RO VETA glasilo slovenske narodne podporne jednote leto—yearxl ta. Uit, m Um pmi-wtlm CHICAGO, ILL, ČETRTEK t. JUNIJA (JUNE) 191«. STEV.—number 132. potapljače dva meseca u preži ČAKALI 80 NAJBRŽ VA TRANBPOBTVE LADJE potapljača napadla parnik 180 _ milj od obvelja. Atlantiika laka. — Seat in trideset oseb s parnika "Tezel," ki je bil potopljen t nedeljo popol dne od dveh nemških potapljač, m je pripravilo za odhod v New York. Telesne moči mornarjev ao bile preeej izčrpane od veelanja proti obrežju. Mornarji ao pripovedovali zelo zanimive dogodke o na padu in težavnemu potu v dveh luknjičaatih čolnih proti obrežja. Kapitan B. K. Lowry je povedal. kako je bil parnik "Teiel," ki je reprezentiral vrednost $2, 000.000 napaden in potopljen. "Pno svarilo amo dobili," je dejal kapitan, "ko je nad poveljniškim mostiČem eskplodral šrap-nel ob 4:20 vnedeljo popoldne. Dve potapljači ata pripluli k naši ladji. Kapitan, ki je govoril do!>-ro angleščino, je prišel na naš parnik, zahteval je naše papirje in ukazal, da zapustimo ladjo. Topovi z njegove potapljače ao bili namerjeni na naa." Ko je poveljnik potapljače prevzel parnik, je rekel : "Sovražim take reči, toda dobili smo povelje, da stopimo v akcijo, ali se pa vrnemo domov. Bili srno tukaj nad dva meseca". Philadelphia, Pa. — V lokalnih mornarskih krogih sodijo, da ao bile nemške potapljače na preži pred delavvarskinii rti od 2L maja. Omenjenega dne je priplul britski parnik "Cheyenne" sa prevažanje olja v ustje reke De-lavare ua potu v Philadelphijo.^ Kapitan je prinesel uovico, da je bila potapljača za njim. Kapitanova izpoved je v začetka obtklila splošno poozrnost, toda ka&neje so mislili, da se je kapitan zmotil, ker niao našli sledi o korzarju. Zadnji teden je morje splavilo mrtvega kita v plitvi vodo, ki je meril do 50 čevljev. Mnogi ao vsled tega mislili, da je britski kapitan videl mrtvega kita in gs je vsled rasdalje smatral njratspljsčo. De 21. maja je kapitan s parnika "Chejrenne" proail brezžično brzojavno postajo za pomoč, feš, da ga preganja potapljača. Po izpovedi kapitana je potapljala izffinila, ho so vzrli obrežje. Potapljača je izstrelila torped na parnik, ki je pa zgrešil cilj, ko ■e je nahajal 180 milj od obrež-i«. r200da va ulični ftE1.ee-nici Indianapolia, Ind. — Na križi-^ Michiganeke ceste in Arling-ton»ke ulice je voz ulične železni«* udaril v avtomobil, ki ga je fcfiral Herman KaiL V avtomobili je bilo deset oeeb, ko ee je do-f°dila nesreča. Sunek je bil Uko •ačaa, da ata bila dva otroka na ■••»tn ubita, oaem oaeb pa ranjenih. Motomik Ira R ran ha m pravi, d» je zažvižgat kot ponavadi, ko * jc bližal križišču. Videl je, da * avtomobil bliža s veliko hitri-«• cest noielesaiški progi in dal * znamenje vdrugič. Hreden je prišlo do treska, je *°"ilt»o moč obrnil v nasprotno !i t zaplembami opojnih pi pri tihotapeik. Naviočik je bile veš polieejev, 7 v niso mogle žejne dtrfe pogn ki eo klavernlk in kislih ***** »tale ob strani in gleda * to početja. V»jne pijačo, ki ao jih aničiti * U način, ae reproaentirale AU so Nemei zajeli ladjo "Cyclops?' PO SODBI POMORŠČAKOV JE OPORIŠČE ZA KORKABJE V ATLANTIKU. Mornarica podrcela potrebna korake proti potapljačem.: Waahington, D. O. — AU so nemške potspijače, ki ao napadle ladje ob ameriškem obrežju uničile parnik "Cyclops" sa prevažanje premoga, ali ao ga ujele na morju, dale nanj posadko in ga poslale v Nemčijo T Parnik "Cyelops" je na miste-rijozen način izginil pred tremi meseci, poveljnik potapljače, ki je potopil parnik "Teael" je pa rekel kapitanu Lowryju, da ao potapljače že dva meseca na preži Ali je nemški poveljnik govoril reanicof Ali ni mogoče njegova prostovoljno pripovedovanje imelo uamen prikriti resnico t Tska vprašanja sdaj pretresajo v mornariških krogih. Mornariški eksperti pravijo, da je bil "Cyclope" lahko potopljen, ne da bi zapustil kskšno sled za sabo, ko je oatavil "Barbedoa," kjer je vkrcal kurivo, ker je bil naložen z železno rudo, čeprav je imel na krovu 300 oseb. Mogoče ao potapljače napadle Cjrclops ponoči, ko je bil en sam oficir na poveljniškem moatu in ijhna straža na krovu, ker sc mogoče po vohunih izvedele, ke daj ladja zapuati luko. Ponoči je lahko napaati tudi oboroženo ladjo, ko večina moštva počiva. Kaj se je po napadu izvršilo z ladjo, če je napad posrečil, ostane še vedno misterij: sil ao ladjo odpeljali domov, ali ao jo kje skrili! Bojne ladje, lahke ladje in leta la iščejo nemške korzarje. Mor nariški oficirji ao seveda prikri li gibanja in ravnotako ao apeli rafi na časnfltarje, & "ne pttej* 0 ladjah, kje se nahajajo. Senator Swanaon iz Virginije bi senator Lodge iz Maaaachuaaettaa. člana mornariškega senstnegs od seks, sta izjavila zadovoljstvo nad koraki, ki so bili podvzeti proti nemškim potapljačem. "Vse, kar se lahko stori, se jt izvršilo," je rekel senator Lodge Mornarica je pričakovala tak dogodek in je bila pripravljena Nam ae ui treba beliti glave, kaj naj ae atori, da ae jim pride dc živega." Nekateri uradniki menijo, da u nemške potapljače izvršile napa«i na obrežne ladje, da zopet ojuna čijo nemško ljudatvo. Povdaril so, da napadi niso bili izvršeni i nsvsdno brezobzirnostjo in s vo jaškega stališča niao prinesli uspe ha. Če je izjava, poveljnika potep 1 ječe, ki je potopil parnik "He xel," resnična, imajo nemške po ta pijače avoje oporišče v Atlantiku, kajti nemogoče je, da bl o n tale toliko čaaa na morju, ne ds bi nadomeetile kurivno olje ia druge potrebščine. 44 LADU DOOBAJKNIH V MLAJU. Waahiagtoa, D. 0. — Na nem Aki korzaraki napad odgovarja la-dijaki odbor s porodom, da je bilo v maju zgrajenih štiri in štiri deset ladij, ki nosijo 263,571 ton Od zadnjega septembre so A merieani zgradili 170.000 ladij, k» nosijo 1,112,897 ton. Gradnja ladij v Združenih državah napreduje od dne do dne, vaak mese* dograde več ladijskih ton, tako ds postanejo nemške potaplja'* prazen strsh, ki je od znotraj vo-tel, zunaj pa ni nič. Ameriška Mia ladja rešiteljica v sili. NOV NAPAD POTAPLJAČI PREPREČEN 16 mrtvih, 42 oeeb pogrešajo Waahington, D. 0. — Pred včerajšnjim so bile sovražne potapljače še ua tej strani Atlantika. Kakšnih 65 milj od marjland-skega obrežja je bila napadena traueoska ladja "Badioieine** prevažanje olja. Na pomoč je pri-hitel ameriški razruševalee, ki je oddal nekaj strelov na kajaer. js. Poveljnik na potapljači je *poznal, da zanj prihaja težka tira in akril se je pod morje. Nem-ški oficirji na korzarjih ao le t<* Uko čaaa pogumni, dokler imajo opraviti s neoboroženo ladjo. Kakor hitro pa pripluje ns pogorišče ameriška Kojna ladja, je pa njih korajži in smuknejo pod morje. lati razruševalee je našel šklino "Kdarard R Baird Jr." ke se je potspljsla. Nemški korzarji so položili nanje bombe. Do aedaj so korzarji pogreanft-li sedem škun iu štiri parnike. Ka*-ko nizkotno je delo nemških kor-zarjev ve le tisti, kateremu je aa> no, ds mora škuna biti fte preeej velika, ako je na uji s kapitanom vred sedem mož. Sku ne so jadrnice, in malokatera je opremljena s gazolinakim motorjem, k} ji služi, da škuna ob neugodnem vremenu zapuati pristan ali pa pluje vanj. Navadno služijo škune obrežni trgovini in redkokedaj ae dogodi, da škane križajo oceane. Te vrste lsdje sdsj napadajo nemški potapijavaki korzarji, ua katerih navadno nimajo še lov. ikih pušk. Koliko oeeb je izgubUo življenje pri teh korzarakih napadih na iteoborožene škune ln trgovska parnike Se- nI natančno dognanj kajti poročila o izgubah se menjajo. Po zadnjih poročilih sodijo, da je isgubljenih 58 oaeb, ki so bile vse na pernlku "Caroli-na . 0 šestnajstih oeebah vedo, ds 10 Utonile, ko se ie v soboto sve-Vr prekucnil čoln v vikarju. Usoda drugih ni znana, toda upajmo, da so jih rešili mornarji s ladij, ki so plule mimo. Kompanijaki uradniki v New forku pravijo, da je bilo no par-liku 220 oeeb, moštvo je pa. štelo 130 oseb. Vseh skupsj je torej bilo 350 oseb. Kspitsn Bsrbour, kl je zapovedoval parniku "Caroliua," jc a 150 paaažirji in 94 mornarji us škuni "Kva B. Dougiaa," ki jo vleče vlačil na ladja v pristati. čoln, v ksterem je bilo 21 potnikov ln sedem mornerjev, je priplul v Atlsntic City. Čoln s 18 pet-nik i in enim mornarjem, je dospel v Leires, in prinesel poročilo, tis j« 16 oseb utonilo, ki so a njimi zspustils pernik. Kompsnijsks ocena je pravil-na: 16 oseb je mrtvih, 42 oeeb še pogrešajo. Po Izpovedi oseh, kl ao ae reši-le, aU operirali dve potapljači: U-37 in U-151. Vlaša pripravita bati-ae za preHtarie. 4 ..... ZVEZNA OBRTNA KOMISIJA PREDLOŽILA OBŠIRNO POROČILO affvirajo živila D O. — Zvezna obrtna komiaija je priporočila predsedniku Wilsonn dalekoaežne spremembe sa uravnavo industrije, ki se peča s konserv ira njem živeža. Nekatere spremembe bo treba v zakoniti, da postanejo veljavne, druge pa lahko iarrše po živilskem sakona. Komisija je pro našla, da eo to vamarji, ki se pečajo s konservi ranjem živil, napravUi v letu 1917 dva in trideaet odatotkov prof it a. medtem ko je proflt v prejšnje* i letn znašal le devet odatotkov Poročilo pravi, da iivilekl upravi ni bUo mogoče v minolem letu za braniti visoke cene sa sirovo ze lenjavo. Določbe, ki eo bile Izdane sa u ravna vo cen dovršenih produktov, so dOšše malo pozno, da hi sabre uiie visok dobiček nad troški pri konzerviranju paradižnikov i t koruze. Komiaija je obrnile posebno p<~ sornost velemeasrskim tvrdkam, ki se pečajo e konzerviranjem li vil. Trgovci, ki tržijo na debe'o p živili, pravijo, da jim delajo na i večjo konkureneo velemesarsk* tvrdke. Velemesarska tvrdka Anaour A Co. kontrolira tvrdka Libby Me Neill a Ubby, ki je dru*a največja tvrdka v deželi, ki ar peča a konzerviranjem živil Tvrdka je napravila v letu 1917 sedemdeset odatotkov. dobička jd svoje glavnice. Tvrdka Armour a Co. je pričela mešetaritl s kon scrviraniml živili in nspravi več k up'-! o kot katerikoli trgovce. W trži na debelo a jeatvinaml. O tvrdki Wilaon A Co. pravi poroči-o, da sestopa sslmonake Interese v Puget Soundu ln v tovsrnah aš konzerviranje salmons v Ksnadl. Komisijs je predložils take predloge, ki bodo znižali dobiček velikih tvrdk in opravili pritiskanje malih tovarnarjev ali podjet-nlkov po veletovamarjlh in vele-podjetnikih ob steno. Zelo važen je predlog, kl prepoveduje prodajo produkta osebam, ki proizvaja-jo ravno Isti produkt, ker omogo-čuje, de bodo produkti naravnost doaegli konzumente, ne da bi šli akozi mešetarske roke, ki sl js mešetamtvo saračunajo lepo od škodnlno. KAMPANJA PROTI MLAČNE fyss PRINAŠA USPEHE. Moatgoawy. šla. Zvezne oblasti ao aretirale H- A. Ham aa, šerifa okraja ChUton, in W. F. Martina, vojaškega bagana. Harris je bil predsednik okraj M oprostilne komisije Obtožnica na očita malomarno* In aane-merjenje dolžnoeti v Generalni adjoUnt llahbard pravi, da «J»0 do 9,000 registri raneev nI aftolnilo in vrnilo vpra-•sinih pol. DRUGAČE NE MORI MTL Waahington. D. 0. — Neki lokalni časnikar je v družbi edine-ga prohibicbrniškega kongresni ka Raudalla U Kalifornije stikal pa pisarniškem poslopja kongrev n« zbornice in našel 966 steklenic, v katerih je bilo nekoč pivo sl) druge opojne pijsče. V Wsahingtonu so aeluni pr'-povedani, ni pa prepovedano pri-naša t i v mesto opojne pijače Ce tO prohibie ion isti mUlill. ds se bo-do val prvbivelei kar *ez noč. z odpravo aelunov apremenili v pol nokrvne vodoplvee, so ae zmot i'1, kajti take reči se ne Izvrše čea noč. LETALSKI VAJENEC SMRT NO PONESBEČIL Montgomery. Ala — 24-let nI letalski vsjenee George H. U-easke se je nbil ae Tsylorjevrm letalskem poli«. ^ * U vieočine W) čevljev aa tla. VOZNINA NA CESTNIH tB-LEZNIOAH POVIŠAVA. ladiaaapolk, Ind. — Cest nože lezniške družic, ki skrbe aa lokal-ui promet med raznimi mesti, se ae obrnile do komisije ss jsvne potrebe, da jim dovoli povišati vosnino Komisijs je odredila, da stane milja 2V4e meato 2« la ds ae plača vosni listek sa 1,000 milj po 2 centa od milje. Prizadete eo eedaj le matiji eest nošelezniške družbe, kajtf družbe (Jnioa Traetion, Indiana-polka A Cineinnsti Traetbm, Houtb Bend A Northern Indiana Traetion bi Marion A Blufftort Traetion so še dobile povišane rosnino. Zmagovit napad Američanov ob Marni. SI2SS! NiklesimSTka^ STRELflJ NEMŠKE I jeve hlapce. Častniki polk št 7 ia Koroikc ae jo aprt ia potolkel nemške oficirje. Bern, ftviea, 5. jun. — Semkaj je prišlo poročilo, da Nemčija zahteva od A vat rije več varstva za svoje oficirje, ki poveljujejo češ-kim, slovaškim In jugoslovanskim četam v avstrijski srmsdi. ▼enaki polk jo pred kratkem pobil vae avoje nemške daataike. Češkoslovaški dragonei so ee uprli in tudi postrelili vse nemške oficirje. KAJZEB JB SUNIL V SBŠENO VO GNEZDO. ustavljena Dl. — Kajaer je a nj« gorim brezobzirnim bojem ns morja bi odredenjem potapljal ua to atran Atlantika sunil v srše-novo gneado. Komaj so došle prve veatl, da so nemški korzarji po topili škune in pomike ob stlsn-tiškem obrežju, je pričela mladina kar vrsti v mornerške postaje, katerih sprejemajo novince v ameriško mornarico. Med mladino je bilo ojaalM semlutje tudi stare može, katerim so pričeli fte s!veti lasje. Zastopa ui so vsi rszredi od Imgatega govca iu tovarnarja doli do alaiio oblečenega airomaks. Vaem je pa bila Č£atl le ena sama želja na obrazu: "Hitro v mornarico lu bl-tri aa »orie, da se spoprimejo tf ^ rjr1 Prihajali ao /avtomo- aj bflih, na vozeh ulične šeleaušee (n peš Na eni taki postaji niao v pondeljek zdravniško prelsksil 150 novincev In odredili ao, o-je ksjserjevih potsplječ, ampak da liodo Američani tako obraču-uUi s kajssrjem, da Im» pomnil vse svoje žive dni, kedaj je ukazal svojim koraarakim ladjam naj potope ameriške neoborožeuc trgovske ledje ZAMORCI ZAPUŠČAJO ST. LOUIS BAST BOOAT AR UMORJEN. 0tty, Me r- Bogstegs mešctsrjs Joaeph Morins so našli ubitegs v apartmerttnl hiši. Nje. govs glsvs je bila razbite, poleg njege je pa ležala zlomljena na« peetuiea Morino je tržil a diamanti Policija sodi, da je roparski u. mor. AVTOMOBIL V POTOKU, TRI ŽENE UBITE. Eaet St Louia — Več atotin za-mnreev je zapustilo mesto in sbe-šalo v St. Louis in drugs umnMs, ker se boje ponovnih plemenskih isgredov. Zamorec Joidph Paine je uatrvlll policaja Anthony Kln-na. Valed tega se boje aamorel, ds nastanejo laki plemenski Izgredi kot prrd enim letom. ZAKON ZA VABSTVO OTROK PREDLOŽEN KONORESU D. 0. — Senator Owsn is Oklahome je predložil zakonsko predlogo za varstvo o-trok, kl je euaka predlogi, proglašeni aa protiustavna po višjem zveznem sodišču Predloga ae loči le toliko ed prejšnje, d« Ima dodatek, da Ima o vatavnostl poeta v* alhča drugi praviee odloča ti kot koagrra in ljud«tvo ŠERIF USTBBLJEN Te«. — fcdward Va-leetlne je asirelll D. L Ander» » aa, šerif s okraje Trrrel, ker gs je kotel arrtiiatl Za abljaleem >*> bile kmalu a^ščanake petrulje, ki Va. — Tri šene ee ga kealoe obkolile ia mtimk^ eo bile ubite in tri o^ težke ra-njene, ke Je velik e vtem obli padel v potok, ki ga je fcofiral Tho- . ______ .... KUher Zdravniki dvomijo. Danes aiog^e dež#vnl nalivi, v da ranjenci okrevajo Nesreča se temperaturi ne »m -premeiabe je dogodila na takazvaaem devet- Holačal vrh«d oh R lfta ■iljakem mostu. 'sobsčid zahod nb 6.21 p. m. Washington. A jun. — Ameriški glavni stan v Franciji j« 4. noči iadal aledeče poročilo« V bitki na črti severoaapad-ao od Chataau Tbierrya aa aaša eete ttsUvtls sovražnika, ki ja ka-tel prodirati proti juga tel goad NeaiUy ia v protinapada aa ga pognalo aa severne stran gos da Na freatt ob Maral ja hata-Ijoa Nemcev prekoračil raka pri Jaulgonuu, toda ameriške la fvaa-coake dete m takoj iavrštle pra-" ia vrgla Neeaea aaaaj aa eg raka: saviašašk ji I-mel velike i^abe la raaaa tega sam ujeli aa stotine aoi. — V Lorrul la Pikardljt aa aadaljaje-jo spopadi med patruljaail V o-koliša Weevra ja eonaftalk bom bardiral aaša poaidje a pliaaki. ml giaaalaMi." Z ameriško armado v Franciji, 5. jun. — Francozi so s pomoč-' jo Auaeričauov ustavili Nemca v drugi bitki ob Marni. Cvet naša arvaade aa ja vdelalil največjo bitka v ritke šala aa aika aa aajbelj kritični M aa-padaa ad Ckateaa Thiarrya, kjer 5T^posto?aS^5 oojkHšja ia Pariaa, Id ao Ni ii. Na tam vrgli sovražnika aaaaj. Ameriške euute, predstavljajo-vse oddelke v modertt arma-ae bile nenadoma poklicane ni fronto ob Mami bt primorene so bile prehodU i (eensor je črtal številko) kilometrov do bojišča. V treh urah po prihoda na bojno orle so smeriškt oddelki strojnih pušk tskoj odprli ogenj na ao-vrežnlks Mornarska pehota je savsela odlično mesto v bitki. A* meriško levo krilo je bilo napadeno šestkrat v 46. urah aR pri vsakem napada ao biU Nemci vr iaai aaaaj i velikimi lagakaad; nekaj Nemcev je bilo ujetih. Naši transporta! rosovl, naloženi s strelivom in drugimi topniškimi potrehičinstul, so pelo. ca I i ponoči, sli kljub tema so bili V Itcpirttiioi Itevs most i prod bombami nemških letalcev. Ameriški vojaki se niso nikjer uatavUI ns potu, da bl se odpočili ali vseli M riši je j v usta. Prlneeli so na aehl dcltelo plast cestnega preha, tods vse to jih ni oviralo* kajti njihova edins željs je bla, da ee čimprej »popadejo I knjrerjeviml horda i »i Krsiteoski vojaki In » ivllisti ae bili prijel nu Isitonadenl valed nepričakovanega prihoda Američanov. Francoski vojaški kritiki komentirajo a največjim navdušenjem nastop ameriških šel. Neki francoski polkovnik je iajavU al-noči: "Pol miljone takih mož, kl so osvojili Csntigny, pa je dovolj, da lahko isvajajetao sijsjne sms ge ob Mami. Američani ae ae aa-gnali v boj a občudovanja vredno hladnostjo In hrahroetjo. Prva dva nastopa ameriških čel nam lahko jamčita, da amemo pričakovati šr veliko veš od njih Aa^-rika je poslala vojeke, ki delaje vao Čast njenim tradicijam M Neki ameriški častnik je dejal v inlervjuvut "S p<*nocuni zremo na delo naših čat ob Mami Fraa-euaki glavni stan pravi, da so še-. * taoeileal omogočili Fren«a> , zoat usta v ki sovražnik s pri Cka-teau Thiery.M Oddelki smeriških .trojimpuš-ksr je v ao do«|»eli na bregove reke Mero« 31. rnsjs ia v par urah so že bili v ognja. Američani so ta* koj organizirali svoje defenzivne točki bi njihov dobre nsmerjea ogenj je prisilil Neme*, da so pri-.e|| omahovati Sovražnik je bolel zakriti svoje vil*nje a gostimi oblaki umetnega dima »sled hmr ja stssljsnje seto otežkeše-(Dalja aa I. etr., 1. kal.) i PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja d nemo rasen aadalj In praznikov. LASTNINA 8I/OVEN8ICE NARODNE PODPO Can« offiaaov po doKovora. Rokopisi aa aa vračaj« -v.—.........r 11 -■■■: ......- —~ Naročnina: Zedinjana driava (lav«n Chica««) to •I.M sa pil loto ia 7&« aa tri ■1H| CUaafv to ' I^.S« sa pol leto, $1.13 sa tet mesce«. m ksa »tih o ' "PROSVETA" »a»y 8». L»waSale At—»«, Chl—1BI—la. ^E^EJ^HTRNMENf57 laaoad dailjr axc«pt Suodajr and Holidaja. Owa*d Wy tke Slaveaia NoUmmI MM Chicago Subocription: Uaitod Stoto« (»scept Chicago) «nd for«ign coontrie«, $4.10 p«r y«ar. Addreao; Advartlalng ratoa en Data« v oklepaja a. pr. (Maja SO—IS) pala« vaiaga pomeni, da vaai ja • tmm daeva« potekla aaratatoa. P«writo >• prava- imtoo, da M vaai m u»tavl liat. LUMPARIJE OF1CIJELNE NEMČIJE V PRAVI LUCl. V "šund romanih", ki so pisani za ljudi brez možganov, nastopa lahko junak ob eni in isti uri v dveh mestih, ki jih loči razdalja 3,000 do 4,000 milj. Ljudje z zdravimi možgani pa pravijo, de je človek v Sibiriji, ne more biti ravno ob istem čaau tudi v Švici. Namen pruskih lopovov z zlatimi ovratniki je preveč očividen. Očrniti so hoteli ruske revolucionarje, ki so leta in leta živeli v revščini, kot podkupljive ljudi in najhuj-skati zaveznike proti revolucionarni Rusiji. Pred nekaj dnevi je prišla na dan druga pruska lum-parija, ki pa ni imela za tarčo ruskih revolucionarjev, ampak boljše kroge na Angleškem, ki je pa ravnotako nizkotna in nesramna. Zadnja afera proti angleškim boljšim krogom dokazuje, da so nemški diplomatje navadni in nizkotni črnorokarji, ki se poslužijo vsakega umazanega sredstva, da napeljejo vodo na kajzerjev mlin. Na srečo so bile nemške črnorokarske spletke proti angleškim boljšim krogom takoj razgaljene in niso dosegle namena. Ali more še kateri človek kaj verjeti kajzerjevim kreaturam? Tem ljudem ne ipore iti najmanjša 4 vera, ker z lažmi, obrekovanjem in črnorokarstvom delajo za svojega gospodarja — kajzerja. Z. Walker St. Odtuksj odkoraka mo točno ob eni popoldne na < irai id a v«, in 17th Str., ^odtr se pridružimo drugim slovenskim manifesta ntom. . ; Tisti, katerim ne kaže hoditi na določeno zbirališče na First ave, in tiati, ki bodo morda prepozni za akupno odkorakanje zbirališča, naj pridejo na 17th St. in Grand ave. Ali vaakdo pa mora biti tamkaj najpozneje ob poldveh. Rojaki, vsi zavedni Slovani in akreni ameriški državljani ae bodo udeležili te velike vaeslovauske deraonstaracije. Glejmo, da ne bomo Slovenci zadnji. Zato pa moramo vai, prav val, ženske in moški, fantje in dekleta, ob tej priliki na dan. Pokašimo, da niamo zaspanci, nego napredni ljudje, vredni zaupanja, ki ga ima do naa vlada Ze dlnjenih držav. Tcfrej na veaelo pnidenje v nedeljo, dne devetega junija, ob priliki velike vaeslovan ske manifestacije. "Zedinjeni Slovani Milwauški.' DOPISI. Največji in najbolj nesramni lopovi na svetu so nemški diplomatje, ki se rekrutirajo iz pruske junkerske kaste in tvorijo glavno oporo nemškega kajzerja in berlinske dvorne kamarile. Nobena laž, nobeno Še tako umazano sredstvo jim ni prenizkotno, če jim pomaga k njih cilju. Nekateri čitatelji "Prosvete" se mogoče še spominjajo vesti, ki je pripovedovala, da so bili Lenin, Trockij in še pol tucata drugih revolucionarjev podkupljeni z nemškim denarjem. i 1 Seveda dokazov ni bilo direktnih, bilo je le dvoje listov, ki so jih pisali finančni zastopniki kajzerjeve Nemčije gotovim agentom in bankam v nevtralnih deželah, v katerih so jim ukazali, da naj izplačajo denar Rusom. Lista sta takrat obudila splošno senzacijo, kajti nemogoče je bilo takoj dognati, koliko je resnice na tem. Danes je stvar drugačna, kajti javnost sodi, da je bila stvar skuhana v Berlinu, v svet jo je pa spravil dobro plačan nemški špijon, ker berlinske oblasti molče in ne pravijo, da sta lista pristnA ali ponarejena. Tak molk je pa priznanje krivde. . V II ilinu so dobro vedeli, kaj nameravajo doseči z obr< kov uijem. Nahujskati so hoteli zaveznike proti i»u^iji, ceš, takile so Rusi, mi Nemci lahko kupimo rušite revolucionarje z denarjem, da izroče Rusijo nemškemu kajzer ju. Laž je imela kratke noge. Da je ta nemška lumparija razkrinkana gre hvala Poljakov Litovzcvu, zastopniku "Moskovskega Ruskega Slova" v Londonu, ki je razgalil nemško lopovščino v listu "Nov Europe", ki izhaja v Lon donu. Litovzev ni bolševik in nihče mu torej ne more očitati, da je razkrinkal nemško lumparjo iz simpatije do bolševikov. Lista, ki sta bila priobčena pred več meseci, sta bila datirana » dne 2. novembra 1914 in 2. marca 1917. Prvi list je bil poslan "Nia-Banken" v Stockholmu in pooblastuje denarni zavod, da na zahtevo nemških agentov dovoli kredit, ki ga krije Berlin. Do sedaj so pruski militaristi še vedno čuvali svoje zločinske mahinacije in tajne spletke svojih diplomatov, da niso izvedeli zanje drugi ljudje. Posluževali so se raznih tajnih ključev, da ni bilo mogoče vsakemu čitati listov in brzojavk. V tem pismu pa kajzerjev bankir Risser odprto pripuvedujc stockholmskemu denarnemu zavodu, da naj izplača nemškim agentom denar, ki ga izroče Zinoni-jevu in Lunacharskemu, da lahko izvedeta revolucionarno propagando na fronti. Litovzev hoče tudi izvedeti, zakaj ni kajzerjev bankir pravilno zapisal ime ttockholmske banke, ki se glasi pravilno Nva-Banken in ne Nia Banken, in zakaj pripoveduje Švedom, v kakšne svrhe bodo nemški agentje potrosili denar, ker jc tako dejanje zelo smešno, če se ga v vojni obeša na veliki zvon, ko se čuvajo selo strogo manjvredne tajnosti. Dalje dokazuje Litovzev, da je Nya-Banken zadružen denaren zavod in je lastnina Švedskih socialistov. Ravnatelj zavoda je mr. Aschberg, osebni prijatelj Brantinga, najbolj ognjevitega socialističnega zagovornika zavesni-kov v nevtralnih deželah. Vprav to dejstvo govori, da je pismo ponarejeno in mahinaclja nemškega špijonskega sistema, kajti junkerji ne bodo vendar prosili svojega odločnega sovražnika, naj jim da denar, da bo prusjaAtvo triumfiralo. Linacharslei je takrat prebival v Svlcl, pismo pa pravi, da mu j«- l»il denar izroeen na Švedskem. Drugo pismo je bilo naslovljeno nu vse zastopnike nomških bank v Švici, ki je govorilo, da bodo Lenine, TrtK'kij, Kotnenev in še tucat drugih vprašali za denar via Finske, ki nuj Izplača, ee potrdita nakaznice Dirschau in Wolkcnlmrg. Mamo j»* bilo datirano devet dni pred revolucijo. Trockij ja- bil takrat v Združenih državah, Kamenev v Sibiriji, drugi i»a na Švedskem in v Švici. Aurora, Minn. — Članice društva Zvezda, št. 111, SNPJ., opozarjam, naj ae polnoštevilno ude -leže aeje 9. junija ob 2. popoldne. Na dnevnem redu bo poleg drugih važnih točk tudi volitev delegati-nje za VII .redno konvencijo. — Dolžnoat članic je, da se zanimajo za delovanje društva in jednote. Konvencija je pred durmi; sedaj je čas za diakuzije in pritožbe. Zato ne zamudite nobene aeje, po -aebno ne seje 9. junija. (Pošiljajte taka naznanila pra vočesno, da jih lahko priobčimo v sredini izdaji. Op. ured.) Dawis, W. Va, — Gozdi in rovi so kraji, kjer alužijo delavci v tej državi vsakdanji kruh. Delavake razmere ao take, da jih ni niti za grajati, pa tudi slafospcva ne zaslužijo. Pred nedavnim sem bil nekoliko časa odsoten od doma. Prišedši nafta j, aem zvedel, da je v teh krajih rogovilil znani zdražbar Kazimir Zakrajšek. Približno pred mesecem in pol se je na Tomasu ustanovilo žensko društvo Združene Slovenke, ki se je pridružilo k SNPJ. in do-bUo tokočo številko 354. Kmalo po ustanovitvi tega društva je bil na Tomasu Kazimir. Ko je na svoji "misjonski eftitaciji" zvedel o ustanovitvi novega društva, se je seveda razsrdil in ženskam priporočal, najae raje pridružijo društvo KSKJ. Ni morda rekel, da je SNPJ. slaba, kajti vaako podporno društvo v SNPJ. je dobro, kar se tiče porpore. Ampak saj vcute, naša jednota ne skrili za dušno hrano v Kazimirjevem smislu. Takih Kazimirjev, ki so bili odeti v halje njegovega kalibra, je bilo rvoječasno mnogo, ki so mislili u propastiti SNPJ., pa vse njihovo prizadevanje je bilo brezuapešno. Mnogi ao se udali v "bošjo vo I jo", ker vidijo, da z nasprotovanjem delajo le agitacijo sa našo jed noto. No, nekaj se jUi še ved no dobi, ki poskušajo ovirati raat naši podporni organizaciji; pa ne bo lilo, Zakrajšek, ne bo šlo. Tudi bl bilo sate kot razumnika (t) pametnejše, da ne vtikaš avo jih pr *tqv v stvari, ki te prav nič ne brigajo. Mi bomo še sami uredili avoje društvene zadeve. Vidiš, tudi slovensko šenatvo ni več tisto, kot je bilo pred leti. Tudi v tisti organizaciji, katero jim ti priporočil, se je pričelo, kakor pravijo Hrvati, "buniti" in zahtevajo ra vnopravn oet a moškim •Manatvom dotične organizacije. Kot izgleda, bodo imele še mnogo boja, predno jo bodo dosegle. Vendar je to njihova notranja zadeva njihove orgenisaelje In nI naša nsloga, da jo rešujemo. Pošteno pa je, če jim povemo enkrat na na glaa, da je šenatvo v vaeh ozi-rih popolnoma revnopravno v naši SNPJ., aato pa je tkal, kl jih idvrače od taka demokratične or-ganlaaeijo In jih nagovarja v tako organizacijo, kjer je demokrati -»em takorekoč še v povojih, navaden nazadnjak in prietaš abaolu-tiama ln fanatizma. To vedo tudi Slovenki*. kajti one ne spe, nego ae prav šivahno zanimajo aa gibanje, kl se odlgreva v se-dsnjl jsvnontl. To ja tndl varok, da SNPJ. napreduje a Članstvom obojega spola ln otroškim oddelkom, pa če je Kaahalrjem prav ali ne, to je ameriškim Sla Kjer še ni ženskega društva na-%e jednote, pa če je polje za uata novitev ugodno, zberite tisto število kandklatinj, ki je potrebno 4a ustanovitev in se primite agitaeij-akega dela, da zgradite trdnjavo našega zavednega ženatva. Povejte Slovenkam, da ao pri naa članice ravnopravne, da imajo enake pravice in dolžnosti kot možko članbtvo. Pri naa se ženatva ne smatra za manj vredne, kot moške člane, kot je to sistem pri neka terih drugih organizacijah. Vse to jc dobro, da premislijo naše Slovenke, kar bo edinole v njihovem interesu. Tony Čeh, tajnik društva Slov. Gozdar, št. 217. ■ (Dopis smo za zadnjo sredino izdajo prepozno prejeli. Op. ured.) MILWAV*KIM SLOVENCEM. Ideja slovanske vzajemnosti v našem lepem mestu Milwaukee je porojena. Treba jo je vresniči ti. Treba jo je udejstvKi, važnoat skupnega nastopa in zatem stolnega delovanja vseh Slovencev, živečih v Milwaukee, je zlaati \ sedanjem času naravnost v.eli danska, zakaj, vsakomur jc zna- }ip, da je do zadnjega časa velja-p mesto Milwaukee za nekakšno gnezdo in trdnjavo vseh tistih, ki naj veljajo za pristaše in občudovalce kajzerjevega nasil štva. Da dokažemo svetu svojo svo-bodoljubpost, da pokažemo na-glas in na javnem prostoru svojo lojalnost napram Združenim državam, ki so se tako nesebično vrgle v boj za svobodo in pravi co vsega sveto in za prostost in neodvisnost vseh malih in doslo, tako zatiranih narodov, mod katere je prištevati zlasti slovensk narod onkraj morja, je treba si jajne manifestacije. Kakor ve vsakdo, ki je priše v to svobodno deželo, je vse krivice zakrivil avstr. vladni sistem, ki je bil neprestano v službi nemškega kajzerja. Vsi smo prepričani, da bi mali narodi Be nadalje tlačauiU nem Škentu molohu neznosnega a v* o kratizma, če bl se ne bila Ameri ka pridrušila zaveznikom. Vsi amo lahko uverjeni, da bi kajze-rizem strahoval vae male narode, če bi ne bile Združene države za grabile meča ter ne napovedale nemškemu barbarstvu brezobzirnega boja do zadnjega. Ce bi smAgal v tej orjaki sve lovni vojni nemški kejzer, bl ne-katerim tukajšnjim Nemcem in nemStvu v Ameriki še bolj zro-atel greben,, in Slovani, kl jfh je najmenj osem milijonov širom Združenih držav, bi bili še nada-Ije zaničevani iu zapostavljeni. Vae to bl ae utegnilo zgoditi, da niao stopile Združene države v bojno vrsto junaških borcev za svobodo in pravico. Vae bl ae ago-dllo, če hi bili Slovani še nadalje razcepljeni in raadvojeni, in na ie lepo meato mllwauško bl Sc nadalje veljalo sa čiato nemško gnezdo, da se ni v nes porodila ideja alovanake vzajemnosti, kl jo je treba aamo še dejanako iz-veati. To pa storimo edinole s tem, Če akupno nastopimo ter pokašemo na ceati, koliko naa je in kakšno prepričanje naa prešlnja v tein velikem In usodnem čaau. V ta namen so ae strnili viri mllarsuškl Slovsni v eno falengo. kl nastopi prvič pred javnoet v nedeljo, dne 9. junija v sname nju veealovenake manifestacije Zbirališče za Rloveaee je na First ava. mM National ave. in Hibbing, Minn — Vreme pri naa je večinoma oblačno (pri rudarjih) in le parkrat na meaec ae nekoliko zjaani in to je o "pe-dahM. Tudi peresa pridno rabijo minnesotski rudarji, ki ao zelo široka; po nekaterih krajih jih i me ju je lopate. Jaz sem tako pero za en čas odložil, morda za vse leto in naj kar rujavi tam kjer je. Je pač dobro in tudi zdravo za pr sa, da se človek včasih navžije svežega zraka. Še neko drugo orodje je, ki pride v teh krajih zelo v poštev: dva kolca m kolo spredaj V literarnem jeziku se imenuje samokolnica, ljudski izraz je pa "karjola"; Amerikanci ga imenu-jeje vvheel barovr, slovenski ameriški izraz je pa "velbar". To orodje človeka z manetično silo vleče k zemlji; kljub temu je zelo v rabi, na Kitajskem ps menda celo pospešujejo promet po glavnih mestnih ulicah. Je to pra vi-"divjak", kajti če je "nadelan", ga je treba držati a tako silo za rogove, da ti kar kri stopi za nohte. Tisti, ki so s tem orodjem z jIo seznanjeni, prihajajo t dela domov, kot da iščejo "fajfo". Samolcolni-cn je orodje, ki zelo utrudi tudi tUtc, ki so močne "narave ir jim črpa moči. Moj zadnji dopis je bil zelo sentimentalen, ^ekoro od samih grobov. Zato pa bom to pot pital bol vsakdanje stvari, ki h6 eno in isto z realizmom. Mesto Hibbing bl bilo v seda-njih čeeih le težko zavzeti, ako bi bila v .njem močna posadka za o-brambo; škoda, da se no nahaja kje v Franciji na zapadni fronti Od vzhodne strani meata, pa do severozahodne se vije okoli m ost s velika odprtina; dan za dnem, od leta do leta jo glodajo in večaj > parne lopate in se boljinbclj približujejo človeškim blveliS^eiii. Tudi z južne etrani mesta so pri-Seli z odvažanjem zemlje in peska, ki se nahaja na površju piaati 2e-lezne rude in ga vozijo na odkla dališče ali "dump". Ti "dumpi ' izgledajo Že kot pravcato hribov je. Ako bo šlo tako naprej z izvajanjem rude, bo tu enkrat veli kanska zemeljska odprtina, ki bo izgledala kot poaušeno morje. Večina parnih lopat je zepoalje-nih z nakladanjem rude in nekatere imajo obliko pravih velikanov najnovejšega sistema, ki na domestujejo stotine delavskih rok. Kdor bi mislil, da ae poglobnje in veča tukajšna odprtina zato, da bo imel aovražnlk težjo dostop do mesta, ta bl bil seveda v zmoti. Stvar je drugačna: Za ameriške neprija-telje ee tu proizvaja smrt ln pekel, kajti tn je srce bogatih mlnne-otsklh železnih plasti. Rudo hite nakladati na železni-ftke vozove noč ln dan s nekako mehanično naglico. Delavske rasmere so kot povsod po rudniških krajih. Dela v teh krajtft ao težka ln nič nenavadnega nI v teh krajih opaziti delavce, ki morda nieo še v poznih letih Uaroetl, pa ao kljub temu izčrpa nI. Če opazuje! močne delavee, s razvitim mišičevjem, ti skoro zaigra veeel amehljaj okoli usten. Če pa opazujem tlet«, katerih fizične moč je hrfrpana, ee ti zasmilijo v počrnel jeklh rovih ali pa v odpri ih* rudnikih. Taki ljudje nimajo v teh krajih nobenega ugleda, če ea bres več jlk asodetev. Večkrat se čnje, da je nale mo-■tece najbogatejše, ker je tudi resnica, če st vpoiteva plasti še letne rude. Res jo, de se posveča doeti denarja ca zafcavo in drog* take atvari. To jO velikodušno In pravično. Hvalevredno hi bilo, < e bi mesto in družbe zgradile kako zavetišče za atare in onemogle m-darje, ki ao izčrpali avoje moči v koriat družbam in btagoatanju me-sta. V njem naj bi našli metj* ponearečeni stari ljudje, mesto da so navezani na ljudsko dobrosrf-noat. Napravila bi ae lahko siroti-šnica za otroke, katerim so umrli stariši, kjer bi ae jih napravilo * dobre člane človeške družbe. Na ta način bi bili lahko v vednein nt i-ku z znanci in prijatelji umrlih starišev, kar bi jako dobro vpliva lo na njihovo vzgojo, moralo in materin jezik. Gorko *olnce je pregnalo vse zimske vplive dolge minnenotske zime m narava je odela tukajšno okolico v najlepšo pomladniisko o dejo. Vse je v cvetju in zelenju. Tudi cvetke našega mqtta se krušno razvijajo. Marsikatera teh cvetk dviguje glavico in se ozira v smer, v katero je izginil njihov ideal čes morsko gladino tja, kjer je gromenje dinamita še mnogo ailnejše, kot je v tukajšnjih železnih okrožjih. Kot sem elučajno čul, se bodo te kraeotice mobilizirale /a sajenje krompirja in fižola, za kar jim vse mesto poje rlavo. Jaz verjamem, da se to lahko zgodi, vprašanje pa je, Če bodo znalo uspešno voditi poljedelsko ofenzivo. Skušnja zadnjega leta je. pokazala, da so bili celo možje jako neokretni v tem poslu, ker niso znali, kako globoko je treba saditi krompir in v kaki razdalji drug od drugega. Sicer se jim nevedost lahko oprosti, ker je bil njihov poklic na drugem polju in ni nič čudnega, fc so se pokazali tako nevedne pri poljedelskih delih in vrtnarstvu. Ako bo nežni spol v obdelavanju zemlje in s pridelki uspešnejši, bom poročal v jeseni, ko dobim natančno poročilo. Hibbinčan. Slovan, Pa. — Dela je tu dosti, kot menda povsod po amer. indu • atrijskih podjetjili in v rudnikih, toda pravijo, da od dela ni nil^c debel, kar je menda tudi res. Jaz vseeno nisem zadovoljen, četudi ne delam, kajti bil «em mnogo zadovoljnejši preje, ko sem težko delal, bodki v rovu ali v tovarni, kot pa sedaj, ko inora:n ležati v postelji z mojo bolno nogo ali pa krevsati okoli s pomočjo I »er^elj. Tu se je ustanovilo novo društvo, ki se je pridružilo k H. I). P. Z. Zasluga za ustanovitev legi društva gre rojaku Jos. Avbelj nu. Veselica, ki jo jc priredilo t* kajšnje društvo SNPJ., se je do bro obnesla, za kar gre zaslugi vsem udeležencem. Žal, da se j« nisem mogel udeležiti tudi jas. Z boleznijo je res križ, ker 'e pri veže teko na dom, da ne moreš nikamor. Anton Dvoršak. RUSIJA ŽELI POMOČI 0D KI-TAJSKE, DA UDUŠI SEMENOV UPOR. Moskva, Rusija. — Minister a znanje zadeve, Čičerin, je posUl Kitajski vladi noto, z ozirom »» | banje kozaškega vodja polkovnika Semen o va, ki povzroča ruski bol ševiški vladi mnogo preglavice svojimi četami, a katerim operna v Sibiriji proti vojaški sili M* | vikov. Poročali so, da se je fleaie-novu pridružilo mnogo U*»ž kitajskih čet ob rusko kitajski meji, • katerimi dela red in mir. Doeedaj ni hnel Semcnov nik« kih oficijclnih stikov s kitajsko vlado tat Čičerin šeli v svoji u«". da kitajska vlada dovoli delavskega in vojaškega sveta pohod v kitajske teritorije, ki bed« pomagale regularnim kitajskim četam udušiti kriminalno Semenove bande, kl išče zevetJ" po Mandžuriji, čt ne morejo kitajske čete same nsprsviti konsr Sc meno vi aktivnosti. e Semenov speda v tisto rr# proUrevolueionornlh poveljniW£ katerim ruska vlada ne more ^ šlvega, ker gs podpiraj«. »«■ | srogi, v katerih tolere.u je> uniči moč boljševikov v in v Rusiji. Ako bl on w val te pomoči, bl bilo «jeg«vo * pomo gibanje že davno Tudi ni mnog« »panja, ako ga»r sploh kaj, da bo klUjnka vl£ dala zadovoljiv odgovor sa rinovo noto sleda da ruakih vladnih čet oremlja P"*« £ ska vlada kaj t*et» pe- tem bo bffkotne krna" kenerp- ročllom o nehetnj'aktivisti k< škege poveljnika —— - Z BOJIŠČA. [T^neui je sovražnik name E** ogenj na ameriške po- L Po kratkem bombardira-f so Vernei napadli. Pred ee- L ^ imeli iuost, ki so ga hote-gekoraeiti. Ali komaj aa ae gredi mosta, je silna JJjja podrla del mosta sa~hji-hrbtom. Par tucatov Nem-utonilo v vodi, tisti pa, k •Hiti če«, »o bili vjeti. Aineri l so 1» rani i južni konec mosta rjbeneiu so delali kritje franco-Ejg četam, ki ao prekoračile C, preden je bil razstroljen. So ginik je potem trudil na vse ^e, da bi popravil most, to-gaeriiki ogenj mu ni dal nii-V eueui slučaju so krogle iz ritkih strojnih pušk pobile p delavsko partijo sovražnika. pt ne vrši bitka večinoma na llprtem polju, se dogajajo nežte-Kgiji l>oja moža proti možu z gooetom iu ročnimi granatami. i podrobnosti teh bojev ie nimam1, vendar je pa očitno, da p * Američani odlikovali v ne-njuih spopadih z bajonetom. geriuani vrgli Nemoč dve milji nazaj. ameriško armado v Franciji, 5. ju. — Ameriška pehota na lo-p»ki fronti je n upadla Nemce v ideljek zjutraj severnozapad-od Lunevilla in jih vrgla in-y dve milji . Nemci ao imeli, veke izgube. Z bojišča ob Marni javljajo, da mornarska pehota ameriške ar-tde vjela 75 Nemcev pri napa- i na neki hrib. Američani so na-Kili višino, v štirih kolonah in po-ivili prvo sovražno črto. Pni ameriški ranjcnci s fron-ob Marni so prišli danes v Paru Dnevni seznam izgub. Waahiugton, 5. jun. — Današ-jji lista izgub jc nenavadno vc-lliki. Vsebuje 110 imen. Izgube so prudeljene: 39 ubitih v boju, ijst mož je za ranami in šest sled bolezni umrlo, trije so smrt-ponesrečili, 47 mož je težko anjeiiih in dva pogrešajo. ■novih vjetnikov" in končno jj>. da je položaj na črti med Mamo in Remsom neepro- Nea. *W*kl vojni stan je sinoči hial: "Tekom dneva ae je so-Omejil na lokalne napn-pražita artilerija jo bila pro-^tivua med rekama Alane in H v okoliša Rems*. Sever- ali naie čete ao '»pilile nazaj. — V o-' rur.la Neuilljr ao ameriške PJrKl<' KovraŽnika nazaj, ko P*®' prodreti v gozd; poflpn-P »a nn neverno stran gozdn. Marni je sovražni bata-na-neraval prekoračiti reko, •"»fiike in francoake Čete ao Lj1' »azaj in nm prisorijak ■izgube. Moat, čez katera f ^'vrninik napadal, amo uni rHlk je Irilo okrog 100 BT" L**1"' poročil« angleškega voj-P**ana se glaalj "govražne SL^Pvle pri rteaumont llamr. nozapadno od Kemmela na Flaa-4 rakom. Nekaj-mož je bilo vje-tih. Drugih novic ni z naše fron Amsterdam, 5. jun. - Woiffov i-asnikarski biro v Berlinu je ob javil poročilo svojega dopisnika s fronte, da so Nemci vplenli tri velike ameriške "tenke." Dva sta poškodovana, toda tretji je še dober in v njem je bilo zajeto ameriško moštvo. "Francozi so krivi! Amsterdam, 5. jun. — Kakor je posneti iz nemškega časopisja, so Francozi krivi, da jim Neme! podirajo znanokatedralo v Iiem-su, ki predstavlja kos svetovne kiparske in slikarake umetnosti. Veati v nemških listih, ki so seveda namenjene vernim iu zvestim Mihelom na Pruskem, so sestavljene.tako, kakor da imajo Nem ci največjo željo prizanesti katedrali, ali nesrečni Francozi se nočejo umakniti iz Itemsal V Rema ne bi padla niti ena granata, če bi ne bilo taiu Francozov, ampak dokler so tam, so Nemci Bog jim grehe odpusti — prisiljeni streljati To je pruska logika! 8 Parizom je ravno ta reč. kaj niso Francozi toliko pametni, da bi izpraznili Pariz in potem ne bi več padale granate v mesta. Ker pa nočejo '— well— so si sami krivil Obenem javljajo iz Berlina, da jc kajzer Viljem točil krokodilo-c solze nad razvalinami franco-skih mest in vasi, ko je pred no-i bila zločinsko zavrgla mojo mi« rovho ponudbo 12. decembra 1916." — Izborno! Ker nočejo narodi kajzerjevega gospodatva, morajo zato prenašati grozo vojne. Taka je filozofija nebeškega partnerja! Nemški avijatik v ameriškem vjet-niitvu nori strahu. Z ameriško armado v Franciji. 5. jun. — Američani so 2. t. m. prisilili na tla nemškega letalca, ko je krožil nad našimi bolnišnicami in metal bombo na ranjence in zdravnike. Dejal je, da sc piše Itr dol f Karnschoen in doma jo iz Berlina. Ker si jc pri padcu spa-hnil nogo, so ga položili v poljski šotor med ameriške ranjence. Mož je pa začel besneti v silnem strahu, da pridejo njegovi pruski tovariši in vržejo bombo na šotor, k.- w pri ReouMit 11«^- \dmAtm, * ju»- — (Wk* SK sroo (Kibm Drugi pri Hrka di ^»^JS P * **vr»»Ui Francozi aever-Vednu je bUa najrečja operacija ;>■ Balkanu od jeseni leta 1W6, f ^miki reokupirali Bitolj. Urške četa so oavojile prvo ln dru Ko bolgarsko črto aakopov in nji hovi- topovi kontroUrajo tretjo črto. Ujeli so 1712 Bolgarov bi Nemcev. 14« mrtvih in IM ranjenih v Koelnu. I Amsterdam, 5. jun. — I« nem ških virov poročajo, da ao bombo zavezniških letalcev ubile 14« in ranile 150 oseb v Kelmorajnu (Kocin ali Cologne) na Nemikem pri zadnjem zračnem napadu. Poročevalec dostavlja, da vlada med prebivalstvom v Kelmorajnu največja panika. Razne Iz laozeaatva. Tokijo, 5. jun. — Aleksander Konovalov, bivii trgovineki miid-ster v Kerenskijevem kabinetu, je na potu v Zdruiene driave. Njegov namen je seznaniti Američane o sedanjem položaju v Ruaijl. Konovalov je dejal tukaj v intervjuju, da je po njegovem mnenju potrebna zavezniška intervencija proti Nemcem v Ruaijl. Amsterdam, 5. jun. — Diktatorska ukrajinska vlada je pripoena-la novo republiko Bele Ruaije, ki se je ustanovila pod protektor* tom Nemčije. Pripoznanje ee je nedvomno izvršilo na povelje iz Berlina, kajti Ukrajina je danea ie še po imenu samostojna. Washington, 8. jun. — Državni department je dobil poročilo iz Moskve, da se zdaj redno vrši ls-mena vojnih vjetnikov med Nemčijo ln Rusijo. Oria je izmjenje-valna postaja in od tam prihaja dnevno v Nemčijo 400 do 1000 nemških vjetnikov, ki ao v dobrem fizičnem atanjus Nemčija upa, da bo 70 odstotkov vjetnikov, ki pridejo iz Ruaije, dobrih za vojaiko službo v enem mesecu. Medtem pa Nemčija pošilja v Rusijo le bolne niske v jetnike, ki večinoma trpe na jetiki in mnogo jih umre na potu domov. ^ Avatro nemšld pakt. London, 5. jun. — Po vesteh iz Berlina čez Amsterdam pride te dni v Berlin avntro-ogrski zunanji minister baron Burljan, ki bo ronferiral i kancelarjem Ilertiiu-gom o novi avstro-nemikl pogodil. Zastopniki neinike ln avstro-o-grške vlade se pozneje snidejo v Salzburgu, kjer bodo razpravljali o paktu. Ameriške vesli. NEMŠKA FINANČNA NOST. UMIT. NOVA ŽETEV POTAPLJAČE Atlantiika loka, 0. junija. — Nova žrtev nemških konarjev v ameriških vodah je postala ameriška pomožna ikuna "Samuel Q, Mengel". Vest o potopu je prine-sol danski paruik "Pariš", ki je doepel aem ia Centralne Amerike ia pripeljal a sabo tudi moštvo po-topljene škune, ki je bila pogrea njena od potapljate 175 milj jut no od 8andy Hooka. liktaaotljaaa 9. aprtla 1904. lakurp. IT. junije 1007 v dri. IMleoie. 17 MRTVIH, 11 OSEB fiE PO ORESAJO. New Tork, N. T., 0. Junija. — Po sadnjlh vesteh jo izK^ibilo 17 mož in ena lena življenje, ki ao bili na parniku 'Carolina'. Enajst oseb ie pogrešajo. MESTO NEW YORX PRIPRAVLJENO ZA SPREJEM SOVRAŽNIH LETALCEV. New Tork, H. T., 6. Junija — Previdnost je mati modrosti, pravi star slovenski prsgovor, in po tom pregovoru se adaj ravnajo ob lasti t New Torku, odkar ao se prikazali nemški korsarjl v ameriških vodah. Mesto jo savito ponoči v temo in polleajski komisar Enright jo iadal navodila, kako se jo ravnati, 6e so prikažejo nad mestom sovražni letalci TOPNIŠTVO V AkOIJI NA ITALIJANSKI FRONTI. Dunaj, B. junija. — Vojni stan poroda o živahni aktivnosti top-niitva na jugotapadni (italijanski) fronti. NEMOI81 POSLUŽUJEJO VEČJEGA TOPA ZA OBSTRELJEVANJE PARIZA. London, 5, junija. — Nemški top, s katerim sdaj Nemci bombardirajo Parts, je najbrž novega modela. Pariikl poročevalec pravi, da so krogla sa tri eentt -metre večje od treh velikih topov, ki Jih je uničilo francosko topni-itvo. Streljanje Je bros cilja in pariške oblasti skrbe sa varnost o • trok. Učitelji so dobili posebna navodila, kako naj skrbe sa var-noet šolske mladina. Do tisoč otrok jo bilo ie poslanih v neki južni department. New Torlt, N. T. — Občeznana resnica je, da človek samega sebe ne more dvigniti v zrak, če se tako vleče ušesa pri škornjih. Ali kar so zdi nemogoče ljudem z normalni možgani, je igrača za kajzerja, Illndenburga, Luden-dorffa ln druge pruake junkerje. Profesor Ballod, atatlstlčar, ceni narodno bogastvo Nemčije v letu 1914 na $67,500,000,000. K temu prišteva $32,500,000,000 od cesarskih vojnih zadolžnic, kl ao bile izdane, in viije cene farmar-skih zemljiič, oditeje pa $10,000,-000,000 za konzum živine ln ta-jezemske vloge. Po tem računu zaključuje, da znaia narodno b> gaHtvo Nemčije $90,000,000,000. Zakaj ta skromnost t Notni U i vojni dolg znaia okoli $40,000,-000,000. Kaj niso tek miljard pri-šteli k narodnemu bofaatvut Podražila ae niao aamo zemljišči. Na primer stara miza jo danea to-liko vredna kot nova, «oe stane $15, za dva kilograme goveje pe-čenke je pa že treba odšteti kar oelo premoženje. fio država lehko obogetl na na-rodnem Imetkn, kader dele dolgove, je Baliodove ocenitev na-rodnega premoženja Nemčije pnr nizka. Zakaj ne bi znaialo nerod no bogastvo Nemčije na primer $102,000,000,000, ko ae jO nrznsn uko podraiilo v Nemčiji ie pasje ln konjsko moao, mačke ao pa po-atale delikoteaa. Ako ae ne U naftoi pomnoži na-rodno bogaatvo, potom n tr»»-Nemčiji drugega, kot da i«da še aa nekaj miljand p^rnaleae de-narja, na trg pa postavi megn pod. gan b. dihurjev kot dellketeee. In Nemčija bo kmeln najbolj l»ogeia dežela na avvt«. • rrednlitvo ia npravniitvo nI odgovorno sa vsebini ogleeov v listu. "Prosvete" piie sa blagostanja ljudatva. Ako ss strlnjsi s njenimi idejami, podpiraj trgovoe, ki oglaiajo v ProevetL — V aalogl imam vse sa vsakdanja potrebičl-ne po zmerni eeni. ANTON ZOBNIK, Va. MA PRODAJ FARMA. Na prodaj je 80 skrov otisegajo-ča farma, 29 akrov je Izčtičenega, 2 akra orane zemlje, drugo je za sejano a deteljo, 10 glav živine, 2 konja. Lepa prilika zs HJovenra, ki ga veeeli na kmetijo; zdravo podnebje in dobra voda. Lep in prijasen kraj. Prodsm valed nesrečo, ki mo jo zadela. Umrl mi js ain, a aam na zmorem vsegs dela Do bližnje poeta jo je le dve milji, če katerega veeeli kmetija, tukaj mu nudi ugodna prilika. I*iiite na laetnikai Joka Jereb, V. O. hox 65, Sheldon, Wla. GLAVNI STAN: peir-fll MO. LAVVNDALK AVK., CHIOAOO, ll.t.INOtB. CriAVNI ODBOBi PredaadaUn Jaka Vugrifi, boa 200, U Batle, IU. L Podpredsednik: J. Hm t kov K, R. P. D. 4, boz SO, Olrard, Kitni. U. Podpradeedalki JalaT Kukelj, U40U Kaieg Ava., Bo. Cblesgo, tU. Tajniki Joka Verderbar, SfOS Ho. I*wndale Ava., Okteago, lil. Hlagajsikt Aatua J. Terbavea, P. O. Bos 1, Olaara, 111. raplaalkart Joka Kolek, 4000 W. Slsk Bt., Okieago, IU. NADZOBNI OD8BK. Joie Aaibroill, bos 881, Oaaoaaburg, Pa Paal Berger, 741—lat Bt., La Balle, IU. r. B. Taaaker, 674 Akeay Ava, Boekaprlage, Wjro. POHOTNI ODBKKi Aatoa Hraet, Boz 110, Oaaoaaburg, Pa. Juta Badilak, boa 481, Baalthtea, Pa. Badolf Pleterlek, boz 486, BrldgevtUa, Pa. Jakob lllkUvii«, L. Bas 8, Wlllock, Pa. K. Petrovlck, 14818 Uale Ave., Oolliawood, O. Joie Sever t in k. UREDNIK P BOH VETE i VRHOVNI ZDRAVNIK i V. J. Kara, II. D., 0108 Bi. Clair Ava, Olevalaad, Okla. VSE DKNARNB IADBVK IN BTVABl, kl sa tllejo gl. aprsvaog« odtiora in H. N. P. J. saj ae peHljaja aa aaalovi JOHN VKRDRRBAR, 8007—00 Bo. Lavradale Ava^ Ohlaago, UI. PBITOtBB OLKINB (1ENKRAI.NI.UA POBIX)VANJA sa polUjajo na annlev JOŽE AMBBOŽlO, baa 881, Uaao aeburg, Pa Prltoibe prepirljive vaablaa, kl ats jik redih prva la draga laltaana, »a polUjajo aa aaalovi ANT0N4nUBT, boa 140, Osaoaabavg, Pa. VSI DOPISI, naprava, llaakl, saaaaaUa Itd. aa "Preareto" ee pošiljajo aa aaalovi * URKDNlflTVO "PROBVETE", 868?—88 Bo. Uwadala Ava., Gklango, IU. VBB UPRAVNldKE BTVABl, aaraiataa, oglati, aa pošiljajo na anaiovi tlfBAVNlfrlVO " P ROB VETE", 8687-87 Bo. Ufraiala Ava., Ukiaago, nt. V koraapoadeaai a tajalltvosa B. N. P. J., aredalltvom ia apravalitvoat "Prosvata" ae rabite isiea urednikov, atarveft aaplllte aaalov, ki ja ta naveden, nko lallta, da bo vaaka atvar kitro releaa. NA FBODAJ FARMA Proda ss 40 akrov obselns k me-tijs; rodovitna eemlja , liiiii, hlev, kokofojak. 12 akrov je posejsne go Hi vee lepo raate, drago je pa t riba ia oMstirt. Bo 4 veliko ja blans, on konj, ena krava, dVa pre-iiča, 30 kokoii in 50 mladih pl ščsnesv, vbs potrslmo poljsko oro d je, vosovi itd. Vae to ee proda e1 pa tndi semenja sa poeeetvo v CM ceffu. PWte takoj, oko eo ramo se nimate sa kmetijo. Charles »to-par, P. O. Bo* «7, Mtmfcegon lleighta, Mieh. rnnniNoovi rivrn morajo x- mhtl tobak, da bb bodo boje vali b VMBMO. N« dvom no ate titali v amurllkik dnevnikih, da Je vlada Zdruienik drltav vnela v avoje področje ves tobak aa-kik vrat, da bo tako lnkko aadevoljila svoje vojake a nJim na boJIMu. Vae ta bnlne druibe ao dele a vesoljem vladi vaa tak tobak na rnapolago, ker vedo kaklao saaimaaje vliva tubak pri na 4ih aateriAkik vojakih ia mornarjih V II vi Jen Ju, Ako ata la kdaj alulill pri vojakih bodiai aa aukem ali na morju | (ta naj ai ba pri katerlaibodi vladi, vam je gn (ovo xiiano, da ae nahaja med vojaki kadar dobo avoj tobak veliko veeelja. porodila naiih vojalklh predatavnlkov is frouta nam naanaajajo, da tobak ja druga nnjboljle aredatvo sa etrellvom,' ker ai le aadovoljlv temvel tudi dim v- Hhaa MgjmaaAjmMi^jka Mi tukaj v Ameriki tri tiao« milj oddaljeni od evropakega bojlMa d večino, ma mlaiimo, da je glavna potreblAina sa vojske hrana iu »trehs, ani|Hik Ae vsamemo Ig poroAU piedatavnlkov tednj vidim«, da je tudi tobak eno glavaajllh pet rebUls. lahko ii miallmo koliko mora preata ti vojak na boJIMu, da eetnae eaergl-faa. Orumenje topov, padanje Irapnelov ln le druge atvsri, kateri delaj« telavu aa IIvee la lahko rečemo, 1$ nima tn baka, da ae male poaabeva rnjltp, mu ja ree e-voljnoat na vojakovem obrana, kl lat* aa mati ateki poateljl la potem imčoai puha cigaretni dim la uatale. NaVndno pravijo da kadar ja vajah tako dale« oalabel, da so moro vel kaditi rlnaret«, ja malo vol upnnja aa okra vaa je Ia ravaa tako kakor jmt robu je vojak rigamo, da mu opravi llvČ4.vjo nofietao v prevl tir, tako tudi potrebujejo oo« todaatrtjelnt dolavet, kl morajo trdo delati V »volem II vi Jen ju. da paeovne doba avoje alle sa nndaljll boj m avoje Hrt Jen je Nevede, cigarete k I jik koda, morejo Prof. Dr. Mnllin ZDRAVNIK - SPECIALIST ZA SLOVENCE 411—4th Avtnue (VA SPROTI POSTE) Pittsburgh, Pa. Ti viivieooi «>ao» glnogaatvn je spravil na dan. Kjij pa ima »hI te«aT . . . Oolo, mizerno Življenje in nič drugega! Kompanija mu daje le toliko, da ih ohrani pri Življenju. Kdor je samec in si ne pri-vošči uživanja, sc še nekako preživi, ali gorje siromaku, Ui ima Ženo in decol Trpeti mora pomanjkanje in blapčcvatl vse žive dni. — lu koliko je rudarjev, ki bi bili zadovoljni s takšno paajo eksi Nteneof Koliko jih je, ki m« zavedajo, da bi lahko #i\«li kot ljudje, — kot belopoltui ljudje — samo ako 11 o«' ejo' i». rudar! V tvojih rokah je sila, ki j« ustvarila i/ mrtve rude ogromno Imgastvo — m re iu -Hrt In,«'««, ne pride več kep« bakra na površje, dokli i ti kompanije ne dajo, kar zahtevaš, farji bakru okradli in oropali rudarja za nje-nove pravi.t in rj je pričakovala trenotka, ko ae vrne aoprog. "Ah, Mary, mi amo začeli boj, aplošen štrajk, Mary. Ti ne veš, kakšna krivica se nam godi. De-aetletja garamo in rijemo pod zemljo kakor krti — čuješ, Marička, kakor krti — in kaj imamo od tegaf Debele lulje na rokah in naae Žene in naši otroci atradajo . . . Toda prišel je dan, da pokažemo avojo moč. V naših rokah je sila, ki ustvarja ogromno bogastvo lz mrtve rude, ali zdaj ne bo več ta sila premaknila mrvice bakra, dokler nam kompanija ne pripozna, kar zahtevamo ..." Iz Johna je živo govoril govornik na javnem shodu, ki mu'je vtisnil plamteče besede globoko v spomin. In 4n je govoril dalje in burno našteval velike krivice, ki jih trpe rudarji. "Kaj govoriš, Johnt" On se začudi. "Ali si gluha T O štrajku govorim. Na dolp ne gremo več, dokler ne dobimo večje plače, oactp ur dela, pravico do unije in vsega drugega. To ap naše zahteve in ml bomo zmagali. Mar nas lilsl videla, kako smo marširalif" "Kaj bo pa zdaj, John!" John ae še bolj začudi. Kako more biti tako proatoduŠna, da je ne ganejo njegove beseda* štrajk in nič na svetu. In še vpraša, kaj bol , "Kaj bo! Ti ai mi žena in pol! Vse mesto je na nogah, vse praznuje, vriska in prepeva, a ti ae držiš kakor nuna in še vprašaš, kaj bo. Kaj jc a teboj t" "Da, rada bi vedela, kaj bo z otroci." "Z otroci f Ali se ne borim sa otroke in zate t Od tega boja je odvisna boljša bodočnost najinih treh otrok." "Ne razumem, John. Bolečine — v glavi ml tolče in pri arcu mi je neznoano, toda ne razumem, ne vem, kaj bo z najinimi otroci — četverimi otroci" "Kako a četverimi f — Saj ao samo trije.'' "Kmalu bodo štirje." John ee vaede na atol in nagrbanči čelo. "Kaj! Ti ai zopet--" Marička molče prikima. Za kip je pozabil na Štrajk, in zdelo ae mu je, da je tako trezen, kakor da ni videl kapljice pijače le mesec dni. Ona je sopet molčala I Ali je rea zapiaan neereči f Prvi otrok ee je komaj spravil na noge, drugi hodi vač po štifih kot po dveh, tretji ae še drli materinih pra — in adaj le Četrti. Taka je njegova usoda. Muc je pogledal leno in razumel je, aakaj ima rdeče obrobljene oči. Beviea je jokala. Smilila ne mu je ln nl je mogel gledati več. Pobral je klobuk in molče odšel na rlieo. Po mestu je odmeval hrup ln vladala je rasburjenoat Drugi dan stavke so rudniške drušbe pokazale odpor. Okrog jsmlčev in drugih rudniških poslopij so se pojavile čete pomoinih šerifov ln prišlo je do prvih spopadov. Rudarji so postevili močne stavkovne etrUe pri vseh rovih, ki eo imele nalogo paziti, da se nihče ne vrne na delo. fterifi so pa ukaaali stražam, da ae morajo umakniti s kompanijskega poeeetva. Ker ao bili pomožni šerifi v mnogih alnčajih aoaedje stavkarjev, ae niso zadnji zmenili doatl aa njihove nkaae. Tako je prišlo do rabuke in na več krajih do boja Stavkarji, ki so bili naravno močnejši po številu, so šerife enostavno raz.oroW! in jih pognali od rudnikov. Po meato je bil zopet obhod, ki ae je končal a shodi. Tretji dan je bil pololaj le rseen. Ko so družite uvidele, da s pomožnimi šerifi ne opravijo ni-čosar, eo prit lan lis na guvernerja, da je poalal dva-tisoč mol vojaštva v bakreno okrošje. S prihodom vojekov ao naatale takoj druge razmere. Mtličarji so aaatralill rudnike in odstranili stavkovne strela, ki niao smele ve« stopiti na kompanljako pe • aeat, obenem ao pa družbe rezglaaile, de ao rudniki zopet odprti in da ima vsakdo priložnost vrniti se na delo. (Nadalje***)*) Kraljica Dagmar. Spisal Trebiaakj. (Nadaljevanje.) "Bodi srečna, svitla gospa..." Mladi mož je uato hitrih korakov odšel. "Ali ga nikdo izmed vas ne poznal" 1 Kraljica se je pri tem vprašanju obrnila k njegovim tovarišem, ki so mu pomagali. "Dozdaj ga nismo še nikdar videli." "In vam ni ničesar rekel, od kodi bi bilf" "Enkrat je nekoliko namignil, kakor da bi ga bila rodila alovan-ska mati." ' Kraljica nato ni povpraševala po ničemur več. . . Na misel pa ji je prišel zopet oni vitez, ki je nekdaj peljal Valdemarove čete proti kraljev, skim. . . Kdo bi mogel biti to! Priprost brodnik nikakor. . . "Če ga morete dohiteti, pojdite za njim. . . Naj se vrne 1— Ne-kaj zelo važnega imam zanj. . . Recite, da potrebujem zanealjiye-ga poslanca. — Poizvedujte po njem in mi prinesite v grad kakršnokoli poročilo. . ." Kraljica je namerila nato 8 svojimi tovaršicami proti Ringstedu. In tedaj, ko je obstala pred grajsko brano, je prijezdila četa jezdecev v najhitrejšem diru. Oni, ki je bil na čelu, je akočil s konja in po nekaj hitrih korakih stal pri kraljici. . . "Koliko skubi sera prestal zaradi tebe. . . In že jo je kar najbolj vroče poljubil ua ustnice in na lica. , To je bil aam Valdemar, ki se je vračal s svoje jfcže po vzhodnem baltiškem obrežju, kjer so ga nekateri rodovi oklicali za svojega kneza. . . Pot je trajala dolgo — že tretji mesec. O strašnem gostu, ki je prišel na Dansko in se noče posloviti, je izveel od ribičev. In težko je povedati, kako dolga mu je bila vsaka ura, kako neatrpna ježa po suhem, kako brezkončna vožnja po morju. . . Mogoče je zadela tudi njegova soproga, mogoče tudi dedič njegove krone. . V Kodnnju svoje soproge ni našel. Odšla je v Ringsted. . . Mladi kraljevič je bil baje tudi bolan; toda. gospa v sivem oblačilu je pogledala nanj samo skozi okno in ko je videla pri njem sedeti mater, ki ppi na vsak dihljaj avojega ljubljenca edinca, -— ji jc b'ilo vendar hudo onesrečiti to ro-diteljico. Običajno izročajo po kraljevskih ali cesarskih dvorih svoje otroke, svoje zaklade skrbi drugih. . . > Kralj Valdemar je nato gnnl konja na V8o moč. . . ' "In kje ai hodila, aoproga moja!" Kraljica je vprla svoje temno-modre oči v Valdemara s tako ljubeznijo, kakor bi ga že s tem pogledom hotela prositi odpuščt-nje. . . "Med nearečniki. . ." "Ne razumem te, Draguška!*' "Med nearečniki, katerim ,e pretila smrt, katerih se je vsakdo bal, za katere ae ni nlkdo menil. . ." "Ti Dagmarl" "Jaz. . .» "In kaj če bi bila aama obolela!" "Imela sem trdno — zelo trdno zaupanje. Ko je moj in tvoj ljubček stokal v postelji, mučen od telke bolezni, ko je neprestano klical ata — ata. . . sem ato-rila obljubo, Če ozdravi, da poj-dem med ljudatvo, v vasice, od koče (jo koče in bom poakušala, če bo le v moji moči, ljudem pomagati v bedi. . i Tvoj in moj Ijnbček ea je pozdravil, in jaz sem norela . . . morala izpolniti obljubo. . . In nato se je kuga okoli Ringstadta pričela izgub-Ijati. . . In v pomoč nam je bil neznen mož, kl ni hotel povedst! svoje gs imena in ml je ubežal izpred očlj. , . Vendar sem pa poslala za njim poelance. . ." Kralj Valdemar je poljubil svojo soprogo Se bolj vroče kakor tedaj, ko jo je prvič sprejel ne dsnskem obrežju, še ljtd»sni-vejše, kakor ko mu je podala na lepi blazinici ainčka dediča, in te-šepetal: "Premagala ai mojega strica, zmagala ai kugo in koga še atoriš neškodljivega t" In komaj ata prišla v grad in sedla poleg ljubkega dečka, je bilo tukaj poalanatvo iz bodrake dežele. . . "Od Estrichsona Niklotičaf" "Od očeta Dobrogosta. . . Od kneza seveda tudi . Po obličju kraljice se je razlil izraz radosti in nedočakljivoati. . Kralj Valdemar je razvil pisma in čital. . . Toda čelo mu je postajalo temnejše in temnejše. . . Dagmar je zadržala sapo v prsih. . . Tudi deček v njenem naročju se je pričel pritiskati tesnejše in tesnejše k svoji materi. Kraljjca ae je skoro bala vprašati, kaj se je zgodilo. . . "Dovolj smo močni. . , lahko se merimo s celo nemško državo . . .ne samo z nekaterimi grofi. . Nemei na bodrekih mejah se zopet pričenjajo sumljivo gibati. Estrichson hoče pomoč : . . hitro pomoč. . . Za eukrat odpošljemo nekaj ato ljudlj in ladij. . Bomo videli, kako bo dalje!" ! "Stari vlhevci ščuvajo ljudstvo, treba se je bati, da bi se proti nam ne zvezali z Nemci. ." Kralj Valdemar se je zamislil. "Vendar bodemo pripravljeni, da nas kaki dogodki ne izneua-dijo. In Še ta dan je sporočil Valdemar svojim zvestim kateri so bili najbližje, naj se pripravijo no boj. . f In v kratkem času sc jih je zbralo toliko, da bodo mogli novo bodreko kneževino braniti pred nemškim navalom. . . . In po najkrajši poti so se napravili na morje. . . Ladij je kilo dobrih tri sto. . . Brodovje danskega kralja Valdemara JI. je obsegalo že te daj Štfcvilo, kateremu jc malo manjkalo do deset tisoč . Nobepo izmet} tedanjih kraljestev sc ni moglo na morju me Sem ae je aešlo ljudij, da , ke množice ni nadejal niti tu rejšl Irec. Vlhevci ao se tudi najzado nejše smehljali — ie »e more vonti o amehljaju na teh Jih, za katerimi so sc skrivale ko besovake duše . . . in bili morebiti danes tukaj zbrani vsega severnega Slovanskega Svatovitova aoha je bi|u na atarem mestu. Nova jel Rezljalo jo je umetno rezba^ dleto. Zdelo ae je, da je obl Svatovitovo živeče. Naj je st Človek kamorkoli, povsod vpiral nanj oster pogled, kako gledal y dno duše. V njegovi snici je bil rog a prekipevaj medico, in levica je stiskala pet lok. Nedaleč je bil na li nem stebru obešen velik me srebrni nožnici z uzdo in sedlo Vse je bilo zelo — staro. Nw no ao našli vlhevui skrivaliic katerem ao bile skrite te stri in sam Svantovit je mogel pJ dati, koliko časa. ln to so imel dobro znamenje. Tu je l>il| snežnobel konj, brez najmanj* madeža. . Med ljudstvom*je vladala bna tišina . . . Po tleh so .bile položene tri ste sulic, druga od druge za velj oddaljena . . . Najstarejši je snel s stebra do iu sedlo, osedlal belčga ko kakor za boj, nato ga peljal krat med sulicami sem ter konj je vselej stopil prvič z i no nogo in šel med vrstami pij tako previdno, da se ni taknil niti ene^a . . . Ljudstvo je opazovalo od leč vsak korak belega konja z premičnini pogledom . . . Že ti jo vrsto je pustil za seboj in sulici se ni zadel s'kopitom niti enkrat "Bogovi hočejo, da vstaneto riti z Danci. Angležko je bilo samo senca, in Švedsko z Norvež-kira sc tudi ni moglo nikakor pri- , me rja t svojim južnim sosedom. Kn ko vstanete, bode z vanu Sv Viharji, ki so se pojavili na ob- lrW . .. . zorju danskih meja, bodo samo Nadaljevanje. skušnja, da se sovražniki prepričajo, kako mogočen je v postni danski narod tekom nekaj mirnih let. . . * - XIV. > V Arkoni je bilo vse živo, skoro kakor je bilo v starodavnih dneh. ,%, POTREBUJEM SLUŽKINJI V službo sprejmem služkinjo si nje starosti za hišna dela in krbovanje otrok. Če katero vei naj se zglasi v teku desetih < Plača po dogovoru. Dekle ali v va. Pisati je na upravni* "Prosvete," 3657 S. Lawnd Ave., Chioago, 111. FANTJI če nas zadene torped-ohranite helmarice