Leto XXI«. št. lo Ljubljana, sreda 14. januarja 1942-XX Cena cent. 70 UpravmStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 6L 81-22, 31-23, 31-24 inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica S — Telefon 81-25, 81-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta SL «2 Računi pri poŠt ček. zavodu: Ljubljana 5t 17.74SJ IZKi-JUCNO ^ASloPSTVO za oglase iz Kj- Italije in inozemstva trna Unione Pubblirttd Italiana S. A., Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— sa inozemstvo pa U 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica Stev. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se oe vračajo CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblldtd dl provenlenza italiana ed estera: Unione PubbHHtš Italiana S. A. Milano I spri combattimenti a Sollum U»ra puntata di mezzi bUndati avversari a sud-ovest di Agedabia stroncata — L'azione contro Malta prosegue II Quartier generale delle forze armate conmnica In da to di 13 gennaio U seguente bolletino di guerro No 590: Violenti attacchi contro i capisaldi della zona di Sollum hanno urtato nella flera resistenza dei nostri presidi; aspri combat-timentl sono in corso. A sud-ovest di Agedabia una puntata di ir>ez7i hlindati avversari e stata pronta-mente stroneata. Aicuni mezzi avversari sono stoti distrutti. Reparti dell'aviazlone hanno agito, a piU riprese, sulle retrovie nemiche con visibill effettl; in duelli con la caccia tedesca il nemico ha perduto tre »Curtiss«. Incursioni su Homs e Tripoli sono state effettuate da velivoli inglesi, senza gravi conseguenze. rrosegue i'azione aerea sugii obicttivi di Malta. Zmeda na malajskem jugu Japonski bombniki rušijo zveze in vojaške naprave v zaledju umika* jočega se nasprotnika Srditi boji okrog Soluma Sunek sovražnih ®klopnih vozil južnozapadno od Ageda* bije odbit — Napadi na Malto se nadaljujejo Glavni stan italijanskih Oboroženih sii je objavil rln<> 13. jan. naslednje 580. vojno poročilo: Siloviti napad) na postojanke na področju pri Solumu so naleteli na ponosen otlnor naših posadk, razvneli so se srditi boji. Južnozapadno od Agedabije je bil sunek sovražnih oklepnih vozil takoj odbit. Nekaj sovražnih vozil je bilo uničenih. Skupine letal so večkrat zaporedoma z uspehom napadle sovražno zaledje, v spopadih z nemškimi lovci je sovražnik izgubil 3 letala tipa Curtiss. Angleška letala so napadla Homs in Tri-polis, a brez večjih učinkov. Nadaljujejo se letalski napadi na naprave na Malti. Podvigi izvidnikov v severni Afriki V $vch dramatičnih spopadih s „Hurricani" so se italijanski letalci izkazali s tehničnim znanjem in velikim pogumom Z operacijskega področja, 13. jan. s. Po- iskaii srna letališče, kjer je nameščena neka naša lzvidniška eskadra. Nekaj posadk te eikadre je biio te dni na prav drznih poletih. Eno izmed ietal se je 2y. decembra na področju pri Agectabiji spopadlo z 11 sovražn.mi lovci, kaK.or je to omenilo 577. vojno poročilo in 3 letala sestrelilo, se otreslo še vseh drugih m nato strmoglavilo za našo bojno črto. Neko drugo letalo je biio 7. t. m., kakor je bilo omenjeno v 58S. vojnem poročilu, med svojim izvid-niškim poletom nad Bengazijem napadeno od 5 angleških lovcev. Sestrelilo je 2 in ostale tri prisililo, da so se umaknili iz borbe, nakar se je vrnilo na oporišče hudo prerešetano ter z mrtvimi m ranjenimi letalci na krovu. Poveljnik eskadre kapitan P., ki je bil za vojne zasiuge tudi odlikovan, nam je govoril o svojih možeh in pripovedoval podrobnosti o obeh navedenih akcijah z dne 29. decembra in 7. t m. Dne 29. decembra, kmalu popoldne, je letalo, katerega prvj pilot je bil poročnik P. M., na svojem izvidniškem poletu ju-žnovzhodno Agedabije, opazilo 11 sovražnih letal tipa Hurricane, ki so ga kmalu nato tudi napadla. Navzlic velikemu nesorazmerju sil se je letalo spopadlo z njimi. Medtem ko so se sovražna letala z vseh strani zaletavala vanj, so člani posadke odločno izvršili vse manevre, ki jih je zahteval položaj. Sovražno letalo, ki je napadlo izvidnika od zadaj in s strojnico obstreljevalo pilotsko kabino, je bilo zadeto od strojnice, se vnelo in treščilo na tla. Toda druga sovražna letala so medtem že napadala od strani. Pilot je tedaj letalo zaokrenil, da bi se čimprej in čimbolj približal bojni črti, pa da ne bi letala preveč izpostavil sovražnim napadom. Naglo se je spuščal in spet naglo dvigal, kakor se mu je zdelo pač najbolj potrebno glede na neprestano streljanje strojnic iz sovražnih letal. 2e po nekaj minutah je bilo hudo zadeto drugo sovražno letalo, ki se je prav tako razbilo na tleh. Borba se je v istih dramatičnih okoliščinah srdito nadaljevala. Po 6 minutah je že neko tretje sovražno letalo strmoglavilo na tla. Toda sovražnih letal je bilo še vedno mnogo in so se od vseh strani zaganjala v izvidnika, pri čemer je bilo več članov njegove posadke ranjenih in tudi desni motor se je vžgal. Da bi preprečil razširjenje ognja, je pilot krožil navzdol v levi smerj in obenem odredil posadki, naj se s padali reši Večina posadke pa je bila že mrtva ali hudo ranjena. Sovražna letala so znova napadla, to pot od spodaj navzgor in na levi strani ter smrtno zadela poročnika opazovalca. Nastal je tudi požar v srednjem motorju, od koder se je ogenj širil potem že na pilotsko kabino. Tedaj sta se oba pilota pognala s padalom med postojanke neke italijanske divizije. Prvega pilota so takoj pobrali in ga na hitro obvezali. Se isto noč se je vrnil na svoje oporišče. Rešen je bil tudi radijski telegrafist, ki je bil sicer hudo ranjen, a se je vendar pri popolni zavesti vrgel iz letala. O drugem pilotu pa ni bilo poročil. Tudi akcija 7. januarja se je izvršila v izredno dramatičnih okoliščinah in tudi tokrat so se letalci pomerili z mnogo močnejšem nasprotnikom. Prvi pilot izvidni-škega letala je bil tedaj podporočnik F. N. V višini kakih 50GO m nad Bengazijem so izvidniško letalo sredj snemanja slik napadla angleška letala tipa Hurricane, ki so patrulirala nad mestom. Bilo jih je 5. Izvidnik se je v strmoglavskem poletu skušal iznebitd nasprotnika. Toda sovražna letala ki so bila hitrejša, so ga kmalu dosegla in ga začela z vseh strani peklensko obdelovati s strojnicami. Opazovalec, arti-Ijerijski kapetan R., je še nadalje snemal slike, obenem pa usmerjal strele iz letala, dokler ga ni od spodaj navzgor zadel strel sovražne strojnice. Prvi pilot pa se je spretno skrival in umikal v oblake ter se polagoma spuščal. Sovražne strojnice su zadele tudi motorista, ki pa je s pomočjo radiotelegrafista še lahko izmenjal trak strojnice in nadaljeval ogenj proti sovražnim letalom. Kmalu je bilo zadeto eno izmed sovražnih letal, ki je treščilo na tla. Samo minuto kasneje se je isto ponovilo na desni strani izvidnika, kjer je bil zadet neki sovražni izvidnik. Tedaj so ostala tri sovražna letala opustila borbo in se oddaljila. V kakih 20 minutah borbe se je italijansko letalo spustilo zelo nizko na morju, kjer bi bilo lahko v primeru skrajne nevarnosti pristalo. Po končani borbi pa j se je le vrnilo čeprav je bilo na več mestih zadeto in so bili tudi letalci hudo zdelani. Letalo je srečno pristalo, čeprav je pnevmatika desnega kolesa odpovedala. Tako je tudi to letalo v polni meri opravilo svojo nalogo. Cim je bilo popravljeno, je že spet nadaljevalo s svojim uspešnim delovanjem. Uspešn! fzvidniiki sunki vzhodno od Hsrkova Neznatni boji na Krimu in v Donečkem loku — Nadaljnje borbe na srednjem odseku in v Valdajskem gričevju Uspeh tudi na leningrajskem bojišču Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. jan. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil -'e objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na Krimu in v Doneškem loku le neznatni boji. Na področju vzhodno od Har-kova so naše čete izvedle uspešne izvid-niške sunke proti sovražnim oporiščem. Na sovražni strani je bilo 219 mrtvih, 93 fjudi pa je bilo ujetih. Boji na srednjem odseku bojišča in na Valdaiskem področju se nadaljujejo Pri podvigu udarnih čet na frontnem obroču okrog Petrograda je bilo uničeno 21 sovražnih utrdb z njihovimi posadkami vred. Močne skupine bojnih, strmoglavskih »n lovskih letal so posegle v boje na kopnem. Sovjet® so Imeli posebno hude krvave ir-giihe ln so se morali odreči mnogim vojnim potrebščinam. Mnogo krajev ln želez niškib vlakov je bilo bombardiranih ter zažganih. V severni Afriki so bili močni angleSkl napadi odbiti na področju pri Solumu. Hudi boji se nadaljujejo. Južnozapadno od Agedabije se je izjalovil sunek sovražnih oklopnih vozil. Nemška bojna in stnno-glavna letala so bombardirala zbirajoče se britanske tovorne in oklopne avtomobile na področju pri Agedabiji, kakor tudi letališče in pristaniške naprave na Cirenaiki. V letalskih spopadih so bila tri sovražna letala sestreljena. Uspešno so se podnevi ln ponoči nadaljevali letalski napadi na letališča na otoku Malti. \ Ribbentropov uspeh v Budimpešti Berlin, 13. jan. s. Na pristojnem mestu so včeraj izjavili, da je dovolj razlogov za popolno zadovoljstvo o rezultatih razgovorov, ki jih je imel nemški zunanji minister Ribbentrop pretekli teden v madžarski prestolnici. Proučen« so bila vsa vprašanja, ki se tičejo odnoiajev med obema državama, obenem pa tudi vsi vojaški ;n politični problemi v zvezi s sedanjim evropskim položajem. ToKlo, 13. jan. d. Po poročilih, ki prihajajo z malajskega bojišča postaja položaj tamkaj za Angleže zmerom bolj nevzdržen. Splošni kaos narašča že v velikanske mere. Vse prometno omrežje, ki je Angležem še ostalo v južnem delu MalajsK^-g- polotoka, je v popolnem neredu. Vse ceste, ki vodijo proti severu, na fronto, so zatrpane od brezkončnih vrst beguncev, Ki štejejo na deset in deset tisoče ljudi, beže-čih z vojnega področja proti jugu. Zarad-tega begunskega navala je britanskemu vomemu poveljništvu siino težko, iko docela nemogoče spraviti na fronto potrebne rezerve, ki naj Oi ustavile nezadržno japonsko prodiranje. Prav tako ni mogoče četam, ki so še na fronti, dobavljati najnujnejših vojnih potrebščin. Na podlag opazovanj japonskih izvidniških letal sc Kiigravajo na vseh cestah, ki vodijo s fronte proti jugu, prizori nepopisnega kaosa. Slike, ki se nudijo opazovalcu, se lai.ko primerjajo edino še s prizori, Ki so se dogajali na cestah severne Francije ob veliki nemški ofenzivi neposredno pred popolnim vojaškim zlomom Francije. Velik letalski uspeh Tokio, 13. jan Domei. Iz japonskega glavnega stana javljajo: Japonsko letalstvo je včeraj z velikimi silami dvakrat napadlo letališče v Singapuru. Doseženi so bili Izvrstni uspehi. Japonska bojna letala so v letalski bitki nad Johorom sestrelila okrog poldneva 10 sovražnih letal vrste »Buffal-los«. Nato je japonsko letalstvo nenadno napadlo letališče v Tengahu, kjer je bombardiralo vojaške naprave ter hkrati sestrelilo eno sovražno letalo vrste Blen-heim. Vsa japonska letala so se s teh operacij nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Druge skupine japonskega letalstva so 12. januarja okrog 1*. popoldne napadla 10 sovražnih letal tipa »Buffallos« nad Se-lento. Pet sovražnih letal je b;'o v spopadih sestreljeno. V celoti se lahko z gotovostjo računa, da so japonska letala sestrelila 16 britanskih letal. Napadi na zaledje bojišča Tokio, 13. jan. d Na pristojnem japonskem vojaškem mestu je biio objavljeno, da so japonski bombniki v morski ožini ob južnem delu Malajskega polotoka potopili dve sovražni podmornici ter neko tovorno ladjo. Japonsko letalstvo je včoraj v tesnem sodelovanju s četami na kopnem neprestano obstreljevalo britanske vojaške transporte v zaledju bojišča. Južno od Kuala Lumpurja so japonski bombnJd na železniški progi, ki vodi proti Singapuiru, napadli neki angieški vojaški vlak s četam L Zelo aktivna so bila japonska letala tudi neposredno nad vojnim področjem, kjer so bombardirala sovražne tanke in motorna vozla ter obstreljevala zbirajoče sc sovražne oddelke in čete na pohodu. V celoti je bilo uničenih 24 sovražnih oklopnih vozil. Bombe na Tabong in Muar Berlin, 13. jan. u. Takoj po padcu Kuala Lumpura se je japonska ofenziva na Malajskem polotoku nadaljevala v smeri proti jugu. Posebno živahno je delovanje letalskih sil. Japonska letala so bombardirala Tabong v Malaki kakih 50 km južno-vzhodno od Tampina na meji zveznih držav Negri Sembilan in Malake. Bombardirala so tudi luko Muar na zapadni obali Malajskega polotoka v severnem kotu države Johor, kakšnih 200 km daleč od Sin~ gapura. Muar je kot luka pomembna zaradi tega, ker se je razvil po reki Muar velik promet med njo :n veliko obalno cesto, ki je speljana iz Malake v Singapur. Nevzdržen položaj Singapura Šanghaj, 13. jan. (Domej.) Po brezžičnih vesteh, ki so semkaj dospele iz Melbourna, označujejo tudi britanski krogi položaj Singapura za zmerom bolj kritičen. Po mnenju pristojnih krogov je nadaljnja obramba Singapura docela nemogoča s sedanjimi vojaškimi silami, ki so nezadostne, da bi količkaj ustavile japonsko prodiranje, ki se nadaljuje z nezmanjšano naglico. Po vesteh iz Melbourna smatrajo tamkaj, da bi padec Singapura onemogočil nadaljevanje vejne na zapadnem delu Tihega oceana ter v južnem delu vzhodne Azije. Neki novinar, ki je potoval v Singapur. je imel razgovor z enim izmed angleških poveljnikov, ki mu je ob tej priliki izjavil: Obrambe S:ngapura ne bomo mogli več nadaljevati, če ne d*y bimo ojačenj iz Anglije. Singapurski guverner na begu Tokio, 13. jan. s. Agencija Domei ooro ča, da je generalni guverner Malajskega polotoka sir Thomas Shenton zbežal ;z Singapura v Kalkuto. Navzlic temu pa je imel pred svojim odhodom zelo borben govor četam singapurske posadke, ki jih je pozval, naj branijo položaje do zadnje ga moža. Dokončno Izkrcanje na Celebesu Saigon, 13. jan. Domei. Po radijskih vesteh, ki so semkaj dospele iz Soerabaye na Javi je japonsko letalstvo z vidnimi uspehi napadle važne vojaške naprave v Nizozemski vzhodni Indiji. Japonski bombniki so v nedeljo bombardirali vojaške naprave pri Minahaša. Istočasno so bile bombardirane tudi vojaške naprave na Tara-Kanu. Japonske vojaške transportne ladje so se pred Minahašo spustile v borbo s sovražno obrambo ter jo uničile, hkrati pa uspešno dovršile izkrcevalne operacije. Saigon, 13. jan Domei. Iz Bata vi je Javljajo: Verjetno je. da so japonske čete okupirale letališče, ki pripada prometnemu sistemu važnega otoka Tarakana. ki je velikega pomena v proizvodnji petroleja. Tudi letališče Menado z enako imenskim jezerom na severnem delu otoka Celebesa v bližini Minahaša sta že v japonski oblasti 3§enziva v Manllskens zalivu Berlin, 13. jan. u. Na Luzonu so se po kratkem presledku boji spet hudo razvneli. Po ameriških vesteh so Japonci postavili na bojišče nova znatna ojačenja. Na Filipinih se je koncentrirala tudi večina japonskega vojnega brodovja. Spričo tega sodijo, da nameravajo Japonci sedaj sprožiti splošno ofenzivo na zadnje severnoameriške postojanke na polotoku Batangu in na utrjenem otoku Corregidoru. Po vesteh iz japonskega vira pritisk na kopnem in letalski napadi na ameriške po-stoianke neprestano naraščajo Na prednjih črtah se na ameriški stran: bore predvsem filipinski oddelki. Japsiska strpnost šanghaj. 13 ian. s. Zastopnik japonske vojske je izjavil: Naše operacije na Malajskem polotoku so se pospešile z naglico, ki prekaša vse pričakovanje. Tako smo si oevojiM cin in gumo v neprimerno večji množini, kakor ju potrebujemo, dalje tudi petrolej, zlasti na Borneu kjer smo ga dobili v tolikih množinah, da je s tem naša vojna kapaciteta močno ojačena in se lahko spuščamo tudi v dolgo vojno. Zastopnik vojske je nadalje dejal, da prebivalstvo v zasedenih ozemljih s simpatijami gleda japonske vojake, s katerimi se bratijo tudi indijski vojaki, čim sovražno- sti prenehajo. Povsem drugačno pa je zadržanje birmanskega prebivalstva nasproti četam maršala Cangkajška, ki prihajajo še vedno v velikem številu v Birmo. Birmanci so zelo vznemirjeni, ker vedo, kaj lahko pričakujejo od vojakov, ki celo v svoji domovini samo ropajo. Zastopnik je nadalje izrazil ogorčenje Japoncev zaradi Rooseveltovih podtikanj, da so japonski vojaki bombardirali cerkve n3 Filipinskem otočju. Japonci so nasprotno znaru po svoji verski strpnosti in so storili vse. da ne bi poškodovali krščanskih cerkva, celo med sovražnostmi na Kitajskem in celo tedaj, kadar so se kitajski vojaki zabarikadirali v bližini svetišč. Ako je bila kaka cerkev vendarle zadeta, je treba to pripisati težavnosti točnega merjenja 7 velike višine, je pa laž Roose-veltova trditev, da Japonci namenoma bombardirajo cerkve. šigemicu pri Vangčingveju Nanking. 13. jan. d. Novi japonski poslanik pri nacionalni kitajski vladi v Nankm^u Šigemicu je včerai izročil r>rr>rI'^-lniVu -»-lade Vangčingveju svoje poveri'ne Rstme. V nastopnem govoru je japonski poslanik naglasi! da ie srečen da bo mogel na tem mestu prispevati s svojim delom v okviru japon-sko-kitaiskega sodelovanja k organizaciji velikega vzhodnoazijskega prostora. Predsednik vlade Vangčinffvej je v sivojem odgovoru prav tako podčrtal pomen in potrebo kitajsko-japon«kega sodelovanja za napredek vzhodne Azije. Vznemirjenost v Avstraliji Šanghaj, 13. jan. d. Po vesteh iz Mel- ' bourna se je avstralski vojni kabinet včeraj ponovno sestal k seji, da bi preučil strateški položaj ter izdal primerne ukrepe. ki so postali nujni glede na daljnosežne uspehe japonske ofenzive v zapadnem delu Pacifika. Dasi se strateški načrti za veg britanski imperij pripravljajo v Londonu, vendar po mnenju merodajnih avstralskh krogov to Avstralije ne more odvezati, da ne bi z vso pozornostjo in skrbjo zasledovala prodiranja japonskih oboroženih sil v prostoru, ki je po mnenju avstralskih krogov največjega pomena za ta del Britanskega imperija. Južnovzh&dna Evropa v novem redu Ideja evropske skupnosti nasproti egoističnemu nacionalizmu Monakovo, 13. jan. u. »Bewegung« je objavila članek o političnem razvoju v juž-novzhodni Evropi. Clankar je opozoril v njem spočetka na raznovrstnost narodnosti na Balkanu in nemogoči sistem držav, ki so se na njem ustvarile z versajskim mirom. Sedaj pa so podane osnove za uspešno sodelovanje med Nemčijo in južno-vzhodnimi evropskimi deželami. Zaenkrat pa gre le za osnove, ker v južnovzhodni Evropi še dolgo ne bo one stabilnosti, kakor jo zahteva novi red. Nihče ne more reči, da tudi pozneje ne bo do neke mere krivično razporejenih meja. Prebivalstvo raznih narodnosti se na tem evropskem področju križa in meša na vse strani. Prav zaradi tega pa je baš na tem področju ideja o evropski skupnosti posebno pomembna in utemeljena, ker bo le z njo mogoče odpraviti šovinizem in egoistični nacionalizem, ki sta doslej povzročala največ gorja na Balkanu. To pa še ne pomeni odpravo meja. Kakor bodo trajale države še nadalje, tako se bodo ohranile tudi meje in spričo njih do neke mere tudi nemir, ki ga iz južnovzhodne Evrope nikoli ne bt> mogoče docela odpraviti. Toda že splošni pristanek južnovzhodnih držav na trojni pakt priča o novem razpoloženju za sožitje med balkanskimi narodi. Najjačia evropska vojaška sila je prevzela zaščito tudi nad južnovzhodno Evropo. Neodvisnost de>el in njihovih oboroženih sil ne bo zmanjšana, pač pa bo pospešeno njihovo medsebojno sodelovanje, ki je pri skupnem pohodu Rumunov. Madžarov, Slovakov in Hrvatov proti boljševizmu že prestalo svoj ognjeni krst. Novoletni sprejem pri poglavniku Izjavi nemškega poslanika Kascheja in dr. Pavelica o sodelovanju Hrvatske v skupni borbi za novi red Zagreb, 13. jan. s. Včeraj zjutraj so se podali k poglavniku člani diplomatskega zbora, da bi mu izrazili svoja voščila za novo leto. Poglavniku je izrekel čestitke dekan diplomatskega zbora, nemški poslanik Kasche, ki je prvi predložil poglavniku svoje poverilnice ob proglasitvi Neodvisne hrvatske države. V svojem govoru je Kasche med drugim dejal: Ob koncu leta, v katerem je bila ustanovljena Neodvisna hrvatska država, posvečamo svoje misli nalogam, ki nas čakajo v novem letu. Tudi v tem času bo vojna, ki jo vodijo evropske narodi za svoje življenjske pravice, v glavnem odrejala naše delovanje. S svojm pristopom k trojnemu paktu" v Benetkah ter s pristopom k protikomin-ternski pogodbi v Berlinu se je Hrvatska postavila v skupno fronto evropskih držav in zavezniških sil vzhodne Azije ter se je tudi formalno pridružila skupni borbi. Kot prijatelji vašega naroda ter v polni zavesti razvoja dogodkov, ki bolo pršli v tem letu, izražamo vašemu narodu naše iskrene in najboljše želje z voščili. Naj bi Vsemogočni dovolil vašemu narodu vse, kar mu je potrebno za njegovo varnost, za njegov narodni in državni razvoj. Poglavmk s eje toplo zahvalil za čestitke. Preteklo leto je prineslo hrvatskemu narodu uresničenje njegovih najvišjih idealov; zopetno vstajenje neodvisne hrvatske država. Velesile osi. Italija in Nsmfcja sta na bojltču porazili drtavo, ki Je v okviru ver-sajakega sistema zasužnjila hrvatski narod ln proti kateri se je v odločllnh dneh aprila dvign:l ves hrvatski r?rod kot en sam mož ter s tem olajšal našo osvoboditev. S tem, da sta priznali neodvisnost naše države, sta ji sili osi dali oni položaj v novem evropskem redu, ki se uresničuje v sedanji svetovni vojni. Priznanje Madžarske, Slovaške, Rumunije, Bolgarije, Japonske, Španije, Finske, Kitajske, Mandžukua in Danske ter pristop Hrvatske k trojnemu paktu in protikominternskemu dogovoru so postavili našo obnovljeno državo v skupni blok evropskih držav in sil vzhodne Azije. Ob vstopu v novo leto se hrvatski narod z nespremenjeno hvaležnostjo spominja pomoči osnih sih, zlasti Italija in Nemčije. Naši globoki hvaležnosti Jo vladarjev, vlad in narodov prijateljskih dužav pa se pridružuje topla hvaležnost Vam kot predstavnikom prijateljskih narodov, ki ste podpirali in podpirate naše delo z iskrenimi simpatijami in velikim razumevanjem. Ko je poglavnik v hrvatskem jeziku zaključil svoj uradni odgovor, je v italijanščini naslovil nekaj besed na diplomatski zbor, poudarjajoč med drugim, da so v Vm trenutku misli vseh pii onih, ki se junaško bore za zmago n za novi red na svetu, ki bo postavljen na trlne temelje pravice. Huda nesreča Buenos Aires, 13. jan. s. V bližini Ola-varrlja se je pripetila v nekem kamnolomu za cement velika nesreča. Dinamit, ki je služIl za razbijanje skal je nenadno ek»> plodlral ln poru«] SO delavskih hlft. Učinki ektfploelj. ■» s. Autlli več kiloipgtrov daleč. Ubitih je bilo zelo mnogo ljudi, hudo ranjenih pa 15. Vzroki eksplozije niso znani. Oblasti so uvedle preiskavg. Diplomatske vabe za Turčijo Angleška zagotovila Ankare niso pomirila — Zato Je Roosevelt poslal v Turčijo svojega zaupnika Buliitta Berlin. 13. jan. u. Angleška, ameriška m sovjetska propaganda objavljata in opozarjata na poročilo Reuterjeve agencije iz Ankare, ki je poročala o dolgem razgovoru turškega zunanjega ministra m britanskega poslanika v Ankari. Poročilo ugotavlja. da je razgovor trajal nad eno uro in da se je vršil v ozračju največje prisrčnosti, ki da je prav gotovo pripomoglo »k odstranitvi morebitnih zadnjih dvomov glede moskovske odločitve« Kakor je znano, je britansk: poslanik v Ankari prisostvoval angleškim in sovjetskim razgovorom v Kremlju in je bil sprejet tudi v zaključni avdijenci, k; jo je Stalin dovolil angleškemu zunanjemu ministru Edenu. Prav tako je znano, da je ta okolnost povzročila hude skrbi v ankarskih krogih, ki jim je še dobro v spominu vse, kar je pred letom dni zahteval Molotov v Berlinu. V tej zvezi so se potrudil: mnogi agenti in končno celo sam »predsednik poljske vlade«, general Sikorski, da so izdali razne tajnosti v zvezi z bodočo mirovno organizacijo na vzhodu in jugovzhodu Evrope, zatrjujoč v glavnem, da ta organizacija ne bo v nasprotju z življenjsk:mi interesi Turčije, ki da bo celo prišla na svoj račun v Bolgariji. Jasno je, da ta indiskretnost ni dosegla zaželenega uspeha in je zaradi tega britanski diplomatski predstavnik v Ankar: smatral za potrebno, da poda turški vladi avtentična zagotovila v nadi, da bo turška vlada odslej povsem prepričana in da bo vzela za čisto zlato vse londonske obljube Londona in moskovske obveze. Kolik pomen pa imajo prve in druge vedo vs:, kakor pripominjajo v berlinskih pristojnih krogih. V vsakem primeru pa vedo to oni. ki so to že sami izkusili kakor n. pr Baltiške države Kar se še posebej tiče Stalinovih obveznosti, ni dvoma. da so prav tako slovesne kakor Ede-nove obljube, pa je zarad. tega zelo verjetno, da je sovjetski diktator prisegel, da bi le sklenil kupčijo, ki mu jo je predlagal britanski minister: 1. da se ne želi vmešavati v notranjo politiko evropskih držav :n tudi ne posluževati se komunizma kot sredstva za razširjanje svojega vpliva. 2. da nima teritorijalnih aspiracij. razen glede na Besarabijo, Baltiške države in nekatere obmejne predele Fnske, 3. da ne teži po osvojitvi Dardanelskih ožin in da je celo pripravljen Turčijo kako nagraditi, ako bi se izkazala s svojim zadržanjem naklonjeno Rusiji. Usoda, kj b' doletela vzhodno in južno-vzhodno Evropo in torej tudj Turčijo, v primeru, da bi bile sile trojnega pakta premagane. je na dlani za vsakogar, ki je po lastni izkušnji spoznal cilje boljševiškega Lmperalizma. Zato se zdi verjetno, da se tudj v Ankari ne bodo v tem pogledu predajali nikakim utvaram, kakor to poudarjajo v berlinskih krogih Morda je prav zaradi skepse. na katero so v Ankari naletela zagotovila ang'eškega diplomata. Roo-evelt smatral za potrebno, da pošlje v turško prestolnico svojega posebnega zaupn:ka Bull?*ia. k! je. kakor znano, po-seb^ri stro^nvniak v vprašanjih posojil in zakimnv Toda do*arii odnosno letala in ta^k; Z?*dinipm'h držav niso nič boli pre-pr:^°valrti od on;h k-' se iib no- služuje Anglija. Zato tudi Bullittova mi- sija ne bo mogla doseči boljših rezultatov. Vsekakor pa spominja to na izjavo, ki jo je pred dnevi dal zastopnik nemškega zunanjega m nistrstva o priliki razgovorov Edena in Stalina, da je namreč nemška vlada dobila v roke avtentične informacije o moskovskih razgovorih in da je o tem obvestila vse prizadete države. Irska vznemirja Anglijo in Ameriko Rim, 13. jan s. Londonski list »Sunday Express« zahteva v svojem uvodniku, da Angleži ln Američani zasedejo Irsko, ki p svojo nevtralnostjo in splošno politiko močno vznemirja Veliko Britanijo. Stockholm. 13 jan d Po informacijah iz Londona ie trtba v najkrajšem času pričakovati da bosta poizkušali Velika Britanija m Amerika obnoviti vprašanje irske nevtral nosoHinifl bo —nrah pr? la perilo naim»n1 teden skratka ? nairesnelšo skrbjo —družine morajo biti stanovanj in ljudje vedno takr kot v največjih praznikih. Uši se v množinah pojavijo kar nenadno. V takih množinah, da se jih zanesljivo obraniti ne more niti najbolj kultivirana dama! 2e od nekdaj je pri nas ušivost največja sramota. Le redki jih imajo in samo redke izjeme jih ne preganjajo, vendar se pa nikakor ne smemo zanašati, da se uši ne za-rede in ne razmnože. Pregnati jih moramo prav povsod! Vedno im^mo pred nvi nati e pertinenti a> I aprile 1941-XIX si slano trasferiti, pri ma del 10 dicembre 1941-XX in ltalia iai territori ex jugoslavi, ora incorpor »ti a» Reich, ed abbiano dichiarato innanzi allc competenti autorita ita'inne di voler oren dere residenza definitivs in ltalia, » c>n dlzione che in seguito a cid venga t»'n-cessa toro la cittadinanza. Coloro che intendono rivendieare i pro-pri beni secondo 1'accordo suddetto no vianno inviarc, nei termine di un mese e comunque, non oltre il 30 gennaio »*»»2 X, all Alto Commissario per la Provinci* di Lubiana dichlarazionr in duplice. iri<*n tico esemplare, facendosi attestare <*ull? stessa dal sindaco del Coniune di resi.len za l'ef altczza dei dati personali den- n-oiati Gli lnteressati potranno ritirare i no-fnIi """ 'lichiarazlone prasso il Mnniri-pio di Lubiana e presso i Capitanati Di-itrettuali, ai quali potranno anche unie dere le opf---•" • imj. Lubiana, 20 dlcembre 1941-XX. L Aito Commissario Emilio Graziol Važno obvestilo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajini obvešča, da so, z o žirom na dogovore RKlenjene med italijansko in nemško vlado, pooblaščeni likvidirati svoja premoženja, nahajajoča se na ozemlju bivše Jugo-v a vi je, sedaj priključenem Nemčiji, ln prenesti čisti izkupiček, Slovenci: a) ki so dne 1. IV. 1941-XIX bivali na >7.emlju bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Italiji; b) ki so tukaj rojeni in ki So bili dne l. cprila 1941-XIX semkaj pristojni, pa so se pred 10. decembrom 1941-XX preselili v Italijo iz pokrajin bivše Jugoslavije, sedaj priključenih Nemčiji, in So izjavil pred pristojnim] italijanskimi oblastmi, da si želijo ustanoviti svoje stalno bivališče v Italiji pod pogo'em, da jim bo naknadno priznano državljanstvo. Osebe, ki nameravajo uveljaviti sv<»J< pravice glede premoženj na podlagi zgoraj navedenega dogovora, morajo v roku enega meseca, a najkasneje do 80. janu arja 1942-XX, poslati Visokemu Komisar-}u za Ljubljansko pokrajino izjavo v dveh frakih izvodih, potem ko je župan občin r njihoveoa bivališča na samih izjavah potrdil točnost prijavljenih osebnih podatkov Tiskovine za izjavo dobijo prosilci pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani ln pri okrajnih poglavarstvih, pri katerih lahk dr bi jo tudi potrebna pojasnila. Ljubljana, 80. decembra 1941-XX. Visoki komisar Emlllo Orasloli Vojni proračun Zedinjenih držav O Rooseveltovi poslanici gle^e vojnega proračuna razpravlja »Frankfurter Ze.tur.g« v zvezi z njegovo istočasno poslanico o oborožitvi Prva poslanica ima odtno namen preplaviti vojne nasprotnike, druga pa namen z ogromnimi številkami pomriti prebivalstvo v pogledu možnosti odpora. Roosevelt ceni izdatke v tekočem finančnem letu 1941/42 na 26 milijard dolarjev nasproti 22 milijardam, kolikor je bilo vstavljenih v proračun lani v marcu. Koliko bodo znašali dohodki v tekočem proračunskem letu Roosevelt ni povedal Prvotno so bili ti dohodki ocenjeni na 9 mlijard s primanjkljajem v višini 13 milijard. Glede na ta znaten primanjkljaj so b.li lani v jeleni zahtevani novi davki v višini 3 in pol milijarde. Za novo proračunsko leto 1942 43 predvideva Roosevelt -zoatke v višini 56 milijard dolarjev m napoveduje v tej zvezi nove davke, kakršnih po svoji višini doslej Zedinjene države niso poznale. Navzlic temu je za to leto predvdenih le 18 milijard rednih dohodkov, nasproti 8 milijardam v letu 1940/41. Med tem ko je leta 1940/41 znašal deficit 6 milijard bo v tekočem letu dosegel najmanj 13 milijard, v letu 1942/43 pa 35 do 38 miljard D.ficit v takšni v.šini bo povzročil dviganje državnih dolgov v astronomske višine. Sam Roosevelt računa, da se bo zadolžitev Zedinjenih držav ob koncu finančnega leta 1943 povzpela na 110 miLjard nasproti 55 milijardam ob koncu leta 1941 in 43 milijardam ob koncu leta 1940. Uvedba novih davkov pa ne bo lahka. Treba bo povišati dohodnino in razširit: krog davkoplačevalcev. Tak: poskusi pa so že prej povzročili hude polit čne oviie Bodočnost bo morala šele pokarati če se Zedinjene države vsaj v vojni sposobne uvesti sodobni davčni s.stem. Država bo mo. a a absorbirat: znaten dei kupne moči civilnega prebivalstva in tudi ne bo mogla delati nobenih izjem, niti pri farmarjih, nti pri delavstvu, kakor je bilo to doslej običaj .z političnih ozirov. To pa zopet ne bo lahka stvar. V svoji poslanici je Roosevelt samo napovedal, da bo treba tudi dosedanje državne izdatke skrčiti. To pa se bo dalo doseči ie z zmanjšanjem .zciatkov za podporo brezp^seln-h ,n z znižanjem podpor za izvedbo agrarnega programa. Pa četudi bi Roosevelt dosegel predvideno povišanje dohodkov, bo venaar ostal še ogromen dific^t. Ce pa ne bo uspelo absorbiranje kupne moč; prebivalstva, tedaj grozi Ameriki inflacija. Vrhu tega je treba upoštevati, da je lažje odobriti izdatke, kakor v enakem tempu povečati prozvodnjo oboroževalne industrije. V tem pogledu je doslej oboroževalna industrija bistveno zaostajala v primeru s tempom odobravanja kreditov. Vsekakor tudi v bodoče ni računati s tem, da b se industrija na mah pre-osnovala za potrebo vojne, navzlic še tako velikemu proračunu. Gospodarske vesti = Ureditev delovnega časa v italijanski tekstilni industriji Te dni so bili v Uradnem listu Kraljevine objavljena predpisi o ureditvi delovnega časa v vsej italijanski tekstilni industriji. Glede na omejeno potrošnjo tekstilnega blaga se v vsej tekstilni industriji dela 5 dni v tednu. Posameznim podjetjem je prepuščeno, kateri dan v tednu lpoleg nedelje) obrat miruje. Za bombažne predilnice ,e določenih na teden 32 in pol delovnih ur, za tkalnice bombaia ln volie, za pletilne obrate in za izdeloval-nie pletenega perila pa 36 ur na t -d«u. Voditelji obratov morajo obvestiti pristojne korporativne inšpektorje o ureditvi ue-lovnega časa Izjemno bo večja zapo^utev dovoljena le z odobrenjem ministrsrva za korporacije, ki bo le v primerih, ko o'ie za nujne dobave voz.ski, odobrilo začasno podaljšanje delovnega časa na 40 ur. = Uvoz domačih mlinov prepovedan. Finančno ministrstvo v Rimu je v zadnjem času ugotovilo, da se v znatnem obsegu uvažajo naprave za mletje ž-ta v domačem gospodinjstvu. Ker se hočejo kupci teh naprav očitno izogniti oddaji žita, je finančno ministrstvo prepovedalo uvoz takih aparatov. = Velika italijanska družba za električno industrijo »Socetš. Volta«, ki pripada kon-cernu Edison, je lani pri 810 milijonih lir glavnice zabeležila 60.3 milijona lir čistega dobička in bo plačala 7®/0 dividende. Amortizacijski fond je povišan za nadaljnjih 50 na 70 m-lijonov lir. = Sejem kožuhovine v Ljubljani. Bliža se prvi pondeljek po Sv. Neži (26. januar), ko je b.la na Ljubljanskem velesejmu vsakoletna tradicijonalna dražba s sejmom kožuhovine. Zaradi letošnjih izrednih prilik, zlasti zaradi pomanjkanja večjih količn kož divjadi, dražbe kožuhovine ne bo. Pač pa bo v ponedeljek, 26. januarja, na prostoru ve'e~eima sejem kožuhovine zvezan s prosto prodajo. Lovci, prinesite na prodaj kožuhovino. Kupcev bo dovolj. = Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani sporoča svojim cenjenim vlagateljem, da izplačuje na stare hranilne vloge, ki dne 1. januarja 1941 niso presegale zneska Lir 20.000, 10°/» (deset od sto), na one stare hranilne vloge, ki so dne 1. januarja 1941 presegale znesek Lir 20.000, pa 5°/t (pet od sto). — Vsa tekom leta 1941 izvršena izredna izplačila se odbijejo od razvezane izplačilne kvote. = Vojna potrošnja papirja v Nemčiji. Glede na dalekosežne omejitve potrošnje papirja v Nemčiji so zanimivi podatki, ki jih objavlja »Neues Wiener Tagblatt« o tem vprašanju. Spričo previdne uporabe surovin je ostala proizvodnja papirja po količini tudi zadnja leta neizpremenjena. V sami potrošnji papirja pa je prišlo do dalekosežn:h sprememb. Danes služi papir v znatnem obsegu kot nadomestna surovina. Teritorialno povečanje Nemčije je tudi povzročilo povečano povpraševanje Vrhu tega pa se papir v ogromnih količinah potrebuje za vojne svrhe. Nemška vojska in oboroževalna industrija potrošita danes 62 odstotkov celotne proizvodnje papirja. Papir služi predvsem za izdelovanje smodnika in za opremo munlcije Nadaljnjih 31 odstotkov proizvodnje se uporablja kot za-vojni papir, zlasti za zavoje živil, tako da ostane za vso ostalo potrošnjo (za pisanje in za tisk) le 7% celotne proizvodnje. Spričo takega položaja je morala Nemčija bistveno omejiti civilno potrošnjo papirja, pri čemer so bili prizadeti tudi nemški časopisi Nemčija je enake omejitve uvedla tudi v zasedenem ozemiju. — Prodaja živine na Hrvatskem. Zaradi nerednosti, ki so se dogajale pri nakupu živine zlasti od strani mesarjev, je hrvatski trgovinski minister odredil, da ima od 1. januarja 1.1. edino Zajednica za promet z živino pravico kupovati živino preko svojih opolnomočencev. Nihče drugi razen za-jecinice se ne sme pojaviti kot kupec niti na sejmih niti drugače, zajednica pa kupljeno živino dodeli mesarjem in oskrbovalnim ustanovam. Trgovinski minister je obenem odredil strogo nadzorstvo prodaje živine na sejmih in nadzorstvo pri zakolu živine, kjer mora mesar dokazati, da je živino kupil od zajednice Proti kršiteljem so uvedli najstrožje kazni. Nadzorstveni organi so te dni pričeli Izvajati to kontrolo. = Nazadovanje prometa z nepremičninami v Zagrebu. Medtem ko je leta 1940 promet z nepremičninami v Zagrebu prekoračil vrednost 1 milijarde kun, zlasti zaradi obsežne špekulacije s hišami in stav-bišči. je lani dosegel le 646 milijonov kun. Znaten del tega prometa pa odpade še na prvo četrtletje lanskega leta, odnosno na čas pred uveljavljenjem zakonske odrec.be o nadzorstvu nad prometom z nepremičninami. ki onemogoča špekulacijo. Lani je bilo v Zagrebu knjiženih v zemljiški knjigi za 506 milionov novih bremen, črtanih pa je bilo 277 milijonov. =- Ustanovitev vrhovne zadružne zveze na Hrvatskem. Pretekli teden je bil ustanovljen Hrvatski zadružni svet. v katerem so včlanjene vse hrvatske revizijske zveze in bo vršil funkcije vrhovne zadružne ustanove. = Poljedelska banka v Zagrebu se je odpovedala zaščiti. Iz Zagreba poročajo, da se je Poljedelska banka d. d. s sedežem v Zagrebu s sklepom ravnateljstva z dne 18. novembra odpovedala zaščiti po uredbi o zaščiti zavarovalnih zavodov. Sklep uprave zavoda je odobril državni »akladni urad, ki ni odobril naknadno prošnjo od 8. januarja glede podaljšanja zaščite. = Lansko nazadovanje prometa na new-yorški orbzi. Newyorška borza za vrednostne papirje v Wall Street je lani zabeležila le prodajo 170 milijonov komadov delnic, kar predstavlja najmanjši promet od svetovne vojne. V letu 1929. ko je ogromni obseg špekulacij z delnicami dovedel v jeseni do poloma, kar je izzvalo svetovno gospodarsko krizo, je bilo na tej borzi prodanih 1125 milijonov delnic, še leta 1936. je dosegel promet skoro 500 milijonov delnic, naslednje leto 409 potem 297. 2G5, predlanskim 208 in lani komaj 170 milijonov. Lansko nazadovanje prometa je deloma v zvezi z okolnostjo, da je izl^en promet z inozemstvom, ki je prel oblegal eno petino celotnega prometa. Tri četrtine Inozemskega prometa pa je od-adlo na Evropo, od tega največ na Anglijo, Švico, Nizozemsko in Francijo. = japonska lik vid" ^a an<*'e«ke in ameriške banke v V h dr.i Aziji. Vrhovno poveljstvo japonske vo.s-^e in mornarice je odred'lo takojšnjo likvidacij tujih bink na zasedenem ozemlju Da se pospeši ta likvidacija, so bile vse angleške, amor:"i ^ in nizozem"ke banke od 8 do 11. jrnu-arja zaprte. Likvidacija je poverjena ja-j ponskim velebankam. Največ.e banke ie imela Anglija v H ngkongu in v šangha;u, k! so prej ob iadale pretežni del trgovinskega prometa v vzhodni Aziji. Največje argleške banke bo prevzel zavod Yokoha-ma Specie Eank. = Znatno povijanje davkov na Japon-sKem. Japonska vlada je pretekli teden sprejela zakon, s katerim se glede ni razširjeno vojno zvišujejo neposredni davki za eno milijardo jenov, tako da bo donos neposrednih davkov presegal 2 mil/jardi jenov. = Iz gospodarstva Srbije. Glede na pomanjkanje delavcev v premogovnikih Srbije in na nujno potrebo, da se poveča proizvodnja premoga v Srbiji, je srbski notranji minister odredil, da smejo premogovniki v bodoče odpuščati delavce le s pristankom pristojnega rudarskega glavarstva. Vsi delavci, kt so zadnja tri leta vsaj 4 mesece delali v premogokopih, se morajo v štirih tednih javiti najbližjemu rudarskemu glavarstvu. Istočasno je notranji minister odredil omej tev proizvolnje tekstilni industriji zlasti v obratih, ki predelujejo bombažno in volneno prejo. = Omejitev dividend v Belgiji. Po vzorcu Italije, Nemčije. Francije in Nizozemske bo sedaj tudi Belgija izdala naredbo o omejitvi dividend. in sicer na 6%. Presežek čistega dobička bodo družbe morale naložiti v državne papirje. Dohodki članov odbora pa bodo omejeni na 2% doseženega čistega dobička. Vodja an^e*1f?h fašistov Mosley Glavni aneteški listi so nedavno posvetili svoio pozornost bivšemu vodji angleških fašistov siru Mos1eyu ter so podrobno opisali, kako "'e prebil božične praznike. Kakor znano, so Mosleva zaprli maja meseca 1. 1940. ter ga po silno burni sodcl razpravi poslali v zapore v Hollowavu. Jetnišnica je v severnem delu Londona! Tu so mu uredili za bivanje dve sobi v poslopju, ki je bilo prvotno določeno za ooi-nišnico za kaznjenke Dovolili so mu da Je jetniško pohištvo pomnožil z mizo tc dvema stoloma, ki so mu jih prinesli zdoma. Jetnik ima sam svoie dvorišče. > ei se lahko sprehaja, seveda pod strogim nadzorstvom. Tudi dvorišče je skrbno zavarovano z bodljikavo žico Za boži? je bilo gospe Moslevevi dovoljeno, da je po-setila svojega moža Napravila mu je na plinski pečici božični obed. nakar sta šla zakonca na sprehod po dvorišču Ta ian se je smel -'etnik sprehajati dvakrat, sicer mu je to dovoljeno le enkrat na dan Britanski časopisi se pri tem tudi spominjalo Mosleveve sodne razprav«, oso-Mto državnega tožilca, k! je takrat dejal: »Zahtevam kazen ki bo služIla kot primer ne samo britanskim fašistom, marveč rasistom vsega sveta.« Dolenje! na smučeh Un motivo d'inverno nel Dolenjsko —- Zimski motiv z Dolenjskega Nove mesto, 13. januarja Druga letošnja nedelja je bila vsa v znamenju zimskega športa. Zadnj-i zapadli sneg je nudil po vsem Dolenjskem kaj ugodno smuko in tudi vreme samo je bilo zelo pripravno za simučanje. Kljub precejšnjemu mrazu je .v soboto zvečer ponovno pričel naletavaiti sneg in v teku noči je zapadlo na staro podlago 15 cm suhega pršiča. V nedeljo zjutraj je bilo živo srebro kar 8.2 stopinje pod n»:6lo, toda hudi mraz ni oviral vnetih prijateljev belega športa, da bi se s svojima diloami ne podali v naravo. Vsi jutrnji vlaki so bilii prenapolnjeni s smučarji, ki so se v posebno velikem številu podali na Gorjance, Mirno goro in Polževo, kjer so najlepši smučki tereni in tudi dobro oskrbovane planinske koče. Tudi v najbližji okolici Novega mesta ni mnnikalo naše sonuske mladine. Največ mlade ž i se je smučalo na Recljevem hribu, Marofu, Sv. Roku Ln Hribu, kjer so kaj pripravna smučišča. Seveda pri tolikem številu smučarjev niso mogle izoetati nesreče in že prva nedelja je zabeležila nekoliko nesreč, mod njimi sri je neki deček zlomil pm smučanju obe nogi. Mestne ulice so bile ves dan popolnoma zapuščene, toliko bolj pa sc bila napolnjena zabavišča, kavarne in gostilne Zvečer je ponovno pričel naletavati sneg in ga je preko noči zapadlo okoli 10 cm. Tudi mraz še mi popustil in je v ponedeljek zjutraj kazal termometer kar 9 stopin j pod ničlo. Je-žcS Temine, največji goriški slikar Sp0irin na moža, ki je veljal za najboljšega pcrtietista svojih dni Gorica, 13. januarja Te dni se listi spominjajo znamenitega goriškega rojaka Jožefa Tominca, slikarja iz prve polovice prejšnjega stoletja, čigar d«!o je bilo dolgo po krivici pozabljeno, zadnji čas pa je zgodovinska kritika začela spoznavati in odkrivati njegovo redko umetniško vrednost. Pred dvema letoma ie prezrta šla mimo nas 150-letnica njegovega rojstva, zato zaslužita njegovo življenje in delo toliko bolj, da mu posvetimo nekaj vrstic. Jožef Tominc se je rodil dne 6. julija 1790 v župniji sv. Hilaria v Gorici. 2e v zgodnji otroški dobi je kazal živo zanimanj' in velik dar za risanje, da je vzbudil pozornost ne le svojega očeta, Ivana Tominca, temveč vse okolice. Ko je dorasel, ga je oče poslal v Rim, da se izpopolni v slikarskem znanju. V središču stare rimske kulture in umetnosti je imel mladi Tominc mnogo prilike, da se seznani z deli znamenitih mojstrov in se vzgleduje pri njih. Delj časa je ostal v galeriji grofa Francesca della Torre, leta 1824. pa se je vrnil v Gorico. Leta 1931. je odprl svoj umetniški atelje v Trstu, kjer so ga imenit-niki in ustanove, zlasti cerkev, obsipali z naročili. V Gradiškuti nedaleč od Gorice je imel svoje posestvo, na katerem je prebival poletja, občudoval lepoto narave in ustvarja! svoje najlepše umetnine. Zadnja leta svojega življenja se je za trajno umaknil v to samoto in ostal tam do svoje smrti leta 1870. Množica njegovih slik je ohranjenih po raznih krajih v Furlaniji, na Goriškem, v Trstu in Istri. Velike uspehe je dosegel na področju portreta, da ga štejejo med umetniške vrhunce v Italiji njegovega časa ter ga stavljajo Hajezu, Lipariniju in Gri-golettiju ob stran. Hvalijo zlasti natančnost njegove risbe ter njegov smisel za barvo in plastičnost oblike. Največjega občudovanja pa je deležna fiziognomska dognanost njegovih portretov. Tominc je imel redek dar, da je prodrl v dušo človeka, ki mu je sedel, ter mu je na obraz priklical vso notranjost njegove duše. Marsikdo izmed ljudi, ki jih je portretiral, se je zaustavil na privajeni življenjski poti in se razmislil sam nad seboj, ko je opazil, kako mu je slikar potegnil krinko z obraza in ga naslikal, kakršen je v resnici bil. ne pa takšnega, kakršen se je dozdeval sam sebi. V Gorici je ostalo nekaj znamenitih To- Ginseppe Tominc: Ritratto della Sconosciu-ta, rinteressantissimo acquisto della Galle-ria Nazionale — Jožef Tominc: Portret neznanke je ena najzanimivejših pridobitev zbirke naše Narodne galerije iz leta 1929. Portret je Narodna galerija kupila v Gradcu minčevih del, med njimi slike sv. Hilarija in sv. Kacijana v stolnici, Vnebovzetja v Kapucinski cerkvi, sv. Antona v kapelici poleg Lantierjeve palače ln sv. Filipa v semeniški cerkvi, ki so vse dobro ohranjene, medtem ko se jih je mnogo drugih raz-gubilo, nekaj pa jih je uničila prejšnja svetovna vojna. Tominčeva je tudi oltarna slika, ohranjena v Ogleju, ki predstavlja sv. Petra na tronu med sv. Markom in sv. Antonom-opatom, in pa slika Vnebovzetja v kapeli v Villl Vicentini. Na vseh teh slikah vzbuja občudovanje Tominčev dar za figuralno kompozicijo. — Tominc je pripadal novi beneški šoli 19. stoletja. Tudi slika iz Ville Vicentine kaže značilna znamenja te dobe, kakor vsa njegova dela. Umetnostna kritika sodi, da spada Tominčevo Vnebovzetje med najlepša in najbolj dovršena, kar jih poznamo poleg Tiziana. Slika je nazoren primer, kaj zmore umetnik, ki mu je resnična umetnost — duša. življenje, ljubezen in vse. Ko vinogradnik pretaka mlada vinu V januarju se prične redno pretakanje letOTnj:h vin. Do zdaj jih je vesten vinograd-nih še mera!, da je s tem pospešil naravni podeč kislin. Pred pretakanjem pa jih mora pustiti v miru. da se drože lepo usedejo na dno. Pri tem se vina že neko'iko očistijo Pred pretakanjem mora vinogradnik preizkusiti vino na stanovitnost na zraku, prod vsem na to. ali mogoče na zraku poriavi. V tem primeru je treba porjavenje preprečiti z močnejšim žveplan jem Pri pretakanju samem je treba paziti, da se čisto vno natančno loči cd drož Drože damo v poseben sod ki smo ga zažveplali. Na vrhu drož se bo čez nekaj časa spet nabralo ne-kai č:stega vina ki ga čimprej note Snem o z drož in »a porabimo sicer dnbi še močnejši prokus po drožah. Pri prvem pretakanju bomo nova vina na vsak nač;n dobro zračili, posebno, če smo jih morali pred pretakanjem močneje žveplati Dobro bomo zračili tudi' vina. ki imajo duh in okus po žveplovodku. Neka i dni po pretakaniu bomo morali vina v sodih doliti. ker se brxlo usedla Ravno tako ra^mo tud' naprej držat5 sode z vini po'na Za dolivanje smemo uporab'iati le zdrava v na in enake kakovosti, kakor ie vino v sodu V januarju ali februarju pretočimo tudi sadjevec Tega pa. posebno iab<~»!čmk. pri pretakanju ne zračimo, če to ni izrecno po trebno. da ostane v njem v večji meri ohranjen ogljikov dvofci«' Pred pretakanjem je treba preizkusiti na stanovitnost na zraku todi sadjevec Ln ga je treba tuda močneje žveplati, če poriavi. V tem primrru maramo seveda pri pretakaniu zračiti tudi sadjevec V januarju je čas. da skuhamo iz tropin in drož žganje Mrzla voda posebno še mrzli sneg nam pomagata pri hlajenju desti-latov V kleti pa glejmo da toplina ne bo pad'a prenizko. Predvsem dobro zavarujmo vse kletne odprtine, da mrzli zrak od zunaj ne bo imel dostopa v klet Potrebno zrače-nie opravimo le pri totVei^em vremenu. Tudi ne smemo vina prevažati ali pošiljati po železnic", če je mraz prehud, ker bi nam utegnilo zmrzniti In če se zgodi, da vino v si'abih kleteh ali pri prevažanju v najhujšem mrazu zmrzne, tedaj mora vinogradnik vedeti tole: v mrzilem vinu se :z'očijo beljakovine pa tudi vinski kamen, in vino postane — pa naj je bi'o prei še tako čisto — na ta način motno To m največja nesreča. zakaj tako vino se bo. ko se otaja. spet samo od sebe očistilo in popravijo. Ostane naj v miru. četudi do marca ali aprila. Pač pa moramo zmTzlo vino takoj, ko. se je oč stiilo. ločiti od sesodle gošče. Pri tem pretakanju go moramo tudi primerno zažveplati. da ne poriavi in da se hitreje popolnoma očisti. Kar se tiče pretakanja črnega vina. naj velja naslednja pripomba Črno vino se mora pretakati drugače kakor belo. Črno vino mora bit; primemo, a ne preveč trpko. ;meti mor« prikupno barvo. Če vpliva na mlado vino zrak. postane prijetnejSe in žlahtnejAe. 'koduje pa zrak barvilu ;n trpkosti črnine Zato naj se črnina pretaka le toiliko, da se ohrani o.sta m da bo stano- vitna. Skrbeti mocaS, da bo tod, te le mogoče, vedno poln in dobro zavehan. Ce je ie mogoče naj se črnina ne čisti y čistili, ampak jo pusti, da se očisti aama od sebe. Čisitia vzamejo črnim preveč barvila. Ko se je črnina po trgatvi očistila, je spil oh najbolje, da jo pretočiš takoj na čisto Ce ostane čez zimo na drotžeh, rada postane kalna. In če se to zgodi, ne izgubi samo na barvi, marveč tudi na okusu. Da se črnine zlasti v poletnem času rada loti ocetna kislina, je obče znano, zato naj se hrani v kleteh, ki so paleti primerno hladne. Dogoni klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega Komi-sarlata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: dne 20. januarja 1942 v Grahovem za govedo in prašiče; dne 20. januarja 1942 v Stični za govedo in praSiče; dne 21. januarja 1942 v Mokronogu za govedo in prašiče; dne 21. januarja 1942 v Ljubljani za govedo in prašiče. Radio LJiibljana SREDA, 14. JANUARJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije — v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert kmečke godbe. 12.40: Vlado Golob — solo na harmoniko. 13.• Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandia. 13.50: Operna glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Pestra glasba pod vodstvom Petralia. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Kvartet Jožek s sodelovanjem saksofonista Miloša Ziherla. 17.35: Koncert pianista Juliana pl. Karo-lya. 19.: Tečai italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Tercet sester Stritarjevih. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.30: Komentar dnevn'h dogodkov v slovenščini. 20 30: Gledališka sezona EIAR: Madame Butterfly. v odmorih slovensko predavanje in vesti v sTovenščini. po operi pa poročila v italijanščini. Naše DRAMA Sreda. 14 : Ob 17.: Hamlet Red A. Četrtek. 15.: Ob 17.30- Bog z vami. mlada leta' Red <">*rtek Petek. 16.: Ob 17.: Voda. Premiera. Red Premierski Shakespearjev »Hamlet« je tragedija neodločnega značija. Usoda nesrečnega danskega kraljeviča, ki jo je oblikoval Shakespeare, je delo univerzalnega značaja, v katerem so genijalno zajete tehtne misli o življenju in silah, iti ga oblikujejo in usmerjajo. V blestečem prevodu pesnika Otona Župančiča, v novi režiji dr. Krefta, s scensko glasbo dirigenta D. žebreta m popolnoma novi zasedbi vlog je uprizoritev tega dela zanimiv ost prve vrste. Naslovno vlogo Igra prvič na našem odru Slavko Jan. Nadalje igrajo še: Lev ar, Mira Danilova, V. Juvanova, Stupica, Cesar, VL Skrbinšek, Lipah, Nakrst, Mileva Ukmar-Boltarjeva in Gregorin. življenje, veselje in žalost ter ljubezen mladega študenta in njegovega prijateljskega kroga je podana v veseloigri »Bog z vami, mlada leta'.« ki sta jo napisala Camasio ln Oxilia. Zelo prikupno delo očl-tuje italijansko lahkotnost in prožnost, veliko prisrčnost in tehnično izdelanost. Glavne vloge igrajo: Ančka Levarjeva, Kralj, Mira Danilova. Režiser prof. Sest. Premiera Vombergarjeve tridepnske komedije »Voda« bo v petek ob 17. uri ra red Premierski znani dramatik in pisatelj slušnih iger Jože Vombergar je pokazal v svojem delu izrez iz našega podeželskega življen-a. Dejanje se plete okrog vodovoda, zaradi čigar zgraditve je ločene, vas v dve nasprotni stranki Konflikt razreši na izredno zabaven način kipar, ki sc mudi kot letoviščar v vasi, ko spozna, v čem leže ovire. Njegova zvijača je zgrajena na ničemurnosti in častihlepju vašca-nov, ki končno proti lastni volji dobe vodovod. Delo bo zrežiral Milan Skrbinšek. OPERA 14.: Ob 17. Pi-odana nevesta. Red Cro^ i četrtek. 15.: Ob 15.: Rigoletto. Izven. D1- jaška predstava. Zelo znižane cene. Petek, 16.: Ob 17.30: Ples v Operi. Open> ta. Red A. Abonenti reda Sreda bodo imeli dr^vi predstavo Smetanove »Prodane nevesto«. To melodiezno, v ritmih živo in iskrivo delo nudi poslušalcem s svojo pesrtostjo, še-gavost o in lepimi baleti velik užitek. Peh bodo: Vidalijeva, parti o Janka bo pel namesto obolelega Fran da Manoševski, v glavnih partijah nadalje Betetto in Dano-vec Sodelujejo: Janko, Kogejeva. Pugell. Golobova, Polair.arjeva, Jelnikar in renk. Dirigent D. žebre, režiser C Debe-vec, koreograf inž. P. Golovin. V četrtek ob ln. uri se bo vr5'.!a dijaška predstava Verdijeve opere »R5go'etlo«. ki je ena izmed najpopularnejših skladateljevih oper: Trubadurja in Traviate. Delo je nastalo v č-su njegovega najve*te-^a sklad3teljskega razmaha in mu 'e prines o mimo omen enih dveh del največ slave Pev-ne partije, ki jim je podloženo dramatično dejanje, nudijo pevcem priljubi ene naloge Razen Primožiča, ki poje nislovno pai-tijo. ie zasedba opere v letošnji sezoni večji del nova, kir je velika privlačnost V glavnih parti ah: Ribičeva ln Manoševski. Dirigent D žebre. rež:ser R. Primožič, reograf inž P. Golovin. Opozarjamo, da se bliža žrebanje za dobitke, ki so razpisani v »Gledališkem koledarčku«. Za prijatelje gledališča oonien; koledarček lep, informativen priročnik, ker vsebuje zanimive podatke in članke o gledališču ter čez 60 slik n3ših gledališki članov. Naprodaj je po ceni 12 lir pri gledaliških blagajnah in v knjigarnah. PISATELJEVA ŽENITEV Dramatik Molnar se je nameraval drugič ožen ti. Za dan poroke je bil določen četrtek. Toda Molnar se je obotavljal Ko so ga vpraševali o vzrokih je pojasnil: »Ne, Izključeno! Vsak četrtek moram v pisateljski klub. Veste kaj. izberimo ponedeljek. Ob ponedeljkih zvečer po navali ne vem nič pametnega početi.« Krakovo — naša Solatna vas NajnovejSa Številka »Sadjarja in vrtnarja« prinaša zanimiv članek ge. Cite Hribarjeve o zelenjadarstvu ljubljanskih Krakovcev, iz katerega razberemo, da je že oče Bleivveis označil krakovske vrtove kot najbolje obdelane na sveto. Iz članka povzamemo: Ljubljana, 13. januarja Kakor da prišel na deželo, se zli človeku, ko stopi za Križankami na krakovska tla. Z nizkimi, čednimi hišami se razprostirajo veliki, vzorno obdelani vrtovi. To je kraj, ki zalaga ljubljanski trg z zelenjavo. Zemlja v Krakovem je rahla črnica, ki daje za tri tedne zgodnejši pride'ek od trnovske ilovice. Najboljša je lega za gra-bensko šolo proti Krakovski ulici, ki je obrnjena na jugovzhod, ima torej dopoldansko sonce ter daje najlepši in najvažnejši pridelek. Krakovci so vrtnarili že za časa Valvazorja. Prvotno je bilo v Krakovem 6 kmetij, dandanes pa se bavi z vrtnarstvom okrog 24 družin, še danes veljajo besede dr. Janeza Blevveisa, ki jih je napisal v pohvalo krakovskim gospodinjam in vrtovom v »Novicah« 1851: »Vrti naš h Krakovčanov so kar se tiče mnogovrstne zelenjave, morebiti najbolje obdelani na vsem svetu. Kaj zmore pridno in umno obdelovanje, se vidi tukaj očitno. Kar se le more iz zemlje pridobiti, se tukaj iz nje pridobi in ljubljansko mesto in še druge kraje oskrbujejo pridne Krakovčanke z zelenjavo skozi vse leto. V Kranj — kdo bi verjel, ako se ni sam prepr čal — se mora dobra solata dobivati večji del iz Ljubljane ...« Venlar pa kapusnice, čebulnice, krompir in podobno tu ne dajo primernega pridelka, ker je zemlja prerahla, pregloboka. Krakovska zemlja je najboljša solatna zemlja. To naši Krakovci dobro vedo. Zato in iz kupčijskih razlogov sade večinoma solato, predvsem »trdoglavo krhljiko«, poleti, v pozni spomladi »mehko okroglo«, zgodnje spomladi pa berivko. Tudi endivujo, eskari-jolko, rumeno in zelenolistno, sade. Sejejo mnogo motovilca. Značilno je za krakovske vrtnarje, da seme svojih vrst zelenjave ljubosumno čuvajo in ga drugam ne prodajajo, češ: »Takšna solata zraste le pri nas!« Po krakovski strdoglavi krhljlki« je dobila svojo slavo svetovno znana »ljubljanska ledenka«, »ljubljanska maslenka« je pa istovetna z »mehko okroglo«. Krako-vec bo zaničljivo zamahnil z roko, če mu porečeš, da sadi »ledenko«. Kaj bo »ljubljanska ledenka« enaka »trdoglavi krhlji-ki«! »Ledenka« je uvožena roba, dočim Je »krhljika« domača! In človek je te njihove konservativnosti vesel in jo ceni. Razi kujemo tri oblike »krhljike«: rumeno, zeleno in poškropljeno. — Spomladi in jeseni so lehe obsejane s špnačo. Solata in špinača sta torej pri Krakovcih glavna pridelka in šaljivo ime »Solatna vas« popolnoma ustreza dejstvu. V manjših množinah sade mesečno redkvico, grah, kumare, buče, kolerabe, paradižnike, petršilj, rdeče korenje, zeleno. Z gnojem v Krakovem ne štedijo. Na 500 do 600 kv. metrov veliko parcelo dajo 6 do 10 voz hlevskega gnoja, ki ga največ kupujejo od vojaških oblastev in od mestne uprave. Le pri dveh, treji hišah imajo živino in torej tudi gnoj doma. Kar lep kapital vlože že samo v gnojenje, če pomislimo, da stane danes voz gnoja okrog 100 lir. Večinoma vlože svež gnoj v tople grede, s preležanim iz toplih gred pa pognoje vrt. Umetnih gnojil ne uporabljajo — z njimi gnoje samo njive izven Krakovega. Poleg vrtov v »Solatni vasi« imajo Krakovci njive v Trnovem, na Rakovi Jelši, v Murglah in na Barju. Nekateri imajo tu tople grede za vzgojo sadik, s katerimi so tržili tudi po Gorenjskem ob semnjih dneh, zlasti v Skofji Loki in v Kranju. Iz življenja na Hrvatskem Sprejem letalskih častnikov v aktivno slržbo. V svrho izpopolnitve letalskega častniškega zbora bo sprejetih v aktivno službo večje število rezervnih častnikov. Prosilci morajo zadovoljiti naslednjim pogojem: da imajo čin pporočnika, poročnika ali kapetana: da so državljani NDH ln hrvatske narodnosti; da niso starejši od 30 let; da niso židovske ali pravoslavne vere: da niso kaznovani; da bodo ostali najmanj pet let v aktivni službi; da so zdravi in sposobni za službo. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. Prosilci dobe brezplačno železniško vozovnico do Zagreba. 10 dkg surovega masla na mesec. Urad za razdelitev mleka ln mlečnih proizvodov v Zagrebu ima za tekoči mesec na razpolago 23.475 k? masla. Ker se je za maslo prijavilo 2C0 000 oseb. ga bo vsak prosilec dobil po 10 dkg. Proslava hrvatske pesmi v OMleku. V nedeljo je bila v državnem gledališču v Osije-ku proslava hrvatskega pevskega dne. združena z vokalnim koncertom. Proslavi so prisostvovali zpstopnlki Hrvatske pevske zveze ln predstavniki voiešklh in civilnih oblastev. Za to priliko sta osljftfika glasbenika Canjuga ln Stepanov priredila nekaj pesmi starih hrvatskih skladateljev iz ilirske dobe. Na koncertu so nastopila pevska društva posamezno in skupno. V mešanem rbc-ru je nastopilo oko!i 400 pevcev in pevk. Uspeh pevsk°:ra dne je bil izreden in so vsa nastopajoča društva žela nedelje-no priznanje. Tito Strozzl na osiješkem odm. Minuli teden je gostoval v komediji »Pot v Benetke« na osi.^oškem odru prvak zagrebške drame Tito Strozzi S svojo igro je takoj osvojil gledalce in dosegel najlepši uspeh. Gledališče je bilo oba dneva razprodano. Elektrifikacija posavskih vasi. V zvezi z gradnio električnega daljnovoda od Du-gega sela do Oborova so se zbrali predstavniki okoliških vasi in sklenili zaprositi odbor za elektrifikacijo, naj se elektrika napelje tudi v Oborovo. Novake. Preseko. Prevlake, Prrčane in v vasi okoli Rugvlce. IzvoHen 1e Ml poseben odbor ki mu je hil« poverjena pkrb da W f>M» el^ktriv-n čim prei napeljana v omenlene vaai Dolžin« iaJekovnda bi znašla 17 km Čevlji In perilo za raostarsHe r?xvf# Pretekli teden je bila v dvorani bivšega Hrvat- skega Junaka v Mostaru obdaritev siromašnih otrok in delavcev. Med drugimi darili je bilo tudi 90 parov čevljev in 30 parov perila, ki jih je poslala Poglavniko-va družina. Prei endaritvijo je imel na prisotne vodja ustaške mladine nagovor, v katerem je žele. vsem frečno novo leto, ki raj bo v znaku popolne zmage nove Evrope nad bcljševi5k'mi in plutukratskimi bo-viažnikL Obdarovanje muslimanov. O priliki kur-ban bajramskih praznikov so muslimanska humanitarna društva iz Banja Luke obdarovala večje število siromašnih otrok. V ta namen je dala tudi mestna občina večjo vsoto denarja. Prirejeni sta bili tudi dve brezplačni gledališki predstavi, ki sta bili prav debro obiskani. Pobijanje nepismenosti med delavstvom. V prosvetnem oddelku velike župe Vrhbos-na je bil sestanek predstavnikov vseh ustanov. zainteresiranih na pobijanju nepismenosti med delavstvom. Zastopniki društev in ustanov so bili edini v tem, da bodo podprli vsako akcijo, ki bi utegnila izboljšati socialno In kulturno stanje delavstva v teh pokrajinah. Tečaji bodo po vseh večjih podjetjih, med njimi v tvornici tobaka, tkalnici preprog, v tehničnem zavodu Itd. V državno službo sta bila prevzeta prof. Mirko Sevnik na državno gimnazijo v Si-sku in Fran Ravnikar na gimnazijo v Sarajevu. Oskrbne pristojbine na kliniki v Zagrebu. V »Narodnih novinsh« je objavljena nared-ba o bolniško-oskrbnih pristojbinah na vse-učlliških klinikah v Zagrebu. Pristojbina za 3. razred znaša dre vno 75 kun, za 2. razred pa 140 kun Slušatelji vseučilišča in bolniki, ki zanje plačujejo pristojbine bolniške blagajne, plačajo nižje pristojbine. Občinski proračun Karlovca. Proračun mesta Karlovca za leto 1942 v višini 13 miliioncv 115 368 kun je potrdilo finančno ministrstvo. Proračun je znatno višji od proračunov v prejšnjih letih. Izdatki bodo kriti s povečanimi občinskimi dokladaml. Hrvatski radružnl »vet. Pretekli teden ie bila ustprovna s^ii^Sfna hrvatskega za-^infricep. sv»ta zadruge z omeienlm jamstvom. V njej so včlnrtiene vse revizijske zadruge Dežela zemeljskega raja Havajski otoki so imeli takoj ob začetku vojne na Pacifiku veliko vlogo in ni dvoma, da jo bodo imeli še večjo, čim Dolj se bo ta vojna razpletala Amerika je dobro vedela, zakaj si je osvojila to otoško skupino sredi Tihega oceana, ki je skoraj enako oddaljena od Zedinjenih držav Kakor od Japonske in Kitajske. Ti otoki so pravi zemeljski raj, poln prelestnih enot in čudežev, obenem pa tudi nad vse važno vojaško oporišče. Vsak izmed sedmih havajskih otokov jc enako lep, in č-e temu nekaj nedostaje, dobimo na drugem preobilno nadomestile. Vsi oteki so ognjeniškega izvora, nekateri imajo ugasle vulkane, ki ;ih prekriva danes najbohotnejše zelenje in ki s svojimi globokimi soteskami napravijo na človjKa silen vtis Drugi ognjeniki pa še delujejo, med njimi '»lavna Loa, na večji ognjenik na svetu, ki sega 4200 m visoko. Na poecr-nih mestih sestavlja njegova lava prava valujoča ognjena jezera. Mavna Loa se dviga na največjem in na južnejšem otoku, ki je dal vsemu otočju ime. Tam je tudi sedež ameriškega guvernerja, to je v mestu Hilu. in tam je tudi mogočni spe- j menik brodarju Cooku. ki je otočje odkril in je tu izgubil svoje življenje. Politično in gospodarsko življvnie Havajev pa ima svoje sredižče v severnejšem otoku Oahu-ju. Tu leži mesto Honolulu in vojno pristanišče Pearl Harbour. ki so ga Japonci ob začetku vojne s takšnim uspehom napadli. Ime Pearl Harbour, »Biserni pristan«, je nastalo po zelo razvitem lovu na školjite bisernice, ki ga uganjajo med njegovimi koralnimi čermi Ker je podnebje Havajskih* otokov zavoljo morja izredno enakomerno, zdravo, milo in toplo, jih pokriva razen na zapad-r.ih robeh tudi izredno bujno rastlinje Mogočna drevesa molijo tu v nebo, kokosove palme z višino 50 in več metrov ms,} nič posebnega, enako važne naravne produkte pa dajejo do 20 m visoki algarooovci. krušna drevesa, sladkorne trstike, ki zrase jo do 12 m visoko, ananasovci, praprotnice, ki so visoke kakor drevesa, m naposled neskončni nasadi riža, oljk, ica-vovcev in tobaka. V deželi vlada večna pomlad, vse leto je odeta v zelenje m njene cvetlice žarijo v najrazkošnejših barvah ob vsakem času. Tudi živalstvo uspeva na Havajih izredno dobro, zlasti govedo, ovca, prašiči, koze, osli in perutnina, med njo posebno fazani. Vse te živali pa so tu šele udomačili kajti dežela je imela prvotno i-smed sesalcev samo netopirje in podgane, rce-dine pokrajine združujejo vse prednosti posameznih predelov, tako »Mavrična 'Johna« na Oahuju, »Vrtni otok« Kauaj, ki je pomaknjen najbolj proti severu, končno »Narodni park« na Havaju. Narava oo-nuja svoje dobrote tako velikodušno, oa človeku tako rekoč ni treba niti stego/ati rok po njih. Skoraj edino opravilo, ki zahteva več dela, je ribištvo, toda rib v havajskih vodovjih dobesedno mrgoli Ribolov opravljajo domačini še po pradavnih načinih: s sulicami. Ti domačini, Kanaki, pa izumirajo. Tujci jih še najmanj mo'ij'0 na otoku Molokaju v sredini otoške skupine. Njih najljubša jed je pečenje, ki si ga pripravljajo v imuju, to je v jami, ki jo izkoplje o v tla. To pečenje sestoji iz svinjine, ribe, neke morske trave in kokosovih orehov. Toda to je jed le za praznične dni, drugače se Kanak zadovoljuje tudi z nekakšnimi žganci iz tarovih Korenin, ki so pa izredno redilne, in z nakc vrsto hrušk, ki jo imenujejo avokado. Vso deželo, vsa mesta, vasi in nasaae obdajajo večno sinje morje, zelene visoke gore in aromatični vonj, ki prihaja taJo z morja, kakor z gora V morju se lalrnco koplješ, kolikor ti je drago in kadar Koli ti je drago, bodisi v januarju ali v juliju, kajti dnevi so vedno topli. Domačini so si izmislili posebno vrsto vodnega športa, jahanje na valovih, ki se je tu in tam uvedel tudi v Evropo. UR;Rji&fi V Nemčiji so diskutirali te dni o vprašanju, da-Ii bi se dala proizvodnja povečati na račun spanja. V »Kolnische iiei-tung« je neki strokovnjak odgovoril na to vprašanje tako-le: če nas izkušnja tudi uči, da zadostuje ljudem, ki zelo intenzivno delajo, skrajno malo spanja, bi se morali po drugi strani varovati, da bi iz takšnih primerov, Ki pomenijo vedno le izjemo k pravilu, delali predaljnosežne zaključke. Spanju zavoljo tega ne smemo kratiti njegove naravne pravice, po kateri je v gospodarstvu življenja stalen pripomoček k zdravju in obnovi sil. Na vprašanje, o katerem so nedavno tega živahno razpravljali v javnosti, da-li bi morali zares prespati tretjino življenja, ne moremo dati splošno veljavnega odgovora že zato, ker je potreba po izmenjavi popolnega miru in napetega dela med ljudmi zelo različna. V teorijo nekaterih zdravnikov in učenjakov, da spanje nikakor ni naravna nujnost, ne verujemo, nasprotno smatramo za skrajno AMca ssttentrionale — Severna Airika nevarno, da bi ta postvrljall pnvfla, U bi težila za tem, da M se spanje skrajšalo na najnižjo mero, s čimer naj bi se podaljšalo stanje bdenja. Neizbežna posledica bi bila silovita porast nervoznošti, nikakor pa ne splošna pomnožitev delovnih uspehov, kakor na videz nekateri verjamejo. Kaj je prav za prav spanje? Shakespeare ga imenuje nekje »smrt vsajtega življenjskega dne«. To je spretni pripomoček, s kateril narava začasno ugasne in omogoči tako organizmu, da si pridobi novih sil iz nekega sveta, ki nI normalni svet našega bdenja. S stalno menjavo »smrti« in preroditve ohranja narava življenje. Vsako prebujenje po dobro preepa-ni noči je zvezano z osvežujočim počutkom notranjega očiščenja, neke vrste duševnega prezračenja Ta harmonični ritem med spanjem in bdenjem je prav tako potreben in po naravi nujen, kakor vse druga napetosti in nasprotja v gospodarstvu življenja, pa naj si gre za svetlobo in temo, za moškega in žensko, vdihavanje in Izdiha vanje, toploto in mraz ali kar koli drugega. Le s svojo skupnostjo predstavljajo te stvari celoto in vsak poskus, da bi posegli v to zdravo izenačevalno razmerje, pomeni motnjo normalnih odnošajev. Samo popolno nepoznavanje človeškega ustroja si lahko Izmišlja teorije, ki nas hočejo prepričati, da nimao prav, če »prespimo tretjino življenja«. Zakaj so kradli žico? že nekaj dni je poštna in železniška uprava v Portu Santa Cruz v Argentini ugotavljala, da neke telefonske in brzojavne proge ne funkcionirajo. Poslala je na lice mesta tehnike, da pogledajo za vzroke. Ko so ti prišli na mesto, so ugotovili, da je bila proga na odprtem kraju prekinjena in da so manjkale žice. žice so bile iz debelega, dobrega bakra in tako so kmalu dognali, kam so izginile. Mnoge indijanske ženske so nosile zapestnice in celo ogrlice iz takšne žice in moški so izkali njihove naklonjenosti s tem, da so rezali žico na progi ter jim jo prinašali v dar, kajti ženske so to žico, ka se je tako lepo bleščala, cenile nad vse. če bi poštna uprava ne bila kmalu stopila vmes, bi škoda lahko postala velikanska in bi resno ogražala telefonski ter brzojavni promet. Tako so oblasti kmalu napravile rei, za vsak primer pa so vzdolž železniške proge, ob katerih tečejo žični vodi, uredili stalno straz-no službo. Fronte i ' * * ■ * — Z rake fronte Mezzi meccanizzati e corazzati britannici cattnrati — Zajeta britska mehanična in oklepna vozila ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Gospod plačilni, ostrige so pa strašno majhne — in sveže se isto tako ne morejo imenovati!« »Nu, nu, tedaj je vendar dobro, da nl£0 velike!« * »Za rojstni dan sem ti kupil to krasao biserno ogrlico, dragica.« »Toda, ljubi možek, saj vendar veš, da sem si želela avto!« »Da, iskal sem povsod in nikjer nisem mogel dobiti avtomobilske imitacije!« * Milemka je dobila ogrlico v dar. Ponosno se postavlja ž njo pred zrcalom. »Toda mamica,« se nenadno obrne z vpraš.ijo-čimi očmi, »kako mi boš odslej umivala vrat?« * Zdravnik se poslavlja pri vratih. »Ni tako hudo,« je de;'al možu. »Vaša žena ima čisto navadno hripo. Samo za podpluto mesto na hrbtu ne najdem razlage.« »To vam pa lahko jaz pojasnim,« je odgovoril mož. »Od kar je bolna, leži 3talno na ključu hišnih vrat!« * »Kako je s tvojo novo službo?« »Hvala, prav dobro!« »Ali je kaj samostojnosti?« »O, precej. Pred osmo uro zjutraj lahko pridem, kadar hočem, po šesti zvečer pa lahko prav tako svobodno odidem.« * Gospa Korenova je dobila trojčke. Gospod Koren je na to tako ponosen, da vabi vsakogar, da si jih ogleda Tako je prišel tudi mali Tonček, tekač Korenove tvrake. »Nu, Tonček,« ga je vprašal Koren jo-vialno, »kako se ti zdijo?« Tonček je vrgel strokovnjaški pogled nanj. potem je pokazal na enega .zmed trojčkov in odgovoril: »Tega bi bil jaz <>a vašem mestu obdržal...« * »Kaj naj napravim. Tat'ana? Vedno imava takšno bodečo in srbečo bolečlnj v obrazu.« »Reci Rudolfu, naj bi se bolje bril...« :•< J* "»S? ii,: 'Mm v i Hanno adottato piccole slitte per il traino di materiale — so začeli uporabljati majhne sani za prevažanje materiala Vlak med dvema plazovoma Iz Sorie v Španiji poročajo o hudem doživljaju potnikov nekega vlaka, kd je odpeljal pred dnevi od tam, a še do danes ni prispel do naslednje postaje Torralbe. Iz Sorie je vlak odšel zaradi hutih snežnih metežev z veliko zamudo. Z njim je potovalo kakšnih sto potnikov, ki so se odločili za potovanje samo zavoljo nujnih zadev. Obe lokomotivi sta si le s težavo krčili pot skozi vihar in metež. Medtem so na postaji v Soriji čakali signalov. Prvi znaki iz najbližjih čuvajnic so prihajali še s prilično rednostjo, potem pa jih je mahoma zmanjkalo. Direktne zveze s postajo v Torralbi so bile prekinjene, zateči so se morali k javnefnu telefonu, ki je še funkcijoniral. Po ovinkih so zvedeli, da vlak v Torralbo ni prispel. Ker je bil čas prihoda po voznem redu že davno pretekel, so si mislili, da se je vlaku zgodila nesreča in so sestavili takoj reševalno ekspedicijo iz železničarjev, ki so po dolgem in napornem korakanju po progi dospeli do velikanskega kupa snega; snežni plaz je bil tu padel na progo in jo vso zasul. Reševalci so morali napraviti dolg ovinek, da so prišli spet na progo, nekoliko kilometrov dalje so končno dospeli do mesta, kjer so odkrili vlak. Dva snežna plaza sta ga blokirala, tako da ni mogel ne naprej ne nazaj. Del Kdaj so se brili Rimljani? Rimljanom je veljala brata kot znak mladosti. Zato so imeli anladi rimski možje navado, da so si puščali brado rasti in fo zrelijo negovali, briti pa so se začeli i-ele v zreli moški dobi. Polagoma se je izcim.ila iz tega navada, da so se začeli moški briti šele v svojem štiridesetem letu, to je nekako v času, ko se pričnejo pojavljati pivi srebrni lasi ob sencih. Nepismenost v Indiji Po najnovejši statistiki ne zna 88 odstotkov tsega prebivalstva v Indiji ne citati ne pisati. To je najvišji odstotek nepismenosti, s katerim se lahko »ponaša« kakšna dežela. potnikov je bčl odšel, da poišče zavetja v najbližjih hišah, morali so se pa vrniti, ker jim je bilo nemogoče naprej. Izmed obeh lokomotiv je ostala samo ena pod paro, in sicer zato, da bi dajala toplo vodo ogre-valnikom v vozovih, že več dni prinašajo reševalni odlelki skozi največje težave na saneh hrane za potnike, ki ne morejo zapustiti svoje ledeno hladne ječe. Iz Madrida so poslali v Sorio pomožna, sredstva, med drugim poseben snežni plug za železniške proge. S tem plugom upajo 6-m prej pospraviti ogromne kupe snega, ki so ustavile vlak. Trajalo pa bo bržkone še nekoliko dni, preden bodo mogli vlak in njegove potnike rešiti iz neugodnega položaja. ANEKDOTA Metternich ni rad govoril čez mero in vs; gostobesedneži so mu bili zoprni. Med dunajskim kongresom je bil neki f rane oslu diplomat pri njem in mu je začel z velikim temperamentom govoriti o vseh mogočih stvareh, pri čemer se je ustavljal nad najmanjami podrobnostmi. Metternich ga je nekaj časa molče poslušal, ko mu je bilo preveč, pa je dejal hladno: »Vaše roke me dolgočasijo.« »Zal mi je,« je odgovoril Francoz, »toda ozračje me dela tako nervoznega, da res ne vem, kam naj jih denem.« »Na usta,« je menil Metternich. VSAK DAN ENA »Prosim, če mi daste nekaj v zastavo, vam že posodim 100 lir.« »Nu, pa vzemite drugo hipoteko na mojo uro!« Enltsrni pregled Skladatelj L. M. škerjanc Večer simfoničnih del uglednega slovenskega skladatelja L. M. Skerjanca je zopet zbudil živo zanimanje za njegovo umetniško osebnost, tolikokrat hvaljeno in tolikokrat obsojano. Dobra in slaba mnenja o njegovi glasbi, smeri, namenu in pomenu so se neštetokrat križala in tisti, ki smo bili priče tem dostikrat osebnim. večkrat tudi stvarnim bojem, vemo, kako resno sta se obe strani zavzemali za svoje mnenje, ki sta mu pripisovali av-toritativnost in nezmotljivost. Vendar je ostal velik del teh debat in nasprotij brez posebnega odmeva Na eni strani zato, ker je Škerjanc sam eden redkih dobrih in v vsakem oziru podkovanih glasbenih esejistov — saj se še danes ne more zlepa kdo meriti z njim bodisi v pestrosti jezika ali v točnosti izražanja misli, kaj šele v znanstveni trdnosti —, na drugi strani pa zato, ker je stara resnica, da resno in smotrno delo. katerega Škerjan-cu tudi največji nasprotnik ne more oporekati, s svojimi uspehi prerašča vse malenkostne prep..rčke okrog sebe in ostane segajoče v življenje brez ozira na mnenja in kritike, saj se opira le na svojo kakovost in umetniško silo. Govoriti' nam je o Škerjančevem skla-dateljskem delovanju in ne samo o njegovem večeru ki se je vršil 12. t m. v veliki unionski dvoranj in ki je prav za prav samo povod za razmotrivanje in opredelitev celotnega Skerjančevega ustvarjanja. Prve strune, na katere je udaril mlad: skladatelj v letih 1917—19 so bile lirične Izšl® so rijsgove »Peimi«. 7 samospevov čudovit« in bogate lirike, naslanjajoče v harmoniji na takrat nezaslišano nove posege izven osnovne tona-litete a tudi na dobro zaznavna, dognana pravila in razmerja med tonalitetnimi stopnjami Liričnosti omenjenih samospevov pri nas dosedaj še ni nikdo dosegel ali presegel in če nič drugega, so te pesmi dokazale, da je skladatelj zmožen polno in globoko zajemati iz vrelca fantazije in vzorno tolmačiti nastrojenje besedila. Res je, da te pesmi, ki so važne, ker so značilne za duševnost in izražanje (nekateri tipični melodični intervali se v Skerjančevi glasbi še danes pojavljajo), niso mogle obseči vseh skladateljevih zmožnosti. Zato tudi štiri klavirske skladbe, ki so izšle nekaj let nato v Gutmannovi izdaji, niso zrcalile v sebi vse skladateljeve duševnosti, ker so se tudi one gibale zgolj v liričnih nastrojenjih. To je njihova slaba stran, saj se skladatelj ne more in ne sme izpovedovati samo na en način. Ker je pa le malo drugega znanega o Škerjančevem delovanju tiste dobe, je umljivo, da so ga ocenjevalci proglasili za izrazitega lirika in mu niso prisodili nikakega krepkejšega in jedrnatejšega izražanja. Ker je Škerjanc kmalu krenil v akordiki. pa tudi po načinu gradnje in po celotnem nastrojenju svojih skladb, v nekak pozni impresionizem, smo ga naglo in površno proglasili za »Francoza«. Koliko so njegove tozadevne skladbe (poleg že omenjenih predvsem še njegova prva dva godalna kvarteta in njegova prva simfonija, prav za prav simfonični stavek) res »francoske«, bo sicer ugotovila doba, ki pride za nami in ki bo z oddaljenejSe-sm gledišč« opazovala in presojala ta dela. Mislim pa. da Škerjanc ni msftf slovanski kakor kdorkoli naših skladateljev, pa na1 drugi uporabljajo še tako pristna sloven^-ska sredstva (folkloro) za izražanje. Slog v glasbi namreč kaj rad zapelje v krivič- no opredelitev, saj glasba govori brez ue-sed in na prvi pogled in posluh ne more biti vidna narodnostna pripadnost umetnika, kakor je to v nekaterih drugih panogah umetnosti. Menda ne bo nikdo imel našega Jakopiča za »Francoza« zato, ker slika v impresionističnem slogu. Jakopič je pač predstavnik slovenskega slikarskega impresionizma, kakor je Škerjanc vsaj v prvih svojih delih slovenski glasbeni impresionist Povsem nekaj drugega pa je osebna — ne samo slogovna naslonitev na znane vzornike, o čemer bo tudi še beseda. Dirigent Skerjančevega koncerta D. M. Šljanec Druga doba Skerjančevega ustvarjanja je nagib h klasicizmu. Prehod se je verjetno ižvrSil t močnimi spremembami v osebnih nazorih in umetnostnih vzorih. Dejstvo je, da smo vsi ostrmeli, k« snv.> v -Novi muziki" zagledali njegove klavirske variacije »Pro memoria*. Trpkost zvoka, močna in brezobzirna kontrapunk-tika, bitonalnost, obenem pa obsežnost klavirskega stavita, izrabljenega do največje virtuoznosti, so bile presenetljive in toliko nenavadne, da smo dvomili v njihovo pristnost in nujnost. Res še danes omenjene variacije niso bile javno izvajane pri nas in se danes prav tako trdovratno branijo pred analitičnim študijem kakor ob svojem nastanku: ne dado prav razumeti svoje vsebine in venomer te pustijo v dvomu, če le ni še nečesa drugega, globljega in bolj neznanega za zastorom, do katerega si že prodrl. V isto slogovno vrsto spada skladateljeva »Sonatina da camera«, delo, katerega v Ljubljani žal še nismo slišali in ki je imelo ob svoji prvi izvedbi v Zagrebu lep uspeh. Nato pa je Škerjanc svoje plodonosno delovanje šele prav začeL Od manjših skladb (dve Bagateli in Romantični inter-mezzo za violino ln klavir, 7 Nokturnov za klavir. Klavirski trio, dva godalna kvarteta, suita za godalni orkester (itd.), katere vse od kraja izkazujejo dovršeno obvladanje snovi, se je naglo povzpel na dve veliki kantati (Zedinjenje in Sonetni venec), do druge simfonije v h-molu in končno do skladb, ki smo jih slišali na našem simfoničnem večeru. Jasno in nezmotljivo je vidno skladateljevo zorenje. Po tehnični strani, ker mu postajajo najtežji problemi instrumentacije in arhitek-tonike igrača; po izbiri izraznih sredstev, ker sta mu jih obogatili akordika iz prve lirične dobe in melodika iz druge, klasicistične dobe njegovega ustvarjanja; končno po vsebini in globini domislekov, ki streme k enostavnosti, a zgoščenosti in tehtnosti. Njih plemenitost je odmaknjena od prevelike čustvene predanosti lirlzmu kakor tudi od pretiran« trpkosti klaaicic-ma. Del* prevevajo vedri In aeeCi doml-slekl. Škerjanc Je d«lef od dramatike. NT* mu ni bolj tujega od mogočnih vzponov in pretresljivih trenutkov. Zrel duh je. ki se na višini svojega znanja in ume^anja modro in vedro bavi in igra z glasbenim snovanjem, ne naslanjajoč se na kako programsko snov in ne posegajoč v tragiko, trpljenje in radost človeškega življenja. Gotovo je Skerjančev optimizem, ki veje iz večine njegovih zadnjih del, osnovni povod za tako umetnostno opredelitev, kajti le tako si moremo razlagati svežino Rondoja v klavirskem koncertu ali živahnost koračnice v tretji simfoniji, ne da bi bila takim brezskrbnim razpoloženjem postavljena ob stran znatno nasprotna in druge, mračnejše strani človeške duševnosti zadevajoča nastrojen.ia, kakor je to po ustaljeni zgradbi simfoničnih del povsem možno in dobrodošlo. Zato veje iz Skerjančevih del za čudo enotna barva, tako enotna, kakor smo to vajeni le pri velikih mojstrih, kj si s silo svoje osebnosti grade slog. katerega prepoznamo lahko enkrat za vselej. Omeniti pa moramo v ocenjevanju še drugo, manj ugodno stran Skerjančevega ustvarjanja, katera sicer nj pogosta, vendar dovolj za znatna: namreč preveč vidno naslonitev na nekatere vzornike, bodisi v celotnem razpoloženju in načinu ka-denciranja, bodisi v izredno sličnih domislekih. Ne mislim s tem skladatelja obtoževati kopiranja — Skerjancu tega prav gotovo ni treba, saj so taki domisleki docela samostojno in svojevrstno izpeljani — vendar naj op zor m na toliko potrebno samoniklost. k je tako občutljiva in tako rado izmikajoča se lastnost in k! edina potrjuje — in to neštetokrat tudi pri Skerjancu — pristnost in nujnost nastanka umetnine. * K izrednemu uspehu, kj ga je Škerjanc doživel na svoiem večeru, so pripomogli seveda tudi izvajalci Tako Je dirigent Dceffo M. Sljaaec s spretnostjo, hate-«• « Je pri9*«f!l r vefletnem de- lovanju v ljubljanski radijski postaji, izvabil iz ork u— 2a knjigo »Architectura perennLs« z deli in načrti častnega meščana ljubljanskega univ. prof Jožeta Plečnika ter z razpravama urnv prof. dr. Franceta Steieta in tir. Antena Trstenjaka je naravno zavla-da.o naivečje zanimanje. Zaradi neprestanih vprašanj kdaj in kje bo mogoče dobiti to knjigo, obveščamo javnost, da doslej ni prišla v prodajo, ker še ni bila vezana. Od danes dalje dobite Knjigo v mestnem kulturnem odseku v Turjaški palači na Napoleonovem trgu med uradnimi urami od 9. do 15 za ceno 400 L. Knjigo lahko naročite tudi telefomčno na štev. 41-21 in 41-24. Ker je knjiga izšla v skrajno nizki nakladi in pride v prodajo samo 200 izvodov. hitite z naročilom! u— Nov grob. Nenadno je preminila ga. Vera Rarkova. Pogreb drage pokojnice bo ščajoči gibi, smotrno uporabljeni in skrb- j no odmerjeni, so izvabljal' od orkestraš^v j igro, kakršne pri tako težkih skladbah nismo ziepa čuli. Plastika vzporednih linij in zvočnih skupin kakor tudi vzpon gradnje sta bila vzorno prikazana. Dinamika je bila dovolj odtehtana in ritem poln življenja. Umetn:ne so zaživele pred namj prozorno in točno, brez zvočnih zmešnjav, da smo zlahka sledili poteku. Ljubljanska radijska postaja sme biti ponosna na mladega dirigenta, katerega želimo slišati tudi z drugim, ustaljenim klasičnim sporedom. Solist Anton Trost je v klavirskem koncertu pokazal s svojo sijajno igro, kako je treba interpretirati moderno. Brez kakega vidnega napora je igraje zmagoval vratolomne težkoče. o kater:h niti šolani pianisti, ki niso pogledali daleč čez klasiko in romantiko, nimajo prave predstave. In vendar je bil kljub težavnostim klavirski zvok prepojen z močno poezijo bod.si mirnega pastoralnega značaja, bodisi z razigranostjo plesa v rondoju ali s sanjsko melodiko počasnega stavka. Ne moremo si misliti boljšega interpreta za Skeriančev koncert ne po tehnični strani, po kater, se Trostu noben drug naš pianist ne približuje, ne po muz kalni strani. ker mu koncert očitno ustreza v vsem svoiem poteku in nastroju Končno na.1 omenim še orkester ki je predvsem v obeh samostojnih skladbah (Dramatična uvertura in Tretja simfonija! pokazal vendar že enkrat primerno stoonio. Izvrstna so bila »odala in za naše razmere prav dobra pihala in trob la z neoporečno intonacijo in brezhibno skladnostjo Želimo si. da bi vsai t.o doseženo stnonio naš orkester obdržal na vseh koncertih tudi v bodoče. Dvorana Je ntla res prav dobro zase dena in občinstvo je s pozomostio ki jc zasluži tako važen večer sledHo izvaianjti Sk^datpli dirigent n solist so "t-eieli 1p-pe SnnV-p in vence SVIaHatoMn ^Vprianci' Pa Se1'mo n? nleeovpm strmem vzponr Se mnoso lepih uspphov • Marijan Lipovšek v sredo ob 16. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče pri riv. Križu. Pokojni bomo ohranili lep spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje! u— Razdelitev zapujeme Alojzija Vodnika. V starosti 71 let je 9. januarja 1939 umrl v Ljubljani veleindustrijec m gospodarstvenik Alojzij Vodnik. Po njegovi smrti je nastalo še posebno v našem mestu veliko zanimanje, komu bo pripadla njegova dediščina. Alojzij Vodnik je namreč umri brez direktnih potomcev in brez poslednje volje. Kot dedič so se priglasili pokojnikova soproga Ivanka, njegov nečak Alojz j Jan-kovič, kamnoseški mojster iz Rožne doline, in mladoletna pranečakinja Branka Koka-ljeva. Po ugotovitvah zapuščinske razprave je sodišče razsodilo, da ima vdova ga. ivan-ita pravico do dediščine v višini 7 osmin. Preostala osnima je pr padla vsakemu po polovici Jankoviču in Kokaljevi. Na podlagi tega so bile nepremičnine razdeljene takole. Vdova Ivanka Vounkova je dooila inšo štev. 34 v Kolodvorski ulici z gospodarskem poslopjem, dvoriščem in vrtom ter hišo štev. 28 z ivoriščein in vrtom. Priso-jena ji je bila tudi hiša v Tavčarjevi ulici in gozdne ter druge parcele na Glincah Alojzij JanKovič je postal lastnik hiše štev 32 v Kolodvorski ulci, gospodarskega poslopji.. kamnoseške delavnice m avoiišča. DoD-1 je tudi posestvo v kat občini Velika mgojna Mladoletna Branua Koualjeva pa je postala lastnica hiše štev. 1 v SlomšKOv. ulici. u— Sonce je posijalo. Zadnje dni je žt nekajkrat hotelo sonce razpisu oblake, toda veino znova se je moralo skriti za gostimi meglami. Menda zato smo imeli še kolikor tolko vzdržen mraz, čeprav smo se vsak dan bali, da bo živo srebro zdrknilo na 10 stopinj pod ničlo m še več. Včeraj se je to res zgodilo, za nadomestek pa je pozno dopoicine posijalo sonce in se je človek v zavetnih legah lahko na njem kax ogrel. Ce bo jasno vreme ostalo, bomo naj-brže kmalu doDili še hujši mraz Tolaži pa naj nas dejstvo, da so dnevi vsak dan dalj ši in ia ona tudi sonce iz dneva v dan več moči. VESELI TEATER PREMIERA PROGRAMA ŠT. 14 četrtek, 15. I. cb 18.3® u— Premiera programa štev. 14 v »Veselem teatru« bo v četrtek, 15. t. m. ob 18.30. Na sporedu so same noyitete. Sodeluje ce o-ten ansambel. V skečih nastopa tudi gosp. Ljub.ša Jovanovič. PredpioJaja vs opmc v četrtek od 10.—1/213 m od 16. dalje pri naši blagajni na Miklošičevi cesti. Adamičev jazz! 44 n u— Naznanite sobe! Mestno poglavarstvo še vedno potrebuje več čednih, opremljenih sob za nastanitev oficirjev in urad-ništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato pa prosimo prebivalstvo, naj lastniki takih sob ali stanovanj te prostore naznanijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Za najemnino se podnajemnik sam pogodi z lastnikom stanovanja, na bolj potrebne so pa sobe v središču mesta. u— Mrakovo gledališče in Pavlihovci. V četrtek zvečer se nam obeta zopet nekaj novega. Znana četvorica komikov »Pavlihovci«, ki kljub mladosti nas opajoč h be-lež. že več uspehov se nam bo v frančiškanski dvorani drugič predstavila z deloma novim sporedom. Ne'.avno tega so se Pavlihovci združili z Mrakovim gledal, ščem in bo na četrtkovem večeru humorja nastopil tudi Mrak, ki smo ga bili doslej vajeni videti samo kot nosilca resnih vlog. četrtkov spored obsega štiri stare. a predelane točke in pet popolnoma novih. Za uvod bo nastopil Mrak z osebjem svojega gleda' šča in bo mel skušnjo za klasično igro »E;ek-tra«, ki jo bo predvajal prihodnji teden na istem odru, kar bo za LJubljano nedvomno senzacija, saj bo nesmrtna »Elektra« prvič na oiru ne samo v našem mestu. Ko bo skušnja za »Elektro« najbolj v teku, nastopijo Pavlihovci... Prvo točko izvajajo vsi štirje Pavlihovci, prav tako drugo »Na divjem zapadu«. Tretjo točko bo podal Mrakov igralec Silotd kot Dr. Dixi. Četrta točka je tudi nova in jo bo izvajal Biči. Nove so še točke »Ples« (Biči), »NaS kino« (Mrak, Biči, Bunka, dva razbojnika) ter točk. »Bunka« in »Kruh, mast, moka«. Konferansje bo Curi-Muri. Med odmori bosta nastopali simpatični M.ša in Maša. ki se bosta postavljali na kitari, in Mišo in Miško s harmonikama. Ni dvoma, da bo prihodnji večer humorja četvonce Pavlihov-cev uspel, ker so se mladi igralci potrud li in so pazili posebno na to, la kolikor mogoče odstranijo začeta ške nedostatke, ki so jih pokazali še na prvem samostojnem nastopu. u— Petdnevni smučarski tečaj, za začetnike (ce; se prične v sredo 14 t. m. Tečaj bo trajai dnevno po 2 uri ol 14. do 16. ure. Prijave se sprejemajo pn blagajni kavarne »Evropa«. Zbirališče v sredo pred drsališčem S. K. Ilirije ob 3/414. Prijavnma znaša 60 lir. 41.n u— Večeri predklasične glasbe je naslov šestih koncertov, ki jčh bo priredila Glasbena Matica ljubljanska po zamisli profesorice Silve Hrašovčeve do konca sezone. V teh večerih bomo slišali skladbe nekako od leta 1500. do konca XVIII stoletja, ki sc bile zložene za različne .nš trum en te ln glasove. Prvi večer ima naslov: Piedkias.č-aa orgelska glasba; drugi Predklasičm »ratorij, tretji: Handl in Bach v Klavirski giasbi; četrti: Preuklasiki v orkesiram. glasbi; peti. PredkiasiKi na raznih inštrumentih; šesti: italijanski inširumentaini preiklasikc m francoski klavičembal.sti Prvi koncert tega cikla bo v ponedeljek 19. t. m. ob poi 19 un v Hubadovi dvorani Izvajal ga bo na orglah skladatelj Matija Tome Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 42 n u— V počastitev spomina blagopokcj.ie matere g Mihe Ozvvalda, uradnika Pokojninskega zavooa v Ljubljani, so darovali njegovi tovariši-uradn ki 273 lir Prot.tu-oerkulozni zvezi v Ljuoljarn. Najlepša hva-la! u— Vrtnarska predavanja pri Sadjarski m vrtnarski podružnici Ljubljana I. V sredo, dne 14. t. m. predava nadzornik g. Josip štrekelj o spomladanskem obrezovanju sadnega drevja in grmič ja raznih obl k in po različnih metodah. Začetek točno ob 18. 1 šesti) uri zvečer. Skioptčne slike. Kemijska predavalnica na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost. Iz Novega mesta n— Odmera za na-odnmbrcnnbn: f(md. Zarodi pravilne oimore morajo vs davčni zavezanci, ki imajo tri ali wč živi h zak«.n-stkih otrok izpod 21. leta sitarcoti. vložiti do 31. januarja prijavo, v kateri je treba navesti imena Ln rojstne podatke otrok. Prijave je treba ko kovati z L 4, rkko-ine za prijavo pa se dobe pn davčni upravi. Prijave. vložene po 31. januarju, se pri odmeri j obrambnega fonda ne bcxio upoštevaje. V ! .ateir. roku morajo prod ožiti daven up-avi • prijave tudi vsi preko 30 let stari mo?ki, j davčni zavezanci Davčnim zavezancem, ka- j ter,m so otroci pomni :n sedaj nimajo no- ' benegr, otroka, pr jav ni treba vlagati. Iz Gcrlske pokrajine Nov predsednik Društva dajalcev krvi. Dajalci krvi imajo tudi v Gorici svojo organizacijo ki vzgiedno posluje. Do nedavna je b'l predsednik njihovega društva prof. dir. Luigi Sussi, ki pa Je moral to funkcijo zaradi prezaposlenosti na drugih področ ih odložiti. Po njegovem odhodu Je prevzel predsedstvo primarij dr. M. Rigo-ni, ki je pred kakšnim poltretj'm letom prišel iz Bologne v Gorico in se v našem mest.u uspešno udejstvuje kot odličen kirurg. Iz Tržaške pskrajfns Ob grobu slikarja ArgtJa Orla. v sobo- i to ponoči je na svojem domu umrl ak?d. 1 slikar Argio Orel, eden najodličnejš h predstavnikov tržaškega kulturnega življe- nja. 2e del j časa je bil hudo bolan, a ko Je pred tedni po daljšem presledku najavil svoje poslednjo razstavo, so vsi, ki so ga poznali in cenili, upali, da Je njegova delavnost znamenje boljšega zdravja. Toda upanje je varalo, Argio Orel Je podlegel boleza<, ki mu Je prizadejala velike telesne in duševne muke vrsto let. — Pokojni umetnik Je bil rojen Tržačan, a njegova mati je bila Grklnja, Starejše pokole-n;ie se Se spominja njegovega prvega nastopa, ko Je leta 1902. kot 18 letni fant, poln zanosa in poleta, prvikrat razstavil. Takrat je bil učenec monakovske akademije. kjer se je s pridom učil zlasti v delavnici profesorja von Stucka. Bil Je naj-mlajši med dijaki, kar jih je bilo takrat sprejetih na akademijo, a vzbucfcl je tolikšno pozornost svolih učiteljev, da je bil že po enem letu Študija prpužčen na razstavo monakovske Secesije. Ko se je iz Mo-nakovega vrnil v Trst. se Je kmalu uveljavi1 kot eden najboljših tržaških slikarjev. Čeprav je izhajal iz skromnih razmer -megova pojava imela nekaj gosposkega da, aristokratskega na sebi Kmalu se je speclallz'ral na podrodu ženskega portreta ln najlepše tržaške žene so se portretirale pri njem. A napravil je tudi nekaj prav uspelih moških podoD. med njimi portret ^arlbaldlnca Antonila Dudovieha prejšnje vojne se je Orel. ki je b!l po svoji lepoti oboževan med ženskim svetom oženi z bogato nevesto in - kon v katerem sr mu Je rodila hčerka Je bil nadvse sre-Oen Terlai se le v mripdipm sl-:kariii oer'a-slla zblrateHska str8.«*t Nihčp v Trstu ni tako dohro poznal ,apons^e fulture kakor o; in zbirka n^enovih lanonoKih redkost* Je bila prava 'akladni^a V vomi le lzsru-bl' slepr skoraj vse svoje premo*en1e po prevratu pa je v Italiji n?novo razmahni) vso svojo delovnost ter doseerel u^ophe dn si je kmalu opomoeei. Srp^o m u"p«h pi mu je kalila bolezen, k* 1e glodala v njem izza mladosti Bli je to redek primer Kožne Pole^n kt mu je srrozila da mu imači obr?>z Smrt Je umetnika rešila trpljenja. Dv«» hud« n pereči OsTI mraz zndniih dril Je vse mlake na Kram s^romr-n'! v <1*--sališ^a ki jih mladina s pridom Izkorišča V Selcah pa se le pri taki zimski zabav! pripetila ftuda nesrpča. L°d je razr^sa-jer/m fantom udri pod rrve^m' in dva Izmed n ih sta izginila p~d^"odo M^dtpm ko so pnptra rešili, je njegov tovariš 9 !e*n? Learh Sambo, utonil in so ga mrtvesra po-tepTifli 1 z vode po nekai urah nanornera iskanja — V ulic' dpi" Erpmo v Trstu pa f«p ie pri d^.lu smrtno ponesrečil fiP' vrtnar Avgust Pečar s Kn.tinare Na vrtu r>e*''e> vilo Io obrezoval drovie. pn s" mv lestev prevrnila da jp pr.dp' na tla. Pri tem je dobil tako hud« da - kTno,u pa prevozu v bolnico umrl. Umrl! so v Trstn: 47 !etn' Ju" j Kraker, 71 l."tni Anton Pečar 74 letn« Jo^n K Trnovski, 73 letna Am/na fipančič. vdova Lo-renlti 58 letni Jos>p Budin in 87 let-Fiančiška Furlan vdova Riros9a. Na okličil" srfa no<*ni čuval Josln Ban ln za~»Pbr« Štefanij*- Sabad n Dn" 12. januarja Je bilo v Trrtu 12 rojstev, 21 smrtnih primerov in 3 poroke Z Gsrenfskega Ob zaključku zbirke volnenega oblačila in kožuhovine na Koroškem in Gorenj kem poroča celovški dnevnik, da je bilo nab a- i nih 271.859 predmetov. V to števlo je vštet:'h 11.000 parov smuči. V teku zadnjih štirih dni, ko je bila zbirka p>'a jšana, je skupno število naraslo za 38.000 predmetov. Na prvem mestu so nogavice (59 295 komadov), sledijo varovalci glave (30029), potem grelci: kolen, rokavčki in rokavice. Volne je bilo oldane 215 kg. četrti s mfon čn koncert kor škega glasbenega društva bo drevi v Celovcu. Dir gi-ral bo Ferdinand Grossmann, ki je med drugim vzel na spored Dvorakovo 4. simfonijo. Uvodni nagovor izpregovori dr. Nedvved. Nezgode. Delavca Franc Gostenčnk in Peter Potočnik sta se vračal z dela v gu-štanjski jek'arni. Na zmrzlih tleh sta oba padla in se je Goetenčnik polomil po nogah, Potočnik pa je dobil hudo poflkodbo na glavi. Gostenčnika so prepeljan v bol-ik-čmco v Slovenjem Gradcu, Potočnik pa bo oiuevai doma. V jeklarai sami se je puue&iecu nemi kovinar, ki se mu je voziček, uaioien z opeko, prevrnil nanj. Mož je nuao poškodovan zlasti po deani prsni suani. isekeniu dioigemu kovinar ju pa se je na nakovalu zdrobila levica. Iz srajerske iz inai parka, iviindce naš-h droDljancev v Tivoliju 00 zaniiriai naaleunji drobec iz Maribora: Nedavno je umrl nagle smrti maiiuoiski >ptičji očka«, ki je sleherni dan od uoloceni un krmil pučke v inailuorsKem mestnem paruu. Odl.ej so zaceli Kiiik-lne hišice pomiti v pres.edkih po več dni. 'loda lZKu^nja je pjka.iaia, da je ueoa ptičke ziasu v mrzii zimi vsak can krmiti. Dokler so pucui lahno našli iifcKaj hrane zven kimmnn h.šic so bLe hišice pouie zrnja. Ko pa n. uuo mvg^Ce v pruodi uobiu več kaj v kijun, so se tuli krmilne hišice brž izpraziuie. Piestradani pucK. so proseče obletavali posamezne obiskovalce parka, ki je v hudin zunskih dnen navaui 10 zapuščen. Zlasu v času najhujše zime je Ueoa torej dnevno krmiti pUcKe, kakoi je to prej oeial >pUčji očka«. O delovanju uiar.uor3ive0a gieuališca poroča maiiUoijaki oneviiiK, ua je buo v preteklem leiu 121 predstav in t6.6i0 gledalcev. Povprečni ouisu je znašal 80%. Sezona se je pr.ceia 15. septembra. ShjLh; ui e»taiiovaiija putreoajejo. Pover-jeniK državnega konujsaija za ucviščev anje neiuštva, acxujciuug, je izdal naslednji ouiic na maiiboi&Ko pieb.vaistvo: za. na-suui.tev usiuz^cncev uia.a za učvrščevanje neiuštva je poueono večje število opreai-ijemn in zauui jen.n sod. iver so b.la uose-uaiija prizadevanja, da bi se našla potrebna siaiiovanja, orezn»pešna, apcii. a.11 še enkrat na ziiusei za iiaiouno sKupnost in pozivam lasuiiKe uezauoauio izKor-šceruh stanovanj, uaj mi pr-javijo nerabljene opremljene sobe. u uuurem lovu poroča mariborski tednik. VeC Kocevaijev na Kiškein polju je nedavno noc opazilo, da se skozi njihovo vas pomika nekaj mračn n postav, ki se hočejo poiasiiU njihovih konjev. Kočevarji pa so prešli v napad in so ulov Ji 12 konjikJi tatov, nakar so jih izročili varnostnim oblast-vom. U prosvetnem delu v celjskem okrožju poroča mariborski dnevnik, ua se v 719 jezikovnih tečajih uči 30.000 ljudi nemškega jezika. List piavi, ua spo^nještajeiski prebivalec v veuno večji meri spoznava potrebo, da se nauči nemščnie, ker ve, da mu bo same znanje nemškega jezika pr in slo enakopravnost in polnoveljavnjst nemškega uržavnega prpadnika. Žrtev divjih konjev. Blizu kolodvora v Brežicah se je znašia 82ietna Kočevarica Jožefa Kiklova po nesrečnem naključju med dvema iskrima konjema. Dob.la je tako hu .e pjškoube, da so jo v obupnem stanju prepeljali v brežiško bolrršnico. Štajerski Kobinzon iz Celja. Leta 1793. je izšla v Fiankfurtu in Lipskem redka knjižica z naslovom: »štajerski Robinzon ali potovanja in čudovite dogod-všč.ne Jožefa Mullerja na brazilski obaa v AmerJci«. Pisec je bi takrat še doceia neznan. Mariborski dnevnik zdaj dokazuje, da je bil štajerski Robinzon Jožef Miiller iz Celja. Njegov oče Vaciav Miiller je bil šolnik v Celju, sin pa je moral zgodaj po svetu in je kot uslužbenec Nizozemske vzhodno indijske trgovske družbe prispel na Javo, med Hotentote in nazaj v Maiseille in Pariz. Potem je šel v Afriko, kjer se je boril z zamorci in levi. Slednjič je prišel v Južno Ameriko in se je znašel na nekem samotnem otoku pri Braziliji. Pridobil si je ljubezen hčerke zamorskega poglavarja, katero je hotel spreobrniti h krščanstvu. Vendar je nevesta nekega dne izginila. Nato se je tudi Miiller vrnil v Evropo. Z znatnim premoženjem je kupil posestvo pri Gradcu. Dvema svojima bratoma je kupil gostilni ln ju je večkrat obiskoval, da je okušal spodnještajersko vino. O ptujskem mestnem grbu objavlja v mariborskem dnevniku od 12. t. m. daljšo razpravo dr. Balduin Saria, profesor ljubljanske univerze. ZAPISKI ZIMSKI VEČERI S KNJIGO Stara izku šenost nas sipomTnja, d i so zimski večeri kakor ustvarjeni za uživanje tiste neprecenljive duhovne paše, ki nam jo daje debra knjiga. Stisnemo se v topel zapeček in sii razsvetlimo mizo z blagodejno, ne premočno, zasenčeno in vendar zadostno lučjo električne sveti'ke. Tako smo z darovi civilizacije — z ognjem, ki je ogrel nje prve začetke, in z najčudovitejšo silo, ki označuje »električno razdobje« človeške zgodovine — nadomestili sonce. So to pogoji, ki poleg drugega važnega miru — miru lasitne duše — naj bel j omogočajo ožji sitrk s knji&ami in z njihovimi neskončnimi svetovi. Zaka; vsaka knjiga je ključ v drug svet vsaka nam odpira pota v nova področ ia misli in čustev, lepote in duhovne velič'ne. Vsaka lepa knjiga ima med svojimi vrsticami posebno glasbenc. spremljavo. svoj ritem, svoio melodijo: kd jr ima notranji posluh za to. mu knjiga poje 'n njen sipev je ena najčudovitejš h -reči. ka.r jih more sprejeti človek od človeka. V njem je vsa skrivnost čara pesniške in primi v edne umetnosti. Nekaj te melodije, tega naiosebnejšega čara. je celo v dobro spisa-n;h filozofskih, naravoslovnih zgodovinskih in drugih knjigah. Zimski večeri ko piha veter okrog vogalov in ko riše mraz svoje fantazijske črte po oknih, so zarad- tega tako blizu pravemu nastrojenju ljubitelja knjige, ker orno gočaio največio zbranost. Pomlad in poletje sta tako polna narave in njenih odmevov, take vabljiva celo ob večerih ko moremo samo z mken uživati mesečino poznih ur da se človek le trud orna zapre v svoj posebni svet. V tisti umetni svet. lri ga je zgradil1 nad mrzlo stvarnostjo naravnih sil in življenjskih pogojev in v katerem je najbolj samosvoj 111 največkrat srečen aH nesrečen Zima je največ;a pospeševa'ka našega Tsredotr.čevan ja v lastni svet. Zimska noč s »vojo mrzlo temo rr ledenim pogledom •koz: okna ie največje nasprotje človekovi civilizaciji toplote in luči. vnanjeg« in no-Taniega miru zbranega porabljanja v miselne in čustvene igračke duha vztrajnega ooorezan ja v brezdanff globine lastne duše. Pred varno zaščito človekovih civilizacijskih ograj je pri roda zmanjka na najnižjo mero svero trenutno oblast, a človek je lahko do največje viiine razvili čisto svoj svet — svet, kakor ga ne mc^re pokazati nobeno drugo bitje na skorji nagega planeta. In kaj bi biili zimski večeri tega civiliziranega človeka brez prijetne to'ažbe in močne izpodbude tistega opojnega duhovnega vina, ki se imenuje čtivo? Zamislimo se v pota. ki jih je prehodi lo človeštvo od zimskih večerov v jamah pračloveka, v teh nezanesljivih gnezdih človeške rodb:ne, ki jih je motno osvetljevala in rahlo ogrevala prva vol ka zmaga iznajdljive misli nad materijo — luč in toplota ognja! Kaj neki je človek de'al in snoval ob teh večerih v jamah? Kaj je hodSlo po bistrejših glavah, ki že tipale za nečim, kar se je izmikalo krogu živalsici.h pogojev življenja in preko neštetih individualnih .zkušenj presegalo temne vsiljive instinkte, te največje dotedanje gospodarje vsega, kar živi v naravi? Samo če primerjamo prezimovanje pra-človeka v :amah s svetlimi, jasnimi zimskimi večeri današnjega človeka, ki poleg zelene svetilke preb'ra v knjigah ne le zgoščeno življenjsko izkušenost poedincev in rodov, marveč tudi- izraze naSe žeje po neskončnem. absolutnem in večnem — samo tedaj dobimo živo podobo poti. ki jo je prehodilo človeštvo. In samo ta silna krivulja večne poti. ta mogočni lok ki je razpet med pračlovekom v špilji in čitateljem s knj go ali poslušalcem radia v topli sobi z električno svetilko, kaže neugnano neuničljivo in dokončno zmago razuma m pameti nad primitivnimi občutji, nagonskimi impulzi in motnimi čustvi strahu, sovraštva in slepe strasti. Ne poznamo lepšega in bol' osrečujočega simbola te zmage, iz katere pritekajo najvišje dobrine človeškega življenja, nego je čitanje pomembne knjige pod zeleno svetilko ob mrzlem zimskem večeru, za zastrtimi okni. za obvladano in omejeno naravo. Naša misel je odprta v vesoljstvo nafti pogledi odkrivajo tudi ▼ rahlih odtenkih čustev in misli neskončne možnosti človeškega življenja. In na; so zunaj iste sile. ki so segale z ledenimi prati v jamo pračloveka tu jim ne stoii več nasproti samo človek s topimi instinkti, t mehanično nujnostjo pokorščine naravi s suženjsko vdanostjo moči marveč večen in neugnan upornik, la sri z dola svojih genijev ustvarja novo, svoje, človeako vesoijstvo. NAROD IN KULTURA V najnovejši knjigi širokopotezno zasnovanega de'a slovečega itaili ianckega kritika in s ovtitvenega z godov narja Francesca Flora »Steida della Letteratura Italiana« razčlcnja pscc slovstvo šestnajstega stoletja (Cinquecento). V obsežnem uvodu z naslov, to »Apoiogia del '500« se bavi s splcrnim položajem Italije v tem času. Narod je bil takrat razedinjen. večidel pod tujo vlado Prav v duhovni kulturi, v literarnih in umetnostnih stvaritvah je odkrival svojo notranjo moč. Nasproti zgodovinarjem. ki so — kakor na primer sam včliki vzornik italijanske literarne krit ke 19. stoletja Francescc De Sanctis — presojali materialno onemoglost Italijanov z očmi svojega časa, pozabljajoč, da je imelo šestna sto s"o'etje svoje, od današnjih tako raz'ične ideje, pr bleme in čustva, zagovarja Fran-cesco Flora pomen kulture za resnično narodovo moč. Tako pše v omenjenem poglavju med drugim nas'ednje: »Pravim, da takole delo, kakor je M:chel-angelov .Sodni dan', pa tudi Tassov .Osvobojeni Jeruzailem'. Brunovi .Dialogi', Pale-strinova ,Maša papeža Marcela', zaleže jo za prestiž nekega naroda m za smisel njegove zgodovine vsaj po pomenu tol ko, kolikor posest, ki si jo z bojem razširijo v svojih barbarskih deželah številčnejši, kvalitativno manj plemeniti in za višjo ekonomijo človeštva man; koristni narodi.« Tako poudarja sodobni slovstveni zgodovinar pomen in moč kulturne tvorbe v življenju narodov. Silvla PelUca »Le m!« prlgionl«, ena najznačilnejših memoarskih del italijanske literature. so pravkar izšle z naslovom »Moje Ječe« v slovenskem prevodu. Pel-lico. navdušeni borec za osvobojenje svojega težko pre:zkušenega naroda, ki ga je tlačila trda peta avstrijske oblasti in bojevnik is ideal zedinjen« domovine, je preživljal mučen^ka let« v lečah Benetk in zlasti še Solelberga nad Brnom Tu je Avstrija mučila plemenite idealiste zatiranih narodov. Nov slovenski prevod Pel- licovih »Mojih ječ« pomeni dobro došlo izpopolnitev slovenske prevodne literature. Zagovor romana. Nasproti mnogim skeptičnim glasovom o pomenu romana kot literarne forme po velikih stvaritvah 19. stoletja poudarja Francesco Bruno v »Meridiano di Roma« z dne 4. t. m. potrebo romana in pravi: »Roman je danes aktualen in potreben bolj kakor kdaj prej. Samo roman lahko izrazi in zgoščeno poda v plastični in izvirni podobi hrepenenje. nem-r in sploh vsa prizadevanja, ki označujejo zavest sodobnosti, dospelo na odločilno križišče zgodovine in civilizacije«. Res je. pravi pisec, da pripovedniki knjižne sorte nadaljujejo svoje slabo početje in da se z modno krasnobesednostjo še vedno izgublja čisti in jasni smisel romana, toda profesionalni literati in stilistični krasnoslovci ne bodo tudi v bodoče dali iz svojih vrst pravih romanopiscev. Na primeru Dostojevskega, Balzaca, Prousta kaže pisec, da so ti mojstri - romanopisci iz globokega doživljal: življenje, opazova li, proučevali človeške zadeve in da so samo zaradi tega lahko ustvarili pripovedna de^ resn'čne vrednosti. Zakaj ni je avtentične pripovedne literature, ki b: se ne navdahnila v samem življenju, prav-kakor zgodovina in prav kakor pripovedništvu najbližji zvrsti: epičia pesnitev in dramatka. Pisec sklepa, da opisovanje človeških čustev zahteva v vsaki dobi svojih oblik in svoiefra izraza, in prav to utemeljuje večno potrebo romana. Zarad- tega pa pisec zametule tako 7vanj objektivni realizem v romanu preišniega stoletja in vid- bistvo modernega romana v njegovem "dVrivaniu in OD'sova«iu notraniih rartpv flovske narave in življenja. Sedaj. Vo 1e nrnnadln 7an?man1e 7a 3r»«tokrat-cVo. eMtno litpraturo. u^trpra forma romana v nalvečji meri ljudski potrebi slov-"♦vene besede. MALENKOSTNA NTSR^A PoRorelec; »Da. dragi prijatelj, kratki st'k je povzročil požar, ki mi Je uničil hišo do tal.c Naivnež: »Zahvali bos*, da ti Je prt vsem tem sreča bila kolikor toliko mila. Kaj bi 8ele bilo, da je bil stik dolg!« ŠPORT Pot do slave je težka In dolga Samo specializiranje in dovršene športne naprave vodijo do vrhunskih rezultatov v vsaki športni panogi Pri nas niso redki športniki, ki tekmujejo v letnem času v nogometu, telovadbi in lahki atletiki, pozimi pa še v kakšni zimskosportni panogi in da je njihovo udej-stvovanje še bolj pestro, goje bolj ali manj za zabavo še dr.ge športne panoge kakor plavanje, tenis, odbojko, kajak in morda še kolesarjenje ter planinstvo. O takih športnih »tipih« bi v resnici lahko trdili, da so — univerzalni športniki. S športnega vidika pa bi jih lahko imenovali tudi idealne športnike, ker goje šport res iz veselja do stvari in nimajo pri tem nobenih drugih namenov. Toda v novejšem času, ko dobivajo rekordi vsak dan večio vrednost, se je izoblikoval iz tega univerzalnega športnika nov tip', čisto nasproten od prvega, in sicer športnik specialist. Rezultati specializacije v športu so vedno večji uspehi posameznih športnikov, katerih rekordi so često že presegli človeške sposobnosti, ki so jim meje že izračunali strokovnjaki. Primer za to naj bo novi svetovni rekord Američana Warmendama, ki je lani preskočil s palico višino 4.71 m, do-čim je bila skrajna možnost izračunana na 4.56 m in še to naj bi atleti dosegli morda šele v 10 letih. Jasno je, da ti vrhunski rezultati ne morejo biti samo uspehi izrednega talenta, marveč so tudi plod strokovnega vodstva, specialnega treninga in pa možnosti, da atlet trenira vse leto, brez zimskega ali poletnega »spanja«. Medtem ko se morajo naši športniki, ki se hočejo specializirati, zadovoljiti pozimi bolj ali manj samo z gimnastiko, imajo športniki. zlasti v velemestih športno najbolj naprednejših držav, posebne športne dvorane. v katerih pozimi lahko trenirajo tudi športne panoge, ki si jih pri nas lahko privoščimo samo poleti ali pa narobe. V vrsto takih športnih dvoran spadata zlasti »Madison Square Garden« v New Yorku in mlajša »Beutschland Halle« v Berlinu. Prva je urejena tako, da se v njej pozimi lahko prirejajo zlasti lahkoatletske prireditve. dočim v zgodnji jeseni, ko ni o ledu ali snegu še nikjer ne duha ne sluha, pri- rejajo v njej na umetnem snegu smuške skakalne tekme ln na umetnem ledu drsalne. Posebno znana so zimska lahkoatlet-ska tekmovanja v Ameriki, katerih rezultate v Evropi zmerom težko pričakujemo, ker v njej često postavljajo enake ali še boljše rezultate kakor v pravi sezoni. Za primer navajam svetovne atletske rekorde v dvoranah, v oklepaju pa so svetovni rekordi doseženi izven dvoran: 100 m: Jonath 10.5 (Owens 10.2), 200 m: Borah 21.4 (Owens 20.3), 400 m: Herbert 47.9 (Harbig 46.0), 800 m: Woodruff 1:47.0 (Harbi°- 1:466), 1500 m: Wenzke 3:49.9 Lovelock 3:47.8), 5000 m: Ritola 14:23.2 (Maki 14:08.8). 110 zapreke: Furth 15.8 (Towns 13.7), višina* Burke 2.06 (Johnson in Ali Britton 2.07), daljina: Owens 7.85 (isti 8.13), palica: Meaddows 4.45 (Warmendam 4.71). krogla: Blozis 17.22 (Torrance 17.40), disk Krauz 47.92 (Schro-der 53.10), kopje: Mortensen 62.42 (Nik-kanen 78 70), kladivo: Ryan 55.89 (Blask 59 00). Posebno zanimivo je, da je med temi rekorderji mnogo imen, ki pri nastopih izven dvorane niso dosegli posebno vidnih rezultatov. Podobne dvorane za zimske nastope Imajo tudi za kolesarje (posebno v Franciji), ki pa si pozimi pomagajo tudi s tekmovanji na valjih. Kolo je položeno na dva valja, ki se pod kolesi vrtita in avtomatično beležita dolžino prevožene proge. Taka tekmovanja imajo tudi že uvedena v Zagrebu. Posebno v severnih deželah poznajo dalje tudi zimska tekmovanja v tenisu, ki so tudi vsa v dvoranah s cementno podlago. kar je za igralca zelo utrudljivo, vendar boljše kakor nič. Edini, ki tudi pri nas lahko" trenirajo vse leto brez prestanka, so plavalci, ki imajo poleg letnega tudi zimski bazen, čeprav le v skromni obliki, ki pa za trening čisto zadostuje. Tu tiči tudi vzrok, da postavljajo naši plavalci od vseh naših športnikov najboljše uspehe. Zato se pri nas tudi ne smemo čuditi, da naši športniki v nekaterih panogah še niso niti zda-leka dosegli uspehov ostalih narodov, ne glede na to, da je pri nas še vedno priljubljeno udejstvovanje v več športnih panogah. ne pa samo v eni v prej omenjenih pogojih. Zagrafe v športnem razpoloženju Zadnie priprave za veliko nogometno tekmo Hrvatska — Nemčija 2o dolgo ni bilo v Zagrebu toliko športnega navdušenja in mrzličnega ugibanja kakor za veliko nogometno preskušnjo, ki čaka hrvatsko enajstorico v nedeljo 18. januarja v meddržavnem srečanju z Nemčijo. Prav za prav je treba priznati, da se za to tekmo tudi Nemci pripravljajo bolj kakor običajno in ji pripisujejo — menda zato, ker bodo z njo otvorili tretjo mednarodno nogometno sezono v vojni, o kateri upajo, da se bo končala najmanj tako uspešno, kakor se je lanska — še izredno velik pomen. S hrvatske strani se zdi termin za to veliko borbo nenavadno ugoden, kajti vsi igralci Gradianskega, ki bodo tvorili jedro ali 90 odst. reprezentančnega moštva, sc trenutno v odlični formi, ki jo namerava zvezni kapetan Čuvaj v teku tega tedna še dvigniti in izpopolniti. Zadnji teden se ie hrvatska elitna enajstorica že dvakrat poskusila v treningu in rezultat je bil ta, da se je Čuvaj odločil za izločitev srednjega napadalca Lešnika, ki ga bo po vsej verjetnosti zamenjal Pavletič iz Concordie. V ostalem je savezni kapetan pripomnil glede te spremembe, da bo dokončno sestavo moštva objavil šele po zaključnem treningu nekaj dni pred tekmo samo. Hrvatska reprezentanca je zadnjo nedeljo igrala tretjo, še težjo tekmo za trening, in sicer proti moštvu Zagorca iz Varaždina, vendar zdaj. ko to pišemo, uspeh tega treninga še ni znan. Ker bo ta zagrebška tekma eden izmed redkih mednarodnih športnih dogodkov v tem času, tembolj, ker so zdaj odpovedane FI8 tekme v Garmischu in sploh vse večje smučarske prireditve in se samo nekaj najbolj agilnih hokeistov ali boksarjev še lahko prevaža iz države v državo na nekatere redke mednarodne tekme — vlada za ta nastop nemških nogometašev v hrvatski prestolnici povsod veliko zanimanje. Nemška športna javnost bo prejela vagone poročil o tej tekmi s posredovanjem 20 ali še več posebnih poročevalcev, ki jih nameravajo ta dan iz Nemčije poslati v Zagreb. Tekmo bo sodil slovaški sodnik Mohler, ki bo obenem tuai prvi slovaški sodnik v Zagrebu. V treh vrstah Za seznamom najboljših teniških Igralcev v Evropi, ki so ga kot prvi sestavih Madžari in smo ga kmalu potem objavili na tem mestu tudi mi, je zdaj izšel še drug seznam te vrste, in sicer iz rok odgovornega strokovnjaka v nemški teniški organizaciji, v kateri je 10 najboljših evropskih teniških igralcev minule sezone razvrščenih takole: 1. Asboth (Madžarska), 2. Cucelli (Itali-ja), 3. Henkel (Nemčija), 4. Romanoni (I), 5. Mitič (Hrvatska), 6. Punčec (H), 7. Goepfert (N), 8. Koch (N), 9. Gabory (M), 10. Gies (N). • * * Madžarski hokeisti, ki so bili nekaj dni v gostih v Milanu in so se prvi dan precej slabo odrezali proti tamkajšnjemu hokejskemu moštvu, so v drugi tekmi popravili marsikatero šibko stran v svoji ekipi in se ločili lz Milana z neodločenim rezultatom 2:2. 9 držav se je prijavilo za evropsko prvenstvo amaterskih boksarjev, ki se bo začelo dne 20. t. m. v Vratislavi. Na tekmovanje pričakujejo okrog 100 tekmovalcev, med katerimi bodo zastopani tudi Hrvati, ki so svoje vrste pred kratkim ojačili z dobrim boksarjem srednje teže Krležo. Ta mojster pesti se je šele te dni vrnil lz ujetništva in se takoj marljivo lotil treninga. Japonski poročnik Oye je padel na čelu svoje čete, ko je pristajala v zalivu Lamon na Filipinih. Oye je bil oni japonski skakalec s palico, ki je skupno s svojim rojakom Nishido poskrbel v konkurenci z Američanom Meadovvsom na berlinski olimpiadi za ono nepozabno dramatično borbo, v kateri sta nazadnje oba Japonca z enako znamko 4.25 m zasedla naslednji dve mesti za Američanom. Kakor se naši čitatelj! gotovo še spominjajo, je ta. »troboj« ob grobni tišini tisočev in tisočev v stadionu trajal več ur nepretrgoma do trde noči. Obnovite naročnino! Mali oglasi Službo dobi nacdi t .oo. uiua — .oc. ta iaianjt nulon tli u Uro l ».—■ Treznega hlapca a konju in za vsa domača dela sprejmem. Ivan Javor nk, Domobranska 7. 657-1 Služkinja poštena, snažna, vešča ku-hania dobi takoj zaposlitev. Pod Rožnikom c. V,-3-L_645-1 Dobra kuharica za gostilno, vajena, z dobrimi spričevali dobi takoj službo. Naslov v vseh poslov. Jutra. . 692-1 Kmečko dekle pridno, pošteno, ki se razume pri kravah spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam« 691-1 Kontoristinja vešča slovenske, nemške, italiianske korespondence in stenografije dobi mesto. Po nudbe na ogl. odd. lutra pod »2000« 6J1-1 Frizerko ki po možnosti dela tudi v moški stroki iščem. Drnovšek, Logatec. 666-1 Služkinjo za vsa gosnodin>ska dela spreimem takoi. Saksida.— Knaflieva ul. 3-II. Ive' Dvof.ikova ul.) 668-1 Brivskega pomočnika sprejmem takoj. Kozinc Ro-ri, Tyrševa 92. 672-1 Čevljarski pomočnik mlajši dobi delo. Šclenbur-gova ul. 4 dvor. 671-1 Prodam nc»eu* ■ •><■• uiu oi>, >* daianje naslova ali ta Wro l 3.— Šoferja treznega, zanesljivega, vajenega tudi ključavničarskih del sprejme industrijsko podjetje v okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Šofer« 669-1 Služkinjo za vsa hišna dela sprejmem Naslov ▼ vseh posl. Jutra 670-1 Postrežnico zmožno vsakega hišnega dela iščem. Tržaška 14-1. nad stropje Lenj. 686-1 Službe išče Beseda L —.60. uicsa — .Mj. i« dajanje naslova tli u iifro L S.—s Natakarica ki govori tudi italijansko, želi službe takoj ah pozne-Ponudbe na ogl. odd. je 2 težke sani ugodno proda Ivan Knez, Vič. 674-6 Kuhinjsko kredenco manišo, stole, knjižno polico, 10 m dobre preproge, drsalke št. 23 io 29. igrače, slike z okvirji in druge malenkosti radi selitve zelo ugodno prodam. Ogled od 9. do U. Naslov v vseh posl. Jutra 689-6 Kupim rteseda l - 6«. taksa -.60. u daianje naslova tli fa u