52. številka. Ljubljana, v četrtek 5. marca 1903. XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje' in praznike, ter velja fpo pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden [mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano & po&iljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpo&UJatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu st. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon it. 34. Posamezne številke po IO h- „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
„Žrtev razmer".
Razsodba c. kr. deželnega sodišča v zadevi konfiskacije našega podlistka »Žrtev razmer« zasluži, da ji posvetimo nekoliko pozornosti. Ne bomo se ozirali na dej stvo, da je bila konfiskacija iz politične oportunitete zaukazana, pač pa se nam zdi potrebno, da denemo na kritično rešeto razloge, s katerimi je deželno sodišče svojo razsodbo utemeljilo.
V razlogih razsodbe deželnega sodišča je najprej pojasnjeno načelno   stališče, na katero se je
postavil sodni dvor glede podlistka »Žrtev razmer«.
V tem oziru je rečeno:
Pri razsoji vprašanja, je li v za plenjenih podlistkih, naslovljenih »Žrtev razmer«, dobiti učm kaznji-vega dejanja sploh in katerega posebej, je poleg vsebine teh podlistkov in njih tendence vpoštevati tudi posebne odnošaje, krajevne in časovne razmere, v katerih so ti podlistki izšli; nadalje dejstvo, da so bili priobčeni v jako razširjenem dnevniku, kateri se bere v vseh slojih ljudstva in po katerem sega — kar je notorično — prav rada tudi mladina, osobito še nezrela šolska mladina; končno se tudi ne sme prezreti notorično dejstvo, da se v tej deželi bije ljut boj med narodno-napredno ali liberalno in med kato liško-narodno ali klerikalno stranko in da stoji politični dnevnik »Slov. Narod« v prvi vrsti onih listov, ki vodijo ta boj proti katoliški narodni stranki, koje vodstvo je zopet v prvi vrsti v rokah duhovščine, katera smatra za svojo dolžnost, v varstvo katoliške vere in tega verskega prepričanja v vseh slojih slovenskega ljudstva, pobijati nazore in stremljenja narodno-napredne stranke in katerega boja se ne udeležujejo samo posamezni člani duhovskega stanu, nego duhovščina — osobito mlajša — sploh kot skupni organizem.
S tega  stališča  presojani, dobe
listek™
Franičin muf.
Iz cikla: Henry Murger:  Scenes de la vie de boheme. (Konec.)
Ne da bi se zato zmenil, je korakal Jacques v misli zatopljen dalje. Njegovo srce je krvavelo pod trnjem nekega spomina, katerega živahnost je še povečal orkester, ki je zaigral v tem trenutku vesel kontreples, ki je donel umetniku po ušesih kakor kak de prcfundis. Sredi te sanjarije je naletel na Marijo, ki ga je z nekega kota opazovala in se začela na ves glas smejati, ko je zapazila njegov pogrebski obraz. Jacques je povzdignil oči in opazil, da prihaja ta smeh od nekega rožnobarvnega klobuka. Približal se je mlademu dekletu in ga nagovoril — odgovorila je. Povabil jo je na sprehod po vrtu in ji ponudil roko — bila je s tem zadovoljna. Rekel ji je, da je lepa kakor angelj — dala si je to laskanje dvakrat ponoviti. Trgal ji je zelena jabolka z dreves, katerih veje so se nagibale čez vrt — po-vžila jih je z največjim veseljem in
zaplenjeni podlistki ves drug pomen in namen, kakor bi ga morebiti imeli v drugačnih odnošajih in v drugih krajih, s tega stališča je pa tudi povsem pritrditi nazoru, da je v teh podlistkih kot celota dobiti objektivni učin pogreškov v smislu §§ 302, 303 in 516 k. z.
Tako govori razsodba. Odkrito povemo: to utemeljevanje nas je skrajno presenetilo.
Po našem prepričanju ima sodišče dolžnost in pravico preiskati in odločiti, če je z vsebino zaplenjenega spisa storjeno kako kaznivo dejanje in to brez ozirov na druge
okolnosti.
A kaj je storilo deželno sodišče? V obrazložitvi svojega načelnega stališča pravi, da je ;pri presoji našega podlistka vpoštevati kvajevne časovne razmere, v katerih so ti podlistki izšli. To je nekaj', popolnoma novega. Doslej še nikdar nismo slišali, da bi se pri določevanju, če je kako dejanje kaznivo ali ne, vpoštevale časovne razmere in v interesu dobre justice je, da bi se taka praksa nikdar ne udomačila. Kazenski zakon velja za celo Avstrijo enako; kar določa, je enako veljavno povsod in ne glede na krajevne in časovne razmere. Ko bi se pri posameznih deliktih vpoštevale krajevne in Časovne razmere, bi končno prišlo do tega, da bi v eni kronovini bilo nekaj kaznivo, česar bi se v drugi kronovini vsled časovnih in krajevnih razmer ne kaznovalo. Sedaj pa je umor še vedno umor, pa naj se zgodi v Galigiji ali na Kranjskem, in če pravi razsodba, da bi naš listek v kaki drugi deželi ne bil zaplenjen, potem tudi na Kranjskem ne sme biti.
Kaj pa naj rečemo šele k temu, da se je pri presojanju vprašanja, če obsega naš listek kak pregrešek, vpoštevalo tudi to, kako je n a š list razširjen in kdo ga čita. Sodišče ima samo pravico, oziroma dolžnost upoštevati  pri  sodbi   k a j
je v vsebini zaplenjene tiskovine kažnjivoga, naj je bila tiskovina izdana v 100 eksem-plarih ali pa v 10.000 eksemplarih Z vso spoštljivostjo do visokega sodišča dovoljujemo si izreči svoje prepričanje: visoko sodišče to nič ne briga, če je naš list razširjen, ali ne, če se ga mnogo čita ali malo. Kako pride sodišče do tega, da nas kaznuje za to, ker je naš list razširjen. Stališče, ki ga je zavzelo sodišče, vodi do kon-sekvence: kolikor bolj je razširjen kak list, tem ostreje se ga mora kaznovati, kolikor manj je razširjen, toliko več svobode ima. Teorija, ki jo je v tem oziru razvilo sodišče, je uprav gorostasno nelogična — več ne moremo reči.
Isto velja tudi o razlogu, da se je pri sodbi, če je v našem listku kaj kaznivega, moralo vpoštevati dejstvo, da tudi mladina, osobito Šolska mladina rada sega po našem listu. Tu moramo zopet vprašati: Od kdaj pa je starost čita-teljev kriterij za presojevanje kaznivosti kacega spisa in kje pravi zakon, da se mora pri konfiskacijah vpoštevati kdo kak list čita. Vsaka knjiga in vsak list res ni za mladino, ali zaradi tega so se doslej in se bodo tudi v prihodnje vseeno izdajali različni spisi, tudi taki, ki niso za mladino. Izdajatelji in pisatelji nimajo dolžnosti pisaći samo stvari, ki so za mladino; da ne pridejo mladini neprimerni spisi v roke, zato morajo skrbeti stariši in učitelji. Osobito pa sodišče absolutno ni poklicano obsoditi kak list zato, ker ga čita tudi mladina.
In končno to argumentiranje s političnim bojem na Kranjskem in z arstvom katoliške vere in verskega repričanja.   To diši že jako močno po klerikalizmu, sicer pa velja o tem se, kar smo že zgoraj rekli, da se namreč ne sme noben spis soditi po zunanjih okoliščinah, nego samo po svoji v s e b i n i in da je dejanje,
ki nasprotuje zakonu  v vseh av strijskih   kronovinah   enako   in ne glede na to, če je v  dotični deželi kak političen boj ali ne.
Lahko in hvaležno delo bi tudi bilo, vzeti pod kritični nož način, kako je deželna sodnija subsumirala naš listek v posamične paragrafe. A to bi bilo preobširno. Konstatujemo samo na enem izgledu, da tudi ti sodbeni razlogi ne drže. V listku je dekanova sestra rekla, da so jej mladi duhovniki poteptali vso vero. Izrekla je s tem svoje subjektivno mnenje. Razsodba pa pravi: ta opomba je tako splošna, da meri sploh proti sedanji mlajši duhovščini.
Če bi kdo hotel pisati roman, v katerem na pr. reče, da nima zaupanja v medicino, ker bo mu mladi zdravniki to zaupanje vzeli, mora biti pripravljen, da bo kaznovan. Da se mi s takim argumentiranjem ne moremo sprijazniti je pač umevno.
Iz naših skromnih prjpomenj je razvidno, v katerem navskrižju so si nazori sodnega dvora, ki je potrdil konfiskacijo, in naši nazori. Več ne moremo in ne smemo tu reči; radovedni pa smo, čc se bo tudi višje deželno sodišče v Gradcu postavilo na ono načelno stališče kakor dež. sodišče v Ljubljani.
Naša sodišča in slovenski jezik.
(Konec.)
Znan nam je višji sodnik, po rodu sicer Slovenec, a po mišljenju nam čisto odtujen. V Gradcu je bil odme-njen za predsednika nekemu okrožnemu sodišču na slovenskem Štajerskem, a sedaj — ni več. Revežu je pri neki prizivni razpravi s slovensko stranko ušel na referenta in strankinega zastopnika z jezika slovenski poziv: »Prosim!« Sodnik se je moral za to strašno drznost opravičevati in radi nje baje ne bode nikoli predsednik kolegialnemu sodišču na Štajerskem, temuč, kakor pravijo v Gradcu,
Jacques Vas je pustil žalovati za Franico.
Od tega dne Jacques ni več videl Marije.
Ta razpor mu je prinesel nesrečo. Vrnili so se zopet slabi dnevi, ni imel dela in zašel je končno tako v pomanjkanje, da je, ker ni vedel več, kaj naj začne, prosil svojega prijatelja zdravnika, da doseže, da se ga vsprejme v katerokoli bolnico. Zdravnik je na prvi pogled videl, da mu to ne bode delalo nikakršnih težav: Jacques, ki ni ničesar slutil o svojem položaju, je bil na potu, da se zopet združi s Franico.
Bil je vzprejet v bolnico Saint-Louis.
Ker je mogel še delati in hoditi, je prosil ravnatelja bolnice, da mu prepusti malo sobo, katere niso rabili, ter si dal tja prinesti kozo za modeliranje, oblikovalni les in ilovice. Štirinajst dni še je delal tam na kipu, ki ga je namenil Franici. Predstavljala je angelja z razprostrtimi krili, in njegov obraz je imel Franičine poteze. Toda kip je ostal nedovršen, ker Jacques kmalu ni mogel več stopati po stopnicah na-
k večjemu »beim russischen Gerichts-hofe« v Novem mestu na Kranjskem, Namišljeno mesto je sedaj baje namenjeno višjemu svetovalcu VValterju, ki ne zna toliko slovenskega, da bi bil Nemcem — nevaren, pa vendar zadosti, da v Gradcu sedi v takozva-nem slovenskem senatu in da popravlja kvalifikacijo sodnikov pri kolegijalnih sodiščih na Slovenskem.
Čeprav o drugih sodnih revizorjih nimamo boljših pojmov, smo vendar prepričani, da ima »Slovenski Pravnik« v svojem sestavku prav tega v mislih.
Ta gospod je preteklega leta po več dni posedal pri sodiščih, ni mnogo občeval s sodniki, gotovo pa je svoje osebne informacije zajemal iz drugih virov. Tako je baje nekemu osivelemu sodniku, — ki je pa član nemške kazine — rekel, da je že prav, ker ni šel prešnji večer k slovenskemu koncertu,— tega da ne vidijo radi! Tak opomin spada gotovo k sodniški neodvisnosti! Nismo zvedeli, če se je jednako opominjal neki svetovalec, ki predseduje filharmonični družbi na Kranjskem, za kar je preteklo leto dobil od samega vladarja Častno priznanje. Filharmonična družba je pač krepka podpora zatiranemu nemštvu!
Grofov zvesti famulus že dobro ve, kaj hočejo! Ne pozabimo, da je bil omenjeni sodnik pred to revizijo izboren jurist, sedaj — toliko da ga ne spode v pokoj!
Ta pa ni jedini nesposobnež, ampak skoro brez izjeme so vsi Slovenci, ki so gojili le čedne želje, da bi kedaj stopili preko 7. ali tudi preko 8. klina činovniške lestvice. Pismene rešitve teh revizorjev niso slabe niti dolge, odločilna je le tajna kvalifikacija!
2 njo in vsakovrstnimi nečednimi pripomočki se je doseglo, da so slovenski sodniki, če prav so jezikovno in strokovno sposobnejši, sedaj v napredovanju tudi na deželi na slabšem, kakor njih nemški tovariši, ki so bili vedno mnogo za njimi v statusu. Slovenci pač ne dobe mest v nemških krajih, dobe pa jih Nemci v slovenskih.
vzgor in kmalu potem tudi ne zapustiti postelje.
Nekega dne mu je slučajno prišel v roko zvezek asistenčnega zdravnika zavoda. Ko je iz njega spoznal, kakšna zdravila mu dajejo, je sprevidel, da je zgubljen. Pisal je torej svoji rodbini ter dal poklicati sestro Genovefo, ki ga je posebno skrbno stregla.
»Sestra moja,« jej je rekel Jac-ques, »v sobi zgoraj, katero so mi prepustili, stoji mala podoba iz mavca. Ta kipec — predstavlja angelja — je bil namenjen za nek grob; toda nisem imel časa izdelati ga v marmorju. In vendar imam doma krasen kos marmorja, belega, z rožnorudečimi žilami . . . Skratka, Vam zapuščam ta mali kipec, postavite ga v kapelo!«
Malo dni pozneje je Jacques umrl. Ker se je vršil pogreb onega dne, ko je bila otvorjena razstava, se ga vodopivci niso udeležili. »Umetnost pred vsem!« je rekel Lazare.
Rodbina Jacquesova ni bila bogata in radi tega umetnik ni imel družinske rakve.
Zakopali so ga v nekem kotu pokopališča.
se zasmejala z onim preglasnim smehom, ki je bil oČividno stalni refren njene trdne veselosti. Jacques je mislil na prvi greh in da se ne sme obupati nad žensko, posebno ne nad tako, ki je rada jabolka Šel je torej z rožnorudečim klobukom še v drugo po vrtu, in posledica je bila, da se je on, ki je prišel sam, vračal domov v dveh.
Toda vkljub temu ni pozabil na Franico. Poljubljal jo je, kakor se je izrazil Rudolf, vsak dan na Marijinih ustnicah, in na skrivaj delal na kipu  ki naj bi krasil grob rajnke.
Ko je prejel nekega dne denar, je kupil Mariji Črno obleko. Mlado dekle je bilo zelo veselo tega daru, samo je našla, da črno ni pravzaprav poletju nikakor pristujoča barva. Jacques ji je pa razložil, da je ravno crna njegova najljubša barva in da bi ga jako razveselila, če bi nosila obleko vsak dan.  Marija je ubogala.
Neko soboto ji je rekel umetnik:
»Pridi jutri prav zgodaj, narediva izlet na deželo« * »O, to je lepo!« je vzkliknila Marija. »Narediti ti hočem malo presenečenje — boš videl. Vreme bo jutri lepo«
Marija je delala doma celo noč novo obleko, katero si je kupila za svoje prihranke, jako lično, roŽno-barvno obleko, in je prišla prihodnje jutro veselja se žareč v Jacquesov atelje.
Kipar jo je sprejel mrzlo, skoro surovo.
»In jaz sem vendar mislila, da ti pripravim pravo veselje, ko pridem v tej toaleti!« je rekla Marija, ki si ni znala razlagati Jacquesove hlad nosti.
»Danes ne pojdemo na deželo,« je ta kratko odgovoril. »Lahko greš domov, delo imam.«
Marija je odšla potrtega srca. Med potjo je srečala nekega mladega moža, ki je poznal Jacquesovo zgodbo, in jej je v prejšnjih časih dvoril.
»Glej, gospica Marija!« je rekel. »Torej niste več v žalovalni obleki?«
»V žalovalni?« je vprašala Marija. »Za kom pa?«
»Kako? Ne veste tega? Stvar je vendar dovolj znana: ta črna obleka, katero Vam je podaril Jaccjues«--
»No?« je vprašala Marija.
»No, to je bilo ravno žalovanje.
Tekom zadnjega leta je še več sodnih pristavov v nemških krajih preskočilo kolege v slovenkih krajih. Ta čas je v sedmi red prišlo 7 sodnikov, od teh le jeden v slovenskem kraju in en sam slovenski sodni tajnik. S tem je zastalo več Slovencev v osmem plačilnem razredu.
Pravilnejše razdelitve pač ne bo, dokler se ne odpravi avancement po sedanjih stopinjah in se sodnim uradnikom plače ne urede tako, kakor pri srednješolskih   profesorjih. Temeljna
plača bodi vsem jednaka in povišuje naj se samo z letnimi dokladami. V gotovih dobah naj se menjavajo tudi naslovi sodnikov, če je to vsekako potrebno. Tako so plače urejene tudi po drugih državah.
Seveda se ima odpraviti tudi tajna kvalifikacija in vpeljati službena pragmatika. Dokler se ne izvrše te pre-osnove, bodo uradniki iz narodnih manjšin vedno krivično oškodvani.
Posebni vzrok sedanjemu neznosnemu stanju naših sodnih uradnikov tiči nekolikov v njih samih, največ pa v slovenskih strankah in v javnih naših glasilih. Naši slovenski uradniki nimajo dovolj zavesti za solidarno nastopanje. Tega pogrešamo že pri nižjem uradništvu, saj pri višjem nam ga je vedno manjkalo. Minister Pražak je svoj čas izdal naredbo, da se praktični sodni izpit sme polagati deloma tudi v slovenskem jeziku. Početkom je baje res par kandidatov delalo ta izpit v smislu omenjene naredbe, seveda z velikim začudenjem in še večjimi ovirami graških svetovalcev. Te ovire bi bile pa zginile, ako bi se vsi slovenski kandidatje posluževali te pravice, toda Slovenci pač nismo — Cehi. Zato pogrešamo tudi skupnega solidarnega nastopanja pri vsem trudu za povišanje avskultantskih adjut.
Ravno tako se je že dosti pisalo o zapostavljanju slovenskih kompeten-tov za S. in 7. činovni razred, a nismo še čuli o kaki skupni akciji vseh interesentov. Kakor je točno dokazano na več krajih »Slovenskega Pravnika«, je stanje teh slovenskih sodnikov, posebno pa sodnih tajnikov, v graškem nadsodišču sedaj mnogo slabše kakor v praškem nadsodišču. Seveda nima naše sodništvo podpore v svojih višjih rojakih. Pri teh je narodno prepričanje le še »v srcu,« a kvalifikacija za preganjanje rojakov zaraditega prepričanja, se prepušča popolnoma — Gradcu. Nič več o tem, da ne postanemo pre-pikri! — Žalostnemu stanju je seve največ kriva brezbrižnost slovenskih strank in njih zastopnikov. Posebno po slovenskem Štajerskem naj bi se točno pazilo na principe, ki so razviti ob koncu Pravnikovega sestavka. Nehati mora vsa neodločnost nasproti nemškemu razpravljanju in uradovanju.
Slovensko zastopništvo naj bi se organizovalo. Odvetniki naj bi se ne kopičili vsi na jednem kraju, temuČ čile moči naj bi se odločile za najbolj nevarne kraje po Štajerskem in tudi po Koroškem. Narodna organizacija bi takim odločnim možem seveda morala preskrbeti primerne podpore, posebno iz začetka.
Za vse te okolnosti pa se ima seveda največ zanimati naša javnost, naši listi, naši poslanci. Vsi naši listi bi morali solidarno protestirati proti vsakemu kršenju jezikovnih pravic pri uradih. Vsako najmanjše kršenje ne škoduje samo našim jezikovnim pravicam, ampak je važnega pomena v našem socijalnem življenju, za preskrbo slovenske inteligence. Duhovniki ne moremo biti vsi. Čim več slovenščine in resničnih Slovencev pri nižjih uradih, tem več slovenskih spisov in Slovencev pri višjih oblastih.
Ako bodo slovenske stranke do-slednje v zahtevanju slovenskega ura-dovanja, tedaj si bodo Nemci sami želeli Slovence od Gradca proč! Dobili bomo svoje nadsodišče.
Naši poslanci naj bi se brez razločka odločneje brigali za vse opisane okolnosti. Nemški meščani pošiljajo, res na nesramen način, vsak čas deputacije v ministrstvo, da bi preklicalo imenovanje uradnikov, ki niso njih šovinističnega mišljenja; Čehi so izvo-jevali avancement 21 tih sodnih uradnikov iz 8. v 7. plačilni razred; Slovenci nemoremo dobiti jednega samega
sodnega tajnika — translatorja k najvišjemu sodišču, ker bi bila njegova aktivitetna doklada za par sto kron višja kakor v domovini! Naši poslanci naj se ne dajo odpraviti s takimi jalovimi izgovori! Slovenske kurze za nemške avskultante v Gradcu, Mariboru in Celju naj se odpravi, pa bode dosti fonda za nova adjuta in podpore slovenskih mladih pravnikov in celo za povišanje starejših sodnih uradnikov, kakor se je to zgodilo na Češkem. Finančni minister že pobira davek na vozne listke, a ni še ustanovil niti tretjih višjih adjut, kakor je bil zagotovil. Če mislijo nekateri klerikalni poslanci, da se s preziranjem teh prevažnih vprašanj maščujejo za nekatere obsodbe in oprostitve, tedaj se ljuto varajo. Ako jim je prav, da jih v bodoče ne sodijo domačini, temuČ ptujci, jim tega ne zavidamo, a naj nam ne trdijo, da je to narodova volja. Narod prav dobro ve, da je dobra ureditev sodnih razmer in nameščenje njegovih sinov v sodnih službah trajnega in stokrat večjega pomena, kakor moledovanje, da se kakemu strankinemu pristašu odpusti dosojena kazen ali da se da par sto kron za kako gospodarsko organizacijo.
Naš list je zastopal vedno te nazore in prepričani smo, da se bodo zanje zavzemali predvsem poslanci narodne stranke in da jih bodo pri tem podpirali predvsem češki poslanci, posebno ako se jim izkaže, da so opisane razmere pri nas mnogo slabše kakor pri njih in sicer v vsakem obziru.
Državni zbor.
Včerajšnja seja se je porabila le za nujni predlog glede napada na češke Sokole v Mor. Ostravici. Ker se bo vsled tega nujni predlog posl. Daazynskega o generalu Galgoczvju obravnaval šele v današnji seji, se je moralo prvo branje državnega proračuna preložiti na prihodnji teden. Jutri bo seja le do 2. popoldne, da se bodo mogli poslanci odpeljati k Riegerjevemu pogrebu.
Pred sejo je bilo podanih več interpelacij. Posl. Schonerer je interpeliral zaradi preganjanja Nemcev na Ogrskem ter vprašal ministrskega predsednika, ali hoče opozoriti vladarja na ta pregajanja. — Posl. Derschatta in tovariši so interpelirali zaradi prepovedanega shoda v Gradcu, na katerem bi se bilo govorilo za gibanje »proč od Rima«. — Pos!. Daszvnski je interpeliral zaradi izjave odvetnika dr. Bachracha v zadevi afer Matasich in princ Koburški. — Posl. Erler je interpeliral zaradi razžaljenja državnih uradnikov po nekem misijonarju v Achenkirchu na Timlskem. — Ministrski predsednik in bram-bovski minister sta odgovarjala obširno na interpelacije posl. »rei-terja, Elderscha in Ro t terja ter opravičevala postopanje generala Galsroczvja in sploh v interpelaciji navedene slučaje o vojaškem trpinčenju.
Posl. Reichstadter je potem utemeljeval v večurnem govoru svoj nujni predlog   glede napada na
češke Sokole v Mor. Ostravici. Nemcem 80 bila navedena fakta skrajno nevšečna ter so neprestano kričali nad govornikom. Posebno so se odlikovali Kasper, Glockner, Menger, G r o 8 s 1 in Stein. Posl. Stein je obečal celo zauš niče, dočim je Menger imenoval govornika budodelnika, za kar ga je predsednik ukoril. Čehi so burno zahtevali grajalni odsek.
Posl. 8 i 1 e n y je polemiziral proti Mengerju ter navajal, da je na Moravskem precej pruskega denarja za agitacije zoper Čehe in zoper dinastijo. — Odgovarjal je posl. A 1 -b r e c h t.
Ko so še govorili posl. G rosa, dr. Demel in Reichstadter, se je nujnost odklonila ter se razprava prekinila.
Česa je treba Madja-rom?
Pregajanja in obsodbe nemadjar-skih politikov  zadnje čase  so pač
dokaz, da Madjari trepetajo za svojo neomajno nadvlado. Ta strah je tembolj upravičen, ker trezni madjar-ski politiki sami u videvajo, da mad-jarski narod niti duševno niti gmotno v nobeni panogi ne napreduje. Vkljub prirojenemu ponosu priznavajo nekateri očitno to pomanjkljivost. Tako je naučni minister izdal nedavno odredbo na ravnatelje srednjih sol, naj delujejo proti preobilioi duševnega proletarijata. V ta namen naj navajajo manj nadarjene dijake, naj se posvetijo obrti in industriji. Kajti industrija — posebno veleinduatrija — in trgovina sta še dandanes skoraj izključno v rokah Nemadjarov, -pred vsem Zidov. Pa tudi v znano stih ne nahajamo veliko madjarskih imen. Profesorji in strokovni učitelji so na ogrskih srednjih in visokih šolah do 80*/0 Nemadjari. Madjarska umetnost in literatura je danes v stagnaciji, napredovanja že desetletja ni zaznamovati. Med gledališčnimi igralci in časnikarji je istotako le malo   Madjarov.    3 čim   pa se tedaj
bavijo študirani madjarski krogi? Napolnjene so ž njimi razne pisarne, kjer prevladuje šablonsko delo. In tukaj odločuje le protekcija. Za denar se dobe kmalu potrebna spričevala. Da se je moglo preskrbeti službe vsemu temu duševnemu pro letarijatu, ustanovila je vlada celo vrsto nadzorniških in kontrolnih mest za razne panoge gospodarstva, industrije, obrti itd., kjer se gre le za naslov in plačo, po strokovnem znanju pa jih nihče ne vpraša. Neki madjarski list, ki opisuje vse te nedostatke, nasvetuje za ojačenje mad-jarskega življa sledeče: 1. Ustvari naj se zakon, da ne bodo smeli tujci na Ogrskem posestev niti kupovati niti podedovati; sedanji tuji posestniki morajo v teku 10 let svoja posestva prodati. Ako se ne dobi noben madjarski kupec, kupi naj posestvo država ter ga razdeli na revne Madjare. 2. Ustvari, naj se za kon, da se smejo na Ogrskem ustanavljati tovarne le z madjarskim denarjem in da dobe v tovarnah delo le madjarski delavci. 3. Naj se izreče, da se po petih letih sme v državnih uradih le madjarsko govoriti. 4. Naj se izreče, da na Ogrskem ni prostora za drugo kulturo, kakor za madjarako, in da smejo čez deset let ebstati le madjarske šole v deželi. 5. Sprejme naj se zakon, po katerem se mora vsaka služba zasesti le z Madjarom. — Pri madjar-skem šovinizmu se ne smemo čuditi, ako bo v kratkem času razpravljala zbornica o teh nasvetih.
Politične vesti.
— Tiskovni odsek je imel včeraj v navzočnosti ministrskega predsednika svojo sejo. Predsednikom se je izvolil posl. grof Dzieduszy-ck i, podpredsednikom pa dr. K o p p.
— Jugoslovanski poslanci so odtegnili svoj nujni predlog glede tajne klavzule v trozvezni pogodbi.
— Češki klub je določil kot govornike za prvo branje državnega proračuna poslance Kramar, Žace k in H ero ld ter jim naročil, razložiti vladi opozicijsko stališče Čehov in klubov sklep, da deluje isti z vsemi močmi za propast sedanje vlade.
— Sprememba opravilnika je izgotovljena. Med drugim se določa, da se mora vsako vprašanje na predsednika poprej podati istemu pismeno, preden pride v raspravo v zbornici. Interpelacije se smejo med sejo le tedaj čitati, ako to zahteva 50 poslancev. Interpelirani minister mora na vsako interpelacijo odgovoriti v šestih tednih.
— Županom Prage je zopet izvoljen dr. Srb s 77 glasovi izmed 86 oddanih glasov.
— Regnikolarna deputacija se je sestala včeraj v Zagrebu. Sklenilo se je, pismeno odgovoriti na ogrski renuncij. Posl. Vrbanic je prijavil separatni votum ter ga tudi takoj predložil.
— Gibanje v Macedoniji. Na ogrske konjske sejme prihajajo mnogobrojno kupci iz Srbije in Bol-
garije ter pokupijo vse dobre konje. V vojaške  magacine v Sofiji so vlo mili  Macedonci  ter  odnesli mnogo pušek.
— Za izseljevanje v Ameriko je sprejela ameriška zbornica zakon, da je vsakega izseljenoa izključiti, ki priznava anarhistične tendence. Nadalje se naloži vsakemu izseljencu pri prestopu na ameriška tla osebnega davka 2 dolarja.
— Odlikovani poneverjalec. Ko liko reanobe je pripisovati turškim
reformam, pove naslednji slučaj: Lansko leto je carinski ravnatelj v Solunu , Sami - Beg poneveril 50.000 frankov ter zbežal iz ječe v Čari grad, kjer se je poročil z neko sui tanovo odalhko. Vsled tega se mu ni le kazen opustila, temuč sultan ga je imenoval za nadzornika indirektnih davkov.
— Italijanska demonstracija zoper Avstrijo. V Mantuvi so odkrili v navzočnosti ministra Galimbertija spomenik onim desetim veleizdajal-cem, ki jih je avstrijsko vojno sodišče leta 1352., 1853. in 1355. obsodilo na smrt. Na spomeniku so vislice z napisom: »Danes ste premagani, jutri bodete zmagali.«
— Pruski državni zbor je dovolil za vojaške invalide 9 milijonov mark. In v Avstriji? Tukaj le poznajo zvišanje rekrutov, za onemogle vojake pa naj skrbe revne občine.
Boj za sv. pismo.
(Konec.)
Delitzchevo predavanje je izšlo v tisku in kakor poročajo listi, se je dotične brošure razprodalo že nad poldrugi milijon izvodov, dasi je bilo Delitzschevo predavanje natisneno malone v vseh večjih nemških listih.
»Bibel und Babel« je naslov tej jako zanimivi brošuri. V njej dokazuje pisatelj, da so vsa pričevanja sv. pisma nastala na bregu reke Eufrat, da ni Mojzes upeljal pri Židih vere v enega Boga, nego da se je ta vera že davno pred Mozesom razvila pri severnih Semitih; Mojzes — dokazuje Delitzch — ni prejel božjih zapovedi, kakor poroča sv. pismo, marveč so te božje zapovedi posnete po babilonskih legendah. Saj je že prvi kralj babilonske dinastije, Hamumrabi, ki je živel 900 let pred Mojzesom, trdil o sebi, da mu je Bog solnca, Šamasa, na neki gori razodel svoje zapovedi.
Ali se je čuditi, da je cesarjevo odobravanje teh nazorov obudilo v vseh ortodoksnih krogih nevoljo? V Pruski je bilo doslej takorekoč državno ukazano verjeti, da je sv. pismo razodetje božje, sedaj pa pride mož in javno proglaša, da obsega sv. pismo same od poganskih Babi-loncev izposojene bajke.
Še več! Prof. Delitszch je tudi jako odkritosrčno govorilo morali, ki obsega sv. pismo stare zaveze, in izpovedal naravnost, da je ta morala jako — nemoralna, sicer pa da se popolnoma vjema z moralo Babi-loncev.
Kakor rečeno, ni prof. Delitzsch ničesar novega povedal, a zasluge ima vendar, da je uspehe znanstve nega raziskavama razglasil najširšim krogom, da je novic potrdil, da Židov ni treba smatrati za »izvoljeno ljudstvo«, čigar verski nazori so direktno razodetje božje, in da je sploh pri pomogel k razumnejšemu mišljenju o sv. pismu kot podlagi verstva.
Asiriologija je vsem kristijanskim cerkvam izpodnesla jako važen steber, to je sv. pismo. To ne ostane brez posiedic. Seveda se ta uspeh znanosti še od daleč ne da primer jati razkritju velikega Slovana, da naša zemlja ni središče vsemirja, nego le neznatna zvedica med milijoni drugih. To razkritje je bilo najusodnejše za vse kristjanske cerkve, ker jih je zadelo v srce.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5. marca. —    Poravnana -tiskovna
pravda. Danes bi se imela vršiti pred ljubljansko poroto kazenska obravnava zoper znanega cerkniškega kaplana Antona Skubica zaradi pre-greška zoper varnost časti. Tožil ga je g. Peter Repič, nadučitelj na Uncu zaradi nekega skrajno žaljivega »Poslanega«, priobčenega po obtože nem kaplanu v »Slovencu« z dne 24. novembra m. 1. V dotičnem spisu sicer g. nadučitelj Repič ni bil izrecno imenovan, vendar je bila stvar zasukana tako, da je moral vsak otrok
domnevati, da cika »Poslano« na g. Kepica, katerega je kaplan Skubio po krivici smatral za dopisnika našega lista v gotovem slučaju. — Na prošnjo g. kaplana Skubica se je pred razpravo stvar poravnala tako, da se je obtoženi kaplan zavezal plačati za družbo sv. Cirila in Metoda 100 kron, poravnati vse pravdne stroške in poleg tega je moral priobčiti v sinoč-nem »Slovencu« sledečo preklicno izjavo: »Podpisani izjavljam, da moje »Poslano«, priobčeno v »Slovencu«
dne 24. novembra 1902, št. 270, ni merilo niti z eno besedico na kot učitelja in zasebnika občespoštova-nega gospoda nadučitelja Petra Repica iz Unca ter obžalujem, da je nesrečna stilizacija te objave tako g. Repiču, kakor tudi nekaterim drugim dala povod misliti, da je omenjeno moje »Poslano« naperjeno zoper g. Repiča. — Anton Skubic, kaplan v Cerknici. — Upamo, da se bo g. kaplan Skubic izkazal hvaležnega na izredni miroljubnosti g. nadučitelja Repiča!
— Klerikalci na Rakeku
80 se predrznih ugovarjati našemu poročila,   kako  so  poskusili   iz občinske  blagajne  plačati svojega zasebnega  zastopnika dr. iSuster-šiča.   Stvar zasluži, da se nekoliko pojasni.   V občinski  seji je župan omenil, da se vrši 17. marca na Du naju razprava glede občinskih volitev na Rakeku,  in dostavil: »oni imaj-dr. Tavčarja, kaj hočemo mi?« Nato se je odbornik Bombač takoj vzdignil in predlagal, da se naj pošlje kot zastopnika dr. ŠusteršiČa, župnik Regen je temu pritrdil, rekši: »jaz sem tud: zato, se bosta vsaj pogledala dva pe telina, Susteršič in Tavčar« — župan je dal takoj na glasovanje Bombačev predlog,  kateri je  bil sprejet s proti 1 glasu. Napredni odbornik Jer šan je rekel, jaz sem zato, da i e občina stroškov varuje. Župan mu je pa odgovoril: jaz sem tudi zato, a tukaj smo pa primoran. — Napredni odbornik Jeršan je pr temu sklepu vložil pritožbo, a župan mu jo je vrnil z opazko, da se glede stroškov ni sklepalo  in nič sklenilo, zato se pritožba vrne  kot neutemeljena in da naj take pritožbe nepo sredno na poljubno mesto vlaga. Jer šan je šel gledat v zapisnik. Seja je opisana,   kakor  zgoraj   omenjeno — izlede stroškov pa ni nič povdarjeno. Zakaj pa se je sklepalo, oziroma dalo na g 1 a s o v a n j e B o mb a č e v predlog?   Jeršan je  vprašal  v pisarni tajnika v tej zadevi, a ta mu je rekel, da plačajo r a k o v s k i opra vičenci. (Jeršan je namreč z Unca Klerikalci so  nalašč izpustili iz za pisnika vse, kar se tiče stroškov, da se izkopljejo iz zagate v slučaju, da bi bila kakova pritožba. Te tičke poznamo dobro! ada so to imeli na programu, dokazuje, da se sedaj izgovarjalo,   da   plačajo   stroške ra kovski    opravičenci.   — Kak pridejo ti do tega plačila?   Tožba je popolnoma privatna in nima občinski odbor nikake pravice, kaj sklepati — tožen  ni  odbor — tedaj naj   plačajo   interesen tj e, to klerikalci.   Ako bi se hotelo rakov skim opravičencem kaj naložiti, E se pritožijo.
— Občinske volitve v Polzeli. Piše se nam: Prvemu poročilu o teh volitvah imamo še pristaviti, da je tukajšnji župnik Jože Attenede: vse žile napel, da bi nekaj glasov vjel. A vse je bilo zaman. Poslal je svojega podrepnika Fr. Valaja od hiše do hiše po celi občini z naročilom, da smatra župnik vsakega vo lilca za ateista, socialdemokrata, za nevernika brezbožneža itd , kateri n,* bo za njega glasoval. In glejte goap urednik, gosp. župnik ni dobil v 111 razredu niti enega glasu, vi razredu niti enega glasu. Vf€ to se imamo edino le vašemu vele-slavnemu listu »Slov. Narodu« v prvi vrsti zahvaliti. Iz tega poročila pa lahko razvidite, kakšno kolosalno moč ima vaš list. Ako premislite g urednik, da je bila Polzela od za četka sveta] najzanesljivejša, najtrdnejša klerikalna trdnjava , a vkljub vsemu se ni župniku posrsčilo niti enega glasa vjeti, niti pri tretjered-
nikih, niti pri Marijini družbi, tako je to gotovo dokaz, da emo bili mi »brezbožneži in ateisti« zelo pridni in delavni. Pred vsem drugim pa čestitam »Slov. Narodu« za tako mogočen vpliv in uspeh Le nevtrudno naprej, da se še po drugih občinah klerikalne Savinjske doline začne svitati.
— Iz seje c. kr. mestnega šolskega sveta. Obolelemu učitelju M. Josinu se je dovolilo dopust do zaključka šolskega leta. Ustanovitev II. mestne slovenske dekliške osemrazrednice se je sklenila princi pijalno ter izvršitev sklepa predlaga mestnemu magistratu, oziroma obč svetu. Prošnja šolskih siug za uniforme se je odstopila obč. svetu. Glede nadomeščanja vsled podaljša nih velikih počitnic izgubljenega šolskega časa se je sklenil predlog na c. kr. dež. šolski svet. Poročilo o do ločeni šolnini se je vzelo odobruje na znanje. Dve učenki sta se radi bolehnosti oprostili ročnih del in risanja. Prošnja, da bi se na nemški mestni l|udski šoli poučeval verouk deloma slovenski, se je rešila negativno. Končno sta se sprejela predloga glede supliranja bolnih ali kon-tumacevanih učiteljev in glede statuta z»voda Salezijancev v Rakovniku.
— Okr. cestni odbor cerkniški je izvolil svojim načelnikom gosp. Frana Šerkota iz Cerknice, namestnikom pa g. Lovra Šebeni-k a r j a z Rakeka.
— Repertoir slovenskega gledališča. V petek je koncert ruske pevske družbe. — V nedeljo popoldne otroška predstava: čarobna bajke »S n e g u 1 Č i ca« ; — zvečer premijera velike Franchettijeve opere »Azrael« n* korist zaslužnemu opernemu režiserju gosp. Edvardu Aschenbrennerju.
— Slovensko gledališče.
..Sen kresne noei" je pri predvčerajšnji reprizi dosegel se večji vspek kakor pri premijeri. Deloval je mogočno na občin-stvOj ki je ves čas z zanimanjem sledilo tej romantični bajki. Soditi po vsem, ostane „Sen kresne *nočiu vendarle stalno na našem repertoirju, in bo imel tudi veliko privlačno silo. Za bodoče bo seveda poskrbeti za lepše in tej fantastični bajki primernejše kostume, potem bo ta bajka ena najsijajnejših in in najpriljubljenejših točk našega repertoarja. To pot so bile vile že dokaj primernejše kostumirane. Tudi solisti so imeli lepe kostume. Da se pri nas v tem oziru stori le malo, ni upravi šteti preveč v zlo. Subvencije in dohodki so premajhni, da bi moglo -Dramatično društvo- žrtvovati mnogo za vsako večjo iirro tudi pri kostumih. Društvo mora itak prispevati za nujno potrebne dekoracije, kulise, rekvizite ki jih pri dežel, gledališču ni dobiti. Nove kostume je društvo letos nabavilo pač za razne opere, zato pa je drama nekoliko prikrajšana. Vendar bo treba v bodoče misliti več tudi na dramo, ki je pri nas bodisi glede kostumov, bodisi glede dekoracij sirota! Shakespeare vsekakor zasluži, da se ga tudi v kostu-mnem oziru ne bagatelizuje! Igralci so se predsinočnem resno potrudili za igro iu med seboj uprav tekmovali. Kakor pri premijeri je tudi predsinočnem ugajala groteskna in bizarna komika šestorice, -ki igra parodijo. G. Lier in g. Verov šek sta bila izvrstna, takisto g. Bo leska, ki je blagodejno umeril svojo igro. Prejel je lavorov venec, ki si ga je tekom sezone s svojo marljivostjo, vestnostjo ter s svojim lepim, razločnim govorom zaslužil docela. Gosp. Boleška je nedvomno dobra sila naše drame, nadarjen igralec mnogostranske uporabnosti. Ko se iznebi za naš okus včasih neprilične drastike, sad njegove živega temperamenta, mu ne bo očitati ničesar. Kakor pri premijeri so se odlikovali in igrali v slogu pravilno g. rež. Do brovoln y, simpatična gdč. R ii e k o v a, vestna ga. Do bro volna in napredujoči g. Hašler. Ziv in poreden škratelj je bila gdč. K r e i s o v a, ki je svojo naporno ulogo vršila ves čas in dosledno z vnemo. Pohvaliti je še posebej go. Danilovo, ki je bila lep Oberon ter je v vsakem oziru popolnoma ustrezala svoji ulogi. Tudi g. Danilo je bil  predsinočnem dober.
Končno moramo priznati, da je bilo tudi p e t j e zbora zadovoljivo ter je gdč. Kocevarjeva zadoščala. Orkester je prijel za fino svirano ouvertnro pri-znalen aplavz. Gledališče je bilo zopet prav lepo zasedeno. Y.
— Umrl je včeraj v Novem mestu sodni pristav g. Mat. Mrače. Pogreb bo v petek popoldne.
— Koncert gospe Nadine Slavjanske. Za jutrišnji koncert gospe Nadine Slavjanske v deželnem gledališču so popolnoma razprodaji vsi prostori ter ni nikakor dobiti nikjer nobenega sedeža, na kar še enkrat opozarjamo občinstvo z dežele. Prizadevanja odbora »dramatičnega društva« za prireditev druzega koncerta so bila žahbog brezvspešna, ker je družba g. Slavjanske že zavezana za koncert dne 7. t. m. v Mariboru in 8 t. m. v Gradcu.
— Za veliki ruski koncert gospe Ml. I. pl. Gorlenko Doline v soboto, dne 7. marca v »Narodnem domu« se dobivajo sedeži in vstopnice v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trgu in ne v Šešarkovi trafiki, kamor se nekateri obračajo, ker zamenjavajo ruski koncert Nadine Slavjanske z koncertom ruske dvorne operne pevke. Sedežev za ta velezanimiv koncert, pri katerem sodeljuje tudi gospodična Nedbalova iz Prage in si. m o š k i zbor »Glasbene Matice« je še mnogo na razpolago. Vendar se priporoča ljubljanskemu kakor občinstvu iz dežele, da si vstopnice kmalu osigura, z dežele najpripravnejše z dopisnico. Gospa pl. Gorlenko-Dolina pOBeti Ljubljano, ker jo je v lanskem letu, ko je na Dunaju koncertirala, slavna »Glasbena Matica« na sodelo vanje povabila. Vendar se lani vabilu ni mogla odzvati, obljubila pa je, da poseti rada Ljubljano, kadar jo bo pot mimo peljala. Ravno sedaj potuje na povabilo kraljevega laškega dvora v Rim, kjer bo sodelovala v kraljevski akademiji sv. Cecilije in v Pariz na povabilo Co lonnea. Na potovanju jo spremlja njen soprog, višji ruski častnik, polkovnik carjeve telesne straže. Koncertna pi-anistinja gdč Nedbalova iz Prage je, odkar je odišla od slovenskega gledališča, že dve leti angažovana pri gospej Gorlenko-Dolini v Petrogradu. da jo kot izvrstna pianistinja absolvi-rana konservatoristinja pri vseh njenih koncertih in koncertnih potovanjih spremlja.Sodelujoči moški zbor »Glasbene Matice« bo izvajal prvikrat v Ljubljani Brucknerjev zbor »Sen in resnica«. Veliko zanimanja pa bodo vzbudile ruske skladbe, katere izvaja znamenita, operna pevka, enajst arij in pesmi, skladateljev Glinke, Čajkov skega, Rimskij - Korzakova, Cezar Kjuja, Kahnnikova, Dargomvžskijega in Grečaninova, katere so nam po veliki veČini docela neznane. Spodo bilo bi se, da bi slovensko koncertno občinstvo v kaj najmnogobrojnejsem številu napolnilo koncertno dvo rano, kajti komorne pevke tolike slave in svetovnega priznanja, ne koncer-tujejo v Ljubljani — vsak dan.
— Cena   sladkorju. Na
Kranjsko pride vsako leto 385 vagonov sladkorja. Med tem, ko mora kranjski trgovec plačevati sladkor po Hl1 a K, dobi\a angleški trgovec ta isti avstrijski sladkor po Z5 K. Pa to še ni najhuje. Trgovec oziroma konsument na Kranjskem mora pla čati sladkornim baronom davek še od papirja, v kateri je slad kor zavit. Sladkorni davek znaša 38 K. Fabrikant plača ta davek od netto množine sladkorja, od trgovcev oziroma konsumentov pa zahteva, da mu davek povrnejo od brutto-množice, da mu torej pri vsakem vagonu še 140 K 60 h več plačajo, nego je on izdal. To store na ta način, da tehtajo sladkor s papirjem vred. Na ta način osleparijo sladkorni baroni kranjsko deželo za letnih 54000 K. Zadnji čas bi bil, da se vsi trgovci z vsemi trgovinskimi zbornicami upro tej manipulaciji in zahtevajo, da tovarnarji pošteno postopajo. Kar tovar narji sedaj uganjajo, je oderuštvo najhujše vrste, toliko bolj, ker je kartel to sleparijo upeljal kot oueance«, tako da m dobiti pomoči ne pri borzi ne kje drugje. Zgodilo se je tudi že, da so bili mali hlebi sladkorja, težki po 5 klg., zaviti v papir, ki se rabi za velike hlebe. Tak papir je seveda dosti težek in fabrikant je zopet naredil znaten četudi krivičen dobiček. Tudi železnice po stopajo nepravično. Za sladkor, ki se vozi na Angleško, kjer ž njim svinje krmijo, so tarifi dosti nižji, kakor za sladkor, ki se v Avstriji proda. Tovarnarji hočejo napraviti posebno biro za prodajo, da bi uničili tiste tovarne, ki posameznih od jemalcev ne varajo. Kakor rečeno, je zadnji čas, da se proti temu začne primerna akcija.
— Izpred porotnega sodišča. Radi hudodelstva zavratnega umora, javnega naailstva, motenja vere, dalje prestopkov zoper telesno varnost in žaljenja straže sedel je včeraj na zatoieni klopi delavec Jernej Matičič iz Ivanjegasela S svo jim sodelavcem Janezom Križajem iz Starevasi sta si bila zaradi ljubo sumnosti v vednem nasprotji. Matičič je Kričaju opetovano grozil, da ga bo zaklal. Ta namen je tudi hotel zvršiti dne 12. januvarja na Oblako vem hlevu na Vrhniki, kjer sta skupno nekoliko pijana nočila. Ko je Križaj trdno zaspal, splazil se je Matičič s svojega ležišča ter mu za dejal z nožem 17 ubodlin, vendar ga pa ni usmrtil, ker je Križaj ležal na levi strani života. Po tem dogodku je Matičič zapustil ležišče, šel v Ko-renčanovo gostilno na Vrhniki ter tam zahteval četrt litra vina; imel je roke krvave in ko ga je natakarica vprašala, kaj da je naredil, ji je odgovoril: »Je že kar je že leži crknen.« Od tam je šel proti Pod-lipi v Jurčevo gostilno in tam pravil, da bodo kmalo kaj novega sli šali. Ne dolgo potem so ga v ravno tej krčmi orožniki prijeli, katerim je za ukleniti prostovoljno roke pomolil. Ko ga je pa orožnik vprašal, kje da ima tovariša, je odgovoril, da leži na Vrhniki v loteriji na slami mrzel. Obdolženec se neče teh posamezno-stij nič več spominjati, zlasti groženja ne. Lansko leto zvečer pred svečnico je Matičič na Rakeku vrgel svetilko ob mizo. da se je razbila in prt tej priliki namizno pregrinjalo užgalo, ker ga krčmar Pintar ni pustil, da bi pri mizi spal. Na to je še tisto noč iz kapelice, ki stoji na potu iz Rakeka proti Uncu. vzel razpelo in kipa Marijo in sv. Janeza ter vse skup pometal na cesto Pa tudi orožnika je o priliki prvega areto vanja, ko je bil zaradi lahke po škodbe Križaja gnan v vrhniški sodni zapor, zmerjal z raznimi grdimi psovkami. Porotniki so prvo glavno vprašanje glaseče se na zavratni umor zanikali, potrdili so pa jednoglasno dodatno vprašanje na težko telesno poškodbo; razun vprašanja na hudobno poškodovanje tuje last nine so tudi vse druga njim stav ljena vprašanja potrdili. Jernej Ma-teČiČ je bil na to na 3 in pol leta težke z 1 postom in 1 trdim ležiščem na mesec poostrene ječe obsojen.
— Izpred porotnega sodišča. Danes je bila obravnava o tožbi gosp. Frana Klemenčiča v Trstu proti pisateljci gdč. Zofki K v e d e r. Toženo gdč Zofko Kveder je zastopal dr. Tavčar. Porotniki so toženo gospodično spoznali za nekrivo na kar je bila ista oproščena.
— Konsumno društvo v Rečici. Celjsko okrožno sodišče je oprostilo vse obtožence, ki so bili toženi radi falsificiranja bilance in druzih nepostavnosti v konsumu v Rečici.
— Notar g. Karol Čibej v Gorici je bil pred kratkim suspendiran, ker je pri okrožnem sodišču tekla proti njemu kazenska preiskava. Obdolžen je bil, da je pobegnil z neko omoženo ženo.   Sedaj je stvar
rišla na obravnavo in sta bila gosp. (Jibej kakor tudi dotična gospa opro-A Č e n a.
— V Nali. Val. Karu, 45 let star, delavec v Lužah št. 13, občina Šenčur pri Kranju in Janez Jagodic, posestnik v Lužah, sta se v nedeljo v neki gostilni v Lužah šla »za špas« metat. Karu padel je tako, da si je zlomil desno nojro pod kolenom.
— Shod strojarskih pomočnikov. Krajna skupina Ljub Ijana strojarskih pomočnikov in pomožnih delavcev strojarske stroke v Avstriji priredi dne 8. t. m. ob pol 10 uri dopoludne v Pockovi gostilni v Sv. Florijana ulicah štev. 6 javen društven shod.
— Z vlaka skočil. Črevljar ski pomočnik Ivan Rosman, rojen v Reki, pristojen v Trst, je skočil vče raj popoludne pri čuvajnici v Latter-manovem drevoredu s postnega vlaka, ki prihaja v Ljubljano ob 2 uri 37 minut. Kakor so sopotniki izpovedali, odprl si je Rosman sam vrata kupeja in je skočil ven. Padel je na želez nični tir, a je kmalu ustal, pa se zo pet vlegel v graben ob progi. Imel je rano na glavi. Ko je prišel k njemu pomožni železniški čuvaj Franc Ma-kovec, mu je dejal, naj ga pusti nekoliko časa v miru ležati. Čuvaj je hotel nato poslati po rešilni voz a je opazil, da je Rosman vstal in šel naprej. Tekel je za njim in na Franca Jožefa cesti ga je izročil policijskemu stražniku. Rosman pripeljal se je bil iz Trsta, imel pa je vozni listek le do Postojine. Ker se je bal, da bode moral plačati globo, je skočil z vlaka in jo hotel popihati. Poškodba, katero je pri padcu na tir dobil, je neznatna.
— Ze užitninskege paznike se je izdala PosestnioaM. Faj-larjeva, Vozolje št. 6, občina Cerklje,
pripeljala se je danes zjutraj v Ljub Ijano prodajat kokoši in jajca. Na Dunajski cesti pred mitnico jo je ustavil postopač Jožef Lipovšek in zahteval od nje 2 K mitnine. Fajfarjevi se je zdelo to preveč in ponudila mu je 1 K 20 vin., katero svoto je Lipovšek vzel in odšel Na mitnici pri sv. Krištofu jo je ustavil mitniški paznik Jožef Lukman in zahteval pristojbino. Ona mu je povedala, da je mitnino že plačala nekemu fantu, ki je Šel potem po cesti za pokopališčem. Paznik Lukman se je s Fajfarjevim vozom peljal za fantom in ga ujel pri železniškem prelazu na Martinovi cesti. Izročil ga je potem policiji.
— Nezgode. Delavca Pavla Krašovca na Vrhniki št. 48, je 21. m. m popoludne udaril konj s kopitom po levi roki tako, damu jo je v rami spahnil. — Natakarici Jerici Pogač-nikovi, stanujoči na Poljanski cesti št. 60, je pri sekanju drv odletel kos polena v levo oko in ji je precej po, škodovalo. — Delavec Ivan Babnik, stanujoč Trnovske ulice št. 17, je na južnem kolodvoru na železniškem tiru spodrsnil in padel pri čemur se je na čelu pobil.
— V stanovanje ustrelil.
V noči od 3. na 4 t. m. je dosedaj neznan storilec ustrelil skozi okno v stanovanje mestnega učitelja ur. Frančiška Marolta, stanujočega v Kendovi hiši na Franoovem nabrežju v III. nadstropju. Strel je prišel brez dvoma od nasprotne strani z Dvornega trga. Ubiti sta dve šipi. V sobi so se našla svinčena zrna.
— Vrbe posekali in ukradli so trije Črnovaščani na posestvu v Lipah N**ži Dolničarjevi, stanujoči v Zgornji Šiški št. 38. Ukradene vrbe in brezovo drevo so našli pri nekem posestniku.
— Perilo ukradel je neznan tat dne 2. t. m. Ani Pogačnikovi, nad sprevodnikovi ženi, stanujoči v Zeleni jami štev. 1.   Perilo se je sušilo na ograji pri hiši. Vredno je bilo 21 K.
— Izgubljene reči. V Špital skih ulicah je bila izgubljena srebrna verižica s priveskom.
— Rešilna postaja je meseca februvarja t. L 34krat intervenirala, in sicer k 17 moškim in k 17 žen skam. Slučaji so bili nastopni: nenadnih oslabelostij in obolelostij 21, epileptični popadki 3, težka poroda 2, zlomljeni nogi 2. prizadete rane vsled padca 3 kila 1, zblaznelosti 2 Karakteristično je to, da je že drugi mesec obolelo ravno toliko moških kot žensk.
'Najnovejše novice. Za logarjem je umrl v Pragi 25!etni princ Evgen Turn-Taxis. — Nepoklicani policaji. V Tarnopolu je obsodilo sodišče šest kmetov v ječo do enega leta, ker so prijeli ne ke.'i ruskega beguna ter ga izročili ruski mejni straži. — Za zgradbo Markovega stolpa v Benet k ah je dovolila italijanska vlada pol milijona lir. Temelj stolpu se položi na dan sv. Marka, t. j. 25. aprila. Za zdrževanje benečanskih spomenikov ie dovolila vlada letni prispevek 300.000 lir za več let. — Giron je poslal zadnje dni bivši princezinji Lujizi več pisem, ki pa so se mu vsa vrnila neodprta, z opazko, da si Lujiza odločno prepove vsako na-daljno dopisovanje, — Obsojeni pastor — ženin. Protestantovski župnik v Curihu, Tobler, je zapustil svojo nevesto pred altarjem. Nevesto je vsled razburjenja zadela kap ter je umrla, /.upnik se je opravičeval, da nevesta ni bila devica. OČe neveste ga je tožil, in ker so zdravniki postavili župnika na laž, bil je obsojen zaradi obrekovanja v tri teden»ki zapor in 550 frankov globe. — Usodna spremljevalka. Višji blagajnik avstro ogrske banke v Budimpešti, F. Speichler, se je vozil na Dunaj ter se seznanil med vožnjo z neko krasotico, ki mu je podarila močno duhteČo ruto. Blagajnika je duh tako omotil, da je zaspal, a ko se je na Dunaju zbudil, ni bilo spremljevalke, pa tudi njegove denarnice 30 000 K ne. — Samomor 9let-nega dečka. Na Dunaju je skočil iz tretjega nadstropja 91etni sin služabnika Kaidia, ker se je bal očetove kazni, ter obležal mrtev. — Visoka starost. V Alekšinacu v Srbiji je umrla vdova Milka Trifunac v starosti 105 let. Udeležila se je srbsko-turŠke vojne ter bila ranjena. Tudi njen mož je padel v tej vojni
' .,Lovenje" trifeljnov, to je žlahtnih gob na Francoskem. Izdavna širom svetu poznani svojim žlahtnim okusom in aromatičnim vonjem rastejo triteljni v globini zemlje od 5 do 10 centimetrov in [to vcčjidel v mrzli zemlji in prav gotovo pod dreves in grmičevjem. Najizbornejsim vrstam trifeljev prištevajo one, ki so na francoskih tleh zrastle. Kakor znano je tako imenovani „lovu na trifeljne že od nekdaj v navadi. Ta Čudni lov traja od meseca novembra do vštetega marca vsakega leta. V prejšnjih Časih rabili so za iskanje teh dragocenih gob sko-
raj brez izjeme le — svinje. Svinja je za tak lov jako spretna, ker trifeljne čez vse rada je. No zato pa, ako se rabi svinja, tiči napaka tem, da je tak lov težko prikriti od vlastelina gozda, ali pa od njegovega uslužbenca — logarja. Zaradi tega nedostatka so lovci ki na trifeljne kajpada večinoma love na tujem zemljišču, prišli na srečno misel, da so priučili na lov zvestega tovariša človeka — psa. In zares, umne pasje živali izkazale so se kar najbolje mogoče izvrstne za tak lov. Lov za najdbo trifeljnov izvršuje se pri lepem belem dnevu, namreč kadar je solnce že zadosti visoko, ter je njega toplota že dovolj ogrela zemljo, tako da se vonjava teh žlahtnih gob dobro čuti. Izkušeni zasledovalci poznajo tudi nekatera znamenja, ki jim sigurno pomagajo najti mesta, kjer te dragocene gobe rasejo. Eden iz takih znamenj je, da da nima tisti kraj nobenega rastliustva. Kajti tam kjer trifeljni rasejo, ne poganja nobena travica, in verjetno je, da se te gobe sploh hranijo z vlakni koreninic raznih zelišč, ki potem poginejo. Ako se na takih mestih koplje, se gotovo najde bogat zarod trifeljnov, no večinoma vendar še ne dozorele gobe. Zatem je tudi zasledovalcem teh gob znano, da pri lepem solnčnem svitu, na takih krajih, kjer se nahajajo trifeljni, krožijo v zraku neštete množine drobnih mušič: ko pa se začenja tam kopati, najde se nasprotno nezrelim — preveč zrele trifeljne, ki se ne jdajo niti shraniti, niti odpošiljati. Takim načinom vsekako obstoji za iskanje teh gob, v vsakem slučaju prednost ali psu ali pa svinji kot pomagaču Človeka. Nabrane gobe trifeljne, z obdajajočo jih rudeč-kasto prstjo, ki zavira prehitremu iz-hlapenju njihovega aromata, je po možnosti kar najbolj hitro odposlati na trg. Iz Francije izvaža se v inozemstvo leto za letom okolo eden in pol milijona kilogramov trifeljnov, kar reprezentuje čedno svoto v narodnem gospodarstvu te lepe dežele.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 5. marca. V današnji seji poslanske zbornice je zopet fcm. Galgoczy junak dneva. Začetkom seje sta ministra W i 11 e k in G i o v a n e 11 i odgovorila na različne interpelacije, na kar je Daszvnski začel utemeljevati svoj nujni predlog zastran fcm. Galgoczvja. Govoril je mirno in zmerno ter naštel vse polno slučajev vsakovrstnega trpinčenja vojakov. Ob treh je Daszvnski še govoril. Ta vojaška afera se dožene še danes. Prihodnja seja bo jutri
Dunaj 5 marca Poslanca dr. P a c a k a je pozval agrarec dr. Ja-novski na dvoboj. Janovski je dr. Pacaka na nekem shodu napadal, češ, da glede sladkornega zakona ni ostal mož beseda. Pacak je v „Narednih Listihtt izjavil, da se mu ne zdi vredno kaj odgovarjati. Zato ga je Janovski pozval na dvoboj Pacak je rekel pričam: Janovski je mene prvi razžalil, šale kadar mi bo on dal zadoščenje, ima pravico, je zahtevati od mene.
Dunaj 5. marca. Jugoslovanski napredni klub zastopal bo pri pogrebu dr. Riegra poslanec Vuj ato vic.
Praga 5. marca. Riegrov pogreb bo v soboto popoldne ob pol 3. uri. Na grobu bo govorilo šest govornikov.
Carigrad 5. marca. Glasom konzularnih poročil je prišlo te dni v raznih krajih Macedonije do bojev med ustaši in Turki. V Lubunovu pri Monastiru je ustaška četa naskočila turške orožnike. Vodja in več orožnikov in usta-šev je bilo ubitih. V Tuvende-i-Bali, kjer je bila skrita ustaška četa je tudi prišlo do hudega boja. Turški vojaki in orožniki so imeli tri mrtve, a ustaši so ušli V Jasnaja Vrundi je bil tudi boj. Turki so požgali 12 hiš
Berolin 5 marca Vojno sodišče v Konigsbergu je poročnika StefTeta obsodilo na 9 mesecev zapora zaradi trpinčenja vojakov. Dokazanih mu je bilo 118 slučajev trpinčenja.
Kakor je splošno znano, dajejo „Mauthnerjeva" semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthuer-jeva semena za zelenjavo in cvetliee. (309—14;
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Dradni kurzi  dunaj. borze
Kaloibcnt pnplr i.
42% majeva renta   .   . . 4 2f o srebrna renta  .   . . 4° o avstr. kronska renta . 4°/0     „ zlata 4C c ogrska kronska „ 4°/«     „    zlata „ 4% posojilo dežele Kranjske 41/j*/o posojilo mesta Spljeta
5. marca 1903.
4'/,°/«
Zadra
IV
!•/, češka dež 4°
Ili
41 C /l /o
Denar
100 55
100 55
101 101 121 Ui i
99 5M 121-55 99 76 100—! 100—1 101 — i 9960 99 80 101151
IV/.
bos-nerc. žel. pos. 1902 banka k. o. 2. o.
0 o zast. pis. gal. d. hip. b. peSt.  kom. k. o. z [{
100/0 pr.....fl 106*60
zast. pis. Innerst. hr. | 101'—|
„    „   ogr. centr. I deželne hranilnice   .    101'—j zaat. pis. ogr. hip. b. |j 100 50! obl. ogr. lokalne železnice d. dr.  .   . . .,  češke ind. banke
j o
4° o prior. Trst-Poreč lok. žel.
l(Xr— 99'50| 98-— 99 501 303-50 100 50!
4*/«    it   dolenjskih železnic
3«.    „   juž. žel. kup. Vi Vi
IV/« av- P08- za 2el- P- °-Srećke.
Srečke od leta 1854 . . .
i«      »i   ii    1860% .
1864
ti »t      i» . ■ •
tizske.....
zemlj. kred. I. emisije
II H      H" »I
ogrske hip. banke .
„    srbske a frs. 100 —
,, turške.....
Basilika srečke    . .
Kreditne , ...
Inomoske „ ...
Krakovske „   .  . .
Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove „ ...
SalcburSke „ ...
Dunajske kom.   „   .  . .
l>elDice.
Južne železnice^ .... Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , „ Zivnostenske „      . .
Premogokop v Mostu <.Brux) Alpiriske montan .... PraSke želez. ind. dr.   . .
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Tal n te.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laski bankovci.....
Rubtfi ........
Žitne cene v Budimpešti.
dne 5. marca 1903. Termin.
Bemca za april .   .   .   za 50 kg Rž M april ...    „ 50 m
Koruza   „ maj   ...    „ 50 B n julij  ...    „ 50 „ Oves       „  april ...    „ 50 .
Efektiv. Nekaj vinarjev ceneje
10076 100*76 101-30 121*30 9975 12176
101-— 102 — 10060 100 — 10215
107 60 102 —
10180 10150
100 50 100-50 99-— 100-60 304 50 10150
178--185 — 245 — 159 25
269 — 265 — 25S*— 89"-117 76 19 40 432 — 84 — 74 50 75-55 25 28-74 — 74'— 438 —
52 — 68875
Ibidem 7r 739 — 256 -714-386 —
1640—i 481-415-— 337*—! 154 -
1134
19*09 23 42 23 96
117 10 95 50
253 50
188 — 187 — 249 — 160 25
273 — 268 — 263 50 91 — 118 75 2040 436 — 89 — 7650 77'— 56 25 29 — 76 — 78 — 442 —
63 — 689 75 1589 — 685 75 740 — 255 50 716*— 387 — 1645 — 482 — 425 — 339 — 156 —
11 38 1912 2361 24 04 11730 9560 254 25
761 6 71 6 08 614 601
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2.   Srednji sraćni tlak 736 0 mm.
Marc	i Cas Sb^e °P*f-°- metra vanJa v mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
4	9. zv.    736 6	44	al. svzhod	jasno
5.	7. zj.    740 9	— 23	brezvetr.	jasno
n	2. pop. 7401	98	si. vzhodj	jasno
	Srednja včerajšnja		temperatura	5 9°.
normale:  1'8°.  Mokrina v 24 urah :  0 0 mm.
Zahvala.
Povodom tako bolestne izgube nagega srčno ljubljenega sinčka
Josipu
dovoljujem si za tako mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, prečastiti duhovščini, velecenjenemu uradni-štvu in vsem drugim častitim udeležencem v svojem in v imenu svoje soproge najtoplejšo zahvalo izreči.
V Idriji, dne 5. svečana 1903.
(647)
Josip Vitouš
c. kr. žgalniški oskrbnik.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ne samo med boleznijo, temveč tudi ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne mamice, oziroma stare matere, sestre in tete. gospe
Marije Thaler roj.La.vtar
kakor tudi za izredno mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, za darovane prekrasne vence, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem drage pokojnice najsrčnejšo in najiskre-nejso zahvalo.
Železniki, dne" 4. suSca 1903.
(640)
Žalujoči ostali.
dobre in močne, od 600 do 700 litrov, proda po nizki ceni 581-3
Fran Cascio, Vegove ulice št. 10.
Učenec
■rti CD
kateri ima veselje do kupčije, iz poštene hiše, najmanje 14 let star, čvrstega zdravja, sprejme se v trgovino z mešanim blagom in dež. pridelki
Jakoba Fetrovčič-a v Trebnjem.
Prodajalko
za trgovino s špecerijskim, manufakturnim in norimberškim blagom, sa mostojno  delavko,  ki je  tudi nekaj korespondence vajena, sprejme
Katarina Zvvenkel v Sevnici, Spodnje Štajersko. (579—4)
triletne, na 900 metrov morske višine zrasle, se prodajajo po 4 K tisoč komadov s kolodvora v Trbovljah.
Naročila sprejema (594—3)
M- Kirchsclilager
c. kr. nadinženir v Ljubljani.
Benitna ponudba!
Obrtni^ in posestni^, 34 let Star, jfe/i je poročiti j gospico, ne čej SO let staro, f^i je vešča slovenščine in nemščine ter ima nef^aj premoženja. (638 - 2)
Ponudbe j natančnimi podatki in sliK° naJ 5G vloje do tO.   marca   t. L poste restante,
^pod. $iška P°d t*J- G."
St. 7657
(625-2)
Razglas.
Prepovedano je pse v gostilne, kavarne in druge javne prostore s seboj jemati.
Zaradi prestopka te prepovedi se kaznuje po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854, št 96, s postavno kaznijo ne le oni, ki psa seboj pripelje, temveč tudi gospodar, ki psa v svojih prostorih trpi.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 25. teb r livarja 190.'».
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, Cez Klein-Reiliing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. i Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, IBI, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Irom sta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Izubijane drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
Umetno vezenje <§> na šivalnih strojih
V štev. 3099 je „Illustr. Leipzi^er Zeitung" dne i ».novembra 1»02 prinesla naslednje naznanilo:
.Umazano amerikansko reklamo so naši društveniki imenovali ono po amerikanskem Singer-jevem društvu uprizorjeno hvalisanje. Društvo »Singer je na to tožilo, a bilo   v vseh instancah
zavrnjeno.
►Sodišče je spoznalo, ko je tožbo zavrnilo, da je ono imenovanje vseskozi primemo."
Društvo nemških tovarnarjev za šivalne stroje. Okolnost, da tudi v Avstriji agentje tsinger-jevega društva občinstvu trdijo, da so le JSinger-jevi šivalni stroji pripravni za vezenje, nas sili k izjavi, da je vsak šivalni stroj raben za vezenje in da je inerodajna edino le spretnost in izurjenost onega človeka, ki dela na stroju.
V Ljubljani, 20. febrtivarja 1U03.
Ivan Jax in sin.
V naših prodajalničnih prostorih, Dunajska cesta žt. 17t se poučnje brezplačno v vezenju vedno in na šivalnih strojih vseh sistemov, na cenih kakor tudi na dragih. 622-2)
Poskusite ^^If^l^mA
J.KIauerjevT | llglaV
pristni rastlinski liker.
flflT* Oživlja, želodec.
0tT~ Umit «4*1* in prebavo.
§09~~ Daj«? dobra »panje.
Edino pristen od založnika:
Edmund Kavčič
_v Ljubljani._(11—52)
Iz drevesnice
Jos. Lenarčiča na Vrhniki
oddaja se za spomladno  saditev sledeča tvari na:
1. Visokodebelnato drevje
najboljših preskusenih vrst, jablane in hru-fike v lepih, zdravih in krepkih komadih a K 0'60 do K r—
2TIri ti liro 17 ni najboljših zimskih . yi lllllkCtV UI hrušek, namiznih jabolk in marelic v obliki piramid in palmet z 1—3 etažami z rodnim lesom a K 150 do K 6 —
3. srednje visoka debla
od izvratnih rringlotovu (Reine - Claode) a K I —
4. lepotično drevje:",^
do visoke
z velikanskim listjem a K 2*—, trnino-ni«lt eellntnate boki«- 2—3 m visoke a K 4*—, Thuje, koje brez poSkodbe pre-zimijo, v raznih vrstah od 60 cm do 5 m visoke a K 1— do K 5—, Azerol -Jablane a K 0'60 in razno lepollcno pHUMvJe a K 060 do K 1.—.
Za embalažo se računajo le lastni stroški. Cene se razumejo za blago postavljeno na kolodvor na Vrhniki. (618—2)
Stanovanje
po 1 sobo in kuhinjo ter drvarnico, se odda za maj-termin mirnim strankam brez otrok.
Povpraša naj se na Ambroževem trgu št. 24. (649-1)
Notar dr. J. Barle v Kozjem
MS*« (634 -2)
(tudi začetnika)  — Vetop takoj.
sprejme se takoj (623-2)
na Sv. Petra nasipu št. 35.
—- Dobiva se v vseh knjlgotržnfcah —
MALI VITEZ
- Pan Volodijevski -
Zgodovinsi roman, spisal .H. Sienkievvicz
Po poljskem Izvirniku poslovenil Podravski
Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 sešitkin po 40 h. Vsakih * *  14 dni se izdaja en sešit«'k  * *
Založna knjigarna
Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani
Mannesmann-ove cevi
varilne in plinove cevi vsahe obsežnosti
in vse drugovrstne cevi razpošilja po konku-" renčnih cenah ^
Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi
v 3(omotavi, na Češkem. (437-4)
Zastopniki v vseh večjih mestih.
1
(633—2^
P. 1 3 29.
Na predlog g Franca Krenner-ja, kot kuratorja Jakoba Killer-ja trgovca v Kranju, dovoli se
prostovoljna dražba
Jakobu Killerju lastne dvonadstropne hiše st. l*tO v Kranju,
stavb, parcele št. 20, ki je pripisana zemljišču vlož. št. 254 d. o. Kranj . Za dražbo se določa narok na
11. marca 1903
dopoldne ob 10. uri pri tej sodniji v sobi št. 6. Izklicna cena, pod kojo se dražba ne vrši, se ustanovi z 16.000 K. Vsak ponudnik ima položiti 10" „ varščino, vso kupnino je plačati v 14 dneh po dražbi. Na posestvu vknjiženim upnikom ostanejo njih pravice pridržane ne glede na prodajno ceno. Kupnina se bo porabila za odvrnitev dolgov in nabavo blaga.
C. kr. okrajna sodnija Kranj, odd. II.
dne 27. svečana 1903
Franc Pik'
naznonjo, da jc ctucril
v p©$tejini ©duetni$l^o pi$arno.
pestejine, dnć 1. marca 1903-
(620—:
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovr8tnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfiujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih pravico do dividende.
let
vzajemna zaTrarovalna Tosirilca, Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
b \Mrnliozl   mIoi mmAm - narodno  upravo. (26—2 i)
Vsa pojasnila daje:
Generalni zaatop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega djbička izdatne podpore v narodne in občnokori3tne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Naredne tiskarne-.
B9C
1H4D