Z33. Strollka. I Udljui, idtrtd, 10. aktoln 1B1Z. XL«. Iclo. ^^ I IIII ^h ^^1 ^a H I ^bI H ^^P II II .Slovenski Narod* velja; v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnišivu prejenuui: Ctlo Icto.......K 24*— ćelo leto...... • K 22*— pol leta........ 12-— pol leta........11 — četrt leta ...,•. 9 6*— čem leta • •••«. , 5-50 na mesec • «..«• , 2*— na mesec •....» . 1*90 Dopisi nai se frankirajo. Rokopisi se ne vračaio. Đredniihro: KnaUova ulica &L 5 (v nritličju levo), telefon *t. 34. Izhafa vsak iu xveć«r izvsemsi nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. --------------- Posamezna številka velfa 10 vinari ev. --------------- Na pismena naročila brez j«todoDi,e vposlatve nnroćnine ss ne ozira. „Narodna tiskar na" telefon ftt 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: i za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 3O— četrt leta* ! I I ! I I \ 6*50 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec ". * \ \ \ \ \ 2'30 ćelo leto......K 35#—- Vnrašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnišivo fspođaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 85 Delegacije. * Pol milijarde. — Za kulturo in civilizacijo. — Arnavti in Jugoslovani. Dunaj, 9. oktobra. Ze tretjič se je danes sestal skupni ministrski svet, da se posve-tuje o vojaških kreditih. PredvčeraJ-šniim se ministri nišo mogli zediniti, danes ponoći je koncala debata po-vsem brezuspešno in tuđi današnja večerna seja ne obijubija rezultata. Naša včerajšnja informacija se je iz-kazala kot pravilna: nič manj kakor 420 milijonov zahteva vojna uprava. Mornarica hoče imeti takoj se dva nova dreadnoughta in nekatere manj-še vojne ladie; vojni minister poudar-Ja. da je treba obnoviti velik del ar-tilerijskega parka ter predvsem nio-dernizirati naše glavne inrdbe. Tako nastajajo računi 150 milij-onov za vojno mornarico. 270 milijonov za armado. Toda računi so za enkrat še na medvedovi koži napisani. V ogrski vladni stranki je bruh-ni!a pravcata revolucija proti tem kreditom, ki kažejo, da se vlade ne drže niti častnih besed, niti podpisa-iiih paktov in tuđi doknzujejo. da be-seda vojnega ministra, generala, ni vedno svetopisemski da, da fn ne, ne. General Auifenberg je pred 14 dnevi v ogrski delegaciji izjavi! in to slovesno. da so vse vesti o novih vojnih kreditih izmišljene, med tem ko je njegov postulatni program že iežal na zeleni mizi miristrskega sveta. Odpor na Ogrskem ie velik in odločen. Vladna stranka se boji. da jo ubijejo nacrti gospoda vit. A»:ffen-berga v ogrski javnosti in tnalokdaj smo zato čitali tako oštre in puntarske članke v vladnih organih, kakor danes v Lukacsevih listih . . . Pa tuđi avstriiska delegacija je reagirala. Pod predseđstvom barona Fuchsa so se danes zbrali zaupniki v delegaciji zastopanih strank k posve-tovanju o razmerah vojne uprave. Konferenca je bila burna, padale so oštre besede. Avstrija v tem prekar-nem gospođarskem položaju, v kate-rein se nahaja. ne prenese polmili-iardr.ega bremena — v tem si je bila većina na jasnem. Na noben način se delegacija noče podati v tako eksor-bitantne zahteve — to je vtisk, ki ga dobiš danes. 2e jutri bo morda dru-gače . . . Tuđi ta konierenca se je nnmreč razšla brez rezultata, kakor ministri. Prezident Dobernig je nam-reč povedal, da vlada predloge o naknadnih kreditih jutri še ne poda ... Debata v plenumu delegacije je dospela z današnjim govorom delegata dr. Kramara na vrhunec. Češki poli tik je govoril danes tako znamenite besede, razvijal tako utemeljene nazore o pravcu naše politike, da so mu morali tuđi nasprotniki klicati bravo. Dr. Kramar je končal svoj govor z učinkujočim apelom: Na Balkanu se pričenja boj za civilizacijo in kulturo proti barbarstvu in politični anarhiji. Naša dolžnost je, da stojimo kot kristiani, kot državljani, ki uživamo vsa blagodejstva moderne-ea človeškega razvoja na strani onih, ki žrtvujejo vse, da bi bili deležni žarkov kulture in civilizacije . . . Z napetostjo je pričakovala delegacija sporočiia grofa Berchtoldn. Toda govor je razočara!. Minister se ie omejil na to. pcvedati in razložiti, kakšne udobnosti je izposlovala mo-rarhija kot pokroviteljica katoliških Albancev. Malisorom. zahvalil se je za zaupanie in molčal o položaju na Balkanu. Mnogih delegatov pa se je ob izvajanjih grofa Berchtolda pola-stila trpka mise!: kr.ko odločno se zavzema monarhija, katero je danes delegat dr. Susteršič zopet imenoval največjo jugoslovansko državo, za napoldivje Albance ter jim izposluje osvebojenje oJ davkov in vojne službe —; za kulturne težnje >* suženj-skih sponah trpeeega Jugoslovan-stva, za njega trpljenje in obupanje pa nimajo naši državniki očividno nikakega smis]a. Trpko je vprašanje: Je li res tako? Ne smemo in ne mo-remo verjeti. Zal je današnji jugoslovanski govornik dr. Susteršič pozabil se pridružiti onim, ki zahtevajo. da ravna-■ jo naši odgovorni državniki tako, kakor to zahtevajo naši resnični inne dozdevni interesi. Delegat dr. Šu-steršič se je tega vnrašanja izognil z nekaterimi filozofičnimi frazami, ki jih Nemec imenuje »Gemeiriplatze« in Ie eno je dobro poudaril, da ie na-pačno misliti, da nam 1 >do pot na Balkanu delali bajoneti. Ne jekleno, temveč moralično orožje je sila, v katero smemo zaupati. Delegacija je danes odobrila proračun zunaniega min'strstva ter prične jutri debato o buugetu skup-nc'i'a firtančnega ministrs- a. Vojna no Balkoni!. Prejmite jugoslovanski bratje naše iskrene pozdrave; blagoslovljeno bo di vaše orožje, kakor je sveta in božja vaša pravica. Dr. Č i n g r i j a v av- strijski delegaciji dne 7. oktobra t. 1. Vojna na Balkanu se je začela. Čnia gora je dvignila prva barjak in njeni junaški sinovi so na dan 711et-nice kralja Nikole prekoračili tursko mejo. Krvava igra. ki bo najvećega pomena na prihodnjost balkanskih Slovanov, se je torej začela. Bratje po rodu in po jeziku gredo v boj proti starodavnemu sovraž-niku, da izvojujejo bratom, trpečim pod turskim tiranstvom, svobodo in pogoje človeškemu življenju. Naša bratska čustva spremljajo jugoslo-vanske junake v ta boj in vsako slovensko srce želi, naj bi se uresniCile besede hrvaške^a delegata dr. Čin-grije: blagoslovljeno bedi vaše orožje, kakor je sveta in božja vaša pravica. Poiom iniervenciie. Evropske velesile zadene odgovornost, če izbruhne na Balkanu splošna vojna, 7p\sl] poka/ale so. d? med njimi ni nobenega edinstva in da jih ni mogoce združiti na tako skupno postopanje, ki bi kaj izdalo. 2c na b^rolinskem kongresu, tore] pred več kakor tridesetimi leti, jo bilo dogovorjeno in sklenjeno, da mora Turčija izvesti temeljite reforme po vseh evropskih nrovincah. Turčija pa te dolžnosti ni nikoli iz-polnila in evropske velesile nišo nikoli ganile s prstom, da bi jo v to primorale. Zdaj, ko so balkanske države sklenile Turčiio v to z orožjem prisiliti, so velesile začele mešetariti. Francoska vlada, ki se boji. da bi iz balkanske vojne nastale međ-narodne komplikacije, se ie dogovorila z rusko vlado, da stori primernc korake pri balkanskih državah in v Carigradu, da se izvedejo reforme in zabrani vojna. Nameravano in predlagano je bilo, storiti kolektivne korake pri vseh teh državah in zahtevati od Turčije reforme, za katerih izvedbo bi morala dati Turčija garancije. Za ta predlog pa ni bilo dobiti vseh velesil. Začela so se vsled tega nova pogajanja, a predno so velesile še prišle do tega, da bi se porazume-le, so turski lisjak! izkopali pred be-rolinskim kongresom naročeni re-formni nacrt in obljubili, da ga izvedejo a — brez garancije. a Zdai Sele so se velesile zedinile zaradi skupnih korakov. A kakšna je ta intervencija! V Sofiji in v Bel-gradu sta Rusija in Avstrija pritisniii — v Carigradu pa so velesile narav-nost pokazale svojo popolno one-moglost. Velesile nišo skupno na-stopilc. nego vsaka zase, velesile nišo ničesar zahtevale, marveč Turčiji Ie nasvetovale reforme. In velesile tndi nišo od Turčije zahtevale nobe-nih garancij, da bo reforme res izvršila, niti so same hotele zagotcviti balkanskim državam, da se bodo reforme izvedle. Diplomatični polom torej na ćeli crti — totalen polom. Balkanske države se seveda takemu posredovanju ne morejo ukloniti in če se v zadnji uri ne zgode novi koraki z boljsi-mi usnehi, bodo govorili meci in topovi. Krivda za to pade na evropsko diplomacijo. Srbiia pred vojno. (Od našega posebnega poročevalca.) Belgrad, 8. oktobra. «Mi, Petar I., po milosti božjoj i voijoj naroda kralj Srbije, resili smo na predio? našega ministra vojnog po saslušanju ministarskog saveta, a na esnovu člana 5. o ustrojstvu vojske, da se naša celokuona vojska stavi u mobilno stanje.« Ukaz od 30. septembra 1912. Ta ukaz so prinesle oficialnc Srpske Novine- v posebni izdaji omenjenega dne okoli treh popoldne in pred ncinočjo je vedel zanj po-slednji kmet v zadnji gorski vaši. Na kmetih so ponoči bili plat zvona in streli iz topičev so naznanjali poziv na vojsko. Od sela do sela je šei ta poziv, ki ga vsak pozna in še v tišti noči so možje in mladeniči opr-tili torbe, se poslovili od svojcev in v isti uoči odšli k naibližji železniški postaji. V četrtek 3. oktobra ob osmi uri zjutraj je stopilo takozvano mobilno stanje v veliavo. Do tedaj je moral biti vsak vojni obvezanec pod zastavo pri svojem pddelku. Poziv na vojsko je imel tak' odziv, da je bilo že po preteku 24. ur od kraljevega ukaza torej pred časom 38% rezer-vistov pri svojih polkih, čemur se vojaški atašeji tujih držav nišo mogli dovolj načuditi. Naslednji dan so pritisniii še drugi reservisti in danes se je razvedelo, da je samo 17 mož iz-med reservistov, bivajočih v domovini, izostalo.Vsi drugi so prišli. Pod orožjem stoji sedaj okroglo 300.000 mož s približno 800 topov. Vojaška uprava je z izreano spretnostjo našla pot, da je v osem-inštiridesetih urah mobilizirala in ob-enem dislocirala ćelo vojsko. Koj na to se je začela koncentracija posa-meznih vojnih oddelkov in takozvani »aufmarš« na tursko mejo. Srbi nameravajo iz celokupne vojske ustvariti pet operativnih enot, namreč tri armade in dva voja. Za-povedniki teh armad bodo najbrž prestolonasljednik Aleksander, general Stepa Stepanović, general Bozo Janković in general S. Živković. Kralj pojde sam v glavni tabor armad, v Kragujevac, kjer bo deloval šef generalnega štaba, general Ra-domir Putnik. — Tako se čuje od zanesliive strani. * ♦ Ukaz o mobilizovanju je sicer prišel nepričakovano in je Srbe pre-senetil; ali kmalu se je pomiril narod in bojno navdušenje pregnaio je iz srca vse pomisleke in vso malodušnost. Petstoletno koprnenje za osveto Kosovega polja in grozodejstva, ki so jih priredili Turki pred kratkem v Stari Srbiji in Makedoniji izzvali so v Belgrajčanih bojaželjnost, da so se spontano združili v številne skupine brez razlike stanu in prepevali bojne pesmi po »Terazijah-. po ulici »Kneza Mihajla« in ulici >Kralja Milana«. Dole sa Turcirqa! Živela Stara Srbija! Ziveli Bugari! klicala je množica zvečer 30. septembra. Drugi dan je nudil Beligrad kaj pisano sliko. Neprestano so se valile po uli-cah skupine kmetov peš in na konju, da se zglase na prostranem »Trkalištu« ali v vojarnih jn skladiščih, kjer so se takoj preoblekli in dobili orožje. Potem so vzeli slovo od svojih dragih, ki so jih spremljalil v mesto. Večkrat so se ponavljale poslednje besede očetov in mater svojim sinovom: Bodi junak, ker junaka sprem- LISTEK. Sapiio. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alnhonse D a u d e t. Prevel Oton Ž u v a n č i č. (Dalje.) Priiela sta se bila za roke in si 'epetala tište gluposti: »Kako je? — Hvala, ni slabo. — Torej sinoči si se Ddpeljal? ...« A vznemirjeni glas ie iajal besedam pravi pomen. Sedla sta na divan in ko se je prvo raz-•uirjenje malo poleglo, mu je rekla Fani potihoma: »Ali nisi spoznal moje gospodinje?... pa si jo vendar že videl... na plesu pri Decheletiu, španjolska nevesta je bila ... Malo zarjavela nevesta.« >^To je torej...« »Rosario Sanchez, de Potterjeva žena.« Ta Rosario, ali pravzaprav Ro-za, katere ime je bilo pisano po oknih vseh ponočnih zabavišč, in vedno še zabeljeno s prav mastno opazko, je bila prej »voznica« v hipodromu, slavna med veseljaškim svetom radi svoje cinične razuzdanosti, svojega jezika in svojega biča, za kar oboje so se jagmili klubovci, ki jih je imela na vajetih kakor konje. Šanjolka iz Orana, je bila bolj lepa nego dražtstna, in je deiala še vedno pri večerni razsvctljavi neka] vtiska s svojimi črnorujavimi očnii in stisnjenimi obrvmi; a tukaj, ćelo v nejasni luči. ji je bilo poznati petdeset let. zacrtanih v njen pusti, trdi obraz z zelo velo in rumeno kožo, kakor limone iz njenih kraiev. Leta in leta intimna prijateljica Fani Legrandovi, jo je tivaiala v galanterijo, in že samo njenega imena se je Ganssin ustrašil. Fani, ki je ugenila, zakaj se mu roka trese, se je začela opravičevati. Na koga naj bi se bila obrnila radi j službe? V lepi zadregi fe bila. Sicer ! pa Roza sedaj miruje; bogata, zelo : bogata živi v svoji hiši na aveniji \ de Villiers ali v svoji vili v Enghie- ■ nu, sprejema nekaj prejšnjih prija- ' teljev, a samo enega ljubimca, vedno istega. svojega godbenika. »De Potterja?« je prašal Je-an ... > Pa sem mislil, da je oženjen.« »Saj... oženjen, otroke ima, in zdi se mi ćelo, da mu je žena lepa . a to ga ni oviralo. da se ne bi bil vrnij k prejšnji... in če bi videl, kako ž njim govori, kako ž njima ravna... A, ta je v kleščah, ta...« In stisnila mu je roko z nežnim očitkom. Dama je tišti trenotek prenehala s Čitanjem in je govorila proti svoji torbici, ki se je zibala na vrvici. »AH boš že pri miru, ali ne! ...« Potem pa upraviteljici z zapovednim glasom: »Daj mi hitro košček slad-korja za Bichita.« Fani je vstala, prinesla sladkor in ga je pomolila torbici pred odpr-tino z laskajočimi besedami, kakor bi ga ponujala otroku ... >Poglej no to srčkano živalico .. .< je rekla svojemu Ijubčku in mu je pokazala čisto v bato zavito uekazno in grampavo gaščarico, z nazobčkanim grebenom, s kapico na glavi preko drhteče, žu-ličaste kože; bil je kameleon, ki ga je dobila Roza iz Algirije in ga je z vso skrbjo grela, da ga je v Parizu prezimila. Zaljubljena je bila vanj sil-neje nego kedaj v katerega moškega; in po priliznjenem Fantnem milovanju je Jean kaj jasno presodi!, kako mesto ima ostudna žival v hiši. Dama je zaprla knjigo in se je odpravila. »Ni preslabo za drugo polovico meseca. Sćtmo na luč pazi!« Z gospodinjskim oćesorn je pogledala šc po skrbno pospravljenem salonu s pohištvom, z zametom pre-vlečenim, odpihnila prah s palme na enonožni mizici, opomnila, da je ve-zenina pri zavesah na enem mestu raztrgana; nato je mladi dvojici sporazumno namignila: »Vesta, otroka, da mi ne bosta uganjala neumno-sti... hiša je na zelo dobrem glasu ...« in stopila je v kočijo pred vrati *ter se je odpeljala v boulognski gozd. »Verjameš, da je priskutno! ...« ie rekla Fani. »Po dvakrat na teden jih imam na vratu, nj-o ali njeno mater... Mati je še strašnejša, še večja škrtica ... Veš, da te moram ljubiti, če strpim v tej kolibi... A sedaj si zopet tukaj, zopet te imam!... Tako sem se bala...« In stoje ga je objela, dolgo ga je prižemala k sebi, ustnice na ustnicah, in njegov trepetajoči po-Ijun jo je potolažil, da je še ves njen. A Ijudje so hodili sein in tja po veži, paziti sta mofala. Ko so prinesli luč, je sedla na svoje navadno mesto, majhno delo v rokah, on čisto poleg nje, kakor kak obisk ... »Ali sem se izpremenila, e?... Ali sem še precej tista? ...« Smehijaje mu je kazala svojo kvačko, ki jo je sukala neokretno, kakor majhna šolarka. Od nekdaj ji je mrzelo vsako tako ročno delo; knjiga, klavir, cigareta, ali z zaviha-nimi rokami kaka malenkost za na mizo, s čim drugim se ni bavila svoje žive dni. A kaj si hoče tukaj? Na klavir v salonu ni smela čez dan misliti, ker je morala biti v pisarni... Romani? Ona je poznala vse drugačne zgodbice od tistih po knjigah. In na-mestu cigaret, ki jih ne srne kaditi, se je lotila teh čipk, s katerimi imajo samo prsti opravka, da lahko razmišlja, kar se ji ljubi, in sedaj razume, zakaj ženskam tako ugaja to drobno delo, ki ga je nekoč tako pre-zirala. In ko je povzemala nitko prav neokretno, s pažnjo, ki je razodevala njeno neizurjenost, jo je Jean opa-zoval, kako je sedela v svoji priprosti obleki, z ozkim pokončnim ovratnikom, z gladko razčesanimi iasmi okrog antično zaokrožene glave, in s tako poštenim, tako razumnim obrazom. Tam zunaj so se vozile nepre-nehoma razkosno nališpane modne deklice, visoko vzpete na svojih fa- etonih ter se vračale med šurn pariških bulvarjev; in Fani se po vsej priliki ni prav nič tožilo po tem ma-stito razčeperjenem prešuštvu, ki bi ga tuđi lahko vživala, ki ga je radi njega zavrgla. Samo če je pripravljen obiskati jo kedaj pa kedaj, pa pre-vzame rade volje to robovanje, da, še nekaj veselja vidi v njem. Vsi stanovalci so jo zelo spo-štovali. Ženske, tujke brez vsakega okusa, so se posvetovale z njo radi nakupa svoje toalete; dopoldan je učila stareišo mladih Peruank peti, in pri izberi knjig in gledaliških iger je dajala nasvete vsem gospodom, ki so ji izkazovali vse mogoče časti in ljubeznivosti, posebno eden, Ho-landec iz drugega nadstropja. »Sem-kaj-le sede, kjer si sedaj ti, pa se za-makne vame in sedi, dokler mu ne rečem: »Knyper, poleg vas mi je dolgčas.« Tedaj mi odgovori: »To-pro!« — pa gre... On mi je dal to malo broško od korald ... Veš, pet frankov stane; vzela sem jo, da bi mi dal mir.« Sluga je prinesel pladenj z jedili in ga po.ložil na konec okrogle miže, kjer je potisnil palmo nekoliko proti steni. »Tukaj jem čisto sama, eno uro pred table d' hote.« Pokazala mu je dve skledi precej obilnega obeda. Upraviteljica je imela pravico samo za dvoje jedil s pijaco. »To ti je sko-pulja, ta Rosario!... Sploh pa jem rajša tukaj; ni mi treba govoriti, in vedno iznova berem tvoja pisma, ki mi delajo družbo.« (Dalje prihJi Stran 2. SLOVENSKI NAIOD. Z3d stev. lja sreča. Solznega očeša ni bilo zapaziti nikjer! Gospodi, ki so rezervni Častniki ali pa vojaški uradni-ki, hitela so od prodajalne do proda-jalne, da si spopolnijo vojno opravo ter se preskrbe za zimsko vojsko-vanje. Prostori »Narodne Odbrane« pa so kar oblegani od množice dija-kov in drugih mladoletnih državlja-nov, da se prijavijo kot prostovoljci ali »komite«. Vsaki »komita« dobi starosrbijansko obleko iz bele vulne obšito s črnimi trakovi, brzostrelno vojaško puško, jermen za patrone, 3 bombe, pa ha]d zbogom na južno mejo proti Koršumliji in Prokupju in Vranji. To je vse, kar dobi komita od društva, natjalje pa mora sam skrbe-ti, kako se bo prežive!, in kako bo koristit domovini na bojnem polju. Mnogi 16—19Ietni mladeniči iz naj-boljših gosposkih rodbin odšli so skrivaj in brez dovoljenja staršev na tursko mejo. Četrti dan po razpoloženju mobilizacije; Belgrad je popolnoma iz-premenil svoje lice, ker je prazen takorekoč brez življenja. Na uficah je videti samo starce, ženske in tnla-doletne otroke, ker je vse odšlo na polje časti, kar zmore nositi puško. Tako je prestalo i življenje po ka-varnah, gostilnah, gledališčih in va-rijetih, ki so jih morali zapreti. So-diŠča in banke takorekoč vec niti ne delujejo. dolgovi se ne plačajo. 2e-leznico so vzeli vojaki v svoje roke in vsaki 2 uri hite doigi vlaki na jug: proti Nišu in Vranji. Tovorni in oseb-ni promet je ustavlien in samo »Ori-ent -Express« slobodno prehaja čez Srbijo. Tuđi pošta je v vojaških ro-kah in vsa pisma, ki gredo v tujino ali prihajajo iz tujine se odpirajo, ker vlada obča vojaška cenzura. Š kratka, vsa Srbija ie spremenjena v cn sam vojaški tabor, kier se pridno vežba v orožju in utrjuje v organizaciji oddelkov. Vkljub slabemu in hladnernu vremenu je vojska navđu-šena in pri dobri volji in daleko se razlega okolti ogniev in šotorov: »Rado ide Srbin u vojnike. GriHjanović. Crna gora v vojni. (Od našega posebnega porocevalca.) Čma gora, 9. oktobra ob 9. uri 40 min. dopoldne: Danes Tjutraj ob 5. je bila Turčiji napovedana vojna. Cetinje, 9. oktobra ob 4. uri 50 min. popoldne: Dancs je kralj izdal v patriiotičnem duhu spisano proklamacijo na narod, ki opravieuje napo-ved vojne in pozivlja crnogorsko vo-jaštvo k hrabrosti za zmago balkanskih kraljevin Cetinje, 9. oktobr ob 11. uri 55 minut ponoći: Crnogorska infanteri-ja je zavzela danes zvečer trdnjavico Mojkovac med Kolašinom in Bielo-poljem. Vesti z bojišta so nedostatne. Avstro - ogrsko ?n rusko posredovanje. Avstro - ogrski in ru^ki poslani-ki pri balkanskih državah so stonH včeraj korake v prilog miru. 2e iz početka se je splošno naglašalo. da je mirovno posredovanje, kakršnega so se lotile velesile, le boli akademič-nega pomena in to naziranje se je iz-kazalo včeraj kot upravičeno. Če bi velesile bile same prevzele vso polno garancijo za izvedbo reform v Makedoniji, bi bilo vsaj nekaj upanja, da se ohrani mir. Ker pa so velesile od-klonile vsako odgovornost za izvedbo turskih obljub, je bil korak velesil že v naprej brezupen. Iz Sofije poročajo. da je ministr-ski svet nataneno prestudiral mirovno posredovanje velesil. žal pa, ni našel ministrski svet v predlogih onega, kar je pričakoval, namreč natančno določene reforme in garancije za izvedbo ten reform. Poleg tega pa ustmeno posredovanje oheh posla-nikov tuđi ne zahteva demobilizacije, marveč samo obljubo, da balkanske države ne bodo podvzele ničesar, dokler nišo končana pogajanja. — Splošni vtisk, ki ga je imel bolgarski kabinet od posredovanja, je bil ta. da hočejo evropske velesile mir za sebe, ne pa za balkanske države. Bivši ministrski predsednik Ma-linov se je o posredovanju baje izra-zil: To je neizogibna vojna! Splošno se opaža ćelo nezaupnost proti vele-silam, češ, da so hotele pridobiti čas za Turčijo, da konca svoje priprave. Tuđi v Đelgradu je napravilo posredovanje velesil isti vtisk, kakor v Sofiji. Tu je privatno posredoval tuđi še franeoski poslanik. Na Cetiniu sta posredovala avstro - ogrski in ruski poslanik ob 11. dopoldne, med tem ko je bila crnogorska vlada turškemu poslaniku iz-ročila že ob 10. legitimacije. Crnogorska vlada je takoj odgovorila, da je prišlo posredovanje prepozno, ker je Crna gora že pretrgala vezi s Turčijo. V Atenah je ruski poslanik še posebno naglašal, da bi bila vsaka akcija balkanskih držav lahko usodna, ker »Balkanska zveza« pač mnogo riskira, da pa ne more nikdar re£ doseći, kakor hočejo doseči velesile od porte. Nota velesil je v Atenah prej raz-burila, kakor pomirila. Listi svare vlado, da naj ne verjame nejasnim obijubam Turčije, ki se zrcaliio tudl v noti. Balkanske države so odločene odgovoriti na noto velesii popolnoma konformno, zato se odgovor zavla-čuje. Gotovo pa je, da balkanske države ne bodo demobilizirale svojih armad, vsled česar je vojna neizogibna. AngleŠki listi naglašajo, da je bilo posredovanje velesil nezadostno ter svare, da bi mislile velesile sedaj samo na lokaliziranje vojne. Velesile naj se bavijo s konstruktivno politiko za prihodnjost ter bodo našle boli-šo nalogo, kakor je reformni šema iz leta 1880. Tuđi pravijo listi, da ne sine vojna kot taka odločati, marveč volja velesil. V belgradskih političnih krogih je napravila izjava ruskega zunanje-ga ministra Sasonova mučen vtisk. Listi se oštro obračajo proti oficijal-ni ruski politikl, ter apelirajo na rusko javnost, da naj se ne identificira s protislovansko politiko ruskega zu-nanjega ministra. Vojna napoved. Bcrolinska »Post« poroča iz Carigrada, da je bolgarski poslanik pri porti že včeraj napovedal Turčiji vojno. Na bolgarskem poslaništvu na Dunaju o tem snoči ob 8. še ni bilo ničesar znanega. Dunajski dinloma-tični krogi pa so mnenja, da bosta Srbija in Bolgarska napovedali tekom današnjega dr.e vojno. Po drugi verziji napove Srbija vojno sele v soboto. Sasonov, ki odpotuje na Rusko, se je izjavil napram nekaterim poro-čevalcem listov. da je Crna gora na-povedala Turčiji vojno sporazumno z drugi mi halkanskimi drzavami. Iz Petrograda poročajo, da se je izrazil Miljukov, najboljši poznavalec balkanskih razmer, da ni pričakovati, da bi vojna na Balkanu trajala dal] kakor dva meseca, ker bodo nato ve-!e^;ie intervenirale. # Prvi bojL Iz Carigrada poročaio. da so Crnogorci obkolili in napadli Berane. Turki se trdovratno upirajo in se liočejo toliko časa braniti da priđe pomoč. Turki c&o iinajo. da se bodo morali Crnogorci umakniti. Druga privatna poročila iz Carigrada pa pravijo ćelo. da so Albanci pod po-veljstvom Riza beja zasedli Berane, nakar so zaeeli prodirati na crnogorsko ozemlje. Seveda so to turska poročila. Car gradski časopis »Sahah< ie mnenja, da so Crnogorci zarndite-ga napadii Berane, da se združijo s srbsko armado. Crnogorci so prech čeraišnjim napadli tuđi obmejne kraje Karakol in Kalavo, vendar so se pa — kakor pravijo turska poročila — morali umakniti. Turki so imeli 15 ranjen-cev. Posadka v Araci, ki so jo tuđi napadli Crnogorci, ima povelje, naj se brani do skrajnosti. Boj Še ni končan. Tuđi srbske čete so že napsdle Turke. V noči od torka na sredo se je vrsil pri Javorju krvav boi. Iz e-ga sklepajo v Carigradu, kakor no-roča »Frankfurter Zeitung<, da o-čejo Srbi udreti v Sandžak. Toda tud? med Bolgari in Turki je prišlo že do boja, in sicer pri Dalu-mai - Bala. * Albanci. Tursko notranje ministrstvo ofi-cijalno poroča, da je Essad pasa, ki koraka na čelu večjega števila čet proti Skadru, prekoračil reko Matjo. Poglavarji Malisorov so mu baje pri-segli zvestobo. Makedonija. Iz Makedonije poročajo, da so se začeli gibati bolgarski četaši pod vodstvom bolgarskih častnikov. Več mostov so razstrelili. Ćete stražijo tuđi vse kraje, v katerih bi bila mo-goča zveza s turškimi četami v Makedoniji. Turske nade. Turski poslanik Rifaat paša se je izjavil napram poročevalcu »Mati-na« sledeče: Nemogoče je že zdaj vedeti, kakšen učinek bo imela de-marehe velevlasti v Sofiji. Ce izbruh-ne vojna, bodo zavezniki imeli pred seboj armado ki je odločna. da zma-ga in bo tuđi zmagala, kakor sem prepričan. * Bolgarska. Kakor poročajo iz Sofije, bo bolgarska armada razdeljena na tri de-ie. Vsak del bo obsegal 3 armadne tbm%. katorh povttMU bodo Mi geaerah* Kutlnčev, Dirattrijev in Iva. nov. Vrhovno povellnlttvo Ima, kakor saro im porčaii, krali faktični vrhovni poveljnlk pa bo bale tcneral Savov. Sef generalneca Itaba bo blv-il voinl minister Petrov. Včeraj ob pol 4. popoldne je spremila kraljeva telesna straža vojne zastave, ki so bile shranjene v kraljevi palači, k polkom ob meli. — Kralj, kraljica in princi so prisostvo-vali temu svečanemu aktu in tisoč-glava množica je spremila zastave na kolodvor. Ko so prinesli zastave z dvora, je zaorilo kakor en glas; _ »To le volna!« Kakor poročajo iz Inomosta, je železnica transportirala v zadnjih dneh nad 30 aeroplanov s Franco-skega, deloma na Bolgarsko. deloma na Srbsko. Srbija. Razburjenje v Belgradu je nepo-risno. Vsako uro pričakujejo izbru-ha vojne, kakor pa zatrjujejo vojaški krogi, se bo vojna pričela sele v s»o-hoto ali nedeljo brez predidočega ultimatuma. Vest o napovedi vojne od strani Crne gore v Belgradu ni presenetila. Balkanske države so bile sklenile, da napove Crna gora vojno, ker ima T-irčija ob crnogorski meji samo i2 bataljonov vojaštva. Glede posredovanja velesil za mir se je izrazil ministrski predsednik Pasić napram poročevalcu kore-spondence Slavia sledeče: Mirovno posredovanje je sedaj popolnoma ne-notrebno. Ni je vlade, ki bi mogla sedaj misliti na razoroženje svoje ar-rmde. Prišel je veliki trenutek, ko mora resiti nacijonalno čustvo u:i>-depolno vpra^anje. Srbska vlada je odklonila prošnjo srhskega princa Jurja za sprejein v armado in to zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Princ Juri] je baje naznanil kralju, da bo pobegnil v Podgorico in tam vstopi! v crnogorsko armado. Grška. Iz New Yorka poročajo cez London, da se ie odpeljalo iz Severne Amerike 25.000 grških rezervistov v domovino. Avstnja in Balkan. V avstrijskih diplomatičnih in vojaških krogih zatrjujejo, da je Avstro - Ogrska tuđi že v mirovnem Času popolnoma pripravljena za vse eventualnosti ob južnov^hodni meji. Če bi se vojna bt«7?»!a avstrifski me5i. bo pač treba oiačiti postojanke, sicer pa bo Avstrija ostala popolnoma ne-vtralna. Edino ta cilj zasledujeio iu-di pogajanja, ki se momentano vrše med Avstro - Ogrsko in Rušilo. Na vsak način pa bodo ta poga-jania tuđi odločilno vplivala na na-daljni nastop Avstro - Ogrske med vojno na Balkanu, pri čemer Avstnja ne bo nikdar smela pozabiti na to, da se mora vojna lokalizirati na Balkan, ker je to želja vseh velesil. • ♦ * Mobilizacija v Rusiji. Pctrogradska brzojavna agentura poroča, da so vse vesti o mobilizaciji v Rusiji neresnične. Rusija ne mobilizira, marveč je koncala tuđi že posktisno mobilizacijo in poklicane rezerviste tuđi že odslovila. * Kreta. Konzuli držav - pokroviteljie so izjavili, da ne bodo dopustili, da bi kretski poslanci vstopili v grški parlament. Vse je pripravljeno, da se to prepreci. Rumunjka mobilizacija. Iz Bukaresta poročajo berolinski »Deutsche Tageszeitung«: Ker se je včeraj tu izvedelo, da se je Bolgarska odločila. napovedati Turčm vojno, so se kar čez noč končali veliki kraljevski manevri ter se je odredila splošna mobilizacija romunske armade. • * Odmevi vojne. Nižjeavstrijsko obrtniško društvo je napravilo vlogo na zunanjega ministra Berchtolda, v kateri prosi, da naj Avstrija stori vse korake, da se ohrani mir na Balkanu. Zveza avstrijskih eksportnih tr-govcev je protestirala proti splošne-mu moratoriju v balkanskih državah pod patronanco balkanskih vlad. Donavska paroplovna družba bo vzdrževala direktni paroplovni promet z Bolgarsko odslej naprej samo enkrat na teden. Vsled mobilizacije Je namreč paroplovni promet na spod-nji Donavi skoro popolnoma ustav-ljen. _______^ Srbija ? iojnem razpoloženju. Belgrad, 8. oktobra, Včeraj je narodna skupščina sprejela adreso na kralja, kot odgovor na njegov prestolni govor. Adresa je kratka in jasna. Ko je opisala stališče Srbije napram balkanski situaciji in obupni položaj srbskega naroda v Turčiji, poudarja adresa, da narodna skupščina brezpogojno od-obruje, tako mobilizacijo, kakor tuđi vse druge vladne naredbe. Zaključuje se adresa tako - le: »Narodna skupščina, kot pred-staviteljica srbskega naroda, je prepričana, da je naš položaj popolnoma odrejen in jasen, kakor so odrejene in jasne tuđi naše dolžnosti. Odrejeni ukrepi za sigurnost zemlje, so bili prva dolžnost, kateri se je odzvala naša vlada. Narodna skupščina je gioboko uverjena, da imajo sporazumljene balkanske države dolžnost, da store vse, kar je v njihovi moči, da bi se zagotovili istiniti pogoji za pravdo in mir na Balkanu. V tem razpoloženju bo narodna skupščina, prožeta bratskih čustev napram svojim trpečim rojakom in prepričana o zmagi pravice in člove-ških idealov, vršila do samozatajeva-nja vse svoje dolžnosti ter s tem upravičila pričakovanja celega srbskega naroda.« Vrlo značilne so bile izjave, ki so jih z ozirom na adreso podali med odobravanjem vse skupščine voditelji vseh parlamentarnih strank. Stojan R i b a r a c, vodja na-rodnjakov, je rekel med drugim: »Srbija se neče vojskovati za kake reforme, za kako avtonomijo, neče zamenjati robstvo svojih bratov z novim, marveč Srbija bo stopila v vojno in bo izkopala poleg brezšte-vilnih svojih grobov nove, svete, dra-gocene, a to samo za ceno popolne osvoboditve in za končno zedinjenje s svojim i brati v Turčiji.« Stojan N o v a k o v i ć, vodja naprednjakov, je med burnim aplav-zom izjavil med drugim tuđi to - le: »Turčija je izvabila mobilizacijo, a z njo je došlo nekaj vzvišenega, nekaj. s čemer se ne moremo zado-sti naradovati in nadiviti: zveza in sloga kršćanskih balkanskih naro-dov.« Milorad Drašković prvak samostalne radikalne stranke, je izjavil: »Mi svojih bratov ne moremo več prepuščati Turkom na milost in nemilost. Turčija nam že decenije od-jemlje tihi, veliki, pravi blagoslovljeni mir, mir duše narodne. Naš cilj je jasen. Daje ga in upravičuje edin-stvo krvi, edinstvo misli, edinstvo jezika in prošlosti, edinstvo trpljenja Srbov v Turčiji in nas tu.« Milan G j u r i ć je v imenu radikalne, to je vladine stranke, izjavil: »Moramo na Kosovo, da osvobodimo brate od težkih verig. Z brati na Balkanu stopamo v vojno, ne za to, da bi se polastili tujega, marveč da bi bratom razbili robske verige.« Iz navedenih govorov je razvidno, da ves srbski narod misli samo na eno, to je na osvoboditev zarobljenih rojakov v Turčiji. V vrste srbske vojske vstopajo dan za dnevom novi prostovoljci. Samo pri odboru društva »Srbski Bratje« se je zglasilo nad 3000 prostovoljcev. Ti prostovoljci so po večini iz Stare Srbije in Makedonije. Vsi prijavljenci so bili poslani »Narodni Odbrani«, ki jih je oboro-žila ter jih odpravila v skupinah na tursko mejo. Pri »Narodni Odbrani« se je prijavilo 24 Hrvatov za prostovoljce. Vsi so bili doslej gojenci slikarske sole v Zagrebu. Štajersko. Štajerski deželni šolsk! svet je definitivno nastavi! pri Mali Nedelji suplentinjo Jožefo Osterc in v Keblju prov. učiteljico Ano O č k o. Začasno je stopil v pokoj nadučitelj v Blagovni Jakob S t a n t e in definitivno je vpokojen Jožef Lesko-var, okrajni pomožni učitelj v Celju. Iz Sevnice, 9. oktobra. Zagrebli smo danes Antona Divjaka iz Koma-rivca. Bil je star, obče znani veseljak. Nemara se je zbal slabe letošnje vinske letine, kajti za abstinenco mu ni bilo, temveč je vse abstinente, ko-likor se vina tiče, prisrčno sovražil, Naj mu bo zemljica lahka! Iz Pragerskega nam pišejo: Ravno v nedeljo, ko se je na glavnem zboru Narodne stranke znova opo-zarjalo na vsenemško agitacijo, ki jo uganjajo na naši postaji, se je otvorilo tu novo poslopje nemške sole. Cetrta je ta stavba, ki se jo je postavilo iz Rosegrgerjevega sklada za po-nemčevanje Slovanov zlasti Sloven- ce v! Otvoritev se je izvršila z ne-običajnim pompom. Asistiralo ji je do 130 slovenskih otrok, katere so dali zaslepljeni starši vpisati v pra-gersko ponemčevalnico. Svoj pozdrav in opravičilo, da ni mogel slav-nosti zaradi maše prisostvovati, je poslal, kakor se mi je zatrdilo, tuđi poljkavski župnik Hebar. (»Marb. Zeit.« tuđi govori o opravičilu župnika Heberja. Op. ur.) Navzoči so bili razni nemski poslanci, govorila pa sta od domačinov postajenačelnik Schneider in železniški pristav S c h w a b. Splošno se je v govorili poudarjalo, da se mora iz Pragerske-ga ustvariti »nemško kulturno sredi-šče«, z drugimi besedami nemška trdnjava, nemški jezikovni otok na prevažnem prometnem središču. Pot-nik, ki bos potoval iz slovenskih Cirkovc na slovensko Spodnjo Polj-skavo, bos hodil po nemški zemlji! Neizrečeno je to žalostno — še ža-lostnejše pa naše tukajšnje razmere. Saj nimamo na Pragerskem niti naj-manjšega lokala, kjer bi se Slovenci zbirali in kjer bi vsaj one maloštevil-ne ljudi, ki se ne dado ponemčiti, na-vduševali za narod in naš jezik! Re-solucijo, katera se je sklenila na glavnem zboru Narodne stranke, bi naj naši državni poslanci vpoštevali in bi naj enkrat kar najodloočnejše posegli v tukajšnje nemškonacijonal-no gnezdo! Iz Pekla pri Poljčanah. Tukajšnje Nemštvo in nemškutarija se vedno trdnejše nacijonalno organizi-rata. Sedaj so si ustanovili samostoj-no podružnico Siidmarke, kateri je takoj pristopilo 43 članov. Vodiino vlogo igrajo pri Siidmarki, kakor na Pragarskem tako tuđi tukaj uradniki Južne železnice. Iz Konjic nam poročajo: Dne 7. oktobra je bil za župana izvoljeli Ferdinand Klemen, za podžupana dr. Rob. Lederer in za občinske svetovalce dr. A. Kadiunig, Jožef Pučnik in Janez Zottel. Iz Svetinje pri Ormožu nam pišejo: Tukajšnji župnik se zelo trudi, da bi dosegel odlikovanje župana Franca V r a z a. Ljudstvo sicer ne ve o drugih njegovih zaslugah, kakor da ne nastopa kot župan ze!o objektivno. Bil je kot načelnik kraj-nega šolskega sveta za vse drugo bolj ko za solo. Mož podpisuje izjave, vsled katerih se mora potem pri sod-niji zagovariati. Vraz tuđi vedno hujska proti ljudem, ki slučajno nišo nfegovega naziranja, in sploh stori vse, kar mu gospod župnik v svoji strankarski zagrizenosti zaukaže. Posebno pa se je odlikoval gospod Vraz takrat, ko je pri nekem požaru v njegovi občini javno hujskal proti tam delujoči požarni brambi, torej nepolitičnemu človekoljubnemu društvu. Ptujsko okr. glavarstvo bode gotovo samo uvidelo, da take ljudine kaže za odlikovanje priporočati. Iz Gradca. V torek, dne 8. oktobra so se vršile občinske volitve iz 1. razreda. Izvoljeni so bili oficijelni nemškonacijonalno - klerikalni kompromisni kandidatje s 731 do 940 glasovi. S tem so občinske volitve v Gradcu končane. Med novimi občin-skimi svetovalci je 16 socijalistov, 20 odločnih naprednjakov, 2 izrazita klerikalca. Ostali občinski svetovalci še doslej nišo pokazali strankarske barve, nišo socijalisti niti pravi kle-rikalci, temveč bodo najbrže tvorili konservativno krilo nemških nacijo-nalcev. Sedaj bo tuđi v Gradcu kma-lu komisarijata konec. Prva seja no-vega občinskega sveta se misli vršiti okrog 25. t. m. Drobne novice. Umri je v gra-ški dež. bolnišnici zasebni uradnik Peter Gregorič, 44 let star. — Zima na Zgornjem Štajerske m. Iz Ramingsteina v gornji Murski dolini poročajo: Pretekli teden so se naenkrat zgubile ovce nekega tukaj-šnjega posestnika, ki so se še pasle v gori. Ko so jih šli iskat, so jih našli še žive na kupu pod snežnim plažom. Nekemu drugemu kmetu je tuđi sneg dobil ovce; živali so bile tako gladne, da so druga drugi žrle volno. — Iz Kozjega poročajo: Dne 1. okt. je vgriznil pes Kolarja nekega Pe-niča na nogi tako hudo, da mu je iz-trgal kos mesa. Rana je pričela guji ti in Penič se je obnašal kot da bi bil dobil steklino. Za nekaj dni je umri. Kolar bo imel opravka s sodnijo. — Iz Maribora. Tukaj je napravit več goljufij neki 341etni Franc Wei-ser z Dunaja, nazadnje sprevodnik pri Južni železnici. Ko so mu postala tla pod nogami vroča, je zginil. Pred možem svarimo. — Iz š m a r-j a pri J e 1 š a h. Nadkomisar fi-nančne straže Juri Klampfer je od tod prestavljen v Ptuj. — Iz P t u -j a. Umri je vpokojeni železniški uradnik Karei Wesely, 80 let star. — Iz Maribora. »Marb. Zeit.« poroča, da se snuje tuđi med nemškimi srednješolskimi dijaki marijanska kongregacija. Vodiino vlogo igrajo kateheti in nek klerikalni visokošo-lec Kaiser. List pravi, da je radove-den, kaj bodo proti temu ukrenili vo-dilni šolski krogi. Naivno vprašanje! Nič! 233 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran. 3. Rorošho. Celovški občinski svet. V vče-rajšnji seji je dobil na predlog svet-nika Scerzingerja stavbo za novo poštno in brzojavno ravnateljstvo za Koroško v Celovcu stavbni mojster Krisant Ebner. Stavba je proračuna-na na 286.660 K. Ebner je popusti! 12%. Stavba mora biti popolnoma dovršena do 1. oktobra 1913. Stavb-no nadzorstvo si je pridržalo mini-strstvo za javna dela, in je poveriio kot zauRnika deželnoviadnega stavb-nega svetnika Ehrlicha. Značilno j;ri tej oddaji za Slovence je to, da se je Ebner zavezal, da bo delal kolikor tnogoče samo z neiuškitni delavci. Prvotno se je govorilo, da se vsprc i-mejo v prvi vrsti delavci domaćini. Domaćini pa so tuđi Slovenci. Vrh tega pa je Ebner izjavi!, da bo v slučaju, da primanjka koroških nemšKih ctelavcev pokliča! nemške zidarje iz Nižjeavstrijskega. To je tako ne-sramno preziranje domačinov Slo-vencev, kakoršnega so zmožni edino le skrajno brezobzirni Nemci, in to naj bi koroški Slovenci pri vsaki pri-liki vpoštevali ter se ravnali po izreku: »Zob za zob«. Iz Trga. Pisarniški oficijant 32-letni Franc Wolf je poneveril pri tu-kajšnjem scdiŠču večjo vsoto denar-ja in pobegni!. Dosedaj se nimajo o njem nobene sledi. — Hlapec Andrej Gangl pa je ukradel svojemu gospodariti 1000 K in tu velja en telegram kar več tisoč kron, seveda od nas ni mogoče zahtevaii. Prinašaii pa bodo najbolj zanesljive vesti in kar najhitreje mogoče. Sio-rili smo torej dosti več, kakor se je od nas smelo pričakovati in upaniu, da nam bo obČinstvo pomagalo zma-gcvati te stroške z številnimi uaro-ciii na list. Obenem opozarjamo ob-činstvo, naj nikar ne verjarne av-strijskim neniškim listom. li stoje vsi na turski strani, so sovražni Slo-vanom in bodo priobčevali ali ten-dencijozno zavita ali kar izmišljena poročiia. V laški vojni v Tripolisu se je tuđi pokazalo, da razširja Tuičija najgorostasnejše laži in ne dvomi-mo. da bo tako delala tuđi sedaj. Naša poročiia bodo pa zanesljiva in ve-rodostojna in se bo torej občinstvo 9 teku vojne nailaglje in najbolje informiralo iz nnšega lista. ■+- Besede ih dejanja. Slovenski klerikalci so bili vedno strupeni so-vražniki srbskega in bolgarskega naroda, so tekmovali z najza^r'zenejšimi Nemci v zaničevanju in zasramovanju zlasti Srbov. Kako infamno so pisali o Srbin ob času aneksijske krize in veleizdajniške^a ter Friedjugrovega procesa, kako podlo in huđcbno so jih denuncirali in grdili, kajti videli so v njih vedno le pravoslaven narod, ki se neče pokatoiičiti. Zdaj so se raz-mere premenile; zdaj so razmere take, da kaže klerikalcem laskati se Srbom in zdaj vidimo v njih naenkrat brate, katerim se oficijelno prilizujejo, med tem ko govore medsebojvse drugače. Včeraj š nj i „Slovenecu pozdravlja vojno — med seboj pa govore klerikalci, da mora Av-strija vojno na Balkanu pora-biti, da anektira Srbijo. Hinav-ščina je torej, kar pisariio klerikalci, kajti govore drugače kakor pa mi-slijo. — Nova stranka. Slovenski in hrvaški klerikalci so se včeraj na Dunahi konstituirali kot nova .stranka. V orihodnje se bodo imenovali »Hrvaško - slovenska stranka prava. Načelnika te stranke sta dr. Mile Starčević in dr. Ivan Šustcršič. Stari voik je obleke! novo kožo — to je vse, kar se more reci o tei »novi stranki, na kateri je pa novo samo ime in drugega nič. Slovenski klerikalci potrebujeio svoje hrvaške so-miš!jenike in zato so se ž niimi združili; kadar jim bo drugače kazalo, jih hodo pa na cedilu pustili. Kdor misli, da je klerikalcem sploli za kaj drugega, ražen za hrezdon ovinski klerikalizem, ta je naiven ot; >k. -t- 2e zopet rigajo! Vs1 :d dc-ževja se je zopet porušil dc' maline pri Gruterjevem kanalu. Pri tem ni Nadvojvode Friderika cesta prav nič prizadeta. Tuđi komisija za osu-ševanje barja ni mnogo prizadela, ker se take reci lahko in hitro popra-vijo. Tuđi v tem slučaju se bo popravilo izvršilo, — pa ne na stroške mestne občine. »Slovenec < to dobio ve, ali vendar piše, da bo mestna ob-čina plačevala. S takimi Ijudrni se pač nikdo več pričkal ne bo. Župan je vse zakrivil, in prei kot ne, bi bil tuđi ljubljanski župan kriv, če bi^ kako noč dr. Zajec ali pa inženir Šteie pijana padla v Gruberjev kanal! - Zavrsniška elektrarna. Z Bleda nam pisejo: V nedeljo 29. septembra t. 1. je na obč. zboru »Kat. pol. društva za Radovljiški okraj« govoril na dolgo in široko poslanec Pibcr o dobrotah bodoče centrale ob Završnici. Govoril je mnogo žal, da je pozabil povedati —kdo bo nosil stročke napeljnve električnega toka od glavne prose do posameznih hiš oziroma poslopi?. Ravnotako je pozabil povedati, kje bo dobila država one milijone, da bo poelektrizovala železniško progo Ljubljana - Jcse-nice. Kajti država menda še ni tako udarjena s siepoto — kakor volilci poslanca Pibra — da bi za par sto vsakoletnih romarjev investirala lepe miiijone v to lokalno progo, ko je vendar znano vsakemu železni-škemu čuvaju te proge. da gre sedaj ves promet, ki je prei poha jal po tej progi — po Bohinjsko - Turski pro-gi. — KoMko solz bi posušil slavni deželni odbor, koliko gospodarjev bi rešil beraške palice in koliko pose-stev bi ohranil slovenskernu življu, ko bi dal tište tisočake, ki jih je zabil v pones^ečeno oodjetje ob Završnici — raje kot brezobrestno posojilo čez glavo zadolženim Blejcem. Boljši bi bii Dieseljev stroj in gmotno dobri podprti gospodarji, kakor pa sedanji položaj, ko bo treba gledati in pre-mišljevati, kdo bo plačaal ogromne naklade za elektriko in vodovod. Bleje. -f Idrijski klerikafei in dijaške podpore. Idrijski »Slovenčev^ novi-čar je napisal sledeče preteklo sobo-to: »Dijaške pod pore ne dajo napred-nemu dopisniku miru. Pameten naprednjak pa je še prav pred kratkim izjavil: Stališče, na katerem stoje od-borniki S. L. S., je edino pravo. V kratkem bo sestavlicn proračun, in tedaj se bo videlo, koliko bo od rednih potreb ostalo za podpore, katerih občina ni primorana daiati. Takrat se bo tuđi najlažje presojaio, kdo je bolj vreden in potreben. Nekdo pa je od-krito dostavili »Narodov« dopisnik naj, naniesto da kar naprej napada poštene in dobre občinske odbornike, enkrat očitno pove svojim liudeni, da nišo delavski groši za to tukaj, da bi nekateri dijaki višjih sol žanje pono-čevali ter še v jutru ljudi napadali na cesti. Sploh pa naj se dijaki, ki izku-šajo > Prosveto < širiti med našim kršćanskim nepokvarjenirn ljudstvom, zateko za pomoč k voditeljem »Pro-svete«.« Priobčili smo nalašč doslovno notico, da se spozna vso klerikalno hudobnost proti idrijskemu dija-štvu. Stara navada klerikalnih do-pisnikov je, da vselej, kadar hočejo skriti svoje lastno kopito, privlečejo na dan izjavo kakega naprednjaka, kojega ime pa iz previdnosti zaniol-če, da je tako odvzeta možnost, ve-deti, ali je dotičnik res naprednjak, ali živi le v domišljiji klerikalnegu dopisnika. Zato pa takc izjave klerikalnih naprednjakov odločno odkla-njamo kot tolmačeiije mišljenja idrij-skega naprccinek'a občinstva. Dotični naprednjak, da se je izjavil, da je stališče odbomikov S. L. S. edino pravo. Velik naivnež mora biti, kajti znano je. da odborniki S. L. S. nimajo sploh nobene^a stališ'ča, kar so v poldrugem letu svojega delovanja v idrijskem občinskem odboru dovolj jasno pokazali. Pokazov tej naši tr-ditvi ni treba navajati, saj je to moral opaziti vsakdo, ki je kdaj prisostvo-val na galeriji kakj seji idrijskega ob-činskega odbora. Če so klerikalni odborniki le poskusali kdaj imeti kako samostojno stališče, tedaj j^m je Os\vald temeljito popravil. Občinski odbor ima vsak čas pravico, sklepati o dijaških podp-orah. Ka] pomaga sklepati v proračunskih sejah, ko se pa potem vsled Osvvaldovih rekur-zov proračun na vseh koncih in kra-jih pristriže. Tako je tuđi letos pošel kredit za dijaške podpore vsled Osvvaldove kršćanske liubezni do svojega bližnjega in dolžnost ■cbčin-skega odbora je bila. da sklepa o do-datnem kreditu. Toda tuđi proti temu sklepu je Os\valdov rekurz na vidiku in Osv.ald si mora pemaerati, skriti svojo hudobnost in nehuma-nost s »pametnim naprednjakom«. — Os\valdov pameten naprednjak je tuđi povedal. da občina ni primorana dajati dijaških podpor. Res je, toda občinski odbor ima pravico, podelje-vati take podpere. In dvetretjinska večina idrijskega občinskega odbora si štejc to v svojo moralno doižn-ost. Konec zadevne »Slovenčeve« notice pa je grdo pavšalno obrekovanje idrijskega visokošolskega dijaštva. Ponoćni ekscesi, ki so sicer zelo red-ki v Idriji in jih tuđi obsoja vsak pa« meten človck, nimajo prav nič opraviti s podporami občine dijakom. — Predbacivati pavšalno, da dijaki po-nočujeio za delavske groše, je klerikalna brezobraznost prve vrste. Poznamo dobro idrijske dijake, ki dobivalo od občine podporo. pa jim treba dati najboijše spričevalo za njihovo obnašanje v vsakem pogledu. Tja in sein kake vesele ure pa se jim ne more zameriti, saj nišo mutnije in po težkem šolskem letu naj bi niti ob po-čitnicah ne imeli ure razvedrila. Po mnenju klerikalcev so delavsko groši samo za Os\va!da in njegove nune in druge klerikalne namene, v tako plemenit namen, kakor je, podpirati revnega slovenskega visokošolca, pa bi jih bilo škoda. Tuđi srne občina trošiti denar za drage pravde po Os\valdovi nagajivosti, samo pomagati ne srne rudarskomu sinu do bolj-še in lepše eksistence. Prav v zadevi diaških podpor se spozna vsa uma-zanost idrijskih kleriknicev. 4- Promocija. Odvetniški kandidat gospod S. Stefančič je bil danes dne 10. t. m. na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja prava. Čestitamo. — Štetan Lapajne t. Po dolgi in težki bolezni je snoči umri upokojeni okrajni glavar gospod Štetan L a-p a j n e , star sele 57 let. Pokojnik je služboval skoro pri vseh okrajnih glavarstvih na Kranjskem in dasi je bil izboren uradnik, je bil vendar večkrat preteriran, ker ni nikoli skrival svojega narodnega mišljenja. Nazadnje je služboval kot okr. glavar v Postojni, kjer si je za tujski promet in povzdigo postojnske jame pridobil največjih zaslug, Stopivši v pokoj, se je preselil v Ljubljano, In sodelovai pri »Slov. Pravniku« in pri »Slov. Narodu« in obenem oskrbo-val ravnateljske posle pri »Sploš-nem kreditnem društvu<. Pri zadnjih občinskih volitvah je bii izvo-Ijen kot kandidat narodno-napredue stranke v obč. svet, a je moral kmalu zaradi svoje težke bolezni odložiti mandat. Pokojnik je bil odli-čen uradnik, ljubezniv in vesel dru-žabnik in je kot politični uradnik z vso vnemo deloval za ljudski blagor. Bodi značajnemu rodoljubu ohra-njen prijazen spomin! — Čuvajmo starine! Včasih mi je otroku pripovedovala pokojna siara mati, kako je bil Turk zel in liud. Ko bi danes vstaia iz groba, bi izvestno rekla, da ga y mnogem ozi-ru prekaša novešegni katoliški duhovnik. Kar nam namreč po božjih hrani! ni mogla ali hotela uničiti kruta osmanska sila, to y naših dneli razdira, pokvarja, ruši; meče pod kao in uiiičuje roka nevednega ali hudobnega cerkvenega glavarja. Naši sodobni posvećeni, sedeči na župnih prestolih, — vsaj njih večina, — nimajo nikakega smisla več, za resnobo zgodovinske pretdklosti. Dočim so se trudili in stremeli njihovi res izobraženi predniki, da ohranijo polomcem kolikor je možno častitijivih starin, se sedanji-ki kar kosaio, kakor za stavo, kdo njih bo odstranil čim impozantnejše* stevilo zgodovinsko važnih objektov iz božjih vež, ali ćelo uničil jih bo-polnoma. Za to mlado gospodo, ki iioče biti edino merodajna na vsakem polju, ne eksistira ni javno mnenje, ni ordinarijatski nalogi, ni predpisi c. kr. centralne komisije, ni kulturna zgodovina: vse si drzne, češ: kaj mi pa morejo! Posebe v ljubljanski šent-peterski cerkvi se sistematično delu-ie s silo ueverjetnim vandalizmom. Tu je baš te dni zadela kruta osoda star pomnik. Na vrsto je prišel krsuii kamen, ki je do nedavna zavzemal svoje mesto pod pevskim korom blizu stranskega vhoda. Častitljivi sta-rec je bil še ostalina iz srednjega ve-ka. Svojemu namenu je služi! že v stari gotiški cerkvi, ki so jo 1385. !. sezidali naši praočaki v slavo nebe-škemu kljnčanu in ki so jo ržene^a cveta 1472 1. požgali Turki. Starec je ostal in sele 1611. 1. se je umaknil svojemu secanjemu tovarišu. Toda tedanji in kasnejši župni predstojniki so imeli čud in smisel za starine; nišo jra zavrgli, nego odkazali so mu ča-sten prostor v svetišču in prenesli ga končno ćelo v novo sedanjo cerkev, ki se je gradila v dobi od 1726 do 1730 I. Vpcrabljal se sicer ni več kot krstni kamen, a shranjevali so vnjem do najnovejšega časa blagoslovljeno vodo. Temu časti temu starini, ki je sliižil v šentpeterskem božjem hramu nad 500 let, so prizanesli ćelo sirovi Osmani: Ijub spomenik prošle davnine je bil našim dedom in pra-dednm: nikcmnr ni bil na poti na se-dnnjem prostoru doigo dobo, ceiili 186 let — zdaj stoprav se je spotak-nil obenj novošegni Herostrat. 1 ur-ki ga nišo uničili, ne, ta žalostna slava je bila priranjena neznatni Pigme-ji apostoiskega prvaka, ambicijozne-mu župniku Petriču? Človeče božji! Ne tli li v osrčju vašem niti najmaiij-ša iskrica pietetnega čuta? Se vam li nič ne smili ta častiti starec? Kaj hočete ž njim? Q i! i d n m i n t e r r o g a t o r. — I!I. Slovenski protialkoholni kotlare?. Dne 17. novembra vrši se v Ljubljani III. Slovenski protialkoholni kongres. Priredita ga skupno Slovenska protialkoholna zveza in pa Društvo zdravnikov na Kranjskem. Slednje si je na zadnjem obč-neni zboru stavilo obsežen socijalni program in je izvolilo poseben od-sek za ljudsko blaginjo in higijeno, ki se ima pečati tuđi s protialkoholnim vprašanjem. Kongres obeta postati vsled udeležbe zdravnikov posebno 7animiv. Kakor čujemo, se bo ob-širno razpraviialo o vplivu alkoholizma na razne bolezni, na pr. na duševne bolezni, jetiko, telesne po-škodbe itd. Pravniki. Šolniki in drugi strokovnjaki pa bodo poročali o kvarnem vplivu alkohola na socijalne razmere vobče. Vsa prireditev bo zasnovana na široki podlagi in bodo povabljeni vsi sloji naroda, istotako zastopniki hrvaškega protialkohol-nega gibanja. — Popisne pole za šolsko matico. Z današnjim dnem je potekel rok za predkladanje izpolnjenih popisnih pol za šolsko matriko. Opozarjamo tedaj vse hišne posestnike, odnosno njih namestnike, da naj nemudoma store svojo dolžnost ter oddado pole v mestnem zglaševalnem uradu, da se izognejo nadaljnjim neprilikam. — Velik pretep na Bregu. Pod tem naslovom je poročal „Slovenec" 8. t. m. o dogodku, ki bo imel posle-dice pri sodišču. „Slovenec" je dogo-dek lažnjivo zavil. Prizadeti gospod nam piše v tej stvari: Jaz se Še do danes nisem nikdar pretepaval. V za-devni noči, ko sem šel mirno in tiho domov, me je brez vsakega vzroka napadel dobro znani pretepač Emil Klopčaver, mehanik v Ljubljani in pristen klerikalec, ter mi je provzročii več telesnih poškodb. Ako sem se na-padalca branil in klical na pomoč stražnika, s tem še nisem zagrešil pre-tepa. Toliko za danes v pojasnilo. Poštnemu ravnateljstvu v Tr-stil. Kako zanikrno opravlja svojo službo poštar Korbar na Hrušici, je znano poštnemu ravnateljstvu že iz raznih pismenih pritožb. Danes ga hočemo opozoriti na nov, za poštar-ja zelo značilen slučaj: Na Hrušici živi s trdim delom za silo se preživ-Ijajoča delavka Šušteršič, Korbarju dobro znana, saj je njen hud sovraž-nik. Mož Šušteršičeve živi v Arneri-ki, odkoder je poslal svoji ženi 100 kron, katere Je pa poslal Korbar v Ameriko nazaj, češ da je naslovljen-ka na hrušiški pošti neznana. Mož je dobil denar nazaj in je vsega zapra-vil v eni noči, ker je mislil, da ne mara žena od njega denarja. Obenem ji je pisal pismo, polno očitan]. Tako je prišel Korbarjev čin na dan. Iz same maščevalnosti bi bil napravil ta c. kr. poštar v pošteni družini kmalu največji razdor. Da je poslal denar zgolj iz nagajivosti nazaj, je pri njem čisto umljivo, saj se je sam bahat, da ni hotel izročiti pošte pravočasno pokojnemu nadučitelju Capudru, ka-terega ni mogel videti. Ker so pa ljudje s tako pošto le na škodi, prosimo poštno ravnateljstvo v Trstu, da naredi tem razmeram energično konec, sicer bodo morali izpregovo-riti o pošti na Hrušici poslanci na Dunaju. Požar. Dne 8. t. m. okrog 2. po-poldne je pričelo goreti pri nosestni-ku I. P r e t n e r j u na Kupljenku, ki je znan po iznajdbi takozvanih »ge-pelnov«. Požar je v par u ran uničil popolnoma hišo in hlev. Škoda ]o precejšna, pogorelec je bil zavaro-van. Na lice mesta prihitevši gasilci so mogli vsled pomanjkanja vode le ogenj omejiti. da se ni razširil na so-sedna poslopja, kajti nevarnost je bila velika. Kupljenk je v blizini Bleda in Boh. Bele. — Dr. Pegan, kaj mislite, so-li vprašali vrli gasilci ali gori pri klerikalcu ali Hberalcu?! Kinematograf »Ideal«. Samo danes še krasni spored z velezanimivo dramo »Mrtvaški ples« v kateri igra glavno vlogo slovita umetnica Asta Nielsen. To je prva igra druge serije te svetovnoznane umetnice in je dobila za 8 slik 50.000 K gaze. — Tuđi ostale točke sporeda so velezanimi-ve. — Jutri priljubljeni »Specialni večer« z izbranim sporedom. V Ameriko se je danes dopoldne hotel odpeliati leta 1891. v JVlali gori v kočevskem okraju rojeni in tjekaj pristojni Ferdinand Tramposch ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Nakana se mu pa ni posrećila, ker ga je na južnem kolodvoru službui'oči nadstražnik VeČerin tik pred odho-dom vlaka v Trst aretiral. Mladenič, katerega so izročili deželnemu sodišču. je imel pri sebi 393 K 34 v denarja. x V barako vlomlleno je bilo v noči 6. na 7. t. ra. na Savski cesti branjevki Agati Seli.škarjevi ter pri tem pokradenih za 14 K slaščic, za 5 kron pa pokvarjenih. Slaščice so po-kradli menda neki mladoletni sladko-snedeži. Kruh pokraden je bil iz košare že večkrat Gartnerjevemu hlapcu Francetu Čertariču, ko ga je razua-šal po hiši v Stritarjevi ulici, košaro pa med tem časom popustil v veži. Predvčerajšnjem je pa oškodovanec pri »delu < zasacil nekega Sletnega dečka, ki je tuđi prejšnje tatvine priznal. Tatova smola. Na Glincah je prišel v nedeljo delavec Angeio Ben-tulini, rodom Lah v gostilno Frana Pirnata in tam sedečim gostom po-nudil naprodaj zlat prstan, dežnik in sekiro. Med gosti pa je bil posestnik Franc Sojec iz Vica, ki je sekiro ta-koj spoznal kot svojo last. Orožni-stvo je Bentulinija aretiralo in sodišču izročilo. S ceste. Danes dopoldne se je ne-, ki voz električne cestne železnice pokvaril, da ni bil več za rabo in so morali z njim v remizo v popravilo. Na Sv. Petra mostu je pa skočil s ti-ra in so ga morali z dvigaco zopet spraviti nazaj, vsled česar je bil redni promet nekoliko moten. Skrb za zimo. V nedeljo popol-dne je bil iz neke veže na Turjaškem trgu ukraden sivomoder zimski potci suknjič, ki je imel rjavkasto kožuho-vinasto podlago in tak ovratnik. V suknjicu so bile že obrabljene roka-vice iz rjavega usnja. Tatu še nišo prišli na sled. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Macedoncev. 37 Hrvatov in dva Slovenca, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov. 37 Hrvatov se je odpeljalo na Dolenjsko. Izgubljeno In najdeno. Kuharica Neža Vrtačnikova je izgubila crn polsvilnat dežnik. — Ga. Marija Schreyeva je izgubila čapeljno pero, ki je bilo sestavljeno iz 18 manj-ših takih pereš. — IzvoŠček Juri Mosar ie izgubil čr^ havelok, — Stran 4. SLOVENSKI NAROD. zato stev. Prostak 27. pešpolka Alojzij See-mann je izgubil vrećico, v kateri je bila zelenkasta častniška pelerina. — Sivilja Terezija Košakova ie izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela čez 5 K denarja. — Posest-nik Matevž Zadnikar iz Crne vaši je izgubil rdečo denarnico, v kateri je imel 300 K denarja. — Služkinja Frančiška Zajčeva je izgubila pol-svilnat črn dežnik. — Žena mitniške-ga paznika Marija Pajkova je našla dežnik z rožnim vencem. — Hotelski sluga Fran Nessnran je našel vrečico z nabitim samokresom. Dunajskt damski elitni orkester pod vodstvom gdčne. Anice Rittstei-ger, koncertuje danes in prihodnje dni v kavarni Central na Sv. Petra nasipu. Društvena naznanila. Društvu „Domovini11 je podaril g. odvetnik in predsednik dr. Danilo M a j a r o n 25 kron namesto venca na krsto svojega umrlega prijatelja g. okr. glavarja Lapajneta. ,,Sokol" v Radećah pri Zida-nem mostu priredi v nedeljo, 13. t. m. zvečer v dvorani g. Gmeinerja po-slovilen večer povodom odhoda člana, brata Hallerja k vojakom. Brat Haller je bi! ves čas svojega bivanja v Radečah eden najpridnejših delujočih čla-nov omenjenega društva. serjevi studiji »Der indische Student« in »Antologiji novije srpske lirike«. — Dr. P. K o z i n a ugodno ocenjuje 3. in 4, snopič »Novih Akordov«, M. Pajk pa se spominja umrlega domačega zgodovinarja P. pl. Radicsa. R. Z. FFOSVBta. Vz pisarne slovenskega gleda-fišča. Danes v četrtek, dne 10. oktobra, se prvič na slovenskem odru uprizori velezabavna, humorja, dovtipov in satire polna „veselo žaloigra" „Veliki mrtvec", ki sta jo napisala danska dramatika I. Magnussen in P. Sarauw. Igra je burkasta skoz in skoz, vendar pa po vseh svojih svojstvih daleko presega tisto plitko dramsko zabavno literaturo, ki se zadnja leta šopiri po maloizbirčnih odrih. Koderkoli so jo doslej uprizorili, povsod jo je občin-stvo sprejelo z gromkim aplavzom in nabito polne hiše so pretresale salve bučnega smeha. Zato se intendanca nadeja, da bo z „Velikim mrtvecem" v najobilnejši meri ustregla vsakomur, kdor se rad nasmeje do solz. Za abonente par, začetek ob pol 8., konec po 10. Med drugim in tretjim dejan-jem bo daljši odmor. Zveza dramatičnih društev, Nedavno smo prinesli članek Ivana Kej-žarja, intendanta mariborskega slovenskega gledališča, o namenih in nalo-gah novoustanovijene Zveze dramat. društev. Pravila te Zveze je sedaj kranjska deželna vlada odobrila ter se vrši ustanovni občni zbor dne 27. t. m. ob 10. uri dop. v restavreciji „Zlatorog" v Ljubljani, Gosposka ulica (Fr. Krapeš). K Zvezi more pristo-piti vsako zakonito dopuščeno slovensko ali slovansko dramatično ali pa nepolitično, poleg druzega tuđi dra-matiko goječe društvo. Clani teh društev so obenem Člani Zveze. Zveza prične svoje delovanje takoj, ko pri-stopijo vsaj tri dramatična društva. Primase sprejemata g. Fran Govekar v Ljubljani (magistrata in gosp. Ivan Kejžar v Mariboru (Dramat. društvo). HnjižEunost. — »Ljubljanski Zvon«. Na uvod-nem mestu oktobrske številke spet radostno pozdravljamo dragega znanca R. M. V o j a n o v a. V resni-ci je bil Dalmatinov prevod svetega pisma tako »dobra Ietina*, kakršne pozneje nismo već doživeli v slovenski književnosti nad d vesto le:! »Matjažev sonet < istega pesnika hrani v sebi krepko vsebino. — Ćetrti spev Akerčevega »Atile v Emoni« nam riše srečno Ijubezen Horaee in Primitiviana: toda strašne novice o bližajočih se Hunih vzne-mirjajo ljudstvo. — R. M u r n i k ie priobčil dvoje poglavij romana »Uči grofa Blagaja«. Efektno je vpletel pogrebne obrede mohamedanske; Osman paša se pripravlja na bojni pohod proti Kranjski. »Gorje Ljubljani! Ako se nam ne uda izlepa, jo popalimo do zadnje koče!« — Pu-g e 1 j nadaljuje »Jetnika«. J.Prtmk pa »Tohijeve noči«. — Fr. Govekar je očrtal razmerje Ant. Aškerca do švedskega pisatelja in pesnika, dr. Alfreda Jensena. — Ravnatelj L. P i n t a r nadaljuje svoje studije o krajnih imenih ter je dokazal, da odgovarjajo mnogi nemški »Ge-schiess< slovenskemu »Selo ali Sela«. — Dr. Vinko Župan se spominja v daljšem eseju umrlega Jar. Vrchlickega, najplodovitejšega in najbolj univerzalnega pesnika seda-nje dobe, ki ga je vezalo prijateljstvo tuđi z našim Aškercem. — Med knji-ževnimi poročili je priobčil dr.Lon-čar nekaj opazk o Grafenauerjevi »Zgodovini novejšega slovensKega slovstva«in sicer s kulturnopolitične-ga stališča. Kratke referate čitamo o dr. Tillerjevem Ustavoznanstvu av-strijsko-ogrske monarhije, o dr. Gla- Razne stvari. * Umri pred oltarem. ,N*r. Hlasnik* poroča: V Topolčanah je v nedeljo ondotnega župnika Evgena Hollakyja zadela kap, ravno ko je maševal. Hollakv se je zgrudil na tla in bil na mestu mrtev. * Nov izum * zrakoplovstvu. Dunajski inženir Klinkosch je napravil aparat, ki omogočuje zrakoplovcem tuđi ponoči rekognostirati. Naprava obstoji iz svetilke, ki sveti za 50.000 sveč in ki je pritrjena na padalu. * Krvavi upor kaznjencev. Iz Galaca poročajo: V tukajšnji kaznilnici so se uprli kaznjenci. Upor je zadušilo orožništvo po krvavem boju. Sedem kaznjencev je bilo ustreljenih, petnajst pa ranjenih. * Obsojeni napadalec na itali-janskega kralja. Iz Rima poročajo: Atentator d' Alba, ki je izvršil napad na kralja, je bil obsojen na trideset let ječe. Ko bo kazen prestal, ga bodo še tri leta nadzorovali. * Grozovita nesreća. V Tampico v Mehiki se je zgodila predvčerajšnjim velika eksplozija, hi je provzročila velik požar. Več nego sto oseb je smrtno ponesrečilo.Zgorelo je mnogo poslopij v trgovskem oddelku. * Večkratni morilec — prijet. Iz Petrograda poročajo: V Aleksandrovu je policija prijela roparskega morilca Blocha, ki ga je več let zasle-dovala. Bloch je petkrat pobegnil iz ječe in je izvršil petnajst umorov in roparskih umorov. Obsojen je bil dva-krat na smrt in na dvajset let prisil-nega dela. * Žrtev zrakoplovstva. Iz Novega Jorka poročajo, da je aviatik Steven-son iz Birminghama skočil v Alabama-razstavi iz svojega poškodovanega aeroplana ter se ubil. — Iz Petrograda poročajo, da se je pri preskušavanju novega aeroplana v aerodromu pone-srečil aviatik Rajevski. Njegovo stanje je brezupno. * Roman. „Novoje Vremja" po-ročajo: Pred par leti se je seznanil mladi, inteligentni mož, Senjukov v Odesi, z mlado gospo Pavlino Spir-tovo. Zaljubila sta se drug v drugega. In posledica tega je bila, da se po kopališki sezoni mlada žena ni več vrnila k svojemu soprogu, temveč ži-vela s Senjukovom. Ko je soprog iz-vedel za ta čin svoje boljše polovice, se je odpeljal v Odeso in med prepi-rom izbil Senjukovu oko. Navzlic temu je pa mlada ženka še nadalje ostala pri svojem enookem ljubimcu. Čez nekaj časa se je seznanila z bogatim veloposestnikom Petkom Bofisovom iz Kremenčnega ter — zapustila Sonju-kova. Toda mlada gospa se je kmalu nasitila te ljubezni ter se vrnila k svojemu enookemu ljubimcu. Čez par mesecev se je pa zgodila čudna izpre-memba. Pavlina se je zopet vrnila v Kremenčug ter vprašala svojega bivšega ljubimca: „Ali me hoćeš zopet, ljubi Petek^* In zopet sta živela sk'jpaj. To je bilo Senjukovu nekako prcveč. „Zakaj sem zaradi nje izgubil oko?* si je mislil ter sklenil poiskati vojo bivšo ljubico. In našel jo je. Primio je do prcpira in Senjukov je bivšo -vojo ljubico zaklal. Senjukov je na: adel tuđi Bofisova, toda ta mu je iz:rgal nož iz roke. Morilca so zaprli. * Trust beračev. Najmiajši med trusti. ki jih v Ameriki ne primani-kuje, je trust heračev; njegova organizacija je tako popolna in tako temeljito »deluje«, da je bila policija primorana, da je posegla vmes. Ne-kaj časa sem je število slepih in po-habljenih beračev v nekaterih velikih mestih Združenih držav sumljivo naraslo. Policija je odredila poizved-he in je ćelo vrsto takih beračev prijela. Iz njihovih izpovedb se je sedaj dognalo, da so bili ti berači samo na-stavljenci velike administracije, ki je priheračene zneske kontrolirala, dobivala veliko provizijo, oddajala koncesije za beračenje, z eno bese-do, ki je berače nesramno izkorišča-Ia. Preiskava je dognala, da je trust imel pod svojo komando nekaj tisoč pohabljencev. ki so centralni blagajni plačevali povprečno po 5 K na dan. * Ameriski milijarderji. Alfred Vanderbilt ho prejel 20. oktobra na svoj 35. rojstni dan drugo polovico očetove dedščine. Doslej je imel »samo« 120 milijonov kron premože-nja, ki se bo sedaj podvojilo. Z ozi-rom na to poročajo newyorški listi o sedanjem imetju velikih amerikanskih finančnikov. Vsem načeluje John D. Rockefeller s skoro 5000 milijoni kron, njemu slede Carnegie s 2400 milijoni, Morgan z enako vso-to, Viiliam Rockefeller s 1200 milijo-nii in za temi George F. Baker, James B. Dulke, James Stiilman, Hen-ry C. Frick in William K. Vander-bilti, ki imajo premoženja od 1200 do 800 milijonov kron. Alfred Vanderbilt bo ob svojem 35, rojstnem dne-vu med navedenimi bogataši še ved-no »ubog«. Newyorški listi prinašajo k tem številkam razne komentarje ter menijo, da se mora omejiti kopi-Čenje premoženja v rokah posamez-nikov. * Poslednja želja umirajocega skopuha. Te dni je v Budimpešti umri lastnik poslopja, v katerem je nastanjeno kraljevsko gledišče, Karei Kraus, v starosti 74 let. Mož je bil ćelo svoje življenje velik čudak, ali bolje rečeno velik skopuh. Ko se ]e bil pred desetletji priselil iz Češkega, si je najprej kot mesar in pozneje kot veletrgovec z živino pridobil mi-lijonsko premoženje. Kljub temu ^a je živel tako skromno, kakor da bi se nahajal v najsiromasnejših razme-rah. Tako je n. pr. že nekaj let sem za šest vinarjev sira in košček kruha tvorilo njegovo edino večerjo. Svojim revnim sorodnikom ni nikoli privoščil podpore. Seveda je ravnatelju kraljevskega gledališča cb vsa-ki obnovitvi kontrakta povišal na-jemnino. Ko je čutil, da se mu bliža konec, je poklical k sebi svoje sorod-nike in se je poslovil od njih z bese-dami: »2elim, da bi prišel po rnoji smrti vesoljni potop, da ne ooste mogli zapravljati mojih dragih za-kladov.« Po njegovi smrti so našli sorodniki v njegovi zapuščini 540.000 kron gotovega denarja in 600.000 K v vrednostnih papirjih. Razentega je zapustil več realitet, ki reprezeutira-jo veliko vrednost. Ravnatelj kraljevskega gledališča se pogaja sedai za nakup s^ledališkega pos\npja. * Žalosten konec Napoleonove matere. Le malokomu so znane tragične razmere, v katerih je preživela svoje zadnje dneve Napoleonova mati. Stanovala je zadnja tri leta svojega življenja v neki podstrešni sobi v tretji etaži palače Pamphili v Rimu. Ena izmed njenih snah je bila avstriiska vojvodinja ter velika voj-vodinja Parmska in Guastalska, druga snaha pa je imela za očeta vir-temberškega kralja. Toda te hčere so popolnoma zapustile staro ženo, kakor tuđi njeni sinovi, ki so skrbeli v prvi vrsti za to, da so si ukrepili eksistenco. Njena edina družba je bila neka postrežnica in neki sluga. Zadnji, z imenom Oioachimo Plczza je prišel nekega dne na idejo, da bi kazal staro ženo liudem za denar. V ta namen ie stopil v zvezo z nekate-rimi hoteli, ki so pošiljali k njemu tujce in dobivali za to gotovo od-škodnino. Vedno, kadar se je nabra-la večja skupina radovednežev, je odprl Gioachimo Plezza spalnico Leticije Ramolino ter izblebetal skrbno naučeni komentar, med tem ko je uboga starka, mati velikega Napoleona ležala brez pomoči v naj-večji bedi na postelji. Ob neki taki priliki je tuđi umrla. * Visoki zdravniški honorarji. Pri sodišču v Charlottenburgu se je vršila nenavadna razprava. Neki zdravnik je tožil namreč ozdravljene-ga bolnika za plačilo 50.000 K. Tako visoka cena za vrnjeno zdravje ni ni-česar nenavadnega. Abdul Hamid je plačal berolinskemu zdravniku Bier-nu več sto tisoč kron, ko ga je zdra-vil v Carigradu. PreJŠnji angleški kralj, Edvard VII., je še kot princ wa-leški pozval zdravnika Jeunera. Za mesec dni, kar je bil zdravnik pri njem. ie plačal 200.000 K. Ko je Edvard VII. obolel na tifvisu. Je plačal za zdravlienje 200.000 K. a za zdravije-nje pred kronanjem je plačal 400.000 kron. Znameniti zdravnik Zacharijas je dobil od očeta sedanjega ruskega carja 300.000 K za zdravljenje, ki je trajalo samo dva dneva. Cesar Fridc-rik je plačal zdravniku sir Morrelu Makenzie za kratek čas zđravlienja 400.000 kron. Prejšnji perzijski šah Je plačal pariškemu zdravniku dr. Oa-lezowskiju 100.000 K. ker je ozdravit neko neznatno očesno bolezen njego-vemu sinu. Toda ne placujejo sami kralji tako visokih honorarjev. Ameriski miljarderji ne zaostojajo mnogo za njimi. Vanderbilta je spremljal njegov hišni zdravnik na potovanju, ki je trajalo šest tednov. Za to je dobil honorar 100.000 kron. Neki angleški lord je plača! zdravniku dr. Oallu v Bristolu en milijon kron, ker mu je ozdravil koleno. Ko je bil v Bufallu ranjen ameriski predsednik Kinlev, so dobili zdravniki za zdravljenje 170.000 dolarjev. Milijonar Marschall Fiedl je plačal zdravniku dr. Billingsu 150.000 K za sedem-dnevno zdravijenje. Zdravnik, ki je skozi pet let zdravil in srečno v grob spravil angleškega lastnika rudnikov Baldewina, je dobil 400.000 K. Telefonska in brzojavna poročila. VOJNA NA BALKANU. Manifest črnogorskega kralja na ljudstvo. Cetlnie, 10. oktobra. Včeraj je bila javno izdana proklamacija črnogorskega kralja na crnogorsko ljud- stvo. Kraljevi manifest, ki je bil se-stavljen v naravnost pesniški obliki in slogu,, najbrže od kralja samega, je napravi! nepopisno globok vtisk. Proklamacija pravi: Nemogoče je nadalje preslišati obupni krik prebi-valstva v Stari Srbiji. Turki more otroke, žene in starce, možje se skri-vajo v gorah in beda med prebival-stvom je neznosna. Ljubezen do domovine zahteva, da hitimo svojim bratom na pomoč. Pozivljam vse zveste Crnogorce, da pohite pod mo-jo zastavo in moje vodstvo ter da podaj-o bratsko roko zatiranim bratom v Turčiji in junaškim Malisorom. Za nami stoje vsi kršćanski kralji na Balkanu. Ne zabite otroci starega junaštva in slave srbske domovine. Simpatije vsega srbskega naroda, vseh Slovanov in vsega civilizirane-ga sveta so na naši strani. Plemenite roke so zagrabile za meč ter nam hite na pomoć srbski, bolgarski in gr-Ški vojaki, ki se hočejo v bratski ljubezni boriti skupaj s Crno goro. — Crnogorci! Naša pot gre v Staro Srbijo, da se združimo tam z brati iz Srbije, kjer nas pričakuje moj ljubi zet, srbski kralj. Objeli se borno z brati Srbi in prinesli svobodo zatira-nemu ljudstvu. Nebo naj blagoslovi ta naš pohod, o katerem sem sanjal že v svojih otroških letih ter sem dal duška tem svojim^ željam v neštetih pesmih. Zivela Crnogora! Zivela balkanska zveza!« London, 10. oktobra. Reuterjev biro pravi, da je pričakovati sele jutri ali pojutrišnjem odgovora na intervencijo velesil, ki bo popolnoma odgovarja! proklamaciji vojne. Gibanje na Ruskem. Belgrad, 10. oktobra. Tukaj so vzbudile veliko zadovoljnost med vsemi krogi vesti, ki so došle iz Petrograda, glasom katerih rusko časo-pisje vedno odločneje zahteva od vlade, da Rusija ne sme pustiti slo-vanskih balkanskih držav usodi. Te vesti zatrjujeo, da je stališče Sasso-nova popolnoma omajano in da je Sassonov dokončal svoje diplomatič-no delovanje v Berolinu. Ruski prostovoljci. Belgrad, 10. oktobra. Arhimandrit Mihalj srbske občine v Moskvi je sporočil, da se je vpisalo v listo prostovoljcev, ki je razpoložena v srbski cerkvi, dosedaj že 20.000 prostovoljcev. Skoro vsi prostovoljci so dobro oboroženi in odidejo v prihod-njih dneh na Balkan. Vstaja v Sandžaku. Belgrad, 10. oktobra. Izza meje Sandžaka so došle vesti, da se je v Novem Varošu uprlo kristjansko pre-bivalstvo. Uporniki so pregnali turske oblasti in proklamirali neodvis-nost od turske vlade. Srbska municija. Belgrad, 10. oktobra. Vojni materijal, ki so ga zadržali na ogrskih železnicah, ni, kakor zatrjuje srbska vlada, last Srbije, marveč Bolgarije. Srbska vlada je sprejela že ves vojni materijal, kar ga je naročila v inozemstvu, razun onega, ki ga je za-plenila Turčija. Vesti iz Stare Srbile. Belgrad, 10. oktobra. Kristjani v Stari Srbiji organizirajo v onih kra-jih, kjer imajo većino, lastne urade, da se zavarujejo proti turskim izdajstvom. V onih krajih pa, kjer so kristjani v manjšini, pa beže kristjan-ske družine v gore pod zašcito če-tašev. Boji okoti Podgorice. Cetinie. 10. oktobra. Crnogorska armada je včeraj dopoldne na-padla turske utrdbe onkraj Podgorice. Po štiriurnem artilerijskem boju so Turki zbežali s hol ma Planinice. Crnogorci so nato navalili na Dečić. Popoldne so Turki dobili ojačenja. Vnel se je ljut boj, katerega izid še ni znan. London, 10. oktobra. Reuterjev biro javlja: Ob 8. zjutraj je najmiajši sin kralja Nikite, princ Peter, izpalil prvi topovski stre] na turske utrdbe. V tem trenotku je vojaška godba v taborišču zasvirala crnogorsko narodno himna: »Onamo, onamo za brda ona.« Po 21 minutah so Turki v divjem begu zapustili utrdbe, katere so nato Crnogorci ztnagoslavno za-vzeli. Okrog poldneva so crnogorski voji jeli prodirati proti Dečiću. Ob dveh popoldne so se izkrcale turske čete na bregu Skadrskega jezera. Započela se je bitka, ki je trajala do večera. Popoldne je prišel k armadi kralj Nikola s princem Mirkom ter na bregih Skadrskega jezera opazo-val vojne operacije. Zvečer se je kralj vrnil v Podgorico, kjer je imel zvečer dolgotrajno posvetovanje s prestolonaslednikom kraljevićem Da-nilom, ki je imenovan za vrhovnega poveljnika crnogorske armade. Turčija izroči grške parnike. Carigrad, 10. oktobra. Porta je izročila Grški vse parnike, ki jih je zadržala v turskih vodah, ražen dveh, ki jih hoče porabiti za vojaške transporte. Cirkularna nota Turčije. Carigrad, 10. oktobra. Turska vlada je poslala velesilam cirkularno noto, v kateri poudarja, da prepušča vso moralno in materialno odgovornost glede vojne državam, ki so jo neopravičeno napadle. Demonstracije v Carigradu. Carigrad, 10. oktobra. Snoči so se vršile tu zopet hrupne demonstracije proti Bolgarom, Grkom in Srbom. Porta je dala aretirati sto gr-ških podanikov. Lažnjive vesti. Dunaj, 10. oktobra. Včeraj sa prihajale iz Carigrada vesti, da so Turki osvojili Podgorico. Seveda iim ni nihče verjel. In res se je izkazalo že danes, da so bile od kraja do konca zlagane, ker je nasprotno res, da so Crnogorci osvojili že del turske ga ozemlja, kakor potrjuje to tuđi Reuterjev biro. Še včeraj je korespon-denčni biro razpošiljal vesti, da stoje vsi Albanci na strani Turčije, danes pa je sam moral priobčiti vest, da so albanske čete napadle oddelke Essad-paše. Kdaj izbruhne vojna na vsi crti? Dunaj, 10. oktobra. »Politische Korrespondenc« je izvedela iz baje najzanesljivejšega vida, da izbruhne vojna na vsi crti še le koncem tega tedna. Bolgarska napove vojno še le v petek ali pa v soboto. Borbe pri Gusinju. Carigrad, 10. oktobra. Pri Gusinju se je pričela ljuta borba med črnogorskimi in turškimi voji. Cetinje, 9. oktobra, ob 10. zvečer. (Od našega posebnega i z v e s t i t e 1 j a.) Crnogorci so prekoračili reko Vrmošo ter v zmagovi-tem pohodu prodrli do Gusinja. Na potu so se jim pridružili vstaški Mali-sori. Tik pred Gusinjem so naleteli na odpor turskih čet. Započela se je krvava bitka, katere izid ob tej uri Še ni znan. Turska vlada proti žurnalistom. Carigrad, 10. oktobra. Vojno mi-nistrstvo je zabranilo Časnikariem, da bi odšli na bojišče kot voini poro-čevalci. Obenem je prepovedalo carigradskim listom prireiati posebne izdaje z vestmi z bojišča. Boji na bolgarsko-turski in srbsko-turški meii. Carigrad, 10. oktobra. Vojno mi-nistrstvo razglaša, da se vrše na bol-garski in srbski meji neprestano liuti boji med obnejnimi vojaškiml četamL Železniškl promet med Solunom in Srbijo. Solun, 10. oktobra. Privatni že-lezniski promet med Solunom in Žbevcem ie docela ustavljen. Bitka pri Beranah. Carigrad, 10. oktobra. Bitka pri Beranah traja še vedno. Včeraj so dobili Turki znatna ojačenja, vsled česar so lahko v borbi dalj časa vstrajali, kaker se je prvotno priča-kovalo. Povratek grškega kralja v domovino. Atene, 10. oktobra. Včeraj je do-spel semkaj kralj Jurij. Pri prihodu ga je pričakovala tisočglava množi-ca, ki mu je prireiala navdušene ovacije. Kralj je bil končno prisiljen, da se zahvali za ovacije. V svojem govoru ie poudarjal, da popolnoma za-upa treznosti in hrabrosti svojega naroda, da bo dosegel končni svoj cilj. Bolgarske politične stranke črno-gorsketnu kralju. Sofija, 10. oktobra. Združene bolgarske politične stranke so poslale črnogorskemu kralju Nikiti brzojavni pozdrav, ki se koncu je s klicem: »Na svidenje v Carigradu!« Vrhovni poveljnik bolgarske armade. Sofija, 10. oktobra. Za vrhovnega poveljnika bolgarske armade je imenovan general S a v o v, svoje-časni vojni minister. Na vzhodnem krilu bolgarske armade se bodo borili tuđi nekateri srbski voji. Srbija napove danes vojno? Đelgrad, 10. oktobra. Včerajš-nja »Straža« javlja: Uradne »Srbske Novine« izidejo jutri, v četrtek, v slavnostni izdaji z izredno važno vsebino, ki bo objavila srbskemu narodu, da »Zora puca, bit će dana.« Bolgarska in Srbija napovesta danes vojno? Dunaj, 10. oktobra. Opolđne je bila na Dunaju razširjena vest, da bosta Bolgarija in Srbija še danes napovedali Turčiji vojno. Nasproti temu pa je treba konstatirati, da S3 je bolgarski ministrski predsednik Gešov še danes nasproti inozem-skim korespondentom izrazil, da sicer mora priti do odločitve v naj-krajšem času, vendar pa danes še ni pričakovati odločilnih dogodkov. Narodna vstaja v Stari Srbiji. Belgrad, 10. oktobra. Po vesteh $ turske meje se nahaja vsa Stara 233 štcv. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. ifbija v plamenu, kar pa Turki iz ^ko razumljivih vzrokov javnosti irikrivajo. Več tisoč dobro oborože-\\\i vstašev, porazdeljenih v manjše čete, napada neprestano turske po-adke in jim dela velike neprilike. rvi je ustanovil tako vstaško četo nani vojvoda Vasilje Trbić. N]einu e je pridružila ćela vas Tetovo. Kralj Nikita kralju Petru. Belgrad, 10. oktobra. Predvčc-vsnjim je kralj Peter brzojavno če-•:il k rojstnemu dnevu svojemu ta-,;tu kralju Nikoli crnogorskomu. Kralj Nikola se je brzojavno zahvali za čestitko ter obenem obvestil vojega zeta, da je njegova armada prestopila mejo, korakajoc »Onamo, Inamo, da vidju Prizren.« (Ijakaj, oj tiakaj, da vidijo Prizren.) urške koncentracije na srbski .nejii. Niš, 10. oktobra. Po poročilih z neie so Turki koncentrirali na srbski eii od Kumanova do Žbevca tride-et tisoč mož. Odrezane turske stotnlje. Belgrad, 10. oktobra. Iz Sandža-i poročajo. da se je srbskirn četam rn«rečilo osemnajst turskih stotrrij odrezati od vseh komunikaciju Srh-ske čete so namreč podrle in razstre-1'e vse mostove in ceste, po katerih h] Turki se lahko vrnili k glavnemu Mborišču. Pomiloščenje v Srbiji. Belgrad, 10. oktobra. Na pred-V.-: vojnega ministra so pomiloščem vsi. ki so bili od vojaškega sedišča ohsojeni v ječo in tuđi tišti, ki >-) bili ?»a podlagi izreka vojaskega dlscipii-rarnega sodisča odstavljerj iz službe. Češki prostovoljci v Srbiji. Belgrad. 10. oktobra. Včerai \e d >nelo semkaj z brzovlakom enajst čeških visokošolcev. ki so se takoj prijavili kot prostovoljci pri narodni obrani. Srbi iz Amerike na pota na bojišče. Belgrad. 10. oktobra. Ministrstvo 7'jn;.miil! dei je dobilo \z Novega Jor-ka brzojavno obvestilo. da se bo s prvim parnikom odpeljalo v domovino tisoč Srbov. da se udeleže vojne rroti Turkom. Turski begunci. Ulčin. 10. oktobra. Tu sem so oeli prvi turski begunci. ki pripo-vccinjejo. da fe vsa cesta od SkacI-skecra jezera do mora prenapolrnenn 5 uirškimi vojnskimi begunci. Črno-eorsko prebivalstvo je sprejelo tur-> e begunce popolnoma mirno ter .vna z bolniki zelo humano. Od v':adskecra jezera prihajaio vedno ovi oddelki turskega vo*aštva. ki irostovoljno izmčajo orožje. Med rebivalstvom vlada velikansko na- Jusenje ter se priglasaio prostovolj-.: vedno k crnogorski armadi. Turski polki na petu v Jedrenje. Carigrad, 10. oktobra. Kiamil-paša in vojni min^ster sta imela danes r.l^otrajno konfrenco s sultanom Mehmedom. Takoj po konfrenci so rMi v Jedrenje poslani trije artilerij-ski polki. Mobilizacija Rumunske. Dunai, 10. oktobra. Tz Bukaresta frvliajo. da je rumunski vojni mhi-ster prekinil manevre ter odredit snlnšno mobilizacijo. V poučenih krnjih na Dunaiu ni o tem ničesar znanega. Ob holgarski itieji- Sofija, 10. oktobra. Z vojnega ti-'rorišča poročajo. da neprestano Friliajajo bolgarski begunci iz Makedonije, ki zahtevajo orožja, da se hore proti dušmaninu. Ker vojna uprava na to ni bila pripravljena. more samo enemu delu beguncev T^treči. Ćele vaši ob meji so za putene in prebivalstvo trumoma beži -ez tursko-bolgarsko mejo. S seboj M-.iejo tuđi svojo živino. Pridružiti <-;■ hočejo bolgarski armadi. o kateri r^čakuiejo, da bo storila koneo ne-/-»spim razmeram v iMakedoniji. ^olgarska komisija na Dunaju. Dunaj 10. oktobra. Listi so pri-fl Čili vest. da se mudi na Dunaju po-v.-^na bolgarska kormsiia, dn kupi od voaške uprave stare Werdlove r Ske. Na merodajnem mestu to vest ^ mentiraio. Predznaki vojne. Sofija, 10. oktobra. Tu in v okolice zbirajo macedonski begunci ter čajo, da s-o ćele vaši v Makedo-; ,. in v blizini Soluna, kjer prevlake bolgarsko prebivalstvo, popol-rrrna zapuščene. Oblasti se trudijo Održati mir med nezadovoljnim pre-^"valstvom, kar se jim pa le deloma Pereci. Tako je izbrulinila v nepo-•^edni blizini Soluna prava vstaja ter n^ti orožništvo, ki je bilo nemudoma Poslano tja, ni moglo vzdržati nadalj-n'h izgredov. Med Mohamedanci in kristjani se vrši grozovito klanje. premožnejše rodbine beže v Solun, da bi se vkrcale na parnike. Ker pa vsled grozečega konflikta z Grško vojne oblasti ne pripuščajo tujih par-nikov v pristanišče, se zbira na po-molih nepregledna množica, ki zahte-va, da jih odpošljejo v domovino. Turčiia zabranjuje podanikom balkanske zveze odpotovanje. Carigrad, 10. oktobra. Oblasti branijo srbskirn in bolgarskim podanikom zapustiti Turčijo. Motiviralo ta svoj korak s tem, da srbski in bolgarski poslanik se ništa zapustila Carigrada. Dardanele. Carigrad, 10. oktobra. Turčija je naznanila velesiiam, da je odstranila iz Dardanel vse mine. Delegacije. Dunaj, 10. oktobra. V današnji seji delegacij je bil najpreje odobren proračun skupnega finančnega mini-strstva. Delegat Nemec je napadal skupnega zunanjega ministra Berch-tolda zaradi njegovega včeraišnjega govora, ker ni povedal ničesar o po-litičnem položaju, marveč se je bavil samo z Malisori. Rekel je, da se zu-nanji minister čuti najbrže ministra za kultus in bogočastje. Namesto od-sotnega zunanjega ministra je odgo-voril skupni finančni minister Bilin-ski, ter je branil zunanjega ministra Berchtolda, češ da je ta samo odgo-varjal na krščansko-socijalna interpelacijo. Pri debati o najvišjem ra-čunskem dvoru je govori! kot prvi delegat Grabmaver. Dunaj, 10. oktobra. Končno so delegacije obravnavale zaključni la-čun o carinskem pogiavju. ter priđe sedaj na vrsto bosanski kredit. Vojaški kredit. Dunai, 10. oktobra. Danes pn-pcldne se je sestala v prezidijalnem salonu parlamenta konferenca skupnega ministrskega sveta, da razprav-Ija o vojaških naknadnih kreditih, ki iih hoče vlada predložiti jutri dele-eacijam. Zatnuje se. da krediti n° bo-do presegali vsote 200 milijonov kron. Skupni finančni minister Bilin-ski bo sprejet danes popoldne od cesarja v avdijenci, da mu poroča o predložitvi zakonskega nacrta dele-gacijam. Številke vsote vojnega kredita so se strogo tajne. Dunai, 10. oktobra. Po zatrdilu informiranih delegatov bodo znašali vojaški krediti, ki jih bo jutri zaMe-vaia vlada, dvesto in deset milijonov kroa, ki se razdeie na tri leta. Vojni krediti in mobilizacija. Dunaj, 10. oktobra. Konferenca zastopnikov strank se je danes po-svetovala o vojnih kreditih. Ziasti i Berchtoldovi izjavi, da vojni krediti nišo nameiiieni za mobilizacijo 2v-strijske armade To poudananie vot-nega ministra ]e povzročilo ravno nasprotni učtnek. Splošno se sodi v pnrlamentaričnih krogih. da so vojni krediti namenjeri samo za mobiliza- CijO. Cesarjev sestanek z ruskim carjem. Oerolin, 10. oktobra. /Vossische Zeitung javlja, da se v kratkem se-stane cesar Fran Josip z ruskim carjem Nikolaiem. Cesar in vojna. Dima], 10. oktobra. Cesar je včerai sprejel dve odlični osebi iz finančnega sveta. Ko sta izrazila svoje upanje, da se bo končno vendarle pr-srečilo ohraniti mir, je cesar z resig-nacijo pripomnil: Ach allein kann es nicht maehen.« (Jaz sam tega ne morem storiti.) Češki narodni socialisti in vojna. Praga, 10. oktobra. Shod čeških narodnih socialcev je sprejel resolu-cijo, v kateri se naglaša, da češka narodna socialna stranka načeloma ob-soja vsako vojno, torej tuđi balkansko, vendar pa izraza svoje gorke simpatije svojim slovanskim bratom, ki se bore za svobodo. Zatvoritev češke sole na Dunaju. Dunaj, 10. oktobra. Magistrat je dal danes nasilno zapreti češko solo društva »Komenskv« v tretjem okra-ju. Navzoči češki starši in otroci so se magistratnim organom uprli, da je morala posredovati policija. Češke deželne finance. Praga, 10. oktobra. »Narodni Listy'< poročajo: V današnji zaupni seji deželnega odbora je bilo na dnevnem redu poročilo o deželnih fi-nancah. Finančni referent dr. Urban je izjavil, da so deželne finance na-ravnost obupne. Avtomobifski davek. Inomost, 10. oktobra. Predarlski deželni zbor je sklenil na predlog kršćanskih socijalcev davek na avto-mobile po vzgledu Nižje Avstrijske. Kronanie japonskega cesarja. Tokio, 10. oktobra. Vladni list naznanja, da se vrši kronanje japonskega cesarja leta 1914. Kltajska republika. Lodon, 10. oktobra. Predsednik republike je izdal dekret, s katerim proglasa vlada za narodne praznike 10. oktober kot obletnico izbruha revolucije, 1. januar kot obletnico se-stave provizorične vlade v Nankingu in 12. februar kot obletnico proklamacije kitajske republike. Umor ali samomor grofa Posadow-skega. Dubrovnik, 10. oktobra. Včeraj so našli na otoku Lapad pri Dubrovniku grofa Posadowskega, vojnega atašeja pri nemškem veleposlani-štvu na Dunaju, težko ranjenega. Iu-leg njega je ležal browning-revolver. Policija je takoj uvedla obsežno pre-iskavo, ki je dognala, da je grof Po-sadovvski najbrže izvršil samomor. Italijansko - turska mirovna poga-janja. Rim, 10. oktobra. »Messaggero« poroča iz Ouchvja: Danes ali jutri pričakujejo tu bivšega legacijskega svetnika v Carigradu, sekcijskega šefa vr zunanjern ministrstvu Gar-bassa, da bo pris-ostvoval kot tajnik oficijoznim mirovnim pokajanjem. Takoj po sklepu miru se bosta sestala ministrski predsednik Giolitti in predsednik zbornice Manfredi, da se eventualno takoj skliče parlament. V parlamentu, kakor zatrjujejo. bo debata zelo dolga in oštra. Politični krogi so mnenja, da bosta sultan in italijanski kralj sklenila mir na pod-Iagi svoje pravice, odločiti o miru in vojni, ne da bi zahtevala ratifikacije od strani parlamenta. Parlament bi nato sele v mirnem času ratificiral mirovno pogodbo. Glasom poročil iz Ouchyja obojestranski zastopniki v vseh vprašanjih še nišo edini. Končna rešitevr pade v par dneh. Morda po-čakajo še, da se vrne Rešid paša, vo-dja departementa za politične zade-ve v turškem zunanjem ministrstvu. Potem bi imela Turčija pet posredo-valcev. Itaiijansko turski mir. Mtlan, 10. oktobra. Kakor Secolo-, bo jutri podpisana italijan-sko-turška mirovna pogodba. Gospodarstvo. — Tehnična preiskuševalnica. Z Dunaja poročajo: Z ozirom na razvoj avstrijske železne industrije in veliko pomanjkanje zavodov za nadaljno izobrazbo metalurgičnih kemikov in v svrho raziskovanj na kemično-mc-talurgičnem polju se je vlada odloči-la, v najkrajšem času ustanoviti teh-nično preiskuševalnico (metalurgič-no-kemični zavod). Za^.od bo začas-no v gradu Mirabell v Solnogradu. Zavod bo baje vodi! profesor na du-najski tehniki baron Jiiptner. Rmečko pisarnn narodno-napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pišamo, ki je na razpolago vsakemu napred-neniu kmetovalcu za popolnoma brezplaČTii pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaslafc zadev«ih. Izkljueene pa sr> zasohne pravdne zadeve. — Pi-sarna hc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden ktnetovalec, ki je pntrrben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zanpno s posebnim pismom, kat^rerau je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 3o vinarsko znrtmko) na: Kmetsko pi-sarno naroilno-napre^ne stranke v Ljnbljaiii, Wolfova ulica 10. Ob sebi nmevno je da je pisarna na razpoln-g-o tndi naprednim kmetskim župan-stvom. Izjava. Podpisani preklicujem vse ža-litve, ki sem jih govori! o Kolinski tovarni za kavne primesi v Ljubljani kot uslužbeni pojasnjevalec firme Heinrich Franck Sohne letošnje leto začetkom meseca junija v okolici Moravč, in te žalitve preklicujem. Obenem izjavljam, da so bile moje trditve o kakovosti izdelkov Kolinske tovarne brez vsake podlage. V L]«l»llaBif dne 10. oktobra 1912, 3685 tmd. CmrmaiUt. Današnfi Hst obsega 8 strai. Izda jate! j In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. LastelM la tiak iNmiae Uakanom Spomlnjajte se dijaifcega Mm .Domovina'. Umrli so v Ljubljani: Dne 6. oktobra: Marija Resch, zasebnica, 63 let, Elizabetna cesta 2. Dne 8. oktobra: Matevž Kovač, užitkar, 73 let, Radeckega cesta 11. Dne 9. oktobra: Štefan Lapajne, c. kr. okrajni glavar v pok., 57 let, Rimska cesta 7. V deželni bolnici: Dne 4. oktombra: Jožefa Kovačič, delavčeva hči, 16. let. Dne 5. oktobra: Juri Demšar, po-sestnik, 52 let. Dne 7. oktobra: Josip Strah, užitkar, 73 let. Mnenje gospoda dr. G. Foscola, ravnatelja italijanske bolnišnice Solun. Gospod J. SerravaHo Trst. Rad ustrežem Vaši želji, da po-ročam o Vašem Serravallovem kina-vinu z železom, in izjavljam, da sem ga preizkušal z uspehom v slučajih malokrvnosti, breztečnosti itd. Solun, 26. maja 1909. Dr. Foscolo. Navada je železna srajca. Znano je, da je jako težko, pripraviti odras-lega človega do tega, česar ni navajen. Saj nič več ne pomaga, se glasi stereotipni odgovor. Pa vendar pomaga, ako zlo, ki smo mu v mladosti dali razrasti se, ustavimo in se tako ubra-nimo še večje škode. To velja ziasti o vseh higijeničnih vprašanjih. Cesar se Anžek ni učil, Anže ne zna. Kdor se že otrok ni učil največje snažnosti, mora pogosto v starosti nositi težke posledice in dela svojim staršem očitke, kdo bi mu zameril? In ti sami trpe pod grehi lastne pretcklosti. Zatorej: prej pomisli, potem stori. Pri mnogih Ijudeh n. pr. vidimo še dandanes kljub vsem opominom in svarilom hi-giene naravnost kažnjivo zanemar-janje gojitve in ohranitve las, tega najlepšega krasa človekovega. Pa ne samo zato je treba lase trajno intenzivno gojiti, nego predvsem tuđi, ker dobro ohranjeni človeka varujejo pred mnogimi boleznimi. Ker pa lasje iz človeškega telesa rastejo, je seveda očividno, da so v najožjem stiku z njim. Umetni eliksirji ne pomagajo nič, da bi se izgubljeno nadomestilo, ampak samo skrb in pripravna sredstva, da se izogneš izgubi. Lase redi koža na glavi in da to gojimo, imamo preizkušen prašek za umivanje glave „Schampoon s crno glavo" od kemične tvornice Hanns Schwarz-kopf, d. z o. z. Berlin No. 37, sredstvo, ki zanesljivo odstrani ne-snago, prhljaj itd. in obenem lasišče jači, prirodno delovanje lasišča in las dviga in tako pospešuje rast do pozne starosti. Kdor noče slišati, naj čuti. PomoČek imamo, treba se ga je poslužiti. Starši, skrbite zase in čuvajte nad otroki. Danes in 7sak dan MF"~ vso noč ~39H nanovo doilega 3228 tajskiiMiaelitotUa. L\cSm Stejan JKiholič»...~». \ferlex te trpe zna ^ ni hrani tok ^. I Izredno dobrodejni ucinek izmivanja glave s Pixavonom je sedaj pač že splošno znan, posebno njegov izredno ugo-den vpiiv na rast las. Lahkoba, s katero Pixavon odloči prhljaj in nesnago s kože na glavi, prekrasne pene, ki se prav lahko dajo splakniti z las in njegov tako simpatični duh, olajšuje rabo preparata izredno. Njegov velikanski učinek je, da zaradi ko-trana, ki ga obsega, deluje proti parazitar-nemu izpadanju las. Steklenica za dveinpol kron zadostuje ob tedenski rabi za ćele mesece. £asne bolezni nastane jo v mnogih slučajih s tem, ker potrebno negovanje la sišča in las puščamo v nemar. V čem obstojiumet-nost, ohraniti lase lepe pol-ne in zdrave? Samo v tem, da kožo na glavi ohranja mo čisto. tnmn « fnm da zadostno skrbno negu-OaillU If ISliI, /. ". jemo lase. /. .-. ?amn u tnm da vsak teden P°rabimo uullIU I IClU, nekaj ur za racionelno ne-:: govanje las. :: I^ag 30.3.3 stGrimo •? Z voljnim, za negovanje las vrlo pripravnim izdelkom prve vrste Shampoon s crno glavo si čistimo kožo na glavi in lase, pri čemer bodi omenjeno, da je pri kupovanju f treba paziti ziasti nato, da je originalni zavitek za 30 vin. opremljen s polegstoječo var-stveno znamko. Premnoge po-naredbe ter pretvorbe so vča-sih take, da vsakdo, ki si hoče ohraniti svoje lase, stori prav, Vantv. nasu da jih zavrne. »Shampoon« s crno glavo v izvirnih za vitkih po 30 vinariev se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in brivnicah. V slučaju prigovarjanja za rabo drugih pona-redb in če originalnega izdelka tam ni, obrnite se na: glavna zaloga Feiiks OringnstBliiU Đunai I., SonnsiitelsB. 3. in od tam dobite naslov najbližnje pro-dajalnice ali pa če pošljete naprej K 240, škatljico z 8 zavitki franco. Pri pGšilja-tvah s povzetjem je stroškov 35 vin. več \_ Hans Schwankopl, dr. ilo. Berlin N 37. ^J Nefeorologlcno noročHo, Visina sad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 mm -J °*™- m"til 12 • Vetr0Vi . Neb0 % Tal^a v mm Bs I 9. 2. pop.| 741-8 9-7 si. jjvzh. I oblačno. „ | 9. zv. j 742-4 8*/ si. zah. dež IO. 7. zj. I 742-5 j 8-1 j si. svzh. oblačno Srednja včerajšnja temperatura o"2°, norm. 11-6^. Padavina v 24 urah 1-5 mm. Borzna ponočila. L{ub]]aD9ka „Kreditna banka v Ljubljani*. Uradi) kirt! dantjsfec bone 10. oktobra 1912 ■•io2b»m papini. DeaaraI ' BIa«Ma 4«^ majeva renta . • . • 8525 j 8545 4-2% nebrna renta .... 8875 8895 4«/0 avstr. kronska renta . . 85-25 85*45 4tt/o ogr. „ . . 8495 85-15 4°/s kranjsko deželno posoJUo 9350 94*50 4«/i k.o. četke dež. banke . 89 65 90 65 SreCkc li 1. 1860 *[t % . 438 — 450 — w „ „1864. . „ . . 612-— 624*— „ tatke ...... 292— 304'— „ zemeljske I. izdaje . 281— 293 — n. „ . 245— 257- „ ogrske hlpotečne . , 24050 25250 rt dan. korannalne . 481-— 493*— avttr. kreditne . . . 483— 495 — „ ljubljanske .... 67— 73 — fi avstr.rdee.lkriia . , 52— 58 — n °&- •• n ♦ . 31*50 37 50 J, basiUka . 9 -m-\ . 28*- 32- m tnrlke ; . . .-: . 22750 230 50 ■slalo«. Ljubljanske kreditne banke . 430— 434 — Avstr. kreditnega zavoda . , 615*75 616-75 Donajske bančne družbe . . 512*50 513*50 Južne želernlce..... 108*50 109 50 Državne železnlce .... 700*25 701-25 Alplne-Montan..... 1011*50 101250 Češke slađkorne dražbe , . 366— 370*— Zivnostenske banke. 9 . . 274*— 275*— Walat«. CeMnl . . . . ; ;/; . 11*44 H-48 Marke ,.,•.;.. 117*85 118-10 FmnkJ •.;*.;.. 95*25 9550 Lira . . i ; ; ; ; s # 94-50 9475 d Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 233Sštev. Venu se v korist narodnih namenov hvaUžno odklanjajo. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog ozir. oče, stari oče, brat in tast, gospod Štefan Lapajne c. kr. okr. glavar v p., vitez švedskega VVasa-reda in ravnatelj SploSnega kreditnega društva v Ljubljani i. t. d. danes ob 4. uri papoluđne po dolgi, mučni bolezni, previđen s svetotajstvi za umirajoče, v 57. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspai. 3690 Zemeljski ostanki predragega rajnika bodo v petek, dne 11. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta 7f na pokopališče pri Sv. Križu k večnemu počitku položeni. Sv. mase zadušnice se bodo služile v Trnovski župni cerkvi in v raznih drugih cerkvah. Blagega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1912. Jerica Lapafzte Vida, Stanko, Vladko, soproga. otroci. Đragotin Lapafce Svetko L^oajne Dr. Stanko Lapajne brat vnuk. zet. Prvi slovenski pogrebni zavod Josip Turk. Fotfplftul proklleufem, bar sem govoril razialfivega ćez gospoda Kaksa Eriže. Postojna, 4. oktobra 1912. Frane Čuk 3688 h. štev. 277. V Spodnji Siški št. 77, i Juvančičeva hiša, se oddajo v najera Najemnina po dogovoru. Pojasnila v isti hiši, v kavarni Pike!, Siska. 3684 prodala i!? pošilja po poštnem nije Iv. Bonač v Ljubljani. Cena sliki 5 feroa. .372 — *• I % n se proda lakoj, ali £•> SfilU V Ea^em" 359' ivU Več v upravništvu >S1. Na»r, ■■■■■ - ' •« z KEileioo notarsKo staKso ište mesta pii notiij:j, odvetniku ali kakem drugem privat-nem podjetju. — Ponudbe na upra*. »Slov. Naroda« pod „Dobra Z5iOČ". 3668 Ft*oda se ^ rabljen lokomobi! z 28 konjskim! siiami ia z 12-16 koojskimi siiami. Oba stroja :: sta popolnoma dobro ohranjeaa. :: Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Luo Mitro se ceno proda, 3691 Kje, pove upravmštvo »Slov. Naroda«. Sprejme se 3685 flinif[/i cifPI31 UlilljiiS luUu\ Kdor zna nen ški, ima prednost. Plača po dogovoru. — Ponudbe pod; ntakOl" na upravništvo »SI. Naroda«. S------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Kupim vcfc vegonov sahetja le*iega II S # j Ponudbe ra: E. g#OC!anC!€h, £1- ' loga o%f!faa Via Antonio Cacfcia ; štev. 17, Trst. 3635 Antikvarično se kgjpis Junčies j 121., Vlltm ia 2X SV, — Ponadbe na | „ Narodno knjigarno * v Lju&liani. Jtfladf i^obrat^en irgrcvec, %t prev^ame po cčeiu debro vpeiiano cn groš trgovino, se je// v svrha poročttvs tem poicm sesnaniiz y mlado (do 24 ietj trgovzk° naobrsj?£*io gospodično ij premojnejše kiše. j Ponudbe na uvravn „S^QV- /faroda* pod ^Cim prejc" do i t5. t. m. 3683 4 t | Lepe, za trgovino pnmerne p ■* O S* O v ^sj ; da iakof ^ na|eai , Ms'ii li pri sv. Satiiii y li. 3634 Načelnik: Aston K3%i2Š. 1 %/ ci /^'i'i ■*/\"fi*^ « w dt U Ivrl najboljši ročni scsziec prahu, za vse vrste odstrau^vania pr^lm i se dobiva pri tvrđki 3689 iiif & tai i Ljulni. [Ka debelo ia drobno I po Dizkih cenah priporočam svojo | bogato laloieoo 27 1 z galanf eriiskiin ib vseh vrst kramarskim blagom in gttin. 3S4 De¥ocionali|e in vse vrste blago za božja pota. TfornišKa zaifoa feraniskib olanikeir. ^Inton Škoj I Ernttt J«vitlkarj«v namlednik I I Drniška tuti f IBi gostOpe št. 6 I 9nut7O „Fravaik" naznanja vsem svojim p. n članom tužno vest, da je njegov večletni in prezaslužni odbornik, gospod Štefan Lapa)ne c- kr. okr. glavar v p. itd. danes ob 4. uri popoludne po mučni bolezni v 57. letu svoje dobfe izdihnil svojo blago dušo. 3693 Pogreb blagopokojnika bode v petek, dne 11. oktobra ob 3. uri poro-i*-ne iz hižs žalosti ob Rimski cesti št 7 na pokopališče pri Sv Krl2u. Čast njegovemu spominu! V Ljubljani, dne 9. oktobra 1912. Splošno kredilno društvo, rejr. zadruga z om. z. v Ljubljani, naznanja vservi svojim p. n. članom žalostno vest, da je niegov trudoljubivi odbornik in ravnatelj, gospod Štafan Lapajne c. kr. okr. glavar v p. itd. včeraj popoludne ob 4. uri po hudi bolezni v 57. letu svoje starosti mirno v Gospodu zasra! Pogreb blagocokojnika bode jutri, v Detek popoludne ob 3. uri iz hiše žalosti ob Rimski cesti št. na pokopališče k Sv. Križu. Casten mu bodi spomin! 3694 V Ljubljani, dne 10. oktobra 1912. Zahvala. Za vse blage dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše nepozabne, iskrenoljubljene hčerke in srčno dobre sestrice ter vnukinje, gospice Anice Jelovsek kakor tuđi za mnogobrojno časteče spremstvo blage ranjke izrekamo vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem od blizo in daleč našo presrčno zahvalo. Osobito pa se iskreno zahvaljujemo si. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za tolažbepolno petje in vsem Ijubeznjivim da-rovaicem prelepih vencev. 3692 Vrhnika, dne 10. oktobra 1912. Žalujoča rodbina Jelovsek. Haiiooo! 3496 Hallooo! 1 I ^ ■ V ■ i ■ a e ^ Je £!il&j ^ kleti Eva?ia Siaiuza §?a BIssljskeo in je pri^el na pipo samo zato, da se ga lahko tuđi po en polovnjak dobi-200 polovnjakov ga jp še. Kdcr želi stare^a vina dobiti naj samo sode posije na ■■■■■iBnBH postajo Brezice lienaje 68 hrona sssmm—^amm^am^z* Modni salon Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno :-: zalogo zimskih klotukcv za dame in deklice. :-: Popravila točno. Gene znano nizke. ?!MsaBE ZaEni kiobuki vedno v zalogi. 5š?g£i^SHE Podpisani cenj. občinstvu naznanjam, da Izvršujem vsake vrste naiceneje in solidno, ne 'glede na velikest deia. — Izvršujem razne nove stavfee vsake vrste, popravila streh, konstrukcil, razne stresne stole, stolpe, strope, ograje itd. na deln in blagu, Upam, da se bode oziralo cenjeno občinstv^o kolikor mogoče na moje priporočilo ter točno, solidno postrežbo. FRAN MARTINEC mestni tesarski mojster. L]nblfana, Prnle 8. C. U?, avstrifske ^ državne žeiezaice. izvBeček iz voznega reda. ---- Veljaven 01S 1. maja 1912. —= Fosta|a; Ljubljana južni kolodvor. Odhod. 6-52 xju^raj- Osebni vlak na Kranj, Tr-žič, jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj. 7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo- Toplice. 9*09 dopolalne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Ber-linj [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo -Toplice. 3-32 popoldne« Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz^sfeste, Celovec, 6-35 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč, Dunaj. 7-44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo. 10-22 P« hq6I. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. 7-23 zjutraj. Osebni vlak Iz Trsta, Go-' riče, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) VHssingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), TržiČa, Kranja. 8-59 aejutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta. Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja. 3-00 popoldne. Osebni iz Straže-Topiic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4-20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste, Beljaka, Tržiča, Kranja. 7-00 zvečer. Osebnj vlak iz Jesenic 2 zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). 8-J5 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, TrŽiča, Kranja. 9-13 po noći. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 11-33 po noći. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postala; Liublfana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 3-12, *"!5f (11 "22 0D nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, 6*15i (1O«22 ob nedeljah in praznikih). t Ckr. driavno-leleznlilio ravnatellstvov Trsta. 233, štev. SLOVENSKI NAROD, Stran 7. Spr«lm* m tek»J 3669 učenec ? primcrno Solsko izobrazbo, krepak in rdrav pri franc Fleko, trgovina i jpecerijskini in ielesoim blagom ▼ Ritmici, Kranjsko. bprejema zavarovanja človeškegi liv- Ijenja po najraznovrstnejših kombina- cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalniau Zlasu je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili. ■•• • ••• viajemno xawarowilna banka v Pragu ■■■ - •■• leiarvat teadi E •SJlUIMt - Iipla&UM ottketfatn« ia kapitali!« K US,390.e03'6i. Po velikosti draga vzajemm zivarovalnica niše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. i *•• p*Ja«aila daje* ' wm~ torto iastopstio i liutaljani &KSKJ v Gosnoski ulici štev. 12. -»■ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Pozor! Rasllinslti eliksir Čitaj! je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih bilj in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsern boleznim želodca, črev, jeter in vraniće. Zdravi naibolj zastareie bole*ine v želodcu, odstranjuje krče, daje slan in pospeSuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter |«tl in krtpl W» ilvot. Zato naj gra naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo pri-znanic in zahvalnic. PoSilja se po povzetju ah predplačilu zneska. Prejela sem vaše steklenice; ker mi dobro delujeio, prosim pOšljite mi Se tri velike steklenice rastiin^kesra el ksirla. FranćUka Fotoćoik, KavCe, z. p. Velenfe Štajersko. 3 ve!. ali 12 maiih stekienic franko na vsako pošto 5 K 20 vin. 9» »36» » »»» »12 »80» 3551 Dobiva se samo pri meni. — Prosim točno adresirati. Marna k Spasitelju, Koprivnica, )(rvaško. ** Pristen dober 1 ■ ■ se dobi pri 95 l. IEBEH1KU V SP01SEKI. te "~ i * " * umetniške/, *" !in I pokrajinske ■ se dobe vedno ■ v veliki izbiri v H Jafoii Sifaisi" I B| prešernova ulica 7. 9 Svetovno znani! Originalni motorji „Otto" za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d. Motorji za surovo olje „sistem Diesel". Bencinove lokomobile. Majmodernejša bODStrokclja. Jtajvecja tvornost! Jfajvarcncjši obrat! :: Cez 111.6OO doslej prodanih, s: Specialni prospekt 541 gratis. Langen & Woli, Dunaj X., Lasenburgerstr. 53. si. Zastopstvo Heckl & Pohl, Trs*, Via Toppe Bianca 10. Pmjiniđi oroznoTovarnjška družba BorovHe PctCF Wemiff Koroško J - O —=— d&*vižEia ae omejeno zavezo* jVa 1. meOnaroSni iovski razstavi cdltk. z državno kolajno. Ezđelnje aa|aove^še in priznano prvovrstne puške vseh sestav, za drob in kroglo z najboljšim strelnim učinkom. \nzzarii3r==r\ Bcgata zaloga hrow-1 n!i8-,J|8!Hi3iniilli:* avtoniatiLnl-i plStol.&a-mokiesov, inim w Ke. sploli irc v itro-ko spađaiače oroljs. * Prsvzeoia vsakovtstna s^ SGDiaviEa in predela- raja pod poloiiii jam- stvoni in po najnižji i [Boi. — teniki ho- I plačne in post. prosto. ^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^h ^Sd^sl fif^3c*w« ^^^^^B9 ■^3^91 • PreSersova ulica štev. 7 ir Ljubljani Prešarnova ulica štev. 7 združena s priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, . ■. kompfoarskega, risarskega, slikarskoga in šolskega blaga . ■ . mp* najbolfše kakovosti in po nalnižjita cenah. ^^| Papir kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema koionama; papir za pisalni Stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpriprosteiših do najfinejših vsake velikosti. Mape za shranjevanje trgovskih pišem. Zavitki ▼seh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli Spreiemajo se tuđi naroČila na zavitke s tiskano firmo Solski zvezki vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovara, Trgovci dobe poseben popust Pisalne in risalne potrebščine peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, crtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpriprostejse in najfinejše, ćrn**, vijolčaste in barvaste. Solske mape iz platna in iz usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke. Kasete s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemske^a izvora v vseh velikostih, za iaBiO li X0 gospode, za na- vadno rabo in tuđi M fiarila« Albumi za slike, razglednice in poezije. Crnilniki in utezi za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast. jtodna knjigama sprejema tudi naročita na pisalne strofe ...... vseh sistemov ----■• po tovatniskih cenah; dalje naročita na vsakovrstne tiskovine namreč MTitk«, vizitnice, oznanilai faktore, trgovskm pišam itd itd. Stran 8. SLOVENSKI NAROD._______ 23a stev. T.iefon &te«. 16. |_«ta 1S37. ustanovljena delniska družba 427 Telefon ste*. ie. KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetništvof pisara* mm arhitekturo in •tavbnotelinižka delaj tesarstvo in mizarstvo m strojnim obratom za siavbna in fina delag opekarne 3 strojnim obratom v KoaezaN in na Vi&uj kamnolomi w Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za siavbna dela vsake vrste. Evpofte la zaliie^ajte ediao lo v [II in I10IIOU je najboljši. 47 Biisa zaloga gri Prvi sini, laiogi čaja in ruma n gabelo v LjutiljanL fiofria cika itet. 41. I Domaća tvrdka! Domaća tvrđka! f| t- a a a ^ Priporočamo mm± _\ ^J ^ ■ ^m 4M I Ja. Mft š i- so&f/*o /tTf/ito ;; Hl O Cl III 5 ^ ■ ^ ** i c= damskih in otroških klobukov v veliki izberi ter športnih čepić < /rvanja Ljotzi ^^ ,*«. & j i_________________________ |{ — Cene brci konknrence. — 3425 IM ■^^BaBBBaBaaBaMB^BBBBBBHHBBBKmaaBŠŠHBBHBBBI Prevzetje gostilne. Velecenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela I w Boiol dolini it. S7 nekdanfo slovečo (Bal i je vo) I ----$ stilno^=^| kjer bodem točila pristna naravna doleniska in štajerska vina ter vedno I sveže pivo. Za dobro kuhinjo bodem vedno skrbela. ! Se priporočam z vsem spoštovanjem Ana Vcrstovšekf I 3^g*> ^ostilmčaric?.. p ______________________I 17 Mili rt ISO — zastor] in po&tnice prosto. z=r 11 £ U I i :: lanene. :: Največja izbira damskih ur v modernih zapestnicah. £]sbljana9 prešernova ulica 1 delcičsr prvih Jrisarskih icvara nr v Blele, Glashatte la ŽenevL C390 Lastna tovarna ur v Švici. j JšTlobzzJcz Cilindri Capica JK.ravcLte (RoTccLVice Srcijce JVogcivice Žepni robd JSfcLrcLmnice JDežniTzi \ JPrf. Jčigro vo triTLĆt -parilo itd. 3520 : Shodna in sporina trgovino, ; J^. J\đ.&gdi6 > Ljubljana, naspr. glavne pošte. £š AC proda se hiša i Sio vpeljaos nosiili in unio. Več po\?e upravništuo »Slov Naroda« 3625 [lišlii salaoski briksti, falti taai premsg, ^ ^ najbol)Še in naj- ^ ^ ^Vf* cenejše kurivo ^^^^ ^\ a pt6, štfđiiiiks itt ^^ Nikako zvišai?*e cen!!! Najtopleje priporoča J. P2i!!ia, L]Ul!li3C3, HBV3 Ull(3 3. •/Hi ste pokusili posebno špecliilitefo ^lllcejpjA ilfiii Ha!' Lepo pritličao 3650 ffl ^» 5 sob, kopalna soba in poselska soba kuhinja in vrt se gMs. za aG¥amber. VpraolF6i)šOii2 za iievereioMS; in vsako modno blago pošilja na izbiro M. Kri:lofič-Bučar Iifnbltsna, Star! trg št 9. Š - . f ^y I-1 večerni tečaj. Poučevalo se bo dvakrat na teden cd 3.-9. — Mesečni honorar 4 E. Pričetek pouka 15. ohtabra. Pismene prijave pod t,Dire£lte Me-thOđefi do 11. oktobra na upravništvo »Slov. Naroda«. — Pouk se le vrsi, če se oglasi najman; 15 udeležnikov. 3530 Zenitna j^^MKilteb Zenitna ponudba W^ ^ti ponudba ^J Mlad, 23 letni mož pri- ^^ ^m jetne vnaniosti, izkušen ^^ ^m gostilničar, trgovec in va- ^A ^K }en vseh gospodarskih po- vH ^m slov.z nekaj tisočaki pre- ■■ H moženja v gotovini, bi se jB ^M rad priženil na kako po- ^H ^H sestvo z gostilno ali brez ^m ^A nje. Izključena tuđi ni ^M ^A mlada vdova. Ponudbe ^m ^^ pop MFrihodiifost92-931' ^m ^^k na uprav. »SI. Naroda . J^m Zenitna L • ^ Zenitna ponudba ^^^M|^^^P ponudba Kromplr in OFiiiE popolooDia zdravo, prehrano, debelo ler solio in ofiioo blaoo kupuje v vsaki množini in ćele ¥a§oaiQ dostavljeno na kolodvor ali v 1. ljubljansko javno skladisče Ljubljana po solidnih dnevnih cenah, tvrdka 354; \i i Mm naši. I Ion, pisama Marile Mm i Lliiaoa Vsaki petekio postni dan se dobe iz j£^ran3k@ga in sevemega utorja1 Anton St3,o-CLl"u.J Dobiva se tuđi vedno sveže polnjeno BeininghausOVO pivo in sicerl marčno, temno ala bavarsko in sv. Peira đvosiadno. Originalni zabojil se Iranko na dom poštl]ajo. 3681 I V S'erilo* — @preme za aetiesfe. pomaci izdelek. blatno iti platneno blago, švicarske aezenine. <@l Sjabljana, Sekabargova ni. S. t' .'Hs V nobenem f/lavnih mest avstrijske monarhije ne dobite tako veliko detajlirano trgovino, da hi imela v zalogi toliko damske konfekcije, kot moja. Imam ogromno zaloa** najmodernejših in najelegantnejkih plaščei\ paietotov, ragla-nov, gledtdiških plaščev kakor tuđi kostumov do najfinejše izdelave. — Bluze, krila, spodnja krila, pletene jopice kakor tuđi oblekce za otroke in dečke, fino izdelane, po čudovito niz-/ii/i cenah. — Nobenemu ni pri meni tezka izbira jopic, paletotov in kostumov za deklice. Istotako imam v zalogi najfinejše obleke,. površnike, raglane in klobuke za gospode. Na dezelo posUjam brez povzetja na izbiro. Postrezba točna. — Cene priznano nizke. „^Anglešlzo sTcladišče obZek," O. JBematovul, Jdestnz trg št. 5.