Objava slovenske gimnazije
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu so sprejemni izpiti za šolsko leto 1962/63 v soboto, dne 7. julija 1962, to je prvi dan velikih počitnic. Začetek Izpitov ob 8. uri zjutraj.
Prijavite svoje otroke pravočasno, in sicer do 1. julija 1962!
Prijavi je treba priložiti rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. Pri vodstvu šole, katero otrok sedaj obiskuje, je treba zaprositi za popis učenca. Ta popis (Schiilerbeschrei-bung) pošlje šola neposredno na naslov: Dlrektion des Bundesrealgym-nasiums und Gymnasiums tur Slowe-nen in Klagenfurt, Lerchenfeld-gasse 22.
Na dan Izpita, torej 7. julija, pa mora vsak učenec predložiti spričevalo, katero bo dobil 6. julija 1962 na svoji dosedanji šoli; brez tega spričevala ne more nastopiti k izpitu.
Izpit za prvi razred obsega snov četrte šolske stopnje iz slovenščine, nemščine in računstva — pismeno In ustno. Glede ostalih razredov pa dobite podrobna pojasnila vsak dan popoldne v šolski pisarni v Lerchen-feldgasse 22, soba 65 v drugem nadstropju.
Ravnateljstvo
Konferenca medafriškega političnega odbora v Kairu:
Afrika na poti k popolni in vsestranski enotnosti

J
Ko je predsednik Združene arabske republike Naser prejšnji teden otvoril konferenco političnega odbora držav, ki so članice tako imenovane casablanške skupine, se je v Kairu začelo posvetovanje, ki nedvomno pomeni važen korak naprej na poti k popolni in vsestranski enotnosti Afrike. Poleg Naserja so Se pomembne konference udeležili še maroški kralj Hasan, gvinejski predsednik Sekou Toure, predsednik Malija Modibo Keita, predsednik začasne alžirske vlade Ben Jusef Ben beda in ganski zunanji minister Ako Adjei v zastopstvu predsednika Nkrumaha.	‘	.
Predsednik Naser je uvodoma nakazal že Afriki še nevarni in zapleteni problemi, kajti
doslej dosežene uspehe sodelovanja med državami, ki so v Casablanci podpisale afriško ustanovno listino, in poleg ustanovitve skupnih organov gospodarskega, kulturnega, administrativnega in vojaškega značaja posebej opozoril na skupni nastop teh držav na lanskoletni beograjski konferenci izvenblokovskih držav ter njihov pozitivni prispevek na ženevski razorožitveni konferenci. Poudaril pa je, da obstojajo v
V Gani se je začela, konferenca
še vedno živi pod nadvlado imperializma 50 milijonov Afričanov, afriško bogastvo še vedno izkoriščajo tujci in še vedno vladajo pojavi rasne diskriminacije in poskusi sece-sionizma.
O potrebi nadaljnjih prizadevanj za dosego popolne enotnosti Afrike je v posebni izjavi govoril gvinejski predsednik Sekou Toure, ki je opozoril na stvarne elemente afriške enotnosti. Pri tem je ostro obsodil
»Svet brez bombe”
Avstrijski obisk v Sovjetski zvezi
Komaj se bo avstrijska vladna delegacija pod vodstvom kanclerja Gorbacha vrnila s svojega obiska v Franciji, bo sledil uraden obisk avstrijskih državnikov v Sovjetski zvezi. Na povabilo predsednika sovjetske vlade Hruščova bo namreč kancler dr. Gorbach v spemstvu zunanjega ministra dr. Keiskega, državnega sekretarja dr. Steinerja in drugih visokih funkcionarjev v času od 28. junija do 5. julija uradno obiskal Sovjetsko zvezo.
Med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi bo avstrijska vladna delegacija poleg razgovorov z vodilnimi sovjetskimi državniki v Moskvi obiskala tudi Leningrad in Irkutsk, kjer si bodo avstrijski gostje ogledali razne znamenitosti in industrijska ter druga gospodarska podjetja. Na sporedu so seveda tudi običajni sprejemi, slavnostna kosila in večerje ter obiski v moskovskem gledališču, univerzi in Kremlju.
O razgovorih med avstrijskimi in sovjetskimi državniki sicer niso bile objavljene nobene podrobnosti, je pa gotovo, da bodo med drugim obravnavali tudi vprašanje odnosov Avstrije do EWG, o katerem so avstrijski Predstavniki govorili tudi pri vseh drugih precej pogostih obiskih zadnjega časa.
Predsednik Gane Nkrumah je včeraj odprl v Akri mednarodno konferenco pod naslovom »Svet brez bombe", na kateri sodeluje okoli sto povabljenih osebnosti iz vseh predelov sveta. Udeleženci tega zborovanja niso uradni predstavniki vlad oziroma člani nacionalnih delegacij, marveč so bili povabljeni kot ugledni družbeni, znonstveni in politični delavci, znani po svojem prizadevanju, da bi zmanjšali mednarodno napetost in da bi aktivno urejali probleme, ki nastajajo v svetu zaradi jedrskega oboroževanja.
2e na pripravljalnem sestanku, ki je bil letos februarja v Zagrebu, so določili dnevni red konference in poudarili, da ne sklicujejo konference le zato, da bi protestirali proti jedrskemu orožju in oboroževanju sploh, marveč da bi na novo proučili sedonje mednarodne odnose in prispevali k nadaljnji mobilizaciji svetovne javnosti v prizadevanju za odstranitev atomske nevarnosti in ohranitev miru na svetu. Delo konference bo potekalo no plenarnih sejah in v šestih komisijah, katere bodo obravnavale ukrepe, ki naj omilijo mednarodno napetost, in proučevale razorožitveni problem in metode efektivne kontrole nad razorožitvijo, obširno pa se bodo bavile tudi z gospodarskimi vprašanji sodobnega sveta, kot so lakota, neizobraženost, bolezni, revščina in suženjstvo.
Pobudo za to konferenco je dal ganski predsednik Nkrumah sredi preteklega leta, ko je opozoril na nevarnosti jedrskega oboroževanja in poudaril, da se mora svetovno javno mnenje povsem uveljaviti v boju proti
V Južnoafriški uniji:
»Svoboda in demokracija obsojeni na smrt”
Južnoafriška unija ne velja zaman za klasično državo kolonialističnega nasilja. Izginjajoča manjšina priseljenih belcev si je prisvojila vso oblast in ravna z domačim črnskim Prebivalstvom strogo po načelih kolonialistične politike kot z manjvrednimi ljudmi. Polica rasne diskriminacije velja za glavno načelo in se nikjer drugje v svetu ne manifestira tako kruto kot pod režimom Hendrika Vervvoerda, ki je od leta 1958 dalje, ko je Postal predsednik vlade, neprenehoma stopnjevali nasilje nad domačini, nad katerim se danes zgraža že ves svet in zaradi katerega le bila Južnoafriška unija celo izključena iz britanske skupnosti narodov.
Vendar vse to Verwoarda ni lzpametovalo, y svojem nacionalističnem in rasističnem besu le šel še dalje in pred dnevi izsilil poseben Zakon, ki ga je demokratični svet obsodil bot »smrtno obsodbo svobode in demokra-cije«. Na podlagi tega zakona, ki se nedolžno
jedrski nevarnosti. Po besedah predsednika pripravljalnega odbora Quaye je pomen konference v fem, da pobude ne bodo izvirale s pozicij hladne vojne, marveč bodo pomembne osebnosti, ki predstavljajo zelo vpliven del svetovnega javnega mnenja, povedale svoje predloge in mnenja o tem, kakšen naj bi bil »svet brez bombe in vojne".
Jfi<'Or.O |,>VitOSl pl ipijUjci ■ •"<- “1	...rdi! e. c.
v Akri velik pomen, posebno še, ker združuje ugledne osebnosti iz vseh predelov sveta ne glede na blokovsko razdelitev. Konferenca bo trajala do 28. junija in svojih sklepov, kot predvidevajo, ne bo poslala vladam posameznih držav, marveč jih bo naslovila neposredno na narode vsega sveta oziroma na svetovno javnost.
Jugoslovanski parlamentarci v Sovjetski zvezi
Pod vodstvom predsednika Zvezne ljudske skupščine FLR Jugoslavije Stamboliča je dvanajstčlanska delegacija jugoslovanskih parlamentarcev odpotovala v Sovjetsko zvezo, kjer se bo več dni zadržala na uradnem obisku.
Temu obisku tudi na Zahodu pripisujejo važen pomen in poudarjajo, da je izraz ponovno izboljšanih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
tiste, ki podpirajo fezo o dveh Afrikah — Afriki casablanške skupine in Afriki mon-rovijske skupine — ter poudaril, da je samo ena Afrika — Afrika, ki se je nedavno in še vedno le delno osvobodila kolaniolne nadvlade, ki napenja vse sile, da bi izvo-jevala popolno neodvisnost in okrepila materialne in moralne osnove za svoj nadaljnji neoviran napredek. Sekou Toure je dejal, da je pot do uresničitve fega cilja le v sodelovanju med vsemi državami ne glede na njihove politične in družbene sisteme in v enotni ustanovni listini za vse afriške države.
Med potekom kairske konference so predstavniki udeleženih držav izčrpno proučili mednarodni položaj in posebno obširno obravnavali probleme Afrike. V zaključnem sporočilu izražajo udeleženci zasedanja zadovoljstvo z razvojem mednarodnih dogodkov po beograjski konferenci in sodijo, da je izboljšanje mednarodnega položaja rezultat naporov, ki jih prispeva skupina ne-blokovskih držav v težnji, da bi odvrnili nevarnost vojne, pripravili vzdušje razumevanja in sloge med nasprotnima blokoma in podprli prizadevanja za osvoboditev vseh narodov.
S posebno radostjo so udeleženci konference pozdravili zmago, ki sta jo dosegla vlada in ljudstvo borbene Alžirije na poti do uresničitve svojih zakonitih pravic — neodvisnosti in svobode — za katere je alžirsko ljudstvo r>lo-'-alo visoko ceno s krvjo svojih sinov. Hkrati pa so poudarili pravico do neodvisnosti in svobode tudi za vse ostale afriške narode, ki so še vedno pod tujim gospostvom, in priporočili vzpostavitev »afriške solidarnosti", ki bi zajela vse afriške dežele. Od vseh držav, predvsem od industrializiranih, pa so zahtevali, da odstranijo vse trgovinske pregrade za blago in surovine nezadostno razvitih držav, ker so države, ki proizvajajo surovine, odvisne od prodaje teh proizvodov zaradi tujih deviz, [potrebnih za finansiranje njihovega razvoja.
Svetovna javnost pripisuje sklepom kairske konference velik pomen in v političnih krogih splošno menijo, da bodo ti sklepi igrali važno vlogo pri sedanjem razvoju Afrike in boju afriških narodov za popolno neodvisnost, hkrati pa tudi v okviru nadaljnje skupne dejavnosti neodvisnih afriških držav na mednarodnem področju.
imenuje »spreminjevalni zakon k splošnemu pravu«, bo namreč tudi najmanjše prekrške mogoče deklarirati za »sabotažno dejanje« in njihove storilce obsoditi na večletno ječo ali celo na smrt.
Razumljivo so ta zakon najostreje obsodile vse svobodoljubne in demokratične sile Južnoafriške unije ne glede na barvo kože, kajti tudi med belim prebivalstvom že prodira spoznanje, da izrazite politike nasilja in krivic ne bo mogoče voditi v nedogled in je eden izmed voditeljev napredne južnoafriške stranke pravilno ugotovil: »Če bomo nebelemu prebivalstvu še nadalje odrekali pravice in svoboščine, potem mora biti vsakemu izmed nas jasno, da bomo te svoboščine tudi sami izgubili.« Najnovejši Venvoerdov zakon je vsekakor dovolj resno svarilo, saj ]e naperjen tako proti domačemu črnskemu prebivalstvu kakor tudi proti belopoltim nasprotnikom diktatorskega režima pobesnelih rasistov in nacionalistov.
Sporočilo o obisku Rankoviča v Italiji:
Sodelovanje ni le v interesu obeh držav
marveč pomeni tudi pomemben prispevek k ohranitvi miru
Kakor smo v našem listu že kratko poročali, je bival podpredsednik Zveznega izvršnega sveta FLR Jugoslavije Aleksander Rankovič na večdnevnem uradnem obisku v Italiji, kjer je bil sprejet pri predsedniku italijanske republike Segniju in je imel razgovore s predsednikom italijanske vlade Fanfanijem ter drugimi italijanskimi državniki. O teh razgovorih je bilo objavljeno uradno poročdo, v katerem je poudarjeno:
Med razgovor), ki so potekali v duhu odkritosti in razumevanja, kakršno že dat) časa označuje odnose med obema državama, je prišlo do široke izmenjave mnenj o mednarodnih problemih v obojestranskem interesu, kakor tudi o italijansko-jugoslo-vanskih odnosih.
Obe strani sta se sporazumeli o tem, da si je treba vse bolj prizadevati za zboljšanje mednarodnega ozračja, kakor tudi za iskanje rešitev za obstoječe probleme s pogajanji. Prav tako sta proučili nekatere probleme, ki so povezani s procesi ekonomske Integracije. Ker je jugoslovanska stran izrazila zaskrbljenost zaradi možnih posledic Izvajanja določenih ukrepov Skupnega evropskega trga (EWG) na jugoslovansko gospodarstvo, še posebej pa na jugoslovansko-ltalijansko izmenjavo, je italijanska stran razložila cilje Skupnega trga in Izrazila prepričanje, da od tega jugoslovansko-itati-janska izmenjava ne bo trpela škode.
Glede medsebojnih odnosov sta obe strani z zadovoljstvom ugotovili uspešen razvoj in Izrazili pripravljenost, da te odnose nadalje razvijata. Sporazumeli sta se, da bosta okrepili napore za pospešitev reševanja vprašanj, ki zanimajo obe strani, v duhu že dosežene soglasnosti. Obe strani sta poudarili, da jugoslovansko-ltalijansko sodelovanje ni le v nujnem skupnem interesu, temveč pomeni tudi pomemben prispevek k razvoju mednarodnega sodelovanja In k okrepitvi miru.
Podpredsednik Rankovič je med svojim obiskom v Italiji povabil predsednika italijanske vlade in zunanjega ministra na obisk v Jugoslavijo, o katerega datumu se bodo sporazumeli pozneje.
h 3 E 3 N 3 El s II
\MAA/nAsR
U Tantov program
„Desetletnega razvoja OZN”
Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja OZN, U Tant, je objavil 160 strani dolgo poročilo o gospodarskem položaju in življenjski ravni prebivalstva Afrike, Alije in Latinske Amerike in o pogojih za odpravo bede in lakote po državah teh celin, ki sodijo med skupino razvijajočih se držav. Poročilo je osnova za »Program desetletnega razvoja OZN", ki ga morajo po sklepu lanske Generalne skupščine pripraviti organi OZN.
V svojem poročilu U Tant poudarja, da se narodni dohodek v svetu sicer letno poveča za 3,5 %, da se pa dosti hitreje veča v industrijsko razvitih državah kakor pa v gospodarsko razvijajočih se državah, vsled česar se stalno poglablja prepad med bogatimi in revnimi narodi, med razvitimi in razvijajočimi se državami. V predlogu programa za odpravo tega prepada U Tant zahteva večjo in izdatnejšo pomoč revnim in razvijajočim se državam, kakor so je bife deležne doslej. Preskrbo prebivalstva je treba v teh državah povečati za 4 do 5 %, industrijsko proizvodnjo pa do leta 1970 za najmanj 130%. Letno je treba v teh državah zgraditi 19 do 24 milijonov stanovanj ter ustanoviti na tisoče šol, otroških ustanov in bolnišnic. Vse to pa bo komaj v stanju zmanjšati število prebivalstva v bedi in revščini na 500 milijonov.
U Tantov program bo že v prihodnjem mesecu obravnaval ekonomsko socialni svet OZN v Ženevi, jeseni pa pride na 17. zasedanje Generalne skupščine OZN. V zvezi s tem programom pa se U Tant bavl tudi z načrtom reorganizacije ekonomskega odbora OZN.
Kaj obeta lesno gospodarstvo v malem in velikem?
Nerazvite države pod blokovskim pritiskom
Kakor smo že zadnjič na kratko poročali, se gospodarsko zaostale in razvijajoče države pripravljajo na svojo gospodarsko konferenco v Kairu. V Kairu se bodo v kratkem zbrali predstavniki nad 30 držav sveta z namenom, da se pogovorijo o mednarodnem gospodarskem sodelovanju in da koordinirajo svoje zadržanje proti diskriminacijam s strani razvitih industrijskih držav, zlasti s strani blokovskih združenj. Z napovedjo te konference sta tako politika mednarodnega gospodarskega sodelovanja kakor tudi razvojna pot in stremljenja gospodarsko nerazvitih in razvijajočih se držav postavljeni v ospredje svetovnega zanimanja.
Obe vprašanji sta med seboj povezani. Gre namreč za to, da so dosedanja prizadevanja za odpravo bede in lakote po državah Azije, Afrike, Južne Amerike in Avstralije naletele na vrsto težav in znamenj diskriminacije razvijajočih se držav s strani industrializiranih in razvitih držav z veliko kapitalno močjo. Te težave se že dalj časa kažejo v tozadevnih prizadevanjih OZN, posebej očitno pa prihajajo na dan v gospodarskih odnosih med razvitimi in nerazvitimi državami.
Na poti prizadevanj za premaganje svoje zaostalosti so nerazvite države že pred leti pričele z industrializacijo kot najboljšim sredstvom za premaganje zaostalosti, bede in lakote. Brez industrije namreč nikjer ni mogoče odpraviti splošne zaostalosti, niti ne doseči napredka kmetijstva, ki je potreben za nasičenje vedno večjega števila praznih želodcev. To število se v nerazvitih in razvijajočih se državah letno veča, v nekaterih izmed njih letno kar za 2 do 3,5 % Zato je razumljivo, da te države stremijo za hitro industrializacijo. Poglavitni cilj njihovih sedanjih prizadevanj namreč še ni dvig življenjske ravni prebivalstva, marveč so prisiljene, da v svoji industrializaciji še vedno tekmujejo z bedo in lakoto, da bi obdržale vsaj sedanjo življenjsko raven svojih ljudstev in da se ta ne bo poslabšala. Čeprav so ta prizadevanja prežeta z veliko dobre volje in čeprav se ponekod razvijajo zelo sistematično, potrebujejo te države še izdatne pomoči s strani OZN, zlasti pa razumevanja razvitih industrijskih držav v carinski in trgovinski politiki.
Tu pa je zadnje čase prišlo do vrste primerov, ki niso v skladu s tovrstnimi deklaracijami OZN in njihovih združenj. Tako so n. pr. v odboru OZN, ki je imel nalogo, da sestavi statut Sklada za kapitalni razvoj, ki naj zlasti pomaga nerazvitim državam pri finansiranju njihove kapitalne izgradnje, vodilne zahodne industrijske države ZDA, Velika Britanija in Francija odklonile ustanovitev takega sklada, medtem ko so države Čile, Kanada, Japonska, Nizozemska in Danska, pa tudi Italija v načelu sicer podpirale zamisel sklada, vendar pa istočasno menile, da je spričo drugih skladov nepotreben.
To zadržanje zahodnih držav se zelo ujema z njihovo prakso odnosov do nerazvitih držav. Številne evropske države in ZDA finansirajo s krediti drage tovarne v nerazvitih državah, na domačem trgu pa odklanjajo uvoz cenejšega blaga iz teh držav zaradi domnevne nevarnosti za lastno proizvodnjo. Tako zadržanje razvijajočim se državam nič ne koristi. Njim manjka inozemskih plačilnih sredstev za potrebni uvoz in za odplačilo najetih kreditov. One so v stanju ustvariti ta plačilna sredstva le s pomočjo blagovne izmenjave z razvitimi državami, katerih blago potrebujejo. Ker pa se zahodne države blaga razvijajočih se držav branijo, je plačilna bilanca zunanje trgovine razvijajočih se držav nevarno ogrožena.
Ureditev carinskih in mednarodnih trgovinskih problemov je eno izmed glavnih področij GATT. Vendar tudi ta ustanova doslej teh problemov v primeru razvijajočih se držav ni gledala dovolj resno in ni podvzela primernih ukrepov za pospeševanje izvoza blaga iz razvijajočih se držav v razvite industrijske države. Sicer so bili v okviru GATT v zadnjem času načeti tozadevni razgovori, neposredna pogajanja pa, ki so nujna, so bila odložena na jmanj do prihodnjega leta.
Zadržanje Zahoda do razvijajočih se držav ima nedvomno blokovski pritisk za svoje politično ozadje. Že dejstvo, da se le v bistvu izrekel proti ustanovitvi sklada OZN, ki je namenjen pomoči nerazvitim državam, ne da da bi bila ta pomoč vezana na kakršnekoli vojaške, politične, gospodarske ali druge pogoje, to dovolj zgovorno priča. Zahod se noče odpovedati svojemu pojmovanju »pomoči* kot sredstvu za možnost vmešavanja v notranji razvoj držav, ki so pomoči potrebne in ki se je poslužujejo.
Ko ocenjujemo zaloge lesa po koroških gozdovih, potem že ob kratkem pogledu širom dežele spoznamo, kar trdijo tudi statisti-čarji in organi gozdnih inšpekcij: poseke po našem gozdnatem svetu se večajo, zaloge lesa pa se krčijo. Ob takih ugotovitvah v našem ožjem svetu in ob večkratnem govoričenju o nevarnosti lesnega dumpinga je pač zanimivo in tudi potrebno, da malo pogledamo v širni svet, kako je tam z lesom, z njegovo potrošnjo in njegovimi zalogami. To je važno toliko bolj, ker je tudi v svetovnem merilu za premogom les surovina številka 2.
Maksimalno možno letno svetovno proizvodnjo lesa cenijo pristojni krogi na 7 milijard kubičnih metrov. Do take proizvodnje lesa v svetu v prihodnjih desetletjih ne bo moglo priti, ker ne bo mogoče ustvariti za to potrebnih komunikacij. Zelo verjetno je, da se v prihodnjih desetletjih posek lesa v svetu ne bo premaknd dosti preko sedanjih 1,7 milijarde kubičnih metrov, ki jih v svetu posekajo. Dve tretjini tega lesa zrežejo v deske in stavbeni les, ena tretjina pa je potrebna za zadostitev potreb industrije papirja, celuloze in lesonitnih plošč.
Največ lesa posekamo na severni polobli sveta, in sicer 65 %. V tropskih gozdovih, ki so na svetovni površini gozda udeleženi z 42 %, posekajo komaj 25 % lesa v svetu. Največji potrošnik lesa je Severna Amerika 2,2 m3 na osebo. Njej sledita Avstralija in Nova Zelandija z 1,6 m3 lesa na osebo. Manj kot
0 Zdravstveno stanje kmečke mladine
je slabše kot ono ostale mladine v naši državi. To kažejo ugotovitve zdravniških pregledov ob priložnosti vojaškega novačenja v letu 1960. Medtem ko se je odstotek preiskanih, ki so bili spoznani za vojaško službo polno sposobni, vrtel med 47,54 in 78,74 °/o, se je ta odstotek pri kmečkih fantih gibal med 46,42 in 75,92 % pri kmetijskih in gozdnih delavcih pa med 34,37 in 73,68.
Največja je razlika v zdravstvenem stanju mladine na Salzburškem. Leta 1960 je bilo tam za vojaško službo polnosposobnih 61,61 % novačenih, pri kmečkih fantih je ta odstotek znašal komaj 47,77 %, pri kmetijskih in gozdnih delavcih pa celo komaj 43,27 %. Na Koroškem je bilo razmerje naslednje: od Skupnega števila novačenih je bilo polnosposobnih 72,26 %, od kmečkih fantov 60,14%, od kmetijskih in gozdnih delavcev pa 63,15%. Najbolj porazno je
Težave razvijajočih se držav nikakor niso majhne, temveč so zelo velike in lahko tudi usodne. Spričo njih so taiste države sprožile lani sklicanje gospodarske konference OZN, letos pa podvzele odločno akcijo pri izdelavi statuta sklada OZN za pomoč nerazvitim državam. Njihova gospodarska konferenca v Kairu pa bo nedvomno eden najmarkantnejših mejnikov v njihovem prizadevanju ne le za svoj skupni gospodarski napredek, temveč tudi za odpravo gospodarskih diskriminacij in pritiska močnejših na slabejše, mejnik prizadevanj za nedeljivo blaginjo človeštva v duhu gospodarskega sožitja in sodelovanja.
kubični meter na osebo in leto potrošijo lesa v Evropi, Južni Ameriki, Aziji in Afriki. V Aziji n. pr. znaša ta potrošnja 'komaj eno petino kubičnega metra na osebo in leto.
V Zahodni Evropi znaša letni posek lesa 230 milijonov kubičnih metrov ali 14 % svetovnega poseka. Letna potrošnja lesa v Zahodni Evropi pa znaša 240 milijonov kubičnih metrov, kar pomeni, da je Zahodna Evropa že danes odvisna od uvoza lesa iz evropskega vzhoda ali pa drugih celin sveta. V prihodnjih 12 letih pa računajo, da bo potrošnja lesa v Zahodni Evropi narasla za 30 do 50 milijonov kubičnih metrov. Čeprav računajo, da bo v istem času priraslo več lesa, kakor ga prirašča sedaj, sodijo, da se bo primanjkljaj na lesu v Zahodni Evropi do leta 1975 dvignil na 40 do 50 milijonov kubičnih metrov.
Tako sodijo o razvoju lesnega gospodarstva na zahodu Evrope znanstveniki, ki to vprašanje raziskujejo. Težko je tukaj dognati kolikor toliko zanesljive številke, vendar eno gotovo drži: Z množenjem števila prebivalstva se potrošnja lesa v svetu ravno tako veča, kakor s prizadevanjem za dvig življenjske ravni po tako imenovanih razvijajočih se državah Azije, Afrike in Južne Amerike. To pa pomeni, da bo les v bodoče v evropskem in v svetovnem gospodarstvu igral najmanj isto, če ne večjo vlogo, kakor jo je igral doslej. Skrb za dober prirastek v gozdu se bo torej v bodoče še bolj splačala, kakor se je splačala doslej.	'
zdravstveno stanje med mladino v Vorarlbergu, ki ima v vseh treh primerjavah najnižji zgoraj navedeni odstotek potnospo-sobnih fantov.
% Akademijo za turizem v Salzburgu je
pred kratkim ustanovil kuraforij društva za hotelske strokovne šole. Ta višja šola bo trajala 3 leta in bo nadaljevanje ali višja stopnja dvoletne hotelske strokovne šole. Ker bo šola zaključevala z maturo, bo istočasno predstavljala pot do predvidene Visoke šole za turizem. Tako hotelska strokovna šola kakor tudi akademija za turizem pričneta s poukom 1. oktobra in zaključita 30. aprila.
Akademija za turizem je privatna šola s pravico javnosti, ki jo nadzoruje prosvetno ministrstvo. Njen namen je vzgoja in šolanje višjih kadrov turizma, ki lahko samostojno vodijo gostinska, turistična, zdraviliška in potovalna podjetja.
£ Koroški zimski turizem 1961/62 je
s 364.727 nočitvami zabeležil porast nočitev za 8,3 %. Pičla polovica nočitev je odpadla na inozemce. Število njihovih nočitev se je povečalo zp 23 %, število nočitev domačih turistov pa je nazadovalo za 3 %. Med ino-zemci so bili na nočitvah s 75 % udeleženi zahodni Nemci. Število njihovih nočitev je naraslo za 36 %. Rahlo je naraslo tudi število nočitev švedskih, belgijskih in holandskih turistov, medtem ko je ono italijanskih, francoskih, angleških in ameriških turistov padlo.
OSIROKCOSVeCU
BONN. — Zahodna Nemčija bo izplačala Italiji 40 milijonov mark ko! odškodnino za njene terjatve iz druge svetovne vojne. Znesek bo izplačan v dveh obrokih. Po sporazumu bodo s tem likvidirane vse terjatve italijanskih državljanov in države iz obdobja med letom 1939 in 1945. Ni pa Se dosežen sporazum o odškodninah italijanskim vojnim ujetnikom in delavcem, ki so jih odpeljali v Nemčijo po letu 1943.
MADRID. — V Španiji se nadaljujejo aretacije in nasilne deportacije pristaiev in zlasti voditeljev demokratičnih gibanj, ki so v opoziciji proti režimu Franca. .Demokratična” Španska vlada je določila Kanarske otoke za prisilno bivališče sedanjemu režimu neprijetnih osebnosti in je bilo tja deportiranih že veliko Število Španskih demokratov. Posebno ostre represalije izvajajo Španske oblasti proti pripadnikom .Fronte narodne osvoboditve”, v Barceloni pa je vojaško sodiSče obsodilo na večletni zapor skupino Študentov, čeS da .so povzročali nerede. Sirili ilegalno propagando in žalili Sefa države”*
LONDON. — Vodja britanske delegacije na ženevski razorožitveni konferenci, katera je bila prekinjena za mesec dni, je ob prihodu v London izjavil, da dosedanji potek konference nikakor ni bil brez uspeha, marveč so se izkristalizirale razlike v glediščih Vzhoda in Zahoda o razorožitvi. Britanski predstavnik je izrazil mnenje, da bo enomesečna prekinitev ženevske konference omogočila delegacijam, da se bodo posvetovale s svojimi vladami, o katerih vpraSanjih je mogoče doseči kompromis.
NEW YORK. — Kakor znano, je Organizacija združenih narodov pred kratkim razpisala posojilo v viSini 200 milijonov dolarjev, da bi tako sanirala svoj težki finančni položaj. Vendar to posojilo ni naletelo na primerno razumevanje med članicami OZN in se vpisovanje zelo počasi razvija. Doslej Je Sele 39 držav vpisalo skupno kakih 66 milijonov dolarjev, kar je Se vedno komaj tretjina razpisanega posojila. Pristojni funkcionarji svetovne organizacije so zato precej vznemirjeni, zlasti pa jim povzroča skrbi zadržanje Amerike, ki je sicer napovedala, da bo vpisala posojilo v viSini 100 milijonov, vendar doslej svoje obljube ni Izpolnila, čeprav je ameriSkl senat že aprila izglasoval tozadevno pooblastilo.
DUNAJ. — V dneh od 24. 27. junija bo kancler dr. Gorbach v spremstvu zunanjega ministra dr. Kreiskega in državnega sekretarja dr. Steinerja ter drugih visokih funkcionarjev uradno obiskal Francijo. Za prvi dan obiska so predvideni razgovori s predsednikom francoske vlade Pompidouom in francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillem. Naslednjega dne bodo avstrijski politiki sprejeti pri francoskem predsedniku de Gaullu. Zadnji dan bivanja v Franciji pa je predviden za sestanek avstrijskih državnikov s francoskimi poslanci in senatorji, ki se posebno zanimajo za Avstrijo.
GRAZ. — Prejšnjo soboto je prispela v Graz veččlanska delegacija novinarjev iz Slovenije in Hrvat-ske. Med svojim osemdnevnim bivanjem na štajerskem so si slovenski in hrvatskl novinarji ogledali nekatera industrijska podjetja ter kulturne in prosvetne ustanove. Obiskali pa so tudi razstavo sodobne jugoslovanske umetnosti, ki je bila pred nedavnim odprta v Grazu.
BEOGRAD. — Jugoslovanski književniki Anton Ingolič, Mirko Božič, Dimitar Solev In Dragan Jeremič se trenutno mudijo na 15-dnevnem obisku v Sovjetski zvezi, kjer so gostje sovjetskih književnikov.
NEW YORK. — Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov U Tant je izjavil, da se bo 16. in 17. julija v Parizu razgo-varjal s francoskim predsednikom de Gaullom.
ŽENEVA. — Norveška vlada je obvestila visokega komisarja OZN za begunce Feliza Schneiderja, da bo poleg 700.000 kron, ki jih je že dodelila v okviru regularnega programa visokega komisarja, prispevala še nadaljnjih 100.000 kron v sklad alžirskih beguncev.
BAGDAD. — Predsednik Iraka Kasem je v govoru na bagdadski univerzi izjavil, da bodo v kratkem odpravili mejo med Irakom in Sirijo: Dejal je: .Iraška zastava se bo vila v Iraku, sirska pa v Siriji, toda meje med Sirijo in Irakom ne bo več, ker smo eno ljudstvo in ena dežela.”
SALISBURV. Predsednik južnorodezijske vlade Roy Welensky se je izrekel proti sklepu OZN, da sprejme na dnevni red vprašanje Južne Rodezije. Rekel je, da je to .rovarjenje” proti Južni Rodeziji.
NEW YORK. — Proti nameravanim ameriškim atomskim poskusom v vsemirju se je izrekla tudi skupina 700 znanstvenikov, ki so se pred kratkim udeležili kongresa o nadaljnjem obstoju človeštva. Znanstveniki so naslovili zahtevo na ameriškega predsednika Kennedyja, naj odpove nameravane poskuse, ker bi le-ti pomenili veliko nevarnost za človeštvo. V tej poslanici je tudi rečeno, da niti najbolj znani znanstveniki vsega sveta ne morejo vnaprej povedati, kakšne posledice bi prej ali slej Imeli atomski poskusi v vsemirju.
RIM. — Italijanska vlada je kljub velikemu nasprotovanju zlasti v vrstah vladne krščansko-demo-kratske stranke sprejela sklep o podržavljenju elektro gospodarstva. S tem je ugodila eni glavnih zahtev Nennijevih socialistov, ki so za svojo parlamentarno podporo sedanje vlade postavili določene pogoje. Pričakujejo, da bo parlamentarna razprava o tem sklepu trajala več mesecev in ni izključeno, da se bo del poslancev vladnih strank izrekel proti tozadevnemu zakonu.
FRANKFURT. — Pred porotnim sodiščem v Frankfurtu se je začela obravnava proti bivšemu sodelavcu Adolfa Eichmanna vladnemu svetniku Hunscheju, kateri je obtožen sokrivde na umoru 1200 madžarskih Židov. (Pa kljub temu pravijo, da v Zahodni Nemčiji ni več obremenjenih nacistovi)
Avstrijski gospodarski drobiž
0 L1 151 'd lil liTiž H
v-exyt/rtx^e
Nova knjiga o lepotah koroške dežele:
»Koroška na mnogih poteh”
najlepše darilo pesniku Herbertu Strutzu za šestdesetletnico
Herbert Strutz, eden najbolj znanih sodobnih pesnikov in pisateljev Koroške, je pred nedavnim obhajal svoj Šestdesetletni življenjski jubilej. Ob tej priložnosti je bil deležen Številnih čestitk, celovška mestna občina pa je priredila posebno slavnost, v katere okviru so počastili 60-letnico Herberta Strutza in hkrati 70-letnico koroške pisateljice Marie Steurer. Oba slavljenca, ki sta zbranemu občinstvu brala iz svojih del, sta prejela tudi lepa darila. Najlepše darilo, ki ga je ob svoji šestdesetletnici dobil Herbert Strutz, pa mu je vsekakor poklonila celovška založba Carinthia, ko je prav za ta dan izdala njegovo najnovejšo knjigo pod naslovom »Koroška na mnogih poteh” (Karnten auf vielen Wegenj.
Tudi drugi so našega mnenja
Ko smo pred nedavnim poročali o letošnjem deželnem mladinskem petju v Celovcu, smo v našem listu tudi povedali, da je v tem okviru, ko so nastopali najboljši šolski zbori iz vseh predelov Koroške, posebno ugajala slovenska pesem, ki sta jo pela zbora slovenske gimnazije. To so takrat priznali tudi nepristranski nemško govoreči poslušalci in smo zato upravičeno izrazili začudenje, da med petimi zbori, ki jih je posebna žirija izbrala za sodelovanje pri tekmovanju v državnem merilu, ni bil noben slovenski zbor. Tako smo takrat zaključili naše poročilo: »Pač pa je med »izbranimi« zbor Kdrntner Landsmannschaft, čeprav pri njem ne gre za izrazito šolski zbor, dočim so v ostalem sodelovale na pireditvi samo šolske skupine. Izgleda, da na Koroškem tudi v takih stvareh odločajo ,posebni oziri‘1«
Da to ni bilo le naše mnenje, vidimo iz dopisov, ki so jih čitatelji v tej zvezi naslovili na koroška dnevnika »Die Neue Zeit« in »Volkszeitung«. Oba dopisa ponatiskujemo tukaj v originalnem nemškem besedilu.
»Die Neue Zeit« je v številki z dne 7. junija objavila naslednji dopis:
Kritik an einer Jury
Mit grossem Interesse las ich Ihren Bericht uber das Landesjugendsingen 1962. Sie hatten geschrie-ben, dass sich unter den ausgesprochen klangvollen Choren auch der Mannerchor des Bundesrealgymnasiums und Gymnasiums fOr Slowenen befand. Die Jury aber war anderer Meinung, da sie ihn ja nur mit .gut” beurteilte. Ich mttchte daher die Jury fragen, ob wohl alle Chore, die ein .Sehr gut” bekamen, besser sangen ah der Mtinnerchor der Slowenen! Oder beurteilte sie sein Konnen aus einer anderen Perspektive! War es ihr unangenehm, Karnten in Graz auch durch einen s!owe-nischen Chor vertreten zu lassen! Doch wie es auch sein mag, die Slowenen werden sich auch dadurch nicht einschuchtern lassen, sie h a b e n schon einige Jahre gesungen und verden auch weiterhin singen.
W. P.
Dopis, objavljen v »Volkszeitung« z dne 16. junija, pa se glasi:
Das Landesjugendsingen
Am 30. Mai berichtete die .Volkszeitung" von dem Landesjugendsingen. Ich war selbst auch bel dieser Ver-anstaltung onwesend und war sehr entltiuschf, dass das Bundesrealgymnasium und Gymnasium f Or Slowenen nicht unter die fOnf besten Chore kam, obwohl ihr Gesang dem Publikum am besten gefiel.
Ich kann es noch heufe nicht verstehen, wieso die LBA (uiiteljiiče — op. ured.j, obwohl sie weniger Pluspunkte besass als der gemischte Chor der Slowenen, von der Jury bevorzugt wurde.
Ihre Zeitung hat daran Anstoss genommen, dass die Slowenen mit einem .grossen Gefolge" erschienen. Aber «s scheint mir ehrenvoller, mit einem .grossen Gefolge” als mit .30 jdhriger Jugend” beim Jugendsingen zu arscheinen. (Bis zu 25 Jahren war es erlaubt. Ich kann von zwei Stingern der Landsmannschaft, die Ober 30 Jahre alt sind, die Namen und die Geburtsdaten angeben, falls Sie es w0nschen.)
Ich verlange keine BegOnsligung der Slo-arenen, sondern nur eine objektive Beurfei-I u n g durch die Jury.
M. S.
Mislimo, da sta dopisa dovolj zgovorna in ne potrebujeta nobenega komentarja. Vsekakor pa nas veseli, da tudi drugi uvidijo in priznajo, kako daleč sega na Koroškem neslavni strup nacionalizma in šovinizma!
Pesnik in pisatelj Herbert Strutz je bil rojen 6. junija 1902 v Celovcu, je pa precej svojega življenja prebil na Dunaju. Vendar je ostal neločljivo povezan s svojo ožjo koroško domovino, kateri je posvetil celo vrsto svojih najlepših knjig, ki jih je doslej izdal skupno že 22. Njegovo literarno delo je mnogostransko in obsega romane, povesti, otroške in mladinske spise, pesniške zbirke ter predvsem domovinske knjige, v katerih opisuje pokrajine in kraje, njihovo zgodovino, prirodne lepote in ljudi. Za to obširno delo je prejel že več nagrad, tako leta 1934 nagrado dunajske univerze, leta 1935 avstrijsko tujskoprometno nagrado, leta 1939 pesniško nagrado revije „Die Dame", leta 1940 koroško pesniško nagrado in leta 1959 Kornerjevo nagrado.
Njegova najnovejša knjiga — .Koroška na mnogih poteh" — se uspešno uvršča v bogato zbirko koroških domovinskih publikacij. 2e njen podnaslov pove, da je nastala na podlagi .izletov, potovanj in opazovanj", saj je njenega avtorja vodila pot že neštetokrat po posameznih predelih Koroške. Knjiga je obširno opisovanje dolin, mest in vasi, njihovih prirodnih lepot ter zgodovinskih in kulturnih značilnosti, bi pa kljub temu ostala le suhoparno naštevanje
Spet dve novi razstavi
Kakor smo v našem listu že svoječasno ugotovili, postaja Celovec vedno bolj mesto kulture in umetnosti. O tem govorijo številne kulturne prireditve, posebno pa še naravnost neprekinjena vrsta umetnostnih razstav, na katerih sodelujejo umetniki, domači in tuji, katerih imena so znana širom po svetu. Trenutno sta v Celovcu spet dve novi razstavi, o katerih se izplača zapisati vsaj nekaj vrstic.
V	»Galeriji 61«, ki je nedvomno vodilna zlasti v posredovanju umetnosti drugih narodov in ima kljub svoji »mladosti« že velike zasluge za kultumo-umetniško izmenjavo predvsem med Koroško in Slovenijo, je bila v sredo odprta razstava mladega slovenskega umetnika Franceta Slane iz Ljubljane, ki se predstavlja koroški publiki s svojimi oljnatimi slikami in akvareli. Pač pa France Slana tudi v Celovcu ni novost, saj je sodeloval že v okviru lanskoletne razstave sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva. Poleg tega je razstavljal že v številnih znanih galerijah po Evropi, Afriki in Južni Ameriki in je preiel visoka mednarodna priznanja.
V	Domu umetnosti pa je bila prejšnji teden odprta letošnja pomladanska razstava, na kateri sodeluje 30 domačih umetnikov s skupno 100 deli iz grafike, slikarstva in kiparstva.
podatkov, če ji ne bi bil vdihnil življenje pesnik, ki je ab vsakem koraku z umetniškim darom prisluhnil govoriči narave in zajel vase njene čudovite prelesti, da jih je potem opisal v umetniško izoblikovani besedi. Tako pa je Strutzova knjiga živa povest koroške dežele, njene pestre zgodovine in njenega naravnega bogastva, s katerim je Koroška priklenila nase tudi številne znane umetnike evropskega slovesa. Pri tem ni naključje, da se Strutz večkrat povrača k Perkonigu in Polleyu, saj sta prav ta dva s svojimi spisi o Koroški postavila koroški domovini neminljive spomenike. In priznati je treba, da Herbert Strutz v razliko od raznih avtorjev knjig o Koroški nikakor ne zamolči, da živita na tej zemlji že dolga stoletja dva naroda, čeprav je v opisovanju tega dejstva morda Je nekoliko preveč skop.
Vsekakor pa bo Strutzova .Koroška na mnogih poteh" posebno dobrodošla številnim tujcem, ki prihajajo v našo domovino, kajti v besedi in sliki jih bo vodila po de-
„Ljubljanski festival”:
Pot, dolga deset let
Kakor smo v našem listu že podrobno poročali, bo v dneh od 1. do 9. julija v ljubljanskih Križankah X. ljubljanski festival, prirejen kot II. revija jugoslovanskega baleta. Glede posameznih uprizoritev opozarjamo na našo tozadevno objavo v številki z dne 1. junija.
Ob desetletnem jubileju tega festivala pa je vsekakor zanimivo pogledati tudi nazaj na dosedanje prireditve, ki jih strokovnjaki delijo na nestilni festivalski program (za dobo 1953-59) in na stilni festivalski program (1960 do 1962). V prvem obdobju je bilo na sporedu 20 dramskih, 30 opernih, 20 baletnih, 41 koncertnih in 22 folklornih prireditev ter 21 razstav, skupno 154 festivalnih izvedb. Pri tem je sodelovalo 108 umetniških in folklornih ansamblov, 12.269 sodelujočih oseb; obiskovalcev pa je bilo 243.149. V zadnjih dveh letih pa je bilo skupno 23 prireditev ob sodelovanju 22 ansamblov in 2628 sodelujočih oseb, medtem ko so obiskovalcev našteli 21.851.
želi, katere privlačnosti so opisovali in opevali že mnogi umetniki.
Kakor smo že uvodoma povedali, je knjiga izšla pri celovški založbi Carinthia, katere tiskarna je poskrbela za lep tisk in bogato opremo. 332 strani obsegajoča knjiga je vezana v platno, opremljena je z večbarvnim ščitnim ovitkom ter s 60 slikami raznih krajev in znamenitosti Koroške ter stane 117 šilingov.
Danes in jutri v Celovcu:
II. festival folklore ob Vrbskem jezeru
„Le kdor zna spoštovati kulturo drugih narodov, bo cenil tudi kulturo svojega lastnega naroda,” je dejal na torkovi tiskovni konferenci intendant celovškega radia Goritschnig, ko je govoril o pomenu in vlogi .Festivala folklore ob Vrbskem jezeru”, ki ga avstrijski radio v sodelovanju z deželo Koroško In mestom Celovcem letos prireja že drugič. S tem je tudi povedal, da take prireditve lahko bistveno prispevajo k sporazumevanju med narodi, in v teh prizadevanjih ima važno nalogo zlasti radio, kateri lahko čez vse državne meje združuje narode v medsebojnem spoštovanju in prijateljskem sožitju.
Letošnji II. festival folklore bo iz tehničnih razlogov razdeljen na dva dela: danes, petek, zvečer ob 20. uri bo prireditev v Veliki dvorani Doma glasbe, ki bo obsegala bolj resni del sporeda, jutri, soboto, prav tako ob 20. uri pa bo prireditev v Mestni hali, kjer bodo prišli do veljave vesela pesem, ljudska glasba in narodni plesi.
Sodelovale bodo skupine iz petih držav, namreč poleg Avstrije še iz Italije, Jugoslavije, Madžarske in Švice. Italijo bo zastopal znani ansambel narodnih pesmi .Canterinl dl Imola”; iz Jugoslavije prideta ansambel narodnih pesmi in plesov Iz Sarajeva, ki spada med najboljše tovrstne skupine Jugoslavije, ter ansambel Boris Kovačič s pevcema Stanko Gorišek in Danilom Čadežem iz Ljubljane (ki je sodeloval tudi na letošnjem Slovenskem plesu v Celovcu); Madžarska pošlje svoj mednarodno znani narodni ansambel »Bela Bartok” z več kot sto člani; iz Švice bosta sodelovala harmo-nlkaškl kvartet .Alpengruss" iz Frutigena In jodlarska skupina družine Zihlmann iz Schiipfheima, ki je najstarejša jodlarska skupina Švice; Avstrija pa bo letos zastopana z izključno koroškimi skupinami, namreč pevskim krožkom .Porcla” iz Spittala ob Dravi, ljudsko godbo .Bimbaum” iz Leške doline, ljudsko godbo „Woifsberger Musikan-ten”, ansamblom narodnih plesov „Edelweiss” Iz Celovca ter — kot domača novost letošnjega festivala — pevskima zboroma Slovenske prosvetne zveze: moškim zborom .Prežihov Voranc” pod vodstvom Foltija Hartmanna In mešanim zborom .France Pa-sterk-Lenart" pod vodstvom Vladimira Prušnika.
Vstopnice za obe prireditvi so na razpolago pri vseh potovalnih uradih in pri večerni blagajni.
Stara legenda pomagala odkriti lepote pod zemeljskega sveta:
V
V Črni gori so odkrili podzemsko jamo
katera po lepoti nič ne zaostaja za svetovno znano jamo v Postojni
Prastara legenda je pred kratkim jugoslovanskim speleologom omogočila presenetljivo odkritje. Kakih deset kilometrov od Peči pri izviru Belega Drima, blizu planine Žljeb, se je namreč tako imenovana Rada-vačka (pečina) odkrila v neznani lepoti. Gre za podzemsko jamo, katere lepota je po mnenju nekaterih še večja od one, ki po njej slovi po vsem svetu znana Postojnska jama.
V tem pa, kar je bilo odkrito, je stara legenda nekako našla svoje potrdilo. Pred mnogimi desetletji je Jiad .podzemskimi labirinti omenjene jame tekla meja med Črno goro in Turčijo. Vojske so se spopadale, tur-konjeniki so vdirali v črnogorske vasi, lovili moške in žene, otroke, stare in bolnike pa pobijali. Za mno-S« od teh je bila edina rešitev jama, ki je imela, kot pravi legenda, dve odprtini: v smeri črnogorske in turske vojske.
Skozi odprtino na turški strani so “ezali črnogorski begunci ter izginjali v temnih labirintih jame. In turškim vezirjem je za vselej ostala nepojasnjena zagonetka, kam so iz-Rmjali njihovi sužnji.
Tako pripoveduje legenda. Da pa v tem primeru ne gre za golo fantazijo, se pravi, da je v legendi tudi tnarsikaj resničnega, potrjujejo naj-
novejša odkritja. Prvi podatki oziroma ugotovitve v zvezi s temi odkrit ji_ so govorili, da podzemski hodniki jame merijo najmanj deset kilometrov in da je polna krasnih kapnikov. Zaradi tega je Turistična zveza Kosova in Metohije organizirala odpravo, da bi jamo natančneje raziskala.
Pot, ki pelje vanjo, je zelo nevarna, je dejal član odprave, ki se je spustil okrog 150 metrov globoko. Ker pa po navadi pri jamarjih strast za neznanim prevlada strah, pozabijo na vse nevarnosti in mislijo samo na to, kar bodo odkrili novega in neznanega. Tako se je nekega dne skupina 14 jamarjev napotila proti Radavački jami, z namenom, da bi čim globlje prodrla vanjo. Bili so najsodobneje opremljeni, njihov namen pa je bil, da bi jamo ne samo kar se da temeljito raziskali, marveč
da bi našli tudi njen izhod, o katerem govori legenda.
Po prvem dnevu napornega prebijanja skozi temne in vlažne podzemske rove, ki so mestoma postajali tudi zelo tesni, je odprava prišla do prostrane kamnite dvorane. Od tu je vodilo v različne smeri več rovov, tako da jamarji niso vedeli, po katerem naj napredujejo dalje. Nato so izbrali onega, o katerem so menili, da jih bo najbolj gotovo pripeljal do središča jame. Kmalu so se znašli na razsežnem kamnitem platoju, ki se je stopničasto dvigal kvišku. Po njem so bila raztresena ter se svetlikala majhna jezerca.
Člani odprave so se vzpenjali dalje, dokler jim ni zaprla poti velikanska zavesa stalagmitov in stalaktitov. Naprej ni bilo mogoče. Za to zaveso, so si mislili raziskovalci, se nahajajo še nadaljnje tajne. Vrnili so se v že omenjeno glavno dvorano, kjer so odločili, da bo trojica nadaljevala pot po drugem rovu, ki bi po njihovih računih moral peljati na površje.
Od nekod je bilo slišati šumenje vode. Skušali so ugotoviti, od kod prihaja šumenje, ki ga je bilo zdaj bolj, zdaj manj jasno slišati.
Drugega dne se je del odprave iz glavne dvorane po nekem dobesedno navpičnem rovu spustil proti sre-
dišču jame. Po tridesetih metrih so naleteli na veiliko jezero. Medtem so ostale skupine raziskovale druge rove. Iz glavne dvorane vodijo proti odkritemu jezeru še štirje rovi. Člani odprave so izmerili njihovo globino: okrog 40 metrov.
Istega dne so bila v jami odkrita še tri jezera, razvrščena v višini hodnikov, ki vodijo iz velike dvorane. Zatem pa še lepote, ki so presegle vsa pričakovanja in bile nekakšna nagrada za vložene napore. Odkrite so bile tudi neštete druge manjše dvorane, tako pravljično krasne, kot bi človek nikoli niti pomisliti ne mogel. Vsepovsod, kamor koli se ozreš, se ti nudi kot za pašo očem obilje kamnitega podzemskega okrasja, stalaktiti in stalagmiti vseh mogočih oblik, kristalno svetlikajoče se apneniške preproge, zavese, stebrišča.
Radavačka pečina je pravcati labirint rovov, a njeni prebivalci so netopirji, posebne vrste kobilic, muhe. Tu je najti tudi številne okame-nine iz ledene dobe, čeljust, ki je pripadala davnemu človeku, ali pa morda opici, kar bodo ugotovili kasneje strokovnjaki.
Odprava je opravila v resnici naravnost čudežno delo, zakaj vsaki meter jame je bilo treba posebej raziskati. Pri tem so naleteli tudi na
203 m dolg hodnik, ki je na koncu tudi pregrajen z zaveso stalaktitov in stalagmitov. Še prav posebno pa so se vsi udeleženci odprave trudili, da bi odkrili izhodno odprtino, o kateri govori legenda. Toda glede tega legenda to pot ni našla potrdila, zakaj na nasprotni strani planine Zljeb obstajajo stare stene, v katerih se bržkone po mnenju znanstvenikov nikoli ni mogla ustvariti kaka odprtina. Zato pa so vsa ostala odkritja naravnost fantastično lepa in presenetljiva. Najzanimivejše z znanstvenega stališča so nedvomno najrazličnejše živalske in — morda — tudi človeške kosti, pa še dviganje in upadanje vode v jezerih, nekakšna plima in oseka. Raziskovalci so opazili, da se je raven največjega jezera drugi dan po odkritju znižala za cela dva metra, medtem ko se nivo Drima, ki deloma teče iz omenjenega jezera, nikakor ni zmanjšal. Strokovnjaki domnevajo, da ima jezero dva odtočna kanala, od katerih eden služi kot regulator za odvajanje viška vode.
Raziskovanja niso še povsem končana, to delo bodo opravile še nekatere druge odprave. Strokovnjaki pa se že ukvarjajo z načrti, kako bi jamo spremenili v eno najbolj zanimivih turističnih privlačnosti.
Dosedanje vreme nam obeta hudo zimo
Brez zamere, drage bralke in cenjeni bralci, kar ste ravnokar brali, ni sala niti ne domišljija, temveč bo marsikje postalo grenka resnica. Čim manj ste travnike, deteljišča in deteljno travne mešanice gnojili in čim manj posvečate pozornosti silaži in setvi Strniščnih krmnih rastlin, tem grenkeje boste občutili resnico, da bo letošnji slabi in izredno mrzli vigredi sledila huda zima.
Mislimo, da smo po tem uvodu že vsi na jasnem, kam z napovedjo hude zime merimo. Huda zima s stradanjem preti naši goveji živini in to ne le zaradi tega, ker je vigredni mraz pričetek košnje zavlekel za dobre 3 tedne, temveč zlasti zato, ker je poleg tega ruša travnikov ter deteljišč in lucernišč zelo razredčena in ker je zadnji mraz večinoma uničil tudi vzniklo silokoruzo. Pozna košnja in razredčena ruša na travnatem svetu moreta dati le pozno in redko drugo košnjo ter še redkejšo eventuelno tretjo.
Letos bo torej malo sena, odstotek beljakovin in rudnin v njem pa bo zelo nizek. Nič drugače ne bo s škrobnimi enotami, ki jih za zimo v glavnem dobavlja silokoruza. V kolikor silokoruze ni uničil zadnji mraz, je v rasti in razvoju zaostala za več kot 3 tedne. Do septembra, ko jo bo treba zaradi preteče slane pričeti spravljati, storži ne bodo dozoreli v mlečno zrelost. Zaključek te verižne reakcije, ki jo je sprožilo letošnje vremensko zlo, bo nazadujoč izkupiček za mleko in meso v prihodnji zimi in pomladi, ko bo treba zaradi pomanjkanje krme omejiti število goveje črede ali pa poiskati druge vire krme za njeno nasičenje.
Dosedanje vreme obeta hudo zimo, če^ne bomo proti njej ukrenili vse, kar še ukreniti moremo, da bodo parne na zimo temne, silosi pa polni. Za dosego temnih parn in polnih
Kmetje in kmečka mladina!
V nedeljo, dne 24. junija
KMETIJSKI POUČNI IZLET Slovenske kmečke zveze
v Podravlje na kmetijsko šolo in v 2 u ž a I č e k Ovniču.
Zbirno mesto ob 9. uri zjutraj na kmetijski šoli v Podravljah.
silosov je potrebno in neodložljivo, da pod-vzame vsak kmetovalec v prihodnjih tednih najmanj naslednje ukrepe:
A V kolikor še niso, je treba pokositi vse travnike ter spraviti travo na sušila k sušenju. Najboljša sušila so žični poljski kozolci.
Takoj po košnji je treba razen deteljišč in lucernišč vse travnike pognojiti s 100 do 150 kg nitramoncala po hektarju površine. Isto količino nitramoncala potrebujeta tudi silokoruza in krompir, ki sta v rasti zaostala, če ju slana ni prehudo poškodovala. Kjer pa je silokoruza prehudo poškodovana, jo je teba saditi na novo, in sicer take sorte, ki hitro rastejo.
Kjer je žito zelo redko in zapleveljeno, ga pokosimo in posušimo. Strnišče takoj pre-orjimo ter pognojimo s 500 kg superfosfata in 250 kg kalijeve soli. Zasejmo pa ga takoj s primernimi krmnimi mešanicami za sušenje ali pa za siliranje. Izbira je sedaj zelo bogata. Primeren nasvet pa bo lahko dal vsak absolvent kmetijske šole.
£ Takoj po žetvi preostalega žita preor-jimo vsa strnišča in jih osejmo s strniščnimi krmnimi rastlinami, pri čemer ne pozabimo na lihoogrščico in na Sileto, ki zaradi svoje odpornosti proti mrazu dajeta zaželjeno zeleno krmo tudi še v decembru, vse dotlej, dfOkler ne zapade sneg. Ne pozabimo pa tudi na krmne mešardce za zgodnjo vigredno zeleno krmo, zlasti ne na ogrščico in na graš-Ijinko. Tudi pri strniščni krmi ne pozabimo letos na primerno kalifosfatno gnojenje.
Kdor bo upošteval te namige, za tega prihodnja zima ne bo huda, ker bo še vedno lahko zatemnil s senom svoje parne in napolnil svoje silose. Kdor pa teh ukrepov za zagotovitev dovoljnih zalog zimske krme ne bo podvzel, naj se ne čudi, če bo pozimi mesečni izkupiček za mleko vedno manjši in če bo pričela čreda njegovih mladih živali med-leti namesto rasti
(SKZ)
Železna Kapla - Lepena
V starosti 63 let je v sredo nenadoma umrl Miha H a d e r I a p , p. d. Vinki v Lepeni. Bi! je odbornik Kmečke gospodarske zadruge in predsednik nadzornega odbora Hranilnice tin posojilnice v Železni Kapli. Več o njem in njegovem življenju bomo poročali v prihodnji številki.
Žalujočim svojcem vetja naše iskreno sožalje.
Pogreb pokojnega Mihe Haderlapa bo v soboto ob 10. uri v Železni kapli.
Dobrač bodo z moderno cesto odprli turističnemu prometu
Leto dni že gradijo moderno današnjim zahtevam ustrezno cesto na Dobrač, idealno in hvaležno izletniško točko v koroških gorah. V enem letu je uspelo dograditi cesto skozi skalnate ovire 5 kilometrov daleč. Rok za dograditev ceste v celoti pa je določen do 30. julija 1964. Kakor po sedanjih izkušnjah kaže, bo tudi uspelo držati ta termin.
Skupni stroški za doslej izvedeno gradnjo, vključno z odkupi zemljišč, so znašali okoli 10,7 milijona šilingov. Vsoto je mogla Alpin-sko-cestna in tujskoprometna družba v Beljaku brezhibno odrajtovati. Za gradbena dela v letošnjem letu je zagotovljenih 17 milijonov šilingov. Končni izdatki za gradnjo ceste na Dobrač pa so preračunani na več kot 50 milijonov šilingov. Za naše pojme gotovo visoka vsota iz virov davkoplačevalcev vseh plasti. Po mnenju deželnega svetnika Sime opravičujejo to investicijo narodnogospodarski aspekti, ki se bodo s pojačenim tujskim prometom odprli Beljaku in okolici ter mimo tega vsej deželi z lahkim prihodom na to edinstveno lepo izletno točko vsem z vsemi prometnimi sredstvi.
Kdor koli se je kadar koli mudil na Do-braču ter ima srce in smisel za razgledne lepote, je navdušen ob čudovitem prirodnem doživetju. Pravijo, da je Dobrač najbolj znana razgledna gora na Koroškem, menda ena najzanimivejših v vzhodnih Alpah. Gora predstavlja nekak enoten alpinski masiv s čudovitim razgledom v zelo široko pokrajinsko okolico.
V šoli smo se učili, da se je Dobrač leta 1348 stresel. Z vrha so zahrumele ogromne množine skalovja in gramoza v dolino, kjer je bilo baje posutih 17 vasi, spodnja Zilska dolina pa je bila spremenjena v jezero. Na vrhu gore sta pozidani dve cerkvi, kakor se pravi ena slovenska in ena nemška. Slovenska je bila pozidana leta 1690, nemška pa dve leti pozneje. Vsa leta so ljubitelji lepega planinskega sveta hodili na goro, peš seveda po neokretnih in nezložnih poteh, pa to je bilo pravo in zdravo hribolastvo, pravi alpinizem. Današnji napredni in moderni čas pa nujno narekuje druge metode, ceste za motorna vozila in vzpenjače.
Dobrač je, kakor rečeno, nad vse bogat zaradi razgledne lepote, edinstvene po razsežnosti in slikovitosti v vse smeri. Gore na jugu, severu, zahodu in vzhodu se odpirajo očem. Na jugu se pokažejo vrhovi Julijskih Alp z velikanom Triglavom, proti zahodu Kar-niške Alpe z visoko v nebo štrlečimi Dolomiti, proti severu Visoke in Nizke Ture z
Hranilnica in posojilnica Glinje
VABILO
na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice Glinje r. z. z n. j.r ki bo v nedeljo, dne 24. junija 1962 ob 14.00 uri v pisarniških prostorih pri Cingelcu na Trati s sledečim dnevnim redom:
1.	Pozdrav in ugotovitev sklepčnosti
2.	Izvolitev zapisnikarja in dveh overovafeljev
3.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
4.	Poročilo upravnega odbora
5.	Poročilo nadzornega odbora
6.	Pregled in potrditev računskega zakl|učka 1961
7.	Razreinica nadzornemu odboru
8.	Volitev nadzornega odbora
9.	Slučajnosti
Če občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, bo po § 31 zadružnih pravil 31. junija ob isti uri drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen pri vsakem Številu zastopanih članov.
Glinje, dne 10. junija 1962
Za upravni odbor šaSl Janko I. r. Goričnik Jože I. r.
veličastnim Grossglocknerjem. V znožju pa se razprostira lepa Zilska dolina s srebrnimi potoki in prijetnimi vasmi, odkoder ličijo hiše hiš’cam in okna okencem. Proti zahodu je na dlani okolica Beljaka in Celovca z domačimi jezeri, Osojskim, Vrbskim in Baškim, obrobljena s planinami in gorami Golico, Svinško planino ter verigo skalnatih vrhov Karavank in Kamniških planin.
Dobrač ni privlačen izletniški kraj samo v poletnem času, temveč zaradi idealnega smučarskega terena tudi v zimskih mesecih. Z novo cesto bo Dobrač vse bolj odprt turizmu in tujskemu prometu z obiskom gostov iz inozemstva, ki prinašajo devize v našo deželo.
SPZ NAZNANJA
VABILO na
PEVSKI KONCERT
v Železni Kapli
Na povabilo Slovenskega prosvetnega drušfva »Zarja" bo v nedeljo, dne 24. junija 1962, ob 11.30 uri gostoval v kinodvorani
v Železni Kapli 100-članski
Mladinski pevski zbor .France Prešeren"
ki ga predstavlja dijaška mladina iz Kranja.
Vabimo vse, da pridete in prisluhnete iz srca kipečemu petju iz mladih grl! Vemo, da boste odnesli najboljše vtise, ko boste spet preživeli prijeten čas ob plemenitem ter prisrčnem užitku vedno lepe in zaželjene slovenske pesmi.
Drobanf a lep spomin na Finžgarja
Sveče. — Povedati želimo droban a lep spomin na pred nedavnim umrlega velikega slovenskega pisatelja Frana S. Finžgarja.
Iz svoje bogate zakladnice leposlovne umetnosti je pred desetletji poklonil tudi utrinek našemu takratnemu izobraževalnemu društvu »Kočna" kot geslo za društveni pevski * zbor.
Društvo je takrat, kar je tudi velika za-' • sluga rodoljubnega in požrtvovalnega žup- i nika Ruprechta, cvetelo, v društvenem okvi- Q ru pa je deloval daleč naokoli poznani pevski zbor, kateremu predsednik je bil )" Janko Ojcl. Predsednik pevskega zbora se je obrnil na župnika: Jakoba Aljaža v Dovjem s prošnjo, da bi poskrbel za naš kra- >, jevni zbor geslo — moto. V prošnji je bilo 6^ opisana tudi okolica, v kakršni živimo, med ■ drugim tudi, da teče v bližini reka Drava :>z in se dviga najvišji vrh v Karavankah Stol
Letošnje letovanje otrok na Jadranu
Letošnje počitniško letovanje slovensko govorečih otrok iz Koroške je določeno v 2 skupinah. Prva skupina bo na letovanju v času od 12. julija do 2. avgusta, druga skupina pa v času od 4. do 25. avgusta. Otroci bodo letovali v Savudriji.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo PISMENO PROŠNJO, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka ter izjava, če je že kdaj bil na letovanju in kolikokrat. To prošnjo naj starši skupno s priloženim lanskim šolskim spričevalom, zdravniškim spričevalom, iz katerega mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo, priporočilom krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, osebno i z -k a z n I c o otroka s sliko in režijskim prispevkom v znesku 200 šilingov oddajo do najpozneje 30. junija 1962 na naslov: Zveza slovenskih organizacij, Celovec — Klagenfurt, Casometergasse 10. Posebej opozarjamo, da ZSO posameznih dokumentov ne prevzema in da velja za prijavljenega le otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi navedeni dokumenti.
Za OSEBNO IZKAZNICO otroka velja le izkaznica (Personalausweis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini] očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. V prošnji starši lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslali otroka na letovanje. Po možnosti bo ta želja upoštevana. Sploh bodo starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, po končanem prijavnem roku dobili tozadevno pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Potrošniške cene naraščajo
m se dviga najv.sji vrn v Karavankah ital. ,;i TiskovnI urad celovškega magistrata spo-Aljaž je društvo kmalu obvestil, da bo rade ro£a: Kakor je razvidno iz uradnega indeksa, volje ustregel prošnji koroških, v tem pri-’- kažejo potrošniške cene slej ko prej dvigajočo meru sveških pevcev. V ta namen se je obr- - se tendenco. V primerjavi z mesecem aprilom nil na pisatelja Finžgarja in res kmalu smo k izkazuje indeks za maj v skupnem indeksu I dobili od Aljaža: uglasbeno Finžgarjevo be- ■ povišek od 111,7 na 112,8, indeks II pa od sedilo, ki se glasi: „Kar v srce je mati djala, f }n>7	113>1. Posamezne vrednote so: pre-
zlij se v pesem iz srca, Drava nesi jo v’ hrana 113,4 (112) 114,6 (111,9); alkohol in daljavo. Stol jo dvigaj do neba, pesem bodi	09 (108,3) 110 (109 4); stanovanje
naša slava, bodi radost naših koč, vedro kurjvo 105’2 ’(105,5); 106,2 (106,4); pohištvo l.ce, vedro čelo, kamor seže tvoja moč !	I12>6 (112)5), 111)5 (i12,4); obleka 108,5
Tega Finžgarjevega daru smo bili tudi
srčno veseli in ponosni nanj, kakor smo tudi radi brali in beremo prav tako danes njegova lepa pripovedniška dela, s katerimi je tako obogatit slovensko leposlovno umetnost.
Knjižnica v zavetišču za šolarje v Celovcu
Deželna zveza organizacije »Rettet das Kind — Rešite otroka" smatra med svojimi mnagostranskimi nalogami v svojem okviru za zelo važno, da skrbi predvsem za zaščito učeče se mladine, ki se dnevno vozi od doma v različne šole in po šolskem pouku spet domov pred zablodami in stranpoti. V času čakanja po prihodu vlakov do šolskega pouka in po pouku do odhoda vlakov so bili šolarji prepuščeni sami sebi in izpostavljeni vsem mogočim kvarnim vplivom. Zavetišče za v šote vozečo se mladino, okusno in lepo urejeni prostori udobne čakalnice, ki jih je organizacija uredila na železniški postaji, je nad vse hvalevredna in koristna socialna naprava. V Beljaku obstoja takšno zavetišče že tri leta, v Celovcu pa je številnim v celovške šole vozečim se učencem takšen prostor na razpolago od oktobra lanskega leta.
Za še udobnejšo zadržanje šolarjev v zavetišču je mogla organizacija s pomočjo daril zasebnikov opremiti prostore z dobro mladinsko literaturo in drugimi časniki ter okrošenjem z zelenjem. Poslovodja organizacije, višji vladni svetnik dr. Machart, je ob predaji teh dobrin izrekel srčno zahvalo vsem darovalcem, predvsem založbi Kaiser za dragocen dar v obliki lepe knjižne zbirke.
Pobudo zastopnika našega lista, da bi bile v tej knjižnici na razpolago tudi slovenske mladinske knjige, je poslovodja Iskreno pozdravil ter se zahvalil Slovenski prosvetni zvezi za pripravljenost, da podari šolski knjižnici v zavetišču na celovški železniški postaji nekaj primernih knjig.
(108,4), 108,1 (108); čiščenje stanovanj, perila in obleke 115,9 (116), 114,5 (114,6); telesna in zdravstvena nega 111,4 (111,3), 112 (111,9); izobrazba, pouk, okrevanje 111,8 (111,7), 111,3 (111,1); promet 120,9 (121,1) 122,1 (122,3).
Stalno naraščanje cen najnujnejših potrošniških dobrin je gotovo vznemirljivo in pomeni upadanje kupne moči šilinga. —
Na celovškem mestnem zdravstvenem uradu so meseca maja prijavili naslednje primere nalezljivih bolezni: 9-krat škrlatinko, 11-krat oslovski kašelj, 4-krat pljučno jetiko z enim smrtnim primerom, kakor tudi enim smrtnim primerom za jetiko drugih organov, 1-krat grižo, 1-krat hepatitis epidemica in 9-krat pasje vgrize.
KOLEDAR
Petek, 22. junij: Ahacij Sobota, 23. junij: Agripina Nedelja, 24. junij: Kres Ponedeljek, 25. junij: Viljem Torek, 26. junij: Janez Sreda, 27. junij: Hema Četrtek, 28. junij: Ironij
Bomo dobili svetovni koledar?
Le malokdo zna takoj odgovoriti na vprašanje, katerega dne v tednu je prišel na svet. Nič čudnega: letošnje leto se je začelo s ponedeljkom, prihodnje se bo s torkom, Novo leto 1965 pa bo — zaradi prestopnega leta 1964 — v petek. Dan rojstva je torej treba šele izračunati; pri tem si lahko pomagamo z >večnimi koledarji«, vendar bi bržkone marsikdo izgubil potrpljenje, preden bi izračunal »svoj dan«.
Koliko preprosteje bi bilo, če bi imelo leto 364 dni! To je ravno 52 tednov, zato bi bili mnogi računi znatno lažji: prvi januar bi bil vedno istega dne, na primer v nedeljo, drugi v ponedeljek itd. Vendar času, ki ga Zemlja potrebuje za pot okoli Sonca, ni mogoče ukazovati, pač pa je sorazmerno lahko ustrezneje razdeliti leto na mesece in tedne, saj je znano, da pri sedanji razdelitvi bolj mislimo na tradicijo kot na smotrnost.
O primernejši razdelitvi leta so razpravljali že pri Društvu narodov med obema vojnama, še več razprav pa je bilo pri OZN po letu 1945. Posebna komisija je sestavila predlog, ki naj bi ga vse dežele proučile in poskrbele, da bi prodrl v miselnost ljudi.
Kakšno bi bilo leto po tem predlogu?
Razdelili bi ga na štiri tromesečja, katerih vsako bi imelo prvi mesec 31, naslednja dva Pa s 30 dnevi, torej skupno 91 dni oziroma 13 tednov. Meseci januar, april, julij in oktober bi se začeli v nedeljo. To bi dalo skupno 364 dni, zadnji dan pa bi bil brez imena; v prestopnem letu bi bil še drug poseben dan po 30. juniju.
Prednosti takšne razdelitve ni malo. Med drugim bi lahko za mnogo let vnaprej izdelali šolske koledarje, lažje delo bi imela tudi tista podjetja, ki jih določenega dne v letu zaprejo, da gredo vsi zaposleni hkrati na dopust. Novost pa bi poenostavila poslovanje tudi v trgovini, prometu in drugih dejavnostih, zlasti še, ker bi tak koledar veljal za ves svet, če bi ga sprejela Organizacija združenih narodov.
Sloni se praskajo
Že pred nekaj časa se je po Keniji razširil poplah pred žužkom, ki ga poznamo P°d latinskim imenom oemida gahani, čigar ličinka ima za največjo poslastico nežen les ^ zato na veliko uničuje drevje. Pred nedavnim so morali v Nairobiju porušiti precej hiš, ki so jih šele gradili, ker je ta nadloga preveč nažrla les v tramovih. Ko so pričeli proučevati, s katerimi sredstvi proti mrčesu bi ukrotili neprijetnega zajedavca, so poskušali najnovejše naprave, ki pa niso opravile nič koristnega. Poskušali so na primer z zvočniki okrepiti šum požrešnih čeljusti, da je bilo slišati, ko da se je nekaj buldozerov zagrizlo v goščavo, lovili so ultrazvočne tresljaje, fotografirali z žarki X in
gama...
Na vsem lepem pa se je razkrilo, da je Problem pravzaprav drugje, pri slonih. Ti Se namreč s srbečimi hrbti drgnejo ob dre-
Zdravila kot sovražniki zdravja
Presenetljivo dejstvo našega časa: zdraviti je treba bolezni, ki so posledice zdravil
Nova nadloga ogroža človeka: bolezni zaradi zdravil. Profesor Confe s pariškega terapevtskega inštituta vidi v tem medicinski problem prihodnosti. Francozi porabijo dan za dnem po 400 ton kroglic, kapljic in praškov; v nekaterih francoskih bolnišnicah Že odpirajo oddelke, v katerih zdravijo bolezni in motnje, ki so posledica pretiranega uživanja zdravil. Antibiotiki, ki jih je vseh že nad 400, niso tako vsemogočni, kot misli laik, v določenem primeru se lahko pričakovani učinek spremeni v svoje nasprotje, nekaj podobnega se včasih zgodi celo s sicer neškodljivim aspirinom.
bolnik jemlje dlje časa v velikih dozah. Sodobna znanost je v ustrezni obliki potrdila Malierovo modrost: .Skoraj vsi ljudje umro zaradi zdravil, ne zavoljo bolezni.”
Antibiotiki so nevarni boleznim, pa tudi človeku, je dejal pariški zdravnik Paul Har-vier. Alergične bolezni zaradi njih so zahtevale predlanskem v ZDA okoli 1200 smrtnih žrtev. Nesmiselno jih je uporabljati pri prehladu, bolečinah v grlu ali ranah, če ni znamenj okužbe. Z milijoni doz so še pred nekaj leti skušali uničiti mikrobe, ki jim antibiotiki ne morejo do živega. Streptomicin na primer se obnese proti tuberkulozi, pogosto pa povzroča omotico in včasih gluhost, zato ga je preveč tvegano uporabljati proti raznim lažjim boleznim. Penicilin in drugi antibiotiki zavzemajo dobro polovico svetovne proizvodnje zdravil, to pa je dvakrat več, kot [jih potrebujemo.
.Živimo nevarno," pravi dr. Conte, »medicina išče in se trudi, brez tveganja ni uspeha, vendar največ tvegajo tisti, ki se tega ne zavedajo — ljudje, ki brez vprašanja in nasveta uživajo zdravila."
Bolnik odhaja zadovoljen. „Ta zdravnik se spozna na zdravila, vsakomur ga priporočim. Prav gotovo bom kmalu zdrav," si reče ob pogledu na recept, ki je prepoln latinskih izrazov, kratic in takih reči. Poplava novih zdravil — menda jih je trenutno po svetu okoli 28.000 — zbuja v človeku napačno mnenje o vsemogočnosti sodobne medicine. Bolniki mrzlično posegajo po zdravilih, vse svoje upe polagajo vanje, od medicincev zahtevajo takojšnjo ozdravitev po sistemu bliskovite vojne proti bacilom, virusom ipd.
Mrzlica v drugi obliki: laiki se zdravijo po lastni presoji, mnogi imajo izmaličene predstave o zdravilih. Pojmujejo jih kot čudodelne napitke, ki zanesljivo vračajo zdravje. Po statističnih podatkih zaužijejo Francozi polovico dnevne porabe zdravil, torej 200 ton, povsem na lastno pest, brez zdravniškega pregleda in nasveta. Pozabljajo, da je vsako zdravilo tuja snov, vnesena v organizem, in da torej lahko koristi ali pa škoduje. Terapevtska tveganost je eden največjih problemov sodobne medicine, pravi prof. Conte, dober zdravnik vselej vestno pretehta korist in morebitno škodo zaradi določenega zdravila v bolnikovem organizmu.
ŽANI M I V OSTI_________________
Znana je že za laike najpreprostejia in hkrati tudi najučinkovilejia metoda umetnega dihanja. Na ponesrečenčeva usta pritisneš svoja in mu v ritmu dihanja vdihavaš zrak v pljuča. Neki ameriški zdravnik je zdaj izdelal model, na katerem se brez težav naučimo te umetnosti, razen tega pa še točno vidimo, kako zrak prihaja v modelna pljuča, kako moramo ponesrečencu glavo dovolj nagniti nazaj, da ne zapremo dihalnih poti itd. Neka angleška tovarna je že pričela izdelovati takšne lutke za pouk umetnega dihanja, ki jih priporočajo še posebno za tečaje o prvi pomoči.
Slušni pripomoček, ki olajšuje sprejemanje človeške govorice, četudi jo motijo vremenske in podobne motnje na radijskih sprejemnikih je izumil neki ameriški fiziolog. Naprava spreminja zvočne tresljaje izgovorjenih glasov v vibracije plošče iz pleksi stekla. Če položiš takšno ploščo na kožo na prstih, kjer je živčevje najbolj občutljivo, se lahko na vibracije tako navadiš, da ti olajšujejo poslušanje slabo slišnega teksta. S to napravo pa naj bi poučevali tudi gluhe otroke, ki naj bi se s prsti navadili odčitavati vibrirajočo ploščo. Pravijo, da se je mogoče navaditi poslušanja s čutnimi živci v zelo kratkem času.
O revmatizmu vemo še zelo malo. Vemo na primer samo, da je huda sklepna revma infekcijskega izvora, vendar še ne vemo, v kolikšni meri in kako vpliva prehrana na to mučno bolezen. Gotovo pa je naslednje: slaba prehrana pospešuje revmatizem. Prav to je raziskoval neki ameriški zdravnik, ki je ugotovil, da tisti otroci, ki ne jedo jajc, mnogo hitreje zbole, zelo odporni proti revmatizmu pa so tisti otroci, ki uživajo mnogo jajc. Zakaj! Vzrok je v tem, da so fosforoaminolipidi, ki jih vsebuje rumenjak, antl-lergiki. Ali smo torej na pragu bistvenega napredka v zdravljenju revmatizma!
Svet v številkah
Vse se seveda začne z najboljšim namenom. Zdaj je že navada, da si dajemo v nos kapljice, ki naj bi nas naprej obvarovale nahoda in prehlada. V kapljicah je efedrin, ki stiska žilice, pri dolgotrajni rabi pa poškoduje nosno sluznico in uničuje dlačice, ki prestrezajo prašne delce v vdihanem zraku.
V neki pariški bolnišnici so odprli oddelek za zdravljenje hudih motenj (izguba ravnotežja, čir na želodcu, zvišan krvni pritisk itd.), ki so posledico dolgotrajnega zdravljenja revmatizma s kortizonom, aspirinom in drugimi preparati. Celih deset let so zdravniki iskali povzročitelje nenadnih in nevarnih krvavitev v želodcu, šele nedavno so našli krivca: to je aspirin, če ga
vesna debla in tako načnejo zaščitno skorjo, da zajedavci brez težav prodrejo v nežni les zunanjih plasti. Kako tedaj odvaditi slone praskanja? Strokovnjak za živalsko psihologijo je predlagal, naj bi v pragozdu postavili betonske kole z zelo hrapavo površino, ki bi brž privabili iznajdljive slone, če bi bili boljši za praskanje kot drevesna debla.
Pred nedavnim objavljeni statistični letopis Združenih narodov za leto 1960 vsebuje podatke, ki pričajo o nagli rasti svetovnega gospodarstva v povojnih leitih, zlasti pa v minulem desetletju. Po teh podatkih je bila proizvodnja v industriji in rudarstvu leta 1960 dvakrat večja kot v letu 1938, blagovni promet med deželami (izvoz in uvoz) dvakrat večji kot leta 1948, proizvodnja električne energije pa za 150 odstotkov večja kot v letu 1952.
Železnice po vsem svetu so v letu 1960 prepeljale trikrat več tovora kot zadnja leta pred drugo svetovno vojno, ladijski promet je bil dvakrat večji kot leta 1937, letalski promet pa je narasel v primerjavi z letom 1948 dvainpolkratno.
Statistični letopis ugotavlja, da se je število svetovnega prebivalstva zvišalo v obdobju 1950—1960 za 19 odstotkov.
Proizvodnja železa v Sovjetski zvezi je v letih 1958 do 1960 presegla ameriško, še nadalje pa je bila Amerika na prvem mestu v proizvodnji jekla, ki ga je leta 1960 proizvedla 90 milijonov ton, kar je nekaj nad četrtino svetovne proizvodnje, ki je znašala 344 milijonov ton. Povprečno največja potrošnja jekla je bila zabeležena na Švedskem, in sicer 548 kg na prebivalca.
V letu 1960 je znašala svetovna proizvodnja električne energije 2295 milijard kilovatnih ur. V Združenih državah Amerike izdelajo polovico vseh osebnih avtomobilov. V primerjavi z letom 1959 se je tonaža trgovinske mornarice zmanjšala za 320.000 ton. Sovjetska zveza je na prvem mestu v izdajanju književnih del in sploh knjig. Kanada je največja proizvajalka papirja, Amerika pa največji potrošnik. Glede dnevnega tiska in drugih publikacij na prebivalva je Velika Britanija na prvem mestu. Na svetu je v rabi 380 milijonov radijskih sprejemnikov. Največ celovečernih filmov (skupno 423) pa so posnela japonska podjetja.
Med zanimive podatke sodi tudi svetovna proizvodnja žita, ki je znašala v letu 1960 243 milijonov ton; četrtino tega žita so pridelali v Sovjetski zvezi. LR Kitijska je pridelala največ riža, in sicer 85 milijonov ton, kar je približno 35 odstotkov svetovne proizvodnje.
Številke o proizvodnji jekla v letu 1960: Združene države Amerike 90 milijonov ton, Sovjetska zveza 65 milijonov ton, Zahodna Nemčija 34, Velika Britanija 25, Japonska 22 milijonov ton itd. Največja proizvajalka električne energije so tudi leta 1960 bile Združene države Amerike.
Oooo<
Andric	13
Travniška
kronika
V tem je pravzaprav smrt. Nihče nas ne vleče h grobu, '•'hpak od zadaj nas pehajo vanj". Konžul se je sam čudil, kod mu izvirajo take misli, ki še malo ne ustrezajo nje-9°Vemu prirojenemu načinu mišljenja, in jih je tudi pri priči °ckjna!, pripisujoč jih .orientalskemu strupu", ki se prej ali Pozneje vsakogar loti in pač zdaj počasi pronica tudi v Rogove možgane.
Mladi človek, edini Francoz v tej pustinji in edini niegov resnični sodelavec, je bil v vsem tako zelo druga-^on od njega (ali je pa bil takšen vsaj na videz), da se je avillu včasih zazdelo, da živi zraven tujca in sovražnika. ,ar 9a j® pa najbolj presenečalo in dražilo, je bil mlade-n'čev odnos (ali bolje: pomanjkanje odnosa) do .bistvenih Vvari", ki so bile vsebina Davillovega življenja: do krovstva, revolucije in Napoleona. Ti trije pojmi so pred-stav|jali za konzula in njegov rod strastno zapleten klobčič fPepadov, poletov, zanosov, svetlih dejanj, pa tudi oma-°vanja, notranjih nezvestob in nevidnih spodrsljajev vesti, rez jasne rešitve in s čedalje slabšim upanjem v trajno P°mirjenje; pomenili so veliko muko, ki jo nosijo od otro-
ških let v sebi in jih bo nemara spremljala do groba. Hkrati in prav zato jim je pa bila ta muka resnična in ljuba kakor njihovo življenje samo. Toda za tega mladeniča in njegove vrstnike v vsem tem ni bilo, tako vsaj se je Davillu dozdevalo, ne muke ne ugank in ne razlogov za pritožbe ali razmišljanja. Vse to so bile zanje navadne in naravne stvari, o katerih ni vredno govoriti ali si z njimi bogve kako beliti glavo. Kraljestvo je bajka; revolucija — meglen spomin iz otroških let; cesarstvo: to je življenje samo; življenje in kariera, naravno in razumljivo poprišče neomejenih možnosti, delovanja, junaških dejanj in slave. Res, za des Fossesa je bil red, v katerem je živel — torej cesarstvo — edina in docela edinstvena stvarnost, ki v duhovnem in gmotnem oziru sega od obzorja do obzorja in zajema vse, kar življenje vsebuje. Za Davilla je pa bil to samo slučajni in nestalni red stvari; njegovo mučno nastajanje je nekoč doživljal in z lastnimi očmi gleddl, njegova začasnost mu nikoli ni povsem izginila iz zavesti. V nasprotju s tem mladeničem se je dobro spominjal, kako je bilo prej, in dostikrat je premišljeval, kaj bi 5e utegnilo priti poslej.
Zdi se, da sveta .idej", ki je bil za Davillov rod resnično duhovno zavetje in pravo življenje, novi rod ne pozna več, zato pa obstoji zanj »živo življenje", svet stvarnosti, svet otipljivih dejstev, vidnih uspehov in neuspehov, ki jih je mogoče izmeriti, neki grozotni svet, ki se je Davillu odkrival kakor mrzla pustinja, strašnejša od krvi, muk in prelomov revolucije. To je rod, zrasel v krvi, oropan vsega in pripravljen na vse, prekaljen, kakor da je šel skozi ogenj.
Nedvomno je Daville pod pritiskom nenavadnega okolja in težkih razmer tudi to posploševal in pretiraval kakor vse drugo. Pogosto je to dejal tudi som sebi, kajti
po svoji naravi ni trpel nasprotij ne spoznanja, da so nasprotja večna ali nepremostljiva. Toda pred njim je kakor stalen opomin stal ta mladenič s svojim bistrim pogledom, hladen in buden, lahkoten in poln samozavesti, neobremenjen z obziri in dvomi; gledal je vse stvari okoli sebe gole, take, kakršne so, in jih brezobzirno naziva! z njihovimi pravimi imeni. Pri vsej svoji nadarjenosti in osebni dobroti je bil to človek novega rodu, .animalizlranega značaja", kakor so govorili Davillovi sovrstniki. To je bil sad revolucije, svobodni državljan, novi človek, sl je mislil Daville po vsakem razgovoru z mladim tajnikom, ko je ostal sam. .Morda rodijo revolucije spake?" se je preplašeno spraševal. .Zares, začenjajo se z veličino in moralno čistoto, toda rode spačke,” si je često odgovoril.
In tedaj, ponoči, je čutil, kako ga napadajo čedalje bolj črne misli, kako mu pretijo, da ga bodo premagale, namesto da bi bil on njihov gospodar.
Ko se je Daville tako boril z mislimi in črnogledjem, ki ga je v njem zbudil prihod mladega tajnika, je des Fos-ses v svoj kratki dnevnik, namenjen prijateljem v Parizu, zapisal samo tole: .Konzul je tak, kakršnega sem sl predstavljal". Predstavljal pa si ga je po njegovih prvih poročilih iz Travnika in še bolj po pripovedovanju svojega starejšega tovariša iz ministrstva, nekega Ouerina, ki je slovel, da pozna vse uradnike zunanjega ministrstva in da lahko v nekaj besedah označi bolj ali manj verno .moralni in fizični lik" vsakega izmed njih. Querin je bil bistroumen in duhovit, toda drugače jalov človek, ki mu Je takšno ustno portretiranje prešlo v kri in postalo strast. Ves se je zakopal v ta nekoristni posel, podoben zdaj strogi znanosti, zdaj spet navadnemu obrekovanju, lahko je pa vedno ponovi! podobo kake osebnosti do besede enako,
Rjavi brez opeklin
Premočno sončenje zapušča na koži sledove, ki jih ni mogoče več popraviti
Predpočitniško razpoloženje, razpravljanje o dopustu in priprave nanj so večinoma krive, da pozabimo na najvažnejše: za opečeno telo, ki je potrebno oddiha, pričnemo navadno skrbeti šele tedaj, ko je že prepozno. Včasih zadostuje le nekaj ur na vroči sončni plaži in že imamo prave pravcate opekline z vsemi njihovimi neprijetnimi posledicami.
So ljudje, ki pred odhodom na dopust povprašajo zdravnika, kako se naj sončijo, koliko sončnih žarkov prenese njihova koža in katera krema je najpriporočljivejša za lepo rjavo kožo. Žal pa prejme človek celo pri zdravnikih le redkokdaj zadovoljiv odgovor. Celo med kožnimi zdravniki je malo specialistov, ki so se podrobno ukvarjali s tem kozmetično-bio-loškim problemom. Medicina pozna nekaj splošnih nasvetov, ki se večinoma omejujejo na to, da je treba biti pri sončenju zmeren. Toda ali lahko vse ljudi merimo z enakimi merili? Ali se sme mlada plavolaska zadržati na soncu prav tako dolgo kot rjavolaso dekle, ki mu da marčno sonce prijetno rjavo barvo? Ali ni bolnik na srcu in ožilju bolj ogrožen kot utrjeni športnik? Ali imata tudi starost in telesna konstitucija odločilno vlogo v biološki reakciji, s katero odgovarja organizem na vpliv sončnih žarkov?
POZOR PRED SONČARICO!
Predvsem opekline niso zadeva, ki se tiče samo kože, temveč povzroča hude funkcionalne in organske poškodbe. V lažjih primerih se odražajo opekline v obliki rdečice na koži, ki je več ali manj vneta. Zanimivo je, da nastopi ta rdečica šele po nekaj urah. Površina kože je napihnjena in se prične po nekaj dneh lupiti. Pri hudih sončnih opeklinah se tvorijo na koži mehurji, bolezen traja dolgo in občutno moti
NASVETI
A Kokosove tekače je treba včasih izčistiti. To najbolje naredimo, če jih skrtačimo s slano vodo ali vodo, ki ji primešamo sode. Seveda jih je treba pred tem dobro izprašiti. Okrtačene obesimo, da se posuše.
£ Okenske šipe lahko lepo očistimo s kisovo vodo, jih nato speremo in izbrišemo s čisto krpo oziroma jelenovo kožo. Kis je tudi dobro sredstvo za čiščenje temnih robov pri kopalnih kadeh.
£ Kadar pomivamo tla v stanovanju, nastane rad neprijeten duh, ki počasi izgine šele, ko se tla posuše. — Prijetno in sveže bo zadišalo, če vodi primešamo nekaj kapljic terpentinovega olja.
dopustniško veselje. Če sta ožgani dve tretjini kožne površine, potem navadno nastopijo znaki pravih opeklin. Bolnik dobi visoko temperaturo, bruha in neredko plača svojo lahkomiselnost s sončarico. V takih primerih je treba takoj poklicati zdravnika. Zelo lahkomiselno bi bilo, če bi se zanašali le na tako imenovana domača sredstva. Posebno osebe s težavami v krvnem obtoku morajo biti v prvih dneh po hudi opeklini pod neprestanim zdravniškim nadzorstvom. Samo po sebi se razume, da morajo ostati v sobi.
Kaj pa ostali, Ali so tudi ti izpostavljeni nevarnosti vsaj neprijetne kožne reakcije? Z drugimi besedami: ali je res odvisno le od kožnega pigmenta, če bomo postali rjavi, ne da bi se ožgali? To vprašanje si je zastavil tudi v Evropi znani newyorški zdravnik dr. W. Schweisheimer, ko je opazil, kako celo osebe z istim tipom kože različno reagirajo na različne kreme in olja. Celo ljudje, ki imajo odporno kožo, dobijo pri uporabi določenih varnostnih krem ali olj boleče opekline.
Uporaba različnih krem in olj za sončenje je v zadnjih letih tako narasla, da se človek nehote vpraša: če nastopijo kljub tej veliki izbiri varnostnih sredstev ne samo lahke, temveč včasih tudi hude opekline, se moramo s temi posledicami sončenja pač spoprijazniti.
ČE ODPOVE ZDRAV RAZUM ...
Ali mora res odpovedati? V tem oziru ima zdravnik težavno stališče. Pravzaprav morajo človekovo hrepenenje po luči, zraku in zdravilnem bivanju na morju ali v hribih ovirati neprestani opomini, za katere pa se v praksi le malokdo zmeni. Če pa je želja po rjavi koži mnogo močnejša od zdravnikovih opozoril — si je dejal newyorški specialist — potem bi bilo treba vsaj seznaniti ljudi s kakovostjo različnih preparatov, nato pa prepustiti njim samim, da se ravnajo po zdravnikovem nasvetu — ali pa ne.
V teoriji je to precej enostavno. Sredstvo proti opeklinam ne sme biti strupeno in ne sme kože dražiti, ne sme se pod vplivom sonca spremeniti in mora kožo varovati tri do štiri ure. Ne sme zapuščati nobenih madežev na koži in ne sme biti predrago. To je najmanj, kar lahko zahtevamo od takšnega sredstva, toda v resnici je te zahteve mnogo teže uresničiti kot se človeku navadno zdi. Dr. Schweisheimer je poslal sodelavca kemičnega laboratorija American Medica! Associa-tion v deset največjih trgovin mesta Chicaga. Rezultat njihovih preiskav ie bil katastrofalen: nič manj kot 56 različnih krem, olj in vodic za sončenje ponujajo v trgovinah, od teh pri tridesetih frabrikanti sploh ne navajajo, iz česa so sestavljene. Dvoje olj proti opeklinam, je vsebovalo neko kemično snov, ki so jih izdelovalci propagirali kot izredno učinkovito, preiskovalna komisija pa je ugotovila, da je bilo to »izredno učinkovito sredstvo« v bistvu le sredstvo proti žuželkam, ki nima z zavarovanjem pred soncem sploh nič skupnega.
oooc
KOZMETIČNO ALI MEDICINSKO SREDSTVO!
Zdaj pa pride največje presenečenje. V nobenem od vseh teh 56 sredstev niso kemiki odkrili tistih dveh sredstev, ki veljata — poleg nekaterih drugih — za najučinkovitejšo varovalno sredstvo pred soncem. To sta ta-ninova kislina in paraamino-benzolna kislina. Ti dve sredstvi vsrkata okoli devetdeset odstotkov tistih ulitravioletnih žarkov, ki povzročajo boleče opekline. Tudi drugi znanstveniki so soglasno ugotovili, da mora vsako dobro sredstvo proti opeklinam vsebovati ti dve kislini. Preparate, ki tej zahtevi ne ustrezajo, označujejo ameriški znanstveniki kot enostavna kozmetična sredstva brez vsakršne medicinske vrednosti. Ta sredstva sicer lahko pripomorejo človeku do lepše rjave barve, prave zaščite pred soncem, kakršno zahteva zdravnik, pa ne nudijo.
Kdor hoče svoje telo izpostaviti soncu, si mora biti na jasnem, da mora izbirati med kozmetičnim in medicinskim sredstvom. Ta izbira pa je še otežkočena, ker nudijo trgovci svoja sredstva v različnih oblikah: v oljnati, alkoholni ali vodni raztopini. Proti prej zelo priljubljenim oljem začenjajo ljudje dobivati odpor. Ljudje si ne namažejo radi telesa z oljem, na katerega se prilepi vsako zrnce peska in prahu in ki zapušča na kopalnih oblekah neljube madeže.
Kljub temu si v alkoholu ali v vodi raztopljena sredstva le počasi utirajo pot v Evropo — za razliko od Amerike, kjer jih zelo mnogo uporabljajo. Pri nas vlada še vedno star predsodek, da je olje koristnejše za kožo. Vendar je treba gledati na preparate za sončenje z drugačnimi očmi. Temeljite raziskave ameriških znanstvenikov so pokazale, da pri nemastnih preparatih raztopina kmalu izhlapi, na koži pa ostane tanka plast varovalne snovi.
VARUJTE SE PREMOČNEGA SONCA
Te varovalne plasti ne odstrani niti ležanje v pesku niti dotik z obleko. Samo po vodni kopeli je treba telo znova namazati. Pomislek, da se koža zaradi izhlapevanja alkohola prehitro izsuši, tudi ne drži. Alkohol namreč tako hitro izhlapi, da niti ne utegne izsušiti kože. Medicinska znanost daje torej prednost nemastnim preparatom.
Tu je treba poudariti še nekaj: tudi lepa rjava koža ima svoje slabe strani. Znano je, da vidimo pogosto pri kmetih in mornarjih tako imenovano »mornarsko kožo«, za katero je predvsem značilna robatost in nagubanost. Predvsem ženske se naj varujejo premočnega sončenja, ki napravi kožo kmalu starikavo, naravne gube na obrazu še bolj poglobi in daje obrazu oster, prav nič ženski obraz. Južnjakinje, ki varujejo svojo kožo pred prehudim vplivom sonca s šminkanjem in pu-dranjem, da bi si ohranile bledo kožo, ne morejo razumeti evropskih turistinj, ki ponosno razkazujejo svojo temno kožo. Premočno sončenje zapušča na koži sledove, ki jih ni mogoče več popraviti.
Naši otroci pri 12 letih
Otrok dvanajstih let je poln navdušenja. Toda to njegovo navdušenje je že premišljeno, ker razpolaga otrok že z določeno zrelostjo v ocenjevanju ljudi in stvari. Zna se že obvladati in lahko zadrži solze pri bolečini, prav tako ne dovoli, da bi se v jezi spozabil.
Zelo rad ima različne športne igre, deček in deklica sta najbolj navdušena za plavanje.
Otrok ne uživa več v nasprotovanju roditeljem, kot je to v enajstem letu starosti. —■ Rad pomaga materi in to brez odvečnih pripomb in mu ni treba več po desetkrat ponavljati, da mora spat, ker se na to spomni sam. Večjo pozornost posveča tudi osebni higieni.
Deklice se že močno zanimajo za žensko modo.
Otrok v teh letih ni več ljubosumen na mlajše brate in sestre.
Dvanajstletnik rad razmišlja o prihodnosti in svoji prihodnji karieri. Razmišlja le o največ dveh poklicih in dobro ve, kaj hoče postati. Dečki se počasi začno zanimati za deklice, te o različnih dekliških problemih že mnogo vedo in o njih veliko razmišljajo. Zelo so jim potrebni materini nasveti, toda mati se ji mora sama približati, in jo v pogovorih pripraviti na to, kar jo v življenju čaka.
Tudi deček je zelo sramežljiv do staršev, kadar mora od njih dobiti pojasnilo o »življenjskih«• problemih. Zato se rajši obrača na starejšega prijatelja.
Dvanajst let je res prava prehodna doba v življenju otroka. Na otroku se pojavljajo vsi fizični in psihični znaki, ki že nakazujejo odraslo osebo. Še v štirih-petih letih bo otrok preživljal različne spremembe, često zelo kritično, toda če so roditelji na to pripravljeni, bodo otroku veliko laže pomagali, da bo prebrodil vse te težave.
Poskusite
Krompirjevi zrezki
'h kg krompirja, »lan klop, * dkg margarine, 1 jajci, 10 dkg moke, zelen petrlllj, 1 iebula, 15 dkg klobase ali ostankov pečenke, masi za cvrenje.
Kuhanemu olupljenemu in prellačenemu krompirju psl-meSamo stopljeno margarino, |a|ci, sesekljan peterillj, čebulo in meso, sol in moko. Oblikujemo zrezke in jih no masti rumeno ocvremo. Zrezke lahko pred pečenjem povaljamo v jajce in drobtine (dunajsko paniranje) In jih potem ocvremo.
Pikantna omaka
4 dkg masti, 1 glavica česna, 1 {lica sladke paprike 1» paradiinika, 3 dkg moke, lovorjev list, poper, 1 kisla kumara, 1 vloiena paprika, 1 Iliča gorčice, 10 dkg pre-kajene slanine.
Na masti prepražimo dobro sesekljano slanino, česen, dodamo papriko, moko in paradižnik. Zalijemo in prevremo. Dodamo dobro sesekljane kumarice in papriko, začinimo s poprom in gorčico.
Mrzla pudingova sladica
1 zavitek pudinga, 1/i I mleka, 2 žlici sladkorja, za oreh masla, 15 dkg keksov, 15 dkg maimelade, Vi dl rumo, 2 dl mleka.
Puding skuhaj po navodilu na ovitku. Kekse poli) s mrzlim mlekom in jih naloži v skledo, pokapaj z rumom, namaži z marmelado, polij s pudingom in shladi, seda| položi drugo plast keksov, zopet pokapaj z rumom 1» pomaži z marmelado, polij Se drugo polovico pudinga la postavi na hladno.
ko da ima tiskano besedilo v glavi. In ta Querin mu je rekel o njegovem bodočem šefu:
.Jean Daville se je rodil kot pošten, zdrav in [povprečen človek. Po vsej svoji naravi, rodu in vzgoji je ustvarjen, da živi mirno in preprosto, brez velikega poviševanja in hudih padcev, brez naglih sprememb sploh. Rastlina za umerjeno podnebje. Ima prirojeno sposobnost, da se lahko navduši in vname za ideje ali osebnosti, in posebno je udarjen na poezijo in poetična duševna stanja. Vse to pa ne sega preko meja srečne povprečnosti. Mirni časi in urejene razmere store iz [povprečnih ljudi še povprečnejše, burni časi in velike spremembe [>a zgneto iz njih zapletene značaje. Tako je tudi z našim Davillom; on je stal vedno v osrčju velikih dogodkov. Vse to ni moglo spremeniti njegove dejanske narave, toda ustvarilo je v njem poleg njegovih prirojenih lastnosti še nove in nasprotne. Ker ne more in ne zna biti brezobziren, krut, brezvesten ali [potuhnjen, je zato, da bi se ubranil in obdržal, postal plašen, zaprt sam vase in praznoverno oprezen. Prej zdrav, dober, podjeten in vesel, je postal sčasoma občutljiv, nestalen, počasen, nezaupljiv in nagnjen k melanholiji. Ker pa vse to ni ustrezalo njegovemu pravemu značaju, se je stvorila v njem čudna podvojena osebnost. Skratka, Daville je eden od tistih ljudi, ki so še posebno žrtve velikih zgodovinskih dogodkov, ker nimajo moči, da bi se tem dogodkom uprli, kakor sicer store izjemni in močni posamezniki, in ne moči, da bi se docela sami v sebi z njimi sprijaznili, kakor store množice povprečnežev. On je tip človeka, ki se kesa, in kesal se bo, dokler bo živ, vsega v življenju in življenja samega. Primer, ki je v naših časih zelo pogost,' je končal Ouerin.
Torej s tako osnovno razliko se je začelo njuno skupno življenje. Čeprav je bila jesen hladna in vložna, je des
Fosses obhodil mesto in okolico ter spoznal dokaj ljudi. Daville ga je predstavil vezirju in ostalim veljakom v Ko-naku, drugo je pa mladenič opravil sam. Spoznal se je z dolskim župnikom fra Ivo Jankovičem, človekom, ki je tehtal svojih sto triintrideset kilogramov, je pa bil živahnega duha in ostrih besed. Sešel se je z jeromonaham Pa-homijem, bledim in vzdržnim menihom, ki je tedaj oskrboval pravoslavno cerkev sv. Mihaila Arhangela. Zahajal je v hiše travniških Judov. Obiskal je samostan na Guči gori in spoznal nekaj fratrov, ki so mu dali podatke o deželi in ljudeh. Pripravljal se je, da bo raziskoval stara naselja in grobišča po okolici, brž ko bo skopnel sneg. 2e po treh tednih je dejal Davillu, da namerava napisati knjigo o Bosni.
Konzul, ki je zrasel in se šolal pred revolucijo v klasičnem duhu, se je kljub svojemu sodelovanju v revoluciji gibal vedno v mejah, ki jih ta duh predpisuje v mišljenju in govorjenju. Zato je nezaupljivo in z neprijetnim občutkom gledal tega brez dvoma nadarjenega mladeniča, njegovo velikansko željo po znanju in čudovit spomin, kakor tudi drzni nered v njegovem govorjenju in zavidljivo bujne misli. Oplašila ga je mladeničeva dejavnost, ki se ni ustavljala pred ničemer in je nič ni moglo zmesti. Težko jo je trpel, čuteč, da je ne more ne obrzdati ne ustaviti. Des Fosses se je v Parizu tri leta učil turško in Je drzno in naravnost ogovoril vsakogar. (»Turški jezik zna, kakor se ga uče v kolegiju Ludovika Velikega v Parizu, ne zna pa tistega, ki ga govore Turki v Bosni," je pisal Daville.) Čeprav mu ni vedno uspelo, da bi povedal, kar je hotel, je vsekakor privlačil ljudi s svojim širokim nasmehom in svetlimi očmi. Z njim so se p>ogovarjoli fratri, ki so se Darvilla izogibali, in mrki, nezaupljivi jeromonah; samo
travniški begi so ostali trmasto nedostopni. Pa tudi čoršijo ni mogla ostati mirnodušna pred »mladim konzulom".
Des Fosses nikoli ni opustil nobenega tržnega dne in je vselej obhodil ves trg. Spraševal je o cenah, si ogledoval blago in pisal imena in nazive. Ljudje so se zbirali okoli tega tujca, oblečenega aJafranga*, in gledali, kako preskuša kakšno rešeto ali pozorno ogleduje razložene svedre in dleta. »Mladi konzul" je dolgo gledal, kako kmet kupuje koso, kako ji pazljivo otipava rezilo s trdim palcem leve roke, kako potem dolgo trka s koso po kamnitem pragu in napeto posluša njen zvok, kako naposled zamiži na eno oko in gleda po dolgem po kosi, kakor da meri z njo ter ocenjuje njeno ostrino in kov. Pristopal je h kmeticam, čvrstim ostarelim ženskam, in jih spra5eval pO ceni volne, ki je ležala pred njimi v kozjih vrečati In dišala po staji. Ko je zagledala tujca pred seboj, je bila ženico najprej v zadregi, češ gospod se samo šali. Naposled je na kvazovo prigovarjanje povedala ceno in se rotila, do je volna »mehka kakor duša", samo da jo opereš. Povpro-ševal je po imenih žit in semen, preskušal jedrino In debelost zrnja. Zanimalo ga je, kakšna so, koko in Iz kakšnega lesa se izdelujejo razna toporišča in ročaji za sekire, motike, kopače in drugo orodje.
»Mladi konzul" je spoznal vse najvažnejše osebnosti na trgu: Ibrahim ago, kantardžijo," telala** Harnza in čaršijskega bebca »norega Švaba".
Ibrahim aga je bil suh, visok in v dve gube sklonjen starec s sivo brado, strog in dostojanstven. Nekoč je brl premožen in je sam imel v zakupu občinsko tehtnico.
•	Po francosko.
*	Kantardžija — tehfničar.
•* Telal — oklicevafelj, birič.
(Se nadaljuje)
Art B u c h w a I d
Davčne skrivnosti
Če dolgo se zaman trudim, da bi odkril Skrivnosti francoske birokracije. Vedno znova se čudim, kako težko je v borbi proti njej vendar doseči kakšen uspeh.
Pred nekaj meseci sem prejel od nekega oddelka francoske davčne uprave sporočilo, da sem prekršil francosko ustavo in Napoleonov zakon številka ta in to, ker plačujem svoje davke pri tem in tem uradu, v fesnici pa bi jih moral plačevati čisto nekje drugje.
Takoj sem sedel in napisal, da mi je zelo šal, ker sem poslal svoje davke napačnemu uradu, ker pa je ta urad denar sprejel in W se po mojem mnenju tako steka ves denar v en lonec, se mi zadeva ne zdi tako strašna. Če pa sem res storil napako, pa vljudno naprošam naslov, naj mi sporoči, kaj moram storiti, da se napaka popravi.
Ko sem čez nekaj dni pripovedoval o tem svojemu francoskemu odvetniku, sem oparil, da sem napravil veliko napako, ker sem na pismo odgovoril.
»Vi ste norec," me je karal odvetnik. »Zdaj so vas dobili na piko. Ti ljudje ne pričakujejo nikoli odgovora na svoje prvo pismo. Ti imajo navado, da pošljejo tri do štiri pismene opomine, preden lahko upajo, da bodo prejeli odgovor."
»Ne razumem, v čem je razlika!"
»Dobro me poslušajte: razlika je v tem, da bi bila davčna uprava dobesedno preplavljena z delom in bi zanjo bilo konec lepega življenja, če bi vsakdo takoj od-gavoril. Davkarija bi vam rada poslala še eno pismo, v katerem bi se pritožila, ker na prvo pismo niste odgovorili. S tem, da ste na prvo pismo takoj odgovorili, ste nasuli peska v davčno mašinerijo. Telefoniral bom tem ljudem in jim sporočil, da ste tujec, ki vsako uradno pismo resno vzame. Morda bodo potem uvidevnejši.
Čez nekaj tednov sem prejel drugo pismo. V njem so mi napovedali obisk davčnega inšpektorja1. Prosili so me, naj jim sporočim, kdaj bi imel čas za razgovor z njim.
Sporočil sem inšpektorju, kdaj mi je njegov obisk najljubši, in sem nekoliko nervozno čakal na njegov prihod. Slednjič je
prišel z veliko aktovko, polno formularjev. Napravil je name izredno prijeten vtis. Oči-vidno se je dolgo pripravljal na svoj govor, v katerem mi je sporočil, da mu je neprijetno, ker me nadleguje, ampak zakon je zakon, država pa je državo.
„Popalnoma prav imate," sem ga prekinil. »Koliko vam dolgujem?"
V istem hipu sem čital na njegovem obrazu preplah, nato pa ogorčenje.
»Ali ne nameravate vložiti priziva?" me je vprašal.
»Ne. Natanko toliko želim plačati, kolikor sem dolžan.”
»Ampak, ampak..." je dejal zmedeno, »vsi novinarji se pritožujejo. Vsi so prepričani, da so davki zanje previsoki."
»Meni pa se zdijo davki čisto pravični," sem dejal. »Sicer nisem nikoli prečital nobenega zakona, ampak kljub temu se proti njim ne nameravam boriti."
»Razmislite vendar, prosim. Če bi se vi protivili in če bi vam mi vendar poslali odločbo o odmeri, bi lahko vložili priziv pri davčni komisiji. Če tu ne uspete, se lahko pritožite na davčno sodišče in slednjič lahko vso zadevo postavite pred parlament.”
»Ne, hvala. Ne želim imeti opravka s francoskimi sodišči."
»Mister Buchwald, zakaj me nočete razumeti? Vi ste Američon, ki živi v Franciji. Zato je vsekakor mogoče, da ne boste več v Franciji, ko bo zadeva prišla pred sodišče. Zakaj torej nočete vložiti priziva kakor vsak drug in nam ne neTiafe delati težav?"
»Res mi je žal, ampak jaz želim svoje davke plačati."
Inšpektor je jezno segel po svojih formularjih.
»No, prav," je dejal, »kje je rojena vaša žena?"
»Ne razumem," sem vprašal, »kaj ima to opraviti z zadevo?"
»Ali boste zdaj vložili priziv?" me je vprašal in v očeh se mu je zasvetil žarek upanja.
»Ne! Rojena je v Pennsylvanii!" sem zavpil.
Porabil je celo uro, da je izpolnil vse svoje formularje. Nato je ves obupan vstal.
»Sporočiti vam bomo, koliko ste nam dolžni. Ampak, po pravici povedano, sem zelo razočaran nad vami, mister Buchwald. Upal sem, da mi bo vaša zadeva dala dela za šest mesecev. Že samo dejstvo, da ste tujec, bi mi dalo dela za tri mesece. In če bi se potem še pritožili, bi zadeva šla od instance do instance in bi bila rešena morda šele čez poldrugo leto.”
»Zelo mi je žal," sem samo odgovoril. Majaje z glavo je odšel. Na pragu se je še enkrat obrnil in dejal: »Ampak edina stvar, ki je pri najboljši volji ne morem razumeti, je tale: če resnično ne nameravate vložiti nobenega priziva mister Buchvvald, zakaj pa ste na naše prvo pismo takoj odgovorili?"
Kjer gospodar v vsak kot pogleda, ni treba boljšega reda.
«
f Če se hočeš koga znebiti, posodi 1 * mu denar.	•
Praznemu želodcu je vsak tovor težak.	«
Ne goni konja z bičem, marveč z o vsem.	«
Petelin ima raje oves kot bisere.
Na svefu ni sitih oči.
Štefanija Grodzienska:
Veličastno dejanje
Vsa Varšava je navdušena. Mlad človek, ki se imenuje Tomas Kotek, je odstopil svoj prostor v tramvaju neki starki.
Brž ko sem zaslišala to novico, sem se odpravila z reportersko beležnico v stanovanje Tomasa Katka. Že od daleč sem opazila, kje stanuje. S težavo sem se prebila skozi kordon policije, ki je vzdrževala red. V posebnem uradu za dovolilnice sem dobila dovoljenje za vstop šele za naslednji dan, ker so za ta dan že izdali vse dovolilnice tujim delegacijam.
Zarana drugega dne sem bila tam in po nekaj urah čakanja sem se srečno prerinila do samega Kotka. Ko so se mi oči privadile na ščemečo svetlobo reflektorjev in fotografskih bliskov, sem zagledala pred seboj nenavadnega državljana. Opazila sem čisto navadnega mladega človeka, kakršnih je na tisoče. Ko sem si ga pa nekoliko natančneje ogledala, sem opazila veličastno plemenitost, ki je žarela iz njegovega obličja.
Ko me je opazil, je heroj vzdihnil:
— Oh, zopet se pričenja znova ...
— Kako ste se odločili za ta podvig? — sem vprašala bojazljivo.
— Povedal vam bom na kratko. Tisto jutro sem se prebudil s čudnim občutkom, da moram napraviti nekaj lepega. Dejal sem si: »Tomaš Kotek. stori nekaj, kar te bo za večne čase vpisalo v zgodovino človeštva!* Nato sem stopil iz hiše trdno odločen, da se ne vrnem prej, dokler ne izpolnim svoje zaobljube. Oh, kako sem si želel, da bi kakšen otrok stekel
pod avto, jaz bi ga pa v zadnjem trenutku rešil! In tako sem stal, dokler ni prišel tramvaj ...
—	Kateri tramvaji
—	Tega ne bom nikoli pozabil. Bila je osmica, — je dejal Tomaš Kotek, nato pa se mu je zaletelo. Ko si je čez nekaj trenutkov zopet odpomogel, je nadaljeval:
—	... Ko sem vstopil v tramvaj, sem opazil prazen prostor. Po krajši borbi z nekaj vrstniki mi je uspelo, da sem ga zasedel. V tistem trenutku sem opazil, da stoji ob meni neka starka...
Vsem poslušalcem je zastal dih. Kotek je nadaljeval, kakor da govori samemu sebi:
— Ne bi se zmenil za ta vsakdanji pojav, če mi ne bi neki notranji glas, ki se je oglasil tukaj, kjer je gumb, dejal: »Veliko delo hočeš napraviti, tu pred teboj pa stoji starka.. .* Kar se je nato zgodilo, je bilo kakor v snu ... Sam ne vem, kako je prišlo do tega... Oprostite, težko govorim od vznemirjenja . . .
Obrisal si je nos in se napil vode. V sobi je vladala smrtna tišina. Prenehalo je šklepetanje fotografskih aparatov in škripanje peres.
— In tedaj... — je dejal čisto tiho, — sem ji odstopil svoj prostor.
— Kako se je to zgodiloI — sem ga vprašala s prav tako tihim glasom.
— Vstal sem in rekel: »Sedite, gospa!*
Dve solzi sta mi polzeli po licih. Čez nekaj trenutkov pa me je nehalo biti sram svoje slabosti. V sobi se je zaslišal glasen jok. Moški so na glas ihteli.
Tega še hudič in 0’Flaherty ne bi zmogla; še ta dva ne,« mi je rekel stari voznik, ko sem mu povedal, da moram biti pred deseto v Galwayu. »Ja, človek božji, tega ne bi zmogli, ko bi imeli dirkača! Nocoj vlaka ne boste ujeli, toi lahko verjamete na besedo!«
Lilo je v potokih in zahodni veter je v »ločnih sunkih pritiskal z morja. Koder so bila za cesto drevesa, je veter turobno prepeval v njihovih golih vejah. Nekje na nebu je visela Polna luna. Bil sem moker do kože, utrujen, ^sega naveličan in lačen. Tudi voznik se ni Počutil nič bolje, konj pa toliko, da je še vlekel noge za seboj in dvigal ter spuščal glavo ko navit konjiček. Veter je tulil, da je bilo slišati kakor [peklenska godba. Na lepem pa se je konj ustavil. Voznik je skočil dol, in če je konj Poprej počasi stopal, je hodil še dosti bolj počasi, ko ga je voznik držal za uzdo in ga skušal Prepričati, da bi vendarle peljal dalje. Vse jnogoče sem prerekel konju, galwayskim voznikom, vremenu, kraju in drugim rečem, toda oojim se, da bi bilo bralca sram, ko bi moral brati. Voznik pa se še zmenil ni za moje j^sede. Najbrž je bil že neštetokrat slišal podobno govorjenje. Vsekakor je v svojem koraku capljal dalje in ni sedel na voz, dokler nisva 'niela za seboj kar nekaj milj mokre, blatne in trapaste ceste.
Potem je sedel med vetrom in menoj in kdaj 5a kdaj sem zaslišal, kako je nekaj zamrmral. Be$edo »hudič« sem slišal največkrat, včasih B,a tem pestregel tudi »hudič in 0’Flaherty«. travno sem klel tudi sam med zobmi, mi je v°Znikovo mrmranje vendarle vzbudilo zanikanje. »0’Flaherty!« Kdo je ta 0’Flaherty in j^i ima opraviti s hudičem? V mislih sem pre-etel vse ZSodbe, kar sem jih bil kdaj slišal o hudičih, 'ki so si bili nadeli človeško podobo. y bil 0’Flaherty tak hudič v človeški po-°bi? Kje je živel? Kdaj? Kakšen je bil vi-»Je pustil kai otrok? So bili podobni očetu, iih je zaplodil, ali materi, ki jih je nosila? Nebo se je nekoliko zjasnilo. Torej so imeli ?stronomi le prav. Pokazala se je luna. Voznik le bil že nekaj časa sčm molčal.
"Tamle vrh čeri je živel,« je iznenada dejal, ^drznil sem se.
"Kdo?« sem rekel. »Hudič, a?« jjJjNb, pač pa njegov dedič. 0’Flahcrty
Vprašal sem ga to in ono in kmalu se je sprostil.
»Tamle gori je živel,« je rekel, »dokler ni prišel navsezadnje hudič ponj. Bil je posestnik, pa je vendar dolgoval na stotine funtov po vsej deželi. Sto vragov! Nekaj tisočakov letnega dohodka je imel, pa jih je tudi znal pognati! Dirkači, karte, psi, pojedine in ^popivanje, godba in rajanje noč in dan. Pa ženske — ja, o tem pa sploh ni, da bi govoril! Vsa dežela se je zgražala. Pa še kako se je zgra-žala!«
Voznik si je prižgal pipo; prižgal sem si jo tudi jaz, pa ne brez težav. Možak je bil očitno voljan nadaljevati zgodbo.
»Če je bil poročen, ste vprašali?« mi je rekel v odgovor. »Vam še nisem povedal, da ie^bil? Ni jih imel še dosti čez dvajset, ko se je oženil
PADRAIC 0’CONAIRE
z neko grofovsko hčerjo iz Munsterja — prijazno, usmiljeno, očarljivo žensko; toda kje na svetu se bo našla ženska, da bi živela v isti hiši s človekom, ki ima ženo v vsaki vasi od tukaj do Dublina? Ko je rodila petega sina, se je morala vrniti v Munster. Kajti otrok ni bil še niti krščen, ko se je neko noč sedem voz ustavilo pred njenimi vrati. 0’Flaherty je bil v prvem. Vsi veseljaki — moški in ženske — so ga imeli pošteno pod kapo in so peli nemarne pesmi. Skušala jim je ubraniti, da bi vstopili, pa so vdrli vrata. Potem so jo zaprli v sobo pod streho, spodaj pa je zavladal pekel. Ljudje so pravili, da ji je tisto noč počilo srce. Šla je od moža, toda z njo je šel ljudski blagoslov. Ja, če ni bila to resnica.
Rekel sem vam že, da je odpeljala tudi sinove, pa jih je spet vzel, ko je vložil tožbo zoper njo. Ni jih vzgojil dobro ne pobožno in ne spodobno. Nikoli niso hodili v šolo, in tisto, česar jih je naučil oče — no, lepo reč so imeli od tega! Če je oče ubil človeka brez vzroka in razloga, so ga hvalili in govorili, da tako junaštvo še ni bilo storjeno na Irskem.
To vam je bila groza, kadar je teh pet mladeničev besnelo skozi deželo, da sta trepetala človek in žival! Na lastne oči sem videl, kako je v Galwayu visel eden izmed njih — Red-mond so ga klicali. Lastnega brata je umoril, pa vse zaradi ženske!
Ostalo pa mu jih je še vedno devet, sinov in hčera. Pa da ne boste mislili, da se je bila žena vrnila k njemu! Oho, to pa ne! Drugo si je dobil — čigava je že bila? Saj je vseeno. Z njo je imel še tri sinove in dve hčeri. Pa kaj bi človek besede tratil! Ljudje morda še ne bi nič rekli, če ne bi bil 0’Flaherty tudi drugače slab človek. Nikoli ni dal vbogajme, ostanke svojih nočnih gostij pa je razdelil psom, ne pa siromakom. Oče mi je povedal, da je neko jutro ravno zapeljal z vozom mimo in videl, kako so se psi in reveži tepli za te
ostanke. Gledal pa je tudi 0’Flaherty in videti je bilo da ga je prizor močno zabaval. Oče ga je počil za uho, in da ni bil oni pijan, je ne bi odnesel samo z enim mesecem zapora.«
Mesto je bilo že blizu.
»Kako je pa končal?« sem vprašal.
»Ja, to je pa res težko za trdno reči,« mi je odvrnil, »kajti o tej zgodbi kroži več inačic, toda moja je pravilna, Če je resnica, kar mi je povedal birič Veliki Jack. Kot sem že rekel, je bil 0’Flaherty dolžan na tisoče funtov po deželi, in tiste čase je veljal zakon, po katerem je mogla sodnija zaseči truplo človeka, ki je umrl v dolgovih. 0’Flaherty je zbolel. Ni bil doma, ko ga je zadela kap, marveč je s sinovi lovil v gričevju. Zanesli so ga v kočo, iz katere ie bil nekaj let poprej pognal stanovalce, in kmalu zatem je umrl. Sinovi so mu naredili krsto, da bi ga v njej odpeljali domov, in ga bridko objokovali; in vtem je nekdo vstopil — na videz lovec, v resnici pa birič in tudi njegovi pomagači niso bili daleč. Mladeničem je izrazil sožalje in jim dal potegniti iz steklenice, ki jo je imel v žepu. Zaspali so.
Noč je bila grozna — taka kot današnja. Pet mladeničev je spalo na tleh, starec pa je trd in mrzel ležal v krsti. Štirje drugi so se pripravljali da odnesejo truplo. Svetili sta jim sveči, ki sta tičali v grlih steklenic. Zgrabili so za krsto, jo dvignili in si jo zadegali na rame. Tedaj pa je po strehi zabobnel grom in veter se je dvignil. Vrata so se zamajala, luč je ugasnila. Biriče je streslo. Eden izmed mladeničev se je zganil in zazehal.
Joj — saj je še živ! Živ je,‘ je rekel eden od biričev.
Krsto so odložili na tla. Bili so otrli od groze. Znova so prižgali sveče in potegnili iz steklenice.
,Bol je, da počakamo; morda se bo noč kaj zjasnila/ se je oglasil star birič.
Privolili so; vsi štirje so posedli na tla okoli trupla in steklenica je romala iz rok v roke. Nekdo je potegnil karte na dan in začeli so igrati.
Noč se je umirila. Nikjer ni bilo najrahlejšega glasu; samo mladeniči so sopli v težkem snu in karte so tolkle po pokrovu krste. Naposled so postali tudi biriči zaspani in so drug za drugim zadremali. V grlih steklenic vrh krste sta še vedno goreli sveči. Eden od biričev je zganil z roko, karte so se vse raztresle po tleh, vse razen ene — tiste, ki ji pravimo »hudičeva« — in ta je ležala grozeča in sijoča, kakršna se jim je videla, prav nad srcem trupla. Birič je spet premaknil roko. To pot je zadel ob karto, karta je zadela ob steklenico in prekucnila sta se sveča in steklenica. Čudna, brezoblična senca je švignila po beli steni. Tla okoli krste so bila nastlana z dračjem in suho travo in koča je bila hipoma v plamenih. Biriči so pobegnili. Tudi 0’Flaher-tyjevi sinovi so odnesli celo kožo, razen enega, ki je skušal rešiti očetovo truplo. Tisti je živ zgorel; zgorelo je truplo in koča. Toda ljudje niso nikdar verjeli, da bi bil končal 0’Fla-herty na ta način. Stari, zogleneli zidovi koče pa še danes pričajo, da je prišel hudič sam po svojega dediča.«
Tedaj sva zapeljala v Galway.
»Kje boste pa nocoj spali?« me je vprašal voznik.
»Nocoj najbrž ne bom nič spal,« sem rekel in res nisem.
Hudič in 0'Flaherty
RADIO PROGRAM
t
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobola, 23. 6.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naši hišni vrt — 8.15 Celovški komorni orkester — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Roman — 15.50 Za filateliste —
16.00	.Poznaš Koroško" — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Priljubljene melodije — 18.25 Za prijatelje zborovske glasbe — 20.15 .Elektra", tragedija.
Nedelja, 24. 6.: 6.55 Šport — 8.05 Oddaja za kmete
9.05	Orkestrski koncert — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate —
17.05	Glasba ob petih — 17.45 Šport — 18.00 Zabavna glasba — 18.45 Godba na pihala — 20.10 Kultura in civilizacija Islama v srednjem veku — 21.10 Festival folklore ob Vrbskem jezeru.
Ponedeljek, 25. 6.: 8.15 Jutranji koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vse! — 18.35 Oddaja za mladino — 19.00 Evropski pogovori 1962 — 20.15 Pravica kazni in šport
—	20.30 Od znamke do slona, za filateliste — 21.00 Ljudske pesmi — 21.15 Koroška Lovska ura.
Torek, 26. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 14.45 Kulturne vesti — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba na tekočem fraku — 17.00 Plesna glasba — 19.00 Srečna Avstrija — 20.15 Pester večerni spored.
Sreda, 27. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Koncertna ura — 13.30 Majhna melodija — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predstavljamo vam — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Glasba, ki se nam dopade —
18.00	Ljudske pesmi — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Dunajski slavnostni tedni 1962: Schubertov koncert.
četrtek, 28. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 15.30 Posebej za vas — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.00 Kulturne vesti — 18.05 Ljudske pesmi — 18.20 Oddaja za delavce
—	19.00 Za oddih — 20.15 Sto let planinskega društva
—	21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 29. 6.: 8.00 Zveneči jufranji pozdrav — 8.15 Koncertna ura — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Koncert — 18.00 Ljudske pesmi in plesi — 18.15 Pestro mešano — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Halol Tenagerji! — 21.00 Znani dirigenti.
II. PROGRAM
Sobota, 23. 6.: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 Šolska oddaja
—	11.00 Ljudske viže — 13.30 Pet minut agrarne politike
—	15.15 Potovanje na Anfilje — 16.15 Non stop-glasba
—	17.10 Nemške arije — 17.40 Ljudstvo in domovina —
19.10	Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Veseli poletni sobotni večer — 23.10 Operetni koncert.
Nedelja, 24. 6.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.10 Dobro razpoloženi v nedeljo zjutraj — 11.00 Dunajski slavnostni tedni 1962 — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Melodije iz operete .Grofica Marica" — 15.00 Domovina Avstrija — 16.00 Glasba na tekočem traku — 18.00 Majhen koncert —
19.10	Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Lepi glasovi, lepe viže — 20.30 Dunajski slavnostni tedni 1962.
Ponedeljek, 25. 6.: 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 10.00 Non stop-glasba — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.00 Glasba na tekočem fraku — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene
—	18.00 Vzhod — Zahod — 19.30 Dunajski slavnostni tedni 1962 — 22.15 Tisoč faktov plesne glasbe.
Torek, 26. 6.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Veselo igranje — 10.10 Non stop-glasba — 11.00 Dopoldanski kon-c®rt — 13.30 Znani orkestri — 15.00 Glasba na tekočem traku — 16.15 Ameriška civilizacija — 16.30 življenje se začne pri šestdesetih — 17.10 Kulturne vesti — 18.10 Samo zate — 20.00 Operetni koncert.
Sreda, 27. 6.: 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 10.00 Non stop-glasba — 11.00 Za ljubitelje težke glasbe — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.45 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 .Vedeževalca’ — 15.00 Glasba na tekočem fraku — 16.25 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Domači zdravnik —
18.00	Glasba za delopust — 19.30 Štirje proti štirim —
20.00	Vsaka stvar ima dve strani — 20.40 Zabavna oddaja — 21.10 Themse-Donava.
Četrtek, 28. 6.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Glasba na tekočem traku — 10.00 Non stop-glasba — 11.00 Glasba Josepha Haydna — 13.30 Orkestrski koncert — 14.10 Znani orkestri — 15.00 Glasba na tekočem traku — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Zabavna glasba — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Pozor! Snemanje! — 21.00 Glasbeniki in nova glasba.
Petek, 29. 6.: 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 10.00 Non stop-glasba — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.00 Non stop-glasba 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Glasba za delopust — 19.30 Radijska igra — 21.25 Tretje znamenje.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Ponedeljek, 25. 6.: 14,15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Z narodno pesmijo po Jugoslaviji.   18,00
Pesmi izpod Obirja.
Torek, 26. 6.: 14,15 Poročila, objave — Koroške pesmi in viže.
Sreda, 27. 6.: 14,15 Poročila, objave. — V sredo popoldne v prijetni družbi.
četrtek, 28. 6.: 14,15 Poročila, objave. — Dr. Ivan Grafenauer: Slovensko-hrvaška ljudska pesem .Marija In brodnik" in njen razvoj.
Petek, 29. 6.: 14,15 Poročila, objave — To In ono. Sobota, 30. 6.: 9,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18,25 Za našo vas.
Nedelja, 1. 7.: 7,30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila:	5.05, 8.00, 10.00,	13.00,	15.00, 22.00, 23.00.
24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerzo
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik
Sobota, 23. 6.: 8.05 Pošlarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Paberki iz starejše slovenske glasbe — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Zabavni kaleidoskop — 9.45 Petnajst minut s Kmečko godbo — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Peli so na radijskih koncertih — 11.30 Z zabavno glasbo v dobro voljo — 12.05 Nekaj popevčic — 13.30 Glasbeni omnibus
—	14.35 Voščila — 15.40 Trije Rožančevi in trije Pre-lovčevi zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Zbor in orkester Gordon Jenkins — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.30 Pojeta Jelka Cvefežar in Rafko Irgolič — 18.45 Okno v svet — 19.05 Domače viže se vrstijo brez odmora — 20.00 Za prijeten konec tedna — 20.20 Radijska komedija »Trije možje v čolnu' — 21. Za prijeten konec tedna II.
Nedelja, 24. 6.: 6.00 Izletnikom na pot — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.35 Iz albuma skladb za otroke —
9.05	Z zabavno glasbo v novi teden — 9.45 Pri skladatelju Siviču — 10.00 Se pomnite tovariši ... — 10.30 Promenadni koncert orkestra RTV Ljubljana — 11.50 Deset minut glasbe za dober tek — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Valčkova parada Borisa Kovačiča — 14.15 Voščila — 15.15 Razigrane strune — 15.30 Haydn in Beethoven — 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne — 17.05 šport — 19.05 Nedeljska panorama — 20.00 Vaša pesem
—	vaša melodija — 20.50 športna poročila — 21.00 Predstavljamo vam dva angleška operna pevca.
Ponedeljek, 25. 6.: 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Arije iz Figarove svatbe — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Veliko glasbe — malo instrumentov — 10.15 Od tod in ondod — 11.30 Lepe melodije — 12.05 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 12.25 Iz jugoslovanske solistične glasbe — 13.30 Glasbeni omnibus — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.20 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Arije skozi stoletja — 18.10 Zabavna glasba jugoslovanskih skladateljev — 20.00 Ju-gotonov juke-box — 20.15 Pojoči mozaik — 21.00 Razgledi po sodobni glasbeni literaturi.
Torek, 26. 6.: 8.05 Zbori iz domačih logov — 8.25 Zabavni kaleidoskop — 9.10 Koncert in suita — 9.45 Popevčice v narodnem fonu — 10.15 Od tod in ondod —
11.00	Škerjančeve skladbe v pisanih zasedbah — 11.55 Veseli zvoki — 12.05 Gorenjski vokalni kvintet — 13.30 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila — 15.20 Operetne uverture — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz slovenske simfonične glasbe — 18.10 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 18.25 Z lokom po strunah — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Srečanje s Schubertom — 20.30 Radijska igra »Tuja žena" — 21.31 Mali klub ljubiteljev popevk.
Sreda, 27. 6.: 8.05 Pisana orkestralna galerija — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.15 Od tod in ondod — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 še vedno jih radi poslušamo — 12.05 Veseli planšarji igrajo in pojo — 12.25 Baletni intermezzo — 13.30 Glasbeni omnibus — 14.35 Iz zgodnjih oper Maestra Verdijo — 15.40 Stari in novi posnetki Lajovca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Šoferjem na pot — 18.10 Favn in njegova flavta — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Zabavni koncert — 20.00 Z doline v planine.
Četrtek, 28. 6.: 8.30 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Vesele počitnice — 10.15 Od tod in ondod — 11.30 S popevkami po Evropi — 12.05 Narodne pesmi iz Bosne — 12.25 Spominski listi — 13.30 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila
—	15.20 Gostje iz opere v našem študiju — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.10 Turistična oddaja —
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Mali zabavni cockfail — 21.00 Večer umetniške besede.
Petek, 29. 6.: 8.05 Melodije in smeh — 8.30 Zabavni kaleidoskop — 9.45 Zborovske skladbe Antona Hajdriha
—	10. 15 Od tod in ondod — 12.05 Kvintet Zadovoljni Kranjci — 13.30 Glasbeni omnibus — 14.35 Po naši zemlji .. . — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Solist tega tedna — 17.40 Plesna glasba — 19.05 Zabavni ansambli v plesnem ritmu — 20.15 Tedenski zunanje-politični pre-9led — 20.30 Schubertovi, Mendelssohnovi in Schumannovi zbori — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 23. 6.: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke
—	15.30 »Hiša ob reki", igra —- 18.30 Jazz panorama —
19.00	Sestanek s poslušavkami — 20.00 šport — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor »Ljubljanski zvon".
Nedelja, 24. 6.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenske zborovske skladbe — 11.30 Oddaja za najmlajše —
13.00	Kdo, kdaj, zakaj ... — 14.45 Veseli Dolinski trio
—	16.00 Popoldanski koncert — 17.00 Obzornik filmskega sveta — 18.30 Goriški obiski: »Doberdob' — 21.00 Ljudska opravila in opasila: »Sijaj, sijaj sončece.
Ponedeljek, 25. 6.: 18.30 Glasba 18. stoletja — 19.00 Znanost in tehnika — 20.30 .Otello", opera.
Torek, 26. 6.: 18.00 Radijska univerza: Zakaj smo podobni svojim roditeljem — 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja — 19.00 Za najmlajše — 21.00 Drame in epopeje našega stoletja.
Sreda, 27. 6.: 18.30 Italijanski operni pevci — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 »Milanski prodajalci", igra.
Četrtek, 28. 6.: 18.00 Radijska univerza — 18.30 Mladi solisti — 19.00 Lepo pisanje — 20.30 Simfonični koncert.
Petek, 29. 6.: 8.30 Slovenski narodni motivi — 11.20 Oddaja za najmlajše — 14.40 Vokalni duet z ansamblom »Beneški fantje" — 15.00 »Ljubo češnjevo drevo", idila
—	17.00 Tržaškemu skladatelju Vasiliju Mirku v spomin
—	19.00 šola in vzgoja — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Novele 19. stoletja.
V začetku julija bo športni svet uprl oči v Prago, kjer se bodo pomerili najboljši svetovni telovadci. Sodelovat bo tudi evropski prvak — Ljubljančan Miro Cerar, ki se je že skrbno pripravil za to veliko preizkušnjo.
Na sliki je najboljši svetovni telovadec na krogih — Rus Azarjaa.
Po svetovnem prvenstvu:
Brazilija spet na nogometnem prestolu
2. Češkoslovaška, 3. Čile, 4. Jugoslavija
V tekmi za tretje mesto sta se sestali zastopstvi Čila in Jugoslavije. Ob velikem navdušenju gledalcev je domačinom uspelo v zadnji minuti tekme doseči edini in zmagoviti gol, ki jim je prisodil tretje mesto.
Finalna tekma med Brazilijo in Češkoslovaško ni nudila kvalitetnega nogometa, kot so ga pričakovali deseftisoči gledalcev. Ob kancu tekme je Braziljancem z nekaj srečnimi potezami uspelo doseči 2 gola in s tem zmago v razmerju 3:1.
BRAZILIJA je uspešno branila naslov svetovnega prvaka, vendar še zdaleč ni prikazala tako dovršene igre kot pred štirimi leti. Kljub temu pa je najvišji naslov osvojila zasluženo. ČEHOSLOVAKI, ki so prispeli v Čile brez hrupa in slavospevov svojim igralcem, so presenetili z zrelo igro in zasluženo prodrli do polfinala, kjer so z mnogo sreče premagali Jugoslavijo. Vrednost njihovega nogometa je že tani z zmago na veleturnirju v New Yorku potrdila Dukla iz Prage. ČILE je enajstorica brez odličnih posameznikov, ki se je okoristila s prednostjo domačega igrišča ter z mnogo športne sreče dosegla tretje mesto. Najmlajša ekipa od 16-tih udeležencev — JUGOSLAVIJA — je presenetila s tehnično odlično igro, vendar jo je, kot navadno, tudi tokrat spremljala smola v obeh odločilnih tekmah, v katerih so prispevali svoje tudi sodniki. Enajstorica bo po pričakovanjih strokovnjakov doživela svoj višek v štirih letih na svetovnem prvenstvu v Londonu.
Odlično znanje je pokazala tudi prenovljena ekipa Madžarske, ki se bo v nedeljo v dunajskem Pratru pomerila z avstrijsko reprezentanco. Madžare je izločila ČSSR z zelo osporavanim golom. Tudi izpad Sovjetske zveze je pomenil veliko senzacijo, toda Rusi že obljubljajo .maščevanje" v letošnjih borbah za naslov evropskega prvaka, katerega branijo.
BOKS
KAC : ŽTAK LJUBLJANA 8 :8
Srečanje obeh klubskih ekip se je zaključilo za Celovčone izredno loskavo, namreč z neodločenim rezultatom. Domačine so okrepili trije gostje iz Linza, v ekipi Ljubljančanov pa sta nastopala Mariborčan Vojnovič in slovenski prvak Žurmon, od katerih je posebno zadnji z zares odličnim tehničnim boksom navdušil izbirčno, tokrat številno celovško publiko. Na lanskoletnem dvoboju v Celovcu so zmagali Ljubljančani z 11 :9.
ŠT. JANŽ ZMAGUJE NAPREJ —
VRBA : ŠT. JANŽ 2:5 (0:4)
Moštvo Št. Janža je z dokaj dopadljivo igro premagalo ekipo Vrbe in si s tem povečalo možnosti za osvojitev drugega mesta na lestvici.
Tekma je bila zaradi neučinkovitosti gostujočega napada precej razburljiva, saj so tehnično zelo dobri gostje v glavnem streljali na vrata domačinov, ki v svoji ekipi niso imeli izrazitih igralcev. Odličnemu začetku gostov je v drugem polčasu sledilo močno popuščanje vsled slabe vzdržljivosti, kar so domačini izkoristili in dvakrat potresli nasprotno mrežo.
V nedeljo na Dunaju:
Nogometna tekma Avstrija-Madžarska
Za ljubitelje nogometnega športa bo tik po zaključku svetovnega prvenstva nudila nedelja nov užitek, ko se bosta v dunajskem stadionu srečali državni reprezentanci Avstrije in Madžarske. Takih srečanj med obema sosednima državama je bilo doslej že 104, saj ima avstrijski nogomet najstarejšo tradicijo prav v merjenju sil z Madžarsko.
Vendar tudi to srečanje ne bo ostalo brez bridkega prizvoka, namreč za vse tiste ljubitelje nogometa v Avstriji, ki se ne bodo mogli udeležiti tekme na Dunaju. Kajti med avstrijsko nogometno zvezo ter avstrijsko televizijo še vedno ni končana .vojna” in bo tekmo prenašal le radio, in še to le drugi polčas, medtem ko po dosedanjih vesteh v televiziji ne bomo imeli možnosti gledali tega zanimivega srečanja.
CELOVŠKA AUSTRIA V I. LIGI
Veliko presenečenje je pripravila celovška Ausfria, ki si je po dvoletnem nastopanju v II. ligi z letošnjo zmago že osvojila pravico nastopa v družbi najboljših avstrijskih enajsteric. V zadnjem času so Celovčani premo-gali vse neposredne nasprotnike in si s tem že sedaj osvojili naslov prvaka. Tako bomo že letos jeseni v Celovcu lahko gledali kvalitetne ekipe kot Sportklub, Rapid, Austria in druge. Poleg Celovčanov sta si sodelovanje v I. ligi, iz katere so izpadla moštva Wr. Neusfadt, Kapfenberg in SAK, priborili ekipi Wacker Dunaj in Austria Salzburg. V kvalitetni družbi bodo torej v naslednjem prvenstvu nastopale kar 3 Austrie, od ko-terih pripisujejo največje možnosti dunajski.
Letošnji državni in pokalni prvak je postala dunajska Austria pred moštvom LASK iz Linza in si je s tem priborila pravico zastopati Avstrijo na tekmovanju za evropski pokal.
Ta teden vam priporočamo!
•	Andrej Škulj: DELOVNI KOLEDAR ZA VRT IN SADOVNJAK
20 str. br. ilustr.	3	šil.
O Fronc Pengov: PODOBE IZ NARAVE, 128 str. br. ilustr.	3	šil.
O ZDRAVILNA ZELIŠČA, 64 str. br.	3	šil.
O Ing. Mirko Šušteršič: NEGA BUKOVJA IN JELOVJA, 52 str.	br.	3	šil.
•	Dr. Maks Wraber: GOJENJE GOZDOV, 68 str. br. ilustr.	5	šil.
•	Anton Fakin: IZ ŽIVLJENJA RASTLIN 96 str. br. ilustr.	7	šil.
#	Anton Polenec: KAKO SO NASTALA ŽIVA BITJA 208 str.	br.	ilustr. 7	šil.
•	Ing. Fr. Janežič: BOLEZNI IN ZAJEDAVCI NA VRTNINAH
pl. 188 str. ilustr.	9	šil.
#	Ferdinand Seidl: RASTLINSTVO NAŠIH ALP, 244 str. pl.	12	šil.
#	Svetozar Ilešič: GOSPODARSKA GEOGRAFIJA SVETA
412 str. ppl. ilustr. in zemljevidi	23 šil.
#	Fersman-Žurga: IZ ŽIVLJENJA KAMNOV, 232 str. pl. ilustr.	32 šil.
„Naša knjiga”, Celovec, Wulf engasse
Izdojoletj, lastnik ir, zololnlk: Dr. Franc Petek, Velikovec — Uredništvo In uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniško
in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se poiiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.