KATOLJSK CERKVEN LIST.
»Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velji po poŠti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. zu četrt letat gl. 20 kr V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr., za »/, leta 1 gl. 80 kr., za «/4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej
Tefcaj LI.	V Ljubljani, 11. februvarija 1898.	List 6.
Oj duša, k Jezusu nazaj!
0j duša k Jezusu nazaj! Če tudi zlo si pregrešila, Njegova kri te bo omila, Raz križa kliče te sedaj: Oj duša vrni se nazaj!
Oj duša k Jezusu nazaj! Saj On te je nezmerno ljubil, Nevesto tebe zvolil, snubil, Odpiral ti vse sreče slaj. Oj duša k Jezusu nazaj!
Oj duša, k Jezusu nazaj! Brez njega ti ne boš živela, Kot rožica postala vela. Da ne vmori te pekla zmaj. Oj duša k Jezusu nazaj!
Oj duša k Jezusu nazaj! Poglej Srce sveto vbodčno, Kak te želi nazaj — zgubljeno; — Nič več se klicati ne daj, Oj duša k Jezusu nazaj!
Oj duša k Jezusu nazaj! Zapusti svet, veselje prazno, Sprejel te On bo spet prijazno, Te ljubil bolj, ko prej kedaj, Oj duša k Jezusu nazaj!
Oj duša k Jezusu nazaj! Da On te spet oblagoclari; Srce skesano mu podari, Za vselej grehu slovo daj, Oj duša k Jezusu nazaj!
Oj duša k Jezusu nazaj! Pri Jezusu pomlad je večna, Pri njem vesela boš in srečna, Bo v srcu zopet cvel ti maj: Oj duša, k Jezusu nazaj!
Oj duša k Jezusu nazaj! Ko tebi smrtni dan napoči, Od Jezusa te nič ne loči, Te peljal bo nevesto v raj, Oj duša, k Jezusu nazaj!
Radodav.
Ne kliči hlapca k sodbi še!
Ugaša že mi zarja dneva, Večer je, — grob pred mano zeva, A jaz se stresam v svoji vesti: Gospod, oj hoti prizanesti, Ne kliči hlapca k sodbi še!
Oj kakošna so moja pota; Za grehom greh, pri zmoti zmota! Če pregledujem nit življenja? Gospod le tvoja razžaljenja! Ne kliči hlapca k sodbi še!
Kako so redko moje misli, Gospod, imele tebe v čisli; Blodile so za časno srečo In šle za slavo so bežečo. Ne kliči hlapca k sodbi še !
In moj pohlep in moje želje? Gospod, bil nisi jim veselje! Iskale so sveta bliščobo, Nečimernih stvarij gnilobo: Ne kliči hlapca k sodbi še!
Gospod, in moje govorjenje Zgolj tvoje bilo je žaljenje; Moj jezik redko te je hvalil, Najraje te nečastno žalil: Ne kliči hlapca k sodbi še!
Če
premotrivam svoja dela? Gospod, saj jih je vrsta cela, Ki niso ne s teboj začeta,
Ne po namena tebi sveta: Ne kliči hlapca k sodbi še!
In kaka je ljubezen bila Do tebe? — Mlačna brez čutila; Kazala niso dela zlata, Da ljubim tebe, ljubim brata: Ne kliči hlapca k sodbi še!
Gospod, glej moje grešno stanje! In kakošno mi je kesanje? — Srce kesa se mi premalo! Gospod, daj, da te bo poznalo! Ne kliči hlapca k sodbi še!
Gospod, daj mi solza nalive. Da objokujem zmote krive! Ko bodem z vršil zadostilo Za grehov toliko število. Pa kliči k sodbi me. Gospod!
A. Hribar.
Jezus posvetni duši.
Zakaj me puščaš duša mila? Povprašam solznih te očes, Ti ljubiš svet, a s tem zgubila, Prelepo krono boš nebes.
O koliko je stala krona, Da sem jo tebi pridobil. Prišel sem z rajskega Sijona, Na križu kri, oj vso prelil!
Glej duša! iz ljubezni zate Postal jaz »mož sem bolečin Umirajoč še mislil na te, Da dam ti krono dragotin.
In dal sem tebi krono drago: Zgubljeno milost, ključ v raj ; In ti zapuščaš me neblago. Ne ljubiš me, povej zakaj?
Ljubezen moja je velika. Za te žari, plamti ko kres. A tebe nič ne gine. mika. Te mika svet, pregrešni ples.
Ko strežeš strastim neprestano, Predrago krono si temniš. Zadajaš rano mi za rano. In ti se nič me ne bojiš?
Se ne bojiš, da prestopila Si skoraj vsmiljenja mejnik. Da. ako krono boš zgubila. Bom enkrat ostri tvoj sodnik?
Povrni se o duša moja! Dokler še dobri sem Pastir. V nevarnosti je krona tvoja, Nedolžnost, in tvoj večni mir!
Radoslav.
Šc nekaj o namenu človekovem.
Uči se spoznavati Boga.
Ako je človek našel svoj pravi namen, ako je uvidel, da njegov cilj in konec ni tu na zemlji, ampak je višji, nebeški, večni . . , tedaj mu je dolžnost, da se vadi v spoznavanju Boga, onega, ki je neomejeni Gospodar celemu stvarstvo, vidnemu in nevidnemu; tedaj mora človek hrepeneti in se truditi, da čim dalje bolj spoznava Njega, ki ga je ustvaril in odločil, da bi enkrat k njemu prišel, ostal pri njem, ter ga vekomaj užival. Oglejmo si sveto pismo, kaj nas uči o tem spoznavanju Boga:
V	52. psalmu v 3. vrsti beremo: „Bog je z nebes pogledal na človeške otroke, da bi videl, če je kdo razumen, ali po Bogu vpraša ."
V	modrostnih bukvah v 13. poglavju od 1. do 5. vrste čitamo: „Nečimerni so vsi ljudje, v kterih ni spoznanja Božjega, kteri iz vidnih dobrot ne morejo spoznati njega, kteri je, tudi glede na dela ne spoznajo, kdo je njih stvarnik; temuč imajo ali ogenj, ali veter, ali hitri hlip ali okrožje zvezd ali veliko vodo ali solnce in luno za bogove, ko vladarje sveta. Ako so te stvari imeli za bogove, ker jim je njih lepota dopadla, bi bili morali spoznati, koliko lepši od njih je njih Gospodo valeč; zakaj lepote stvarnik je vse to naredil. Ali če so se moči in delom teh reči j čudili, bi bili morali spoznati, da je on še močnejši, ki jih je ustvaril. Zakaj iz velike lepote stvarij se sklepoma lahko spozna njih stvarnik."
Bog govori po preroku Ozeji: „ Usmiljenje hočem in ne daru; in spoznanje Boga bolj, kakor žgavne daritve." (6. 6 ).
„To je večno življenje, da spoznajo tebe, samega pravega Boga, in Jezusa Kristusa, kterega si poslal." (Jan. 17. 3.)
Navedimo v dokaz še nekaj besedij iz cerkvenih očetov o spoznavanju Boga:
Spoznanje Boga je rešitev samega sebe, Boga spoznati se pravi sebe samega obvarovati, Boga ne spoznati se pravi sebe samega pogu-biti." (Sv. Avgust.)
„Spoznanje Boga je luč. ki prežene temoto srca; očisti dušne oči, povzdiguje duha in unema srca." (Hi 1 arij.)
»Spoznanje Boga je šola za človeško naravo, v kteri se vadi in uči v čednostih." (Sv. Janez Zlatoust.)
„Kjer ni pravega spoznanja večne, neizpre-menljive resnice, tam tudi pri najboljši nravnosti ni pravih čednosti.u (Prosper.)
„Brez spoznanja Božjega ni prave sreče, taka sreča je podobna sanjam, ki zbeže, predno se jih človek zave." (Minucij Feliks).
Naj sledi se nekaj zgledov:
Sv. Servul je bil mrtvoudeu: ni mogel ne stati, ne pokonci sedeti, ne roke do ust prinesti in se ni mogel prav nič obrniti. Ležal je pri cerkvi sv. Klemena v Rimu in je živel od milodarov, ki so mu jih delili mimohodeči. Ni znal brati, pa vendar si je kupil sv. pismo in je večkrat poprosil mimogredoče, da so mu kaj iz 8v. pisma brali. Na ta način je prav dobro spoznal sv. knjige in večne resnice nase sv. vere. In to spoznanje sv. resnic mu je bila jedina in zdatna tolažba v groznih mukah, dokler mu ni Gospod za njegovo stanovitnost podelil krone zmage. Angelji so prepevali nebeške pesmi ob njegovi smrti, in sladka vonjava, ki se je razširjala ob njegovem truplu, je spričevala, da ima Gospod dopadajenje nad ubogim umrlim beračem.
Sv. Helkoin opat je bil sloveč vitez na dvoru normandijskih knezov. Vse ga je visoko čislalo, gospod njegov in služabništvo. Pa žarek milosti božje mu je posijal v srce, spoznal je nečimerno8t sveta in vsega pozemeljskega in šel je z nekaterimi tovariši v samoto in je ustanovil pozneje tako sloveči samostan „Bek". Zdaj še le pa je prav občutil, kako majhno je še njegovo spoznanje sv. resnic in Boga; in vrhu tega še ni znal brati. Trdna volja pa mu je pumagala. Z lastno roko je pomagal svojim tovarišem zidati cerkev in samostan. Sam je pomagal orati, sejati, nositi gnoj in rovati trnje ... Ko se je tako cel dan mučil, učil se je potem zvečer brati, in kadar se je naučil brati, prebiral je vse noči sv. evangelij, ne da bi si privoščil toliko potrebnega počitka. Bog je poplačal njegovo gorečnost ter mu dopošiljal čimdalje več bratov, ki jih je vadil v krščanski popolnosti. V kratkem je bil njegov samostan daleč na i koli najbolj sloveč.
Leta 1670. je papež Aleksander VIII, proglasil svetnikom nekega frančiškana, ki je že v mladosti kot hlapec hrepenel po veliki popolnosti in jo tudi imel. Bil je to sv. Paškal Bay-lonski, ki se je rodil 1. 1540. v Španiji v ara-gonskem kraljestvu. Ker ubožni bogaboječi stariši ukaželjnega dečka niso mogli dati v šolo, pomagal si je sani. Kadar je šel z živino na pašo, vselej je vzel seboj kako knjigo in je poprosil vsakoga, kogar je srečal, naj ga uči malo brati. Z neutrudljivo trdno voljo se je deček naučil brati. To znanje pa je uporabil, da se je učil verskih resnic. Zabavno berilo zdelo se mu je pusto in prazno; toliko z večjim veseljem pa je prebiral knjige o Kristusovem življenju in o življenju svetnikov. Ta njegova gorečnost pa
ga je kmalu izdala, in njegov gospodar ga je začel opazovati in občudovati. Tako mu je bil dobri deček všeč, da ga je posinovil in ga ho-, tel napraviti dediča vsemu svojemu imenju, Paškal pa je prav ponižno to veliko dobroto odklonil ter šel v samostan, kjer je goreče služil Bogu in umrl v največji ponižnosti in zatajevanju.
O sv. Alfredu, kralju, beremo, da je slednji dan odločil osem ur za vladanje svojega kraljestva, osem ur za svoje telesne potrebščine, osem ur pa je molil in bral pobožne knjige. Pri tem pa je bil zgled dobrega in skrbnega vladarja.
Duša krščanska, vadi se torej tudi ti z vso vnemo in gorečnostjo, da spoznaš Njega, od kterega ti je vsa sreča došla, od kterega si izšla tudi ti in k kteremu priti je tvoja jedina prava sreča in tvoj namen.	(Dalje prih)
Recimo nekaj o popolnosti.
(Dalje.)
Neki pisatelj razmišljajoč zgodbo Teodore in vojaka, pravi: „Obema vzeli so glavi v slavnem mučeništvu, da bi meč okrutnikov ne raz-družil, kar je zjedinila ljubezen do Kristusa.tf Meč naj bi razsekal, kar je združila ljubezen bratovska in iskrena ljubezen do bližnjega!
Pogl. II.
Videli smo do sedaj, da obstoja bisr.o popolnosti naše v ljubezni do Boga in do bližnjega. Kaj pa naj rečemo o tako imenovanih mora-ličnih ali nravnih krepostih, posebno pa o temeljnih, iz kojih kakor iz studenca teko druge kreposti? Kaj je misliti o s etih evangeljskih, koje je tako zelo priporočal ljubeznjivi Izveličar naš? Kakor n. pr., da naj živimo čisto, da naj se odpovemo vsemu, kar imamo ; da naj se popolnoma vdamo zapovedim druzih; da naj veliko molimo; dajemo vbogajme ; se postimo: da naj se zatajujemo itd. ? Ne pripadajo li i ta dobra dela k naši popolnosti?
Tudi dobra dela in izpolnjevaoje svetov evangeljskih so v tesni zvezi s popolnostjo, vendar niso bistvo njeno. — Sv. Tomaž Akvinski uči: „Secundario autem, et instrumentaliter per-fectis consistit in consiliis.tf — In tolmačeč rek Kristusov: „Si vis perfectua esse, vade, et vende omnia, quae habes, et da pauperibus, et veni, sequere me; pravi, da je popolnost naša v tem, da nasledujemo Jezusa, s tem, da smo z njim zjedinjeni v ljubezni. — Prav tako se izrazita tudi sv. Jeronim in sv. Ambrož. Oe slikar izbere pripravne čopiče, ako si preskrbi krasnih barv in če jih lepo zmeša, — s tega še ne sledi, da
je dober slikar, ker vse te stvari niso njegove umetnosti svrha, ampak le pripomočki. Svrha te umetnosti so slike, koje nam živo predučajejo dotičue obraze. Prav tako je tudi v našem slučaji. Svrha življenja krščanskega, tedaj tudi formalna popolnost, je ljubezen, kakor smo bili vže gori do dobra dokazali, če kdo razdeli med uboge svoje premoženje, če kedo živi čisto, to je tudi popolnost, in ta čistost je popolnost, in to velika, a vendar so to le pripomočki k ljubezni, čistost jc popolnost; a ne zato, ker nas oslobo-jujejo od uživanja nasladnosti telesne, če tudi dovoljene. ampak s tem, da nas oslobode od pože-ljivosti mesene, nas pripravijo, da pridemo do ljubezni, koja je bistvo popolnosti.
Prav tako uče sveti cerkveni očetje o nravnih krepostih : tu trdi sv. Tomaž, da je vsaka stvar na dva načina popolna. Prvič v bistvu: t. j. tedaj, ko mu ne manjka nijedne stvari tako ve. brez katere stvar ne bi mogla obstati. Človek je popolnoma, ako ima dušo in telo in na tak način tudi svoj obstanek. Stvar pa je tudi popolnoma v tem smislu, da ima lastnosti, brez kterih bi vse jedno obstajala, a ji služijo le na ures, na olepšavo n. pr. barva obraza, humor, itd. Bistveno obstoja popolnost naša v ljubezni, katera nas veže z Bogom: brez te ljubezni si še misliti ne moremo popolnosti. Pri nravnih krepostih pa ne išči popolnosti, ampak te nas tako rekoč pripravljajo k pravi popolnosti. Istih misli je cerkveni učitelj sv. Jerolim. Piše namreč tako-le Celanci: „Cave, ne, si jejunare coepens, putes te esse sanctam. Haec enim virtus adju-mentum est, non prcfectio sanctitatis." „Ne misli, da si sveta, če si začela postiti se. Ta krepost je le pripomoček, ne pa popolnost svetosti."
Da se ta resnica bolj razjasni, naj vam povem zgodbo, katera se je zgodila v Antiohiji. Vzgleden svečenik Sapricij sklenil je s poštenim mladenčem Niceforom prijateljstvo tako tesno, da bi človek mislil, da ostane do groba. Radi malenkosti sprla sta se, in dosedanje prijatetjstvo izpremenilo se je v hudo sovraštvo. Posebno pa Sapricij ni hotel niti čuti o Niceforu, da si ga je ta večkrat kleče prosil oproščenja. Svečenik je sicer vse posle svoje točno vršil, tako celo, da ga je mestni oblastnik pozval k sebi na odgovor. Ker ni hotel zatajiti Kristusa, obsodili so ga na najbolj ostra mučila. Toda vse je Sapricij mirno prenesel: zato so sklenili obglaviti ga z mečem.
Kakor ženin k poroki stopal je svečenik Sapricij na morišče. Nicefor doznavši, kaj se ima zgoditi z njegovim neprijateljem, hiti na morišče, se prerine skoz gnječo ljudij, pade predenj in ga
povzdignjenimi rokami prosi odpuščenja. A vse zastonj! Kaj se zgodi ? Ker ni imel ljubezni do bližnjega, tudi ni bil vreden krone mučeniške. Krvnik zavihti meč — le še trenotek, in glava Sapricijeva bi bila pala v prah. Počasi, zavpije svečenik. Kaj sem storil, da moram umreti ? Krvnik reče: „Daruj bogovom in rešil se bodeš !" In res, nesrečni Sapricij, koji je tako vzorno živel, tako lepo učil, toliko pretrpel za Kristusa, zatajil ga je in postal pagan.
Nicefor to videč, zavpije na ves glas: „Jaz sem kristjan, mene zgrabite in umorite!" In storili so to. Nicefor stopi ovenčan s krono muče niško pred prestol božji, neprijatelj njegov Sapricij zatajil je svojo vero.
Kako stanoviten in vzgleden je bil poprej Sapricij! Vestno izpolnjeval je vse svoje težke dolžnosti, dušo njegovo krasil je cel lepo pleten venec krščanskih čednostij — a ni imel ljubezni, zato ni ostal stanoviten do konca. Z jedno samo besedo uničil je vse zasluge, vsa dobra dela celega življenja svojega in vse to radi tega, ker ni hotel odpustiti svojemu prijatelju, ker ni poznal ljubezni.	(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Železnikov, 27. januvarja. (Pri nesreči vendar le velika sreča.) Danes zjutraj proti 4. uri sklical nas je iz prijetnega spanja žalno doneči glas plat zvona, naznanjajoč ^ nam ogenj in hudo nevarnost ob kraji Srednjih Železnikov. Goreli ste namreč tik ena poleg druge stoječi žagi v Palmadi. lastnina gosp Jan. Demšar ja, in na Škarjevcu, lastnina gosp. Jan. Globočnika. Lindstva je sicer privrelo hitro mnogo skupaj, in tudi dve brizgalnici ste bili kmalu na mestu nesreče, pa, — glej nezgodo! vsled hudega mraza je voda v brizgalničnih ceveh zamrznila. in tako je postalo oboje toliko koristno orodje nerabljivo. Ker stoji Palmadski mlin skoraj tik goreče žage, Škarjevska lesena hiša pa le za spoznanje dalje proč na drugej strani, in ker je bilo poleg tega še okoli obeh žag obilo lesa nakopičenega, je bila nevarnost jako velika. Bog ne daj, da bi bil pihal tako hudi veter, kakor je vlekel poznej čez dan, silna nesreča^ bi bila lahko to za onkraj Sore stoječe Srednje Železnike, kjer je še več streh z skodljami kritih Tudi Spodnji Železniki bi bili v veliki nevarnosti. Pa Gospod Bog nas je oči vidno varoval. Ozračje je bilo skoraj popolnoma mirno, in lahka sapa, ki je včasih povlekla, vlekla je le na stran, kjer ni bilo nobene nevarnosti. In tako nam je Gospod Bog milostno odvrnil pretečo šibo. Sploh pa moramo Bogu in sv. Florijanu biti od srca hvaležni, da nam glede ognja v našem, v tej zadevi tako nevarnem kraji, tako milostno prizanašata.
Zadnji veliki požar je bil pri nas 1. 1846., ko so bili pogoreli skoraj vsi Zgornji Železniki, in je bilo škode blizu 50.000 gld. — Leta 1869. je pogorela spodnja fužina, od takrat je bil menda še pet-
krat ogenj, pa vselej je pogorelo le po eno poslopje, da si so bile vselej hiše in poslopja v neposredni bližavi. To je res prav očividno Božje varstvo, za kterega moramo Bogu in sv. Florijann prav od srca hvaležni biti. Naj bi nam ta velika pomoč ostala neodtegnjena tudi še za naprej!	L.
Razgled, po svetu.
Avstrijsko. Veliki nemiri vladajo po vseučiliščih. Tudi sem je zašel Wolfov duh. Nacijonalni visoko-fiolci napadajo slovanske visokošolce in jim ne puste vstopa k predavanjem. Taki nemiri so se ponavljali zadnji čas na Dunaju, v Gradcu in Pragi. Predavanja so ponehala, profesorji so se morali udati surovim nacijonalcem. Slovanski vseučiliščniki so se zbrali ter sklenili varovati akademiško prostost, ki se jim je kratila od nacijonalcev. Šli so k rektorju, ki jih je miril, da hoče strogo preiskovati vso stvar in kaznovati nemirneže. S takimi obljubami se gotovo ne bodo zadovoljili visokošolci. Slovenski de želni poslanci na Kranjskem in Štajerskem so in-terpelirali vlado in zahtevali odločno, naj se takoj napravi red in skrbi za varnost slovanskih vseuče-lišnikov.
Dunaj. 28. pr. m. je obolel dunajski nadškof dr. Angerer. Zdravje se je zadnje dni zboljšalo cerkvenemu dostojanstveniku. Nedavno ga je obiskal nadvojvoda Oton in se mudil pri njem četrt ure.
Ogrsko. 22. marca odpotuje velik romarski vlak v Rim k 20letnici sv. očeta. Vodstvo je prevzel z dovoljenjem kneza prvaka papežev dvorni kapelan Konig.
27. pr. m. je bila v Pečuhu slovesna instalacija novega škofa Samuela Hettyei a. Prvak-kardinal se ni mogel vdeležiti slavnosti, ker se je bil nekoliko prehladil. Novega škofa je pozdravilo 29 raznih deputacij.
Dan prej 26 pa je obhajal 25letnico grško-katoliški škof Pavel v katedrali varaždinski. V vseh cerkvah so se vršile zahvalne sv. maše. Škof je bil odšel na svoje posestvo v Sclatini.
Djakovarski škof Strossmayer bode obhajal 16. t. m. 60letnico mašništva; od leta 1850. vlada prevzvišeni vladika škofijo 4. t. m. je dosegel starost 83 let. Njegovo ime vživa med Hrvati in sploh med vsemi rodoljubnimi Slovani velike simpatije.
Galicija (Židovsko maščevanje.) Znano je, da se židje po največ pečajo s kupčijo in da so zelo nejevoljni, ako se drzne kdo jim nasprotovati. To se je pokazalo nedavno v mestecu Domborteleku. Župnik Natolia je uvidel goljufijo Židov pri kupčiji in jej hotel storiti konec. V to svrho je ustanovil več kon-sumnih društev. Seveda se je s tem zmanjšala kupčija čifutov. Sklenili so tedaj se maščevati nad duhovnikom Ko se je nekoč vračal od obhajila domov, napadli so ga nenadoma poljski židje in ga tako premikastili, da je le malo upanja, da bi še okreval. Kaj takega se drznejo Abrahamovi sinovi nad duhovniki. Seveda je to mogoče le v Galiciji.
Bumun8ko. Katoliško življenje se prav lepo razvija zadnja leta, odkar sedi na škofovskem stolu v Bukareštu msgr. Hornstein. Ta cerkveni dostojanstvenik je jako priljubljena oseba ne samo pri katoličanih ampak tudi pri razkolnikih. Rumunski kralj
prisostvuje vsako nedeljo sv. maši v dvorni kapelici in potem se razgovarja prijateljski celo uro z nad-škofom. V mnogih krajih se mu je posrečilo sezidati katoliške cerkve; v nekdanjem glavnem mestu Ru-munskega v Tirgovesti bo v kratkem blagoslovljena nova katoliška cerkev, ki bo jedna najlepših Mnogo si prizadeva msgr. Hornstein, da bi se mu posrečilo dobiti denarnih pomočkov, da sezida v glavnem mestu Bukareštu cerkev za zjedinjene Rumunce, kojih je okoli 4000. Ako se mu to posreči, potem je upati mnogo spreobrnjenj.
V Briksenu na Tirolskem j« bil nedavno velik krščansko nemški ljudski shod. Dr. Wendelm je pojasnjeval, kako hudobno in podlo je ono obrekovanje, ki se zlasti zadnji čas večkrat čuje pri zagrizenih nemških nacijonalcih: „Obrnimo se od sovražnika vseh Nemcev — od papeža." Govornik je pokazal iz male dogodbe. povzete iz življenja našega sv. očeta, kako neosnovane so take trditve. „Papež Leo XIII. ljubi vse narode, — je dejal — zlasti pa še nemško ljudstvo. Nekoč je šel papež v cerkev sv. Petra na grob sv. apostolov molit. Hotel je biti sam. Minevale so ure. a sv. oče se ni povrnil iz cerkve. V vatikanu so ga pričakovali v strahu meneč, da se mu je pripetila kaka nesreča; čez nekaj časa se predrzne nekdo izmed dvornikov iti k sv. očetu in ga motiti v molitvi. Sv. oče je klečal zatopljen v pobožnost, ne vedoč kako dolgo že moli. Ko ga dvornik opomni, da je že pozno, vrne se ž njim v svoje prostore. Okoli stoječi ga vprašajo: „Sv. oče, kaj Ti je tako močno pri srcu?" Leo XIII. odgovori: Molil sem za nemško ljudstvo.
Laško. V Palermo je določil občinski odbor, da se mora zopet verouk vpeljati v ljudskih šolah To je zmaga katoliške stranke, ki se krepko razvija vkljub vsem oviram nasprotnikov; prišlo je 10.000 podpisov na župana, da naj se nemudoma začne poučevati verouk.
Rim. Povodom 60letnice mašništva je dobil sv. oče nebroj častitk in brzojavnih pozdravov od vseh vladarjev Evrope in drugih delov sveta, ravno tako od najvplivnejših državnikov, pisateljev in učenjakov. Važnega pomena pa je voščilo nemškega cesarja Viljema; kajti s tem je priznal, da obsoja surovo postopanje protestantov nasproti sv. očetu radi okrožnice Kanizijeve. Kakor se poroča iz zanesljivih virov, so hoteli mnogi nasprotniki sv. stolice pričeti na Nemškem kulturni boj.
Meseca marcija in sredi februarija prično pohajati v Rim veliki romarski vlaki.
16.	pr. m. se je končala v cerkvi sv. Petra slavnost v čast sv. Petru Fourierju. Slovesne maše so opravili kardinali Satoli, Cretoni in Vanutelli. Kardinal Satolli je imel sklepni govor; kardinal in državni tajnik Rampolla pa je podal veliki množici vernikov sv. obhajilo. Med tridnevnico se je bralo 400 sv. maš v čast sv. Petru. Mej duhovniki, ki so darovali sveto daritev, je bilo nekaj kardinalov, več nadškofov, škofov in opatov.
17.	pr. m. pa je sprejel sv. oče v avdijenci večje število rimskih plemičev, ki so mu prišli izrazit svojo udanost. Sv. oče jih je jako ljubeznivo nagovoril vpričo vsega dvora. Knez Colonna je prebral udanostno adreso. Konečno je predstavil sv. očetu posamezne člane kardinal Rampolla.
Ko so prišli poslanci čestitat laškemu kralju Umbertu k novemu letu, tedaj jim je priporočal, da naj se ne d repi rajo po nepotrebnem s sv. stolico.
Zreta. Kot guverner za Kreto je odločen grški princ Jurij. Rusija si mnogo prizadeva, da bi pregovorila sultana. Ta se noče uaati; Rusija bode s silo zahtevala, da sprejme sultan predložene pogoje Druge vlade se drže neutralno.
Belgija. Na gori Mont-Cesar se bodo naselili oo. benediktinci. Od tod jih bedo pošiljali kot misijonarje v južno Ameriko. Prej je bila tam državna ječa. potem last reda sv. Ivana. 1. 1783 pa se je prodalo to poslopje zasebnikom. Ustanovitelj opatije je Gerard van Caloen, ki bode po želji sv. očeta tudi v Braziliji naselil benediktince. Začasni ravnatelj samostana bode Robert de Herhove, sedaj ravnatelj nekega učilišča in brat deželnega predsednika flanderskega.
Namen pruskih nacijonalcev. Wolfovo glasilo „Ostdeutsche Rundschau" svetuje Štajercem, naj pre stopijo trumoma iz katoliške cerkve v protestantsko; kajti s tem korakom bodo pokazali, da so pravi Nemci po receptu: ,oni je pravi Nemec, ki je lu teran/ Namen teh protiavstrijskih nacijonalcev je, poluteraniti vse nemštvo ter je pripraviti za nemški blaženi rajh.
Mcnakovo. Kako slabo plačo imajo katoliški duhovniki na Bavarskem, kaže smrt nedavno umrlega kapelana v Mallersdorfu Prehladil se je, ko je šel obhajat, in začel je hirati. Njegov tedenski zaslužek je znašal 3 marke; ker si na ta način ni mogel nič prihraniti, od doma nobene podpore dobil ni, morala bi skrbeti zanj občina. V pravem času so se ga usmilile redovnice in ga vzele pod svojo streho kjer je kmalu umrl. Tako se pripeti mnogokrat duhovniku, ki se je trudil po šolah 12 let in nazadnje nima toliko, da bi se preživel. .Kdor altarju služi, mora od altarja živeti" in ne stradati. — Naj primerja človek plačo duhovnikov in uradnikov in opravila obeh! —
Francosko. V Parizu živi na Montmartru kot frančiškan prejšnji francoski državni podtajnik Tur-quet, ki je bil prej socijalist in velik nasprotnik ka toliške cerkve. On je deloval na to. da se je izdal poseben odlok, ki odstranjuje iz šol ime Boga. Mož se je spreobrnil, odložil visoko službo, šel v frančiškanski samostan in sedaj se peča jedino le z ubogimi. Nedavno je imel pridigo, v katerej je mej drugim to izpovedal: „Prav dobro 3e počutim pri frančiškanih. Tu najdem pravi socijalizem, med tem ko sem ga zastonj iskal po širnem svetu in po shodih bogotajskih socijalnih demokratov Tu v svoji celici, v kapeli in med 500 ubožci, katere moram oskrbljevati, najdem mir in zadovoljnost, tu se čutim srečnega. Moja dolžnost je sedaj, da skušam odpraviti nevarni šolski odlok, katerega sem izdal jaz s pomočjo svojega prijatelja Ferryta.
Špansko. Nedavno se je povrnil vojak Guillermo del Olmo iz Kube v svojo domovino. Mati je pričakovala sina na kolodvoru. Ko pride vlak na postajo, skoči vesela mati k sinu. hoteč ga objeti. Sin jej prihiti nasproti, se vrže poln radosti v njeno naročje — a v istem hipu izdihne dušo. Nepopisno veselje zagledavši mater je umorilo sina. Ta ganljivi prizor je pretresel vse navzoče. Predsednik provincije. ki
se je pripeljal z ravno tem vlakom, je ukazal pokopati vojaka na državne stroške.
Stanje katoliške cerkve na Angleškem. Katoličanov je na Angleškem lOVi milijona, in sicer ima Angleška sama 1,500.000. škotska 365 000, Irsko 3,549 960, Canada 2 600 000, ostanek pripada Avstraliji. Število nadškofij, škofij, apostolskih vikarijatov in prefektur je 170; kardinali so 4. Na Angleškem samem je 1 nadškof, 15 škofov, 1 apostolski vikar, 259S duhovnikov, 1482 cerkva in kapelic. Škotska šteje 2 nadškofa, 5 škofov, 421 duhovnikov, 350 cerkva in kapelic; na Irskem se je zadnje leto število duhovnikov pomnožilo za 29, kapelic in cerkva za 20; 31 katoličanov je v gosposki zbornici in 73 v poslanski.
Česa se najbolj boje liberalci in židje ? Nič bolj se liberalni in židovski listi ne boje nego besede, Jezuit." In zakaj imajo tak strah pred njimi? Zato ker so jezuitje neutrudljivi v misijonskem delovanju, v podučevanju mladine, v raziskovanju vednosti in umetnosti in v. gorečnosti za poznavanje besede božje in izveličanje duš. Ker zagovarjajo povsodi in vselej resnico in se ne boje lažnjivih nasprotnikov, zato jih liberalno židovski listi vedno zasramujejo in psujejo. — Jezuitski red šteje danes po vsem svetu 6000 duhovnikov. 4416 novice v in klerikov. 3835 bratov. Razdeljeni v 22 reiovnih provincij, žive v večjih ali manjših samostanih in nosijo povsodi redovno obleko. Največ udov šteje nemška provincija: 1662 duhovnikov in 1441 klerikov. Vseh skupaj je 14 241 po celem svetu, in vendar se jih liberalno-ži-dovska klika tako boji.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec februvarij (svečan) 1898. (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.)
a)	Glavni namen.
Mornarji.
b)	Posebni nameni:
10.)	Sv. Školutlka. Benediktinski red. Obžalovanja vredna slepota mnogih katoličanov v zadevah mešanih zakonov. Hromi.
11.)	Sedem ss. nstanovnlkov reda servltov. Odvrnitev grozne goveje kuge v Afriki. Spreobrnitev bramancev. Neozdravljivi.
12.)	Sv. Hajnrad. Duhovni in obhajanci. Srednje šole.
13.>	Sv. Katarina Rtška. Odločna odvrnitev posvetnega duha od cerkvenih občin.
14.)	Sv. Valentll. Škofija ljubljanska. Nedeljski počitek pri železničarjih. Vestni posli.
15) Praznik trpljenla našega O. J. Kr. Duh zatajevanja. Bolni duhovniki. Da bi neodrasli otroki ne izgubili starišev.
16.)	Sv. JullJailA. Žrtve greha. Silne skrbi vsled dolgov. — Izpiti.
17.)	Sv. Teodnl. Združeno delovanje za družabni in gospodarski red. Dušni blagor tvorniških delavcev. Volitev poklica.
n. Bratovske zadeve N. I). Gtospč presv. Jezusov. Sroa.
V molitev priporočeni:
Na milosUjive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, naših angeljev
▼arhov in vseh naših patronov Bog dobroincuodvrni od naše dr-iele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešesto-vanje in vse nečistosti, sovraštva. Dreklinjevanja in vse poiastne pregrehe. — Stvar, ktera dela veliko skrbi,.da bi se srečno izšla in pregnala velike skrbi.
Listek za raznoterosti.
Umrl je v Preserjah ondotni č. g župnik in zlatoroašnik Ignacij Podobnik. Pokojnik je bil jako priljubljena oseba. Svetila mu večna luč!
Inštalacija. V nedeljo 6. t m so prevzvišeni gospod knez in nadškof slovesno inštalirali po veliki maši novega prošta novomeškega mil. g. dr. El-berta. Izročili so mu ključe, mitro in palico. Po končanem obredu zapel je mil. prošt zahvalno pesem.
„Slava Bogu" IV. zvezek, ki obsega postne, velikonočne. za sveti križev pot in misijonske napeve, zložil P. Angelik Hribar O. M, toplo priporočamo za to dobo.
Partitura velja 1 gld. 20 kr, vsak glas pa 20 kr. Dobi se na porti v frančiškanskem samostanu.
Potres je bil v soboto 5. febr. v Ljubljani ob 3. Bil je precej močan sunek in je trajal kake dve sekundi. Smer mu je bila od jugovzhoda proti se-vero-zapada. — Potresa reši nas, o Gospod!
Koliko stane en Žid? Nedavno je padel v Me-ranu na Tirolskem bogat žid v potok. Na njegovo vpitje je prihitel neki delavec ter rešil Žida gotove smrti Rešeni podari delavcu bogato darilo — 60 kr.; kaj takega gotovo ni pričakoval delavec, ki se je postavil zanj v smrtno nevarnost. Po vseh gostilnah je bila govorica o tem dogodku, občen smeh je bil po ulicah, ko se je to zvedelo. 60 kr je zadostno plačilo za rešitev jcdnega Žida; kajti žid je s tem darilom sam priznal, da ni več vreden.
Kako je naraščalo število katoličanov v posameznih stoletjih? Zanimalo bo vsakega bralca, če zve, kako se je sv. vera tekom 19 stoletij širila po celem svetu Zato podajemo čitateljem statistiko v okroglem številu: koncem prvega stoletja je bilo na svetu 500 tisoč kristjanov; koncem druzega stoletja 2 milijona, koncem tretjega 5 milijonov, koncem četrtega 10 milijonov, koncem petega 15 miljonov, koncem šestega 25 milijonov, koncem sedmega 29 milijonov, koncem osmega 30 milijonov, koncem devetega 40 milijonov, koncem desetega 56 milijonov, v završku jednajstega 70 milijonov, v završku dvanajstega 80 milijonov, koncem trinajstega 85 milijonov, koncem štirinajstega 90 milijonov, koncem petnajstega 100 milijonov, koncem šestnajstega 125 milijonov, koncem sedemnajstega 185 milijonov, koncem osemnajstega 250 milijonov in ob koncu devetnajstega stoletja jih štejemo 300 miljonov. Hitremu prirastku se moramo toliko bolj čuditi, če pomislimo kake ovire so se in se še stavijo razširjanju sv. vere.
Devica Orleanska svetnicam prišteta. Na prošnjo škofa Orleanskega se bo kakor hitro mogoče proglasila za svetnico devica Orleanska Jeanne d' Are (izg. Žan d-Ark). Ko je bil napomnjeni škof nedavno pri papežu v avdijenci, so mu sv. oče obljubili, da hočejo zavoljo njegove prošnje ves proces pospešiti. Povedali so mu tudi, da bi bilo prej še 271 mrtvih
prištetih blaženim oziroma svetnikom, če bi on ne bil posebej prosil za Ivano. Vendar bo pa tudi sedaj preteklo gotovo pet let, predno se vse preiskavanje izvrši — znamenje, kako natanko se vse pregleda in preskusi. Na podlagi zadostnih dokazov se je škof Orleanski tudi izrazil, da je Jeanne d' Are znamenita prikazen v krščanstvu, in se da primerjati s Katarino Sijensko. Mogoče bo kakega bralca tudi zanimalo, če povemo, da je bil zadnji potomec brata Ivane Orleanske neka višja glava na kolodvoru v mestu Rouen, kjer je tudi umrl
Svetovno znani čudež v Neapelju. Celo tisočletje se že ponavlja v Neaplju vsako leto dvakrat dogodek, kterega kljub vsem poskusom ne morejo razložiti po naravnem potu.
Sv. škofa Januarija je dal Doklecijan po dolgih mukah obglaviti; njegovo kri hranita dve steklenici, glavo pa srebrna doprsna podoba. Prvo nedeljo meseca maja in 19. septembra in v celi osmini postavljajo steklenici prav blizu glave. Ljudstvo se zbere in poje, in če se čudež noče takoj narediti, joka in zdihuje. Suha kri postane tedaj naenkrat tekoča toda v različnem času Sedaj takoj, ko postavijo steklenici k glavi, sedaj še le čez 15, 20, 30, 50 minut, včasih tudi še le čez 1 uro ali še čez delj časa. 19 septembra 1897. je postala tekoča čez 3 četrt ure, jeden dan potem že čez 13 minut, tretji dan potem že čez 3 minute, četrti dan pa v tre-notku. Kri je sedaj zelo rdeča, sedaj temno rdeča, sedaj belkasta, sedaj črna, včasih napolni steklenici do vrha, včasih le do polovice, sedaj se peni. tu in tam pa je videti v steklenici kose strjene krvi. Ko pa odstranijo glavo, se kri zgosti in postane trda.
Nobena druga kri nima teh lastnostij, kar so dokazali neštevilni poskusi. Hrani se tudi kri in glava mnogih drugih mučenikov, toda nikjer se ne dogaja kaj tacega. Mnogo jih je že poskušalo razložiti to čudovito prikazen, toda zastonj Zato Nea-politanci posebno časte sv Januarija, in ga kličejo v vseh stiskah na pomoč. Kadar je Vezuv pretil s poplavljenjem, so šli s sv. krvjo v procesiji proti besnečemu ognjeniku, in lava ni naredila nobene škode Tudi za časa kuge so se zatekali Neapolitanci k krvi sv. Januarija, in vselej so bili rešeni strašne bolezni.
Če je torej kri jednega svetnika odvrnila toliko nadlog, koliko bolj bo to storila kri Jezusova, ki je odrešil celi svet. Kako goreče iz zaupljivo bi morali torej mi častiti sv. kri Odrešenikovo, ki ne teče samo dvakrat v letu, marveč se preliva vsak dan na oltarjih. Zatecimo se torej zlasti v sedanjem času, ko vse toži o nadlogah, revščini, prepiru in nezgodah, pogosto in zaupljivo k drogoceni krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa!
Tako si boš pridobil blagoslova Božjega. Neki pobožni deček je šel vsak dan štirikrat v cerkev in je pobožno molil pred Najsvetejšim. Pot ga je namreč vselej, kadar je šel v šolo in domov, peljala mimo dveh cerkev. Kljub vsemu zasmehovanju ni opustil te lepe navade ves čas svojega šolanja.
Nekoč ga vprašajo, kako je vendar to, da obiska nikdar ne opusti. Deček odgovori: .Kaj bi vi rekli, če bi šel jaz mimo svojega očeta, in bi ga ne pozdravil? Kaj ne, da bi vsi z glavo zmajevali in mi očitali, da to ni lepo od mene. — Izveličar je pa
tisočkrat več, kakor moj oče. Kako bi torej mogel iti mimo njega, ne da bi ga pozdravil?"
Vrli dečko je postal mašnik, škof in pozneje kardinal. In še dandanes je znan in slovit pod imenom — kardinal Bellarmin. —
Obisknj tudi ti pridno Jezusa v tabernaklju, in blagoslovil te bo, da boš celo večnost v nebesih znan in slovit, neizrečeno vesel in srečen.
Prostovoljna smrt v ognji- Pri Bramancih v Indiji je navada, da sežgejo telo umrlega moža. Pa to še ni vse. Zapuščene žene mislijo, da morajo ob smrti moževi tudi same zgoreti. Zato se vržejo prostovoljno na grmado, ki žge telo moževo. Ta vera je razširjena tudi med knežjimi ženami.
Kakor priča statistika, katero je napravila angleška vlada, se je dalo od leta 1824 nič več kakor 5995 vdov na gromadi sežgati.
Ko so Angleži spravili Indijo pod svojo oblast, so skušali z vso odločnostjo to navado odpraviti. Toda vdove so že postale tako fanatične, da so gla sovale za nadaljevanje sežiganja. Sedaj se je Angležem vendar posrečilo, da so iz svojih pokrajin pregnali to grdobijo. Drugod pa sežiganja skrivši še vedno nadaljujejo,
Toliko žrtvujejo Indijanke za hudiča! — Kako sladko in lahko pa je breme našega Izveličarja! Kako malo zahteva od nas — in ali mu mi dajemo vsaj to? Koliko nam Jezus ponuja v sv. obhajilu, in vendar nas morajo mnogokrat siliti, da vzamemo njegova darila
Dva mlada napadovalca sta nedavno ulomila v St Paulu v Ameriki v stanovanje šolskih sester, hotela krasti. O pravem časn so jih zapodili. Blizu cerkve sta naletela na č. g. župnika Ogulina ter ga silila, naj jima izroči gotovino, katera je pa znašala le 10 centov, ker se ie g. župnik ravno povrnil iz nekega obiska revežev.
ladijski fakirji. V Indiji žive ljudje, ki se v po-tolaženje bogov tako f>okore. da marsikaterega katoličana osramote Imenujejo jih berače, spokornike ali fakiije.
Z bobnom, napravljenim iz človeških črepinj, hodijo od hiše do hiše in prosijo potrebnega živeža. Bičajo se grozovito. Mnogo jih gre v samoto, kjer žive ob koreninah in zeliščih, spejo na tleh ogrnjeni z umazanimi cunjami, in se dajo mučiti različnemu mrčesa. Kadar zgnije odeja in jim pade z života, si priberačijo novo. Dragi zopet se vsedajo v otlo drevo, v katero so od zunaj na znotraj nabiti žreblji, tako da se spokorni k ne more nasloniti, da se ne bi ranil. Tretji stojijo cela leta po konci in držijo roke kvišku, da jim konečno telo otrpne. Zopet drugi drže toliko časa roke sklenjene, da jim nohti prira-stejo na dragi strani skozi kožo. Nekateri izkopljejo veliko jamo in se notri nsedejo in zasujejo le, glava je prosta, da morejo dihati. Dragi se usedejo na tla in gledajo toliko časa v solnce, da oslejse. Mnogo je tacih. ki se usedejo med štiri grmade, in se ondi polagoma f)eko. Dragi nosijo težko železno omrežje, skozi katero gleda le glava, na svojih ramah, in ga ne odlože do smrti.
Taki so indijski spokorniki ali fakirji, katerih je v mestih in vaseh dosti.
Kakšen pa je v primeri z njimi kristjan, ki ne spolnuje postne zajrovedi, ki zamadi iz leaobe sv.
Odgovorni urednik Avgust Pneihar.
mašo, ki odlaša spoved in sv. obhajilo ali celo opasti in vsako nedeljo in praznik po gostilnah ,kapice prevrača?"
Večerni zvon mu je rešil življenje. Na Španskem je lepa navada, da pri angeljskem češčenji vsak popusti svoje delo in moli. In ta navada je okoli leta 1830. rešila hrabremu možu življenje. Tedaj se je poganjal za prestol španski Don Carlos, stari oče sedanjega na Francoskem živečega kompetenta za isti prestol Don Carlos a. Toda njegovi nasprotniki so ga zmagali. Mnogo karlistov je bilo vjetih. med drugimi tudi hrabri Don Zavalla. Prignali so ga pred sodišče, in po kratkem posvetovanji zavpije predsednik sodišča: .Pripravite mu spovednika!- Mirno se je uklonil Don Zavalla ukazu, ki je bil isto kakor smrtna obsodba in vpraša ponižno: .Kdaj pa?" .Pol ure pred Marijinem zvonenjem." odgovori sodnik Določeni čas pride, in vojaki peljejo Don Za-vallo na morišče. Ondi je čakala velika množica ljudij. ki bi bila rada videla, kako se bo obnašal pogumni Zavalla pred kterim je vse trepetalo, v smrtni ari. Vojaki so že pripravljeni. Častnik jim zaukaže: .Napnite!" Sedem smrtonosnih cevij meri na Zavaliova prša. Častnik odpre usta in hoče ravno zavpiti: .Ustrelite!" — Ko zadoni iz bližnje cerkvice zvon opominjajoč k molitvi. Hi|X>ma povesijo vojaki puške, stoje tiho, častnik se odkrije, in Don Zavalla pade na kolena, da še enkrat pred smrtjo počasti nebeško Kraljico in se priporoči njeni priprošnji. Tadi radovedna množica jsade na kolena in moli z njim. Ko je atihnil večerni zvon, in je Don Zavalla vstal, da bi pretrpel smrt, zagleda množica jezdeca ki jaše v divjem diru proti mesta in maha z belo rutico. Veselje zavlada med zbranim ljudstvom; maščevanje in jeza sta izginila vsled pobožne molitve. Zavalla je jezdec prinesel pomilo-ščenje Kdo je bil njegov rešilec, ni zvedel.
Dober odgovor. Na Francoskem so prenesli v nekem mestn iz male kapele v novoposvečeno cerkev sv. Rešnje Telo. Mnogo Ijadij se je zbralo v kapeli, da bi s prižganimi svečami spremili Kristusa s procesijo v cerkev. Med temi je bil tadi vojak. .Dobri vojak" — mu zašepeče nekdo na uho — .ali se upate z nami iti ? Ako vas vidijo tovariši, vas bodo zasmehovali vsled tega". Vojak se začudi tema vprašanju in pravi: .Ako srečam višjega častnika, ga pozdravim; kdo pa mi more v zlo šteti, ako skažem tudi Bogu dolžno čast?"
Srce Jezusovo. Na Nemškem se je obhajal v vasi N. sv. misijon. Neki pijanec se ga ni hotel vdeležiti, dasi se je žena prizadevala na vse mogoče načine, da bi ga spravila v cerkev. Kot odgovor je čala le kletev. Proti koncu misijona pravi žena: .Pojdi saj pogledat podobo Srca Jezusovega, ki je izpostavljena v cerkvi, in katero vsi občadujejo". Mož jo uboga, gre v cerkev in gleda podobo. Na prvi hip zapazi veliko rano in križ na Srca. .Ta križ si ti napravil", ma pravi neki notranji glas. To ga presune, nekaj časa stoji zamišljen pod podobo, potem pa gre v spovednico in prav skesano prejme sv. obhajilo. Domov prišedši objame svojo ženo in otroke in pravi: .Do sedaj sem vas pohajševal, odslej pa vam hočem napravljati veselje in vam kazati dober vzgled." Ravnal se je po dani obljabi in živel popolnoma drugače in pobožno.
— Tiskaiji in založniki Jožef Bl&snikovi nasledniki v Ljubljani.