Štev. 88.
V Ljubljani, sreda dne 7. februarja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* iih^ja vuk dan — tudi ob nedeljah in
traralldh — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob . url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ npravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno 10*—. četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina so pošilja upravništvu.
I
i'
Posamezna številka 6 vinarje*
‘*-	Telefon	številka	118.
m
m
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
m	Uredništvo in npravnlitvo:	flk
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica It m
Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana _ se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za o; se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju ™ pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
33
ina m
—
•••
Telefon številka 118.
Volitev v trgovsko in
za Kranjsko.
Kandidatje nar.-napred. stranke so: Za srednjo trgovino
(rdeče glasovnice):
Viktor Rohrmann. trgovec in posestnik, Ljubljana,
Feliks Urbanc, trgovec in posestnik, Ljubljana. Josip Perdan, trgovec in posestnik Ljubljana.
Za malo trgovino
(modre glasovnice):
Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani,
Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani.
Josip Kraigher, trgovec v Postojni.
«
Za veliko obrt
(rumene glasovnice):
Ivan Bonač, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
Za srednjo obrt
(bele glasovnice):
Ivan Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey, pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani. Sodna ulica.
Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica.
Za malo obrt
(zelene glasovnice):
Engelbert Franchetti. brivski mojster v Ljubljani.
Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno vo-lilko podpisati.
Ljubljanski občinski svet.
(Seja z dne 6. svečana 1912.)
Ob šestili otvori župan sejo in poda nato predsedniško poročilo. Mesto odstopivšega občinskega svetovalca g. Jevša je vstopil v pocinski svet g. mestni ravnatelj Jeglič. Župan (zjavi. da smatra, če ni ugovora g. Jegliča za elana vseli onih odsekov, v katere je bil izvoljen g. Jevš. Dalje naznani, da se bo ravnal glede odobritve zapisnika po starem običaju, da je zapisnik za vse obč. svetovalce razpoložen tri dni in če ne ugovarja nihče sestavi zapisnika, s tem odobren. Ker nihče ne ugovarja, je s tem določen način odobrenja zapisnika. Sledi poročilo personalnega in upravnega
odseka glede izvolitve članov v razna direk-torija. zastope in korporacije.
Poroča dr. Novak:
Slavni občinski svet! Poročati mi je glede izvolitve članov v razne korporacije, ki jih je 16. V odseku se je sprožilo vprašanje, ali naj velja tudi pri teh volitvah isti ključ, kot je pri volitvah v odseke. Odsek je mnenja, da se na podlagi § 5.5. občinskega reda ni ozirati na ključ. § 55. govori o ključu samo pri odsekih, ki jih kreira občinski svet sam, zato ne more veljati isti način volitve kot pri volitvah v odseke. Zato je sklenil personalni odsek, da tu ne velja ključ. Predlaga, da se izvoli v odsek za uboge po prosti izberi sedem članov. — Proti temu predlogu nastopi seveda dr. Zajc, ki zahteva v imenu svojega kluba, da se tudi tu voli po ključu. Sklicuje se na smisel § 55., ki zahteva. da se voli po ključu. Obregne se seveda tudi ob juriste, ki morejo tudi dokazati nasprotni smisel. Kliče po kontroli (v deželnem zboru menda ne uvidi potrebe po kontroli) in je zato, da se število članov zviša. — Tudi se čudi, da ni na dnevnem redu volitev v direktorij Mestne hranilnice. On da želi v interesu občinske avtonomije, da se stavi ta volitev na dnevni red. (Klerikalci se začno ribati.)
Zupan izjavi, da je tu nemožna volitev po ključu, ker se mora voliti v nekatere korporacije samo enega člana in je zato zastopanje manjšin izključeno. Kar se tiče volitev v direktorij Mestne hranilnice, pripomni, da zaradi važnosti zadeve ni postavil te točke na današnji dnevni red, da pride na dnevni red prihodnje seje. Ker se klerikalci vedno intenzivnejše vedejo, jih opozori župan, da ni tu nihče imun, kar seveda one zelo vzradosti. Naznani, da se bo volilo sedaj v odsek za uboge, in sicer, sedem članov po ključu. Med volitvami se zopet razvname Stefe in ne miruje preje, dokler mu ne zadoni od vseh strani, da naj bo dostojen.
V odsek se izvolijo nato obč. svetovalci: Černe, Franchetti, Likozar, Smole, Ložar, Bahovec in dr. Staudacher.
Direktorij mestne elektrarne in direktorij mestnega vodovoda.
Poročevalec dr. Novak predlaga, da se združita oba odseka in da naj ostane število članov — pet — isto.
Ker že zopet ugovarja dr. Zajc, naznani podžupan dr. Triller, da je narodna napredna stranka na stališču, da se ne voli po ključu, da pa bo pripustila v kuratorij mestne zastavljalnice. v zdravstveni svet tudi po enega člana klubov manjšin. V ostale odseke pa tega ne more pripustiti, ker je zastopnikov samo od enega do tri.
Isto dela tudi deželnozborska večina, ki se pri volitvi štirih zastopnikov v deželni šolski svet prav nič ne ozira na manjšine.
Zajc je seveda še vedno nepotolažen, končno ga pa le malo umiri Stefetov klic, »se bomo pa pritožili.«
Zupan odredi o predlogu poročevalca glasovanje in jc predlog sprejet.
V direktorij so izvoljeni obč. svetovalci: Planinšek, Reisner, Štembor, Rojina in Schmitt.
Slede volitve v vse druge zastope in so izvoljeni obč. svetovalci:
v klavnično ravnateljstvo: Bončar, Černe. 'Triller. Bahovec. Novak in Schmitt;
v direktorij užitninskega zakupa: Franchetti, Likozar, dr. Novak, Reisner;
v direktorij mestne zastavljalnice: Bonač, Franchetti, Smole, Ložar, Ranth;
v disciplinarno komisijo: dr. Pipenbacher Dimnik, dr. Triller;
v naborno komisijo: Bonač, Lapajne, Pavšek, Trnkoczy;
v mestni stalni zdravstveni svet obč. svetovalci: Trnkoczy. dr. Zajc. dr. Staudacher in občana dr. Demšar in dr. Rus;
v šolski odbor za obrtno nadaljevalno šolo: Bončar, Likozar, dr. Pipenbacher; v realčno komisijo: dr. Pipenbacher; v šolski odbor trgovske gremialne šole: Bonač;
v kuratorij slovenske trgovske šole: Dimnik;
v društvo za zgradbo delavskih stanovanj: Rothi;
v društvo avstrijskega srebrnega križa: Višnikar;
v odbor Elizabetne bolnice: Likozar.
Nato poroča inženir Stembor o prošnji Kranjske hranilnice za spremembo regulačnega načrta kat. občine Gradišče glede ceste za novim nemškim gledališčem. Ker ni nobenega pomisleka proti ugoditvi prošnje .zato predlaga poročevalec, da se prošnji v polnem obsegu ugodi, če povrne Kranjska hranilnica vse stroške, ki bi nastali vsled te izpremembe. Ko ■ govori še Pammer za predlog, ga sprejme ob- j činski svet.
Realna gimnazija novega tipa A:
Dr. Pipenbacher je vložil samostojni pred- i log glede ustanovitve realne gimnazije tipa A v Ljubljani in ga utemeljuje v daljšem govoru. Ze pred dvema letoma je stavil isti predlog. Vzrok, da ga ponovi je to, da niso kompetentni faktorji še dosedaj dali povoljnega odgovora, ker se je pa sedaj začel zanimtti tudi deželni šolski svet in ker hoče sedaj predlog še bolj konkretizirati. Govornik prebere svoj govor, ki ga je imel v tem oziru pred dvema letoma Nova doba in nove zahteve in klic po praktičnosti zahtevajo tudi praktične šole. To je uvidela tudi vlada, ki je ustanovila dva nova tipa gimnazij, realne gimnazije tip A in B. — Predpogoji za novo šolo so vsi dani. Učencev kot tudi učiteljev je dovolj. A tudi v kulturnem in narodnem oziru je predlog zadostno utemeljen. Danes se razmere niso izpremenile. Število suplentov se je samo za enega zmanjšalo, število učencev pa pomnožilo. Tako, da so pogoji za realno gimnazijo danes ravnotako zadostni. Če bi naučna oblast ne izvedla tega načrta z ozirom na financialne težkoče. tedaj se pa naj spremene vzporedni razredi II. drž. gimnazije v realno gimnazijo tip A. — Govornik omenja nekatere statistične podatke, ki kažejo kako zelo je razširjena realna gimnazija in sicer ravno v najrazvitejših deželah. Končno omeni še govornik, da se naj vpelje mesto grščine italijanščina, ki je za nas edino praktičnega pomena.
Govornik stavi nato tozadevne predloge.
K besedi se oglasi dr. Detela, ki se pridružuje predlagatelju in izjavi, da bo njegov klub glasoval za predlog.
Gbč. svetnik Pammer je proti predlogu. Prof. Reisner: Dolžni smo, da predlog še obširneje utemeljimo, da poučimo javnost, da ne bomo doživeli očitkov, ker so nam sledili.
—	Govornik zavrača izvajanja obč. svetovalca Pammerja in nato obširno razloži ves ustroj realnih gimnazij. (O tem prinesemo jutri več.) Govornik apelira na vse svetovalce, da glasujejo za predlog, ker je le v prilog mladine
in naroda ne pa v prilog kake stranke.
Nato se konstituirajo nekateri odseki. Predsednikom klavničnega ravnateljstva je izvoljen dr. Triller, za predsednika direktorija elektrarne in vodovoda pa prof. Reisner.
Zupan naznani na to. da se bodo oddajale ustanove v javni seji, nakar poroča obč. svet. Višnikar o podelitvi M. Dcbeljakove ustanove. Ustanova se podeli soglasno sedmošolcu Cirilu Cirmanu.
Dalje predlaga župan, da se obravnavajo vsa poročila finančnega in obrtnega odseka, ki se tičejo osebnih zadev epkrat za vselej v tajni seji. — Sprejeto.
Zupan dr. Tavčar naznani, da je prejel več nujnih in samostojnih predlogov ter da se bo pri obravnavi teh ravnal po poslovniku, ki zahteva, da se imajo samostojni nasveti javiti še pred dnevnim redom seje. drugače da pridejo na dnevni red prihodnje seje.
Pridejo na vrsto nujni predlogi, s katerimi je dokumentirala S., L. S. svojo resno stremljenje.
Nujni predlog Štefeta: Občinskim revežem se naj zviša dnevščina. — Nujnost odklonjena.
Nujni predlog Štefeta: Na Dolenjski cesti se naj osnuje nova policijska stražnica.
Nujni predlog obč. svet. Smoleta glede naprave napajališča pri mitnici na Opekarski cesti.
Nujni predlog Štefeta: da se uvede proti tržnemu nadzorniku disciplinarna preiskava, ker sodeluje pri »Dnevu«.
Vsi nujni predlogi se odklonijo.
Dr. Tavčar stavi nujni predlog v imenu magistratnega odseka, da se ne ustavi sredi zime od vlad. svetnika Laschana dovoljena doklada mestnim uslužbencem. — Nujnost pri-poznana in predlog je soglasno sprejet.
Dr. Zajc stavi na župana vprašanje, kako to, da je pod volilnim oklicem glede volitev v trgovsko in obrtno zbornico podpisan župan.
Dr. Tavčar izjavi, da odgovori v prihodnji seji.
Nato se še prav srečno vpelje v občinski svet ravnatelj Jeglič, ki predlaga, da se uredi park pred Št. Petersko cerkvijo, ki je sedaj v tako žalostnem stanju.
Zupan mu pojasni, da se bo v pripravnem letnem času tudi zgodilo.
Konec javne seje ob tri četrt na devet. — Sledi tajna seja.
SPLOŠNI PREGLED.
Odgoditev štajerskega deželnega zbora.
Samostojna krščansko socialna stranka v štajerskem deželnem zboru je izdala na volilce oklic, v katerem se peča z odgoditvijo deželnega zbora ter obsoja najodločnejše politiko slovenskih klerikalcev, obsoja pa tudi postopanje dunajske vlade, ki indirektno podpira obstrukcijo slovenskih klerikalcev, nezakonitosti v goriškem deželnem zboru, obstrukcia v štajerskem deželnem zboru, vlada pa podpira klerikalce v vseh gospodarskih in strankarskih težnjah. Vlada je celo voditelje te stranke ki moti vedno parlamentarno delo na Dunaju, dalje v raznih deželnih korporacijah, poklicala- kot zaupnika krone na mesto kranjskega deželnega glavarja. Ta dejstva, ki so tako jasna, da jih ni utajiti, mečejo kaj temno senco na vlado, ki bi morala v prvi vrsti skrbeti za to, da se doseže redno delo v deželnih zborih, posebno v sedanjem času, ko je finan-
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski.
Prvi del.
I.
Gost.
Hladnega večera meseca majnika je večerjal čvrbadži* Marko z odkrito glavo v kro-svoje rodbine.
Gospodarska miza je bila kakor navadno Postavljena na dvorišču pod brajdo. Svetila J‘m je svetilka, obešena na bezgu, ki je prijazno PHgibal svoje cvetje nad glavami rodbine.
Ta pa je bila dokaj številna.
Doleg Marka, njegove postarne matere in gospodinje, je sedel cel roj otrok, malih in velikih, ki so oboroženi z nožmi in vilicami, ugonab-bah kruh in jedi.
P^e je sedaj pa sedaj obrnil svoj dobrodušni pogled po teh vnetih delavcih z ostrimi zobmi in neutrudljivimi mlinčki ter govoril veselo :
p	moji	otroci,	da boste laže rastli!
1 enko, napolni zopet skledico.«
Služabnica je šla k žlebu, kjer se je hladilo rujno vince, nalivala ter prinašala globoko porcelanasto skledico. Brat Marko jo je nudil otrokom ter govoril dobre volje:
*	Tako so imenovali Turki premožne In vphvne Bolgare.
»Napijte se, razposajenci!«
In skleda je obkrožila vso družino. A oči rodbine so se zalesketale, lica zarudela in vsi so si z razkošjem oblizovali usta. Tu se je Marko obrnil k ženi, ki se je mračila ter ni odobravala njegovega ravnanja in rekel strogo:
»Naj se napijejo pri meni, da ne bodo imeli skomine po vinu. Nočem, da bi iz njih postali pijanci ko odrastejo.«
Marko je imel praktičen nazor o vzgoji. Človek slabo izobražen iz preteklega časa je on, s prirojenim, zdravim razumom dobro razumeval naravo ter vedel, da tem močneje koprnimo po tem, kar se zabranjuje. Radi tega, da bi otroke zavaroval pred naklonjenostjo do tatvine, zaupal jim je kluč od blagajne.
»Gočo, pojdi, odpri cipresovo škrinjo in prinesi mi vrečico s cekini!« — Tu je zopet naročil drugemu: Na, moje dete, pojdi in naštej si iz sklede z rumenjaki dvajset rupet,* pa mi jih daš, ko se vrnem.« Na to je odšel.
Protivno običaju mnogih očetov iz onega časa, naj bi otroci med obedom stali, kakor vsled spoštovanja do starih, jih je Marko vsik-dar posadil k mizi. Da, celo takrat, ko je imel goste, jih je vsikdar poklical, da so bili navzoči.
»Naj se privadijo se spodobno obnašati, da se ne bi kakor divjaki, splazili v kot, kadar kdo pride, kakor Janko Razpopče.«
Janko Razpopče je malone skopnel od sramote, ako se je srečal s človekom, ki je imel na sebi hlače iz črnega sukna.
Ker je bil Marko neprestano zakopan v svojo trgovino, je svoje otroke videl zbrane samo pri mizi in tu je bila priložnost, kjer je po-polnjeval vzgojo na poseben način.
»Dimitrij, ne vsedi se k mizi poprej nego
*	Droben, zlat turški denar.
babica, ne bodi tako neotesan.«
»Ilija, ne drži nož slično mesarju; ne kolji, marveč reži kruh kakor človek.«
»Gočo, čemu si se razkoračil kot nekak »ahijevski« pouličnik? Pa tudi fes odloži, kadar sedeš k mizi. Lasje so ti zopet zrastli kot Tatra-kancu,* pojdi k Ganku, da te ostriže tako po kozaški.«
»Vasil, zberi skupaj svoja motovila, da bodo tudi drugi imeli prostor. Kadar prideš na polje, ondi se svobodno razčesaj.«
»Avram, ti vstaneš od mize, pa se niti ne pokrižaš. Si mar protestant?«
Vendar samo takrat, kadar je bil dobre volje, je njegovo poučevanje imelo takšen ton: ako je bil jezen je vladala pri mizi grobna tišina.
Globoko pobožen in bogaboječ Marko si je prizadeval na vso moč, da je tudi svojim sinovom vcepil pobožne občutke. Zvečer, ko je molil pred ikano** večerno molitev, so morali biti navzoči tudi odrastli. Ko je prišla nedelja ali praznik, morali so iti vsi v cerkev. To je bil neovrgljiv zakon. Ako se ga ni spolnilo, nastala je ujma v hiši. Ob času velikega posta, je nekoč zapovedal Kirovu, naj gre k izpovedi, ker bi imel drugi dan rano iti k obhajilu. Kirov pa se je kmalu — kmalu vrnil iz cerkve. O duhovniku ni niti zinil.
»Ali si šel k izpovedi?« ga vpraša oče dvomljivo.
»Da, spovedal sem se«, odvrne sin.
»Pri katerem popu si bil?« ,
Kirov postane zbegan, toda takoj odvrne:
»Pri popu Enjovu.«
*	Tatrakan — trg ob Donavi.
** Sliko, ki ni smela manjkati v nobeni pra voslavni hiši.
Lagal je, zakaj pop Enjov je bil mlad ter ni spovedoval.
Marko je takoj zapazil laž, skočil je n jarjen na noge in prijemši sina za uho, ga odi lje na ulico. Potem ga je gnal v cerkev kjer je oddal spovedujočemu popu Stavru z bese( mi: »duhovni oče, izpovej tega osla!« On s; pa je čakal tako dolgo v klopi, dokler spoved bila končana.
Se strožje je postopal z onimi, ki so zai marjah solo. Ostavši sam prostak, je Marko 1 bil učenje in učenjake. Bil je eden izmed oi rodoljubov, vnetih razširjevalcev novega u stvenega gibanja, po katerih prizadevanju Bolgarska v kratkem času dobila potrebne i le. Imel je dokaj meglene pojme, kar se tiče 1 risti, ki bi mogla izvirati iz vede za ta nar< cegar sinovi so večinoma kmetje, rokodelci trgovci. Marko je zrl poln skrbi na to, da ž ljenje ni dajalo ne dela, niti kruha onim, ki zapustili šolo. Toda on je čutil ter razume1 s srcem, da se v znanju skriva neka tajna mi ki spremeni svet. Verjel je v znanje, kakor verjel v Boga, brez razglabanja. Radi tega je tudi prizadeval, da bi mu bil koristen, za k< kor so zadoščale moči. Njegova slaba stran bila želja, biti izvoljen za šolskega ogleda v < mačem trgu Beli Cerkvi. Pa so ga tudi vsiki volili, ker je užival splošno spoštovanje in upanje. Marko pri tem skromnem, javnem ur; ni ščedil ne truda niti časa; ogibal se je v: drugih uradov, ki so zahtevali napor in d< ugodnosti, zlasti pa se je ogibal konaka.1
1 Turške ura'dne hiše.
(Dalje.)
r t
cijelni položaj posameznih kronovin jako neugoden in treba nujne pomoči! Vlada pa podpira obstrukcijp. ki preprečuje vsako redno delo, samo zato, da se zagotovi v parlamentu par glasov, a to še od one stranke, ki je vladi za vsak neznaten strankarski interes vedno in vselej na razpolago, akoravno se po lastnem zatrdilu postavlja vedno na opozicionalno stališče, a je parlamentarna zgodovina zadnjih let dokazala ravno narobe. — Krščansko soci-alci v svojem oklicu tudi pozivljejo vse nemške stranke na enoten nastop proti škodljivi slovenski obstrukciji v štajerskem deželnem zboru.
Itaiijansko-francoski konflikt. Dogodki v Rdečem morju, ki so prvi trenutek tako razburili francosko javnost se šele sedaj natančneje tolmačijo in ne bodo bržkotne imeli da-lekosežnih posledic. Francoska vlada še ni dobila o dogodkih natančnejših poročil. Tudi se ne more trditi, da je Italija s svojim nastopom v Hodeidi kršila mednarodno pravo, ker je železnica Hodeida-Sanaa turška državna last, dasi jo vzdržujejo tuje družbe. Pri zgradbi železnice ni bil angažiran le francoski, ampak celo italijanski kapital. Da se smatra v diplo matskih krogih postopanje Italije kot popolnoma pravilno, pokazuje že dejstvo, da se Francija obrne v zadevi odškodnine za francosko družbo naravnost do Turške, ki je dolžna čuvati interese tujih podanikov. V poslanski zbornici je predlagal posl. Dryand debato o teh dogodkih, a zbornica je sprejela Brian-dov predlog, da se zadeva obravnavaj šele po končani debati v francosko-nemškem dogovoru, ki se vrši sedaj v senatu. Iz tega tudi sledi, da se v parlamentarnih krogih celi zadevi ne pripisujejo posebno velike važnosti.
DNEVNI PREGLED.
Opozarjamo vse volilce v trgovsko in o-brtno zbornico, posebno one po deželi, da pošljejo glasovnice naravnost tajništvu nar. napr. stranke. Če Pa že pošljejo glasovnice na zbornico, tedaj pa morajo zunaj na glasovnico napisati svoje ime. ker so brez označenega imena odpošiljatelja vse glasovnice neveljavne.
V	slučaju pa. da pošljejo glasovnico v kuverti, mora zunaj na kuverti biti napisano ime volil-ca drugače je glasovnica neveljavna. Zaupnike političnih društev v Ljubljani in po deželi pa poživljamo, da TAKOJ pošljejo vse legitimacije oz. glasovnice na tajništvo narodno - napredne stranke oz. pisarni dr. Novaka v Ljubljani.
Trgovci in obrtniki, spominjajte se, da so vas klerikalci hoteli uničiti s konsumnimi društvi in da je vam edino napredna stranka stala v tem težkem boju ob strani, zavedajte se, da so klerikalci osredotočili vse svoje težnje na to, da ugonobe krepak in svoboden trgovski in obrtni stan, ter volite kot en mož kandidate, ki jih vam priporoča narodno-napredna stranka. — V Ljubljani, dne 31. januarja 1912. — Za volilni odbor: Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski. Dr. Fran Novak, deželni poslanec.
Volile! in volilke v trgovsko in obtrno zbornico! Somišljeniki so vsled sleparij, ki so jih klerikalci izvršili pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, skrajno nezaupljivi, da ne zaupajo legitimacij in glasovnic našim pooblaščencem. In to je prav! Zato pozivamo vse somišljenike, trgovce in obrtnike, ki ne zaupajo pooblaščencem, naj svoje legitimacije in glasovnice osebno prineso ali pa reko-mandirano pošljejo v »Tajništvo narodno- napredne stranke« (Wolfova ulica št. 10, Dolenčeva hiša I. nadstr.), ki je odprto vsak dan od S. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Lahko pa oddado glasovnice tudi pri predsedniku centralnega volilnega odbora pri dr. Fran Novaku v Dalmatinovi ulici št. 3.
Kako se podpisujejo glasovnice za trgovsko in obrtno zbornico? Opozarjamo, da morajo moški volilci sami podpisati glasovnice tam, koder je naznačeno: Podpis volilca. — Ženske volilke morajo ravno tako same podpisati glasovnice, ako nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja. Ako imajo upravitelja, podpiše ta in pristavi k svojemu imenu »upravitelj«. Ako pa ženske volilke nimajo u-pravitelja, podpišejo, kakor zgoraj omenjeno
J. BARBEYD’ AUREVILLY:
Maščevanje žene.
(Konec.)
To bi mogla biti le njegova žena«, je rekel poslanec. »Ali vojvodinja je gotovo že dve leti mrtva. Izginila je, ne da bi se vedelo,, kako in zakaj je izginila — resnica je zavita v čudno skrivnost! Vedeti je treba, da vojvodinja Sierra Leone ni bila ženska našega časa, lahkomiselna oseba, ki jo odpelja prvi ljubimec. Ta ženska je bila najmanj tako ponosna, kakor njen mož, ki je najponosnejši med vsemi španskimi »Rievs hrombres«. Poleg tega je bila celo pobožna, skoro samostansko bi-gotska. Živela je vedno le na Sierra-Leone, v puščavi iz rdečega mramorja, kjer bi morali orli, ako bi tam živeli, popadati od dolgega časa iz skalnih gnezd! Nekega dne pa je izginila od tod in nihče ni mogel najti sledi za njo.
V	tistem času se je preselil vojvoda, mož iz časov Karla V., v Madrid in nikdo se ga ni upal vprašati po nji; in nikdar ni govoril o svoji soprogi in o njenem izginjenju, kakor bi sploh ne eksistirala. Bila je po pokoljenju Tur-re-Cremata, zadnja iz laške linije Turre-Cre-mata.
»Da. to bi soglašalo«, ga je prekinil vpra-šajoči in primerjal, kar je imel notiranega v notesu. »Torej mi je čast, gospod poslanik«, je častitljivo nadaljeval, »naznaniti vaši ekse-lenci, da je bila vojvodinja Sierra Leone danes zjutraj pokopana in sicer, kar bi nikdar ne slutili, blagoslovljena v cerkvi »Salpetrie-re« (pariška bolnica za kožne bolezni, hiralnica, norišnica itd.), kjer je tudi umrla!«
Pri teh besedah so igralci odložili karte
same, zraven njihovega imena pa mora podpisati kak moški, ki mora svojemu podpisu dostaviti: Volilni pooblaščenec. — Dobro je, ako je tisti moški, ki podpiše žensko glasovnico, tudi volilec v trgovsko in obrtno zbornico, vendar je lahko tudi vsak drugi moški, paziti pa je, da je dotični moški izpolnil 24. leto. Vsak moški sme podpisati samo eno glasovnico. O-sebe, ki ne znajo pisati, morajo napraviti pred svoje ime, ki ga kdo podpiše, križec, podpisati se morata zraven še dve drugi priči, ki morata biti stari 24 let.
Pismonoša agitator za volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Dasi je dvorni svetnik Pattay, kot načelnik poštnega urada v Trstu izdal pismeno izdajo, da se bo pri dostavljanju volilnih izkaznic postopalo do skrajnosti korektno in zlasti gledalo na to, da se izročajo voline listine samo adresatom, se nam poroča, da tamkaj kjer so klerikalci poštarji, ali tamkaj kjer so nastavljeni klerikalci pismonoše, se čisto nič ne brigajo za odredbo svojega šefa, marveč nemoteno in brezobzirno s svojim nastopanjem delujejo za klerikalno stranko. Tak klerikalen agitator je tudi pismonoša Parkelj v Mostah pri Ljubljani. Z zloglasnim občinskim gerentom Oražmom popival je med raznašanjem glasovnic po gostilnah in uredil dostavljanje tako, kakor je bilo prav in všeč klerikalnemu agitatorskemu štabu. Da se nam ne bo očitalo, da so to kar pišemo splošne opazke, omenjamo, da je pismonoša Parkelj n. pr. dostavil glasovnico in legitimacijo Francu Rebernjaku, dasi je on bil ta dan na Štajerskem. Dostavil je pismonoša Parkelj izkaznico in glasovnico Koviču dasi on ni ničesar podpisal. Zatrjuje se, da je brez očetove vednosti prevzel od pismonoše Parklja 11 letni otrok Kovičev. Takih in enakih slučajev je pa že vse polno. Celo postopanje pismonoše Parklja pa je imelo en sam namen, pomagati klerikalcem do uspeha in jim dati naravnost priliko za sleparske čine. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se proti pismonoši Parklju takoj uradno postopa. Edina primerna kazen bi bila, da se ga takoj spodi iz službe.
Klerikalna časnikarska lopovščina; Razni listi so v zadnjem času poročali o oderuškem delu izvestnih sežanskih ljudij. Nobenemu poštenemu človeku ne bi padlo« na misel lopovske privatnike obesiti na vrat tej ali oni politični stranki. Le glasilo ljubljanskega škofa, katoliški list »Slovenec« je smatral za potrebno napraviti nečuveno časnikarsko lopovščino in po svoji stari navadi naprtiti sežanske uderuhe liberalcem. »Slovenec« je skoraj tako pisal, kakor da bi bil cel izvrševalni odbor narodne nipredne stranke s sežanskimi oderuhi v zvezi in kakor da bi vsak naprednjak radi njih moral biti tudi oderuh. Mi sicer ne vemo, kakšnega političnega prepričanja so bili sežanski ljudje, a toliko je gotovo, da so imeli v sebi pristno klerikalno naziranje in da so četudi pod krinko pseudo - narodnjakarjev, kakor jih imenuje sedaj »Slovenec« izvrševali to. kar je naravnost v programu klerikalizma in jezuitizma. Glede tega bomo svoječasno že še doprinesli neovrgljive dokaze in razkrili oderuštvo, ki ga uganjajo katoliški duhovniki pod tvrdko »Vzajemnega podpornega društva« v Ljubljani. Kakor rečeno, honetno za klerikalne časnikarje bi bilo, da bi pisali o sežanski aferi tako, kot se piše o vsakem dogodku, ki ga je zakrivila nepolitična, privatna oseba. Zato je pa tudi čisto odveč, če sedaj »Slovenec« joka, ker smo ga mi udarili z njegovim lastnim loparjem po zobeh. Zato jim pa tudi danes citiramo v odgovor njihove lastne .besede: Klerikalci pri svojih gospodarskih polomih nimajo samo največje sleparje in oderuhe. ampak imajo tudi največje časnikarske lopove. Tem ljudem je vse eno, ali je to res ali ne kar pišejo, oni hočejo z namenom z lažmi ljudstvo zastrupljati. Proti taki svojati res ni mogoča nobena obzirnost v taki družbi moralo bi celo poštenega klerikalca biti sram. Sreča je le. da med klerikalci sploh nobenega poštenega človeka več ni.
Občni zbor kmetijske družbe preložen zaradi duhovščine. Občni zbor kmetijske družbe se je imel vršiti na pondeljek 19. t. m. Že ta dan je bil tako izbran, da se je oziralo samo na udeležbo duhovščine. Če imajo kmetje na ta dan čas ali ne, na to se ni oziralo. Še manj se je upoštevalo učiteljstvo, ki je na deželi skoraj pov-
iz rok in njih neverne oči so obstale na onem, ki je govoril s poslanikom.
»Da, da!« je dejal ta. — ko je bil dosegel v Franciji toliko čislani »efekt« — »danes zjutraj sem šel tam mimo in zaslišal sem iz cerkve tako donečo godbo, da sem stopil v cerkev, kjer so slične slavnosti redka stvar
—	in sem skoro omedlel, ko sem stopil skozi vrata s črnimi preprogami in dvojnimi grbi in zagledal pred glavnim altarjem veličasten katafalk. Cerkev je bila skoro prazna, v »beraških« klopeh je sedelo par moških in par žensk, nekaj gobavih iz bolnice poleg in nekaj onih, ki še niso popolnoma nori in se morejo še pokoncu držati.
Presenečen radi te družbe pred takim katafalkom sem stopil bližje in čital z velikimi srebrnimi črkami na črnem dnu sledeči napis, ki sem siga notiral kot kurioziteto. da ga ne pozabim:
»Tu počiva Sanzia-Florinda-Conception De Turre-Cremata Vojvodinja Arcos de Sierra-Leone, Skesana grešnica.
Umrla v Salpetriere, dne--------
Requiescat in pace!
Igralci so popustili igro. Poslanik pa je v zavesti, da se diplomat ne sme čuditi, kakor vojak ne sme kazati strahu, je v strahu pred kompromitarnjem vprašal, kot da bi govoril s podložnimi:
»In niste poskušali dobiti podatke?«
»Ne, ekselenca«, je odgovoril igralec.
»Le berači so bili tam in duhovni, ki bi jih mogel povprašati, so pa peli mašo. Sicer sem se spomnil, da imam čast sniti se danes zvečer z vami.«
sod najagilnejše članstvo kmetijske družbe. Dokaz, da se klerikalci v korporacijah, ki jih dobe v svoje roke vedno in povsod ozirajo le na duhovščino. Sedaj je občni zbor kmetijske družbe preložen od 19. na 26. t. m. Storilo se je to samo radi tega, ker se je dognalo, da ima 19. t. m. duhovščina verske vaje in bi se vsled tega ne mogla udeležiti občnega zbora. Zopet nov dokaz, da hočejo kmetijsko družbo komandirati edinole farovži in edino ti v njej gospodariti ne oziraje se na korist našega kmeta.
»Pod jarmom«. Pod tem naslovom smo začeli priobčevati velezanimivo delo slovečega romanopisca Iv. Vazova. »Pod jarmom« je cvet literarnega dela, ki ima izredno slovstveno vrednost. Prevedeno je iz bolgarščine že na vse raznejše evropejske jezike in že Celo na Slovaški. Znani predavatelj Podravski piše o tem romanu: »Kot prevajalec mnogih slovanskih del moram priznati, da nie po romanu »Z ognjem in mečem« še nobeno delo ni toliko zanimalo nego J. Vazov »Pod jarmom«. Z ozirom na to, da je danes že skoraj vsak roman, ki izhaja v naših listih, preveden iz francoščine, začnemo tudi radi izpre-membe s slovanskim romanom »Pod jarmom« ki popisuje na mikav način bolgarsko življenje pred osvobodenjem. Ker je delo obsežno, svetujemo bralcem, da si hranijo naš listek, ki bo prinašal od danes naprej J. Vazova »Pod jarmom«.
»Apostol trializma«. Spodnještajerski Nemci hočejo narediti na vsak način iz ravnatelja Tominška apostolom trializma in to na podlagi nekega njegovega govora na ljubljanski Gajevi slavnosti, katerega so si pa seveda tudi po svoje prikrojili. Sedaj je Nemce spravilo iz ravnotežja, da je naučno ministrstvo imenovalo dr. Tominška strokovnim nadzornikom za telovadbo. Po mnenju graških listov je sedaj Tominšek dosegel cilj svojih triali-stičnih teženj, nadziral bo telovadbo po Kranjski, Primorski, Dalmaciji in južni Tirolski, sedaj ima delokrog širok in odprt, da bo mogel
v	telovadnicah nastopati za jugoslovanske i-deje, da bo skrbel zato, da bodo srednje šole zapuščali mladi Slovenci, Hrvatji in Srbi kot navdušeni sokoli, t. j. kot rekrutje jugoslovanske armade bodočnosti. Tako se blede »Grazer Tagblattu« in res ne vemo, mi ki poznamo dr. Tominška, koga bi bolj pomilovali. Tominška, ki je prišel tako po nedolžnem do teh trialističnih tendenc in idej, ali pa štajerske Nemce. »Grazer Tagblatt« obeta tudi, da bodo Nemci o stvari spregovorili tudi na drugih mestih, ker nikakor ne gre da bi nadzoroval nemške srednje šole po Kranjskem Jugoslovan Tominšek! Najbolj se seveda smejo tem graškim jeremijadam ljubljanski nemški profesorji, ki pač najbolje poznajo Tominška.
Napredno gibanje na Štajerskem. Na Svečnico dne 2. februarja se je ustanovilo v Škofji vasi napredno v politično in gospodarsko društvo za občine Škofja vas, Vojnik, Šmartno, Doberna, Višnja vas, Frankolovo in Novo cerkev s sedežem v Škofji vasi. Ob lepi udeležbi zastopnikov iz vseh. občin je otvoril in vodil zborovanje predsednik pripravljalnega odbora posestnik Anton Mahne iz Trnovlj. Deželni poslanec g. dr. Kukovec je poročal o deželnem zboru štajerskem. Sprejela se je resolucija, ki obsoja postopanje klerikalne delegacije, . ki na stroške volilcev mešetari za svoje strankarske koristi ter se pri tem hinavsko skriva za narodna načela, ki so ji vedno postranska stvar. Narodni stranki in njenemu voditelju g. deželnemu poslancu dr. Kukovcu se je izreklo zaupanje za pošteno in neustrašeno prizadevanje v prid ljudskim koristim. O nalogah društva in strankini organizaciji v navedenih občinah sta razpravljala g. dr. Koderman in g. Ivan Prekoršek. Društvo pripravlja za bližnji čas shode po vseh občinah svojega okrožja, ki bodo pred vsem posvečeni društveni in strankini organizaciji. Pozdravljamo iskreno ta sveži pojav v razvoju Narodne stranke ter želimo, da se skoro osnujejo podobna društva po vseh okrajih Spodnje Štajerske.
Znamenje časa. Iz Radeč pri Zidanem mostu se nam poroča. Tukajšnja požarna bramba je priredila te dni svojo plesno prireditev, ki se je pa ni udeležil niti en klerikalec, vendar je bil odbor tako prijazen, da
»Takoj jutri ukrenem vse potrebno«, je rekel poslanik. Skončali so partijo med ved-nimi vzkliki in vsi so bili tako raztreseni, da so delali napake brez prenehanja, kljub temu, da so bili vsi spretni igralci šahista; nihče ni opazil, da je Tressignies pobledel, pograbil klobuk, in se odstranil ne da bi se bil poslovil.
Drugi dan je bil na vse zgodaj v »Salpetriere«. Vprašal je po starem kaplanu, ki mil je dal zaželjene podatke o številki 119. kar je bila postala vojvodinja Arcos de Sierra-Leone. Nesrečnica je v resnici skončala tam, kjer je slutila svoj konec. Pri oni grozni igri, ki jo je igrala, je nalezla najostudnejšo bolezen. V nekaj mesecih — je pripovedoval stari duhovnik — je bila do kosti razjedena... Nekega dne ji je skočilo oko iz otline in se ji zatrklja-lo pred noge kakor novec — drugo se je razkrojilo in je izteklo. Umrla je v neznosnih bolečinah in mukah — vendar stoično ... Zapustila je veliko denarja in nakita ubogim, ki so bili, kakor ona sprejeti pod to streho in odredila slavnosten pokop. »Vendar je zahtevala, da bi se pokorila za vso razuzdanost«, je pripovedoval stari duhovnik, ki se pri tej ženski absolutno ni mogel izpoznati, »da se napiše pod njen naslov, na krsto in na nagrobni kamen, da je umrla kot »skesana grešnica« ...
»In končno«, je pristavil duhovnik, ki je tej ženski s spovedjo nasedel, »ni hotela iz same spokornosti dovoliti, da bi se pristavila besedica »skesana«.
Tressignies, se je trpko nasmehnil bodremu duhovnu, vendar prizanesel je trdni veri tega priprostega človeka.
On pa, on je vedel, da se ni kesala, in da je ganljiva spokornost bila še maščevanje preko smrti.  -------
je pustil naprednemu občinstvu prodajati pri šaljivi pošti le kolke Slovenske Straže. Prihodnjič preskrbe naprednjaki, da bodo mogli prodajati klerikalne kolke le klerikalcem, ako pridejo njih prireditev.
Iz šolske službe. C. kr. okr. šol. svet je imenoval provizoričnega učitelja na Viču « I. Kovača za šestrazrednico v Spodnji Šiški, su-plentnijo na ljudski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano gdč. Uršulo Porenta za provizorično istotam in absolviranega kandidata g. Emila Zana za provizoričnega učitelja na šestraz-rednici na Viču. — C. kr. okr. šol. svet za Krško je imenoval namesto učiteljice gdč. Ane Jak učiteljico v p. gdč. Elviro Bernot za sup-lentinjo na ljudski šoli v Vel. Podlogu.
Razpisane učiteljske službe. Na enoraz-rednicah v Polju in na Sv. gori je razpisano stalno mesto šolskega vodje. Prošnje je nasloviti na c. kr. okr. šol. svet v Litiji do 28. febr. t. 1. — Na dvorazrednici v Trnjem je popolniti stalno mesto ženske učne moči. Prošnje do 2. marca t. 1. na c. kr. okr. šol. svet v Postojni. — Na šestrazrednici v Št. Vidu nad Ljubljano je popolniti stalno mesto učitelja. Pravilno opremljene prošnje do 1. marca t. I. na c. kr. okr. šol. svet v Ljubljani. — V šolskem okraju Ljubljana so popolniti sledeča stalna mesta: 1. Učno mesto in tako vodje na eno-razrednici v Želiniljah in sicer tako, da imajo prošnje prvega roka tudi sedaj veljavo. 2. Na novo zistemizirano učno mesto na šestrazred-niči v Št. Vidu nad Ljubljano. 3. Na novo zistemizirano učno mesto na šestrazrednici v Sp. Šiški. Prošnje je vposlati do 25. febr. t. 1. na c. kr. okr. šol. svet v Ljubljani.
Mesto kanclijskega uradnika za X. ev. XI. čin. razred je razpisano pri deželni sodniji v Celovcu oz. pri kakšni drugi koroški sodniji. Prošnje je vposlati do 3. marca t. 1. na c. kr. prezidij deželne sodnije za Koroško.
Na Vrhu, obč. Staritrg pri Ložu, je prosto mesto okrajne babice z letno plačo 120 K. Prosilke naj pravilno opremljene prošnje vpošljejo do 1. marca t. 1. na c. kr. okr. glavarstvo v Logatcu.
Deželni zbor ima sejo danes ob pol 10. dopoldne.
Podržavljenje ljubljanske policije. Včerajšnji »Slovenec« poroča s posebnim veseljem, da je zagotovljeno, da se podržavi ljubljanska policija. Misel ni nova, njena izvedba je zvezana z velikimi težkočami. Ne vemo, kakšno stališče bo zavzel k temu vprašanju ljubljanski občinski svet, to pač vemo, da je v programu dunajske vlade podržaviti vse policije na jugu države. Za narodno-napredno stvar je pa čisto vse eno, v čigavih rokah je policija. Javna tajnost je, da je bil Lauter tisti, ki je pomagal bivšemu županu Hribarju zaviti vrat. Javna tajnost je, da leže na šefu policije in njegovemu oprodi, komis. Jančigaju — ki sta najzvestejša prijatelja Štefetova — take pregrehe, da jih je napredni občinski svet le v lastno škodo in le vsled tega, ker je policija mestna, moral prenašati. Kadar bo policija podržavljena, potem se tudi ne bodo dale na tako korupten način potlačiti smradljive aSere, kakor se je to dogajalo na mestnem magistratu pod vladnim komisarjem Laschanom.
Petričeva instalacija in ukradene ''•"''reke. Na Svečnico so instalirali na najboljši fari Kranjske dežele pri sv. Petru 361etnega župnika Petriča, katerega je žkof samo zato o-blagodaril s to faro, ker je Petrič eden izmed najbolj slavnih klerikalnih petelinov, kar jih premore škofov catalogus cleri. Celo šentne-tersko predmestje in vsa ostala fara je bila ta dan na nogah. Niso hoteli ravno počastiti novega župnika, ampak zanimali so se za škofa, ki je ta dan sam prišel s kv. Petru ter razbijal in razsajal po prižnici tako, da se je smejalo mlado in staro. Cerkev je bila zunaj in znotraj izredno krasno ozaljšana. Postavljeni so bili mlaji, ciprese so pokrivale sicer dolgočasne kotičke, zelenje je viselo raz visokih sten in vsak človek je mislil, da so to župniku na čast priredili pošteni njegovi farani. Sedaj se pa izkazuje, da je stvar bila čisto drugačna. V Bizoviku in sosednjih vaseh izbruhnilo je sedaj velikansko ogorčenje. Skoraj vse tisto, kar je služilo v čast župniku in
v čast božjo je bilo namreč v ljubljanski okolici iz gozdov in vrtov pokradeno. Kakor srake znašali so klerikalci tuje blago, a niso se zadovoljili s smrekami, ki so jih posekali v tujih gozdih, marveč odnesli so tudi gospodarjem ciprese. Cela zadeva je že v rokah merodajnih faktorjev in bo prav zanimiva postala šele takrat, ko se bo o njej obravnavalo pred tukajšnjim c. kr. sodiščem. Tako klerikalci brez sleparije in tatvine niti svojih župnikov instalirati ne morejo.
»Jaz Pierretta, Ti Pierrot!« V izložbi modnega salona ge. Ozmečeve v Šelenburgo-
vi ulici je razstavljena vrsta akvarelnih skic za maske, kakoršne bodo dajale značaj letošnji veliki Sokolovi maškaradi. G. slikar Vavpotič je označil vteh osnutkih glavne tipe, in je že iz njih spoznati, da je mogoča velika raznovrstnost in variacija glede kroja, stila, sestave barv, pokrival, frizure itd., tako da ima pri maskiranju važno besedo tudi okus in iznajdljivost posameznikova. Najverjetneje je, da bodo prevladovale bele m črne Pierre-tte ter Pierroti, med nje pa b°do posajene pestrejše Colombine in Harlekini. S tem okvirom se bodo jako srečno skladali slični tipi, kakor: Kašperčkove figure, bajaci, klovni, po-lišineli, fantazijske skupine (n. pr. z idejo: »mesečina«), rokokojeve figure, figure iz ovčarskih idil itd. Ta celota bode nudila izredno gracijozen utis; vse te maske ne bodo ječale v težkih kostumih, temveč bodo čutile v sebi nehote bistveno^ sorodnost in nevezanost, kar bode vlila kipečega ognja v žile tudi hladnejšim. Posamezniki in skupine na delo tedaj in na srčno svidenje na pustni torek!
Russkij kružok se udeleži polnoštevilno pogreba svojega prezaslužnega predsednika dr. Ljudevita Jenka. V to svrho se prosijo vsi člani in bivši njegovi učenci sploh, da ga spre-
mijo na njivo miru. Pogreb se vrši ob polu 4. z Jurčičevega trga 3.
Realčnemu ravnatelju, vladnemu svetniku dr. Junoviczu so priredili ob priliki njegovega odlikovanja z redom železne krone III. vrste, včeraj zvečer učenci njegovega zavoda nod-oknico.
Aretiran tat koles. Meseca avgusta 1. 1. je bilo lesnemu trgovcu Karlu Tavčarju iz dvorišča na Dunajski cesti ukradeno kolo tvrdke »Puch«, vredno 80 K. Vse poizvedbe po storilcu so ostale takrat brezuspešne. Malo pred Božičem pa je došlo policiji poročilo iz Jelšane v Istri, da je bil tam aretiran 1. 1864. v Jalakah rojeni in v Kanderše pristojen kolesarski tat. Franc Maček, kateri je bil v posesti Tavčarjevega kolesa. Ker je na sumu, da je pokradel v Ljubljani več koles, bo izročen tukajšnjemu deželnemu sodišču.
Roka se zmotila. Te dni je sedel v neki tukajšnji žganjariji 19Ietni Jožef Sutič iz Go-spiča na Hrvaškem med veselimi žganjarji. Nakrat se je stisnil k poleg sedečemu gostu ter mu segel v žep. Ko so drugi to opazili in stavili na odgovor,jim je rekel, da se je le zmo-tila roka. Poklicani stražnik je Sutiča aretiral, nakar so ga izročili sodišču.
Dežnik ukradel. Pred nekaj dnevi je 52-letni berač Franc Vehar, kateri je bil že ope-tovano prekaznovan, ukradel delavki Mariji Gabrič v Vodmatu nov dežnik. V soboto je zasačil na Hrvaškem trgu policijski stražnik Veharja, ki je imel pri sebi dežnik in ga aretiral. Oddali so ga sodišču.
Osem aretacij. Tekom včerajšnjega dne je mestna policija aretirala osem oseb in sicer: nekega zidarja zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, nekega dninarja zradi prepovedanega povratka, pet drugih, ker so bili brez sredstev, eno pa zaradi pijanosti in ležanja na ulici.
Umrli so v Ljubljani:	Milena	Martina
Smole, rejenka, 2 dni. — Anton Šinkovec, sin železniškega delavca, 1 dan. — Henrik Valda, •dacar, 71 let. — Karolina Gergschitz, šivilja, ■63 let. — Andrej Lipovšek, posestnikov sin, 22 let. — Lovro Šink, žagar, 44 let. — Antonija Bivic, služkinja, 30 let — vseh sedem v deželni bolnici. — Jakob Puhar, pletar, 79 let. — Agata Lebar, posestnikova hči, 39 let — oba na Radeckega cesti 11.
Kinematograf »ideal«. Krasni popoldanski spored. 3 velekomične slike. Med temi »Mirko ni iz Bedakovega«. (Velekomično igra 61etni Mirko.) Krasna ameriška drama ter »Tri dražestne mačice. Na večernem sporedu je še poleg teh slik senzacionalna drama »Izdajalka« z Asto Nielsen. (Epizoda iz nemško - francoske vojne). Petek, specialni večer z dramo »'Tiranovi levi«. Sobota, »Smrtni beg« (Senzacijska ruska nihilistovska drama). Drugi teden »Tripolis«, ki traja 1 in pol ure. 1500 m dolg film. Ker krožijo razne govorice, javljam, da je popoldanski spored dostopen vsej šolski mladini, ker je spored oblastveno, sporazumno s šolskim svetom cenzuriran ter se kažejo pri tem samo dovoljene slike.
PROSVETA.
Slovensko deželno gledališče.
Hermann Bahr: Koncert. (Komedija v treh 'dejanjih.) Hermann Bahr stoji na čelu one^a literarnega gibanja v Avstriji, ki si je nadelo ime Jung-Wien, pa Bahr ni več mlad, vendar je 'on reprezentant te kulturne smeri ne toliko radi svojih literarnih del in uspehov temveč radi ravno one poosebljene tipičnosti te struje, ki je tako jasno izražena v vseh njegovih delih. Duhovit esajist, eleganten pripovedovalec, satirik in ironik to je Hermann Bahr v vseh svojih de-lih, v to mu pripomore lep jezik, poln duhovitih in včasi skoro nerazumljivih prispodob. — Kot dramatik se je poskušal Bahr že velikokrat, vsaka njegova premijera je literaren dogodek, kar gotovo dokazuje dejstvo, da se je zadnje njegovo dramatsko delo »Das Kind« uprizorilo na en večer na petih odrih. Njegova komedija »Koncert«, ki se je uprizoril na slovenskem o-■dru, je delo, ki sloni na mirnem konverzacij-skem tonu. Umetnik si hoče zabave z mlado ženico nekega^ učenjaka, ki zve to in obvesti tudi pianistovo ženo. Oba gresta na lov za nezvestim parčkom, ne da tam uprizorita kako krvavo žaloigro, ne na temelju spoznanja hoče rešiti "isatelj ves konflikt, ki ga tudi izvede čisto •do konca, ako se ne bi pojavila v zadnjem trenutku zaljubljena oboževateljica mojstrove u-metnosti, ki prisili mojstra do onih .značilnih besed: Moram, moram, ko mora priznati, da se nazadnje konečni akordi vendarle utapljajo v uvodnih. Naj se že ideja izgublja v neverjetnosti značajev, gotovo je pa, da ravno ta ideja ustvarja take značaje, da avtor ni zidal ideje na svojih osebah, ampak po ideji je krojil svoje junake. Zato tudi oni, ki sledi misli vsega dela, spozna te ljudi popolnoma dobro in si jih ne more predstavljati drugačnih kakor so. Uprizoritev na ljubljanskem odru je bila prav lepa, Pogrešali smo sicer pravega tempa, ki se na našem odru nikakor ne more uveljaviti, krivo je temu prehitro študiranje inpremnogovrsten repertoar, ki ne pusti igralcem uživeti se v posamezna dela, ter zadeti vedno pravi ton in občutje. Najbolja je bila ga. Danilova, v ulogi Pianistove soproge Marije, moderne žene, ki v pustolovstvu svojega moža ne vidi nič nenavadnega, ker dobro ve, da on to mora! Njena lgia je bila popolnoma umerjena in premišljena, le včasi ni povdarila popolnoma one razlike med ironijo in resnico, ker človek nikdar ne^ spregovori ironije, da je ne bi on, ki se ga tiče, razu-roel. Fino pointiranje, ki ga je podčrtavala jako dosledno, je dvignilo njeno ulogo v sfere verjetnosti, ker pridejo tudi nji trenutki, ko spozna sama, kako smešno komedijo je uprizorila, a jo hoče vendarle izvesti do konca. G. Danilo je igral pianista pri premijeri bolje, včeraj se mu je zatikal preveč tekst, nekateri stavki so bili naravnost nerazumljivi, ker niso imeli ne začetka ne konca. Karakteriziral pa je pianista jako detajlno in mu znal podati v vseh momentih zadrege prave izraze razpoloženja. G. Nučič
je igral vedno filozofirajočega učenjaka Juro s treznim in primernim glasom, študirano igro. Vprašati bi se morali, ako niso bile nekatere črte predebele, toda Jura je človek, ki hoče biti smešen, ki noče igrati v življenju nikake uloge, ker mu je svet tako znan in jasen, da ve, le z ironijo in osmešitvijo se doseže cilj, to se mu je tudi posrečilo. Gosp. Nučič je naštudiral svojo igro jako precizno, kar se je videlo v vseh njegovih nastopih, znal je zmerno nijansirati vse prehode od razburjenosti do skrajne flegme in smešnosti. G. Iličičeva je podala Delfino kot naivno sentimentalno zaljubljenko, ki ne naredi neumnosti toliko iz ljubezni kakor iz vsega smešnega spoštovanja do mojstra, neumnost, ki bi jo naredile tudi vse ostale učenke. Ga. Iličičeva je tekom čaša, kar nastopa v večjih ulogah vidno napredovala in je postala jako dobra moč. G. Verovšek je bil izboren stari putikar Pol-linger, ki ga je označil z naravno neprisiljeno ko-miko točno; zlasti, kar mora ugajati vsakemu posebno je to, kako g. Verovšek prinese naravno in res slovenski vsak stavek. Gdčna. Danilova je bila malo preveč razburljiva, sicer na mestu, kakor tudi ostale učenke in gdčna. Win-trova ter ga. Bukšekova. Gledališče je bilo žal slabo obiskano.	Quidam.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek se poje prvič v sezoni velika lirska opera slovanska »Rusalka«, ki jo je po pesniškem besedilu Jaroslava Kvapila uglasbil Antoniu Dvorak, častni člen Glasbene Matice, bivši člen gosposke zbornice, častni doktor itd. Predstava je zaradi velikih stroškov v četrtek izven abo-nementa; za loženepar. — V soboto prvič 11. Ibsena veseloigra »Zveza mladine«. — V nedeljo popoldne ob 3. zadnjič v sezoni pri zelo nizki vstopnini opereta »Revizor«, zvečer je operna predstava.
Glasbena Matica v Ljubljani bo sredi meseca marca, v dneh 13., 14. in 17. proizvajala prvi slovenski oratorij »Assumptio B. M. V.« (vnebovzetje Blažene Device Marije), katerega je zložil odlični slovenski skladatelj P. Hugolin Sattner.	_________
Najnovejše vesti, telefonska poročila,
LEX KOLISKO.
Dunaj, 6. februarja. Danes je zborovala narodnostna komisija v nižjeavstrijskem deželnem zboru, ki je sklenila predložiti deželnemu zboru znova zloglasni Lex-Kolisko, po katerem se uvaja nemščina kot edini učni jezik na vseh šolah doljne Avstrije.
BRAMBNA REFORMA.
Dunaj, 6. februarja. 1 ekom današnjega dneva je konferiral ogrski ministrski predsednik Kliuen z grofom Stiirghkom, justičnim ministrom Hochenburgerjem, vojnim ministrom Auffenbergom in domobranskim ministrom Ge-orgijem. Vsi člani avstrijske vlade so izjavili, da v brambni reformi ne pripuste nikakih načelnih sprememb, premeniti bi se moglo le kaj formalnega, avstrijska vlada je pa tudi z največjo odločnostjo proti vsakemu zavlačevanju rešitve brambne predloge.
RAZPUST ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Praga, 6. februarja. Vsled pesimistične presoje o kakem vspehu češko-nemških spravnih
pogajanj se smatra tukaj, da bo češki deželni zbor v najkrajšem času razpuščen.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berlin, 6. februarja. Jutri se otvori nemški državni zbor s prestolno besedo, ki jo prečita sam cesar Viljem. V prestolni besedi se bo zlasti zahtevalo pospeševanje prispevka za nemško armado, ki mora doseči tako moč, da bo lahko pripravljena na boj na dve strani, tudi za mornarico se bo stavilo velikih zahtev.
NAPETOST MED TURČIJO IN SRBIJO.
Carigrad, 6. februarja. Vsled zadnjih dogodkov v Macedoniji, kjer se znova organizi* rajo srbske čete, je nastopila precej ostra napetost med Turčijo in Srbijo.
Solun, 6. februarja. Turška vlada je prepovedala uvoz srbske municije skozi Solun. Položaj je jako resen, ker je pričakovati, da bo Srbija proti temu koraku nastopila kar najodloč-nejše.
HRVAŠKA.
Zagrb, 6. februarja. Danes so zaplenjeni vsi hrvaški listi, ki prinašajo resolucijo, ki so jo sklenili zaupniki hrvaško-srbske koalicije. — Za jutri sklicuje socialna demokracija velik shod na katerem bo protestirala proti nezakonitemu razpustu sabora. Vsled napetih razmer je pričakovati nemirov, zlasti, ker se pripravlja vlada na najobsežnejše protimere.
AEHRENTHAL.
Dunaj, 6. februarja. Stanje grofa Aehren-thala se je tekom današnjega dneva zopet poslabšalo. Danes popoldne ga je začelo dušiti. Položaj je skrajno resen in presenečenja niso izključena.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Nanking, 6. februarja. Republikanska vlada je priznala bivšemu cesarju dosmrten cesarski naslov, ki pa ni deden in mu nakazala letne apanaže v znesku 4 milijonov taelov, ter mu določila kot stalno bivališče neko palačo v Pe-kineru.
VELIKANSKI PORAZ.
Carigrad, 6. februarja. Semkaj so došla poročila o veliki bitki med Turki in Italijani pri Tripolisu; na podlagi teh poročil so doživeli Italijani občuten poraz in izgubili do 400 mrtvih; natančnejših poročil dozdaj še ni.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mulili oglušili ni ni6 popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji iuscrentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7.. Ljubljana.________
Išče se hišnica. Natančneje na Resljevi cesti št. 4. pri hišnici.	118—3
Kupujte „Dan ‘!
Izvod samo 6 vinarjev.
s koncesijo
se odda v najem za majev termin na Turjaškem trgu št. 1., bivši »Katoliški dom“. Vpraša se isto-tam v gostilni, ali v pisarni Filipa Supančiča, Šubičeva ulica 5.	110
Češke bliščeče brikete, Slezijske fine brikete, Fine štcdilniške brikete, Češki visokoplamteči premog,
največje in najcenejše vročine, priporoča
.1. Paulin, tu, Nova ulica 3.
Telegram!
Kavarna CENTRAL
Ravnokar došla dunajska damska elitna kapela
Draga Budek.
Koncert vso noč. Vstop prost. S®- Kavarna do jutra odprta!
Pozor!
Najboljši, najcenejši in najizdatnejši
premog,
brikete in vseh vrst drva
priporoča p. n. občinstvu
Ivana Treo y Ljubljani
Cesta na južno železnico.
KS Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, o«
Str-itarjeva ulica, ste v. 3, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
-	--	o	—
2 0
— 72 —
kmečko punče in jo odela s trdo raševino, je popolnoma utihnila in se stisnila odrevenela v kot nosilnice. Plašne misli so se začele plesti v njeni glavici, zatožilo se ji je po materi, po domu, po Hardy-ju...
Ce bi Gerande ne bila poosebljena brezčutnost, bi se morala z usmiljenjem vprašati, zakaj so ročice Roselys naenkrat oledenele, zakaj se ji je obrazek pordečil in zakaj so žarele nje učka v preplašenosti, zmedenosti in žalosti...
Ko sta izstopili je Roselys šla brez volje z Gerande, tresla se po celem telesu in zobje so ji šklepetali, kljub temu, da je junijsko soln-ce močno sijalo.
Gčrande je krenila naravnost k zvoniku in stopila v presbiterij.
— Gospod, je dejala, iz Nantenila sem m šla sem v Soissons obiskat moža. Vzela sem seboj to siroto, ki ji je umrla mati. teden dni bo od tega; ne more pa več z menoj, dohajati me ne more, slaba je in meni se zelo mudi.
Duhoven je pogledal Roselys in rekel:
— Otrok ima hudo mrzlico.
— Ravno zavoljo tega ...
— Kako se pa imenuje?
Dekletce ie brez imena!
Duhoven je bil starček, dober kristjan, dober človek, dobrotnik in že se je pripravljal, da nekaj ukrene. Ko pa je zaslišal: brez imena, je vstal, na široko se pokrižal in pobožno menil:
— Potem pa ni čuda, da je dobila tako mrzlico. Zaklinjanja bo treba. Ali je ne morete odvesti naprej, do prve pristave ...
— 69 —
je tam bujno poganjal, oviral pot, zapletal se med noge dnega, ki se je po nesreči izgubil v ta zapuščeni del in klical: Vstavi se! Ne hodi dalje, pekel Hiše Saint Pol je tu!...
Hidelon — gotovo ostanek kakega starega gradu — je bil že skoraj razvalina. Anhryst je rabil orjaške kamne iz njegove zgradbe za Bašlijo. Dvoje nadstropij samo je bilo še ohranjenih; orožarnice in slavnostne dvorane so bile tam nekdaj, sedaj pa je služilo vse skupaj za brlog ječarjem.
Železna vrata ob znožju stolpa so se odprla s truščom — nesrečnik, ki jih je prestopil, ni zagledal več nebeške luči. Nobena roka ni začrtala mrkega napisa nad vhod:	Upanje pu-
stite ... Ampak kamenje samo na sebi, oboki, vzduh, vse, vse je venomer tutilo in naznanjalo smrt in pogin ...
Hardy je naenkrat videl le še zvezde nad glavo: nahajal se je v stolpu.
Dvoje pesti ga je vzdignilo. .. kakor v o-motici se mu je zdelo, da ga spuščajo v neznane globočine; čutil je, da so ga spustili iz rok, zdrknil je na kolena in se vdrl v blatna tla; v istem hipu so zaškripale vrata, zaslisal je urno tekanje, kakor kadar se poja zmedena žival, vrata so se zaprla in s težavo je vdihnil kužen, dušeč zrak; mrtvaški strah ga je spreletel in onesveščen se je zgrudil, šepetajoč: Z bogom Roselys, uboga, mala Roselys!...
Hiša Saint-Pol.
18
v.
Senzacijonalna prodaja
naj novejše pomladanske konfekcije!
Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija IS 1A* nnnrpi za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od	tj
ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4'— naprej,
»	n	n	n	n	n	OtrOke	n	n	2*	„
Anleško skladišče oblek
O. Berna tovič.
J
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednlce na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
|R	f	—————— 1 ggil				I gpšS
Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče:					
					
Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 1 20 K.		M. Gregorič: Otroški oder, gted. igre za mladino. 1*50 K.	Stupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 150 K.	Brunet: Telovadim. Cena 4 K.	Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 \in.
Marolt,: Zgodovinske irt ne s i-ke. Cena 2 K.	Vizitke	EngelMert Gangl: Beii rojaki. Cena vezani knjigi K 3—, broširani K 2 60.	K n vera* s tirmo	Kaj Izide zopet 9 •	Trgovske tanine
Knjižnim Učiteljskega lumvikta: .lulčka Mišjukoiega /.hrani spisi L, II. in III. zvezek. Cena & 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K.			1 i Adamih: Slava Cesarju! Spevoigra za inladiito. Cena '5 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.			 | ■ /imnikote narodne pesnii. I. in II. zvezek. Cena il 20 vin.
Bretl: Kako si o-liranimo zobe. Cena 20 vin.	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	Razili napisi na lepenkah za šole.	1 Novo! Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem mešanin umetnih gnojil.	Vse tiskovine za knjižnice.
1 Uradne tiskovine ! za županstva.	Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole.	Stereotipija	Litografija	Muzikalije	Založba knjig 9
| V ,,Učiteljski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, ! Slovenski llustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik, | UT asa Dodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec.					
—	70
XI.
Vzporedna usoda.
Zapustiti moramo žalibog sedaj Hardy-ja; ker pa hočemo v par potezah podati usodo Ro-selys d, Ambrun, ostanemo v neki vzporednosti z usodo mladega junaka, ki ga moramo vedno in vedno le občudovati. Otroci so ponavadi poredni in zlobni... »brez usmiljenja so ta leta.« Vendar to ni njih krivda. Velikodušnost, silna duševnost, močna narava in dobrohotnost so redkokedaj prirojene lastnosti, morajo se priučiti, kakor čudežna govorica. Har-dy pa je prenesel težave, ki bi jim veliko od-raščenih podleglo; ko ga je premagala slabost, je rekel: Uboga Rose!ys!... Pač nežen nagon skrbi za drugega: ni mislil nase, ni se pritoževal, le Roselys. Roselys je pomiloval...
Kaj se je zgodilo z njo? Na kratko hočem vse razložiti:
Ženska po imenu Gerande, ki se je prikazala v hiši Passavant, je dobila od kraljičinega pisarja potrebna in natančna navodila. Ivan Nevstrašni je bil sinteza zločina, Izabela divjajoča šiba božja, plamteč meteor, ki ga je gonil orkan strasti. Vendar misli, občutki, perverznost so tlele v njih, in v tem smislu sta bila človeški naturi. Gčrande pa je bila mrtev kamen, kos lesa, predstavljala je skratka čudovito podobo brezčutnosti. Bila je zaprta, samosvoja, stroj, ki le tare. Iskala pa je seveda pošteno plačilo za svoje službe.
Vsedla se je v nosilnico, ki jo je bila naročila kraljica v ulico Saint Martin in posadila poleg sebe Roselys. Pri Saint-deniških vratih,
71
so se štirje stražniki, ki so spremljali nosilnico, zmenjali z osmimi burgudskimi konjeniki, ki so čakali tam že dve uri.
Pisar je bil dejal Gerande-i: Treba je, da deklica izgine in ji bo vsaka misel na povratek nezmožna. Najbolje je, da jo pohčeri kak se-ljak, ki ne sme vedeti, kaj je in odkod je.
Gerande je imela poskrbeti za vse to. Iz tega je sprevidno, da niti Nevers niti Izabela nista imela namena umoriti Roselys. Skoro gotovo se to ni zgodilo iz usmiljenja do lepega in nežnega otroka, pač pa je verjetnejše, da se je obema ustavilo preveliko prelivanje krvi.
Odgojiti Roselys na kmetih je bilo isto, kakor odstraniti jo potom uboja.
Nosilnica je krenila proti severu; nekaj streljajev od mesta Villiers-Cotterets, ki je blio v tistih časih veliko pomembnejše, kakor danes, se je nosilnica vstavila. Kraj je bil puščoben. V ovsenem polju je delala kmetica. Videla je prihajajoče konjenike, ki so nosili na prsih križ svetega Andreja in Gčrande, ki se je obrnila peš z revno oblečenim dekletcem proti mestu; ta prizor ji je vzbudil radovednost in urnih krač jo je udarila po stranpoti k mestnim vratom. Roselys je šla tiho. Najhujše se ji je dozdaj storilo, ko jo je Gerande v nosilnici slekla iz dragocenega oblačilca in jo ^oblekla v ubožne cunje. Ko so jo surovo odnašali iz njene sobe, je vpila in klicala Hardy-ja na pomoč; v nosilnici je nevtešno ihtela, ker je čutila, da jo odločujejo od matere in Hardy-ja. Do zob oboroženih konjenikov se je hudo prestrašila, vendar se je nje mala dušica do sedaj hrabro obnašala. Ko pa io je Gčrande prelevila v
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
V
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica, PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu*. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaska ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg: