H Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 86. JOLIET, ILLINOIS, 25. SEPTEMBRA 1914 LETNIK XXIII Nemci in zavezniki v še vedno neodločeni bitki. Združeni Francozi in Britanci potisnili Nemce nazaj na mnogih točkah. — Tri britanske križarke pogreznjer.e po nemškem podmorskem čolnu.—Avstrijske čete v Galiciji zopet pripravljene na boj z Rusi. Azijska kolera se baje pojavila med ogrskimi ranjenci. I avstrijsko glavno mesto prenapolnjeno z ranjenci in vojaki, ki se vračajo I iz vojne z nalezljivimi boleznimi. Vsled tega se napravljajo velike bolnišnice na polju izven mesta. Brzo'javke iz srbskih virov naznanja-I jo nadaljnje zmage nad avstrijskimi četami Ob reki Drini. Po teh poroči-| lih so. bili Avstrijci pregnani črez to reko na avstrijsko stran z velikimi iz-| gubami. Trst v nevarnosti? . Trst, črez Pariz, 22. sept. — Vse Pred umeknitvijo iz Višegrada, I ?riPrfe za izpraznitev mesta v slučaju Bosna, štirideset milj jugovzhodno od n?Pada so clovrsene Postni m želez-Sarajeva, je sovražnik zapustil vse"1^' uslužbenci so bih posvarjem, naj , - , •> bodo pripravljeni, da zapuste mesto svoje zaloge. Nase čete so zaplenile]___ v 1___J .' J^, . , kakih 44,000 funtov moke, 30,000 fun- MR, WILSON IN STAVKA V GOLO. Predsednik zoper Rockefellerja, noče miru v Premogarskem stavkovišču. nega ne poročajo s fronte Sava-Do nava Evropska vojna poslabšala položaj v jekleni industriji. Stotisoč vojakov , f London, 21. sept. — Uradna tiskov-i/1* Pisarna naznanja nocoj: Izza poslednjih poročil maršala rench so bili ponovni protinapadi sovražnikovi uspešno odbiti." Manchester, Mass., 21. sept. — Av-stro-ogrski poslanik, dr. Dumba, je .anes objavil sledečo brezžično brzojavko, ki jo je prejel iz Dunaja: kor Inozemski č časopisi prinašajo, ka- da smo pravkar izvedeli, še vedno počila o velikanskih ruskih zmagah, smo baje izgubili 250,000 mož na in ranjenih, 100,000 ujetnikov ^ k topov' Avstro-ogrska armada j*. baje popolnoma uničena. To so Jpada gole izmišljotine. Naše čete sovražnika zopet in zopet občutno Porazile in oslabile. Vsak čas so pri-Pravljene na nove boje." .^aag, 21. sept. — Kot debelo neresno Je označil tukajšnji avstro-ogrski Poslanik nedavno poročilo iz Peterega (?) je cesar Franc Jožef Pobegnil iz Dunaja in "se podal ne-znanokam". Nasprotno kažejo danes ^ospeig brzojavke, kako se vladar v zavnem glavnem mestu osebno briga 4 Ranjence in vsak dan obiskuje raz-.e bolnišnice. Del prestolnega grada n bchoenbrunna je bil dan na razpo- lago bije ru v svrhe Rdečega križa. Tam pre-cesar dostikrat več ur v razgovo- da z ranjenimi častniki. Chicago, 111., 21. . , ., sept. — Poročilo, Je bil srbski kraljevič Jurij nevarno ran en na bojišču, je povzročilo žalovanje v chicaski srbski naselbini. srhTC J,Unj, Je Zd0 P"liubljen med Sla T JUdstvom'" J« rekel John R. jeta\ Urednik "balkanskega Svi- je nTt0nl 21 Sept- - Nemški «s*r risWi K*" -V Luxemburgu, po neki pa-^0tl morcbitnim napadom po "ancoskih zraknnW;i, ' koplovov neprestano pripravljen, odbije napade. London, 21. sept .— Uradni imeniki vojnih usmrčencev dokazujejo, da bitke na Francoskem presegajo po srditosti in trdovratnosti vse izza borbe v Port Arturu. Izmed britanskih častnikov je bilo doslej 130 usmrčenih, 388 ranjenih in 279 je pogrešanih. Gibraltar, 21. sept. — Iz Sansibara naznanjajo, da se je britanska križar-ka "Pegasus" ,ki jo je nemška križar-ka "Koenigsberg" nedavno napadla in onesposobila za boj, spravila na ob-morssko peskovino, ker se je pogrezala. New York ,21. sept. — Z veliko tr-dovratnostjo se vzdržuje govorica, da je šest britanskih križark odposlanih v južnoameriško vodovje, da zaustavijo delovanje nemških vojnih ladij, ki tam zelo motijo brodarstvo. New York, 21. sept. — Nemška vlada odločno zanika, da je tudi samo mislila na to, sprožiti v Washington!! uvod k mirovnim pogajanjem. Srbi zanikajo poraz. Niš, črez London, 21. sept. — Srbska uradna tiskovna pisarna zanika danes, da so se Srbi morali umekniti iz Zemuna, nasproti Belgrada, ko so izgubili 6,000 mož na ujetnikih in več težkih topov. Umeknitev iz Zemuna se uradna priznava, a z dostavkom, da se je to zgodilo iz strategičnih ozirov. Avstrijci da so prišli v Zemun šele dva dni pozneje. Boji ob Drini. * Uradno naznanilo o srbskem vojskovanju pravi: '-"Sovražnikovi poizkusi, prebroditi Drino ob liniji Loznica-Rača so se spet izjalovili, in neuspešni so bili tudi vsi avstrijski poizkusi, prebroditi Savo tov mesa, mnogo odej, bojno bolniš nico s 100 ranjenci in vsemi zdravil-skimi potrebščinami ter štirideset železniških vozov. "Črnogorci so po zavzetju trdnjave Foče in Gorazde v Bosni zavzeli Ja-buko dne 16. sept. in Rogatico naslednjega dne." Boji v Galiciji. London, 21. sept. — Rusko zajetje razkropljenih avstrijskih čet v Galiciji je trdno. Kakor poročajo iz Petro-grada, je trdnjava Jaroslaw obstreljevana, Przemysl oblegan in general na prvo znamenje je zbranih tukaj. London, 22. sept. — V brzojavki iz Rima »"ravi poročevavec "Staru", da so srbske i'1 črnogorske čete zavzele Sarajevo, odkoder so se Avstrijci u-meknili' po hudem porazu. Rim, črez Pariz, 22. sept. — Obstreljevanje Kotora, avstrijske luke v juž-novzhodnem koncu Kotorskega zaliva v Dalmaciji, po francoskih ladjah po roča "Messageru" brzojavka iz Pa-trasa na Grškem. Kolera v Galiciji? Dunaj, črez Rim, 22. sept. — Uradna Danklova armada, ki se umika proti I priznava, da so zasledili precej veliko Krakovu, obkoljena. število slučajev kolere med avstrijski Zavzetje mesta Dubiecko ob reki mi vojaki na bojišču, je povzročila ve-San po Rusih je pretrgalo zvezo Prze- lik strah tukaj. En milijon kron je mysla z zapadnimi armadami, tako da j bilo dovoljenih za napravo lesenjač se mora sedaj zanašati za obrambo na (barak) za sprejemanje bolnikov, tr avstrijske in nemške armadne voje, ki pečih na kužnih boleznih. Epidemič-so tam na griža je pričela razsajati v tem General Danki je baje v težavnem mestu, položaju. Pregnan iz južnega Polj- Papež žalosten, skega in ločen od glavne avstrijske Rinl) 22. sept. — Ko je bil obveščen armade, je bil primoran se brzo umek- o razdejanju katedrale v Reimsu, .ie niti proti Krakovu. papež Benedikt XV. rekel, da "ne mo Jaroslaw zavzeli Rusi? re verjeti, da je mogoče v tako omi Petrograd, črez London, 22. sept. - kani dobi, kakor je dvajseto stoletje Ruske čete so zavzele utrjeno avstrij-1 zagaziti nazaj v dobo At.lovo. ki UMEKNITEV ZAVEZNIH ČET? sko pozicijo Jaroslaw, kakor uradno naznanjajo tukaj nocoj. Ruska zasta-1 va vihra nad mestom. 22 Tri križarke pogreznjene. Ymuiden, Holandsko, črez London, ept. — Dva izmed petih nemških Jaroslaw je važno železniško sredi- j podmorskih čolnov, ki so napadli in see. Most blizu mesta drži čez reko p0greznili britanske križarke "Abou-San in obvladuje prehod črez to reko. kir", "Cressy" in, "Hogue", sta bila Mesto leži sedemnajst milj severno- potopljena po britanskih ladjah, kakor severozapadno od Przemysla in ob že- pripovedujejo preživelci križark, do-lezniški progi med Lvovom in Krako- J speVii s<£?ftkaj nocoj. Parnik "Flores' vom. Rusi obstreljujejo trdnjavo Przemysl. Avstrijci neprestrašeni. Rim, 22. sept. — Brzojavka "Tribu- li" iz Petrograda pravi, da je 150,000 I stoji tam. je pripeljal 287 preživelcev. Lowestoft, Anglija, črez London, 22. sept. — Poroča se, da je bila neka ladja 12,000 tonov pogreznjena po mini v Severnem morju. Druga velika ladja Denver, Colo., 22. sept. — "Colorado Fuel & Iron Co." je v pismu na predsednika Wilsona, objavljenem nocoj, izrazila svojo nevoljnost, spet dati delo vsem stavkarjem, ki niso bili spoznani za krive hudodelstva, kakor je bilo nasvetovano v predlogu za triletno premirje, izdelanem po H. Davesu in W. R. Fairleyu, posredovateljih, ki ju je imenoval delavski minister v pri-zadevi, da dokonča premogarsko stavko v Coloradu. Korporacija tudi nasprotuje končni poravnavi prepirov po zavezni prizivni komisiji, kakor so jo nasvetovali po sredovatelji. Pismo je bilo podpisano po J. F. Welbornu, predsedniku kompanije, ki ima govoriti o stavkovnem vprašanju s predsednikom Wilsonom v Wash ingtonu jutri. Wilson proti Rockefellerju. Washington, D. C., 23. sept. — Predsednik Wilson je danes izjavil, da ne izpremeni svojega stališča glede štraj-kovnega položaja v Coloradu, in naznanil, da rudniški lastniki morajo sprejeti poravnavno podlago, ki so jo rudarji že sprejeli, ali pa biti odgovorni pred deželo za posledice. J. F. Welborn, predsednik Colorado Fuel & Iron-družbe, znane kot "Rock-efellerjeva lastnina", je govoril o položaju s predsednikom in mu povedal, da nekatere glavne točke podlage za poravnavo niso všečne njegovi tvrdki. Predlagal je drug načrt za poravnavo, ali g. Wilson je odklonil razgovor o njem. Predsednik Wilson je izrazil svojo nenaklonjenost dovoliti, da ostanejo zavezne čete v coloradskem rudniškem okrožju mnogo dalje. med zavezniki in Nemci se je nadaljevala danes brez odločilnega uspeha za katero stran in utegne trajati še več dni do gotovega izida. Katoličani za nevtralnost. Washington, D. C., 21. sept. — Tretje zborovanje združbe "National Conference of Catholic Charities" je bilo otvorjeno tukaj danes ob navzočnosti štiristo delegatov. Po slovesni otvoritveni maši, ki jo je služil mgr. I. J. Shahan, rektor katoliškega vseučilišča in predsednik konference, je škof Charles W. Currier s Kube v pridigi priporočal, naj Američani občuvajo nevtralnost v evropski vojni. Grki hite domov. Sheboygan, Wis., 21. sept. — Štirideset članov tukajšnje grške naselbine se je podalo danes v Milwaukee, na poti v svojo rojstno domovino za vojno službo. Dvajset drugih je odpotovalo v Chicago v nedeljo. Vsi §o prejeli nujne pozive za povrat; Ameriški Rdeči križ. Washington, D. C., 19. sept^— Prispevki, ki jih je prejel ameriški Rdeči križ za dobra dela na evropskih bojiščih, znašajb skupaj doslej približno $300,000, po nocoj izdanem izkazu, ki pristavlja, da je vsota daleč pod potrebnim zneskom. zrakoplovcih je oddelek zra I ob fronti Mitrovica-Šabac. Nič Avstrijcev pod generalom Danklom obkoljenih po 300,000 Rusih med rekama San in Vistula. Avstrijcem primanjkuje živeža in so bili pozvani k | predaji. Rusi trdijo, da Avstrijci v Galiciji bežijo pred njimi, dočim izjavlja Dunaj, da so ta kretanja avstrijskih armad v svrho reorganizacije. Brzojavke iz Dunaja pravijo, da je Žalost v Londonu London, 22. sept. — Najresnejšo Plavže ugašajo. Na povratku iz Evrope. New York, 21. sept. — Trije preko-atlantski parniki s 4,273 potniki so dospeli semkaj danes dopoludne, in trije nadaljnji s 1,107 potniki na krovu pa danes pozno popoludne, tako da je skupno število došlecev tega dne 5,380, večinoma Američanov. Parniki so dopluli iz Glasgowa, Li-verpoola, Londona in Rotterdama. Parnik "St. Paul" je pripeljal dva potnika, ki sta bila gotova, da so se ruske čete peljale črez Anglijo na Francosko. H. Pudney iz Troya, N. Y., je rekel, da je na železniški postaji Purley, v okrožju Surrey, njegov brat pobral kozaško čepico, ki je padla z vlaka. Dr. M. Dupy iz Colombije, Južna Amerika, je rekel, da je bil njegov gostitelj v Londonu, dr. Fredericks, poklican k dvema ruskima vojakoma, ki sta bila ranjena z bajonetom v spopadu na vlaku med vožnjo črez Angleško. BOto, Aa*»oan Pr... A..oc •Ullun. j«, Ti sliki k • ZGLEDI NEMŠKEGA TOPNIŠTVA IN PEHOTE. so vse ,0Pn'»tvo (zgoraj) in nemško pehoto med zadnjimi armadnimi manevri ali vojnimi va- m8ke ie«e na pravih krvavih bojiščih. nesrečo za mornarico Velike Britanije med sedanjo vojno je naznanilo ad-miralstvo danes popoldne. Kratko u radno poročilo je javilo, da so bile tri britanske križarke, "Cressy", "Abou-kir" in "Hogue", pogreznjene po nemških podmorskih čolnih v Severnem morju. Niti čas, pozorišče, niti število žrtev te nesreče ni bilo navedeno v uradnem poročilu, ali iz drugih neuradnih poročil je razvidno, da so bile križarke pogreznjene ob nemški brežini blizu Helgolanda, kjer je britansko brodov-je pred kratkim zmagalo ter potopilo tri nemške lahke križarke in dva ru-šilca. Vsaka treh britanskih križark je imela posadko 755 častnikov in mornarjev. Britanska flotilja križark in torpe-dovk \je bila baje ha razgledni ekspe-dicijl ob nemških brežinah, da zasledi glavno nemško brodovje. Pa zašla je v kraj, kjer je bilo na straži več nemških podmorskih čolnov, ki so napadli flotiljo in pogreznili imenovane tri križarke. Novica o nesreči je zagrnila I.on don v žalost nocoj. Joffre poroča o zmagah. Pariz, 23. sept., 1. zj. — General Joseph Joffre, vrhovni poveljnik, je snoči izporočil vojnemu ministru Mil lcrandu, da se francosko prodiranje ob nemškem desnem krilu nadaljuje, da je bil ne le general pl. Kluk prisiljen k umeknitvi, marveč da je tudi nem ško središče doseglo višek svoje oil pornosti in bo kmalu primorano, da se pridruži splošnemu umikanju do novih linij. Armada pod prestolonaslednikom Viljemom se je baje že umeknila do novih linij. Zadnje vojne novice. Dunaj, 23. sept. — Avstrijska vlada je izdala odredbo, ki prepoveduje nosili žalno obleko osebam, izgubivšim sorodnika v bitki. Benetke, 23. sept. — Devet slučajev azijske kolere so zasledili med ranjenimi vojaki na Ogrskem, kakor uradno naznanja ogrski minister notranjih stvari. Naznanilo je vzbudilo veliko bojazen po vsej dvojni monarhiji. Prvi sumljivi slučaj je bil oni nekega ranjenega vojaka, ki je bil pripe Ijan dne 15. sept. v Bekescsabo z bojišča v Galiciji. Bakteriološka preiskava je jasno pokazala azijsko kolero. Bolnika so takoj osamili v nadi, da New York, 23. sept. — "Iron Age" bo jutri objavil: "Razmere v jekleni trgovini se niso, zboljšale ,marveč še poslabšale. Obseg finančnega zastanka v trgovini spominja v nekaterih ozirih na zname-nitii položaj pred osemnajstimi leti, a kdaj se sedanji zastanek dokonča, ni kakor je bilo leta 1896.. Mnogo reservistov v Ameriki. Koliko ljudi je v Ameriki podvrženih vojni dolžnosti v Evropi? Mnogo Evropejcev se je moglo vrniti v Evropo in udeležiti vojne. Po statistični cenitvi se je preračunalo, da biva v Združenih Državah približno dva milijona mož, ki so podvrženi vojni dolžnosti v Evropi. Podanikov iz Nemči-gotovo, kakor je duo ieta icvu... i. . r> ■ T. s " .... ■ . «. je je 400,000 ,iz Rusije 600,000, iz Ita- Nago ugašanje plavzev v jeklar- ■> > ' .' ' ' ' ■ i i - i, J ciroveira hJe 650.000, iz Avstro-Ogrske 650,000, mcah kaze, da se bo poraba sirovega . 7mmA . ' ,. , ... T • i, cn iz Francije 30,000, iz Anglije 700,000. že eza se bolj skrčila, lri plavže so . J ' ' ° ; . ... , . • t> „„,i,.,„;;; ;„ \W Ameriški zakon o nevtralliteti prepo-ugasili v vzhodni Pennsylvaniji in -New . . . . . r i w „„„„, „ n<>- veduje odhajati oboroženim ali neobo-Jerseyu, dva v Virginiji, enega v Lie-| ' '..... velandu in enega v Chicagi, in še več jih mislijo ugasiti kmalu." roženim na troške tuje državo na bojišče. Vsakdo se lahko vrne kot prostovoljec na Svoje stroške. preprečijo razširjanje bolezni. Odte-daj so zasledili osem nadaljnjih slučajev med ranjenci, ki so se vrnili iz Galicije. Berlin, 23. sept. — Uradno naznanjajo, da so Rusi izgubili v nedavnih bitkah blizu Tannenberga 92,000 mož na ujetnikih in 150,000 mož na usmr-čencih. (Ta brzojavka se očividno nanaša na zmago nad Rusi v Vzhodni Prusiji dne 30. in 31. avg.) Pariz, 23 .sept. — Brzojavka Hava-sovi agenturi iz Petrograda pravi, da Armadni Zurnal objavlja sledeči seznam ruskih plenov v Galiciji od dne 10. avg. do dne 14. sept.: "Sedem zastav; 637 topov, od katerih je osemintrideset nosilo začetne črke cesarja Viljema; 44 strojnih pušk; 823 zabojev streliva; en general, 435 častnikov in 63,531 vojakov na ujetnikih." Villa in Carranza sprta. Washington, D. C., 23. sept. — Gen. Villa je brzojavil gen. Carranzi, da ga ne pripozna za prvega načelnika kon-stitucionališke armade v oskrbi izvr-ševalne oblasti v Mehiki, in da se niti on, niti njegovi delegati ne udeležijo narodne .konvencije, sklicane za dan 1. okt. v mesto Mexico, da se določi začasni predsednik. Vsled tega nenadnfcga razpora med prvima činiteljema v mehiški politiki utegnejo ameriške čete še ostati v Vera Cruzu. V vojnem stanju. Koliko prebivalcev je sedaj v vojnem stanju? V vojski so dosedaj 'sledeče države in njih prebivalstvo: Avstrija 51.4 milijona ljudi,'Nemčija 66.8 Lowestoft, 23. sept. — Kolikor je | riiil.", Rusija 167 mil., Angleška 423 znano, j'e bilo 1,067 častnikov in mor- L,^ Francoska 39.6 mil., Belgija 7.4 narjev rešenih od skupnega števila 2,- in;i _ Srbija 4.5 mil., Crnagora 0.3 mil. 200 mož, ki so se nahajali na krovu y vojski je torej skupno 760 milijonov britanskih križark, pogreznjenih vce- j raj po nemškem podmorskem čolnu ] "U-9". London, 23. sept. — Po brzojavki iz Pariza "Central Newsu" je neka ruska križarka pogreznila neko nemško kri-j žarko in dve torpedovki v Baltiku. Manchester, Mass., 23 .sept. — Av-] stro-ogrsko poslaništvo, začasno na-tanjeno tukaj, naznanja nocoj prejem | ledeče uradne brezžične brzojavke: "Avstrijske čete, zbrane v novih po-1 zicljah že več dni, pričakujejo zaman | resnega napada po Rusih. To je najboljši dokaz proti resničnosti poročil, I ^ . . da so bili Rusi zmagoviti, da so pora- f,1y, Mmn. 22,-sept -- Delavske žili Danklovo armado, in da so avstrij- razmere se slabsajo, doc.m zmlon ske čete razdružene, zasledovane po rastejo cene. Na Sec. 30 ,;v-začetku Rusih. Prav tako pogrešne so vse no- tega meseca zgubilo delo do 50 delav- vice o lakoti in potrtosti ljudstva v cev. dvojni monarhiji. Prebivavstvo in ar- rude naprej. mada sta polna zaupanja v končno Dne 19. sept. se j'e poročil tukaj ro-zmago." Uak Anton Kuzma s Kristino Mihel- Londcm, 23 .sept. — Velika bitka jčič. — J. J. P. I ljudi. Samo v Evropi, kjer bodo bitke odločilne, je okoli 320 milijonov | ljudstva v vojnem stanju. Parnik se potopil. Astoria, Ore., 19. sept. — Parnik 'Francis H .Leggett" se je potopil v I viharju včeraj kakih šestdeset milj južno od reke Columbia z 72. potniki in pomorščaki. Malo dela v Ely, Minn. Iz skladišč se jako malo pošilja ------ IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 23 .sept. — Pravni odbor K. S. K. J. prav pridno deluje v Chica-gi na pravilih, ki bodo v najkrajšem času pripravljena za tisk, kakor nam poroča gl. tajnik K. S. K. J., g. Jos. Zalar. — Denarne pošiljatve nemogoče. Marsikdo bi rad poslal svojcem v staro domovino kako denarno podporo, da bi jim tako vsaj nekoliko olajšal hude čase vsled vojske. Toda denarja sedaj še ni mogoče poslati niti po po-iti, niti potom bank, ker ne morejo prevzeti nobene odgovornosti, da pride denarna poslatev v prave roke. Torej treba malo počakati in med tem povečati vsotico, namenjeno za svojce v starem kraju. Kadar se položaj iz-premeni, bomo naznanili. — Kje je kranjski 17. pešpolk? Ljubljanski "Slovenec" z dne 2. septembra prinaša sledeče novice: Ranjenci v boju na Ruskem. G. Metod Pegan, vojak 97. pešpolka, brat g. dež. odbornika dr. V. Pegana, piše na cenzurirani dopisnici: Dragi Vlado! Naznanjam Ti, da smo bili v boju pri Krasnem (Krasne) dva dni v ognju. Bil sem ranjen v levo roko. Krogla mi je šla skozi. Sedaj, sem v bolnici. Tudi polk št. 17 je bil že v ognju. Grozno so delali šrapneli. Kaj več Ti jae smem pisati. Srčno pozdravljam in poljubljam vse skupaj Tvoj Metod. Dunajski listi poročajo, da so med na Dunaj prepeljanimi ranjenci s severnega bojišča rezervni poročnik Jožef Rapoc, ki je dobil strel v levo roko; stotnik domobranskega polka št. 27, Rudolf Heider, katerega je ranil šrapnel na roki; stotnik 17. pešpolka Henrik pi. Oberwiguwe, ranjen od arapnela; praporščak 17. pešpolka Henrik Matterleitner (bolan); praporščak 97. pešpolka Rudolf Mueller, stotnik domobranskega polka št. 4, Evgen Bregant (strel v roki); poročnik dra-gonskega polka št. 6, Hugon pl. Noot in poročnik 27. pešpolka, Mihael Jun-gert (bolan). Poveljnik 17. pešpolka ranjen. Dunajska "Reichspost" poroča, da so pripeljali med ranjenci s severnega bojišča na Dunaj poveljnika 17. pešpolka polkovnika Adolfa barona Stillfrieda pl. Rathenitz. Šrapnel ga je ranil na desni roki. Z njim so pripeljali tudi polkovnega adjutanta Tomaža Kli-manna. Ranjenci s severa v Ljubljani. V Ljubljano se je danes ob 3. uri ponoči pripeljalo nekaj ranjencev s severnega bojišča, med njimi četovodja domobranskega pešpolka št. 27, paznik deželne prisilne delavnice J. Pire, ki je ranjen v levo roko od šrapnela, ki mu je odtrgal velik kos mišičevja. Ranjenec pripoveduje, da ruska infante-rija jako slabo, visoko strelja. S Pir-cem sta se pripeljala tudi dva Laha in en Šlezijec. — Marion Annie in ne Mary Annie se imenuje prvorojenka g. dr. S. Ga-sparovicha, krščena zadnjo nedeljo, kakor nam naznanja srečni oče. Zabava na botrini je bila izredno lepa tudi v tem, da je doktor igral na tam-burico in njegova gospa soproga na klavir-. — G. ■ John Jenco, odlični slovaški trgovec in saloonar, je bil izvoljen članom najvišjega sodišča na XVI. konvenciji I. K. S. J. v Harrisburghu, Pa., dne 18. t. m. — Sokol v Rockdaltt. Kakor čuje-mo, se ustanavlja v bližnjem Rock-dalu sokolsko društvo. O tem izporo-čimo kaj več, kadar izvemo. — Vinska trgatev s sijajnim plesom, ki jo priredi Izobr. in podp. dr. "Triglav" v Sternovi dvorani drugo soboto prihodnjega meseca, dne 10. vinotoka, bo izredno lepa prireditev, kajti priprave se že dovršujejo in zanimanje je splošno. — Pri delu ponesrečil. Anton Pavi-čič, zaposlen v oddelku kokovih peči Illinois Steel-družbe, je ondan umrl v Silver Cross-bolnišnici vsled ppško-deb, zadobljenih prejšnji dan pri delu. Pavičič je bil zaposlen pri rešetkah, pa ni opazil bližajoče se kare, ki ga je pritisnila ob zid, da je zadobil hude notranje poškodbe. Stanoval je pod h. št. 903 N. Bluff st. — $25,000 je stala naprava sevverja ali odtočnih žlebov v naši II. wardi, dovršena začetkom tega meseca. Prekopavanje in razstreljevanje kameni-tih tal za napravo odtočnih rovišč je bilo dokaj težavno in drago, kajti iz-grebsti se je moralo na tisoče yardov kamenja do globine, v kateri so potem polagali debele cevi. Ali kontraktor se ni prestrašil velikih stroškov in je izvršil vse delo v popolno zadovoljnost mestne uprave. — Ples. V soboto 26. sept. zvečer bo v Sternovi dvorani sijajen ples. Boyne's Orchestra. Vstopnina 25c. Dame proste. — Adv. ko bi se ta vojska pomirila. Moj nasvet je tak: Predsednik Wilson naj prevzame celo Evropo v svoje varstvo, potem bode vladal mir med narodi. V Evropi je preveč gospodarjev; kjer je dosti gospodarjev, je vedno prepir; en Bog ,ena vera, en papež in en predsednik. En predsednik lahko vsem ukazuje, dokler se pa to ne zgodi, bode pa vedno ravs in kavs, in vedno se bode po nepotrebnem prelivala nedolžna kri. Gospod urednik, bodite potrpežljivi, še par vrstic. Zadnji teden sem imel vesel dan, prišla me je obiskat moja draga hčerka iz Pueble, Colo., Mrs. Buli, ko je že minulo 8 let, kar je nisem videl. Ogledala si je tudi fabriko, kjer imam jaz delo. Ker je prijazna ženska in tudi angleško dobro govori, so se takoj podali v pogovor boss in superintendent. Superintendent ji je pokazal nekaj prostorov ,kjer delavci delajo. Potem mi je pa še enkrat stisnila roko in naglih korakov izginila . F. Slabe. IZVIRNO POROČILO "SLOVENCU" IZ VOJNEGA POROČEVALSKEGA STANA. Plemouth, Wis., 21. sept. — Dragi mi urednik Am. SI., prosim Vas, da bi natisnili teh par vrstic v Vaš cenjeni list, če se Vain vredno zdi; če bo pa padel v koš, pa naj v miru počiva. Sedanji čas se največ piše o evropski vojski, in eni se tudi zanimajo, ka- 26. avgusta 1914. Moderna armada potrebuje prostora. Milijonske armade so tako raz-sežne, da jih ni mogoče pregledati ne v fronti, ne v globino. Samo neprimerno majhni drobci modernih armad so ono, kar more opazovalec pregledati, slediti kretanju, opazovati delovanje in o čemer more poročati. Iz tega raznovrstnega mozaika poročil, opazovanj in opisov je mogoče še-le daleč zadej sestaviti surov načrt o ar-madnem kretanju; natančen, določen in jasen opis vojnih dogodkov pa bo mogoče napraviti še-le mnogo kasneje na podlagi strogo znanstvene uporabe predležečega gradiva. Samo majhne skupine so torej, ki jih je mogoče opazovati, stotnije in bataljoni; s polki že ne gre več. Gosta megla se še razprostira "nad obširno pokrajino, ki jo obdajajo nizki griči; oprijemlje se v piramide zloženih pušk in globoko se zajeda v debelo vojaško obleko. Utrujena četa počiva. Ne budi je izdajski rogov glas, marveč od oseb edo osebe se bude utrujeni speči vojaki. Usta se odpro k dolgo zategnjenemu zdehanju, roke se avtomatično dvignejo k zaspanim o-čem, potem odločen mah in mož vstane s svojega debelo nastlanega slamnatega ležišča, steza se in steza in lepo počasi, kakor bi bil doma in ne v vojni, si poišče skupaj svoje stvari in željno čaka na svojo jutranjo kavo. Pridni kuharji se marljivo sučejo krog majhne, lokomotivi podobne prevozne kuhinje in prilagajo drva; ko pride četa s svojimi škodelicami, dobi v nekaj kratkih minutah vsak svoj obilo odmerjeni delež. Kruh ima s seboj in če je zvit in iznajdljiv, vzame tudi kapljico mleka za začimbo. Mož in častnik brez razlike: pred kuharjem in postavo so vsi enaki. Četa je zbrana. Mladi obrazi, vitke, mišičaste postave in kosmati bradači z grobimi, nerodnimi kretnjami pa železnimi pestmi. Kratko povelje in četa krene svojo pot. Spredaj trije možje, v dolgih presledkih zveze, potem predstraža. Treba se je zavarovati — nič se ne ve! Levo in desno se raz-krope patrole, da oprezujejo za sovražnikom in vzdržujejo zvezo s sosednimi četami. Naj je tudi lastna konjenica daleč spredaj, kaj zato! V običajnem koraku gre oddelek dalje, neprisiljeno, udobno. Vsak nosi svojo puško in prtljago kakor ve in zna. Tako gremo v mladi dan, proti bleste-čemu vzhajajočemu >olncu. Tako mine pol ure; tu zadenemo na prve za->pane poljske straže, ki so nam zavarovale nočni počitek. Sprejmemo jih medse, te dobre tovariše; danes gredo z glavno četo, da si bodo mogli o priliki odpočiti. Vročina je vedno liuja, cesta vedno bolj prašna. Kolona se razdeli: en del gre na desni, drugi na levi strani ceste. Tu privihra jezdec v divjem diru; očividno ima zelo važno naznanilo. Pred poveljnikom parira svojega pihajočega konja, poveljnik vidira naznanilo in že izgine jezdec v gostem cestnem prahu. "Preteto kljit-■sel" se jezi neki infanterist, ki mu prah jemlje sapo; tisti hip pa že pridrvi mimo avto, mož nima zanj nobene besede, pač pa uničujoč pogled. Meni e zanj avtomobilist. Kakor daleč sega oko — nič ko ravnina in ravnina; brezkončna, dokler se v dalji ne zlije z nebom in sivo modrino. Patrole prihajajo in odhajajo, utrujene, postne, raztresene preko polja kakor kroglice živega srebra. Tako gre dalje, ura za uro. V žgoči opoldanski vročini se kolona ustavi; vse se brez povelja vrže na tla, da si privošči uro počitka. NihčeMie misli na'jed; samo vode, vode! In tu prihaja. Majčkeno majhni se pokažejo konji; daleč so še, kajti voz z vodo je težak in gre le počasi naprej — vse prepočasi za izsušena grla. Napajalniki, vojaške steklenice in kozarci že čakajo. Voz prihaja bliže in bliže — vsa trudnost izgine, vse plane k vozu. V dolgih pohlepnih požirkih teče voda po suhih grlih; sicer ni kak hladen gorski studenec, toda mokra je in to zadostu- je. Tudi na straže ne pozabimo. Medtem dospe kuhinjski voz; med potjo so nam pripravili izborno kosilo: meso, in sicer izdaten kos, riž in krompir. Kosilo je ravno tako hitro pospravljeno, kakor je bilo razdelženo; še četrt ure za prebavo — ravno dovolj za pi-pico tobaka — in potem čvrsto naprej. Pač so izprva kolena neokretna in tt da, toda po 10 korakih se razgibljejo in dalje gremo do prihodnje postaje. Ljudi skoro ni videti nobenih. Boječe se poskrijejo po svojih revnih kočah — a kaj naj bi jim neki vzeli? Kjer nič ni, tudi cesar ne vzame! Polje leži zapuščeno — in kakšno polje! Marsikak hribovec med nami nevoščljivo ogleduje dolge temnočrne brazde in si misli: "Ko bi bilo to-le moje! V daljni dalji se zasveti zvonik obdan od dreves. Bo-li tu naša prihodnja postaja, ali pa sede notri že srečnejši tovariši? Danes imamo srečo — prvi smo. Patrole in straže so že preiskale celo ozemlje — o sovražniku nobene sledi. Mirno vkorakamo v kraj. Hitro sipoiščemo stanovanje kolikor j je pač dobiti; kdor ne najde- prostora • v hišah in listnjakih, si napravi šotor in poišče slame, da si uredi svoj stan kolikor se da udobno. Vaščanov dolgo ni na izpregled; potem se prikažejo najprej — seveda.— otroci. Spočetka si ne upajo prav blizo in samosrajčniki uporno drže v ustih svoje prste; ko pa se jim prijazno približajo nekateri naši možje, ki imajo sami doma svoje otroke, in najkorajšnejšim ponudijo sladkorček ali košček čokolade, tedaj se kmalu sklenejo debela prijateljstva, kar nam seveda pridobi tudi srca očetov in mater. To idilo pa neprestano moti konjsko peketanje in avtomobilski signali. Kmalu je vsa vas zavita v oblak prahu in na cesti vidiš komaj tri korake pred sabo, tako da se naš dolgi tren z mu-nicijo ,proviantom in kovčki takorekoč neviden pripelje v vas. Dolga, nepregledna vrsta voz, eraričnih in kmečkih, se ustavi na travniku poleg vasi. Sanitetni voz, ki pride zadnji, nima danes nobenega drugega gosta, nego trenske in sanitetne vojake — vse zdravo, nihče marod! Če bi jngglo tako ostati! Kako bo jutri? V trudne ude prihaja počasi novo življenje. Vojaki se zbero v skupine in kramljajo, pojo in kade, eni leže, drugi stoje; nekateri se umivajo, kajti skorja prahu neznosno grize, drugi pišejo dopisnice, naslonjeni na kak polomljen plot; najbolj radovedni pa pohajkujejo skozi vas in oprezujejo za kakim prijaznim obrazom, skritim za cveticami na oknu, drugi pa izginejo v vaški cerkvici, kjer najdejo najboljšo tolažbo v svoji stiski. Ura je 6, večerja"! Danes je grahova juha, dobro začinjena. Časa imamo še dovolj, sovražnika nikjer, favno tako ne povelja. Ta pride še-le pozno in pošta tudi. Saj je glavna četa več kilometrov za nami. Počasi nastopajo straže, mrak se komaj vidno vlega nad vas. Vsak dohod oziroma izhod iz kraja se zavaruje s stražami, lahko smo mirni; poljske straže gredo, da nadomeste svoje tovariše,. oddelek v pripravi leži na alarmnem prostoru v polni opravi. Počasi se stemni. Ne celo; medli svit prekrasnega zvezdnega neba prodira skozi temo. Tam pred podom leži mlad rezervist in ne more spati. Mučijo ga zle slutnje. Jutri že? V težkih mislih gleda proti nebu. Zvezda se utrne in pade v daljnem svitlem krogu na zemljo. Je-li to bila njegova zvezda? in dva ljubka otročička, ki se očeta o-klepajo. Tam zopet mal etui s sl'ko vitke Francozinje z napisom: "A mon cheri! Margot'', zraven pa šopek rjavih las. In poslovilno pismo staršem, ki ga je kroglja podrla. Ganilo me ie pismo matere, ki ga je pisala iz Mo-guncije svojemu sinu: "Molim k Bogu, da čuva mojega qdinca!" To bi bile hijene, ki nežnega čuta ne poznajo, gotovo proč pometale. Mi smo to shranili in odpošljemo vse sorodnikom, kadar bo to mogoče. * * * Nemci imajo vjetili mnogo belgijskih civilistov, pri katerih so našli mrtvim nemškim vojakom odrezane prste s prstani. § Rasa tt*r«sti. ■> 5040 ►©♦©♦©♦©♦C® Zanimiva sestava številk. Njegovo Veličanstvo naš sivolasi vladar cesar Franc Jožef I. je zasedel 1. 1848. prestol. Imajoč pred očmi to leto in pa sedanje 1914, prihajamo do sledečega zanimivega odkritja: Že v 1. 1848. je vsebovano v številkah, kaj se bo godilo v tem letu. Evo vam enostavnega računa: 1848 18 48 1914 Če letnici 1848, ko je naš cesar zasedel prestol, prištejemo njene številke, 18 in 48, dobimo 1914, a to je leto sedanje vojne. Še ena sestava: V tem letu dovršuje naš cesar 66. leto svojega vladanja. Njegovo veličanstvo je zasedlo prestol 1. 48. in v 18. letu svojega življenja. Ako seštejemo ti dve številki, dobimo isto številko 66. Torej, kakor da bi bilo že v 1. 1848. skrito, kar se bo godilo 1. 1914. BD □ □ □ □ □ B BB BB BB BB BB BB BB BB Bolečine in okorelosti katere povzroča revmatizem, obistne neprilike ali nevralgija se lahko hitro odpravijo s pomočjo SEVERA'S GOTHARD OIL (Severovega Gothardskega Olja). Zmanjša vnetje, prežene oteklino in odpravi krče in okorelost. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah. izborno za Severa's Medicated Dobro mil10 toaleto in kopelj. Skin Soap (Severovo Zdravilno Milo) za britje in izmivanje Cena 25<\ SEVERA'S TAB-LAX. gSSSSfS+fc Cena tO in 25 centov Naprodaj v vseh lekarnah. VpraSajte za Severove Pripravke po imenu. Zavrnile nadomestitve. Ako vas lekarnar ne more založiti, naroČite jih od nas. BB II W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa Vx, Ra fa. ves tv'o de me pla kor pos ko ška o;l V£, no, dol) za Por tvo pro 1». s ,( HIJENE NA BOJIŠČU. Noč pokriva planoto, kjer se je bil podnevi krvavi ples. Razprostira svoja temna krila na hrabre borilce, ki leže brez pomoči in krvavi na bojišču. Najpropadlejšim ljudem, ki ljubijo le noč, cvete zdaj pšenica. Neki kozak, ki se je vojskoval pri Leuiihanut, opisuje svoje doživljaje v "Strassburger Neue Zeitung", tako-le: Mirna in temna pokrajina. Ničesar ni videti, kar bi izdalo, da je tu še pred nekaterimi urami divjala krvava bitka, le oddaleč se sveli ogenj, kjer tabori neka straža. Sovražne čete so zagnali naši daleč proč. "Rdeči kri/ išče ranjence, da jim pomaga in da jim njih bolečine olajšajo. Nemo preiskujejo vojaki Samaritan! bojišče, ki |ga pokriva gosta tema. Cuj! ni li nekdo zastokal? Zagrgral? S požrtvo-I valno vztrajnostjo iščejo žrte-v vojne-j ga boga. Plemenito delo! Kaj li se plazi tam v grmovju? Jeli kak ranjenec? Poziv: Stoj! Vse tiho. prikazen izgine v temi, Onečešče-valci mrtvecev so, hijene bojišča! Le redkokdaj se posreči, da primejo te lopove. Nekaj teh zavrženih propalic sem prijel, propalic, ki so podle dovolj, da oropajo tiste hrabre može, ki so junaško svojo kri za domovino pre-lili. Večinoma so to fantalini, stari 15 do 16 let; slaba, zanemarjena vzgoja, vzgaja zločince. Če jih zalotijo, naredijo ž njimi kratek konec. Niso vredni smodnika, ki ga zanje porabijo. V žepu nekega takega fantalina, ino-zemca, smo naši ido 3000 mark, od ust odtrgane vsotice revnih rodbin, ki so jih dale svojim ljubim, ko so na bojišče odrinili; poleg denarja pa še prstane, spominke in pisma, ker so hijene upale, da dobe v njih morebiti dragocenosti. Koliko nesreče in bede prizadetih rodbin kažejo ta pisma. V roki imam listnico, v kateri je shranjena fotografija nekega francoskega podčastnika; poleg te se ena slika istega moža v sredi svoje rodbine: mlada, lepa žena Žganje v ruski armadi. Od rusko-japonske vojne so evropske države začele posvečevati posebno pozornost alkoholu med vojaštvom. V tej vojni se je očividno pokazalo, kako pogubno vpliva alkohol na človeka. Zašnopsani Rusi so bili na celi črti tepeni, trezni Japonci so zmagovali. Za časa vojne je znorelo 235 častnikov, večina jih je bila alkoholikov. Zganje-pitje je bilo med ruskim vojaštvom tako razširjeno, da so pri nekaterih polkih vojaki na leto zapili po 25,000 rub-Ijev, ali 62,000 naših kron. Ta svota se je dala dognati, v resnici pa se je zapilo še več. 95 odst. zločinstev med vojaštvom se je zgodilo vsled pijanosti. Častniki, ki so prišli v vojaške bolnišnice, so bili še hujši alkoholiki, kakor moštvo. Žganje se je tako zajedlo v rusko armado, da so celo carju, kadar je prišel čet ogledovat, ponudili čašico "čarke" in potem šele mu zaklicali liura. Sedaj je car prepovedal, da mu pri inšpekciji ne smejo več ponujati žganja, ampak samo kljcati h ura. Od 966 generalov se jih je 782 izreklo za to, da se v nedeljah in praznikih vojaštvu več ne daje žganje, 802 generala pa so se izjavili za to, da se po vojaških kantinah prepove točenje žganja. Le nekateri generali so se izrekli za šnops, ker so sami šnopsarji.— Škodljivost alkohola se je očividno pokazala (udi v zadnji balkanski vojni. Ko so se balkanski narodi skrbno pripravljali za krvavi ples, so turški častniki popivali šnops po kavarnah (vino namreč Turkom Mohamedova vera prepoveduje, zato pa hlepe po šnopsu). Vojaki-abstinentje so veliko bolj zdržali dolge marše, mraz in druge napore ter .se bolj branili bolezni, kakor pa vojaki-alkoholiki. Tri ranjencih so rane veliko hitreje in lepše celile, če so bili abstinenlje, kakor pa če so imeli krv zastrupljeno z alkoholom. Zračno brodovje evropskih dr£av. Tehnika zrakoplovstva in letanja se j>; razvila v razmeroma kratki dobi do neobičajno visoke mere. Ni še doseglo viška, a važno je že zdaj v vojski in vse evropske države doprinašajo velikanske žrtve za pomnožitev svojega zračnega brodovja. Italija je prva uporabljala v vojski aeroplane in vodljive zrakoplove ob vojski v Tripolisu. Tudi Francija se jih je posluževala v Maroku. V sedanji vojski razpolagajo vse države z zračnimi brodovji, zato bitke v zraku niso več nemogoče. Avstro-ogrsko zračno brodovje ima 8 vodljivih zrakoplovov, 1000 aeropla-nov in 240 pilotov. Nemčija razpolaga z 21 vodljivimi zrakoplovi, « 450 aeroplani in s 650 piloti. Italija razpolaga s 6 aeroplani, ostale popravljajo. Trojni sporazum razpolaga in sicer Francija z 10 vodljivimi zrakoplovi, s 350 aeroplani in zl200 piloti, Rusija z 12 vodljivimi zrakoplovi, z 250 aeroplani in z 250 piloti, Anglija s 7 vodljivimi zrakoplovi, 200 aeroplani in s 700 piloti. Učite svojo deco slovensko moliti in citati 1 iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM j KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. pro ske ran izre pro ZJtu krš, Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois kih je n niai sest nek S m s s s s s Si » Sfi Si S m s Hi^ifiSifi^hfigiffiSffiSifiSSfiSffiSlfiiiai^!«^ COMMERCIAL trusts RANK 1 savings fč 30F JOLIET[č SE PRIPOROČA. ZA VSE BANČNE POSlČ' NADZORNIKI: URADNIKI Herman C. L. Stoli Jame« R. Ben«>»* E. J. MURPHY, pre diadnilc t.rlOe.terU C harle. McKon"* (, THEO. R. GERLACH, podpredsednik. Edward R. Daley Theodore R.Carl* JOHN T. CLYNE, Wa.ir. William Stara John T. Clrne E. J. Murphy » Težko ime. Korporal jednoletncnui radovoljcu: "Kako se pišete?" Radovoljcc: "Mihael Ozebec!" Korporal: "Kaj ste?" Radovoljec: "Koasistent na ginekološki polikliniki 1" Korporal: "Ka-aj? — Odstopite za danes; a to va mpovem, če ne boste do jutri kaj takega, kar bom mogel izreči tudi jaz, dam vas zapreti!" Hi kruha i stepa "k"*?)) ni inogofe dobiti. "A MO P0SE1I NA »]»/. STVA in pazimo, 1 spečemo ravno. pr»v- KRUH—5c lil«*' Pok lisi te pa — ni EDINA SLOVENSXA TVRDK* Caatave, regalije, *nake, kape, p«'*4* 'L-potrebAtine z drnfilTa in jei®«^,^ )KLO PRVE VKSTK. KERŽE OO. 3711 S. M i Hard A t®. CHlCAO®' J • LOVBNME CENIKE Pnlll-J AMO ZA»TO ^ »41 'ill V, »O ">Vf mi »e, J. C. Adler & Co. priporoma rojakom »toJo Moanloa Tel. Iti Jellet, 111 J- p. K!S5 Oba trlrfun * * ''' ft lev. « J u« Qti Clinton in 1 — Skrb vevške družbe za delavstvo. Ravnateljstvo vevških popirnic je c. *«• okrajno glavarstvo v Ljubljani ob-v«tilo, da je za svoje uslužbence v tvornicah Vevče, Goričane in Medvode odredilo: 1. Plačujejo se naprej tudi Med vojsko vse pokojnine in mesečna P'ača pod orožje vpoklicanim uradni-)m; Pri reparaturnih delih se bo za-Posljeval velik del delavstva v času, tvornice stoje. Dosedanja tvornimi stanovanja delavci obdrže. Rcv-Me,ši s'°ji zaposlenega delavstva dobe ®e mučila huda živčna bolezen. ~~ 2 gnojnimi vilami smrtno-nevar-'anjen. Pred kratkem je prišlo pn Sv. Duhu pri Škof j i Loki med do-niacirni in tujimi fanti do pretepa. Podanikovemu sinu Matiji Logondru je ^ekdo z železnimi rjastimi gnojnimi vilami prebodel desno laket. Poškodba je smrtnonevarna. _ — Xevarni se^mskj tatovi, o katerih 0 svoječasno listi poročali, so ven-Prlšli v roke pravice, žalibog da se n, mogla dvema obdolžencema do-cerodano živ>no čisto na enak 1'» 37(»Vl't0A^rVCmU 220 K' drugemu! Viilii Obema se je pridružil na 1 Spreiraan moŠki' ki ju ie spremljal. I teri ] se Je Pojavil drugi moški, ka-1 je'.Jr-l)"Stl1 pasti Predmet, katerega Berlin eVaJeC pobral in «a Pokazal š,-l Ust °7ATOmA Zalarju, češ da je na-v že,, Z denarie'» ter jo vtaknil ki k' '„ 1>a Je Pristopil moški, i- zahiT , 0 2gubil denarnico ter K "aZai' K° SU SkHj klanec zJČ "1Sta na*,:l- 'c ž^a, kar t ' naj mu listnici poka-veel |istnirta tudi storila. Neznanec je Mil ter j0 M' "ekoliko v stran obr-"»kar si, a'UMZaj' čež da ni njegova, Jože 8 ' ra SU Ukradeni, zlasti ^u vzel ,i ' J,10 »csrečo tako k sr-4rji. '.:se K kmalu obesil. Vsi ob- ^'ženci t-ii;:„ ----"••• * 31 ' Za,ar je p LT1 P^tikana dejanja, stega, ki Ia [ j tako' suoznal za li-J°vanovičga,,e sPren,'jal. Piščak in :,n,i imeni nriil, razl,^"»i napač-^'"■u je bil glasom ' V '»'»"»cah.vrh "ateljstva v S,raZS°d,U ^olic. rav- 'gr>ke monarhije Tv- " £ Piščaka na 2 £i t ° ',sce ot«odi-& »a 3 mesece " Z Jovani- su,f>. Dr-Jn ' rovata pa „„ro- P ,Ja^ nicnostno pritožbo ___ nam „ Samoumoii Iz Kudolfovega se J^^ ^e 12. av_g. Je nje- eno lov- 4">taria a,, i '■""t,1'1 avt?- 1« G fteifcr)a ,,a5ci »"rov lleSa n k°,rak0v Proč od hiš, o-bliii", nekem drevesu V Pešk" nvnaili okrvavljc ra"jen o i !,cc jc po'1 če'j«sl-o.n vred pa jc poslal ."i9arni «» »"naju > si dovoli,,-NuV"0štljiveje podpi-VUi ** z i,uv,a,ku Pnlog ORorvcnjcm odklanja .cd sv. Save, ki mu ga je kralj Peter 1. 1904 .podelil za poklonitev neke skladbe (slavnostne uverture). Podpisanec prosi, da se ta njegova odpoved blagovoli vzeti v vednost, ter zagotavlja, da daje s tem radostno duška svojim domoljubnim čutilom." — To je mož, ki noče kazati dvojnega obraza. — Umrli so v Ljubljani: Leopold Bias, tovarniški knjigovez, 54 let. — Marjana Pagon, posestnikova žena, 34 let. — Josip Mallner, dijak, 16 let. — Odlikovan profesor ljubljanske realke. "Wiener Zeitung" javlja, da je profesor ljubljanske realke Jožef Wen-cel, povodom vpokojitve odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. — Zabavljač proti Avstriji morilec. Na zatožni klopi v Ljubljani dne 26. avg. je sedel 371etni Janez Trelc, pristojen v Šmartno pri Litiji, dninar na Rakeku zaradi hudodelstva uboja. Dne 27. jul. t .1. zvečer je v Strgarjevi gostilni na Rakeku popivalo več možkih, med njimi tudi obdolženec, ki nima nič manj kot 18 predkazni. Trelc je napeljal pogovor na sedanje politične razmere. Strastno je govoril proti Avstriji in za Srbijo itd. Navzoči pa-triotični so Trelcu burno ugovarjali in ko le ni prenehal s svojim hujskajočiin govorjenjem, ga je pograbil železniški dealvec Ant. Milavec, ga vrgel na tla in mu dal par zaušnic. Ko je obdolženec vstal, je šel proti gostilniškim du-rim, katere je za njim zaprl železniški čuvaj Janez Gorše. Čez nekaj časa ie šel Milavec pogledat v vežo ,če se je obdolženec že odstranil ter ga videl, ko je ravno iz žepa potegnil nož. Milavec ejtakoj zaprl gostilniška vrata in opozoril navzoče goste, kar je videl. A vzlic temu svarilu je vstal'izza mize 63 letni gostač And. Petrovčič ter šel proti vratom, držeč stol pred seboj. Hotel je Trelca spraviti na cesto, a ta mu je zadri nož naravnost v osrčje. Petrovčič je omahnil nazaj, se čez nekaj časa usedel in po kakih 20 minutah izdihnil. Poškodba, katero je zadobil Petrovčič je bila smrtnonosna, in bi v tem slučaju tudi takojšnja zdravniška pomoč bila brezuspešna, kajti rajni je bil zadet v srce, ter je vsled notranje izkrvavitve umrl na otrpnjenju srca. Obdolženec ne taji dejanja, zagovarja se le s tem, da je bil Petrovčič jezen nanj, ker je on povzročil, d<* je gospodar njegovo hčer zaradi malomarnosti od dela odstranil. Skuša še zagovarjati tudi s silobranom, kar pa zaslišane priče ovržejo. Sodišče je predlogu, naj se preišče duševno stanje obdolženca, ugodilo in je razprava bila predložena na prihodnje porotni-ško zasedanje. — Izpred, ljubljanskega porotnega sodišča. (Uboj v tovarni.) , Mihael Blaš je služil kot pomočnik več let nepretrgoma v tovarni za usnje na sv. Petra cesti, ki je last tvrdke Pollak. Blaš je oženjen. Kot starejši delavec je vedno čakal na mesto "šerera", v oddelku, v katerem se^ kože strižejo. To delo je v tej .stroki najtežavnejše; zahteva veliko pozornosti in izurjenosti. Ker je delavec, ki je opravljat ta posel, dobil kratek dopust, je mislil Blaš, da ga bo on nadomestoval. Zato jc bil užaljen, ko jc zvedel, da je nad-delovodja Janez Bitenc izbral za to mesto mladega Ant. Krescta, ki je komaj eno leto v tej tovarni. Obdolženec je menil, da ga Bitenc sovraži, ker ga je pred 3. leti označil kot krivca pri poškodovanju neke kože. Svojo jezo jc dal duška z besedami, češ: Sedaj že smrkovci "šerajo", Bitenca je tudi zmerjal s svinjo." Bilo je v ponede ■ ljak, dne 15. junija t. 1. ob pol 2. uri popoldne. Delavca Ivan Novšak in Anton Krese >ta hodila od ploha do ploha pobirat odpadke. Ko sta prišh do Blaža, ga je vprašal Krese, ki je bil naslonjen na svojo lopato, "kam sem jaz za en poba"? Obdolženec pa zagrabi svoj strugač z obema rokama in ga zamahne s tako silo prtiti Kreseto-veni vratu, da mu je presekal vse žile doVodnice. Ranjeni je zakričal, tekel iz delavnice, sc zgrudil, v par trenotkih izkrvavel ter umrl.—Po -tovjenem dejanju, ki se je bliskoma izvršilo, i«' vrgel Blaš svoj strugač od sebe, od-vczal svoj predpasnik, nakar jc še sodelavcu Francetu Pavlicu pripomnil: "N'o, sedaj je pa enkrat tega konec" — ter mimo iz delavnice odšel. — Priča Pavlic, usnjarski pomočnik izpove, da mu je znano, da jc obdolženec nagle jeze. Sam mu je že potožil, da ga včasih vsaka malenkost razburi, pritoževal >e je tudi čez Bitenca, češ, da ga ta ne more videti kakor tudi čez Kreseta, da sc vzlic svoje mladosti vedno iz njega norčuje. — Priča Ivan Bitenc .naddelovodja, izpove, da nikdar obdolženca ni sovražil, da je celo zanj prosil, ko so ga nameravali iz službe odpustiti. Pripomni še, da Blaš ni itnel povoda »e razburjati, ker ni dobil delo "šerarja", kajti visokost plače jc odvisna le od splošne kvalitete delavca, ne pa od kvalitete posameznega dela. Da se mu pa ni plača zvišala, pravi priča, ja pa Jrriv obdolženec sam, ker je dostikrat delo zanemarjal. Blaš ničesar ne taji; zagovarja se le s tem, da je mislil, ker je imel Krese lopato v rokah, da bo zamahnil proti njemu, nakar je s struOcm zamahnil. — Vsled prevladujočih olajšal-nih okolnosti jc 24. avg. porotno sodi- šče na krivdorek porotnikov Mihe Blaža radi hudodelstva uboja, obsodilo na tri leta težke ječe .poostrene s postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. — Škofijska kronika. Premeščeni so gg.: Ivan Jaklitsch ,ekspozit na Zdi-liovem za župnega upravitelja na Koč. Planino (Stockendorf); Anton Lovšin, kaplan v Radečah pri Zidanem mostu, za ekspozita na Zdihovo; Ivan Sever ,kaplan v Preserjah, za župnega upravitelja na Preloki. Nameščeni so gg.: Novomašnik Fr. Rupnik, za kaplana v Radečah pri Zidanem mostu; Ignacij Breitenberger, nam. gimn. učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, za začasnega kaplana v Spodnji Idriji; semeniški duhovnik Iv. Črnilec, za kaplana v Preserjah. V vojno službo so bili poklicani iz Ljubljanske škofije gg.: dr. Fr. Kulovec, gimn. profesor v Št. Vidu nad Ljubljano; Iv. Cegnar, stolni kaplan v Ljubljani; Josip Gni-dovec, kaplan v Idriji; Leopold Erzin, kaplan v Trebnjem; Franc Novak, kaplan v Hinjah; Andrej Martinčič, kaplan v Hrenovicah. Subdijakonat sta prejela 16. avgusta v Zatičini či-stercijana: Fr. Konrad Linder iz Burg-frieden (škofija Rottenburg) in fr. Teobakl Rach iz Biberach (škofija Rot tenburg). V kongregacijo misijonarjev sv. Vincencija Pavi. je stopil g. Fran Skvarča, župni upravitelj na Koč. Planini (Stockendorf). V stalni pokoj stopi g. Matija Kadunc, župnik na Preloki. L ŠTAJARSKO i katerem ni mogel povedati, kje ga je dobil, tedaj menijo, da je najbrže kak tat. * — Nesreča na železnici. Dne 27. julija zvečer je tovorni vlak povozil pri Sv. Andreju v Lavantinski dolini nekega delavca. Njegov tovariš je bil lahko ranjen. Oba sta bila uslužben-! ca tvrdke Hirschler v Spodnjem Dravogradu. — V Grajfenburgu je vlak povozil 4. avgusta ob na 5. zjutraj Fr. Aravsa iz Topolšice na Spodnjem Štajerskem, ko je stražil železniško progo. Vrgla ga je božjast in je padel pod lokomotivo. Nesrečnik je bil star 36 let in oče petih otrok. — Šmartno na Dohorju. Dne 17. avb. je divjala v naših planinah strašna nevihta. Proti 3. uri popoldne ie nastal naenkrat hud vihar in v nekaj trenotkih je padala toča, tako debela, da še stari ljudje ne pomnijo take, in potem strašen naliv. V trenotku je bilo vse uničeno. Polovica župnije ie bila bela ,kakor bi bila s snegom pokrita. Dosedaj je letina vkljub ved-nemu deževju, ki nas je zadrževalo pri delu, še razmeroma precej dobro kazala in dajala ubogemu kmetu upanje in poguma v teh hudih časih. — Istočasno je udarila strela v hleve cerkv. ključarja podružnice sv. Uršule in ubila dva najlepša vola. Sreča pri vsem je še bila, da od ljudi ni bil nihče ubit in da poslopje ni zgorelo. — Od nas je neurje drvelo proti vzhodu čez Pol-skavo in Fram. ■— Molitve ob času vojske. Po naročilu prevzvišenega lavantinskega knezoškofa dr. Mihaela Napotnik se ob času vojske opravljajo različne po-božnosti in molitve. Duhovniki opravljajo pri vsaki sv. maši zapovedano molitev ob času vojske. Po sv. maši in pri popoldanskih službah božjih se opravljajo molitve ob vojski. V isti namen se obhajajo molitvene ure pred Najsvetejšim ter se darujejo sv. obhajila. — Požar. Dne 15. avg. zjutraj o-krog 2. ure je udarila strela pri Št. Petru niže Maribora v obširno gospodarsko poslopje s .senom in gospodarskim orodjem župana Lorberja. Živino so komaj rešili. — Maribor. Dne 19. avgusta zjutraj je umrl g. Jos. Melzer, bivši lastnik trgovine s steklenino v Cirilovi tiskarni, star 70 let. Rajni je bil zaveden katoličan. —Duhovniške spremembe. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: Mihael Barbič iz Dobrne v Ljutomer (kot II. kaplan); Mihael Kos iz Ljutomera v Dobrno; Franc Kren iz Št. Ilja pri Turjaku k Mariji Snežni na Velki; Anton Veranič od Št. Petra pri Radgoni v Šmarje pri Jelšah (kot I. kaplan). Za provizorja sta imenovana kaplana Jožef Krajnc v 2etalah in Anton Pučnik, dosedaj kaplan v Šmarju pri Jelšah. za župnijo Sv. Jurij na Pesnici. Na novo nastavljeni so kot kaplani ■deči lanski novomašniki: Jakob Bo-hak v Sv. Peter pri Radgoni; Andrej Klobasa v Črešnjevec pri Slov. Bistrici; Janko Slavic v Vojnik; Franc Šti-glic v Šmarje pri Jelšah in Jožef Vrečko na Remšnik. — jPatrijOtični štajerčijanci. Na Fa-li so pri delu aretirali delavca Simona Ogriza ,v Lajtcršperku viničarjevega sina Jožefa Šešerko in v Pretrcžu nekega Polanca radi odobravanja nečloveškega sarajevskega čina. Vsi trije so posilineniškega mišljenja in vneti pristaši "Štajerca". No, velepatrijo-tični "Štajcrc", kako boš ti sedaj svoje žalostne pristaše "tVoštal"? S samim zabavljanjem na Srbe in srbofile ne bo lo. Skušal jih bo zatajiti, pa ne bo šlo. Patrijotično mišljenje, to dokazujejo dejstva zadnjega časa, ima svojo najtrdnejšo oporo v katoliškem prepričanji. — Iz vlaka je padel 25. avgusta re-krut Ignac Fekonja iz Št. Andrcža. Padel je na glavo in se jc smrtnone-varno poškodoval. —Angleži bi radi zasedli Trst. "Grazer Volksblatt" z dne 28. avgusta št. 405 priobčuje pod zgorajšnjim naslovom naslednje cenzurirano poročilo: Angleži nameravajo zasesti Trst. Z Malte se poroča o italijanskem oklicu admirala angleške mornarice v Sredozemskem morju na Tržačane, ki se glasi: Tržačani! Anglija, ki je že stoletja prijateljica in občudovalka vsega, kar je italijansko, pošilja potom svojega mogočnega in slavnega brodovja svoj prisrčen pozdrav temu plemenitemu in delavnemu mestu. Vas ne zadene ftobena vojna strogost, nobena nasilna odredba, nobene usmrtitve, pač pa red in naklonjenost, združena z največjim spoštovanjem pred tisočletno kulturo te dežele. Otvoritve zopet zvezo s svojim morjem, začnite zopet trgovino, vir vaše slave in vašega bogastva, dokler svobodna, od vas izvoljena vlada v .smislu vaših prizadevanj za vedno ne odreši patriotičnega in plemenitega Trsta." Človek bi rekel, da je angleški admiral — če je oklic sploh pristen — to klobaso napravil za iredentarje. Mož govori, kakor bi bil Trst prav za prav italijanski. Če je to metoda angleških poizkusov, da bi spravili Italijo na svojo stran, potem mora biti Anglija že na koncu s svojimi duševnimi pripomočki. "Tribuna" pripominja k temu, da izkrcanje v Trstu z vojaškega stališča ni verjetno, dokler zavezniki niso osvojili Pu-lja, ki bo glasom angleških izjav "jako trd oreh". V Benetkah se boje, da bi Trsta ne bombardirali." — Požar v Sežani. Iz Sežane poročajo: O polnoči na 27. avg. izbruhni lje ogenj na Mislejevem hlevu, napolnjenim s senom. Živino so rešili in se ni nobeden ponesrečil. Gasilnemu društvu, ki je bilo takoj na licu mesta, kakor tudi vojakom se je zahvaliti, da ni bilo še večje nesreče. — Pobegli roparski morilec prijet. Iz Trsta poročajo: Pobegnil je svojčas na smrt obsojeni, a v 181etno ječo po-miloščeni roparski morilec Jožef Bre-gant. Morilca so v Rojanu zopet prijeli. cz: HRVATSKO. $ NAŠIM SLOVENCEM! Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik! DOM. LEKARNA West Allls Sta. MILWAUKEE, WIS. WALTER R. PADDOCK, lastnik A. W. FLEXER, lekar. PADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET.ILL, Chicasro tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil. 8BN0, SLAMA, SENO! ^ee^MOKAN^ vseh vrst in zmes za kokoši ceneje kot kje drugje. Prodajem žagovino. W. H. Berst 201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulog ter pošilja denar na vse dele svetu Kapital in preostanek $300,006.«] C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsed«tt HENRY WEBER, kašir Telefon Canal 3297. Slovenkam in Hrvaticam se priporoča SloYGiista Babica 1610 LOOMIS SU CHICAGO, ILL. Kadar se mudite na vogalu Raby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop«r ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni gmiiiiiiiii»mii»mmimnwinmmnmiwiiniii A. NEMANICH, preda. M. STEFANICH, tajnik. S. OLH A, blag — Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl časnikar in finančni strokovnjak dr. Josip Belovič, star 39 let. — V Zagrebu je umrl umirovljeni učitelj Škender Horvat, star 61 let. — Talca v Bosni usmrčena. Vsled ukaza vojaškega poveljništva >se vozijo z vojaškimi vlaki ,ki so na bosenskih progah v prometu, obenem tudi talci, ki morajo z lastno osebo jamčiti za varnost dotičnega vlaka. Ko je vozil neki vlak mimo Rudanke, je nekdo vanj ustrelil. Nato so Todora Rijiča iz Kivakarja pri Bosenskem Brodu, ki se je vozil kot talec s tistim vlakom, po naglem sodu takoj usmrtili. Srbski pop Džordže Petrovič iz Osečanov, o-kraj Gračanica, ki so ga postavili za talca, je skušal zbežati. Patrulja ga je ustrelila. Talec mora s svojim življenjem jamčiti, da njegove vrste ljudje ne bodo nič sovražnega začeli. — Aretiran črnogorski nadporočnik. V Herceg-Novem je aretiral neki finančni nadstražnik nekega črnogorskega nadporočnika, ki se je že tri leta pečal s špijonažo. Črnogorec je odpeljan v trdnjavo "Mamula". Pri njem so našli napačne dokumente. — Mohamedanec — -zdravnik Rdečega križa. Dr. Sulejman beg Iiafi-radič, zdravnik v Travniku, se je ponudil v službo Rdečemu križu. Želi, da bi ga poslali v vojno. Dr. Hafira-dič je že v zadnji balkanski vojski deloval v .turški armadi kot zdravnik. — Ranjenci v Osjcku. Hrvatski listi poročajo: Dne 21. avg. sta pripeljala dva vlaka ranjencev s srbskih bojišč v Osijek. GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leU 1910 Slovenian liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. '■ - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. HUlIllUUUIIIlllUUIIIIIIIIIIlIfllllllllll Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA KRON. Vložen denar obrestuje po KRON, 1,330,000 41 % KOROŠKO. — Sumljiv mož aretiran. Iz Trbiža poročajo: Orožniki so dne 16. avgusta v 1'odkloštru prijeli nekega moža, ki se je sumljivo obnašal. Lcgitimacij-skih papirjev ni imel, povedal pa je, da je Jožef Zugar iz Škofje Loke in da je prinesel svojemu «inu denar. Vprašali so brzojavno v Skofjo Loko, kjer pa ne poznajo tega imena. Ker so našli pri njem tudi večjo svoto denarja, o Moč in čilost se pojavlja v zdravem telesu samo. Ako ste slabotni, lahko iščete vzrok v želodcu. Uživajte Severov Želodčni grenčec (Severa's Stomach Bitters) v časih, da si obdržite zdravo slast, moč in čilost. Storite kakor je storil g. Joe Docekal iz Clutier, Iowa, ki piše: "Po porabljenju ene steklenice Sevcrovega Želodčnega grenčeca sem imel boljšo slast in ko sem porabil drugo steklenico, sem ozdravel." — Zoper zapeko, neprebavo, slabo prebavo, zgubo slasti, ponavljajočo mrzlico — rabite Severov Želodčni grenčec. V lekarnah cena 50 centov in $1.00. Zahtevajte Severovega. Ako vas lekarnar ne mo-le založiti, vas bomo mi. W. S. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. F brez vnakega odbitka, Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA t vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vam® šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doW Vaš denar. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, AngleSka pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:' V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVEHSKO-AM. TISKOVNA DRUaBA. Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$100 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natanč/io naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez- plačno; na poročila brez podpisa ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. se Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111 Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec CERKVENI KOI EDAR. 27. sept. Nedelja 17. pobink. K. in D. 28. " Pondeljek Vaclav, kralj; M. 29. " Torek Mihael, nadangelj. 30. " Sreda Hierotiim, sp. c. uč. 1. okt. četrtek Remigij ,šk„ Areta. 2. " Petek Leodegar, škof. 3. " Sobota Kandid, muč. CERKVENI GOVOR ZA SEDEMNAJSTO NEDELJO PO BIN-KOŠTIH. SpisaTškof Anton Martin Slomšek. Krivi nauki sedanjih časov. Kaj se vam zdi od Kristusa, čegav sin je? Mat. 22, 42. 1. Vojvoda dva se že nad šest tisoč let vojskujeta. Vsak ima svojo veliko vojno. Orožje prvega laž, drugega pa resnica; vojščaki prvega so lažnivi preroki, drugega pa učeniki resnice. Vojvoda lažnivih prerokov je hudič, oče l^ži; vojvoda učenikov večne resnice je Kristus, kateri v današnjem sv. evangeliju vpraša: Kaj se vam zdi itd. 2. Farizeji »>u niso vedeli odgovorili; krivi nauki tedanjih časov so jih ■omotili: veliko ljudem se tudi v sedanjih dneh ravno tako godi, kateri krive nauke poslušajo, in Jezusa, zveličarja svojega, že malo, ali celo ne poznajo. Kaj se pa vam zdi od Kristusa, čigav sin je? Sv. Peter je Kristusu na to vprašanje odgovoril: "Ti >si Kristus, sin živega Boga" (Mat. 16, 16). Sv. Petra in njegovega naslednika se hočemo tudi mi trdno držati; verovati, kar -v. rimsko, kaiol. cerkev uči, in vse lažnive, krive nauke sedanjih dnij zaničevati, koje satan s svojimi pomočniki med nas trosi; oni so sad petflen-■.ke pošasti: laži. 3. Kako se pa krivim naukom sedanjih časov veli? I. Hočemo njih učenike, in njih krive nauke spoznati. Kaj prihaja iz takih krivih naukov? II. Hočemo njih grenki, strupni >avojega zveličarja, brez katerih časne sreče in zveličanja ni; kar na> zdrava pamet, sveto pismo in zgodovina sveta uči. Da bi se pa tudi vi krivih prerokov varovali, kateri med nami krive nauke sejejof Po treh znamnjih bote jih spoznali: 1. Krivi preroki so, kateri gosposko duhovsko in deželsko zaničujejo, kajti bi sami radi gospodovali; 2. ki vam presladke obljube delajo, da bi vas omamili in ogoljufali; 3. ki vam nebesa na totem svetu obetajo, naj bi vam časen in večen pekel prižgali. Laž je krivih prerokov košata mati, in njih oče hudič. Konec. Bliska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod! Krivih prerokov in njih zapeljivih naukov, re.si nas, o Gospod! Amen. SOCIJALISTI IN NJIHOVI NAUKI. (Nadaljevanje.) Ljudje, kateri se zoVejo socijalistc, se razdele v dve vrsti. V prvo vrsto spadajo oni, kateri so socijalisti samo po imenu, toliko da volijo na socijali-stovskem listu. V drugem razredu pa so pravi socijalisti. Ti so pravi orga nizacijski člani, kateri se ne strinjajo z nobeno drugo stranko, volijo redno e socijalistovske kandidate in plačujejo letno nekaj dolarjev v njihoVo bla gajno. Mnogi, kateri spadajo v prvi razred, nehote razširjajo brezboštvo, prosto ljubezen in druge radikalne nauke. Resnica je, da večkrat ne vedo, da socijalisti uče kaj takega; kajti revolucijonarni govorniki in pisatelji jim preveč živo predstavljajo podobe njihovega žalostnega položaja, jih pre pričajo, da je njihovo gibanje moralič no opravičeno in jim slikajo bodočo državo prava nebesa na zemlji. Če pa ti socijalisti samo po imenu ne pretrgajo svojega stika z Karl Marxovo stranko, ne bo nikoli dolgo tega, ko bodo zgubili vsak čut časti, spodobnosti in morale. Da, še slabši značaji bodo postali, kakor tista oseba, katera je zložila "pesem", katera zavzema pol strani newyorškega lista "The Call", dne 10. maja, leta 1914. Četudi ta list smatra to pesem nekaj klasičnega, ali rabi vsaj debel tisk, da obrne pozornost čitateljev na vrline pisatelja, naj nam bo vendar dovoljeno, da pri občimo vsaj majhen del njene vsebine našim čitateljem: "Vi, katere poveličuje slika in ne ljudstvo: vi, kateri častite knjigo in boga, rajši kakor srca, može in žene: Jaz bi rajši imel svoj svet in njegovega hudiča, kakor pa vaša nebesa, njihov duh in njihovega boga: In ker ne zaničujem moža, ker je zloben ali slavim moža, ker je pleme nit ,jaz objamem moža, kot brata, ker je mož: In tu imate celo zgodbo, moj mož pijančevanje: Jaz sem pijan z možem: vidite, kako je: Vi lahko imate svoje sveto pismo: Jaz ne potrebujem vašega Kristusa: vaše vere bi bile moja sramota: Jaz imam moža: Jaz sem pijan z možem: To je notranjost skrivnostij; to je spoved spovedi; to je notranjost moje notranjosti: Ne pričakujem, da jo sprejmeš: pijan z možem: ne: to je preveč muče-ništva tebi: ti se zgražaš: K tebi mož pride_ nazadnje: človek nikdar ne pride prvi; bogovi, gore, postave — te pridejo prve — človek ni gotov: To je tvoje pravilo, kakoršnega si si napravil: to je gori in doli in okoli tvojega vesolstva: Jaz pa rečem ne: Jaz, ki sem pijan z možem, ne moreni žrtvovati svoje vere za tvoje bogokletvo: vi, kateri ste trezni z Bogom. Jaz sploh ne vidim, kako pridete na to." Bralce bo zanimalo, da smo zvedeli od najvišje socijalistovske oblasti, da bodo v novi državi žene morale delati. Umrli Avgust Bebel. najznamenitejši nemški socijalist, da, takoj ko. dobi država v svoje roke vsa sredstva produ-ciranja, "postane dolžnost, da dela vsakdo, brez razlike na spol, to bo organičen zakon socijalistovske družbe." Frederick Engels uči v svoji knjigi "Origin of the Family", da bo-do predvsem ženske morale skrbeti za vso industrijo."The Call" pravi, da popolnoma križajo iz svojega načrta, da bi mož skrbel za žensko. Sedaj hočemo obrniti čitateljevo pozornost na nekaj važnega. Ni dvoma da hočejo "Knights of the Red Flag" napraviti izborno socijalno reformo, kakor višje plače, krajši delavski dan, večjo varnost za delavce, zakonodajo proti trustom in prepoved otroškega dela ter politično korupcijo. Seveda zaslužijo veliki zaupanje za take projekte in mogoče je,da bodo kmalu,ali po lastnem delovanju ali po volitvi s pravimi socijalistovskimi reformatorji, videl veliko svojih industrijalnih ali političnih zahtev, katere so bile na platformi leta 1912, uresničenih. Vsakdo pa mora priznati, da, neglede na to, koliko blagodejnih reform socijalisti obsežejo pod to vlado, nikakor ne dokažejo, da bi bila socijalistovska vlada vzvišenejša, demokratična sicer po o-bliki, v kateri bi državljani skupno la-Uovali vsg sredstva za produkcijo, prevažanje in občevanje. Vzrok temu je ,ker bi naša konstitucijonalna vlada bila še vedno na višku in zatorej bi socijalistovska država sploh ne prišla na pnskušnjo. Imejmo pred očmi definacijo socializma, da razločujemo med socijalisti, kateri so sedaj pri krmilu in onimi, ki bi vladali bodočo socijalistovško državo; kajti napredek prvih nikakor ne znači napredek poslednjih. Cc so naši sodržavljani pazni v tem oziru, se sovražniki naše domovine ne bodo mogli bahati s tako zvanitn socijalistovskim vspehom v onih krajih kjer so člani, izvoljeni izmed njihove srede, dobro Opravljali javno službo pod konstitu-cijonalnim vladnim sistemom. (Nadaljevanje sledi.) POMORSKI PODKOPI ALI MINE. Ena najstrašnejših, a tudi najsigur-nejših orožij za obrambo obrežja so pomorski podkopi ali mine. Podkopi se nahajajo pod morsko gladino, imajo navadno 2 m premera in so nabiti s 300—500 kg dinamita. Največji podkopi pa vsebujejo tudi čez 10(X) kg dinamita. Imamo več vrst podkopov, in sicer opazovalne, one, ki se z električnim tokom zažigajo, in kontaktne, to so oni, ki se razpočijo (eksplodirajo), ako buti trd predmet ob nje. Najbolj redki so opazovalni podkopi. Nahajajo se do 12 m pod morsko gladino in so zvezani z žico s suho zemljo. Kadar pride sovražna ladja pod mino, zažge kdo iz opazovalne štacije na suhem z električnim tokom mino, ta se dvigne, udari v ladjo in vsled silovite eksplozije (razstrelbe) se ladja potopi. Opazovalna postaja mora imeti zelo natančne karte, kjer so zasidrane take mine. Pri tem pa ji otežkočuje delo valovanje morja, ki premika podkope. Če se poškoduje žica, ki veže mino z opazovalno postajo, potem je eksplozija nemogoča. Prednost opazovalnih podkopov pa obstoji v tem, da se vozijo lastne ladje brez skrbi čez nje. Najbolj v navadi so kontaktne mine, ki razpočijo vselej, kadar zadene ob nje ladja. Prednost teh min je tudi v tem, da se zelo hitro raztresejo po morju in tudi hitro polove. Mina učinkuje nad vse silno. Dva podkopa potopita največjo ladjo, če tudi je razdeljen spodnji del ladje v več oddelkov. Nekatere države si pomagajo proti minam na ta način, da gresta pred vsako večjo ladjo dve manjši ladji, ki sta zvezani s precej globoko v morje segajočo verigo. Na ta način ali dvignejo mino ali pa eksplodira mina brez prave škode. Mogoče pa je tudi, da z verigo odtrgajo mino od sidra, ki plava potem po morju, dokler ne zadene ob trdi predmet in eksplodira. VOJSKOVODJA iN GLAVNI STAN. Moderna vojna slika. Velikanske vojaške množice modernih vojska in že -koro kot pravljica se glaseče prometne in občevalne možnosti so morale sameposebi dovesti do popolnega preustroja v načinu operacijskega vodstva. Minuli so časi. ko je mogel generalissimus visoko na konju, obdan s svojim štabom, z razglednega griča pregledati in voditi besne-čo bitko in. kadar se je nagibala vojna sreča na sovražnikovo stran, sani peljati z visokopovzdignjeno zastavo zadnje polke v boj. Izginila je poezija bojnih poljan, umaknila se je suhoparni tehniki časa. Tudi manevrska slika s svojim daleč spredaj, če le mogoče v poziciji artiljerije etabliranim glavnim stanom se ne strinja z vojno sliko ,kajti tak glavni stan nadzira in preizkuša obe stranki, da more presoditi vrednost vodstva in izvežbanos tčet. Saj traja manevrski boj le malo dni, manevrska bitka le par ur. Drugače je v resnem boju, če se vojskujejo po več dni milijonske čete v več milj dolgi fronti! Današnji vojskovodja je oddaljen od bojnega besnenja, oddaljen od živce pretresujočih vplivov bojnega polja in smradu krvi ter glušečega grmenja topov. Življenje in zanesljivost, žila-vost in fizična vztrajnost vojaka, čegar genij odločuje usodo države, so pre-dragocene dobrine, ki se ne smejo postavljati v nevarnost. Glavni stan je velika, sama zase obstoječa skupščina več sto ljudi, ima različne pisarniške oddelke, lasten tren in lastno kuhinjo — ne vselej najslabšo! Na pohodu ali na cesti zavzema glavni stan nad en kilometer velik prostor. Tu je predvsem šef generalnega štaba, desna roka vojskovodje, in — če je slednji kronana glava, kakor je bilo zdaj pri nekaterih •balkanskih armadah — pravi "Spiritus rector" (vodilni duh). Potem pride "opera-, cijski oddelek", sestavljen iz najizbra-nejših častnikov generalnega štaba, ki tehniško izdela načrte vojskovodje po navodilih svojega štabnega šefa v "dispozicije" in "inštrukcije". Dalje ima glavni stan posamezne oddelke, razne bojne pisarnice, poročevalsko pisarno, sanitetno osobje, brzojavne, telefonske in zrakoplovne oddelke ,vojno poštno ravnateljstvo, inozemske atašeje, časnikarske poročevalce, prostovoljne motoriste in avtomobiliste, bojno kuhinjo in prtljago, množico ljudi, konj in vozov. Bojna fronta moderne vojske 400,-000 mož zavzema daljavo okroglo 80 km, ki odgovarja približno razdalji Ljubljana—Dovje. Komaj desetino te razdalje bi mogel vojskovodja osebno j pregledati. Pa saj mu ni potreba. Ure daleč nekako za sredino bojne fronte postavi svoj glavni stan, ki ga ščitijo le štabne čete. en pehotni polk in en eskadron pred nepričakovanim presenečenjem od strani sovražnih konjeniških čet. Na prostornem dvorišču, na odprtem skednju, ob lepem vremenu i pod milim nebom se razgrnejo po velikih mizah zemljevidi bojnega polja. Majhne, raznobarvne kovinske ploščice predočujejo lastno in (kolikor znano) sovražnikovo pozicijo po vsakokratnih došlih poročilih. Visoki drog brezžične bojne brzojavne postaje s svojo mrežo iz kovinskih žic sprejema vesti in poročila, ki se takoj sporoče štabnemu šefu. Le iz daljave se sliši zamolklo grizenje silnega streljanja. Sto korakov v stran pa se nahaja zrakoplovni park, tu se nahaja lahko premakljiv zrakoplov, iz katerega lahko opazujejo častniki generalnega štaba v visočini 300 metrov okolico daleč naokrog in sporoče telefonično svoje zaznave. Rožljaje in topotaje priro-potajo tovorni vozovi in motorji, prinašajoč poročila, dobivajo povelja in oddrdrajo. V zaprtem prostoru je nastanjen-brzojavni oddelek, tu se stekajo brezštevilne žice; kajti glavn istan je v zvezi z vsemi kori in divizijami, z nekoliko odstranjeno artiljerijo, z velikimi ar-tiljerijskimi postojankami, z daleč spre daj se nahajajočimi zrakoplovnimi parki in letalnimi oddelki v varni brzojavni in telefonični zvezi. Tu se sprejemajo poročila iz bojne fronte, vsaka izprememba sovražnikove pozicije, vsak napad ali umikanje, vsak uspeh ali nezgoda se tukaj po bliskovo sporoči. Tu vidiš malo besnečih poboč-nikov in ordonančnih častnikov, vse je tehnika in stroj. In — sredi tega kompliciranega 'sistema modernih iznajdb triumfira človeški duh nad materijo, vodi vojskovodja s pomočjo tisočerih žic bitko, ki je ne vidi, njeno besnenje komaj sliši... 4 v zel« vsled nabranih plinov, bodisi v cu ali v drobju, deluje to zdravilo J brzo in po navadi skoro takoj oUj V lekarnah. Jos. Triner, izdelovati 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, * * * Želimo priporočiti Trinerjev ' ment kot eno najboljših zdravil W koFele mišice in sklepe, za oteklini izvinke. Trinerjev liniment stane S po pošti 60c. — Adv. Vojaško merilo. Korporal: "Vi, jednoletiii rado1 ljec, vi hočete biti učen človek, Pa znate niti čez plot «kočiti?" Org Dr. Martin J. Ivec C SLOVENSKI ZDRAVNIK 3 Physician and Surgeon 1900 N. Chicago St., Cor. CW JOLIET, ILL. Urad zraven mlovenske cerkve. Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefoni Urad 1354 J. Dom 2192 L. Ant Chicago Phone 3556 I JOS. KUHAR i MESNICAiti S GROCERIJA SE PRIPOROČAM. 120 Moen Ave. | Rwckdale, Illinois vse not bre taj; nit Pomagajte! Dasi je priroda brez dvoma največja zdravnica, ji je dostikrat treba malo pomagati, da pospeši ozdravljenje. Najboljša pomoč je, izčistiti telo in ga okrepiti. To se najlaglje stori z do bro znanim zdravilom .imenovanim Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo prav dobro vpliva na prebavni ustroj s tem ,da ga popolnoma izčisti in poživi. V bolečinah MICHAEL CONWAY 106 Loughraii Bldg. Času and Chicago Sts. joLirJ'i — Posojnje tor na zemljišča. Insurance vseh vrst. Surety Bonds. Steam Ship Agent, Both Phones 500. v \ se .0$; tui -St; rniromwwmwffl »♦♦♦GERMAN**** ? Loan & Savings Bn** MARTIN WEiTPHALi , ............ .. * JI! N. Bluff Street JJOl.IB"' ' SwfwwrowwW] Prodajalna prodaje tak blago kot ga kupuje. Vsebtf blaga se ne premeni v prodaja^1 To je pribita resnica, zato P j ima naša prodajalna zastopnik slavnoznanih Kuppenheimer-ObleK ki so povsod znane ket najbolj5* najtrpežnejše in da se najteP podajejo životu, ter so krojen^ najnovejši modi. Jesenske obleke po h rd $18.00 do $30.00. Te vrste obleke zamorete k^P1 edino le v veleprodajalni THE EAGLE kjer dobite vse kar rabijo moški za ° bi®1 406-408 410 N. CHICAGO ST., JOLIE1"' t? COPYRIGHT 1014 THE HOUSE OF KUPPENHEIHER MATH. SIMONICH, »oU.tnik in v odi- 1 1 rhI iloi ok oval ago, v i! a l",S" Pris,°Pa N':i primer: Član ob času pristopa je h? več kakor š/f86"^ Se Smatra P0'1 starost 16 let- °ni Pa- ki je star re. ' Star Pn Pristopi •»o?0"''' se žc PriS,eva P°<> '"tarost 17 let. Ali član, ki prišt'1>a' ki i« bil Ct ,n devet mesecev, se prišteva med one 31 let sta- lreva I>0<1 30 iet 30 'et in ni še prekoračil nadaljnjih šest mesecev, se h v«Ied teRa " Star« ^blagovolijo to v?,o°!a'n ?e,,jeni,» tajnikom in tajnicam krajevnih društev, 'an J* '>0(1e del0 VJ" in lak°j Pr>četi z ureditvijo udov po starosti. S Po Stke*a 'eta so bil? Jan' 1915 vredilo in spravilo v popolni tir. Koncem "Hkif ?li tako tud'mena Čla"OV 5lanic izP'sana za vsa krajevna društva, "ciijjl , 0l,e imenike vrfcZruS,ana' Radi tCRa 1)1 svetoval. n se takoj pričelo na to delovati in uverjen cer opozariam ~"c.ein lcta vse v lepem redu. ' i',bode imela red"!,Jene !aj!,ikc na sk|ei> "dnjc konvencije in si-'*ha.«: r Jeanota svoje lastno Glasilo. "" cel *aled't"aiati Jan. lOlsT* ,SV°J.e lastno Glasi,°' Ker bode tudi Glasilo pri-mu bode treba J" • ° >«>t "aročnik(lcn) lista, taj? 0r<; 'ist pravoiasjfo j ^an?.no. nas'ov vsacega člana in članice, da se te Siki d« danes L L " Jati- Potrebno je ,orcj' da «taj"iki ^trebn ' ?- Ul'ravništvn rfJ°1na,,anfnC "aS,OVe udoV 8V°jc«a družtva. «'a * ceE ™ P 'lM a ':°de »htevalo vse naslove, radi tega je kZ?^ 'ToVoTafl k;aj7Mi" dru5tcv " seda' potrudijo in imao 54 i?" nai omenim - ' ^"lkor h,,ro sc bodo zahtevali. ^šnje°dvd!,ek 'ava o^iaVr 1J ^sicer: Pri k""venciji določil 5C je o. ažnosti napI 'll namreč $250.00. Ta oddelek je pre- 0nint- k' ^e niTutt. n.aŠC S,av"c organizacije. S .en, se daje priliko ne rabijo velike zavarovalnine, ker jo nimajo nikomur zapustiti. Mnogo mladih Slovencev in Slovenk ni hotelo pristopiti, ker se jim je zdela zavarovalnina prevelika, da bi isto določili za pogrebne in druge namene, kajti sorodnikov niso imeli, da bi istim posmrtnino zapustili. Novi oddelek $250.00 daje sedaj priliko vsem onim, da se lahko zavarujejo za primerno svoto, s katero se vsaj lahko pokrijejo v slučaju nesreče smrti, pogrebni stroški. Na drugi strani je ta oddelek zopet velikega pomena, ker se za svoto $250.00 lahko zavarujejo udje do 50 leta. Mnogo naših rojakov(inj) sedaj ni imelo prilike zavarovati se pri Slovenskih organizacijah, ki so bili nad 45 let stari, ker so pravila tako določevala. S 1. jan. 1915 pa bode sprejemala K. S. K. Jednota tudi ude do 50 let stare. Vsak tak prosilec, ki bode med 45 in 50 letom, se bode lahko zavaroval za svoto $250.00. Ker je med našim narodom dokaj čvrstih in trdnih Slovencev in Slovenk, ki se nahajajo med 45 in 50 letom svoje starosti, radi tega se jim nudi priliko, da pristopijo k naši slavni organizaciji. Društveniki(ice) na to že sedaj lahko delujejo in prigovarjajo rojake k zavarovanju. S prvim jan. 1915 bode postal ta sklep pravomočen in se bode prosilce(ilke) lahko takoj sprejelo. Z bratskim pozdravom JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Pravni odbor, ki deluje na prireditvi in sestavi pravil, pregledal je tudi zapisnik zadnjih sej konvencije, ki je bil objavljen v glasilu in zasledil nekaj pomot, ki se ne strinjajo z originalom, radi tega mi je poslal omenjeni odbor naznanilo o teh napakah. Vsled tega prejeto pismo dobesedno objavim, kakor prejeto in prosim slavno članstvo K. S. K. Jednote, da blagovoli popravke vpoštevati. — Poročilo se glasi: Chicago, 111., 21. septembra 1914. Cenjeni g. Zalar: — Pri pregledovanju zapisnika smo našli sledeče pogreške, kateri naj se blagohotno popravijo predno bo zapisnik razposlan na krajevna društva: Zapisnik 13. seje (konec) tiskan v A. S. v prvi koloni zgoraj naj se samo čita pri poškodnini ali "Za izgubo 4 prstov na eni roki $200. Srednjo vrsto glede neozdravljivosti naj se črta. To velja tudi za naslednji odstavek za izgubo 4 prstov na eni nogi. Tozadevni tiskan, tako tudi originalni zapisnik, se ne strinja dobesedno s predlogom br. Banicha, naj ostane poškodnina pri starem, izvzemši poškodnine za zlomljeno hrbtenico. Za neozdravljivo roko in nogo je že itak določena posebna podpora. (Glej točko o poškodnini v sedanjih pravilih!) Zapisnik 15. seje pop. A. S. 18. sept. druga kolona v sredi ad stran 26 Dr. Seliškar predlaga itd., druga vrsta pravilno mora biti prvi vrh. uradnik, namesto "pravi". Na ravno istem listu, ravno ista seja, ad stran 22. šesta vrsta pravilno mora biti: imena dolžnikov, ne pa posojilcev. N. B. Posojilec je Jednota, ker denar posodi. V Zapisniku 16 .seje pop. (A. S. 18. sept.) naj se dostavi pri plači gl. uradnikov še za vrsto: ostali nadzorniki po $50,"Predsednik porotnega odbora $25" kakor je bilo sklenjeno na konvenciji, a je zapisnikar prezrl staviti v zapisnik. To so vse točke, koje blagovolite upoštevati, ter objaviti v A. S. še tozadevni uradni popravek zapisnika, da bodo gg. bivši delegatje o tem znali. Z velespoštovanjem, FRANK BANICH, preds. pravn. odbora. J. ZUPAN, zapisnikar pravn. odbora. FRANK PETKOVŠEK. Opomba: Poleg predstoječih popravkov naj se blagovoli tudi vpoštevati. da med objavljenimi gl. uradniki, ki so bili izvoljeni 26. avg. se pogreša ime druzega tajnika Jednote. Vsled tega naj Se blagovoli vpoštevati, da družim tajnikom je bil ponovno izvoljen g. Josip Rems. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K: J. Kdo je mož? 1,140 '»oteli prejc zava arovati za svoto $500.00, misleč si, da "Mož je velika punčika, ki miga z brkami, se gladi po pleši, in kadar ga žena dobro stisne, tedaj meče de narje iz ust." — Propovedi o. Ivana od sv. Križa. Razpravica pol za šalo, pol za res. Sv. pismo nam pripoveduje, da je ustvaril Bog moža prvega; ker pa pravi star pregovor, da kdor pride prei, prej melje, zahteva red. in pravica, da je mož gospodar v hiši. — Kdo pa je mož? Kdor je kaj, kdor ima kaj in kdor kaj zna. Ni malenkost, kar se tu zahteva; zato pa bi sko-ro verjeli, da je res — med desetimi moškimi devet žensk. — Je-li mogoče, da so pravi možje tako redko nasajeni? — Kdo je torej mož? — Mož je gospodar v svoji hiši: Mož je mož v svoji hiši, dasi manjši je od miši. — Ko je hotel nekoč Napoleon I. vzeri knjigo z visoke police, a je ni mogel loseči, vzel mu jo je doli častnik, ki ;e bil zraven, ter mu jo dal z besedami: "Veličanstvo, jaz sem vendar večji od Vas." — "Ne večji", — zavrnil ga ;e Napoleon — "samo daljši." — Zato oravi stara prislovica: "Moža se ne meri na vatel." Izkušnja nas uči, da majhen mož je tudi mož. Odkar sta se Golijat in David metala, verjamemo vsi, da tudi majhen mož spravi velikana v koš. Naj si torej zapomnijo naše ženske* to-Je: Mož kakor miška, žena kot gora, vendar pokorna biti mu mora. — Ni pravi mož tisti, o katerem bi se lahko reklo: On je gospodar v hiši, a zgoditi se mora vse, kakor hoče žena. — Dobe se namreč žene, ki rade priznavajo možu pravico, da vlada svet, sebi pa pridržujejo pravico, vladati možav Zgodovina nam podaja mnogo takih vzgledov iz krogov največjih politikov in diplomatov vseh časov: Mož je žensko vzel in se v kletko vjel. -— fV'e pa trdim, da mora biti mož v hiši gospodar, nočem s tem reči, da sme biti lev, pred katerim naj vedno trepetajo otroci in žena. Mož brez žene je namreč hiša brez strehe; žena, brez moža pa hiša brez podlage. Zato bodite složni v svojem delovanju in pustite vsakomur, kar mu gre: Možu hlače, ženi krilo, sicer vse še bo skazilo. — Mož in žena sta poklicana ,da delata skupno in složno; zato naj mož vedno pomni: da moževo delo le takrat velja, ko zvesta ženica mu blagoslov da.— Žena pust imoža vedno naprej, njemu gre prvo mesto; oba si pa zapomnita opomin duhovitega patra Abrahama od sv. Klare: "Naš Gospod hoče, da ostane žena pri tem, kar ji po pravici pristoja, in da se nc vmešava v moževo delo. — Nebeško kraljestvo je podobno plugu, s katerim drvari žena ; po niivi. — To niso Gospodove besede. — Nebeško kraljestvo je podobno o-klopu, katerega žena obleče in gre na vojsko. — To niso Gospodove besede. — Nebeško kraljestvo je podobno sekiri, s katero podsekuje žena drevesa v gozdu. — Tudi to niso Gospodove besede. — Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, katerega zmeša žena med moko in speče doma dober kruh: — to so Gospodove besede!" Če je mož gospodar, je žena gospodinja. Nasprotno ne velja; ker če ni on gospodar, tudi ona ne more biti gospodinja. Kjer se hočejo pa ženske polastiti nadvlade, tam je treba mladeniče opozoriti: "Kdor se oženi, gre na vojsko!" In res, marsikateri mož bi lahko rekel, da je bil v "sedemletni" ali pa celo v "tridesetletni4' vojski. — Ob strani gospodstvaželjne in prepirljive žene se možu kaj rado zagreni življenje: Res bridko je videti slepca—moža, bridkejše, če žene krotiti ne zna. — Razume se samo ob sebi, da je ne sme krotiti s pestjo, še manj pa s polenom: kadar mož ženo tepe, se satan ■smejč. Zato, možje, ubogajte sv. pismo in ljubite svoje žene, ker hudoben mož je vrag. Toda, ljube žene, ne pozabite: hudobna žena je cel pekel. Kdo je mož? Rekel sem: mož je, kdor je gospodar v svoji hiši. Pravi gospodar je pa le tisti mož, ki tudi kaj zna, t. j. kreposten mož. Čvetere kreposti morajo dičiti pravega in celega moža, in te so: modrost, pravičnost, zmernost in srčnost. Moder mož je torej cel mož. Brez modrosti sploh ni kreposti; zato lahko rečemo, da je modrost — most do kreposti. — Po čem pa spoznamo modrega moža? Na to nam da presenetljiv, nepričakovan odgovor prislovica: "Modri možje imajo brhke žene!" — Če torej žena ni brhka, izkazal se je mož malo modrega; pustil se je pre-variti in voditi za nos. Torej, mladeniči, pazite, kadar snubite, ker: gorje možu, čegar žena nevedna je ino lena: ne loči ponev od piskra, nzletava je kakor iskra! — Moder mož, tih mož. — Modrega moža se spozna po njegovem govore-njtt; on nima mnogo besed. Ob strani modrega moža je pohlevna žena lepša, kakor da bi bila oblečena v žamet in svilo ter nališpana z zlatom in biseri. — Moder mož mora znati govoriti, a tudi molčati o pravem času: V srcu jezik on ima vsekdar, norec pa jezika ni vladar. — Umetnosti molčanja mora nekoliko razumeti tudi žena, ker to je potem obema v čast: Možu, ki zna prav govoriti, ' in ženi, ki molčati zna, do tal se treba pokloniti. — O nespametni, zadirčni in sebični ženi pa velja: Kot nepokpjna spaka še boljšega moža iz hiše peha — kričeča 'sraka.... Dobi ga alkohol, zada mu smrt in bol-- O glej, ni-H gorjup jezika strup? — Cel mož je pravičen mož. Pravičen mož je bogat na vsakovrstnih krepostih. Kot takega slavi sv. pismo Je-zusqvega rednika, sv. Jožefa, ter mu daje najboljše izpričevalo za vse čase s kratkimi besedami: "On je bil pravičen mož". r~t Vsakemu svoje, glasi se staro načelo; zato najprej Bogu, kar mu gre! Molitev in delo sta krona moža: Molitev da srčnost in radost srca, delo pa jači telo in duha. Molitev je žlica, s katero se največ zajme. Oče in mati naj torej skrbita, da se bo v njihovi hiši vedno vestno izpolnjevalo pravilo: "Molitev bodi k dnevu ključ in k noči luč". — Toda sama molitev tudi ne zadostuje; zato mora biti z molitvijo vedno združeno pridno delo, potem se pokaže v vsem vesel napredek. Za molitev lenuha so vsa ušesa gluha. — Molitev brez napora — sekira brez topo-ra. — Zatorej mora biti cel mož tudi pošten mož; pa ne kakor tisti, ki ie rekel: Jaz sem poštenjak! Kje je še kak tak? — Ne kradem, če ne morem, ne pijem, če ne zmorem; zvonikov ne podiram, a cerkve še podpiram —" Jaz sem poštenjak! Kje je še kak tak? — Tudi tisti mož ni bil pošten, o katerem je žena pripovedovala sosedi: Moj mož pobožen je kristjan, moj mož je vsem ljudem dolžan: če Bog mu še živeti da, še marsikoga naplahta. — Tretja krepost, ki si jo mora mož pridobiti, je zmernost. Vse ima svoj čas in svoje meje. — Zlasti mora mož biti trezen, ker drugače pride ob čast in ugled: Pijanec in žaba pobratima sta: mokroto in lužo imata rada.— Pijanec ni gospodar niti svojih peterih čutov, sanja ob belem dnevu in vidi pošasti tam, kjer jih ni. Noge mu niso pokorne, in večkrat mora ple->sati, četudi ne zna. — Vinsk iduhovi ga zvrnejo vznak— smatra nebesni svod za—dudelzak... Njegov vzgled ima slabe posledice tudi za ženo: Ko Ivan "Pri Rožci" sedi se Franici želja vzbudi: po št-amperle žganjčka bi šla, saj Bog ve:—potrebna sem ga.— Torej, mož, bodi moder, pravičen in zmeren; pridruži tem trem čednostim pa še četrto, namreč: srčnost. Srčnost je krona moža, ona prav za prav ga naredi še-le pravega in popolnega. Srčen mož je pred vsem odločen; mož bre zodločnosti je kakor la-dija brez vesla. O odločnem možu velja izrek: "En mož, ki hoče, naredi več, nego deset mož, ki morajo". — Srčen mož je nevstrašen. Nevstrašeno kljubuje viharjem in nevarnostim, ne da bi le za hip omahoval v vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti. "Ti streti me moreš, potreti nikdar, osode sovražne besneči vihar."— Sim. Gregorčič. Srčen mož je tudi potrpežljiv. Potrpežljiv mož je vedno boljši od močnega. — Srčen mož je nazadnje tudi veselega značaja. V zavesti, da je izpolnil svojo dolžnost, je vedno nasproten malodušnosti in čmernosti. — Mož, potrudi se za to krepost, ker je zlata vredna! En gram veselosti odtehta en stot bridkosti. — Ta zdrava, pristno krščanska veselost, ki nima nič opraviti z lahkomiselnostjo in razposajenostjo, je velikega pomena v družini; ker pred vsako hišo leži tnalo, če ne veliko, pa malo. — Pot križa pa je pot do poveličanja, in ni je druge, ki bi vodila do popolnosti. Skozi trnje vodi pot do venca zmage — skozi noČ k zarji slave.--- Možje in žene! Postavil sem vas pred ogledalo, ki vam kaže resnico. Resnica sicer oči kolje, — tudi dim jih kolje — a jih tudi izbistri in izčisti. Stopajte radi pred to ogledalo. Gte-dajte pa vanje vsak za-se. Tu ne velja: "vsi za enega, eden za vse", temveč vsak sam za-se. Če potem mož vidi, kakšen mora in kakšen ne sme biti, in žena istotako; in če si bosta oba prizadevala, popraviti razkrite napake, potem bo sad tega poštenega truda — srečen zakon in srečno družinsko življenje. — POPOTNICA VOJAŠKA. Leži, leži ravno polje, Po polji bela cesta gre; Po cesti krepko stopajo, Prelepi mladi fantje so. Postojte malo, fantje vi! Kamo ste se namenili? Se hočete podat od nas, Ki ljubimo iz srca vas? Zdaj z Bogom vsi prijatelji, Vi bratje, sestre, stariši. Na vojsko gremo zdaj za vas, Mogočni cesar kliče nas. Slovenci zdravi, mladi vsi, Smo čvrsti kakor hrastje mi. Imamo srce, krepko moč, Premagali bomo gredoč. Veselo hočemo zapet', V Boga zaupanje imet'; Pogumno bomo streljali, Sovražniki pa bežali. Le naj ropoče in bobni, Iz tisoč topov naj gromi; Naj kroglje križem švigajo, Slovenci na pobegnejo. Pred nami pada vse okrog, Za nas skrbi pa ljubi Bog. Ne bode nas vlovila smrt, Da b' ravno pekel bil odprt. Mladen'či, srčni bodimo! Bog Sabaot nas var'val bo. Sovražnika požene strah, Pred nami kakor veter prah. Leta 1851. Anton Martin Slomšek. Drobne vesti. - Slovani se odlikujejo v avstrijski I vojni: na severu Poljaki, na jugu pa j Hrvati. Hvalijo njihovo hrabrost tudi I nemški listi. Upajmo, da pride tudi ( hvaležnost. | — Skrb za vdove in .sirote. Nadvojf j voda Leopold Salvator je prevzel pro-I tektorat nad organizacijami, ki bodo skrbele za vdove in sirote avstrijskih v boju padlih vojakov in njihovih sorodnikov; prestolonaslednik in njegova soproga sta za vdove in sirote darovala znatne svote. — Kdo je kriv vojne? Romunska kraljica Elizabeta je rekla ogrskemu državnemu poslancu Pongratzu, da je razmer ,ki so dovedle do vojne, največ kriva vedno bolj se razširjajoča brezbožnost. — V Rimu so na željo pokojnega sv. Očeta v lateranski cerkvi izpostavili v javno češčenje podobo "sv. Glave". Ljudje hodijo pred podobo molit, da bi se kmalu vrnil na svet ljubi mir. Sodi za vino so naprodaj pri Slovenian T.iquor Co., Joliet, 111. Jesenska prodaja pohištva. Najuljudnejše vas vseh vabimo na to razprodajo pohištva, ki se zdaj nadaljuje. Pri nas dobite: Karpete, Preproge, Peči, Stole, Mize in Omare in sploh vrste pohištva vedno ceneje, ličneje in trpež-nejo kot v kateri drugi prodajalni v tem mestu. Pri nas je vsaka stvar bolj ceno kot kje drugje, ker so naši stroški, najemnina in drugo, nižji. — Vsakomur se splača priti k nam in si ogledati naše blago. Merchandise Clearing House W. G. WILCOX, lastnik, VOGAL JOLIET IN CASS ST. JOLIET, ILL. ESPIR1TU SANTO. ■POVEST Angleški spisala Henrietta D. Skinner. Z dovoljenjem Harper & Bros. prestavil za A. S. Rev. P. F. Remškar. Translation of ESPIRITU SANTO. By Henrietta Dana Skinner. Copyright, 1899, by Harper & Brothers. (Dalje.) Madame Delepoule je imela velike skrbi radi Katahnine možitve. "Zakaj sem jo vzela za svojo? Zakaj sem jo učila vse svoje skrivnosti?" se je to-gotila proti Darettiju. "Morda, da se nastani s kakšnim barončkom ob močvirju Yorkshire? Ali, da šiva in skrbi za otroke močnega, velikega, očala nosečega profesorja v kakem švicarskem mestu? Želim, da bi jo ljubimci ne nadlegovali, dokler ni njen genij pri-poznan, dokler si ne zadobi imena, ali dokler nisem v grobu. Dečko, to je vse vajina krivda. Ni vama treba voditi sem moških, posebno pa ne tistega Angleža. Ali mislita, da bodem privolila v to, da rhi vzame darilo za težko delo in potrpljenje mnogih let?" "V kakšni stiski sem," se je smejal Adrijan, "moja najboljša prijatelja sta zaljubljena v isto dekle. Upam, da ni nalezljivo. Poleg tega je še sentimentalen Teodor vedno tu, tako je zrak poln ljubezni, boji mse, da bodem še jaz žrtev te bolezni." "Želim, da bi se je nalezli," je rekla madame Delepoule. "Upam le, da mi ne bodeta oba povedala in zaupala svoje skrivnosti," je nadaljeval Adrijan. "Kakšen položaj bi to bil! Dobro, da sta oba bolj tihe narave, mogoče si obdržita skrivnost rase." "O nekaterih rečeh človek ne more dosti govoriti," je modro pripomnil Teodor. "Človek jih rad pridrži za se, so pregloboke, da bi jih mogel izraziti z besedami." Adrijan in madame Delepoule sta drug drugega pogledala in se nasmejala. "Govorjenje ni edini način, na katerem se razodenejo skrivnosti, Teodoro mio," je rekel Adrijan smeje, Teodor je zarudel. "Mene nič ne briga, kedo zna za mojo skrivnost," |e rekel odločno, vzdignil glavo in jih neustrašeno gledal. "Ta skrivnost je meni v čast, in cel svet jo sme vedeti, vsaj kar se mene tiče." Ko je videl, da mu nobeden ne oporeka, je nadajleval bolj mirno. "Go vorili smo o ljubezni, kaj pa Oreste in tista lepa deklica v kopališču Lucca? Ko smo bili pri bratu pred dvema letoma, sem prišel do spoznanja, da se je Oreste jako zjnimal za nekoga. Gotov sem bil, da jih bode zadnje poletje že spravilo skupaj za vedno." "Tudi jaz sem nekaj sumil takrat," je pripoznal Adrijan. "Mislil sem, da je njegova ura že prišla, ali tudi on mi še ni ničesar zaupal. Je prevesel za zavrženega ljubimca in pretili za sprejetega. Tako skrivnost bi raznesel povsod. Ne zarudi, Teodor, ako trdim, da niti ti, niti Oreste ne bosta mogla prikriti skrivnosti, kadar pride do odločila, da se zve ,če je bilo vajino snubovanje vspešno ali ne." "Ne nagajajte dečku," je rekla madame Delepoule. "Vi ste starejši ko on, ali so stvari, katerih vi ne razumete tako dobro, ko Teodor. Ali vaša ura bode tudi še prišla, in gorje onemu,Ai bi se takrat drznil vam nagajati." "Bog dal. da bi je še dolgo ne bilo," je rekel goreče Adrijan. "Kdor čaka, vse pričaka." Čas Teo-dorjeve skušnje se je bližal koncu. lJnba je dobro vplivala na njega, učil s ■ je molčati in samega sebe obvladati. Teodor je bil možato resen. Le Adri-janu so bile težave, upanje in strah znani, znani so mu bili tudi veselje, obupi, muke dvoma, negotovost, v kateri je živelo -rce mladega ljubimca. Včasih ga je Adrijan opazoval in videl, kako je trpel pod svojim bremenom. katero je prenašal zadnjih šest mesecev. Dobrodušno se je smejal in -am sebi častital, da nima te bolezni. Ali Teodor je imel oči za vse in opazil je to, in takrat je vselej zarudel in rekel razdraženo: "Upam, da si- bode tebi enkrat isto tako godilo. Nič me ne bi bolj veselilo. ko videti, kako bi se vil radi bolečin. katere tf bode povzročila ljube zen in negotovost bodočnosti. Povem ti, da bi rad trpel še šest mesecev, samo da bi tebe videl zaljubljenega do lišes." "Kako se oziraš na svojo ljubezen!" ic pripomnil suho Adrijan. "Ali Tedi, kako moreš tako kruto usodo voščiti, ko vendar sinipatiziram s teboj?" "Simpatija!" je vzkliknil Teotjor, pri jel brata za ramo in ga ni ravno nežno stresel. "Simpatija, ti stari ledenik! Ali je to simpatija, če okleneš koga o-krog ramen in mrmraš nekaj nerazumnega v njegove ušesa, da ne pokažeš, kako ti v^e preseda. Pri vsem tem je pa na tvojih ustnicah vedno prikrit smehljaj, kakor da bi hotel reči: Ubogi mladi norec, kakšen revež je in kako ,ein jaz nad njim v vseh sentimentalnih neumnostih." "Sam sem »e pa že blagroval, da »krivatn mojstrsko svoje čustvo." Dnevi so počasi ginili, ali vendar je prišel zopet binkoštni praznik — dan, «t* katerem je žt dolgo hrepenel Teodor. Bil je že tudi na potu v Passy, da izve svojo usodo. Med vožnjo je malčal, bil je raztresen. Postal je ru-deč iu bled in je bil jako hvaležen A- drijanu, da ni zapazi! tega in da ga ni nič vprašal. Adrijan ga ni dražil, celo pomagal mu je, ko se je napravljal, ker je bil Teodor tako raztresen, da ni vedel, kakšen ovratnik, kakšne rokavice, kakšno ovratnico izbrati. Ni bil lepo napravljen le zunanje, marveč tudi notranje. Poravnal je vse dolgove tega sveta in drugega, odpisal vsa pismaK Bil je pri sv. obhajilu na bin-koštno nedeljo, tako se ni bal niti ljudi, niti Boga, srce je imel čisto. Espiritu je bila belo oblečena in je nosila cvetico sv. Duha v laseh in na prsih. Bila je podobna nevesti, ko je stala ob strani svoje stare matere, da sprejme voščila svojih prijateljic in prijateljev za svoj god. Brata Daret-ti sta bila med prvimi, prišla sta nalašč zgodaj. Adrijan se je usedel k madame Valorge in začel ž njo in z dvema malima dekletoma vesel razgovor. Teodor je stal nerodno in pričakoval, kaj pride. Disdiefr je hodil po sobi precej nemirno. Prišli so še drugi gostje. Prihod je pomagal Teodorju iz zadrege. Stopil je h gospodu Dis-dier in mu tiho rekel, da bi rad privatno govoril ž njim. Disdier je spremil mladeniča v svojo delavnico in kadilno sobo. Bil je jako molčeč, Teodor je bil junašk in je pravil povest svoje ljubezni živahno in neboječe. Disdier je poslušal potrpežljivo. "Pričakoval sem to," je nato rekel, "kajti madame Valorge mi je že povedala, kako vi čutite ljubezen do moje hčere, povedala mi je tudi, da vas je prosila, da ste čakali. Povem vam takoj, Teodor. Nimam nič zoper vas kot snubca moje hčere, odločitev prepustim popolnoma nji," Teodorja je rudečica oblila, oči so se mu svetile. Svojo visoko postavo je zravnal pokoncu, in se že veselil naprej. "Hvala vam, gospod, hvala vam tisočkrat,' 'se je hitel zahvaljevati. "Vi ste predobri, da bi storili za me vse tako lahko —, da mi dovolite, da se zavzamem pri nji sam za svojo stvar, da —" "Ne tako hitro," ga je prekinil Disdier. "Kedo je rekel, da se lahko za-vzamete sami za svojo zadevo? Rekel sem, da nji prepustim odločitev, pridržujem si pa pravico zaupanja moje hčerke. Sam ji hočem povedati o vašem obisku. Dekle je še mlada, marsikaj je treba še premisliti, treba ji je časa, predno jo prve besede romantičnega mladeniča prevladajo. Dolguje nekaj interesom očeta in stare matere, in ti ji zopet dolgujejo, da jo pouče o dolžnostih zakonskega stanu, da si iz-bero pravo za svoje bodoče življenje. Mladenič, vi hočete stvar velike vrednosti, in verjemite mi, da imam prav, da se potegnem za interese moje hčerke." "Vem, da hočem mnogo, verjamem, da imate prav," je odgovoril Teodor ponižno. "Vprašanje je, če hočem od nje več kot je naravni poklic ženske, več za kar jo je Bog ustvaril, več kar je Bog odmenil za njeno srečo in njen blagor? Če verjamete, da ji bodem dober soprog, zakaj je potreba toliko pomislekov?" "Zdi se mi, da ni moja naloga razgrniti pred vami vse naše družinske zadeve, razun če postanete eden nas," je rekel Disdier neprijazno. "Mogoče je, da ima dolžnost, o katerih vi čisto nič ne veste. Dovelj je, da ji povem, da ste jo zasnubili, in da prepustim odločitev njenemu srcu in njeni vesti." "Ali gospod, če bi jaz vedel," je vzkliknil Teodor, "če bi jaz le vedel, mogoče bi se dalo vse tako urediti, da bi ji bil v pomoč. Ne veste, s kakim veseljem bi se posvetil vsem vašim interesom." "Nedvomno, nedvomno," je rekel mučno Disdier, "ali dal sem vam svoj odgovor, pspiritu bode imela teden časa, da stvar premisli, pridite po odgovor v nedeljo. Zdi se mi, da sedaj ni treba nobenih besedi glede vaše snubitve." "Ali vi me niste nič vprašali," je ob-jektiral Teodor. Disdier se je nasmehnil. "Vaše želje so ml bile že šest mesecev znane. Ali mislite, da sem bil slep ves čas? Ali j ■ to vaše mnenje o očetu ,ki izpolnuje svoje dolžnosti? Vaše zadeve so mi skoro tako dobro znane ko moje lastne." Teodor je zardel. "Oprostite, gospod. Pozabil sem, da bi me ne sprejeli za snubca, ako bi vam bile neznane." "Gotovo ne. Želim vam dober dati, in ne pozabite se vrniti v nedeljo, da slišite odgovor." "Pozabiti?" je vzkliknil Teodor, potem pa pristavi! obotavljajoče: "Zdi se mi, da se vam moram zahvaliti, da ste me sploh poslušali. Bojim se, da nisem dovelj mislil o vaši žrtvi, da bi izgubili svojo hčerko, ako bode v to privolila." "Mogoče, da ne,'' je rekel Disdier in držal vrata odprta. Teodorju ni pre-ostajalo drugega, ko pokloniti se in oditi. Dolgo trpljenje šestih mesecev je bilo stisnjeno v prihodnjih šest dni. Dobro je bilo, da je imel Teodor dosti dela, ker drugače bi se mu zmešalo. Isti teden je moral napraviti svoj pariški nastop v Opera Comique in peti v dveh novih ulogah. Vaje so bile vsak dan. Adrijan ga je učil, ne le petja, marveč tudi naglašanja in gest. Nekatere prizore je moral tolikokrat ponoviti invedne je imel Adrijan še kaj pridejati, še kaj izboljšati. Teodorju se je zdelo, da bi bolje ne mogel igrati. Pozneje je bil hvaležen Adri-janu, ko je šel na oder, je bil razburjen in nervozen, da bi gotovo napravil fiasco, ako bi se zanašal na inspiracijo trenotka. Vsled dobre priprave se mu je zdelo, da se vse samo igra in poje, uspeh je imel velik, da večji, kakor bi ga smel pričakovati. Mogoče je bilo dobro, da je imel Teodor trpljenje, ker drugače bi se vsled uspeha in priznanja ,katero mu je prihajalo od vseh strani, prevzel. Veličasten, čist glas in grška lepota telesa so zadobile srca vseh. Vsi so bili navdušeni, vsi govorili o njegovem lepem glasu. Priznanje in častitanje, cvetice in časti, javno oboževanje velikega mesta ni imelo pomena za Teodorja. Mislil je na majhno deklico blizu mesta, ki je premišljevala svojo zadevo, ki je tvoriia odgovor, ni pa mogel biti prisoten, da bi ji prigovarjal, da se odloči v njegov prid. — Adrijan je bil z delom preobložen. Z Choulex je delal na besedilu nove opere 'Sintram'. Delo je imelo za oba svoj čar. Duše so jima žarele, nove ideje so mrgolele v možganih, poleg tega je vadil Adrijan Teodorja in Katalino v novih ulo gah. Vaje za opero "Cordelia' so bile na dnevnem redu. Triumfiral je, posrečilo se mu je dobiti Katalino za glavno ulogo, z velikim pridom se je učila nove uloge. Choulex in Adrijan sta bila edina v Parizu, kojima je bilo novo delo Fredericija znano, učiti sta hotela torej Katalino. Takih izvrstnih učiteljev še nikdar ni imela, celo madame Delepouie se ni mogla z njima primerjati. Choulex je bil stolp moči v stiskah. Kakšna inspiracija je bilo njegovo spremljevanje, kako je izražal različne čute, kako mojstrsko je igral. Adrijan ji je pomagal pri igranju, živo ji je popisal vse scene in jo učil, kako naj jih igra. Vedela je, da mora njen nastop biti pravi uspeh. Mora biti u-speh, če že ne radi druzega, da pokaže vodstvu opere, da je imel Adrijan prav ko jo je izbral za junakinjo. "Vzemi mene za namestnico," je prosila Lulu Carson. "Ne vem, zakaj te prosim to, ali čutim, da nekaj ne bode prav. Zdi se mi, da vsled govorjenja in pisanja o tej operi trpe moji živci. Rada bi imela nekaj pouka od* Darettija. On bi moral učiti ,je pravi genij za to. Naučim se več od njega in gospoda Choulex, ko od vseh slovitih pariških učiteljev. Poleg tega pa hočem tudi nekoliko z Darettijem flir-tati — jako nedolžno, zatorej me ni treba tako postrani gledati. Ne bodem govorila o ljubezni. Zdi se mi, da bi celo kraliica iz Sebe ga ne pripravila, da bi flirtal. Ti mogoče niti ne veš, kaj flirt pomeni? Ve francoska dekleta vzamete vse tako resno. Pusti flirtanje v miru in se učiva raje skupaj tvoje uloge. Sicer je nekoliko težka za me, ali vendar bi ti raje videla, da ti jaz pridem na pomoč, ko katera druga tekmovalka." Daretti je imel svoje misli o prisotnosti Lulu Carson pri privatnih vajah v salonu madame Delepoule. Ni dvomil, da ji to idejo sprožil Oeglaire. Kot neodvisna amerikanska študenti-nja je bila videti večkrat v njegovi družbi. Baliala se je o svojem vplivu nad njim in j ezatrdila Katalini, da je on njen najboljši prijatelj pri časopisih, in .da on piše članke, kateri hvalijo njo. To ni prevaralo niti Darettija, niti madarne Delepoule. Vprašanje je bilo, če je gospodična ž njim v zvezi, da odstranijo Katalino, ali je bila samo nedolžno orodje v njegovih rokah. Madame Delepoule je trdila zadnje, Adrijan je imel svoje sume in je bil nemiren. Ni si mogel kaj, da ni kazal neke mrzlote proti Lulu Carson in ona je to opazila. "Aha, -gospod Ošabnost," je rekla tiho sami sebi. "Ti misliš, da se je amerikanska dekle zaljubila v te, in da jo moraš držati v gotovi daljavi. Ti s<- jako motiš in skrbela bodem, da spoznaš to zmoto. Vi tujci nikdar ne morete razumeti nas Amerikancev, ali ktnalo vam hočem pokazati ,da če tudi ljubim šalo, ni treba da bi hodila za teboj. Poznam nekoga, kateri me bode z veseljem vzel, da mu le namignem. Ima več vpliva ko ti, poskrbel bode za moj uspeli hitreje ko ti ali kdo drugi. Kmalu bodeš izpoznal, da mislim resno." Madame Delepoule je bila zmedena radi preganjanja svoje ljubeče učenke. Bala se je, da bode vplivalo na nežne živce in je radi tega hrepenela, da bi prišla iz Pariza. Adrijan se je že'tudi veselil na londonsko sezono. Za nje ga bi bila taka sezona dobra izpre-memba. Teodor in on bi lahko natopila v Waguerjev'ih operah, katere Pariz --ni ravno potrpežljivo poslušal. Adrijan si je v duhu predstavljal sen zacijo, katero bi povzročit Teodor kot mladi, lepi knez Labuda. Podoben bi bil arhangelju Mihaelu, ki se spušča na zefnljo, da se vojskuje z zlom Predstavljal si ga je v svežosti in moči mladega Siegfrida. In potem še druge uloge, kdo bi ga mogel prekositi? Da, Teodor bode vladal svet s svojo mladostjo, ljubeznijo in petjem ' Adrijanu je odleglo, da ga je na njegovih potih spremljal Teodor. Hote! se je čisto odstraniti iz družbe, ni hotel priti v dotiko v višjimi krogi, ali (Nadaljevanje na 7. strani,) V^Važno uprašanje So mi opravi najbolje in najceneje Konzularne, starokrajske sodnijske vojaške^ zaieve M a no ver St '^WilwaufceeTWis e E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. George Lopartz & Son 400 Ohio Street J0LIE1 STARA GOSTILNA NAJBOLJŠA POSTREŽBA. ZA Zavarovanje proti požara, mala in velika posojila pojdite k A SCHOENSTEDT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Frank Bambicti urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. ^ffiffiffiffiffillffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffilS! ffi 1 ffi ffi ffi Oscar J. Stephen K-8. r* Sobe 801 in 202 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS JAVNI | ><)TAH i ffi | ffi Kupuje in prodaja zemljišča S v mestu in na deželi. [P Zavaruje hiše in pohištva pro- [ye; ti ognju, nevihti ali drugi po- ffi ffi škodbi. jp Zavaruje tudi življenje proti || Jp nezgodam in boleznim. ijfj Izdeluje vsakovrstna v notar- B^ ffi sko stroko spadajoča pisanja. ffi ffi__ffi --g. ijj-j Govori nemško in angleško. ^ ffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffil THE Ell I. Goodspeed Agei soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVCI odbt Emil Bachm 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le im*" ste se je premenilo. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Streets across the track, one block south ol Ohio St., Joliet, 111. Najstarija slavensko-krščanska t ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAF> V A i. t d. Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLII Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: : ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Prodajemo zlatne znakove za slovenska i slovanska društva. ^ Pišite po naš veliki ilustrovani J* nik, tiskan u svih slavjanskih koji šaljemo na zahtjev svakom« 61 dava. Vlastnik je Čeh, ali govori sloveti Imamo na stotine zahvalnih sov od Vam poznatih slovanskih ^ štev. 1 Metropolitan Drug Sto N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarn + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlf tU Muh e vo&i dote« ao komsth m. REVMATtZMU SLABOSTIH T ČLENKIH HROMOST1 PLJUČNIH IN HOMH BOLESTI » KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSNB MR£NB. NEVFALGIJl PROTOU PREHLAJENJU OTRPLOSTI SOŠJC BOLESTIH t LEDJIH, SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH r KRIŽU HUDEM KASUU BOU®* mm PROPAST. |ffi!ffi| S ffi ffi ffi mm a m s s m K w m K s ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi s ffi [ffi[y » m s; iffiia i BITTER-WINE 'fSik TRINCROVO HORKE VIKO — , _ „_ , .........Ml«-.— lW«tUrc ob nwleljah N< w< m . , „ ... .. .. . . , vsako poletje, na praznik Vnebovzetja, ko ducat pridig, katerih ne b. n.kdar da *' > svojega služabnika v Pa- sltsali. • --- "Ah izgubljena leta preteklosti, katera ne pridejo nič več k meni," je vzdihnil Adrijan. Ali ne morete storiti dobrega iz zla?" ga je vprašal monsignor. "Skušnjave mladeničev okrog vas vam bodo znane, vi se bodete zanimali in ljubili te mlade duše, kar bi drugače bilo vam nemogoče, če vam b ine bilo mnogo odpuščeno. In Bogu ne bodete slabše služili v zakonu, kakor če ostanete samec, marveč bolje. Če bodete spolno-vali svoje dolžnosti, bode zakon in mesto očeta razvilo v vaš možnosti ljubezni, katerih sedaj nimate. To bode gotovo v krščanskem zakonu." "Skoro me pregovorite, da se oženim!" XV. POGLAVJE. "Tako, sedaj imam pokoro življenja na rami in druzega mi ne preostaja, ko imeti vice na tem svet uin si zaslužiti nebesa v svetem zakonu." Tako je mislil Adrijan na potu domu. "Koga Bog ljubi, tistega kaznuje," je rekel vdano. Ko je vstopil v stanovanje, je prišel Oreste z lučjo in ga prav prijazno pozdravil. Črnooki služabnik je bil videti jako srečen. Komaj se je zadrže val, ko je stregel svojemu gospodarju, da ni pel na glas samega veselja. Adrijan je bil tudi dobre volje in vesel ko otrok. Ko je opazoval veselega Tuskanca, se ga je lotila želja, da ga malo podraži. "Nihče nima pravice v tej dolini solz biti srečen, kakor je Oreste," si je mislil. "Gotov sem, da ima njegovo veselje nekaj opraviti z idejo Tedija, rujavooko deklico iz Lucce. Gotovo se že pripravlja, da ustanovi svoj dom ko je mene zopet sprijaznil s svetniki Računa na to, da se podam zopet k bratu v kopališče Lucca sredi poletja Hočem ga nekoliko ostrašiti in priti do resnice. Ker sam nisem dobil so proge, hočem malo pomagati drugim.' Adrijanu se je kmalu nudila prilika da izvede svoj načrt. Leno je sedel na stolu, ko je Oreste končaval svoje ve černo opravilo. Adrijan ga je opazo va lnatančno . Oreste," je pripomnil Adrijan in-diferentno. "Ne vem, da bi obiskal brata letošnje poletje. Sem se že na veličal onih kopališč. Mislim iti morska kopališča." "V Viareggio, ali Livorno mogoče? je vprašal nekako presenečen. "Tega ne, ti kraji so preblizu Litcce, Ne mislim iti na Laško. Francoska grem celo v Karlove vari, ali Fran zensbad na Avstrijsko. Pravijo, da so dobri za jetra, in zdi se mi, da je treba nekaj storiti za moja jetra." Oreste ni mogel govoriti, na obrazu se mu je poznalo, da trpi. Zdelo se je, rizu ,ker j enorec ali pa pobalin in m vreden, da njeno srce enkrat bije za njega. Oreste je odmaknil glavo v stran, da si obriše solze, potem se je globoko oddahnil. "Sedaj vidim, da ste se le norčevali iz mene, ali vi ste bili povod, da sem trpel četrt ure." "Odpusti mi, Oreste, ali to si zaslu žil. Ti bi mi moral zaupati. Kako naj em, koliko si zaljubljen?" "Nisem vas hotel motiti. Za nobeno dekle vas ne zapustim, dokler ami niste srečno oženjeni. Čemu naj bi vam pripravljal nove skrbi?" Adrijan je bil videti zamišljen. Use del se je v velik stol in dal Oresteju znamenje, da se usede na stol pri nje govih nogah. "Sedaj mi povej vse," je rekel pri jazno. Oreste se je usedel, povzdignil oči k svojemu gospodarju, zakril obraz rokami in začel svojo povest. "Vidite, gospod, kar sem, to dolgu-jem "vam. Ko sem prišel k vam \ službo, sem bil še deček. Bil sem sele osemnajst let star. Ker sem bil nekaj let paž pri grofinji d' Usseglto, sem mislil ,da znam vse dolžnosti služab nika. Vi ste mi bili jako prijazni morali ste trpeti, dokler se nisem navadil svojega dela." "Stareji sem štiri leta od tebe, ali takrat sem bil tudi jaz precej zelen je rekel Daretti smeje. "Res je, da takrat nisi bil ravno dosti, ali sedaj si najboljši, najpripravnejši služabnik in tudi najfletnejši, kar si sploh tudi vedno bil." Orestove oči so se zabhskale in za-rudcl je na licih. Vedno hočem storiti svoje dolžnosti, izpolniti vašo voljo, svetnike v nebesih pa zahvalim, da me niso naredili grdega." "Tu si ne moremo me pomagati, aKo je previdnost sklenila, da smo lepi, se moramo vdati v svojo usodo." Oreste se je zadovoljno nasmejal mencal z rokami in nagnil glavo na eno stran. Potem se je umiril in nadaljeval svojo povest "Poleg dolžnost islužabnika^ sem se naučil š« marsikaj drugega. Videl sem vašo mater, ki je živela na tem svetu ko svetnica, bila prijazna in dobro-Vi ste ji čisto podobni. Imela resno obnašanje, isti dobro-voljen pogled. Nikdar ne bodem pozabil njenega blaženega življenja in smrti in tudi ne, kar je naredila za ine. In vi tudi, moj dragi gospodar—' "Ne govori o meni. Moja poboz nost je bila le seme, ki je raslo ob po ti. Veselje sveta jo je kmalu zadu šilo." "Ali moram govoriti, ker drugače nima moja povest nobenega pomena Znano vam je, kaj ste storili za me Chicago tel. 3592. L. H. HIB JUSTICE OF THE PEACE (Mirovni sodnik) 325 Jefferson st., nasproti sodišča, Joliet, Illinois. IZTIRJA DOLGOVE, SPREJEMA IN SODI TOŽBE, ZAVARUJE HIŠE, PRODAJE POSESTVA, ODDAJE V NAJEM IN TIRJA NAJEMNINO Kadar imate opraviti s tožbami ali drugimi sitnostmi se oglasite tu. carme v Wisconsinu. Vsem Slovencem in Hrvatom ročam mojo gostilno <<1 pripon 99 hotel flajnik 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu T najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. John Grahek ...Gostilničar... AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. Nizke cene Dobra postrežba, električna ajitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka; Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: PHELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed. državah in Kanadi 1012 N. Broadway JOLIET, ILIi Pozor, r o j a 1* i ! Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les srčna, je isto Dobil sem iz Wasbin-tona za svoje zdravili serialno »tevllko kter. jamči, da so zdravilu prava iu koristna. Po dolgem Času se mi Je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkture in Pomado proti izpadanju in za rast las, kakorSne fedosedaj na svetu ni bilo, od katera moškim in ženskim gosti ln dolgi lasje resnično popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali ter ne osiveli. Ravno tako zraste jo l mo6kim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatlzem v rokah in nogah in kriiicah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očeBa, bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo Da Je tr rosnica jamčim s $500. PiSite po cenik katerega pofiljem zastonj. Če boš kupoval od nas, ti bomo vse lej postregli z najnižjimi tržnimi ce nami. Mi imamo v zalogi vsakovrsit nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki it trdi les, lath, cederne stebra, desk i« j šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi se I pri nas in oglej si našo zalogo! Mi ta | bomo zadovoljili in ti prihranili denat J. W. LYONS Nas office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Av«. Telefon: South Chicago 579. Hrvatsko-Slovenski Dom. [GEO. MIKAN salun 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli! Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. Lili*. VOJNE ŽRTVE NEKDAJ IN SEDAJ. Ali zahtevajo sedanje velike vojne več človeških žrtev kakor vojne prej-, šnjih dob? Ker se orožje čedalje bolj izpopolnjuje, bi človek mislil, da! Toda vratislavski kirurg Herman Kuet-tner, ki se je udeležil cele vrste vojn, je dokazal, da temu ni tako. Na izredno krvave zadnje boje na Balkanu se v svojih izvajanjih v listu "Deutsche Revue" žal ne ozira, pač pa obravnava statistiko vseh ostalih vojn zadnjih 150 let. Ti podatki kažejo, da so znašale zgube na mrtvih in ranjenih v vojnih pohodih pruskega kralja Friderika "Ve likega" povprek 26 odstotkov, v vojnah Napoleonovih pa samo 22 odst. vojakov, ki so bili v boju. V vojni Avstrije proti Prusiji leta 1866., v kateri je bila naša armada potolčena, so znašale zgube v najbolj krvavi bitki te vojne, pri Kraljevem Gradcu, samo 16 odstotkov vseh v bitki zaposlenih moči, kar pa je morda pripisati deloma tudi naglemu umikanju naših čet. V prusko-francoski vojni leta 1870. so dosegle zgube Nemcev le pri Spicher-nu in Vignovillu po 15 odstotkov. Ravno toliko so znašale zgube Francozov v obupnem boju pri Sedanu. V vojni z Buri, ki nam je še v živem spominu, so Angleži zgubljali poprečno 12 odstotkov svojega moštva. Buri pa mnogo manj. Tudi v nadvse krvavi rusko-japonski vojni povprečne zgube niso presegale 10 do 12 odstotkov, niti pri Liaujungu. Le v dvanajst-dnevnem boju ob reki Šaho in pri Mukdenu so imeli poraženi Rusi okoli 20 odstotkov mrtvih in ranjenih. V odločilnih bitkah pri Magenti in Sol-ferinu, kjer je baje en dan padlo 15,000 slovenskih fantov (francosko-avstrij-ska vojna leta 1859.) so znašale zgube povprečno samo 10 odstotkov. Zanimivo je tudi primerjati številke izgub s količino prebivalstva držav, ki s evojskujejo. Prusija je imela za Časa Friderika "Velikega" samo'2 in pol milijona ljudi, Nemčija za dobo nemško-francoske vojne 46 milijonov. Vkljub temu so zgubili Prusi pri Pragi dne 2. maja 1757. leta 12,000 mož, Nemci v krvavi bitki pri Vionvillu 16,-000 mož, pri Sedanu pa le okoli 8,000. Če se upošteva število prebivalstva, se pokažejo tudi velike zgube v rusko-japonski vojni v milejši luči, kajti Japonska glede svojega prebivalstva morda celo presega Nemčijo. Kar se tiče ran, pridejo kot prve v poštev rane po infanterijskih puškah, kajti pehota je vedno jedro vsake armade. To se je pokazalo v bojih leta 1866. in 1870. Izredni razvoj topništva ni na tem dejstvu prav nič izpremenil, ker smo se naučili priti groznim učinkom modernih topov v okom, oziroma se jim izogniti. Profesor Kuettner je to opazoval pri predaji Cronjejeve armade v februarju leta 1900. pri gori Paarde. "Angleži so metali," tako pripoveduje, "iz stotin topov, med katerimi so bili težki ladijski, noč in dan cele tone železa proti Burom. V taborišču Cronjejevem ni bilo skoro dobiti štirjaškega metra zemlje, ki bi se na njem ne našlo več razpočenih artilerijskih nabojev. In uspeh? Morda en mrtvec ali ranjenec na vsak angleški top, čeprav je med desetdnevnim obstreljanjem prišel en top na le 34 Burov! Buri so se bili v vsej naglici poskrili pod zemljo, kjer so si napravili prave "katakombe" in kjer jim angleški šrapneli, granate in lydditne bombe niso mogle do živega! In še danes velja načelo ,da prihaja na vsakega ranjenca in mrtveca več kovine, kakor dotičnik tehta." Drugačno pa je razmerje v državljanskih bojih. V meščanskih bojih med severnimi in južnimi državami Amerike so imeli konfederiranci (severne države) 33 do 40 odstotkov zgub. Skupna zguba je znašala na mrtvih pol milijona, Via ranjencih pa dva milijona mož. Samo v krvavi bitki pri Gettis-burgu dne 2. in 3. julija 1863. so izgubile zedinjene čete (konfederiranci) 55,000 mož, južni nasprotniki pa 34,000. Še strahovitejše je razmerje v modernih bitkah na morju. Rusko-japon-ska vojna je pač v tem oziru edini zgled ter ni možno nobeno primerjanje s prejšnjimi vojnami, ker se je bojevanje na morju v novi dobi docela spremenilo. Dandanes se strne v najkrajšem času in na najožjem prostoru razmeroma mnogo ranjenj. Ran vsled strelov iz pušk skoraj ni, največ moštva ranijo kosi granat in raznih železnih in lesenih razstreljenih delov ladje same. Mnogo moštva se tudi opari in ožge ter dobi rane vsled zračnega pritiska ali zaduši vsled strupž-nih plinov. Bitka pri Visu je bila odločena v dveh urah, velikansko po-kolje pri Čušimi pa, kakor je trdil Togo, v 37 minutah! Kako izgleda na obstreljanem krovu, je živahno narisal poveljnik angleške križarke "Talbot" po svojih o-pazovanjih na "Varjagu", kamor je prispel takoj po zadnjih bojih pred Chemulpo. Krov je bil pokrit kakor s točo z železnimi kosi, med njimi so bile odtrgane in raztrgane noge in roke ter drugi deli človeških teles. Vmes so ležali pohabljeni ranjenci v svoji krvi. — Še hujše pa je, če se ladje prezgodaj zažge, kakor se je to zgodilo "Knjazu Suvarovu", "Oslabaji" in "A-leksandru" pri Čušimi. — Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda! ffi K » ižiffiffiffiffiffi ffi ifi ffi ZA KRATEK ČAS. ffi K ffi »ffiffiffiffiffi Hi Hi Hi ffiffiffiffiffiffi Poboljšal se je. Vodja jetnišnice: "Komaj ste prestali svojo petletno ječo, pa pridete zopet za tri leta notri!" Jetnik: "No, ali ne kaže to, da sem se poboljšal?" Črnovojniki. Kdo je črnovojnik? Majhen razloček. Vojak vpraša stotnikovega strežnika, kako se razumeta s svojim gospodom. "Izvrstno," odgovori strežnik. "Vsako jutro drug drugemu prah iztepava iz obleke; samo to je razloček, da imam jaz obleko, kadar mi jo gospod iztepava, ne sebi!" Taktika. V vojaški šoli je razlagal star narednik novincem besedo "taktika" tako: "Vidite, pri vojakih gre vse tako po redu in točno k'akor pri uri; le da ura pravi 'tik-tak', pri vojakih pa imenujemo to 'tak-tik'!" Huda kazen. Stotnik naredniku: "Prostak Cibek dobi tri dni le kruha in vode, ker je tako zanikern!" Narednik: "Oprostite, gospod stotnik, Cibek je vegetarijanec, ne bo se torej veliko zmenil za to kazen!" Stotnik: "Tako! No, tedaj naj pa dobiva tri dni pečenko in juho!" lih šest jih je!" — "Se li vedejo spodobno?" — "O, prav pridni so, samo nekoliko preotročji!" — "Preotročji? Kako mislite to, mamka?" —- "Ej no, kar vidijo, hočejo imeti, in kar se jim ne da, vzamejo sami. Drugače so pridni!" Zvit odgovor. General častniku: "Zakaj se smejete, če vas resno opominjam vaših dolž-nostij ?" Častnik (videč, da ga tovariši od strani pogledujejo): "Ne zamerite, gospod general, da ravnam tako! Če se držim resno, vedo moji tovariši takoj, da ste me okregali; če pa se držim na smeh, tedaj menijo, da ste me povabili na kosilo!" Najboljša nastanitev. Ko pride začetkom tega stoletja nad vojvoda Karol v neko vas blizu Trsta nadzirat vojake, vpraša kmeta: "Oče, ali ste imeli kaj vojakov na stanovanji 'vkvartiranih'?" "Da, najprej Francoze, potem pa Lahe," odgovori kmet. "Kateri so bili boljši?" "I kaj! Vojak je vojak!" "Pa katere bi zopet rajši imeli?" vpraša nadvojvoda dalje. "Če bi si smel česa želeti," pravi kmet, "želel bi si, da bi vsi Francozi popadali v morje in utonili, Lahi pa naj bi zunaj stali na obrežji ter se jim tako smijali, da bi od smeha — popokali. Tedaj bi bil rešen vseh!" 1. Člani vseh društev, ki imajo vojaški značaj, oziroma nosijo vojaška znamenja (kot veteranci, ter strelska j društva) itd. 2. Vsi častniki in vojaški uradniki v pokoju, ali izven službe, v kolikor se jih ne uporabi v armadi, v domobram-bi ali v mornarici, do dovršenega 60. leta. 3. Orožništvo, finančni stražniki, državni gozdarji, kolikor pride vojno razmerje in službeni oziri v poštev. 4. (Ta točka tvori največje število črnovojnikov.) Vsi ostali za orožje j sec dni j dovolj slame, katero imaš ti v sposobni možje, ki ne pripadajo ne ar-, glavi! madi in ne domobrambovcem, od do- Kako prijetno je pri vojakih. Korporal: "Novinec Čuk, kaj gledaš vedno kvišku? Ali misliš, da je v nebesih prijetneje nego pri nas vojakih?' —i- Veliko slame. Korporal nerodnemu novincu: "Ej, škoda zate, da nisi pri konjiči (konji-kih). Ves eskadron konj ima za me- vršenega 19 leta do dovršenega 42. leta ,torej vsi oni, ki so bili rojeni med 1. januarjem 1872 do 31. dec. 1895. O-glasijo se lahko tudi prostovoljci in sicer taki, ki ne pripadajo ne k armadi, ne k domobrancem in tudi ne črnovoj-nikom ,ki so pa sicer sposobni za čr-novojniško službo. Črnovojniki se delijo v dva poziva. Prvi poziv sega od 19. do 37. leta, obsega tedaj rojstna leta 1877 do 1895, drugi poziv pa sega od 38. do 42. leta, tedaj letnike 1872 do 1876. Čemu se rabi črnovojnike v vojski? One črnovojnike, ki niso poklicani k armadi, k mornarici in domobrambovcem, se jih uporabi na drug način, n. pr. v pekarijah, v skladiščih ,v delavnicah, za zdravstveno službo, za prevažanje živil in drugih vojaških potrebščin, za dela v utrdbah in trdnjavah, za dela na železnicah, cestah in v takih zasebnih podjetjih, katere je določila vojaška oblast za dobavitelje armade. Premočen tobak. Stotnik: "Sme li vojak prodati svoj 'komis'-tobak?" Novinec: "Ne, ne sme ga!" Stotnik: "Zakaj ne?" Novinec: "Ker je premočan za ne-vojake." — Belgijskemu kralju Albertu ie francoski predsednik poslal najvišje odlikovanje, vojno medalijo. — Švica je za varstvo nevtralnosti oborožila 4(X),000 mož. — V Lvovu je grško-katoliški nadškof grof Szeptycki odstopil Narodni muzej, katerega je sam ustanovil, v porabo "Rdečemu križu". — 100,000 kron je avstrijski cesar daroval za bosensko pomožno društvo, ki skrbi za ranjence. Tri vprašanja. Tri vprašanja >s primernimi odgovori je moral korporal vbiti vsakemu v glavo, da je vedel generalu, kadar je prišel nadzirat, dobro odgovoriti: 1.) Koliko let služiš? Odgovor: 2 leti! — 2.) Koliko let imaš? Odgovor: 20 let! — 3.) Ali oče in mati še živita? Odgovor: Oba. Nekdaj pride general in vpraša prvega vojaka: "Koliko let služiš?" Ta mu v naglici odgovori: "20 let!" — General: "Koliko let pa tedaj že imaš?" — Vojak: "2 leti!" General nejevoljen: "Sedaj pa res ne vem, sem !i jaz blazen ali ti?" — Vojak: "Oba!" TR0ST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, III Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. _ 317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257 Prestopek postave. Po vojaškem službeniku so morali višji častniki vsakogar do narednika vikati. Ko pa nekdaj narednik nekaj pegreši, reče mu stotnik osorno: "Si I j pač osel!" Mrzlo mu oni odgovori: "Milostivi gospod stotnik, ne zamerite, v službeniku slove: 'Vi ste osel'!" Louis Wise 200 Jackson St JOLIET, ILL gostilničar Vino, žganje in smouke. Sobe v naiem in Lunch Room. "So i vanj i?' Preotročji. tudi pri'vas vojaki na stano-— "Da, milostivi gospod, ce- Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. IIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIUlUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli!: Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. St I=>iit© Ells: Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. i"»iiO«04O40K»0»<>»O4O»O»O»O4O»O»O*O»O»»O»CO»O»a»C»< Union Coal & Transfer Co 515 CA8S STREET, JOLIET, III. Piano and Furniture Moving. Chicago tel. 4313. Northwestern tel. M W. H. KEEGaN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS WNH. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and 'joliet St., La Salle, 111. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljie K* so po najnižji ceni? Gotovo! V J. & A. Pasderti Bi f t 24. opc se dobijo najboljše sveže in prti" jene klobase in najokusnejie m«1' Vse po najnižji ceni. Pridite torti'! poskusite naše meso. ,.ljar do\ zor stai stai Nizke cene in dobra postreik* m naše geslo. Ne pozabite torej obiskati na» 1 našej mesnici in groceriji na vofl*" lu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone Joliet, ill. PIVO v STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLlNC N. W. Phone 809 MIHAEL K0CHEVAP SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State St» loliet, I* Bray-eva Lekarn* Se priporoča slovenskemu obi"1 v Jolietu. Velika zalog*. Nizke cene. 104 Jefferson St, blizu mosta. J® Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje EAGLE EXPORT o '"—'i...'j ..j-*—.' j ter je najboljša pijača ' Photo copyright, 1914, by American Press Association. ZRAKOPLOVNICA "AMERICA", V KATERI JE MISLIL POROČNIK PORTE PRELETETI ATLANT- SKI OCEAN. Rodman Wanamakerjeva velika zrakoplovnica "America", v kateri je poročnik John C. Porte letos nameraval preleteti Atlantski ocean, da ni prišla evropska vojska vmes, je bila uspešno preiskušena v Hammondsportu, N. Y., kjer je bila izdelana v Glenn Curtissovi tvornici. Ta slika kaže veliko zrakoplovnico pred njeno preizkušnjo. E. Porter Brewing Company Ota telefona 405 S. Bluff St.. Joliet. 10