•'oštuina plačana r gotovini LETO LX V Ljubljani, y nedeljo 5. junija 1932 Stev. 127 Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Uin, iti i nožem« sivo 40 Din — ne-deliska izdtija celoletno Ob Uin, za inozemstvo I20l")in Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nor nn 2496. 299 4 m 2050 £0VENEC Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praira-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Občinski zahon Parlamentu bo te dni predložen v razpravo novi občinski zakon. Ce nam je bil kak zakon res potreben, potem nam je prav gotovo ta, kajti občina je osnovna socijalna celica, na katero je in mora biti zgrajena vsa druga politično-upravna organizacija in občina je osnovna učilnica ljudske samouprave. Na Angleškem je n. pr. začela velika večina najznamenitejših politikov svojo karijero ravno v občini. Brez dobre občine ne more biti dobre banovine in ne dobre države in dokler ne bomo začeli urejevati in graditi vse naše uprave pri tem naravnem temelju, toliko časa bo stala vsa ostala stavba na pesku. Načeloma mora zato vsak le pozdraviti namero, da se po tolikih letih končno vendarle lotimo tudi tega vprašanja, ki je postal nujen že celo za nas Slovence, ki imamo na eni strani v veljavi še za svoje čase naravnost vzorni avstrijski občinski zakon, na drugi strani pa že skoro sto let staro tradicijo, kateri se moramo v prvi vrsti zahvaliti za res visoko politično izobrazbo in zrelost našega slovenskega ljudstva, ki je že tekom treh rodov ravno v občinski politiki dokazovalo svojo popolno zrelost in sposobnost za resnično demokratično samoupravo, še mnogo bolj je pa to vprašanje važno seveda za nekatere druge pokrajine naše države, katerim je na prvi pogled videti, da jim je manjkala v preteklosti ravno ta osnovna politična šola. Ne poznamo še vladnega zakonskega načrta, zato se seveda tudi ne moremo spuščati v njegovo kritiko, pač se nam pa zdi potrebno, da podčrtamo za danes le eno plat novega občinskega zakona, ki je za nas Slovence najnujnejša. To je vprašanje revizije obsega občin. Kdor pregleda zemljevid naših občin, ki ga je objavil n. pr. 1. 1928 »Ilustr. Slovenec«, bo videl na eni strani ogromne občine (n. pr. Selca, Dobrunje, Vrhnika, Stari trg, Šmihel, Zužeriberg, Krško itd.), na drugi strani pa zopet tako vprav smešno razdrobitev (n. pr. v okrajih Kamnik, Brežice, Ljutomer, Ptuj itd.), da se moramo naravnost čuditi, da smo s komasacijo občin tako dolgo odlašali. V ljutomerskem okraju je n. pr. 15 občin z manj kot 300 prebivalci, v obeh mariborskih pa celo 42, v kamniškem okraju je 31 občin z manj kot 500 prebivalci, v brežiškem pa 24. Da, imamo celo vrsto občin, ki nimajo niti 100 prebivalcev. Da je v tokih občinah kakršnakoli občinska politika sploh nemogoča, je menda samo ob sebi umevno, saj bi morala nedavno n. pr. neka občina več kot podvojiti svoje občinske doklade, če bi hotela izročiti nekega svojega težko bolnega reveža v hiralnico (do tedaj je hodil po zloglasnih »numarah«, ker je drugačna oskrba revežev v takih občinah Seveda sploh nemogoča). Odklanjamo tako zvane velike občine, s katerimi mislijo Hekateri na občine z najmanj 5000 prebivalci, ker bi imeli tedaj zlasti po manj naseljenih gorskih krajih ljudje do občinskega urada po več ur. kar je seveda absolutno nesprejemljivo, toda današnja prevelika razdrobitev je pa po nekaterih okrajih, kjer so dani prav vsi pogoji za komasacijo, prav tako nevzdržna. Občina mora biti zemljepisno in gospodarsko čim najbolj zaokrožena celota in gospodarsko tako močna, da lahko izvršuje vse, že po naravi ji pripadajoče posle, zato se pač lahko uzakoni nek primerni minimum prebivalstva, po katerem pa vendarle občani ne smejo imeti predaleč do svojega župana, ker bi to poleg vseh drugih neprilik ubijalo tudi zmisel za občinsko samoupravo, ki ga moramo povsod pospeševati. Prav posebne olajšave bi bilo treba seveda dovoliti še terensko neugodnim krajem. Prav temeljite revizije so potrebne sedanje občinske meje v Sloveniji tudi zaradi novih prometnih prilik, ki so se razvile zadnja desetletja in pa zaradi gospodarskega in socialnega razvoja posameznih delov nekaterih občin. V kamniškem okraju se mora peljati n pr. gospodar iz neke vasi mimo 2 drugih županov, preden prispe do svojega. V ljubljansko mestno občino spada 1 uro oddaljena, izrazito kme-tiška Črna vas, dočim sežejo delavsko-uradniške Moste skoro v sredo mesta, a so še vedno samostojna občina, kar povzroča poleg vseh drugih neprilik zlasti hudo oviro v smotreni gradbeni politiki. Isto je z Vičem in Zgornjo Šiško. Moste, kakor tudi Zgor. šiška imata sami po sebi izrazito predmestni značaj, in tvorita prav organski del mesta, vendar jima je priključenih tudi več izključno kmetiških vasi, ki imajo seveda čisto drugačne težnje in potrebe. In takih primerov bi lahko navedli še vse polno iz vse Slovenije. Skratka: temeljita revizija občinskih meja je neodložljiva, ker tvori sedanje stanje pogosto hudo oviro zdravemu naravnemu razvoju in po mnogih krajih naravnost onemogoča zlasti smotreno občinsko gospodarsko in socijalno politiko, ld je danes potrebnejša uego kdajkoli poprej. To je torej eno Izmed vprašanj, katerega rešitev pričakujemo od novega občinskega zakona. Je pa tudi tako važno, da smo prepričani, da se ta nova razmejitev ne bo izvršila birokratično in šablonsko zgolj pri zelenih mizah v pisarnah daleč od živih potreb ljudstva, temveč s sodelovanjem njegovih resničnih predstaviteljev, ker bi sicer rodila le novo zlo, nove zmede in nove nepri-like, od katerih bi ne imel koristi nihče, ljudstvo pa le škodo. Tudi bi se seveda izvršitev novih določil - če bodo dobra — ne smela zavlačevati v nedoglednost, kar se prt nas le prerado dogaja in kar nam najglasnejše priča ravno občinski zakon sam, ki je na dnevnem redu že več kot — deset let. O drugih vpraSanjili modernega občinskega zakona bomo pa še govorili. -ec. Dunajska vremenska napoved. Krajevne nevihte, potem hladnejše vrema. Francija je dobita vtado Pariz, 4. jun. Včeraj po polnoči je Francija dobila novo vlado, ki se je sestavila po dolgi vrsti važnih političnih dogodkov, ki so bili za nekaj časa prekinjeni po tragični smrti predsednika republike Paula Doumera. Sprememba oseb Sprememba oseb, ki se je izvršila po imenovanju nove vlade, je večja nego je sprememba politične smeri, ki bo pod novim predsednikom kabineta, g. Herriotom, zlasti v zunanjepolitičnem oziru ostala precej ista kakor pod Tardieujem. Zanimivo je, da je prišel kot predsednik republike za Doumerguem in Doumerjem, ki sta člana levičarskih strank, g. Lebrun, ki spada k zmernemu centrumu in kateremu je dežela sedi j postavila na stran levičarsko vlado, medtem ko sta njegova prednika vladala z desničarskim kabinetom. Sami radikali z loia!no toleranco socialistov Šef vlade, imenovan od g. Lebruna, je iv ! i kaleč Eduard Herriot, ki je včeraj sestavil vlado iz članov, ki pripadajo vsi njegovi stranki, dočim se je preje mislilo, da bo zbral okoli sebe ali vso levico, vključivši socialiste, ali pa koalicijski kabinet iz levičarjev in zmerne sredine brez socialistov. Herriot se bo s svojim samoradikalnim kabinetom opiral na eni strani na lojalno zadržanje socialistov brez vsake strankarske obveze, na drugi strani pa na zmerno republikansko sredino in na zmerne desničarje, tako da bodo v načelni opoziciji proti njegovemu kabinetu s»iuo komunisti na eni in skrajna desnica na drugi strani. Tako bo XIV. zasedanju francoskega parlamenta, ki je bilo desničarsko orientirano, sledilo XV., ki je levičarsko, tako da se nadaljuje ono politično ni- hanje, katerega smo vajeni v Franciji že skoraj dvajset let. (L. 1914. so volitve dale levičarsko vlado, 1. 1920 vlado narodne sloge, ki je bila desničarska, 1. 1924 svobodomiseln kartel, 1. 1928 desničarsko večino, sedaj pa zopet levičarsko.) 18 ministrov in II državnih tajnikov Člani Herriotove vlade so sledeči: Herriot, šef vlade in zunanji minister; Reynauld, pravosodje; Chautemps, podpredsednik in notranje zadeve; Paul Boncour, vojni minister; Lcgyers, mornariški minister; Painleve, letalstvo; de Mon-»e, prosveta; Germain-Martin, finance; Talmade, proračun; Daladier,- javna dela; Dalamier, socialna politika; Durand, trgovina; Gardey, poljedelstvo; Leon Mayer, trgovska mornarica; Berthold, pokojnine, Godard, higiena; Sarraut, kolonialni minister; Gueuille, pošta. Poleg teg 18 ministrov ima Herriotova vlada še 11 državnih tajnikov dočim je Tardieujeva vlada štela samo 13 ministrov in 5 državnih tajnikov. To je edina nesim-patična črta na novem kabinetu, ki jo graja javnost, katera je sicer Herriotovo vlado sprejela prijazno. Govori se ie o Herriotovem nasledniku... Časopisje seveda ne skriva, da bo kabinet Edvarda Herriota postavljen pred veliko težje naloge, nego so jih imele reševati vse prejšnje povojne francoske vlade. Zato mnogi že danes temu kabinetu prorokujejo zgodnjo smrt, čeprav je Herriot zbral okoli sebe veliko jako avtoritativnih in spretnih ljudi. Razen mednarodnih vprašanj, ki so se zlasti komplicirala po zmagi nacionalistične reakcije v Nemčiji, se bo Herrio- | tov kabinet moral boriti tudi z gospodarsko krizo, 1 katera se tudi v Franciji poostruje. Zaradi tega bo opozicija socialistov, ki namerava zaenkrat biti še lojalna, sčasoma gotovo postajala ostrejša, da si socialistični voditelji sami ne izjaodkopljejo zaupanja, ki ga uživajo pri delavskih masah. Tudi zmerna desnica se ne bo mogla dolgo odtegovati pritisku nacionalistov, ki so danes v Franciji vplivnejši nego kdajkoli preje. Mednarodni politični in gospodarski položaj jo tako resen in težak, da sc žo danos govori o potrebi, da so osnuje v doglednem času koncentracijsko ministrstvo, ki bi obsegalo vso pozitivne elemente na levici in na dosniei in kateremu bi predsedoval Jožef Cail-laux, ki si je v zadnjih mesecih pridobil izreden vpliv, zlasti v senatu, ki je navadno tisti, kateri odstavlja francoske vlade. Senat Kar se tiče notranje politike, je splošno prepričanje, da Herriot in njegovi prijatelji, ki ee vračajo na oblast po osmih letih, ne bodo ponavljali napak, ki so jih delali z« časa triumfa kar-tela I. 1924. Nova zbornica je začela, kakor znano, svoje delo 1. junija in je 3. t. m. imenovala za predsednika marseillskega poslanca Ferdinanda Buissona, ki je socialist in nekako jamči za tolerantno stališče socialistične stranke napram Iler-riotu. Senat, ki je v mnogih ozirih vplivnejši od poslanske zbornice, pa je imenoval za predsednika radikalca Jeanneneya. Senat je danes sestavljen po veliki večini iz radikalnih senatorjev, prijateljev Herriota, ki so proti alianci s socialisti in ki so za predsednika republike bili postavili g. Lebruna, zmernega republikanca z močno desničarskimi simpatijami, zaradi osebnega ugleda, katerega uživa. Herriot bo inoram zelo računati z razpoloženje senata. Deklaracija nemške vlade Oster protilevičarski kurz Berlin, 4. junija, tg. Vlada je podala pričakovano izjavo danes opoldne po Itončanem ministrskem svetu. V uvodu apelira na nemški narod, naj zbere svoje narodne sile, da se sagotovi obnova in obstanek države. Dr. Briining jc prvi imel pogum, zahtevati bilanco položaja, ki uničuje državo z versaillsko mirovno pogodbo, svetovno gospodarsko krizo in slabim gospodarstvom parlamentarne demokracije. Finančni temelji države ter večine dežel in občin go omajani. Socialna zavarovanje je pred bankrotom. Brezposelnost gloda mozeg naroda. Povojne vlade so z vedno večjim državnim socializmom oslabile moralne moči naroda. Nemški narod ugonablja nesrečni razredni boj in kulturni boljševizem. Ateistično-marksistični razkroj sc je zagrizel že pregloboko na vsa kulturna polja javnega življenja, ker so pozitivne sile države preveč pripravljene h kompromisom. Sedaj je treba zopet obnoviti čistost javnega življenja in priti mora do jasne odločitve, katere sile so na novi ljudski podlagi pripravljene, pomagati pri zgraditvi boljšega reda. Nova vlada jo prisiljena, obdržati del zasilnih odredb, katere je nameravala izvršiti stara vlada, da ohrani državni aparat. Vlada ob tej uri ne daje nobenih obljub, temveč bo delovala in hoče, da jo narod sodi po njenih delih. V zunanji politiki bo imela najvažnejše naloge v tekočih ali bodočih mednarodnih pogajanjih o velikih svetovno - političnih problemih razorožitve, reparacij in gospodarske krize. V mirnem sodelovanjn i ostalimi narodi naj dobi Nemčija enakopravnost, politično svobodo in gospodarsko ozdravljenje. V to svrho sc morajo odstraniti sedanje vznemirjajoče motitTc v prometu denarja, kapitala in blaga. Pravi temelj močne zunanje politike pa jc jasnost v notranji politiki in bo zato predsednik republike z razpustom nemškega državnega zbora postavil narod pod od ločitev, po kateri poti bo šel v bodoče. Odpor socialistov Berlin, 4. junija, tg. Listi levice smatrajo vladno izjavo za volivni oklic in jo deloma napadajo silno ostro. Socialni demokrati, ki so žc včeraj začeli volivui boj v Berlinu (volitve bodo v enem mesecu) z ogromnimi množinami letakov, izjavljajo v svojem centralnem večernem organu sledeče: Nemški narod v bodoče ne bo šel po oni poti, po kateri hodijo sile preteklosti, ne s klubi fevdalnih gospodov in nc g protektorjeni najbolj reakcionarne vlade, ki jo jc Nemčija sploh kdaj imela, namreč z Adolfom Hitlerjem. Berlin, 4. junija. AA. Ustanovitelj republikan-* skih prostovoljnih čet Otto Hoersing je dal ostavko. Njegovo mesto bo prevzel dosedanji podpredsednik Holtermann. Horsing namerava ustanoviti novo republikansko stranko. Ta naj bi bila bolj desničarsko usmerjena, kakor pa je sedanja socijalna demokracija. Pred meseci že je Horsing ustanovil list »Der Volkskurier«, ki pa je moral prenehati. Horsinga bodo najbrže izključili iz socijalnodemo-kratske stranke. Sporazum med vtado in Hitlerjem Berlin, 4. jun. ž. Naredba predsednika o razpustu »Reichstaga« se pričakuje še v teku današnjega dne. Dan novih volitev šo ni določen, toda najbrže bodo 24. ali 81. julija. O odnofieJTh narodnih socialistov napram kabinetu von Papena prinaša organ krščanskih sindikatov »Der Deutsche« interesantne podrobnosti Ta list trdi, da bo »Reichstag« razpuščen radi tega, ker bo novimi volitvam sledil dogovor med Hitlerjem in Schleicher-jem. Ta dogovor je bil sklenjen v prisotnosti biv. šega prestolonaslednika v privatnem stanovanju Schleicherja. Po teh volitvah naj bi nekaj narodnih socialistov vstopilo v von Papenovo vlado. Hitler je sklenil spremeniti svojo taktiko in bo v bodoče nekoliko ublažil radikalizem v svojih vrstah. Vodja radikalne struje v narodnosocialistič-ni stranki GBring Je že poslan na dopust. Kar se tiče zunanje politike, bo novi kabinet po mišljenju političnih krogov stremel za tem, da doseže sporazum s Francijo proti Sovjetski Rusiji. Komunistični zastopnik v pruskem deželnem zboru je včeraj izjavil, da je general Schleicner prepričal Hitlerja o potrebi sporazuma s Francijo v svrho borbe proti boljševizmu. V zvezi s temi vestmi se govori, da bo nemški poslanik v Parizu von Hoesch moral odstopiti, ker Je nasprotnik sporazuma s Francijo. Imenovatre senjskega škola Zagreb, 4. )un. ž. Iz najzaupnejšega vira dozna-vamo, da je med vlado in sv. Stolico končan dogovor glede imenovanja senjskega škola v osebi sedanjega kapiteljskega vikarja g. dr. Ivana Star-čeviča, tako da za dekrete sv. Stolice v senjski škofiji ni več nikake ovire. Senjska škofija je bila izpraznjena po smrti škofa dr. Marušiča, ki ie umrl l. 1930. Od tedaj je vodil upravo dr. Ivan Starče-vič kot kapiteljski vikar senjskega in modruškega kaptola. Titulescu vrnil mandat Bukarešt, 4. jun. tg. Kakor poročajo z dobro poučene strani, ho Titulescu najbrže odklonil man dat za sestavo vlade, ker po svojih razgovorih s voditeljema narodno-zaranističtio stranke Maniuom in Vajdo Vojvodom nc more sestaviti koncentracijskega kabineta. Kralj bo še danes sprejel vodi-teljo narodnih saranistov in poveril sestavo vlade Vajdi Vojvodu. Smatra se, da se bo Vajdi Vojvodu posrečila sestava kabineta najpozneje do ne. delje zvečer. Zagrebška vremenska napoved. spremenljiva. Stalno. Zmerno toplo. Oblačnost Francoski glasovi za zbližanje z Italijo Posledica nacionalističnega preobrata v Nemčiji Pariz, 4. jun. Značilen članek z ozirom na nacionalistični preobrat v Nemčiji je izšel v tukajšnjem dnevniku »L'Oeuvre«, ki je, kakor znano, levičarsko orientiran. Levičarski list v uvodniku zagovarja misel, da naj bi Francija ne obnovila vojaške pogodbe s Poljsko, ki v kratkem zapade, zato da bi se izognila konfliktu z Nemčijo, kjer Hitler na vso moč dela na to, da bi se likvidiralo vprašanje Gdanska. List pa tudi ni zadovoljen z vezmi, ki obstojajo med Francijo in Malo antanto, in se zavzema za zbližanje med Francijo, Anglijo in Italije. Dobesedno meni: »Ko se je naša politika pod prejšnjimi vladami kljub prizadevanjem Aristida Brianda in po želji velike večine orientirala v smislu posebnih alianc Francije s srednjo in vzhodno Evropo, je bilo za nas seveda naravno zelo dragoceno, da smo mogli računati na Poljsko, Romunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. To je bilo v smislu desničarske politike. Ce pa se hočemo sedaj res vrniti k politiki širših internacionalnih interesov in če se nam posreči okrepiti na eni strani vezi prijateljstva in interesov, ki nas družijo z Anglijo in ki so se v zadnjem času žalibog zrahljale, in če nadalje najdemo možnost sporazuma z Mussolinijeim, kar ni mogoče, če se ne od-povemo zavezništvu z malimi državami srednje Evrope in Balkana, — potem bo stabilizacija miru veliko lažja. Tudi vprašanje Gdanska in Poljske se lahko ugodno reši.« Ta Članek ne bi vzbujal vznemirjenja iskrenih prijateljev, ki jih ima Mala antanta v Franciji, ako ne hi cel<5 organ Herriotove stranke, kojega direktor je sedanji minister za javna dela Daladier, >Republique«, v Članku jKislanea Dominigue tudi zagovarjal zbližanje z Italijo. Dominigue piše: »Vpoštevajoč, da mora sedaj Francija na svoji vzhodni meji vr>oštevati vlado, ki so jo sestavili ge. nereli, je prišla ura, da resno mislimo, kako bi se moglo utrditi prijateljstvo med Francijo ln Italijo.« Gotovo je, da mnenje »Oeuvre-a« pomeni ekstremizem, ki ga merodajni politični faktorji ne delijo. Zbližanje t Italijo nikakor nc sme pomeniti zrahljanja prisrčnih vezi, ki Francijo vežejo s prijatelji v Srednji Evropi in na Balkanu. Naval hitlerjevcev na Avstrijo Dunaj, 4. junija. Listi poročajo, da bodo na-cijonalni socijalisti Gornje Avstrije danes in v nedeljo priredili velike strankarske shode. Shodov sc bodo udeležili zastopniki vseh hackcnkrcuzlerskih organizacij iz vse Avstrije. Iz Nemčije bo prišel general Epp, Hitler pa bo poslal kot svojega zastopnika kapetana Goeringa. Za danes in jutri so takisto napovedane velike socijalnodemokratske manifestacije v Linzu. Pričakujejo, da bo zaradi tega prišlo v Linzu tekom teh dveh dni do velikih spopadov. Oblasti so izdale stroge ukrepe za mir in red in da preprečijo eventualne izgrede ene ali druge sltranke. Vojaštvo v Linzu bo v pripravljenosti. Mroico, 4. junija, ž. V Mehfki jo bil snoči potres. Do sedaj so ugotovili (K) smrtnih slučajev, okoli 100 ljudi je pa hudo ranjenih. Več manjših vasi je uničenih. tofcotoda xa odvajanje &e\u)e b\ao mestu godbe. Ob pol 8 se je brala sv. maša s pridigo v bogoslovski cerkvi, ob t) pa je bral pontlfikalno mašo v katedrali škof dr. Kvirin Bonetačič, o temi »Evharlstija in življenje , pa jo pridigal škof Aksa-movič. Ob 11 dopoldne se je vršila v narodnem gledališču križarska akademija, pri kateri so bile prikazovane razne simbolične igre in je posebno dobro izpadla igra >V križu je rcSltev«, ki so jo igrale sarajevske križarice. Med posameznimi točkami programa je igrala zagrebška križarska godba. Pri lej priliki je imel dr. Ivo Protulipac, vodja »•elikega križarskega bratstva iz Zagreba, govor, ki so ga prisotni sprejeli z burnim odobravanjem. Dr. Protulipac je povdaril važnost križarskega pogreta. Na koncu se je prisrčno zahvalil sarajevskemu nadškofu dr. Šariču, ki je že od prvega po-Hetku pokazal veliko prijaznost in pomoč križarskemu pokretu. Obrnjen proti apostolskemu nun-mju je dr. Protulipac naglasih »Prosim apostol-ikega nuncija, da sporoči sv. stolici, da hrvaški larod vzgaja križarje, ki čuvajo in širijo katoliško vero. Hrvatje, je rekel dr. Protulipac, imajo močno Rrrnado borcev, ki so pripravljeni tudi kri prelivati '.n vero svojih dedov.c Njegov govor je vzbudil ogromno navdušenje in so prisotni nekoliKokrat orekinili govornika. Ob 2 popoldne se je vršil duhovniški sestanek. Na tem selanku je referiral p. Ivan Bock, profesor bogoslovja v Sarajevu, dalje g. Fran Leo-nard Bajič in g. Fran Ivraljič. Popoldne pa se je vršilo drugo veliko zborovanje v gledališču, na katerem je referiral dr. Kazimir Ivič, ravnatelj franjevaške gimnazije v Visokem in dr. Josip Andrič, urednik društva sv. Jeronima v Zagrebu. Ob G zvečer je dal svečani pontifikalni blagoslov v katedrali banjaluški škof Josip Garič, pridigo »Evharistija in Marija« pa je imel dubrovniški škof dr. Josip Carevič. Na koncu je vsa cerkev pela : Zdravo Djevo kraljice Hrvata«, katero pesem so prenesli z megafoni. Drugi duhovniki so imeli pridige o isti temi v drugih sarajevskih cerkvah. Zvečer ob S bo Sarajevo videlo eno do sedaj največjih proslav. Ogromen sprevod vseh katoliških in hrvaških kulturnih društev, ki se že sedaj zbirajo po ulicah, bo krenil iz katedrale po sarajevskem mestu. V ogromnem sprevodu bo na stotine lampljonov in 8 godb. Ob 8 zvečer bo pred zgradbo zadruge »Napredak« predsednik tega hrvaškega kulturnega društva Anto Alaupovič pozdravil visoke cerkvene dostojanstvenike. Od pripravljalnega odbora pa jih bo pozdravil dr. Slavko Šutej. Pevski zbori »Trebevič : iz Sarajeva, »Vla-sičt: iz Travnika in »Hrvoje« iz Mostarja bodo peli razne pesmi. Danes zjutraj so prispeli iz Zagreba v Sarajevo kongresisti s posebnim vlakom. Zagrebčane so prisrčno pozdravljali na sarajevskih ulicah iu »Hrvatska glasba« iz Sarajeva je intonirala pesem »Lepo našo domovino-. Slovenska škofa dr. Rozman in dr. Tomažič odideta z nadškofom dr. Jegličem iz Sarajeva v ponedeljek zvečer, in sicer odpotujejo v Travnik v semenišče, ki ga hoče dr. Jeglič še enkrat videti. Tam ima svoje prijatelje, ki jih pozna iz službovanja v Bosni v svojih mladih letih. Vašega dopisnika bo sprejel jutri apostolski nuncij Pellegrinetti in bo ob tej priliki dal posebno izjavo za »Slovenca . Chesierton o bodočnosti krščanstva v Evropi Pogovor z angleškim pisateljem London, koncem maja. Bil je lep popoldan, ko sem zapustil hrušč Londona da poišče m Gilberta Keith Chestertona, modernega križarja v njegovem letnem bivališču. Chcslerlon jo eden listih redkih ljudi na svetu, ki isto, kar govore, ludi žive. Človeško dušo dvigajo k Bogu male, preproste reči,: pravi pisatelj. Zato je zapustil London, kjer je bil rojen in živi v podeželju vaškega življenja. Mr. Chesterton je izgledal jako utrujen. :;Mo-rarn se odpočili najprej od svojega osemmesečnega potovanja po Ameriki. Imel sem toliko predavanj ... o religiji in Cerkvi, o lastnini in modernem gospodarstvu. Dobrine v sodobnem svetu so tako porazdeljene, da je to naravnost blaefemija. Treba bi bilo mnogo več malih in srednjih posestnikov, dasi bi problem s tem seveda še ne bil rešen. Premogovnike in druge sirovine bi po mojem mnenju bilo treba nacionalizirati. Ne pa tudi ze. mlje! Tudi jaz sem bil nekoč socialist, dokler si nisem kupil njive. Odkar pa vodim zadružno organizirane klube za odkup zemlje pa vem. dn samo lastnina trajno čuva človeško dostojanstvo. -Kaj pa religija, krščanstvo? Ali nista po vojni utrpela mnogo škode?« »Mislim, da ne. Morda da dve tretjini tistih, ki K) preje v svoji praznični obleki -li v cerkev, sploh niso bili kristjani. Religija jim je postala konven-rion;:inost. Mislim, da je sedaj več ljudi, katerim je religija potreba in njihova osebna last. Kar smo doživeli v vojni, ja bil konec pola navzdol. Če divjajo sovražniki, sp prebudi vera. Bil spm v Parizu, itimu iu Madridu, pa sem videl, da se cerkve bile polne mladih mož. Kolikor jaz vidim v svet, je mlajša generacija versko boljša kakor pa je starejši rod. Dn bi vojna krščanstvo disk red i tirala? Predvsem pred vojno ni bilo vse tako krščansko, kakor je izgledalo. Drugič je pa Cerkev družba ljudi, ki niha sem in Ija in kaze cesto presenetljivo drugačen videz, kakor pa je njena notranjost. Često slišimo, da je Cerkev z obstoječim so-flalniiu redom zvezana na žive in mrtve. Toda to je popolnoma napačno. Kdo bi si upal tajiti, da v stari dobi nista bila združena Cerkev in svetno cesarstvo. In vendar so imperiji izginjali drug za drugim. Cerkev pa je oslaia. Tudi v dobi fevdalizma ni bilo drugače: zveza z obstoječim družabnim redom je bila lako tesna, da se je zdelo, da ««no brez drugega sploh obstojati ue more. Toda zgodovinski razvoj je drugače | ki kazal. V teku za-p.nlne zgodovine je Cerkev bila vsaj petkrat po videzu na tem. da se zruši. Toda, kolikrat je krščanstvo žo umrlo (na videz), pa je vedno od mrtvili vstalo, zato, ker Bog vedno ve za pot, ki pelje iz groba. Sodobni položaj katolicizma jc veliko boljši, kakor mnogi mislijo. Postavite se enkrat na vzvi-leno stališče, ki je visoko nad idejnim bojiščem našega časa. Potem boste videli, da so protikato-liške pozicije obkoljene in potisnjene nataj. Vsi misleči ljudje našega veka so soglasno prepričani, lia je racionalizem bankrotiral. Med narodi se vrši veliko vstajenje verskega duha, čeprav jih je mnogo, ki ne pridejo na cilj iu postanejo »mistiki na lastno pest«. Zopet drugi se zadovoljo s tem, da so verstvu naklonjeni. Angleški pisatelj Eliet je tipičen primer. On je bil, ki je rekel prof. Babitlu, poosebljenju intelektualnega humanizma: Človek l vašim intelektom ne more bili zadovoljen 7. brezdušnim materlalizmom.« Primitiven človek, ki nam ga kažeta etnologija in verska zgodovina, z ozirom na vero in ver-iko doživetje še daleko ni bil tako nespameten ka-»tor skeptik 19. stoletja, ki je iz prvotnega človeka iotel napraviti idiota. Naravni človek se je večkrat motil, malikoval je pred maliki; toda najglobljo predstavo o Bogu je le redko zgrešil. To vemo danes z gotovostjo. Materialistična filozofija Spen-cerja, Huxleya in drugih pa je šla zmotno pot. Prosim vas, kdo danes Se bere Ilšickela? Njegova monisticna teorija jc zamenjana z boljšimi, ki stoje bližje krščanstvu. »Katero smatrate za največjo sodobno nevarnost za sodobno katoliško gibanje, g. Chesterton?« Komunizem je gotovo krščanstvu zelo nevaren pokret. Seveda njegov Čredo ni le napačen, ampak tudi plitek. Pač pa simpaiiziram z enim členom njegove veroizpovedi: Z zahtevo po pravilnej-ši razdelitvi zeinskih dobrin, ker jo raba dobrin za vso ljudi na svetu, in ne le za nekatere. To je pa prastara krščanska zahteva. Sploh je večina idealov, za katerimi slreini tudi sodobno človeštvo, čeprav podzavestno, krščanskega izvora. In kar imajo novodobni pagani od starih, imajo po posredovanju krščanstva. : Kaj pa komercializacija, zlasti novega sveta?« lipam, da se bo katolicizmu posrečilo premagati surovi ameriški materializem. Povprečno zrasle dnevno ena katoliška cerkev v Ameriki. Njen ugled raste. Tudi puritanci jo vedno bolj cenijo. Prišel sem v stik z mnogimi odličnimi katoliškimi osebnostmi in moram reči, da se blagodejno ločijo od oue splošne plilkosli, ki je za Ameriko značilna.« Zapustil sem mr. Chestertona, lega krščanskega filozofa, ki je poln ognja in življenja. Dolgo je iskal resnice, sedaj pa jo z vso radostjo in optimizmom vsemu svetu izpoveduje v pesmih, spisih, ponebno pa šc s svojim življenjem. F. Osebne vesti Belgrad, 4. junija. I. Danes jc bil proinoviran na tukajšnji univerzi za doktorja vsega zdravilstva dr. Valentin Kušar iz Trojan. Mladi doktor Valentin Kušar je bil v teku svojega medicinskega študija večkrat nagrajen za znamenita znanstvena dela in jc za svojo razpravo o tuberkuloznih bacilih preje! tudi znamenito Nedeljkovičevo nagrado. Belgrad, 4. jun. 1. V Drž. hipotekarno banko v Skoplju jc bil premeščen v 7. položajno skupino Adalbert Smrekar. Za gozdnega svetnika v 6. pol. skupini je imenovan pri ravnateljstvu za gozdove v Bjelovaru Ernest Valentič. Pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani sta napredovala v 8. položajno skupino Sever Josip in Franc Trnove. Belgrcd, 4. jun. 1. Na službeno povelje vojnega okrožja v Plevlju je imenova pehotni podporočnik Ivan Hočevar; na službeno povelje v Štipu je bil imenovan pehotni kapetan 1. razreda Josip Dežman. Za poveljnika 7. konj. polka je bil imenovan konjeniški podporočnik Viktor Rugalc, za vršilca dolžnosti pomočnika blagajnika glavne blagajne pri proračunskem oddelku vojnega ministrstvn je imenovan vojni kontrolor 3. razreda Janko Kranjc, za blngajrtika 22. topniškega polka je imenovan in-teadanlski podporočnik Franc Megla. Poročnik fregate Dragotin Riba jc premeščen na monitor »Vardar«. Poročnik korvete Srečko Sršen je premeščen na ladjo »Zmaj«. Za upravnika strojev jc imenovan strojni kapetan 1. razreda Ribič Anton. Na pogonski oddelek rečnega brodovja je imenovan strojni poročnik Mazele Ivan, do sedaj prvi častnik 2. hidroavionske komande. Kapetan korvete Dedja Dragotin je imenovan za vršilca dolžnosti adjutanta 2. hidroavionskega poveljstva. Poročnik fregate Avguštin Grošelj je imenovan za blagajnika 2. hidroavionske komande. Na službo v 2. hidroavionsko poveljstvo je še imenovan sanitetni kapetan 1. razreda dr. Franc Bizjak ter inže-njorski kapetan 2. razreda ing. Plaščar Ludvik. Za vrSilca dolžnosti poveljnika 26. hidroavionske es-kadrc je bil imenovan poročnik fregate Vladimir Kandare. Za hidrotehničnega opazovalca hidroavionske eskadre je imenovan poročnik korvete Albin Pavlič. Obisk naše razstave A VELESEJMU Vas bo presenetil. Slišali in videli boste celo vrsto novih, senzacionalnih radijskih in glasbenih aparatov in aparatur Opozarjamo Vas le na nekatere: 700 watna ojačevalna naprava PHILIPS Nov! petelektr. aparati z vdela PHILIPS z osmimi velikimi dinamičnimi zvočniki Novi petelektr. aparati z vdelanim povsem novim zvočnikom Nove glasbene naprave z radio in reproduclrano glasbo f-Zr /\ II 1 t\i I~4 pripravne zlasti za hotele, H jT\ LJ I\J llC restavracije, kavarne itd. Novi amer. super-aparati s čudovitimi gramofonskimi aparati HOWARD Novi, pravkar izšli štlrielektronski aparat tipe U 4 S z vdelan, elektro-inamičnim zvočnikom za zelo nizko ceno — itd., itd. INGELEN 2 Miklošičeva cesta 5 Anglija dala zadoščenje sv. stolici Guverne? Mol ie lord Strickland je preklical žalitve London, 4. junija. AA. Spor med Vatikanom in lordom Stricklandom, voditeljem ustavne stranke na Malti, je sedaj končan. Lord Strickland je objavil izjavo, v kateri obžaluje besede, ki jih je izrekel proti cerkvi v angleškem in malteškem parlamentu in pri drugih prilikah in ki so žalile to ustanovo. V zvezi s to izjavo so malteški škofje umaknili svoj pastirski list. Ta spor je trajal skoro tri leta. Izbruhnil je tik pred splošnimi volitvami 1. 1930. Tedaj je malteški škof izdal pastirsko pismo, v katerem je prepovedal svojim vernikom, da glasujejo za ustavnega kandidata. V nasprotnem primeru si nakopljejo smrten greh. Britanski guverner je smatral, da pastirsko pismo nasprotuje volilni svobodi, zato je razveljavil volitve in začasno ukinil ustavo. Na vladi je ostal še naprej kabinet, ki mu je načeloval lord Strickland. Malta je bila ta čas pretvorjena v kronsko kolonijo. L. 1931 je angleška vlada imenovala preiskovalno komisijo. Njeno poročilo je svetovalo vladi, naj vzpostavi ustavo. Vlada je ta predlog sprejela in vzpostavila ustavo v marcu letošnjega leta. Ker je sedaj ta spor rešen, bodo volitve v malteški parlament razpisane v najkrajšem času. Po ustavi iz 1. 1921 se vrže volitve po proporcionalnem volilnem sistemu. --< Venizelos zopet mm površju Papanasiasiu odstopil Atene. 4. junija. A A. Vlada g. Papastannsija je dala ostavko. Atene, 4. junija. A A. Do ostavke vlade g. Pa-pastanasijn je prišlo zato, ker smatrajo, da mu Venizelosova večina ni dovolj lojalna. Po kritiki vladne izjave, ki jo je podal Venizelos v parlamentu, je Papastanasiju izjavil, da bo zaradi tega kritičnega 6tališča Venizclosa in njegove stranke dal ostavko. Venizelos je imenoval v svojem govoru stranko g. Papastauaslja razredno stranko in sicer zaradi svoječusnih pridržkov, ki jih je ta stranka Izjava _ v por Ljubljana, 4. junija. AA. Danes popoldne je sprejel poslanik poljske republike v Belgradu g. dr. Vladislav Schvvarzburg-Guntlier Vašega dopisnika in mu dal o svojih vtisih v Ljubljani ob otvoritvi 12. ljubljanskega velesejma tole izjavo: Srečen sem, da sem mogel spet enkrat priti v Ljubljano, kjer se vedno jako dobro počutim, ker me Ljubljana spominja na moje rodno mesto Krakov. Posebno me veseli, da sem mogel to pot otvoriti v Ljubljani prvo razstavo poljske industrije v Jugoslaviji, in sicer v posebnem poljskem paviljonu na ljubljanskem velesejmu. Seveda ta paviljon ne more podati niti približne slike poljske delavnosti na gospodarskem polju, vendar bo ta paviljon tvoril prvi korak do medsebojnega gospodarskega opazovanja naših dveh držav. Poljska razstava je dokaz velikega zanimanja, ki ga kažejo poljski gospodarski krogi za jugoslovansici trg. Poljski in jugoslovanski narod sta si na kulturnem in psihološkem polju zelo blizu, na političnem nas nič ne deli, treba je tedaj, da tudi na gospodarskem polju delamo kar največ za medsebojno zbližanic in medsebojno delo. To je zlasti v današnjih časih izredne važuosti. Stojim pred svežim vtisom velikega organizacijskega talenta, ki sem ga imel priliko občudovati na velesejmu, in velikega optimizma, ki ga razodevajo slovenski gospodarski krogi v današnjih hudih gospodarskih razmerah. Bnkarešt, 4. juniju, ž. V Braili so odkrili strašen zločin. Krsta s smrtnimi proestanki turškega poslanika v Varšavi jc bila na poli v Turčijo oropana na romunskem ozemlju. V njej je bil železen znbojeek z dragulji pokojnega poslanika v vrednosti več mili|->nov levov. Puriz, 4. jun. ž. Poročilo francoske narodne banke od 4. t. m. izkazuje zlato podlage 79.470 milijonov in je bila povišana za 501 nulijonov. Obtok bankovcev znaša 81.418 milijonov in je bil svi-šan za 071 milijonov. Zlata podlaga v odstotkih je zvišana od 72.00 odst. na 72.92 odsl. r"rrj pdaje brez lruda ISis|®11 noucpsi Sijaj! Cist in varčen v uporabi imela napram zakonu o socijalnem zavarovanju iu zlasti proti zakonu o agrarnem davku. Sedaj je Papastanasijeva vlada zahtevala, da sme ta davek ukiniti. S to ostavko je politična kriza vnovič ot\or-jena. Atene, 4. junija, tg. Venizelos jo sestavil novo vlado. Izmed članov njegovega prejšnjega kabineta sta ostala v vladi Mihalakopulos za zunanjo stvari in Varvaresos za iiunce. Novo volitve bodo sredi meseca avgusta. Gospodarske ves H Zasedanje zbornice za TOI. V sredo bodo v Zbornici za TOI seje posameznih odsekov: trgovskega, industrijskega in obrtnega, nadalje seja Znvocla za pospeševanje obrti Zbornice za TOI. V četrtek pa Ik> zbornična plenarna seju, na kateri boŠe pred pol leta sem čul pomisleke proti prireditvi letošnjega Velesejma, češ, da bo sejem vsled krize prazen ter je škoda za trud in stroške. Prepričali pa se boste, da je sejem popolnoma za- seden in torej oni pomisleki niso bili utemeljeni Vsled deviznih neprilik in odredb, ki so pa, kar moram izrecno poudariti, enake ali še strožje ▼ domala vseh drugih državah, je število inozemskih razstavljalcev padlo za 150, t j. za več kot polovico. To vrzel so pa izpopolnile domače tvrdke, ki so z redkimi izjemami razumele važnost te razstavne organizacije, ki vrši najcenejšo in najučinkovitejšo reklamo in propagando za proizvode naše domače delavnosti. Udeležba na Ljubljanskem velesejmu je posebno važna in naravnost neobhodno potrebna za orne obrate, ld izdelujejo blago, za katero naša javnost še ne ve, da se v tuzemstvu sploh izdeluje.< V nadaljnjem govoru je govornik posebno toplo pozdravil udeležbo Poljske na razstavi, ki je priredila posebno razstavo na velesejmu. Nato je vzkliknil pokrovitelju razstave kralju Aleksandru, čemur se je odzvalo vse prisotno občinstvo, godba pa je zaigrala državno himno. Na prošnjo predsednika g. Bonača je minister dr. Kramer otvoril s primernim govorom velesejem. Poljski poslanik minister Schwarzburg-G8n-ther je nato izvajal v poljščini med drugim: >S pravo radostjo se udeležujem današnje otvoritve velesejma v Ljubljani, na katerem ima tudi Poljska čast predstaviti se vam z razstavo, ki hoče simbolično in konkretno predočiti ter navezati stike z Jugoslavijo ter vam dokazati, da ima tudi ona izvrstno obrt, industrijo in trgovino. Daleč narazen so naše meje, toda naša srca so blizu. Bratske vzajemnosti potrebujemo tudi v konkretnih zvezah in današnja razstava ima namen, da vam dokaže, da je Poljska sposobna pokazati na svoj dosedanji razvoj in sposobna dokumentirati, da je zmožna za veliki razvoj tudi v bodočnosti.« S prisrčnimi besedami, izražajočimi upanje za še tesnejše sodelovanje med Poljsko in Jugoslavijo na gospodarskem, kakor tudi na vseh drugih poljih, je govornik zaključil svoja izvajanja, katerim je občinstvo z živahnim aplavzom pritrdilo. S tem je bila tudi razstava poljske republike otvorjena. Vsi odličniki so nato v spremstvu predsednika velesejma obiskali velesejmsko razstavo, pričenšf z razstavo Poljske republike, ki je v paviljonu J, desno od vhoda na velesejmu. Odlifniki so si ogledali še vse ostale paviljone. Po otvoritvi je dospelo na velesejem še mnogo ostalega občinstva, tako, da je bil že prvi dan velesejma nad vse zadovoljiv. * Na lunehu. ki se je vršil popoldne v prostorih Ljubljanskega kluba, je goste uvodoma pozdravil predsednik velesejma g. Bonač, za njim je govoril častni predsednik g. dr. Kramer, poljski poslanik g. Schwarzburg-Gunther, avstrijski generalni konzul g. dr. Orsini-Rosenberg, v imenu Zbornice za TOl poslanec ravnatelj g. Krejči, za slovenskega delavca minister g. Pucelj, predsednik Ljubljanskega kluba, senator dr. Novak, mariborski župan dr. Lipoid. Kratko urico po ljublj. velesejmu Ljubljana, 4» junija. Prav gotovo se moti tisti, ki trdi, da so vsi velesejmi, kar jih je bilo kdaj v Ljubljani, med seboj enaki Zakaj vsak velesejem prinese nekaj novega, nekaj, česar poprej še ni bilo. In v vsa-keim velesejmskem paviljonu najdeš tudi sedaj, ko se vrši 12. velesejm, mnogo tvrdk. ki jih nikoli nisi videl na velesejmu, poleg takih seveda, bi so velesejmu zveste že mnogo let, nekatere so tudi take, ki razstavljajo prav vsa leta. In vendar tudi te, na velesejmu že tradicionalne tvrdke, razstavljajo vsako leto vedno kaj novega, kakšno novo pridobitev, nov trgovinski predmet, novo vrsto blaga, razstavljajo vedno na nov način. Tako nudi velesejm tudi letos vse polno novih stvari, ki »o vredne, da si jih človek ogleda. Vsak obiskovalec velesejma najde med številnimi izložbami — okoli 700 jih je — kaj posebno privlačnega. Najsijajnejši bi bil nedvomno paviljon, v katerem razstavlja Poljska oficijelno svoje bogastvo. Žal po mnogih oddelkih vise napisi: »Razstavno blago še ni dospelo!« Pa tudi to, kar je dospelo, je vredno vsega respelda. še vedno je namreč glavni informativni vir o slovanskih narodih nem-šld tisk. Skozi slepilno sleklo nemškega tiska gledajo radi tudi slovanski narodi drug na drugega. Take razstave, kakor je sedanja poljska razstava, pa skoraj uničujejo vpliv nemškega informativnega posredovanja. Na tej razstavi se nam Poljska predstavlja s svojimi industrijskimi izdelki, s svojimi naravnimi lepotami in s svojo izvrstno turistično propagando kot država velike ekonomske sile, dobre notranje organizacije in naravne notranje moči. Obisk v razstavi »Prijateljev narave« bi zase potreboval najmanj cele popoldne. Samo pri skupini cvetja, kjer je vsaka rastlinica označena z latinskim imenom in slovenskim imenom kraja, kjer je doma, bi moral človek ogledati si vsako malenkost, vsak listič in vsak cvet, ker vsak predstavlja zase pravo in večini ljudem neenano čudo iiiiiuiiiimiimuimimminmmuiiimmumuuumiuiiiuiimiiiiiimiimiii Stole za pomladanske obleke, apartne angleške in češke vzorce nudi v veliki izbiri najceneje pri Drago Scliwab. liubliana ■MiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiuiiiiimuiiuuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiuiiiiuD narave. Potem razstavljeno blago akvaristov I Čudovite ribice, morske in sladkovodne živalce ter rastlinice, vsaka zase tako zanimiva in nenavadna! Dalje ptiči pevci, ki se nam tu predstavljajo v najrazličnejših pasmah in oblikah. Ni treba, da bi na primer bili izvrstni kanarčki vedno rumeni. Na tej razstavi jih vidimo še v drugih barvah in celo v beli. Tudi oddelki, ki so določeni izključno le za trgovino, vsebujejo vse polno zanimivosti. Preseneti te na primer oddelek, kjer pojasnjujeta obiskovalcem kvaliteto čokolade in likerjev dva patra trapista iz Rajhenburga. Nista preveč zgovorna, toda ta oddelek uživa med obiskovalci posebne simpatije. Dame poizvedujejo po ceni čokolade, gospodje se pa zanimajo bolj za kvaliteto likerjev. Nasproti pa vabijo Belokrajnci, ld so si zadnje čase napravili menda kar cel načrt za propagando za izvrstno kvaliteto svojih vin. Podjetniki, ki jim je glavna skrb, da preskrbujejo občinstvu lepo opremo stanovanj, so letos še številnejši kakor kdaj prej. Tu so divani in kana-peji, ld skoraj zmotijo človeka, da bi najraje sedel nanje, krasne mize v vseh mogočih izdelavah, postelje, omare, tako, da je ni ženske, ki bi odšla s tega oddelka brez zavisti, češ, kako si morejo nekateri privoščiti lepo pohištvo. Marsikatera pa odide s trdnim sklepom, da si v kratkem nabavi prav tako pohištvo. Saj cene namreč niso takšne, da bi vzbujale strah I Nekatere tvrdke so se postavile tudi s tem, da so svoje izložbe opremile s primernimi statistikami, ponazorjenimi v slikah. Pri tem je treba predvsem omeniti papirnice v Vevčah, ki v svojem oddelku navajajo ponazorjeno svetovno produkcijo papirja in svojo lastno. Še nekatere druge tvrdke privlačujejo na ta način pozornost obiskovalcev. Popolne pozornosti pa je vreden oddelek »Urada za pospeševanje ob rti < v paviljonu E. Ti izdelki domačih obrtnikov, zlasti mladih moči, so vredni vsega priznanja in se ob priliki k temu oddelku še povrnemo. Le žal, da danes prireditelji niso imeli prilike tudi odličnikom in javnim zastopnikom pokazati, kaj zmore slovenska obrt. Tega oddelka si namreč odličniki po pomoti niso ogledali. Omeniti moramo še bogato razstavo perutnine in higijensko razstavo, ki je vzorno urejena. Vsaka stvar na velesejmu ti imponira, vse je vzorno organizirano, vse vzorno predstavljeno občinstvu. Tudi zabavišče velesejma obljublja letos imenitno zabavo ter izvrstno postrežbo. V JO Navadno milo je dobro samo za perilo — živi lasje pa potrebujejo za negovanje nežni Elida Shampoo, kateri ne vsehuje sode. Samo tako ostanejo la^je zdravi . . . ohranijo svoj blesteči sijaj ... in se dajo vedno x lahkoto In lepo fieaatL UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEM ! ELIDA SHAMPOO Dve zlati poroki Pred kratkim sta obhajala skromno v ožjem domačem krogu s sv. mašo v cerkvi na Kopanjn zlato poroko dva para. Prvi par Jožef Zajec, p. £ciialna trgovina suhno NGVASt - LJUBLJANA Kongresni irg SI. 15 (Nasproti nunske cerkve) Kaj bo danes ? Drama: Zaprta. Opera: »Dežela smehljaja«. Izv. Znižane cene. Velcsejmska razstava. Restavracija pri »Levu«: Mlekarsko zborovanje. Ob 9. Restavracija »Novi svet«: Zborovanje »Ziva- lice . Ob 9. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. KAJ BO JUTRI? Produkcija operne šole državnega Drama: konservatorija. Opera: »Hlapec Jernej-, v režiji Ferda Delaka. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20. ešišrta postaja za nepravilno osvetljene filme in plošče posluje v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, 1 Prešernova ulica 5. Razvijamo, kopiramo in povečavamo v 12 urah, Drogerija Gregorič - Ljubljana. Prešernova ulica št. 5 0 Skataški fiim »V Kraljestvu Zlatoroga« so začeli predvajati včeraj v veliki dvorani hotela Union. Predvajani film je povsem nova kopija in izpopolnjena z nekaterimi novimi prizori. Ker je projekcijski aparat v hotelu Union velik in nov za stalno montiran aparat, je tudi projekcija izborna. Predstave so v nedeljo ob 3, 6 in 9, ob delavnikih pa od 6 in 9. Kdor še ni videl tega filma, naj ne zamudi prilike in si za mal denar ogleda tega res odličnega prvenca naših »Skalašev«. 0 Tragedija Zvonka Kapla. V petek smo poročali, da je izginil čevljarskemu mojstru Antonu Kaplu na Ižanski cesti 6 letni sinček Zvonko Kapi. Oče je tedaj takoj slutil, da je dečko zašel k vodi iu utonil. Očetova bojazen se je žal uresničila. Po dolgem iskanju je oče res našel trupelce svojega sinčka v potoku Prošci, kakih 70 metrov od domače hiše. Mali Zvonko je namreč zelo ljubil cvetlice in jih iskal tudi na bregu Prošce. Zemlja pa se je na bregu pod njim nekoliko udrla in Zvonko je padel v vodo ter utonil. Pretresljivo je bilo čuti Zvonkove starše, ko so iskali za ponesrečenim sinčkom. Za Zvonkom, ki je bil zelo prijazen in dober otrok, pa je hudo tudi vsem sosedom in njihovim otrokom. 0 Tujski promet v Ljubljani se je meseca maja nekoliko zboljšal, kar je pač zasluga pevskega festivala ter lepšega vremena. Med tem, ko je bilo v aprilu samo 3040 tujcev, jih je bilo v maju 3787. Tujcev, ki so se mudili v Ljubljani samo eno ali dve noči, je bilo 2198, takih, ki so se mudili do petnajst dni, je bilo 1131, nad petnajst dni pa se jih je mudilo 458. V Ljubljani so prebili 7764 noči. Med tujci je bilo 3111 moških in 676 žensk. Iz Jugoslavije je bilo 2682, iz Češkoslovaške 200, iz ostalih slovanskih držav 24. Avstrijcev je bilo 367, Nemcev 186, Madjarov 29, Angležev 6, Francozov 16, Romuna sta bila 2, iz Italije 218, Bolgarov 8, Grki 3, iz ostalih evropskih držav 28, iz neevropskih držav 18. O Sv. maša zadušnica za bl&gopokojnim kiparskim mojstrom Ivanom Pengovom bo v sredo, 8. t. m. ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. ommt Sholašlfi film V ftralfcsfvu ZSaforoga Predstave v nedeljo ob 3. 6 in 9 (ob delavnikih ob 4, 6. in 9 v veliki dvorani hotela »UNION«. Vstopnina izredno nizka. FIlm Je ogledalo lepot naSe domovine. povečati. Pri tem naj opozorimo policijsko opravo na to. da ni pri cerkvi Sv. Krištofa, odkoder je prepovedano voziti po banketu, nobene tozadevne svarilne table. Kolesarji, ki niso domačini in ne poznajo te prepovedi, pa ne bo mogoče klicati na odgovornost, če privozijo z ježenske strani v mesto, ker je po številnih razsodbah upravnih sodiš za prepovedi lokalno poliejskega značaja potrebna njih stalna publiciteta. Zato je tudi pred kratkim dalo mestno načelstvo nabiti na Šelenburgovi ulici neko svarilo odnosno prepoved, ki ga pa niti pešci, ki se postavijo predenj, ne morejo razbrati zaradi premajhnih črk. Bela barva na rdečem ozadju za čitljivost sploh ni srečno izbrana. To se vedno bolj kaže tudi pri novih krajevnih tablah. Narobe bi bilo mnogo bolje, kar je po znanstvenih poskusih dokazano, (torej rdeče črke na belem ozadju). Če se torej naročijo novi svarilni napisi, naj se izbere temni napis na svetlem ozadju in poskrbi za tako velike črke, da jih tudi vozniki, ki se hitreje pomikajo ko pešci, lahko berejo. Sploh bi bilo pri takih prepovedih uvaže-vati, ali bi ne bilo najbolje, uporabljati znamenja, ki veljajo v mednarodnem avtomobilskem prometu. Ljudje bi se jih s časom navadili ter se po njih ravnali. © Počitniške kolonije Zveze Borcev in Stražark, ki se bodo vršile letos v juliju in avgustu ob Savi blizu Radovljice, dfelomn pa pod Begun jščico, Dodo kljub gospodarski krizi omogočile marsikomu prijetno letovanje. Dekliška kolonija se bo vršila šele po končani fantovski. Družinska kolonija ie zlasti primerna za mno-gočlanske družine. Cene zelo zmerne. — Vsa druga pojasnila in prospekt vam na željo pošlje Vrhovni stan ZBS, Ljubljana, Posavskega ulica 9. 0 Počitniška kolonija na Homcu. Do 15. junija se sprejemajo prijave za kolonijo ua 8275 Svetovno reuma - kopališfe Koplje se naravnost pri vrelcu 67" G vi oče žvep-lene blatne Kopeli, spojene z vele hotelom 'IHERMIA, za srednji stan CIRILOV DVOR. 5000 sob v mestu, cenena oskrba, šport in zabava vsake vrste. Pojasnila: Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5 Homcu. Pojasnila se dobe v upravi »Vigredi«, Masarykova c. 12, palača Vzajemne zavarovalnice, vsak dan od 9 do 11 dopoldne. — Slov. krščanska ženska zveza. 0 Kopalne obleke, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima najceneje Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. 0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica St. 8. Ob priliki velesejma obiščite ti na Aleksandrovi cesti v palači „Viktoria" 0 Policija konkurira liceju. Vsak sprehajalec, kdor se je kdaj ozrl v okna licejskega poslopja, se je moral vzradostiti krasnih cvetlic po vseh oknih tega poslopja. Nasprotno pa je bil visavis, to je ljubljanska policija, mrk in brez cvetja. Policiji se je to za malo zdelo in sedaj si je omislila še ona cvetje. Tako so sedaj cvetlični lončki in gredice skoraj že po vseh oknih policijskega poslopja. Policija je namreč zadnje mesece prenovila svojo fasado, stražniki so dobili nove uniforme in sploh je na policiji zavladal nekakšen este-tičen čut, ki je dovedel tudi do teh cvetlic. Policija pa namerava še dalje lepšati svoje poslopje in uradne prostore. TONE MALGAJ dTužba z oTZ, ~ pleskarstvo, ličarstvo, sobo- in črkoslikarstvo Ljubljana — Kolodvorska ulica it. 6. Maribor Gasilski praznik v © Sobotni živilski trg je bil dobro založen z vsem, kar potrebujejo ljubljanske gospodinje. Prevladuje seveda zelenjava, izredno mnogo pa je bilo na trgu tudi jajc. Približno cenjeno, so prinesle kokošarice včeraj na ljubljanski trg vsaj 25.000 jajc. Zaradi tega so bila jajca tudi poceni, kljub temu pa so jih morali veliko nesti domov. Jajca so bila po 1 do 1.25 Din par, boljše vrste pa tudi po 1.75 Din par. Kokoši so bile po 20—25 Din. Piščanci po 35 Din par. Izmed zelenjave je bito pač največ salate, cena je neizpremenjena. Grah v stročju prodajajo po 6—7 Din kilogram. Pojavile so se tudi že prve gobe, ki pa so izredno drage. Ženske iz bližnjih hribov ao jih prinesle na trg kakih 8 košaric, prodajale so jih sprva po 7, pozneje pa po 6 Din merico. Posebnega zanimanja pa za gobe ni bilo. Tudi prve rdeče jagode so že prišle na trg, seveda le cepljene vrste. Tudi ta sadež je drag in si ga privošči le imovitejši človek. Kilogram rdečih jagod velja 24 Din. Češnje so se nekoliko pocenile, prihaja jih na trg vedno več, kilogram velja 16 Din. — Na Sv. Petra nasipu je bilo 18 voz starega krompirja, ki so ga prodajali 1—1-25 Din kilogram. Na Vodnikovem trgu je bil krompir na drobno po 1.50 Din kilogram. Novi uvožen letošnji beli krompir je po 6 Din kg. 0 Dve nesreči. Včeraj zjutraj je v Mostah, v Pohlinovi ulici 15, hotel napraviti občinski sluga, 59 letni Franc Jernejčič, majhen požirek iz steklenice. Res ga je napravil, toda v steklenici je bil salmijak. Jernejčič je moral v bolnišnico, kjer so mu takoj nudili potrebno pomoč ter ga spravili iz vsake nevarnosti. — Včeraj je na Sv. Petra nasipu 71 sekala 21 letna služkinja Julija Kolenc drva. Po nesreči si je odsekala kazalec na levi roki. Maribor, 4. junija. Dom mariborskih gasilcev se je danes zavil v zastave; po mestu so se že v zgodnjih urah pojavile gasilske uniforme. Od vseh strani Slovenije so se zbrali v Mariboru gasilci na zveznem gasil-silskem tečaju, ki se vrši danes in jutri v nedeljo. Nad dvesto gasilcev, delegatov žup in skoro vseh društev je prihitelo na tečaj v Maribor. Z njimi je prispel danes zjutraj tudi vrhovni štab zveze s starosto Turkom, podstarostama Muzekom in Vengustom in drugimi funkcijonarji. Gasilci so se zbirali v domu mariborskega gasilnega društva na Koroški cesti, kjer se je pričel tečaj ob pol 11 dopoldne. Predmeti, katere predavajo na tečaju gasilski tovariši Rus, Košir, Gologranc, Vengust in Muzek, obsegajo celotno požarniško službo v teoriji in praksi, upravniško in tehnično delo. Današnja predavanja obsegajo sledeče predmete: praktične vaje z vodnimi cevmi, podeželski požar (obvestilo, alarm, razvoj napada na goreči objekt itd.), teoretično predavanje o motorni briz-gaini ter prva pomoč v nezgodi. — Dnevni red Nanovo dospela krasna izbira blaga zelo nizkih cen K. PU« Tavčarjeva olica 3 O Svarilne deske policijske uprave na banketih Dunajske ceste onstran železniškega prevoza so že precej zarjavele in nečitljive. Potrebne so obnovitve. Uvaževati je, ali bi ne kazalo zaradi večje trpežnosti nabaviti lesenih desk iz trdega lesa. Tudi besedilo bi se dalo skrajšati, črke pa m ENAR. Denar je zakonito kupčijsko menjalno sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so denarni zavodi. Ti so posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki domačega gospodarstva, obrti, trgovine in industrije. jg Zato ne odteguj denarja denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem! Ne kupuj stvari, ki jih nujno ne rabiš! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da bi izgubil veljavo! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga! Z vsem tem škoduješ sebi in drugim. Zgubo imaš na obrestih in podpiraš jg gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe. M Dinar veljave ne bo izgubil! Inflacije ne bo! Bodi torej pameten! M VarČuj in nalagaj denar v denarne zavode ! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI IZPLAČUJE VLOGE NALOŽENE OD 15. MAJA NAPREJ, BREZ ZADRŽKA IN V VSAKEM ZNESKU TER JIH OBRESTUJE PO OBIČAJNI OBRESTNI MERI. ii>[iiiinoQ. r~S palmira nulo,za biltje da, gott&.rnchho'kfu2mnUx> peruy, kL> t/iado huMuy omehča, teA, dolgomehko obdAŽi.^a pena gotooo ne, kOaAopobti. Se tahtnoiti isi o4t>exjjjočLduh poiteAx>čyo'ida. /e trtiljč 5 palmira mitom, pvzi>L uAiteh. 75 Let L>zkuAe/y z/ijajnaufG, ■Ualna do&uy kdaldbdo-. Sprejem v škof. zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad LiubUano .a šolsko leto 1932-33, V zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano je klasična gimnazija s pravico javnosti, kjer se poučuje latinščina od 1. do 8. razreda, grščina pa od 3. do 8. razreda in vsi drugi predmeti kakor na državnih klasičnih gimnazijah. Pod isto streho kakor gimnazija je konvikt ali dijaško semenišče, kjer dobivajo dijaki vso oskrbo: zdravo stanovanje, zadostno in tečno hrano ter skrbno krščansko vzgojo pod nadzorstvom in vodstvom duhovnikov. Splošna sodba pa je, da je mladina ravno v današnjih razrvanih časih take skrbne vzgoje posebno potrebna. Zavod ima tudi domačega hišnega zdravnika in domačo bolnišnico. Oboja postrežba: bolnika in zdravniška je brezplačna. Plačujejo se samo izredna zdravila. V zavod se sprejemajo le telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih krščanskih staršev. Dovršiti morajo z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom vsaj 4-razredno osnovno šolo. Pred vsem morajo imeti dovolj slovničnega znanja, brez katerega se ne morejo na gimnaziji uspešno učiti tujih jezikov. Torej morajo dobro znati sklanjati, spregati in stavkovo razčlembo. Sprejemajo se zlasti taki dečki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhovniškemu stanu. Prvi namen zavoda sv. Stanislava je namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zato se daje vsem dijakom taka vzgoja, ki je primerna temu namenu, četudi se nihče ne sili, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za to veselja in poklica. V smislu šolskih predpisov ne smejo biti oni dečki, ki vstopajo v prvi gimnazijski razred, mlajši kakor 10 in ne starejši kakor 13 let — Skušnja pa uči, da so 10-letni dečki splošno še negodni za gimnazijo, ker so ali telesno preslabotni ali pre-otročji ali pa imajo premalo potrebnega znanja. Zato odsvetujemo prošnje za sprejem 10-!etnih. Najprimernejša starost za vstop na gimnazijo je 11 ali 12 lel. Prošnje (nekolkovane) za sprejem se aas'ove na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji se priloži še dečkov krstni list in zadnje šoi^ko izpričevalo. Vse te listine pa se ne pošiljajo po pošti na škofijski ordinariat, ampak jih morap starši (oče ali mati) ali njihovi namestniki prinesti osebno k vodstvu v zavod sv. Stanislava in sicer do 20. t. m. S seboj pripeljejo obenem dečka, za čigar sprejem prosijo, da ga vodstvo osebno spozna. Poleg prošnje za sprejem v zavod morajo v smislu najnovejših šolskih predpisov napraviti tudi še posehno prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu na ravnateljstvo škofijske gimnazije, kolko-vano s 5 Din. — To prošnjo lahko prineso v zavod z drugimi listinami vred ali pa jo pošljejo po pošti. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Maksimalno piačilo za dečke iz ljubljanske škofije znaša letno šest tisoč dinarjev. Ubožnim prosilcem z odličn'mi izpričevali se ta znesek primerno zniža. V naslednjih razredih se ravna plača pri ubožnih dijakih po njihovih šolskih uspehih, njihovem življenju in vedenju. Čim boljši je dijak, tem nižje je plačilo. To je torej najbolj odvisno od njega samega. Kdor ne more plačati v denarju, lahko plača tudi z živežem (s krompirjem, žitom, sadjem itd.) po tekočih tržnih cenah. Ubožnim, pridnim in pobožnim dijakom kmeliških in delavskih staršev se naklanjajo tudi štipendije in druge po-lpore, v kolikor so pač vodstvu nn razpolago. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd. se dobe o priliki zglasitve v zavodu v Št. Vidu. V drugi, tretji in četrti razred so sprejemajo samo dobri in pošteni dijaki s klas. gimnazij, s prav dobrimi ali odličnimi izpričevali. Repetentje »e ne sprejemajo. Za te prosilce traja čas za priglašanje od 1. do 31. julija. II3332SEO u bija sigurno molje aruje Vaše obleke u Nedeljske misli Današnji evangelij: Luka 15, 1—10. Tri prilike: o izgubljeni ovci, o izgubljeni drahmi, o izgubljenem sinu. Gospod se brani pred judovskimi teologi, ki ga grajajo radi obtevanja s cestninarji in grešniki. Ne grajajo le, da z njimi občuje, ko sami ne vzamejo od njih niti koščka kruha; on dela še vet: da se vabiti v njih domove in je z njimi. Po judovski postavi so pa ti reveži nečisti in kdor se jih s komolcem dotakne, postane sam nečist in se izključi iz judovskega občestva. Gospod pa se vzravna in razprši osli vseh očitkov in sumničenj. Tako vendar ne smejo delati z brati, s temi svojimi brali! Tako ne smejo delati verni ljudje! Bog sam misli o tem vse drugače. Angeli iz nebes opazujejo iz svoje samotne višave najmanjše zemeljske stvari in njih majhno usodo. V nebesih je več veselja radi enega izgubljenega, če se vrne, kot nad pravičnostjo vseh ostalih. Kot dokaz trije primeri; samo zadnjega ni v evangeliju današnje nedelje. Luka prav posebno poudarja ljubezen. To smo dolini tudi do grešnikov in cest-ninarjev. Farizeji prezirajo cestninarje, davkarje, ki služijo sovražnim Rimljanom; njim je prene-umna misel, da bi bili med temi cestninarji tudi pošteni ljudje, ki se bore z življenjem in problemi in dvigajo v tihih urah svoje roke k istemu Bogu. Jezus pa tudi grešnike in cestninarje razume in zato se obračajo vsi k njemu. On jim je pribežališče in prijatelj. Ne hvali jih sicer, pač pa ljubi. Z njimi gre do njih vrtov in obiskuje jih po predmestjih. Ta pota po predmestjih so tako značilna za galilejskega Preroka. Njegov prvi odgovor je prilika o izgubljeni ovci. Kako je vse natančno naslikano. Majhen posestnik, ki ima slo ovac, v Palestini ne pomeni veliko. 0 Jobu beremo, da jih je imel štirinajst tisoč, Nabob pa tritisoč. Gospodarju pa se je ena ovca izgubila. Zvečer opazi, da je ni. Takoj odide, ure daleč. Hlapca nima, zato mora iskati sam. Vsa čreda ostane doma, prepuščena sama sebi. Kako lepo naslika pastirja evangelist, ki je v mladosti gotovo sam pasel ovce in je zrastel med pašniki in travniki: pastir najde ovco, jo zadene na rame, drvi z njo domov, kolikor more; skliče prijatelje in sosede, da bi se vsi z njim veselili. Tako je v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. Ali smejo farizeji očitati Nazarečanu, če tudi on hodi za izgubljenimi in jim kaže pot k Bogu? Nebesa so na Jezusovi strani. Potem se brani s priliko o izgubljeni drahmi. Drahma je približno deset dinarjev. Vsega denarja ima žena deset drahem. Če eno izgubi, je torej veliko. Soba je temna; v majhni koči. Za vrata ozka špranja v steni, v strehi luknja za dim. Treba je prižgati svetilko, da vidi po vseh kolih. Prav je, da pomete: drahma bo zaropotala, pa jo bo našla. Tudi ta žena najde, kar je izgubila. Spet popisuje evangelist veselje: gotovo ga je doživel ie kdaj doma, v svoji hišici. Žena gre pred hišo in vsem sosedam, po celi ulici, kliče o svojem veselju. Naj vse prijateljice zvedo, da je našla drahmo; saj jim je pred dobro uro toiila o izgubi. 0, ena drahma je za uboge ljudi veliko! Tako se bodo božji angeli veselili nad enim grešnikom, ki se spokori. Nebeški angeli, ki odsevajo boije misli, niso kakor galilejski farizeji. Oni se zavzemajo za zadnje in najmanjše in cenijo njih duše. ln spreobrnjenje katerega izmed teh izgubljenih, ubogih ljudi je v resnici dogodek. V sprevodu Zemljanov ne pomeni kaj samo slaven moi, minister, kralj; ne, zadnja starka, najbednejši cestar, najzapuščenejši brat z ulice je med njimi. Angeli imajo prav, ne pa farizeji. Zato si Nazarečan lasti pravico, da je prijatelj tudi grešnikom in cestninarjcm in da z njimi sedi za isto mizo. Njegovo kraljestvo, noro vesoljno kraljestvo, obsega barbare in proletarce in ne le visokih, oficielnih, izobraženih in blagorodnih Izraelcev. (Po Sonnenscheinu.) Moste pri Ljubljani Dekliški krožek prosvetnega drnStva v Mostah se je udeledil tekem Slovenske Krščanske ženske Zvez« in sicer o zdravstvu (prva pomoč tudi praktično gospodinjstvu) in hraniloznanstvu. Dosegel je prvo mesto in zato bil nagrajen s prvo nagrado — domačo lekarno. Živahnemu krožku iskrene častitke. Pa le še tako dalje! * O. OdO 2>li%jk *&tKM30GJXU3ok -15.000 Stran <$. >8L0VENECk, dne 5. junija 1952. Stev. 127. Dnevna kronika Važno opozorilo bralcem Z današnjim dnom se zaključi pregledovanje inseratov v »Slovencu« za uaš drugi razpis nagrad, združen z nagradnim tekmovanjem: »Inserat kot prodajalec«. 7. današnjim dnem nam tudi prično naše bralke in bralci pošiljati glasovnice in bo to pošiljanje trajalo do vštevši ponedeljka 13. t. m. Prosimo bralce, da se v čim večjem številu udeleže glasovanja in da po možnosti prilože glasovnici listek s svojimi mislimi k našemu prizadevanju, da se dvigne kakovost inseratne reklame, za katero dajemo sami najboljši vzgled z našo stalno reklamo za male oglase. Obenem opozarjamo, da prihajajo v poštev za glasovanje le insernti skupine 2, to je inserati v velikosti pod K strani. Mohorjeva - Celje Okrasne spenjarke za vrt in dom Spisal C. Jeglič. Knjiga za vse, ki jim je pri srcu okras njihovega doma. Besedilo pojasnjuje 52 slik. Stane D.28'— ClaniMohorjevedriu.be dobe 25°/. popusta. — Prospekt brezplačen! potepuhi Dvor pri Polhovem Gradcu, 4. jun. Številni potepuhi zelo nadlegujejo podeželsko prebivalstvo. Tudi v našem kraju zelo trpimo radi te nadloge. Te dni sta prišla dva mlada postopača k Laznikovim, po domače pri »Hudapotni-ku«, na Belici. Prosila sta kruha. Doma jo bil le 69 letni starček Laznik, ki ima prevžitek. Beračema je dejal, da kruha on ne more dati, drugih pa ni doma. Starejši od obeh potepuhov, ki jo bil tudi boljše oblečen, je tedaj stopil nekaj korakov nazaj na cesto, lam previdno pogledal na levo iu desno, se takoj vrnil in potisnil starčku njegov klobuk do brade. Hitro je nato segel v starčkov žep in mu vzel ves denar, ki ga je starček imel pri sebi. Bilo je 450 Din. Takoj nato sta jo oba potepuha naglih nog ubrala okoli hiše v gozd. Za rop so zvedeli orožniki, ki so pričeli iskati oba roparja. Osumili so nekega moškega in ga privedli k oropanemu Lazniku. Laznik pa je izjavil, da ni pravi. Takoj naslednjega dne pa je bila izvršena v Dolenji vasi drzna tatvina pri posestniku Krvini, po domačo Kosmulu. Neznani tatovi so odpeljali in odnesli kolo, dežnik, par čevljev, hlače in suknjič. Oba zločina, rop in tatvina, sta se izvršila mi belem dnevu in popoldne. Ljudje se opozarjajo, naj ne kupujejo sumljivih predmetov, ki bi utegnili izvirati od tatvine pri Krvini. Prebivalstvo pa pričakuje od orožnikov, dn bodo zatrli to potepuško nadlogo ler ji onemogočili slične zločine.__ Častno odlikovanje la Na mednarodni razstavi v Londonu je bila edlikovana z zlato medaljo in diplomo splošno-znana pralnica, svetlolikalnica, kemična čistilnica in barvarna FRANJO POTOČNIK, KRANJ, za kar ji najiskreneje čestilamo. Koledar Nedelja. 5. rožnika: (". pobinkoStna nedelja). Bonifacij, škof mučenec; Valerija, mučenica. Ponedeljek, d. rožnika: Norbert, škof; Ber-trand, škof. jgpohoc? -f- V Ljubljani jc umrl dobro poznani bivši gostilničar in posestnik g. Franc Z a b u k o v c c. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše sožalje! "f" V Ljubljani je po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal g. Ivan Vari, svetnik drž. žel. in oblastni upravnik hum. fondov. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob pol 5 popoldne. Blag mu spomin! Preostalim naše sožalje! Kupi meni, ljubi striček, samo sladoled »Petriček« — za en dinar ul' pa dva, liževa ga obadva! Osebne vesti — Poročita sta se včeraj v Ljubljani g. ing. mont. Sergej Jeglič, sin višjega <1 rž. pravd, v pok. gosp. Andreja Jegliča, in gdč. dr. med. Stana Globočnik, hčerka upokojenega majorja g. Frana Globočniku. —■ Mlademu paru nmogo sreče na skupni življenjski poti! — Poročil se je g. Viktor š o 1 u r, drž. teh. uradnik, z gdč. Nežko Jure, zasebno uradnico — nečakinjo g. vseučiliške.ga profesorja — pre-'a-ta dr. Grivca, ki ju je poročil. — Obilo sreče! Ostale vesti — Ta obnovitev naročnine so csnj. naročnik! prejeli položnice dne 1. t. m. Kdor se je ie ni posluži), naj to zanesljivo stori prve dni pri-hodujega tedna, ua ne nastanejo kake motnje ori razpošiljanju lista. — Pri Sv. Primožu nad Kamnikom bo v četrtek, dne 9. junija, nn god sv. Primožu, ob t sv. maša. Romarski shod bo pa v nedeljo, dne 12. junija. Božja služba bo ob 6 in ob 10. Vročina še ni prehuda, zato romarji na noge! — Polovična vstopnina nu Ljubljanski velesejem. Da se omogoči ogled XII. Ljubljanskega velesejma prav vsem slojem prebivalstva, je sklenila Uprava velesejma, da stane vstopnina v ponedeljek, dne 0. t. in. mesto običajnih 10 Din samo 5 Din. Naj nlkdo ne zamudi te ugodne prilike in naj si ogleda naš letošnji velesejem, ki je zelo »animlv In poučen. — Železen most čez Kolpo. Iz Metlike smo prejeli: Dolgo časa smo že povpraševali po njein. Menda ga ni na vsej dolgi državni cesti, ne ua tej, ki pelje skozi Metliko, ne na nobeni, tako siromnšnegu mostu, kakor je ta čez Kolpo pri Metliki. Dne 28. maja se je vršila, kakor smo zvedeli, dražba za grndbo železnega mostu. Prevzela je delo firma Dukič iz Ljubljane. Stroške bosta nosili obe, banovini in država, ki bo dala železno ogrodje. Podstavke bosta prevzeli banovini. — Nov« telefonske številk« pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. Pomožna telefonska centrala za urade direkcije državnih železnic, ki so nastanjeni v Ljubljanskem dvoru, dobi od 6. t. m. na mesto dosedanjih številk 2022, 2023, 2363, 2939, 2940, pet novih številk in sicer: 2981, 2982, 2983, 2984, 2985. Nove številke so uvrščene v serijo tako, da bo treba od ponedeljka 6. t. m. klicati vodno le številko 2981. — Desetletnico inoture proslave maturanti novomeške gimnazije iz letu 1922, dne 4. julija t. 1. — Tovariši, ki do sedaj še niso sporočili naslova, naj ga čimprej sporoče na naslov: Bajuk llugo, profesor na gimnaziji v Ptuju. — Vilfanova koča na Begunjšiei je stalno oskrbovana od 5. junija dalje. — Odlikovana slovenska tvrdka. Tvrdka rLustra«, lastnik V. Laznik — barve in laki — je bila odlikovana na svetovni razstavi v Londonu z /lato diplomo in z zlato kolajno za razstavljeni email-luk. Obe odlikovanji sta bili dostavljeni tvrdki po poslaništvu \ Belgradu v četrtek, dne 2. t. m. — 25 letnico mature proslavimo letos maturantje ljubljanske realke letnika 1907. — Da se ta spominski dan primerno izvrši z polnošlevilno udeležbo, vabim na pobudo tovarišev vse maturante in njihove sošolce, da naznanijo takoj svoj točen naslov in evenll. predloge za kraj in datum proslave, ua naslov: Inž. Joško Kobi, Ljubljana, Gosposvetska ccsta 4. — »Karitas« nima nič skupnega s samopo-močini in tudi ni prevzela obveznosti ukinjenih samopomoči. Da bodo ljudje bolj poučeni, bomo po deželi počel i s predavanji o »Karitas;:. Zahtevajte prospekte: Karitas:, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnico. tfodor! Cenjene d me! Ako hočete biti za poletje elegantno in po ceni oblečene, kupujte Vaše toalete pri prizuano najconejši tvrdki 9. J. goričar, Sv. (Petra cesta 29 kjer Vam naš poseben oddelek za damsko konfekcijo nudi na pr.: veliko izbiro lahkih volnenih oblek od Din 175'— naprej, svilene obleke od 110'—, domače porilne obleke od 60 — naprej, športne bluze in krila od 45'—, moderna pro-menadna krila in bluzo od 00'— i. t. d. Vsa konfekcija damska in otroška se izdeluje v lastnem ateljeju po pariških in dunajskih journalih. Vsled tega vsaka konkurenca Izključena. -- Blag. si ogledati razstavo oblek in bluz v naših izložbah njaških ocenah mnogih zdravnikov, med katerimi je mnogo priznanih profesorjev-zdravnikov, delujejo Togal tablete hitro in učinkovito. V predpisanih količinah so neškodljive za srce in ostale organe. Vprašajto svojega zdravnika! Poskus Vas bo prepričal! Zahtevajte v Vaši apoteki prave Togal tablete! Ako jih slučajno ni v zalogi, se lahko takoj nabavijo. (Odobreno od Ministrstva socijalne | politike in narodnega zdravja S. br. 1437 od 5. II. 1032.) EEŽEKOVE 8 J A .1 C N E T Ii S T K N I N E. Rasti oj rasti nam zlata pšenica, boža naj solnce te, umiva rosica, da boš Sla v klasje, nam zrnje rodila, z njim nas ob vsaki potrebi redila. Moko, ki zmleli jo bodo nu mline, bomo predelali v sladke »Jajnine«. Kdor ne pozna še izbornih »Jajnine, la 3e ne ve, kaj je višek dobrin. — Doraščafočs mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Jose!« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Z motornim kolesom na Golico. Jeseniški obrtnik g. P. Apat je preteklo nedeljo privozil z motornim kolesom do spodnje koče na Golici. Vsi so se čudili, da je to mogoče, saj so pred par leti naravnost občudovali motociklista, ki je privozil le do Konopišarja. Od pristave pri savskih jamah so same steze in strmi rebri, ki so gotovo najmanj primerni za vsako kolesarsko vožnjo.'Kljub vsem težkočam pa se je g. Apatu vožnja posrečila in danes lahko trdi, da je on prvi z motornim kpr lesom privozil na Golico. — Zakonska dvojica nn deželi, ki ima majhno posestvo in je brez otrok, želi sprejeti zn svojo deklico-siroto, kateri bi pripadlo tudi to posestvo. V poštev bi prišel v prvi vrsti otrok na deželsko življenje že navajen. Prosimo gg. /upnike, du javijo Karitativni zvezi v Ljubljani kako deklico-siroto svoje župnije, ki J>i jo na ta način lahko osknbeli za življenje. Prosimo pu /a natančne podatke o otroku. Vse nadaljnje posredovanje bo oskrbela Kurit, zveza. — Obesil se je. Iz Šoštanju poročajo: V petek |>opoldiie se jo |h> Metlcčuh in okolici naglo razširila vest, tla si jc končal življenje Frane Stvornik, posestnik v Met lečah pri Šoštanju, splošno znan pod imenom met loški mlinar. — Znake duševne zmedenosti so pri njeni že dolgo opažali. Tožil je dosledno, du bo njegovo, sicer trdno posestvo propudlo, ker današnji časi nalagajo prevelike dajatve. Življenje si je že večkrat hotel končati, a domači, ki so budno pazili nanj, so mu to preprečili. V petek 3. junija opoldne pu sc jo, tekoč, da gre po krmo, napotil na skedenj. Ker gu dolgo ni bilo nazaj, so pogledali zn njim. Na skednju se jim je nudil grozen prizor: gospodar Franc Stvornik jc visel na nekem stebru — mrtev. — Fr. Štele: Ljubljanski grud — slovenska akropola. Ta spis, ki je prvotno izšel v »Mladiki«, je sedaj nekoliko dopolnjen izdala v lepi knjižni obliki Nova založba v Ljubljani. Pisatelj nam razlaga duhovito Plečnikovo zamisel, kako preurediti ljubljanski grad v naš narodni umetnostni hram, ld bi kot ponosna krona stal nad veliko Ljubljano. V nadaljnjem nam govori o zgodovini ljubljanskega gradu od najstarejših časov do danes. Delo je iz dveh razlogov važno in aktualno: Prvič kot načrt sam zase, saj bo zamisel vsakogar, ki spremlja razvoj Plečnikove umetnosti in njegovo veliko skrb, da ohrani Ljubljani njen pravi umetnostni značaj, drugič kot narodna zamisel. Knjiga ima obliko kvarta in je opremljena z načrti, kakor jih je izvršil stud. arch. M. Sever, in z več zgodovinskimi slikami ljubljanskega gradu. Ker je naklada zelo nizka (150 izvodov) in cena (15 Din) zelo skromna, opozarjamo nanjo vse, ki jih zanima naša bodoča Ljubljana. — Različna kemična sredstva za pokončevynje rastlinskih škodljivcev ima stalno v zalogi tvrdka »Ohomotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne). — V obrambo proti molom rabimo z najboljšim uspehom T ar mol. Proizvajalec: »Chemo-techna«, Ljubljana, Meslni trg 10 (ua dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne). — Tisočem bolnikov so rogaški zdravilni vrelci vrnili zdravje, zamorejo ga vrniti tudi Vam, če se jih bodele redno posluževali. Navodila za vpo-rabo zdravilne vode, cenike in prospekte dobito brezplačno na ljubljanskem velesejma v paviljonu H, ali pri direkciji zdravilišča Rogaška Slatina. — Za časa velesejma stalna razstava blaga za obleke itd. pri tvrdki NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg (nasproti Nunske cerkve). Priporočamo neobvezen ogled — posebno zunanjim posetnikom sejma. — Specialno lahko blago za talarje, listr za suknjiče itd, priporoča specijalna trgovina sukna Novak, Ljubljana, Kongresni trg (nasproti nunske cerkve). — Nc kup nj poprej otomane, modrocov ali kaj sličnega, dokler nisi vprašal za ceno pri Dol-ničar v št. Vidu,nasproti cerkve. — Pri revmatičnih bolečinah v8LOVnqgCk, *» & JnnJJa 1888. Ana 7. 30 tisoč proti 300 milijonom Velika Je Indija, biser t angleški kroni. Ogromna je ta dežela e svojim bajnim bogastvom, ogromna s svojimi 300 milijoni prebivalcev, nad katerimi vlada z milo in silo peščica Angležev. Teh 300 milijonov Indov in muslimanov, ki so med seboj ra®-tepeni v razne vere in še številnejše indske kaste, nič ne premore proti 30.000 belim vojakom. In vendar vedno tli v dušah teh mas iskra upora in odpora, kakor je bilo to leta 1857, ravno pred 75 leti. Tri četrt stoletja je preteklo letošnjega maja, ko je v Indiji izbruhnila največja in najnevarnejša vstaja proti Angležem. Po knežjih palačah, po sejmiščih, po staniščih nagih kulijev, po vojašnicah domačih vojakov-sepojev, katerih so Angleži izvež-bali v evropskem orožju nad 200.000 — vse je šepetalo besede upora. 30.000 Angležev je stalo v Indiji med 300 milijorai domačinov. Peščica, ki izgine! Tako so menili tudi Indi, ki so govorili: »Ali nas 300 milijonov ne bomo zmogli teh 30.000 belih hudičev? Saj so 200.000 naših sinov izurili v svojem orožju, vse topništvo ima indsko moštvo. Z belimi vragi —v morje! Za večno!« Dne 10. maja 1857 j© izbruhnilo! V Alahabadu ob Gangu je bila vojaška parada samih sepojev, vojakov domačinov. Doslej tako ponižni in disciplinirani indski vojaki so sredi parade dvignili puške in svojega polkovnika ter druge angleške častnike s kroglami dobesedno razstrelili. Zavrelo je in zagorelo po vsej deželi. Strahotno je eksplodiralo sovraštvo. Može so žive sežigali v njihovih hišah, otroke belili Angležev so natikali na bajonete. Kar se je moglo rešiti v mestno utrdbo, se je tam branilo več kot mesec dni ter odbijalo naskoke upornikov. Šele potem je prišla rešitev — general Neill s svojimi »jagnjetk. kakor se sarkastično na-zivljejo strelci iz Madrasa. Neill, po rodu Škot, je eno najbolj junaških in odločnih prikazni iz le strašne vstaje. On, »kraljevski Lavvrencec, Havelock in Nicelson so takrat rešili Indijo Angliji Kakor veliki osvetniki drve s svojimi četami po deželi; ne prihajajo vedno v praveim času, zakaj smrt Je bila mnogokrat hitrejša od njih. Bili so se pa vedno kakor junaki iz nove Ilijade. Tako divja Neill s&ozi indsko poletje in njegovo blazno vročino. Le še 44 svojih »jagnjet« i m« s seboj. Vedno več Jih pobira solnčarica. General sam si ohranja zavest samo še t obkladki mokrih krp. Ampak njegovo ime že oznanja zmago. V Cawnpore je poveljeval slabotni Wheeler. Indijko ima za ženo. Njegovo zaupanje v radžo Nana Sahib je neomejeno. Kako kruto se je varal! Nana Sahib je s rvojim bogastvom mamil Evropoe in jim prirejal plesne veselice, da so mu zaupali vse do dneva pokolja. Na dan krvi je slabotni Wheeler brez odpora prepustil mesto upornikom in se s posadko ter preživelimi Evropci umaknil v ravnino, kjer se je u ta boril in utrdil. Cele tedne so siromaki branili. Ženske so rodile svoje otroke v žgoči eoparicd indskega poletja in blaznele od vročine, žeje in strahu. Nana Sahib se j© končno naveličal obleganja ln je obkoljenim Evropcem obljubil prost odhod. Komaj pa je teh 460 belih siromakov zapustilo svoj tabor in so sedli v Solne, se je vsul nanje peklenski ogenj svinca in železa, ki je uničil vojake, žene in otroke. Niti eden ni ostal živ... General Havelock je pridirjal s svojimi belimi vojaki, prišel pa je dva dni prepozno. V Lnknovu pa se mu je še posrečilo rečiti braneče se ostanke Evropcev. Tam gori na severu leži mesto Delhi, ogromno mesto z orjaškimi utrdbami, srce Indije, katero brani 40.000 od Angležev izvežbanih sepojev, ogromno topov, fanatično prebivalstvo, polno sovraštva. V njihovi sredi stoluje zadnji iz rodu indskih Mogulov, zadnji indski kralj. Le majhen angleški poročnik se z osmimi možmi brani v smodnišnici sredi mesta. Ne vda se, ker upa na rešitev. Ko je ni, zažge smodnik in v zrak zleti sam s svojimi osmimi možmi in stotinami upornikov, ki so že vdrli v njegovo zatočišče. V tem je pridirjal general Lawrence, s seboj je imel 10.000 vojakov. Kaj bo to proti tako ogromni in pobesneli množici! Oblega ogromno mesto. Od druge strani prihajajo uovi uporniki, ki oblegajo njega. Odločni general se odloči za naskok in 14. septembra napade Delili. Častnik Nioolson je preplezal obzidje in vrh zidov obležal. Umirajoč priganja svoje fante naprej. In zgodilo se je čudo! Deset tisoč junakov je zavzelo milijonsko mesto, katero je branilo 40.000 domačinov z angleškimi puškami in angleškimi topovi, ter z njimi ogromna množica, polna sovraštva tn strasti. Zadnji indski kralj je s svojimi vojaki zbežal iz mesta in se utaboril v nekem grobišču. Konjeniški častnik Hodson je dobil povelje, da ujame zadnjega indskega kralja. Vzel je s seboj 50 najboljših mož svojega polka. In resnično! Iz srede njegovega taborišča je privedel pred šotor svojega poveljnika zvezanega zadnjega mogula. Še enkrat se je vrnil. V grobišču so sredi 8000 indskih oboro-žencev bili skriti tudi trije indski princi, voditelji vstaje. Tudi te mora prijeti. Prisilil jih je, da so šli z njim in jih je zunaj ustrelil z lastno pištolo. To je bil konec. Tristo milijonov Indcev se ni moglo upirati tridesetim tisočem organiziranih Angležev. Med temi tristo milijoni je bilo dovolj junakov, ki pa v odločilnem trenutku niso znali izkazati svojega junaštva. Malo število Angležev jih je potolklo zaradi tega, ker je od njih bil vsak junak na svojem določenem mestu in ki je vsak vedno v pravem času riekiral vse za zmago svojega angleškega naroda. »Dober dan, gospod komisar! Prišel sem Vam »Dober dan, gospod komisar 1 Moja denarnica naznanit, da mi je nekdo ukradel denarnica« mi ni bila ukradena. Sem jo že dohiL« »Ahal« »Aha! Na — mi smo pa dobili že tatnl« U» »Le lUrec) Brezposelni pri osuševanju zemlje. Mesto Hamburg je pridobilo več brezposelnih delavcev, da ob obali Severnega morja delajo jezove ter tako pridobe velike dele zemlje za obdelovanja Morilec Gorgulov razkrinkan Učite se pravilno solnčitl i Pred aolnSenjem nadrgnite temeljito Vaše telo t , NIVEA-CREMO aii NIVEA-OLJEM čelnika Ceke, kateri je Laza reva strahovito mučil, da bi mu izsilil imena »arotnikov. Vkljub silnim mukam je Lazarev molčal. Slednjič se mu je. po nenavadnem slučaju posrečilo pobegniti iz ječe in uiti gotovi smrti. Pribežal je v Francijo, kjer je nslužben v Tarlesu kot poljski delavec pri nekem kmetu. Ko je Lazarev po umoru predsednika Dou-merja v listih zagledal morilčevo sliko, je takoj spoznal nekdanjega voditelja Ceke v Roskovu, kateri ga je tako mučil. To svoje spoznanje je pismeno sporočil pariški policiji, ki pa se za pismo ni brigala, ampak ga enostavno priložila aktom. Z akti je potem to pismo prišlo v roke preiskovalnemu sodniku Fourgerieju. Ta se je za pismo zanimal in povabil Lazareva na zaslišanje. Preiskovalnemu sodniku je Lazarev natančno razložil, odkod pozna ta obraz in da je to bivši boljševiški terorist, ki je bil načelnik Čeke v Roskovu. »Njegov obraz«, pravi Lazarev, >sem si za večno zapomnil, ker me bo vedno spominjal strahotnih muk, ki sem jih moral prestati.« Preiskovalni sodnik Fourgerie pa še ni verjel, češ da pomota ni izključena. Jetniškemu pazniku je na tihem naročil, naj pride nenadno v njegovo sobo sedem uradnikov, osmi naj bo pa Gorgulov. Vseb osem mož je naenkrat stopilo skozi vrata ter se ▼ polkrogu postavilo okrog sodnikove mize. Preiskovalni sodnik je sedaj pozval Lazareva. naj mu pokaže, kdo od teh je bivši voditelj roskovske Čeke. Lazarev je le nekaj trenutkov opazoval vseh osem mož, nato pa pokazal Gorgulova: »Ta je!« V istem hipu je planil Lazarev na Gorgnlova in ga hotel zadaviti, hoteč se s tem maSčevati za prestale muke. Le s težavo so navzoči oprostili Oorgulova in ga odvedli. Ob času svojega komunističnega delovanja v Roskovu se je Gorgulor baje naziva! z Imenom Rovrnn. Kakor pe je razvidno iz preiskovalnih aktov, se je ▼ času svojega bivanja v deželah zapadne Evrope imenoval todl dr. Mongol in dr. Kurta. Katero pa je njegovo pravo ime, ni ugotovljeno. Ali sle že poravnali naročnino? Oboje vaebnje edino Rredstvo za nesro kof.e — koil soroden Eneerit; obe sta prirodni sredstvi, kuterih ne morejo nadomestiti tako zvane ,/ndeine kreme". Obe sredstvi /.manj&ujvta nevarnost ▼uetja vsled solnfenjn in dajeta koii krasno temno barvo- V rrofilh dneh ..Ntvea creme" hladj, pri hladnem vremena Vas pa ravno nasprotno Nivea olje brani naglega ohlajevanja, ki povzroča prehlad. Obenem prosimo, da st zapomnite: NIKDAR »e ne enln*t MOKER in pred nolnčenjein se vedno m:tsirujl Nivea-Creme Din 5'- in , Nlvea-olje Din KT- »n »•— Jngosl. P. Reiersdorf & Co. d. s. o j. Maribor Nova nemška vlada. Od leve na desno sede: baron von Braun (prehrana), baron von Gayl (notranje), kancler von Papen, baron von Neurath (zunanje); od leve na desno stoje: dr. Giirtner (pravosodje), prof. VVarmbold (gosjiodarstvo), general von Scbleicher (vojska). V Črna Afrika postaja krščanska Rus Gorgulov, M je umoril francoskega predsednika Doramerja, se je nekaj časa delal blaznega, nekaj časa pa je zatrjeval, da je ruski fašist. Sedaj pa Je policija dognala, da je Gorgulov v Rusiji pripadal boljševiški tajni policiji, imenovani Čeka. To je preiskovalni sodnik ugotovil na podlagi pričevanja nekega ruskega emigranta, ki je v Gorgulovu spoznal bivšega čekista. Bivši kozak Ivan Lazarev je bil po polomu carske armade od komunistov ujet in zaprt. V zaporu so ga hoteli prisiliti, naj izda svoje tovariše, ki so bili z njim lapletenj v zaroto proti boljševikom. Lazarev pa ie ni ud al V Roskovu je bil prepeljan pred na- Areiacija kapitana T>nquesne, katerega je prijela newyorška policija, ker Je osumljen, da je med vojno kot nemški špijon z bombo potopil angleški parnik »Tennyson< ter vojno ladjo »Hampsnire«, na kateri se je vozil slavni angleški maršal lord Kitchener v Rusijo. Pri tej priliki je Kitcheaer atanjL rope lahko šli učit k svojim črnim sobrntom hi globoke Afrike! Vsi stotisoči črncev v vikarijntu se bližajo krstu in križu. Nn leto jih umrje kakih 3000, od teh jih umrje komaj 30 broz krsta! Zal pa je še vedno premalo misijonarjev, da bi mogli biti povsod, kamor jih kliče žetev po Bogu hrepenečih duši V prihodnjič bo boljše, ker že imajo majhno semenišče za duhovske poklice. Kongregacija črnih sester šteje že 20 članic. Bole sestre vodijo 14 deških in 3 dekliške zavode. Zunanjih šol je hO. Tako se zmagoslavno širi Kristusovo kraljestvo po črni Afriki v istem času, ko je več ko pol bele Evrope temu kraljestvu napovedalo novi boj! Indijsko praznoverje Kako strašno praznoverje vlada še v Indiji, nam dokazuje poročilo misijonarja p. Guemcsa, ki je napisal celo razpravo o patoloških slučajih indskega praznoverja. Med drugim pripoveduje tudi sledeče: Najbolj izmed vseh bolezni se Indijec boji bož-jasti, o kateri misli, da jo je povzročil hudobni duh, ki je bolnika obsedel. P. Guemes je nekega dne naletel na božjastnega otroka, ki je imel tako sežgane noge, da je čez tri dni umrl. Otrok se jo igral v družbi staršev v hiši ob ognjišču, ko ga je napadla božjast Ko so starši videli svojega otroka božjastnega, so vsi preplašeni zbežali, čeprav so vedeli, da Bi so otrok zraven ognja lahko sežgal. In res se jo sežgal tako strašno, da je umrl. Misijonarjem pa so starši zagotavljali, da so božali samo zaradi tega, kor je otroka obsedel hudič. Da bi ga — namreč hudiča — pomirili, so mu darovali več kokoši in eno svinjo; na kolena sežganega otroka pa so potrosili semen neke čudodelne rastline. Marca meseca je isti misijonar srečal beraško dekletoe, ki je bilo strašno zanemarjeno, ker so Jo stariši zapodili od hiše zaradi božjasti. Kmalu nato je misijonar izvedel, dn je deklica padla v ogenj. Ko je misijonar hotel bolno dekletce obiskati v domači indijski bolnišnici, je ni več našel. Nesrečnega otroka so umirajočega vlekli ven na polje, da bi se zli duh, kf je po njihovem mnenju bival v otrokovem telesu, ne nastanil v bolnišnici. Zunaj na polju so nesrečnega otroka požrli šakali. Indija, dežela velikih modreev in filozofov, ki tako imponirajo krščanstvu odtujeni Evropi, je istočasno še danes dežela najstrašnejšega praznoverja I Pred 20 leti so misijonarji na južni strani je-| zera Tanganjika ustanovil nov apostolski vika-riat Baugveolo, ki je tedaj štel 5600 kristjanov, 18.000 katehumenov v 7 misijonskih postajah. Vsega prebivalstva pa je bilo takrat kakih 400 tisoč duš. Danes pa je tu že 70.000 kristjanov, katehumenov 40.000, vsega prebivalstva pa kakih 600.000 duš. Napredek katoliških misijonov je zelo ovirala vojska, ker je od leta 1914 do 1919 bilo veliko pomanjkanje misijonarjev. Vendar pa katoliška cerkev med Zamorci lepo napreduje, posebno podpirajo ta napredek lepe naravne last- Igor Stradinski, ruski komponist, ki živi v Parizu, praznuje danes svojo 50 letnioo. [ nosti črncev in pa visoko število zakonov. D« se je prebivalstvo v teku 20 let pomnožilo kar za 200.000, je pred vsem pripisati veliki ljubezni, ki ima zamorec do svojih otrok, ter želji po njih. Omejevanja rojstev z umetnimi sredstvi ti naravni uarodi ne poznajo. Ko bi v zgodnji mladosti ne pomrlo toliko otrok, bi bilo prebivalstvo v 20 letih naraslo za 400.000 duš, to se pravi, podvojilo bi se bilo! Na te in take številke naj misli bela Evropa I Katoliško vero širi v vikariatu Baugveolo najbolj apostolska gorečnost izpreobrnjencev. Ti so belini misijonarjem dali vse potrebne ka teh iste, mnogi kristjani pa se prostovoljno posvečujejo oznanjevanju vere med svojimi še poganskimi rojaki. Tudi v tem oziru bi se kaloličani bele Ev- Stran 8. »SLOVENEC«, . ttazni omoti in oblogi. 10. Zdravljenje s suhim zrakom in splošne par-ne kopeli. ' 11. SolnČne kopeli. Indikacije so za naslednje bolezni: 1. Splošna telesna slabost, škrofuloza, slabokrvnost in dispozicija za tuberkulozo 2. Bolezni dihalnih organov, katarji nosa, poži-eksudati grla' bronhlJ, astma, naduha in razni 3. Bolezni srca in krvnih posod, arterioskleroze zvišan krvni pritisk in podobne bolezni 4. Bolezni želodca in črev. 5. Bolezni jeter in žolča. 6. Ledvične bolezni in vnetje mehurja, kamen 7. Bolezni spolnih organov, kakor razna vnetja eksudati, motnje menstruacije, oslabele funkcije jajčnika, moška spolna slabost. 8. Vse bolezni revmatičnega značaja. 9. Živčne bolezni kakor: nevralgija, vnetje živ-cev, obolenje možganske mrene, posledice kapi, rni- | Srena, posamezne bolezni centralnega živčnega si- 10. Golšavost in razne motnje žleznih funkcij. 11. Razne kožne bolezni, zlasti ekscemi, skro-fuloznega značaja. 12. Posledice raznih ran. 13. Posledice kroničnega zastrupljenja z živim srebrom, svincem, alkoholom, tobakom itd. 14. Posledice malarije. 15. Protin, bolezni kosti in sklepov tuberkuloznega m skrofuloznega značaja. 17. Sladkorna bolezen. 18. Patološka odebelitev. 19. Posledice spolnih bolezni zlasti v krvnem m živčnem sistemu. - Zdraviti se ne smejo bolniki z zvišano temperaturo, potem bolniki, ki, nagibajo Lr7aVexJVer bo,luiej° na hudih novih tvorbah, težkih srčnih napakah, preveliki iznemoglosti ali pa, ki so duševno bolni. Radio bilo treba še izključiti. To so pobalini, ki nimajo Vse to pa je pri sisaški mineralni vodi zaradi sreč- doma nobenega dela ali nočejo delati in se potein klatijo po vasi in po polju, delajo škodo in pokvarijo še dobre dečke. Pri mnogih je krivda na slepih materah, ki v svoji slepi ljubezni ne -abijo šibe o pravem času. Žalostno! Procesija na lepo nedeljo je vsem ugajala radi lepega, ugodnega vremena, kratkega pota in okusnih oltarčkov. Impozanten po lični okolici, mnogem cvetju in zelenju je bil oltarček pred novo šolo. ljubka in nežna je bila kapelica pri tovarniški vili Bog plačaj pridnim rokam! Slovenjgradec V vodo je padlo. Namreč zadeva radi regulacije potoka Suhodolnice. Že več kakor eno leto se je delalo na to, da bi se reguliral potok Suho-dolnica, ki napravlja ob večjih povodnjih posestnikom, ki imajo svoja posestva ob tem potoku, ve- j liko škodo. Zadnjo soboto se je vršila komisija radi vodopravnega dovoljenja, pa se je večina posestnikov izrekla proti regulaciji. Posestniki so mnenja, da se z regulacijo počaka na boljše čase, ker bi sedaj radi visokih obveznosti ne zmogli kriti svojih obvez in dolžnosti. Banovina je k regulaciji oblju- ! bila 70% kritja, 30% pa bi morali kriti posestniki ! sami. Delo je pa bilo proračunjeno na blizu 1 mi- j lijon Din. Ker pa sedaj banovina nima več kakor okrog 250 tisoč dinarjev za regulacije v celi banovini narazpolago, je bilo boljše, da se z regulacijo še počaka. Murska Sobota V pozdrav misijonarju Kerecu. V naši krajini najbrž ni bil še nikdo pričakovan s tako nestrpnostjo, kakor naš ljubi misijonar g, Jožef Kerec. To tudi čudno ni, kajti njega prišteva Slovenska krajina med svoje največje ljudi. Vsa krajina si šteje v največjo srečo in čast, da ga ima in je Bogu hvaležna zanj. Te dni je prišel g. misijonar domov. Sprejet je bil z nepopisnim veseljem. Z nekim svetim spoštovanjem so zrli znanci in prijatelji nanj. Tudi drugi so si šteli v čast, če so ga mogli pozdraviti. V nedeljo, dne 5. junija bo g. misijonar imel v domači župni cerkvi v Pečarovcih svojo prvo sv. mašo (novo sv. mašo je namreč opravil v tujini). To bo za vso župnijo in sploh za vso okolico največji praznik. G. Kereca z tnanci in prijatelji vred tudi mi pozdravljamo. Želimo mu, da si v dneh oddiha nabere novih moči za nadaljnje misijonsko delo. Vse njegove korake naj v obilni meri spremlja božji blagoslov! ne kombinacije vsebine s kuhinjsko soljo izključeno. Baš slabotnejšim se more zaradi ugoduega vpliva in delovanja pri izmenjavi tvarin, žlez in pri sestavi krvi uživanje to vode najtopleje priporočati. Posebno pa je voda koristna skrofuloznim in golša-vim, kakor ludi pri posameznih oblikah pljučnih bolezni in raznih eksudatov. Pri teh se zlasti ublažu-jejo česti in neznosni katarji bronhij in grla, dober je vpliv na prebavo in tako se dviga moč organizma. Pri nagnenju h krvavenju iz pljuč in drugih organov je uporaba le vode seveda zabranjena, posebno ugodno pa deluje na razne eksudate spolnih organov. Brezdvomno je tudi ugodna delavnost drugih sestavin v manjših količinah, kakor arsen lilium in silicium in zlasti v smeri, označeni že v začetku tega članka. V želji po čini večji dovršenosti kopališčnih naprav je lastnik ukrenil vse, da bi bilo zdravljenje vsestransko in za bolnike najkoristnejše. Tako je urejeno zdravljenje z mineralnim tresetom (moor) odlične kvalitete, zdravljenje kopanja s kisikom, suho ogljikovo kislino, vročim peskom, elektricite-to, s solnčnimi kopelmi in inhalacijami, od prej pa so že urejene vse druge kopališčne naprave za zdravljenje z vročim zrakom, s paro, masažo in vsem drugim, kar spada v moderno hidroterapijo. Ogljikove kopeli delujejo ugodno pri raznih hibah srca in pri motnji krvnega obtoka, pri arteriosklerozi, pri povišanem krvnem pritisku, pri raznih slabostih, raznih živčuih boleznih in pri ženskih boleznih. Tresetne kopeli ugodno delujejo na razne ne-vralgije, revmatična in protinska obolenja, posledice ran. ženske bolezni in razne motnje v seksualni sferi. Podobne in prav tako močne učinke imajo kopeli /, vročim peskom. Zdravljenje s suho ogljikovo kislino deluje po-voljno pri raznih živčnih, revmatičnih in kožnih boleznih ter pri raznih motnjah seksualnih organov, ki so lokalnega ali pa psihičnega vzroka. Ki-sikove kopeli so uporabljajo z uspehom pri slabokrvnih ter pri motnjah krvnega obtoka, često pa tudi pri nervozah. Opisano delovanje sisaške mineralne vode je dolgotrajno proučevano od priznanih strokovnjakov in se je šele po najveslnejših ugotovitvah in izkustvih uredilo najmodernejše kopališče v državi, ki se bo v kratkem gotovo še razširilo. Preiskave so vršili prof. Šahovič i/. Belgrnda, prof. Radoničič iz Zagreba, asistent klinike dr. Dattner z Dunaja, dr. Wngner iz Goiserna, docent dr. Diem z Dunaja, primarni zdravnik dr. Stipčič iz Siskn, šolski zdravstveni urad v Bernu poleg obsežne in v velikem Programi Radio-Llubftatta t Nedelja, 5. junija: 9.00 Ferdo Lupša: Sumatra - biser Izulinde. - 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.00 Prenos godbe za gininastične vaje srednjih šol (iz Belgrudu) - 12.00 Čas. poročila, plošče - 15 15 P. " Lupša: Opazovanje življenja v eksotičnih dezeluh — 16.00 Zbor balalajk »Kremelj« (z velesejma) — 17.00 Salonski kvintet — 20.(10 /bor balalajk »Kremelj« (z velesejma) — 2100 Salonski kvintet - 2130 Operna ura. Izvajajo gdč. Vera Majdič, g. Mirko Jelačin in orkester » I riglav«. — Vmes čas iu poročila. Ponedeljek. 6. junija: 12.15 Plošče - 12 45 Dnevne vesti - 13.00 čas, plošče, borza - 1800 Zbor balalajk »Kremelj« (z velesejma) — 19 00 Dr. 1. Burian: češčina - 19.30 Dr. Fr. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini (barok in rokoko) - 20.00 Komorna glasba. Izvajajo gg. SI Korošec (flauta), J. Janeček (oboa), J. Gregorc (klarinet), W. Hauck (fagot), R. Lnkas (roW — 21 00 Samospevi gdčne Štefke Korenčanove — 21 30 Ša Ionski kvintet — Vmes čas in poročila. Torek, 7. junija; 11.30 Šolska ura: O drevesni skorji in plutastem zamašku (Viktor Pirnatl — 12.15 Plošče - 12.45 Dnevne vesti - 13 00 Čas plošče, borza - 18.00 Otroška ura (Marija Krneti va) — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Dr I Gn fenauer: Nemščina - 20.00 Ljubljana, izhodišče tujskega prometa, (VI. Herkov) - 20.30 Prenos iz kvintet ~~ m P0™«1" ~ 22.15 Salonski Drugi programi t Ponedeljek, 6. junija: Budapcst: 12.05 Pester koncert 19.30 Večerni koncert, ciganska glasba — Dunaj: 19.35 Koncert dunajske filharmonije 21.30 Orkestrion — Pra^a-21.05 Klarineti 21.30 Pianinski koncert — Un-genbcrg: 20.00 Vokalui koncert 21.00 Simfonični koncert — Beromiinstcr: 20.30 Anton Dvorakove kompozicije 21.45 Operna iu operetna glasba — Rim: 21.00 Večerni koncert — Belgrad: 20.00 Radio orkester 20.40 Klavirski koncert — Berlin: 21.00 Nemško-iberoamerikanska akademija — Toulouse: 19.00 Klasična glasba 21.15 Vojaška glasba — Stutf-gart: 19.30 Zabavni koncert 20.30 Frankfurt — Milano: 20.15 Pester koncert 21.00 Večerni koncert — Zagreb: 2000 Klavirski koncert 21.15 Operetne arije in pesmi. Torok, 7. junija: Budapcst: 12.05 Balalajke 20.30 Evropski koncerl. Prenos iz Pariza — Dunaj: 19.30 Franz Suppe. jev koncert 22.15 Večerni koncert — Praga: 20.30 Violinski koncert 21.00 Radio orkester — Lan"en-berg: 19.20 Plesni večer 21.00 Frankfurt — Ber» miinster: 20.00 Klavirske skladbe 20.30 Evropski koncert. Prenos iz Pariza — Rim: 20.-15 Pester koncert 21.15 Komedija enodejanka — Belgrad: 20.30 Prenos evropskega koncerta iz Pariza — Berlin: 19.10 Plesna glasba — Toulouse: 20.00 Operetna glasba 21.15 Vojaška glasba 23.15 Harmonika ■ Stuttgart: 21.00 Iz nepoznanih oper 22.45 Nočna glasba — Milano: 20.30 Operetni prenos Zagreli: 20.30 Prenos evropskega koncerta iz Pariza. Štev. 127. »SLOVENEC«, dne 5. junija 1932. Stran 9. Čitaieljem »Slovenca" za nedeljo General Nogi Japonca je revna dežela. Njeno na neplodno, kamenito polje navezano ljudstvo se jje v boju za obstanek navadilo trdega življenja. Japonski kmet ali ribič shaja s cunjo okoli ledij namesto obleke in z lesenimi podplati namesto čevljev. Japonska nanol papirnata hišica je zgrajena v dveh dneh in notri ne bomo našli nobenega težko premakljivega pohištva, ker ognjeniška tla ne dopuščajo druge arhitekture. Samo premožnejši sleji si redno privoščijo riž, ljudstvo pa je školjke, hobotnice in pred vsem težkoprebavljive pogače iz bobeve moke. Evropejec bi kmalu poginil ob slični hrani. Japonska vroča domovinska ljubezen ne prana nič sličnega naši navezanosti na rojstni kraj. Prenatrpano otočje vsak dan lahko pošlje desettisoče izseljencev v katerokoli novo kolonijo: na Formozo, v Korejo ali Mandžurijo. Saj poveže Japonec vse svoje imetje s hibačijem, obvezno žeriav-nico vred v eno samo cuiico, in njegova žena nosi na hrbtu v posteljnino zavite otroke: na ta način se ne loči od dojenčka, če z moliko dela na polju. Japonec se tako malo boji za lastno življenje, da je prav za prav njegova Dežela vzhajajočega solnca samo dežela mr-ličev. Edina zapoved, ki jo nalaga svoiim pristašem japonski š i n t o i z e m , je stalno brezmejno spoštovanje do prednikov. Življenje kateregakoli posameznika ne sme oneča-stiti njegovih pradedov. Zato je pred 70 let.i zatajila Japonska pod vljudnim smehljajem besno sovraštvo in se smehljala evropskim osvojevalcein, dokler ni postala edina svetovna, velika rumena država. Japonsko samozataievanje je uganka za belega človeka. Ob zadnjem velikem potresu so n. pr. gledali ameriški in evronski poročevalci ognjegasce, ki so se povzpeli na gere? zid. da bi ga razdrli. Ni bilo nobenega dvoma, da bodo vsi poginili pod razvalinami. Ko je padel zid, jih je pokonal v plamenih. A rešili so na ta način sosednji okraj, in molčeča množica je gledala njih smrt v prepričanju, da so storili svojo dolžnost. Prav tako tiho in mirno sn umirali tisoči ponesrečencev po onih mestnih delih, kjer je onemogečil potres beg pred ognjem. S i b u j — čast in obenem neizprosnost, kakor jo razumejo Japonci (ni mogoče dobesedno prevesti tega pejma), zahteva čimveč heroične preprostosti, neodvisnosti od udobnosti pa razkošja. Sibuj je predpogoj za dosego japonskega ideala, viteške časti (dohe-6odno »pota časti«, kakor so nekoč imenovali svoje stanovfike predpise srednjeveški vitezi, samuraji). Busido (čast) predpisuje zaničevanje denarja in vseh osebnih želj. Samurij mora biti pogumen in prisegi zvest, ne da hi se zmenil za smrt. Viteška vljudnost je za Japonce obvezna, in sploh ne pozna japonščina nobenih psovk. Japonske otročnir.e molčijo pri porodu, ker tako,zahteva spodobnost. Ko je lani kričala v porodnišnici soproga nekega sovjetskega konzula, so tokijski listi omenili ta izreden in obžalovanja vreden dogodek. V teku zadnjih 40 let so zrasli Japonci povprečno za 8.800 cm. To je posledica obvezne naporne šolske telovadbe. Japonci so jo vpeljali, ker so videli, da so jih imeli Evropejci za pritlikavce. Dosegli so, kar so hi teli. To je sibuj, neizprosno zasledovanje določenega cilja. Samo antropološki strokovnjaki utegnejo povedati, kateri atleti, japonski ali evropski, bolj odgovarjajo športnemu idealu. A vsak opazovalec takoj vidi, da so mali, krepki, ogo-reli in črnolasi Japonci neprimerno enotnejši kakor beli narodi. Tu ni videti plavo- 1 lascev, rdečelascev, ki jih srečujemo poleg Anglije ali Nemčije tudi na Francoskem in v Italiji, ne da bi govorili o slovanstvu/ Tujcu, četudi več let hiva na Japonskem, se zdijo I vsi obrazi enaki. Japonci skrbno potlačijo sle-1 herno presenečenje, veselje, gorje. Vjudnost izražajo s tem, da se v teku razgovora stalno priklanjajo in s sikanjem vdihavajo zrak (kakor storimo mi, če pomotoma izpijemo prevročo tekočino in si cžgemo usta). To je po-1 seben, za naše oko neumljiv svet. V starili časih je bila Japonska Trnjul-, čica, ki se ni zmenila za ocean .n mednarodno politiko. Od konca XVI. in do polovico XIX. stoletja je bila prepovedana tujcem. Mogočna fevdalna gospoda pod vodstvom cesarjevega namestnika šioguna je cesarju, mika-du, vzela vsako oblast. Mikado, potomec bogov, je bil zaprt v pozlačenem svetišču. V onih letih je neki šicgunov ljubljenec kruto raz-žalil plemenitega, a revnejšega Morija. Ob-glavil ga je za neki prestopek kakor navadnega zločinca, dasi je bil Mori dajmio, neodvisen knez. Nato je priseglo 17 roninov (oprod) vazalov Morija, da bodo maščevali njegovo sramoto. Dolgih 21 mesece*' so zasledovali oblastnega šicgunovega Ijubl-enca. dokler ga niso umorili. Nato so se zbrali blizu nekoga svetišča, žrecu povedali o umoru, in nato vsi izvršili harakiri, si razparali s posebnim predpisanim nožem trebuhe. Ušii so zasledevrnju in predvsem drkazali, da ne morejo živeti brez ljubljenega gospoda. Postali so narodni svetniki. Navpični kamni, ki pomenijo 47 grobov, stojijo v krogu pod črešnjami okrog studenca, kjer so nekoč oprali ronini onečaščeno glavo svojega gospoda. Tu se vrši vsako leto spominski praznik in sejem. V malem muzeju so razstavljeni ostanki oblek in orožja pokopanih junakov. Po grobovih se kadijo žare s sandalovino, in ta dim omami Evropejca. Krošnjarji prodajajo slike in pesmi o junakih. Njih zgodba tvori tudi vsebino najslavnejšega japonskega filma. Samuraj Juni Negi. ki je trikrat na mesec po predpisih obiskoval grobove prednikov, je vedno pripovedoval sinčku Marusu-keju o junaštvu 47 roninov. Juru je še vedno bil vazal na dvoru istih Morijev. A časi so se spremenili in dajniijo je slabo plačal svoje samuraje. Toda kljub revščini je Juru sveto varoval krasno zbirko orožja. — »Če ne bomo imeli orožja, ne bomo več samuraji!« je govoril. Mali Marusuke je pohlepno gledal loke. puščice in različne meče, ki so krasili stene uboge hiše. Znamenita sablja »Oknne Mitsu« (Žarek nebeškega jekla) ga je pozneje spremljala povsod do same smrti. Med tem so potrkali nasilni tujci: ameriški kommodore Pear.v in ruski admiral Putja-tin, na vrata prepovedane dežele. Cesar Mu-cuhito je premagal oblastnega šioguna in fevdalne kneze, vpeljal ustavo in zgradil prve oklopnice. Pričela se je nova doba mejdzi (odprlo okno). S 14 leti so obrili Marusukeju glavo (znamenje polnoletnosti) in ga poslali v novo šolo, kjer se je moral samurajski naraščaj učiti nove evropske vojne umetnosti. Tako je pričela življenjska pot generala Nogija. največjega japonskega narodnega junaka in zmagovalca nad Rusi. Zgodovinar Ki Kou Jamata jo je prvič predočil evropski javnosti v knjigi »La vie du General Nogir. ki je nedavno izšla v založbi pariške »Nou-velie Revue Francaiset. Vsi gojenci so si po sprejemu v šolo na-rezali roko in s krvjo podpisali prisego, da bodo zvesto služili domovini. Posamezniki, ki tega niso marali storiti, so morali zapustiti šolo, ker so sicer od njih zahtevali tovariši, da bi izvršili samoumor. Redkobesedni in šibki Nogi se je odlikoval prej pri šolskih nalogah kakor pri sabljanju in telovadbi, a vestno je prestal vse izkušnje, ki so gojence morale odvaditi strahu. Pošiljali so jih v to svrho ponoči ali ob nevihta, tudi zvečer, na pokopališče, da bi prinesli v sveži grob zataknjen kol; ali pa so morali na morišče, da hi zabili že-belj nad glavo prejšnji večer obešenega zločinca. Ko je Nogi dovršil šolo, je dobil prvi red za pogum pri sličnih nalogah. Hotel je nadaljevati izobrazbo na znani strokovni visoki šoli (cc-llege) v Hagiju, kjer je predaval njeg»v stric Tamaraki japonske klasike. Še vedno je mislil mladenič, da vsled slabega zdravja ne bo za vojaka: hotel je postati pravnik ali profesor. Stric je dokaj osorno sprejel nečaka, a ga vendar obdržal v hiši. Nogi mu je bil dve leti za vrtnarja: ves dan je delal na zraku, prekopaval gredice in sadil zelje. Obžaloval je izgubljeni čas in bi bil raje poslušal predavanja, a kot pristen Japonec ni smel ugovarjati. Zato ga je vpisal stric, ko je postal ne?a.k 18 let star, v co"ege na vojni oddelek. »Zdaj si postal močnejši in boš za samuraja,-mu je relsel. Nogi je pred stricem pokleknil, dvignil roke k čelu in se zahvalil za izkazano pozornost. Kot slušatelj KI. letnika se je moral udeležiti Nogi meščanske vojne, in je bil celo ranjen. Mikado se je hote! otresti nadvlade mogočnega šioguna. Veliko fevdalnih knezov je stalo v šiogunovem taboru, a družina Mori in njeni vazali Nogi so branili cesarja. Kljub tem dogodkom je dovrši! Nogi s 23 leli college. Kot najboljši gojenec je sani prejel čin kapitana, dočim so bili imenovani drugi tovariši zgolj za poročnike. Postal je profesor strategije, a kot cesarjev zvesti pristaš je mora! zopet v boj. Šele p" večletni vojni je bil šiogun ujet in odstavljen, ne da bi imenoval cesar novega. To je res pomenilo pričetek dobe odprtega okna. Mali, na videz slabotni kapitan Nogi je bil vojak z dušo in telesom. Nikoli se ni ločil od svoje častniške suknje. »Zakaj jo ne odložiš?« ga je nekoč vprašal tovariš, ker je bilo hudo vroče. »Ali se ti je zmešalo?« ga je osorno zavrnil Nogi. »Mar nisem prisegel zvestobo cesarju?!« To ni bila nobena šala. Nogi je slovel kot strog častnik, a posebno neizprosen je bil napram samemu sebi. Ko je stal pozneje med k i tajsko-japonsko vrjno na čelu prve armade, je zavrnil kožuh, ki ga mu je poslal generalni šlab v mrzlo Mandžurijo. »Kje pa so kožuhi za moje moštvo?« je vprašal. »Še niso dospeli? No, bom pa tudi jaz shajal brez kožuha. Nikar ne mislite, da zebe samo častnike!« Poročil je izobraženo in resno nevesto, hčer znanega zdravnika brez vsakega premoženja. Priporočila mu jo je njegova mati, in je zasnubil Nogi gospodično Šisuko takoj po prvem srečanju. V domačem krogu je bil prav tako strog kakor v službi, malo govoril, a vestno skrbel za ženo in otroke. Mlada gospa je od kraja imela težko življenje, a ko je povila dva sinčka, je zavladala v zakonu redka slož-nost. Še pred poroko je doletel Nogija najusodnejši dogodek v njegovem življenju. Oblegal je utrjeni grad Kokuru, zadnje oporišče šio-gunovih pristašev, prestolico bojevitega rodu Satsume. Kmetje so pohiteli na pomoč »zadnjim vitezom«, in Nogijev polk se je moral umakniti, da ne bi podlegel premoči. Nogi je naročil praporščaku, da bi skril pod suknjo in varoval kakor zenico očesa zastavo. A vslaši so zasledovali polk na urniku, praporščak je padel in zastava se je izgubila. Nogi je postal obupan, ker .je menil, da ne bo na noben način mogel oprati te sramote. Drug dan je iskal smrti v boju in vojaki so ga odnesli v obvezo-valnico šele takrat, ko je neštetokrat ranjen padel iz sedla. Pozneje so bili vslaši vendar premagani. Kakor hitro je Nogi okreval, je šel iskat zastavo, a vse poizvedovanje je ostalo brez uspeha. Podal je ostavko, a mikado mu je sporočil, da ga prosi ostati v službi in mu odpušča izgubo zastave. Nogi je pričel služiti s podvojeno vnemo, ker je menil, da mu je cesarjeva naklonjenost rešila življenje: sicer bi bil najbrž izvršil samoumor. Zanimivo je. da ta brezprimerna zvestoba Nogija nikakor ni rešila službenih nepri-lik. Večkrat je moral podati ostavko, ker je ostal neizprosen in osoren. Ponovno se je spri s predstojniki in celo s cesarjem, ker nikoli ni tajil resnice. A dogodki so se vedno zasukali tako, da Japonska ni mogla pogrešati najboljšega generala, in so Noslja poklicali nazaj. Njegova dosledna ne podkupil ost ni prenesla nobenega prilizevanja in je včasih postajala celo smešna. Neki bogataš je na primer generala počastil z izredno razkošnim obedom. Nogi je doma /računal, dn je izdal gospodar najmanj po 500 frankov za vsakega povabljenca. Drug dan je nakupil za ta znesek različnih slaščic in jih poslal gostoljubnemu bogatašu. Ta ni vedel, kaj pomenijo ne-številni zaboji sladkarij in je šele po ovinkih zvedel, da mu je s lom pokazal Nogi svojo nezadovoljnost nad nepotrebno razsipnostjo. V osebnem življenju je kazal general izredno štedljivost in tako radodarno delil podpore revežem, da je bil njegov pobočnik in blagajnik vedno bre/. denarja. »Plača, ki jo dobivam, je namenjena Formozi,« je odgovoril kot namestnik na tem otoku na blagajni-kove očitke. Edino razkošje, ki si ga je privoščil, so bili plemeniti konji in uniforma od najboljšega krojača, a lo je zahteval službeni ugled. Sicer pa je morala gospa šisuko shajati brez kuharice. <""e je povabil Nogi na obisk po končanih vajah najboljši vojaški vod, je postregla njegova soproga moštvu s krompirjem, ki ga je sama skuhala v velikem kotiti na vrtu. V prostem času je vrtnaril Nogi na svojem malem posestvu, veliko čital in redno kupoval vse nove knjige evropskih vojnih avtoritet. Dvakrat je potoval v Evropo, kjer je vestno opazoval vojaštvo. Rad je pisal male »tanke«, kitice. Sicer mora vsak izobražen Jajionec kovati verze, a Jamata zatrjnje, da je res imel Nogi pesniško nadarjenost: njegovi tanki so vnžno osebno gradivo. V rusko-japonski vojni je izgubil general oba sina. Eden je padel pri obleganju Port Arturja. Nogi ni dovolil, da bi ga pokopali v krsti. »Če zadostuje skupen grob za vse njegovo tovariše, ne smem dovoliti izjeme za mojega sina.< A fasiniki so vendar vpepelili ostanke sina svojega glavnega poveljnika in Nogiju izročili žaro. Po zmagi nad Rusijo se je vrnil Nogi v domovino kot narodni junak. Mikado ga je ob-sul z odlikovanji in imenoval za grofa. A kakor hitro so bile zaključene uradne slavnosti, je pričel general obiskovati križem vse japonske sirote in vdove svojih časnikov. Podpiral jih je in tolažil, ker mu je očitala vest, da je kot poveljnik pošiljal v smrt stotisoče mož. Če bi bilo mogoče, bi bil najraje obiskal tudi družine vseh svojih v vojni izgubljenih vojakov. Majnika leta 1012. je bival Nogi s soprogo v morskem kopališču in prejel vesti o težki cesarjevi bolezni. Nogi je takoj odpotoval v Tokio in naravnost s kolodvora šel v palačo. Mikadova liolezen je trajala 106 dni, in se je Nogi vtem času 130 krat zglasil v palači. Ko je napočil 107 dan, je zavihrala nad palačo žalna bela zastava. Pomenila je. da je »izvolil mikado zapustiti prestolnico«. Pred smrtjo si je nadel ime Mejdzi po oni »dobi odprtega Bob Shervvood: Kacin? shočt cirkuški lev... Iz angleščine T. D. Avtor, Bob Sherwood, je sloveči bivči klavn, ki je 26 lot zabaval brezštevilno publiko v cirkusu Barnum. Vse svoje življenje je posvečal ljubezen in neprestane študije cirkuškim živalim, posebno velikim mačkam — levom, tigrom, pantrom. Iz svojih lastnih izkufienj in iz dogodkov, ki jim je bil sami priča, zajema snov, iz katere piše svoje spomine. Izkušnja me je prepričala, da lev še dolgo ni kralj živali. Do svojega tradicionalnega nasiova plemenitosti je morda prišel v časih biblije, a jaz sem o njem vedno imel mnenje, da je nekakšen napilmjenec. Brezdvomno je nekoliko ponosen na svoje ime »Gospod džungle«. A kot borilec je vsekakor strahopet-než, ki napada samo, kadar je lačen ali kadar misli, da lahko napade brez prevelikega tveganja. Postavi tri leve v kletko z enim odraslim Indijskim tigrom. Progasta mačka bo prišla ven krvava sicer, a živa; levi pa bodo mrtvi. študija razpoloženja in navad odraslega leva je zanimiva. Vsak ima svojo osebnost, in kakor človek mere naskočiti brez vsake opozori t ve. Nekoč smo imeli izredno lepega leva afriške pasme; dobrih oblik, lepo zrasel, brhke glave. Pleča mu je pokrivala krasna, temna griva. Zelo so ga občudovali, in naravoslovci so ga proglašali za tipičnega kralja živali zaradi ošabnosti iti dostojanstvenega obnašanja. A prav tu se jc končala njegova slava. Njegovo razpoloženje ie bilo neenakomerno kakor zobje na žagi. Bil je vir neprestane skrbi svojega kroti tel ja. Ubil je enega moža, več pa jih je ranil; tako močne so bile njegove šape in tako urno je mogel udariti izmed drogov svoje kletke. Treba ga je bilo neprestano previdno stražiti. Dobrotnost ni vplivala nanj. Posebne slaščice je jemal godrnjajoč in ves čas prežal na priložnost, da bi zagrabil in raztrgal krmilca. Usodno hi se lahko obnesel poizkus, kaznovati ali kakorkoli ugnati to zver. Edin zanesljiv način je bil, pustiti Cezarja, tako se je imenoval, popolnoma pri miru, mu preskrbeti čimveč udobnosti in zadovoljstva z dobro hrano, čisto kletko in še enim levom za družbo. Drugi lev je bil najprvo ločen od zlovolj-nega Cezarja po železni ograji, ker smo se bili bali, kako ga bo Cezar sprejel. Ob otvoritvenem dnevu smo se odločili, da bomo premestili oba leva v večjo kletko, kjer bi imela več prostora in udobnosti, in kjer bi ju bilo mogoče tudi bolje videti. Lov v kanalu. Vreme, je bilo prav posebno lepo. Množice ljudstva so se zbrale v mestu, in vsaka stvar je obetala velikanski uspeh naše predstave. Peljali smo eno naših velikih kletk na kolesih k oni, v kateri sta bila Cezar in njegov tovariš. Postavili smo jo tako, da so se vrata krila z vrati, vrgli smo zanjko prek vratu mirnega leva in ob lahnem uščipu smo ga prisilili, da je vstopil v veliko kletko. Potem smo poizkusili isto taktiko s Cezarjem. Ta pa je hitro pokazal, da je iz drugega lesa. Ponovno je strgal zanjko s svojega rumenega telesa in besen tekal po kletki, kakor da je obseden od sto vragov. Čakali smo, dokler ni nehal rjoveti (lev namreč nikdar ne rjove, dokler se giblje). Še enkrat smo poizkusili vreči zanjko okoli vratu njegovega veličanstva. S strahovitim sunkom se je oprostil zanjke in skočil v pripojno kletko tako naglo in besno, da se je kletka premaknila za en ali dva čevlja. Predno so možje mogli zapreti vrata, je lev skočil čez njihove glave na cesto, kjer je bil naenkrat tako prost kakor v svoji rodni divjini. Da bi se mu bližali, to hi pomenilo morebitno smrt; a kljub nevarnosti so ga uslužbenci skušali uloviti v zanjko — a brezuspešno. Nagloma se je obrnil, besno planil skozi šotor v ozadje, prodrl skozi neko špranjo v platnu in se napotil v mesto Birmingham (Angleška). Na svoji poti je prišel do neke kanalske odprtine. Šel je notri, divje rjoveč. V manj kakor 20 minutah je v Birminghamu vsakdo vedel, kaj se je zgodilo. Zavladal je velikanski strah. Ta se je še povečal, ko je lev potoval skozi kanale. Ob vsaki luknji se je ustavil in rjovel navzgor. Rjovenje je odmevalo tako, da se je zemlja tresla. Ljudstvo je skoraj znorelo vsled groze. To nas je spravilo ob pamet. Nevarnost je bila, da lev vsak čas uide iz kanala in ubije kakšnega človeka, za katerega bi seveda bili odgovorni. Bila je tudi nevarnost upora med množico. Nekaj se je moralo storiti, in sicer hitro, da se pomiri ljudski strah, če ne drugega. Zbrali smo toliko uslužbencev, kolikor smo jih mogli pogrešati pri predstavi, in postavili nekega leva v veliko izmenjalno kletko. Vse skupaj smo pokrili s platnom, da se lev ni videl in smo šli proti odprtini kanala, kjer je bil izginil naš lev. Oborožili smo se z vrvmi, vilami, pištolami itd. Postavili smo kletko k odprtini kanala, tako da so bila vrata obrnjena v kanal. Prav dobro smo vedeli, da bo lev raje šel v svojo kletko, kakor da bi ostal v temnem, smrdljivem kanalu. In tako je bilo. S tremi slugami je šel krotilec nekaj blokov nazaj in spuščal vrvi doli v vsako luknjo. Slednjič se je sam spustil v tretjo luknjo. Potem smo streljali s slepimi patronami, trobili s trobentami in glasno kričali kolikor smo mogli. Nekomu slugi smo naročili, naj na dano znamenje železna kletkina vrata hitro dviga gor in dol, potem naj jih nagloma izpusti in obenem vzklikne zmagoslavno. Vse je šlo kakor po nitki. Ko je množica slišala vrata pasti, je jela upiti: »Imajo ga! Imajo ga! Imajo leva!« Kletko, v kateri je bil dozdevno pobegli lev, so hitro peljali proti menažeriji. Krotilec in uslužbenci so sedeli vrliu kletke. Navdušena tisočglava množica je sledila. Nekaj mož iz množice je hitelo naprej in dvignilo krotilca na svoje rame, dočim so uslužbenci spravili kletko z levom, ki ni nikdar pobegnil, na svoje prvotno mesto v menažeriji. Čez 40 tisoč ljudi je natrpalo cirkus in smo bili prisiljeni ustaviti nadaljnji vstop. fikornji namesto boksarskih rokavic. Nas pa jo oblival mrzli pol. Dočim smo prevarili preplašeno ljudstvo, je bil pobegli lev še vedno v kanalu. Vsak trenutek je lahko prišel ven ali zarjovel in oznanil ljudstvu, da še vedno uživa prostost. Zaupni možje so z železnimi drogovi hitro zastražili vhod kanala. Lev je k sreči umolknil. Nastal je mir. Potem so se trije možje spustili v luknjo v spremstvu velikanskega psa, Markota. Lezli so po vseli štirih, ne vedoči, kdaj bodo trčili z levom. Naenkrat je Marko ostro zalajal, potem je čudno godrnjal. To nam je povedal«, da je našel sled, in da nas opozarja na to dejstvo. Ta pes jo bil izvežbam v nastopu z divjimi živalmi in levi. Ril je borilec z zvermi. Ni ga bilo leva, ki hi se ga bil ustrašil. Čc je zagrabil, je držal kakor smrt. (Dalje prihodnjič.) Stran U. »SLOVENEC«, dne 10. junija 1932. Štev. 125. oicna:, ki jo je vpisal v japonsko zgodovino. Na tretji dan p« uradnem razglasu o cesarjevi smrti je odstranil Nogi nupiš s svojim imenom na pročelju svoje liiše. To je pomenilo, da po cesarjevi smrti ne mara več živeti. Dne 8. septembra je izročil knezu Jamagati. ministru dvora, zapečateno pismo na novega cesarja. Prihodnji dan ga je mladi inikado sprejel v palači. Nogi mu je poklonil krasno vezano zgodovino japonske cesarske hiše. >Veličanstvo, je rekel, podčrial sem najpomembnejše odstavke. čitajte jih, ker vam bodo koristili.« Ve« prihodnji dan je pisal Nogi oporoko in poslovilna pisma ženi, sorodnikom, prijateljem. Hiša je bila natrpano polna. Številni sorodniki so prišli k pogrebu. Prebivalstvo prestolnico se je podvojilo. Dne 13. septembra leta 1912. zvečer je bil odrejen prevoz cesarjevih ostankov na pokopališče. Dopoldne v največji vročini je zadnjič odšel Nogi v spremstvu soproge v svečani uniformi z vsemi odlikovanji v palačo. Opravil je pred krsto kratko molitev, ogledal darila, ki jih je naklonilo ljudstvo mrtvemu cesarju, in potem dolgo hodil po palači. Ponovno je izjavil, da se ne bo mogel zvečer udeležiti žul-nega sprevoda, ker se slabo počuti. Res se je 7/delo, da je jako utrujen. Po stari šegi je opustil takoj po cesarjevi smrti britje. Brada je še podčrtala izčrpanost... Soproga sta se povrnila domov in zvečer odslovila vso služinčad. Edina hišna, ki je ostala v pritličju, se je poslovila od gospe Šisuko, ko je manjkalo na uri deset minut do osmih. Gospa je odšla v gorenje nadstropje, kjer se je nahajal general. Točno ob osmih so prvič zagrmeli topovi. Naznanjali so, da izvoli mikado zapustiti palačo«. Po stari šegi je vlekla volovska vprega cesarjevo krsto na pesiro poslikanem in lakiranem vozu. Skoro istočasno je zaslišala hišna .stokanje, ki se je razlegalo iz generalove spalnice. Poklicani ljudje so planili v hišo. Vlomili so v spalnico, ker so bila vrata zaldenje; na. S krvjo ob 1 i t je ležal Nogi v sami srajci z obrazom na tleh. Zraven na preprostem slamnatem podstiljku je umirala gospa šisuko. Na preprogi zraven je s Uda cesarjeva slika. Kadilo je gorelo poleg dveh kupic, ki sta soprogoma služili za poslovilno žrtev. Na razgrnjenem zvitku je bila zapisana zadnja Nogijeva kitica: O, moj vladar! Odšpl si iz našega sveta v deželo bogov. Kako hi smel zaostali še jaz?« — Nogi je izvršil harakiri z islo zgodovinsko sabljo, Žarkem nebeškega jeklar, ki jo je kot deček občudoval v očetovi hiši. Zabodel si jo je v trebuh in napol ekrenil, da bi začrtal samurajsko telesno znamenje. Nato je sabljo potegnil iz rane, se z ročajem uprl v tla in se vrgel na rezilo. Prebodlo mu je golt in štrlelo skozi vrat. Gospa Šisuko se je po-služila bodala. Roka ji je drhtela, in šele tretji sunek je šel skozi srce ter povzročil smrt. Po stari navadi si je poprej z vrvico zvezala noge, da bi tudi v mučni smrti obvarovala žensko spodobnost. Nihče ne ve, kako in kdaj je sklenila grofica Nogi izvršiti samomor z možem vred. Saj ji je ta naslovil pismo. Najbrž je videla soprogovo početje, se 11111 priklonila in kakor vselej rekla: - Ali smem vam slediti, o gospod?« Nogi ji je moral po svoji navadi kratko odgovoriti: >Dobro. Hvala vam." V dolgi Nogijevi oporoki je mesto: : Sklenil sem izvršiti harakiri, da bi sledil mojemu cesarju. Vem, da je ta stara šega prepovedana in je tudi malo častna. A v desetem letu mikadove vlade sem izgubil v boju cesarsko zastavo, kar je velik prestopek. Od tedaj sem vedno hrepenel po smrti, da bi opral sra- moto, iu žal mi je bilo, da nisem srečal nobene ugodne prilike ... Zduj som postal star. Kmalu bo napočil dau, ko ne bom več v stanju služiti domovini. Cesarjeva smrt je zame pomenila hud udarec. Porabim to priliko, da bi našel zaželjeno smrt. Mala Nogijeva hiša ni večja kakor stanovanje našega zdravnika ali učitelja na deželi. Zdaj je spremenjena v spominski muzej. Okrog hiše je narejen pokrit hodnik, in obiskovalci lahko gledajo skozi okna v sobe. Evropejcu se zdi hiša prazna. Namesto stolov in miz so povsod same slamnale ?lnte« po tleli. V sobi gospe Šisuko visi na steni njeno ka-kemono (široka obleka) in stoji edino ogledalo: sedeti je morala pred njim na tleh. V generalovi delavnici sloji nizka miza: tudi pri pisanju je moral sedeti na tleli. V spalnici ležijo s krvjo polite Mate-- in stoji hibači«, lončena žerjavnica, središče japonske hiše, ki se ni prav nič spremenila v tekli tisočletij. Nogi je vo življenje in smrt je najvišji izraz japonskih nazorov o časti in domovinski ljubezni. Nogi je največji japonski nacionalni junak. Okoli njegove hiše so nasajene veliko japonske črešnje. Njih cvetje je posmrtno vlele-šenje junakove duše. V senci črešenj stoji svetišče, kjer ča-ste njegov spomin in žrtvujejo romarji njegovemu duhu. Tudi vojni oddelki, ki odhajajo ua bojišče, redno molijo k duhu velikega vojskovodje, da bi jih zopet popeljal do zmag. Robert Reade: V kongshih džunglah (Konec.) Kar se mi je pri lovu na slone najbolj v spomin vtisnilo, ni bilo v zvozi s slonom, ampak s kačami. Ko smo nekoč zasledovali slona, smo šli po bližnjici skozi džunglo. Steza je vodila čez posušeno strugo, ki je bila prerasla z divjimi 1 rta ni i kakor lopa. Pred menoj je šlo več domačinov. Naenkrat se eden izmed njih ustavi in reče: Š—. Niokaazi. Mnogo kač tu.« Pogledal sem kvišku in videl, da so trte pokrite s kačami, smrtno nevarnimi mom-bami. Tu jih je bilo več sto. Imele so počitek. Glave so jim visele nekoliko nizdol. Vse so bile pripravljene pičili. Domačini so se posvetovali. Poznnli so mombe bolje kakor jaz in so vedeli, da se kače ne bodo zbudile. Uklonil sem se njihovi razsodnosti, a s tajno grozo. Lezel sem morda 200 jardov pod onim nebom«, preprečenim z groznimi mombami. Mod kačami in mojo tropično čelado ni bilo niti čevelj razdalje. Ta kača je zelo nevarna, če poči va. Čo stojiš prav pred njo, te morda ne bo pičila. A gorje, če urideš do nje od zadaj! Videl sem eno skočili čez koče domačinov 15 čevljev visok»o. Nekoč pa sem spal v gozdu na tleh. Zbudil sem se, ker me je mrazilo iti videl, da se mi je niomba zvila pod pazduho. Neverjetno je, a vendar jih lahna mrčesna mreža zadržuje. Na drugi strani te kobra, kača z golšo in hipnotičnimi očmi napade od spredaj. Nekoč me je ena zasledovala četrt milje. Peljali smo se na dvokolnici, ki so jo vlekli mezgi. Mezge smo tolkli z železno verigo, da bi tekli. Za par čevljev smo ji ušli s tem, da smo skočili v reko. Kobra naui ni sledila v vodo. Povodni bivoli so bojeviti kakor kobre. Sicer niso velikani kakor slon, a so bolj nevarni. Imajo neprijetno navado, da se ti uniak- Kurevtčhuva Nešha ma iud beseda >Ja, Neska, a tud pr vas taka brunda tou- čele, kokr pr nas?* me jo naguvarila za-dnč pred flečkajnarska cerkujn, ke sm pršla glih ud šmarne, ena gvišna Metka, ke mu tud enga držuungu uradnka, mende enan-dvejsete kategurije zu mužu. >Veš, pr nas duma je tku, de večkat ob triferklce na upou-ne šo štederam, kua b u pisker djnla, de b se za kusiu skuhal. Pol pa že. veš, kulk pr nns ura bije. Zadng sm brala u r.Sluvence«, ke s mola ti spet beseda, de tud vama iz možam glih na cveteja rošce, Ce mama prou pumlad. Vidva sta mogla tud montlne u frzoceuga udnest... »Sej tu liubcnmu lig am na gre. Du zime uva že putrpela,« sni ja jest nazaj zafrklna, ke se m je res fržmagal, de res že usacga naS montlni u nus bodeja. Pa še ena taka, de b m montlne naprej metala, ke me pred vojska še pugledala ni. Seveda ona je usa nafrfulena hudila u žid pa u žamete ukul, kokr de b bla buhve kua, pa je biu nen mož ena figa, kokr moj. ?No, no, Neška. Nkar se prec tku na razici. Sej nama iz možam na gre nč bulš. Tud midva sva že use, kar ni biu prbit al pa pršraufan, znu-sila u frzoceuga. Use moje židane gvante že u fr-zoceng moli žreja. Sej še veš, kuku sm bla jest zmeri napucana. Pa me zdej puglej. Pr ta zadnem obcugu nama ni druzga kazal, kokr de sva mogla šo zube nest u frzocenga.s : Zube, prauš?« »Zube ja, zube. Kua pa misleS druzga? Ud mojga muza sm jh zastaula kar sedem; soje pa trL Veš, de m je tku žou zajne, de nkol tacga. Tku lepu sa se lesketal, de sa m jh ble use babnee fouš, ke sa ble škrbaste, jest pa usa na glonc. Moj mož je roku, ke je vidu, de ni nubeue druge reči vež pr hiš, de b se ja splačal zastaut: :.Veš kaj, Metka, kar najne tn zlato zube nes u frzocenga. Zube uva še ta nar loži pugrešala. Druzga tku ni-mava več za jest, ket kufe. Kufe uva pa lohka I ud br cz zob grizla.« No, pa sva jh zadnč zvečer lepu vn puplila, pa sa šli adija mondo. No ja, pa sej jh jest na pugrešam buhve kuku. Mal bi inoučeča sm ratala, de m na morja babo u zobe gledat. Mojmu možo je pu strašil hedu pu nh. Ke-110, preli je usak jutr, kokr je uči udperu, prec zažvižgu tista: »O maju Iiber Auguštin, oles ist liinc, zdej ke nima zob, pa na more več žvižgat. Zdej se pa kar tih iz pojstle skubaca, pa leti u kancelarija. Ta nar večkat še na fruStka nč, de loži shajava. Ja viš, Neška, tku je zdej na svet. Ja, kaj pa ti prauš, a maš trošt, de u še kerkaf bulš?« »Figa u bulš. Če u taka gespoda gespudarska griža cajtala, kokr ja je zadnč u štari na glaunem pajnhofe, u preh nas konc, kokr pa griže. Le tu s zamerki, Metka.« »Kuku ja jo pa cajtala? Jest prou nč ua vem. Takeh čenča r i na berem, puvedu m pa tud ni nubedn.« »Kuku ja je cajtala, prašaš? Edn je prou širni u čez fabrikante in jm žugu. Noja, ta druh sa mu pa žiuja upil, kokr je pr takeh kumedjah navada.« »Ja, a tu ni prou, de enkat fabrikante mal pušlataja? Sej glih fabrikanti sa uržah, de je tulk brezposelneh. Preh 6a deluci garal in fabrikantem meljone sležil, 2dej, ke je mal gespudarska griža prtisnla, sa jh pa na cesta pustaul, namest, de b iz tistem meljonem naprej rini. A je tu prou?« »A misleš Metka, de sa fabrikanti tiste meljone, ke sa jm jh deluci prsležil, iz saba u varžet nusil in jh še dons nosja? Kaj še. U banke sa jh naloži, de b bli bi na varnem in da b jh z interesni lohka vn uzel, kedr b jh nucal. Pa sa se u rezal. Viš, in banke jm zdej fige kažeja. Sam za fige pa deluci na morja delat in tud žiut se na da. Gnarja pa tud fabrikanti zdej nimaja, de b deluce plačval. Astn, kua druzga jm kaže, ket deluca na cesta. Neki gnarja maja že pr rukah. Tist pa zase nucaja, ke na veja, kulk časa u »e treba griža pre-gajnat. Tu ve pa sam tista gespoda, ke ma usa griža pud komanda.« K. N. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. nejo na stranpot, če jih zalezuješ, potem pa se naenkrat pojavijo pred teboj. Napadejo te s presenetljivo naglico in hudobno clivjostjo. Ce b i puškin strel pri njih tako malo zalegel kakor pri slonu, ne bi več živel in ne bi pripovedoval te povesti. Nekoč sta me napadla dva bivola z dveh različnih točk, iz dveh različnih čred. Podrl sem oba, a drugi se je prav v zadnjem trenutku zavalil predme. To mi je pri domačinih bolj kakor kdaj zagotovilo naslov >Mangbi«. Tu je pravi kongski tip zate. Če si v džungli, niti za minuto ne obrni očesa od belega nosoroga. Težava ž njim je to, da ne veš vnaprej, kaj namerava. Lahko navali nate ali pa tudi ne. Je Čemerna zver, ki ne ve, kaj prav za prav hoče. Pol ure utegne vohati okoli tebe i 11 ti nič ne stori ali pa se naenkrat zaleti vate. Moraš paziti in naravnost streljati. Tudi na leoparda je treba paziti. Lev, ki stopi prek tvoje steze, bo veličastveno šel dalje; plazeči leopard pa te bo počakal kakor razbojnik ali čikaški rokovnjač v ozki ulici. Neko noč mi je leopard sledil po džungl-ski stezi. Če sem kdaj žvižgal, da si delam pogum, je bilo to pot. Če bi bil imel psa s seboj, bi se čutil varnega. Njihov najljubši živež so psi. Neki moj prijatelj je sedel pri belem dnevu na verandi s svojim psom ob nogah. Leopard je bliskoma skočil iz bližnjega grma in odnesel psa. Moža pa ni nadlegoval. Vsekakor jedo tudi človeško meso, ne da bi bili stari in brezzobi kakor levi. Imam kožo leoparda, ki je požrl 20 ljudi. Domačini so ga ujeli in pojedli, da bi dobili njegov pogum. Na vrhunec svojih kongskih doživljajev sem dospel, ko sem plaval v neki reki. Na eni strani se je dvignil povodnji konj, na drugi zijajoč krokodil. Krokodil plava hitreje kakor morski som, a mi ni nič storil. To je bila uganka presenečenim domačinom. »Čarovnija,« so rekli. »Ta beli mož zna dobro čarati.« Moral sem dobro čarati, da som ubežal pred strupom čarodeja. Bil sem v večji nevarnosti, da umrem vsled njegovih strupov, kakor da 1110 požre krokodil. Bil sem tudi v drugih smrtnih nevarnostih. Ujeli so me ljudo-žrei. Zasledovali so me leopardski možje, katerih jekleni kremplji so bolj kruti kakor oni džunglskik mačk. A to je druga povest.« T. D. , MODI 1'0 IZREDNO OBODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 TL NADSTROPJE Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrafnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 Pohištveno mizarstvo Na zalogi razno pohištvo i v k'nn izdelava po lastnih in po predloženih načrtih. Podgora p.Št.Vid n.Lj. Prostovoljno dražba Iz zapuščine se bodo prodajale na javni dražbi v Ljubljani, Stari trg 21, II. nadstr., dne 7. junija, z začetkom ob 9, razne premičnine in sicer pohištvo, deloma starinsko, zrcala, preproge, namizna srebr-nina, slike in porcelan. Ogled je dovoljen dne 6. junija 1932 med 15. in 17. uro ter dne 7. junija od 8 do 9. TEHTNICE DECIMA L KE z žigom 1932 — za ceno 50 k g 210 Din 300 kg 480 Din 100 kg 250 Din 500 kg 700 Din 200 kg 350 Din 1000 kg 1260 Din Vam nudi edina specijalna izdelovalnica vseh vrst tehtnic Franjo Rau, Ljubljana-Glince, Tržaška c. 12. 7545 Obveščamo cenj. odjemalcc, da se bo preselila manufnkturna trgovina WPRI ZVONU« Ivan Sfrojanšek Ljubljana — sedaj Pogačarjev trg št. 3 v svojo hišo Pred Škofijo št. 21 poleg magistrata Zato dobite pri nakupu popusta |0% popusta CEMENTNE IZDELKE cevi, stopnice, terace, balustrade in drugo, izdeluje po najnižji ceni Ivan Scdej, Ljubljana-Rožna dolina — Cesta VIII/12. — Telefonska št. 32-67. Splošno in pohištveno mizarstvo LJubljana, Zgornja Šiška štev. 93 iS im\\ m Karol imm Mizarstvo Brofll p o I c in tacenskega mostu P. Št. Vid n.Lj. • Stalna zaloga pohištva. Samo domači, solidni zajamčeni izdelki. Priznano nizke cene. Kadar kupujete pohištvo, oglejte si našo zalogo. Ogled tudi ob nedeljah. Sprejemajo se naročila po predloženih ali lastnih načrtih. strokovno popravlja urarska delavnica A. VELKAVRH Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 66 Strokovno popravilo gramofonov URE ŽIMA za žimnice vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah vedno na zalogi samo pri J. KNIFIC - tovarna za žimo Stražišče pri Kranj« Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri ljudski posojilnici reit. iadr. z n. z. \f CCljlfl ">dr, * n. z. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem VATA za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovorno -vate Arbeiter, Maribor Zahtevajte vzorce in cenik Priporoča se JOSIP REBEK splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 9 ŠTEDILNIKI STENSKE 0BL00E Keramični izdelki (vsa popravila po najnižji coni). KeramfiCnat zadrutim r.z.zo.z. Ljubljana. Tesarska ulica št. 5 — Telefon st. 27-69 ALBIN ŠIFRER, PUŠKAR UU&LJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 12 Poleg restavracije »NOVI SVET« — Telef. 33-49 Orožje, streljivo, lovski in ribarski pribor. — Lastna delavnica za vsa v to stroko spadajoča popravila. Montiranje dol|nogledov. Mizarstvo - SCIS& frailC - Trota St. 13 pri St. vidu izdelnje vsa mizarska dela, specialno pa moderne stole in divane po najnižji ceni Elektro-inStalaciie za razsvetljavo m P0K0n■«- vršujo slrnknvnjnško po zmernih canah. Spccijnlna delnv-uicfl /a nrovi.lnn.lo eloktro-inolorjev, frnnsforimitorjev i■> iiuto-illaama. V /nloei ves clcktro-mntcrljal, kakor žarnice ln elektromotorji, rubljeni In »ovi najznamenitejših 1'lrm v vsaki količini. Fr perginli($ Koncesljonirano eloktro podjotjo Domžale, nasproti poŠte Elektro-nivh. podjetje L j u bi j n na, Gosposvetska 16. Tel. i17t Stev. 127. >SLO VENEC«, dne 5. junija 1932. Stran 11. Boj smrtnemu sovražniku! Pomen protituberkuloznih dnevov Ljubljana, 3. junija. | Kakor posvečamo vsem našim višjim smotrom gotov čas in določene dneve, tako smo posvetili ; zatiranju tuberkuloze tri dni v letu. Lotos jih obhajamo od 3. do 5. junija pod parolo: »Mladini i solnca in zraka«. Na iniciativo protituberkulozne i lige se bo po vsej naši domovini tolmačilo o vzro-luh in poučevalo o načinih in sredstvih pobijanja 1 te ljudske bolezni. Neznanje in nepoznanje pravega vzroka tuberkuloze je največja nesreča, zaradi če- j sar žrtvuje naš narod neprimerno in mnogo preveč i svojega težko zbranega imetja. Pomen protituberkuloznih dnevov je. vzbuditi i globoko zavest odgovornosti ter humanega in soci- i alno-etičnega čuta, organizirati močno narodno obrambo proti tuberkulozi ter zatreti škodljive iz j neznanja izhajajoče predsodke in zablode. Vsakemu je znano, da je tuberkuloza pravo- ' časno in pravilno zdravljena, ne le ozdravljiva, temveč se da tudi preprečiti in sploh iztrebiti. Protituberkulozna borba ima nalogo krepiti, pii-čenši v rani otroški dobi. ves ljudski organizem ter skrbeti za zatiranje in ugašanje tuberki'1 ognjišč z zdravljenjem odprtih jetičnikov tei pr prečiti nova okuženja in sveža obolenja zdrave t okolice. Praktično se izvaja protituberkulozna borba potom protituberkuloznih dispanzerjev, ki so v trajnem stiku z vsemi pljučno-bolnimi na svojem okolišu. Te ustanove skrbe za njihovo pravilno zdravljenje in ščitijo zdravo prebivalstvo. Gostota omrežja protituberkuloznih dispanzerjev in število umrljivosti za tuberkulozo nam nudita zanesljivi dokaz o kulturni stopnji kakega naroda. Narod, ki ne posveča dovolj pazljivosti in skrbstva tako važnemu vprašanju, kakor je tuberkuloza, je v svojem kulturnem razvoju zaostal in zaradi tega trpi izredno izgubo. Na kakšen način izvaja protitubeirkulozni dispanzer svojo protitu-berkulozno borbo, vidimo najboljše iz poročila 8-mescčncga delovanja te ustanove v Ljubljani, kjer je najugodnejšo stanje v naši banovini, verjetno pa tudi v vsej državi. V tem času je zaradi posvetov, zdravniških preiskav ter raznih pomoči ali intervencij imel 1223 obiskov. Pri teh je bila ugotovljena tuberkuloza raznih organov v 580 slučajih. Otrok do 14. leta je bilo 281 in 254 s tuberkuloznimi žlezami ob so-pilih, ki vsi vpijejo po solncu in svežem zraku, Kdor pri odprtem oknu spi, sveži zrak vdihava — si telo in duh krepi bistra mu je glava. Dr. France Dcbevec: J etika in nje povzročite tj Zares, jetika je kruta bolezen, obenem tako pogosta. Vsako leto umrje vsled njo v naši ožji slovenski domovini blizu 3000 ljudi (na dober milijon prebivalcev). Vsaki sedmi človek je doslej pri nas umrl od te bolezni. V starosti od 16. do 30. leta je celo tretina vseh umrlih njena žrtev. Res, jetika je prava šiba božja 1 Gotovo že veš, kje tiči izvor jetike: v malih kužnih kaleh, bacilih, ki jih prištevamo v rastlinski svet, med glivice. Dobro barvane jih — mnogokrat povečane — lahko vidimo pod drobnogledom kot tanke paličice. Odkod prihajajo v svet, da potem zaidejo v ljudsko telo? Bolniki jih Izkašljujejo. Izločajo jih njihove rane; tudi ž i -vali so lahko izvor jetičnega okuženja, v prvi vrsti krave z jetičnim vimenom, ki dajejo kužno mleko. Bolezenske kali lahko udihamo posušene v p r a h ali pa sveže razpršene v tisočerih drobnih, našim očem nevidnih kapljicah v ozračju okoli nepazljivega jetičnega bolnika. Z jedjo pomešane jih moremo užiti z njimi nato okužiti Žrevesje in sosedne organe (ude). Do 15. leta starosti je navadno že sleherni izmed nas doživel prvi spopad z malimi povzročitelji te zoprne bolezni. Jetične kali so izredno žilave in trdožive. Dobro prenašajo mraz, a toploto do 80" C. Na temnem, morda celo vlažnem prostoru žive več IVAW KRALJ se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA, Gregorčičeva ul 5 ali Rimska c. 2 VOZNI RED avtobusa Maribor—Ptuj in Maribor—Gornja Radgona Maribor—Ptuj: Qdhod iz Maribora 6.45, 8.30, 13.00, 18.30. Prihod v Ptuj 7.50, 9.35, 14.05, 19.35. Odhod iz Ptuja 6.45, 11.45, 13.30, 18.30. Prihod v Maribor 7.50, 12.50, 14.35, 19.35. Maribor—Gornja Radgona: Odhod iz Maribora, Glavni trg 15.35. Glavni kolodvor 15.50. Odhod iz Gornje Radgone 6.40. Prihod v Maribor 9.00. Ob nedeljah in praznikih ni prometa. a mnogi tudi po boljši in zadovoljivejši prehrani. Odprto bolnih je bilo izsledenih 48, žensk 15, moških 33. V celoti je bilo sprejetih in pregledanih 38 družin z 167 družinskimi člani z 21 bolnih za odprto tuberkulozo. Od celotnega števila obiskov je bilo bolniško zavarovanih samo 213 oseb. Zaščitna sestra pomočnica je v vsem izvršila 313 hišnih preiskav; v 120 slučajih so bila stanovanja neprimerna zaradi raznih soc. lii.g. nedostatkov, kot n. pr. slaba razsvetljava, vlažnost, nečistoča, nemožnost zračenja itd. Pri takem iskanju luberkuloznih bolnikov je dispanzer naletel na izredno težke in žalostne posamezne slučaje. Omenimo naj samo brezsrčno, zlobno mater, katera je pri poučevanju s strani zaščitne sestre, kako naj varuje lartne otroke pred okužit vi jo po tuberkulozi, mirno odgovorila, češ: »Ako sem jaz bolna, naj bodo pa še otroci.* V drugem slučaju je bila vsa družina preskrbljena s prehrano od protituberkulozega dispanzerja in drugih humanih ustanov, a očetu z odprlo tuberkulozo in alkoholiku ter strastnemu kadilcu preskrbljena oskrba v zavetišču, iz katerega je zbežal vsled pijančevanja, puntanja ostalih bolnikov in kršitve hišnega reda. Pri poizkušnji, da se njegova žena poprime kakšnega dela, n. pr. dela v vrtovih, katerega je sedaj v tem času dovolj, je pripomnila, da je ona izučena prodajalka in da ne zna »štihati«. Nadalje invalid alkoholik in težak odprt bolnik vzame 3 letnega otroka v svojo posteljo in sedeč mu kašlja v lice. Mati težko bolna na pljučih mirno doji in spi s svojim 7 tedenskim otrokom skupno v postelji, ki je že čez tri tedne umrl za tuberkulozo. Nadarjen dijak, misleč, da ima le lažjo gripo, a v resnici s težko odprto začetno tuberkulozo pljuč, stalno obiskuje šolo in okužuje svoje sodruge. Taki in slični slučaji se dagajajo v Ljubljani, kjer, kakor omenjeno, stojimo z ozirom na umrljivost za tuberkulozo v dokaj ugodnem stanju. Vsak posameznik je soodgovoren za posamezne smrtne slučaje vsled tuberkuloze, ker je tuberkuloza splošna in neomejena na posameznika. Mi hočemo in delamo, da bo naš narod močan in zdrav, premalo pa storimo, ako se ne pobrigamo za smo-treno protituberkulozno borbo. Gospodarska kriza, ki tlači ves svet, ne sme biti vzrok za še večjo krizo, t. j. kriza narodnega zdravja. mesecev. Pač pa jih solnčna pripeka ubije v par minutah, a na dnevni svetlobi vzdrže one dva do tri tedne. Ko bi vsakteri bacil, ki na en ali drug način zaide v naše telo, izzval težko jeliko, bi bilo na svetu pusto in prazno. Ljudski rod bi verjetno izumrl. Dejansko močno ali za dalje časa oboli le ono ljudsko telo, ki se ne more dovolj upirati utihotapljenim kužnim kalem. Huda bolezen navadno ne vzplamti takoj po prvem okuženju. Jetične klice lahko obtiče skrite nekje v telesu, najčešče v pljučih in mez-govnih žlezah, ter čakajo usodnega trenutka, ko telo oslabi, njegova notranja moč in odpornost popusti in usiha. Potem se preživele bolezenske kali kaj brzo razplode in izjedavajo organizem (telo). Jetika se splošno ne podeduje. Pač pa se lahko podeduje slabši telesni ustroj in z njimi večja podvrženost za bolezen. Na drugi s'rani je vsled trajnega in nepazljivega občevanja z bolnikom v isti hiši dano znatno več priložnosti za okuženje in obolenje. Ta dva sta tudi vzroka, da oboleva in umira toliko članov islili družin! Navadno že vsled prvih okužen,j obole dojenčki, pogosto tudi otroci do 6. leia. Dr. Prodan Josip: Solnce in tuberkuloza Brez solnca si na svetu življenja ne moremo predstavljati. Iz njega posredno in neposredno črpamo energijo, ki je vir naše življenjske eksistence. Brez solnca vladala bi na zemlji tema, večna noč in splošno mrtvilo. Solnca si želimo, ko nam ni dobro, upajoč, da nam na solncu postane zopet boljše. Solnca si želi bolnik, ki je dolge mesece prikovan na bolniško posteljo, želi si ga vsak, kdor ni zadovoljen s svojim stanjem. Ta globoka vera v solnce in njegovo moč pa je tudi v resnici upravičena in razumljiva. Solnčna svetloba ni mogoče sestavljena le iz ene vrste žarkov, temveč Proste vaje, kopanje in rajanje v naravi — prožne ude, čvrste noge vsakemu napravi. Ozka prsa, splošno šibko teb — prirojeno ali pozneje oslabljeno — ukrivljena, grbasta hrbtenica pospešujejo to bolezen. Pa tudi na videz čvrsto, dobro zraščeno telo je včnsih v svoji notranjosti, v svojih celicah in sokovih premalo odporno in zato do neke meje nagnjeno k razvitju jetike. Trajna sključenost pri delu, trajajoča morda že od rane mladosti (n. pr. pri šiviljah, tekstilnih — ple-tilnih —, tobačniii delavkah, čevljarjih ild.) pospešuje bolezen, zlasti ob slabi hrani in kadar v prostem času ni dovolj razgibanja na solncu in zraku ter dovolj počitka. Oster prah (v železarnah, tvornicah za porcelan in steklo, deloma pri kamnosekih itd.) poškoduje pljuča in jih dela bolj iovze'ne za tuberkulozo. Vse, karkoli ruši telesno moč in zdravje ter moti ubrano sodelovanje njegovih sestavnih delov, pospešuje tudi brzi razvoj te bolezni: slaba hrana, nezdrava, temna in vlažna stanovania z večno zaprtimi okni, težko duševno in telesno delo, neredno, nezmerno življenje, hude skrbi, težka ne-utešljiva notranja žalost itd. Vsi ti činitelji izzivajo večjo nevarnost in ugodnejšo priliko za razvoj bolezni v telesu, ki je bilo enkrat poprej ali pa šele pred kratkim okuženo. Jetika je prava in najhujša družabna ali socialna bolezen. Najbolj jo udomačena tam, kjer so dani le slabi pogoji za zdravo, redno, mirno življenje. Običajni gost je ona v ubožnib delavskih domovih, posebno, če v njih gospodari pijača in nenravnosl; a tudi v naših kmečkih hišah se jetika prav pogosto oglaša, redka pa ni niti v premožnih domovih. Prilik za okuženje :n obolenje je torej nebroj. Le vsestranska borba proti njej bo dosegla znatnih uspehov; v tem boju pa moramo sodelovati ved, prav vsi. Stokrat bolj okusna, zdrava kot najboljša krača — sadje zrelo, sveže, sočno je za vas jedača! vsebuje celo vrsto sestavnih delov, ki imajo tudi različni vpliv na naše zdravje in življenje sploh. Razlikujemo v glavnem svetlobne, rdeče in ultra-rdeče ter vijoličaste in ultravijolične žarke. Svetlobni žarki nam razsvetljujejo predmete, da jih lahko vidimo in ocenimo. Rdeči in ultrardeči nam dajejo toploto, a vijolični in ultravijolični povzročajo v našem telesu razne kemične izpremembe. Ti poslednji so radi te svoje posebnosti najvažnejši ter jih medicina mnogo uporablja. To so oni žarki, kateri počrnijo in oluščijo poleti planinca, pozimi pa smučarja, kopalca na pesku in delavca na polju. Tem žarkom se radi izpostavljamo, ker imajo neko posebno moč, ki nas krepi in dviga odporno silo. Radi teh solnčnih žarkov pošiljajo zdravniki neke bolnike v planinske predele, ker so ti tam še bolj učinkovitejši. Proizvajamo jih tudi lahko umetnini potom s tzv. ultravijolično svetilko ali višinskim solncem. Ultravijolični žarki imajo velflio desinfekcijsko sposobnost, ker v relativno kratkem času uničijo bolezenske kali. Radi te lastnosti odpiramo solnčnim žarkom stanovanjska okna in izpostavljamo perilo, obleko, posteljnino in slične predmete njihovemu uplivu. Kakor na razne isolezenske kali, upliva solnce na vsako živo slanico, pri manjšem in slabšem delovanju učinkuje njih upliv kot podražaj za hitrejšo reakcijo t. j. pospešitev delovanja, dočim pri daljšem in močnejšem delovanju zmore ubiti stanico in s tem vsako življenje. Iz tega sledi, da ultra-vijolični žarki, ki so sestavni del solnčne svetlobe niso indiferentni in da zahtevajo strogo in pravilno uporabo, ker nam sicer lahko škodujejo tam, kjer hočemo z njimi imeti gotov koristen zdravstven uspeh. Tuberkuloza se normalno zdravi potom raznih imuno-bioloških reakcij posameznih organizmovih | slanic. Ker pa je tuberkuloza kronična in dolgotrajna bolezen, ni čuda, da te stanice opešajo v I svojem delovanju in ne oddajajo potrebnih obrambnih snovi, ki so potrebne zn nadaljnjo zdravljenje. V takem slučaju prihaja v poštev umetno podraživanje utrujenih in v svojem delo-1 vanju lenic stanic. Med mnogimi drugimi sredstvi nam nudi vsakdanje solnce ceneno sredstvo za tako postopanje. Domena zdravljenja z ultravijoli-častimi žarki je v prvi vrsti otroška tuberkuloza žlez in tkzv. kirurška tuberkuloza to so tuberkulozne rane, kosti, sklepi in koža. Pri vseh teh bo-i leznih so uspehi takega zdravljenja nenadomestljivi. Uporaba solnčne svetlobe pri starejših pljuč-no-bolnih zahteva mnogo več opreznosti, ker se za t nepravilnim izpostavljanjem njih uplivov čestokrat skriva nevarnost in poslabšanje. Posebno je treba paziti pri mladih ljudeh v pubertetni ali razvojni dobi. V tej dobi je tuberkuloza najčešča in naj-I nevarnejša. Take slučaje srečujemo jeto za letom, v zdravniških ambulaneah, bolnišnicah in zdraviliščih. Po navadi je zgodovina bolezni kratka in enostavna. Bolnik se je počutil vedno zdrav, bil je v počitnicah na morju, kjer se je po eele dneve solnčnil in ko se je povrnil, opazil je da hujša ali je še celo bruhal kri. Taki in slični slučaji niso redki v ranem jesenskem času. Do tedaj latentna tuberkulozna kal je po nepravilnem in prejakem solnčnem podra-žaju pričela ua novo delovati in ogrožati organizem. Odprti tuberkulozni bolniki, to so oni, ki imajo v svojem izmečku tuberkulozne kali, a kažejo jasne znake nemirne in napredujoče bolezni, ne smejo se pod nobenim pogojeni izpostavljati direktnim solnčnim uplivom. Pri lakih bolnikih je vsak tudi najmanjši podražaj neumesten in škodljiv. Ti naj se zadržujejo le v senčnih, mirnih krajih. Solnce je torej v resnici eno najboljših in najuspešnejših sredstev v zdravljenju tuberkuloze, toda kakor vsaka druga koristna stvar, potrebuje tudi solnce pravočasne in pravilne uporabe. Dajmo dovolj solnca in svežega zraka našim otrokom, da bodo že sedaj, ko so v svoji veliki večini žalibog okuženi s tuberkulozno kaljo, dn izkoristijo to neprecenljivo naravno blaginjo in da postanejo močnejši, kakor je tuberkuloza. Dr. France Debevec: Čuvajmo deco pred jetiko! Največ olroških tuberkuloz izvira iz družin z udomačeno jetiko (staršev, bratov, sester itd.). Bolna jetična mali in dojenček! Majka ga pestuje, doji in hrani, povija, koplje, boža in poljublja... Kolikokrat ga pri tem negovanju okužil Prav nič čudnega ni, dn je v takšnih okoliščinah zapisanih nagli smrti vsled jetike toliko nebog-ljcnčkov v prvem in drugem letu starosti. Zanesljiva rešitev zanje je samo ena: Takoj po rojstvu je treba novorojenčka ločiti od matere z odprtojetiko! — Otrok, ki je že shodil, kobaca vsepovsod po tleh, prijemlje karkoli, pa liajd s tem v usta! Na tla pade cucl, pobero ga, obrišejo malo povrhu ali sploh ne. pa hajovedanega je menda razvidno, da so siinosl ne da odpraviti ne z mažo, ne s kopeljo, ne s čaji, ne z drugimi zdravili, ker navadno treba odpravili pre-višni pritisk na mehur ali pa spraviti ga v pravšno lego. Brez zdravniške pomoči ne pojde, čim preje si jo poiščete, tem lažja in uspešnejša bo! Če je mehurna zapornica ohromljena, kar menda pri vas ni, potem seve ne kaže drugo, kakor omisliti si obvezo s posodo, ki lovi seč sproti in ki se da poljubno Izprazniti. F. R. — Š. Vaša (elesua toplina jo pravšna, ako znaša okoli 38.6" C„ merjena vsaj 5 minut poti pazduho. Če je pozimi za nekaj desetink stopinje nižja, ne pomeni to še prav nič hudega, saj če je pisano, da znaša pravšna toplina mirujočega človeka od 86" do 37" C, je s tem označena samo srednja mera, ki pa utegne pri tem ali onem zdravem človeku znašati kaj več ali kaj manj. Da vas pa tudi poleti mrazi tu in tam po udih in životu, pomeni ali nerednosti v krvnem obtoku ali slabokrvnost. Zdaj, poleti je čas, da si kožo, ki je varovalo telesne toplote in topiinsko čutilo, vežbale in vtrjujete z zračenjem, sončenjem in pršenjem (ali umivanjem ali kopanjem). Sicer pa vedite, da pičlo ali slabo kurjena peč ne proizvaja dosti toplote. Isti. Prenizko težo imate že 20 ltl? Nič hudega, čez nekaj lpt vam bo to v prid, zakaj vobče žive sušel dalje ko debeluhi in prenašajo starostne nadležne?!! neprimerno lažje! Da nima človek ob slabi hrani zadostne leže. je lahko umevno, in prav tako je razviden način, kako naj si težo pomnoži, seve, če ima zvišanje teže sploh kakšen resen pomen. Če ,S(B počutite zdravega in opravljate dolžnosti svojega poklica brez posebnih težav, pustite lo igračkanje '8 številkami, ki niso strogi zakoni, ampak le povprečne mere, kar v miru! Če pa se čutile bolnega, če ne morete opravljati svojih dolžnosti zadovoljivo, potem je seve treba prevdariti, ali je hranitev v primeri z delom zadostna, ali je počitek dovoljen, ali vas morda gloje kakšna bolezen ali mori kakšna duševna nešečnost. loga, jeza, skrb, nezadovoljnost? Kdo naj vse to ugane tnko na daljo? S. K. — Lj. Kratkovidnost srednje mere, kakor jo imate vi, ni posebno huda napaka, ki se navadno z leti izboljšuje in proti starosti celo izgine, da treba čezdalje šibkejših leč za naočnike in naposled nobenih več! Nekateri učenjaki smatrajo amerno kratkovidnost v mladosti celo za nekakšno predno.-'!. Predpisane naočnike nosite in vporabljajte po naročilu, ž njimi si varujete oči pred škodljivim prevelikim naporom pri opravilu. Isti. Ozkugroilnost ne pomeni še telesne sprevrženosti ali iKihabljenosti, pri krcljatih ljudeh se ogrodi (ali oprsje) kratke, a široko -zbočene, pri dolginih so pa daljše in ožje, prsna duplina utegne biti v obeh primerih pravšna. Kajpada >e oprsje časih pretesno kot posledica raznih otroških bolezni. neprimerne drže in nezadostnega gibanja v deški in mlodeniški dobi. V vaših letih se dajo ogrodi še znatno razširiti in izbočiti. Treba vam gibanja nn prostem v katerikoli obliki poljskega a M vrtnega dela ali pametnega športa, združenega s krepkim dihanjem. Najbolj priporočam v tem pogledu hojo, posebno navzgor, plavanje in veslanje; če mo-reie, pojdite kam na kmete za .malega hlapca , tam dobite čuda dosti prilike, da se vam tesne ogrodi razvijejo! Glede drugih zaostalosti si ne begajte glave. Opazuiic jablan ali hruško na jesen, ko bo sadje zrelo. Niso vsj plodovi enaki, največ jih je srednje velikosti, najmanjši pa so navadno najboljši! K. K. — V. Zeleno blato proizvaja vaš zlati ljubček. odkar vživate vi solato, prej je bilo tako lepo cekinasto-rumeno; kako očividno motnjo odpraviti? Dojenčcvo govno je običajno zlato-rumeno, le če se črevesna vsebina pomika bolj naglo proti danki, se zeleno žolčno šarilo ne vtegne dovolj oki-sati in ostane govno zeleno. Sam po sebi je ta pojav brezpomemben. Le jejle solato naprej, ki vam godi in dojencu ne škoduje, pazite le na kis, da bo zares pristen (iz sadja ali vina), ali pa kisajte z limonovim sokom, še najbolje pa, da si napravi jato šolalo s kislo smetano, kakor jo čislajo Nemci iz Kajha in — naši gorjani. Če se vam otrok prevečkrat na dan umaže, dajte mu prsi bolj poredkoma, ua štiri ure. Če bi bil otrok vmes kdaj nemiren, morda zavoljo žsje, dajte mu po žlici nekaj prav šibkega ruskega ali kamilčnega čaja. Isla. Ponočno kričanje vašega trimesečnega otročka vam postaja neznosno, podnevi je še dovolj priden in miruje, dokler ne pridete vi sama počivat. polem pa se dere, dokler ga ne vzamete v naročje. Ali ni lo morda zla dediščina po njegovem očetu, ki je bil vztrajen ponočnjak izza šolskih let? Ni mi znano, ali spada ponočnjaško nagnemje meti ona svojstva, ki se prenašajo po dednih zakonih od rodu do rodu, pač pa mi je dobro znano, da so krive takega kaljenja nočnega miru in počitka največkrat mlade matere same. V pretirani skrbi za otroke jih že prve tedne doje tudi ponoči in jih previjajo vsakikrat, ko se zbude in jih pestujejo, "e ne morejo takoj zaspati. Pametne matere, kakršne so navadno naše kmetice in delavke, dajo otrokom, kar treba, prsi ali drugo, predno ležejo. Če začne otrok sitnariti ponoči, ga razsodna mati pusti v miru, da se najoče in zaspi. Tako se otrok navadi nočnemu redu, da prespi lačen, moker in umazan vso noč, kar je njemu v prid in materi. Ali se vam še posreči tako ukrotiti svojega »ponočnja-kac, je veliko vprašanje vaše vztrajnosti. Poizkusite. morda se po enotedenskem nočnem vekanju otrok vendar privadi nočnemu redu! Radi ljubecra družinskega miru pošljite svojega možička ta čas kam preč. i i Pravni nasveti Dedovanje po bratu. I. L. G. — L. 1015 jo umrl oče. Polnoletne hčerke to takoj sprejele dedni delež po očetu dočim je dediščina za brata, ki je bil : tedaj maloleten in v vojski, bila založena v gotovini pri sodišču. Brat se iz vojske ni vrnil. Mati se je ponovno omožila in ima enega sina, iz prvega zakona pa živita še obe sestri. Kdo bo dedoval po bratu? — Najprvo morate predlagati na sodišču, da se pogrešani brat proglasi za mrtvega. Nato bo sodišče vršilo zapuščinsko razpravo o zapuščini pokojnega brata. Dedovanje bo po zakonu in bo dobila mati polovico, a obe sestri skupaj drugo polovico zapuščine, polubrat pa nič. Prevzem' posestva po sinu. F. K. S. —- Pred dvemi leti ste prevzeli otl očeta posestvo z vsemi dolgovi, ki Vam jih je oče povedal. Po dveh letih Vae pa terja neki očetov upnik za povračilo posojila, ki ga je dal očetu. Oče je priznal ta dolg, vendar ga pri izročitvi posestva Vam ni povedal. Vprašate, če ste kot prevzemnik očetove imovine dolžni ta dolg plačati ali ne. — Kdor prevzame imovino ali podjetje, je neposredno obvezan upnikom za dolgove imovine ali podjetja, za katere je ob izročitvi vedel ali moral vedeti. Odgovornosti pa je prost tedaj, če je že poravnal takih dolgov toliko, kolikor je vrednost prevzete Imovine. — Ako pa prevzame imovino (posestvo) bližnji sorodnik (n. pr. sin), je ta neposredno in brez omejitve na vrednost prevzete imovine obvezan upnikom za dolgove imovine (posestva), kolikor ne dokaže, da mu ti dolgovi ob izročitvi niso bili niti znani, niti mu niso morali biti znani. — Ce ste stalno živeli na očetovem posestvu, Vam bo tpžko dokazati, da za očetov dolg niste mogli vedeti. Obramba proti zastonjkarjem. M. š. L. — V neposredni bližini sporlnega igrišča imate hišo z vrtom, ki je ograjen t betonsko ograjo. Kadar se vrše športne prireditve na igrišču, je Vaša ograja polna zastonjkarjev, ki silijo deloma tudi na vrt. Vprašate, če odgovarjajo prireditelji športnih nastopov za to škodo In na kakšen način bi se uspešno ubranili teh zastonjkarjev. — Prireditelji ozir. lastniki Športnega prostora ne odgovarjajo za škodo, ki jo Vam delajo zastonjkarji. Teoretično lahko te zastonjkarje, ki silijo na ograjo in vrt, tožite radi motenja posesti; praktično pa je to brez po-menn, ker bi preveč stali samo kolki! Pravico imate, da pravočasno opozorite policijo na preteči naval zastonjkarjev na Vaš svet iu da zahtevate pomoč. Svetujemo Vam, du na vrhu betonske ograjo zazidate ostre črepinje od razbitih steklenic, slekla itd in bo ostrina teh črepinj najboljše trajno var-»tvo proti vsem vsiljivcem. Kdaj niso dolžni dati starši doto? M. L. Z. — Omožila ste se polnoletna. Od očetove hiše pa ni- ste dobili niti obleke za poroko, niti pohištva, niti denarja, sploh nič, kljub temu, tla je posestvo staršev vredno 150.000 Din in imate Ie eno sestro. Ker sto sedaj v stiski in potrebujete denar za nakup pohištva, za oblačenje otrok itd., vprašate, kako bi mogli dobiti od staršev to, kar Vam gre. — Ako se je hči omožila brez vednosti ali proti volji svojih starišev in sodišče spozna, da je vzrok neodobra-vanja utemeljen, starši celo tedaj niso dolžni, dati doto, ako pozneje zakon odobre. Sicer so pa dolžni starši dati hčeram, kadar se može, svojemu stanu in imovini primerno doto. Ako bi so starši sklicevali na to, da so nezmožni dati dostojno doto, je sodišče dolžno na predlog zaročencev izvensporno po izvršenih poizvedbah določiti primerno doto ali pa starše oprostiti od tega. Fidejkomisarična substitucija. S. F. Dedič, ki je podedoval posestvo, obremenjeno s fidejkomi-•sarično substitucijo v prid določene osebe, ima utesnjeno lastninsko pravico s pravicami in obveznostmi uživalca. Vi, ki sle sin osebe, v koje prid je bila ustanovljena fidejkomisnričma substitucija, nimate nobene pravice posegati v lastninsko pravico lastnika, čeprav je ista utesnjena. Seveda se tudi takšni osebi lahko postavi kurator, ako so podani zakoniti pogoji, to je, ako je radi slaboumnosti, zapravljivosti itd. nezmožna sama gospodariti. V tem slučaju bi bilo pri sodišču predlagati uvedbo preklicnega postopanja. Jedilnik za janij (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 6. junija. Kosilo: Sadje. Pečene artičoke z gobami. Por z rižem in paradižnikom, pariški zrezki. Rabarbarov narastek. — Večerja: Sadje. Spinačna omeleta in sesekljana jetra (haš6). Torek, 7. junija. Kosilo: Sadje. Mrzla rabar-barova juha in kruhove kocke. Salata in pečen ka-pun. Tirolski širukelj. — Večerja: Sadje. Ocvrte kruhove rezine in sadni sok. Sreda. 8. junija. Kosilo: Sadje. Juha iz telečje glave. Klobase iz debele jajnine in salata. Rabarbarov štrukelj. — Večerja: Sadje. Gnjatne krpice in salata. Četrtek, 9. junija. Kosilo: Sadje. Beluši s peteršlljem. Prellačen krompir, zrezki v paprikovi omaki. Sirova pogača. — Večerja: Sadje. Zdro-bovi vložki in telečja pljuča, Petek. 10. junija. Kosilo: Sntljc. Grahova juha. Itiž z rakovimi repki. Rozinovn poli a. ■ Večerja: Liplav.iki sir in črn kruh. Cešnjcv štrukelj Ne grabi — vareujl Narava je dobra gospodinja; vse snuje smotrno, no razmetava, a tudi nezmiselno ne kopiči, ničesar ne zavrže in ne izgubi, vse :. odpadke« in »ostanke« uporablja za nove tvorbe. Vedno pazi na to, da ima vrsta — ne posameznik — potrebno za obstanek. Taka modra snovateljiea v malem bi morala bili tudi žena v svojem malem kraljestvu — domačem gospodinjstvu. In dejansko je žena po priredi gospodarstvena — ekonomična, skrbna, na vse člane družine in vse njihove potrebe misleče, varčna. Mož je ustvarjen, da lovi, pleni, grabi: pridobiva; žena je bila prva mirna poljedelku, njej so izročene dobrine, ki jih modro upravlja, ureja potrošnjo, smotrno in varčno, hrani, — ne zase, marveč predvsem za družino, za odgoj in vzgojo potomstva, za dobrobit celote. Po pravici velja žena za socialni element prvega reda. A za zapletene sodobne gospodarsko-sccialne razmere nikakor ne zadostujejo nezavestni naravni nagoni ob sebi — ne glede na to, da je kulturni razvoj v posamezniku marsikak nagonski vir zasul ali vsaj skalil. Nagcne je treba dvigniti v zavest, doumeti njihov namen, jih človeško oplemenititi, smotrno izobraziti. Zato gospodinjska izobrazba, šolanje v upravljanju dobrin ni nič manj nujno in važno kakor izobrazba, napreden razvoj v mnogovrstnih pridobitnih panogah in praktičnih vedah. Tako mora žena tudi varčevanje prav umeti. Varčevali se ne pravi nezmiselno nosili na kupček ali kup, zakopati v zemljo, j marveč modro, smotrno uporabljati, gospo-I dariti. Tudi denar, ki ga shraniš, ali če shra-; niš karkoli drugega, ne da bi po krivici, to je na škodo, pritrgala družini, sebi ali pa tudi bližnjemu — smotrno uporabljaš, ker pri-štediš za druge potrebe, za slabše in najslabše čase, za nepredvidene nesreče. Po nemarnem se ne sme zavreči niti pare, niti pare vredna stvar; a za zdravo, zadostno prehrano, primemo stanovanje, obleko, za izobrazbo pa za pomoč bližnjemu in za razne skupne narodne potrebe treba dati velikodušno, brez skoparjenja — odnosno po najboljših močeh. Sredslva, ki jih premore družina za svoj obstanek, mora gospodinja vsako leto, vsak mesec, vsak teden, vsak dan razdeliti tako, da bo kar najbolj zmiselno, enakomerno zadovoljila telesnim in duševnim potrebam družine. Za stanovanje, obleko, za odplačevanje morebitnih dolgov naj hrani od tedna do tedna, od meseca do meseca, od leta do leta, da ne bo zadrege, ko bo treba plačati. Če si je treba v ta namen pritrgati pri hrani, pri zabavi, pri vsakterem in tudi najskrom-nejšem razkošju, potem je treba to brezpogojno storiti, do skrajne možne meje. Tista odpoved se družini obilo povrne v zavesti, da stoji na svojih lastnih nogali, da je polnovreden, koristen član družbe, ne pa njeno breme. Vrhtega pa vsako tako skrbno gospodarstvo donaša neposreden sad tudi v stalnem dvigu blagostanja; družina, ki je vedno vajena živeti od lastnega truda in v soglasju s svojimi sredstvi, ne bo nikoli propadla in tudi vsi njeni člani bedo ponesli s seboj v življenje gospodarsko solidnost. Kupovanje na obroke je nravno in gmotno škodljivo in naj bi ga vsaka gospodinja kolikor le mogoče izključila iz svojega področja; navaja naj tudi družino, da se navadi premagovati razne želje in odgoditi tudi nakup potrebnih stvari do trenutka, ko bo v to potrebna gotovina prihranjena. A to še ni dovolj. Če so sredstva še tako skromna, a redna, treba vedno še nekaj odtegniti od neposredne uporabe in shraniti za bodočnost. Vsak človek hrepeni po svojini, po imetju v tej ali oni obliki; toda pretežna večina misli pri tem le na »srečo«, ki naj bi nm imetje vrgla enostavno v naročje, na loterijo, kupčijo, bogato plačano službo ali celo na zločin, na to, kako bi si nagrabil, naplenil brez ozira na bližnjega, na splošnost. Le redki so, ki mislijo iti čutijo stvarno in socialno in si nabirajo imetje sproti, s svojim lastnim, poštenim, koristnim delom, z varčevanjem tudi ob skromnih dohodkih, ne da bi poželeli gore bogastva, ki bi ga morali neizbežno oleli bližnjikom. Ti si mnogokrat, skoraj proti svoji volji, pridobe veliko premoženje, vselej pa toliko, da morejo mirno živeti, da jih ne preganjajo neprestano gmotne skrbi. Oni drugi pa večinoma do smrti zaman begajo za »srečo« ter žive in umrjejo nemaničl. Večina ljudi pravi: »Kaj bi pri dinarju hranil; ue izplača se!« Pa se vendar izplača. Če gospodinja z ugodnim nakupom dnevnih potrebščin, s praktično sestavo jedilnika, z varčno uporabo kuriva, elektrike itd., prihrani vsak dan en sam dinar, ali če si to vsoto pritrgamo pri tobaku, pijači, zabavi, znašajo naši prihranki letno 365 Din (ne vštevši obresti). S tem seveda še ne moremo bogvekaj začeti, a nekaka rezerva, nekak temelj je le. Kdor začne zgodaj štediti, se mu Modne novosti Sobota, 11. junija. Kosilo: Sadje. Guljaževa juha. Mešana salata in lastovičje gnezdo. Sladoled in cevke. — Večerja: Salata iu drobne jajnine (špageti). Nedelja. 12. junija. Kosilo: Sadje. Dvobarvni kuh na juhi. Nadevane kumare, pražen krompir in pretaknjen volovski jezik. Stelanijine rezine. Ledena kava. — Večerja: Sadje. Piško v papriki in pražen riž. Salata. Odgovori na vpraianja. Torta iz banan: Krhko lesto; 12 dkg presnega masla, 25 dkg moke, 2 rumenjaka, 6 dkg sladkorja, žlico ruma, 2 žli''i smetane. — Nadev; 10 dkg sladkorja, 3 banane, žlico ruma, sladko smetane. — Iz krhkega testa spečenio 1 kolobarje, med te dene-)no nnrcv.Rne banane, potresene s sladkorjem in Obleka iz svetlega georgette-jerseya (od leve na desno) z ogrinjalko, ki je pol šal pol jopica, iz diagonalnega jerseya. Krilo z životkom in jopico v obliki »cape« iz svetlozelenega bouclč-jerseya; zraven nekoliko temnejši jumper in svetlozelen šal s temnimi pikami. Poletna obleka za obislto iz rdeče-črno-belega jersev-kreppa imprime. Pa« je iz usnja s srebrno zapono. Lepoia in zdravje mec Moda dogležnjic za šport, ki se je vpeljala pred nekaj leti, in pa kopanje na prostem zahtevata, da žena neguje tudi meča. Odpraviti ali vsaj izboljšati bo skušala razne nedostatke: hrapavo kožo, rdeče lise, majhne rdeče mczolčke, siične kurji polti, i. dr. Predno greš k počitku, pari kežo z vročimi obkladki. Ožini veliko frotirko v vroči vedi in jo lesno ovij okoli meč. Predno se sliladi, jo nadomesti z drugo vročo brisalko. To p-onovi štirikrat. Ko zadnjikrat odvzameš frotirko, takoj utri v kožo nekaj olivnega olja. Potem obriši olje z noge s čisto cunjo. Slednjič si jih umij s toplo vodo in milom. Temne dlake na nogah lahko pobeliš z vodil toviin siiperoksidoin in amonij&Vc m. Vzemi 6 velikih žlic vodikovega superoksida in pol žlice amonijaka. Mešaj v odprti posodi in tresi, dokler tekočina ne postane motna. V zaprti steklenici teh kemikalij nikakor ne smeš mešati, ker bi jo razneslo. Amouijak namreč izločuje oksigen iz superoksida, posebno, če si dodala preveč amonijaka. Kos vate namoči v ti zmesi, zmoči dlačice in pusti, da se pesuše. če pa so dlačice zelo temne in goste, jih lahko od časa do časa odpraviš s sredstvom za odstranjevanje las. Seveda zopet zrasejo. T. D. čez dvajset let tisti prištedeni dinar sijajno izplača, ne da bi bil bližnjega izkoriščal, ukanil ali drugače oškodoval. Kdor varčuje, temu ni treba grabiti. Revščina ni sramota, pač pa je socialno in kulturno zlo, kakor je zmerna, s poštenim delom pridobljena svojina temelj socialnega reda. Žena — mati potrebuje za nego družine streho in drugo svojino, ki jo zna zato cenili, varovati, hraniti. Družabnemu redu, ki kopiči vso svojino v rokah nekaternikov in ustvarja armade nemaničev, manjka materinskega. to je socialnega duha, prav tako, kakor manjka tega duha družabnemu redu, ki svojino sploh odpravlja. Kakorkoli pa nam je že zaenkrat vsem skupaj postlano — skrbne ženske roke utegnejo delati čudeže in podesetoriti ono malo dobrin, ki odpadejo danes na posamezno družino. Da bi se le vsaka žena zavedala te svoje moči in jo modro uporabljala! polite z rumom. Tako sestavljeno torto okrasimo s stepeno sladko smetano. Črešnjeva pogača. Speni 12 dkg sur. masla, primešaj 6 rumenjakov, 18 dkg sladkorja, 1 zav. Adria vanilin-sladkorja, sok in naribano lupino polovico citrone in 7 dkg zribanih mandeljev. Ko je lo dobro premešano, dodaj 10 dkg moke pomešane z 1 zav. Adria praška, 7 dkg krušnih drobtin, 6neg 6 beljakov, ler konečno narahlo dve pesti očiščenih čre-šenj. Peci v dobro omaščenem tortneni modlu pri. bližno eno uro. Recepti serija >B< jo pravkar izšla; pišite na tovarno pecivnih praškov - Adria«, Ljubljana, pošt. predal 124; pušljo Vam jih poštnine prosto. Kupujte domače preparate znamke »Adriar. Tovarna jamči za najboljšo kakovost, 8763 Štev. 127. »SLOVENEC«, dne 5. junija 103*2. Stran franče Novšak: Janko gleda zvezdice Tihe, tihe zvezdice so na nebu zasijale, tisoč želj v srčecu Jankovem so vžgale. Da imel peroti bi kot golobček beli, k angelčkom poletel bi — tam so vsi veseli! Brž bi Janku mamico zlato poiskali, saj od njega angelčki so jo odpeljali-- Mamica nad zvez/lami Janku se zasmeje, v zlati sen zaziblje ga, srečen je brez meje ... Tihe, tihe zvezdice v očeh mu trepetajo, vso noč ga poljubljajo in se z njim igrajo. Kroglica smrti v vsej angleški vojski ni bilo za časa Oli-vera Croimvella (izgovori: Kromuela) sposobnejšega človeka od mladega P?^«™1'* kabina Harkinsa. Dovršil je komaj 30 let, pa so ga smatrali za najizkušenejsega častnika V vojaško službo je stopil že s 17 letom. Boni se ie v mnogih bitkah in napredoval tako hitro, da je kmalu postal polkovnik. __ . V času, ko je bil že polkovnik, so se črni oblaki zgrnili nad njim in njegovo družino. Grozila mu je huda kazen. — Bilo je zvečer pozimi. Okoli oglov je tulila burja, v hiši polkovnika Harkinsa pa je vladala težka tišina. Polkovnik je sedel z zeno pri ognjišču in nekaj napeto premišljeval. Ko je dvignil glavo in pogledal potrti zeni v obraz, ie dejal: _ ,. . »Obriši si solze in pomiri se. Zaradi otroka morava pozabiti mračno priliodnjost.« »Skušala bom pozabiti, čeprav se mi srce trga od žalosti,« je žalostno odgovorila zena. »Toda ne govoriva več o tem. Evica prihaja.« Na pragu se je prikazala postavka v dolgi nočni srajčki. Polkovnik Harkins je vzel hčerko v naročje in jo obsul z gorečimi poljubi. »OSka,« ga je pokarala deklica, »očka, nikar me toliko ne poljubljaj po glavi, vse lase mi boš razmršill« . . »Nikar ne bodi huda, Evica. Strašno nu je žal, da sem te tako razkuštral,« jo je ljubeče pogledal očka. . »Ali ti je prav zares zal?« ga je pobarala mala. »Seveda, pa še kako! Poglej, takole!« je odgovoril, si zakril z dlanmi oči in zaplakal. Deklica se je prestrašila. Močno se je ke-sala, da ga je tako razžalila. Z drobnimi ročicami ga je jela božati in mu vleči dlani z oči: »Očka, nikar ne plakajl Saj te nisem hotela žaliti.« Tedaj pa je videla skozi prste njegovih dlani, da prav nič ne joče — in bila je na vso moč užaljena. Jezno je dejala: »Veš kaj, očka, to pa ni lepo od tebe, da se tako norčuješ iz mene. Saj sploh ne j oče h! Zdaj te pa tudi več ne maram! Grem raje k mami.« »No, le ostani pri meni,« jo je dobrohotno miril očka. »Saj te prosim za odpuščanje. Vse bom storil, kar mi boš za kazen naložila.« Evica se je potolažila. Obrazek se ji je /pet razvedril. Zahtevala je od očeta, naj ji za kazen pove lepo povest. V tem hipu sta polkovnik in njegova žena prisluhnila. Zaslišala sta korake, ki so prihajali vse bliže. Ker pa so se koraki kmalu spet oddaljili, sta se oddahnila. »Kakšno povest pa naj ti povem, Evica?« ee je očka polkovnik Harkins sklonil k hčerki. »Žalostno ali veselo?« »Žalostno,« je odgovorila Evica. »Stara Marjeta mi je pravila, da je na svetu več žalostnih kot veselih ljudi. Ali je to res?« Mati je vzdilinila in njene misli so se spet žalostno oklenile nečesa, kar je grozilo in prihajalo od daleč... Polkovnik Harkins je opazil ženino potrtost. Globoko je vzdihnil in dejal hčerki: »Res je to, Evica, res. Mnogo več žalostnih ljudi je na svelu, kot veselili.« »Pripoveduje mi torej žalostno povest! Mamica, sedi bliže in podaj mi roko, da me ne bo strah. Torej očka, prični!« »Nekoč so živeli trije polkovniki,« je za-Cel očka pripovedovali. »Ah, polkovnike pa jaz dobro poznani! Saj si tudi ti, očka, polkovnik, ali ne? — No, nadaljuj!« Očka je nadaljeval: »Saj ti je znano, da mora pri vojakih vladati stroga disciplina, ne?« »Kaj pa je to disciplina?« ga je pobarala. »To ti bom takoj razložil,« je dejal. »Oni trije polkovniki so prekršili zapoved. Ukazano jim je bilo, naj s svojimi četami varajo sovražnika, kakor du ga napadajo in lako dajo glavni vojski priliko, da se umakne. Polkovniki pa so se spozabili in so v resnici napadli sovražnika ler ga pognali v beg. Glavni poveljnik se je razsrdil in naniesto da bi jih pohvalil za hrabrost, jih jo izročil vojnemu sodišču. Ta glavni poveljnik je Croimvell.« »Kajne, očka, da sem ga že videla? ga /e spet prekinila Evica. Saj gre večkrat mimo naše hiše. Vsi se ga bojijo, jaz pa se ga ne bojim prav nič, ker me zmerom tako prijazno pogleda.« »Ah, ti moja mala klepetulja,« jo je pokaral očka, »poslušaj vendar povest! Polkovnike so potem zaprli in odvedli v London ... Pred liišo je spet nekaj močno zaropotalo. Polkovnik Harkins in njegova žena sta se spogledala in prisluhnila. Da, to so koraki. In ropotanje bobna in glasovi vojaških tromoet. »V imenu zakona — odprite!« je koj nato nekdo pred vrati glasno zaklical. »Vojaki!« je šepnila polkovnikova žena in prebledela. Mala pa je veselo plosknila z rokami in vzkliknila: »Očka, jaz jim grem odpirat! Saj dovoliš, ne?« In je že stekla k vratom in jih odprla na stežaj. V sobo je prikorakala četa vojakov in se postavila v red. Častnik je salutiral in polkovnik Harkins mu je molče odzdravil. Njegova žena pa je bleda kakor smrt stala zraven njega in se krčevito oklepala njegovega vratu. Začudeno je Evica molrila vse po vrsti. Kar ni ji šlo v glavo, zakaj nihče ne izpre-govori besedice ... Tedaj ie stopil očka k njej, jo še enkrat ljubeče objel in poljubil, potem pa se je postavil pred vojake in s krepkim korakom odšel iz sobe. Caslnik je dal povelje: »Naprej v trdnjavo!« in čela je odkorakala... »Vidiš, mama, kako se je povest lepo končala,« je zabrbljala Evica. »Očka je odšel v trdnjavo, da reši uboge polkovnike!« »Ah, ti sirotica moja!« je vzdihnila mama in jo žalostno privila na srce. Naslednjega dne je polkovnikova žena vsa skrušena in bolna ležala v postelji. Zdravnik in usmiljena seslra sta zaskrbljena stala ob njej. Evice pa niso pustili v sobo. Ukazali so ji, naj se igra odzunaj. Deklica je stekla na ulico. Tedaj ji je prišlo na misel, da je očka v trdnjavi in da ne ve, da je mama zbolela. Sklenila je, da se napoti k njemu in mu to javi.-- Medtem so sodniki vojnega sodišča stali pred Croimvellom in mu poročali: »Prosili smo jih, naj pristanejo na to, pa so nas uporno zavrnili. Nočejo metati kock. Pravijo, da so vsi trije krščeni in da zaradi tega ne smejo sami odločevati nad življenjem drugih. Pripravljeni so, da umrejo skupaj.« Cromwellov obraz se je zmračil. Dolgo časa je premišljeval in molčal, potem pa je dejal: :-Dobro. Če nočejo sami metati kock, naj to stori kdo drug zanje. Privedite jih v sosedno sobo, zvežite jim roke in jih postavite tako, da bodo obrazi obrnjeni proti zidu. Kadar se vrnete, mi sporočite!« Ko je poveljnik Cromwell ostal sam, je poklical častnika in mu zapovedal, naj prvega otroka, ki ga sreča na cesti, privede k njemu. In ni preteklo pet minut, že je bil častnik nazaj. Prvi otrok, ki ga je na cesti srečal, je bila — Evica, hčerka obsojenega polkovnika Harkinsa. Mala je takoj spoznala Cromwella. Zaupno je stopila k njemu, mu sedla na kolena in zabrbljala: »Poznani vas! Vi ste Kromuel. Videla sem vas zgodaj zjutraj, ko ste šli mimo naše hiše. Vsi se vas bojijo, jaz pa prav nič. Saj ste me zmerom tako prijazno pogledali. Se spominjate? Oblečena sem bila v črno oblekco in veliko rdečo pentljo sem imela na glavi.« »Ne spominjam se,« se je dobrodušno nasmehnil Cronrvvell. »Sram me je, ampak prav zares se te ne spominjam, mala ...« »To se pravi,« ga je prekinila Evica, «da ste že čisto pozabili name?« (Konec prihodnjo nedeljo.) Kosova negapvka Star pijanček v jarku sanja o potoku vina, žganja, ki mu žejnemu na pleče brez prestanka teče, teče. Slastno usla oblizuje si, ne vidi nič, ne čuje, da reži se mu pod nos odnekod poreden kos: »Čudo božje! Kdaj pa, spakn, trezen je postal naš Jaka? — Z žabjo mlako se gosti, žganje več mu ne diši...« Z aeroplanom čez Kolumbijo i. - C Stil * "S -. *-J! pCfsM m.% Koče Indijancev na obrežju široke reke, obkrožene od visokih palmovih dreves. 3. • - Več tednov in mesecev je potrebovul včasih domačin, da je prehodil dolgo pot čez mogočna pogorja iu skozi nepregledno pragozdove Kolumbije^ Prav toliko minut, kolikor je nekoč pešec potreboval dni, potrebuje zdaj aeroplan, da premeri to dolgo pot. ini zajček Zajček ponosno: »Hej, kaj pa mi? Zajčja pečenka šele diši!< Stric požre sline, plane pokoncu: »Zajček, še danes spečem te v loncu!« Zajček čez drn in strn . Striček grozi, zajček od daleč se v brke reži... V jarku pijanček, zajček nad njim: s-Stric, oprostite, da vas budim! Veste, na žganje pečenka diši; inorda si milost jo vaša želi?« Striček pijani v jarku zajavka: »Dobra bi bila pečena kavka!« ZA BISTRE GLAVE Rešitev zloženke P — otok a — ngel m — oč o — dnina t — ast j — elka e — j b — rv 0 — live 1 — oka j — esen š — ola a — rhiv k — onj » — kno t — ravnil; z — elva a — stre m — esto e -— na t — esto Pravilnih rešitev je bilo topot samo £e.st. Za nagrado izžreban je bil Joško Horvat, učenec V. razreda pri Sv. Marjeti ob Pesnici pri Mariboru. Dobi knjigo »Storžek in njegovo burkasto življenje«. Szpolnevalha Žaba, žabica prevzetna z volom — — — —, tri dni ino tri noči se Ko pa dne četrtega je vstal za goro — —, žabici trebušček počil, bumsl je kot--—. Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besedo (verze). Vsaka črtica pomeni en zlog. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebano za na. grado. Nagrajcnca bo določil žreb. Pošljite rešitve najkasneje do četrtka, 9. junija, na naslov: Kotičkov stričok, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. STRICKOV kotiček 303. Dragi Kotičkov stričok! Zadnjič si me zelo razveselil, ko si objavil moje pisen.ee. Bog TI plačaj, ljubi striček! Danes bi rada nekaj zaupnega s teboj govorilo. Veš kaj? Kadar čitam Tvoje pesmice, vidim, da jih je največ otožnih. Bodi vendar vesel ;n zapodi tisto grdo telo Žalost. Čt ne, ho Slo drugače, se združimo vsi Tvoji nun., zvesti kotičkarji in jo napodimo čez hribe In doline. Z združenimi močmi jo odpravimo — in potem so boš veselil z nmni »red. Tudi jaz ne maram grde teto Žalosti. Kaje vriskam in pojem. Še Ti z nami zavriskaj in zapojl Pridi med nas — in napolnili Ti bomo devet košev s smehom in zidano voljo I In ko to koie izprazniš do dna, Ti bomo napolnili novih devet. Prisrčen pozdravček od Tvoje Olge K u r Grand-Hotel«. Iz Cetinja pa bi bilo najbolje, da se poslužimo za vrnitev izletniških avtomobilov, ki jih prirejajo Dubrovničani za vožnje v Cetinje. Tudi vožnja pO cesti najprvo ob obali Boke, potem s prevozom čez Catene in odtod čez Erceg-ovi, Sutorino, skozi Konavlje in Župo nudi prelepe, nepozabne vtise. Dr. R. A. Baska na otoku Krku. Slovito udobno morsko kopališče za odrasle, otroke in neplavalce. Najdaljša (2 km dolga) in najlepša obala, pripravna za kopanje na našem Jadranu. Prijetno solnčenje na peščeni morski obali. Dnevna zveza s parobrodom s Sušakom in ostalimi mesti na zgornjem Jadranu. Električna razsvetljava, vodovod, zdravnik, lekarna itd. itd. HOTELI: Vclehit, Volarič, Grandič, Praha, Baška, Curupa. — Pensioni: latlrati. kvnrner. Ruža, Triglav in več privatnih vil in hiš za nastanitev gostov. -- Informacije poStje nn zahtevo brezpla no kopališko oskrhuištvo In kopališka zadruga kot lastnica največjega dela obale. Omišalj na Krku je oddaljen od Sušaka 45 minut s parobrodom. Hoteli in vile so zgrajene na obali ter posedujejo lastna kopališča. Kopanje svobodno. Vodovod in I -h-ktrična razsvetljava. Krasni izprehodi in izleti j \ okolico. — Nedaleč od Omišlja je malo mestece Njivice, prikladno zlasti za one, ki žele popolen mir. Informacije daje kopališko poverjeništvo. HOTEL SLAVIJA - HVAR Novo otvorjenl hotel tik nristaniftča. Lepe »olnčno sobe z razgledom nn lnorie. Električna razsvetljava. Priznana prvovrstna hrana. Prvovrstna vina iz. lastnih vinogradov. Penzlja dnevno 60—70 Din. Zahtevajte prospekte! S« priporoča lastnik M. MILIČIČ. Zdravilišče Lassnitzhoehe 20 minut z avlom od Graza, Avstrija, 555 m nad morjem, obkroženo z lepimi gozdovi. Dober mestni sanatorij za živčno in interno bolne (in za dihalne organe), kakor tudi za one, ki so potrebni počitka. Zmerne dnevne pavšalne cene. Telefon v Grazu št 0465. — Zdravnik upravnik dr. Miglitz. Rogaška Slatina ni zadnji biser našega kraljestva. Več kakor eden je mogel reči o njej: »Zdrava Slatina! Ti si moje zdravje!« Malo krajev se more ponašati s tako bogatimi naravnimi zakladi, kakor naš severozapadni del Jugoslavije. Ne mislimo na vina in žita, na sadna in druga drevesa. Tudi ne na izredno blagodejno podnebje te pokrajine, kjer prehajajo zadnji grebeni visokih Alp vzdolž reke Drave v rodovitne ravnine. Tukaj mislimo na podzemeljske zaklade, ki jih hrani Slovenija v svojih rudninskih vodah. Poznate zdravilišča slovenska kakor so: Radenci, Dobrna, Rimske Toplice, Laško: kako ne bi mnogo bolj poznali Rogaške Slatine? Ne bomo Rogaške Slatine primerjali z drugimi letovišči in zdravilišči, da ostanemo vsem pravični, zakaj vsak kraj ima. če je znamenit, posebnosti in prednosti, ki so njemu lastne. Zajeli bomo nekaj preteklosti in nekaj sedanjosti iz lepe smaragdne posode Rogaške Slatine. Irje ali Virje se zovejo zeleni grebeni pod Bočem in njegovem malo nižjem sosedu Plešivcu, kjer izvirajo mineralni studenci, ki so jih davni Slovenci nazvali: Slatina. To je prvotno in edino pravilno ime. Rogaška Slatina je v svoji sedanji obliki in vporabi tvorba preteklega stoletja Ali njena zgodovina sega daleč v staro dobo. Ze Rimljani so si bližnji Rogatec izbrali kot vojaško postajo z imenom: Mansio Rangone . Kako da ne bi podjetni ter iznajdljivi Rimljani prišli nn sled tudi slatinskim zdravilnim vrelcem. Morda se še kdaj najdejo prepričujoči spomeniki, kakor se je na Donački gori našlo zidovje davnega rimskega templja. Nemški znanstvenik Tabernomontanus omenja 1005 v svoji knjigi Neuer \Vasserschatz« neke studence, ki jih imenuje >Sauerbrunn<". Res, da se je to ime pozneje prilastilo Rogaški Slatini, vendar ni golovo, če misli Tabernomontanus nanjo, ko pravi, da je nedaleč od Hajhenburga. Starejša in goiovejša priča je solnograški škof Konrad. V listini 1141 omenja Slatinski studenec s kamen iti m obzidjem kot mejnik obširnega posestva Ceste pri Rogaški Slatini. Prve popolnoma zanesljive podatke najdemo še le v sredi 17. stoletja. Mariborski fizik dr. Ivan Benedikt Griindl nam 1685 podaja opis Sla-tinskih vrelcev. Opis je posnet po dr. Sorbaitovi ■ Praxis medicina«, ki je izšla na Dunaju 1679. Po tem sporočilu je po srečnem naključju lastnega ozdravljenja s slatinsko mineralno vodo zdravilno moč slatinskih vrelcev — ne sicer odkril — pač pa 1640 daleč v svet razglasil grof Nikolaj Zrinski, brat Petra Zrinskega, pozneje ban hrvatski. Nikolaj Zrinski je slatinsko zdravilno vodo poslal na dunajski dvor. Tam jo je ponovno preizkusil in pri zdravljenju resarice Leonore, soproge cesarja Leopolda L. uspešno uporabljal njen telesni zdravnik, polkovnik dr Pavel Sorbait. Sla-tinska mineralna voda je zaslovela čez meje avstrijskih dežel. Dr. Grtindel jo v svoji knjigi hvali kot »božji napoj . Tisti čas je voda vrela še skozi votlo vrbo. Kamneni ograd, ki jo je v davni dobi obdajal, je bil v teku stoletij razbit in morda tudi odnešen drugam. Prvi zanesljivi zgodovinski zapiski nam rišejo slatinski vrelec kot ograjen z lesenim plotom, ki gn je čuval pred živino. Slatinski vrelec takrat ni imel svojega lastnika oziroma izkoriščevalca. Preneznatna je bila njegova vnanjost in preveč nepoznana in premalo cenjena njegova notranja zdravila na moč. Vendar vrednost sla-tinske vode je naposled spoznal in cenil — pred 300 leti — tedanji župnik iz bližnje župnije Svetega Križa. On je razpošiljal slatinsko vodo zlasti lekarnam. Slatina je bila takrat zelo draga. Ena steklenica je stala na Dunaju en zlat goldinar. Prav ta dragocenost je povzročila dolgotrajne lastninske prepire. Cesar Leopold I. je te prepire 1683 končal tako, da je pravico izkoriščanja sla- LETOVIŠČE Hosel lloth v vsnko sobo poleg modernega komforta vpeljana tekoča voda dlnarlev ObSIrne Informacijo daje lastnik FRANJO RAJH 35 ORMOŽ Dnevni pension zajtrk, kosilo, večerja in soba. — Izvrstna hrana. Odlična cenena vina. RADI SVETOVNE KRIZE ZNIŽANE CENE. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE zdravi sigurno rrutnalizem, išlas, ženske bolezni i. i Sezona od 1. maja 30. septembra. Stanovanje, hran« in kopel) v kopališkem domu 50 Din dnevno. Postaji: Slnži-Topllce. Zahtevajte brezplačen prospekt. Hotel JADRAN," 3ELSA (Dsfmacra) JE NAJLEPŠA TOČKA NASE OBALI S SVOJO DIVNO LEGO, LEPIMI KOPALIŠČI, IZBORNO KUHINJO IN NAJCENEJŠIM PENSIONOM. - 1LUSTR PROSPEKT DOBITE PRI »PUTNIKU« KOT DOUSTNO tinske vode odvzel rogaškemu baronu Petru Cur-tiju ter jo izročil hrabremu borcu proti Turkom, dunajskemu gostilničarju Ambroziju Franku. To pravico je pozneje 1721 Kari VI. prepustil enajste-rim dunajskim lekarnarjem. Ti »Enajsteri« so ob enajstletnici svojega privilegija 1732 postavili v zdravilišču na Slatini lep spomenik svetemu Janezu Nepomuku, zaščitniku voda in vrelcev. Letos v maju je Rogaška Slatina ta zgodovinski kip in spomin proslavila s tiho in prisrčno slovesnostjo. Enajsleri dunajski lekarnarji so ua mestu nekdanjih lesenih lop in koč zgradili prve zidane prostore za polnitev steklenic s slatinsko vodo. Tako se je dosegla čistoča vode in določila napolnjeni steklenici ludi cena, ki ni smela presegati 36 krajcarjev. Delo je vodil poseben nadzornik. Ali za Rogaško Slatino in nje zdravilno vodo so nastopili časi propada in zastanka. Cesar Jožef 11. je 1782 razpustil krožek dunajskih lekarnarjev. Preteklo je trikrat 50 let, preden je štajerska dežela po svojem odličnem grofu Attemsu prevzela v oskrbo zdravilni zaklad Rogaške Slatine. Bronasti kip glavarja Ferdinanda Attemsa na Slatini priča o novem slovesu Rogaške Slatine. Prav na začetku devetnajstega stoletja (1801) je postala Rogaška Slatina iskano in obiskano zdravilišče. Ob začetku dvajsetega stoletja je zdravilišče Rogaška Slatina dobilo lepo lice ter se je gosjKidarsko dvignilo do možnosti najboljšega razvoja in vrednosti svetovnega slovesa. Sloves Rogaške Slatine so dvignili tudi njeni odlični gostje. Od leta 1810 dalje je imela Slatina skoraj vsako leto kakega visokega gosta Leta 1811 se je v zdravilišču mudil holandski kralj Ludovik Bonaparte, brat Napoleonov; leta 1845 saksonski kralj Friderik August: leta 1867 princ Peter KaW-gjorgjevič z materjo; leta 1918 regent Aleksander Ka.ragjorgjevič, danes kralj Jugoslavije in za njim lepa vrsta jugoslovanskih ministrov in drugih uglednih mož. Včasih je v Rogaško Slatino ru» zdravljenje skozi 40 let prihajal djakovski vladika Josip Juraj Strossmayer in pred njim dolgo vrsto let lavantinski škof. nesmrtni Anton Martin Slomšek. Sloves Rogaške Slatine je tudi stvarno upravičen; upravičen v njenih zdravilnih mineralnih vodah. V slatinskih zdravilnih vrelcih se nahajajo vsi za biokemijo važni kemijski elementi, kakor so: kalij, natrij, magnezij, kalcij in drugi. Akoprav so slatinski vrelci v neposredni medsebojni bližini, se vendar v marsičem razlikujejo med seboj. Omenjamo samo eno razliko treh slatinskih studencev, ki so: Tempel, Stvria, Donat. Ako izvariš iz vsakega vrelca po 1 liter vode, ti bo dal Tempel 3 grame soli, Styria 4 grame, Donat pa čez 8 gramov soli. Slatinski vrelci se skrbno vzdržujejo in večkrat preizkušajo. Zadnje preizkušnje — v avgustu 1931 — so pokazale, da slatinski vrelci v zadnjih 25 letih še niso nič izgubili na svoji zdravilni moči ne v kvaliteti, ne v kvantiteti. To uspešno zdravilnost z razglednimi vrhovi ter vabljivimi zleti, potrjuje pa tudi številnost in odličnost vsakoletnih istih in novih gostov in to kljub časovnim stiskam ali morda prav zavoljo njih, ki nosijo sokrivdo zrahljanega zdravja mnogih, ki se in naj se še vedno bolj in bolj zatekajo v zdravilno Rogaško Slatino. 7511 Slovenska restavraciia ..SlAVOA" — Sušak prvovrstna štajerska domača in dalmatinska vina, prvovrstna kuhinja, sobe za tujce, najnižje cene, točna postrežba. Se priporoča lastnik Anton Bernlk. KERAMIKA tvornica peči, štedilnikov, kamenine in Samotnih izdelkov I. Klemena« — Novo mcsfo družba z o. z. Brzojavl: Keramika, Novo mesto. - Poštni 6o-kovni račun Ljubljana štev. 12821. Velika zaloga sobnih poči iz. prvovrstne šamotne boložgane Kline, modernih oblik In barv. — Vedno v z,a oci kruSne-kmoCke peči, kompletni štedilniki obloženi z. domačimi, češkimi ali nemškimi etnajl-ploščami. Oblaganje Rten, kopalnic i. t. d. Prevzame kompletno stavbe in sploh vsa v keramično stroko spadnjoča dola in popravila po na mitjih eeuah. Garantira se zn blago in delo. Izdelava kamonine — umetno keramike — bogata tz.bira. Zaloga kaineninastili cevi — horakltta. Najceneje in najbolje kupite vse prvovrstne vseli vrst, velikosti iu oblik Steklo zrcalno 6-8 mm, maSlnsko 4-0 mm portalno, ledusto, alabastor itd izdeluje in dobavlja najceneje motvoz, zimo. volno, aif rile. fcapoh nepremoCliave hon^e p*al!«SLOVENECi', dne o. junija 1932. Stran 15. USSSSSSnH zovorovolna banka ..SLAV H 2953 v imiani, 6o$posfca ni. 12 /ES10«?. Zagret Sarajevo, Osiics«, Novi sad m Split Stran 16. »SLOVENEC«, dne 4. junija 1932. Stev. 128. Spedidlsko podjetje LJUBLJANA TELEFON ŠTEV. 20—60 IN 31—60 R. RAN7"NGER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Mestne trošarine prosto skladišče. — Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in automobiii. Mobilna natentna lestva Nova Iznajdba. Mo lilna lestva je uporabljiva Istočasno kot raztezovalna, stoječ« ali stoječa na stopnleah ali strminah, kakor tudi vsnk del zase. IUI DOLIN BISCHOF, tovarnar lestev MARIBOR, kacljanarfeva ulica 22. Domači Izdelek! Nizke cene! Zahtevajte prospekte! A. Legat - Ljubljana Slomškova 13 Špecerija, delikatese in vinotoč Stavbeno in pohištveno mizarstvo 3013 FRANC BERGANT - dravlje poleg nove šole Zg.Slška pošta St. Vid nad Ljubljano • vis-a-vis .Remize" izdeluje vsa mizarska dela po lastnih in po podanih načrtih - točno, solidno in nizke cene 7504 Ključavničarstvo Avgust Martinčič Ljubljana — Rimska cesta 14 prvo in edino podjetje za napravo iehlrnih volilnih zastorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču izdeluje in se priporoča za naroČilo solnčnih plahi, okrlžij vsake vrste od priprosle do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železia za štedilnike, ventilacije raznih vrst. razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, podpečnike h železa in bakra. .Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izdelavi! — Ustanovljeno I. 187!) Telefon štev. 2553 MOgCIlO VtiK liN lil rCZailjC 5JJ u-. , Splošno mizarstvo 7065 s siroinim obratom Izgotovljeno pohištvo na zalogi, izdeluje po lastnih in po podanih načrtih Ivan Praznih. Mutrilana, Zavrli si o Telefon 34-97. Razstavljeno na velesejmu paviljon „E" 7534 Ivan Javornik Mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa Lastni izdelki In moderna hladilnica Ljubljana Domobranska cesta St. 7 Stolnica Šolski drevored poleg Zmajskega mostu Tel. 270« Tel. 3157 Paviljon na veseličnem prostoru 7031 Od Din 122- naprej! 7.143 Šotore sklopne, lesene, motorne Čolne Izredna kvaliteta in ugodna eena! Katalogi in vzotci blaga gratis! Športna delavnica B.Kolb, Vižmarje-St.Vid SploSno lesostrugarstvo 8135 H. PEČJAK A »KUG--Ljubljana. SSSSftrfta Izdeluje vse v to stroko spadajoče predmete kakor: krogle Hišnimi sanctum) kegle. vse vrste mizarske okraske, svetilke, lestence, igrače pipe za sode, šahovnice, kuhinjske potrebščine itd., itd. — Stalna zaloga! Nizke cene i USNJARSKA IN ČEVLJARSKA ZADRUGA iUfiO V TRŽIČU R Z Z O Z. 7533 # i Izdeluje vsakovrstne ovčje in kozje kože v različnih barvah, kakor: gornje usnje za čevlje, pletene sandale, podlogo, galanterijske izdelke in konfekcijo. Specialiteta: usnje za površnike - (Bekleidungsleder). Postrežba točna! Cene solidne I 7530 Posiužite se domače obrti kjer ste postreženi solidno in poceni z vsakovrstnimi šivanimi čevlji, sandali, telovadnimi in hišnimi barvastimi čevlji in čevlji iz krok usnja. Hišni čevlji se izdelujejo na veliko, s podplati iz velblodovine. Se priporočata cenjenim trgovcem Št.Srečnik-a sinova izdelovanje Čevljev Trži C - Dravska banovina 7526 PRAVIJO, da lastnik firme »JOL« živi od tujih žuljev?! Seveda, ker kdor enkrat kupi zavojček »JOL« zoper kurja očesa in žulje, la sigurno izgubi kurja očesa in žulje ter hodi pravilno in brez bolečin I To je zajamčeno I Potem takem živi -JOL« res od fujih žuljev. KAJ je »Comh. Ch.vpre Eau de Colognc 'i , To vedo oni ljudje, kateri vzbuiajo toliko milobe s svojim privlačnim in blagim, plemenitim vonjem (aroma). Kdor še ni rabil Comb. Chypre liau de Cologne, katerega izdeluje laboratorij »JOL«. ta ne ve, kaj se pravi osvajati si skrivnost? KOPRIVIČNO OLJE« je edinstveno sredstvo proti izpadanju las. KDOR se hoče izogniti krizi, la si bo preskrbel eno steklenico »M4DEZ-PK0C«, s katerim si svojo obleko prav lepo očisti in s tem prihrani denar. LABORATORIJ »JOL«. Ljubljana, Celovška cesta 56 Pred nabavo osebnega ali tovornega auto-mobila oziroma motornega kolesa sioglejie našo bogato razstavo rabljenih motornih vozil vseh vrst v lastni razstavni dvorani! 7522 TRIUMPH AUTOd.zo.z. LJUBLJANA VII. MEDVEDOVA CESTA 7 Telefon 2187, 2444 LJUBLJANA. Miklošičeva cesta št. 28 TOVARNA POHIŠTVA USTANOVLJENA LETA 1847 1.1. NAGLAS LJUBLJANA 7541 TELEFON 2169 ZALOGA: NOVI TRG ŠT. 6 TOVARNA: TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 8-10 TELEFON 2869 Prevzema vsa dekoracifska dela. Okusna in naisolidneiša izdelava. Lastni dolgoletni arhitektonski ateiier za notranjo opremo. Brezplačna izdelava načrtov za naročeno pohištvo. RAZSTAVA NA VELESEJMU V PAVILJONU „E" RUDE IN KOVINE« D. 0. „ . 7505 Parhetne deščice Irslje za strope BAKUA za strope in stene ..DahUlO" nadomesluje vsako opažbo stropov in sten z deskami in trstjem Velik prihranek na denarju in delu Strešno iepenho ln lesni cement dobavlja v vsaki množini los. n. Puli, Telefon int. 2513 Ljubljana, Gradaška ulica št. 22 Narotajte .Slovenca" I En gros: svinec, cink, dn, aluminij, baker, dnkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina. cinkovo belilo (izdelek Cinkarne, d. d., Celje), barve, bakrena gallca, dnkov prah, katran, stare kovine, ko-vinasti ostanki, rude vseh vrst LJUBLJANA Masarykova cesta št. 12 Naslov za brzojavke: Rude Telefon inlerurban št. 2727 Telefon krajevni št. 2827 POŠTENE, DELAVNE ZASTOPNfKE, moške in ženske kateregakoli poklica, iščemo za vsak kraj in okraj v Sloveniji. Naimanjši zaslužek, ki je s poštenim delom mesečno lahko vsakemu mogoč, je od Din 1500" - najprej pa do Din 6 250 — in še več. Samo resne pismene ponudbe je poslati ~iilllllllllllllllllllllllll Pod oznažb<> ..Zastopniki" na upravo „Šlovenca" 'IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII v Mariboru. Koroška cesta štev 1 xxxxxxxxxxx A.GORECS 7500 Z z. PataCa L|. Kreditne banhe ln Oosposveisita c. 14 * xe\e J* ^ ^ NAJBOLJŠE - NAJCENEJE 1*7. »SLOVBKBCc, dm 5. }mt!ja 196%. Stran 17 Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Dm. NajmanjSl znesek S Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zncsekiODi«. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na, pismena vprašanja odgovarjamo le.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3V?. "" Beseda samo 50 par 500—1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi službo kot inkasant, skladiščnik ali kaj podobnega. Po potrebi položim kavcijo 6000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8850.___I a) Samostojen krojač sprejme delo na dom, tudi konfekcijsko. Sprejme tudi službo sluge. Naslov ▼ upravi »Slov.« pod št. 8959. _U) Prodajalka v meš. trgovini, T dobrimi spričevali, želi p'emeni'.i službo. Pomagala bi tui' v gospodinjstvu. Nastop s 1. julijem. Naslov pri Fe,-do Gospodarič, Mirna, ja) Gospodična želi službo natakarioe, najraje na deželi. Ponudbe na upravo »Slov.« pol šifro »Marljiva« št. 8878 a Avtosprevodnik kasant, s šoferskim izpitom, kavcije zmožen, pošten in dober vozač, išče službo. Ponudbe pod »43 let« št. 8903 na upravo »Slovenca«, Maribor, la) Mlad trg. pomočnik s trgovskim tečajem išče službo v trgovino mešane stroke. Vstopi takoj ali pozneje. Naslov v upra"i »Slovenca« pod 8706. (a) Mesarski pomočnik išče službo, najraje v kakem prometnem kraju. -Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8659._ (a) Mlad organist vojaščine prost, želi na-meščenja s postransko službo občinskega ali zadružnega tajnika. Nastoni takoj ali črez nekaj mesecev. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 8774. (a) Hlapca ki ima veselje do živine, takoj sprejmem. Prodam tudi več ajdovih plev. — Lojze Avšič, Koseze 8 -Zgornja Šiška. (b) Naobraženec z vsaj 15.000 Din gotovine, ki si želi osigurati bodočnost, naj pošlje svoj naslov s podatki o na-obrazbi na upravo »Slovenca« pod »Sreča« 8805. Oficirji v ostavki imajo prednost. Upokojenci izključeni. (b) Prodajalka starejša, preprosta, zmožna kavcije ali garancije se išče za podružnico špecerijske trgovine blizu Ljubljane. Biti mora samostojna, ooštena in vajena trgovine na dežeii. Ponudbe na upravo lista pod: »Samostojna« štev. 8922. (b) Krojašk. pomočnika sprejmem. S. Kovač, Zalog pri Ljubljani. 'b) Frizerka sposobna moč, dobi služ bo. Osebno se zglasiti pri Ante Blažič — damski salon, Pred škofijo 10, Ljubljana. lb) i Čevljarski pomočnik i dobi trajno delo, če po-| sodi 10.000 dinarjev proti j vknjižbi radi povečanja obrti. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 8985. (b) Zastopstvo firme ali tovarne sprejme takoj trgovski pomočnik. Stroka lahko poljubna. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »F. J. 26« 8872. (al Mlajšo kuharico ki opravlja tudi ostale hišne posle, sprejmem k dvema osebama v Stre-liški ulici 31. (b) Prodajalka dobra manufakturistinja, poštena, zanesljiva moč, z dobrimi spričevali, se takoj sprejme. Pogoj najmanj tri leta pomočniške dobe v manufakturni stroki, kakor tudi velika prijaznost do strank. Osebe teh pogojev nezmožne, ne pridejo v poštev. Ponudbe poslati na upravo »SI.« pod značko »Agilna prodajalka« št. 8629. (b) Kmetsko dekle pošteno, ki ima veselje do živinoreje, dobi službo v župnišču na Gorenjskem — Naslov v upravi »Slovenca« pod 8657. (b) Pisarniško moč dobro, vsestransko izvež-bano, moško ali žensko, j iščemo. Pogoj: samostojnost in perfektno znanje srbohrvaščine in nemščine. Prednost: tisti, ki so že delali v lesni stroki. Ponudbe pod značko »Takojšen nastop« št. 8807 na upravo "Slov.« (b) Služkinja za vsa poljska dela, vešča molže, samo z dobrimi spričevali, se sprejme na graščino. Stalna službi. Predstaviti: Ljubljana. Mi-šičeva 2. (bl Intcligent vešč pisarniških posijv, išče primerno službo. Tudi upraviteljstvo kakšnega posestva (ali slično) zaželjeno. Zadovoljuje =e z nagrado v naturalijih. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Naturalije« št. 8804. _(a) Dekle želi začasne zaposlitve v okolici ali pa v mestu Mariboru. Naslov v u,-.r. »Slovenca« Maribor. Idi Starejša vdova sprejme vsako službo. — Zna vsa hišna dela, kuhati in delati na vrtu. — Naslov v upravi »Slov.< pod št. 8848. (a) Šofer pošten in siguren vozač, zmožen vseh popravil — išče službo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Šofer« št. 8975. (a) Beseda samo 50 par Čevljar ki zna delati elegantne ženske in moške čevlje za dobro prodajalno, dobi takoj naročilo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod >Čevljar« 8840. (b) Kuharico pošteno, samostojno in snažno, srednjih let, veščo kmetskega gospodinjstva, sprejme proti lob.-i plači paromlin Zadravoe, Srpdišče ob Dravi. (b) Prodajalka dobra računarica in vajena specerijske stroke, za trgovino tik Ljubljane, se išče. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Marljiva 8923. (bl Šiviljska pomočnica starejša, vajena trgovine, zmožna do 7000 Din kavcije, dobi stalno mesto. -Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (b) Sprejmem dekle staro 20-—25 let. Le zdrava, krepka, snažna, skrbno vzgojena, ljubiteljica skrbno vzgojenih otrok — naj se javi. Upošteva se le od staršev poslano dekle. katero pride v mesto zsto, da bo delalo in ne pohajkovalo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it 7584. (b) Prvovrstno kuharico starejšo, ki bi kuhala samo včasih za goste — se išče za v vilo na deželi, V vili bi bila sama. — Pismene ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »SI.« pod »Čista« št. 8728. (b) Sobarico preprosto in pošteno, z večletnimi spričevali od služb v Sloveniji, se išče za boljšo hišo na deželi. Pismene ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »SI.« pod »Pridna« št. 8729. (b) Hlapca vajenega poljskega dela in konj, sprejmem takoj na kmetijo. Naslov pod št. 8737 v upravi »SI.« |b) Mehanična pletilnica blizu Ljubljane išče spretnega delavca, ki se razu-, me na manjša popravila strojev, transmisijskih Jermenov itd. in bi imel veselje do pletilne industrije. Stalno. Nastop takjj. Ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja pod »Veselje do dela« št. 8752 na upravo »Slovenca«, fb Perfektno kuharico sprejme takoj hotel »Tivoli«. (b) Konjar in kravar ki zna molzti, se sprejme na kmetijo pri Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8731. (b) Iščem sluge (neoženlenl. ki zna dobro šofirati. je pošten, trezen, nekadilec, zanesljiv in ki je pripravljen vsako drugo delo opravljati. Ponudbe z navedbo zahtevkov in s spričevali preišnjih služb na Franc Uibanc, Ljubljana, Miklošičeva t. (b) Ženitna ponudba Vdovec, obrtnik, s trgovino v predmestju, srednje starosti, z malo dru-žinico, nekaj prihranka in posmrtno zavar, trezen, miroljuben, skrben in dobrega srca, čeli poročiti gospodično ali vdovo enakega značaja v starosti 30—45 let in z nekaj premoženja. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne, na upravo »SI.j. pod šifro »Milijon« štev. 8936. Tajnost zajamčena, ž Obrtnik z dobro vpeljano delavnico v lastni hiši, v skupni vrednosti nad 400.000 D., srednje staiosti, išče v svrho ženitve znanja z gdč. v starosti 28—40 let, ki razpolaga s kapitalom nad 100.000 Din in je vajena vseh uišno - gospodinjskih poslov. Stroga tajnost zajamčena. Ponudbe s sliko, ki se vrne, je poslati na upravo »Slov.« pod šifro »Bodoča sreča« št. 8860. (ž, z vpeljavo strojnega plctar-stva v bili. Zajamčen u-I »lužek ca. tSOII Din meaečno, ker prevzamemo izgotovljeno lilago, plača- I mo zaslužek za pleten je | izgotovljeno t> in dostavimo r izdelavo prejo. Pišite ie danes p« brezplačne prospekte na Domača Pletarska indu- strij«, it. 9, Josip kališ, Maribor, Irnbarirva S. RBR Mladenič 26 let, krojač, želi znanja z gospodično, krojaško pomočnico, staro 18—20 let, katoliškega prepričanja. Poslati je treba celotno sliko, katera se takoj vrne. Dopise na uor. »Slovenca« pod »Tajnost strogo zajamčena« 8677. Širite »Slovenca«! Krojaškega vajenca takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Viktor Avberšek, Maribor, Ma-sarykova 24, (v) Trgovski vajenec se sprejme v trgovino Adolf de Costa, Brežice. Beseda samo 50 par S 100 Din labko zaslužite 5000 Din j I in več. Prospekti na zahtevo. Ponudbe anončne-mu zavodu H. SAX pod značko »Akcionar«. (z) Kt Razpis nagrad združen z inseratnim tekmovanjem: „lnserai hot prodataiec". Preglejte vse inserate v današnji številki in izpolnite potem glasovnico, ki jo priobču-jemo na drugem mestu! Glasovnico nam nato takoj pošljite! Drage bralke in bralci! Da zagotovimo inseratom naših cenj. inserentov za velesejem kar največjo pažnjo in da še poglobimo Vaše zanimanje za inseratni del našega lista, prirejamo nov razpis nagrad. Inserati so tokrat razdeljeni v dve skupini, to pa zato, da omogočimo tudi najmanjšim inseratom uspešno tekmovanje. Skupina 1. obsega inserate v velikosti od 1/8 strani naprej, skupina 2. inserate velikosti pod 1/8 strani. Od vsake skupine imenujte po 3 najučinkovitejše inserate! V to svrho preglejte vse inserate v »Slovencu« v dneh 29. maja, 2. in 5. junija in nam potem sporočite svoj odgovor na glasovnici, ki jo priobčujerao na drugem mestu. Po možnosti priložite glasovnici listek z Vašimi mislimi k glasovanju. Najbolj zanimive bomo objavili 82 NAGRAD! Za najučinkovitejše se proglase 3 inserati od vsake skupine, ki bodo prejeli največ glasov. Med bralce, ki nam bodo poslali izpolnjene glasovnice, bomo razdelili: dve I. nagradi po 2000 Din, dvakrat po pet nagrad po 100 Din mimo tega še dvakrat po 35 nagrad v knjigah, vsaka knjiga v vrednosti 40 Din. 16 NAGRADI Tiste 3 inserate od vsake skupine, ki bodo prejeli največ glasov, bomo odlikovali z nagradami: dvema 1. nagradama po 2.400 Din, dvema 2. nagradama po 1.200 Din, dvema 3. nagradama po 600 Din. Vrh tega še naslednjih pet inseratov od vsake skupine z nagradami po t00 Din. Izplačilo teh nagrad za inserate se izvrši v obliki nakazil v »Slovencu«. Nakazila veljavo le za meseca junij in julij in le za številke ob delavnikih. Vsaka bralka in bralec, tedaj ludi oni, ki niso naročniki našega lista, sc lahko udeleže razpisa nagrad. Treba jim je le izrezati glasovnico in io izpolniti. Vsakdo sme poslati le po eno glasovnico. Inserate, ki jih smatrate za najučinkovitejše, označite na glasovnici s številko, ki se nahaja v zgornjem kotu dotlčnega oglasa in glasovnico pošljite obenem s čitljivim naslovom glasovalca na naslov: »Slovcnec«, Ljubljana. Pod tem naslovom mora biti navedena tudi še šifra »tnserat kot prodajalec.« Glasovnice lahko pošljete tudi skupno, po več v eni kuverti, morda za eno ali več hiš skupaj. S tem prihranite na poštnini in kuvertah. Odgovore moramo prejeti najkasne)« do 13. funija. O nagradah bo odločil žreb. Pravico žrebanja za dve prvi nagradi po 2.000 Din imajo samo oni glasovalci, ki bodo zapisali na glasovnici med 3 oglasi vsaj 2 taka. na katere bo odpadlo največ glasov. Za vse druge nagrade pa se lahko poteguje vsak glasovalec, ki je zadel vsaj enega takih inseratov, ki dobe največ glasov. Da olajšamo glasovanje, smo priobčili 2. junija seznam tekmujočih inseratov, po tekočih številkah in z navedbo, v katero skupino spadajo. Ta seznam imejte za podlago pri glasovanju. Opomba: Nagrade se zmanjšajo za bralce in inserente za 'A, če ni za to inseratno kampanjo naročenih vsaj 3 strani inseratov za vsako številko. Oglasni oddelek »Slovenca«. Mizarski vajenec se sprejme z vso oskrbo. Martin Vengust, splošno mizarstvo, Sv. Valburga, p. Smlednik. (v) Učenec za soboslikarsko in pleskarsko obrt se --prejme takoj. Ivo Glinšek, Rožna dolina, cesta XV štev 9, Ljubljana. (v) mmm Beseda samo 50 par V kolodvorski • restavraciji vsako nedeljo i", sredo zvečer koncert. Beseda samo 50 par Profesorica poučuje vse predmete za srednje šole, zlasti matematiko in jezike ter pripravlja na izpite, po nizki ceni. Naslov pove uprava ■Slov.« št. 8941. (u) Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska c. 31 Gospodična čez dan odsotna — išče mirno in soločno sobo z vso oskrbo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirno«. (s) ODDAJO: Stanovanje enosobno, trosobno in 4-sobno z vsem komfortom oddam s 1. julijem za U*-žigradom v novi vili. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 8841. (č) Dvosobno stanovanje z vrtom, se takoj odda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8949. (č) S 1. avgustom oddani veliko enosobno in dvosobno pritlično stanovanje blizu tramvaja, Udmat. Elektrika, vodovod, pralnica, prvo 250, drugo 300 Din. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 8953. (č) Opremljena soba lepa, parket, elektrik* poseben vhod, se odda a 15. junijem. Streliška ul. št. 24, I. nadstr., desno. (•) Prijazna sobica opremljena, se takoj odda mirni gospodični ali gospodu. Hrenova ul. 5/L (s) Sobica novoopremljena, te takoj odda za 150 Din mesečno. Herbersteinova ulica 12 -koncem Stadiona. I«) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami oddam 1. julija. Zg. Šiška 176 —i Kosovo polje. (č) Dvosobno stanovanje solnčno, -jarketirano, oddam takoj ali z juliiem Staretova 23, Trnovo, 'č) Beseda samo 50 par Naročnik oglasa "Zet'« naj sporoči svoj naslov upravi. (o) Vrhničani! Vallet Expres, Šmartinska cesta 24, Ljubljana, je na Vrhniki, Nova cesta 42, olvoril sprejemnico za kemično čiščenje in renovi-ranje vse moške in dam-ske garderobe. - Kemično čiščenje 55 Din. (o) SMSk.1 Pozor! Scboslikarska in pleskarska dela izvršuje po najnižjih cenah ter sprejme učenca tv. Anton Stiplo-šck, Ljubljana, Krakovska ulica 5. (v) Vajenec za vrtnarstvo se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Oglasiti se: Vrtnarstvo Ivan Šimenc, Lepi pot 24, Mirje, Ljubljana. (v) Vajenec za trgovine z meš. blagom, zdrav in močan, s pri merno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo -Pod oskrba v hiši« it. 8924. (v) Učenko za strojno pletenje s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Marija Cvikei Kočevje 114. (v) Kleparskega vajenca za ključavničarsko obrt -spreme Ivan Zorko, Glince, Ljubljana. (v Dva učenca za kovaško obrt se takoj sprejmeta. Bratje Hočevar, d. z o. z., Mekinje, Kamnik. (v) PLETILNI STROJI »DIAMANT« najnižje cene. - Popravila vseh strojev izvršuje stro-kovnjaško tvrdka Franc Meglič, Ljubljana, Karlov-ska cesta 22. (o) Beseda samo 50 par Ukradena je bila v noči od 2.—3. junija psica volčje pasme, sre-brnosive gladke dlake, po lubtu temna. Kdor bi videl takega r.sa, se prosi, naj javi na naslov: Poto kar Gabrijel, Dolenjska c. št. 23, II. (e) Dvosobno stanovanje s kuhinjo in vrtom ter enosobno stanovanje s kuhinjo v Št. Vidu nad Ljubljano, se odda. (č) Beseda samo 50 par IŠČEJO: Trgovina za mešano blago, s stanovanjem, v okolici Ptuja ali Maribora se vzain« takoj v najem. Ponudb« na podružnico .Slovenca' v Ptuju. (m) ODDAJO: Trgovino mamifakturno in konfekcijsko oddam radi bolezni v najem na zelo prometni cesti Ljubljane s prevzemom zaloge. Stanovanj« v hiši. Ponudbe na upravo • Slov,« pod »Dobro vpeljana trgovina« št. 8735 o Enosobno stanovanje s kuhinjo, se odda takoj. Ob Mladinskem domu it. 7, Kodeljevo. (č) Stanovanje soba s štedilnikom, kabinet in predsoba, se takoi odda. Rožna dolina, cesta XIII št. 5. Jč) Stanovanje štirisobno, odda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 26-05. (čj Dvosobno stanovanje s kabinetom, parketirano, v Sp. Šiški odda Realitetna pisarna Grašek, Kolodvorska 24. (č) Prazno sobo s posebnim vhodom oddam s 1, julijem. Langu-sova ulica 17, Mirje. (s) Dve sobi se takoj oddasla pri kolodvoru. - Poseben vhod, elektrika, plin, parket in dvigalo. Več pove uprava »Slovenca* pod 8862. (s) Več pisarniških sob v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupai ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. # Učenka dobrih staršev, ki se i« že učila v trgovini — se sprejme. - Ponudbe na L Kttnovar, Bled. (v) Beseda samo 50 par IŠČEJO: Sobo in kuhinjo čedno in solnčno, najraje v Zg. Šiški, išče za julij sama gospa. Senič, Srednje Gameljne. (c) Stanovanje z vso oskrbo se išče na deželi. Ponudbe pod .:n. »Gorenjsko« št. 8771 na upravo »Slovenca«, (e) Stanovanje v mestu, 2—3 sob za odrasle osebe, iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna stranka« št. 8974. (c) Stanovanje iščem za avgust. Ponudbe in ceno stanovanja poslati v upravo »Slov.« pod »Železniški uradnik« št. 8979._(c) Stanovsko društvo išče primerno sobo za se-ie, event. sprejme souporabo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Souporaba« it. 89841 U) Prazno sobo s posebnim vhodom oddam, cena 200 Din. Naslov v upravi št. 8931. (s) Solnčna soba opremljena, čista, mirna, poseben vhod, se odda gospodu. Karlovska c. 13. _Is) Opremljena soba blizu kolodvora se takoj odda. Slomškova 6-1. (s) Sostanovalca sprejmem. — Cankarjevo nabrežje 7/II. Rozman, (s) Letoviščarji, pozor! V prijaznem kraju na Gorenjskem sc odda lepa soba z dvema posleljema. Dnevno 10 Din. Avto-zve-za. Naslov v upravi »Slov-venca pod št. 8921, (s) Opremljena soba snažna, z električno raz svetljavo, se takoj odda solidnemu gospodu ali gospodični. jVaslov v upravi »Slov.« pod št. 8925. (s) Opremljeno sobo veliko, zračno, solnčno, z elektriko in posebnim vhodom, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8879. (g) in trgovino oboje dobro vpeljano ob zelo prometni bonov, cesti v loški dolini na Notranjskem oddam v najem (cventuel. tudi produm). Naslov v upravi »Slovenca« pod štov. 754t> Pekarijo pri glavni cesti in farni cerkvi, oddam lakoj v najem. Juvornik Jože, Ig št. 3.1. (n) Dobro pekarno dam v najem proti odkupnini ali zamenjam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 8912. (n) Dclavnica na Mestnem trgu 4.50x8.50 se za avgust ugodno odda. Ponudbe na upravo Slov.« pod »Mirna in čista obrt« št. 8894. (n) Oddajo se takoj ali pozneje v sredini mesta lepa, suha skladišča, pripravna tudi za obrt ali delavnice. Naslov po-'« uprava »SI.« pod št. 6678 (n) Sostanovalec se sprejme. Medvedova 22._(g) l epa solnčna soba se odda solidnemu gospodu v Florijanski ulioi št. 11. _(s) Prazna soba se odda, posebni vhod, razsvetljava, Hradeckega ▼a« 74. (s) Pisarniške prostore v pritličju v Dalmatinovi ulici 11 oddam. (o) Več trgov, lokalov in gostilniških prostorov z vsemi pritiklinami ua prometni točki večjega mesta se takoj odda. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Promet« 8846. (n) Novo kovačnico z vsem orodjem, dam v najem ali pa prodam. — Karel Vokač, Jama-Dvor. ___(»i Špecerijska trgovina kompletna, dobro vpeljala, s stanovanjem, se odda. Periferija Ljubljane. -Ponudbe upravi »Sloven-ca« pod »30.000/7590. (n) Gostilno s tujskimi sobami zraven kopališča oddam takoj v najem ali na račun pnot! nizki najemnini. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št 7581. (n) J. LATA JAMA, je stalna B6KIAMA v Stran t& »flMVHIBC«, ribor, Sodna ulica 30. (p Hiša z elektriko in vodovodom ter stavbna parcela v Zeleni lami, Zvezna al. 3 naprodaj. (p Hišo ▼ Ljubljani, prodam za 300.000 Din. Naslov v upr. »Slov.« it S93Z (p) Kaj ste storflf kot trgovec, kot podjetnik dosedaj, da se vzdr-žite na površju, da dvignete zastajajoči promet? Znižali ste cene — prav! Toda koliko izmed kupujočega občinstva je izvedelo sploh o tem? 16 polovnjakov vina 1931, kupim. Dobraje, Tattenbachova 21, Maribor, k Cirkularno žago kompletno, kupim. Naslov v upravi »SL« pod 8834 k Zakaj se ne zaterete k najuspešne ^ propagandi tiskovni reklami? Lep plakat, izveden v eno- ali več barvnem offset- ali bakrotisku, ličen letak ali okrožnica, okusno tiskano pismo ali prospekt je najglasnejši klicar, najuspešnejši potnik, ki dela za Vas ter pridobiva odjemalce za Vaše blago, za Vaše izdelke tudi v sedanjih neugodnih časih! Oglašujte tudi v »Slovencu"! Klišeje za Vaše oglase — baš oglasi s klišeji so najučinkovitejši — ter vse goraj naštete kakor tudi vse druge vrste tiskovin dobavlja v lični izvršitvi in po ugodnih cenah JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Knjigotisk in umetniški tisk — Lfto-gralija in offset-tisk — Bakrotisk — Lastni risarji — Izdelovalnica klišejev Ia bakova drva >opolnoma suha, zdrava, urpim vsako količino — proU takojšnjemu plačilu. Na ponudbe brez cene se ne oziram. »Viktorija« — Zagreb, Kraljice Jelene 4. (k) Stavbne parcele v izmeri 700 do 770 m2, v Zg. Šiški, ob električni železnici, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 8942. (p) Restavracijo elegantno, t centru Maribora, odda proti odkupu in najemnini Posredovalnica Maribor, Sodna ulica It. 30. (p) Parcelo 650 m' prodam na Kode-Ijevem ali pa tudi zgradim na isti hišo. Naslov pri upravi »Slov.« It 8927. (p) Hišico z vrtom na perileriji mesta Ljubljane kupim. Cenjene ponudbe na upravo »Slov.« pod šiiro »30.000 Din«, It. 8886. (p) 4 parcele po 800 m', po ceni Din 14.— m', naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 8880. (p) Parcela 1400 m* blizu Miklošičeve ceste, naprodaj. Vprašati Ilirska št 21, hišnik. (p) Hiša z velikim vrtom naprodaj, Dev. Mar. Brezje št 45, Maribor. (p) Proda se nova, lična, dvodružinska hiša pri D. M. ▼ Polju. Pogoji ugodni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št 8131. (p) Nepremičnine lepo ležeč« vile, večja trgovska hiša, se dobro obrestuje, manjša stanovanjska hiša z lokalom, hiša z gostilno in trgovino, dvostanovanjska, takojšnja vselitev možna, pod Rožnikom; sprejmem tudi hranilno knjižico. Stanovanjska hiša s sedmimi strankami se zelo dobro obrestuje r Medvedovi ulici, prostorno dvorilče, pripravna za trgovino. — Stavbne parcele v SiSk! tik mitnice pri tobačni to ■ varni, veliko stavbilče v bližini glamega kolodvora in v Tacnu pod Šmarno goro. Lepe lege, primerne cene, proda koncesijoni-rani posredovalec Ivan Sulnik, Krekov trg 10. (p) Nedograjeno hišo novo, soba in kuhinja, z velikim vrtom, prodam. -Dev. Mar Brezje 13, pri Mariboru. (p) Hiša novozidana, 2 sobi, kuhinja, klet in vrt, ugodno naprodaj. Trobenter, Pobrežje, Cankarjeva uL 6, Maribor. (p) Hotel sobe za tujce, gostilna in trgovina z mešanim blagom, v polnem obrntu, kegljišče itd. v najpromet-nejšem kraju dravske doline, naprodaj. Prodamo: hiše, vile, posestva od 200 tisoč Din naprej. »Tatjana« 8905, Maribor, Cvetlična 25. (p) Enodružinska vila ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod It 8874. (p) Hiša krasna, večstanovanjska, vili slična, pod Rožnikom, naprodaj. Zadošča hranilna knjižica. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Za-dovoljnost« št. 8976. (p) Prodaja posestva V nedeljo 12. t m. ob 2 popoldne se bo vršila na licu mesta prostovoljna prodaja posestva v Trna-vi It 10, p. Gomilsko (Savinjska dolina), ki obstoji iz nove stanovanjske hiše, gospodar, poslopja in okrog 15 oralov zemlje. • Informacije je nasloviti na poštni predal štev. 9, p. Žalec. (p) Hiša tristanovanjska, z vrtom, blizu Smartinske ceste — naprodaj. - Prevzame se tudi hranilna knjižica. — Ponudbe pod »200.000« št. 8977. (p) Hiša lepa, večstanovanjska, solidno zidana, z dohrim donosom (čistih 10 %) — naprodaj v Rožni dolini, radi potrebe po gotovini. Potreben kapital 250.000 Din, ker se lahko prevzame hipoteko. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gotovina« It. 8978. (p) Lepo posestvo arondirano, 24 oralov, t ravnini, nova vda, gospa-dar. poslopje - naprodal Potreben kapital 190.000 Din. Vprašati pri g. Go-dina, Tattenbachova ulica 19, Maribor. (p) Stavbne parcele od 500—1000 m' v bližini Celja se poceni prodaja. Vložne knjige Ljudske posojilnice se vzamejo v plačilo. - Več se poizve pri Anton Premozer, Gaberje pri Celju. (p) Hišo enonadstropno, dvostano-vanjsko, novo, ugodno prodam za 270.000 Din. Zg. Šiška, blizu remize. Naslov v upravi »Slov.« pod It. 8980. (p) Lepa stavbna parcela naprodaj ▼ Ljubljani pri »Tičku na gričku«. (p) Hiša z vrtom r dobrem stanju, ob ba-novinski cesti in prometnem kraju, pripravna ea vsaktero obrt, v Mežiški dolini, se proda za skupno 55.00« Din. - Plačilni pogoji so jako ugodni. -Naslov v upravi »Slov« pod It. 8746. 'p) Ia delikatesna trgovina in zajutrkovalni-ca, promet velik, naprodaj z blagom in inventarjem za 380.000 Din. Karel Breznik, Frankopanska 1, Ce>je. (p) Gostilno s trgovino in posestvom, 2 hiši, gospodarsko poslopje, kegljišče, velik senčnat vrt, v prometnem kraju 3 km od Celja, pri farni cerkvi in šoli, kjer je letno 12 sejmov, z vsem inventarjem prodam za 195.000 Din. Vse je renovirsno In napeljana električna razsvetljava. Ivan Videnšek, Teharje. Slance 12. (p) Dobro naložen denar! Prodamo na prometnih točkah mesta, bližnje in daljne okolice palače, vile. graščine, gostilne, trg. hiše in navadne hiše od 70.000 Din dalje; parcele v centru in periferiji — Plača se event. s hranilnimi knjigami in s prevzemom hipotek. Ponudbe na upravo »Slov.« pod znač. »Ilirija« 7583. (p) Enodružinska hiša z vrtom naprodaj. Šolska ulica 7, Pobrežje pri Mariboru. (p) Travnik ah stavbno parcelo v okolici Celja takoj ugodno proda Črepinšek, Kralja Fetra trg 37, Celje. (p) Travnik naprodaj v Mestnem logu. Naslov v upravi »Slov.« pod It. 7579. (p) Restavracija m delikatesna trgovina s hišo, delavnico in vrtom naprodaj za 240.000 Din v Trbotljah. Karel Breznik, Celja. (pj Kupimo Beseda samo 50 par Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni t vsaki množini — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani (ki Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole, Selenbur-gova 6/II. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Kupim podleskovo (ušivec) seme po najvišji ceni. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Iščejo se nabiralci« št. 8204. (k Dve postelji nekaj oprave m posode kupim. - Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Kupec« št. 8851. (k) Dinamo molor 3—5 HP, enosmerni tok, kupim. Sv. Petra c. št. 5, dvorišče. (k) Srednje težak voz dobro ohranjen, kupim. -Naslov v upravi »Slov « pod št 8956. (kj Bohova drva io oglle kupuje stalno Bron Tranc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Vsakovrstno zlato kupnje po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana. Wolfova ulica It 3. Rženo slamo v škopah stalno kupujem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Skopa« št 8772. (k) II Živali ii Beseda samo 50 par Krava dobra mlekarica, s teličkom naprodaj. Ježa 15 pri Črnučah. (j) Mladega psa foksterijerja kupim. Suš-nik, Zaloška 1, Moste, (j) Lepega psa postavnega volčjaka, 1 Yt leta starega, prodam. — Franjo Kunovar, Sv. Križ, Ljubljana. 0) Lepa krava čistokrvna montafonka — po drugem teletu, dnevno 19 1 mleka, z rodovnikom, naprodaj. Souvan, Volčji potok, Radomlje. (j) Beseda samo 50 par Skoraj nov pianino »Lauberger Glos«, prodam. - Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 21. (g) Kratek klavir nov črn pianino ugodno prodam, posodim na dom. Zima, Wolfova ul. 10/1. (g KLAVIRJE pokvarjene in razglašene popravlja in uglašuje strokovno najboljše in najcenejše. • Društva po pust - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g Mam ca je umrla r nebesa je S/a, naS očka zdaj sam na flauto igra. 1 Milij on odjemalcev Ima lvomtca alasbil Melnsl & Herold, lor«) več ko vse druge glasbene firme v Jugoslaviji skupaj. To golovo neka) pomeni ln zalo zahtevajte ludi VI predvsem KATALOG )• tvrdk«, ki ga dobil« brezplačno. Nudi s« Vam direktno iz tvornice oz. tovarniškega skladišča Violin« od Din 69'— Ročn« harmonik« . . 89"— Mandolin« . . 129'-GUar« „ . 159'- Havajske gilare, saksofone kromatlčne harmonike Itd. Meinel&Herold MARIBOR St. 10Z Postori Oglejte si na velesejma v oddelku Zavoda za pospeševanje obrti, harmonij novejše vrste z orgelsko registracijo (prvi v Jugoslaviji), ki ga je izdelala tvrdka Tramte Anton v Medvodah, (ji) ORGLE harmonije, pianine, piščall in venUlatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica. (g) I Auto-vnoFor i Beseda samo 50 par »Ford« limuzino dobro ohranjeno - proda Ivan Šiška, Metelkova uL št. 4. Eleganten avto prav malo vožen, poceni prodam. — Ponudbe na upravo »SIot.« pod »Šti-risedežna limuzina« iter. 8631. (Q Koncertni harmonij amerikanski, znamke Hof-mann-Czerny, Wien, z 9 registri, 2 kolenika, 5 oktav, dvovrsten, zelo poceni naprodaj. - Dopise pod »Harmonij« 7.571 na podr. »Slovenca« v Celju. (g) Avtomobilisti! biciklisti! Uporabljajte za vaša vozila le India Super pneumatiko in Star olj«. Zaloga in zastopstvo — Motor Import Cie., d. z o. z., Celje, VodnikoTa o). 2. (0 16-sedežni omnibus odprt — ugodno prodam. Delavnica Haselbach. Ce- Ije. m Avto ali motocikl, rabljen, najboljše kupite ali prodast« potom avtotvrdke O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica U. (f) Motorno kolo znamke DKW 350 ccm, model 1930 v brezhibaem stanju poceni prodam. L Gradišnik, Smarjeta 10 • p. Celje. (f) Izvanreden nakup Marsikdo nima petnajst, dvajset tisoč Din za nov motor, vozil bi se pa vseeno rad dobro in brez defektov. Zato nudim štiri motorje prvovrstnih svetovnih znamk, 250 in 350 ccm. Eden še čisto nw in trije prav malo rabljeni, vsi s tremi prestavami in v prvovrstnem stanja. Pri neznatni uporabi bencina in z dvema osebama z lahkoto in pod garancijo premagajo vse naj-strmejše klance na nalili cestah. Cena pri tej kvaliteti izvanredno nizka, od 5—8 tisoč Din. Kdor se ne zna voziti, ga naučim brezplačno. Obrnite se na naslov: Erjavec, Stična, kolodvor, Dolenjsko, (f) I Pohištvo i Beseda samo 50 par Oprava spalna in kuhinjska, nova, dobro izdelana, naprodaj; ogleda se pri Jug, Cankarjevo nabr. 23. (<) Spalnico moderno, češnjevo, Vam nudi po izredno nizki ceni Franc Čeoeljnik, mizarstvo, Vižmarje (v klane ij. __(il Pohištvo se proda v Mariboru radi selitve. Omare, postelje, sobna kredenca, dekor, divan itd. Poizve se od 7. t m. dalje v upravi podružnice »Slovenca« ▼ Mariboru pod št. 8946. (S) Za 2000 Din prodam novo spalnico oe mehkega lesa, na hrastovo pleskano, in otroški voziček na peresih v dobrem stanju. - Cigole Miha, Zg. Gameljne 22, p. St. Vid nad Ljubljano. (I) Orehovo vezano (šperano) in hrastovo masivno spalnico proda Ignacij Vurnik, mizarstvo, Vižmarje št. 36 SL Vid nad Ljubljano, (Il HBnstaHiHmuiBa ISlIBHflSraRIffli&iBKIft'* Berite "Slovenca m oglašujte v njem! ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ Štev. 127. »SLOVENEC«, dne 5. junija 1982. Str. 18. :il«r. ingjj JZj. 4 Beseda samo 50 par Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/11. (1) Barve, lake, firnež in dr. boste gotovo rabilii da popravite to, kar Vam je pokvarila zima. Ako sc tozadevno obrnete na trgovino barv »Lustra«, Gosposvetska cesta 12 (poleg restavracije Novi svet), boste to škodo popravili z malenkostnimi stroški. 1 Kopz&lne obleke t vseh velikostih po meri in zgotovljene kupite najugodneje v lastni izdelo-valnici pletenin A. Pon-gračič, Celje, Gosposka 12 Trboveljski cemcnt betonsko železo, nosilke, stavbno okovje in vsakovrstno orodje — najceneje pri Jos. Zalta & Co, trgovina železni ne, Dunajska cesta 9 (poleg nebotični *>»)._^_(1) Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška ccsta 6, telefon 2605._(1) Lepo kredenco t marmornato ploščo in pisalno mizo — oboje iz trdega lesa, poceni prodam. Naslov: Teharje 15 (pri Celju)._11) Čebele — med! Sest Znidaršičevih družin in 50 kg jelkinega medu proda Verbec Jože, Glince, cesta VII št. 4, Vič. (1 Novo kolo prav poceni naorodaj. — Miklošičeva 7/IIL, vhod poleg Delav. pekarne. (1) Nova strojna zidna opeka t vsaki množini ropet na razpolago! Prvovrstno blago Stari ln novi format. Vse vrste strešnikov in votle opeke! Lahke stavbne plošče »Porolith« Nove vrsta opeka za štedljivo zidavo »Votlen jak« 4-kratna velikost normalnega formata! Vse cene znatno reducirane! Dovoz na stavbo! lastni industrijski tir! OPEKARNA LAJTERŠBERG Košaki pri Maribor i telefon 20-18. Popolna razprodaja (vsled bolezni) manufak-ture, galanterije in konfekcije >o globoko znižanih cenah. Se vljudno priporoča Marija Rogelj, Sv. Petra c. 26, Ljubljana. (1) Pločevinast štedilnik vratice za pepelne jame in vratice za dimnik naprodaj. Tattenbachova 4, Maribor. (1) v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleko, bluze in perilo Deering kosilnice - najnovejšega modela, in vse poljedelske stroje kupite najceneje v trgovini Stupica Fr,, železnina, LJubljana, Gosposvetska ccsta 1. (1) Prodaja košnje I. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo 5, junija t. 1. travo za oba letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2 popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški. (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. Tvrdka I, Lavrič trgovina z vinom na Viču št. 44, oddaja fina štajerska vina po najnižji ceni. (D Bakarska vodica izborno domače peneče se vino se dobi pri Gospodarski zvezi v Ljub-ljani.__(1) Dvokolo dobro, po nizki ceni, naprodaj. Florijanska ulica 39-1. (1) Pri »Skoffu« Ljubljana Šivalni stroj nov, naprodaj za 1?50 D. Miklošičeva 7/III,, vhod poleg Dalav. pekarne. (1) potrebujete, ako hočete Otroški voziček dobro ohranjen, se ugod no proda. Zelena jama — Prešernova ulica 18. (I) Dobro kolo z enoletno garancijo lahko dobite po izredno nizki ccni sedaj že tudi v specialni trgovini »Tehnik* Josip Baniai, Miklošičeva c. 20. (1) Jabolčni mošt 150 hI, po i.50 Din za i, proda - K. \Vesenschegg Konjice. (1) Sobna kredcnca dobro ohranjena, p ireni naprodaj, Ci rkvena liica 15-1, Trnovo. (1) Črna detelja lepa, stoječa in trava naprodaj: Ižanska c. 27. (1) Otroških vozičkov lepe, moderne oblike, po zelo nizki ceni, še nekaj naprodaj. Sv. Petra 52. (1) Olje olivno, dalmatinsko, liter 16 Din, bučno, štajersko, liter 16 Din, namizno, lite 13 Din in 16 Din, kakor vse drugo speceriisko blago, nudi Viktor Šober, Liubliana, Sv. Jakoba trg št. 4. (1) Jajca 65 par komad, popolnoma sveža, nudi Sever & Ko., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. (1) Vreče od sladkorja in riža ugodno proda Podbevšalt Filip j v Ljubljani, Celovška cc-I sta št. 111. (1) Pisalni stroj nov, naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva 7'1II., vhod poleg Delavske pekarne. (1) Wechov'i kožar ci in aparati za vkuhavanje sadja in sočivja so priznani. Kupite jih pri Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg Hišna oprava se proda. Izve se pri lastnici Neži Lebes, Prisoi vi uiica 3, podstrešje. (I) Beseda samo 50 par Entel raznovrsten takoj pri Ma-tek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj, (t) Modno krojaštvo Delo solidno. Nizke cene. Popravila, čiščenje, likanje in obračanje oblek izvršuje točno Družina Gabrijel Ljubljana, Florjanska 31. Z otomano vsakovrstno, navadno do najfinejše vas postreže povsem solidno Kobilca Avgust, tapetnik, Ljubljana, Dunajska c. 25, vhod iz DvoFakove ulice 3 — dvorišče. (t) 7551 Kadar rabiš KNJIGE, PISARNIŠKE POTREBŠČINE IN TISKOVINE POSTREŽE TE TOČNO nos!. 1< \,1I G AR NA, TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA V Novem me.su Volno za modroce zelo poceni prodaja šega, Cankarjevo nabrežje šte/ 5, I. nadstr. (I) 2 moški kolesi dobri, prodam. Dolenisna cesta 88. (1) Dobroidoča trgovina z mešanim blagom in gostilna, oboje pod enim krovom, dobro vpeljano, na prometnem kraju, tik farne cerkve, v Beli krajini, brez konkurence,' do želez, postaje 3 km, prodam ali dam v najem r. vsem inventarjem. - Obe obrti zahtevata le zdravega in resnega delavca. Potrebni kapital za prevzem inventarja 50 tisoč Din. Ostanek po dogovoru. - Istotam se spreimc trgovski pomočnik z dobrimi spričevali, ki bi moral opravljati tudi gostilniške posle. Resni re-flektanti naj se oglasijo na upravo »Slovenca« pod »Siguren obstanek« št. 8303. 1() Več pletilnih strojev poceni prodam; vzamem tudi hranilno knjigo. Maribor, Tržaška 3. jI) Šivalni stroj se poceni proda. - Maribor. Tržaška 3. (1) Trgovina z mlekom in drugimi izdelki, v sredini mesta, se radi bolezni proda. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. (!) tvfoci '"o c« otomane divane. fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje lnnac t Porotne Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) Moderne cauche in foteTe priporočamo samo 7. Jekloni mi Schlaratfia žičnimi vloi ki ker t Irajuosti v resnici najboljši i'oi*lcjle si vzorce v tb-lavnici tapet, in dfkor. obrti Dragotin 1'uc-a, Ljubljana Kolodvorska uiicii St. -h ŠPORT »NI ČE t/ L 31 vseh vrst vedno v zalogi in izdeluje po meri samo 9. Zsio&ar, Mestn. ii'y ib Popravila se sprejemajo! Žima! Kdor želi kupiti žimo, si •j lahko ogleda na velesejmu, paviljon E, v 2 r.r.njib prostorih. 'Zima jako lepa in dolga in zajamčena. Cena znižani. -Zn obilni obisk se pripo ! roča Stanko Kcmic, Dre di'nicn žime - Ljubno ob Savinji. It) Vrbovo protjs drobno in srednje suho, za pletenje pohištva, 100 kg naprodaj po 1.75 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8736. (1) Čebelarji, pozor! Naprodaj 30 Znidaršičevih panjev z družinami. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8710. ID Baraka dobro ohranjena, napro- , ;nasf0;j,čeva u!ica- f^SSSTJT* Zfc Naj Vas ne skrbi, kje bi ga dobili. Oglejte si zalogo v domači tovarni IVAN ZAKOTNIK Ljubljana, Kobaridska 45 (za Bežigradom). Malinovcc sadne soke in marmelade, nudi najceneje tvornica »Sadjak«. Detajlna prodaja Dunajska c. 17. Trgovcem 10 % popusta. Istotam se sprejmejo tudi potniki za Ljubljanj, dravsko banovino in Dalmacijo. (]) Vodovodne cevi rabljene, a še kakor nove, se prodajajo po nizki ceni v sledečih dimenzijah: 80 kom. 70 x 87 mm po 3 m dolge; 23 kom. 170 x 195 mm po 3 m dolge, — Naslov pove uprava »SI.« pod št. 8686. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri y vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela, po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul, in Stari trg. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani Fotoaparat Contessa Nettel 4.5x6 cm, compour, 12 kaset, 3 ru-menice, naprodaj (850 D.) Rožna ulica 19. (lj Damski klobuki in slamniki že od 60 Din naprej, vedno zadnje novosti. Preoblikovanje Din 28.—. Salon »La famme Chic«, Anica Puhek, Selenburgova 6.-L (1) ■lih, ki nosi do 1000 kg. Naslov v upravi »Slov « pod št. 8760. (1) Pes čiste volčje pasme, dober čuvaj, naprodaj. — Grad Bokalce, p. Vič. (i) Fotografski aparat poceni proda hišnik na Tržaški cesti 10. (1) Otroški voziček dobro ohranjen naprodai. Naslov v upravi »Slov.« Maribor, Koroška c. 1. (1) Pisalne stroje rabljene — v zajamčeno dobrem stanju nudi v veliki izberi Ludv. Baraga, Selenburgova ulica št. 6, Ljubljana. (1) Val!et Exr>res Šmartinska cesta št. 24, brzo lika, kemično čisti in renovira moško in splošno damsko garderobo. - Sprejemnici Rudolf Pajk, klobučar, Sv. Petra ccsia 51, iu trafika Flori janska ulica 12. Likanje 16, kemično čiščenje 55, obračanje 280 Din. - Poskusite enkrat in ostali boste naša stalna stranka Za več kot polovico ceneje nudi obiskovalcem velesejma svoje izdelke iz medenine in bakra — »Nova Jugometalija« likvidaciji, Liubliana VII Zibertova ulica 27, dvo rišče. 't Slamnike in popravila izdeluje najceneje salon »Mia«, Flo rijanska ulica 6. (ti m Krmo odcJaia najceneje veletrgovina lita in moke A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva ccsta 24 Ztdorsha delo vseh vral Vam solidno in ugodno izvrši stavbno podjetje IVAN VIŽHJTIN Ljubljana. Močnikov« ul (»daj za vojaškobolnico) Undervvood pisalni stroj, brezhiben, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8869. (I) Čajno maslo fn prvovrstni trapist sir, nudi po ugodnih cenah Soboslikarski vzorci najlepši in najcenejši bodo na ljubljanskem velesejmu v paviljonu E. Se priporoča Josip Božič, (t TAPETNIK FRANC ZALAZNIK St. Vid (garaža Magister), izvršuje vsa v to stroko _____ spadajoča dela točno, so- Mlekarska zadruga Velike lidno in po nizki ceni. Lašč«. Popravila se sprejemajo. Ako hočete pravi sir • ali tudi sladko in kislo mleko, vse to lahko napravite * GALLIKOL tabletami v 20 minutah SIrarJi pozor! Na zalogi imamo prvovrstno francosko Gallika siriSče. Anton Skok, Domžale Razstavljeno paviljon H 647 Spccijaln« lorbarstvo J. Kario, Vf^»ri|»or Trg Svobode f (poleg Radio Starkel) Tra(no kodranje za 80 Din SALON HEŠIK Sp. Šiška, Medvedova 38 Tudi ob nedeljah Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg St 32 Naznanjam da izdelujem mlekarske vozičke po najnižji ceni Naprodaj imam več otroških vozičkov z lojterca-mi in še druge neokovane kmečke vozove. — Ivan Bolta, kolar, Zadobrova, Dev. Mar. Polje. (t) Vrmc ivos'anfaCe po Din 125 in 150 prodaja in raj pošilja Riidoli Sever Uurrin tri 2 - Teleion 26-2 Dežniki vsakovr-tni prvovrstna izdelava Uastraun Antonija Ljubljana Prešernova ul. št. 42 Ključavničarstvo Priporočam se za vsa kliu-avnlčarska dela. strojna in stavbena, kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dela. Delo točno in solidno Vekoslav Lnvren-čič. Ljubimua VII, Celovška cesta 50. (U Prvovrstne lanene tropine 57138% prodajamo kmetovalcem po Din fl®©"~ za 100 kg Tovarna lanenega olja IIROVAT & COMP. LJUBLJANA pisarna Dutiajska o. la 111, tov rna Mo-Un pri Ljiibltani Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po naimoderneiših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn. d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. |t) Malinovec pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi nu malo in velika v lekarni dr. G. PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. U 7550 Samo KARO čevelj M B»1 postehne mreže železne zložbive postelie otoma ne divane in tapetniške izdelke nudi natcenete RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13 Ugodni nakup morske trave žime ovilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Kože v stroj vse vrste, na podplate, notraniike, črno in ruiavo gornje usnje, blank. kosmato podlogo itd., sprejema J. Lavrič, usnjarija, Št. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. Noo llu srtalnecja /oleljo Din 1300 — l/atanllrana konstrukcija ima u zatopi RUDOLF SEVER Marijin trg 2 Telefon 2622 Trpežni afrik modroci po Din 200— I* to tam. družba z oni. z. Ljubljana Lepodvorska ulica 23 Medvedova eesta 82 Paviljon N. 468-170 Tvornica kovčegov. aktov- nic, šolskih map, nogomet-nih žog, nahrbtnikov, pa- sov in lovskih predmntov H»WMMII>»M>M>IIMt Čilajte in širite »Slovenca*! pri Iv.Schumi Dol en jska cesta Telefon št. 2951 P. R. A L LES, vsake vrste pri tvrdki Ljubljana — Frankopanska 18. V H»0 7555 S 60»flLNl$KI Vttl Čez ulico : Šilienik črno Din 7•—, belo Din 8"— Ljutomersko belo Din 9"— sortirano.-— lturgundro Din 10"— Silvuncc Din 12"—. Pivo v sodili. LUCIJAMA. SV PEIRA CESTA 43 Komcnskcga 24 — na dvorišču Posor I Kakor vsako leto, imam ludi letos razstavljena vsakovrstne vozove na velesejmu paviljon >£< št. 077. JANH1I AUF1/1N. Vir pri »>os;iža to nedeljo in sicer Amater : Trbovlje. Tekma bo gotovo zanimiva, kakor vedno, kadar na« topila ta dva kluba, ki se borita za prvenstvo v Trbovljah. Po dosedanjih zmagah je zagotovljeno, da ostane prvak trboveljskega okrožja Amater, ki prido kot tak v tekmo s SK Celje, Tekma se prične ob pol 5, predtekma obeh rezerv pa ob 3. Udeležba bo gotovo obilna. Stran »SLOVENEC«, dne S. JtrnfJa 1931. Stev. 127. € ie iisoccm \ . A'': :•. $m "j* Lepo oKnaša'i 3e hoče vsak izrbraženec ! A kolikokrat se obnaSamo tako, da nas je pozneje •ram, ko zvemo za pravila družabnega občevanja. Urbanus govori v svojem pomembnem delu E< štev. 494—495. Iščemo Z zastopn lia enega za Ljubljano, drugega za Maribor, s pripadajočim potovalnim okoljem za že uveden močan konsumni artikel kolonijal-no-specerijske stroke. — Ponudbe pod značko »Jamstvo« št. 8806 na oglasni oddelek »Slovenca«. Zahvala vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta itd. Ivana Pengova kiparskega in podobarskega mojstra Posebej se Se zahvaljujemo Članstvu ln zastopnikom številnih društev, zlasti društvu Katol. rokod. mojstrov, pomočnikov ozir. vajencev za polnoštevilno udeležbo z zastavami, gg. pevcem, g. kanoniku AL Stroju za lepe poslovilne besede in vsem darovalcem cvetja, vencev in rož. — Tudi vsem onim, ki so nam ob tej težki izgubi izrazili svoje sožalje, bodi izrečena na tem mestu prisrčna zahvala. Sveta maša zadušnica za blagopokojuim bo v sredo dne 8. junija ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V L j u b 1 j a n i, 4. junija 1932. Žalujoča rodbina PENG0V in ostalo sorodstvo. FANČI VARL roj. RUFCTI naznanja v »rojem ln svojih otrok NADINE, MTRANA in JANE/A imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl dne 4. junija ob 5 zjutraj, po kratki in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, njen iskreno ljubljeni soprog, skrbni papa, stric in svak, gospod IVAN VARL svetnik dri ielesnle in oblastni upravnik hum. fondov Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 6. junija 1932 ob 14.30 uri izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. junija 1982. IIIIO stavbno, pohištveno In umetno mizarstvo s stro '-im obratom Trata 6, p. St. vid nad Ljubljano PO$eWhe »elescSmo opozarjam pred nakupom Couch d I v o n o v ln tapetniških Izdelkov, da si ogl dnte nrl mem v delavnlol. ker mojih 17. elcov n bilo motfofio razstaviti, nor nisem mogel ingotov ti vseh aroill TAPETNIK IN DEKORATER SiilAR K/t POL. L|uhl|ana Wolfova ulica 12 V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustil najdražji brat in stric, gosp. Josip Zdolšek del sodni svetnik, imejitelj reda st. Sare, častni občan itd. ki Je danes po kratki mukepolni bolezni, v 56. letu starosti zatisnil svoje trudne očL Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek dne 6. junija ob pol 11 dopoldne na Vranskem. Ponikva, Maribor, Vransko, dne 4. junija 1932. Rodbine ZDOLŠEK - STRMŠEK. Prevzem gostilne Sporočava tem potom slav. občinstvu, da sva s 1. junijem prevzela mane in renomirano GOSTILNO »MRAK< na Frankopanovi testi št. 55 (konec avto-bus-postaje pri vojašnici Kralja Petra) t Mariboru. — Cenj. gostom hočeva postreči z najboljšim iz kuhinje in kleti, za udobnost jamčijo okusno adaptirani prostori in senčnat vrt brez prahu pri solidni in promptni postrežbi. — Vabiva cenjene goste te gostilne, da tudi nama ohranijo svoje zaupanje ter beleživa z odličnim spoštovanjem ^ ^ ACHTIG Fran Repič sodarsko podjetje Ljubljana KOLEGIJSKA ULICA štev. 18 Se priporoča obiskovalcem velesejma ta ogled razstavljenih del v paviljonu E zunanje lope Prva ljubljanska parna izdelovalnica slaščic, medic, keksov itd. TEODOR NOVOTNY Telefon 34-14 l3UBLDAWA Telefon 34 14 Masarykova cesta (Friškovec) t Umrl nam je nenadoma v 72. letu starosti, previden s svetimi zakramenti naš ljubjeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod Franc Zabuhovec bivši gostilničar in posestnik. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 6. junija ob 16 iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Belgrad, dne 4. junija 1932. Marija, soproga. Fani Fritieh, Mnrija Orgurevič, hčeri. Vinko, Anton, Jožef in Ivan, sinovi — in ostalo sorodstvo. Stenice, ščurke, mole ln drugo golazen Vam takoj zamori ln stanovanje razkuži najceneje samo Vulkanski plin LUCIFER ki ugonobi vso zalego po razkuževanju ▼ šestih urah. - Prodaja s« pri razkuževalcu STRAMSAK CIRILU na velesejmu — paviljon E štev. 493 — ali na domu v Devica Marija v Polju štev. 62. Stavbeno ln pohištveno mliorstto Simon Praprofnih Ljubljana, Jenhova u lcast 7 izdeluje vsakovrstno pohištvo, stavbna dela, razne oprave ta lokale in urade po solidnih cenah .n kvalit. izvršitvi. V zalogi hladilniki. Umrl nam je naš ljubljeni sin, ozir. br«t, gospod Ivan Gratzer kapl&r pitomac inž. podof. šole dne S. jun. 1932 v Mariboru. — Truplo blagopokojnika se bo prepeljalo v St. Janž pri Dravogradu, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo 5. junija ob pol 16. Maribor, Št. Janž pri Dravograda, dne 4. junija 1932. Žalujoča mati, brat in ostali sorodniki. Štev. 127. »SLOVENEC«, dne 5. Junija 1932. ~J£c T7najaproMa£a£/c Rudge-Whil worih * Pred nakupom oglejte si v Vašem interesu neprekosijive angleške Kvalitetne motocikle po brezkcnkurentnih cenah pri glavnem zastopstvu w v 0. ZUZEK, Ljubljana Tavčar eva ulica 11 Valentin Cestnik, stroino mizarstvo. Trbovlje SI Izdeluje vsa v mizarsko stroko spadajoča dela od priproste do najfinejše izdeiave točno, solidno in poceni Pozor! Čevljarji: DT7T A PA TENT l ili 1 J\ Pozor! preizkušena od raznih mojstrov za priivrstitev usnja na lesenih petah. — Dobiva se pn Jakob Fligl ded., kleparttvo in vodovodna inštalacija, Ljubljana, Ilimslca cesla 2 ali Gregorčičeva ul. 5. — Telefon U. 33-35. esa Znaten na vse vrste pohištva ter tapetniške izdelke kakor tudi na naročila nudi za časa velesejma F« Falflip S1H? Sv. Petra cesta štev. 17. Vsa v MIZARSKO STROKO spadajoča dela, posebno pa STAVBNA izvršuje najsolidneje in poceni tvrdka Uublfana. Prlvoz 16. Prišle I. Ahactc splošno strojno mizarstvo Telefon 2*-«8 i. PlCElf, ffllCStO, icie/nm« m spetem« Prodajalci pozor! Kakor vsako loto. (uko imam ludi lotos veliko iibiro v kopale, coron.iske, koro«lce, turSke, poklonsko, uiasrnetno koso i. dr. Kino brusno kamni). Polnovredni trboveljski in dalmatinski Comont, betonsko žoleao, stukatnro in drugo stavbene potrebščino. — Težakovo oljejiajfinejfii Avenarlui Carbollnef. (ialioa, copilni gumi. žviplo, irnmi-oevi. Ali že veste ? 100 kg Din 820 — 150 „ „ 880 -200 „ „ 980- 7544 hrastove izdelave s premičnim utežem 300 kg Din 1220 — 500 „ ., 1480"— 1000 „ 2860 — nudi Vam specijalna delavnica vseh tehtnic ritANIO RAU, Ljubljana Glince. Tržaška 12 Kadar izbirate pohištvo, ne pozabite zahtevati ludi cenik zn vsakovrstne moderne spalnice, specijalne kuhinje i. t. d. pri poznani pohištveni in mizarski Ivrdki JERNEJ SITA It. Šmihel pri Novem mestu. Cene konkurenčno! ištt'0 razproda"«3" jedilnice, spalnice, kuhinje itd. Ivan Napast, Vižmarje 9, nad Lj. (črez železniško progo, pri kapeli, levo) Stare kupi ejm. nove fll. GREBENC, li. Dunajska 36 »jr l Huinu -.i s it: i h : ui i Kimui ru imu: i ii! lumii mi i iKH;HmtMmumininiTi cniH ntit: i nmm .............................. MOŠKI IN ŽENSKI POfflSTVO! flHTOH zim, St.llid nad Ljubljano POHIŠTVO i Ustanovljeno 18 5 6 Izdeluje spalnice, Cono solidne 1 salone, kasarne, trnouske opreme ild. Postrežba toena: prvovrstne domače izdelave, najnovejše g mode — nizke cene — nudi le | iPoian"?ko3u!!«?,L;uteliana i Sv. Jakoba trg (stojnica) 7530 | Sušak Park Motel Pečrne Slovenski hotel Na sami morski obali. Lastni park, lastno kopuliiče. Najlepša suiaška ri-vijera. Priznano dobra kuhinja. Brezplačni prosior za parketiranje avtomobilov. Vene penzionu najnižje. Prospekte. moderno vedno na za-VUf3?J i MU logi, vsak čas na ogled iimiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiimiiiiiiiiiii J^fgggj« jg|(Q|) Št. Vid-Vizmarjc nad Ljubljano, Državna c. 2 Razstavljeno na velesejmu paviljon E se vljudno opozarjajo na paviljon DERFEL na veseličnem prostoru (proti pivovarni «Union«). Točijo se: pivo in pristna dalmatinska šibeniška vina od firme A. S&anara, (bivši gostilničar pri Tratniku). . Vsakovrstna delikatesa na razpolago. Um nazlžc! Postrežba točna! Cvetličarna in trg. vrtnarstvo Aleksandrova cesta KORSIKA \VOi Miklošičeva cesta Telefon 14-89, 234.1 In 3188. CsS&nSSove mlinske In DieseH motorje za mline, električne centrale in avtobuse od 8 KS dalje, dobavlja Jugoslavensko Ganz d. d. Zagreb, Draškovičeva 27, tel. 5587 Maina uCoa tlel^vsiica m v itadovlrci nndi reflektantom več garnitur ali posamezne komade vrtnih stolov in miz po znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike in ne odlašajte z nakupu m. — Oglejte si izbrano zalogo na velesejmu Paviljon £ zunag - fooia 500-503 Jugoslovanski denarni zavodi: Jugoslovanska udružena banka d. d.. Prva hrvatska štedio-nica in Srpska banka d. d. v Zagrebu, Jadrati8ko-Podunavska banka d. d. in Zemeljska I anka d. d. v Beogradu ter Zemaljska banka za Bosnu t Hercegovina v Sarajevu. ustanovili so leta 1920 domači zavarovalni zavod obče zavarovalna d. d. SAVA v Zaarebu >SAVA< je prevzela v kraljevini Jugoslaviji obstoječa elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu Lastni družbeni jamstveni fondi znašajo und So mllfonov dinarjev brez yarGneli bnnk-uslanovitelilc Družba je izplačala od leta 1920 dalje nad 200 milfonov dinarjev za škode Generalno zastopstvo za Dravsko banovino v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2 Telefon 24-34 Gospodarska ZADRUGA MIZARSKIH MO.STROV v Ljubljani ro(t. /.adr. z o. z. Vegova ulica St. 6, poleg realke priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela. Izvrše se vsa stavbeua in gradbena dola po lastnih in arhitektonskih načrtih. Informacije brezplačno. Prostov. mm dražba Iz zapuščine dne 18. aprila 1932 umrlega Šetinca Ignaca, hišnega posestnika v Ljubljani, Rožna ulica št. 41, se bodo prodajale na prostovoljni javni dražbi različne premičnine kot stanovanjska oprema, obleka, perilo itd. dne 7. junija 1932 ob 2 pop. in event. sledeče dni ob isti uri na licu mesta v liožni ulici št. 41/11. Predmete se lahko ogleda pol ure pred pri-četkoin dražbe. Kupljeno stvar je plačati takoj, prištevši odpadajočo državno pristojbino. A I 330/32. Notar kot sodni komisar: Anton Galle I. r. obraz v 10—14 dneh doscielc s pomočjo .Zdravljenja lupljenja Že prvi dan po uporabi se telnl očividno polepša. S liajnlm ln neopaženiin obnavljanjem kože odstranjuje to sredstvo temeljilo In za vodno llša), sofedce, ogrce, zajedavce, mozolje, mastno iri oveneio kožo ter znake staranja. Telnt postane sijajno čist in mladostno svež- Uspeh in noskod-Ijivofsl zajamčena! Garnitura Din 120*—. Milo Module teintu. Za umivanje obraza jemljite blago emulzijo od II mont- — veiika steklenica Din 50" — Preparat«' SCSI« i»EOEH - »CHENKG razpošilja proli predplačilu (poštnina Din 6) ali po povzetju (poštnina Din 12) depo za Jugoslavijo .Omni «' oddelek J/2, /ogreb, Dreškovlčevo 17. /a'iicTnjte brezplačni ilustrirani cenik! IVAN NOVAK splošno strojno mizarstvo Vižmarje p. Št. Vid nad LJ. Naročilo so sprejemajo po lastnih in po podani b načrtih ROK DCP1IC STROJNO HIIARSIVV Zaitufe Sfev. 22 $1. Vidnud LSusmiano Podjetie za popravilo in preivjanje GENERATORJEV, ELEKTROMOTORJEV in TRANSFORMATORJEV vseh napetosti Specijalni oddelek za popravilo in previjanje AUTODVNAM - Montaža /.a luč in pogon Kari Narbeshuber LJUBL.IANA-MOSTF. Telefon štev. 31-95 Ker se bliža sezona h hralu #n»IHO /SllJtmt«; ta?f, Damske plašče izdelujemo tudi po meri. Moške obleke po meri iz originalnega angleškega blaga. Prvovrstna izdelava. Glasovnico izrežite natančno v tej velikosti, izpolnite in pošljite v zaprti kuverti! »Slovencev« razpis nagrad Glasovnica za skupino 2. Oglasi v velikosti pod Vs strani. Za najučinkovitejše 3 inserate smatram inserate s številkami:........................................ O obesse JVVAN tAVNirAi. Ljubljana, Aleksandrova c St. 4 Razstavljena na velesejn: ,. v paviljonu J. .TRIBUNA" F. B. t., tovarna dvokolcs, oortških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovška cesta St. 4. Znižane eene. / Najveija iibira. / Ceniki Iranko. Strun 8. »SLOVERBCc, 4M 6. )an!Ja HKtt. Btovt.127. BIE ZA DOM. VRT. UUCO iN ŠPORT SAMO ..VIKTORIA" W?MPA5SiNG-PLATNENE ČEVLJE #jHII \ fcdno no vlSkn! Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira A.& E. Skahernš, LJubljana 7546 načrte in stavbenik zgradbe FURLAN - KUNAVER izvršuje LJUBLJANA, rimska cesta 1? NASVETI V PISARNI BREZPLAČN. 14606 LJUDSKA POSOJILNICA f LJUBLJANI reglstrovana zndr. z neomejeno zavezo Hihlošičeva cest« štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašajo nad 180 iniligonov Dtn. jS ! ^»ssasiassoisioisosio^^ Hoho se veselim noči, ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri rraisc lager, tape-nik Paviljon E Telefon 2042 Sv. Petra nasip št. 29 I/e brzo hitite, da ne zamudite ngodne prilike! „Pri zmajskem mostu" dobite po najnižjih cenah vse vrste manufakturnega blaga kakor: volneno za moške in ženske obleke, lepe vzorce Dagmar svile, dilene, kambrike, cefir, okaford, vse vrste šifone. platno za rjuhe, ženske srajce in kombineže, moško perilo, ovratnike, kravate etc. etc. Geslo trgovine: Dobro blago, majhen dobiček in velik promet. 6512 Se priporoča Ivanka Štrukelj Ljubljana. Resljera cesta št. 2 B. S. A. 7507 The Birmingham Srna/ Ar ms Co. Ltd. Birmingham, Anglijo B.S.A. 4.99 h.p. O.H.V. Blue Star NOVI MODELI 1932 Motorno kolo B. S. A. razstavljeno na velesejmu VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 21 Hiša. postavljena že na Golniku. PAVEL PAVČIČ TESARSKI MOJSTER MOSTE - LJUBLJANA izvršuje po lastnih in po predloženih načrlih različna lesna gradbena dela, kakor: ostrešja, strope, pode. stopnice, ograje — žage, mline, predalčaste stavbe, tribune, vzpenjače, lesene .mostove, jezove, zagatne stene, zatvor-mce itd.; ostrešja na monumentalne stavbe: stolpe, kupole, cerkve. Po svojem lastnem sistemu — ki je bil patentiran v mesecu januarju 1932. — pa izvršuje lesene stanovanjske hiše, lope, delavnice — garaže, vrtne paviljone. Patentirani sistem ima to svojstvo, da se vse delo popolnoma izgotovi na tesališču — hiša je postavljena v sirovem stanju in pokrita v enem dnevu ter najkesneje v 30 dneh že gotova za vselitev Hiše so lahko obojestransko ometane ali lesene. Stene vzdržijo za preko 60 cm ope£m zid toplote. Cena je zelo nizka, in lo zaradi skrajne in minimalne izrabe, hitre sestave in konslrukcije lesa, na čemer bazira ta patent TUMi 001.JAK*. BUD 1. Splošno in strojno mizarstvo Prevzamem vsa stavbinska In pohištvena dela. - Spalnice od preproste do najfinejše vrste Iz vsakovrstnega lesa po nnjnlžilh eenah — Sobna vrata do 200V>0 cm velikosti s 4 polnili in medenim okovjem za Din 320'— — Okna računam po velikosti mere ln konkurenčnih cenah P. n. lastnikom vil na Bledu so priporočam za vsako popravilo 8627 SAMSON' podplati so naj-trpežnejii, nepre-m o čl ji vi, po leti hladni in najcenejši, ker odležeio za več parov drugih podplatov. Prinesite Vaše čevlje, da Vam isto templamo s „SAMSON" podplatom za ceno: Moške templance in pete Din 29'—, damske templance in pete Din 24'—. Čevlje sprejema v templanje tvrdka II. Seljak, trgovina s čevlji, Ljubljana, Prešernova ul. 52. (Nasproti giavnu pošte) OBLEKE PERILO OVRATNIKI nogavice KRAVATE klobuki ; Čevlji DEŽNIKI i**. V Logarsho dolino se peljete v odprtem avtobusu iz Celja za 75 Din na obe strani, za 90 Din na Bled in nazaj. Družba naj obstoji iz 22 oseb. Avlo naročajte pri URM PAVLU, Ljubno pr! Celju. 7547 ABIO MQ Prvo p&tarsko podjetfe v Mariboru! Velika zaloga vsakovrstnih pletarskih izdelkov. Vrtni stoli ter kompletne pohištvene garniture. Na drobno - na debelo. KAROL PRAH, Maribor, Dvorakova ul. 4 vseh vrst izdeluje in ima vedno v zalogi industrija perila (lastnik Josip Olnp) LJubljana, Kolodvorska ul.8 Trgovci znaten popusti Vsakovrstne šivane hišne čevlje iz velblodove dlake izdeluje na veliko domača priznana tvrdka KAR0L DOBRIN TRŽIČ Zmertie cenel Točna postrežba! Ustanovljena 1868. gradbeno podjctje TEHNIČNA PISARNA MSROSIAV ZUPAN STAVBENIK - LJUBLJANA PoSt.ni ček. račnn Stev. 12.SJ4 Telefon Stev. 2103 Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke. Tehnična mnenja. Zastopstvo strank v tehničnih zndevah. Razpis, POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE v Ljubljani razpisuje oddajo slikarskih, pleskarskih, parketnih, steklarskih, pozlatarskih, kamnoseških ter pečar-skih in keramičnih del za nebotičnik v Ljubi jani. Načrti, proračun ter gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem uradu od 7. junija dalje med uradnimi urami za Din 20'—, Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju s tozadevnirh napisom do 17. junija 1932., 12. ure predpoldne, pri podpisanem zavodu. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. R. WILLMANN strojno podjetje LJUBLJANA Slomškova ul. št. 3 Izdeluje razne vrsle slrojev za lesno industrijo, beneŠKe Iarmenike, Irans-mlsijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebrasle cevi iz kovanega železa. • Prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav ler izvršuje vsa v strojno široko spadajoča dela in popravila ločno, so-lidno in no možnosti »»jhilrele. — OTVORITEV PODRUŽNICE Mestna hranilnica ljubljanska otvori dne 6. junija t. 1 svojo podružnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15, NHKMKBtCXK42MII ki bo obavljala vse v njeno stroko spadajoče posle. Pri njej vloženi denar bo vlagateljem vsak čas brez omejitve na razpolago. I Neprehosllivi jTALTEr plcfilnl stroji Izpopolnjene in najnovejSe strojne konstrukcije / Vsi pomožni stroji in strojni deli igle in vse ostale v pletilno stroko spadajoče strojne potrebščine / Brezplačni in brzi pouk v pletilstvu Stalno na zalopi I Na debelo F. KOS - Ljubljana, Židovska ulica S Velika izbira navadnih in modnih pletenin lastnega izdelka kakor: jopic, puloverjev, telovnikov, sviterjev, kopalnih, športnih in damskib oblek, otroškega, damskega in moškega perila, nogavic, rokavic, šalov, pletov, čepic, majic, dokolenic v vseh barvah in kombinacijah / Pralna in navadna volna bombaž, svila, gumbi itd. Na drobno Puvll|on „H" »SLOVENEC«, dne 5. junija 1032. m 0. Znfch, Llnbltono Tavčarjeva ulica št. 11 hhmbmA generalno zastopstvo MffifflH&lHp PEfiOEOT avtomobilov Maz lentu ie dejstva, da se hupuje danes največ avtomobilov Peugeot ZOll V VaSem lastnem interesu si oglejie pred nakupom avtomobila svetovnoznane 4- In 5-sedcžne ler tovorne 30 HP Peugeot automoblle brez in z nihalnimi osmi, ________ tipe 201, kaleri porabijo najmanj goriva pri najnižji jjfcjik,,*'*§!> nabftvni ceni ter Vam vršijo skozi leta najtežjo službo 1 : na slabih cestah. Najnižji automobilski davek vsled ugodne leže! Preprifiajte se z neobvezno polzltuSnjo vožnjol iv I-**- i*"J'^iijjiiiiiiii 'iiiiiMMiiiiiiiimiiiiji POtfODOft 20LETNICE £ obstoja svoje tvrdke, prodajal bom URE, 4 ZLATNINO, SREBR-NINO, DRAGULJE Z 20 % POPUSTOM 1 Susn Pakiž, Ljubljana Pred Škafijo št. 15 raznih tipov, najboljše kvalib e .'obitepri tvrdki €6 fpsais&ift a sta M si JMKm tm US a A« LJUBLJANA, MASARYKOVA CESTA 14 palača „Grat'ika" nasproti glav. kolodvora Trgovina In lastna delavnica vseh vrst ortopedičnih aparatov, steznikov, ravnodržolcev, umetnih udov, želodčnih, trebušnih in kilnih pasov, vložkov za ploske noge (Platltus) iz gume, jekla in aluminija kakor tudi vseh zdravniških potrebščin za bolnice, sonatorije in ostale zavode. Zaloga vseh vrst mehkih tn trdih gumi-lzdelkov, specijalni ameriški gumi-grelnikl (lennoforl), obenem uporabljivi kot irigator, pripravni za potovanje, gumijastih steznikov, gumijastih nogavic za krčne in bolne noge najboljših nemških in francoskih tvrdk. - Brivni aparati, vse vrste britvic, britev, razne škarje, stroji za lase in žepni noži. Brušenje, bakrenje, nikijanje, splošna popravila, G. Bese ljubliana, Prešemaua ui. 5, te!ef. 2439 rano! UBF,: itjktct« iiiihii«! a SffeTMK* raztte ■vetllsostl nudi po »J^rlfJU nizkih cenah sodarski mojster Koslrtrtlilc Štetan Ljubljana VIL, Vodnikova 18 II. partija izgotovljena na zalogi I Če bi zamorci znali %a Daj-Damot? sladoled ISajie bi prodali Pritekli v Daj-Dam zapored. Trajno lociranje! samo 6minut MIRKO KOSIRNIK ključavničarstvo autogenična varilnica Ljubljana VII, Frankopanska ulica št. 26 Telefon št. 34-77. ostanete pod patentnim, z *| avtomatskim hlajenjem opremljenim aparatom v damsl^em salonu „^anči" Ljubljana, A'eksandrova 4 (Pasaža) Friziranje, manikiranje, masaža Na drobno i ii debelo! Oglejte si našo zalogo! Komnletno kuhinjo: kuhin j -ko posodo, porcelan, sleklenino, železnino pločevino štedilnike, kompletne kopalnice in stranišča, nosilke, cement. — Vse vrste orodja dobite pri DUNAJSKA C. 11, poleg Figovca Ra zstava na velesejmu paviljon „H" tipa VELESE3EM E 53.65 ERMAN-ARHAR ŠT. VID NAD UJUBUANO Zopet došlo novo blago po 6, 7, 8 in 10 Din meter. Oglejte si ga pred nakupom v Tekstilnem bazarju I. TRPIN, Maribor, Vctrinjska ulica 15. Dobro jesti moremo samo lako dolgo, dokler prebavni organi redno delujejo. Čim leapetit pokvarjen, nastanejo vse mogoče motnie, kol glavobol, naval krvi v gluvo, krči, naduha, vzdigavanje, jed ne diši, kar more pri slabotnih osebah, zlasti pa pri slabokrvndi privesti do resnih posledic. Zalo je redna vsakdanja unorabo prijetne močne Švedske Tinkture .tisa" (Švedske kapljice) lekarnaria Fellerja izvanredno ko. ristna, ker ona poleg lega, da olajšuje in po»pešu|e prebdvo, doje dober npetil in pri-pomore k rednemu delovanju prebavnih organov, obenem pa fe zelo lečnn, fina aromaliena pijača, ki zapušča v želodcu čustvo priletne svežine in upliva s lein nn obče razpoloženje in delavno sposobnost. 2 steklenici Din 50'—, 4 steklenice Din 92'—, z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzalrg 134 Savska banovina. Lahko sredstvo za čiščenje — Elsa pilule (6 zavitkov Din 30.—. 12 zovilkov Din 50.—). Proti kašlju In bolečinam v prsih Elsa-Zagorski sok, 2 steklenici Din 50.—. Odobreno od Min. aoc. pol. ln nor. rdrovjn Sp. br 509 od .'4. III. 1932. POE.3EM2LCI I Največja izbira prvovrstnih poljedelskih strojev kot DEERING kosilnic, originalnih angleških LISTER motorjev, patentnih brzoklepalnih strojev, mlatilnic, čistilnikov, slamoreznic, bran, plugov, črpalk za vodo in gnojnico, vodovodnega in stavbnega materijala ter druge železnine pri tvrdki FR. STUPICA, LJUBLJANA Zaloga razstreljiv. GOSPOSVETSKA CESTA 1 Oglejte mojo razstavo na velesejmu. Ml _ t, O 1-4 •S 2 s. fe o , > S iS o « a °> u. -o So t4 oj ft. ja rJ o. ^-j -—• > o . з.2 fe '3 i: M p .se ta g^o -r c~> S ..ca .2 X? '5 »co^cv: go ® •• rŽ ■• ~ t; a> j?, N — N • и, a ai s ti > aj > M k. n N J H "O ^IsJ IS ^ mQ co .O o . O _ S 1 « § a^lS o . .ca « ,: oa rr, en a) .. •- 0. S Q a; •i s s >■-« •»fl I SSdS? 1«°I^5 ■Sia*** o tt > d - r, > u ►J N co 3 I »nci™ ' o) to Roland Dorgelfes: Leseni križi 51 To je trajalo še dva dni in eno noč. Štirideset ur smo štelj, vsako minuto, vsako sekundo v strahu, da nas raznese. Dva dni in eno noč smo poslušali, usta nam je mrzlica izsušila. Zadnji večer Vieuble-ja nismo mogli več zadržati: odšel je s štirimi ročnimi granatami v krušniku, in po poteku ene ure smo jih slišali štirikrat zapored zalajati, nato bolestni vzkri-ki. Svoj posel je dobro opravil. Ko je zopet zlezel v jarek, je ravno prišel poročnik Berthier; pohitel je bil pred zameno. Že smo si oprtavali, pripravljeni na odhod, nahrbtnike. »Oh, to me veseli!« nam je dejal... »Vidite, da vam ni bilo treba obupavati. Zdaj je minulo.« »Saj še nismo odšli,« se je tresel Fouillard. »To bi morali imeti pa že posebno srečo, da bi še zdaj zleteli v zrak,« je resnobno pripomnil Lemoine. Pravilni udarci so se še vedno oglašali in nas pomirjali. A sedaj nismo več pazili na kramp, marveč na zameno. Zamolkel hrum nas jc opozoril. »Premena ... Stopite v rov, da morejo mimo. Jaz Izvršim predajo,« nam je rekel Berthier. Videli smo iti mimo ljudi neznanega polka. Bilo jih je samo deset in štirje strojničarji. Zadnji se je ustavil, ko nas je v senci svoda opazil. »Tak oni kopljejo mino tu spodaj?... To se pravi, da pojdemo v zrak. štiri dni, a? ...« Vsi naenkrat smo ga skušali pomiriti: »Kaj še... Poglej nas, ki smo tudi prestali... Talca reč ne gre tako hitro... Le nič skrbi brez po- | trebe.« ; oTda čez njegov telečnjak smo oprezovali za poročnikom; kolena so nam drhtela, tako se nam je mudilo proč. Fouillard se je bil že zmazal, ne da bi bil kdo opazil. Naposled se je Berthier vrnil. »Naprej... Dobro opravite, dečki.« Obrnil se je in rekel tiho Demachy-ju: »Ubogi fantje, bojim se zanje ...« Ce ne bi bilo poročnika, ki je hodil na čelu z mirnim korakom, bi bili najbrže tekli. Bali smo se to blede Kalvarije, ki so jo rakete včasih do nagega slekle. Bali nevarnosti, ki smo jo čutili še tik za petami. Lezli smo po kredasti poti, pohiteli čez brv nad potokom, in šeLe tu smo se upali ozreti nazaj. Pošastno se je odražala Kalvarija na zelenkastem nočnem nebu in razcefrani drevesni trši so se vzpenjali proti nebu kakor križi. * V naglici smo pogoltnili jedačo ob izhodu iz jarkov. Kuharji so nam bili skuhali kofedro in jedli smo požrešno, ker so bili popustili kremplji, ki so se nam preje zasajali v želodec. Vino smo vlivali vase v celih kvartinih, ker smo morali izprazniti vrče, proden smo odrinili. Hvastač Sulphart je pripovedoval stotniji svoje zgodbe: »In kako smo jo dali Švabom po gobcu, s tem našim Vieubl6-jem!« Vsak mož naše skupine je imel svoj krog poslušalcev. Vieuble, čegar leni potepuški glas se je jasno razločeval izmed drugih, je pripovedoval o svoji pa-troli: »Da, skupili so jo po gobcu, pa šc kako... Vstal sem bil, se z levo oprijel kola v njihovih žičnih ovirah in tresk! naravnost v sredo notri... Sam nisem dobil še praske ne... In potlej si poglej to gledališko kukalo. Vzel sem ga mrtvemu Švabu, nekemu častniku.« Stotnija je korakala v dolgi vrsti brez reda ob kanalu. Iz artiljerijskih slanišč, izkopanih na robu strmali, se je vzdigoval dim, in zavidali smo jih za njihove vlažne luknje: »Tu notri dočakati konec vojne, kaj deš, to bi li bilo skrivaško gnezdeče...« V črni vodi se je zj-calila noč in slišati jc bilo le tiho žuborenje. Prekoračili smo reko na vegavem mostu iz čolnov in kadi. Stopivši v gozd, nam jc legel na pleča hlad kakor moker plašč. Dišalo je vlažno po pomladi. Nekje je pel ptič, ki ni vedel za vojno. Za nami so rakete označevale brezkončno črto jarkov. Kmalu pa jo je skrilo drevje in visoki gozd je dušil srdite glasove topov. Oddaljevali srno se od smrti. Ko smo korakali v prvo vas, je začela sprednja desetnija tilio popevati in nehote se nam je ubral korak: »Cest aujourd'hui marche dc nuit Au lieu d'roupiller, on s'promenc .. .SLOVKNBC<, *ne 6. junija 19SX Stev. \XI. V TOPLIH POLETNIH DNEVIH se počutite vedno sveži in razpoloženi, ako nosite našo lahko in udobno letno obutev. 39.- Lufov vložek Din 5 49.- Priporočamo Vam, da nosite v obutvi lufo-ve vložke. Udobnejše Vam bo in noge se Vam ne bodo potile. Vel. 19-26 Vrsta 4441-05 Za deklice: Zračni, lahki platneni pol-čevlji okusne oblike z gumijastim podplatom in peto. Vrstu 1S05-61 Naši gumiiasti kopalni čevlji Vas najbolje varujejo, če hodite po razžarjenem pesku in ostrem kamnu. Zelo lahki so in udobni. Pri plavanju Vas ne ovirajo. Vrsta 4435-37 Otroški platneni čevlji v sivi barvi z gumijastim prožnim podplatom. Praktični za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 214*1-09 Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in prožnim gumijastim podplatom in nizko peto. Za malo denarja veliko zadovoljstva. NOGAVICE. MOŠKE ZA DIN T—, ŽENSKE ZA DIN VEČ SLUŽBE. Trudimo se, da Vas kar najboljše po-strezemo, ne samo z dobro in ceneno obutvijo, temveč skrbimo, da Vas postrežemo dovršeno in ceneno tudi z ostalimi potrebščinami za Vašo obutev in Vaše noge. 25 — IN 9'—. *DIINAV* ZAVAROVALNA DF.LNISKA OKUŽBA V ZAGREBU podružnica LJUBLJANA 7501 ALEKSANDROVA CESTA 5 v lastni pulači Zavaruje po najugodnejših pogojih proti škodam : vsied požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta nezgod in zakonilega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja avtotaksa. avto-jainstva ter sklepa živjenjska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za sluča i doživetja in smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših ki mbinacijah cenih tarif. Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naših glavnih in krajevnih zastopstvih. Telefon štev. 2405 izdelujemo vse vrste poljedelskih strojev ! Eno- In večbrazdne pluge las prvovrstnega materijala po najnižjih cene h. Zahtevajte naSe kataloge. Naše sirote razstavi „KM&T1JSKa DBU2KBA" n» Ifufolf«nsl*em velesejmu. J PRISTNE KRANISKE NLOD/ISE nudi tvrdka ]?OSip Rozmean, LJubljana. Sr. Petra c.85 Dobijo se tudi v boljših ljubljanskih delikatesah Stole, mize in klopi zak lopne, železne, izdeluje najceneje po dogovoru J. ZOR KO, ključavničar, Ljubljana, Glince, ccsta 11 št. 6. Klavirji! Planini! Zaloga in reprezentanca svetovnih tvrdk: »STINGL«, »HOFMANN«, »PETROF«, »FORSTER« in »EHRBAR« Znižane cenel Na obroke! M. ROPAŠ - CELJE Izvršujejo se vsa popravila in uglaševanja strokovnjaško 33 knjig v preko loo.ooo je izšlo v 17 mesecih v naših knjižnih zbirkah: LEPOSLOVNA KNJIŽNICA, LJUDSKA KNJIŽNIC V, ZRIRKA DOMAtlU PISATELJEV, ZBIRKA MLADINSKIH SPISOV, K0SM0S, do konca tega leta bo naraslo to število na: 46 knjig v preko 15o.ooo izvodili Knjige naše založbe soustvarjajo sodobni kulturni obraz našega naroda 14480 i Zakaj Zahtevate podrobne prospekte od so v časti hude gospodarske stiske dosegle naše knjižne zbirke tako odličen uspth ????????????????? ... ker so poceni, plačljive v malenkostnih mesečnih obrokih ... ker so skrbno izbrane in razkošno opremljene R Z. Z 0. Z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka Iz milna rorgacs, Dačha Topola, jc stalno na zalogi. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■ Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Avtobusproinet Magister — Št.Vid nad Ljubljano Gospod 30- aPrila J. Žirovnik, generalni zastopnik India Tyre & Rubber Co. za Jugoslavij o _ . ,_ . Ljubljana Glede na rabljeno India pnevmatiko, ki smo jo na Vašo željo izročili v reklamne svrhe, Vam s tem potrjujemo, da je ista prevozila na našem velikem Fiat avtobusu tekom 2 let preko efektivnih 82.000 km, večinoma na zadnjih kolesih, česar pri našem podjetju v celi petletni dobi obstoja še ni dosegla nobena druga znamka. S to gumo tudi nismo ------------imeli nobenega popravila niti defekta in je platno na notranji strani še vedno celo. Pa tudi sicer smo dosegli z India pnevmatikami najboljše uspehe. ,, . _ . _ . . * Z odličnim spoštovanjem Avtobus-proroet Magister, Fr. Magister, 1. r. Z« Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Ce«, Izdajatelj: Ivan Itako v eo. U-^dnik: Franc Kremžar,