roštnina plačana V gotovini Leto XVI., št. 195 t_ pravoištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 8126. tnseratni oddeieK: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel 3492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica 11. — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica fit. j. — TelefoD št 19a Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180. VVifn St. ) 05.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 8124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Anglija v dilemi Neuspeh konference v Parizu je učinkoval na angleško vlado kot alarmni signal. Bald\vin je takoj končal svoj dopust v francoskih Alpah, Chamber-lain je moral zapustiti idilično Švico in Maedonald se je moral ločiti od svojega dragega golfa v domači Škotski. Vsi so se vrnili v London, da se pogovore o velikih problemih imperija, ki jih je dvignil na plan zaplet abesin-skega spora. V Londonu se je sestal veliki ministrski svet, ki se ga je udeležilo 22 ministrov in državnih podtaj-nikov, da določijo stališče Anglije. Brez dvoma je angleška politika v abesinskem problemu enako agilna kakor italijanska. Da je zadeva z Abesinijo zavzela drugačen razvoj, kakor so v Rimu in tudi drugod pričakovali, je pred vsem angleška krivda ali zasluga, kakor se pač vzame. Razumljivo je to, paj je znano, da so v Londonu že od nekdaj nad vse občutljivi za varnost glavne žile imperija, ki gre ravno skozi Rdeče morie. Vrh tega bi bili angleški koloniji Sudan in Kenija gotovo mnogo bolj odvisni od sosedov, kakor pa sta doslej, če bi si Italija v vizhodni Afriki ustvarila premočno kolonialno posest. Precejšnjo vlogo, gotovo večjo, kakor se na zunaj vidi, igrajo v angleški abesinski politiki tudi notranjepolitični momenti. Bližajo se namreč parlamentarne volitve in delavska stranka, ki jo je ljudsko glasovanje pred štirimi leti pomelo z javne pozornice, že razvija nad vse živahno agitacijo. Ravno sbesinska politika konservativne vlade pa je socialistični opoziciji najpriljub-I.ienejše bojno geslo med masami. Vladi in z njo konservativni stranki očitajo socialisti, da s svojo neodločnostjo pomaga italijanskemu fašizmu v Afriki in ruši ugled Ženeve, ob enem pa ogra-ža življenjske interese dominionov. Tudi dominioni sami imajo v abesinski stvari tehtno besedo. Kadarkoli gre za izvenevropske zadeve, Anglija v svoji zunanji politiki ni samostojna. Njene odrasle hčerke v ostalih delih sveta imajo soodločujoč glas. In se res tudi že energično oglašajo. General Smutis, podpredsednik južnoafriške Unije, mož, čigar beseda je v impe-rijski politiki vedno nekaj zalegla, je pozval vlado v Londonu, naj pazi, da za vsako ceno prepreči klanje v Afriki, ker čutijo že sedaj beli ljudje v črnem kontinentu podtalno vrenje med domačimi množicami; temnopolti svet blodi v opasno rasno gibanje. Enako mnenje so izrazili tudi v Londonu zbrani visoki komisarji Avstralije, Nove Zelandije, Kanade, Južne Afrike in Irske ter diplomatski zastopnik Egipta, ki so se sešli na poseben posvet, preden je začel zasedati veliki angleški ministrski svet. V Angliji je torej danes slišati od rseh strani: vlada v abesinskem vprašanju ne sme popustiti Oprta na javno mnenje in na potrebe imperija je šla angleška vlada zato doslej po poti, ki je Anglijo spravljala v vedno nova nasprotstva z Italijo. Najprej so v Londonu govorili' o zapori Sueškega prekopa. Potem se je pojavila zahteva, naj vlada prekliče prepoved izvoza orožja v Abesinijo, pa zopet, naj Društvo narodov pri prvem spopadu v Abesiniji proglasi Italijo za napadalko in odredi proti njej najostrejše gospodarske in finančne sankcije. Vse te in slične grožnje pa v Italiji ne učinkujejo tako, kakor bi v Londonu radi. Nasprotno. Italijansko časopisje odgovarja v vedno ostrejšem tonu in m ravnost pravi, da bi kakršnekoli sankcije proti Italiji izzvale resno nevarnost vojne med Anglijo in Italijo. V Italiji seveda dobro vedo, da Angleži koncem koncev le ne bodo tvegali vojne za svoje afriške interese. Ministrski svet v Londonu res kaže, da se je tudi angleška vlada pričela zavedati nad vse neprijetne situacije, v katero je zašla s svojo dosedanjo abesinsko politiko. Prva neugodna posledica, ki ji grozi, je izstop Italije iz Društva narodov, kar bi praktično ntegnilo pomeniti konec tega za angleško politiko tako potrebnega mednarodnega instrumenta. Drugič pa ima danes Anglija interese ne samo v kolonijah, marveč ravno tako velike tudi v Evropi. Plavati izključno v kolonialnih vodah in prepuščati razvoj na kontinentu drugim, tudi ne bi bilo v interesu imperija, še manj pa v skladu z znanim Bald-winovim izrekom, da leže sedaj evropske meje Anglije ob Renu. Anglija se danes ne more izločiti več iz evropske politike. »Sijajna osamelost« iz dobe velike kraljice Viktorije pri današnjem silnem razvoju voine tehnike za Anglijo ni več mogoča. Tako se nahaja danes Anglija v veliki dilemi, ali naj gre izključno za svojimi imperijskiim interesi, ali pa naj zavoljo svojih evropskih interesov popusti napram Italiji. Odločitve o tem še ni Razumljivo je seveda, da si na drugi strani tudi Italija ne želi preloma z DEMISIJA TREH MINISTROV Ministri Auer, Preka in SteSanovič so podali pismene ostavke - Rekonstrukcija vlade se pričakuje že za danes, ni pa izključeno, da bo izvedena še le po konferenci Male antante Beograd, 23. avgusta. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka, minister pravde dr. Liu-(levit Auer in minister za šume in rud-nake Ignjat Stefanovic so včeraj podali pismene ostavke, ki so bile danes dopoldne izročene v roke predsedniku kraljevske vlade in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinovirn. Beograd, 23. avgusta, p. Kriza vlade, ki se je davi otvorila z ostavko ministrov Nikole Preke, dr. Ljudevita Auerja in Ignjata Stefanoviča, do večera še ni rešena. Ne ve se še, ali se bo izvršila rekonstrukcija vlade že sedaj ali pa morda šele po zasedanju stalnega sveta Male antante, V krogih. JRZ se zvečer zatrjuje, da bodo že nocoj ali pa jutri dopoldne imenovani nasledniki odstopivših ministrov. Kot kandidati za njihova mesta se imenujejo Miša Trifunovič, dr. Kulovec, Krsta Miletič in dr. Marko Kožulj. Beograd, 23. avgusta, č. Minister za trgovino iin industrijo je danes izjavil novinarjem: Nisem vstopil v Jugoslovensko radikalno zajednico, a tudi de-misije nisem podal. Stališče vladnih krogov Beograd, 23. avgusta p. Komplikacije, ki so nastopile zaradi odpora nekaterih članov vlade proti osnovanju JRZ, so bile predmet živahnih komentarjev v vladnih in opozicijskih krogih. Z vladne strani se povdarja, da ministrov, ki so podali ostavko, nikdo ni silil v JRZ. Stališče vladnih krogov iz tabora JRZ je glede odnošajev med vlado in novo stranko ter g.ede demisija ministrov Auerja, Preke in Stefanoviča nasiednje. Vlada ni JRZ in če-so predsednik vlade in oba ostala šefa vladine koalicije dejanski voditelji JRZ, to niso v svoj-stvu članov vlade. Argumentacija odstopivših ministrov, da je z ustanovitvijo nove stranke vlada dobila strankarski značaj in s tem spremenila bazo, na kateri je bila osnovana, torej ne drži. Odstopivši ministri bi mogli torej ostati v vladi ter se svobodno opredeliti tem bolj, ker vlada do sedaj o odobritvi nove stranke niti sklepala ni. Minister Vrbanič je to stališče mern-dajnih činiteljev usvojil in ni podal ostavke, akoravno tudi on odklanja vstop v Radikalsko zajednico. V krogih opozicije vlada zaradi najnovejših dogodkov prilična nervo-znost, ker računajo, da se bo sedaj organizacija nove radikalske stranke še bolj forsirala. Akcija za združitev demokratov in zemljoradnikov navzlic temu ne kaže posebnih izgledov na uspeh,zlasti ker se razkol med zemljoradniki vedno bolj veča.. Živahne konference Beograd, 23. avgusta, p. Davi se je vrnil z Bleda predsednik vlade g. dr. Stojadinovič. Dopoldne je najprej sprejel ministra brez portfelja Djuro Jan-koviča, ki mu je poročal o stanju Obračunavanje v Albaniji Aretacija vseh, ki so bili kakorkoli v zvezi s ponesrečenim uporom — Preki sod v Fieriju Podgorica, 23. avgusta p. Albanske oblasti so pričele v poslednjih dneh izvajati izredno ostre represalije proti vsem, ki so bili v kakršnekoli zvezi z uporom v Južni Albaniji. V Fierijiu zaseda že tri dni preki sod. V Sikadru je bilo včeraj aretiranih okrog 80 ljudi, med njimi štirje muslimanski svečeniki in trije višji oficirji gamizije. Iz notranjosti Albanije prihajajo fantastič ne vesti, ki jih je težko kontrolirati. V Tirani je bilo do včeraj aretiranih okrog 120 oseb. Njihova imena čuvajo v največji tajnosti. Večina izmed njih je bila v zaporih baje pobita. Pravijo, da je to osveta zaradi umora generala Ghilardija. Zaradi tega terorja je zavladal med ljudstvom velik strah, na drugi strani pa se že čujejo glasovi, da se pripravlja nova revolucija, ki bo izzvala splošno državljansko vojno. Atene, 23. avgusta, d. Bivši albanski minister Kočo Tasi, ki živi kot emigrant v Grčiji, je novinarjem izjavil o vzrokih poslednjega upora v Južni Albaniji med drugim: Državni nameščenci v Albaniji že nekaj mesecev niso prejeli svojih plač. To velja zlasti za orožnike v Firju, ki so že pol leta brez dohodkov. Po njegovem mnenju pomeni upor v južni Albaniji šele pričetek velikega revolucionarnega pokreta, ki se bo gotovo razširil na vso državo. Proces proti marsej-skim atentatorjem Pariz, 23. avgusta, d. Senat državnih tožilcev v Aixu en Provenee je sklenil začeti proces proti terorističnim zarotnikom, ki so sodelovali pri atentatu v Marseilleu, na prihodnjem zasedanju kazenskega senata. Ra-jič, Pospišil in Kralj bodo obtoženi sodelovanja pri zasnovi in izvedbi umora pokojnega jugoslovenskega vladarja kralja Aleksandra. Proces se bo vršil bržkone v drugi polovici meseca oktobra pred porotnim sodiščem v Bouche du Rhone Zmagoslavje Paragvaja Asuncion, 23. avgusta. AA. Paragvajska prestolnica je včeraj slovesno proslavila zmago Paragvaja v bojih za Gran-Chaco. Sredi med neizmernimi množicami navdušenega prebivalstva je vkorakalo v mesto vrhovno poveljstvo z generalom Estijem Garibio na čelu več polkov. Defiliranje čet pred tribuno predsednika republike je trajalo več ur. Razen domačega prebivalstva so si vojaške svečanosti ogledali tudi tisoči in tisoči Argentincev in Brazilcev, ki so se s posebnimi parniki pripeljati v paragvajsko prestolnico. Navdušena množica je neprestano obsipala čete a cvetjem. Vse mesto je bogato okrašeno z zastavami in zelenjem. Med defildranjem letal, ki so sodelovala pri bojih v Gran-Chacu, sta trčili dve bombni letali prav nad mestom in padh na tla. Po srečnem naključju sta se pilota obeh letal le malo poškodovala. Anglijo. Navzlic svojemu velikemu vojaškemu napredku v zadnjih letih je še vedno mnogo prešibka, da bi mogla tvegati odkrit konflikt s silnim imperijem. ne glede na to, da Mussolini gotovo tudi v načelu ni naklonjen kakemu oboroženemu konfliktu med dvema civiliziranima narodoma. Če kljub temu v abesinskem konfliktu ne popušča, je treba smatrati to le za znak njegovega prepričanja, da bo končno vendarle prišlo do kompromisa, ki bo omogočil Italiji zadovoljivo izvedbo njenih afriških načrtov. Ameriška nevtralnost Washington, 23. avgusta d. Državni de-partement se mnogo trudi, da bi dosegel iz-prem-eimbo v senatu sprejetega zakona o bodoči nevtralni politiki Zedinjenih dr_ žav in da bi dobila Bela hiša pravico do samostojnega odločevanja kdaj in proti kateri državi naj se uporabljajo razni za. porni ukrepi. Po daljšem konferianju je predsednik Roosevelt naposled pristal na kompromisni predlog, po katerem bo prepoved izvoza orožja v sprte države velja, la samo do 29. februarja prihodnjega leta. Današnji jutranjiki razlagajo to kot znatno koncesijo predsedniku, storjeno v želji, da se ne otežkoči sprejetje dragih važnih zakonskih predlogov^ ki bi jih predsednik hotel še letos spraviti na kongres. Internacija članov VMRO Sofija, 23. avgusta. AA. Petra Trajkova, člana bivšega glavnega odbora protogerov-skega krila VMRO, ki so ga nedavno prijeli v Sofiji, so prepeljali v Razgrad, kjer bo interniran. Jordana A t an asova, ki so ga s Trajkoviim našli v isti hiši v Sofiji, so obdržali v zaporu in bo prišel pred ro-. dišče. Žrtve poplave v Italiji Milan, 23. avgusta. AA. Te dni so končno popravili in obnovili železniški in cestni promet na vseh točkah, kjer je bil prekinjen zaradi strašne katastrofe v Ovadi. Izmed 111 pogrešanih ljudi se je posrečilo najti truplo samo 19 oseb. Zaplemba velike zaloge dinamita v Singaporu Singapore, 23. avgusta, č. Policija je ob priliki racije v neki japonski hiši odkrila velike zaloge dinamita, s katerimi bi se mogle razstreliti vse utrdbe Singapora. NaSli so 200 zavojev dinamita in okoli 100 vžigalnikov. Aretirali so vse hišne stanovalce. Trdijo, da izvira zaplenjeni dinamit iz vojaškega arzenala neke velesile. strankinih poslov. Kmalu nato je predsednik vlade pozval ministra dr. Milana Vrbaniča ter se z njim dalje časa raz-govarjal. V Beograd je bil pozvan narodni poslanec Mile Miškulin iz Zagreba, ki je dopoldne konferiraJ z ministrom Djuro Jankovičem. Opoldne se je v kabinetu predsednika vlade vršila ožja ministrska konferenca. Minister Jankovič je bil ves dan v živem kontaktu z vodilnimi člani bivšega radikalskega glavnega odbora. Razmere v opoziciji Beograd, 23. avgusta, v. V političnih krogih čakajo z velikim zanimanjem na razvoj situacije v vrstah združene opozicije, ki bo po ustanovitvi Radikalske zajednice prisiljena, da tudi sama uredi svoje medsebojne odnošaje. Kakor je znano, so kazali zadnje mesece znaki,, da so se odnošaji med posameznimi skupinami združene opozicije dokaj zrahljali. Govorilo se je celo že, da se je združena opozicija definitivno razšla in da je treba računati sedaj z dvema povsem si različnima skupinama, z Mačkovo grupo, v kateri tvorijo Pribičevičevci zopet skupino za sebe, in s srbijansko grupo, ki se deli na Davidovičeve demokrate in .Jovanovičeve zemljoradnike. Izgledalo je, kakor da je bila združena opozicija samo volilna koalicija, ki je z udeležbo pri volitvah 5. maja izvršila svojo nalogo ter potem razpadla zopert v svoje prvine. Dogodki zadnjih dni pa kažejo, da obstoje med združeno opozicijo še vedno zveze, s katerimi je treba računar-ti. Dokaz temu so živahni razgovori med predstavniki poedinih opozicijskih skupin o taktiti združene opozicije napram novi JRZ. Za konec tega meseca se napoveduje sestanek akcijskega odbora združene opozicije, na katerem bodo razpravljali o bodoči skupni taktiki. Sestanek se bo najbrže vršil v Beogradu ter mu bosta prisostvala za. Mačkovo skupino dr. Šutej in Vildor. Sklepi akcijskega odbora bodo naio predloženi šefom združene opozicije, ki se bodo sestali v prvi polovici septembra v Zagrebu. Za srbijanski del združene opozicije se bodo udeležili konTe-rence v Zagrebu Davidovič Jn oba Jovanoviča. Zatrjuje pa se, da rudi pri tej priliki ne bo govora o osnovanju kake skupne stranke, ^:er dr. Maček tako misel dosledno odklanja. Priprave za opozicijski shod v Kragujevcu Beograd, 23. avgusta, p. Odbor za organizacijo velikega shoda združene opozicije ▼ Kragujevcu je sestavil program za tehnično organizacijo zborovanja. Na kragujevškem zborovanju bo poleg državnih varnostnih organov skrbelo za mir in red 1.200 rediteljev peš in na konjih. Vsak kdor bi kalil mir in red na zborovanju se bo smatral za provokaterja in se bo izključil ter v danem primeru izročil varnostnim organom. Iz Beograda se bodo udeleženci odpeljali v Kragujevac s posebnimi vlaki. Zanimivo je. da so kmetje it kragujev-skega sreza na lastno inicijativo sklenili sodelovati na zborovanju z belo pobarvanimi konji — »lipieanerji«. Kragujevački srez je namreč volilni srez bivšega ministra dr. Kojiča Poslednji poizkusi Anglija in Francija bosta kljub dosedanjim neuspehom nadaljevan akcijo za preprečenje vojne v Afriki Splitski podban upokojen Split, 23. avgusta, č. Z ukazom kr. na-mestništva je vpokojen pomočnik bana primorske banovine Andrija Zdravkovič. London, 23. avgusta, d. Sklepi, ki so bili sprejeti na včerajšnji seji angleške vlade, so po trditvah poučenih krogov naslednji: 1. Sodelovanje Francije in Italije se ima ohraniti ter usmeriti do zasedanja sveta Društva narodov tako, da se bo našla podlaga za mirno rešitev italijan-sko-abesinskega spora. 2. Angleška vlada vztraja na izpolnjevanju določb pakta Društva narodov ter se bo prizadevala, da omogoči ureditev spora v duhu mednarodnega prava. 3. Prizadevanja Francije, da se zagotovi med tremi zapadnimi velesilami do sestanka sveta Društva narodov čim ožji stik, naj se podprejo v čim večji meri. 4. Prepoved izvoza orožja v Abesinijo se ima smatrati kot začasna, ukine pa naj se, če bi prišlo pred 4. septembrom do poostritve italijansko-abesin-skega spora. Današnji veliki jutranjiki soglašajo v glavnem, da sklepi včerajšnje važne seje britanske vlade niso ustvarili nikakega novega momenta v položaju. »Daily Telegraph« povdarja, da je britanska vlada dosledna, ker je na svoji včerajšnji seji poudarila potrebo ohranitve prijateljskega sodelovanja med Veliko Britanijo ter Francijo in ker noče ničesar ukreniti, kar bi moglo pripraviti Italijo do kakšnega prenagljenega koraka, »Times« pravijo, da bodo mnogi razočarani, ker so pričakovali, da bo Velika Britanija vzela v svoje roke vodstvo, za akcijo izven DN. proti Italiji, toda vlada se v tem j>ogledu še ni dokončno opredelila. Člankar pravi nadalje, da ni ravno pravično, ker Velika Britanija ne dovoli izvoza orožja v slabotno in neopremljeno Abesinijo,dočim Italija z vsakim dnem kupiči velikanske zaloge vojnega materijala v vzhodni Afriki. Do neke meje je točen očitek, da imajo nekatere velesile monopol za glavne sirovine na svetu in da je v tem pogledu treba iskati enega izmed vzrokov sedanjih hudih gospodarskih in političnih razmer. Mogoče bo ureditev sedanjih težav dala priliko, da tudi v tem pogledu pridemo na boljše. Pri vsem tem je Velika Britanija odločena, da ne dovoli navadnega roparskega pohoda z očitno kršitvijo Kellogovega pakta in drugih mednarodnih pogodb. Večina ministrov odšla na počitnice London, 23. avgusta. AA. Predsednik vlade Baldwin je snoči ponovno odpotoval v Aix les Bains. Tudi lord Hailsham se Je vrnil v francosko letovišče, kjer se mudi na počitnicah. Finančni minister NeviUe Chamberlain in kmetijski minister EMiott, ki sta prekinila poletni odpočitek v inozemstvu zaradi včerajšnje važne ministrske seje, sta sklenila, da letošnje poletje ae bosta vet zapustila Anglije. Tudi ostali ministri bodo poletni oddih prebili na Angleškem. V Londonu bodo za sedaj ostati ministri Hoare, Eden in NeviUe Chamber-latn. Važnost angleško-f ranco-skega sodelovanja Pariz, 23. avgusta w Kot najbolj značilni znak skiepov včerajšnje seie angleškega kabineta naglašajo današnji popoldanski listi soglasno voljo, da se pogajanja s Francijo nadaljujejo po diplomatskem potu in da se ohrani solidarnost obeh držav na zasedanju Društva narodov, ki se prične 4. septembra. Poudarjajo, da se je angleška vlada začasno odločila zavzeti čakajoče stališče, da pa slej ko prej vztraja na izvedbi obveznosti, ki izvirajo iz pakta o Društvu Narodov. >Paris Soirc piše, da so angleški ministri prišli do spoznanja, da more Velika Britanija v Ženevi le tedaj govoriti o sankcijah, ako ne bo osamljena. To pome-ni, da bi bile brez podpore Francije sankcije Društva narodov samo prazne besede. V pri čakovanju, da se bodo pogajanja med Parizom in Londonom obnovila, ni hotela , angleška vlada skleniti ničesar, kar bi otež-kočalo akcijo Francije ter njeno pozicijo napram Italiji. Iz tega je razvidno, koliko važnost polaga Anglija na francosko sodelovanje. Kaj pravijo italijanski listi Rim, 23. avgusta. AA. V tukajšnjih uradnih krogih in v javnosti vlada vtis, da včerajšnja seja britanske vlade ni prinesla nikakega novega momenta v položaju in da -so britanski ministri odgodili sprejetje usodnih Sklepov. Vzlic temu pa se je nevarnost, da Velika Britanija z zahteva. njem sankcij komplicira položaj, rajši povečala kakor zmanjSala. v Italiji so sicer prepričani, da bo Velika Britanija tudi v bodoče zelo obzirna, ker ne želi novih neuspehov in zapletljajev po porazu, ki ga je o priliki svojega nedavnega poslanstva doživel minister Eden. Glede vztrajanja na prepovedi izvoza orožja so si v Italiji na jasnem, da ta sklep še ni dokončen, in mislijo, da ga bo vlada še pred 4. septembrom preklicala. »Popolo di Roma« takole reasumira svoje mnenje o stališču britanske vlade: Britanska vlada stoji pred dilemo, ali se ji bo posrečilo najti formulo za sporazum med Italijo in Abesinijo ali pa bo skušala pridobiti rancijo za sodelovanje pri akciji, ki ifvj onemogoči italijanske namere v vZhodni Afriki. Pesimizem v Ameriki Newyorfc, 23. avgusta. AA. »Newyork Herald Tribune« naglaša, da daje sklep britanske vlade priložnost Društvu narodov za poslednji poizkus, vendar pa na žalost nI mnogo upanja za uspeh. Velika Britanija bo morda prisiljena v primeru neuspeha DN uvesti samostojno akcijo za ohranitev svojih postojank ne samo v Sredozemskem morju, temveč tudi povsod drugod na svetu. »Newyork Tknes« poudarja med drugim, da Mussolinijeve grožnje to pot ne bodo prestrašile Velike Britanije in da bo nadaljevala svojo tradicionalno politiko. Delitev Rusije? Senzacionalna vojno-politična študija emigranta Lebe-deva — Dolgotrajna mobilizacija in nagel napad — Načrti o delitvi Rusije V zadnjem zvezku »Ruskega arhiva« emigrantske revije, ki izhaja v Beogradu v srbohrvaškem jeziku, je objavljen članek znanega ruskega publicista VI Lebedeva »Nova strategija — nova diplomacija Rusije«. Skoraj ob istem času izišli izvirnik tega članka je vzbudil izredno pozornost zlasti\ poraza sovražnika, v bodoči vojni bo ta brezobzirnost še hujša in peklensko dosledna. Kajti kr<>g bodoče vojne bo širši od vojnega ozemlja: v njem bodo vsi važnejši kraji, ki jih bd mogla tuja vojna avijaeija najhitreje in najlažje napasti. Zato bo civilno prebivalstvo prav tako neizprosno vr- češkem tisku. Lebedev, ki se že dolgo bavi ženo v vrtinec kakor vojaštva s politično-vojaškimi . vprašanji, prihaja v svojih izvajanjih do' nekaterih senzacionalnih sklepov Fo njegovi sodbi se je že v zadnjih letih dokaj spremenila vojno-politična kojunktura v Evropi. Ne glede na razne spore in imperialistična poželjenja bolj ali manj lokal- 'j nega značaja, je danes vsem poučenim Krogom jasno, da se zbirajo ogromne sile za še ogromnejši načrt: za delitev Rusije. To utegne^ postati že v doglednem Času najusodnejši zapletljaj, ki čaka Evropo in ves ostali svet. Nemčija, Japonska in Poljska zastavljajo svoje skrite sile za izvedbo načrta. o katerem jasno razpravljata dva ideologa nemškega narodnega socializma: Hitler .v knjigi ^Vlein Kampk in Rosenberg v spi 'su >Der Mythus des XX. Jahrhunderts«. Lebedev predvsem povdarja dvoje: Nova, •po svetovni vojni razvita vojna tehnika in 'strategija nujno zahtevata nagel napad na nasprotnika. Sredstva, s katerimi se bo vo-Idila bodoča vojna, dosezajo najvišjo učinko-■viiost samo v primeru naglega napada, medtem ko je pri daljšem vojskovanju njih učin-jkovitost znatno manjša. Gre za to, da napadalec nepri^Tkovano udari in onemogoči na-padencu vsak jačji nasprotni udar. Mobilizacija starega tipa, kakor jo poznamo iz 1. •1914., spada po sodbi vojaških avtoritet »darskih in finančnih sil — za pričakovalo kratko obdobje silovitih napadov — to y hladno, strategično popolnoma utemeljeno načelo sodobne vojne tehnike! Ce se hoče imperialističen narod temeljMo pripraviti za zverski napad, kakor ga je Označil Petain, mora njegovo državno življenje zavzeti tako obliko, da bo kar najmanj mogoča javna kontrola. Demokratičen sistem nikakor ni ugoden za obdobje moderne mobilizacije. ki _ kakor smo že omenili — traja daljšo dobo. Najprimernejša oblika je fašizem, ki si podreja vse bitje in žitje državljanov in izključuje javno kontrolo skrite dolgotrajne mobilizacije. Nagel napad in fašistična diktatura kot najprimernejša vladavina v mobilizacijski periodi sta potemtakem v najtesnejši zvezi. iN a rod i. čijih odločilni krogi pripravljajo na-jee! napad, ne morejo i m e t L _ .demokracije* fcer le-ta predstavlja in uveljavlja voljo miroljubne večine. Japonska, Nemčija in tudi Poljska so že Navrgle demokracijo, da tako lažje mObili-* i rajo vse razpoložljive sile za usodni tre-hutek, ko se do skušal izvršiti imperiali-Hični načrt. Lebedev se podrobno bavi z značajem po-fasne mirovne mobilizacije in s tehniko na-plega napada, poudarjajoč, da so vsi novi vojni pripomočki, od katerih si vojaški strokovnjaki obetajo zmago, zasnovani na načelu hitrosti; nagel napad je potemtakem samo posledica razvoja vojne tehnike in strategije. Umljivo je, da so spričo takega stanja dokaj iluzomi vsi pakti m vse mednarodne diplomatske obveze, kajti vojna je vedno poznala eno samo načelo in izključe- j vala vse. kar nasprotuje možnosti popolnega Po Lebedevu je že izdelan podrobnejši načrt za delitev Rusije. Japonska si bo skušala zagotoviti znaten del vzhodne Sibirije in rusko obal Tihega oceana. Nemčija sanjari o osvojitvi baltiških pokrajin. Poljska bi skušala ustvariti vazalno ukrajinsko državo, ki je takisto v interesu Nemčije. (Najnovejši poskusi sporazuma med Poljaki in poljskimi Ukrajinci bi kazali v to smer). Zaradi tega spada med poglavitne naloge mobilizacijskega obdobja ustvarjanje in podpiranje raznih separatističnih stremljenj na ruskem ozemlju. Obstoji možnost, da bi se v primeru poraza Rusije ustanovila cela vrsta nadaljnih vazalnih držav (Kavkaz, Tur-kestan i. t. d.). Separatistični pokreti in njih voditelji bi imeli v primeru naglega napada posebne, ie v naprej določene vloge in naloge Pristaši naglega napada ne prikrivajo svojih načrtov. Po podatkih >La Revue de Pariš« je bilo v Nemčiji 31. decembra 1934. okrog devet milijonov delavcev, to je 60% vsega zaposlenega delavstva, v službi oboro ževalne industrije. Ker zavisi uspeh naglega napada predvsem od avijacije, se je v Nemčiji najbolj razvila industrija letal, ki baje že sedaj izdela dnevno 15 letal; po neki, baje Goringovi odredbi bo produkcija letal tako razsirena, da bo Nemčija razpolagala v doglednem času s 16.000 aparati. Lebedev je emigrant, vendar moško priznava, da glede obrambe ruske zemlje ne more biti razlik v nazorih, zato ob koncu svojega članka razglablja tudi položaj ruske emigracije v primeru, da bi se pričel zgodovinski boj za delitev Rusije. Emigranti bi se v tem primeru borili za svojo domovino v vojskah, ki se postavijo v fronto sovjetske Rusije. Umljivo je. da nf mogoče napovedati, kdaj bo izbruhnila pričakovana vojna; to zavisi od vojno - politične konjunkture, ki se večkrat spreminja in ruši na videz že trdne načrte. Lebedev misli, da bi se usoden dan močno približal, če bi si Nemčija zagotovila nevtralnost Vel. Britanije. Krvavi ples pa se bo po vsej verjetnosti pričel na japonski strani; v tem pogledu je Japonska izvršila že kar preočitne. vsem znane priprave. Načrt bi bil močno omajan, če bi Poljska zapustila zunanje-političnO fronto Nemčije. Za Rusijo je položaj težaven, vendar ne brezupen. Njena strategija se mora razvijati baš v nasprotno smer: pripravljena mora biti, da odbije nagel napad in ga spremeni v dolgotrajno vojno. Njene ogromne dimenzije so kakor nalašč za to, da se na njih rrazbije in zazkropi napadalna sila sovražnika. Sedanja gospodarska politika Rusije ■ je za obrambo ugodna, ker omogoča državi, da uravnava vse gospodarsko življenje po vojno-političnih potrebah Ogromni napredek ruske avijacije je znak, da Sovjeti poznajo položaj in da se v vojno obrambni politiki ravnajo po modernih načelih. Umljivo je, da sedanja Rusija predvsem podpira miroljubna prizadevanja, pri tem pa prav tako skrbno suši smodnik. V tem smislu piše publicist V. Lebedev, ki mu ni mogoče odreči odgovorne resnosti in globljega poznanja političnih problemov. Vzlic temu je treba sprejeti njegova izvajanja z rezervo in če jih beležimo, ni v tem obtožba prizadetih držav, marveč samo eno izmed pričevanj, ki vzbujajo zanimanje in o katerih bi samo želeli, da bi jih zanikal bodoči razvoj političnih dogodkov v svetu Beležke V včerajšnjem »Slovenca« čitamo debelo natisnjeno: »Ministrski predsednik g. dr-Stojadmovič, je bil tako prijazen, da je rad dal nekatera pojasnila 0 naši notranji politiki dopisniku »Slovenca«. Predsednik vlade je izjavil, da je zelo vesel, da je Jug »slovenska radikalna zajednica'naletela ravno pri Slovencih na tako ugoden odziv. Razvoj političnega položaja v Sloveniji ga navdaja z največjimi nadami saj ee slovenski narod zopet oklepa svo.! jega ljubljenega in preizkušenega voditelja dr. Antona Korošca Vodstvo politike Jugoslovanske radikalne 'zajednice je v Sloveniji izključno poverjeno dr. Antonu Korošcu. Res je, da »o gospodje okolj dr. Marušiča in Puclja poskusili, da bi se pril ključi I j Jugoslovenski radikalni zajednlci. Toda tudi to je prepuščeno izključno sa. mo dr- Antonu Korošcu, ki je vodja vseh Slovencev, Kaj ve povedati „Vreme" Beograjsko glasilo JRZ »Vreme«, ki je do nedavna sprtimljalo z največjo pozornostjo sleherni korak nosilcev jugoslovenske misli ter pri tem vedelo povedati celo ponovno zanimivosti, o katerih ni bil0 sicer nikomur ničesar znanega, je sedaj čudno tiho. Moralo je z drugimi listi iz Srbije in Vojvodine zamolčati pohorsko deklaracijo. Prepuščeno je ljubljanskemu radikalnemu kolegi »Slovencu«, da se spusti v boj proti njej. Gospodom v Beogra. du je pač malo nerodno objavljati pohorsko deklaracijo, ker se zavedajo, da je bila sprejeta med iskrenimi jugoslovenski-mi rodoljubi v Srbiji z največjimi simpatijami kot dokaz, da so v tej državi 6re. di vseh zmešnjav vendarle še možje, ki imajo dovolj poguma odkrito zastopati načela 6. januarske politike Da pa da vsaj duška svojemu razpoloženju, je položilo »Vreme« v usta nekih poslancev »Jevtičevega kluba« ugotovitev »da je pokret dr. Kramcrja in dr. Angjel linoviča obsojen na propad, ker nimata nikogar za seboj, kar se je videlo pri 5. maj. skih volitvah! .« To kukavičje jajce je vredno njegovih pravih tvorcev, ki prav dobro vedo, vsaj za dr. Krannerja, da je bil daleč od aktivne udeležbe pri zadnjih volitvah in da so mui baš celo bivšj prijatelji g. Jevtiča očitali pasivno resistenco in celo abstinenco. Kar se pa tiče opazke, da ni. ma dr Kramer nikogar za seboj, bodi rečeno samo to, da bo imelo »Vreme« še dovolj prilike videti in čuti, koliko je še v tej državi ljudi, ki ne izprominja jo svojega prepričanja tako pogosto, kakor -je to običaj pri njem. Delo za najbednejšo deco Prvi dan skupščine učiteljev defektne dece Obisk naših šumarjev v Bolgariji Sofija, 23. avgusta. AA. Minister za gospodarstvo Stojčo Mošanov je sprejel jugoslovenske šumarje, ki so prispeli na Bolgarsko, da vrnejo obisk svojim bolgarskim tovarišem in se jim je zahvalil za sprejem, ki so ga bili priredili bolgarskim šumarjem nedavno v Jugoslaviji. Po sprejemu so jugoslovenski .vumarji obiskali agronomsko in gozdarsko fakulteto. Banketu v čast jugoslovenskim gostom v kopališču »Banki« pri Sofiji so prisostvovali zastopniki ministrstev in mnogi bolgarski šumarji. V zdravicah so z obeh stra ni poudarjali medsebojno spoznavanje rn zbližanje obeh narodov. Jugoslovenski šumarji so položili na spomenik Neznanega junaka venec in si ogledali znamenitosti bolgarske prestolnice. Popoldne so odpotovali v Rilski samostan. Nemčija išče v Angliji posojilo London. 23. avgusta. AA. *>Daily Herald« trdi, da bo priredil nemški minister in guverner nemške državne banke dr. Schacht v kratkem v Londonu in drugih velikih britanskih mestih celo vrsto predavanj o gospodarskem položaju Nemčije, da pripravi tla za morebitno najetje nemškega posojila na britanskem tržišču. Nemška nadomestila za bencin Berlin, 23. avgusta. AA. Na tukajšnjem avtodromu se že več dni vrši natečaj za najprimernejše gorivo iz domačih surovin, ki bi moglo nadomestiti bencin. Ti poizkusi so za Nemčijo zelo važni deloma zaradi prihrankov deviz, deloma zaradi obrambe v vojni, ker Nemčija nima zadostnih vrelcev nafte. Pri poizkusih sodeluje do 50 tovornih avtomobilov ki morajo z 'azno-vrstmrn pogonskim materijalom prevoziti gotovo razdaljo. Namesto bencina r-tbio vozila domače surovine in sicer drva, Og-Ij~, premog, brikete, antracit, metan, metanol in druga goriva. Pogreb admirala Konduriotisa Atene, 23. avgusta. AA. Včeraj so prepeljali truplo pokojnega admirala Pavla Konduriotisa na otok Hidro in ga položili na mrtvaški oder v zgodovinski dJvorani Konduriotisove hiše. Vse prebivalstvo otoka je defiliralo mimo mrtvaškega odra. Svečani pogreb so opravili danes ob 10. dopoldne. Ob isti uri je Ma v atenski sabo mi cerkvi slovesna zadušnica. Razen članov vlade so bili pri zadušnici tudi člani diplomatskega zbora, zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti. Atenska posadka je po končanih obredih defi-lirala mimo spomenika Neznanega junaka. Narodno žalovanje bo trajalo tri dni. Danes so bili vsi uradi zaprti, zastave pa so povsod spuščene na pol droga. Dr. Nikič obsojen zaradi razžaljenja časti Beograd, 23. avgusta p. Iz Osijeka poročajo, da je tamkajšnje sodišče danes obsodilo dr. Nikola Nikrča, ker je v zvezi z našičkim procesom razžalil osnjeSk.ga odvetnika dr. Miliveja Popovrča, na denarno kazen v znesku 1.300 Din. Spor v zagrebški sekciji JUU Sarajevo, 23. avgusta č. Ker ni došlo do sporazuma med večino m opozicijo v upravi zagrebške sekcije JUU, je odstopila celotna uprava ter bo ob koncu septembra sklicana izredna skupščina sekcije v Zagrebu, na kateri bo izvoljena nova uprava. Iz prometne službe Beograd, 22. avg. AA. Premeščena sta h gene ril. ravnateljstvu drž. železnic za višjega tajnika splošnega oddelka Zivan Mitrovič, svetnik pri splošnem oddelku ravnateljstva državnih železnic v Ljubljarti, ln za višjega «vetnika h gradbenemu oddelku Branko Dreksler, višji svetnik pri splošnem oddelku ravnateljstva državnih železnic v 'I Ljubljani, Maček in Dragoljub Jovanovič V Zagrebu se mudi eden najagilnejših voditeljev srbijanske opozicije dr. Dragoljub Jovanovič, ki vodi levičarsko usmer jeno krilo srbskih zemljoradnikov. V Zagrebu je obiska! dr. Mačka, kateremu je poročal o razpoloženju v Srbiji. Po konferenci z dr. Mačkom je dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Jaz ne snujem nikakega »jugosi o venskega kmetskega pokreta«, nego samo nadaljujem akcijo, ki šem jo pričel med volil no borbo v okviru združene opozicije. Posebno sem si stavil za nalogo pravilno obveščati srbijanske kmete in meščane o pravih ciljih politike dr. Mačka, s katerim sem hnel ravno jaz več zvez, kakor ostali člani srbijanske opozicije. Dr. Maček me ni še nikoli demantiral, pač pa je že ponovno izjavil, da želi moji akciji med Srbi kar največjega uspeha«. »Kmetski list" in Radič V zadnjem »Domoljubu« beremo: »Krnetski list« je priobčil na prvi strani sliko rajnega Radiča in pod njo napis: »Štefan Radič. Ob sedmi obletnici njagove smrti mu soglasno priznava vsa Jugoslavija, da je bil naš največji kmečki državnik«. Po trditvi »Kmetskega lista« so bili do pred nedavnim največji politiki gospoda in seljaki iz vrst JNS, pri zadnjih volitvah g. Jevtič in sedaj naenkrat g. Radič. Nam se zdi, da je Radičeva slika na prvi strani Pucljevega glasila uvod za že zopetno menjavo politične barve naših bivših samo-stojnežev«. Nov Pof že nekaj časa sem se vršijo v Ljubljani in menda tudi drugod poskusi za ustanovitev neke tajne nacionalistične organizacije >Borcev«. Kolikor smo se informirali, je stvar v rokah znanih nesolidnih elementov, ki skrivnostno namigujejo na razna autoritativna zaledja. Organizatorji razpošiljajo pompozne okrožnice ter predstavljajo četo stvar kot neko tajno vojsko, kateri so poverjene dalekosBŽne in velepo-membne naloge. Ob pristopu podpisujejo člani bombastično prisego, izpolnjujejo se evidenčni listi, izdajajo se »dnevna povelja banovinskega poveljstva« in kar je še po-dohnih otročarij. Kot šef cele te akcije se nam označuje človek, ki so ga svoj čas nacionalistične organizacije odstranile iz svojih vrst. Mi M o tej neresni stvari nepisali, ako bi ne bili uverjeni, da nam jo bo lepega dne izvesta a gospoda po starem običaju pripisala na naš račun. Ljubljana, 23. avgusta Danes ob 10. se je začeJa skupščina Združenja nastavnikov šol za defektno <»c-co. Velika dvorana ljubljanske gluhonem-niče, ki jo je za to slovesnost zelo okusno aranžiral strokovni učitelj na zavodu g. Ivo Eibežnik, je bila nabito polna. Zbrali so se socialni ip zdravstveni pedagogi iz vse države. Zanimiva in v gotovem pogledu zgledna je taka skupščina. Tu ni nika-kih burnih in brezplodnih debat. Vsem udeležencem kongresa se zrcali na obrazni globoka resnoba ter velika udanost ra stvarnost poročil na skupščini. Saj je njihovo poklicno delo vse kaj drugega kikor zabavna stran, zgolj. žrtev za najbednejšo deco, en sam plamen največje požrtvovalnosti in neskončnega potrpljenja ter lastna odpovedi. Prvi je pozdravil skupščino domačin zavoda g. ravnatelj Fran Grm, želeč vsem udeležencem najlepše bivanje v Ljubljani v nadi, da bodo ponesli vsi od tod najlepše spomine. Nato je otvoril skupščino pred sednik združenja g. min. inšpektor Velj-ko Ramadanovič, ki se je najprej s kome-morativnim govorom spominjal pokojnega kralja Aleksandra, nato pa je po enominut-ncm molku izrekel udanost kralju Petru II. Skupščina je sprejela predlog, da se odpošljejo udanostne. odnosno pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu Pavlu, gg. ministrom prosvete, pravde, socialne politike in narodnega zdravja ter učiteljskemu združenju, ki ima baš te dni svojo skupščino v Sarajevu. V nadaljnem je predsednik prav toplo pozdravil vse številne zastopnike in predstavnike raznih državnih, cerkvenih, banovinskih in občinskih oblasti ter zasebnih društev in korpo-racij; izrazil je globoko zadoščenje in veliko radost, da so s svojo navzočnostjo dokazali polno razumevanje in nenavaden interes javnosti, tako za to panogo šolstva in vzgoje, kakor tudi za požrtvovalno delo strokovnega učiteljstva. Prav prisrčno se je zahvalil za delo pripravljalnega odbora, ki mu je bil na čelu z njemu lastno sposobnostjo učitelj g. Ljubo De-melj. Predsednik sc je v svojih izvajanjih dotaknil vseh aktuelnih vprašanj, ki se tičejo socialnega šolstva in organizacijske-dela združenja. Kot pozitivne uspehe minule funkcijske dobe je naglasil pravilnik za strokovno učiteljstvo specialnih šol, ki čeravno ni izdelan popolnoma po željah prizadetega učiteljstva, vendar prinaša marsikaj pozitivnega, nadalje še proračunsko postavko 150.000 Din kot delni obrok za zidavo zavoda za slaboumno deco v Veliki Gorici pri Zagrebu. Prečitani so bili nato dospeli pozdravi ravnatelja gluhonemnice Novaka v Pragi •— Smichovu, upokojenega min. inšpektorja Semana iz Praga ter hržojavnr pozdrav učiteljskega *bora na' gluhonmnici v Jago' dini. Za zapisnikarja skupščine je imeno- val strokovno učiteljico gdčno Vodetovo in strokovnega učitelja g. Rudolfa Dosta-la, za overovatelja zapisnika pa gg. ravnatelja Grma in strok, učitelja Dermeija. Nadaljna točka dnevnega reda je bilo predavanje vseučiliškega profesorja dr. Alfreda Šerka o agnoziji in apraksiji. G. profesor je nalogo z njemu lastno temeljitostjo in sposobnostjo rešil ter s svojimi nadvse zanimivi izvajanji vezal navzočne poslušalce, da so mu napeto sledili do konca nad eno uro trajajočega predavanja. Izhajal je od človeka kot spoznavajočega bitja in predstav, na katerih temelji vse psihično življenje. Nato je prešel na ag-nozijo kot posledico duševnih motenj ter pri tem navajal mnogo praktičnih primerov. Zaradi teh motenj vidi oboleli n. pr. nož pred seboj in ga zaznava, a ga ne more rabiti in tudi ne imenovati. Predmet mu ostane tuj bolj kakor onemu, ki ga vidi prvič. Na pojmih pa temelji vse naše razmišljanje in sklepanje. Na takih motnjah oboleli je za besede psihično gluh, odnosno slep. V drugem delu svojega predavanja se jc bavil g. profesor z apraksijo kot posledico obolenja psihomotoričnih centrov. Izhajal je iz tega, da vsako živo bitje vrši smotreno delo, gibanje. Razlika je v tem, da se žival giblje avtomatično, človek pa se. priuči in potem avtomatizira: on je potreben in sposoben motorične vzgoje. Bolnik, apraktik, se vede tako, kakor bi bil prvič v življenju. Govoril je dalje o motorični afaziji kot nemoči govora in o mo-torčni agrafiji kot nemoči pisanja ier omenjal tudi optične in akustične motnje. Končal je s tem, da naj se gluhonemi razvijejo čimbolj s pomočjo motoričnih duševnih predstav. Za temeljita znanstvena izvajanja se je predavatelju v toplih besedah zahvalil podpredsednik g. Mazi. Po opoldanskem odmoru je sledilo drugo predavanje, ki ga je strokovnjaška, na pod lagi dolgoletnega teoretičnega in praktičnega študija in dela vsestransko globoko in široko obdelal ravnatelj ljubljanske gl-u-honemnice g. Fran Grm. Predavanje je obsegalo študij fonetike, ki nas seznanja z govorili in nas uči pravilne izreke, naravne vezave glasov in besed. Fonetika lajša tudi učenje tujih jezikov. Ona posega v razna torišča človeškega znanja. Za njen študij je potrebno imeti precej specialnega znanja, zlasti iz akustike, anatomije in fiziologije govorilnih organov. G predavatelj se je v svojih temeljitih izvajanjih naslanjal na slavnega francoskega učenjaka in ustanovitelja eksperimentalne fonetike Rousselota in enega največjih fonetikov sedanjega časa. vseučilišnega profesorja Otona Jesperana. Fonetika je neizogibna veda za vsakega učitelja gluhonemih. Poslušalci so nagradili predavatelja z burnim apfavzorri'. * < - - Resne skrbi v rudarskih revirjih Trbovlje, 23. avgusta. Čeprav imajo naši revirji po zadnjih sklepih ministrskega sveta prav majhne izglede, da bodo mogli ohraniti vsaj dosedanji, že itak do obupne skrajnosti skromni nivo življenja in dela, vendar prenašajo rudarji in vse ostalo prebivalstvo ž njimi svojo usodo z občudovanja in spoštovanja vrednim mirom in potrpljenjem. Akcijski odbor, ki je bil pred 14 dnevi izvoljen na konferenci v Trbovljah, je imel ta čas več sej in je zbral mnogo zanimivega, dragocenega gradiva o gospodarski in socialni strani problema naših premogovnikov. Vse to gradivo je bilo po številnih spomenicah, resolucijah in deputacijah že ponovno predloženo tudi vsem odločujočim instancam v Beogradu, med drugim tudi slovenskemu članu kraljevske vlade, ministru notranjih zadev, dr. Korošcu. AJkcijski odbor v Trbovljah in ž njim vse ostale korporacije, ki so se zavzele za ohranitev dosedanjih naročil, so se v teh prvih tednih omejile na zgolj diplomatske ukrepe in na in- formativno službo, v nadi, da bo mogoče preprečiti najhujšo nevarnost, če bodo odločujoča mesta poučena o dejanskem stanju stvari. Zdi se, da poročila, ki so jih bfli predložili predstavniki rudarjev, gospodarskih krogov in občin v revirjih ter Zbornice za TOI in generalne direkcije TPD v Ljubljani, še niso bila dovolj popolna. Minister g. dr. Korošec je dal te dni poklicati v Beograd tudi ravnatelja premogovnika iz Trbovelj, da mu poroča o položaju rudarjev in o tem, koliko so vesti o znižanju dobav vzbudile v revirjih vznemirjenje in skrbi. G. ravnatelj je seveda potrdil, kar so poročali ostali predstavniki pred njim, ter je dodal še nekaj podrobnosti iz lastnega opazovanja na licu mesta. Tem težje pa je vse revirje zadela vest, da je višina naročila timoškega premoga za ljubljansko železniško direkcijo že ta mesec narasla na 4200 in da bo prihodnji mesec poskočila m 5400 ton. Iz veterinarske službe Beograd, 23. avgusta. AA. Premeščen je za višjega, veterinarskega pristava v 6. skupini h areekemu načelstvu v Logatcu Milan Rajfip, višji veterinarski pristav pri sre^kem načelstvu v Varaždinu. Dovoljena italijanska lista Beograd. 23. avgusta. AA. Z odlokom notranjega ministra je dovoljeno v naši državi razširjanje listov »Gazetta del Po. pok* in >Giomale dTtalia«, ki izhajata v Italiji. šahovska olimpiada v Varšavi Varšava, 23. avgust«, g. Deveto kolo šahovske olimpiade je prineslo nadaljnjo konsolidacijo vodstva Švedske. Od vseh iger so bile končane samo partije med Češkoslovaško in Jugoslavijo z rezultatom 2 : 2 Ostali rezultati so bili: Litvanska : Argentina pol : 1 in pol (2), Estonska : Finska pol .; 1 in pol (2), Palestina : : Avstrija pol : pol (8). Rumunija : Danska 0 : 3 (1), Madžarska : Poljska pol : 1 in pol (2), Amerika : Švica 2 : o (2)> Anglija : Leton-ska 2 :.l (1.) Švica : Francija 2 : 0 (2)-Italija : Irska 2 in pol: pol (1). Stanje po devetem kolu: Švedska 26 (2), Poljska, Amerika, Češkoslovaška, Jugoslavija 22 in pol (2), Argentina 22 (1), Avstrija 19 (3), Anglija, Estonska 18 (2), Finska 17 in pol (1), Litvanska 16 in pol (3), Palestina 16 (3), Francija 15 (2), Danska 14 in pol (1). Sledijo Rumunija, Italija, Švica in Irska. Nova železnica med Turčijo in Rusijo . ^4nfcara, 23. avgusta. A A. Zadnje potovanje predsednika turške vlade in zunanjega ministra v vzhodno Anatolijo, kjer so prekoračili tudi sovjetsko mejo* spravljajo v zvezo z načrtom nove železniške zveze med Turčijo in Rusijo ki bo zgrajena od Batuma čez Erivan na Kare in s katero bosta dobila Kavkaze in Kurdistan nep;3red rto železniško zvezo. Ker bo ta progi zvezana tudi s Črnim morjem, bo poetahl še bolj pomembna. Gibraltarska ožina preplavana Gibraltar, 23. avgusta. AA. Stotnik francoske vojske Charles Flourand je preplaval Gibraltareko ožino v 7 urah in 38 minutah. Pri svojem podvigu se je posluževal lastnega izuma, ki mu je dal ime »hidrosfera«. Ta aparat je navadna žoga iz kavčuka, ki plavalcu omogoča naglo plavanje. Kakor znano, ni mogel doslej še nihče preplavati te ožine zaradi njenih močnih struj in mnogih vrtincev. Vremenska napoved Evropa: Anticiklon se je s severnega Ledenega morja premaknil proti Evropi. V Srednji in južni Evropi je ostalo vreme za enkrat še vedro. Ciklon pa se je pričel pomikati z jugovzhodne Evrope proti južni. Rusiji. Zato je bilo nad severnim Balkanom deževno. Islandski ciklon je razširil svoje področje na zapadno Evropo kjer je vreme oblačno in mestoma deževno. Jugoslavija; Jasno na morju in v seve. rozapadnem delu države. Oblačno v ostalih krajih. V poslednjih 24 urah je deževalo po vsej državi razen v Primorju in na zapadu države. Temperature se znatno niso spremenile. Mrzla Vodica 7, Mostar 28 stopenj Celzija. Novosad.ska vremenska napoved za danes: Pretežno jasno, nekoliko oblačno le v. vzhodnih in južnih krajih države. Ponoči še hladnejše. Dunajska vremenska napoved za soboto: Oblačenje od zapada, južni vetrovi, še topleje, mogoče nevihte. ' Maši kraji in ljudje Odhcdnica konzula • V X val inž. Sevcika Ljubljana, 24. avgusta. V četrtek zvečer je priredila ljubljanska Jugoslov.-češkoslovaška liga v veliki dvorani Kazine večerjo v poča-etitev odhajajočega češkoslovaškega konznla g. inž. Ševčika in gospe. Od-hodnica je imela tudi na zunaj demokratičen, z;ito pa tembolj presrčen značaj. Nepričakovano velika udeleži« — navzočih je bilo nad 140 oseb — je ponovno mogočno izpričala izredno popularnost g. konzula inž. Ševčika. Zastopane so bile vse plasti ljubljanske družbe: od bana, generala-di-vizionarja in predstavitelja mestne občine se je vrstila tja do zasebnih častilcev odhajajočega konzula dolga skupina zastopnikov vodilnih oblasti, gospodarskih in strokovnih korporaeij, prosvetnih društev i. t. d. Številni odposlanci sokolskih in ženskih društev, častniki, gledališki ljudje in novinarji •— vsi so prihiteli, da izkažejo še enkrat svoje simpatije priljubljenemu predstavi tel ju češkoslovaške republike. Odbor Jugoslov.-češkoslovaške lige je bil navzoč skoraj korporativno. V okrašeni dvorani je bila servirana okusna večerja, ki jo je pripravila restavracija »Zvezda«. Vrsto napitnic je otvoril predsednik Jč lige g. dr. Egon Store, ki je predstavljal domačina. Z vzrešenimi besedami je poveličeval zasluge odhajajočega konzula in njegovo poslanstvo v beli Ljubljani: poslanstvo v duhu starega vzajemnostnega idtala. Viharno ploskanje je potrjevalo govorni kove besede. Nato je posebna delegacija Jč lige izročila gospej in gospodu inž. Ševčiku darilo lige: veliko Klernenčičevo sliko z gorenjskim planinskim motivom in nežen cvetlični motiv M. Pintarjeve, okrašen z živimi nagelni in rožmarinom. Za to presrčno obdaritvijo so se vrstile nadaljnje napitniee: vse ubrane v osebno priznanje g. konzulu in njegovi gospej, vse prežete z globoko vero v nezlomljivo zvestobo Jugoslovenov in Cehoslovakov. Govorili so gg.: dvorna dama Fr. Tavčarjeva za ženska druživa, podžupan prof. Jarc za mestno občino, univ. prof. dr. Kral, predsednik Jugoslov.-bolgarske lige ravnatelj Rast o Pustoslemšek, podpredsednik Zbornico za TOI Josip Rebek, starosta dr. Fipenbacher, univ. prof. dr. Bubnov, za rusko kolonijo, predsednik JS Josip Pogačnik, arh. Costaperaria za ljubljanski klub, v imenu zdravnikov pri-marij dr. Hebein in zobozdravnik dr. Kallav, predsednik Hubadove pevske ž upe dr. Švigelj, tajnik ZKD dr. Boris Puc in slednjič predsednik SLD dr. Lovrončič. Vsem se je zahvalil s slovenskim, češkim in ruskim govorom slavljenec g. inž. Ševčik, skromno poudarjajoč, da je vršil samo svoje dolžnosti. Njegov poslovilni govor je vseboval odločno priznanje k ideji češkoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti, obenem pa zagotovila, da ostane v vrstah njenih sodelavcev tudi v bodoče. V preprostih, jasnih besedah poslavljajočega se prijatelja našega naroda je bila čuvstvena top] itn združena z možatim zaupanjem v bodočnost. Izbrano občinstvo mu je f-e enkrat priredilo iskrene ovaciie. Sodelovanje Slovenskega vokalnega kvinteta se je lepo prilegalo značaju večera. V dvorani je vladalo ozračje prijateljstva in zaupanja. Poslovilni večer češkoslovaškega konzula je bil eden najlepših družabnih dogodkov zadnjega časa in se je zaključil v vzorni ubranosti. V dijaški delavski četi Letos je 100 študentov urejalo veliki kanal pri Tere-zinem polju in gradilo, šolo v Adi Lansko leto je osnoval univ. prof. dr. Laza Popovič iz Zagreba ^Študentsko radno četo«. Za zgled si je vzel Nemčijo, kjer je mladina organizirana med počitnicami v delavskih taborih. V čem obstoja namen tega nacionalno usmerjenega društva? Glavni smoter je, da študirajoča mladina sama veže vezi med narodom in inteligenco Na drugi strani pa študirajoča mladina tudi s telesnim delom podpira državo, ko s svojimi žulji gradi šole in s svojim znojem spaja kamenje za trdnejši lemelj nacionalne vzgoje. Kakor že ime samo pove, zbira delavna četa pod svoje okrilje dijake - delavce, ki si v počitniških delavskih taborih krepe mišice, obenem pa vzgajajo z delom za narod svojega nacionalnega duha Program Študentske radne čete je: dijaki grade obče koristne zgradbe, čistijo v močvirnatih krajih kanale, kopljejo v krajih, kjer ni zdrave pitne vode, studence in opravljajo slična koristna dela. 2e lani je bil storjen uspešen začetek. V selu Terezinem polju, 18 km od Viroviti-ce v savski banovini, je bilo osnovano taborišče, kjer je prebivalo kakšnih 40 študentov. Ti so bili zaposleni z graditvijo Sokolskega doma v selu Djelki. Po dvomesečnem delu je bil pod streho in je vsemu virovitiškemu srezu v okras in ponos, obenem pa dokaz, kaj zmore idealizem napredne omladine. Poleg te skupine je obstojala še ena , manjša ki je gradila pot na grob pesniku Branku Radičeviču v Fruški gori. Tudi delo te skupine je bilo ovenčano z lepim uspehom in tako je bila uprava »Študentske radne čete« ojiogumljena k še resnejšemu in vztrajnejšemu delu v letošnjem letu. Res uspeh je bil viden. Lptos so se začeli na poziv uprave prijavljati dijaki z vseh naših univerz in srednjih šol za delavsko kolonijo. 3. julija, ko je bil zadnji rok za prihod na kraj dela (spet v Terezino polje), nas je bilo zbranih okoli 103. Tabor je bil kmalu urejen in čez 4 dni smo začeli delo pri čiščenju kanala, ki so ga izkopali med svetovno vojno ruski vojni ujetniki. Je globok 4 do 4V» m, odzgoraj je širok 7. odspo-daj pa 3 m Dolg je 22 km in se izliva voda po deževju v Dravo. Delo je bilo v začetku precej naporno, ker nismo delali po nikakein načrtu. Kmalu smo si pa izbrali nekak sistem in nam je šlo delo hitreje izpod rok in še več smo ga opravili. Poglobiti smo morali kanal za 50 do GO cm. Cez tri tedne smo pričeli graditi šolo v Adi, selu. ki leži 3 km od našega tabora. Tudi to je spadalo k našemu programu, a dela nismo počeli prej, ker ni bilo materiala za gradnjo na licu mesta. Opravili smo vsa dela razen zidanja. Za to delo so bili najeli zidarji, mi smo jim le pomagali. Hitro napreduje delo pri zgradbi in tako bo mesec dni po početku dela na. n jej že pod streho, jeseni se bo pa lahko v njej že vršil pouk. Organizacija čete je bila letos naslednja: vodila nas je ožja uprava z absolventom prava Brankom Lazičičem na čelu. Razdeljeni smo bili na dve četi, katerima sta načelova-la starešini čet. ki ju je izbrala ožja uprava. Vsaka četa je štela po 4 desetine, katere so vodili desetarji. Cetovodje in desetarji so tvorili širšo upravo. Delala je vsaka četa samo pol dneva, ena dopoldne, druga popoldne. Drugi dan je bilo spet obratno. Ko smo pa pričeli delo na šoli, smo delali po naslednjem razporedu: dopoldne je delala na kanalu ena četa, polovica druge pa na šoli, popoldne je pa delala druga polovica druge istotako na šoli. Na šoli smo namreč delali ves dan, na kanalu pa samo dopoldne. Mi srednješolci smo se morali žal predčasno vrniti domov s teh lepih počitnic, ker se pač v kratkem spet prične pouk. Visokošolci pa gredo še naprej v Nevesinje. kjer bodo gradil' cesto, pozneje pa za dva tedna v Dubrovnik na oddih. Srednješolec. Na kongresu esperantistov Prireditve na čast zastopnikom vseh narodov Rim, 20. avgusta. Od 3. do 17. avgusta, sino letos zborovali esperantisti z vsega sveta. Ne mislite pada smo imeli ves čas seje ali. da smo poslušali predavanja. Nasprotno. Sestal se je Kongres in bilo je obenem organizirano potovanje po Italiji in celo v Afriko. Vse se je izvršilo lepo in brez vseh nezgod, vsa organizacija je bila v rokah esperantistov samih. To pot se je sijajno izkazal esperan-to v praksi. Bilo je navzočih 1700 udeležencev iz 35 dežel. Kakšen kaos! . . . Nasprotno, — kakšne harmonije in sporazum! Nazadnje že človek sploh ni mogel ločiti pripadnike enega naroda od drugega, le Japonce si takoj spoznal Ta mirovna armada se je zbirala v različnih mestih severne Italije in se nato podala v skupno zbirališče v Firenco. Tu je bilo že vse pripravljeno za prva zborovanja, tu se je otvorila letna esperantska univerza s predavanjem o Danteju. S posebnimi avtomobili so si kongresisti ogledali to znamenito mesto in obiskali Dantejev grob. Pripravljen je bil tudi tradicionalni »spoznavni večer.« Glavno kongresno mesto pa je bil Rim. V prostorih koncertne palače >Augu?teac je bil svečano otvorjen kongres dne 5. avg. otvoril ga je v imenu kralja, Mussolinija in vlade zastopnik vlade g. Tumedei, podtaj-nik pravosodnega ministrstva, kongres so pozdravile razne tuje vlade in zastopništva institucij ter mednarodnih organizacij. Govorili so zastopniki vseh esperantskih zvez, vendar pa je bila slavnostna ceremonija kmalu končana. Za to svečanost je dala vlada na razpolago godbo, ki je igrala vudi ob slavnostnem sprejemu pri guvernerju mesta Rima. Italijanske oblasti so pokazale res zanimanje za stvar in so nudile espe-rantistom vse ugodnosti. F!tf ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo pri rodne Franz Josefove prenčlee Registrirano od ministrstva za aoc politiko m nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. V posebnih avtomobilih so si udeleženci kongresa ogledali znamenitosti večnega mesta. Na ogromnem prostoru »Forum Roma-num« so se skupno fotografirali. Izredno zanimiv in pester večer je bil v Lidu pri Rimu, kjer se je vršil tradicionalni ples v narodnih nošah. Zal smo pogrešali tu slikovitih narodnih noš, bile pa so zastopane češke, poljske, madžarske, estonske, francoske, španske in druge. Na morju so pripravili na čast esperantistom. slavnostno razsvetljavo kar je dalo poseben čar temu večeru. . . Kulturne prireditve, tako igra »Kurioza okazajo« in >Literarni večer« so se vršile v gledališču »Barberini«. Obakrat je bilo do zadnjega kotička zasedeno, oba večera sta prav dobro uspela. Tu je bil tudi film o Avstriji v svrho propagande za drugoletni kongres. Voditelji so izkoristili kongresne dni za seje, sestanke in konference, ostali kongresisti pa so delali izlete v okolico ter si ogledovali posamezne zgodovinske in kulturne posebnosti. Tako je čas le prehitro minil in že se je bilo treba posloviti od Rima. Kongres se je preselil v Napoli. Tudi tu so bili kongresisti sprejeti ofici-jelno od oblasti, tudi tu so se vršila predavanja letne univerze in seje organizacij, vendar pa je bil čas v glavnem določen za izlete. S posebnimi vlaki so se odpeljali esperantisti v Pompei, na Vezuv in v Sor-rento - Amalfi. Drugi dan se je vršil s 3 parniki pod esperantsko zastavo celodnevni izlet na otok Capri. V soboto 10. avgusta je bil kongres zaključen. Istega dne pa se je pričel krožni izlet po Sredozemskem morju na otok Malto in v Tripolis. Francoska ladja. >Sinaia« je bila pripravljena za ta izlet. Okrog 800 kongresistov se je vkrcalo na ladjo, ki je povsod plula pod zelenim esperantskim praporom. Celi teden so krožili esperantisti, ogledali si otok .Malto, mesto Tripolis na afriški obali, peljali s avtomobili celo v puščavo, ustavili se v Palerinu in se slednjič izkrcali v Genovi 17. t. m. Ves čas je na ladji vladalo izborno razj>o-loženje. Vsi so govorili le esperanto in se razumeli. Vladalo je prijateljsko razmerje med vsemi udeleženci, vsi so se čutili kakor ena sama družina Zvečer si čul razne melodije, razlegala se je melanholična nordijška pesem, pa tudi poskočne so bi- le vmes. Kar težko se je bilo loftiti od tega 7-dnevnega pomorskega doma. Tudi Genova je uradno sprejela esperan-tiste v stari mestni hiši. Po sprejemu so si gostje ogledali znamenite galerije slik, videli so tudi originalne Goldonijeve golši. Esperantsko društvo v Genovi, eno najstarejših v Italiji, je preskrbelo kongresistom brezplačen ogled muzejev in drugih zgodovinskih znamenitosti. Iz Genove se je vršilo tudi več prostovoljnih izletov v okolico, tako bogato naravnih lepot Vsakoletni mednarodni esperatski kongres je esperantski parlament, letošnji pa je postal poleg tega tudi turistična prireditev velikega formata. Esperantski jezik se je izkazal kot eno najpraktičnejših sredstev za velike turistične podvige. Pokazalo se je tudi, da je esperanto zlasti potreben malim narodom, ako hočejo biti enakopravni Izlet lažnega škofijskega upravnika Predrzna potegavščina neznanega mladega sleparja Ljubljana, 23. avgusta Gospodarska kriza in brezposelnost sta pripeljali v deželo množico raznih priložnostnih srečolovcev, pohajačev in fičfiri-čev, ki pogostokrat nimajo drugega dela, kakor da si izmišljajo razne, zanje sicer zabavne in donosne potegavščine in pustolovščine, ki pa ne morejo končat: nikjer drugje kakor v kriminalu. Eden takšnih ljudi si je dovolil precej brezdušno in neokusno šalo z nekim taksi šoferjem iz Ljubljane. V znanem stolpiču na voglu kavarne Emone, kjer imajo avtoizvoščki svoj telefon je lepega dne zapel zvonec, ki pomeni po navadi napoved kakšnega naročila, šofer, ki je bil najbolj pri roki, je skočil v telefonsko govorilnico in z drugega konca se mu je predstavil neznan Človek kot inženjer ta in ta, ekonom veleposastev sarajevskega nadškofa dr. Šariča. Dejal je, da je na obisku v škofovih zavodih v št. Vidu, da pa bi se rad nemudoma odpeljal na obisk k nadškofu dr. šariču, ki preživlja počitnice v Bohinju. Cisto resno se je s šoferjem domenil še za račun ter naroiil, naj avto brez odlašanja prihiti v št. Vid šofer, ki je bil vesel tako lepega naročila, je v resnici takoj odpeljal do šentviške gimnazije, kjer ga je v parku že pričakrval neznan mlad gospod v napol dostojni tem-noslvi obleki, pumparicah, nizkih čevljih, gologlav in s sivim plaščem čez roko. Sedel je v avto in odhitela sta proti Gorenjski. Ko je šofer spotoma izmenjal s svojim potnikom nekaj besed, se mu je začel tujec zdeti sumljiv, in Se preden sta privo-zila do Bleda, je zahteval plačilo. Neznanec pa mu je odvrnil, da se bosta na Bledu ustavila za trenutek v Parkhoteiu, kjer lo-žira, in da mko kolo, vredno 1000 Din, drugače pa je skrival za Pestotnika nakradena kolesa Pestotnik je pred malim senatom priznal tatvine, dejal pa je na vprašanje, kako se je preživljal, tako-le: »Barantal sem s saharinom, češpljami in drugim sadjem. Pri saharinu sem imel 3 krat smolo in sem bil čisto uničen. Imel sem pošteno baran-tijo s kolesi!« Sodba: Anton Pestotnik na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora ter v izigubo čast nih državljanskih pravic za 3 leta, France Rogelj pa na 5 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni. Oba sta kazen sprejela. Anton Trpin, 2>Tetni sainski mesarski pomočnik je letos v aprilu in maju izvršil na Gorenjskem okoli Kranja 6 tatvin. Kradel je vse, kar nru je prišlo pod roke. Razne posestoike je z vlomi oškodoval za približno 5000 Din na blagu. Ko ga je hotel orožnik v Kranju aretirati, mu je grozil s samokresom. Obsojen je na 1 leto in 6 mesecev robije zaradi vlomov in nevarne grožnje. Trpin je v mladosti vžival slabo vzgojo in je ves izgubljen. Mlada kmečka fanta Jakdb I. in Jakob II. sta 19. julija ponoči v pijanski objestnosti ukradla 20 Dftn vredno kokoš pri posestniku Lojzetu Borišku v St. Lambertu pri Zagorju. Ker je bila kokoš ukradena iz zaklenjenega hleva, se je tatvina kvalificirala kot nočni vlom, zato sta prišla oba pred mati senat. Jakob I. je povedal, kako je splazil v hlev, nakar sta s pajdašem v gozdu pekla kokoš, ki jima je izredno dišala. Zato pa je tudi pokora 06tna: obsojen je Jakob I. na 3 mesece, Jakob II. pa za samo sodelovanje pri obiranju kokoši na 1 mesec zapora, pogojno za 1 leto. Plemenitaška klofuta Zgodovinska črtica iz leta 1600 Med mestom Kamnikom in gospodi pl. Lambergi je bilo dolga leta tako sovražno razmerje, da je pogosto prišlo do krvavega obračunavanja, in je morala vmes poseči deželna gosposka; dovolj dokaza, da so bili kamniški meščani kaj čvrsti in pogumni. Kot prvi povod zdražb navaja Valvasor požar leta 1511., ki je izbruhnil v nekem Lam-bergovem mlinu in upepelil velik del mesta. Zaradi tega je bila gospodu pl. Lambergu, ki je bil deželno knežji upravitelj kamniške graščine, odvzeta mestna in sodna oblast, česar ni mogel nikdar preboleti. Drugi povod razdora je bila zeradba graščine v Zapri-rah leta 155^. od Jurija pl. Lamberga. Kamniški meščani bi zidavo radi preprečili, uprli so se prevozu stavbenega lesa skozi mesto z orožjem v roki, pa to jim ni uspelo. Nikakšno prijazno razmerje torej ni bilo, ki je vladalo med Kamnikom in njegvim najbližjim sosedom, gospodom pl. Lamber-gom. Lenega sončnega dne v juniju ltTO proti večeru je jahal takratni graščak v Za pričah skozi mesto. Navadno so ga spremljali vedno po dva, trije hlapci, kadar je moral skozi vrata nenaklonjenega mesta. Tokrat pa je jahal rajši sam. zakaj, hotel se je posovoriti z mestnim sodnikom, in mu je bilo spremstvo odveč. Ko je prijahal do hiše motnega sodnika, je dobil na pragu njegovo hčer v živahnem razgovoru z mladim človekom. Na prvi pogled je lahko vsakdo prehodil, da 9o med obema več kakor prijazni odnosi. Bilo pa je proti vsaki navadi takratne dobe, da bi se dekleta na tak način sestajala s svojimi oboževalci, in to kar javno pred očmi vseh mi-mogredočih. Mestni sodnik je bil ponosen in prevzeten, naklonjenost svojega otroka do vrlega sina preprostega meščana mu ni bila všeč in je skušal kolikor nn>goče preprečiti, da bi se zaljubljenca sestajala. Toda ljubezen je zvita in iznajdljiva. Kadarkoli je prihajala Urška iz cerkve, jo ie srečal Vinko pri vratih in ji s pozdravom izpregovoril tudi nekaj ljubeznivih besed. Danes je trajal razgovor nekoliko dalje časa, in oba sta se močno prestrašila, ko se je gospod pl. Lam-berg ustavil pred njima. Urška, vsa rdeča, je hotela oditi, toda gospod pl. Lamberg ji je zaklical. naj ostane in jo je vprašal, kje je gospod mestni sodnik, njen oče. Deklica je odgovorila, da je njen oče v svoji sobi. Graščak je vrgel Vinku vajeti in mu naročil, naj mu podrži konja, sam pa je odšel v hišo. Vinko, ki mu je postajalo pred vrati dolgočasno, in je zaman upal. da se bo sramežljiva hčerka mestnega sodnika vrnila, je končno izprevajal vranca gospoda pl. Lamberga po cesti gor in dol ter obstal pri tovariših, ki j'h je srečal, precej daleč od hiše mestnega sodn:ka. Tako so se pogovarjali že najmanj pol ure, ko so se zaslišali glasni in jezni glasovi ter je gospod pl. Lamberg žarečega lica stopil iz hiše mestnega sodnika. Tik za petami mu je sledil mestni sodnik, razoglav in v domači obleki, brez vsakega sledu svojega dostojanstva. Njegov obraz je bil še bolj rdeč kakor oni gospoda pl. Lamberga. Vpil je glasno, da se je daleč naokoli razlegalo: »Tako mi Vi ne boste ušli' Pokazal Vam bom. ali smete brez kazni žaliti prvo osebo v Kamniku! Tecite! Hitro! Zaprite mestna vrata! Skličite meščane!« Tako je pozival ljud», ki so vreli od vseh strani skupaj. Gospod pl. Lamberg pa se je urnih korakov bližal onemu mestu, kjer je Vinko držal njegovega vranca. Za njim je tekel raz-oglavi mestni sodnik. Že je prvi zgrabil za vajeti, ko je mestni sodnik zaklical: »Držite ga! Ne pustite ga iz mesta?« Tedaj je položil Vinko svojo težko roko na rame pl. Lamberga in na kratko dejal: »Ne boste kar tako odhajali! Moramo najprej slišati, kaj hoče gospod mestni sodnik!« Nastop je zbudil splošno pozornost, in ni trajalo dolgo, da se je zbrala na trgu velika množica ljudi. Med njimi so bile čvrste in junaške postave bojevitih kamniških meščanov, ki seveda niso plemenitega gospoda r.ič kaj prijazno gledali. Ta je še poskusil da bi se s silo polastil svojega konja, a je moral kmalu kloniti mladeniški moči krepkega Vinka. Zdajci se je pričel zelo živahen prizor. Ljudje so kar tekmovali med seboj v posmehliivih Salnh in Izzivajočih opazkah. Mi»rT t«m Tv>invilj tudi nekateri ni svetovalci in kmalu je bil znan vzrok mučnega nastopa: Gospod pl. Lamberg je gospoda mestnemu sodnika deželnoknežje- ga mesta Kamnika na njegovo, nekoliko nepristojno besedo prisolil klofuto. Ko so meščani zvedeli za ta dogodek, so bili zelo razburjeni- njihova jeza in užalje-nost se je obrnila proti oblastnemu grašča-ku. Njihov postopek je bil kratek: plemenitemu gospodu so odvzeli meč, njega pa zaprli v mestno hišo. Star pregovor zadeva one, ki pridejo šele po dolgem razpravljanju k pameti. V srednjem veku je bil pregovor: Kadar prihajajo mestni očetje iz mestne zbornice, so bolj pametni kakor tedaj, ko hodijo noter. Toda pri kamniških mestnih očet?h pregovora, vsaj v tem pogledu, nikakor ne moremo uporabiti. Vsak dan so prihajali v Lambergovi zadevi v mestno hišo, vendar niso prišli nikoli do zaključka, kaj hočejo z njim storiti. Čast deželnoknežjega mesta Kamnika je bila v osebi mestnega sodnika kruto razžaljena; to je zahtevalo na vsak način kazen, o tem ni bilo nikakega dvoma. Kakšna pa naj bi bila kazen? Obesiti ga? — Za klofuto ni bilo smrtne kazni. Kaznovati ga z denarno globo? — Te ne bi plačal. Obdržati ga v zaporu? — To ni bilo baš poceni, zakaj iz posebne milosti mu je bilo dovoljeno, da je smel sprejemati obiskovalce in jih gostiti. Da. da, dobri očetje Kam-ničani so bili v kaj veliki stiski in so zamišljeni stresali glave. Vendar so se mestni očetje lažje izvlekli iz svoje mučne zadrege, kakor so mislili. Nekega dne je prijahal v spremstvu raz- nih plemičev gospod Cosimus pl. Hohen-■wart s Kolovca, ki je imel svoj grad komaj miljo daleč od mesta, da bi obiskal ujetega gospoda pl. Lamberga. Hlapci so stali s svojimi krasno osedlanimi konji na dvorišču mestne hiše, medtem ko pa so plemeniti gospodje sedeli zgoraj pri ujetniku in srkali dobro vinsko kapljo. Konjski hlapci so se pogovarjali in zabavali med seboj ter je bik) za pet gospodov in štiri hlapce obrz-z mestno stražo, nobeden pa ni opazil, da danih in osedlanih deset konj. Gospoda je popivala pozno v noč ter zelo prešerne volje zapustila mestno hišo in mesto, potem ko je bila še izročila straži pri mestnih vratih lepe pozdrave mestnemu sodniku. Bili so že daleč iz mesta, ko so zapazili čuvaji, da je odjezdal z njimi tudi ujetnik. To je bil spet povod za veliko vzbuno, vpitje in jezo. Toda kaj je pomagalo? Ujetnik je ušel, ni ga bilo več nazaj. Nekdo je moral to plačati: to so bili ubogi čuvaji, ki so morali sedeti za svojo nepazljivost osem dni ob vodi in suhem kruhu. Prav za prav .pa mestn! očetje niso bili nezadovoljni s pobegom, saj so bili na ta način rešeni iz velike zadrege. Največji dobiček od te dogodivščine je imel Vinko. Zaradi svoje pomoči pri zajetju gospoda pl. Lamberga si je pridobil naklonjenost gospoda mestnega sodnika, očeta svoje izvoljene Urške. Ker pa si je pridobil njeno srce že davno poprej, se je zdaj omehčalo tudi strogo očetovo srce in je odpadla sleherna ovira za poroko. R. Dl. >7tttro< Št. '196. gočofa, 2£. avgusta 193o. ~ Domače vesti * Nemški list o umetnostnem muiejn kne- ra - namestnika Pavla. »Berliner Tageblatt« objavlja v evoji četrtkovi .številki zanimiv članek Svena Schachta pod naslovom »Moderne Kunst in Beograd?, v katerem podaja pisec nekaj prav lepih vtisov po svojem obisku Muzeja moderne umetnosti kneza Pavla. Sven Schacht se pri tej priliki prav laskavo izraža o dobrem okusu in širokem umetnostnem znanju kneza - regenta, ki ga najlepše očiluje že zbirka sama, v kateri je odlično zastopana nemška, angleška francoska, nizozemska, flamska in, razume se, jtiTOslovenska moderna umetnost. Enako simpatično navaja pisec tudi nekaj najznačilnejših imen iz najnovejšega jugosloven skoga slikarstva. it Spomenik Vojnim žrtvam pri Klima-novu. že leta 1922 je bUa sprožena mrnel, naj se s primernim spomenikom poftastl spomin mrtvih junakov kumanovske bitke. Ustanovljen je bil odbor, ki je zbiral sredstva v to svrho. Napravljeni so tudi načrti za spomenik, ki bo visok 46 m in postavljen na Zabrnjaku, najvišjem vrhu kumanovskega bojišča, v spodnjem delu spomenika bo kostnica. ic Ruski pisatelj Vladimir Lebcdev, ki je bil minister v vladi Karen^kega, Je prispel v Sarajevo iz Tirane, kjer je bil priča albanskih nemirov. Pisatelj Lebedev zbira gradivo za daljšo razpravo o nacionalno revolucionarnem pokretu v Bosni tik pred svetovno vojno. Zaradi tega je obiskal v Bosanskem Grahovu očeta pokojnega Gavrila Principa. Vladimir Lo. bedev je bil velik prijatelj pokojnega bolgarskega kmečkega voditelja Stambulij-skega in je v lepi knjigi opisat njegovo delovanje in njegov tragičen konec. it Štipendije za otroke finančnih nameščencev. Finančni minister je izdal odlok, da se iz fonda finančne kontrole podeli več štipendij in podpor za obiskovanje šol in izučitev obrti zakoniti deci aktivni in upokojenih nameščencev finančne kontrole ali njihovim sirotam. Nameščenci finančne kontrole, aktivni ali -/pokojeni, ki žele dobiti štipendijo ali podporo za svojega otroka, morajo dokazati, da so vestno in zanesljivo služili in da so po razmerah svoje družine in drugih okoliščinah res vredni, da se jim olajša skrb za vzgojo otrok. Prednost imajo otroci tn sirote nameščencev finančne kontrole, ki so umrli zaradi ran ali bolezni, ki so si jih nakopali v službi, dalje otroci in sirote nameščencev finančne kontrole, vpokojenih zaradi nesposobnosti zaradi ran ali bolezni, otroci brez staršev ali takšni otroci brez očeta, katerih mati je izgubila pravico do pokojnine, ker se je prej poročila, itd. štipendije se bodo podeljevale samo za obiskovanje Sol v kraljevini Jugoslaviji. KAMILA KREMA očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij itd. ln jo ohrani čisto in svežo, V lekarnah, CTro-gerijah, parfumerijah in trgovinah. Glav. zal. za Ljubljano »VENUS« pred pošto. ic Razstava »Naš Jadran«. Kakor je naši javnosti že znano, nam bo letošnji kongres Jadranske straže prinesel posebno zanimivost, t. j. prireditev velike razstave »Naš Jadran«. Kakor smo informirani, bo ta razstava zavzemala % prostora Ljubljanskega velesejma. Razstavni odbor je poskrbel, da bo bogastvo in obseg razstave odgovarjal nekdanji jadranski razstavi na Dunaju, če je ne bo še prekosil. Poleg pregleda delovanja Jadranske straže od začetka te organizacije do danes, bo razstavni odbor pokazal tudi druge zanimivosti m podal jasno sliko, tako na polju pomorstva kakor tudi na vseh drugih poljih, ki so v zvezi z našim Jadranom. Naša volna mornarica se je odzivala povabilu Jadranske straže v Ljubljani ter je gospod vojni minister odredil, da sodaiuje na tej razstavi in da pokaže sad svojega dela za obrambo Jadrana. Posebna atrakcija bo razstava živih morskih rib in drugih morskih bitij v velikih akvarihij, ki bodo potrebovali okrog 40.000 litrov morske vode. Jadranska razstava bo izpopolnjena še z umetniškim oddelkom pod naslovom »Naše morje«, že sedaj vlada za to razstavo veliko zanimanje in lahko računamo z rekordnim obiskom iz tu- tn inozemstva. Polovična voznina na železnicah, parnikih in avijcnih je dovoljena. Razstava pa bo od 5. do 16. septembra. ic Smrt zaslužnega propagatorja kinet-skega pokreta. V Starem Slatiniku blizu Slavonskega Broda je umrl v starosti 80 let bivši narodni poslanec Radičeve stranke IMja Marttaovič, ki ie bil po vsej Slavoniji znan pod imenom »čiča IMja« in cenjen kot eden najzaslužnejših propagatorjev kmečkega pokreta. Ciča Ilija je bil tudi požrtvovalen nacionalist in je v svoji mladosti junaško in požrtvovalno podpiral četnike Petra Mrkonj'ča-blagopokojnega kralja Petra. Svoboda in izobrazba naroda je bil njegov ž-ivl.ienski ideal. Martinovič je bil vmet sotrudnik pokojnega Ante Kadiča in uspešno je sodeloval pri ustanovitvi kmečkega pokreta in raznih zadrug. Sodeloval je uidi s pokojnim Stjepanom Radičem in je bil že leta 1907 njegov kandidat v našiškem srezu proti madžaronu grofu Pejačeviču. V parlamentu v Budimpešti je bil Martinovič odločen zastopnik svojih rojakov v nacionalnem in stanovskem pogledu. Član naše Narodne skupščine je postal leta 1923, ko si je pridobil mandat v okraju Požega. Priljubljenega in zaslužnega narodnega delavca so pokopali ob velikanski udeležbi ljudstva iz vsega okraja. -—"" ELITNI KINO MATICA Tei. 21-24 Te1 21-24 Danes ob 4, 7% in 9*4 zvečer Viktor de Kowa v filmu Ko bi bil kralj... Dopolnilo: Morske živali Jadrana * Novo vodstvo ljubljanskega radia. Kakor poroča »Slovenec« no imenovani za člane komi8ariata, ki vodi in upravlja radij-Bko oddajno postajo v Ljubljani, gg. profesor France Koblar, uradnik poštne direkcije inž. Rafael Eržen in Miloš Stare, konci-pient pri advokatu dr Mihi Kreku Razrešeni so dosedanji člani komisariata gg. poštni direktor dr. Tavzes. inž Žtebi in pisatelj Ribičič. ic Izlet angleških turistov s »Kraljico Marijo«. V četrtek -je prispel iz Benetk v Split pamik »Kraljica Marija«, na katerem je okrog 250 angleških turistov, ki bodo potovali ob naši in grški obali do Pireja. Ta izlet je organiziralo društvo »Traveler. Kkub« v Londonu, ki vsako leto prireja taka potovanja s >KraJjico Marijo«. Izlet bo trajal do 2. septembra. if Zveza lekarniških botrudnikov bo imela v nedeljo 8. septembra v Beogradu v Zanatskem domu svoj 13. redni kongres. Otvoritev kongresa bo ob 9. dopoidue. Udeležencem je prometno ministrstvo odobrilo polovično vožnjo za čas od 4. do 12. septembra. Na vstopni postaji naj kupijo celo vozovnico in železniško legitimacijo K 13, katero naj dajo na kongresu potrditi, * Himen. Poročila sta se v ponedeljek 19. t. m. v Kostanjevici g. šlebinger Ciril, profesor v Mariboru, in gdč. Jožica Ercigoj, učit. abiturientka. Čestitamo! * V odgovor na vprašanje posestnikov novih hiš o šolskih taksah obvešča Društ. vo posestnikov novih hiš svoje člane, da | je odbor že pred nekaj dnevi storil potrebne korake ter vložil pritožbo na pristojnem mestu. 0 uspehu akcije bodo člani v časopisih pravočasno obveščeni. ^ Zapreke na dunavskem pristanišču v Zemunu. Promet ladij na zemunskem dunavskem pristanišču ima nude ovire, ker so sredi reke dolgi in široki peščeni otoki in ker reka menjava pri Zemunu svojo strugo ter odnaša zemljo. Nekateri kanali med Zemunom, Boričem m Ovco so že popolnoma zasuti z zemljo in peskom. Promet ovira tudi to, ker že več dni dvigajo iz reke dve ladji, ki sta se, natovorjeni z lesom in cementom, potopili latos po zimi. Ko bo to delo končano bo treba takoj izvesti temeljito čiščenje zasutih kanalov, da bodo tam lahko plule manjše ladje in čolni v razbremenitev prometa v pristanišču. ic Trasiranje proge Skoplje-Tctovo. Vprašanje železniške zveze Skoplja z Ohridom se uspešno rešuje. Okrog 20 ;nie-njerjev in geometrov je na delu pri tra. siranju proge od Skoplja do Tetova v dolini Vardarja. if Ostanki japodskih naselbin v Liki. Velika ekspedicija tujih in domačih arheologov, ki se bo vršila od 3. do 13. septembra, se bo zanimila tudi za arheološka najdišča Siska in raznih krajev Like, kd dokazujejo, da so imeli v Liki Japodi močne naselbine, ki so se krepko upiraJe rimskemu navalu. Japodi so bili.-ilirsko pleme, ki se je pozneje pomešalo s Kelti. Torišče najhujših borb med Japodi in Rimljani je bilo med današnjim Senjem in Otočcem Iz starodavne japodske dobe je najdenih v teh krajih precej ostankov, druga najdišča pa izvirajo iz poznejših časov, ko so imeli Japodi v Dalmaciji in Liki pod rimsko upravo nekako avtonomijo. Pri odkrivanju najdišč je imel vgtike uspehe v 80 letih prejšnjega stoletja znanstvenik šime Ljubič, ki je odkril veliko japodsko grobnico v Prozoru pri Otočcu. * Prva slovenska privstna enoletna tr. govska šola, znani »Christofov učni za. vod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. vpisuje dnevno. Odlične učne moči, naj. boljši uspehi. Največji obisk, celo inozem. ski dijaki. Edina tovrstna šola v lastnem, najmodernejšem poslopju. Temeljita Izobrazba trgovskih in pisarniških predme, tov. Skrb za službe. Razni tečaji. Zahtevajte brezplačna pojasnila, nove slikane prospekte. * »Voda« v Rušah. Ker je šla 15. t. m. »Voda« radi vode po vodi se ista vprizori v nedeljo 26. t. m. ob 15. na letnem gledr^. lišču Sokola v Rušah, igra je polna izvrstnega h umerja ter" pripravljena tako, da bodo ljubitelji ruškega gledališča prišli breo« dvoma na svoj račun. V igri soeluje ves ruški ansambel ter številna štatisteri-ja. Izdelala se je tudi nova scenerija. Ru. šani upajo, da bodo zopet prihiteli obiskovalci kot prejšnja leta ta dan v Ruše, kjer jih z veseljem pričakujejo. * Za izlet planincev v Dubrovnik na kongres Zveze planinskih društev ter s tem zvezamimi izleti sprejema pisar. SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. prijave najdalje do ponedeljka 26. t. m. Na drž. železnicah je odobren 75%> popust za sku. pine 10 oseb in 5-0% popust za posamez. nike. Udeleženec se lahko vrača po drugi progi in ni veaan na povratek po isti pro. gi. Podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljubljani ter vse podružnice SPD. ic Tragična usoda izseljencev. V zemun-sko pristanišče je priplul velik šlep z nenavadnim tovorom. Na njem je 12 jugoslovanskih rodbin s 33 družinskimi člani. To so delavci, ki so dolga lata iiveli v Ru-mumiji in se sedaj vračajo domov biez vseh sredstev. Reveži so večinoma rodom iz Dalmacije. Službovali so pri dunaveki komisiji, kjer so zaslužili v boljSih časih do 65 Din na dan. Zaradi krize je tudi komisija reducirala svoje osebje in so bili odpuščeni mnogi pristaniški delavci in drugi težaki. Revni povratnik ne vedo, kam bi se obrnili in pro.->ili so pristaniško oblast, da bi smeli nekaj dni prebivati kar na šlepu, s katerim so se pripeljali. it Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.-II. (Trgovski učni zavod) Je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! v Zvočni kino Ideal Danes ob 4. 7 in 9*4 nri » sijajna filmska drama „V srcu te nosim66 Vstopnina: Dta 4.&0, 6.60 m 10.—. * Sokolska četa Dol pri LJubljani priredi v nedeljo 25. t. m. svoj prvi letni javni nastop na vrtu poleg Kmetskega doma v Beričevim. Ob pol 15 bo sprevod po vasi z godbo Sokola I. Tabor, nato ob poi 16, javna telovadba, pri kateri nastopijo vsi telovadni oddelki e prostimi vajami im na orodju. Po telovadbi narodna veselica. Ker je to prvi nastop mlade in delavne eokolske čete, vahtaio sokolsko članstvo iu občinstvo k obilnemu iposetu. Avtobus, ne zveze ugodrno uro in zlato verižico. Policija je dečka prijela, ko je v mestu ponujal ukradeno uro v nakup. Deček je pozneje na stražnici zavrgel zlato verižico za peč, pa so jo kmaJu našli. Tatvino je dolgo tajil, naposled je le vse skesano priznal. Vlomilec pri Šolskih sestrah. V fetr-tek okoli 20. se je neznan tat splazil čez mejo samostana, odprl z vitrihom železna vrata in smuknil v sobo kuharice Alojzije Novakove. V sobi je vse premetal, ukradel pa ni ničesar. Najbrž je iskal denar, ali pa je bil prepoden. Kino Union. Danes ob 16 30 in 20.30 velefilm >Na otoku« in zvočni tednik. Iz Maribora a_ Pavel Cvenkelj pred sodniki. Včeraj dopoldne se je pričela pred mariborskim okrožnim sodiščem kazenska razprava proti 48-letnemu bivšemu trgovcu Pavlu Cvenklju, katerega je državno tožilstvo obtožilo zaradi goljufij. Pri razpravi je Cvenkelj odločno zanikal vsako krivdo goljufije ter poudaril, da ni imel namena koga oškodovati. Po cmoumem razpravljanju je predsednik preložil razpravo za nedoločen čaa, in sioer zaradi tega, ker je obtoženi izjavil, da v nekaterih točkah obtožnice ni bil zaslišan. a— Gledališče se pripravlja za novo sezono. Drama pripravlja »Brate Karamazo. ve«, opereta pa »Cigana-barona*. Drž. trgovska akademija. Popravni, dopolnilni, privatni in završni izpiti pri. čnejo 26. t. m. ob 8. Vpisovanje za novo eolsko leto bo 2. in 3. sept. od 8. do 12. Prijave za I. razred sprejema ravnateljstvo do 30. t. m. Imena sprejetih ali ne. sprejetih se objavijo na uradni deski. Pri. četek rednega pouka. 5. septembra ob 8. a— Trojčke je rodila posestnica Rudeževa v Kamnici. Malčke, ki so tehtali samo 1.600 gramov, so spravili v novi oddelek za dojenčke v Zdravstvenem domu, kjer so se kmalu okrepili ter dobro prestali prvo živ-ljensko preizkušnjo. sel od včeraj' naprej električni motor," ki je I - . , .. l 'j-L-Li!-?__-ii—• •■ _________1-J f Denar so prinašali oproščenoem oba. ,j>p«tavljen v sredini pri stari žatvornici Močna žica se .'priklopi na več naloženih vozičkov, delavec visoko dvigne rdečo zastavico in motor pridno potegne vagončke do vzpenjače. Betoniranje je zadnje dni počivalo, ker so delavci zaposleni pri izkopavanju visokih opornih zidov tik mostu čez Gradaščico in zabijanju pilotov. Jelovško-va šupa, o kateri smo nedavno obširneje poročali, je sedaj popolnoma porušena. u— Izkopnine pri regulacijskih ld«HH Ljubljanice. Pri regulacijskih delih na te. renu Ljubljanice se pogosto najdejo v lz. kopu zgodovinski predmeti, novci in druge izkopnine. Občinstvo 6e ponovno opo. zarja, da so vsi najdeni predmeti last mestne občine in se morajo zato oddati v mestni muzej. Prekupčevanje s temi predmeti ali odnašanje ni dovoljeno ta bo mestno poglavarstvo v vsakem primeru najstrožje postopalo proti onim, ki bodo najdene predmete odnesli ali ž njimi pre. kuipčevali. u— Karambol mlekarice s tramvajem. Včeraj zjutraj se je aa Karlovški cesti pripetila huda nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala, življenje 36 letne posestnice Ivane žitnikove iz črne vasi. S konjem je vozila mleko v meeto, na Karlovški cesti pa se je konj ustrašil tramvaja ta se za. letel v voz. žitnikova je padla na cesto in si prebila lobanjo. Prvo pomoč ji je nudil mestni zdravnik dr. Ahčin, nato so jo reševalci prepeljali v bolnišnico. u— Vlom v barako. Delavec Jože Marinšek si je na Brdu pri Viču uredil skromno barako za svoje domovanje. A kakor kažejo vsa znamenja, je tudi med tatovi in vlomilci zavladalo že tolikšno pomanjkanje >deia<"., da so začeli poizkušati srečo že tudi po najsiromašnejših domovih. Tako je Marinšek, ki se je zadnjič pozno zvečer vrnil domov, zasačil v svojem stanovanju temno postavo neznanega človeka, ki je bil pravkar odprl omaro in z majhno žepno svetilko svetil po predalih. Ko je neznanec začul, da prihaja gospodar, je jadrno pobegnil skozi okno, pri tem pa je Marinšek spoznal v • Ria Markucijema in Zemljidu dobri ljudje, ki so jih v četrtek popoldne obiskali kPri prleku«. Tako je odvetnik dr. LaSič vsakemu daroval po 100 Din ostali so se priključili lepemu zgledu z zneski od 60 do 10 dinarjev. Jesenske konjske dirke bodo dne 8. septembra. Z naboji ni igračkanja. z nabojem se je igral dijak Kolom an Glažar iz Stre-hovcev. Naboj mu je pri tem eksplodiral t levi roki ter mu jo raznese!. življenja se je naveličal 48-letoi delavec Adolf T. iz Pobrežja in segel po solni kislini. V bolnišnici so mu rešili življenje. — Preveč kini na je zavžila po nesrečnem naključju 29-letna tkalka Katarina. K. iz Spesovega seia in se pri tem zastrupila. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico. V svinjskem hlevu se je obesil 65-letni posestnik Janez Bernat iz Bodoncev. Identiteta ugotovljena. Včeraj se je dokončno dognalo, da odgovarja identiteta samomorilca za magdalenskim pokopališčem, o čemer smo včeraj poročali, z ime. nom, zabeleženim na listku, ki ga je pokojni pustil poleg sebe. Njegov vsak, ki stanuje na Teznu, je izjavil, da je identičen z Ivanom Juha,rtom. Včeraj so Juh ar. ta pokopali. M Kdo je požigalec ? Ptuj, 23. avgusta. Poročali smo o veliki požarni katastrofi, ki je zadela vas Spodnje Jablane. Orožniki v Cirkovcih, ki vodijo strogo preiskavo o vzroku požara, sodijo da je bil ogenj podtaknjen. V kritičnem času se je vračal iz Cir-kovcev najemnik Jožef Pečar iz Spodnjih Jablan. Opiazil je na parni posestnika Peč-nika Ivana neko sumljivo luč in to na severnem koncu. Kmalu zatem ie opazil še drugo luč ravno nasproti. Že kratek fes na- to je švignil mogočen plamen, ki je hipoma zajel celo gospodarsko poslopje. Orožniki njem svojega dobrega znanca, nekega zidar- vsestransko poizvedujejo za osebo, ki se je sker»» delavca iz Dra?omeria Dri Brezovici. nniavila na mmi * l,ifi<> ___ je videl. skega delavca iz Dragomerja pri Brezovici, I pojavila na parni z lučjo. Najhujše je priza' ki je bil malo poprej pri njem na obisku in det posestnik Brandsteter Ivan, ki je šele M—denar. | pred kratkim dvignil pri zavarovalnici zavarovalnino in mu je ogenj poleg domačija uničil 7.000 Din gotovine. Presenetljiv je zločinski nagib k požigal-stvu. Zaradi suma hujskanja k požigom so orožniki v Juršincih aretirali nekeea "posestnika iz Smolincev in ga privedli v ptujske sodne zapore. Osumljen je, da je nagovarjal brata Frasa, da bi zažgala viničarijo Franca Rajšpa v SlavšČini in hišo Matije Palu-ca v Smolincih. V koliko je lo resnica in kakšen utegne biti vzrok navajanja k požiganju, to bo seveda pojasnila Šele natančna preiskava. kam Marinšek spravlja Z Jesenic Kino Radio na Jesenicah predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. uri zvečer' (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) lep film »Izgubljene hčerker. Dejanje ee vrši v Bosni in Dalmaciji. Dodatki običajni. Sledi film »Ljubim Te«. Iz Tržiča Kino predvaja danes in jutri v nede-deljo senzacionalen film »Podmorski pekel« in tednik. Cene znižane. Državna razredna loterija _ Žrebanje 20. avgusta 1935. Din 6.000.— St. 46.190. Din 1.000.— št. 10.859, 15.728, 15.776, 17.415, 24.868, 24 891 33 011 62 042 62.060, 75.664, 89.900, 95.722. ' 62-04Z» Žrebanje 21. avgusta 1935. Din 3.000.— št. 46.177. Din 1.000.— Št. 5.883, 15.735, 17.401, 33.075, 62.016, 62.034. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 \ »3Tutr« It 195. a 5 =• Sctcrta, 24. avgusta "1935. Gospodarstvo Aktivnost naše zunanje trgovine v prvem M polletju . I N« 28 temveč Ponovno SDO že na tem mestu opozorili na okolnost, da mesečni podatki, ki jih objavlja generalna direkeija carin glede gibanja zunanje trgovine, ne nudijo prave slike o naši zunanji trgovini, ker upoštevajo pri uvozu tudi uvoz monetarnega zlata in srebra. Tozadevna razlika prihaja v občutnejši meri v poštev zlasti letos, ko je pričela Narodna banka prenašati svoje v inozemstvu deponirano zlato v našo državo in se ta prenos zlata v statistiki upošteva pri uvozu ter tako brez potrebe povišuje vrednost uvoza in zmanjšuje aktivnost trgovinske bilance. Ko so bili znani podatki za prvo letošnje polletje, je bila izkazana številka aktivnosti v višini 28.7 milijona Din in to številko so objavili vsi domači kakor tudi mnogi inozemski listi. V resnici pa je aktivnost mnogo večja Iz pravkar izdane tiskane statistike zunanje trgovine za prvo letošnje polletje je razvidno, da smo v prvem letošnjem polletju uvozili 1506 kg zlata v vrednosti 65.1 milijona Din, in sicer za 24.7 milijona Din iz Francije, za 15.5 milijona Din iz Anglije, za 12.6 milijona Din iz Nemčije, za 9-2 milijona iz Belgije in za 3.3 milijona Din iz Švice. Skupaj pa je znašal uvoz monetarnega zlata in 6rebra 65.6 milijona M mflljoBov Din. V omenjeni »tottotiki je nato *u nanja trgovina ta prvo polletje i*ka zana.tudi po grupaciji bruseljska med narodne konvencije, kjer jo nvo« iti izvoz monetarnega zlata ki srebra posebej izkazana, kar daje šele pravilno sliko v gibanju trgovinske bilance Cisti blagovni promet, ki Je edino me rodajen sa presojo zunanje trgovine (torej brez uvoza in izvoza monetarne ga zlata in srebra) je znašal letos t prvem polletja v primeri s lanskim prvim polletjem, kakor sledi (v mili jonih Din): igrea n*em saldo prvo poli. 1934 1589.0 1736.2 —147.1 prvo poli. 1935 1774.1 1630.7 + 93.' Is gornje primerjave je razvidno, da se je letos naša trgovinska bilanca zboljšala in je v resnici znašala aktivnost 93.4 milijona Din, dočim je bila lani trgovinska bilanca čistega bla govnega prometa pasivna »a 147.2 mi lijona Din. Tudi v drugem letošnjem polletju je računati s tem, da b) Narodna banka nadalje pionaSa'.a v nošo državo v inozemit.M deponirano blago in zato bi bilo žeieti, i* bi generali-o direkcija carin svoje mesečno izkaze objavila, kakor to dela vsako cetrf.etje tudi po grupaciji bruseljske konvenci je, da bo mogoče pravilno presojati mesečno gibanje naše zunanje trgovine Zbornica za TOI k načrta zakona o hranilnicah (Glej »Jutro< Slovenski tip hranilnic, ki imajo med svojimi vlagatelji 85 - 90% vlagateljev iz najšibkejših neimovitih družabnih vrst (delavci, nameščenci, služkinje, mali uradniki in obrtniki, mali posestniki), bi lahko še danes v redu funkcioniral, če ne bi bile slovenske hranilnice uvrščene med zavode, katerih terjatve nasproti kmetu so zaSčite-ne. Prav tako bi lahko v redu funkcionirale naše hranilnice, če bi država uredila važno vprašanje, ki je že desetletje odprto, namreč vprašanje pupilnega denarja. Medtem ko preti hranilnicam na eni strani stalna nevarnost, da se jim odvzame pupil-ni denar, ki je še iz prejšnje dobe pri hranilnicah (že od leta 1932 se vsi depoziti pupdnega denarja izročajo Državni hipotekami banki), ni na drugi strani do danes še rešeno vprašanje avstro - ogrskih predvojnih državnih rent, ki eo v portfeljih hranilnic in za katere znašajo samo obresti za poslednjih 15 let 52 milijonov kron, niti je regulirana kuponska služba avtonomnih posojil, železniških obligacij in drugih efektov, ki s« v portfelju hranilnic. Vsi ti momenti neugodno vplivajo na poslovanje naših hranilnic Zdi se, da gotovi krogi sistematično delajo na tem. da se odvzame našim hranilnicam normalen dotok denarnih sredstev Priznavamo, da zakonodajalec ni mogel preiti preko gotovih težkoč, v katerih se nahajajo hranilnice in je morda v dobn nameri, da je treba v bodoče za jamči ti hranilnicam večjo likvidnost, predvidel nekatere določbe, ki pa bi, če se uveljavijo, zahtevale v naših krajih docela novo politiko naših hranilnic. U ver jeni smo, da bo ministrstvo, če bo proučilo možnost izvedbe take politike na terenu, priik) do zaključka, da ta politik« ne ustreza gospodarski strukturi in potrebam dravske banovine. Nastane vprašanje, kako najti Izhod iz take situacije Smatram«, da je mogoč izhod samo na »a način, da s« iida okvirni zakon, detajlne odredb«, tak« glede viline dopustnega nalaganje denarja v posamezne vrste posojil pa prepusti banovinam, ki bodo lahko najbolje upoštevale gospodarske potrebe svojega področja. Minister bi v tem primeru obdržal vrhovno nadzorstvo in odobravanje detajlnih odredb, kakor n. pr. o ključu razdelitve kredita na posamezne vrste posojil. Zbornica prosi, da se temu vprašanju pokloni posebna pozornost, ker je od pravilne rešitve tega vprašanja odvisno nadaljnje delo pri sestavi zakona in usoda naših hranilnic. Vrhu tega je potrebno, da se s novim zakonom točno in jasno odredi odnos samoupravnih hranilnic nasproti Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici. To je brezpogojno potrebno, ker odvzema Državna hipotekama banka na osnovi svojih zakonskih privilegijev hranilnieam glavni dotok likvidnih sredstev, načrt novega zakona pa niti ne priznava hranilnicam značaja pupilarno sigurnih denarnih zavodov, niti ne navaja vseh vrst pupilarnega denarja, ki se lahko fakultativno nalaga v hranilnice. Načrt zakona sicer predvideva možnost nalaganja tega denarja v hranilnice, kar pa je docela platonskega značaja in brez stvarnega efekta, dokler obstoja zakonita obveznost izročanja pupilnega denarja Državni hipotekami banki. Mislimo.da ni potrebno izdajati zakonske odredbe, ki ustvarjajo le iluzijo in nimajo praktičnega pomena. Isto velja glede Poštne hranilnice, ki beleži najmočnejši ddok vlog baš iz vrst malih vlagateljev in lahko preko svojih 365 poštnih uradov v naši banovini stalno v največji meri drenira naš kapitalni trg. Za oba gornja privilegirana zavoda bi moralo veljati načelo, da se morajo sredstva, zbrana v okrirn en« banovine uporabiti za kreditne »vrhe gospodarstva dotične banovine, kajti gospodarstvo naše banovine nima viškov, ki bi jih lahko brez škode za Svojo gospodarsko delavnost vsako leto odstopalo drugim krajem. Pojava Hipotekam« banke na našem tržišču je imela vseskozi negativne posledice, ker so morale naše hranilnice obrestno mero, ki je bila prej nižja, prilagoditi obrestni meri Dri hipotekarne banke, ki je bila višja, kar je povzročilo tndi podra>»ev posojil. korensko gospodarstvo odloča« zastopa stališče, da se hranilnieam prizna popolni mačaj popilarno sigurnih denarnih zavodov, ki ga imajo ie sto let in da se hranilnicam daj« v pogleda pupilnega denarja iste pravice, ki jih uživa Dri. hipotekama banka. 7>ato zahtevamo, da se spremenijo čl. 5. 4() in 117 zakona « Dri hipotekami banki in čL 160 zakona o izvenspornem postopka. od 23. avg.) Treba je enkrat spraviti na jasno, ali naj se vodi politika centralizacije hipotekarnega kredita na Škodo avtonomnih organizacij, ki smo jih doslej imeli, ali pa obstoja razpoloženje, da se prizna enakopravnost zavodov. ki so se doslej bavili s hipotekarni-mi posli. V pozitivnem primeru je treba temu dati jasnega izraza v sami koncepciji zakona. Smatramo, da naše hranilnice niso dale nikakega povoda, da se jim ta enakopravnost danes odreka. Da se vidi, kakšen značaj imajo na$e hranilnice za gospodarski in kulturni napredek, moramo navesti, da je bilo y zadnjih 50 letih s podporami in cenenimi posojih hranilnic zgrajeno v dravski banovini 341 Sol. 82 vodovodov, 76 cest in železnie, 121 občinskih uradov in občinskih stanovanjskih hiš, 42 mostov, 29 gasilskih domov, 24 električnih central, 19 občinskih podjetij 16 bolnic, 13 sirotišnic in hiralnic, 12 klavnic, 11 cerkev, 7 javnih kopališč, 6 gradb za sodišča, 3 vojašnice. 8 plinarne. 2 sgradbi za sreska načelstva, 2 gledališči. 2 muzeja in 2 cestni železnici. Is teb Številk j« razvidno, sakaj se naše gospodarsko področje ne more strinjati s tem. da bi o priliki legi-slativnega izenačenja pravne baze hranilnic izgubilo ono, kar je doslej tvorilo hrbtenico njegove gospodarske samostojnosti in odporne sile proti poizkusu tuje ekonomske penetraeije, ono, kar je v teku poslednjih pet decenijev omogočilo, da smo si ustvarili navedene kulturne in socialne pridobitve. Ne gre torej za običajno legtslativno unifi-kacije. nego za velik in dalekosežen .problem. kar ne dopnSča. da bi tudi tokrat ostali najbistvenejši problemi neprečiSčeni in da bi se razprava o tem zakonskem načrtu dovedla na pogajanja o detajlih in podrobnostih zakonskega načrta. Končno moramo primorati, da so bile naie hranilnice, čeprav eo plasirale pretežni del sredstev v hipotekama posojila, vedno velika in sigurna rezerva za plasiranje notranjih državnih posojil in so vrhu tega igrale veliko vlogo pri kreditiranja trgovine ia Obrti. (Dalje.) Gofpodanfc« rect! — Ogromna likvidna sredstva pri Državni hipotekami banfel. Državo« hipote. kam a banka objavlja eroj meeeftnl jekaz za julij, ia katerega Je razvidno, da so se v tem mesecu razpotoUJiva gotovinska sredstva, ki eo se prejšnji mesec ie gibala na znatni višini 660 milijonov Din na. dalje povzpela ki je ime!* Dri. hiipotekar. na banka ob koncu Julija *a 700 milijonov Din gotovine ki blagajniški zapisov Na. rodne banke (lani <4> kooou julija le za 316.6 milijona Din). = Naša pohištvena obrt bo prav lepo zastopana na letošnjem jesenskem vel esej mu v Ljubljani od 5. do 16. septembra. Na tej razstavi bo veakdo videl, kako ee naši milanski mojetri trudijo v veem, fe bi ustregli kupcu. Današnje pohištvo Je od. vrglo nekdanjo orneimeotkko, ter Je glad. ko, masivno in prostmino. Razstavljene bodo vsakovrstne spalnice, jerfftuioe, sa. toni, gosposke, dekliške in otroške sobe. Gospodinje posebno opasarjamo na novo. dobno kuhinjsko pohištvo, ki je naprav, ljeno tako praktttno, Oa prihrani gospodi, nji mnogo napornega tekanja sem tn tja po kuhinji in nepotrebno zamudo časa. Vsak, ki mu Je V mMfh nakup nove opra. ve, naj ei pride na velesejem ogledat t«, delke naših iznajdljivih mizarjev. Pohišt. vena raaetava obsega preko 1000 m2. = Polovična voznim sa bmel|ske obiralce. Po novi odredbi ministrstva železnic morajo obiralci hmelja pri povratku imeti objavo katerekoli hmeljske zadruge v dravski banovini, ne pa samo od Hmeljarske prodajne zadruge v Celju. Hmelferna Žalec naznanja, da tndi ona isdaja toeadev-ne legitimacije. 53, avgusta. Na ljubljanski borzi sta bili krepkejšf de-vizi Ne^ork in Trst. V privatnem kliringu so notirali avstrijski Šilingi nespremenjeno 8-37 — 8.47. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski Šilingi po 8.3250, grški boni pO 34. angleški funti po 235.25 in španske pezete po 5.50. Na za-grebikem efektnem trliičn je Vojna Skoda popustila. Za kaso se je trgovala po 371.50 in za december po 370. Drugih zaključkov ni bilo. Devize Ljubljana Amsterdam 2961.01 — 2965.61, Berlin 1752*77 — 1766.65. Bruselj 734.90 — 739.96, Curih 1424.222 — 1431.29. London 21620 — 218.25, Ne^rork 4320 73 — 4867.04, Pariz 28861 — 290.05, Praga 180.91 — I82.ce, Trat 357.10 - 360.18. Curih Beograd 7. Pariz 20.26, London 16.2126,' Newyork 306, Bruselj 51.6250, Milan 25.0676, Madrid 42, Amsterdam 207.20. Berlin 123.20, Dunaj 57.75, Stockholm 78.40, Oslo 76.40, Kobenhavn 67.90, Praga 12.71, Varšava 57.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Vojna škoda 370,75 — 372, za »vg. 370 — 371, za sept. 368 — 371, za okt., nov., dec 370 — 371, 7% investicijsko 8050 — 81 4% agrarne 45.50 — 46, 7% Blair 72.50 — 73, 8»/o Blair 81 — 82, 7% posojilo DHB 76 — 80, 6% begluške 64.50 _ «5.50, Narodna 5750 den.. PAB 283 — 234, Trbovlje 96 — 195, Isis 40 bl„ Šečeraoa 0*ijek 120 bi. Beograd. Vojna škoda 371.50 — 372 (371 — 372). za okt. (371 — 372), 7% stab. 80.50 — 81 50, Narodna (5940), PAB 233 — 233.50 (233 _ 233.50), 7% investicijsko 83 bi., 9% Blair 80 — 81.50, 7% Blair 72.50 — 73 (72.50), 7% posojilo DHB 75.25 den.. 6% begluške 66.25 — 66.75 (67). Dunaj: Trboveljska 11.40 Alpina-Mont. 11.45 Blagovna tržišča žito. -f Chlcago (23. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za eept. S7.75, za dec. 90.25, z>a maj £2; turščica: za sept. 73.75t za dec. 66.60, za maj 67. + VVInnipeg (26. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za avg. 86.50, za dec 85.50, za Jan 8®.1280. + Norosadska blagovna borza (2f. t. m.) Tendenca je stalna. Pšenica; srem-ska in slavonska, 78 kg 115; banat-ska 78/7» kg 122; baška, 78/79 kg 123; gornjebaška m gornjebanatska, 79 kg 125; ladja Tisa, 79 kg 131; ladja Begej, 79 kg 129; baška. banatska tn baranjska, ladja Dunav 78 kg 128; sremska, 77-78 kg 121.50. Bi: baška 108 — 110 Ječmen: baški in sremski, 64 kg 118 — 120. Oves: srem-ski in slavonski 104 — 106. Koruza; baška in sremska 91 — 93 banatska 88—90. Moka: baška in bana/teka »Og« in »Oggc 190 — 210, >2< 170—190, »5« 150—170, »6« 130 — 150. >7< 110 — 120, >8« 9750 — 102.50 Otrobi: baški, sremski in banatski 87.50 — 90. + Budlmpeitanska terminaka borza (23 t. «n.) Tendenca stalna. Promet živahen. Pšentea: n, okt. 15.39—16.40. Turščica: sa avg. 14j60—14.62, aa sept. 14.60—14.62, za maj 14.73—14.75, Bombaž bombaž. + Llvarpool (22. t m.) Tendenca stal. na. Zaključni tečaji: za okt. 6.04 (prejšnji dan 6.07), za dec (5.93). + Newyork (22. t m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 11.28 (11.25), za okt. 1138. (11.25). Kaj bo zanimivega na kongresu JS ZeLo veliko za ako in zelo velrko za uho! če človek pregleda vse te priprave bodisi na velesejunu v oblastnem odboru JS ali na ljubljanskem magi6tratU) ki pripravlja pod vodstvom direktorja Jančigaja vso stanovanjsko prehrambeno organizacij jo, zlasti pa okTasi. fcev mesta aaanegaj bo kongres pač tako veličasten, da se ho Ljubljana res postavi. Ia s njim. Pričakovati je i da se bo to slav. nastno oblačilo bele Ljubljane ohranilo v fotografijah, ki bodo še dolgo časa govori, ie, kako je sprejemala LJubljana goste Jadranske straše! Tudi akademija Po. mtadka obeta biti poleg Korošcev nekaj posebnega saj vemo, kako neposredno nas objame sleherna produkcija naše dorašci. joče mladine. Na akademiji boano sliSali poleg raznih deklamacij tudi mogočna glasbena izvajanja, ki bodo ponovno utrdila sloves naše pojoče šolske dece! — Akademija Pomladka in pa veličastna prireditev »Slovenija in Jadran v pesmi in besedi« bosta v operi ali drami, ki je za take manifestacije pač prlkladnejša od na ših koncertnih dvoran. O okrasitvi mesta nam bodo pa Se te dni kaj podrobnega po. vedeli na magistratu. Škofijski list o žegnanjih in veselicah V Zalog. 21. avgusta. 2e stara navada je, da praznujejo v naii domovini po vseb krajih Žegnanje. Ti krajevni prazniki spominjajo na nekdanje čase. ko so naSi predniki po končani letvi darovali bogovom razne živali v znak hvaležnosti. potem pa so se veselili in jedli štruklje, potico, bobe in druge take dobrote. V dobi spkuSne stiske in pomanjkanja denarnih sredstev se je žegnanje ie precej opustilo, ni pa popolnoma izginilo « sporeda starih običajev in šeg. Tam. kjer se le vrši, prirejajo razna društva pa tudi posamezni gostilničarji ob tej priliki veselice in prireditve s plesom. Zaradi dostojanstva cerkvenih slovesnosti je prinesel Škofijski list št. 5 naslednja določila: Pri podružnicah se dovoli žegnanje le pod pogojem, da izjavita pred krajevnim župnikom ali njegovim namestnikom ključarja dotične podružnice, oziroma če sta dva zadržana, druge verodostojne osebe, da se za dan cerkvenega žegnanja v vasi in v soseski ne pripravlja ples ali prireditve s plesom. To izjavo mora župnik dobiti vsaj osem dni pred žegnanjem. Ako župnik te Izjave ne dobi, se tisto žegnanje pri podružnici ne sme vrSiti. Župniki se morajo te določbe strogo držati. Ako bi katero druStvo ali posameznik kljub tej izjavi priredil na dan. ko je v kraju žegnanje, in bi 6e ples tudi vršil, potem v naslednjem letu pod nobenim pogojem ne bo tam žegnanja. Odločba je strogo obvezna. Ako prirede ples tuji ljudje, domačini pa se ga v večjem Številu ne udeleže, se sme vršiti žegnanje v naslednjem letu. Prosim vsa druStva in posameznike, da ne prirejajo plesnih prireditev na dan, ko je žegnanje pri župni eer-cvi. škofijski ordinariat bo prepovedal kakršnokoli izredno cerkveno slovesnost, ako se bo izrabljala za prireditev s plesom. Slovesna blagoslovitev doma, zastave in po- . dobno se ne bo dovolila nobenemu dru- ! štvu, ako ne bo dalo zagotovila, da na dan blagoslovitve ne bo priredilo plesa. Dušni pastirji naj te določbe vsako leto s prižm-ce preberejo. Župnikom naročam, naj sproti obveste škofijski ordinariat. ako bi se na dan cerkvene slovesnosti vršila prireditev s plesom«. V nedeljo 11. t. m., ko se je vršila proslava dirka in veselica 10 letnice obstoja kolesarskega društva »Zarja«-, je raznašal cerkveni ključar gostilničarjem iz Zaloga, Sp. in Zg. Kašlja okrožnico, na katero .iaj bi se podpisali gostilničarji teh treh vasi. da ne bodo priredili na žegnanjsko nede- ljo godbe s plesom. Prizadeti birtje vzema-mo vsebino škofijskega lista na znanje, moramo pa žal dostaviti, naj tudi nabiralci milodarov za zvonove, orgle, kaplanijo In kašelske maše ne računajo na našo dare-žljivost. Zabranjeno nam je točiti tri dni ob priliki volitev, v času vojaških naborov in tudi ob žegnanju ne bi smel meh nekoliko zacviliti? Kje naj potem vzamemo sredstva, da damo Bogu in cerkvi, kar je cerkvenega in državi, kar je njenega? Iz nič se ne da ničesar narediti. Ciril Požar. S P- O R T Nedeljski spored na Primorju Zjutraj otvori svojo sezono drobiž. Savez je dekretiral prvenstvo junior-jev, in to nedeljo se bo pričelo. Na igrišču Primorja igrata dva para: Mars—Svoboda in Ilirija—Primorje. Žreb je bil tokrat kapriciozen: junior-ski derbv je postavil kar %na začetek. Prva tekma prične ob 9., druga ob 10.45. Igra se samo po dvakrat 30 minut. Popoldne sta zopet dve tekmi. Ob 15.30 igrata predtekmo komb. Hermes s Svobodo, glavno tekmo pa absolvirata ligaško moštvo črno-belih in viška Reka. Po kratkem odmoru se morajo črno-beli pripraviti za nadaljnje borbe v državnem prvenstvu. V napornih borbah nedavne dobe so imeli enakovredne in tudi močnejše protivnike. Zato jim bo sedaj prav prisila lažja tekma. Da pokažejo, kaj znajo v prijateljskem srečanju. Rečani bodo seveda postavili na polje vse, kar pri njih leze ino gre. Rečani so ponos viškega predmestje, znajo dobro in lepo zaigrati, svojemu protivniku se bodo vsekakor postavili dobro v bran. Po napetih borbah za državne torke bo to lepa sprememba, marsikdo si bo hotel ogledati lažjo prireditev, ki je potrebna tudi zaradi kontinuitete v nogometnem obratu. Vstopnina je minimalna.; tribnnski sedeži so samo 8 Din, stojišča 5 Din, dijaki in vojaki plačajo 3 Din. Športni dan v Trbovljah Športni dan, ki ga je 17. in lž. t. m. priredil SK Trbovlje, je s svojim bogatim programom dokazal, da se v naših revirjih z u. peham goje tudi druge športne panoge, predvsem lahka atletika in plavanje. Sodelovali so klubi: Ilirija, Celje, Laško, Litija, Zagorje, Jadran (Ljubljana) ter domača Retje in Trbovlje. Rezultati v laliki atletiki kot v plavanju so z ozirom na prvo tovrstno tekmovanje v Trbovljah prav častni. Tek 100 m: 1. šter Ciril, Litija 11.8, 2. Pleteršek. Celje 12, 3. Kosi Ivan, Trbovlje 12.1. V predteku je tekel prvi 11.6. Tek 400 m: 1. Pleteršek, Celje M, 2. Ci-zelj, Litija 55. Tek 1500 m: 1. Bec Franc, Trbovlje 4 : 42. Krogla: 1. Cizelj, Litija 10.21, 2. Kolenc, Zagorje 10.10. Kopje: 1. Gosak, Trbovlje 35.54, 2. Puš-nik, Trbovlje 33.59. Disk: 1. Gala, Trbovlje 34.16, 2. šter, Litija 33.62. Skok v daljavo: 1. Pleteršek, Celje 6, 2. Ster, Litija 5.83. Skok v višino: 1. Pleteršek, Celje 1.58, 2. Gosak, Trbovlje 1.58. Balkanska štafeta; 1. Litija 3 :45.4, 2. Zagorje 3 : 52, 3. Laško 3 : 55. Plavanje; 50 m prosto; 1. Fettich, Ljubljana 31.1. 2. Grilc, Trbovlje 32. 100 m prosto; 1. Lenart, Ljubljana 1 : 09.3, 2. Kupka, Ljubljana. 200 m prosto; 1. Banko, Ljubljana 2: 53, 2. Skopim, Ljubljana 2 : 54. 100 m prsno; 1. Močnik, Ljubljana 1:30, 2. Tori S., Trbovlje 1 : 31. 200 m prsno: Pance, Trbovlje 3 :25. Jimiorke: 100 m prsno; 1. Grilc Vida, Trbovlje 1 : 48, 2. Pesoglio Anica, Trbovlje. 25 m prosto: 1. Paklšek Fanči, Trbovlje 17.4. Skoki: 1. Gala. Trbovlje, 2. Pogačnik, Ljubljana, 3. Kolbezan, Trbovlje. Nato se je vršila propagandna waterpo-k> tekma Ilirija : TrbovLje. Ilirijani so bili seveda tehnično boljši od domačih ter so postavili rezultat 5 : 0. Nogomet: Trbovlje jun. : Zagorje jun. 5 :0. Amater komb. : Trbovlje rez. 4 : 2. Kombinirani Amater je s precejšnjo težavo premogel Trboveljsko rezervo. Ilirija I: Trbovlje I. 10 : 4. Ilirija je bila tehnično nadmoftna, kar pa so domači nadoknadili z elanom. Igra je bila ves čas odprta m vseskozi fair. Goldif^renca je skoraj izražena malo previsoko, ker gre nekaj golov izključno na račun obrambe. V splošnem pa so domači in gostje zaigrali tako lepo, kot se v Trbovljah le redko vidi. Vse dvodnevne prireditve so dosegle v propagandnem in moralnem oziru popoln uspeh in so lahko v ponos prirediteljem. SK. Jadran v Koleziji nastopi jutri v nedeljo s svojim moštvom proti podsavez-nemu prvaku Iliriji. V predtekmi nastopita hazenski družini obeh klubov. Ako bi morali hazenski družini v prvenstveno tek movanje drugam, tedaj nastopi rezerva Jadrana z rezervo enega ljubljanskih klubov v predtekmi. Vstopnina je minimalna. Iz smuško tehničnega odbora J. Z. S. S. Olimpijski trening za tekmovalce: Šramel. Dečman, Palme, istenič, Bevc, Smolej, Starman, Pribovšek, Bervar, Senčar se vrši vsak torek in vsak četrtek ob 18.15 na telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Zbirališče zimsko kopališče Ilirija. V nedeljo koudi-cijški trening. Zbirališče ob 6. zjutraj pri mitnici v Šiški. Vodja Šramel. S K Atletik: S K Hrastnik. V nedeljo ob 17. se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju zanimiva kvalifikacijska nogometna tekma med celjskimi Atletiki in prvakom trboveljskega okrožja S K Hrastnikom. A S K Prinorje (nogometna sekcija). Sestanek juniorjev, ki nastopijo v nedeljski prvenstveni tekmi, danes ob 18. na igrišču. Zaradi gostovanja v Kranju naj l>o prvo moštvo danes ob 19. pred Emono. Logar, Jug, Šlamberger, Sovine sigurno. 2SK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 30. strogo obvezen sestanek vseh igračev pri Kočarju. Čebohin in Mokorel sigurno. Zelo se čudilo ji starejše perice ko vidijo bleščeče belo perilo mladih naprednih peric in gpspodinj,, ki perejo z t «?t e**cs ferpenCtncvtrn ntilont, ki je izdelano na podlagi olivnega olla »Jutroc št. 195. ■T»T' -- ISo&ža. argusJa 193£: V Moncelu na Savojskem so štirje otroci vjeli orla. Roparica je merila z razpetimi krili v dolžino nekaj nad poldrugi meter Berač podedoval veliko imetje Krlževa pot mladega španskega inženjerja Pred dvema letoma je ostavil mlad španski inženjer svoje rodno mestece, da poskusi v Barceloni svoio srečo. Prešlo je več mesecev, preden je dobil nameščenje pri neki gradbeni družbi, a ko je delal tam že pol leta, je morala družba zaradi pomanjkanja dela reducirati del svojih nameščencev in med njimi tudi mladega inženjerja. Tedaj se je začela zanj nova križeva pot za kruhom - brez uspeha. Komaj da je tu Svetovno zračno prv stanišče Southampton Kakor poročajo, se vršijo ta čas pogajanja., da bi napravili iz Southa.mptona, na Angleškem svetovno zračno pristanišče, kjer bi se stekale vse velike zračne proge z evropskimi velemesti in vsemi celinami sveta. Zgraditi nameravajo ogTomno pristanišče za vodr.a letala s carinarnami, hoteli in podobn;m.Na velikih progah bi obratovala letala, ki bi imela prostora za 32 oseb, zasebne in spalne kabine. Snuje .se družba s kapitalom 3 milijonov funtov. ki se bo imenovala »British Airways Ltd.« in bo delovala skupaj z vodilnimi parobrodnimi družbami. Kot prva proga bi se otvorila proga Southampton—Kodanj, kmalu nato bi sledile zveze z Lizbono, Azori, Bermudami, New Yorkom itd. pa tam dobil priložnostno delo pri kakšnem kmetu in nazadnje mu ni preostalo drugo, nego da je beračil od kraja do kraja. Zavoljo tega je imel večkrat konflikte s policijo, dokler ga ni ta spravila kot potepuha v prisilno delavnico v bližini Barcelone. Tu je nesrečnež dobil sedaj vest, da se je pri nekem požaru smrtno ponesrečila njegova sestra, ki mu je ostavila 250.000 pezet. Mož, ki ga je življenje tako trdo prijemalo, sprva niti ni hotel verjeti, da se je njegova usoda končno obrnila. Policija je imela nekaj dela, preden ga je prepričala, da je.vest- resnična, in ga spravila domov, da prevzame svojo dediščino. Kitajska vodi kar najbolj žilavo borbo proti nepismenosti, ki je najbolj kriva, da je ta ogromna, tako obljudena in z naravnimi zakladi tako bogata država bolj šibka, nego skoraj najmanjše države v Evropi. Nazoren primer za to, kako se na Kitajsikem bore proti nepismenosti, je občina šanghaj. V šanghaju je nič manj nego 480.00 nepismenih oseb, a oblasti so si postavile za cilj, da jih v teku enega leta nauče rabe 600 najobičajnejših kitajskih pismenik. Kitajščina ima sicer na tisoče pismenk, toda teh 600 povsem zadostuje, da more Smrtna nesreča na vožnji k šahovski olimpijadi Te dni se je ponesrečila na poletu iz Londona v Varšavo angleška šahistka An-geza Stephensonova. Na poznanjskem letališču v Lavici jo je zadel propeler s takšno močjo v glavo, da ji ie počila lobanja. Stephensonova je bila namenjena na šahovsko olimpijado v Varšavi in je bila določena, da se bo borila za žensko šahovsko prvenstvo svoje domovine. Amanullah sili na izgubljeni prestol Iz Bombaya poročajo, da se spričo nemirov, ki so izbruhnili na 6everoza-padni meji Indijo, trdovratno vzdržujejo vesti, da je povzročitelj teh nemirov biv ši afganski kralj Amanuillah, ki je prispel na rusko mejo, kjer pripravlja prevrat z namenom, da bi zopet zasedel svoj nekdanji prestol. človek prebrati kitajske liste, napisati navadna pisma, uganiti napisne table in pod. Pouk bo prisilen in sicer še tako, da osnujejo za tiste, ki bi v šoto ne zahajali, posebno policijo. Kazen za taJkšen prestopek znaša do 5 dolarjev. Pouk se bo vršil v 220 šolah v vseh dnevnih časih, tako da se ga bo lahko to ali ono uro udeležil vsak človek, naj si bo njegovo delo kakršno koli. Na šolo pride oikrog 300 učencev in to pomeni, da bodo vsaka dva meseca izučili okrog 66.000 učencev ah v enem letu vse nepismene. 189.000 Kitajcev se uci pisati Kako letajo žuželke Rekorderji v zračnem letanju — Akrobatski prvak sršen Že več iet se trudi profesor zoologije na Francoskem kolegiju dr. A. Magnan, da l>i proučil letalski irvehanizem, s katerim so obdarjene žirželke. Ta mehanizem in njegovo delovanje sta nam bila do d-anes malodane neznana. Prof. Magnan si je za svoje raziskave zgradil posebne kinematografske aparate. Sprva je del.il s kamero, ki je imela štiri objektive in ki mu je omogočala 2400 posnetkov na sekundo. Podpora ministrstva za zračni promet, ki se zelo zanima za njegove raziska- ' ve, mu je omogočila aparaturo, ki je na sekundo posnela 5000 slik. Sčasoma si je Magnan izmislil poseben zatvor, ki je odpiral četvorico objektivov za čas 1'42.000-inke sekunde. Š tem je prvotno dosegal do 12.000 posnetkov na sekundo, pozneje 30.000 posnetkov, a danes gradi že aparat, ki bo omogočal 140.000 posnetkov na sekundo. S takšnimi čudovitimi pripravami je Magnan preiskal polet številnih žuželk in je pri tem ugotovil, da pripada žuželkam v primeri s človekom in ce- Zavidanja vreden plen lo s pticami brez nadaljnjega naslov svetovnih prvakinj, debela udari n.pr. v eni sekundi do 250-krat 6 krili. Cmr-lji se morajo zadovoljiti z 92 udarca na sekundo, a vendar se držijo, kakor znano, zelo dobro v zraku,to pa po zaslugi neprekinjenega zračnega toka nazaj, ki ga proizvajajo z robovi svojih kril, in ki ima brzino 2.5 m na sekundo. V drsalnem poletu je sršen najboljši akrobat med žuželkami, je pa obenem tudi eden najboljših letalcev, saj se premika z brzino 6 m na sekundo naprej. Za njim pridejo muhe in kačji pastirji, na zadnjem mestu pa so trenutno majniški hrošči. Muhe in kačji pastirji razpolagajo z letalno silo skoraj 3 kilogramskih sekund na vsak kilogram lastne teže. To bi pomenilo nekako 4 k. s. na vsakih 100 kg. Nobeno človeško letalo ni takšne sile doseglo niti od daleč. Živi motor je pač še vedno boljši od mehaničnega, ne glede na to. da je tudi letalska tehnika žuželk boljša. Zakaj drži Anglija z Abesinijo ? Angleški državniki ©o silno zaskrblje. ni., zaradi grozeče vojne med Italijo in Abesinijo. Seveda ne mislijo Angleži pri tem niti najmanj altrustično. Strah jih je samo za 300 milijonov drugokožcev. ki žive v njihovih kolonijah. Angliija vi-dH zaradi tesra v abesinski politiki Italije ost, ki je naperjena proti angleškim interesom, kajti a;besinska vojska bi u tesnih a zdramiti iz sna tudii narode, ki iih Arži.io Angleži v šahu z bičem in žganjem. Navzlic angleškemu uradnemu mnenju pošilja italijanska vlada vsak dan nove čete skozi Sueški prekop v Eritrejo. Na sliki vidimo Piemontskega vojvodo, ki se poslavlja od častnikov in moštva na ladji v Napoliju Vlak In pol Na zunaj ima podobo ogromne topovske krogle Na progi New Vork—San Francisco je začel voziti vlak, ki bi zaslužil v primeri z vsemi dosedanjimi brez nadaljnjega naziv vlaka in pol. Vlak sestoji iz devetih vagonov, med njimi so štirje spalni, ki so tako zvezani med seboj, da tvorijo na zunaj takorekoč en sam, 62 m dolg voz, vendar s členki, da lahko premaga ovinke m krivulje. Sprednji voz ima Dieselove motorje 1200 k. s., ki proizvajajo električni tok, ta pa žene spet kolesa. Vlak je videti na zunaj kakor ogromna topovska krogla. Njegova pov- prečna brzina je 180 km, po potrebi pa lahko vozi tudi 200 do 210 km. Poseben zaviralni sistem skrbi, da se vlak ustavi skoraj trenutno v največjem diru brez škode za potnike. Izdelan je ves iz aluminija, stene pa so mu dvojne, tako da ostane v notranjosti hladen, tudi če sozi po žarečih stepah in puščavah Amerike. Seveda mu ne manjka tudi vsega mogočega drugega komforta, kajti ameriškim železnicam de. la avtomobil prehudo konkurenco in le na ta način železnice lahko premagajo tekmece. Abesinci molijo za mir Iz Ad-diis Abebe poročajo, da so imeli tamkaj te dni mašo, katere so se udeležili cesar Haile Selalie, celarica, Harrarsk vojvoda, drugi vladarjev sin, in vsa člani vlade. Abuna, verski poglavar abesinskfh kristjanov in oegi, prior največjega abesinskega samostana sta darovala mašo Abun je imel pridigo v arabskem jeziku in je prosil Boga, naj uniči bojno orožje. Megla ne bo več nevarna Britskemu vojnemu ministrstvu je ponudil neki major, čigar ime je tajno, napravo, ki omogoča krmar jen je letal tudi v megli brez nevarnosti za aeroplan. Bistvo naprave obstoji v izkoriščanju infrardečih žarkov, ki se filtrirajo s posebnim postopkom. A pa rast so že preizkusili in ga bodo zdaj patentirali. Kakor so pokazali dosedanji poskusi, nudi aparat možnost napraviti predmete, ki jih zastv a imegla, vidne na daljavo 1 do 2 km. Dolga šahovska igra Dva odlična šahista sta sklenila odigrati originalno šahovsko partijo. Prvt igralec je Američan Fritch iz Blue Eart-sa v Minneeoti, drugi pa predsenik južnoameriškega šahovskega kluba v Jo-ba. nnastourgu. Vsako potezo si bosta sporočila pismeno in ker bo rabilo pismo od enega do drugega najimanj mesec dni, bc ta igra najbrže najdaljša šahovska ra na svetu. Američan je že izjavil, da je .ijenov nasprotnik zelo močan, da pa ga kljub temu ne bo premagal pred L 1910 VSAK DAN ENA Naročite — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON« »Tu imate napitnino! Ampak ne pojJite v krčmo, da jo zapijete!« 25 milijonov otrok v 120.000 šolah Ogromne množine šolskih potrebščin razen učnih knjig Poroka Lavalove hčere Jose Ld.va.lcva, hči francoskega ministrskega predsed. ki je večkrat spremljala svojega očeta na diplomatskih potovanjih pa svetu, se je te dni v Parizu o-možila z grci.ctm de Chanubrunom. Svatbe so se udeležili le najožji rodbinski člani. Ženin je imel za pričo bivšega ameriškega poveljnika v svetovni vojni, generala Per. shinga, priči nevesrte pa sita bili predsednik francoske poslanske zbornice Boui-sson in podpolkovnik Goinnard. Nevarna akrobacija nad vodo 150 oseb skočilo iz aeroplanov V Moskvi so priredili prošrle dni letalski dars pri katerem je skočilo fe šestih letal 150 oseb. Pri tem se je primerila tudi smrtna nesreča. Delavec Zaha.rov, ki je skočil s padalom iz višine tisoč metrov, je padel v strugo Moskve iin s pobil d.o smrti. Moskovska produkcija je bila največji mnriže«rtveni skok iz zraka, kar jilh dcis le j ibeleži {zgodovina letalstva. Družabni škandal na Danskem (Kriminalni uradniki eo našiti te dni po ženo nekega uglednega kodanjskega meščana, o kateri so dognali, da je že leta izsiljevala dva moža s katerima je prej imela ljuba vino razmerje. Oba sta poročena in sta ji plačevala znatne vsote ker je grozila, da bo drugače javno spregovorila o nekdanjem svojem razmer jn z njima. Eden ji je plačal skupaj 10.000 danskih kron, drugi pa celo 50.000. Vrhu. tega 6e je bila ženska, o kateri ni nihče ;s®utii kaj hudega, niti nje mož, spustila v raizne goljufije pod pretvezo, da Jo čaka ogromna dediščina iz Amerike. Opice kadijo V londonskem živalskem vrtu se je razpasla grda razvada, ki je ne morejo zatreti x nobenimi sredstvi. Ljudje, ki obiskujejo vrt, so navadili opice na kajenje in tega jih ni mogoče odvaditi na noben način. Opice kadijo prav tako rade stročnice kakor cigare. Pred nekaj dnevi je orangutan iztrgal nekemu moškemu celo pipo iz ust in je vlekel iz nje v splošno zabavo radovednežev. Zoološke opice so se navadile kajenja od nekega šimpanza. ki je bil prej v cirkusu in je predstavljal s cigaretami pravo atrakcijo za gledalce. V Burgenstocku na švicarskem ozemlju so postavili tragično preminulemu francoskemu državniku Barthouju spominski kamen. Pokojnik je vsako leto preživljal svoje počitnice v tem kraju ANEKDOTA Napoleon je bil napram ženskam včasih zelo negalantno odkrit. Nekega dna je dejal v družbi neki dami: »Gospa, vi pa imate rdeče lase!« — »Doslej tega nisem vedela«, je skomignila dama z rameni. »Nobeden izmed gospodov mojega družpbnesra kroga mi tega še ni povedal«. L sept. se prične v Sovjetski Rusiji novo šolsko leto in že sedaj se pripravljajo v vsej državi s polno paro na to. Gotovo ne ve vsakdo, da je v današnji Rusiji 120.000 šol, ki jih obiskuje 25 .milijonov otrok. Pri takšnih številkah ni čudno, da obsega tudi armada učnih sil 600.000 mož, a to ni zadosti za reden pouk in oblasti se trudijo vzgojiti s posebnimi tečaji mlade, ljudi za učitelje ljudskih šol. Za naslednje leto predvideva državni proračun izdatak treh milijard rubljev za šole, a to še daleč ni vse, kajti veliko denarja gre v ta namen pod drugimi postavkami. Majhen pojem o potrebah ruskih osnovnih šol dobimo, če čitamo, da bodo v nj*h 1. sept. razdelili 100 milijonov zvezkov, 25 milijonov svinčnikov, 25 milijonov peresni-kov in 150 milijonov peres. Kar se tiče šolskih knjig, jih je za vsak razred komaj pet do deset na razpolago, kajti tiskarne ne morejo delati tako hitro, da bi zadovo. Ijile ogromno potrebo. Lepa igralka Chrjsis de la Grange je pri neki plavalni prireditvi tvegala to-le nevarno akrobacijo nad vodo Načrt nove turško-ruske železnice Zadnje potovanje turškega ministrskega predsednika Izmeta Inoniija in zunanjega ministra Teufika Ruiždija Arasa v Vzhodno Anatolijo, pri čemur sta prekoračila tudi rusko državno mejo, je v zvezi z načrtom obeh d>ržav za iapopoC-nittev železniškega omrežja med obema državama. Turčija bi si želela železniške zveze Batum —Erivan —Kars. iS tem bi dobila zvezo tudi Kavkazlja in Kurdistan. Tudii Črno morje bi s tem mnego pridobilo, ker bi se zelo utrdilo njegovo gospodarsko zaledje. Švica spominu Letslsa Barthouja §obobtTo Razne vesti iz našega Sokolstva Po preselitvi načelništva našega Sokol-stva iz Ljubljane v Beograd v juniju je sraa_ tral zvezni načelnik za svojo prvo dolžnost, da organizira tamkaj vse odseke, ki naj v bodoče vodijo razsežno tehnično delo. Osno. vam so boli referati za organizacijo, nadzor, stvo nad župami, za stike z vojsko, s športnimi organizacijami, z ostalimi sokolskimi združenji in Mednarodno telovadno zvezo ter odseki za člansko, naraščajsko in deč-jo telovadbo, za zimske športe, lahko atletiko, igre, plavanje, taborenje, izlete, streljanje, ježo in zdravniški odsek. Približno iste odseke in referate je imelo tudi bivše načelništvo v Ljubljani. Po ureditvi vsega tega je skrenilo načvlništvo, da se bo vršil v začetku septembra v Beogradu delovni zbor župnih načelnikov in načelnic, kjer se bo predstavil novi svezni načelnik z razporedom dela za prihodnje leto. Zbori župnih načelnikov bodo v bodoče najmanj štirikrat letno. Organizacija zdravniške službe v SKJ. Pred prihodom zveznega načelništva v Beograd niso bili ugodni pogoji za organiziranje zdravniške službe pri zvezni upravi. Pač pa je imelo že ljubljansko načel-ništvo dobro uvedeno znanstveno proučevanje sokolske telovadbe. Razume se, da tudi novo načelništvo ni hotelo pretrgati tega dela. Zato je v svojem okrilju takoj organiziralo zdravniški odsek, ki mu nače-Juje br. dr. M. Feliks, ki je z delom že pričel. Kakor smo poučeni, je organiziranje zdravniške službe tudi pri župnih načelni-gtvih žc v teku. Ravno tako pa bodo morala tudi večja društva Imeti svcje zdravniške odseke. Reorganizacija župnih mej. Glede na ve--lak porast števila društev in čet v raznih y*redelih Jugoslavije se vedno bolj kaže po-ireba po reorganizaciji župnih mej. Nekatere župe so postale tako velike, da jih je tu«v. po uvedbi okrožnih načelništev težko voliti. Zato je bil poverjen statistični in organizacijski odsek Saveza, da izdela nov osnutek razdelitve Saveza na župe. Po izvršenem delu bodo izrekli o osnutku svoje jnišljenije zvezno načelništvo in prosvetni odbor ter i ostali odseki, nakar bodo kon-sultirane tudi vse župne uprave oziroma župna načelništva in prosvetni odbori. Na podlagi vseh teh mišljenj bodeta oba poverjena odseka izdelala končni načrt, ki ga bo zvezna uprava prsdložila nato glavni skupščini v -xiobritev. V kolikor nam je znamo, predvideva novi načrt okrog 40 žup v osmih župnih skupinah. V dravski Župni skupini ne bo bistvenih sprememb. Prihodnje leto se pripravlja velik sokolski zlet v Subotici, ki je bil letos odgo-den zaradi nemožnosti dovršitve stalnega stadiona Zlet bodo priredile vse župe naše severne meje, torej Maribor, Varaž-dm, Bjelovar, OsijeR, Novi Sad, Petrov-grad in z njimi še prestoiniška župa Beograd. Ob tej priliki bodo velike zvezne tekme članstva in naraščaja, ker ne bo poprej gotov tamkajšnji stalni stadion. Nikakor pa ne bi bilo umsstno, da bi se zlet spet priredil na zletišču, zgrajenem nalašč v ta namen. Sedanji prostori za zvezno upravo in njene odseke v Beogradu v Krsmanovičevi hiši na Terazijah ne zadoščajo. Zato bodo morali biti pnzidaai še stranski trakti, kjer bodo pisarne načelništva in prosvetnega odbora ter vseh ostalih odsekov. Računati se mora s tem, da je v zadnjih letih posel taiko zelo narasel, da se kar težko shaja, ne da bi pri tem trpela točnost poslovanja. Organizacija, ki šteje nad 2600 edirnc mora imeti dovoljno prostorov za evoje osrednje delo na razpolago. Beograd ima danes že 11 sokolsKih društev, Po prevratu je pričelo Sokolstvo v Beogradu popolnoma i znova. Obstojalo je samo eno društvo, Beograd — matica, ki je vežbalo v precej majhni telovadnici v Bosanski ulici Kaj kmalu se mu je pridružilo društvo Beograd I. in tako skoraj leto za letom po eno društvo, da je danes naraslo število društev na enajst. Zadnje je bilo osnovano letos v juliju, Beograd X. Nekatera izmed njih imajo že svoje domove, tako n. pr. društvo Beograd in prav •ličen dom, Beograd IV na Cukarici vsestransko ustrezajočo telovadnico in letno telovadišče, matično društvo pa polagoma dovršuje svoj impozantni dom pri Zvez- Profesor filozofije na Karlovi univerzi v Pragi dr. Emanuel Radi ie ena najzanimivejših osebnosti današnjega češkega intelektualnega sveta. Njegovo ime se pogosto omenja v zvezi z Masarykom, čeprav je nepravilno, da nekateri vidijo v njem Masa-rykovega miselnega naslednika in nadaljevalca. Radi je vodja posebnega gibanja, ki v marsičem sprejema Masarykove nazore, v marsičem pa se jim tudi oddaljuje. Z Ma-sarykom ga veže politični realizem, priznanje krščanstva kot pozitivnega življenske-ga nazora in dosledno oznanjevanje visokih nravnih načel. V ostalem pa je Radi samostojen, čeprav še tako sporen verski filozof, voditelj češke YMCA in pisec številnih spisov, ki po svoji polemični vsebini in po poudarjanju resničnosti, stroge morale in socialne pravičnosti spominjajo na predvojno Masarykovo vlogo v češkem javnem življenju. Politično je Radi zanimiv zaradi tega, ker skuša marksistični kulturni nazor nadomestiti z verskim pojmovanjem, pri tem pa ohraniti vso ostalo ideologijo socialne demokracije. Prof. Radi je potemtakem izrazito reformatorska in vodilna osebnost. Bivši biolog se v filozofiji zavzema za versko usmeijenost. pri tem pa združuje mistične pojme o Bogu z racionalistično filozofijo, ki je Radiu ie najbližja. Njegov obsežni spis »Dejiny filosofie« (Zgodovina mo-droslovja) ni spisan tako, kakor se po navadi pišejo take zgodovine. R&dl venomer dami. Pričelo ga je graditi s svojimi skromnimi sredstvi pred šestimi leti in obstoji upanje, da bo letos ali pa prihodnje leto uporaben 2a delovanje. Poleg beograjskih društev pa delujeta v območju policijske uprave beograjske še dve društvi v Zeanunu ,eno v Pančevu, dočim imajo bratje Rusi še posebej svoji dve društvi, eno v Beogradu, drugo v Zemunu, in to sta vodUmi društvi ruskega Sokolstva pri nas. Rusko sokolstvo v Jugoslaviji je pričelo letos izdajati svoje glasilo »Sokolskaja ga_ zeta«, ki ga izdaja prosvetni odbor ruskega Sokola v mestu Vranje, urednik pa mu je hr. B. N. Rjasnjanskij. Izhaja kot mesečnik ter je bilo dosedaj izdanih 11 številk. Zadnja številka prinaša poročilo o sofijskem zletu ter mnogo zanimivih drugih člankov. Za nujno ureditev Sv. Krištofa Ljubljana, avgusta Pred tedni smo poročali, da si je po* sebna komisija mestne občine in grad* benega urada ob naznočnosti pr. Pleč» nika in zastopnikov mestnih župnij ogledala stanje starega pokopališča pri Sv. Krištofu z namenom, Ja se vpras sanje ruševin, ki so se pričele odpirati na opuščenem grobišču, odkar gradi nove avenijo proti sv. Križu, vendar stavi z dnevnega reda. Pri tisti priliki je bila med mestno občino in Pokopa* liškim skladom, v katerem so včlanje* ne vse mestne župnije sklenjena po* godba, s katero občina prevzema po« kopališki svet, Pokopališkemu skladu pa odstopi v zameno večjo parcelo za topničarsko vojašnico. Kakor smo že nekajkrat pisali, se ima po Plečnikovi zamisli urediti na mestu starega poko« pališča nekakšen gaj slave s Panteo« nom, kjer naj bi počivali zemeljski os* tanki najzaslužnejših predstavnikov našega kulturnega dejanja in neha* nja. Komisija je takrat obenem odre* dila zaščito cele vrste nagrobniti spo* menikov, ki so zgodovinske in umetni* ške vrednosti in so določeni, da bodo krasili gaj slave. Mestni svet se jc medtem že_ par* krat sešel na sejo, a do danes še ni* smo imeli prilike zabeležiti, da je bi* la nogodba odobrena in da je mestna občina pričela z delom, ki ga ni mogo* če več odlašati. Kakor je naš list že svoičas opozoril, nudi pokopališče pri Sv. Krištofu eno najbolj žalostnih po* glavij o tem, koliko je pri nas zdravega čuta za pieteto. Grobovi ki jim je mest na občina v sporazumu s spomeni* škim uradom odredila zaščito, v resni* ci niso niti malo zaščiteni in na poko* pališču se dan za dnem dogajajo reči. ki se ne dajo popisati v listu. Ze svoj čas smo opozarjali na primere skrunil* skih ropov po grobovih in že nekaj* krat se je zgodilo, da so odnesli tatovi cele nagrobnike. Ker so bili v smeri proti Linhartovi cesti podrli obzidje, je pokopališče noč in dan vsakomur dostopno, a spričo neurejenega prav* nega položaja se nihče ne čuti odgo* vornega za njega vzdrževanje. V Ljub liani je toliko brezposlenih delavcev, da bi bili ob skromnem strošku lahko tudi iz bednostnega sklada že zdavnej splanirali pokopališki svet in bi tako pripravili teren, da lahko mestna vrt* narija zastavi svoje delo. Pokopališče, ki je nudilo poslednje domovanje nek* danjim ljubljanskim meščanom, ki so največ pripomogli k razvoju mesta in kulture, pač ne zasluži od strani mest* ne uprave tako brezčutnega omalova* ževanja. Za primer, kako bedno ie stari Sv. Krištof prepuščen naibolj brezdušni usodi, naj navedemo, da se je na enem delu nokonališča udomil neki nogometni klub, ki rw> mili volji strelja gole čez grobove. Upamo ™ htevamo, da bo mestna občina, ki je vprašuje, kaj imajo stari in novejši filoz>o-fi povedati današnjemu človeku, kako mu pripomoči do boljšega, pravilnejšega življenja. Radia zanima samo človek in njegova bodočnost, zato modruje samo v zvezi z živ-, ljenjskimi vprašanji in potrebami človeka. V tem pogledu pomeni Radi enega izmed vrhov realistične, v življenjsko konkretnost usmerjene češke misli, ki se je začela že s husitstvom Vsekako je v njem še marsikaj neizčiščenega in nejasnega, čeprav je prekoračil že šestdeseto leto; zanj in proti njemu vznikajo številne polemike. (Primer-zlasti spis Bohuslava Koutnika »Emanuel Radk, Praga 1934, izdala »Svobodna misel«). Vse pa samo potrjuje, da je prof. Radi zelo živ pojav in daleč od akademične filozofije, torej mislec Masarykovega kova. Mladi ljudje, ki se zbirajo okrog njega, pričujejo, da ta pojav ni in ne bo osamljen. Zato Radi predstavlja eno izmed značilnih smeri današnjega češkega mišljenja Prof. Radia posebno zanima vprašanje naroda in narodnosti, kar je pokazal zlasti 8 svojim pomembnim spisom »Narodnost kot znanstven probleme (Praga 1929). Z vidika političnega teoretika se je ie ponovno foa-vil z zamotanim problemom češko-nemške-ga odnosa v češkoslovaški republiki. Tudi njegova najnovejša nemško spisana brošura >Zur politiscl -n Ideologie der Sudeten-deutschen« (Založba E. Prager, Wien-Leip-zieg) je posvečena temu vprašanju. Tanka vendar zmerom pokazala toliko smi» sla za olepšave in napredek mesta, brez odlašana odstranila stanje, ki ni Ljubljani niti malo v čast. Ras to Pustoslemšek ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Hife zobe Xa ugodno boste obvarovati z britje uponMjajte ERASMIK ERASMIK MILOM IN RUTO MILO ZA ZA ZOBE BRIDE šahovski turnir Ljubljana, 23. avgusta Današne V. kolo se je končalo že v dopoldanskem turnusu m je najbrž rudi prineslo odločitev glede prvega mesta in na slova nacionalnega mojstra. Matve.ev je namreč premagal inž. Preka, ki je zaradi poraza izgubil vsako nado na prvo mesto. Milanu Vidmarju zdaj zadostuje za končno zmago samo remis nasproti Matvejevu. Vsi igralci so se danes zavedali, da gre r.a biti ali ne biti in so igrali na zmago. Zato so bile vse partije razmer.no hitro končane. Milan Vidmar je kot črni že po dveh urah premagal Šiško. V pozicijski igri je osvojil dva kmeta in se je Šiška v 26. potezi vdal. Kmalu nato je položil orožje tudi inž. Prek. Kot črni je igral nasproti Matvejevu otvoritev neobičajno slabo. Nenadoma ga je beli presenetil z dvema zaporednima žrtvama trdnjav. Matvejev je obdržal končno dva lovca za trdnjavo, razen tega pa je imel znatno boljšo pozicijo, in se je zato Prek v 27. potezi vdal. Zelo živahna je bila francoska partija Savič— Skošek. V igri, ki je za belega zelo nevarna, ako le malo popusti, je Sikošek osvojil dva kmeta in v končnici zmagal. Ciril Vidmar je nasproti Preinfalku izbral kraljevsko indijsko obrambo. Zašel je kmalu v stisnjeno pozicijo, kjer je Preinfalk žrtvoval skakača za dva kmeta. Takoj nato je žrtvoval še trdnjavo in lepo zmagal. V analizi se je pokazalo, da je bila druga žrtev nekorektna in bi lahko Ciril zmagal. Zaradi časovne stiske pa ni naše! najboljšega odgovora, in prav na to je Preinfalk računal. Stanje po V. kolu: M. Vidmar 16, Matvejev 13!4, Preinfalk 13, Sikošek 12^, inž. Prek 12, C. Vidmar 9%, Savič 9, Šiška 8. Jutri bo že najbrž padla odločitev za prva tri mesta. Srečajo se M. Vidmar—C. Vidmar, Sikošek—Preinfalk, Prek—Savič in MatVejev—SiSka. šolajte se doma sani! Dopisovalni pouk Vam to omoeoči na najboljši, najpreprostejši način; povrh tega Vam hrani čas, živce in denar. DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI, Kongresni trg 2,11. Vas izobrazi temeljito in hitro v vseh predmetih, katere poučuje; pouk vodijo profesorji strokovnjaki. Predmeti: A. Trgovski ln zadružni: knjigovodstvo, slovensko dopisje, srbohrvaško dopisje, nemško dopisje, trgovsko računstvo, reklama, nauk o trgovini, trg. in menično pravo, zadružništvo, zadružno pravo, vodstvo kreditnih zadrug, vodstvo pridobitnih zadrug, zadružno knjigovodstvo. B. Znanstveni: _ Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, francoščina, italijanščina angleščina, gospod, zemljepis, zgod. trgovine, narodno gospodarstvo. C. Realni: Poznavanje blaga, slovenska stenografija, lepopis, strojepisje. Začetek rednega šolskega leta 1. oktobra. šolnina nizka. Pišite po podrobna pojasnila! Na stotine hvaležnih absolventov! knjižica na 40 straneh pa vsebuje mnogo več kakor pričakuješ po nje naslovu. V nji .razglablja prof. Radi " zgoščeno, a vendar dovolj jasno vprašanje današnje svetovno-zgodovinske usmerjenosti. Radi predvsem zagovarja idejo napredka, ki jo nemški narodni socializem tako trdovratno zanikuje. Napredek, ki ga kaže človeštvo v svojem razvoju od kamene dobe do dandanes, je povsem duhovni, to se pravi: obstoji v svobodh^iivzavestnem združevanju in programatičnem sodelovanju posameznikov, narodov, dob in obdobij. S prepričanjem v napredek človeštva je združena nadaljnja vrsta temeljnih prepričanj človeštva: vera v svetost posameznega človeškega življenja, ki bodi po slovečih Kantovih besedah vedno samo svrha, nikdar pa zgolj sredstvo. Dalje vera v pravico preprostega človeka iz ljudstva, da se kot svoboden mož po lastni razumni prevdarnosti udeležuje dela za povzdigo človeštva; potem vera, da ta lepi svet z vsemi svojimi pridobitvami in upanji pripada preprostemu vsakdanjemu, šibkemu človeku, v čigar službi naj bodo tako zvani močni, mogočni, veliki poedinci in narodi; naposled vera v osebno odgovornost posameznika za javni blagor. To je nekaka politična veroizpoved tega optimističnega naprednjaka, ki zanj izročila francoske revolucije niso niti dandanes izgubila prvotne veljave S tega vidika razglablja prof RAdl problem- * Kdo je Nemec?.« Odklanja tako zvano animalično (rasno, krvno) pojmovanje nemštva in opozarja. da so ga iznašli romantiki. Njemu nasproti stavi Rždl prosvetljeno pojmovanje narodnosti in naglasa, da sta tak liberalni nazor zastopala dva korenita, arijska Nem- Iz goriške zgodovine >Gazzettino< je v četrtek objavil članek, v katerem navaja dokumente o prvih početkih goriškega mesta, nato pa razpravlja o njegovem razvoju za časa goriških grofov pa tja do leta 1500, ko je mesto prešlo pod oblast Habsburžanov. Clankar pravi uvodoma: Početki Gorice se, dasi segajo le malo pred leto 1000, izgubljajo v temnih žalostnih časih. Kraj je bil preveč sredi vzhodnih vrat, skozi katera so drli Huni, Longo-bardi, Avari in Slovani, barbari vseh vrst in vseh rodov, da ne bi bilo stalno izpostavljeno razdejanju. Baš eni izmed takih nesreč, ki so zadele Furla-n*jo» je treba pripisati po neki krajevni legendi pocetke goriškega mesta. Baje je Atila daroval goriško ozemlje kapetanu Artolfu, ki se je na njem utrdil. Te legende se držijo tudi srednjeveški viri. Kljub vsej nejasnosti dogodkov v tedanjih časih pa je Gorica vendarle dobila svoj rojstni dokument, v katerem se prvič imenuje. To je diploma, ki jo je leta 1101. poslal Oton III. oglejskemu patriarhu Ivanu, kateremu je daroval ozemlje okrog Solkana >et medietatem unius villae quae sclavonica lingua vocatur Gorizia«, torej tudi kraj, >ki se po slovansko imenuje Gorica«. Ob koncu prihaja člankar do zaključka, da je v mestu pod vplivom beneških trgovcev italijanski element vedno bolj prevladoval nad nemškim, čeprav ga je avstrijski režim hudo zatiral. Mobilizacijski razglas za tržaško vojno okrožje Listi so objavili mobilizacijski razglas poveljstva tržaškega vojaškega okrožja v svrho vpoklica letnikov 1911, 1913 in 1914 k vojakom. Od letnika 1914 morajo v vo. jaško 6lužbo vsi oni vzposobljeni naborniki, ki so bili v splošnem potrjeni za dooo 3 mesecev ali pa prideljeni drugemu odde1 ku vojnega letalstva. Od letnikov 1911 in 1913 6o bili poklicani V6i vojaški obvez, niki^ ki niso bili pri vojakih dalje ko 3 mesece. Posebno odrettbe veljajo za vojne obveznike v inazemstvut v kolonijah in tudi za take, ki bivajo v Italiji, a prihajajo zanje v poštev izjemne okoliščine. Vsi poklicani vojni obvezniki se bodo morali zgla&iiti pri pristojnih vojaških povelj, stvih v dneh od 23. do 27. septembra. Pokrajinske organizacije za radiofonijo Poročali smo že o pomenu, ki ga pri. pisDie Gefahrdung des Christentums durch Rassenwahn und Juden-verfolgungc, ki je nedavno izšel pri založbi Vita Nova v Luzernu in o katerem poroča >Srpski književni glasnik« z dne 16. avgusta t. 1.) Po Radiu je tedaj nastal vprav pikanten položaj v filozofiji nemškega narodnega socializma: Spinoza je miselno oplodil Schel-linga, Schelling odkritelja »filozofije nezavestnega« E. Hartmanna, le-ta pa Sigm. Freuda in H Bergsona (oba Zida) Ta filozofska smer je podprla sedanji nemški nacionalizem in antisemitizem. (Tu bi lahko dodali še dva njegova miselna »botra«, oba Nenemca: Chamberlaina in grofa Gobi-neaua. ki sta očeta rasističnih teorij.) V nasprotnih vrstah pa so filozofi, ki odklanjajo mistiko in se izrekajo za čisti um. kakor na pr. Descartes, Locke, Kant. sami tipični »kristjani« in arijcij Podobno je po Radiu z MarXom, ki je res da židovskega rodu, vendar je tipičen sem- razorožitev starih parnlkov, bi bilo treba omogočiti večji uvoz starih ladij iz tujine. Za Pulo je vprašanje mleka poseben problem. Mleko se je v zadnjem času podražilo, proti čemur so se konzumentje oglasili tudi v časopisju. Pri diskusiji, k: se je razvila o Roccovem poročilu, so utemeljevali podražitev mleka s sušo, zaradi katere se je podražila tudi krma. Na Goriškem se kakor po ostalih pokrajinah v kratkem prično novi predvojaški tečaji. Vrhovno poveljstvo milice v Gorici je izdalo potrebna navodila, po katerih bodo morali vsi fantje letnikov 1917 in 1916 v smislu zakona obiskovati predvojaške tečaje, ki se prično 21. septembra t. L Oba tečaja bosta trajala po 5 mesecev in se zaključita 20. januarja odnosno 20. februarja prihodnjega leta. Oni, ki se nameravajo v predvojaških tečajih specializirati, bodo podrejeni organom mladih fašistov, ostali pa miličniškim poveljstvom. Goriški grad nameravajo v kratkem re-stavrirati. Te dni je stavilo ministrstvo za javna dela goriški pokrajinski upravi na razpolago 200.000 lir, ki baje zadostujejo za restavracijo gradu po že pripravljenih načrtih. Restavracija se bo izvršila pod kontrolo državne intendance za spomenike. Dolenje v Brjih je dobilo novega fašističnega komisarja. Dosedanji tajnik krajevne organizacije Snidero je bil premeščen. Za krajevnega komisarja je bil imenovan Torregrossa. Iz Rihemberka je bil premeščen k Sv. Križu pri Ajdovščini občinski tajnik Gi-no. Za novega občinskega tajnika v Ri-hemberku pa je bil imenovan Battistin, ki je bil nekoč tajnik v črmičah, a že nekaj časa ni vršil svoje službe. V Bnjah se je preteklo nedeljo gostilni- . čar ju Papu in trem njegovim prijateljem, ki so se odpravili na izlet z motocikljem s prikolico, pripetila huda nesreča. Papo, ki je vodil motorno kolo, je nenadoma izgubil oblast nad krmilom in se zaletel v brzojavni drog. Ker so vozili s precejšnjo brzino, se je motorno kolo razbilo. Ova izletnika sta bila težko ranjena, Papo in mesar Stagni pa sta se ubila. Radio Sobota, 24. avgusta Ljubljana 12; Vesele pesmi na ploščah. 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, spored. 18 Radio orkester igra za delopust. — 18.40: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug) — 19: Čas, vreme, sporočila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Pester večer. Sodelujejo: Radio orkester, radio jazz, Akademski pevski kvintet, radijski dramski studio in plošče. — Čas, vreme, poročila, spored. — 22.10: Nadaljevanje pestrega večera. Beograd 16.20: Plošče in narodne pesmi,-20: Kalmanova opereta »Bajadera«. — 23: Lahka in plesna glasba. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Salonski trio. — 20.30: Pevski kvartet. — 21: Pesmi. — 21.30: Orkester mandolin in kitar — 22.15: Zborovsko pe-tie. Praga 20.10: Operetna glasba. — 20.55: Zabaven program. — 22.30: Plošče. — 22.45: Orkester — Varšava 2010: Lahka godba. — 21.30: Simfoničen koncert. _ 22.30: Orkester. — Dunaj 12: Plošče. — 15.40: Mandoline. — 16.50: Plošče. — 19.20: Arije in pesmi, — 20: Zvočna igra. — 22.10. Lahka in plesna muzika. — Berlin 20.10: Iz Muenche-na. — 22.30: Plesni orkester. — 24: Nočni koncert. — Mnenchen 20.10: Plesni večer. — Stuttgart 20.10: Nemške pesmi. — 21.30: Zabaven program — 22.30: Plesna glasba. — 24: Iz Wagnerjeve opere >Lohengrin.< — Rim 17.10: Lahka glasba. — 20.40: Operni večer. Vremensko poročilo 23. avgusta Ljublj. 7, 765.1, 14.0, 94, O, megla 10, —, —; Ljubljana 14, 763.1, 24.1. 50, SSW2, 1, —, —; Maribor 7, 764.1, 14.0, 80, NW2, 5, —, —; Zagreb 7, 761.7, 17.0, 80. O, 2, —. —; Beogr. 7, 763.8, 16.0, 80, \VSW1, 6, dež, 0.3; Sarajevo 7, 765.7, 14.0. 90, O, 10, dež, 2.0; Skoplje 7, 763.0, 20.0, 90, O, 6, dež, 2.0; Kumbor 7, 763.7, 19.0, 90. \VS\V3, 0, —, —; Split 763.0, 21.0, 60, NE2, 0, —, —; Rog. SL 7 ,—, 12.0. 99, W1 megla 10, —, —. Temperatura: Ljubljana 25.5, 12.6; Maribor 25.0, 11.0; Zagreb 26.0, 15.0; Beograd 24.0, 16.0; Sarajevo 20.0, 12.0; Skoplje 28.0, 17.0; Kumbor —, 18.0; Split 28.0, 19.0; Rog. Slatina 23.0, 11.0. nenmnaaKMpnpastssai ški filozof. Radi prepričevalno dokazuje, v koliki meri so na Marxa vplivali nemški romantiki; da pa je njegov pravi duševni oče Hegel, je dovolj znano. Marksizem ima dva obraza: eden je liberalen in obrnjen proti zapadu, drugi romantičen in obrnjen proti Nemčiji. — Radi zanimivo označuje bistvo nasprotij med nemško romantiko in zapadnjaškim naprednjaštvom ter kaže, da se ti filozofski spori razločno vidijo v dandanašnjem evropskem političnem položaju: dokaz, kako tesno je filozofija združena z življenjem. Zadnje poglavje novega Radlovega spisa zgoščeno razčlenja pojme: rasa, pleme, narod. Rasa pomeni naravno dejstvo, pleme sociološko, narod pa politično. Iz slednjega izvaja prof. Radi važne posledke zlasti glede na odnos naroda do države in posebej še na položaj sudetskih Nemcev. B. Borko. V včerajšnjem članku »Zbornik sa ego-dovino osvobojenja« je pisec zapisal o legio-narjih, da so izorali posebno brazdo v češki leposlovni literaturi. Tiskarski škrat je postavil tako. da so »izolirali posebno brazdo v lepopisni literaturi«. Njegova so tudi ponavljanja in druge tiskovne napake v tem Članku. Sloveniea v čeških listih. >Lidove Novi-n.vc so priobčile toplo spisani Članek dr. Rajmunda Habrine o Vrhniki in njenem vplivu na literarno delo Iv. Cankarja. Isti pisec je v »Lid. Novinah« obširno prikazal Slodnjakov »Pregled slovenskega slovstva«. Dr. Habrina. ki je prebil skoraj mesec dni na Gorenjskem in se je pred nekaj dnevi vrnil v domovino, je objavil celo serijo podlistkov o Jugoslaviji, zlasti še o slovenskih krajih, v dnevniku >Pražsk6 Novinyc kulturni pregled ProS. Radi o sodobnih vprašanjih W. E. Hintz: 22 Lepa žena, kdo si? Potlej je moral poslovodja napreči vso svojo zgovornost, da je spravil Yvonno v njeno sobo in jo naprosil, da se je vsaj za silo oblekla. Čez četrt ure je bila že spet v veži. Paul de Corsignac in Chester Lynne sta ji prva padla v roke. »Biserna ogrlica — pomisli, Paul — biserna ogrlica, ki si mi jo šele včeraj podaril — —« Corsignac jo je ošinil z grozečim pogledom, ki ga ni popolnoma razumela. »Nu, policija jo bo že našla —« je dodal nato, da bi jo potolažil. »Policija? — To so sami--« »Tiho — nikar ne žali uradnih oseb —!« Hvala Bogu, veža je bila zdaj skoraj pra-zna. Večina gostov je sedela na terasi, kjer so se veselili svetlega sonca in okusnega zajtrka. Poslovodja se je približal. »Ni mi treba poudarjati, kolikanj je hotelskemu vodstvu žal, da--<: »Nočem, da vam je žal, svo^o biserno ogrlico hočem!« — je razjarjeno za-vpila Yvonne. »In če mi izgub? ne na-durne-tite. napravim tak škandal, da se bo »Gigantic-Palace« čudil — —« »Prosim, počakajte vsaj policije!« jo je tolažil ravnatelj, ali beseda -^poli-cija« je ostal brez vsakega dobrodelnega vpliva na Yvonno. In kdo ve, kaj bi se bilo še zgodilo, da se ni prav v tem mučnem trenutku pokazala na stopnicah Mariooi in stopila v vežo. Tako b'eda je bila v obraz, da se je še Chester Lvnne zavzel. In ko mu je vrnila pozdrav, ga je pogledala s čud- nim pogledom, ki si ga nikakor ni znal razložiti. »Huda reč se je zgodila, dete —« ji je Paul de Corsignac hitro pojasnil položaj. »Tatvina v hotelu — —« Nobeden izmed četverice se ni bil zmenil za preprosto, a skrbno oblečenega vitkega gospoda v civilni obleki, ki se je že nekaj časa neopazno sukal okoli njih. Ta mah se je odkril in pristopil k razburjeni družbicL »Dovolite, gospoda — ?« »Prosim?« se je razjarjeno okrenil Paul de Corsignac, med tem ko se je poslovodji skoraj blaženo zjasnil obraz. »Dovolite — komisar Hervier! — Dobil sem sporočilo o tatvini in takoj prihitel--« »Hvala Bogu, da ste prišli, gospod komisar.« Poslovodja je ves vesel stisnil uradniku roko. A že se je prerila Yvonne v ospredje. »Gospod komisar — povejte mi vi --ali je hotelsko vodstvo odgovorno za tatvino — ali--« »Ali, mil osti va,« se je vljudno nasmehnil komisar. »Preden si ustvarim sodbo, moram vsekako zvedeti, kako je bila vsa stvar--« »Stvar je ta —« se je zdaj tudi Corsignac razburjen oglasil. »Prosim--kaj je prav za prav ukradenega ?« ga je prehitel komisar Hervier. »Biserna ogrlica — !« so vzkliknili Yvonne, Corsignac in poslovodja vsi na mah. »Biserna ogrlica ?« je \rprašala Marion. Mirno jih je obletela z očmi, nato pa segla v torbico, ki jo je imela v roki. »Ah je morda tale ?« V naslednjem trenutku ji je Yvonne iztrgala Lišp iz rok. »Da — ta je moja — !« je planilo iz nje. Komisar se je malce posmehljivo namuznil. »Nu, torej — ! Dozdevna — hm — tatvina se je po tem takem zelo hitro in tolažilno pojasnila ! Nesporazum --« »Kje ste dobili to ogrlico ?« ga je prekinil Yvoimin glas. Pevka je premagala prvo osuplost in se je togotno obrnila k MarionL »Prosim — kje ste dobili mojo ogrlico ?« »Našla sem jo —« je mirno odvrnila Maricm. »Našli ? — In kje, prosim ?« »V svoji sobi !« »V svoji sobi ?« Yvonne se je razdraženo in nejeverno zasmejala. Komisar Hervier ni mogel drugega kakor zmajati z glavo. 19. poglavje Med tem ko so se v hotelski veži godile te razburljive reči, so sedeli gostje »Gigantic-palacea« nič hudega ne sluteč na terasi, in jutrnje solnce jim'je sijalo na maslo. Tiho kakor dobro namazani avtomati so smukali natakarji sem ter tja. Samo dva sta bila na terasi, ki se očividno nista veselila ne dobrega zajtrka ne svetlega niškega solnca. Baron de Montepin se je držal, kakor da bi bil na svojem lastnem pogrebu, in oči madame Lucille so se bliskale izza lornjona kakor dva ponarejena bri-Ijanta. »Starate se, prijatelj ! Pred letom dni se vam taka nerodnost ne bi bila pripetila !« ga je oštevala in dvojni podbradek ji je od razburjenja drgetal. Montepin je skesano pobesil glavo. »Mislim, draga, da se bo treba preseli- ti v drug hotel ! Tukaj pač nimava sreče --« ' ..• »Sreče ?« Madame je skomignila z zalitimi rameni. »V kakšni zvezi je to pa sreča — rada bi vedela ! A povejte že, kako je bilo ! Kako se je moglo zgoditi ?« Sobesedmk se je najprej pokrepčal z globokim požirkom kave in šele nato obotavljaje začel: »Izprva je šlo vse po sreči ! Ključ številka sedemnajst iz najine zaloge je z lahkoto odklenil vrata v sobo Yvonne Rimini. Pevka je bila še spodaj v obednici, tako da sem se nemoteno lotil dela. Sicer pa ni bilo posebno težko. Biserna ogrlica je ležala kar v gornjem predalu toaletne omarice --« »Neopravičljiva lahkomiselnost !« se je ogorčeno oglasila madame. »Nu — biserno ogrlico sem imel torej v žepu —« je obotavljaje se nadaljeval baron. »A v tem sem se spomnil, da dolgujem gospe de Corsignac svoj vljudnostni obistk. Ko sem zapustil obednico, so še sedeli skupaj: ona, njen mož, Američan in pevka. Vendar nisem zanemaril previdnosti. Ključ, ki sva ga bila včeraj popoldne preizkusila, se je imenitno obnese 1. Odprl sem vrata brez vsakega izdajalskega hrupa — obstal v prvi sobi apartmana — —« »In —?« »In tedaj sem se moral na žalost prepričati, daje bila gospa de Corsignac že doma. Slišal sem jo, kako je v spalnici telefonirala — gospodu de Corsi-gnaou, svojemu možu. In čudno, vikala ga je !« »To res ne spada semkaj !« mu je madame nestrpno segla v besedo. »Torej — telefonirala je Corsdgnacu — ?« »Da — vabila ga je, naj pride k njej. Videl sem torej, da moram izginiti. Iz razumljive previdnosti sem vzel pištolo za uspavalni plin iz žepa — v tem sem moral izgubiti ogrlico ! Izgube seveda nisem utegnil opaziti, ker sem tako naglo zapustil sobo !« Madame Lucille je bila potegnila naslikane obrvi visoko v čelo. »In vso noč, prijatelj, vso noč ste imeli priliko, da bi se bih vrnili po izgubljeni lišp !« »Menite, da mi ni prišlo na misel ? Le to je, da ni bilo mogoče — pri najboljši volji ne ! Nekakšen dedec v kockasti športni obleki je vso noč strašil po hodniku--« Z globokim vzdihom je vzel kos opečenega kruha in ga obilno namazal z zlatorumenim maslom. »Verjemite mi, draga prijateljica — v »Gigantic^pala-ceu« nimava sreče ! Poizkusiva drugje — v kakem drugem hotelu, kjer prideva vsaj na svoje troške !« Med tem zanimivim razgovorom se je položaj v hotelski veži kaj nepričakovano zasukal., »Biserno ogrlico sem našla v svoji sobi —« je bila mirno rekla Marion — a Yvon.ne ni prikrivala, da ji tega ne i verjame. Komisar Hervier je seveda opazil Yvormin nejeverni obraz. Čuden nasmeh mu je krivil usta, ko se je nazad- ■ nje oglasil: »Naj bo še tako tolažilno. da se je lišp našel--razumeli boste, gospoda, da je treba ta čudež nekoliko razbistriiti! Biserne ogrlice navadno ne delajo na svojo pest izprehodov iz sobe v sobo. Torej je moral biti nekdo, ki je odnesel lišp iz vaše sobe, madame« — tako govoreč se je priklonil Yvonni — in ga prinesel v vašo sobo, madame«—; je dodal z enakim priklonom Marioni. »Morda ve kdo izmed vas, gospoda, drugačno pot, ki bi nam pojasnila ta \ čudni dogodek ?« Vprašujoče je pogledal okoli sebe. Vsi so onemoglo skomignili z ram©'1 ni. ^■""Med potjo \s šolo varulejo Vale otroke pred mrazom in dežlem samo nepremocljivi AR HUBERTUSI ALI ©C1ILASI Službo dobi Vsa. ta t>eecda SO pa-r; m da lan'e tli ia Slfro pa S Din. fl) Absolventa trcrovske akademije ali ekonomsko komercijelne visoke šole sprejme takoj svetovna zavarovalnica. Predpogoj jn~oslovanski državljan, mlad, neoženjen in začetnik. Reference je navesti. Ponudbe na Oirl. odd. Jutra pod »Bodočnost 322«. J67VM-1 Prodajalko lzvt?žbano v krznarski stroki, sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »sposobna. 1S79S-1 Brivskega oomočnika h:troK 3285«." 18638-19 Beseda 1 Oln, davek 2 Oln. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hlev za 2—3 konje, ekvipažne s pritiklinami, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. IStiSO-lT Avto, moto Vsaka beseda 1 Din: ia dajanje naslova al) ta iitno pa s Din. (10) Tovorni auto Ford prodam, v prav dobrem stanju. Zgonc Tone, Cerknica 1«S!. 187o«j-10 ISKSSB Beseda t Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. deseda I Din, davek i Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši tnesek 17 Din. Dva občinska reveža tudi otroka, sprejmem v popolno oskrbo proti majhni odškodnini Naslov v • ... - ogl. odd. Jutra. i vršimo kompenzacije naj- i ugodneje. Depozitna banka d. d., Zasrreb, Tomašičeva ul. 10. Telefon 3od »Resnost«. 38729-25 Med mestom In deželo posreduje Jutrov mali oglasnik ♦♦•>»»♦>«*>>>«♦>♦»>»♦ Sodobni človek živi v razmerah skrajne živčne napetosti: depresija, nespečnost, predčasna onemoglost, živčna preutrujenost — vidite, na čem trpe danes mnogi! Medtem je znanstveno dogriano, da regulira ekstrakt iz žleze mladih živali (»Kale-fluid«), ko preide v organizem, sekretarno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno detajlna literatura; zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Marbovič. — »Kale-fluid« se dobiva v lekarnah in drogeri-jah. Reg. Sbr. 10537/33 Tovarna cikorije »Favorit" Zemun potrebuje še enega mlinarja - pražilca zaradi povečanja naročil. Aha; Glej. tamle v stojalu je stal stričkov dežnik, tik zraven njega na tleh pa lonec barve, ki jo je bil pleskar pozabil. In ka] je storil navihanček? Vzel je lonec in zlil vso barvo v dežnik, med tem ko si je v sobi stric Dinko še izdiral risalne žebljičke. Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim škarje za močno pločevino (Hebel-blechs-c.hftrre). Franc Cim-peršek, Sv Peter, Savinj-sika dolina. 1S7S3-7 Prodani beseda 1 Din, davek 2 Din. ■a 5lfro aH dalanje naslovu 5 Qln. Najmanjši znesek 17 Oin. .Za šolarje lobra ln cenena oblačila a nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra e. 14 31-6 Otroške vozičke moderne, po tovarniških cenah prodaja »Novel«, Frankopanska 31, šiška. x\e zamudite ugodne prilike! 18746-6 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sončno sobo oddam gospodu. Poljanski nasip 14, stopnišče AVTOMOBILE IN MOTORNA KOLESA sprejmem v garažo z vso oskrbo proti nizkemu mesečnemu pavšalu. GARAŽE IN MEHANIČNA DELAVNICA IVAN KOPAČ, LJUBLJANA, Frankopanska 21 (tovarna Jugo-steyr), telefon 27-75 Slovesna otvoritev strelišča v Slovenjgradcu Slovenjgradec, 23. avgusta V nedeljo je otvorila slovenjgraska strelska družina svoje novo zgrajeno strelišče. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel g. ban, katerega je zastopal sreski načelnik v Slovenjgradcu g. dr. F. Hrasovec. Z otvoritvijo je bila združena tudi strelska tekma. Ob 13. uri se je vršila iz Slovenjgradca povorka. Z mestno godbo na Čehi so odkorakali na komaj 10 minut oddaljeno, idealno ležeče in zgrajeno strelišče, člani strelske družine in vod vojakov velocrpedske-ga bataljona iz Ljubljane, ki je v Slovenjgradcu na vajah. Takoj po dohodu povorke sta dospela na strelišče zastopnik bana in zastopnik komandanta celjskega vojnega okrožja v spremstvu predsednika strelske družine g. F. Šentjurca, ravnatelja meščanske šole v Slovenjgradcu, ki je presrčno pozdravil vse zastopnike, med njimi tudi predsednika mesta g. I. Rojnika, komandanta veloci-pedskega bataljona g. podpolkovnika Jakliča, oficirski zbor velocipedskega bataljona našo hrabro vojsko ter vse drage goste, ki so s svojo prisotnostjo pokazali, da sim-patizirajo s strelskim pokretom. V kratkih besedah je nato očrtal pomen strelskih dru žin za obrambo države ter prosil g. sreskega načelnika, da s častnim strelcem otvo ri strelišče. G. zastopnik se je zahvalil marljivi strelski družini za njeno uspešno delo za kralja in domovino. Po otvoritvi se je razvila živahna strelska tekma za lepe dobitke, ki je trajala do mraka, v idiličnem gozdiču ob strelišču pa animirana zabava, ki je trajala pozno v noč. Med savskim in dunavskim mostom Beograd, 20. avgusta. Zagotavljalo se je, da se letos julija ali najdalje avgusta izroči prometu, voznemu in železniškemu, veliki dunavski most, ki spaja Pančevo z Beogradom. Stvar pa se je zavlekla in bo most, kakor vsaj zatrjujejo, izročen prometu šele oktobra. Tedaj poteče prvi železniški vlak v rednem prometu čez dunavski most. Ne !)Odo pa vsi vlaki vozili od in do glavne beograjske postaje, zakaj proga, ki vodi od pančev-skega mostu okoli trdnjave in skozi savsko pristanišče, je enotirna in tudi zaradi prometa v pristanišču. ne more z-asti podnevi sprejemati večjega števila vlakov. Zato bo večina osebnih in tovornih vlakov vozila samo od postaje Klavnice, cd glavne postaje pa bodo vozili samo štirje vlaki za osebni promet v obeh smereh in potrebno število tovornih, ki se bodo sestavljali na postajah Klavnici :n šaranu na dunavski strani. Za železniški promet bo tako poskrbljeno vsaj za največjo potrebo, dokler se ne uredi savsko pristanišče in se dosadanja enotirna železniška proga okoli trdnjave ne izpremeni v <±v>Lirno. Mestna občina beograjska se le pogajala z vojaško oblastjo, da bi ji pripustila v dolnji trdnjavi svet za zgradbo velike moderne ceste, ki bi vezala dunavsko s savsko stranjo. Vojaške oblasti so ugodile tej želji in se zgradi v najkrajšem času cesta, ki bo vodila iz Dušanove ulice skozi obzidje dolnje trdnjave, ob notranji strani obzidja in »Kule Nebojše«, nato pa po samem obzidju, ki je precej visoko nad Savo. Od tam bo lep razgled na izliv Save v Dunav in vso savsko stran mesta. Nova cesta bo merila v dolžino 1.700 m, zgrajena bo najsmoderneje, ob straneh pa bo imela drevorede in pločnike za pešce. Ker ima mestna občina namen, da obnovi vso trdnjavo, kakršna je bila v IS. stoletju, bo nova cesta zelo privlačna za domačine in tujce, ker bo z nje najlepši pogled na trdnjavo. Cesta bo dovršena dotlej, ko bo dunavski most slovesno izročen prometu. Jubilej tramvaja m električne centrale v Sarajevu Nedavno je sarajevski tramvaj dovršil 40 let svojega obstoja. Ta jubilej je pomemben tudi zaradi tega, ker spada sarajevski tramvaj med najstarejše električne zelezmce v Jugoslaviji Obratovati je začel ze leta 18vfa. in takrat 'je bila v Sarajevu urejena tudi električna centrala. Za stare Bosance je bila ta tehnična novost velikanska senzacija. Mnogi niso zaupali čudnim vozovom in so se le polagoma privadili na moderno prometno sredstvo. Stara električna centrala je imela v začetku zelo omejeno kapaciteto. Luč je dajala za 4.o«l