odnosa jev, in pripravljeni smo olajšati ji obstoj pod pogoji, ki ne nasprotujejo našim interesom. Nedavno tega se je pod vzelo korake, za sklenitev trgovskih pogodb med temi tremi državami in Avstrijo." Ob koncu je dr. Beneš izjavil, da je politika Cehoslovaške politika notranje in zunanje konsolidacije ter evropskega miru. Dejal je, da se tako nastopa. kajti ona ne apelu je samo k na- ker se zaveda, da čehoslo vaška šim čustvom, temneč je za nas tudi vitalnega interesa. Odprta je vsaki drugi državi, ki bi se ji hotela pridružiti v bodoče." Dr. Beneš je potem govoril v težavnem značaju sedanjega stanja v Evropi, ki bo za precej časa odločano od obstoja treh velikih političnih skupin, to je od zaveznikov, Nemcev in Ru- država stoji pred važnimi socijalnimi problemi, katerih rešitev zahtevi duh časa. ARMENCI IN TURKI V BOJI. London, 24. okt. — Glasom brzojavke, ki jo je prejel "London Times", so armenske čete pričele s protinapadom napram Turkom na celi frotiti. STRAN 2.______ "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bnnaines P^gce of the Corporation._ ^___6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY Sc Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglaaoT ni odgovorno me uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O. PONDELJEK (MONDAY) OCT. 25th 1920 ____*!6S&104__ HARDING IN POLmČNI KAZNJENCI "ENAKOPRAVNOST" OCTOBER 25th, 1920. ministrski predsednik obsoditi Lloyd Georgeja v dosmrt-ij1 no ječo. Sicer pa moramo biti gospodu Hardingu celo t hvaležni, da se je tako jasno izrazil o tem pogledu, kajti navada je, da politični kandidati tekom volilne kampanje obljubljajo na desno in levo, kar nikdar izpolniti ne mislijo. S tem par je Mr. Harding pokazal jasno in ne-pdbitno, v čigavi službi je. Ni dolgo tega, ko je republikanski predsedniški kandidat Harding v svojem govoru, ki ga je držal v Des Moines, Iowa, podal precej interesantno izjavo glede političnih kaznjencev, ki bolj kot katera druga stvar osve-tluje njegov značaj, in pa kliko, katera mu je izposlova-la predsedniško nominacijo. Harding se je v omenjenem govoru izrazil, da ne vidi nikake razlike med političnim kaznjencem in pa med navadnimi tatovi, razbojniki in morilci. Teško se je še kdaj dobil kje kak državnik, ki bi bil izustil kaj tako nepremišljenega. Splošno priznana reč je, da politični kaznjenci ne spadajo v oni razred kot navadni zločinci, ki se direktnim potom skušajo polastiti tuje lastnine, ali celo oropati svojega bližnjega njegovega življenja. Vsaka ustavna vlada gleda na politične kaznjence kot na razred posebej. Senator Harding je podal svojo famozno izjavo v odgovor na apel za pomiloščenje političnih kaznjencev. Oni, ki so podali tozadevni ap6l, so prepričani, da bi bilo edino pravično sedaj, ko je vojna končana, da se izpusti Boj, ako ga smemo tako imenovati, ki se sedaj vrši med republikansko m demokratično stranko, nudi onemu, 'ki je zmožen gledati nanj z višine, mnogo zabave, pa tudi pouka. Tako na primer se Wilsonovi administraciji očita, da je obljubila pomoč Srbiji, Romuniji in Cehoslovakiji. Komična stran tega tiči pač v tem, da je gotovo resnica, .da je Wilson to obljubil, na drugi strani pa vedo republikanci ravno tako dobro, da Wilson obljube nikdar držati ni mislil. Kaj vse se je obljubovalo v onih vojnih in premirnih dneh, kar pa se ni nikdar izpolnilo! Čudno je pač to, zakaj republikanci pustijo Wil-sona čisto pri miru glede onih 14 točk. Stvar bo pač najbrže ta, da se jih republikanci ne boje nič manj kot Wilson sam, ki jih je najprej dal svetu, potem pa pljunil nanje. iHUHHHMUHHHHni, j se ju zasliši, tretji, Harry E. |! Stone, ki je najmanj ranjen, pa 11 bo že danes prvič zaslišan. LOKALNE NOVICE — Nagle smrti je umrl včeraj zjutraj rojak Lovrenc Oblak stanujoč na 6028 St. Clair Ave. Pokojni je bil član dr. Ribnica št. 12 SDZ. — Umrl je v državi Oregon Alojzij Samič, brat poznanega clevelandskega grocerista Andreja Samica. Njegovo truplo 1 se je dalo prepeljati v Cleveland. — Danes zvečer se vrši seja dramatičnega društva "Lilija" v Collinwoodu. Vse člane se o-pozarja, da se seje vdeleže pol-noštevilno. kins včeraj vrnila v Cleveland, ju je čakalo veliko razočaranje. Petindvajsetletni ženin je namreč obtožen, da je na banki Guardian Savings and Trust Co. ki se nahaja na Supeior ave. in E. 105. St. kot kašir poneveril $9,900, da se je mogel oženiti. V njegovi odsotnosti se je pro-našlo primanjkljaj in policija ga je zasledovala tekom vsega ženitovanjskega potovanja, ko pa se je včeraj vrnil vesel in zadovbljen v Cleveland, je posegla po njem roka pravice. Fant nima sedaj drugega kot ljubezen mlade ženice, pa še-aa tisto se ne ve, koliko časa bo trajala sedaj, ko je izvedela, da nima nič pod palcem: saj po- Katero kupite? 8 sob, moderna hiša, kopališče. elek. luči, * fornez, perišče in škril. streha. Zahteva se $3.000 v gotovini. Prazna, lahko se takoj selite. 1345 Russel Rd. (East 70 th St. blizu Superior Av. 6 sob moderna hiša, kopališče, fornez, elek. luči, $6,200. East 70th st. blizu g Superior Ave. McKenna Bros. 1365 EAST 55TH ST. Odprto ob večerih. BMlEMMHEaEHaSBBilBBeBllBli m KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. Uneeda PRIJAZNO OBVESTILO. smo mu piše Kavčič Rudolf, ter je oddano na pošto v Žirih. — Na mestu je bila ubita sinoči 50 letna Mrs. Adda Hoag-land, 1345 W. 83rd St. Ženska je stopila iz tratoarja, da gre preko ceste, ko jo je zadel avtomobil in jo pri priči ubil, Da — Pismo iz starega kraja na svobodo Evgena Debsa in vse druge politične kaz- ima pri nas Anton Žgavec. Pi- znate današnji svet njence, ki so bili obsojeni pod ešpijonažnim zakotnom in drugimi vojnimi zakoni. Ni ga človeka v Ameriki, ki bi veroval, da je Debs bil za časa vojne izdajalski napram svoji domovini v navadnem smislu te besede. On ni imel nikakih zvez s sovražnikom, oni ni govoril tako, ker je bil plačan, temveč ker mu vest ni dopustila, da bo govoril drugače in je našel v sebi dovolj poguma, da_ je dal izraza svojim mislirn. " Debf je protestiral' proti vstopu te dežele,v vojno in pa proti metodam, katerih se je posluževalo pri organiziranju armade. Mi in še marsikdo drugi se takrat nismo strinjali '/. Debsom. Bili smo prepričani, da se mora pruski militarizem streti in upali smo, da bo to prineslo svet za en korak naprej na počasni poti evolucije. Debs na drugi strani pa je zavzel isto pozicijo kot — Clevelandska policija je v zvezi z ubojem bandita Alberta Johnsona, ki je bil ustreljen pri napadu na banko v Bedfordu v četrtek popoldne, prišla na dno še številnim drugim zagonet-kam. V Clevelandu namreč živi mati ubitega bandita in nje- Vsem našim odjemalcem in drugim novim priseljencem v Collinwoodu želimo naznaniti, da imamo najboljšo zalogo mok za pecivo. Tukaj navajamo le nekaj cen, ki trajajo samo 14 dni: GOLDEN GLOW.....$7.40 BIG 5 .............$7.00 ARISTOS..........$7.75 Naša trgovina je dobro preskrbljena z raznimi grocerijskimi potrebščinami ter z najboljšim svežim in suhim mesom. Cujan & Mavsar 15805 WATERLOO RD. SNEG V COLORADI. Grand Sunction, Col. 24. okt. —V zapadni Coloradi je zapadel 3 do 5 palcev visok sneg. Gorska pota so zaprta in neo-brano sadno drevje se je pod nadaljnim bremenom polomilo, 'kar je napravilo dosti škode. Iz Ourav se poroča, da je temperatura 16 stopinj nad ničlo.. Oživljajoče, okrepčujoce Najboljše AUaround mazilo za praske, trudne ude in boleče mišice. Neprekoslji-vo za drgnjenje. iMiiaeHBMBeMSHMaMMBiaiMeMiiMBiHHeaesesMM1!!!!) BČEHO a SlBVmiN mexH mmm Premogarji dobijo od $8 do $15 na dan Zglasite se pri MINERS EMPLOYMENT AGENCY 88 Public Square. Cleveland, Ohio. iiBeMBBBBBMeiHBHBaBffiBaeBnBHHMaHaBEaHaaHEISB 1 -J Miil 1 i fff i DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša speci jaht* 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9tb St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. m | do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. ženska ni videla prihajajočega | gova ljubica. Policija je njuno avtomobila, se navaja kot vzrok1 stanovanje prej skal a ter naš drevje, ki stoji ob cesti. Policija je prijela voznika, toda po preiskavi okolščin ga je izpustila na prosto in oprostila vse krivde. — Ustreljena je bila včeraj zjiutraj 40-letna Miss Ida Thomp za $25.000 raiiu; nakradene z tarije. Zlata^ Lowenthal, ki je bil pred par tedni napaden v Buffalo, ter mu je bilo vzete za več tisoč zlatnine, je med zlatnino našel svoje blago in je tudi identificiral ubitega bandita son, stanujoča na 2507 Scovill kot enega izmed moških, ki so ga napadli v Buffali, potem ko ga zasledovali na poti iz Cleve- jo je zavzel Lloyd George za časa angleške vojne proti i aVe. Sosedje pripovedujejo, da Burom, ko je kot član angleškega parlamenta močno so slišali nekako prerekanje nasprotoval politiki tedanje angleške vlade, katere im-jmed ustreljeno in nekim moš-jlanda. Ostali trije bandit je, ki perijalizem se je odločil, da zasužnji svobodni burski na-ikim' nakar se ^ slišal Pok- Ne-'iso bili ran-'eni v Wu z meščani rod. Razlika pa je ta, da Debs celo ni šel tako daleč kot .!« in sedai ™ .!>olicijo % ®e?or.du- ~ 1 v 7 I nro lato/a >-irv i o hfllflnn X7 hnlniunim I je šel Lloyd George za časa burske vojne. ! ga išče policija. -r-v tj i. . i e. . i . ..i — Ko se je novcporočena Po Hardmgovi logiki bi bil moral tedanji angleški dvojica Mr. in Mrs. O. A. Hop- NAZNANILO. Društvo Jugoslav Camp št. 293 W. of the W. je sklenilo da je pvoet :o$mine vsak nov član do meseca ibruarja 1921. zatorej rojaki sedaj se vam nudi lepd prilika priti v eno največjo organizacijo v Ameriki. — Sprejema se člane od 16 do 52. leta; plačuje se po lestvici. Opozarja se tudi rojake, ki so pri Woodmen organizaciji ,da lahko prestopijo v slovensko kampo, ali društvo, ki spada k Woodnten of the World. Seja se vrši drugo soboto v S. N. D. soba št. 4. Nadaljna pojasnila dobite pri društvenem predsedniku Jos. Želetu na 6502 St. Clair Ave. ali pa pri društvenemu tajniku Ei»iEiiiniiiiiini!eiiiiEiiiiBiiiiaiiiieiiiiiiiii!EiiiieiiiieiiiiBniiBiiiiEiiiiBiii II B II B ElllIBIIIlrllllHlIlIBlillBIII ii:iiliiiBiiiiBiiiiBli!ioiii;viiiiaiiiluiiiie:iiiu!niBiiilBiiiiBiisiaiii CUNARD LINE LADJA 4< S A X O N I A Odplove 30. oktobra H NARAVNOST DO HAMBURGA iii Cena kabini .. .$180.00 in $S.OO vojnega davka. Direktno dc Hamburga .................. $125.00 Oderburgh via Hamburgh ............... $129.20 Zglasite se pri najbližnjemu zastopniku CUNARD LINIJE. iti D hajajo v bolnišnici. George Losteiner in Clarence Miller še}Wm- Candon, 6305 Glass Ave. precej časa ne bosta v stanu, da i -°Q" n o CUNARD ČRTA LADJA "PANNONIA" > odplove 9. novembra proti DUBROVNIKU in TRSTU. Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka. Oglasite se pri najbližjemu zastopniku Cunard parobrodne črte. I 32 % POLOM % ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71 EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK •- S g m m "Saj je tam, na tleh — kura, ki sem ti jo obljubil; tista kura, ki ti jo je desetnik prinesel!1* Pokazal mu je velik bel kamen, ki je ležal pred njunimi nogami. Lapoulle v svoji osuplosti ga je naposled prijel v roko ter ga pričel obračati. "Strela božja! Ali opereš kuro, ali ne? — Še enkrat; operi ji vrat, operi kremplje. — Ne štedi z vodo, lenoba!" In zaradi gole šale, ker ga je misefl na juho delala veselega in razposajenega, je vrgel kamen z mesom vred v kotel z vodo. "To da juhi šele pravi okus! Aha, ti tega nisi vedel, ti nevednež, vamp ti preklicani. . . Ti dobiš si-ško, videl boš, kako je nežna!" Oddelek se je vil od smeha nad obrazom Lapolle-ja, ki je bil zdaj že tako prepričan, da se je bblizaval. Ta Loubet vam je bil kujon! Nemogoče, da bi se človek dolgočasil v njegovi družbi--In ko je ogenj prasketal, kotel pa je začel prepevati, so se vsi pobožno zbrali naokoli, zamaknjeno gledajoči, kako je meso plesalo v juhi, in požirajoči prijetni vonj, ki se je pričenjal širiti. Bili so lačni kakor psi, še od sinočnega večera; misel na jed je navdušvala vse. Bili so pO; raženi — a kaj, to ni vzrok, da si človek ne bi napolnil želodca. On konca do konca taborišča so plapolali ku-halni ognji in je vrelo po kotlih; kakor da bi požrešna radost pripevala jasnim pesmim zvonov, ki so se neprestano glasile iz vseh muehlhausenskih far. Ko pa se približa deveta ura, se je pojavil nemir, častniki so pričeli begati semintja, in poročnik Ro-haf, ki je dobil od kapitana Beaudouina neko povelje, je stopil pred šatore svojega oddelka. "Brž, zložite vse, zavijte vse; odhajamo!" • "Pa juha?" "Juha bo drugič! Mi odrinemo takoj!" Gaudejev rog je oblastno zatrobil. Vseh se je polastila nema, srdita osuplost. Kaj! Oditi brez jedi, ne počakati kratko urico, da bi se juha skuhala! Oddelek je hotel piti juho kar takšno, pa je bila še sam krop, in tudi nekuhano meso se je ustavljalo zobu kakor usnje. Chouteau se je hudoval s srditimi besedami. Jean je moral posredovati, da je pospešil priprave svojih ljudi. Kaj se je vendar toli mudilo, da je trebalo tako hiteti in naganjati moštvo, ki se niti ni imelo časa pokrepčati? Maurice je neverno skomiznil z rameni, ko je dejal nekdo pred njim, da marširajo proti Prusom. maščevat se. V manj nego četrt ure je bilo taborišče podrto, šatori zloženi ter privezani na teleč-njake, piramide pušk razdrte, in na goli zemlji ni o-stalo ničesad razen ogašajočih ognjev, pri katerih so prej kuhali. General Douay je imel resne vzroke, ki so ga napotili k nemudnemu umikanju. Brzojavka Sschal-stats-kega podprefekta. ki je prišla še pred tremi dnevi, je bila zdaj potrjena: nova brzojavka je poročala, da so zopet videli pruske ognje pretiti Markolsheimu; od drugod pa so javljali, da gre pri Huingenu cel zbor sovražne armade čez Reno. Podrobnosti so sledile, natančne in v obilici, videli so že konjico in topništvo in pehoto na pohodu, čete, pomikajoče se od vseh strani proti točki svoje združitve. Ako bi se mudili le še eno nro, pa bi jim bila nedvomno odrezana pot, da so umaknejo proti Belfortu. Pod učinki poraza, po Weissenburgu in Froeschweilerju, je preostajala generalu, osamljenemu in izgubljenemu na prednji straži, edina možnost , da se naglo potegne nazaj; in to tem bolj, čim so bile jutranje novice še resnejše od tistih, ki so dospele ponoči. Naj preje se je odpravil general štab, v brzem diru, poganjaje konje z ostrogami, boječ se, da ne bi bil prehiten ter našel Prusov že v Altkirchu. General Bourgain-rDesfeuilles, ki je slutil naporno etapo, se je iz previdnosti napotil čez Muehlhausen, kjer je obilno zajutrekoval, zemrjaje nad takšno gonjo. Mesto Muehlhausen je nudilo častnikom žalosten pogled; prebivalci, ko so slišali o umikanju, so prihajali na cesti in tarnali nad nenadnim umikanjem čet, ki so jih bili tako nujno prosili, naj pridejo. Zdaj jih torej zapuščajo: neizmerna bogastvo, ki leže nakopičena na kolodvoru, naj padejo sovražniku v roke, njih mesto samo pa naj bo le še zavoj evano mesto, preden napoči večer? In nato, ob cestah m na polju, so stali prebivalci vasi in osamljenih hiš začudeni in prestrašeni pred vrati. Tako torej! Polki, ki so jih Včeraj videli korakati mimo, boju naproti, se umikajo in be-že, ne da bi se bili borili! Poveljniki so mračnih lic poganjali konje, in niso hoteli odgovarjati njihovim vprašanjem, kakor da jim dirja nesreča za petami. Tor&j je bilo resnica, da so Prusi pravkar razbili armado. in da dero od vseh strani v Francijo kakor poplav narastle reke? In že se je zdelo prebivalcem, bi-čanim od vedno večje groze, da slišijo v nemem zraku daljni grom invazije, ki rohni od minute do ihinute glasneje. Že so .se polnili vozovi s pohištvom, praznile so se hiše, in v naglici so bežale rodbine po cestah, kjer jih je srečaval galop preplašene armade. V zmešnjavi umikanja se je moral 306. polk u-staviti od prekopu iz Rhone v Reno, blizu mosta, na prvem kilometru svoje etape. Povelja za pohod, slabo dana, še slabše izvršena, so bila nakopičila vso drugo divizijo; in prehod je bil tako tesen — jedva pet.metrov — da se je vleklo dcfiliranje. brez konca. Pretekli sta dve uri; 106. polk j.e še vedno čakal, ne da bi se ganil z mesta, ob brezkončni reki ljudi, ki je šla mimo njega. Moštvo, ki je moralo stati na vročem solnču, telečnjak na hrbtu, puško ob nogi, se je naposled uprlo od nestrpnosti. "Zdi se, da smo pri arijergardi." je dejal Loubet s porogljivim glasom. Toda Chouteau je vzdivjal: "Norca si delajo iz nas, da nas peko tu na prvi smo bili tu. prvi bi morali naprej." goW*"' ši- In ko se je videlo z druge strani prekopa-roki, plodonosni ravnini, na ravnih cestah, i*1®1 t p Ijem in med zrelim žitom, kako gredo čete is'0 '"V je £o jo hodile prejšnji dan, a zdaj v nasprotni sltl^ ^ nastala popolna jasnost o umikanju; posmeh se .le širil po vrstah, srdito roganje se je oglasilo. _ in)*:' , "Haha!" je vzkliknil Chouteau, "saj Prer?„ ,vj-^' nitno naprej! Prijazen je ta njihov marš prot . ,;a, niku, ki nam ga trobijo že vse te dni v uho. • • res, to je preveč smelo! in Vio-žiš. w nimaš časa pogoltniti!" Prideš, in že bežiš imdalje sr ki je stal blizu Chouteau-a, mu ni .. .ce Smeh je prihajal čimdalje srdite j ši, in ^ pt* li ugovarjal s# ka!ti dve uri, zakaj jim niso mirno pustili doku ^ jesti? Glad se jih je zopet loteval, in z mr:lL^0 i so mislili na svoj prenaglo obrnjeni kotel, in ilP zjel0 gli pojmiti nujnosti tega hitenja, ki se jim Je bedasto in strahopetno. Slavni zajci 'to! . Toda poročnik Rochas se je zadri nad Sapinom, ko ga je dolžil za slabo vedenje nje ^ moštva. iKrik je pribavil kapitana Beaudoui113' pristopil. 'Mir med vrstami!" vojjK/ Jean, pravcat star vojak izza italijanska ^ K1 vajen stroge pokorščine, je nemo gledal se je zdelo, da ga zabava zlo in srdito roganje ^ ^ je ^ auovo; in čudil se je, kako more gospod, ^al1 J užil toliko naobrazbe, odobravati reči, ki se „^,0 govoriti, čeprav so nemara resnične. Ako sleherni vojak grajati poveljnike in izražf mnenje, gotovo ne bi prišli daleč. (Nadaljevanje jutri.) OCTOBER 25th, 1920. ••ENAKOPRAVNOST STRAN 3 DENAR V JUGOSLAVIJO Sosiijamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno Prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo mi , v PAROBRODNE LISTKE r,nt cr'e ^ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim. Dotnikom POTOVALNE LISTINE kot vse druge potrebne spise, ter opravliamo tudi ,VK'„ , . v JAVNE NOTARSKE lieni vrst vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo- den- v ^ dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Preiemamo HRANILNO VLOGO kr plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja. Nemetlu Sitate Oazilc 10 E. 22nd St John Nemeth pres. New York, N. Y. GADJE GNEZDO. ' -W'i.vv, SLOVENCEM IN HRVATOM! SPOROČATI VAM ŽELIMO, da je naša modna trgovina kar najbolje založena z jesenskim in zimskim lagom. Imamo krasna krila, zimske suknje vseh vrst, Kne bluze iz svile in tančice, zimske klobuke iz najbolj-materijala ter delo najspretnejših rok, in razno drugo modno blago. Za neveste . IMAMO KRASNO ZBIRKO poročnih oblek in paj-calonov in se cenjenim nevestam zelo priporočamo, kajti Postrežba pri nas je vedno najboljša in najprijaznejša. Vidite in si oglejte naše blago in naše cene in spoznali da so naše cene zmerne in blago prve vrste. ANTON ANŽLOVAR 6202 ST. CLAIR AVE. Slov. Delavski Dom v Collinwood, 0. izvrševalni odbor: Predsednik: — john ivanclč, 1280 e. 168th St. Tajnik; — andrew zupan c, 385 e. 162nd. St. Zapisnikar: — john prudič. 1276 e. 168th St. . Blagajnik: — frank fende, 1225 e. 168th St. i' . nadzorni odbor: ^edsednik: — john bohinc, 1296 e. 173rd St. , prank hajny in jqhn pavlin. TAVbinski odbor: john ivanclc, frank fen-be, john bohinc. paul česnik, paul žele. direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v ^esi eeu v Jog. Kunčičevi Dvorani. Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik (Nadaljevanje.) Toda zgodnji prišlec je trdovraten; on hoče h Kastelki, ne da se odgnati. "Trk, trk, trk!" ponavlja čim dalje glasneje, da ropoče kljuka in roži j a ključ v ključavnici. "Ali bo mir, krščenduš!" za-rohni gospa, vsa pripravljena, j da skoči ven ter osebno vrže! nadlego po stopnicah. Sedaj zasliši Jožev glas, tako čuden in daljnji, kakor bi stal tisoč milj od nje: "Zakaj me ne spustite k sebi, mati? Ali me ne poznate več? Joža sem, vaš Joža, najstarejši gad . . ." Tako žalostno govori, kakor bi mu bili zobe izruvali in izžga-li strup. "Jezus!" vzklikne iKastelka; da bi zaklela, se niti ne spomni. "Ti, Joža? Počakaj, precej ti odklenem!" "Ni treba, mati; nič ne vstajajte, saj pridem tako ..." Že je v sobi, ne da bi bil vrata odprl; vstopil je kar ^kozi celo. Tako bled in reven je v svoji | blatni vojaški suknji, da se malti pozabi začuditi. Počasi, kakor ' bi komaj prestavljal noge, je prišel k njeni postelji ter zdrknil na kolena. "Joža!" Kastelka iztegne roke. "Joža, kaj je s teboj? Odkod prihajaš? Mari si bolan, moj Joža?" "Oddaleč, mati; vi ne veste, kako dolga je pot. Bolan sem." | "Kaj ti je, otrok ? Govori!" j siga vdova. ' Strah jo prijemlje i od hipa do hipa, leze iz uda v 'ud; sin je bel ko sredica, in I kaplje krvi ni v njegovem obra-1 zu, in mraz mu diše od hc. | Joža tišči roko na čelo: "Boli me — Tako hudo boli, j oh mama!" j Od nežnega imena se stari še i težje stisne srce; in hkrati jo je ! groza, sama se vprašuje zakaj, j "Glava me boli . . Oh, tako strašno me boli glava — tu, — prav tu, kjer ste me poljubili." mmm ^olni ljudje! Pridite k ttieni. Z L v lS^are^n"' nervoznimi ali BWiciranuni boleznimi, ki j^jcjo zdravnika. Scite pomoč, kjer se jo I>0f)i „ mora najti. hu , (K' ^ vas lahko privede ^Pot do zdravja. va 'n pozitivna urefska- ^icnn razodela vaše nravo d« „ stanje in vas lahko nrivc-0 iirik^ (}0 zdravja in vam lah-^ mnogo trpljenja in ost, radi operacij. Mnoco-Sj„ '''usnje najnovejše zdrav-Vsti ,r^trično in zdravilako. Okoliše za bolnike. Jaz sem uspešno zdravil nove in zastarele bolezni, kot so Krvni neredi Kožne bolezni Jeterne nadloge Želodčni neredi Revmatizem Srčna bolezen Nervozna oslabelost. Nervozna neprebava Črevesne bolezni Nenrvozna onemoglost. Bolečina v hrbtu Izpahki na obrazu mnogo visečih zastarelih bolezni ki so bile ali zanemarjene ali nepravilno zdravljene, ali se niso udale manj spretnim rokam, so mnogokrat ozdravljene pri meni. Oglasite se v mojem uradu. Dal vam bom resnično mnenje o vašem stanju in vam povedal, kaj mi je mogoče storiti za vas. Potem je vse odvisno 'od vas samih. ako se hočete zdraviti. t^ADNE URE: ^op. do 8. zveč. v" Euclid ave drugo nadstropje '»ta »Q„^_ . ... . ,..v RRPTTRTJn RT nc MOJ USPEH Pri zdravlieniu zastarelih in novih bolezni sem usoešen zato ker sem natančno nre-učil te bolezni. Temu nri-števši so moji uradi onrem-lieni z modernimi inštrumenti in pripravami, električnimi, vibralnimi in meka-ničnimi. Ne deda se na stroške samo da se pomaga bolnikom. Ako ss posvetujete z menoj takoj boste kmalu spoznali ali ste ali niste čakali dovoli dolgo, da ni za vas nikake pomoči več. Ako se vas lahko ozdravi, vas' lahko naredi znanstvo in spretnost zopet močne, zdrave in zadovoljne. DR. KENEALY OB NEDELJAH Od 10. dop. do 2. pop. Zat)adno od Star gledališča cleveland. o. /rata vzhodno on Bond's trgovine PREMOŽENJE NAD $400.000.00. Vložite denar po pri Slovenskem Stavbinskem & Posojilnem Društvu 6313 ST. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah. In stoka ter kaže s prstom na sredo čela. "Joža," ječi Kastelka, "pa ne zato? — Reci, otrok, imej u-smiljenje: ne zato, ker sem te poljubila ?" "Zato," mrmra Joža. "Samo zato." In kot je prišel skozi celo, si seže v glavo ter vzame iz nje krvavordečo rožo; s tihim smehljajem jo položi materi na srce. "Jezus!" zarjo ve vdova z nečloveškim glasom. "Tak vsaj povej, ali si živ, ali mrtev!" Sin se bridko nasmehne, poki-ma in nič ne pove, kako. Izginil je kakor upihnjen. Svetlo solnčno jutro sije v sobo, vrabci čivkajo v žlebu, Jera ropoče v kuhinji. Tista zarja poprej je bila kalna in siva. — Sanjala je . . Toda ko si oddahne, potegne vase tujo vonjavo, kakor po sladkih, temnokrvavih gavtrožah. S tresočimi rokami razmeče posteljo; rože ni. Kastelka je sanjala. "To ima zdaj človek od vsega," rentači, ko se umiva. "Krščenduš, take sanje . . Hoho, moj gad! Prav nič ga ne boli glava, zdrav je kakor riba v vodi; njegova krogla še ni ulita in tudi ne bo. Mogoče pride zvečer pisanje." • Pisanje pride, ali vdovi ne odleže. Danzadnem lete v hišo Ježeve karte, prešerni, lehkomi. selni pozdravi ,fanta na vojni; toda mati jih bere le s pol očesa. Mrkla in srepogleda hodi okrog, komaj ji leze ■ beseda z jezika, misli se ji zapletajo, kadar sploh kaj misli. Nekaj o-gromnega jo tišči še huje nego takrat, ko so naznanili vojno. Duša leži stlačena pod bremenom na dnu srca in se ne more geniti; bog ve če sploh še diha. In kar je najbolj čudno: vdova dobro ve, da so jo zastrupile sanje o gadu, pa si vendar ne upa misliti nanje. Pozabiti jih hoče: ni res, ni jih bilo. Kjerkoli jo napade spomin, začne preklinjati, da si vse tišči ušesa. Toda moreča slika jo drži kakor past; čim obupne je se izvija, temu bolj jo davi, tem o-streje dehti roža z bledega čela. Kastelka ne spi, ne je, ne pije, ne odgovarja ljudem. Kakor nora bega okrog, in zares se ji meša v glavi; le pomisliti noče, odkod in zakaj. Z bojišča dolgo ni poročil o strašni burji, ki divka pri Lvo-vu. Generali molče, toda ljudstva vedo, da se koljeta dva na življenje in smrt. In zdajci — glas kakor blisk po deželi: ''Naši se umikajo daleč nazaj!" Tedaj se Kastelka osrči: "Nemara je ujet," razsodi sama pri sebi. "Rekla sem, da ostane živ." In leže izmučena sredi belega dne ter spi do drugega večera. XI. Po krčmah cvete vojskovod-stvo. Kaj zdaj? se vprašujejo vsi. Ta prerokuje mir; ženske mu kimajo, Galjotova Jela vriska natihem. Drugi pravi, da Prus maršira na pomoč. In tretji, da so besede odveč: sam Bog ve, kaj se izkuha. Druga za drugo kapljajo novice o veliki bitki. Močvirje se dela od same krvi; ujetih je mnogo, del vojske je razpršil naval; vse bi bilo izgubljeno, da se ni oslavil regiment, kjer služi mladina iz naše vasi s Ka-stelkinim Jožo . To se pravi, da marsikaterega ni več . . . V nedeljo po maši sedi Galjot pri Kastelki. Soseda je spočita, pomirjena še ni; pogled ji venomer uhaja k vratom, dasi nima koga pričakovati. Galjot opaža s skrbjo, tia so njene oči krvave in črno obrobljene. "To ni dobro. Mana. Preveč si razjedaš srce. . . In tudi lepo ni: vsaj meni bi potožila. Meniš, da mi bo lehko pri duši, ako bi j tebe — česar Bog ne daj?" I Vdova ga meri topleje; žalost hčera je tudi njemu razgrebla obraz. "Saj ne mislim nanje!" pravi zamolklo, kakor bi jo bilo sram. (Dalje prihodnjič.) RAD BI DOBIL ŽENSKO za gospodinjstvo. Sprejme se ženska, ki ne more več delati v tovarni ali pa udova. Pazila naj bi na 4 odraščene otroke od 8 do 10 let stare. Jaz sem sam. brez žene. Katero veseli naj se zglasi od 5. do 6. ure zvečer na 1079 E. 67th St. (252-54 MODERNO UREJENO STANOVANJE. — Štiri sobe, kopališče in druge udobnosti, se odda slovenski družini. Novo-poročenci imajo prednost. Po-izve se na 809 Alhambra Rd. 252-54 ODDA SE SOBA za 1 ali 2 fanta — 976 E. 69th Pl. 249-251 KUPITE DELNICE SLOV.DEL, DOMA V COLLINWOODU. iffl ROJAKI POZOR! KRASNA FARMA NAPRODAJ! Krasna farma se proda ali zamenja za hišo in sicer najrajši v Clevelandu. Farma se nahaja v Floridi, obsegajoča 60 a-krov, H/p milje od mesta Dun nell. Zemlja je j ako rodovitna in se proda ali zamenja za hišo le radi tega, ker imam krojaško obrt, ki me tudi bolj veseli, kakor pa delati na farmi. Kogar veseli kmetijstvo se mu nudi sedaj lepa prilika, da pride do dobre zemlje v deželi rož in ki je večno cvetoča. Za vsa nadaljna pojasnila se je obrniti pismeno ali ustmeno na LUKA STRVAŠNIK, P. O. Box 318 Herminie, Pa. Lepa prilika! Društvo Carniola Tent 1288 The Maccabees, želi naznaniti članstvu, posebno Pa rojakom,ki še niso pri nobenem društvu ali če želijo vstopiti še v enega, se jim nudi sedaj ugodna prilika. Društvo je sklenilo na svoji redni seji, da je vstop v društvo v mesecih avgustu, septembru in oktobru prost vstopnine. Člane se sprejema od 16. do 60. leta. Zavarujejo se lahko za posmrtnim) od 500 do 5000 dolarjev iz za bolniško podporo od 6 do 12 dolarjev na teden. Da je organizacija Maccabees ena najboljših in največjih v Združenih državah, je že skoro vsakemu znano. Zatorej, rojaki, ako želite biti v dobrem društvu, obrnite se do vašega prijatelja, ki je gotovo v tem društvu, vprašajte ga za pojasnila, in gotovo .postanete tudi vi član te velike in bogate organizacije Maccabees. Na vas člane se apelira, ako imate prijatelja, povejte jim resnico in gotovo vam bodo hvaležni. Torej bratje Makabejci, bodimo vsi eden, in deluj mo za napredek društva in velike organizacije Maccabees. Torej bratje, vsi na delo. da podvojimo naše članstvo, kar bo v korist vam in društvu. Društveni zdravnik je Dr. Fr. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Uradne ure: od 11. do 12. ii^ od 7. do 8. ure zvečer, izvzemši srede in nedelje zvečer. CARNIOLA 1286 T. M SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ZVEZA Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P, D. slovanic workingmen's benefit union sedež v johnstown, penna. glavni urad: 634 main st.. johnstown, pa. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 Članov. Sprejema vsako znaeajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. \ Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let. Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi. S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi. Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika. J. PROSTOR, preds. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, O. blaž novak, tajnik 634 Main Street, Johnstown. Pa. aJ snhyanm i SLOVENSKI NARODNI DOM CLEVELAND, OHIO. Urad v lastnem poslopju soba št. 6. Uradne ure finančnega tajnika L. MEDVEŠEK: Torek in petek od 7 do 8:30 zvečer. RAČUN ZA MESEC SEPTEMBER 1920. DOHODKI; Društvo so vplačala na račun delnic Common Stock...........$ 79.50 Članstvo je vplačalo na račun delnic Common Stock....................420.30 Članstvo je vplačalo na račun delnic Preferred Stock ..................23.00 Najemnina ...................................:......................202.50 Obresti od Liberty Bondov (Coupons) ...........................51.90 Razno ..........................................................................................................5.00 Za september dohodki skupaj:............................$782.20 Preostanek blagajne dne 31. avgusta 1920 ..................$ 8,959.56 Skupaj..........$ 9,741.76 IZDATKI: Elektrika in plin ...................................$ 7.31 Plača glavnega tajnika Gorshe za mesec avgust in sept. 20.00 Plača finančnega tajnika L. Mcdvešek za September____ 60.00 Plača oskrbnika ..................................... 45.00 Barvanje podov, barva in delo ........................ 81.20 Naprava novega kotla za gretje vode ................ 73.65 Druga mala popravila ............................... 5.00 Gospodarske potrebščine ............................. 1.95 Davki od korporacije ................................ 34.50 Allen & Ella »Diemer, obresti od dolga $17.000.00 za 3 mesece........i................................212.50 Pisarniške potrebščine .............................. '2,00 Najemnina dvorane za shod in izvanredno konferenco meseca avgusta ................................. 10.00 Razno ............................................ 39.95 Skupaj................. 593.06 Preostanek blagajne dne 30. septembra 1920..................$ 9,148.70 DENAR JE NALOŽEN: a.) mi bančni knjižici The Slov. Bldg. & Loan Ass'n. $1,077.75 b.)na bančni knj. The North American Bank & Sav. Co. 1,619.62 c.) na ček. prometu The North Amer. Bank & Sav. Co. 51.33 d.) Liberty Bondi .................................. 6,400.00 Sedaino skupaj...................$ 9,148.70 SESTAVA PREMOŽENJA. NE GLEDE NA VREDNOST POSLOPJA OZIR. POSESTVA: I. Na račun posestva plačano ...............................$28,000.00 II. Za nakup pohištva in za popravilo poslopja izdano.......... 10,300.00 III. Gotovina na banki in v Liberty Bondih ................... 9,148.70 IV. Gotovina na banki na Klub društev S. N. Doma ........... 4,181.85 Skupno premoženje na oziraje ee na sedanjo vrednost posestva znaša torej ............................................$51,630.55 Da je pa posestvo danes ravno polovico več vredno, kot je bila kupnina za isto je obče znano. LUDVIK MEDVEŠEK, finančni tajnik; FRANK BUTALA, blagajnik. Rečuni pregledani in najdeni v najlepšem redu: John Centa, predsednik nadzornega odbora; Rosie Eršte, John Žnidar-Sič, Edward Braniselj, nadzorniki. iimuiiinimii>wimuiwiiwiiBiilintin»iwiii«iHi»!iii«itii»iiiintiMtiiuiinnnii»iiii«;iii«»ii«iniHiiiina:i STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" OCTOBER 25th, 1920. B [OBOI POLITIČEN OGLAS aoi X0B02M o a o I fl o o o o D 0 1 9 o o . . o D o M O o p o p AMERICA^ ALWAYS FIRST 1 llillillllllii lllli lllllilllE POLITIČEN OGLAS MALI 0 GLASI u ni: V Hi,, -FOR PRESIDENT VICE PRESIDENT Kot so ženske države Maine volile v septembru, tako bodo volile ženske celega naroda ■ < S tem, da je podeljena volilna pravica ženskemu spolu Amerike, bodo slednje pametno in patrijotično vporabile velik privilegij, dan jim prvič skupno sirom dežele. Volile bodo za predstavnika Republikanske stranke, za: Hardinga in Coolidge-a. Kajti ženske vedo: Da je izvedla Republikanska stranka največjo socijalno in humanitarno reformo izza časa,. ko je bil suženj osvobojen, njej in njenemu vodstvu gre zasluga za splošen Amerikanizem. One vedo: Da je bila Republikanska stranka najglavneja in najuspešnejša a-gencija vseh drugih reform, kakor tudi za varstvo in boljše življenske pogoje za žen-stvo in otroke naše domovine: doma, v šoli, in tovarni. One večjo: Da se nositelji zastave in izvoljeni zastopniki Republikanske stranke, zavedajo, da jih čaka še mnogo dela, v dosego boljših sredstev in dela za oskrbo zdravja in dobrobita naših žensk in otrok, in da se bo Hardingova administracija zanašala v veliki meri na sodelovanje in pomoč naših patrijotičnih žen, da pripomorejo po potrebnih ter zdravih sdcijalnih reform. One so žrtvovale v tej zadnji vojni več nego kdo drugi izmed nas; kajti nobena žr4-tev ne more biti tako velikanska kot ona matere, žene, ljubice,. Njih goreča in ne-utrudljiva navdušenost in podjetnost je delala čudeže v poizkusih, da popravijo ono, kar je zanemarila kratkovidna vlada in povrnejo zdravje in udobnost svojim dragim, ki so se borili in krvaveli na tuji zemlji; in akoravno je navdajala grozna muka njih srca, ko so darovale ono, kar jim je bilo najdražje, so doprinesle žrtev voljno, ker je bila slednja, za varnost in čast naše preljube domovine. Toda one ne sankcijonirajo pogodb, katere zahtevajo od njih, da doprinesejo zopet slične žrtve v služabništvo tujezem-skih intrig ali imperijalističnih naklepov. One ne bodo nikdar pripustile, da se jim vzame sinove in može in se jih pošlje v daljne kraje, da se vojskujejo in umrjejo ne na klic njih lastne domovine temveč na poziv neke Lige, katero bodo vodile in kontrolirale tujezemske države. One vedo da čast naroda NI zaprisežena v tem paktu skrivnih intrig in mračnih posvetov; da Liga Narodov ni luč, ki bi razsvetljevala pot do miru temveč je začasen sen, ki vodi v močvirje nadlog in v brezkončne vojne. Ameriške ženske so zveste in napredne Amerikanke, zanesljive stražkinje svojih domov in svoje zastave. One bode gledale na to, da postane "Old Glory" zopet ponosen emblem popolne ameriške neodvisnosti, moči in napredka in svetilnik celemu svetu. One bodo volile, da izroče ta simbol v oskrbo Republikanskih prvoboriteljev: Harding in Coolidge. BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane. iznahke, lišaje, opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste za-dovolini. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. ČEDNO STANOVANJE se odda družini brez obrok; obs.toji iz 4 sob, kopališče, in vse moderno ' urejeno. Poizve se v uradu E-11 nakopravnosti. 248—5?, I 9E CHARLES BOITZ, krojač Zastopnik moderne krojaške družbe. . 6729 Bonna Ave. Cleveland, 0. Oddaljeni rojaki se lahko o-brnejo name pismenim po<.om, in jih obiščem.___ ČEDNA SOBA z toploto, električno rzsvetljavo se odda v na jem enemu fantu. Vprašajte na 16007 Saranac Rd.....248—' SOBA se odda v najem za spat, kopališče in elektrika. Vprašaj te na 1219 E. 61st St. V CLEVELAND O. AVTOMOBIL NAPRODAJ. Proda se Chandler avtomobi za 5 oseb. Cena nizka, ako s proda v 14 dneh. Plača set o samo polovico, ostanek na o ke po dogovoru. Zglasiti se je '' 15711 Saranac Rd. ^ [OBOI [OK Republikanski Narodni Komite j. OBOCOGXOl Dr. Albert F. Sneli od Snelovega privatnega Sanatorija v Cincinnatiju, O. x Bosv svojem CLEVELANDSKEM URADU 80 Public Square V SREDO 20. OKTOBRA in bo ostal do nedelje 31. OKTOBRA SAMO 12 DNI. Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok. Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju. Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni. Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozornost. Ako imate katarne neprilike, pridite, da se vaš preišče. Vsi bolni naj so poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vara da nasvet. Noben bolnik naj ne zamudi te prilike. Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otel^le noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab-Ijenost, bledost, vrtoglavost, dispep-sijo, slabo prebavo, zabasanost, neprilike v želodcu ali epilepsijo, obiščite dr. Snella. Uspešno se zdravijo krvne in kožne bolezni, kakor tudi pruh. Ženske. ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastne ženskam, naj gotovo vprašajo za svet tega Specialista. Ovarium ali trebušne neprilike st zdravijo brez operacije. Ako se vam je svetovalo, da se daste operirati za te vrste bolezni ali vsled pruha, tedaj ne postavljajte preje življenja v nevarnost, da vprašate tega Spesiali-sta. Stari ali mladi možje. Nobene razlike ni, na čem bolehate1 ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se na tega Specialista. Nič ne de, kakšno bolezen imate ali j kako slabe izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste ne- ^ ozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče. POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in na ner-voznostne ter dušne kompliciranosti. Naslovite vsa sporočila na Dr. Albert F. Sneli 80 Public Square, Cleveland, O. or 1054 Wesley Ave., Cincinnati, O. Uradne ure; od 9. dopoldne do 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 1. popoldne. DVA FANTA se' sprejmeta na stanovanje hrano. Snažne sobe; elek r ^ in druge udobnosti. uradu Enakopravnosti. ^ _ DVE SOBI SE ODDASTI ZA dva fanta, s hrano ali prez,nj Vprašajte na 1052 Addison^— SLOVENSKA DEKLETA dobijo delo v kuhinji. 2gaS se pri Mr. Tayne 2200 ProsP* Ave. Y. M. C. A. Dobra Pla ter stalno delo. Joseph Zajec 15605 Waterloo Rd- Prodajalec hiš in stavbisc zastopnik najbolj zanesljiv družb, katere zavarujej0' PROTI OGNJU Telefon — Wood 228—R ®®®®6)SXS®®SX is3i'eS,{ iBBiBHEaiBBBsaaaBai g O. S. Princeton 245 ■ - - - , , ' 6353.W. Bell Rosedale JOS. VOVK 1123 Addison Rd g | AVTOMOBIL ZA VSE | SLUČAJE. se priporočam IlEBBBBRBBaBESEHBBBB« BaasBBBBBaBBasaanaaai za pomoč pri otrokih in P!l kem hišnem delu. D0^61" vega dom in dobra plača za Pra dekleta. Mrs. F. H. Stone 10316 BARRET AVB- , blizu E. 105 St. in St. C'*' Eddy 5816—W. BtuarBttsnEEBat'Jt'SSoaBHE-^i Tel. Central 2373 R- Gramofons^6 Plošče zahtev«^ novi ceo* Velik8 zalc^ ur i" zlatnine- Qercl«^' 0 U slavite »r pri lei uri m rem nrouloru LIBERTY BONDI NO VARČEN ZNAMKE, Prodajte sedaj. M1 1 ^ v gotovini takoj.Sin,on,<^6 vi prekupčevalec, soba % ta cesta in Eucli dave-ger Sewing Machine to do 6. ure zvečer. H;