]0ued dail7 «*<*«*
gundajrs and Holidajs.
PROSVETA
r-
Uradniški in upravniški prostori: 1067 South Lavvndale Ave
Offtco of Publication: 1687 South Lawndalo Avo. , Tolephone, BockweU 400«
lonec vojne v Afriki; prvi izgredi v Berlinu!
Bitka za Tunizijo zaključena s popolno zma-1	'
go zavezniške sile. Zavezniki ujeli 150,000 \MorJnn
__in iialiianslcih vnialrnv
nemških in italijanskih vojakov, med temi štiri nemške in enega italijanskega generala. Vojni ujetniki bodo poslani v Ameriko in Ka nado.—Angleži potopili deset nemških pod mornic na Atlantiku v zadnjih dneh.—Ruska armada vrgla nazaj nemške oklopne kolone na fronti ob reki Doneč med Rostovom in Harkovom
London, 13. maja.—Vest iz dneh so zavezniški letalci poto-tockholma se glasi, da je vče- pili in poškodovali 31 osiščnih
»J
več ko tisoč nemških žena starcev razsajalo pred uradom za informacije v Berlinu, „ so poizvedovali glede svojih prodnikov na afriški fronti,, bda uradniki jim niao hoteli ni-ear povedati Pozvana je bila dicija, toda razkačene ženske p jo napadle in izgredi so tra-ili več ur.
London, 13. maja.—S konti »ta poročajo o velikih demon-ijah proti nacijem na Ho-kem in v Belgiji, kamor
rihajajo nemške čete v velikem
ilu.
London, 13. maja.—Angleški bniki so sinoči zmetali 1500 n bomb na nemško industrij-to mesto Duisburg v Porenju. bmniškl stan, Afrika. 13. aja. - Bitka za Tunizijo je bi-sinoči zaključena s- popolno ago. Uradni komunike pravi, je organiziran osiščni odpor meha) in da so zavezniki uje-150.000 nemških in italijanakih ijiknr. Mod njetnHtt Je tudi Hiški general Jurgen von Ar-vrhovni poveljnik osiščne
Velika zavezniška zmaga je ila izvojena po šestih mesecih Itirih dnevih od izkrcanja a-leriških in britskih čet v fran-aki severni Afriki. Ta je utrla ot novim zavezniškim operaci-proti osiščni sili na otokih ozemskega morja in invazi-Ivrope.
Osišče je doživelo popoln in itastrofalen poraz v Afriki. Na-unilo, da so zavezniki ujeli ,000 sovražnikov, to potrjuje. Hični odpor je bil zlomljen, ko je 30,000 nemških in Italijanih vojakov podalo v zadnjem toorju polotoka Cap Bona na »ci Tunizije, med temi gene-Arnim. Francoske čete so i ujele 25,000 Nemcev in Ita-inov.
Med 150.000 ujetniki je 100,000 «ev. Poleg Arnima so za-iki ujeli tri druge nemške «le. Ti so Sponeck, Proich neiffer. Italijanski general «ch, poveljnik motorne divi-k je bil tudi ujet. r treh letih vojnih operacij, *> pričele, ko so osiščni to-* »«-li bruhati izstrelke na ^ vojaške formacije v E-FJ. so zavezniki ujeli okrog trnkov. To število ■vključuje ubitih in ranjenih Jnznikov. Zavezniki ao od za-operacij v Afriki zdrobili ■P nemških in 26 iulijanskih mkih divizij.
If Wntev odpora osiščne sile
fantastična po obsegu. F*1 " Italijani so začeli me-f oroije proč, ko so zavezniki S V..... "krog njih na polo-
Bonu.
»'čsni so ujeli 37,998 so-v operacijah pri Bi-r Mvni tuniški mornarični P * okohcL Med temi ujet-
Nemcev.
M«** svetniška letalska o-
* nadaljuje Bojna le-
P	bombardirala Ca-
rj\' -Mjansko luko v Sicili-^ «> vrgli 250.000 fun-
Njsl H
Prnkc
■ih| h-
I f'kte v napadu, ki Je F""*- Mesto j« v pl I r'*j ho zavezniki metali P ni Marsain, Sicilija, in o-■ntelf.j v 7ldnjih dveh
parhikov in ladij na Sredozemskem roju.
Glavni zavezniški stan je namignil, da bodo ujeti nemški in italijanski vojaki poslani v A-meriko in Kanado, kjer bodo delali na farmah. Na ta_način bo rešeno vprašanje nasičevanja u jetnikov. Poznava se, da je nekaj parnikov z vojnimi ujetniki že odrinilo proti Ameriki in Kanadi.
London, 13. maja. — Angleška in kanadska letala so potopila deset nemških podmornic v operacijah na Atlantiku v zadnjih osmih dneh, poroča admiralite-ta. Podmornice so napadale zavezniške parnike na tem morju.
Angleški bombniki so včeraj ponovno bombardirali Dort-mund, nemško industrijsko središče. Drugi roji letal so metali bombe na nacijska oporišča v Holandiji, Belgiji in na Norveškem. Bombe so potopile nemški parnik v bližini norveškega ob-
ft. maja. armada je vrgla nazaj nemške o-klopne kolone na fronti ob reki Doneč med Rostovom in Harkovom, se glasi uradni komunike. Ta dostavlja, da težki ruski topovi bruhajo izstrelke na nemško bojno črto na severovzhodni strani Novorosiska, mornarične baze ob Črnem morju. V bitkah na kavkaški fronti so Rusi ubili čez dva tisoč Nemcev v zadnjih treh dneh.
Sovjetski letslci so izvršili nove napade na nemške vojaške koncentracije pri Harkovu, Bri-jansku in Orlu.
ZavosniŠki stan, Avstralija, 13. maja. — Ameriški in avstralski letalci so izvršili nove napade na japonske pozicije pri Šalamua-ju in Mubi, Nova Gvineja. Vrgli so več sto bomb, ki so porušile mnogo militarističnih. naprav in zanetile požare. Ameriške leteče trdnjave so bombardirale tudi japonsko bazo pri Gasmsti, otok Nevv Britain.
New Dolhl, Indija. 13. maja.— Ameriški bombniki so sipali bombe na japonsko čistilnico. Tarča bombardiranja iz zraka so bile tudi jsponske vojaške koncentracije na severni in zapad-ni strani Mandalaja.
Debate o obnovi trgovinskih pogodb
Washington, D. C., 13. maja — V nižji zbornici se je pričela debata o obnovi trgovinskih pogodb. Stališče Rooseveltove administracije je, da mora državni department obdržati oblast pogajanja glede obnove pogodb, kar bi ugladilo pot mednarodni kooperaciji v povojni dobi. Kongresnik McCormack, vodja demokratske večine, se je Izrekel za podaljšanje oblasti državnega departmenta, a Je naletel na opozicijo pri republikancih.
Kanada imenovala delegate va iivilsko konferenco
Ottawa, Kanada. 13. msjs — Vlada Je imenovala delegate, ki bodo zartopali Kanado na živilski konferenci Združenih narodov, ki se prične IS. maja v Hat Springsu. Vs. Za načelnika delegacije je bil Izbran C. H Bar-ton, poljedelski podminlster
Waahlngton, D. C., 13. maja.— James F. Byrnes, načelnik komisije za ekonomiko stabilizacijo, je naznanil, da je bila oblast kontrole mezd vrnjena vojno-de-lavskemu odboru. Ta bo zdaj lahko izvajal nove smernice v zadevah mezdnih sporov.
Vojno-delavski odbor je apeliral na predsednika Rooaevelta za revizijo odredbe, katera je bila objavljena 8. aprila. Ta se nanaša na preprečitev inflacije in ustalitev mezd. Odbor se je pritožil, da je odredba rezultira-la v okrnenju njegove oblasti.
Byrnesovo naznanilo je sledilo poročilu, da je John L. Lewis, predsednik rudarske unije UM-WA, dospel v VVashington iz New Yorka. Takoj po prihodu je odšel v glavni stan unije. Mnogi sodijo, da je prišel v VVashington, da konferira z vladnimi uradniki o rudarski situaciji. On je imel podati izjavo o tej situaciji včeraj, kar pa ni storil.
Glavna pritožba Lewiaa in drugih delavskih voditeljev je proti formuli vojno-delavskega odbora, izdani v zadevi "Malega Jekla", ki določa zvišanje mezde le za petnajst odstotkov nad toč-Ruska k0, ki Je prevladovala v januarju 1. 1941.
v rokah odbora
! ' ' ' * v
Lewis ni podal izjave o rudarski situaciji
Koncesije operatorjev radarski uniji
Denarne kazni bodo preklicane
Plttaburgh, Pa„ 13. maja. — Predstavnik Western Pennsyl-vania Coal Operators Assn., organizacije operatorjev, je naznanil, da bodo rudarji, ki so se udeležili "divjih" stavk ln jim je bila naložena denarna kazen dolar na dan, dobili denar nazaj. Akcija je v soglasju s sporazumom, ki ga je sklenil John P. Busarello, predsednik potega rudarskega distrikta UMWA, z operatorji.
Sporazum je bil doaežen s posredovanjem A. K. Renwicka, reprezentanta federalnega notranjega departmenta. Predstavnik operstorjev je dejel, ds Je ta department urgiral vrnitev vaote, ki so jo plačali rudarji kot kazen.
Denarne kazni so msndatorič-ne v s mislu pogodbe med rudarsko unijo in operstorji. Naložene so bile okrog 40,000 rudarjem v zapadni Pennsylvani-Ji, ki so se udeležili "divjih" stavk.
Evakuacija civilistov iz Bukarešte v teku
Carigrad, Turčija, 13. maja — Uradno rumunako poročilo pravi, da se je pričela prostovoljns evakuacija civilistov iz Bukarešte. Poročilo potrjuje bojazen romunskih avtoritet pred masnimi ruskimi napadi na mesto iz zraka. Nemčija pošilja orožje, strelivo in druge potrebščine preko Rumunije svoji armadi na ruskih frontah.
Ne miki vojaški častnik
umorjen v Franciji
London, 13. maja— Radijsko poročilo Iz Alžlra pravi, da ao nacijske avtoritete oklicaJe pre-ki sod v Clermont-Ferrendu pri Vkrhyju Francija, po umoru nemškega majorja Poročilo ne omenja deta j lev.	_ .
PRIPRAVE ZA OFENZIVO PROTI JAPONSKI SILI
Imena brkekih vojaških veičakov objavljena
b e n e s dospel < WA$HlNČTON
Waahlagtoo« D. C« 13. maj*. Zavezniška strategija v vojni proti Japonski, o ječanje ameriš ke in britake sile na Pacifiku in v Indiji ter priprave za ofenzivo na Daljnem vzhodu so predmet diskuzij med predsednikom Rooseveltom, premier jem. Churchil lom in člani generalnih štabov.
Da Je Churchill prišel v VVashington s konkretnimi predlogi glede bodočih vojnih operacij proti japonski «111, je postalo o* čitno po objavi Imen britskih vo* jaških veščakov. Med temi o6 feldmaršal Archibald P. VVavell, vrhovni poveljnik britske oborožene sile v Indiji, admiral James Sommerville, poveljnik britske bojne mornarice na vzhodu, in letalski maršal Richard Pier-se. Drugi vojaški veščaki ao general Alan Brooke, admiral Dud-ley Pound, general Clia»ic*s Por-tal, F. J. Leathera, miniater vojne transportacije , ln generala Hastings L. Iamay in R. C. Ja-cobs. Sinoči je bUo naznanjeno, da pride v VVaahingtot. tudi ka< nadaki premier W. L. Mackenzie King.
Roosevelt in Churchill st« imela dve konferenci v Beli hiši, čUni generalnih štabov pa ao istočaano razpravljali o tehničnih vojnih problemih Pričakuje se, da bodo MCgovori rezu (tirali v osvojitvi načrtov glede bodoče strategije na Daljnem vzhodu in v Evropi. Diskuzije o zavezniški strategiji na Daljnem vzhodu se bodo nanašale tudi na stališče sovjetske Rusije, ki ni v vojni ■ Japonsko. Domneva ae, da Rooeeveltovo pismo, ki ga izroči Jooeph Z. Daviea, bivši a-meriški poalanik v Rusiji, Stalinu, vsebuje sugestijo, nsj slednji s>ojasni, ali bo revidirsl svoje stališče napram Japonski. Odgovor od Stalina morda pride jred zaključenjem razgovorov med Rooseveltom in Churchil-om v VVashingtonu.
Dr. Edvard Beneš, predaednlk po Nemcih podjamljene čehoslo-vaške republike, je sinoči dospel VVashington. Takoj po prihodu je odšel v Belo hišo, kjer *a je Roosevelt predstavil članom nom svojega kabineta. Pozneje je bU Roooevettov gost na bam ketu, kl #o se ga udeležili vlaoki ameriški uradniki in člani diplomat ičnib zborov zavezniških dr* žav.
Danes bo dr. Beneš govoril pred senatorji in kongresnik! Doznava se, ds bo potem razpravljal z Rooseveltom in Churchillom o sodanjih ip povojnih evropskih političnih problemih in o sporu med poljsko ubežno vlado in Rusijo.
Chicago, 13. maja. — Cehoslo-vaškl konzulat Je nasnanil, da pride dr. Beneš v Chicago 22. maja in da bo govoril pred člani SveU za zunanje odnošaje v Polmer Hatasu. Iz Chicaga bo Odpotoval v Lldice pri Jolietu. mestece, ki je dobilo ime po češki vaaicl, katero so naclji porušili do Ul ln pobili vae prebivalce. Tam ae nahaja spomenik v počast češkim žrtvam nacijakega terorja, ki Je bil odkrit lansko leto.
Domače vesti
Vaš na konferenca
Chicago. — Danes (14. maja) oe vrši v Nevv Yorku važna* konferenca med zastopniki Slovenskega ameriškega narodnega sveU, Hrvatskega narodnega sveU ln skupino demokratičnih ameriških Srbov. Namen te konference — ki je bila sklicana na iniciati vo SANSa — je enotna akcija vseh demokratičnih Jugoalova-nov v Ameriki. Predsednik Bt-bin Kristan zastopa SANS na konferenci.
Dr. Beaeš ln Slovenel
Chlcago. — Dr. Edvard Beneš, predaednlk Cehoslovakije, ki oe zdaj mudi v VVashingtonu, bo 83. maja glavni govornik na javnem shodu, ki ga priredi Čehoalovoi-ki narodni svet v Chicago SUdi-umu. Na tem ahodu bodo uradno representlrani tudi ameriški 81o» venci a SANSom in slovenski govornik bo Etbin Kristan. V sprejemnem odboru, ki pozdravi če-hoalovaškega prezidenta ob prihodu v Chicago, so tudi trije Slovenci, namreč Kriatan, Vincent Cainkar in Mirko Kuhel.
Veeela veet la Penne
Pleaaant Valley, Pa. — Družina Albin Bohinc Je te dni dobila sinčka prvorojenčka, družina Frank Jelovčan pa prvo hčerko. Ker aU oba očata in mati Jelovčan člani SNPJ, je upanje,
10	booU obe novorojenčke kmo-lu v naši jednotl. Čestitke!
Io Clevelanda
Cleveland. — Dne U. t. m. jo umrl pionir Andrej Oorl, oUr 74 lot ln rojen v Smerjih pri I-1 i rs ki Biotrici. V Ameriki Jo bil
11	let ln tukoj zapušča |eno, štiri sinovo (dvo v armadi), hčer in •oijtro.	" « "
Ia Jušne Ameriko
Buenos Aires, Argentino. — Dne 9, februarje t. 1. jo bil pri lelu no mostu ubit rojok Fronc Stsnič, sUr 41 let in doma od Gorice. Nanj Je padla 7000 kilogramov težka plošča graniU in ga emečkala. Rojak Joolp Kocjan-iič, ki je delal s njim, Je osUl nepoškodovan.
Napad na Evropo s treh strani?
Giraud za oborožitev franposke armade
Aliir. AlierUa. 13. maja. — Ge-neral Henri Giraud, vrhovni komisar severne Afrike, je v raz govoru s reporterjl dejal, da morajo zavezniki napasti Evropo i treh strani istočaano in to bo ga rancija uspeha. Ti morajo biti izvršeni preko Rokavskega pre liva, Sredozemskega morja ln i ruske fronte.
General je dalje rekel, da morajo zavezniki skrbeti za popolno oborožitev francoske arma de v severni Afriki. Ta armada bo štela pol milijona mož ob koncu tega leta. Okrog 300,000 vojakov bo tvorilo ekspcdicljsko armado, 200,000 pa rezervo v Afriki. Polovico te aile bodo tvorili francoaki veterani iz vojne 1. 1939 in 1940.
Ameriški dan v Chieagu 16. maja
Prihodnjo nedeljo v Soldier Fieldu
Chlcago. — Prihodnjo nedeljo, dne 16. mojo, ob dveh popoldne bo v velikem Soldier Fieldu ob jezeru spet slavje dneva "I Am An American" ali Ameriški dan, kl ga prirejata akupno Chlcago Herald-Americon in vojnohro-nilni ŠUb federalnega zokladne-go deportmonU.
Pri Uj proslavi bodo spet, ko« kor lansko loto, oodelovale kulturne organizacije mnogih na
Gestapovci love francoske upornike
Podadmiral Charles Platon aretiran
Bern« A vice« 13. mojo. — Nepotrjeno poročilo iz Froncije se glaae, da so gesUpovci začeli loviti francoske upornike in ds so
v	zadnjih dnevih aretirali 150 oseb samo v Vlchyju, kjer Je sedeš Lavalove vlade. Med temi so uradniki vladnih deportmon-tov.
GesUpovci so aretirali podad mirala Charlesa Platona, bivšega državnega Ujnika v Lavalo-
vi	vladi. Švicarski Ust Oezottc de Leussnne pravi, do gosUpov-d love zlasti pristaše genorala Charlesa de Goulla, voditelja borbenih Francosov.
DikUtor Hitler Je naslovil pismo maršalu PeUlnu z opozorilom, da ao nekateri elementj* v vlšiški vladi akovali zaroto z namenom strmoglavljenjs te vlade.
Pogodbe m unijami• ADF nelegalne
VVashington, D. C., 13. maja —
____Robert VVatu, pravni «vetoval<*c
. ,.	federalnoga delavskega odbora,
rtnske um je ta	ij« dejal, do oo pogodbe, katere
umik iz vojne	I so unije Amorlšk* delavsko fo-
London. 13 moJa.-Radtjako deradje sklenilo s Kaiaerjovo poročilo iz ftelainka pravi, da Jr družbo, kl ima ladjedelnica v fksekuUvni odbor finskih stro Portlandu, Ore, nelegalne Isto kovnih unij apeliral na vlade, trdijo uredniki unij Kongr'*a naj stori korake za umik Finalu- industrijskih organizacij. Polž vojne ob prvi priliki, ki ae po-! godbe oo bile sklenjene pod roja vi Izjavil Je tudi. da bi ko in krijejo voe delavce, dasi Je prelom diplomatičnih odnošilev znano, da večine teh zahteva re-r Ameritro keUstrofalen so Fin-1 presented Jo prt kolektivnih pogajanjih po unijah CIQ
rodnosti t« M « mests, veterani** ^ »svetnic
organizacije, aktivne vojoike moške in ženske orgsnisodje v velikem številu, rssne otlotične skupine in odlični posamezniki, ki se udejstvujejo v filmu in ro-diu.
Progrsm bo vodil Bing Cros-by, znsni filmski in rodljoki svezdnlk, gUvni govornik dnevo ps bo generol Henryy H. Ar-nold, šef smeriške vojaške letalske sile; dolje oo no govorniškem sporedu Župon Kelly, governer Green In pomožni za-kladni tajnik John L, Sullivan.
Vstop v Soldier Field bo prost vsskomur. Občinstvu se .pripo-ročs, nsj pride zgodsj, da ai zagotovi sedeš. Pri predlanski prireditvi "I Am An Americsn" je bilo 130,000 oseb v Soldier Flel-du.
Amerika mora obdržati mornarico
Tajnik Knoz orisal proffram
Chicago. 13. maja. — Mornarični Ujnik Frank Knoa je v svojem govoru prod člani in gosti Čikaške trgovske zbornice dejal, da mora Amerika vzdrževati najmogočnejšo bojno mornarico na svetu v povojni dobi.
"Ml smo v UJ vojni is funda-menUlnega razloga, kl je ohranitev Amerike," je rekel, "Naše armade se no bore za Rusijo all KlUjako, čeprav sU naši zaveznici. SemoohraniUv Je združevalna aila, ki omogoča to zvezo. Amerika bo potrebovala mogočno mornarico za vzdrfervanje miru in reda, Ona bo morala skrbeti, da se vojne ne bo ponovile. Vsrsnje nes semlh po onih, ki rszglašajo ideje, ki se ne morejo uresničiti v svetu, kakršen je, se bi lahko maščovalo."
"Knox Je dalje rokel, "da pr-va dolžnost Ameriko Je vzdrito-vanje miru. Spoznali smo že, da dobre žolje In obljubo na papirju ne šUJejo Amerika mora imeti mogočno bojno mornarico ne aamo v UJ vojni, temveč tudi v povojni dobi "
Knoa Je razkril, da ae Je ob-sag ameriške bojne
NACUSKA UGIBANJA 0 ZAVEZNIŠKI STRATEGIJI
Bitka za Nemčijo druga tarna totalne vojne
hitler v zapadni evropi
London. 13. maja. — Nacijska propaganda skuša uatvariti vtis, da ao osišče ne zanima za oblak premierja Churchilla Amerike, zaeno pa ugiba, kje in kdaj bodo zavezniki udarili po Evropi. Osišče aamo je označilo prihodnjo fazo toUlne vojne sa bitko za Nemčijo.
Govornik na berlinski radiopo-stajl je dejal, da prihod premirja Churchilla v VVashington ni presenetil Nemcev. Rasgovori med nJim in predsednikom Rooseveltom bodo bolj osredotočeni no politično situecijo kot po no miliUriotične probleme. "Problem, ki go jo povzročil spor med poljsko ubežno vlado in Ruaijo, bo glovni predmet dlokuzij v VVashingtonu", je dejal govornik. "Churchill in Rooaevelt boota skušala pridobiti SUlina u odobritev načel Atlantakega čarter-ja, ki Jo že obledel."
Prej jo bilo nemško ljudstvo Informirono, do se Hitler noho-Ja nekje v zapadni Evropi. Naciji so doslej trdili, do jo v glavnem stanu na vzhodni fronti.
Profeoor Albert Speer, miniater io strelivo, jo poročal Hitlerju o konstrukciji "Atlantsko stene", obenem po Jo namanil, do popolno zmogo nad uvozniki Jo še vodno cilj Nemčije in nje-
Mil* •■.iM»iit	'	. •
Pojasnila o gradnji "Atlantske stene" In vzrokih Hitlerjevego odhods v zapadno Evropo Še ni. Očitno je, do bo Hitler prevzel vodstvo priprov so odbitje pri-hodnjego zavezniškega udarca, ki pride po zlomu osiščno sile v Tuniziji.
Nemški dvllistl v Bolgariji so bili že pozvoni, noj sopuote deželo. Evokuocljo nemških civilistov bo mords odrejeno tudi v Grčiji in no grških otokih.
Rsdiopostsjs v Copenhsgenu, Danska, ki jo kontrolirajo nodji, je naznanila akorajšnjl prlčetek bitke za Nemčijo in do vojna stopa v novo fazo.
Britski dominioni se lahko pridruUjo Ameriki
Chicago, 13. maja.—'Polkovnik Arthur Evans, poslanec v angleškem parlamentu, je dejal, da ae Kanada, Avstrslijs ln Nova Zo-landlja lahko odcepijo od britskega imperija In posUnejo dol Združenih držav. "Dominioni Imajo samovlade in lahko store, ksr hočejo," je rekel. "Domne-vs, ds bi Velika BrlUnija skušala preprečiti odceplUv s rabo oborožene sile, Je fantastičns. Dominioni doslej še niso pokazali voljo za odcepitev od Zve/«« britskih narodov, kar vedo, da jo U velik faktor pri vsdrševa-nju stabilnosti avoU."
Detroitski Nemec
spoznan za krivega
Detroit, Mich,, II. maja,— Theodore Donay, v Nemčiji rojim trgovec, ae Je Jokel, ko je bil na obravnavi pred federalnim sodiičom spoznan se krivega izdajniških aktivnosti v prilog pobeglomu nemškemu vojnemu ujetniku. On in Man SU-phan sta pansgale poročniku Honmi P Krugu, ko je pobegnil iz ujotnukoga taborišča v Kanadi v Ameriko Mtephon Je bil ob-sojon v smrt. Poroto, ki Je spoznala Donay)a za krivega, Je tvorilo devet žensk In trije moški
povohal za 25 odstotkov v prvih
treh mosocih tega leta Pred koncem tega leU so bo njeno
mornarice udarna sila podvojilo.
PKOSVITA
prosveta
THE ENUOHTOfMEirr__ Di LASTmiA SLOVEim MASODffl JEDNOTE
hf
M IUH BtJt Mpoiuu. »1 M M 6»trt tetel m 91M ae eete teto. HM ae pol tetof m
__atoai for tho Uaitod Stetos (« ___________
HM por re«*. Chicago and Clcero 17J« p« yesr.
^ »j.......m m m ii..... Is
m m vračaj« »u k »plat literarno filfclai (i
Ud.) ao vrnejo pošUjalolju te v ateteju. te te *****
ratoa mi *gi
and —PM arttetea will aU te
pters. poema. ate. wiu to br *«ii
Maater na vsa. kar Im
PROSVETA ttS7*IC Bo. Lavndate Am.
MEMBER OP THE FEPERATKP
Datum v oktepaju na primer <May 31, 1S4J), pate« vatefa imena aa aaalovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi
Glasovi fz i
I naselbin
Kaj delajo ameriški Nemci
Pred kratkim je Gerhart Seger, urednik newyorikega nemlkega socialističnega tednika Neue Volkszeitung, poročal v Ncw Leeder ju, tudi socialističnemu tedniku, da je bil enajst tednov na govorniški turi po nemških naselbinah v srednji Kanadi. Michiganu, Iowi in v Texasu. Ko je odhajsl na pot, je mislil, da je petnajst mesecev vojne ie precej omehčalo ameriške Nemce, tako da so danes lojalni demokraciji in sodelujejo pri vojnih naporih Amerika in Kanade.
Zdaj pa Seger poroča, da se je bridko zmotil. V Kanadi in Združenih državah je našel veliko večino nemških organizacij, nemških časopisov in nemških podjetnikov, ki prav tako ovirajo vojni napor in prav tako podpirajo in razširjajo nadjsko propagando, kakor so delali pred napadom na Pearl Harbor.
V	Texusu je 37 nemških društev in klubov in Seger se je obrnil na vse te organizacije s prošnjo, naj mu aranžirajo shod v svojih prostorih in zase ni zahteval nobene odškodnine in nobenega povračila stroškov. Niti eno društvo se mu ni odzvslo! Edini nemški list v Texasu, ki mu je naklonjen, je Frele Presse v San An-toniu in ta list je poskrbel, da je župan San Antonia dal mestni svditorij za shod popolnoma brezplačno. Na shod je prišlo okrog 2000 oseb, smpsk niti ena nemška organizacija tamkaj ni hotela biti uradno zastopana na tem shodu. To se je ponovilo še v treh drugih večjih nemških naselbinah v Texasu, kjer so mu Američani priredili shode, njegovi nemški rojski so gs ps docela ignorirali.
Morda bo kdo rekel, da je bil Seger bojkotiran <8 starih nemških farmarjev, trgovcev in delavcev v Texasu, Iowi in drugod zato, ker ^socialist, stari nemški farmarji pa ne q*rsjo ničesar slišati o toeuilzmu, ker so indivfdualisti in dobri kristjani. . . Bunkum! Seger zdaj ni šel na pot agitirat za socišlizem, temveč za demokracijo in vojni napor Amerike. V vseh svojih govorih je mlsttl po Hitlsrju in nscifsšizmu in pozival je svoje rojake, naj podpirajo Ameriko v tej vojni, naj delujejo s svoje strsni za poraz tretjega Rajha. To je govoril Gerhart Seger—in baš zaradi tega ga ameriški Nemci v večini nočejo slišati!
V	Nevv Brsunfelsu, Tex., je prišel ns shod urednik lokslnega nemškega lista, kakor poroča Seger, v prihodnji številki svojega časnika ie pa napisal tele: "Segerjev govor je bil zelo dolg ln zelo dober. Ce bi kaj izpustili iz njega, bi bila grehota, za objavo vsega govora jc pa naš list, žal, premajhen. . .** Tako se je lisjak izvll lz zagate, da je bil—volk sit in koza cela! Da se ni zameril Segerju, prav za prav Ameriki, niti domačim Nemcem, od katerih živi!—
Seger izvaja, da se niso ameriški Nemci čisto nič izpremenill. Potuhnili so se v javnosti—na tihem pa upajo, da bodo stari ameriški izolscionistl in drugi reskcionsrji v kongresu poskrbeli, da premagsns Nemčijs po vojni ne bo preveč trpela—da se Amerika ne bo brigsls zs Evropo, kakor jc ni po zadnji vojni, Nemčija se pa bo že nekako dvignila na noge ln se bo čim prej maščevala za poraz... Seger tudi pravi, da so se nemški nacisti v Ameriki zdaj oprijeli komunistične taktike—zavrtali so se v organizacije in da nes delujejo skriti od znotraj. Na ta način so nevtralizirsli skoro vse večje orgsnizscije, ds so čisto pssivne nsprsm vojni. Neovirane ameriške civilne svobodščine jim zelo dobro služijo med sedanjo vojno; izrsbljsjo jih za šmirarsko kampanjo proti Segerju in ostalim nemškim socialistom in iskrenim demokratom, katere so enestavno ošmirall za—komuniste.
Pred nekaj tedni nam jc prišla v roke brošura, katdtu sta spisala dva nemška imigranU, dr. F. W. Focrster, profepor. ln T. H. Te« tens, ki sta morals božati iz Nemčije. Brošura je ndperjena proti veliki skupini prominentnih Nemcev iz Nevv Yorks, ki so v decembru 1942 objavili v ameriških listih "Božično deklaracijo", nekakšen poziv na ameriške Nemce, naj cbrnejo hrbet Hitlerjevemu leiimu in podpro Ameriko v tej vojni.
Pisca brošure imenujeta podDisnike omenjene deklšracije— naj vetje hinavce pod solncem, ki so do napada na Pearl Harbor od pito podpirali Hitlerja in bogato priapevali za nacijsfcb propagando v Združenih državah. Vsi glavni podpisniki so v tej brošuri slečem do golega in |K>kazani za to, kar so—največje hinavce, ki se i a videz ližejo stricu Samu, v resnici pa še vedno ovirajo ameriško vojno in na skrivnem pomagajo Hitlerju.	«i
Dr Focrster In Tetens odprto obtožujete veliko večino nemške inteligence, voditeljev podpornih In kulturnih organizacij ter raz rih a|M>rtnih in veteranakih društev, da Imajo Ameriko le za osebno izkoriščanje, da jim je ameriško državljanstvo te pretveza in da SO v aluibi političnega m vojaškega psrutermantsma is Rajha Ameriški Nemci ao v veliki večini vedno bili najprvo Nemci tn samo Nemci, pt&eta dr. Foemter In Tetens; vedno so sanjsli o veli kem nemškem imperiju, v katerem bi bils Amerika—nemška kolonija. Za časa Lincolna so imeli zarotniško gibanje sa uatanovitev nekakšnih "nemških držav" med severom In jugom ameriške Unl je; ta Česa Huma reka so noreli za nJim. sa čaaa kajverja Viljema ao bili njegovi hlapci, danes pa so hlepel Hitlerje. . .
C>bt<dha je tako ostra in senzscionalna. da je skoro neverjetns, ampak avtorja ata cbtožbo dobro podprla s dokumenUmlml dokazi.
Poročilo socialista Gerhsrta Segerja v dobri meri potrjuje to obtožbo. Popolno uničenje imperialističnih ambicij in va« nemške
ideje v Nemčiji aami po tej vojni bo uničilo krrenine tudi nemški konspiratiji v Ameriki.	e
8 pota
V	Minnesoti je sedaj prijazno, kajti pognale so že prve cvetke, bodisi po grmovju ali livadah in tudi divje češnje že oddajajo svoj medeno dišeči vonj. Ptice žvrgole svoje pesmice, zlasti samci prepevajo svoje pomladne uspavanke svojim na gnezdu sedečim tovarlšicam. t—
In čeprav je še mrzeče, pusto deževno vreme v tem času, sem se 1. maja odpravil na Ely k družini Frank Sever. Na Ely sem prišel že pozno zvečer in sem v par krajih vprašal, da bi me odpeljali do prijatelja Severja, ki živi na obronku mesta. Z njim svs 1. maja pred 50 leti pričela delati v železnem rudniku, po imenu Chandler, ki je bil lani dogotovljen. Takrat je bil tam še pragozd, danes pa je globina, iz katere so pridne delavske ro* ke poslale na svetlo nič koliko železne rude. <>.
Ko sem jaz prišel na Ely, jo bila tam le ena dvonadstropna hiša, Ukrat trgovina z jestvinaj mi in obleko. Imenovela se je Anderson de Korb. Tam, sem «1 za prvi silo kupil nekaj obleke. Sedaj je Um trgovina z železni-no in pogrebni zavod Champa in1 Mrhar. Drugače je bilo na Ely ju pred 50 leti nekaj lesenih hiš in naokrog pravi pragozd.
V	sedaj dodelanem rudniku Chandlerju je dosti znojnih ka pelj, bodisi mojih, še več ps drugih prvakov. Ako se pravilno spominjam, so bili Ukrat le tri je "levelni". V rudnik smo hodili po železni lestvi, obuti v težkih, z žeblji podkovanih čevljih z visokimi golenicami. Drsk drsk ... se je slišalo |n že smo bili pri delu. Včasih smo bili mokri od vode, ki je tekla ns nas, v zimi pa smo zmrzovsli, ko smo čakali pri vhodu ali "šahtu Rudo so pošiljali na površje postransko vzpenjačo.
,Predolgo bi bilo, da bi op*u>► val vse, kako je bilo pred 50 M ti. Le to naj omenim, da je b'! moj prvi delavski kolega Frank lever, ki je prišel Ukrat na Ely kot jaz. On je bil sUr 20 let, jaz pa 26 let. V rudniku sva pori vaU Železne vozičke, napolnjene rudo. To delo je trajalo ve« maj in polovico junija, potem pa i v tisti krizi leta 1893 tudi to delo prenehalo.
Takrat je rekel delovodji Pan jely, da potrebuje 100 mož za nakladanje rude na železniške vagone, kajti takrat še ni bilo parnih ali električnih priprav za o, marveč so jo nakladali z lopatami. Rekel je, da plača 75c za deseturno delo. Nekdo se j«
oglasil, da bi delal za 50c. (No, Ukrat je bil en cent več vreden kot danes 25c) L
Par dni sem nakladal rudo, potem pasem si izposodil sa voft-njo in se ocjpeljal v Cleveland, O. Ker Um ni bilo mogoče dobiti deU, sefn odjadral v Pittsburgh, a tudi tam ni bilo nič. Od Um sem šel v Imperial, kjet* sem dobil delo V premogorOvu. Delalo se je nekako en dan, dva dni v tednu. Proti decembru leU 1893 sem šel nazaj na Ely, kjer sem delal v rudniku z« $1.05 dnevn >. V mokrem rudniku sem se nale-zel revmatizma. Na zdravljenje sem se odpeljal v Tower, kjer je Ml neki zdravnik (danes bi mu menda rekli mazač), h kateremu niso hodili le Indianci, pač pa so obče prihajali tudi drug! ljudje po zdravila.
Pokojni misijonar Buh me je priporočil zdravniku UltjHp sem se usUvil v Tovverju. Stanoval sem pri Buhu in mu plavat ne več kot dolar. Poteip WJe o-pozoril, da bi pričel s k#ko kupčijo. Opozoril sem ga, da me, ne vpraša, če imam za di^gi mesec za najemnino, kako Je počnem s kako trgovino. 'No, mož mi ni samo priporočil, marveč mi je tudi dal, da sem pričel prodajati njegove stvari, bodisi knjige in tudi zdravila. (Od prodanega blaga mi je dal 20%. Ko sem kasneje sam pričel prodajati to robo, posebno zdravila, sem imel 50%, ne samo 20%, ampak Buhu sem vseeno hvaležen.)
Tako aem pričel kupčevati. S tem sem si odprl pot, da sem prepotoval. večkrat ne le vso Ameriko, marveč tufii nad polovico evropskih držav. To omenjam iz Tggloga, ko sem si opomogel, seifr.Buhu rad posojeval brez kakih obresti, in sicer ne le stoUke, marveč tudi tisočake, kajti mož le bil radodaren, bodisi do zavldov ali do drugih in je včasih jAtrebojtal denar. Med nama je bilovvse pošteno poravnano, kajti zaupala sva drug drugemu. Nedavno'sem pokazal oporoko v slovenščini in angleščini, lsaterp je Buh lastnoročno podpisal ob navzočnosti ene še živeče priči « A . To omenjam radi tega, ker so nekateri laštorazarfi, ki mislijo, da jim maramo verjeti, trdili vse kaj drtfMga in krožili laži o meni. Pr&par leti sem od ne-kogs dobil grozilno pismo, češ, da mu moram izročiti vse, kar imam zgodovinskega ter dodal; "Pošljem ti kopijo pisma, ki mi ga je pisal Buh, da si ga okra-del . . ." Svoječasno «em že omenil, da
Fllmaka Igralka Rita Hayworik le delavca e tovarni Valtee Aircraft Cbrp..
maram tožiti s takimi lum-peži, kar bi rsj«tesili, da napa- ] Vi dam-<-Mbožje namestnike". Oni bi ae Udarili s drugim denarjem, bodisi s cerkvenim ali kake organizacije, jas pa s svojim^ Sedaj, ko zalagam in urejam Bu-hov muzej v Vlili Scholastici O. & B. v Duluthu, Minn., sem bil opozorjen, zakaj ne nastopim proti lažifrazarjem, ki kar naprej vUčijo tisto Utvino proti menL (Na to me j« opozoril neki dobri slovenaki svečenik, moj« priča pri oporoki) In tako sem v škofijo neaal originalno oporoko, katero bi bil Že davno rad priobčil v glasilu prve slovenske organizacije v Ameriki, ali urednik mi je odklonil, dasi sem hotel pUčatl.
Tbliko o onih, katerih se člo» vek ne more obvarovati in ki za svoj-lastni dobiček raznaša jo laži. Naj ae vrnem ,k svojemu zadnjemu obisku Elyja na 1. maja ob priliki moj« 50-letnice, ko sem pričel delati v tamkajšnjem rudniku. Kot £e rečeno, sem obtoiutl mojegs prvega delevske-ga tovariša Franka Severjs. Ves Sen in premreien sem oni večer potrkal na VraU. Prišel mi je odpreti in ko sva si segU v roke, je rekel, da je mrzla. Po kratkem pottienku sem odložil neki zavitek bi odšel. Drugi dan sem bil pri njemu na kosilu. Dobro mi je teknil domač pridelek —regcatova solaU.
Pogovarjala sv« se, kako sva ob Ukih obletnicah južinsla od desetletnice naprej v družbi pokojnega Buha. Frank je doma s Hinj na Dolenjskem. Povedal mi je, d« ne more več delati, ker je poln revmatizma. Omenil je tudi, d« ga je Buh poročil leUl 896 in mu pokopal devet otrok. Mož ni imel sreče pri družini: kakor hitro so otroci dorasli, da bi mu luj pomagali, so mu pomrli. Nekoliko šaljivo mi je rekel, da je bil poklican k registraciji svoje družine —za odmerke. Ima |e štiri živeče otroke, ki so pri državnem delu, bodisi kot vojaki «11 drugače. Vprašali so ga, kje je njegov četrti sin. Odgovoril jim je, da je četrti otrok hčerka, čije mož je tudi v vladni službi. Ko je;]u> m rešetu. sedla poleg mene, sem ji voščil srečno pot v Rim", kajti km«lu bo posUl« (ako ie ni) mati, in sicer prvič.
Tako sem praznoval 50-letnico mojega prvega deU na Elyju ln v Uj deželi. Ker je imelo Ukrat sejo moje društvo SNPJ, ki «e imenuje Prvi majnik, sem šel tudi na sejo. Predsednik, kl je delovodja pri mestnem delu, mi je povedal, da so delavci našli na mestnem smetišču malo bronasto razpelo, katerega je imel pokojni misijonar Šuh v veliki časti. To je bilo z drugo zapuščino vred pripeljano na mestno smetišče, sedaj p« se že nahaja v Buhovem muzeju. .
Malo pred sejo društvs sem se oglasil tudi v hoUlu Veranth, kjer mi je gospodinja solznih oči povedala (pri finem zajtrku), da več toliko ne žaluje. Le še zadnjega člana družine ima v svoji bližini, eden je zdravnik, osUli so pa v službi USA. Oni dan sem obiskal tudi vrla fanU H. in H* ki im«U okrog lepe hiše kr«s«p vrt z ie precej veliko so-lato in tudi drugo j« posejano. ObisBl sem tudi ve? drugih prijateljev v družbi zidarskega mojstrs mr. R.
Za časa mojegs 50-letnegs go-dovanja aH gostovanja na Elyju je umrU stara naaaljenka Uršul Pešel, mati mnogih otrok, od katerih eden je bil prejšnji župan. Njen mod, ki je bil tfdar, si je poleg Elyjs sezidal tipično starokranjsko hišo in sT uredil krasen vrt. V Uj nizki hiši sem to družino večkmt obisksl. Ako se prav spominjam, je bila pokojna Pešel rojena v prvi kmečki naselbini Brockway, Minn. Govorite Je tipično gorenjsko narečje. Kakor tudi več drugih tam rojenih, ki so aa "gorenjšči-ne" naučili od sUrih slovenskih prvakov. Tako (mam na primer v bolnišnici opravka s sestro Emilijo, ki Uko lepo po gorenjsko zavije v pogovoru. Kadar ob iščem io farmarsko naselbino, z veseljem poslušam mladino, ki govori v gorenjskem narečju, dasi so tukaj rojeni še več generacij.
Po par dneh mojega 9#4etnegs praznovanja na Kly)u sem aa poslovil od prt jasnih rojakov. Vsem Jekaa SrtttefcM.! onim. ki bi bili radi videli, dal
odložil na toplejše m pa vesel pozdrav
MatUa Pogorele.
Odsiv aa—"horajšo" Cleveland.—Zopet sem ,ČiUl dopis najbolj agilnfga zastopnika naše metropole — Janko vi-cha. Kar se mi najbolj čudno vidi, je to, ker me kliče na — korajžo, kajti zapiaal je: "Ko-rajža velja!" Veste, bralci ProsveU, če sedaj odgovorim Umu klicu, bi bila od njegove strani >j pritožba pri elevelandski federaciji, in to ne prvič, kajti on im« Um zagovorniško firmo.
Ko sem bil za aldermana, sem bil kandidat socialistične štren ke, ne sam svoj. In nisem samo delal, marveč tudi plačal aem strottce lz svojega £eps. Za svoja dela niaem nikdar dobival provizije. Ne vem kako me morejo "človeki" kazati, da semil "lenuh," kajti že 44 let delam sUlno, kot se spodobi industrij skemu delavcu. More U oni, ki me dolži "lenobe," trditi kej takega? Ne, ker ni nikjer z žebljem pribito.
"Večni popotnik" nsj se zahvali ženski, da je posUl državljan U republike, za kaUro n imel poguma bojevati se. Se more Uko trditi o tem dopisniku? Ne! Ta dopisnik ima izka-zilo, da ni bil "slacker" in je storil svojo dolžnost predno je bil ameriški državljan. Zato se lahko odzove klicom—"na korajžo". Glasovati za demokraU nl treba korajže, «11 bojevati se za demokracijo pa je potreben pogum. In Uga U dopisnik poseduje.
Da je sodrug zapisal ime Nor mana Thomasa na glasovnico, je treba boljšega dokaza kakor dopis v Prosveti. Mi vemo, da na glasovnici ni bilo označenegs prostora. -
D« je Filip Godina stara korenina, to ve U dopisnik že 30 let. In radi Uga je stal za sUro korenino. Dobe se pa "človeki" ki za puste sUre korenine, kadar bi jih mogli podpirati. Da, to se je pokazalo, da so taki poza bili na sUre korenine. Ampak moram končati, dasi je še veli
PETEK. 14 MAJA
dneve, go, f iutero se Je ^ njega decembra.
Starejši sin pa se Great Lakes Na£ SUti^
Je tudi pri mornarici
On pile. d. rezve»*lil P"»i koncu junh, pride domov na dopust p,VT. tudi, da dobi več pisem X; mu nepoznanih okoličanov «a vabijo na obisk. D^ Uidi pismo od Jsnezichevich yauk«|ana. On jih *ved/ pozna, ker se niso ie nikdar deli, toda so si v sorodu >J
Z^T?*1- Tudl * **
pismo od družine Koncili. North Chicaga, ki so da ga bodo obiskali 9. mJT" taborišču in če kaj potre£ naj jim sporoči pa mu bodo d nesli. Kaj mislite o Ukih ro kih, ki obiščejo njim nepJ nega človeka? In tudi sHZ" sorodu drugače kot po run* nosti. Res lepo. Lepa hvi Konciljevi družini za obisk ,ega sins.
Dne 39. maja bomo pa m* plesno veselico v Slovenske domu v Sharonu. Prireja društvo Keystoners 755 SNPJ korist Slovenskega ameriške narodnega sveU. No, kdo ne šel na Uko zabavo. Tudi i veže narodna dolžnost, da tu tam pogamago vsaj z maiu prispevki za pomoč in osvoboi Uv naših ljudi v starem krt Ves dobiček U veselice je ]■ njen v sklad SANSa, to je a litično akcijo. Kupujte tudi h ke, ker na tej veselici bosta dana dva obrambna bonda.
Zadnjič sem v našem Slovi skem domu srečal dva slovi ska vojaka, in sicer Tineta sa iz Group Wallsa, Pa., in na Unička iz Meadovv Lam Pa. Oba
r. CeL. a poljubom, jih obiščem. naj povem, da sem
Frank Barblč.
Opomba uredništva* h Z« Prosveto je U osebni prepir med obema strankama končan—oba sU še dvakrat zaporedoma— "sfiksala" drug drugega. Man malenkosti in več možatosti!
Farmarske teševa ln drugo
Waat Mlddleeex, Pa.—Ta dopis pišem 8. maja popoldne. Zunaj dež pada kot za sUvo. Res čudno vreme v tem času; en dan je lepo, poUm pa dva dni dež, da ni za nobeno delo na polju. Ci/es bi moral biti že posejan, toda ga ni mogoče sejati. Tako čakamo boljšega vremena, če ne bomo prepozni s sejanjem ovsa Ozimina, namreč pšenica je večinoma pozebla po vsem okraju. Nekateri jo bodo podorali in sejali koruzo. Tako bom tudi jaz napravil, ako bo bolj ugodno vreme. Lani je bilo v zgodn pomladi lepo in toplo, a ko bil čas za sejanje koruze, je deževalo, da smo potem koruzo kasno sejali in ni dozoreU; skoraj mlečno smo pospravili, daj pa je pod kupom sprhnela Ako ni ob času sejano, ni vredno sejsti.
Tudi krompir je lani sUbo obrodil. Rekli so, da je taka bolezen in da U krompir ni več dober za seme. Če ps sedsj hočeš kupiti krompir za seme, moraš plečeti $6 za sto funtov, je še vpreŠanje, če bo obrodi Za en aker gs je treba 18 buš-ljev, ln da ga toliko kupim, moram plačati zanj $66. Semen sks koruza, ki jo imenujejo K high breed, je $7 bušel. Pred-lsnskim sem zanjo plačal $3.50 bušel; toda če isto koruzo obdržim zs seme, j« drugo leto 20% manj koruS* iz istegs semena
Kdor ima kaj perutnine — kokoši — jo lahko prods po 40c funt živo vsgo. Po isti ceni so tudi jajca. Toda v trgovini je treba več plačati. Toliko o tem.
Naš mlajši sin Joe, ki služi Strics Sama v mornarici od januarja 1942, je Ml za veliko noč na dopustu doma. On je dober mizar (csrpenter) in je rekel. d* imajo zmeraj veliko dele. kajti krpajo sUre ladje. On se nahaja v Southportu. North Ce-rolina. Bo* 85 To je naatov. kjer imata stanovanje s eopro-

K<
In
nahajata v njem UboriŠču Transfer, ki oddaljeno deset milj od na.
Pri nas pridno agitiramo nabiramo za SANS. Opotarji vse one, ki so oddaljeni in rih ne moremo obiskati, da bili toliko dobri in naj sami p nesejo ali pošljejo v pismu copak na spodnji naslov - lah pošljete tudi naravnost SAN v Chicago. Prošene so manjše in naše bližnje ne, ki nimajo postojanke nabiralcev, da se tudi pri odzovete z malim ali velik prispevkom, ker to je nate rodna dolžnost. Mi v Sharo imamo postojsnko št. 30. nam pošlje, bo njegovo ime javljeno v Prosveti.
Torej na svidenje 29. maji Slovenskem domu na veselid Slovenski ameriški narodni i Pridite od blizu in daleč.
Anton Valenitoit blagajnik postojanke 30 SA1 R. D. 2, West Middlesez,
Vašna seja postojanke I JPO
Chicago. —Vsem odbornik in odbornicam, zastopnikom zastopnicam slovenskih druH klubov in drugih organiisei Chicagu in okolici * ulju naznanja, da se bo vršili hodnjs sejs čikaške postoj« JPO-SS v pondeljek, 17 " v Tomažinovi dvorani, 1W2 Cermak Road. Pričetek ob 8. uri zvečer.
Ker bo to v resnici zelo vi seja, naj nihče ne zamudi u<k žiti se. Obenem prosimo vse nike onih društev in klubov, so sklenili darovsti poseben v U namen, a še niso poslal« narja odboru, da to itonjo pozneje na Uj seji. ds bo označeno na programu-no* ljubni pozdrav, za odbor:
Jaha Oettlteb. tajni*|
Pred dvajsetim* M
(U Prosvete, 14. msjs 1«*
V Barbefta
O. se je v kuhinj, do kla štiriletna hčerk- ** Železnikarja. članica mladim ga oddelka SNPJ.
Delevske vesti. Unij« )«■ skih delsvcev je začele t
organizatorično kampanjo klarskih industrijsh.
Ineaeetetva. Anglij-J' £ bojno ladjo v ruske vode m ški delavci protestirsjo
Sovjetska M;
avtni magnat Ford j* n-Rusijo s svojimi svti
eeaM aa v AB IA
MATK PETROVICH, pNdMRlk
VIN C* NT CAINKAR____
f. A. VIDER................

14 MAJA
Vesti z jugoslovanske
fronte •
Poročila Jug••lovanakega informacijskega
centra i« drugih virov
vest iz slovbkue
PBOSVf^
..ubljanski Slovenec prinaša »fUa naslednjo vest:
-V zvezi 8 propagando za ob-L mobilizacijo je bilo po vsej tffi š t a j e rski organiziranih ljudskih shodov.
Vteku zadnjega tedna je bilo
„ Shodov v celjskem okraju.
p lSobilivLogarskidolini in ■Lčavi, od januarja aem pa K shodi v Savinjski dolini do Celja. V Celju samem v teku
pca
f Okolici je bilo v teku me-februarja 79 shodov. Mno-
r*stankov je bilo tudi v Ma-koru, kjer je bilo med 3. in 4.
isrce
m
41 večjih shodov. V...— njoTA NEMŠKE PROPA-GANDE
New York, 6. maja (JIC).—Rastja WEAF je poročala
v svoji oddaji naslednje: ^Berlinski radio je naznanil ,to, ki nam daje vpogled v _'i£cene razmeri na ozem-uporne Jugoslavije. Uradna ■ka časnikarska agentura je ivila, da je prišel Heinrich I ier, šef Gestapa, v uporno, nacistov narejeno hrvaško ivo, kar potrjuje podtalne o velikem vrenju na hr-„m ozemlju in o težkočah, iterimi se mora radi tega bo-okupacijska armada, irajset minut pozneje po emi-te vesti pa je že prišlo po-iz Berlina, ki prepoveduje (im časopisom, da to vest ivijo. Povelju ni bil dodan ■en komentar. Propagand-i pisarna dr. Goebbelsa je na-irila novo pomoto. V...— ilLA O ODPORU V JU-tVIJI IN NA BALKANU vesti ageoiure Reuter udon, 21. marca 943 (Poro* radia Alžir).—Nemci oboro-ejo svojo narodno manjšino Jugoslaviji v namenu, da bi gla, ako potrebno, priskočiti pomoč rednim vojaškim si-ter da bi se mogla v sluča-l splošne vstaje jugoslovanske-
I prebivalstva postaviti v bran. •
[Vsi Nemci, živeči na jugoslo-ikem ozemlju, so prejeli iz rlina navodilo, da ostanejo ravljeni na takojšnjo eva* cijo, ako bi postala potrebna rajo, da so Nemci, ki so prej I v Bosni, že zapustili svoje
pe in vaške naselbine. ■ *
fl »lučaju zavezniške invazije Balkan je nemška armada
I ena zasesti obrambne lini-' l na severu Jugoslavije, češ da tako naslonjene na tok Sa-in Donave. (Ta vest je do
»j k nepotrjena—op. JIC). *
»iro, 20. marca 1943.-*V Po-vcu, mestu, ki leži 35 milj |»ihodno (xi Bel grada, je bi-
totreljenih 400 oseb v znak |vanja za "veliko sabotažo ^'lezmški progi."
vojaški komandant v radu jo izdal proklamacijo, l«tcri svetuje prebivalstvu, r'f podpira gerilskega giba-|ln Kroži, d« bo kazen za ta-■ PTtttopke smrt. p Topoinica v istem okraju lK Požarom uničena, a pre-
F*1 P°*treljenl. *
k 20. marca 1943— Nad-°'aJ' "na največjih baeb-|8rbsk«' pravoslavne cerkve, /	svoje študije na
FM-ski univerzi, je bil po po-Fr' tukajšnjih krogov Inter-f na ' Ije nemške oblasti, JI'"1 »šču neprijazen,—
rf Planika Pellvanovtte
Pjr k t Novo VremeT J' številki od • * J« 3 marca umrl po-su""»]<- Pelivanovtf
javnega mnenja, ker pride v njih takoj do izraza vsaka najmanjša sprememba — zaupanja ali nezaupanja. Po tem merilu so izgledi Jugoslavije za bodočnost izvrstni—JIC.)
New York, 8. maja (NYT). V svoji rubriki "Foreign Bonds" prinaša današnji New Y o r k Times cene -bondov Blairovega posojila 'Serbs, Croats and Slo-venes': 15V4 do 17K. Zadnja cena 17%.
Ti bondi so ob času napada na Jugoslavijo veljali komaj 3 dolarje.	'
V...-
Potniki, ki so namenjeni v Sofijo ali Carigrad, pa se morajo ustaviti v Belgradu, ker so železniške sveže Uke, da se Bel-grada ne morejo izogniti, kajti tu se menja vlak, a na zvezo je treba čakati.
Za belgrajske meščane pa je življenje v mestu postalo neznosno. V hotelih sprejemajo edi-nole vojake. Meščani dobe le s pooblastilom "stanovanjskega u-rada" dovoljenje za prenočevanje v privatnih stanovanjih. Po deseti uri zvečer je nekdaj tako veselo mesto popolnoma mrtvo. Meščani, ki se drznejo na ulico po policijski uri, morajo računati s tem, da bodo spali na policiji — ne glede na druge neprijetnosti, kajti težko jim bo dokazati, da so nedolžni.
Oni krajj mesta, ki so bili porušeni o priliki zračnih napadov, leže še danes v razvalinah. Ena najbolj značilnih sprememb je
_	ta, da je kraljev dvor na Dedi-
™™POI> n'u P°»tal letnilni«- To j. k.-
NEMŠKO OKUPACIJO
(V neki reportaži o razmerah na Balkanu, katero je objavila Arbeiter Zeitung v svoji številki od 25. maroa, smo našli naslednji popis življenja v sedanjem Belgradu): v Tujec si Belgrada sploh he more ogledati — le prav na kratko smeš na prehodu obiskati v največji naglici nekatere dele mesta. Vlada ne dovoljuje niti svojim lastnim državljanom, katerim popolnoma zaupa, da bi se mudili dalj časa v srbski prestolnici.
rakteristična poteza našega časa, da so tam, kjer so se še pred kratkim kretali knezi, kralji in kraljevi diplomati, zdaj le Še nesrečni ujetniki, sužnji, katerih edina tolažba je upanje v boljšo bodočnost.
i * , »	i j v
Belgrajske ulice pa so kljub temu podnevu še vedno zelo živahne. Videti je, da vse to ljudstvo čaka na nov preobrat, da so duševno vsi popolnoma s tem zaposleni, sicer pa brezbrižno žive tja v en dan. Zanimivo je tudi, da so v vseh javnih parkih nastanjeni zvočniki.—<JIC).
Pismo iz Londona
(Izvirno poročilo Proaveil)
7. aprila 1943.
"Eighth Army driving on!" Vsako jutro in vsak večer sprašujemo po vesteh iz severne A-frike. "Dobre vesti". "Kdaj bo konec v severni Afriki? Zakaj vedno 8. armada? Koliko ujetnikov?" — Kadar imamo poeebno srečo s svojim "miUtary spokes-manom", nam Churchill pove zadnje vesti s fronte in nas zagotovit da ime»popolno zaupanje v svoje poveljnike in vojake.
Ste že kdaj premišljevali, kako se začno bitke? Kako se vodi* jo naprej? Ne mislim o velikih in glavnih potezah, ki jih kažejo vsak dan zemljevidi po časopisih z debelimi puščicami, ki so obrnjene proti Rommelovi črti preteče in grozeče. Mislim na podrobnosti, kako so vsakdanje stvari "v bitki". Jaz sem že velikokrat premišljevala in ugibala o tem. Kakor sem ugibala, kako je v mestu, kjer padajo bombe, dokler tega nisem poskusila. Včasih se človeku zdi, da bi pozabil na nevarnosti in komodnost) življenja, če bi imel priliko, da bi poskusil, kako je v takih o-kolnostlh. Ker še je v nas oni prvi vseh instinktov, ki ustvarjajo napredek, oni Prometeiev instinkt, ki je ugrabil ogenj z neba in prižgal hi6 človeku: radovednost. Oni otrokov "Zakaj?", "Kako?", ki je začetek in pogoj
1 L,rr " je bil povrnil vojnega ujetništva r«' U,do zaradi tež-
ri« ocenjuj. 114lede Ju <0 bodočnost
na Korzl
za
mu, i v ve|w°
J '«*utl]|v barometer
naše rasti in začetek in pogoj človeškega napredka. — Stare ženice večkrat trdijo, da nam je bilo boljše, ko svet ni poznal železnic in zrakoplovov in elektrike in radia. Zakaj iti naprej z iznajdbami, ko ne napravijo ljudi srečne. To je govorjenje kot bi bilo med lastavlcami govorjenje, zakaj letijo vsako jesen na jug in spet vsako pomlad na sever in zakaj sploh letajo? Ne pomaga niš; nekatere stvari so nam dane, ne moremo se jik iznebiti, niti jih spremeniti. Vse kar moremo storiti glede njih, je, da računamo z njimi.-—
"Peaert victory" Je film, ki vam pove, kako se bitke začno in razvijajo. Pove prav one podrobnosti, o katerih ste že tolikokrat premišljevali, pa nikdar in nikjer našli odgovora. Ce nlate bili Uko srečni ali nesrečni, da bi bili "na sredi stvari". "Desert victfcry" je film, ki ga je poanelo vojno filmsko oddeljenje, ki je bilo z 8. armado, ko se je začeU egiptska bitka pri El AUmeinu lani v pozni jeseni. Kaže vam, kako so predrli Rommelovo u trjeno linijo. Kakšni vojaki so jo predrli. Ko vidite U film, ne morete več spraševati: "Zakaj spet 8. armada, ko je imela že v prvi bitki Uko težko delo in ve« like izgube?" Vidite, kako Izredno izvežbanl vojaki «o to, "po duhu in po telesu" sijajno treni-
rani sa ravno te vrste vojno* Na Urenu, ki je "jpripraven samo sa vojskovanje," za nobeno drugo rabo na svetu, "fit only for fighting", kakor pripomni ko-menUtor a trpko ironijo. Poleg vojaške kamere je delala kamera zračne armade, filmski oddelek raf. Brez sodelovanja vseh vrst armad danea bitke ne bi u-spele. Brez trgovske mornarice bitke ne bi uapele. To vam je, dolga vrsU priprav in sodelovanja kot uvod v uspelo bitko.
Kako je ljudem pri srcu v prvih linijah, kp se sačne bitka? Kako ae zares sačne usodna u-prizoritev?/ Nikdar ml pl prišlo na misel, da se bitka začne tako, da gledajo na uro. V filmu ga boste videli, mladega vojaka, na uro gleda, na uro ... Drugi sa njim tekajo... mladi obrazi, pot se jim sveti po čelu, po licah, po bradi ... Od vroOpe? Od pričakovanja?' Vojaška kamera ni sentimentalna gospodična, ne poskuša nam pokazati, česar ne vt-di: kaj se godi fcsd«j » temi očmi. Po vojaško «e drtl svoje dolžnosti: samo to,, kar je trdil gola resnica.	Po pUtnU
se kreše in poka. bobni, kot bi en odprl ?4kel. V svitu eksplozij vidimo, ksko letijo prve vrsto naprej na nove pozicije. Med vr-sUml pade nekdo tukaj, nekdo Um. Ni časa, da ee usuvimo ln pogledamo, kaj je.'Naprej, naprej! "Ko se je ateilo, so naše čete zssedle posipi je več milj v sovražnikovo zemljo" Šele za in-fanUrijo se prikobalijo veliki Unki. Da, prv^ klic "Ogenj", prvi napad napravijo rojaki. Tudi današnji, viaoko mehanizirani
vojni ne moreš človeka popolnoma nadomestiti s strojem. A kar je bolj čudno, da kljub teikim tankom mora najprej v boj raa-meroma malo obtroieni vojak, sam zase, sam s svojo nalogo, predan usodi in dolžnosti.
Z dnem se pokašejo zračne bitke. Kako se leUla zgrinjajo nsd našimi vojaki. Kako jih varujejo pred sovražnimi bombami is neba. Bitke danea savlaljo od sile, ki se zgrinja nad armadami v zraku. Od popolnega sodelovanja zračne sile in pozemske. FIlm "Deeet victoryM poudarja to spet in spet.
Končno je filmska kamera napravila človeštvu ualugo, kakor ao jo napravili inatrumenti v službi znanosti in umetnosti — v kolikor je umetnoatns naloga, da zajame duha svoje dobe, da ga Uroči v pravi luči poznejšim rodovom. In kakor pravijo veliki dobrotniki človeštva, ki so služili njegovemu snanstvu ln napredku, možje, ki so vrteli te filmske ksmere, so rUklrsll svoja življenja. Da, ljudje riaki* rajo svoje življenje, večkrat ga izgube zato. da nam drugim radovednežem dajo pravi in popolni odgovor na naša vprašanja: "Kako, zakaj?" Ubijejo se, ko gredo po odgovor za nas. Ste videli veliki ruski film "En dan vojne?" Skoro ena tretjina o-nih, ki so snemali slike, ao psdli ns bojnem polju s kamero v rokah, neoborošenl ali z vojaškim pogumom in snemalo jih je 160 ljudi.
"Desert victory" pa je najved-ji med vsemi vojnimi filmi. V njem je več duha, več napetega ozračja, ki mora biti del borbe, kakor v drugih filmih. Neko« mi je nrljatolj, ki se je boril proti iUlljanom na Doberdobu, dejal, da ne more noben film po-, kazati prav* bitke, ker vam ne more dati smrada po smodniku.
Sfovnafco Narodna Podporna Jmdnofo
NIT-II le. Lawndale Ave.
GLAVNI ODBOR
MICHAEL VRHOVNI*. dtr»kt. NiUd odO«l PHILIP GODINA, upravlUlj |Um1U JOHN MOUSL urvdnia aUsUa
MICHAEL 1 KUMER. prvi CAMILUS ZARNlCK. tiru«! |R.dpi«dw<inl*
JOS CUUCAR, prvo
fBNSIsa
JAMM MAOU1H, druao	_
RAVMOND TRAVNIK. Ir«U« okrelj« -----aeiLLER, 6*trle »kruli«
Peaptcass
w Mih
FRANK SAITS. MILAN MBOVK ANDRSW ORUM JOHN OUT.........I
raso malo ai
ni* SlUMten. U* t ruti, Mtah Ml Se »iBSpiil Av«, Clarvndon NIIM. III ..........'»'umni » H WoMoloa Ava« Fwu, lil.
DR. JOHN J, EAVERTNIK
as. aida*way.
Zanj je bil ta smrad po žveplu in spaljenju najbolj značilen za bitko. Poleg mene ata sedela v kinu dva poljska vojaka 1 bere-ti na glavah, kakor Jih noaijo vo-Jaki, ki služijo v tsnkovskih oddelkih. Nepremično sU gledala na platno, niti enkrat nista spregovorila. Ne vem, če aU še imela veliko tankovsklh bitk u sabo. AU zdelo ae mi je, če sem Jaz vohsls smodnik ■ platna, da tudi ona dva nlsU bils nič msnj prevzets od filma.
Dolenjka.
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije In še Ua! Prosveta aa koristi.
agitacijo avolih Ui Uanatva ta m psepa-gasdo svojih Mej. Nlkahev pa
pomik avfanlaaeU ganlaacija glaalla.
mm
orpanlaaeU In njlk as ne pošiljajo Usta
■im-n

bjMjJt
vTT

Vojaški strešnik
^ Attend wW
1 AM AN AMERICAN
%	DAT
^F SUHDAT AFTIRNOON, 2 P. M. ~
fopto BimU iNiN
WHltSMI NITSI ttAVUM
IKIITI
H.
mit m. išimi M mam« nuit ti. miru makcv
a* itiitm. 9* 9«
AA atats are trm ta (Ke flganek pafriodc apec	will tKrill you. Muak will be furnished bf
tade ol "1 Am an American" Day celebration	severni bamls and choruoea. The went U spon-
M MSm Fleld. tartlng at 2 p. m.. N.mday,	aornd^bv tbe Chka»o H^Amerkan and
ySSTTZ Sears ai suge, sereen and radio	U. S. Tra«aMry Department War ftevingi Jkan,

— FB08V1TA
MEJAŠI
Popest iz davnih dni 0
. (S« nadaljuje.)
Ko sem zopet dobil prevo pot, se je že mračllo in vse slovenske vojska se je razlila po nali deželi. Nisem se upel do gradu. Vse te dni eem se skrival v jami, v kateri je pri bežalo tudi mnogo ljudstva iz okolice, večinoma žene, starci in otroci. Skoraj me je bilo sram, da se skrivam med njimi. Ali zadnje naročilo mojega gospoda mi je sveto. Tskoj jutri zjutrej odpotujem v barbanski samostan h gospodu opatu, ki je stric nelegs goapoda Grimualda."
Starec je nehel pripovedovati in si je otrl solzno lice.
"Ne puščajte nikogar v grad, dokler se ne povrnem, jasna devojka," je ie naprosil Tapagald in po prstih odlel iz sobe.
Godeslavs je popravila malemu Marcijanu o-dejo ter se je vrnila v Vedranino spalnico.
Vedrana je letala z zaprtimi očmi, a z rokami je grabila po odeji ln krčila pesti v dulevni bolesti.
Godeslava je pristopila ter ji položile roko na vroče čelo. Ze hip je Vedrana odprla jasne oči, prijele Godeslavo za roko in dehnila:
"Tako — — zelo — sem ge--ljubila!" —
Godeslavo je pretreslo. Zsman je Iskala tola-žilne besedice. Da je zakrila solze, ki so ji močile lice, je stopils k visoki zibelki; zastrto s svilenimi zagrinjall ter oprezno odgrnila za-stor.
Dekletce — zdrsvo in lepo, kako da ga je rodila boginja — je mimo spalo.
Tedaj se je Vedrens sklonile v postelji.
"Dej mi otročička!" je šepnila.
Godeslava je oprezno dvignila dete iz zibeli in ge položila Vedranl ns posteljo. Nato Je prijele srebrno leičerbo in jo držala nad otrokom.
"Godeslava!" se je ozrla Vedrana, "prisezi na bogove, de ne zapustil tegs črvičs!"
"Prisegam — —" je dejala Godeslava ln solze so ji dulile glas.
Vedrens je zrle dolgo otroku v lice. Napo-sled je dehnils dekletcu poljub ne Čelo ln vzdi-hnile:
"Bogovi naj te čuvajo, Miljenka moja!"
In omahnila je v blazine.
Godeelava pa je vzela otroka.
Neslednjege dne se Vedrens ni več zavedla. Stresale jo je huda mrzllcs ln vročica ji je pa-lila lica.
Ničesar nl slutila, kar se je godilo v gradu.
Po Tagapaldovem naročilu so prepeljali na grad gospodarjevo truplo in gs položili v ka-menit sarkofsg doli v cerkvici pod gradom.
Ko je čez tri dni prihajal v Neme bsrbsnski opet, je najprej blagoslovil grob svojegs nečaka. Takoj nato je ftel k bolni grajski gospl.
A dobil je Vedrano--umirajočo.
Čez dve dni so jo položili k počitku poleg nje-nege može.
.	IIL	'
Neme so bile mrtve. Bilo je, kakor da je z gospodsrjem in gospodinjo zaspal ves grsd večno spenje.
Bsrbsnski opat se je lc nekaj dni mudil v gradu, de je uredil najpotrebnejše stvsri.
Pripeljal je bil s seboj ns grad debelušnega menihe, vedno smehljejočlh se bledih lic ln rdcčkaatega noau — očeta Teoflla. Temu Je Izročil Neme v varstvo in gospodarstvo, dokler ne doraatc Mercijan.
Dolgo je premišljal opet, kaj bi storil z malima sirotama. Naposled je odločil takole: Mar-cijsn pojde z njim v barbanski samostan — kar najskrbneje gs bodo vzgojili očetje v Barbani.
Šopek samotarke
Manlca Komanova
Kako ae lenlmo
"1 no, tekole bova naredila, pa le zato. ker ai ti, veli Daj ml dvajset kron, saj sem Jih zaslužil !H
"Preveč bo, Gregorač. Deset kron Imel dovolj!",
"Kaj pa mislil? Ali sem svoj jezik, ki sem gs danes gotovo polovico obrabil, ukradel? Komu drugemu bl le več rečunll! A ker si ti, neredlm tako, ds ne bo ne po tvojem ln ne po mojem Dal ml petnajst kron ln ns svatbo me povabil. Sej ne rečem, da bi sedel tam med avati pri mizi, ne, ostal bom za durmi pri godcih. AH velja?"
"Nsj bo!" reče Matevž tn seže v roko pijanemu CJregoraču. 9 "Bog te poživi. ti ai mož. vreden Skrbinčeve Urške!" pohvali Gregorač ves veeel Matevža ter pristsvl: "Ali vel. kaj sva pozabiis? Vriskati! Kjer smo ee že ženili, povsod smo vriska-11!"
In metetar se je zadri hripavo: •Vuhu-hu-u!"
Mala Dualda — Uko je bil opet krstil dekletce — pe nej ostane na gradu v oskrbi devojke Go-desleve; duševni vzgojitelj naj bi ji bil v poznejših letih oče TeofU.
Zaman je prosila Godeslava, naj ji za nekaj let še prepusti tudi komaj štiriletnega Marcija-na, ki se je je bil oklenil z vsem malim srcem.
Pe prav zato, ker je opat opazil, s kakšno globoko otroško ljubeznijo se je deček oklenil Go-desleve, je sklenil, da ga vzame s seboj. Ps-gsnski Slovenki ge ni hotel zaupeti v vzgojo.
Silno se je smilil fentiček vsem, ko ge je opet dvignil predse v sedlo.
Stere Boželiša se je na glas jokala, ko je podala enemu izmed opetovih hlapcev dva veUka svežnja z dečkovo obleko, njege perilom in igračami.
Stari sluga Tagapald pa je pokleknil tik opatovega konja, prostrl k opatu roke in zeproeil:
"Gospod, vzemi še mene s seboj! Se sem čvrstih udov. Zvesto ti bom služil ze hlapca in o-troku bom preganjal ddmotožje."
Opet je nagubančil visoko čelo; že fcJiottJj molče izpodbosti konja, ali tokrat je Mercijan iztegnil roke proti Tegapaldu:
"Vzemi me doli!" je zahteval z jokavim glasom in se z vso silo izkušel izviti iz opatovega naročja.	1 j ' ■ jJ- * j
Opat se je premislil, in je dejel: " I • j
"Miren bodi, Mercijan, da ne pedeš s konja! Tagapeld pojde z nami."
Izpod bodel je konja.
Tegepeld pe je skočil v hlev po konje in se je pridružil opatovim hlapcem.
Na grajskem pomolu je stole Godeslavs in mahaja z robcem Marcijanu v slovo.
IV.	t
"Ne, ljuba žena, reci, kar hočeš — na mojem dvoru ne boste uvajale frankovskih Šeg, niti ne frankovske noše. Vse, kar prihaja od Frankov mi je zoprno, in najbolje mi je v platnu, ki mi ga spredejo in stkejo tvoje pridne roke. Dokler sem jaz karantenski vojvoda, ne bodo Franki vtikali svojih krempljev v moje stvari."
Vojvoda je govoril z odločnim glasom. Njegova žena pa je mirno predla dalje in dejala:
"Govoril, kakor da so ti Franki največji so-vragi."	j
"Saj so tudi!" je poudaril vojvoda in na čelu se mu je nebreknila debela žila. "Le poglej koliko zemlje so že spravili pod svojo oblaat. Zdaj se topo med seboj. Ali ko se zopet ujedi-nijo, bo nešim sosedom Bavarcem huda predla. In potem bomo mi na vrsti."
"Ampak jaani vojvoda", je povzela s sladkim glasom drobna dvorjanlca Zelislava.
"Oprosti, devojka", jo je prestregel vojvode, "tvoj 'jasni' mi sveni tudi tako nekako fran-kovsko v ušesih."
Dvorjanlca je povesils oči na vezenje v naročju, vendar je dejala nekoliko strupeno.
"Ali tudi frankovske vljudnosti ne ljubiš, vojvoda?"
"Ne, devojka Zelislava," se je v tem hipu o-glssil od okna sem mlsd mož, ki se doslej ni bil udeleževal pogovora, "frankovsko vljudnost sovražimo vsi polteni Slovenci, ker se skriva za njo zgolj prihuljenost ln zshrbtnost."
Zclislavo je oblila temna rdečice in naklonila je glevo Še niže na svoje delo.
"Žitomisl prihaja," tako je poizkušala gospo-dsrice obrniti pogovor ln je odrinile kolovrat.
Spodaj na grajskem dvorišču Je bilo čuti pe-ketanje konjskih kopit. Neksj trenutkov po-znejeje vstopil v dvorsno Zelislavln brat Žitomisl. *
(Dalje prihodnjič.)
^m^K	I "	)?v
Bffff1	»	——
nega strahu je bil tako zmeden, de Je trdno mislil, de se mu bli-!a sadnja ura. Komaj se je pobral od tal, že Je klečal pred Je-nezom, ter ga milo prosil:
'Jenez, pusti me! Sej ti dem vae, ker hočeš, samo pri življenju me pusti!" .
Tem besedam je sledil strašanski krohot fantov, ln še celo Je-nosa je pustils vsa rezjerjenost. Da bi komu življenje jemel, tega peč nl nikoli mislil, in ko bl aa Urško ne Šlo, bi se mu Metevž le začel smiliti. Tsko pa je ostal trd in iznova je zagrmel:
"Kaj mi mer ti ln tvoje življenje! Alt obljubiti mi moral, da ae ne predrzne! nikoli več prestopiti praga Skrbinčeve hiše!"
"Obljubim, Jenez, obljubim! Nikoli več!" "Mož beseda?"	,
"Prtsežem, če hočeš!" "Dobro, le glej! A sedsj pojdi!*
Matevž je vstal in tekel domov. Fsntje so pa iznova buh-hnili v glasen krohot.
"Skods. da tudi Gregoreča nismo malo pridržali." pravi eden izmed fantov. '
"Cemu neki*" pravi drugi, "sej se je že tako prestralil, da
V tem pridete do mogočne lipe koncem vasi.
"Dobro znsve," pravi meictar, "zdsj ps še eno zepojve!"
In res poskuia peti s hreščo-čim glasom:
"Ps pri nas Je korajža, pa pri vaa je pe nl . . ."
A hipoma umolkne. Izza lipe skoči naenkrat kakih šest črnih postav, oboroženih z deskami, poleni ln drogovi. Gostobesedni ln sicer vedno pogumni Gregorac zatuli kakor volk ln beži, kolikor gs neso njegove store noge, ne meneč se zs ženina Matevža.
Matov* pa nl imel več čaaa baUtl. Dvoje krepkih pesti ee gs je oklenilo kakor s kleščami In predno se je dobro zavedel, je ležal, kakor je bil dolg ln širok na sneženih tleh.
"Klada bukova!" Je zagrmel močen glas. "Tu imaš tlaoče, be lo, kravo ln ne vem kaj še vae! TI al upaš popraševatl za Urško, tl - ti l*va?"
Na smrt prestrašeni Matevž je v tem glasu spoznal Mehače-vega Janeza, ln ker je zvedavi meeec prav tisti hip pokukal is-ze oblakov, je spoznal tudi druge vaške fsnte, ki so vihteli nad glavo strašna krepelca. Od sil*

MONTGOMERY COLLECTS BET—A FLYING FORTRESS
JZE^^U. MAJA
100


PBODAM^H
•krov pJJSZPtLSr*
dovoli z.
7 sobna in klet jS?1
Ugod£ JSka^^ ' M*U( k* ki miali na radi bolezni vae tkunT Nadaljna 5aenUa vsTh 3 U
gon Heighta, Mich. --(A
IM^^baSSro^ tbette^roata*
cepturc Sfas, in Tunlsta, by April II.
(beret), loefe* over tke crew ot with U. 8. Gen. Dwight Elaeohower. Ha bet one Plytag Fort eomplete with crevr. gtadfcr paid off. Thletoeradlopho* ~
so za prvim svoj« orožje.
"Sedaj pa se še glasimo!" pravi Meha< "Halo, ena, dve ..
"Juhu-juhu hu-hu-u-u!" so za-vriskall vsi vprek, potem pa zapeli tisto priljubljeno: "Fentje na vas gredo, žvižgajo in pojo, jaz pa piščalko 'mam, žvižgat' m znam!" Zvoki lepe narodne pesmi so plavali po vasi in priplavali tudi na uho čuječe Urške, ki je takoj uganila, da jo reže njen Janez "naprej" fn "čez" . . .
Drugo jutro je zvedel za to nočni dogodek tudi oče Skrbinec, ki ni vedel, ali bi se smejal ali jezil. Uriki ni rekel nobene žal beaede, pač pa je poklical ženo ter ji rekdl:
"Gotovo 'že veš, kako se je godilo Matevžu ponoči. Ali se ti zdi to prav?"
Mati, ki je vodo napeljevala včeraj Še precej na Matevžev mlin, je bija danes že na hčerini strani.
"Ne, ni prav, gotovo ne. Tisto pe spet moram reči, da mi Matevž ni vjki, res da ne!" je dejala z žensko diplomacijo.
"Boljši Je le vedno kakor Me-hečev, ki nima drugega kekor boro bajtico!" je oporekal oče.
"To je vse resnica in to sem Urški že povedala. Ali pomiali-ti moramo, da so njegovi starši
IHE NEW
encyqlopedia of
machine shop fl practice '
OEOROK W. MMVWELL Instituta of Teehnologr v *
Podlago ai mehanično znanje ei morete dobM s knjigo NEW EN CYCLOPEDfe OF MACHINE SHOP PRACTICE Cr angleščini). Ta velika knjiga popisale ta vallkeh pokal* temeljne dela mehanike Razloll vse natanko, kar more znati najboljši mehanik; pojasnjuje vporebo vsakega stroja, orodja ta merlL Pouči vaa kako Je trehe vporablU načrte Cblue prtnts) ter ve* tudi daje mnogo re
čunekih tabel, da nwrete po.pdn. svoje delo. Ne gled/^ha ta. ali ate šele početnlt, vam V> ta knjiga selo kortetne ia eeaogn potrebne —1000 slik ta riab. 9N strani, trdo vezans knjiga stane SAMO si SS. Polt m no pl»« amo mi Naročite prt KNJ1 O AKNI SbOVENlC PUBLISHING COMPANY. <tli Waat ISth ET NEW YORK-—Zaloga nI velika N«rodita ta volno knjigo le
pred par leti ie gostovsU, danes pa imajo Že bejtico brez dolge in le nekaj njivice zraven. Jenez je sin delavnih staršev in pravijo, da jabolko ne pade deleč od drevesa. S pridnim delom se marsikaj in kmalu lahko pridobi. Janez je posebno priden, pravijo. Hodi ne delo v tovarno in zasluži vsak teden lep denar. Bol videl, Janez bo Še enkrat trden. Nazadnje pa, čeden je res in če ge ima Urška rada, bo vse težave veliko ležje prenašala pri njem, kakor pa pri človeku, ki ne mara zanj in ki je pust, kakor bi same pleve zobal in jesih pil."
"Ženske ste rojene pridigari-ce", je zagodrnjal Skrbinec, videč, da ženske ne užene . . .
Popoldne istega dne je pa stopil pred Skrbinčevega očeta Me-hačev Janez, lep in močan, čvrst in zdrav, ter rekel pogumno:
"Oče, jaz ne vprašam za doto, niti za balo, niti za kravo, samo — Urško ml dajte! Rada se imava in srečna bova, če hočete."
Oče ga je pogledal od nog do glave in všeč mu je bil. Namu-zal ae je in rekel:
"I, saj ti jp moram dati, če ne pa le mene potlačil v sneg, kakor si Matevža!"
"Ne, ne, oče, tisto pa ne! Že zaradi tega ne, ker ste oče moji Uriki!" . ..
Mesec pozneje so pokali pri cerkvi topiči. Streljali so vaški fantje na čast svojemu vodji Ja-
nezu, kl se je vračal z nevesto Urško od poroke.
Ljudje so smeje zrli za dolgo vrsto kolesijev, dirjajočih po cesti, in so dejali: • "Lep, zdrav per! In pridna sto oba. Srečna sto in ostaneta!"
(Dalje prihodnjič.)
Nejsaneeljlvejle dnevne delavske vesti so ▼ rtaevnlkn "Pro-evetL" AU Jih filiale vsak daaf
eae»#e##eeeeee*»*eeeeeeeee»e»aeea»<
Tri slabosti modernega življenja in Trinerjevo grenko vino
Tri slabosti modernega življenje vam lahko odženejo veeelje življenja, ter vaa narode betežne ln ni-Čeve. Te tri slabosti so: Pomanjkanje epetita, zanemarjena prebavnoet ln neredno odvajanje. Trinerjevo grenko vino je bilo dano na trg pred 55 leti ln je kej hitro postalo popularno. Stavljeno Je' bilo kot zanesljiva šelodčnica in odvajalno ered etvo, prijazno in brez ščipanja. Ne davna nova primes Vitamin B-l, ga Je naredila še bolj popularnega. Kupite Trinerjevo grenko vino s Vitaminom B-l pri vašem lekarnarju in vživajte ga kot je predpisano na steklenici. Danes se lahko pripeti, da bi ga ne mogli dobiti v vaši eo-sedičlnl. V takem slučaju enostavno pošljite $1.25 ali $6.50 na Joe. Triner Corp., 1338 S. Ashland Ave., Chicago, IU., In dobUl bodete eno aH šest steklenic Trlnerjevega grenkega vina z Vitaminom B-l, poštnine prosto.	—(Adv.)
'Ml..

Obdelujte svoj vrt
Zmago
• • • in v od pomoč problomu prehrane vprašajte za te
2 BREZPLAČNI KNJIŽICI

KNJIGA t
"Whot You Should Know About Foed"
5njioaj	#
"Canning—Whot You Should Know About It'
dobe ee v vseh
peoples gas offices
R»*ni maliogU.-
čitati Jackeon
ČUVAJ-W.tehman T^T^I
^$>000 tedensko. Znl« i« Piseti angleško, m
™ st Room 212.
MOŠKI VOJAŠČINE PR0( vežno delo vojne produkcij
ALUMINUM-MAGNESIUi Odpošiljelni oddelek-v ^ Se ne zahteva skušenj 48-urno tedensko delo, minin,
APBX SMELTING co. 2537 W. Taylor Street
PUNCH PRESS OPERATORI
Potrebujemo skuiene del.» 100% vojno delo. Moderns tovi 48 ur dela v tednu. Dober a žek Prinesite »boj državi« p«pir. Vprašajte pri: ja2 METAL PRODUCTS CO., Inc North Ave.
DEKLETA IN MLADENIČI stari 16 let ali več, dobe delo , varni, 6 dni v tednu, plač« takoj od začetka. ARROW mai CORP, 3001-33 West Grand Av
Delo sa ionske
ŽENSKE dobe delo v "laundrvfl
North Side Hospital. Skui« nl potrebna. Delo 4 ali 8 ur na —6 dni v tednu. 707 Fullerton Oglasite se od 9 do 3 P.M. nedelje.
ILLINOIS DIVISION BENDIX AVIATI0N , CORP. 605 North Sacrament
POTREBUJE TAKOJ DEKLETA in
, 2ENE za
TOVARNIŠKO DELO NOBENE SKUSEN0STI SE NE ZAHTEVA NAJEMAMO, VSAK DAN od
PONDEUKA do PETKA od 9 A.M. do 5 P.M.
V SOBOTO od 9 A.M. do 12. ure
ŽENSKE za sploino 100%
tovarniško delo. Moderna ta ne. Dobre pleče; prinest državljanski papir. Vprrfjk JAMES METAL PRODUCTS < Inc., 2039 North Ave.
BINDERV GIRL
knjigovezniško stalno ali ao no nsmizno delo, ročno r*vi nje. Čes dela ssme izberete 8 A.M. do 10 P.M. OgUfif pri '
JOSTENS 353 West Grsnd Ave. Vprašajte za Mr. Wandrey»-
VAŽNO INDUSTRIJSKO TOVARNIŠKO DELO sa ženake brez skušnje, čistilke, nakladalke in delo
premikajočem p^u-Najvišje minimum placs 0
prilika za napredek CORN PRODUCTS H^SU
CO Aw
63rd Street end Arrh^ ^ ARGO. illinois Phooe Summit »O^t^Z