nseratl ae sprejemajo iu vetji
trist jpna vrsta:
3 kr., če se tiska lkrat,
f »i »t n n ^ ii
n ,i n n 3 ,| Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravriištv
(administracija) in ekspedicija ra Starem trgu h. št. 16.
fif «H fH»p«
\ lli/KN H
U llU i MillMjN)
PolitiCBB lisi za slovenski aaroi.
Po pošti	prejemsn velja:
Za eelo leto	. . 10 gl. —	hr.
«a pol leta	, . f> .. —	,,
«a četrt leta	. . 2 .. 60	„
V administraciji veha: Za celo leto . . H gl. 40 l»r. za pol leta .	4 „ 20 „
za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani ua dom pošiljaj, velja 60 kr. več na leto. '.^jj^j
Vredništvo je na Bregu lunjka štev. 190.
Izhaja potrikrat na teden in iiöi;*,
v torek , četrtek in soboto.
■V
0 malomestnih razmerah.
Brnskemu „Hlasu" se piše iz uecega mo-ravskega mesteca:
Jako rad bi vam iz naše okolice kako radostno vest objavil, toda, žalibog, da mi tega ni mogoče. Povsodi se razprezajo nevesele razmere. Prispodabljaje narodno življenje za let šestdesetih se sedanjim, se moram nehote povprašati, kamo je spuhtela ona nekdanja navdušenost, ona živost, ki je tako mladostno vela po vsih krogih, Sedaj pa so duhovi potrti, onemogli, otopeli, naše ljudstvo je že propadlo tako rekoč turškemu fatalizmu. Tako daleč je moralo priti. Naša društva komaj še životarijo postavši nesposobna, da provedejo stavljeno si zadačo. To je vzrok, radi kojega nam ni pričakovati, da prihodnje volitve v prospeh narodne stranke izpadejo v mestih, ktera prijatelji pruski kot nemška proglasujejo, kterim pa je v resnici jedro slovansko. Kdo je zakrivil ta marazem? Povem vam in pomnite dobro, kedar obsede Bismark Moravo in Slesko, se mu ne bode bojevati s kacirni zaprekami, vsaj se prijatelji njegovi trudijo natezajoč vse svoje sile, da mu olehkotijo delo.
In kakor narodno, tako je tudi društveno življenje prežalostno, povsodi razpad, povsodi nered. Ne da se tajiti, da nrav kakor na kmetih, tako zlasti po mestih zelo propada. Izdelkov ni, skoro vsa trgovina miruje, tovarne presta-vajo jedna za drugo delovati, novcev ni vzeti od nikoder, uboštvo smelo dviga glavo, vkljub temu pa se širi in šopiri, kakor nikdar prej, lišp in nezmerno vživanje vodeč za seboj dolgove in ž njimi tudi švindelj, tožbe in eksekutivne dražbe. Za tacih okolnosti ni čuda, da
hipoteke v ceni padajo iu nezaupnost čedalje večja postaje. Toda navzlic temu se živi veselo in brez skrbi. Mistek ima do 3000 prebivateljev, ali tudi 31 gostilnic, brez obzira na to, da tudi v množili prodajališčih prodavajo strupene žganjarije; na 100 ljudi spada sedaj 1 gostilna. Uvažimo-li vse te okolnosti, pomislimo-li, kako bujno naraščajo davki od dne do dne, in ne bode nam več nerazumljivo, zakaj cele rodovine poprijemljejo beraško palico, zakaj se br-zih korakov bližamo tudi socijalnemu „krachu", ki bode grozan, kakor dunajski in še groznejši. In ta „krach" se podpira z židovskim novinarstvom in liberalnim zakonodajstvom. Vsaj se zdaj berač lahko ženi brez najmanjše zapreke, župniški urad mu tega ne sme več braniti; in če ga vendar odvrača od te nakane, takoj mu zagrozi s civilnim zakonom. — Berač pa rodi zopet berače, ki so vedni križ občini in tako se množi proletarijat in ž njim tudi zlodejstvo.
Tudi nabožensko polje počasi ali dobro dozoreva svobodnej zidariji k Ijubu. Kmetje se še drže vere, ali po mestih se širi verska vne-marnost, ki se premnogokrat prelevi v zagrizeno neprijateljstvo. Meso v postnih dneh javno jesti, to je „moderno", to je viteško; kdo bi se še menil o zastarelih predsodkih iu predpisih! Pojem o zakonu se izgublja in od tod se dado razlagati različne nenravnosti, prešestja, toliko število razvedenih zakonov itd. Naboženstvu se rogati in duhovenstvu pri slehernej priložnosti nasprotovati, to so že vsakdanjosti, ktere je od „omikancev" že niže ljudstvo podedovalo. To je zdaj v ,.modi", toda le pri — katoličanih; vsaj žid in protestant niti besedice ne črhneta zoper svoje naboženstvo, zoper svojega rabina ali zoper pastorja. V tem obziru imajo katoličani (?) posebne zasluge in privilegije. In
vse to se shujša, naj le ta „nadepolua" mladina ponaraste iz moderne šole. — Previdni možaki že rekajo, da tudi v šolstvu nastane „krach." In vendar se za šole izdaje toliko novcev— mnogokrat se ve da po nepotrebnem.
Pred seboj imam knjigo „Nravouk talmuda od dr. Itohlinga", ktera naj bi se prav zelo razširila med ljudi, da jih po polnem prepriča o pogubnosti židovstva. Slavni spisatelj rečene knjige ima v vsem prav, kar je koli pisal o Židih. To vidimo tudi pri nas. Prej se tu ni smel nobeden žid naseliti, danes pa jih je že 11, kteri prodajajo razno robo, bogate našemu slepemu ljudstvu na kvar. Dva izmed njih sta postala že veliko-posestnika in tretji ravno kupuje všlikomeščanski dom. Naši politikarji se boje Slovanov, panslavizma, in kakor se vse te fantastične pošasti imenujejo, s kojimi jih strašijo židovski časnikarji, poleg tega pa ne vidijo, da se židovstvo krepi in da trenotek že ni daleč, ko jim bodejo zapovedovali sinovi Abrahamovi, kakor se je to že zgodilo po nekih manjših mestih, kjer židje že v občinskem sa-vetu štejejo precej glasov. Caveant consules, dokler ni prepozno! Zelo čudno je to, da židje tako bogate iu nihče jih še ni videl delati. Kolikor Židov, toliko trgovcev, kristjanje pa delajo zanje.
V našej okolici bi bilo potreba, sadjerejo bolje njegovati. Bi-li ne bilo dobro, da se povsodi okoli cesta in potov nasadi sadno drevje, kakor se je to že tu in tam zgodilo? Da bi se pa ne godila škoda, uaj bi učitelji podučevali in pominjali deco v tej zadevi. Naj se takovo poškodovanje ostro kaznuje, naj se v šoli že vcepi mladini ljubezen do sadjereje, potem se je nadejati značnega užitka od ta-kovih nasadov. Človek naj ne živi le zase, tudi
Zadnji dnevi v Ogleju.
(Izviren roman iz petega stoletja.)
Spisal Alojzij Lukov ič.
(Dalje.)
Gotje vstopijo, ponosne in krepke postave. Par korakov naprej stopivši, začne starejši s krepkim glasom:
„Jaz Valamir, knez vseh Gotov, z bratoma Videmirom in Teodoiuirom, prišel sem sam, da vam naznanim ukaz slavnega poveljnika pred Oglejem združene vojske. Atila, sin Mundžuka, kralj vseh Ilunov in druzih ne-številnih mu zaveznih narodov, gospodar celega iztoka ukazuje rekoč: Mesto Oglej naj nemudoma, brezpogojno odpre vrata, ter pusti kralja med zidovje. Po izvanredni milosti lahko odidejo možje odloživši orožje. Če se to ne zgodi, kamen na kamenu ne bode ostal, moški bodo okusili grenkost hunskega meča, žene bodo služile vojnikom v razveseljevanje po presta-nem boju in vaši zakladi postanejo plen zmagovalcu."
Strmč posluša senat te besede, grobna tihota vlada. Menapij se vzdigne ter s krepkim, moškim glasom odvrne:
„Govorim v imenu cele slavne skupščine. Svitli knezi, pojdite svobodno nazaj, ter recite kralju, da Oglejčan prostovoljno vsiljencu nikdar ne odpre vrat. Pojdite in recite: Atila naj pride sam in naj poskusi si jih odpreti. Sprejeli ga bomo spodobno. Rimljan se zna bojevati, a za osebno svobodo tudi zna umreti."
„Dobro!" kličejo senatorji.
„Dobro", reče tudi Valamir, „druzega odgovora od slavnih potomcev slavnih Rimljanov tudi nisem pričakoval". Priklonivši se odidejo knezi, potoma občudovaje krasne palače, velikanske stavbe, pa tudi močne bojne priprave.
Prišedši domov naznani Menapij domačim sklep starešinstva, da se hoče mesto do zadnjega braniti. Vesel čuje to novico tudi Marij, ker bal se je, da zmore nasprotna stranka, in da se prične pogajanje z vragom brez vere in zvestobe. Konečno naznani tudi zadnji sklep, da naj se ženske odpravijo v varnost.
„Nikakor ne, nikdarkliče Evdora, „dan ločitve je dan moje smrti. Nikdar bi se ne mogla od tebe ločiti, oče! In od tebe, ljubi Marij, bi jaz šla proč? V varnosti sede bi se spominjala vsak trenutek, oj zdaj, zdaj prifrči puščica in zabode srce, ki me ljubi. Oče, Marij, od vaju prostovoljno nikdar ne grem."
„Oj Menapij", ugovarja Ilonorija, „oj Menapij, da jaz tebe zapustim ? Ne, ne, čez dvajset let preživela sva v nekaljenej zvestosti, in sedaj, v najnevarnejšem trenutku življenja, naj te zapustim ? Nečloveška je ta zahteva, Menapij, bojuj se, in če tudi padeš, od tvojega groba ločila bi me le sila."
„Sin, Marij! Edina moja tolažba", nadaljuje ob enem Digna, „za Boga, kaj mislite. Ne, ne, niti za trenutek vas ne zapustim!"
„A vaša varnost to zahteva!" ugovarja Menapij.
„Naša varnost so vaše krepke roke", odgovori Ilonorija, „Evdora, sem pojdi, Digna, na mojo desno. Pred živim Bogom sem ti, o Menapij! zvestobo prisegla, od mene se nikdar
potomstvo mu bodi pri srci. V to svrho treba tudi, da se varujejo iu razmnoževajo tiči, ki žive se škodljivimi gosencami; naj se razobe-šajo po drevji zabojčeki za vrabce, hvaležni vam bodo, radi bodo ondi vmestili gnjezda ter trebili mrčes raz drevja. V tem obziru je zelo hvalevredna deželna postava, ki ostro prepo-duje lov koristnih tic.
Vest.
Vest nam je neovrgljiva in neprevarljiva priča neumerjoče duše, piše Chateaubriand, francozki učenjak in minister okoli leta 1815. Vsak Človek ima v svojem srcu sodišče, kjer začenja sebe samega soditi pričakovaje, da bode najvišji sodnik njegovo razsodbo potrdil. Ako bi bila hudobija le fizični nasledek naše organizacije, od kod prihaja strah, groza, ki kali dneve zločestue sreče? Zakaj je grizenje vesti tako strašno, da se človek rajši revščini in strogej čednosti vda, nego da si prilasti nepostavno bogatstvo? Zakaj je v krvi glas, v kamenu beseda? Tiger raztrga svoj plen, in spi; človek postane morivec, pa bedi. On išče samotne kraje, in vendar ga straši samota; plazi se okoli gomil, a vendar ima strah pred gomilami. Njegov pogled je nemiren in nesta len; ne upa se ozreti na steno praznične dvorane, boječ se, da bi čital raz nje grozovite besede, čuti so se mu nekako poostrili, da ga mučijo; v temni noči vidi preteče luči, neprenehoma voha prelito krv, v jedi, ktero si je. sam napravil, zapazuje strupeni okus. Njegovo uho sliši z neko posebno natančnostjo šumenje tam, kjer je sleherniku največa tihota; in pod obleko svojega prijatelja, ki ga objame, sluti skrit meč.
O vest! ti naj bi bila le vstvarba domišljije ali strah pred človeškimi zakoni? Na primer: ako bi ti mogel le samo se svojo željo človeka v Kini umoriti z neukanljivo gotovostjo da se ne bode nič o tem zvedelo, bi li se vdal tej želji? — Zamogel bi jaz svojo revščino povišati, znal bi zločinstvo umora s to mislijo oslabiti, da po mojej želji Kinez naglo brez bolečin umerje, da nima dedičev, da je itak pri njegovej smrti njegovo bogatstvo za državo zgubljeno; znal bi si domišljevati: tega ptujca je tlačila bolezen in žalost; smrt je za-nj velika dobrota; on si je sam želi in nima več nego trenotek živeti; vkljub vsem tem praznim izgovorom čujem v globočini svojega srca glas, ki tako močno nasproti golej domišljiji takih
izgovorov doni, da ne morem niti za trenotek dvomiti nad resničnostjo vesti.
Žalostna potrebnost je torej, da se mora grizenje vesti zanikati, ako se hoče tajiti ne-umrjočnost duše in bitje večnega Boga. Vendar predobro znamo, da išče ateizem tudi v tem sramotnem tajenji svoje zavetje. Sofista je pri napadu hude bolezni zaklical: ,,0 bridka bol, nikoli ne bodem priznal, dasi kako zlo!"
In če bi res bilo, da se je našlo tako nesrečnih ljudi, ki so zadušili glas vesti, kaj bi iz tega sledilo? Nikdar ne sodimo onega, ki se lahko poslužuje svojih udov, po kruljavem, ki svojih udov ne upotreblja: zločinstvo na najvišji stopnji ednako je strupu, ki razjeda vest: kdor vero zavrže, vniči si edino sredstvo, koje bi zamoglo v mrtvem srcu z nova občutljivost obuditi. Prečudežna Kristusova vera je bila nekako dopolnjenje onega, kar je manjkalo človeku. Grešil li je vsled preobilnosti, zarad prevelike sreče ali prenaglega, silovitega značaja, pristopila je, da ga opomni na minljivost sreče in nevarnost prenagljenja. In nasprotno bil li je vsled pomankanja grehu izpostavljen, zarad sile in revščine ali malomarnosti duše, učila ga je bogatsvo zaničevati, med tim ko je zajedno naš led talila ter nam tako rekoč strasti prodajala. Posebno proti zločincu bila je njena ljubezen nevsahljiva: ni ga bilo še tako omadežanega človeka, kteremu ne bi bila dovolila pokore, nijednega še tako gnjusnega gobavca, kojega ne bi se bila dotaknila s svojimi čistimi rokami. Za pretečeno tirjala je le pokoro, za prihodnje le krepost: ,,ubi auteni abun-davitdelictum — pravi — superabundavitgratia" (Rim 5, 20). Vedno pripravljen, grešniku po magati, vtemeljil je božji Sin svojo vero kot drugo vest za dolžnika, ki je zgubil svojo na ravsko vest, kot evangelijsko vest, polno usmiljenja in milote, a tej vesti je Kristus podelil pomiloščevanja pravico, ktera je prvej manjkala.
Sedaj ko smo že govorili o grizenji vesti, ki je nasledek zlobnega djanja. bilo bi odveč, govoriti še o veselji, ki spremlja čednosti. Notranja zadovoljuost, ktera se občuti pri vrlem djanji, je toliko učinek materije, kolikor je očitanje vesti pri slabem djanji strah pred zakoni.
Ako sofiste trdijo, da krepost ni nič druzega nego zakrito samoljubje in usmiljenje le ljubav sebe samega, ne pitamo jih, da li niso ni-f koli občutili nekaj v svojih prsih, kadar so ! pomagali kakšnemu nesrečnežu, in da li jih
žene samo strah, ko bi se povrnili v mlada leta, pri pogledu nedolžnega novorojenca.
Krepost in solze so človeku vir upanja in podlaga vere: kako pa bi v Boga veroval oni, ki ne veruje niti na istinitost kreposti niti na resničnost solz?
Menili bi čitatelje žaliti, ako bi se dalje trudili, da dokažemo, kako se razvidi neumr-jočnost duše in bitje večnega Boga iz notranjega glasa, ki ga imenujemo vest. „V človeku, pravi stari modrijan Cicero, je moč, ki ga priganja k dobremu, a odvrača od hudega, ne samo starejša, kakor so ljudstva in mesta, nego tako stara, kakor je Bog, ki je nebo in zemljo vstvaril in nju vlada. Kajti pamet je bivstvena lastnost božje inteligence; in ta pamet, ki je Bog, mora znati razsoditi, kar je dobro, kar hudo."	M. L.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. maja. Avstrijske dežele.
Obravnave ministerske so do-
gnane in delo Deakovo, ki so ga Madjari pre-slavljali za največega modrijana, za silo zopet zakrpano. Madjari so bili prisiljenjem odjenjati, ker če bi se to ne bilo zgodilo, bi bil moral Tisza odstopiti, pa tudi Andrassy ne bi bil mogel ostati. V listih se je že govorilo, da Seunyey osnuje novo ministerstvo, a težko bi bil hotel to prevzeti med ministerskimi obravnavami; liberalci naj se z njim sami opeko. Zdaj sta ministerstva zopet vtrjena, ker sta se zavezala skrbeti za to, da dunajski in ogerski njihovim sklepom pritrdita. Pa če tudi v zboru zadobita večino, je vendar le mogoče, da bosta morala odstopiti. V Cisli se bode vsaj deloma prenovilo ministerstvo, ker jc Las s er ministrovanja že do grla sit iu hoče na vsak način postati predsednik novo vsta-novljene upravne sodnije.
Dunaj. Sprava je gotova, naznanjajo časniki, in sicer v vseh rečeh, in ker so avstrijski in ogerski ministri sklenili, bode se predložilo obema zboroma, in vzajemno ste se obe vladarstvi v njegovo izvršitev zavezali. — „Čech" govoreč o tej spravi med ogersko in avstrijsko vlado se čudi temu, da more se vršiti brez zastopništva češkega ter svetuje v I. 100, naj se oglasi to, dokler je še čas, kajti pozneje bode zastonj tugovati. Ali storijo res Cehi kaj posebnega v tej zadevi, se ne ve.
ločil ne boš. Evdora mi je v srce priraščena, toraj ostane pri meni. Digno veže z Marijem naravna, uerazrušljiva vez. Sklep: vsi za enega, vsak za vse — stojmo na svetem mestu drage domovine. Domovina nas je vzredila, a domovina, če je tak božji sklep, naj nas združene tudi ohrani.
„Krasne ženske!" vsklikne Menapij, „za vas se bo vihtel moj meč, treskal ob glave sovragov, dokler se pretaka le kapljica krvi po mojih žilah."
„Toraj ostaneve tu", prašajo enoglasno.
„Ostanite!" reče Menapij.
„Oj hvala, hvala", radujeti se Oglejčanki, objemaje krepka vojščaka.
XII.
Zopet preteče nekoliko dni. Položaj mesta se ne spremeni. Le tu pa tam se vname boj ob obzidji in prekopih, a hrabri Oglejčani od bijejo vsakteri naval. Toda na prostem polji si ne upajo sovraga prijeti, ogromna sila bi hrabre rimske čete kar zmastila, in škoda za
krv, ki bi tekla. A tudi na drugi strani ne mirujejo Huni, v taboru jim pomanjkuje živeža. Tu pa tam se loči veči oddelek od vojne ter jo vpraši ali na zapad, ali na jugovzhod. Njegovo pot kaže strašen požar in dim vžganih vasi in trgov. Na rob hodijo divjaki, vedno dalje segajo, plenijo in požigajo. Zgodaj na jutro pred solnčnim svitom odidejo, a zvečer z neznanskim hrupom zopet prijašejo, pred seboj gonč klavno živino, obloženo z blagom, dostikrat v krutih naročjih dragocen plen: vplenjene ženske in dekleta, ktere divjaki s krohotom in pohotnimi pogledi pozdravljajo. Oj tužna njih osoda! Oglejčane, videče kruto to početje, pretresa strah. „Če mesto pade. Toda ne, ne, pod njegovimi grobljami raje vsi koučamo, nego dojdemo v roke posilnim tem zverinam". To je geslo sedaj v Ogleju. Skoro nestrpljivo čakajo prvega večjega napada, vedno enolične straže, vedni mali neodločilni boji so jih že utrudili, raje želijo občen splošen krvav ples. A želja se ima v kratkem spolniti.
Na vzhodnem krilu se začne nenavadno gibanje. Valamirovi vojaci se mestu pribli-
žujejo, za seboj vlačijo strašne stenolome. Bo li v stani zidovje njihovim strašnim udarcem protiviti? Glej, vsak vojak nese ua ramah v snop zvezano lesovje. Tudi tramovi in lestvice jim ne manjkajo. Oj, godba se bo pričela. Na tem obstoji vse, da se Gotov ne pusti do obzidja, da jo vdarijo ob prekopu. A tudi Oglejčani ne drže križem rok.
„Poveljnik", vstopi se bled višji vojak pred Marcija, kajti na to stran ga je odposlal Menapij, „poveljnik, dovoli, da jaz s soverniki svojimi pričnem krvavi boj. Skazati se če danes moja legija, da po naših žilah še teče krv starih Kviritov, ki, dokler so verovali v staro vero, so se vedno zmagovaje bili."
„Duhovnik, Belenov služabnik, če te žeja krvi, no, spolni svojo dolžnost", mu odgovori Marij.
„Da, spolnil jo bodem. Zadnji oglejski duhovnik stare vere skazal se bo junaka. Poginil je Belen, no, tudi meni ni živeti."
(Dalje prih.)
T madjarskem listu „Független Polgar", ki je, kakor se piše „Politiki", glasilo ininisterskega predsednika, se nahaja o svečanosti Palackovi članek, v kterem vse mrgoli zabavljic na narod češki, kterega imenuje tatinski narod, na narod hrvatski, škofa Strossmajerja itd. itd. List vreduje neki „Pap Gyula", čegar opravilo, kakor izvrstno omenja „Politik", menda je, da en čas pase svinje ministerskega predsednika na kaki pusti, en čas pa vreduje kak njegov časnik.
Vnanje države.
'Ma jugoslovanskega bojišča.
Dunajski „Tagblat" ima od svojega poročevalca telegram od 2. t. m., po posebnem potu naravnost iz bojišča v Dubrovnik, ki zadnjo krvavo bitvo ob dužkem prelazu natanko popisuje. Godilo se je tako-le. V petek 28. aprila se je vzdignil Muktar paša s četo 23.000 mož in provijantno kolono 300 tovornih živali in prišel do Presjeka. Tu ga napade od strani 2500 ustajnikov v treh oddelkih pod poveljstvom Lazara Sočice, Peko Pavloviča in nekega tujca. Turki so rili v izglednem vojnem redu naprej in ker je središču ustajnikov kmalu zmanjkalo streljiva, so prodrli Turki njihovo četo in tudi druga dva oddelka ustajnikov sta morala umakniti se. Na to je tovorna četa pomikala se naprej, iz Nikšiča pa je prišlo prebivalcev jej uro daleč do Glibovca naproti in ti so sprejeli živež ter odšli nazaj v Nikšiče. To se je zgodilo ob petih popoldne. Zvečer so se oboji vtaborili, Turki so tudi s svojim topuičarstvom zasedli krajne višave. Po noči pride ustajnikom na pomoč 450 Krivošijancev, ti zgrabijo ob treh zjutraj prve turške čete in jih vržejo nazaj. V istem času zapre Sočica s svojimi zadej pot in Turki so vsi zmedeni in od vseh strani obkoljeni. Trikrat poskusi Muktar paša prodreti proti Nazdri, a vselej zastonj. Zvečer so bili vsi Turki na kupu stlačeni med Prosjekom in Ilodzimo Poljano in da bi bili imeli ustajniki streljiva, vse bi bili pokončali; le pomanjkanje tega je rešilo Turke popolnega uničenja.
Po noči 30. aprila pride ustajnikom na pomoč še 3500 mož, pa je zopet streljiva zmanjkalo. Proti večeru se je posrečilo Turkom v posameznih oddelkih prebiti se skoz ustajnike in pričel se je splošni beg. Ustajniki so jih s handžari napadli in klanje je trajalo do jutra. Turki so zgubili vsaj 3000 mož, ustaj nikov pa je padlo okoli GOO, med temi tudi Peko Pavlovičev provijantni načelnik Pogristo Kolačevič, kterega so dolžili, da je s provijantom prepozno došel na bojišče in s tem zakrivil, da so jih Turki prehiteli. To ga je tako zabolelo, daje skočil v največo guječo med Turke iskaje smrti in jo tudi našel. Nikšiče so preskrbljene z živežem k večemu za štirnajst dni Občudovanja vredni pa so junaki, ki so petkrat večo četo Turkov premagali vkljub pomanjkanja orožja in streljiva.
Istemu listu se telegrafira iz Dubrovnika, da so Turki v tej bitvi streljali s kroglami, ktere je mednarodni kongres v Genovi (Genf) v sporazumljenji z vsemi evropskimi vladami prepovedal, namreč s takimi, ki se v človeku razlete, in tako vsakega ubijejo. Dopisnik lista „Independance beige" je takih krogel nabral in jih nese predsedniku družbe „rudečega križa" v Genovo. Vsi ustajniki so umrli zato, ker so se jim take krogle v životu razletele. Zato je tudi toliko ustajnikov padlo. Kaj pravi k temu diplomacija evropska?
Ituski general-konsul Jonin je posredoval pomirje med Turki in ustajniki, ki pa ima trpeti le do 6. t. m.
Berlin. Govorilo se je veliko, da se snidejo tukaj spet trije cesarji, ali v resnici se snidejo le njihovi namestniki, z Bismarkom knez Gorčakov in grof Andrassy, Car ruski odide iz Berolina 13. maja, ministri pa ostanejo še skupaj, in njihovemu zborovanju se pripisuje velika pomemba. Ker se vrne Andrassy še le v drugi polovici majnikovi, se delegaciji prej pričeti ne morete.
Francoski predsednik Mac Mahon bode neki pomilostil velik del komunardov in ste dobili ladiji „Friedland" in „Soire" povelje biti pripravljeni, da veslate v Novo Kalidonijo in pomiloščence pripeljete nazaj na Francosko.
Iluska vlada bode v Sibiriji vstanovila vseučilišče in je znanstveni odsek učnega ministerstva že dal potrebno dovoljenje ter ob enem določil, da profesorji novega vseučilišča dobe poldrugo več plače, kakor profesorji na ruskih vseučiliščih v Evropi.
Amerika. Glavni vodja svetovne razstave v Filaldelfiji je razglasil, da se ima razstava odpreti 10. maja o poludne.
Izvirni dopisi.
Iz Preserja, 4. maja. Volitev občinskega zastopa 30. aprila je bila volitev župana in svetovalcev pri nas. Izvoljen je župan zopet Andrej Peteln, ki nam že nad 25 1. županuje. Pri tej volitvi se je zopet očitno pokazalo, kako zaupanje mož pri srenjčanili vživa! Saj je vrli možak poštenjak! — Svetovalci so izvoljeni: Janez Kovač, Štefan Itogelj, Jakob Kovačič. — Mi želimo županu in svetovalcem energičnega postopanja v srenjskih zadevah, posebno, da se krčme o pravem času zapirajo in ponočni mir ohrani, bolj nego do zdaj! Upajmo vse dobro!
Iz Hrvatske, 2. maja. Naš sabor, ki se ima začeti meseca junija, bode imel zopet mnogo zakonskih osnov pretresati. Tako jc osnova o svetu za deželno kulturo že za-dobila previšnjo dozvolo, da se mora saboru predložiti v pretres. Zakonska osnova o pre-vstroju križevačkega šumarsko-gospodarskega učilišča je že pri vladi v enquetnej komisiji pretresana in popolno izdelana. Nadalje so gotove še sledeče osnove, ki se bodo pri vladi pretresale: zakonska osuova o vodnem pravu o licenciranju žrebcev, dalje osnova o vino-gradarskem redu, o gradjevnem redu za trge in vasi in osnova o upravi občinskih šum. Razun tega pa je že v minulem zasedanju sa-bosrkem priobčena nova cestna mreža in pro-račuu zaklade ob odkupnini javnih delavcev. Vse te zakonske osnove zasegajo v sama vprašanja praktične vrednosti; a uajvažueje je ure jenje gospodarskega sveta. Temu svetu bode namreč naloga, da vladi svetuje, koje uredbe in naredbe so potrebne, da se narodno gospodarstvo, ki je v Hrvatski tako zaostalo, povzdigne in razvije. Pa tudi pota in cesta so prva potreba, prvi uvet vsakemu gospodarskemu razvitku, posebuo pri nas, kjer so bile dozdaj ceste in pota tako zanemarjene.
Sabor bode imel tudi pretresati, kako se ima gledati, da se v jeseni na vsak način odpre uk za babištvo, ker brez dobro urejenega zavoda za babice mora naš narod še na dalje vsled nemarnosti pri porodih propadati in nazadovati. Iu ravno kar se je začelo tudi pretresati vprašanje, kako bi se mogel že te jeseni odpreti lekarnički tečaj, kije nam gotovo tudi potreben, da dobimo sčasoma svoje domače lekarnikc, a ne tujcev, ki so dozdaj pri nas v večiui pri tej stroki.
Pri nas tedaj v vsakem pogledu vlada skrbi za napredek, ali sredstev nam manjka, da bi se moglo to vse tudi izpeljati, saj je znano, kako pičlo so nam odmerjeni naši dohodki, a potreb imamo na sto in sto. Bilo je govora, da dobimo zaklade naše iz Ogerske že meseca marca, a zdaj je zopet vse potihnilo, saj od Madjara se ne dobi z lahka nobena stvar, posebno pa ne denarja, kterega so potrošili za svoje svrhe.
Hrvatski listovi so se skoraj vsi izrazili proti Madjarom v pogledu dogovaranja v Beču ter zahtevajo, da ostane pri starem, posebno pa so proti samostalnej banki. Hrvati dobro vedo, da bi jim po tem še gore bilo v denarnih zadevali, nego zdaj.
Domače novice.
V Ljubljani, 6. maja.
(Kaj ima to pomeniti?) V pondeljek je bila v Ljubljani vsa mestna straža čez polnoči na nogah in plinova svečava je gorela do polnoči, dasiravno je mesec svetel. Isto in prihodnjo noč je bila v hiši, kjer biva deželni predsednik, pomnožena vojaška straža, čemu to? se je govorilo in prašalo drugi dan po mestu? Prazen strah.
(Občni zbor) ima v nedeljo ob desetih dopoldne v magistratni dvorani društvo za podporo „mestne godbe", volil se bo predsednik in obravnavale druge zadeve tega društva. Želeti je, da se tega zbora veliko prijateljev mestne godbe vdeleži.
(Slovensko gledišče.) Še enkrat opomnimo, da bo drevi benefiea gospice Namretove, a jutri benefiea gospoda Kajzelja.
(O nemškem gledišči v Ljubljani.) Te dni je zaječala „Laib. Ztng.", da prihodnje leto utegne se primeriti, da bo Ljubljana brez nemškega gledišča, ker sta se dozdaj le dva ponudila deželnemu odboru, da ga prevzameta, izmed teh dveh se pa še „Laibacherici" nobeden zaupanja vreden ne zdi. Čudno! Saj nemčurska lista vedno po svetu trobita, da je Ljubljana nemška, tedaj bi moralo tu vse, kar diši po nemškem, biti v najlepšem cvetji in za nemško gledišče bi se kot za masten griž-Ijej „teater-direktorji" tam po „rajhu" kar trgati morali. Kako vendar to, da se oglašajo vedno taki vodje, ki se še nemčurskima listoma zaupanja vredni ne zde, dasiravno so iz „rajha"? Naši nemčurji morajo po svetu slabo sloveti in malo kredita imeti, če se za njihovo ljubljeno in po njih hvaljeno dete nihče ne oglasi. Tedaj na vsak način več krika ko volne. Sicer pa se Ljubljana ne bo v zemljo vdrla, če bo eno zimo brez nemškega gledišča. Ako hočejo pa naši nemčurji na vsak način imeti nemške predstave, no, naj si igrajo sami. saj imajo dovolj komedijantov med sabo. — Tisti komite, ki je po „krachu" prevzel vodstvo nemškega gledišča, je pri zadnjem shodu sklenil, ue zahtevati iz mestne blagajnice po nemčurskih starešinah mu obljubljenih 200 gld. Neumna je resolucija „turškega lista" do slovenskih listov, v kteri jim daje pod nos, rekoč, da bi bili tedaj lahko opustili o svojem času grajanje nemčurskih starešin in hujskanje zoper nje ter rajši čakali konca, da bi videli kaj bo. Tako?? Mislite res, da smo mi tako brlavi, da ne bi brž uganili, zakaj glediščni komite zdaj noče onih 200 gl. iz mestne blagajnice? Evo! V komite-ju so do malega samo mestni starešine, ktere je opravičena graja narodnih listov jezila zlasti, ker so spoznali iz skušinj, da kakor ti listi, misli v tej zadevi ogromna večina prebivalcev — celo niuogo njihove stranke. Kar je
tedaj starešinstvo zakrivilo, to je hotel ožji odsek njegov, glediščni komitč, popraviti in je to res storil rekoč, onega denarja ne potrebuje. Da se je to zgodilo, da je namreč v mestni blagajnici ostalo onih 200 gl., komu gre hvala za to? Nikomur drugemu, kot slovenskim listom, kajti ko bi oni ue bili vzdignili glasu zoper tako gospodarjenje z mestnim denarjem, kje bi že bilo onih 200 gld.? Tedaj je „turškega lista" blekanje res neumno, mi že vemo, kje zajec za grmom tiči, če se prav „turški list" in vsa njegova druhal pred-nj postavi.
Razne reči.
—	Veleč. g. F e r d. S t a v d a h e r, častni korar in profesor veroznanstva na Tržaški gimnaziji, poda se ua šest mesecev v pokoj in namestoval ga bode mestni kaplan gosp. Janez Legat.
—	Poselnik mirovanjski Marco a r t u je poskušal najprej v Itimu, potem na Dunaju, naj se sklenejo v mir ter razorožijo. Hotel je iti v Budapešt, toda odsvetovalo se mu je; zdi se, da le-tu bolj čutijo nevarnost kot na Dunaju. Zakaj ne poskuša španjski miro-vatelj v Berolinu? Iz Francije se sporoča, da se nasvetuje nek vzajemni zbor v ohranjenje miru, bode javeljne kaj iz tega.
—	Dr. Posilovič, kteri je o novem letu vredovanje Zagreb, lista kat, prepustil dr. J. Riegeru, je v Bimu že neki prekanizovan, in se po posvečbi skoraj poda v Senj. Rojen je bil v Ivaničgradu, gimnazijo dovršil v ne majhni potrebi v Zagrebu, bogoslovje v Pazmaneju in potem v Frintaueju. Star je sedaj 42 let, in upati je, da bode storil mnogo dobrega cerkvi na čast ter domovini v prid. — Zdaj neki hudo že čutijo napako, da je odpravljena bila vojaška granica na zahtevanje Madjarov, kteri naposled prijatelji Turkom lepo sodili bodo o nas Slovanih, piše se iz Zagreba v „Čech", vendar so srca in oči naše obrnjene na uno stran, v sosednjo Bosno, radovedne, kako se razmota ondi huda stvar.
—	Zdihljeji k Mariji Devici našej ljubi GospejpresvetegaSerca. Besede Janez Voičič-eve ,vglasbil P. Angelik Hribar. Pod tem naslovom izdala je glasbena matica 31 napevov, ki so ravno za ta mesec, ko praznujemo „šmarnice", posebno vgodne. Priporočamo torej to lepo zbirko posebno Častiti duhovščini in organistom, ker našli bodo v njej mnogo lepih in lehkih v cerkvenem duhu sestavljenih pesmi, ktere zaslužijo, da se udomačijo prav kmalu pri cerkvenih pevcih. Gosp. Pater Angelik Hribar je v tej zbirki pokazal, da ima jako lepe zmožnosti v skladbi in da zamore postati s časom to za našo cerkveno glasbo, kar je bil nekadaj ranjki Rihar. Cena te zbirke je 1 gl. 20 kr. in je naprodaj pri knjigovezu Gerberju in pri knjigarjih: Giontini, Lercher, Till in Klerr. Ako se pokaže, da društvo „glasb, matice" najde dovolj odkupcev za to delo, namerava izdavati bolj gostokrat enake napeve za cerkve. Opozorujemo še, da se bukvice, v kterih so besede k tem napevom, dobivajo pri gospodu Gerberju po 25 kr.
—	Hrvatska bibliografija (aprila). 1. „Poetika" od A. Šenoe. Zagreb. Albrecht i Fiedler. Str. 48. Cena 20 n.
2.	„Na obranu pravosti staro-srbskih zlat-nih novaca" od S. Ljubiča. Str. 39. Tisak dioničke tiskare.
3.	„Etimologija imena Hrvat" od dr. Lj. Geitlera. Tisak dioničke tiskare.
4.	„Borba naroda hrvatskoga za aužuvin-sku kuču proti ugarskomu kralju Arpadovcu
Andriji III." od Ivana Tkalčiča. Str. 34. Tisak dioničke tiskare.
5.	„Ragusa, cenni storici". Sastavio Stje-pan Skurla, zač. kanouik, profesor gimnazije u Dubrovniku. Tisak dioničke tiskare u Zagrebu. Str. 160 u vel. 8mini.
6.	„Hrvatske narodne pjesme", sakupljene stranom po Primorju a stranom po granici. Sabrao Stjepan Mažuranič, učitelj. Sv. I. str. 204 u 8mini. Tisak i naklada H. Lustera u Senju. Cena 45 u.
7.	„Kratka stilistika". Za gradjanske i više djevojačke škole, priredio Ivan Filipovič. Naklada i tisak Leop. Ilartmana. Str. 140 u 8mini. Ciena 60 n.
8.	„Pučki spisi" M. Pavliuoviča. U Zadru tiskom „Narodnoga Lista". Str. 600 u 8mini. Ciena 1 for. 50 n. Četrta knjiga.
9.	„Hrvatske narodne pjesme" po narodu sakupio. Ferd. Plohi. U Varaždinu tisak Plaz-zera. Str. 94.
10.	„Zschokkeove novele" na hrvatskom prevodu od dr. Josipa Valentiča. Tiskara II. Lustera u Senju.
11.	„Nova mjera i vaga" izdala uprava „Pučkoga Prijatelja".
12.	„Izjašnjenje svete liturgije za srpsku mladež" napisao Nikola Gj. Vukičevič. Na-k'ada i tisak brače Juvanoviča u Pančevu. Str. 132, ciena 50 nov.
13.	„Kako se sastavljaju pitanja". Po II. G. Scholzu, preveo Dimitrije Josič. Naklada i tisak brače Jovanoviča u Pančevu. Str. 92, ciena 50 n.
14.	„Itomeo i Julija" od Shakespeara od dr. Laze Kostiča. Novisad.
15.	„Škole u Crnoj gori" od najnovijih vremena do danas. Napisao Milan Kostič, bivši školski nadzornik i ravnatelj bogoslovije u Crnoj gori. Srbsko učeno družtvo nagradilo je ovaj spis, koga je čisti prihod posvečen stra-dalcem hercegovačkim i bosanskim. Ciena 80 n.
— Nesrečni govorniki. Ko je Mac Mahon s povodnjo poškodovane kraje obiskoval, moral je seveda prestati nezmerno pozdravov in govorov od županov itd. Pri tem bil je menda zelo potrpežljiv. Župan vasice blizo Toulousa se je trikrat ustavil v svojem govoru in tretjič nikakor ni znal naprej. Maršal rekel je smehljaje: „Poglejte vendar v svoj rokopis". — Spominjamo se onega župana, ki je pozdravljal Ljudevita XIV.: „Cezar in Aleksander ... Aleksander in Cezar ... Cezar ... pričel in nikakor ni mogel nadaljevati. Ljude-vit pa je djal: „Nu, kaj sta Cezar in Aleksander?" „Veličastvo", vsklikne nazadnje nesrečni mož, „Aleksander in Cezar bila sta smrkovca proti Vam". — Krajše napravil je Henrik IV., sovražnik takih pozdravov, ki je župana začenšegaz besedami: „Ko je Hanibal zapustil Kartago in ..." prekihil rekoč: „ko je Hanibal zapustil Kartago, je bil gotovo že kosil; a jaz sem lačen. Pojdite, gospod župan, greva še midva kosit". — Tudi o Frideriku Viljemu pripoveduje se neka dogodba. Glavar malega mesta pozdravil ga je: ,, Tako moder, tako blag, tako velikodušen, tako milostljiv..." „Da, da", segel mu je v besedo kralj, „in tako truden, tako lačen, gospod župan!"
Listnica vredništva.
G. J. K. v C. Poslanega zavolj tiskovnih postav ne moremo sprejeti, zlasti pa še za to ne, ker tiče le ene osebe.
Eksekutivne dražbe.
Štajarske.
8.	maja. Frane Grašie v Razvanju 5020 gl, (3). Dobršek v Drobinskem (2).
9.	maja. Štefan Rieser v Vidmu 9350 gl. Janez Živič v Lečjem 1212 gl. Janez Premelie v Bukovju 530 gl.
11. maja. Franc Cvetko 2260 gl. in Janez Šver 1790 gl. ubadva v Bojsnem.
Tclejsratičiie denarne cene 5. maja. Papirna renta 66.50 — Srebrna renta 69 50 —
18601etuo državno posojilo 110.--Bankin« akcije 869
— Kreditna akcije 138-10 — London 120.10 — Srebro 103,— — Ces. kr. cekini 5 70 — ŽOfrankov 9\56.
Spričevalo. :g|
Znanstvena razsodba
o lekarničarja gospoda
Wilhelma
antiartiitičnem, antirevmatičnem

oi čistečem čaju.
Kdor o Deomorjenem sleparstvu, ki se v novejšem času upanja z različnimi zdravili za vse, ima le količkaj pojma, bo lahko ra/.umci uezaup-nost zdravnikov do takih pripomočkov in ne bo se mu zdela pedantna mržuia do novotarij, če se zdravnik s smehljajem obrne od takih čarobnih zdravil. Vendar pa tudi to pravilo ni brez izjeme, in to je opravičeno in pristojno v onih slučajih, kjer je po istini potrjena skušnja in na tej naslonjeno splošno pripoznanje občinstva prehitelo zdravniško poskušnjo in izreklo — kakor pri Wilhel-movem kri čiste"em čaju — svojo razsodbo, kajti splošna razsodba je lmjzanesljivše poroštvo, da je kaka reč dobra in kaj vredna, in se je najbolje pri Wilhelmovem, za različne revmatične bolezni, putko, trganje priporočanem kri čistečem čaju skazalo, ker je, rabljeno pri najtrdovratnejših vkoreninjenih revmatičnih bolečinah in putkinih napadih, zelo vzbudilo zatrto delavn st kože in pot.
Zlasti se je pri revmatičnih, putkinih bolečinah človeškega trupla, pri kterih je vedno mrzlica in udje otekajo, so vnemajo itd., pri podagri, bolečinah v križu, ob plečah, pri trganji po udih, če so členi trdi, pri krču v mečah, cel6 pri zabasanji in hemorojduih težavah ta čaj skozal kot zel6 močno zdravilo.
Zato se zamore ta čaj za navedene bolezni na vso moč priporočati.
V Berolinu januarija mesca 1872.
(I, S.)
(84-5)
Dr. Johannes Müller,
medicinski svetnik.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchenu pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva ima Wilhelmov antiartritični antirevmatični (aj za čiščenje krvi tudi: V Ljubljani Peter Lasnik; v Kranji lekar K. Šavnik; v Postojni, Jožef Kupferschmid; v Gorici lekar Franzoni; v Novem mestu Dom. Ricoli; v Metliki lekar Alf. Matter; v Beljaku Matevž Fürst; v Celji Baumbach in Franc Rauscher; v Mariboru Alois Quandest; v Celovcu C. Clementschitsch; v Prassbergu Tribuc; v Varaždinu lekar dr. Kalterju, lekarju.
izdelovalka umetnih cvetlic (röz),
v gledališčnih ulicah št. 43 v Ljubljani, se priporoča prečastiti duhovščini, vsem p. n. cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom za izdelovanje cvetlic za cerkve, posebno šopkov za sveče in oltarje, vencev za prapore in svečnike in za popolne oprave ob novih mašah po najnižji ceni. Tudi je vedno dobro založena s cvetlicami in venci vsake baže do najfinejših iu vsako v cvetličarsko stroko spadajoče delo se najbolje izgotovlja. (24-3)