/Primož:
Št. 288 (16.016) leto LIH.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. mr'	nrorihodnik PARTIZANSKI
»i Zakriž d 5. do ‘Dober-18. sep-
60090201
MM i ‘Slove->45 pa v številka. JIK v za-
'533382
15
j
OLICH & C. s.a.s.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - lei, mo*.,,»
1500 UR EE"S ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1997
Vlada
id)rala
srednjo
pot
Vlasta Bernard
Potem, ko je že kazalo, da se bo Prodijeva vlada tudi tokrat odločila za popustljivo linijo reševanja problema ilegalnih albanskih pribež-nikov, ki jim je 30. novembra zapadel že tretji rok za odhod iz Italije, je prišlo včeraj do nepričakovanega zasuka. Presenečenje je bilo posebno veliko za tiste, ki so palačo Chigi odkrito obtože-vali popustljivosti in običajne italijanske nedoslednosti, nic manjše pa najbrž ni bilo niti za same albanske pri-bežnike, ki so računali, da jim bo tudi tokrat uspelo od itabjanskih oblasti izsihti - z molotovkami ali pa z gladovno stavko otrok - kapitulacijo.
Pa niso zalegla tudi najbolj nesmislena gesla, kot: Raje v smrt kot nazaj v Albanijo. (Tisto, kar še posebej vznemirja, je, da ta gesla za odraslimi ponavljajo tudi otroci, tisti, ki naj bi bih nosilci preporoda svoje domovine onstran Jadrana.) Varnostne sile so navsezgodaj prišle v zbirne centre in začasna zatočišča Albancev in jih - tiste, ki medtem niso našli dela ali zaprosili za azil - na nenasilen, a odločen način odpeljale.
Na dlani je, da bo izgon zajel le del, morda polovico od skoraj pet tisoč albanskih državljanov, ki so ostali v Itatiji od ogromnega spomladanskega imigracijskega vala. Veliko jih je namreč zabrisalo sledi za seboj, drugi so se zaposlili ali se kako drugače znašli, nekateri imajo probleme, ki zahtevajo humanitarno tenkočutnost gostiteljev.
Za ostale se je torej začelo prisilno vračanje v domovino. Italijanske oblasti so veliko storile za to, da bi Albance prepričale, da vrnitev ne pomeni zavračanja, zapuščanja. Poleg finančne pomoči za popotnico, jih doma Čaka pomoC za vključitev v okolje, za zaposlitev in reševanje najnujnejših problemov. Rimska vlada je v ta namen pripravila posebne projekte, Čemur je namenila tudi ustrezno finančno kritje.
Kritike reševanja albanskega problema so seveda legitimne, pa naj prihajajo s te ali one strani. Receptov pa ni veliko: poleg popolne popustljivosti z vsemi posledicami obstaja tudi možnost brutalne strogosti s prav tako predvidljivimi posledicami. Vlada se je odločila za modro vmesno pot, za razumevanje po eni strani in za spoštovanje že sprejetih odločitev na drugi. S tem se je vsaj nekoliko zaščitila pred kritikami o neprijaznem ravnanju s pribežniki, hkrati pa je dala jasen znak vsem tistim, neštetim, ki v pristaniščih Turčije, Grčije in Albanije Čakajo na prevoz do itabjanskih obal.
IMIGRACIJA / Z VDOROM VARNOSTNIH SIL V ZAČASNA ZATOCIŽCA, KJER SO SE ZABARIKADIRALI
Začelo se je prisilno, a mimo vračanje albanskih pribežnikov
Akcijo je Albance presenetilo in zmedlo - Zagotovilo o pomoči in možnosti vrnitve
MILAN / OBTOŽEN LAŽNE BILANCE
Sodišče prvič doslej obsodilo Beriusconija
MILAN - Na procesu o kinematografski hiši »Medusa« je javna tožilka za Silvia Berlusconija zahtevala eno let in 8 mesecev zapora, sodišče ji je delno ugodilo, obsodilo ga je na eno leto in štiri mesece jeCe ter na plačilo 60 milijonov lir globe. Voditelj Forza Italia seveda ne bo sedel niti en sam dan, zaporno kazen so mu odpustili, a kljub temu je odločitev sodnikov včeraj odmevala, saj gre sploh za prvo obsodbo, ki je doletela Berlusconija, ki se je že vCeraj oglasil z izredno ostrim tiskovnim sporočilom, Ceš da je kazen simbolična, hoteli so prizadeti prav njegovo podobo.
Na 3. strani
RIM - Z vdorom varnostnih sil v nekaj zbirnih cenbov, v katerih so se zabarikadirali Albanci, in z vrnitvijo prve skupine 80 ilegalnih pribežnikov v Tirano, se je vCeraj začela operacija prisilnega vračanja vseh tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za začasno bivanje v Italiji. Med iz-praznjevanjem začasnih bivališč je bilo sicer precej kričanja, joka in tudi suvanja, vendar so policija, karabinjerji in finančni stražniki svoje delo opravili na zelo premišljen naCin, kar dokazuje, da je bila operacija dobro pripravljena. Albanci so bili obveščeni o pomoči, ki jim jo bo Italija nudila tudi na domačih tleh, najbolj pa jih je pomirilo zagotovilo, da bodo lahko v Tirani zaprosili za legalno vrnitev.
Na 2. strani
GORICA / SREČANJE MITJE VOLČIČA S SLOVENSKIMI VOLILCI
»Želim predvsem nadaljevati delo, ki ga je zastavil Bratina«
V centru »Lojze Bratuž« pogovor o manjšinski problematiki
Mitja Volčič, kandidat Oljke na nadomestnih volitvah za senatno zbornico, je imel sinoči, poleg soočanja s kandidatom pola svoboščin Mulit-schem v Steverjanu, o Čemer poročamo na goriški strani, tudi srečanje s slovenskimi volilci v Kulturnem centru Lojze Bratuž.
Srečanje se je odvijalo v obliki sproščenega pogovora, oziroma soočanja o specifični manjšinjski problematiki. Kandidat je iz prve roke izvedel, kje koga čevelj žuli, tako kar zadeva odnose v manjšini, pa tudi o predstavništvu navzven, zlasti kar zadeva odnose do italijanske države, do Dežele, beležil predloge in priporočila, vendar pa tudi zelo jasno povedal, da se ne želi vmešavati v strankarske zdrahe. »Želim predvsem nadaljevati po poti, ki jo je začrtal pokojni senator Bratina. To je nadaljevanje, upajmo, da uspešno, njegovega mandata.« Sicer pa je že nadaljevanje mandata izredno zahtevna naloga, ob spremembah na gospodarskem, kulturnem in splošnem družbenem področju, ki se bodo dogodile v naslednjih letih.
Znamenje kontinuitete je bil tudi trenutek zbranosti, ki so ga namenili pokojnemu Darku.
Sicilija prva »žrtev« obračunavanja v Polu svoboščin
PALERMO - Poraz na upravnih volitvah je povzročil prvo »žrtev« v desnosredinski koaliciji Pola svoboščin. To je predsednik siciljske deželne vlade Giuseppe Provenza-no iz vrst »Forza Italia«, ki je napovedal odstop, potem ko je ostal brez politične večine. Bivši demokristjani CCD in CDU, ki so edini na desnici volilno napredovali, so mu obrnili hrbet in napovedali, da na balotaži za izvolitev županov v si-ciljskih občinah ne bodo podprli kandidatov Berlusconijeve stranke. Na 2.strani
Scalfaro kritiziral preveliko število varnostnih služb
RIM - Trinajst obveščevalnih služb je preveč, saj obilica ni jamstvo za varnost. Tako je poudaril včeraj predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je za svojo kritiko izbral kot tribuno odprtje šolskega leta oficirske šole karabinjerjev. Scalfarovo izvajanje je prizadelo nekatere karabinjerske Častnike, Čeprav je predsednik kritiko omilil s pohvalo. Notranji minister Giorgio Napolitano predsednikovega razmišljanja ni hotel komentirati, ker »to ni moja naloga«.
Na 3. strani
Učitelji zgodovine iz treh držav na obisku
TRST - VCeraj je obiskala znanstveni licej Franceta Prešerna skupina učiteljev zgodovine iz Avstrije, Slovenije in Italije, ki se te dni udeležujejo bilateralnega seminarja na temo Mirovna pogodba z Italijo iz leta 1947, s katerim želijo izpopolniti svoje znanje o polpretekli zgodovini naših krajev. Gostom je o slovenskih šolah spregovoril ravnatelj pedagoškega liceja Samo Pahor. Danes bodo obiskali nekatere kraje cone A in cone B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja in Rižarno.
Na 6. strani
Zaskrbljenost za plinsko skladišče
TRST - Vprašanje plinskega skladišča pri Žavljah je spet na dnevnem redu. Po sestanku na prefekturi je svetovalec Ghersina protestiral, devinsko-nabrežinski župan pa predlagal širši posvet obalnih občin.
Na 5. strani
PLAV VIDEO
DRU6ST0RE VIDEO KASETE
najem - prodaja
Umik: 11.00-14.00 16.00-03.00

Kontovel 524

š. VccmVaA, <?/12- m*
■MA/aZ


malalan
IMIGRACIJA / VČERAJ NAVSEZGODAJ SE JE NEPRIČAKOVANO ZAČELA OPERACIJA VRAČANJA
Prisilno, a mimo izpraznjena prva zatočišča albanskih pribežnikov
RIM - S prvima dvema letaloma, ki sta včeraj popoldne poleteli z vojaškega letališča v Falconari, se je včeraj začelo prisilno vračanje ilegalnih albanskih pribežnikov v domovino. Varnostne sile so navsezgodaj vdrle v zbirne centre in začasna zatočišča v Apuliji, Abrucih in Kalabriji, kamor so se zabarikadirali tisti pri-bežniki, ki so se uprli vrnitvi v domovino. Zavrnili so finančno pomoč in vztrajali, da Italije ne bodo zapustili ne z lepimi ne z grdimi načini. Raje v smrt kot domov, je pisalo na rjuhi, ki so jo Albanci obesili na okno opuščene vojašnice v Teramu, v Abrucih, kjer so našli zatočišče po ilegalnem prihodu v Italijo. V vojašnici se je zabarikadiralo okrog sedemdeset Albancev, »oboroženih« s steklenicami bencina, ki so jih pred osmo uro presenetili karabinjerji in policisti, ki so nasilno vdrli v prostore. Med kričanjem žensk, jokom otrok in prerivanjem moških se je začela operacija prisilnega izpra-znjenja začasnih albanskih zatočišč.
• V naslednjih urah je prišlo do novih »blit-zov«, Albanci so bili prisiljeni spakirati svoje reči in se odpraviti na avtobuse. Prvih osemdeset so odpeljali v Falco-naro in jih vkrcalo na vojaški letali. Nekaj jih je moralo ostati v čakalnici, ker so bili tako obloženi s prtljago (televizorji, kolesa, vozički, igrači, celo nekaj motornih koles itd.), da v leta-
lu ni bilo prostora zanjo.
Kljub besu in upiranju pribežnikov do neredov ni prišlo. Nekaj Albancev je razumelo prizadevanja italijanskih oblasti in se prepričalo, da vrnitev v domovino ne pomeni zapečatene usode. Poleg zagotovil, da jih čaka pomoč Italije tudi doma, jih je prepričala predvsem možnost, da si v Tirani pridobijo dovoljenje za legalno vrnitev v Italijo. Če bodo seveda našli delo ali vsaj obljubo o zaposlitvi in druga jamstva. Drugim pa niso zadostovala niti zagotovila albanskega veleposlanika v Rimu Pandelija Paska, ki je dejal, da ni mogoče zapreti enih vrat, ne da bi odprli drugih. Potrebna je konkretna gesta, gotovost, da se bodo lahko vrnili v Italijo kot sezonski delavci, ali pa da bodo našli delo v Albaniji, je dejal. Skratka, potrebni so tudi kanali za boljše obveščanje, saj se je menda skupina pribežnikov odločila za vrnitev prav na osnovi zagotovil, ki jih je po televiziji slišala od podtajnika v zunanjem ministrstvu Fassina.
Le dokaz več, da je Albance treba prepričati. Ne samo tistih, ki so na italijanskih tleh, ampak še bolj tiste, ki so doma in sanjajo o odhodu v »sanjsko deželo«. Program italijanske državne televizije vidijo po vsej Albaniji, zato ne bi bilo odveč, ko bi jim namesto reklam predvajali resnično sliko države onstran morja in jih seznanili z zakonitimi
možnostmi zaposlitve in bivanja v Italiji.
Za zdaj se italijanska vlada giblje previdno, a odločno. Njeni predstavniki zagotavljajo, da je bilo za rešitev problema narejeno vse, kar je bilo mogoče, in to v sodelovanju z uradno Tirano. Moralno izsiljevanje pribežnikov je Rim po svoje presenetilo, potem ko je bil problem dosledno obravnavan na zelo omikan in human način, z velikim razumevanjem in tudi kritiziranim podaljševanjem zasilnega bivanja. To je najbrž tudi glavni vzrok za včerajšnje posege varnostnih sil, ki pa so bili zelo premišljeni, dozirani, kar je vnaprej preprečilo konkliktne situacije.
Skupina albanskih beguncev zapušča zbirno središče v spremstvu sil javne varnosti (Ap)
POLITIKA / NEKAJ DNI PO PORAZU NA UPRAVNIH VOLITVAH	TIH
Kriza na Siciliji začetek obračunavanja v Kartelu
V nevarnosti tudi desnosredinske uprave v drugih deželah - Vloga bivših demokristjanov CCD in CDU
RIM - Poraz na nedeljskih upravnih volitvah je povzročil prvo »žrtev« v desnosredinski koaliciji Kartela svoboščin. To je predsednik siciljske deželne vlade Giuseppe Provenzano iz vrst »Forza Italia«, ki je napovedal odstop, potem ko je ostal brez politične večine. Bivši demokristjani CCD in CDU, ki so edini na desnici volilno napredovali, so mu namreč obrnili hrbet in napovedali, da na balotaži za izvolitev županov v siciljskih občinah ne bodo podprb kandidatov Berlusconijeve stranke.
Provenzanova koabcija je bila neke vrste cvet v gumbnici Pola svoboščin in še posebno Berlusconijeve stranke. V deželnem parlamentu je imela za sabo so-
lidno večino, ki je sedaj skopnela kot prvi sneg, kar grozi tudi nekaterim drugim deželnim vladam, kjer je na oblasti desnica.
Temni oblaki se že zgrinjajo nad Puglio in Kampanijo. V obeh primerih so najbolj aktivni zastopniki Krščansko-demokrat-skega centra CDU in Krščansko-demokratske unije CDU, ki imajo na Jugu veter v jadrih in zato napadajo zaveznike. Njihov cilj je utrditev sredinskih sil v desnosredinski koaliciji in nato njihova povezava s sredino levosredinske Oljke. Pierferdinando Casini in somišljeniki v bistvu »sanjajo« o novi Krščanski demokraciji, v katero naj bi prej ah slej pritegnili tudi Antonia Di Pietra...
Medtem ko ima Silvio Berlusconi druge probleme in težave, se Gianfranco Fini pripravlja na razčiščenje v Nacionalnem zavezništvu, ki se že napoveduje kot obračunavanje med notranjimi strujami in frakcijami. Stranka je na zadnjih volitvah skoraj povsod nazadovala, najslabše rezultate pa je v nedeljo dosegla na Siciliji, kjer je podedovala že itak zelo močno MSI.
Da Fini misli zares je že dokazal takoj po neuspehu na občinskih volitvah v Rimu, ko je odstavil strankino mestno in pokrajinsko vodstvo ter za komisarja imenoval Francesca Storace-ja. Slednji, ki je predsednik parlamentarne komisije za nadzor-
stvo nad radiotelevizijsko službo, je zastopnik tako imenovane »socialne frakcije«, ki se hoče vse bolj ograditi od politike in usmeritve »Forza Italia«. Za to pa bo treba še nekaj časa, saj Fini dobro ve, da v teh pogojih ne more postati lider Kartela svoboščin, a lahko le njegove najmočnejše komponente.
ffroblem desnice vsekakor ni Fini, je predvsem Berlusconi, ki za svoje volilne poraze daje vedno krivdo zunanjim dejavnikom. Prej so bib vsega krivi »komunisti«, župani Oljke pa so spet prevladali, ker so imeli za sabo štiriletni mandat, kandidate desnice pa ni nihče poznal. Res učinkovito opravičilo za vo-hlni poraz!
NOVICE
VREME / DEŽ V NIŽINAH, SNEG V GORAH
RIM / KRITIKE BERTINOTTIJA IN MANCONIJ^
Rejci razmišljajo o pohodu na Rim
VERONA - Potem ko so v torej pobli cestišča s stotinami litrov mleka, so se rejci včeraj odločili za manj potratne oblike protesta. Mleko so brezplačno delih po nekaterih šolah v okolici Vicenze, v taborih pa so prižgati ogenj in začeti pripravljati sir, ki ga bodo brezplačno deliti na osrednjem trgu v Veroni v soboto.
Mnogi med demonstranti razmišljajo, da bi organizirati pohod na Rim s traktorji, vendar načrta še niso pripraviti.
Danes pa bo predstavnike Cobasov sprejel predsednik komisije za kmetijstvo v poslanski zbornici Alfonso Pecoraro Scanio, ki žeti s predstaniki ma-nifestantov poglobiti razloge njihovega protesta.
Požar v pordenonski bolnišnici
PORDENON - Manjši požar je v noči na sredo izbruhnil v paviljonu A pordenonske bolnišnice, ki ga trenutno preurejajo. Ogenj, ki so ga gasilci kmalu pogasiti, je povzročil za okoli sto milijonov tir škode na električni napeljavi in na računalniškem sistemu. Po mnenju preiskovalcev kaže, da je bil požar podtaknjen.
Eksplozija v tovarni umetnih ognjev
NEAPELJ - Eden mrtev in dvanajst ranjenih so začasen obračun eksplozije v tovarni umetnih ognjev v kraju Ischitella na meji med pokrajinama Neapelj in Caserta. Eksplozija je bila zelo močna, tako da so jo slišati daleč naokrog. Na kraju nesreče so posegli karabinjerji in gasilci iz Giutiana. Vzrok eksplozije ni bil še ugotovljen.
Slabo vreme pesti Italijo
Še najhuje občutijo posledice vremena na potresnem območju
Imenovanja razdvajajo vladno zavezništvo
RIM - Val slabega vremena z dejžjem na jugu in snegom v gorah je zajel vso Italijo. Zaradi močnega vetra je bil del ohromljen letalski promet v Rimu, kjer je delovala ena sama pristajalna steza. Težave zaradi razburkanega morja so imeli tudi trajekti, ki povezujejo Sardinijo s kontinentom. V Benetkah so se
morati spoprijeti spet z visoko vodo in težave zaradi preobilice moče imajo tudi v skoraj vseh južnih pokrajinah.
Se najbolj so slabe vremenske razmere prizadele ljudi na območju, ki ga je poleti prizadel potres in kjer se tla še vedno tresejo. Telefoto Ap je bila posneta v šororišču v Colfioritu.
RIM - Imenovanja razdvajajo vladno zavezništvo. Jabolko spora, ki je izzvalo oster nastop tajnika S Kr Fausta Bertinottija in glasnika Zelenih Luigija Man-conija so člani telesa, ki bodo morali nadzorovati in urejati telekomunikacije v Italiji.
Po poročanju mnogih časopisov sta v torek predsednik vlade Romano Prodi in tajnik DSL Massimo D’Alema govorila prav o kandidatmah za to telo, načela pa naj bi tudi problem predsednika antitrusta, saj bo v kratkem zapadel mandat Giuliana Amata. Mnogi časopisi so izbiro Enza Chelija kot kandidata za predsednika odbora za nadzorstvo nad telekomU' nikacijami predstavili kot zmago tajnika DSL. Cheb je sicer včeraj izjavil novinarjem, daponudbe še ni sprejel in bo o njej še premislil, toda izbira očitno ni bila po godu Bertinottiju.
Tajnik SKP je sicer izključil, da bi vprašanje imenovanj lahko povod za vladno krizo, kljub temu pa je ostro zahteval, naj vlada preklice dosedanje sklepe in naj ubere drugačno pot pri imenovanjih. Bertinotti je predlagal, naj bi kandidati za tako vplivna mesta javno predstavili svoj program, tako da bi bile izbire vlade transparentne. Na ta način bi se lahko tudi izognili logiki lotizacije, je menil Bertinotti.
Podobno je bilo tudi razmišljanje voditelja Zelenih Luigija Manconija, ki je vladi očital, da je pov' sem prezrla pristojnosti predsednikov obeh dom<A parlamenta, Ljudski stranki in Demokratični stranki levice pa očital, da sta si razdeliti stolčke.
Predsednik vlade Romano Prodi, ki je bil včeraj v Londonu, ni hotel poseči v polemike. »Vse je v redu,« je odrezavo rekel novinarjem, ki so ga obstopi11 ob njegovem prihodu na italijansko veleposlaništvo.
MILAN / PROCES O NAKUPU KINEMATOGRAFSKE HIŠE
V Milanu prva obsodba za voditelja Fl Beriusconija
Obtožen je bil lažne bilance - Denar naj bi služil za črne fonde
MILAN - Eno leto in Štirje meseci zapora ter 60 milijonov lir globe: to je kazen, na katero je bil obsojen bivši ministrski predsednik Silvio Berlusconi, ki je bil vpleten v nakup kinematografske hiše Medusa. Berlusconi, za katerega je to prva obsodba sploh, seveda ne bo sedel niti en sam dan, saj so mu zaporno kazen docela pomilostili, denarno pa so znižali na 10 milijonov lir. V afero je bilo vpletenih še nekajj oseb: Carlo Bernasconi je bil obsojen na leto dni in 4 mesece jeCe ter na 10 milijonov lir globe, kazen so mu suspendirali, oproščeni pa so bili Adriano Galliani, Giancarlo Fo-scale ter Livio Gironi.
Milansko sodišče je tako delno zavrnilo zahteve javne tožilke Marghe-rite Taddei, ki je za vse terjala enako zaporno kazen, leto dni in osem mesecev. V svojem nekaj vec kot uro trajajočem posegu je Taddeieva spomnila, kako je januarja-februarja 1989 Reteitalia kupila Meduso Cinema-tografico in kako je prišlo do ustanavljanja Črnih fondov. Po besedah javne tožilke je Reteitalia za nakup kinematografske hiše plačala 28 milijard lir, od katerih je kasneje deset spet prešlo v razpoložljivost Reteitalia, namenjeni so bili Črnim fondom in so jih položili rta štiri bančne knjižice rta prinositelja. Ta epizoda naj bi skupaj z nekaterimi drugimi (kot npr. nakup zemljišča v Mac-heriu, o katerem bo govor na drugem procesu) dokazovala obstoj sistema za ustanavljanje Čr-
nih fondov. Težko je verjeti, je pribila Taddeieva, da vodilno osebje v upravnem svetu ni vedelo za ta sistem. Bančnih knjižic so se posluževali, dokler niso uvideli, da so bolj donosne druge oblike, kot na primer družbe offshore. Namen pa je ostal vedno isti: ustanavljanje Črnih fondov. Predno je zahtevala, da obtožence obsodijo, je javna tožilka še dejala: »Sistem je zamisel Silvia Berlusconija.« V začetku procesa so obtoženci Re-teitalii vrnili 18 milijard lir (10 milijard zaradi domnevne lažne bilance in osem milijard za obresti), vendar se je včeraj Taddeieva vprašala, Ce lahko štejejo kot olajševalno okolnost povračilo, ki so ga dejansko naredili samim sebi.
Povsem drugačne so bile zahteve Berlusconijevega odvetnika Ennia Amodia. Tako za Berlusconija kot za vse ostale je zahteval oprostitev, Ceš da javno tožilstvo ni dokazalo, da so zneski v bilanci brez odgovarjajočih postavk v premoženjskem stanju Meduse. Za slednjo naj bi bili odšteli primeren znesek, kar naj bi potrdile tudi ekspertize. Odvetnik je še trdil, da Berlusconi ni dal nobenega ukaza o koriščenju omenjenih bančnih knjižic, ki naj bi jih upravljal oCe. »Dejanje torej ne obstaja«, je zaključil, a Ce sodišče ne bi sprejelo takega stališča, je zahteval oprostitev, Ceš da ne gre za kaznivo dejanje, ali pa, da je kaznivo dejanje zapadlo. Sodniki njegovim zahtevam niso ugodili.
Silvio Berlusconi je bil včeraj prvič obsojen (telefoto Ap)
NOVICE
Podjetnik Salamone plačeval stranke in politike
PALERMO - Podjetnik Filippo Salamone, ki je bil aretiran zaradi sodelovanja z mafijsko organizacijo, je včeraj med procesom za zadevo Sirap, navedel vrsto strank in politikov, ki naj bi jim pomagal z denarnimi prispevki. Med politiki, ki jih je imenoval, je bivši minister Calogero Mannino, ki naj bi ga vprašal za podporo neki skupnosti za zdravljenje narkomanov in kulturnim pobudam, ki jih je minister prirejal.
Salamone je dejal, da je s 100 milijoni finansiral levičarski dnevnik L’Ora, poleg tega pa naj bi podprl KD, PSI in KPI. Med drugim naj bi izročil inž. Bettu Caffarelliju »za volilno kampanjo Giuseppeja Ayale« 10 milijonov lir, 50 milijonov posl. Stefanu De Luci (PLI), 50 milijonov posl. Sergiu Mattarelli, ki je bil v tistem Času podtajnik KD, '150 milijonov pa socialističnemu poslancu Nicoli Caprii. Sto milijonov pa naj bi izročil bivšemu predsedniku sicilske deželne vlade Rinu Nicolosiju, ki naj bi jih nato predal bivšemu ministru za civilno zaščito Vitu Lattanziu.
Podjetnik je poudaril, da je potreboval odredbe o izrednem stanju, ker je na ta način njegovo podjetje lahko dokončalo naročena dela, od zakladnega ministrstva pa dobival predujme na opravljeno delo.
Zaradi snega težave v prometu na Koroškem
CELOVEC - Močno sneženje je včeraj povzročilo precej težav v prometu na avstrijskem Koroškem. Zaprta je avtocesta med Beljakom in Celovcem pri kraju Kriva Vrba (Krumpendorf); na celotnem območju Koroške je prišlo do številnih prometnih nesreč.
Težave so tudi na predelu avtoceste med Celovcem in Gradcem pri kraju VVolfsberg. (STA/AP)
RIM / OPOZORILO PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Scalfaro: 13 varnostnih služb je odločno preveč
Predsednik države je svoje razmišljanje razvil ob odprtju letošnjega oficirskega tečaja za karabinjerje
RIM - Trinajst varnostnih služb je morda preveč, saj šte--vilCnost ni vselej jamstvo za varnost državljanov. Tako je poudaril včeraj predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je za svoje opozorilo izbral posebno tribuno, saj se je ob število varnostnih služb obregnil ob odprtju letošnjega oficirskega teCaja karabinjerjev. Otvoritvi sta prisostvovala tudi notranji minister Giorgio Napolitano in njegov pravosodni kolega Gio-vanni Maria Flick.
Scalfaro je razmišljanje začel s trditvijo, da državljani zahtevajo od organov javnega reda predvsem varnošt, znebiti se želijo straha, zato jim je država dolžna zagotoviti varnost
in jamstva. Nadaljeval je z ugotovitvijo, da za varnost skrbijo razne službe. In naštel jih je kar 13, saj ima vsaka od policij (karabinjerji, policija, finančna straža) svojo posebno službo. K tem je treba prišteti obveščevalne službe Sismi, Sisde in Cesis ter protimafijsko službo Dia. Skupno je 13 teles, ki skrbijo za varnost. Koliko prostora ima v takem stanju varnost? Preobilica varnosti ni vselej jamstvo za varnost, je menil Scalafro in podčrtal, da ima kot predsednik republike dolžnost, da se loti tudi nevšeCnih problemov, ker mora biti garant ustavnih pravic državljanov.
Grenko razmišljanje je pred-
sednik republike omilil s tem, da je podčrtal zasluge karabinjerjev, katerim mora biti vsa Italija hvaležna za opravljeno delo. Pohvalil je tudi koordinacijo med policijskimi silami in sodstvom.
Poveljnik karabinjerjev gen. Siracusa je v svojem govoru izpostavil predvsem koordinacijo, kar je nato podčrtal tudi podtajnik v obrambnem ministrstvu Massimo Brutti. Eden od prisotnih karabinjerskih oficirjev pa je novinarjem priznal, da »nismo pričakovali takega predsednikovega razmišljanja«.
Notranji minister Giorgio Napolitano, pa je novinarjem rekel, da ne bo komentiral predsednikovih stališč.
V Izoli akcija za december brez pokanja
IZOLA - Izolska županja Breda PeCan in komandir izolske policijske postaje Maks TruSCak sta vCeraj dopoldne predstavila preventivno akcijo December brez pokanja, s katero naj bi izolsko mladino odvrnili od prižiganja in metanja petard v predprazničnih dneh.
V podobni akciji lansko leto je 70 izolskih otrok policistom prostovoljno oddalo veC kot tisoč petard. Pričakujejo, da bo odziv na letošnjo akcijo, ki se bo uradno zaCela prihodnji ponedeljek, predvidoma najmanj dvakrat večji. Sponzorji akcije, zavarovalnice Triglav, Sloveni-ka in Adriatic ter izolska tovarna igrač Mehano, so za vse otroke, ki bodo policistom prostovoljno oddali določeno število petard, pripravili nagrade. Otroci npr., ki bodo oddali od 21 do 50 petard, bodo nagrajeni z video igrico v vrednosti od 3500 do 4000 tolarjev.
Slovenska policija je v lanskem letu zasegla nekaj manj kot 1.300 000 petard, pri njihovi uporabi pa je bilo huje ranjenih 7 oseb. (STA)
BENEŠKA SLOVENIJA / DANES
Srečanje s knjigo v dvorani občinskega sveta v Špehu
SPETER - Danes ob 18. uri bo v dvorani občinskega sveta v Spetru predstavitev dveh knjig, ki sta izšli letos poleti in sicer »V senci triko-Tore« avtorja Pavla Pe-triCiCa in »Piše Petar Matajurac«, ki jo je uredila Jole Namor.
Na predstavitvi, ki nosi naziv »Srečanje s knjigo«, bodo spregovorili odbornik za kulturo Gorske skupnosti nedi-ških dolin Beppino Cri-setig, odbornica občine Speter Bruna Dorbolo ter avtor in urednica Pavel PetriCiC in Jole Namor. Član beneškega gledališča bo prebral nekaj odlomkov iz obeh del.
Obe knjigi, o katerih je naš dnevnik ob izidu že poroCal, predstavljata dva dragocena prispevka, povezana z likom lani prerano preminulega Dorica Predana, ene najmarkantnej-ših osebnosti v povojni
zgodovini Beneških Slovencev, ki je bil vse življenje pogumno v ospreju njihovega boja za emancipacijo. Predan je bil zaradi svoje trdnosti in zavednosti dolgo let trn v peti krajevnim nacionalistom in gladiatorjem.
PetriCiCeva knjiga je izvirna rekonstrukcija dogodkov iz leta 1953, ko je bila med Italijo in Jugoslavijo velika napetost in je bila na meji koncentracija vojaštva. Predanu, ki je bil tedaj mlad dopisnik Primorskega dnevnika pa so nacionalisti nastavili past, bil je po krivem obtožen vohunstva in šel celo v zapor.
Iz druge knjige pa govori Predan sam v njegovem najbolj avtentičnem slogu, saj gre za izbor komentarjev, ki jih je kot dolgoletni odgovorni urednik v narečju pisal v tednik Novi Matajur, (du)
Kandidati učnega osebja za volitve v deželno komisijo za šolska vprašanja, ki bodo 11. decembra
TRST - V Četrtek, 11. decembra, bodo na posameznih ravnateljstvih potekale volitve, na katerih bodo slovenski šolniki izvolili svoje predstavnike v deželni komisiji za vprašanja slovenske šole. Komisija je bila ustanovljena na podlagi zakona Belci-Skerk o slovenski šoli in je posvetovalnega značaja: o najbolj perečih zadevah, ki se tičejo slovenske šole mora obvezno izreci svoje mnenje, ki pa ni obvezujoče.
Slovenski šolniki bodo izvolili šest svojih predstavnikov, kolikor jih predvideva zakon: predstavnika učiteljev, profesorjev nižjih in profesorjev višjih srednjih šol ter predstavnika didaktičnih ravnateljev, ravnateljev nižjih in ravnateljev višjih srednjih šol.
Sindikat slovenskih sol iz Trsta in Gorice je že določil kandidate za uCno osebje, in sicer učiteljico na didaktičnem ravnateljstvu v Ul. Brolo v Gorici Sonjo Klanjšček za komponento učnega osebja osnovnih šol, profesorico na nižji srednji šoli 1. Cankarja v Trstu Lučko Abram za komponento učnega osebja nižjih srednjih šol ter profesorja na oddelku industrijskega tehničnega zavoda priključenega zavodu L Cankarja v Gorici Daria FrandoliCa za komponento uCnega osebja višjih srednjih šol.
Vodstveno osebje bo svoje kandidate določilo na petkovem srečanju.
DEŽELA / VOLILNI ZAKON
SKP: Sedaj moramo rešiti problem slovenske manjšine
TRST - Stranka komunistične prenove je zadovoljna s političnim dogovorom o novem deželnem volilnem zakonu. Predlog, ki ga je s široko večino v torek odobril deželni svet, je po mndnju komunistov zadovoljiv iz dveh razlogov. Prvič, ker je njegova odobritev izničila večji del popravkov in tako preprečila zmedo, ki se je ustvarila okrog tega aktualnega vprašanja. Drugič, ker predlagane spremembe izboljšujejo obstoječi zakon, npr. omogočajo izvolitev večjega števila svetovalcev direktno v okrožjih in to v korist manjših volilnih okrajev.
Ta cilj - piše še v tiskovni noti Bertinottijeve stranke - je bilo mogoče doseči tudi z vztrajnim delom svetovalcev SKP, ki so prispevali k zbližanju raznih stališč z namenom, da bi na koncu prevladala razum ter široko soglasje. Deželni svet se bo znova sestal v Četrtek, 11.decembra, ko bo, vsaj tako upamo, zakon dokončno odobren.
SKP je mnenja, da bo treba v tem okviru rešiti še vprašanje izvolitve slovenskih deželnih svetovalcev. Načelnik svetovalske skupine Roberto Antonaz in somišljeniki glede tega napovedujejo, da se bodo odločno zoperstavili morebitni ločitvi tega vprašanja in njegovi vključitvi v drugi zakon, kot že predlagajo nekateri. Pravila za izvolitev slovenskih deželnih svetovalcev morajo po mnenju SKP postati sestavni del novega volilnega zakona, kot se že dogaja v drugih deželah, kjer živijo narodne manjšine.
Tudi zeleni Paolo Ghersina soglaša, da je to zelo pomembno vprašanje, od rešitve katerega bo odvisno končno zadržanje Zelene liste o novi volilni zakonodaji. Zeleni s tem v zvezi podpirajo »multietniCne in multikulturne rešitve«.
GLOSA
Tudi ob Jadranu ne manjka pobeljenih grobov
Jože Pirjevec
Pred dobrim letom je združenje švicarskih bank v vrsti svetovnih Časopisov objavilo dolge spiske ljudi, katerih banCni računi so ostali v zadnjih desetletjih »zamrznjeni«. Mislim, da ni bilo bralca - pa naj bo še iz tako skromne družine - ki ne bi kontrolirali, ali nista morda njegov oče in ded odprla tajnega konta v Švici, Čeprav je bilo očitno, da gre predvsem za račune judovskih družin, žrtev holokavsta. Objava omenjenih spiskov je bil prvi znak priznanja švicarskih oblasti in finančnih inštitucij, da so v Času druge svetovne vojne živahno sodelovale z nacisti. Sledil je v naslednjih mesecih pravi plaz odkritij, ki so dokazale v kolikšni meri so si švicarski kapitalisti umazali roke z zlatom in krvjo nedolžnih žrtev Hitlerjevih uničevalnih taborišč. V njih so Judom odvzeli vse dragocenosti, ki so jih imeli na sebi, po smrti pa so jim tudi izpulili zlate zobe, jih nato pretopili v lepe, brezmadežne zidake in jih deponirali v Zurichu ali Baslu. Od kod ta gora zlata seveda Švicarji niso hoteli veC vedeti, po vojni pa tudi niso nic naredili, da bi zaklad, ki so ga imeli v svojih podzemskih skladiščih, vrnili zakonitim dedičem. Nasprotno, vse so storili, da bi resnica ne prišla na dan, pri tem pa so jim pomagale tudi zahodne vlade (ameriška in angleška v prvi
vrsti), ki so za svoj molk zahtevale del plena. Z njim so baje financirale marsikatero politično operacijo, tudi na primer vzpon »demokratičnih« in »krščanskih« sil v Italiji. »Oh svoboda«, je rekla gospa Roland, ko so jo peljali na giliotino, »koliko zločinov je storjenih v tvojem imenu«. Isto bi lahko rekli za demokracijo in za toliko opevano švicarsko nevtralnost.
Judje pa niso navadni ljudje: med številnimi lastnostmi imajo tudi to, da imajo razvit zgodovinski spomin. Razumeli so namreč, da je v svetu, v kakršnem živimo, popuščanje hinavskemu nasilnežu lastnost, s katero ne prideš daleC. Zato so udarili po švicarskih bankirjih, tam, kjer jih najbolj boli, po njihovi listnici. Verjetno bodo morali omejeni gospodje izplačati kar lepo vsoto denarja, da se jih znebijo, obenem pa ne bodo mogli niti računati s tem, da si z njim znova kupijo dobro ime. Dokler se bo pisala zgodovina Švice v drugi
svetovni vojni, je to za vedno omadeževano.
O vsem tem poročam ne samo, ker je tematika aktualna (včeraj se je končala v Londonu odmevna mednarodna konferenca, posvečena »judovskemu zlatu«), temveč tudi, da pozdravim akcijo Društva izgnancev Slovenije 1941-1945. Kot so pisali včeraj Časopisi, so predstavniki društva, ki združuje 23.530 še živetih civilnih žrtev nacizma na Slovenskem, poslali Billu Clintonu in evropskemu komisarju za srednje in vzhodnoevropske države Hansu van den Broeku, pismo, v katerem ju prosijo, da podpreta njihove zahteve do vojne odškodnine. Po pravici povedano, ne verjamem, da bo iz te moke kaj kruha, saj Slovenci nimamo za sabo Judovskega svetovnega kongresa in vseh tistih povezav in vzvodov oblasti, s katerimi lahko razpolagajo Judje. Vendar je prav, da se tudi v VVashingtonu in Bruxellesu zamislijo nad stavkom, kakršnega je najti v pismu Društva izgnancev Slovenije: »Nemški in avstrijski nacisti in italijanski fašisti so hoteli zbrisati slovenski narod z zemljevida Evrope«.
V tej luči bodo morda tudi bolje razumeli marsikatero zahtevo na rovaš Slovenije, ki prihaja iz Celovca in iz Trsta. Kajti tako ob Jadranu kakor pod Karavankami, tako kot v urejeni in gosposki Švici, ne manjka pobeljenih grobov.
'SLOVENIJA / OB PRISOTNOSTI MILANA KUČANA
Pri Ljubljani odprti prvo zasebno kliniko
Vodstvo sanatorija želi pridobiti paciente širšega območja
LJUBLJANA - V Rožni dolini v Ljubljani je včeraj popoldne predsednik RS Milan KuCan odprl prvo zasebno kirurško bolnišnico v Sloveniji. Po petih letih priprav, gradnje in opremljanja bo tako z delom zaCel Kirurški sanatorij Rožna dolina, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci v prostorih novega kirurškega sanatorija.
V objektu na 1760 kvadratnih metrih je v pretežno eno- in dvoposteljnih sobah na voljo skupno 20 postelj. Operacije bodo potekale v dveh operacijskih dvoranah, laboratorijske preiskave pa v laboratoriju s patologijo ter nevrofiziološkem laboratoriju. V pritličju stavbe so štiri ambulante, z ustreno opremo za ginekološke preglede, preiskave ust, nosu ter oti, pa tudi mamo-gaf, ultrazvok ter rentgen.
Kot je povedal direktor sanatorija kirurg doc. dr. Janez Bajec je Kirurški sanatorij Rožna dolina
samoplačniška bolnišnica. Tisti, ki imajo sklenjena nadstandardna zdravstvena zavarovanja pri zavarovalni družbi Adriatic ali pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, pa si bodo lahko zagotovili delno ali celotno povračilo stroškov zdravljenja. Vodstvo sanatorija predvideva tudi možnost najema posebno ugodnega kredita za svoje paciente za obdobje do treh let. Za večje kirurške posege bo potrebno odšteti približno 1000 nemških mark (milijon lir), za na primer endoskopsko operacijo žolčnika skupno z dvema dnevoma bolnišnične oskrbe nekaj manj kot 2000 nemških mark, cena ambulantnega pregleda pa je nekaj manj kot 8.000 tolarjev.
Po besedah dr. Bajca bo v novi bolnišnici zaposlenih 11 zdravnikov, med njimi pogodbeno pet vrhunskih strokovnjakov iz ljubljanskega Kliničnega centra. Sanatorij je z omenjeno zdravstveno ustanovo namreč sklenil poseben spo-
razum, ki predvideva svetovanje, sodelovanje nekaterih zaposlenih v sanatoriju ter strokovno pomoC Kliničnega centra tistim pacientom, ki jim v novem kirurškem sanatoriju ne bodo mogli zagotoviti potrebnih zdravstvenih posegov. V novi ustanovi bodo namreC lahko zagotovili osnovne kirurške posege, medtem ko zaradi preveC zahteve opreme na primer kardiokirurgije in kirurgije možgan ne bodo izvajali.
Vodstvo sanatorija želi pridobiti ne le paciente iz celotne Slovenije, ampak tudi iz držav nekdanje Jugoslavije, Italije in Avstrije. Za seznanjanje z obstojem in delom sanatorija v tujini tako že skrbita dve posebni pisarni, ki ju je sanatorij odprl v Sarajevu in Skopju.
Celotna investicija je bila vredna nekaj manj kot 10 milijonov nemških mark, glavna investitorja pa sta podjetji Almako in Imos d.d. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
O intervjuju z Borisom Kobalom
Spoštovani gospod urednik!
Na podla in lažniva izražanja »gospoda« Borisa Kobala v intervjuju, ki ste ga na vidnem mestu objavili v P.D. 28. nov. ne mislim odgovarjati, ker mi je to izpod Časti.
Ce mislite, da s takimi zapisi koristite SSG-ju, je to Vaša stvar. Sicer pa je Kobal podobne »argumente« serviral že trem listom v Sloveniji, pa mu še ni dovolj.
Od Časnikarja, ki si je tak »revolverski«
intervju poiskal in zapisal, pa bi pričakoval vsaj toliko civilnega poguma in profesionalne etike, da bi se podpisal.
Sicer pa vsi poučeni vemo, v katerem grmu tiči zajec.
Inteligenti pauca -inteligentnemu bodi dovolj.
Rafko Dolhar
* * *
Kot smo pred nekaj dnevi že objavili, je iz intervjuja z Borisom Kobalom pomotoma izostalo ime avtorice Matejke Grgič. Intervju je bil tudi napisan v začetku oktobra, a je bil iz tehničnih razlogov objavljen Sele prejšnji teden.
DEŽELA / ŠOLSKI ZBORNI ORGANI
Do 15. decembra čas za predložitev prošenj
TRST - Deželna služba za deželne in manjšinske jezike sporoča, da je tudi za leto 1997 predvidenih 150 milijonov lir za prispevke za zborne organe in združenja slovenskih šol..
Deželna služba s tem v zvezi obvešCa, da je treba prošnje nasloviti do 15. decembra tekočega leta na Deželno ravnateljstvo za izobraževanje in kulturo Služba za deželne in manjšinske jezike, Ul. S. Fran-cesco 37, Trst. Najbolje je, Ce prošnjo prosilec prinese osebno. Poleg tega služba prosi, da prosilec, komaj je prošnja pripravljena, pošlje kopijo po faksu (040/3775257), da pripravi načrt porazdelitve.
ObraCun za prispevke bo treba poslati do 31. marca 1988. Na osnovi novega normativa ni veC potrebno pošiljati faktur, ampak je dovolj:
-za javne ustanove podpisana izjava legalne predstavnika družbe, ki jo overovi občinski tajnik ali pri" stojen funkcionar, da je bila dejavnost, ki je bila deležna podpore, uresničena v skladu z zakonom;
-za zasebne ustanove analitičen seznam dokumentacije izdatkov.
NOVICE
KOPER / NA POBUDO TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Najemnine za stanovanja IACP se ne bodo spremenile
TRST - Deželni odbornik za gradbeništvo Roberto De Gioia je na srečanju s predstavniki deželnih sindikatov najemnikov Sunia, Sicet in Uniat napovedal, da bo predsednik deželnega odbora Cm-der s svojim odlokom potrdil tudi za dvoletje 1998/99 najemnine za Stanovanja IACP, ki so veljale v dveletju 1996/97.
De Gioia je tudi napovedal, da bo deželni odbor pripravil popravek k finančnemu zakonu, s katerim bodo najemnikom IACP, ki presegajo predviden dohodek, predlagali povišek najemnine v skladu z dohodkom in stanjem stanovanja, ne bodo pa predvideli izselitev.
Visoka plima ob slovenski obali
KOPER - Včerajšnja visoka morska plima, ki jo je spremljalo tudi obilno deževje, v krajih ob slovenski obali ni povzročila večjih preglavic v prometu, Obalni center za obveščanje pa prav tako ne poroča o povzročeni materialni škodi.
Najvišjo gladino je morje doseglo dopoldne ob 10. uri in 35 minut. Voda je delno poplavila piransko cestno vpadnico in Tartinijev trg, v Kopru pa se je kot ponavadi ob takšnih prilikah pod vodo znašla stara in za promet že sicer zaprta cesta med mestom in Semedelo.
V zadnjih letih se je materialna škoda, ki so jo povzročale nadpovprečno visoke morske plime, moCno zmanjšala zaradi učinkovitejšega sistema obveščanja prebivalstva. Meteorologi so ga na vCerajnji pojav opozorili že v torek, mešCane Pirana pa so na nadpovprečno dvigovanje morske gladine dopoldne večkrat opomnili zvoCni signali siren. (STA)
Uspel vaški praznik v Podgorju
Toni Karjola in Istrski vinogradniki navdušili starejše in tudi mlajše
KOPER - Podgorje je ena izmed treh vasi (poleg Zazida in Rakitovca), ki so se uspele izdvojiti od nekdanje sežanske občine in se priključiti Občini Koper. Vendar pa pod drugo oblastjo ne uživajo kakšnih posebnih blagostanj. Pa vendar njeni prebivalci, približno 200 jih šteje vas, želijo iz anonimnosti in, da bi opozorili nase, so v Pogorju ped letom dni ustanovili celo krajevno turistično društvo, ki ga vodi. prizadevni Jože Rojc. In prav Turistično društvo je bilo skupaj z Zvezo kulturnih društev občine Koper pobudnik uspelega veselega veCera, v katerem je nastopal znani primorski humorist Andrej Jelačin - Toni Karjola in vse bolj uveljavljajoči se ansambel Istrski vinogradniki, v katerem igra tudi Ivan Šekoranja, eden najboljših slovenskih harmonikarjev na diatonično harmoniko. Vaški dom v Podgorju je bil skoraj premajhen za številne krajane in okoliške prebivalce, ki so z velikim navdušenjem sledili programu. Ljudje, ki so Toniju Karjoli zastavljali raznovrstna vprašanja z vseh področij dela in življenja, so se nasmejali do solz. Uživali pa so tudi ob lepih glasovih in melodijah ansambla Istrski vinogradniki.
Lepo je bilo gledati, kako so pridne gospodinje pred predstavo izstopale iz vozil s pladnji, polnimi domačih do-
bort, katere so bili deležni tako nastopajoči kot tudi gledalci. Moški pa so poskrbeli za pijaCo. Skratka, to je bil spontan vaški praznik, da malo takih. Zavlekel se je pozno v noC in kar je za-nimovo, prišli so nanj tudi najmlajši vaščani. Organizatorji so bili tega uspeha zelo veseli in bi popularnega Tonija Karjolo z Istrskimi vinogradniki še radi v svoji sredi.
Olga Knez
Podobnik danes pri Anionioneju
TRST - Danes bo na obisku predsednik slovenskega državnega zbora Janez Podobnik. Sprejel ga bo predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine. Srečanje bo v sedežu deželnega sveta ob 10. uri, ob 12.30 je predvidena novinarska konferenca, zatem pa bo predsednik Podobnik srečal vodstvo tržaške Trgovinske zbornice v rdeCi dvorani poslopja na Borznem trgu.
Podobnika bodo spremljali nekateri elani komisije za zunanje odnose državnega zbora, z Antonionejem pa bo govor med drugim o čezmejni televiziji, o zaščiti manjšin in o mejnih prehodih.
Prijave za revijo Primorska poje
TRST - Združenje pevskih zborov Primorske v sodelovanju z zamejskimi kulturnimi organizacijami obvešCa vse primorske zbore in skupine, da je do 20. decembra 1997 čas za prijavo k sodelovanju na mednarodni reviji Primorska poje ’98. Zborom, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih kulturnih društev, Zvezo cerkvenih pevskih zborov in Zvezo slovenske katoliške prosvete, bodo prijavnice posredovali odgovorni posameznih zvez. Sodelovanje na reviji je kot običajno odprto vsem pevskim sestavom, ki lahko potrebna pojasnila in prijavnice dobijo na sedežih zgoraj omenjenih zvez.
H ŽAVLJE / PO SREČANJU NA PREFEKTURI h
Načrt Seastock:
predlogi in kritike
Vocci za širši medobčinski posvet
Vprašanje skladišč vtekočinjenega plina pri Zavljah je spet v ospredju pozornosti: predvčerajšnjim je bil na tržaški prefekturi vrh, ki so se ga udeležili predstavniki tržaške in milj-ske občine, pristaniške oblasti, združenja indu-strijcev in družbe Seastock, ki naj bi postavila skladišča. Srečanje je sprožilo reakciji devin-sko-nabrežinskega župana Marina Voccija in ostrejšo s strani deželnega svetovalca Zelenih Paola Ghersine.
Marino Vocci se je prvič oglasil v svojstvu novoizvoljenega devin-sko-nabrežinskega župana, in poudaril, da problem plinskih skladišč presega meje miljske in tržaške občine in zadeva
vse občine Tržaškega zaliva. Po Voccijevem mnenju se postavljajo isti problemi, kot pri propadlem načrtu za plinsko skladišče v Tržiču. V zaključku svojega sporočila župan Vocci predlaga, da bi se o vprašanju plinskih skladišč morale soočiti občine Milje, Trst, De-vin-Nabrežina, Tržič, Starancan in Gradež, pa tudi z druge strani meje Koper, Izola, Piran, Buje in Umag.
Deželni svetovalec Paolo Ghersina pa je zelo kritičen do pobude tržaške prefekture, ker niso povabili na srečanje tudi deželne uprave, ki ima na tem področju velike pristojnosti. Med drugim je dežela izvedla analizo Mon-
teshellovih in Sea-stockovih načrtov za postavitev plinskih skladišč, in so ugotovili več nesprejemljivih problemov v zvezi z varnostjo. Načrta so medtem poenotili, ne da bi uradno obvestili pristojne organe, kot je dežela. Zaskr-blja, ugotavlja Ghersina, da najvišji krajevni predstavnik vlade - prefekt - sklicuje sestanke o argumentih, ki po Gher-sinovem mnenju sploh niso v njegovi pristojnosti, in vabi samo nekatere javne uprave in zasebne stranke. Zaradi tega Ghersina zahteva, naj predsednik deželnega odbora poseže v zvezi z razvojem vprašanja nameravane gradnje plinskih skladišč pri Zavljah.
OBISK / ZUPAN KRALJEVIČ PRI ILLYJU
Uradno srečanje z občino Umag
Za gospodarsko, pa tudi kulturno sodelovanje
Včeraj je bilo na obisku na tržaškem županstvu predstavništvo občine Umag z županom Vladom Kraljevičem in predsednikom občinskega sveta Giuseppejem Roto na čelu. Goste, ki so pripluli v Trst z gliserjem Marconi, je sprejel tržaški župan Riccar-do Illy s sodelavci; pred odhodom so tudi priredili skupno tiskovno konferenco.
Na srečanju je bil govor predvsem o sodelovanju, ki ga je treba uveljaviti, čeprav že nekaj let ločujeta Trst od Umaga dve meji. Sodelovanje z gospodarskega vidika upada: odbornik za gospodarstvo istrske občine je navedel, da je v 80-ih letih izmenjava v okviru avtonomnega
-DEVIN-NABREŽINA / PO IZVOLITVI ZUPANA MARINA VOCCIJAU
Danes končno odbor
Devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci bo danes, razen presenečenj oziroma zapletov zadnjega trenutka, sporočil sestavo nove občinske uprave. Zupan je objavo imen novih upraviteljev napovedal za včeraj, potem pa je zadevo preložil na danes.
Podžupanja bo svetovalka Demokratične stranke levice Mari-za Skerk por.Kosmina, ki bo skrbela tudi za kulturo, šolstvo in prosti čas. Dosedanja odbornica Giuliana Zagabria iz vrst Stranke komunistične prenove bo še naprej skrbela za urbanistiko, odbornik za kmetijstvo pa bo Nevo Radovič.
Njegovo ime je na osnovi znanega programskega dogovora z Voccijem predlagala Slovenska
skupnost, ki je novemu županu izročila pet možnih kandidatov za odbomiško mesto. Sprva je kazalo, da bo izbira padla na tajnika strankine občinske sekcije Edvina Forčiča, nato pa se je Vocci očitno odločil za Radoviča. Slednji je pokrajinski predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev in bo baje odstopil s tega mesta.
Do sinoči je bilo v dvomu še ime četrtega odbornika, ki naj bi ga predlagala Lista 2000. Slednja pa tega, kot kaže, ni naredila, ker je na predsinočnji skupščini prevladalo prepričanje, da mora Reto-va skupina biti v opoziciji v brk programskemu dogovoru, ki ga je njen županski kandidat podpisal z Voccijem. Sprva je kazalo, da bo odbornica Daniela Maizen por.
Vodopivec, sedaj pa je vse skupaj postavljeno na glavo.
Vocci se mora torej, kot vidimo, takoj po izvolitvi soočati s prvimi političnimi težavami. Včeraj se je vsekakor že srečal z nekaterimi kandidati za obor-niske resorje, danes, če ne bo novih težav, pa se bo dokončno odločil.
Novoizvoljeni občinski svet se bo prvič sestal v sredo, 10. decembra v bivšem otroškem vrtcu v Ribiškem naselju, ker so v sejni dvorani na županstvu v teku popravila. Na dnevnem redu ima potrditev izvoljenih svetovalcev, zaprisego župana, sprejem na znanje imenovanja odbornikov ter odobritev Voccijevega upravnega programa.
računa znašala 950 milijard lir, v zadnjih letih pa samo od 15 do 20 milijard lir. Med drugim so navedli nekaj konkretnih načrtov, kot predlog konzorcialnega podjetja za javne prevoze Act, da bi uvedli trajekt Umag-Koper-Milje, ali pa sodelovanje podjetja za plin, vodo in elektriko Acegas za postavitev metano-vodske mreže po hrvaški Istri, morda pa bo zaživela tudi zamisel o čezmejnem upravljanju sistema uničevanja smeti in prečiščevanja odpadnih voda.
Poleg gospodarskih pa so pomembni tudi tokovi kulturnega sodelovanja, je bilo rečeno, tudi ker je na območju občine Umag, predvsem na obmorskem predelu, prisotna italijanska manjšina. Tako tržaški kot istrski predstavniki so se še zavzeli, da bi se nadaljeval in čimprej zaključil proces pristopa Slovenije in Hrvaške k Evropski uniji.
OSUMLJEN JE KORUPCIJE
Tudi včeraj se VViller Bordon ni predstavil na sodišču
Čeprav podtajnika na ministrstvu za kulturne dobrine VVillerja Bordona tudi včeraj ni bilo na sodišču, so tokrat po nekajkratnih odložitvah le izpeljali obravnavo pred sodnikom za predhodne preiskave Raffae-lejem Morvayem: spoprijeli so se s soočanjem med obtoženci in obdolženci z namenom, da sodišče pridobi dokaz, do katerega kasneje ne bi moglo priti.
Bordon je osumljen korupcije, kar pa vseskozi odločno zavrača. Po mnenju javnega tožilca Raffaeleja Tita naj bi mu podjetje »SoproZoo«, ki je imelo klavnico pri Orehu in velik hlev, svojčas priskrbelo stanovanje v Ul. Toti, najprej naj bi mu ga dalo v najem, zatem naj bi ga po nižji ceni prodalo njegovemu sinu Ra-nieru Bordonu. Nekdanjega miljskega župana naj bi tako pridobili na svojo stran, saj je nasprotoval njihovi dejavnosti, upošteval je proteste tamkajšnjega prebivalstva, ki se je zelo pritoževalo zaradi smradu. Kot je Povedal eden od bivših upraviteljev družbe, ki je medtem že šla v stečaj, naj bi Bordon v zameno za uslugo s stanovanjem pomagal tudi pri spremembi namembnosti samega zemljišča, namesto kmetijski naj bi ga namenili proizvodni, kar bi povečalo njegovo vrednost.
Policija ujela tatiča
Roncelli Rosano (32 let, Erta S. Anna 1) in Riccardo Listuzzi (35 let, Ul. Settefontane 37) nista imela »sreče«: policija ju je prejšnjo noč okrog 4. me zasačila Prav med poskusom, da vdreta v bar S. Giusto v Ul. Bramante 1. Skušala sta sicer pobegniti, vendar daleč nista prišla. Pri sebi sta med drugim imela tudi kartice ACT, Telecoma, vendar nista vedela povedati, kako sta do njih prišla. Ker sta že stara znanca policije, si ni težko predstavljati, kako sta si jih prisvojila.
IZGINIL JE V PONEDELJEK
D’0rsa so našli na Opčinah
V torek po 22. uri je ves zmeden sedel pred postajo službe 118
Luigi D’Orso, 44-letni upravitelj prodajalne z zelenjavo v Ul. Lazzaretto Vecchio, je pozno predsinočnjim, nekaj po 22. uri, sedel pred postajo službe 118 na Proseški cesti na Opčinah, bil je ves premočen in zmeden. Z rešil-cem so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer je ostal do včeraj popoldne, ko si je precej opomogel in je odšel domov. Kaže, da se mu ni pripetilo nič hudega, da ni šlo za nikakršno ugrabitev ah kaj podobnega. Ugotovih so mu le udarec v glavo, ki pa si ga je povzročil pri padcu na pokriti tržnici, v ponedeljek zjutraj.
D’Orso je izginil v ponedeljek popoldne. Žena in sin sta policiji povedala, da se je odpeljal z avtomobilom, namenjen je bil k sorodniku, ki ima podjetje na glavni tržnici na Trajanskem nabrežju. Avtomobil so našli, bil je parkiran, v njem je bila torbica z dokumenti, vrata niso bila zaklenjena. Sorodnik pa ga ni videl, nekateri očividci so dejali, da je vstopil v bližnji bar Ausonia, nakar se je za njim izgubila vsakršna sled. Kaže, da je zatem taval po mestu in po Krasu, na območju Vejne, naposled naj bi odšel na Opčine, kjer se je njegova pot končala. Zdravniško osebje je ugotovilo, da je bil zelo zmeden, zaradi stresa in drugih vzrokov. Domnevajo, da se mu je nakopičilo precej problemov, morda tudi gospodarskih, morda je tudi ponedeljkov padec prispeval svoje. Maja letos je bil tudi žrtev skrivnostnega napada, dva moška naj bi ga precej zdelala v njegovi trgovini.
Prevari nasedli priletni ženski
»Tehnika« je bila ista, v past pa sta se ujeli 75-letna Ondina Fola in 74-letna Bian-ca Segni. Prva je bila v Ul. Battisti, ko se ji je približala neka ženska in jo vprašala za naslov nekega zdravnika. Tedaj je pristopil moški, dejal je, da je zdravnik umrl. Tujka je povedala, da mu je želela v dobrodelne namene pustiti 100 milijonov lir, sedaj naj bi jih bila pripravljena pustiti Ondini Foli, ki pa bi pred notarjem morala dokazati, da razpolaga z določeno vsoto v gotovini. Tako je Fola s svojega računa dvignila 10 milijonov lir. Trojica je sedla v avto, na poti do notarja so se ustavili, češ da je potreben kolek. Fola je izstopila, avto je tedaj odpeljal s tujcema in njenimi 10 milijoni.
Nekaj podobnega se je pripetilo tudi Se-gnijevi: čedno oblečena ženska s tujim naglasom se ji je približala na Trgu Goldoni, natvezila ji je, da mora pred notarjem položiti vsoto denarja, zaprosila ji je, naj ji gre za garanta, za kar se ji bo oddolžila z 10 milijoni. Vendar bi Segnijeva morala pri sebi imeti večjo vsoto: na svojem računu je tako dvignila 8 milijonov. Tudi v tem primeru se je vmešal neki moški. Na poti do »notarja« so se spomnili, da morajo kupiti kolek: Segnijevo je doletela ista usoda kot Ondino Fola.
NOVICE
Na kongresu UIL potrdili tajnika Luco Visintinija
PokrajinskikcingressindikataUlLsejezakljudlsinodzgla-sovanjem na katriem so scglasm potrditi dosedanjega tajnika Dim Visintinija b razprave m dvodnevnem kongresu je izšd zaključni dokument v katerem med drugim predla-gajo, da bi kmalu pričeli pogajanja z drugima sindikatoma
Ggil m Cist da hi na Tržaškem doeegti sindikalno enotnost
Glede zaposlovanja se v dokumentu zavzemajo za preverjanje protokola, ki je bil podpisan tudi s strani javnih uprav in samegp ministrstva za delo, kot tudi za aktivno sodelovanje pri združenju Trieste Futura in za splošni gospodarski in družbeni razvcj tržaškega območja
Primož Sancin Milanu Kučanu
Ob ponovni izvolitvi Milana Kučana je Primož Sancin iz Doline naslovil na predsednika republike Slovenije pismo s čestitkami in ga obenem seznanil, da ga je tržaško sodišče prejšnjega 27. novembra obsodilo na pogojno kazen 6 mesecev zapora zaradi dogajanj na tržaški kvesturi, kar naj bi po Sancinovem mnenju sodilo v okvir preganjanja pripadnikov slovenske manjšine. Milana Kučana je Primož Sancin zaprosil, naj mu pomaga s svojo »predsedniško avtoriteto«.
Prošnje za delovno mesto
Urad za delo obvešča, da bodo v torek, 9. t.m. na sedežu v Ul. Fabio Severa 46/1 od 8.30 do 12. ure sprejemali prošnje za udeležbo na selekcijah pri Občini Milje, in sicer za delovno mesto hišnega pomočnika (mesto je za določen čas, 6 mesecev). Interesenti morajo predložiti mod. C/l (ah roza izkaznico) ter delovno knjižico, razpolagati pa morajo s potrdilom o ustrezni kvalifikaciji (Hop ah Irsip), z vozniškim dovoljenjem kat. B, zdravstveno knjižico, diplomo nižje srednje šole, dokumentacijo o osebnih dohodkih iz leta 1996 ter družinskim hstom.
Mornarica slavi svojo zavetnico
Vojna mornarica bo svojo zavetnico, sv. Barbaro, danes počastila z mašo, ki jo bo ob 10. mi v stolnici sv. Justa daroval škof Ravignani. Maše se bodo udeležili tudi gasilci. Praznovanje torej ne bo kot običajno na sedežu pristaniškega poveljstva, ker novi sedež ni bil še madno odprt, in niti v kasarni pokrajinskega poveljstva gasilcev, ker je osebje še zaposleno na potresenem področju v Umbriji.
Predstavitev zasedanja
V petrek, 5. t.m. bodo ob 16.30 na sedežu Višje šole modemih jezikov za prevajalce in tolmače (Ul. Fil-zi 14) predstaviti mednarodno zasedanje »Segni e voci si incontrano«, ki bo 12. in 13. t.m. v prostorih šole same. Srečanja se bodo udeležiti John Dodds in Laura Gran, ravnatelj oz. direktorica tečaja za prevajalce, prevajalka Graziella Amodeo ter Gian-carlo Pasquotto, predsednik pokrajinske sekcije državne ustanove glohonemih.
Obisk avstrijskega konzula
Predsednik Pokrajine Renzo Codarin je včeraj sprejel na obisk novega avstrijskega konzula v Trstu, Artura Schuschingga. Codarin je dejal, da si bo Pokrajina v okviru svojih pristojnosti prizadevala za krepitev gospodarskih, kulturnih in družbenih stikov med našim področjem ter Avstrijo, konzul pa je s svoje strani naglasil pripravljenost za utrditev že itak izvrstnega sodelovanja med glavnim avstrijskim konzulatom ter pokrajinsko upravo.
LICEJ F. PREŠERNA / SEMINAR O ZGODOVINI
Učitelji iz treh dčav na obisku
V ospredju mirovna pogodba z Italijo
Skupina avstrijskih, slovenskih in italijanskih učiteljev je bila včeraj popoldne gost liceja Franceta Prešerna. Obisk je spadal v okvir trilateralnega seminarja za učitelje zgodovine, ki ga skupno prirejata Pedagoški inštitut iz Celovca in Oddelek za stalno strokovno izpopolnjevanje pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, h kateremu je letos pristopil tudi Deželni zavod za razisko-vanje na šolskem področju IRRSAE.
Pobuda je nadvse pomembna, saj združuje učitelje zgodovine treh sosednih držav, ASvstrije, Slovenije in Italije, ki imajo tako priložnost, da se p obliže spoznajo in da spoznajo tudi različne poglede na zgodovino.
Organizatorja sta letos, ob prvi udeležbi italijanskih učiteljev, zbrala za temo seminarja mirovno pogodbo z Italijo iz leta 1947. Prva dva dni (v ponedeljek in torek) so v Osojah v Avstriji sledili teoretskim predavanjem o mirovni ureditvi po drugi svetovni vojni, o italijan-sko-slovenksem vprašanju, o Južni Tirolski v letih 1945-47, izredno zanimiva pa je bila tudi primerjava šolskih knjig iz različnih držav.
Včeraj so se udeleženci preselili v Slovenijo. Namestili so se v Lipici, že popoldne pa so si ogledali Trst in obiskali znanstveni licej Franceta Prešerna, kjer jih je sprejel ravnatelj Tomaž
Simčič, nakar jim je ravnatelj pedagoškega liceja Samo Pahor podrobno orisal položaj slovenske šole v Italiji. Začel je kar v začetku preteklega stoletja in nato svoj zgodovinski prikaz razčlenil vse do današnjih dni.
Seminarja se udeležuje skupno 32 učiteljev zgodovine. Večina jih je iz Avstrije, sedem iz Slovenije, dva pa iz Italije. »Letos smo za seminar izbrali tako imenovane mejne teme, ker menimo, da je prav, da učitelji zgodovine spoznajo tudi ta, v mnogočem še vedno zelo občutljiva vprašanja. Dejstvo, da smo dosedanji bilateralni seminar razširili tudi na italijansko stran, je treba vsekakor pozitivno oceniti, pa čeprav se Italijani šele počasi vključujejo v to pobudo, o čemer priča tudi majhna udeležba italijanskih učiteljev,« je včeraj menil vodja Oddelka za stalno strokovno izpopolnjevanje Jože Zlahtič.
Danes dopoldne je na sporedu ekskurzija v cono A in cono B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo bosta vodila Aleks Kalc in Milan Pahor, nakar bodo učitelji zgodovine obiskali Rižarno, kjer jim bo o grozotah v nacističnem uničevalnem taborišču spregovoril zgodovinski raziskovalec Sandi Volk, popoldne pa bo seminar sklenilo predavanje zgodovinarja Jožeta Pirjevca.
PROTEST / DOMAČINI
Železarna kriva za onesnaženje v Skednju
Sredi mesečo bodo ustovili plovž, do bi nomesfili vomostno noprovo
Veliko število Skedenj-cev se je pretekli teden zbralo na jarmi skuščini v Krožku Gramsci, da bi se skupno razgovorili o vprašanju, ki jih ta čas najbolj žuli: onesnaženje okolja, v katerem živijo..
Največji onesnaževalec območja ostaja Skedenj ska železarna. Tamkajšnji rajonski svet je v zadnjih letih že večkrat posegel, da bi v železarni znižali emisijo onesnažujočih snovi v zrak. Posegla je tudi Krajevna zdravstvena enota, a nič ni pomagalo. Občani sedaj ugotavljajo, da se je onesnaževanje zadnji čas še povečalo, kar povzroča velike težave in tudi škodo zaposlenim v obratu in domačim prebivalcem.
Vodstvo tovarne je v
pismu predsedniku rajonskega sveta omenilo, da opravljajo v obratu redna vzdrževalna dela, kar pa po mnenju domačinov ni dovolj. Potrebni so posebni posegi, ki naj zreducirajo emisijo strupenih snovi in tudi utišijo ropot, ki moti spanec Skedenjcev. Da bi podkrepili te svoje zahteve, so krajani zbrali 750 podpisov pod resolucijo proti onesnaževanju.
Na javni skupščini, ki se je je med drugimi udeležil tudi rajonski svetovalec Sergio Petaros, so prebrali pismo, v katerem je vodstvo železarne napovedalo, da bo sredi decembra zaprlo plavž, v katerem proizvajajo jeklo, in namestili napravo, s katero naj bi zmanjšali stopnjo onesnaževanja.
Obratovalni časi trgovin
SDGZ sporoča, da bodo v decembru vse trgovine lahko odprte tudi ob nedeljah in dnevih tedenskega počitka. Tržaška občina je sprejela posebno odredbo, ki dopušča možnost odprtja vseh trgovskih obratov v nedeljah 7., 14. in 21. decembra. V ponedeljek, 8. decembra, za praznik Brezmadežne, in zadnjo nedeljo, 28. decembra, pa bodo trgovine obvezno zaprte. Slednjo je Občina odločila na zahtevo sindikatov trgovskih uslužbencev in sporazumno s predstavniki trgovcev. Izjemno bodo lahko odprte v nedeljo, 28. decembra, samo trgovine, ki prodajajo z dovoljenjem Prefekture rakete in drugi pirotehnični material.
Tržaške trgovine bodo lahko odprte ves mesec tudi na dan tedenskega počitka, če želijo in brez vsake formalnosti. Ista možnost velja za gostinske obrate, ki so lahko decembra odprti na dan obveznega počitka. Posebna odredba Tržaške občine dovoljuje letos še frizerskim salonom, da so fakultativno odprti na dan tedenskega počitka, v ponedeljek 15. in sredo, 17. decembra. Trgovski obrati bodo kot običajno zaprti za Božič in Sv. Stefana, 25. in 26. decembra.
S prihodnjim letom celoletni abonmaji ACT
Prevozno podjetje ACT (Azienda Consorziale Tra-sporti) obvešča, da bosta s 1. januarjem 1998 stopila v veljavo dva letna abonmaja, in sicer za eno Unijo ah progo (280.000 lir) in za celotno omrežje (340.000 liri Ustrezni sklep je sprejela Dežela, nosi pa št. 2640/97. Obdobje veljavnosti abonmaja (dvanajst zaporednih mesecev) bo označeno v ustreznem okvirčku, ostale značilnosti dokumenta pa bodo zabeležene na hrbtm strani. Abonmaje bodo izdajah izključno pri okencih uradov v Ul. dei Lavoratori 2 ter v Ul. S. Cilino 99, m sicer od 9. trn. Umik je naslednji: ob delavnikih od ponedeljka do petka od 7.30 do 13.30 (v sobotah sta urada zaprta). S sabo moramo prinesti dve fotografiji, imeti pa moramo tudi veljaven dokument. Podrobnejše informacije dobimo na zeleni številki 167-016675 ah v uradu za tarife (tel. 7795308 in 7785301)-
DANES INFORMATIVNO SREČANJE
Kraški pust se že prebuja
Pustni čas je še daleč. Ni pa tako daleč za tiste, ki so si prevzeh odgovornost organiziranja Kraške pustne manifestacije, ki bo prihodnje leto štela 31. leto starosti. Prvi pripravljalni sestanek bo že danes ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah. Na sestanek so seveda vabljeni vsi, ki se s temi zadevami radi ukvarjajo. Vabilo velja še zlasti vaškim pustnim odborom, pustnim skupinam, šolam in tudi posameznikom. Na dre-višnjem sestanku bodo govorili tudi o raznih spremnih prireditvah v okvim 31. Kraškega pusta.
AKTIVNOST NEKDANJIH PARTIZANOV
OBČINSKA UPRAVA / VČERAJ
Pobude kriške sekcije VZPI-ANPI
Kriška sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) ne skrbi le za vzdrževanje spomenika in obeležij padlim v NOB, ampak je aktivna tudi na kulturnem in dmžbenem področju. Prezgodnja smrt neutrudnega predsednika Gigija Bogatca in kasneje še tajnika Viktorja Bogatca sta pustih za sabo veliko praznino, odbor s predsednikom Ladkom Lozarjem in tajnico Sočo Košuto vd. Hafner na čelu pa nadaljuje z delom na poti, ki sta jo začrtala pokojna.
Sekcija VZPI-ANPI, ki nosi naslov po padlem borcu Evaldu An-tončiču-Stojanu, je pred kratkim priredila srečanji s Francem Božjakom o spoznavanju bolezni in o odpravljanju njihovih vzrokov. Kot vidimo na sliki, je pobuda naletela na zanimanje, tako da bo sekcija v prihodnosti priredila še podobna srečanja o takih poljudnih, a nadvse zanimivih vprašanjih.
Nekdanji partizani so sedaj sprožili pobudo za povrnitev priimkov v izvirno obliko. Vsako soboto so zastopniki sekcije na sedežu v Ljudskem domu med 16. in 17. uro na razpolago vaščanom za pojasnila in nasvete. Mnogi, ki jim
je fašizem nasilno poitalijančil priimek, namreč slabo ah površno poznajo zakone, ki jim omogočajo povrnitev priimka v izvirno obliko. VZPI-ANPI jim sedaj nudi možnost, da brez večjih težav rešijo ta problem, o katerem so v veliki večini primerov precej slabo poučeni.
Sekcija si prizadeva tudi za rešitev upravnih problemov, s katerimi se soočajo Križani. V ta namen je bila pobudnik nedavnega
srečanja s predsednikom zahod-nokraškega rajonskega sveta Zdravkom Bizinom, sestanka pa se je udeležil tudi funkcionar mestnega podjetja ACEGAS. Beseda je tekla o javni razsvetljavi, o metani-zaciji, o popravilih na stavbi osnovne šole Alberta Sirka in o vzdrževanju vaških cest. Srečanja v Ljudskem domu so se, poleg pobudnikov, udeležili tudi zastopniki vaških društev in organizacij.
Poklon Sabi in Giotti ju
Pobuda ob 40-letnici smrti dveh velikih tržaških pesnikov
Trst je bil in je še do svojih umetnikov precej zadržan, saj jim navadno ne posveča primerne pozornosti, čast pa jim izkaže šele, ko se uveljavijo drugje. To je bila ena skupnih misli na včerajšnji slovesnosti v občinskem svetu, kjer so se spomnili dveh velikih tržaških pesnikov, ki sta umrla pred 40 leti - Um-berta Sabe in Virgilia Giottija (foto KROMA). Uvodnim besedam tržaškega podžupana Roberta Damianija, ki je spomnil, da je tržaški občinski svet počastil spomin na Sabo in Giottija pred 20 leti za časa župana Spaccinija, sta sledili daljši predstavitvi pesnikov z branjem njunih pesmi.
Oseben spomin na Umberta Sabo je podal Giovanni Giudici, ki je pesniku posvetil precej svojega dela, med drugim je tudi uredil izdajo pesmi in proze. Številnim zbranim je med nizanjem
dogodkov iz let njunega poznanstva predstavil glavne značilnosti in odlike ustvarjalca. Med temi, po njegovi oceni, izstopa pogum lastnega predajanja poeziji, opozoril pa je tudi na Sabovo jezikovno (italijansko-slo-vensko) in versko dvojezičnost (židovsko-kato-liško).
Bolj ■ premočrtno in manj osebno je bilo po-
dajanje Claudia Grisanci' cha o tržaškem narečnen1 pesniku Virgiliu Giottiju-Poudaril je pesnikovo zavestno izbiro preprostega življenja, ki se je kot čistost zrcalila v njegovi pozno ovrednoteni po®' ziji. In tudi zanj je pri2' nanje najprej prišlo »°o zunaj«. Nekaj pesmi obeh je na prireditvi prebral Mario Licalsi.
(bip)
~ SEJA ODBORA ZVEZE VOJNIH INVALIDOV IN AKTIVISTOV NOB
Budno spremljanje dogajanja v zamejstvu
Tradicionalno novoletno srečanje bo v Izoli
Odbor Zveze vojnih invalidov NOB in Združenje aktivistov narodno - osvobodilnega boja na Tržaškem, ki se je sestal v ponedeljek, 1. decembra pod predsedstvom Srečka Colje, je potrdil odločitev, da bo letošnje tradicionalno novoletno srečanje elanov in svojcev, skupno s elani Društva slovenskih upokojencev v Trstu, v ponedeljek, 29. decembra v prostorih hotela Delfin v Izoli. Tako odločitev je narekovala potreba po večjem prostoru zaradi velikega zanimanja za udeležbo, kakor tudi dejstvo, da nudi vodstvo hotela v Izoli vse potrebne usluge, od orkestra do pevskega zbora in raznih družabnosti, da seveda o postrežbi niti ne govorimo. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz vključno z razvozom po vaseh na povratku. O umikih odhodov avtobusov in o drugih stvareh bodo udeleženci pravočasno obveščeni, kakor tudi o začetku vpisovanja.
Odbor je v nadaljevalju seje izbral svoje delegate za izredni pokrajinski občni zbor SKGZ in se seznanil s predlogom novega pok-
rajinskega pravilnika krovne organizacije.
Odbor je potem z zadovoljstvom vzel na znanje, da je predsednik Republike Slovenije Milan KuCan, 13. oktobra letos, podelil visoka odlikovanja »Zlati Častni znak Svobode republike Slovenije« raznim primorskim pratifaši-stom in borčevskim organizacijam ter žrtvam prvega in drugega tržaškega procesa pred Posebnim fašističnim sodiščem. Pri tem je soglašal z mnenjem, da bi bilo lepo, Ce bi odlikovanje, namenjeno heroju Pinu Tomažiču, ki takrat v smislu ustreznega zakona ni moglo biti vročeno, prišlo vsekakor na primeren naslov v zamejstvo.
V nadaljevanju seje je odbor izrazil svoje zadovoljstvo z izvolitvijo upravnega odbora Zadruge Primorski dnevnik in s prodorno uveljavitvijo liste »Primorski jutri«, med drugim tudi zato, ker se je v svoji programski izjavi skliceval na spoštovanje izvora in tradicije predhodnika sedanjega Primorskega dnevnika. Obenem pa je odbor soglasno izrazil željo in
pričakovanje, da bo novi upravni odbor Zadruge PD složno in s spoštovanjem pluralnosti deloval za ohranitev in utrditev Primorskega dnevnika kot glasila vseh Slovencev v zamejstvu. Prav tako je izrazil zadovoljstvo, da je na ba-lotažnih volitvah za novega župana devinsko - nabrežinske občine prišlo do izvolitve Človeka, ki bo lahko z množično podporo slovenskih volilcev vseh političnih strank in nazorov in s podporo italijanskih demokratičnih občanov, skupno z občinskim odborom upravljal občino v duhu že ustaljene strpnosti in tvornega sožitja ter z zavzetim reševanjem občinskih zadev.
V zvezi z veteranskimi izkaznicami, ki jih podeljujejo v Sloveniji bivšim borcem in udeležencem NOV, in za katere so lahko zaprosili tudi zainteresirani iz zamejstva, pa odbor sporoča, da je pri razdeljevanju izkaznic prišlo do zakasnitve zaradi tehničnih razlogov in da bodo izkaznice najverjetneje izročene prosilcem v mesecu januarju.	x	-en-
______LIKOVNI USPEHI MLADE NATAŠE GOMBAČ_
Sanje je prenesla na platno
Pred nedavnim je mlada KatinarCanka Nataša Gombač (na sliki) spet dokazala, da bo v prihodnosti še slišati o njej v ambientu platen, CopiCev in palet. Na natečaju figurativne umetnosti, ki ga že šest let na mednarodni ravni prireja tretje Šolsko okrožje iz Belluna, se je njen izdelek pribil na drugo mesto v kategoriji srednjih šol, ex-equo z drugim prispevkom. Natečaj je pravzaprav determinirala zelo pestra in kakovostna konkurenca, npr. iz Egipta, Romunije, Madžarske, ki je pri risanju izbirala med tremi risarskimi temami. Nataša se je odločila za prikaz svojih sanj in s tako izbiro, v »duhu nekdanjih nadrealistov«, dosegla uvrstitev na mednarodni zmagovalni oder. Dvanajstletna Nataša pravzaprav najbrž ni iskala navdiha in zgleda pri nadrealistih in Freudovih interpretacijah sanj, enostavno je pobrskala po predalih svoje domišljije in nastala je risba. Nataša zelo rada Uporablja svojo domišljijo, rada riše, a rada tudi piše. Najraje riše pokrajine, a tudi te so pred pojavom na risanki le v njenih mislih in nikakor ne pred očmi, v resničnem okolju. Na začetku svojega najstniškega obdobja še vedno trdno ohranja igre domišljije kot bistvene prvine vsakdanjosti. Posebno izrazito ustvarjalno žilico je namreč pokazala že na prvih slikarskih ex-tem-Pore v domačem Lonjerju, kjer je večkrat zmagala. Nataša je nato risala in risala, pri tem ne gre seveda pozabiti spodbud njene mame, in nato v petem razredu osnovne
šole zabeležila prvi viden uspeh. Uvrstila se je na drugo mesto na Svetovni razstavi mladinske umet-
nosti v Bologni. Istega leta jo je do prve nagrade privedla še udeležba na natečaju v priredbi WWF in Asitalia in tako je preživela deset dni v poletnem kempu WWF-ja pri Neaplju. Z vstopom skozi srednješolska vrata je dobila posebno mentorico: umetnico Jasno Merku, ki zavzeto sporoča dijakom teme natečajev in jih tako spodbuja k udeležbi. Tako so Nataši preteklega maja javili, da je zmagala na natečaju na temo Barco-lane. Ni dolgo, odkar so Natišine jadrnice na plakatih za promocijo te
velike prireditve pestrile tržaške ulice, trgovine in kavarne ...
Nataša z zanimanjem uspeva tudi pri tehničnem risanju, postala pa bi rada profesorica likovne vzgoje. Najbrž se bo po nižji in višji šoli posvetila študiju umetnosti, sedaj pa se enostavno »omejuje« na spoznavanje najrazličnejših likovnih tehnik (zelo rada ima grafiko, nekoliko manj akvarele), obiskuje poletne likovne kolonije (bila je v Sesljanu in letos na Madžarskem) in seveda riše in riše...
JPC
SMRTNA KOSA NA OPČINAH
Dragemu Giuhu v slovo
V življenju nekega Časopisa so tako odgovornosti kot zasluge za njegovo izhajanje in za njegovo uspešno pot med bralce nekako porazdeljene med vse uslužbence, od upraviteljev in upravnega osebja do urednikov, tiskarjev in drugega pomožnega osebja. Običajno je tudi na videz skromno opravilo kurirja prav tako pomembno in neobhodno potrebno kot vsako drugo. To smo v redakciji še zlasti občutili, ko je to nalogo opravljal Giulio Calzi. Bil je nekakšen povezovalni Člen med vsemi uslužbenci. Vsi smo se radi obračali nanj, kadar smo kaj potrebovali. Tudi zato, ker je bil človek ljubeznive, razpoložljive in družabne narave in ker smo ga vsi imeli radi. Ko je odšel v pokoj, je v uredništvu zavladala velika praznina. Zelo smo pogrešali njegovo poklicno resnost, ki jo je znal prijetno združiti s šalo, pogrešali smo njegov veder nasmeh in njegovo družabnost.
Ta praznina je danes, ko je med nas planila žalostna vest, da ni prestal hudega spopada z zahrbtno boleznijo, še toliko večja. Prej smo ga lahko še vedno srečevali po openskih ulicah in z njim izmenjali kakšno resno in kakšno šaljivo, danes nam za njim ostaja le spomin, ki pa ne bo zlepa zbledel.
Giulio ni še bil toliko v letih, da ne bi lahko še užival življenje, na katero je bil tako navezan. Rodil se je leta 1930 v Trebčah in že zgodaj okusil težave življenja. Revščina, ki je pestila kraške vasi, se je v njegovi družini še zaostrila po prezgodnji očetovi smrti. S tremi brati se je moral
BARKOVLJE / TRADICIONALNI IZLET 50 IN 60-LETNIKOV
Praznovanje jubilantov
Barkovljani oziroma njihovo kulturno društvo ostajajo zvesti svojim tradicijam in praznikom. Zato organizirajo vsako leto ob tem Času praznik za svoje 50 in 60-letnike, tokrat pa tudi za nekoliko starejše. Gre za prireditev, ki naj nudi starejši generaciji nekaj prijetne sprostitve.
Letošnja prireditev je bila preteklo nedeljo, ko so se jubilanti podali na izlet v Spilimbergo, kjer so si ogledali šolo za izdelovanje mozaikov, med drugim pa še palaCo, poslikano s freskami, ki ji pravijo »Palažzo dipin-to«.
Ogled šole za izdelovanje mozaikov, ki so zaradi svoje vrednosti cenjene daleC po svetu, je bil za udeležence, ki jih je bilo za dober avtobus, izredno doživetje. Mladi obiskovalci šole nameščajo kamenček na ka-
menček na posebno mrežo in ustvarjajo izjemna dela, hkrati pa nudi šola svojim absolventom tudi možnost zaposlitve.
Vsem tem ogledom je sledilo skupno kosilo, po-
vezano s predajo kolajn in pergamentov. Na koncu je prišlo tudi do predaje kljuCa, ki bo Čakal do prihodnjega leta nove slavljence. Seveda ni manjkala torta, obvezno
fotografiranje, pa še sreCo-lov in druge družabne točke. Vsakdo izmed udeležencev je odnesel domov veliko nepozabnih spominov.
Neva Lukeš
že kot otrok prebijati za preživetje. Pozneje se je zaposlil kot prodajalec, dokler ni prišel v službo na Primorski dnevnik. Družabna narava ga je usmerila tudi v društveno dejavnost. Vrsto let je namreč pel v openskem zboru Tabor.
V zadnjem Času je bilo njegovo zdravje podvrženo hudim preizkušnjam, tako da je samo v zadnjem letu doživel tri operacije. Zadnja mu je bila žal usodna. Giulio, z nami boš ostal v spominu.
VCERAJ-DANEŠ
Danes, ČETRTEK,
4.	decembra 1997
BARBARA
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.17 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 11.07 in zatone ob 21.19
Jutri, PETEK,
5.	decembra 1997
SAVO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,9 stopinje, zračni tlak 989 mb pada, veter 35 km na uro vzhodnik - severovzhodnik, burja, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, v jutranjih urah je padlo 8 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 12,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE JE: Lorenzo Corrias
UMRLI SO: 30-letni Diego Persano, 53-letni Edoar-do Hollesch, 75-letna Santi-na Pahor, 82-letni Giuseppe Pahor, 77-letni Giuseppe Pieri, 68-letni Guido Ursich, 79-letni Francesco Dramiš, 79-letna Edvina Markovič, 95-letna Anna Bordon, 70-letni Rihard Kobal, 84-letna Luigia Pahor, 54-letna Tulila Visintin.

LEKARNE
Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. decembra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Combi 17 (302800), Trg 25. aprila (Naselje Sv. Sergija - tel. 281256), Ul. Flavia di Aquilinia 89 (Zavije - tel. 232253).
Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17, Trg 25. aprila (Naselje Sv. Sergija), Ul. Flavia di Aquilinia 89 (Zavije).
Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznič-
na od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Dvorana rezervirana.
EKCELSIOR AZZURRA -
17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »La časa del si«, r. Mark VVaters.
EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Faccia-mo fiesta«, i. Lorena Fortez-za, Alessandro Gassman, Gianmarco Tognazzi.
AMBASCIATORI 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«, i. Rovvan Atkin-son.
NAZIONALE 1 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Vukane« i. Tommy Lee Jones.
NAZIONALE 2 - 17.30, 19.50, 22.10 »II quinto elemente«, r. Luc Besson, i. Bruce VVillis.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.10 »L.A. Confi-dential«, i. Kim Basinger.
NAZIONALE 4-17.30, 19.50, 22.10 »The Peace-maker«, i. George Clooney, Nicole Kidman.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Avanti! Dietro c’e pošto«, prepovedan mladini pod 14. letom.
CAPITOL - 17.20, 19.50, 22.10 »Donnie Brasco«, i. Al Pacino.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 - »Rien ne va plus«, i. Isabelle Huppert, Michel Serrault, Francois Cluzet.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Giulio Calzi
Žalostno vest oznanjajo žena, brata z družinama, neCaka Paolo s Tatjano, Giuliana z Gianfrancom ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v soboto, 6. decembra, ob 10. uri iz mrtvašnice v ul. Costa-lunga v opensko cerkev.
Opčine, Los Angeles,
4. decembra 1997
Ob boleči izgubi dolgoletnega uslužbenca
Giulia Calzija
izrekajo prizadetim svojcem občuteno sožalje
uprava, uslužbenci in novinarji Primorskega dnevnika
Ob boleči izgubi Giulia Calzija sočustvuje s svojci
družina Gač
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega Valterja Kodarina izrekamo družini globoko občuteno sožalje. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Sošolci klasičnega liceja v Trstu

MB
Slovenska kulturno gospodarska zveza TR2ASKA POKRAJINA - SKLICUJE
IZREDNI POKRAJINSKI OBČNI ZBOR SKGZ ZA TRŽAŠKO
danes, 4. decembra 1997, ob 19.30,
v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. S. Francesco 20/11.
Dnevni red:
1. otvoritev, 2. volitve delovnega predsedstva, 3. volitve verifikacijske in volilne komisije, 4. predlog sprememb in dopolnil statuta, 5. razprava, 6. volitve pokrajinskih delegatov za izredni deželni občni zbor, 7. razno
J PRIREDITVE
OTROŠKI PEVSKI ZBOR VESELA POMLAD in igralska skupina TAMARA PETAROS prirejata danes, 4. decembra, ob 17. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah veselo MIK-LAV2EVANJE. Mladi igralci bodo uprizorili priložnostno igrico prof. Lučke Susič, pevci pa zapeli pod vodstvom Zdenke Križmančič. angelčki bodo zbirali darila od 14. ure dalje. Vabljeni vsi otroci!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE, v sodelovanju z OTROŠKIM VRTCEM	V
MAVHINJAH, prireja jutri, 5. decembra, ob 17.30 Miklavževanje v prostorih otroškega vrtca. Angelčki bodo zbirali darila v društvenih prostorih v Mavhinjah še danes, 4. decembra, od 20. do 21. ure.
AO JAKA STOKA priredi jutri, 5. 12., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku MIKLAVŽE-VANJE. Nastopa mladinska dramska skupina z igrico Lučke Susič »Angelski telefon«.
OSNOVNA SOLA FRANA MILČINSKEGA vabi jutri, 5. decembra, ob 16. uri v Šolske prostore na MIKLAVZE-VANJE. Nastopajo učenci z besedo, pesmijo in plesom.
KD PRIMORSKO vabi na kocnert »Vox magna«, ki bo v soboto, 6. decembra, ob 19. uri v stolnici v Piranu. Sodelujejo zbori Divača, Maestral iz Kopra, Brnistra iz Bertokov in Primorsko iz Mačkolj.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Doni-zetti 3, vabi v soboto, 6. decembra, ob 18.30 na veselo MIKLAVZE-VANJE. Po šaljivem uvodu, ki ga bodo izvedli člani gledališke skupine SKK, bo sledilo obdarovanje. Pomagajte Sv. Mi-lavžu! Pripravite darilca z duhovitimi posvetili za svoje prijatelje in sošolce!
PIHALNI ORKESTER BREG vabi na zaključni koncert in nastop gojencev glasbene šole v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu.
Dobrodošla
Maja!
Prisrčno čestitamo očetu Marcu, mami Mi-relli in bratu Patriku.
Kolektiv NTKB
IZLETI
	GOLD/06
( ZLATARNA DE ORO )	
V mesecu decembru vam nudimo izredne ugodnosti Obiščite nas v Trstu - Ul. Mazzini 9/E Tel. 371075	/ Odprto ob \ nedeljah in ponedeljkih y
)IL©W!M!(K© SimM]® IkiEl&US©!
Francis Veber
\/£č£RJA S£DAKOV
Režija VLADIMIR JURC PREDPREMIERA
Danes, 4. decembra, ob 16.00 RED H - ob 20.30 RED E PREMIERA
Jutri,	5. decembra,	ob 20.30 RED A
PONOVITEV
V soboto,	6. decembra,	ob 20.30 RED B
TK
Tržaška knjigarna
Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ■ Tel. 635954 ■ Tel.+fax 635969
K nam
je že prišel sv. Miklavž.
Prinesel je
PROMOCIJO SLOVENSKE KNJIGE
KD OTON ŽUPANČIČ
- Standrež organizira v nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni izlet z avtobusom na Štajersko. Ogled ptujske in ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Dodatne informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 0481-21065.
KRAŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v sodelovanju z agencijo Nord Est v nedeljo, 14. t. m., izlet v Čedad in v Goriška Brda. Vpisujejo sekcije v Nabrežini (200-698), na Opčinah (214-222) in v Križu (220-710).
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za študente in mlade v Prago ter na Irsko (organizira SOU - Študentska organizacija Univerze v Ljubljani) in v New York in VVa-shington ter v Barcelono (organizira Sončna pesem). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizira silvestrovanje v Krškem. Izlet bo potekal v dneh od 30. 12. 1997 do dne 2. 1. 1998. Vse podrobnejše informacije dobite v uradih Kmetijske zadruge ali pa po telefonu 8990111.
H ŠOLSKE VESTI
DTTZG Žige Zoisa obvešča, da so na razpolago na Zavodu in v Tržaški knjigarni brošure, ki so bile izdane ob 250-letnici rojstva Žige Zoisa.
RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa sporoča staršem, da bodo na
podružnici - Canestri-nijeva ploščad, 7 - roditeljski sestanki po naslednjem redu: sreda, 10. 12. 97, ob 18. uri za A sekcijo; četrtek, 11. 12. 97, ob 18. uri za B sekcijo; petek, 12. 12. 97, ob 18. uri za sekcijo geometrov.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
J] OBVESTILA
SKD VIGRED prireja danes, 4. decembra, od 15.30 do 18. ure in jutri, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure, Miklavžev knjižni sejem v društvenih prostorih v Sempolaju.
SKD VIGRED in VZPI-ANPI vabita na ogled razstave »In zrasel je kamen iz kraških tal« (Naše vasi od 1920 do 1950) v prostorih bivšega vrtca v Sempolaju, še danes, 4. decembra, od 17. do 19. ure.
ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ pripravi dobrodelno prodajo ročnih izdelkov v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v ul. Mazzini 46, do 6. decembra, vsak dan od 17. do 19. ure. Danes, 4. decembra, tudi zjutraj od 10. do 12.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU obvešča, da bo Miklavžev knjižni sejem odprt jutri, 5. decembra, ob umikih knjižnice.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in TOVARIŠI - v
Prosvetnem domu na Opčinah bo do jutri, 5. decembra, tradicionalni Miklavžev knjižni sejem od 16. do 19. ure.
FOTOKROŽEK TS 80 vabi na večer slike in be-
sede jutri, 5. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20/11, z naslovom »ALLAH AKHBAR -z nahrbtnikom po Iranu«. Predvajal in razlagal bo Bruno Križman. Ob priliki bodo člani krožka ot-vorili člansko fotografsko razstavo.
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO sklicuje, ob 15. obletnici ustanovitve, 7. REDNI OBČNI ZBOR jutri, 5. decembra, ob 20.30 v prostorih Hotela Daneu na Opčinah. Večer bo popestril nastop vokalne skupine »Musiča noster amor«.
SKD VIGRED vabi na Miklavževanje jutri, 5. decembra, .ob 17.30 v osnovni šoli »Stanko Gruden«. Gost Miklavža bo Sten Vilar in pevci OPZ Vigred.
DARUJ DAR - skavtinje in skavti AMIS-a, v sodelovanju s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo - Trst in Občinsko civilno zaščito, prirejajo, 5., 6., 7. in 8. decembra zbiranje (po možnosti novih) igrač in didaktičnih potrebščin za otroke od 1. do 10. leta starosti. Darila bodo namenjena otrokom s potresnega področja v Umbriji, predvsem na območju Foligna. V okviru pobude bo na Borznem trgu postavljeno manjše šotorišče Civilne zaščite. Zbiranje se bo pričelo jutri, 5. decembra popoldne in se nadaljevalo do 8. decembra skozi cel dan.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom, do jutri, 5. decembra razstavlja Cecilija Černe. Urnik ogleda med 16. in 19. uro.
					
BARI	76	57	33	3	1
CAGLIARI	5	71	90	84	32
FIRENCE	41	3	44	55	64
GENOVA	3	13	18	63	15
MILANO	20	72	86	87	6
NEAPELJ	76	72	34	35	45
PALERMO	36	30	80	34	39
RIM	39	23	84	7	68
TURIN	63	82	23	-22	90
BENETKE ■	88	32	26	14	68
SKD IGO GRUDEN
prireja pod pokroviteljstvom	ZADRUŽNE
KRAŠKE BANKE in v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO »KAMEN...« VI. razstava kamnitih izdelkov v dneh 6., 7., 8. in 13., 14. decembra 1997. Odprtje razstave v soboto, 6. decembra ob 18. mi. Urnik od 10. do 12 in od 16. do 20. ure. Župnijska dvorana Sv. Roka v Nabrežini.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje z diapozitivi »Od Teherana do Pekinga«. Predavala bo Katja Kjuder. V torek, 9. t. m., ob 20. uri v Domu.
DRUŠTVO SLOVENK-SKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 10. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, predavanje »Skandinavske razglednice« s potovanja po Norveški, Švedski in Finski. Diapozitive bo prikazal Lojze Abram. Vljudno vabljeni!
ZSKD prireja Seminar za usposabljanje mentorjev za delo z otroki na gledališkem področju: delavnice bodo obsegale teoretični in praktični del. Tema druge delavnice je Psihomotorika in se bo vršila v dveh srečanjih, v soboto, 13. decembra od 16. do 19. ure (teoretski del na temo: Psihomotorična teoretska izhodišča s posebnim poudarkom na pomembnosti telesnosti in celovitosti pri otroku) in v nedeljo, 14. decembra od 10. do 13. ure (praktični del: telo, gib, prostor). Vodila jo bo Lore-dana Kralj, profesorica telesne vzgoje in prva slovenska zamejska psihomotricistka. Delavnica bo na sedežu ZSKD (ul. S. Francesco 20).
SKD GRAD od Banov prireja tradicionalno božično razstavo na kateri se bosta predstavili Alessandra Del Coco z okrašenimi škatlami iz lepenke ter Ariella Peros-sa Nait z izdelki iz sušenih rož, v društvenih prostorih pri Banih. Urnik razstave: ob nedeljah (30.11., 7.12. in 14.12), od 16. do 19. ure, v soboto 6. 12., od 17. do 19. ure in v soboto 13. 12., od 17. do 19. ure.
SK BRDINA sporoča, da vpisovanje za zimo-vanje v Mariboru je podaljšano do 15. decembra. Informacije na tel. št. 212859.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČIN AH vabi vse domače likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. št. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30.
DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL obvešča, da je vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v Kranjski gori zaključeno. Na razpolago so še rezervna mesta. Informacije dobite
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM:
od ponedeljka i	i C.
do sobote od IW. do IO. ure
na upravi Dijaškega doma - ul. Ginnastica 72, tel. 040/573141.
KRD DOM BRISCIKI vabi na tečaj vezenja (Stikanja), ki se odvija na društvenem sedežu vsak četrtek, od 17. do 19. ure.
GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vam V MESECU DECEMBRU nudi promocijo slovenske knjige s popusti od 10 do 40 od sto.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je Vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času.
SK DEVIN obvešča, da je še "nekaj prostih mest, v okviru novoletnega zi-movanja od 1. do 6. januarja ’98 v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004.
SK DEVIN prireja smučarski beli teden od 17. do 24. januarja 1998 v krasni Val di Fassa. Pričakuje nas čez 100 km snežnih smučin, da ne bi govorili o »Super Dolimi-ti ski-ju«. Nastanitev je predvidena v udobnem hotelu v kraju Vigo di Fassa, po izredno ugodni ceni. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
RIBOGOJNICA GLINŠČICA iz Boljunca je ponovno odprta vsak petek in soboto, od 8. do 13. ure. Tel. 228297.
PRI SV. JAKOBU (trg Puecher) dajemo v najem nerezidentom popolnoma opremljeno stanovanje, 100 kv. metrov, 7. nadstropje, z dvigalom, razledom in centralnim ogrevanjem. Mesečno
600.000	lir + približno
200.000	lir stroškov. Tel. 212457.
DAJEMO V NAJEM
prostore primerne za urad ali ambulanto v centru Opčin. Tel. 212735 od 16. do 18. ure.
MLADO	PRO-
DAJALKO išče upeljana trgovina v centru mesta. Pisne prijave pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Mlada prodajalka«.
MLADA TUJKA, bivajoča na Krasu, išče delo kot otroška varuška, hišna* pomočnica ali oskrba starejših oseb. Tel., v večernih urah, na št. 225968.
ISCEM zidarskega mojstra za popravilo 300 meterske strehe. Tel. 575145 - 54390.
PRODAM AX3 letnik 90, 80.000 prevoženih km, 5 vrat, bele barve, električne šipe in zaklepanje, lepo ohranjem poceni prodam. Tel. 573141 (Tomo).
IŠČEMO starejšo gospo, brez obveznosti, za gospodinjstvo in nego invalida, 24 ur na dan. Kličite v večernih urah na tel. 040/228781.
TAMBURASKI ANSAMBEL SKD F. Prešeren išče mandoline, man-dole in tamburice. Tel. v večernih urah na tel. 0347-4847310 (Izidor).
KUHINJSKO POMOČNICO ali kuharco-kuharja išče restavracija. Tel. 226889.
PRODAJAMO KOKOSI po 3.000 lir vsako. Vsak dan, od 16. do 17. ure, razen ob sobotah in nedeljah. Kraljič
- Prebeneg, tel. (040) 232577.
UOKVIREJANJE SLIK,
fotografij, posterjev... po grosističnih cenah. Dodatne ugodnosti za slikarje, fotografe in za večja naročila. Velika izbira posterjev in grafičnih reprodukcij. Za najlepša božična darila. Tel. 040/393473.
BERTO TONKIC je na Tržaški cesti št. 25 v Doberdobu odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. V ponedeljek, 8. decembra bomo odprti. Tel. 229253.
OSMICO so odprli pn Batkovih, Repen 32.
AGRITURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec 1. V četrtkih ztaprto.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni!
DO 20. DECEMBRA je, pri Bibcu v Križu, odprto ob četrtkih, petkih in sobotah.
PRI KUKUKOVIH v
Doberdobu so odprli agriturizem. Zaprto ob torkih in sredah. Tel-0481-78140.
OSMICO je odprl
Colja Jožko, Samatorca 21.
prispevki
V	spomin na Gabrijela Purgerja darujeta Boštjan in Matjaž Romano 30.000 lir za godbo na pihala iz Ric-manj.
V	spomin na Davota Košuto daruje družina Kobal 50.000 lir za 5D Vesna
V	spomin na Davota Košuto daruje družina Rolič 100.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na gospoda Ernesta Veljaka daruje družina Turk 50.000 Ur za Stadion 1. maj.
V	spomin na gospoda Ernesta Veljaka darujeta Cveto in Elda 50.000 hr za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Davota Košute daruje Drago Sedmak z družino 50.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na Vojka Bandlja darujejo Ksenija, Vinko in Maša
50.000	lir za SKD Tabor in 100.000 lir za tednik Novi Matajur.
V	spomin na Aleksandra Kozino daru]6 družina Lovriha
133) 35.000 lir za KU Valentin Vodnik - Dolina.
V	zahvalo za voščila daruje Vera Vidmar
30.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (‘el-7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -
III	O /nritli^lt6l-
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
partnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
rl ZADRUŽNE BANKE / DEŽELNA ZVEZA FJK h
r SLOVENIJA/HRVAŠKA / TURIZEM n
NOVICE
Skupna strategija za pridobivanje članov
V tej zvezi so tudi tri slovenske zodružne banke, ki se ob tem soočajo še s specifičnimi problemi
Deželna zveza zadružnih bank v Furla-niji-Julijski krajini, v kateri so včlanjene tudi vse tri slovenske zadružne banke (do-berdobska, kraška in sovodenjska), načrtuje za prihodnje leto posebno strategijo v zvezi s svojim članstvom. Znano je, da omenjene banke temeljijo prav na danih, saj morajo med drugim pretežno poslovati z njimi, sicer izgubijo pomembne ugodnosti na davčnem področju.
Odgovorni dejavniki pri Deželni zvezi se tega dobro zavedajo. Zato so v Vidmu ob sodelovanju predstavnikov storitvene hiše Ciscra, ki deluje v okviru zadružnega kreditnega gibanja, preteklo soboto organizirali poseben posvet z odborniki in vodilnim osebjem vseh 19 zadružnih bank.
Glavni predavatelj na posvetu je bil prof. Bonomi s katoliške univerze, ki je predvsem pojasnil, kako zelo pomembna je strategija, ki jo morajo zadružne banke izdelati v zvezi s svojim Članstvom. Člani po eni strani namreč pričakujejo kakovostne storitve in želijo imeti občutek, da pripadajo banki v polnem pomenu besede. V zameno so pripravljeni dodeliti del pre-
sežka v dobrodelne namene. Morajo pa biti tudi ponosni in prepričani zagovorniki banke v okolju, v katerem delajo in živijo, in to do take mere, da se trdno povežejo z njim. Imeti morajo tudi širše obzorje, saj je gibanje zadružnih bank v Italiji močno in ima razpredeno mrežo poslovalnic.
Predstavnika storitvene hiše Ciscra pa sta v podrobnostih razčlenila projekt o strategiji, namenjeni članstvu v omenjenih bankah. Ta strategija obsega oba vidika, ki zanimata elana. Po eni strani elani pričakujejo od zadružne banke podjetniško učinkovitost ter želijo imeti od tega konkretne ugodnosti zlasti pri storitvah, po drugi strani pa jim tudi prija zavest o pripadnosti zadružni skupnosti.
Vsi ti problemi seveda zanimajo tudi tri slovenske zadružne banke, ki pa imajo poleg teh še nek specifičen problem, to je, da izvirajo iz slovenske narodnostne skupnosti. Zato je dolžnost vseh, ki imajo odgovorne funkcije v omenjenih bankah, da skrbno pazijo, da ostane izraz okolja, v katerem delujejo, v domačih rokah.
Marijan Bajc
V Zagrebu prvič predstavljajo zimsko ponudbo Slovenije
Hrvaška na četrtem mestu med tujimi trgi, toda letos obisk upada
LJUBLJANA - Center za promocijo turizma Slovenije (CPTS) bo danes v Zagrebu pripravil prvo predstavitev turistične ponudbe Slovenije na hrvaškem trgu. Osrednji poudarek bo na zimski turistični in športni ponudbi, zato bodo na pogovoru z novinarji sodelovali tudi predstavniki združenja slovenskih žičničarjev in podjetij Elan ter Alpina. Poleg smučarskih središč pa bodo predstavniki CPTS okvirno predstavili tudi slovenska naravna zdravi-lišCa, v katerih je hrvaški trg močno zastopan. Clj dogodka bo animacija hrvaškega trga za smučanje in preživljanje zimskega dopusta v Sloveniji.
Slovenijo je lani obi-
skalo 78.936 hrvaških turistov, ki so ustvarili 212.601 nočitev. S tem se Hrvaška umešCa na četrto mesto med najpomembnejšimi tujimi trgi. V nasprotju z ostalimi državami, kjer je slovenski turizem letos zabeležil pomembno rast, pa turistični prihodi iz Hrvaške letos stagnirajo oziroma je število nočitev celo za dva odstotka manj. Hrvaško je lani obiskalo 100.141 slovenskih turistov, ki so prenočili 669.200-krat. Letos sta se ti dve številki še povečali.
CPTS je slovensko zimsko športno in turistično ponudbo že predstavil na londonski svetovni turistični borzi in bruseljskem turističnem sejmu. (STA)

V tržaškem pristanišču porast kontejnerskega prometa (+18%)
TRST - V prvih desetih mesecih leta se je pretovor kontejnerjev v tržaškem pristanišču poveCal v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 17, 85 odstotka, medtem ko je skupni promet dosegel 9,12-odstotno povečanje. Podatke je objavila pristojna pristaniška služba, ki dodaja, da je je bilo v obravnavanem obdobju v Trstu pretovorjeno 38, 3 milijona ton blaga. Potrjen je tudi pozitivni trend v trajektnem prometu s Turčijo in z GrCijo, v katerem se je prevoz blaga poveCal za 16 oziroma 52 odstotkov. Komercialni oddelek je zabeležil 15-od-stotno povečanje poslov, industrijski pa za več kot 16 odstotkov. Do znatnega porasta je prišlo tudi v železniškem transportu, kjer se je prevoz blaga v prvih devetih mesecih leta poveCal za 15, 6 odstotka glede na težo in za 20, 2 odstotka glede na število vagonov. Po železnici je bilo v obravnavanem obdobju prepeljano za 39 odstotkov veC kontejnerjev, pri Čemer odpade največji porast prometa v smeri proti Italiji (+53, 8%), manjši delež pa odpade na promet v smeri proti Avstriji (+18, 6%).
Tudi Soros med delničarji privatizirane Banca di Roma
RIM - Da je doživela privatizacija enega zadnjih javnih denarnih zavodov uspeh, priča tudi dejstvo, da je med novimi institucionalnimi delničarji Ban-ce di Roma finančnik George Soros, najdemo pa tudi druga zveneča imena mednarodne finance, kot so Kio, Fleming, Tudor in britanski pokojninski sklad British Petroleum. Za novopečene delničarje je predsednik rimskega denarnega zavoda Cesare Ge-ronzi včeraj napovedal še eno dobro vest, in sicer, da bodo že prihodnje leto prejeti dividende.
CARINE / DUTY FREE PRODAJALNE LE SE DO JUNIJA 1999?
Ukinitev carinskih olajšav znotraj EU je le stvar časa
Na letališčih in v pristaniščih petnajstih držav Evropske unije je v brezcarinskih trgovinah zaposleno
140.000	ljudi. Če bo 30. junija 1999 začel veljati sklep pristojnih oblasti Evropske unije, da se v teh prodajalnah ne sme prodajati brezcarinskega blaga potnikom, ki so namenjeni v drugo državo unije, potem bi prodaja v njih padla za dobrih 60 odstotkov, najbrž bi morali odpustiti prav tolikšni odstotek uslužbencev. Tako menijo lastniki brezcarinskih prodajaln, bolj znanih kot duty free shops, ki so primerno lobirali med evropskimi poslanci in funkcionarji. Nekateri
se zavzemajo, da bi brezcarinske trgovine lahko poslovale kot doslej do leta 2002, ko bo v veljavi nova evropska valuta. NihCe ne pričakuje, da bi te trgovine ostale takšne, kot so sedaj.
Brezcarinske trgovine so v Evropi lani prodale blaga za skupno vrednost 5.453 milijonov ekujev. Potniki, ki so potovali iz ene v drugo državo EU, so porabili 70 odstotkov tega denarja. Sorazmerno najveC denarja je bilo izmenično porabljenega v skandinavskih državah, saj so na trajektih, ki jih povezujejo, dobro obiskane duty free trgovine. Zaradi tega so veliko denarja, in sicer
737 milijonov ekujev, vnovčili Finci, na Danskem je bilo porabljenih 590 milijonov, na Švedskem pa 387 milijonov ekujev. V Nemčiji je bilo vnovčeno 645 milijonov, v Franciji 489, na Nizozemskem 310, v Španiji 264, v Italiji 250 milijonov ekujev. Na prvem mestu je Velika Britanija s kar 1.531 milijoni ekujev.
V naši neposredni bližini, v Sloveniji, imamo takšne prodajalne tudi na cestnih mejnih prehodih, Cesar ni drugod v zahodni Evropi. Na mejnem prehodu pri RdeCi hiši dokončujejo novo veliko brezcarinsko prodajalno, podobno tistim na drugih medna-
rodnih mejnih prehodih. Slovenija za sedaj ne misli zapreti teh neobičajnih duty freejev na cestnih prehodih. V Ljubljani menijo, da bodo to morali narediti šele takrat, ko bo Slovenija stopila v Evropsko unijo. Italijanski finančni stražniki ne dovoljujejo, da bi italijanski državljani, ki bivajo v pokrajini, v katero sodi mejni prehod, prinesli v dršavo veC kot dva zavojčka. Strožji so baje avstrijski cariniki, ki Korošce in Štajerce zelo nadzirajo, da ne bi vnesli v državo cigarete, ki so jih kupili v slovenski brezcarinski prodajalni.
Marko VValtritsch
AZIJA / DA BI PREPREČILI FINANČNI ZLOM
Rekorden mednarodni finančni poseg za Korejo
MDS, Svetovna banka in drugi dodelili 55 milijard dolarjev
RIM - Poseg mednarod- lad, predvideva finančno nih finančnih institucij za injekcijo v vrednosti 55 rešitev Južne Koreje pred milijard dolarjev, kar je več finančnim zlomom je naj- kot 95 tisoč milijard tir. Za večje tovrstno posojilo v - primerjavo naj navedemo, zgodovini svetovnih eko- da je prejela Mehika med nomskih odnosov. Spora- svojo finančno krizo 26, 2 zrnu, ki sta ga podpisali milijarde dolarjev, še ve-delegaciji azijske države in tiko manj pa sta prejeti Taj-Mednarodni denarni sk- ska in Indonezija.
Sef MDS Michel Camdessus (levo) in južnokorejski flnačni minister Um Chang med podpisom dogovora (AP)
Generalni direktor MDS Michel Camdessus je pojasnil, da bo pomoč Koreji - v zameno za gospodarske reforme, kot upočasnitev rasti v prihodnjih letih, omejitev porabe in večje odprtje trga za tuji kapital - prišla ne samo od MDS, ampak tudi iz blagajn Svetovne banke, Azijske banke za razvoj in od sedmih bogatih držav. MDS je namreč zagotovil triletni kredit v višini 21 milijard dolarjev (kolikor znaša zunanji dolg Koreje konec tega leta). Svetovna banka daje na razpolago 10 milijard, najmanj 20 milijard dolarjev bodo prispevale ZDA, Japonska, Francija, Kanada, Velika Britanija in Avstralija, ostale 4 milijarde pa bosta zagotovili azijska banka in sama Koreja.
3. DECEMBER 1997	v UR	tAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1721,00	1756,00
nemška marka	969,00	989,00
funt šterling	2899,00	2954,00
švicarski frank	1197,00	1227,00
belgijski frank	46,45	48,45
francoski frank	■ 287,00	297,00
danska krona	251,00	261,00
norveška krona	236,00	246,00
švedska krona	218,00	228,00
kanadski dolar	1203,00	1243,00
portugalski eskudo	9,08	9,98
nizozemski gulden	854,00	879,00
avstrjski šiling	136,50	141,00
španska pezeta	11,08	12,18
grška drahma	5,93	6,73
irski šterling	2512,00	2592,00
japonski jen	13,00	13,90
avstralski dolar	1119,00	1189,00
madžarski florint	8,50	10,00
hrvaška kuna	255,00	275,00
slovenski tolar	10,20	10,45
					
3. DECEMBER 1997	v Ul	?AH		3, DECEMBER 1997	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1722.00 970.00 288.00 854.00 46,63 2878.00 2518.00 253.00 6,06 1202.00 1199.00 136,79 10,15	1752.00 988.00 298.00 879.00 48,43 2958.00 2613.00 263.00 6,66 1237.00 1224.00 141,29 10,40		ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski šterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka	1735.240 1942,430 979,340 292,73 2917,810 869,490 47,495 11,597 257,380 2552,190 6,246 9,591 1224.240 13,484 1213,880 139.230 242.230 223,970 324,130
MILANSKI BORZNI TRG
1 3. DECEMBER 1997		INDEKS MIB-30: -0,26			
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	16.594	+0,52	Mediaset	8.487	-1,14
Bca di Roma	1.421	+0,71	Mediobanca	12.389	-0,23
Bca Fideuram	7.416	+0,39	Montedison	1.458	+2,31
Bco Ambros.	5.619	-1,16	Olivetti	970	-0,22
Benetton	27.759	+0,64	Parmalat	2.490	-2,51
Comit	5012	+0,42	Pirelli Spa	4.655	+0,04
Credit	4.787	-0,85	Ras	16.078	-0,35
Edison	9.877	+1,52	Rolo	25.081	-0,23
Eni	9.922	-1,55	Saipem	9.079	4,33
Fiat	5.137	-0,66	San Paolo To	14.829	+ 1,23
Generali	38.934	-0,46	TIM	7.285	+ 1,70
Imi	18.440	+0,16	Telecom Ita	10.982	+0,08
Ina	3.057	-0,49			
Italgas	6.782	-0,43			
La Fondiaria	8.449	-0,26			
KULTURA
Četrtek, 4. decembra 1997
_____SEZONA GLEDALIŠČA VERDI / PLESNI FESTIVAL_
Romeo in Julija, dober flamenco brez poezije
Španski plesni teater Luisillo v Trstu do 9. decembra
SEZONA STALNEGA GLEDALIŠČA FJK
Posrečeni Stoli skupine Fratellini
Ionescovo delo s klovnovsko noto
Flamenco je vse, je vesolje umetniške ustvarjalnosti, ki izraža razne načine petja (cante), plesa (baile), izključno instrumentalnih skladb (toque) ali samo petih (a palo secoj. Tako o fla-mencu pravijo njegovi številni zagovorniki, iz rodne Andaluzije pa se je flamenco v raznih oblikah rad selil po celi Španiji, svetovni sloves pa so mu prinesli veliki španski umetniki, ki so se tudi posredno nanašali nanj. O lepoti flamenca so namreč peli sloviti poeti, kot na primer Garcia Lorca, ki se je z drugimi znanimi ustvarjalci, kot sta bila Manuel de Falla in Manuel Macha-do, ostro zavzel za ovrednotenje pravega flamenca proti tistim plesnim in pevskim oblikam, ki so se na začetku stoletja začele uveljavljati v raznih lokalih. Tako je skupina umetnikov med drugim leta 1922 v Granadi organizirala Festival del cante jondo, s pravi »pravovernega« petega flamenca. Samo tango se lahko s flamencom primerja glede celovitosti umetniškega izražanja, ki se večkrat prevesi v nekakšno življensko filozofijo.
Flamenco, prvenstveno kot ples, goji veliko slovitih španskih plesnih skupin. Med temi je tudi Luisillo, Teatro de danza espanola, dasi je ustanovitelj in umetniški vodja skupine, Luis Davila-Lui-
sillo, rojen v Mehiki. Luisillo je bil v letih ’50 odličen izvajalec flamenca, leta ’62 je nastala njegova skupina, s katero je veliko nastopal širom po svetu. V Trstu je gostoval pred približno Četrt stoletja, sedaj se je vrnil s predstavo Romeo in Julija, flamenco, za katero je pomembnejši podnaslov od naslova. Vsem znana ljubezenska zgodba po Shakespearu je pravzaprav le pretveza, da izvrstni plesalci skoraj poldrugo uro plešejo zdaj napadalni zdaj malo bolj umirjeni flamenco.
Plesna predstava, ki sodi v okvir baletnega festivala letošnje abonmajske sezone operne hiše Verdi, je zastavljena tako na glasbo Luisa Pontinija
kot na tradicionalne ciganske pesmi Andaluzije in na ritmično ploskanje. To je ena glavnih odlik predstave, ki z glasbenega vidika ni tako enolična kot s plesnega, saj se igranje kitare prepleta s tipičnim moškim gutu-ralnim petjem in ploskanjem. Vmes se seveda zaznavno oglaša tolčenje s petami, ki je sestavni del, zlasti moškega plesnega izvajanja flamenca. Interpreti, porazdeljeni v dva tabora, v katerem je po pet plesalk in pet plesalcev, in njihovi liderji, se pravi solisti, so odlični, vendar pa v predstavi ples ne preseže ravni dobre interpretacije, opevane poezije tokrat ni.
Kakor tudi piše v gle-
dališkem listu, je vsebina zelo prosto povzeta po Shakespearu. Ona, ki jo nadvse zapeljivo pleše Maria Vivo, sicer Luisil-lova hčerka, in On, nekoliko bolj medel Mariano Cruceta, se zaljubita, vendar zveza ni pogodu njunima družinama, ki ju zato ubijeta, z nožem seveda. Med nastopajočimi med plesalci izstopa Daniel Fernandez v vlogi njenega brata, na odru pa so s plesalci še pevca David Lago in Jose Carlos Ruiz »Tequila« in kitarista Vi cente Cortes in En-rique Bermudez. V tržaški dvorani Tripcovi-ch bo plesna predstava »andaluzijskih« Romea in Julije na sporedu do torka, devetega decembra.	(bip)
V tržaškem Rossettije-vem gledališču so ta teden na sporedu Stoli francoskega avtorja romunskega rodu Eugenea Ionesca, ki ga prištevamo med utemeljitelje dramske avantgarde dvajsetega stoletja. Delo, ki ga je dramatik označil kot »tragično farso« je nastalo leta 1952, istega leta kot Beckettovo Čakajoč na Godota. Glede tega podatka se vsiljuje primerjava med obema avtorjema, med Ionescovim zgodnjim uspehom, ki pa mu je sledila počasna pozaba, medtem ko se je Beckett počasneje uveljavljal, vendar pa je njegova slava trajnejša. Kakorkoli že, glede Stolov, ki poleg Plešaste pevke in Učne ure predstavljajo srž Ionescove gledališke ustvarjalnosti, velja omeniti, da je delo v slovenskem prostoru prvič uprizorilo tržaško Stalno slovensko gledališče leta 1960.
Protagonista Ionescove tragične farse sta stara zakonca, ki živita v svetilniku sredi razburkanega morja. Iz njunega dialoga, ki je nedoločno postavljen v oddaljeno prihodnost po katastrofi, ki je prizadela svet, se vijejo spomini na votlo življenje, za katerega pa se oba pretvarjata, da je bilo polno in zadovoljujoče, vrhunec pa naj bi doživelo na velikem shodu, na katerega naj bi prišle velike osebnosti in predstavniki najvišjih oblasti, celo sam cesar z vsem dvorom. Na shodu
naj bi starec proglasil svoj življenjski načrt s pomočjo poklicnega govornika. Ob prihodu množice gostov, ki so prisotni le v domišljiji protagonistov, se oder napolni s stoli, ki so edina sled za zakoncema, potem ko se skozi okni poženeta v morje. Pred njimi naj bi spregovoril govornik, ki pa je mutast.
Ionescovo delo so postavili na oder trije nekdanji člani slovite skupine Gruppo della Rocca. Trojica si je nadela ime I Fratellini po priimku družine slavnih klovnov; postavitev je klovnovsko obarvana, denimo tudi tako, da je vloga žene zaupana moškemu, tu pa tam se navezuje tudi na tradicijo nemega filma. S
to odtujevalno nerealistično izbiro se poudarja sporočilna nota o drsenju individualnega življenja proti niču in se obenem zabrišejo sledovi, ki jih je Cas pustil na nekoC inovativnem besedilu.
Delo je režiral Egisto Marcucci; v vlogah zakon- • cev nastopata odlična Mar-cello Bartoli in Dario Can-tarelli (na sliki), kot nemi govornik pa še Ottavio Courir. Sceno, ki prikazuje polkrožno sobo s temnosi-vimi zidovi in kopico oštevilčenih belih vrat ter klovnske kostume, je ustvaril Graziano Gregori.
Občinstvo na torkovi premieri je postavitev klasičnega dela gledališke avantgarde na koncu nagradilo z dolgim aplavzom.
(bov)
Butkovič v goriškem Kulturnem domu
TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
Tudi utmjeni Maisky očaral
Slavni violončelist bo spet nastopil v Trstu osmega decembra
V goriškem Kulturnem domu so še do 8. decembra na ogled dela Bogdana Butkovica. Umetnik se tokrat predstavlja z enovito in dosledno razstavo, katera zaobjema stvaritve zadnjih let in ki nam omogoča vpogled v manj znana dela slikarja, ki je bil nekoliko ob strani v sodobnih umetnostnih tokovih. Od vsega začetka svojega pristopa k slikarski govorici se je ButkoviC predal
iskanju primernih eksperimentalnih sredstev za učinkovit in oseben izraz realnosti, zato je izkoristil svoje znanje, pridobljeno tudi iz navdušenja za odkrivanje skrivnosti znanosti, kar vseskozi predstavlja bistveno spodbudo za njegovo početje. Njegova raziskava se je predvsem osredotočila v poglobljeno analizo vloge barve, kar je seveda razvidno tudi iz njegovih del.
Ko je leta 1717 Johann Sebastjan Bach zapustil VVeimarski dvor za novo zaposh-tev pri princu Leopoldu Anhald - Kothen-skemu, se mu je odprla nova možnost ustvarjalnega dela. Princ Leopold je namreč ljubil komorno glasbo in večkrat tudi sam nastopal kot violinist ah Čembalist v odličnem orkestra, ki ga je imel na dvoru. Bach je torej preusmeril svojo genialnost k zvrsti, ki je bila Kothenskemu gospodu priljubljena in opustil, Čeprav še zdaleC ne popolnoma, liturgično glasbo, ki je zavzemala najveCji del njegove proizvodnje pod VVeimarskim vojvodo. V to obdobje spadajo Suite za violončelo, ki so eden izmed prvih primerov solistične uporabe tega godala.
Letošnja sezona tržaškega koncertnega društva »Societa dei Concerti« nudi ljubiteljem komorne glasbe možnost, da prisluhnejo celoti teh Suit. Misha Maisky, nova primadona svetovnega violonCeliz-ma je na koncertu 1. decembra že predstavil Suite St. 1, št. 4. in 5., v ponedeljek, 8. t. m. pa bo vedno v tržaškem Rossettiju zaključil serijo s Suitami št. 2., 3. in 6.
Masky je rojen v Rigi (betonska), diplomiral pa je na konservatoriju v Moskvi v razredu Mstislava Rostopovica in nato izpopolnil študij z Gregorjem Piatigorskem (edini, ki se lahko ponaša na študij z obe-mi) Sedaj živi v Belgiji in je eden najbolj cenjenih violončelistov nasploh; sodeluje z najvecjimi glasbeniki naše dobe in koncertira po celem svetu.
Čeprav je Maisky nedvomno veliki zvezdnik in karizmatičen glasbenik se prvega decembra v Trstu ni predstavil v najboljši formi. Bil je videti utrujen in je cel
veCer iskal popolno koncentracijo, ki jo je dosegel le v nekatreih delih koncerta, v drugih pa je tu pa tam celo intonacija pešala. Se je morda zrušil mit? Nic kaj takega! Maisky je kljub temu očaral publiko in Čeprav utrujen od ogromnega števila koncertov, (skoraj eden na dan v preteklih in naslednjih dnevih) fasciniral s svojim zvokom, z glasbenimi izbirami in osebnim fraziranjem. Skratka, veliki glasbeniki se izkažejo tudi ko niso v najboljši formi in Masky je nedvomno eden izmed teh.	Marko Sancin
Peter Semolič Jenkov nagrajenec ’97
Jenkovo nagrado za leto 1997 - najvišje slovensko priznanje za poezijo - je prejel Peter Semolič, rojen 1967, za svojo tretjo pesniško zbirko Hiša iz besed.
V obrazložitvi tokratne, želi. Jenkove nagrade, ki so jo prvič podelili v Ljubljani in ne v kadilnici Prešernovega gledališča Kranj, je žirija, v kateri so bili Iztok Osojnik, Maja Vidmar, Alojz Ihan, Evald Flisar in Darja Pavlic, med drugim napisala, da je Semoličevo pisanje "žlahtna lirika, razpeta med bolečino in lepoto". Semolič, "čuteči Častilec Lepote, mamljive in skrivnostne, obenem pa nevarne", se v zadnji zbirki, napisani v letih 1990/91, v maniri, ki je blizu simbolizma, a ni hermetična, je celo blago samoironiCna, prvič predstavlja prvoosebno, z upesnjevanjem predvsem nostalgičnih spominov na otroštvo, pa seveda tudi ljubezni in Čutnosti.
(STA)
UmriJacoviti, predstavnik italijanske šole vinjete in stripa
V Rimu je v starosti 74 let umrl Benito Jacovitti, ki se je pod svoje vinjete podpisoval kot Jac ali pa s preimkom. Imajo ga za začetnika italijanske vinjete, za zelo osebnega avtorja stripov, ki se ni zgledoval po slovitih ameriških risarjih. Rodil se je v Termo-liju (Campobasso), njegove prve vinjete segajo v leto 1939, ko je komaj 16-leten na reviji Vittorioso objavil svoje prve stripe Pippo e gli inglesi (Pippo in Angleži). V prvih vojnih letih je risal za Nemce, po osvoboditvi za zaveznike, zaslovel pa je z mladinsko prilogo tedaj inovativnega dnevnika H Giomo. Za prilogo je ustva-tril lik Cocca Billa, ki je bil nekakšen italijanski ironičen odgovor ameriškim kavbojskim junakom, kot sta na primer Pecos Bill & Tex VViller. Po velikiem uspehu stripa je nastal šolski dnevnik »Diario Vitt«, ki je bil izredno priljubljen med študenti v letih '60. P° Coccu Billu, ki slavi letos svojo 40-letnico, je nastala vrsta drugih posrečenih ju-nakov. Nekaj ur kasneje je umrla tudi Jacovittijeva žena Floriana Judice. Skupaj sta živela skoraj 50 let.
Bodite z nami tudi v prihodnjem letu! Naročite se na Primorski dnevnik!
Zaradi stalnega naraščanja stroškov smo bili po 5 letih prisiljeni zvišati naročnino na naš dnevnik; povišek smo skušali čimbolj omejiti, da ne bi preveč bremenili svojih zvestih bralcev.
Do 31 januarja znaša prednaročnina za 1998 330.000 lir.
Vsi naročniki bodo imeli pravico do že znanih ugodnosti:
—	vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom
—	brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
—	za novoporočence v letu 1998 bo naročnina brezplačna
Novim naročnikom
bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika, do konca decembra pa boste časopis prejemali brezplačno.
^ PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998 ^
•	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici S na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-
znašalcih Primorskega dnevnika
•	pri sledečih bančnih zavodih:
— Kmečka banka Gorica — Nova Tržaška kreditna banka — Zadružna Kraška banka — Zadružna banka Doberdob — Zadružna banka Sovodnje
Vsem članom Zadruge
Primorski dnevnik
bomo zagotovili posebne ugodnosti:
Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali od 1. ja-nuarja 1998 10-odstotni popust._
VOLITVE / SOOČENJE VOLCIC-MULITSCH V ŠTEVERJANU
ZDRAVSTVO / GORIŠKI KROŽEK SKR
Volčič zablestel kljub nenaklonjeni publiki
Prepričljivo ovrgel kritike in dokazal poznavanje problemov
Polemike zakrivajo bistvo vprašanja
Ob kreganju med Tržičem in Gorico imajo korist drugi-11. trn. konferenca županov
V Formentinijevem dvorcu v Steverjanu je bilo včeraj na pobudo združenja žensk volilk Ande prvo in najbrž tudi edino neposredno javno soočanje dveh kandidatov za goriski senatorski mandat. V dvorani se je zbrala dokaj elitna družba dam in gospodov, katerih srca so utripala pretežno v smer desne sredine. Markiza Et-ta Carignani, predsednica tržaške sekcije Ande, je to okusila na lastni koži, ko jo je zbrana smetana dokaj prostaško prekinila, čim si je drznila pohvaliti Volčiča.
Kljub nekoliko sovražnemu vzdušju pa je prav Mitja Volčič zablestel kot edina zvezda večera. Spretno in gosposko je odgovarjal na vprašanja, ki so bila pogosto postavljena z očitnim namenom spraviti ga v zadrego in posredno pomagati kandidatu Pola svoboščin Dariu Mulit-schu. Večkrat smo slišali refren o “od zunaj” vsiljenem kandidatu (medtem ko je Mulitsch ponosno izpostavljal svoj že “800 let goriški” rodovnik) in očitke komunizma, ki so ga posamezni govorniki zasledili tako med določih Bas-saninijevega zakona kot seveda v zavezništvu Oljke. Ko se je naveličal potrpežljivo dokazovati svojo navezanost na Gorico in na stvarnih ppdatkih osnovano poznavanje vseh posameznih delov raznolikega okrožja, je Volčič briljantno odrezal: »Je mar mogoče, da me obravnavate le kot tujca ali komunista? Ali vas drugi problemi ne zanimajo «.
Dveuma debata je nato res segla na nekoliko stvar-nejša tla problemov gospo-
darstva, s posebnim ozirom na malo industrijo in trgovino, na perspektive Gorice v prepletanju novih celinskih blagovnih tokov, na možnosti razvoja novih dejavnosti, kot bi na primer bila blagovna borza v obmejnih skladiščih po odpravi carinskih pregrad s Slovenijo, na perspektive razvoja univerze. Velikih razlik med kandidatoma glede splošnih smernic pravzaprav ni bilo zaznati, saj sta se oba zavzela za mednarodno odpiranje in aktivnejše mesto Goriške v gospodarskih tokovih na osi zahod-vzhod. Gotovo pa je pri tem Volčič s svojimi mednarodnimi izkušnjami in govorniško spretnostjo bil prepričljivejši.
Podobno velja za vprašanje v zvezi z odsotno Severno ligo in ugibanji, kam bodo šli njeni glasovi. Volčič je Ligi priznal, da postavlja realno potrebo po federalizmu, a da je zašla na brezciljno stranpot secesionizma, Muhtsch pa je pokazal dokajšnjo zadrego, ko je pojme federacije, konfederacije in dežel s posebnim statutom v bistvu pomešal v en sam koš. Volčiču je sicer sam priznal večjo dialektično in miselno sposobnost (»Sam se le ubogi podjetnik«), na kar je konkurent odvrnil z dobrohotnim »Nikar se tako ne ponižuj«.
V z ironijo obarvano omikano soočenje sodi tudi izmenjava knjižnega daru: ko mu je Volčič podaril svojo knjigo “Est”, je Muhtsch hudomušno potegnil iz torbe knjigo “Conosciamo Gorizia”. »Knjigo poznam, vseeno pa mi bo ta izvod zelo dragocen«, se je gosposko odrezal Volčič.
Stisk roke med kandidatoma (foto Bumbaca)
V	zadnjih tednih je javno zdravstvo na Goriškem že spet v ospredju zanimanja medijev. Kreganje med Gorico in Tržičem onemogoča predvideno integracijo med bolnišnicama in bo imelo v končni fazi eno samo posledico: zdravstvo na Goriškem bo izgubilo na kakovosti, na pomenu pa bodo pridobile strukture v Trstu in Vidmu. Tako menijo pri SKP, kjer nameravajo problematiki zdravstva nameniti v prihodnje še več pozornosti.
V	sporočilu za javnost goriški krožek SKP navaja tudi drugi aspekt, ki se ga v polemikah skoraj nihče ne dotika: v desetih letih smo na Goriškem v zdravstvu izgubili okrog 600 delovnih mest. Kakšno je stališče SKP do možne selit-
ve oddelka za anatomijo in patologijo iz Gorice v Tržič ? Tako rešitev SKP zavrača in dodaja, da je treba vztrajati, da se v celoti izvaja načrt, ki ga je za leto 1997 odobrila Zdravstvena ustanova. Po tem načrtu se goriškemu oddelku za anatomijo in patologijo priznava popolno funkcionalno avtono-mijo.SKP opozarja na nevarnost, da bi polemike odvrnile pozornost od bistva vprašanja. Prerekanje med Gorico in Tržičem znajo dokaj spretno izkoristiti v Vidmu in Trstu. Predvidena porazdelitev finančnih sredstev za leto 1998, vest je bila objavljena te dni v videmskem dnevniku, potrjuje domneve, da gredo prizadevanja prav v tej smeri. Goriška zdravstvena ustanova bo v
prihodnjem letu prejela bistveno manj sredstev. Ce bi bil povišek sorazmeren z drugimi v deželi, bi morala namesto predvidenih 260 milijard (19 več kot lani) prejeti še dodatnih 23.
Vprašanja načrtovanja v zdravstvu na Goriškem v letu 1998 se loteva tudi goriški župan, ki obvešča, da bo 11. t.m. seja županov, ob prisotnosti odbornika Degana. Na omenjenem srečanju bodo vzeh v pretres celotno problematiko. Načrt, tako navaja sporočilo za javnost, je bil tokrat pripravljen nekoliko drugače, s posvetovanjem in sodelovanjem. Sporočilo kritizira izpade nekdanjega deželnega odbornika Fasole, ki imajo kot posledico poglabljanje nasprotij med Tržičem in Gorico.
Železnice prodajajo trg pri goriški postaji
Razpolagate z 850 milijoni lir in ne veste kam z njimi? Odlično, potem lahko sodelujete na dražbi za nakup trga pred goriško železniško postajo. Da, prav ste razumeli. Trg je na prodaj skupaj s številnimi drugimi nepremičninami, ki so danes last Državnih železnic, a bodo kmalu dobile drugega lastnika in s tem najbrž prispevale k izboljšanju deficitarnih financ železniške družbe.
Trg pred goriško postajo (seveda, kar ga je v lasti železnice in torej brez cestišča, ki je in mora ostati v javni lasti) je, kar zadeva Furlanijo - Julijsko krajino, najpomembnejši del
ponudbe dražbe, ki so jo državne železnice objavile na reviji “Metropolis News”. Poleg trga (9.600 kvadratnih metrov) bo kupec dobil še nekaj zgradb ob njem. Izklicna cena je kot rečeno 850 milijonov lir, kdor resno misli na nakup pa bo najbrž moral seči nekoliko globlje v žep, odvisno pač od zanimanja za ponudbo.
Poleg tega prodajajo železnice še nekaj zemljišč (med drugim eno pri Križu na Tržaškem - 3.030 kv. m za 212 milijonov lir in kar 13 zgradb - skladišč ob železniških tirih (vse v pokrajinah Videm in Pordenon) za katere nihajo izklicne cene med 23 in 66 milijoni lir.
KINOATELJE / SPORED GORICA KINEMA,
»Westem« z bretonskih cest
Film je na festivalu v Cannesu prejel veliko nagrado žirije
Nocoj ob 20.45 bo v filmskem pregledu Gorica kinema, ki ga organizira Kinoatelje v Kulturnem domu, na sporedu film “VVestem" Manuela Poirieri, v katerem igrajo Sergi Lopez, Sacha Bourdo in Elisabeth Vitah. “VVestem” je francoski film, ki se dogaja po bretonskih cestah, na katerih se prepletata usodi glavnih junakov. Paco, trgovski potnik, prihaja sicer iz Katalunije, a že dolgo živi v Franciji, medtem ko je Nino nomad italijansko-ruskega čeprav nekoliko zameglenega izvora in se občasno spremeni v tatu. Njuni življenji se prvič srečata, ko Nino ukrade Pacov avtomobil: nujnost in splet različnih okoliščin ju bosta prisilila k sodelovanju, iz katerega se bo kmalu razvilo svoje-
vrstno a trdno prijateljstvo... “VVestem” je, ne glede na naslov, najprej potovanje v svet čustev in občutkov posameznika in je kot tak na festivalu v Cannesu prejel Veliko nagrado žirije.
V četrtek, 11. decembra, pa bo Gorica kinema predstavila vrsto zanimivih kratkometražcev, žanr, ki ga v kinodvoranah vedno redkeje vidimo. Filmi mladih italijanskih režiserjev večinoma ne presegajo 15 minut, pripovedujejo pa o najrazličnejših tematikah: znanstvenofantastičnem
poletu v Bruselj (“Fasten seat belts”, r. Mauro Balletti) do psihoterapevtske analize, v kateri
sledimo	vsakodnevnemu
življenju in blodnjam pacienta (“Amati matti”)...
Prošnje za škodo po ujmi vložiti do 8. januarja
I
i Kmetje, ki so utrpeli veliko gmotno škodo ob vremenski ujmi 20. julija letos, lahko do 8. januarja 1998 predložijo prošnje za priznanje olajšav in ugodnosti, ki jih predvideva zakon št. 185 z dne 14.2. 1992. Območja, kjer kmetje lahko uveljavljajo svoje pravice, se nanašajo na Krmin, Gorico in So-vodnje. V Krminu severozahodni del občine, San Quirino, Moli-no nuovo, Bračan in Jaših. V Gorici območje ob letališču, v občini Sovodnje območje Rupe in Peči. Za pomoč se kmetje lahko obrnejo, poleg drugih ustanov, tudi na Kmečko zvezo.
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA
Kompleks naj bi ovrednotili
Ustanovljen promocijski odbor Denar v korist psihiatrične službe
Zdravstvena ustanova se loteva zahtevne pobude preoblikovanja in predvsem ovrednotenja kompleksa nekdanje psihiatrične bolnišnice v ulici Vittorio Veneti). Pri izdelavi načrtov in njih uresničevanju naj bi sodelovali tako posamezniki, kakor tudi društva, združenja ali ustanove. V okviru Zdravstvene ustanove so pred nedavnim ustanovili promocijski odbor, ki bo izdelal osnovne smernice za nadalnje načrtovanje.
Zdravstvena ustanova je že pred časom pripravila osnutek načrta, ki naj bi se financiral iz sredstev Evropske unije. Načrt bodo v odboru ponovno kritično ocenili. Čemu naj bi služilo območje, bodo določili v sodelovanju s krajevnimi in drugimi ustanovami, pa tudi z ustanovami, ki se ukvarjajo z neprofitno dejavnostjo.	,
Ne glede na namembnost zemljišča in objektov, bo treba predvidene dohodke od prodaje ali nudenja uslug uporabiti v korist službe za mentalno higieno.
V teh letih je bilo glede namembnosti, danes precej zapuščenega in zanemarjenega kompleksa slišati kar nekaj mnenj. Zadnje pred dvema ali tremi leti, ko je pronicnila vest naj bi tu zgradili šolo - vojašnico za finančno stražo. Pa od tega ni bilo nič in je idejni načrt šel v pozabo v roku nekaj dni, saj so mnogi postavili v dvom predvsem izvedljivost in še bolj časovne termine.
DOBERDOB / V OSNOVNI SOLI P. VORANCA
Zanimiva učna ura o Miklavžu nekoč in danes
Darila so bila revnejša, veselje pa nič manjše
Miklavž je v teh dneh gotovo pod najhujšim stresom, ko mora potovati od šole do šole, od vrtca do vrtca, pa še po društvenih, župnijskih in drugih dvoranah, kjer otroci	nestrpno
pričakujejo njegove darove. Na njegov obisk so se učenci osnovne šole Prežihovega Voranca v Doberdobu začeli vestno pripravljati že pred dnevi. V torek so imeli v gosteh gospo Ido Marušič (na sliki - foto Bumbaca), ki jim je pripovedovala, kako so Miklavža pričakovali nekoč. Tudi radodarni starec je takrat bil revnejši in ni mogel otrokom prinašati razkošnih daril. Največkrat jih je obdaril kar s sadeži in kako sladkarijo. Vse je puščal v čevljih ali lese-
nih coklih, ki so jih v ta še učiteljico Barbaro Ru-namen otroci postavili na staja, ki jim bo pripove-okna. Pričakovanje je bilo dovala zgodbo o Kliavžu, kljub vsemu veliko in ve- z Bredo Bertalanič pa bo-selje ob darilih prav tako. do izdelovali suho sadje Doberdobski učenci za okras božičnega dreve-bodo jutri imeli v gosteh	s ca.
NOVA GORICA
Prikaz
izdelave
kamnite
piščali
V Rotundi gledališča v Novi Gorici, kjer je na ogled zanimiva razstava “Neandertalec in njegova piščal”, bo jutri dopoldne zanimiv dogodek, ki nekako s praktičnega vidika dopolnjuje razstavo. Ob 10- uri bo Giuliano Bastiani, sodelavec Pokrajinskega muzeja v Gorici sicer pa strokovnjak za paleolitsko tehnologijo, v živp prikazal izdelavo kamnitih orodij in bo poskusil z istimi izdelati koščeno piščal po vzorcu tiste, ki je bila najdena v Divjih babah in ki je stara okrog 45 tisoč let.
Povedati velja, da bo zanimiva razstava v Novi Gorici odprta še do 23. decembra. Ogled je ob delavniki od 9. do 14-ure in od 17. do 20. ure.
GORICA
Četrtek, 4. decembra 1997
SKLAD PORČE SARDOČ
Šest štipendij za zaslužne dijake in študente
Podelitev 10. t.m. vSovodnjah
Upravni odbor Sklada DorCe SardoC vabi na podelitev štipendij iz sredstev sklada, ki bo v sredo, 10. decembra, ob 18. uri v sejni dvorani županstva v Sovodnjah.
-Na osnovi predloženih prošenj (skupno jih je bilo 28) je upravni odbor za šolsko oziroma akademsko leto 1997/98 dodelil sledeCe štipendije: Miha in Ivan Zuanella, ki stanujeta v vasi Matajur in obiskujeta 2. in 3. razred Zavoda za slovensko izobraževanje v Spetru Slo-venov, prejmeta vsak štipendijo v znesku 1 milijon lir; Mara Černič iz Gorice, ki študira politične vede v Trstu z dobrimi
uspehi, prejme štipendijo v znesku 2.500.000 lir; Magdalena Pahor, ki stanuje v Doberdobu in obiskuje četrti letnik sodobne zgodovine na filozofski fakulteti v Trstu, prejme štipendijo v znesku 2.500.000 lir; Vojko Cro-selli, ki stanuje v Dolu (Doberdob) in obiskuje elektronsko inženirstvo v Trstu, prejme štipendijo v znesku 2.500.000 lir; Robert Devetta iz Doberdoba, ki je dokončal univerzitetni študij na ekonomski fakulteti v Trstu in obiskuje podiplomski tečaj MIB - Master in International businnes, prejme štipendijo v znesku 5 milijonov lir.
CD-rom o goriškem gradu
Med številnimi promocijskimi in drugjmi načrti, s katerimi nameravata Občina in združenje »11 Millen-nio« obeležiti tisočletnico Gorice, velja opozoriti na izdajo CD-roma »Gorizia: un viaggio nel tempo« (Gorica: popotovanje skozi cas). CD-rom so predstavili na gradu, kjer je bil ob tej priložnosti prost ogled razstave gotskega kiparstva. CD nas s sliko, glasbo in glasom pospremi na virtualni sprehod in ogled srednjeveškega gradu.
Pri realizaciji CD-roma so sodelovali Enrico Degrassi, Pierpaolo Grassetti, Marino Cecada, Manuela Toma-din, Riccardo Sigoni, Elena Soranzio, Marco Venuti in Paolo Mellerio, Po odločitvi občinske uprave ga bodo posredovali vsem šolam v deželi, v kratkem pa bo tudi v prodaji. Predstavitev CD-roma bodo ponovili tudi neposredno pred božičem, 23. decembra, ko bodo ponovno ponudili možnost brezplačnega ogleda razstave gotskega kiparstva.
VRH / NA POBUDO MLADINSKEGA ZBORA
Kulturna prireditev v spomin I. Trinka
Nastopili so mladi pevci ter instrumentisti, recitatorji in kot gostje pevci zbora Matajur
Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela je letošnje kulturno srečanje, poimenovano Gregorčičeva proslava, posvetil narodnemu buditelju Beneških Slovencev Ivanu Trinku. Mladi recitatorji, ki jih je za nastop pripravila Dorjana Devetak, so predstavili življenjsko pot rojaka izpod Matajurja in prebrali nekaj odlomkov iz njegovih del. Slišali Smo tudi magnetofonski zapis (zaradi časovne odmaknjenosti kvalitetno sicer precej slab) Trinkove-ga glasu.
Da bi bil večer še bolj beneško obarvan, so prire-
ditelji povabili k nastopu moški pevski zbor Matajur pod vodstvom Davida KlodiCa, medtem ko je za uvodni glasbeni pozdrav z nizom treh otroških pesmi ob spremljavi Orff inštrumentov ter flavte poskrbel otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, ki ga vodi Marija Feiriig TavCar.
Na veCeru, ki se je odvijal v prostorih kulturnega središča Danica in se je sklenil s prijetno družabnostjo, ko so gostje spet zapeli, tokrat ob spremljavi harmonike, so recitirali Manuel Devetak, Juri Devetak. Karen Ulian, Julijan
Cemic, Matija Cotič, Ivan Černič, Lorena Visintin, Debora Brumat, Barbara Grillo, Manuel Visintin, Tatjana Devetak, Sara Devetak, Damjan Fantin, Sara Tuniz, Dan j a Bagon, Marko Cemic, Mitja Černič. Napovedoval je Peter Cemic, v imenu zbora pa je pozdravil Marko Cotič. Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela se vsem, ki so sodelovali na prireditvi in so pripomogli k njenemu uspehu iskreno zahvaljuje, posebej pa gradbenemu podjetju Ideal ter SKD Danica.
Na sliki (foto Bumbaca) pevski zbor Matajur
NOVICE
Miklavž v Kulturnem domu
Miklavž bo danes ob 18.30 obiskal Kulturni dom, kamor so ga povabili vaditelji in otroci sekcije za športno in ritmično gimnastiko, ki deluje v okviru SZ Dom, ob sodelovanju ZSKD. Miklavža bodo pozdravile deklice sekcije ritmike SZ DOM in dekleta Show dance - ZSKD. Za koreografijo sta poskrbeli Damjana in Mija CešCut. Program ob Miklavževem obisku bo obenem prva akademija v novi sezoni, druga pa bo predvidoma 19. decembra.
Predstavitev pesniške zbirke
V goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gbrici bodo drevi ob 19. uri predstavili pesniško zbirko Nevina Birse Kresnice in pesnik. Izbor ljubezenskih pesmi bosta predstavila prof. Bojan Bratina in urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša.
Tatovi v domu za ostarele
Po prvih neuradnih vesteh so neznanci, ki so v noCi na sredo svojo dejavnost osredotočili na dom za ostarele v Tržiču, odnesli nekaj milijonov lir v gotovini. Denar je bil v blagajni, ki so jo, kot se zdi odprli na zelo preprost in enostaven način, s ključem. Da je nekaj narobe so v domu v ulici Cro-cera, ki ga upravlja občina, ugotoviti včeraj zjutraj.
Srečanje o odporništvu
Krožek SKP v Škocjanu ob SoCi prireja danes ob 20. uri javno srečanje o aktualnosti vrednot odporništva ter o filmu Porzus (PorCinj). Govorila bosta Luciano Patat in Alessandra Kersevan.
Rajonski svet v Revmi
Jutri ob 20.30 je sklicana seja rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Stmaver v obnovljenih prostorih župnišča v Pevmi. Prav vprašanju, kako koristno in za potrebe skupnosti nameniti poslopje župnišča, bodo na seji nameniti najveC pozornosti.
Koizo Italia zaprt za promet
Promet na Korzu bo od jutri dalje spet nekoliko bolj tekoč. Danes bodo namreč odstraniti žerjav na gradbišču Verdijevega gledališča. Naloga je zelo zahtevna. Zaradi del bo danes od 8. do 24. ure za ves promet zaprto območje Verdijevega korza v bližini gradbišča.
Sveti Miklavž
prihaja v Gorico
Pričakali ga bomo z igrico, petjem in plesom.
Sobota, 6. decembra, ob 16.30.
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, drev. XX. septembra 85

od 4. decembra
Stereo Hi-Fi e CD z daljinskim upravljajcem
UKW/MW, Bass - Boost System,
Top Loading CD - Plaver, repeat/repeat-all, autoreverse, LED displa/, AC - Bias/AC - erase, dvodomni zvočniki, 100 Watt, testiran CE/LVVD,
12 mesecev garancije
.900
Moški jopič double face Vj"*
zunanjost:
100% Nvlon -Twill, obloga: 100% poliesteg mere od S do XL
Pajac za sneg ■Jopič za dojenčka *	| s kapuco
zunanjost: 65% poliester, za otroke - zunanjost 35% bombaž,	bombaz/poliester, -
47.900
notranjost: 100% _ bombaž, obloga 100% poliester, s kapuco, mere od 68 do 86
notranjost 100% Nylon, kapuca z vrvico, mere od 128 do 164
29.900
Toplomer Galileo Galilei
stekleni, višina 42 cm., meri od 17°C do 27°C
49.900
j' •
100% poliester, ovratnik z zadrgo, izvez na sprednji strani, mere od S do XL
testiran CE, 1 lokomotiva,
___	1 voz za premog, 1 tovorni
voz 1 potniški voz, z lučmi,
VVestern Express
■ šk V„ ,
C1 1 zvokom in dimom,
18 krivih
kaže tudi uro
material: 55% bombaž,
45% viskoza, pralno do 60° C, mere ■
■ « od S do L
14.900
barve: be svetlo zel mere jop od 38 do 44
mere icpiča in hlač:
Svetilo za avto
CE testirano, dolžina svetila 46 cm., dolžina kabla 4,15 m.,
12 VDC-8 Watt
Garnitura srajca.
puli in kravata
srajca: 60% bombaž, 40% poliester, — puli:
60% bombaž,
40% poliester, 8 barva navy, ovratnik na kravata:
100% poliester, mere od M do XL
27.900
Škornji za sneg za odrasle in otroke*
zuanjost v PVC-ju, barve: rdeča, črna, plava, mere od 26 do 42
.900
Set za nego nohtov
etuiem v 2 barvah:
Sladica marcipan
| 400 gr., 4.975 lir/Kg
_____500
ULICA III.
.990

ZNIZANE CENE VELJAJO OD 1./1 2./97 DO 13.712.797
Napitek Pianola	JU390
okusi jagoda h^breskev/mango ^90

Pesto
190 gr., 8.895 lir/Kg.
Raztopljivi ječmen
200 gr., 9.950 lir/Kg.
Hrenovke v steklu
8 kosov
360 gr., 6.917 lir/Kg._____
Nadevane zelene olive
odceiana teža ,	,
420 gr., 7.119 lir/Kg.
Courier Brandy
40% Vol., postaran 12 let 0,701. 12.129 lir/l.________
Nerazdelni piškoti
z maslom/čokolado/žitaricami
200 gr,, 5.950 lir/Kg.
Pizzette
okus pica/mak/sezam 150 gr., 5.933 lir/Kg.
Balzam
za vse vrste las 300 ml., 3.967 lir/l.
Lavaincera
nova formula - '
več naravnega voska - 1 I.
Božična zvezda *
1 JU990
1.690
_2«390

5.390
1 JL490
1.190
JU+50
890
JL4S0 1 JU950
1.690
186
IKLE DOBITE v POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 4.12.97 DO 10.12.97 oz.
r RADIO / OSEM ODDAJ n
Pasijon po Lojzetu Bratužu na Radiu Trst A
Niz je pripravil J. Povše
Na slovenskem Radiu Trst A bo v soboto, 6. decembra, ob 18. uri in s ponovitvijo v nedeljo, 7. decembra, ob 14.10 na sporedu prvo od osmih nadaljevanj “Pasijona po Lojzetu Bratužu”, ki ga je za radio napisal Janez Povše. Okvirna pobuda za obsežni radijski projekt je 60-letnica nasilne smrti, ki je prekinila življenjsko pot še ne 35 letnega goriškega glasbenika Lojzeta Bratuža. Dogodek je ostal posebej Slovencem v Italiji in ne samo njim živo v spominu vse do današnjih dni, saj se je fašistično nasilje zneslo nad človekom, ki je vse svoje dni posvetil skladanju nabožne glasbe in zborovskemu ustvarjanju ter do zadnjega verjel v miroljubnost ter strpnost vedno in povsod.
Umetniški povod za radijski prikaz je navdihnila Zelja po razumevanju vsega tistega, kar je Lojze Bratuž doživljal v bolnici zadnje tedne svojega življenja. Kako je gledal na prehojeno pot, ki je bila ves Cas težka, saj je nasilje posegalo vanjo vse od pričetka stoletja preko prve svetovne
vojne tja do mračnega totalitarnega režima? Ob vsem tem je bila njegova notranjost ves Cas svetla in polna prepričanja, zaradi Cesar imamo pred seboj izbranca, ki je verjel in deloval za dobroto in dobro nasploh ter verjetno moral bojevati svoj svetli boj zase in za druge vse do poslednjega trenutka. Očitno je tudi, da je bil prav s svojim mirom in blagostjo tako enkratno moCan, da ga je nasilje ves Cas zasledovalo in se zaganjalo vanj.
“Pasijon po Lojzetu Bratužu” je režiral Janez Povše, bistven pa je delež igralcev. V osrednji vlogi nastopa Stojan Colja, v poetični vlogi Bratuževih misli oziroma samoizpraše-valcev Vladimir Jurc, Maja Blagovič in Vojko Belšak. Vloge bližnjih oseb igrajo Bogdana Bratuž, Anton Petje, Drago Gorup, Alojz Milic in Lučka Počkaj. Tonski tehnik je bil Riccardo Ostojič, redakcija je bila v rokah Nataše Sosič. “Pasijon po Lojzetu Bratužu” se bo odvijal osem zaporednih sobot oziroma nedelj, ko bodo na sporedu ponovitve.
FEIGLOVA KNJIŽNICA
Vesela urica z Elmerjem
Otroci so izdelali pisanega slona - Prihodnjič januarja
Otroci so prejšnji ponedeljek prišli v Feiglovo knjižnico izredno dobre volje in vsak s svojim koščkom barvanega blaga v žepu, kot je priporočalo vabilo. Poslušali so pravljico o živahnem slončku Elmerju, ki ni bil sive barve, kakor vsi osta-li sloni, ampak raznobarven in predvsem pravi veseljak. Otroci so mu zapeli pesmico in sklenili, kakor sloni iz pravljice, da bodo tudi oni praznovali Ebnerjev dan. Na velikega kartonastega slona so nalepili koščke blaga, ki so jih prinesli s seboj in... nastal je pravi Ebner,
ki je sedaj na ogled v mladinski sobi knjižnice. Domov so si za spomin odnesli vsak svojega El-merja in obljubili, da bodo doma narisali pisanega slona, kakor si ga sami zamišljajo in risbe bodo potem razobesili v knjižnici.
Po končani pravljici so si oboci v velikem številu izposodili najnovejše knjige in videokasete; knjižničarka spominja, da je rok izposoje, za knjige en mesec, za kasete pa samo en teden. Naslednja urica, pravijo, bo konec januarja.
Luisa Gergolet
V tržiški občinski knjižnici odslej tudi Primorski dnevnik
Iz TržiCa prihaja razveseljiva vest. V tamkajšnji občinski knjižnici (sedež je v ul. S. Ambrogio 12, tik ob občinski palači - tel. 494372) sta odslej na razpolago poleg drugih Časopisov tudi Primorski dnevnik in Novi glas. Pobudo je že pred Časom sprožila Bernardka RadetiC, Članica vodstva Ljudske stranke v Tržiču. Predlog sta podprla občinska odbornika Fa-bio Del Bello (šolstvo in kultura) ter Francesco Orlando (socialne zadeve). Sklep je dobil soglasje drugih elanov odbora in seveda župana Adriana Persija. Povedati velja da je občinska knjižnica odprta ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 18.30, ob četrtkih pa pod 10. do 14. ure. Občani, ki želijo pretirati slovenska časopisa, naj povprašajo knjižničarja. Storitev je seveda brezplačna. Odločitev tržiške občinske uprave velja vsekakor pozdraviti, saj je izraz odprtosti in razumevanja za potrebe občanov slovenske narodnosti.
__________________KINO
GORICA
KULTURNI DOM (Gorica kinema) 20.45 »VVestern«. Rež. Manuel Poirier.
VTITORIA 1 16.00-17.40-
19.20-	21.00-22.30 »Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«. Rowan Atkinson.
VTITORIA 3 16.20-18.20-
20.20-	22.20 »Vulcano«. Igra Tommy Lee Jones.
CORSO 16.30-18.20-20.10-22.00 »Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«. Rovvan Atkinson. TR2K
COMUNALE 20.30 »Santo Stefeno«.
g ŠOLSKE VESTI
SDZPI prireja teCaj Tehnike prodaje za ženske nad 25. letom. Tečajnice dobijo tudi štipendijo (1.900.000 lir). Učnih ur je 380, od teh 80 delovne prakse. TeCaj bo do marca v glavnem dopoldne. Na razpolago je še nekaj mest. Prijave (Cimprej!) na sedežu SDZPI, Ul. della Croce 3 - tel. 81826.
IH RAZSTAVE
V	KULTURNEM CENIKU LOJZE BRATUŽ je do 15. decembra odprta razstava EU-RART 97 na temo Carmina burana. Razstavljajo umetniki iz Avstrije, Italije in Slovenije. Ogled od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure.
V	OBČINSKI DVORANI V DOBERDOBU je do 6. decembra na ogled razstava elana Skupine 75 - Valterja Nanuta: Fotografska pesnitev o Doberdobskem jezeru. Ogled: 10.00-12.00 in 17.00-19.00.
moška
oblačila
F
ss
ul. Carducci 24 tel. 537561
Hi PRIREDITVE
OTROCI! DRUŠTVO JA-
DRO sporoča, da bo sv. Miklavž prišel drevi ob 18. uri v rajonsko dvorano v Selcah in prinesel dragocene darove. Pričakali ga bomo v družbi skupine otrok iz Standreža.
KD DANICA sporoCa, da bo Miklavž obiskal vrhovske otroke jutri ob 18.30 v KSC Danica. Pričakali ga bodo z igrico Rdeča kapica.
SKD HRAST vabi na mik-lavževanje z igrico sveti Miklavž v Doberdobu jutri ob 19. uri v župnijski dvorani.
KD BRIŠKI GRIČ vabi jutri ob 20. uri na miklavževanje v domu na Bukovju. Sodelujeta skupini Show dance ZSKD in Ritm SG-SRG Dom Gorica.
KD KRAS DOL-POLJANE vabi na miklavževanje jutri ob 19. uri v šoli na PalkišCu. Pred prihodom Miklavža bo kratka otroška igrica. Miklavž bo popoldne obiskal starejše krajane Dola in Poljan.
KD SKALA GABRJE prireja miklavževanje v soboto, 6. decembra, ob 19. uri na sedežu. Dramski odsek KD Briški grič bo uprizoril igrico Veselo pričakovanje.
I I LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Carduc-cijeva ul. 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AL REDENTORE, Ul. K Giugno 36, tel. 410340.
LEKARNA V DOBERDOBU - AL LAGO/PRI JEZERU Vrtna ul. 2, tel.78300.
POGREBI
Danes: 9.50, Evgen Primožič iz splošne bolnišnice v cerkev v Pevmi; 10.25, Candi-do Vittor iz bolnišnice Janeza od Boga v Škocjan; 10.30, An-cilla Patat vd. Del Neri iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče.
t
Po dolgi bolezni je prenehalo biti neutrudljivo srce našega dragega oCeta in nonota
Riharda
Kobala
Tvoji dragi
Paolo, Gigi, Nella, zet Valter in nevesta Erika ter vnuki David, Elena, Kevin, Alessandro, Andrea in Kristjan
Pogreb bo v petek, ob 12.45 iz mrtvašnice v ul. Pietš v cerkev v Jamlje.
Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njegov spomin.
Jamlje, Prosek,
4. decembra 1997
Dragi Paolo, ob boleči izgubi dragega očeta sočustvujeva s tabo v teh težkih trenutkih
Jasmina in Monika z družinama
t
V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Jožef Černič (Jožko)
Žalostno vest sporočajo žena Tatjana, svakinja Pina, svaka Savo in Ivič, nečaki ter drugi sorodniki
Pogreb bo danes, 4. decembra, ob 13.40 iz mrliške veže civilne bolnišnice v Gorici, v farno cerkev v Rupi ob 14. uri.
Topla zahvala vsem, ki bodo dragega pokojnega spremili na zadnji poti.
Gorica, Rupa,
4. decembra 1997
Vsak pomemben trenutek lahko zapečatite pri
vedno ob vaši strani, ob vsaki priložnosti
Gorica, ulica Morelli 20
DECEMBRSKA PONUDBA: 15% POPUST NA ZLATNINI IN 10% POPUST NA SREBRNINI
Odkup zlatega nakita "staro za novo"
Za nakupe v vrednosti nad 30.000 lir podarimo uro parkiranja
KANADA / SPORAZUM PODPISALO 120 DR2AV
V Ottavvi so prepovedali vse protipehotne mine
Med redkimi nepodpisnicami tudi ZDA, Rusijo, Kitajsko in Indijo
Po podpisu dogovora sta si kanadski premier Chretien in gen. sekretar OZN Annan svečano segla v roke v prisotnosti kanadskega zunanjega ministra Axworthyja, predsednika medn. komiteja RK Sommaruga in nobelovke VVilliams (AP)
r PODNEBJE / KONFERENCA
V Kjotu s težavo iščejo sprejemljivo kompromisno rešitev
Italija pa se že pripravlja, da bo uresničila obveze Evropske unije
KJOTO, RIM - Predstavniki vec kot 160 držav, ki v japonskem Kjotu sodelujejo na prvi konferenci OZN o ogrevanju svetovega ozračja, nadaljujejo svoja težka usklajevanja za zaprtimi vrati. Kot kaže, so razhajanja tako globoka, da postaja celo kompromisna rešitev skrajno vprašljiva. Delegatka ZDA Melinda Kimble je vseeno spregovorila o »napredku«, a je morala priznati, da je do končnega sklepa še dolga pot. Kot kaže vsi ostajajo pri svojem. Najradikalnejša je Evropska unija, po katerem naj bi razvite države do leta 2010 zmanjšale izpuste škodljivih plinov za 15 odstotkov v primerjavi z letom 1990. S tem se ne strinjajo ZDA, ki so v najboljšem primeru pripravljene vzpostaviti leta 2010 stanje, ki je bilo leta 1990. Podobno stališče zagovarjajo tudi Japonska, Avstralija in Nova Zelandija. Seveda so med njimi razlike, ki pa ne spreminjajo dejstva, da je Evropska unija v Kjotu osamljena. Japonski delegat Tošiaki Tanabe se trudi, da bi prodrla kompromisna rešitev o »deljenih ciljih« pri omejevanju ozračju škodljivih izpustov. Po tem predlogu naj bi razvite države razdeliti v dve skupini, tako da bi se ene omejile na 3, 5 odstotka izpustov, druge pa na 7, 5 odstotka. Jorgen Hen-ningsten, direktor okoljevarstvene politike Evropske unije, pa je včeraj jasno povedal, da je nepojmljivo, da bi
Evropa zavzela bolj omejevalne ukrepe kot ZDA.
Vseeno pa je v Kjotu prišlo do premika vsaj glede tako imenovane rešitve »tri in tri«. Kot je povedal luksemburški predstavnik EU Pierre Gramegna, naj bi takoj določili omejitev izpustov za tri glavne povzročitelje tako imenovanega pojava tople grede, in sicer: za ogljikov dioksid, za metan in za dušik, glede halo-fluo-ro-ogljikov pa naj bi sklepe sprejeli na prihodnji konfereci o podnebju, ki bo konec leta 1998.
Ne glede na zaplete v Kjotu pa je italijanski medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje v svojem »drugem sporočilu o klimatskih spremembah« včeraj napovedal za 90 tisoč milijard investicij, tako da bi biti kos zahtevam Evropske unije o zmanjšanju izpustov tistih plinov, ki povzročajo pojav tople grede in so krivi za postopo ogrevanje svetovnega ozračja. Letno naj bi za 100 milijonov ton znižati izpuste plinov, tako da bi leta 2010 v ozračje poslati le še 498 milijonov ton plinov. Po tem nadtu naj bi do leta 2010 v prometu znižali izpuste za 30 milijonov ton, v industriji za 15 milijonov ton, v stanovanjskem ogrevanju in v termalnih dejavnostih za 20 milijonov ton, v proizvajanju energije za 20 milijonov ton in v ostalih dejavnostih še za 15 milijonov ton.
OTTAVVA - Norveška, Kanada in Južna Afrika so bile prve države, ki jih je včeraj doletela Čast, da so v kanadski Ottavvi podpisale prvi mednaro-di sporazum o prepovedi protipehotnih min. Za njimi je sporazum podpisalo še kakih 120 držav, kar je bi slaVnostni višek mednarodne konference o prepovedi protipehotnih min, ki se je zaCela v ponedeljek. Slavnostnega podpisa pa se iz različnih razlogov niso udeležiti predstavniki nekaterih držav, med katerimi so ZDA, Kitajska, Indija in Rusija med najveCjimi proizvajalci na svetu. Rusija na primer trdi, da za sedaj še ne more prepovedati protipehotnih min, ker jih krvavo potrebuje za zaščito svojih vojaških in civilno strateških objektov, med ka-
terimi tudi za zaščito jedrskih elektrarn. Se bolj odločno nasprotujejo sporazumu o prepovedi protipehotnih min ZDA. Ameriška delegacija je zaman že na konferenci v Oslu zahtevala spremembe k sporazumu, tako da bi med drugim izvzeti obmejno območje med obema Korejema. Prav tako niso sporazuma podpisali Egipt, Koreja, Finska in Grčija. Razlogi so seveda različni, vsem pa je skupna cenenost protipehotnih min pri zaščiti meja in vojaških objektov.
Kljub tem izjemam pa je včeraj v Ottavvi podpisani sporazum, ki prepoveduje uporabo, skladiščenje in trgovino s protipehotnimi minami, pomemben mejnik. To seveda ni cilj temveč šele začetek. Podpisnice se
namreč dobro zavedajo, da po podpisu sporazuma ne Sodo odpraviti tragedije protipehotnih min, ki vsako leto ubijejo ati pohabijo 26 tisoC ljudi. V štiriinšestdesetih državah je namreč posejanih najmanj 100 milijonov protipehotnih min. Sedaj Čaka vse težko delo razminiranja. Najhuje bo z najcenejšimi plastičnimi naletnimi minami, ki stanejo le nekaj dolarjev, za razminiranje vsake pa se porabi najmanj 1.000 dolarjev. Največ protipehotnih min je v Bosni in Hercegovini, Angoli, Mozambiku, Kambodži, Afganistanu in v Iraku.
Po podatkih OZN so samo v BiH od letošnjega januarja protipehotne mine terjale 223 življenj, medtem ko je bilo 793 oseb pohabljenih. OZN trdi, da je v BiH en milijon protipehotnih min, sile Sfor pa so mnenja, da jih je precej vec. Do sedaj je mednarodna agencija MAC v BiH usposobila le 120 novih minercev, v načrtu je imela usposobitev 1.200 minercev. Šolanje pa je vezano na izredne stroške, prav tako je usposobljaje zamudno, primerih kandidatov za tako nevaren posel pa primanjkuje. Prav tako so izredno visoki stroški razminiranja, tako da saniranje poteka z zamudo. Po mnenju izvedencev bodo potrebovali desetletja in morda celo stoletja predo bodo z našega planeta odpraviti to nadlogo. Kot vedno bodo žrtve predvsem civilisti, med njimi pa še največ otrok.
Tudi Rusija bi rada sodelovala v enotah v BiH
BRUSELJ - Ruski obrambni minister Igor Sergejev je na srečanju z obrambnimi ministri Severnoatlantske zveze v Bruslju ocenil, da bo mednarodna vojaška navzočnost v BiH potrebna tudi po izteku mandata enot SFOR junija prihodnje leto. Kot so povedali viri na zvezi NATO, je hkrati nakazal, da bi bila Rusija v teh enotah pripravljena sodelovati. Visoko na dnevnem redu današnjega srečanja obrambnih ministrov šestnajsterice z ruskim kolegom je bilo razvijanje vojaškega sodelovanja med stranema . Sergejev in generalni sekretar zveze NATO Javier Solana sta po srečanju obrambnih ministrov šestnajsterice z ruskim kolegom izrazila zadovoljstvo nad »tesnimi delovnimi odnosi«, ki sta jih strani uspeli razviti v okviru stalnega sveta za sodelovanje.
ZRJ ne sprejema Wattsovega dokumenta
BEOGRAD - Sprememba imena najnovejšega dokumenta sira Arthurja VVattsa in mesta, predvidena za podpise vseh delegacij, imajo očitno namen, da postane ta listina pravno zavezujoča, ocenjuje vodja jugoslovanske delegacije za sukcesijo Kosta Mihailovič. Vodja jugoslovanske delegacije sodi, da je v novem osnutku dokumenta glede nekaterih vprašanj sicer dosežen napredek, toda po drugi strani so v njem ponujene rešitve, ki za ZRJ niso sprejemljive. Član jugoslovanske delegacije Oskar KovaC pa je dejal, da je Sir Arthur Watts je z zadnjim dokumentom odkrito podprl Hrvaško, Slovenijo, Makedonijo in Mu-slimansko-hrvaško federacijo in celo presegel njihove želje.
Za brodolom Estonije kriva tehnična napaka
TALIN - Do nesreče trajekta Estonija, v kateri je leta 1994 umrlo 852 ljudi, je prišlo zaradi tehnične napake, piše uradnem poročilu o preiskavi vzrokov nesreče, ki so ga objavili v Talinu. Glavni vzrok nesreče so bili prešibki zapiralni sistemi dovoznih vrat na premcu trajekta, potrjuje uradno poročilo in dodaja, da »bi morati biti zapiralni sistemi vsaj petkrat močnejši.« NesreCa trajekta Estonija, ki se je potopil na poti med Talinom in Stockholmom, je najhujša evropska pomorska katastrofa po H. svetovni vojni.
Kje je nakradeno nacistično zlato?
LONDON - Glavna tema mednarodne konference v Londonu je bilo vprašanje nahajališč zlata, ki so ga po vojni ukradli nacisti, kot tudi vprašanje dosedanjih odškodnin. Predstavniki Svetovnega judovskega kongresa (WJC) so povedali, da so države zaveznice vedele, da so po drugi svetovni vojni zaseženo zlato delno pokradli zasebnikom, vendar pa so premoženje vrnili le centralnim bankam. Namen konference je natančno ugotoviti višino ukradenega in zaseženega zlata.
VATIKAN / SE ZADNJE PRIPRAVE
Raul Castro v Rimu pred obiskom papeža Janeza Pavla II. na Kubi
Kubanski režim obljublja, da bo storil vse, da bo papežev obisk uspešen
VATIKAN - Kljub temu da je vatikanski predstavnik za tisk Joaquin Navarro Vališ vCeraj navedel, da je Raul Castro, podpredsednik kubanskega državnega sveta, obrambni minister, Fidelov brat in njegov »kronski princ«, v Rimu le na zasebnem obisku in še ni zaprosil za pogovore z vatikanskimi predstavniki, pa ni nobena skrivnost, da je njegov obisk tako ati drugače povezan z napovedanim obiskom papeža Janeza Pavla II. (na sliM AP) na Kubi od 21. do 25. januarja.
Kljub zagotovilom kubanskega režima, da bo storil vse za uspešen papežev obisk, pa obstajajo še številna odprta vprašanja. Kot je povedal havanski pomožni škof msgr. Alfredo Petit, so kubanske oblasti že zahtevale, da bi za vse maše, ki jih bo daroval papež Janez Pavel II. pripravili tudi sedež za kubanskega voditelja Fidela Castra. Ni rečeno, da bo eden zadnjih komunističnih voditeljev tudi prisostvoval mašam, a opazovalci so prepričani, da bo na sklepni maši v Havani. Cerkev se seveda boji, da bi se ponovil primer »revolucionarega navijanja«, ki so ga priredili papežu med njegovim obiskom v Nikaragvi leta 1983. Se-
veda to ni edina bojazen. Cerkev pogojuje papežev obisk z zahtevo o televizijskih prenosih papeže vili maš in srečanj ter z obvezo oblasti, da bodo omogočile svoboden prihod vernikov na papeževe maše.
Kot reCeno, pa je med Vatikanom in Kubo še cela kopica nerešenih vprašanj. 2e na papeževem srečanju s Fidelom Castrom v Rimu leta 1996 je Karol Wojtyla opozoril, da je na Kubi 25. december normalen delovni dan.
Msgr. Petit ne skriva svojega strahu zaradi kubanskega totalitarnega režima. Na otoku, ki šteje kakih 11 milijonov ljudi, je kar 80 odstotkov vsega prebivalstva katoličanov, ki pa ima na razpolago samo 250 cerkev. Havanski nadškof Jatine Lucas Or-tega y Alamino je že zahteval večjo versko svobodo, a režim mu je do sedaj omogočil, da je dvakrat nastopil na državni televiziji, na krajevnih pa so lahko nastopili tudi posamezni škofi. Kot znak dohre volje je režim obenem sprostil prihod tujih duhovnikov na Kubo, ki bodo prispevali pri duhovnih pripravah na papežev obisk. Režim ima kot kaže ves interes, da bo papežev obisk potekal brez hujših zapletov.

NOVICE
Foremanov štab protestira zaradi poraza
BEVERLV HILLS - Promotorja boksarskega "dedka" Georga Foremana sta guvernerju New Jer-seyja in tamkajšnjemu državnemu tožilcu poslala protestno pismo zaradi poraza njunega varovanca proti Shannonu Briggsu 22. novembra, kijev dvorani sprožil val ogorčenja. 48-letni Foreman se je po tem porazu poslovil od aktivne boksarske kariere, ki se je začela že daljnjega leta 1969. V tem času je Foreman dosegel 76 zmag z 68 knockouti, izgubil pa petkrat. Leta 1973 je prvič postal svetovni prvak v težki kategoriji. Sodnika Calvin Claxton (116:112) in Lavvrence Layton (117:113) sta sporni dvoboj odločila v Briggsovo korist in bila očitno edina v dvorani, ki se jima je ta odločitev zdela pravilna. Tretji sodnik Steve Weisfield je dvoboj razglasil za neodločenega (114:114), vsi ostali neodvisni opazovalci, novinarji in 5000 gledalcev pa so menili, da je bil boljši Foreman.
Sonca uspešna tudi brez Miliča
MILVVAUKEE - Prvi Slovenec v košarkarski ligi NBA sinoči ni stopil na parket, njegovo moštvo Phoenix Suns pa je slavilo na gostovanju v Milvvaukeeju proti domačim Buksom z 90:86. Kar 6 igralcev sonc je tekmo končalo z dvoštevilčno statistiko doseženih košev in si tako opomoglo od poraza z 22 točkami razlike v prejšnji tekmi proti New Yorku. Zmago je Phoenixu zagotovil Rex Chapman, z metom iz igre in dvema prostima metoma v zadnjih sekundah tekme.
Ostali izidi: Portland - Orlando 88:89, Dallas -Atianta 79:112, Charlotte - Sacramento 121:102, FVashingtonu - Seattla95:78, Houston - Denver 112:101.
Disciplinski ukrepi:
Giianniniju dve koli
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je izključila v A ligi Giuseppeja Gian-ninija (Napoli) za dve koli. Po eno kolo prepovedi igranja so prejeli: Bergomi (Mer), De Paola (Brescia), Manighetti (Bari), Piangerelli (Lecce) in Ta-rozzi (Fiorentina).
Poraz Slovenk
NEUBRANDENBURG - Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v 2. krogu predtekmovalne skupine D na svetovnem prvenstvu v Nemčiji izgubila proti Rusiji s 27:30 (11:15). Najučinkovitejše v slovenski vrsti so bile SMona Sturm (8 golov), Irma Kapidžič (6) in Tanja Oder (4). Jutri se bodo slovenska dekleta pomerila z Dankami (20.00).Ostali izidi, skupina A: Avstrija - Japonska 24:16. Skupina B: Hrvaška - Uzbekistan 45:15. Skupina C: Romunija - Urugvaj 34:15.
Primeru Goldberger ni videti konca
DUNAJ - Afera okoli avstrijskega smučarskega skakalca Andreasa Goldbergerja je vedno bolj nepregledna. Jugoslovansko notranje ministrstvo tudi danes ni potrdilo, da je Goldberger jugoslovanski državljan, jugoslovanska smučarska zveza pa si še vedno želi, da bi "Goldi" nastopal za reprezentanco ZRJ, a se želi pred izdajo tekmovalne licence posvetovati z Mednarodno smučarsko zvezo (FIS) in Smučarsko zvezo Avstrije. Vesti o Goldbergerju so sicer zelo različne. Avstrijski tednik News je poročal, da je Goldberger že dobil jugoslovansko državljanstvo, potni list in osebno izkaznico. To pa bi zanj pomenilo, da je avstrijsko državljanstvo izgubil. Avstrijci pa so se očitno že odločili, da Goldbergerja ne potrebujejo več. To je tekmovalec danes že občutil, ko je želel trenirati v Ramsau, a so mu na zahtevo trenerja avstrijskih nordijskih reprezentanc Tonija Innauerja tamkajšnji upravljalni skakalnic prepovedali trening.
NOGOMET / DANES V MARSEILLEU

gg
Izredno pričakovanje za žreb francoskega SP
Slovesnost se bo začelo ob 16.45 s tekmo med selekcijama Evrope in Ostalega sveta, ob 19. uri pa bo žreb skupin
MARSEILLE - Navječja bojazen za organizatorje »super-shovva« ob današnjem žrebu za svetovno prvenstvo v Franciji je »mistral«, nadležen in hladen veter na francoski obali, ki piha s kopnega na morje. Mistral je včeraj pihal z močjo 100 km na uro, tako da se v Mar-seilleu danes zares bojijo, da bi jim ta veter ne skvaril velike prireditve, ki bo tokrat tudi prvič na odprtem. Manifestacija se bo začela ob 16.45 s tekmo Evropa - Ostali svet in se bo nadaljevala ob 19. uri z osrednjo točko, z žrebom skupin SP in z že običajnim Blatterjem, ki bo vodil celotno ceremonijo.
Sekretarju mednarodne nogometne zveze bodo pri žrebu pomagali štirje bivši francoski reprezentanti: Kopa, Car-nus, Tresor in Papin ter Beckenbauer, Parreira, Weah in Saoduyja, najboljša strelka reprezentance ZDA.
Ob 16.45 (neposreden prenos po Rairmo) se bosta v ekshibicijski tekmi spoprijeli reprezentanci Evrope in Ostalega sveta. Za to tekmo vlada dokajšnje zanimanje, saj bo to prava revija svetovnih asov. Evropsko selekcijo bo vodil Franz Beckenbauer, Italijo pa bo zastopal le Costacurta, ki je v zadnjem trenutku zamenjal poškodovanega Paola Maldinija. Kar 7 nogoemtašev bo dnes na igrišču, ki nastopa v italijanskem prvenstvu. Ti so: Zidane, Savičevič, Bokšič in Kluivert za
Evropo ter Kanu in Ronalde za Ostali svet.
Postavi.
EVROPA:	Kopke,
Pfeinfenberger, Colding, Costacurta, Hierro, Le-moine, Balakov, Inče, Zidane, Kluivert, Bokšič.
OSTALI	SVET:
Song’o, Myujng Bo Hong, Margas, Naybet, Bernal, Nakata, Sellimi, Nyata, Kanu, Batistuta, Ronaldo.
SODNIK: Veissiere (Francija).
Medtem ko pričakovanje za današnji žreb mrzlično raste ne samo v Franciji, temveč po vsem »nogometnem svetu« in še posebno v državah finalistkah, je diplomatska dejavnost v raznih taborih v Marseilleu na višku. Se še niso polegle polemike glede nosilcev skupin, pa se že rojevajo druge, ki zadevajo sedeže raznih reprezentanc.
Koliko se, predvsem ekonomsko splača nadaljevati pot na »mun-dialu«, kaže že podatek, da bo FIFA odštela posamezni reprezentanci (teh je 32) za vsako odigrano tekmo kar 1 milijardo in 200 milijonov lir. Nogometna zveza posamezen reprezentance pa bo dobila naknadnih 900 milijonov lir.
Kaj zmore nogomet, so na lastni koži občutili tudi v Iranu, kjer je po islamu absolutno prepovedano ženskam, da bi šle na stadion. Niti tako strogi ukrepi niso preprečili 5.000 ženskam, ki je pričakalo na stadionu svoje »junake«, ki so se uvrstili na francosko SP na račun Avstralije.
Siva eminenca Fife Joseph Blatter (telefoto AP)
HsmucanjeH
Danes dva smuka za SP
Moški v ZDA tudi jutri
BEAVER CREEK, LAKE LOUIS - Danes bosta kar dva smuka za svetovni pokal v alpskem smučanju. MošM bodo v Koloradu nadoknadili preloženi smuk iz kraja Whi-stler Mountain. Na prvem treningu je bil najhitrejši Avstrijec Hanees Trinkl pred rojakom Fritzem Stroblom, Italijan Peter Runggaldier je bil sedmi. Jutri bo tu še en smuk. Zenske se bodo danes pomerile v kanadskem Lake Louisu, obeta pa se dovobj med Avstrijko Schuster in Italijanko Kostner, ki sta na treningu dosegli najboljši čas.
sli
Sestava skupin pred današnjim žrebom
Nosilci skupin: Francija, Brazilija, Nemčija, Italija, Španija, Argentina, Romunija, Nizozemska.
Evropa: Bolgarija, Anglija, Belgija, Danska, Norveška, ZR Jugoslavija, Škotska, Avstrija, Hrvaška. Afrika/Srednja Amerika: Nigerija, Maroko, Kamerun, Tunizija, Južna Afrika, Mehika, ZDA, Jamajka. Azija/Južna Amerika: Saudska Arabija, Japonska, Južna Koreja, Iran, Kolumbija, Čile, Paragvaj.
KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EP
Slovenija premočno Italijani zanesljivo
SKUPINA A
Slovaška - Slovenija 70:101 (35:51)
SLOVAŠKA: Michalik 8, Svitek 11 (1:2), Mičuda 6, Toya 4, VVimmer 11 (5:5), Andruška 24 (5:7), Timko 4 (0:1), Smačko 2.
SLOVENIJA: Horvat 8, Jeklin 2, Daneu 6, Šporar 1 (1:2), Tovornik 28 (6:7), Tušek 26 (6:8), Alibegovič 8, Jagodnik 2, Gorenc 18 (5:6), Jurkovič 2.
SODNIKA: Pozzana (Italija), Harsany (Madžarska). PM: Slovaška 11:15, Slovenija 18:23. 3T: Slovaška 3:20 (Michalik 2, Andruška), Slovenija 3:7 (Tovornik 2, Gorenc).
ON: Slovaška 21, Slovenija 19. PON: Pet osebnih napak: Svitek (31.), VVimmer (37.).
KOSIČE - Predsednik KZS Dušan Sešok je na novinarski konfrerenci pred prvimi tremi tekma-
KOŠARKA / DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO
Jadranovci in borovci tokrat ostali praznih rok
Pri jadranovcih je bil Christian Slavec z 31 točkami najboljši strelec, pri borovcih pa jih je Caser dosegel 18
Jadran Nuova Kreditna -Chiarbola 92:106 (33:48)
JADRAN: Guštin 28, Sancin, Bogateč 3, Slavec 31, Valente 22, Jakomin, Baldi 4, Kocjančič, Se-nizza 4. Trener: Zerial.
TRI TOČKE: Guštin in Bogateč 1, Slavec 3, Valente 2. SODNIKI: Sagues in Scudiero iz Trsta.
V petem kolu so Jadranovi mladinci ponovno izgubili na domačih tleh. Rezultat je bil uravnovešen le na začetku, nato so si gostje pridobili deset do petnajst točk prednosti, ki so jih obdržali v večji ali manjši razliki do konca tekme. Jadranovci so odločno reagirali le v sredini drugega polčasa, ko so zaostajali le za štiri točke. Potem pa si je Chiarbola z uspešnimi napadi in
dobro obrambo spet pridobila nekaj točk prednosti in si tako zagotovila zmago.
Ko ekipa izgubi, išče izgovore za poraz in večkrat so pod obtožbo sodniki. In res na tej tekmi niso sodniki izpolnili pričakovanja. Niso videli ali niso hoteli videti veliko nasprotnikovih nevarnih in nešportnih akcij. Na ta način so nedvomno favorizirali nasprotnika. (R.J.)
Italmonfalcone - Bor Friulex-port 69:67 (32:39)
BOR: Smilovich 2 (2:2 prosti meti, 0:2 met za dve, 0:1 met za tri), Stefančič 10 (1:5, 3:6,1:3), N. Stokelj 6 ( -, 3:4, -), Velinsky 8 (2:6, 3:5, -), Fonda 4 ( -, 2:3, -), Hrovatin 8 (2:4, 3:8, 0:2), D.
Stokelj 11 (3:5, 4:7, 0:3), Caser 18 (6.7, 6:13, -), Mura (-, 0:1, -), trener Furlan. •
PM 16:29. SON 19. PON: Ve-linsky (37). 3T: Stefančič 1.
Čeprav so borovci v prvem polčasu proti eni izmed slabših ekip prvenstva igeali doikaj poprečno, so vseeno sklenili prvi del tekme s sedmimi točkami prednosti. V drugem polčasu so naši prestavniki zaigrali bolje in stalno vodili za 10 točk, da bi 6 minut pred koncem tekme svoje vodstvo povečali na 13 točk (61:48). Tedaj so gostitelji z učinkovitim »pressingom« in tudi s consko obrambo zmedli bo-roce, ki so v zadnjih petih minutah dosegli le pet točk in tekmo tudi izgubih. (N.S.)
Jadranovec Samo Kocjančič
mi kvalifikacij za uvrstitev na EP dejal: "Ce dobimo eno tekmo, bomo izpolnili načrt, če pa dobimo dve, bomo vsi več kot zadovoljni." O treh zmagah ni nihče razmišljal, toda pokazalo se je, da je Slovenija dovolj močna tudi brez treh nosilcev igre, Miliča, Nesteroviča in Kraljeviča. S tremi zmagami je Slovenija prav na vrhu lestvice skupine A in si je na stežaj odprla vrata na EP v Franciji 1999.
Trener Boris Zrinski je začel tekmo z najboljšo peterko (Daneu, Tovornik, Tušek, Alibegovič, Gorenc), toda ta je pozabila, da je potrebno tudi proti slabemu nasprotniku igrati angažirano v obrambi. Tako so domačini prvi povedli, v tretji minuti pa so vodili s 7:2. Slovenski selektor je nato vzel minuto odmora, po kateri so Slovenci zaigrali neprimerno bolje v obrambi in le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo tekmecem pobegni-
li.	V obdobju, ko so na parketu pred gledališko publiko prevladovali Slovaki, je bil najbolj razpoložen Matjaž Tovornik, nato pa sta se razigrala še Marko Tušek in Boris Gorenc. Razlika v korist Slovenije je narasla v 13. minuti na 25:35, 19. minuti na 33:47, ob polčasu pa do 35:51.
Tudi v nadaljevanju je bila Slovenija vsaj za dva razreda boljši nasprotnik od Slovakov, kar so spoznali tudi gledalci, ki so vsako lepo slovensko akcijo, teh pa je bilo precej, nagradili z aplavzom. Poleg Marka Tuška (16 točk v prvem delu), Borisa Gorenca (15) in Matjaža Tovornika (10) so v nadaljevanju prišli do izraza tudi ostali košarkarji in prav v
zadnji minuti, ko je Slovenija dosegla več kot 100 točk, se je med strelce vpisal še zadnji slovenski igralec Walter Jeklin.
SKUPINA E
Italija - Švedska 92:81 (50:39)
ITALIJA: Basile 3, Bo-nora 10, Marconato 13, Galanda 12, Myers 36, Meneghin 9, Abbio 6, Fro-sini 2, Tonolli 1, Fučka n. v..
S VEDSKA: H. Larsson
12,	Fredriksson 11, Au-lander 5, J. Larsson 28, Tillman, Blom 2, Gehrke 7, Marcus 3, Sahlstrom
13,	Lundhal n.v..
SODNIKA:	Dozai
(Hvaška) in Pukl (Slovenija).PM: Italija 25:35, Švedska 14:15. TEHNIČNA NAPAKA: Andrea Meneghin (32) zaradi protestov. 3T: Italia 11:25 (Bonora 2:5, Galanda 1:2, Myers 5:10, Meneghin 2:5, Abbio 1:3), Sv edska 13:23 (H. Larsson 2:3, Fredriksson 3:6, Aulander 1:3, J. Larsson 6:7, Tillman 0:1, Gehrke 1:3)-GLEDALCEV: 3.000.
AVELLINO - Italija je v svoji skupini osvojila že tretjo zaporedno zmago in je seveda prva na lestvici. »Azzurri« so se morali sicer včeraj malo potruditi, preden so strli odpor trdoživih Švedov, njihova zmaga pa ni bila nikoli vprašljiva, saj so vodili od prve do zadnje minute. Proti koncu so jim gostje nekoliko ogrozili zmago (zasotanek so zmanjšali na samih 5 točk), več pa niso zmogli.
Zvezni trener Tanjevič je dal vsem možnost igranja in prav vsi so se tudi vpisali med strelce. Gregor Fučka pa je iz previdnosti, da bi se poškodba ne obnovila, presedel vse srečanje na klopi.
ODBOJKA / 2. ZENSKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM
ODBOJKA / MLADINKE
NOVICE
Igralke Multiservicea si obetajo uspešno sezono
Za uvod gladka zmaga - Poraz Sočinih dečkov v Gradišču
Kontovelke so se dobro upirale vodilnemu Viriusu
01ympia Multiservice -VSI. Connons 3:0 (15:5,15:4,
15:11)
OLVMPIA: Bagon, Cettul,
Sfiligoj, Perše, Corsi, Braini,
Benedetti, Černič, Visintin,
Carrara.
Prejšnji teden se je zaCelo pokrajinsko prvenstvo 2. divizije. Skupno nastopa 12 ekip, ki so vse zbrane v eni sami skupini. Prvenstvene tekme se bodo zato zavlekle vse do sredine meseca maja. Od naših društev so.prisotne le predstavnice 01ympie, ki jih letos sponsorizira podjetje Multiservice.
Letošnja ekipa, v primerjavi z lansko, se je še dodatno ojačila s prihodom Helene Braini (na sliki), ki je do lani igrala pri prvi ekipi v C ligi. Zato v klubu menijo, da bi moralo lansko konCno 4. mesto predstavljati izhodišče za letošnjo še boljšo uvrstitev. Trenerka Miranda Kristančič in igralski kader, ki ga ima le-ta na razpolago, so dovoljšno jamstvo za obetavno prvenstvo. V sobotnem uvodnem srečanju so v domači telovadnici povsem prepričljivo premagale, sicer dokaj skromno ekipo iz Kmiina. Le v tretjem nizu, ko so zaigrale manj zbrano, so dovolile nasprotnicam, da so osvojile nekaj veC pik
Ostali izidi 1. kola: Tomana - Ronchi 0:3, Staranzano - Mercato di Selz 3:1, Farra - Lib. Gorizia 2:3, Lucinico - Azzurra 1:3, Pro Ro-mans - Fossalon 3:1.
DEČKI
Grado - Soča 3:0 (15:5; 15:10; 15:3)
SOČA: Devetak T., Devetak L, Nanut, Povšic, Gora, Černič, Cefarin, Klede, Pinto.
Poraz v Gradežu je bil verjetno neizbežen za ekipo SoCe. Predvsem pa je bila usodna odsotnost zaradi bolezni nekaterih pomembnih igralcev. Kljub temu so se fantje, ne glede na njihove sposobnosti, dobro odrezali, saj je bil nasprotnik dokaj močan. Predvsem pa je negativno vplivala velikost telovadnice na dimenzije katere niso navajeni. Tudi ta nastop pa je bil, kot tudi vsi prejšnji, ne glede na izid, povsem pozitiven.
Mrepida - Oljmpia Koroprint 2:3 (15:13, 14:16,12:15,15:11,13:15)
OLYMPIA: Hlede, De Juri, Klanjšček, Ce-tul, Pintar, Sever.
01ympia je osvojila prvo zmago. Dobro so začeli igrati od prvega seta in osvojih dragi in tretji niz. V Četrtem so malo popustih, vendar so zadnji niz dobro in zbrano igrah ter osvojih set, in zmago. Po mnenju trenerja Jakopiča je bil nastop fantov pozitiven.
Vrstni red: Val, Tomana in 01ympia 4, Finvolley, SoCa in Grado 2, Intrepida 0.
DEKLICE Skupina A
Tomana - Val 0:3 (7:15; 3:15; 4:15)
VAL: Ambrosi, Sošol, Cu-min, Gej, UrsiC, Visintin, Mar-vin, Toros.
Valovke so v Gradišču odigrale letošnjo drago prvenstveno tekmo ter gladko premagale domaCo Torriano. Domačinke, ki so pred tem že osvojile dve prvenstveni zmagi, so pokazale za razred slabšo igro od valovk, kar se je izražalo predvsem v igri ob mreži. Rezultat ni bil zato nikoli v dvomu, igra je bila v glavnem nezanimiva, Ce izvzamemo nekaj prodornih napadov Valovih igralk
Osteh izidi: Intrepida - Tomana 0:3, Farra -Azzurra 3:0. Vrstni red: Val MTI, Farra, Ronchi in Tomana 4, Azzurra 2, Lib. Gorizia in Intrepida 0.
POKALCORAG
Val MTI- Staranzano 3:0 (15:12, 15:7, 15:11)
VAL: Plesničar, Del Fabbro, Cijan, Simcie, Visintin, Černič, Branca, Miklus, Figelj, Sturm, Fabjan.
Najmlajše valovke so tudi proti ekipi iz Sta-rancana zapustile nepremagane igrišCe, vendar njihov nastop na domačem igrišču še zdaleč ni zadovoljil trenerja Jerončiča. Po začetnem vodstvu 15:3 so nerazumljivo popustile in napravile vrsto napak, ki so jih nato ponavljale skozi celo tekmo. Prevec je bilo zgrešenih žog v napadu in šepalo je tudi pokrivanje lastnega devetmeterskega prostora. Upati je, da je bila torkova tekma le nesrečna epizoda, kajti v soboto je že na vrsti prva tekma za prvenstvo naraSCajnic.
Osteh izidi: Villesse - Pro Romans 1:2. Vrstni red: Val MTI 13, Villesse 8, Azzurra in Pro Romans 7, Cormons 6, Staranzano 5, Torriana 2.
Kontovel - Virtus 1:3 (3:15,13:15,15:11,12:15)
KONTOVEL: Ivana in Veronika Sossa, Nastja in Jagoda Milic, Švara, Stoka, Bukavec, Battigelli, Gollia.
Po prvem setu je kazalo, da bo nepremagani Virtus povsem nadigral Kontovelke. Gostej so pokazale odlično obrambo, v napadu pa je večino žog uspešno pošiljala Cez mrežo ena sama igralka, Morwayjeva. Sredi drugega seta je trenerju Mitji Kušarju uspelo s posrečenimi menjavami obrniti tok dogajanja na igrišCu. Kontovelke so nadoknadile zaostanek 9:1 in izenačile 13:13. Set je žal splaval po vodi, toda odtlej in vse do konca je bila tekma izjemno izenačena. Kontovel je osvojil tretji set, v Četrtem pa je bil do rezultata 12:11 še v vodstvu. Kljub porazu so Kontovelke zadovoljile, osvojeni set pa jim bo prišel prav v boju za drugo mesto proti Triestini volley. Iz vsake skupine se namreč v konCnico uvrstita dve šesterki.
DEKLICE
Skupina C
Kontovel B- SanFAndrea B 3:0 (15:0,15:1,15:0)
KONTOVEL: Milic, Bukavec, Battigelli, Gollia, Sossa, Starc, Vitez, Hrovatin, Prašelj, Guštin.
Kontovelke so prvenstvo začele s prelahko zmago. Tekma je trajala slabe pol ure in od nje niso imele Kontovelke nobene prave" koristi. Trener je poslal na igrišče vse igralke, toda razmerje sil na igiršCu je ostalo nespremenjeno. KOntovel ne skriva želje, da bi s svojo B ekipo pristal v samem vrhu lestvice, tokratni nasprotnik pa s eje predstavil z ekpio naraščaj-nic, ki je bila povrhu še zelo šibka.
Obvestila
SMUČARSKA KOMISIJA ZSSDI obvešča, da bo predavanje »Snow time - carving evolution« v Četrtek, 11. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Predaval bo smučarski strokovnjak Sandro del Pub.
SK BRDINA sporoča, da vpisovanje za zimovanje v Mariboru je podaljšano do 15. decembra. Informacije na tel. št. 212859.
ZSSDI obvešCa, da bo danes, 4. decembra, ob 20. uri v domu A. Sirka v Križu seja smučarske komisije.
SK DEVIN prireja smučarski beli teden od 17. do 24. januarja 1998 v krasni Val di Fassa. Pričakuje nas Cez 100 km snežnih smučin, da ne bi govoriti o »Super Dolimiti ski-ju«. Nastanitev je predvidena v udobnem hotelu v kraju Vigo di Fassa, po izredno ugodni ceni. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004.
Mosley nagradil Zeniča
V palači madžarske vlade je bila pred dnevi podelitev priznanj zmagovalcem na Centralno evropskem prvenstvu v avtomobilizmu. Na zmagovalnem odra je bilo tudi nekaj Slovencev. V skupini rally F2 je osvojila drugo mesto posadka Peljhan in Kacin iz Idrije, v skupini N pa posadka Hočevar in Praznik iz Ljubljane. V cestno hitrostni skupini N je pvo mesto osvojil Alberto Zenic. Pred približno 300 gostov iz držav srednje Evrope je pokale podelil predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze ELA Max Mosley.
Smučarska komisija ZSSDI vabi na predavanje o carvingu
Carving se na betih strminah vse bolj uveljavlja kot alternativa smučanju s klasičnimi smuCmi, vendar pa še ni poznan v zadostni meri. Zato so se elani Smučarske komisije pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji odločiti, da ga bodo skušati popularizirati s predavanjem. Medse so povabiti strokovnjaka iz Pordenona Sandra I )el Pupa, ki bo govoril o tehničnem in tehnološkem razvoju smučanja, pomenu carvinga z analizo materialov, tehničnim opisom, prikazom videoposnetkov, spregovoril pa bo tudi o hitrosti, nevarnostih in obnašanju na progi. Predavanje bo v četrtek, 11. decembra s pričetkom ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Organizatorji vabijo na predavanje prav vse ljubitelje smučanja in ne samo njih.
Bor Puntingamer - CRT 0:1 (0:1)
Bor: R. Pavlica, Giacomini, Jogan, Benci, Dilissa-no-, Smotlak, Pučnik.
V tretjem kolu Memoriala Felluga v malem nogometu so borovci izgubili na neverjeten način, saj so v prvem polčasu igrati z možem manj (plavo-betim se je šele v drugem polčasu pridružil Pučnik) in kljub prejetemu golu so se skoraj enakovredno boriti z nasprotniki, ki so sicer zamudili nekaj dobrih priložnosti. V dragem polčasu pa so j Ji borovci pritisniti na plin in celih 25 minut oblegati nasprotnikova vrata. Giacomini, Smotlak, Di-lissano in Jogan so vsak po enkrat zadeti vratnico ati prečko, nasprotnikov vratar je opravil nekaj izvrstnih posegov, za nameček pa so »puntinga-merji« za las zgrešiti še vrsto drugih zadetkov. (VJ)
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijskem prvenstvu izključila za dve koli Micheleja Braido in za eno MIcheleja Go-miščka. V 1. amaterski ligi je izključen do 17. t.m. odbornik Sovodenj Roberto Uršič, prepoved enega kola igranja je dobil Roberto Verso (Vesna). V mladinskem deželnem prvenstvu je izključen za eno kolo Davorin Devetak.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Izlet v neznano
Leto je skoraj mimo in na vrsti je še zadnji izlet SPDT. Na programu je naveden kot izlet v neznano, vendar ni nam do tega, da bi priganjali elane in prijatelje društva, da bi si belili že itak sive glave in skušali uganiti, kam nas bo prireditelj izleta vodil. Gotovo je, da gremo v naravo, da ne gremo zelo daleC, kajti dnevi so kratki. Predno razkrijemo cilj izleta, naj navedemo nekaj bistvenih elementov, ki uokvirjajo izlet. Ti so: hoja, zrak, voda, trte, oljke, ciprese, brda, žlebovi in grebeni.
Vsi ste že razumeli, da gremo v Istro, v pokrajino, ki je zelo razčlenjena in razgibana. Natančneje, šli bomo na območje zgornjega toka reke Dragonje, ki predstavlja poseben ekološki prostor z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. O reki Dragonji naj povemo, da je največja slovenska reka, ki teče po fližu in edina reka, ki ne teče skozi naselja in zato ena najcistejših.
Ob Dragonji in njenih pritokih so nekoč delovali številni mlini in sicer največ v zimskem času, ko je bilo dovolj vode. Od teh pa ostajajo le ruševine, ki pričajo o nekdanji življenjskosti te doline, nekdaj bistvenega pomena za bližnje zaselke in vasi. Na žalost sedaj le neme ruševine mlinov in podrti seniki pričajo o zapuščenosti te doline. Poleg naravnega enkratnega okolja, bomo imeti možnost ogledati si tipične istrske hiše in gospodarska poslopja, pa Mazurinov mlin, ki ga obnavljajo in je zavarovan kot spomenik etnološke dediščine.
Zato vabimo na ta izlet, ki seveda ni v neznano, ampak v kraje, ki jih ne poznamo, a so tako blizu tistim, ki ljubijo naravo, čisto in neokrnje-
no, pa čeprav zapuščeno.
Izlet bo z osebnimi avtomobili. Mejo bomo prestopiti v Ospu in nadaljevali mimo Črnega Kala, Kubeda, GračišCa do vasi Popetre, kjer se bo začel pohod, ki bo trajal približno štiri ure.
Pridite na ta sklepni izlet v čudovito zimsko naravo Savrinskih brd in na neobvezno zaključno družabnost, da počastimo tudi Miklavža. Zbiranje udeležencev je v nedeljo, 7. decembra, ob 9. uri na Oberdanko-vem trgu v Trstu. Odhod bo ob 9.15. Izlet vodi Franc Armani, ki je na voljo za morebitna pojasnila in odgovarja na telefon 51360. (F.A.)
Društveni večer SPDT
SPDT pripravlja za prihodnji četrtek, 11. decembra, družabni večer ob zaključjku izletniške sezone. Kot je običaj, se bodo na večeru zbrali člani in prijatelji društva, ki so sodelovali ali se udeleževali raznih društvenih prireditev in srečanj, da si ogledajo predvsem stike in diapo-snetke z raznih izletov, ki so bili tekom leta. Vsak bo pokazal svoje umotvore, sad osebnih fotografskih vrlin in tehnik. Zajajnčeno je, da ne bo manjkalo smeha, pikrih pripomb in dobre volje vseh tistih, ki se bodo potrudili na društveni družabni večer, na katerem se bodo SPDT-jev-ci tudi posladkali in, ob kozarčku rajnega, v veselem razpoloženju zaldjučili izletniško sezono ter si, ob skorajšnjem koncu leta, izmenjali voščila.
SPDT vabi vse člane in prijatelje, ki so na raznih srečanjih in prireditvah pritiskali na sprožilec fotoaparata, naj prinesejo s seboj fotografije ali diase, da jih bomo skupaj občudovali prihodnji Četrtek v Domu v
Brišnikih z začetkom ob 20.30. Ponavljamo: družabnost bo v Domu v Briščikih in ne v Gregorčičevi dvorani.
Videopredavanje o Benečiji
Bilo jih je nad 60 stalnih obiskovalcev, ki so se prejšnji četrtek potrudili na društveni večer v Gregorčičevo dvorano in se popolnoma uživeli v nazoren in poglobljen prikaz kulturne dediščine Benečije. Za to je poskebel prof. Pino Rudež s prikazom doživetega videofilma beneške stvarnosti, ki ga je porazdelil v štiri posrečene stavke; od opisa zgodovinskih baročnih cerkvic, do verskih folklornih običajev v Topolovem in uspelega planinskega srečanja na Matajurju.
Predvajanje videofilma je prevzelo prisotne, da so se v trenutku duhovno znašli v beneški vsakodnevni resničnosti, ki jo zlasti Tržačani bolj obrobno poznamo. Navdušeni gledalci so Pina Rudeža nagradili z burnim aplavzom, potem pa pozorno prisluhnili še besedam prof. Žive Gruden, ki je, kot poznavalka beneških razmer, dodatno poglobila obzorje poslušalcev s pripovedjo o zivljenskih običajih Benečanov in o njihovih kulturnih in jezikovnih vrednotah, ki ne smejo v pozabo.
Večer, ki je marsikomu zapolnil pomanjkljivo poznavanje beneških ljudi, njihovih običajev in krajev, je žel popolno odobravanje in je vsestransko uspel, za kar se je treba zahvaliti požrtvovalnemu snemalcu in komentatorju Pinu Rudežu in poznavalki Živi Gruden.
Srečanje na Volniku
Kljub slabemu vremenu, dežju in
burji, se je v nedeljo dopoldne trideset planincev, elanov SPDT zbralo na Volniku na srečanju v počastitev spomina odbornika Maria Milica ob 4. obletnici smrti. Bila je tudi prva obletnica odkritja spominskega obeležja, ki ga je SPDT dalo postavitvi na vrh Volnika. Nekulturne, vandalske roke običajnih nestrpnežev so se v tem času znesle nad vrhnjo kamnito ploščo s smerokazi in s strganjem slovenskih napisov naredile škodo, ki jo bo moralo društvo popraviti.
Pri obeležju je bila kratka spominska svečanost, nakar so se prisotni pred dežjem in burjo zatekli pod napušč prazne nekdanje vojaške stražarnice, a zoprne vremenske razmere so kaj kmalu spodile planince z Volnika. Skoraj vsi so se po gozdni cesti, po kateri so prišli na vrh, vračali v Zagradec, kjer so imeti parkirana svoja vozila. (L.A.)
Tradicionalni smučarski tečaj bo od 18. januarja
Po bolj skromni lanski in predlanski zimi, zgleda da bo smučarska sezona 1997/98 ugodnejša. V nekaterih zimskošportnih središčih bodo smučišča odprti že ob koncu tedna, sredi decembra pa naj bi naprave pognali povsod. Na smučarsko sezono se pripravljajo tudi pri SPDG. Zadnjo novembrsko soboto so na sedežu društva prirediti sejem rabljene smučarske opreme in tudi že začeli zbirati prijave za tradicionalni nedeljski tečaj smučanja, ki bo v dragi polovici januarja in v začetku februarja v Podkloštru (Arnold-stein). Poleg alpskega smučanja bodo tudi letos prirediti začetni in nadaljevalni tečaj deskanja (snow-board). Društvo bo poskrbelo za av-
tobusni prevoz (cene enake lanskim!). Tečaj se bo pričel 18. januarja, zaključil pa 8. februarja.
Interesentom, zlasti tistim, ki nameravajo izkoristiti možnost avtobusnega prevoza, priporočamo, da se prijavijo čimprej. Pri oddaji mest v avtobusu se bo upošteval vrstni red prijav. Prijave na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure.
V	okvir zimsko-športne dejavnosti sodi tudi zimovanje, ki bo od 2. do 6. januarja v Podkloštru in ki se ga bo udeležilo okrog 50 članov. SPDG je letos prevzelo organizacijo zamejskega smučarskega prvenstva. Tekma bo 1. marca na Zoncolanu.
Na razpolago planinski koledar za 1998
Prednaročnike na planinski koledar SPDG za leto 1998, obveščamo, da je koledar na sedežu društva, kjer ga lahko dvignejo. Ob tej priložnosti lahko tudi že poravnajo članarino za prihodnje leto. Članarina ostaja nespremenjena: 15 tisoč tir za odrasle člane in 10 tisoč lir za dijake in mlajše člane. V članarini je vključeno tudi kumulativno nezgodno zavarovanje, v odnosu do tretjih oseb.
Okvirni program dejavnosti v letu 1998
V	začetku prihodnjega leta bo izdelan okvirni program dejavnosti v letu 1998: od planinskih izletov, pohodov, do družinskih izletov, družabnosti, pa tudi zahtevnejših podvigov. Pri načrtovanju bo odbor vzel v poštev tudi predloge in želje članov. Predloge pošljite na društveni sedež ali sporočite odbornikom do konca leta.
MePZ Primorsko v koprski stolnici
Kot pri vsakem od naših zborov se je delovanje resno začelo že ob nastopu jesenskih dni: za mačkoijanski zbor Primorsko pa je prva obveznost že pred vrati. V soboto, 6. t.m. bodo namreč nastopili v piranski stolnici na koncertu, ki uresničuje načrt z naslovom Vox Magna. Pobuda je dal zborovodja Tone Baloh, ki je v zamisel koncerta sakralne glasbe vključil pevce in pevke kar štirih obmejnih zborov. Na sobotnem koncertu, ki se bo začel ob 19. uri, bodo nastopili poleg MePZ Primorsko še mešani zborovski sestavi Brnistra iz Bertokov (pod vodstvom Marka Kocjančiča), Maestral iz Kopra (vodi ga Maja Cetin) in pa Divača, ki vadi prav tako pod mentorstvom Toneta Baloha.
Sakralni prizvok bo imel tudi drugi koncert, na katerega se mačkoijanski pevci resno pri-
pravljajo: tokrat bodo nastopili na naši strani meje in natančneje v cerkvi sv. Urha v Dolini. V torek, 23. t.m., bodo namreč sooblikovali koncert skupaj s tržaškim zborom Cappella Terge-stina di Notre Dame de Sion, ki ga vodi Marco Podda. Poleg namena, da se občinstvu predstavi zborovsko srečanje v duhu že skorajšnjih božičnih praznikov, gre obenem za uresničevanje kulturne izmenjave med slovenskim in italijanskim zborom.
Dovolj zahtevna bo tudi sezona, ki se bo nadaljevala v prihodnjem Sončnem letu; KD Primorsko je namreč med društvi, ki bodo leta 1998 praznovala visoke obletnice ustanovitve in delovanja. Mačkoljansko društvo bo tako proslavilo svojo 100-letnico (poleg tega so še društva Primorec v Trebčah in Slovan na Padričah s stoto, in pa KD Valentin
Vodnik v Dolini s stod-vajseto obletnico!). Obenem bo niz prireditev, ki si jih društveni odbor zamišlja za prihodnje praznovanje, obeležil tudi 15-letnico nastanka in delovanja mešanega pevskega zbora Primorsko. V načrtih so že januarja recital mladih izvajalcev, nato predstavitev knjige Aleksija Jerco-ga, gostovanja pevskih in godbenih sestavov, dramskih skupin. Verjetno maja bo v borovem gozdiču večja kulturna prireditev, osrednja proslava pa bo predvidoma prihodnjo jesen.
Med obveznostmi samega pevskega zbora pa sodi uresničitev zamisli o kulturni izmenjavi oz. reviji, ki naj bi jo prihodnjo pomlad predvidoma v Divači pod skupnim naslovom Sosedova pesem sooblikovali še zbori iz Zagorja ob Savi, Rogaške Slatine in seveda Divače.
(dam)
V Ljubljani razstava sežanske slikarke Zdenke Šabec
LJUBLJANA - V avli Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Kardeljeva ploščad 25. v Ljubljani bodo v danes ob 18. uri odprli razstavo slik Zdenke Sabec iz Sežane. Slikarka Sabec, rojena 1960 leta v Pulju, se je po končani gimnaziji odločila za študij obramboslovja v Ljubljani, kjer je nato preživela deset let. Pred osmimi leti se je za stalno naselila v Sežano, kjer tudi ustvarja. Sicer pa je po večletnem delu v prosveti zaposlena sedaj v slovenski vojski. V vojašnici v Postojni je imela letos svojo samostojno razstavo. Zeli si, da bi umetnost bila ustvarjena po meri človeka in naj bi prinašala nove kvalitete. Priti do kvalitetnega likovnega slikarskega izraza pa zahteva sedmi čut, ki ga izraža vsaka likovna govorica. Tudi slike Zdenke Sabec so nekaj posebnega, ki se jih splača ogledati.
Umetnost postavlja vprašanja
SEŽANA - V Mali glaleriji v Sežani bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo likovnih' del, ki so jih ustvarjali udeleženci likovne delavnice pod naslovom Umetnost postavlja vprašanja, ki je pod vodstvom akad. sbkarke Karin Lavin potekala spomladi v Sežani. Ob otvoritvi bo o samem delu in ustvarjanju spregovorila mentorica Karin Lavin in tajnik sežanske ZKO Aleksander Peršolja ter sami udeleženci delavnice.
Udeleženci, vseh je bilo devet, so se srečali osemkrat in ob diapozitivih in praktičnem delu spoznavali glavne tokove modeme umetnosti. Skozi pregled umetnostnih smeri zadnjega stoletja (od impresionizma do danes) so iskali odgovore na lastna iskanja in potrebe po izražanju sebe. Umetnost je tista, ki kaže smer, v katero se giblje celotna družba in pogosto postaja ogledalo družbe. Ta tenkočutnost in razgibanost v umetnosti zadnjega stoletja nam je pomagala k razpoznavanju družbenih dogajanj, dogajanj v umetnosti danes, k razvoju celotne družbe in spoznavanju samega sebe. Olga Knez
V tržaški Mieli dvakrat zanimiv Novecento
Predstava in priprave nanjo: tržaški Univerzitetni gledališki center je v sodelovanju z ustanovo Erdisu in univerzo pripravil seminar s srečanji z oblikovalci predstave Novecento po Bariccovi pripovedi, za zaključek pa bo dvakrat gostil še predstavo-monolog. Po seminarju, ki so ga vodili Silvana Monti, predstojnica filozofske fakultete, sicer pa docentka za zgodovino gledališča, gledališki kritik Roberto Canzian in režiser Roberto Piaggio, bo danes srečanje z režiserjem predstave Gabrielejem Vacisom, v nedeljo pa s scenaristom Marcom Pontijem. Izredno zanimivo predstavo, v kateri nastopa samo Eugenio Allegri, si bo mogoče ogledati dvakrat, in sicer v nedeljo, 7. in ponedeljek, 8. decembra, obakrat ob 21.uri, prizorišče pa bo gledališče Miela.
Sicer pa je celotna pobuda tržaških univerzitetnikov v prvi vrsti posvečena delovanju gledališča Laboratorio Teatro Settimo pri Turinu. Gre za zanimivo in za italijanske razmere svojstveno skupino, ki se precej posveča novim prijemom oz. vrednotenju domačih mladih talentov. Iz te skupine posredno izhaja tudi Alessandro Baricco, ki je zaslovel z nekaj posrečenimi knjigami in z odličnimi nastopi na televizijskih mrežah Rai, kjer je govoril o literaturi in operi. Po njegovem delu je. režiser Gabriele Vacis, znan po vrsti domiselnih režij, povzel tudi monolog Novecento, ki ga odlično podaja Eugenio Allegri. Za Trst sta tako skupina kot tudi predstava novost, vendar pa so že pred nekaj leti delovanju Laboratoria Teatro Settimo v Pordenonu posvetili primerno pozornost. Takrat je bila v povsem neprimerni dvorani Concordia na spore-du-tudi predstava Novecento, ki pa je zaradi kvalitete povsem zabrisala neprikladnost prizorišča.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
:■
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko Stalno Gledališče - Kulturni dom
Francis Veber »VeCerja bedakov« - Režija Vladimir Jurc. Predpremieri: danes, 4. t. m., ob 16. uri (red H) in ob 20.30 (red E). Premiera jutri, 5. t. m., ob 20.30 (red A).
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 4. t. m., ob 20.30. uri (red A) gostovanje gledališke skupine Compagnia I Fratellini s predstavo »Le sedie« E. Ionesca. Režija Egisto Marčucci, nastopata Marcello Bartoli in Dario Cantarelli. Predstava v abonmaju: odrezek 5 rumen.
Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic in predprodaja vstopnic za predstavo »Medea«, ki bo na sporedu od 12. do 14. t. m. (v abonmaju: odrezek 17 bel - na izbiro) in za »Lorenzaccio«, ki bo na sporedu od 16. do 21. t. m. (v abonmaju - odrezek 13 moder) - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30,15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za opero »Don Pasquale«, ki bo na sporedu 13. t. m. (urnik: 9-12,16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih).
Dvorana Tripcovich
Danes, 4. t. m., oh 20.30 (red B) balet »Romeo in Julija« v izvedbi španskega gledališča Luisillo. V glavnih vlogah nastopajo Maria Vivo, Mariano Cruceta in Daniel Fernandez.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Jutri, 5. t. m., ob 20.30 gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s predstavo G. Fexdeaus »Sarto per signo-ra«. Režija Marco Bernardi.
V	nedeljo, 7. t. m., ob 11. uri Povem ti pravljico: »Grdi raček«.
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	ponedeljek, 15. t. m., in v torek, 16. t. m., ob 20.30
se bo predstavila gledališka skupina »Teatro de gli Incamminati« z Evripidovim delom »Medea«. Režija Luca Ronconi. Nastopajo: Franco Branciaroli in Alfonso Veneroso.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 ; 494368/494365).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V četrtek, 18. t. m., ob 20.45 gledališka predstava »Medea« v izvedbi Teatro de gli Incamminati. Režija Luca Ronconi.
Teatro Contatto - Spazio Teatro Capannone
Danes, 4. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo »La rosa rossa e la rosa bianca« v izvedbi skupine »Compagnia del Centro Servizi e Spattacoli di Udine«. Režija Antonio Syxty.
Ponovitve jutri, 5. in v soboto, 6. t. m.
Teatro Contatto - Auditorium Zanon
Danes, 4. in jutri, 5. t. m., ob 20.30: Theatre Tattoo »Le ciel est lion, mais la terre aussi«. Režija Mladen Materic.
______________SLOVENIJA__________________
PORTOROŽ
Avditorij
V soboto, 6. t. m., ob 17. uri - Miklavževa gledališka predstava: predstavilo se bo Gledaslišče iz Ptuja z delom Paula Maara »Oj, čudežni zaboj«. Režija Peter Srpčič..
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 4. t. m., ob 10. in 17. uri predpremiera igre B. Minolija »Vilinček z Lune«.
Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure).
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 4. t. m., ob 19.30 (premiera) - Albert Camus »Kaligula«.
FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na CM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure.
V	torek, 16. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Davorja Bušiča (flavta) in Nine Kovačič (klavir). Na programu Mozart, Genin, Gabrijelčič, Franck. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta. Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 20i30 bo v gledališču Rossetti nastopil Mischa Maisky (violončelo). Gledališče Miela
V	sredo, 10. t. m., ob 20.30 dobrodelni koncert, na katerem se bo predstavil Trio »Albatros Ensemble«. Na programu Goossens, Martinu, Enesco, Wleniaw-ski, Rota. Izkupiček večera bodo namenili A.I.L. (As-sociazione italiana leucemie).
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 17. t. m., bo ob 20.30 nastopil Trio Lortie-Lysy-Berick. Na programu Schubert, Mendelssohn-Bartholdy, Brahms.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98
V	četrtek, 11. t. m., ob 19.30 v Komorni dvorani KG L. Bratuž: Fortepiano v času Napoleona in ob zatonu Beneške republike - Ilario Gregoretto, Elena Modena.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	sredo, 17. t. m., ob 20.45 nastop filharmoničnega
orkestra iz Vidma, dirigent Georg Schmoehe, solist Francois Joel Thiollier. Na programu Rahmaninov in Čajkovski.
SLOVENIJA
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 20.15 (glasbeni abonma) klavirski recital pianista Jeana Francoisa Antoniolija.
V	sredo, 17. t. m., ob 20.15 koncert »Praznični večer z orkestrom slovenske policije in solisti«. Dirigent mag. Milivoj Surbek. Izvajali bodo dela E. Satija. M. Nicola, D. Šostakoviča, M. Jarra, E. Morriconeja in J. Privška.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 20. t. m., ob 20.30 božični koncert s komor-
no skupino Ave iz Ljubljane.
V	soboto, 27. t. m., ob 21. uri novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija in komornim zborom RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	soboto, 6. t. m., ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani večer črnskih duhovnih pesmi »The Harlem Spiri-tual Ensamble«.
V	nedeljo, 7. t. m., ob 19. turi v Dvorani Slovenske filharmonije koncert »Carmina Slovenica«. Dirigentka Karmina Silec.
SNG Opera in balet
Danes, 4. t. m., ob 20. uri premiera opere »Lizistrata 75« D. Božica. Dirigent A. Spasič.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJAUULIJSKA KRAJINA
TRST
TK Galerija - Tržaška knjigarna: do 9. t. m. je na
ogled razstava Deziderija Švare.
Kulturni dom: v sklopu proslavljanja 250-letnice rojstva Žige Zoisa bo do 10. t. m. na ogled razstava slikarja Roberta Kozmana. Umik: vsak dan od 10. do 13 ure in v večernih urah, ko so v gledališču predstave.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Miramar - Konjušnica: zaradi izrednega zanimanja je velika razstava o Dačanih podaljšana do 6. januarja 1998. Obiščete jo lahko od 9. do 17. ure. Galerija Torbandena: do 31. t. m. razstavlja Edo Murtič. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-20.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25.
januarja je na ogled razstava o skedenjski železarni. Umik: 10-13, 17-20.
k
Tergesteo: do 20. t. m. je na ogled razstava o škedenj-ski železarni. Umik: 8-21.
Poštna palača na Trgu V. Venelo: do 20. t. m. je na ogled razstava o Skedenj ski železarni. Na ogled od 8. do 20. ure, ob praznikih od 8.30 do 19.00.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 10. t. m. razstavlja Patrizia Delbello.
Kavarna S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija.
Galerija Grandangolo: do 10. t. m. je na ogled razstava Ennia Tedeschija »Onkraj obzorja«.
Galerija Nadia Bassanese: do 24. t. m. razstavlja Angela Fasoli.
Palača Costanzi: do 25. februarja 1998 je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Krožek Fincantieri (Galleria Fenice 2 - I. nadstropje): na ogled je razstava tržaške slikarke Adriane Bavaresco »Jadran: morje in zemlja«.
Gledališče Miela - Kdo so drugi...: na ogled je fotografska razstava S. Salgada »Podobe, tragedije in upanja«.
OPČINE
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom: še jutri, 5. t. m., raszstavlja Cecilija Černe. Umik ogleda ob delavnikih med 16. in 19. uro.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli.
BOUUNEC
Sprejemni center pri gledališču F. Prešeren: na
ogled je razstava Marjana Mušiča.
ŽEMPOLAJ
Bivši otroški vrtec: še danes, 4. t. m. bo na ogled razstava »In zrasel je kamen iz kraških tal - vsako ime, ki ga danes prebereš pomeni nenapisano knjigo o
borbi in stiski, pa tudi o veličini in neuklonjivosti človeka (Naše vasi od 1920 do 1950)«. Urnik razstave od 17. do 19. ure,.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je razstava Bogdana Butkoviča. Galerija Ars v Katoliški knjigarni: do 6. t. m. razstavlja slikarka Klementina Golja.
Umetnostna galerija Miro Peršolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Per" sol j a ter kipar M. Peršolja.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleone a Campoformido«.
______________SLOVENIJA_________________
LJUBLJANA
Cankarjev dom: do 18. t. m. je na ogled 3. Slovenski bienale ilustracije.
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Kotiček (ponovitev)
TV DNEVNIK Pri nas doma (ponovitev)
S RAI 1
6.30
9.35
11.00
12.25
12.35
13.30 14.05
14.25
15.15 16.00
16.35
18.10
18.45
19.00
19.30 20.40
20.50
23.10
23.15 0.05 0.45
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Unica via la fuga (dram., ZDA ’70, i. Jane Seymour)
Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Ja-nira Majello), vmes Zeleni nasveti in astrologija, (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Oče, sin (i. Angela Lan-sbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piu (vodi Milly Cariucci) Nan.: Una famiglia com-ne tante
Dokumenti: Kvarkov svet - Močvirje Musiara Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Princesa Sissi
Nogomet: Evropa - Ostali svet, vmes (17.30) dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco)
SPort: Žrebanje za SP v nogometu
Vreme, dnevnik, šport Aktualno: L’ inviato spe-ciale (vodi Piero Ghiam-bretti)
Variete: Faccia tosta (vodita Teo Teocoli, Wendy VVindham)
Dnevnik
Dokumenti: Overland 2 Dnevnik
Aktualno: La Scala
RAI 2
	Pregled tiska
	Nad.: Zelene jagode
	Variete za najmlajše, vmes (9.35) nan. Lassie
	Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara
	Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik
	Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti)
	Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba
	Variete: Ci vediamo in TV
	Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo
	16.50,18.15 Dnevnik
	Šport
	Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile
	Nan.: Rex, 19.55 Di-sokkupati
	Večerni dnevnik
	Nan.: E.R. Medici in prima linea (i. A. Edvvards, E. La Salle, G. Clooney)
	Tg2 - Dosje
	Dnevnik
	Aktualno: Le stelle del mese - Znanost
	V parlamentu,vreme, šport
	Umbria jazz
A RAI 3
6.00
8.30
10.00
10.30
12.00
12.20
Jutranji dnevnik Film: Anima e corpo (dram., ZDA ’47)
Dok.: Voglia di pešce Aktualno: Italija 50. leh,
11.00	Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12,15 Šport Aktualno: Telesogni,
13.00	II grillo, 13.30 Me-
14.00
14.55
15.05
15.30
dia/Mente
Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo Nan.: Ma che ti passa per la testa?
Šport: ženska košarka, plavanje
Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia jEHj Variete: Blob
Film: Codice del silenzio (krim., ZDA ’85, i. Chuck Norris, Henry SUva) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top secret, 23.45 Magazzini Einstein Dnevnik, pregled tiska
§3 RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1
Slovenija 2
6.00
8.50
11.40
13.00
13.30
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30
21.35
22.40
0.55
1.15
Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Rubi, 7.40 Anto-nella, 8.30 Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa, 11.30 dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film: I gladiatori (zgod., ZDA ’54, i. V. Mature, S. Hayward, Debra Paget) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: 48 ur (krim., ZDA '82, r. W. Hill, i. Eddie Murphy, Nick Nolte) Film: I re della spiaggia (kom., ZDA ’90, i. C. Thomas Howell)
Pregled tiska
Nan.: Kojak, 2.00 Baretta
@ CANALE5
6.00
8.00
8.45
9.45
11.30
13.00 13.25 13.40
14.10
15.45 15.50
17.45
18.35
20.00
20.35
21.00
23.20
1.30
1.45
| Na prvi strani, vreme | Jutranji Tg5
Nan.: Komisar Scali(i. M. Chiklis, T. Saldana) Variete: Maurizio Costan-zo Show
Variete; Ciao Mara (vodi Mara Venier)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss)
Aktualno: Uomini e don-ne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualne teme: Verissi-mo (vodi Marco Liomi) TV film: Nient’ altro che la veri til (dram., ZDA '95, i. Bradley VVitford, J. Haary Lennix)
Aktualna kronika iz vsakdana: Verissimo (vodi Marco Liorni)
Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti)
Variete: Beato tra le don-ne (vodi Paolo Bonolis) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hitchcock
	Otroški variete Ciao ciao		Vremenska panorama	m	- 1.30 Teletekst TV Slo-
	mattina, vmes risanke		Včeraj, danes, jutri	■	venija
	Nan.: Lepotica in zver,		Videoring		Euronevvs
	10.20 Družina Brock,		Tedenski izbor: nan. Ho-		Tedenski izbor: Filmski
	11.25 Dva policaja v Chi-		ganova druščina (ZDA,		triki
	cagu		20. epizoda)		Koncert Simfonikov
	Šport studio, 12.25 Odpr-		Film: Poročnik v krilu		RTVS: Klavirski koncert
	ti studio, 12.50 Fatti e		(ZDA '56, r. Frank Tash-		št. 1 (Brahms, pianistka
	misfatti (vodi Paolo Li-		lin, i. Tom Evvell, Sheree		Dubravka Tomšič Sre-
	guori)		North, Rita Moreno)		botnjak)
	Nan.: Willy, princ z Bel		Poljudnoznanstvena od-		Nanizanka: Grace na
	Aira		daja: Dogodivščine z		udaru (ZDA, 14. epizoda)
	Risanke		divjega zahoda		Nanizanka: Prvaki (ZDA.
	Risanke: Simpsonovi		Poročila		i. Timothy Busfield,
	Varieteja: Colpo di ful-		TV igrica: Kolo sreče		Ashley crow, Ed Marina-
	mine, 15.00 Fuego! (vodi		Videostrani		ro, Kevin nealon, 2. ep.)
	Alessia Marcuzzi)		Jesenska marjanca		Nanizanka: Moja družina
	Nan.: Melrose Plače (i.		Novice iz sveta razvedri-		(Nemčija, i. Rainer Hu-
	A. Shue, C. Thorne)		la		nold, Saskia vester, «Bir-
iffl	Variete za najmljaše		TV Prodaja		ge Schade, 1. epizoda)
	Nan.: Hercules		Videostrani		Nanizanka: Dogodivščine
	Odprti studio, vreme		Obzornik		iz živalskega vrta
	SP v smučanju: ženski		Otroški	program:		(Nemčija, 3. epizoda)
	smuk		Sprehodi v naravo, 17.25		Nogomet: Evropa - Svet
	Variete: Benny Hill		Nan.: Denver, poslednji		(iz Marseilla)
	Aktualna odd.: Moby		dinozaver (ris., 7. ep.)		Rokomet: Slovenija -
	Dick (vodi Michele San-		Po Sloveniji		Danska (SP, zenske)
	toro)		Pordaja		SP v smučanju: ženski
	Variete: Le iene (vodi Si-		Tv igrica: Kolo sreče		smuk
	mona Ven tura)		Včeraj, danes, jutri, 19.15		Podoba podobe
	Šport studio, 0.40 Pre-		Risanka		Film: Nokturno (Avstrija)
	gled tiska		Majhne skrivnosti ve-		Dokumentarna oddaja:
	Italija 1 šport		likih kuharskih mojstrov		Ivy Compton Bumett (VB
	Nan.: Star Trek, 2.30 Fo-		TV Dnevnik, vreme, šport		Evropski kulturni maga-
	rever Knight		EPP		zin: Aliča
			Tednik		
			Sence vzhajajočega sonca		
STElE 4			Nan.: Oh, dr. Beeching (VB, 1. epizoda)		
			Včeraj, dane,s jutri		
			Odmevi, vreme		
	19.30, 23.00 Dogodki in		Šport		
	odmevi		Omizje		
B	He Man 11 supplemento		Tednik Videoring	@ Koper	
IflB	Aktudna odd.: Quadrato		Videostrani		
IMCj	Zoom umetnost in kultu-				
	ra				Euronevvs
	Cittadino in linea con...				Film: Črni blisk (kom.,
	Gospodarstvo				Nem. '58, i. T. Sailer)
			TV PRIMORKA		Meridiani Program v slovenskem je-
(•) MONTECARLO .					ziku: Pomagajmo si
					Reportaža
			17.00 Videostrani		Primorska kronika
			Miklavževanje po starem		Vsedanes - Tv Dnevnik,
	19.30, 22.30, 1.20 Dnev-		VeCer z bio-hironom		vreme, šport
	nik, 19.50 Šport		65-letnica godbe na piha-		Eccheccimanca
	Nan.: Hitchcock		la Vogrsko		Četrtkova športna oddaja
	Aktualno: Candido		Napovednik, videospot		Žreb skupin za SP v no-
	Film: Nebbia sulla Mani-		dneva		gometu
	ca (kom., ZDA ’53)		Dnevnik TV Primorka		Rokomet: Slovenija -
[My	Variete: Tappeto volante		Aktualna tema		Danska (SP, ženske)
	Variete: Zap zap		Kontaktna oddaja: Boris		TV dnevnik, vreme
	Žrebanje za SP v nogo-		Strel - Bele strmine		Euronevvs
	metu		Glasbena oddaja: Pri-		Program v slovenskem je-
	Variete: Star Festival		morkinih 10		ziku TV Poper
	Film: lo & Annie (kom..		Dnevnik TV Primorka		Zabavno glasbena od-
	ZDA '77, i. W. Allen)			HH	daja: Karaoke
r
"A
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi-Zivljenje Istranov v šavrinskih hribih; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz podzemlja (M. Rebula, 6. del); 9.40 Telovadba za vsakogar; 10.10 Koncert slovenske glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Cecilijanka '97; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Naša pesem '97; 18.00 Zastrta krila (pripr. M. Rebula); 18.25 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10,00 Matineja;
16.30	Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 10.50 Intervju; 11.15 Aktualnosti; 13,00
Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večrni pr. z Markom Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8,40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intomo; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13,33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti;
16.00	Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono;
18.45	Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 18.30 Simfrock; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informa-
tivna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10:30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.40 Planinske informacije; 9,35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11,35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve;
15.30	DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz.
Slovenija 3
7.00,	8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00,13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza;
13.30	Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.;
15.00	Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.40 Življenje kot izziv; 17.00 Banchetto musica-le; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18,10-19.00 Rož - Podjuna - Žila.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
2	Četrtek, 4. decembra 1997																
ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA																
O		K	6	66 		666	H.	iSSS	JI	8		555?	A	X	\	C	A
1020	1030

MOSKVA
-15/-110
srN LIZBONA c^y n/17 o
Temperature zraka so bile (___) izmerjene včeraj 1 ob 7 in 13 uri.
p, 4 «—
0
o KIJEV % -/~
sc
BEOGRAD sla /
°	’ d,
FIJA 2/4
,«,« -KdNr S
z '-AT#l9/re
'31010	-	'
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.17. Dolžina dneva 8.43.
f LUNINE MENE'
Luna vzide ob 11.07 in zatone ob 21.19.

PLIMOVANJE
Danes: ob 0.19 najvisje 32 cm, 5.42 najnizje -8 cm, ob 11.11 najvisje 32 cm, ob 18.09 najnižje -51 cm.
Jutri: ob 1.14 najvisje 31 cm, ob 6.51 najnižje -5 cm, ob 12.01 najvisje 22, ob 18.59 najnižje -42 cm.
zžt:
MORJE
Morje razburkano, temperatura morja 12,6 stopinje C.
S—

BIOPROGNOZA
Obremenitveni vpliv vremena bo postopoma popustil.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............2
1000 m..............1
1500 m.............-2

°c
2000 m............-5
2500 m ............-7
2864 m............-9
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
V New Yorku že vlada pravo praznično vzdušje
NEW YORK - S postavitvijo 25 metrov visoke sre- vanju božica in novega leta. Ob postavitvi velikega brne jelke, ki jo razsvetljuje 26 tisoC raznobarvnih božičnega.drevesa so ba bližnjem drsališču pripravi-žamic, so se na newyorškem trgu Rockefeller Plaza li drsalno revijo, za številne gledalce pa še nekaj v torek ponoči začele letošnje prireditve v pricako- drugih zabavnih prireditev. (Telefoto AP)
Sprehod dveh vesoljcev uspel
HOUSTON - Na ameriškem raketoplanu Columbia se je nekaj po 10. uri po srednjeevropskem Času s približno enourno zamudo zaCel vesoljski sprehod dveh astronavtov, ki ga prvotno niso načrtovali.
Med predvidoma štiri ure in 25 minut dolgim sprehodom bodo prvič preizkusili majhen daljinsko vodeni satelit Sprint za nadzor zunanjosti vesoljskega plovila in žerjav za prenos tovora. (STA)
Zvezde za zapahi brez soja luči
TOKIO - Nemška revija Focus v zadnji številki objavlja seznam »popularnih klientov zapora« - igralcev, ki so bil za zapahi v resničnem življenju in ne v soju odrskih luči. Mae West je na oder prinesla Seks, komedijo, ki jo je leta 1926 za osem dni spravila v keho, ker je »kvarila moralo mladine«. Ryan 0‘Neal je leta 1960 v zaporu presedel 51 dni, ker je premlatil nekega tujca. Zaradi drog je sedel Robert Mitchum, Sophia Loren zaradi utaje davkov. Christian Slater je pred tremi leti poskušal na letalo pretihotapiti pištolo in je moral sedeti deset dni. Sedaj pa mu grozita dve leti: najprej je Mirka Branda ugriznil v trebuh, potem pa se je sporekel še s policijo. (STA)
Ariane uspešno utirila dva satelita
KOUROU - V gvajanskem vesoljskem središču (CSC) v Južni Ameriki so v torek ponoči ob 23.52 in 31 sekund po srednjeevropskem Času izstrelili 103. evropsko nosilno raketo ariane. Ariane 44P s štirimi štartnimi raketami na trdo gorivo je 370 km nad zahodno obalo Afrike pri hitrosti 9, 6 km/s utirila japonski telekomunikacijski satelit JCSat 5, nekaj minut kasneje kasneje pa se je 760 km visoko, pri hitrosti 9, 3 km/s loCil še nemški znanstveni satelit Equator S.
JCSat 5 bo s pomočjo 32 tran-sponderjev najmanj 12 let prenašal glasovne, podatkovne in televizijske signale med Japonsko in azij-sko-tihooceanskim področjem ter Havaji, Equator S pa bo raziskoval vpliv sončevega vetra na ekvatorialni del zemljine magnetosfere in električnega polja. Equator S bo krožil okoli našega planeta po eliptičnem tiru od 500 km do 65.280 oz. 63.700 km visoko.