Z5 strnih. i umm. i vnk. a. immii 1117. Lltto. I .Slovenski Narod* Tel|a p« poftfl: ' u Avitro-Ogrsko: za Nemfljo: edo leto skupaj naprej . K 28- ćelo leto naprej . . . . K 33-— pol leta „ « • • • 14*— * Ćetrt leta " 2 . . • 7-— M Ameriko in vse druge dežele : na mesec m m . . . 2 50 ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem plede Inseratov se na priloži za odgovor dopisnica ali znamfca, UpraTnUtTO (spodaj, dvorile levo), Knallova aUca At 5, Ulftloo AL89. Iifcafa vrak 4aa i? t*«r Uniail ■•*•!!• te prantk*. fnserati te računalo po po* abljenem prostoru in iieer: 1 mm visok, fer 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 5 v. Poslano (enak prostor) 16 v n., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve nar očni ne se ne ozira. „ffarodaa tiskaru a- ttltfoa it 81. UpravniŠtvu na] se pošiljajo naroćntne, reklamacije, inseratl i. t d, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod' velja ▼ Ljubljani dostavljen na dom ali £e se hodt po nj : eelo leto naprej . . . . K 26 40 I četrt leta „ . . . • . 6*89 pol leta „ .....13*23 | na mesec „ . • . . » 2'20 " i Postmesas stevilka velia 10 rlnarjev. —^^_ Dopisi naj se frtnkirajo. Rokopisl se ne vračajo. Uređnlitro: 2aallo7a ulica it S (v pritlićju levo;» telefon St 34. flaše aradoo psiils. Duna], 30. januarja, (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠČE. Na ćeli fronti nobenih posebnih dogodkov. ITALLJANSKO BOJIŠCE. Podvzetja naših čet na Gori-Šfcem so imela zopet uspeh. Pri Ko-stanjevici so vdrli oddelki pešpolka št. 71. v sovražne pozicija. Premazali «o v&č Uallfanskih stotnij, rszdeiali jarke ter se vrnili s 3 vjetimi Čast-niki in 140 možmi in 2 vp!enj?nima strojnima puškama. Vzhodno od Vrtojbe so pripe'jali oddelki c. kr. črnovojnlškega polka št. 2. od podob-nega podvzetja nazaj 21 vjetih in 2 strojni puški. Kraj! med Gardskim Jezerom in dol!no Adlže so stali tuđi TČerai pod ognjem. JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 61 e r. fmL tato ariš porotiio. Berofln, 30. januarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠČE. Armadna skupina general-feldmarS. prestolonasled-nika Ruprehta Bavarskega. Na fronti pri Artolsu več iz-vidnih bojev. Med Ancro in Sommo cd časa do časa moćan artiljerijski boi. Fronta nemŠkega p r e s t o-lonaslednika. VečernJ napadi Francozov na visino 304 so ostali brezuspešni. VZHODNO BO41SCE. Med Vzhodnlm morjem in Crnim morjem nobenih blstvenlh dogodkov. MAKEDONSKO BOJIŠĆE. V loku Crne in v nizini Strume spopadi izvidnih oddelkov. Prvi generalni kvartirni mojster v. LudendorfL tiemšho vežemo poračilo. Berolin, 30. januarja. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča dne 30. januarja zvečer: Na zapadu navadni boji v jarkih. Na vzhodu ob reki Aa novi boji. ki so potekli za nas ugodno. Pred spomlaMo oteo. Enotna fronta entente. General Fortunato Marazzi. ki poveljuje v nekem odseku soške fronte, objavlja v oficir znem »Oior-nale d' Italia« senzacijonalen članek o vojaški akciji entente. Marazzi za-hteva, da se naj res izvede pro<* im enotnega poveljništva, ki je bil sltv vesno proklamiran na rimski Kunfe-renci. Iz najvišjih vojaških iunk~i|o-narjev entente naj se sestavi vojaški d i r e k t o r i j. ki ne bo oosve-tovalen zbor, temveč ki bo dajal jr mactem zaveznikov direktne ukaze. Sovražn.ki entente su po številu, po gospodarskih in idenib močeh slabejši. Ako navzlic temu tri-umfirajo, je to le posledica njlhovh. vsled cemra!nega položaja oidjš^h zvez in enotnega ^oveljništ * a Izva-janja generala Marazzi ja kazeto, kako se Italijani boje tzi-Ja bodočih velikih bojev na primor. fronti in kako se trudijo, svoje zaveznike prepričati, da je potrebno, poslati na irali-jansko fronto znatni oiačenja. Francoska domnevanjla o nem^kih načrtih na zapadu. »Corriere della Sera^ poroča iz Pariza: Ves svet se vpra^uje. ali na-meravajo Nemd s svojimi napadi na raznih točkah zapadne fronte prehi-teti ofenzivo zaveznikov in mnogi znaki kažejo, da je ta dorrneva res-nična, Nikdo pa ne more vedeti, proti kateri točki bodo Ncmci nacerili svoj glavrni sunek; morda b(x?o izvršili več ofenziv. Ni zelo verjetno. da bi hi! eden teh napadov naperjen proti Verdi-nu. Šunke ob reki Mo7i je torei ?matn*i za derpon^tracii'1. ki naj zapeljejo Francoze v zmoto. R^z-ni krftki pripisujejo gibaniu nemških čet v Alzaciji poseben pomen in opo-7arjajo, da je nemški cesar sredi decembra osebno Inspiciral tamka'Sn.le nemške sile in da je bilo zapoved-ništvo nerrške^a kn)nprinca razš"r-jeno od Champagne do švicnrske meie. To kaže. da nnmrrnvain Npm- ci z vso silo navaliti na Belfort. Mraz, ki vlada na fronti, podpira nemske nacrte. Koin, .^0. januarja. »Štampa« javlja iz Pariza: Francoska armada bo j uporabljala v bodočih spomladanskih bojih nove 52cm topove. Čeneva, 30. januarja. General Perrot izrada v »Čclairu« resno bo-jazen, je li Francija na nove boje tako prtpravltena, kakor je potrebno. Nemške priprave za leto 1917. so eksorbitantne in prekašajo vse, kar je bilo dosedaj v tem oziru storjene-ga. Pod orožje poklicane rrmožiee, njihova izvrstna oprema, njihovi novi tehnični prinomočki, nezmanjšana hrabrost nemŠkejja vojaka na kop- ' nem in na morju so faktorji, ki se jih nikakor ne srne podcenjevati. Vojna z Itatijo. Vojni poročevalci pripovcđnlc-jo: Po daljšem odmoru je zopet ži-vahnejše na Krasu, hurji je napra vila dobre izvidne razinerc in iako narašča artiljerijsko deiovć-nje. Pri posetu boji^Ca med Adrijo in Oorico smo se mogli prepričati, da je Crta naših čet pridobila prav izredno trd-nost. Od zadnjih bojev fe avstro-ogrska fronta na vsak način še moč-nejŠa m bolje zgrajen i. Z neutnidlji-vim delom se je stnni ^ vse, da se fronta se bolj utrdi in zapre. \li strah pred morebitnfm napadom je tuđi Italijane pripravil do tega, da mrzlično delajo v svojih pozicijah in da svoja napadališča pretvarje-jo v obsežne obrambne naprave. Iz vojaškega razmotrivanja k poroćilu generalnega štaba ^0. januarja: Zadnje dni so se pripetili na primorski fronti posebni do^ouki. s šunkom so naše infanterijske čete vdrle v sovražne pozicije in se vrnile z bogatim p!e om na vr*n*k'h :n n-a-teriialu. Vrednost teh podjetij tiči tud! v tem, da prinašajo dobrodošla poročila o razdelitvi sovražnikovih sil, kar nam dobro služi baš sedaj vzpričo italijanskih priprav za napad. V ostalem pa slutimo, da ftalua-ni s svojimi ofenzivnim! priprnvami še nišo pri kraju. [TALIJANSKO URADNO POROCTLO. 29. januarja. Na julijski fronti običajne artiljerijske akcije in male praske med patruijami, tekom kata-rih smo napravili nekai vjetnikov. 30. januarj a. Na trentinski fronti običajno artiljerijsko delova- nje. Na julijski fronti je poskusil so-vražnik male nenadne napac> na naše crte v zoni jugo - vzhodao Gorice in na Krasu. Po kratkih pa živahnih akcijah je bil povsodi zavrnien in je pustil nekaj vjetnikov v naših rokah Francoska artiljerija na {talijanski fronti. KoJin, 29. januarja, V italijanskih vojaških krogih se računa na to. da priđe v kratkem težka artiljerija z zapada na italijansko fronto. S tem je v zvezi dohod visokih franeoskih oficirjev v Rim. Italija pričakuje to pomoč nuino. Curih, 29. januarja. Več višjih franeoskih oficirjev je dospelo v Rim. Obenem so se razne^le govori-ce o možnosti, da se odpošljejo fran-coske in angleške čete na italijansko fronto. Sodi se, da prav gotovo pri- 1 de težka artiljerija na italijansko fronto. »Jednotno fronto« pa razu-mejo v Italiji trdovratno takot da se Italija prejkoslej brani poslati Ie enega moža na zapadno fronto. MoIČI In trpi! Iz Lugana javljajo: Ttalijan- ] ska vlada je izdala zadnje dni one odredbe, za katere je inozetnsko ča-sopisje vedelo že nekaj časa: poziv letnikov 1874. in 1875. na nastop vojne službe, premeščenje vsen orožnih vrst letnikov 1894. do 1898. k pešpol-kom, ustavljenje oprostitev od vojne službe na fronti za vojake, ki so bili doslej zaposleni v vojaških tovarnah, v vojni industriji, pri Rdečem križu in vojaških bolnišnicah in to za let-nike 1881. do 1898. Te odredbe so izzvale v najširših slojih prebival- i stva najglobokejšo potrtost Provincijalni listi se trudijo, da bi potolažili prebivalstvo in opravičili te odredbe. »Arena« v Veroni piše: »Molči! Včerajšnji dan je pokazal, kako je naše mestno in kmetsko prebivalstvo brez pravega razumevanja položaja in kako se vdaja raznim govoricarru NajneverjetnejŠe vesti so se razšlr-jale kot gola resnica: poraz na Krasu, splošni neugodni položaj na vseh frontah, poraz v Albaniji, umik iz Makedonije, odpošiljatev italijanskih čet na zapad itd. Vsak je vedel kaj drugega. Nikdo ni mirno sprejel vladnih odredb. Učimo se od svojih sovražmkov! Učite se prenaŠati in molčati.« »Veneto« v Padovi tolažl prebivalstvo na ta način, da mu bodo naložene najbrže še težje žrtve kakor so dosedanje. Tuđi proti najhuj-šemu ne smemo godrnjati, ako stoji na kocki Čast in bodočnost domovi- ne. Drugi nacijonalni listi enako uče ljudstvo, naj svojo usodo hrabro in molče prenaša. Trdo je, ker se naj-boljše moči odvzamejo gospodarstvu in industriji, ali drugim narodom se tuđi tako godi. — Ti posnetki nam jasno slikajo sedanje razpoloženje med italijanskini ljudstvom. Proti vojvodi Abnižkema. Lugano, 29. januarja. »SecoTeM* priznava, da kampanja proti moma-riškemu ministru Corsiju, pomeni pravzaprav boj proti vrhovnemu mornariškemu povelmiku vojvodi Abružkemu. List pravi. Ja je potreba italiianski mornarici dati novega življenja in odstraniti vse v osebah 111 sistemih tičoče ovire njene akcijske sposobnosti in monaušk1 mini^ter ima storiti svojo i >'>.nost ne glede r.a in:ena in tradicije. Voditi ga moi rajo samo interesi domovine. Notranje izpremsrabe v Ttalfjf. Amsterdam, 29. januarja. \z RU ma se poroča: Pričakovati je no-tranjih izprememb v Italiji. Oiolittf razvija kljub gonji sovraznega časo-pisja živahno politično delovarjje.-Vsak dan srrejerna senatorje in po-slance na da!j?c razgovore. Tuđi kralj je imel daljše razgovore z m!-? rrstri in senatorjL Sacijalistini poslanec Ferri je b?l povprašan o svojem pogovoru % GiolHtijem; cdgrovoril je, da sta se pogovarjala samo o nekem posojiln. — V kaki smeri se gibljefo posveto-vanja kralja z ministri in poHtiki, 5;ledi iz nekega vojnohujskaSkega lista, ki zahteva od vlade, da naj se( ne obotavlja več, mar več nastopl u vso odločnostjo proti pro^agandL Ameriški poslanik pri italljanskem kralju. Lugano, 29. januarja. Veliko po< zornost je vzbudil do!g pogovor itali-janskega kraJja x ameriškim posla^ nikom. I Zborovanje italijanskih sociJalistOT. Lugano, 29. januarja. Odbor Ita-i lijanske socljalistične parlementarne skupine je imel včeraj v Milanu po-svetovanje o mednarodnem položaju in mirovnem vprašanju. Sklenill so dnevni red, kf bo predložen zbornici poslancev Imenom ćele skupine. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Pomanjkanje premogra se občutif vsak dan težje. Plinarna v Rimu je ustavila oddajo plina za sedaj za štiri dni, ministrstvo pa tipa, da bo sedanje pomanjkanje premoga v par dneh nehalo. — »Štampa« se obraČa prori L1STEK. Otrok. Francoskf spisal S. de la F a v e r i e. Mala cerkev v Mareuil - en-Trielu je lično in koketno stala sredi zelenega venca lip in kostanjev ravno nasproti grradu. Cerkev je bila tako polna. da ni bilo v njej niti eiie ga prostorčka več. Tišti, ki so plfcli zadnji, so se stisnili okoli odprtih vrat. Iz notranjosti cerkve je v svezi majniški zrak valoval neprijetni dim kadila in so doneli glasovi zaine godbe, ki so se z neskončno nežnost-jo in v srce segajočo otožnostjo raz-gubljali v daliavo. Vsi verniki so poslušali to glas-bo nekako razburjeni, kajti belest generala in njegove žene je ganila vsako srce, vesela gostitelja zimskih veselic je bil zadel hud udarec: rjijii hČerka, najmlajša in obema najljub-ša, je umrla. Pred oltarjem je na celf gori cvetlic in vencev izginjala helo dra-pirana krsta, okrog nje pa so se pri-pogibali plameni neštevilnib voiće- nic, kakor trepetajoče zvezde v rahli 1 sapi. ! Na desni strani so stali gospodje v crnih suknjah; med njimi ie tod in i tod uniforma kakega lovca ali kake- j ga dragonca. General je bil v paradni unifci-mi in na prsih je imel križec Ca^tne legije. S povzd'gnjeno elavo je sral v prvi vrstf, kakor da prisostvuie kaki bUki.Casih je dvigntl z belo rokavijo oblečeno desnico, navidezno, da po" gladi svoje sive brke. v resni;i pa da otre solzo, kf mu je bila nekako skrivaj kani!a \z očeša. j Poleg njega je stal njegov ordo- | nančni oficir, strumno, vzravnano. hladno in samozavestno. Njesfov ošabni pogled, v katerem je svetii-kalo, kakor da ima v očeh Srušen meč, je begal z izrazom smrtnega dolgočasja po golih cerkvenih zido-vih. Očividno mu je bila doižnost, ki jo je moral izpolniti, skrajno nadležna. A ni se ji mogel umakniii in prišel je sem — na dežeio, v to po-zabljeno samoto — obfečen po pred-pisih v elegantno uniformo huzar-skega Htmojstra. Držai je rok! prekrižani nad prsi. si ogledoval cerkvene oboke in : svetlikanjt solnčnljb žarkov na pe- 1 [ strobojnih cerkvenih steklih, osvet-; Ijnjočih z žarom svetništva odičene-ga mučenika, kp je ženstvo vsled , valovanja turobnih glasov žalne god-j be sklonilo telesa. Mladi mož se je nepotrpezljivo zganil. Ljudfe so ga skrivaj pozorno opazovali in si šepetali: »Lepi Lardac ie vedno pozfir.c »A na razmere bi se vendar lah-ko ozfral in se primernejše vedel.c »Ta misli vedno Ie sam naše ... pozna le svojo osebo .. Ce mislite, ■ da ima le iskrico sočutja z u^ogo ! n^aterjo. se jako motite... Niti po-; gledal je še ni.« »Tn vendar zasluži reva iskreno sočutje.« Klečeča grofica v dolgl žalni obleki je bila vteleseno obupanje. Čmi pajčolan je zakrival njene lepc lase, ki so obdajali njeno glavo ka kor krona krasote in Ijubezni. Njeno prelestno obličje Je bilo vsled strašne, nenadomestljive izgube bledo In upalo in se je videlo samo kadar je dvijrnfia k nebu pogled, v katerem so se zrcalili bridkost, trpljenje in morda tuđi kes. Mrtvaški sprevod je šel po širo-« ; ki vaški cesti « «!ovesnostjo, kakor I Je navada le pri pogrebih na ćeželi. Krsto so nesli Črnooblečeni možj'e; njih breme je bilo Iahko. Male pokoj- | ničine prijateljice so držale konce mrtvaškega prta. s katerim -je bila pregrnjena krsta. Vsa priroda je vo-njala ta pomladanski dan. Drevesa so poganjala z novfo življenjsko silo, mladi popki so kar silili v solnčno luč, duhovnikov enakomenii glas Je iz ptičnih gnezdov preganjal v prvi Ijubezni družeče se parčke. Uđeležniki sprevoda so §11 paro« ma za krsto na skrbno negovano, skoro parku ali nasadu podobno po-kopališče. Iz dalje je donel glas zvonov. Ko je bilo vse končano in se Je vsak udeležnik pri izhodu s pokopa-lišča poklonil staremu generalu, Je ta rekel Lardacu: ! »Ljubi prijatelj, če ostanete ne-kaj trenotkov pri meni. mi izkaiete s tem veliko veselje^ ! V prijazni dvorani, v kateri Je stala velika knjižnica in Iz katere oken je bilo videti pomladansko dl-hanje vrtov In gozdov, sta bili pripravljeni Jed in pijaca za oba oficir-Ja, smotke in cigarete. »Vtrujen sem,« je zavzdlhni! ge-neTrt in si užgal smotko ter z zado^ i voljstvom puhnil iz sebe prve dime. »Kakšen dan!« Je potem vzkllk-. nil. »A užgite si vendar smotko.. < jamčim vam, da ni slaba!« »Hvala, ekscelenca!« »Srečen tišti, kdor se lahk'o y težkih urah zanaša na svoje prijate-*' Ije. Hvala vam, da ste prišli, prija-« telj Lardac!« »Bila mi Je doižnost. ekscelenca.« »Res . . . doižnost ... a izpok nili ste jo nežno in sočutno ... V naši starosti imajo mladi moški nač kaj boljega opraviti, kakor so pogrebi in sočustvovanje na bolestf drugih ... A ne bom vas zadrže^ val ... Vam se mudi nazaj v Pa-» riz . . . Razumem to ... A vzemite vsaj žemljico z gnatjo in surovim maslom!« »Hvala, ekscelenca!« »Morda priđe tud! za vas đaft ko boste spoznali, kaj je žalost in kaj je bolest . , . Nikomur ne prizane-seta... A vi ste m^nda Jako hladne« srca.« »Mislite, ekscelenca?« »Ravno zadnjič sva 0 [em gok vorila r groflco . . • Ali pa vam Ja znano, da smatra mnogo ljudi vaŠo rezerviranost za izraz oSabnosti? A vsoj kozarec te staro fr^fliiini £tran 2. JSLDVENSKJ NAKUU*, on« 31. januvarfa 191T. 25. itev. rahtevf raznih vojnih listov, k! ul- htevajo poostritev cenzure, in pravi, da proti vojni trudnosti in želji po ^ miru, ki preveva dezelo, se ne da * nič storiti z omejsvanjem svobodc izraz anja. Iz Curina poročajo, da groze v Italiji veliki nemiri. V Sieni in Romanu je prišlo do velikih revol jcijooar-nih demonstracij povodom uaKupo-vanja žita. Vojna z Rusijo. Wolifov urad porcča 29. januarja: Ražen teških bojev na obeh bregovih reke Aa dne 26. t. m. so se ganili Rusi zvečer se na drugi točki fronte. Hoteli so s silo predreti našo crto s sredstvom, ki ga na fronti pri Rigi še nišo bili vporabili, namreč s plinom. Proti 7. zvečer so spustili na cesti Riga-Mitava dva oblaka plina. Naše straže so si vedele kijub mra-«u in sneženju pravilno razložiti mo-čno sikanje iz ruskih pozicij ter so čete alarmirale. Vsđkdo je vedel, kaj je storiti in v7-orno. kakor da rre za vajo v min. [h časih. so storili vsi, kar je bilo treba. Zaupajoč varstve-TTirn sredstvom proti plinu, so si bili naši že v naprej svesti ruskega ne-Uspeha. Ze čez par minut se je po-iagoma približevala 5 m visoka ste-na megle. Megla je bila tako gosta, da niti izstreljenih svetilnih krogelj Hi bilo videti. Počasi se je vlekla preko naših pozicij. Kmalu nato je sle-dil drug dosti redkejši oblak, obencm pa se je priČel bobnajoci ogenj in obsul v malo minutah naše policije z 2000 plmovimi gratiatami. Sovraž-Bik je najbrže mislii, da ;e naša pozicija uničena a!i p?., da si pcsadka ne ve več romoči. Tcda metil se je. Z mirnim, dobro namenenim o^jem smo ustavili ?e prvi sovražni lovski komando. Zato se sovražnik tuđi r»i upal nadaljevati podvzetja v večii meri. Sovražnik ni bil računal z na-šimi izbomimi obrambn:mi sredstvi proti plinu, ki so se bila zopet en-krat izborna i?k?z3ia. Dočim je pri-ncslo to podvzetje nasprotniku krvave izgube, nismo imeli m! zaznarno-yati niti ene?ra sluč^ia zastruoljerva. RUSKO URADIO POROĆILO. 26. j a n u a r i a. Zapadna fronta. Naše čete so rričele med močvirjem Tirul in reko Aa, zapadno />d Rigre, z ofenzivo, prepodile so-vražnika, vjele več mož in vplenile 2 strojni puški. Vsled nemškega pn-jtiska pa so se morale vrniti v svoja izhodišea. 27. januar ja. Po siinem ob-streljevanju naših jarkov ^zhodno cd ceste Kalučen - Šlok zapadnu cd Rige. so napadli Nemci naše ocidelke, mi pa smo jih z velikimi izgubami zavrnili. V blizini ceste v -Viitavo smo izvršili napad s plinom.ki je pro-vzročil strah v nemskih vrstah. 28. J a n u a r j a. Južno od Bre-dov je izvršil sovražnik protinapad, pri čemer je imel težke iz^ur/e ter se Je moral v neredu umakniti v strel-ske jarke. Severno od Kirlibabe smo .zavrnili sovražni napad. Izpremembe v ruskein vrhovnem poveljništva. Ruski listi naznanjajo že nekaj "dni obsežne izpremembe na vseh niskih vrhovnih poveijniških mestih ter o zopetni temeljiti preustrojitvi In organizaciji vojske, kar da bo imelo za posledico izpremembo strate-gičnih načrtov. Petrogradska konfereoca. »Pester LIovd« pravi, da je pe-trogTadska konferenca entente v rem oziru presenetenje, ker je bila enten-ta trdila, da je Že v Rimu reŠ;*a \sa vprašanja. To torej ni bilo res in je treba razgovorov prav velike važnosti, da je ententa sklenila nadalje- kapljice si privoščite . . . Mene je ta pogovor z vami kar posvežil: res, prijateljske pogovore pogrešam naj-bolj v tej samotL General je naglo izpraznil Čašico dnhtečega vina. »O, ljubi prijatelj, vi si ne more-te misliti, kaka žena je grofica. Matere so dostikrat pogumnejše od nai-hrabrejšega vojaka. Trpela je strašno, zakaj ljubila je otroka, da vam tega še popisati ne morem. Med nama rečeno, umrla hčerka je bila njena ljubljenka.« »Mislite, ekscelenca?« »Nikar ne mislite, da vam hočem 5 tem kaj očitati. Moški ljubimo otro-ke sele potem, kadar smo sami postali očetje.« Lardac Je starega generala oštro pogledal, general pa je mirno m nekako zadovoljno nadaljeval: »Dobili smo izredno mnogo pisem in dopisnic, ki nam izrekajo soža-lie . . . Se slutil nisem, da imam toliko sočustvujočih prijateljev ... A vse te stvari pregledava o drug! prt-Uki . . • zdaj vas nečem dlje zadrža-Y?t -^-Ce se odpdjetc i pjiUpdniJgi vati svoja po^a)an)a v Petro^radu. Ore najbrže za utrditev omahujočih članov. Vojna z Romunijo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 30. januarja. Romanska fronta. Ničesar pomembnega. . Rusko uradno poroćllo. 26. januari a. Na romun-s k i fronti ničesar pomembnega. 27. januarja. Nobene izpremembe. 28. Januarja. Po artiljerijski pripravi so izvršili naši oddelki napad na obeh straneh ceste Kimpo-lung - Jakobenv na fronti tren /rst. Vjeli smo več mož in napravili plen, čegar obseg še ni dognan. Strašna zima na romunski fronti. Sofija, 30. januarja. Vsled hude zime počivajo ob Seretu vse vojaske operacije. Temperatura pade ponoČi na 30° pod ničlo. Sneg leži mestoma 6 do 7 metrov visoko. V sedmogra-ških gorah so vsa pota zaprta. Vofna na zapadu. Wolffov urad poroča 30. januarja: Tuđi včeraj so Francozi zaman obnovili svoje poskuse zopet zavzeti iz^i7bljene jarke na visini 304, ki ob-vladajo dolinsko kotlino Aisne in tam j se nahajajoče važne dohode. Po živahnem streljanju čez dan smo spoznali ob 5. priprave za franeoski napad. Silen nemSki artiljerijski ogenj je zadržal napad. Ob 7. zvečer so izvršili FVancozi sunek. ki smo ga z Iahkoto zavrnili Ob 7. uri 45 minut iznova izvršeni napad je imel isto usodo. Noč je potekla mirno. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 29. januarja p o p o 1 d n e. PonoČi številni boji patrulj, zlasti v Champagni, pri Les Epargesu, na raznih točkah fronte v Alzaciji in na Hartmannswenerkopfu. Poskušen nemški nanad na franeoske jarke smo z Iahkoto zavrnili. Boi? na !W©rJu* POTOPLJEN ANGLESKI RUŠILEC. Berolin, 30. januarja. (Kor. ur.) Wolf*ov urad Doroča: Dne J8. januar ja ie eden na^lh podmorskih čofcov v angleškem kanalu s torcednim strelom potopil an-gleški rusHec razreda M. Šef admiralskega štaba mornarice. Berolin, 30, Januarja. (Kor. ur.) Neki naš podmorski čoln je v času od 18. do 25. januarja potopil poleg angleškega rušilca, o katerem smo že poročali, še 17 ladij z 18.056 tona-mi. Med tovorom potopljenih ladij se je nahajalo 5000 ton žita, kakih 7500 ton premoga ter zlasti mnogo tesa, fosfora in drugega konterbandne^a blaga. Angleški rušilec razreda M. Anglesk? rukici razreda '»M« 5o 235?rajeni vsi leta 3914. ter ohsegaio i 1Z00 ton in vozijo s hitrostjo 33 m'lj. I Oboroženi so s 4 topovi kalibra 10*2 cm, posadka pa šteje do 160 mož. | Momariška konferenca v Londona. | MornariŠka konferenca v Lon- j donu, katere so se udeležili zaston-j niki Anglije, Franeoske in Italije, jt ! bila otvoriena z nagovorom angle-! škega ministrskega predsednika. ki i je razvijal an.^leske nacrte za ožje in ! vlakom, ste lahko Še pred dinćjem v Parizu ... Ne zadržujem vas dlje . . . I naša žalost itak ni za vas . . . Tekom ; prihodnjih dni se oglasim v klubu, a : zdaj moram pač ostati pri svoji že- i ni ... To boste sami uvideli ... Ali ! ste že ž njo ugovorili0 Prosim vas, j nikar se ne odneljite, ne da bi se od nje posloviii. Vašo vl!udi?ost bi res- nično pogrešala. Lardac je vstal. Pozdra\nl je vo-jasko in se generalu globoko priklo-nil. In kakor da izpoln? samo povelje svojega predpostavljenca. je od-šel, in pohite! po hodniku v grofičino sobo. Našel je grofico klečečo pred J razp°lom, vso onemoglo in potrto. i Čuvši njegove korake, je obmila I glavo; srečala sta se dva pogleda. I polna n^Tecti in kesa. i »Zaduši me še.« Je vzklflaifl Lardac. Pokleknil le kraj postelje fn tam dal duška svoji đolgo zadržan! bolesti in se v svojem sfčnem trpljenju \ bridko razjokal nad umrlim ivo« |jjp otrokoa napešnelie sodelovanje zaveznlflilh brodovi) v Sredozemskem morju. Izgnte trsovskega plovslva. Dwu4 30. Januarja. (Kor. urad.) Vsled vojnih dogodkov, provrročo-nih od centralnih držav. Je bilo meso-ca decembra potopljenih 152 sovraŽ-nih tr^ovskih JadiJ s skupaj 329.000 tonami. Od teh je 240.000 ton Engleskih. Poleg tega je bilo 65 nevtralnih ladij s 86.500 tonami potopljenih, ker so vozile konterbando so vratniku. Decemberski uspeh znaša torej skupaj 415.500 ton. Od početka vojne do 31. decembra 1916 so vsled vojnih dogodkov izgubili sovražni ki vštevši izgube, o katerih se je pozneje izve-delo, 4,021.500 ton. To je skoro 15% angleških ton začetkom vojne. — V istem času so pomorske sile centralnih držav potopile ali pa obsodile kot vojni plen 401 nevtralno ladjo (537.500 ton), ker so vozile konterbando. Makedonska fronta. Bolgarsko uradno poročilo, 30. januarja. Makedon* s k a fronta. Samo na posameznih odsekih fronte slaboten topovski ogenj. Poleg tega severo - zapadno od Bt'tolja, v okolici Moglene in v dolini Vardarja slaboten ogenj pušk, strojnih pušk in min. Južno od Sere* sa boji patmlj. Komatije na Grškem. Zadoščenje grške vlade za dogodke 1. In 2. decembra Atene, 29. januarja. (Kor. urad.) Reuter. Popoldne ob pol 4 se je izvršila v Zappeionu ceremonija sa!u-ta pred zastavami alifrancev po do-ločenem programu. Navrzc>či so b:li poslaniki entente, grški ministri in povelinik 1. grškega armadnega zbora. Dogodil se ni nobeden incident. Pristop v Zappeion je bil pre-povedan. Kazne politične ve-ti. — Cesar pri boJ^arskem kralju. Cesar je 26. t. m. obiskal bolgarske-ga kralja Ferdinanda, ki se mudi v Postvenu na gorenjem Ogrskam. Cesar je izročil bolgarskemu kralju avstro-ogrsko maršalsko palico ter je konferiral ž rijim dve \it\. Tz Po- , styena se je vmil cesar na Dunaj. | = Hrvatski sabor v spomin co-sarjiJ Francu Jožefci. Hrvatski sabor je v s\-oji seji 30. t. m. spreiel zakon, ki določa da se naj v znak spoštova-nja in zahvalnosti hrvatskega naro-d? napram svetlemu spominu cesarja in kralja Franca Jožefa postavi umrlemu vladarju v Zagrebu dosto-jen spomenik. Vse podrobnosti naj izvrši ban. = Nad yoivoda Jože! o miru in mirovnih probtemih. »Budapesti Hir-lap^ ob javlja razgovor z armadnim po^eljnikom generaloberstom nad-vojvedo Jožefom. ki je m. dr. dejal: Menim, da mir ni več daleč. Sicer nimam nikakega pozitivnega vzroka, toda v srcu čutim, da je tako. Vse je ze zelo na oct postavljeno. Rntenta bo naDravila še en velik poskus. Toda dol£o ti:di to ne more \eč držati. Na vprašanje, kakšna bo bodočnost, je odgovoril nadvojvoda Jožef: Sem \ojak in hočem ostati vojak tuđi po vojni. Vidim, da so tu težkoče, ne vidim pa nevarnosti, nič temnega. Ako končamo vojno zmagovito. o če-rrur ne dvomim, bo tuđi Ogrska vzevetela. ^Ali bodo razreseni vsi problemi ali bodemo morda izgubili tuđi vzhodno Galicijo in Bukovino?« je vprašal časnikar. ^Ne,< ie odgo-voril nadvojvoda smehljajoč "?e, »tuđi teh dežel ne bodemo izgubili«. = Nailonalverbandove zah^eve. Načelstvo nerrškega Nationalverban-da je irrelo 30. t. m. sejo. na katerl ie skienilo zahtevati od vlade z vso odiočnostio, da se ?rora nemudoma ioliti preuredbe v Avstriji in zlasti uredbe češkega vnrasanja. Po do7gi rarpravi o ^elezni^kih trrifih, pri ka-teri 5e je zlasti graialo, da so velikim pedietjem zasrotovljene vsakovrstne olnjšave. je Nationalverbandovo na-čelstvo tuđi sklenilo, da bo interveniralo pri vladi zaradi nsenakosti v poslovanju cenzure ter zlasti obsodi-lo de'ovanie posebnih zvez med nemskimi časopisi, ki spominjajo na Sieghartovo prizađevanle, osnovati trnst nemških listov. = Razprava protJ dalmatinske-ino poslancu drjis. Mate Drinkovlću. V ponedcljek se je pričela pred de-želno sodnijo v Opatiji razprava proti drju. fAate Drinkovićii. ~ VeffJa nad^kofa Kihna ra Cc-$ko onivcrto je smatrati za izgubljeno, ker seje tud? centra'na vlada pridružila nazeru grs^ke finančne pro-kurature, da je volilo iz formalnih ozirov nedopustno. OlomuSki metro- jplUluidd kapitedj je bil jfevas, te na} porabi đel Kohnove zapaSčlne v cerkvene svrhe. = Nova WBsooova nota ne* ▼trafarim država«. Turinjska »Stam-l>k* lavlja, da bo poslal VVilson evropskim In ameriškim nevtralnira državam posebno noto, v katerl jih bo pozval k soddovanju pri mirovni akciji. Tekst te note ostane tajen, = »Vlada s privoilenfem onih, nad katerimi se vladam Ta Wilso-nova zahteva v njegovi spomenici ni nova, temveč je vzeta fz znamenite proklamacije ameriške neodvisnosti, ki so jo izdale 4. julija 1776. severo-ameriške angleške kolonije. V ome-njenem manifestu je rečeno: Gotove resnice smatramo za aksijome; te so enakost vseh Ijudij, njih pravo na življenje, svobodo in srečo in pa da se — v svrho zagotovitve teh pravic — postavijo ljudem take vlade, ki imajo svojo pravično oblast od pristašev onih, nad katerimi se vlada, = Rusija avtor ententlne^a odgovora na pofiudbo centralnih držav. »Pester Lloyd« poudarja, da je bil odgovor entente na mirovno ponud-bo sestavljen v Petrogradu. Ruski koncept je spoznati iz ideje o uniče-nju monarhije in zlasti o razkosanju Ogrske. Rusija je največja sovraž-nica monarhije za to, ker more Ie r-reko monarhije dospeti do Cari-prada. Angleška in Francija potre-bujeta Rusijo in zato sta morali ak-ceptirati njene zahteve kot skupne zahteve vse entente. = Proti vofnl in za vofrio v Nem-Č?3. Monakovska »Post* ob javlja dopis iz Berolina, ki poudarja, da se borita na Nemškem dve struji za nadvlado. Prva je vojna struja, ki hoče brezobzirno nadaljevanie vojne z vsemi razrx>ložljivimi sredstvi, da si NemČiia od okupiranih ozemelj prisvoji toliko, kottkor potrebu je v pokritje voinih bremen. S propagira-niem vojnih ciljev hoče ta struja ohraniti Nemčiji zma^ozavestno raz-Doloženie. Dn^a stmja je tkzv. mirovna struja. Ta stoji na starcu, da je vojrta za Nemčijo le obrambna vojna; Nemčija torej ne stremi za tem. da bi diktirala mir, temveč ta bo sklenjen le na podlaci obojestran-?kega sporazuma. Ta računa s tem. kar se more doseći in smatra koli-sanj^ med nado in razočaranjem tsl škodljivo. »Post« smatra, da se vojni struji ne bo oosrečllo predrusraciti sedanjegfa političnega kurza v Nem-Čiji. = Nova potiska stranka na Pru-sketn. Na Poznanjskem se je ustanovila nova poljska »Stranka narod-nep;a dela« na strogo katoliški podlaci, ki zahteva vpoštevanje po-jske-p:a jezika v Soli ter ravnopravnost Poljakov na Pruskem, obljublja pa vladi in nemškim strankam svojo podporo. »Berliner Tageblatt« dom-neva, da je nova stranka v intimni zvezi s poslancem von Kordorffom, voditeljem bivše hakatistovske, torej Poljakom najboli sovražne skupine na Pruskem. Zdi se torej, da naj tvori nova stranka nekako reakcijo proti poljski narodni stranki, katere voditelji so pokazali v pruskem de-želnem zboru preveč nezaupanja napram vladi in nemškim strankam. = Amerika in Tiirčlja. »Frankfurter Ztg.c poroča iz Carigrada: Ob letnem zboru ameriške trgovske zbornice je imel novi#američki veleposlanik Ellcus zelo pomemben govor. Izjavil je, da upa, da se bodo po sklepu miru, katerega doseči se \Vil-son pošteno trudi, odprle velike mož-nosti gospodarskih stikov med Ame-riko in Turčijo. Odprla se bodo nova važna prometna pota iz Amerike v Turčijo. Ve:epos!anik ie odtočno naglašal. da mora prinesti mir vsem narodom svob^^o mnria. = O atentatu na spanskega kralja poročajo sedaj, da sploh ne gre za zločin, temveč da so obležali na železniškem tiru kosi svinca, ki so padli ali bili vrženi iz vlaka, voze-čega pred kraljevim vlakom. V Mad-rfdu izjavliajo uradno: Adresati neke pošiljke svinca v Piicnte Genil so izjavili, da jim manjkata dva kosa svinca, ki so jih našli na železrriškem tiru. Vse kaže. da gre tu le za eno-stavno tatvino. = Japanska kriza. Glasom poro-čila iz Tokija je izrekla japonska zbornica z 230 glasovi vladi neza-upnico. Stranka Roktiminta računa, da bo imela pri novih voiitvah ve-čino. Vesti iz poni tel V ruskein vjetništvu se nahajajo po seznamu izjrub št. 46S: Oreste Lantieri iz G9n:e v Kirzanovu; Alojzij Lazar in pod«1esetnik Ivan Lazar iz goriške okolice, prvi v Si-lovsketn rudniku, drugi v Orlovu; Ludvik Lister s Tolminskega v Pos. Almasni; Fran LipovŠček iz goriske okolice v Ašabadu, Aleksander Mal-fatti, poddesetnik iz Gorice, v Card-5uvn; Mihael MakaroviČ iz goričke okolico, v Harkovu; AloJztJ Marinid v SkobeJevu; Stanlslav MarušiS, črnovojniški poddesetnik, v Vorone-žu, oba iz goriške okolice; Ivan Ma5-gon s Tolminskega v Čembarju; Ev^ stahij Mermolja fz jroriške okolice, korporaU v Harkovu; Everin Mihcl-čič In Ivan Milič iz Trsta, kraj ni nar veden. Vsi so 97. polka. Kdor ve, kje se nahaja Frane Oblak iz Kojskega pri Gorici, naj mu sporoči, da se nahaja pismo nj©* gove žene iz Italije pri Antonu J a -k i n u v Solčavi pri Celju, Štajersko. Potres. Potresna opazovalnica v Trstu je zaznamovala predvčerajšnjem še dva lahna potresna šunka in sicer en sunek ob 11. uri 29. minut 4 se-kundah dopoldne, drugi prav slabot-ni sunek pa ob 10. uri 19 minut in 12 sekund zvečer. Ponoči je bil zazna-movan hud potres v razdalji kakih 8500 km. Tuđi aparati na Dunaju so zaznamovali potres v oddaljenosti 6400 km proti vzhodu. O poškodoah v Brežicah nam poročajo potniki: Potresni sunek je bil za Brezice katastrofalen. Hise so se strahovito stresle, podirale so se stene, padli so dimniki. Nekatere hiše so le še žalostne razvaline. Zvonik župne cerkve se je na polu podrl. V mestu je ni hise, ki bi bila ostala; uepoškodovana. Prebivalstva se je polotila strahovita panika. Vse je bežalo in akoravno se sunek ni več ponovil in je vladal silen mraz, se ni upal nikdo vrniti v hiše. Ljadje so se selili v bližnje vaši, odhajali 2 vlaki na razne kraje. Kolikor se ve, so bile pri katastrofi 4 osebe uhite, mnogo pa je ranjenih. Brezice so da-nes žalostna razvalina — beda je velika. Iz Novega mesta poročajo: Dne 29. januarja ob pol 10. dopoldne smo čutili dva tako močna, približno štiri sekunde trajajoča potresna šunka, da so se okna tresla in se je pregibala oprava po stanovanjih. Smer sun-kov je bila z zapada proti jugu. Kake nezgode ali škode ni bilo. Iz Št. Jerneja na Dolenjskem nam pišejo: Dne 29. januarja ob 9. uri 20 minut dopoldne je bil močan potres, valovit od vzhoda proti zahodu. Trajal je 6 sekund. Ljudje so prestrašeni pritekli iz hiš. Ure so se ustavile, ponekod je popadala poso-da na tla. Tu neprestano sneži že trt dni. Sneg je globok nad 50 cm. V Mokronogu smo čutili 29. t. m. približno ob pol 10. uri potresni sunek, ob pol 12. uri dopoldan mu je sledil drugi. Zadnji je bil tako močan, da so mogli nekateri opazovati gibanje cerkvenega stolpa. Iz Bele cerkve. Potres se je pojavil 29. t. m.: Prvi sunek ob 9. uri 30 minut trajal je 5 sekund; drugi sunek ob 11. uri 43 minut dopoldne, trajal je 3 sekunde. Iz Maribora poročajo: Danesf dne 29. januarja, dopoldne ob četrt na 10. uro, smo y Mariboru čutili tri precej močne potresne šunke. Smer potresa je bila od zahoda proti vzhodu. Iz Zagreba poročajo: Prvi prav moČni potresni sunek v vertikalni smerl Je bil prav občuten. Trajal Je 10—12 sekund. Sledila sta mu še dva slabejša udarca. V stanovanjih so popadale slike raz stene hi ustavile so se ure. Cuden vtisk so napravile hiše na ljudi, ki so se nahajali na ulicah. Sneg na strehah se je dvi^ni! in razpršil, tako da se je dvigal s streh sneženi oblak, mnogi so mislili, da so se hiše vžgale. Poškodb potres ni napravil ^elikih — tu in tam je kaka hiša razpokana. Ob pol 12. se je potres ponovil, toda sunek je bil že mnogo slabejši. Prebivalstva se je lotil dopoldne nemir, ki pa se je kmalu polegel. Iz Zagreba. Telefonska vprašanja po ćeli Hrvatski in Slavoniji so pokazala, da je bilo srediŠče potresa v blizini Zagreba. V Virovitici in v Varaždinu sploh nišo čutili potresa, pač pa v Zaprešiču in v Novih Dvorih. Iz strahu je zblaznela v Zagrebu dekla Gospodčič. ki služi pri nekem knjigovežu v Marovski ulici. Nahajala se je baš v podstrešju visoke hiše. ko je strese! mesto prvi močni sunek. OosDodčićeva se le iz strahu onesvestila in ko so io po dolgem naporu zdramili, je bi'a — blazna. Ubogega dekleta so oddali v opazovalnico zagrebške bolnišnice. Dnevne vesti. — ZastopnikJ Kranjske dežele pred cesarjem. Pod vodstvom dežel-nega glavarja se je danes poklonilo vcije odposlanstvo kranjske dežele njegovemu Veličanstvu cesarju. V odposlanstvu so poleg deželni odbor-nikov tud! različni župani, med njimi ljubljanski župan ter deželni poslan-ci. Poklonitvena deputacija ima na-men, posvedočiti n°vemu^c£«ari^ w. 25. ftev. »jfl^JVENSKJ MMtJUV^đne 51. jannvarja nrr?. ^_______wn«g. stoietnih viharjih in slasti v sedanji vojni izpričano neomajno zvestobo in vdanost kranjskegra prebivalstva monarhiji in vladarju. — Odlikovanje. Stotnlk grenerai-nega štaba Anton Lokar, sin gosp. nadučitelja v p. Ivana Lokarja iz Ljubljane, je dobil od nemškega ce-sarja Zelezni križ. Tekom vojne si je priđobil poleg več avstrijskih že tuđi bofearsko in tursko odlikovanjoi — V drugič odlikovan. Nadpo-ročnik 67. pešpolka Josip VončU na, sin vpokoj. ljubljanskega mest-nega ravnatelja, je dobil vojaški zaslužni križ III. razreda z voino dekoracijo za izvrstno službovanje pred sovražnikom. Sigmum laudis z vojno dekoracijo je prejel pred enim letom. — Odlikovanje. Stotnijski zapo-vednik Henrik pl. Schollmayer LI-chtenberg' je dobil vojno dekoracijo k Franc-Jožefovem redu. — Odlikovanje. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila poročnika 87. pp. Josip B i t e n c in Andrej K1 e m e n č i č. Signum lauđis je dobil poročnik 47. p. p. Albin Tomažič. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadpo* očnik 27. do-niobr. pp. dr. Otokar K a č e r. — Neznani umrli volaKi In pri Istih najđene žensks, mošKe fn Skupne slike. Ravnokar izišla XIV. števil-ka tabel s fotografiiami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu ar-made se nahajajočih civilnih oseb ter kot p r i 1 o g a k XIV. t a b 1 i i z i š 1 c s 1 i ke pri navedenih zamrlih voja-kih in civilnih osebah najdenih mo-skih, ženskih in skupinskih slik. so se razposlali na vsa okrajna fclavar-stva na Kranjskern in mestnemti magistratu v Ljubljani, kjer so vsem prizadetim ude!ežencem na vpogled. — Išče se Anton 1? o ž i č\ star 24 let. pv. st 07.. oddelek strojnih ptišk. oosta ?t. (ft. Ranjen je bil 6. ju-nija 1916. Kdor kaj ve. naj sporoči družini Rofič. Bokavce Št. 4, vostz Dobrova pri Ljubljani, prej v Mirnu pri Gorici. — V varstvo najemnfkov. C. kr. deželni predsednik je i?A\\ s'edeči ukaz: Z ozirom na oh stojeće izvanredne razmere določa se dogovorno s c. kr. višjim đeŽeinim sov. k! imajo po od povedi stanovanje dne 8. februarja 1917 izDrazrvti, pa tega ne morejo storiti. ker se jim ni posrećilo dnigrega stano/anja na-jeti. Teh najemnikov hišni gospoćar-j: ne morejo deložlratf. temveč irr.a-io pravico do 8. marca 1917 v stanovanju ostatf. — »Glasbena Maefca«. Kotfcert v torek, 6. t. m. v frančiškanski cer-kvi se vrši v p^češčenje spomina l'Ia^opokojnej?a cesarja Fratia Josipa I. na korist »Soškemu 5 k I a d u* c. fn kr. 5. armadc; koncerta »Sočic dne 7. in 8. t. m. v unionski dvorani pa na korist goriškim begnncem! — Fazgias c. kr. deželno vlade za Kranjsko z dne 29. januarja 1917 št. .S728, s katerim se dovoljuje dogfon in prodaja plemenske £ov?!e živine in goveje živine za rfjo: V deJni iz-prernembi t. ti. razglasa z dne 23. oktobra 1916 št. 32.673, s katerim so se sejmi z govedo in prašiči ostavili, se dovoljuje, da se srne pod sledeči-roi pogoji ob spodaj navedenih dne-vih in^ v onih omenjenih krajih priznati in prodajati plemenska Roveja živfna in goveda za rejo in sicer: v poJ-tičflem okrafsi Kr§ko dne 7. fe-bruarja t 1. v Jent Jerneju; t poih tJčnem okrajti Novo me^vati smcio žfvinoreici iz rrle Krajiške, Y3&*£ ffT ir "i fiflf 'TOti^i finrhr i poslati ali cnatf iz drfele. 5.) NaJcu* povati smejo na dogonih edino le U-vfnorejci, prtloipct In metetaiji so irključeni. 6.) Prodajati se sme vu iivina na prigonn \m na tehtnici« ne pa »po-čex«. Vsakft kupčija irven sejmjšča je prepovedana. 7.) Pri-gnati in kupovati se srne le živina z mlečnim zobonu ta te do starosti V/% leta oziroma do 2 let. 8.) Vso kupčijo bo radzorovala posebna komisija, ki bo vodila dogone, bo ugo-tovila, ako je živina prave starosti, vzdrževala na sejmišču red in se prepričala, da se dogon in kupčija vrši po navedenih doloćbah. Vsaka sklenjena kupčija se mora naznaniti komisiji. Komisija bo sestojala iz ene-K* strokovnega uradnika Kranjskega deželne?ra mesta %. d. kl. ž. v Ljubljani, uradnega živinozdravnika in župana občine. kier se prigron vrši. 9.) Ko bo komisija izrekla, da je kup-Čija končana, je vsako nadaljno kupce van je nedoprstno ter ?e ima vsa živina iz sejmišča odstraniti. Shaja-rje ro jrostilnah v okolici sejmišča v svrho sklepania kupčij in barantsnja je prepmvedana V Ljubljani, dne 29. januarja 1917. — Za c. kr. dežel-re?a prcdsednilca: Laschan m. p. — Imenovanja pr! drživn? že!ez-rfef. T?evider.ta Ivan poklič, načelnik postaje Bistrica-nohirfsko Jezero, in Henrik R e b o 1 j, načelnik prrtajnesra urad^ v Lj^bT;ani, stvi imenovana za visja revfđenta. Stav-bevj knnlsar Friderik Linhart v Ljubljani je dobil nas!c>v višjega stavbnecra kornisarja, — Umri je na Viču po dolp-otraj-rem bol?h«nju ?O5p. Josip Orcgo-r i it, rc-.ci'ČTtctj v poir. Bi! je jr?kn irn'^dcn učitcij m vrerno marljiv če-I^vec na n^rodnem polui. Bodi mu blag: sr^roin! Pv'zzdcti roc'blni rp.se ?oža!jcf — Tobak. Listi trde. da bo to-bacra uprava sropet in prav tt\?At,o zv?5ri1a cene tabaka, srrofk in ci-graret. — C- kr. posredovasr'ea za eleto vo]n!ni invalidora na Kranfskem, Hcželr? u rad Ljubljana. Oo'dati je t r ?. f i k o v art'lierijsk! vojašr.ici v Ljtthiiam. Pojasni a da?? c. kr. posre-dovalnica, ki se nahaja v ra\T»at^lj-ski pisarni c. kr. drž. obrtne sele. Oornr^va Hica TO. I. nadstr^pje vrata 33. Uradne ure od 9.—11. dopol-ćne m od 2,—5. nopoldne. — Izptsčevanle TOjaškrii nasta-nitveriib prssioltfn se z^pet prione ra mestnem magristratu v torek, dne 13. f e b ru ar ja 1917 v mest-neni voj3.škcn nastarfevalnem ura-du (Mestni trg št. 17. III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujeio v I. mestnem okraju (Poljanski okraf) in v TI. mestnem okraju (Mestni tr)?f ; Stari trz, Karlnvška in Doleniska ce- i sta) v torek. dne 13. februarja; za i III. okraj (Trnovo in Gradišće do Franca .Tožefa ceste) v sredo, dne 14.'februarja: za ulice med Pre-Šernovo ulico. Franca Jožefa cesto. Blehveisovo c?sto. Cesto na jnžni i kolodvor in Miklosičevo cesto v ce* j trtek, dne 15. februarja; za IV. mest-rI nkraf (St. Peterski okraj in Vod-n;at vzhi">dno od Miklošičeve ceste) v petek, dne 16. februarja. Za Spod-njo Sisko in vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. v pohoto. d-?e 17. febrrnrja in v ponedeljek. dne !P. februar ja 1917. Uradne ure izplačcvanja so od 3. do pol r.. po-^o'dne. Stranke ?e prosijo. da se na-tančno drže teli določb. — Mestna zastavljaln'ca !|ub-Ij3fi«';n nazr.an;a p. n. občinstvu, da ?e vrši dne 8. februarja 1917 redna mesččna dražba v mesecu iuniju 1916 zastavljenih draerocenosti in efektov (blaga, perila. strojev. koles itd.) od 3.-6. Dopolđne v uradnih pro'itorih, Prečna ulica ?t. 2. Posebno se se opozarja. da na rdan dražbe ni mojrooa resi te v ali obnovi te v 7a-pađlih predrnetov. temveč le naikas-neje zadnji uradili dan za strr.nke pred dražbo. — Za prostovo!jno dražbo narnenjene predmete naj prl-neso stranke dopo'dne en dan pred dražbo v urad. — Drarocenosti. ka- j kor e?eVti večje vredno^ti. «c lahVo ojrledajo na dan dražbe od 9. do 11. ure dopohe v urad:?ih prostorih. — Ribofov f e <** v Fat^Tfl. P^* 7. febniarja 1017 ob 10. uri dopn!dne se hn pri c. kr. okrajrem rlavar.^tvu v Lj!3bIJaT!f. ^oba *t. .1. nc^oTn ia^Tie dražbe oddal v zak^p ribolov r!bar-•kecra nkraia »Gr^đ^Čica 5t. 4-^« ?a dobo 10 let. Zakupni pokoji so ravno tam vsakomur na vpogled. Nezgrof*«*. Ar»tnrt'fi Po^3Čar de-lavki na južnem kolodvoru. !e. ko ie nesla petroiciske pesode, spodrsnilo ter fe p^dla r^nak na tračnico In se robila p?i jf^vi in hr^tn. OoMla je težke r^škodba — §*• ne 4 me^ece srtarera ntrr^Va Jo?**fe Kcttfcr. rr°v polhrat. Po nesreći mu Je p? otrok rmurnll \z rok in se ne-var^o pobil n* jlavf. — P.^e^tT^i ?:t Stanka Mule, 14 !et star, \% t\- Mfttin^ "^ ^ * daTTirni nruri —J domaćem travnlku sankal. Po nepre-vidnosti Je pa pri tc| igri fant padel ter si ziomil nogo v stegnu. V KriU rasi se Je zgodi! skrir-nosten slučaj. Ko so Sli trlje fantje čez most. Je priletela krogla tn za^ deia posestnikovega sina Karla Bukovca v glavo. Bil Je tak oj mrtev. Obćnl zbor podružnice Kdečega križa za ilirsko-bistriški sodni okraj se vrši v Ilirski Bistrici dne 2. februarja 1917 z običajnim dnevnim redom v hotelu »Ilirija«. ZaČetek ob 4. r-opoldne. K polnoŠtevilni udeležbi vljudno vabi odbor. »Hoffmannove prlpovedke* so pri včerajšnjem prvem predvajanja vzbudfle velikansko zanimanje. — Tuđi trodejanska vsseloigra »Tct-jak« je s svojo zelo veselo in izborno igrano vsebino od začetka oa do konca zabavala. — Nafnorvej^i »S. jH. teden« otvori ta resnično ^gledanja vreden spored, kateri se bo še danes dne 31. Januarjn, četrtek d"e 1. !n petek dne 2. lebruarja pradvajal v kino Ideal. Aprovisaciia« -r Prisilne vojne kuhinje. Z otvoritvijo nove vojne kuhinje se mora še poCakati. Ker se je prigi-.s"n dosedaj le malo interesentov. Raz-ven tega je c. kr. urad za ljudsko prehrano izdal odlok zadevajoč se ustanovitve vejnih kuhinj. Deželne vlade so dobile naročilo, da naj ta-koi prične poslovanje vojnih kuhinj, iz katerih naj se v bedo-je razvijeio obli^atome kuhinje. Vojne kuhinje, ki se rameravajo ustanavPati, ne bedo dobrodclni zavodi, marveč tr-govska podjetia, ki iniajo sama skr-beti za vzdr^anje. Glavno načelo pri rjili bo oddaja hrane na razne nakaz-n:ce (za moko, za mast, meso, kavo ?td.)t da se na ta način prepreci pre-hranjevanje na dveh straneh. Pri de-žclni vladi se ustanovi posebna komisija za vojne kuhinje, vsako okraj. pivarstvo ra bo drbilo svojec^ po-sebne&a komT>?.rja za vojne kuhinje, temn b-> prfdeljen posehen okrajni pc.svetovalni svet. Urad za vojno nrchrsiiri rarlfknje troje vrst Kuhinj. Prvfč kuhinje, ki si jih nanravijo skupina raznih oseb, rodbin ali usta-nov; drugič vo'ie ir.nKir.je za večt*, ziasti tovarriška oodjeita, hi tre*i!w j?vrc vojne kuhinje, v katei'C JanK'o ^ cA ala \^sakdo. Za prvi tip vojnih kii-h.'.ril je i!iad za preiriuJ? i^cial vzerna oray\:4 t$ snovanje zadrutr. ki n«3 !ire'v;!:ikjo vodstvo in v7dr?.ivanie t»kfL kuhinj. Voj !3 kuhinje imajo Icoiisnmei i,e ali v la^ni ie?iji, ali pd i'M oddain pogodbene gostilnćariom. Na IHinaju je že več gostiln in re-stavracij, ki so se sprcmenfle v vojne kuhinje v smislu odloka urada za vojno prehrano. Z vojnimi kuhiniami se hoče zelo veliko prihraniti na ži-vilih, kurja vi in delavnih silah. Raz-ven te^a je pri kuhanju na debelo hrana jako poceni. Urad za prehrano je izrcčunal. da bi stalo prav dobro kosilo na dan povprečno 537 vin. z režijo vred pa kvečjemu 80 vin. Po naroćilu urada za prehrano im£io oblasti nalogfo. z vso energijo pospe-ševatl poslovanje vojrih kuhinj. Pri-čakovati jet da bo že prav v dogled-netn času — brž^nš še let^snjo jesen — obisk vojnih kuhenj prisilen za vsakogar in da bo od tedaj naprej pripravIiatiTc hrane v privatnih ku-hinjah splošno prepovedano. To ve-Ija zlasti za večja mesta in industrijska centra. -I- V preskrbovaln?co za mleko nrihaja radnu c?r zopet ner roj Jjuiii, ki žele dobiti jnKrzila za tI^Vo. "?a-Iibogr pa ia!;;'i p-osen? ni mo^oCe i;oštevati. Vs'.cJ pro»»e:riih ov;r. «ine^a in dru^i1i ;eur.aju so vlomili v noći 26. januaria neznani tatovi in odnesli 365 parov moških in ženskih čevljev, vrednih 10.000 K. ^ Urar:a je v Zagrcnu v starosti 57 let sospa Marija AmruŠ roj. Novak, soproga bivšega zaj^rebskega župana dr. Milana Ambruša. Naše sožalje! * Koparski umor. V Žižkovu so zaprli 33 let starega Gottlieba Pol-derja, ki je obdolžen, da je v Schon-ebenu na Gornjem Avstrijskem umo-ril mlinarja Albcta Ditbana in njegovo žeiK« ter yrv* "T-r«."M ^00 ODO K. * Sramotni oder. Na dunaiskem rotovžu so napravili posebne deske, na katere nabijajo leppke z imeni in naslovi vseh oseb, obsojcnih zaradi prekoračenja najviŠjih cen a)\ golsu-fije z živili. * Obkka bslorf«e. Neki pariški gledališcni dobavitelj kostumov je razodel listu »RappeU. koliko tehta obleka baletne dame. Čevlji za ples 10 gramov. gornja opravlca 23 \n pol grama, trikot 19, suknjica 25 in pol grama, torej tehta vsa obleka ple-salke komaj 77 gramov. * Kaznfencc izna}d!te!J. V New Yorku je neki mehanik, ki se nahaja v jeci radi umora, iznzšel metodo, ki znači velik napredek v gradnji rur-bin. Svoj Izvm je dal patentirati in sedaj se sestavi konsorcij, Ki ;e kupil od njega ta izum za 220.000 dola.jev in mu jih izplačal takoj pa preizku-Šnji izuma. * Dobro polfcHsko poročilo. V nekem švedskem listu je pnobčeno policijsko poročilo o nekem ropar-skem umoru. V poročilu ie zrbele-ženo to - le mnenje: »K ere'3i je X. ta dan.ko se je izvršil zloc!n,ves svoj denar vlo^il v banko, lako da. mu zločinec ni mogel odnesti nič druge-ga nego samo življenje.c * Nezvest tajnik. Centrala praških pivovarn je imela v službi 50 let stare^a D. Brožeka. Ta je bil tajnik in je imel tuđi pravico, dvierati za or-Rrni7acijo naloženi denar. Brožek je dvlgni! 32.000 K in liri je zase pora-biL Zdaj so mu prišli na sled in ga zaprli. Izkazalo se je. da je prevaril tuđi mnogo posameznih oseb za večje ali manjše svote. * Aretacija v kinematografu. Du- najski tovamar Haas je v Pragi v nekem kinematografu dal aretirati elegrantneicra jro5poda. Spoznal Je bil v njem od poHcije že dolgo iskanega M let rtarepra Franca Laszlota iz Budimpešte, ki je bil pri patriotičnem društvu »Srebrni krize v Budimpešti za blagajnika, pa je poneveril veliko svoto denarja. * Žens!:e za mir. Na Dunajn so zdaj v kratkem imeli dve ženski arbo-rovanji za mir. Najprej je bil socijalno - demokratični shod. potem pa je zborovalo rr.eščansko ženstvo. Naravno je, da sta se obe zborovanjl izrekli za mirf za pravičen mir brez aneksij. Meščansko zborovanje je tuđi pozdravilo Wilsonov predlog za zagotovitev svetovnega miru. * Nemec iz NemčIJe In ■emškl »Scftulverein« v Avstrlfl. »Tetschen-Bodenbacher Anzei^er« javlja, da je ondotni odbor »Schulvereina* na prošnje, poslane v Nemj»o, dobil iz Draždan odgovor, ki ga ni razvese-III. Pisatelj je »Schulvereinn* sporc-čil, da pozna razmere fn da se mu zdi popolnoma nepotrebno, sodelo-vati pri nepotrebni jezikovni propagandi, slasti ker bo že vlada resila 4 Skrivanje žrviL V občinl VVimsbach na Solnograškem so iska-i 11 živila. Komisija je našla na vozu. obloženem z gnojem, osem vreč mo^ ke in žita, dasi Je premožni kmet s .častno besedo« zagotavljal, da nič nimau Pri nekem drugem kmetu so našli v senu skrito veliko množino moke, Še neki drugi kmet pa si je bil v skednju napravil dvojno steno in je imel tam skritih polno živil. * Za invalide na Ogrskein« Fi-nančni minister bo po vojni preure-^ dil prodajo tobaka. Tobak se bo pro^ ciajal izključno le v trarikah, licence pa bodo dobili samo Invalidi. Vsem drugil osebam bodo licence vzelL Tuđi dru^e državne licence bodo dobivali samo invalidi. Z licencami za prodajo tobaka bo preskrbljenih 6800 invalidov. Tuđi drugi nacrti se pripravljajo; računa se, da r>o treba preskrbeti kakih 100.000 invalidov. * Huđodelstvo proti nravnosti. Sedaj 51 let stari zobotehnik Herman Liebi je bil leta 1906. zaradi ponare-janja bankovcev obsojen na osem ler težke ječe. Po prestani kasni je z dovoljenjem oblasti ostal nđ Dunaju in iz vrše val, a skrivaj, zobotehnično obrt. Med drugimi je prišla k njemu tuđi Marija Krejček, ko še ni bila 14 let stara. Liebi jo je posilil in jo po-zneje zapeljal v nenravno življenje. Liebi je bil obsojen na 7 mesecev. dekle pa na en mesec. * Eksplozija v melinltnl tovara! Massy pri Parizu. Pariz, 29. januarja, (Kor. urad.) Agence Havas poroča o melinitni eksploziji v tovarni Mas-sy pri Parizu. V nedeljo opoldne jes nastal požar v tovarni smodnika v. Massy - Palaiseu. Ogenj se je hitro razširil in je dosegel skladišče, v ka-, terem so bile nakopičene precejšnjes množine razstrelilnih snovi. Ravnatelj in osobje se je zelo trudilo, da bi se požar omejil, in ie zapustilo po* slopje sele v trenotku prve eksplozije, kateri pa so sledile dve ali tri. Število žrtev je jako neznatno. Trije delavci so lahko ranjeni, 7 je ubitih, Ljut zračni pritisk je povzročil v pre-cej dolgem krogu materijalno škodo na strehah in oknih. Iz Berna poro-čajo, da je melinitna tovarna, kakou razvidno iz lyonskih listov. popol- ; noma uničena.Od 390 delavcev je bilo navzočih v trenotku katastroia esemdeset. Pariški in Ivonski listi peročajo, da je nastala ekskloziia ob 2. popoldne, ognja pa ni bilo mogočo. pogasiti, ker je bil vodovod zamr«* znjen. Tovarna je gorela vso noč» Tretja eksplozija, ki je fcila nftjmoC* nefsa, se je čula po celem Parizu in v Versaillesu. Vsa stekla v okolici in ćelo v Versaillesu, Molđonu In Sevresu so bila razbita. Darila. Rdečl križ. Cenjena tvrdka Jos.^ Lorenci, Ljubljana, je našemu druŠt-*: \-u velikodušno naklonila 2 metra Ćrv za kurjavo, za kar se ji tem potom izreka najtoplejša zahvala, — Na-čelstvo Deželnega in gospejnega po-možnega društva za Kranjsko v Ljubljani. • ■ • Upravništvu naSih fisfov so poslali: Za »G o r i Š k e b e gr u n c e«: J. JamŠek iz Trsta 16 K, mesto ven-ca na krsto pok. Evicf Kovačlč, daruje ta stric in teta; za iZavod ža v vojni oslepele vojake«: gojenke n.! oddelka Christofovega zavoda 12 K 54 v mesto šopka na krsto umrlega sinčka g. prof. Adolfa Robida in Le-1 opold Petsche, tu, 20 K, mesto ven-ca na krsto svoji svakinji Karolinf Petsche. skupaj 32 K 54 v. ZaKranJski RdečI križ«? Dr. Janko Žirovnlk, odvetnik v Ljubljani, poravnani znesek 30 K, v ka< zenskt zadevi proti Dragotimi Schwab. trg. potmloi v Ljubljani, Slomškova ulica 16. Srčna hvala! __________________. • *, , ^» ____ Umrli so v Ljubljani: Dne 29. jamiarja: Stefan Pavliči mltniški prejemnik, 50 let, Tržaškaf cesta 14. — Anton Debevec, bajtar, hiralec, 71 let, Radeckega cesta 9. —• Helena Stale, tobačna delavka r v.j 69 let, Emonska cesta 2,___________ IzdaJateB In odgovorni oredntt: Valentin Kopittf. * Lashtfna ta tisk »Narodne tlskarne«. Prt bofečlnah v erlu Je dobro s Fellerjevim bolečine tolažečim rast* linskim esenčnim fluidom % znamko ^Elsa-fluidc masiranje od zunaj in grgran}« od ^notraj. Predvojne cene. 12 steklenic franko veljajo samo 6 K od lekamarja E. V. Feiler. Stubica^ Elsatrg $t. 238. Hrvatsko. Mnogo zdravniških priporočiL 100.000 zahvalnih pišem, tuđi za »Elsa-taro^ Jtes- M. Stran 4 .SLUVCNSIU njucult, mm ti. tamnraria ivi7. 25 stev. Proinia. Kornur bi bilo zn n. . Wi« «*daj fciva gospodična Papo* Sakat dl iz Durnbcrga pri Gi.nci, trga prosim Tljudno, da mi saznani njen naslov. Zflobhofer Emerleb, Vormelster, tu.k. Corps-Srt.-ttierkrt. 15, Feiđpost 374. Trgovine s poštnimi kartami dobe zasloni eenik o krasnih noTottih po brftkonkurc-fn h c^^h \:n Zaloga razgtednlc Miroslav Eisen-menger, Dunsi XV. LBHrgasse 4. Predam mali uietni v Mariborski okolici t lepim stanovanjt m. e© Natančne*? rri Kcrl Novak, ■oče pri Mariboru, 332 ZMHfKA VMT MHItt otročje nogavice »Patent« ta gladke v vsrh *teviltah, racpntiifa na H«• be 1 © 0SMM i#Ml| Mmtlttaa, Mame«** Mita tt li« i -i aiaaa% a i ^— — aa, <#. lamtam fv nrnđa Ni M BaSSVal avratsjtiev \ 5V* 6. 6 Vi 7 cm po ________E 4*S> ta «n tucat y>4 Prazne vrete ?teh vrst in v vsaki množi m kapa]* vedno fer olačuie naidraije j trsjovslia tvpMia ■■=■ J. Kušlan, Kranj, Gorenisko. 3739 Piškote čokolado in razno vrstne slas&iee se dobiva na drobno in na de* belo pri G DARBO, Ljubljana Mestni trg. Pod Tranfto, na-sproti Cevljarskemu mostu. Baterije! Baterije, svetilke ter iarnice vedno v zalogi pH 370 Vido Bratovi Ljubljana, Stari trg* ■■ I V g\ boki Žalosti lavliamo vtem aoroflmkoin, pri- I jateljem in znancem bridko vett, da je na& iskreno ljubljeni oče in tast, gnapod Josip Gregorin naduiiteli v. p. I v torek, 30. prosinca po đolgi, mučni bolesni mlnto r I Gospodu zaapal. I Pogreb prednjega ranfkega se vrSi v «vetrtek ob I polu 5 uri nopoldne iz hiše žalosti, Ghnce it. 5f na I pokopalifi^e na Viču. I Vl6, 31. prosinca Idi7 Žalulo« ostali. Mni»iijk ¥• DotonCf KraMiL Milo za pranje od da i* ▼ tahnjih orig tovarn. t^Ža • ca. 60—73 ket stari u radnik južne Se-leznice. prikupliive zunan ost«, piemeniteva zna^aia, neomade ževane prereklosti. feli v svrho takoiSnt Zrnitve znanja x gos-rodično iz boljše druime, 20 do 24 let staro, s premo2enjem In dobrim srcem. Samo resne po nudbe želi se $ slii'ami Diskrecija — častna stvar' Ponudbe je postati na upravo SI. Naroda pod 5t. 1°1/*36. lom Min i Kanim razpiauja mesto praktikanta. Prosilci, ki so doftšiii ?s«i 4 rar rede kake srednje Sole, naj v\ol* s*oje Instnoro^nn nišane prošnje tls 19. Iftint 1917. Ooi. ki S" že sluili ali složno pri kakrm denarrcn zavodu t lepo pisato, ma o prfrdnost. Lrtni adiutum te bode s imenovanjem vred deloćil. 364 BaTMtsIlstrt). I Adrija | fotonanufaktura drogerija, I Liublfana, I ■ ^a^ađaiaahBBB*^^awai aHa^a att. aV. I I taiifekcijskib prepmnto? min I I Ljssl9 Ljsofona, Kreslin, Fsr- I I avslis, Ftnsaliame p^stilje, I I karMs?9kisli99,kirb«itT«sfM I I Hi. HL I H ^iWa^W^a^a^aW SB •■^PS»^"MS^rw» ■ i Zahvala. I Pr^5eđ5f % bojnrga polj«, naznanjam bolestnim srcem rsern so- I rodntkom, pri jat« I em in rnancem, da mi je moja soproga ^ Marija Gabrenja I po dolffi mučni boUzni v starosti 25 let, dne 26 ianuaija ob 9. uri do- I poldne v Đegunjah pri Cirknici piemmlla ter bila istotmm dne 28. a- I nuarja 1917 pokopana. 379 I Sv. maše ladušnice se boda brale v župni ccrkvi v Begunjah. I Žatajoči: Hsttts Stfertmfa, gostiln Car in p^sestnik, t ćelo rodbino. I RAKEK, dne 31 Januarja 1917 Zahvala. trn obila dokaze iskrenega sočutja, ki so nam <* li povodom smrti našega iskrenova catts SI* 1S» 263 PisilS sa v Kamniku na Kranjskem hifti z delovnico za vrčjega obrtnika Pri hiSi je vrt in nrkaj jtadrig^a drevja VeC se poizve rn : 316 Fr. St«piel trgovcu t žekznmo, Ljubljana. Nadzornik trn ts6|s foatUaliks psdletje ss sprs|niS. — Prednost ima u "Tm Hen o.žnik. P.nudbepod ..NADZORNIK1* aa uoravniMvo »Slov. Naioda.« 371 Enonadstropna = hiia = v Šoštanju z veliktmi gospodarsk mi poslovi in prostori, v katerih se je na^aiala nekdaj usnjaiska obrt, a« takof proda. Pri niši je tuđi neka i vrta. Vpehana ]e električna raz-svetiiava, Pojasnila daje: 330 :: Zadružna zveza v Celju. :: 2 dekllcl za zavijanje eaja aa apraj- ■taie. Kje, upr Slo*. Naroda. 377 Enonadstropna hiša z vrtom SS prođs. Pismene ponudbe na upr. »Slovenskega Naroda«. 369 Ui* ss i« brsdotfrsinikt prlUlit ssgotoTiti si veoje maoilas stolsisga «11 lsiečsga trdega lesa. Naslov pove uprav. »Stov. Naroda«, 30 K nagrade tistemu, ki poiSče za maj stanovanje z 2—3 sobami in prinklinami. Naslov pove upravni5tvo »Slov. Naroda«. 374 Stalna stranka ISče stanovanje obstoieče iz kuhinje, 3 sob, poselske sobe in pntiktin, ako mogoče z električno ali plinovo ra'svetljavo. Ponudbe «=prejme upr. Cl NarnMa rsnA Mial 1H17/S2I. I. zbirka 10. dopisnic po orig. | slov. umetnikov pbsega : I Jakopte: Anka Tratnik t Materina radost | „ Ob koinil Klamen«C: Oetok z Jabolkl 1 Sternen: Magdalena VavpotlC: Rut I •• %z Trogira w Mola mala 1 Oaspari: Ob zlbel|kl *. IJublmkanle 1 Naroča se pri „Umetniški propagandi" v Ljubljani, poštni predal 141.! Za voiaSke aprovizaciie dobavlja I ni±jeavstrijska specijalna vina I istotako prima ogrska rdeča vina I kot tođi prifftnega tOkajCa (dokler traja zaloga) I Hnbert Spltz, posestnik vinskih kleti, Klosterneuburg, I Prodaialo se bode « aredo9 četrtek in petek w kavarni v Spodnji SiSkl, Ce-lovika cesta M. 77 (Juvanćičeva hiša) različna kavarniška oprava in tuđi nekal pohištva.______ rVv\ aW rt ^1 att I Si t j lyplkjka» se ohranljo, Ce se na nove ali malo po- f\^f^Q noiene Cevlfe prltrdlfo nabltkl Iz usnja« V VT''¥ Za en par s iebljttki eena 232 \^^i£ «« etroke is dame In dočko sa gospođe I^BKf *t-*»______36-42_______40-46 Kif&m "STH KTio KTio Lj: -' 1 Dobe se v zalogi ievljev „PEKO" rVl PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, vl^r Breg, naiprotl Sv. Jakoba mostu« 1 Cl AlitimlU XV" letnlk 1 H ^ I IIII U "M ilustrovan meseč- H U ft^1*^1111'1 nikza | D književnost, umetnost in prosveto Q H priobčaje pcami, romane, novele, povesti in razprave aaj- |y H beljilb iltvsMkHi penlkev« pMaislJsT la saaaurtrsolkov. G Q Vasks itcvilka piSLOTAlf Au ima po l ali 2 eae- la ▼•*- W M wrwl MstlaJlM prtlogl; Mprodakolle flol nalbollilk M H sHkarJt)* eslr. ktpajr|€w ter portrete piaateljev in umetuikov. 1qI P Naroćnioa ca »SLOVANA« tnaia za vse teto 12 K, pol leta 6 K, S U ta dijake tst leto 10 K, ta pol leta 5 K. Naročite >5LOVANA« M M Nado?: »SLOVAN", Ljubljani, Donajska ceaU 9. M tjJstaCjBSP^rataK3BaOata1^^