kulturno - politično glasilo • svetovnih in domačih Z°\o popuvta na živila pri letnem nakupu o I 2000'— šil. — brez kavcije v trgovski hiši BcunHec Celovec — Klagenfurt dogo d kov 4. leto / številka 43 V Celovcu, dne 23. oktobra 19S2 Cena 1 šiling //Ž)&f to&in dCMtCS mš umUdattii UcuU.. . »Daj nam danes naš vsakdanji kruh .. Je naša vsakdanja molitev. Leto se nagiba k svojemu koncu, listje odpada, poljski pridelki so pod streho in vsa narava se je jela i Pr*Pravljati na zimski počitek. Razmeroma pozno je letos spomladi kmet | zasadil svoj plug. Sneg in mraz sta zabra-nJeva)a delo na polju. Temu početku so s eddi lepi in topli tedni in tako je bilo za-jnnjeno kma'lu nadoknadno. V drugi ponvici maja pa sta hud mraz in slana nasa-e in posevke deloma uničila in deloma ovirala v rasti. Zopet si je narava opomogla, pozebi! orehi so ponovno ozeleneli, krompir in koruza sta znova pognala, fižol pa smo znova posadil i. Posebmf rž pa je bila po slani v tfvetu hudo prizadeta in tako bo manjkalo »brusnega žita marsikje tudi pri nas. | Sledila je huda suša, ki je jare posevke s oiaj uničila; onemogočila je suša rast nne in je tako kmetu zadala nov hud uda-re<. /e je izgledalo, da bo jesen nekaj popravila; neprestano deževje pa je uničilo mnogo krme na polju, da kmetje marsikje niso sPravljali pozne lucerne in detelje, marveč le sJe gnoj. I . posledice se že kažejo. Kmet je prisiljen ^ajati svojo živino poil ceno in vsi poskusi, "v. . radi pomanjkanja krme odvisno lvino, spravili pravočasno na trg, so le medel nadomestek za škodo, katero je utr-Pel letos kmet pri svojem gospodarstvu. Odprodaja živine pa bo imela posledice ^udi za naprej in bo tako marsikateremu 'metu uničila gospodarske načrte za pri-h°dnja leta. . Z veliko skrbjo pregledujejo kmetje in kalf1'00' ^et°S svoie ^tnice in si belijo glave, a 0 bi preživeli in preskrbeli svoje dru- žine vsakdanjim kruhom. •K ^ „t dostov”1]' bil pridelek tolik, da bi za- jjne a za prehrano in preskrbo vse dru-bi l ' .Poveclala pa je narava; naši očetje ^ 1 ejaJi, da ni bilo božjega blagoslova. Ali Pokr* *e- /avetiam°, lla stojimo v svojem ob ltl? ln Pr’ svojem tlelu neposredno v ^uoeju naravnih in božjih sil? Ali nismo met °ie tU<^* m* sami v svojo lastno pa-SlJlo ln v moč tehnike tako zaverovani, da ^elu 1)0 .-bli, da potrebujemo pri svojem Snio' lUtb blagoslova z nebes? V veliki meri dat •tlU'* ,c mi kmetje pozabili našo vsak-šin lnobtev, ki je bila nadvse sveta na-1 prednikom: „Daj nam danes...” ^sab dan stojimo in se pehamo v sredi stvarstva, vsak dan smo obdani od S tve/ne nar:,vc> le redko jra se zavedamo pr‘rniba samega, ki je dajal pomoč našim sili ni^0rn’ ker so ga za to pomoč tudi pro- re '<)tovo so težke naše gospodarske razme-Vse]f0tOV° ie tlu^ težko na^e ^e*° kljub pa 1 tehničnim pripomočkom. Ne smemo ljajj>0/abiti, da so tudi naši predniki dož.iv-so i ,te^ke gospodarske krize. Vendar pa ni-Pritl °n^* glav, ker so globoko verovali v svojih rok in v blagoslov božji, •bol so s* vsak dan znova izprosili z kruli''1''0 nam danes naš vsakdanji se zavedamo, da danes tudi po naših ^.trp '.l*1 bišah odmerjamo molitvi vedno bloiij 'lsa’ a'* se zavedamo, da je zamrla že ^ ev pred jedjo in po jedi? bioij v združeni moči našega dela in naše j rodo,Ve *t''* naJa gospodarska in tudi na-* Va bodočnost. Kmet. Spor o državnem proračunu Sreda, dne 22. oktobra, je po avstrijski ustavi končni datum, do katerega bi vlada morala predložiti državnemu zboru predlog proračuna za leto 1953. Obravnavanje in odobritev proračuna pa je ena najvažnejših nalog vsakega demokratičnega državnega zbora. Saj je od postavk v državnem proračunu odvisno, kakšni bodo davki, odvisne so od tega tudi cene in plače, odvisna je od postavk v državnem proračunu tudi v veliki meri zaposlitev ali pa tudi brezposelnost. Razumljivo je zato, da hoče vsak minister, to se pravi vsaka politična stranka, dobiti za svoja ministrstva čim večje vsote. To je važno še prav posebej sedaj pred volitvami. Finančni minister dr. Kamitz je vztrajal na tem, da ne sme biti v državnem proračunu predvidenih več izdatkov kakor pa je mogoče dobiti dohodkov. To so zagovarjali tudi OeVP-ministri. Medtem pa so socialisti zahtevali zlasti za železniško ministrstvo znatno večji proračun. Ker ni bilo mogoče najti sporazuma, tudi vlada ni mogla v sredo predložiti državnemu zboru predloga proračuna. Odločilna seja Merodajni ministri so v inozemstvu, dr- Posvetovanj Politično težišče se je za kratek čas premaknilo iz New Yorka, kjer zboruje glavna skupčina Združenih narodov, v Pariz. 1 am je zboroval pod predsedstvom britanskega zunanjega ministra Edena evropski gospodarski svet. Pri tem so ugotovili, da Evropa v primeri s svojim uvozom iz Amerike tja premalo izvaža in zato nujno nastaja nesorazmerje med dotokom in potrebo po ameriškem plačilnem sredstvu, po dolarjih. Avstrijo je zastopal na tem posvetovanju zunanji minister dr. Gruber. Ob zaključku posvetovanja, ki se bo nadaljevalo na prihodnji seji, dne 12. decembra t. 1., je ugotovil zunanji minister Eden: Dolarski primanjkljaj je že svetovno vprašanje in ni to samo vprašanje nekaterih držav. To pomanjkanje dolarjev bo mogoče izravnati samo s sodelovanjem vse svobodne Evrope, Velike Britanije in Združe- žavni kancler je na Holandskem, podkancler je na zborovanju socialistične internacionale v Milanu in zunanji minister je v Parizu. Zato so nujno pozvali vse te tri ministre domov na Dunaj in so določili sejo ministrskega sveta za sredo zvečer. Ako na tej seji ne bi bilo rešeno vprašanje sporazuma, bi vlada ne delala po določilih ustave in bi v rednih razmerah morala odstopiti. Do tega pa zelo verjetno po izkušnjah, ki jih imamo doslej, ne bo prišlo. Saj je že v raznih spornih vprašanjih, ko je že izgledalo, da ni nobenega izhoda več, prišlo končno le do sporazuma. Zanimivo pa je, da obe vladni stranki, zlasti pa socialistična, iz tega vprašanja že delajo volilna gesla. Pravijo namreč, da hoče finančni minister ukiniti ali pa zmanjšati rente, onemogočiti zgradbe stanovanj itd. To pa je pravi nesmisel. Rente so po zakonu določene in jih navadni, pa tudi finančni minister, ne more ukiniti. Nasprotno pa vodstvo OeVP zatrjuje, da hočejo socialisti samo čim večje izdatke in s tem zvišanje vseh davkov, prekomerno obremenitev vsega gospodarstva, s tem pa zmanjšanje izvoza in posledica tega bi bila velika brezposelnost. a v Parizu nih držav. Zaradi prenizke proizvodnje v Evropi je treba z vsemi napori najpreje povečati proizvodnjo, vzpostaviti pa je tudi večjo gospodarsko skupnost med posameznimi državami. Ob koncu tedna je imela zborovanje stranka francoskih radikalnih socialistov, ki so tudi v vladi. Na tem zborovanju je nastopil proti odobritvi evropske obrambne pogodbe predsednik stranke Edvard Herriot, s še večjim poudarkom pa bivši ministrski predsednik Daladier. Oba sta zahtevala tudi priznanje sedanje vzhodne meje Nemčije na črti Odra-Nisa. Zaradi teh sklepov je vodstvo francoske republikanske ljudske stranke zahtevalo, naj ministrski predsednik Pinay v 24 urah odgovori, ali hoče podpirati v parlamentu odobritev Schumanovega predloga o evropski obrambni zvezi. Volitve v Združenih državah Politični opazovalci se skladajo v mnenju, da je redkokdaj kaka politična kampanja v Združenih državah vzbujala tako zanimanje med ljudstvom kakor sedanja predvolilna kampanja za izvolitev novega predsednika. Redko kdaj so se ljudje s tako vnemo in tako odločno ter v takem obsegu udeleževali političnega življenja kakor v sedanjem volilnem boju. Politični opazovalci menijo, da pomeni sedanja volilna kampanja v tem pogledu pravo politično revolucijo. Na najrazličnejše načine prihaja do izraza prožnost ameriškega političnega sistema, ki dovoljuje, da se uveljavijo vedno želje večine. Ta prožnost se je pokazala že s tem, da je general Eisen-hower na zahtevo iz ljudstva privolil na svojo kandidaturo. Ko je naznanil, da se bo odpovedal vojaški karieri in kandidiral za predsednika, so se začeli tudi demokrati ozirati za kakim priljubljenim kandidatom in ga naposled našli v Stevensonu. Tudi pri tej izbiri je odločalo ljudstvo. Ljudsko zanimanje za volitve predsednika se kaže vsak dan sproti v ogromni množini pisem in brzojavk, ki jih prejemata oba kandidata in tudi oba kandidata za podpredsedniško mesto. Prav zaradi tega pričakujejo, da bo volilna udeležba pri letošnjih volitvah izred- no velika. V zahodnih državah Združenih držav računajo, da bo volilo nad 80 odst. volilnih upravičencev. Za svobodno Poljsko Ob 204. obletnici rojstva generala Kazimirja Pulaskega, poljskega junaka, ki je igral pomembno vlogo v ameriški vojni za neodvisnost, so bile v vseh ameriških združenih državah številne proslave. V New Yorku je na primer pol milijona ljudi prisostvovalo slikoviti paradi 75.000 Ameri-kancev poljskega porekla. Govorniki so ob tej priliki izražali upanje, da Im nekega dne Poljska zopet postala svobodna. General Ridgway proti umiku z gotovih področij v primeru sovj. napada Vrhovni poveljnik Atlantskih sil, general Ridgway, je dal časnikarjem izjavo, v kateri je zatrdil, da postajajo obrambne sile Severoatlantske organizacije stalno močnejše. Poudaril je, da je namen Severnoatlantske obrambne zveze braniti vso zahodno Evropo in to bi bilo mogoče v sorazmerju z razpoložljivimi silami. Obžaloval je govorice, češ da bi v primeru sovjetskega napada prepustili gotova področja sovražniku. KRATKE VESTI Zvezni predsednik dr. Th. Komer bo obiskal dne 25. oktobra in dne 4. novembra Koroško. Prvič bo navzoč pri otvoritvi novega magistrata v Beljaku, drugič pa piri otvoritvi novega koncertnega doma v Celovcu. — V Celovcu bo takrat slavnostni koncert, ki ga bodo priredili člani dunajske filharmonije. Dne 25. oktobra bo dala avstrijska narodna banka v promet nove bankovce po 50 šilingov. Tudi dosedanji bankovci po 50 šilingov ostanejo še v prometu. Pod ledenikom Pasterco pod Visokim Klekom so izgotovili višinsko zajezitev, ki bo omogočala odtok vode izpod ledenika Pasterce skozi 12 km dolg predor pod Visokimi Turami v zajezitev nad elektrarno v Kaprunu. Za zajezitev je bilo treba 67.000 m3 betona. Poseben odbor komisije Združenih narodov za človečanske pravice je sprejel resolucijo zaradi zaščite manjšin zlasti na področju vzgoje, zaposlitve in političnih pravic. V Zapadnem delu Berlina je bil te dni kongres zapadno-nemške krščansko-demo-kratske stranke. Na kongresu je kancler Adenauer poudarjal, da je namen Sovjetske zveze odcepiti Francijo in Veliko Britanijo od Združenih držav, da bi tako preprečili Združeno Evropo. — Za predsednika stranke je bil ponovno izvoljen dr. Adenauer. Isti dan, ko bodo volitve v občinske za-stope v Sloveniji (7. december), bodo volitve tudi na jugoslovanskem območju Svobodnega tržaškega ozemlja. — Istočasno je s posebnim zakonom določeno, da morejo prebivalci tega območja svoja poitalijančena imena spet spremeniti v prvotna slovenska in hrvatska imena. Po cenitvi svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 2 milijardi in 377 milijonov ljudi, to je skoraj za 400 milijonov več kakor pred vojno. Po izjavi britanskega ministrskega predsednika VVinstona Churchilla bi bila tretja svetovna vojna, ako bi do nje prišlo, odločena že po prvem mesecu. Vendar pa bi bila ta vojna polna nepopisnega trpljenja in groze, kakor je človeštvo še ne pomni. Za predsednika socialistične internacionale je bil na zborovanju v Milanu /voljen generalni tajnik britanske laburistične stranke, Morgan Phillips. Italijanska vlada je predložila parlamentu v odobritev nov osnutek novega volilnega zakona. Po določilih tega zakona dobi ona stranka ali pa skupina strank, ki doseže pri volitvah več kot 50% glasov, vsaj 65% vseh poslancev. Koncem leta bo začela proizvajati električno silo za proizvajanje atomske sile ena največjih elektrarn Združenih držav. Pri njej bo zaposlenih 1500 oseb, dajala pa bo 652.000 kilovatnih ur. Dohodki predsedniškega kandidata republikanske stranke generala Eisenhovver-ja so po lastni napovedi, dosegli v zadnjih desetih letih vsoto 888.308 dolarjev. Od te vsote pa je bilo treba plačati davkov za 206.893 dolarjev. Finski ministrski predsednik Urho Kek-konen je podal predsedniku Finske, Passi-kivi-ju, ostavko celote vlade. Odstop vlade so zahtevali socialistični ministri v vladi. Na progi Lagos-Offa v Nigeriji v Afriki je trčil osebni vlak v vagon z dvigalnim žerjavom. Pri nesreči je bilo ubitih 40 oseb, večje število pa ranjenih. Dvomotorno potniško letalo je na poti iz Brazilije v Argentino padlo v pragozd, pri čemer je bilo 14 oseb mrtvih, 4 pa težje ranjene. Politični teden Po svetu ... Tokrat precej zanimiv. Manj razveseljivo je seveda, da so se odprle stare rane, katerih zaceljenja človeštvo tako težko pričakuje. Zasedanje glavne skupščine UNO Vrši se v New Yorku in bo trajalo dlje časa. 71 je točk na sporedu in od dolžine debat oz. prerekanj je odvisno, kako dolgo se bo to vse zavleklo. Da svetovna politična javnost prav sedanjemu zasedanju UNO pripisuje že vnaprej zgolj moraličen pomen, seveda ne more biti krivda v Organizaciji združenih narodov kot taki, temveč v dejstvu, da se niti svetovne politike pleto po zunanjih ministrstvih in generalnih štabih velesil in je UNO ostala le prizorišče, kjer se velesile pač prerekajo, ne da bi jim bilo za to treba plačati račune. Kljub temu žalostnemu dejstvu ostaja ideal Organizacije združenih narodov cilj stotin milijonov človeštva, ki trdno veruje, da bo nekega dne ta cilj tudi uresničen. Moralno-politični pomen UNO-sklepov je vendarle ogromen. Iz prvega poteka sedanjega zasedanja je ugotoviti: Avstrija ... Na zahtevo Brazilije bodo vse države članice Organizacije združenih narodov (UNO) povedale svoje stališče do neizpolnitve mirovne pogodbe z Avstrijo. Spet je to zadeva nekaj velesil, od katerih bo Sovjetska zveza doživela dokaj kritike, na stvari se pa ne bo nič spremenilo. Sovjetski zastopnik Gromiko se je v zavračanju brazilskega predloga skliceval na paragraf, ki vnaša Avstrijo še vedno kot ..sovražno državo". Glavna skupščina je potem še z veliko večino obsodila „rasno diskriminacijo" v Južni Afriki, kar je za južnoafriškega predsednika Malana zelo hud udarec. Malan uganja namreč spodaj rasistično teorijo v praksi, kakor so to delali v Evropi nacisti. Seveda gre v Južni Afriki za razmerje med eno petino belcev in štirimi petinami črncev, toda tudi črnci so ljudje. Povrh ima Malan tudi med lastnimi belci močno opozicijo, ki zagovarja človečanska načela Organizacije združenih narodov. Pri tem pa je tudi nekaj svetlih trenutkov mogoče omeniti izza kulis velikega odra zasedanja UNO. Ameriški zunanji minister Acheson je govoril o svetovnem političnem položaju v zelo zmernem tonu, kar je sovjetskega zastopnika Višinskega morda spravilo v malo zadrego, ko je na vprašanje časnikarjev, kaj misli o Achesonovem govoru, dejal, da ga bo šele preštudiral, ker njegovo znanje angleščine ne zadošča, da bi takoj mogel povedati oceno. K tem so se primešali še komentatorji iz ..nevtralnih” držav (včasih hoče tudi Anglija to biti) ter povedali, da imajo zadaj razpletene svoje mreže Indijci, katerim so Kitajci na uho povedali, da bi želeli čim prej mir na Koreji, seveda brez izgube na političnem prestižu. Kongres KPSb v Moskvi se je končal. Nekaj je mogoče reči: bilo je mnogo grmenja, malo dežja. Vsaj za nekomunistični svet ni prinesel nič, kar bi že ne bilo znanega. Nekateri zlobni časopisi so ta kongres primerjali z lutkovnim gledališčem. Če bi kakovost vse prireditve ocenili po govorih, ki so jih imeli najvišji zastopniki svetovnega komunizma, bi skoraj pritrdili. Tako je minister za gospodarstvo povedal, da naj bo od sedaj naprej vsak obed užitek za tistega, ki jč (ali do sedaj ni bil?). Če je zagovarjal hišne gospodinje in povedal, koliko več so mogle porabiti kruha, mesa, rib itd. kot pred toliko in toliko leti, je to po našem toliko kot poročilo gospodinjske šole. To so poslušali navdušeni delegatje komunističnih strank širom sveta in tudi ploskali, ko je zatrdil, da se je ..produkcija” mesa od leta 47 do 52 v Sovjetski zvezi zvišala, medtem ko se je v USA zmanjšala. Ubogi Amerikanci, ki jim preti pomanjkanje mesa! In trditev ministra Mikojana je resnična! Do leta 47 so Amerikanci z mesom zalagali namreč tudi vso Evropo po UNNRinem načrtu in pozneje po Marshallovi pomoči. Zato so pač morali ogromno proizvajati — ker so pač mogli —. Ko ni bilo več treba, so proizvodnjo zmanjšali... Zato tudi drži Mikoja-nova trditev ... Tega in sličnega je bilo ogromno. Jasno pa je, da svetovno-,politični pomen kongresa KPSb ne leži v priredbi, katere vsako besedo smo prav demokratično mogli verno brati. Ono odločilno je zadaj. O tem kongres ni razpravljal, temveč mimogrede prikimal. Prosluli Politbiro praktično ne obstoja več. Znotraj komunistične internacionale je bila izvršena reorganizacija, ki je vso oblast še bolj zbrala v rokah Stalina in njegovih najožjih sodelavcev. Disciplina se je povečala, to se pravi, diktatura v stranki. O nasledstvu Stalina — toliko so govorili — ni duha ne sluha. On ostane in drži še trdneje. — Po znani logiki je zdaj pričakovati sličnih reorganizacij po vseh KP po svetu. Zunanje-politično ni kongres prinesel nič, kar bi pomenilo novo smer. Mogoče pa za to ni treba besed in napovedi. Na Koreji in v Indokini se je vojni požar spet razplamtel V francoski Indokini, ali v Vietnamu kot se uradno imenuje, je skoraj bolj vroče kot na Koreji. Francoskim kolonialnim četam je z najmodernejšim orožjem, ki ga je dobavila Amerika, uspelo svojo oblast poglobiti daleč proti severu. Ti dolgotrajni in finančno ter vojaško drago plačani uspehi so čez noč brez vrednosti. Uporniška armada je izvedla protiofenzivo s silno močno artilerijo, uničila velike oddelke francoske tujske legije in zasedla strateško važne položaje. Spet smo tam, kjer smo bili pred enim letom. Odkod komunistični armadi moderno orožje in strokovnjaki? Na Koreji se nekaj bataljonov zagrizeno bori za višinske položaje sredi frontne črte. Človeške žrtve gredo v tisoče, sicer je ostala fronta prilično mirna kot je bila. Mešetarji iz Pan Mun Džona pa si pošiljajo pisma in zvračajo krivdo drug na drugega glede prekinitve pogajanj. Svet je postal majhen. Prepletajo se dogodki na bojiščih v daljni Aziji z volilno agitacijo v Ameriki in notranje-političnim položajem evropskih držav Znana reč je, da ameriška diplomacija ni vedno imela srečne roke. Novo potrdilo o tem bi bilo v tem, ko je ameriški poslanik izročil francoski vladi odklonilen odgovor glede naprošenega posojila. Temu dokumentu pa je bil priložen še seznam vseh neizpolnjenih obveznosti Francije v vojaškem načrtu Atlantske zveze. Znana stvar je, da tenkočutne Francoze besede ali kretnja bolj zaboli kot udarec. Tako so tudi vrnili zgolj z gesto: predsednik Pinay je prosil poslanika, naj svojo noto lepo nazaj vzame. Medtem je tudi Ridgway, ki je botroval prilogi, uvidel, da Francoz sliši na drugačno uho kot recimo German. Pismo so vrnili na pošiljatelja z naslovom „nedo-stavljivo”, toda vsa reč se je le izvedela. Eisenhower, ki je z uspehom premagal nacistične armade, pa zdaj baje govori v svojih volilnih govorih o prednostih nordijske rase, je takoj pograbil za to reč in očital Trumanovi vladi slabo politiko in preveliko obzirnost do Francozov. Tu je pa spet zadel slednje v živo v toliko, da vsi odobravajo Pinayev odgovor, zahtevajo pa od njega, naj bo odločnejši napram Nemčiji. Voditelj sredinske stranke radikalnih socialistov (meščanska stranka) je takoj zahteval, naj francoska vlada ne pristane na sprejem Nemčije v zapadno-evropsko obrambno zvezo, ker da v ima v njej Francija samo žrtve, Nemci imajo pa dobiček. Brez radikalnih socialistov pa Pinay ne more spraviti pod streho osnutka pogodbe o skupni zapaclno-evropski armadi. Istočasno s temi vestmi iz Pariza pa prihajajo vesti iz Bonna, kjer nemške vladne stranke žele čimprej spraviti pod streho omenjeno pogodbo, s katero so očividno dovolj zadovoljne. — Ameriška diplomatska nota pa je, kot pri nas pravimo, napravila „iz krajcarja drobiž”. Se mnogo drugih res zanimivih dogodivščin je bilo zadnje dni na političnem nebu. Tako je v Egiptu „močni mož ob Nilu”, general Nagib, odslovil enega od treh regentov, to se pravi tistih, ki predstavljajo monarhijo v tej deželi. Drugi regent je nato sam odstopil in ostal je samo prvi, ki pač vrši zanaprej dolžnosti vseh treh. Ta je ožji sorodnik bivšega kralja Faruka, toda samo ,po krvi. Faruk pa se je v izgnanstvu po dolgih mesecih tudi javil k besedi in povedal časnikarjem, da je Nagib „rdeč kot vsak komunist”. ... in pri nas v Avstriji Volitve — 26. 4. 1953 Končno je odločitev padla. Volitve v avstrijski državni zbor, v avstrijsko poslansko zbornico, bodo v nedeljo, dne 26. aprila 1953. Ta dan sta sporazumno določili obe vladni stranki. Najkasneje dne 26. maja 1953 se mora sestati k prvi seji novoizvoljeni državni zbor. V kratkem se mora tudi odločiti, ali bodo istočasno tudi volitve v deželne zbore. Gotovo je, da bi želeli na Dunaju in mogoče tudi na Koroškem socialisti, naj bi bile volitve v deželne zbore pozneje, v jeseni leta 1953 ali pa — kakor n. pr. na Dunaju — šele v spomladi leta 1954. Predno gredo poslanci narazen, predno gredo na božične počitnice in nato na volilno agitacijo vsak za svojo skupino, jih čaka še zelo važno delo, ki ga morejo in tudi morajo rešiti samo sporazumno. Po členu 51. avstrijske ustave mora predložiti vsako leto vlada državnemu zboru vsaj 10 tednov pred potekom finančnega leta pred-log proračuna za naslednje leto. Ko se je dne 15. oktobra po poletnih počitnicah spet sestal državni zbor na prvi seji jesenskega zasedanja, sporazum med obema strankama zaradi predloga proračuna očividno še ni bil gotov. Zato tudi na tej prvi seji vlada še ni mogla predložiti predloga proračuna za leto 1953. Prihodnja seja je bila sklicana za en teden pozneje. To pa Izjava slovenskih duhovnikov Pod naslovom „Izjava slovenskih duhovnikov goriške nadškofije” objavlja glasilo katoliških Slovencev v Italiji in na Tržaškem ozemlju, ..Katoliški glas”, med drugim sledeče: ..Katoliški Slovenci v Italiji in na Svobodnem tržaškem ozemlju moramo slej ko prej voditi nenehno borbo za svoj verski in narodni obstoj. — Prepogosto opravičuje italijanski šovinizem nekaterih krogov svoj pritisk na nas s tem, da označuje vse Slovence za komuniste in titovce, nevarne za red v državi. Da se ne bo mogel proti slovenskim primorskim duhovnikom uporabiti rek: Qui tacet, consentire videtur (kdor molči, pritrjuje), smo bili svoji stanovski časti dolžni, da odločno odklonimo vsa tozadevna natolcevanja in smo ssoglasnim sklepom odklonili vsako povezavo s komunisti vseh barv.” Slovenski duhovniki v Italiji in na Tržaškem so torej z gornjo, soglasno izjavo, tako jasno opredelili svoje stališče, ki ga gotovo izpričujejo tudi z dejanji, da je vsak komentar odveč. Dan združenih narodov Za dan združenih narodov, to je 24. oktobra, ko so pred sedmimi leti v San Frančišku podpisali ustavo Združenih narodov, je izdala avstrijska Liga združenih narodov sledeči oklic: „Nikdar ne bo zamrl klic Avstrije po pravici do svobode. Več kot sedem let že čaka Avstrija na izpolnitev na konferenci v Moskvi slovesno ji dane obljube. Države, ki so članice Združenih narodov, so vprašanje državne pogodbe in avstrijsko pravico po neodvisnosti postavile na dnevni red glavne skupščine Združenih narodov. Ta svetovni forum bo ponovno priznal Avstriji pravico do svobode. Avstrija upa, da bo ta klic Združenih narodov na velesile prinesel Avstriji svobodo.” NEHRU PROTI TOTALITARIZMU Predsednik Indijske zveze v Združenih državah Singh je po radiu opisal indijskega ministrskega predsednika Nehruja kot ..velikega demokrata” in moža, ki se bo boril za človeško spodobnost in dostojanstvo”. Dostavil je, da Nehru ne bo trpel nobene vrste totalitarizma in da je bil proti-komu-nist in proti-totalitarec vse svoje življenje. Omenil je tudi, da so prehranbeni iz-gledi v Indiji zaradi suše letos zelo slabi. je po ustavi tudi že zadnji dan, da vlad! mora predložiti proračun. Denar, denar. Zanimivo je, kako se je spreminjal ai sirijski državni proračun v zadnjih leti! Saj nam te številke zelo nazorno poved® kako so se razvijale gospodarske razmet v državi in kako je napredovala inflacij1 četudi tega uradno noče nikdo priznati.' zadnjem volilnem letu, to je leta 1949, f dosegel proračun vsoto 7.5 milijarde. V letf 1950 je narasla ta vsota že na 10.5 niilija! de. Za leto 1951 je bil napravljen prot® čun, ki pa se je pozneje izkazal kot prenim in z dodatnimi krediti je že dosegel vsot 15.2 milijarde. Končno smo v letu l“ srečno prišli do proračuna z 19.7 milij2 dami. — Za prihodnje leto pa so posam«2 ministri, ali boljše povedano, stranke, vladajo v posameznih ministrstvih, zahtev; le take vsote, da bi dosegel proračun vs< to 24 milijard. Temu pa se je finančni n> nister uprl, ker bi moral to vsoto nekje ® biti. Dobiti bi jo pa mogel samo s poved njem davkov in s povišanjem cen. To bi P povzročilo prav gotovo nove zahteve deb’ cev in nameščencev. Prišlo bi do 6. spot zuma o cenah in plačah in stara povest se nadaljevala. Zato so morali nekateri ministri p0P' stiti in predlog proračuna bo znašal 20 ti J ] it lijard šilingov. K temu znesku bodo pr1’ ^ še vsote, ki jih bo dalo na razpolago afl1' riško zastopstvo za gospodarsko sodelo' I nje za razne investicije. ^ Zvezni kancler dr. ing. Fčgl se je odpe1); na potovanje v Beneluks-države. Ker je 1 di podkancler na potovanju (mednaro®' J socialistični kongres v Milanu v Italiji)’1 a stopa kanclerja, dokler se podkancler vrne, prosvetni minister dr. Kolb. .fT] jem potovanju bo poizkušal skleniti K-11 - in na vzbuditi za* < ler kulturne pogodbe in pa ^ manje za Avstrijo in avstrijsko vprašanj ^ manje za zvvsuijo in avsLiijSKu ; •, Ker je za avstrijsko gospodarsko življe,,i rvci je /.a avm-i ipFvu j < vedno važnejše vprašanje izvoza, b° got^] ^ poizkušal doseči kancler za Avstrijo ^ kake trgovsko-gospodarske ugodnosti. Nj ^ preje je kancler obiskal Belgijo, riato , ^ tuje v Luksemburško in končno še na b ^ landsko. Intervencije, protekcije, korupcije; • • | Precejšnje zanimanje kaže časopisje v i njem tednu za volitve v strokovno zast| i stvo železničarjev. V teh zastopstvih žc j c setletja prevladujejo socialisti. Za sed311 j i volitve (20., 21. in 22. oktobra) so p°sn * Ijene tri liste in sicer socialistična, lista L I ze avstrijskih delavcev in nameščen ; 1 (oAzVB) in pa lista, ki se imenuje „En0,'' I lista”. Pod to listo se skrivajo komun^ks Uefo ZWP. nAr aV, medtem ko je druga lista članov oVP-meravana je bila še takozvana nestraip J ska lista, kar pa so preprečili sociali^]1 delavski zvezi, ko so zahtevali za vlož1] i take liste podpise 8% vseh uslužbcin I torej okrog 6.000 podpisov. ( c Kakor za vso javno upravo, bi še p&, « bej za upravo železnic veljal članek, ki| je napisal drž. poslanec Fr. Gschnitzer 0? tervencijah, o protekciji in o korup^ Pri upravi železnic je bila sedaj nav31" da so 95% novih uslužbencev sprejel* 1. protekciji in intervenciji, to se pravi, dL 1 3 ji)' i morali biti ti prosilci vsi vpisani najp , v socialistično stranko. Samo 5% uslu/n. cev so sprejeli pravilno, torej po razppj1 prošnjah, brez intervencij in protekcij' To zlo pa je razširjeno tudi pri vsej , javni upravi in vodi v veliki meri do kof.j, cije, o kateri toliko pišejo, še več govof‘1 pa malo ali pa skoraj nič ne naredijo- * Študentje so štrajkali j j Zadnje tedne so proti odloku finančjn ' ministra o zvišanju vpisnin in vseh pf*5. bin na univerzah študentje protestiraj ' štrajkom. Ta štrajk je bil seveda drug9\j vrste, kakor so navadni štrajki. Saj študij j je ne morejo prenehati z delom, oziraj ^ morajo pozneje to delo nadoknaditi. M , testirali so tako, da se niso hoteli vplS'j : dokler to vprašanje ni urejeno. KoiHp0(l prišlo do kompromisa med študent1. ( , med prosvetnim in finančnim 111 i stvom. Priznane so ugodnosti onim šu*1 ^ j tom, ki so v redu polagali izpite ne zmorejo onim, ki dokažejo, da zvišanih pristojbin. Doslej so bile na univerzah v ii0v veljav'. pristojbine, kakor so bile pred vojno, ^ Šiling še nekaj veljal. So pa imeli tud' ^ v...O — ----J ~J' I.......... . g denti prav, ker ni pravilno, da morajo i id1’,. čati vsi — revni in bogati — enake pr .(! bine. Ker imajo vsi enako pravico do j dija, je pravilno, da skupnost, to je z znižanjem pristojbin omogoči študij v Slovenska nova maša v Rimu preč. g. Janeza Zdešarja, dne 11. okt. 1952 + prošt Andrej Truppe Slovenci so raztreseni po vsem svetu. In kjerkoli so, so med njimi tudi njihovi pa-stirji-duhovniki, pa tudi idealni fantje, ki kljub vsem težavam v tujini hočejo postati duhovniki. Radi vere so zapustili dom, kjer hi morali med domačimi doživeti višek vseh slovesnosti — novo mašo, pa v tej močni ■veri so v tujini dosegli svoj veliki cilj — duhovništvo. Tako je bilo letos poleg treh novih maš v Sloveniji, ene na Koroškem, ene v Furlaniji, še 11 slovenskih novomaš-nikov v Argentini, dva v Rimu (g. Ilc jo je Intel po vzhodnem obredu) in eden celo v Hong Kongu na Kitajskem. V Rimu je zavod ,,Germanicum”, kjer so ^e vedno študirali slovenski bogoslovci in jih je tudi sedaj več. Eden najuglednejših »gernianikarjev”, ki je pa tudi po postavi največji, je Janez Zdešar, doma iz šentpe-trske fare v Ljubljani. Njegova nova maša hila v okviru velikih slovesnosti „Germa-^•ka , ki praznuje letos štiristoletnico svo-Jega obstoja in so se k tej slovesnosti zbrali Premnogi bivši gojenci. Sv- niašniško posvečenje je delil kardinal v Petek. 10. oktobra. Cela vrsta mladih ju-113 ov je bila maziljena v germanikarski | cer v' za služabnike Kristusove. Že itak pre epi obred posvečevanja je dosegel v krasni cerkvi, ob lepem petju in asistenci bogoslovcev čudovito polnost. fzmed novomašnikov je bil prav preč. g. Janez čdešar izbran, da ima v Germaniku ovo maso ob jubileju štiristoletnice, to je s. ;PS° i0tO’ Cne oktobra. Udeležili so se . 0(. YeJ?0VS0d zhrani germanikarji, med jmu • škofje, tudi celovški škof prevzv. i in’ so c, K5stner> v Rimu živeči Slovenci | vn'1- Slovencev iz Koroške. Izmed sorod-i -c!. <>V Je navzoča novomašnikova sestra j ana, učiteljica v Selah. Krasno koralno P1 Jc m vse dovršeno lepo, kar je v zvezi i novo mašo, nas je iz vsakdanjosti dvignilo , ' angelske zbore, ki prepevajo hozano gn, ki prvikrat po besedah novomašni-OVl1 pride prebivat v sveto hostijo. Slovence je imel g. novomašnik pose-ripri I!°V0 mašo v Kalistovih katakombah v i • e J°> 12. oktobra, ob pol osmih zjutraj, I sicer v najlepšem in najdragocenejšem ■ elu katakomb, v papeški grobnici. Prav kraju, kjer so maševali prvi papeži in Jer so bili kot mučenci pokopani v času krvavega preganjanja, poleg groba sv. Ceci-je. na s krvjo tisoč in tisoč mučencev pre-Pojenem svetem kraju, je skoro po dva ti- ^ha 1 Ponovd krvavo Jezusovo daritev nekrvav način g. novomašnik. Pridigal iilifvPm0nS‘ dr‘ J0Že Jagodic> ki Je v pome- no sl r1 Sovoru pokazal na najbolj običaj-Pastir ” v katakombah — Kristus kot dobri čim b r novoniaJniku, da bi tudi on 0 J v sebi upodobil tega dobrega pa- stirja. Želel mu je še posebej, da bi kmalu kot dober pastir mogel delovati med svojimi ovcami. Okrog 70 Slovencev se je zbralo pred novomašnikom (oltar je postavljen tako, da gleda mašnik proti ljudem). Zbor mu je zapel našo domačo: ..Novomašnik, bod’ pozdravljen” in ..Kraljevo znamnje križ stoji...”. Nikoli nismo tako živo občutili zmagoslavne moči križa kot tukaj. Križ stoji na obelisku, prenešenem za Nerona iz poganskega Egipta, križ, ,,naše edino upanje”, stoji v koloseju, kjer je bilo mučenih na tisoče kristjanov, križ na oltarjih mučencev v katakombah, križ na poljih in gorah, in na miljon krajih, križ se je po tristoletnem preganjanju prikazal cesarju Konstantinu in na njem napis: ,,V tem znamenju boš zmagal”. Katakomb nismo doživljali samo kot pokopališča, znamenja smrti, trpljenja in mučeništva, ampak tudi kot znamenje moči, vstajenja, zmagoslavnega veselja. In vseskozi se ponavlja daritev na križu, sv. maša, včasih naskrivaj v katakombah, potem pa slovesno v cerkvah in na javnih shodih in kongresih. Kristus živil To je bilo največje doživetje slovenske nove maše v katakombah za novomašnika in njegove rojake. Zato pa so „Marija, skoz življenje” zapeli tako navdušeno, da so vse druge skupine — narodnosti, ki so bile blizu, obstale in poslušale. Po novi maši je vsem navzočim pripravil razkošen zajtrk ravnatelj katakomb, Slovenec g. dr. Blatnik. Tako veselo je bilo kot na domačih novih mašah in zato je privrela iz src naša domača pesem in tudi naša prelepa: „Nmav čez izaro ...” Kakor vso slovensko Koroško tako je sko-čidolsko župnijo še pfav posebno zadela žalostna vest, da so v Dobrli vesi, po krajši bolezni, prevideni s svetimi zakramenti, preminili, prej vedno zdravi, naš znameniti rojak, milostljivi g. Andrej TRUPPE, in-fulirani prošt in župnik dobrolski. Doma pri pd. Gregorcu so bili v Novi vesi v župniji Skočidol. Umrli so v zdravilišču „Ma-rija Pomagaj” v Celovcu in so bili v soboto, dne 11. t. m., ob nedopovedljivo veliki udeležbi duhovnikov in vernikov položeni k trajnemu počitku, poleg drugih tam že počivajočih proštov v Dobrli vesi na Gori. Bili so prej vedno zdravi. Dosegli so 69 let. Z njimi gre v grob ugledna osebnost Podjune in mnogozaslužni ter upoštevani ud krške škofije. Dičili so jih razni izredni darovi dušnopastirske sposobnosti in uspešnosti. Žalujejo globoko za njimi že redki sorodniki z nečakom Lorencom Truppe pd. Gregorcem na čelu. Žaluje tudi bratranec, g. Jakob Špicar v Ljubljani, po vsej Sloveniji znani dramatizator dr. Sketove Mi-klove Zale. žaluje njih službena in rojstna župnija, ter zlasti vsa Podjuna, da, vsa krška škofija, kateri je s to smrtjo zmanjkal zopet en, za sedanje čase tako potreben in tako nadarjen ter skušen višji dušni pastir. Zadnje poti blago pokojnikove se je udeležilo iz domače fare precej zastopnikov. Naj tudi prošt Andrej v lepi trdni rakvi na dobrolskem pokopališču mirno smrtno ■ spanje spil Sprehod v zgodovino v* noe - Zemlja, včerej topla še, zelena, s cvetjem rožnim še posuta, danes, kakor sivolasa žena, brez smehljaja in brez čuta. Slana tebe je čez noč odela, vse prelesti ti je vzela ... Ptice, včeraj v sončni še višini pevale ste ve nad logom, danes samo slutim še v tišini zadnji vaš žalobni: Zbogom! Oh, čez noč so pesmi vse premile v hladu slane utihnile ... Človek, včeraj še v mladostni nadi sanjal si o Vesni zlati, danes kakor starček po livadi vidim srečo te iskati. Tudi tebe bo čez noč minilo — vse bo v grobu utihnilo ... Valentin P o 1 a n š e k Magdalenska gora je postala s svojimi izkopinami, ki segajo v dobo pred dva tisoč leti, znana ne samo po Koroškem in Avstriji. Vedno večje je število obiskovalcev iz inozemskih dežel, skupno število obiskovalcev pa je preseglo že število 35.000. Ob podpori koroške deželne vlade je prevzelo vodstvo izkopavanj na Magdalenski gori ravnateljstvo koroškega deželnega muzeja in njegov ravnatelj, vladni svetnik dr. Moro, ima pri tem uspešnem delu zlasti velike zasluge. Z izkopavanji na Magdalenski gori so začeli pred petimi leti (leta 1948) in letos ob petletnici teh izkopavanj je mogoče reči, da je bilo res uspešno. To dokazujejo tudi izjave znamenitnih raziskovalcev (n. pr. vodja izkopavanj pri Karnaku v Egiptu in znameniti arheologi iz Zgornje Italije), ki so si ogledali iz.kopnine na Magdalenski gori. Poleg ravnatelja dr. Gotberta Moro-ja imajo pri odkrivanju zgodovine in življenja prebivalcev tega dela Koroške velike zasluge še: vodja izkopavanj univ. prof. dr. Egger, ga. univ. prof. dr. Kenner, dr. Vet- O^olest, & zlata! Jesensko ohlaja obličje že gaja bolest in molčanje — In palo je vanje vse moje veselje ... Umrle so želje kot nageljnov cvet, ki kitil je svet vse dneve poletne, trenutke prijetne. Drhte se sklonim, v molčanje — tožnost tonim.. Valentin ?v,!aušek ters, ing. Dollenz, dr. Pagitz, dr. Gorlich, Georg Khevenhiiller in še drugi. Muzej na Magdalenski gori je bil v zadnjem poletju izredno bogato izpopolnjen. Je pa ta muzej v poslopju, ki je staro že preko 2.000 let. Zidovje je še dobro ohranjeno in je tako starinsko zidovje danes severno od Alp že nemogoče najti., Temu starinskemu zidovju je treba le malega nadzidka, nakar bo mogoče zgraditi ostrešje. Tako bo tu nastal muzej, ki bo nekaj edinstvenega in bo gotovo v še večjem številu privlačeval obiskovalce iz vseh delov sveta, da si bodo ogledali to znamenito gorsko mesto iz časov Keltov in Rimljanov. Letos so pri izkopavanju odkrili veliko poslopje, ki je bilo že pred 2.000 leti opremljeno s centralno kurjavo, odkrili so nadalje luksuzno opremljene kopeli, obširen prostor z zidanim prehodom. Znamenit je tudi na novo odkrit zidan podium, ki je bil najbrž podstavek kakemu spomeniku ali pa tudi kot vzvišen prostor. Važno je nadalje odkritje velikega prostora z doslej še neodkopano stavbo. Na zidovih so ostanki raznih pisarij, najbrž so to pisali vojaki, ki so tu stražili. Te pisarije pa segajo deloma že v krščansko dobo. Mnogo je že odkritega na Magdalenski gori, mnogo skrivnosti pa je še zakritih. Gotovo pa je, da bodo večino teh skrivnosti mogli v prihodnjih letih odkriti, za kar so nam jamstvo uspehi zadnjih petih let. STISKALNICE ZA SADJE IN DROBILNIKE SADJA kotle za kuhanje Jganja — Brizgalnice za škropljenje sadja in poljskih pridelkov proti škodljivemu mrčesu — Agria-univerzalne stroje kupite najceneje v zalogi strojev in koles Johan Lomšek ZAGORJE - ST. UPS, p. EHERNDORI- CDobrla vas). Koroško Na željo cenik zastonj karel Mauser: J(UMuk (29. nadaljevanje) bo A t0 Peter pripravlja. Na ta poslednji boj, kjer i *eir,r •ara v ozadju- Med Petrom in Lojzem bo samo živo c* ,ln domača bajta. Oboje na zunaj mrtvo pa je *a v i .or čl°vek- Tedaj se bosta udarila. Poslednjič in *e*ej! Vse kite v Petru so nategnjene, ha p05 Jarnrdk s'ut> ta boj. Posebno Prosenar. Tako je Ni eJrov* strani, da kar trpi z njim. Lojz je že izločen, jel j>C^ Jamničan. Dela z zemljo kakor s puščo. Mar mu \ Se]cnter Sara> da sc bo pretrgal. Za vse sam. Lojz pa po bt tarbehuje in pri Stefanu pije. ojj; ,rav tisti čas jc zapuščeni Jamnik razburil nenavaden j bjU] •. Rroscnarjev brat, ki je bil za profesorja nekje v 1 She i atV’ ie prRcl po treh letih spet pogledat samotno '' še Q'r0-! njim je prišel starejši gospod, ki ga Jamničani 1 tale °1* niso videli. To je bilo vrenja, ženske so kar le-1 jih li°.Vasi- Takale gospoda pa na Jamnik! Jezes, le kaj ’ No]tl0s' todle? No, da je Prosenarjev prišel, še razumejo, j So ga pa tudi ni bilo. | Žda' i drugi dan sta odšla s Prosenarjeth h Kočarju, l-ie radovednost šele prav razvnela. Nekaj se kuha. bjja R Ro so čez čas odšli od Kočarja še k Rakarju, je ? pPa že vsa vas v ognju. i »h : Cter se je sani začudil. Prosenar je bil videti resen j ^spnretka kar mendral. So$k Ročarju smo bili,” je nazadnje le bleknil. „Tale } ,kupuje bajto.” clo se je, da je novico težko zvrnil iz sebe. ’’!'ajt° kupujejo?” je zazijal Peter. „Kočarjevo bajto?” 5 ^eč° ’ 8°sPod bi bil drugo leto za počitnice rad tukaj. '' So'nU ^e’ ker sm° tato v kraju. Sem mislil že na tvojo ( i*| ’ Pa se nisem mogel odločiti, da bi te prvega vpra- n še tako je: kupuje samo bajto brez zemlje. No, ko sem premislil, sem menil, da bi tudi zate ponudba ne bila slaba. Zemljo bi se lahko prodalo, bajto pa težko. Gospod bi jo preuredil...” Petrove začudene oči so Prosenarja zmedle. Nič več ni vedel reči. „Jaz ne prodajam,” je skoraj siknil Peter. „Jaz nikoli. Lojz bi prodal.” In se je splašil. „Saj tudi Barbara ne prodaja?” je vprašal mehko. „Zdaj ne,” je rekla. „In tebe naj vprašamo. Dvanajst tisoč kron ponuja gospod. ..Mislim, da več Barbara nikoli ne bo dobila." „Več ne,” je mendral Peter. „Več ne, pa je bajta več vredna.” Tedaj ga je stari gospod potrkal po rami. „Ne silim. Če bo eden ali drugi prodal, naj pove Prosenarju. Jaz sem prvi kupec. Kraj mi je všeč. Samoten je in lep. Morda se v enem letu kdo premisli, morda razmere kaj prineso.” In so odšli. Pri vratih se je Prosenar obrnil: „Ne bodi hud, Peter. Dobro sem mislil. Če bi se z Barbaro vzela in bi Lojz gnal na prodajo — no, saj veš — ti bi nemara rešil bajto in svojo zemljo. Barbarina bi pa tako ostala.” Pa je utonil v vežo. Peter je obsedel za mizo. še kar naprej je strmel v vrata, čeprav je Prosenar že zginil. Zdaj so se vse misli zgnetle v eno samo točko: boj z Lojzem. Kaj mu Prosenar ne ponuja roke? če prime zanjo in če Barbara pristane, izplača Lojza. Potlej naj pobaše svoje cape in gre. Prosenar ceni Rakarjevo beračijo na osemdeset tisoč kron. Veliko je in ni veliko. Barbarina bajta bi vrgla dvanajst tisoč kron, prihrankov ima osem tisoč. To je šele dvajset tisoč, če bi podrl tiste macesne, bi vrgli nekaj tisoč kron. Morda ima tudi Barbara kaj na strani. Zdaj se Peter zgane. Računa brez Barbare. Že zdaj, ko niti govoril ni še z njo. Počemu naj ona proda bajto? Ravno tako je privezana nanjo, kakor on na Rakarjevo. Le zakaj je rekla Prosenarju, naj povpraša, kako misli? Ali se je mar v srcu že odločila, da bajto proda? Čudno tesno je v Petru. Misel niha od Rakarja do Kočarja, od Kočarja do Rakarja. Nekoč se bo treba odločiti. Ko bo Lojz vse prignal do konca, bo ostala samo ena pot. Peter jo natančno vidi, kakor da je narisana na mizo. Pa jo gleda z zaprtimi očmi. Rad bi jo še odrinil. Pa je ne more, ker ima začetek že v srcu. Barbarina ljubezen gori poleg njega in Peter nezavedno v svoji robatosti in nerodnosti čuti, da bo ravno Barbara tista, ki bo nazadnje vse odločila. In mu je težko in sladko obenem. Novica, da bi Barbara lahko prodala bajto, je pla-hutnila po Jamniku in kmalu spet ugasnila. Bolj* je razmajala Jamnik ljubezen med Petrom in Barbaro. Ob Rezi in Lojzu so vsi samo zmigavali. Se Prosenar sam je Rezi namignil, naj si Lojza do dobra ogleda. Pije, na frdamano pije! In fabrika mu diši. Kakor da tam po fabrikah denar kar raste kot kurjice po Jamniku. Pre-teto je trd in znojen, tisti fabriški denar. Šo res ure, zvečer se umiješ in sedeš, kapljo krvi pa vsak dan pustiš v tisti umazaniji. Kaplja za kapljo, nazadnje si brez nje, reko ti zbogom in potlej se ti svet zapre in ga ne odpahneš več. Nazaj k zemlji ne prideš več. Fabrika ti zleze v kosti in zemlje več ne dojameš. Tu je konec. Vlečeš se, Lojz bo nemara še pil, potlej zasanjal o jelovških drvarjih. 1 akrat bo že vse prepozno. Jamničan pa bo na mestnem britofu pokopan. Reza je bila kar jezna. Take marnje! Seveda, kar večno naj bi oba čepala tu na Jamniku in tarbehovala. V dolini je vsaj življenje. Lojz je prilival olja. Slikal je dolino, da so Rezine oči kar sijale. Živeti v mestu! Izložbe, drugi ljudi, kino, cokelj še ne poznajo ne. Se z gospo jo bodo klicali. Tu na Jamniku je ne bodo nikoli in če bi živela todle sto lct- (Dalje prihodnjič) t CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob 4. Ufi popoldne. OPOZORILO Opozarjamo na zvočno igro „Osojski spokornik”, ki jo bodo oddajali v radiu v soboto, 25. okt. ob pol sedmih zvečer. Godi se v Osojah na Koroškem in jo je po vsem znani Aškerčevi baladi: „Mutec osojski” napisal g. Jaka Špiccr. Igrajo šentjakobčani. VABILO V nedeljo, dne 26. oktobra, ob pol 3. uri popoldne uprizori slovenska igralska skupina1'iz Špitala v Šercerjevi dvorani v Šmihelu pri Pliberku igro „V e r i g a”. Prijatelje dobre zabave od blizu in daleč prisrčno vabimol — Na sporedu je tudi petje mešanega zbora. METLOVA Že precej dolgo se nismo oglasili v „Na-šem tedniku”, da bi bralcem povedali zadnje naše dogodke. Zaradi slabega vremena so ljudje v skrbeh, kako bodo pospravili krompir in kako bodo napravili steljo. Pa naj vam povemo danes še nekaj drugih novic, žalostnih in veselih. Dne 25. julija so umrli Prunčeva mati. V zadnjih letih so veliko trpeli, 'imeli so odprte rane na nogah.. Dne 27. julija smo jih ob obilni udeležbi velikega števila faranov pokopali na farnem pokbpališču v Kazazah. Naj se draga mati odpočije od zemeljskega truda in naj ji bo Bog dobrotni plačnik za vsa njena dobra dela. Prun-čevi družini izrekamo iskreno sožalje. Dne 5. oktobra sta si obljubila zakonsko zvestobo do groba ženin Anzi Komar, p. d. Štrithov na Metlovi in nevesta Pavla Opet-nik, po domače Škrojančeva na Metlovi. Želimo jima mnogo sreče in blagoslova božjega na zakonski poti. Veselo svatbo sta obhajala pri llgu v Kazazah. Dne 10. oktobra so umrli nenadoma v celovški bolnici stari Špicev oče. Dočakali so starost 74 let. Pogreb je bil dne 12. oktobra v Kazazah na farno pokopališče. Rajni oče zapušča ženo in pet odraslih otrok. Naj si rajni oče odpočije od zemeljskega truda in Bog mu bodi dober plačnik in dober sodnik. špicevi družini izrekamo iskreno sožalje. To naj bi bilo za danes. Pozimi bomo pa imeli, vsaj upamo, malo več časa, se bomo pa večkrat oglasili. Sejalne stroje, pluge, brane nudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji MAK TRAUN PLIBERK — BLEIBURG, Kumcschgasse 14. BELA Stari ljudje pravijo pri nas, da bo letos huda zima. To sodijo po tem, ker je letos toliko miši, veliko os in podobnega mrčesa. To vse pa naznanja hudo zimo. Res nam hočejo letos miši vse požreti, zlasti pa krompir, katerega v naših hribih že tako ne pridelamo dosti. — Zimo smo pa tako že skoraj imeli, saj nas je letos že trikrat zapadel sneg, smo pa tudi deloma okrog 800 do 1000 metrov visoko nad morjem. Toda za sedaj zimo pustimo, o tem bo še pozneje čas pisati, če bo res enkrat tu. Sedaj pa kaj drugega. V torek, dne 14. oktobra, je bila blagoslovitev nove carinarnice na Jezerskem vrhu. Pred blagoslovitvijo je bila sv. maša. Ko so bile cerkvene slovesnosti končane, so prišli tudi sosedje na obisk in so si ogledali novo carinarnico. Drugače pa je bila udeležba pri tej slavnosti precej mala, ker je bilo hladno deževno vreme in na Vrhu ni nikdo rad ob takem vetrovnem in hladnem vremenu, če ni k temu ravno primoran. Sicer je naš kraj popolnoma slovenski kraj, vendar pa moramo žal omeniti, da se poznajo tuji vplivi, ki nikakor ne vplivajo ugodno, čudno je, da v nekaterih vernih naših družinah berejo protiverske in veri sovražne liste, čudno pa je tudi, da v nekaterih slovenskih družinah vzgajajo svoje otroke v tujem jeziku. Preveč so naSi ljudje pristopni besedičenju, da je slovenščina samo za manj vredne ljudi in da je za izobražene ljudi in za veliki svet samo nemščina. Toda število takih je zaenkrat med nami še razmeroma malo in upamo, da se /aradi nj*ih tudi še ne bo svet podrl. Je pa vendar pri nas še število onih, ki ljubijo sVoj materinski jezik, veliko. Vsi ti jia naj bodo vzgled naši mladini, da naj spoštuje svojo materinsko slovensko govorico. ČERGOVIČE Na obletnico posvečevanja naše Katarin-ske cerkve smo spremljali po prvi božji službi v zelo obilni udeležbi rajno Zilanovo mater Nežo Mišic, rojeno Verdnik, k zadnjemu počitku. G. žujmik so prišli na dom, kar pri nas sicer ni navada. Ravno tako jrevci, ki so zapeli pri hiši žalosti „Mati se jroslavlja”, nato so jo spremljali s psal. ,,Usmili se me” in z molitvijo rožnega venca v Šmihel. Pri Likebovem križu je bila slovesna blagoslovitev krste, nato je zapel mešani zbor: „Nad zvezdami.” V izvanredno velikem številu smo jo spremljali k zadnjem počitku. G. župnik so opravili ob asistenci g. kaplana Jančarja pogrebne obrede, nato je zapel mešani zbor: „Jaz sem življenje in vstajenje” pod vodstvom Miha Sadjaka. Slovesno in veličastno je donela pesem preko grobov in množice, ko je bil polnoštevilen zbor zbran. G. župnik so se poslovili od rajne Zila-nove matere, ki je bila dobra, vneta, in pridna faranka. Ravno na današnjo nedeljo pred 44 leti sta bila prvič oklicana, da hočeta sprejeti zakrament svetega zakona in danes sta zopet oklicana, ko je bela žena smrt trgala zakonsko zvezo. Tako je bilo včasih in tako je in bo po božji volji. Zakon je bil blagoslovljen s šestimi otroci. Trije so majhni umrli. Sin Folt je prevzel že leta 1937 hišo. Sin Stanko je zaposlen v Jugoslaviji in hčer Ančka se je poročila k Benetku v Št. Lipške Rute. Veliko je trpela in marsikatero bridkost je morala prenesti rajna mati, posebno za časa vojne. Vse je prenašala vdano in potrpežljivo. S tem, da smo se udeležili v tako obilnem številu pogreba, smo izkazali samo svojo dolžnost. V teh 44 letih ni bilo cerkvenega pogreba in ne cerkvene slovesnosti, da bi ne bil navzoč Zilanov oče Jakob Mišic ali pa sin Folt in pomagal pri petju. Doma pa je mati lepo vse pospravila in krmila, opravljala domača dela, ki morajo biti storjena in zato smo materi za njih požrtvovalnost posebno hvaležni in se ji tudi zahvaljujemo. Znak te hvaležnosti je obilna udeležba in še več bi jih moralo biti pri pogrebu v znak hvaležnosti. — Kot zvesta hčerka sv. Franšička III. reda se je s trpljenjem pripravljala na svojo zadnjo pot. Na vedno češčenje je bila zadnjič v cerkvi pri zakramentih in božji službi. V ponedeljek nato so jo misijonar Cvetko pripravili za smrt in osem dni nato so ji jminesli g. župnik zadnjikrat sveto popotnico. V 69. letu so zapustili Zilanovo domačijo, pa še veliko prezgodaj, ko pri hiši ni nobene ženske roke. Zilanovemu očetu ter sinovom in hčerki naše najiskrenejše sožalje. Rajna naj počiva v miru. LETINA V nedeljo popoldne so prinesli sveto jxj-potnico Mačkovi Jeri g. župnik, zvečer ob •/212. uri je zaspala v Gospodu v 81. letu. Jožefa Jera Vanče je bila rojena 8. marca 1872. Zadnja leta je bila priklenjena na dom. Velikokrat je sprejela svete zakramente in se vestno in pobožno pripravljala na svojo zadnjo pot. Zadnje dni je kot dobra hčerka III. reda sv. Frančiška okusila tudi bridkost trpljenja in bolezni. Popolnoma je obnemogla in sama slabost ter starost sta bili vzrok njene smrti. V torek, 14. oktobra, smo jo spremljali k zadnjem počitku. Pevci so zapeli v slovo žalostinki: „Vse pod soncem hitro mine” in pri odprtem grobu „Nad zvezdami”. Naj počiva v miru! GORENCE Na roženvensko nedeljo, dne 5. oktobra, se je poročila v Celovcu Marija Poprat, po domače Lindlnova Mici i/. Svete Radegun-de na Gorenčah, ki je nastavljena v celovški bolnici kot bolniška strežnica (bolničarka Krankenpflegerin). ženin je Kurt Harich, ključavničar, doma na Zg. Koroškem in stanuje v Tessendorf-U jni Celov- cu. Svatba je bila na nevestinem domu. Mladoporočencema naše iskrene čestitke. Želimo jima na novi življenjski poti mnogo božjega blagoslova. Upamo, da se nevesta, čeprav je odšla zdaj v Celovec, ne bo izneverila svoji domači fari. Letina je letos pri nas bolj slaba. Naj-preje je spomladi in nato v poletju velika suša zelo škodovala zlasti žitu pa tudi sadju. Malo boljši so jesenski pridelki, zlasti repica. Le to nas skrbi, kako jo bomo dobili domov, ker neprestano nagaja slabo vreme. ŠMARJETA V ROŽU Redko se iz šmarjete oglašamo, toda ne smete misliti, da spimo. Ne, tisto še dolgo ne. Gledamo z odprtimi očmi v svet pa tudi po fari, kako pridno delajo pa tudi pridno govorijo in presodijo vsakega do živega. Odkar smo pokopali Rupovo mater, je smrt zapustila našo faro ter pusti sedaj živeti mlado in staro. Zato pa imamo druge skrbi 'in težave. Prišla je huda bolezen na svinje in jih kar dan za dnem nakladajo na avtomobile. Ako pogledamo po fari, nas zaboli srce, ko vidimo, kako nekateri skrunijo nedeljo, še na kvatrno nedeljo so delali, če drugega ne, |)a obirajo sadje, kakor da ne bi imeli za to delo dosti časa ob delavnikih. Kako se je izpremenila v tem naša fara, katero so včasih imenovali „zlato šmarje-to”. Ako pa g. župnik kaj takega omenijo v pridigi — in ta opomin je njihova dolžnost — pa je že preveč in marsikomu tak primeren opomin že ni prav. Premalo se zavedamo, da mi sami nismo nič in ne zmoremo nič in da je le eden, ki vodi vsa naša pota in dela. RUDA Dne 12. oktobra popoldne je bila blagoslovitev nove enonadstropne škofičeve hiše v Dolinji vasi, poleg nove občinske hiše. K tej slavnosti sta posestnika hiše, Franc in Jul. Rosenzopf, povabila daleč naokrog raztresene brate, sestre in vse vaščane. Po blagoslovitvi, ki jo je izvršil domači gospod župnik, so imeli istotam okusno pojedino. Pri tej priložnosti je govoril tudi domači g. župnik in je v svojem govoru naslikal nesrečo, ki sta jo gospodarja pred par leti imela s tem, da jima je ob priliki, ko je pri škofu gorelo, tudi njima pogorela hiša in gospodarsko poslopje in kako sta »i v par letih postavila nato novo. Naj preje sta si postavila gospodarsko poslopje in uredila nekaj sob, da sta mogla začasno tam prebivati. Dalje sta si postavila lepo enonadstropno hišo (stara je bila samo pritlična in je imela slamnato streho), ki je skoraj lepša kakor nova občinska hiša. Med pojedino so pevci prepevali nemške in slovenske pesmi. Nagovor in blagoslovitev pa sta bila v nemščini. Ta hiša stoji, kakor že rečeno, poleg nove občinske hiše. Obe je delal isti mojster. Kar pa se tiče ometa, se mu je pri Skofičevi skoraj bolje posrečilo. Slišimo namreč šušljati, da so se na novi občinski hiši pokazale na ometu temne pege in da bo moral to mojster na zahtevo inženirja deželne vlade po-jtraviti, kar bi pa mojstru vzelo velik del ali pa ves dobiček. Ostale novice: V četrtek, dne 2. oktobra, je močan veter podrl občinskemu električnemu podjetju pri daljnovodu v Podgori (Unternberg) preko 10 drogov. Postavili so pa že naslednji dan nove in je električna luč spet posvetila. Dne 8. oktobra sta se v Šmartnu pri Rudi igrala špilerjeva dva otroka v starosti od 0 do 12 let in še en tretji otrok. Pri tem so metali kamenje v granato iz vojnega časa. Ta je eksplodirala in oba špilerjeva otroka sta bila težko ranjena. Prepeljali so jih v bolnico, kjer sta oba zaradi dobljenih ran umrla. Tretji otrok je bil le lažje ranjen. ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Zahodno od Velikovca in št. Ruperta leži na vzvišenem prostoru kraj Ruštat, po slovensko bi rekli mesto miru. Ustno izročilo pripoveduje,' da se je pred davnim časom do tja razprostiralo mesto Velikovec in da je bilo tam pokopališče. Drugo izročilo pa pravi, da je bilo tam - mesto zase in da so imeli tam tudi svoj« livarno. V tej naj bi bil pred več sto let vlit šmarješki zvon. Preko tega kraja, kjer stojijo sedaj le š nekatere samotne hiše, pelje iz Velikovaj proti Celovcu lepo izpeljana cesta, ki jf sedaj po vojni zahtevala že več človeški! žrtev. Zgodilo se je tam že več prometni! nesreč. Taka prometna nesreča se je dogodili tudi pred kratkim. Iz Velikovca proti dff mu se je peljal Friderik Laškolnik iz Ru štata. Ko pa je po nesreči ravno na cest padel, se je pripeljal motociklist in je m«1 torno kolo zadelo Laškolnika tako nesrf čno, da je bil takoj mrtev, medtem kosi motociklistu ni ničesar pripetilo. Rajni Frice, kakor smo ga imenovali, jf bil veselega značaja. Bil je povsod priljut« Ijen. Znak njegove pridnosti pa je njegov j lepa hišica, ki si jo je skupaj s svojo žen« šele pred letom postavil. Pokopali smo pokojnega ob izredno ve liki udeležbi. Pogrebna opravila so opi'2 vili domači gospod župnik dr. Zeichen ot asistenci g. dekana Zebedina iz Vober. Cef kveni pevci so zapeli žalostinke na domu it ob grobu. Oba č. g. duhovnika pa sta se o! grobu poslovila od rajnega z ganljivii" besedami. Domači g. župnik je še poseM omenjal pohvalno njegove zusluge pri n2 bavi novih zvonov pri farni cerkvi. Za vs* to se mu farani sedaj še enkrat zahvalin’1 in mu želimo, naj mu Bog podeli večt mir. — Zaostalim naše iskreno sožalje. ŠTEBEN V PODJUNI : Kljtib velikemu prometu se pri nas '1( ^ dalj časa ni zgodila kakšna nesreča. V ] deljo, dne 19. oktobra, opoldne pa se j( ( pripetila nesreča, kakor je pri nas že ua' j časa ne pomnimo. In sicer sta se na držaVi ni cesti v vasi zaletela g. Jožef Kues iz Malv ] vasi z motornim kolesom 250 cm'1 in najstletni Ferdinand Riepl, učenec glaV^f šole iz štebna, s kolesom. Ferdinand RiePj je takoj brezzavesten obležal na cesti, iue tem ko se vozačem z motornim kolesoH' razen majhnih poškodb motornega koles3, ni nič zgodilo. j Takoj so bili orožniki in zdravnik iz r*j berka na mestu. Dr. Otowitz je ugotovi prelom lobanje (Schadelbasisbruch) in tres možganov, najbrž pa bodo še notfM)}] poškodbe. Fanta so nato takoj odpeljali ' deželno bolnico. Želimo mu vsi, da bi km3 lu ozdravel! 1 ( 1 ŠT. JAKOB V ROŽU Kot vsako leto sva se podala z ženo nedeljo na „povsodni semenj” v št. Jako,,j Žena je vesela, da je vsaj enkrat rešena hinje, ja/ pa tudi, da pridem zastonj ^ »čisave župe”, prate in mošta. Letos svaj^ morala že kar pošteno zavarovati prl)l mrazu in še „marelo” sva vzela, da bi Pr‘( strašila vsakdanji dež. In res se naju ) ustrašil. Da bi si zboljšala apetit in da bi n|d lepo ]>etje slišala pa tudi, ker je krščan^1 dolžnost, sva jo prisopihala v cerkev, m kako sva se čudila: nič orglanja, nič /bon Sicer je bilo res lepo ljudsko petje, kot t-doma in drugod nikoli ne slišiva, odU5 in otroci, prav vsi so sodelovali. Sorodni sem potem vprašal, kako da niti na 13 dan ni orglanja. Pa so mi začeli tožiti- n traja to že dolgo, da je dolgčas v cerkvi,^ ni nobene razlike med petkom in svetko'11 Zelo so bili užaljeni, da odgovorni nič n uredijo. Povedali so mi, da je prejšnja obja nistka, ga. Marija Nagele, celih 50 let vršn to lepo službo, sedaj pa je vsled starosti povedala in šla v zaslužen pokoj. Vsekali je to izreden jubilej in bi zaslužila, tla jj se ji oddolžili s kako proslavo. Šenjak0^ čani pa bi vsekakor zaslužili, ker ves1’1 plačujejo cerkveni davek in dajejo za oRj da bi jim vsaj včasih kdo na njihove zaigral in da bi včasih tudi zbor zapel- J Drugo razočaranje je bilo pri prati, kul nisem mogel z moštom zalivati. Niti eudk litra ga namreč: niso pridelali. Letos so jj res tako udarjeni, da se mi kar smilijo, mladanska slana jim je uničila popolno11! vse sadje. Niti naj starejši ljudje ne p°J nijo, da bi drevje tako kot letos ne obvl dilo niti enega sadu. Poletna suša je 11. čila krmo in zmanjšala pridelek žita, \ef.. ska slana pa je popolnoma pokončala ajOjjj Edino hrušče — krompir -- so se dobro j rezale, teh je pa več kot navadno. V cerkvi so gospod/kaplan oznanjc'’11./ naše študente da t naj kmetje darujejo za bogoslovce, jaz pa bi še predlagal, ““ ‘i drugih farah darujejo še kaj mošta in s'' ia za Šcntia kobčanc. vsa i /a moio zla* ■ ja za šentjakobčane, vsaj za mojo ... * Pa sem jih potolažil, da bodo imeli, kc d hrušč: dovolj, tudi najboljšega suhega ^ dovolj — namreč klobas. ^ftri mu mi JCorolkem (Nadaljevanje s 4. strani) CELOVEC Kakor je iz osmrtnice na zadnji strani današnje številke „Našega tednika” razvidno, je v Celovcu umrl v soboto, dne 18. X., fotografski mojster g. Anton Schbpf. Pokojni je bil imetnik zlate medalje za zasluge, častni občan celovškega mesta in častni načelnik prostovoljne požarne brambe v Celovcu. Pokojni je bil znan zelo dobro tudi v slovenskem delu Koroške. Saj se je naše ljudstvo ob raznih slavnostih, ob porokah, ob novih mašah, ob cerkvenih in društvenih slovesnostih itd. vedno rado obračalo na njega. Saj so bili splošno znani njegovi kakovostno zelo dobri fotografski izdelki. Že °d leta 1903 je bil pokojni samostojen fotograf v Celovcu. Po pokojnem bo prevzel fotografsko trgovino in fotografsko delavnico njegov sin Anton Schbpf, ki je tudi dobro izurjen v moderni fotografski umetnosti. Zato smo prepričani, da se morejo vsi z zaupanjem obračati na novega lastnika fotografskega podjetja Anton Schbpf v Celovcu, kadar oodo hoteli imeti na kako domačo, cerkve-•m. šolsko ali podobno slovesnost posebno ep spomin v obliki lepe fotografske slike. DVOR (birmanske slovesnosti). Po desetih letih Je posetil župnijo Dvor dne 4. in 5. t. m. zoPet najvišji vizitator škofije, prevzvišeni g. škof dr. Jožef Kbstner iz Celovca. Pri do-todu ga je v imenu fare v izbranih bese-t ah pozdravil njen bivši župnik in sedanji soprovizor, g. France Kaleja, kakor tudi > arm odbor in nekaj otrok s primernimi lepimi deklamacijami. Dne 27. oktobra je cenejši smo »Ursulamarkt” pridite in obiščite nas Kovtri, zelo lepi in trpežni, po izbiri kom. S 148 - 168 - 188 Robci, barvasti, od S 4.— naprej ^ekstilna trgovina rožnega venca v zasebnem, družinskem in farno-svetnem življenju. Svetih birmskih obhajil je bilo podeljenih 80. Sledilo je birmovanje. Zakrament svete birme je prejelo 52 otrok, med njimi eden zamudnik iz zgornje Ziljske doline, ki je pa potem prejel sveto birmo posebej sam popoldne. Birmanje se je končalo s škofovim nagovorom birmancem in botrom oz. botrin jam. Popoldne istega dne je nadpastir z lepimi in vznesenimi nauki še počastil družinske matere z njihovimi malčki in večjimi otroki, katerim je nato podelil svoj škofovski blagoslov. SVEČE — voščene sveče, sveče v paketih po najnižjih cenah v strokovni trgovini S I E B E R T CELOVEC - Stauderplatz 8 Kar je pa zgodovinsko in tudi časovno nedosledno in novo, je to, da so vse funkcije — izvzemši par besed škofovih v slovenskem jeziku — in tudi zborovo petje na koru, opravili le v latinskem in nemškem jeziku. Sicer je bila vselej navada, da je v mešanih župnijah vsaj obredni red bil oznanjen v obeh jezikih, in da je krajevni dušni pastir ali dekanijštvo naprosilo, oz. določilo kakega sosednega duhovnika dekanije za birmsko pridigo v slovenskem jeziku. Ta je v naši farni pokrajini vendar že doma vseskoz od 6. stoletja in kjer tudi danes še ni iztrebljen! SKOČIDOL Ko smo se komaj vrnili od nad vse ganljivega pogreba prošta Truppeja v Dobrli vasi, prinesejo nam vest, da se je po padcu z nekega zida smrtno ponesrečil 74-letni g. dr. Josip Marija KLOSE, ki je bival že leto dni v Vernbergu naše župnije. Bil je svojčas okrajni glavar v Šmohorju. Previden pa je bil v bolnici v Beljaku. Zapušča ženo, 3 sinove in eno hčer. Smrt je nepre-računljiva. Po trudapolnem delu v splošni blagor spavaj sladko! — ROLF K A S SiG Celovec-Klagenfurt, Bcncdiktiner Platz 7 To je bilo na predvečer birmske nedelje. Nato je bil nauk za farno mladino ter opravilo za pokojne na pokopališču okoli Rnie cerkve s škofovim govorom o vernih dušah in dolžnosti naše pomoči za nje. Spremljal je prevzvišenega njegov novi taj-^uik, prejšnji župnik na Dholici, pč. g. Jo-S1P Kanduth, in nekaj duhovnikov iz sosedstva. - i V nedeljo nato so sledila začenši ob deve- ^ * 1 .SVeta birmska opravila s sveto mašo in > nvo pridigo o važnosti molitve svetega BELlAK-ViLLACH Prinaša po izredno nizkih cenah ŽIMNICE (modroce) z najboljšim bombažnim gradlom, tridelne š 344.50 PREŠITE ODEJE, s prima damast-klotom, 130X180 . . š 198,— svileni brokat, 130X180 . . . S 268.- TEKAČI (LauCteppich), 70 cin . š 28.20 PREGRINJALA, rožasto blago . š 12.60 BLAGO za GARDENE, 75 cm . š 7.40 POSTELJNO BLAGO, tkano . 5 9.80 BLAGO za RJUHE, 150 cm . . š 23.80 Ali se bo spreobrnila? Spreobrnitev Rusije je silno važna za-dev;* za ves svet. ..; Solnogradu izhaja zdaj že tri leta Ma-vjl.ln list „ln Dienste der Konigin” (V slu-•11 kraljice). List izdajajo holandski patri im ed:i Sv. Crinjona Montfortskega. Ured-1 lista je p. H. jongen. List je branja .en. Naroči se pri: Marianisches Sekre-j‘>1|*it St. Gringnion von Montfort, Salz-, .!r8> Alpensiedlung. Stane na leto 12.— j 1 Pa 16,— S. (16.— S je tzv.„G6nner-Abon-f ei»tnt.”) '■ ^ oktobrski številki piše urednik p. jon- h, ludi eno ljudstvo imenovala z ime-^ V’ namreč Rusijo. Pri znani skrivnosti, r J® je sporočila otrokom pri tretji pri-^ igra ta dežela veliko vlogo. Takrat ji>o je 13. jul. 1917 — je Marija rekla: .‘išla sem prosit, da se Rusija posveti n le,nu Brezmadežnemu srcu in da se vpe-s Z:,dostilno obhajilo prvo soboto v me- se moje prošnje izpolnijo, se bo Ru-u preobrnila in mir bo prišel. Ce pa ne, v {Rusija) razširila svoje zmotne nauke in bo povzročila vojne in pregan-oz kj Cerkve. Dobri bodo mučeni, sveti (Cl(j|5() mnogo trpel, več narodov bo uni- Nj.' •,zatlnje bo moje Brezmadežno srce ob bajalo zmagoslavje, sveti oče mi bo posvetil Rusijo, ki se bo spreobrnila in svetu bo podarjeno nekaj časa miru.” V tej prerokbi je dvakrat govor o spreobrnitvi Rusije. Prvič samo pogojno: „če se moje prošnje izpolnijo, se bo Rusija spreobrnila.” Drugič pa se sporoča spreobrnitev Rusije kot gotovo dejstvo: ,,Sveti oče mi bo posvetil Rusijo, ki se bo spreobrnila.” Po tej prerokbi je spreobrnitev Rusije silno važna za usodo celega sveta. Dokler se ta spreobrnitev ne izvrši, bo Rusija širila v svet svoje zmotne nauke (komunizem) z vsemi slabimi posledicami, ki so s tem združene. Po zadnji vojni smo videli, v kaki izmeri je komunizem dejansko zmagal na izhodu Evrope in v Aziji (Kitajska) in kolikim narodom danes vsled tega preti pogin. Mati božja govori o vojnah, ki jih bo povzročila Rusija. Danes je pač vsakomur jasno, ki gleda položaj brez predsodkov, da vojne v Koreji in v Indokini neti Rusija in da je ta dežela tista, ki pri vseh mednarodnih konferencah zavira zedinjenje narodov. Tudi preganjanja Gerkve, tako se pravi v tej prerokbi, ho povzročila Rusija. Pogled na žalostne razmere v naših od komunizma obvladanih sosednih deželah, kakor tudi na Kitajskim, kaže, kako natančno se je izpolnila ta prerokba. Stotisoči bratov in sester po veri za železnim zastorom, ki so zaradi vere izpostavljeni najstrašnejšemu pritisku, potrjujejo besede Matere božje: »Dobri bodo mu- čeni.” In potem napadi v komunističnem tisku in v radiu na papeža: procesi proti škofom. ^/(irsehen-c Ipc)tlake’ Ne samo Celovčanom, tudi vsem našim ljudem, ki prihajajo po svojih opravkih v glavno mesto, je že od nekdaj dobro znana in priljubljena lekarna „pri JELEN U”. Ta lekarna je bila v poslopju ob šentru-pertski cesti. Med vojno pa je tudi to poslopje, kot nešteto drugih v Celovcu, doletela žalostna usoda, da so ga bombe razdejale. Dolga leta je bila ta priljubljena lekarna v zasilnih prostorih, ob katerih so se grmadile ruševine, a tudi v tej žalostni dobi je vsak, ki je vedel ceniti domačo lekarno, našel pot do nje. Po dolgih letih je poslopje sedaj obnovljeno in lekarna razpolaga z velikimi in primerno opremljenimi prostori, v katerih bo vsak naš človek hitro in prijazno postrežen. Največja zasluga, da je vendar le uspelo renovirati to poslopje z lekarno, gre predvsem seveda gospodu magistru GUNZER-JU. Ta je vsa povojna leta z osebnimi žrtvami zasledoval cilj, ki ga je zdaj dosegel: Obnovitev poslopja in lekarne. Koroški Slovenci, ki prihajate z avtobusi v Celovec — tem je ta lekarna najbližja — pomislite: V zdravju je moč in hitra pomoč je največ vredna! Načrte za obnovljeno stavbo je izdelal dipl.-arh. Ernst Wagner. Stavbena dela je izvedlo podjetje ing. V. Isepp, arhitekt in mestni stavbenik v Celovcu. Tesarska dela je izvršilo podjetje Peter VValder iz Celovca, Tiirkgasse, mizarska dela podjetje Ferdinand Strauss, slikarska dela tvrdka A. Fel-derer, steklarska dela tvrdka A. J. 'VVillner, ključavničarska dela pa tvrdka Julius Wein-lander, vsi iz Celovca. Mestni stavbni mojster _Tf$!§ |||] —\ rf)et(i' lOaldei' sc priporoča za razna tesarila dela kakor tudi za £ lesene stanovanjske hiše, selišča, ostrešja itd. Celovec - Klasrenfurt, St. Ruprccht, Turktrasse 1 ''tN ^— 1 Arhitekt in mestni stavbni mojster 3fig. (Vinzeivz clsepjp Celovec — Klagenlurt Schmalzbergeltveg 6. Tel. 20-73 cA. Q. AOUlnei' KLAGENFURT- CELOVEC votlo steklo — ploščato steklo porcelan — keramika ■' Trgovina na veliko in požlahtnjevanje Slckarstvo in pleskarstvo — kameni emajl cA. Cf eldeser Celovec — Klagenfurt St. Ruprechter Strasse 67. Tel. 48-37. (J-ulius. lOeinlunder meh. delavnice konc. elektrik CELOVEC - KLAGENFURT Weidmannsdorfer Strasse 72 Cf-jrilitiand Stran stavbeno, pohištveno in portalno mizarstvo Celovec - Klagenfurt - Siid Rosentaler Strasse 119 duhovnikom, lajiškim apostolom zaradi »špionaže v korist Vatikana”; zavestno napačna razlaga vsake besede, ki jo izgovori ali zapiše Pij XII.! Kako strašno se izpolnjuje vse, .kar je Mati božja že leta 1917 naprej napovedala: »Sveti oče bo moral mnogo trpeti.” Rusija je dejansko šiba božja, kakor je Mati božja že pred 35 leti napovedala. Potem pa Marija pravi: »Nazadnje bo moje Brezmadežno srce triumfiralo.” Ona tudi napoveduje, kako bo prišlo do tega zmagoslavja. »Sveti oče mi bo posvetil Rusijo, ki se bo spreobrnila.” Mati božja torej čaka na posvetitev Rusije po svetem očetu. Potem bo Srednica vseh milosti razodela moč in dobroto svojega materinskega srca kakor še nikdar prej in posledica bo spreobrnitev Rusije. Dne 7. julija t. 1. je sveti oče posvetil Rusijo Brezmadežnemu srcu. V svetovni posvetitvi leta 1942 je posebej omenil Rusijo v sledečem odstavku: »Daj mir tudi onim narodom, ki so se ločili po zmoti ali neslogi, in posebno onim, ki Te častijo na prav poseben način, pri katerih ni nobene hiše, v katerih bi ne bila v časti Tvoja častita ikona (kip), danes mogoče skrita in hranjena za boljše dni. Pripelji jih nazaj v edini hlev Kristusov, k edinemu in pravemu pastirju.” Ko smo februarja 1946 imeli priložnost, govoriti z Lucijo, smo jo vprašali, če ni bila s posvetitvijo celega sveta že izpolnjena prošnja Matere božje, naj se ji posveti Rusija. Lucija je odgovorila jasno: „Ne!” Rekla je: »Mati božja je terjala posebno posvetitev Rusije.” Papež je izpolnil prošnjo Matere božje. Ta posvetitev Rusije Mariji je bila že pred 35 leti napovedana pastirčkom v Fatimi. Zdi se, da se danes izpolnjujejo besede skrivnega razodetja: »Ko bo dopolnjenih tisoč let, bo satan izpuščen iz svoje ječe in šel bo ven, da bo zapeljeval narode na vseh štirih vetrovih zemlje.” Ne satan, marveč Brezmadežno srce Marijino bo zmagalo. »Sveti oče mi bo posvetil Rusijo, ki se bo spreobrnila.” Pater Jongen ob koncu imenovanega članka priporoča štiri reči: Da se tesno oklenemo Marije. Drugič: molitev in pokoro. Tretjič: apostolat. In četrtič: da resno prispevamo za spreobrnitev Rusije. Dobesedno pravi: »Mnogo moramo moliti za spreobrnitev Rusije.” V drugem članku v isti številki imenovanega lista obravnava p. Jongen posvetitev samo. Dne 7. julija t. 1., na god sv. Cirila in Metoda, je naslovil sveti oče na »vse ruske narode” apostolsko pismo. Papež prosi Marijo za pomnožitev vere v Rusiji. Za zmago nad sovražniki vere. Za nravstveno čistost. Za mučeniški pogum. Za prostost in mir. Za spreobrnitev voditeljev ruskih narodov. S tem položi papež vso bodočnost Rusije v Marijine roke. Papež pravi narodom Rusije: »Nadaljujte torej, kakor ste navajeni, da častite Marijo z gorečo ljubeznijo, da jo goreče ljubite.” — Papež je posvetil Rusijo Mariji s temi-le besedami: »Kakor smo pred nekaj leti posvetili ves človeški rod Brezmadežnemu srcu deviške Matere božje, tako hočemo zdaj izločiti in posvetiti vse narode Rusije na prav poseben način taistemu Brezmadežnemu srcu.” m* iZ/x naifr mladine QOBANC dekle- daMiŠHie dobe* Živimo v modernem ta^u. i a cas zahteva za svojo dobo modernega človeka in moderni človek seveda zahteva zase življenjsko raven tako, na kateri si sežejo v roko preljube družice: premožnost, udobje, uživanje; pač po smislu posvetnosti kompletno življenje. O, kaj vse moda od človeka zahteva: Elegantno stanovanje, obleko, ki strogo odgovarja modi, letnemu času in liniji; barve obleke morajo harmonirati med seboj in zlivati se morajo k barvi las in oči. Večkrat moda žensko tako zasužnji, da ji vzame zdravo razsodnost in svobodo, izbirati po osebnem okusu se pravi sprazniti vse predalčke njene in tudi moževe denarnice. Tako je ženska slepa sužnja mode. Moda, neroda — pravi ljudski pregovor. Resnica pa je, da pametna, dostojno moderna obleka, ki je prikrojena po vseh predpisih fines, daje človeku eleganco, gracioznost. Seveda mora odgovarjati stanu in premoženjskim razmeram. Žensko, ki se površno, neokusno oblači, gledamo z neprijetnim občutjem. Ako se v boljši družbi znajdeš v kraju kmečke preprostosti, te tare občutek manjvrednosti. Današnji svet je zelo kritičen, zato se ženski spol prav po- sebno trudi, da stopi pred te kritične oči tak, da se uveljavi, žal največkrat samo po svoji zunanjosti. Mi pa ne smemo služiti modi, ki nas potem vodi v norosti, marveč mora moda nam služiti v to, da stopimo v javnost z občutkom samozavesti, v formi popolne elegance. K pravi eleganci spadata pamet in pravilna usmerjenost duha. Obleka je samo rahla zunanja lupina jedra. Dekle, ki se obleče po predpisih mode, obnaša pa kot razposajenka, je kot lepa vaza brez dehtečih rož. Ni vse zlato, kar se sveti. S premnogim govorjenjem in dviganjem kodraste glavice ljudi ne prepričamo, da smo modri. Prevzetno obnašanje ni umetnost ne učenost. Prava eleganca je odraz modre duhovitosti, obdane z dostojno in pristojno, iz harmoničnih barv tkano haljo, kateri pravimo „obleka” — ki naj dopolni človeka. Modrost, učenost je nekaj duhovnega pa je nekaj tako močnega, da oblikuje človeku obraz in uravnava vse njegovo dejanje. Vernost pa je krona vseh njegovih vrlin in zanesljiva vodnica na poti življenja v moderni dobi. Vernost mora kazati pravo smer tudi lahkokrili, nestalni vili — modi. Pri Gobancu se reče kmetiji v Spodnji Lepeni, grapi tam pri Železni Kapli. Pred leti je gospodaril na tej lepi kmetiji gospodar, ki je imel vedno denarja več kot dovolj — srebrnega in zlatega. Privoščil in kupil si je, kar ga je veselilo, zakaj vedel je za zaklad na visoki, zijalk bogati Olševi. Našel je nekoč, ko je šel na Olševo po „Ma-rijino mleko” (neke vrste apnenski prah, ki se najde v votlinah gore), katero so kmetje rabili kot zdravilo za živino, v neki zi-jalki tri škafe, do vrha napolnjene z zlatom, srebrom in z navadnim denarjem. Vzel je iz vsakega škafa eno pest, si zapomnil kraj in jo hitro sekal domov. Počasi je pokazal, da je bogat. Zmiraj, ko mu je namreč zmanjkalo denarja, je šel ponoči ponj na Olševo. Pustil je razglasiti, da bo plačal hlapce in dekle kakor nobeden v deželi. Vsi hlapci in vse dekle daleč okrog so hotele služiti pri Gobancu, ker je res držal, kar je bil obljubil. Bogastvo pa naredi človeka prevzetnega in neprevidnega. To je moral spoznati tudi ^ Gobane, ki je marsikaterega užalil ter cele s dolge noči popival po gostilnah Kaple. Nekega dne se je spet podal v trg. Pozno po- ^ noči je pijan sedel v gostilni. Bahal se je. . da kupi, če hoče, celo Kaplo. Pa ga je eden J vprašal, od kod ima toliko denarja. Tedaj se je Gobane zasmejal. Od veselja je začd f rajati in je pel: „Rajsasa, hopsasa, Olševa ^ se ’ma.” Ljudje so ugibali, kaj te besedt pomenijo; eden pa je rekel: „Gotovo iiflJ ^ kakšen zaklad na Olševi!” f Ko je Gobane spet šel na goro, ni na5<‘ ^ več zaklada v „dobri luknji”. Preiskaval j° . je ves dan, a zastonj; o zakladu ni našel ^ nobene sledi. Ta je izginil, ker kmet tajnosti ni znal zase obdržati. Votlino pa je ^ odslej imenoval „huda luknja”. _ v To pripovedko še danes pripovedujejo , po Remšeniku, Lepeni, Koprivni, Podpeč* ^ in Lobniku. Po ljudstvu zapisal R. Vouk. r N A § A MUCA Muca, ti si pa hinavka, vsak otrok te že pozna, zlasti naša mala Slavka, kadar se s teboj igra. Drzna si in krvoločna, kar zagrabiš, zadaviš. — To je prav, da nisi močna, poceptam, pa že bežiš. z t r ž h t ■WUinilllllllllllllUIIIIIHIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIiniHIIIMI!Ml zavisi od vrste in od dela rastlin, od mterjh so ti ostanki. Težje in kasneje . Jcno živali veje, lubje, preje pa listje. Pa zopet ne vsako listje istočasno. Znano je, najprej razpade jelšovo, brestovo in je-uiovo listje. Ob koncu naslednjega po-jtja so komaj vidne sledi listne stelje. Da-Ie traja včrničenje listja gabra in pravega ustanja; še dalje pa razpada bukovo listje, c 11 najdemo sledove listja še po dveh le- tih, šele v tretjem letu je popolnoma včr-ničeno. Lotijo se listja najprej bakterije. Ako preiskujemo listno steljo, najdemo v njej zastopnike raznih pršic, odskočnikov, črvov, počasnežev, kotačnikov itd. Čim bolj je stelja razkrojena, tem več je pršic, odskočnikov in stonog. Ko je skoro popolnoma razkrojena, se jim pridružijo črvi, obenem pa izginejo zgoraj naštete živali. Tudi pri razpadanju in včrničenju lesa opravljajo imenovane živali važno nalogo. Seveda je važno, v kakšnem stanju je les ob sečnji. Če smo drevo podrli v jeseni, je spomladi štor tako daleč predelan, da se ga morejo lotiti razne žuželke, glive, pršice, črvi itd. Najvažnejši so hrošči, med njimi zalubniki, njihove ličinke, razne mravlje brzci itd. Seveda gre včrničenje počasi. Po treh letih odpade lubje in to vsaj na južni strani. Kasneje se to zgodi na severni strani štora. Na njem se naselijo modre alge, lišaji, mahovi, ki začno preraščati ostanke drevesa. Tudi večjih gob ne manjka. V obojih, v mahovih in gobah, se naselijo žuželke. Te začnejo gnojiti vrhnje plasti lesa, kar omogoča, da se naselijo na njih razne ličinke muh, ki predelujejo les v neko mehko, rjavo snov. Njena vlaga napaja ostali les, ki izgleda rumen. V mahovih in lišajih prebivajo najrazličnejše drobne živali, ki sodelujejo pri razkrajanju lesa. Tudi črve najdemo v njih. V rovih, ki so jih napravili večji hrošči v les, prodirajo manjše živali v njegovo notranjost in ga uničujejo. Pa ne le od zgoraj, temveč tudi od što-rovih korenin sem se začne razkrajanje. Zlasti so zaslužne za to delo živali, ki jim prija vlaga (razne pršice, odskočniki, stonoge itd.). Te živali zdolbejo štor od znotraj ter se združijo z onimi živalmi, ki so dolble od zgoraj. Posledica je valjasta votlina v štoru, črvi, zlasti deževniki, pridno sodelujejo in prinašajo rudninske snovi iz notranjščine tal na površino v valju. V njem se naselijo mnoge živali, zlasti žuželke in med njimi predvsem hrošči, ki iščejo zavetja. Seveda živali razkroj nadaljujejo, dokler tudi stene štorovega valja ne popustijo in se ne zrušijo. Ostane le še majhna vzpetina, ki jo preraščajo mahovi. V tleh živeče živali ne sodelujejo le pri prvih začetkih tvorbe črnične zemlje, temveč nadaljujejo svoje delo leto za letom obenem z razvijajočo se rastjo na zemeljski površini. Torej ne le tvorba, ampak tudi ohranjevanje rodovitnosti zemlje je v veliki meri njihova zasluga. Skrbite za semenski krompir (je!].roniPir je eden najvažnejših naših pi nj- <1V 2:1 prodajo, za jed ter za krmo sv eno1' lfl tud* govejt živini. Zato pač ni vs pri’. 1 pridelamo na enem hektaru nji\ lorc.lstenr gnojenju in obdelovanju njiv yr CJ pri istih stroških, nekaj deset cente 0rnP*rja več ali manj. Saj more biti v ske* te^a P^dka odločilna pri gospoda r.(Un Uspehu našega kmetovanja. Zato nr p Pa kjri tudi naša skrb, da si pravočasn Srbimo dobro seme že za drugo leti dol>tn te^a P:l sPondadi tudi večkrat t r.e§a semena na razpolago in ga bod tl.,6 1 *arno °ni kmetje, ki si ga bodo že s J v jeseni preskrbeli. v.r‘ietijska zbornica ima na razpolag vefj Pir količino dobrega semenskega kroi i'l>, ki je bil pridelan že na Koroške s^rigmalhega holandskega in nemške: Kmetijsko ministrstvo je dalo iz ERP-kreditov za nabavo semenskega krompirja na razpolago precejšnje vsote za pocenitev semena. Ta pocenitev znaša po 20 grošev pri kilogramu semenskega krompirja. Vsak kmet pa more dobiti največ po 1000 kg semenskega krompirja. Cena zaenkrat še ni določena, bo pa razmeroma nizka, ker je letos cena jedilnemu krompirju nizka. Na razpolago so sledeče sorte: Hollandi-sche Erstlinge, Bohnis Allerfriiheste Gelbe, Voran in Ackersegen. Priporočamo, vsem kmetovalcem, da naročijo semenski krompir takoj, ker more nastopiti vsak čas mraz, ki bo vsako razpošiljanje in vsak prevoz krompirja onemogočil. Zato naročite semenski krompir za spomlad takoj, še ta mesec, vsekakor pa pred 1. novembrom. Gozd - naša hranilnica j^želni glavar Ferd. VVedenig je izdal Vs^nus'«vom „Sadite drevje!” oklic sledeče so nas IVl v j; j'travni dogodki največjih izmer ™ , letih nujno opozorili, kakšno ._ kov .d° na življenju in premoženju more V!0*-li prekomerno izkoriščanje ir in uni- <1;, ^Je gozdov. — Zato pozdravljam načrt, ^■k *, Praznovali vsako leto en dan kot praz-takj‘revja in kot praznik gozda. Saj bomo t),i 0 ^ Prebivalstvu ohranili in utrdili misel ?G. črkovanje in varstvo gozda. — Na dan .°Vra pokažimo stremljenje po -Uvi gozda s tem, da bomo sadili dre- vesca po gozdnih goličavah. Na ta dan naj bi vsi pomislili, da podiramo temelje svojega lastnega obstoja, ako prekomerno izrabljamo gozdove, ki so vir naših najdragocenejših surovin. Poleg tega, da nam dajejo surovine, pa uravnavajo gozdovi tudi podnebje in vodno gospodarstvo in varujejo tla. Predvsem pa pozivam mladino, naj s svojim delom na omenjeni praznik gozda pokaže razumevanje za veliko važnost obstoja naših gozdov. Praznovanje tega dne na omenjeni način naj smisel za varstvo gozda razširi in utrdi med vsemi sloji prebivalstva.” Prispevki in posojila za gnojnične jame Letos spomladi je razpisala Kmetijska zbornica pogoje za priznanje prispevkov in posojil za ureditev gnojničnih jam. Na ta razpis se je oglasilo 1015 prosilcev iz vseh delov dežele, ki bi želeli pod pogoji, ki so označeni v omenjenem razpisu, urediti gnojnične jame še letos. Vsi oni, ki so, oziroma še bodo izpolnili te pogoje, bodo dobili pri ureditvi gnojnične jame enotni prispevek v višini 49 šilingov za vsak kubični meter vsebine gnojnične jame. Tudi za ureditev odtočnih kanalov iz hleva bo priznan gotov prispevek. Za ostale izboljšave hlevov, za obnovo oken, vrat, prezračevalnih naprav, stropov itd. pa ne bodo priznani nikaki prispevki. Ker je še nekaj sredstev iz ERP-kreditov na razpolago, bodo upoštevane tudi one prošnje, ki niso bile vložene do predpisanega roka, to je do 26. aprila letos. Zato pa je stavljen skrajni rok 1. novembra t. 1. Do tega dne morejo zaprositi za prispevek še oni, ki se do sedaj še niso oglasili, so pa že ali bodo še letos uredili gnojnično jamo po predpisih kmetijske zbornice. Kdor je pravočasno zaprosil za prispevek za ureditev gnojnične jame in je to že iz- gotovil po dobljenih navodilih, naj to javi takoj, najkasneje pa do 1. novembra Deželni kmetijski zbornici v Celovcu. Priložiti je vse potrebne priloge (uporaba materiala, načrt, računi, uporaba lastnega materiala in seznam lastnega dela). Prošnje, ki bodo dospele po L novembru, ne bodo več upoštevane. Razen že omenjenega prispevka je mogoče dobiti v slučajih, kjer kmet ne more plačati nastalih stroškov za ureditev gnojnične jame, tudi še posojilo in to do največ 7200 šilingov. Prošnje za priznanje tega posojila je poslati okrajni kmetijski zbornici najkasneje do 10. novembra t. 1. Za posojilo naj bi prosili predvsem oni kmetovalci, ki nameravajo urediti gnojnično jamo prihodnjo pomlad, preko zime pa bi pripravili ves potrebni material (gramoz, železo, cement). Ker je vsota ERP-kreditov za ta namen razmeroma velika, bodo mogli dobiti posojilo vsi oni, ki se bodo za to zanimali. Ker je urejeno gospodarstvo z gnojem pogoj za donosno kmečko gospodarstvo, priporočamo vsem, naj se pravočasno za omenjeno posojilo zanimajo in naj pravočasno vložijo prošnje na pristojno okrajno kmetijsko zbornico. _ Našim gospodinjam _ Samo vzgoja Ob koncu šolske dobe opazi mati, ki pozna svojega otroka do najnežnejših tančin in najglobljih globin, da se je poleg telesnega razvoja izvršil preokret tudi v duševnem življenju otrokovem. Iz otroka raste polagoma mladenič, mladenka. V mladeniču in mladenki se oglaša v nejasnih čustvih hrepenenje po neki neum-Ijivi lepoti življenja, želja po vzvišenih idealih. Nastopila je doba mladostnega kipenja, doba prve ljubezni, v kateri se kaže gibanje srca na ganljiv, a često tudi na smešen način. Da se vzame tej dobi nevarnost, potrebuje mlad človek skrbnega telesnega in duševnega negovanja in modrega, nevsiljivega vodstva. Telesni vzgoji bi bilo v tej dobi posvečati večjo pozornost kot se to navadno godi, ker je telesna vzgoja pogoj in opora duševne vzgoje. Razvoj telesa napreduje najhitreje v prehodni (lobi. Zato potrebuje telo v tem času hrane, ki ima dovolj redilnih snovi, da nadomesti moči, ki se porabljajo na dvojen način, namreč z delom in rastjo. Preveč mesnih jedi dajati ni umestno. Zelenjava, močnate jedi in sadje je v tej dobi naprimernejša hrana. Alkohol vpliva v tej dobi izredno škodljivo na telo in zelo utrudljivo na dušo. Urejeno delo, primeren počitek, bivanje pod milim nebom, gibanje in telovadba, kopanje, plavanje — spadajo k posebni vzgoji telesa. Na ta način ostane prekipevajoča telesna moč v pravem tiru. Obvlada telesa pa podpira in pospešuje tudi obvlado duha. Vzgoja ima v tej dobi zelo težavno nalogo: mati naj pojasni otroku s primernim poukom medsebojno razmerje obeh spolov. Smotrno ji je voditi otrokovo domišljijo, razum in voljo, da se izpremeni prirojena nedolžnost in nepokvarjenost v zavestno krepost, v stanovitno dušno in telesno čistost. Krščanska mati, ki je bila svojim otrokom do tistih let, ko so odrasli, to, kar jim mora biti: mati voditeljica in prijateljica, ostane tudi naprej v tesni zvezi z njimi. Doba, v kateri živimo, se v marsičem razlikuje od starih časov in prav v tem obstoji za mladino pred durmi v življenje velika nevarnost. Zato potrebuje mati kot vzgojiteljica novega rodu času primerne izobrazbe, ki odgovarja zahtevam verskonravnega in tudi socialnega in državljanskega življenja. če ostaja mati v starem tiru, izgubi ves vpliv na sinove in hčere, ki vstopajo v življenje, če pa mati novodobno življenje jasno motri in tudi razumeva, bo zavzela mladina tudi pod materinim vplivom pravo stališče. Z mrzlično naglico živimo nekako vsakdanje, prevsakdanje življenje, škodo tega vrvenja more le pravo družinsko življenje preprečiti. Središče družinskega življenja pa je mati, ki skrbi s tiho domačnostjo in materinsko ljubeznijo za protivno utež vsej povnanjenosti družinskih članov, zlasti do-raščajočih sinov in hčera. Za to svoje delo mora mati uporabiti vse pripomočke, ki jih je prinesla iz svoje mladosti, a tudi one, ki ji jih nudi novodobno življenje. V ta namen naj se izobražuje s primernim čtivom, a tudi s sodelovanjem pri izobraževalnih in dobrodelnih društvih. S tem vzbuja tudi v otrocih živo zanimanje za zadeve javnega življenja, v katero bodo sami kmalu vstopili. Udeležba staršev pri občekoristnih napravah ne dopušča, da bi vzklila v otrocih sebičnost, ki živi le sebi. Živo, praktično krščanstvo vzbuja pri otrocih plemenito mišljenje, ki diči dobrega človeka. Četudi ne more mati v tej dobi biti otroku, sinu ali hčeri, povsod za petami, mora pa vseeno s podvojeno skrbjo čuvati zlasti nad tremi rečmi, ki so mladini vsak dan vsiljujoči se gostje, namreč: čtivo, umetnost in druščina. Le mati z nežnim čutom za dobro in lepo, dopustno in nedopustno, je za to poklicana. Čim prej in čim bolje spozna mati to nalogo, prej in lažje bo obvarovala naš rod pogube. V lastni družini se ji nudi dovolj prilike, da v tem oziru stori kar največ. Previdna mati ne dovoli, da sinovi in hčere čitajo vse, kar jim pride v roke. Brezskrbno dopuščanje čtiva, ki je nenravno, ali pa vsaj notranji zrelosti otroka neprimerno, je vse obsodbe vredno. Mehkužnost, lenoba, zablode domišljije, želja po uživanju, neodločna volja — so gotove posledice slabega čtiva. Velika ovira za notranjo prostost in zdrav nravstveni polet so predstave, zlasti pa ki-nopredstave, ki pritajeno ali odkrito, v sliki ali besedi, podpirajo in razvnemajo čutnost. In takih uprizoritev danes ni malo. Dolžnost matere je, da se strogo drži katoliškega načela in zavrača vse, kar je proti nravnosti. Mati, ki te dolžnosti umeva in jih praktično izvršuje, hrani poznejšemu rodu najdragocenejši zaklad. Prehodna doba je tudi čas mladostnega prijateljstva in prve ljubezni. Čistega idealizma, ki se vrača s čustvi življenjske pomladi in ki daje čustvom večkrat prav čuden, pretiran izraz, ne zatiraj z roganjem in smešenjem! Z lepo besedo najlažje pomiriš čustvene napetosti in preprečiš nedo-stojnosti. Podvojena previdnost je v tej dobi potrebna pri sklepanju prijateljstva. Mati naj skuša spoznati značaj in moralno vrednost prijatelja ali prijateljice svojega otroka, da prepreči po možnosti slabe vplive. Dobro vzgojen sin in poslušna hči rada upoštevata nasvet skušene matere. Prijateljstvo je čustvena zadeva in srčna izbira. Predpisi bi v tem oziru ne bili na mestu, pač pa je večkrat treba svarjenja in svčta. Modra, dobrohotna beseda matere v tem pogledu največ zaleže. Stran 8 — številka 43 URADNE OBJAVE RAZPIS ŠTIPENDIJ Koroška deželna vlada bo podelila avstrijskim vi-sokošolcem, ki so na Koroškem rojeni ali pa tu pristojni, za študijsko leto 1952/53 30 deželnih štipendij a S 700.— je S 21.000.— 55 deželnih štipendij a S 000.— je S 33.000.— 60 deželnih štipendij a S 500,- je S 30.000,- 58 deželnih štipendij a S 400,- je S 23.200,- S 107.200,- Prošnje je oddati najkasneje do 10. novembra 1952 na naslov: Urad koroške deželne vlade, oddelek 5, Celovec. (Amt der Kiirntner Landesregierung, Abteilung 5.) Iz razpisa štipendij, ki je nabit na črnih deskah visokošolskih rektoratov in dekanatov ali v njihovih uradnih prostorih, kakor tudi pri združenju avstrijskih visokošolcev (socialni referat) vsake visoke šole, je razvidno, kakšne priloge morajo priložiti novi prosilci za štipendije in kakšne oni, ki so že doslej dobivali deželno štipendijo ali pa študijsko podporo. Za odtis razpisa štipendij je mogoče zaprositi tudi pri oddelku 5 Koroške deželne vlade v Celovcu. RAZPIS ŠTIPENDIJ Koroška deželna vlada bo podelila onim učencem avstrijskih srednjih in strokovnih šol, ki so rojeni na Koroškem ali tu pristojni za študijsko leto 1952/53 sledeče deželne štipendije: 35 deželnih štipendij a S 700.— je S 24.500,— 40 deželnih štipendij a S 600.— je S 24.000.— 42 deželnih štipendij a S 500.— je S 21.000,— 21 deželnih štipendij a S 400.— je S 8.400,— S 77.900.- Prošnje morajo oddati prosilci pri svojih šolskih ravnateljstvih najkasneje do 31. oktobra 1952 na naslov: Urad koroške deželne vlade, oddelek 5 (Amt der Karntner Landesregierung, Abteilung 5) v Celovcu. Iz razpisa štipendij, ki je nabit na črni deski šolskih ravnateljstev in ki ga imajo tudi šolska ravnateljstva, je razvidno, kakšne priloge morajo priložiti prošnjam novi prosilci za štipendije in kakšne oni prosilci, ki so že doslej imeli deželno štipendijo ali študijsko podporo. RAZPIS ŠTIPENDIJ Koroška deželna vlada bo podelila onim avstrijskim učencem in učenkam učiteljišča, ki so na Koroškem rojeni ali pa so tu pristojni, za študijsko leto 1952/53 sledeče deželne štipendije. 10 deželnih štipendij a S 400,— je S 4.000,— 16 deželnih štipendij a S 300.— je S 4.800,— 12 deželnih štipendij a S 200.— je S 2.400.— S 11.200,- SlMMt&Uc oddaje v cadiu CELOVEC (val 417.2 m) Poročila in obiave prt »tsaki popoldanski oddaji 26. X.: 7. 15 Verski govor — Koncert. — 27. X.: 14.30 Tedenski pregled - Mojstri besede. — 28. X.: 14.30 Zdravnik — Po svetu. 18.30 Mesečni kulturni pregled. — 29. X.: 14.30 Za ženo. 30. X.: 14.30 Lirična umetna pesem. 18.30 Komorna glasba. — 31. X.: 14.30 Glasba — Zanimivosti. — L XI.: 7.15 Verski govor — Žalostinke. 14.15 V spomin mrtvih. — 2. XI.: 7.15 Verski govor - Orkestr. glasba. LJUBL|ANA (val 202,1. 212.4. 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetij ski nasveti vsako nedelje, ob 15.30 - Vsal dan ob 19.00 na valu 327 Im oddaja za inozemstvo 23. oktober: 12.00 koncert - 12.40 vokalni kvintet in ženski vokalni kvartet — 13.50 iz oper — 14.00 vaški kvintet - 14.40 zabavni orkester - 17.10 zabavne melodije — 18.40 solistična glasba — 21.00 jesen v pesmi in besedi. — 24. oktober: 12.00 zabavne melodije — 13.00 orkestr. glasba — 14.00 makedonske narodne — 16.00 popoldanski koncert 17.15 operne predigve - 18.45 narodne pesmi — 19.40 zabavni orkester — 20.15 skladbe ruskih avtorjev. — 25. oktober: 12.40 od melodije do melodije — 14.00 hrvatska narodna glasba — 14.40 v valčkovem ritmu — 15.10 arije iz oper — 16.40 slovenske narodne — 17.00 narodne in umetne — 17.40 igra Srečko Dražil — 18.15 večerni orkestr, spored — 19.40 lepe melodije — 21.15 harmonika, bas in klarinet. RADIO VATIKAN Oddaje vsak čemek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedelji ob IH uri Verska ura" (val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m) Opozarjamo na pridigo v slovenščini, ki bo v nedeljo, dne 26. oktobra, ob 9.35. Hiša malega človeka" oopravlja v najmodernejših delavnicah najugod nejše vsa popravila radio aparatov snema na gramot. plošče dobavlja ves eleklro materia' Radio Schmidt, Celovec-Klagenlurl Globoko užaloščeni sporočamo, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod Anfosi Schopf fotografski mojster in mojster deželnega združenja imetnik koroškega križa I. in II. razreda, imetnik zlate medalje za zasluge za avstrijsko republiko, častni meščan celovškega mesta, častni načelnik prostovoljne požarne brambe v Celovcu dne 18. oktobra po daljši, težki bolezni v 72. letu starosti za vedno zaprl svoje ddr brotne oči. Dragega pokojnika smo spremili k zadnjemu počitku v ponedeljek, dne 20. oktobra. Celovec, VVien, dne 20. oktobra 1952. Anton Schopf Johanna Schopf v imenu vseh ostalih sorodnikov. soproga •••"4 t.v* • ' - k , ' ■ Prošnje morajo oddati prosilci pri ravnateljstvu učiteljišča najkasneje do 31. oktobra 1952 na naslov: Urad koroške deželne vlade, oddelek 5 (Amt der Karntner Landesregierung, Abteilung 5) v Celovcu. Iz razpisa štipendij, ki je nabit na črni deski šolskega ravnateljstva in ki ga ima tudi šolsko ravnateljstvo, je razvidno, kakšne priloge morajo priložiti prošnjam novi prosilci za štipendije in kakšne oni prosilci, ki so že doslej imeli deželno štipendijo ali študijsko podporo. Zbornica obrtnega gospodarstva za Koroško Zavod za pospeševanje gospodarstva PRIPRAVLJALNI TEČAJ NA IZPIT ZA VARILCE V BELJAKU, del II - NADALJEVALNI TEČAJ ZA VARILCE (Schsveisser). Dnevni tečaj: Začetek v četrtek, dne 23. okt. 1952, ob 8. uri, v strojni delavnici de Pretiš v Beljaku, Gerbergasse; trajanje: od 23. do 30. oktobra 1952, dnevno od 8. do 14. ure. Večerni tečaj: Začetek v četrtek, dne 23. okt. 1952, ob 18. uri, v strojni delavnici de Pretiš v Beljaku, Gerbergasse; trajanje tečaja: od 23. do 31. oktobra 1952, dnevno od 18. do 23. ure. Prijaviti se je mogoče še ob začetku tečaja. Zbornica obrtnega gospodarstva za Koroško Sekcija za obrt — Deželno združenje frizerjev FRIZERSKI TEČAJ V BELJAKU V kratkem se prične v Beljaku strokovni tečaj za frizerje, ki bo kot večerni tečaj vsakikrat od 20. do 22. ure v poklicni šoli v Beljaku, St.-Martiner Strasse. Na sporedu tečaja je onduliranje, striženje las in pa vodno kodranje. Tečaj bodo vodili izkušeni domači strokovnjaki. Prispevek za tečaj je določen na 30 šilingov. Prijave je nasloviti najkasneje do 25. oktobra 1952 na okrajni urad trgovske zbornice v Beljaku, Grebergasse 24. Istočasno je treba plačati zgoraj omenjeni prispevek za tečaj. Štev. St. R. 20. 251/52 I1IC. Mestni svetnik Rudolf Novak, referent za gospodarstvo, obrt, tujski promet, upravo posestev, kmetijstvo in gozdarstvo. Celovec, dne 15. oktobra 1952. Prodaja cvetlic ob prazniku Vseh svetnikov. RAZGLAS Vsted danega povoda že sedaj opozarjam javnost, da smejo prodajati na cvetličnih trgih ob prazniku Vseh svetih vence, šopke, žardinjere in cvetlične košarice samo kmetijski poklicni vrtnarji in oni izdelovalci šopkov, ki imajo v to obrtno dovoljenje. Tržni nadzorniki morajo paziti, da bodo mogli prodajati na tedenskih sejmih in ob prazniku Vseh svetih pri pokopališčih samo kmetijski poklicni vrtnarji in oni izdelovalci šopkov, ki imajo za to obrtno dovoljenje. Mstni svetnik Novak, 1. r. M&f?) up in za sončno vreme iz Ninoflex, balonske svile, enojen m dvojen, za dame in gospode D w Naše izložbe si je vredno ogledati Zimski plašči, kostumi, obleke Sp&ciaifta madfta Uiša DCaitiz einer Kafieemillelmischung mil Boh-nenkaffee muB groB genug sein, damil der Kaliee danach schmeckt und klein genug, damil die Mischung billig sein kann. Wenn die Kaffee-miliel dem Bohnenkaffee sehr ge-schickl angeglichen sind, geniigen vollaui gewichlsmdfiig 37'/2 o/o Boh-nenkaifee, das sind 50(,,'o volumsmdBig! JOSEF Celovec - Klagenfurt, BahnhofsfraBe Z A Kaj ga zanima? Mlada gospodična; „Moj oče si je bil precejšnje premoženje v mladih leti 1%j Ali vas mogoče zanima, kaj in kako je lal?” Mladi gospod: „Ne, to me ne zanima p<ž sebno. Bolj me zanima, če ima vaš oče !* y to premoženje.” Zakaj je bil zaprt? „Zakaj ste bili tri leta zaprti?” vpraša s0-; dnik obtoženca, ki so ga že spet prijeli ^ radi tatvine. s( „Ker me niso preje izpustili, gospod dnik,” odgovori obtoženec. V NOVEM BELJAŠKEM ROTOVŽU smo odprli našo strokovno trgovino FARBEN HOBNER Prva koroška izdelovalnica kemikalij, barv, firneža in kita. Trgovina tumerijo in potrebščinami za gospodinjstvo. Celovec - Klagenfurt, Alter Platz in Beljak - Villach, Rathaus s par- u n Dobro jutro — dober dan, SCHLEPPE-pivo vsaki dan! MALI OGLASI Vsaka beseda stane 1.10 šil. (in 10% davka). Poudarjene besede in take t več koi 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). - Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na šega tednika” kjei mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka ive čet Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, št 43-58) Kdoi išče delavca, kdot išče slu) bo, akti kaj kujiuješ, akn prodajaš - k vsemu Ei prijiomore Mah oglas v ..Našem tedniku” KfNDERWAuEN IfenSiiil lepe oblike in poceni v veliki izbiri BELJAK I aliene * r. 1 "KutUrcr VILLACH Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku Od 25. do 26. oktobra: „Frauen-arzt Dr. Priitorius” (za mladino ni dovoljeno). (fCjlašut v našem Ustu Za mrzle dneve kupite žgane pijače in rum pri Heima! Bfunner Celovec, St.-Ruprcchter Str. 25 ec 3 M O CELOVEC-KLAGENFURT Prcchtl Predstave ob 16.00 18.10 in 20.30 Od 24. do 30. X. „Vom Tcufel gejagt” Od 31. X. „Kon — Tiki” Stadtheater Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri. Od 24. do 30. X. „Einc ameri-kanischc Tragodie” Od 31. X. „Einlritt verboteu” um. POTStHES konjski mesar Celovec Pischeldorteritr. I -Telcton IS-22 BELJAK VILLACH Bahnhoflichtspiele Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri dopoldne. Od 24. do 27. X. „Die Diebe von VVarschau” Od 28. do 30. Las ter” X. „Gcfabriithc KONO DOBRLA VAS Predstave ob sredah in sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 4. un po poldne V soboto, dne 25. oktobra: „Dic Martinsklause” V nedeljo, dne 26. oktobra: „Die Martinsklause” V sredo, dne 29. oktobra: „Dcr blaue Štern des SUdcns” Prevzemamo Uidi varovane konje. Ce si* koljemo podnevi »n ponoči. ^ Sl it h Hubert Turcipoid Gradbeno, portalno, industr. steklarstvo, zrcala, okvirji, moderno brušenje BELJAK — VILLACH Gerbergasse 2la, Tel. 64-02 iiaš šBager: flanelaste rjuhe šil 48.-ter barhenti in flanele od šil. 9.20 meter. v trgovski hiši THOMASSER i, ISeljak-Villach, Widmanngasse 33 il s#' sčs/V s/ s/ KARNTNER d A U TO SALO N lastnik Alex Polgar HERRENGASSE 10 C || u 'u Celovec - Klagonfurl, Tel. 44-24 ^ V LOHNER-motorna kolaži in avtomobil« ^ fovarniško novi ali priložnostni na Prodaja - nakup - komisija jj /N /Vi /V/VVS List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26 Naročnina mesečno 3 sil., za mozemstvo 4^doUrje "* polti'^čekovni urad štev. 69.795. Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. - l iska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Rmg 26. - lel. štev. uredništva m uprave