62. št. - 5. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3*— V Ljubljani, četrtek 16. marca 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 48 K. Letno 376 K. Inozemstvo: Mesečno 6S K. Letno 816 K. Oglasi: encstolpna min vrsta za enkrat 2'80 K, večkrat popust. HJIJIf& Pl->caiio do: a l{n.iižnica Uredništvo: Wotfova ulica 1/1. Telefon 300, Uprava: Marijin trg 8. Telefor, 44. Pavšalni hnnk() 'isi se ne vra£ai®' °' jm je priložiti znamke za odgovor. Ljubljana Beograd, 15. marca. (Izv.) Pred-sedništvo reske jugoslovanske stranke je poslalo predsedniku shoda, ki se je v nedeljo popoldne vršil za Reko in v protest proti oolitiki Italije m proti zadnjim dogodkom na Reki, brzojavko, v kateri se prisrčno zahvaljuje in izjavlja, da reški Jugoslovani ne bodo nikoli pozabili,' kako je Jugoslavija manifestirala v Beo-kradu za Reko. Brzojavka veli, naj Reka in Beograd. sedaj Jugoslavija vzame usodo Reke v svoje roke in naj zaščiti mesto pred italijansko inarfio. Najnovejši dogodki na Reki so pokazali, kam vodijo ti večni polovičarski sporazumi z Italijo. Ako Beograd zapusti Reko, potem je to mesto izgubljeno in izročeno Rimu na milost in nemilost in posledica bo, da bo Reka popolnoma propadla. Pokraiinski rsaasasinlk Ivan Hribar pri kraliu. Beograd, 15. marca. (Izv.) Kralj 1 za Slovenijo Ivana Hribarja, ki mu jc Aleksander je včeraj sprejel v daljši poročal o razmerah v Sloveniji. Kralj frvdijenci pokrajinskega namestnika j je namestnika povabil k obedu. Program nova iUiiianske vlade. Rim, 15. marca. (Izv.) Nova vlada ie danes predstavila zbornici in se-“atu. Ministrski predsednik Facla je ®°dal v obeh zbornicah izjavo, v ka-*®ri ie najbrže obrazložil, kako je pri-«0 do sestave novega ministrstva. Iz-java nadaljuje: Dežela potrebuje miru ™ dve izmed njih sta imeli fotogra- fiji Trockega. Nad 200 ljudi je bilo aretiranih. Pri nekaterih sindikalistih so našli natančne načrte za socialen prevrat. ITALIJA IN RAPALLSKI DOGOVOR. Beograd, 15. marca. (Izv.) Včeraj je italijanski poslanik in pooblaščeni minister grof Manzoni posetil ministra za zunanje stvari dr. Ninči-ča in imel z njim daljši razgovor. Konferirala sta o skorajšnji izvedbi rapallskega dogovora. Kakor se doznava, je njun porazgovor v glavnem veljal temu predmetu’. ITALIJANSKO - GRŠKI POMORSKI INCIDENT. Atene, 15. marca. (Izv.) Ker je grški patrolni čoln pri Mersini zasegel italijanski parnik »Abbazzia« pod pretvezo, da ima na krovu vojno gradivo, je italijanski poslanik glede tega nastopil pri ministrstvu za zunanje posle. GRAŠKI VELESEJM. Gradec, 15. marca. (Izv.) Glavni odbor graškega velikega sejma je sklenil, da bo prihodnji vzorčni veliki semenj letos v jeseni. KRALJ ALEKSANDER PRIDE NA SOKOLSKI ZLET V LJUBLJANO. Beograd, 15. marca. (Izv.) Minister za poljedeljstvo Pucelj je bil včeraj popoldne v avdijenci pri kralju Aleksandru, da mu predloži v podpis več ukazov, ki se tičejo njegovega resorta, tako med dr. o višjih in nižjih poljedelskih šolah, o nabavi semena itd. Pri tej priliki je minister TTicelj povabil kralja Aleksandra v i nenu slovenskih Sokolov na vseso-olski zlet v Ljubljano, ki se vrši od 3. do 15. avgusta. Kralj Aleksander j je sprejel povabilo in obljubil, da prideta s kraljico na zlet v Ljubljano. NAŠA VLADA IN GENOVSKA KONFERENCA. Beograd, 15. marca. (Izv.) »Pravda« piše, da vlada še ni imenovala delegatov za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi. Delegati se določijo šele po 20. marcu, ko bo vlada končala proučevanje materijala m sklepov beograjske konference strokovnjakov male antante in Poljske. Začasno bosta Jugoslavijo zastopala najbrže ministrski predsednik Pašič in minister za zunanje stvari dr. Ninčič. Ker pa ostane ministrski predsednik Pašič, le malo časa v Genovi, pride na njegovo mesto kot delegat in minister za notranje stvari dr. Voja Marinkovič ali pa finančni minister dr. Kosta Kumanudi. Delegata bosta imela še dva namestnika, ki bosta naknadno določena. Delegaciji bodo dodeljeni gospodarski in finančni strokovnjaki, najbrže one osebe, ki so bile člani jugoslovanske delegacije na beograjski konferenci strokovnjakov četverozve-ze. DRAGINJSKE DOKLADE DUHOVNIKOM. Beograd, 15. marca. (Izv.) Na včerajšnji seji finančnega odbora je poslanec Vladimir Pušenjak (Jugoslovanski klub) predlagal, naj se v zmislu zakona o draginjskih dokladah državnim nameščencem dovolijo tudi za duhovnike potrebni zneski. Druga sekcija odbora je sprejela ta predlog, ki pride na razpravo na današnji plenarni seji finančnega odbora. Zakon o draginjskih dokladah predvideva, da more ministrski svet povišati draginjske doklade duhovnikom le tedaj, ako se proračun ministrstva ver preveč ne obremeni. FINANČNI ODBOR O ŠOLSTVU V SLOVENIJI. Beograd, 15. marca. (Izv.) Druga sekcija finančnega odbora je včeraj razpravljala tudi o šolstvu v Sloveniji. Sekcija je sprejela večino točk, dasi je ostro nasprotoval poslanec Škulj (Jugoslovanski klub), ki je zahteval, da se spoštujejo naredbe ministrskega sveta glede šol, glede pouka ženskega ročnega dela in gede nagrad katehetom. Njegovi predlogi so bili odklonjeni, toda razpravljalo se bo o njih pri debati o ministrstvu za prosveto. Poslanec Škulj je tudi predlagal, naj se votira kredit za peti semester medicinske fakultete v Ljubljani. Njegov predlog je bil odklonjen. Demokrat dr. Šečerov je izjavil, da se sploh namerava prenesti ljubljansko medicinsko fakulteto v Beograd. Proti temu so najenergičneje nastopili poslanci Jugoslovanskega kluba. Politična korupcija. Stranka, ki črpa vso svojo moč izključno le v intriganstvu in političnem piratstvu, je zapisana smrti. Stranka, kateri je ljudski interes deveta briga in osebni interes prvo, je izgubila pravico, govoriti v imenu naroda. Kam' pozna mentalitet voditeljev demokratske stranke v Sloveniji, ve, da so proti avtonomiji samo vsled tega, ker se boje, da je potem njihove vodilne vloge konec. Demokratski voditelji so izgubili vero v obstoj svoje lastne stranke. Udinjali so se zato velesrbijanski ideji in zatajili slovenski interes. Kot so hodili nekdaj kranjski reukcijonarci sklonjenih hrbtov na Dunaj, tako klečeplazijo slovenski demokrati po Beogradu. Ne nastopajo v jugoslovanski pre-stolici kot jednakopravni med jednakopravnimi, ampak kot prodana in izdajalci lastnega rodu. Slovenskim demokratom je tuj dobrobit jugoslovanske države. S komaI pridobljeno nacijonalno svobodo, in to priborjeno s krvjo in žrtvami celega naroda, se igra maloštevilna demokratska klika s cinizmom, ki ga ne pozna naša politična zgodovina. Dovolj jim je, če so strankine kase polne in da je zadoščeno privatnim ambicijam posameznikov. Brez vsakega sramu zagovarjajo centralizem, ki gospodarsko in politično upropašča državo, samo, da se obdrže v Sloveniji kot odločujoč faktor. Brez sramu ubijajo slovenske kulturne institucije, kot našo univerzo, samo, da jim je dovedeno izvesti obč. vol. zakon, ki naj bi jim pripomogel do stare moči v slovenskih občinah. Brez sramu pritrjujejo gospodarski ekspropriaciji Slovenije, samo, da se izvaja takozvana nacijonalizacija podjetij, pri kateri si na brezdelen ncičin osvajajo demokratski voditelji ogromna premoženja. Brez sramu razpolagajo demokrati z državnim denarjem, da izdajajo svoje časopisje In podkupujejo stranke, ki se jim hočejo udinjati. Nič ni čudnega, če vspriče dejstev imenuje bivši večkratni ministrski predsednik Stojan Proiič, demokratskega voditelja Prebičeviča — kriminalni tip. Ali se ne zaveda cela demokratska stranka, da je obvisel ta očitek na vseh, ki gredo za PrebičevičemI? Shilokova maščevalnost demokratov zasleduje vsakogar, ki se upre njihovemu početju, Srednjeveški politični inkviziciji zapade vsakdo, ki dvigne svoj glas v imenu ljudstva proti terorju parasistvu demokratske klike. V seji ljubljanskega občinskega sveta je poročal župan, da je slovenski minister dr. Žerjav izjavil, da Ljubljana nima toliko časa pričakovati pomoči od vlade, dokler bo v proiidemokratskih rokah. V slovenskih mestih strada ljudstvo. Nepopisno pomanjkanje ugonablja revno ljudstvo; družine hirajo, otroci umirajo. Prehranjevalni tnizeriji se pri-družeje še stanovanjska beda. V vagonih in kleteh se odigravajo življenske tragedije, da se trga človeku srce že samo ob misli na to bedo. Pomoč je nujno potrebna. Vladajoči se ne zganejo. Pomagati pa vsled tega nočejo, ker se je V slovenskih mestih izreklo ljudstvo proti demokratom. Demokratje ciničrto dopuščajo, da trpi ljudstvo in čakajo trenutka, da se to samozavestno in svobodno ljudstvo vrže pred njihove noge in spokorno poljubi roke tlačiteljev. Preiskušeno v stoletnih bojih, slovensko ljudstvo ne bo prodalo svoje svobodne volje. Vsakega preganjanja in trplenja je enkrat konce. Volja ogromne večine naroda bo pomedla s kliko, ki se je vgnezdila v svoje postojanke, kjer se cinično igra z življenjem in smrtjo neštetih, V vsej svoji nečuveni predrznosti so »demokrati« izpričali, da ne spoštujejo suverenosti naroda, ampak suverenost klik. Demokratska politična lwrupcija bo doživela strašen obračuni Genovska konferenca. Pariz, 15. marca. (Izv.) Iz Skandinavije javljajo: Švedska namerava sklicati predkonferenco nevtralnih držav glede mednarodne gospodarske konference v Genovi, Izmena misli se je baje že vršila. ' Rim, 15. marca. (Izv.) Poročilo, 'da se mednarodna gospodarska konferenca v Genovi baje preloži, so popolnoma neutemejena. Datum 10. aprila so končnoveljavno sprejele vse države. Vstala w Južni Afriki. zapadna obrobna ozemlja, kakor tudi okolica Pretorije in Germistona so popolnoma očiščena. Johannesburg, 15. marca. (Izv.) Semkaj je dospelo do tisoč beguncev iz Fortsburga. Obstreljevanje Fortsbur-burga se nadaljuje. V Johannesburgu se je vnelo ponoči od 13. na 14. marca silovito streljanje s puškami. Johannesburg, 15. marca. (Izv) Po obstreljevanju, ki je trajalo sedemnajst minut, se je Fortsburg udal. Pešadija je razpršila množico, ki se je zbirala po cestah. Pretoria, 15. marca. (Izv.) Uradno poročilo objavlja: Nastop vladnih čet je za sedaj ustavljen. Vzhodna in AVSTRIJA IN »BURGENLAND«. Dunaj, 15. marca. (Izv.) Kakor doznava »Pol. Korrespondenz«, je prejela avstrijska vlada poročila, po katerih izjavljajo merodajni antantni krogi, da je madžarsko stremljenje, po katerem naj se potem razmejitve vrnejo Madžarski gotovi deli Burške, popolnoma breznadno, ker smatra antanta avstrijsko stališče za popolnoma upravičeno. RATIFIKACIJA’ POGODBE V LANI. Praga, 15. marca. (Izv.) Danes sta v ministrstvu zunanjih poslov izmenjala ratifikacijske listine pogodbe v Lani od 16. decembra 1921 češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš in avstrijski pooblaščeni zastopnik dr. Marek. Pogodba je s tem stopila v veljavo v obeh državah. POLOŽAJ V ARMENIJI. London, 15. marca. (Izv.) Jusuf Kemal bej zavrača vest poročevalca Reuterjevega urada o pokolju kristjanov v Ciliciji in Armeniji. Izjavlja, da obstoje med Angoro in Moskvo dobri odnošaji, da pa nimajo kemalisti nobenih simpatij do boljševikov. Zagreb, 15, marca. Devize. Duna] 4.20— 4.40, Berlin 130—145, Budimpešta 38.50— 39, Italija 1460—1500, London 1340—1350, New York 270—285, Pariz 2600—2675, Praga 550—600, Švica (izplačilo) 5800—5825, (ček) 5600—5650. Valute. Ameriški dolarji 270—280, avstrijske krone 4.50—5, češkoslovaške krone 0—600, napoleondori 900— 0, nemške marke 130—145, italijanske lire 1420—1500. Beograd, 15. marca. (Izv.) Današnja'borza je bila zelo slaba. Zahtev je veliko, a lith*-lo ponudb.. Zaključki so se vršili le v Čekih za izvoznničarje. Devizo Dunaj so ji6-nujali po 1.05, zahtevali pa po 1.02, zakljii-člla se je po 1.02. Berlin so ponujali po 33, zahtevali po 31.50, zaključilo se je v malih količinah po 32. Italija zahteva 355 do zaključkov ni prišlo. London je zaključil PP 322, New York po 72, Pariz po 615. Dinar v splošnem pada, antantne devize rastejo. Prago so zahtevali po 126, ponujali so jo v; malih množinah, zaključena je bila po 126. Švica le zaključila po 1400 v malih količinah. Curlh, 15. marca. (Izv,) Berlin 1.91, NeW York 517, London 22.32, Pariz 46, Milan 25.95, Praga 9.15, Budimpešta 0.61, Zagreb 1.65, Varšava 0.13, Dunaj 0.065, avstrijska krone 0.0675. Praga, 15. marca. (Izv.) Duuaj 0.63, Berlin 20.55, Rim 287, Budimpešta 6.70, Paril 508.50, London 244. New York 56.825, Curih 1095.50, avstrijske krone 0.63, italijanske lire 284. Berlin, 15. marca. (Izv.) Dunaj 3.48, Bii-dimpešta 32.96, Milan 1363.60, Praga 484, Pariz 2417.55, London 1170.30, New YoA 270,72. Curlh 5244.75. K m n Zadnje dni se vrSi huda politična debata o uprav škandaloznem postopanju nameravane za tvoritve slovenskih bolnic. Vsekakor Ima rekord glasilo demokratov «Jutro«, ki zagovarja državotvornost in velik upliv svojih ministrov na razpoloženju. Da bode zadeva popolnoma jasna, ugotavljamo sledeča dejstva: Meseca decembra lanskega leta pri razpravi dvanajstin za januar in februar je demokratsko in radikalni blok v fin. odboru reduciral postavke pri posameznih ministerstvih in seveda tudi v ministrstvu narodnega zdravja. Minister sam se je odločno uprl redukciji in povdarjal, da bode moral nekatere bolnice zapreti, ako mu črtajo posamezne postavke. Vzlic temu je vladni blok redukcijo izvršil tako v finančnem odboru kakor v plenemu skupščine. Referent finančnega odbora demokrat dr. Šečerov je v skupščini branil dvanajstine in med drugim izjavil, da je direktno koristno dejstvo, da je bila vlada v krizi, ker je medtem časom imel finančni odbor dovolj časa, da je postavke posameznih manistrtev natančno preštudiral in tako prihranil državi okoli 60,000.000 dinarjev. Jutrovci se lahko iz stenografskih zapisnikov prepričajo o teh duhovito-državotvornih izvajanjih gospoda Šečerova — skupščinsko pred-sedništvo jim na prošnjo gotovo pošlje stenogram. V mesecu januarju in februarju se ale dejanskim vrednostim. Opozarjamo, da so razne države že spoznale pretečo nevarnost in uzakoni* le določbe za take slučaje. Tako Češkoslovaška republika določbo, ki dovoljuje za nove nabave in stavb* najširšo svobodo glede odpisov. Predlagamo, da se slični zakoni irf določbe uveljavijo tudi za našo kralje« vino. S takim zakonom se mora pr«'; prečiti resna gospodarska kriza, ia preti uničiti našo šibko industrijo. Cim še naša valuta okrepi, ne da ao s* podjetja pravočasno zavarovala s pri* mernimi odpisi na aktivnih postavka# (stavbe, stroji, inventar, obratne naprave), zapadejo naša podjetja na mah gospodarskemu polomu, iz kojega n<‘ videti rešitve. Ivan Rozman: Naša bol. (Dalje.) Primerjaje kvalitete našega državoznanstva z državnim pojmovanjem naših nasprotnikov, s katerimi smo se merili na koroški pol. fronti, vidimo na nasprotni strani jasen pregled operacijske baze, Izborno poznanje kvalitet koroškega ljudstva, naših političnih in kulturnih sil ter smotrenost in vztrajnost dela. Naši neprijatelji in njihovi zavezniki so hoteli doseči svoj smoter za vsako ceno in se niso strašili nobenih sredstev. Mi pa smo prišli na Koroško polni Jare romantike, občudujoč prej nam neznano zemljo in navade koroškega ljudstva. Naši pionirji so veselja poskakovali in s prekipevajočim navdušenjem zatrjevali »milemu koroškemu narodu«, da se cedita v naših krajih mleko in med, obljubujoč mu deveta nebesa, časih smo pa celo rožljali s sabljami. Ne trdim, da ni bilo v ljudeh, ki so bili poslani na Koroško, mnogo dobre volje, toda njih navdušenje in delo sta imela premnogokrat znak specialno slovenskega fantovstva, ki kliče na korajžo, med tem ko mu seje sovražnik na njivi ljuliko. Spustili smo se v borbo brez enotnega pol. operacijskega načrta, često z nezadostnimi silami, a kar je glavno, z vso tisto poštenostjo v srcih, zbog katere smo se bali grešiti celo nad nasprotnikom. Toda, žal, to ni bila vedno ona pristna poštenost, katero cenimo sicer nad vse, to so bile prazne besede, goljufiva šminka, s katero si zakrivamo vsak dan gube svojega obraza. Oznanjevali smo evangelij o »častitem plebiscitu« ter svarili drug drugega, da ne smemo zagre-fltl nobene nepravilnosti, zlasti, da ne smemo sprejeti v gla-lovalne imenike nobenih dvomljivih slučajev. In čim bolj smo se bližali plebiscitu, tem bolj smo si zatrjevali, da stojimo »sijajno«. Pri tem pa so se nam člani interal. plebiscitne komisije smehljali v obraz, vedoč, kako smo otroško nedolžni. V resnici, ako primerjamo način, kako smo mislili in delali ob razsulu Avstrije, kako smo posedli Koroško, kako smo bežali, Jo zopet posedli s Celovcem vred, se umaknili iz Celovca, in kako uvedli priprave za plebiscit in kako snubili Korošce, po- moramo Driznati. da smo bili silno preprosti, ker smo sploh sprejeli plebiscit, in kako domišljavi, ker smo se spustili v boj s tako premetenim sovražnikom. Plebiscit je teoretično silno lepa oblika za samoodločbo narodov, a res je tudi, da se najboljši blagoslov spremeni v rokah lopova v prokletstvo. S tem, da smo plebiscit sploh sprejeli, smo se spustili v va ban-que-igro, katere iZid se je dal ugotoviti ob količkaj treznem preudarku že v naprej. Posebno pa je bilo pogrešno, da smo sprejeli ozemlje v pasu A s prebivalstvom, ki je skoro povsem nemškega pokolenja. Zato je biia naša pustolovščina na Koroškem od začetka do konca — romantična opereta in pod takimi pogoji ni mogla drugega biti. Nam je nedostajalo svetopisemske zvitosti, ki ni drugega nego prekipevajoča duševna sila, kot posledica v narodu nakopičenega državoznanstva. Onega omahljivega dela koroškega ljudstva ni premotil niti kruh, ki smo ga mu delili vsaj v zadostni meri. Nikdar nismo našli pravega kontakta z velikim delom prebivalstva v pasu A. In to je pri takih akcijah, kakršen je bil koroški plebiscit, prva zahteva. Zato se je koroško ljudstvo obrnilo do tradicij stare Avstrije, ki so mu nudile po njegovem takratnem mnenju v tem oziru več, nego mi. III. Ako se spustimo v daljna razmišljanja o naših neuspehih na Koroškem, moramo ugotoviti, da nam je nedostajalo poleg spredaj navedenih predpogojev analize duševne stopinje in gospodarskega stremljenja ljudstva v pasu A, nismo imeli nika-kega v resnici znanstvenega dela o predmetu, s katerim smo eksperimentirali in od katerega je bil odvisen naš uspeh ali polom. Ako smo že šli v zanko antante, ki se je zvala plebiscit, je bila naša prva dolžnost, da znanstveno ugotovimo te predpogoje. V resnici smo obravnavali v naši javnosti celokupno koroško vprašanje od nekdaj izključno le kot politikum, t. j. vsaka stranka ga je tolmačila po svoje, nikdar pa ni zagledala belega dne povsem objektivna, znanstvena razprava, ki bi bila proučila to vprašanje nepristransko in dovolj izčrpno. Naša pol. romantika je poznala le »klerikalce« in »liberalce«, in ti politiki so zdravili ubogo koroško ljudstvo glede njegove resnične bolezni mnogokrat z zdravili dvomljive vrednosti. Na vsak način bi bili pričakovali od faktorjev, ki so prevzeli izvršitev plebiscita, da sl ucotovilo orei opisane temelje ter da šele na njih podlagi sestavijo svoj pol. operacijski načrt Ker teh temeljev ni bilo, oziroma ker so bili napačni, je bfl napačen ofenzivni načrt, v kolikor se sploh more govoriti O njem in radi tega je moralo biti pogrešeno več ali manj vse naše plebiscitno delo. Prebivalstvo v pasu A je/bilo medij it* le od njega je bil odvisen izid plebiscita. Brez take prave znanstvene analize hotenja ali nehanja tega ljudstva je bil naš vstop v boj proti avstr, republiki in njenim pristašem utopija, po^ sebno, ker naši pol. stiki s prebivalstvom v pasu A niso bili nikdar pravilno usmerjeni. Edini dokaz, ki so ga navajali naši politiki, je bilo število glasov ob izvolitvi poslanca. Grafenauerja. Dejali so: Če je Grafenauer zmagal, zakaj bi ml ne zmagali, ko ne gre le za volitve, ampak za trajno pripadnost. Radi pomanjkanja vpogleda v resnične odnošaje smo delili oficielno celokupno prebivalstvo pasa A kratko v dva dela. t. j. v ono skupino, ki je ostala zvesta svoji krvi, svojemu plemenu kljub vsem nemškim zvijačam in pritiskom ter v skupino naših nasprotnikov. Kdor ni bil z nami, je bil proti nam to tako smo uravnali svoje postopanje. Prvo skupino smo prote-žirali, drugo pa navijali, kjer smo le mogli. Toda v resnici se deli celokupno prebivalstvo pasa A v tri dele, t. j. v odločne in zavedne našince, v ljudstvo, ki se mu more primerjati le se naše primorsko. Teh bo hekaka dobra tretjina. V drugi razrea spadajo naši neizprosni nasprotniki, to so pristni Nemci, katerjn je v vsem pasu le toliko, da jih sešteješ malone na prste, *n Slovenci po krvi, ki so jih pa Nemci po svoji »ideologiji« to l spodarski sili asimilirali ter pretvorili v prave janičarje. Ten J® nekaka slaba tretjina. V tretji razred spada ves oni neodlocnj element, tvoreč ostalo tretjino, t. j. nevtralizirana vsedlina, * je nastala ob dveh narodnostnih periferijah in ki je ni pr «/1 vati idejno, t. j. zavestno ne nam m ne Nemcem. In ravno o tega dela je bila odvisna naša zmaga ali poglbelj. Mi s« šli mimo tako važne plasti koroškega življa ne sicer raV” )j dušno, ker so jih vsi naši tamošnji politiki prav dobro, poz* po imenu, vendar si nikdar niso ustvarili živih stikov >n ,*L0 treno umerjenih vezi med seboj in med to tretjo onian_- ^ plastjo, ali da bi bili vsaj uvedli proti njej specialna Voin “ sredstva (Dalje prihodnjič.) Drsein© ii Imenovanja na Ijbljanskem vsevtči- Kralj je podpisal ukaz, s katerim *# imenuje g. A: h za kontraktnega rednega profesorja na tehniški fakulteti v Ljub-r,, i.g' ' i Oštir Pa za docenta indoevropskega jezikoslovja na filozofski fakulteti. ~ ^ »Društvo za osnovanje in Kraaoo zavetišča in vzgojevališča*. »CUts-ew ,*jes yerbandes der M 31 er, Anstrei-SewL-i >Drtsgruppe des Verbandes der beiter! itd" ,(->rtsgruppe der Lederar- ~ Zadružništvo v Jugoslaviji. Vseh tisn?\V naSi državl Ie okrog 5000 s 600 794 _„]anov' Med temi je na Slovenskem to-fL ug s 154.104 člani in 1.820,699.737 “top Prometa. došeP lzre, da se zanima za ta slu-K. K. ~ V invalidskem domu v Rogaški Sla-w so umrli sledeči vojni invalidi: Dne 6. — Drage Jožice! 19. boste godovale. Takrat vam bedo prinašali za god tudi cvetice. Sprejmite jih, toda le pod pogojem, da bo šopku pridejan tudi »šop« srečk. — Josipom pa voščimo 100 sreč in jim ponudimo v nakup 100 srečk. -- Kolo jugoslovanskih sester. • Izpiti za mojstre lesnih in kovinskih obrti se vrši na Tehnični srednji šoli v Ljubljani odslej redno v drugi polovici meseca maja in novembra. Prošnje je vlagati vsaj en mesec preje pri šolskem ravnateljstvu. — Zrelostni izpit na Tehnični srednji šOii v Ljubljani. Na oddelku: Višja stavbna šola se je vršil prVi zrelostni izpit dne 4. t. m. K izpitu se je priglasilo vseh 12 obiskovalcev zadnjega (8.) semestra, med njimi dve učenki. Uspeh je bil jako ugoden, kajti vsi so prestali maturo z dobrim, deloma z izvrstnim izidom, in sicer (odličnjaki so tiskanimi ležečimi črkami: Battelino Angelo, Dolenc Janko, Hilbert Zdenko, Jelinek Fr. Kochova Ruša, Koprivec Milan, Martinčeva Marija, Medved Ivo, Rozman Ivan, Samsa Stanko, Spinčič Ivo, Zupan Miroslav. — Umrla je v deželni bolnici ga. Mimi Grčar, roj. Likar, učiteljica in soproga učitelja na Barju pri Ljubljani. Blag ji spomin! = Samomor. Služkinja pri dr. Pippen-bacherju v Ljubljani, Antonija Zorko iz Rubelj, obč. St. Jernej, se je v torek dopoldne iz neznanega vzroka zastrupila. Našli so jo v njeni sobi, ko je bila že mrtva. = Denar pojedel. Dveletni sinček komponista Mar. Kogoja se ie igral z 20vinar~ skim novcem. Po otročji navad: ga je de-val v usta in ga pri tem pojedel. pj?- Jakob Rajšp iz Trnovske vasi okraj star 48 let; Dne 10. t. m. Andrej Do-gZ; 12 Črnega vrha nad Polhovim Grad- - - finega vrna naa rOInovim Grad-Sten’- 'L16 12. t. m. Lovrenc Tr- Bod ^ izu?a,ovcev Pri Ptuln. star 34 let. ^91 lim blag spomin! Av#~~i N*s™ča ™ železnici. Strojevodja *anskJ * u med & Zid- mosta v ^pske toplice padel pod vlak, ki mu je obe nogi. jelp~. Rame nesreče. Strojevodja južne veznice na Zidanem mostu Jarh Avgust 1» hnpeljal domov v Ulmske Toplice. Ker ,v ?°?u aat,rl)ano potnikov, je šel ns ,!i? k- ,yed vožnjo pa se je vlak bn r?Ink!h nekoliko nagnil in Jarh je zgu-^olestVn dena hTani,na knjižica Kmetske ^sojuaice v katero je bilo vpisanih 10.000 lo» j. "T,Iz stanovanja na cesti v Mestni "Ge. " »Tr"„aKčf C'tU ““ Ljubljana. »lovi? draginjil Ker so pod tem na- vjf. Prinesli listi pomotoma nejasno, kje tledprti sej,a Celjskega odbora, objavljamo (vseh -io avna sej,a akcijskega odbora tek. n« ofkanizacij) se bo vršila v četr-Mestnof , L PL ob 19. url v mali dvorani •ežba or?a ^prvo oadstropje). Ude-ter “ 2ast°Pnlkov dolžnost! Seja je javna OJh or„!e »deleži lahko vsak član omenje-or«anizaclj. Akcijski odbor. delaT^a^rti administrativnega poslopja °kra!ne hJV^r,ovalnice zoper nezgode in do vitevši' oi f Magajne so od 16. t. m. tehn. fat,tulil v razstavljeni v poslopju št, jo in c- (poleg obrtne šole) v sobi Popoldan vv+r vsak> dan od 2. do 6. ure »Tit l100 Vsakomur prost. Pujetp ’ sP°tnnite se — kadar ku- Premnncri . !• svo^im otrokom — da je rojte otročičev, ki nimajo kruha in da- vanskih »rllar,e za srečko Kola Jugoslo-IruJtvn .a ta načiri pripomorete ?ebna d? j?110111111 sredstev, ki so mu pogojnike ir, ?ore Podpirati siromašno deco, *■ onemogle ter pomoči potrebne, iaših umli tu 20 nemika letovišča. Po 'i«nski L upeiih in cel° na jjub- Jjflte i11 v vSe vedno vise reklamne ^foških u ^S ega jezera in drugih tgnhm h? ^ K. smo jib s Plebiscitom Lton » iiaiD? , delaino brezplačno re--«no u obUk teh nemških krajev. !. Točno ob 5. uri popoldne otvori župan dr. Perič sejo. Kot prvi se oglasi k besedi obč. svet. Pirc (SLS), ki stavi nujen predlog za regulacijo Škofijske ulice. Sentpeter-| ski župnik odktopi v svrho regulacije Škofijske ulice 5340 kvadratnih metrov svojega sveta, zato pa naj mu mestni magistrat ogradi njegov vrt. Obč. svetnik dr. Puc protestira proti nujnosti predloga in govori skozi okno. Nujnost predloga se sprejme. Referent stavb, odseka obč svetnik Pirc Pravi, da predloga ni smatrati za politi-kum. Obč. svet. Ogrin (SLS) pravi, da pride mestna občina poceni do sveta. Obč. svetnik Turk (JDS) pravi, da se hoče z projektirano regulacijo odstraniti cesta, ki obstoja že nad sto let. Predlaga naj se vrne predlog stavbnemu odseku. Dr. Stanovnik (SLS) mu odgovarja, da zahteva dejanska potreba suksesivno ureditev cestnih razmer v • Ljubljani io da ena najbolj nujnih regulacij je ravno regulacija Škofje ulice, kjer je vsled ožine naravnost ogrožena osebna varnost pasantov po cestni železnici. Obč. svetnik (NSS) izvaja, da narodni socijalistični obč. klub ne smatra stvari za politikom in da je kreganje med obč. svet. Turkom in drugimi stvar ckusa. Ce pravi obč. svet Turk, da bi se lahko ta svet dobil po 10. letih zastonj, je to enostavna demagogija, ker v ljubljanski občini ni doslej znan noben razlastitveni zakon. Glasoval bo. za. Dr. Triller (JDS) izjavlja, da bo glasoval proti regulaciji ter pravi, da je v Ljubljani še mnogo drugih ulic, ki bi bile regulacije ravno tako potrebne kot Škofijska ali pa še bolj. Tako na pr. Wolfova itd. (Obč. svet. Pirc: »Hiš pa menda ja ne bomo podirali, g. doktor!«) Predlog pride na to na glasovanje in se sprejme z večinskimi glasovi. Obč. svetnik Ogrin predlaga v imenu stavbnega odseka, da se zgradi mestna dekliška šola v Kotnikpvi ulici. Soglasno sprejeto. Obč. svet. Adamič (SLS) javlja, da je obč, svet. Turk vložil prošnjo, da se pogrebni zavod Izseli iz njegove šupe. v Komenskega ulici. Predlaga, da se postavi lastno poslopje. Soglasno sprejeto. Nato predlaga Zgraditev mrtvaške lope. Soglasno sprejeto. Nadalje poroča, da se ie obrat mestne zastavljalnice tako povečal, da zavod ne more več izhajati s svojim kapitalom. Predlaga posojila do 1 milijon kron. Soglasno sprejeto. Na zahtevo enega obč. svetnika JDS je posebna komisija preiskala poslovanje v mestni zastavljalnici in je ugotovila, da je poslovanje in stanje v najlep-šem redu. Osobju naj se izreče zato zahvala. Sprejeto. Obč. svetnik Tavčar (NSS) konstatira, da je JDS oškodovala ljubljansko občino za veliko vsoto, ko je za 8 mesecev ustavila poslovanje zastavljalnice. Ko je to trdil na drugi seji obč. sveta, je dr. Triller dejal, da so to fabule. Sedaj je to komisijonelno ugotovljeno. Povečanje obrata zastavljalnice pa kaže, da beda v Ljubljani strašno raste. Zastavljalnica bo morala obresti znižati, ker je tukaj v pomoč bednim in ne radi dobičkov. Dr. Triller priznava, da je JDS pogrešila, ko je ustavila poslovanje zastavljalnice. Poročilo obč. svet. Adamiča se nato sprejme na znanje. — Nato predlaga v imenu policijsko zdravstvenega odseka obč. svet. Pirc reorganizacijo ljubljanskega gasilstva. Treba je modernega orodja, avtomobilizacije, nabave nove motorne brizgalne in nastavitev vsaj nekaj stalnih gasilcev za prvo pomoč. Za začetek bi naj jih bilo 8. Obč. svet. Orehek (SLS) predlaga podporo 300.000 kron prostovoljnemu gasilnemu društvu v Sp. SiškL Dr. Triller (JDS) priznava potrebo reorganizacije je pa proti nabavi motorne brizgalne in proti poklicnim gasilcem, isto stališče zavzema tudi obč. svet. T urk (JDS). Obč. svet. Rupnik odklanja ugovore JDS in pravi, da je obč. svet. Turk še 1. 1919 sam vložil na občinski svet prošnjo, da naj se uvede stalno gasilsko službo. V odporu JDS proti tej uvedbi sedaj vidi le nezadovoljstvo nad dejstvom, da je večina storila za gasilstvo Ljubljane nekaj, kar JDS tekom 25 let svojega vladanja ni storila. Motorna brizgalna je potrebna tudi za okolico in pa za one dele mesta, ki še nimajo vodovoda. Ne more si predstavljati, kako bi se brez dobre brizgalne lahko pogasil na primer kak požar na barju. (Obč. svet Turk. Kolkrat sma že gasil. - Obč. svet. Ogrin: »Zato je pa tudi vse pogorelo.) S škafi gasiti v Ljubljani ni treba. Obč. svet. Kremžar (SLS) zagovarja predlog in pravi, da je hitrost pomoči pri požarih bistvene važnosti. To pa se v najpopolnejši meri lahko doseže Ie s poklicnimi gasilci. — Obč. sVet. Rozman (JDS) kliče: »Saj bomo glasovali za — konec debate!« Kremžar: »Vsi?« — Obč. svetniki JDS: Vsi, vsi! — Kremžar; »Torej ste se vendar daii prepričati! Hvala vam.« Referent Pirc doda še nekaj dodatnih predlogov, ki pridejo še pred odsek. Nato se njegov predlog o reorganizaciji gasilstva sprejme. — Posojilo 300.000 kron spodnješišenskemu proštov, gasilnemu dru- ttvp s* zaenkrat ne dovoli, ker bo preje občinzk) svei pregledal stanj« gasilnega orodje tega društva. ~ Obč. svet. Jeglič (SLS) poroča o prediogu kuratorija Mladike glede novega pravilnika. Predlog ku-ratorlja sc sprejme. — Umskim dijakom se devoli enkratna podpora 10.000 kron. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog obč. svet. Rupnika (NSS), ki se glasi: da se g. Krapeža odškoduje za nabavne stroške godbenega paviljona, predlagam: Mestna občina naj stopi v stik z g. Krapežem radi odkupa godbenega paviljona, katerega naj potem postavi na za to primeren kraj. Obenem naj se mestna občina obrne na vojaško oblast s prošnjo, da dovoli brezplačne koncerte godbe »Dravske div. obla,-sti«, pri katerih bi mestna občina pobirala prostovoljne prispevke v korist mestnim revežem. Istotako naj bi se mestna občina obrnila z enako prošnjo na godbo »Zveze jugoslov. železničarjev« in na godbo »Salezijancev na Rakovniku«. Obč. svet Malgaj (NSS) prosi g. župana, da posreduje pri državni upravi, da se spravi v primerno stanje Celovška cesta. Občinska seja je bila zaključena ob S. uri zvečer. Iz tajne seje občinskega sveta. V smislu predloga ravnateljstva tehn. srednje šole se podele razpisane ustanove za obiskovanje obrtne šole takole: Ustanovi po 250 kron: Heleni Hribarjevi in Silvi Mancinijevi; ustanove po 100 kron: Danici Resnikovi,, Josipini Brodarjevi, Olgi Hribarjevi in Mariji Zvanovi. — Mest. nadučitelju Jakobu Furlanu se podeli meščanstvo in je oproščen od plačanja takse. — Mestni zdravnik dr. Jernej Demšar izstopa iz mestne službe. Izstop se vzame na znanje. Dr. Demšarju se izreče za dosedanje službovanj e zahvalo in priznanje obč, sveta. — Imenujejo se: Ing. Poženel, stavbnim svetnikom v VIL čin. razredu; Albert Derganc i i? lYan Kolesa mag. pis. nadoficijalom v j X. čin. razredu; Rudolf Est, blagajnikom j mestne zastavljalnice v VIII. čin. razredu: Fran Poljšak, likvidatorjem v IX. čin. razredu; Rudolf Juvan, skladiščnikom v X. čin. razredu; Alojziju Vavpotiču, cenilcu mestne zastavljalnice se prizna posebno nagrado; Karl Štrukelj, stalnim paznikom mestnih delavcev v VIL plač. stop., II. kategorije nižjih tehn. uslužbencev; Vinko Metlikovič; stalnim mestnim gozdarjem v X. plač. razredu. CeSle. Pokrajinski zbor »Jugoslovanske Matice« se vrši letos v Mariboru in sicer na Jožefovo, dne 19. marca 1922 v veliki dvorani »Narodnega doma«. Upamo, da bo več ude-ležnikov, kakor lansko leto v Ljubljani. Vstop v zborovalno dvorano pa imajo samo delegati, ki se izkažejo z izkaznico pokrajinskega odbora v Ljubljani. Potnike proti št. liju iu Ljutomeru opozorimo, da vozijo po novem voznem redu iz Maribora vlaki ob sledečih urah: Prvi vlak ob 6.20 uri zjutraj, ki vozi do Ljutomera, drugi do Spilja vozi ob 12.41 uri popoldne in tretji, zadnji vlak, ki vozi istotako do^ Ljutomera gre iz Maribora ob 17.16 uri t j. ob 5.16 uri popoldne. Kasneje ne vozi nobeden vlak proti Špilju ali Ljutomeru. Avtomobilna nesreča. Grof Macenzi je imel v nedeljo' popoldne smolo. Peljal se je iz Slovenske Bistrice v Maribor. Na oglu Tržaške ceste in Danjkove ulice je zadel v neki kup kamenja. Grof se je nekoliko poškodoval, drugi sopotniki pa so ostali nepoškodovani. Obrtne razstava v Celju od 12. do 22. avijufcS« 1922. Pripravljalns dela sa letošnjo obrtno razstavo v Celju lepo napredujejo. Pred vsem je zasiguranega okrog 6.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora in to v 24. sobah mestne osnovne šole v Celju, v telovadnici »Sokola« in up dvorišču. Poslopje .ie, kakor znano, kar najmodernejše urejeno, prostori visoki iti svetlji, kakor nalašč za razstavne namene. Odbor je na- j dalje razpisal natečaj za razstavni plakat, I katerega so se udeležili razni celjski risarji. [ Tri naibolja dela, ki so dobila nagrade, se I te dni razstavijo pri Goričav-Leskošeku v j Celju. Sestavljen je tudi že razstavni red iu j se v prihodnjih dneh s prijavnicami vred razpošlje. Udeležitev na razstavi je prijaviti do 1. maja t. I. Razstave se lahko udeležijo obrtniki, industrijalci in trg. v prvi vrsti iz Slovenije, pa tudi iz cele naše države. Spomlad. Zadnji krasni solnčni dnevi so pospešili, da je počelo poganjati zelenje na drevju. Okrog Celja bo kmalu zeleno. Travniki so že tudi ozeleneli. Obeta se nam krasna spomlad. Rezervarji za petrolej in olje ob izlivu Voglajne v Savinjo so dograjeni. Eden je betonski eden iz železa. Rezervarji so last ( tvrdke Faber et Komp. Prekmurja. Stanovanjsko društvo obrtnikov za Prekmurje se je ustanovilo zadnjo nedeljo v Beltincih. Glavna zasluga za to gre pekovskemu mojstru v Beltincih g. .Vekoslavu Kralju. Občni zbor je otvoril g. Stefan Raduha, nakar je poročal g. Jos. Škafar o pomenu zadružništva ter prečital pravila. Za predsednika je bil izvoljen g. Štefan Raduha, za podpredsednika g. Jos. Škafar, nadalje 9 odbornikov in 5 namestnikov. @£ed.@K@ m siaslia. Muzika Dravske div. oblasti priredi svoj prihodnji simfon. koncert dne 3. aprila t 1. Poleg. R. Korzokovih simfon. slik »Noč na Triglavu« se bo izvajala A. Dobroničevo »Dozivanje u kolo«. St. Pretnrlovc »Vari-jacije« in pa R. VVagnerjev »Car velikega petka« iz »Parsifala«. Druga podučna prireditev v filharmoniji. V ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer priredita komponist Marij Kogoj in baritonist kr. opere g. Štefan Romanow-ski drugo podučno prireditev — soarco, na kateri se bodo izvajale skladbe slovenskih komponistov, ki žive v Ljubljani. Natančnejši spored in cene javimo. Vstopnice bodo v predprodaji od petka dalie. Romanowski - Kogoi. Spored soaree skladb sodobnih komponistov v Ljubljani, katero priredita Marij Kogoj in baritonist g. Štefan Romanovvski v ponedeljek, dne 20. marca 1922. ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani: Lajovic: Romanca in Spleen. — Škerjanec: Vizija. — Ravnik: Pozdrav iz daljave. — Kogoj: Sprehod v zimi in Dr. sem jaz Jezus. — P. H. Sattner: Iz oratorija »Assumptis«. — Premrl: Prošnja. — Adamič: Na tujem. — Adamič: Pa ne pojdem prek poljan. — Pavčič: Dedek Samonog. — Pahor: Na poljani. — Krek: lz Vseh grobov ta večnost. — Sedeži v predprodaji od petka, 17. marca dalje v pisarni Glasbene Matice po 4, 5, 6, 8, in 10 Din. Stojišča po 3 Din. Dijaštvo 2. Din. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek zvečer je na našem ljudskem vseučilišču predavala strokovna učiteljica gdč. Ana Zupančič »o socijalnem delovanju armade reševanja v Londonu«. Armada reševanja v Londonu so razna društva, ki skrbe, da razne za človeško družbo zgubljene ljudi privedejo zopet na pravo pot in jih napravijo zopet za koristne člane človeške družbe. Gospodična predavateljica le bila sama v Londonu in je imela v to delovanie sama vpogled, zato je bilo njeno predavanje nad vse zanimivo in so ji poslušalci sledili z velikim zanimanjem. Prihodnje predavanje bo zopet prihodnji ponedeljek ob navadni uri. Koncert ruske narodne umetnosti se je vršil v soboto v celjskem Narodnem domu pod vodstvom režiserja gospoda Puijate iz Ljubljane. Na sporedu so bile ruske’ narodne pesmi, plesi itd. Večer je bil drugače lep, samo obisk je bil slab. V našem mestnem parku se je pričelo živahno delp. Spravljajo se v red pota in se posipajo z gramozom iz Savinje. Tukaj bi pač bilo boljše, da bi ostala pota, kakor so bila, še za toliko časa, da bi se bil nabavil lahko drobni, zato pripravni pesek, s katerim so svoj čas posipavali pota po mestnem vrtu. Kamenje s katerim se je nasul posebno glavni drevored, pač ni zato pripravno. Vrtnar je pričel že tudi nasajati gredice s cvetlicami. Pred »Narodnim domom« na Dečkovem trgu je prostor s štirimi cipresami in ograjo, Kjer je kraljeval dolga leta spomenik cesar-ja Jožefa II. To vse so pričeli te dni razdirati. Ali bi ne bilo bolje, da bi te lepe ci-ffiese, ki so dolgo let krasile ta trg, ki niso bile doslej nikomur napoti, ostale na mestu in bi sektam bil s časoma posfaVil kak primeren spomenik? Razglas. Mestni magistrat celjski razglaša: Vsi mladeniči rojeni leta 1902, ki bivajo v območju mestne občine celjske, ne glede na pristojnost, se pozivajo k osebni zgla-sitvi pri mestnem magistratu soba št. 9 v času od 17. do 27. rnarca 1922 med uradnimi urami, to je od 9. do 27. ure popoldne. Seboj je prinesti krstni list, domovnico, rodbinsko polo in če je kdo od družinskih članov služil pri vojakih, tudi »Vojaško ispra-vo«. Odsotne mladeniče morajo priglasiti stariši ali njih namestniki, oziroma uajblii-ji sorodniki. Proti vsakemu, ki bi se pravočasno ne priglasili, se do kazensko postopalo po zakonu. Turnir celjskega šahovskega kluba se vrši te dni. — V kratkem se bo vršil v Celiu rnatch med ljubljanskim in mariborskiri) šahovskim klubom, teoretski turnir domačega kluba in izlet istega kluba v Maribor. Pasji kontumac za celjsko mesto ie razveljavljen, kaj pa drugi kraji okrog Celja, kjer je isti še v veljavi že nad leto dni? Preskrba mesa v mestu Celju je zadnji čas zopet nekaj boljša. Sedaj se zopet lažje dobi meso raznih vrst. Tudi ne izvažajo ga več zadnje čase toliko. Ker cena živini pada, bi bilo umestno, da bi tudi cene inesu šle zopet nekoliko navzdol. Občni zbor krajevne organizacije Na-rodno-socijalne stranke za Celje In okolico se vrši danes v sredo 15. t. m. ob S. uri zvečer v hotelu pri »Kroni« na Ljubljanski cesti. prvega pesnika Valentina Vodnika t«r obeh francoskih generalov Joahitn Murat* In Jean B. Jules Bernadotte-a. Roman »Svitanje« ie prvi de! historične trilogije. Izšel je »Imenik lastnikov čekovnih računov* 3. izdaia. Založil poštni čekovni zavod v Ljubljani. —• Dobiva se pri poštnem čekovnem ravnatelju v Ljubljani. izšel je Vincenc Stepanekh: »Dnevnik mladega človeka«. Prevela Vida Pivkova. izdala in založila Sokolska župa Maribor. Dobiva se v vseh večjih knjigarnah. Spori in furistika. Otvoritev nogometne sezone v Ljubljani 19. t. m. - Gradjanski : S. K. Ilirija. — Ilirija nastopi v nedeljo, v svoji prvi letošnji tekmi proti S. K. Gradjanskemu iz Zagreba. Š. K. Gradjanski je znan kot eden . najsilnejših moštev Jugoslavije. Bil je dol-I ga leta hrvatski prvak in uživa mednaro-1 den sloves. Turneja v Španijo, ki )o na- | stopi po nedeljski igri z Ilirijo, ga bo na- I pravili še bolj popularnega. Ilirija se sreča z Š. L Gradjanskim 19. t. m. drugič po vojni Znano je, da mu je podlegla lani, ko je bilo njeno moštvo v slabi kondiciji 2 ; 7. Moštvo, ki bo nastopilo proti Gradjanskemu v nedeljo, bo v jedru isto, ki je doseglo preteklo jesen mnogo lepih rezultatov, spremenjen bo te notranji napadalni trio, v katerem bo manjkal za enkrat še Seger. — Pričetek tekme je določen na pol 4. uro, predtekmo igrata dva moštva naraščaja. Cene: sedeži 10 in 7 Din., stojišče 5 Din., članske in dijaške vstopnice 3 Din. S. K. Jadran vabi vse nogometaše na sestanek, ki se vrši v petek 17. t. m ob pol 8. uri pri »Sodčku«. Zelo važno! Sokolstvo. Sokol l. Kruta, neizprosna smrt nam je ugrabila našega dobrega neumorno delavnega brata Janko Kovačiča. Pogreba, ki se vrši v četrtek ob pol 16. uri se udeležimo korporativno v kroju. Zbirališče Narodni dom ob tričetrt na 15. uro. Brate In sestre poživljamo, da se pogreba udeleže v čim rajvečjern številu. Odbor. Skolski Vjesnik župe zagrebačke. Sokolska župa zagrebačka pokrenula je pod uredjivanjem Ante Brozoviča svoj vlastlti sokolski organ, koji se svojim sadržlno a što je glavnom lnformiranošču o Sokolstvu toli odlikuje, da taj list nije samo od-redjeu za uske prilike jedne župe, več se njime može poslužiti sveukupno Sokolstvo. Listu je pretplata minimalna, godišnja petnajst dinara, a šalje se na upravo »Sokol* skog Vjesnika župe zagrebačke«, Zagreb, Nova Ves br. 23. Mi sa svoje strane list preporučamo ne samo sokolima, več i ostalima, da se tako upoznaju s ciljevima i ideologijorn ove močne naše nacionalne organizacije. KIISL Govekar Fran: Svitanje. Roman. Natisnila Narodna tiskarna, založila Zvezna Tiskarna v Ljubljani. 541 strani. Cena broširani knjigi 20 Din. Cena vezani knjigi 25 Din. 6 ilustracij. Govekarjev roman je zajet iz ene na j večjih dob svetovne zgodovine; francoska velika revolucija je razširila ideje svobode preko vse Evrope. Žarki demokratizma so dosegli tudi naš, še nezavedni narod slovenski. Takrat se je začelo svitanje naše kulture; zapel je prvi naš pesnik, Valentin Vodnik, ki ga je vodil genijalni baron Žiga Zois, in začel je izhajati prvi naš časnik »Novice«. Zrno, ki ga je bil zasejal naš prvi zgodovinar Anton Linhart, je začelo kliti v dušah slovenskih inteli-gentov in začela se je širiti zavest, da smo Slovenci le veja na ogromnem drevesu Slovanstva. »Svitanje« sega do odhoda franc, vojske in uprave iz Ljubljane in slovenskih dežel I. 1797. Roman prinaša veliko galerijo historičnih oseb, naslikanih po arhivih iri mnogoštevilnih starih in novih knjižnih virih. Zois, Vodnik, župan dr. Podobnik, lcnezonadškof Brigido, škof Raigersfeld, dež. glavar Hohenwart, tovarnar Desselbrun-ner. nadvojvoda Karl, ubeljski »cesar« Pramrou, postojnski župnik VVenigar, idrijski Kraus z lepo Viktorino, ljubljanski prvi hovelie Rechter, profesor čudak Pelzl, dijak Jernej Kopitar ter še cela vrsta ljubljanskih zgodovinskih tipov na eni strani, a Napoleon Buonaparte, Murat, Bernadotte in razni francoski generali na drugi strani. Na Ubeljskem, v Postojni, Idriji in Ljubljani se godi dejanje romana, polno idej, idealizma, sreče in trpljenja. Rdečo nit tvorijo ljubezenske avanture brivca Daneta in odvetnika dr. Repiča, doživljaji sirote Lovra Celedina, sanjarke Viktorlne Krau-sove. kasneje Napoleonove ljubice in oštir-ke Verdcrberice. Knjigo krasi šest ilustracij zgodovinskih oseb iz romana. Napoleona Buona-parta predočuje slika v kronskem ornatu, ko ga je kronal papež Pij VI. za rimskega cesarja. Naslednja slika prinaša avstrijskega nadvojvodo Karla, najslavnejšega avstrijskega vojskovodjo v bojih z Napoleonom. Povsem originalna in doslej še nikjer priobčena je slika barona Žiga Zoisa v bolniškem stolu, ki si ga je v mukapolnih in neprespanih nočeh sam skonstruiral. — Prav lepe so tudi slike Balanta — našega Društvene vesti. Društvu »Soča« naznanja svojim članom in prijateljem društva, da bo nadaljeval skladatelj g. Emil Adamič svoje predavanje o doživljajih v ruskem ujetništvu v soboto dne 18. t. m. ob pol 9. uri zvečer v salonu hotela »Lloyd«. javno predavanje »Splošnega zenskega društva v četrtek, dne 16. t m. ob 8. uri zvečer v Mestnem domu. Predava gdč. Al. Štebi: O razvoju ženske volilne pravice. Prostovoljni doneski dobrodošli. Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Pokrajinski odbor prosi, vse delegate podružnic, ki potujejo k pokrajinskemu zboru v Maribor, ki se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. točno ob 10. uri dop. v veliki dvorani Narodnega doma v Mari-boru, da se tega zborovanja sigurno udeleže. S seboj naj vzanjejo že doposlane izkaznice pokrajinskega odbora, ki jim dovoljuje vstop v zborovalno dvorano, oziroma na podlagi katerih imajo vozno olajšavo ha. progah južne kakor tudi na progah državne železnice. Vozni listki, kupljeni za pot v Maribor veljajo tudi za potovanje nazaj. Preskrbeti jim je le v Mariboru med glavnim zborovanjem pri glavnem tajniku tozadevno potrdilo na izkaznico. Na svidenje v Mariboru. Občni zbor »Vrtnaske šole« je 20. t m. ob 8. uri zvečer v dvorani slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Gradišče 17, I. Na rednem občnem zboru jugosl. napr. akad. društva »Jadran« dne 6. marca t L je bil izvoljen sledeči odbor: Bojič Stojan, cand. iur., predsednik; Metolovlč Jerko, stud. tech., podpresednik; Lučovnik Hinko, cand. iur., tajnik I.; Teply Ermin, stud. tech., tajnik II.; Rančič Ilija, stud. med., blagajnik; Mitrovič Trlfun, stud. phlL, knjižnjlčar I.; Gračner Jože, stud. Iur-knjižničar II.; Strnad Stane, stud. med., gospodar; Mlakar Jakob, stud. tech., či-talničar; Teply Bogo, stud. phiL, arhivar. Razne vesti. * Milijonarjev sin goljufa za milijone. Budimpeštanski časopisi prinašajo vest, da je igralka Elizabeta Ba-lasz tožila Evgena Farkaša, sina nekega milijonarja raditega, ker ji je iz-mamil, pod pretvezo, da jo poroči, čez četrt milijona kron. Ko je bila z njim zadnjikrat na Dunaju, je morala s svojim prstanom plačati kosilo. Tistega dne je potem Farkaš izginil in ko je šla na policijo so ji povedali, da je naperjeno proti njemu že več tožb radi goljufije. Hova knjiga! Izšla e v zslošbl »Zvezne tiskarne" v Ljubljani Marijin trs 8. KARMEN novela Prosper Merimče-a poslovenil Vladimir Levstik. Dobila se v vseh knjigarnah. Cena broš. din. 7*50. 'stroji 0*0t»t tfveono \ r(*nt(n[ romeaKint Podružnica v Murski Soboti. čistih brez odbitka rentnega Neposredno pod državnim nadzorstvom. 1l§§]£/iP§i§ Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po fflHffl Ustanovljen septembra 1919. C. N. in A. M. Willlamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) Bilo je v nedeljo; Klo je kar gorela od napetosti. Prvikrat ji je bilo videti Angelovega soproga. (»An-~ tak° Je imenovala gospo Sandsovo). Naslikala si ga je bila za zmaja. Angel ga je ljubil, toda ona je bila svetnica in bi bila ljubila prav vsakega moža. Klo je ugibala, da je bila Beverley morda revna (kje naj bi postala tako sočutna, če ne v siromaštvu?) in se je poročila s starikavim možem — nu, ne baš radi njegovega bogastva — to ne bi pri-stojalo Angelu pač pa zato, ker je potrebovala zaščite. In tako se je Klo pripravila, da zagleda čemerika-vega sivobradca. Roger si je bil naslikal grižasto invalidko neopredeljenega tipa, šta-cunsko dekle najzanikamejše vrste. Ko je stopila Klo za gospo Sandsovo v kabinet, je uzrla čilega, temnolasega moža, bil je na oko vse prej nego starec in se je zdel malone dovolj zanimive vnanjosti, da je bil vreden stati ob Angelovi strani. Roger je zagledal drobno, vitko dekle, preotroško in preveč »škrat-Ijasto«, da bi ga bil mogel smatrati za celo »mlado žensko«. Imela je drobcen, podolgovat obrazek z ostro bradico. Polti je bila blede, a daleko ne grižaste, in njene ustnice so bile rdeče. Trmasta, predrzna usta, je rekel Roger sam pri sebi. In njene oči — nikoli še ni bil videl tako velikih oči v človeškem obrazu! Bile so kakor luknje v rjuhi, tako široko in črno so strmele vanj. A dasi je bil ta obrazek škratljast in ne baš lep s svojimi napetimi podočnicami in drzno bradico, je bilo v njem vendar nekaj posebnega in čudno privlačnega. Oblečeno je bilo dekle prelestno. Lehko bi si bil mislil, da bo Bev gledala na to. Klo mu je bila presenečenje, kakor on nji. Oba sta videla druff v drugem izrazito in zanimivo osebnost; in Rogerju je prišlo na um, da ima Beverley prav: dekletu se je poznalo, da mora biti boljših ljudi. A še nekaj drugega je bilo v njeni pojavi, kar je vznemirjalo Sandsa. Za« man se je vpraševal, kaj naj bi bilo. Ali je bila podobna nekomu, ki ga Je poznal ? Bil je vljuden, kakor Je prej obljubil ženi, ter je nagovarjal Klo z »gospodično Rileyevo«. Ko je rekla Beverley, da pelje bolnico prvikrat na izprehod, je Roger zatrdil, da ga vesili; ali Klo je prestregla njegov pogled in zasačila v njem sarkastično iskro. »Spomnil se je dne, ko so me pripeljali semkaj v istem vozu.« Je dejala sama pri sebi. »Vem, da sem ga ponesnažila; gotovo je bil ves krvav. Lepih novcev ga je moralo stati popravilo ... In — moj Bog, koliko njegovih dolarjev je trosil zame Angel danzadnem! Ni čudo, če se kislo drži! Toda enkrat jima poplačam vse. Kako in s čim, ne vem; le to vem, da poplačam!« V bogato okrašenem dvigalu sta se spustili Beverley in Klo v vežo. »Ako bi živel Angel v podstrešni izbi — meni bi se zdelo, da je palača,« je pomislila Irka. Vratar jima je otvoril hišna vrata od umetno klesanega brona s stekleno podlago. Ne da bi se mu poznalo, je premeril z očmi vsako najmanjšo podrobnost vitke postavice v beli platneni obleki: beli klobuček, ki Je pokrival temnordeče lase, drobne bele šolničke in fine gležnje v svilenih nogavicah. Klo bi se bila najrajše glasno zasmejala. Orjak v livreji je gotovo poznal vso njeno zgodbo in je natihem primerjal, kako odhaja in kako je prišla. Tik ob trotoarju se je bleščal višnjevi avtomobil; pri kolesu je sedel Robbins nalik kamenitemu kipu. Kloji se je stisnilo srce. Ko so tistikrat postavili nosilnico v avtomobil, je bila ona pri zavesti. »Koliko dolgujem tej oboževani ženi!« je dehnila pobožno sama pri sebi. »Koliko ji dolgujem!« Ko sta stopila na cestni hodnik, je prišepal k njima človek, ki se je klatil v bližini, ter vzdignil klobuk. »Ali je to gospa Roger Sandso-va?« je vprašal. Beverley se je ustavila, jedva korak od voza. Njena kretnja se je zdela nekam burna za tako gracijozno, mehkogibno osebo. Klojine oči so osuplo preskočile z moža na gospo Sandsovo. Človek bi bil rekel, da se je Angel ustrašil; a to bi bilo nezmi-selno! Zlasti, ker dedec res ni bil vreden strahu. Bil je majčken in tako suhljat, kakor bi bil pravkar vstal z bolniške postelje. Njegov obraz je bil neprijeten, rumenkast in bolehen, z globokimi vdrtinami pod rdeče obrobljenimi očmi. Tudi šepal je, in še grdo, ako se ni le hlinil; z eno besedo, Klo je čutila, da bi ga vzllc svojim jedva zaraslim rebrom z lehkoto pobila na tla. Proda se: PEKARIJA V MARIBORU zelo dobro upellana s hišo, velikim vrtom ln gospodarskimi poslopji proda za 650.000 kron Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. 472 HIŠA Z DOBRO IDOČO GOSTILNO NA PROMETNEM TRGU V CELJU na prodal. Pogoji se poizvejo ▼ gostiln! »Pri Gorazdu« v Celju. 459 Kupi se: STARO ŽELEZO kupuje po najvišjih cenah Centralna naku-povalnica starega železa t Ljubljani. Gosposvetska c. 1. 478 CEPLJENE TRTE za ngv nasad — 7000 kvadratnih metrov — kupim. Ponudbe z navedbo sorte in podlage ter cene pod »Vinograd« na poštni predal 74 v Ljubljani. 399 AMERIKANSKE TRTE divjake dobro nkoreničene kupim par tisoč komadov. Ponudbe z navedbo sorte in cene pod »Vinograd« na poStal predal 74 v Ljubljani. 400 KUPIM večjo množino »Madriers« ln »Bastlngs« smrekove in jelkove deske, zdravo paralelno prima blago ob progah Zidani most proti Mariboru sledečih dimenzij: »Madriers« 75/220, 77/225 mm. »Bastings« 65/180, 63/178, 63/160 mm v dolžini 4 do 12 m. Dobava do marca 1922. Ponudbe z navedbo cene, nakladalne postaje, čas dobave pod »Bols en Gros 280« na upravo »Jugoslavije«. 405 Službe: DVA KROJAŠKA POMOČNIKA se sprejmeta takoj za malo in veliko delo. tirana in stanovanje v hiši Anton Medv#-Sček, krojač. Loke 20, Trbovlje. 474 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA ZA BOLJŠA DELA »prejmem takoj proti dobri plači. Franc Šifrer, čevljar. škofjalolca. 472 MLADENIČ v starosti 20 let močan, želi službe za slugo ali služabnika, Plača po dogovoru. Naslov v upravi 469 KONTORISTINJA zmožna vseh pisarniški del se sprejme pri tvrdki J. V. Vokač, Ljubljana. Šolski drevored 8. 468 VEC DOBRIH ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV se sprejme. Poizve se v upravi 465 KONTORISTINJA samostojna slovenska in nemška korespon-dentinja, izurjena strojepiska in stenografi-nja, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme za tovarniško podjetje v Ljubljani. Ponudbe ie poslati na upravnlštvo tega lista pod šifro: Kontortstlnja 254. 463 KNJIGO VODJA(KINJA), izvežbana, zanesljiva in samostojna moč, Izurjena tudi v korespondenci in strojepisju, se išče takoj za tovarniško podjetje v Ljubljani. Ponudbe Je poslati na upravnfštvo tega Usta (kjer se Izve tudi naslov) pod šifro: Knjigovodstvo 254. 462 ZIDARJI Za razna akordna dela se Išče takoi več zidarskih partij. Gradbeno podjetje G. Ton-nles. družba z o. z., Ljubljana. 453 VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE SPREJME TAKOJ ALI POZNEJE: 1 POSLOVODJO z daljšo prakso, 1 DELOVODJO za Izdelovanje lesenih žebljev. 1 OATRISTA k polnojarmcnikiv 1 STROJNIKA k lokomobili. Ponudbe je poslati na upravfliSt’« o.^ SKLADIŠČNIKA LESNE STROKE zanesljivega išče za takojšnji nastop 'e^ družba »Kokra« v Kranju. Razno: STROJE ZA MEŠANJE BETONA telovadno orodje, poljedelske stroje, traverze, cement, smodnik, dinamit itd. t **' logi trgovine z železnino Fr, Stupica, ljana. Gosposvetska o. 1. •*'* V NAJEM VZAME MIRNA STRANKA TREH OSEB hišico z vrtom ali njivo blizu mesta ali fef* ne cerkve proti dobremu plačilu, ponudbe na upravo lista pod šifro »Mirno?, 476 BOJ DRAGINJI! Da sl lahko tudi manj premožni sloji Pr*' voščijo pristnega dalmatinskega vina. točimo od danes naprej čez uiico črno vittO po 25 K, beio po 32 K liter. Podpira ite lidnost! Resta/:atija Zlatorog, GO'posl sredstvo z „Morana.“ „MORrtMfl“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. °°° Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst,m p- cat-ta^ Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat liče se ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO. Ponudbe direktno na zgornji naslov. Glavni in odgovorni urednik Zorko f akin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija« Tiska »Zvezna tiskarna« v Llublia0^