as« Največ ji aleyentld dnevnik t T^uicnih driavth Velja. z« m leto - • . $6 00 Za pol leta - .... $3 00 * Za New York celo teto - $7.00 t- Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Ust slovenskih. delavcev v Ameriki. Inoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 3. — ŠTEV. 3. Entered as Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 5, 1927. — SREDA, 5. JANUARJA 1927. MOKRAČEV V KONGRESU Mokr&ci so označili smrtne slučaje vsled strupenega alkohola kot vlade umcre .— Celler hoče napraviti uporabo nevarnih sredstev za kaznjivo. Edwards je obsodil hinavščino zakonodajalcev ter zahteval razveljavljenje osemnajstega a-mendmenta. _TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. WASHINGTON, D. C., 4. januarja. — Ko sta se včeraj senat in poslanska zbornica zopet sestala ce. so izbruhnila na dan čustva, vzbujena vsled številnih smrti, povzročenih od strupenega alkohola te« WASHINGTON, D. C., 4. jan. kom božičnih praznikov. Demokratični senator Wheeler iz . . . Montane je vložil veeraj v senatu Vlado so direktno obtožili, da je izvršila umor. resolucijo, v kateri trdi, da je li- Označili so jo kot moderno Lukrecijo Borgia ter beralna v*»da, katero je ustano izjavili, da popivajo senatorji in kongresniki do ek- ff"*» Sa,ctasa T .._»•• i \ . , . .. . ,, ustavna ter zahteval umaknitev scesa ter dajejo s tem vzgled onim, ki pijejo alko- mornariških sil, ker slednje ovi- hol, zastrupljen od vlade. rajo liberalno vlado. Ob istem ča Senator Edwards in kongresnik Celler sta trdila, su je obdo,žil ^nator Shipstead * L.____• • , . vi t j Združene države, da razvijajo v da so clan kongresa pijanci, in senator iz New Jer jlatinski AmeriUi «ba]kansJki' po. seya je obsodil hinavščino ljudi, ki glasujejo suho, | loža j". a pijejo mokro. I razveji v senatu predstavlja- Vložili so predloge in resolucije, s katerimi naj J Politika Zdr. držav v Južni Ameriki. Senator Wheeler je zahteval odpoklic ameriških čet iz Nicarague.— Rekel je, da je bila izvolitev liberalnega vedi« telja Sacase pravomoč-na. — Zanikal je nevarnost za Amerikan- Mehiški uporniki na bojnem pohodu. V centralni Mehiki so vstaši napadli ter ople-nili mesto. — Prerezali so vse brzojavne žice ter napadli vlake. — Spopad med katoliki in četami. v sovjetski Rusiji. Služabniki so sedaj v Rusiji pri vili gir an razred. Deležni so obleke, počitnic, zavarovanj i n vzgoje. Položaj služabnikov'ZNAKI RESNE KRIZE V FRANCOSKI POLITIKI Domneva se, da se bosta Briand in Poincare spopadla glede zunanje politike, s čemur bi bili o-grožen kabinet. — Sporna točka je izpraznitev Porenske. — Velika debata v poslanski zbernid. MOSKVA, Rusija, 4. januarja. Francija, 4. januarja. — Po blagodej- Siužabniki so sedaj eden najbolj nem miru. ki je dovolil ministrskemu predsedniku MEXICO CITY, Mehika, 4. jan.'^**1™* *U*>L\ P°inc*reju, da je storil dosti za finančno pozicijo Čeprav ni opaziti tukaj Se Francije, kažejo vsa znamenja, da bo pričelo zopet razvojev v petrolejskem položaju,!- - - ............: snm#=»H v nar-.ŽUorv, ___l___ se poroča o obnovljenih aktivnostih oboroženih Mehiki. Universal ugotavlja, da je od- tolp v centralni zae!v . .vl - ' ara! šumeti v pariškem političnem loncu. Pet mesecev je vladalo premirje med strankami v poslanski zbornici. Voditelj desnice, je bil v uradu, a večina poslanske zbornice se nagiba proti levici. Ta položaj se je razvil po obžalovanja vrea-nem izjalovljenju voditeljev levice, da rešijo fiskalne probleme dežele, in Poincare je prišel v urad. Sedaj, ko je frank skoro rešen, pa so pričeli vo- in večje privilegije kot pa stara aristokracija. Polejr rednih strokovno linijskih delavnih ur in mezd zahte- j , , , , - , . r (vajo ruski služabniki in tudi dobe I df lek vstasev napadel mesto San! . ... ... c • i t t~i• , - 0(1 svojih gospodarjev in jrospo- «Francisco del Rmcon v državi ... ... 1 J . e 1 n , . „ iflij socijalna zavarovanja., en mo- Gunanajuato, ki nima nikake po-1 . t, . j , . . ' sec poc-itme s polno plačo, prost sadke m da je oropal postni urad , , ■ . , , - , . . . . . ' ' „. dan vsaki teden, dve zimski oble- te privatne trgovske hise. Vstaši , . , , . - - . c« m- , , . ., ,. , , ki. «ve poletni, sest predpasnikov. -----»>---j~-------^ ou Mriteu vo- so vstopili, ne da bi oddali kak , „ .. * . 1 l - m«. ■ v strel jdva para čevljev, stin pare no- aitelji levice kazati nemir. Bližajoče se volitve v se- bi se napravilo konec nevarnemu potvarjanju in zastrupljanju alkohola. Nekatere so imele namen dobiti informacije od zakladniškega departmenta, kaj se je storilo dosedaj, da se zastrupi alkohol; kateri so zvezni uradniki, odgovorni za to praktiko v namenu, da se jih kazensko zasleduje radi umora v državah, v katerih so se pripetili smrtni slučaji. Nadaljna odredba ukazuje zakladniškemu departments naj preneha uporabljati smrtnonosne strupe pri denaturaliziranju alkohola. Se nadaljna odredba pa predlaga razveljavljenje osemnajstega amendmenta. Trditev, da so alkoholične smrtne slučaje v New Yorku tekom praznikov povzročili strupi, katere je namesala vlada v alkoholične pijače, je odločno za nikal senator Sheppard iz Texasa, avtor osemnajstega amendmenta. Trdil je, da je te smrtne slučaje povzročila preobilica alkohola, ne pa strup v njem. Soglasno s Sheppardom bi industrijalni alkohol, pomešan z lesnim alkoholom ne ubil, razven če bi ga človek izpil dva kvdrta na enkrat. Ista množina pijače brez lesnega alkohola bi bila istotako smrt-nonosna. Medtem ko so se ponavljali ti odmevi v Kapito- se je posvetoval tajnik Mellon s prohibicijskimi uradniki o sredstvih, s katerimi bi napravili alkohol neužitnim, ne da bi pri procesu rabili strupov. Govorniki, so napadali zakladnico, pa niso napravili nobenega vtisa na prohibicijske uradnike. Glavni prohibicijski uradnik, general Lincoln Andrews, je zavzel stališče, da zakladnica sicer na sprotuje uporabi strupov pri denaturiranju indu strijalnega alkohola, da pa bo nadaljevala s to pra-tiko, dokler ne bo mogoče dobiti uspešnega nestru penega nadomestila. Tekom debate v zbornici je kongresnik Celler sicer dal kredit tajniku Mellonu, ker nasprotuje strupu, a protestiral proti tej praktiki. Tedaj ga je prekinil kongresnik Blanton iz Texasa z izjavo, da je proti postavi piti tako robo ter vprašal Cellerja, če hoče, da napravi vlada to pijačo kar najbolj o-kusno. — Tega nočem, je odvrnil Celler, — a vladi ni treba poslužiti se linčne postave, da izvede ta zakon. Člani zbornice pijejo do ekscesa in oni, ki pijejo to vrsto alkohola, jih enostavno oponašajo. V senatu je otvoril debato glede strupenih pijač senator Edwards iz New Jersey a, ki je predlagal razveljavljenje osemnajstega* amendmenta. Grafico je ...... . , i ga vi c in prorsko zimsko suknio. priobčil brzojavke; ■ , - , .. ... , , 1 (e jo služabnik annllabet, mu icazom vedno rastočena nemira, s katerim zre administracija na izvod en je svoje politike. Več poročil je bilo izmenjanih včeraj med državnim departmentorn ter pod-admiralom Ijatimerjem, ki poveljuje oddelku v centralno ameriških vodah. V Beli hiši se je glasilo, da ni nobene izpremembe v položaju. Vse kaže, da ne bo imela resolucija Wheelerja, ki je bila izročena komiteju za. inozemske odno-šaje, nobenega učinka na vladni program. Wheeler, ki je objavil pretekli teden svoj namen, da vloži to resolucijo, je trdil, da ni nobeno ameriško življenje in ameriška lastnina v Nicaragui v nevarnosti in da je predstavljalo izkrcanje ameriških sil kršenje principov mednarodnega prava. , Prihod ameriških avija-tikov v Guatemalo. GUATEMALA, 3. januarja. — rmadni tatalci Združenih držav pristali na avijatiškem polju v bližini glavnega mesta včeraj krojr ene popoldne. Odpluli so iz Salina Cruz v Mehiki ob »edmili »jutra j. . Dvojčka rojena v različnih letih. CUMBERLAND, Md., 3. jan. — V novoletni noči sta bila rojena zakonskima Becker dvojčka. Deklica je prišla na svet leta 1926, dočim je deček počakal leta 1927. Deklica je tehtala osem funtov in pol, njen brat pa pol funta vjg«,„ Zdravstveno stanje kralja Ferdinanda. Zdravnik kralja Ferdinanda je odpotoval v Pariz, da se posvetuje glede bodočega zdravljenja kralja. BUKAREŠTA, Romunska, 4. januarja. — Domneva se, da so bili zdatno izpremenjeni načrti za nadaljno zdravljenje kralja Ferdinanda. Dr. Gerota, najbolj slavni romunski zdravnik, ki ga zdravi, je namreč včeraj odpotoval v Pariz in Berlin. Objavilo se je, da se bo posvetoval z dr. Hartmannom, ki je pred kratkim operiral kralja in ki se bo v kratkem zopet vrnil sem in z drugimi francoski in nemškimi špecijalisti. Namen teh posvetovanj je določiti, kakšno zdravljenje je najbolj primerno, da se dovrši "srečni učinek zadnje operacije. - Bližajoči se praznik svetih Treh kraljev bo imel najbrž tudi nekaj pomena v nasledstvenem vpraša-nu. Na ta praznik nosijo skozi Bukarešto v procesiji relikvije sv. •laneza Krstnika in križ vržejo v majhno reko Dembovica. S tem simbolično blajroslove narod in novo leto. Tradieija zahteva, da vrže kralj ta križ v reko, a letos prvikrat v zgodovini Romunske kralj ne more storiti tega. » Kdo bo vrgel križ v vodo ter s tem predstavljal kralja pri prvi resnično, važni ljudski državni funkciji? Tc- vprašanje dela Ro-mnneern velike preplaviee. Posebni sestanek kabineta, sklican včeraj v ta namen, se ni mogel dogovorit v če naj^pripade t« nat so napolnile ozračje s politiko in vsled tega ie železniškega superintendenta ^^"^^"goto^! P^kovati V zbornici, ki se bo sestala prihodnji da^TpreTelan ^st^brTo Iv ne Števll° Ur VSaki da lallko ^^ 2animivi^ raZVOjeV. črte meTirapuato" in Salamanel cbLskuje delavsko pe h«na Vedno bolj kritizirajo Poincareja, ker ni štabi I i- in da so bili železniški vlaki zadr- služabnika ah ziral franka, dasiravno je imel priliko za to Prec-i - . . i- ^ j ii služabnico, ce zauteva od nie, da it . , k* to. i rec^j zam V Aguaseahentes dokler „e služabnik nezadovoljstva je tudi opaziti, ker niso padle po- bo nevarnost minula. I . . „. . , , .. vi. , ., .___ m y ^ Superinterklct divizije medl ^ sporm'ltl zadevo strokovni drobne cene zivijenskih potrebščin. Nezaposle- Mexico City in Cuernavaca poro-T' !d pretlloži sluGaj; nost bo skoro gotovo narasla in bliža se debata gle- A A , .1 delavskemu sodiscu. I j j i ^^ ca, da so streljali vstasi na neki 4 .. . x . .. a . I de uravnave dolefov .Na temelju sovjetskih postav je jy v . mogoče služabnike odpustiti le iz i vsem možnostim pa je prišla nova, namreč najbolj tehtnih razlogov in nato možnost spora med Poincarejem in Briandom ra-mora delodajalec oblačiti in pre- di v - t i - t ~ i m i u zunanje politiKe. 1 a možni spor se ne t-iče toli- liranjati služabnika za dobo ene- i i - , ^^ .i^c ga meseea. Co bi služabnik umrl ko Locarno sistema kot takega, temveč podrobno-v službi družine, ga mora pokopa- sti njega izvedbe, namreč pospešene umaknitve iidolod.i.ta. {francoskih čet iz Porenske. Na temelju mirovne \ številnih slučajih so bile kaz-' „li_i i • ,, . pogodbe se lahko okupira Mamz do leta 1935, a Briand se baje zavzema za prejšnje umaknenje. Prijatelji Poincareja najdejo nekaj napake v ce-nmoniji v Elizejski palači pri novoletnem sprejemu, ko je papeški unucij v imenu vsega diplomatič nega zbora pohvalil Brianda, a navidez pozabil Poincareja. P ARIZ, Francija, 4. januarja. — Zunanji mini- __ster Briand je odpotoval včeraj na Rivijero, na več- Webster je priznal, da je! dnevni d°pust. Zelo je izmučen vsled svojih delav-umoril svojo taščo, Ka-inosti v par mesecih, a nij^aJcor_ni^bolan^ terine< Gallaway. — Bal tožbo za ločitev zakona. Padla je I Krasin zapustil $25. se je ločitve ter izgube v nezavest- ko Je izvedela, da je svojega sinčka. vlak ob pol treh v nedeljo popoldne v bližini Ajusco postaje in da je vojaško spremstvo vrnilo ogenj ter preprečilo zajetje vlaka. Poznejša brzojavka je naprosila za nadaljne čete, da spremijo dva vlaka, ker se je v bližini železniške progre opazilo nadaljni oddelek vstašev. Brzojavna črta med glavnim mestom in Cuernavaca je bila prerezana v bližini Oontreras, na skrajnem koncu mehiške koline. Poročilo superintendenta Kan Luis Pot osi divizije ugotavlja, da je bil neki vlak iz Juareza napaden od vstašev pri Montezuma postaji in da je bil ustreljen kurjač vlaka, t'ete, spremljajoče vlak. so pričele nato streljati na vstaše ter jih prisilile k begu. Zajele so njih avtomobil, katerega so vstaši pustili poleg tračnic. Vsa vojaška spremstva, spremljajoča potniške vlake, so bila ojačena. Verski fanatiki so prišli v mesto Parras, vinsko središče v državi Coahuila, zajeli občinsko hišo ter oplenili neki potniški vlak z zapada. Zvezne čete so jih po ni, naložene od sodišča gospodinjam tako ostre. da opravljajo hišne gospodinje sedaj rajše delo same. Zet je priznal umor svoje tašče. njen mož priznal dejanje. Lspi va je izgledalo kot da gre v tem slučaju za morilno skriv- ^_____, _ i-. 4 »'utaju /.it morimo sktiv- \ uradu okrajnega pravdnika - . . .. . . " . nost, koje rešitev bo vzela dosti v Almeoli je ))riznal po .veeurnem . , T .. , ....... zaslišanju 20 let stari' Harold ^ Le m**hm Po- tisnile nazaj v gričevje po bitki, v prankjin Webster, da je ubij avo-1!^ ? S<> JC 1C* kateri jih je padla mnogo na o- j0 taš?0, 45 let star0 Mrs Kata-{S ******* lir ^vršenju n- beli straneh. rino Gallaway v domu nadaljne-j mora. V roki žrtve umora se nam- Neko poročilo iz Leona, mesta jra zeta. živinozdravnika dr Bas-iret" s korenino iztrgane mo- v državi Guanajuato, v katerem se proizvaja mnogo usnja, pravi, da so zvezne čete naskočile neko poulično demonstracijo katolikov, zajele veliko število ljudi ter 11-smrtile na mestu enajst oseb. Tragedija ljubosumnosti. setta. jške lase in dva gumba. Nato je Okranji pravdnik Edwards, ki bil Webster aretiran, je že šest ur zasliševal jetnika, nif jZprva je trdovratno tajil, a ko- sicer objavil vseh podrobnosti pri- - - 1 i • - 1 . J 1 1 necno priznal dejanje, ko so mu - . ........ j i pokazali lase in gumbe. Okrapn pravdnik je izjavil, daj je Webster priznal, da je umoril! 0kraJni Pravdnik namerava še svojo taščo, ker je pretila, da bo '^anes izročiti celo zadevo veliki vložila njena hči, žena Websterja, veliki poroti. LONDON, Anglija, 4. jan. — Sovjetski uradniki «0 izjavili včeraj. da je zapustil zamrli sovjetski poslanik, Leonid Krasin pet bankovcev po en funt ali $25 ko' svoje celokupno premoženje. To je bilo objavljeno, ker so krožile govorice, da je zapustil Krasili premoženje dveh do treh milijonov funtov. CHICAGO, 111., 4. januarja. — Ker je- sumil, da se peča njegova žena z nekim drugim moškim, je ustrelil včeraj podjetnik Baldwin svojo ženo, nakar je izvršil samomor. y kovcegii v sobi para so našli tisoč patron, dve avtomatični pištoli, ter bodalee. Baldwin je baje zapustil v Waterloo, Iowa, ločeno ženo in troje otrok. čast princu Nikolaju, petletnemu prestolonasledniku Mihaelu ali kraljici Mariji. V Bukarešti govore, da si kraljica Marija na vse mogoče načine prizadeva, da bi pripadla njej čast. da nasiopi pri tej cerimoni-ji. Obred je grško-pravoslaven in številni so mnenja, da bi bilo popolnoma primerno pokloniti kraljici Mariji to čast v priznanje dejstva, d« je pred kratkim prestopila v romunsko pravoslavno .vero. Zavrnjen priziv Floride. WASHINGTON, D. C., 4. jan. V zveznem vrhovnem sodišču je bil včeraj zavrnjen priziv države Floride proti zveznemu davku na i ded Seine. Seznam 1 1* To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poaiuk poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali l.ir*h Podatk •o veljavni do preklica, ki ae po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajal*, aesebno i*, »ko rpoitev<«Ji '.roj* i ri«t in naio zanesljivo ter točno postrežbo. Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji 600 .. 1,000 2300 .. 5.000 .. 10,000 .. . $ 9.45 Xir ____ . $ 18.60 Lir ____ . I 46.25 Lir ... . $ 92.00 Lir____ . $183.00 Lir .... Za poSllJatve, Id presegajo DesettlsoČ Dinarjev ali p« DvatJeo* dovoljujemo poseben aneektt primeren popnst. Lire 100 ............$ 5.20 200 ............$10.10 300 ............$14.85 500 ............$24.25 1000 ............$47.50 tir bmjsrar ti___ likrtiie« (m« ter Po8^bni po- tki. oa Iri4eihlria u li^U. flla aa«eri&ktri, ki je obdolien tudi umora konzularnega uradnika v Ven-rimijjlia. ima na vesti 11 umorov. V Portoni jo ustrelil nt-ketrija. Te dni ji' prišlo med tolovajem in vojaškim oddelkom do s|»opada. Polastri je odnesel pete. Dramatični prizor se je odigral na postaji Vent im igli a ar pre- pritoževati ako bo kaj ukrenjeno. vse zasula. Kam naj se revež obr-. vodja m sltsai .sign; koračili. Kaj nam je prineslo, kaj j kar ti ne ugaja. j ne. ker ima poleg tepra še eelo ko- ' telegraf irali v Meni Aug. Samec, zapisnikar. Box 287. Conemaugh. Pa. Opomba: Vsi darovi naj se po šiljajo na tajnika Bleda : .Tolin Jančar. 43 Hazel St.. P. O. Conemaugh. Pa. I tik pred odhodom vlaka v Francijo. V zadnjem hipu je planil v Enumclaw, Wash. vagon mož, ki je bil zelo podoben Iz starega kraja so mi sporočili, banditu Polastriju. Karabinjerji kako strašno škodo je napravila i skušal potegniti neznanca voda po Žireh in okolici. Poroča-* stopnic, totla mož je potegnil iz jo mi o slučaju, ko je nekemu ro-' žepa revolver in začel streljati, jaku najprej hiša pogorela, na-j Ranil jf nekega karahinjerja. Vla-kar mu je pa voda s kamenjem) ka niso mogli ustaviti, ker stroje- ' vodja ni slišal signalov. Takoj >o one, pole« te- ci an e Društva, da .se smo doživeli? Verige stavk in v delavskem oziru mnogo trpljenja. Za športne kralje je bilo to leto zelo usodepolno. Za veletrgovino | katero bodo priredila Slov. za- vendar se vsakemu zelo ust reže. Leta 1923 ill 1924 je bilo lillčanih 16 oseb, leta 1923 01)0 paugcdnejših in za starega j bavnn in pevska društva v nede-fče se kdo posebej spomni nanj. - - cepca Browninpra naravnost groz- >-- « •-------- — ">r — -----— Poleg tepa pa poživlja odbor' pieo otrok! Dosti jih. je. ki jim je; Pa P<*lali ™ vlakom lokomoti-vse člane Slov. Sam. Bol. Pednjvoda vse odnesla, in vem. da jim< vo s francoskimi detektivi. Dva Ped p. I udeleže veselice,} Hdeči križ pošteno deli podporo. jih je bilo in leto prej 57. Eden med njimi je bil obtoženec, ki ga je sodišče oprostilo, drhal ga je pa linčala. V osmih slučajih je drhal vdrla v jetnmnico ter odvedla 8 7 rte v. V dvajsetih slučajih je drhal odvzela žrtve policisti m izven jetnišniee. Med lineanimi sta bili tudi dve ženski. V triintridesetih slučajih je policijska oblast linča-nje preprečila. V sedemindvajsetih izmed teh slučajev ko bili straž niki močnejši kot pa drlial. V šestih slučajih je morala policija streljati na krvižejno drhal, da jo je prepodila. Tekom lanskega leta je bilo zastran linčanja obtoženih 34 oseb. En obtoženec je bil obsojen na dosmrtno ječo, osem pa na ječo od štirih do dvajsetih let. no. Prklje mrevarijo njegove milijone. da se kar kadi. — Pa kaj hočemo. — globoko v srcu je vsakdo izmed nas več ali manj Browning. To si lahko ravnodušno priznamo. Xekaj zelo važnega se je pripe-lilo v zadnjem letu. ki mora biti vsakemu izmed nas pri srcu. fiospodin Nininč je spoznal, da tra ljubljenec Mussolini vara! Varana ljubezen je pa zelo grenka in g. Ninčič se je umaknil, da si zaceli rano v srcu, katero mu je povzročil laški pustolovec. Zakaj že ni poprej odstopil ? Morda bi danes drugače tekle jugoslovanske meje. O prohibiciji imamo zaznamo-I vat i precejšen napredek v za-Ostall SO bili oproščeni. Idnjem letu. V prejšnjih letih so Linčanili je bilo 22 zamorcev, (> belcev in en Indijanec, j t lepa rji prodajali strupeno žga-Pet jih je bilo^obdolženih nameravanega nasilja; !njo in zvozna vlada je 1>a stvar ........ J v .. ; sama vzela v roke in sedaj za- osem Jih je bilo obtoženih umora, dva posilstva, h-r D0- !s,rnpijono ž-anje izboljšala v to- skušenega posilstva, pet umora policijskih uradnikov, j liko, da je primešala še gotove pro dva sta bila obtožena napada na policijske uradnike, !w,,te str«pa- ^ ■ Tsti dan so našli v okoliei \enti- izražalo pri zadnji seji. j jaki iz Kravn. Pa., darovali K zaključku pa še omenim in]$10.00 najpotrebnejšim na Selu SPOMINI NA BOCHELLE FAKE. ZMRZNJAV. »With apologies to V. J. V. in "Nova Doba"). Lani je bila v Roehelle taka zmrznjav. da jo je bila potreba^ vse leto odlašati v listih, eelo |>asjih rišle na vrsto j po ">0e: .Tolin Terpel, John Pod-vse domače priljubljene od "Kože krajnik; Neimenovan 25c. je 11a vrtu plela". pa da "Cigan-j Prisim pošljite pet dolarjev na ska sirota", seveda so tudi "Ko-; Rdeči križ. pet dolarjev pa na pri-njički škrbljali k'so vince pelja-,loženi naslov. da bi ju oblasti med vožnjo ne spoznale. Prebivalstvo je zelo razburjeno, ker presega predrznost tolovajev vse meje. legijonarji svobode, in ne bi bilo napačno, če bi v današnjem času, ko so tako ljudje učlarjeni na spomenike. da bi se vsakemu legijo-narju postavil spomenik ali vsaj skromno ploščo. Napis pa bi naj se glasil nekoliko takole: Borec za svobodo, postavno usmreen po sklepu zveznih o-blasti Združenih držav 111 po nasvetu fanatikov, da se sam zastrupi s šnopsom, ki ga izdeluje v te svrhe zvezna vlada v Washingtonu. Dasiravno nisem povedal niti približno vseli stvari, ki bi nas zanimale, moram preiti k stvari, kar je bil moj namen, da pišem ta dopis. V nedeljo je bila odborova seja Slov. Sam. Bol, Podp. Društva in sicer nam je dal na razpolago svoje stanovanje sobrat oziroma Mr. Kosirnik, ker je bilo mnenje pri zadnji seji, da za, par ljudi, ki tvorijo odbor, se ne izplača najemati dvorane. Na seji se je sklepalo o popravilu društvenih pravil, kar bo pri prihodnji seji predlagano v odobrenje in se naprej sklepalo o tem. Na tem mestu pozovem člane našega društva, da se polnoštevilno udeleže seje. Predlagana bo radikalna izpre-memba, ki se tiče vsakega posameznega člana in članice. Zatorej, naj nihče ne izostane, vsak posamezni član je prizadet in naj pride, da pomaga s svojim mnenjem dovršiti stvar, ki se tiče njega. Po toči zvoniti, nič ne pomaga in prav tako ne bo pritožba poma I i". Potem pa je Mr. Ilodko omenil položaj slovenskih slepcev in nam razložil, da se spodobi, da odra-čunamo davek humanitete in se sprmninio ob uri leta, ki smo pa pravkar nastopili in ki 11111 nazdravljamo z rdečim vineem. klobasami in domačo pesmijo, da so tam sirote slepi in ki potrebujejo in upajo na našo pomoč in da ni več kot naša dolžnost, da damo po svoji moči v veseli uri onim, za katere nima svet dobrot enakih kot za nas. Za one, katerim ne more dati to novo leto drugih dobrot kot če od pite srca še širše dobrotnikom, ki so se jih spomnili v preteklem in da se onim pridružijo ostali, ki do danes niso mogli ali niso znali ali hoteli pojmiti potrebe Domu za ubogega slepca, ki tava po svobodni zemlji ožje domovine a vkovan v okove večne feme, brez sredstev, brez prijateljev, brezdomen 111 duševno ubit. Na predlog Mr. Ilodka se je nabralo $22.00 in sicer $17.00 za slovenske slepce in $5.00 za po-plavljenee. Denar ' je bil izročen upravi Glas Naroda, da ga odpošlje na pristojno mesto. S pozdravom Ignac Mušič. Conemaugh, Pa. Pred nedavnim časom je slovensko pevsko in izobraževalno društvo Bled darovalo $10.00 za slepcev Iijubljani. Ob isti priliki se je tudi sklepalo, kako bi se napravil kak koncert v ta namen. Z raznih vzrokov se je stvar odložila z opombo, da se ob prvi priliki napravi koncert. Zato je društvo Bled na letošnji prvi seji sklenilo, da se priredi koncert z sodelovanjem vseh prosvetnih in podpornih društev v ta namen. Koncert se bo vršil dne 29. januarja t. 1. Program bo razviden iz oglasa v slovenskih dnevnikih. V ta namen je društvo izvolilo odbor petih članov, kateri imajo pravico ukrepati in določiti vse. kar je potrebno za to prireditev. Omenjeni odbor je imel takoj S pozdravom! Jennie Logar. West Newton, Pa. Cenjeni urednik Glasa Naroda! Tukaj vam pošiljam svoto POZOR NEWYORSKI SLA1VINI-KARJI! Stavka v tovarni Iv. Belting se nadaljuje. Vodstvo tovarne je najelo agente, kojili namen je uničiti unijo. Eden teh agentov je pred tovarno organizatorja slamnikarske unije močno udaril. V plačilo je bil seveda aretiran in proti njemu se bo vršila obravnava. Vodstvo unije naznanja, da gala, potem ko bo točka v pravi-, aejo -ter stvar prerešetal in dolo-lih. Zelo velikokrat se pripeti, da čil vsakemu svoje delo. Skle-posamezni člani niso pončeni o tej njeno je tndi, da se v ta namen ji. Svota je bila nabrana na glavnih sejah društev v West New-! ton. Pa. Društvo št. CA S. N. P. jJ"" S°ja $15.17 za poplavi jence v Sloveni- „ . . x . . I bo vršila dne f». januarja točno on šestih zvečer v Bryant Hall važ- katere naj se udeleže vsi , . , - - ,..am 111 članice Local 44. Pri tej le darovalo $l2.;x. društvo stv. I ...... , ,, - - I priliki bodo odborniki poroeali o "jsvojem delovanju. Posvetovali se bomo. kako ravnati v bodoč ho uspeh popolnejši. 37 S. S. P. Z. je pa darovalo $2.60 Prosim, da potrdite sprejem zn< ska. Zahvaljujem se vam, da ste se zavzeli za težko prizadete v stari domovini ter vas pozdravljam! Jože Jrvan. gali. če jim bomo kaj prida fntra dali. ampak to je »»lavno, da s tri-gonometrijo ne moreš niti dva bloka daleč, če Imaš avtomobilsko plato narobe". "Well, kaj boš tisto" — se o-glasi sosed Bili — "še moja stara mati pomni, ko še ni bilo avtomobilov . . ." "Lažeš" — ga preseka Montgomery. — "moj stari oče pomnil, ne pa tvoja mati. Mej stari oče je bil že takrat na svetu, ko mene ni bilo še nikjer". "Well, kaj bi se prepirali", — se oglasi rojak etijopske pasme. — "Rajši se kaj igramo!" "Saj res. saj res! Igrajmo se skrivalnice". — miio vzkliknili vsi naenkrat. Dvignili smo si kikljiee do kolen ter veselo zaplesali po sp!zeleni trati. Tn pri tem smo peli tisto, v katero je izlita vsa narodna duša: "Encele, hencele, kompanela, levite majne bogotela. smuku, luku kupita! zdaj sem tukaj, zdaj sem tam". Medtem je pa mraz lako pritisnil. da. je pesem zledenela v da- da Torep še enkrat — zagotovo se ]javi. DAROVI ZA SLEPCE IN PLAVLJENCE. vsi udeležite te seje! PO DIREKTXA ZVEZA MED RUSIJO IX Č8R. Prihodnje leto dobi češkoslovaška direktno železniško zvezo s Večer je legal na zemljo. Utrujeni od debatiranja in petja smo nehote zadremali pod duhtečim bezgovim grmom. Dišeče cvetje nam je padalo v naročje, na 110-sovje pa ledene sveče, ki jih je burja drobila oozebljene smre- sovjetsko Ritsijo. Poleg tega 11a- ke. J. Marinko. Cleveland, Ohio, je mn.a sovjetska vlada uvesti daroval $1.50 za poplavljence, rfttkno zvezo tlldi z Italijo. Nem $1.50 pa za SI epski dom v Ljubljani. John Cellar. Delmont, Pa., je daroval en dolar za poplavljence in en dolar za Slepski dom v Ljubljani. čijo in Avstrijo. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA '»LAS NARODA'*. NAJVEČJI1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR ^"RfcAVATT ff KATAR MEHURJA dE IMATE ali TEŽKO ODVAJANJE poskušajte Santal Midy Naprodaj v vseh lelcaroah. T«koj pr*2«ne boWina. ZA DENARNE VLOGE, ki jih prejmemo do v* te vi i 13. januarja 1927, plačamo po 4% obresti že od 1. januarja naprej.: Mesečno obrestovanje je posebna ugodnost, ki jo nudi naša banka vlagateljem. 'Vse vloge stoje pod nadzorstvom bančnega oddelka države New York. Ob Novem letu se Vam toraj nudi ugodna prilika, da pričnete novo oziroma povečate staro vlogo. FRANK SAKSEJR STATE BANK 32 COTtiandt Steset, New York, N. Y. Prvi je zajokal sivolasi Rili. De-belo solzo so mu teklr v sive mu-štace. Pretresljivo je jokal in tarnal: "Maa-ma Maaa-mal — Laaacen!" Drujri so se jokali za «*em dru-ofim. le jaz sem le zjokal nad samim seboj in nad svoiimi pisateljskimi zmožnostmi. Kmalu nato je naperilo krasno jutro in vsi skupaj smo se napotili proti doiuu. Edinole uboprepa BUla (nemške J pasme) smo morali nositi domov, j ker sp je možak žpanja napil od same jeze. ker m ti mati n; hotela dati mleka. Tako nam torej tepejo dnevi v tem prelepem kraju. Vedno je kaj novega. Drug drugemu radi brezplačno pomagamo. C. O. D., seveda. kajti človek ne ve. kako se urajma. Sedaj, ko so se začeli dnevi daljšati, bom napisal še kaj zanimivih spominov iz Roehelle Parka. Vedoe, da so jih eitatelji željni kot duša svetega raja. bom zaključil ta svoj današnji spomin z besedama: Zgaga. (Dalje prihodnjič.) Opomba uredništva : — Vse, kar je prav. Zgaga! Pusti ljudem ve-j sel je. Veliko neumnost si nahlehe-] tal, toda nzora svojega nisi pre-j kosil. Zato naj bo danes zašetekj Spominov in Konec. i,...'.;.' -t'.-' k,-.-„: GLAS NARODA, 5. -TAX, 1927 S jJLL ZANIMIV! in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU AMERIŠKA ZGODOVINA V JANUARJU. 3. januarja. — Osvobojenje sužnjev. — Dcl^o časa se je pred-se^njit Lincoln upiral zahtevam r'in*naterih pristašev Republikanske stranke, naj proglasi osvobo-nje sužnjev. On je čakal za ugoden trenotek. ko po njegovem prepričanji! bi javno mnenje bilo pripravljeno za tak korak; ob enem je hotel, naj tak proglas sledi po zrnati severnih vojsk, tako da ne bi izgledal kot obupen čini poraženega bori lea. Po zmagi pri Antietam je Lincoln mislil, da je čas za to prišel, in dne 22. septem-i bra 1862 j*1 izdal začasen proglas. s katerim je odredil osvobo-jenje (emancipacijo) vseh sužnjev v vstaskih državah, ki naj se uveljavi dne 1. januarja 1863. Tega dne pa je izdal končno prokla-maeijo, s katere trije milijoni črnih sužnjev so postali svobodni. .Dne 18. decembra 1863 je osvobojenje sužnjev bilo uvrSeno v Kon-situcijo s takozvanim trinajstim amendment oi;. J. januarja 188f). — Električni stol vpeljan v državi New York. Način izvrševanja smrtne obsodbe potom električnega toka. napeljanega skozi obsojenčevo telo. je prvič začelo v državi New-York. Rilo je mnogo ugovorov proti zakonu, češ, da je protiustaven, ali sodišča so ga potrdila*. Električni stol je bil potem vpeljan tudi v državah New Jersey. Pennsylvania. Massachusetts, Indiana, Ohio, Nebraska, Kentucky. North Carolina. South Carolina, ŠAMPJONKA IN NJENA SESTRA poštni hranilnici je leta 1925 znašal 132 milijonov dolarjev. f>. januarja. — Smith in Pocahontas. — Ta datum označuje do-jjodek v ameriški zgodovini, ki je dal povod ]>opularni ameriški povesti o indijanski princesinji Pocahontas in kapitanu John Smith. Ta-le jp bil eden izmed angleških "gentlemen", ki so se leta 1606 vkrcali za Ameriko v svrbo ek.s-ploracije Virginije. Smith je bil vojak-srečolovec, ki je prepotoval mnogo sveta in doživel marsikatere pustolovščine. V aprilu leta 1607 so pustolovci zagledali obal novega sveta in pripluli v Chesapeake zaliv. Tukaj se je krdelo pod poveljstvom Smithn podalo v notranjščine v svrho "eksploraci-je"; upali so najti polno zlata. Pili pa so ujeti od Indijancev in pred-vedeni pr"d glavarja Powhatan. Indijanci so hoteli pokončati Smitra s svojimi bojnimi sekirami, ali poglavarjeva hči, Pocnhon-tas. je skočila, vmes in s svojim telesom zaščitila ogroženega belo-kožca. I z posloval a si je njegovo rešitev. Smith jo je poročil in od-ueljal s seboj na Angleško. Ta dogodek je bil večkrat obdelan v literaturi in slikarstvu. Kako praznujejo Kitajci Novo teto? UNOEftWOOD « UNDERWOOD, M. V. V Californiji se mudi Gertrude Ederle. prva ženska, ki je preplavala Angleški kanal. Na levi je njena sestra Ilelen. Moška, ki najbrž z veseljem prenašata bremeni, sta Erne Jndd in Steven Patrik. stavi obseg prometa v podzemeljski železnici, naj le omenimo, da se je tekom leta 192,*> v eni sami postaji prodalo čez 65 milijonov vozni n. 23. januarja 1845. — Ustanovitev volilnega dne. — Kongres je tega dne sprejel zako.*, s katerim 12. januarja 1687. Zadnja pot La Salle-a. — La. Salle. ki je od-J^ hil° "^anovljeno, da prvi to- kril in raziskoval reki Ohio iJrok I50 «'rve,n I)omlel-lku noveni" bra bodi volilni dan (Election Mississippi, je v juliju leta 1864. [Day) 7.a kongresno in predsedni- zapustil Francijo s štirimi ladja-' mi in 400 možmi v svrho svoje '"ke volitve Konstitucija določuje zadnje qkspedicije v novi svet.15tevil° vohlnih (electors) za Hotel je pripluti v ustja reke'»molitev predsednika in kako naj Virginia in Arkansas. Smrtna ka.| Mississippi. kajti francoski kr«]j(™<^ svojo nalogo. nI, prozen na en ali drug način obstoja v ie bil imenoval poveljnikom i l^* l™*i«i državam na-vseh državah T'nij,, razna v sle- vso pokrajine "od jezera Miehi-;'-'»;/^ J" ^ dečih državah: Arizona. Kansas U" usea kongresu na, doloc, sku- Maine, Minnesota. North Dakota.!«« pa mogli najti ustja velike re- f11 » "J'^-yo uvoh,v ,„ :>rlan, kdaj naj oni sami izberejo v. Od L 1912.. ko se je odrekla prestolu dinastija Mandžu in je bila proglašeuna kitajska republika, imajo tudi kitajei Gregorijanski koledar, kljub temu pa praznujejo iioVo leto po starem koledarju koncem januarja in začetkom februarja. Tudi krajevne obla>sti po provincijalnih mestih se ravnajo po tradicijah, dočim ko iz večjih, modernejših mest izginili vsi stari običaji. Kitajec ne pozna nedeljskega počitka in maloštevilni prazniki gredo mimo kitajskih mas neopaženo. Izjema je samo praznovanje novega leta, k traja malone ves mesec. Že začetkom decembra zapro trgovci svoje lokale in začno sestavljati bilance. S 15. doeembrom začno iskati in terjati svoje dolgove, toda ta jjosel je večinoma brezuspešen, ker se dolžniki do 30. lec. skrivajo in tako za-! padejo njihovi dolgovi šele 5. ma-1 ja. 20. decembra .se prično sodne počitnice in ta dan pritisne mandarin v prisotnosti vsega OBobja velik uradni pečat na vse sodne , akte. Nato se trikrat nizko prikloni in vzame pečat s seboj na dom. Cez štiri tedne se sodna služba z enakimi ceremonijami zopet pri-j ene. Na. vratih sodne palače je na- ženske ločene igralnice. Kitajei so strastni igralci in poznajo innogo iger. Igrajo zelo nepremišljeno tako. da izgubi marsikdo vse premoženje. Oblasti .s iver strogo preganjajo ha'zarrlne igre. toda novoletne igre, ki trajajo do 20. januarja, so dovoljene. 15. januarja je ve--selje na vrhuncu. Razni akrobati. earofk»ji in plesa-lei kažejo svojo' imietnost. mladeniči s<*' ]>reobleče-1 jo kot dekleta ali pa hodijo po u-licah nujskirani kot sivolasi starčki. Vsako noč zažigajo kresove in bengalični ogenj, proti nebu pošiljajo rakete in prirejajo razne druge zabave, lf). januarja začne veselje in rajanje pojemati in 20. januarja se prične zopet normalno delo. Išče n l svojega, brata . •J&tetU'A CIMPKLTZ. Pred leti je bil tu v Brooklynu in ]>otem pa ne-znanokam odšel. Prosim rojake. če kdo kaj ve da mi javi, ali naj se sani oglasi. — John Cimpritz, 134 Irv/ing Ave., Brooklyn, N. Y. (2x5.6 OGROMNO STFVII.O 11 [i EXPOSE IH r ANGLIJI PODZEMSKI ROV MED MAD v v V ZARSKO IN CESKO j bit razglas, da je mandarin odne- Pri zasledovanju tihotapcev so sel 20. uradni pečat domov in da delo na sodišču počiva. 20. decembra začno temeljito Radi premogovne stavke .-.e je i število nezaposlenih znatno povi-j šalo. To dejstvo se pozna posebno zadnji teden, ki izkazuje 1.560,000 brezposelnih. Tajnik za. rude Fox' Lane je izjavil v spodnji zborni Kje je moj oče PRIMOŽ BERNARD VOZEL, rojen nekje v okolici Zagorja. Po poroki z mojo materjo Marijo Sndar je bival nekje v Ess en an dor Ruhr. Altendorf v Nemčiji. Mati je bila doma iz Dolenjskega in tudi tam umrla leta l!»l>4. Takrat sem bila jaz stara 3 leta. Oče je bival v Ameriki, odkoder se ni več javil po materni smrti. On je bil rudar po poklicu. Vsi dokumenti od očeta so neznano-kam izginili. Zato prosim cenjeno rojake, «"•♦» kdc kaj ve o njem, da mi javi. če j«' pa še živ. naj se sam oglasi svoji hčeri. Mary Vozel, "Putnik", Dunajska cesta 1 b, L./ubljana, Jugoslavija. (2x5,6) t NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam *o-ci oštna hranilnica sprejme to polo pri bodisi za otvoritev nove vlo«?e ali kot dodaten vložek. Obresti na poštno-hranilne vloge znašajo 2%. in začenjajo tekati od prvega dne nastopnega meseca. Vlagatelj sme del svoje vloge ali vse vloge vsak čas zamenjati za takozvane "United States postal -savings bonds", katere obveznice se izdajejo v zneskih od $20. $100 in $500; njihova obrestna mera znaša 2 in pol odsto na leto. Znesek vlog pri Za Slabe, Izdelane, Bolehne Bolne Moie in Zene Vnak »lan "t >itt\ffc T«.f ixV'AK'.ije za •'-j- dodnleo pripo;« !-®« in ^ruiliulj nr.-'via zti ljudi, kS *o f'iMtU, ivdeliujt-^jf^a teto«. In Imajo sitnosti z želodcem all n'majo v redu prebavnih organov. * r.a-Mrtoij«m pIIiiot, xavllanjem v al Iv Jrevah, glavobolom, neredom lf?dlc. napenjanjem, li|Mlh-Vi«tr.:n, draž«.-ej<;m m*hurja, m belino pokritim jexilon.. odurnim h tenko In sla^o krvjo, ol&bim Ukom, revnuti^njinl boli. in be- t«9:naml, s slabimi In rarrahljanlml ilv-ei, Itdeluo fhenttjo 6n. bogato In rdefo Vrt. Jačl three ln meso; od po- rn ore led i cam pri njihovem teikem delovanju, ualavi draženje mehurja, cdpo-i saprtju. xviAa teto auhim in i telesom ter da novo tlvljetijc ijo mlfliram ivvcem in vlta.'nim proe leto. j troveieli ne da bi se kdo zmenil zanj. Ljudstvo pravi: Cim je prinesena do- mačemu bogu žrtev, je novo leto blizu. Dekleta nabirajo cvetlice, mladeniči prirejajo umetni ogfnj. stare ženiee si omislijo nove lasulje. .-»tarei pa razbijajo čajne skodelice. da dol>e nove. Ko je končano snažen je. začno pripravljati j os* vine. Kitajec je zmožen, da živi vse leto v največjem pomanjkanju, toda ob novem lertu .se hoče dobro najesti in napiti. Na vseh vratih so na'biti rdeči lepaki, kr preganjajo hudobne dn- Najlepša hvala botri Marv Ter-seJich. ker so od tako daleč prišli na pogreb. Iskrena hvala .Toe in Josephine (•ehovin. John in Megi Intihar. Frank Tursiču, Jernej Krajcu. John Rojen, družini Louise <5rži-na in družini John Rozman. Najlepša hvala tudi našim boarderjem John Cimpermanu in njegovemu sinu Johnu in Tonv Sičanu. ki ste nam pomagali, in nam stali na strani ob tem žalostnem času. Se enkrat najlepša hvala vsem da je naš ljubi oče, soprog in brat FKAXK HABJAN Iv nedeljo, dne 2. januarja 1M27 I mirne v (lospodu zaspal. Ostanke ranjkega miio izro«-i I i materi zemlji po katoliškem obre-jdn dne 4. januarja na pokopališču (sv. Trojice. Kanj ki zapušča v tej deželi po-jletr mene in dveh hčerk. 2 brata, j John in Mike v New Yorku in Valet ina nekje v državi Michigan, v 'starem kraju pa mater. 4 brate in eno sestro. Iskrena hvala vsem. ki >o nam j kaj pripomojrli za časa ž«l< sti. vsem, ki so darovali krasne venee ranjkemu v slovo, darovalcem za j mase. vsem. ki so ga obiskali na mrtvaškem odru in spremili k večnemu počitku. 1 TIvala S. II. P Društvu za takojšnje izplačilo pogrebnih stroškov. Ostane naj vsem v dobrem spominu in Tebi. nepozabljeni. naj ho lahka ameriška gruda ! Žalujoči ostali: Frančiška Habjan, soproga. Marija, Anica, he'erki. hove. Razne jestvine so okrašene j za pomoč in tolažbo ob izgubi na-.s trakovi, na katerih je napis: — šega dragega sinčka. Novo leto. prinesi mi mnogo sreče zeleni zmaj. povečaj moje dohodke. beli tiger, pomagaj mi oboga-teti itd. Ponoči med 31. dec. in 1. janu, hodijo okrog hudobni duhovi in noben Kitajec ne odpre vrata. je seveda odklenkalo. ker so tako na češkoslovaški kot na madžar- Vse hiše so zaprte. 1. januarja ob ski strani vhode v ta podzemski 3. zjutraj vstane vsa rodbina in svet že zastražili. Ni pa nobenega prinaša žrtve neba in zemlji, do-dikalnem očiščenju javne in za-' dvoma, da se je po tej poti tihota- imačemu bogu in bogu bogstva. sebne morale. ] pilo eele vagone blaga iz ene dr- Mlajši žele starejšim srečno novo V mariborskem materijalnem skladišču državne železnice je bil že več let vodja višji revident Fr. Jarh. Posvetil se je tudi gospodarskim poslom. Ustanovil je v mag-dalenskem okraju Hranilno in posojilno društvo, v katero je zainteresiral železničarje in ostalo u-radništvo. Poleg tepra se je pečal še z drugimi posli, ki so ga menda zavedli na stranpota. Pri direkciji državnih železnic mu niso več zaupali in so pred par dnevi poslali revizijo v mariborsko ma-terijalno skladišče. Detektivi železniške policije so že nekaj čaaa opazovali Jarha. Revizija je ime- žave v drugo, kar je bilo tem laž- leto, poldekujejo pred njimi in se je. ker leže izhodi na obeh straneh dotikajo z glavami t^l. Nato oble- oddan kontrakt za gradnjo podze-lIa usodne posledice: ugotovili so meljske železniške proge od ene-j*>22,000 Din. primanjkljaja. In ta-ga konca Manhattana do druge- ko je odredil preiskovalni sodnik ga. Začeli so izkopavati zemljo:aretacijo Jarha in še par njego-najprej blizu City Hall in prvi vih komplicov. vlak je tekel dne 27. oktobra 1904. Od tedaj so se prometne zveze za hitro prevažanje po mestu ogromno razvile, ali vsted naglo rasto- R0JAKI, 9AM0ČAJJE SE NA GLAS NABODA", NAJVEČJI čega prometa sedanji sistem ne za- SLUVEJlgftJ. DNEVNIK. V ZPR. «ov*k-i»Md- DRŽAVAH. precej oddaljeno državne meje na obljudenih krajih. od neposredne popolnoma ne- MEDXARODXA GLASBENA RAZSTAVA V ŽENEVI V Ženevi pripravljajo za mesce maj prihodnjega leta veliko in splošno glasbeno razstavo med-, narodnega značaja. Razstava bo i-mela zgodovinski in moderni oddelek. V prireditvenem odboru bodo gla&beni vseh evropskih in a-meriškili dežel. MEGLA V LONDONSKEM PRISTANIŠČU Za Parizom je prišel na vrsto London. Že leta in leta ne pomnijo v angleški prestolnici take megle, kakor so jo imeli jte dni. Megla silno ovira potniški ki pristani-1® ški promet. Ti dragi Franki, pa počivaj v miru in lahka ti bila ameriška žemljica! V naših srcih ostaneš za vedno v spominu. * Žalujoči ostali: Frank in Mary Debevec, stariši. Mary, Slavia, Evgenija, Emma, sestre. Edward, brat. Box 237, Kinzua. Pa. ADVERTISE in GLAS NARODA SLOVENSKO • AMER1KANSK1 KOLEDAR Z2. leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi vosti. TRISTOLETNICA NEW YORKA (.s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno štev Ho. NAROČITE GA TAKOJ "Glas Naroda" ~~ 82 Cortlandt St., New York če vsa družina žalne obleke in odide z doma. da vošči znancem srečno novo leto. Tudi umrlih ne pozabijo. Preti obedom gredo mladi in stari na pokopališče, kjer sežigajo ponarejene novčaniee. Kitajei «> namreč prepričani, da se lahko duše na onem svetu naselijo v t »T; noreanieah. Po obedu se prično igre. Ker se' kitajska ženska tujemu moškemu ne sme pokazati, imajo moški in Kje se nahaja moj brat FRANCE ZAKRAJŠEK, podomače Andrejev iz Strnice. Pred leti je bil v Cleveland, O. Prosim roja-' ke, če kdb kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se sam oglasi. Jaz bi rada vedela, kaj naj se stori s zapuščino po starišlh. Josipina Zskr&jšek, Strmca štv, % pošta Nova vas pri Rakeka, Jugoslavija, ali 9rtmom Mila-v®c, «86 468. St., Cleveland, Ohio. (6x 4—10*14 ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, Sl-OVENSKE IN HRVA&KE REQAL.IJE, PREKORAMNICE. TRO. BOJ NICE, ZNAKE, UNIFORME ITD 8tgurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVIN&BX, 331 GREEVE ST, CONEMAUCH, PA. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNDCOVE PR AT IKE < bodo dospele te dni is domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je 50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Bl&znikova Pratika slane 25c. I Slovnic Publishing Company 82 Cortlandt Street : ; New York, N. ill 'I ■MMfei GLAS NARODA. 5. -TAX! 192T iii'iV ' * DRUŽINA LOSOV. SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Et m01m Naroda'1 priredil O. P. NOVI 2ELE2NISKI MOST 27 (Nadaljevanje.) — Do, moja neekinja je nevrjetno samozavestna, — je pritrdila gospa Losov. — Amerikanke nimajo očividno nikakih čednosti, katere se pripisuje našim ženskam. C'e temu nasproti pomislim, kako ponižna in rezervirana je moja hči ... Ilaron je vstal s čudnim izrazom v obrazu ter se poslovil. Gita je zrla skoro sovražno za njim. — Kako strašno se mu je mudilo napraviti svoj obisk v Lemko-tu. mama. — je rekla ogorčeno. . < . ■ Baronica je vzdihuila. — Da, da, dete, — tudi zate je dobro, če se poroči Boto z Elinor. Laslednjega dne je prišla Gita zopet v Lemkov. Takoj je pričela govoriti o obisku barona pri Elinor. — Moj Bog, kako si pač mogla sprejeti barona Lindeeka? On .,e vendar še mlad mož. Mama je vsa iz sebe. Obraz Elinor se je zganil. — Povej svoji materi; naj se ne razburja radi take malenkosti. Po mojem mnenju je bilo popolnoma odveč, da se je baron Lindeek J opravičil pri njej. Sprejela sem ga, kot sem sprejemala tudi v' hiši j ravuaIa Mika]o jo je le ])onižati Elinor. Sedaj se je kazala posebno svojega očeta goste, tudi če sem bila sama. Pri tem ni treba ničesar 'NDCKWOOD A LKOCm Pred kratkim je bil z velikimi sla vn ost mi, katerih se je udeležil tudi governer A. II. Moore, otvorjen novi most Central Railroad of New Jersey. Most je veljal 14 milijonov dolarjev ter je bil zgrajen preko ne\varškega zaliva. Šletov, če bi ostala na mestu njene matere brez varstva in pomoei v tuji deželi. Misel na to, jo je napolnila z veselostjo. Lahko se je smejala razdraženemu tonu Gite ter ni smatrala mlade dame za resno. V splošnem pa je spoznala sedaj tudi Gita, da je nespametno odpustiti. Gita je sklenila svoje prste. — Ah, Elinor, tukaj pa se kaj takega ne spodobi. Tukaj se moraš prilagoditi našim običajem. Tudi baronu se je zdelo naravnost nevrjetno, da ga nisi enostavno odklonila. Elinor je nalahno zardela. — Tako? To je rekel? — je vprašala liitro. — Da. To je smatral za ]»ovsem nežensko. Elinor se je porogljivo -nasmehnila in velika trpkost je vstala v njej. ■ . — Tako? In da da temu duška, je prišel takoj v Losov? Oči-Gite so blestele zahrbtno in prežeče. — Ah, veš kaj, Elinor, njemu bi bilo seveda strašno, če bi se mama jezila nanj. Med nama, -—- a tega ne smeš povedati nobeni živi ('uši, — obljubi mi to najprvo. — Dobro, obljubljam ti. — je rekla, navidezno brezbrižno, čeprav polna nemirne napetosti. — Torej, baron Lindeek in jaz . . . je nekaj takega, kot tajna zaroka ... ne, ni še, saj me razumeš . . . Edina sva. On se poteza zame, a za božjo voljo, ne izdaj tega nikomur . . . V Elinor se je dvignila kot vroča bolest. — Komu naj izdam kaj takega — je regla brez povdarka. — Xo, na primer mojim sta rišem. — Ali si kaj takepra prikrila svojim starišem, Gita? — Seveda, Elinor. O takih stvareh se govori šele ko postanejo dejstvo. — Čudno, čudno! Vidiš, Gita, kaj takega bi ne prikrila svojemu očetu in še dosti manj svoji materi Nikdar nisem imela nobene skrivnosti pred svojimi stariši ter jih tudi ne bom nikdar imela pred svojim očetom. — Pojdi, no, Elinor, ti vendar ne boš sporočila svojemu o<"etu vsakega flirt a. — Jaz nikdar ne flirtam. Vsaj bi kaj takega ne storila za hrbtom svojega očeta. To smatram v resnici za nespodobno. Sedaj vidiš, kako različni so naši nazori glede tega, kaj se spodobi in kaj ne. Pa pustiva to. Torej med teboj in baronom se plete — resen flirt? — je vprašala Elinor s pritajeno napetostjo. Gita je tedaj dejanski zardela. Hotela pa je Elinor na vsak na-ein izpodriniti kot rivarlko, še predno bi se moglo kaj pričeti med njo in baronovi. Vsled tega se je brez sramu poslužila te laži. — T>a, Elinor, on se že dalj časa poteza zame. — In zakaj ne storita tega odkrito? -— Zakaj se ne zaročita? — Veš, Lindeek ni dosedaj še dosti črpal iz svojega majorats. TTpali smo, da bo testament strica Ilerberta drugače izpadel. Od svojega očeta ne dobim nikake dote, imam le to, kar mi je zapustil stric Herbert in to je malo. Vsled tega moramo čakati, da postane Lindeek bolj dobičkanosen. Gita je spravila vse to na dan z izrazom največje verodostojnosti. Elinor je morala zatreti v sebi nekaj mučnega, kar ji je bilo nerazumljivo. Skušala pa je povsem mirno razgovarjati se z Gito. Ko se je slednja poslovila, je bilo Elinor eelo pripravljena spremljati jo nekaj časa. — Jaz bi rada še nekoliko tekla, Gita. Če ti je prav. pusti svojega konja iti v koraku in jaz bom šla poleg. * — Ti pač zelo ljubiš gibanje, Elinor? — je vprašala Gita. — Po mojem mnenju imaš tukaj strašno dosti dela in gibanja. Ne. razumem, da nisi dovolila, da bi ti papa to odvzel. Meni bi bilo to strašno mučno. — Da. Gita, mi imamo pač različne narave. Ti bi bila tudi prešibka za tako naporno delo. Jaz sem močna in imam trdne živce. Gita je napravila nepopisno ošaben obraz. ~ To pride pač od pokolenja. Tvoja mati je bila pač deklica iz naroda. Povej mi, ali je res. da je bila perica? Oči Elinor so ponosno zablestele. — Da. Gita služila si je s težkim delom svoj kruli, ker je ostala naenkrat popolnoma osamljena v tuji deželi vsled smrti svojega brata. O, moja mati je bila sijajna ženska! Vsi, ki so jo poznali, so jo spoštovali. Zelo. zelo sem ponosna na svojo mater kot na svojega očeta. Zdravo, močno kri v najinih žilah sva moj brat in jaz dolžna materi. O bi se ne poškodovala vsfred hudega padca, bi še danes živela ter bi bila zdrava in čvrsta. Gita se je malicijozno nasmehnila. — Kako čud no, d« se ie baron Losov poročil pod. svojim stanom. Po moji vednosti je to edini slučaj v naši družini.. V splošne^ pa storiš dobro, če prikriješ svetu,.kaj je bilij tvoja mati. — Kaj je bila moja mati? — jo ponovila Elinor z glasom, tresočim se od razburjenja, dočim so postale njene oči temne. — No, jaz mislim, da je bila navadna perica. Elinor je vrgla glavo nazaj. — Bila je zelo nenavadna perica. Žena, tako pametna in zmožna, tako plemenitega odličnega mišljenja. — kot ga vi sploh ne morete razumeti. Nikdar ne bom delala skrivnosti iz tega. To bi izgledajo kot da se sramujem svoje matere. In vendar sem tako ponosna n^njo 1 Gita je skomignila z ramama. I'. p- Tega ne yazximem. Moja matije rojena grofica Šletov a^nSnfc«Aif 6 tf - ^ - Zastopniki kateri so pooblaščeni na-birati naročnin« za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo za kvo. to. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priTHiročamo. ljubeznjivo. ker se je spomnila, da naj bi se Boto poročil z Elinor. — Kaj hočem še reči, Elinor? Boto V>o prišel jutri na daljši dopust. Nato bo postalo bolj kratkočasilo. Boto je izvrsten družabnik. Sedaj boš spoznala tudi njega. — Zelo napeta sem na to. — je odvrnila Elinor s finim usme-vom. Medtem pa so pripeljali konja Gite. Pred njima je ležal gozd s svojim nežnim, finim zelenjem spomladi. Ptice so žvrgolele in pele kot pojejo pač le spomladi. Obe mladi dami sta bili zatopljeni v svoje lastne misli ter sta le rekokedaj izpregovorili kako besedo. Na ta način je poteklo dobre četrt ure. Tedaj pa sta zapazili na nekem križišču barona Lindeeka. Zapazil ju je ter ustavil svojega konja, da ju počaka. V licih obeh mladih dam je vstala lahna rdečica. Gita je mislila na svoje laži in Elinor se je spomnila, da jo je imenoval baron nežensko in da je imel za hrbtom njenih starišev ljubezensko razmerje. Vrgla pa je prlavo nazaj, kot da hoče prepoditi te misli. Kaj jo je brigal baron Lindeek? Nič, prav nič. Bil je ljub in drag staremu stricu Herbertu in to jo je napotilo, da mu je doprinašala nekaj simpatije. Ali bi stric Herbert pač odobril, da je na tajnem koketiral z Gito? Na vse to pa ni hotela niti misliti. Baron Lindeek je bil končan zanjo, — temeljito končan. Qita se je sklonila k Elinor navzdol. . — To je baron Lindeek. Kaj ne, saj ne "bos huda. če te prosim, da me pustiš samo jahati ž njimImava isto pot. Elinor je zrla nanjo z vpražujoeim pog-ledom. — Ali je "to" dovoljeno, Gita? Ali dovoljuje to pri vas dobri ton ? Gita se je igrala z konjskim bičem. — Pojdi no, — Elinor. Ti vendar veš, da je to nekaj povsem drugačnega, — se je šalila. (Dalje prihodnjič.) TRGOVINA Z DEKLETI GLAS SE PODEDUJE Nedavno so v Gala-cu ustavili neko ladjo, ki se je hotela Izogniti običajnemu carinskemu pregledu in ponoči skrivaj odpluti iz pristanišča. Oblasti so dotično ladjo temeljito preiskale in našle na dnu 10 slovaških in madžarskih deklet. Nesrečne žrtve so bile zvezane in nametane druga na drugo kakor vreče. U.sta so imela zama-šena z umazanimi cunjami. Policija se je takoj prepričala, da ima opraviti z gnezdom trgovine z dekleti, ki .se je zlasti po vojni zelo razvila. Na konferenci mednarodnega odbora za pobijanje belega suženjstva so delegati ugotovili, da cvete trgovina z dekleti najbolj na Češkoslovaškem, od koder so odpeljali brezvestni trgovci največ deklet v južno Ameriko, južno Afriko in v vzhodne države. Krivda seveda ne zadene varnostne organe, ker se vrši trgovina z dekleti često ]X>d pokroviteljstvom visokih državnih funkeijonarjev. Trjrovci z dekleti »o zelo raJTiciira-ni in imajo celo mednarodno organizacijo. Dokazane je. da gre ta barbarska trgovina najbolj v klasje tam. kjer kultura še ni na visoki stopnji. Zato gre v suženjstvo največ deklet iz južne Rusije. -Rumunije, Poljske, Madžarske in Slovaške. Kot uvozne države t: i - t a* oiabndst jfe tičala V tffc 1>ešMati -•Ttf^i^^Wffi^^ -ffltogmfi. Šletov. Morala je misliti, kaj pač bi storila ta grofica ja. niška mesti ,v orijentu. Trgovci •perirajo običaj*, snubači. Naivnim dekletom zadostuje tudi ponudba dobre službe. Znani trgovec z dekleti Mevrobitz se je 30 krat oženil in vseh 30 žen je prodal v Brazilijo. Na Dunaju je imel ga. Riehlova salon za damske obleke. Pod to firmo je lovila in prodajala dekleta. Trgovci z dekleti ponujajo službe in možitve eelo potom oglasov v novinali. Opasni so osoblto ogla- pridejo v ppštev Brazdija? Argentina, južna Afrika m razna prisUr ^ideoa .počfediijertenor in iontra- Vsi vemo, da je dobrih operniii pevcev malo. Lep, močen glas je najboljša dedščina, ki jo morejo zapustiti roditelji svojemu sinu ali hčerki. O tam pričajo sijajne karijere vseli 'znamenitih pevcev. Žal je narava pri teh darovih zelo skopa in to je tudi glavni vzrok, da dobre pevce tako visoko cenimo. Pomanjkanj« znamenitih opernih pevcev se pa da po mnenj it nemškega profesorja Felixa Bern-steina odstraniti. Pri tem pride v poštev znani Mendelov zakon o križanju in dednosti. Pevci in pevke naj bi se ravnali po zajcih, golobih, kurah ali kanarčkih in kmalu bi bilo dobrih tenorjev, basov m mezzotiopranov a* izobilju. Po glasu roditeljev se da baje sklepati o glasu njihove dece tako, kakor lahko sklepamo po barvi grebena pri petelinu ali dlake pri zajcu o barvi mladih zajcev odnosno grebenih mladih petelinčkov. Prof. Bernstein je z nemško pedantič-nostjo proučil slučaje podedova-nja glasu pri mnogih italijanskih in nemških rodbinah. Prišel je do zaključka, da ima bas i.-*ti dedni značaj kot sopran. Deca basista in soprani&tke bi- morala,, torej .podedovat ita dva glasova- JJp&jmo, da bi bili basisti moški potomci Isto .vetia za tenor in kontraaltistko. . _ i sTj i.- t -- .. - verjetnost. alt. Zakon; med' basistom* rin kon-traaltistko ali med tenorjem in so-pronistko bi dal po mnenju prof. Bernsteina potomca baritonista, a ženski potomci bi bili mezzosopra-nL Ti potomci bi bili torej glede na glas prav mešane i. Prof. Bernstein je na podlagi svojih opazovanj tudi ugotovili, da se pojavljajo 4°bri basi in soprani v severnih krajih, tenorji pa v južnih. Naročnina za "Glas Naroda" jo: Za ono leto $G.00: za pol lota $-1.00: za štiri mesce $2.00: za četrt leta NaroT-uhui /.;i Kvroj»o je $7. za ono leto. CALIFORNIA Font ana, A. Hocbevar. San FraCneiseo, Ja Lntisin. COLORADO Denver, J. Srhurte. 'Pueblo, Peter Culi;.'. John Gerui, Fr. Jane^b. "A. Xaftii4-, Sailda, Louis t'ostello. Walsenburg, M. J. Rayuk. INDIANA Indianapolis, Frank ZupanC-ic. ILLINOIS Aurora, J. Terbieh. Chicago: Joseph Rlish. J. Bevčio. Mrs."J?. I^aurit-h. Cirero, J. Fabian. Joliet, A. Anzele, Mary ftamhk-h. J. Zaletel. John Kren. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spclich. Mascoutali, Frank Augustin. North Chicago, Anton KohaL Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvarh. Waukegan, Frank PetkovSek. KANSAS Franklin in okolico, Anton S<-ljak. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Sieyer, J. Ceme; Kitzmiller, Fr. Vodopivee. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit. J. lSnrich. Ant. .Janezu.h. MINNESOTA Chisholm, Frank Coiižc. A. Panian. Ely, Jos. J. Peshel. Eveletb, Ix>uis Gouic. Gilbert, Louis Vessel. Hihbing, John Pov.se. Virginia, Frank Hrvatich. MISSOURI St. Louis, A. Xahrgoj. MONTANA Klein, Clre^or Zobo*-. Washoe, I.. Champa. NEW YORK Gowanda. Kail Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barfoerton, John Balant. Cleveland. Anton Bobek, Cliarlo.s Karlinser, Louis Rudinan. Anton Siw-cicU, Math. Slapnik. Euclid, r. Bajt_ Girad, Anton Xagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše. Niles, Frank Kosovsek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Antou Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakobe. Bessemer, I^ouis Hribar. Braddoek, J. A. Germ. Brought on, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tusbar. A. Jerina. Conemaugh, J. Brpzovoc, J. Pike. V. ltovnnšek. Export, Previa-, Louis Supančič, A. Skerlj. Forest City, Math. Kamin. Farrell, Jerry Okorn. Imperial, Val. Pet erne 1. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fa-renefaack. Irwin, Mike Pausbek. Johiwtwra, John Polano, Martin Ko-roshetz. , Krajn, Ant. Tauželj. Luzerne. Anton Ow!nik. Frank •Deinshar. Meadow Lands, J. Koprivsek. Midway. John 2u»t. Moon Ron, Fr. Machek in Fr. Po«l-milsek. Pittshnrgh, Z. Jakshe, 1- Magister. Vine. Arh in I*. J«kohich. J. Corm. J. Popačar. Prat«, J. iH-m-har. Reading. J. Pezrtm-. Stedtoa. A. Hren. I'nity Sta. im akdict. J. Skerlj. Fr. Sobifivr. West Newtae, Jo«epb Jovan. Willock. J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Krel»s. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Kadne fe' okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorjnan. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. DiamoodvIIle, A. Z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIKI M. Pogorele. J. čeme. Xretaieje parnikov - Shipping Hem t. januarja: D« G rasa«. Hatt«; Hamburg. Ch*r-bourr. Hamburg. 7 januarja: Martha Washington, Trat. L januarja: Barenffarla, Cb*rbourr; Prane« Him; Bremen. Cherbourg. Bremen. 1f januarja: Pr«a. Hard In«. Charbours, Bremen 18. januarja: . Parta, Havre; Aqultanla, Cberbonr* : S. Januarja:' Homeric. Cherbourg: TtepnbltV Cherbourg, Bremen; Stuttfart. Cherbourg, Bremen. . M. januarja: Prea. Wtlaon. Trat. 17. januarja: ' Rochambeau. Ha^re; Tbarinala Hamburg. > » januarja: Vajeatic, Cherbourr: Franc«. Hat r«; Muenchen, Cherbourg, Bremen. S. februarja: JCeutsrhland, Cherbourg. Hamburg. 4. februarja* Aquisan' i, Cherbourg. 5. februar'a: Paris, HaVrt. 26. februarja: Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Aquitanla. Cherbourg. 1. marca: Muxlha Washington, Trst- 2. mraea: Pres. Harding, Cherbrrtirg, Bremen. Z. marca: A'bert Hallln. Cherbourg. Hamburg. 5. marca: y Oljmnc. Cherbf>urg; MupnchJr Cherbourg. Bremen. Bre- Thurlngia. 9. februti |a. Pres. Hoosevelt, Cherbourg. Bremen. 12. februarja: Olympic, Cheroourf, Brf-nnen, Cr.er-bourp. Bremen. 17. februarja; De Orasse, Hi- v-.-e, Hamburg, Cher-bi>;irt. Hamburg. 19. februarja: Kranre, Havre; Gec'ge VYasliing* ton. c'htrbourg, Brein«-». 21. februarja: Mauretania. Cherbourg. 22. februarja: Berlin. Cherboj'rtf, Bremen. 23. februarja: Republic, Cherbourg, Bri-mon. 24. februarja: Westphalia, Hamburg. 9L marca: l*res. lloosevelt, Cherbourg, men. 10. marca: Ilochacnbeau, Havre; Hamburg. 12. marca: Berengaria, Cherbourg; France. Havre; Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 17. marca: Deutschland, Cherbourg. Hamburg. 18. marca: Aiiultania, Cherbourg. 19. marca: I.eviathan, Cherbourg; Bremen, Cherbourg. Bremen. 22 marca: Columbus, Cheroourg. Bremen. 23. marca: " I^ii Savoie. Havre Oe^rce ft'afh-ington, Cherbourg, P'«•>;■»;».. 24. marca: Cleveland, Hamburg. 25. marca: I'reu. Wilson. Tret. 26. marca: Olymp c, Cherbourg; Hepublic. Cherbourg, Bri-roeii. 30. marca: Pres. Haiding, Cher!»o-irg, Hremcn. 31 marca: Suffren. Havre; llatrfutrg, Cherbourg,' Hamburg. Berlin. Cherbourg, Bremen. 2. aprila: Franif. Havre — EKI PNI IZLET 14. maja In 4. junija — SKUPNI IZ J,ET s parnikom PARIS. M V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 dc $210.50 Veliki paraiki za vas,— vklJuCno Majestic "največji parnlk na ■vetu", Olympic. Hom#ric, Belo«"-land, Lapland. I?ennland (prej Pitt«. burgh). Zeeland, Arabic. Itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnete v Združene država s ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-ftajte poohla&čeaa r.gant« ail WHITS STAR LOT RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW VORK S A M 0 6 D NI PREKO x ogromnimi parnlkl na olj« PABIS, 15. jan.; 5. feb. FRANCE 29, jan. — 19. febr. HAVHE — PARIŠKO PRISTANI&ČK Kabine tretjega razTeda z umivalniki In tekočo vodo za 2. 4. ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 9rcaeh -One 19 STATE ST , NEW YORK ali lokalni agentje. ŽENITNA PONUDBA. Fant, 40 lot star, sp želi seznaniti z okrojr 30-letriim dekletom v svr-ho žeiiitve. Pišite na: N. Charles, 213 E. Erie St. N. 3., Pittsburgh, Išče se zastopnike za razprodajo fonografskili ploščin role za Piano. Prilika za dober za-služek. Pišite n-a .-Foreign Record & Roll Co.. 107 West 20 St., New York, X. Y. Pa. (2x4&5) ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenje na onim, kateri žele postati ame7 riški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje uakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 ccntov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. U)VEBTISS in GLAS NARODA Prijatelj delavca PAIN-EXPELLER SIBS4K r- Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kn-puje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit nspeh — MALI OGLASI v **G!a« Naroda**. Pozor atateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda9*. S tem boste vptregli vsem. 1 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v •tarl kraj. je potrebno, da je posten o potil Lh Ustih, prtltagl ln dragih stvareh. Vsled na£e dolgoletno izkušnje Tam mi za moremo datS najboljša pojasnila in priporočamo, redno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedrSarljanl samorejo potovati t stari kraj, toda preskrbeti d morajo dovoljenih all permit la Washinztoca. bodisi ca eno leto aH 6 mesecev ln se mora delati pro Sojo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. C. na generalega nsssM Bcega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stcpda v vcijaro SL Julija, 19» ss nlkonsr vež ne pofije permit po poŠti, aav pak ga mora iti iskati vsak poeHas oaebno. bodisi v najbUSnji naaelaS-Bkl urad ali pa ga dobi ▼ New Toku pred od potovanjem, kakor kodo v proftajl zaprosi. Kdor potuje t« bvea dovoljenja, potuje na svoja lastno odgovornost Kako dobiti svojce b Kdor Ml dobiti sorodnika dl svojce Is starega kraja, naj nass prej pile ca pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenih v tem lato 870 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena sa ameriške driav-Uane, ki 2ele dobiti sem Oariis ta otroke od 18. do 21. leta ln pa aa poljedelske delavce. Ameriški dZavljanl pa aamorslo dobiti sem lene ln otroke do 18. lets bres da b! bili Šteti v kvoto, potrebno pa Ja delati proSnjo v Washington. Predno podvasmeto kaki pilite korak. FRANK SAKSB STATE BA