24466 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 33
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V ОШЈи ★
Izvršujemo vsako višine tiskovine
KOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. хххп. — leto хххп.
cleveland, ohio, wednesday (sreda), MAY 25, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 103
Novi grobovi
itiank cimperman
Po večmesečni težki bolezni je preminil na svojemu domu poznani Frank Cimperman, p. d. Smith, star 65 let. Stanoval je Ла 967 E. 222 St. Doma je bil iz vasi Ančka, fara Št. Vid pri Cerknici, kjer zapušča brata Antona in sestro Terezijo. Izu-čen je bil za zidarja v Renkoti pri Cerknici ter je delal to delo Zadnjih 45 let. V Ameriki se je Aahajal 36 let in je bil član zidarske unije št. 5.
Tukaj zapušča sinova Franka ml. in Vincenta, hčeri redovnico Benedict pri redu sv. Frančiškana in Eleanore ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavod^, 458 E. 152
St., v cerkev sv. Kristine.
*
ida m. miller
V ponedeljek zvečer okrog 11:30 ure je preminila po težki bolezni Ida M. Miller, rojena Carleton, stanujoča na 388 E. ■ 270 St. Stara je bila 59 let in je bila rodom iz Kanade, odkoder je prišla v Ameriko v starosti treh let.
Tu zapušča soproga Robert T. Miller, tri otroke: Mrs. Ruth Barclay, Robert in Beatrice, pe-sester; Mrs.-Louise Fauth, Virs. Annie Vincent, ЕИе Carle-ton, Mrs. Alice Linn, Mrs. Laura Soukup, Mrsv Erama Kelley in Mrs. Margaret. Saxton, ter Sest vnukov. Pogreb se bo vršil , iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd. v petek zjutraj ob 9:30 ter v cerkev sv, Viljema, E, 260 St. in nato na pokopališče Calvary.
DomaČe vesti
Poroka
Poročila se bosta v soboto ^iss Phyliss Princic, hčerka ^rs. Mary Pr-inčič iz Denver, Colo., ki je preje dolgo let žive-na Thames Ave., ter Stanley ^abudar, sin Mr. in Mrs. Anton ^olih, 15820 Huntmere Ave. Popoka se bo vršila ob 9:30 uri Zjutraj v cerkvi sv. Jeromina. ^ovoporočencema čestitamo in Зчпа želimo vse najboljše v zakonu!
potovanju
Poznana Mr. in Mrs. Tony ^stjančič iz 19617 Mohawk ^ve. sta se podala na potovanje po raznih krajih. Odsotna ^osta dva ali tri tedne ter bo-obiskala znance in prijatelje v Oakland, Ashland in San-dom, Wis., vMinneapolisu, ^inn., in Pittšburghu, Kans. Že-^0 jima mnogo razvedrila in ®^'ečen povratek!
. Mr. in Mrs. Anton Anžlovar 6214 St. Clair Ave. sporočata, 7 se bosta ^ poročila v soboto jjjiju nečakinja Marie in Mr. ^orge Brazis. Poroka se bo pršila ob 9. zjutraj v cerkvi sv.
ida. Sorodniki in prijatelji so ^bljeni k poročnim obredom, ^lademu paru čestitamo ter mu ^lioio vso srečo v zakonu!
^®lostna vest
^Mrs. Helen Strauss iz 15309
aniei Ave. je prejela iz rodne
^•si Koboli pri Vipavi žalostno
da ji je tam umrla stara
J S'ti Katarina Rudeš, stara 86
Bodi ji lahka domača gruda!
vijinski predlaga na(rt za
гтшт kontrolo nem(ije
Zapadni ministri zavračajo načrt, češ da bi pomenil novo Potsdamsko politiko
PARIZ, 24. maja—Sovjetski zunanji minister Andrej Višinski je danes na konferenci zunanjih ministrov predlagal, da se zavrže načrte za ustanovitev zapadno-nemške države in zadeve v zvezi s celotno Nemčijo ponovno izroči Svetu zunanjih ministrov, kakor je to predvideval Pots-damski sporazum.
Zapadne sile so ta predlog takoj zavrgle. Ameriški državni tajnik Dean Acheson je izjavil, da ga je predlog razočaral.
Po Višinskijevem sporazumu bi se opustilo načrte za ustanovitev separatne nemške države na zapadu, namesto tega pa ustanovilo centralno upravo, v kateri, bi se nahajal ekonomski svet tako vzhodne kot zahodne Nemčije. Zapadne sile bi po tem načrtu priznale nemško upravo vzhodne zone. V Berlinu bi bile nove volitve za mestno upravo. Kontrolo Porurja bi se ukinilo in jo nadomestilo s kontrolo štirih velikih sil in dežel, ki mejijo z Nemčijo, namreč Dansko, Nizozemsko, Belgijo, Luksembur-gom, Poljsko in Češkoslovaško.
Kar se tiče sovjetske zahteve za $10,000,000,000 na račun voj-
ne odškodnine, ki bi jo Nemčija morala plačati Sovjetski zvezi, je po Višinskijem načrtu ta zahteva nespremenjena.
Acheson zavrgel načrt
Takoj ko je Višinski Svetu zunanjih ministrov predložil gornji načrt, je ameriški državni tajnik Acheson izjavil, da bi to pomenilo vrnitev k Potsdamski politiki. Sporazum, ki so ga velike sile sklenile v Potsdamu, so zapadne sile popolnoma zavrgle.
Acheson je odločno izjavil, da zapadne sile ne bodo zavrgle načrte glede zapadne Nemčije in razveljavile uspehe, ki so jih že dosegle. Zunanji minister Anglije Bevin in francoski zunanji minister Schuman sta podprla stališče ameriškega državnega tajnika.
Češkim katoličanom, ki držijo z vlado, grozijo z izobčenjem
PRAGA, 24. maja—Praški nadškof Joseph Beran je danes zagrozil z izobčenjem češkim katoličanom, ki podpirajo in sodelujejo s koalicijsko vlado,-v kateri imajo največji vpliv komunisti.
Nadškof trdi, da vlada skUša ustanoviti novo katoliškp cerkev, ki pa ne bi polagala nobenih računov sedanjim škofom in poglavarju cerkve v Rimu.
Izjava praškega nadškofa je bila zelo ostra. Rimsko-katoliški glavarji so prišli v spor z vlado, ki je izvedla številne reforme in želi ločiti cerkev od države, kar pa se Vatikanu ne dopade. Toda z druge strani je veliko število katoličanov, ki lojalno podpirajo svojo vlado, čeprav jih radi tega njihovi glavarji šikanirajo.
Tarča nadškofovega • napada je bil češkoslovaški minister za transportacijo in voditelj katoliške ljudske stranke Aloiz Petr. Katoliška ljudska stranka tesno sodeluje s komunisti in odobrava vladni program.
Beran je napadel Petra, da "greši" in da v tisku siri netočne vesti o aktivnostih katoličanov. Posebno trpko je kritiziral vladne poskuse, da se loči cerkev od države.
"Kako se more govoriti o dobri volji Ljudske fronte, (v kateri sodelujejo poleg komunistične in katoliške stranke tudi nekatere druge), ko pa se je praktično podvzelo korake za popolno ločitev cerkve od države?" je pisal nadškof češkemu ministru.
Ljudska fronta baje ustanavlja novo cerkev
V nadaljevanju je praški nadškof v ostrih besedah okrcal ministra za transpotacijo. Med ostalim mu je povedal:
"Ali se vi in ostali katoličani vaše in drugih strank zavedate dejstva, da ste soudeležniki pri ustvaritvi proti-cerkvenih zakonov?
"Soglasno z nedavnim poročilom je najnovejša naloga Ljudske fronte, da se brez sedanjih škofov in poglavarja v Rimu
ustanovi novo katoliško cerkev.
"Ali se zavedate dejstva—če ste še vedno katoličani—da vsako direktno ali pa indirektno sodelovanje z zakoni in redom, ki omejuje pravice cerkve ali pa jih uničuje, povzroča izobčenje?"
Zaradi upornega stališča nekaterih rimsko-katoliških predstavnikov na Češkem se je zadnje čase spor z vlado zaostril. Vatikan se še vedno ne more pomiriti z novimi odnošaji, posebno pa ne s principom ločitve cerkve od države, ki je sicer za nekatere zapadne države, med njimi Ameriko, že dolgo v veljavi, toda v vzhodno-evropskih državah so ga sprejeli šele po drugi svetovni vojni.
pearson toži peglerja radi obrekovanja
WASHINGTON, 24. maja — Znani časnikar in radio komentator Drew Pearson je danes naznanil, da je radi "obrekovanja" tožil časnikarja Westbrook Peg-leja za $250,000 odškodnine.
JPearson je izjavil, da tožba sloni na dveh člankih, ki jih je Pegler objavil v zvezi s Pearso-novimi komentarji o zadevi bivšega obrambnega tajnika Jamesa V. Forrestala, ki je v nedeljo storil samomor. Poleg Peglerja je tožen tudi njegov časnikarski sindikat King Feature.
SLOVENSKI FIJLM "NA SVOJI ZEMLJI" BO PREDVAJAN V SND
Nocoj ob 8:15 bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave, predvajan prvi slovenski mnetniški film "Na svoji zemlji".
Slovenci v Clevelandu in okolici bodo imeli zadnjo priliko, da vidijQ ta izredno zanimivi film, ki je povsod žel velik uspeh.
Vstopnice dobite že ob 6:30 in sicer po 50 centov.
Film "Na svoji zemlji" je bil poslan iz Slovenije. Prvič je bil v Ameriki predvajan v Chicagu. Zadnji teden so ga kazali tudi v gledališču Abby na Waterloo Rd. Na tisoče naših rojakov ga je že videlo in vsi so se o njem pohvalno izrazili.
Ne zamudite i^^nje prilike! Pridite nocoj v SND na predvajanje prvega slovenskega umetniškega filma!
Neznani napiadalec resno ranil ; Reutherjevega brata
DETROIT, 24, шаја—Neznani napadalec je danes resno ranil Victorja Reutherja, brata predsednika CIO unije avtnih delavcev Walterja Reutherja.
Prva policijska Uročila pravijo, da je bil Reutner ranjen v desno oko in rame. "Neznani napadalec je streljal skozi okno pod podohaimi окбШЉхашх^ pod katerimi je lani v aprilu bil ranjen tudi Walter Reuther.
Stanje Victorja Reutherja je kritično. Kot pravijo zdravniki, bo verjetno izgubil vid na desnem očesu.
Oba Reutherja S'ta, postala žrtev napada radi svojih unijskih funkcij. Veruje se, da je napad na Victorja Reutherja, ki je prosvetni direktor pri uniji, katere predsednik je njegov brat, v tesni zvezi z napadom, ki je bil pred enim letom izvršen na Walterja Reutherja.
Policija vrši preiskavo. Neznanega napadalca, ki je pred enim letom streljal na predsednika UAW, niso nikoli pronašli, čeprav je bil osumljen neki nižji uradnik unije Carl Bolton.
Vožnja v Slrabane
.Vsi oni, ki se mislijo peljati s busom z igralci dramskega zbora "Naša zvezda" v Strabane, Pa., v ponedeljek 30. maja, naj vzamejo v naznanja, da se je spremenilo čas odhoda. Bus bo odpeljal izpred S^ov. društvenega doma točno ob 8:15 uri (15 minut čez osmo uro) zjutraj. Bodite vsi tečno na mestu.
imel je razlog,
da ni odprl usta
TACOMA, Wash., 24. maja.— Detektiva Jack Thore in R, E. Duppenthaler sta ■ ustavila nekega 29 let starega Gilmer Massia in ga začela izpraševati, ker se jima je možak zdel sumljiv.
Massie je na vsa vprašanja le nekaj nerazločno momljal, ne da bi pri tem odprl usta. Detektiva sta ga končno prisilila, da je usta odprl in pronašla dva bankovca po $10, katera je Massie verjetno ukradel.
gm ponovno znižala plače delavcem
DETROIT, 24. maja. — General Motors Co. je danes ponovno znižala plače 273,000 delavcem in sicer za en cent na uro.
Istočasno je družba naznanila, da je znižala cene avtom za $10 do $40.
poljaki aretirali angleško državljanko
VARŠAVA, 23. maja —Poljska varnostna policija je v petek aretirala angleško državljanko Mrs. Halino Firth, ki je bila kot prevajalka vposlena na ameriški in angleški ambasadi. Vzroki za aretacijo niso bili omenjeni.
^tajski komunisti so zavzeli Šangai
Ogenj v naselbini
. Zgodaj danes zjutraj je nastal požar v kleti poslopja, v katerem se nahaja gostilna Mario Kolenca in pekarija Norwood Home Bakery, v zgornjih dveh nadstropjih pa stanovanja. Ob zaključku lista se še ni zvedelo koliko škode je požar povzročil. Največ škode je bilo v gostilniških prostorih, kateri so precej uničeni. Življenjskih žrtev ni bilo, ker se je prebivalce pravočasno spravilo iz njih stanovanj, .
Zdravnik tožen, ker je "zapeljal" ženo
BUTLER, Pa., 24. maja—Neki Clair W. Hutzler je danes tožil družinskega zdravnika dr. Paula A. Hinchbergerja za $50,-000 odškodnine, ker da mu je baje zdravnik odtujil in zapeljal ženo.
V svoji tožbi je Hutzler izjavil, da je njegova žena rodila tretjega otroka, katerega oče je dr. Hinchberger. Toda zdravnik, čeprav oče otroka, je račun za svoje zdravniške usluge v znesku $122.50 poslal njemu.
Hutzler je izjavil, da je njegov zakon bil srečen, dokler ni za družinskega zdravnika leta 1947 najel dr. Hinchbergerja. Izjavil je, da je vsled odnošaj^v med zdravnikom in njegovo ženo Betty bil rojen otrok.
Baje zdravnik ni samo poslal svoj lastni račun v žvezi s tem otrokom, pač pa je Hutzler moral plačati $84 za bolniške stroške, ko je, kakor trdi, njegova žena rodila otroka, katerega oče je zdravnik.
Hutzler je izjavil, da ga je žena zapustila preteklega marca. Vzela je svojega tretjega otroka, medtem ko je dva prejšnja pustila pri njemu.
Prebivalstvo je z velikim navdušenjem dočakalo sile Ljudske armade, ki so vkorakale v četrto največje mesto sveta
ŠANGAJ, 25. maja—Sile kitajske Ljudske (komunistične) armade so danes zavzele center Šangaja, ki šteje blizu 6,000,000 prebivalcev in je četrto največje mesto na svetu. že ob 10. uri zjutraj so komu-
sporazum med francijo in jugoslavijo podpisan
PARIZ, 23. maja—Francosko zunanje ministrstvo je danes naznanilo, da je med Jugoslavijo in Francijo bil sklenjen trgovinski sporazum za izmenjavo blaga v vrednosti 6,000,000,000 in ki bo kril dobo enega leta.
' Po določbah sporazuma bo Francija pošiljala v Jugoslavijo jeklo za ladje, stroje, električno opremo in material za zgraditev plavže v. V zameno pa bo Jugoslavija poslala Franciji razne rude, kemijske produkte in poljedelske produkte kot tobak, konopljo in les.
Sporazum smatrajo za nekakšno osnovo za dolgoročni sporazum, ki ga obe deželi nameravata skleniti. Pogajanja glede takšnega sporazuma so že v teku.
pismonoša želi tri leta "počitka"
LOS ANGELES, 24. maja. — Pismonoša William E, Lilley, ki je bil aretiran v aprilu, ker je pri sebi imel 5,000 neoddanih pisem, je bil danes po lastni zahtevi obsojen na 3 leta zapora
Ko so ga aretirali je Lilley izjavil, da pisma ni oddal, ker da so ga "bolele noge." Sodnik mu je hotel naložiti milejšo kazen, toda pismonoša je izjavil, da bi najrajši sedel tri leta.
"Želim iti v zapor in pozabiti vse. Radi družinskih razmer sem začel piti. Sedaj sem alkoholičar ter bi želel, da se odvadim od pijače," je rekel Lilley.
nisti zavzeli večji del mesta, do samega Bunda, kjer nacionalisti skušajo preprečiti svoj totalni poraz. V Bundu, ki je predmestje Šangaja, so nacionalisti nakopičili topove in tanke ter začeli streljati na komuniste.
Agencija Associated Press poroča, da proti Bundu maršira na tisoče komunističnih vojakov. Kot izgleda, nacionalisti ne bodo V stanju dolgo nuditi odpor, kajti popolnoma so odrezani od zaledja.
Prebivalstvo Šangaja priredilo dobrodošlico
šangajčani so z zvonjenjem in napisi pozdravili prihod zmagoslavnih sil Ljudske armade. Nacionalistični vojaki, ki so se za-barikadirali v mestni zbornici, so se predali in prišli iz svojega zavetja z ogromnim napisom: "Dobrodošla Ljudska osvobodilna armada!"
Usoda Šangaja je bila zapečatena v torek, ko so komunistične sile razbile obrambeni pas nacionalistov in potem brez vsakega odpora vdrle v mesto.
Na tisoče komunističnih vojakov še vedno marŠira v tnesto. Prvi vojaki so prišli zgodaj zjutraj. Korakali so po glavni uliti naravnost proti centru mesta. Čeprav so komunistične čete bile zelo utrujene radi težkih borb zadnje dneve, pa so vseeno nudile popolnoma drugačno sliko od nacionalističnih čet, ki so se zadnje dneve Šangaja ukvarjale le z ropanjem trgovin in šikaniranjem prebivalstva.
Komunistični vojaki so disciplinirani in njihova morala je zelo visoka. Poveljuje jim slavni gen. Cen Yi, eden najboljših poveljnikov Ljudske armade.
V šangaju so že izšli komunistični časopisi
Takoj po prihodu sil Ljudske armade so v šangaju dobili prve časopise z izključno komunističnimi novicami. Le malo je bilo novic, ki so jih pred tem za nacionalistične časopise pošiljale ameriške, angleške in francoske časnikarske agencije.
Šangajska radio postaja BEB, ki je last Američanov, je že bila obveščena, naj "za enkrat" preneha z oddajami.
Z izjemo zadnjih borb, ki se vršijo v vzhodnem delu mesta, je Šanghaj že prestal najhujše. Borbe so večjim delom končane, čeprav se tu in tam po ulicah sliši streljanje. Po več dnevih borb so komunistični vojaki, skrajno utrujeni, dobili prvi počitek. Vlegli so se kar na pločnike in mirno zaspali.
Iz Cantona, kjer so nacionalisti po izgubi Nankinga ustanovili svoje novo glavno mesto, pa medtem poročajo, da so ameriški državljani bili obveščeni, naj se takoj umaknejo z vso imovino, ki jo lahko nosijo. Očivid-no je, da bo Canton po padcu šangaja nova tarča ofenzive zmagoslavnih sil Ljudske armade.
Samomor Forrestala predmet preiskave
WASHINGTON, 24. maja — Mornariški odbor bo vodil preiskavo v zvezi z izjavo dr. Georgea N. Rainesa, ki je rekel, da je bilo potrebno prevzeti "rizik samomora" pri zdravljenju bivšega obrambnega tajnika Jamesa Forrestala, ki je zgodaj v nedeljo storil samomor.
Dr. Raines, ki je šef oddelka za duševne bolezni v mornariški bolnišnici, je objavil izjavo, ki jo namerava podati pred preiskovalnim odborom. Poleg njega pa bo zaslišanih več prič v zvezi s Forrestalovim samomorom.
Dr. Raines je viharno branil svobodo, ki so jo v bolnišnici dovolili Forrestalu in ki mu je omogočila, da je pri petem poskusu storil samomor s skokom 2 16. nadstropja.
"Mornarica ne zavzema stališča, da bi se duševne bolnike moralo vreči v temnico. Naše prepričanje je, da bi se moralo za moderno psihijatrijo sprejeti preračunani rizik zdravljenja," je rekel dr. Raines v svoji izjavi.
Preiskava hoče dognati, zakaj se je bivšega obrambnega tajnika pustilo brez nadzora, kar mu je omogočilo samomor. Časnikar in komentator Drew Pearson je v nedeljo izjavil, da je Forrestal že štirikrat skušal storiti samomor in zahteval pojasnilo, zakaj so Forrestala držali na 16. nadstropju, ko vse ostale bolnišnice takšne pacijente držijo na pritličju, da jim onemogočijo samopior s skokom.
Medtem pa se vršijo priprave za Forrestalov pogreb v sredo. Pokopali ga bodo na vojaškem državnem pokopališču z vsemi vojaškimi častmi. Pogreba se bodo udeležili predsednik Truman in vsi člani vlade.
Vile rojenice
V petek zjutraj so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs. John Bacurin, 1040 e, 77 St., in jima pustile v spomin zalo hčer-kico-prvorojenko. Dekliško ime mlade mamice je bilo Kathy McGurre, ponosni oče je pa sin Mr. in Mrs. Bacurin, e. 77 St., ki sta s tem postala prvič stari oče in stara mama."— Čestitamo!
*
Vile rojenice so se zglasile v ponedeljek pri Mr. in Mrs. Roy Austin, 1220 e. 173 St., in jima pustile v spomin zalo- hčerkico-prvorojenko. Mati in dete se nahajata v Huron Rd. bolnišnici ter se dobro počutita. Dekliško ime matere je bilo Helen Zaverl. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Zaverl, e. 173 St., prvič stari oče in stara mama, Mr. John Aljančič, e. 173 St., pa prvič pra-stari oče. Čestitamo!
k
&
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Montlis—(Za tri mesece)
_____$8.50
_ 5.00
__3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)_
-$10.00 - 6.00 . 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
FAŠISTIČNA ŠPANIJA IN 'NAŠI FAŠISTI"
II.
V	svoji obrambi fašističnega režima v Španiji se A. D.
V	prvi vrsti sklicuje na "proti-komunistično" stališče generala Franca. Ne samo, da zamolčuje, da je po svoji obliki, naravi in vsebini ta režim popolnoma fašističen, ampak še vedno, kakor pred dvanajstimi leti, zagotavlja, da bi vsaka sprememba fašističnega režima Španije, nujno vodila v upostavitev komunistične vlade v Španiji.
V	uvodniku "Španska zadeva" zagotavlja, da je levičarska vlada v inozemstvu "vedno bolj kazala, da ji ne gre za to, da zbere vse demokratične sile ampak, da gre za vlado komunistične slranke, če Franco pade."
"Frarlco se je po vojni utrdil," piše dalje A. D., "in uspešno odbijal vsa gonižanja in druge udarce, ki so mu jih komunisti spretno dajali direktno ali pa preko Zveze Narodov."
Kar je v tej mrzli vojni proti Sovjetski zvezi in deželam vzhodne Evrope najbolj značilno, je prav dejstvo, da so najglasnejši proti-komunistični kričači prav fašistični elementi. Po mnenju A. D. je španska vlada v begunstvu, ki absolutno ni pod vplivom komunistov, temveč se v njej nahajajo tudi liberalni katoličani in monarhisti, pokazala, da gre "za vlado komunistične stranke!" S takšnimi argumenti se nedvomno opravičuje vse fašistične diktature, Demokracija v Španiji ni mogoča, torej je treba podpirati fašista Franca, ker je "proti-komunizmu," čeprav nam je A. D. že sto in stokrat zagotovila, da je "komunizem in fašizem eno ter isto!"
Za fašista Franca navdušeni klerikalno-domobranski "proti-komunistični" borci okrog A. D. seveda ne morejo kaj, da ne bi vse kritike Franca in njegove fašistične diktature označali za "komunistično propagando." Komunisti so preskrbeli, da je Franco dobil še bolj reakcionaren značaj, ko je prejel pomoč od Hitlerja in Mussolinija. Komunisti so mu "spretno" dajali direktno ali pa preko Zveze Narodov, ponižanja in udarce!
Ni potrebno omeniti, da državni tajnik Acheson, ki je tudi "spretno in direktno" dal udarec Francu, ni nikakršen komunist, čeprav je za Franca dejal, da je fašist in da njegov režim ne priznava osnovnih svobodoščin. Tudi ni nikakršna "komunistkinja" ameriška delegatinja pri organizaciji Z. N., Mrs. Eleanor Roosevelt, ki je tudi v dveh svojih člankih označila Franca za edinega preživelega člana fašističnega triumvirata v Evropi. Toda za zagovornike fašista Franca pri A. D., ki se ravnajo po direktivah vatikanske propagandne centrale, so vse takšne izjave, pa naj prihajajo iz katerih koli krogov, le propaganda, za "katero je poskrbel svetovni komunizem!"
Seveda, A. D. ne gre samo za to, da izrazi svoje simpatije za "mladega" Franta, pač pa oba njena članka razkrivata tudi pravi namen, radi katerega sta bila priobčena.
V	teku je velika propagandna akcija, da se fašistično Španijo sprejme v članstvo organizacije Z. N., da se jo vključi v Atlantsko vojaško zvezo in Marshallov načrt. Za enkrat je Franco dobil dve močni klofuti. Eno od organizacije Z. N., ki ga ni hotela sprejeti v članstvo, drugo od državnega oddelka, ki ni nikakor navdušen, da bi se mu zaenkrat odobrilo posojilo. Toda zagovorniki Franca se ne bodo vdali. Nedvomno bodo nadaljevali s svojimi napori, da ojačijo njegov, že itak tako omajani, položaj fašističnega diktatorja!
A. D., ki se nedvomno tudi zavzema za Franca, je to svojo misel tako pojasnila:
"Vedno močnejša je zahteva, da naj USA uredi stvari s Španijo tako, da bo sodelovanje med obema deželama čim tesneje. Ni dvoma, da Franco to želi, ni dvoma, da bi to imelo za konsolidacijo proti-komunističnega tabora precej pomena. Ni dvoma, da bo Španija v slučaju kakršnega koli konflikta na strani Amerike. Ni dvoma, da je neumno ne imeti ambasadorja v Madridu, če pa je Amerika po vojni dala polna priznanja vsem komunističnim diktaturam. . ."
Zdi se, da s takšnim zagovarjanjem fašista Franca. A. D. dela večjo uslugo stvari komunizma, kot pa kakšrna koli druga akcija, ki se jo podvzema za "pobijanje komunistične nevarnosti." Kajti če se s fašističnimi diktatorji skuša odprto "konsolidirati proti-komunistični tabor," si bodo pač ljudstva sveta vsaj na jasnem, za kakšno "obrambo demokracije" prav za prav gre. Za obrambo takšne "demokracije," v kateri je mesto celo za Franca!
UREDNIKOVA POŠTA
"Na svoji zemlji" in druge važne priredbe
Cleveland, Ohio—V sredo večer, 25. maja bo torej v Slovenskem narodnem domu predstava prvega umetniškega slovenskega filma "Na svoji zemlji." če sodimo po zanimanju zanj v col-linwoodski naselbini, bo dvorane Slovenskega narodnega doma ta večer premajhna. V Collin-woodu so ga morali ponoviti— ali ga bo treba tudi v Slovenskem narodnem domu? Da ne pozabimo biti na mestu pred 8:15 zvečer!
V	nedeljo 29. maja sta za naselbino kar dva važna dogodka. Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., največje narodno svetišče med nami, slavi svoj srebrni jubilej in ravno tega dne ima 24 društev SNPJ odprti jo na svoji rekriacijski farmi blizu Chardon ceste. Naselbina je dovolj velika, da ^tronira in zadovolji obe strani.
Slovenski narodni dom je zgrajen v St. clairskem okrožju, kjer je bilo kompaktno naseljenih največ Slovencev, za to pa se je imel priliko razviti v orjaka in postal kulturno središče vsega našega življa. Naselbina je rastla in z njo so rastle društvene aktivnosti in čeravno je naselbina postala pretesna, ter so se naselili v predmestja v prostornejša in novejša stanovanja —so radi prihajali nazaj, kjer so preživeli mlajša leta, v prostor, kjer so bili navajeni in prvič upeljani v društveno življenje.
V	vseh teh letih je dom služil svojemu namenu kot zbirališče in kulturni center naroda, za to ob 25-letnici čestitke vsem, ki so kaj doprinesli k razvoju tega zadružnega podjetja. '
Clevelandska naselbina nima le svoje domove, kjer lahko na gorkem prezimuje, temveč ima tudi izletniške prostore, kjer se lahko naužijemo proste narave, štiriindvajset društev SNPJ la-stuje svojo rekriacijsko farmo ob Chardon cesti, kjer je prostor kot nalašč za mala nebesa. V nedeljo 29. maja bo odprtij a prostorov. Pridni člani-udarniki že tedne pohajajo na prostor, čistijo, barvajo, dozidavajo in pripravljajo ta izbran raj za veliki dan.
V	nedeljo bo tja prvi polet in obenem tudi inšpekcija tega dela. —k.
SODOBNA MOLITEV
AUGUSTA, Me., 23. maja. — Rev. Alfred Hendriksen je v svoji molitvi pred državno zbornico senatorjev rekel: "Oprosti nam, Bog, ker toliko govorimo, storimo pa tako malo."
Srebrni jubilej Slovenskega narodnega doma
Tem potom obveščam slovenski narod sirom Clevelanda in okolice na 25-letnico obstoja našega narodnega hrama Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., katero bomo obhajali na dan 29. maja.
Vljudno vas vabim, da se udeležite te slavnosti in banketa, kateri se bo začel ob 5. uri po-poldrte. Po banketu bo v prizidku prosta zabava za mlade in stare, tam se pogovorimo o vsem, kar se je pripetilo med tem časom.
Videli boste vse prejšnje direktorje, kateri so še živi. Seveda brata Medveška tudi ne bo, bo pa med nami v mislih.
Razni pripravljalni odbori so pridno na delu, da posetnikom postrežejo ,tako da ne bo nikomur žal, kdor se bo te slavnosti udeležil. Tudi za plesaželjne bo po banketu v prizidku obilo pripravljenega. Nastopili bodo razni solisti, dueti, kvarteti (kdo bodo, pa naj bo tajnost)! Le pridite pa jih boste slišali.
Govorniki, upajmo, da bodo kratki in jedrnati v svojih govorih, tako da bo posetnikom na ljubo, ko bodo lahko slišali zastopnike mesta Clevelanda, župana Thomas A. Burke-a, našega priljubljenega zastopnika 23. varde councilmana Eddy Kova-čiča in zastopnike naših slovenskih podpornih of-ganizacij.
Doba 25 let ni dolga, pa ako premislimo, koliko dobrega se je napravilo v tem narodnem hramu. Bili smo doma, ko smo imeli plesne veselice, seje, predstave, sj)0de in na stotine človeku ljubih reči se je ukrenilo. L,e pomislimo, kako je bilo živahno med zadnjo vojno, ko so se zbirali prispevki, oblačila, živila za pomoč pogaženemu narodu, iz katerega smo izšli.
Ob koncu pa apeliram na naš slovenski narod, bodi zedinjen, pohajaj v ta dom! Tvoj je, ljubi ga kakor ljubiš svoj dom.
Tudi tebi, naše narodno ogni-šče, kličem: Stoj nam trdno, imej tvoja vrata vsem enako odprta, tako dolgo, dokler bo hodil naš narod tu in okoli.
Kdor želi še vstopnice za banket, naj se zglasi pri tajniku Slovenskega narodnega doma, bratu John Tavčarju v uradu.
Vljudno vabi in vas narodno pozdravlja za Slovenski narodni dom:
Charles Vrtošnik, predsednik.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
Naj omenimo še plitvi argument, ki ga je rabil tudi dhijski republikanski senator Robert Taft v svojem zagovoru Franca, in ga rabi tudi A. D., češ da je "neumno ne imeti ambasadorja v Madridu, če pa je Amerika po vojni dala polno priznanje vsem komunističnim vladam."
Mi smo že opozorili, da so Sovjetska zveza in dežele vzhodne Evrope, ki imajo komunistično vlado, bile v drugi svetovni vojni na strani zaveznikov, to je, na strani Zedi-n j enih držav. Fašistična Španija pa je bila na strani Hitlerjeve Nemčije in Mussolini j eve Italije.
Toda naj citiramo samo Mrs. Roosevelt, ki je odgovorila na podoben argument Tafta:	'
"Moram reči, da sem bila precej presenečena ko sem čitala, da tako senator Taft kot senator McCarran čutita, da bi morali vrniti ambasadorja v Španijo. Njihov argument je. da bi morali imeti predstavnika v Madridu, če ga že imamo v Moskvi.
"V tem argumentu vidim zelo malo smisla. Rusija je članica Združenih narodov. Seveda, mi upamo, da se bo s prihodnjimi leti zgolj radi njenih zvez tu, zboljšalo njeno razumevanje za prave cilje ostalega sveta. Ona je tudi bila naša zaveznica; borila se je proti fašizmu.
"Španija pa je vsekakor druga stvar. Zdi se mi čez mejo čudno, da ta dva (Taft In McCarran) od naših štirih senatorjev mislita, da bi bilo pametno sprejeti človeka ("mladega" Franca, kot bi dejali pri A. D.), ki je odprto podpiral Hitlerja in Mussolinija in ki je od njih prejel pomoč, da se je polastil kontrole španske vlade."
(Konec jutri)
VESTI IZ SLOVENIJE
Naša družbena ureditev stre- nje avtomobil skoraj 50,000 dimi za tem, da bi se v vsakem po- narjev preveč, ki pa kljub temu, samezniku vzbudil čut odgovor- da so stroški zaradi nadaljnih nosti do družbe, do skupnosti, popravil narasli še za nadaljnih Delavec torej ne sme delati sa- 23,000 dinarjev, leži neuporaben mo zato, da bi si zagotovil le lastno eksistenco, ne sme malo-
marno ravnati s svojim orod- kazal slabega odnosa do ljudske
jem; nameščenec ne sme priha
ležal od tega dne dalje neizkori ščen v okrajni mehanični delav
niči. Do konca meseca februarja val.
letos so pri podjetju narasli stroški za ta avtomobil od 80,-000 dinarjev na 103,147 dinarjev. Ko je prizadeto podjetje končno v februarju letos dalo ta avtomobil ponovno oceniti, je uradna cenilna komisija v Mariboru ocenila ta avto na 30,836 dinarjev.
Podjetje je torej zaradi brezvestnega odnosa in slabega gospodarjenja svojega upravnika z ljudsko imovino izdalo za ome-
mehanični delavnici.
Upravnik podjetja pa ni po-
imovine le pri nakupu avtomo-
BORBA PROTI DREMAVOSTI V AFRIKI
jati v urad le zato, da formalno bila, temveč tudi s tem, da je odpravi svoje delo, ne sme tro- uporabljal avtomobile podjetja šiti malomarno in brez potrebe za svoje privatne vožnje in to raznega materiala; vodja pod- celo za kraje, ki leže tik ob že-jetja ne sme misliti, da so sred- lezniški progi Maribor-Celje stva, ki so dana podjetju in nje- Rimske Toplice. S takim ravna-mu na razpolago, dana zato, da jih brez pametnega preudarka izkorišča in brezvestno troši;
kmet ne sme misliti, da ima polja, travnike in gozdove zato,
da se le sam preživlja. Vsi smo odgovorni za svoje delo.
Premajhna zavednost posameznikov je večkrat vzrok, da nenačrtno, slabo ali brezvestno ravnamo z ljudsko imovino. Večinoma so te napake, ti prestopki plod večje ali manjše malomarnosti, mnogokrat pa gre za očitno namero in sabotažo. Vsa taka dejanja moremo kvalificirati za prestopke ali zločine proti družbi ter zaslužijo (pa naj jim vzrok le malomarnost) ne samo grajo, temveč tudi kazen.
Biro za pritožbe in predloge Komisije državne kontrole Ljudske republike Slovenije je obravnaval že več primerov slabega ravnanja z ljudsko imovino.
Eden takih je brezvestno zadržanje Rudolfa Klenovska, bivšega upravnika podjetja "Vino"
Maribor-okolica, ki je pri upravljanju državnega podjetja pokazal skrajno malomaren in škodljiv odnos.
Ob uradni cenitvi avtomobila,
katerega je upravnik kupoval za podjetje od privatnega lastnika,
je vedel, da avto, ki se ocenjuje in kupuje, še daleč ni toliko vreden, kot ga je komisija ocenila.
Komisija, katere član je bil tudi prodajalec, je ocenila avto na 80,000 dinarjev. Upravnik je bil sam porepričan, kot je kasneje pri zaslišanju izjavil kontrolnemu organu, da je avto precenjen. Vendar ni ničesar ukrenil, da bi kot dober gospodar varoval koristi državnega podjetja in ljudske skupnosti. Cenitvi in nakupu avtomobila se ni uprl; tudi ni zahteval ponovne cenitve, kar bi bil dolžan storiti,
če je bil mnenja, da je avto previsoko ocenjen. Vedeti bi moral,
da bo skupnost oškodovana okoristil pa se bo neupravičeno posameznik—privatni lastnik avtomobila Na vprašanje kontrolnega organa, zakaj je bil njegov postopek tak, čeprav je bil opozorjen, da je avto previsoko ocenjen in je bil tudi sam istega mnenja, je odgovoril, da ni dovolj premislil o tem!
Vedel je, da cena avtomobila ne' ustreza kvaliteti avtomobila,
da je avtomobil previsoko ocenjen, toda, ker ni šlo za njegove osebne koristi, se ni potrudil, da bi zadevo uredil na pravilen način.
Naknadno se je izkazalo, da je bila po prvi kofnisiji določena cena pretirano visoka. Рв nekaj dnevni vožnji je podjetje že moralo dati avto v popravilo, da ga je sploh moglo registrirati.
Po treh mesecih je bil avto popravljen in registriran, takoj
25. maja, 1949.
njem se je pregrešil proti obstoječim predpisom, po nepotrebnem trošil dragoceni bencin i" uporabljal avtomobil podjetja za svoje lastne koristi.
V nasprotju z bivšim upravnikom so pokazali zavedni delavci podjetja, mehaniki in šofer* ji, povsem drugačen in vseskozi pravilen odnos do potreb in koristi državnega podjetja, do ljudske lastnine. Opozorili s" vodstvo na take in podobne nepravilnosti in so slednjič, ker s« stanje ni izboljšalo, stvar javil" Komisiji državne kontrole, ki j® poklicala upravnika na odgovof'
"Slovenski poročeval^
Lansko leto je javnost potom časnikarskih vesti izvedela, da sta dva angleška učenjaka odkrila zdravilo, ki je za vse človeštvo velikega pomena, in sicer proti pobijanju bolezni dremavosti, ki jo povzroča največ v južnih področjih obeh kontinentov pik muhe ce-ce. Tudi živali so podvržene tej bolezni in je bila dosihmal smrtonosna bolezen. — Sledi spis dr. Vladi-mirja Brezovnika o odkritju zdravila in bolezni dremavosti.
Zdravilo se imenuje antricid (angleško antrycide) in je namenjeno pobijanju bolezni, ki jo pri človeku imenujemo dremavost. Pri živalih povzroča podobna obolenja. Odkritelja sta dr. David G. Dawey in dr. Francis Curd, ki je medtem umrl.
Dremavost prenaša z vbodom posebna muha, ki jo domorodci imenujejo ce-ce — (tsetse fly) znanstveniki pa tudi glosina. Ta muha je razširjena čez neizmerna. prostranstva Afrike. Živi na .površini 4 milijonov štirjaških mil. To 'je za več kakor štiri Argentine — dežela v Južni Ameriki, ki zalaga svet z mesom — za več kakor dvajset Ju-goslavij. .
Dremavost je bila dosihmal smrtonosna bolezen. Okuženi ljudje in živali eo bili izgubljeni. Tam, kjer bi se morali raztezati nepregledni travniki, polni zdravja, raste grmovje in plevel.
Znanstveniki in gospodarstveniki so prepričani, da bo Afrika zaradi antricida postala največji dobavitelj mesa in žita za ves svet.
Antricid bo bolezen uničil. Predvsem je za človeka in žival imunizacijsko sredstvo proti bolezni; če pa je bolezen že izbruhnila, jo ozdravi. Zdravilo je bilo že preizkušeno in je ozdravilo najtežje primere bolezni pri živalih. Za imuniziranje in za ozdravljenje zadostuje ena sama injekcija pod kožo. Vsak kmetovalec bo lahko b-r-e-z veterinarja zdravil svojo živino in jo tudi imuniziral. Do konca leta bodo izdelali tri tone zdravila; zadostovalo bo za zdravljenje in imuniziranje dveh milijonov goved.
»
Dremavost pri človeku in podobno bolezen pri živalih (govedo, konj, svinja, antilopa, divja svinja itd.) prenaša muha tsetse, ki vbode človeka ali žival, da bi se napila krvi. Če sta človek ali žival zdrava, se miiha
veka ali živali vsele tudi nosil"* telesce, povzročitelj dosihiB®' smrtonosne bolezni se v kakšni!' treh tednih v mušjem črevj" razvije v doraščen organizeB'' ki ga muha pri vbodu zanese ^ kri človeka ali živali in ju s te"* okuži. Kaj pa je tisto, kar oW ži muho in s čimer okužuje m"' ha?
V krvi bolnega bitja majcen organizem, ki ga je šele mikroskop. Spada praži vali (protozoa), ki so jene iz ene same celice (pr^^ sti). K njim prištevamo bakt^ rije, rastline in živali. Dasi ^ tako neizmerno neznatni, ogromen pomen v gospodarst^^ narave. Ampak ne vsi! Med mi so zajedavci, ki podere jo močnejšo žival in človeka
Med te smrtonosne zajed®^ ce sodi tudi praživalca, ki f vzroča pri ljudeh dremaV®!' pri živalih pa bolezen s podob'''' mi znaki. Imenujemo ga Ijec (Trypanosoma), Po S obliki sodi med bičkarje. -čina teh bičkarjev so titpičrt ^ vali in so zgrajene iz ene celice. Med nj^mi pa najde^^^ tudi rastlinske oblike in zop|, tretje, ki se hranijo kot žiV^| asimilirajo pa hrano kot lina. V tem primeru se zabri®^ je meja med živalstvom in ^ linstvom — Vrteljec se ^ množuje z navadno delitvijo-ene živalce se napravita Poleg bikarjev je še na tiS"'' drugih vrst praživalic.
Človek ali žival, ki mu je ha pri vbodu z rilčkom r , nesla vrteljce v kri, oboli če^'^ do 24 dni. V tem času se je ^ jedavec z delitvijo v krvi ^ razmnožil, da začne povzro"® prve znake bolezni. Okužen«^ boli glava, žila bije hitreje. P" vročino, ki se pojavlja v ku bolezni vsake tri do štiri ne. Vročina kuha bolnika 1
gvci"
J
jljU'
3 dni. Kolikor dalje traja zen, toliko krajši so razi^
,ic
napije zdrave !;rvi in ne prena-_	- ša bolezni. Ce pa je vsekala bol-
na o pa zopet pokvarjen in je nega za dremavostjo, se je oku-
" žila in prenesla z vbodom b61e-■" zen na zdravega človeka ali ži-
Muha tsetse je zato ogromen sovražnik človeka. Popisali ji bomo, ker moramo sovražnika poznati. Ni dosti večja kakor naša domača muha. Dolga je 8 mm in je rjavkasto pičkasta. Živi v grmovju na senčnih in vlažnih krajih okoli rek in jezer. Samica ne leže jajčec, kakor domača muha, temveč ličinke, ki jih zakoplje v vlažno zemljo pod grmovjem.
Hkrati v krvjo okuženega člo-
med vročinskimi napadi. začne bolnika vsak šesti do
ial" d«-
seti dan mučiti mrzlica, po lici pa zopet visoka vročina. ^ vročinskimi napadi najdemo ^ jedavce v krvi. Tako trpi pada človek ali žival tri do enega leta, ko se zajeđ^'^^ naseli v možganskih Medtem otečejo še bezgavk® ^ udi, po telesu se pojavi
Baš ko napade vrteljec gane, začne bolnik težko 6^ tresejo se mu jezik in udi naposled vse telo. Govori ^ težko; lomijo ga krči.
jen je in zmeden. Proti je bolnik otqpel, maloio^ dremav. Stati ne more več. ma skrčen v kakem kotu, kler ne. pristopi smrt, ki od^^j, do kosti kože izžetega muC®
flfi
ka.
Podobno poteka bolezen okuženih živalih.	^1
Tse-tse muho so dosi^,^|i preganjali tako, da so ^^^0-uničiti pogoje, ki jih rabi za Ijenje. Ker potrebuje vlag" senco, so vzdolž rek in gg-globine 300 do 500 metrov kali grmovje in podrast. dnevom so delali v obleka^^^ so jih namazali z mušjim
(Dalje na 4. strani)
25. maja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Matevž Hace:
Spomini na narodnega heroja Vinka Simonciča—Gašperja
(Nadaljevanje in konec)
"Kaj pa bi bilo, če bi bili vsi taki, če bi vsi bežali, tako kakor ste vi? Kaj bi bilo, če bi vsi bili taki, potem bi bilo v štirinajstih dneh konec našega parti-zanstva. In vsi, kar bi bilo ostalo živih, bi morali biti navadni hlapci. To vam rečem kot komandant bataljona, vse politične stvari vam bo pa še komisar povedal." Potem je pa zakričal: "Kuhar, daj jim jesti, potem se pa dobro naspite, jutri gremo na položaj ali pa že ponoči, če bo treba."
Novinci so šli spat, pred hišo je pa skupin borcev prepevala vesele pesmi. Tudi Gašper je pri-
sedel ter prepeval.
*
Leta 1944, v tistem znanem pohodu XIV. divizije, je bil Gašper pomočnik komandanta 13. brigade. Kot pomočnik komandanta je bil v prvih vrstah, vedno z bataljonom na položaju. Bilo je mrzlo in jasno februarsko jutro. Divizija-bi se morala prebiti iz Paškega Kozjaka na Pohorje na sektor Dolič—Št. Marjeta. Bili smo zbrani v neki hiši 500 metrov od ceste. Dva bataljona. Šercerje^e brigade sta bila poslana, da prebijeta nemške zasede in naredita pot ostali diviziji. Dve uri so se že prebijali, pa ni slo. Za dolgo mizo so sedeli člani štaba divizije, nekateri člani Tomšičeve in šerserjeve brigade. Komandant divizije Vasja je venomer pogledoval na uro. Gašper je sedel na koncu dolge mize ter dejal:
"Tovariš komandant, to ni nič! Šercerji, kakor izgleda, ne bodo sami nič naredili, jaz bom vzel prvi bataljon in se prebi-jem."
"Dobro," je dejal Vasja, "pa še Efenko naj vzame en bataljon. Prebiti se je treba za vsako ceno."
Šli smo po ozki stezi proti cesti. Komandant Gašper je skakal po snegu in na hitro razporejal svoj bataljon. Ko se je z bataljonom približal cesti, se je začul njegov močni glas v jasnem mrzlem zimskem jutru.
"Tovariši, kar naprej, kaj bi se tu ubirali, umika ni." In cel
Uncle Sam Says

ОррогШшцтт
n up TOr
SAVINGS BONDS
"Put more Opportunity in your Fu-Јмге" during the Spring Opportunity Drive for the sale of U. S. Suvings Bonds. When a representative calls at your home and asks you to sign up— don't miss this opportunity to say yes." If any of the millions of volunteers—workers who are proud to help 'heir country—should miss you—don't jjait. Enroll for the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-a-Wonth Plan where you bank.
U.S. Treasury Department
bataljon je napadel nemško za sedo z bombami. Na enem sek tor ju se je prebil z bataljonom Gašper, na drugem pa Efenko Nato so šli vsi štirje bataljoni na Pohorje.
"Saj sem vedel," je dejal komandant divizije Vasja, "kamor pošlješ Gašperja, je uspeh gotov."
Spomladi leta 1944 smo bili v Razborju. Pomlad je bila. Vse je zelenelo. Sedeli smo pred hišami. Pod cvetočim sadnim drevjem je sedel tudi naš Gašper ter pripovedoval domačinom, kako se je privadil na štajersko zemljo, posebno pa na Razbor in in Graško goro. "Razbor, Rdeč-nik, Graška gora, Zalesnik pa Javorje, v te kraje grem najrajši," je govoril. Tisti dan je prišel tudi Tomaž Kveder, ki je hodil okrog starih borcev ter jih nagovarjal:
"No stara sablja, ali še živiš?" Tudi Gašperju je dejal: "No, Gašper, kakor kaže, boš kmalu komandant brigade. Dobro se drži!"
Tisti dan je bilo zelo veselo. Mnogo ljudi se je zbralo na Razborju. Bilo je veliko zborovanje. Po zborovanju je bila zabava in Gašper se je veselil in prepeval vse popoldne. Proti večeru je še z bataljonom na akcijo v Velenje. Zjutraj se je pa čil in čvrst vrnil na Graško goro. TC počitku je šel šele takrat, ko so bili vsi borci nahranjeni
in ko so vsi borci že pospali.
*
Bilo je po osvoboditvi Savinjske doline. Štab smo imeli nad Ljubnem v svetli kmeški sobi. Po mizi so ležali dolgi vojaški zemljevidi. ЗоЦ Borštnar, komandant cone, je.sprejel posamezne komandante brigad in odredov ter jim dajal nove naloge. Pozno popoldne je prišel tudi Gašper. Iz vroče sobe smo se presedili na lep sadni vit.
"No, 'Gašper," mu je dejal
Borštnar, "tebe smo namenili za komandanta Koroškega odreda. Prakse imaš, v dosti borbah si že bil." Nato mu je povedal, kje ima vzhodno koroški odred svoje bataljone. Gašper je bil zelo vesel in zadovoljen, ko je slišal, da je imenovan za komandanta Koroškega odreda. Nato je začel pripovedovati; Javorje poznam, Kotje poznam, Mežico, Črno, Železno Kaplo, Obirsko.
"Veš, tovariš komandant," je dejal ter se obrnil k Boštnarju: "Najrajši pa bi šel tja čez Dravo, tja proti Celovcu."
Nato je Borštnar dejal: "Tudi to se bo nekoč zgodilo."
Še sedaj ga vidim pred s6boj. Oblečen je bil v novo rjavosivo obleko z novo titovko na glavi ter s svetlo, nedavno zaplenjeno nemško brzoštrćlko. Za pasom sta mu tičali dve novi težki pištoli, črni gosti lasje so mu silili izpod titovke.
Ko nam je dajal roko, je dejal: "Boste videli, da bo Gašper izvršil vse naloge, katere ste mu dali."
Gašper se je zavihtel na svojega lepega rjavega konja, ki ga je zaplenil švabom, ter odja-hal v spremstvu dveh kurirjev proti Koroški. Čez nekaj dni na to je bila silovita borba. Celo angleško poveljstvo vseh vojaških sil v Italiji je v dnevnem povelju omenjalo tudi hrabri Koroški odred, ki se je uspešno tolkel z Nemci in hrabrega komandanta Gašperja.
#
Ko je bil Gašper komandant na Koroškem, so $e zelo požive-le borbe. Pozno v jeseni leta 1944 se je član vrhovnega štaba in član. CK KPJ (Luka ) Franc Leskošek, nahajal na Štajerskem. Spoznal je hrabrega komandanta Gašperja, predlagal ga je za narodnega heroja in istočasno za komandanta XIV. divizije.
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski lisi
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveia.
6231 Si. Clair Ave.
ravnost
Cleveland 3, Ohio
Komandant XIV. divizije je bil Gašper zelo kratek čas, komaj 10 ali 14 dni. Ko je napravil načrt, da bo likvidiral v Tuhinjskem belogardistično postojanko, je padel v novembru 1. 1944. Padel je pri postojanki, ko je jurišal na čelu lovcev.
Meglenega in deževnega novembrskega dne leta 1944 smo v Gornjem gradu pokopali narodnega heroja Vinkota Simon-čiča-Gašperja. Z njim smo pokopali še nekaj hrabrih mitra-Ijezcev. Težko nam je bilo slovo od enega najhrabrejših borcev. Komandant cone Jože Borštnar je rekel ob slovesu: "Tovariš Gašper, ti odhajaš, borci Štajerskih brigad in odredov pa te ne bodo nilcoli pozabili." Mogočne salve častne čete
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil г novim. Vam ni treba imćti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
8131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod lamo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

so oddale poslednje pozdrave našemu heroju Gašperju.
Marsikateri naš stari borec in oficir ali komisar je poznal Gašperja ne samo kot izredno hrabrega borca in komandanta, temveo tudi kot dobrega človeka, prijatelja in tovariša z borci in civilnim prebivalstvom. Bil je vedno veselega duha, vedno je s ponosom poudarjal, da je delavec, da spada k delavskemu razredu, ki ne pozna potrtosti in ne obupa.
1УУ
Zastopniki "Enakopravnosti
Za St. clairsko okroije:
JOHN RENKO 1016 E. 76ih St.
UT 1 6888
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newburško okrožje:
Diamond 8029 FRANK RENKO
11101 Revere Ave. %♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
OlILi/M
MA\SFER
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se 2 vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
Tak je bil naš narodni heroj Gašper v svojem življenju in v svojih borbah.
človeška lobanja spomin na vojno
MEDFIELD, Mass., 23. maja. — Tukajšnje Oblasti so danes na mestnem smetišču našle neko človeško lobanjo. Ko je policija začela preiskovati ta slučaj, je ugotovila, da je lobanjo vrgla na smetišče neka Mrs. Catherine Clark, ki jo je kot spomin na vojno kupila od nekega ma-rinca, ki jo je prinesel iz Italije.
Vesii iz življenja ameriških Slovencev
Eveleth, Minn.—Dne 18. aprila je umrla Frances Novljan, članica SNPJ, doma iz Ponikve pri Dobrem polju. Zapušča dve poročeni'hčeri in sina.—Pri družini Rudolph Lenich so dobili ipr-vorojenčka.
Springfield, 111. — Dne 15. maja je umrl Frank Kirar, član SNPJ, star 76 let, rojen v škoc-janu, Dolenjsko, v Ameriki 41 let. Žena mu je umrla leta 1940. Tukaj zapušča štiri sinove, dve hčeri in več vnukov in vnukinj.



\___________" ' ♦


How you doing? All r%ht?
Well, we don't want to throw cold water. "But remember—there comes a time to every man when his earnings start to go downhill.
The money, you'll med in the future, you!re earning right now. And one safe »way—rone swe way—rto set some of that money aside is to do it by purchasing U. S. Savings Bonds.
You can buy them at this bank.
'Don't miss this opportunity to save while you're still going strong!
Put more opportunity in your future! Invest in US. Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
T/u'e /ш an оШс£а/ U. S.'Treasary
prepared under eneplce« of Тгелвигу Department end Advettrarng Cooncf/.
vow rw* OPPOHTUNiTY
9
Anton Ingolič:
BOREC
(Nadaljevanje)
Tine je posluhnil ropotu s podstrešja. Njegovo lice je preletel srečen smehljaj. Nimajo ga! Posrečilo se mu je pobegniti. Srečen oče, on bo doživel ta trenutek, še malo in šel bo dol v mesto, pozdravil junaško Rde. CO armado in jo vodil od vasi do vasi, bd mesta do mesta, bo-se ob njeni strani vse dotlej, dokler ne bo svobodna posled-
nja slovenska vas visoko na Koroškem in ne bo zavihrala zastava z rdečo zvezdo v zadnjem slovenskem naselju v Benečiji.
Tineta je zajelo nekaj silnega Ozrl se je po vojakih ob sebi, pokazal z roko proti vežnim vratom in spregovoril naglo, odsekano, v slabi, nemščini; "Ali ne slišita? Sovjeti se približujejo! Še malo pa bodo tu! Hitlerjeva vojska je na kraju. Ne se-
dita tu, pojdita rajši z menoj, da vaju odpeljem v pravo borbo! Zakaj se še borita za vojsko, ki je že zgubila zadnjo bitko?"
Levi vojak bi ga bil še poslušal, desni pa ga je sunil v rebra in zarjovel: "Kuš!"
Tine je obmolknil. Toda ne zaradi vojaškega udarca, marveč ker je s stopnic zashšal korake. Ozrl se je navzgor. Zagledal je svojega očeta, kako so ga vojaki suvali po stopnicah in kričali nad njim.
"Sein Vater! Auch diesen Banditen haben wir schon lange gesucht!"
s temi besedami so ga pahnili za mizo. Dva vojaka sta ostala pri očetu, ostali so se spet razkropili.
Tine je z bolestjo gledal očeta, ki je sedel na koncu klopi, kot da ničesar ne vidi in sliši. Bil je visok suh človek, brado je imel razmršeno, srajco raztrgano.
Zunaj je spet zabobnelo.
Tisti hip je starec dvignil oči, ki so v trenutku zaživele, ozrl se je proti vežnim vratom in spregovoril glasno, silno: "Ali jih slišiš, Tine? Še malo, pa bo do prišli dol v- mesto in potem bo konec s temi zelenci,"
Moral je obmolkniti, ker ga je vojak udaril po ustih. Toda čez hip je nadaljeval še silnejši: "Tine, prihajajo. Veruj, da jih bova kljub vsemu videla in pozdravila."
Še močnejši udarec mu je vzel besedo, vendar ognja v njegovih očeh ni mogel pogasniti, niti vzeti vere njegovemu srcu.
Tine je videl očetove oči in bral v njegovem srcu, vedel je, da oče že gleda osvoboditelje, jih pozdravlja in se pogovarja z njimi. Morda je našel krasno-armejca iz mesta, kjer je živel kot ujetnik, morda celo svojega nekdanjega bojnega tovariša.
Toda sin se je ob pogledu na očeta še jasneje zavedal stvarnosti: ujeta sta, še malo,, pa ju bodo odpeljali in ustrelili med bobnenjem osvobodilnih sovjetskih topov.
Misel, ki je tlela že ves čas v Tinetu, se je nenadoma razgorela. Očetova trdna vera, ki jo nosi v sebi že več kakor dvajset let, se mora Uresničiti, mora ga rešiti, mora rešiti tudi sćbe, kajti mnogo je še dela.
Toda kško?
Naj udari po svetilki sredi mize, potegne s seboj očeta, plane z njim-proti vratom? Zunaj
so vojaki, ki straži jo teto in strica. Ne bi prišla daleč; poleg tega oče močno šepa. Da skočita v kuhinjo in se skozi skrivna vratca spustita v stiskalnico in od tam v bunker? Nemogoče, hiša je polna vojakov. Toda nekaj mora storiti. Tovariši ga ; poznajo kot drznega, neustrašenega borca, pa bi sedaj sedel križem rok in čakal, da ga zveze jo, odpeljajo in ustrele?
(Dalj e prlhodnj ič)
'V "Enakopravnosti" dobite 'redno sveše dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
%
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
25. maja, 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
1.
(Nadaljevanje)
Grigorija so spomini potrli, da je legel v travo ne daleč od tega malega, srcu dragega pokopališča in dolgo strmel v sinje nebo, mogočno razprostrto nad njim. Nekje tam v daljnih, neskončnih visočinah so se podili vetrovi, veslali so hladni oblaki, obsijani s soncem, na zemlji, ki je pravkar sprejela dobrovoljčka konjarja in pijan-čka deda Saška, pa je še zmeraj enako neugnano kipelo življenje: v stepi, ki je z zeleno po-vodnijo segala prav do vrta, v goščavju divje konoplje zraven kobilja starega gumna, se je brez prenehanja razlegalo doneče drobentenje prepeličjega pet-pedikanja, požvižgavali so su-sliki, godli so čmrlji, pošumeva-la je trava, ki jo je ljubkoval veter, v nemirni migljavici so žvrgoleli škrjančki in nekje daleč, daleč v suhem rokavu je neutrudno, zlobno in zamolklo ropotala strojnica in utrjevala v naravi človeško veličino.
7
Ko je general Segretov prispel v Vešensko s štabnimi častniki in s stotnijo kozakov osebne straže, so ga sprejeli s kruhom in soljo in cerkvenim zvo-n jen jem. V obeh cerkvah so ves dan potrkavali kakor za veliko noč. Po cestah so se potikali na mršavih, od preboja izčrpanih doncih zdolanji kozaki. Na ramah so jim izzivalno sinjćtć na-ramke. Na trgu pri trgovskem domu, kjžer so uredili stanovanje generalu Sekretovu, so se gnetli sli. Luščili so pečke in klepetali z mimo idočimi nališ-panimi trškimi dekleti.
Proti poldnevu je pred generalovo stanovanje troje Kalmi-kov na konjih prignalo kakih petnajst ujetih rdečearmejcev. Za njimi je peljal voz s parom konj vse navzkriž nametana pihalna glasbila. Rdečearmejci so bili oblečeni nenavadno: v sive suknene hlače in ravno take suknjiče z rkdečim obšivom na rokavnih zaslecih. Postaren Kal-mik je zajahal k slom, ki so pred vrati prodajali dolgčas, razjahal in potlačil v žep lončeno piščalko.
—	Naših rdečih trobentačev prignala. Razumeš?
—	Kaj pa je treba pri tem razumeti? — se je lenobno oglasil šobast sel in izpljunil sončnično luščino Kalmiku na zaprašene škornje.
—	Nič kaj — vzemi ujetnike. Nažrl se je debelo trobo, zdaj pa čeljust brusi brez potrebe!
—	No, no! Ti boš mene zmerjal, mrkač krivogledi! — se je zaletelo slu. Pa je le šel poročat o ujetnikih.
Na prag je stopil rejen stotnik v opekastorjavem, čez pas tesno pretisnjenem kratkem suknjiču. Razkoračii je tolste noge, uprl roke v bok kakor na podobi, ošinil trop rdečearmejcev in zabasiral:
—	Komisarje ste z muziko raz-ve-se-lje-vali, razcapanci tambovski! Od kod pa imate sive uniforme? Ste jim Nemcem slekli, ali kaj?
—	Kje neki je odgovoril rde-čearmejec, ki je stal pred drugimi, in na gosto mežikal. Ble-betavasto je obrazložil: — Se pod Kerenskim so naši godbeni edinici sešili to obleko, pred junijskim napadom . . . Nu, pa jo kar nosimo odtistih dob . . .
—	Pri meni jo ponosiš! Po-nosiš! Pri meni jo ponosite! -Stotnik je sunil na zatilnik niz-
ko ukrojeno kubanko, odkril na obriti čepinji malinasti neza-brazgotinjehi obrunek in se na visokih, pošvedranih petah obrnil z obrazom proti Kalmiku. — Kaj pa si jih privlekel, spak ne-krščeni! Za kakšnega zlomka? Kaj jih nisi mogel po poti poslati v krtovo deželo?
Kalmik se je ves nekako neopazno spokončil, urno nategnil ukrivljene noge in odvrnil, ne da bi odmaknil roko od sčitka vojaške čepice:
—	Komandir stotnije je zau-kazal pelji jih tjakaj treba.
—	"Pelji jih tjakaj treba!" — je oponašal našemarjeni stotnik, zaničljivo mrdnil s tenkimi ustnicami, stopil okrog rdečearmejcev, trlepasto koračil z zavaljenimi nogami in potresal z rejeho zadnjico: dolgo in pazno kakor mešetar konje jih je ogledoval.
Sli so se potihoma muzali. Obrazi sprevodnikov-Kalmikov so ostali vsakdanje brezbrižni.
—	Odpri vrata! Poženi jih na dvorišče! — je velel stotnik.
Rdečearmejci in voziček z navzkriž nametanimi godali so se ustavili pred vežo.
—	Kdo je kapelnik? — je vprašal stotnik in prižgal cigareto.
—	Ni ga, — je brž odgovorilo nekaj glasov.
—	Kje pa je? Je ušel?
—	Ne padel.
, — Lepa reč. Boste že kako tudi brez njega. Alo, poberite inštrumente!
Rdečearmejci so stopili k vozu. Na dvorišču so se plašno in neubrano oglasili medeninasti glasovi trobent in se pomešali med vsiljivo trijančenje zvonov.
—	Pripravite se! Začnite —»■ "Bog, ohrani carja".
Godci so se molče spogledali. Nihče ni začel. Kako minuto je trajala mučna tišina, potem je pa eden izmed njih, bos, v skrbno navitih ovijačah, dejal, gledaje v tla:
—	Nikdo izmed nas ne zna stare himne . . .
—	Nikdo? Zanimivo . . . Hej, tam! Poluvod slov s puškami!
Stotnik je s kapico škornja pritrkoval neslišni takt. Na mo-stovžu so ropatali s karabinka-mi sli in se urejali. Za ograjo iz oblačev v gosto razraščenih akacijah so čivkali vrabci. Na dvorišču je žehteče smrdelo po razgretih kovinastih strehah kol-nic in po človeškem jedkem znoju. Stotnik se je umaknil s sonca v senco in tedaj je bosi mu-zikant žalostno pogledal po tovariših in tiho dejal:
—	Vaše visokoblagorodje! Mi vsi tu smo mladi godbeniki. — Starega nam ni bilo treba igrati . . . Revolucionarne marše smo pa vse dostikrat rezali ... Vaše blagorodje!
Stotnik je raztreseno vrtel konček svojega okrašenega jer-menčka in molčal.
Sli so se uredili pred vežo in čakali na ukaz. Nek starejši godec z mreno na očesu je razrinil rdečearmejce in naglo stopil iz zadnjih vrst; zakašljal je in pobaral :
—	Dovolite? Jaz lahko zaigram. — In ne da bi počakal na pristanek, je pritisnil k drhtečim ustnicam od sonca razbeljeni fagot.
Hohnjavi, klavrni glasovi so se osamljeno razlegnili po prostranem trgovskem dvorišču in prisilili stotnika, da se je nejevoljno namrgodil. Zamahnil je z roko in za vpil:
—	Nehaj! Kaj pa vlečeš te
zolje iz riti? Ali je to muzika?
Pri oknih so se pokazali na-smihajoči se obrazi štabnih častnikov in pobočnikov.
—	Recite jim, naj pogrebno koračnico zasvirajo! — je z deškim tenorčkom zaklical mlad nadporočnik in se do pasu nagnil skoz okno.
Venomerno zvonjenje zvonov je za trenotek utihnilo, stotniku so trznile obrvi in priliznjeno je pobaral:
—	"Internacionalo", upam, boste le sklamfali? Dajte, no! Pa ne bojte se! Zaigrajte, če ukažem.
In v nastali tihoti, v opoldanski pripeki so mahoma ubrano in veličastno zadoneli trobenta-joči, nejevoljni glasovi "Inter-nacionale", kakor bi klicali na boj.
• Stotnik je stal kakor bik pred novimi vrati s sklonjeno glavo in razkoračenimi nogami. Stal je in poslušal. Mišičasti vrat in modrikaste beline priprtih oči so se mu zalivale s krvjo.
—	Prenehaj! ... je srdito za-rjul, ker ni prenesel ve.
Orkester je na mah umolknil, samo lovski rog se je zamudil in za dolgo je obvisel njegov strastni, nedokončani klic v razžar-jenem zraku.
Godci so si oblizovali razsuše-ne ustnice, jih brisali z rokavi in umazanimi rokami. Njihovi obrazi so bili utrujeni in ravnodušni. Samo enemu je izdajalska solza kanila po prasnem licu in pustila za seboj vlažno sled . . .
Medtem je general Segretov pokosil pri domačih svojega so-
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 SI. Clair Ave., HE 5311.
FARMA NAPRODAJ
8 akrov obsegajoča farma;. 180 sadnih dreves, 3 akre vinograda; moderna hiša s 5 sobami. Velik hlev iz blokov, nov kokšnjak iz blokov ter vse potrebno orodje in oprema. Nahaja se v Geneva, O.
Za podrobnosti pokličite KE 8385
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
SEDAJ JE ČAS DA DASTE
novo streho!
Ako rabi popravila, se obrnite do nas. Napravimo nove žlebove. Vedno prvovrstno delo.
Frank Kure
16021 Waterloo Rd.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
ZA SVATBE, BANKETE IN ZABAVE
naročite
PERUTNINO
pri
Maple Heights Poultry
Andy Hočevar in sin, lastnika 17330 BROADWAY MOnlrose 2369 na domu: MOntrose 1917 J
polkovca še iz rusko-japonske vojne in stopil na trg; za pod-pazduho ga je opiral pijani pribočnik. Vročina in žganje sta ga omamila. Na vogalu nasproti opečnatega poslopja gimnazije se je zmedleli'general spotaknil in padel na obraz v razbeljeni pesek. Zbegani pribočnik ga je zaman poskušal dvigniti. Tedaj so iz gruče, ki je stala v bližini, pphiteli na pomoč. Dva priletna kozaka sta za podpazduho spošt-livo pobrala generala, ki se mu je vpričo vseh vzdignilo. Toda v presledkih med popadki bruhanja je še poskušal nekaj kričati in je bojevito pretil s pestmi. Nekako so ga umirili in ga spravili na stanovanje.
Kozaki, ki so stali dalje vstran, so ga t)ospremili z dolgimi pogledi in so se poluglasno pomenkovali :
—	Viš, kako ga je revčka, stisnilo! Ne zna si privoščiti prave mere, pa najsi je general.
—	Ej žganica ne gleda na zvezde in svetinje.
—, Prav treba je bilo vse požreti, kar so postavili predenj . .
—	Ej, svatek, vsakega ne strpi! Koga v pijanosti še sram obide in se zareče, da ne bo več pU ... Pa kakor tisto, kop ra-vijo: zarečenega kruha dvakrat več poješ kakor zapečenega . . .
—	Saj to je ravno! Zavpij pa. glavcem, naj gredo stran. Gredo za njim in obesili so se nanj vražiči, kakor, reci, da bi še nikoli nobenega pijanca ne videli.
... Po trgu so pritrkavali in
Starejši moški ali ženska
dobi delo na farmi za pobiranje zelenjave in okopavanje. Dobi hrano, sobo in plačo. Kdor se zanima, naj pusti svoje ime in naslov v uradu tega lista.
Box 1, M. O.
STANOVANJE
se odda v najem odrasli družini dveh ali treh oseb. 5 sob v lepem stanju. Za podrobnosti pokličite po 5. uri.
rPO 8796
FARMA NAPRODAJ
Lepa farma, obsegajoča 32Vi akra; moderna hiša 7 sob, cottage in hlev. 5 akrov obdelane zemlje, zunanja poslopja; vse v izvrstnem stanju, blizu Chardon, O. V zameno se vzame posestvo v mestu. Za podrobnosti pokličite lastnika IV 7646
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
pili žganje vse do mraku. Zvečer pa je uporniško poveljništvo v hiši, določeni za častniška zborovanja, priredilo gostom gostijo.
Visoki, zastavni Sekretov — skoz in skoz kozak, domačin iz ene izmed vasi krasnokutskega okraja — je bil strasten ljubitelj ježnih konj, izvrsten jahač in drzen konjeniški general. Ni pa bil govornik. Govor, ki ga je imel na banketu, je bil poln pijane bahavosti in proti koncu so bili v njem nedvomni očitki in grožnje na rovaš Gorenjih Podoncev.
Grigorij, kL je bil navzoč pri slovesnosti, je z napeto in na-kačeno pažnjo poslušal besede Sekretova. General, ki mu še ni uspelo, da bi se streznil, se je stoje opiral s prsti ob mizo in polival iz kozarca dišeče žganje; govoril je in z nepotrebno trdoto izgovarjal vsak stavek:
— ... Ne, nismo mi dolžni, da se zahvalimo vam za pomoč, ampak vi nam! Nihče drug ko vi, to je treba dobro poudariti. Brez nas bi vas rdeči uničili. Vi sami to prav dobro veste. Mi pa bi tudi brez vas ugonobili to drhal. In ugonabljamo jo in jo bomo ugonabljali, to si zapomnite, vse dotlej, dokler ne bomo do kraja očistili vse Rusije. Vi
AU kašljate?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam uslayi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
ALSCO
HiĆUff 8 Big Advontoges with
'ALSCO
A ^ u M I N UM Vir I N D O W S
Con^btnoWoii Storm ■ Stry—
Call the ALSCO MAN ... he will gladly give you a home demonstration with estimates FREE OF CHARGE! learn ALL about ALSCO'S 8 Big Advantages... PLUS МАКУ OTHER CONVENIENCES AND ECONOMIES! ■
CALL
HE 2222
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
ste jeseni popustili bojno črto in spustili boljševike na kozaška tla . . . Hoteli ste živeti z njimi v miru, a niste mogli! In tedaj ste se uprli, rešili svije imetje, svoje življenje. Preprosto rečeno — rešili svoje in volovske kože. Ne omenjam preteklosti zato, da bi vam oponašal vaše napake . . . Tega ne govorim, da bi vas žalil. Ugotoviti resnico pa nikoli ne škodi. Mi smo vam oprostili vaše izdajstvo. Kot bratje smo prišli k vam v najbolj težavnem trenutku za vas, prišli smo vam na pomoč. Toda vašo sramotno preteklost mora odkupiti prihodnost. Se razume, gospodje častniki? Popraviti jo morate s svojimi junaštvi in brezgrajno službo tihemu Donu, razumete?
IŠČE SE KUHARICO
ZA GOSTILNO, KI BI ZJUTRAJ ODPRLA IN KUHALA: LASTNICA PRIDE MALO POZNEJE V GOSTILNO.
Katero veseli, naj pusti naslov v uradu tega lista.
BORBA PROTI DREMAVOSTI V AFRIKI
(Nadaljevanje z 2. strani)
Bolne ljudi so zbirali v posebnih zbirališčih v krajih, kjer ni tsetse muhe. Tako so preprečili okužbo muhe. Zdravljenje bolnih je kaj malo pomagalo. Dajali so z injekcijami različne kemične spojine — navadno brez uspeha.
Živina, zlasti uvožene žlahtne pasme, je trumoma poginjala, dokler ni izginila. Namesto travnikov, veselih našel j in m-est pokriva nepregledne prostore neplodna zemlja, pokrita grmovjem. To je kraljestvo tse-tse, sovražnika, ki ima nešteto bojnih trum, oboroženih s smrtonosnim orožjem.
Na tem prostoru se pripravlja odločilen boj. Ontrycid, orožje moderne vede, je že na poti-Po boju tse-tse ne bo več neva* ren, temveč, kakor naš brencel], le nadležen mrčes.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdlcoH 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: ,
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
^26 T0AN40NB WHO CAN SMOL
THIS omRTUNrN!
->.~f Л y

Ш#'	i ?,v a ' ^


W /
Uncle Sam is offering $25 (as many twenty-five dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity.
And what a solid gold opportunity it is. It can mean money to retire on. A "money's-no-object" vacation with the little woman. A real start toward * that complete independence you want when you and your family get old.
And any person with a nose can enjoy this opportunity. Just follow that nose down to your nearest bank, or place of business —and ask about the big Opportunity Drive.
You'll learn that it's the simplest, safest way ever invented to save money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U. S. Savings Bond worth $100, in ten short years.
A complete, out-of-the-blue gift of $25 every time you buy a $ 100 Savings Bond just because you were wise enough to smell a real opportunity.
Start your own Opportunity Drive today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details.
'Rit more opportunity in your -future! Invest in
U.S. SAVINGS BONDS
enakopravnost
niš k an оОеШ O. S. Trttm% тЛгтвтчШ' pnpw*d andf autpioM W Тпашиг^ DtparUnmtt m4 AdrtrtUmg (