St. 14.
s,Soea" isdiaja vsak cetvrtek in velja s posto prejemana all v Gorici na dom posiljana:                      -
Vse leta   ......   f- 460
Pol lets       ....... 230
Cetvrt leta       ....    „ IM
Pri oznanilili in mvno tako pri ,$o-8lanicah" se plat-nit'zanavadnotristopiin vrsto:
8 kr., ce se fciska 1 krat 1   ,.   „   „   „     2 krat W „ T" 7~V   "3" krat Za veLe  drke p<> prwtoru   in   pri oznanilih   rsak pot 30 kr. za kolek.
V Gorici, v cetvrtek 2. aprila 1874.
Tecat
Posamezne Stevilke se dobivajo jo 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So harju; v Trstu v tobakarnicah „Via dol lUvedure 179" in „Via della casenna 60"
Narotoiina in dopisi naj se blago voljno poailjajo uredniku: Vijctorjit Do-Ic.Kit, v Gorici, 'Cwi. del Cristo 186 blizu Javinskcga trga,kdcr so nahaja t'udi uprav-nistvo. — llokopisi se ne Vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujojo. — Dehl-cein indrugim ucpremoznim so naroonbia zniia, ako sc oglase pri urcdiii&tvu.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih. pravic.
Zdruienje obcin na GoriSkem,
Ko sma prvi Olanek o tem velevt§2nent upraianji v Soci priobcili, obljubili smo, da ponatiaoemo tudi porodilo, 8 kfttenm je dotiOni odsek vzudnji sesiji pri-porocal naOrt posture aaradi veOjib iupatnj. A ko snio videl», da cela dezela skoto soglasno obsoja sklep de-ielnega zbora kot preuagljen in prepovriien, preplaSili smo m in hoteli smo poc&fcati, da dojdojo vm pntozbe skupaj, predno §e kaj o tej zadovi «*pro-govorimo. In pri§lo jib je4miiogo, vee" nygo sino priOa-kovali. Skoro cela Furlanija se je ogla-dla in za njo ogromnn vecma slovendcih obfon zop.»r zdruztoje. Vse te pntozbe pa obsegaja tobk»i vazoih razlogov, da jib lie bo mogia vlada pn'zirati refcvnjd zboruv prod log, saj jib celu dezehu odbor nij mogel, ko je postavo predlozii v dosegu cesnrske sankcije, kakor mu je bilo nalo&eno.
Nas «»cer mjso vsi ti razlogi preprieali, da zdro-zenje obcin za vufcnejsa opravila ne bi bilo- koristno in celd pot»«bito, a vendar srao hi po njib S# bolje vtr-dih ranetije, kateici siao uie o svojew fiasu objavili, da ie je stbor ? resn;ci preitttgbl, ksijti tako vitnlno pra-§aiye se ne da cez «oc reiiti. Todii pustirao pred mem obdinske pritointce same govoriti, ^ujmo, kakoonf s<d jo « nftitieravanem zdiiiienji:
B Pritrjujejemo oa&du8*, pravijo one ttdi* se se z&tu-ieiijeio obfiiii nabere ved prem^zenju skupnj in vi*t; m-t«Higer>tnih mocij, da vthke obcine tudi Jo/.e optuv-Ijajo tialoge svojega m izroueu^ga podrofja; a tezko je doloc.ti, kobko povrsJB u;ij ob-tega obcina, koliko du§ naj Sieje in kobko premoienja naj iina, da se stne i-novati vehka obSina.
l)o zd«j sc uij uikakor dognano, da bcI rjne ob-6mz mj^o z'ldo^ta vebk* in z;ito je tndi te^ko  kaj ta-
LISTEK.
(Zgodovinopisna   crlica.)
Nij<o vse c*e'ire enak» priljuldjeur, tndi hj ob tsukt'in t-asn. Ppm'i iifkit-Mim; >to':e"ji je !»il tulipao jako v uavad*, m b.is in s ga j-i s*j ii»r/.lokrvue II-dan-de/.«; k takim c.nom pnpravda, ki se n-.; tiaio op;uvi-citi. A ie malo ca*a je tti!i;Mii, katere^a smeiiio po pravici psva mej ewt cam. iiunjovat:. Jul ii;i presf.olu sege in uio.ie. V sp;*».niemb. (3l^a so si drug-i cvetice pnsvojile kraijevo paiiuo in dan-j* zaseia k « me i ija prvo mesto pn \\ii go»pj-!i. — 1'ravo ijui^tvi nij tej sprem*nnbi poJvr/.ioo; k.ikor je nekdaj Oislil •, t.iko ljubi iu s-pi/stuje ludi zd.ij ro/.o} rumeue vijoiics', roz-iiiarm in pred vseiu pu nageiju*.*. In tc<. iia^.djrn tu 'i j.tko malo zabtjvujo pri v/.reji. di idiaji In do>;a sv.^.obe — pa je dorbro, m kako krasnd barve in kak > prijetna disava!
roglejmo si zgodoviuo te cvetice; pnxltisajrao, o 1 kod je prisia, kde se je uaseiiia, in kako je b.ia v razbenih dextiab sprejeta!
V s)arem veku jo bit nas uageij ucpuuui; ne naravoslovci ne ptsniki, ne grvski ne rimski, se ga ne spommjajo. Ksr Theopbratt u»vaja p>d ifneuo'u (Lo-santhos ali I'baim pod Flos Jov.s. m nij nas nng«lj, ker oui pisateiji pravijo, da nijmi mjednegt ne iiaj-mabjsega duba. .Nageljni sianb, o kater.h Golunflla govori, da z rozasni, hlijami in hyaemthi kuliinjski trt iepotiOtjo, gotovo uijso bili a c drraegu, kakor divji > mak. Mogoce, da &> davoi narodi di?je nageljne imeli, ker vrsta diaotha je jako b »gata. Sjcer , rase nagelj tud» dhje, in v Ifcalijs ne more bitt doniid, sicer bi ga bili Kim.u uze poznali.
Zgo ioTina nageljoa nij prav gotova, izgabik se nam je, m mi moramo biti zadiyoljhi s pravljico.
Joinville je prvi pisatelj, ki govori zaoesijivo o naSeui aagdjaii, iu on pravi, da Ludovtk Sveti ga je v tuni§ki okolici naiel   in leta 1370 v Evropo
cegu trditi. Sedajne obcine nijso umetiio zdruzone, raarved bo se ustanovile in razvile vsled skuprub inte-ressov, enakib 3eg m naval, one so uze staiv, zgoio-vimke skupS6ine. Nij prav in so ne more nikakor odobravati, da so spreminjnjo take orgnnifino utitano-vitvr, katere se naslaiijijo na zg-^lovin) in na navado, dokltr nij dokazauo, da je to potrebno ah prav gotovo korittno*
Dosodajnc skuSuje kazejo, da so se tu.Sc obcine o2e dobro izurile v svojili poslih in--di jib zadoata re Ino opravljujo, da majbno obc n>s roun'ijSo m naUnjc-nej4e spolnujejo svoji* iloUn isti. IS pom )0j> d-'^olne'ga odbora in politiikib gispmk m jo nadejiti, da pijde vse to §e vtdko bolje, ponebno kodar se pomnoXijo in zboljfiajo Sole v de^eli. fM to nij niti potrebno' niti k<>ri8tno, da se skupaj stlafiijo ao Ujne obciiH v pre-obMrue in umetno sestavljone ^uptnije. Kolikor tuliko se vendar mora spoltovati pouos sedajnib obcin na njib fieodvisnost; nikomur nij yubo, da se drtigi utikajo v njib opravila, tudi obiinam ne.**
Dalje to&ijo, da dt»ielnozboriki pt'edlog p ntave no spo§tuje avtonomjo, katera jt oMinam zagotovljena m da lomi pravice, ki so si jib prid>bib. O.I glav-n<kga kraja o ldaljeuiui obSinam je skovo iH»mon'oce, da bi bile pri memo zastopane v stai'dHins'-vn, k«r se ne bodo mogle tiko v obiltietn&tevdii ilel^.iti volitw, kakor b? trebalo, obOins, k ler In wxtei ?,upanije in prav bli/.nje obOine, btido imele v tem in tudi v drugib o/.irih vebke prednotti. Ker volijo starestikiitva ude krajnega ^olskega svetovalstva, ude pomnoicenega okrajuegt sol* skega svetovalstva in cestue odbornske, bodo tudi v tem oziru sadajno iapmije na Skvli, ker se m bolo mogle neposredn» deleziti teh vobtev. Pri ^upanstve-nem selezi se volijo tudi voblci deLelnih ia drzavn-.h poslancev; zaradi da!javet zgabseasa, stro§kov in dra-
prenesel. Iz prijetno diSecega duba je sklepal, da ta cvetica mora biti tudi za zdravilo pripravna; takaj je dal po tetn iz nje mizilo napravit', ki je tudi res bilo mnogim v zdravilo. Ko so se vrnili tz krizamke vojue, priuesH so to cvetico tudi s«boj iu imenovali s»» jo v spo-mtn nekdanjega njenega d«movji tundci. L°p» barve in dobro diseOi duh, to j*» tujee veliko bolje ita-se vleklo, nego njona zdravilna mod N* juzn^n Fran-coskem se je ulotntOila in se y\ v kratkiin easu tako raz§irila, kakor bi bila tukaj domaci. Kmabi je bi!a prdjubljeua cv. tica vsemu »aro<lii, in v 14. stoletji je Fois*ard spisal bvaluo pesen na vijolice in nageljne. Znani kralj Rene Anjouski, katerega je bvalezn* Ijul-stvo dobrega kralja imenova'o, je nageljne m »cn<» Bi-slal. On j«; svoje ljabljence z lastoo roko sadil iu gradil, in njegova §ega v vzreji je neki se se laj v Tou-lousi in okolici v navadi.
Za c&sa vitezev ja bil nagelj v oboe razs rjen in posebno prdjubljen gospetu; nil siikab iz omh <5asov nahajamo Oesto nagelj v rokah lepega spola. Iz Franco dcega ko se nageljni hitro raz§trili po Italiji in dru-2ih sosednib de?.elah. Na Lotnbard-ikera so ir/e 16. stoletja rasli divje. Na Anglelko so priili leta 1597 iz Poljskega, napravili so Oudno pot in ob istem casu so Spanjei je nesli v novo iznajden svet, kder so bili tako- Sislani in priljubljeni, kakor v domadi zemlji.
Ne samo na B'raaco^kem, ampak povsod, kder se je naseld, je bil nagelj tako v dobreno imenu, da se je za siavo z rozo boril. Roza in nagelj sta si tokmeca. Posebno v Oislih je pri go*peh. Aatoine Migauld, ki je v svoji 1. 1560 na svitlo prisli razpravi vefistrani posvetil nageljnoni, pravi o tea:
BZaradi svojega duba in svoje vonjave je gospem tako prdjubljen, da ne doboS morda nobene, ki bi ga ne imela v vrfcu. ab v prstenib loncih na oknu. Cuditi se je, da tako lepo in blago diSeea cvetica je bilasta-rim 6isto nepcznana, — cvetica, ki glede lepote,* mno-govratnosti, velikosti in di§ave nij nic manje vredna nego ro^a; da, ta cvetica bode rozo Se celo spodri-nda, in zaostaja za ono le y tem, da presna roia na
gib ueprilezuostij pojde le malo volilcev iz oddaljenih krajev na volisce in tako postano najva2niSa pravica mnogim illusoricna, luteressi daljnih obcin se bodo sploli bolje zaiicinarjali, ker bo v sredi^i skoro zme-rom voe na obcin skill zastopnikov."
„Po postavi 28. decembra 1868", trdijo dalje pri-to2mci*, „se inujo obcine samo takrat zdruiiti, kadar je dokazano, da zares ne morejo spolnovuti svojih po->tavnib (lol/.uo.siij. Da se pa kaj tacega doka^e, trobi stvar red no in naia 1610 pi'eiskavati. Namun omenjeno postavo nij ta, da bi so ob6iao splosuo in brez razloc-k*t v v<)lik« skiipsiiuic zelimle, umpak na nje podlagi se sine zaukazati zlnizoiijo poaaineznili obLin samo v t ik b prunerljejib, kakor §ni so \' poBtavi doloceni. Nacrt novo postave dovoljujo katastr. obfiiuam oskrbovaujo promoAonj'i in launili opravil v mejah oboiiu), s 'tem pnznava, di so opravdom «vojt»ga dolokroga kos; ker je pa lustni delokrog obcin obiimej^i in va^nejsi oil izro5enegi, more se po pravici Bklopati, da tudi izro-d»na opravila lebko osktbtijojo4,
.Nikakor bi pa ne bilo prav, nove, voce ftupanijo za to u-itvaijati, da bi so jim izrofiila §e druga di^avna opraviia, kutura uzo lebko omigajo sedajne politi&ko gosp.»dske, co le iiocejo. Ker se nijso meje postavile % nn'j lastnimi opravili, katoio bi oetalo kataslraliiiui obdinam in ouimi, ki bi jib prevzele nove iupaniju, uastali bi prav gotovo kompotencni prepiri.
Veliko primernej§e H bilo, da bi se za oskrbo-vanje takih opravil tu dolznosiij, zaradi katerib una mnogo oWin skupne, emke iuteresse, osnovali posebni zastopi, kakorSni so na Srirskew okrajni zastopi, sedajne zupantje naj bi se pa pustile, kakorloe so,
Ker je katastralnim obcinam na voljo dano, da prevzamejo same oskrbovanje lastnib opravil, ali pa ne, - imeli bomo raznovrstne obcine, namrec: lokalne
daljavo svojo di§avo posilja, a jo tudi lakoj izgubi; nagelj p t obJrzi svojo mo6, svojo voiyavo se §tiri dni. Razprava je jako bogata pravljic o nageljnib. Tako oabajamo tukaj posebuo misol o izviru te blagodiSefie vonjave. Nekat«>ri mislijo, piSvj Mtgaud, da so vrtnarji v korenine gebince postavili, da bi ov«tica dober dull imela. In ros spomiuja ta dub nageljnov na zebicnik-caryopbyllus - in to ime so imeli nageljni tudi v ved-nosti do Linneja.
Leta 1601) izdal je general Goudo kojigo pod na-slovom: „Kako so yzrejajo najlepsi nageljni ?* Splob se je v istem casu mnogo o tej cvetici pisalo. Tudi druge okolscine govore za to, da jo bda ta cvelica v vehkera spostovanji in da se ji vedao skrbno gradili. V zafietku 17. stoletja se je raz§irila po Holandskem, kder so bdi najboljsi vrtnarji; in ceitili so jo §e bolje, kakor preje tulipane. Leti 1640 je prisia v Belgijo, tukaj ji postala vzreja prav popolna. Leta 1702. Stol je Rea nic manje, nego 300 razliOiiih nageljnov. Za 6asa cvetenja nvdih iaskih drzavicso odgojevali tamo-inji ljndje na mnogovrstne ua6ine, in trudili so se, kako bi to neprecenljivo cvetico §e bolje poslabtuili. Vzredili so tako polno cvetje'v razlicuib podobah, pri cem.jr se je dub tudi oblazil.
Kljubu vsemu temu je nagelj, kako.- vse na svelu, mubasti segi in navadi podvi-fcen Od kouca 17. stoletja je bd splosao priljubljen Ijudstvu, ali kmalu so ga zadeli zamcevati oni, kateri so ga preje najboljo spostovali. In danes je od imenitnejae gospode popol-nem pozabljeo, akopram je sedaj tudi tako lep ia do-brodised, kakor je bil nekdaj.
V viSih krogih se ga zauemarja, v ni?,ib pa 39 se vedno ena in ista ljubav do njega. Nageljuova zgo-dovina ima vsebi kos obfine dloveske zgodovine. Nagelj iina osodo skupno ss drugimi stvaimi, ki so popreje e-nemu samemu priljubljene, ki pa kesneje postauejo obdno blago, blago vsega dlovestva. in kakor je nagelj to pot napravil, upajmo, da bode tudi cloveska prosveta ista pot napravila. Ce je sedaj om<ka le dole2 nekaterib stanov, bode s dasom gotovo v obce razSir-| jena.   Tako naj bo I                                 V. J3AER,
obciae ali zupanije, katere bodo oskrbovale lastna o-pravild, zadevajoca celo zupanijo in uro&ena opravila; v teh zupauijab bodo pa kataatrah.e obcine z lasttiim gospodarstvom in katastrulne obdine brez »j^ga; vsled tega golovo tudi   ne bo manjkalo  kompetencnih   t)re
„V novi postavi uijso vrejene pravke in dolznosti, katere so sedajne zupanije kot take prevzele ali pri-dobile, ker bi bilo neobhodno potrebeo, keronenehajo hiti v sedajoi sestavi in ae ua em strani zdruzijo z drugimi, na drugi pa razdruzijo v katastralne obcine. Stroski 86 bodo pra\ gotovo izda'no pomuozili, kajti xii oskrbovanje skupmk opravil nastanejo novi stroski, uiii pa z» gospodarstvo katastr. obciu m za opiavljanje ujim pridrzanib poslov ostanejo, kakor5m so. StaresV nam, kateri bodo od dated k sejam pnbajali, se bode moral* primerna odskodniaa udluditi za zgubo casa, trud ia patne stroSke. Sposobnih zupanov ne bo lehko dobiti, kaju uitt zastonj uiti za placilo ne bo oikdo rad zamudne iu tezavne sluzbe opravljal.
Za irelike zupanije tio trebalo sposobnih, dobro placenih nradnikor; s tern so v«ede burokratizem tudi v olivine in obcmski tajuiki bodo uavaduu goipodurih. Dalje se treba ozirati tudi na stroSke, potratu casa in na nadleinosti, katere bodo imeli vsi tisf, ki bodo morali po svojih opravdik od d.dec v obeinski urad hoditi. Ker so iinajo tudi obcuie luzliciuk sodnij-kib okrajev zdruziti, nastanejo iz tega uove zmesujave po-afboo za to, ker se cestui konkur^nc.ii okraji vjem.ijo se sodnijsktmi*.
Skoro vse obciae dokazujejo v svojdi pr.tozb ih, da iinajo zadosta pnpomookuv za oskrbovanje dosed.tjn h opravil in da uij Ud«j uiti potrebno uiti konstno, da *e jim zoper ujik voljo samostaluost jemlje iu uevst56»o zdrozenju vsiluje.
To 80 poglavitni razlogi, zaradi katerih se prito-zujejo uaie obcine zop.T sktanjeno zdruzein>.
^^^^^^         (Koneu prih.)
Dopisi.
V Gorki 1. aptila 1374. Smo ? vtlikem tediiu in z njint je zacela v Gorici prava spomlad. Letos je spomlad za skoro 3 ted tie pozaeje zacela, kakor druge leta, in se zdaj so veeeri prav mrzli; veudar pa je to dobro znainenje ia uasi koietje imajo undo, da jim lotos no bo spomladanska ziurzliua napravda toliko Ikode, kakor lani.
Na Furlanskem ima letos posestaik najlepSv mid», vina, pravi, bo prav dosti\ ker trta je t:*ko zdrava, kakor je bda v srecuih casih; polje je zmrzoilu in se odpotilo, zimske zetve prav lepo k.izejo in sploh zac-nemo spomlad z najlepsim upoui, a das do zetve je dolg in kfcdo ve, kolikokrat nas bo do tiste dobe^tepla „bozja siba" zu nase velike prcgrehe, kakor nam jih zdaj vsuk dan ocitajo pustni pridgarji in klerkaini listi.
Tukaj v Gorici imamo neko gospinsko drnstvo za podporo ubjgib; a u.:men tega drustva s~ Ietosojeaiu jezuvitskemu postaemu pndgarjii uic ne dopada; otti dan je le gospe pokregal, ces, da bi se deuar, k«te-rega nabirajo, lehko boljse obrnd, namrec po.lanl naj bi se cerkvam.    Vender pa menda    gosp.  pridignr nij
Kitica ljubeznih sonetov.
(Fo raanih piseih zlozil Bogdan Ternaeec.)
1.
„Zdravo bilaf ka^o pleraenifca.w Stanko 55eroTQifc.
Sepljaj pozdrav do bele tje mi  hi§e, Fredraga kder prebiva Ijaba moj-t, Basti nadzemske, teoka kakor hoja, Lepota, ka ze za me v prsih zdise.
Od koder hladna sapica mi pi§e, Z obraza da mi bri§e kape znoja, Obraoi casno vsaj me aiislij boja, V katere vtapijam vt§e se in vise.
0 zdrairo vse imetje, vsi prostori, Vse sobice, po ktenii ona hodi, Nastroj, pri ktetem v izbici mi §ije.
In zdrava cesta, ka mim hise vodi, Vse rofice, ke j**j rasto na dvon, In zvezda jasna, ktera na - njo sije.
2.
„Solo e peasoao i piit deserti campi/' r,     ....                                            Pr. Petrarca.
Zamisljen, sa>n poLasoega koraka
Vse najpustejSe merim jaz poljane,
06i obracam svoje, begu ndane,
Tje, koder Ijudskih je stopioj oznaka. Naj prav Ijudem dinitev mojih vsaka
Bi srfioe krila britke moje rane:
Vsa dejanja, kim so radosti neznane
Jave, kak mi srce gori in plaka. Zares, fe reke, vilenice, gore,
Bregovi, gaji znajo, kako moje
2heiije je, ki drqgim je neznano.
pomislil, da pri tern drustva so gospe raznih ver in da 1 posebno delalna je ravno neka lepa 2id:nja. Nasi drugi I prulga'ji so uzh zaceli krizarsk-i vi>j-ko proti  konfasi-jonaiuiia poatavam   iu sploh   s.-  klenkalstvo v uasem meattt pjstavl a na noge.    Cudi.a prikazen  je tedaj^ v tf>j «lobi, da \ oaseni meatnem staresmstvu se je zacel nek prevrat, la je obrnjcn proti klerikalcem.    !»rc d 12 dutvi smo citUi v »Triester Zeitung^   neki popis obc-nega zbora   katoli§kega   drustva,   katerega  organ  je „L' Eco del  Litorale".   Ta dopis  sklepa z beseda:ni: i niu dmzih neumaostij oijso sklenili^.   Ko po tern do- I pisnik govori o prih. volitvah v gon§ki magistrat,  na- i ravnost pravi,   da je klerikalcem   o iklenkaio v nasein I mestu. Sumi se, da je ofie onega dopisa sam dr. Pajer, kateri se je bii pied dvema letomi zvezal s kLrikaici, in bil p» njih tudi voljeo v mestno staresnstvo.
Ce je temu res tako, se ja v io-.ii.ci moral zgo-ditt veLk prtvrat. Zdaj pa j»i uie" g./iovo, da vlada, ki je par let podpirala kletikalc*, zd.ij menua po svojib privrzeucih na to dela, da bi se zedinila za pri-hoduje volitve v mesttii zbor, ki bodo precej po veliki j noci, liberalna stranka z vladno. Uze se je sostavil i pose ben vohlui oJbor, kateri bo postavi ktuJidice tn ravuo iz tega se vili, da je zveza proti klerikalcem uze dogiana iec. G. dr. Pajcrj.i pa vidimo zopel v pogovorib z ujegovimt poprejsnimi sovrazmki in nvuli; Bca iratt! kricijo uze uekaten liberate, k:i.tt*n hitro po-zabijo in odpuste vse grebe svojiai ubeznik -m in iz* dajalceui.                                                                       |
Iz vsega pa se vidi,    da ima  via la   }»rtv  mocuo i roko v (jrorici iu da je Uognala,   kar   dol-o   ca->a nij mugla: nasi najhujsi „lta!ij uiisiiint*   so ji postali  po-korui.   Tako »e v poatiki hitro vrti   kolo ^casa,   ia to I uij slabo, ce  ponissltmo,    da   klerikatna   dobit   nasega stare§instva je bila prava zmesujav;;, in da vecim kte rikaimh oceiov nij ko* temu puklicu.    Gorica zdtj po- j trebuje i-azsvitljetnh,    izobrazenilt    moz,   tie   p.i osko- I sremh .Pfeunigftichjierjev-,    ker   vebka   in   krasna je naloga, Uutero mora izvrsiti z vso eaergijo goriskostu-reSmstvo, ce ina Gorica res  postati  avstiijska  Nizza, | kakor jo uze zdaj imenujo baron Czoru g v svojem naj-novejiem obsirnem deiu.                                                I
Te dni pride pred  messtui   zbo?  opra§a»je  zarad vodotoka; Wilhelm Bitter je uekda izdelal neki projekt, po katerenvbi dobivala Gonca Socozapjja6o in kuhinjo. Vecma prebivalstva sy veudar roga temu  projektu ter zeli piti dobro studencevo vodo;   prav ima, ce se ima uze kaj potrositi, naj raji   nekoliko ve6  potroiijo, pa \ mestu, ki bo6e biri zdravdni kraj,  naj se preskibi tfo-bre, zdrave vode, saj imamo muogo najboljsib studen- ! cev v okobci.   Nadaije   bo te dm staresinstvo   obrav- I uavalo drugo vazno zadevo, uauired oditranitev  sedaj- ! nega mirodrora in zidanja uovega v uajnovejsem stilu. ] To ja prasaoje velike vazuosti.   Sedajni  mirodvor lezi prav na poti,   kder se inesto sin   proti kolodvoru; da I se tedaj ne odstrani, in hitro odstrani,   bo   to maogo skodovalo napredku  na§ega mesta.   Za to pa  bi biio dobro, da bi nasi mestni ocetje to   nujno  zadevo  uze | letos resili.   Nov mirodvor bo najbrze blizo ztdovskega I jia duuajski cesti, iz starega pa se meada uapravi lep [ javni vrt, ali park.    Se druge vazoe zadeve,   ima   re-siti na§e zastopstvo, pa v prvi vrsti je vendar le voda in mirodvor.    Vse io pa zahteva denarja,   in ta denir se ne da pnstediti; zatorej bo treb.i dotg narediti  in
Mi v take veudar zajti ii**J prostore, Da ne bi mi rue Ljelj mi vstavljal iioje, Ter i njim se jaz in on zgovonl z mauo.
3.
„Jak wsecky cnosti wukal stalj". Jan Kollar. Prav vsaka boginj se je radovaia,
Ko roko na-njo stvoritelj polozi,
Lep dar jej ta pokloni v zali rozi
Celo svoj kinc je druga jej podala. Je trnplo spalo, ustna se smejala
Se nijso, ko jo rajski trop obkrozi,
dm bogiaj vsaka z dari jo oblozi
Iz praha urno so Je}1 uda vstala. Tako prav vse zivabno v ujej se ziblje,
Obliva srainozljivost Kca njena,
Peresu vsaceuiu njpopisljiva. Po nofii blile iz nje 061 se siplje,
Po dnevu btel pa solnca bi ognjena
Raj gledati ko lica njeua ziva.
4.
„Ora che 1 cielo e la terra e U vento tace." Fr. Pelrarca. Sedaj, ko zemlja in nebo miruje,
Zveri in tice 'Mora je obdala,
Zvezda kolesa uoc v tecaj je djala,
Ko morje se z valovi ne bojuje: Gorim, motreei mislun,   ka uoicuje
Me, v sladko ka/.eu pred o5mi je zala;
Moj stun je vojua, polna gnjev.i, zala, ,   Se same misel na-njo me vmirujc, Tak ena sama bistrica vstavlja,
Mi med in pelio, s kterim jaz 2ivim se,
Le ena zdravi i rani mene roka.
„Golo3tt, velik narodni gospodar, bo imel zopjtpriliko kricati, da mi svetujemo dolg na dolg.
Mi imamo tukaj neko „Seidenbau- Versuchs-Sta-tiona, katera pa meoda po nevrftdne^n aluje po svotu, kajti te dni je poslal neki gospodar eno in isto seme v preiskavo, pa vsakikrat mu je bil naznaujen drugi re-«ultat, enkrat cisto zdravo, drugikrat 2°[0, pojtem 6°j0, 10°f0 vtelesenega semen a. Po tern pa zaoasajte se na take velike ucorijake. Ucenost je prav redka, po-gostoma pa se nahaja humbug.
V Aveah 21. marcija. (rzv. dop.) V 11. listu Glasa se odmeva Peter Bratnz na odgovor. katerega sem bil jaz v Sofii o kalSkih volitvah priobfil. Pred vsem mu moram festitati, da sm je tako lepo bttinskega naucil, da uze ve, kaj pomenja „hic Rhodus, liio salta": kdo bi si misHl, •    kmecki krfroar v Kulu zna latinsko?
?»« Ik':- pa mu moram costituti. da sije prebiraje .oiikan^^a Slovene-." toliko bipih in galantnih izrazov zaiioinnil, kukorsni so „o.slov.sko kosmata usosa^, ka-Stronsko zaletoruuje. ninerhavino jrlodali" i. t |d. Na tHi sladko-mM^nili bi'Sfdaii spoznavani blasos'lovljfMio kiiki»vi<*o, kutpra }* Hnifuzu «voj.« jip* ijo.ltikuila.
Pravi I o zamdi 'U'razdfdjivosti kalastralnik olj-Mii v tern pouieuii. d't obeinski odiielki u * humvjo postati .-amosvoji* ziipauij«», je tako vtrjeno, <la na Goriskem iiomi do zdaj so prav t.oboiiK iz]nmn in kain bi tudi prisli. ako bi liohda vsaka vas samo.stalna ziipanijn postati? 'iiir :><' tbv» kalskfc prosnjo za loMtov ju p:'.5 mo^orc. d.i j«« ku!ski od l.di'k uZi* |*i>pr-fcJ po samoata!-nosti lir^i»'ii»d, a istitia j** pa, dajr» sodajni gosp. vikir to hn>p<Mij<'jn s l»'"!l v n (l '* ° s t o j ni m i sredstvi pod-kuril. Mar Vain nij zn;ino, kako obrc kljivo spri-(Vvalo j'1! MI sfst-•••" o iii^marnosti zupanstva? Zabvaliti so mora mozki ¦.¦ iro-sti znp.movi, da mu nij trebalo svoj** pivdrznosti » - . .'istojiieiii kraji zagovarjati.
Do zdaj so Viil zuj)ani kalske ziipanijo uz« 2\\ lut v Ifvpskom vikarjatu — mmida za to, kiT so bili tukaj za to sluzbo sposobni mozjo; jaz vein ctdo, da so jib Ivatjant prav prosili, da bi zupanovnli in da so jim celo plafo ponujali, — v novejSoin 6abU in prav o 1 kar je c. g. V. v Kal priSel, so so stvari sprimenile; zvodeni, iiiz'uinni mozjft, kateri so se toliko let z r s t o n j za obfiino trndili, nijso vet; za rabo, na stran % njiroi in na krmilo naj pttdejo nofe mofii in sieer naj se pronoso zupanstvo v* nnprednjaSko vas, ktlor uzo kiiietjo latinsko govorijo. Bomo vidoli, kako Se zupanija v novi dobi razevete.
Poprej-so bili uze zupani nekoliko l%m v KaBkem vikarjatu, takrat nij po tainosnjih poteh niti srna hoditi mogla, tako so bile slabe. Ko je bil pa zupan v Levpi izvoljcn. vas jo tako podpiral, cla so je na novera prav dobra eesta naredila, proti kateri dobroti ste se do mi-nisterstva pritozcvali.
Xarada je bila v nasi zupaniji do zdaj v*etejf da si je vsaka vas svoje e«ste in poti sama z robotamj popravljala in vzdrzevala; eo je kalska svoje zanemarjala, kedo je tega bolje kriv, kal§ki podztipan. kateri bi so moral za doinace reui v prvi vrsti brigati, ali eno uro od Kala oddaljeni zupan?
Zakaj vsaj pri seji nobeden izmcj C staresin vas*1-ga vikarjata nej predlagal kakega eeslnega dela ali po-pravlj uija; saj veste, da jo zupan dolzan izvrScvati sta-resinstvene- sklepe. Sam pa ne more zaukazati takih del, katera prizadevajo ob&innrjem stro§ke ali robote.
Ziki»j ,^e ne kooca se rr.qja mukaV
yto krat uurem na don, sto kixl rodim se : Tak delt-c se o I pravoga sam zdravlja.
5.
„Qaando entvar comeco com voz brauda." 'A, Fcrreira. V glas komaj zacnem khcati jaz Ijnbi
Preljabeznjivo meni ime tvoje :
Ra/.puo se roza, ti^ica zapoje,
Klasovj»» uikue, v Ligu vse se snubi. Z nebes oblac h sleherni se gubi,
In inavr*ca pokaze svoj^ boje,
To*uik z:»pu§6a greuke jade svoje,
Mladeuid  s»vojo deklico poljubi. Pa vs..; se sm^-je, vse igra s», skace,
Vsa zemlja se pivnvjena dozdeva,
§e ista n»c razgri >ja svoja enda. Le dusa moja tozi vedno jace;
Ljubezen divna! kaj ma tak razdeva,
Ko vsem stvarem razveseluje uda.
0.
„Da ti iriogTi, draga, prikazati." Medo Pncifi. Da bi /.amogel, draga. razodeti Ti kritsne senjo, s kimi te sledi, Z nebesa v nodi, kedar mesec bledi Zvonikov zale kupe vse   obsveti; Pavda zamores* sama razumed , Se s kiko pomnjo v srea moga sredi Pusicui zbrani tvoji so pogledi, Ki h5ejo me raztreskati na sveti; K;«r cudoma ti vsa bi se zavzela, S pognmom bi uprsje je navdala, Tezila vmeojlala bi mi velika,
G. Bratuz oeita meni in mojini prijateljem, da nijsmo poznali pri zadnih volitvah §. 1. obc. vt 1T:aka. Naj stvar pojasnim. Prisli eo nokateri voliloi x. ^alskega vikar-jata, ki nijso bili v davkarskih knjigaii in tedaj tudi no v volilnih imenikih vpisaui. Ker jili voliltia kumisija prav iz postavnili razlogov nij pustila voliti, za&eli so prcpir. Kedo j • bil tt:ga kriv, ne bom uikaj zopi-t nu-vaja! in ponavlja!, sem i ze zadnjie powdal. Gotovo jo, da .so sa pri voi.tvah n«'|Hi.stavnost» go.iile; koliko jo zaraJi tegs\nepcoiavnili glusovanj. n;j gre hi nij trebameni rafcuniti, si prauioma bi inurala vsaka i;« pcstavnost vsa-kemu dejrnju, iiat.ro se ima po postuvi izvrsiii veljavo vzeti je, uniciii
Daljc spomija dopfcnik na neko < relievo drevje, katero je liotelo nekda levpsko (!) zupaustvu ;ia skodo Kaljanov proua i, da bi s tern medli ii>vpski kasi poraa-galo, —.na razdeliter obcinskih zemljisS, po kateri bi revezi skoro ni<? ne dobili, na vinski dac, kntci i je Bra-tuzu in obcini skoro 100 gld. pozrl. — 0 vseli teh zadovah je ravnal zupan na pndlagi popolnem postavnih stareSinstvonili sklepov, Prodaja orehovega iirovjn jo bila skleryVna zti to, dn bi se skupni kawi c e1e 7. u-panije pomagalo, kajti. kolikor mi jo znano, nemajo niti Levpa, niti Kal.niti Loin svojili posebnib kas—in skleniio se je posebno zato, da bi m dokladek davkom zrnanj'Sale, iz enakih razlogov se je nalozil tudi vinski | dae, kateregaimajo tudi drugod in jo popolnem postavna | davfi&ina.
Bazdeiitev obSinskiU zem^jilfi je sklenilo stareSin-stvo, kakor se inu je za prav zdelo; zupanstvo nema pri torn nobone zasluge in nobene krivde.
Da je g. vikar k volitvi spodbujal v cerkvi in rabil v ta naroen nedostojno sredstvo, kakorsno sem navedel, namree strahovanjo s kri Span-j e niv kedar pride 6as spovednib listkov, je eista resni-eo. katero leliko z mnogimi prioami dokazom. Da je taka hredstvo, posebno ee v cerkvi rabUeno, se bujse n e do sto jno$ mi bo vsak raztunen filovek -rail pritrdil. In tako bi leliko pobil stavek za stavkom, ali fie hofrHe besedo za besedo VaSegai dolzega dopisa, a katerhn pro-eej okorno uinivaje b. g. vikarja V., (to je samega webe) prav neotesano roahate po se.lajnein fcupanstvu, katero je prillo v naj'm prepir, kakor Poneij v vero. Pa naj bo za danes in za vselej zadosta, raj&i so bom po va-§em podukn i»ripavijal za neiteljstvo ali za kar n\ bo-di, nego bi se daljo prii*kal se siirovim svojeglaveem. Se zares ne plaea !       _     _ _
Iz ajdcv«ke okolice. 28 marcija 1S74. (Izv. d<>p.) Piefitiilftemu dopis iz gorfeke okolsce dne 17. raarcja, ^ «t. 12 cetijeuiga Lsta ^So^e,* zdi se h»i vrecluo ho uekaj spregovonti. Mi, kmetovalci iniMino bk«b, da bolje, ko je mogoeV, nase polje obdelujemo ter da se potrudtmo sebe in svuj<: ljudi preziviti,; a premalo tiO-vitie iitamo,, d;i bi razvideli, kde, kedaj in po kacem nuuiiiu se nam knvica godi. Sedaj st nam pa draga g.Soca* raxkrila, kako neprim»-rno visoke so nttse t«rife od krafjskih. Mi gotovo KraDJcem ne zavidaint^ ker il. I'.devnjo »e nam §e le prtVisoke, h cudne pr.krazni si ne moremi) raztolinafiiii. da mejua TKHesi.va so tako raziicu.a etnjena. In uuLt 2emlji§6i so pdi-g tega se jako podvrzena borji, vodam in drugiin   naravmin   ne-
Oko ra svojega bi ljtibovmka Prijizno se ozrlo, dova zalt, Pa v moj J bi uaroejf p «hi!ela.
,'Ponmi ove 1 Sol ocdde i ftori e Perba/* Fr. Petmrca. Postavi me, kjer solace evetje ubiva, Al tjiv kjer ouo led in sneg zm*guje, Postiivi me, kjer zmeino se vz»iigoje, Al tje, kjer se rodi, alkjer   ne ^skriva. Postavi me. ^er 'Mora je a I 2ka,
V  uajkrajso noe, ali v den, ko se stegaje, Postavi v svit me, ai kjer  troa kraljuji%
V  jeseni eas, al ko te zsnia zviva. Postavi me v uebo, na zemljo, v brezno,
V  visoke goret ali v dolm mo^vare, Med svobodne. nesvobodne duhov*.
Postavi v slavo temno me al trezno, Takr kuk sem miadib bd, bom let.i stare: Izdihai vedno britke bom z bliove.
8. „Ein satiger in den froramen rittertagen." Uhland. Sovrazniku nasproti ko postavi Se neki vitez pevec, v bitki hudi Razsajal sieer je, nn Sim se vtrudi Kazaje rane slugi tak mu pravi: r.Osrcje to, kedar se kri mu ust*vi, Kar vzemi, sbraniti ga ne zamudi,
V  posodo dano mi od nje je zgrudi, Oboje jej podav^i, jo pozlravia
Tako mi je izdihati brez mirt«,
Da tvoje drago le ime izusiim,
Na srci strirluo grbm si 03odo. I primi lo srce, ki za te vmira,
Ko zemljo v veSue ease jaz zapustim
V  izbrauib pesem zlaio to posodo.
prdeznostim.   Da, ee bodo take tarife ostale, ne   bo- ' demo sa niS druzega se trudiii, nego da bodemo davke placevali.
Prav iinis draga ^Socaw, da to zadevo ztipanom na srce polagaS. Naj se nasi zupaui vendar enkrat vzbudijo in n <j napravijo skupao pr tozbo. Govori se siciir, da s t \o zup aii iz ajdovskega okraja u/.e ucini-li; dobro, naj je posuemajo §e drugi. Kedur trka, te-mu se bode inoreda vendar odprlo! Veseli nas kmeto-valce, da he za to n-kateri zupani u2e potegujejo. Za take pritozbe se najb dje trudi droifiki 5upan, za to bodi mu posobua bvaia izrciena! Na uege tedaj is', koraur je kaj mari po?zdiga kmelijstvar
Kmel iz ajdovskega cikraja.
Politicni pregled.         j
Zadnjili 8 dnij biht je v Hi± zboru debata za-rad proriu'inia, katcra jf- bila,pri nusuih posamezuih i toJkali jako zanimiva ij: viuaraa. Posebna razbur-jouost je vladala v hi§i, ko je prislo na vxsto pra- | sanje, ali se da jozuvitski bogoslovni §oli v Ins- j brnku §e kaj dr^avne podpore, ali ne; 7 ur je tra-jalo prifikanje, Giskra, HerbSt, Suess govorili so odlofno proti vsaki podpori; vendar pa je pri gla-sovanji ministerstvo znugalo % 14S proti 115 gla-sovi in jezuviti v Insbruku dobe' tudi letos podporo, za katero so glasovali vsi strogo ministerijalni, po tern poljski, rusinski pcslanci, vsi pravnarji in od Mladoslovencev Eazlag in Pfeifer, Vosnjak je proti ^lasoval, Nabrigoj se jd zdr^al glasovanja, od gori-riSkih jo eflinl Taceo proti glasoval. \% te debate in iz glasovanje se zopat vidi, da ministerstvo nij-nta prave ve&ne in da si pomaga vsakikrat z dru-gaftno veftino; nadalje se vidi, da tudi ustavoverna stranka je uie mofino raatrgana in brez vodje, ker GHskra in Herbst prisla sta ob ves kredit in kmalo postansta popolnoma br<^nplivna, ker znafii uze to, da oba ta kolovodja bi ne bila kmalo voljena v de-legaeije.
Druga va/mi debata se je vtuila 27. hi 28. aprila pri privoijevanju svot za razne §ole. Fan-derlik je interpelloval vlado, zakaj ne upelje fieske paralelke na berjiski tehniki, govoril je dr. lUzlag zarad slovenskih srednjib, po tern je tudi dr, Yo§-njak prav dobro in tehtuo dvakrat govoril za slo-venske srednje Sole in podal resolucijo, da se udi-teljska izobrazevalisca v Mariboru, Ljubljani, Gorici, Celovci in Trstu tako urede*, kakor je potreba slov. narodu in drz. osnovuim yostovain priraerno. Posebno zivabno je Vo^njak ustavoverce v svojem drugem govoru pobijal, ko je izvedel, da hofiejo Cez njegovo resolucijo stopiti na dnevm red. Kou&il je svoj govor s pomenljivimi bt'sedami: „Cemu nam bode | politiena in religijozna svoboda, ako nas tlaeite v | tako v narodnem obziru ? Ali pak si morebiti oni poguni, ki se Yam je bil izgubil pri glasovanji o jezuvitski fakulteti, hoCe danes lavorjev nabrati v boji proti slovanskemu narodu. Ta boj je neva-ren koj, ki bode konecno koristil le reakciji in ab-solutizmu". Yosnjaku je protivil Dezman, zagrizen in nepoboljsljiv nemdur, ces, da njegovi volilei so veseli neinskik sol in da za-nje prosijo, da tedaj vse, kar drugi kranjski poslanci pravijo nij res. No, ali se ne sramuje Dezman tolike unifine drz-nosti ali se ne boji, da ga bode njegov lastni na-narod §e v gomili — preklinjai? &ovorili so Se marsikateri Slovani in britko tozili proti kriviei. ki se godi slov. narodom po ustavoverni vladi; a vse zastonj; ustavoverce nij vse to iize ginilo, oni ho-cejo ostati otrpnjeni zatiralci slovaustva in vkljub vsem dokazom se je upal psedsednik ministrov knez Auersperg trditi, da se Slovanom v solah ne godi nobena krivtea. AH se to ne pravi norca delati se iz tlacenega naroda %
Edini poslanec, ki je v narodnem obziru za Solo kaj dosegel, je goriski grof Coronini, on je pri budgetnidebati dobro govwil stavil in resolucijo: vla-da se pozivlja, da poizveduje o koristi vpeljanja druzih narodnih jezikov na paralelkah goriSkih srednjih Sol. Ta resolucija je bila sprejeta, koliko bo to pomagalo, bomo poskusili; tukaj v Gorici be je uze go-vorilo, da je Coronini cognal, da realka postane italijanska; pa kakor se vidi, Coronini nij pristran-ski, ampak jpravicen obema narodnostima, Ouditi paf bi se vendar bilo, 63 bi goriski poslanec kaj dosegel za Slovence, kraajski poslanci pa. nifi za svoje. Cttdna mera bi bila taka. »Sicer pa se nij j nadejati od te vlade   posebnin  pravic.   Yendar pa
naj bi se Dezman postenosti od Coroninija ucil in fe Coronini kot Neslovenec priznava potrebo slov. sol na GoriSkem, je to vendar velik dementi zaza-gnziwnca nemskutarja. 28. t. m. je zopet vlada ¦propala proti ustavovercem; Poljski tehniki v Lvovu' je mmistewtvu predlagalo 1(4 milijona podpore, u-stavuveroi pa so predlagali, da se to podporo do-voh le s po-ojein, da vlada sama, a ne dezela oskr-buje to tehiiiko. Dva miuistra sta proti temu pred-lugu gov..iila in rekla, dn, Poljald po^ojne podpore ne marajo, da je tedaj predlog toliko, kakor bdrafii Poljakoni podporo; a ustavoverci se nijso dali o- ' mehfiati in obveljal je protivladni predlog z 127 proti 114 glasovi. Iz vsega se tedaj vidi, da ministerstvo mjma ve6 zanesljive stranke, vsled Cesar se zdaj celo siiSi o krizi in o novem birokraticnem mimsterstvu, ki pa nastopi §e le po tej sesiii dr2, zbora.
V gosposki zbornici  jo u2e pripravljena   prva
konfesijonalua postava za debato,   Hasuor bo poro-
fovalee in gotovo je skoro, da gosp. zbornica monda
prav nespremenjeno sprejme to   postavo,   Nekateri
Skofjo so zopet izdali pa jako miren protest, v ka-
terein nadrobno pobijajp vse g§. konfesijoualnih po-
stav. Vihar pojema.   Ceski svobodnjaki  so imeli te
dni shod v Pragi, in so sklenili,  da noben Cell ne
| more mirno gledati, ce se spomin Husov tako skrutii,
j kakor se je oskruuil v dunajskem  katoliskom  drn-
| iltvn. Dr^avui zbar jo protrgau 6m pruxniko in bode
zopet skup stopil 15. aprila.   20. t. m. se snitlojo
delegaeije in bo tistikrat M. zbor za 4 do 5 dni
pretrgan.
Ogrska vlada niisli sklicati srbski cerkveni zboi;, da voli patrijarha; s to namero je zadovoljna voninii poslancev v Panfievi, kder jo volilo 4000 volilcov skoz 4 dui, zmagal je narodni kandidat dr. Polit.
Na Francoskem so zmagali povsod republikunoi; upanje je tedaj, da se bode swar tudi tain na bolje zasuknila.
Na Spanjskem gre tudi republikancem sreC-nejse od rok; vzeli so Karlistom uajugodnojst kraj, San Pedro, in zadnje dni tudi Murieto.
Porotne sodnlje.
2S. pret. meseca je pri nas zacola   porotna s»d-uija.   Mi gotovo iz srea   pozdravljamo to najva/ iejso pridobitev nove svobodne d«>be.   Ljudstvo bode  odslej pokiicauo, da samo sodi, je-li kedo   prestopil postavo ali n •,   in vec se nam ue bo  tteba bati,  da je na§a cast, na§e zivenje izroceao so liscu,   katero   obstaja iz placemh uradmkov, ki ma nje ali vec stoje pod uplivom vlade in nje poi.ticnih  tezenj.   Ne   samo   na§a   vest, atapak tudi clovesko dostojanstvo   zadobi   po porotali svojo pravo vreJoost,   in se ve6,  sodilo   se  ne bo po mrtvi ct ki zakonika,   ampak po prepriLanju,   po vesti ¦> in po naravnih vtisih, kattsre uapravljajo dogodjaji  na I postenega iu vestuega cloveka — le tezko  se bo zgo-| dilo, da postane kak zatozenec  zrtov  strogega inter-pretiranje mrtve postave;    pri razsodbah bode le duh postave merodajen, kajti na nejurista sodnika ne upli-vajo one t*sne mejo postave,  oni doigocasni   protokoli preiskovalnega soduika in one vse formalitote,   na ka-tere so veasib kriminalni sodniki   vec tezili,   nego ua §e tako mojsterski in dokazljivi zagovor. Prve tri raz-sodbe goriskih porotnikov so jasuo   pokazale,   da po-rotniki stoje na staliscu: rajsi slo krivih nekrive spo-j znati, kakor enega samega po krivem obsoJiti. To nam 1 je uze dokaz, kake visoke moraine vrednosti so porotne ] so J nij e.  A one so tudi §ola za ljudstvo; tain se bomo j ucdi spostovati  postavo,   po   porotah  se  bo ljudstvu I vtisnila ljubezen do prava,   mnozilo   se   bode  stevilp j dobnh, kajti v obce se bo ukoreniuila misel in zavest, I da po zaljeiiih postavab nij zaljea cesar in njegovi na-I mestniki, ampak da je zaljeno ljudstvo   samo,   katero si je dalo postavo.   Po porotah doseze  ljudstvo   tudi svojo suvrenino d-ast, ker ne vec posanaezni ljudje, ampak ljudstvo samo bo sebi sodnik in zaupanje bo sto-i pile na prostor sumljivosti.
Dozdaj so imeli sanii casnibi previlegij porotnih sodnij, a ta privilegij je postal iluzorijSen vsled objek-I tivnega obravnavanja in cestokrat se je goddo, da so pri sojenju tiskavnih prestopkov uplivale politi6ne strasti, kakor na Oeskem; zdaj po temu nekoliko dru-gac5e, posebno 6e obvelja v drz. zboru predlog, da se ima tudi konfiskacija po porotuikih razsoditi. Mi.go-ngki Slovenci imamo tedaj pravi uzrok pozdravijati poiotue sodnije iz stalisca svobode, napredka, lastne zavesti in javne morale, Vendar pa je nam goriskinr Slovencem pri§!a porota v podobi lepe roiice, ki nas precej se svojim trnjem globoko v srce pici. Mi Slovenci na GoriSkem, dasiravno nas je 2(8 yaega prebi-valstva, nij manio svojih pbrot, ampak tirajo nas. pred tujo' italijausko poroto. Na porotnib klupeli sede ve-! cmoma Italijaui, ki ne^ra^umejo nasega   jezika,  in to
Slovenec na obtozni klopi,   ne more f^V^_
nikom, ne more se zagovarati direktoo v matwi^cnn, *mtek eovonti morapotolm.eu u tolmadse leprevodi relno porotmkom .atodiKo. Mi tedaj ua svoj, lastm zen5? Smo tako .reani, da bi mogli v lastnein je^ ku sU§aU obravnavo iu razsodbo, za Das vdja usto P^a, kakor biveljalo zatujca.za Fraucoza, Angleza,
KifcailcV*majokraDJski Slovene! dvojen uzrok veseli biti ™ro3sodnij, ker po njib ne zadobe samo vse p edoC "e dobrole, amPpak tana je po porotah, slo-Sri jezik Se le prav zatrdno vpeljau y sodmj.ko dvorano! moramo mi goriski Slovene, otozne.as,^ sveta toziti, da ce smo poprej ked»j shsah •¦*«»*• obravnave pri okrozoi sodu.ji, jib zdaj pred Ijudsko sodTo ne bomo vec i» to naj bode bogu » svetu po-llS Lr vaakega posteuega Slovenca mora rudeuca ofcle 5di kVse Sloveucem na hstni zemlj, v ?lm jezikii pravo dela. iu kar je to hujse. no ve.uo co^de ali oevede, na Ksti porotnikov je kumaj p> So encev in vendar bi jib moraletab vec nego I *-lijanov; navaduo sedi na porotui klopi po 10 Itabja.-nov in po 2 Slo^nca, kutera zadobaa uzko tako ja-sen noiem o reci, kakor Iudijaui.
Kedo ne viui iz teg., da s« m.m Sloveucem na GoriSkem nova krivica godi, zopet smo n„zaj lahneui in naaa sveta dolzuost je, da si skusiuio p> postavi.em notu pomagati iz te nesrece in ob enem imoote Ivo-STuebodl precej jasoo, da tukaj na Gor.skem notrebtsjemo dva oddelka pn okrozui sodngi, tutg.i za Jialijaue, enega pa za Slovene.-, tedaj tuu d*a kole-ii.ia porotudtov. Sluwnski porotuik. i.aj po tern sodijo ^J ..*_„   :...i^„.i,; «..  ituliimiA    Po um oJpade toi-
Slovencc, i»abjan»ki pa Ualijaue.                    .
mac in eodniju bodo iiaravuo in pra\ieuo scsutvijvne. To imamo pvavico tirjati t imenu §. 10 osnovne po-stavo in v iuu-nn uutorne pmvice, katero i.e sme prerenal nobena postuva, ker prav za prav vsaki postavi mora b»ti ona prva podlaga.                                      .
Prva vaina zadeva, kwera stopi na nas, je zdaj, da nemudouia nasu politico di-uiiva in nasa druga zastopstva, kakor *upan>iva, »lez. zbor ltd. pretresajo, kaj je atoriti, kako je zdatno posiop.iti m pioSoje po-loiiti, da slovcntiki narod na Gonskem postage popoi-noma delezen dobrote poruludi sodnij in da zatlobi tudi v sodinjaki dvorani in pred Ijudsko sodmjo svojo veljavnoat, svojo uajsvetejso pravico, Delajmo usstmjno, ne ustruSimo se truda, kajti vigilautibua jura. *
Prva sesija porotiiib aodnij je v ponedeljek 30. marcija kuncala in flicer 8 pravdu sopor Andreja in Janeza Kuljad, oba iz Grgarja. Prvi je tozcii umora nad Antononi Dolijakom tudi iz Grgarja, in obazaradi tatvine ua fikodo.iuliuarja Stefa«.a JBa^tjaucica.
Porotniki so b:li .z malo izjemaiui i»ti, kakor prvi i^an; sodmlce je obstajalo u svetovalcev Mozetica, Gorjupa in Zenkovica. Tolmac je bii Budal Loop, in drzivai pravnik Poljak.
Stvar je* blizu taka le;
Due 7. januvarija I. I. bilo je m.jdeuo na poiji pri ccsti, ki pelje iz Dola v Brsiof, se kivavo troplo, in ki se je takoj spo/.nalo, da mrtrec uij drugi, nego Dolijak Antoa iz Grgarja. Na sumu umora bil je An-drej Kulijad, ki je bil tudi precej zaprt; .izprva je steer tajii, tola kesneje je veudar piizuat, da je on 5 smrt Dolijakovo piovzrocil, a nameu mu nij bil, ga u-mcriti. Oba zatozenca sta tudi *aiua p.iznaSa, da sta tatvino ueiinla pri Stef. Bastjancicu.
Jauez Kulijad hi IJIaz Psculm sta grozovito dt jauje tudi od dalec, kakor prav.ta, gledala; in Audit j in Katariua Mdost sta neki tudi uie videla, kako sia se dva mladenca, ki sta bila za Andreja Kulijada inAn-tona Doijaka spoznana, ob 2 po noci krcgala in pie-tepala, tako da je sedaj eden, st-dajdsugi >»' tiapadel. V soboto so bile price zasl.sauo, v ponedeljek so se pa prebirali razlicm akti. S prasanj^ kateie je sodisce postavil*), nij bil zadovuljen ued.zavni pravnik, j ne zagovornik zatozencev. Naposled so se vendar spre-jela z malim dostavkom zagororuikovim.
Po tern je drz. pravnik skusal vsled fakt, kafcere so naveli Janez Kulijad iu Blaz Piculin, in bas tako vsled budih ran dokazati, da zatozenec je b.l lameu-jen Antona Dolijaka u m u r i t i.
Da je ta amor ucinil, je bilo najbrze krivo to, da je vedel Ant. Dolijak za tatvino, kateio sta oba brata doprinesla Bastjandica fskoda se ceai na 1 gid. 75 kr.) in da bi jti toraj izdal.
Zaradi tega je terjal drz. pravnik, naj gg. porotniki spoznajo Aodreja Kulijada krivega umora.
Zagovornik dr. Pavel pi. Bizzaro je najprej sreno pozdravil na novo vpeljaui institut porotuikov kot zna-menje boljSe bodocnosti za dezelo in cesatatvo; in po tern trdil, da izjave pri6 Janeza Kulijada in B!azn Pi-culina so si v nasprotji, iu da tudi to, kar pravita, da sta videla, nijsta videla, ker je bila hoc jako temna, in le v svoji razburjeui fantaziji sta si stvar tako na-Blikala, kakor se je njih sovraltvu zoper Andreja Kulijada prilegalo. Zagovornik je dalje opazil, da ga je nemogoce z istiuii kameni umoril, kakurSui pred scdi-6cem leze, ker take kamene ne more eifveska mo6 ua tako daljavo zagnati, in da so to raj kameni uze tarn bili, in od krvi le slucajno poSkropljeni.   Dalje je raz-
vija! da uobenega zlociua se m napravi brez pravega uzroka, in da uzrok, katerega navajv drz. pi-avuistvo, ie premalenkosten To se pac ne m-re mis'iti, da di se v og»b kazni zaradt tatvine podvrgel se veci aevar-nosti - Hinrtni kazni. - Zagovornik je tedaj iz vseb ieh prikazmj sklepal, da na namen umora se niti m -sliti ne more, ampak da se je -Ant. DoSij ,!y k- se »ij mogei vec z njim boriti, pa lal pod sub zid in daje ub-tozenec bil pr^je s kamenjem napaden. Ta pu, yos vinjeo, se je raztogocil ter kameuje za kamenje vracal, ali ne z nameuom, da bi ga ubil.
Naposled je govormk dal porotnikom napomialek, da za uinor so po postavi tudi vislce postavljene. te si tedaj i.ijao gotovi, naj nikar za um=jr ne glasujejo, ker stvar mj jat>na in znali bi si po tern se kaj o-citati.                                                                      ,
Porolnik so prvi prasanjio tatvim enog.asno rda izrekii; pn Ire j m pa, al. je bii iiamenj»-ii ga u-moriti, je 7 »da% iu ;j nne" glaaovalo. (tedaj mj 2i3, kakor postava zahieva.) Na ^etrto praSanje (uboj) so vsi wdaB izrekii iu 5. ah je bil popoinem vinjen, e-noglasoo zanikovab.
Valed tega je sodiSfie spoznab* Aud. Kulij via knvega uboja iu tatvnu', Janeza Kubj.ida pa taivnu-, in o')so-diio je prvega na 10 let, druzega pa 7 muecev tezke
Razne vesti.
(%a«3liiS«iienir IMeiiiMl)  je od   juzue   z>.-leznice v Gorico poslau, da se prepnea, ceser^s naliaja ptemog in druga ruiia v nasih goriskili   hribih.    Sedaj   je sul v Bovec in Kobarid.    Prihodnji tede.i pa pojde pogU-zile v D«sklo   in Tribuso.    ^ J»s»'» (iu vru'lar
dat premogove
zeleznka tukaj prenwg isc«r,   je zuamenj.',
reci dobro slojo za predelsko ieleznico,   kajti «.rugace
bi ne imel premog nobene veljave.    Da l>| tu<ii   tukaj
juzna zeltzmca m prevzela z-danja zelezuicy   in tedaj
tudi ua t«j crti na se potrgnila monopo!!
(M«ti fco*I») na Kostanjuvici je okrader.a. Vzoii so ji vse, kar je imela na sebi dragnci-nosti. A tibugi tatje, kako so be saru« sebe ~ oslepar.li. Nusi frau-d.§kani so namtefi skusani ljudje; dragocenosti posta-vijo materi bozji samo ob velicili praznikib, drugatu pa jo okint-ajo samo se slepaiskim blagoin, m i;asi tatje, premalo prebritjaui, so si tak uesre-con dan iz-brali, in ukiati so samo goljufue atvari, v vrednosti kacih pet umazanib goldmarjev. Sploli se govorr, da je v Gonci drustvo, ki se samo ob t-.itvuu iu goijufiji 1 givi in redi, dan ua dan se mh o napad.h in vionuii. Policij^ki komisar se jalid trudi, da bi tej orgacizovani bandi na sled prise 1.
(«eki gorlSUi urwdnib), rodom Slovenec, nam je te dni pravil, da je bil v nedeljo, ko je iz Solkana se vradal na javni cesti napaden, in da se je pa srecno re§it z revolverjem, katerega menda vetlno p" sebi nosi. Moreda ga je pa hotel kedo drugi niegovth ttk-mecev prestrasiti, ker bodi baje drug m v - zelj". Na solkanski cesti je vse mogoce!
(CvrHvm1- top,) V Kaastadtu na Virtenberskem so v tamosirjo rusko-grsko kapelo vlomili tatje, ter u-krali dragocenosti, ki so bile nad 00^ ti-oc gtd. virdn-'.
(iz VrtovEna) se nam pise: Cuda vseh fudov se po svetu godi na podlagi omike, ktoro si>j« mraenja-ska in junaska stran. Pred raalo easoin naSli so zgo-daj jutro mrtvo Terezijo Oebular, ktero pobito na gktyi in brez enega prsta neinr.doma duhovni iz K. pokopije brez oznanila na okrajno suduijo ter nre, sedaj naj se o stvari raolei, da v javnost ne pride ! Clovek obnu-a. bog obme. Sodnija po desetili dneh pride in fi»UJ"> IZ zemlje potegne. Obravnava bode stvar iiatnnjfnojo na dan prinesla.
(*i»»p. pror. Krj»voc) je v petek vee»-r prodaval o cvetji. Poslusaleev zalibog nij bilo toliko. kolikor smo jih prieakovali, toda g. professor znal je svojo j stvar tako lepo povedati, da je bilo obcinstvo kar nav-duSeno. Tacega obfinega priznanja, take obene pobvale §e nijsmo videli. In mi mislimo tudi, da g. professor nij mogel obSinstvu bolje ustreei, kakor da je svojo stvar ne le iz vednostnega stali§ea prodoval, nego tudi iz za-bavnega. Marsikedo je isti veeer vskliknil: Na vsej gimnaziji ali realki se nijsem o rastlinstvu toliko uau-6il, nego isti vecer v prekratki uri. To je bilo pravo narodno, vsem "unievno prodavanje! Da bi nas gospod kmalu zopet rasveselil s tako srecnim izbranini pivdme-tom. Slisi se, daje ta razprava pripravljena za odlicno dlovensko knjigo.
(tn«ri*ui &«»i«iii avet) je imel v torek prvo sejo, od kar je na novo organizovan. Pred zaeetkom sej^ sta se podala na§a dva dezelna odbornika k Jenny-u, pred-sednikovemu namestniku, ter mu povedala, da se ne mo-reta udeleziti nobenega posvotovanja. Kaj se je po tem obravnavalo, nam §e nij znano.
(»r. »>anj«> Bmikovic.) odvetnik v Krskem, je nmrl na kozah dne 28 pret. meseea. Z njim je zgu-bila Slovenija plemenitega moza in narodnjaka in do-lenjski  Slovenci enega prvib branifceljev narodnih pravie.
Ljubljen od vseh, ki so ga poznali, vnet za svobodo \ in vse kar je lepo, je mo%   moral  v najlepsi  starosti
svet zapustiti. — Nage spoStovanje in na§ *pomin naj        j mu sledi §e onkraj gomiie.                                                   |
(JkuT nach Amcrlka!) IVvcga api'ita S6 je bila zbrala dvanajstera pe§cica tukajsujih MUdoturkov se brez dlake in mahu. da bi se powetovali, kako ia ke-daj pojdejo svojo bogate strijee v Am'i'iko obiskat. Stja je bila jako viharna in skleuito se j?, da ho6«»jo za sedaj se nekoliko denara prihraniti si za pot.
EJatnica urednijitva.
G. dop. v Ljubljani: dopis prekesno do§el, prihodnji<5. Kar smo zadnjic obljubili, nadaljajenr) (lanes svojo listnico. „Golos" v prtdzadnji stev. hvali dr. Tonklija, da je vsej Goriski iz srea govoril, ko je porocal v drustvu fJGori(?i-.u o peticiji iu. iBitti8t^wtvo profci zdrtizcnju obcin, da to kaiejo mnogi protc.->ti obcin, ki &o bili proti z«Iru/.t:nju podani in pravi, da zdruienje ob-cin je zacetck contrali/nia.
Xad.ilj« ua (iolos zna^a nad Razlagoni, ker je v d~i. zbora izn-kel, da bi prcittijhne ilelole no m-igle prenaSati preve!ike ayto-noiaijf, ker jim za t> inanjkajo dus<jvne in luaterijalno uioci in nad iia'iii, ko sia* Kizla.^u pritrjevali.                             #
Za to pa UneOuo ..'JoloV* prav emfaticao proklannra Kaz-lajfa iu nas xa centralist.?, Joj, kak-i nw6& z:i. nts, oe se pomi jiliiuo. di ,,'Job.,' v c.i-sih n.'/m^t'jiv.nt trku! X<>, k.tr se tn-e »irui.ni-i nk-in f,iw mi v r.-.:i«ri prin-Ipu zdru.'-'iiji pritrj-valt, «»ri:.!!.". "m mi.'» mi« i--'ii-.i > ref-f:ati ili-X- o Uura, d.i jr »n t» v»>lo-v.iKn<i p'l.-tavo kar iu u»c i/.-l.-lul in zburu pivllozil in zarad tep siu'i >i pnur^ali in si piiiirisuj.'Wi-j kritiko nacina te^-i zdruJenja. Kir ',-• pi tice principa zdvnzcnje obcin, naslanja ue ta na princip prave ave«)n»mue obc:n\ k.>r j?ot.»vo jc, to nas uce najboljsi na-rj.Ini j;-.t..i>><latji. ila 'e veli:.a obcin* zamorc pivnasati v-a ona br.-m.'n:i. Id jitl nilaga priva k.mstitu«HJoii-lna HiviMtipiMva (,8elt'-^ikivi v:i.-i».'iiV; in da m.ilf nbririf* ne morejo pu.stati to, kar mora 7>iti nc.hivJMhi obcina v uhtavni dr/avi. Nam je tedaj yoliti iu>'j p<.pi>lm»ina avtoninimo i»btim« '/ obsiruiin didoknifjoin, iu obeino • >d vla-Iiirj-'ii biroSirati^iia olvisno.
A'aj :.i i».i zlir.il v^ik n-ipn-dnj ik, vsak z\ svobodo vn.iti in sploli ui-icei i-Imvi'v? Mi-nimo, .hi veliko popolnotna avtonomiio o i,itii> In ti/iij vi lit-; doxt-irji od U.do^a, Vas uc-i wAi in ilrngi {'<¦.! ;-..',it.jr it;i ui iti'/m-iin' prav iim-ti; in iU .-»amo rakovvi, kat.:-rib j<- \>»v »'i nekoiikw, *n \>tavljaj!» vsaki novi nar.dbi, ce je se t.ik*» piitpt:!>n.i. I'd zlruii'iiji obein sr wic-'iijit ciMitraliz-ttn, beseduje nadalje G..|»s v «v»ji inodrosti. Vend;ir ne. Oc uV liooe centr.i-lizLim jiriti na k^vniri». ui»ra vendar Golos jtriznati, da zaeetek 4viitralizmsi ja 2e«it.'V m z.i i-t.-k tV-d.-wUziua je Mcelibat." A'ako i».sr skiiiaino t<> r<\-ni.o, ubojfi oretjc so kri't'd, pokorui se dado v.iditi, iii»m t'-m, ko je vei-iua pro.tib frderalistov oHabna, pov-><"1 vladati liftei-a kai-tA, v.-.ak tak l*.Mlerulist hoce itn-ti ponebno klubaso, di rie iii.'^iiva vwtiiiea, .st,u'.> deUe, mu j« popolnoina. po-pi.inoma jindolmii, !:er tudi stavo del.le lie <ia ruir.i in s- spusi-a z tVdevalisti iiinzkimi v kon-piraeije proti wntralihti, ki prav «nu>rav so eebele driistva, ni.'j tem ko ko onienjeiii fe.leralit.ti bolje tro-toin podtibni.                                                                        .
Samo Ouh* pa deli provilcgije, da «-dtMi iijc^iivili oZenjemii pati-oimv je ustiil *t: vedno t'.. deralist in t.i je jim.ik. l»a zakaj'r H-isti- iinic-j videli.
Niikateii z^omj na/.naeeui fi'doralinti, katerim, nu'mogrede reot'iio, giv za pi^i-biie labile lederalisticne inl-eresse, politiene iu mat?rijalnef «> j.o.Ipilioviili centralist; dru«e vrsto, obisinarje, da napravijo t)rito>be prtiti zdniieiiju obcin in «l:i se v ta namen po dajo k '/.nan-'iun jimakn. 15il" V' m.'ivla iJ.» ttkili obcin. lu'r jo jniiak <.d bes'Mle do besede i-no in iyto jiriti./.b-i za vueh 20 obcin prepisati da'l, bi bile lelikov.seubeineenoin istopritn/.i)opodpisalein censrali^ticno k reivina 10U gold, placate A nas junak fpdcrAlist par j-:iis^ po GoloMivi milosti, se zmerom ie.leralUticno vede in za to si je mislil 1'i) p/epiMiv po 40 jjold.-: HlK,1 gold.; eo pa oentra-listicuo prnsnjo naiedim zu'ubim TOO gold.*) Tore ostanimo fode-r*Iisti, naj piatajo iilistri centialisti. Da tak federalizem navdu-suje jiutaka, je cisto uaravno in dobro puznano, se bolje |»a je na'ttivno. da t.ik i'e.teralj/tia slvpi in je uzrok toiksne piramidalii'' neiuniiosti.
J{azlag j« rekel v dr:avncm zboru. da premnle deiele u-moivjo premih'ati prevelike avtononiije; junak je na nekem taboru izruk.rl, d:i le v zeiiinjenju (//iaj ivntralizum) y: nioe; prva tocka naseira hli»vensk •if.i proj,'raina y- z-?dinj<.'ua Slovenija, in ko jo siuu cestukrat tivjali." p.»vdarjali siiio v prvi vrstl, da razdrnzeni *ny> :preslabi, da ne moremone materijalno. ne dusevno napredovati: Hobriiwart je, k.»je bil niini-ter, I»di»bril ftimlameatulneclanke, po k.iterili se je imeLi »lru2iti t'e-ki, Morav-ka, SUvka; Poljska 0-stati posebha frrupa in v.-e ont.de t.ikrajlit.ivske deiele so se imele zdru>iti v eno u'.i dre adniinistiMtivnt graj>i, in to venlar tali (ttdos p.izaava, d:» je hotel H.dn-nwvrt upeljati f.»ler:dizeni; Hoh-enwart je hotel vpeljati enik-.-.n t.i • v.dtke jjrupe, i» vikaj t'i ? Ker le take voce ^,-upe zann.vejo pivn.i-i'ti vsa breuiona ]>opo!ne uvtniymije in m /.imoivjo sst-jo nendvisnosr /agi'iviti. Iz tej,ra se poda iiokaz. da je llAtY.v^ u'-.-vori! v smi; lu pravejr.i, m.-goce^a federalizma. v zmiMti .Slovenije /.idinjene, v zmi-lu tudi dru/iii, nauiree eeskih fe.ieralistov in v zmi:-lii Hohemvarti h d.i junak y svojein tridioii jjo\ori v zi;iislu Oniet.jwmu, ko .s<> j*.i Knwcvci ob.-tttiili v Seian'i. ker je nainree C';ne tain trdil, ila ^lovvnija eea-t,-ali/:em in da federalist se nii.ra drzati kronoviii, da junak danes to opureka, kar je pred i-stimi leti trd/l. da je ti laj Kazlai? po-steu Slovenee. se bolje p.sten politikar in federalist; da pa junak pravi humbug dela se svnjo pe.el.no, borno, kk-ceplazno, kru-hobonn poli'riko, da je junak zb» i? ' evojih iieizmernih blama?. in zbojr svoje naivne pisave v Golosu vre.len postal novega reda „viteza i?alo-tne po.dave- in da so filasovci n' centralisti, ampak federalisli '/jroiaj p-.ipisane barve; prav za prav pa posebna politie-ua sekta all fcasta, ki se zove : egoisti.
Neki ii -lo-ov de-pisnik se v zadnji stevilki euli, da mi in-ser.ite banke. ,.S!o\enije" prejemamo in da ub en m tudi dopW proti ..Sluwniji" tisUuio. 0- dc-pisnik to ve. je /.nam -ny. da, ce ne javno. s:ij ,.par eontrelande" c;t.i S.ieo; tedaj mu ne »more:n» k;tj! ce je t.iko' slabega spomina, da je pozabil na naso ppazko pod enini takim dupisom, po kateri suii» si mi pridr'ali sveje mneiije o ..bloveniji-' se le j.o p.egleda bilanee, katere pa nijsmo se lideli. Sieer pa kaze dopisuik in list, ki meni, da je urednij-stvo tudi za inserate odsjovomo. ko je vevdar vsakemu kmetu znano, da inserate sprejemlja npravn jstvo, in da se urednikn nij treba brigati za te, jako otuejen razum. kajti drugace bi tudi Go-k.s sanlesra sebe pokregati moral zarad inseratov nekega kraskega Plahta, t-iteri so nekatere Glasovee zapeljali k borzni igri, da ^ po tem veliko denara zgubili. Mi pa saj to moramo od sebe reci, da smo neglede na inserate ljudi opozorili na nevarnost vsake borzne igre.
Tukaj smo Golosovcem zopet podali nekoliko kosti   za pra-
znike.______
*) Bravo g. junak! 2a 700 gld. Mbil se jaz federalist Vase baze! Giuseppe stavee.
LISTNICA UPRAVNIJ3TVA.
G. Valencie,   St Peter na Krasu.   Ni nij smo   Vasaga nad-pisa ptenarcdili, to se je moralo tam zgoditi.            ______.
Izdatatelj ia odgovorni urediiik; YIKT0E DOLEHEC. — Tiskar: PATEBHOLLI v Gorici.