Izhaja vsako sredo in vsak petek. Velja za celo leto 4 krone. Siilonai se kankujejo in po-jajo uredništvu lista »Mir« '-elovec, Pavličeva ulica št. 7. nro?n', P0g°vor od 10. do 11. ure opoldne in od 3. do 4. ure popoldne. fropisi.naj se samo po eni strani la napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Opisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooeticeo Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 26. velikega travna 1911. St. 25. Slovenskim volilcem. ]e K°ZOr’ vo^c*' Vsak volilec dobi od svo-ii, občine dostavljeno glasovnico (vo-(■.j 1 listek) in izkaznico (legitimacijo). sovnica je le tedaj veljavna, ako je na J?J Pečat okrajnega glavarstva, kateremu jj^P^da dotična občina. Na glasovnico se 0 p1 še ime kandidata tako, da je vsak dvom ^^Sebi nemogoč. Glasovnica se od t i m a c i j a pa se obdrži za mo a Pri volitvi skup zganjena, ta V ^ n o °žjo volitev! Tisti, ki ne bi ^legitimacije pri ožji volitvi, ne sme vo- j2" Komur bi se glasovnica ali legitimacija sife^bila pred volitvami, dobi potom občin- jfga urada drugo.^Glasovnice je na dan Ptve dobiti tudi pri volilnem komisarju, o] Pn more legitimacijo izdati samo okraj. ^Varstvo. Opozarjamo tudi na morebitne V: Se (L Piote v legitimaciji. Kdor ne bi ] °il na popolnoma pravo ime se glaseče ptimacije, naj gre takoj k občinskemu s.a(Ju in zahteva, da mu okrajno glavar-0 izda pravilno legitimacijo. Kaši zaupniki pri volilnem dejanju. ^ one može zaupnike, ki jih je določila stranka, da so pričujoči pri celem vojnih dejanju, opozarjamo na pravice, jj ’pe jim daje postava. Ti zaupniki so i,. J o e volilnega dejanja ter imajo pravico V,xVarjati, če izpoznajo, da morda oseba, ki oddati glas, ni opravičeni volilec sam, f^Več se morda kdo drug izdaja za njega, tj. pas morda ne bi bil veljaven, ker je do-V ,pk izgubil volilno pravico po ugotovitvi ijg^Pega imenika. Ugovarjati se sme seve-r,j samo toliko časa, dokler glasovnica še °ddana. Zaupniki smejo volilno komi-1 in volilnega komisarja opozarjati na .■Pebitne nepravilnosti in zahtevati, da se Sijo V i. [ dev vrši po postavi, in imajo pravico za-jvati, da se njihove pritožbe zapišejo v ‘dnem zapisku. Agitacija je dovoljena. Prepovedana je ^o^agitacija^c^ojujm^ejn^p^ostoru samem na dan volitve kakor tudi v poslopju, kjer se vrši volitev, in v bližnji okolici, ki jo za dan volitve določi c. kr. okr. glavarstvo. Med volitvijo so tudi prepovedani nagovori na volilce, seveda le v istem obsegu, kakor je zgoraj povedano. Naši pristaši naj pazijo, da se ne pregrešijo proti tem določbam, obenem naj pa tudi strogo pazijo, da se z nasprotniške strani ne bo zgodilo kaj takega. Vsakogar, ki bi storil kaj takega, naj nemudoma naznanijo okrajnemu glavarstvu. Strog zapor od enega* do šest mesecev je kazen za tistega, kdor bi zakrivil pregre-šek podkupovanja volilce v. In ne samo tisti, ki podkupuje, ki obljublja vo-lilcu ali morebiti kakemu njegovemu sorodniku itd. kak premoženjski dobiček, zakrivi ta pregrešek, temveč ravno tako tudi tisti, ki ga sprejme. Kaznjiva sta oba. Ilavnotako ni treba, da bi dotičnik potem volil tako, kakor hoče podkupovalec, dovolj je že, ako naj bi se vsled obljubljenega dobička ne udeležil volitve. Podkupovalec je ravnotako tudi kaznovan, če bi tudi ne dosegel svojega namena, če le ponudi vo-lilcu ali kaki tretji osebi kak premoženjski dobiček. Vsakega takega podkupovalca takoj naznanite! »Frajpir« — prepovedan. Kdor volilcem na dan volitve v gostilnah ali na drugih javnih krajih jedi ali pijačo zastonj ali za navidezne cene da ali toči, plača 10 do 200 kron kazni. Pazite torej na nasprotnike, ker se radi poslužujejo takih pripomočkov! Volitev je tajna! 1. Nihče nima pravice zahtevati od volilca, da pokaže komu ime kandidata, ki ga ima napisanega na glasovnici; 2. nihče nima pravice samovoljno črtati pri drugih napisano ime kandidata in napisati drugo ali izpolniti glasovnico z imenom drugega kandidata, kakor pa želi volilec sam. Tako ravnanje je kršenje volilne tajnosti ter obenem tudi nasilstvo in oviranje volitev. Prvi pregrešek se kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev, drugi pa od enega do šest mesecev. Na to bo treba paziti zlasti v Črni, Možici, G u-stanju, na Bistrici vRožu,Bo-r o v 1 j a h itd. Berite volilni katekizem! Vsem našim volilcem, posebno pa še zaupnikom ponovno priporočamo, da se naj natančno pouče o določbah, ki veljajo za volitve. Posebno jih opozarjamo na točki 34. (kako se vrši volitev) in 35. (kdaj se volitev konča). Kdor bi rad dobil volilni katekizem, naj se obrne na uredništvo »Mira«! Kdor pospešuje „Mir“,ilela za naroil! Volilno gibanje. »Losvcnromovec« in znani hujskač Lackner, urednik pri »Freie Stimmen«, je bil zopet na volilnem shodu nemškega na-cionalca Hoferja v Št. Jakobu v Rožu. Po poročilu »Freie Stimmen« je govoril o nacionalnem vprašanju na Koroškem. To je pa že največja predrznost, da si upa v tak kraj, kakor je Št. Jakob v Rožu, tak hujskač, kakor je Lackner! In o nacionalnem vprašanju je govoril! Bolj bi nas zanimalo, kaj da je govoril o nacionalnem vprašanju. Sicer pa bo mož hodil v Št. Jakob tako dolgo, da jo bo pošteno izkupil. Bodi mu povedano, da v Št. Jakobu niso tla za nemško-nacionalno hujskanje in za gibanje proč od Rima! Grebinj. (Nagele laže.) Nagele je slikal svoje uspehe v drž. zboru tudi pri nas. Pravil je, da ga je stalo veliko truda, da je izposloval železniški tir Št. Vid-Launs-dorf-Althofen. Dobro, naše vzhodne železnice pa nič! Potem naj ga Šentvidčani ob Glini volijo, ker ti se bodo zdaj po Nagele-tovi zaslugi (???) furali, mi pa nič. Nadalje je poročal, da je on izposloval tistih 50.000 kron za pomoč ob suši, pa ne Grafenauer. Stara, od Grafenauerja javno ovržena laž Sternbirtova! Gospod kandidat, saj ste še danes dolžni gospodu župniku Hraba obljubo, da mu boste prinesli potrdilo od mi- Podlistek. Zadnja ura v Pompejih. Poslovenil Š. K. (Konec.) Kva gladijatorja stopita v sobo. Sinova Kaja Fufecija sta hotela oditi. e 3U je zadržal. V t>L« čakajta, sokola moja, hočeta biti (jj,J.eČe žene, sedaj bodeta imela priliko, vi-L kako teče ljudska kri! ^ Sužnji! Privežite Teofila za steber, da ' ^e kopal v lastni krvi. Eden mečevalec to Jv «topi naprej, a druga dva ga naj cho držita, da se ne more ganiti.« Gladijatorji so takoj izvršili povelje to ^ka grozovitega gospoda. Najmočnejše-’t'(v.f.ZaPove Kaj Fufecij, da seka ubogega tol Ka z ostrim mečem na tanke kosce, a 6 0 Počasi. ^rPeči je zastokal: »Ne prelivaj, gospod, nedolžne krvi!« Kaj Fufecij zarohni: l'toK^kaiem ti, kdo je gospodar tvojega laka telesa, tvoje živalske duše!« Kladijatorji so sekali mučencu s telesa tfj:6 udov, odpirali so mu rano za rano. a Kri je tekla na mramornata tla. Tr-V,reofii se je zvijal kot črv od groznih ClP in se tako ustavljal, da so ,se čudili gladijatorji, ki so bili navajeni mučiti brez usmiljenja ljudi. Celso je omedlel, Licinij je trepetal na celem telesu, samo Kaj Fufecij se je satansko naslajal. Kaj pa je bilo krutemu Rimljanu za človeško življenje? Za njega je bil suženj slabši od živali. Tako je na primer dal cesar Domicijan pribiti sužnja na križ, ker mu ni dobro pripravil merjasca. Cesar Avgust je dal obesiti sužnja, ker mu je ukradel nekega ptiča in neki Rimljan je dal živega peči sužnja, ker mu ni dobro pripravil pečenke. Samo krščanstvo se je v resnici potegnilo za uboge sužnje, zlati žarki bratovske krščanske ljubezni so prodrli v temo groznega suženjstva. Teofil zastoka: »Le hitro, hitro sekaj!« 1 i Kaj Fufecij zavpije: »Ti pes, ti mi hočeš skrajšati užitek?« Naenkrat pridrvi v sobo tropa sužnjev. Njihov krik je zadušil bolno stokanje trpečega mučenca. Kaj Fufecij zarohni nad njimi: »Kaj ste prišli semkaj, živina, zmetati vas bom dal psom!« A ti so vedno glasneje vpili: »Naša zadnja ura je prišla!« Od vseh strani je bilo čuti grozno gro-menje in divjal je potres. \ »Vezuv se je razjezil in bljuje na nas kamenje in živ pepel. Ni je rešitve! Živi bomo pokopani!« Kaj Fufecij se zakrohota: »Ha, vi zajci, strahopetci!« Takoj ga je minil smeh, ko je pričelo padati kamenje na njegovo hišo. Potres je bil hujši in močnejši nego pred petdesetimi leti. Stene so se majale, stebri so pokali in pričeli padati. Kaj Fufecij je hotel ubežati. A zadel ga je na glavo kamen, pa se je zgrudil pol mrtev na tla. Gladijator mu je prebodel srce, da se ni dalje mučil . . . Sužnji so zbežali na vse strani. Teofil je hotel rešiti dečka in sebe, pa je bil krepko privezan. Licinij in Celso, ki se je bil že zavedel, je prerezal vezi Teofilu z bodalom, s katerim je hotel njun oče prebosti učitelja. Celso je zavpil obupano: »V resnici je to osveta tvojega Boga! Bog kristjanov, usmili se nas!« Teofil je zaklical: (»Bežimo, Celso in Licinij, ker drugače se zruši strop na nas!« Zagrabivši obadva dečka za roko, je zbežal Teofil v preddverje. Vratar je že bil odprl vrata, in papiga, ki je drugače prišlece pozdravljala s »Salve«, je nemirno skakala po kletki. Zagromel je grozen potres. Iz Vezuva se je dvignil ognjen steber. Lava se je razlila nistra. Kje pa jo imate? Res pa je, da je naš vidi Grafenauer dobil tedaj tisto podporo na podlagi 29 od slovenskih občin podpisanih peticij. iSram bodi tako lažnjivega kandidata, kakor je N a g e 1 e! Dnevne novice in dopisi. Samoumor. Z lizolom se je zastrupila v soboto dne 20. majnika 521etna babica Ehrenhuber v svojem stanovanju na Fraj-denberški cesti v Celovcu. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je v nedeljo zjutraj ob treh umrla. Gretomj. (M a n n e r j u v a 1 h u m.) Znani zagrizeni Manner, kateri je tako srdito govoril na zadnjem nasprotnem shodu, nikakor ne more pozabiti Kranjcev, katere je enkrat v Bistrici v Rožu pri nekem Silvestrovem večeru imenoval uši, katei’e pridejo skozi novi tunel. Povemo mu pa, da je Manner prav rad vzel za ženo iz Kranjske izvirajoče družine Trunk in se na ta način nalezel takorekoč kranjskega denarja kakor berač uši. Zdaj pa hoče igrati proti Kranjcem vlogo ježa v dobro znani povesti o ježu in lisici. Toda tudi Manner j evega zmerjanja in terorizma bo enkrat kraj. Za-naprej mu bomo že na prste gledali. Grebinj. (Čuden svetnik.) Na stara leta je postal tudi naš Maierhofer politik, in sicer jako čuden. Dopoldan gre ta mož navadno zmerom v cerkev, popoldan pa agitira za frajzinovsko nemško stranko, katera kandidira največjega los von Rom agitatori a prof. Angerer j a, protestanta Ho f er-ja, katera ima v svojem programu razpo-roko, odpravo krščanskega nauka iz javnih šol, katera podpira Bienertha, pod katerim se je začelo uvažati že tudi argentinsko meso. Kaj ne, to je pač vse agrarno, mogoče še celo »christkatholisch«, kakor so po-vdarjali zadnjič na zborovanju. Pamet, gospod Maierhofer, pamet! To ni »christkatholisch«-, ampak »los von Rom-luthrisch«, to se pravi dopoldan hišo zidati, popoldan pa zopet podirati ali bolje rečeno, dopoldan Bogu služiti, popoldan pa hudiču! Žifaravas. (Nesreča.) V nedeljo, dne 21. majnika popoldne smo pokopali tukaj gospoda Karola Č e m r a, posestnika iz Gorič. Rajni je bil, čeprav že v letih, jako vnet rodoljub, s katerim izgubimo zopet moža, kakoršnih tako pogrešamo, namreč trdnih kot skala. N. p. v m.! — Ko pa sta se med drugimi vračala od pogreba dva nad sedemdeset let stara moža, g. Jožef Urban iz Dul in pa Janez Stare iz Vinograd, po cesti iz Žitarevasi proti Miklavcu, pripelje se za njima nekdo z biciklom, menda neki gozdar pri grofu Thurnu v Železni Kapli, kateri se z vso naglico zaleti v omenjena dva moža in ju pobije na tla, potem pa se, ne meneč več za nju, odpelje naprej. Žalosten prizor se je nudil drugim, ki so tja prihiteli in videli oba v krvi. G. Urban iz Dul, kot hudournik in drvela po hribu navzdol proti mestu Pompe ju. Teofil je takoj uvidel, da ne bode mogel uiti očitni smrti. Glavno je bilo zanj, da reši duši dečkov. In rekel je svečano v preddverju : »Deca moja, ni rešitve za nas. Umreti moramo. Ker sem vaju že precej podučil o krščanski veri, vesta, da sledi po časnem življenju novo, večno. Kdor veruje v Kristusa, bode zveličan na nebu!« Dečka zakličeta enoglasno: Verujeva vse, kar si naju učil, dragi Teofil. Tvoj Bog je pravi Bog, vsi bomo njemu služili!« iTeofil reče v solzah veselja: »Hvala ti, dragi Bog, da moj trud ni bil zastonj! Ali hočeta biti krščena?« i »Hočeva!« > »Pokleknita in molita!« Vzel je vode iz mramornate posode v pred dvor ju in ju krstil. Na ulicah je bil divji stok; obupni klici meščanov so se mešali med rigom in stokom živine. Po množici je padala toča kamenja in ploha vročega pepela. Iz Vezuva je bljuvala goreča lava na tisoče metrov v višino. Nebo je bilo r-deče kot kri. Vse je bežalo pred lavo proti gledališču, vse je bilo znorelo. Naenkrat je za,-rjula množica: čeprav precej potrupan, vstane sam, iStarc pa je obležal v krvi nezavesten in je v nekaterih urah potem, ko so ga pripeljali domov, v velikih mukah izdihnil. Ker sta omenjena moža oba jako priljubljena, pa je moral eden po nespameti kolesarja na tak žalosten način umreti, je ljudstvo jako razburjeno in že z napetostjo pričakuje, kaj bo oblast naredila. Obema rodbinama naše sožalje! Žifaravas. Ker liberalci obesijo vsako najmanjšo stvar na veliki zvon, hočem tudi jaz pokazati, kako malo pameti je pri nekaterih naših naprednjakih, nemškutarskih učiteljih, ki stojijo navadno v prvi vrsti v boju s katoliškimi Slovenci na Koroškem. Evo en zgled: Učitelj Perč v Št. Primožu je nedavno zapel pred nekim našim narodnjakom sledeč psalm: Oj, vi nesrečni, kako pa boste sedaj Vaš »Društveni dom« plačali, ko je »Centralkasa« šla v luft, zdaj boste pa plačevali, da bo —. E, gospodje, ne vznemirjajte se, sicer pridete še od same skrbi v norišnico. Mi smo hišo že prej plačali, pa brez nemške »Centralkase«. Gospodarske stvari. Sadite sadno drevje ob strmih bregovih. (Aleš Fritz.) Izvrstno se izplača nasaditi sadno drevje na jako strmih bregovih, travnikih, robih in košeninah, ki imajo solnčno lego in so kolikor toliko zavarovani, vzamejo se pa za tak nasad polvisoka debla (120 do 150 cm), ki so zdrava in krepka ter od vrst, ki -so neobčutljive in dobre za kupčijo in domačo porabo, to so jabolka: Lepi Booskop-ski, Luškovo jabolko, Baumanova renetta in več drugih. S tem da se zasadi prazen prostor, se ne samo zemlja izkoristi, ampak tudi zboljša, -kajti navadno so taki bregovi vsled solnčne lege čisto izsušeni, dajo jako malo in slabo krmo ; s primernim nasadom damo zemlji nekoliko sence, vlaga se po dežju dalj časa zadržuje, zato bolje vpliva na rast trave; tako si pridobimo boljšo košnjo. Tak nasad se izvrši spomladi, v ta namen se izkopljejo jame v jeseni ne globoke, pač pa naj bodo jako obširne, in sicer so najbolje v čveterokotu, izkopani zemlji se v zadostni množini doda hlevskega gnoja in komposta ali cestnega blata, ter se pusti ležati čez zimo, spomladi, ko je izginil mraz, se drevesa pravilno vsade, neposredno pred saditvijo je treba skrbeti za primerno močan kol, ki v strmi legi -še posebno pride do svoje veljave, spodaj naj bo obžgan. Da deblo in krona ne rasteta krivo, se zavarujemo s tem, da obrezujemo vrhnji del (proti strmini obrnjeni) bolj kot nasprotni. Z obširnimi šipami (Baumscheiben), ki morajo biti ravne in večkrat na leto zrahljane, zadržujemo vodo nazaj, ki hoče odteči po hribu dol. S takimi nasadi si bo vsak i»Lava nam je zaprla beg!« Smrt je bila neizogibna, groza nepopisna. Teofil se je rinil po ulici z dečkoma in hitro -stekel v preddverje in končno na vrt. Mirno je obstal sredi vrta, pritisnivši -oba dečka na svoje prsi in ju opominjal, da priporočita Bogu svojo dušo in da naj junaško čakata na smrt. Mirno sta mala molila ... Ko se je pomiril Vezuv, razvedrilo nebo, Pompeja ni bilo več . . . Globoko so se pogreznili v zemljo, pokopani v kraljestvu mrtvih. Samo en suženj je ostal pri življenju, da bode priča grozne katastrofe. ★ ★ V najnovejšem času je mesto večjidel odkopano. Če greš po mestu mrtvih, prepričal se boš lahko, kako je bilo bogato in cvetoče mesto in kakšna pokvarjenost je tudi vladala v njem. Hudo je kaznoval Bog to rimsko Sodomo; v nekaj minutah je bilo pokončano cvetoče mesto. ★ * * Tako kaznuje Bog brezbožnike, nasprotno pa bdi nad pravičnimi, celi jim v zadnjih urah rane z balzamom nade v boljše življenje . . . pameten gospodar pridobil za dve tretji1 več krme, vrednost svojega zemljišča b01 zvišal najmanj za 50 odstotkov, povrh P ’ če se le nekoliko briga za mlada dreves ' ima sadja za prodajo in domačo porabo 11 volj. Radikalno sredstvo zoper vrane. Vrane delajo našim koruznim njivalfl večkrat občutno škodo, zoper to se pripor° ča naslednje sredstvo: Vzame se liter peh0 leja, ta se vlije v 3 litre vroče vode ter ® dobro pomeša. Nato se vzame 1 kg navat nega katrana, temu se doda 1 kg mazljb6 ga mila in dobro zmeša, nato se doli j e 10 trov vroče vode in se vse skupaj tako doF meša, da, se milo raztopi. Koruza se vloz1 to mešanico in se obdeluje (paca) ravno F ko kot pšenica s čim drugim. Ako se seje^ strojem, je treba namočeno koruzo dati premogov pepel in se tako dolgo kup P1’6 metava, da je vsako zrno obdano s pepeloF' na ta način se zabrani sprijemanje zrnja- Poskušnje so dokazale, da se vrane F ko »pacane« koruze ne lotijo. Književnost. Književni proglas »Matice Slovenski L. 1912. izdasta »Matica Slovenska« in »^s’ j tiča Hrvatska« skupno s 1 o v e n s k knjigo. V smislu medsebojnega dogovor bosta obe nagradili o r i g i n a, 1 n I sloveikk spis oziroma spise, ki izidejo v tej publijF ciji in sicer v razmerju števila svojih o F nov; to je, »Matica Slovenska« plača za P° svoj običajni honorar, a »Matica HrvatslU doda še dve tretjini tega honorarja, tako, f*" slovenski pisatelj prejme za polo 100 K. leti je, da bi v tej publikaciji mogli iztF kaj zares dobrega. Odborova seja »Matice Slovenske« d111 15. maja. Matica je bila zastopana na skU" ščini »Matice Hrvatske«, na akademiji »P1’ sateljskega podpornega društva«, pri pog1’’;' bu Groharjevem. — Prof. Pleteršniku se r izročila častna diploma. — V svrho nabil?’ n ja krajepisnega gradiva je prof. Pie ter šoj; ekscerpiral uradne mape finančne div^ cije. Prve poizkusne liste »Slov. zemljevidi dobimo v par tednih. — Gradivo za tehnk1' slovar se dalje ureja v okviru poedinih eu -- Literarni abecedar za »Jugoslovansk. enciklopedijo« je natisnjen, realistični pi de kmalu v tisk; slovenski načrt za pra'u ho skoro sestavljen; načrt za glasbo je P° slan v Zagreb. — Letošnje gospodarsko sp nje Matice je sedaj približno tako, kakor bilo lani ob tem času; plačalo je doslej rF narino le okroglo 900 članov. — Za na ce': nika knjižnega odseka je izvoljen društvej1 l 11 1Y JLYiiJ d, V.l 1.1 U ' 1Y 11, J v, J-U V !_t 1 11 .1 Y • ,, predsednik. Odklonijo se prevodi nekateF1 Shakespearjevih dram. Drama »Trdi k0, raki« se da v nadaljnjo recenzijo. Določi s v detajlih vsebina publikacij za 1911. Z F tošnjim snopičem »Nar. pesmi«, ki bo ob^ gai kakih 16 tiskanih pol, se konča III. zU zek tega dela nato pridejo »Dodatki« vaJ j ante), kakih 20 tiskanih pol, nadalje poiF rodnele pesmi, 15 do 20 pol, ter obširni bj: deksi. Za pesmimi pridejo »Pravljice«, _ jih utegne biti 70 tiskanih pol. — V »2a. bavno knjižnico« se sprejmejo tudi krap. dobri spisi. Sprejme se nadalje predloP Ako Matica na častne nagrade ne sprejb1 konkurenčnih spisov, sme, ko so že izšle blikacije dotičnega leta, nagraditi katU ^ koli spis, ki je absolutno dober in relatU11 najboljši. — V »Spominih in jubilejih« Uk! tudi spis dr. Potočnika o f Apihu, -g znanje se vzame poročilo načelnih o obetanih beletrističnih in znanstven1, spisih (Meško, dr. Lenard, dr. ZigjU profesor Štrekelj). — »Štajerska« Kj nadaljni del »Slovenske zemlje« se preU j za eno leto, ker hoče gosp. pisatelj izr-ab zlasti še statistične rezultate zadnjega , skega štetja itd. Izdan je »Umetniškega ^ la« se za sedaj opusti iz finančnih razl°?a0 in pa, ker nekateri umetniki baje sami U ,, zavzeti za take publikacije »Matice Sh^ Raznoterosti. Strašna nesreča z letalnim strojem ^ Francoskem. ,ij V nedeljo, 21. majnika, so namerUpp nekateri francoski aviatiki z letahLja stroji napraviti polet od Pariza do na Španskem. Že zarana so radovem ^ pohiteli z avtomobili in posebnimi vlak Sr ,__■ ,________ n ssn^Mnn>> 1 1 7n iiMoinanio »lavo ««♦ n?5Sfitti3 ?nhnu baknr tudi 7. Sjg Poživiignje krvnega cistaka, pospeševanie Ilvčnega 1 | S® (ielovanla, ntrjenje kože proti prehìalenju | se doseže, če rabimo g Za umivanje glave, ust, oziroma zokov kakor tudi za o epšanje poiti je neobhodno potrebno Diana - francosko žganje Vaš zdravnik Vam rad priporoča Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. — Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat. Domač prijateli Zgorajšnja varstvena znamka Vas ščiti pred ponaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Diana-francosko žganje in pazite na to, da bo imela steklenica vtisnjeno ime ,,Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko. v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabljivosti. Cena male steklenice K —'50, srednje steklenice K 1'20, velike steklenice K 2'40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z omejeno zavezo, Dunaj, L, Hohenstaufengasse 3 r. s, J® Issy les Moulineaux. Za oficielne za-s^Phike je bil postavljen oder, ki so ga za-jn, * kmalu po petih zjutraj ministrski Urednik Monis s svojim sinom, vojni mi-ih ter Berteaux, zastopniki višjega vojaštva ** T'Qrrvxi , ~ _________41,4 t terr4zni državni dostojanstveniki. Hud ve-E J ^ 1,^-^ssot se je vzdignil z letalnim strojem, Ni nagajal aviatikom, zlasti v višini. Avia- t] k°v stroj pa se je v ' Nissot je ostal n vali prekucnil in padel na nepoškodovan. Posveto-so se, če ne bi kazalo, poleta na poz- čas preložiti. Izurjeni aviatik Train se j) ^ ponudil, da naredi poskušnjo, če je g. et z ozirom na vetrovno vreme mogoč. J Pol šestih se je Train s svojim letalnim 'Sor,°iem vzdignil s tal kakih 30 metrov vi-Jo in je v tej višini preletel za letanje do-2i[eki prostor. Naenkrat je množica zapa-Sj‘a> da letalni stroj ni več deloval varno, stirpo, in zdelo se je, kakor da bi ga Train J [dogel več obvladati. Med množico je na-0};lla zmeda. Naenkrat «e je letalni stroj proti odru z bliskovo naglico. j. Traimi se je posrečilo, obrniti letalni hl°i v drugo smer, ves prestrašen pa je za- b|Zil, da leti naravnost proti kirasirjem. v ikb temu je ostal hladnokrven in porabil (L0 silo, da je letalni stroj obrnil drugam, ki zletel naravnost v vojaške vrste kira- fjJ'kv; pri tem pa je zašel v množico beže- J? ljudi, ki jih ni mogel videti, ker so jih privale peruti letalnega stroja. Train je ]C)vkieraval se spustiti na tla v za letanje do- Vj.?kem prostoru in se je nahajal le še v jAjhi kakih treh metrov od tal. Šele vpitje n? strojem ga je opozorilo, da je zadel na >č0 množico, toda nesreče ni mogel več biotti. En del letalnega stroja se je za- v cJl v zemljo, ostali aparat pa se je razletel su . ce- Cel° vrsto ljudi je ranil letalni t»,, i- Vojnemu ministru Berteauxu je odtr- Jsno roko. Ko so prišli na pomoč zdrav- iJt*l> je minister še živel, pa je kmalu nato K^l, ne da bi se bil zavedel. Mrliča so po- V lli z rjuho in ga z avtomobilom prepeljali ' ............................. ' ’ " r -jno ministrstvo. Ministrski predsednik j)n°kis, njegov sin in neki aviatik so hudo u.^odovani. Ministrskemu predsedniku je fjj a dvakrat zlomljena noga, pa tudi notra-Je Poškodbe je dobil. Ženi vojnega mini-)n'a niso marali takoj naznaniti, da je mož Lrtev, in so ji sporočili, da je hudo ranjen; n!’ Pa ga je hotela videti, so ji morali od-1 resnico. Peljali so jo k mrliču, kjer so bj.kogajaii pretresljivi dogodki. Predsed-ttA Fallières jo je tolažil in sprerpljal do-v> kjer je morala takoj v postelj.