Celje - skladišče Per III 127/1991 ZAPLEMBE Cena 17 din NOVAmDOBA” -----7* ---- COBISS 0 Slovenija, sreda 13. marec 1991 št. 10 - leto XXV BIROKRATI OKRADLI PENZI0N1STE Njihova gnada, kralj Anton I. Drofenik, ki se razglaša za slovenskega kralja, o slovenskih politikih. Slobova barva krvi Raj pomenijo zadnji dogodki v Beogradu za Slovenijo, Srbijo in tudi Jugoslavijo. Stava tisoč- letja Poskušajte uganiti, kdaj bo Slovenija samostojna država. Morda boste nagrajeni Čuprijska 9, Celje, tel: (063) 24-025, 24-303 PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO DENACIONALIZACIJA: Bodo padale glave? ČASNIKI NA PREPIHU: Prihaja tudi kapital Bolj kot smo samostojni - manj imamo! NOVA W DOBA STRAN 2 POTRČ KONTRA RUPEL Katera zastava je prava ?__________ Predsednik poslanskega kluba Stranke demokratične prenove Miran Potrč je na zadnjem zasedanju slovenske skupščine na slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla naslovil delegatsko vprašanje, v katerem ga sprašuje, ali je dovoljeno oz. smotrno ob uradnih srečanjih uporabljati slovensko zastavo brez zvezde. Vprašanje se je nanašalo na tiskovno konferenco, ki sta jo imela preteklo nedeljo dr. Rupel in njegov hrvaški kolega Golem na Bizeljskem po končanem delovnem srečanju. Na mizi pred slovenskim zunanjim ministrom je bila zastava brez zvezde. Stranka demokratične prenove je že v torek v medijih protestirala zaradi tega in v svoji izjavi med drugim zapisala, da je »Slovenija vse manj pravna država. Uporaba zastave brez zvezde je le nov primer kršenja zakonitosti. Protestiramo proti pravici državnih organov, da od državljanov zahtevajo slepo zaupanje in ubogljivost, sami pa lahko nekaznovano kršijo ustavo in zakone.« In kaj je odgovoril v skupščini dr. Dimitrij Rupel: Srečanjezg. Golemom na Bizeljskem je bilo delovno in ne uradno državno. Organizator srečanja je z domoljubnimi nameni mizo okrasil s tradicionalno slovensko trikoloro. Ta mali simbol slovenske narodne samobitnosti je bil vsem navzočim zelo všeč in so ga sklenili na mizi obdržati tudi v času, ko je bil sicer govor o zadevah, pomembnih za slovenski in hrvaški narod. Kolikor nam je v republiškem sekretariatu znano, obstaja za vnos zvezde na slovensko trikoloro, kot za njen izbris, cela vrsta pravnih in formalnih zadržkov. Kot pa smo neuradno izvedeli, je dr. Rupel pred pričetkom pogovorov opazil, da na mizi ni »prave« zastave in je na to tudi opozoril organizatorje, kasneje pa so na to vsi skupaj pozabili. Dokler se niso v nedeljo zvečer zagledali na televiziji. ZVEZDA NA HRVAŠKEM Mornarji popravljajo dimnike V skladu z republiškim zakonom je delavski svet Jugoli-nije sklenil, da bodo na veliki jarbol - katarko namesto zastave podjetja izobesili prapor Republike Hrvaške. Sklenili so tudi. da bodo z ladijskih dimnikov sneli, zbrisali rdeče zvezde, narisali hrvaške trobojnice, belo polje pa pustili, dokler ne izberejo novega simbola podjetja. Naš posnetek iz Luke Koper kaže, da delavci spoštujejo sklep delavskega sveta — z ladje Opatija, last reške Jugolinije, mornarji snemajo rdečo zvezdo. PETROL z vami na poti j B MED NAMI NEGOSPODARSTVO Razprodaja celjskega Ingrada Šudent naj bo na petelina Takole kot je zapisano v naslovu smo v srednji šoli profesorju, kadar smo mu hoteli nagajati, zanalašč izgovarjali naslova obeh pripovedi. Pravilno je seveda študent naj bo in Na petelina. Ker pa se tam doli, v deželi Desanke Maksimovič in solate Urnebes dogajajo nasilne stvari, ki jih bodo morali Srbi sami čimprej končati, bi se hudomušne domislice veljalo spet spomniti. Morda je — brez kančka cinizma — samoaktiviranje beograjske študentarije še najboljše, kar se je o krutih akcijah Miloševiču pokornih modrih in olivnozelenih uniform lahko zgodilo. Srbija, naj posluša Miloševiča ali Draškoviča, se žal še vse premočno priklanja nacionalizmu lastne in pretirane veličine. Študentje so bili tudi v jugoslovanski zgodovini vsaj kanček manj dovzetni za nacionalne slabosti, brezzobo kruljenje imen nacionalnih liderjev in zvodništvo plačanih politikantov. Študent je bil in bo na petelina. Povsod. Seveda pa se nam lahko v bližnji bodočnosti, ko bo vsem in torej tudi študentom v Sloveniji šlo vse slabše, tudi tukaj zgodi kaj študentskega. Pa čeprav gre za drug politični sistem in za drugače obarvano oblast (tako se nam vsaj dozdeva). Morda so tudi politiki po vsej Jugoslaviji že malce pozabili, da je študentarija kot vlažen smodnik, ki se težko vžge, ko se, pa se močno kadi. Vžigalne iskrice se žal kar vrstijo. Komisija pri slovenski vladi je ugotovila, da je predlog predsednika GZJ Dagmarja Šusterja, da naj podjetja bojkotirajo ali za petino zmanjšajo plačevanje prispevkov, reci in piši nezakonit. Pa da bo proti firmam, ki se bodo bojkotu pridružile, treba ustrezno ukrepati. Povrhu, dragi moji, pa je Šusterjevo pismo Peterletu napisano v srbohrvaščini. Daje »dirkačev« predlog nezakonit, bi se seveda strinjali, po drugi strani pa tudi. da je nujen. To dokazuje tudi nekaj člankov in podatkov o gospodarski situaciji »subjektov« v pričujoči številki Nove dobe. Obenem pa velja tudi ugotoviti, da je izplačilo regresa za letni dopust uslužbencem Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sicer zakonito, pa ob pomanjkanju denarja v malhi za pokojnine povsem brezumno dejanje. Torej pazite, gospodje, vsaj študentje so na petelina tudi v deželi lip. Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje Petrovče 231, 63301 Petrovče Telefon: 063/28-220 063/25-121 Telefax: 063/24-115 N_________vSvi^!j U L ročuncilnl/hl Inženiring d.o.o. — osebni računalniki AT 286, AT 386, AT 486 - prenosni (lap - top) računalniki PHILIPS, EPSON, SAMSUNG — tiskalniki EPSON, NEC, Hevvlett Packard - ploterji ROLAND, Hevvlett Packard - mreže NOWEL RPTI — telefaksi CANON, PANASONIC z t-testom — knjigovodski programski paketi za obrtnike in podjetja Poslovni prostor in servis: Levec 56 N0VA.D OBA Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din e Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 e Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje e Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo POTOPIS Vse kar ste želeli vedeti o Angležih, pa nikoli niste vprašali ŠPORT Sedma zvezdica kegljavk EMA Bianchi v Krškem Pagon hoče v Stuttgart MEDIJI Časnikarske hiše na prepihu Kranj: Po radiu tudi televizija IZ REGIJ Velenje: Mladi »slovenski« bojevniki Ljubljana: Še je poštenost Celje: Laični sredinci Lendava: Pred stečajem vrgli direktorja Pečarovci: Župnik posekal lipo Maribor: Bo Drava odnesla otok Hrastnik: Postan predvolilni golaž Maribor: Zbiralec neumnosti Škofja Loka: Presenečeni župan Murska Sobota: Pajčevinasto nebo SLOVENIJA Najprej Rog in Teharje Pučnik je pretrd, Kučan premehak Denacionalizacijska žaloigra Glumci Kamor rektor, tudi... KULTURA Bajno leto 1990 Zaplembe v Šaleški dolini KRIMINAL Kaj vse Jugoslovani kradejo v Italiji JUGOSLAVIJA Miloševičeva barva krvi Zvezda na Hrvaškem Oči in ušesa vohunske službe ♦ r i ] • k' J k NOVO Prodajalna Klinker < odprta od 11.3.1991 Izbirajte med paleto gradbenega materiala! Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje ra 3. STRAN NOVA DOBA SLEPILO ALI KAJ VEČ Spremin j an j e barv SE JE ZAMAJALA KOMUNISTIČNA OBLAST? Miloševičeva barva krvi Družbene spremembe, ki jih doživljamo in bodo gotovo trajale še dolgo, spravljajo na površje številna vprašanja, med njimi tudi taka, ki se nanašajo na spreminjanje ljudi, njihovih političnih barv. Gre za očitke, češ kako jo je, na primer, direktor velikega trgovskega podjetja, ki je petnajst let opravljal najvišje partijske in druge funkcije v občini, pobrisal med Neodvisne in ga kot takega republiška poslanska klop prav nič ne žuli. Ali na račun neodvisnega ravnatelja, ki je pred desetimi, petnajstimi leti hodil na občinski komite in zahteval (ideološko) funkcijo (ki jo je opravljal že prej), pa je zdaj sodobnike skušal prepričati, da je bil že od nekdaj neodvisen (res pa ne Neodvisen), da sploh ni bil partijski funkcionar. Primerov je nešteto in med njimi je skoraj večina sedanjih republiških funkcionarjev (s partijskimi staži precej daljšimi od desetletja). Toda ob tem, ko so pravzaprav kamen spotike, bi kazalo vendarle upoštevati realnost: v prejšnjih časih so imeli namreč le dvoje možnosti: ali so člani partije ali nepartijci. Za partijo pa so se odločili zaradi političnih in karierističnih, to je gmotnih razlogov. Če vemo, da je bilo v komunistični partiji in kasneje zvezi komunistov v resnici zelo malo pravih komunistov in so bili pretežno partijci, to je dvoličneži, ki so uradno dvigovali obe roki za monistič-no politiko, v žepih pa držali fige, so imeli torej večinoma predispozicije za zamenjavo barve — rdeče barve za katerokoli drugo barvo, samo da bi ohranili ali se povzpeli na položaje. Zavedamo se, da je to poenostavljanje in da utegnejo vlogo igrati tudi bolj vzvišeni cilji, da ne rečemo, ideali, vendar bodo pravi razsodnik o tem lahko šele izkušnje - če seveda verjamemo in smo se kaj naučili iz zgodovine zadnjih desetletij. S tega vidika so seveda utemeljeni pomisleki, v kolikšni meri je pri kom spremenjena politična barva že sama po sebi ali zgolj slepilo ali je lahko tudi kaj več. Nevarnost inercije je ob ideoloških usedlinah gotovo eden od vidkov nove kadrovske politike, ki pa bi morala seveda, ko gre za katerokoli stroko, čim dlje od vsake ideologije. Da je to res, kažejo rešitve, v nekaterih primerih celo dosti slabše od tistih iz realsocialističnih časov. STAVA TISOČLETJA 1 ^ Slovenci od Karantanije sem nismo bili tako blizu svoje (samostojne) države kot ^ st sedaj. Toda, ali se bodo politiki premislili (ustrašiti), bo posegla vmes JLA ati kdo ^ drugi7 ^ Naša nagradna akcija »Stava tisočletja« temelji na domnevi, da se bo Slovenija ^ | vendarle osamosvojila. Zato iščemo natančen datum (dan, mesec, leto), ko bo « ^ Slovenija postala mednarodno priznana samostojna država. ^ ^ Med prispetimi odgovori bomo vsak teden izžrebati tri (ati več) nagrade. ^ st Zmagovalca, ki bo pravilno napovedal datum osamosvojitve, čaka lepa nagrada, ts st ki pa naj zaenkrat ostane presenečenje. Če bo pravilnih odgovorov več, bomo 5s5 cs nagrajenca izžrebati, če ne bo nihče pravilno odgovoril, dobi nagrado tisti, ki bo St ^ najbližji. Če bo tudi teh več, bomo žrebati med njimi. ^ ^ Nagradna akcija Nove dobe »Stava tisočletja« bo trajala do 15. maja letos. ^ Stavni listič tisočletja ! 1 Priimek in ime naslov......... 4 napovedujem, da bo Slovenija mednarodno priznana kot samostojna država ....................................................... (dan, mesec, leto) | St Med odgovori, ki bodo prišli v naše uredništvo do ponedeljka, 18. 3. ^ 1991 do 12. ure bomo izžrebali nagrade. 1 1 ...........................1 sS Kupon pošljite na naslov: Nova doba, Aškerčeva 15, 63.000 Celje ts s pripisom »Stava tisočletja«. mmmmmm Beograjski spopad Srbov s Srbi ni presenečenje in ga je bilo moč predvidevati. Slobodan Miloševič, kije več let grozil z orožjem drugim,:iga je zdaj uporabil proti lastnemu narodu. Obljube, da nihče ne sme tepsti Srbov, je gladko požrl. Celo več, tekla je tudi kri. Beograjski trg svobode je postal jugoslovanski trg nebeškega miru. Draškovič, ki so ga zaprli, je nedvomno že dobil avreolo heroja. Miloševičeve namere so zdaj dokončno jasne: za vsako ceno obdržati komunistično oblast. Pri tem TV Beograd in srbska sredstva obveščanja naspoh niso nepomembna. Brez njih Miloševičeve oblasti ni, brez njih ni neobveščenih Srbov v Beogradu, zlasti pa zunaj njega ne. Beograjski dogodki, ki zagotovo pomenijo krah Miloševičeve ekonomske, socialne in nacionalne politike, lahko dobijo »blažjo« obliko le z zaostrovanjem odnosov v Jugoslaviji. To je nova, velika nevarnost, večja kot vsa zadnja leta. To je že pokazalo predsedstvo SFRJ, ki je s preglasovanjem odločilo, da eni republiki, njeni oblasti v političnih borbah, pomore z vojsko, z JLA. To je jasen dokaz, da je Jovičeva politika povsem enaka Miloševičev! - stari režim ohraniti za vsako ceno. JLA je tako glavni politični dejavnik! Jugoslovanske republike zdaj lahko le upajo, da ne bodo dale povoda za zaostrovanje. Edina svetla točka, kakorkoli se to čudno sliši, je dejstvo, da bodo beogradski dogodki vendarle prepričali svetovno javnost in uradne predstavnike držav, da pač ni moč podpirati politike, ki namesto demokratičnega dialoga ponuja in tudi uporablja nasilje. Srbska pravoslavna cerkev se je odzvala neopredeljeno, zavzemajoč se za mir med brati Srbi. Albanci razmišljajo, ob 10-letnici demonstracij, da se bo težišče srbskih dogajanj nekoliko premaknilo s Kosova. Zlasti pomembno se jim zdi, da je Miloševič poslal proti Srbom policijo, vojsko, celo delavce. Beograjski študentje so se brez oklevanja postavili na Stran opozicije. Znani kosovski razgrajač Kecman pa je seveda Miloševiču ponudil svoje borce. V posameznih republikah so odmevi različni, znani že vnaprej. Beograd 9. marca pa bi moral zagotovo pripraviti slovensko oblast in politiko k temeljitemu razmisleku. V prvih odmevih tega ni opaziti. Premalo se zavedamo, da dogodki iz Beograda lahko pljusnejo tudi v Slovenijo. Dejstvo, da slovenski fantje ne bodo služili vojske v JLA, zna biti tisti povod, ki bi pripeljal tanke tudi na ulice Ljubljane. Janša in njegovi pristaši pri tem računajo na močno slovensko vojsko, ki naj bi prestrašila JLA. čeprav je jasno, da Slovenija lahko ukrene kaj le politično enotna, taka kot se je pokazala ob plebiscitu. Slovenski odnos do JLA bo nedvomno najtežji preizkusni kamen na poti k naši samostojnosti. Za polnočno tiskovno konferenco na Rogli o beograjskih dogodkih sta Ivica Račan in Ciril Ribičič ročno pripravila mizo za razgovor z novinarji. Vsi so bili enotni: zdajšnje Jugoslavije je dokončno konec, razplet pa je težko predvideti... STRAN 4 DODA Krumpak izhlapel is svojje banke____________________ Nimam navade polemizirati s članki, ki so rezultat spoznanj in mišljenj poklicnih novinarjev. Vendar se to pot moram oglasiti, ker sodim, da je uredništvo premalo informirano in predvsem - napačno. Najprej gre za nekatera dejstva: 1. Nace Krumpak je avtor koncepta banke. 2. Nace Krumpak je ta koncept razlagal in tolmačil vsem, ki so to želeli poslušati, med njimi tudi 102 delničarjema. 3. Nace Krumpak spoštuje neumnost posameznika kot pravico človeka, da je - neumen. 4. Nace Krumpak ima pravico (oziroma si jo jemlje), da se z neumnimi ljudmi ne prepira zaradi preventivnega čuvanja zdravja svojega želodca. 5. Nace Krumpak in YU-STIP nista izhlapela iz Štajerske banke, niti to nameravata. 6. YU-STIP in sodelavci YU-STIPa so v večini med ustanovitelji Štajerske banke obrti in podjetništva. 7. Nace Krumpak bo kandidiral za upravni odbor banke zaradi moralne obveze uresničitve ciljev banke, katere je obljubljal delničarjem banke. 8. Nace Krumpak se ne bo udeleževal sej izvršilnega odbora ustanoviteljev kot član tega odbora. Razlog je zajet v točki 4. Zakaj gre? Ustanavljanje banke drobnega gospodarstva temelji na potrebi specializiranega reševanja denarne problematike drobnega gospodarstva kot ključnega dejavnika makro politike tega vse bolj poudarjenega dela gospodarstva. Razumeti to vprašanje ni kot odgovor na zastavljeno politiko banke, pomeni razumeti »Avtorski koncept Štajerske banke obrti in podjetništva«. Elementi tega koncepta, ki predstavljajo celoto, so: okvirni krediti za obratna sredstva; vlaganja na osnovi lom-bardnega zavarovanja, politika akreditivov; sprememba naložbenih namer; kompletiranje vseh izvorov sredstev za posamično investicijo; stalna skrb za rentabilno poslovanje komitentov. »Zdravje« komitentov je istočasno »zdravje« banke. Dodal bi še pomembnost dveh limitov banke. Prvo, nihče ne more imeti več kot 15 odstotkov upravljalskih (navadnih) delnic in drugo, komitent je lahko občan, obrtnik, podjetnik in so lahko manjša podjetja. To je avtorski koncept banke. Drugo, z banko morajo dejansko upravljati tisti, ki jim je namenjena - GOSPODJE KOMITENTI, ti so tudi »intelektualni doktorji znanosti« za svojo lastno problematiko. Na kraju si dovoljujem še pojasnilo bralcem, ki je sicer moje osebno mišljenje. Štajerska banka obrti in podjetništva je posel — projekt. V njem ni prostora za prestiže, aroganco, vsiljevanja s pozicije neke relativne oblasti, nestrpnosti... Vse to je prisotno med mano in predsednikom izvršilnega odbora ustanoviteljem banke, gospodom Mirkom Krajncem. NACE KRUMPAK, podpredsednik zbora ustanoviteljev Štajerske banke obrti in podjetništva Nadaljevanje v Šentjurju Kot je že znano, je šentjurska skupščina na svojem prvem zasedanju obljubila mandatarju za sestavo IS za 40% višjo plačo, kot bi mu na tem delovnem mestu pripadala. Zakon o funkcionarjih v RS je to izjemnost odpravil. Komisija za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja je plačo za to funkcijo zmanjšala oziroma uskladila z zakonom in s Pravilnikom o plačah občinskih funkcionar- jev. Skupščina je ta pravilnik dobila v razpravo, a o njem ni sklepala. Odstavila je predsednika komisije, izvolila drugega in komisijo zadolžila, da pravilnik pripravi znova. IS se je strinjal, da o plači funkcionarja odloča organ, ki ga je izvolil; torej o plači predsednika IS odloča Skupščina oziroma njena komisija. Menil je tudi, da naj bi predsednik le dobil plačo, ki je bila prvotno dogovorjena. Kolegij vodstva občine, ki ga je vodil podpredsednik g. Zdolšek, je soglasno sklenil, da se do sprejema pravilnika, t. i. stimulativni del plače (do 10%) izplačuje vsem občinskim funkcionarjem KOT AKONTACIJA v enakem odstotku. Isti podpredsednik je naslednji dan, predvidevam, z blagohotnim dovoljenjem predsednika IS. odredil izplačati svojemu predpostavljenemu za 40% povečan OD. Tako sedaj plača predsednika šentjurskega IS izhaja iz koeficienta 7,0 - plača predsednika Peterleta pa, za primerjavo, iz koeficienta 6,5! Nemogoče je mogoče! Četudi bi bil g. Grdina tako izjemen voditelj, ustvarjalec ALPOS-a in rešitelj EMA ter GORENJA, kot so glasni njegovi privrženci, ne vidim razloga, da bi se v Šentjurju odpovedali širše sprejetim normam družbenega sožitja! Gre za načela! FRANC KOVAČ, predsednik skupščine občine Šentjur Mnenje k zakonu o stavki Odboru za delo, soc. in zaposlovanje! Zakon o stavki bi morali pri nas delati pred 30 leti. Sedaj, ko je 13% lačnih, je to nesmiselen posel, ker se stavkajoči ne sprašujejo po sindikatu, niti po zakonu. Ni čas za zakon. Brez smisla je zabloda, da bi se ljudje (VOLK) obnašali po zakonu in sindikatu. V sindikatu jih ni niti 1/3. Pri stavki je vse odvisno od politike in od moči konfliktnih si akterjev. Lastnik lahko stavkajoče odpusti, jih lahko disciplinsko privije, saj jih pač ne more finančno sankcionirati, ker ne nastopajo kot finančni protagonisti. Ljudje pa vedo, da zaslužka ne morejo zahtevati od lastnika, za čas ko se stavka. Nesmiselno se je ozirati po tuji zakonodaji. Evropa se ukvarja s stavkami komaj od pred 15-20 let. Za tak zakon moraš imeti ISKUSTVENO TEORIJO. Za-padna Nemčija je imela (sind. monizem) dosti star zakon o stavki. Govoril je o tem, da sindikat organizira stavko. Konvencija št. 87 MOD ne omenja pravice do stavke, pač pa poudarja načelo »zakonitosti.« Dovolite, da razširim: To načelo je pogoj, za svobodno delovanje sindikatov. Tudi se konvencija ne zavzema za »sindikalni pluralizem.« Neodvisni sindikati Slovenije imajo nalogo, da ščitijo svoje članstvo. Preko spoštovanega odbora želimo pomagati IS in ZIS, da ne delajo političnih napak pri pripravi zakonov. V ta namen Neodvisni sindikati Slovenije svetujejo sledeče: 1. Kjer je le mogoče, naj se v zvezi s starko »sindikalnega pluralizma« ne omenja. 2. Sindikat ima lahko pri proženju starke večje pravice kot splošno pri nas velja. 3. Sindikatu se naj na terenu zagotovi sodelovanje pri vprašanju zaposlovanja, vsaj v tisti minimalni meri po zakonu. Ali inšpekcije dela (pri resorju za delo) sploh spremljajo bedne postopke odpuščanja? Tudi v javni upravi. 4. Naj se takoj reši problem lastnine-štva in solastništva (dvojnega ali več). .. Solastniki lahko s sporazumom regulirajo neodvisno upravljanje iz menedžmenta, iz lastništva in drugo... Lastnina je nujna za vsako kolektivno pogodbo. Ta-koimenovano integralno samoupravljanje ne velja več in ukinit je potrebno gospodarske zbornice od vseh nivojev brez škode. 5. Kolektivne pogodbe od federacije prek republik do občine, so nesmiselne. Samo na nivoju podjetij so smiselne. Ker: Kolektivna pogodba mora imeti protagoniste, ki imajo finančna sredstva. Izdelati kazenske sankcije brez finančnega protagonista ali lastnika ni mogoče. Gospodarska zbornica in sindikat pa nimajo denarja - samo članarino. Ali ta članarina lahko plača škodo, ki jo bo utrpel kapital in armada nezaposlenih. Podpisniki takih pogodb se že javno ograjujejo od odgovornosti za socialni mir. Uporablja se šifrant poklicev iz časa usmerjenega izobraževanja, tako, da se izmišlja neka nova terminologija kot npr. »zahtevnostna skupina«, kar je čisto nov pojem, ki je namerna popačenka takoimenovanih zahtevnostnih kategorij«, vse to pa ne bo rešilo zadrege socialističnega žargona, ki ni primeren za prevajanje niti v francoščino, niti angleščino. Tudi se v te pogodbe vstavljajo neke »sindikalne liste«, ki se jih legitimira vsaj v teži Ur. lista. Kot priporočilo velja torej, naj se takoj reši problem lastništva, da bo terminologija razumljiva Evropi, potem pa bomo razčiščevali naprej, naprimer: Ali je prekinitev dela tudi upočasnenjeno delo itd. IS je za mnenje o tem zakonu povprašal KNSS in ZSSS, mi pa bi radi opozorili nase: a) da smo bili člani ustavne komisije pod Bavčarjevim vodstvom, to je že leta 89, kot N S S, b) ali je bil dosežen kakšen kompromis v primeru SNAGE med vlado in ZSSS, da je stavka propadla, ko pa vemo, da je že ob izbruhu stavke ZSSS notri deloval? c) Po začetnem emotivnem naboju je stvar že dobro kazala, potem je naenkrat propadla. Kdo je bila tista skupina delavcev, ki je v Demokraciji oznanila distanco? Direktor snage je v kontaktni oddaji na TV sedaj priznal obstoj KNSS znotraj podjetja. Če se je KNSS pojavil v trenutku, ko mi mislimo, da je s_ tem dejanjem kršil konvencijo ŠT. 98 MOD, 2. člen, s tem dejanjem je KNŠS blamiral tudi IS Republike! Sindikalni pozdrav! NEODVISNI SINDIKATI SLOVENIJE, Ptuj, Predstavniška pisarna v Ljubljani Priprave na kongres Spoštovani! Prepričani smo, da ste, če se že niste mogli udeležiti ustanovnega zbora, tudi iz sredstev javnega obveščanja seznanjeni o tem, da smo 14. februarja letos ustanovili v celjskem Narodnem domu celjsko podružnico Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Repuliko Slovenijo. Svoje podružnice nismo ustanovili zgolj zaradi vzpodbujanja slovenstva in narodne zavesti tudi na lokalni ravni, ampak predvsem še zaradi dveh vzrokov: — prvi je čisto pragmatične narave: v Celju bomo gostili v nedeljo, 30. junija letos predstavnike vseh Slovencev iz sveta, zamejstva in matične domovine in je potrebno do takrat še veliko postoriti tako na področju lepega in svetovnemu slovenstvu primernega izgleda (upati je) spet belega Celja ter spremljajočih kulturnih in drugih, tudi športnih prireditev, - drugi pa je v našem končnem cilju, ki smo ga izrazili že na ustanovnem zboru z geslom; MESTO CELJSKIH KNEZOV -SEDEŽ SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA. Na vodstvo republiške Konference Svetovnega slovenskega kongresa, ki pripravlja skupaj s celjsko podružnico vse potrebno za ustanovno zasedanje vseslovenskega svetovnega gibanja, smo že dostavili naš predlog in ponudbo, da naj bo sedež Svetovnega slovenskega kongresa 5. STRAN NOVA DOBA v pred več kot pol stoletja nasilno opuščenem domovanju celjskih knezov, v njihovem dvoru, celjskem Spodnjem gradu. Sobota, 8 december 1990je bila za Slovence v domovini pomemben dan: v Cankarjevem domu v Ljubljani, nekaj dni pred referendumom o svobodni in neodvisni državi Sloveniji smo ustanovili Konferenco za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa. Četrtek, 14. februarja letos pa je bil pomemben dan za slovenske prebivalce s celjskega območja: v celjskem Narodnem domu smo ustanovili Podružnico za celjsko območje. Še pomembnejši dnevi za vse Slovence pa šele sledijo, ne samo na področju že skorajšnjega dokončanja v dolgih stoletjih sestavljenega mozaika — prve, neodvisne in demokratične države - Republike Slovenije, ampak tudi vseslovenskega srečanja. Končno bomo tudi Slovenci dočakali svoj dan, 27. junij! Tega dne se bo v Ljubljani začelo in čez 4 dni v Celju končalo prvo ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa. Slovenci iz sveta, zamejstva in Slovenije se bomo prvič v zgodovini srečali kot narodno občestvo: v svoji nacionalni veličini in človeški skromnosti si bomo stisnili roke, sedli za isto mizo in si povedali, kdo smo in kako kot posamezniki in narod hočemo v prihodnost. Konferenca Svetovnega slovenskega kongresa za R. Slovenijo in njena celjska podružnica, takšno pa bo tudi celotno svetovno slovensko gibanje, bo naddržav-na in nadstrankarska, vseslovenska ustanova. Iskala bo zamete- ne poti med nami in nam utirala pot v javnost sveta: Slovenci moramo postati sodoben narod, odrešen travm preteklosti, majhnosti in zaplankanosti, najti moramo svoj svobodni obraz in izraz! Postati moramo narod med priznanimi narodi sveta, Celje pa mora dobiti vlogo, ki mu gre. Slovenija mora končno priti na politični zemljevid .sveta! Ker smo prepričani, da tudi Vam ni vseeno, kako bo Celje pričakalo udeležence Svetovnega slovenskega kongresa in da bo mesto praznično pozdravilo svoje ljudi, smo tudi prepričani, da boste pripravljeni pri tem ustrezno sodelovati oziroma da se boste odzvali vabilom oz. obvestilom za pripravo vrste kulturnih prireditev, koncertov, razstav in predstav, športnih srečanj, izletov in obiskov različnih (spominskih) krajev, pa tudi da bodo trgovine urejene, fasade in izložbe polepšane, ceste in pločniki pometene in urejene. Pri vsem tem delu smo vznemirjeni in srečni: sprejeli bomo svoje rojake, sprejeli jih bomo v lepem Celju, odprtega srca in čisto drugače kot doslej - kot svoje, kot del nas. V imenu Konference za Republiko Slovenijo in v imenu celjske podružnice Vas najprisrčneje vabimo, pridružite se nam! TOMAŽ M. JEGLIČ, PETER KAVALAR, Celjska podružnica SSK MURPHVjFV ZAKON OSEBNE VARNOSTI ČE OBSTAJA MOŽNOST, DA LAHKO GRE KAJ NAROBE, BOli TUDI SLO. zavarovalnica triglav KE/t tIVLIENIE POTREBU1E VARNOST Povzetek ekološko razvojnega programa Stanje na področju ekologije in razvoja je v Sloveniji katastrofalno. Naša mesta so konglomerati umazanije, nereda in apatije. Naša industrija je osiromašena in je vse prej drugje kot pa na poti v Evropo. Zatorej je jasno, da mora biti naš prvi cilj sanacija obstoječega stanja. Kako to izvesti? Predvsem se mora v našo deželo privabiti tuj kapital, ki se bo akumuliral in dal dovolj velik BND. Šele velik BND (bruto nacionalni dohodek) lahko omogoči odvajanje sredstev za vsesplošno sanacijo. Tako pa lahko v današnjih razmerah le še gasimo ekološke požare, ki razplamteva-jo po Sloveniji. Za celovito sanacijo enostavno ni denarja, kajti gospodarstvo se mora razbremeniti, pa če se to sliši še tako nepriljubljeno, kajti s tem bo manj denarja za delitev v družbi. Vendar pa menimo, da ni dovolj samo pisati lepe programe, ki gredo ljudem na dušo. Kaj je sedaj npr. popularno? Vsesplošna evforija ob morebitnem zaprtju JE (posebno še zaradi Černobila), o ustanovitvi družinskih kmetij, pridelava »umetne« ali naravne »kemizira-ne« hrane. Treba je vedeti, da so zadeve izredno relativizirane in problematične predvsem dolgoročno gledano. Naslednji pereč problem so prav gotovo betonski konglomerati in pa siva brezdušnost velikih gradbenih sistemov. Pa vendar je prihodnost prav v teh objektih, vendar morajo biti humanizirani. Danes je znano geslo »Vsi na svež zrak!«, vendar pa bo to v prihodnosti le še privilegij posameznih srečnežev. Mesta prihodnosti bodo prav gotovo sodobni robotizirani termitnjaki. Naslednji problem je t. i. centralizacija oblasti, ki je posledica te bodoče ureditve življenja, je pa že danes sila nepopularen pojem. Potrebno je poudariti, da bo ta oblast izredno odtujena predvsem zaradi avtomatiziranosti življenja in tako ne bodo možne zlorabe. Pomen pisanih zakonov, tiskanega denarja bo izgubljal na pomenu. Predvsem je pomembno zagotoviti okolje, ki ne bo stresno vplivalo na človeka in tako se bo zmanjšal delež kriminalnih dejanj oz. se bodo odpravili vzroki za nasilje. Zaradi skrajšanega rednega delovnega časa, se bo našlo več časa za prostočasno dejavnost (kulturo, šport, družbenost). Sedanjih tehnoloških viškov ne bo več, saj bo vsesplošna avtomatiziranost družbe omogočala visok BND, le ta pa bo omogočal bogato in materialno življenje povprečnega državljana. Skratka po trenutnih trendih nas čaka torej ANTIUTOP1JA, vendar pa je od vsakega posameznika odvisno, kako si bo predstavljal ta antiutopični sistem. Važno je le to, da našim zanamcem zagotovimo predvsem materialno osnovo za izbor, sedaj pa kolikor je v naših močeh saniramo določene posledice realsocialističnega delovanja. BOJAN EKSELENSKI, GREGOR URANIČ, za MLIN pri SDZ Celje Vprašanje in pojasnilo Velenjsko vprašanje na katerega najbrž ne bom nikoli dobil odgovora je: Kako se kaj ob istih plačah gledajo naši ministrčki in resorski direktorji v velenjski občinski vladi, ko eni veselo zapravljajo proračunski denar od Portoroža do Celovca, spravljajo skup javno komunalno podjetje med zadnjimi v Sloveniji, se na svojih resorjih obnašajo kot vešče ob svetli in topli lučki in praktično nič ne naredijo za občinsko gospodarstvo, medtem ko se nekateri dejansko postavljajo »na zadnje noge« in uspevajo brez formalne izobrazbe spraviti v »kozji rog« razne dohtarje, inženirje in celo inšpektorje, ko gre za čistejši zrak in okolje. Tem slednjim — kapo dol, tisti prvi naj honorarja za članke objavljene štorih kluba SDP! z diplomo v roki priznajo, da niso v lokalnih cajtengah »Našem ča- P. S.: Niti vprašanja, niti pojasni-sposobni, dorastli. Mogoče še ni- su«. Naj vse potolažim, da so vsi la niso želeli objaviti v »Našem so zrastli? moji dosedanji članki v tem listu času«. Mogoče pa ni naš; mogoče Večkdo me je kar odkrito objavljeni v rubriki »Odmevi, je pa družinski; mogoče je pa od vprašal, če ne bom imel ob napo- mnenja« in so s tem NEHONO- neke živali? Sigurno je subvenci-vedi osebnih dohodkov in prijav RIRANI. oniran od lokalne oblasti? dohodnine preveč prihodkov od Kljub temu »častim pir« v pro- JOŽE ČAS, Velenje MIERX GOSTINSTVO IN TURIZEM p o ZA VSE, KI BI SE RADI POSLADKALI ALI KAJ OKUSNEGA PRIGRIZNILI KAR DOMA OB TELEVIZORJU, ZA VSE, KI BI RADI PRESENETILI SVOJE GOSTE ZA VSE, KI BI SE RADI POSLADKALI NA DELOVNEM MESTU ALI POGOSTILI SVOJE POSLOVNE PARTNERJE SMO V HOTELU MERK CELJE PRIPRAVILI t NOVOST PONUDBA NA DOM ALI DELOVNO MESTO Pokličite nas na telefon (063) 21-917 ali 21-918 povejte svoje želje in presenetili vas bomo S KVALITETO in HITROSTJO ob SOLIDNIH CENAH. Vabimo pa vas tudi v vse naše poslovne enote: RESTAVRACIJA NOVA VAS in HUDINJA, ESPRESO - PIGAL, MOTEL ŠENTJUR, PIVNICA ŠENTJUR in ZARJA v Gorici pri Slivnici. Postregli vam bomo z okusno hrano in dobro kapljico. VABLJENI ooooaoocoooooosvooiOocoDoooooosroococooooaoocooaoss&sooaoooooc^ r HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o. - 110-letna tradicija - varno naloženi prihranki - 35% letna obrestna mera za avista hranilne vloge - 43% letna obrestna mera za enomesečne depozite - 50% letna obrestna mera za enomesečne depozite za zneske do 50.000 din dalje - jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge - možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke in poštah - opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike - vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 35% letni obrestni meri - možnost nakazila pokojnina na naše hranilne knjige Poslovne enote: Kovinotehna - Prodajalna Srce (popoldne), KZ Celje, Miklošičeva 7 (dopoldne), Vojnik, Žalec (nasproti železniške postaje), Nama Levec Pošta: 63310 Žalec, Hmeljarska 3 Telefon: (063) 714-251 Telex: Hmezad 33514 Voooosocoooocooo SOCOSCOSCGOOOOC Žiro račun: 50750-601- 19275 0 »K ocoooooooooocosoooooccceo« SP MERK Trgovsko podjetje v družbeni lastnini JELŠA Šmarje pri Jelšah NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI, KI SE VAM DO VKLJUČNO 25. 3. 1991 PONUJA V VSEH JELŠINIH POSLOVNIH ENOTAH S TEKSTILOM IN BELO TEHNIKO. ŽELITE V TEH DNEH PRESENETITI SVOJE NAJ BLIŽJE? OBIŠČITE NAS, KAJTI PRIPRAVILI SMO JIM BOGATO IZBIRO BLAGA IN TO NA 3-MESEČNO KREDITNO PRODAJO BREZ POLOGA. VABLJENI V POSLOVALNICE JELŠA NOVA W DOBA STRAN 6 ZAKAJ SE PETERLE IN RAVNIK NE LJUBITA? Škofjeloški sindikalčki Že res. da sta Tom in Jem naravna nasprotnika, vendar bah, česar pa Jugoslovani - logično! nismo sposobni povsem razumeti, pa se zato oborožujemo, ker nasprotnik pač misli drugače - in je torej sovražnik, ki ga je treba požreti. Dobesedno tako se obnašajo v kranjski skupščini, kjer so poslanci razdeljeni prt k v dst polov ki v komuniste in nekomuniste, med seboj pa se tudi zasebno sovražijo. Medtem ko gredo v italijanskem parlamentu po profesionalnem prepiru v poslanskih klopeh nasprotniki med odmorom skupaj na kavo. si v kranjskem pošiljajo grozilna pisma ter strašijo celo družinske člane. Tako pač, kot se na Balkanu spodobi Nekje v preteklosti takšne ideologije se suče tudi škofjeloški Svobodni sindikat. Njegov predsednik, (sicer bivši predsednik vladnega sindikata} ne razume nove vloge, pa tudi ne vloge vlade in si želi postati partner izvršnemu svetu v občini. Od izvršnega sveta zahteva, da mu redno pošiljajo &^aiz£tfj£££issa£l čase. ko je bil Sindikat del sistema oblasti m /t praubma ščitil interese občinske vlade. Da se je medtem v Sloveniji zgodil večstrankarski sistem, je svobodnemu sindikatu v Škofji Loki ušlo, seveda pa ni ušlo istemu sindikatu na republiški ravni. In zato se seveda Peterle in Ravnik ne ljubita-vsaj javno ne. Seveda bi bilo prav, ko bi Šla med odmorom skupaj na kavo ne glede na to, kaj se po službeni dolžnosti med njima dogaja. Ta nivo kulture pa je vsaj na občinskih ravneh še oddaljen cilj. Prav za škofjeloško občino je mogoče trditi, da se strankarska nasprotja na parlamentarnih sejah rešujejo s primemo mero diplomacije in uglajenosti, o čemer v kranjski skupščini ni mogoče govoriti. Poglejmo - če bi Svobodni sindikat in izvršni svet postala partnerja, bi morala občinska vlada ravnati po njegovih zahtevah, svobodni sindikat pa bi moral njeno ravnanje podpirati. Recimo: Svobodni sindikat bi terjal dosledno upoštevanje kolektivne pogodbe zdaj in takoj, kot se reče vlada bt izdala direktorjem ukaz, da izplačujejo vsoto predvideno v kolektivni pogodbi, direktorji bt to storili in v nekaj mesecih bi pojedli vse, kar nam je še ostalo na računih ter veselo zaprli tovarne. Seveda je naloga sindikata boriti se za delavce, naloga vlade pa nuditi gospodarske osnove za krepitev kapitala in dobro gospodarjenje. Pri tem izvršni svet danes sploh nima ■več neposrednih pristojnosti v gospodarstvu in tudi ne vpliva na izbiro vodilnih. Lahko le svetuje. Predsednik škofjeloškega izvršnega sveta dr. Vincencij Demšar je moder mož in se je kar na torkovi seji lotil izobraževanja predsednika svobodnih sindikatov. Prepričan je namreč, da ga bo treba naučiti, kako se lovijo ribe. In mu je zato prijazno povedal, da je skupščina pravo mesto, kjer se mora sindikat potegniti za delavce in ne izvršni organ. In izvršnega sveta, bi se te bržkone prelevile v sindikalni ring. Skratka med sindikatom, delodajalci in oblastjo je toliko prijateljstva kot med Tomom in Jerryjem. VI m i ■'■■■'■'■'■'•viii-ir m- • • IVi11 i Celjska generalska partija___________ V sredo so tudi v Celju ustanovili celjsko organizacijo Zveze komunistov - Gibanje za Jugoslavijo. Svojo ustanovno konferenco so v domu JLA začeli z intoniranjem jugoslovanske himne, po podatkih iniciativnega odbora pa se je doslej v Celju v to organizacijo včlanilo približno 60 ljudi, ki so ustanovni konferenci tudi prisostvovali. »Krize ne priznamo!« Na pogovoru z novinarji, ki so ga v imenu celjskega Demosa v Celju pripravili v ponedeljek štirje predstavniki SKD z gospodom Janezom Lampretom na čelu, je bilo izrečenih precej krepkih na račun »nezrele skupščinske opozicije«, ki je v petek demonstrativno zapustila zasedanje občinske skupščine. Janez Lampret, Matjaž Železnik, Silvester Drevenšek in Franc Kovačič so pojasnili, da sporni odlok o zamenjavi članov občinske vlade nikakor ne bi mogel biti sprejet, saj je v nasprotju z občinskim statutom. Izrecno so poudarili, da po njihovem tudi možna odsotnost opozicije na naslednjih zasedanjih občinske skupščine ne pomeni nikakršne parlamentarne krize, saj lahko skupščina tudi brez njih zagotavlja potrebno večino poslancev. Nekaj dilem pa žal tudi tokrat ni bilo pojasnjenih. Sporni občinski odlok je skupščini namreč predlagalo skupščinsko predsedstvo, v katerem je večina Demosova, ko ni bil sprejet, pa so skupščino zapustili liberalci, prenovitelji in socialisti. Vse bolj očitno postaja, da so v ozadju tudi zadnjih skupščinskih zapletov v Celju nekatere osebne zamere in spori med veljaki strank, ki sestavljajo občinsko večinsko koalicijo. RAZPRODAJA CELJSKEGA INGRADA Brez dela in brez plač Prejšnji teden je v Ingradu zavrelo. Sindikat je v imenu doslej neverjetno potrpežljivih in razumevajočih delavcev zagrozil z generalnim štrajkom, če ne bodo nemudoma dobili celotnega zneska osebnih dohodkov za januar. Prejeli so ga, vendar to za Ingrad, ki je v razsulu, še nič ne pomeni. Usoda podjetja je več kot negotova in če sodimo po besedovanju na četrtkovi razširjeni seji izvršilnega odbora sindikata razen trenutnega gašenja nelikvidnosti z odprodajo vsega imetja odločnih poslovnih potez ni videti. Sindikalni zaupniki so bili na omenjenem sestanku, ki se ga je blagovolil udeležiti sam glav- Glavni direktor Janko Golob: »Rabimo nekoga, ki bi nas pritiskal.« ni direktor Janko Golob, spet razumevajoči in kar preveč korektni. Le glas ali dva je bilo slišati o zaupnici direktorju in vodstvu, naslovili so jo le na člane delavskega sveta. Delavci očitno še vedno žive v iluziji, da jim bo pomagal nekdo od zunaj in prav paradoksalno je bilo, kako se je vodstvo strinjalo z listo delavskih zahtev, a v isti sapi, ko je direktor izražal dobro voljo, je trdil, da ne ve, kako bo, niti za mesec, kaj šele za več mesecev vnaprej. V tolažbo jim je ponudil predavanje, ki bi ga prisotni novinarji že pred pol leta lahko na izust zdrdrali. Odpovedali so jim več sklenjenih pogodb, stanovanjska gradnja, kar polovica njihovega dela, se je povsem ustavila, investicij ni, ni kreditov, v pripravi so ukrepi za racionalizacijo, bremenijo jih strukturna neskladja, so močno podkapitalizirani, v režiji je petsto delavcev preveč, preiti morajo v tržno gospodarjenje, v organiziranje manjših poslovnih enot, pritegniti je treba zasebni kapital, ustanoviti mešana podjetja. Direktor je med krivce za sedanji položaj uvrstil visoko predlansko inflacijo (mar niso prav gradbinci tisti, ki vselej zahtevajo velike avanse?), letos mu je prišla prav januarska in februarska zmrzal. Plače in plače lil m Namizji januarski osebni dohodek je v Ingradu znašal 2830 dinarjev in sta ga prejemala dva odstotka delavcev. Povprečna plača z dodatki je bila 4800 dinarjev, najvišja plača v podjetju pa'nekaj čez 19 tisočakov. Seveda je uperil prst tudi v republiko. Republiška vlada jim je s tem, ko je iz proračuna črtala ceste in stanovanjsko gradnjo - vprašanje je, če bodo letos v Sloveniji zgradili 1200 načrtovanih stanovanj - vzela še edino možnost, da bi ohranili vsaj minimalno proizvodnjo in zapolnili del kapacitet tega 2300-članskega gradbenega velikana. Direktor je opozoril, da ne bi smeli krčiti tistega dela proračuna, ki se edini vrača v gospodarstvo. »Morali bi imeti lastnika, ki bi nas pritiskal,« je še dodal. Vse to je seveda res, vendar so vsa gradbena podjetja v isti godlji, na čakanju je v Sloveniji okoli 7000 gradbenih delavcev, vlada nima namena pomagati, nekatera podjetja bodo izplavala, druga potonila. Ingrad je prav na dnu lestvice in med tistimi redkimi, ki ne spoštujejo kolektivne pogodbe, se pojavljajo na trgu s smešno nizkimi cenami, v katere ne vkalku- lirajo stroškov za pošteno opravljeno delo. »Sindikat bi moral glasno in odločno ščititi delavce,« je na sestanku menil Franc Berginc, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v gradbeništvu, prej zaposlen v celjskem Ingradu. »V podjetju zamujate in sindikat na to ne bi smel pristajati. Gradis se je že rešil dvesto odvečnih delavcev v skupnih službah, Vegrad ima, četudi investicij manjka, uspešno gradbeno operativo in pravkar gradi osem mostov čez Savinjo. Eni so se že zmazali,« je nadaljeval Berginc in predlagal, naj delavci glasujejo o zaupnici vodstvu. Če jo dobi, naj hitro vleče poteze, če ne, je bolje, da gre zdaj, kot čez pol leta. Sindikalisti v Ingradu mu niso pritegnili. Še vedno stavijo na potrpežljivost revežev, marsikdaj nimajo s čim nahraniti svojih otrok? SKUPŠČINA KNEZOV IN OPOZICIJE Turnir brez vitezov Piko na i zadnjemu zasedanju celjske občinske skupščine minuli petek ni dal zmagoslavni in vsemogočni Demosov glasovalni stroj, temveč opozicija, zaradi katere niso le prestavili glasovanje o odloku o izrekanju nezaupnice celotnemu izvršnemu svetu ali njegovim posamičnim članom, temveč so bili prisiljeni prekiniti sejo, preden so odločiti o celjskem občinskem proračunu. Poslanci liberalne stranke, prenovitelji in socialisti so zapustiti sejo in povzročiti nesklepčnost. Zasedanje zborov občinske skupščine je za čudo precej dolgo potekalo brez večjih zapletov. Zupan Anton Rojec je imel kakšni dve uri uzde trdno v rokah. Poslanci so pridno sprejeti dnevni red, brez odpora, oglasil se je le socialdemokrat Silvo Božič, se strinjati z umikom razprave o odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Celje, ki še ni bil nared za skupščinski pretres, disciplinirano, brez medklicev, so poslušati informacijo svetovalke za ekologijo Nine Mašat o onesnaženosti celjskega zraka med kurilno sezono in nato še povzetek o odpravi poplavne škode. Med razpravo o stanju in razvojnih vidikih celjskega gospodarstva smo slišali celo nekaj tehtnih besed. Franček Knafelc je pozval občinsko vlado in parlament, naj selekcionirata ukrepe in določita prioriteto tistega, kjer lahko z majhnimi koraki dosežejo precejšnje končne učinke. Opozoril je, da multilateralna kompenzacija, ki se v kratkem obeta, ne bo povsem pripomogla k izboljšanju likvidnosti, saj bo na koncu še vedno ostala velika nepokrita črna luknja. Na dejstvo, da si bodo podjetja morala pomagati sama, je opozoril tudi minister Maks Bastl, ki si je po opozorilu predsedujočega Antona Roječa, da imajo govorci na voljo le po pet minut, z izgovorom, da ga doslej še ni bilo na zasedanjih in lahko teh pet minut pomnoži z devet (toliko je bilo skupščinskih zasedanj, če ne štejejo konstitutivne seje), privoščil skorajda polurni referat. Silvester Drevenšek (nekateri v njem vidijo bodočega biriča, ki bo z bičem izganjal nesposobne direktorje) je spet usmeril svoj kadrovski prst in se vprašal, kaj so v podjetjih z velikimi izgubami in likvidnostnimi težavami napravili direktorji. »Naša dolžnost je, da v političnem smislu postavimo to vprašanje,« je zatrdil kot član celjske vlade. Listo sumljivih je tokrat v primerjavi s tisto na izvršnem svetu jjrecej skrčil - na Izletnik in Žično. Danica Homan vidi krivdo za slabo gospodarjenje v krizi poslovne morale, poslanec socialdemokratov MŠrko Kranjc pa, do ve zakaj, nanjo vedno hipoma re- agira in nanjo naslavlja krivdo za napake socialističnega samoupravljanja. Isti Mirko Kranjc (to ni predsednik celjske vlade, ki je vseskozi strumni demokrat) se je prvi oglasil na poročilo o modernizaciji v Zdravstvenem centru Celje in uresničevanju IV. samoprispevka za zdravstvo. Hotel je vedeti, koliko denarja so za svoje oddelke in za svojo dejavnost v preteklih petih letih nagrabili predstojniki in zdravniki v odboru za modernizacijo bolnišnice oziroma v njegovi strokovni komisiji. In potlej so začele švigati strele, strasti so zaplamtele, in bolj ko je prim. dr.Jože Arzenšek rotil, naj vendarle zaupajo stroki, bolj so drugi tej stroki očitali, da je zaradi nje in njenih smernic v poplavi odplavalo 500 milijonov dinarjev. Prim. dr. Jožetu Arzenšku so v eni njegovih številnih replik poslanci onemogočili govoriti in so odšli na odmor. Ko je Anton Rojec povzdignil glas, da bo v bodoče prekinil vsake- ' Demos proti sebi Drugi škandal na celjski skupščini je pokazal, kako je donosu pravzaprav pomembno le, da je »taglavni«, da odloča. Pravi nesmisel takega glasovanje se pokaže, če pogledamo, kdo je bil predlagatelj odloka, ki ga je sprejel kot osnutek tudi demos. Bilo je to predsedstvo SO Celje, pozitivno mnenje pa je dal tudi izvršni svet SO Celje. Ni treba poudarjati, da sta predsedstvo in izvršni svet tudi demosova, Tako se je zgodilo, da je na primer predsednik občine, kot del predlagateljev, predsednik zbora občin, prav tako, in predsednik zbora KS" v isti vlogi, nekaj predlagal, kot član poslanskega kluba pa dal amandma proti lastnemu predlogu. Enako velja za poslance, ki so člani vlade v občini. In zakaj je sploh šlo? Vse stranke v Celju so se dogovorile, da bodo sprejele tak odlok, ki bo omogočil, daje moč odpoklicati tudi posameznega člana izvršnega sveta in ne le predsednika ali celotni izvršni svet (kar je v bistvu isto, v obeh primerih gre za izvršni svet kot celoto). Z miniranjem predloga, da bi bil odpoklic posameznega člana IS dejansko možen, je demos jasno pokazal, da tega ne želi. Ali ščitijo Drevenška? Za tega je opozicija že zahtevala razrešitev. V vsakem primeru pa bodo morali demosovi poslanci, ki so v bistvu proti sebi, volilcem pojasniti, zakaj so proti temu, kar je povsem demokratično in običajno, da bi lahko skupščina razrešila posameznega občinskega ministra, če ta ni uspešen. Naj razume, kdor more. ga, ki bo želel delit moralne nauke, je Miro Gradič storil prav to in besede naslovil direktno nanj. »Seja vam je povsem ušla iz rok, puščate, da prevladujejo prestižni interesi.« Četudi se je Gradič vzdržal, so z večino glasov sprejeli poročilo, naročili novemu odboru za modernizacijo bolnišnice naj pripravi nadaljni program in posebej prouči internistične dejavnosti. Na vrsti je bilo tretje dejanje. Najprej spremembe statuta občine Celje. V ihti, da bi spremenili dan občinskega praznovanja, so prenovitelji spregledali nastavljeno past. Člen, ki govori o zaupnici izvršnemu svetu, govori le o zaupnici celotni vladi in kolektivnem odstopu, odstop, ne pa tudi nezaupnico, pa potlej izvede na posamezne člane. Prekaljeni dipl. pravnik Janez Lampret se je skrivnostno nasmihal, brez nezaupnice ni razloga za predčasno razrešitev in nato pri naslednji točki, pri odloku o spremembah in dopolnitvah odloga o sestavi in pristojnosti zborov skupščine občine Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine z amandmajem zahteval, da odlok pripravijo v skladu s statutom, torej namesto predsednika, podpredsednikov in članov izvršnega sveta lepo zapišejo izvršni svet. Pa so bili spet tam, kar so prenovitelji z vsemi silami želeti spremeniti. Besede liberalnega poslanca Boruta Alujeviča, da je Demosov glasovalni stroj sicer mogočen, a proti nesklepčnosti ne more nič, so nakazale razplet. Nekaj trenutkov kasneje so se dvignili prenovitelji, socialisti in liberalci, opozicija je zapustila dvorano Narodnega doma, točko so prestavili in prešli na obravnavo proračuna, a preveč poslancev je izginilo in zasedanje so morah okoli 13. ure prekiniti. O proračunu bodo spregovorili na izrednem zasedanju skupščine. Kopja so ostro nabrušena in turnir brez vitezov se bo nadaljeval. MLADI »SLOVENSKI« BOJEVNIKI Oko za oko, zob za zob Da na mladih svet stoji, je že prav oguljeno geslo. Vendar samo geslo. Mladi namreč nimajo kje zaživeti, dana jim je le izbira med ulico in lokalom. Ker pa mladina v glavnem denarja nima. starši pa prepogosto ne najdejo časa za svoje otroke, so mladi večji del svojih najstniških dni na ulici. In kaj se na ulici naučijo? Spoznajo različne ljudi, se spoprijateljijo in drug od drugega marsikaj naučijo. Seveda ne vedno samo pozitivnega. Njihovo tovarištvo se nemalokrat razvije v skrajnost, posledica so lokalne skupine — bande — ki na svojem območju uveljavljajo avtonomijo in branijo drug drugega. Govorice, ne najprijetnejše, so o eni takšnih mladostniških skupin prišle tudi do nas. War-riorsi - bojevniki, ki predstavljajo velenjsko Gorico, pri nekaterih niso na najboljšem glasu. Morda zanje sploh ne bi izvedeli, če ne bi na osnovni šoli Bratov Mravljak, ki je bila pred letom njihovo leglo, pričeli opozarjati nanje. Mamila trava in lepila -, ustrahovanja mlajših učencev, pretepi, prodaja zaščite osnovnošolcev pred pretepi za 2 tisoč 500 din mesečno, naj bi bila njihova osebna izkaznica. Dovolj velik razlog za preplah. In zanimalo nas je predvsem, kdo so ti mladi junaki. Na osnovni šoli, kjer o njih vedo največ, nismo veliko zvedeli. Ravnatelja Ivana Planinca, ki o zadevi največ ve, žal ni bilo, za ostale pa naj bi bila to poslovna skrivnost. »Če hočete imena, jih boste izvedeli od vsakega učenca na šoli,« nam je svetovala namestnica ravnatelja in prav tako smo tudi storili. Prvi, ki smo ga povprašali, je za Warriorse slišal, poznal pa jih ni, zato je pokazal drugega, ki bi zanje morda vedel. Drugi je vedel, pa ni povedal. Tretji je vedel, pa si ni upal povedati. Četrti je bil že Warri-or. Fantje so bili mladi, stari največ 13 let, pa so že med sabo šepetali, kako je on premlatil onega, pa on onega in še on onega. Članov, so rekli, da imajo veliko, ko pa so od daleč zagledali njihovega »ta glavnega« oziroma »ta močnega« so nas kar poslali k njemu, da bo on znal največ povedati. »Pa ne povej, da sem jaz to rekel,« je zabičal simpatičen dvanajstletnik, ki se po ničemer ni razlikoval od svojih sošolcev. In pripravili smo se za srečanje z glavo družine Warriors. Iz izkušenj in pripovedovanj smo vedeli, da nas lahko marsikaj čaka, zato smo predtem previdno ocenili situacijo: »Uh, kakšna gorila!« Pred blokom je pral svojo novo Lado Samaro in se pogovora sploh ni ustrašil. Povedal je, da pravzaprav ni njihov vodja, ker so to vsi, da pa si je izmislil njihovo ime. Nekako izmuznil se je iz pogovora in naročil, da bo najboljše, če se dobimo kasneje, ko se jih bo več zbralo in se bomo lažje pogovorili. Medtem smo se odpravili še na postajo milice, če o njih morda kaj vedo, pa je komandir velenjske postaje milice Edo Mlačnik povedal, da so zanje že slišali, vendar jih kot skupino še niso obravnavali. Če se kaj zgodi, je rekel, vedno obravnavajo le posameznike. Ravnateljev trud Ravnatelj osnovne šole Bratov Mravljak na Gorici Ivan Planinc je med najzaslužnejšimi vs«y pri obveščanju in opozarjanju na mladostniške probleme. Med prvimi je pričel opozarjati na »čudne« odnose med mladimi in tako prišel do Wamors. Kar leto dni se že trudi, da bi izvedel kaj več, vendar so njemu kot ravnatelju informacije žal večkrat nedostopne. Poudaril je, da že starši ugotavljajo, da je vzgojna problematika zelo pereča, vendar se stvari počasi premikajo na bolje. Glavni vzrok v deviantnem obnašanju otrok vidi v slabi vzgoji staršev, saj ti največkrat sploh ne vedo, s kom in kje se njihov, naj mlaj š. družijo. Vse to pa povezuje s kvaliteto življenja, ki pa je v tem delo Velenja, na Gorici, precej nižja kot drugod. Izobrazbena sestava je katastrofalna, kulturnih navad skorajda ni, nizka pa je tudi socialna struktura. Kvaliteta življenja pa je najbolj povezana prav z denarjem, Z Warriors, mladoletniki, se je Ivan Planinc srečal prvič lani maja, ko so v gozdu za šolo vonjali neostik. Pot raziskovanja pa gaje privedla dd Centra srednjih šol, kjer se ti povečini izobražujejo. Kaj več kot opozarjati in tožiti pa tudi on ni mogel. Denarja za mladinske prostore ni, je ugotavljal, mladi pa se v prostem Času nimajo kam dati in jih negativci z ulice posrkajo medse. Z mladostniškimi prestopniki se ukvarjajo tudi na celjskem UJV-ju, vendar obravnavajo samo žrtve kaznivih dejanj ali pa osumljene, je povedal Peter Slokar. Posebej pa se z mladostniškimi skupinami ne ukvarjajo. In tako se krog odgovornih in neodgovornih počasi sklene išče AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju ki so v zadevo vpleteni, nihče pa se še nikdar ni predstavil kot Warriors. In ko je prišel čas našega skupnega srečanja, nas je kar malo zaskrbelo. Po nepotrebnem. Bili so prijazni, sproščeni in pripravljeni odgovoriti na skoraj vsako zastavljeno vprašanje. Bili so tudi zelo mladi, kar premladi za takšna dejanja. Povedali so, da so bojevniki že malo več kot leto dni in da so se najbolj povezali, ko je njihov Demo odšel v vojsko. Sedaj je že nekaj mesecev doma in še vedno ga imajo za »ta glavnega«. Povedali so tudi, da so se najprej mislili imenovati Kuku-ruz boys, pa da so z Warriors bolj zadovoljni. In kaj počnejo? Družijo se, bi lahko najkrajše zapisali njihovo razlago. V kleti bloka Veljka Vlahoviča 43 ali pa za šolo se dobivajo in se pogovarjajo. Zadržujejo se tudi v Vrtnici in na kakšnem plesu, največkrat pa so kar pred blokom. Počnejo tudi še druge stvari, kar so povedali kar tako mimogrede: kradejo, kdaj pa kdaj koga pretepejo, poslušajo YU rock muziko, pijančujejo ... Dvajsetletni Demajl Kadrič, naša »gorila«, je bil vseskozi nezaupljiv, po pripovedovanju pa je imel opravka tudi že s policijo. Fant je pred dvema mesecema prišel iz vojske, delal ni ne prej ne sedaj, pa se je že postavljal ob nov avto. Nekateri pač pridejo do denarja s »pošteno šnekulaciio« ie novedal. Fantje so se najbolj pritoževali, ker nimajo svoje sobe in ker jih povsod preganjajo. Razočarani so tudi ugotavljali, da jih za vsako malenkost kritizirajo in jih obtožijo tudi, če niso nič krivi. Warriors so predvsem južnjaki, je povedal Demajl, med njimi pa so tudi nekateri domačini. Že njihovo geslo »Samo jedan je put, oko za oko, zub za zub« pove dosti, da pa so v svoj obstoj trdno prepričani, dokazujejo tudi s cigaretnimi ožganji in tetoviranji. Imajo svojo himno v neslovenskem jeziku in so nasploh veliki prijatelji. Da bi njihova zveza delovala še dolgo, dolgo časa, so se povezali tudi najmlajši iz Gorice v Scorpionse. Zgled so jim starejši kolegi. Warriors izVelenj a SPIZOVCEM 12 TISOČ REGRESA Birokrati okradli penzioniste Za izplačilo februarskih pokojnin si je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja izposodila 607milijonov dinarjev pri slovenskih bankah, nekaj dni kasneje pa so si delavci SPlZ-a razdelili po 12 tisoč dinarjev za letni dopust. Ir, medtem ko upokojenci trepetajo in računajo svoje izdatke, so SPIZ-ovci poskrbeli, da bodo njihove skrbi še večje. Odločitev za izplačilo letnega regresa naj bi padla na eni izmed sej pokojninske skupnosti, je povedala direktorica celjske podružnice Ljudmila Terček, vsi delavci pa naj bi dobili izplačano enako vsoto. Dejanja ni komentirala. Vendar, medtem ko upokojenci čakajo na pokojnino, ko niso dobili niti tiste že zdavnaj obljubljene 14odstotne razlike za november in december, ko si SPIZ denar za pokojnine že izposoja pri bankah, si kar tako mimogrede izplačajo letni regres. Po drugi strani pašo upokojence še dodatno kaznovati, saj so z novim pokojninskim zakonom zamrzniti vse pokojnine, dokler se starostne pokojnine ne zmanjšajo na 85 odstotkov povprečne plače. FOTOREPORTAŽA tOVApSDOBA STRAN 8 IZ REGIJ Kranj: Gorenjska banka je poslovno leto zaključila brez dobička. To pa zato, ker so z Elanom in Železarno Jesenice (80 odstotkov) izgubili 268 milijonov dinarjev neizterljivih dolgov. Bled: Svet Triglavskega narodnega parka soglaša, da je sedanji zakon o parku neuporaben, zato predlagajo popravek. Skrb i park pa naj bi prevzel podpredsednik vlade dr. Leo Šešerko. Kranj: V Kranju so ustanovili sindikat Neodvisnost. Za njegovega predsednika so izvolili Petra Katrašnika. Tržič: Delavci BPT (Bombažna predilnica in tkalnica) so preko delavskega sveta predlagali sodišču stečajni postopek. Žiri: V Žireh so dobili nove prostore pošte. Med presenečenje vsekakor sodi na_prava za ugotavljanje ponarejenih bankovcev. Škofja Loka: Škofjeloški izvršni svet ne bo vabil na svoje seje predsednika občinskega Svobodnega sindikata. To pa zato, ker bi potem morali vabiti predstavnike vseh sindikatov. Maribor: Odstop rektorja mariborske univerze je razkril glo-bok&nasprotja. Mariborčani se nočejo odpovedati prenovljenim programom, ker Ljubljana zamuja. Lendava: Delavci lendavskega Integrala so dosegli, da je delavski svet odstavil in odpustil direktorja in tehničnega vodjo. Za v. d. direktorja so izvolili Štefana Kirayja, dosedanjega predsednika delavskega sveta. Bovec: V Bovcu so predstavili študijo o celovitem razvoju Primorske, strinjali pa so se tudi, da je gradnja ceste primerke za Tolmin življenjskega pomena. Trbovlje: Trboveljski Rudis se pospešeno pripravlja, da bi pridobil delo pri obnovi Zalivskih držav. V Iraku so sicer posli negotovi, v Kuvajtu pa pravijo, da se odpirajo lepe množnosti. Maribor: Kreditna banka Maribor je za odpiranje novih bank v mestu, saj bo konkurenčnost koristila tudi njej in prerazporedila gospodarske bolnike. Dravograd: Kaj bo z jamo na Meži? Če zidave trgovsko-poslovnega centra v Dravogradu nihče ne bo nadaljeval, bodo gradbišče nemara celo zasuli. Gornja Radgona: Friderik Dokl. organizator dela in nekoč tudi direktor enega od tozdov Avtoradgone, ki je zaradi suspenza in drugih nepravilnosti začel 16. februarja gladovno stavkati, je na priporočilo zdravnikov stavko končal. Velenje: Liberalno demokratska stranka iz Velenja je pripravila dobrodelni koncert Le predi, dekle, predi, katerega izkupiček bodo namenili gradnji prvega materinskega doma v Sloveniji. Slovenj Gradec: V slovenjegraškem Fecru so čakajoči na delo jezni na v. d. direktorico in zahtevajo čimprejšnji stečaj. Gornja Radgona: V pričakovanju stečaja so v Gornji Radgoni ustanovili novo krovno podjetje Avtoradgona Holding. Maribor: Ker je bil zrak v Mariboru februarja vsak dan nad kritično mejo, število obolelih na dihalih, predvsem otrok pa narašča, se Zeleni Maribora zavzemajo za sanacijo. Ljubno ob Savinji: Ogorčeni Ljubenci so protestirali, ker republika zavlačuje z obnovo cest po kastastrofalni poplavi. Velenje: Dogovori med velenjskim IS in onesnaževalci so bili doslej neuspešni, vendar bodo letos pripravili podlago, po kateri bo lokalna oblast začela onesnaževalcem postavljati pogoje. Lendava: Odstavljeni direktor Integrala ob zadoščenje iskal na sodišču. Vsi vzroki za razrešitev direktorja in tehničnga vodje še niso znani, vprašanje pa je, ali bodo delavci svoje odločitve znali izpeljati zakonito. Mozirje: Metalka MDS Informacijski inženiring je mozirski osnovni šoli podarila osebni računalnik XT s tiskalnikom in programsko opremo. Podgorci pri Ormožu: Kakšen naj bo nov slovenski vinski kozarec? Med šestdesetimi različnimi predlogi so izbrali deset najprimernejših, ki jih bodo slovenski steklarji idelali kot vzorec. Slovenska Bistrica: V Dravinjski dolini razsaja kurja kuga. Kuga razsaja samo med živalmi v ekstenzivni reji, seveda pa so poostrili nazdor tudi v farmah. Cepljenje je obvezno in brezplačno. Krško: Tovarna celuloze in papirja Videm upa, da se bo izvlekla iz težav. Izvžajo, uvažajo kvalitetne izdelke, toda nujne investicije jih finančno izčrpavajo. Maribor: Zmanjševanje proizvodnje se v Mariboru še nadaljuje. V januarju sta le dve od sedmih najpomembnejših mariborskih gospodarskih panog izdelali več kot isti mesec lani. Murska Sobota: V murskosoboški enoti SDK so že zdaj izplačali visoke regrese za letni dopust. V SDK pravijo, da so zaradi nizkih plač popravili storjene krivice. Slovenska Bistrica: Vse kaže, da bodo Bistričani kmalu pili eno boljših vod. Računajo na uspešen izid raziskovalne naloge: z dodatkom dolomitnega kamna poskušajo vodi dodati več kalcija. Ljutomer: V ljutomerskem Tehnostroju se razmere počasi urejajo. Delavci so dobili zajamčene osebne dohodke za december in januar, kmalu pa bodo zadostili tudi ostalim zahtevam. Koper: Skupina jamarjev pripravlja te dni prvo dokumentacijo o ostankih trupel v k raških jamah na območju koprske občine. Izola: Namesto običajnega praznovanja so delavci Delamarisa ob 8. marcu poslali odprto pismo republiški skupščini in vladi. V njem izražajo strah in negotovost zaradi nezaposlenosti. Nova Gorica: Delavci Meblovih podjetij Pohištvo in Oblazinjeno pohištvo so končali stavko, ki so jo pričeli zaradi neizplačanih januarskih osebnih dohodkov, lanskega regresa za dopust in nekaterih drugih lanskih stroškov. ************* ********* STE LJUBITELJ EVERGREEN GLASBE IN OKUSNE TAJSKE ™*5KSaBS HRANE? OB VSEM TEM LAHKO VSAK DAN UŽIVATE V NAŠI RESTAVRACIJI GLASBA JE ŽIVA, ZELO KVALITETNA IN PRIMERNA ZA IZJEMNE TRENUTKE HOTELS PREBOL tel. (063) 723-311 FOTOREPORTAŽA Daj dinar... HRASTNIK Postan predvolilni golaž Zveza komunistov v občini Hrastnik je pred prenovo štela okrog 000 članov in je bila ena izmed najštevilčnejših družbenopolitičnih organizacij. Kaj kmalu se je članstvo razpolovilo. Na lanskih volitvah so sicer prenovitelji premočno zmagali in dobili v poslanski skupščini v družbeno-političnem zboru 6 delegatskih mest. Sicer pa so v občini precej podpore dobili tudi v kolacijo povezani demokrati in kmetje. Prav ti imajo 4 poslance v občinskem družbeno-političnem zboru. V hrastniški komuni imajo zdaj prenoviteljsko vlado, skoraj vsi direktorji večjih firm so člani SDP. Toda člani prenoviteljske stranke postavljajo kup vprašanj, pomislekov in kritik. V tej zasavski občini imajo torej rdeče direktorje, prav tako pa ti odpuščajo delavce in slabe gospodarske razmere bodo to občino pripeljale do socialnega kolapsa. Nezadovoljstvo med delavci narašča, mladi težko dobijo zaposlitev, mlade družine, četudi ob podpori staršev, komaj pridejo do stanovanj in eksistenčnega minimuma. Zdaj povsod ugotavljajo, da je preveč zaposlenih, krog brezposle-nih se širi, prav tako število čakajočih. Nehote in samo po sebi se postavlja vprašanje kdo bo združil in povezal ljudi, ki so na cest. Socialisti so v predvolilni program zapisali in zagovarjali tezo »Človek-človeku-človek«. Prenovitelji so v občinskem volilnem programu obljubljali nova delovna mesta, demokrati odpravo nočnega dela žensk v hrastniški Steklarni, kmetje so stali na strani mladih zadružnikov in obnovitvi hribovskih kmetij. Po letu dni občani Hrastnika grenko spoznavajo nastalo situacijo. Ni denarja, ni novih gospodarskih vej, ki bi zaposlile mlade moči, edino kar imajo je peti občinski samoprispevek. Bližajo se nove volitve. Stranke bodo spet na prepihu in vprašanje je, kako se bodo na volitvah odločali tisti, ki so danes na cesti, ki nimajo denarja za preživetje. Časi so se spremenili in danes je delavcu, ki je na cesti, najbrž prav vseeno kdo mu vlada. MARIBOR Zbiralec neumnosti Nekdanji zbiralec oglasov na mariborskem Večeru in zdajšnji minister za informirnje v mariborski vladi Smiljan Pušenjak st., ki ga je na to mesto postavil osebni prijatelj, trenutni predsednik mariborske vlade Anton Rous (ki je znan po tem, da »razveseljuje« novinarje s »pametnimi« besedami), ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi pokazal kako ni kos nalogi, ki bi jo moral opravljati. Potem, ko se je kar po vrsti skregal z vsemi novinarji, ki so napisali kakšno pikro na račun njegovega ljubega šefa (najhuje pa s Sašem Dra-vincem, urednikom mariborske Katedre), je izrazil tudi zadnjo priložnost za dokazovanje svojih »sposobnosti«. Strašansko se je namreč potrudil, ko je pisal prispevek za poročilo o delu izvršnega sveta občine Maribor v letu 1990. V njem trdi, daje bilo področje informiranja najmanj med najbolj, če že ne najbolj urejeno. Pušenjak trdi, da se je celo ob svojem rednem delu (kaj je delal, seveda modro zamolči), povezoval z nekaterimi domačimi (predvsem Večer, Radio Maribor in TV Studio Maribor) ter tujimi (ORT) sredstvi javnega obveščanja. To povezovanje pa je zgledalo približno tako: kadar mu kaj ni bilo všeč. je poklical na uredništva, ko pa bi moral uredništva obveščati o tem, kaj se na občini dogaja, je seveda zatajil. Neštetokrat so novinarji zaradi tega »noreli«, ga opozarjali, a rezultatov ni bilo. Tudi njegov šef ni ukrenil nič, čeprav je obljubil, da bo zadeve uredil. Vrana vrani pač ne izkoplje oči. Tisto o povezovanju z avstrijskimi novinarji pa pomeni dvodnevno popivanje z ekipo, ki je bila v Mariboru. Trdi tudi, da je javnost obveščal o številnih obiskih uglednih ljudi v Mariboru. Gostil je delegacijo Kalifornijskega mesta San Diega, kjer bo leta 1992 cilj transoceanske regate, v kateri sodeluje tudi mariborska Vacoma. Ni kaj, pomembno delo, le da, razen zabave, iz tega ne bo nič. Morda bo v Maribor prišla »pleh muzika« in še to bo velik dosežek. Toda glavne cvetke šele pridejo. Gladko si izmisli, da je pripravljal izdajo brošure o mariborskih gospodarskih podjetjih, ki naj bi bila tik pred izidom. Ne le, da ni tik pred izidom, ampak niso zbrali niti gradiva. On pa je pri tem imel toliko kot krava s sedlom. Ko pa so v Maribor prišli strokovnjaki, ki so se želeli pogovarjati o gradnji regionalnega TV omrežja, jih je Anton Rous poslal k svojemu miljenč-ku Pušenjaku, ki so mu sogovorniki takoj ušli, saj si z njim niso mogli nič pomagati. Odšli so v Lenart, kjer so jim takoj obljubili prostore in vso pomoč. Vse skuša zdaj popraviti podpredsednik mestne skupščine Boris Sovič, ki je zadevo vzel v svoje roke in skuša rešiti kar se rešiti da. Sicer pa, kaj bi lahko pričakovali od nekdanjega zbiralca oglasov, ki nikoli ni niti prav povohal novinarstva in ki ga predsednik vlade predstavlja kot absolventa Pravne fakultete. V kadrovski službi občine še zdaj niso dobili potrdila o opravljenem vsaj enem izpitu. saj je Pušenjak kar vzrojil, ko so mu rekli, da naj potrdilo prinese. Sicer pa, v mariborski vladi ni edini s takšnim znanjem in izobrazbo. Še kar precej jih je. Zato pa veselo odpuščajo tiste, ki izobrazbo imajo. MARIBOR Bo Drava odnesla otok Vsaj štiri leta so minila od prave medijske vojne, ki jo je povzročila odločitev takratnih mariborskih oblasti, da zgradijo na Mariborskem otoku, na katerem je bilo nekdaj najlepše in največje kopališče na Balkanu. štiri nalivne vodnjake, ki bi zagotavljali dovolj pitne vode za Mariborčane. Do »vojne« je prišlo zato, ker je otok eden od dveh v Sloveniji zaščitenih otokov kot naravovarstveni spomenik. Ob Blejskem otoku so tudi mariborskega zaščitili z zakonom že leta 1953. Čeprav so mediji odložili načrtovano gradnjo za skoraj leto dni, je na koncu le zmagala moč političnih »argumentov«. Dobili so žegen Republiškega komiteja za varstvo okolja in 9. STRAN NOVA DODA urejanje prostora in tudi Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine. Dovoljenje pa je bilo pogojno. Če želijo zgraditi nalivne vodnjake, ne štiri, ampak dva, ne smejo črpati več kot 150 litrov vode na sekundo, da ne bi pričeli izčrpavati peska. Otok je namreč naplavina in strokovnjaki so se in se še zdaj bojijo, da bi ga odneslo. S tem pa še ni konec pogojev. Stalno morajo nadzorovati črpanje, mestna vlada pa mora naročiti ureditveni načrt otoka in ga tudi izpeljati. Črpati pa ne smejo več kot pet let. Kot se to kaj rado pogosto dogaja, so pogoji ostali le črka na papirju. Nekdanji izvršni svet mesta je sicer leta 1987 naročil Zavodu za urbanizem Maribor izdelavo ureditvenega načrta, ki pa še do danes ni sprejet. Ne po »zaslugi« urbanistov, ampak vseh ostalih inštitucij, ki jim niso dale potrebnih podatkov. Predvsem Biotehnična fakulteta v Ljubljani. Veliko masla na glavi pa imajo tudi mariborski »strokovnjaki«. Nič se ni spremenilo tudi z novo oblastjo, ki nadaljuje politiko prejšnje. Na tem področju novi predsednik izvršnega sveta Anton Rous ni nič boljši od svojega predhodnika Ivana Čuka. Vprašanje je, ali sploh ve, da bi moral te stvari urediti. Zaradi vseh teh neumnosti so urbanisti dvignili roke od naloge in zadevo poslali Komiteju za gradbene in komunalne zadeve. Še do danes niso dobili odgovora, zakaj ureditveni načrt ni potrjen in ali ga sploh mislijo obravnavati. Kdo bo prevzel krivdo, če bo voda morebiti res pričela odplavljati Mariborski otok. Kot ponavadi spet nihče. Mariborčani pa bodo ostali še brez tega ostanka nekdaj lepega kopališča. Sicer pa, zakaj bi ga naj imeli? Ne zmenijo se za pozive Zelenih, da bi jih podprli pri njihovih zahtevah za boljši mariborski zrak in ne bodo se zmigali tudi, če jim bo Drava odnesla stol izpod riti. So pač takšni. Vedno čakajo, da stvari urejajo namesto njih drugi. Če jih ne, pa se zaradi tega razburja tako ali tako le peščica ljudi. CELJE Praznik razklal občane Celjski poslanci so dokončno sklenili, da bo 11. april nov celjski občinski praznik - Dan celjskih mestnih pravic, ki jih je to srednjeveško mesto dobilo leta 1451. Vendar termin, ki ga je predlagal Janez Cvirn, vsem Celjanom še zdaleč ni pogodu, je namreč tudi datum vkorakanja Nemcev leta 1941 v Celje. Poslanci prenoviteljev Janez Domitrovič, Janez Poglajen in Danica Homan so rotili kolege, naj zavrnejo predlog in izberejo praznik, ki bo praznik vseh Celjanov, tudi ukradenih otrok, trpečih med okupacijo, svojcev vseh tisočih Teharskih žrtev. Večina se z njimi ni str-njala, v zgodovini je vse preveč dni, ko so se hkrati dogajale lepe, velike in strašne stvari. Čudno je le nekaj. Komisija za pripravo praznovanja celjskega občinskega praznika je z delom končala prej, kot so se v Celju spomnili na nemško okupacijo. In se potlej kljub temu dejstvu ni več sestala. PEČAROVCI Župnik posekal lipo Na obronku Goričkega gričevja, kjer se konča Prekmurska ravnica, je lepo oblikovan kopast hrib in na njegovem vrhu je središče vasi Pečarovci. V tem središču je osrednja zgradba katoliška cerkev z zvonikom, ki je viden po celotni prekmurski ravnici in vsi vedo. da se naziva ta vrh Sebeščan, po patronu te cerkve Sv. Sebastijanu. Vsako drugo nedeljo po Veliki noči je pri Sebeščanu »proščenje«, ki se imenuje »Topla proška«. »Na to proščenje prihajajo ljudje vsako leto s celega Prekmurja in poleg vsega drugega lepega in zanimivega občudujejo v bližini cerkve čez sto let staro, veliko lipo. Pardon. So jo občudovali, kajti letos je ne bodo več. Tamkajšnji župnik g. Gumilar je dal letos lipo nenadoma posekati. Posek, brez vednosti ali pri- volitve tamkajšnjih vaščanov je povzročil toliko nejevolje med njimi, da je bilo vprašanje postavljeno celo na lokalnem radiu, po katerem je župnik ozmerjal vaščane Pečarovec kot najslabše daleč okoli, kar pa so vaščani težko prenesli posebno zato, ker je ozmerjal vse, tudi tiste, ki niso pod njegovo faro, kajti velik del vaščanov je luteranske vere in ti pravijo, da jih katoliški župnik nima pravice zmerjati kar tako in jih obtoževati po krivem. Posekana lipa je namenjena za izdelavo lesenih »bogecov,« duhovi se bodo morali pomiriti, v cerkev pa prihaja vedno manj vernikov zaradi čudnega odnosa g. župnika. Sreča pri vsem je, da so krajani pametno mirni in živijo, čeprav različnih veroizpovedi, v sožitju. Kaj bi bilo, če ne bi? Kriva bi bila pa lipa ali pa župnik. Kakšno je mnenje ZIS Sporočilo Zveznega izvršnega sveta, ki smo ga lahko slišali in prebrali po dogodkih v Beogradu je. milo rečeno, sporno. Kot smo uradno izvedeli, je sporočilo napisala administracija ZIS, ne da bi ga člani videli. Dejansko ZIS sporoča, da se distancira od uporabe sile s strani JLA. O tem, da se bodo enote JLA priključile enotam milice na beograjskih ulicah, ZIS ni bil niti obveščen. LENDAVA Pred stečajem Delavci Podjetja za transport in vzdrževanje motornih vozil so zjutraj, pred šesto uro, pričakali direktorja Integrala Milana Balantiča in ga enostavno niso pustili v pisarno. Pred firmo so jezni delavci preprečili svojemu direktorju nadaljnjo vodenje firme ter zahtevali, naj odstopi, sicer ne bodo več delali. Razvnel se je zelo razburljiv pogovor, kateremu se je pridu-žil tudi tehnični vodja firme. Po dobrih treh urah dokazo- vanja in prepričevanja, kdo ima prav, sta tehnični vodja in direktor popustila in zapustila kraj razčiščevanja. Delavski svet ju je takoj potem razrešil in imenoval vršilca dolžnosti direktorja iz svojih vrst, prevoznika in dosedanjega predsednika delavskega sveta Stefana Kiralyja. S tem se je 168 delavcev te firme pomirilo in znova poprijelo za delo, ker je njihova firma ena od redkih v tem okolišu, ki še ne kaže znakov, da bi morala v stečaj, čeprav so krožile govorice, da se je bivši direktor nagibal k temu, da bi se to zgodilo ali pa da bi vsaj razprodali avtopark. S tem bi nova firma pokupila nova vozila, stara bi pa s starimi vozili do kraja propadla. Bivši direktor je namreč že pogodbeno vodil firmo Logo, dolžnosti v svoji firmi pa je opravljal bolj mimogrede. Sedaj bodo razpisali delovno mesto direktorja v pričakovanju, da bodo imeli več sreče in dobili takega, ki se bo skupaj z njimi boril za normalen obstoj in napredek. CELJE Laični sredinci Celjska Slovenska demokratična zveza se bo zavzemala za samostojno državo, bo proti političnemu enoumju, ne bo za vojaško in policijsko, ampak za čim cenejšo državo, za uvedbo klasične gimnazije in vajeniške šole, ki bodo dajale poklic, podprla bo zakon o privatizaciji in denacionalizaciji, čim hitreje sprejetje nove ustave, bo pa tudi za odpoklic posameznikov ali vlade, če bo to potrebno. To je na programsko volilni konferenci celjskega občinskega odbora SDZ poudaril predsednik Miro Gradič. Konferenca je odprla vrsto zanimivih in aktualnih vprašanj - od celjskega gospodarskega trenutka, zasebne obrti in podjetništva, problematike stanovanjskega gospodarstva, do zdravstvenega varstva, lastninjenja, ekologije itd. Predsednik izvršnega sveta Mirko Krajnc je zelo kritično ocenil celjske gospodarske razmere. saj je industrijska proizvodnja lani padla za 8 odstotkov, to je največ od 1985. leta. Izvoz je bil za 12 odstotkov nižji, uvoz za 16 odstotkov večji, kakih 60 podjetij je ustvarilo več kot 521 milijonov dinarjev izgube, celotno gospodarstvo pa komaj 52 milijonov dinarjev akumulacije. Tudi obeti so slabi, saj grozi, da bi se trenutno 1980 brezposelnim (predlani jih je bilo samo 87) pridružilo kar kakih 6 tisoč novih. Izvršni svet in občina sta brez moči, nekaj olajšanja bi prineslo, če bi podržavili izgube, ki bi jih lahko skrajnem primeru tudi odpisali. Seveda ne gre nenehno spreminjati zakonodaje in odlašati s privatizacijo in denacionalizacijo. Skrb zbujajoče je, da se je število zasebnih obratovalnic v zadnjem času skoraj podvojilo, v povprečju pa ne zaposlujejo enega delavca. Na konferenci je podpredsednik SDZ dr. Rajko Pirnat govoril o problemih stranke, ki bo morala, kot je rekel, poiskati svojo identiteto. To bo naredila tako, da se bo preimenovala v Narodno stranko Slovenije, ideološko obarvanost, tako predlaga, pa bi ji dalo imenovanje za laično desnosredinsko stranko. Laičnost pomeni priznanje krščanske etike kot evropske kulture. S tem ne bodo potrebna zaostrovanja do Slovenske krščanske demokracije. Narodna stranka Slovenije, ki ji bo temelj lastna slovenska država, bo imela svojo volilno bazo v drobnih lastnikih kapitala, obrtnikih in srednjem sloju, to je vseh tistih, ki so za manj davkov in socialnih pravic. ŠKOFJA LOKA Presenečeni župan »V letu 1991 imamo še možnost, da namenimo nekaj sredstev po zaključnem računu upravnih organov za reševanje svoje stanovanjske problematike«, so zapisali v škofjeloškem sekretariatu za občo upravo in proračun predlagatelji razpisa stanovanjskih posojil. Za občinske uradnike. Po določbah Zakona o delavcih v državnih organih je Izvršni svet pristojen, da določi višino sredstev za posamezne namene skupne porabe, torej tudi za stanovanjska posojila pod ugodnimi pogoji, pravijo nadalje sestavljale! predloga, ki so kar izračunali, da se po zaključnem računu za leto 1990 (ki še sploh ni bil sprejet) odobri v ta namen 300 tisoč din. Nadalje predlagajo Izvršnemu svetu občine Škofja Loka, da se uporabijo že doslej uporabljeni pogoji, pod katerimi pripada občinskemu uradniku takšno posojilo. In sicer pišejo: obrestna mera za posojilo naj znaša 10 odstotkov in se ne spremeni ves čas odplačevanja posojila, odplačila doba pa je do 20 let. Mesečna anuiteta ne sme biti manjša od 120 dinarjev in se enkrat na leto prilagodi rasti plač v republiki. Seveda bi prejemnik takšnega posojila v občinski pisarni z zadovoljstvom opazoval 10 ali še rajši 1000 odstotno inflacijo, kar je v preteklosti seveda tudi počel, saj so pogoji za ta posojila že stari. Dr. Vincencij Demšar, predsednik izvršnega sveta v Škofji Loki je ostal brez besed, ko so mu ta predlog prebrali. »Presenečen sem nad tem predlogom«, je nazadnje izdavil in potem bralko povprašal, od kot je vzela 300 tisočakov za letošnji stanovanjski sklad glede na to pač, da zaključni račun še ni bil v obravnavi in da v njem marsikaj ni jasno. »Tako je pač, saj vemo, koliko običajno ostane za naša posojila«, je uradnica skomignila. Toda dr. Demšar se ni dal tako preprosto prepričati: »Če vam je vse jasno, zakaj potem zaključni račun ni bil že februarja v obravnavi kot morajo to storiti vsa druga podjetja in kako si predstavljate, da bomo razpisali posojilo preden bo naš zaključni račun predložen v obravnavo? In - ali mi zna kdo povedati, koliko podjetij v Škofji Loki ima še sploh sklad za stanovanjska posojila? Mar bomo mi edini in kaj bodo na to rekli ljudje? Vprašanja so bila seveda retorična, odgovor pa vnaprej jasen — po starem ne bo šlo več, tudi letos ne. Občinski uradniki morajo deliti usodo vseh v svoji občini in se držati reda. Razpravo o ugodnih stanov-najskih posojilih so torej odložili na čas po sprejemu zaključnega računa za leto 1990 — in morda celo za nedoločen čas — dotlej pač, dokler ne bodo prišli boljši časi... dr. Demšar pa se je nedvomno spretno izognil nepotrebnemu dviganju prahu in dokazal, da hoče čiste račune. 99UKIS0 SAMI 6 SIMM sim Hm mu ut*««# mmam OCI IN USESA VOHUNSKE SLUŽBE S pomočjo sodelavca, ki je blizu Beograda, smo lahko trikrat poslušali dialog med predsednikom Jovičem in podpredsednikom Mesičem. Objavljamo ga brez komentarja. Mesič: »Govorite o demokraciji, pa ste ukinili avtonomiji v Vojvodini in na Kosovem ?« Jovič: »Imamo pa dve novi: srbska Krajina in Pakrac.« Mesič: »V Pakracu ne več, kmalu pa tudi ne v Kninu iz zakonodaje, ki jo pripravljajo v Beogradu v zvezi z ljudsko obrambo v Jugoslaviji, povzemamo določilo, da naj bo ZK - Gibanje za Jugoslavijo stranka, na katero bo vezana JLA. Morda se bo kdo spomnil, da smo o taki stranki, ki jo potrebuje JLA, pisali, ko Smo objavili kratek tečaj za pripravljanje vojaških pučev. Dr. Franc Zagožen, poslanec kmečke zveze - ljudske stranke, je dal vedeti, da bo šlo kmetom še bolje, tudi upokojenim, da jim tudi davke nova oblast ni povečala tako kot delavcem. Zavzema pa se za izenačenje kmetov in delavcev. Ob tem dodaja, da gre le za »žlahtno konzervativnost«. * Z zamenjavo informacij smo dobili namig, da bodo Gru-beliča (Trend) zelo verjetno izročili Jugoslaviji. Hkrati pa naj bi bil ta v nevarnosti, ko se bo pojavil v domovini. ■Namig jemljemo kar resno. To pomeni, da ne bo večje presenečenje, če bi se Grubeliču utegnilo zgoditi v naših krajih kaj neprijetnega. Saj veste: Nič kaj veselo ne bo. če bo Grubelič začel pripovedovati svoje resnice... Iz krogov, ki so najtesneje povezani z gospodom Mariom Porobio, šefom upnikov begunjskega Elana iz Hrvaške, smo izvedeli da je, ko se je podrobneje zanimal za poslovanje Elana, odkril, da je ta firma sofinancirala zadnjo volilno kampanjo Demosa. Zadevo še preverjamo. "*• Naša služba je odkrila resolucijo OZN številka 242. Ta zahteva, da Izrael zapusti okupirana ozemlja Arabcev. Glede na to, da je bil Izrael povsem na strani ZDA v vojni v Zalivu, ne verjamemo, da bo zahod tudi Izraelu izročil ultimat, da mora zapustiti okupirana ozemlja, sicer bo v okviru OZN moral to storiti na silo - kot Irak iz Kuvajta. Naši analitiki menijo, da je kaj takega možno le v sanjah in še to tistih Arabcev, ki so tako ali drugače podpirali »Kolegi« iz zahodnih tajnih služb so nas opozorili, da je zdaj, ko je končana vona v Zalivu, spet več časa za Sovjetsko zvezo, pa tudi za Jugoslavijo, Tudi uradno je sicer že znano, da se je zanimanje tujih agentov za našo državo po koncu zalivske vojne dejansko močno povečalo. Naša služba je odkrila večjega spreobrnjenca. Tomaž Jeglič, večletni partijski sekretar, član ožjega vodstva bivše celjske ZK, ki je vodil njihovo medijsko kampanjo ob minulih volitvah, je postal član slovenske demokratične zveze. Demokrati so res demokrati in so ga sprejeli. Menda Jeglič rabi novo članstvo, da bo lahko zamenjal Marjana Ašiča, namestnika sekretarja za urejanje prostora in varstva okolja občine Celje. ★ Ker smo tudi mi slišali različne govorice o tem, koliko denarja naj bi dobili hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman za zbrana dela, ki jih je objavila založba Matica Hrvatske. smo zadevo raziskali. Številka o milijonu in več dolarjev je seveda pretirana. Dr. Tudman je sklenil pogodbo, po kateri bo dobil 12 odstotkov izkupička. To je zelo velik odstotek. Denar mu nakazujejo mesečno. Pri prvem obračunu so mu nakazali 70.000 dinarjev. Za drugi mesec honorarja še ni dobil, ker tudi v Matici Hrvaške skušajo izplačila zavleči. Izbrana dela so tiskali v 12.000 izvodih. STRAN 10 NOVA .MD0BA Po (kmh...) domovini Zagreb: Kljub umiku hrvaških specialcev v Pakracu še ni mirno, napetost pa narašča tudi na vzhodu Slavonije. Pouka v šolah ni bilo. Split: V Kninski krajini ni miru. Rezervna milica tako imenovanega ministrstva za notranje zadeve Krajina se je močno znesla nad večjim številom Hrvatov iz Kijeva, aretirali pa so tudi njihovega predsednika krajevne skupnosti. Ljubljana: Bencin se ne bo pocenil. Zvezna vlada sedaj predlaga, da bi s spremembami cene počakali do dokončnih sprememb po zalivski vojni. Ljubljana: Stranka slovenskih upokojencev Sivi panterji je zaradi nerazumevanja izstopila iz vladajoče koalicije. Zagreb: Predsednik hrvaške vlade dr. Franjo Tudman je zamenjal nekaj svojih ministrov. Beograd: Ko bosta predlagani zakon o subvencioniranju kmetijstva in letošnji zvezni proračun sprejeta, bo tudi kmetijstvo računalo z več denarja. Banke bodo lahko 20 odstotkov plasmajev iz primarne emisije usmerile v kreditiranje setve. Ljubljana: Če ne bo denarja iz proračuna, bo treba ustaviti 88 vlakov, pravijo slovenski železničarji. Ljubljana: Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pri republiški skupščini je razrešila guvernerko NBS, za kandidata za novega guvernerja pa je izbrala dr. Franceta Arharja. Beograd: Državno predsedstvo je na izredni seji - po petnajstih minutah jo je zapustil Mesič - opozorilo, da bo uporabilo vsa razpoložljiva sredstva za ureditev razmer v Pakracu. Zagreb: Hrvaška Stranka prava zahteva, da se posmrtni ostanki »poglavnika« ustaške države Anteja Paveliča iz Madrida prenesejo v domovino. Zahtevajo tudi, da oblasti povedo, kje so pokopali obsojenega vojnega zločinca Andrijo Artukoviča. Beograd: ZIS je povečal najnižji znesek za ustanovitev in delovanje delniške družbe s 15 tisoč na 55 tisoč dinarjev. Povečana je tudi osnovna glavnica d. o. o. in sicer z 2 tisoč na 8 tisoč dinarjev. Titograd: Črnogorska vlada je po kratkem postopku in brez natečajev odstavila urednike najpomembnejših medijev in imenovala nove. Beograd: Miloševičeva Socialistična stranka Srbije bo imela kolektivno vodstvo, tako predsednik ne bo več Slobodan, temveč izvršni odbor SPS. Beograd: Službe za zaposlovanje po republikah in pokrajinah imajo registriranih kar 1,386.000 nezaposlenih, kar je 11 odstotkov več kot pred letom dni. Največ brezposelnih je v Srbiji - 45 odstotkov, glede na število prebivalcev pa najmanj pri nas. Ljubljana: Zbor združenega dela je sprejel spremembe in dopolnitve zakona o posebnem prometnem davku. Oprostili so prometnega davka otroško obleko do številke 16, obutev pa do številke 36. Ljubljana: Slovenski fantje bodo po novem služili doma, saj je do nadaljnjega uveljavljen moratorij na služenje vojaškega roka v JLA, razen če kdo to sam želi. Jesenice: Lani so na vseh jugoslovanskih mejnih prehodih našteli več kot 182 milijonov potnikov. Po podatkih zvezne carinske uprave je to 35 milijonov več kot pred dvema letoma. Beograd: Islamska skupnost iz Beograda, ki ima na območju od Raške do Subotice skoraj 300 tisoč vernikov, ostro protestira in grozi, da bo zaradi zapletov pri izvolitvi vrhovnega voditelja izstopila iz Muslimanske skupnosti Jugoslavije. Beograd: Srbske pokojnine spet zamujajo. Prvo polovico pokojnin naj bi začeli izplačevati v ponedeljek, drugi del pa lahko upokojenci pričakujejo do 25. marca. Knin: V Kninski krajini so uporni Srbi sestavili svojo vlado. Premier je kajpada postal Milan Babič, plače za tamkajšnjo policijo pa očitno zagotavlja Beograd. Skopje: Makedonija je končno dobila mandatarja za sestavo nove vlade. Sestavil naj bi jo univerzitetni profesor Nikola Kljuse v. Maribor: Mariborčani so še vedno proti participaciji, saj v zboru združenega dela menijo, da socialno ogroženim ne morejo naprtiti še tega problema. Ljubljana: V družbenopolitičnem zboru so odložili odločanje o začasni ustavitvi usklajevanja pokojnin. Ljubljana: Adria Airways tone v dolgovih, saj podjetje dolguje skoraj 40 milijonov dolarjev. Vlada ne da jamstva za kredite. Ljubljana: Na vseh srednjih šolah bo jeseni dovolj prostih mest, vlada pa ne razmišlja več o uvedbi šolnin. Ljubljana: Čeprav so se plače povečevale, pokojnin ne bodo usklajevali. Spremenjeni pokojninski zakon tudi določa, da morajo povprečne starostne pokojnine zdrkniti na 85 odstotkov povprečne plače. Ljubljana: Za prekrške so sprejeli nova dopolnila in tako bodo vladale višje kazni. Ljubljana: Dražja bo elektrika in telefonski impulz. Skupščina je zakon o posebnem prometnem davku spremenila tako, da sta po novem z 20-odstotnim davkom obdavčena še elektrika in telefonski impulz. PREBUJENA MARIBORSKA »DEMOKRATIČNA« JAVNOST Kamor rektor, tudi... Že na tiskovni konferenci so se zbrani novinarji rektorju zahvalili za sodelovanje in »odprtost« v zadnjih letih. V svojih člankih o njegovem odstopu pa so - kakor je to pač v navadi - ob slovesu spomnili tudi na njegove zasluge pri razvoju univerze ter pri demokratizaciji v Sloveniji - in teh zaslug - zares ni malo. Medtem, ko je javnost »z nostalgijo« spremljala »poslavljanje« doktorja Križmana od častne rektorske dolžnosti, pa so na univerzi tekli razgovori, kdo bo »modrijan, ki bo znal prisluhniti prostovoljni nesreči«. Razumljivo, takšnega v tem krogu niso našli — saj bi bil nenazadnje »izdajalec« interesov univerze — zato so ponudili odstop tudi vsi trije prorektorji: doktorica Miroslava Geč-Korošec, doktor Matjaž Mulej in študentka Barbara Hribernik. Ob odstopih so »brez dlake na jeziku« spregovorili o težavah ... Oglasijo se dekani Pretresi v vodstvu Univerze so pravzaprav »morali predramiti« dekane fakultet, višjih in visokih šol ter pedagoško znanstveni svet univerze. Dekani povzdignejo glas in slovenski javnosti sporočijo: ne strinjamo se z odstopom rektorja in prorektorja; od vlade in ministra zahtevamo, da v dveh mesecih odpravijo razloge za odstope; v kolikor minister ne želi ali noče odpraviti anarhičnega stanja v visokem šolstvu, naj odstopi — on; pozivamo rektorja in prorektorje naj še naprej opravljajo svojo dolžnost. . . Samo naivnež bi lahko pričakoval, da bodo ob vsem tem ostali »nemi« študentje v Mariboru, čeprav po »stari navadi« potrebujejo kar precej časa, da se »predramijo«. Zato pa so potem toliko bolj jasni in odločni. Protestne zahteve študentov Študentje nastopijo - kakor je to že pač navada — vedno odločno. Tudi tokrat. Najprej bojkotirajo predavanja v znak protesta proti odnosu slovenske vlade do mariborske univerze. Nato organizirajo zbore po fakultetah, nato še veliki protestni zbor v študentskem naselju. Sedaj o problemih univerze govori že »ves Maribor«. Študentje pa pišejo slovenskemu parlamentu, predsedstvu republike ministru, mariborskemu parlamentu. »Naše ogorčenje je doseglo vrhunec, ko smo izvedeli, da proračun za leto 1991 predvideva 8 odstotno zmanjšanje sredstev za K! I turistična agencija Šentjur tel. (063) 741-035 * POČITNICE - Vikend v New Yorku od petka do torka, letalski prevoz + 4 nočitve, 9.500,00 din. Odhod 22. in 29. 3. 1991 * POTOVANJA ZA SKUPINE: - ugodne cene za skupine od 20 oseb dalje - enodnevni, dvo in večdnevni izleti po domovini in tujini - zaključna potovanja za učence, dijake in študente * UGODNO: Španija za maturante 8 dni cena 340 DEM * sprejemamo naročila avtobusnih prevozov * UGODNO: PLANICA 23. in 24. 3., cena 230,00 din izobraževanje, medtem ko naj bi istočasno sredstva za vojsko porasla za 1588 odstotkov, sredstva za policijo pa 84 odstotkov,« pišejo študenti. In še: »Zahtevamo povečanje proračunskih sredstev za izobraževanje in zmanjšanje sredstev za vojsko in policijo. Zahtevamo brezpogojni razpis prenovljenih programov, ki bodo dvignili kakovost študija, nas približali Evropi in obenem zmanjšali letne obremenitve«. Študentje pa dodajajo še en, očitno čisto svoj lonček (ki je šele pred kratkim dobil podporo univerze): »Zahtevamo izgradnjo univerzitetnega športnega centra«. »Brez sredstev za izobraževanje ne bo samostojne Slovenije in njenega razvoja.« Še pred nekaj dnevi so ljudje bolj »šepetali«, da damo preveč za vojsko in policijo - sedaj govorijo, pišejo in celo — kričijo. Vsi mestni politični in oblastni funkcionarji se pogovarjajo o univerzi, vojski, policiji. .. Na nogah je pol Štajerske »Večer« objavi izjavo mariborskega funkcionarja, da »Slovenija ni Dunaj, Maribor pa ni »becirk«! »Ni sestanka ali javnega shoda v Mariboru, pa tudi na Štajerskem in v Sloveniji ne, da bi ne »rekli kakšne« še o problemih univerze, poli-centrizma, slovenske razdrobljenosti, proračunu ... Rojeva se »kritična javnost«. Ali je vse potekalo natanko tako ali za kanček drugače, pravzaprav niti ni pomembo - dejstvo je samo, daje rektor s preudarno in virtuozno politično gesto dvignil na noge v tednu dni »pol Štajerske« in to v tednu, ko se je v slovenskem parlamentu sprejemal proračun... Ne glede na to, kako so razprave o njem v parlamentu minile in kaj so prinesle šolstvu, je vendarle nastala kritična javnost, ki bo hitrejšemu razvoju izobraževanja in kulture ter visokega šolstva v Sloveniji v pomoč. »Nova doba« je pred tednom dni zapisala: »Pokončni štajer- ski jezdec je »razjahal« in nehal naskakovati »slovensko cesarsko središče«, vendar je previdno dodala - vprašanje, če za dolgo! Že stari rimski vojščaki so namreč vedeli, da je »konjenik« bolj nevaren kadar se umika, kakor takrat, ko naskakuje. Ko se »umika« namreč ne veš, kakšno presenečenje pripravlja ... »Nova doba« se sprašuje, kakšno presenečenje nas čaka? Ali bo morda doktor Alojz Križman ponovno »zbral moči« nastajajoče »kritične javnosti« in — tretjič kandidiral za rektorja Univerze v Mariboru? Tega bi se mnogi razveselili! Predvsem na Štajerskem! Če niso zadovoljni s tem kar imajo, lahko tudi to mi vzamemo. JELOVICA BODITE GOSPODAR NA SVOJEM ZA GOTOVINO ■£«**# ČL* L m* S, S zaupala, da so kosovce iz njegovega filma potem klicali glumct. ) : a M/Av/c V DRŽAVNO ALI ZASEBNO GLASBENO ŠOLO Violina za štiriletnika Končno smo dočakali tudi to — zasebno šolo, ki je razburila redni šolski sistem in zato ni čudno, da je v Zavodu za šolstvo ne gledajo preveč prijazno. A profesor Radovan Marvin je trmast, vztrajen in prav verjetno je, da mu bodo njegovi veliki načrti uspeli. V Celju načrtuje glasbeno šolo do visoke stopnje in konzervatorija, v mislih ima sklad za štipendiranje glasbenih talentov in vsakoletno mednarodno tekmovanje godal. V začetku letošnjega leta je ustanovil Koncertno poslovalnico Intermezzo d.o. o., katere glavna dejavnost je šola za mlade glasbene talente, ob njej je postavil na noge komorni orkester Intermezzo, ki nastopa samostojno ali spremlja vrhunske glasbenike, ukvarja pa se tudi s čisto menežerskim poslom, posredovanjem koncertov. Za šolo ima na voljo tri prostore, dvorano krajevne skupnosti v Novi vasi, glasbeno učilnico na osnovni šoli I. celjske čete in dvorano Narodnega doma v Celju. V Novi vasi poteka individualni pouk z učenci, komorno in orkestralno delo, tamkaj pa so tudi mesečni tečaji odprtega tipa z violino, ki jih vodi Volodja Balžalorsky, predavanja o razvoju in izdelavi godal ima Vili Demšar. V glasbeni učilnici na osnovni šoli I. celjske čete teče pouk glasbene teorije, Mitja Reichenberg predava osnove harmonije, kontrapunkta, oblikoslovja in sociologijo kulture. Tudi ta petkova predavanja, vsakič od 18. do 20. ure, so odprte za vse zainteresirane (posamezno predavanje stane 200 din, mesečno 400 din), namenjena so dvema skupinama, od sedmih do petnajstih let in od petnajstih do devetnajstih let. Prihodnje šolsko leto jih bo predavatelj prilagodil predšolski stopnji. Na šoli sta še dve vrsti rednih mesečnih tečajev, Stojan Kuret poučuje partiturno igro, Jani Golob glasbo 20. stoletja. Dvorano Narodnega doma uporabljajo učenci za interne in javne nastope in korepeticije. Za zdaj je v šolo za mlade glasbene talente, ob violini in violi bodo v kratkem odprli še oddelek za čelo, ki ga bo vodil Miloš Mlejnik, vpisanih 33 otrok, ki so razdeljeni na predšolsko, nižjo in srednjo stopnjo. Obiskujejo tudi vse teoretične predmete, jeseni pa bodo hodili tudi na ure klasičnega baleta. V bližnji prihodnosti obeta prof. Marvin tudi klavirski razred, za odrasle po mutaciji pa bo v prihodnjem šolskem letu odprl pouk solo petja. »Šolo so vpisali v osnovni sodni register in mi niso delali težav. Vsakdo dobi spričevalo, čeprav v Zavodu za šolstvo ne kažejo kaj prida fleksibilnosti. Toda, povejte mi, katera listina velja več, ali tista, ki jo podpiše vrhunski glasbenik ali tista, pod katero napiše ime nekdo, ki z glasbo nima zveze in je sploh ne pozna,« pravi prof. Radovan Marvin in velikopotezno načrtuje prihodnje šolsko leto. V Celju uvaja pouk srednjega in visokega šolstva in se povezuje z gimnazijo, kjer naj bi v kulturološkem oddelku njegovi gojenci obiskovali splošne predmete. »Jeseni ustanavljam konzervatorij, prvi, ki se bo pojavil v Sloveniji. Imam stike s tujino in sem že zelo daleč s celovškim konzervatorijem, graško in dunajsko visoko šolo. Druga stvar, ki seje lotevam, je sklad za štipendiranje za vse, ki študirajo glasbo v Sloveniji, Jugoslaviji ali v tujini. V Celju postavljam na noge vsakoletno mednarodno tekmovanje violin, viol in violončel. Mrežo sem razpeljal, brošura izide junija in če mi to uspe, bo možnost izobraževanja klasičnega inštrumenta veliko večja, izmenjavali bodo izkušnje, videli kje smo in začeli graditi na zdravi osnovi.« — V glasbeno izobraževanje že zdaj uvajate nekatere pomembne novosti in v uk sprejemate izredno mlade otroke. »Sprejemam izredno mlade in talentirane otroke, od treh in pol let naprej. Pomembni so trije kriteriji — inteligenca, posluh in ritmična spretnost. Hodim v vrtce, poslušam otroke, se seznanim z njimi. Pri tem ni važno, ali je oče zdravnik ali težak. Pismeno obvestim starše in če se strinjajo, z otrokom začnem delati. Takoj z inštrumentom. Otrok se zna z inštrumentom izražati, četudi ne zna pisati in brati. In to zelo hitro. Delo sem razdelil v tri faze. Prvih nekaj mesecev otroke spoznavam in se pogovarjamo z inštrumentom, nato zahtevam od njega natančnost, s pomočjo staršev se uči ob zvočnem (kasetah) in grafičnem materialu, ob zaključku te druge faze ga začnem počasi navajati na notni zapis, po katerem potem, ko mu rokovanje z instrumentom ne dela več preglavic, zlahka igra. Teoretični pouk je neposredno povezan s tistim, kar se dogaja v glasbi, oboje poteka hkrati in usklajeno. In v tem je velika prednost moje šole za mlade glasbene talente.« 19. STRAN 'W NOVA W DOBA POEZIJA BINA ŠTAMPE ŽMAVC Govorica dreves Drevesa samo na videz molčijo. V deblu nenehno z listi govorijo, s koreninami šepetajo v zemljo in z vrhovi vprašujejo nebo, kam ptice jeseni letijo. Vsako deblo ima svoje srce, vsak list svoja listnata usta, vsaka vejica svoj plašen šepet, vsaka veja svoj vejnat klepet. Še ko se gola, prezebla in bela skrijejo globoko sama vase, slišiš drevesne uspavanke. In iz vsake, ko je pomlad, v majhnem popku zelena pesem zrase. Kaho se zbudijo drevesa Drevesa se zbudijo s koreninami. Pomigajo s prsti in členki pod travnatimi blazinami. Drevesa se zbudijo z vejami. Razvejajo jih v lahnem plesu da se duh debla predrami. Drevesa se zbudijo z listi. Odprejo se nežno zeleni, v rosi umiti in čisti. Drevesa se zbudijo z vrhovi. Poletijo z vetrom, da zašumijo v srcu gozdovi. IRTOMJA Ana Jančar 63000 Celje, Zidanškova 18 Posredništvo premičnin, nepremičnin in komisijska prodajalna, antikvariat Tel.: (063) 21 - 697, 36 - 936 (zvečer) V Petrovčah stanovalka hiša ATRIJ, 3. faza, 2000 ni2 vrta, go-spodarsko poslopje, telefon Cena 140.000 DEM. V Petrovčah v naselju stanovanjska hiša, 200 m2, zadnja faza, 700 m2, telefon (063) 21-230. Cena 155.000 DEM. Za 40.000 DEM Brecljevo, Šmarje pri Jelšah, 1 1/2 ha zemlje, 2 ha gozda, stara hiša, star hlev, prodamo ali menjamo za stanovanje v Celju. - Vseljiva hiša, dvojčki na Hudinji, 120 m2, opremljeno, telefon, centralna, vrt. Cena od 140 d0 150.000 DEM. - Starejša pritlična hiša z vrtom na Ostrožnem. Cena 50.000 DEM. - Za 9000 DEM (20 km iz Celja) prodam 1700 m2 zemlje. Hram na Sladki gori, Božanska vas. - 70 m2 poslovnega prostora si lahko dozidate k stanovanjski hiši z vrtom in centralno na Taharjih. Zelo ugodno. - Enosobno stanovanje, novejše, 39 m2, v 6. nadstropju v bloku, s teraso, telefonom, vseljivo prodam. Cena 38.000 DEM. - Starejše stanovanje v centru od 60 do 80 oziroma 100 m2 prodam. Cena po m2 je 1000 DEM. - Stanovanjsko hišo, dve garaži, 120 m2, s pokrito teraso, posebej garsonjero, telefon, centralna, prodam ali zamenjam. Cena 130,000 DEM. - Prodaja starinskega pohištva. Ogled po dogovoru. MUZIKA JE BIZNIS Ja, vojne je konec, Sadam je poražen in svet se bo spet začel vrteti po starem. Kdor si je napravil kaj brezplačne reklame na ta račun, si jo je napravil, zamudniki lahko poberejo še zadnje drobtinice. The KLF, o njih je bilo govora že v prejšnji številki, so spet razdrli eno žaltavo na račun zalivske vojne. Tokrat se niso sa-mocenzurirali, ampak so si privoščili zelo posrečen štos. Čez reklamo Sunday Times-a, na kateri je pisalo THE GULF, so nasprejali ogromno črko »K«, tako da so dobili ogromen napis »THE KLF« ter se pustili ujeti policajem. Pravzaprav bi moral pisati v dvojini, saj je šlo za jedro benda, Jima in Billa (vse ostale, ki sodelujejo z njima, le najemata, oz. si jih »sposojata« od drugod). No, to ni kdove kako pomembno, štorija se je nadaljevala na policijski postaji, kjer sta prebila štiri ure, v tem času je Sunday Times verjetno že vložil tožbo itd, itd, itd ... Kar človeka sili k temu, da se ob takšnih vesteh počuti bedasto in nategnjeno, je dejstvo, da glasbeniki takih stvari ne počnejo več po prekrokanih nočeh z groopies ali iz kakšnih podobnih žlahtnih razlogov, temveč po temeljitem pogovoru z odvetnikom in reklamnim agentom. Kar malce sram me je primerjati izpade rock in pop zvezd danes s tistimi izpred dvajsetih let in več. Oprostite, zdaj bom morda res naredil nepozaben vtis nostalgičnega starega prdca, toda meni je veliko bolj pri srcu tista znamenita žurka Rolling Stonesov, ko so sesuli pol hotela in požrli dva hektolitra pira da o čem hujšem sploh ne govorimo. Tisto je bila žurka z velikim »Ž« in z odvetniki so se pogovarjali šele naslednji dan, ko so prišli malce k sebi. Ah, reklama, reklama. No, GunsVRoses so si priskrbeli neuradni status brezobzirnih manijakov na zabavi ki so jo priredili pri enem izmed njih doma, na ranču. Povabili so fante iz Depeche Mode, ki so takrat gostovali nekje blizu in vse bi bilo v redu če Axl Rose ne bi potegnil pištole, ustrelil prašiča in ga nataknil na raženj. Depeche Mode so vegeterjanci... Če povzamemo, ni si težko narediti brezplačne reklame, kajne? Za vsako jed obstaja najboljši recept. Za to zadevščino gre nekako takole: pol kilograma strogo prepovedanega, pol kilograma nezaslišanega, eno galono alkohola, kozarček hašiša, dva kilograma seksa, razvrata in sodomije ter žličko uporništva dobro zmešajte in skuhajte v ekonom-lon-cu pod naj večjim pritiskom. Pred serviranjem ne pozabite na rumeni tisk in .. .voila! ■ Lemmy: so fuckih what?! 2. THE SIMPSONS - Do The Bartman 3. PRAISE FEATURING MIRIAM STOCKLEV - Only You 4. NOMAD FEATURING MC MIKE FREEDOM - (I Wanna Give You) Devotion 5. 2 IN A ROOM - Wiggle It Velika Britanija (NME) - LP 1. QUEEN - Innuendo 2. JESUS JONES - Doubt 3. STING - The Soul Cages 4. ENIGMA - MXMXC AD 5. CHRISS ISAAK - VVicked Game Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. KLF - 3 am Eternal 2. MY BLOODY VALENTINE - Tremolo Ep 3. SPACEMEN 3 - Big City/ Dri ve 4. THROVVING MUSES - Counting Backvvards 5. CARTER TUSM - Blood-sport For Ali Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. KLF - Sam Eternal 2. MY BLOODY VALENTINE - Tremolo Ep 3. SPACEMEN 3 - Big City/ Drive 4. THROVVING MUSES - Counting Backvvards 5. CARTER TUSM - Blood-sport For Ali Velika Britanija (NME) - neodvisni LP 1. SILVERFISH - Fat Axl 2. FRONT 242 - Tiranny For You 3. HAPPY MONDAVS - Pills’n’Thrills And Bellyaches 4. TEENAGE FANCLUB - A Catholic Education 5. RIDE - Novvhere ZDA (Billboard) - LP 1. VANILLA ICE - To The Extreme 2. MARIAH CAREY - Mariah Carey 3. MADONNA - The Imma-culate Collection 4. THE SIMPSONS - The Simpsons Sing The Blues 5. MC HAMMER - Please Hammer Don’t Hurt’em ZA VEDNO Z NAMI Pred 25. leti THE ROLLING STONES-19th Nervous Breakdovvn Biti lep in šarmanten ter igrati v bendu Baby Zdravo. TV »IN:« - Agent Cooper in češnjeve pite vseh vrst »OUT:« — Vitomir Gros na tiskovni konferenci Studia Ljubljana Pred 5. leti BILLY OCEAN-When The Going Gets Tough Pred 10. leti Velika Britanija (NME) ULTRAVOX-Vienna - sineli Pred 15. leti 1. KLF - 3am Live At The GEORGE HARRISON-My Svveet Lord Zopet nov bend na naši THRASH metal sceni, MOR-TUARY iz KRAGUJEVCA. Skupina je posnela svoj 1. demo pod naslovom INFECTED BY POLLUTION. Kaseta vsebuje skladbe PSYCHOTIC GENOCIDE, MORTUARY OF SOULS, INFECTED BY POLLUTION ter instrumental NO SENCE... FOR ROMANCE. Tole zadevo lahko naročite na naslov: MARTUARY C/O MAX BUTCHER B. KIDRIČA 8/73 34000 KRAGUJEVAC tel. 38- (o) - 34-67-995 Druga skupina prihaja iz Prebolda in se imenuje PRAG-WALD. Sestavljajo jo pa Uroš (bobni), Iztok (kitara), Primož (bass), Miri (kitara, voc.) in Pascal (voc). Skupina bo še v tem mesecu posnela svoj prvi demo z naslovom 1991. Fantje so čisto nori na nastope v živo. Če želite, da bi jih povabili v svoje kraje, zavrtile tel. 063/ 723-151 (MIRI) GREGOR SAMSA, Three Intersting Plans, 7« EP, SEARCH & EN JO J? Gregor Samsa so za nas relativno nepoznan bend, marsikdo od vas privzaprav prvič sliši to ime. Pa nič hudega, če boste hoteli slišati, kako zagrebški kvintet zveni, jih lahko poslušate na EP-ju, na katerem se nahaja pet zelo simpatičnih pesmi v pravi RnR maniri. Za tako mlad bend več kot dobro. Plošča je tiskana nerazumljivo dobro, verjetno je šlo za pritisk založbe na malomarneže v Ju-gotonu. Neodvisna jugo scena je bogatejša še za en relevanten vinil, zagrebška pa za zanimiv nov bend. Ploščo lahko naročite na naslov: C/O DIGITAL RECOR-DING, p.p. 72, 41020 N. ZAGREB Rolling Stones: petindvajset let od devetnajstega živčnega zloma. VIDENO STUDENI STUDENI, KLjUB Celje, 1. 3. 1991 Če je bila zagrebška under-ground scena še do nedavnega nekako sramežljivo anemična, se z vzponom neodvisnih izdajateljev in medijev končno prebija tja, kamor sodi, v vrh neodvisne jugo scene namreč. Sobotni koncert benda Študenti Študenti v celjskem Kljubu je bil eno izmed mnogih znamenj, ki nedvomno podpirajo resničnost te trditve. Kljub precej slabemu obisku, koncert si je namreč ogledalo le kakšnih petdeset ljudi, so Studeni brez zadržkov »otprašili« svojih štirideset minut visoko našpana-nega R&B RocknRoll-a, navdušili občinstvo, poželi dva bi-sa in »otišli doma«. Gre za bend, ki ve kaj hoče in to tudi zna narediti, njihovemu vinilnemu prvencu, EP-ju »Čisto kao suza« pa so k ritki namenili zelo ugodne ocene. Vsekakor pa je njihov nastop lahko prava rock fešta. Tisti, ki jim je pri srcu pravi, resnični RnR, a jih v soboto ni bilo na tem koncertu se lahko tolčejo po glavi. Čisto zares. REKLI SO Danielle Dax o vojni v Zalivu: »Če se vsi ti ljudje res hočejo bojevati, potem naj to počno na maršu.« Lemmy iz Motorhead: »A se vam zdim kot kakšen naci? Prav vseeno mi je, kaj si ljudje mislijo, človek. Imam pristno nacistično zastavo doma, na zidu, pa kaj!!!« The KLF: stari štosi najbolj vžgejo. lUr 1U UK rmRY juu cm til .. — 5 ivT™ERSONTH i &SSVSigZ ■:i= B™ . ,hi sbkv««: .... NOVA W DOBA STRAN 20 ŠALEŠKA DOLINA Zaplenjena posest_____________________________________________ ŠOŠTANJ MASARVKOVA 1 - stanovanjska hiša z mizarsko delavnico, - lastnik Rudolf Kralj - vrednost (hiše, delavnice z orodjem in vrta) 253.000 din; AŠKERČEVA 7 - tovarna lesne volne - lastnik ing. Hans Schmautz vrednost (tovarna z vsemi stroji) 450.000 din; DR. VOŠNJAKA 12 - stanovanjska hiša z žago, na električni pogon - lastnica družina Strojnig - vrednost (hiša z žago, okoli 5 ha zemlje) 1,050.000 din; GLAVNI TRG 13 - stanovanjska hiša s kleparsko delavnico in gospodarskim poslopjem - lastnik Franc Zelič - vrednost 210.000 din; GLAVNI TRG 11 - stanovanjska hiša s kleparsko delavnico - lastnik Franc Mernig - vrednost 106.000 din; KOROŠKA 1 — hotel Union, kinodvorana in mehanična delavnica z garažo lastnica Jožefina Trohej - vrednost 330.000 din; DR. VOŠNJAKA 3 - stanovanjska hiša z gostinskim lokalom. gospodarskim poslopjem z mesnico in ena stanovanjska hiša, imenovana Grolnik - lastnika Pavla in Robert Grolnik - vrednost 425.000 din; GLAVNI TRG 5 - stanovanjska hiša z gostinskim lokalom ter gospodarskim poslopjem in kozolcem - lastniki Franc, Terezija in Katarina Galof - vrednost (poslopja in okoli 2 ha zemlje) 241.000 din; GRAJSKA POT 2 - stanovanjska hiša - lastnika Justina in Karl Trimmel vrednost 252.500 din; GLAVNI TRG 9 — stanovanjska hiša — lastnica Eleonora Goričar - vrednost 200.000 din; GRAJSKA POT - stanovanjska hiša z zobno ambulanto - lastnik Hans Lihtenegger - vrednost (hiša in vrt) 260.000 din; PRIMORSKA CESTA 1 — stanovanjska hiša — lastnica Elza Mravljak - vrednost 252.500 din; LEVSTIKOVA 3 - stanovanjska hiša, zaplenjena do polovice - lastnik Rudi Titscher - vrednost 41.250 din; CANKARJEVA 7 - stanovanjska hiša - lastnik Edvard Eder - vrednost okoli 80.000 din; PREŠERNOV TRG 4 - stanovanjska hiša - lastnik Hans Končan — vrednost 60.200 din; GLAVNI TRG 4 — stanovanjska hiša s trgovskim lokalom - lastnik Daniel Rakusch - vrednost 450.000 din; VODNIKOV TRG - stanovanjska hiša z obrtnim lokalom - lastnik Rudolf M. Ferder - vrednost 150.800 din; MUS1JEVA 4 - stanovanjska hiša - lastnik Franc Roglovitz - vrednost 35.000 dion; KOROŠKA CESTA 7 - stanovanjska hiša - lastnika Milica in Voibenk Kliment - vrednost 512.000 din; Se nadaljuje, DENACIONALIZACIJSKA ŽALOIGRA Bodo padale glave? Lenarški »denacionalizacijski poskus na papirju« se je začel kot veseloigra, končuje pa se kot žaloigra. Zupanu se je zamajal stolček. Delavci agrokombinata želijo postati kmetijski delavci — delničarji. Rešitev za Lenart je nova tema: »Lenarčani nočejo mariborskih smeti!« Vrag je — vsaj v Lenartu — odnesel šalo. Potem, ko so že nekaj mesecev vsej Sloveniji za vzorec - upajmo, da ne tudi za vzgled — »preigravali denacionalizacijo na papirju« in razgovorih, so se med seboj tako sporekli, da lahko kaj hitro začnejo »padati tudi glave«. Okoli 200 delavcev Agro Lenarta je namreč vsem trem zborom skupščine občine poslalo sklepe s svojega protestnega zbora ter dopis, v katerem sedaj nedvomno izražajo nezaupnico gospodu županu Jožetu Škrlecu ter predlagajo skupščini, da odloči o predlagani nezaupnici. Nekaj časa je bilo v Lenartu zares videti, kakor da gre za »preigravanje denacionalizacije na papirju«, vendar pa so se glavni igralci — eni bolj, drugi manj - tako vživeli v svoje vloge v tej »predpremieri«, da so si čisto zares »skočili v lase« za nekaj, kar obstaja samo na papirju. Delavci Agro Lenarta dolžijo župana, da je vodil »preizkus« mimo veljavnih zakonov in predpisov ter brez vednosti občinske vlade, upravnih orga- Savinjski magazin Žalec NOVO NA POLZELI! V Savinjskem magazinu Žalec, blagovnici Polzela lahko od 15. marca dalje v drugi etaži naročite naslednje storitve: - čiščenje in vzdrževanje trgovskih lokalov, pisarn, ustanov in stanovanj - čiščenje odtokov in steklenih površin - popravilo vodovodnih pip - popravilo oblazinjenega pohištva in čevljev - popravilo molznih strojev VITREX - urejanje zelenic - opravljanje kurirskih storitev, osebnih prevozov - pisarniške storitve in svetovanja - naročate avtomaterial - Zastava program: e pločevina • dodatna avtooprema • vetrobranska stekla za vse vrste avtomobilov • sončne strehe FARMOND • Alu platišča Dolničar Naročila sprejemajo vsak dan od 7.30 do 11.30 dopoldan in od 15.00 do 19.00 ure popoldan. Vse informacije v blagovnici Polzela, tel. št. (063) 721-251, izven delovnega časa pa na tel. št.: (063) 721-520. nov in celo mimo podružnice kmečke zveze v Lenartu. Očitajo mu, da je dajal zakonsko neosnovane obljube razlaščenim kmetom ter s tem povzročil občutek ogroženosti med delavci v kmetijstvu. V bistvu župana »dolžijo«, da ga je »denacionalizacijski preizkus« zanesel tako daleč, da je že začel delati denacionalizacijo mimo zakonov in po svoji glavi... Delavci imajo tudi več pripomb na postopek denacionalizacije v celoti — so za odpravo krivic, vendar je treba istočasno zagotoviti, da ne bo prišlo do novih. V zvezi s tem poudarjajo, da želijo biti pri privatizaciji v kmetijstvu soudeleženi kot kmetijski delavci - delničarji. Zemljo naj ima tisti, ki jo obdeluje — to je naše načelo, ki še ni uresničeno, poudarjajo delavci Agro Lenarta. Med tem pa so dolžnosti lenarškega župana popeljale že na drugo temo. Na meji med občinama Lenart in Maribor, pri Koreni, je na demonstracijah pred več kot petstotimi ljudmi, odločno nastopil proti temu, da bi Mariborčani svojo deponijo za smeti postavili »Lenarčanom pod nos«. S takšnim stališčem je požel viharen aplavz Lenarčanov in kajpada tudi prebivalcev Korene iz občine Maribor, ki so v lenarškem županu našli novega zaveznika proti pretečim ukanam mariborske vlade. Konec koncev je tako tudi najbolje. S papirnato denacionalizacijo se naj ukvarjajo poslej papirnati modrijani. Na terenu je sedaj, ko prihaja pomlad, preveč drugega dela ... @5D BREZ RODOVNIKA MED LASTNIKE Bajno leto 1990 Preteklo leto je bilo bajno za vse, ki so prišli poceni do novih tujih avtomobilov in tiste, ki so s poceni devizami kraljevali po tujini kot v starih socialističnih časih na Češkem. Bajno pa je bilo tudi za (sicer manjšo) skupino tistih, ki so zaznali duh časa, ki ga prinašajo napovedane lastninske spremembe iv možnosti, ki jih je prinesel zvezni Zakon o družbenem kapitalu. Delnice je v lanskem letu prejelo približno 10% zaposlenih v družbenih podjetjih, večina v vrednosti med 1000 in 5000 din. Vendar je skupna vrednost lani izdanih delnic le 0,5% maksimalne predvidene vrednosti po predlogu osnutka slovenskega zakona o privatizaciji podjetij (največ 20.000 DEM na zaposlenega). In kaj je tu bajnega? Je vendarle za skupinico ljudi, manjše kolektive v negospodarskih in terciranih dejavnostih ter posameznike, ki so si z možnostjo in vplivom na razdelitev osebnih dohodkov ustvarili ugodne pogoje za prisvajanje »nikogaršnje« lastnine. Statistični podatki iz leta 1990 kažejo, da so si najvišje delnice delile predvsem manjše skupine zaposlenih. Vrednost delnice posameznika je vezana na višino osebnega dohodka. Omejitve zakonodaje o osebnih dohodkih niso problem, veliko se da narediti z raznimi akontacijami in proračuni, predvsem tam. kjer se s »sisovskim« načinom dotoka denarja ugotavlja uspešnost. Ugodne pogoje pa so si ustvarile tudi elite v nekaterih podjetjih, ki so z razponi v osebnih dohodkih šle tako daleč, da je moral zakon o plačah v Sloveniji s februarjem 1991 omejiti najvišjo plačo na 15 zajamčenih osebnih dohodkov. Zaposleni z mizemimi plačami vidijo v delnicah nepotrebno zlo, saj potrebujejo gotovino, da preživijo iz meseca v mesec. Povsem drugače pa o delnicah razmišljajo tisti, ki jim je po zadovoljitvi vseh potreb še ostala gotovina, ki jo je potrebno povečati ah vsaj obraniti njeno vrednost. Pri tem popusti in krediti za delnice to priložnost še povečajo. Prav tako pa lastnina odmerjena po knjigovodski vrednosti pomeni še več lastnine za isti denar (ali bajno lastnino, če gre za umetniška dela, knjigovodsko vodena kot osnovna sredstva). Na čigav račun? Delnice izdane v lanskem letu pri izplačevanju osebnih dohodkov niso to, kar naj bi ta pojem predstavljal. Dejansko gre pri tem za osebni dohodek v obliki vrednostnega papirja. Prvi so prevaro ugotovili upokojenci, katerih usklajevanje pokojnin je bilo vezano na osebni dohodek izplačan v gotovini. Če bi k temu prišteli še delnice in obveznice, bi bila osnova za usklajevanje najmanj 9% višja. Ta oblika delnic pa tudi ni pričakovani mehanizem za povečanje učinkovitosti podjetja, saj so kot vrednostni papir neodvisne od bodočega stanja podjetij in jih bo možno vnovčiti za isti znesek gotovine, če ne prej, pa v stečajni masi. V primeru stečaja bodo največ dobili tisti, ki so odgovorni, če že ne motivirani za uspešno poslovanje. Sreča je na strani pogumnih, predvsem tistih, ki jim »grablje bolj služijo kot vile« (Butalci, Milčinski, op. av,). Miselni vzorec za lastninjenje bi torej lahko bil: 1. manj nas bo, večje delnice bomo dobili, torej: - se razbijmo v manjša podjetja in z delitveno bilanco prigrabimo čim večji kos pogače, - določimo čim več presežkov in jih postavimo na cesto, - upokojimo čim več ljudi predčasno ali invalidsko. 2. čim več izplačajmo v delnicah in obveznicah, seveda ob dostojnih osebnih dohodkih v gotovini: - s tem bomo prihranili nekaj stroškov za dajatve, pa tudi upokojence bomo držali na primernem nivoju, saj se višina pokojnin usklajuje po osebnih dohodkih v gotovini, - delnice po dosedanji zakonodaji niso odvisne od stanja v podjetju, ohranjajo svojo vrednost in jih bo možno kmalu vnovčiti. REKORDERJI V LASTNINJENJU V LETU 1990 org. v dejavnostih Izob.in kult.__fi4.č finančne org.___ stanov, dej.___ trgovina _______ finančne org.___ zdrav.in soc.___ promet in zv----- gostinstvo______ finančne org.___ izob.in kult.__ Po podatkih Zavoda RS za stat. , . ,. ,, .. .. povp.delnica v din število prejemnikov 21. STRAN NOVA W DOBA VSE, KAR STE ŽELELI (1~) VEDETI O ANGLEŽIH, PA NISTE NIKOLI VPRAŠALI Pri čaju Potovanje v Anglijo ni pravzaprav nič posebnega. Danes, ko nam sodobna tehnologija omogoča premagovanje velikanskih razdalj v enem samem dnevu, ni pot na skrajni evropski zahod noben dosežek več. Kupiš vozovnico in sedeš na letalo, ati pa sedeš za volan in se kar sam popelješ tja čez. »Tja čez« pravim zato, ker se Britanci ne čutijo Evropejce. Kako se tudi bi, ko pa jih od stare celine ločuje kanal - ta daje Združenemu kraljestvu poseben status. Ko sem se pripeljal čez Rokavski kanal in pod svojimi nogami začutil angleško zemljo, sem vedel, da s tem nisem še nič opravil. Kadarkoli sem se odpravljal na pot v tujino, sem imel pred seboj čvrst in trden cilj čim bolj spoznati tamkajšnje ljudi, predvsem pa njihovo mentaliteto, navade in pravila družbenega življenja. Podobni občutki so me spreleteli v Dovru, ko sem se izkrcal z ladje. Šele ko bom spoznal način življenja, ki ga Angleži spoštujejo, živijo in ustvarjajo sami, takrat bom tudi o Angliji kot delu britanskega imperija vedel dosti več. Govoriti o Angležih pomeni razlagati dramo sodobnega naroda, ki je na prehodu v tretje tisočletje pred nepremostljivimi ovirami, ki mu jih povzroča razkol med tradicionalnostjo in modernim načinom življenja. Povprečen Anglež je globoko zavezan svoji »angleškosti«. V sebi nosi obrazce vedenja, ki mu jih je narekovala vzgoja, polna tradicionalnih vrednot. Povprečen Anglež si ne more niti v najdrznejših sanjah predstavljati, da si nekdo vlije v čaj nekaj kapelj mleka več, kot dovoljujejo neformalni predpisi družbenega življenja. In to je le delček angleškega nerazumevanja drugih ljudi, ki se začne preprosto - pri čaju. Sicer pa je popoldanski čaj v Angliji že stoletja stara tradicija, ki je z leti prerasla v pravi obred. Pitje čaja ob peti popoldne je družabni dogodek, ki se razvleče tudi v uro trajajoče kramljanje in srebanje pravega angleškega čaja. Seveda pravi angleški čaj niti po kakovosti niti po učinku ni podoben indijskim, cejlonskim ali gruzijskemu čaju. K čaju Angleži postrežejo s pecivom, ki je podobno našim buhteljnom. vendar je gostejše in »začinjeno« z rozinami. Temu pridajo maslo, domačo marmelado in sladko smetano. Kupček kalorij torej, ki ga Angleži elegantno in neopazno pohrustajo skupaj s pecivom, medtem ko vso svojo pozornost namenjajo pitju čaja. Če se popotnik na otočje odpravlja s svojim jeklenim konjičkom, potem je dobro, da ima nekaj vnaprejšnjih informacij o angleških cestah, kar je predpogoj, da ne bo povzročal zmede po ulicah, avenijah in magistralnih cestah. Sploh je magistralnih in avtomobilskih cest na otoku malo. Lokalne ceste pa so otočani speljali tako, kot so hodile ovčje črede nekaj stoletij nazaj - CESTE so polne ovinkov, med nočno vožnjo po južnoangleški pokrajini pa se lahko kar vnaprej pripravite na presenečenja. Tudi jaz sem jih doživel, ko sem vozil mimo polj in tavnikov - iz oči v oči sem se srečal najprej z ovnom, nekaj milj kasneje z drobcenim jagenjčkom, za nameček pa sem ugledal še kak ducat zajcev, ježev in - predvsem mačk. Poleg omenjenega pa Angleži vozijo po levi strani vozišča, prometne oznake in omejitve pa imajo v miljah, tako da nikoli nisem natančno vedel, ali sem že prekoračil dovoljeno hitrost aii pa še lahko dodam plin. Pri hitrosti namreč v Angliji ni pametno pretiravati. Pra v nič tolerantni niso do »divjakov« in njihove kazni so gromozanske. A ravno zato je v Angliji malo prometnih nezgod. Tako nične in brezpomembne so, da jih Angleži sploh ne vodijo v registrih. Ah, kaj bi dali slovenski miličniki za tako disciplino voznikov, kot jo imajo Otočani> In ovinkastim cestam, ozkim mestnim ulicam m zapletenemu prometnemu sistemu navkljub se da v Angliji voziti brez prekrškov, defenzivno in tolerantno do drugih voznikov. In to zato, ker se prav vsi držijo predpisov, toleranco pa imajo že vgrajeno v svoje angleške gene. Ko sem že bil na cesti, sem se odločil popeljati po angleškem jugu. Hastings, med obema vojnama najpomembnejše angleško oz. britansko letovišče. Brighton. trenutno najznamenitejše mesto za letoviščarje - pa ne te otočani, tudi s stare celine pridejo turisti počivat ali se zabavat v Brighton. Porthsmoutb, pomembno ribiško pristanišče. In pa milje in milje polj, travnikov, pašnikov, tudi gozdov. Srednjeveški dvorci, posejani povsod po notranjosti angleške dežele. Grofije, ki še danes izžarevajo neminljiv šarm aristokratske veljave, ki so jo imele v preteklih stoletjih. Velikanske črede ovac, ki se pasejo naokoli, so že tako prilagojene, da ob zvoku tovornjaka, ki jim je prinesel umetno krmo, kar same počasi, a vztrajno prodirajo do farme. Čisto ob morju pa - skalni previsi, ki se dvigajo tudi tristo in še več metrov nad morje. Pogled s previsa na razburkan ocean, ki s svojimi valovi buta ob skalne stene, je fascinanten in grozljiv obenem. Svetilniki kot drobne lučke v temi, pa vendar opravljajo strahovito pomembno funkcijo. So pravi vodniki ladij, ki bi ob morebitnem neurju kaj zlahka postale žrtev morja in skal. Bodi dovolj za tokrat. Če ste staromodne narave in vas velemesta, kot je London, ne privlačijo, potem pojdite na skrajni angleški jug. Na polotok Comwail na primer, kjer boste lahko uživali ob tišini, ki jo izžareva ruralna angleška pokrajina. Naužili se boste narave, tiste prave in neokrnjene, kot jo lahko najdete samo tam. Če ste nagnjeni k zgodovinskim raziskovanjem, pa boste lahko veličastne čare odkrivali na grofijah, raztresenih povsod naokoli. (prihodnjič dalje) O sažon SERVIS IN PRODAJA GLASBIL POTREBŠČIN IN MUZIKALU Zidanškova 25 tel.: 28-815 PONUDBA NEJŠE: ZA ZAHTEV- ;: - pianini PETROF po izredno ugodni ceni - klaviatura VAMAHA PSR 4600 - čudo elektronike, ki navdušuje - compact diski za tiste, ki želijo več dinamike MIERX TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p o CEUE AVTOTIEHNIKA Ugodni nakup tovornih prikolic za osebna vozila od 9.664,00 din do 14.182,00 din Brako prikolice 18.700,00 din Meri motorno kolo 20.365,00 din Vodni skuter Suzi 27.000,00 din do 38.700,00 din Kolesa Rog Kupujete lahko na obročno odplačevanje v poslovalnicah AVTOTEHNIKE Celje Bežigrajska 13, Celje, (063) 37-131 ali 38-511 Trg oktobrske revolucije 3, Celje, (063) 25-433 Rogaška Slatina, (063) 813-064 Mozirje, (063) 813-020 Ptuj, (062) 772-020 Vaš nakup v Avtotehniki Celje se obrestuje FOTOREPORTAŽA Ljubljana, marec 1991 KOVINOTEHNA NE ZAMUDITE NAKUPA PO ŠE VEDNO UGODNIH POGOJIH V PRODAJALNAH KOVINOTEHNE. BLAGO VAM NUDIMO NA 4-1N 6-MESEČNI POTROŠNIŠKI KREDIT IN NA ČEKE, PRI GOTOVINSKEM PLAČILU PA VAM PRIZNAMO ŠE 10% POPUST ZA NASLEDNJE BLAGO: • TERMOAKUMULACIJSKE PEČI »ELINO« VALJEVO • UVOŽENO ROČNO ORODJE • KERAMIKO IN KERAMIČNE PLOŠČICE. OBIŠČITE NAS. NEMOGOČE JE MOGOČE KOVINOTEHNA MALI OGLASI 22 KOMADOV POLKEN, mizarsko kombinirko, kletke za zajce - 4 komade dimenzije 0. 30 m x 0,40 m x 1,70 m - 2 komada 0,30 m x 0,70 m x 17,70 m, počitniško prikolico - staro dve leti, revijo »Sam« od 1. 1978 do 1. 1990, prodam. Tel.: (063) 27-487 ROTTWEILER — mladiče odličnih staršev (pes ima C. A. C. 1. B.), prodam. Tel.: (063) 28-363 JARKICE, stare 13 tednov, prodajam vsako soboto in nedeljo od 9. do 17. ure (večjo količino). Dostavim brezplačno. Bolčina, Požnica pri Laškem. Tel.: (063) 732-156 KRAVO frizijko, staro 3 leta. Tel.: (0601) 42-254 ZASTAVO 128, letnik 7/89, prevoženo 18.000 km, z dodatno opremo, ugodno prodam. Tel.: (063) 37-939 OPEL KADETT C 12, letnik 1978, prodam za rezervne dele. Avto je brezhiben, z avtoradiom, športna platišča, zelo dobre zimske gume ... Cena je 2.000 DEM. Tel.: (0602) 22-922 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, garažirano, prevoženih 43.000 km, prodam za 6.500 DEM (v dinarski protivrednosti). Tel.: (063) 858-480 V blagovnici Prebold oddamo poslovni prostor čevljarju ali izdelovalcu ključev. Informacije na telefon: (063) 712-254 GOLF JXB, julij 1986, bel, 3 vrata, kasko zavarovan, prodam za 12.500 DEM. Tel.: (0601) 41-702, int. 269 (dopoldan). R-18, letnik 1987, prevoženih 71.000 km, garažiran, prodam. Tel.: (063) 28-363. BMW 324, diesel, let. 1986, vso dodatno opremo (barva - črn, metalik), alu-platišča, stereo, pomična streha, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Tel.: (063) 748-062. JUGO 55, koral, rdeč, letnik 1990, prodam za 8.500 DEM. IMV 2200 D, letnik 1980, ke-sonar, 1750 kg nosilnosti, prodam za 4.500 DEM. Tel.: (063) 33-704. SVETOVANJE IN OPRAVLJANJE FINANČNIH IN DRUGIH POSLOV SMO NOVOUSTANOVLJENA DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO UKVARJAMO SE: - s svetovanjem podjetjem in posameznikom v finančnih in gospodarskih zadevah - s posredovanjem pri nakupu in prodaji premičnega in nepremičnega premoženja - z odkupom in prodajo vrednostnih papirjev - z odkupom in prodajo terjatev in dolgov - s kratkoročnim premostitvenim kreditiranjem in ostalimi finačnimi posli ter strokovno gospodarimo z viški vaših denarnih sredstev, če nam jih zaupate. Lastnik družbe je Ljubljanska banka - Splošna banka Celje d.d., Celje, ki je tudi že doslej uživala vaše zaupanje. Pokličite nas na telefon (063) 26-240 (interna 230 ali 223), ali nas obiščite v prostorih Ljubljanske banke v Vodnikovi 2, Celje. Pomagali vam bomo reševati probleme ali opraviti posle namesto vas. po g g o o o Q op o oqflpqflooQQ g g g q_g g o a o o o q q o g 9 g g g o < IVAN HRIBERNIK Clandif//*J/b]fe/ ZELO UGODNA AKCIJSKA PRODAJA AKUSTIKE IN BELE TEHNIKE NA TRI OBROKE BREZ OBRESTI f^'Tnr?TnrtnnnroTnro^nnnnnnnnnroinnrtfTnnrinnn$% VABLJENI TRGOVINO ZUEZDE IRJUTRANJEM * NEBU * OPEL KADETT 1,4 S, metalik, marec 91, prodam za 28^000 DEM. Jože Železnik, Strmca 86, Laško. TOMOS 14 M, letnik 1986, lepo ohranjen, prodam za 8.000 din. Tel.: (063) 36-301. CISTERNO ZA GORIVO, stroj za montažo gum, gume tubeles 12-22,5, ugodno prodam. Tel.: (063) 753-079. VIDEO KASETE, primerne za videoteko (večje število), ugodno prodam. Bogdan Vo-lovšek, Zadobrova 39b, Škofja vas. COMODORE 64 in sisteme iger prodam. Tel.: (063) 33-723 KOMBI ZASTAVA 850, letnik 1979. registriran do 8. 3. 1992, ter Fiat 850, special, vozen — neregistriran, ugodno prodam. Tel.: (063) 744-281 MERCEDES 123, letnik 1980, karamboliran, prodam. Tel.: (063) 38-045 Rolete v vseh barvah montiram, popravljam. Tel.: (063) 31-776. JOLLY TRGOVINA z ekskluzivnimi izdelki od? VABIMO VAS NA OGLED IN NAKUP IZDELKOV AS0RTIMANA TRGOVINE »J0LLY« v 1. NADSTROPJU MOTELA MERX V ŠENTJURJU - VINOTEKA različne vrste buteljk vrhunske kvalitete (Ormoško - Ljutomerski okoliš, Vipava, Radgona, arhivska vina letniki 1976,1982,1983,1985) - KATALOŠKA PRODAJA OZ. NAROČILA PO TELEFONU naročite lahko katalog artiklov za intimno nego po ceni 60,00 din in katalog intimnega spodnjega perila po ceni 140,00 din. Nudimo tudi dostavo po pošti za artikle iz SEX SH0PA. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure sobota od 9. do 13. ure tel.: (063) 741-326 (063)741-913 OOOCOOCCOOCCO&MCOOCOSOCC05050C«»OCOSOOO PORAVNALKO ZA LES 43 x 275 cm, ter stroj za zidake in cementne rešetke, ugodno prodam. Tel.: (063) 35-637 DVA JOGIJA 190 X 90, ugodno prodam. Igor Krajcar, Dečkova 33, Celje (popoldne) KAVČ (raztegljiv, velik, dobro ohranjen) ter kotno sedežno garnituro, temno rjave barve, staro 3 leta, prodam. Tel.: (063) 33-081 (do 14. ure), Marinka Terbovc, Slomškov trg 5, Celje 100 m2 PROSTORA za mimo obrt, dam v najem. Marija D., Ul. XIV. divizije 42, Rogaška Slatina POTREBUJEM IZVAJALCE zidarskih in strešno kleparskih del. Tel.: (063) 27-296 NUDIM DELO komunikativnim in poštenim. Zaslužek najmanj 20.000,00 din. Možnost trajne zaposlitve (razgovor). Vsak petek ob 20. uri v Hotelu Rubin v Žalcu. Mitja 50% ceneje in hitro vam izdelamo oblačila za vse priložnosti. Sprejmemo tudi naročila za boutique. Tel.: (063) 701-237 Trgovina ZOYA Vida Medved ŠKOFJA VAS - OLJE ZVEZDA - PRALNI PRAŠEK OSKAR - SLADKOR 1/1 16.90 65.90 10.90 VIDIMO, DA NAM ZAUPATE, ZATO VAM NUDIMO POPUSTE — za nakup nad 1.000,00 din 10% — za nakup nad 500,00 din 5% POPUSTI NE VELJAJO ZA CIGARETE IN AKCIJSKO PRODAJO Seoooeocooeooeoeocoooooocooooooooooocroo IŠČEM AKVIZITERKE za prodajo atraktivnega izdelka, priznanega v tujini (za področje Štajerske). Provizija do 36%. Dobimo se na sestanku, ki bo dne 14. 03. 1991 ob 18. uri v Hotelu »Turška mačka« v Celju. Vabljeni! ZASTAVO« 750, furgon kombi, registriran do avgusta, prodam. Tel.: (063)35-071 (po 19. uri) CVETLIČARNA ŠKOF ŠTORE (pri avtobusni postaji) Nudimo vam veliko izbiro - REZANEGA CVETJA - LONČNICE - IZDELOVANJE VENCEV. IKEBAN, POROČNIH ŠOPKOV - UNIKATNO ROČNO PLETENJE - UNIKATNO ROČNO SLIKANJE IN POGREBNE STORITVE UREJANJE PAPIRJEV, NABAVA KRST IN ŽAR. UPEPELITEV, PREVOZ, IZKOP Informacije - NON - STOP na telefon (063) 721-667 TEHNOLOGIJO IN ORODJA - kalupe za izdelavo zanimivih izdelkov, ki se dobro prodajajo, prodam za 2.000 DEM (v dinarski protivrednosti). Investicija se povrne v 10 dneh. Obrt ni potrebna. Delo je zelo primerno za študente, upokojence in druge. Možnost plačila tudi na kredit. Karel Je-senek, Nizka 12, Rečica ob Savinji POUČUJEM STROJNO PLETENJE in krojenje ter prodam dvoredni pletilni stroj Standard (Singer) za 1.200 DEM. Tel.: (063) 29-042 SAMSKI ŽENSKI (zaposleni) oddam stanovanje za manjšo pomoč v gospodinjstvu, lahko je tudi mati z enim otrokom. Tel.: (063) 37-134 ENCIKLOPEDIJE (grafični zavod Zagreb), pomorska (7 knjig), medicinska (7 knjig), vojna (11 knjig), splošna (7 knjig) in sodobna ilustrirana enciklopedija (8 knjig), prodam. Tel.: 29-758 NOVO V CELJU! Avto sejem v Celju tudi v nedeljo! Prodaja starih in novih vozil! Kje??? Parkirišče pred STC in INTEREVROPO Celje (nasproti Cinkarne Celje) Kdaj??? Od 24. 3. 1991 dalje, od 8. do 13. ure. GOSPODINJSKI SERVIS TEL.: (063) 24-184 Opravljamo naslednja dela * elektroinstalacije * telefonske napeljave * slikopleskarska dela * lesarska dela - montaža: stenskih in talnih oblog (ladijski podi) * parketarska dela * keramičarska dela * polaganje tapišomov, itisonov * čiščenje steklenih površin (oken) * čiščenje in vzdrževanje stanovanja * nega ostarelih ljudi SLOVENSKI KRALJ vabi preprosto mladenko do 26 let za poroko — ohcet. Tel.: (061) 341-208 SNEMANJE NAJNOVEJŠE GLASBE na vaše in naše kasete za kafiče, butike, za v avto in poslušanje doma. Prepričajte se! Tel.: (041) 527-694 — Dragan SPALNICO, starejšo, leseno, z vložki, ter sedežno garnituro turist (trosed, dvosed in dva enoseda), prodam. Tel.: 29-758 SPALNICO, rabljeno, s francosko posteljo, prodam. Cena 8000,00 din. Jodeh, Vojnik, Petelinškova 6 KUHINJSKE ELEMENTE, omaro za garderobo ter štedilnik in hladilnik Gorenje, poceni prodam. Tel.: 852-094 KOLO PONY in moško kolo senior na 10 prestav, vse skupaj za 1800,00 din, prodam. Leopold Kerner, Strmec 83, 63203 Strmec pri Vojniku KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK Peg, usnjeno jakno št. 38 in krzneno jakno (rjavi zajec), vse skoraj novo, ugodno prodam. Tel.: (063) 713-385 PARCELO, 300 m2 v okolici Pule, pripravljeno za kampiranje, oddaljenost od morja 400 m in s pogledom na morje, prodam. Cena: 4.000 DEM. Ba-čovnik Štefan, Partizanska 52/ a, 63320 Velenje GARSONJERO ALI STANOVANJE v Ljubljani najame mlad par - po možnosti za daljše obdobje. Inf. med tednom po 20. uri na telefon: (061) 347-796 GREJEMO SE LAHKO TUDI CENEJE RUDNIK LIGNITA VELENJE OBVEŠČA - Pod najugodnejšimi pogoji lahko kupite premog v maloprodaji RLV Velenje na Rudarski 6 - Premog prodajamo že po ceni od 627,30 din za tono dalje - Koristite lahko tudi naš prevoz. V krogu 30 km skupaj z dostavo na dom stane tona premoga od 727,30 din dalje - Za kupce, ki so oddaljeni več kot 30 km od Velenja nudimo v mesecu marcu 20% popust pri prevozu - Preverite, če vam naša ponudba ustreza in pokličite po tel. 063-853-864, 853-312 in 855-231 MALI OGLASI ZASTONJ KUPON0 MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. KOMPLETE REVIJE »2000« za leto 1988 (300,00 din), 1989 (100.00 din) in 1990 (240,00 din) ali skupaj (600,00 din), prodam. Pišite: Viktor Laszlo, p. p. 7, 61104 Ljubljana PODSTREŠNO STANOVANJE v ožjem, starem centru mesta, kupim (tudi najamem z možnostjo odkupa). Tel.: (061) 325-002 PARCELO s čebelnjakom (napeljava elektrike) ob cesti Štrmec (v bližini je avtobusna postaja), ugodno prodam. Tel.: (063) 27-558 - do 9. ure zjutraj in zvečer po 18. uri PASSAT LD, letnik 1980, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 701-996 MANJŠO PARCELO z brunarico ali manjšim vikendom, lahko vikendom v gradnji do 20 km iz Celja, kupim. Tel.: (063) 39-393 KAVČ IN DVA FOTELJA, nov šivalni stroj Ruža B, sedežne prevleke za škodo favorit, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-393 LADO SAMARO, letnik 1987, dobro ohranjeno, garaži-rano, z dodatno opremo, prodam za 8.000 DEM. Tel.: (063) 831-900 - dopoldne, (063) 841-074 - popoldne MOTOR APN 6 S, star 1 leto, malo vožen, prodam. Telefon: (063) 823-124 ČRNOBEL TELEVIZOR, ekran 63 cm, ugodno prodam. Tel.: (063) 38-895 ENOSOBNO STANOVANJE, novo, v centru mesta s telefonom in centralno kurjavo zamenjam za večje. Inf. na tel.: 26-936 (popoldan) PRALNI STROJ, nov, ugodno prodam. Inf. na tel.: (063) 21-348 (zvečer) ŠTEDILNIK IN HLADILNIK Gorenje ter kuhinjske elemente Marles-Vita, prodam. Tel.: 852-094 OTROŠKO STAJICO, rabljeno, ugodno prodam. Tel.: (063) 28-966 ELEKTRIČNI GRELEC za radiator »Aklimat«, nov, prodam. Petrovič, Pucova 2,63000 Celje NAROČILNICA NOVA DOBA Ime .................priimek naslov ........................ naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika HOROSKOP«:.. Oven 21. 3.—20. 4. Ta trenutek vas zelo zaposluje neka zveza in bi radi poiskali izhod iz težav. Toda nič ne prehitevajte, ampak bodite skrajno potrpežljivi in pustite času, da naredi svoje. Srečne številke 9, 12, 40, 42. Bik 21. 4.-20. 5. Ukvarjate se z banalnimi vprašanji, to pa vas ovira, da bi dosegli kak pomembnejši cilj. Ostanite vendarle v igri, kajti kdor seje, nekega dne tudi žanje. Pazite na zdravje. Srečne številke 4,15, 26, 38. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Četudi ste zelo pogumni v svojih dejanjih, se zdi, da ravnate popolnoma narobe. Brzdajte svojo neučakanost, če si nočete nakopati težav, in bodite skrajno previdni v prometu. Srečne številke 5, 14, 24, 35. Rak 22. 6.-22. 7. Delo, ki bi ga morali opraviti, vam povzroča velike sitnosti in vas nervira, vendar vztrajajte, ker se bo obrestovalo. Nekaj težav bo v družini, ki pa jih boste premagali. Srečne številke 9, 21, 36, 46. Lev 23. 7.-23. 8. Izrabite ta teden, skoraj ne bo ovir, ki bi preprečevale, da bi dosegli cilje. Tudi v poklicnem delu bo šlo vse kot po maslu, uspelo bo vse, česarkoli se boste lotili. Srečne številke 6, 13, 25, 34. Devica 24. 8.-23. 9. V prihodnjih dneh si ne bi smeli nalagati na ramena prevelikih obveznosti, ampak bi se morali zadovoljiti z malenkostmi. Zdravstveno vam ne kaže najbolje, zato pamet v roke. Srečne številke 10, 15, 27, 48. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Zaradi napačnih ocen, ki vam jih bodo vsilili ljudje iz najbližjega okolja, si boste naredili velike probleme. Preden se boste odločili, vse dobro poglejte pod povečevalnim steklom. Srečne številke 4, 16, 35, 43. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Ob koncu tedna ne reagirajte prenapeto, če vas bo nekdo skušal razjeziti. S preudarno besedo boste razorožili nasprotnike in poželi odobravanje. Preudarni bodite tudi v prometu. Srečne številke 5, 17, 23, 37. Strelec 23. 11.-21. 12. Poklicno in tudi zasebno boste v prihodnjih dneh na konju, zato izrabite vse priložnosti, ki se vam ponujajo, da bi še utrdili svoj položaj. Sprejmite tudi partnerjev nasvet. Srečne številke 2, 13, 22, 38. Kozorog 22. 12.—20. 1. Prihodnji teden bo ugoden za vse, kar je v zvezi z denarjem in tako si lahko obetate popoln uspeh tudi v poslovnih zadevah. Pazite zlasti pri prehrani in športnih aktivnostih. Srečne številke 1, 21, 46, 49. Vodnar 21. 1.-19. 2. Vaše zdravje bo resno ogroženo, zato se izogibajte vsem okoljem, kjer bi utegnili stakniti kakšno infekcijo. Odločite se za že pred časom načrtovan počitek. Ne bo vam žal. Srečne številke 6, 18, 45, 46. Ribi 20. 2.-20. 3. Zelo močno vas je zadela amorjeva puščica. Znebite se vsakršne zadržanosti, zberite nekaj poguma, pokažite, kdo ste in se prepustite čustvom. Doživeli boste presenečenje. Srečne številke 8, 17, 29, 40. NOVA W DOBA STRAN 24 FOTOREPORTAŽA Kaj zanima odltimerje? V soboto so se na smučišču Mašinžaga na Rogli pokazali in pomerili smučarji v stari opravi in s staro smučarsko opremo. Prišli so od vsepovsod, kaj jih navkljub občasni nostalgiji po dobrih starih časih najbolj zanima pa se izkazalo povsem na koncu: banane in ameriški avtomobili. t777777/7777777//////////77/7///////77///777///////////////////////7//////////////ZZ////Z/7/////////////////'''/^'/^''7/////7. zavarovalnica triglav Nič ni tako varno, Da ne bi potrebovalo zavarovanja 7‘7/77//7/77777777777777777777//////77///77/7//////7/////////7//////////////////////////7//7//////////////////////////ZZ7. Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Torek, 12. marec ob 10.00: H. Ch. Andersen - B. CAMERA OBSCURA. režiser Vinko Modemdor-Veras: DALEČ OD DVORCA, režiser Miran Her- fer abonma VI. MLADINSKI zog. zaključena za OS Šoštanj: ob 12.00 : H. Ch. Četrtek. 14. marec ob 10.00: Ivan Cankar: HLA-Andersen - B. Veras: D ALEČ OD DVORCA, pa. režiser Mile Korun, zaključena za Srednjo kme- zaključena za OS Gustava Šiliha Velenje tijsko in živilsko šolo iz Celja Sreda, 13. marec ob 11.30: Vinko Modemdorfer: petek. 15. marec ob 18.00: Samuel Beckett: ČA- KAJOČ GODOTA, režiser Franci Križaj, abonma LAŠKO in IZVEN Sobota, 16. marec ob 19.30: Svetlana Makarovič: KABARET 91. režiser Vinko Modemdorfer, gostovanje v Št. Pnmožu v Avstriji Nedelja, 17. marec ob 11.00: Svetlana Makarovič: KABARET 91. gostovanje v Železni Kapli v Avstriji ob 19.30: Svetlana Makarovič: KABARET 91. gostovanje v Št. Jakobu v Avstriji v okvira Rožanskega kulturnega tedna