Stav. 2B3.
V Trstu, v lertk dM 10. novembra 1914.
Letnik XXXIX
W»fij« vtak dan, tuđi ob nedeljah to praznikih, cb 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob • dopoldne.
'Jraaoftve: UUca Sv. Pkailfti AsUfceg« »t 20, L nadatr. — VM ioptr: naj se paHIJajci mlnlftvu IMm. NsfruUrana
rokopisi M os vreča Ja
e «tsll ta odgmm* .Edinosti". — TUk tisksrns .Edlaesti'. rplssns islnai a (jiuif t TMc, ulica Sv. PrtnOSu Hrtfcsfi K M TridN inM«n In uprava «ev. 11-57. Narolslas aaala: Za celo lalo	K JJ-
Za aedslfefca ladafa ■ adb lafet .*••••* xa asi Ma ,...*•••.•«••«••

i i
Posamezne štsvtlke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se raCttoajo na milimetre v Slrokostl ene kolone
Cene: OglaSl trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvala, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 30 yia
Oglasi v tekstu Usta da pet vrst.........K
vsaka nadaljna vrsta................, TU
Mali oglasi po 4 vinarja beseda, najmanj p« 40 vinarjev. Oglase sprejema fntcratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se poBIJajo upravi Hala. Plačnjs se idOjafno le
upcavl .Edtaoad". — PtaBtln to« se v Trstu. Uprava In taseratni oddelek se nehaMa v uMcf Sv. FraaUa «. 2a — PottnefaranUaftni rahia «. Ml.fcl
novt hudi m m MJUdd (ML - lutktte ladUe posesajo zopet • boj. - Ruski napad na vztaodno-priisko melo pri jezeru Wysztyten odbit.
Z jllžnftfl hallftfl.
DUNAJ, 9. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
9. novembra. Naše operacije na južnem bojišču potekajo vsekakor uspešno. Toda d očim je naše prodiranje preko črte Šabac-Lješnica ob močno okopanih gorskih vznožjih zadelo na najhujši odpor, so se tridnevni boji na črti Loznica-Kru-panj-Ljubovija že končali s popolnim uspehom.
Tu nahajajoči se sovražnik je obstojal iz tretje srbske armade pod generalom Pavlom Šturmora In iz prve armade pod generalom Petrom Bojevičem, skupno 6 divizij oziroma 120.000 mož. Obe te dve armadi se umikati sedaj, po izgubi junaško branjenih pozicij, od včeraj proti Va-Ijevu.
Naši zmagoviti armadni zbori so dosegli včeraj zvečer Loznico na vzhodu obvladujoče višine in glavni greben Sokolske planine jugovzhodno od Krupanja.
Veliko število ujetnikov in uplenjenega vojnega materijala. Posameznosti manjkajo.	__
Z nemiko-francoskesfl bojišča.
BERLIN, 9. (KorJ VVotffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 9. novembra dopoldne.
Včeraj je zopet obstreljevalo več sovražnih ladij naše desno krilo, a jih je naša artiljerija hitro pregnala.
V večernih urah iz Nieuporta izvršeni in ponoči ponovlleni napad sovražnika se je popolnoma ponesrečil.
Kljub najhujšemu odporu naši napadi pri Vpernu napredujejo sicer počasi a stalno.
Več protinapadov jugozapadno od Voerna je bilo odbitih in ujetih več sto mož.	_
Predrzna vožnja nemške mornarice do Yarmcutha povzročila na Angleškem velik strah pred špijonažo.
LONDON, 8. (Kor.) Mornariški sotrud-nik lista »Daily Telegraph« piše: Pisma iz Varnioutha in okolice izražajo svoje začudenje nad tem, da listi niso dovolj upoštevali važnosti prihoda nemške mornarice pred Yarmouth.
Naslednja v listu »Daily Mail« dne 7. t. m. priobčena poročila dokazujejo, da je ta predrzna vožnja nemške mornarice povzročila na angleškem nepopisen strah pred špijonažo: Včeraj se je govorilo, da so bile v noči pred nemškim prihodom ceste na vzhodnem obrežju zasedene po vojaštvu, ki je, iskajoč nek sumljivi motorni voz, ustavilo in preiskalo vsaki avtomobil. Kakor se čuje, je operiral neki avtomobil z neko prenesljivo brezžično štacijo in nekim aparatom za znamenja.
Na obrežju južno od Cromerja je zapazila neka vojaška patrulja, kako sta zletela dva vgolobac iz strešnega okna neke osamljene hiše, kako sta nekaj časa krožila nad hišo in potem izginila v daljavo, leteč nad Severnim morjem. Hišo so obkolili in šiloma odprli, a našli so prazno.
Na zapadu je pričakovati novih nemških napadov.
LONDON, 9. (Kor.) »Morning Post« piše: Ker so Nemci na vzhodni fronti dosegli linijo Varto in poslali svoje najboljše čete na zapad, je najbrže pričakovati pri Yprčsu in La Bassee nove napade. Pritisk ruskih armad je še predaleč od nemškega ozemlja, da bi mogel postati obču-tem. Poročila o novih nemških napadih na različnih točkah dokazujejo, da na nemški strani še ni nastopila utrujenost, kakor morda kdo misli.
Z nemilio-rnsKesn bojltto.
BERLIN, 9. (Kot.) Veliki glav«! stan, 9. novembra dopoldne.
Na vzhodu je bil napad močnih ruskih sil severno od jezera \Vysztyten odbit s težkimi izgubami za sovražnika. Vjeli smo nad 4000 vojakov in uplenili 10 strojnih pušk.
Vrhovno nrmadno vodstvo.
< Jezero \Vysztyten se nahaja ob rusko-pruski meji, severno od Suvalkija. Op,)
Vojna s Turčijo.
CARIGRAD 8. (Ob 5. uri pop.) Uradna objav3 glavnega stana javlja:
1 aožjo pomočjo so naši včeraj prekoračit1 egiptovsko uiejo.
iVes m» je »usko brodovje zateklo v svoja -.ojaa pristanišča, je naše brodovje bombardiralo Poti, ki je eno najvažnejših pristanišč v Kavkazu. Obstreljevanje je pro-vzi očiJo škode.
Ko so naše orožnBtvo le naša plemena uničila v Akabu Izkrcane angleške čete, so se štiri tam nahajajoče se angleške križarke umaknile. Ostala je tam le še ena križarka.
CARIGRAD 8. (Ob 7. url zvečer.) Poročilo glavnega stana, objavljeno v »Agen-ce Ottomane«, pravi:
Glasom ravnokar došlih poročil so bili po dvodnevnih bojih na kavkaškem ozemlju Rusi poraženi. Naša armada je zasedla sovražnikove pozicije.
CARIGRAD 8. (Ob 10. uri zvečer.) Druga objava glavnega stana o turški zmagi na kavkaški meji pravi:
Med tem, ko je naša konjenica prodirala preko Kagismana proti sovražniku, je naša glavna vojska napadla cen trum ruske armade, ki je bil sestavljen iz močnih bojnih sil. Po hudem boju, ki je trajal dva dni, smo sovražnika porazili. Naša armada je zasedla pozicije, ki jih je sovražnik zapustit
ATENE, 9. (Kor.) »Agence d'Aihenes« objavlja sledeče poročilo:
Dva angleška torpedna čolnna sta obstreljevala brzojavni postaji Saarmusak in Ajasmand. Turki so izpraznili Moskhoni-zijo.
Neki mal grški parnik, ki je vozil z angleško zastavo, so Turki potopili pred Ai v ali jem. V Smirnl la Vrnil je izbruhnila med prebivalstvom velika panika. Grki beže iz mesta.
V Alvall je prispel neki angleški torped-ni čoln, da vzame na krov angleškega konzulat, a turške oblasti ga nočejo izpustiti.
Izmenjava brzojavk med višjim armadnim poveljnikom, nadvovodom Friderikom in
turškim vojnim ministrom Enver pašo.
CARIGRAD, 8. (Kor.) Višji armadni poveljnik, nadvojvoda Friderik je naslovil na vojnega ministra Enver pašo brzojavko, v kateri izraža svoje veliko veselje in zado-voljnost na tem, da se Turčija s takim pogumom udeležuje vojne, katero bije Av-stro-Ogrska za pravičnost in civilizacijo. Nadvojvoda pozdravlja vojnega ministra kot poglavarja slavne armade, ki bo zmagala skupnega sovražnika in pripominja, da smatra vspeh turške mornarice kot dobro predznamenje. H koncu čestita nadvojvoda vojnemu ministru Enver paši in mornariškemu ministru Djavid paši, kateremu se je posrečilo v tako kratkem času spraviti skupaj tako izvrstno mornarico.
Vojni minister Enver paša je odgovoril brzojavno ter se nadvojvodi zahvalil za čestitko. Izrazil je tudi svojo željo, da bi Vsemogočni podelil zmago Otomanom in njihovim orožnim bratom, ki se bojujejo proti sovražniku države in humanitete. Brzojavka zaključuje z besedami: Prijeli smo za orožje s trdnim zaupanjem, da iz-vojujemo svobodo za milijone nedolžnih. Brzojavka je podpisana samo: Enver paša, vice generalissimus otomanske vojske in mornarice.
Novi turški minister za javna dela.
CARIGRAD 8. (Kor.) Brat velikega vezirja, princ AbbasHalim paša, je imenovan ministrom za javna dela.
Poziv armenskega patriarha mm Armence.
CARIGRAD 9. (Kor.) Armenski patrijarh je razposlal vsem armenskim škofom in vikarjem okrožnico, v kateri jim priporoča, da naj poživljajo Armence k izpolnjevanju njihovih dolžnosti napram otomanski domovini.
Armensko časopisje brez izjeme poživlja v oklicih armenski narod k obrambi domovine.
List »Azatamarst« izvaja: Mi se upremo okupaciji ozemlja, na katerem bivajo Armenci, od strani tujcev. Armenski narod ne sme postati spekulacijski objekt kake tuje vlade. Armenski vojak naj se bojuje z odločnostjo na vseh mejah, ki bi jih prekoračil sovražnik.
Turški list k aretaciji avstrijskega in turškega konzula v Tebrlsu.
CARIGRAD 9. (Kor.) Razpravljajoč o aretaciji in odvedbi avstrijskega in turškega konzula v Tebrisu, opozarja »Terd-žumani Hakikat« na to, v kakem nasprotju se nahaja to barbarsko postopanje z uljudnostjo, ki jo je pokazala Turčija napram ruskim konzulom in funkcijonarjem v Turčiji in kako hinavski je carjev manifest, ki predstavlja Turke kot divje sovražnike krščanstva. List opozarja tudi na izgrede proti avstrijskim in nemškim trgovinam in poslaniškim poslopjem Avstrije in Nemčije v Petrogradu in nagla-ša, da Rusi po vsem tem nimajo nobene pravice, govorili v imenu civilizacije in krščanstva.
List vprašuje na to Perzijo, kako dolgo še misli prenašati to kršenje njene suvere-
nitete in zakaj ne porabi sedanje prilike, da si zopet pridobi svojo neodvisnost. Vrh tega bi morala Perzija izvršiti svojo dolžnost napram islamu.
Rusko poročilo o napadu turškega bro-dovja v Črnem morju,
PETROGRAD 9. (Kor.) Admiralski stan ruske mornarice razglaša poročilo glede dogodkov v Ornem morju, ki naj ovrže trditev, da bi bili pričeli s sovražnostmi Rusi. Poročilo se glasi:
Dne 28. oktobra zvečer se je brodovje v Ornem morju, potem ko je krožilo sem ter tja, vračalo v Sebastopol, ne da bi bilo zapazilo kje turško brodovje.
Dne 29. oktobra ob peti uri zjutraj je dobil poveljnik brodovja iz Odese poročilo, da sta se dve turški torpedovki ob treh zjutraj z rdečimi in zelenimi lučmi pod rusko zastavo utihotapili v odeško pristanišče. Dasi so se povelja turških tor-pedovk glasila v ruskem jeziku, je začela topničarka »Kubanec«, ko na svoje znamenje ni dobila odgovora, takoj streljati. Druga topničarka »Doneč«, ki je bila v ladjedelnici, ni niti imela časa, da bi bila streljala, ker jo je že prvi strel turške torpedovke pogreznil. Med obstreljevanjem od strani topničarke »Kubanec« sta turški torpedovki odpluli hitro na odprto morje. Izgubili sta en dimnik. Njun ogenj je povzročil topničarki »Kubanec« in neki sosedni trgovinski ladji in pa shrambam za nafto le neznatne poškodbe.
Ko je poveljnik dobil to poročilo iz O-dese, Je takoj naznanil obrežnim sebasto-polskim baterijam, da se nahaja v Ornem morju turško brodovje in je tudi odredil, da so odpluli čolni in vlačitelji z mrežami v varnost proti sovražnim torpedovkam.
Proti sedmi uri zjutraj se je približal »Sultan Javuz Selim« Sebastopolu ter začel obstreljevati obrežne baterije. Ruske ladje so dobro odgovarjale na ogenj, ki ni povzročil nobene škode. Več strelov je padlo v mesto, ne da bi napravili kaj škode ali zahtevali žrtev. Neki strel je zadel skladišče za premog, neki drugi železnico in tretji mornariški lazaret. Dva bolnika sta bila ubita, osem pa ranjenih. Istočasno je napadla flotifja torpednih čolnov, kateri je zapovedoval kapitan knez Trubeckoj, turško ladjo »Sultan Juvaz Selim«, toda močno streljanje sovražnikovo je oviralo nadaljevanje napada, med katerim je bil torpedni Čoln »Chine«, kateremu je zapovedoval lajtnant Poust, razstreljen. Ogenj ladje »Sultan Juvaz Selim« je trajal dvajset minut, nato je križarka odptula na odprto morje.
Na povratku iz Sebastopola je zapazil »Sultan Juvaz Selim« transportno ladjo »Pruth«, ki se je vračala. Zapovedano ji je bilo, da naj se uda. Ker ladja ni imela topov, je razobesila vojno zastavo in se obrnila proti obrežju. Poveljnik je zapovedal ladjo razstreliti. Pri tem je poginil z ladjo kot junak tudi lajtnant Rogovski, ko je hotel zažgati že drugo dinamitno patrono. Del posadke ladje »Pruth« se je rešil na rešilnih čolnih, del pa je bil vsprejet na turške torpedovke.
Ladje viačilke, ki so svoje delo med obstreljevanjem ustavile, so potem zopet pričele z delom. Nato je odplulo črno-morsko brodovje na odprto morje, da bi zasledovalo sovražnika, ki se je izogibal bitke ter se odpeHaf v Bospor.
Naše izgube so znašale: na ladji »Pruth« dva častnika, duhovnik ladje in šestindvajset matrozov, na torpednem čolnu »Chine« sedem mrtvih in sedem ranjenih matrozov, na »Kubanecu« sedem matro-zov ranjenih, na »Donecu« en zdravnik mrtev.
Kakor je dognano, so Turki nameravali istočasno z napadom na Sebastopol in O-deso obstreljevati tudi še druge točke našega obrežja. Križarka »Midilli« je obstreljevala Theodosio, križarka »Hami-dije« pa Novo Rosijsk.
Vojno v kolonijah.
lirska vstajo.
PRETORIJA 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Vladne Čete so prekoračile Vaal, zasledovale upornike in vjele 350 vojakov. Vstaši so zopet zasedli Harrysmith in razvijali svojo delavnost v več drugih o-k rajih.
Polkovnik Meutz poroča, da je po boju pri Bronkhorstpruitu od generala Aliil-lerja poveljevane uporniške čete zasledoval in jih v soboto iznenadil. Na strani upornikov so bili trije ubiti, 6 ranjenih in 4 vjeti.
Ćilenska vlada hdala naredbe slede striktne nevtralnosti.
LONDON, 9. (Kor.) Cilenski poslanik poroča listom, da Je mt vprašanja, ki so se stavila glede pomorske bitke n* paci-
fiškem obrežju, v čilenskem parlamentu odgovoril minister za zunanje zadeve v razsežni izjavi, v kateri je razložil od vlade izdane naredbe glede vzdržanja striktne nevtralnosti. Minister je nadalje izjavil, da je vlada dobila brzojavko, da je neka vojna ladja priplula pred Punta Caranza. Ker je mogoče, da je ta ladja ena onih, ki so se udeležile imenovane pomorske bitje minister odredil, da se store za pomoč potrebni koraki.
NEWYORK S. (K.) »Newyork Herold« prinaša sledeče, po nemških poročilih posneto poročilo o pomorski bitki ob čilenskem obrežju.
Bitka je bila izvojevana tekom hudega viharja, ki je zavzel celo značaj orkana. Križarke »Scharnhorst«. »Gneisenau« in »Nurnberg« so se združile s križarkama »Leipzig« in »Dresden«, ki ste bili določeni, da patruljirate ob obrežju severno od Valparaisa. Brodovje je plulo v južni smeri. očividno poučeno o prihodu Angležev na višini zaliva Concepcion.
Istočasno ste pluli obe križarki »Mon-mouth« in »Glasgow«, spremljani od »Ot-ranta«, v severni smeri, da se snidete s poveljniško ladjo »Good Hope«. Angleži so najbrže zapazili bližanje Nemcev. Na višini Coronel ste se nato obe brodovji spopadli.
Bilo je v nedeljo ob 6 zvečer, ko so nemške ladje zapazile angleške. Te so skušale izpremeniti svoj kurz, očividno z namenom, da pridejo do obrežja in se izognejo neenakemu boju, toda Nemci so jim prerezali pot in jih prisilili k bitki.
V tem trenotku. ko so Nemci nastavili svoje topove, je priplula »Good Hope« s polno paro. Posrečilo se ji je. združiti se z drugimi angleškimi ladjami. Angleško brodovje je plulo v južni smeri v sporednih črtah. Nemci so bili bližje obrežju. Polagoma ste se pričeli približevati obe liniji.
»Scharnhorst« in »Gneisenau« ste pričeli takoj streljati z 21 cm topovi, ki ste jili koncentrirali na »Good Hope«. Ladje so se polagoma vedno bolj bližale. Ko so bile oddaljene le 5500 m. je pričela »Good Hope« streljati z 9 palčnimi topovi, ni pa I mogla uporabljati C palčnih, ki so biii na krovu tako biizu vodne linije, da jih je skoraj dosezala voda.
Izvrsten strel iz »Scharnhorsta c in »Gneisenaua« je napravil angleško poveljniško ladjo in njene stroje nesposobne za boj.
sMonmouth« je spoznala nevarnost, v kateri se ie nahajala njena tovarišica in jo je skušala kriti. Toda razdalja med obema brodovjema je znašala sedaj le še 4500 m. Nemci so spravili lahko vse svoje ladje v akcijo in so uporabljali lahko topove vseli petih ladij.
Ti so bili namerjeni najprej na križarke »Moninouth«. »Glasgo\v« in »Otranto-c. »Otranto« je težko poškodovana pobegnila z mrakom. Kmalu nato je odšla tudi »Glas-govv« iz boja, a očividno še sposobna za boj.
Pet nemških ladij je nato nadaljevalo napad na »Moninouth« in »Good Hope, dokler se ni prva po par minutah potopila. Ladje so bile sedaj oddaljene komaj 4000 metrov.
Poškodovana »Good Hope« se ]e še toliko čaša držala, da ie prišlo do eksplozije na krovu, na kar se je umaknila. Bila je zagrnjena v plamen, ko je zginila. Neznano je, če je zamoglo moštvo pogasiti ogenj, ali če se je ladja morda potopila vsled eksplozije. Ogenj je izginil in tudi ladje ni bilo več videti. Nemški oficirji so iz tega sklepali, da se je ladja potopila z moštvom vred. Moštva na noben način nt bilo mogoče rešiti, ker Nemci vsled viharja niso mogli spustiti čolnov v morje.
»Otranto« je prispela v neko čilensko pristanišče. Nemške ladje, razven križark »Leipzig« in »Dresden« so odšle v Va!-paraiso in včeraj zopet cdplulc od tam.
Padec trdnjave ČIngtao.
TOKIO 8. (Kor.) Državni podtajnik mornarice je izjavil v nekem govoru o bodočnosti Kiaučava. da bodo za dobo vojne Oiiiiftao upravljali Japonci, ki bodo po končani vojni pričeli s Kitajsko pogajanja glede odstopa tega ozemlja.
BERLIN 3. (Kor.) Povodom padca trdnjave Oingtao je poslal predsednik državnega zbora, dr. Kaempf, cesarju Viljemu sledečo brzojavko:
Celokupni nemški narod je skrajno vznemirjen in potrt radi padca trdnjave Oingtao, ki je morala, boreč se do zadnjega trenoika z največjo hrabrostjo, končno podleči premoči. Rezultat Vašega delaj ustanovljena od Vašega cesarskega in kra-l ljevega Veličanstva z veselim sodelova-j nJem naroda kot znamenje in oporišče nemške kulture, je postaja trdnjava žrtev zavisti in lakomnosti, pod katere za-'
stavo so se združili naši sovražniki. Pride dan, ko zavzame nemška kultura na Daljnem Vztoku znova svoje mesto, ki Ji pristoja in pokazalo se bo, da člngtavskl junaki niso zastonj žrtvovali svoje krvi in svojega življenja.
Izražam Vašemu cesarskemu in kraljevskemu Veličanstvu v imenu državnega zbora izraze čustva, ki navdajajo v tem trenotku ves nemški narod. — Kaempf, predsednik.
TOKUO. 9. (Kor.) Japonci so pri naskoku na Cingtao vjeli 2300 vojakov. Njih izgube znašajo le U ranjenih oficirjev In 426 ubitih ali ranjenih vojakov.
PETROGRAD 9. (Kor.) Angleške In Japonske čete so vkorakale v Cingtao.
BERLIN 9. (Kor.) »Norddeutsche AU-gemeine Zeitung« poroča o padcu Olng-tava: Do ure smo navezani le na suha poročila sovražnika o padcu trdnjave Oingtao. Podrobnosti o zadnjih bojih in njih izidu tu še niso znane. Toda toliko pa jo vendar spoznati iz vseh poročil, da je junaški boj, ki ga je morala izvojevatl naša vzhodno-azijska naselbina, nadkrilil najvišja pričakovanja.
Obramba Cingtava, ki je proti veliki premoči trajala cela dva meseca, bo spadala za vse čase med naša zmagoslavna vojna dejanja. Z globoko hvaležnostjo se spominjamo junakov, ki so padli tamkaj za domovino, kakor tudi onih, ki so dO skrajnosti zastavljali svoje življenje za Čast in slavo Nemčije.
V hvaležnem spominu bodo živeli med nami tudi bojaželjni branitelji vojne ladje »Kaiserin Elisabetb«, ki so na ukaz Čestit-Ijivega vladarja napravili našo stvar za svojo in katere posadka se je po potopitvi križarke ramo ob rami bojevala skupno z nami in vpletla nov zmagoslavni list v zgodovino zavezništva Nemčije in Avstrije.
Boj na Daljnem Vztoku je izvojevan. Nemčija ne pozabi nikdar, kdo je bil povzročitelj in kdo izvršitelj zavratnega napada, ki je uničil sadove dolgoletnega nemškega kulturnega dela.
Tako smo pisali pred par tedni in te besede bodo obveljale tudi še za naprej.
Izgredi proti moštvu »Oplielie« v Londonu.
LONDON 8. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Gravesunda pri Londonu, da je priredila tirni kaj množica pri prihodu moštva nemške bolniške ladje »Ophelije« viharne demonstracije. Močna eskorta vojaštva in policije ic morala varovati vojne vjetnike pred jezo razgrajajoče množice.
Norveške ladje vozijo severno od Anglije.
KRISTIJANIJA, 9. (Kor.) Z dovoljenjem angleške admiralitete vozijo večji norveški parniki, ki so določeni v Ameriko, sporazumno z norveškim zunanjim ministrom začasno severno od Anglije, ne da bi prišli v dotiko s Kanalom.
86-letnI vladarski jubilej nj. Vel, cesarja Frana Josipa.
Dne 2. decembra 1914 mine 66 let, odkar je postal vladarjem naš blagi cesar, ta pravi knez iniru, ki ni želel nič drugega, nego da ohrani svojim narodom mir in mora sedaj poleg bremena 84 let nositi -še breme najstrašnejše vseh vojen. Dne 2. decembra se bo po vsej monarhiji glasila vroča, iskrena molitev, ki začenja in izzveneva v besede: Bog ohrani našega cesarja! Se nikdar se ni ta jubilejni dan slavil v tako pomembnem in resnem času in mi ga hočemo slaviti veliko in resno. Slavnostni dan očeta naSe vojske postani praznik za njegove otroke, vojake, toliko za one tam zunaj na krvavem bojišču, kolikor za ranjene, bolne, za vdove in sirote padlih in za rodbine vpoklicancev. Kdo v vsej širni državi bi se hotel odtegniti temu jubilejnemu prazniku, kdo se ne bi hotel odičiti s patrijotičnimi znaki tega dne; naznanjajočimi vsakomur: »Tudi jaz sem bil poleg, tudi jaz sem prispeval po svoji moči k jubilejnemu daru vseh za naše vojake!«	I
Zato naj se 66. vladarski jubilej našega cesarja proslavi tako, da ne bo nikdo izključen od tega slavlja s tem, da si nabavi jubilejne vojne spominke, ki jih bodo nudile dame. Do vseh patrijotičnih društev in posameznikov, ki naj bi se združili v odbore, gre prošnja, da vlože pri pristojni politični oblasti 1. instance prošnjo za dovoljenje, da morejo dne 2. decembra prirediti vojaški dan, kakor ga za Dunaj že pripravlja vojna pomožna pisarna. Za ta povod je ta pisarna priredila dva izredno okusna jubilejna spominka. Znaka sta to v ovalni obliki, Iz solidne kovine, z najvernejimi slikami Njeg. Veličanstva in nadvojvode-prestolonaslednika, kakor tudi spominke s sliko nadvojvode-prestolonas-
Stran II.
»EDINOST« St. 282.
V Trstu, dne 10. novembra 1914.
skdnika. Cena 20 vinarjev. Dalje: stilizi-i 27. novembra, rojstno leto 1883, s črkami
rano črno-rumeno cvetko iz svile, ki dra-Žestno združuje motive obeh dosedanjih o-ficijeinih kokard. po 40 vinarjev. Cvetka Je kaj primerna kot nakit za dame. Toliko jubilejne spominke kolikor vse druge znake je naročati pri tehnični obratni centrali vojne pomožne pisarne v c. kr. ministrstvu za notranje stvari, Hoher Markt 5. Naroče naj se hitro, da se omogoči pravočasna dobava. Rečena pisarna naglasa izrecno, da za znake, naročene po obratni centrali, zahteva le označeno kupno ceno ter da tudi izkupiček iz eventuelno višjih prodajnih cen in iz vseh preplačil prepušča lokalnim pomožnim vojnim tondom. Ker pa tudi šolska mladina želi »biti poleg. je pomožna vojna pisarna pripravljena. dosedanje kokarde — kolikor jih je Še v zalogi — dati šolski mladini na razpolago po znižani ceni 20 vinarjev. Zato prosi okrajne šolske svete in šolska vodstva. posebno pa še vodtsva srednjih in trgovskih šol, naj pošljejo naročila za pa-trijotične znake gori označeni obratni centrali, Dunaj I., Hoher Markt 5, da omogočijo mladini nošenje teh znakov. Poziv vojne pomožne pisarne zaključuje: Tako si hočemo vsi seči v roke v jubilejno slavje usmiljenja, ki združuje vse narode monarhije v navdušeni vzklik: Za Boga, cesarja in domovino!
Sličice iz volne.
Poročnik, ki |e rešil celo stotnijo. Os-
ieška »Drau« poroča o sledečem junaškem činu nekega oficirja: Dne 13. oktobra ob 6 zjutraj so zapazili, da je pričela Drina nekam čudno naraščati. Od minute do minutu so se izsušeni mrtvi rokavi Drine kakor tudi njenih pritokov, napolnili z deročo vodo, ki je bila na nekaterih mestih 4J5 m globoka. Vsled tega nenadnega po-plavljenja je bila četrta stotnija nekega bataljona popolnoma odrezana in je bila kar na mah do boka v vodi. Le požrtvovalnosti bataljonskega adjutanta, poročnika Jurija Labaša, se je zahvaliti, da je bila stotnija rešena. S par pijonirji je na deskah priveslal k stotniji. pomiril oba oficirja in moštvo in jim povedal, da se že dela vse potrebno za njih rešitev. Poročnik je nato hitro izdelal plov in napravil
R-Z, in rojstno leto 1882, s črkami A-L.
28.	novembra, rojstno leto 1882, s črkami M-Z, in rojstno leto 1881, s črkami A-G.
29.	novembra, rojstno leto 1881, s črkami H-Z, in rojstno leto 1880, s črkami A-B.
30.	novembra, rojstno leto 1880, s črkami C-S.
1.	decembra, rojstno leto 1880, s črkami T-Z,in rojstno leto 1879, s črkami A-P.
2.	decembra, rojstno leto 1879, s črkami Q-Z, in rojstno leto 1878, s črkami A-G.
3.	decembra, rojstno leto 1878, s črkami H-Z.
4.	decembra — 15. decembra: tujci.
Leta 1894., 1893. in 1892 rojeni se imajo predstaviti ob dnevu, označenem v pozivnici.
K temu uradnemu poslovanju morajo domačini dostavljeno jim pozivnico, tujci pa pozivnico in pri prijavi sprejeti črnovoja-ški pregledni listek prinesti s seboj.
Kdor bi ne prejel pozivnice (domačini do 10. novembra, tujci do 1. decembra t. I.), jo mora osebno iskati v vojaškemu oddelku mestnega magistrata, Via SS. Martin 4, vrata 2.
Vsi čmovojni obvezanci morajo točno priti k pregledovanju. Kdor izostane brez zadostnega opravičenja, bo kaznovan od c. kr. vojaške sodnije po § 4 zakona z dne 28. junija 1890, drž. zak. štev. 137 z zaporom od 1 meseca do 2 let«
Za opravičeno izostale črno vojne obve-zance se bo vršilo dokladno pregledovanje. Kraj in čas tega pregledovanja se objavi ob času.
Dr. FABRIZ1 1. r.
DomaČe vesti.
„VEČERNA EDINOST" Izide danes ob 5 in pol popoldne.
Naš cesar. Dunajski listi javljajo: Od začetka vojne, ko je prekinil svoje letno bivanje v Ischlu, biva cesar stalno v schonbrun-skem gradu, ki ga zapušča zelo po redko, k večemu, kadar obiskuje ranjence. Stanje cesarjevo je izvrstno. Je svež in veder in jako dobrega apetita. Ni nobene sledi kakega katara, ki sicer redno nastopa pri njem v tem letnem Času. Redno vsakdan, med 1. in 2. uro, se izprehaja cesar v takozvanem
preko stare Drine pet metrov dolgo brv, j kammergarten. Potem se podaja cesar v svojo
preko katere je bilo mogoče prepeljati celo 30 zabojev municije. 8—10 mož je poročnik sam pripeljal na varno. Trije so
delovno sobo, kjer rešuje popoldne došle stvari. Dnevna razpodelitev je sicer sledeča: predpoldne avdijence, ki se seveda omejajo
padli v vodo, a so jih še pravočasno re- do skrajnosti do 8. ure zjutraj prihajajo
> -1- r-*	• -1 I 1__7 A _ 1*1___ *___ __. 1	Alatli	Iri cn Ca rtri! 'Iirtli T r rk t r ri i
Šili. Poročnik Labaš toliko časa ni miroval, da je bilo vse v redu.
TRST, dne 9. novembra 1914.
Razglas.
členi cesarske hiše, ki so se prijavili v avdi-jenco. Potem slede navadna poročanja, na kar prihaja kak minister ali kak drugi resortni Šef, posebno tudi vojni minister, ki prihaja s kakim častnikom generalnega štaba, obloženim z načrti, da p< jasnjuje cesarju stanje na različnih bojiščih. S podrobnimi malimi načrti in skicami se omogoča cesarju popo-len pregled vojnega stanja, kakor da je sam na bojišču. Cesar sledi izvajanjem predavateljev z veliko pažnjo in daja s pripombami
Nanašaje se na razglas o vpoklicanju z dne 23. oktobra 1914, se daje na občno zna- izpoznavati kako sodi on. To traja često dve
nje, da se bo vršilo pregledovanje vseh črnovojnih obvezancev rojstnega leta 1878, do vštetega 1890., za katere se je vštevši leto 1913. o priliki nabora ali pregledovanja določilo „za orožje nesposoben", ali ki so bi i potom nadpregleda (superarbitra-cije) odpuščeni iz vkupne vojske, vojne mornarice, domobranstva, ali orožništva in kateri v Trstu bivajo (domačini in tujci), kakor tudi dokladno pregledovanje rojenih U ta 1894., 1893. in 1892, v mestni telovadnici Via detla Valle 3 naslednje dneve ob 8 dopoldne, in sicer;
16.	novembra, rojstno leto 1890 s črkami A-P.
17.	novembra, rojstno leto 1890, s črkami Q-Z, in rojstno leto 1890, s črkami A-E.
18.	novembra, rojstno leto 1889, s črkami F-S.
19.	novembra, rojstno leto 1889, s črkami T-Z, in rojstno leto 1888, s črkami A-L.
20.	novembra, rojstno leto 1888, s črkami M-Z, in rojstno leto i887, s črkami A-C.
21.	novembra, rojstno leto 1887, s črkami D-S.
22.	novembra, rojstno leto 1887, s črkami T-Z, in rojstno leto 1886, s črkami A-O.
23.	novembra, rojstno leto 1887, s črkami P-Z, in rojstno leto 1885, s črkami A F.
24.	novembra, rojstno leto 1885, s črkami G-Z, in rojstno leto 1884, s Črkami A-B.
25.	novembra, rojstno leto 1884, s črkami C-U.
26.	novembra, rojstno leto 1384, s črkami V-Z, in rojstno leto 1883, s črkami A-Q.
PODLISTEK
Madame Bovary
Povabljenci so jeli prihajati že na vse zgodaj v vsakovrstnih vozovih in eno-vprežnih kočijah, dvokolnicah, v popolnoma odprtih vozovih brez strehe; mladi ljudje iz bližnjih vasi so se pripeljali z loj-trnicami. Stali so natlačeni eden poleg druzega in kolebali vsled tresenja semter-tja. Marsikdo je prehodil deset ur poti, pri-šedši iz Godervilla, Normanvilla in Ca-nya. Povabili so sorodnike obeh družin, sprijaznili so se zopet s prijatelji, s katerimi se že dolgo niso videli, in pisali znancem, katerih že zdavnaj ni bilo več na iz-pregled.
Vsakotoliko je počil za plotom bič, zopet se je odprla zavora, nov voz je pri vosi na dvorišče in se ustavil pred prvo stopnjico peristila. Prišleci so poskakali od obeh strani iz njega, drgnili se ob kolena In iztegovali roke. Dame so nosile klobuke in so bile oblečene po mestno, imele so
uri. Popoldne so le izjemoma avdijence ter so omejene le na malo oseb. Tako n. pr sprejema cesar popoldne v nujnih slučajih ministra za vnanje stvari grofa Berchtolda, skupnega ministra Buriana in ob posebno važnih dogodkih Šefa vojaške kancelarije, generala pehote barona Bolfrasa.
Brzojavka cesarja Frana Josipa sultanu. V tej v včerajšnjem izdanju priobčeni brzojavki se ima pasus „da vidim Vašo armado in mornarico v boju" itd., prav glasiti: najini vojski in najini mornarici itd.**
Osebna vest. O članu našega uredništva, g. Franu Pre šern u, ki je z ljubljanskim pešpolkom odrinil na severno bojišču, dolgo časa nismo imeli nobene vesti. Pred dobrim tednom smo prejeli od njega obvestilo da se nahaja v vojaški bolnici v Podgorcah pri Krakovem, včeraj pa smo prejeli od njega pismo, v katerem nam piše: „Po dolgem preseljevanju sem nastanjen ^sedaj začasno v bolnišnici v Klatovem na Češkem. Ranjen sem na desni nogi nad peto in šepam. Bil sem že v osmih bolnišnicah, med temi v Przemyslu in Krakovem, odkoder sem prišel preko Dunaja semkaj. Koliko časa ostanem tu, še ne vem. Kako se mi je godilo, ne morem pisati. Od 26. avgusta do 15. septembra sem bil z majhnimi izjemami skoraj vedno v bitkah in bojih, dokler ]e nisem izteknil. Srčne pozdrave vsem!" *— Veseli nas, da je naš tovariš ostal 2iv, in upamo, da rana ne bo imela hujših posledic.
t Ciril Kraigher. Jadranska banka je prejela službeno obvestilo, da je na severnem bojišču umrl junaške smrti njen uradnik, g.
zlate verižice, plašče z dolgimi konci, ki so se križali okoli pasu, ali pa majhne bar-vnate naprsne rute, ki so bile na hrbtu pritrjene z iglo, tako, da je ostajal vrat gol. Dečki so bili oblečeni kakor njihovi o-četje: poznalo se jim je, da jim je kroj pretresen in da si je marsikdo izmed njih prvič nadel čevlje. Poleg njih je stala nepremično in okorno visokovzrastla deklica kakih Štirinajstih let v beli obleki, katero je imela še izza obhajila, morda kakšna sestra ali sestričina, ki se je zdela zmedena radi namazanih las in zarde-lic lic in ki e bržkone pazila samo na to, da si ne bi umazala novih rokavic.
Ker ni bilo dovolj hlapcev na razpolago za izpreganje konj, so si gospodje sami vi-nali rokave in opravili to delo. Primerno svojemu družabnemu položaju so bili oblečeni v jopiče, površnike in suknje vseh starosti, ki so jih podedovali še od svojih dedov in ki so jih nosili samo za praznike. Videl si suknje z visokimi ovratniki in z žepi, velikimi in globokimi kakor vreče, jopiče iz navadnega blaga, katerim se je prilegala navadno čepica s Ščitom, obitim z bakrom, nadalje zelo kratke suknje, na katerih sta bila zadaj prišita dva 1 gumba, podobna dvem očesom. Nekateri
Ciril Kraigher.— G. Kraigher, rodom Post^jnčan, je bil v naših slovenskih tržaških krogih dobro znana osebnost. Sodeloval je skoraj v vseh naših narodnih društvih, Čitalnic, Dramatičnemu društvu, Glasbeni Matici, Sokolu itd., bil je vesel, dovtipen družabnik, priljubljen povsod, kamor je prihajal. Za našo tržaško družabno življenje pomenja njegova smrt občutno izgubo. Globoko užaloščeni pokojnikovi rodbini izrekamo svoje najgloblje sožalje, Tebi pa, dragi Ciril, bodi lahka bratska zemljica na oni strani Karpatov! — Pokojnikovi tovariši pri Jadranski banki so v počeščenje pokojnikovega spomina darovali moški podružnici CMD. K 113, in k tej svoti je dodal še g. Kravos 1 K. Slava pokojnikovemu spominu I
Smrtna kosa. — Peter M a t o š, poštni oficijal v prezidiju poštnega ravnateljstva, imejitelj zlatega zaslužnega križca je izdihnil v petek ob 9 uri dopoldne svojo blago dušo. Za njim žalujejo vsi prijatelji in znanci posebno pa oni, katerim je znano, da je on, vzor marljivega in kolegi^alnega uradnika, postal žrtev težkega in neumornega dela. Zapušča ženo in hčerko. Pokojnik je bil dober Slovan in vžival veliko spoštovanje pri vseh kolegih in predstojnikih brez razlike narodnosti. Smrt Matoša pomenja za tukajšnje poštno ravnateljstvo veliko In nenadomestljivo izgubo. Pogreb se je vršil v nedeljo. Užaloščeni vdovi naše iskreno sožalje.
Tudi za Trst važna razsodba. Upravno sodišče je razpravljalo te dni o pritožbi mesta Moste na Češkem v sporu radi nekega češkega nagrobnega napisa na tamošnjem pokopališču. Nemški mestni svet je prepovedal oni češki napis, namestništvo pa je prepoved razveljavilo, sklicevaje se na člen XII. državnega temeljnega zakona, a tudi ministrstvo za notranje stvari je zavrnilo utok občinskega sveta. Ta pa Še ni miroval in je spor prišel pred upravno sodišče, ki je po kratkem posvetovanju tudi zavrnilo pritožbo občinskega sveta.
Nabava kmetijskih semen. — „Tržaška kmetijska družba" je sklenila naročiti razna poljska in vrtna semena, ki jih razdeli med svoje člane brezplačno, oziroma po znižani ceni. Nabavijo se semena krmnih rastlin, kakor detelje lucerna, travne smesi, krmna pesa in semena raznovrstne zelenjavi. Priglasiti se je do 30. novembra t. 1. v družbeni pisarni, ulica G. Galatti št. 14, II. nad. ali pa pri zaupnikih družbe.
Damski odsek (darovi v naturalijah — zbirališče vojnooskrbovalnega urada v Trstu) je sklenil prirediti dne 6. In 7. decembra, podobno kakor po vsej Avstriji, vojaški dan, na katerem se bodo prodajale cvetlice in emblemi, kojih izkupiček je določen za božične darove vojakom, ki se nahajajo v vojni. Prodajanje se bo vršilo, kakor je bila navada pri cvetličnih dneh, na javnih trgih in po ulicah. Prodajale bodo gospodične. Ta prireditev pa zamore biti le tedaj uspešna, če sod-elujejo tržaška društva z njihovimi organizacijami. Prosi se torej vsa društva v Trstu, ki hočejo opravljati to plemenito delo, da odpošljejo k razgovoru o akcijskem programu, ki se bo vršil v soboto dne 14. novembra zvečer v Lloydovl sejni dvorani, svojega zastopnika.
O ranjenih odnosno bolnih voiakih. V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« je bil včeraj sprejet črnovojnik Anton Pilot. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro -amerikane« so bili sprejeti Josip Bazzara od 3., Matej Anton Cerne od 2., Ivan Ker t od 7., Jakob Goro od 12., Anton Za-non od 12., Anton Krajcer od 9. in Štefan Štefani tudi od 9. stotnije 97. pešpolka ter Viktor Metlikovic od brzojavnega oddelka št. 17 in Črnovojnik Matej Kurnik. — Petdnevno opazovalno dobo so dopolnili Anton Hotnar, Albert Pelizzon in Anton Pahor. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti črnovojniki Karel Cusina, Josip Budin, Tomaž Buić (poslan iz pomožne bolnišnice v zavodu »Avstro-amerikane«), Roman Moro, Anton Lovec (poslan iz pomožne bolnišnice v prost, društva »Eintracht«) in Peter Mitri od c. kr. vojne mornarice. — Lokalnemu vojaškemu poveljništvu je bil stavljen na razpolago Josip Žvokelj. Na dopust so pa bili puščeni Nikolaj Pa-renzin, Peter Zornada, Anton Capelina in Marij Čergolj. _
Samomorilni poskus. — 24tetna Marija avec, stanujoča v ulici deti' Industria štev. 53, Je snoči malo pred polnočjo. Pozvan je bil k njej zdravnik z zdravniške postaje, ki jej je izpral želodec in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico.
51
gostje so sedeli na dolnjem koncu mize in so bili praznično oblečeni; ovratniki so jim segali čez ramo, hrbet je bil nabran, nosili so skupaj sešite pasove.
Poškropljene srajce so se dvigale iznad prs kakor ščiti. Vsak Je bil nanovo ostrižen, ušesa so daleč strčala cd golih glav. Zdi se, da so se nekateri, ki so prišli še pred solnčnim vzhodom, brili gotovo v temi, kajti bili so pod nosom in brado vsi po-rezani. Vsled vožnje po svežem jutranjem zraku so bile njihove rane vse rdeče, in marsikdo je imel na svojem belem obrazu tako znamenje, rdeče kot ogenj.
Ker je bil civilni urad samo pol ure oddaljen od posestva, so šli najprej tja in sicer peš, nakar so se zopet vrnili po končanih cerkvenih obredih.
Izprevod, ki se Je vil kakor pisan trak po poti čez Se zeleno žitno polje, se je kmalu razpustil Sli so v skupinah in so kramljali. Na Celo Je stopal godec, ki Je sviral na gosli, okrašene s pisanimi trakovi. Nato sta sledila novoporočenca, za njima stariši in gostje, kakor so se slučajno dobili. Otroci so zaostajali daleč za dru: gimi; zabavali so se s tem, da so trgali ovseno klasje in počenjali še vse drugo, veseleč se, da se oih$f ni brigal zanje.
Ni bilo nesreče 1 Včeraj smo poročali o nekem čolnu, ki so ga Barkovljani videli v nevarnosti in so takoj o tem obvestili pri-staniščno oblast. K dotični vesti imamo danes dodati sledeči srečen zaključek: Parnik pomorske vlade „Audax" je šel s piloti ?e včeraj zjutraj ob 4 zopet iskat rečeni čoln in ga je res našel dobri dve milji daleč od barkovljanskega obrežja. V čolnu je bilo 5, od 14 do 16 letnih dečkov, in sicer Ivan Maffioli, stanujoč v ulici del Molino a vento št. 35, Gverin Rosa, stanujoč ravno tam, Brunon Sella, stanujoč v hiši štev. 23 iste ulice, Gustav Kolen j, stanujoč v Pončani št. 17, in Silvij Kocjančič, stanujoč v ulici del Solitario št. 17. Čoln, ki je označen z imenom „Florida", je last očeta enega teh dečkov, a ga je sedaj pristaniščna oblast zaplenila.
Umrli so: Prijavljeni dne 8. t. m. na mestnem fizikatu: Leban Marija. 79 let, Čar-bola zgornja št. 180; Rutter Karmen, 10 dni, ul. di Cavana št. 13; Do vic Gregor, dan, ul. Donota št. 3; Cristofoli Oktavijan, 5 dni, ul. del Farneto št. 98. — Prijavljeni dne 9. t. m. na mestnem fizikatu: Brandi-ntlli Svetka, 5 dni, ul. della Concordia št. 6; Marija pl. Castro, 81 let, zagata Romagna št. 2; Soić Lovrenc, 62 let, ul. V. Bellini št. 13; Ghetz Mihael, 56 let, Greta št. 40; Ragusin Domicijati, 68 let, ul. Sv. Terezije Rojan) št 8. _
Darovi.
Teodor Wasmer K 10.—, Josip Gero potom g. Schnabla K 3.—, inž. Fran pl. Colombichio K 50.—, Bratovščina žalostne d. Marije potom predsednika mons. But-tignonija z gotovostjo, da jo bodo druge pobožne družbe posnemale K 100.—, U-radniki in osobje »Tržaškega tehničnega zavoda* K 180.76, Marija Lorenzutti za neko informacijo K 2.—, Kapitan Bogdan Dabinovich v počeščenje spomina kapitana L. Soliča K 10.—, Anton Simonič K 10.—, G. Castellitz K 2.—, Amalija Alber-tini K 20.—.
V blagu: gospa Mery pl. Pettinello.
	MALi			ms	1 s:
□□ □□		se računajo po 4 stot. besedo-Mastno tipkane besede se računajo enkrat več. — NajmanjSa : pristojbina znaša 40 stotink. :			□□ □o □□
Vesti iz Istre.
Iz Marezig pri Kopru. Zalibog, da so tudi pri nas v teh resnih Časih ljudje, ki se dado od osebnih mrženj zavesti k zločinskemu obrekovanju svojega bližnjega, da škodujejo njegovemu ugledu in postavljajo v nevarnost celo njegovo osebno prostost.
Tako je neki Ivan Ražman, po domače »Nane«, iz Trušk, obrekoval meseca septembra in oktobra t. 1. po raznih koper-skih beznicah tukajšnjega župana gosp. Mateja Kocjančiča, češ, da je ta nabiral denar za Srbijo in jej tudi poslal 1200 do 1400 kron, ter da ima zato orožništvo vsak čas izvesti njegovo aretacijo.
Župan Kocjančič je vložil takoj ko je zvedel za te neosnovane in izmišljene dol-žitve, proti krivcu kazensko ovadbo pri okrajni sodniji v Kopru in kazensko postopanje je dognalo, da so bila vsa obrekovanja na naslov gosp. župana Kocjančiča zlobno izmišljena in plod osebne mržnje obdolženca Ražmana. ki je hotel tukajšnjemu županu, katerega vsi spoštujejo kot inoža - poštenjaka, krasti njegovo čast in poštenje.
Ker je obdolženec Ivan Ražman preklical vse svoje žalitve in prosil župana Kocjančiča odpuščanja ter se zavezal povrniti mu vse njegove stroške v znesku 170 kron, mu je ta poslednji dobrohotno odpustil.
Značilno pri tein je, da so se koperski Italijani in lahoni v Pomjanu že veselili in komaj pričakovali prorokovane aretacije našega gosp. župana, ali po koncu tega procesa jih je oblila kurja polt.
13 7o tistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co.t ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
ČEŠKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
zračna, so odda takoj v
____________ _____ najem gospodu ali gospici
v ulici Commerciale štv 11, III. nadst.	4000
Heblovsna soba
Heblirane sobe
vrata 32. - Cene zmerne.
se oddajo takoj v ulici Commerciele U, pritličje. -4011
flrffflf CA vpodnajem, zaradi premežčenja veliko UUUU 5w stanovanje v prvem nadstrorju, v sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuhinjo; dve »obi
s prostim uhodom, sta oddani za pisarno^ in 5 me-bttranili sob je oddanih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna še dve leti. Letna najemnina kron 2500. Naslov pove Ins. odd. Edino-ti pod št 4010
HnetVOTnirn dobi meblirano sobico in malo PimrcUUUl mesečno plačo pri mali družini za 4 ure dela na dan. Oglasiti se je v ulici Commerciale 9, IH. n., levo.	4012
Itfllfl) postelji vzmet!, nove žimnicc K 8G. —Po-UVl polna spalna soba z žimnlcami K 290. Via Fonderia 12, I.	23168
TlVffV J°S'P Bolle naznanja slavnemu občinstvu, Uiuf da se je preselil na Opčinah štev. 477 (blizu kolodvora).	1179
V najem se oddaste dvestano-MIMIIIlUlJli vanji z več prostori 130 kiaft. zemljišča. — Kocol štev. 728 (o minut oddaljeno od postaje).	_11S0
Železničarji!
tiče
ftfh kjojaŠkega pomočnika. Ulica Farneto SB 46, I. nad.	*""
1181
f*kHCiiii« priden išče mesto. - Ulica Alessandro
ClMieUr Volta štev. 12, vrata 11.	1182
Pet mladih molznih krav
sem (Oberinthal), prodajo se radi vojne po ceni. Pojasnila daje upravitelj Inse-ratnega oddelka Edinosti.	4014
Fini mori	Žajbelnovega cvetja, priznan
11111 ll!&U proti prehlajenju in prsnim boleznim kot najboljše zdravilo, kilogram K 2 50 priporoča J. Drnovšek, Plomin (Fianona) Istra 1165
Bosentiorfer, Gebruder Sfingi, Kocfi & Romll Unm itd. se prodajajo In dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini Kakor tudi na obroke. Ugiasanje. Vsakovrst. poprave.
Zavod Klavirji Zannoni
MARIO MULU, Piazza S. Gia-como 2, U., Corso. Telefon 2-5. $
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE * ZOBOV.
Dr. KOmfATH
TRST, CORSO ŠT- 17
Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST in NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od 11 - 1 pop. In 5 - 7 zvečer.
IIMMnHIllll
Dr. J.ČERHŠu V.TUSCHER
ZOBOZDRAVNIK
KO H i. ZOSNI TEHNIK
TRST
ULICA CASERMA, 13 II. nad.
TPST - ulica Nuova štv. 36 - 38 - TRST
M. AITE nasledniki
Slavnemu občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem priporočata svoje velikanske ZALOGE VSAKOVRSTNEGA MANU-FAKTURNEGA BLAGA za jesensko in zimsko sezono po nizkih cenah, pod vsako konkurenco. Se priporočata kot Slovenca
O. Mili?, F. Sušmeli.
• ulica Nuova Stv. 36—38 -
O X
M <
O
z
JOSIP SPECHAR, TRST
ulica S. Caterina štv. 7
1 Postr
izbora blaga u moike obleke zadnjih nosa Jesensko In slmsko sezono kakor tudi
zalega IzaotovUenlh oblek „Al-I9 Industria Inglese".
srajc, ovratnikov, zapestnikov, ovratnic, kakor «udl oblek za detke.
Cene zmerne.
Postrežba toCna.