Acceptance for malltnt at »pecial rate of postage provided for In section 1103. Act of Oct I, 191?. authorised on June 4. 101« sobot. ^ rexen prasnikov. , frny except Swteyt and Hol#ajS PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' UrednlHd in upravntfkl prostori: Ml South Lawadale Ave. xxx vin Coca lista )• SMO bUrad M •t Chicago, rnato* rs iSTc&sJIS S SSLSVSST CHICAGO 23. ILU TOREK. 1. OKTOBRA (OCTOBER l). 194« Subscription 9100 Yearly ŠTEV.—NUMBER 190 ika izvojevala pr->M*o za gospodar-ske koncesije igumenti VZHOdne zaleže JO Sept.—Po dolgi borna čelu zapadnih mirovni konferenci izvo-prvo bitko za "odprta" tr-vrata na Balkanu in v Ta zmaga sicer ni odk)-ker so ameriški predlogi v balkanski ekonomski le večino, ne pa dve glasov. Več sreče je 1-italijanski ekonomski ko-kjer je ameriški predlog potrebno dvetretjinsko ve- balkanske ekonomske je: 1), da morajo v imeti vse zunanje dr-enake gospodarske pravi-da rumunska vlada ne nobeno državo skleniti trgovinske pogodbe; mora rumunska vlada pla-runanjim oljnim družbam, rumunsko olje, e-za olje, namenjeno za , kot je na svetovnem 4) vse države morajo ime-letalske pravice v Ru-prednosti ali iz- pravice. te točke so naperjene pro-dasi ni navedena po Vse te točke gredo ve-kot pa so jih pripre v- podpisati ža svoje države so sestavile in glasovale komisiji. Rusija je s blokom vred nasprotova-predlogom, toda je ostale Ker ti predlogi ni-potrebne dvetretjinske je dvomljivo, da bo Ru--nanje pri končni mirovne pogodbe z Ru- je, da bo Amerika skupnosti enake točke tudi v in ogrsko pogodbo, vseh teh točk je, da se ruski gospodarski vpliv u. ki naj po prizade-zapadnth sil tudi v bodo-odprto torišče za za-kapital. italijanski ekonomski komi-Jj® bil sprejet predlog z iniko večino, po kate-imel tujezemski kapital pravice kol italijanski. w bori za načelo, da ®ebna komi- /avnega de r I* " h ustanovi M . ' ' • 'adijskega o . 7 "" Združenih ovitfv takegs ", " ;rt milijarde l>rf»svetni ' 4-,ljrni komisij > De Gaulle proti novi francoski ustavi Postavil se je na čelo reakcije Paris. 29. sept.—General de ijtaulle se je postavil na čelo kampanje proti novi francoski ustavi, ki bo 13. okt. predložena francoskim volilcem v potrditev ali zsvrženje. Parlament je končal svoje delo na ustavi zadnji petek. Sedanji osnutek bodo pri plebiscitu podpirale vse tri večinske stranke—ljudska katoliška, socialistična in komunistična, ki so }ri zadnjih volitvah dobile o-crog 70% glasov. Ta osnutelt predstavlja , kompromis vseh ;reh strank. General de Gaulle je odprl svojo kampanjo v mali vasi v gorovju Vosges z velikim shodom, katerega se je udeležilo okrog 20,000 njegovih pristašev. Slednji so se pripeljali na shod s posebnimi vlaki tudi iz Pariza. De Gaulle, ki bo najbrže kandidat za predsednika četrte francoske republike, je -pričel strašiti volllce, da nova ustava odpira pot. v "diktaturo", ker ne daje dovolj moči predsedniku. On je namreč proti "diktaturi" parlamente, ki bo po novi usta-Sijttel večjo moč kot jo je imel rlament tretje republike. Njegovi nasprotniki pa pravijo, da )i se Francija izpostavila nevarnosti diktature, ako bi pstava dajala tako moč predsedniku republike kot jo zahteva de Gaulle. Okrog de Gaulla, ki je nedavno ustanovil svojo stranko, se je pričela zbirati francoska reakcija, ki vidi v njem moža s potrebnimi kvalifikacijami, da lahko preusmeri tok Francije na desno. Delavska federacija uvede preiskavo Stavka pri YMCA traja od 24. junija Chicago. — Illinoiska delavska federacija je naznanila, da uvede preiskavo vseh poslopij, ki so last Young Men's Christian Assn. v prizadevanju, da dožene, če so zadevna poslopja dobičkanosns. Preiskava zadene vsa poslopja YMCA v državi Illinois. Akcija je bila podvzeta vsled dolge stavke delavcev, članov Ameriške delavske federacije, ki zahtevajo od vodstva YMCA boljše delavske razmere in višje mezde. Zavojevanih je 13 unij ADF pri treh poslopjih YMCA v Chicagu, stsvka pa se bo raz tegnila na ostalih 21 branž YM CA v tem mestu. Konvencija Illlnoiske delsv-ske federscije, ki se je vršils pred dvems tednoms v Rock-fordu, III., je odobrils akcijo v korist unijam, ki so zapletene v stavko. Federacija je zapretila da bo dala preklicati izjemščine ki dovoljujejo YMCA. da ne plačuje nobenega davka na svojs poslopja in drugo lastnino. Stavka pri YMCA se je pričele 24. junija. "Vsa prizadeva nja. da se bi spor izrsvnsl s po-gajanji. so bila zaman zato. ker Je družba YMCA zavrgla zahtevo, da bi uposlila dva odslovlje na delavca," je rekel Jack Robinson. ki govori v Imenu pri za detih unij. Podonavske države izvršile "puč" Razgovori izločili zapadne sile Paris.—Podonavske dežele so na mirovni konferenci izvršile pravcati puč s tem, da so pognale v tek mašinerijo za rešitev ekonomskega problema s sodelovanjem Sovjetske unije, ampak brez Amerike, Anglije in Francije. To se je izvršilo potem, ko sta Jugoslavija in Madžarska dosegli sporazum glede izmenjave 40,000 prebivalcev obeh dežel, kar so zapadne sile z veseljem odobrile, ker se navidezno sklada z njihovimi načrti, ampek zadnji ste vek sporazuma vsebu-e besedilo o vprašanju "skupne plovbe." * To pomeni, da bosta Jugoslavija in Madžarska imeli skupno controlo nad donavsko plovbo in kontrolo glede reguliranja poplav. Istočasno sta se obe deželi tudi sporazumeli, da bosta o tej zadevi imeli razgovore s štirimi drugimi podonavskimi deželami—z Avstrijo, čehoslo-vaško, Romunijo in Bolgarsko— takor tudi s Sovjetsko unijo. Zadevna konferenca podonavskih držav je v polnem zamahu, ti pa ne vključuje zapadnih sil. Dejstvo, da so Združene države že več tednov poskušale sklicati konferenco omenjenih drle v skupno s predstavniki "velike Četvocice," jasno izpričuje velik pomen omenjene konference, >ri kateri niso udeležene zapadne sile. Očitno je, da ima Rusija v svojem programu izločitev zapadnih sil pri ureditvi podonavske plovbe, pri kateri bodo imele izključno besedo samo tiste dežele, ki mejijo ob reki Dona-vi, in to s sodelovanjem Rusije. Problemi Podonavja bodo na ta način prišli pod skupno domeno prizadetih držav samih in Rušile, ki ima vitalne interese v območju vsega podonavskega bazena. Švedska vlada bopodmsalado-govor z rusijo Proteet ameriike vlade brez vsakega pomena OBNOVA TRGOVINE BLIZU £ Stockholm. Švndska. — Kljub protestu ameriške vlade, da ru-sko-švedski trgovinski dogovor nasprotuje ciljem Združenih narodov glede svobodee trgovine, e gotovo, da bosts Rusija in vedska v kratkem uradno podpisali zadevni pakt, ki sedaj čaka na ureditev dete^ov. Švedska se ne oziita na ameriški protest in splošno mnenje je, čemu se Amerika zanima za ru-sko-švedski dogovor in kaj so njeni motivi. Svedtka javnost je prepričana, da bi Amerika reda odvrnila trgovino od Rusije. Ameriški protest je v resnici pomenil toliko, kakor če bi hotela zajeziti reko Mississippi z vrečo peska. Rusija potrebuje stvari in Švedska jih je pripravljena prodati. Urediti se morejo le detajli o vrsti in količini materiala, cene in način plačevanja. Švedska vlad" j« izjavila, da si že 20 let prissdevs vzpostaviti trgovino z Rusijo, katero je zgubila po bolševiški revoluciji. Leta 1934 je švedska vlada ponudila Rusiji posojilo v vsoti 23 milijonov v svrho trgovanja, kar pa je švedski parlament odklonil. Slične^ ponudba je bila predložena leta 1940. w *- Zadevna posejan jfc eo se eb» VIČ novila Jeta 1944 in letos v juniju je ivedska delegacija odpotovala v Moskve, d^ izdela pogodbo. V Moskvi so naročila kar deževala na švedsko delegacijo, kajti ruska uročila za težke stroje so prseegela vsa pričakovanja. Naročile so tako velika, ds jim bo švedska tndustrijs težko kos. Rusko-švedski trgovinski dogovor predvideva, da se naroči-la dostsvijo Rusiji v dobi petih let. Švedska delegacija, ki se je vrni Is v Stockholm, da se u-redijo detajli dogovora, v krat- Nova jugoslovanska nota Ameriki Protest proti postopanju i jugoslovanskimi mornarji Washington. — Jugoslovanska vlada je zadnje dni dostavila ameriškemu držvanem department noto, v kateri protestire proti sovražnemu postopanju napram jugoslovanskim mornarjem, katere so ameriške okupe-cijske oblasti v Avstriji vrgle v zapor, kjer so jih držale teden dni, potem pa jih izgnale v Jugoslavijo. Ta spor je v zvezi z jugoslovansko podonavsko trgovsko mornarico, katero so ukrsdli na-ciji na avojem umiku z Balkana, potem pa jo je zasegla ameriška okupacijaka oblast v Avstriji. Enako je storila tudi s češko podonavsko trgovsko mornarico. Ameriške oblasti drže 167 jugoslovanskih ladij in vlačilnih čolnov, da prisilijo Jugoslavijo, kakor tudi Čehoslovaško, na inter-nacionaliziranje Donave. Tekih aredstev se je posluževal tudi Hitler. V pričakovanju, da bodo ameriške oblasti vrnile to brodovje, je Jugoslavija poslala več posadk mornarjev v Avstrijo, kjer pa so bili v ameriški okupacijski coni vrženi v zapor, po enem tednu pa izgnani nazaj. Jugo-slovsnskl protest se tiče tegs postopanja. Poslanik Kosanovlč Je zagovarjal stališče Jugoslovanske vlade, ki je od Amerike zahtevala zatvoritev informscljskegs ureds v Belgradu. ker Je Širil kO propagando. Kosano-dejaT da širjenj« take propagande "gotovo ne sluši prijateljskim odnošajem, msrveč ie Škoduje Jugoslovanskim in ameriškim interesom, kakor tudi interesom miru." kem spet odpotuje v Moskvo, kjer bo pogodbe brez dvoms podpisana. Celotna vsots zs švedska na-točila predstsvljs eno milijsrdo švedskih kron ali okrog 300 milijonov dolarjev, ftvedsks vlsd« bo dala Rusiji ns rszpolsgo, ds plsčs v zlstu sli v blagu. ■'. Domače vesti Is Clevelenda Cleveland.—Po kratki bolezni je umrla Antonija Znidaršič, rojena Korošec, stara 50 let, doma iz Podslivnice pri Cerknici, v Ameriki 25 let. Bila je članica KSKJ in SDZ. Tukaj zapuščs možs, pet otrok in sestro Msry Posar, v starem kraju pa brata. •—•V Collinwoodu je umrl Joseph Mrzlikar, star 65 let, doma iz Vrzdenca pri Horjulu. Bolan je bil od prošlega februarja, bil član ABZ in društva Carntole Tent TM. Žena mu je umrla 1933, sin Charles pe je bil ubit pri invaziji Normandije. Tukaj zapušča sina Josephs, tri poročene hčere—Anno Korošec, pri kateri je živel, Mary Knafel in Josephine Carr ter vnuke.—V bolnišnici Glenville se nahaja Virginia Stegu, hčerka družine Frank Stegu, ki je srečno prestala operacijo, v bolnišnici St. Alexis žena Jakobe Jančarja, v bolnišnici Mt. Sinai pa John Lu-kac.—Pri družini Matt Sustaršlč so se oglssile vile rojenice in pustile hčerko. Iščejo sorodnike Pepca Podbelšek, doma iz Krijnega brda št. 6, pošta Kraš nja pri Zakovici, Slovenija, Jugoslavija, želi izvedeti za svojega očeta Valentina Podbelška, ki Je svoječssno živel v Bridgeport u, O.—v Ameriki se nshsjs 20 1st. Hči želi, ds se oglasijo važno. Gabrijele Gabrijelčič, Mladinski dom, Stritarjeva ulioa 5, Kranj, Gorenjsko, Slovenije, Jugoslaviji, želi izvedeti sa svojega bratranca Oijanlja Lebana. Ana Rebolj, rojena Bostjančič, doma is Pograda št. 3 na Primorskem želi izvedeti sa svojega inserts Franka Bu timer je. Naj se jI zglesl, sli pe piše ns nsslov: Lou Is Rebol, 19507 Arrowhead s ve.; Clevelend, O. Barbei* Jihčsr, doma is Voj nlka pri Celju, Slovenije, Jugoslavija, Želi Izvedeti se svojega možs Msjks Jsnčsrjs, ki je pred 20 leti živel v Gallowayju, W. Vs. Ako je še živ, nsj se glasi družini, ako Je mrtev, pa žena prosi rojake, komur Je kaj znano, da Ji sporoči na gornji naslov. Elektriiarji vztrajajo v stavki Masto Pittsburgh zalo prizadeto Pittsburgh, Ps„ 29. sept.«* —Stavka 3,500 delavcev pri Du« fjuesne Light Co., ki zalaga pitts-burško okrožje z elektriko, se je zadnje dni še poglobile, ker so stevkerji odklonili ponudbe družbe. Družbe Jim je ponudi la zvišanje plače za pet odstot kov in par drugih manjših koncesij. Ns priporočilo mestne vlsde je okrsjno sodišče v četrtek rez vel levilo sodnijsko prepoved in oprostilo Georgs L. Millerja, predsednika neodvisne elektrsr ske unije. On je bil prošlo sredo obsojen ns eno leto zepore vsled "željenje sodišče". Sodnijska prepoved in kszen sts bili umaknjeni v nad I, da po hitreje prišlo do poravnave stev ke Stavkarjl so v sredo nem-reč zaključili, da se ne vrnejo na delo, dokler bo v moči sod nijska prepoved Potem pe so odklonili tudi družbine pogoje. Oni zahtevsjo zvišanje pleče za 20'*, delitev profita, izboljšanje počitnic in dva ducata drugih koncesij. V akciji za poravnavo stavke je aktiven tudi zvezni delavski department, ki je v soboto poslal v Pittsburgh še dve posre-dovslce. Predsednik unije George Miller je dejel. de bi bile stavka najprej končana, oziroma bi spl*>h ne bilo prišlo do nje, eko bi mesto prevzelo elektrer no in jo obratovalo v korist splošne Javnosti. Pittsburški župan David L anglo-ameriški kapital se zajeda v trst Posojila triaike vlado industrijalcem POTEZA PROTI JUGOSLAVIJI Trst. — ONA — Naznanilo zavezniške vojaške vlade v Trstu, i katerim je legalizirala posojila večjih zneskov denarja tržaškim industrijalcem, je preseneti lo mnogo Ameriksncev, ki se nahajajo tukaj in utegne postati povod popolnega preloma med tukajšnjo levico in englo-ame-riškimi oblastmi. Zsdnje dni je naznanila vojaška vlada, da namereva podpiaa-ti posojila v skupnem znesku 800,000,000 lir — preko $3,600,-000 v prilog nekaterih zesebnih delodajalcev in industrijskih koncernov, vključno velike rafinerije petroleja Aquila Oil in tukajšnje toverne, ki je last tvrdke Standard Oil of New Jersey. Zanimivo je, da je prišlo do teh posojil rsdi tegs, ker so vse bsnke zahodnih aavesnlkov in tudi lastniki podjetij sami odklonili, da stsvijo*ns razpolago siedstva sa obnovitev industrijske opreme, in šloer radi nest-gurne politične bodočnosti osem-ljs. Nekateri Amerikanei so presenečeni rsdi političnih implikacij teh posojil, toda tukajšnji le-Setji so bili vendar prvi, ki so spoznali vso dslekoeežnost zade-VH vfhred hI m v n i k italijansko-elo-veliske protifašistične unije, ki je najmogočnejša projugoslovan-ske skupina v Trstu, je Izjavil naslednje: "Ker hočemo ali govorimo, po-stajs nsvsžno, Anglo-emeriške denarne sile so se vgnesdile tu in prevzele oblsst. Trst ne bo smsl nikdar priti pod Jugoslavijo alt ls v vplivno sfero Jugoslavije, ako so vpleteni tako mogočni interesi." Predstavniki nekaterih anglo-smeriških denarnih podjetij so bili dogodka zelo veseli. Dejeli so, da smstrsjo, de so ta posojila jamstvo tegs, da bodo Zedinje-ne države in Velika Brttenlja skrbele za to, da pride do Italijanske aneksUe ali pa vssj do taki' lntei nacionalizacije, da bo Jugoslovanom nemogoče, de se vpi&sjo ns tem oeemlju. Dr Franz Kind, rsvnstelj tVidke Manchester Oil Refineries v Britaniji in ustenovltelj tovarne Aquila v Trstu prsvl naslednje: "Koliko denerje ju posojenegs, ni vežno, Ako se vinejo v Trst normelne rezmere — to ie. sko pride pod ltelijo ell pod internscitmalno kontrolo, bodo posojils vrnjene tskoj" Trenoino je toverne Aquile v skupni posesti tvrdk Fist Motor Co, in Montesi, italijanskega sladkornega trusts. Tods govorice trde, da so Britsnci kupili dovolj delnic, ds Imajo kontrolo nad podjetjem v svojih roksh. Toda z druge strsni prihajajo namlgavanja, da imata Stendard Oil in Aquilla skupno ravnateljstvo. Lawrence je v nedeljo po radiu žigosal unijo ter jI očitel, da se je ieneverila dani besndi. Rekel je, da Ima črno ne belem, de je unije pristaia ne erbitrežo, potem pa Je besedo snedle. Ne stevkarje je ponovno apeliral, naj končajo stsvko in vsa sporna vprašanja predlože razsodišču. Ts stavka, ki se je pričela zadnji torek, je mesto zelo prizede-le in tudi ustavile vso mestno transporter!Jo. Produkcija elektrike sicer ni popolnoms ustavljena, vender pe toliko, da to občuti vse mesto in okolice. Bolnišnice sprejemejo le bolnike, ki so v o pašnem položaju. PROSVE TA THE ENLIGHTENMENT GLASILO m LASTMOTA SLOVEWSXE MARODME PODPOR«! J SMOTE of ui publlsbod tor ____■ J drševo (1see* Chicoea) bi m teto. HOO topol teta. 1140 m šetst tetai m Cook Co. S7 JO so oote teto. 13.71 m pol Utrni s Subscription rates« for tbo United Stoteo (oxoopt Chicago) ~" end Cook County I7J0 por Cono oglasov po dogor Rokopisi dopisov bi so no Trofejo. Rokopisi literarno vsebino Krtteo. , potmi iid.) so vrnete pošiljatelju te v slučaju. Še te prlteiU Advertising rates on „ end onsnMirttH t-lfVTf vili asi such at tterteor ploys, pool erboo ocoomponltd by self PROfVETA S9I7-M So. Lawndele Ave. Chicago 23, — Wallace za novo zunanjo politiko~Vl V tem prevodu Wallacevega pisma Trumanu smo zadnjič vi-d#li, da on polaga veliko važnost tudi na obnovo dobrih gospodarskih odnošajev med Ameriko in Rusijo, posebno pa na trgovino med obema deželoma. V ta namen je naklonjen tudi večjemu ameriškemu posojilu za gospodarsko obnovo rszbite Rusije. V svojem pismu on dslje pravi, da je bils Sovjetska unija pred vojno dobra odjemalka in svoje rsčune tudi točno plsčevala. V zameno za večje posojilo, s katerim bi Rusijs nabavljala ameriške tovarniške izdiAke, bi Ameriko zalagala z raznimi produkti, katere ta dežela potrebuje — z žlahtno rudo, kožuhovino, lanenim blagom, lesom in lesno kašo, zeliškimi zdravili etc. etc. "Mišljenja sem," nadaljuje Wallace, "da bi pogajanja za obnovo aktivne trgovine razčistilo tudi ozračje političnih nesporazumov. Ta pogajanja bi se lahko pričela Istočasno, ko skušamo priti do sporazuma o vprašanjih zaščite (pred vojno). Ako bt se ta pogajanja vršila na podlagi medsebojnega razumevanja, bi to olajšalo tudi reševanje drugih problemov." Nato navaja, da je on Trumanu že zadnjega marca sugestirsl, naj Amerika pošlje trgovinsko misijo v Rusijo. To sugestijo zopet obnavlja v tem pismu in pravi: "Taka misijs bi lahko pomagala pri sestavi načrtov za rekonstrukcijo Rusije, kakor tudi za njeno kolaboracijo za induatrijaki in ekonomaki razvoj krajev, kjer Imamo skupne Interese, na primer na Bližnjem vzhodu . . . Značilno se ml vidi to, da so prinesli od tam najbolj optimistična poročila o možnosti sodelovsnja z Rusi ameriški bizniameni— Wendell Wlllkie, Eric Johnaton in bivši poalanlk Joe Davies. Rud so videti prijateljski in tudi imajo spoštovanje do kapitalističnih blsnismenov. > i /' < .» "Več opazovalcev je poročalo, da so sovjetski voditelji 'izolacio-ntstt' in da nimsjo prsvegs upogleda v principe, motive in načine mišljenja drugih narodov. Toda priznati moramo, da so v svojem promoviranju koncepta o kolektivni zaščiti pokazali simptome in tudi pot za preprečen je druge svetovne vojne. "Tods neglede na to, je treba storiti nekaj konstruktivnegs glede njih lzoladonlzma in ignorance, zato verujem, da bi prej ome- * njena trgovinska misijs lahko dosegla marsikaj v tej smeri.* Sma-tram, da ste to imeli tudi VI v mislih, ko ste povsbili premlerja Stalina na obisk Amerike. "Možno bi bilo rešiti msrsikak problem v zvezi s sosednimi ruskimi državami, kadar bi prišlo do razčiščenja atmosfere in upo-stavitve medsebojnega zaupanja In kadar pride do ureditve za ekonomsko sodelovsnje z Rusijo. Pri tem bi pomagale tudi dls-kuzlje o ekonomskih vprsšanjih. Na primer rusko prodiranje v podonavske krsjc bi bilo mogoče konfrontiratl s ponudbo za skupni ekonomski rSzvoj bogastva teh krsjev, namesto da inslstiramo, da morajo Rusi napraviti konec svojemu samolastoemu prodiranju, in to brez da bi (Mnudlli kakšno solucijo za tamkajšnji gospo-. daraki kaos. "To atall^če, ki ga navajam tukaj, zahteva od naa preusmeritev našega mišljenja glede mednarodnih zadev. Ta preuameritev z naše atrani je imperativna, ker čaa je kratek. Naše povojne akcije ae še niao prilagodile naukom, ki smo jih dobili na podlagi zavezniških izkušenj v medvojni kooperaciji in na podlagi'dejstev atomske dobe. \ "Res je zaželjlvo, da na domači fronti dosežemo čim več enotnosti glede zunanjih odnošajcv, toda baziranje te enotnosti na gradnji zunanjih konfliktov bi ne bilo samo nezdravo, marveč tudi pogubno . . . Preizkušnjo tega je treba iakati v mednarodni cnotnoali. Iskanje solucij za številne specifične probleme, katerim zremo v obraz pri gradnji miru in trdnega svetovnega reda, je brez pomena, ako prej ne dosežemo atmosfere medsebojnega zaupanja. "Ta naloga roa ni lahka. Kot je že državni tajnik omenil, je pogajanje z Rti|l brez dvoma težko valed kulturnih razlik, valed njih tradicionalne izolacije in vsled njih zahteve za vidno quid pro quo (medsebojne koncesije) pri vseh dogovorih. Toda atvar ni neizvedljiva, ako upoštevamo, da tudi drugi narodi upoštevajo to, da naša zunanja politika m* obstoji le iz principov, ki jih zagovarjamo, marveč tudi lz akcij, katerih se poalužujemo. "Pundamentalno pride ta stvar do tega, kar sem omenil že prej v tem pismu, da tudi naše lastne varnosti, kakor smo jo poznali v preteklosti, ni mogoče več ohrsniti skozi vojaške ukrepe v svetu, ki Je oborožen x atomskimi bombsmi. Edina naša vojaška zaščita je v tem. kakor je rekel neki vojaški izvedenec pred senatnim stomskim odsekom, da ae lahko obvarujemo pred Invazijo, toda tudi to šele potem, ko bodo t atomskimi bombami razbita naša mesta In ko bo pobitih 40 milijonov mestnega prebivalstva. "To je tudi najboljša 'zaščita*, ki nam Jo nudi oboroževanje. In • to ni tiste vrste zaščita, po kateri stremi našo ljudstvo In ljudstva drugih združenih narodov." Wallace na koncu omen jo. da bi bilo sponaorlranje takih smernic v zunanji politiki kot Jih on navaja v najboljšem interesu velike večine ameriškega ljudstva, kakor tudi demokraUke stran ke. kontno bi pa tudi zaobrnilo tok od pogubonoane atomske s vetrn'ne vojne. Wallace je zdaj že lahko sjfomtl, da voditeljem demokratske stranke ni do take politike kot jo on zagoverja. kajti je že sletel iz kabineta, prav tako tudi ne vodilnim repiblikahsktm politikom, ki na vsej črti podpirajo Bvrnaa-Vandenbergovo politiko "trde pesti" proti Sovjetski uniji. Ml bi želeli, da bi Wallace spoznal, da tudi zanj nt mesta v de-mokrstski stranki in da bi ae postavil na čelo gibanju ra ustanovitev nove, levičarsko usmerjene masne stranke, ki bi v resnici delovsla za svetovni mir in za temeljite notranje gospodarske ln aocialne reforme. PISMO IZ STARE DOMOVINE Granville, HL—Iz stare domovine prihajo pisma kar naprej; tudi jaz aem jih prejela že veliko. Tudi od moje mlajše sestre, ki ae nahaja na Koroškem s svojim možem in družino. Tam je beguncev vsake vrste in med njimi mnogo Kočevarjev. Ker je naša vas Lopata sosedna vas kočevski vasi Smuke, se je veliko naših deklet omožilo a Ko-čevarji, med njimi tudi moja seatra. Ona mi sedaj piše a Koroškega, da je šel njen mož 1. 1941 z Nemci, kamor pa gre gospodar, tam gre tudi ostala družina. Naseljeni so bili na Štajerskem, sedaj pa so na Koroškem, ker se jim želo hudo godi. Družina šteje devet otrok, najstarejši pa je šel v Jugoslavijo in je sedaj zaprt v Črni gori. Ker se vas Lopata, kakor vsa hinska, fara, nahaja v bližini kočevskih hribov, kjer so se vršile hude bitke, so bili tudi v Lopati hudo prizadeti. Trideset posestnikov je popolnoma uničenih. Kar ni uničil sovražnik, so pa belogardisti. Boštovga Franceta so hudo mučili, nakar so ga odpeljali na otok Rab, kjer je umrl. Dva Janezova fanta sta tudi umrla na Rabu od lakote, Janezovki pa se je umračil um od žalosti. Tudi naš Janez je umrl od revščine. Iz vasi Lopate je bilo ubiiih 27 oseb, prav tako je veliko pogrešanih in pohabljenih. Moja sestra Korlina mi piše, da živijo v kašči, zaeno pa se lepo zahvaljuje za poslane pakete. Dalje piše, da so vas Visejec bombardirali 17. in 19. marca 1943. Uničenih je 27 gospodsr-ev. Od Cesarjeve pa do Klino-ve hiše je ogenj vse uničil. Bombe so ranile dosti oseb; Lu-kač Matic je bil ubit, prav tako Gričarjev France in . Tončkin oče; Aljaževega Janeza so Nem-d ubili v hiši, Zaplevga Franceta in njegova sina pa so Italian! ubili na postelji, dočim ao bili ubiti od belogardistov Jer-nečev fant, Lužerjev in Aljažev. Oni ao bili partizani. Seatra piše, da bi lahko napl-sala veliko knjigo o grozotah in trpljenju v času okupacije, sedaj pa se razmere zboljšujejo in vlada jim gre zelo na roko, ker so se njeni otroci bojevali na strani pravice s partizani. Hči Johanca je bila tudi v internaciji na Rabu in je le malo živa prišla domov, dočim je bila hči Veronika pri partizanih. Ko-čevarji iz Prinče vasi ao bili izdajalci in ao ae prodali za Jude-ževe groše. Piamo moje nečakinje Veronike pa se glaal v Izčrpku: Vlaejec, 6. avgusta 1946. Draga teta!—Tudi jaz, najmlajša hči Vaše sestre Karollne, se Vam oglašam. Ae morem popisati tega, km* smo preatali v tej strašni vojni. Nepreatano smo se skrivali pred fašiatl; med naa ao padale krogle kot hruške. Leta 1943 nam je Italijan požgal hišo in uospodarska poMopja. Partizani so se borili za svobodo, dočim so se bojevali domači izdajalci skupno z okupatorji proti nam. Izdajalci, ki so bili dobro plačani od Italijanov in Nemcev, so naše ljudi prodajali za Judeževe groše, jih pretepali in morili na najbolj grozne načine. Živim ljudem so izkrpsli oči, rezali nosove in ušesa itd. Borile smo se tudi ženske in dekleta proti temi zločinci in iz-dajald lastnega naroda. Najbolj so mučili partizanke, če so jim prišle v roke. Žive so metali v ogenj, jih privezali k drevesom, jim rezali prsi in počenjali druge grozne zločine. Tem izdajalcem sta načelovala general Rupnik in škof Rožman in trdili so, da se borijo za vero in Boga. Več kot polovico naših vaščanov je bilo na njihovi strani. Sedaj pa končam in Vas lepo pozdravljam—Vaša nečakinja Veronika. > Je res sramota ,da so se domačini pridružili Italijanom in Nemcem v zatiranju slovenskega naroda. Veronika Verbich. TAJNIK SKPJ DOBRO USPEL S KAMPANJO ZA OTRO&KO BOLNIŠNICO West Allls, Wis. — Tajnici podružnice 56 SANSa sem izročil meseca junija $605 za otroško bolnišnico v Sloveniji. Imena darovalcev so bila že priobčena v Prosveti z dne 19. julija. Dne 14. sept. pa sem izročil $106, torej skupaj $711. Kakor je • bilo že poročano v Prosveti, sem zaključil kampanjo za otroško bolnišnico s prav dobrim uspehom pri našem društvu 104 SNPJ. Nekaj darovalcev je tudi izven društva. Seve, rezultat te kampanje bi bil lahko boljši, ako bi zavedali vsi rojaki potrebe in 'stanje, v katerem se nalagajo jugoslovanske sirote, ki so ostale brez svojcev, kateri so se hrabro borili in prelil! mučeniško kri za osvobojenje naše rojatne dpmovine, na katero je lahko ponosen sleherni zaveden Jugoslovan. Vsa čast in priznanje članstvu društva 104 SNPJ in nekaterim drugim rojakom iz West Allisa, ki so se tako velikodušno odzvali klicu za pomoč sirotam v Sloveniji. i Darovalcem druge vsote $106, se najlepše zahvaljujem in na tem mestu priobčam imena vseh, ki ao darovali po $5. Po $5: Mary Zore, Victor Krally, Frank Zoril, John Hočevar, Anna Žovle, Frank Repovž; Frank PlanovŠek, Helen Goričar, Prank Ermenc, Tom in Frances Rakush, Joe Kocjan, John Mu shich, Anton Stbanc, Fred Glo-jek, Frank Hvala, Rosle Jelich, družina John Oblak in Jenny JurkovŠek. Ena oseba $2.50, šti ri po $2, ena $1.50 in pet po $1, skupaj $106. To je zaključek kampanje za otroško bolnico pri društvu 104 SNPJ. Naše društvo danes šteje 212 Članov in članic, kateri so se po Volni veterani v Now Yoeku protootirojo peed uredom oko sdmialotroctje proti novemu sokonu. firs lotom katerem le nekaterim veteranom pri utajo obeti__ vlodao štipendijo. Kongree Jo sprejel te takon. ker Je bila vlada melona kravo v mnogih primerih solo itkorittono. ampak .da) moroikok veteran prisodot po kri izkazali stoodstotno v darovanju za ta plemenit namen. Redki so me zavrnili, nekega dobro poznanega člana pa sem vprašal nekajkrat, a mi je odgovoril, da je dal Tonetu že pred tednom, ko pa sem vprašal Toneta, koliko mu je dal, mi je povedal, da nič, kajti njemu je odgovoril, da je že dal tajniku društva 104. Sicer pa je najbolje pozabiti na take osebe to}j ko časa, dokler bodo same kaj potrebovale. Zapomnimo se, da vsak človek potrebuje pomoči, Če ne danes pa mogoče jutri Torej pomagajmo danes in ne odlegajmo na jutri. Organizacija SANS tudi ne more sama vsega opraviti, zato je dolžnost nas vseh, da pomagamo zbirati prispevke za otroško bolnišnico v Sloveniji. vsem tajnikom SNPJ mnogo uspeha, "posebno tistim, kateri so šele začeli s kampanjo za otroško bolnišnico. Nagovorite svoje člane, da bodo prispevali za ta plemenit namen stoodstotno. Naj; še omenim, ako ne bi b tukajšnji delavci na stavki, potem bi gotovo spravil skupaj tisoč za bolnišnico. Želim stav-karjem, da bi kmalu dosegli zmago. Joseph T. Turk, tajnik 104 SNPJ. DOSI ko s PRED'ODHODOM V CALIFORNUO Detroit. Mich. — Leta 1925 sva z Jackom Ločniškarjem prišla v Detroit k najinemu prijatelju Joevu Jegliču. Poprej sva mu namreč pisala, če bi mogla dobiti kakšno delo v Detroitu, kajti premogovnik v Auburnu, 111., kjer sva delala, so zaprli. Živela pa sva tedaj v Virdenu, 111. Jeglič nama je tedaj odgovoril, da bova dobila delo in tako sva se preselila tja. pelo sva dpbila pri Fordu. fyer Jeglič ni imel prostora, je nama priskočil na pomoč Joe Kotar in dal na razpolago pet sob. Delo pri Fordu je bilo težko in zvečer sva večkrat potožila o tem Kotarju, on pa je naju tolažil, češ, novincu vedno dajd najtežje in najslabše delo. Mesec pozneje sva dobila družine za seboj. Kmalu se mi je rečilo dobiti stanovanje in ta-o se je pričelo zame in družino povoljno življenje, dokler mi ni pričela nadlegovati bolezen, katera me muči že zadnjih deset let. Ta leta sem prestal veliko bolečin in potrošil ogromne Vsote denarja za zdravila in zdravnike. V bolezni mi je veliko pomagala Slovenska narodna podporna jednota, za kar se najlepše zahvaljujem. Z ženo ava člana že od leta 1914. Med tem ko mene tare bolezen, pa je ona zdrava in ni prejela nobene druge podpore kot za porodno nagrado. Ona je Jako srečna, ker je med tietimi. katerim ni treba bolniške podpore. Moja bolezen me je velikokrat položila v postelj, kakor hitro pa 3em bil malo boljši, sem šel zopet na delo. Da ni prijetno bolnemu človeku hoditi na delo, si lahko vsakdo predstavlja. Zadnja leta sem delal pri General Motors Co. Letos pa mi je zdravnik povedal, da s« ne bom toliko časa počutil bolje, dokler ne spremenim zraka, bodisi, da se preselim v Califomijo ali Arizono. V tovarni sem vprašal za mesec dni dopusta in sem šel v Fontano, Cai., kjer imam nekaj prijateljev, katere sem poznal še v Kan-aaau. V Fontani mi je ugajalo in sem se ukoj počutil boljša, pa tudi rojaki ao ml šli aelo na roko, za kar ae jim prav lepo zahvaljujem. Tam aem kupil koa zemljišča s pomarančnim nasadom, nakar sem ae vrnil v Detroit Družini aem povedal, da ml ugaja v Fontani, nakar mi je dejala lena. če meni ugaja, bo tudi njej; a tem je bila tteta kupčija potrjena. Tudi hči Kristina Je dejala, da bo šla tja in akušala dobiti delo. če pe ne. ae bo pa povrnila v Detroit O moji nameri, namreč da se ^nameravam preseliti v FonUno. se je kmalu zvedelo, takega Z avtomobilom po Amei Piše "Big" Tony Tomšič. Oaklaiid, Cal. (Nadaljevanje) Na tej prireditvi sem se z mnogimi seznanil. Prvi Je prišel k meni Thomas Vovk, s komur se nisva videla že 30 let. Zopet smo se srečali s tisto pohlevno Ovco moškega spola! Zadnjikrat sem ga videl leta 1921 v Chicagu. Fin dečko! Družino Gorshek pa itak vso poznam še iz Kansasa. So bili vsi na prireditvi. Seznanil sem se tudi z družino Anton Church. Vsi so jako družabni. Imena vseh si nisem zapomnil, nekatere sem zapisal, pa če bi vse omenil, bi bila vse predolga storija. Torej prosim naše znance in prijatelje v Springfieldu, da mi ©proste, ker ni mogoče omeniti vseh oseb, s katerim smo prišli v dotiko na našem dolgem potovanju'. I Drugi dan je bilo pa zopet zabavno v Slovenskem domu. Ne vem kdo je tisto organiziral? Nama je bilo naročeno, da morava priti drugi dan v Slovenski dom. Seveda sva se povabilu odzvala; manjkalo ni ničesar: jdosti pijače in jedače in dosti ve-•selih obrazov. Nekateri so prišli zato, da So se z nama osebno poznali, nekateri.pa zato, da so vi-deli kako na dolgo potegne "Big" Tony svojo koncertino. Težko ■je vsem 'i ustreči v taki veseli idruibi. Mojemu prijatelju Johnu Goršku sem ae pritožil, da je težko z vsakim posebej govoriti in sem mu refcel, če bi me PB predstavil, pa bom vsem nekaj jpovedal. To se je takoj zgo-jdilo. Kar sem jim povedal, sem povedal šaljivo in pe zaeno lepo zahvalil za postrežbo in gostoljubni sprejem. Dejal sem tudi Itole: "Lušno je med tako prijaz-nimi ljudi, vse nama zelo ugaja V vaši slovenski naselbini, sli Bamo nekaj se mi ne dopade, in Sicer včeraj sem bil med vami in zojpet danes, pa nisem dobil še nobenega poljubčka." Vsi so se smejali. Mrs. Church, ki je zelo iflružabna, se je takoj oglasila in rekla: "Tony, še ni prepozno!" Potem sem pa dobil, ko sem jih ppomnil. Tisti večer bo marsikomu ostal v spominu. Poslovili smo se od prijazne družbe. Ob- ijubil sem jim, da se oglasim, io se bom vozil proti domu. Ta-[o se je zgodilo. i Isti dan sipo obiskali staro korenino Franka Molete. Star je ,76 let, vesele narave in še jako <čxrst. Videli se nismo 30 let. Bil je zelo vesel našega obiska. Z nami so bili tudi Thomas Vovk, Andrew Kocjan ln Frank Selak •Naš šofer tisti dan pa je bil (Prank Zattich* Drugi dan smo se pa poalovili od prijazne družine Zattich ln ji zagotovili, da se oglasimo ns potu domov, kar se je4udi zgodilo. Zbezljali smo po cesti 36, katera nas je popeljala v Ind polls, Ind., kamor sva dospe 2. uri popoldne. Tisti dan lo gorko. Ko sva bila ze venski naselbini, sem zar, "Lizo" pod veliko drevo tik gostilno in sem rekel mami in "Liza" se bosta tukaj ma hladili, jaz pa se grem ohla< gostilno. Ni nič protestirala pak naročila mi je, naj ji p sem kozarec mrzle vode., pim v gostilno in vprašar ima kaj piva. "No beer;' odgovor. Potem sem mu naj mi naredi "high-ball" ii zarec vode, da jo bom nese ji soprogi. On je sam ko pa se je vrnil, me je vpl odkod sem se pripeljal. Po-sem mu, da iz San Francisca to me vpraša kakšne narodi sem. Odgovoril sem mu, da Slovenec. Tudi on je bil S nec in mi je rekel, če bi bi del, da sem Slovenec, ne b rekel, da nima piva. Rekel mu, da še ni prepozno, pi sem pa dobil pivo samo zato sem bil Slovenec. Potem sva se pa peljala i par blokov k Martinu Dr»| na Warman ave., kjer sva d začasno stanovanje. Mrs. -gan prihaja od tam kot naša ima. Sta se poznali v stari imOvini. Na večer smo Šli Narodni dom. Zopet ista pe >'No beer." Pili smo zopet" bali." Ker je "železni" muzi dremal tam v kotu, sem pi zaigral par komadov. Drugi dan smo obiskali di no August Zupandc, kjer M Sna postregli s pivom, "žele in kosilom. Ker sem imel de časa, sem igral zunaj na v« di. Gostilničar preko cest^ nas pa "potrital" s pivom. Drugi dan je bilo pa 4 vreme: je treskalo, grmelo in ževalo. Proti večeru smo U pet v Narodni dom, kjer so večer imeli dosti piva, zato pe dobro zabavali. "Železni"' zikant mi ni delal preglavic, pem zopet igral koncertino. kdo mi je kupil šest stekleni« va, nekje od zunaj ne v Na nem domu, in jih dal v avto, da sem jih imel za pop< co. Obiskali smo tudi Valen Stroja. Oba sta zelo družsbn napredna. Tudi tukaj »o i "potritali", kot povsod. D dan sva se pa poslovila od jazne družine Dragan in jo n nila proti Bridgeportu, Ohio, mor sva dospela ob 3. uri po dne. Vozeč se proti Bridgfl tu, me je objela žalost, ker rt prišlo na misel, da se je naš bri prijatelj Joe Snoy prrt odkoder ni več vrnitve. (Dalje prihodnjič.) jdne pa je poklicala po telefonu tAntonia Ločniškar in vprašala ženp, ako bi prišli na kosilo 1. septembra. Dejala je naj naša hči Kristina vzame naš avtomobil, da ji ne bomo pokvarili nedeljo popoldne, po naju bodo prišli pa z njihovem avtomobilom ln se ustavili tudi pri Mary In Franku Sneiderju, ker bi naju rada videla pred odhodom. Sli smo na kosilo in ee pogovarjali s prijatelji. Z Jackom Ločniik.ii jem sva bila prijatelja ite v Kanaaau. Ko smo se vozili k avtomobilom, pa reče Jack, da bi bilo dobro, da bi se malo ustavili tudi v Slovenskem delavskem domu, kjer bomo mogoče dobili kaj piva, kajti podružnica SANSa ima sejo "Dobro," mu Odgovorim, "pa pojdimo tja." Jack je nekaj časa vozil hitro, potem ps zopet počasi in tako smo prišli tja ob pol sedmih zvečer. i Vstopili smo v spodnje prostore. toda oskrbnica je dejala, da fe prav zmanjkalo piva. Nato se fe oglasil Joe Trsven in dejal, da bi ae morda kaj dobilo za suha grla v drugem prostoru. Gremo za njim in on odpre vrata, tedaj pa zavpijejo na vse grtoj P*!'* Mize so bile obloi dvorana natrpana s prijatel; znanci. Vsi so nama segali v ke in želeli srečno pot. nt« sva opazila napis "Fare* Louis and Mamie Ko ava prišla malo k sebt naju je pozdravil v imenu t prijateljev Joe Kotar Da * razume na ta posel, mi ni u posebej prsviti. Tske *tvsr. vedno mojstersko opravi prijatelji« mid" vam ramo povedati, kako^sv. se p tile, ko sva . in se zavedla, da * n»orava| sloviti od vat Uljva. mo zopet videli . * «t vam v«rm n»)l«P* ' iev. In up«v». -1* * n' [ pnhU. " hv;;r„:.epo —HM dt ti tako \ef Te Pol«^ ženskam ki to vse France« Jejjm. - v h vat« v»rm ti«tim. "J", .ep« »val. iz nove, prerojene jje in Jugoslavije na vrtnarija v Ormožu '—Posestvo, nekoč last Brodarja v Ormožu, & in žuljev okoliškega La Celo Hrvatje od Drave so mu prihajali , rajši jih je vzel kot Bila je tam navadno t večja in so mu zato še nižje mezde. Po jtvi je bil Albert Bro-nr0glašen za vojnega zločin-Bii je pripadnik fašizma ze vojno, rovaril je v Ormož-!i grabil premoženje. Ljud-niso imeli druge pridobitnosti, so garali zanj, \ ob bornem zaslužku m Brodar si je omislil jo ki je postajala ena ernejših. Izrabil je ljud-isko in 2 malenkostnimi zgradil nov vir bogastva. B je bivša Brodarjeva t urejena, kot jih je ma-Sloveniji. Okupacija, po-radnje leto, ko se lastnik t ni več posebno brigal, tu pustila sledove. Rast-in grede so bile zanemar-plantaža vrtnic prekopana ali nič, nihče ni sortiral jik in nekatere redke vr-i, posebno vodne, so se Ko je prišel kmalu po itvi v vrtnarijo delegat Mačkovšek, pa je delo, ki do takrat podobno cinca-V in "ne bi", dobilo obliko. vsako leto, tudi letos javke krasijo vilo in go-poslopja, vrtnice ovi-ograjo, toda tu ni več Bro-in izmučenih, nezadovolj-Ijudi. Nihče ne kolne dela, dobilo tudi tu svojo vred-in ceno, veseli so ga, daje poštenega, tečnega kruha, i je zaposlenih na vrtu, jo v sindikatu, ženske se pohvalijo, da so dela-i že za sindikalni dom v "Brodar sem ne pride Vrnil se bo, toda le pred ljudsko sodišče," pravijo ko se spomnijo izkorišče-Brodarjevo posestvo z jo spada pod upravo dr-3i posestva v Ormožu. U-in vodstvo dela je v rokah ki prekaljeni v borbi in ju znajo delati za skup- ttnarija obsega 10 ha zemlje, »talno zaposlenih ob več-'h najamejo tudi pomožne Ogromno dela je na teh zemlje, vsaka kultura za- »vojevrstno nego in skrb Nehote človek občuduje tu naprave in umno vrt-* Posebno letos, ko so vse ' * tako, da lahko služi a vzgled. In še vedno "jo kaj novega, uspehi in V| Ponašajo nove potrebe. Menjavo, semenske rast-oekaterih poljskih kultur, pa okrasne rastline »n za seme. Največ tulipanov, vrtnic, gla-*ieljnov in narcis. V ve-•Wlinjakih in pod stek-jV«ojijo lončnice vseh vrst Okenske rože za okna, sobne in razne rastlme, palme, vsak lju-. iitlin bo našel tu kaj za-yjjokus. Plantaže vrt »»kozi vse leto P^ni looo mt H steklom, ki^cveto že P°tem v pozni je-»pet So to večinoma vrt^ce, ki »o še poleti vse ogreval-,n čez ti»oč vrtnar-Ti "o lani in letos moral« ^ obra- ^ 1 * neštetim drugim Med drugim so po-7' m vodne C4rvi in bazehe. 20,000 k0 najbolj zane- C m"ra,i *prtv ■L^-*. mnogo, na-jih bo i* več. Zato, r.neg. ^vijo vrtnarji. »majo za ze-je tu meaecite *** in «a puljenje, ranega fižola, semenske čebule in čebulčka, majarona in druge zelenjave. Čez 1 ha so posadili čebule, zelja in paradižnikov so nasadili kar cele njive, in sleherni rastlini se pozna, da je dobro oskrbovana. Do 31. marca leto3 so iz vrtnarije prodali že za čez 118,252 din pridelka. Zgodaj so prodajali fižol, glavnato solato in kumare so imeli že pred prvim majem. Okoličani pa kupujejo predvsem sadike zelja in solate, zanje so določene posebne, nizke cene, zato da bi si o-pomogli. Naprednejše gospodinje so začele gojiti tudi že druge kulture, ki sicer tukaj niso v navadi, kakor papriko, paradižnik in podobno. Državna vrtnarija v Ormožu posreduje okolici tako tudi umno vrtnarstvo, saj tovariši vrtnarji radi poučijo odjemalce, kako naj ravnajo s kakšno rastlino, da bo uspeh. Cvetje pošilja državna vrtnarija v vsa naša mesta, v Ljubljano. Maribor, v Celje, v Ptuj in celo v Zagreb, seme pa bodo pošiljali predvsem v Ljubljano. Proizvodni načrt so na vsem državnem posestvu, posebno v vrtnariji, znatno presegli. Pri nekaterih kulturah celo za 300%. Proizvodne stroške pa so zmanjšali za 20% in delovno disciplino zaposlenih izboljšali za 25%. Delavci in nameščenci so to-variško povezani med seboj. U-prava in' sindikat sporazumno rešujeta vprašanja obnove in plače. Delavci so zadovoljni in delavke pojo, življenje je lepo in se ga izplača živeti. Eden vrtnarjev mi je pripovedoval o tov. delegatu: "Vleš ko smo dobili k nam Mačko vška, smo ga gledali nekoliko postna-! nioiCei, kaj bo ta Ljubljančan; pri nas! Lahko, da je bil dober partizan, toda vrtnarstvo je nekaj drugega. On pa je še premlad, da bi imel dovolj prakse. In nam je pokazal svoje* Moramo mu celo priznati, dal < se je znašel, kot se nas nobeden ne bi znal. Naš objekt je vzorna vrtnarija, to pravi vsak. Človek se zmoti v človeku, pravimo zdaj Ormožanci." "Pridi še! Iz dneva v dan obnavljamo in gradimo pri nas, vedno je kaj novega, kar je vredno, da pogledaš," so me po vabila dekleta in vrtnarji, ko sem odhajala. v cvetju, pa gojijo Od 7 do 1200 članov zadružnega kadra. Nekateri u-službenci j>osecajo upravno politični tečaj, drugi pa strokovne tečaje in razna predavanja. Vsako nedeljo imajo vsi uslužbenci sestanek, na katerem se pogovorijo o delu v preteklem tednu, o napakah, ki se v poslovalnicah dogajajo in ki se morajo takoj odpraviti in o težavah, ki so na terenu. Vsak poslovodja poslovalnice poda na sestanku poročilo, iz katerega se vidi aktivnost, požrtvovalnost ter smisel zadružnega dela. Upravni odbor pa priredi vsak mesec v vsaki poslovalnici sestanek s člani zadruge, na katerem razpravljajo o delu poslovalnice, člani pa iznašajo svoje težave in zahteve. Tako smo tudi v tesnem stiku z člani. Kljub temu, da smo si lepo uredili, 'pa se še dogajajo napake, ker nam primanjkuje zadružnega kadra in strokovnjakov. Istočasno pa se vzgaja nov kader, ki bo še uspešneje nadaljeval začeto delo. Angleška zunanja politika in parlament Obnova v Ptuju Ptuj.—Po prizadevanju Mestnega ljudskega odbora smo v Ptuju začeli z obnovitvenimi deli na Ljutomerski cesti. Zaradi velikega prometa med Prekmur-jem, Mariborom, Celjem in Ljubljano je cestišče tu zelo o-bremenjeno. Pri obnovi sodelujejo delavci mestnih podjetij in cestne uprave ter množične organizacije. Cesta je že obnovljena v dolžini 182 m in s tem storjeno že 40% predvidenih del. Zelo požrtvovalne pri obnovi ceste so ptujske žene, ki dnevno prihajajo na delo in koristno porabijo svoj delovni čas. Tudi člani organizacij tekmujejo med seboj, kdo bo opravil več prostovoljnega dela. V obnovitvenem načrtu je tudi stara vojašnica v Lackovi u-lici in porušena šola "Mladika". Z obnovo "kasarne" bo Ptuj pridobil 24 lepih družinskih stanovanj, s čimer bo znatno omiljena stanovanjska kriza. Obnova "Mladike" bo rešila pereče vprašanje šolskih prostorov. Predvidena je gradnja mostu čez Stu-denčnico na Bregu, ki bo zftatpo skrajšala cesto Maribor—Ptuj. Zasilni most, ki je zgrajen nad porušenim mostom, je zaradi cestnih vijug kaj neprikladen. Opozicija bo zahtevala preusmerjanje London. — ONA — Angleški parlament se ima sestati v začetkom prihodnjega meseca in bo v teku tega zaaedanja naj-brže zahteval obširno debato o zunanjih političnih vprašanjih. Pričakovati je, da bo ta napad najhujši od vseh, kar jih je bilo od osnovanja delavske vlade sem. Napad na vlado bo izšel iz levičarskih krogov delavskih poslancev, katere bodo podpirali široki krogi javnosti, katere je prestrašila grožnja novih zaplet-ljajeve—o katerih je odkrito govoril bivši trgovski minister Henry Wallace. Dočim se v delavski stranki ta napad še pripravlja, je komunistična stranka že začela svoje delo In je začetkom tega tedna priredila velik pohod v Londonu, katerega se je udeležilo pri- bližno 25,000 oseb. Na shodu na trgu Trafalgar, ki je sledil,' je bila poglavitna zahteva, da se usmeri zunanjo politiko v prev-cu miru z Rusijo. Neoporečno je, da je zadeva Wallace ohrabrila tukajšnje levičarske kroge. Obenem pa je tudi jasno, da je precej uradnih krogov in vplivnih osebnosti v vladi zaskrbljenih radi poslabšanja odnošajev med vzhodom in zahodom—nič manj kot krogi levice. Do jugoslovanske krize je prevladovalo mnenje, da bo mogoče Bremeniti to smer kadarkoli potrebno. Zadeva Wallace pa je pokazala, da ameriška politika ni ustaljena, vsled česar si žele vladni krogi, da bi postala ungleška politika napram Sovjetski uniji neodvisna od Wash-Ingtona. Skrajšanje vojaškega roka v Rumuniji Rumunska vlada je sklenila skrajšanje vojaškega leta. V zvezi s tem je bil pred kratkim objavljen zakon, na podlagi peterega bodo letniki, ki bodo poklicani 1946. leta na odsluženje vojaškega roka, služili samo o-sem meseeev. DrugI letniki bodo izpuščeni pred določenim rokom. prav ki opiti in skrbeti v' V1 "pomogl*. Tull-Kojlli Uspehi enoletnega Naproša v Dolnji Lendavi Dolnja Lendava. — Lep primer zadružnega naprednega napredka je dosegla nabavno prodajna zadruga v Dolnji Lendavi. V. juniju 1945, ko se je zadruga ustanovila, je imela komaj sedem članov, ker so bili ljudje še nezaupljivi do zadrug in so imeli preveč slabih izkušenj iz preteklosti, ko so bile zadruge le sredstvo raznih strank in skupin za izkoriščanje ljudstva. Do konca leta 1945 pa se je tudi to nezaupanje omajalo, ljudstvo je spoznalo korist zadruge In štev! lo članov je narastlo na 371. Poslovni promet pa je znašal v le tu 1945 861.075 din. Zadruga jc| imela v svoji poslovalnici zaposlene že 4 uslužbence. Naša zadruga pa je šla po poil razvoja naprej. Koncem januarja 1946 je imela 200 novih članov In zvečala promet za 2V'. Februarja smo odprli že novo poslovalnico, poslovni promet je znašal 638,320 din., članov pa je bilo že 723. Danes ps ima zadruga že 1200 članov, obsega polovico okraja in ima v vsakem večjem kraju svojo poslovalnico. Na sedežu okraja ima svoje skls-dišče, trgovino za manufakturo, spocerijo in železni no ter gostilno in pekarno. Pripravljamo pa še krojaški in čevljarski odsek In svoj zadružni dom, v katerem bomo imeli tudi pisarne in skladišča. Sedaj Je skromna zadruga, ki je v početku štela komaj sedem članov, narasla na desrt poslovalnic, v katerih dela uslužbencev. Zadruga skrbi tudi na vzgojo Obiskale smo naše borce za svobodo Članice AFŽ iz Grosuplja smo 21. julija pohitele k sv. Urhu, kjer počivajo naši borci in mu-čeniki. Položile smo venec na njihov zadnji dom in obljubile, da bomo nadaljevale borbo, za katero so darovale tudi naše to-varišice svoja mlada življenja, do končne osvoboditve vseh Slovencev. Nazaj grede smo navzlic dežju, ki je lil, obiskale tudi naše tovariše In tovarišlce invalide v Trnovem. Izročile smo jim tople pozdrave vseh žena iz našega kraja s skromnim darilom, za katerega so se nam prisrčno zahvalili. Združenju vojnih invalidov o-kraja Grosuplje pa smo izročile znesek 300 dinarjev. — Tako smo kot lansko leto tudi letos izvršile dano si nalogo in s tem pokazale, da mislimo stalno na naše hrabre borce partizane. AF2 Grosuplje. PREDZGQDOVINA WALLACEVEGA ODSTOPA Napisal Selden Menefee Zdaj ko je Henry Wallace odstopil, je mogoče razkriti nekatere podrobnosti o nastanku in o začetkih njegovega spora z zunanjim ministrstvom. Večkrat se mi je v teku zadnjih treh mesecev pripetilo, da sem naletel na znamenja, ki so osvetljevala obstoječi nesporazum in oznanjala prihajajoči spor. Začetkom meseca julija—to je v času, ko se jo Wallace pripravljal, da napiše svoje pismo predsedniku Trumatiu — sem prebil več kot eno jiro v razgovoru z njim radi neke razprave o naši gospodarski zunanji politiki. Ze takrat mi je izrazil svoje pomisleke radi tega, ker se tako tesno držimo 'angleških smernic. Posebno ga je vzneftiirilo dejstvo, da smo dovolili Angležem, da vržejo v koš poročilo komisije za Palestfno in prepovedo priselitev 100,000 novih židovskih priseljencev. Dejal je, da bi mu bilo nemogoče glasovati za angleško posojilo, ako bi se bil nahajal v kongresu. Toda Wallace je potem navzlic vsem tem svojim pomislekom podprl posojilo Angliji. Njegovo naziranje je bilo ta krat, da bi bilo potrebno ugoditi posojilo Angliji, obenem pa za četi proučevati posojilo Sovjetski uniji, ki je bila prosila za 1,000 milijonov dolsrjev. Vendar pa se je uklonil razlogu, ks terega je predložilo zunanje ministrstvo, nsmreč, da bi angleško posojilo v tem slučaju mnogo težje dobilo svoje odobrenje v kongresu. Nsslednjl mesec se je pojsvll spor v zadevi predloga za sve tovnl načrt za pridelovanje In razdeljevanje žita. Tudi tu je bilo zunanje ministrstvo v ostrem naaprotatvu z Wallacom, ki je v tej zadevi celo izdal posebno izjavo. Izredno zanimiv Je govor, ka- Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* s X, aLrsnl.) Mary Rupar in Joevu in Surrey Kotar za darovano pivo, katerega se sedaj tako težko dobi. Se enkrat vsem najtoplejšu zahvala, po vrhu ste naju pa obložili t darili. Naj še omenim, da sem naročnik Prosvete odkar izhaja. Vedno sem želel obiskati glavni stan SNPJ, a ne verjamem, da mi bo še kdaj dana prilika. Se danes ne vem kakšno bolezen imam. Zdravniki so mo zdravili za vsake vrste boleznimi, končno pa ml svetovali, da spremenim klimo. Pozabi) sem se zahvaliti Slovenskemu delavskemu domu, kajti vodstvo je dalo brezplačno dvorano za poslovilnico. Louls Straaberger. terega je Imel Wallace držati o priliki otvoritve razstave "Mir preko trgovine", katere je pri* redilo društvo za vzhod in zahod. Govor je bil nameravan za 23. september, tako da je radi resignaetje odpadel. Toda dana ml je bila prilika, da pračitam osnutek te izjava, ki sicer ni posvečena v prvi vrsti zadevam zunanje politike, a je zato jas no povedala, kakšno vlogo bi morala po Wallacevem mnenju igrati Amerika na polju gospodarstva v povojnem svetu. V bistvu bi bli Wallace pove dal približno naslednja: "Danes, trinajst mesecev po koncu vojne, smo prevzeti z novim težkim strahom. Ako bi nam bilo mogoče, da pridobimo vse narode za skupen in lojalen napor v prid miru in izgraditvi novega in boljšega sveta, katerega moramo postaviti na razva line starega, bi mogli reči, da smo svojo nalogo zadovoljivo rešili in razmotall osnovni moralni problem našega atoletja. Treba Je, da napravimo mir za vse narode bolj koristen kot voj no. , "Te naloge nI mogoče Izvesti v enem samem zamahu. Toda vse preveč se govori o*ldeo)ogi jah, preveč se razpravlja o prvih dneh svobodah, premalo pa je naporov, da se izvede tudi vse ono, kar je potrebno, da od pravimo še strsh pred pomanjkanjem. "Ako hočemo doseči to, borno morali odoreti na široko vsa vra DVOJE PISEM IZ CERKNICE (Dalje in konec) Cleveland, O. — Tu se nadu-ljuje ostali del pisem, ki sta mi jih pisalf moja sestra Marija Zurga in nečakinja Jožica Ga-brenja: "Po zaslugah domačih izdu-jalcev-krvnlkov je gorelo noč In; dan; cele vasi in celi okraji so bili v plamenih; kamor koli jo neslo oko, povsod črn dim, mučenje, ubijanje, masno stremlja-nje vseh moških od 14. leta naprej, po nekaterih krajih tudi ženske. Slišal se je obupni jok, videle velike kolone starčkov, žena in otrok, ki so bili nasilno poslani v internacijo umirat od gladu. Cele kolone avtomobilov, polni italijanskih.zveri, ter pijanih od slovenske krvi, so se podile po naših cestah ter odvažale vse, kar niso uničili pismeni. Tods naš narod ni klonil, ni poznal strahu, delali smo še r. večjo zagrizenostjo ter bili močnejši Iz dneva v dan. Tako je prišel dan kapitulacije italijanske zveri. Toda prišla je kmalu še bolj krvoločna zver, zssedel nas je Nemec. Zopet so romale nove kolone v drugo, še hujšo Internacijo. Tedaj sem pu tudi jaz s mojo hčerko morals bežati, ker som se že proved kompromitirala, to je bilo leta 1U43 v Jeseni. Kmalu so mo naši domači izdajalci ujeli, toda su me leta 1944 Nemci radi pomen j-kunja dokazov izpustili, Med tem časom mi je moja hčerka, »tura 12 Mi leta, sama pobegnila k partizanom. Bila sem v silnih skrbeh zanjo, ker nisem ve* dela, kje se prav za prav nahaja, Ko sem prišla iz zapora domov, sem morsla takoj zapustiti *Larše ter odšla sem za Ireno k partizanom. Če bi me dobili doma, bi me zopet odpeljali, rav* no tako tudi Ireno in najbrž tudi ubili, ker »o tako tudi pred mojimi starši grozili. Hodili so tudi msmo in očeta strahova! in seveda obenem pa tudi krast. Zadnje dni pred razpudom so tudi mamo zaprli. Sem kar ponosna ns mojo mamo, ker tako zavednih je še mladih malo; je issrawri^ Skladišča so polna belih srajc, nogavic, »»vari. loda ne pridejo na trg. kor obleko, usnja, čevljev, moke« sladkorja In maralkakAnih drugih stvari, toda no pridalo na irg. kor eo v rokah -sonopolUlov. Kapilari dri. ta pa^i Z^rl* v •pekulatlvne UMU - d- pmtMo cene navsgor. Na primer is države Utah h bilo * F* tam tkladlšča tako polna s lanokim .ladkorjom. da letošnjega prišdki nimajo kam ZtTtZ SJL* ve. tea primanjkuj. - trgu. JUt le vlada sadejtf dovolila dva e-le p.viška lultu k.r bo monopolism prin-lo tešk. million, ne leto. be sda) morda prišlo ve« aledkerJa m ir^ Ta slika Je vaeta is publikacije ta svetovne trgovine vsepovsod Ixi svetu . . . Naša vlada mora dajati posojila, ki bodo omogo čila drugim deželam, da Izgrede svoje Industrije in urede svoje gospodarstvo. Podpirati mora* mo tudi zasebne investicije a meriškega kapitala v zunanjem svetu. "So ljudje, ki zahtevajo, da bi morali zahtevati političnih koncesij za svoja posojila, Mojr naziranje je, da morajo biti vsi posojila, tako zasebna kot dr-/a v na, strogo gospodarskega značaju, ter da ne velja mešati vanje političnih pogojev, Ako bonus izboljšali zunaj v svetu goapodsrski položaj ljudstev In dežel, bomo tudi na političnem I Mil ju dosegli več kot bi mogli z največjim poliliinim prltla kom. "Možnost Imamo, da pomags- mo svetu do blagostanja, ki bo Izviralo (z izboljšanja trgovine med narodi. To Je naša velika prilika. Stojlme na zgodovin skem krišpotju. Odločiti moramo, ali bomo hodili po potu vs. «nlošn*«a sv.tovn.ga »od.lova nje, ali oo stezah goepodarske-*»a nefkmallzme , , . Toda ml Amerik *n«M smo praktičen na rod. Mislim, da bomo pravilno ukrenili ak» b«m<> I. pomislili na ur"dnP«tf katrre nam bo •wine«*I razvoj svetovne Irgovl-ne."—OMA. /sa leta pridna in z ljubeznijo pomagala za osvoboditev. Sedaj se pa še bolj zanimajo za ves svetovni položaj kot marsikateri mlajši, ker vsak dan ves časopis prečitajo in točno sledijo »vetovnemu razvoju. Lansko leto junija smo se vrnili srečno domov ter zopet pomagamo graditi našo lepo, mlado Jugoslavijo. Sedaj se pa naši krvniki klstijo po svetu, pa se ne bodo dolgo, ker roka pravice jih bo zadela, pa naj gredo kamor koli. Od Toni, moje sestre iz Amerike, smo tudi že dobili več paketov in denarja, jim gre dobro. Tudi. Jože, moj brat, oziroma Vaš nečak, ki je v Argentini, se nam je po 14 letih oglasil. Sedaj naj pa končam. Saj sem Vam mnogo napisala. Upam, da Vun bo zanimalo. Dragi ujček in vsi, še enkrat se Vam srčno zahvalimo za,vse! Bodite lepo pozdravljeni od nag vseh! — Jožica Gabrenja." * Nečakinje hčerka Irena pa piše: Dragi ujček! — —- "Ravnokar sem prišla iz Starega trga, pa vidim, da TJ mama piše. Pa bom to jaz napisala par vrstic. Kako se kaj imate pri Vas? Jaz mi-tlim, da v Ameriki ni tako lepo kot ie v domovini. Čeravno Imate tam več jesti Ih * obleči, pa jo vendar lepše pri nas. Zato pa, dragi ujček, kar v domovino pridite, ssj pri nas imamo veliko hišo, pa bomo vsi sku-psj živeli. Vam se bo mogočo čudno zdelo, ker Vum tako pl-iem. Če bi pa bila jaz na Vj-\em mestu, bi jo kar domov mahnila,. Tujina je tujina, domovina je pa domovina! Sedaj pa, ljubi ujček, moram končati, ker ml zmanjkuje papirja In moram k čevljarju. Bom pa drugič kaj več naplaala. Crejmite najlepše i pozdrave In poljube od vnukinje Irene." Ta moja sestra, Marija 2urga, rojena Svlgel, je bila še pred nekaj leti močno pobožna In večkrat sva Imela v pismih debate n argumente radi tega. Ona je bila za rimsko-katoliško cerkev, las pa sem dokaaoval, da je oer-tev škodljiva delavstvu In kmetom, da je dekla kapitalizma In militarizma. Zimi so se končno odprle oči. to je bilo tedaj, ko so duhovniki larovall keliho za božjo zmago v Abesinlji. Ista cerkev s papežem na Čelu, hoče sedaj uničiti Rusijo in Jugoslavijo, kateri ma največ pripomogli do zavezniške zmage nad nacifašizmom in reakcijo. Moja sestra, kakor tudi jaz, obžaluje, ker neki zaslepljenec, po imenu Jaka Debevec, po domače CJrmkov i/. Begunj pri Cerknici, trosi največje laži o partizanih n Osvobodilni fronti v svoji laž-ilvl fliki. Of) jo v sramoto vae-nu našemu cerkniškemu okraju, *iakor tudi ameriškim Slovcn-•ern Upam, da' bo pravica zaleta vse tiste, ki |)latlJo našo sta-*o domovino in njene herojske >svobootrpijo. Pomanjkanje je v hrani, obleki, po-rilu. obutvi, toda vedo: stvar se ne rešuje na tam kraju, amp.ik pn proizvodnji — na njivi, v kovačiji In če* letu, dve . . . Da, čez leto, dve — tja ko uprte oči zadružnikov. Svojih htš visoko P'kI skalami ne obnavljajo, kakor to delajo nekatere sosedne vasi. Novo vas si bodo zgradili v dolini, bliže poljem, ob zdravi vodi Vsako družina bo imela svoj dom z vrtom, vsi skupaj lep ljudski dom velike hleve in skladišča, kopalnice . . . To niso sanje To je načrt ln Gabrov tea ga bo t/peljala. Fr»m-to ja ie prebila, in so bila vsako vrstne težav« s ljudmi in pre«t sodki ter objektivna tešave za radi opustošenja. Temelj si )« Gabfivi« a >e postavila — to j« njena kmečka zadruga. Kako obravnavajo zadružniki svoje zadeve, naj pokažejo izpiski iz poročil: 14. januarja 1946. "Vse moramo potrpeti in prenesti, ker se ne borimo le za našo vas, ampak za vse Primorje. Naša vas naj prva pokaže pot vsem drugim. Ljudi, ki še niso v zadrugi, moramo prepričati s poštenjem in delom. Če ne pridejo k nam, smo krivi bolj mi, kakor oni." 1. februarja 1946. "Razpravljali smo o sporih med zadružniki in onimi izven zadruge. Dolžnost vsakega izmed nas je, da opozori na napake tudi tovariše zven zadruge. Tisti Izven za-diuge pa naj povedo načelniku, če vidijo pri nas napako, da tega ne bo izrabljala reakcija." 7. februarja 1946. "Predlog, 4c as i in po šestih mesecih po M1* . uro S ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V V DELIH MESTA Delovne ure od 9:30 pop. do ure ponoči. Oglasile se pri ILLINOIS BEIIJ TELEPHONE COMPANY v uposlovalnem uradu sa Ua V pritličju 309 W. WASHINGTON V Proeveti so dnevne aa in delavske vesti. Ali čl ta ta vaak dant naroČite si dnevnik prosven Po sklepu 12. redne konvencija se lahko naroči na list Pro.retoli prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is ene drušine k eni oarot aiaL List Pros veta stana sa vsa enako, sa člane ali nečlane 88.00 « eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asosmenfu II. mu tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj nI viroks. rea da Je list predrag sa člane BNPJ. List Prosveta Ja vaia lastnine u gotovo Je v vsaki druši« nekdo, ki bi rad čllal list vssk dan. Pojasnllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs bin