Poeameam јмтш RM O,IS HardtpankenSote 1ђ;>гтт« Klasenfurt, Poettach Ш / Uredništvo v Klagenftirtu / Naročnina (ae plaCa naprej) тевебпо z đoaUvo na dom RM 1,— (vključno KM 0,20 za donaSalce) / Odjavo narofibe tega lleta za prihodnji mesec »prejme uprava samo plimeno ta le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec itev. 17.__Krainburg, 27. februarja 1943. Leto 8. (fwoklamaciia 9ићшекја k sfavlu ustimovitve stranke dne 2^. februarja 104S Boj do zadnje konsekvence ^Zlomili bomo moč židovske svetoTne koalici|e In za svojo svobodo, življenje in vsakdanji kruh boreče se človeštvo si bo priborilo v tej vojni dokončno zmago" Stranka je porok za dosego zmage Enako dramečemu klicu sliši celokupen nemški narod proklamacijo Fiihrerja k dnevu ustanovitve stranke. Nespremenjene misli nacionalsocialistifnih tez z dne 24. februarja 1920. so zopet razgrnjene in novi izgledi se odprejo, predvsem radi gotovosti Fiihrerja, da postanejo nacionalistične ideje skupno dobro vseli narodov, tudi onih, ki se danes bore zoper Nemčijo. Pred klicom stranki in naciji pravi Fiihrer, da ga popolnoma preveva volja, da izvrši nalogo, ki mu jo je naložila usoda do zadnje konsekvence: »Izid pa bo in mora biti naša zmaga!« Miinchen, 24. februarja. Proklamacija, katero je dal Fuhrer prebrati pri slavju ustanovitve stranke v Hofbrauhausu v Miinchnu po Staatssekretarju Esserju v sredo zvečer, se glasi: Strankini tovariši in tovarišice! Strankin tovariš Ađplf Wagner, ki je tudi preteklo leto sporočil moje pozdrave, je že več mesecev težko bolan in radi tega se ne more udeležiti današnje manifestacije. ■Zato sem prosil strankinega tovariša Esserja, kot enega izmed svojih prvih sobojevnikov, ki se je udeležil ustanovnega zborovanja pokreta, da vam izreče v mojem imenu to, kar vam prisiljen radi okoliščin — že vdrugič ne morem sam storiti. Nemška oborožena sila, ki se je — kot od izbruha vojne dalje — tudi to zimo izvrstno borila, se nahaja v ogorčenem boju proti svetovni nevarnosti, ki so jo zasnovale banke New Yorka in Londona skupno z boljševiškimi Židi v &^skvi. Sam sem na Vzhodu in radi tega na žalost ne morem biti med vami. Kljub temu pa »o moje misli to leto še bolj pri vas kot preje. Kajti kakšna usoda bi bila zadela naš narod in poleg tega vso Evropo, če ne bi bila razglašena 24. februarja 1920 v tej dvorani, v kateri se danes nahajate, načela nacionalsociallstične revolucije, ki so zajela nemški narod in ga vodila do one moči, Id je danes v stanu, da se ne samo protivi židovski svetovni nevarnosti, temveč jo navsezadnje tudi razdrobi. Bojna pesem našega nepozabnega, starega, zvestega Dietricha Eckarta se izkazuje v teh mesecih zopet kot fanfara, ki zamore vzbuditi ljudi, da jim odpre oči, da vidijo usodo, ki bi grozila nam v sedanjosti in našim otrokom v bodočnosti in poleg tega vsem evropskim narodom, če se ne bi posrečilo, da se razbije peklenski načrt židovskih svetovnih zločincev. Sovražniki so isti Vam vsem so znane okoliščine, zakaj se je posrečilo sovražniku na Vzhodu, enako kot radi naravnih sil preteklo zimo tudi to zimo razveljaviti del onih uspehov, ki 80 bili priborjeni poleti z junaštvom naših vojakov. Samo vi tudi veste, da pot naše stranke ravnotako ni bila gotova ali celo prijetna pot do uspeha, temveč da so nam bili pripravljeni in zadani številne težave in udarci od istih sovražnikov, zoper katere — zoper cel svet — se moramo danes boriti. Ko sem razglasil leta 1920. v tej dvorani strankin program in sklep, da uničimo sovražnike našega naroda z vsem fanatizmom, sem bil osamel nepozna-n^c. Nemčija pa se je nahajala v svojem največjem ponižanju. Zelo majhno je bilo število onih, ki so verovali v zopetni podvig, ljudi, ki so se tega nadejali če v naši generaciji, pa |e bilo i« manj. Par pristašem, ki so se mi takrat priključili, je stala naravnost ogromna premoč sovražnikov nasproti. Na 100 nacional-socialistov so prišli številni milijoni, deloma zaslepljenih, deloma sovražnih nasprotnikov, ne da bi računali število onih malo-dušnežev, ki zmerom počakajo uspeha, da korakajo nato z junaškim srcem na zmagoviti strani. Udarci nas jačajo Kakšna razlika napram današnjemu boju! Kajti najsi bo koalicija naSih sovražnikov še tako velika, kot sila je manjša kot moč zve/e narodov, ki se bore zoper boljševiško-plutokratično uničenje. Boj nacionalsocialističnega pokreta se je nahajal pogosto v takem stadiju, da so lahko verovali samo najbolj fanatični pristaši še v uspeh, medtem ko so bili že trdno prepričani sicer tako razbiti nasprotniki, da so ubili idejo in stranko. Kljub temu je po- kret znova nastal, je prebolel vsak udarec in je prišel iz vsake krize močnejši, kot je bil prej. Vedno je bila stranka neupogljivo odločna, da pod nobenimi okoliščinami ne kapitulira in nikakor ne opusti boja, preden ne bo razbita in odstranjena zarota naših notranjih nasprotnikov. Dragi strankini tovariši! Tega fanatizma ste se naučili od mene. Bodite prepričani, da me prešinja enaki fanatizem tudi še danes, da me ne bo nikdar zapustil, doklerživim. Tudi vero ste dobili od mene in bodite zagotovljeni, da je tudi ta vera danes v meni močnejša kot kdaj prej. Zdrobili in razbili bomo moč židovske koalicije in za svojo svobodo, življenje in vsakdanji kruh se boreče človeštvo si bo priborilo v tem boju dokončno zmago. Ravno tako kot me Je napravil v dobi boja za oblast vsak napad naših nasprotnikov in vsak izmed njihovih navideznih uspehov samo še bolj zagrizenega v moji odločnosti, da ne odstopim niti koraka od poti, ki je prej ali slej morala voditi do cilja, tako me danes preveva ena- ka volja, da rešim od usode ml naloženo nalogo do zadnje po« s 1 e d i C e. Zahvala z\estim sodelavcem Upravičeno verujem, da me je določila Previdnost, da to nalogo izpolnim, kajti brez njene milosti ne bi bil mogel kot nepoznan mož nastopiti poti iz te dvorane skozi vse zapreke in napade do prevzema oblasti in končno dalje do tega boja, ovenčanega z zmagami, kot jih svetovna zgodovina ni doživela, vsekakor obremenjen s skrbmi, pod katerimi bi se bili morebiti razbili slabejši značaji. Prejel sem pa od Previdnosti tudi srečo, da imam ob takih urah okoli sebe vedno zaroteno skupnost, ki je spoznala ž vdano vernostjo svojo usodo kot edino skupno in mi je stala in mi bo stala vedno zvesto ob strani kot Fiihrerju v tem boju. Če vam pošiljam to poslanico, potem se zgodi to ko prejšnje leto iz globoke hvaležnosti, da sem v vas, moji dragi strankini tovariši in tovarišice, našel prve nosilce ne samo nacionalsocialističnega svetovnega nazora, temveč tudi nacionalsocialističnega prepričanja, onega prepričanja, ki se je tako nezaslišano izkazalo ravno v časih najtežjih preizkušenj. Oportunisti našega me- Popls deioTnih rezerv iudi na Gorenjskem Vse sile za končno zmago Domovina izpolnjuje svojo dolžnost napram junaškim borcem na fronti Nemčija in vsi evropski narodi se bojujejo v tej vojni, ki so nam jo proti naši volji vsilili naši sovražniki, da ohranijo naše življenje, svobodo in varnost naših narodov. Vsi možje iif žene morajo v tej borbi staviti svoje moči izključno občestvu, ki se bojuje in ki dela, in jih usmeriti na cilj te vojne, čimprejšnje Izvojevanje končne zmage. šef civilne uprave za zasedena ozemlja Koroške in Kranjske, Gauleiter in Reichs-statthalter dr. Ralner, je zato izdal enake odredbe, kakršne je že za Reich izdal generalni poverjenik za delovno službo, Gauleiter in Belchsstatthalter Sauckel. S to na-redbo so tudi na Gorenjskem mobilizirane vse moči, ki so še proste in sposobne, da izpolnijo zahteve državne brambe. Besedilo naredbe je sledeče: Vsi možje od dovršenega 16. do dovrSe-nega 65. leta starosti in vse žene od dovršenega 17. do dovršenega 45. leta starosti, ki prebivajo v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske in ne spadajo h krogu oseb, ki je spodaj naveden in ki je oproščen zgla-sitve, se morajo zglasiti pri Arbeitsamtu (delovnemu uradu), ki je pristojen za njihovo bivališče, v smislu posebnega poziva Arbeitsamta. Dolžnost zglasitve obsega nemške državljane, nadalje nemške državljane s preklic-nim državljanstvom, zaščitne pripadnike'in brezdomovince. Zadostuje, da imajo ti k zglasitvi obvezani v pasedenih ozemljih Koroške in Kranjske bivališče (spavališče). Zglasitev se izvrši na posebnem obrazcu, ki se dobi pri Arbeitsamtu. Arbeitsamt mora do 31, marca 1943. 1. pozvati vse, ki so s 8 dolžni zglasiti. Zglasitve so oproščeni: inozemci, možje in žene, ki so т javnopravnem službenem razmerju, kakor tudi oni (mo-ški in ženske), ki so vpoklicani k oboroženi Bili in Waffen-^f, k policiji in k driavni delovni službi, možje in žene, ki se nahajajo najmanj izza 1. januarja 1943. 1. v taki zaposlitvi, da znaša njih delovni čas 48 ur na teden ali več, samostojen poklic izvršujoči, ki imajo od 1. januarja 1943. zaposlenih več nego 5 oseb. možje in žene, ki so polno zaposleni v kmetijstvu, možje in žene, katerih glavni poklic je samostojno izvrševanje zdravstva, duhovniki, učenci in učenke, ki obiskujejo javno ali priznano zasebno šolo za splošno izobrazbo (srednjo ali višjo šolo), oskrbovanci v zavodih, ki so pridobitno nesposobnL Zglasitve so oproščene bodoče matere in žeae к enim če ne #o]ioobv#«dm kom, ali najmanj dvema otrokoma pod 14. letom, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. K zglasitvi obvezani imajo pravico, da izjavijo na obrazcu, za kakšen posel se smatrajo kot posebno usposobljene in da se zanj stavijo na razpolago — po okolno-stih tudi izven svojega bivališča. K zglasitvi obvezani morajo predložiti Arbeitsamtu na zahtevo vse podlage in dati vsa potrebna pojasnila. Arbeitsamt lahko tudi odredi, da pridejo osebno. Arbeitsamt lahko prisili k zglasitvi obvezane, da se zglasijo in pridejo osebno, z globami do 1000 RM. Te globe se stekajo k To delo lahko opravi vsaka žena Previjanje žic za telefonska orodja v ustrezne oblijce. Spr«riqkho4)o Siemeae, Mi# Btran 2. — Stev. 17. KABAWANKEN BOTE Sobota. 27. februarja 194S. sredstvom za svrhe delovne službe In pomoči za brezposelne. K zglasitvi obvezani, ki kršijo predpise te naredbe, se kaznujejo po predlogu voditelja Arbeitsamta z zaporom in denarno kaznijo ali z eno izmed teh kazni. Prispevek Oorenjske F. H., Krainburg, 26. februarja. Z gornjo naredbo je tudi prebivalstvo na Gorenjskem pozvano, da e svoje strani prispeva k zmagi Velike Nemčije in ž njo zvezanih držav. To je nekaj samo ob sebi razumljivega. S podelitvijo državljanstva, ki jo je Gauleiter dr. Rainer objavil dne 27. septembra 1942. 1. v Krainburgu, so združene samo ob sebi razumljivo ne le pravice, ki jih je bila Gorenjska deležna že v obilni meri, ampak tudi dolžnosti. In to dolžnost, h kateri so danes pozvani, izpolni vsak dostojen Gorenjec tem raje, ker gre za stvar, ki za vso bodočnost odloča usodo njega samega in njegovih otrok. V nasprotju z Izvršitvijo te naredbe v Reichu gorenjsko prebivalstvo ne bo pritegnjeno za službo v drugih Gauih, ampak ostane v svojem domačem kraju, najmanj pa v Kreisih Krainburg, Radmannsdorf in Steina. Potrebo kmetijstva je treba kriti, da kmet lahko zadosti zahtevam, ki jih stavi nanj bitka pridelovanja. V prvi vrsti bodo seveda dodeljene delovne moči obratom, ki morajo izpolniti neposredne naloge državne brambe. Dolžnost zglasitve pa ne pomeni že takojšnjo dolžnost dela. Pozivi bodo izdani po skrbni preskušnji. Žene z otroci, ki še ne hodijo v šolo, so predvsem oproščene. Z natančnejšo preskušnjo bodo ugotovili, v koliko bodo oni, ki so se zglasili, pritegnjeni k državni brambi. Arbeitsamter (delovni uradi) bodo po preskušenih, za to nalogo posebej fešolanih strokovnjakih v vsakem posameznem primeru skrbno preskušali, ali in v koliko so zglašeni ob uva-ževanju njihovih osebnih, razmer, zlasti njihovih dosedanjih obveznosti razpoložljivi za vojno službo. Pri ženskah obsega ta pre^ Izkušnja zlasti to, v koliko jim dajo dela njihove dolžnosti kot gospodinje in matere. V to svrho pomagđjo Arbeitsamtu z nasveti v socialnem ženskem delu preskuSene žene. Pri samostojen poklic izvršujočih, ki se imajo javiti, bo Arbeitsamt tudi skrbno preskušal, v koliko so z dosedanjim poklicnim delovanjem v interesu civilnega prebivalstva že polno zaposleni za v vojni važne ali življenjsko važne naloge. Za presojo teh vprašanj se bodo ArbeitsSmter v primerih dvoma posluževali izvedenih po-svetovalcev iz dotične gospodarske stroke. Oni, ki jih bodo Arbeitsamter spoznali za sposobne za službo, bodo uporabljeni le v onem obsegu, ki je nujno potreben za državno brambo. Za vrstni red so odločilne njihova pripravnost In njihove sposobnosti za določene naloge kakor tudi vrsta njihovih dosedanjih obveznosti. Potemtakem pride zakonika žena z enim nad 6 let starim otrokom, če je poklicna sposobnost enaka, v splošnem za uporabo v službi še le takrat v poštev, če sploh ni več za službo sposobnih zakonskih žen brez otrok. Arbeitsamter bodo še le po temeljitem delovnem posvetovanju uporabili Javljene moči, ki so bile spoznane kot pripravne za delo. Pri tem Imajo zglašeni priložnost, da lahko iznese jo svoje osebne želje glede načina svoje uporabe. Za pripravo pri delovnem posvetovanju torej oni, ki so dolžni, javiti se, lahko še na obrazcu izjavijo, za kakšen posel se smatrajo posebno sposobnega in stavijo na razpolago. Opravičenim željam bo, kolikor le mogoče, ustreženo. Nemčija je lahko do danes čakala z mobilizacijo vseh delovnih sil, ker je imela dovolj drugih možnosti, ki so še le enkrat izčrpane. Anglija je n. pr. že dolgo vpeljala delovno dolžnost za ženske. Danes sploh ni treba posebej utemeljevati, da Je vsak, ki more, dolžan delati. Vtem ko stoje možje zunaj ob sovražniku, ne bodo oni, ki se ne morejo bojevati z orožjem v roki, hoteli imeti mirnodobnega življenja. Pra-' vica do dela ima za posledico dolžnost do dela. Srečni smo, da danes nismo več brezposelni in da nam življenje ne poteka brez vsebine. V bodočnosti bodo torej nastopili tudi možje in žene iz Gorenjske. To, kar se zahteva, ni nobena žrtev, au.-pak nekaj samo ob sebi razumljivega. Gorenjci lahko danes dokažejo, da vzamejo zares sodelovanje pr! obnovi svoje domovine in pri obrambi Velikonem-Skega Reicha. Pisma, ki smo jih objavili т zadnji številki, dokazujejo, da so tudi na .СогАојвкт doumeli kUc бма. Slranka je porok za dosego zmage IČanskega življenja so tako malo spoznali to čednost značaja kot po židovstvu naščuvane množice naših starih strank. Ali naj bo danes drugače? Samo ena razlika je, da stoji danes velikanska masa nemšltega naroda za novim Reichom. Odločena je, da brezpogojno pritrdi novi ideji Reicha in nacionalsociaii-stičnemu mišljenju, ki jo navdaja. Stranka pa je postala neporušijivo utelešenje te moči in ni danes samo notranji porok za dosego zmage, temveč s tem tudi mišljenja našega naroda v bodočnosti. Naloga FUhrerschafte Posebno v teh mesecih, morda v bodočih letih mora izpolniti svojo drugo veliko zgodovinsko nalogo: neprestano dramiti nemško nacijo, ji pojasniti velikost nevarnosti, jačati sveto vero v premaganje le-teh, vliti moč šibkim naravam, saboterje pa brezobzirno pokončati. Pojasnjevalno naj vpliva kot gekoč tam, kjer se dajo radi poučiti; teror zlomiti z desetkrat večjim terorjem ; izdajalce pa Iztrebiti, najsi bo to kdor koli in prav vseeno, pod katero krinko hočejo uresničiti svoje narodu sovražne namere. Čeprav je danes cvet mož nacionalsociali-stične stranke v boju s sovražnikom in tam vzorno izpolnjuje svojo dolžnost kot vojak, so vendar najstarejši bojevniki danes še vedno največji fanatiki »zatrditve nemške življenjske volje in njim se pridružuje leto za letom nov letnik nemške mladine, popolnoma vzgojen po nacionalsocialističnih načelih, združen v idejah naše narodne skupnosti in naše volje, da gredo proti vsakomur, ki bi se upal pregrešiti zoper naS boj za svobodo. In kakor so bile v dobi boja stranke za oblast ravno strankine tovari-šice, nemške žene In dekleta, najbolj zanesljive opore pokreta, tako je tudi sedaj zopet masa naših žen In deklet najmočnejši element v boju za ohranitev našega naroda. Kajti kakšna usoda je priaojena predvsem nemškemu narodu, niso nedvoumno Izrekli, hvala Bogu, вато židje v Londonu in New Yorku, ampak tudi oni v Moskvi, Ml pa emo odločeni, da Jim damo nič manj Јанеп odgovor. Ta boj se zato tudi ne bo končal, kot nameravajo, z uničenjem arijskega ljudstva, temveč z Iztrebljenjem židovstva v Evropi. Poleg tega pa bo postalo mišljenje našega pokreta celo pri naših sovražnikih — radi tega boja — skupno dobro vseh narodov. Medtem ko so v boju zoper nas, bo morala država za državo vedno bolj uporabljati nacionalsoclallstične teze za vodstvo po njih izzvane vojne in s tem se bo razšiAlo tudi spoznanje o prekletem zločinskem delovanju židovstva med vse narode ravno potom te vojne. Ko so naši nasprotniki leta 1923. mislili, da 80 nacionalsocialistično stranko dokončno premagali in menili, da so mene s procesom pred nemškim narodom odpravili, so ravno s tem kot z eksplozijo razširili na-cionalsocialistični svetovni nazor v vsem nemškem narodu in dali spoznanja bistva židovstva na mah tolikim milijonom ljudi, kot bi ;ni sami pri normalnih razmerah tega nikdar ne bili mogli storiti. Tako bo mednarodno židovatvo, ko je Izzvalo to novo vojno, spoznalo, kako 8e bodo narodi eden za drugim vedno bolj pečali s tem vprašanjem, da končno spoznajo ta svetovni problem v vsej svoji ogrožajoči velikosti. S to vojno so predvsem nepobitno dokazani popolna skladnost plutokracije in boljševizma, kot tudi večno si enaki cilji vseh Židov, ki narode izropajo in jih napravljajo za sužnje Bvoje mednarodno zločinske družbe. Ista zveza med nekdanjim organom borze v Frankfurtu in »Roten Fahne« v Berlinu, ki smo ju imeli takrat kot skupnega sovražnika pred nami, se kaže sedaj zopet med židovskimi bankami New Yorka, ži-dovsko-plutokratično \ )diIno plastjo v Londonu In Židi Kremlja v Moskvi. Tndl drniii bodo prišli do zavesti Ravnotako pa, kot je nemški narod ob tem spoznanju židovskega notranjega sovražnika uspešno pobijal In je na tem, da ga končno etre, bodo prišli vedno bolj tekom te vojne do zavesti tudi drugi narodi in se bodo končno skupno borili zoper ono raso, ki jih hoče vse skupaj uničiti. Kakor so se pa nekoč v notranjosti Reicha za časa našega boja za oblast iidje vedno radovali pri vsaki domnevni reakciji in zamenjavali svoje vročične nade s kruto resnico, tako menijo tudi sedaj, točno tako v pretekli zimi, da so tik na tem, da dosežejo svoj tisočletni cilj. Toda točno tako kot lani, bodo tudi tokrat doživel! najstrafinejSe razočara-nje. Nasprotno: Nemški narod bo vprav zdaj pozval In uporabil vse svoje kile v toliki izmeri, kot ве Se to za kakšno vojno nI Se nikoli zgodilo v zgodovini človeštva. Niti sekunde ne bomo oklevali, da pritegnemo k storlt-vamvtemusodnembojutudide-žele, ki so odgovorne za Izbruh t e v o j n e. Samo ob sebi nam bo razumljivo, da ne bomo prizanašali tujemu življenju v dobi, Id zahteva tako trdih žrtev od • našega lastnega življenja. V nerazdružljlvo zvesti skupnosti z našimi bomo Izvršili mobilizacijo duševnih in materialnih dobrin Evrope, kakor je naša celina doslej še ni doživela v svoji većtlsočletni zgodovini. Je pa tudi potrebna, da se vsej Evropi zagotovi ono narodno samobitje, ki je bila temelj ne le naše velike skupne kulture, ampak tudi materialnega obstojti tega kontinenta. Vas, moji strankini tovariši pozdravljam, kakor vedno s prepolnim srcem. Zahvaljujem se Vam, da ste ml nekoč omogočili, uspešno nastopiti pot, ki je bila pogoj za rešitev nemške države in, preko lega vse Evrope. Moje misli eo v tej uri pri vas, kakor so to bile vedno. Dolžnost me pa sili, da v teh mesecih, tednih in dnevih neomajno mislim, delam in pripravljam za bodoči preokret za one, M kot bojevniki našega naroda z našimi zavezniki oblikujejo usodo sveta, pri naših bratih in tovariših, pri nemških vojakih, predvsem pri bojujoči se fronti na Vzhodu, kajti tam se bo odločila bodočnost Nemčije in vrhu tega Evrope. i Jd pa mora biti in bo naša zmaga! Boji na Vzhodn se nadaljujejo V sredo so bili uničeni skupno 104 sovjetski oklopnlakl Oberkommando der Wehrmacht je dne 25. februarja objavilo: Medtem ko lastne operacije na jugu vzhodne fronte uspešno napredujejo, je poskušal sovražnik priti do uspehov na nekaterih mestih srednjega in severnega frontnega odseka z mnogokratnimi zaporednimi masiranimi napadi proti našim obrambnim položajem. Na položajih ob Miuau so se izjalovili ponovni sovražni napadi. Zadaj za fronto obkoljeni 7. gardni konjiški zbor je bil večinoma ugonobljen in ujet poveljujoči general, general Borisov, z deli njegovega štaba. Boji ■ posameznimi skupinskimi oataaki tegm ibon so še ▼ teku. Oete vojake in Waffen-f^ se nahajajo med Doncom in Dnjeprom V nadaljnjem uspešnem napadu. Neka sovjetska okk^njaika Amada Je №# X hađik bojik razbita. Eno izmed sovražnih bojnih skupin smo pri tem popolnoma uničili. Močni letalski odredi so tudi včeraj uspešno napadli kolone na pohodu, vozila, zagozditve in nove pošiljke Sovjetov. V prostoru zahodno od Harkova InKurska 80 se zrušili ponovni, z oklopnjaki podprti napadi sovražnika. Ogorčeni obrambni boji južno in severno od Orla BO se nadaljevali z nezmanjšano silo. Pri brezuspešnih masiranih napadih smo prizadeli Sovjetom zopet najtežje krvave zgube in bo zgubili številne oklopnjake. Tudi vzhodno od Gžatska je napadel sovražnik v večkratnih valih zaporedoma, ne da bi doeegel kake uspehe. Odredi Btrmoglavnlh letal in sile bojnih letal so posegli v obrambno bitko na srednjem od-iMku nbodn« front#, Odpedi lo.v«Jdh idtal (ТТШША) FUhrer Je podelil Mauptmaimu Alfonsu KO-nlgu, poveljniku aekega bavarskega grtnadir-skega bataljona daa Elcbenlaub zum Ritter-kreiiz des Sliemen Kreuzci, Das Rltterkreiui dea EUiernen Kreuze« Je podelil FUhrer Oberatu Georgu Schul^eju, poveljniku nekega pehotnega polka. Tokom čiščenj, ki lo bila podveeta zoper boljSevlSke tolpe v Bosni In Liki, so zasedle nemške čete vae Petrovac v okraju Krhava in Psat, čegar glavno mesto ВШаб so zasedle nemške čete pred nekaj dnevi. Poveljnik IWljanekeg* leW*tv* n* vzhodni fronti, brlgadnl general Enrico Pezzl se nI vrnil Iz nekega poleta na vzhodni fronti. Japonsko mornariško letalstvo je napadlo 21. februarja voja&ke naprave v Esplrito Santo na Novih HebridUi. Pri tem Je bil potopljen sovražni rueileo In nek drug zažgan. Državni predsednik CaetUlo je Izjavil ponovno v nekem Intervjuju za narodno argentinski jutranjik »Cablldo«, da bo ohranila Argen-tlnlja nevtralnoet. Ta odločitev je jaena In nedvoumna. Tudi njegov naslednik kot predied-nlk bo moral dati garancije, da bo nadaljeval njegovo politiko. Po dosedanjih роговШћ so zgubili boljSevlkl tekom 23. februarja na raznih bojnih odsekih vzhodne fronte skupno 99 letal, dočlm smo ml zgubili samo dva letala. Pri tem ima poseben uspeh neka v ozemlju pri Ilmenskem jezeru pod poveljstvom Hauptmanna Phllippa bojujoča se skupina lovskih letal. Hauptmann Phillpp Je sam seetrelll na čelu evoje preliku-šene lovske skupine sedem sovjetskih letal la je zvišal 8 tem število svojih zračnih zmag na 180. Z ozlrom na bolJSevUko nevamoet, ki neposredno ogroža Evropo, je naslovil 4ef francoske milice Josef Darnaud poziv na francoski narod. Prihodnjo nedeljo naj v vseh večjih krajih priredi milica slovesna zborovanja. Obenem vzpodbuja sklep francoske vlade obveznike za delovno službo, da vstopijo v francoeko prostovoljno legijo zoper boljševizem. Stalin je Izjavil kot vrhovni poveljnik sovjetskih bojnih ell v dnevnem povelju za 25-letnlco ustanovitve Rdeče armade, da nosi Sovjetska unija sama breme vojne, ker ne obstoja druga fronta. Ministrski predsednik Mackenzie King je svaril v ponedeljek pred napačnim optimizmom. >8 povečanim vojnim tempom bodo etall Kanadcl leta 1943. pred težjo skušnjo kot ka-terlkollkrat prej v tej vojni.« Člani delavske stranke so zahtevali debato o vojnem položaju v Tunlsu. Zunanji mlnUter Eden je menil, da taka debata ne bi zboljSala vojaškega položaja. Glede potopitve obeh potopljenih prevoznih ladij USA na severnem Atlantiku je izjavil mornariški minister Knox na washingtonekl Caeopienl konferenci, da ta zguba pomeni obenem največjo žrtev življenj, ki ao jih dosedaj imeli v vojni Zedinjene države. Kot poročajo iz Honolula preko Lizbone, je izjavil poveljnik ameriških podmornic na Južnem Paicfiku Je bila uničena največja podmornica Zedinjenih držav »Argonaut«, katere zgubo je priznal Washington predvčerajšnjim, nekako pred enim mesecem pri otoku Nova Britanija (Neu-Pommem) po vodnih bombah nekega japonskega rušilca. »Dally Herald« poroča iz Colomba, da Je guverner z objavo v uradnem Hitu zopet, do-volil, da se kažeta javno kladivo in srp, češ da ta sovjetski znak v angleških očeh ni več simbol podzemnega komunističnega * rovarjenja, temveč da je nasprotno simbol za atvar zaveznikov. Mornariško ministrstvo v Waahlngtonu objavlja, da sta bill potopljeni dve blWH potniški ladji, na severnem Atlantiku z velikimi zgu-bami ljudi, ki sta bili v službi USA. Preko 800 oseb Je bilo ali ubitih aH je pogrešanih. so prestregli sovjetske letalske odrede in so dosegli v tem odseku 47, zračnih zmag brez lastnih zgub. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik nadaljeval svoje močne napade. Bil je odbit v hudih bojih z velikimi zgubami ljudi in oklopnjakov. V odseku med Volhovom in Lado-škim jezerom kot tudi pred Leningradom je bilo včeraj bojno delovanje slabejše. Več sovjetskih krajevnih napadov se je izjalovilo. Včeraj je zgubil sovražnik v bojih na vzhodni fronti skupno 104 oklopnjake. Finska lovska letala so zbila na tla visoko na severu sedem sovjetskih letal. Na severnoafriški fronti samo boji krajevnega pomena. Hitra nemška bojna letala so prizadela motoriziranim oddelkom sovražnika s presenetljivimi napadi precejšnje zgube in 80 napadla z dobrim uspehom železniške cilje v sovražnem ozadju. V zračnih bojih smo sestrelili Sest sovražnih letal. Eno lastno letalo se ni vrnilo. V pretekli noči so vrgla angleška letala brez načrta zažigalne in razstrelne bombe na nekatere kraje v severozahodni In zahodni Nemčiji, med drugim na Wilhelms-haven. Prebivalstvo je imelo zgube. Nekatera vznemirjevalna letala so preletele ozemlje južne Nemčije VerUf nnd Druck; NS.-GiaTerl*« and Draeker«! Kfirntpn OmbH.. Klaecnfnrt. — Vtrlanlaitar* Dr. Emll_Heit^y. mupfchrlftlelter: W«.lrick Že Bopet 104.000 bH potopl]eiilh En cel ibor garde uničen Močne boljševiške sile obkoljene - 10.000 mrtvih severno od Orla Oberkommando der Wehrmacht je dne 24. februarja objavilo: V mostišču ob Kubanu smo zavrnili ponovne sovražnikove napade in jih deloma razbili že, ko jih je pripravljal. Na fronti ob Miusu so Sovjeti združili močne sile pehote in oklopnjakov in še nadalje poskušali prodirati, ne da bi dosegli kak uspeh. Dalje proti zapadu smo v večdnevnih srditih bojih uničili za fronto ob Miusu obkoljeni sovjetski IV. motorizirani gardni zbor. Med mrtvimi se nahaja poveljujoči general zbora, generalni major Dtmastišin. Pripeljali smo več ko 1000 ujetnikov in uplenili 44 oklopnjakov ter številna dose-daj še ne popisana orožja kakor tudi mnogo vozil in orodja. Med Doneom in Dnjep-rom so čete vojske in Waffen-^| nadaljevale napadne operacije proti soyjetskemu krilu, ki je hotelo zajeti, in obkolile močne sovražne sile. Poskušeni izpadi in razbremenilni napadi so se zrušili ob visokih sovražnikovih zgubah. V prostoru zahodno od Harkova in Kur-eka so spodleteli številni sovražni napadi. Posamezne skupine Sovjetov s štabom neke divizije strelcev so bile ugonobljene. Obrambna bitka južno in severno od Orla Se traja. Sovjetske napadne škupine so imele pri tem težke zgube. Samo v odseku severno od Orla je pri brezuspešnih napadih zadnjih treh dni obležalo pred našimi položaji nad 10.000 mrtvih in včeraj 47 uničenih oklopnjakov. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik na Široki fronti ob močni podpori oklopnjakov in topništva zopet začel z napadom. Pri teh bojih, ki še niso zaključeni, smo odstrelili 37 oklopnjakov, od teh 32 samo po neki diviziji motorizirane pehote. Tudi južno od Ladoškega jezera je sovražnik po močni pripravi od strani topništva in z uporabo številnih bojnih letal nadaljeval svoje napade. Bil je tudi tokrat kakor včeraj zavrnjen s težkimi krvavimi zgubami. Odredi zračnega orožja so ob tesnem sodelovanju s četami vojske posegli v napade in obrambne boje. Nared stoječe čete in kolone Sovjetov kakor tudi oskrbovalni promet v sovražnikovem ozadju so bili težko zadeti, strmoglavci pa so razdejali naprave na murmanski železnici in veliko premikajočega se materiala ob kandalaškem zalivu. Nemški lovci so včeraj pri le šestih lastnih zgubah sestrelili vsega skupaj 99 sovjetskih letal. Nadalje je protiletalsko topništvo zračnega orožja zbilo 19 letal na tla. Od tunezijske fronte so včeraj javili le krajevno bojno delovanje. Odredi nemških letalcev so s strmoglavnimi in nizkimi napadi razgnali sovražne kolone novih pošiljk. - Kakor Je bilo objavljeno 8 p o- nebnim poročilom, so se roji nemških podmornic v Atianti-ii u zakadili v n e it močno zavarovani konvoj. V najhujših bo-jihsoi)otopiliniadijsl0 4.0 00 brt in torpcdirali še tri druge ladje. Saracoglu o turški politiki Ankara, 26. februaraja. O priliki narodnega praznika je govoril turški ministrski predsednik Saracoglu o problemih turške politike. Ministrski predsednik je izvajal, da turška vlada ni sklenila nobenih tajnih pogodb in da turška vlada tudi ni vodila nobenih razgovorov o kakih takih tajnih pogodbah. Zunanja politika Turčije je, da zasleduje pot prijateljstva in odkritosrčnosti napram vsem državam. Odnosi do Nemčije so ustanovljeni s paktom o prijateljstvu in nenapadanju, ki je bil še dopolnjen s lOO-milijonskim kreditnim dogovorom, ki daje Turčiji možnost, da si dobavi iz Nemčije vojni material za svojo varnost. Nadalje je govoril Saracoglu o odnosih Turčije do drugih velesil. Slalin zableia drnqo fronto Po londonskem počepu kruta resnica Stockholm, 26. februarja. Stalinova ugotovitev v njegovem dnevnem povelju Rdeči armadi, »da je Rdefa armada, ker ni bilo druge fronte v Kvropi, nosila vse breme vojne«, je London očitno zelo ujezila. Bržkone se je Londonu takisto zamerila njegova svaritev, predvsem onim, ki se — zlasti v Angliji in Zedinjenih državah — slepijo s tem, da bi sovjetska zmaga mogla vojno hitro končati, kakor tudi da se Stalin nič ne ozira na materialno pomoč svojih plutokratskih zaveznikov, katerih bvalisane dobave tankov in letal ne omenja niti z besedo. Pred vsem svetom izneSeni očitek, da so anglosaksonske sile naprtile Rdeči armadi vse breme vojne — dodati je treba: da bi same ostale na varnem in si nagrabile sadove sovjetske izkrvavitve — Angleži nočejo čisto molče požreti. Niso še odstranjene kulise in dekoracije, ki so rabile kot sta-faža za Edena in vse druge angleške ministre pri njihovih počepih pred »zmagovitimi sovjetskimi gospodi« in pred rdečim carjem Stalinom, pa se že mora uradna An- Soijeli niso dosegli siojega cilja Sovražnik le preložil svoje napore v sredo In v severni del Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. februarja objavilo; V veliki zimski bitki na južnem delu vzhodne fronte so se izjalovili sovražnikovi daleč postavljeni cilji. Ker se mu ni posrečilo, da bi predrl ob vzhodnem robu industrijskega ozemlja ob Doncu trdno strnjene fronte nemških čet, je poskušal z zamahom iz severozapada zajeti jo v hrbtu. Na tak način za našo fronto ob Miusu dospele sovjetske divizije so bile med tem ali uničene ali razgnane. Sovjetskim skupinam, ki so jih še z daljšim zamahom iz ozemlja južno od Harkova gnali proti Dnjepru naprej, se je zgodilo takisto. Usoda, ki bi jo naj pripravili nemškim armadam, je doletela nje same. Odrezane od svojih zvez in po naših divizijah prijete od vseh strani, so bile razkrojene ali uničene. Rezferve, ki so bile poslane za njimi, je naše zračno orožje spoznalo in s trajnimi zračnimi napadi uničujoče zadelo njih zgoščene kolone. Ker bo vreme, ki se že zdaj menjava med metežem in odjugo, za dogleden čas Izključevalo večje operacije, prelaga sovražnik svoje napore vedno bolj v prostor severno od Harkova, kakor tudi proti sredi in severnemu delu vzhodne fronte. Včeraj je sovražnik na več mestih z močnejšimi silami napadel kubansko mostišče. Vse napade smo v hudih bojih zavrnili z velikanskimi sovražnikovimi zgubami. V ozemlju ob Doncu so Sovjeti z več divizijami znova poskušali predreti. Bili so v težkih in premenijivih bojih znova odbiti. V prostoru med Doncem in Dnjeprom so oklopnjaki in pehotni odredi vojske in Waf-fen-^f, ki so jih izborno podpirali strmoglavci, bojna letala in bombniki, sovražnika še naprej koncentrično napadli in uničili močne sovjetske bojne skupine. V prostoru zahodno od Harkova in Kur-8ka ter južno od Orla se nadaljujejo srditi boji. Severnozahodno in severno od Orla je sovražnik napadel na široki fronti z močno podporo oklopnjakov, topništva in )&9inbnikov. Napadi so ee izjIoviU ob vem odporu nemških pehotnih in motoriziranih divizij. 55 sovjetskih oklopnjakov je uničenih obležalo pred našimi položaji. Na fronti ob Volhovu je spodletel sovražnikov napad na neko mostišče. Južno od Ladoškega jezera so boji zopet oživeli. Sovjeti so napadli na nekem odseku z masiranimi močmi, a so zgubili 47 oklopnjakov in bili krvavo odbiti. V Severni Afriki je poskušal sovražnik dobiti nazaj prevladajoče položaje, ki smo jih prejšnje dni zavzeli. Bil je z zgubami odbit. Številni oklopnjaki so bili razbiti, število plena in ujetnikov je tudi nadalje znatno naraslo. Nemške zračne sile so prizadele uničujoče udarce nekemu sovražnemu oskrbovalnemu oporišču v alžirskem gorovju in topniškim položajem zahodno od Tunisa. Ponoči so bile učinkovito bombardirane pristaniške naprave v Tripolisu. glija odločiti k prvi, četudi še previdni polemiki proti le preveč prevzetnemu moskovskemu tonu. Nemara je k temu prispevala tudi nova izjava veleposlanika Majskega, da ni nič nevarnejšega od iluzije, da je zmaga že v dosegu, češ, da je sovjetska armada na žalost morala plačati visoko ceno za svoje uspehe: »Nešteto človeških življenj, nezaslišana razdejanja in neznanske napore vsega naroda«. Majskijevemu opozorilu na še neporavnani krvni dolg sledi običajna zahteva, da nastopijo angleško-ameriške sile končno z ofenzivo proti nemški vojski na Zapadu. Londonska poročevalna služba je na to izjavila v torek popoldne v službenem komentarju glasnika Roberta Johuqona, da je težko doumeti, kako to, da bi Rdeča armada sama nosila vse breme vojne, češ, da je tudi Anglija veliko storila. Pravi, da so le angleški napori omogočili sedanji sovjetski uspeh. Saj se navsezadnje vojna bremena nosijo lahko na veliko načinov. Glasnik je citiral Afriko, angleško proizvodnjo, fronto v domovini, brodovje itd. Končal je z ugotovitvijo užaljenega, da se stvari nikakor ne smejo tako prikazovati, kakor da bi bil angleški narod v zamudi glede svojega deleža pri bremenih vojne. Odam, himnam in radostnemu petju na čast Rdeči armadi je torej neposredno sledila nova nota v britansko-sovjetskem razmerju. Ne sme se je precenjevati, nasprotno treba je ugotoviti, da se Anglija — ni važno, ali po nmenju sovjetskega zaveznika po pravici ali krivično — vsekakor hvali, da je krepko podpirala in pospeševala bolj-ševiško prodiranje proti Evropi. Tako so dožiieli boljšei/izem Dsoda neke estonske občine - Razdejanje, pokolj, deportacija v ravno tako dolgem kot razburjenem komentarju poskuša »Tass« odvrniti stav-Ijanje boljševizma na sramotni oder v velikem Goebbelsovem govoru, češ, da boljševizem ni tako hud. Namesto neštetih drugih dokazov za roparske uničevalne načrte stepe naj govori danes primer te ene nekoČ tako mirne in srečne občine na Estonskem. Vošma leži na železniški progi med Turg-lom in Pelinom in je bila že pred boljševi-ško dobo velik kraj z mnogo prometa. Sedaj spada poleg Dorpata in Turgla med ona bivališča Estonske, ki jih je boljševizem najtežje zadel. Se pred nekaj leti je bilo v Vošmi zelo prizadevno dejanje in nehanje. Velika klavnica je bila središče gospodarskega življenja. Po vseh dovoznih cestah so prihajali kmečki vozovi, ki so dovažali klavnici živino ali izgotovljene mesne izdelke odvažali za nadaljnjo odpremo. Danes nam nudi Vošma žalostno sliko. Delo uničevanja, ki 80 ga opravili boljševiki v enem letu svoje navzočnosti, je doseglo svoj pošastni višek poleti 1941. Uničili so ta veliki kraj v srcu Estonske temeljito. Videti je podrte hiše, pogorele hleve In brezsmiselno pokončane njivske in vrtne površine. Tudi na svetu velike eksportne klavnice se najdejo sledovi uničenja, ki jih kmalu po odhodu boljševikov pričeta obnova ni mogla popolnoma odstraniti. Novi zidovi pač že obdajajo svet klavnice, ki danes že zoget služi občestvu. V Vošmi ni nobene rodbine, ki ne bi imela obžalovati zgube bodisi'svojca bodisi pri hiši ali kmetiji. Tembolj uvaževanja vredna je volja do obnove, ki jo opazujemo na vseh poljih gospodarskega življenja. Okoliški kmetje poskušajo izpolniti svoje obveznosti. Posebno marljivo delajo v gozdovih, kajti gozd jim ne daje samo drv za kurjavo, ampak tudi stavbni les za nove hiše. Tako si je že mnogo kmetov moglo postaviti nove stanovanjske hiše. Teh del se lotijo žen# Nad 50 mlll]onov Reldismark Berlin, 26. februarja. Peta državna cestw na zbirka, ki so jo 6. in 7. febrOarja opravili uradniki in rokodelci, je imela velik uspeha Čeprav niso prodajali znakov, je znesla po predhodnih ugotovitvah 50,081.839.42 RM< Napram enaki zbirki v preteklem letu, ki ja znašala 25,111.874 RM, je nastopilo zvišanje za 24,969.965,42 RM, t. j. za 99,43 odstotkov. „Romunija brani svoj nacionaini obstoj" Minister Pantazl: Boj proti boljševizmu sveta dolžnost BerHn, 26. februarja. Na dan petindvaj^ setletnice obstoja sovjetske armade se je romunski minister deželne brambe general Pantazi obrnil po romunskem radiu na ro-* munsko armado. »Danes«, je izjavil minister, »obhajajo naši sovražniki 25 letnico ustanovitve Rdeče armade, one armade, s katero so se bojevale m se še s tradicionalno hrabrostjo bojujejo naše čete in ki trenutno napenja vse svoje moči. 25 let si je boljševiški rezini ustvarjal orodje za gospostvo nad Rusijo in za ekspanzijo boljševizma. Blaginjo prebivalstva in vsak socialni napredek so žrt< vovali ustanovitvi in oborožitvi. Rdeče armade. Evropski narodi se bojujejo za to, da razširijo civilizacijo, boljševiki za to, da jo uničijo. Tukaj se razodeva nasprotje med ustvarjajočim duhom Zapada in nihilizmom stepe. Sovjetska armada je uspeh tega ni-hilizma. Ona nima nobenega nacionalnega znaoaja, niti ne glede svoje sestave, niti ne glede svojih ciljev. ProUnarodni značaj ji da zlasti dejstvo, da se nahaja v njenem vodstvu tolikšno število Židov. Da ima disciplino in drži skup, temelji na straho-vanju. Porodila se je Rdeča armada z umorom častnikov carističnega režima. Od tega tragičnega začetka naprej se razvija Rdeča armada po neprekinjeni vrsti ekse-kucij, kati sovjetska armada ni orodje za obdržanje države, ampak orodje, ki naj vzdrži boljševiško stranko na oblasti. Zato se je morala Rdeča armada neizgibno na-vzeti moraličnega pojava boljševiške stranke. Vsako evropsko tradicijo je popolnoma zapustila. Kamor je ta armada prišla, je uničila vse, kar je količkaj pomenilo red ali kakovost. Popolnoma prazne nade goji oni, ki misli, da je mogoče braniti Rdeči armadi njeno uničevanje na drug način ko s silo orožja. Samo one armade, ki se danes bojujejo proti komunistični Rusiji, laliko za-jeze veliko drugo invazijo iz Vzhoda. Kljub vojaškemu aparatu boljševizma ostane naše srce nezlomljeno v veri, da končno zmaga pravica. Stojimo na barikadi resnice in pravice, kajti bojujemo se za naš narod in za civilizacijo sveta.« Vzpostavitev privatne lastnine Berlin, 26. februarja. Reichsminister fiir die besetzten Ostgebiete Reichsminister Alfred Rosenberg je izdal v sporazumu s poverjenikom za četrtletko naredbo o vzpo-stavljenju zasebne lastnine v generalnih okrajih Estland, Lettland in Lltauen. Po tej naredbi bo vzpostavljeno od Sovjetov po vpadu leta 1940. prisilno odvzeto in kolektivizirano zasebno premoženje in oddano zopet prejšnjim lastnikom. Vzpostavitev zasebne lastnine se izvrši v konse-kventnem izvajanju od Velikonemškega; Reicha po osvoboditvi ozemelj leta 1941. započete politike za likvidiranje boljSevi-škega sistema in vzpostavljenje evropskih pravnih odnosov. Kot se v uvodu naredbe ugotavlja, se vzpostavlja zasebna lastnina v pričakovanju, da bodo izpolnili lastniki iz lastnine narasle dolžnosti posebno napram nemškemu vojnemu gospodarstvu. ravno tako kot možje. Saj ne gre le za to, postaviti stavbe ali jih popraviti, ampak treba je izdelati tudi veliko opreme za sobe in kuhinje. Tako sedijo v še preostalih kmečkih sobah žene in dekleta pri statvi ali pri preslici in marljiVo delajo. V njihovih rokah nastanejo lepa estonska ročna: dela, ki napravijo neprijazne kmečke sobe udobnejše in robato kmečko obleko s pestrim pramenom ali z vzorčasto o vratno ruto obilnejšo. Mladi možje pa izdelujejo za kmečke obrate potrečne reči za vsakdanjo rabo. Tako cvete povsod novo življenje na razvalinah! Pod zaščito nemškega orožja je marljiv narod energično in krepko začel po strašni boljševiški dobi graditi si novo živ-iMie, Sowjet-Panzerannee zerschlagen Erfolglose Massenangriffe an der mittleren und niirdlidien Front _ Ao» dem FQhrerhauptquartier, 25. Februar. Das Oberkommondo der Wchnnacht gib t be« kannt: Wflhrend die elgenen Angriffeoperationen im SOden der Ostfront erfolgreich fortschreiten, versuchte der Fcind an einigen Stellen des mittleren und nordlidien Frontabschnittes durdi viel-fadi hinterelnander geffihrtc Maseenangriffe gegen unsere Vcrtcldlgungsstellungcn zu Erfol-gen zu kommen. An der Mius-Stellung schelterten erneute feindliche Angriffe. Dag hinter der Front ein-gekeaieltc aowjetisdie 7. Garde-Kavallerickorp« wurde mit der Masse aufgerieben und der kom-mandlerende General Borrissow mit Teilcn scinei 9tabes gefangengenommen. KSmpfe mit ein-zelncn Restgruppen dleees Korps elnd nocti im Gauge. Truppen des Heeres und der Waffen-ff be-flnden sldi zwlschen Donez und Dnjepr In wel-tcrem erfolgreidiem Angriff. EIne sow|etlsAe Panzerarmee _ wurde in harten Kimpfen zer-sdilagen. Eine der eingesetzten feindlidien Kampfgrappen fand dabci Ilire vSlIige Vernich-tung. Starke VerbSnde der Luftwaffe griffcn audi gestern Marsclikolonnen, Fahrzeuge, An-stauungen und Nadischubverbande der Sowjets crfolgreicli an. Im Raum westllch Charkow und Kursk bradien erneute, mit PanzcrunterstOtzung gefDhrte Angriffe des Felndes zusammen. Di# erbitterten Abwehrkoaipfe siidlidi und nordiich Orel glngen mit unvermlnderter Heftig-keit welter. Bel den ohne leden Erfoig gefOhr-ten Massenangriffen eriitten die Sowjets wieder schwerste blutige Verluste und verloren zaiil-rciche Panzer. Auch estiich Gshatsk griff der Feind in mehr-facltcn Wcllen hinterelnander an, oline Erfoige erzieien zu konnen. Sturzkampfgeschwader und Kampffliegetkrafte griffcn in die Abwehrsdiiadit Ira mittleren Absdinitt der Ostfront ein. Jagd-verbSnde fingen sowfetisdie Filegcrverbande ab und errangen in diesem Absdinitt ohne eigcne Verluste 47 Luftsiege. SGdostlldi 4cs limensees setzte der Fcind seine starken Angriffe fort. Er wurde In harten KSmpfen unter hohen Menschen- und Panzer-veriusten zurUdigesdilagcn. Im Absdinitt zwi-sdien Woldiow und La&gasee sowie vor Leningrad war die KampftStigkeit gestern geringer. Mehrere Srtiidie Angriffe der Soviets sdieiter-tcn. Am gestrlgen Tage verier der Feind In den KSmpfen an der Ostfront insgesamt 104 Panzer-kampfwagen. Finnisdie Jagdflugzeuge braditen Im holien Norden gleben Flugzeuge der Sowjets zum Ab-sturz. An der Nordafrikafront nur Kampfe von 6rt-licher Bedeutung. Sdinelle deutsche Kampfflug-zeuge fiigten motorisierten Abtcllungen des Feindes durdi Dberraschungsangriffe erliebliclie Verluste zu und griffen Eisenbalinziele im гДск-wSrtlgen feindlichen Gcbiet mit gutcm Erfoig an. Seciis fcindlidie Flugzeuge wurdcn in Luft-kampfen abgesdiossen. Ein eigenes Kampfflug-zeug kehrte nidit zurfidi. In der vergangenen Nactit warfen britisdie Flugzeuge planios Spreng- und Brandbomben anf einige Orte In Nordwest- und Wcstdeutsdi-land, u. a. auf Wilhelmsiiaven. Die Bevolkcrung hatte Verluste. Einzelne Storfiugzeuge Qber-flogen sQddcutsdies Gebiet. Damm gegen die rote Sturmflut rd. Buenos Aires, 26. Februar. (Eigener Bcridit.) Zn dcm VorstoB der Bolschewlsten an der Ostfront schreibt die national-argentlnlsdie Morgenzeitung „Cabildo" unter der Oberscfarift „Europa in Gefahr", angeslchts des lawinenartlgcn Ansturms der rot«n Riesenheere gedachten die bedrohten europaischen Vbiker wieder der bistorlsdien Veikerwcllen aus Asieo. Die Zeiten Attlias und Dsdiingis Khans kamen ihnen wieder ins Gedachtnis. Selbst die angcl-siichsische Preset berichte nui noch zBgemd liber dlesen VorstoB des Bolschewismus. Zwlschen den Zel-len kdnne man bereits die Bcsorgnis lesen, daG die Kontrolle fiber den bolschewistischeD BunJesginossen verloren sel. Man befilrchte, die Versprcchungen wabnnachen zu mussen. die man frelgeblg In der Erwartung erteilte. dafi das deutsdie Heer sie illu-aorisch madien werde. AbsdilleBend betont ,,Cabildo", daG zum Cluck die Armeen Deutscblands und seiner Verbflndeten keineswegs geschiagen selen Gewifi mSgen si eh die Achsenmachte gegenwartig zurlickzleben. aber dieser RUckzug gehe geordnet und planmaSig vor sich und werde zum gegebcnen Zeltpunkt einer nenen Offensive Platz macbcn Dat deutsdie Heer sei die Ga-rantie fur die Zukunft Europas und fiir die Zlvillsa-tlon. Geliibnls Ein In die NSDAP aufgenommener Volk*-genosee aus Oberkraia wldmete Gauleiter Dr. Ralner einen aelttbnlsspruch, den wir an-schlleBend veroffentllchen: • ^ А1з politische Soldaten danken wir nickt mit tdnenđen Worteti, đanken wollen wir still dutch Taten, der ehrenden Beruiung wiirdig aein. Komme, was immer mag, als Kampler wetden wir schreiten iUr Deutschlanda Ehr und Wehr, zum Siegen wie Sterben bereit. Una flattert die Hakenkreuziahne, das Sinnbild des Sieges voran, kommen auch harte Tage, wir woll die Getreuen Dir sein. K i e se r, Ortsgruppe Veldea Arbeitseinsatzgesetz in Norwegen Quisling nnđ Terboven spraften auf clner fleutsdi-norwegisdien Kundgebung Oslo, 26. Februar. Auf einer deutsA-norwegi-sdien Kundgebung in Oslo, die im Zeidfien des totalen Krieges stand, ipradien gestern Minister-prasident Quisling una Rcichskommissar Terboven. Zu _ Beginn seiner Rede wies Ministerprasident Quisling »uf die unterirdische Wilhlarbeit des Bolschewismui in den versdiledenen Landern hin und zeigte an den Beispielen der Baltischen Staaten, Bessarabiens, wie brutal und hcmmungs-los der Bolschewismus zu verfahren pflegt, wenn er sidi ein neues I-and einverleibt. Quisling ging auf die vielfiiltigen Bestrebungen des Bolschewismus zur Errichtung eines „Sowjet-Norwegen" ein und unterstrich insbesondere die Rolle dee Judentums, dan alle Schliisselstellungen im So-wjetstaat innehat. Als guter und nationalbewufi-ter Norweger mliss« man sidi heute mit den ger-manisdien und europaischen Lebensinteressen identifizieren, um das Erbe der Vorvater und iiberhaupt die moralische Lebensauffassung zu retten. Das mindeste, was das norwegische Volk tun miisse, sei eine Steigerung seines Arbeitsein- Rucktritt dreier biitischer Minister verlangt Spaltung der Labour Party ? - Vor der Qehelmsitzung des Partel-PrHsidiums тЗ. Berlin, 26. Februar. (Eigener Bericht.) Am Mcmta^ trltt das PrSsldium der eosenennten brltlschcn Arbeiterpafted %u einer ..Gehcimaitzunj" rusammen. auf deren Prajramm Enucbeiduagen von zlemlidicr Bedeutong etehen. Die Parlamentsnusspracbe ubcr den Beveriđjje-Pian hat zum ersknmal In aiier Offent-llchkeit gezclgt, defi die Zerfalletendenzen Innerhalb der Labonrfpftktion berelte ein AuemeB erteldit h#ben, daa eine Spaltung dieser zwlschen Regierunge-politik und Opposition ediwankendeo Parte! herbel-fiihren kann. Beeonderg plkoat an dleaer Entwiddung let, daB el« vor allem durdi den der Arbelterpartei ecibat en^ehdrenden Innenminlster Morrison gefordert ■wurde, der wShrend der Untcrhauedebatten die Inter-essen der Sdiwerindustrie und des Bankkapltale ver-fodit, demit die K»tiservatlve Partel bel det S tange hielt, und eich gcgen eeine elgenen Freunde wandtc. die er als „Rebellcn" dlffamierte, well ale wenigatens zum Scheln, eozlale PlSne unterstfltzten, deren Ver-virklldiung allerdings noch in welter Feme Ilegen Eollten, obwohl ele Mafinahmen anregten, die z. B. fchon vor 50 Jahren In Deutschiand gesetzlidi durch-jefahrt worden eind. Von den 170 Unterhausmitglledern, die die eoge-nannte „Opposition" bllden, stimmten 119 fOr den Beverldge-Plan. der von der Regierung mit der be-zeichnenden Begriindung vcrworfen wurde, đaB ele wabrend dee KriogM eozlal« „Experimente" fttr vntunlldi halte Bekanntlidi war es aber eeinerzeit Churchill eclbst.' der Beverldge zur Ausarbeitung seiner Vorschlfige anregte, wedl er eldi davon propa-gandistlsche Erfoige versprodien hatte, ALs |ododi die City, die eioe Schmalerung ihret Gewlone beflitchten muBte, filch gegen jede Besserong der Notlage der brelten Arbelterschlditeo einsetzte, kapitullerte der Premfcr bedenkenlos vor der Hochfinatiz. Die der Regkrung angehdrenden Mitglleder der labour Party — eg »tod deren 24 — gerleten da-durch in eine pelnllcbe Situation. Um jedoch an der Fatterkrippe blelben zu кбппеп, nahmen ele doe Odium der Charakterloslgkeit auf eich und wandtem Alch gegen Ihre eigene Fraktlon. Die F rage ist nun, ob eic hleraue nun dodi die Konsequenaen Ziehen miisseo. Parteifiihrer Greenwood und die hinter ihm etehenden 98 Unterhausabgeordneten verlangen den RUđctrltt Morrisons, Bevlns und Attlees. Da aber Greenwood nnr etwe zwel Drittel der Fraktlon auf seiner Seite hat und die drei Minister nicht frel-willlg demlsslonleren wollten, 1st die Labour-Krise effen ausgebrodien Dennodi wird man nicht annehmen кбппеп, daB eine restlose Spaltung der Partel erfolgt und Churchill durch den Austritt der 24 Labour-Manner aus selnem Kabineti in eine unangenehme Lage versetzt Spanisdi'portngieslsdier Handelsvertrag Madrid, 26. Februar, Am Montag wurde in Madrid zwisdien dem spanlsdien Aufienmlnlster General Graf Jordana und dem portugiesisdien Botsdiafter In Spnnien berelte das ncne spanlsdi-portugleslsdie Handels- and Zahlungsabkommen unterzelchnet Der neue Handelsvertrag. der von dem Wunsdie beldftT T.Sn^er getMgen 'furd' Innerhalb (.Vr Preund-««5(iftepollrik di# w1ftsfh''t"dirn Bcflehuniita norf' Mkr zu veitlefen, sieht einen beidcrecftlgen Waren-austansdi in Hohe von 240 Milllonen Escudos, d. h. die doppelte Ziffer des Vorjahres und die flinffache del Zcit jpr dem BBrgerkrleg, тог, wQrde, Der Premlerminlster selbst arbeitet auf einen KompromiB bin, Indem er — wie schon so oft in heudilerisdher Verlogenhclt — die Rcgelung gewlsscr sozialer Fregen fiir die Nachkrlegszeit versprlcht. Eine solche unverbindllche Zusicherung konnte dem Labour-Prasidlum die Mdglichkeit eroffncn, eine niemand verpfUchtende EntschlicBung zu fassen und den durch die Partel gehenden Rifi wenigstens an der Fftssade zu verkleistem. Komplizlert wlrd ein soldies Verfahren allerdings dadurch, doB man mit Recht befiirditen muB, daB die Kommunisten diese Gelegenheit zu einer weiteren Zersetznns der Labour Party mlt alien Mitteln einer gerlssenen Agitation benlitzen werden. Der Exekntlv-aosschuB der Partel hat klirzlich bekanntlich die korperschaftliche Aufnahme der Kommunisten ab-gelehnt, aber nicht etwa aus grundsatzllcher Ab-Ichnung der Bolschewlsten. sondem aus Angst davor, daB d lese in der Partelorganisatlon die Oberhond gewinnen und eines Toges die Parteifiihrer von ihren eintragllchen Posten verdrangen konnten. satzes und eine Starkung seiner Wideritandskrafr und seiner Versorgung. Quisling rief alle verant-wortungsbewufiten Norweger in diesem Sinne 2um Einsatz aut. Ansdilieflend gab Quisling ein neues Gesetz liber den allgemeinen Arbeitseinsatz bekannt, wobei er die Hoffnung ausspradi, der nationale Arbeitseinsatz moge dem norwegisdien Volk ^е Charakterstarke, die moralische Krah un-d die nationale Disziplin geben, die allein ein Volk durch eine so grofie Krise hindurdibringen konnten. Die LiSsung laute heute; Nasjonal Samling Linie oder Bolschewismus, ein Drittes gibt es nicht! Im AnschluB an die Rede des norwegischen Ministerprasidenten ergriff der Reidiskommissar Terboven das Wort, um die RGckwirkungen der Ereignisse im Osten auf Norwegen darzulegen. Dabei zeidinete der Reidiskommissar ein Bild von der drohenden Gefahr. Die Ereignisse der letzten Zeit hiitten audi in Norwegen aufrUttelnd ge-wirkt. AbschlieSend betonte der Reidiskommissar, audi in Norwegen sei das Signal des totalen Krie-ges geh3rt una verstanden worden. Zwar werde der Einsatz mit der Waffe in der Hand ebensD wie kisher V#rr«cht der Freiwilligen als der Idealisterklite der norwegischen Jugend bleiben. Die nationale Regierung unter Fiihjung von Quisling habe aber entsdilossen die Initiative er-griffen, um durch stMrkste Konzentration und Anspannung aller Krafte eine hochstmogliche Steigerung von Produktlon und Arbeit auf alien lebens- und kriegswiditigen Gebicten zu erreidicn und damit einen entscheidenden zmJtzUchen Bel-trag Norwfgens zur Niederringung des Bolsdie-wismus zu leisten. Der nene grofie U-Boot-Erfolg Der Ssfndermeldung vom Montag Uber die Versenkung von 15 Frachtcm und Tankern mlt 103.000 Brt durch deutsche Unterseeboote Im Atlantik und Mittelmeer folgt jetzt nach zwei Tagen die nachste Sondermeldung. Diesmal sind es 17 Schlffe mlt 104.000 Brt, die In der Fort-fUhrung der Geleltzugskampfe den deutschen Unterseebootrudeln zum Opfer gefallen sind. Diese neue Hiiufung der Schlffsvcrsenkungen hat In England und USA die Ausspradie doer die Bekiimpfung der Unterseebootgefahr wieder auf Hochtouren gebradit. Dae Eingestandnie des USA-Marineminlsters Knox, daG Anfang dieses Monats auf zwei aus einem Geleitzug versenk-ten USA-Dampfern allcin 800 Mann ums Leben gekommcn sind, hat die Rufe nach besseren AbwehrmaBnahmen gegen die Unterseeboote noch lauter ansdiwellen lassen als blsher, Je barter*die Gegenwehr 1st, mit der unser« Unterseebootgruppen nicht nur dutch Zerstorer und Geleltfahrzeuge, sondern auch aus der Luft zu ringen haben, um so hoher ;lnd die Unter-scebooterfolge zu wiirdigen, die auch, wis die Helmat nicht vergessen darf, zur Bindung starker fcindllcher Luftstreitkrilfte fUhren. Der Journalist Drummond mahnt die USA-Flotte mlt folgcnden Worten: „Ев is t Ze It, dafi die USA-Marine dem Volk die Wahrhelt iiber das grofie unhelra-I Idle Tier im Nordatlantlk, den U-Boot-Wolf, sagt." Mr, Knox hat also seine friiheren lelchtfertigen Prophezeiungen zu den Akten gelegt. Aber die Torpedoschusse der deutschen Unterseeboote werden ihn immer wieder an die Leichtfertlgkelt erlnnern, mlt der dieser Lautspredier Roosevelts jahrelang zum Kriegseintrltt gehetzt hat, coring beglUdiwflnsdite Hptm. Drasđiel Berlin, 26. Februar. Reidismarsdiall Goring sandte an Hauptmann Drusdiel, Gruppenkom-mandeur in einem Sdilachtgesdiwader, zur Ver-leihung des Eidienlaubes mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eiiernen Kreuzei folgenUci Gludcwunschschreiben: »Lieber Drusdiel I Sie trigen als enter mdner kOhnen Sdilachtflieger die sAwerter zum Eidien-laub des Ritterkreuzes dei Eisernen Kreuzei. Mit dieser hohen 1 apferkeitsauszeidmung an Sie iiat der Fiihrer im besonderen MaSe audi die hervor-ragenden Kampfleistungen Ihrer Waffe gewurdigt, Erfullt von Stolz auf Soldaten Ihres Heldenmutes in den Rethen der Luftwaffe «pr«chc idi Ihnen aui diesem Anlafi melne besten GluckwOnsch* aui. gez,: Goring." Dr. Goebbels ehrt japanlsdie Geigerin Berlin, 38. Februar. Reichsminister Dr. Goebbels uberreichte im Beisein des japanisdien Bot-schafters in Berlin Hirota Oshima der japanisdien Geigerin Wejiko Suwa eine Stradivari-Geige. Die junge Kilnstlerin hatte im Dezember vorigen Jahres bei ihrem eriten Auftreten in Berlin einen aufsehenerregendcn Erfoig. Sie hat seitdem in einer gro($en Zahl von Konzerten vor deutsdien Verwundeten gespielt. Bei der Oberreidiung wtir-digte Botschafter Oshima das kostbare Geschenk in herzlichen Danketworten als ein Zeichen der engen deutsdi-japanlsdien Verbundenheit audi auf kulturellem Gebiet. wir »гхвМвп МвгЛшп und $af«n 3 Mosel und Gretel Ale daim vier Wochen herum waren imd Hfijjsel Imiuer mager bUeb, da Ubernabm в1е die Ungeduld, und sle wollte nicht I&nger warten. >iHeda, Gretel«, rief sie dem Madchen zu, »sel fllnk und trag Wasser; Htlnsel mag fett Oder mager веШ, morgen will ich Ihn schiachten und kochen!« Ach, wie jammerte das arme Schweaterchen, als es das Wasser tragen muQte, und wie floss en ihm die TrJinen Uber die Backen herunter! »Lleber Gott, hllf una doch«, rief sle aus, »h&tten uns nur die wilden Tlere im Wald gefreseen, so wtlren wir doch zusammen gestorben.« — »Spar nur dein Gepiarre«, sagte die Alte, »ee hilft đlr allee nichts.« Frlihmorgene muBte Gretel heraus, den Kessel mit Waeser aufhKngen und Feuer an-zUnden. »Erst wollen wir backen«, aagte die Aite, »ich habe den BaOkofen schon einge-heizt und den Telg geknetet.« Sle etieQ dae arme Gretel lUnaua zu dem Backofen, aus dem die Fcuerfiammen schon herausechlugen. »Kriech hlneiin«, aagte die Hexe, »und aleh zu, ob recht eingeheizt 1st, damit wir das Brot hlneinachleflen kOnnen.« Und wenn Gretel darln war, wolite sie den Of en zumachen, und Gretel solite darln braten, und damn wollte sie's auch aufeesen. Aber Gretel merkte, was ale im Sinn hatte, und sagte: »Ich welB nicht, wie ich's machen soil; wie komm Ich dk hineln?« — »Dumme, Gane«, sagte die Alte, »die Off-nung let groS genug, sidtiat du wohl, Ich kOnnte selbst hineln!« krapelte he ran und stedkte den Kopf In den Backofen, Da gab Ihr Gretel einen StoB, daG sle welt hlnelnfuhr, machte die eisez-ne TUr zu und schob den Hiegei vor, Hu, da fing sie an zu heulen, ganz ^rauselig: aber Gretel lief fort und die gottlose ^exe muBte elendlgileh verbreonen, Gretel aber lief echnuretraeka zum HKasel jffnete aein Stailchen und rief; »Шдве1, wir Bind erlOat, die alte Hex« lat tot.« D* ц)гап( Hansel heraus wie ein Vogel ..us dam K&tig, wena Ihm die Hire aufgemaobt wlrd, Wl* "Si sich zu Ihm zu setzen. >Nein<, antwortete Gretel, »es wlrd dem Entchen zu schwer, es soli una nacheinander hlnUberbrlngen.« Dae tat das gute Tierchen, und ale sie glUckilch drUben waren und ein Wellchen fortgingen, da ham ihnen der Wald immer bekannter und immer bekannter vor, und endlich erblickten sie von weitem Ihres Vatere Haus. Da fingen sle an zu laufen, atUrzten In die Stube hinein und flelen ihrem Vater um den Hala, Der Mann hatte kelne frohe Stunde gehabt, seitdem er die Kinder Im Walde gelassen hatte, die Frau aber war gestorben. Gretel schUtteite sein SchUrzchen aus, daB die , Perien und Edel-steine to der Stube herumsprangen, und Hfin-eel warf eine Handvoll nach der anderen aus ^iner Tasche dazu. Da hatten alle Sorgen ein Ende, und sie lebten In lauter Freude zusammen. Mein Mftrchen 1st aua, dort lauft eine Maus, wer sie fangt, darf sich eine grofle Pek-kappe daraus machen. haben ele sich gefreut, sind sich um den Hals gefallen und haben eich gekUflt! Und well sie sich nicht mehr zu fUrchten brauchten, so gingen sie in daa Haus der Hexe hineln, da standen In alien Ecken Kasten mlt Perien und Edelstelnen. »Die sind noch besser ala Kleael-steine!« sagte HBnecl und steckte In seine Taschen, was hineln wollte, und Gretel aagte: »Ich will auch etwas mlt nach Нагие brin-gen!«, und fUUte eleh sein SchUrzchen voll. — »Aber jetzt wollen wir fort«, sagte HSnsel, »damit wir aua dem Hexenwald herauskom-men.« Als sie aber ein paar Btunden gegangen waren, gelangten ele an ein grofies Waaaer. »Wir kOnnen nicht hinUber«, eprach H&nael, »Ich sehe kelnen Steg und keine BrUcke.« — »Hler fkhrt auch keln Schlffchen«, antwortete Gretel, »aber da schwlmmt eine welBe Ente, wenn ich die bitte, so hilft ale una hlnilber,« Da rief sie: »Entchen, Entdien, Da steht Gretel und Httneel. • Keln Stay und kelne BrUcke, Nimm una auf delnen welBen RUcken.« Daa Entchen kam auch heran, und Шпве! Mtste (loh Mtf тЛ belt eela Schweetwcbeg^ \s: Zel. St. Martin unter dem OroBgallenberg. (Pridne žene.) Frauenschaft noše Orts-gruppe je Izvršila v desetdnevnem pridnem delu 105 parov copat. Tudi material za nje so nabrali Izključno v občini z darili gospodinjstev. Omembe vredno je složno sodelovanje med onimi deli Frauenschafte, ki so se nesebično stavile na razpolago za to delo. Lom bel St. Katharlna. (Zborovanje kmetov.) Pred nedavnim so se zbrali kmečki gospodarji na poziv Ortsgruppenleiterja k gospodarskemu zborovanju pri Jeretu. Navzoča sta bila tudi župan In Gemeindelandwlrt. Skupno so se razgovorill o vseh gospodarskih zadevah v Lomu in h koncu je pozval posestnik Jere vse sosede, da zastavijo svoje moči na obnovi gospodarstva in zvesto Izvrše navodila našega FUhrerja. Kreli Sleln littal. (Žalno slavje.) Nedavno emo se poslovili od lov. Šolskega vodje Alolsa L a n -ga. V dvorani predilnice je ležal umrli v morju vencev na mrtvaSkem odru. Ob krsti so Ivorlll ćaslno slražo Polllleche Leller, možje S A In ^l|, ob kateri so se poslovili Krelslelter Wllhelm P11 z, Landral dr. D o u j a k In Krels-schulrat P r a s C h. Po slovesnosti, pri kateri so sodelovali HJ-Slngachar In pevsko društvo Iz Lltlala, se je pomikal skoro brezkončni žalni sprevod proti kolodvoru, da mrtvemu dajo poslednje spremstvo. Ko so nalagali krsto v vagon, je pela šolska mladina pesem o dobrem tovarišu, dokler nI odpeljal vlak umrlega v njegov domači kraj Lienz. Mannsburg. (Apel Frauenschafte.) Tudi tukajšnja Frauenschaft je imela svoj apel. Na dnevnem redu je bilo tekoče delo v Frauen-schaftl, ki bo z vsemi močmi pomagala za dosego kontne zmage. Pridelovanje oljevitih rastlin (Nadaljevanje) Posebno važno Je spravljanje ogrSCl-c e. Zakaj ? Ker se ogrKlčnl luski radi pre-zajo In se seme rado otresa, Je porivati ogrSčl-co, kakor hitro so začela semenska zrnja v spodnjih luskah rumenetl ali rjaveti. Zimsko ogrfičlco spravljamo koncem junija ali v začetku julija, pomladansko pa v mesecu septembru. Poruvano ogrSčlco sušimo v kozolcih ali pa tudi na njivah, in ko Je dosti suha, jo nakladamo previdno na vozove, katere je preje treba pregrnltl s plahtami, da se ne Izgubi nič semena. Zrnje se Izmlati ali pa omane. Ce pa hočemo ogrSčlco mlatiti s strojem, se mora plašč mlatilnega stroja, v katerem so pritrjeni jekleni zobje, zelo odmakniti od mlatilnega bobna, sicer nam vse zrnje pokvari. Z Izmla-čenim zrnjem moramo postopati pazljivo sicer se nam kaj lahko pokvari. Oe Imamo veliko ogrMlčnega semena, ga moramo prav plitvo nasuti po žltnlcah oziroma po tleh suhih shramb. Male množine pa sušimo na soncu, na tako zvanlh dlrah, če pa teh nimamo, pa na rjuhah, Pripomniti je Se, da nam zimska ogrSClca daje dosti varnejši pridelek, pa tudi večji od jare ogrSčlce. derzuteUung. Die MiigUchkcit, auf die zuin Be-zuge von Getr^deerzeugnlsKcn berechttgten Elnzelnbechnltt« der NUhrmJttelkajien Kartof-folmehl zu bezlehen, fftllt wleder weg. Auf die »St«-Ab«chnltte der XUhrmlttelkarten kann dagegen nnch wle vor Kartoffelmehl neben Sago шЛ Puddlngpulver bozogen werdon. Wegen Ablaiif* der bisherlgen Karten werden fUr die 47. bis SO. Zutcihingspcriode die none Beichakarte fUr Marmelade, die Beichszucker-karte, die, Rfarch die Elmberufuag zu etner Dlenst-lelftung Im Wehrdienit wlrd eln beetehendee В» ohHftlfpingsvertiiUtnle (Arbelte-, Lehrver-hilltnta) nlcht getStt. Die beiđcraeltlgen Rechte und Pfllchten ruhen fUr die Dauer der Eln-bei ufung. Die Abmachiingen Uber die Oewiih-Уш g elner Werkswohnunj:, die von |dem Dtrnatvcrpfllchteten oder eeinen FamiUen-nnfrehortgcofweiter benotlgt wlrd, blelben be-ntehen. Recht dee OefoIgschaftomltgUedea auf KUndlgung des BcschUftlgwigsverhUtnlsaee ble'.bt Im Falie der Elnberaf ung zu elner Dlenat-li-lKtumg Im Wehrdlenst unbertihrt. Der Unter-nehmer kiuin dan BoschlifUgimifsverhfiltnl« hlcht kUndlgpn; der Clief der ZivUverwaltungf Ittinn Ausnahmen zulasscn. IMeee Bestlmmungen Ubcr das Fortbestehen des Arb«Jteverhaitnleece Im Falle der Blnbe-nifimg zum Wehrdlenst flnden auch bel der F.inberufung zum Relehsarl>ett4dlenst flir die niiinnllobe imd welbllche Jugend rinngemilB Anwendung. Voriibergehende weitere EinsdirMung des privaten Feldpostverkehrs Začasna nova omejitev zasebnega prometa na vojni pošti Feriin, 23. Februar. Aus TransportgrGnden trii t «b iiofort cine voriibergchende welter* EiiHchrSnkung des privaten Feldpoetvetkehrs fOr die Feldpostnummern Mhrendeo Einheiten dea gro&ten Telle# der Ostfront In der Richtung von der Heimat zur Front ein. Danach slnd in den gesperrten Gcbieten nur nodi zugelassen: Zeitungsscndungen der Verleger mit Streifband bil zum Gewlcht von 100 Gtamm, private Brlef-sendungen bis zum Gcwlcht von 20 Gramm. Alle andcren privaten Feldpostsendungen fQr die von det Sperr* betroffcnen Telle der Oft-front werden mit dem Vermerk »Nur bls 20 Gramm zugelassen" an die Absender zuriick-gclcltet. FOr den Verkehr durdi deuttdic Feld-post gelten die glelclien BeschrSnkungen fflr die nlcht gescharuidion Sendnngcn. Kflsezutellnng in fler 47. Periode Dodelitev sira v 47. periodi Berlin, 26 Februar. Aus Transportgriinden ratloncu der 47. ZutcllungKpgo-epa Schwanke«, že javijo: »Gospa Schwanke«. »Gospa Bchwankp?« Gospa Schwanke si Je oblekla slovesno nedeljsko obleko, ki jo je med tednom skrbno čuvala pred molji, in vstopila z v lončku vsajenim tulipanom v roki ter z nagovorom — na tulipan in Brigitto — v ustih. Dober dan. Pravi, da prinaša pozni tulipan, ki prezimi. Prinesla je tudi škrni-celj, ki ga je treba povezniti čezenj. To se pravi čez gomolj tulipana. Gomolj je treba dati v kozarec, korenine pa v vodo. In vse to pride med dvojno okno. Tako rekoč za-maknjega je v svoj tulipan: »Ali ni edinstven?« »Zelo edinstven«, pravi Viktor.zbadljivo. »Ampak tega vendar ni treba, gospa Schwanke«, je odvrnila gospa Reinhardova. Toda gospa Schwanke zagotavlja: Kako to? Treba je vendar prositi odpuščanja, saj so se tako strašno zmotili, bil je pač dokaz po ovadnih znakih, tu se pa zmoti tudi najvišja sodna oblast, mi smo pa le priprosti ljudje, — in kedaj bo Brigitte zopet nastopila. »Kje naj bi zopet nastopila?« vpraša gospa Reinhardova. »No, pri gospodu Viktorju.« Brigitte bo na žalost prihodnje dni obiskovala gospodinjski tečaj, in zato s tem ne bo nič, se glasi jdgovor. »Vidite, sedaj nimate nobene tajnice več!« To tudi ni namen njegovega оЦ^ка, tako nekako se skuša Viktor rešiti blamaže. »Menim pa?« S tem izda in pokvari gospa Schwanke popolnoma in končnoveljav-no vee. Viktor bi ji v tem ђ1ри najraje zavil tilnik. Poslovi se, In gospa Schwanke mu sledi Msvtasdi Komaj so se zaprla za njima predsobna vrata, že Sine Elli v sobo kot dirkalni voz in vije roke: »Moj Bog, kakšno napačno netilo si vendar ti!« Brigitte se ne zaveda kakšnega napačnega netila. Toda Elli razlaga ; Obnašala se je kakor nedoraslo dekle! Kot embrij! Vse je napravila napačno! Ampak čisto vse je napravila napačno! »Kaj pa?« Brigitte je potrta! »Okrog prsta bi si ga lahko ovilal Objel bi te bil!« Viktor ? »No, morda meniš gospa Schwanke? Takšen krasen kozel! Saj sem ga vendar opazovala skozi špranjo v vratih!« »No, in?« »No, in! Poljubiti te je hotel!« »Viktor?« »Ti me ne boš učila, spoznavati moške, kakšni so v takih trenutkih! Ljubezen bi ti bil izjavil, da nisi imela telefoničnega pogovora z drom. Jaecklom, ali pa bi se pogovarjala vsaj tako, da bi Viktor opazil, da se ne zanimaS za tega možakarja! Že jutri bi bili lahko praznovali najlepšo zaroko!« »In sedaj?« »Lahko trobive pogrebnico.« Brigitte je neutolažljiva. Ampak tega vendar ni mogla vedeti! »EIH, to sem vendar storila namenoma.« »Kaj? Telefonski pogovor?« »Da ga napravim ljubosumnega.« ЕШ stoka: »To je vendar višek!« npr# roke v svoje lepo zaokrožene kolke in gleda z zaskrbljenim obrazom na svojo gojenko liki pedagog, čigar učenec je popolnoma, Razlaga ji, da je moža vendar Se le takrat moči napraviti ljubosumnega, če ga že imamo trdno na povodcu! Le takrat, če cepeta kot jegulja v saku, kot slanik v mreži — da trajno tako ostane! Nikakor pa ne poprej! Takrat niti ne ugriznejo, ti strahopetci! tako uči skušnja. »Kaj pa bi bila morala storiti?« vpraša Brigitte, ki si ne ve pomoči. »Telefon bi bila čisto navadno pustila na miru!« »In dr. Jaeckel?« »Ta naj bi bil sestradal ob stremenu!« * Pismonoša odda pismo pri gospej Reinhardovi. Ce je tako v redu? Zakaj naj bi ne bilo v redu? Naslov se glasi: Gospodu Clausu Karste-nu v roke gospodične Brigitte Reinhardove. Gospa Reinhardova ovoha listino od vseh strani. Jo drži proti luči, ampak vzlic fan-« tastični razsvetljavi listina noče izdati svoje skrivnosti. Izroči pismo Brigitti. To je pismo, ki ga je Brigitte nestrpno pričakovala že več dni. Najraje bi ga bila položila na stran — ampak to vzbuja sum. Nato ga položi čim najbolj brezbrižno na; mizo. Seveda z naslovno stranjo navzdol. Ellina radovednost je podnetena. Kot jastreb svoj plen tako obletaka ona belo mesto na peetroslikanem namiznem prtu, ia ker nI kratkovidna, dožene kmalu na zzdnji strani odpoSilJatelja. Naslov ođpošiljatelja se glasi: Gledališka založba Bohčme. Ali ie UBSte? Мл1о zrcalo todoknt m minule prosvttt in civilizKi')« Iz vseh krajev sveta Kako daleč je do sonca? Oddaljenost naše zemlje od sonca se da najbolje ponazoriti z malim primerom. Letalo, ki razvija hitrost 200 kilometrov na uro, bi moralo leteti 85 let, da bi dospelo do sonca. Svetloba pride skozi to ogromno progo v osmih minutah. Kako spijo ptiči f Malo znano je, da ptičja gnezda vobče ne služijo za spanje. Ptice znašajo svoja gnezda le v to svrho, da zvale v njih jajca in pozneje vzgoje zarod. Prava »spalna« gnezda, ki jih hkrati zaščitijo pred vremenskimi neprilikami, si znašajo le vrabci. Najraje si izberejo za ta namen suho grmovje bršljana ob hišni steni, kjer jih slišimo zarana čivkati in razgrajati. Sposobnost za zakon Pri nekaterih afriških domačih rodovih, ki žive v okolici Timbukta, naletimo na čuden običaj. Po tem je žena sposobna za že-nitev, če je že enkrat porodila. Pri mnogih domačinih je dovoljeno mlademu paru poročiti se šele, če imata enega otroka. Zdravi razum primitivnih narodov hoče na ta način onemogočiti nerodovitne zakone. Neumevne velikosti Neizmerne velikosti in svetlobo daljnjih ozvezdij si z zemeljskimi pojmi težko predstavljamo. Primer za kozmične razmere daje leta 1936. odkrita zvezda »Supernova Virginia«. Po astronomskih preračunanjih je to ozvezdje oddaljeno od zemlje sedem milijonov svetlobnih let, t. j. nekako 66 kvadriljonov kilometrov. Svetloba, ki izhaja iz tega ozvezdja, prekaša sončno za itiridesetmilijonkrat. Najvišja živa bitja Atmosferična raziskovanja so pokazala, da žive še cel6 v višini 12.000 metrov nad zemljo živa bitja. To so mikroskopično majhne živalice, ki žive v najvišjih zračnih plasteh. Če je mrknila luna ... V predzgodovinski dobi so smatrali ljudje lunine in sončne mrke za strašanski boj obeh zvezd med seboj. Mnogo ljudi je mislilo, da bo propadla zemlja ali da jo bodo vsaj zadele nekake katastrofe, če bi se soncu posrečilo, da »požre« luno. Zato so poskušali podžigati luno k največjim naporom zoper sovražni napad sonca. To se je zgodilo z glasnim vpitjem, ki je bilo podprto z velikanskim ropotom raznih instrumentov. To se je ohranilo kot običaj v nekaterih pokrajinah do najnovejšega časa. Najmanjše knjige sveta Leta 1897. je bila natisnjena najmanjša knjiga sveta. Ima 208 strani in vsebuje med drugim tudi pismo Galileja. Ta miniaturna knjiga meri 9.5x6 milimetrov. Malo večji je almanah v Karlsruhe iz 1. 1826,. ki je 2x1.5 cm velik in tehta samo 1 gr. Vsebuje koledar, 22 lesorezov, 5 portretov in načrt mesta Karlsruhe. Braimlage v Harzu je pred 50 leti utrl pot nemškemu smučanju. Sedaj daje zopet Braun-lage vzgled: Ranjenci brez nog se uče v Braun-lagu smučanja. Da se lahko spušča tudi z eno nogo, smo se lahko prepričali sedaj v Braun-lagu pri smuSklh tekmah, ki so zaključile nek smučarski tečaj za ranjence brez nog. Vojaki 80 se postavili na odvozni progi k tekmi in so dosegli lepe uspehe. Po Izvrstno uspelem tečaju, ki je bil prvi tovrstni v Reichu, bodo prirejeni še nadaljnji tečaji za ranjence brez nog. Nek prcblvalec vaei Uftrlngen pri Nord-hausnu na Harzu je padel ponoči, ko je sanjal, skozi okno svoje spalnice In se je težko poškodoval, ko je padel na kamenite stopnice hišnega vhoda. Nonavadno lovsko nesrečo je doživel nek gozdar v Kreisu Lauenburg, Westpreussen. Na , pogonu ga je napadel merjasec, katerega je obstrelil nek drug lovec. Divja žival ga je podrla na tla in s čekani precej poškodovala. Gozdarjev dakelj se je vrgel na svojega velikanskega nasprotnika, se je zagrizel v gobec merjasca, tako da je ta slednjič spustil svojo žrtev in je oddrvel dalje. Gozdarja so prepeljali v bolnišnico v Lauenburgu. Najstarejši SA.-Mann Velike Nemčije, SA.-ObersturmfUhrer Andreas Hoffmann, je doživel te dni v svojem domačem kraju Presseck v Frankenwaldu svoje 97. leto. Kljub visoki etarosti se pridno udeležuje telesno in duševno čil Se zmerom službe v Sturmu in se posebno aktivno udeležuje vseh zbirk WHW. Japonski časopis >Asaki šimbun« poroča o Iznajdbi Japonca Norita Nonaka, da se lahko avtomatično vodi padec telesa. Ta Iznajdba se praktično lahko uporabi pri padalih in dovoljuje, da se pristane na poprej določenih pristaniščih, ne da bi bilo treba računati z vplivom vetrov In zračnih plasti. Iznajdba obstoji iz aparata, ki ima na dolgi vrvici pritrjeno utež. Ta aparat zviša hitrost padala in ga na tleh zasidra, ko je samo Se v zraku. V Gauu Salzburg so nemški raziskovalci podzemeljskih jam zopet odkrili novo velikansko jamo v Tennengebirgu. S preko 30.000 kvadratnimi metri ledene ploskve je podzemna jama največja Izmed vseh doslej odkritih ledenih jam sveta. Prekaša po obsegu in mogočnosti znamenite mamutove jame v Kentukyju v USA. Pravi odkrltelj velikanskih ledenih jam Tennengeblrga je bil naravoslovec A. pl. Pos-eelt-Czorlch. 50 let nato, septembra 1912, je bila sistematično preiskana po prof. Мбгски pl. Morckensteln In njegovem prijatelju Pe-hannyju. Мбгск, ki je padel v svetovni vojni, je bil na lastno željo pokopan v eni izmed teh jam. Jame se nahajajo kakih 2000 metrov nad morsko površino. Vsako pomlad, če hočejo iti v jamo, morajo razstreliti štiri do pet ton ledenih poregraj, da se sploh more priti v dvorane in rove. Največje jame so 50 do 60 metrov visoke. Aiiatomičen fenomen zadaja največje težave sedaj zdravnikom neke klinike londonskega predmestja Croydona. V bolnišnici se nahaja sedaj že všestnajstič dvanajstleten mladenič, čegar vse kosti so bile najmanj že enkrat zlomljene. Substanca kosti tega otroka je tako krhka, da vede že najmanjša obtežitev do kostnega zloma. Tokrat je nalomljen kolk in samo zato, ker se je malo prehitro usedel na stol. V Florenci se je zbudil sredi noči nek mož radi ropota korakov na strehi in ker ima skozi svoje okno pregled čez streho, je kmalu spoznal vzrok. Mlada deklica, služkinja soseda, se je sprehajala zelo površno oblečena in z zaprtimi očmi po strehi. Na mah so bili zbujeni sosedi, ki so poklicali telefonično na pomoč policijo. Dvema policistoma, ki sta bila sama v smrtni nevarnosti, se je posrečilo, da sta premagala nočno sprehajalko, še vedno trdospečo, pripeljala v stanovanje gospodarja. Previdno so jo zbudili. Ni vedela ničesar. Vajenci, ki pričakujejo vpoklica k vojski ali na državno delovno službo, so bili lahko že dosedaj pripuščeni k izpitu za strokovnega delavca ali pomočnika že pol leta pred koncem učne dobe. Za vpoklice s 3% letno učno dobo pa pogosto ta doba nI zadostovala, da se omogoči vajencem še pred vpokllcom končni Izpit. Za take vajence je sedaj Reichswlrtschafts-minister določil, da se jih sme že eno leto pred rednim koncem učne dobe pripustiti k Izpitu, če se je nadejati, da ga prestanejo. Izpitno izpričevalo (pomočniško izpričevalo) ali Izpričevalo o opravljenem strokovnem izpitu) naj se pa Izroči šele po vpoklicnem povelju ali ob koncu normalne učne dobe. Nova določba pa ne sme vesti do splošnega skrajšanja učno dobe, ker bi to slabo vplivalo na stanje Izobrazbe. Neka prebivalka občine Fechenbach (Maln-franken) je zamesila v kolače namesto sladkorja sol. Nevižtni kolač je zato natrosila kokošim. Kmalu nato nI poginila samo perjad Tiifli жа vsakega Gorenjca де kaj dela Na tisoče nemških ien in deklet je vsak dan zaposlenih v velikih oboroževalnih tvoi-nicah domovine, da kujejo možem na fronti orožja. V tem odločilnem boju mora vsak napraviti, kar more. — Pri dovrševanju montaže nekega letala. (Scheri, M.) kmetice, temveč tudi nekaj aosedovlb kokoiL Najbrež so pile kokoši preveč vode, da al po-gase žejo, tako da jim Je počil želodec. Za pravilno rejo divjačine je treba, da se živalim poklada kot dodatek pozimi meeto mastUne krme samo krmo za preživljanje. Kajti živali morajo tudi Se same Iskati hrane v naravi. Nek SturmfOhrer iz Dresdena je sestavil na podlagi obilnih praktičnih skuSenj v gozdu novo krmilo za divjačino v obliki malih rjavih kock. Po nalogu Reichsj&germeistra bo Dresden dobavil Reichu te kocke, ki po natančnem preračunanju vsebujejo ona hranila, ' ki jih divjačina rabi. Lahko se je takoj ugotovilo, da je postala divjačina bolj zdrava, večja In odpornejša. Zasedanje za zaščito dela na Gorenjskem < v Steinu in ABIingu je izvedla DA F zasedanje za zaščito dela. Vodja gorenjske bolniške blagajne, T r o p p e r. Je govoril o »novi ureditvi socialnega zavarovanja na Gorenjskem«:, d očim je obravnaval vodja urada za preprečenje nezgod pri isti blagajni, dipl. Ing. Hendrych snov: »Preprečenje nezgod je zaščita ljudi«. Prldeloianje oljevllih rasllin (Nadaljevanje s 5. strani.) se tiče cene, je pri repičnem semenu nižja, ker Ima manj olja v sebi. 3. Sončnica — prekorletna raetlina Ker ravno razpravljamo o oljevitlh rastlinah ne moremo mimo ene rastline, ki je bogata olja, ter obenem tako koristna, da se Jo izplača gojiti tudi v druge namene, ne samo zato, da bi pridobivali zgolj olje. Ta rastlina je sončnica. človek dostikrat ISče dobička tam, kjer ga ni, dostikrat pa prezira to, kar mu ponuja dobiček. Dandanes je treba človeku res biti previdnemu In pozornemu na vsako reč, če je Se tako neznatna, katera mu obeta v kakem oziru vsaj nekaj pomoči. Sončnica, na katero hočemo opozoriti naSe bralce, Je Se veliko premalo vpoStevana, da že ceI6 prezirana kot nadležen plevel na njivi, namesto da bi jo naši ljudje gojili v svojo korist. Sončnica je pač znana vsakemu, koger Je mati učila Izgovarjati besedo »sonce». Saj je sončnica tako zelo podobna soncu in se tako milo ozira po njem. Toda ljudje so nehvaležni in nI jim mar njihove dobrotnlce. Tam med krompirjem ali koruzo stoji tu pa tam katera, če se je pa po nesreči zasejala v zelnik, je pa že kaj Izrednega. Da bi bilo zelišče koristno In da bi se dalo uporabljati na različne načine, tega ljudje ne vedo, četudi jim kažejo pot marljive čebelice, ki neprestano obletavajo cvetje In glasno brenče po njem. Sončnica je enoletna rastlina, visoka 2 m, ima razvejene korenine in močno okroglo »teb-lo. Rastlina je obdana od tankih kosmatlnlc, malodana vsa. Steblo je malo kdaj enovito, ponajveč se razveji proti vrhu. kjer Je okrašeno z mnogimi razcvetji. Veliki dolgo rec-Ijati listi so po steblu raztreseni, t. j. posta* Ijenl so tako, da stojijo po njem v razni razdalji med seboj. VečJIdel so jajčasti, spredaj precej priostrenl in tukaj kakor tudi po spodnjem robu brez zob, drugje pa neenako napIIJeni. Navadno vstopijo v listno ploskev po tri močne žile, ki se ondl razhajajo v vedno manjše žilice, mrežasto razpeljane. Razcvetja vrh stebla In konec vej so res soncu podobni kolobarji. Steblo je razširjeno v kolo, ob čigar robu stoje tri vrste lističev eu-ilčaste oblike, ki narede obliko košarice. V njej sede posamezni cvetovi dvojne oblike. Večji zunanji, ki so rumene barve, ti so jalovi in služIjo rastlini samo v to, da privabijo čebele, čmrlje In druge žuželke, ki so cvetju Jako potrebne. Notranji so nezuiatni, rjavkasti In cevastl. Iz njih se narede plodovi, ki so črne, rjavkaste, sivkaste ali bele rožke. Doma je sončnica v Južni Ameriki In cvete v Juliju in avgusta. (Konec prihodnjič.) r" Oipi. Optiker €. JironluH I Klagenturt. BahnhotHtraBe 15 Dr. F. J. Lakas Ausschneidea! Anfbewahren! n)eufsdt metho^liSjeh nttd ptakfiseh 158. STUNDE 1. Es ist notwendig, diese Frage von Grund aus zu studieren. 2. Im Grund genommen haben Sie ja mit Ihren Ansichten nicht unrecht. 3. Er ist wirklich ein grundehrlicher Mensch. 4. Warum haben Sie ihn eigentlich grund-los beleidigt? 5. Hier sehen Sie den GrundriB des neuen Hauses! 6. Die Eltem waren grundeatzlich dage-gcn, das Grundstiick zu verkaufen. 7. 1,2,3, 4 sind Grundzahlen. 8. Wir tcikn Ihnen mit, dalJ wir in Kla-genfurt eine Firma gegrlindet haben. 9. Bevor Sie ja sagen, tun Sie gut daran, sich die Sache noch einmal grUndlich zu Uberlegen. 10. Die Grlindung der Aktiengesellschaft stellte sich als Schwindel heraus. 11. Bel Ihren Erzahlungen wird einem ja ' ganz grueelig tu Mute. 12. Man soli die Welt nicht nur durch ein Guckloch betrachten. 13. Diese Lebensmittelmarken verlieren mit Ende dieses Monats ihre Gultig-keit. 14. Was kostet ein Meter von diesem Gummiband? 15. Der Arzt sagte; »Hier haben Sie ein Gurgelwasser, gurgeln Sie fleiUig!« 16. pedergurtel haben wir zur Zeit keinen, aber nehmen Sie doch diesen schonen Werkstoff giirtel! 17. Diese Blocke wurden aus GuBeisen hergestellt. 18. Seien Sie bitte so gut und reichen Sie mir die Weinflasche! 19. Lassen wir es gut sein und sprechen wir von etwas anderem! 20. Sie haben gut reden, da Sie mit der ganzen Sache nichts zu tun haben! 21. Ich bin bereit, fiir diesen Herm jeder-zeit gutzustehen! 22. E» wird notwendig sein, vorher ein Gutachten eines Fachmannes einzu-holen. 23. Dieses Tier ist sehr gutartig. 24. Handeln Sie nach Ihrem Gutdiinken! 25. Wie groli ist Ihr Guthaben auf der Bank? 26. Wir haben einen Fehler gemacht und miissen ihn nun wieder gutmachen. 27. Darf ich Ihnen den Betrag gut-schreibcn? 28. Er ist gutwillig und macht jede Arbeit. 29. Hier ist ein Teller Kirschen! Tun Sie sich doch daran gutlich. 30. Sein Sohn besucht das Gymnasium in Klagenfurt. Worter grundehrlich — vseskozi pošten grundlos — neutemeljen GrundriB (m) — tloris, osnutek grundsatzlich — načelen Grundzahl (w) — glavni števnik griinden — ustanoviti Grundune (w) — ustanovitev grlindlich'— temeljit, natančen gruselig — grozen Guckloch (s) — kukalnik, lina Giiltigkeit (w) — veljavnost Gummiband (s) — gumijast trak Gurgelwasser (s) — voda za grgranje gurgeln — grgrati Gurtel (m) — pas gutstehen — porok biti za koga, jamčiti Gutachten (s) — mnenje, izvedeniško mnenje gutartig — dober Guthaben (s) — terjatev, imetek gutmachen (etwas) — poravnati gutschreiben — v dobro pisati gutwillig — dobrovoljen, dobre volje Gymnasium (g) — gimnazija Redewendungen Eine Frage von Grund aus studieren — vprašanje temeljito proučiti im Grunde genommen — prav za prav sich etwas griindlich iiberlegen — nekaj si natančno premisliti sich als Schwindel herausstellen — izkazati se kot sleparstvo es wird mir gruselig zu Mute — groza r..e je Seien Sie so gut! —bodite tako dobri lassen wir es gut sein — le pustimo to Sie haben gut reden — vi lahko govorite ein Gutachten einholen — mnenje poizve-deti nach seinem Gutdiinken handeln — po razsodnosti ravnati, ravnati, kakor se ko^ mu zdi sich an etwas giitlich tun — pošteno si česa privoščiti Bekonntmachnng Auf Gnind der Verordnungf des Chefg der Elvllverwaltung fUr die beaetzten Gebiete K&rntens und Kralns Uber die Meldung von Mftnnern und Frauen fUr Aufgaben der Relchs-verteldlgung vom 13. Februar 1943 (Verord-mungrg. und Ajntsblatt StUck 2 Selte 81 haben elch alle Manner vom vollendeten 16. bls zum vollendeten 65. Lebensjahr- und alle Frauen vom vollendeten 17. bls zum vollendeten 45. Lebensjahr bls spatestene 15. Mftrz 1943 zu melden, wenn sle 1. a) am 1. janner 1943 weder In abh&nglger Beschttftlgung standen, noch elner selb-etindigen BerufBtatlgkelt nachgingen, auBerdem auch Ruhestandsbeamte; b) am 1. Jftnner 1943 zwar in elnem ab-htlnglgen Arbeitsverhaitnls standen, de-ren Arbeltszelt Jedoch wenlger als 48 Stunden in der Woche betrug; e) selbstSndlge Berufstatlge, die am 1. jan-ner 1943 ketne oder nlcht mehr als 5 Gefolgschaftsmitglieder beschtLftIgten, voriauflg ausgenommen hiervon die Selb-Btandlgen im Handel, Handwerk und Gastgewerbe. a. Von der Meldepfllcht ilnd folgende Per-Bonen ausgenommen; m) Ausiander (Scbutzangeherlge, Protekto-ratsangehOrlge und Staatenlose haben elch dagegen zu melden); b) Manner und Frauen, die In elnem Offent-Hch-rechtllchen Dlenstverhaitnis steheo, •owie die zur Wehrmacht, zur Waffen-f^, zur Polizei und zum Relchsarbeitsdlenat (mannl. und welbl.) Elnberufcnen; t) Manner und Frauen, die mlndestena gelt dem 1. janner 1943 In elnem Beschat-tlgungsverhaitnls stehen, deesen Arbeltszelt 48 Stunden Oder metor In der Woche betragt; đ) eelbetandlge Berufstatlge, die am 1. Janner 1943 mehr all fUnf Personen beschaf-tigt haben; •) Manner und Frauen, die In der Landprlrt-achaft vol! tatig aind; f) Manner und Frauen, die hauptberuflich eelbstandlg Im Gesuadheitswesen tatig ■Ind; g) GelatUche; h) SchUler und SchUIerlnnen, die elne ttffent-llche Oder anerkannte private, allgemeln-blldende Schule (Mlttel- oder Hoher* Schule) besuchcn; i) Anataltspifleglinge, die erwerbeunxahlg alnd; k) werdende MUtter aowle Frauen nalt elnem noch nlcht BchuIpfllchUgen Kind Oder mlndestena zwel Kiadem unter 14 Jah-ren, die Im gemeinaamen Hauahalt leben. 8 Die Meldung erfolgt durch AuafUUuDg etnaa Vordruckea. Dl^aer Vordruck lat bel den Arbeltattmtern, derea Nebenstellen •Oder den Ortsgruppen der NSDAP. zu beheben und nach AusfUllung bls spa-testene 15. Mftrz 1943 der fUr den Wohn-Bitz zustandlgen ArbeltsamtBdlenststelle zu Ubersenden. Eine persbnllche Vor-sprache bel der zustandlgen Arbeitaamts-dlenatetelle hat erat tlber Aufforderung zu erfolgen. Der Chef der ZlvHverwaltung fUr die besetzten Oebiete Karntens und Kraina. Objava Na osnovi naredbe šefa civilne uprave za zasedena ozemlja Koroške In Kranjske o zgla-eitvl mož In žena za naloge državne brambe z dne 13. februarja 1943 (Verordnungs- und Amtsblatt StUck 2, Selte 8) se morajo zglaalti vsi možje od dovršenega 16. do dovršenega 65. leta starosti In vse žene od dovršenega 17. do dovršenega 45. leta starosti najkasneje do 15. marca 1943., Ce 1. a) dne 1. januarja 1943. niso bili niti r od- visnem zapoelenju, niti niso vršili samostojnega poklica, poleg tega tudi upokojenci; b) so bill sicer 1. januarja 1943, v odvisnem delovnem razmerju, katerih delovni čas pa je znaSal manj kot 48 ur tedensko; C) samostojni izvrševalci poklica niso 1. januarja 1943 zaposljevall nobenih ali manj kot pet uslužbencev, zaenkrat izvzeti od tega samostojni v trgovini, rokodelstvu in gostllnlCarstvu. 2. Od zglaeltvene dolžnosti so Izvzeti sledeči; a) Inozemci (zaščitni pripadniki, pripadniki Protektorata In brezdomci ве pa morajo javiti); b) možje in žene, ki so v javnopravnem službenem razmerju, kakor tudi oni, ki 80 vpoklicani k oboroženi sili in Waf-fen-W, k policiji in k državni delovni službi (moški in ženske); C) možje In žene, ki se nahajajo najmanj izza 1. januarja 1943. v taki zaposlitvi, da znaša njih delovni čas 48 ur na teden ali več; d) samostojen poklic izvršujoči, ki Imajo od 1. januarja 1943. zaposlenih več nego pet oseb; •) možje in žene, ki so polno zaposleni v kmetijstvu; f) možje In žene, katerih glavni poklic je samostojno Izvrševanje zdravstva; g) duhovniki; h) učenci in učenke, W obiskujejo javno ali priznano zasebno šolo za splošno izobrazbo (srednjo ali vlfljo idto); 1) oskrbovanci v zavodih, ki ao pridobitno nesposobni; k) bodoče matere In žene z enim Se ne Šoloobveznim otrokom, ali najmanj dvema otrokoma pod 14. letom, ki živijo v skupnem goapodlnjslvu. 3. Zglasltev ae Izvrši z Izpolnitvijo obrazca, Ta se dobi pri Arbeltsamtern, njegovih podružnicah ali Ortsgruppah NSDAP. In mora po Izpolnitvi odposlali najkasneje 15. marca 1943. za bivališče pristojni Arbeltaamtsdlenstatelle. Osebna zglasltev pri pristojni Arbeltsamtsdienststelle se izvrši šele na poziv. Der Chef der ZlvUverwaltimg fUr die besetzten Gebiete KAmten# und Kraina. i Die fttr 27. Februar 1943 angekUndigte KdF-Veranstaltung muB aus unvorher-gesehenen Grlinden ausfallen. Die nachste Veranstaltung »Epemys grofle Zauber-schau« findet in St. Veit/Sawe am 11. Marz 1943 im Parteiheim etatt. Jl&UwUdfdU FUchee, Marder, Btieee, Elchh6mchen und derglelchen kaiift zu hiicheteuUlaeigen Prelsen KUrscbner und Pelzwarenhandlong I. Raudienwald Klagenfurt, St. Velter StraBe 1 ^tgovci đetajCi&ii, po$ot! Pomivalke za posodo (Topfreiniger) in podstavke za na mizo (Topfunterselzer) Jobife pri Merkur|||, GrobluncJei, Kralnburg DOLJAK - WOCH. MITTERDORF Theodor Rabifsch St. Veit an der Sawe 7.30 7.90 9.30 9.90 7.70 8.30 9.70 10.30 8.50 9.10 10.50 11.10 8.70 9.30 10.70 11.30 9.10 9.70 11.10 11.70 Der Chef der Zivilverw»Itung in dea besetzten Gebleten K&mtens und Krainn Bekanntmadinng vom 16. Februar 1943 fiber Preise fOr InlSndisdie SpclselitrtoffelB la den Monaten Min und April 1943. Auf Gnind der Vetordnung fiber Eneugerpreie« fOr Spelse-kar^ffeln, Futterkartoffcln und Fabrikkartoffeln Im Kartoffelwirt-schaftsiahr 1942/43 vom 11. Juni 1942 (RGBl. I, S. 385) werdcn die Preise fUr inlandische Spcisekartoffeln fflr dl« Monate Mar* und April 1943 wie folgt festgesctzt; nrwtIB«, Mr ESnlgi- Itr Milim nte um* lir berger B6riidii>n(Klp(Ier) bltua gtlbt Blui- ооЛ K6nlgiiberaei SoMee .Soitfn TFelBblinl« Gelhbltnu In Reictismark Preiagebiet Erzeugerprels frei Verladeatatlon I o- П I u. II I n. II I n. II oder Verladestelle |e 100 kg . . 6.90 7.50 8.90 , 9,50 Erzeugerpreis frei Empfaojetation ]e 100 kg........ Festpreis einschl. Versandverfeiler-spana« frei EmpfaogttatlOD |« 100 kg . . ........ Hodistpreis ab Waggon oder Lager des Empfangsverteileri bel Selbst-abbolung durch den Kleinverteiler |e 100 kg........ Hodistpreii bel Liefernog frei Lager des Kleinverteiler: durch den Empfacgsverteiler je 100 kg . . Hochstprels bel Lleferung frei Keller des Verbrauchers durA den Empfacgsverteiler |e 100 kg . . Hochstprels bel Lleferung ab Verkaufsstelle des Klelnverteilers an den Verbraucher: I П I П I П I II |e 100 kg RM 9.30 8.10 9.90 8.70 11,30 10.10 11.90 10.70 )e 50 kg FM 4.65 4.05 4.95 4.35 5.65 5.05 5.95 5.35 je 5 kg RM 0.50 0.42 0.53 0,45 0,60 0.52 0.63 0.56 i« 1 kg RM 0.10 0,09 0.11 0.10 0.12 0.11 0.13 0.12 Die uDter I genannten H6distprelse gelten fflr folgeade Gemelnden; Klagenftirt, Vlktrlng, Krtnnpendorf, PSrMchach. Vel den, Villadi, Lands-kron, Spittal an der Oran, Seeboden, Mlllstatt, Tediendorf. Mallnitz, Heiligcnblut. Llenz. St. Veit an der GUo. Friesach, Hilttenberg, Eber-etein, Klein-St. Paul, Lolling. Ftrledi. Windisch-Bleiberg, Bleiberg-Kreuth, Radeothem, Hermagor und Eieenkappel. ABIlng. Krainburg, Kronau, Kropp, Lees, Littal, Nenmarktl, Rad-mannsdorf. Ratschach. Veldee und Schwarzenbadi. Bel Belieferung der O rte Heillgenblnt, Hflttenberg, Bleiberg-Kreuth, Gmiind und Radenthein dOrfen den Klelnvertellerabgabeprelaen filr Men-gen von 50 kg und mehr die tueStiHchen Kosten des Grofivertelleie fiir die Zufuhr mit Lastkraftwagen ab n&c&stgelegener Baimstation ange-hangt weiden. Die unter П genannten Hodutprelse gelten am fladien Lend und In Gemelnden. der en Versorgung unmittelbar durch die Erzeuger licher-gestellt lit. alio In alien unter I nlcht genannten Orttn. Bel Einkauf durch den Kleinverteiler unmittelbar belm Erzeuger, (oweit nadi den Bewlrtsdiaftungevortdirlften nJiUsigi lat dem Erzeuger zu vergUten; 1. Bel Selbstabholtmg vom Hof See Eneugere der Etzeugerprels frei Verladeetelle. 2. Bel Lleferung des Er^eugere frei Haus odet Lager des Klelnver-teilers der Eracugerprels frei Empfangsstatlon. Fiir die unmittelbar# Belieferung des Verbraodiers dorch den Eneo-'ger gllt fotgendcs: 1. Bel Abholung dnrdi den Verbraucher Veim Erzeoger 1st der frei Empfangsstatlon festgesetzte Preis ohtie Abzi» zu bezahlen. 2. Bel Belieferung frei Keller oder frei Wohnung des Verbraudiers durdi den Erzeuger sowle Im drtlldien Marktverkehr darf der fflr die jewelllge Menge im betrtffendco Prelsgeblet zulSssige Abgabeprels des Kleinverteiler: an den Verbraucher nlAi fiterschrltten verden. Bel Belieferung von GroBverbraudicm durdi den Erzeuger 1st a) bel Selbstabholung belm Erzeuger durch den GroEverbraucher der Eneugerfestprela abziiglldi eines Betrages von 30 Rpf. je 100 kg bel Entfemnngen bls 30 km, bzw. hochstens 50 Rpf. je 100 kg bel Ent-femungen fiber 30 km zu bezahlen; b) bel Zustellung frei Grofiverbraiidier durch den Erzeuger darf der Erzeugerpreis frei Empfangsstatlon sowle bet elner Lleferstredte fiber 3 km fiir jeden welteren km eln Trensportzuschlag von 20 Rpf. |e 100 kg, hSchstens fedoch RM 1.40 fe 100 kg. berechnet werden. Bel der Belieferung von GroBverbrauchern durch Verteiler darf hSdistens der jeweils zulasslge Verteilerabgabeprels betechnet werden. Fur die Belieferung der Wehrmadit, der Waffen-^f, der kasemler-ten Pollzel. des RAD, und der Gemelnsduiftslager gelten die Beatimmun-gen des Runderlasses Nr, 86/42 des Reldiskommissars Тг die Preis-bildung vom 12, September 1942 (11-108-14.597/42). r Kteldung nach dem WeschMi madiM mil E: \наг Im Hcuid«! 'su fcolMiA \ \ / SE IT 3 5 J AH KEN DARMOtWERK kLLKHMIMAU CHEW.PHARM.-FABRIK W1EN82 Opušfene tovarne Uporabne stroje kupi KURT FHICK Klagenlurt Saimstralie Fernruf 1486 Vrane in golobi, galebi in fazani in kokoSi ne iro več semen, katera so razkužena z orkit praSkom. Brez Škode za klice. Suha raba kot pri Ceresan-suhem razkuiilu. Dobi se pri ,,HERMES" Ing. I. Janša, Krainburg poleg hotela „Stara Pošta". OPOZORILO BOLNIŠNICE GALLENFELS Veled raznih okolnostl je upravlteljstvo bolnišnice Gallen-fels prlmorano Izdati naslednje opozorilo: Vsak donos živil In alkoholnih pijač bolnikom Gaukrankenhaus-a Gallenfela je prepovedan, če se pri obiskovalcih ali pa pri bolnikih Izsledi prlneSena jedila ali alkoholne pijače, se bodo lata zaplenila v korist splošnega dobrega. Upravlteljstvo, Gefen Einkauf i eheine; Sperrplatteni Budi«, Fidite, Panelplanea -Eidufelder Spemuren. Ohnt Einkaufschein: Furnicre 0.8 bis ;mm inlandiiAe und toslifndisdie Herkunft fiir au£en und innen. HANSTRANINQER 11 Klagcnfuri, veikcrmarkler SlraB* ■ RhI 1595 BEKANNTGABE! Die Dlenstr&ume der DAF.-Ortswaltung Kralnburg-Stadt beflnden sich ab 15. Februar 1943 In Kralnburg, Albrecht-DUrer-Gasse 5. Die Sprechstunden flnden statt: Montags, Mlttwocbs und Freltaga abends von 18.30 bls 20 Uhr. Die Deutsche Arbeltsfront — Ob prebritW. Izgubi moje edine hčerkice Andice-Ferdinande Carl . se ob tej priliki zahvaljujem vsem, ki so jo obsull a cvetjem In Jo q>remiU n» njeni ladnjl poti. Wart, 17. februarja IMS. Ferdinand Ouf NAZNANILO Uradni prostori DAP. Orts-waltung Kralnburg-Stadt se na-hajajo od 15. februarja 1943 dalje v Krainburgu, Albrecht-DUrer-Gasse 6. Govorilne ure so v ponedeljkih, sredah la petkih od 18.30 do 20. ure. Ortswaltung Krainburg-Stadt flani ll«ktrow«rksliitten Ing. F. Dulinig, Magenfurt Plsch«ldorf«r SIraBa Nr. 4 Baui Telefon Nr. 1832 Reparalureiii Elektrlsche Kraftanlagen FreiUltungen usw. Elektrlsche Maschinen, Motoren jeder Art und бгбВе J. Ob prebrltkl Izgubi našega, ljubljenega to nepozabnega elna MILIM »mo blH deležni toliko arfinega eoCutJa, da nam j« nemogoče Ttakemu poeebej se zahvallU. l>po se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem. Zlasti se zahvaljujemo vadklm fantom In dekletom ter vsem oetaUm, ki so apremlU dragega pokojnika na njegovi ladnJl poti In mu darovali toliko prekraenlh vencev la ev«t^ Veem le enkrat prisrčna hvalal Rattendorf, % februarja 1M3. DRUŽINA BAKSCHITZ. £ichtspiele AHgeroeine fllmlrenhand G.m.b.H. -Zweigstelle Veldes Assling 2в. II. um 20 Uhr 27. K. иш 16 und 20 Uhr 28. П. um 14.30, 17 und 20 Uhr 29. П. um 20 Uhr Die beimliche Gr&fin Jngendllche unter 14 Jahren nicht zugeUuMen! 2. Ш. um 16 Uhr 4. Ш. um 16 Uhr Mfirchenfllmvorstellung: Frtthlichee Kunterbimt Jugendllche und Millt&r 30, ErwacheeoeSORpf 2. Ш. um 20 Uhr ' 3. m. um 20 Uhr 4. Ш. um 20 Uhr Diskretion Ehreneache FUr Jugendllche nicht zugela##eml Domschale 27. П, um 19.30 Uhr 28. П. um 14.30, 17 und 19.30 Uhr Herzensfreud und Herzensleid JngendUche imter 14 Jahren nicht zugelaeMn! 1. Ш. um 15.30 ХЉг Jugendvorstellung Es tut sich was um Mitternacht Zu den ErmiiBlg^ungeprebien tUr JugendUche! 3. Ш. um 19.30 Uhr 4. m. um 19.30 Uhr Die fremde Frau FUr Jugendliche nicht sagelaee*n! Krainburg 26. II. шп 19.30 Uhr 27. П. um 17. und 19.30 Uhr 28. П. um 17 und 19.30 Uhr 1. m, um 19 Uhr Der scheinheilige Florian FUr Jugendllche nicht uigelaaeen: 28. II. um 14 Uhr M^rchenvorstellung Dornroschen Jugendllche und Mllltfir 30, Brwachaene 50 Rpl 2. Ш. um 19.30 Uhr 3. Ш. um 17 und 19.30 Uhr 4. Ш. um 19.30 Uhr Ailes fUr Gloria FUr Jugendllche nicht zugelaeeen! Voranzelge: Rembrandt. Laak 27. П. um 19.15 Uhr 28. II um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 1. Ш. um 19.15 Uhr Anuschka FUr Jugendllche nicht zugelasien! 3. Ш. um 16 Uhr Jugcndfllmvor*telhing Es tut sich was um Mitternacht Zu den ErmiiBlgriingeprelHen fUr Jugendllche! 2. Ш. um 19.15 Uhr 3. Ш. um 18 und 20.30 Uhr 4. Ш. um 19.15 Uhr Andalusische Nttchte FUr Jugendllche zugelaMen! LUtai 27. П. um 19.30 Uhr 28. 11. um 16 und 19.30 Uhr 1. Ш. um 19.30 Uhr Lauter Liebe FUr JugendUche nicht sugelaMen! 3. Ш. um 16 Uhr JugcindfUmvoretellung Es tut sich was um Mitternacht Zu den Erm&Blgungepreiaeii fUr Jugendllche! 3. Ш. um 19.30 Uhr 4. Ш. um 19.30 Uhr j Was tun, Sybille? FUr Jugendllche zugelaesen! Miess 27. П. um 20 Uhr 28. II. um 16 und 20 Uhr Viel Laim um Nixi FUr Jugendllche nicht Eugeiaasen! Neumarktl 26. П. um 19 TJhr 27. IR um 19 Uhr 28. П. um 14. 16.30 und 19 Uhr 1. Ш. um 19 Uhr Die Pfingstorgel Fiir Jugendllche nicht ! M. H. ШП 10 Uhr MilraheafUmvont^iuiir Scbneeweifichen und Rosenrot Jugendllche und Mlllt&r 30, Erwacheene 50 Rpl 8. m. um 19 Uhr 4. Ш. um 19 Uhr Marguerite : 3 FUr Jugendllche nicht zugeiaesen! Rađmannsđorf 27. П. um 20 Uhr 28. П. um 13.30, 16 und 20 Uhr Wiener Blut Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelaMen 3. Ш. um 16 Uhr M&rchenflbnvorstellung SchneeweiBchen und Roecnrot 3. m. um 20 Uhr 4. Ш. um 20 Uhr Die 3 Codonas FUr Jugendllche nicht zugelaeeen! Sairach 27. П. um 19.30 Uhr 28. n. um 15.30 und 19.30 Uhr Violanta FUr Jugendllche nicht cagelaesen! Schwarzenbach 27. П. um 20 Uhr 28. П. um 16 und 20 Uhr Hochzeit auf Biirenhof FUr Jugendllche nicht cugelaes«n! Stein 27. II. um 18 und 20.30 Uhr 28. II. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 1. HI. um 20.30 Uhr Der verk;iulte GroBvater FUr Jugendllche nicht EugelaesenS 4. Ш. um 16 Uhr Marchenfllmvoret«llung Dornroschen Jugendllche und Mllltar 30, Erwachsene 50 Rpf 3. Ш. um 20 Uhr 4. Ш. um 20 Uhr Eine Frau wie du FUr Jugendllche nicht cugelaeeen! St. Veit 27. H. um 15 Uhr Jugendfllmvoretellung Es tut sich was um Mitternacht 27. H. um 19 Uhr 2в. П. um 14, 17 und 20 Uhr Die Kellrierin Anna FUr Jugendllche nicht zugeiaaaen! Veldes 27. II. um 14.30 Uhr Marchenfllmvorsteliung FrShlichee Kunterbunt Jugendllche und Mllltftr 30, Erwachsene 50 Rpf 26. П. um 20 Uhr 27. П. um 17 und 20 Uhr 28. П. um 14.30,. 17 und 20 Uhr 1. Ш. um 20 Uhr Andreas SchlUter Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelaeeen! 2. Ш. um 20 Uhr 3. Ш. um 20 Uhr 4. Ш. um 20 Uhr Saloiiwagen E 417 ' FUr Jugendllche nicht zugelaMen! Wart 27. П. um 16 Uhr M&rchenvorstellung Dornroschen Jugendllche und Mlllt&r 30, Erwachsene 50 Rpl 27. n. um 19 Uhr 28. П. ШП 14, 16.30 und 19 Uhr 1. Ш. um 19 Uhr Violanta FUr Jugendllche nicht zugelaaien! Wocheiner Tal Samstag, 27. П. Sonntag, 28. IL Was geschah in dieser Nacht? FUr Jugendllche nicht zugelaMen! Sonntag, 28. П. MUrchenlllmvoreteilung Frohliches Kunterbunt Jugendllche und Mllltftr 30, Erwachsene 50 Rpf Zu jedem FIlm die Deutsche Wochenechau Vas beilende Wundpflasfer In alien Аро(ђекеп u. Vrogerien Qui J Fabrfk C.wenger Kljgen^urt N' |a5i t Za Službo dobi IgTad^irnahaiaio; Krainburgu, Rad-mannsdorfu in ___ ■ . , , 1^' se stanovanj- Hlapca Ш deklo, poslopja vajena vseh kmetijskih za večje pose-igtcinu iSČemo po ЛЛЧ? C ° ''^lenega voznika za Villacna, sprej-i izpraznjevanje mem takoj. Lah-i;meti(čnih posod ko je tudi za- odvoz smeti KonsKi par brezjproti naplačilu. otrok Ponudbe Vprašanja, odn. Tas"> odde-ponudbe j, lek K. B. Kram- jioyjfi „Neue .5^ ..Po-Heimat", Krain-mlad 1948 . burg, Postfach _Ч4-1! 4У 5559-1 SENF Fabrik C.Wenger Klaaeniurt Dva vrvarski vajenca in enega vrvarskega pomočnika sprejme takoj Službe Išče Sedlarski pomoč- službo;,nik išče primer-Jos. Adamitsch, ne zaposlitve. Naslov pri K. B. Krainburg. 107-a Fu^gefenfcbandageit (Kn6clielslUtzen) eingelangt. Gumnilhaiis WiPdnor. Klagenfurt, Br'hnhotsl' ЕЗске Lidman^kvgiis;? Vrvarna - Seilc-rci, Domschale, Oberkrain. 1088-1 jSkladiičnika išče I trgovina s premogom v Kla genturtu. Koko pisni potek življenja zaželen. Dopisi pod 10ИI I na Karaw. Hote lIKUgenfurt. Prodam Prodam cca 1б(Х) kg krmilne pese in kupim mlade prašičke. Ponud-na K. B. Krainburg pod „Menjava". ilO-t) I 1064-1 № GWINNC ZU RM 500.000 300.000 200.000 US.W. ZUSAMMENfASr lOiltUMiomi Ш(^бСоШ)Т. LOSPREIS RM JE kUSSE V! 3'- % 6-- % 24" SWATHOnERIE EINNAHME I Hišno pomoćni-ico. ki ima vese-оЈл|1јр do otrok in I zna nekaj nem-|4ко govoriti, -ijSS [sprejme takoj ■ 'rodbina v Wienu. Д I Predstaviti pri Mirnigg, Klagenfurt, St. Veiter Strafie 6. бОО-1 a WIEN /MARIAHIIFERSTRASSE Fant prost Sole, aH mož nad 40 let star. dobi dobro mesto v Krainburgu. Ponudbe na K. B. Krainburg pod K mirnemu konju". 5676-1 ifEHUKtGi' 16.IWICI Wosserkissen (Wasserbett) eingelangt Gummlhaus Wledner, Klagenfurt, Bahnhofstr., Ecke Lldmanskygasse. rabrlk C.Wenger Klaaeniurt bukovega itc). t ran ko naklad-m vagon ali franko dobro vozne avtomo bliske ceste, ku pi vsako kolići no, Hans Tra nmger, Holz groIShandel, Kla genturt, Volker markter StraKe, Bahnubersetzung Dopisi Velika železna vrata za vrt, kupim. Franr. Jenko Zwischen-wasscrn. 6691 -7 Mlad uradnik želi znanja z gospodično 18 do ^3 let čedne zunanjosti in ne- omadeževane preteklosti, H ima veselje do narave in • zna ljubiti mirnega Krainburžan«. Cenjene dopise na Kar. Bote Krainburg pod „Inteligentna", l.istndiega obli kavcga lese, ka kor orehovega, lavorievega, čreS n levega, lelJeve-ga, bukovega itd. franke ,naklad ni vagon all franko dobro vozne avtomo bilske ceste, ku pi vsako količi no, Hans Tra ninger, Holz grolJhandel, Kla genturt, Volker markter StraKe, Bahnubersetzung 2enltve Prodam dobro ohranjeni Sport- ni otrojki vozi- Ше se za nakup; Ček.^Nasbv pove.nekaj vagonov K. B, Krainbrug.l 108-b Kupim Kupim otroSki smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, 24 in 26 mm, 8 do 17 "icm, pararelno ali sportmikonično, iz žage voziček.jjjj trgovine v Mladenič 28 let, posestnik, lastnik hiSe, želi spoznati v svrho poznejše ženitve gospodično od ,18 do 24 let. Cenjene dopise nt K. B. Krainburg pod „Gorenjka". j Fant srednje starosti. značajem profesionist išČe znanja z dekletom, ki ima veselje za skupno srečo in napredek v zakonskenl življenju. Cenjene ponudbe nt K. B. Krainburg pod „Vesela spomlad". 5505-21 đeTi v trgo-'tenkloster Štrau-'""'" Sprejmem llugo, mlajSega, za raz na vini in steklar- bing, ski delavnici. ~ Nastop takoj. Mladeniču je da- Kupim otroški na možnost, da (portni voziček. Danici Schubitz, Laak a. d. Zaier, Briickengasse Irl. 113-7 Paula Erschen,|^,sjh kakovostnih Ermern 48, Laak razredih. Visoka an der Zaier. Jstopnja nujnosti. ^"1"'jPonudbe na Hans iTraninger, Holz-Harmoniko Lu-grofihandel, Kla bas ali Kuzler- genfurt, Volker-znamke, dobro;markter Stra«e, ohranjeno 3 ali Bahnubersetzung. 4 vrstno, trikrat glaSeno kupim. Nemško pisanel _ ponudbe poslati ., na Anton Kolan.;i«''",?,.,±"«tva! Vas iTgubljpno 1083-7 V nedeljo, dne 21. febr. popoldne sem zgubil na Jelenovem klancu v Krainburgu usnjeno rokavico.. Najditelja prosim, dt isto vrne proti nagradi 20 RM v trgovini pri Wutsdiarju za Johann Kollman. 103-22 Karmeli^y se pod gotovimi pogoji izuči obrti. Javiti osebno Rudolf Hlebsch, Krainburg, Adolf-Hitlcr-Platz 12. Tekač ali dekle se nujno išče. Predstaviti se pri tvrdki Johann . Lcrchbaumer, Klagenfurt, Waidmanns-dorfer StralJe 11. Bayern. 100-7 s'Jski.cevi, ponu-' dite istc — Jos. Adamitschu, Vrvarna - Sellcrei, Domschale, Oberkrain. 1109-7 Kupim brejo svinjo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Svinja". 106-7 Listnatega rezanega lesa ka kor orehovega, lavorjevega, Črei-njevega, jelieve- Itund^Utk^ccUnikcc fUr grdSere Reparaturwerksttttte fUr sofort gesucht. — Radlohaue _ Kem, Klagenfurt, Burjfgasse 4 Luster, Tischsfehlampen und Oluhbirnen in groljer Л uswa W RADlOHAUsKERN KLAGENFURT - BURGGASSE NR. 4 Nov ali dobro ohranjen klavir ali pianino kupim. Ponudbe na K. B. Krainburg pod ,Dobro plačilo'. 55S9-7 y nedeljo, dne iil. febniarjt ob 59. uri sem zgubil športne rjave hlače od Gal-lenfclser StralSe proti rezervoarju na See-land StraUe dalje do Gorenj. Najditelja prosim, da najdene hlače vrne proti dobri nagradi na K. Bote Krainburg. 102-iSJ Meniam Lep semenski oves ali črno semensko deteljo zamenjam za semensko koruzo. Johann Zlate, Mosdie 10, Flod-nig. 104-15 Pouk Pouk na daljavo. Zasebni pripravljalni tečaji ne-šolarjev. Dr. W. Hofinger, Wien, 7., Mariahilfer-strafie 8. Priprava za zrelostni izpit (univerzo) in zaključni srednješolski izpit (za višja pisarniška mesta). Tudi pouk v tečaju. Vstop vedno mogoč. 1044-11) V soboto, dne B. febr. sem v popoldanskem vlaku, ki vozi T smeri Stein — Klagenfurt, pozabila fotoaparat. Ker mi je ta zelo drag spomin, prosim poštenega najditelja, d* ga odda v upravi K. B., Krainburg ali Klagenfurt, Bismarck-ring proti primerni nagradi. Razno Izdatek izkaza prednikov (Ahnenpafi) preskrbi Familien-torschung, Graz, Grieskai 60. 8687 Prepisovanje, na-risanje, ne, posnetke fotogr*-tiinim potom: Kopist — G rez. Heaikiscke und fkkisfaitik ш. б. Н> •rzcugti LeindI LelnoHirnl$ liiMinusdl ТАВВГТ &ПВ1&111&СО Leinkuehenmeh/ Freifhof be: Krainburg