St. 110 mu jzhija, izvzemU poođeljek, mk _____ Asiikega II. 20, L nadstropje. »Uma w ne sprejemajo, rokopkl « vrafcjj^ir $ te fin O od ina. — Lastnik tiskarna Edino*. "J tnale za mesec L 7. —, 3 mesece L 19.50, pol Id Za Inozemstvo mesečno 4 lire vet — Telefon Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVll Licejsks knjižnica LJUBLJANA - Jugoslavija Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm p? 40 cent osa:talce, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv*' Frančiška Aslikega Štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Armada nove Rusije Odposlanstvo sovjetske Rusije je predlagalo takoj na prvi seji genovske konference, naj se sprejme v spored razprav tudi vprašanje razorožitve. Od tedaj se evropska javnost s posebno vnemo zanima za sedanjo rusko armado, za njen sestav, njeno moč in njeno organizacijo. Za presojanje vojaškega položaja, ki je nastal po zmagi zaveznikov nad Nemčijo in po ruski revoluciji, je natančno poznavanje razmer, v katerih se nahaja toli imenovana »rdeča vojska«, neobhodno potrebno, Vsled tega se trudijo generalni štabi posameznih držav, da bi zbrali čim več podatkov in si ustvarili vsaj približno sliko o pravem položaju. Osrednje vprašanje pri vsem tem je, kakšno moč bi predstavljala armada nove Rusije v slučaju splošne mobilizacije. Znano je, da je največja enota v novi ruški armadi divizija. Vsaka pehotna divizija je sestavljena iz treh brigad in iz 15 baterij topništva. Divizijsko topništvo vsebuje tri oddelke poljskega topništva po tri baterije, tri baterije možnarjev in tri baterije težkih topov. Vsaka pehotna brigada šteje tri polke, vsak polk tri bataljone po tri čete. V bataljonu je poseben oddelek strojnic, ki predstavlja pravzaprav nekako četrto četo v bataljonu. Poleg tega je v vsaki diviziji {X) en polk konjiče, sestavljen iz štirih eskadronov, en bataljon ženijskih čet To bi bila moč armade nove Rusije po mnenju evropskih vojaških strokovnjakov. Kar se tiče človeškega materiala, se mnenja strinjajo, da je Rusija z njim zadostno preskrbljena. Resno pa se dvomi, da bi bila ruska armada zadostno preskrbljena z vojnim materialom. Posebno francoski vojaški krogi računajo s tem, da Rus-ja nima dovolj tepov za veeh 1200 baterij, ki bi se morale obrazovati v slučaju mobilizacije, da bi imele divizije navadno bojno moč. Še večji so dvomi glede aeroplanov, bojnih voeov (tankov) in avtomobilov. Najslabša stran ruske vojne organizacije pa so ruske železnice, ki se nahajajo v sedanjem hipu v precejšnjem razsulu. Na podlagi tega dejstva in gornjih predpostavk se sklepa, da bi Rusija le z veliko težavo mogla zbrati svoje bojne sile. Gotovo pa da je, da bi svoji ogromni armadi ne mogla dovažati živil. Skratka: ruska armada bi bila v sedanjem hipu sposobna kvečjemu za obrambno vojno, nikakor pa ne za kak napadalni pohod večjega obsega. To mnenje je sicer izraženo v lepi in prepričevalni obliki, ima pa to napako, da se opira na predpostavke, ki jih ni mogoče overiti. Gotovo je le eno, da so namreč ruske železnice v zelo slabem stanju. Tudi sedanji gospodarski položaj Rusije podkrepljuje slične nazore o vrednosti ruske armade. Brez železnic in brez trdne gospo- in en bataljon raznih drugih pomožnih organizacije pa se na vojno sploh čet. Skupa, šteje pehotna divizija v vojnem | Misliti. Toda vseh teh nedostat- stanju 40.000 mož, med katerimi do ^ ^ yQ tud- mld gcneralni 25.000 mož pehote. t^«:-*,.^ Anrai vsa ruska ar- Konjiške divizije ruske armade se naha- |a,o vedno' v vojnem stanju ter štejejo v mirnem kakor v vojnem času vsaka pt-9500 ezdecev in 9800 konj. Vse konjiške divizije pa niso še popolne. Na debelo sta ceni, da šteje sedanja ruska armada v mirnem času 95 pehotnih brigad in 18 konjiških divizij. Po najnovejšem načrtu bi bilo v slučaju mobilizacije poklicanih pod orožje 12 letnikov (1890—1909), katerih vsak tn dal okoli 500.000 mož. V nekaterih obmejnih krajih pa bi se poklicalo še 9 starejših letnikov, t. j. vsi letniki od 1. 1882. do 1901. Skupno število za vojno sposobnih in izvažbanih mož se ceni na 6— 7,000.000. Mobilizacija bi se po najnovejšem načrtu morala izvršiti na zapadni fronti v sedmih, na drugih frontah v devetih dnevih. V tem času bi morali biti re-servisti zbrani v svojih dopolnilnih okrajih, da se pošlj-ejo v armado. Istočasno bi posamezni vojaški okraji mobilizirali nove enote, ki bi ne bile poslane v armado, temveč bi služile le kot zaloga za popol-lijevanje izgub frontnih oddelkov. Po dovršeni koncentraciji bi štela celokupna ruska armada v vojnem času 210 pehotnih brigad ali 70 divizij po tri brigade z 2,800.000 borci, 21 konušk;h divizij z 2GC.000 sabljami in 1200 baterij topništva. Vsa frontna armada skupaj 3,000.000 mož. štab. Dejstvo, da je skoraj vsa ruska ar mada zbrana dolž poljsko - romunske meje, dokazuje, da računajo Rusi že vnaprej z neprilikami, ki bi jih imeli v slučaju mobilizacije radi pomankljive organizacije svojih železnic. Posebno nalogo ima ob meji mnogoštevilna ruska konjtea. S svojimi »izleti« bi znala uspešno ovirati in za nekaj časa celo onemogočiti vsako pravilno mobilizacijo v velikem delu Poljske m Romunske. Isti krogi, ki smatrajo novo rusko armado le za nekak bluf, Nemčijo trdovratno obtožujejo, da Rusijo tajno zalaga z vojnim materialom. Skrbi jih tudi dejstvo, da se je izdelovanje orožja v Rusiji sami v zadnjih dveh letih podvojilo, in predvideva se, da se bo letos potrojilo. Vse take in podobne bojazni ki se trdovratno ponavljajo po velikih evropskih listih, kažejo, da v resnici ne gre le za prazen strah, temveč da je pritisk ruske armade ob poljsko - romunski meji precej resen. Trockijevo rožljanje s sabljo je kajpada izraz tudi pretirane bahavosti, toda sedanja ruska armada je kljub vsemu dragoceno sredstvo v rokah ruske diplomacije. Brez nje bi se Rusija najbrže ne pogajala danes z velikimi in zmagoslavnimi zavezniki, a kot «enaka z enakimi* še prav gotovo ne!.........* * m tf QEHOm i Nemčija pasrodo^alka med zapadnlml državami In Rusijo J — PapSliva spojen!ca o saSčiti verskih pravi« v Rusiji Proglas pcliofri|*ieževega pisma o konferenci kardinalu Gaspariju in poleg pisma to-le spomenico: «V pismu, ki ga je sv. oče poslal dne 29. aprila presvillcmu kardinalu državnemu tajniku, je bil ta pooblaščen, da sporoči državam, s katerimi je sv. stolica v diplomatskih stikih, voščila sv. stolice za srečen izid genovske konference, posebno v kolikor gre za ruski narod. Ker razmere ne dovoljujejo, da bi se naslovilo omenjeno besedilo vsaki državni pisarni potom rednih papeževih akreditiranih zastopnikov pri raznih državah, porablja sv. stolica prisotnost delegatov držav v Genovi, s katerimi je v diplomatskih stikih, da jim izroči omenjeno besedilo izravno in da opozori njih in potom njih konferenco na nekatera posebno važna vprašanja. V zgodovinskem času, ko gre za pripustitev Ru-e v družbo kulturnih narodov, želi sv. stoika, da se zaščitijo v Rusiji verski interesi, ki so podlaga vsaki pravi kulturi Vsled tega prosi sv. stolica, da se zelo določno vključijo v dogovor, ki bo sklenjen med državami, zastopanimi v Genovi, te tri določbe: 1. V Rusiji se zajamči popolna svoboda vesti za vse, ruske in tuje državljane; 2. zajamči se tudi zasebno in javno opravljanje verskih dolžnosti in obredov (ta določba je v sklajdu z izjavami, ki jih je podal v Genovi ruski delegat g. Čičerin); 3. nepremičnine, ki so pripadale ali še pripadajo kakršnikoli verski konfesiji, se ji bodo vrnile in se bodo spoštovale. Posmo in memorandum sta pisana francoskem jeziku. Pospremljena sta bila z vizitko mons. Giuseppe Pizzardija, namestnika v drž. pisarni sv. stolice. Parlament. — Dogodki i. maja ▼ Padovi In Megliadtau, — Nesreča v Coratu RIM, 9. Na interpelacijo socialista Pa-nebianca o dogodkih 1. maja v Padovi in Megliadinu je podtajnik za notranje zadeve Casertano odgovoril, da niso bili; dogodki v Padovi bog vek ako težki, d očim so pa imeli izgredi v Megliadinu, povzročeni po napadu na nekega bivšega socialističnega župana, resen značaj. Tam je bil ubit en fašist, dva sta pa bila težko ranjena. Oblastvo — je dejal Casertano — je tu kakor vedno in povsod napravilo svojo dolžnost ter storilce izročilo sodniji. Kar se tiče orožnikov, je vlada zahtevala pojasnila, kako je prišlo do tega, da so se zbrali ljudje iz raznih krajev kljub prepovedi. S tem odgovorom socialisti nikakor niso bili zadoščeni. Očitali so vladi, da razpo-šlja samo okrožnice, d očim ji manjka energija, da bi nekaj ukrenila. Proti temu očitku je postavil Casertano znani precej šepavi argument, češ, kaj pa bi H naredil, ko bi bil na mojem mestu. Očitanje, da so oblastva pristranska ter da ne vrše svoje dolžnosti, ja zavrnil Casertano sklicujoč se na to, da so ubijalci in ranilci fašistov v Megliadinu že izročeni sodnemu oblastvu, na katerega izrek je treha čakati. To so mu vsi verjeli. Pri tej priliki pa se je poslanec Tonello jako nelaskavo izrazil o italijanskih sodnikih. Rekel je: «Sodniki v Italiji so hudodelci!* To je izzvalo protest, zlasti s strani predsednika. Nato prečita socialist Vella interpelacijo glede katastrofe v Coralu. Vella obžaluje neaktivnost vlade vpričo velike nesreče. Govornik poudarja, da je mnogo ljudi brez strehe. Velli je odgovoril minister za javna dela Riccia; opravičeval je vlado, češ da je vse ukrenila, kar je bilo v njeni moči, ter da bo vse storila, da ublaži bedo Velika nesifeča v Coratu BARI, 9. V mestu Ccrato se je usulo mnogo poslopij. Udri se je usad, ker je bila površina zemlje iz doslej še ne popolnoma točno ugotovljenih razlogov iz-podkopana. Mnogo poslopij je v nevarnosti, da se uderejo. Stanovalci so jih morali zapustiti ter se zateči v barake, katerih pa je do sedaj še premalo postavljenih, da bi mogli dobiti vsi prostora, tako da mnogo ljudi prenočuje pod milim nebom. Pričela so se vsa potrebna dela, da se katastrofa zajezi, kajti hiše le naprej padajo. Svečana otvoritev zasedanja Mednarodnega poljedelstvenega zavoda RIM, 9. Včeraj se je v navzočnosti kralja svečano otvorilo šesto občno zasedanje Mednarodnega poljedelstvenega zavoda. Navzoči so bili razni ministri, senatorji in drugi dostojanstveniki kakor tudi posla-niki Anglije, Belgije in Brazilije ter vsi zastopniki delegacij in mnogo gospa. Dijaška zastopstva v vodstvu visokih šol RIM, 9. Minister za javni pouk Anile je predložil vrhovnemu svetu za javni pouk načrt zakona, po katerem bi bili dijaki zastopani V vodstvu visokih šol. V svojem poročilu pravi minister, da bi imela taka preuredba jako ugodne posledice, toliko glede ožjega sodelovanja med dijaki in profesorji kolikor glede utrditve discipline. Ako bodo dijaki soudeleženi pri vodstvu — pravi Anile —, tedaj bodo spoznali, da je marsikateri ukrep rektorata, ki ga dijaštvo odklanja, upravičen. Fašisti pretepli in ranili tri komuniste. RIM, 9. Iz Tivolija poročajo: Včeraj popoldne okoli 4 je napadla gruča fašistov v ulici Trevvio profesorja Multineddu-ža in dva njegova spremljevalca. Fašisti so vse tri komuniste pretepli in ranili. Oblastvo je dalo aretirati tri fašiste. Delavstvo je proglasilo protestno stavko. Jugoslavija Stalna povrnitev jugoslovenskega finančnega ministra iz Genove BELGRAD, 9. Finančni minister dr. Ku-manudi je v soboto z ekspresem prispel t z Genove v Belgrad. Finančni minister se več ne povrne na genofvsko konferenco. Včeraj je prevzel od svojega namestnika notranjega ministra dr. Voje Marinkoviča vodstvo svojega resorta. Ž njim je dalje konferiral o stanju pogajanj glede najetja zunanjega posojila. Izmenjane so bile misli o dospelih ponudbah. Na današnji seji ministrskega sveta pride edino v razprave vprašanje prejetja posojilnih ponudb. Na seji bo poročal finančni minister Kumanu* di o uspehih pogajanj, ki jih je vodil v Genovi, z druge strani pa vlada poda poročilo o posojilnih ponudbah, ki so dospele njej direktno. Pričakovati je, da se vprašanje sprejetja kreditne ponudbe reši tekom dveh ali treh dni. V sindikatu onih ameriških bank, ki so predložile vladi posojilno ponudbo- do zneska 100 miljonov dolarjev, se nahaja tudi velika newyorška banka National - City-bank. Tej banki predseduje znani ameriški finančnik Vanderlip, ki posluje sedaj v Genovi kot ameriški opazovalec genovske konference. Kakor znano, je Vanderlip svoječasno prepotoval vse države Srednje Evrope ter se povsod na merodajnem mestu informiral o finančnem položaju in o finančni moči dotičnih držav. V splctšnem je med tem ameriškim sindikatom in jugo-slovensko državo prišlo do soglasja. Plačilni rok posojila je določen na 40 let. Emisijski kurz 87 proti 8% obrestim. V gotovini se izplača 30 miljonov dolarjev v svrho gradnje novih železnic, ki naj bi tvorile potem posojilno garancijo. Sindikat je odstopil od garancije od strani monopolske uprave Potek italijansko - jugo slovenski h pogajanj Nasvet Llojda Georgea Včeraj predpoLdne so obiskali L!oyda Georgea jugoslovenski in italijanski zastopniki, ki se pogajajo o primembi rapall-ske pogodbe. Eni kakor drugi so obrazložili angleškemu ministrskemu predsedniku svoje vidike. Lloyd George je sicer pri* poznal razliko v stališču, toda po njegovem mnenju ta razlika nika-koa- ni nepremostljiva. Nato je svetoval, naj se pritegnejo k razpravam veščaki. Se isti dan popoldne so se sestali v kraljev* palači Ninčić, Antonijević, Giannim, Castelli, Scialoia ter dva uradnika iz angleškega vnanjega ministrstva. Izid razgovora ni znan. Francija Predsednik republike Millerand se vrnil v Pariz. PARIZ, 9. Danes ob 9*30 se je vrnil predsednik francoske republike Millerand s svi> jega potovanja po severni Afriki. Angliia Chambeltain dementira vesti «Timesa» o pretrganju stikov med Anglijo in Fronc. jo LONDON, 9. Včerajšnji «Timeo» je poročal iz Genove, da je Lloyd George dal Barthouju na znanje, naj smatra angleško-francoski sporazum za končanega. Dalje pravi «Times», da je Lloyd George Barthouju ironično svetoval, naj se obrne na Belgijo, ako hoče doseči, da bo kdo podpiral francosko politiko. Na koncu dostavlja dopisnik, da so vsi člani angleške dclc-gacije, v prvi vrsti Lord Birkenhead, pritiskali na Lloyda Georgea, naj pretrže stike s Francijo. S temi trditvami «Timesovega» dopisnika se je pečal Chamberlam v doljni zbornici. Poročal je, da je takoj seznanil Lloyda Georgea s pisanjem «Ttmesa» ter da je prejel tudi že odgovor, s katerim mu Lloyd George naroča, naj v imenu vlade izjavi, da je vse, kar piše «Times», gola hudobija in nesramna izmišljotina. Lloyd Georgeev dementi podpira tudi Lord Birkenhead. Zbornica je vzela vladno izjavo z zadoščenjem na znanje. Isti dopisnik poroča <'Timesu», da je v zadnjih dneh italijanska dclegacija občutno krenila v drugo smer. Dočim je doslej istovetila svoje zadržanje z angleškim, kaže danes, kot bi bila dala italijanskemu tisku navodilo, naj ne komentira preostro zadržanja Franciie Napad! na « Times« t zbornic! LONDON, 9. Doljna zbornica. Odgovarjajoč na neko interpelacijo glede nedavnega dogovora med rimsko in carigrajsko vlado je rekel Chamberlain: Ta dogovor nikakor ne bo oviral zaveznikov pri njihovem delu za sistemizacijo položaja v Mali Aziji. Bolj natančno bom odgovoril tedaj, ho mi bodo znane podrobnosti pogodbe. Na dmgo interpelacijo ie odgovoril, da ne ve, kdaj se povrne angleška delegacija iz Genove. Na interpelacijo o koncesijah danih s strani Rusrje nemški tvrdki Krupp, je Chamberlaine izjavil, da mu značaj teh koncesij ni znan. Ravnotako tudi ne ve, ali Je diplomatski zastopnik Nemčije v Rusiji neki bivši višji uradnik v Kruppovih tovarnah. Foreign Office se bo informiral. O vesti, po kateri bi dob U neki nemški sindikat izkoriščanje industrije in nafte v Ukrajini, nič ne ve. Na interpelacijo Lorda Roberta Cecila Je Chamberlaine odgovoril: «„Timesa ' sicer minister ni mcgel še dobiti, toda prejel je izvleček iz izjav tega lista ter mi je takoj naroČil, naj jih kot zlobne dementi-ram. Ne morem razumeti, radi kakega interesa in v kak namen se angleški list v času velike mednarodne konference, in 6icer skozi od njenega začetka pa do danes, zavestno posveča objavljanju netočnih vesti. Poročilo v «Timesu» pravi namreč, da je ententa med Anglijo in Francijo končana, da je Angliji svobodno gojiti druga prijateljstva, da je angleški narod sovražen Francozom in polno drugih bedastoč te vrste.» Horton Griffith je vprašal ] Chamberlaine: «Ali Vam je znano, da se nahaja urednik «Timesa» v francoskem glavnem kvartirju v Genovi, in sicer že od vsega početka konference?» Chamberlaine je cdgovoril: «Mislim, da je tako. Urednik «Timesa» prav gotovo ni prišel v do-tiko z nobeno osebo, ki bi bila pooblaščena, da govcri v našem imenu.» \Vill Thorn je zahteval: «Ima vlada sredstva, da postavi tega gospoda in njegov list pred dolj-no zbornico, da mu izreče ministrski predsednik grajo?» Na to vprašanje ni nihče ničesar odgovoril. Labcuristi so klicali: «Zakaj ne? Vi mečete delavce iz veliko manjših razlcgov v }ečo!» Državljanska vojna na Irskem LONDON, 9. Vstaške čete so se nasilo-ma polastile hiše polkovnika Prettgmana Newmanna v Corku, člana irskega parlamenta. V Dublinu je vdrla gruča oboroženih ljudi v tovarno tobaka. V raznih krajih severne Irske je bilo izvršenih več atentatov. Državljanska gverilja zavzema ponekod skrajno grozovite oblike. Nekega mladeniča z njegovim stricem vred so oboroženi četniki ugrabili in ju odpeljali iz hiše Pozneje so našli oba nesrečnika mrtva. Mladenič je ležal mrtev črez pot in je bil prestreljen od petih krogelj, medtem ko so strica našli v nekem jarku. Bil je naravnost ver prerešetan od neštetih krogelj. V nekem drugem mestu je neki vstaš ustrelil pri belem dnevu nekega gostilničarja in potem zbežal iz gostilne. skupnost Evrope. Silno geslo o samoodločbi narodov, s katerim so Je opravičevala velika vojna, se je izkazala kot prava veKa za izmučene narode in veliki odi narodov so (seveda iz kraljestva), ki je udeležen pri kaki tovarni v Milanu, dovažal svoje blago v Trst?! Ali niso to argumenti, ki morajo vsem navduševalcem za »vobodno ~ , _ .. . — j .. , luko kar vzeti sapo?! Drugi navadni ljudie, SSfl i. „„ ^ x . . j' . tavam, tujim jan kulturno, politično m gospo- ki ne rsčejo svoje sreče kje tam gori v d.rsko. Vendar niso imeli km**ovalci mirne oblaJuh, marveč na trdih tleh resničnih vesli pri narekovanju mirovnih pogodb. Ču- potreb, sedijo seveda nekoliko drugače, tijo, da odtrgani narodi vendar niso bili le Menijo namreč; prvič, da gre sedaj za re- kake šahove figure, marveč živa bitja, ki svo-šitev Trsta iz sedanjega obupnega polo- narodnih osobitosti ne odlagajo s sebe ka-žaja, v drugo pa, da gre pri tem najprej |5or "mazano srajco, marveč Jih hočejo braniti za vzpostavo domače tržaške trgovine, za d? ?ato so v pogodbah s primer- to da pride tržaSki trgovec zopet do sa- ^^ L^d^va pe! — Cj. oamaja nam je dober znanec že jeti teh določb za zaičito priključenih ji ljud-iz prejšnjega občinskega zastopa v pred-, stev. To je bila Ltalija. Menila je, da njen ugled vojni dobi. Vedno je bil nekak «enfant ter-| in njene liberalne tradicije nudijo dovolj jam-rible* nekdanje vladajoče liberalne stran-' stva za njene manjšine. — Vzbudila pa se je ke. Kaj rada mu je razumnost pobegnila z še nc^a aruga vest pri možeh, ki so imeli srca njegovim vročim ultranacionalističnim tem- | f? ™zc*?}}?n.t n*™de in ki so se zavedali ve- peramentom! Vsekdar je hil med najgla-££ ^lčtmh nevarnost« vsled te razcepile. ' _- .__- . j • • • i . j ustanovili so «Zvezo narodov», ki naj mirnim sne,sum m najman, modrimi pri vsaki de-;potcm regi vpraganfe ^te manjšin v priza- mcmsta-aciji večine proti slovenski manj- j detih državah. Tudi južni Tirol je predlozU šini. Ce mu ni zadoščala beseda, pa jo je svoje pritožbe. Nismo sami. Vest Evrope, ki podkrepil z izdatno in značilno kretnjo. 1 so jo z mirovnimi pogodbami omamili, se za-Tedaj je bil vedno v večini. To pot pa je čenja gibati, tako da smemo z zaupanjem gle-ostal v sijajni — osamljenosti. Dobri mu dati v bodočnost. Tema se umika — postaja prijatelj «Piccolo» je sicer zagotovil, da je vsa zbornica z napeto pozornostjo poslušala njegova izvajanja, ali glasovala ni po njegovi volji. Ni čudo torej, da se mož še vedno ne čuti dovoli odrešenega! Kaprice naše slavne pošte. Poglavje o zapostavljanju našega jezika po naših poštah postaja čezdaije bolj sramotno. Razveljavljajo se poštne nakaznice, naslovi na pismih, vrača pripravljen in manjkajo le Še nekatere formal-se oboje, oziroma meče v koš. O važnosti pra- nosti. Upajmo, da bo v kratkem objavljen, vilnega in hitrega poslovanja pošt v modernem Razpis štipendije. Občinski urad javlja: Za življenju smo obširno govorili preteklo nedeljo šolsko leto 1921—22. se ima podeliti štipendija v uvednerm članku, kjer smo tudi povedali, v znesku 200 lir iz ustanove Andretja Kova*, kakšne pogubonosne posledice ima posebno čiča. Štipendija se podeli revnemu dijaku kaza moderno gospodarsko živlejnje vsak tudi toliške vere, kateri je rojen od starišev, ki najmanjši nered v odpravljanju poštnih poši- stanujejo v Barkovljah ter obiskuje kako re-ljatev. Naše poštno ravnateljstvo se tega dej- alko ali licealno gimnazijo v Trstu. Akc bi ne stva ne zaveda. Cut javne odgovornosti je po- bilo vrednih prosilcev od starišev, kr stanujejo polncma izginil iz src visokih poštnih gospo- j v Barkovljah, se štipendija podeli revnemu dov. Mesto tega čuta, brez katerega je dr- mladeniču katoliške vere, ki ima domovinsko zavm uradnik le zopern parasit najgrše vrste,1 pravico v tržaški občini ter obiskuje trgovsko so se začele uveljavljati tudi uradne kaprice.1 ali navtično akademijo ali enega izmed gori Neki naš človek na deželi je dobil pred krat- omenjenih šolskih zavodov v Trstu. Prošnje, kun od goriškega deželnega odbora plačilni * - - - - - ---- - - - nalog za 80 lir deželne užitnine, K plačilnemu nalogu je bila priložena tudi poštna nakaznica. Prizadeti davkoplačevalec je izpolnil nakaznico v italijanskem in slovenskem jeziku, t. j. napisal je znesek v obeh jezikah, in sicer zgoraj v italijanskem, spodaj v slovenskem jeziku. Naš davkoplačevalec je oddal pismonoši nakaznico in denar. Na njegovo veliko Poskusen umor in poskušen samomor v ho-začudenje pa mu prinese pismonoša drugi dan telu Vanoli. Včeraj, ko je odbila ura v stolpu nakaznico in denar nazaj s pripombo, da je! mestne palače poldne, se je odigrala v ele-pešta neče sprejeti, ker je napisan znesek tadi gantni zakonski sobi št. 9 v hotelu Vanoli na v slovenskem jeziku! Torej gospodom ni še i trgu dell'Unita ljubezenska žaloigra: mlad. svetlejše! Knjižnica za invalide. Knjižica, katero misli politično društvo izdati za invalide, bo v kratkem dovršena, z izdajo se bo pa moralo še počakati, ker se pričakuje v korist invalidom bivše avsiroogrske armade še en odlok, katerega bomo objavili tudi v knjižici. Ta odlok pa ni še izšel. Tozadevno se je informiral v Rimu gosp. poslanec dr. Wilfan. Odlok je že ^ SIcparflid «inž«n£r». Pred včera£n$m fe bil aretiran na Goldonijevem trgu neki Vladimir Tomsich, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni it 145. Možakar ima namreč na vesti sle. parijo, ka presega 4000 lir. Te denarce si je prislužil v okolici med ljudstvom. Slo je za električne napeljave katerih izvršitev je tiček prevzemal tudi po krajih, kjer... sploh ni ni kakega električnega toka. Klatil se je med drugim tudi po Dolini, kamor je hotel napeljati električni tok iz — Soče. Aretiran krivec roparskega napada- Včeraj ponoči je bil aretiran v starem mestu neki Josip Cresumi, brez stalnega bivaliiča. Na vesti ima roparski napad, katerega je izvršil 1 1. v ulici Felice Venezian. Radi tatvine so bile včeraj aretirane naslednje osebe Josip Jesca, stanujoč v ulici Navali Št. 39, Gofiredo Ambrosetti, brez stalnega bivališča in služkinja Ccciiija Veliach. Neznan zlikovec je odnesel Ivanu Curup-piju, stanujočemu v ulici Doiseaico Rossetti št. 6, zlato cigaretno dozo, Ki je vredna 40(JG lir. Tatvina je bila izvrešna ni leMjera trgu pod Skednjem. POROČNA SOBA iz spaljene ga, suhega bukovega lesa, s psiho in tremi velikimi bm« lenimi stekli, se proda za L 1450.— druga, jesenova, polirana za L 1900. Cene znižane in brez konkurence. Turk, via Rossini 20. 931 katerim je treba priložiti krstni list, domovnico, ubožni list, šolsko izpričevalo zadnjega leta in potrdilo, da stanuje prosilčeva družina Barkcvljah, naj se pošljejo na občinski urad v Trstu do 20. maja t. 1. is tržaškega 2Bvltenia Dn@vn@ vesti JAVEN SHOD. Prihodnjo nedeljo, 14. t mM le bo vršil javen ljudski shod v Trnovem v dvorani gosp. Zajca v svrho protesta proti kršenju jezikovnih pravic našega ljudstva. Začetek ob 11. dopoldne. Svobodna luka in svetovalec Saroaja. Tudi tržaški občinski svet se je v svoji seji dne 6. maja po dolgi ra-zpravi enoglasno izjavil za uvedbo svobodne luke. Le par svetovalcev se je vzdržalo glasovanja. Odločno proti je pa nastopil edini svetovalec S ama j a v dolgem govoru. Trdil je, da taka uvedba ne le da ne bo nič koristila, marveč da bo imela razne zle posledice za mesto in za državo. Boji se zlasti, da bi svobodna luka odtujila mesto državi gospodarsko in politično, mesto da bi se zlili v eno. Želel bi, da bi že enkrat prišli do zavesti, da smo res «ita-lianamente» odrešeni! Mesto tolikih odredb in ukrepov, ki prihajajo dnevno irug za drugim, naj bi slednjič prišel en »dini zakon, ki bi povedal enostavno: »združeni ste z Italijo popolnoma 1» — Uboji g. Samaja se torej še vedno ne čuti dovolj v Italiji! Zato ne more, pa ne more — kakor je izrecno rekel — tudi tistih, ki se zavzemajo za «tiste avtonomije*! Trst naj se popolnoma — gospodarsko, in zakonodajno — stisne v okvir ostale države. Za to svojo željo pa je podal še neko posebne — zares posebno razlago. V strahu ja namreč za življenje in blagor tvrdk iz 7 talije! Kako bi mogel potem — je rekel — FJorsalino prodajati v Trstu svoje klobuke? Kake naj bi kak tržaški trgovec zadosti, da je znesek na poštni nakaznici napisan v italijanskem jeziku, temveč zahtevajo, da mora biti napisani samo v italijanskem jeziku! In tako se je očitno protizakonitemu postopanju poštnega komisariata pridružila še kaprica. Le tako naprej, gospodje! Tista tajna orgnizeija, ki s svojo nevidno roko vodi neusmiljeno borbo proti gospodarski obnovitvi Trsta in cele dežele, vam bo gotovo izposlo-vala visoko odlikovanje. In zaslužite ga, kajti s svojim «uradovanjem» in s tem, da ste s svojimi «naredbnmi» naše nekdaj vzorne pošle popolnoma pokvarili, ste postali najnevarnejši škodljivci dobrega knena Trsta-in najboljši za. vozniki nevidne protijulijske zarote. Altro-che preprečevanje neljubih pomot pri: vroče-vaniu po*;ljatev! Priboljški v prid državnim upokojencem. Ministrski svet je sklenil na eni zadnjih sej, da se dovoli vsem državnim upokojencem novih pokrajin 70 oziroma 40 lir draginjske do-klade na mesec. Do klad a se bo računala od 1. decembra 1921. dalje. Učiteljski izpiti. Naučno ministrstvo je odredilo, da se imajo sklicati izpraševalne komisije za učiteljske izpite. Sposobnostni izpiti za poučevanje na ljudskih ŠoLah s slovenkim učnim jezikom se bodo vršili v Tolminu, a za Šole s hrvatskim učnim jezikom v Opatiji. Izpraševalne komisi-je samo bodo naznanile, kdaj ee tehi Vanoli dva bodo izpiti vršili. Prošnje za pripustitev k iz- konske sobe Št neoženjen poročnik je pognal poročeni ženi — njegovi ljubimki kroglo iz samokresa v prsa, nato je nameril samokres proti sebi in si pognal kroglo v prsa, v smeri proti srcu. O tem dogodku je izvedel naš kronist naslednje: Dne 2. t. m. se je pojavil v hotelu Vanoli mlađ poročnik. Spremljala ga je elegantno oblečena ženska; navidezno njegova žena. — Imate, prosim kako zakonsko sobo — po možnosti v prvem nadstropju — prosto? — je vprašal prišlec uslužbenca, ki vodi seznam tujcev. — Da, gospod. V prvem nadstropju imate zakonsko sobo na razpolago — je odgovoril uslužbenec in je nato poklical k sebi tovariša, kateremu je naročil, naj pelje gosta v zakonsko sobo 5t. 9 — v prvem nadstropju, — da sr jo ogledala. Poročnik in njegova spremljevalka sta bila s sobo prav zadovoljna. Zato sta se dala tudi vpisati v seznam tujcev. Njega so zapisali za Lovrenca Cappanija, poročnika pri 64. infanterijskem polku v Puli, njo pa za njegovo ženo Elzo, stanujoča v Puli v ulici Inghilterra št. 12. Oba sta prišla iz Pule v naše mesto dan preje. Po kaj sta prišla, ni znano. Vendar pa se domneva, da sta prišla v Trst, da bi tu v mira umrla. Bilo je včeraj. Ravnokar je odzvonilo poldan. Tedaj so slišali nekateri uslužbenci v ho-oli dva strela, ki sta prihajala iz za. . 9, kjer sta bila nastanjena go- Vesti x GoriSkega Gorica« Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi dne 17. t, m, (sreda) svoj prvi letošnji koncert. Spored danes še ni natančno določen; toliko pa je gotovo, da bo pel moški zbor dve pesmi: Adamičevo »Franico* in Pir-natovo «Pomlad in jesen», mešani zbor pa nekatere koroške narodne pesmi, Lajovčevo *Kišo», ki nam je znana izza zadnjega učiteljskega koncerta, Sattnerjevo «0 ne vihti» in večjo izvirno skladbo našega komponista in pevovodje gosp. Emila Komela. Poleg tega nastopi z eno pesmijo ženski zbor in istotako z eno točko moški oktet. Tiskano besedilo pevskih točk bo na razpolago. PoJjnbinj. «2rtev alkohola*. Pretekli mesec je zblaznel v vasi Poljubinju neki Franc Bukovec. Odpeljali so ga na rešilno postajo za umobolne v Tolmin in potem kmalu v Gorico v blaznico. Fant je baje strašno pil alkoholne pijače in v njih utopil svojo pamet. Torej zopet nesrečna žrtev alkohola! Te dni so brzo javili iz goriške blcznice, da je dotični nesrečnik pobegnil iz blaznice. Grozil je, da bo doma ubil mater in sestro! Slavno občinstvo se prosi, da naznani nesrečnika, ako bi ga kdo kje videl, na itohninsko orožniško postajo. Fant ima rumene lase, pegast obraz, je srednje velike rasti, rjavih oči in šantav na eno nogo. Škofije pri Divači. V nedeljo dne 7. t. m. smo obhajali pri nas vsakoletno običajno cerkveno žegnanje. Tudi letos sino zaklali običajnega «Raka», kateri je bil dobro rejen, ter ga razdelili med občane. Na vabilo g. Jakoba Dujc in njegove cenjene gospe Roze se nas je zbrala lepa družba na «Raka». Pri kozarcu rajnega vinca se ni pozabilo na naše koristne kulturne organizacije. Nabral se je za CMD skromen dar L 52.—. SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-nich & Snidersich, Trst, via della Tesa 16 KUPUJEM lito železo, baker, med, bron, cink velike kakor tudi majhne partije ter plačujem po najvišjih cenah. MihevČiČ, S. Fran-cesco 10. 913 LEA dvignite pismo na pošti. 922 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 DIPLOMIRANA babica sprejema porodnice na dom. Orel, via Udine 32, I. 544 ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni prah, fluid itd. Lekarna v II. Bistrici. 28 VILA «PEPINA» na Opčinah št. 478 in hiša št. 398, se prodata. Pojasnila v kavami Besednjak, Opčine. 896 SOBICO, meblirano, zračno, išče pošten delec, najraje pri delavski družini ali ose.» sami v Rojanu ali Via Udine. Naslov upravništvu. 906 Urarna In zlatarna FR&NCESCO BUDA Trst, Via Scalinata it. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cerje vedno najnižje. 18 Kupuje srebrna krono. Pozor na naslov! Pozor na naslov! Kal hoiemol Mi hočemo, da se vsepovsod po Jnlijski Krajini razširijo izborne testenine „PEKATETE" ne le, ker so izbornega okusa, ampak ker se zelo nakuhajo in so vsled tega nai-t-nejša jed te vrste. 53 3 DAROVI Za «Ortf, oskrbnic vojaih sirot* so darovali: dr. A. Pavlica L 20.—. Bog poplačaj! (Denar hrani tajnica!) Gospodarstvo Modra galica po L 2'50, žveplo ventilirano po L —'90 se dobi pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, Via Fabio Filzi 10. — Žetev t Jugoslaviji kaže dobro. Iz Bel-grada poročajo: Trajno ugodno vreme obeta dobro žetev. To je razvedno tudi iz zadnjega poročila poljedelskega ministrstrstva o stanju setve. Trakovi, mofike ln ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Ecla, Lift. različni glavnik!, Spaga, diScČa mila, krtače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnih cenah. 71 SIACOMO LEVI, Trst, Via 5. Hiteli! 19 Borzna oorotila, . Tečaiu Trst, dne 9. maja 1922. fldrsnska banka.....'.............130 Cosullch.......•..........239 Dalmatia ..................260 Gerolimlch ................ 1600 Libera Triestlna •• ............428 LIoyd . . Lussino . Martlnolicfi Oceanla . Premuda . Tripcovich 1270 700 168 185 375 260 pitom se vlagajo na naslov izpraševr»hiih ko- riomcnj>na tajca. V tem hipu je bil ves hotel Cement Dalmatia misfj in sicer potom okrajnih Šolskih svetov.: na nt^gah: gostje so prestrašeni planili iz sob; Cement Spalato Prošnje morajo biti pisane na kolkovanem pa-|na stopnice in s« radovedno povpraSevali, kajj' pirju 2 lir, a zraven tega jim je treba priložiti: Se je zgodilo, uslužbenci so se pa gnetli pred 1. kratek opis napravljenih šol, 2. zrelostno zaprto zakonsko sobo št. 9; eni so skušali izpričevalo kakega učiteljišča; 3. potrdilo o' vdreti v sobo, drugi so pa bili zraven samo za dvoletni praksi na kaki javni ljudski šoli ali nadlego. Par trenutkov pozneje se je posre-kaki zasebni ljudski šoli s pravico javnosti, čilo uslužbencem vdreti v sobo. Tedaj se jim Prosilci, ki se 'u.ijo na kaki zasebni šeli, bodo je nudil sledeči prizor: na postelji sta ležala morali priložiti zraven omenjenih listin tudi poročnik in ženska. Iz prs jima je curljala kri. izpričevalo o telesni sposobnosti za učiteljsko j Vzdihovala sta globoko. Na aočni omarici je službo. To izpričevalo mora biti izdano po ka- ležal samokres in kup pisein. Ena so bUa na-kem uradnem zdravniku. Kandidati, ki so bili slo videna na nekega majorja, druga na mater v zadnji izpitni dobi zavrnjeni, morajo ponav-!cd Elze itd. Ijati izpit pred isto komisijo, pred katero so' Kmalu po dogodku je prišlo na lice mesta bili zavrnjeni. ^ policijsko oblastvo in rešilna posta}*. Ranje- Z vprašanjem zaščite manjšin se bavi tudi nec ie bil odpeljan v vojaško boinidnico, ra-glasilo južnotirolskih Nemcev. Njegova izva- njeaka pa v mestno. Pozneje se je izvedelo, janja podajajo popoln dokaz o dolžnosti dr-: da ni bila Elza njegova žena, temveč ljubimka, žave, da pravično in dobrohotno postopa na- j Imenuje se: Elza Wahl, poročena Velshirsch. pram drugorodni manjšini. So torej v pclnem Stara je 22 let. Stanje Elze jt opasno, dečim A in pel ea.................. 592 ............310 ............272 Taja valuta na tržaškem trgu: ogrske krone......................—. 2.40 2.50 avstrij&ko-nemške krone ...«•• —.26.--.29 češkoslovaške krone...... . 36.10.— 36.65 dinarji..........................27.—.— 27.50 le j l....................13.25.— 14.— marke •••••••••••••• 6 40.— 7.15 dolarji .............18.60— 18.80 francoski franki . ....... . 171.25.—172.— švicarski franki..................362,—.-365.-- angleški funti papirnati ...... 83.25— 83.75 angleški fanti, zlati.......91.25,— 93.25 nspoleoni......... . . . 73.— 73.50 Mali oglasi skladu z izvajanji- v našem članku pod našlo- ni stanje poročnika težko, vendar pa nevarno, vem: «Dolžnosti napram manjšinam.» — j Vzroki, ki so dovedli poročnika in Vels-Mirovne pogodbe so — tako začenja — hirsehevo do tega koraka, so naalednji: Ženska ustvarile veliko zla. V slepi nespameti so raz- je zanemarjala moža. Ljubimkovala je z gori-drle gospodarsko enotnost Evrope. Odtrgale! omenjenim poročnikom. Ker pa niso dopu-so tudi narodne odlomke od skupnosti in so s 1 stile okolščine, da bi se kedaj združila, sta tem zastrupile tudi duševno in kulturelno' sklenila umreti. PODLISTEK Kapitan makryat Leteči Hofandec Roman (135) Dvaindvajsetega dne sta naša pustolovca Sagledala visoko planoto Sumatre. Ker nista opazila nobene ladje, sia sklenila nadaljevati »vojo smer in skušati priti v Puno Penang, ki *ta z ugodnim vetrom upala doseči v sedmih ali osmih dneh. Pod pripekanjem solnca sta lako zagorela, da bi jo človek sodeč po njihovih dolgih bradah in mohamedanskih oblekah imel čisto lahko za domačina. Ves dan sta bila izpostavljena pekočim solnčnim žarkom, in na večer sta se vlegla in zaspala v nočni rosi, ne da bi jima to kaj škodovalo. Toda nekaj dni potem, ko je Kranc povedal svojemu prijatelju mračno povest svoje prošlosti se je prvi udal zamišljenosti in mračnjaštvu. Njegova prejšnja vedrost in duševna gibčnost sta izginili in Filip ga je često spraševal po vzreku. Ko sta zajadrala v zaliv je naš junak jazpredal načrte, ki se iih namerava lotiti ta- koj po prihodu v Goo. Toda. Kranc je resno odgovoril: «Filip, že dva dni me obhaja slutnja, da ne bom videl nikoli tega mesta.s *Ali vam je slabo, Kranc?*, je vprašal Filip. «Ne; zdrav sem na telesu in na duhu. Sicer sem se skušal otresti temnih misli, toda zaman Neki svareči glas mi pravi, da ne bom več dolgo ostal pri vas. Prosil bi vas nečesa. S seboj imam denar, ki vam pride lahko p>rav; storite mi uslugo in ga vzemite in shranite pri sebi.» •O, kaj govorite Kranc!* «Ne, ne, Filip, resno govorim! Ali niete imeli tudi vi svoja znamenja — zakaj jih ne bi imel jaz? Saj veste, da ne poznam strahu in da mi je smrt nekaj navadnega; toda vstaja mi vedno jasnejša slutnja, ki mi pravi naj se začnem pripravlajti za drugi svet. Naj bo. Dovolj dolgo sem živel in brez bolesti bom zapustil te dolino soL, čeprav mi je — priznam — težko ločiti se od vas in Amine, od dveh edinih bitij, ki sem jih nad vse vzljubil.* «Ali ne leži morda vzrok v prevelikih na. porih in izmučenosti zadnjih dni, Kranc? Pomislite le kaj sva vse pretrpela. Saj to zadostuje, da ubija duha. Le verjemite mi. dragi prijatelj, da je tako in nič drugače.* «0, da bi bilo tako, toda tega ne verujem. S slutnjo, da bom odpotoval v kraje, ki so smrtniku nedostopni, je zvezano neko čudno veselje, ki izvira iz daljav.* «In to bi bik)?* «Sam ne vem dobro kako bi povedal, toda čutim, da je v zvezi z vami ic Amino. Sanjal sem, kako sta se vidva zopet sešla. Toda zdi se mi, da mi je bil del vajine bodočnosti zakrit in vprašal sem se: ali ne smem videti, kaj je za onim zastorom? — in nevidno bitje se je oglasilo: «Ne, bil bi nesrečen. Predno se ono zgodi, te ne bo več! In zahvalil sem se nebu in se vdaL* «To so le prikazni prenapete, bolne domišljije, Kranc. Brez dvoma bom moral prestati še mnogo, toda čemu neki bi morala trpeti še AmTna, ona, ki je mlada, cvetoča; ali p ne bo usojena visoka starost in zdravje? O, le pomirite se, jutri bo vam bolje.* «Mogoče,» je odvrnil Kranc, «toda vseeno vzemite denar. ■ Če se motim in če dospeva oba v kraj najinega potovanja, mi boste pa dali denar naza>,» je pripomnil Kranc in se trudno nasmehljal, »toda vode nama zmanjkuje m poiskati morava kak potoček na obali* IŠČEM deklico do poldne. Foscolo 25, III. Dobi kosilo. Via 932 KOZA, ki bo imela konca maja mladiča se proda. Rocol KaJaja Št. 384, Peternel. 934 KUPUJEM vreče vsake vrste. Jakob Margon, via Sclitario 21. 935 NOVE POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—, zimnice 40.—, volnene 95.—, nočne omarice, umivalniki, chifloniers, omare po zmernih cenah v ulici Fonderia 3. 936 POPOLNA SOBA za L 600.—, drv T 950.—, brestova L 1500.— se prodajo \ -uti Fonderia št. 3. 937 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter ln usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 ŠIVALNI STROJ «Singer» police za .trgovine, vse novo, proda Antonija Rebec, gostilna, Sežana 43. 930 Velika zaloga vina, žganja In likerjev JAMOB psmauc ustanovljena leta 1878 Trsi, via S. T. XycSias ŠU 6, telefon .36. Vodno v zalogi in po cenah izven vrckc kouku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lastni Izdatki 3 šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Crlstl fn druga. Spacisfiieta : Jajčji konjak in Crema maršala :r raznovrstni likerji in sirup!, kakor pristni malino-vec in drugi. ^50) Pri tvrdki C. Leonardig, Gorica, via Carduccl štev. 12 (Gosposka ulica) prt treh Kronah dobite veliko zalogo prvovrstnih kos iz nemškega jekla po najzmernejših cenah. 310 Izredna prilika. II OlSjbllAU £11 lUi&iUfUUil reg. zadruga z o. z Trsi, Ufa tieil' Olmo štev. 6. PODRUŽNICI : Gorica Monfaicone Via Garibaldi št. 20 Via Friuii St. 614 Zaloga In delavnica maJoIKnih peti In štedilnika?. Izbera niajoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. Prevzema se delo v okolici. ^ Piv® "Forst && MERAMI 300 Izboren In Jako okusen tecisšsk, v socičkEh in steklenicah, — Postrežba na dom« Zastopništvo in zaloga F. VOLPICH, Trst, Via Lazzaretto vecchio 48 Telefon it. 707